298. številka
Ljubljana, v ponedeljek 29. decembra.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljtibljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat- in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. ob&instvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
.  četrt leta .   . .....3   „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S p oš i lj iinjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4»   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Slov. Naroda".
"V LJubljani 29. decembra.
V starm pravljicah pripoveduje se, kako so nekdaj v črno prepreženib mestih ljudje povešenih glav hodili okolu, kako se je vsacemu občno gorje bralo na tožnem obrazu, kako so se polnili božji hrami in kako je vse pošiljalo vroče molitve k nebu, da odvrne preteče zlo, zmaja, ki preži pred mestom in zahteva svoj plen, ali pa orjaka, ki hoče šiloma vzeti in odpeljati prekrasno kraljevo hčer.
Takim mestom podobna je bila bela Ljubljana pretekle praznike, jedino s tem razločkom, da imamo pretečega zmaja, eBkomptno banko kranjsko in nje polom sredi mej nami. Mnogo bilo je obitelji, ki so z bojaznijo v srci prebile pretekle dni, ne vedoč, kako se bode zadeva ta razozljala in kolik znesek jih zadene. Povsod govorilo in razpravljalo se je jedino le o tem, upravni odbor imel je sejo za sejo, vsaki dan zvišala se je izneverjena vsota za nekoliko tisočakov in najčudniše in izredno vznemirjajoče vesti širile so se po mestu. Brzojavni uradniki še nikdar neso imeli toliko posla, kakor ravno zadnje dni, kajti z Dunaja, iz Gradca in od drugod povpraševalo se je, je li ta ali oni prizadet in s koliko, kakšno je stanje banke, je li konkurz že napovedan in druga jednaka vprašanja, vmes pa naročila, da se ta ali ona pošiljatev ustavi ali pošlje nazaj itd.
Žalostni prazniki bo za nami, a razburjenost in bojazen še nesti polegli, še ni mofi razvideti, kakšen bode kouečni izid, kajti uradov«nje pri pu-nesrećenej eskomptnej banki bilo je toli neredno, lahkoverno m, kar ae tiče ravnatelja, ki se je s samomorom odtegnil zemeljskej pravici, tako nepravilno in zločinsko, da se po našem mnenji popolnem točen račun niti sestaviti ne <la, zlasti ker se niti slutiti ne more, koliko dolžnikov bode zapele menice pravočasuo plačalo, koliko se bode rešilo od osodepolnega posojila pri Tschinkelnib, in ker se govori in zatrjuje, da je nekoliko menic ponarejenih in da so v portfelji celo menice brez podpisa.
V velikej tej negotovosti pa je vender nekaj gotovega in to bo uzroki, vsled katerih je navstal in z matematično govostjo poroditi bo moral nesrečni polom in skoro čestitati si moramo, da gospodarstvo banke ni trajalo še dalje, sicer bi bil primanjkljaj še večji in nasledki še groznejši.
Prvi in glavni uzrok tiči v prirojenej nam zlej lastnosti, da je tujec pri nas vse. Nepoznan pride ti v dežel, a takoj se mu na stežaj odpro naša sta-nišča, na rokah nosimo mu svoje zaupanja nasproti in vse tekmuje, mu kolikor le možno toplo in rahlo postlati.
Tako bilo je pri ponesrečenej banki „Sloveniji", kateroj je Nemec krto stesal, tako je sedaj pri eskomptnej banki, pri katerej se je krmilo izročilo Italijanu, ne glede na to, da je imel za seboj precej temno preteklost.
Pri banki „Sloveniji" ni bil angažovan nemški kapital, vender se nam je nebrojnokrat v nemških listih očital njen polom, z jasno škodoželjnostjo in porogljivo kazalo se je na njo, a banka „Slovenija" bode vender na vsako delnico izplačala blizu sedmih goldinarjev, pti eskomptnej banki pa, pri katerej je bil zastopan cvet nemške inteligence, ne bode od delniškega kapitala preostalo niti krajcarja, temveč celo uloge prišle bodo pod škarje primanjkljaja. To se nam je potrebi.o zdelo mimogrede, opomniti, ker se je glasilo ustavoverne stranke v svojej zadnjej številki nepotrebno spodtikalo nad našimi opazkami, ki so bile popolnem utemeljene.
Drugi uzrok pa je upravnega sveta več nego čudno postopanje, katero je skoro brez primere. Proti vsem pri bankah običajnim pravilom pustila se je blagajnica ravnatelju samemu na razpolaganje in mirno, nebrižno se je gledalo, kako je ravnal s
tujim, banki izročenim imetkom. In vender so gg. upravni svetniki dan na dan imeli priliko opazovati, da ravnatelj Zonari živi bolj razkošno in potratno nego mu dopuščajo njegovi dohodki, da mu je bolj na skrbi lov, zabava, kljunači in šampanjec, nego banka sama. Človek kur Bcrmi, ko Čuje, kako zavožena je stvar, ki se skoro ne da tolmačiti inače, kakor s tnn, da bo se upravni svetniki, vsaj njih večina ravnali po prislovici: nRoka roko umije, greh pa greh pokrije.14
Reklo se bode, da bo te besede ostre. Res je, da so ostre, a so tudi resnične, dobro osnovane. Kajti gotovo je to, da ni bilo treba čakati do sv. Štefana dne, da se pregledajo blagajnice in portfelji, da je Btoprv govorica: „Zenari bode ube-žal!" toli ohrabrila upravni sovet, da ae je spravil na pregled knjig. Takoj ko so prišle prve vznemirjajoče vesti o TschinkelDib, treba je že bilo ostre kontrole, zlasti, ker se je z občudovanja vredno lahkomiselnostjo tej firmi poBodda tolika, bankine sile daljeČ presezajofa vsota in ker o tem posojilu banka ni imela niti potrebnih pisem, da se neki niti ni znalo,   kako je zavarovan izposojeni kapital.
Karakteristično za naše razmere je tudi to, da se je že pred par meseci znalo, d:t je Zenari nekemu gospodu poneveril izročene mu državne papirje ter mu zastavil polico, s katero je zavaroval za 20.000 gld. svoje življenje, da pa ta slučaj ni motil duševnega ravnotežja upravnim svetnikom, da je uradni sluga imel tako oster vid, da je že pred leti zapazil malverzacije, o katerih upravni sovet še le danes dela račune.
Obilo bi ae moglo še očitati, a upravni svetniki bo itak že tako silno prizadeti, da tega vbo svoje žive dni pozabili ne bodo, pomanjkanju energije bila je kazen za petami in mnogo jih še čaka potov in britkostij. Pomilovali bi jih iz srcu, da so bili na svojem mestu, da so storili svojo dolžnost, kajti preprečili bi bili veliko žalosti in nesreče kakor v Ljubljani, tako tudi na deželi in kredit nadih trgovcev in obrtnikov bi ne bil prišel ob svoje zasluženo dobro ime.
