Whho otofano * ootovfnl. Leto XX., št. 274 a Ljubljana, petek 24« novembra 1939 Cena 2 Din Uprovmstvo. nuoiiona. itnatlievo 5 - feleton štev 3121. 3123. 3124, 3125 1126 Inseratni Jddelek: Ljubljana, Selen« Ourgovo ut. - let 3492 m 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg st. /. Telefon št 2455. Podružnico Cehe Kocenovo ulico 2 feleton it 190. Račun* pn oošt ček zavodU'* Ljubljano 4t 17749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaki mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, te._fon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Okrog balkanskega nevtralnega bloka Malo ie mednarodnapolitičnih vprašanj. ki bi bila tako pogosto na dnevnem redu v raznovrstnih časopisnih razmotrivanjih. kakor je ideja balkanskega nevtralnega bloka Uradne izjave pa se tega problema dotikajo mnogo bolj Doredko in prav nič določno. Madžarski zunanji minister grof Csa-ky je prav za prav izjema s tem, da je temu poglavju posvetil dokaj obsežno mesto v svojem torkovem parlamentarnem ekspozeju Vsekakor je balkanski blok, posvečen očuvanju miru in nevtralnosti, dosedaj še samo ideal. O osnovni težnji balkanskih narodov ne more biti nikakega dvoma. Nihče si na južncvzhodnem področju Evrope ne želi, da bi se vojna furija razširila tudi semkaj, nihče si ne domišlja, da bi bila udeležba v vojni najsigurnejša pot za dosego nacionalnih ciljev Na Balkanu je torej zares iskrena želja, da se obvarujeta mir in sedanji red. da se očuvajo nevtralnost in z njo bla-godati. ki jih je po drugod vojna vihra začela v tako strašni meri izpodkopa-vati Da pa se kljub temu ne dosežejo konkretni cilji v stremljenju še tesneje povezati balkanske države in še krepkeje utrditi mirovno stanje, za to se navajajo jako različni vzroki. Zunanji minister Csaky je v svojem ekspozeju pokazal na nekatere. V jedru se je Csaky izjavil za tak blok. Postavil je pri tem neke rezerve, ki dejansko niso nove, vsaj ne v svoji poglavitni vsebini, a so vendarle vzbudile pozornost, ker so bile postavljene to pot s posebnim poudarkom. Grof Csa-kv je navedel na prvem mestu -».ahte-vo da bi balkanski blok, ako bi se zares osnoval in nai bi se mu pridružila tudi Madžarska, ne smel biti naperjen zoper kako tretjo silo, niti ne bi smel imeti kakih prikritih namenov. Ni treba dosti razglabljati, da se uvidi, da bi blok brez teh pogojev sploh ne mogel biti nevtralnostni blok. zakaj kakor hitro bi imel javne ali prikrite nagibe zoper katerikoli tabor, bi si s tem bistveno otežil obstoj in se približal nevarnosti, da se ne ohrani v miru in nevtralnosti Brez pretiravanja moremo reči, da prav tako politiko vodi Jugoslavija v svojih zunanjepolitičnih odnošajih, pa si je s tem pridobila priznanje v mednarodnem svetu. Toda kljub tej samoumevnosti je naglas ministra Čsakyja zelo razumljiv in povsem odgovarja sodobnemu pojmovanju ter kočljivi situaciji okrog balkanskega področja. Na mejah držav južnovzhodne Evrope so danes razpostavljene pozicije vseh štirih evropskih taborov, Nemčije, Sovjetske unije. Italije ter antante, ki si je pridobila zavezništvo Turčije. Vsi ti štirje politični tabori sodobne Evrope, dva v vojnem stanju in dva v nevtralni ali vsaj neaktivni poziciji, gledajo z največjim interesom na balkansko področje, prizadevajoč si, da si na njem pridobijo aktivnega vpliva v potek dogodkov. Njihovi pogledi na probleme, ki se tu postavljajo, pa še niso točno precizirani, vsaj ne javno, in se tako vidi, da se zadržanje vsakega od njih takorekoč šele sproti formira. 2e napovedi o Csakyjevem ekspoze-ju so naglašale, da se more o njem za trdno pričakovati, da bo v skladu tako z italijanskim kakor tudi z nemškim stališčem. Odkar pa je zastava Sovjetske unije na Karpatih, se morajo v Budimpešti ozirati tudi na ruske interese. V svetovnih polemikah zadnjih tednov se čim dalje pogosteje ponavljajo verzije o vplivih, ki skušajo Balkan zbrati na skupni politični črti s ciljem, da se obvaruje mir in očuva nevtralnost, toda hkrati postavi nekak jez, ki naj bi otežil ali celo preprečil razširjenje sovjetskega vpliva še bolj proti zapadu. Csakvjevo stališče se tolmači kot prizadevanje, da se postavi v ospredje nevtralnostni značaj in se morebitnemu bloku že v naprej odbije vsaka protisovjetska ost. Rusija je bila že od nekdaj nasprotnica blokov ki bi nastajali ob njenih me?ah Zato je odločno nasprotovala nekdanjim poljskim stremljenjem, ki so šla za ustanovitvijo baltiškega bloka. češ da bi bil ta že po svojem obstoju naperjen zoper sovjetske interese. Enako se splošno zatrjuje, da ne gledajo v Moskvi tudi sedaj s simpatijami na poskuse, tesneje povezati balkanske države. Težje je kontrolirati, koliko je resnice na vesteh o sovjetskih poskusih, poslužiti se Bolgarije kot opornice za svoje cilje na vzhodnih obalah Balkanskega polotoka. Novost je v te odnošaje prinesla še nepotrjena vest. da so se tudi v Nemčiji začeli uveljavljati pomisleki zoper usta-navlianie balkanskega nevtralnega bloka Berlin je imel na Balkanu v prvi vrsti gospodarske interese, zato mu je bila njegova nevtralnost dobrodošla, saj bi mu vsaka drugačna možnost nudila manjšo in manj zavarovano izkoriščanje gospodarskih virov. Zato pra- Petroleiska vladna kriza v Rumuniji Nepriiakovan odstop Argetolanove vlade. ki ie v zvezi z nemško-rumun-skimi trgovinskimi pogaianii — Novo vlado sestavila Tatarescu Bukarefita, 23. nov. jž. (Havas) Kriza vlade, ki je nastala zaradi odstopitve ministra za nacionalno ekonomijo Bojouja, je dovedla do demlsije celokupnega Argo-tojanovega kabineta. Ministrski predsednik Argetojanu je odšel dopoldne v kraljevsko palačo, kjer je kralju Karlu poda) ostavko svojega kabineta. Kralj Karol je za popoldne sklical sejo kronskega sveta, ki so se je udeležili poleg članov odstopiv-šega kabineta tudi vsi kraljevi svetovalci. O vzrokih odstopa vlade nI bilo doslej izdano nobeno službeno obvestilo, vzdržuje pa se vest, da je odstop v zvezi z resnimi težavami, ki so se pojavile v rumun-sko-nemških trgovinskih pogajanjih, ki so dospele na mrtvo točko. Nemška delegacija se je že vrnila v Berlin in je v Bukarešti ostal še samo njen vodja, šef gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva, dr. Clodius. O težkočah, ki so se pojavila, pri nem-ško-rumunskih trgovinskih pogajanjih, poročajo naslednje podrobnosti: Borba Nemčije za rumunsko nafto Pogajanja so obtičala na štirih problemih. Prvi se je nanašal na razmerje med rumunsko in nemško valuto. Nemci so zahtevali njegovo spremembo v nemško korist Drugo vprašnje se je nanašalo na ru-munske dobave petroleja. Rumunska vlada je bila pripravljena dobaviti Nemčiji v treh mesecih 4.000 ton petroleja, a nemški delegaciji so se te dobave zdele premajhne. Tretji problem se je nanašal na prevoz petroleja. Rumunska vlada se je postavila na stališče, da ne more angažirati za prevoz petroleja v Nemčijo skoraj vse svoje cisternske vagone in rečne ladje ter je vztrajala pri tem, da si morajo Nemci vsaj del petroleja sami odpeljati iz Rumunije. Četrto vprašanje se je nanašalo na prometne zveze med Rum unijo in Nemčijo. Kar se tiče Donave, bo prevoz po njej mogoč le še nekaj tednov. Nato bo led onemogočil vsako plovbo vse do pomladi. V ostalem se je nemški promet po Donavi že v prvih dveh mesecih zmanjšal za 40%. Zato so Nemci inslstirali na tem, da bi se ves prevoz rUmunskega " petroleja usmeril preko Zapadne Ukrajine v Nemčijo. Zaradi tega so . bili Nemci tudi že v stikih z Rusijo. Zahtevali so od njih. da bi dovolili nekontroliran prevoz blaga iz Rumunije v Nemčijo. Dogovorjeno je bilo, da se bodo delegacije Rumunije, Nemčije ln Rusije sestale v Cernovicah. Dejansko so se tam že pred dnevi zglasili rumunski in nemški delegati, ruskih pa ni bilo. Vse kaže, da Rusi zlepa ne bodo pristali na nekontroliran prevoz tujega blaga po svojem ozemlju. Odpor trgovinskega ministra Glede na nenadni zastoj v nemško-ru-munskih trgovinskih pogajanjih je prvi izvajal konsekvence rumunski trgovinski minister Bojou, ki je že snoči podal ostavko na svoj položaj. V rumunskih vladnih krogih je zavladalo snoči veliko vznemirjenje in so bila skoraj vso noč v ministrskem predsedstvu posvetovanja, kako naj se pogajanja z Nemčijo premaknejo z mrtve točke. Trgovinski minister je vztrajal pri svojem stališču, da na nemške zahteve nI mogoče pristati, ker bi se v primeru pristanka na zahtevano priznanje neugodnejšega razmerja med rumunsko in nemško valuto rumunski izvoz moral povečati za celo tretjino, med tem ko bi nemški izvoz ostal na sedanji višini, ne da bi mi tem nastale kake snr»>membe v klirinških pozicijah obeh držav. Prekaren rumunski politični položaj Prekinitev pogajanj je polee teea spravila Romunijo tudi s čisto političnega vidika v zelo prekaren položaj. Znano je, da je Rusija ostala doslej strogo nevtralna nasproti Rumuniji. V političnih krogih se vijo komentarji o novem nemškem stališču. da je nezaupanje napram nevtralnemu bloku nastalo na pobudo Sovjetske Rusije. Bodi temu kakorkoli, vse kaže. da je Csakyjevo stališče že odsev teh nasprotujočih si tolmačenj in prizadevanj ter reakcija nanje. Posebno pozornost je vzbudilo, da je Csaky dokaj krepko naslovil apel na Bukarešto, naj poravna svoja nesoglasja z Budimpešto, češ da je taka poravnava pogoj za madžarski pristop k bloku. S tem se je Csaky dotaknil drugega kompleksa vprašani ki se motajo okrog nevtralnostnega bloka. Gre za to, ali se more mirovni blok na Balkanu osnovati šele, ako se poprej likvidirajo zahteve nezadovoljnih držav, predvsem Bolgarije elede Do-brudže in Madžarske glede Rumunije. V prvi dobi, ko so se Rusi pojavili na Karpatih, je Madžarska smatrala za oportuno, da odloži z dnevnega reda revizionistične zahteve, a Csakyjev eksiDoze daje domnevo, da bi uradna Budimpešta želela nazaj na ostrejšo linijo. Kako bo to stališče vplivalo na nadaljnji razvoj v smeri nevtralnega bloka, je drugo vprašanje; dosedaj se vidi pač, da obstoja želja ne izpustiti prilike, ki bi mogla dovesti do zadovoljitve starih teženj. je ponovno ugotovilo, da se je to zgodilo na intervencijo Nemčije, ld je ščitila Rumu-nijo nasproti Rusiji, ker jo je smatrala sa svojo glavno dobaviteljico surovin, ld jih sama v največji meri potrebuje. Že prve dni novembra je zavladalo v Rumuniji spričo tega precejšnje zadovoljstvo In se je Rumunlja odtlej (udi glede nevtralnostnega bloka na Balkanu zadržala spet bolj rezervirano. Zlasti nI hotela prav ničesar slišati o tem, da bi za pridobite« Bolgarije za vstop v balkanski blok odstopila Bolgariji južno Dobrudžo. Spričo prekinitve pogajanj z Nemčijo M se lahko sedaj vsa ta konstelacija na mah prevrnila. Nervoznost v romunskih vladnih krogih je zaradi tega tembolj utemeljena. Po ponočnlh posvetovanjih se je vlada davi odločila podati ostavko. Trenutno še ni mogoče prerokovati, kako se bo zaključila sedanja kriza vlade v Rumuniji, zelo verjetno pa je, da bo kralj poveril mandat za sestavo vlade znova dosedanjemu ministrskemu predsedniku Argetojanu. Tatarescu sestavlja novo vlado Bukarešta, 23. nov AA. (Rador) Dvorna pisarna je izdala sledeče sporoč!lo: Nj. Vel. kralj je ob 18.45 sprejel v avdleneo Tata-resca in mu poveril mandat ia sestavo nove vlade. Ob 20. je dal Tatarescu zastopnikom tiska sledečo izjavo: Po ostavki Argetoiana je Nj. VeL kralj izvolil poveriti meni sestavo nove vlade v okviru fronte narodnega prebujenja. Upam da bom mogel izvršiti poverjeno mi naloga Bukarešta, 23. nov. AA (Reuter) Tatarescu je sestavil novo vlado, ki bo še zvečer prisegla. * Dr. Gheorghe Tatarescu je bil ;ojen leta 1892 v Ig. Limu v okrožju' Gory kot sin generala. Študiral je v Parizu, kjer je postal tudi doktor prava. V politično življenje je stopil že zelo zgodaj ter je bil od leta 1919 v vseh parlament h. Od leta 1923. do 1926 je bil državni podtajnik v notranjem ministrstvu vlade I. C. Bratl-ana, kar je ostal tudi v narodno-liberalni vladi leta 1927/28. Leta 1931. je postal generalni tajnik narodne liberalne stranke ter je nato prevzel 14. novembra leta 1933. mesto trgovnskega ministra v narodno liberalni vladi I. G. Duce, kakor tudi v vladi dr. C. Angelesca, ki je bila imenovana 31. decembra 1933. Dne 5. januarje 1934. je osnoval svojo vlado,, v kateri je obdržal resor trgovinskega ministra in ld je obstojala skoro štiri leta. V notranjem političnem pogledu je rešil težavni problem preosnove kmetijstva in kmetske izobrazbe, uvedel delovno službo ter mnogo delal tudi za zpopolnitev oborožitve. Najvažnejša zunanje politična lzprememba v času njegovega režima je bila izločitev Titulesca na izrecno željo kralja Karola. Čeprav je razpolagal v parlamentu z dvetretjinsko večino, so se vendar pojavljale v času njegove vlade razne krize. Z iz dom parlamentarnih volitev 20. decembra leta 1927. je bil prisiljen k odstopu. Tedaj je kralj poveril najprej voditelju krščanske narodne stranke OktaA vljanu Gogi sestavo vlade, po njegovem odstopu pa 10. februarja 1938 patriarhu Miranu Cristeji. Tatarescu je bil imenovan za njegovega namestnika in zunanjega ministra in je prav za prav tudi določal smer rumunske politike. Ko je ta vlada odstopila že 30. marca leta 1938, je kralj poveri patriarhu vnovič sestavo nove vlade, v katero pa Tatarescu ni bil več pritegnjen, vendar pa je bil poklican v novi kronski svet. Lani decembra je bil Tatarescu imenovan za poslanika v Parizu, vendar pa je letos v juliju odstopi. Vrnil se je v Bukar rešto, da bi kot svetovalec kralja in senar tor lažje sodeloval v rumunski politiki. Bombniki