Toliko za danes o nesrečnej eskomptnej banki, ki nam je dala dokaz, kako brezmejno je v nas zaupanje do tujih pustolovcev in kako gnila je deloma naša družba, ki značajem a la Zenari daje prvo besedo in jim izkazuje neopravičeno čast.
LISTEK.
Ženske na Korziki.
(Po F. Arndtu poslovenil A. M.) (Dalje.)
Kadar pa gre za obrambo mile domovine, tednj -vfrtoje ženske trdno, knkor skala,  hrabro in srčno *ojnoSkim na strani. Ne le v prejšnjih bojih proti Ge--dA JfcO.vi, marveč tudi v poznejših bojih proti Francoskej, -7:'■•katere gospodstva in vlade Korzikanci kot nezavisno ljudstvo ne. o hoteli trpeti in preuašati, vojevale so 8e ženske stoječ v vrstah poleg vojakov.  Nosile so moško obleko in bile oborožene s puškami in meči. Nekatere sosebno srčne žene so si v teh bojib s svojo hrabrostjo in izrednim junaštvom privojevule neumerljivo slavo. Še dandanes stoji v mesteci Korte b krogljaini prestreljena hišica in kot najslavniši spomenik jasno priča o ženskej srčnosti. Bilo je okolu srede 18. stoletja, kmalu, ko so prepodili Korzikanci groznega kralja Teodorja — nemškega plemenitaša,
barona Teodorja Neuhofa iz VVestfalskega roj. 1686, umršega 1756 — in ko so k ljubu mnogim budim in krvavim, izgubljenim bitkam zopet poskusili otresti genoveški jartra. Gafori, jeden najhrubrejih vojvod, se postavi armadi na čelo in njegova srčna in drzovita vojska je bila Genovezom jako nevarna. Nekega dne se prikradejo sovražniki v odsotnosti vojvode Gaforija in napadejo njegovo hišo, da bi se po običajnej navadi polastili njegove soproge, odpeljali njegovo obitelj. A Gaforijeva soproga se v svojej hiši dobro zavaruje in ko duri in okna trdno zaklene, in srčno brani s pomočjo svojih pičlih prijateljev s puško v roki več dni proti Genovezom, kateri so obsipali hišo s krogljami. Čim veča postajala je nevarnost, tem bolj so jej svetovali znanci, nuj se uda. Ona pa prinese aod s smodnikom v bpod-njo sobo in prijemši za gorečo trsko priseže, da hoče takoj bišo razstreliti, če prijatelji nehajo streljati na sovražnike. Prijatelji predobro poznajoč obu-pajočo sičnost nesrečne žene, zopet ponove streljanje na bojevnike, dokler ne pride Gafori s četo Korzi-kancev in oprosti bvojo soprogo.   Ko je pa Gafori
v boji padel, primorala je uesrečna udova svojega mladega sina, da je prisegel, Genoveze sovražiti in se nad njimi maščevati radi prerane smrti hrabrega očeta.
Zmago pri Borgu nad Francozi privojevano pripisujejo Korzikanci sami do polovice izrednej srčnosti svojih soprog. Ženske bojevale so tudi v bitki pri Pontenuovo in še sedaj pripovedujejo o nena-vadnej srčnosti soproge Julija Franceska di Paato-reccie, katera se je v istej bitki vedno na strani svojega soproga Brčno borila. Spoprijela se je z jednim francoskim poročnikom, ga premagala in vjela; uvidevši pa, da so se Korzikanci razpršili v beg, mu podeli prostost rekoč: „ Spomni se, da te je premagala Korzikanka ter Ti meč in svobodo zopet podurilH." — Ko se je slavni PiiBkvale Paoli, odlični iu slavni rodoljub, ki se je ves čas svojega življenja vojskoval za svobodo in nezavisnost svoje lepe domovine, pripravljal na novo vojno in, z opravki preobložen straži /.»ukazu!, da ne sme nikomur do-vo'iti ustopa k ujemu, pride ueka žena z oboroženim mladeničem do straže.  Oblečena bila je v Črno fal-
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani 29. decembra.
Tr^ov^ko ntiuiu« rstvo je razpustilo novo^oljeno Brusit o trgovsko zbornico in za u kazalo, da se takoj r»tp*flejO novo volitve. Vlada pa ostane pri prv* tn« ni mnenji, d j silit* voljen biti sam« listi, Li ima aktivno volilno pravo v tistem razredu Ru-pusti'a je pa zboru co samo zato, ker dotični ukaz trgovski ga ministerstva ni bil ob pravem času ob javljMi Da je ibornica razpu cena, s tem so nemšk' liberalci j tko zadovoljni. Drugače pa Čehi, ti mislijo, da je to neiakoo to, ker ministerstvo nema pravice ovrni volitve, a samo volitev predsedniHva mora potrditi, dn je veljavna. Zato se baje mislijo moravski Cehi pritož ti pri upr: vnem sod šci proti temu ukiepu miuisterstva. — Koroško deželno predsedstvo je tudi naznanilo predsedmštvu koroške zbornice da je pasivno volilno pravo za trgovsko zbornico zn\isi»o od aktivnog.« volilnega prava v doti1 oem i sredo1.
Hem&lltl sulforajn je dovolil v pnslednjej seji razne podpore nemškim solampoBlovanakib.de želah; mej temi je već šol na Koroškem.  Z* v<?dr-Ža vanje lesne obrtne šole v Kočovj' dovol.l je precejšnjo svoto Za su'ferajnovo šolo v Sevnici je povišal podporo, ker se je ta čoln razširila v trirazredno, nemškemu otroškemu vrtu  v Slov  B -trici  pa do volil podporo za vzdrživanje. Dovolil je pa podporo tudi za zgradbo m ke nemške šoie na južnem Ti rol-kem, i   ivsar se razvid«, da tO društvo hoče širiti germanizacijo tuli mej Italijani.
luraroi b<n>l{r«'<*  sklenilo   je ueki skli cati predsedništvo   uališke   kmetijske  družbe prihodnjo pomlad na Dunaj.   Ta kongres se bode posvetoval,  kako bi s«; dalo  povzdigniti kmetijstvo in trg .vino v Avstiiji.
Vn«inje države.
■Indija bode gradila močne utrdbe vBitumu, Karsu ni Miha j lovskem. Ta dela se bodo začela že bodoče uto. — „Novoje Vremja" priporoča, da Rusija odpošlje jedno vojno ladijo na Korejo in si tako Utrdi ru ki upliv na tem poluotoku ki je velike strategifne važnosti. Sedanje razmere so zato jako Ugodne, Ko e,ci simpatlzujejO t Rusijo In sovražijo Kitaj. Škodljivo bi bilo čakat', da bi ktka druga evropska dižtva .-e^li po tej deželi.
■{.»■Kar«', i ministerski predsednik Karave-lov je iz avil, da ga je prisili'o sobranje, odbiti srbske predloge. Z.t» bode pa on tudi rajši odstopil, kakor pa odobril t«! predloge. Proti volji narodnega za-Btopstva ueče ravn iti. Da se pa poravna bolgar.sko-srb-ki sjior, naj ae nastavi mejn irod ia razsojevalna komisija, -- Tisočietnico svetega Metoda bodo jiraz-noviib B»lg».ii sredi bodočega leta Odbor za to sl+sno t v Trnovem, katertmu na čelu je nadbiskup K'i men, obrnil se je s prošnjo na kne,.a, da prevzame pokroviteljstvo te narodne svečanosti. Knez je obljubil prevzeti to čast.
Kakor se angleškim listom poroča, so avstrijsko, Italijansko ii) rusko poslaništvo v Carigradu ravno tako kakor ai gleško odposlala svoje zastopnke v Makedonija, da poročajo o tamomjih razmerab. Vsa poročila govore o anarhiji v teh krajili, da ni skoraj nobenega varstvu za življenje in imenje. Turčija se s tem i/govatja, da avstrijski iu grški skrivni emi-serji podpihujejo arod k uporu, in da je že več tacih podpibovalcev ?a,^rtih Na pritisk vlasti je Turčija se tudi obrnila do svoj h oblastev v Makedoniji, da poročajo o timošnjih razmerab. Di trd'jo poročila, da je vse v redu razume se samo po sebi. Kakor se kaže se vlasti nekoliko zanimajo za razmere v Makedoniji, in to daje upanje, da se bodo tudi tam kmalu uvela kaka zboljšanja. Viasti se boje, da ne bi navstala kaka vstaja, katera bi zopet orijentalno vprašanje vzbudila.
Častilci 1'raiu'onkega rodoljuba Gambette BO na sv. Štef.na dan praznovali spomin pokojnika. V Elv.e -Menilmontat priredili so velik banket. Iz-
deto in nosila okolu vratu črn trak, na katerem je visela srebrna zamorska glava, korzikansk grb. Prosi za ustop, kojega jej pa stroža ne dovoli. Na to odpre Paoli sam duri in osorno vpraša, kaj želi „Dru'ii gospod," odgovori žena z žalostnim glasom, B'U'te me! Bila sem mati dveh seuov, jeden padel je pri stolpu pri Girolati, drugi stoji tu^aj in prišla sem, da ga d:it njem domovini, da nadomesti svoje^e umr-gega brata." Potem se obrne k mladeniču rekoč: „Ljubi s:n, ne pozab', da si preje domovine sin, nego moj sin." Ž-Mia odide. Paoli postoji zi trenutek, skoči potem za odšlo materjo, objame njo in m'a-deniča ter ju predstavi častnikom in uradnikon. Pozneje je pripovedoval, da ni bil še nikdir t tko gi-njen in vznemirjen, nego tedaj stoječ pred to velikodušno Zeoo.
Zvesto in Čisto prijateljstvo vezalo je slavnega junaka Paob'ja z neko nuno, z jako duhovito in prav navdušeno rodoljubkinjo, katerej so najodiieu jši možje svoje politične misli in nnerte razodevali in z up li B:la je plemrnita gospu iz hiše Rivarola. Ko   o rojaki po junaškem boj si prisvojili Keprajo,
mej govornikov je posebno omeniti Met'viera, ki>je I vse republikance opominjal k slogi: „Piihodnje leto se bode republika okrepila ali pa opešala, kakor bode sloga ali pa nesloga mej narui.J — Zbornici je jtredložil ti meni minister načrt zakona, da se vladi dovoli J000 milijonov frankov kred ta za prve tri mesece bodočega leta, ker budget ne bode ob pravem času rešen. — Pri prvotnih volitvah za senat so republikanci dosegli velik vspeh M>) novovolje-nimi senatorji bode 72 republikancev in 17 konservativcev.
Še ni pohabljeno, da je iiem&kl parlament odrekel državnemu kancelarju 20 000 mark za na-Btavljenje druzega ravnatelja v državnej kanceliji, le preti nov razpor navstat« mej kancclarjem in državnim zborom B idgetna konrsija je skleniU predlagati zboru, da ne povija svote za znanstveno pre-lskavanje Afiike s 100.000 na 150000. Vladni listi le propovedujejo posl-mcem, da na| sedaj bodo pametnejši, ker z /.amk iv inj m si ne nakopujejo nevolje naroda, kakor s > si jo tedaj ko so odrekli O me nje nib 20 000 mark.
Avstro ogerska je že tudi piunala novo kon-giško državo, o katere organizaciji se je bavila afVidi* a boiilereiuM. Ker se sme upati, da jo kmalu priznajo še druge vlasti, kat re j« še neso, nHvstala bode tako prva mejnarodna drsava. — Sklepi afriške konference se bodo naposled sestavili v obliko pogodbe, katero bodo rat fikovali vladarji. V poslednjej seji izjavil |o tu?š,ki poslanik, da bi se on ne mogel udeleževati več sej, ko bi ho keid" renca začela baviti s k;.k» zadevo, ki se ne tiče sumo zapadno Af ike. To pa jo izjavil turški poslanik tedaj, ko je angleški utemeljil svoj pred log, naj se trgovina z robovi prepove. Ta stvar bi se pa tudi nekoliko dotikala uadev v turškib provin-Cijab iifriškib, zato pa Turčija ne mara, da bi ae na konferenci razgovarjolo o tem. Ker pa velevlasti ž«de, da tuli Tuč.ija prizna kongiško pogodbo, zato se prepoved o robovih ne bode uvrstila v njo, temveč robstvo bode predmet posebnemu posvetovanju in razgovoru.
Poslednja poročila s f rauca«ko-kltaf * sitega bojišča neso baš ve-ela za Francoze. Blokada Formo/.e ne obeta nobenega vspehs« Poleg tega pa tudi zdravstveno stanje ni najboljše. Za zdravljenje in prevajanje boln h in ranjenih tudi ni dobro preskrbljeno. Z jedno besedo, prikazujejo so vse one težave, ki so združene z vojskovanjem da< l^č od domovine. — BPaisu javlja, da so že odšla vsa podkrepljenja, ter da pridejo v kakih desetih dneh v Touking Sredi januvarja se pa začne odlomi boji. Do tedaj od tam nemarno posebn-b novic pričakovati.