za Burnima jo London, 23. nov. o. Kakor uradno objavljajo je bilo v poslednjih dneh poslanih po zračni poti iz Anglije v Rumunijo 36 bombnikov tipa Blenheim Vsa letala so prispela nepoškodovana na določena mesta. Že pred mesecem dni je prišel v Anglijo višji rumunski oficir z 12 piloti, da prevzamejo prve dobave angleških letal ter jih odpremijo v Rumunijo. Isto se je ponovilo ob koncu oktobra, pred nekoliko dnevi pa so prepeljali isti pilot tudi poslednje število naročenih letal v Rumunijo. Po ostritev vojne na morlu Druga faza pomorske vojne se je pričela v znaku spuščanja nemških magnetičnih min in napovedi zavezniških represalij proti Nemčiji Pariz, 23. nov. (Presse - InformaHons) Ukrepi za represalij«, ki jih Je predvčerajšnjim napovedal predsednik britanske vlade Chamberlain, so take narave, da bodo popolnoma zadušili nemško zunanjo trgovino. Dosedanji ukrepi so se nanašali samo na nemški uvoz in niso mogli spraviti blokade zoper Nemčijo do popolnega učinka Odslej bodo isti ukrepi naperjeni tudi proti izvozu Nemčije. Vse blago nemškega izvora ali nemškega lastništva bo zaplenjeno in Nemčija si na noben način ne bo mogla več preskrbeti potrebnih deviz niti za nakup življenjskih potrebščin. Kar se tiče manjših nemških sosedov in celo Rusije, ne bo odslej nobena država več pripravljena sklepati kupčije drugače, kakor na osnovi pravila »daj dam«. Doslej je Nemčija izvažala na debelo v nevtralne države in si je lahko zagotovila potrebne devize za nakup živil. Navadna pot takih trgovskih transakcij je bila naslednja- Nemčija je pošiiiaJa poljedelske stroje v Brazilijo kjer je dobila zanje odgovarjajočo količino kave. To kavo je dala po nevlrainih ladjah prepeljati v Mehiko kjer je s kavo kupila petrolej. Nato so kupljeni petrolej prepeljale nevtralne ladje na Švedsko, ki je dala Nemčiji za iz-vestno količino petroleja protivrednost v železu. Posihmal bo Nemčiji tudi to kolo-barjenje onemogočeno in poostreno nadzorstvo na morju bo zaplenilo vsako blago o katerem bi se dalo dokazati, da izvira iz zgoraj opisanih trgovskih transakcij. Razen tega bosta zaveznici v nevtralnih državah organizirali sistematične množin-ske na1""*? SvIjfiisV"! ontr^M"'««. da iih na ta način preotmeta Nemčiji, ki nima plačilnih sredstev za večje nakupe, obenem pa bosta stopili v pogajanja z nevtralnimi sosedi Nemčije da onemogočita Nemrem vse nadaljnje prodaje, iz katerih bi jim dotekala plačilna sredstva. Novi franeo-sko-angleški način vojevanja vsebuje iz-vestna jamstva za nevtralne države, tako da slednje ne bodo trpele nikakršne škode na svoiem treovinskem brodnviu. dočim je nemški način vojevanja oškodoval trgovska brodovja marsikatere nevtralne države. A**tiji vra-č^itio m*lo ^ Berlin. 23 novembra. A A. fHNB> »H»r-liner Borsen Zeitung« piše v zvezi s sklepom angleške vlade, da bodo angleške vojne ladje zaplenile vse blago nemškega izvora. ki bi se prevažalo z nevtraln'mi ladjami da je nt(nil čas starih ane'»škfh metod. da Je veljalo na morfu pravilo, da Ima Anerltja vse prefloravfce In vse koristi. m^d tem ko so se kršile vse ost«!e določbe narodnesrh prava. Mi vračamo sedaj Angliji milo za drago. Ogorčenje v Angliji London, 23. nov. z. Nemške mine. ki so te dni zahtevale toliko žrtev na Severnem morju med Nizozemsko in Anglijo, so izzvale v Angliji s'lno ogorčenje. O tem najbolje priča izredno oster ton. v katerem angleški listi obravnavajo jnov jš"? nemške vdjne metrde. »Times« in »Dal1? Te-legraph«, ki veljata "a "ajresnejfa 'Va v Angliji, sta j'h označila za najhujš > p®r-fidnost Drugi listi se o njih izražajo še vse drugače. Ta izredno ostra kampanja podaja nevtralnim opazovalcem argument za to, da je treba opustiti vsako m'sel n« kako novo posredovalno akcijo ali celo pogajanja za premirje V najširših plasteh angleškega naroda je opažati silno naraščanje sovraštva proti Nemčiji ne samo proti sedanjemu režimu v Nemčiji, ampak tudi proti Nemcem sploh Zmerom bolj jasno postaja, da bo druga faza evropske vojne, ki se bo očitno kmalu pričela, v resnici izredno ostra in da je računati s tem. da bolo zavezniki prav tako neusm'l*e«o pričeli rabiti orožje, kakor so ga že pričeli rabiti Nemci. Bim: Hud udarec za nemško gospodarstvo Rim, 23. nov br. Tudi v Italiji je poostritev pomorske vojne vzbudila znatno pozornost Obče priznavajo, da bodo angleške in francoske represalije prizadejale nemškemu gospodarstvu velik udarec. »Popolo d: Roma« pravi v svojem komentarju celo, da bodo zavezniški ukrepi nemško zunanjo trgovino docela parali- ? zlrali. Nemčija bo izgubila dotok vseh 1 tujih deviz in valut, ki jih tako nujno rabi. Predvsem si v bodoče spričo tega ne bo mogla več oskrbovati železne rude, petroleja in gume. Holandski protest v Londonu London, 23. nov. s. (Reuter). .Holandska vlada je pri angleški vladi vložila protest proti sklepu angleške vlade, da bo odslej zaseženo vse blago nemškega izvoza. Holandska vlada ugotavlja, da ta ukrep, čeravno je naperjen proti Nemčiji škoduje dejansko tudi interesom nevtralnih držav. V Londonu je bil sprejet holandski protest s presenečenjem. V angleških političnih krogih ugotavljajo, da je kljub nedovoljenemu načinu vojskovanja s strani Nemčije protiukrep, ki ga je podvzela Anglija, zmernega značaja in da bo prizadel nevtralnim državam mnogo manj škode, nego potapljanje nevtralnih ladij potom min s strani Nemčije. Orožje, ki mu Anglija ni kos Holandci se boje, da bo ustavljena plovba med Anglijo in nevtralnimi državami, ako se ne posreči priti poplavi nemških min v okotm Amsterdam. 23. nov. j. (Havas). Vse ho-landsko časopisje obširno piše o zadnjih katastrofah angleških in nevtralnih ladij ob vzhodni angleški obali in ne prikriva bojazni, da bo ustavljena, če se sedanji poplavi nemškib min ne posreči priti v okom, vsa trgovinska plovba med nevtralnimi državami in Anglijo. Listi pišejo, da gre v primeru nemških min za orožje, ki mu sedanja angleška obramba ni kos. Sistem spremnih ladij, ld se je d^bro obnese! proti napadom nemških podmornic, je nasproti novim nemškim minam popolnoma brez moči. Ni še videti, kaj bo Anglija ukrenila, da se uspešno ubrani tega novega strahotnega nemškega orožja, ki je zadnje dneve pokazalo, da v svoji uničujoči sili celo prekaša torpeda nemških podmornic. List »Nieuwe Rotterdamsche« piše, da danes ne drži na Angleško nobena sigurna morska pot več, in če se Angliji ne posreči odpraviti z angleških obal nemšk h min in če se ji ne posreči uničiti njenih trosilcev, bodisi da so to letala ali pa ladje, potem se utegne zgoditi, da se bo nevarno orožje blokade, ki se ga je Angliija doslej uspešno posluževala, obrnilo vsaj začasno proti njej Mine s padali Nemška letala spuščajo v morje mine s padali, se v morju takoj stope London, 23. nov. & (Press Association). Ugotovljeno je, da so nemška letala, ki so snoči letela nad ustjem Temze, metala v reko mine, opremljene s padali. Mili jo, da so tudi drugi poleti nemških letal zadnje dni ob angleški oboli služili temu namenu. Mine, ki jih spuščajo nemška letala so sicer primeroma majhne, toda napolnjene s izredno močno eksplozivno snovjo, tako da so ladjam zelo nevarne. London, 23. nov. s. (Associated Press). Mine, ki so jih sinoči metala nemška leta'a nad Temzo, so istotako magnetičnega tipa, kakor one, ki jih najbrže polagajo nemške podmornice. Padala, s katerimi so mine opremljene, so konstruirana tako, cla se v vodi raztope. Angleški rušilec »Gipsy« žrtev mine London. 23. nov. AA. Mornariško ministrstvo poroča, da je britanski rušilec »G>psy« predvčerajšnjim trčil na obali ob mino. Ponesrečilo se Je več ko 2t častnikov in vojakov, skoraj 100 ie rešenih, okoli 40 jih pa pogrešajo. Eksplozija mine, na katero ie rušilec naletel, je bila tako močna, da so bile težje poškodovane mnoge hiše ob obali. Del ru-šilca še sedaj moli iz vode. O katastrofi rušil ca »Gipsyja« so objavili današnji listi naslednje zanimive podrobnosti: Rušilec je uro pred eksplozijo v bližini angleške obale našel na morju zložljiv čoln, v katerim so bili trije nemški letalci. Letalce so takoj spravili na ladjo, nato pa je rušilec spet krenil na visoko morje. Komaj pa je preplul dobro miljo, je naletel na mino. Od 100 mož posadke je za 40 možmi izginila vsaka sled. 21 mornarjev je b lo ranjenih. Nesreča se je pripetila v bližini neke maniše angleške luke in kmalu so se na obali nabrale precejšnje množice ljudi, ki so čakale na rešene mornarje Ljudje pripovedujejo, da Nadaljevanje mi Z, strani •o pokarali angleški mornarji izredno ve- j lik pogum. Prepevajo ao ae prepeljali z ' rešilnim: čolni v pristanišče. Ladja za ladjo zginja v morje London, 23. nov & (Reuter) Ponoči je ob vzhodni angleški obali naletela na mino 25uutonska angleška ladja -Geraidus« in se potopila. Angleška vojna ladja je reši a posadko 26 mož ter jo izkrcala na angleški, obali. Ob škotski obali je nemška podmornica potopila ribiško ladjo »Surby« (287 ton). 12 mož posadke je rešen h, 5 jih pogrešajo. S francoske ribiške ladje, katere potopitev Je bila javljena že v ponedeljek, pogrešajo 9 članov posadke. Samo eden se je rešil. San Sebaftlan. 23. nov. AA (DNB) Neka nemška podmornica je v torek opoldne potopila na Atlantiku francosko rib ško ladjo »Balier« s 5 topovskimi streli Poprei so se kapitan in 15 mornarii rešili v reševa'ne čolne Nemška podmornica je spremila brodolomce do neke španske ribiške ladje, ki jih le nato prevzela in prepeljala v San Sebastian London. 23. nov sj. (Reuter) Danes so bili v Angliji izkrcani nekateri č'ao posadke z angleške ladje »Darino« (1351 t^n), ld jo je že v nedeljo potopila nemška podmornica 11 mož popadke je imela 3 dni na krovu nemška podmornica potem pa jih je premestila na neko italijansko ladjo Ostalih 16 mož posadke pogrešajo t»»r so bili najbrže bodisi ubiti pri eksploziji, bodisi so utonili. London, 23 nov A A. (Reuter). Grški parnik. k se Je potopil ob angleški obali, se Imenuje »Helena« (4.576 ton). Očividno je za vozil na mino. Vsa posadka se je rešila. ToMo, 23. nov. br. Zaradi potopitve japonskega parnlka »Terukuni M aru« so japonske zavarovalnice sklenile povšati zavarovalne premije za ladje in blago na morju. Potopljeni parnik je bil zavarovan za okrog 30 milijonov jenov, od česar pa je 10 milijonov odpadlo na potnike in na tovor. te 22 trgovskih ladij žrtev novih min Rim. 23. nov. o. Bilanca izgub trgovske mornarice v poslednjh petih dneh. odkar so se na Severnem morju pojavile ploveče mine izkazuje po infonnacijah italijanskih listov 22 ladij, ki so Imele skupaj 92.246 ton. Največ izgub je .mela angleška trgov- ska mornarica ki sicer 12 ladij a 22.000 tonami, zatem pa ameriška trgovska mornarica, ki je izgubila veliko ladjo za pravos petroleja z 12.225 tonami. Japonska Je izgubila potniško-tovorni parnik »Tarakunt Maru« z 11.930 tonami. Norveška eno ladjo z 11.000 tonami. Nizozemska potniško ladjo »Simon Bolivar« s 8.300 tonami, Italija parnika »Grazia« m »Flanona« skupaj 11.000 ton, Litva 3 narnlke, Jugoslavija tovorni parnik »Carica Milica«, Švedska pa en parnik. Predlog za obrambo proti magnetičnim minam L°nUOn, 23. nov z. Veliko pozornost je v tukajšnjih mornariških krogih izzval predlog nekega strokovnjaka, ki Je bi objavljen v ameriškem strokovnem listu »Recearche«, tK> katerem bi bila mogoča uspešna obramba proti magnetskim minam Po tem načrtu bi bilo treba zgraditi nekaj lesenih ladij, k- bi s posebnimi ultramagnetskimi pripravami lovile take mine ln jih uničile. Mestoma bi lahko te ladje z razpet mi mrežami krčile pot pred skupinami tovornih ladij, ld bi jim lahko varno sledile, ker se bi v mreže zapletle vse mine na poti pred njimi. Zanimivo vprašanje in zanimiv odgovor London, 23. nov. s. (Reuter) Ministrski predsednik Chamberlain je odgovoril danes na neko vprašanje v spodnji zbornici, da angleška vlada kljub brezobzirnemu načinu nemškega pomorskega vojskovanja ne namerava v zaščito angleških trgovinskih ladij postaviti na te ladje nemških vojnih ujetnikov pod stražo, ker bi to nasprotovalo obveznostim o postopanju z vojnimi ujetniki, ki Jih je Anglija prevzela. Notranji minister Hoare je sporočil, da se je število kazenskih prestopkov v Angliji v septembru in oktobru kljub zatemnitvam zmanjšalo na 12.000 napram 16.000 v Istem času lanskega leta. Po drugih potih v Anglijo Haag. 23. nov. br. Zastopniki nizozemskih pomorskih krogov ln paroplovnlh družb so imeli snoči zborovanje, na katerem so razpravljali o položaju, ki je nastal za Nizozemsko spričo poostritve vojne na morju, ter ugotovili, da je razvoj nizozemskega gospodarstva povsem odvisen od morja. Glede na to so se odločili, da bodo še nadalje vzdrževali pomorski promet, pot v Anglijo pa se bo stalno izmenjavala ln izbirale se bodo zmerom le one proge, ki bodo trenutno najvarnejše. Prva uradna izjava V svojem ekspozejn je angleški finančni minister priznal obstoj magnetičiuh min London. 