Dopisi.
I-£ Postojlne 25 decembra. [Izv. dop.] Neljubo nas je drnul dopis „Postojinfcuna" v „Slov. Naroda1' štev. 296 t. I. To pa b tem, da se je ta dopisnik drznil kritikovati in označiti našega komaj došlega in num tako ne po osobnih lastnostih, še manj pa po dejanjih znam ga novega sodnika. Kritikovati iu označiti osobo kacega človeka more se le tačas, kadar se morejo po dejanjih spoznati osebne lastnosti; dejanja pa, kadar postanejo javna. Če pa kdo stori to že poprej, predno je bilo mu dano, osobo ali poslovanje spoznati, — ravua gotovo, če ne nespametno, vsaj nedostojno, netaktno.
Ako pozna „PostojinčanB osebo došlega nam novega sodnika in njegovo dosedanje delovanje že iz poprejšnjih dnij in na mestu, katerega je ta zapustil sedaj, — naj bi bil v svojem dopisu vsaj to povedal in podpisal dopis b svojim pravim imenom. Znalo bi se, čegavo in da prav privatno mnenje je izrečeno v dopisu.
Ako pa dopisnik ne pozna ne osebnih lastoostij, niti dosedanjega delovanja novega sodnika, — tedaj
došla je nuna na otok, da ga je tako rekoč v imenu Paolijevem vzela v posest. Mnogo pisem izključno politične vsebiue pisal je Paoli tej nuni, kakor bi jih bil pisal kakemu moškemu politiku.
Kakor moški tako so ženske navdušene do-morodkinje. Ljubezen do domoviue je Kotzikanc<m prva, poglavitna in najsvetejša, — ljubezen do družine druga dolžnost; ti dve veliki in plemeniti lastnosti sosebno odlikujeti korzikansko ljudstvo. Lju bežen do naroda je Korzikancem sv. vera. Kakor je pri starih Helenin bratska ljubezen veljala za vzvišeno in najčistejšo obliko ljubezni, toliko velja ta še dandanes pri Kor/ikancih. Na Korziki imajo bratsko zvez za najsvetejšo iu imeni brat in sestra značiti največo in najčistejšo srečo človeškega srca, njegov naidražji zaklad ali pa njegovo najbritkejšo izgubo. Še celo žena nazivlje moža v najvišjem čuvstvu svoje ljubezni z '"menom: brat.
Ta rodbinska ljubezen pa izvira ua Kor/iki \z strašnega in neusahljivega studenca krvne osveto (vendetta), katera se je ohranila še do denašnjega dne v vBej svojej grozne) divjost«.
pa je vhp, kar je o njem pisal, — galo Riimničenje, ki meri le na to, da bi prebivalstvo našega okraja že iz začetka i/^ubilo zaujmnje do moža, kateri ima v rokah Častno in važno mesto sodnika; in meri na dalje le na to, tukajšnjo aodnijo pripraviti v slab glas pri ljudstvu.
Obžalujemo vrstice v dopisu iz Postojine, kolikor m t j o na novega sodnika, in to temveč, ker smo zvedeli iz gotovih in zanesljivih virov, da bode gosp. sodnik upeljal odločno slovensko aradovanj \ kar Brno do sedaj — bodi B >gu in odstopivšemu gosp. sodniku toženo — močno pogrešali.
Novi gospod sodnik pa naj bode prepričan, da ga nikakor ne sodimo po lastnost h, katere mu je dal „ Po stoj i n če n" v svojem dopis i, da imamo do njega najveće zaupanje.
„Postojinčanuu pa za prihodnje svetujemo: quidquid agis, prudenter agas et respice finem.
„ Postoj nčanovim" besedam, s kat« rini je dvomljivo slavo pel in lavirike vil odstopivšemu sodniku g. Tomšiču, — pa imamo še to dodati, da je bil ta gosjjod res prijazen, uljuđen In koncilijanten, ker ustreči je hot'd in u-trezal večinoma tudi vsakemu človeku vsak trenutek, kolikor mu je bilo v moči in volji.
Če se pa slišijo kako besede, da se je pod njegovim poslovanjem uradovalo ne ako po'asi in so stranke morale čakati dolgo časa na rešitev pravd In prošenj in uročitev odlokov in razsodeb, mi vender ne bodemo ugibali, kaj je bilo temu uzrok ali prevelika volja ustreči vsakemu, ali obilo delo in mnogo posla, ali premajhno število sodnijskega osobja ali temeljitost rešitev, ali celo nesposobnost in nezmožnost pomožnih uradnikov, ali pa zveličalno slovensko, hočem reči nemško uradovanje in p;\ za-dostovanje ka/inskemu dostojanstvu.
I/. Črnomlja 24. decnmbra. [l/v. dopir.] Ako kdaj, ume gotovo letos čitalniško društvo Čroo-meljsko s veselicami in „jour faftu meseca novembra in decembra zadovoljno biti; bile so namreč vsj^ ko nedeljo večer zauimivo-^aJjive gledališne igre, krasno petje, ples itd. da so si tako dru-Štveuiki vsakokrat do belega_dne j»rav iz srca veseli kratkočasili in zabavali; za vse to gre hvala štirim gospodom, jednej gospej iu večini gospodičiuam kakor tudi relemu, ravno včeraj odstopivšemu odboru. Novi odbor pa je dne 21 t. m. voljen. Kakor ss staremu odboru in pri veselicah sodelujočim udom za njihov trud in prijaznost srčno zahvaljujemo, ravno tako želimo novemu odboru obilno vspeha v prihodnjem 1« tu in mu v to ime kli'emo: „dobro došel, na zdar!"
Časi s ■ menjajo in mi se menjamo : odhajajo naši nasprotniki ter dohajajo nam prijaznejši somišljeniki, katerim že za naprej presrčno dobrodošlico vskliknemo in se tako prihodnjega Novega leta zares veselimo. Z ipuU.il nas bode mej drugimi tudi gosp. Wawrečka, predsednik M-iverlske „Ortsgruppe", kateremu od veselja solznimi očmi v njemu naj bolj razumnem jeziku pri odhodu kličemo: Adieu ! Adieu! auf nimmer Wiedersehent
Domače stvari.