23 novembra. AA. (Reuter) Snoči je finančni minister sir John Simon govoril po radiu in apeliral na britanske dr-žaijane. naj podpišejo državno posojilo. Med drugim je dejal: Sedanja vojna stane Veliko Britanijo 6 milijonov funtov na dan (1.300 milijonov din). Vzdrževanje čet na bojišču stane danes dvakrat več kakor v svetovni vojni. Vojnega orožja in materiala se porabi danes trikrat, nekaterega orožja pa celo sedemkrat več kakor v svetovni vojni. Čeprav smo davke povišali, moremo z novimi dohodki plačati samo polovico sedanjih proračunskih izdatkov. Zato smo razpisali notranje posojilo. Gledati moramo, da se o pravem času pobrigamo, kajti bodočnost države po sklenitvi miru bo najbolj odvisna od finančnih možnosti. Najbolje bomo mogli zavarovati državo, če zdaj najamemo potrebna posojila, da finančno pod- Letalske bitke na fronti London, 23. nov. z. Nocoj je letalsko ministrstvo objavilo, da so štiri angleška bojna letala nad francoskim ozemljem po hu-d borbi sestrelila štiri nemška letala tipa »Dornier«. Toliko nemških izgub je bilo vsaj mogoče neizpodbitno dognati, bržkone pa so bila sestreljena še nadaljnja tri nemška letala. London, 23. nov. a. Reuter. Angleška lovska letala so danes nad zapadno fronto sestrelila zopet sedem nemških letal. Za štiri nemška letala je to nedvomno ugotovljeno, za tri nadaljnja pa obstoja upravičena domneva, da so bila uničena. Vsa nemška letala so bila tipa Dornier DO 17. Pariz, 23. nov. AA. (Havas). Ob 11. se je danes pojavilo nad Besanconom nemško letalo Protiletalsko topništvo je takoj nastopilo. Letalo je bilo sestreljeno v bližini mesta. Pariz, 23. nov. br. Letalski alarmi so postali v Franciji že prav običajem pojav. Tudi danes so se nad severno Francijo pojav la nemška Lzvidniška letala, zaradi katerih je bilo opoldne alarmiranih več mest in manjših krajev. Francosko vojno poročilo Pariz, 23. nov. br. Davi je bilo objavljeno 159. vojno poročilo, ld pravi: Na fronti Je noč precej mirno potekla. Le na posameznih krajih Je bilo topništvo nekaj časa v akciji. Dne 22. novembra Je bilo sestreljenih pet nemških letal, ki so vsa padla na francoska tla. Neko nemško Izvidniško letalo, ki so ga napadla francoska lovska letala. Je padlo na belgijsko ozemlje v bližini Davelina. Francoske izgube znašajo eno lovsko letalo. NemSko vojno poročilo Berlin, 23. nov. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Jugovzhodno od Pirmaaenaa Je sovražna četa napadla nemške predstraie. Bila Je fldbita in Je pretrpela velike izgube. Dne 22. novembra Je delavnost nemških oglednih letal nad francoskim in angleškim ozemljem rodila zelo zadovoljive uspehe, čeprav so sovražna lovska letala in topništvo nudila močan odpor. V okolici Se-dana Je bnogo nedolžnih človeških žrtev. Nemčija je s tem nrp'nm"a mednarodne zakone, glede katerih Je Se pred dvema mescema obljubila, da jih bo spoštovala. Vse, kar nremoreta spretnost In znanost, bo n nerabljeno, da premagamo to novo nevarnost i Dne 21 novembra je prišlo nad francoskim ozemljem do spopada v zraku med 9 nemškimi borbenimi letali in 7 francoskimi lovvi. Francoska letala smo 7apod'li v beg, s čimer je b"la omogočena ogledniška delavnost nemških letalcev, ki ae Jim je posrečilo priti nad franeosko ozemlje, kjer so se zadržali v bližini meje. Hitlerjevi posveti London, 23. nov. sj. Nem Ski rado javlja, da je imel kancelar Hitler danes obsežna posvetovanja z vrhovnim poveljnikom vojske generalom Brauchitschem. vrhovnim povelinlkom mornarice admiralom Raeder-jem In maršalom Gflrlngom. Navzočih Je bilo tudi 120 višjih of drjev. Razpravljali so o nadaljnji strategij v vojni. Novozelandska vojska na potu v Evropo London, 23. nov. br. Iz Nove Zelandije je piispela vest, da so prvi kontingenti novozelandske vojske ki bodo poslani v Evropo, že popolnoma pripravljeni Oddelki čakajo le še na ladje, k jih bodo prepeljale v Anglijo. Za poveljnika novozelandske vojske je bil Imenovan znani general Bernard Fryburg, ki velja za enega najpo-gumnejših častnikov imperija. Fryburg je sodeloval že v poslednji svetovni vojni. 0 pravni podlagi angleškega okreva London, 23. nov. a Pravni strokovnjak je podal v angleškem radiu sledečo razlago o pravni podlagi angleškega ukrepa o zasežen ju nemškega Izvoza: Čeprav ne obstoje za pomorsko pravo mednarodna razsodišča. je vendar mednarodno priznano, da lahko kot represalljo na nezakonito dejanje ene vojujoče se stranke, druga pod-vzame ukrepe, ki so sami na sebi sicer ilegalni, ki pa pobijajo prvotno ilegalno dejanje druge stranke. Kot tako ilegalno dejanje Je treba smatrati tajno polaeanje min. ki uničujejo enako ladie vo1u1očfh se držav kakor tudi nevtralnih. Zasežen je nemškega Izvoza le samo renresaMla na ilegalno delanje a strani Nemčije Po mednarodnih zakonih 1e dovoljeno zaseči samo ladie in tevnr vojuiočih se drfav. na nevtralnih ladjah pa same oni tovor H snada v semam vojnotlhotanskega blaga. Parlika deklaracija te leta 1856. pravi, da nevtralna zastava ščiti vsak tovor, razen vojno-tihotapskega blaga, Z odločitvijo, da za- I seže ras nemški Izvoz, Je torej angleška 1 vlada suspendirala veljavnost te deklaracije, toda samo kot represalljo pcott nemškim nezakonitim dejanjem. Vse zaseženo izvozno blago pa pride zopet pred posebno sodišče vojnega plena, ki je samostojno in ni odvisno od angleške vlade. To sodišče postopa po mednarodnih zakonih in ima vsakdo, ki se čuti prizadetega, pravico, da se nanj obrne, ali da ae proti njegovim odločitvam pritoži na tajpi svet Vendar je treba pripomniti, da Je v letih 1915. do 1917., ko je angleška vlada pod-vzela slične ukrepe, smatralo sodišče vojnega plena zaplenitve nemškega izvoznega blaga kot veljavne. Roosevelt proučuje položaj v Evropi Washington, 23. nov. AA. (Štefan). Da bi se podrobno seznanil z dogodki v Evropi, namerava predsednik Roosevelt sklicati veleposlanike Zedinjenih ameriških držav ■z raznih evropskih prestolnic. Med prvimi bodo poklicani veleposlaniki v Belgiji, v Veliki Britaniji, bivši veleposlanik na Poljskem, zatem pa veleposlank v Franciji. Ameriški veleposlanik v Belgiji bo poročal tudi o novi trgovinski pogodbi z Belgijo, ki jo zdaj pripravljajo. Poročila o položaju v Eyrop bodo služIla Rooeeveltu v ta na-men, da pripravi poslanico, ld Jo bo osebno prebral, ko bo ameriški kongres januarja 1940. spet začel zasedati. Kakor piše »New-york Times« ae predsednik Roosevelt predvsem zanhna za ukrepe, ki so Jih Izdale nevtralne države In ki jih še nameravajo Izdati, da bi zavarovale svoje Interese. sklical svet Rim, 23. nov. a (Associated Press). Ministrski predsednik Mussolini je za 7. decembra sklical sejo vrhovnega fašist čnega sv-ta. Čeprav ni nobenih uradnih podatkov o programu zasedanja, mislijo, da bo veliki fašistični svet razpravljal o nadaljnjem stališču Italije do evropske vojne. Dejstvo je, da vojna pr zadeva veliko škode italijanski trgovini, plovbi, financam In gospodarstvu sploh. Otvoritev ceste Beograd-Subotica Beograd, 23. nov. a. Danes so svečano Izročili prometu avtomobilsko cesto Beograd Subotica, ki tvori del velike mednarodne avtomobilske proge London -Carigrad. Glavna svečanost je bila ob 8.30 zjutraj pred zernunskim mostom v Beogra du. Navzočniso bili zastopnik Nj. Vel. kralja general Dekaneva, vojni minister general Nedlčr ministri Bešllč, dr. Krek ln Tomlč, nadškof dr. Ujčlč, zastopnik patriarha škof Dionizij, komandant Beograda general Kosič ter številni drugi predstavniki Po cerkvenih obredih, ki jih je opravi) prota Grujič, je minister dr. Krek orisa) zgodovino nove ceste ter njen domači ln mednarodni pomen. Na njegovo prošnje je . general. Dekaneva v imenu kralja ln kneza namestnika prerezal čez cesto napeti trak ter s tem simbolično Izročil cesto javnemu prometu. liraljev zastopnik ln vojni minister sta se po svečanosti vrnila v Beograd, ostali gostje pa so se odpeljali po novi cesti z avtomobili do Subotlce. V Novem Sadu, Subotid ln drugih večjih krajih je bila otvoritvena svečanost ponovljena. Povsod so se razvile ob tej prllikt patriotične manifestacije. Ban dr. šubošič v Dalmaciji Split, 23. nov. o. Davi ob 9. je prispel v Split ban dr. Subašič. V Splitu so mu priredili svečan sprejem. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna množica ljudstva, zastopniki raznih oblasti, organizacije HSS, meščanska zaščita In druga društva. Po pozdravu je ban dr. Subašič obiskal grobova dr. Trumblča ln dona Frana Bullča ter položil na nju lepa venca. V ekspozituri banske oblasti Je Imel posvetovanje z narodnimi zastopniki iz Dalmacije ln raznimi strokovnjaki, pri čemer Je poudaril, da ne prihaja v Split ln Dalmacijo praznih rok. < Jutri bo ban dr. Subašič odpotoval najprej v Hercegovino, potem pa obiskal razne dalmatinske pokrajine. Na potovanju bo ostal teden dni. Smrt slovenskega novinarja v Beogradu Beograd, 23. nov. p. Opoldne ao pokopali na novem pokopališču v Beogradu slovenskega novinarja Zvonlmirja Kosma, ld je 22. t. m. umrl na Vencu na Fruškl gori. star 46 let. V Sloveniji je bil znan po svojih mladinskih pesmicah ter je zapustil lepo Ime v slovenski literaturi. BU je referent v tiskovnem oddelku zunanjega ministrstva ter lektor Centralnega presbiroja. Ob grobu sta se poslovila od pokojnika v Imenu Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja Dušan Sijačkl, v Imen tovarišev lz Centralnega presbiroja pa Anton Zobec, ki je poudarjal pokojnikovo nesebično delo ln dobro tovarištvo. Pogreba se je udeležilo veliko število novinarjev ter pokojnikovih znancev. Stara gospa zgorela ponoči Slavonski Brod, 23. nov. o. V pretekli noči Je umrla tragične smrti 76-letna Štefanija Brlič, zdravnikova vdova. Okrog 2. zjutraj so ljudje na ulici opazili v njeni spalnici velik plamen. Pozvani gasilci ao prihiteli v par minutah in razbili okno. V sobi ao našli Brllčevo vso v plamenih na tleh poleg postelje, ki je prav tako gorela. Brličeva je bila že mrtva. Po mnenju domačih, zlasti pa sina Vatroslava, ki je spal v eni sosednih sob, se je pripetila nesreča bržkone na ta način, da je Brličeva zvečer, ko je prižgala svečo na nočni omarici, odvrgla ne ugaslo vžigalico, od katere ae je nato vnela postelja. Nastopna avdlenca japonskega poslanika Beograd, 23. novembra. AA Danes ob 12.30 je Nj. kr. Vis. kne* namestnik blagovolil sprejeti ▼ svečano avdienco zaradi izročitve poverilnic novega japonskega poslanika pa našem dvoru Kojira Iauoja. Prestoli*! govor angleškega kralja Kralj Ml VL o vzrokih, Id so prisilili Anglijo in Francijo, da sta sprejeli boj z Nemčijo London, 23. nov. AA. (Reuter) Angleški kralj Jurij VI. je imel danes o priliki od-goditve zasedanja parlamenta prestolni govor, v katerem je dejal: »Senca vojne je spet padla na Evropo. Čeprav je moja vlada stor.la vse, da ohra-ql mir, Je nemška vlada kljub a>ečani obljubi nenadno napadla Poljsko. To novo zavojevalno dejanje Nemčije ln krštev dane besede nismo mogli sprejeti, ne da M kaj »torili proti temo. ker bi drugače poteptali svojo čast in spravili ▼ nevarnost svobodo in napredek sveta. Mi ne gremo sa gmotnimi koristmi. Svobodo ln državljanske pravice smatramo kot pravice, s katerimi smo se rodili in ki smo jih pripravljeni ohraniti, kakor so jih odločno ohranjali naši predniki Zahvaljujem fc vam, da ste tako rade volje sprejeli težka finančna bremena, ki so postala nujno potrebna zaradi vojnih izdatkov. Tako hiter ln brezpogojni odgovor z naše strani Je naredil globok vtis po vsem svetu ta pokazal neomajno odločenost mojega naroda, da prenese vsako žrtev, ki Je potrebna za zmago. Posledice so Jasne. MoJi narodi tukaj ln onstran morja so soglasno sklenili, da se bore iz lastnih nagibov. Sklep mojih dominionov, da sodelujejo v vojni in dragocena pomoč, k| nam Jo oni dajejo in s katero služijo skupni stvari, pomenijo zame najdražje bodrilo. Spnčo pomoči naše zvest« zaveznice Francije ln Poljsk« ne moremo dvomiti, da bo naša stvar zmagala.« Novo redno zasedanje parlamenta se prične v torek, dne 28. novembra. Seja tajnega sveta kralja Jurija VL London, 23. nov. br. Danes popoldne se je vršila v Buckimghamskl palači aeja tajnega sveta pod vodstvom kralja Jurija. Ostri nemški napadi na »Intelligence Service" Berlin, 23. novembra. AA. (DNB). Današnji nemški jutranjiki posvečajo glavno pozornost odkritjem v zvezi z monakov-skim atentatom, posebno pa aretaciji agentov britanskega Intelligence Servicea Vsi prinašajo fotografije radijske oddajne in sprejemne postaje, ki jo je angleška tajna obveščevalna služba Izroč la dozdevnim častnikom-opozicionalcem ki pa so bili dejansko voditelji SS. Razen slik prinašajo tudi podroben tehniški popis aparatov in posebno pod črta vajo, da so vsi deli teh aparatov, kondenzatorji transformatorji itd. angleškega izdelka, samo kovinske cevi so ameriškega porekla. Nemški listi prinašajo tudi kot veliko senzacijo podrobnosti o delovanju Otona Strasserja v službi Intelligence Servicea »Volkischer Beobachter« pravi: V središču monakovske drame ne stoji atentator Ge-org Elser, plačano orodje, ampak ona orjaška zločinska organizacija, ki pomeni dejansko pravcat zločinski sistem. Georp Elser je samo slučajen d^lec mno«o večjega peklenskega s^roia ki naj bi bil po-enal Nemčijo v zrak »Berliner Anzeiger« p'še: Največjo krivdo nosijo avtorji teg-> atentata, ki so se porušili ie obstoječih načrtov in dali pntr*»b»n denar in prisfl**! svoje plačance, da to izvrše. ko so s* britanski lord' odločMl za vojno nro*' Nem sljl. Brilan^omn Int»»n'e^»*ce S«»rviceu i' •loslej uspelo tajno delati Nemčr*a le sto nfia na nri^nriSfe. da »>r"an«k" d'k«a-♦uro nad Fvropo ln le p*"5 tern tryfla oh *edro ob to t-»;b»«> v'a'r v I/m 'iona. Nemška varnostna služba je na svojem področju IzvriKla isto nalogo, ki Jo imajo naši letalci, pomorščaki in vojaki izvršiti na svojem področju proti britanskim nasprotnikom. Nemška obveščevalna služba je potolkla angleško. London naj ve, da vsi čutimo, da smo vojaki v vojni proti Angliji. Angleškemu Intelligence Serviceu ni treba povzročiti revolucije v Nemčiji. Ta revolucija že obstoji in njen dlj je upor vseh narodov, ki zahtevajo pravico do življenja, proti Veliki Britaniji in njeni diktaturi denarja In tajnega ubijanja. Berlin, 23. nov. AA (DNB) Uradno razglašajo: Kakor smo sporočili, sta zastopnika »Intelligence Servicea« Izročila voditeljem SS radijske aparate, misleč, da so to emisarji nemške opozicije. Ob istem času je zastopnik »Intelligence Servicea« Stevens izročil kom'sarjem nemške policije tajno šifro, ki je omogočila, da vzdržujejo nemška oblastva le 21. dan zvezo z angleško vlado, odnosno z britanskim »Intelligence Servicem«. Ta zveza nemške policije z londonskim tajnim uradom v Londonu se je prenehala 22. novembra ob 10. dopoldne. Prenehali so jo Nemci s tole poslovilno radijsko oddajo: »S časom postane razgovor z domiš'jav;mi ljudmi dolgočasen. Razumeli boste, da moramo zdaj te razgovore opustiti. Prisrčno vas pozdravljamo. naklonjena vam nemška opozicija Nemški Gestapo.