— (Društvo sv. Cirila In Metoda v podporo slovenskemu šolstvu) bode se ustanovio v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. Včeraj bilo je posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki so vsi spoznali nujno potrebo, da se
Mej mnoga stoletja trajajočimi krvavimi boji pozgubilo se je namreč vsako pravoslovje; genoveška vlada sama teptajoč pravico, posluževala ae je več nego jedenkrat molilnega orožja, da bi vničila vojvode korzikansko, za svobodo svoje domovine se boreče. Nikier ni bilo prav.es,   povsod vladala  jo največa krivica. Le družinski člani so se ljubili moj seboj. Čs je bil kateri član kake rodbine razžaljen, osramoten ali po sili umorjen, šteli so Bi drugi Člani te rodbine v svojo sveto dolžnost, ker ni bilo soJnij, sami si iskati pravice in zlodejca dostojno kaznovati. Radi bojaželjnosti in bu le nravi Korzikancev ae pa spremeni vsak prepir prav hitro v krvavo morijo. Morilec pobegne potem v visoke, samotne in nepristopne gore  ali  v goste,  neprozorne  gozde  ter postane „bandit", a ne, kakor na Laškem, — tat in ropar. Ker navadno ti beguni nemajo pripomočkov,  da bi ostavili otok,  begajo  čfsto  vse svoje ž.vljenje po divjih krajih visokih gor«, kjer se skrivajo v globoke duple, se žive o rastlinah in koreninah, ali pa dele* milosrdni kozji pastirji svoj  pičli živež z nearecnimj pregnanci.
slovensko šolstvo energične'«, ko doslej, zlasti tam podp ra. kjpr se v/lic v zakonu izrtčeni narodni ravnopravnosti slovenski deci celo prvi pouk v tuj-šč:ni Bili. Posvetovalo se je potem o načelih in načinu, po katerem bo društvo delovalo. Konečno se je izvolil osnovalni odbor, kateri ima sestaviti pravila ter jih predložiti vladi v potnenje. V odbor ho bili izbrani gg. L. Svetec, dr. Vošnjak, J. Murni k, prof. Toma Zupan in I. Hribar.
>. — (Upravni odbor društva „Narodni dom") razpošilja prejemnikom loterijskih sreček naslednje dopisnice: Žtebanie d ibitkov naše loterije bode dne 31. t. m. Ker mim doslej niste še vrnili poslanih Vam sreček, niti nam poslali denarja za nje, prosimo Va*, da to storite do omenjenega dne. Sreček, od 1. januvarija 1885. 1. nadalje na pošto oddanih, ne mogli b več sprejeti, temveč smatr.ili bi Vai za dolžnika zanje; do dobitkov pa b> kliubu temu ne imeli pravice, ker se bodo izročali le za one srečke, za kater« društvena blagajnica prejme denar do 31. t. m.
— (Duevni red mestnega odbora javni seji), katera bod1* v torek 30. dan decembra 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani I. Naznanila prvosedstva. II. Stavbinskega odseka poroč.lo «) o stavbinski črti Viljem Majerjevi hiši na sv. P tra cesti; b) o licitaciji šute za leta 1885 do 1887; c) o reguliianji streliških ulic III. Šolskega odseka poročilo a) o nagradi za pouk o ve-ronauku v šoli ua barji; b) o J>s. Matevžeta prošnji glede mestne Šole na barji; c) o dobavi dveh peči v kemičnem oddelku tukajšnje e. kr. velike realke; Č) o šolskega vodje Leopolda Belarja prošnji zaradi funkcjske doklade. — Potem bole tajna seja.
— (Slovensko gledališče.) Na sv. Štefana dan predstavljala se je igra „Zini ali krščan-sko-turška vojska. Zgodovinska ž iloigra v petih dejanjih. Po Theodoru Konerju prosto poslovenil J- G." — Malo srečna bi'a je misel, spraviti to negodno delo na oder, še manj pa nam je bilo po godu, da se je k ljubu prostemu prevodu, v tej igri neprestano poudarjalo in poveliČavaio madjarsko junaštvo in rodoljubje ker je to zgodovinski neutemeljeno. Zgodovina nam more le malo obit'dji imenovati, ki bi tako dolgo svojo velko važnost ohranile, kakor obit'dj Šubić-Zrinski. koja se tako jasno sveti stoletja v jugoslovenskej zgodovini, kakor zvezda danica na jutranjem nebu Pleme Šubičav, vla-Btelinov Bribirskih, si je že v XIII. veku, zlasti za časa tartarskih bojev toliko moči in uglednosti pridobilo, da je moglo v časih nevarnosti svojej domo vini izdatno na pomoč priskočiti Za dole) uasledni-kov Bele IV., poslednjih Arpadovcev, ki so se z različnimi nasprotniki bojevali, so si Šubići velike zasluge za svojo hrvatsko domovino pridobili. Mej njimi se je posebno odlikoval Pavel I., ban hrvaški (1293—1312). Po mnogih notranjih bojih je bil slednjič Anžuninec Ljudevit Veliki (1342 — 1382) Šubičem Vzel gradove in imetja na Dalmatinskem ter jim dal v zameno v uotranjej Hrvatskoj grad Zr inj I. 1317. Jurij IV., grof Ostroviški je vsled tega zamenjal avoje dozdanje ime knezov Šubićev Bribirskih ter se nazival po svojem glavnem gradu Zrinj knez Zri nj-ski ali Zrinski. Tako so se vsi Zrinski pisali v domačih listinah, v latinskih pa Sriuius, Srin, Serin, bili so tedaj Hrvatje. Znana je stvar, da si vsak
Kadar se pa pravi zločinec ne dobo, obrn« se osveta proti tega bližnjim sorodnikom, ti morajo s svojo krvjo plačati zlo delo svojega ubežnega člana. Obe rodbini se oborožiti, jedna, da se rad zločincem samim ali pa nad njegovo obiteljo maščuje, druga, da se varuje pred napadom svojih krvnih osvetnikov. Kakor za vojsko se zavarujejo v svojih hišah, kakor mej vojsko ne odlože noč in dan morilnega orožja iz rok, komaj si upajo venkaj boječ se, da jih ne bi vsak trenotek zadela kaka kroglja ali da ne bi bili ubodeni c bodalom. Nikdar ne ugasne želja po oaveti v Korzikanca prah! So minula tudi že desetletja po krvavem zločinu, Korzikanec še porine bodalo v nasprotnikovo srce, kadar mu ta pride pod roke. Ne maščevati se, je Korzikancem največa nečast.
Kakor moški, tako mislijo in čutijo tudi ženske. Osveta je narodno čuvstvo Korzikancem, katero se tudi v njih narodnih pesnih izražuje in največ teh pesnij so spisale ravno ženske. Kljunu vsem zakonom, katere je izdala francoska vlada proti krvnej osveti, kljubu groznim kaznim, ki prete prestopkom teh zakonov, se ne da vroča želja po osveti iztrgati iz src
narod želi slavne može in zato  ni redka prikazen, da ni jedno in isto s'avuo osobo več   narodov last-ia za svojo reklamuje: za II »meri  se je piepralo sedem mtst;  Nemci si marsikaterega nenemškega slavnega moža laste in tako so storili  tudi veliki Midjari z grofom Zimskim M klošem,  junakom Si getskim, da s tem postane njihov „globus" s'avnejši, ter ga pišo po svojem pZriny",   in za njimi  ga i Nemci tako pišo. V slovenskem pa ne gre nikakor tega imena po madjarsko nemškem pisiti, nego kaže. pamet, resnica in pravica ime poštenega Hrvata hrvatski pisati, zatorej ni smeti govoriti o Zriieji, ampak o Z injakem in ne o Madjarih, ampak o Hrvatih. — Predstava s m« ob sebi bila je dobra, posebno naslovno ulogo  'zviševal  je g. Kocelj izborno. Gospić Zvonarjeva in Vrt ni kova bili sti j^ko brdki, igrali sti posebno vrlo, a želeti bi bilo, da se razlika mej materjo in hčerjo bolj označi. Ii-mej go*podov omeniti je D a ni I a (Jurnnič), Slavka (Mebmed Sokolović), Viharjeviča (Vilaky), osobito pa g. Dobro ika (Solimana), ki je čez dolgo Časa zopet nastopil in svojo  ulogo spretno   in povoljuo dovršil. Tudi Volkovič, Cvetko, Perdan, Gorenjski   in   Varovšek  so primerno sodelovali. Krasne oprave, katere je blagovoljno posodilo gledališče hrvatsko, so zares krasne in bogate in bratom   Hrvatom bodi za to I,ubav  izrečena javna zahvala. Občinstvo b'do je s predstavo,  dasi je trajala blizu štiri ure, vidno zadovoljno  in odlikovale je predstavljale« z obilim priznanjem.
— (Viši državni pravdnik) gosp. grof Gleispach je prišel danes iz Gradca v Ljubljano.
— (Božiču i c i.) Danes dopoludne bili so otroci otroške zavarovalnice pri sv. Fiorijanu obdarovani z obuvalom in obleko. Danes zvečer praznuje se božična veselica v deškem zavetišči „C.)Uegium Mirianumu na Poljanski cesti.
— (V „C o I leg i um Marianum") predstavljal se je včeraj popoludoe ob 5. uri Muderjev lepi oratorij v slovenskem jeziku na veliko zado-voljnost mnogobrojnega občinstva. Petje bilo je krepko in ubrano, posebno odlikoval se je gospod Mihelift s svojim prelepim zvonkim glasom. Podobe so bile uprav izborne in čestitati moramo g. Gnezdi, ki je z velikim trudom in finim zares umetniškim oku-om uprizoril glavne momente Kristovega
rojstva. Prizori, ob sebi jako lepi — (sodelovale so gospice Matijanova, Kremžarjeva i dr.) — bili so vsled maguezijne in električne luči (sled njo priredi je g. Geba) tako krasui, da je občinstvo bilo polno hvale in začudenja. Ker Be bodo oratorij Se ponavljal, priporočamo čitateljem, da se potrudijo v „Cdleg'um Marianum", in da vzamo svoje otroke seboj. N-s bode jim Žal za pot.
— (Občni zbor Šišenske čitalnice) bil je 6 t. m. V odbor voljeni so gg.: Dre ni k, Bttrger, Knez, Bizjan, Sua, Ilormanu, Petrič, Jesib. Dosedanjemu odboru izrekla seje zahvala. Društvenimi za posamične osobe povišala se je od 1 gid. 50 kr. na 2 gld. za celo leto. Za družine osthne društvenina uespremenjena 3 gld. za celo leto. Šišenska čitaluicaje kupila vseh jej v prodajo poslanih 50 sreček za Narodni i! o m. Poročilo blagajnika je povoljno. Primankljej 22 gld. pouzročen je po društvenem slugi, kateri je poluletno društvenino zapravil. Kujižničar potrosil je 70 gld. 64 kr., to je dokaz,  da  se odbor posebno
korzikanskih. Krvna osveta je zli duh, pravi demon tega naroda.
Pogosto je tudi ljubezen povod krvnej osveti in Korzikanke se maščujejo za uezvestobu, kakor moški. Neki mladenič, popustivši svojo ljubico, si izbere in ljubi drugo deklico. Mirno in veselo sedi nekega dne na vrtu domače vasi pri igri. Kar pride zapuščena ljubimka, ga obsuje z valovi silnih kletvic, izvleče izraej nedrij pištolo in mu prestreli glavo s krogljo. Neka druga zapuščena devojka je jedenkrat dejala svojemu ljubčku žugajoč: nČe boš drugo vzel, se je ne boš dolgo veselil". Dve leti s'i minuli. Mladenič se je oženil z drugo. Ko je pa od poroke gredoč stopil iz cerkve, ga zapuščena prva ljubica pobije z jednim strelom na tla. Občinstvo je pa glasno klicalo: Živijo! (evv'va!) Sodnija obsodila je morilko le na tri mesece v zapor. Mnogo hrabrih in odličnih mladeničev jo je potem snubilo, dočim mlade udove ustreljenega Ženina nihče več ni maral za soprogo.
Živo se spominajo še dandanes v Ajacciu nekateri stari 1,11'ije velikodušnega čina neke ženske iz rodbine Pozzo di B irgo iz 1794. leta. V Apijetru pri Ajacciu se je ljudstvo veselilo pri pustnih vese-
ozira na to, da imijo članovi dovo'j brana. Iz tajniškega porodila ie razvidno, da je čitalnica tekom leta priredila 2 večji veselice v Koslerjevi pivarni 1. veliko ljudsko veselico pa na Koslerjevem vrtu. Pevovodstvo prevzel je gosp. Sohor. Pevske vaje bo 21mt na teden. Zi pričetnike je poseben pouk. Ob*ni zbor je izrekel zahvalo svojo vsem, ki so pri besedah sodelovali, ki so društvo obdarili s knjigami in muzikalijami ali so na drug način društvu koristili. Isto tako se je zahvala izrazila si. občiiiBtvu domaČemu, zlasti pa Ljubljanskemu, ki je tako obilno ob'skavnlo društvi ne zabave.