« Ker si voditelja angleške vohunske akcije še nista bila v uvesti kljub nemškemu sporrč:lu. da je nemška policija odkrila to akcijo, sta oba anpTe«ka rad'j*ka telegrafista tudi ta poslednji nemški pozdrav prest regla. Ottc Strasscr - snovač atentatov v Nemčiji Berlin, 23. nov. AA. (DNB). (VOIklscher Beobachter« prinaša obširen članek o Otonu Strasserju, dejanskem organizatorju monakovskega atentata. Članek najprej popisuje Strasserjevo politično delovanje vse dotlej, dokler ni leta 1933 odšel v emi-grn«!^, nato po nadaljuje: Z Dunaja je Strasser zbežal v Prago kjer je izdajal list, ki ga je financirala Be-neševa vlada. Strasser je živel leta :n leta izključno od subvencije tujih obveščevalnih služb, ki jim je obljubljal, da bo v Nemčiji vprizoril revolucijo ali pa vsaj strmoglavD Htlerja. Tako je v Juniju 1934 potoval v Pariz, da pregovori francosko vlado, naj pomaga vprizorltl prevrat v Po-saarju, a č mer bi ae onemogočila vrnitev Posaarja Nemčiji. Po nekem pismu Otona Strasserja, v katerem Je lastnoročno podal dokumentirane podatke. Je francoska vlada odklon la ta načrt, češ da upa da bo leta 1934 doaegla ceneje ln brez zunanjepolitičnih zaipletljajev prevrat v rajhu. Že takrat so ae pojavile iste ideje, ki ao pozneje slu žile za osnovo za njegove razgovore z voditelji tajnega britanskega urada v letu 1938/39. Tajna Strasserjeva radijska postaja v Pragi Strasser je nato v Zajori nrl Prag; usta-aovll a pomočjo češke obveščevalne službe oddajno postajo svobode. Skoraj vse oddaje te postale, ki Je delovala leta 1934/35, so ae končale dobesedno s proglasom: Adolf Hitler mora umreti Nemška vlada Je takrat zahtevala uradno od češke vlade, da to postajo odstrani čei da poziva na umor članov nemške vlade. Ker dr. Beneš nI bil vollan ukiniti to službo, ustanovljeno s češkim denarlem, je morala Nemčija intervenirati da ustavi to neprestano mo--fl«ko propro^indo. Dva voditelja SS, ki sta Mla v službi lavne varnosti, sta Januarja 1933 razdelala to radijsko postajo ln izvršila s tem dani jima nalog. Organizator več atentatov Leta 1936 je Strasser Izvršil priprave za dinamitni atentat, ki naj bi ae ureaničtt najprej v olimpijskem stadionu v Berlnu med oKmpijado, pozneje pa na strankarskem kongresu v Niirnbergu, nazadnje pa o priliki ducejevega obiska leta 1937. V ta namen mu je služil študent gradbene tehnike Hellmut Hirsch iz Prage a posredovanjem svojega sodelavca Fritza Beera pod lažnm imenom Hednricha Gruna. Ko Je Hirsch z dvema peklenskima strojema in 10 kg dtaamita prekoračil nemško mejo ln krenil v Stuttgart, ga Je aretirala Gestapo. Hirecha po 8. marca 1937 obsodili na smrt In smrtno obsodbo Izvršili. To je objavil tudi nemški tisk. Strasser ja nato skušal Se zmerom v češki službi Izvršiti nov bombni atentat na neki velik" prireditvi narodno socialistične stranke. Poslužil ae Je pri tej priložnosti svojega sodelavca, nekdanjega hotelskega sVuge Karla Denk'na n trgovca Hellmuta Kremena. Tudi to atentat ae js Izjalovil Ljudsko sodišče je 22. septembra 1939 obsodilo TVpk'na n Kremina na smrt Jeoa-ni 1938 je Streaser skušal r Pragi vprizo-rltl nov atentat. Po polomu dr. Brnila Ja Straoaer zapustil Prago in stopil v kar najtesnejša stika s britansko tajno službo, go navodilih njp. govh londonskih gospodarjev se mu Je posrečilo organizirati Se tretji atentat na Hitlerja Toda božja previdnost je uspeh atentata onemogočila. V noči med 8. In 9. novembrom Je Elser poskušal priti blizu Kon-stance v Švico, pa so ga aretirali Oton Strasser. ki Je čakal Elserja, Je 10. novembra jadrno zapustil Švico, da ae vrne v London k svojim gospodarjem. Preiskave v Švici Curih, 23. nov. z. Glede na okoliščine, da je bilo v enem Izmed komunikejev nemškega poročevalskega urada o pre skavi v zvezi z monakovskim atentatom rečeno, da je bil atentat naročen Elaerju na Švicarskem oeemlju, so švicarske policijske oblasti uvedle preiskavo, ki je bila danes zaključena. Policija nfi mogla ugotoviti nobene okoliščine ki nobenega momenta, ki bi mogel kakorkoli opravičiti to trditev nemške agencije. Bera, 23. nov. br. »Baseler Nattonal Zeitung« poroča, da so danes dopoldne or» gani vojaških bi policijskih oblasti v Ba^ selu Izvršili preiskavo v redakciJE germa-nofilskega lista »Neue Baseler Zeitung«. List poroča nadalje, da je bOo ugotovljeno, da so pri omenjenem Betu sodelovali tudi člani nekdanjih političnih organiza^ cij, ki ao bile v stikih z nemško policijo in narodnosoclalistično stranko. Zaplenjenih je bOo mnogo dokumentov. Holandska nota v Berlina London, 23. novembra. AA. (Reuter). Dopisnik »Daily Telegrapha« iz Amsterdama trdi, da je holandski odpravnik poslov v Berlinu izročil nemški vladi noto holandske vlade glede aretacije angleških državljanov na holandskem ozemlju. Nova ureditev trgovino med Dansko in Anglijo KodanJ, 23. nov. br. Z letalom je dan ca odpotovala v Kodanj trgovinska delegacija danske vlade, ki se bo še te dni pričela s zastopniki angleške vlade pogajati za novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama. Splošno pričakujejo, da bodo pogajanja naglo napredovala in da bo najkasneje v decembru že sklenjena nova angleško-danska trgovinska pogodba. Parnik »Joief Stalin zgrajen na Nizozemske« Amsterdam, 23. novembra. AA. (Havas). Okoli 30 ruskih mornarjev se je predvčerajšnjim pripeljalo v Amsterdam, da prevzamejo v nizozemski ladjedelnici za Rb» •ijo zgrajeno ladjo »Jožef StaJin«, ki bo od-piula v Rusijo z rusko posadko. Legar v OsGjeku Ostjek, 23. nov. o. Epidemija legarja sa ▼ mestu Se vedno Siri. Sedaj se je pojavila tudi že med otroci, zaradi česar je bilo odrejeno, da ae cepi proti legarju vsa Šolska mladina. Vremenska napoved Pričelo bo nekoliko v gorskih krajih, po večini no. V severnih krajih tn v primorja \ Naši kraji in ljudje Praznik mariborskega pešpolka V spomin na razorožitev »zelene garde" pred It leti Maribor, 23. novembra Danes je bilo v vojašnici Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Melju ves dan praznično razpoloženje. Naš maribor-sk pešpolk je na dostojen način praznoval svojo slavo, ki jo obhaja v spomin na zgodovinski dogodek pred 21 leti, ko je general R. Maister s svojimi hrabrimi borci razorožil zloglasno zeleno gardo. Polkovna vojašnica je bila praznično okrašena, zlasti prostori, kjer so se po oficielni slovesnosti zbrali povabljeni gostje. Pred napovedano uro so se razvrstili na polkovnem dvorišču polkovni oddelki z godbo in polkovno zastavo. Kmalu po 10. uri so pričeli prihajati tudi številni gostje, mariborski odličniki. predstavniki civilnih in cerkvenih oblastev zastopniki vseh nacionalnih. viteških, narodno obrambnih organizacij, zlasti polnoštevilno pa so prišli naši vrli Maistrovi borci, ki so sodelovali pri pomembni zgodovinski razorožitvi in rezervni oficirji. Polnoštevilno je bil zbran mariborski častniški zbor z mestnim poveljnikom generalom Golubovičem na čelu in z generalom Glišičem iz Ljubljane, ki »e mudi te dni v Mariboru. Med udeleženci slave je bil tudi sin pok. generala R. Maistra inž. Borut Maister. Predpisane cerkvene obrede je opravil najprej za katoliško veroizpoved kaznilni-šk' kurat Zavadlal, za pravoslavno veroizpoved protojerej Simeon Ivoševič, za mu- in v poldrugournih izvajanjih, spremljanih s številnimi slikami, ocenil navedbe prof. 2itkeviča kot nepriporočljive. Predavanje je bilo prirejeno na predlog tehničnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka, ki mu predseduje univ. prof. dr. inž. Kasal, ki je tudi po uvodnem pozdravu predsednika inž. zbornice inž. Pirkmajerja predstavil predavatelja, ki je znan vojaško-tehnični strokovnjak za utrdbena dela. Glede na aktualnost obravnavanega vprašanja in da bi se z njim čim bolj sezna- slimansko veroizpoved pa imam Ali! Ima-movič iz Ljubljane. Po končanih cerkve nih obredih je spregovoril polkovni povelj nik polkovnik M. Božovič, ki je v zanosnih besedah prikazal pomen današnjega pol-kovnega slavja v zvezi z odličnimi dogodki pred 21 leti, ko je general R. Maister s svojimi borci in junaško potezo odločil usodo Maribora v našo korist Potem, ko je domačin slave zaključil svoj slavnostni nagovor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II, in pre vzvišen emu kraljevskemu domu, je godba zasvirala drž. himno. Zaregljale so strojnice, odjeknili topovski streli Sleda je strumen defile polkovnega moštva pred zbranimi odličniki, nakar je domačin I Operni pevec g. 2an Frand, ki se je pred slave povabil povabljene goste k praznični I nek*j leti pojavil na našem opernem gle- nfll naši tehnični strokovnjaki,' ki se nje čase resno bavijo z mnogimi problemi s tega področja, Je bila tudi preložena debata na poseben debatni večer. Tako se bo verjetno osvetlila še kakšna podrobnost, ki bi utegnila imeti ob napačnem ali premalo vesluem poznavanju tega vprašanja celo usodne posledice, posebej še, če bi se z raznimi pravilniki ustvarila možnost vsiljevanja nepopolnih in praktično premalo ali celo neuporabl j ivih načinov ne samo v konkretnem primeru novega armiran j a betona, ampak tudi na drugih področjih tehnike. Kolikor bi debatni večer prinesel v tem vprašanju važnejše konkretne zaključke ali predloge, se k stvari še povrnemo — podrobnosti predavanja bodo pa objavljene v strokovnem časopisju. Operni pevec g. Žan Frand na novinarskem koncertu zakuski v okusno okrašenih vojašniskih dvoranah. Ves dan je bilo v vojašnici razgibano življenje, praznično razpoloženje. S slave je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju Petru II. Popoldne je bila vojaška veselica kj je poglobila med vojaštvom čut tovarištva in polkovne skupnosti. Tako je naš mariborski pešpolk na svoj tradicionalni praznik, ki ni samo polkovni praznik, ampak tudi praznik vsega nacionalnega Maribora, tudi letos dostojno in svečano proslavil svojo slavo, ki je poglobila prisrčne vezi, ki spajajo polkovne starešine z moštvom. dališču, je takoj preseneti! a tvojo elementarno silo, s svojim obsežnim, prožnim ia močnim glasom, kateremu vse najvišje tenorske lege ne delajo nobenih ovir, da bi jih ne znal z lahkoto ia eleganco premagati Takoj s prvim nastopom na našem odra Važno predavanje docenta dr. Bajiča Na sodišču je predaval v okviru društva »Pravnik« docent dr. Bajič o aktualni temi: »Delovno pravo in vojna« Predsednik društva univ. prof. dr. Dolenc je prisrčno pozdravil predavatelja kot priznanega strokovnjaka na polju delovnega prava posebej pa še generala Dodiča in ostale poslušalce. med katerimi je bilo opaziti tudi več univerzitetnih profesorjev Predavatelj je nato v preglednem uvodu očrtal gospodarske in iz njih izvirajoče socialno politične probleme sodobne totalitarne vojne, ki zahteva poleg vojaške tudi celokupno gospodarsko mobilizacijo. Problemi, ki na ta način nastanejo zadenejo tudi nevtralne države spričo njihovih vojaško obrambnih priprav in težkih gospodarskih problemov, ki jih ie ustvarila gospodarska vojna. Nato je prešel predavatelj na našo veljavno pravno ureditev in sicer- vpliv vršenja vojaške dolžnosti na službeno razmerje. pravni položaj zaposlitve civilnih delav cev pri vojaških delih posebno pa delov-nopravne probleme gospodarske mobilizacije, ki obsega po naši ureditvi tud, mobilizacijo delovne sile. Pri tem je poudaril nalogo pravilne razporeditve delovne sile med vojaško in industrijsko armado Dotaknil se je tudi delovno-pravnih problemov pasivne obrambe zaledja in končno še orisal vpliv na delovno zaščito, ki se izraža v podaljšanju delovnega časa. zaposlitve žen m mladoletnikov itd Obrazložil je tudi pomen stabilnosti cen ter najnovejše ureditve o podporah, zaščiti pred izvršbo in deložacijo. Ob sklepu je predavatelj orisal aktualne probleme socialnega zavarovanja in veljavne ureditve glede na vršenje vojaške dolžnosti Svoja zanimiva izvajanja je predavatelj končal s temi-le besedami:!z*-edna težki časi zahtevajo tudi od nas, da smo pripravljeni na vse. 2e moja površna izvajanja so pokazala množico važnih vprašanj, ki jih je treba temeljito urediti: med njimi so prav posebno važni problemi ureditve dela Vsak upa da se bo mogla naša država izogniti vojni. Ker pa ta odločitev ni odvisna samo od nje, ampak od drugih je treba poudariti, da bo mogla ohraniti svojo nedotakljivost toliko bolj, kolikor močnejša bo. Moč države se ustvarja s smotrnim strokovnim delom za pravočasno pripravljenost na vseh področjih. Ta moč raste le iz narodne, duhovne in gospodarske edinosti. V teh dneh sta dva največja imperija sveta — Francija in Anglija — podvomila o tem, ali bosta mogla vsak zase obraniti svoj obstoj. Združila sta ogromno moč svojih narodov in bogastev iz vseh delov sveta ne samo v eno vojaško, marveč tudi gospodarsko enoto, ki obsega več kot pol milijarde ljudi vseh kontinentov in torej eno tretjino vsega človeška rodu. V teh časih morajo tudi slepci med nami spoznati, da je za nas združitve ne ločitve čas. Poslušalci so predavanje sprejeli z resničnimi simpatijami, ki jih je izrazil tudi predsednik profesor dr. Dolenc, kateri je uspelo prireditev zaključil z zahvalo predavatelju in z željo, da bi tudi na novem službenem mestu v Ženevi kot jugoslov. ataše pri Mednarodnem uradu dela dosegel uspehe, ki odgovariajo njegovemu širokemu znanju in neumornemu delu. Beton, ojačen z žico Ljubljana, 22. nov. Pod gornjim naslovom je bil v prvem letošnjem zvezku vojnotehničnega časopisa »Inženjerski glasnik« priobčen članek prof. inž Žitkeviča, ki predlaga nov način armiranja železobetonskih konstrukcij s kratkimi kosi žice namesto dosedanjega splošno veljavnega načina z daljšimi, debelejšimi palicami Ta način armiranja sicer ni nov, vendar je zanimiva nova razlaga po prof. Zitkeviču. zato je bilo pričakovati da bo verjetno deležen strokovne kritične presoje, morda celo odklonitve. Ker je beton, ojačen z žico, predstavljen kot boljši od doslej splošno uporabljanega z železnimi palicami predvsem za gradbene konstrukcije izpostavljene učinku udarca in eksplozije torej prvenstveno za novodobne gradnje utrjenih zgradb, forti-fikacij ali zaklonišč, zato je razumljivo, da so se za stvar prvi pozanimali naši vojaški tehniški strokovnjaki. Povrhu vsega so še v najnovejši pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka vnesene neke tabele iste-i ga avtorja, ki tudi predvidevajo uporabo | novega, modernejšega betona z manjšo debelino plasti kakor je to treba armirati po dosedanjih načinih Da ne bi bilo nepotrebnega nesporazumevanja v vprašanju tega novega in modernega armiranega betona, je bil zato članek prof Žitkeviča kritično ocenjen v posebnem predavanju v naši inženjerski zbornici, pred številnim strokovnim poslušalstvom. Predaval je inž. tehn. kapetan I. ki. Inž. Branko Poljanac. ki je skupno s kapeta-nom. I. ki. inž. Predavcem strogo strokovno razčlenil celotni članek prof. 2itkeviča se je prikupil našemu občinstva ia odtlej še nikdar ni razočaral. Narobe, z vztrajnim študijem, z veliko prilagodljivostjo, s marljivim kritičnim delom in s sprejemljivostjo za vsak dober migljaj se je od dne do dne boljšal in spopolnjeval in si pridobil splošne simpatije. Ko je letos poleti s ljubljansko opero gostoval v Trstu pred raz- vajenim opernim občinstvom v ogromnem gledališču Roesettl si je na mah pridobil simpatije tudi Tržačanov, ki so posebno dovzetni sa tenorske glasove. Ponovno je žel ob odprtem odru burno pohvalo, v operi »Ero z onega sveta« pa ga občinstvo ■ploh ni hotelo pustiti z odra, tako g* je navdušil i svojim zvonkim, neprisiljenim petjem m s svojo gibčno igro. Že tedaj je dobival razne pozive na gostovanja, kakor je bil tudi ponovno pozvan na gostovanje v beograjsko opero, kjer se je tudi vedno odlikoval i svojim izredno čistim, neomejenim glasom in s svojo učinkovito igro. Tako v Trstu ob gostovanju kakor tudi drugod ia pri nas so mn glasbeni strokovnjaki obetali še veliko bodočnost v njegovi pevski karieri. Ni čuda, da so tudi slovenski novinarji želeli, da bi ta odlični operni pevec poveličeval tradicionalni novinarski koncert, ki ga prirejajo vsako leto dne L decembra. Na prošnjo slovenskih novinarjev je operni pevec g. 2an Franci rad takoj obljubil svoje sodelovanje. Tako bo 1. decembra na Taboru nastopil na koncertu z dvema točkama: z bravurožno arijo Josčja iz Bizetove opere vCarmen« in z Gotovčevo narodno-lirično »Momački ja-di«. Slovenski novinarji si laskajo, da bo kakor tudi druge točke njihovega koncertnega sporeda nastop tega odličnega opernega pevca g. Francla, posebna atrakcija za obiskovalce koncerta, m da se bo zato tudi letos tihim delavcem-novinarjem naklonjeno občinstvo spet udeležilo novinarskega koncerta v še bolj ogromnem številu kakor doslej. Kader bodočih slovenskih kriminalcev Zanimivo predavanje Vojka Jagodiča o problemu vzgoje in zaščite zanemarjenih in izprijenih otrok — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi > SI W«14/V Ljubljana, 21. novembra Za vzgojo in zaščito zanemarjenih otrok je ob nabito polni m neraloški predavalnici, pod okriljem Pedagoškega društva, povzel besedo znani Vojko jagodic, ki že več let sem stalno opozarja slovensko javnost na ta naš pereči socialni problem. Predava-teljeva izvajanja zaslužijo, da jih vsaj v obrisu posnamemo. V. prvem delu predavanja Je predavatelj poskušal podati nekakšen teoretični uvod, v katerem se je lotil analize objekta zanemarjenosti; zanemarjenega otroka Je razvrstil v tri stopnje in omenil tudi vzroke zanemarjenosti in izprijenosti otrok. Pn razlagi teh si stojita nasproti teorija o dednosti zločinstvenosti, kriminalna antropologija in v novejšem času kriminalna biologija, ter na drugi strani socialne teorije, ki trde, da zanemarjenost in izprijenost in tudi zločinstvenost povzročajo socialna in ekonomska dejstva, zlast: seveda beda. Gradivo, ki ga je g. predavatelj pozneje nanfaal iz svojih opažanj bi potrjevalo drugo teorijo. Razvoj kazensko pravnih sankcij je primerjal g. predavatelj z razvojem medicine. Kakor je medicna nekoč lečila le simptom, (n. pr. kašelj), pozneje bolezen (n. pr. pljučno vnetje) in sedaj leči bolnika, tako so tudi sprva kaznovali delikt, se šele pozneje vpraševali tudi po vzrokih in nagibih in šele v najnovejših dobah upoštevajo celotnega človeka in ne kaznujejo dejanje, ampak človeka Pri zanemarjenih in izprijenih otrokih pa ne gre za kaznovanje, temveč za reševanje. za vzgajanje. V bežnih obrisih je nato g. predavatelj prikazal zgodovino vzgoje in zaščite zanemarjencev. Z ustanavljanjem posebnih zavodov so pr čeH Amerikanci že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vse kulturne države so sledile, Nemčija je na pr. pod konec prej- šnjega stoletja imela že okoE 500 zavodov pa tudi v deželah bivše Avstro-Ogrske republike je bilo to skrbstvo skoraj bolj raz- ito, kakor je v nekaterih deželah sedaj, posebni zavodi temeljijo na spoznanju, da kaznovanje ne poboljša otrok (od opazovanih zanemarjencev se je na primer po telesni kazni »poboljšalo« le 0.6 odstotkov otrok). Te otroke torej ne smemo kaznovati, ampak jih s primerno vzgojo negovati, da Jih kot poštene ljudi vrnemo človeški družbi Delo mladinskega sodnika, kakor Je dejal Fr. Milčinski, o katerem je predavatelj precej govoril, »se ne konča s sodbo kakor pri drugih sodnikih, temveč se s sodbo šele začne. Njegovo delo se ne pozna pri spisih, ampak pri socialnih ;ledicah. C« potemtakem ni pravniško, je pa zato tem bolj socialno.« Da se noboljševalnice, priključene prisilnim delavnicam, niso obnesle, pričajo tudi Milč nskega besede iz leta 1907: »Naš poboljševalni oddelek je tako grd madež za kranjsko deželo, da ga ne pokrijeta niti blejsko jezero, niti postojnska jama s svojim čarom. Od tistih 23 v ljubljanski deželno sodni okolici pristojnih korigendov, ki so se v letih 1898 do 1902 izpustili iz kranjskega poboljševalnega oddelka le štiri nisem našel v našem kazenskem registru — pa de za te štir: ne vemo kam so se izgubili. Ostalih 19 je v teh treh letih... zakrivilo 18 hudodelstev in 63 prestopkov.« G. predavatelj je nato nanizal pbdatke 178 gojencev, ki so »začasno« nastanjeni v ljubljanski jetnišn ci (!). 28 je bilo nezakonskih, vsi izvirajo iz delovnih slojev, 130 jih je zagrešilo kazniva dejanja zoper imovino, 14 zoper življenje in tek). Za te reveže ni primeren prostor za vzgojo, po zbranih podatkih pa imamo v Sloveniji cca 2000 aspirantov na tako specialno vzgojo, ki so še prepuščeni zanemarjanju, v kolikor pa bodo pr.šli v zavod, bodo prišli za jfetnfltalee, kjer je *ooraj vsako vzgojno prizadevanje fluzorno. Od 2J16 primerov, s katerimi so naša socHSča imela posla v letih 1935 do 1937 je btio v zarvod oddanih le 98 ali 4»/«, ostalih 96»/« se zanemarjajo naprej. TI otroci, teh 96»/, zanemarjencev pa predstavlja kader bodočih slovenskih kriminalcev. Pred tem kadrom nas more rešiti edinoie zavod v katerem bi bili vzgo-jevani in reSeni kot pošteni človeško družbe. G. predavatelj je zaključil svoja izvajanja s tole sliko: ko so pred kratkim v kina Unionu prikazovali film »Brezdomci« so se razmehčala srca Ljubljančanov ob usodi teh otrok. Se veliko dela pa bo treba, da bomo razmehčaK srca ob usodi prav takih naših, slovenskih otrok, da se bo javnost pobrigala za njih usodo in JSh iztrgala ia kadra kriminalcev. Gospod predavatelj je za svoja izvajanja žel topel aplavz. Stoti nastop ge. Slugove na krškem odru Krško, 23. novembra V soboto 29. t m. bo otvoritvena predstava sokolskega odra v Krškem z veselo komedijo »Zakonci stavkajo«. Ob tej priliki bo obhajala ga Elza Slugova svoj stoti nastop na gledalifldh deskah Sokolskega odra v Krškem. Pri podeželskih odrih, kjer smemo računati le s petimi do šestimi igrami na leto, je to izreden jubilej. Kdor je le enkrat samkrat nastopil na odru, ve, koliko žrtev in samopremagova-nja je bilo potrebnega naši jubilantki. da je dosegla svoj stoti nastop Naša jubilant-ka je že v prav zgodnji mladosti nastopala kot odlična reci ta torka in pevka na narodnih prireditvah. Ko se je v Krškem šele začela prebujati narodna zavest, je ona že s ponosom in samozavestjo stopala pred javnost s slovensko besedo in slovensko pesmijo, kar je bilo v tistih časih občudovanja vredno, pa tudi nevarno. Ko se je ustanovil sokolski oder v Krškem, je bila prva, ki je pristopila k njemu. Od tedaj je tudi stalno nastopala na sokoiskem odru. Naj navedemo samo nekaj iger, v katerih se je posebno izkazala. To so »Mrak«, »Sneg«, »Užitkarji«, »Razvaline življenja«, »Oče«, »Narodni poslanec«, »Vražji Rudi«, »On in njegova sestra«, »Mlinar in njegova hči«, »Kakor stari tako mladi«, »Mežnarjeva Lizika«. Kot odlična pevka-altistka pa je sodelovala pri operetah »Pri belem konjičku«, »Mamsei Nitouche« in drugih. V soboto nastopi svojo stoto predstavo kot Barba v veseloigri »Zakonci stavkajo«. Kakor čujemo, se ho-če s to predstavo posloviti od svojega občinstva, katerega je tolikokrat navduševala in zabavala. Njeno slovo od odrskih desk bi pomenilo za krški sokolski oder izgubo dragocene in nenadomestljive mod Zato upajmo, da je ne bomo gledali zadnjikrat. S svojimi nastopi si je pridobila tako pri domačinih kakor tudi v okolici nešteto občudovalcev, ki bodo gotovo z radostjo prihiteli k njenemu tako lepemu jubileju. L C. pomanjkanje petroleja. Iz Slovenskih goric nam pišejo: V zadnjem času se opor ža pri naših trgovcih Občutno pomanjkanje petroleja, ki se je tudi znatno podražil. Nekateri trgovci ga prodajajo že po 9 in 10 din za liter. Zaradi pomanjkanja petroleja je naše podeželsko prebivalstvo zdaj, ko so dolge noči, močno prizadeta. Zraven pa je de drag, če ga sploh dobiš. Pri ljudeh prevladuje prepričanje, da bi se bolj izplačala napeljava elektrike. Dobava toka bi bila ob velikem številu interesentov gotovo cenjša od petrolejske razsvetljave. Kulturni pregled Mariborsko gledališko pismo Prvim štirim premieram nove gledališke sezone Je sledila prva letošnja premiera: J. Beneševa >Navihanka«. Posrečena kombnacija šlagerske in revijske operete. Tukaj se J. Beneš ne naslanja na folklorne prvine (Sv. Antoniček, Pod to goro zeleno), ampak se odmika iz folklorne sredine v operetno internacionalnost s prevalom v anglosaški milje. Lahka, vedra, razpoloženjska glasba, ki je imela v dirigentu L. Hercogu veščega, vztrajnega in vernega interpreta ter glasbenega usmerjevalca. Vse te razgbane popevke, tangi itd. poživljajo potek slikovitega operetnega dogajanja ki se po običajnih, stereotipnih zapletkih, presenečenjih in razpletkth stopnjuje k neizogibnemu zaključnemu happy endu treh presrečnih parčkov. Rež ser A. Harastovič je izoblikoval okusno zunanjo podobo, ki jo je povzdigovala revijsko stilizirana scenerija, dopolnjevali pa spretno izvedeni koreografski vložki Prvenstveno igralsko ter plesno vlogo fenajdljive pretkane nav hanke Sally je kreirala z lepim uspehom subreta ga. Marica B r u m e n-L u b e j e v a. Prikupna, uravnovešena je bila Bessl. Id se je v prožni igri in zvonkih spevih (Otok je ljubezni) sek> razmahnila Simpatičen starejši komični duet sta predstavljala D. Gorin-S k o v posrečeno maskirani Webster in voburkana Buaika V, gamsjič-Kovi- č e v e, plastični harmoniji povezana mlajša komična lika Harastovičev jecljavi VVebsterjev tajnik in temperamentna Bess.na tajnica Eme Starčeve. Z vsemi zunanjimi znamenji starčevske senilnosti in dekadence je opremil R. N a k r s t svojega grofa Morettija. Učinkovito se Je uveljavil v okviru bolj pičlo odmerjene vloge Fred A. Manoševskega, E. Ver-d on i k pa je z vztrajnostjo, spretnostjo ter gibčnostjo obvladoval naporno vlogo Andy Doodla. Izvrstna kreacija iskrenega humorja je P. K o v i č e v policijski inšpektor, karakterno smiselno izdelan K o S i-č e v generalni zavarovalniški tajnik, značil no maskiren Ko&utov industrijec Bar-rington. V zboru številnih nastopajočih so še sodelovali Rasbergerjev hotelski ravnatelj, Crnoborijev dr. Morrison, dama S.GorinSkove, Turkov in Blatnikov stražnik, hišna D. Savinove, boy M. Križajeve, Blažev plačilni natakar in Jarčev gospod. Operetno občinstvo se je dodobra zabavalo. Več ko tucat predstav bo polnih. Ko bi se občinstvo preko operete tako primaknilo našemu gledališču, da bi vzljubilo tudi dramo ki opero! V tem