— (Če d na naredba, a poka ž en a.) Te dni razglasila se je naredba, sama po sebi koristna, kazi jo le — nemški  državni   jezik. Ministarstvo dovolilo je, da bode z Novim letom počenai avstrijska pošta vzprejemala in po vHem cesarstvu odpravljala tudi   zasftbne  listu ice in ne  ie erarnih, ki so dosedaj izključivo bde v veljavi.   Ako si pri-režeš trdega papirja v velikosti in v obliki navadnih erarnih listnic in pritisneš ntnjo marko za 2 novca, potem ti ima isto veljavo, kakor listnica, ki jo kupiš iz državne založbe.   Toda,  šo jeden  pogoj je! Tvoja listnica mora tudi imeti nadpis in sicer z besedo   „Correspondenzkarteu, tako da je ta beseda toko važna, kakor pri menici beseda „metlica" ali  beseda   z   jednakim   pomenom.   Poleg besede „C irrespondenzkarte"  dodeneš lahko tudi nadpis v katerem drugem deželnem jeziku,  a bodi  ti, kdor hočeš in kjer hočeš,  piši b tem ali  onim jezikom, beseda „Correspondunzkarte", torej uemšk nadpis mora b't', će hočeš, da ima listniea svojo veljavo. Sedaj pa se lahko vprašamo, po kakšnih potih pride nemščina lo tega, da he njena „Corre-spondenzkarte" izrecno, konstitutivno zahteva ua privatnih listnicah ? S Čim je zopet obrazložen ta novi nemški privilegij? Kdo je sploh nemščino promovira! za prvi deželni jezik, tako da so drugi avstrijski jiziki v drugo vrsto ponižani V   Morebiti je nagib, „spiritus movena" tudi tukaj praktično stališče? Ne, tudi tukaj ne.  V Avstriji se odpravljajo korespondencije laške, ruske,  francoske itd.,  in vnanje pošte lahko odpravljajo  listnice nemške, avstrijske itd. Pri nas pa, v Avstriji sami in za Avstrijo je nemška beseda na zasobni  listnici   „conditio, sine qua nona. In to je zopet protežovanje nemščine na kvaro jeduakočastnih in jednakopravnih ostalih jezikov avstrijskih.   Državni zbor je odločno zavrgel nemščino kot državni jezik, ker tudi osnovni zakonitega ue bi dopustili, a v praksi se nemščina povišuje in širi v jedini, državni jezik!  —  Naredbo o zasebnih listnicah,  ki bodo zlasti trgovskemu stauu v veliko olajšilo, kazi nemščine gospodstvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec 29. decembra. V Terbiži in v okolici v soboto po noči močen potres, posebno trije sunki bili so velike intenzivnosti. V Beljaku navstale v zidovji hiš razpoke.
Madrid 29. decembra. Vsled potresa posedla se je fasada katedrale v Granadi. Većji del mesta Alhame uničen. 300 ljudi j poginilo. Stolni cerkvi v Sevilli in v Giraldi poškodovani, polovica prebivalcev v Albanuelas poginilo.
licih. Po starej navadi, ki je še zdaj na tem otoku merodajna, sedel je pustni kralj, obdan od svojih ministrov, z zlato krono na glavi, na sredi trga, kjer so stale mize napolnjene z vmom, ovočjem in raznimi jedili; kajti pustni kralj je visoke davke odmer 1 in i'.terjal. Pustni zakon veleva namreč, da mora pustni kralj rodbinam po vasi predpisati davke po premoženji, katere plačujejo z vinom in jedili za občno pojedino. Tedaj so močno pili in jedli. Sviralo se je ua citre in gosli, mladi svet se je pa vrtd plešoč narodne plese. Mej občno veselico na-jedenkrat poči puška, navstane krik in vse zbeži narazen. Divja gneča se zbere na trgu, kjer je ležal v krvi polit mlad« Srečko Pozzo di Borge. Andrej Komuni ti ga je ustrelil, ker ga je bil oni baje raz-žalil. Andrej na to zbeži v Makijo, v bližnji gozd. Mrtvega mladeniča preneso v hišo njegove matere. Občno pustno veselje preneha, ženske žalujejo in veseli zvuki goslij in citer potihnejo. Ko prineBO mladeniča na pokopališče, ne joka njegova mati, Marijana, udova, ki je Že doživela mnogo nesreč na svetu, marveč le premišljuje, kako bi se maščevala mtd morilcem svojega sina. (Dalje prih.)
Javna zahvala.
Podpisani krajni Šolski svet je po slavnem c kr. okrajnem Šolskem svetu v Postojini prejel 150 gld. a. v., podarjenih od slavne hranilnice Ljubljanske in sicer za povećanje ljudske Sole pri Sv. Petru na Pivki. Za dobroto in blago podporo se slavni hranilnici naj topleje zahvaljuje podpisani krajni Šolski svet.
Krajni šolski svet v Sv. Petru, dne 27. decembra 1884.
Ivan Ko rošec, prvomestnik.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
g ■o Si	7. zjutraj 2. pop. 9. »večer	7.-I7 77™. 739-OOmb. 741 06mM.	— 30« C + 0 4aC — 1-4°C	sl.ssvz. si. jz. Si. 8vz.	megla obl. obl.	000 mm.
28. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740 47 mm. 73o" 68nm. 7:17-: 12 mm.	-r- 0 6'C (HPG — 14°C	b1. szh. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. obl.	12-OOmm. snega.
Srednja temperatura obeh dnij je znaSala — 1*1° in — 0-3°, za 1-7» in 26° nad normalom.
IDvinaJska borza
dne" 29. decembra t 1.
(fsvirno telegrafično poročilo.)
Papirna r- nta.......... 81 gld. 75 kr.
Srebrna renta.......... 82 „   75 „
Zlata reuta........... 103 „   80 „
5°/o marčna renta......... 96 „   85 „
Akcije narodne banke....... 853 „   — „
Kreditne akcijo........ 289 „80 „
London............ 123 „   20 „
Napol............. 9 „   73'/, „
C. kr cekini.......... 5 „   77 „
NemSke marke......... 60 „   20 n
4°/0 državne »rećke iz 1. 1854   250 gld. 125 „ 75
Državno srećke iz 1. 1864.         100 gld. 169 ,   — ,
4°/0 avs<r. zlata reota, davka prosta.   . 103 ,   50 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 124 „05 „
-     i*'..... 95 rt   85 4
,,     papirna renta :> '.„..... 90 ,   35 „
6° ,. štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „50 „
Dunava reg. srećke :V ,     .   .   100 gld. 114 n   50 „
Zemlj. obĆ. avstr. l1 ,' „ zlati zast. listi . 122 „   — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 110 , 25
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 .   70 „
Kreditne Brećke......100 gld. 178 „   — „
Bndolfove srećke ....        10   „ 18 „   — „
Akcije angloavstr. banke .   .   120   , 95 „   75 „
Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v.    . 207 „50 „
Služba babice
v Sevnici je izpraznjena, katera se s tem razprte. S to službo je združena letna subvencija pr. 50 gld. iz okrajne, oziroma občinske blagajnice.
Prositeljice za to službo morajo dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter naj svoje prošnje z zadevnimi spričevali in domovinskim listom predložijo najdalje do 1. flve-čana 1885 okrajnemu zastcpu v Sevnici. (825—1)
Prekrasno Božično in Novoletno darilo!