oziru pripada igralcem samim važno kulturno poslanstvo. n. Na našem mariborskem odru se je vsi-drala tradicija! da ae vsako sezono upri- zori katero od Shawovih odrskih del. To je pozdraviti predvsem v današnjih malo humornih in neznansko resnih časih. Za to skrb; predvsem naš režiser V. Skrbin-šek, ld mu je zbadljivi filozof in ciničn dialektik že od nekdaj pri repertoarnem izboru zelo pri srcu. V novi sezoni so pri-šl na vrsto Shawovi »Hinavci«. Z žolčno porogljlvostjo In uprav groteskno ter paradoksno preobrnitvijo vsega je neugnani posmehljivež pripravil s svojimi »Hinavci« precej temeljito, toda v fino obliko odeto atako na pojave konvenc o-nalne zunanjosti, formalistične okorelosti, togega žentlmenstva ter Imaginarnih, v le-pozvočju besede okrnelih socialn h prizadevanj vrhnje angleške družbe. Z blestečo dialektiko se Shaw pretkano roga tej družbi ki jo lahko projiciramo tudi na druga področja, ter jo po stari navadi hudo smeši. Klasičnemu moralnemu Izigran ju vseh nosilcev suhoparnega žentlmenstva, teoretične socialnosti in brezkrvne humanosti sledi na koncu shavvovsko hudomušni happy end. »H navcem«. ki si jih je irski duhovitež tako dodobra privoščil Je dal režiser V. Skrbinšek potreben in primeren poudarek. Skrbno Je pazil, da so bOe v ravnovesju komponente, ki silijo na eni strani same po sebi v grotesko, na drugi strani pa v shawovski i dekli svet Probleme insoena-cije je reševal Inž. arh. M. Hlad. Najbolj dognana podoba na odru Je M V. Skrbinškov anobistični »enfant ter-rible« Cokane, pristno utelešenje roman-tčno teoretičnega žentlmenstva. Ta iztirjeni akademik, modrujoči puritanec je stal pred nami živo prikazan do slednjih značilnosti zunanjega izraza, pretehtane izgovorjave. P. Kovičev Sartorius je življenjski sttak svoje vrste, ld al kot brezobzi- ren selfmademan s kočljivimi dohodki utira pot do bogastva in zunanje veljavnosti. Tretji v tem »žentlmenskem« triu je R. Nakrstov dr. Trench, ki mu prisodi Shaw neko specialno človekoljubno prizadevnost, ki pa se .žkaže kot zelo relativna. Tudi Kovič in Nakrst sta bila a temeljito poglobitvijo suvereno dorasla svojima vlogama Povsem lz druge sredine raste k vzponu Lickcheese, iz katerega se nikomur prizaneslj vi Shaw tudi dodobra po-norčuje. M. Košič je imel polno prilike, da je v te j vlogi uveljavil svoje kreacijske sposobnosti. V vodilni ženski vlogi Blanche je debuti-rala gdč. Vlasta Sernečeva iz Celja. Na mar bonskem odru je tudi najmanjša osebna sprememba dobrodošla. Is tega vidika je treba debutiranje vseh vrst iskreno pozdraviti. V tem primeru pa teža vloge žal ni dopuščala debutantki tiste možnosti razmaha igralskih, ustvarjajočih sit, ki U se sicer v mnogo večji meri lahko pokazar-le ob primernejfli, lažji interpretacij. Zunanja pojavnost V. Sernečeve je zelo petku ima, njen talent je nesporen, ambicija zek> živahna. Vztrajno, sistematično izpopolnjevanje ji bo zagotovilo nadaljnje, Sa lepše odrske uspehe. EpizodnejSe vloge so odigrali S. Gorla-Skova kot sobarica, J. Košuta kot natakar in Fr. Blaž kot nosač. Odziv Mariborčanov pri naslednja predstavah »Hinavcev« pa bo pokazal, kakSnA so odmevi svojevrstnega Shawovega humorja pil našem mariborskem gledališkem občinstvu. Mrokov „Stari Rimljan" Krstna predstava novega Mrakovega dramskega dela, meščanske tragedije »Stari Rimljan«, ki je bila v sredo zvečer v dvorani Delavske zbornice, je privabila množico občinstva. Neutrudljivo delavni, zagrizeno iščoči pisatelj, ki živi daleč od slovenske literarne družbe sam s svojim delom, si polagoma, a vztrajno krči pot do kulturne javnosti in terja priznanje od nje. »Stari Rimljan« zavzema v nizu Mrako-vih dramatskih konceptov svojstveno mesto. V njem je pisatelj zajel zgodbo meščanskega — konkretno lastnega — doma, sredi katere stoji mogočna, plastična postava njegovega očeta, gostilničarja pri »Starem Rimljanu«. Delo je po svoji za- i snovi torej prav za prav avtobiografsko, i a pisatelj je v vnanjih podrobnostih sal sledove ia podal samo projekcijo___ flikta, v katerem se zruši »stari Rimljan«, spora med njim in njegovim prvorojencem. Ta borba je od vsega početka neenaka: tu stari gospodar, do vrba uravnovešen in dograjen, ves ukopan v tradiciji meščanskega doma, ki ne dopušča, da bi se v verigi, ld drži iz roda v zod. omajal en sam člen — tam njegov prvorojeni sliv slabič brez volje in ponosa, propalica, pijanec, ki postane žrtev ljudi, kakršne sta vojna in prvi povojni čas prinesla na površje, sleparjev ki rokomavhov. Obupen j«f napor, s katerim bi oče rad obnovil red: da bi iz sina apet napravil človeka, mu izročil dom. A komaj so podpisani papirfi na sodniji, pride na dan, da mu je prvorojenec že zdavnaj domačijo pognal Oče se zgrudi pod težo katastrofe, njegovi nejo pred prazno cesto v življenje. Domače vesti • Jugoslovenski vojni dobrovoljci iz D°-ibrudže, ki uradno niso bili iriznan, za ju-goslovenske vojne dobrovoljce. Ker so se iz srbskih vojaških edinic povrnili v odrede ruske vojske, se že vsa dolga povojna leta borijo, da bi bili priznani kakor vsi ostali tovariši, ki so iz avstroogrske vojske de-zer tirali ter se potem na raznih frontah bo-Ti za naše osvobojenje. Nepriznani vo^ni dobro volje te Pobrudže imajo svojo organizacijo, katere centralna uprava posluje zdaj v Novem Sadu Člani organizacije so raztresen: po vsej državi. Vodstvo organi-zaofte -'? nedavno izvolilo deputacljo ki je v Beogradu obiskala notranjega min stra Mihaldžiča, ki je bil jugoslovenski dobro-vol1°c na solunski fronti, ter ga prosila naj se kot vojni tovariš zavzame za tako-zvane »desidente«. Minister je :zjavil. da so težnje in zahteve nekdanjih bojevnikov iz Dobrudže upravičene, ^ter obljubil, da bo posredoval pri voinem ministrstvu. • Korekture novega voznega reda, ki je stopil v veljavo 28 oktobra, se že izvajajo v hrvatski banovini n so te dni spet uvedli v promet razne, z novim voznim redom Ukinjene vlake. Tudi na področju ljubljanske železniške direkcije so bili mnogi vlaki ukinjen, kar je izzvalo celo vrsto dobro utemeljenih protestov. Ko se zdaj potrebne korekture izvajajo na področju zagrebške železniške direkcije, pričakuje prebivalstvo Slovenije, da bo do tega prišlo tudi pri nas. ostala vozila m potem so izletnik, šli peš do doma kamor so prispeli premraženi in utrujeni. * Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi v soboto 25. t. m. v društvenih prostorih, Berlslavičeva 11, svojo redno čajanko. Začetek ob 20. * Oddp: ' Mirsk: (Ferdi) Jevšnik (lemenatar Francell) pa Kovač (povojni bogataš Be«nar) in Doli nar (prvorojenec Rudil Občinstvo ie igre toplo sprejelo, zlasti aplavz do četrti slik" je bil prisrčen in močan. Igralci so prej^l-tudi mnogo cvetja L. M Zapiski »Obzorja«, mariborska revija za lepo Bk>v1e. umetnost in publicistiko prinašaj« v 10. številki pesem Branka Rudolfa »Južn? r-*- - ->zo Ferda Godine »Pe^em lz mir sk"h šum« in Branke Jurea »Izgon«, pesen T. S. »Z °Toh"a« in Janka Samea dva »So neta o potujočem hrenenen-hi« Nadalhri se Joke 2igona »Komedija idealizma« z na r>'Va »■»»» *»ston1« prof dr. Anton Slorfniak na oMavlia »Ne kal misli ob zlomu poMske dr*«ve« Dr Maks Snuderl se v posebnem članku spo-minia dvairetietnlce mariborskega gleda liSča J. Coestns gloa ra v epigramu usodo Prešerna v našem času Med poročili je članek dr. V Kralja o mariborski drami v letu 1938/39 ln dr. D. Cvetka o ljubljanski operi v pretekli sezoni Med Ocenam so obdelane zbirke: Cvetko Zagorski. Bog umi-ra (Jaroslav Do'ar) Vida Taufei Veje i vetru (France Vodn k) in A. Fabjančič. Krik ran "'ene mladost'. Dr. Josip GolombeK iv0 Vojnovlč 1 Po-ijaci 'Prf impano tz »Ftanjevaokog VI-jesnika« br 5.—11 za 1939 g.) V brošuri na 70 straneh velike 8° je izšel sp s poljskega slavista, docenta slovanskih literatur na varšavski univerzi g. dr. Jos Go-lombeka Pisec tega prispevka k literaturi o velikem avtorju »Dubrovačke trilogije« Je dobro znan tudi pri nas; še letos spomladi je predaval v Ljubljani o poljskih pesnikih, pač ne sluteč, kako se bo že kma-u zasukalo kolo zgodovine Prof dr Golom-bek je avtor največje dosedanje študije o rvu Vojnoviču ki je izšla 1. 1932 v poljskem 'eziku v Varšavi V pričujočem spisu objav-'ja material, ki se mu je nabral ob pisanju >menjene velike študiie n ki se nana8a na va Vojnovlča Prof dr. Fran Hešič je razora vo prevedel ln objavil v »Franjevačkem Vijesnlku« reviji, ki jo izdajajo kot svoje manstveno glasilo bosenski frančiškani in «1 kaže znatno všino Spis je razdeljen v tri dele: 1. Ivo Vojnovlč o Poliski in Polja-dh. 2. Poljaki o Vojnoviču 3 Vojnovičeve i-ime v poljskih gledališčih. V njem n samo gradivo, ki je značilno za samega Voj oviča marveč je spis tudi zanimiv pr spe-vek k kulturnim stikom med Jugosloveni n Poljaki Brošura stane 10 din n jo je --------«*atl vsem. ki Jih' zanima »osebnost n delo Tva Vojnovlča. Dr. 8tre9"'«>1tv, »Tuimč trgo- vačfcnfa zakona od 28. Ifotcpada 1937«. V K--!Žnl kTtfleri na 674 straneh k" jo 'e izdala zagrebška založba »Obnova« (Zagreb. Masarykova 28), tolmači bivši redni profesor trgovskega, meničnega ln pomorskega prava na zagrebški un verzi, poslanik dr. Milorad Stražnicky trgovski zakon in t?ko dale pravniku in nepravniku naj bc'*5i -*-nkovr! kažpot skozi vse njegove probleme in določbe. V drugem delu knji ge navaja predpise dosedanjih trgwsk!b zakonov ki so še ostali v veljavi ter take zpopolnjuje podrobno, do ma'e«ra l7*rpnr obdelano fradivo prvega de^. KnHga, ki stane vo?rana din 150 bo dobro tud1 našim juiristom ln gospodarskim strokov-nj"1---- Ni p pomen je tem večj. ker poteka iz peresa odličnega znanstvenika ki jc z vso temeljitostjo ln vestnostjo obdelal naše trgovsko pravo — en""* IzmM važnih pravnih stebrov naše državne skupnosti. K-' Oton S a-jovic. Knjiga je sestavljena točno po učnem načrtu vendar pa razširja učencu znanje tudi v ono gradivo, k ga učni načrt ne navaja, zlasti v najnovejša vprašanja iz fizike, posebej še lz aeromehanike. nauka o valovanju, optiki, toplot ln elektriki Knjiga Šteje nad 400 strani tn obsega 700 slik, 49 razpredelnic in 23 portretov, kar kaže da Je na-VazkoSnejSe opremljena učna knjiga fizke. kar smo jih Imeli doslej. O nji bo neritorno spregovorila strokovna kritika, mi jo samo vp'su1emo v kroniko slovenske kulture kot značlno delo dveh mladih profesorjev ln kot tehten pojav na področHi n^ftli učbenikov Letošnja rimska naslada ki jo podelju jejo aa sloves starega Rima rashiž*i'm av. torjem, je bla priznana aiskemu pesniku Higiniu PobJetu aa njegov prevod Verglli-jeve Eneide v španščino«. I ie danes ok I&, 19. la SI. ari sijajna, razkošna ln melodijozna opereta: TARANTELA V glavni vlogi: Jeanette Mac Ponald. KINO SLOGA. teL 27-30 I LUISE rainek ZLOMLJENI CVET najslavnejša hollywoodska umetnica, lepa Dunajčanka v ljubavni drami SSSSSgSJgS^SJS^S^SSSSS^Ži^ Spomnite ae lepih filmov te igralke »Dobra aemlja« in »Veliki valček« ln oglejte si ta film! - KINO UNION. teL 22-21 Ob 16., 19. ln 21. url sal življenje in običaje Hvrculov pr*' ai-cev karpatske gorske pokrajine nato pa obisk skrajnega roba rusko - poljske meje na Dnjestru z letoviškim mestecem Zaleščiki. V kratkih potezah le očrta i Ru munijo in seznanil posb-šulce z zanimivostmi njen h najvažnejših mest Prekc Donave in njene Delte ea je pot vodila v Dobrudžo. ki se mu ie odkrila kot zani mlva dežela podobna naši cerkn-ški ir bloški pokrajini Naslikal 1° ča-obno«t Cr nega morja in njegovega bisera. Konstan-ce, od koder se ie preko Bukarešte odpravil v Transilvanske Aloe. pa da'ie na Erdeljsko z njenimi nemškimi naselbinami in planinskimi zanimivostmi Prek<-Temešvara se je vrnil v domovino Obširnemu predavanju ki te ob«eealo v resnic-iotršno kooo pestrega zanimivega gradiva, je obč:nstvo sledilo z ž vim zalima njem in predavatelja nagradilo s hvalež iim a^avzom. □— Prometna nesreča. Včeraj dopoldne e v Kolodvorski ilici nek avtomobilist po-/ozil 371etnega delavca Franceta Kovačiča z Ižanske ceste. Kovačiča so morali prepeljati na kirurški oddelek. o— Knpujočemu občinstvu! Treovel * špecerijskim b'aerom vljudno obveščajo svo-je mesečne odjema'ce. da z oziram na dejstvo, ker morajo zadostiti t« ko j svojim pl» Mlnf»- obveznostim, ne morejo v bodoč* dafetf blaga ca prihodnji mesec vnaprej, dokler ni poravnan račun prejšnjega meseca. (—> u— Tvrdka K. 8o*s, Mestni trg vas vljudno vabi v nedeijo 26. t. m. na razstavo. (—) o— Vsem, ki «e sp°m»njajo koncerta slavnega italijanskega čelista Mainardija. id se je vršil pri nas pred dobrima dvema '^oma je gotovo ostala v spominu sijajna 'nterpre*a"ija Bachovih del. Tudi na o* iem nocoišnem koncertu ima na sporedu poleg del Tartinija. Boccherinija Schu-manna. Mainardlja. Rossellnija Caac"o Rachovo Suito št. 6 v d-dum. Koncert se vrši danes v petek, ob 20. v veliki Filha'"-*nonič*»i dvorani. (—) u — Ceskoslovenskš obee v Lablanl sdč-uje ie divadelni pfedstaveni »Pfiklady »ihnou« ief se m^'o konatl v nedčli dne 26 t m a ku kter^mu bvly ilf rozeslšnj r>o7vSnky, bylo odločeno na neurčltou dobu — Upozornčte na tuto okolnost svč 'nšmč C—) o— teb'V |e »edel v samomorilnem na-ienn. Da se reši rapora ln pre žalostnega V vi Jen ja, ie jetnik Ivan K. Id sedi dallšr •tazen v zapori': ljubljanske jetniftnlee, "če-aj sk enil da na strašen način iavrš sa momor Iz svojih čevljev Je zpulil okrog 10 starih zariavellh žebljev ln 1ih pogoltnil Ko se 1e zvi jal v bolečinah so ga brž pri--v»" »i na kirurški -'delek. kjer ga skuša vrn'tl v J vlVr^e. u— Prelovčeve pesmi bodo IzvalaM solisti tet ženski m škl n mešani ?bor »LJ. Zvona« dne 15. decembra v Filharmoniji. (—) Iz M a— Kakor vsa »to leto, tako tudi letos p r redi Sokol Mar; bor matica 30. t. m. v Sokol skem domu telovadno akademijo na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. (—) a— Lutkovno gledaMSče Sokola Matice. ki že leta sem s svojim lutkovnim odrom v Narodnem domu razveseljuje mariborsko sokolsko deco is vzgojno nanjo vpliva, je ireteklo nedeljo zonet otvorilo novo sezono s pravljico »Začarani gozd«. Naval dece in naraščaja — odraslih sem videl le prav malo! — je bil tolik, da je zmanjkalo vstopnic ln jih Je morala polovica oditi s tolažbo, da bodo lahko v deli predstavo prihodnjo nedeljo Jurček-sokolič. Junak nravi iice. d s svojo močno sokolsko voljo in pestjo premaga vraga, čarovnico ln čarovnika Volkodlaka je bil predmet občudovanja malih gledalcev. Otroške duše so še dostopne za zmago resnice tn pravice nad krivco ln lažjo. Vse priznanje požrtvovalnim sokolskim lutkarjem! Verujemo v uspeh tudi letošnje lutkovne sezone. a— Iz društva mariborskih upokojencev. Ubožni čiani društva, ki so nujno po-trebn: podpore, se vabijo, da do 1. decem-ora vložijo zadevne prošnje v društveni p sami v Mariboru Rotovški trg. Vzorci za te piošnje se dobijo v društveni p:aar-ni; prošnji je priložrti zadnji odrezek nakazane pokojnine. a— SČHsKa vest. Za sreskega šolskega upravitelja v Laškem je imenovan stu-denški učitelj g. Ernest Vrane. Novo Imenovani šolski nadzornik je znan pedagoški strokovnjak, pisatelj ln urednik »Po-ootn'ka«. a— 701etnfco odhaja te dni upok. všji revident drž. žel. g. Ferdo Soršak. Slavije-nec prenaša svojih sedem »križev« s mladostno prožnostjo in črostjo. Je vzorno delaven pri podružnici SPD, požrtvovalen funke onar pri raznih društvih. Pr ljubljenemu slavljencu ob lepem življenjskem jubileju iskreni: Na mnoga leta! a— Iz gledališke pisarne. Naša narodna opera »Lepa Vida«, ki bo v kratkem upr • zorjena na mariborskem odru, izvira že po svojem dejanju iz starodavne narodne pesmi, spominjajoč na čase. ko so arabski pomorski roparji po našem Primorju plenih žene n dekleta. To pesem je predelal tudi Prešeren Jurčič pa jo je uporabil za svoj istolmeni roman, na katerega se naslanja besedilo te opere, ki ga je aeatavll znani libreti st dr. R. Batka, uglasb-1 pa naš skladatelj Rlsto Savin. a— Tudi mariborski peki eo podražil! kruh. Dejansko so mariborski peki podražili kruh že pred 14 dnevi s tem, da so nekateri mojstri začeli peč kruh manjše teže. Počenši s 27. t. m. pa stopi v veljavo novi cenik, ld je že razposlan mariborskim in oko! škim pekovskim mojstrom. K logram belega kruha bo veljal 4.75 (popre je 4.25) kilogram poibelega 4.35 (3.85) kilogiam črnega 880 (3 60). Ker ja v Mar boru v veljavi tako zvani komadnl sistem, se hleb ne bo podražil pač pa ae bo zmanjšala teža. Tako bo hleb belega kruha, aa 4 din tehtal 84 dkg (poprej 94) hleb belega kruha, sa 2 din, bo tehtal 42 dkg (47), hleb poibelega, za 4 din, bo tehtal 92 dkg (104), hleb poibelega za 2 din. bo tehtal 46 (52) dkg, hleb č:nega kruha za 4 din bo tehtal 106 (111) dkg, ITeb črnega kruha za 2 din bo tehtal 53 (56) dkg. Cena pecivu ostane .sta. in sicer 50 par aa komad. Seveda bo tudi pecivo nekoliko manjše. Drobtine, ki so jih doslej prodajali po 5 din, bodo odslej veljale kilogram 10 din. Za peko kruha bodo računali kakor doslej 2 50 do 3 din. a— Ekshumacija pri zaprtih pokapan-5kih vratih. Včeraj dopoldne je bila na starem mestnem pokppališču prva ekshuma-Jja pri zaprtih pokopališkb vratih. Izkopali so 14 grobov, v katerih so bili pokopani frančiškani. Njihove telesne ostanke so preložili v dve krst, ki so jih prepeljali na frančiškansko pokopališče. Po končani ekshumaclji so pokopališka vrata, pred katerimi le čakalo polno ljudi spet odprli. a— Zvišanje mezd zaradi draginje. Vodstvo Freundove usnjarne se je spričo naraščajoče draginje odločilo, da zvša delavstvu mezdo za 40 par od ure oz. 3.20 din. na dan. a— Dijaški kuhinji v Maribora so nakazali g. dr. Viktor Kac namesto venca na grob pok. ge. Olge Balonove 100 din, odvetnik dr. Franjo Lipold kot preb tek od zbirke mariborskih gg. odvetnikov za venec na grob dr. Mihaela Stajnka 360 din. Vsem prijateljem revnega dijaštva se odbor najlepše zahvaljuje. Iz Celja e— »Neopravičena ura« v celjskem gledališču. V sredo zvečer je uprizorilo mariborsko gledališče v Mestnem eledališču v Celju Bekeffijevo učinkovito veselo ^ro »Neopravičena ura« Režiser g Jože Ko-vič je zelo skrbno obdelal to prijetno pisano in z dobrim humorjem prepleteno igro. ki jI daje snovanje in nehanje v življenju dijakinj pod^go in ozadje Mariborski gostje so nudili Celjanom zopet lep gledališki večer Predvsem ie treba omeniti vseskozi uspele kreacije **dč Ra~b»r-gerjeve (L'li). gg. Nakrsta (dr Hardtel), Oorinška fjaper). Verdonika (Olbrioh), Košiča (prof Kufera) ter ge Sav-^ve (Truda) in Zakrai^k^ve (»osna JSfrova* V mat iš'h vlogah so sp krepko uveljavili ce. Kovičeva in Gorin«Vova. gdč Krali°va in Starčeva ter gg. Pavie Ko\r"č in K"š"ta. Scenerija ie b?la rrm«ma. cen*ral~a dirjava pa bi b:la sedai lahko *e izdatnejša. nekai l<» treba omeniti- Nevzdržne, ie. da gledališče nima n«-ban#»ga p^os+o-a 'a kad?Ve Zatn ffle^a]^ v od^norih kaditi pred noslontoni ce v mra-m izpostavljati nevarnosti ra"n5V "Nv lenj R P. e— Redna «>*» i»«e«*»»era svti se bo oričela drev nh ia 30 Na dnevnem redu so poročila odborov. e— CTmri le v sredo v Novi vasi ori Čelu 371etni cinkarniški delavec Alojz Last-nak. e_ Dfja^kl ko*''nt; v C-»»w darovali 'dč M'la Simoniškova n N:na Trdinova v Celju 50 din namoefo cvetja na krsto ge. \nton'1e Vondržčkove. e— Pohitite v podrn?n'co »Jutra« v C-lju in čimprel obnovite srečke za III razred drž. razredne loterije! e— Dve prometni nesreči V torek je padla 361etna posestnica Frančiška K a-Ijeva iz Brezna pri Vitanju na cesti v Konjicah z voza in si nalomila levo nogo v gležnju. Ko je 51 letni voznik Jo?ip Cr-nelič iz Škofje vasi pri Celju vozil v sredo plohe po cesti in hotel zavreti voz. mu je spodrsnilo in je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj ter ga poškodovalo oo gorniem de'u telesa in mu zlomilo več reber Kraljevo in Cmeliča so prepeljali v celjsko bolnišnica Sokol LOterlja Sokola v Bohinjski Bistrici, določena za 26. t. m., je preložena nepreklicno na 31. decembra. Nov grob V starosti 68 let je umrfa na Bledu ga. Pranja Vovkova, rojena Mencingerjeva. Pogreb rajnke bo v soboto ob 10. dopoldne lz hiše žalosti na Bledu na domače pokopališče. Bodi rajnki ohranjen blag spomin, njen m svojcem pa izrekamo iskreno IJe! Petek 24. novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav, napovedi in poročila. — 7.15: Vesali zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Pri naših izs:ljen-cih v Franciji (gdč. Julija Sušteršič). — 12: Slovenski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Ženska ura: Higiena v druž:ni (ga. »1 Pokom). — 18.20: Citraške točke (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. S Le-ben). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nac. ura: Narodni motivi arhitekture naših mest v Primorju. — 19.40: Ob^av- — 1950: O delu za zašč to pcon kih delavcev. — 20: Pevski in orkestralni konrert Sodelujejo ga. Ksenija Vida''jeva in Radijski orkester. — 21.20: O so"»ateh (gdč. Herta Seifertova, klavir; g. Srečko Ko-porc, predavanje). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli odmevi (plošče). Beograd 17.45: Narodne me1od'je. — 18 20: Plošče. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Mozartova glasba. — 20 30: Tam^u-raški zbor. — 21: Popevke. — 21.50: Lahka ®n narodna glasba. — Zagreb 17.15:-Godalni kvar+et. — 20: Feren^nrvj ra prering. — 29 V): T ahka in plesna muzlka. — Pm«a 19.25: Zabaven spored. — 90 SO: Veselo'<»ra. — 23: Češka glasba. — S**TJa 18: Oodba tn n^es. — 19: L»hka godbs. — 19 30: Ooern! prenos ln p'es. — Dunaj 2015: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.50: Lahka godba. — 2^.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Zvočne slike — 23: Mali orkester. — 24.10: Nočni koncert. • Gospodarstvo K nameravani omejitvi motornega prometa I legadja zaradi sklenitve trgovinskega »po- i zabeleženi 1 razuma. Angleži se predvsem zanimajo za j cah po 80 živila in razne surovine. Obenem se bo- 2e včeraj smo na kratko poročali o konferenci v Trgovskem domu, ki jo je sklical Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi zaradi omejitve potrošnje bencina. Iz poročila, ki ga je na tem sestanku podal prtdsednik odseka g Viljem Laznik, posnemamo naslednje: Omejitev prodaje tekočih goriv in s tem motornega prometa bi bila hud udarec za vse naše gospodarstvo, pa tudi za državno blagajno. Motorizacija je pri nas še v povojih. Skoro vsa motorna vozila uporabljamo v gospodarske svftie in je minimalen odstotek luksuznih osebnih avtomobilov Prav zaradi tega bi imela tudi del m. omejitev motornega prometa dalekosežne posledice za gospodarstvo. Uvoz ?n prodajo tekočih goriv ima pri nas skoro izključno v rokah bencinski kar-tel. ki ima z lansko uredbo o tekočih go rivih posebno olajšavo, ker plačuje na nafto pri uvozu le polovico carine. O tej uredbi se ie že mnogo razpravljalo. Danes nas predvsem zanima vprašanje oskrbe naše države s tekočimi gorivi. Kot proti-uslugo za znižanje uvozne carine na nafto je uredba naložila kartelu, da mora vzdrževati v naši državi stalno zalogo tekočih goriv v višini ene četrtine letnega prometa tei zgraditi primerne rezervoarje. Danes pa smo postavljeni pred dejstvo, da si ne moremo nabaviti najpotrebnejših količin bencinske mešanice. Ker je nastopilo pomanjkanje bencina v času. ko je v veljavi omenjena uredba, moramo ugotoviti, da je bil namen te uredbe, zagotoviti naši državi tekoča goriva za mirovno in vojno gospodarstvo. Kakor pa se zdi. je zaloga tekočih goriv nezadostna. Po uradnih podatkih uvozimo na leto do 150.000 ton tekočih goriv. Z uveljavljenem omenjene uredbe je država popustila na carini 1 din pri kilogramu, kar znese na leto 150 milijonov din. To je ogromen znesek. ki ga je izgubila naša država in nastane vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi si država za teh 150 milijonov dinarjev nabavila v inozemstvu primerne zaloge in zgradila potrebne rezervoarie. kar bi ji tudi omogočilo vplivati na tržišče brez dragega posredovanja zlasti tujih družb ki jim je interes le dobiček. Imeli bi torej sami možnost, da poskrbimo za potrebne zaloge. Pri vsem tem se s carinsko ugodnostjo. ki jo uživa kartel, izključuje vsaka možnost konkurence, ki je vselej najboljši regulator tržišča. Glede na sedanje stanje in na potrebe našega gospodarstva, kakor tudi na splošne državne in gospodarske interese bi se morala takoj ukiniti uredba o tekočih gorivih. ki ne zmanjšuje samo državnih dohodkov, temveč stavlja v nevarnost tudi naše življenjske interese in zlasti pa ustvaritev primernih rezerv. Če se sedaj motorni promet omeji, bi država poleg izgube, ki jo trpi pri carini na nafto, izgubila še 80—90 milijonov din letno pri trošarini na bencinsko mešanico, kakor to navaja »Beograjski pregled« v številki od 18. t m. Od vseh pokrajin naše države bi omejitev motornega prometa najbolj zadela Slovenijo, kjer je motorni promet najbolj razvit in je sorazmerno največ eksistenc v nevarnosti, če pride do omejitve Državni interesi torej nujno zahtevajo, da se omogoči neoviran uvoz tekočih goriv, da se čim prej sklene trgovinska pogodba z Rumunijo in da se zasi-gurajo sredstva za plačilo tega uvoza Z ukinjenjem lanske uredbe o tekočih gorivih se mora dati konkurenci svobodna pot. Vprašanje rezerv, ki so nam potrebne za mirovno, kakor tudi za vojno gospodarstvo, pa bi morala urediti državna uprava iz sredstev, s katerimi se obremenjujejo tekoča goriva, za kar so dani vsi pogoji. Tajnik osrednjega odseka g. Albert Ki-ler pa je v svojem referatu najprej podal zanimivo sliko o gospodarskih in političnih borbah v zvezi z nafto in je med drugim omenil, da so v naši državi geološko dokazana številna nahajališča naite. Prav tako imamo možnost izkoriščenja oljnatih škrUjevcev v posameznih predelih Srbije. Tuja petrolejska družba, ki naj bi odkrivala in izkoriščala naša ležišča, je leta in leta pustila svoja "prizadevanja v nemar, ker tej družbi ni šlo za to, da bi našla nafto, temveč ji je šlo za to, da ne bi prišel kdo drugi in bi nafto v resnici našel. Inozemskim družbam bi namreč z odkritjem ležišč nafte nastala konkurenca, ki bi onemogočila sedanje velike dobičke. Letos se je začela zanimati za naša ležišča neka nemška skupina, ki je dobila potrebno koncesijo in bo lahko izvažala surovo nafto v inozemstvo. Pri nas tudi ni preskrbljeno, da bi dobili prave rafinerije, saj imamo samo destilacije, ki predelujejo polfabrikate. Osamosvojitve na področju tekočih goriv pri nas ne bomo dosegli z uredbami, ki dajejo tujemu bencinskemu kartelu monopolni položaj za uvoz in prodajo nafte ter njenih derivatov. Nedavno ustanovljeni odbor za propagando domačih goriv ima ogromno področje, kjer bi se lahko z uspehom udej-stvoval. Potrebna pa je resnična kontrola nad družbami, ki imajo koncesije za izkoriščanje ležišč nafte. Obenem moramo pričeti tudi z izkoriščanjem oljnatih škriljev-cev. Edin koristen ukrep je bil predpis za mešanje bencina z alkonolom. Z uredbo od 8. julija lanskega leta je petrolejski kartel treh družb je dobil ugodnost, da plača pri uvozu nafte le 50% predpisane carine, vsi ostali uvozniki pa morajo plačati polno