Ravnokar so v naSem založništvu iziSle na avitlo: (806—9)
Poezije, m S. Gregorčič.
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinniayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani.
Za jesenski in lovski čas!
Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.; vsem, kateri hoćejo pri mokrem mrazu obvarovati suho in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepreinoČIJlvu
usnje krepilna mast
I. Bendik-a v Št. Valentinu
kol najboljše In najcenejše umije ohranjajoče sredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obueslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in jo najbolje pripomniti.
Ceuei V velikih škatljah b 5 kilo po 10 gld. in z 2'/t kilo po 5 gld. Nadalje v '/i skatljicah z 40 deka po 1 gld., v Vt Skatljicah z 18 deka po 50 kr., v V* Skatljicah z 8 deka (4d f.) 95 kr. in v Vs Skatljicah z 3 »/, deka 100 komadov 12 gld. 50 kr.
Dobiva so v Ljubljani pri Schusnlg & Weber-ji; v Mariboru pri Josipu Martinc-i; v Ce|ji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treun-u; v Krškem pri Engelsberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mestib monarhije.
Pred ponarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje tnijno in redno, kupi nuj samo Bendlkovo nepremočno mast za usnje. (766—9)
Umetne
Dr. Schmidt-ovi uspešni
Brileplazainrjaonesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujočo sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije.
Cena Skatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v.
ZDr. Beh.r-ov
živčni ekstrakt
izdeluje so po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter so že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischisdi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, ('slabljenju in polucijiira. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, oti pnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i Šumenju v ušesih. Dr.Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena Bteklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdelke in samo one za pravo priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Hittnera's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—13)
Glavna razpošiljalna zaloga: Gloggnlts, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Bittner-ja.
Dr. Bcbmldt-ove prllepke za kurja očesa in dr. Belir-ov živčni ekstrakt prodajata v LJubljani lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trukoczv.
Umrli so:
22. dec: Marija Ažman, tesarjova vdova, 60 let, Trnovske ulice 8t. 21, za pluč-nico.
23. dec.: Katra Uran, krojačeva žena, 36 let, Poljanska cesta št. 13, za katarom v črevesu. — Fran Klopčar, ma-gacinar, 62 let, Cesta na južno železnico št. 1, za mrtvotidom.
24. dec.: Andrej Gantar, hlapec, 58 let, Sv Petra cesta št. 3, za gnitjem pluč.
26. dec.: Jožef Zenari, vodja eskomptne banke, 53 let, so je ustrelil na Mestnem trgu št. 19. — Karol Konšek, žurnalist, 27 let, Mestni trg št. 17, za jetiko.
V deželnoj bolnici:
21. doc: Jožef Dolničar, delavec, 35 let, za jetiko.
22. dec.: Janez Kapel, kovač, 30 let, za jetiko.
24. dec.: Lucija Kral, gostija, 82 let, za plučnico. — Mihu Okoru, delavec, 50 let, za jetiko.
hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske.
Zaradi sklepanja računov za drugo polovico 1884. leta bo
fepfttttlatejtt
od 1,- cLo 1.5- đ-zie ja^-uL^-strja, 1885
in zastavljavnica
cd     dio :LS. <3.ix.e jstnuL-vstrja, 1885 za občinstvo zaprta.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice,
v Ljubljani, duš 16. decembra 1884. (820—3)
(32—97)
zobe in zobovja
ustav Ij a po naj no vej iem  amerikaiiskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in vse aobne operacije
j zobozdravnik A. P&ichel,
» poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropja.
♦"♦♦♦♦♦•»»♦♦ ♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦^•oi
Mejnaroina linija.
IiT::t3, v Ncvi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „G-eraao.aanla.'4, 4300 ton,  okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (814—7)
T. TEEZTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via delP Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga  obrne naj se na Emlliauo o* Ani. I*og1ayen, generalnega agenta v Trstu.
Zoper jetilfo!
Radgostski VMMivemcštMi čuj
in
rastlinski celtličti,
priporoćajo se posebno
' za vse, tudi za zastarane bolezni na pljunili, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko Slovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospodu lekarju J. Nelchertu v ltožnovi! Polčn vesolja Vam monui pri sedanjej svojoj naročbi i/.rekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje moje soproge pred kratkim ćasom sć Bedanjim primerjajoč, moram 8» čuditi čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje mučil pbučni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kašljanja in slabega probavljanja neprestano birala tak6, da som uže za trdno misli, ka ima jetiko, osobito, ker so je ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem toku jedi, ponođnein znojenji, mrzlicah ter neprespanih nočeh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v Rožnovi in soje ondi zdravil, me je opozoril na Vaš čaj in na celtličke, in jaz sem uklonil, poskusiti tudi ta sredstva. In gledi čuda! Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoča ogrodim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosle" priklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, pouziva jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Za-111 raj priporočam vsakemu, imejočemu morebiti podobno bolezen, da takoj upotreblja ta sredstva in pomorejo mu izvostno. Izvolite mi daklo b poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja in 2 skatljici maho-rastlinskih celtličkov.
Z VBem spoštovanjem so beležim
Anton < rman, 4 fotograf v Gradci (Štajerska), Geidorf, Heinrichova ulica 9.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalna škatlja Kožnovskih maho-rastlinskih celtličkov 5i) kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posebe.
Radgostski univerzalni ćaj in Roinovski mako-rastliuski eellllekl dobivajo se vedno le v lekarni J. Melcnerta v Ito/.novi tih Morav-sketn), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p n občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalogo aiedeči logarji i W. Mayr v LJubljani, W. K o u i g v Mariboru, S. Jlittelbach in J. Cej bek v Zagrebu, Barmherzigo BrUder in A. N od ved v Gradci, A. M are k in J Kupfar-schmied v Cel|l, O. Rus sli e i m v Lipuicl, Carl Grabacher v Murnu, J. Illing v ttot-tenmanu, W. T b u r n w a I d v < *•! o ><■ i.
Zaloge
napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih prodaj alnicah inatorijalnejra blaga, fjap- Doktor Horatova Jedino prava voda
Sa ofii, prir.jcna natanko po m arom rodbinskem receptu tega svetovno slavnoga zdravnika za ofii, pripravna jo za okrepljenje in vzdržan je vida v vsa-koj starosti; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnloi in kašo ter odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica i navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. vefi.
Prava se dobi samo naravnost 1% lekarne v kopolisči Rožnavi.
Boiuovakl evetia živee, hitro in trajno o/alravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, I/,virna sklonica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj IO kr. već. 1'ravi so dobi aauio naravnost iz lekarne v Rožuavi (Moravska;. (770-4)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Naroane Tiskarne".