carino. Tako je petrolejski kartel na podlagi te uredbe popolnoma izločil domačega uvoznika trgovca Da pa se navzlic carinski razliki onemogoči morebiten uvoz iz inozemstva, je kartel sklenil z inozemskimi družbami pogodbe po katerih te inozemske družbe ne smejo dobavljati izvenkartelskim uvoznikom v Jugoslaviji. Tako pogodbo je kartel sklenil s tržaško rafinerijo »Aquila« in je dotični sporazum celo pri nas registriran Na sličen način ie vezanih 20 rumun-skih tvrdk ki ne smejo dobavljati našim trgovcem Rafinerija na Reki. ki je dobavljala nafto dravograjski rafineriji, pa je I od kartela dobila enkratno odpravnino b milijonov lir in dobiva še stalno rento samo zato. da ne prortaia svojih proizvodov v našo državo Vprašanje ie sedaj, na kakšen način dobi naš kartel možnost za izplačilo takih odškodnin. Naša Narodna banka gotovo ni dala za tn ontrebnih deviz. Gotovo bi si Narodna ba^ka pritisnila dovolj deviz. če bi se izvajala strožja kontrola nad kartelom. Ogromna bi bila škoda, če bi hoteli omejiti naš avtomobilizem. S tem bi bila prizadeta ne samo trgovina z motornimi vozili in potrebščinami, prizadete bi bile garaže. mehanične delavnice, vulkanlzacije itd. Prizadeto bi bilo veliko število uslužbencev teh tvrdk, šoferiev, osebia pri bencinskih črpalkah itd. Hudo bi bili prizadeti avtobusni podjetniki, najbolj na bi bila prizadeta država, ker bi lzgub'la velike dohodke, in bi se ustavila nadaljnja motorizacija naše države. Končno bi bil enako prizadet naš turizem. Napeti moramo vse sile. da preprečimo nameravano omejitev. V Interesu naše oskrbe s tekočimi gorivi pa se mora korigirati tudi naš carinski zakon, ki omogoča uvoz mešanih naftlnih derivatov po carinski postavki za nafto, kar ima za posledico, da nimamo v naši državi nobene prave rafinerije. sta obe delegaciji pogajali tudi o tem, kakšne surovine in kakšno blago nam Anglija lahko dobavlja in o vprašanju pomorskega prevoza blaga, ki je danes velike važnosti. Poročali smo že, da se Anglija najbolj zanima za nakup mesa, slanine, masti, lesa. konoplje in nekaterih drugih proizvodov. ■ frmanjaan izvozni kontingent sa izvo goveje živine v Italijo. Te dni se je mudila na Reki naša delegacija, ki so jo tvorili dr. Miljutin Petrovič, ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Ivan Fopovičšef odseka tega zavoda ter inspek. kmetijskega ministrstva Milutin Gec, ki so se pogajali s predstavniki italijanske ustanove za uvoz živine zaradi izvoza naše goveje živine v Italijo. V dosedanjem dogovoru, ki velja do konca novembra, je določeno. da izvažamo na teden v Italijo 800 glav goveje živine. Ta sporazum se podaljša do konca januarja prihodnjega leta, toda s to razliko, da se tedenski kontingent skrči na 500 glav goveje živine. Istočasno je bilo sklenjeno, da pošljemo v Italijo za preizkušnjo 2 vagona zaklane goveje živine. Živih in zaklanih svinj zaenkrat ne bomo izvažali v Italijo in bo to vprašanje pozneje urejena «= Kako Je s akcijo za zbiranje starega železa. Ponovno smo že poročali o nujni potrebi, da se pri nas organizira zbiranje starega železa za potrebe naše železarske industrije. Sedaj poročajo iz Beograda, da so predstavniki kovinske industrije napravili nove korake v trgovinskem ministrstvu zaradi oskrbe železarn s starim železom. Predlagali so. da se čim prej skliče konferenca s predstavniki zainteresiranih ministrstev, ki naj bi sestavila predlog za organizirano zbiranje starega železa. Vprašanje je zelo nuino, ker so že skoro vse države prepovedale izvoz te važne surovine. Predlogi gredo za tem. da bi se akcija za zbiranje stareea železa Izvedla preko šol. s pom oči o voiske. zlasti pa preko nrpan^aHI gasilcev, ki bi na ta način lahko oriši! do nuino potrebnih sredstev za nabavo orodia in ostalih nanrav Povsod iHelo. da ie v na« državi dovolj starp«a 7'act* na bivšem bolnem polili v .Tvžni Srbiii Za nrganirirano zbl ranio crfarpeta žpip^a na! hI se v 0*/» begtuOdh cbveml-po 8040 (v Beogradu po 80.25). Devize Ljubi jajA OtMMiib tečaji: London 172.20 — 17540, Parts 97.45 — 99.75, New York 4423.75 — 4483.75, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2347.20 — 2385.20, Bruselj 730.50 — 742.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.78 —215.98, Par riz 12C -7 — 122.77, New Torte 5480 — 5520, uurih 1228 — 1238.52, Amsterdam 2809.75 — 2937.75, Bruselj 902.48—914.48. Curih. Beograd 10, Pariz 9.85 London 17.39, New York 446, Bruselj 73.75, MIlan 22.50. Amsterdam 236.62, Berlin 178 62 Stockholm 106.25, Oslo 101.37, KObenhavn 86.10. Sofija 5.40. Budimpešta 80, Atene 3.40, Bukarešta 3.40. E'^kti Zagreb. Državne vteunote: Vojna škoda 435 — 437, 4% agrarne 53 den, 4»/, severne igrame 51 den., 6% begluške 80 —81 (80.50), 6*/, dalm. agrarne 74—75.50 6«/. šumske 72 — 74, 7*U stabiliz. 91—94, 7% Invest. 97 — 99, 7«/0 Sel'gman 99 den., 7°/. Blair 90 - 91 8•/, Blair 93.50 — 94.50; delnice: Narodna banka 7100 den., PAB 202 den., Trboveljska 205 den., Gut- man 45 — 53, ftečerana Osijek 100 dezL, Oaiječka Ujevaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 434.75 — 435.25, 6»/. begluške 80—80.50 (80-25), 6«/. dalm. agrarne 75 — 75.50 (75.75), 7% mvest. 100 — 100.50, 1*1% Seligman 99 Jen., T/t Blair 89.75 — 90 (89.75), 8«/. Blair 94 den. (94), Narodna banka 7150 den., PAB 200 — 202 (202). Blagovna tržiSča žtto -I- Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: baška okoi Novi Sad 185 — 188; gor. b. 187 — 189; srem. 185 — 187; slav. in bar. 186 — 188; ladja Tisa 188 — 190; rt: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 139 — 140; banatska 136 — 137; pariteta Indija 139 — 140. Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 285 — 295; »2« 265 — 275; >5« 245 — 255; >6« 235 — 245; >7« 195 — 205; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 360 — 370. Otrobi: baški ln sremski 117.50 — 120. ŠPORT Lestvica desetorice najboljših atletov »Letošnja sezona je bila ena najbolj uspelih za slovensko atletiko«, je izjavil trener Klein, ki je te dni sestavil seznam najboljših desetih Slovencev v vsaki disciplini Atletska sezona 1939 je za nami. Čaka nas samo še »Tek zedlnjenja«, pa bo za letos napravljena pika. Zdaj je torej že prišla doba raznih občnih zborov, debatiranja o uspehih ln neuspehih minule sezone in seveda sestavljanja vseh mogočih preglednic. Ko sem bil včeraj slučajno v prostorih tajništva ljubljanskega atletskega podsaveza, sem zalotil našega trenerja g. Kleina, ki nadomestuje obolelega tehničnega referenta, ko je baš zaključeval seznam desetorice najboljših slovenskih atletov v letošnji sezoni, kar ni ravno lahek posel, j Ko je končal, sem ga prosil za kratko Iz- tike. Izravnava klirinških saldov med Jugoslavijo, Italijo in Madžarsko V plačilnem prometu z Madžarsko se je letos ob koncu septembra povzpel saldo naših terjatev na 40 milijonov din, kar je povzročilo delen zastoj našega izvoza. Do srede tekočega meseca je ta saldo naših terjatev sicer nazadoval na 19 milijonov din, vendar imamo v Madžarski še precej terjatev, ki jih madžarski uvozniki še niso poravnali na klirinškem računu. Te dni pa je nepričakovano prišlo do popolne likvidacije salda naših klirinških terjatev v Madžarski in se sedaj izplačujejo klirinške nakaznice, čim prispe obvestilo o vplačilu madžarskega uvoznika Okolnosti, zaradi katerih je prišlo do te nagle likvidacije salda so prav zanimive. Kakor je znano ima naša država znaten klirinški dolg nasproti Italiji, medtem ko je Madžarska v kliringu z Italijo dolžnica. Sedaj je pri-llo do sporazuma tako z Madžarsko, kakor tudi z Italijo in smo mi odstopili Italiji našo klirinško terjatev nasproti Madžarski za delno poravnavo našega klirinškega dolga, obenem pa se je zaradi tega zmanjšal madžarski klirinški dolg nasproti Italiji Tako je prišlo do likvidacije naših klirinških terjatev v Madžarski in so s tem odpadle vse ovire za izvoz našega blaga v Madžarsko Ker smo v zadnjem času uvozili precej blaga iz Madžarske, je verjetno, da bomo za nekaj časa imeli v kliringu i Madžarsko klirinški dolg Kriza v tekstilni industriji Kranj, 21. nov. 2ivimo v nenavadnih, izredno težavnih gospodarskih razmerah, ki jih v največji meri občuti tekstilna industrija. Ker se sedanja vojna v pretežni meri vodi, vsaj do sedaj, na gospodarskem področju, je prizadeta Industrija vseh onih držav, ki so navezane na uvoz surovin. To pa je večina evropskih držav z malimi izjemami. Tekstilna industrija se je morala glede nabave bombaža tako zelo omejiti, da postaja njen položaj iz dneva v dan težav-nejši in grozi katastrofa, če si ogledamo vire. kjer črpa naša tekstilna industrija potrebne surovine, t. j. v glavnem bombaž, se nam na eni strani odprejo skoraj neomejene možnosti, ki se pa pri natančnejšem pregledu skrčilo na minimum. Dokler sta bombaž dobavljali Amerika ln Angliia. je bilo kljub gospodarski vojni Se kar dobrs. navzlic deviznim emelltvam Sedaj pa Anglija zadržuje vse ladje, natovorjene z bombažem v Gibraltarju z motivacijo, da ga tudi nevtralnim državam ne more prepustiti v poljubni količini iz vzrokov sa moobrambe. S tem je naša tekstilna Industrija hudo prizadeta, ker je bombaž, kljub temu, da je bil plačan vnaprej, začasno nedosegljiv in je od razvoja dogodkov odvisno, kdaj dovoli Anglija prehod skozi Gibraltar. Ko so nastale navedene težkoče, se je na bombažnem trgu pojavil Egipt. Zaradi deviznih težkoč in. splošnih pogojev pa uvoz egiptskega bombaža ni ravno najugodnejši je uvoz egiptskega bombaža tudi na kompenzacijski osnovi za izvoz našega lesa zelo otežkočen. Naša tekstilna industrija je dobila tudi ponudbo Turčije, kjer so izgledi nekaj boljši. Poleg tega je tudi Italija pripravljena, dovoliti omejen kontingent za izvoz bombaža, pogoji so pa težki: po višek znaša namreč 60 do 80% prejšnjih osnovnih cen, kar je zaenkrat nesprejemljivo. Ostane Se naš domači bombaž, katerega proizvodnja pa je tako majhna, da ne more bistveno uplivati na oskrbo obratov. Poleg vsega navedenega je treba poudariti, da naš domači bombaž kvalitativno še ni konkurenčen in si zato kljub nizkim cenam in ugodnim pogojem pri nabavi ne more osvojiti trga. V enaki ali še večji meri se občutijo posledice gospodarskih omejitev v kemični industriji, kar upliva'tudi na tekstilno, ki poleg bombaža potrebuje mnogo kemikalij. Cena tem je vzporedno z bombažem zelo poskočila. Ker se tudi vse ostale panoge naš* industrije-nahajajo v enakem položaju, zato tovarne postopno omejuje svoje obrate, želeti bl bilo. da bi se čim prej našel zadovoljiv izhod iz te gospodarske krize. B. direk"*ip ra oskrbo s surovinami. = Izdelke iz bakra In aluminija moramo še vedno uvažati. Čeprav je naša država glede produkcije surovega bakra na prvem mestu v Evropi in so lani pričeli v Boru izdelovati tudi elektrolitični baker, vendar smo glede izdelkov iz bakra še vedno odvisni od inozemstva, ker v naši državi nimamo potrebnih obratov za predelovanje bakra. Vsako leto uvažamo iz inozemstva znatne količine bakrene pločevine. žice. valjev, cevi, delov za kotle, posode itd Zato bi bilo potrebno, da se naša industrija za predelovanje bakra razširi in izpopolni, zlasti pa. da dobimo industrijske livarne in valjarne s potrebnimi napravami za izdelovanje bakrenih zlitin. Podoben je naš položaj glede, polizdelkov iz aluminija. V Lozovcu pri Sibeniku pridobivamo sicer čisti- aluminij* medtem ko moramo razne polfabrikate ft aluminija uvažati iz inozemstva, zlasti pločevino iz aluminija Kakor se čuje. le tvrdka Zugmaver in Gruber v Slovenski Bistrici dobila potrebne instalacije za izdelavo pločevine iz aluminija. kar bo v tem važnem predmetu pripomoglo k delni emancipaciji našega gospodarstva od inozemstva. Poskusno obratovanje z novimi napravami je pokazalo dobre rezultate. Gospodarske vesti ™ Prvi korak k decentralizaciji Narodne banke. Iz Zagreba poročajo da Je Narodna banka na Intervencijo predstavnikov zagrebške borze sklenila da počenši s 23. novembrom pooblasti zagrebško podružnico banke, da Izdaja devizna dovoljenja uvoznikom za deset najvažnejših uvoznih proizvodov, med drugim za volno, kavčuk, olja, parafin, kavo itd. O tem sklepu so bili obveščeni s posebno okrožnico vsi zagrebški denarni zavodi. Po zagrebških in-foimacijah je to smatrati kot prvi korak k decentralizaciji kompetenc deviznega odbora Narodne banke in je nrif^kovati. da bosta v kratkem ustanovi ipna irvo7ni in uvozni odbor pri nndriižnici Narr»d«e banke ki bosta rvm^s^m* ra dajanje uvoznih ln izvoznih dovoljenj. ■ Tr<»ov'n'fc» n«*»iit>ii * a "»m« *e boflo Pričela v prvi polovici d»»rembra An- gteSka vlada je uradno sporočila naši vladi, da bo v prvi polovici decembra pri- - Izvoz Jabolk v Nemčijo. Prizad je obvestil zainteresirane izvoznike, da je izpostava] dopolnilni kontingent v višini 500.000 mark za izvoz svežih Jabolk v Nemčijo. 2eleti je, da se poleg namiznih jabolk izvozi vsaj 20% potrošnih Jabolk. Zato priporoča Prizad izvoznikom, da v ustrezajočih količinah vežejo po potrebi prodajo namiznih in potrošnih jabolk nemškim uvoznikom Preko dopolnilnega kontingenta v tekočem četrtletju ne bo več mogoč izvoz svežih jabolk v Nemčijo, ker so vsi razpoložljivi kontingenti v nemško-iugoslovenskem plačilnem prometu angažirani Cene ostanejo neizpremenjene. to je 22 mark za namizna Jabolka in 15 mark za potrošnja jabolka franko nemško-jugo-slovenska meja. ■ Poslovni red sveta pokojninskega zavarovanja. Poročali smo že, da je minister za socialno politiko ln narodno zdravje odobril poslovni red sveta pokojninskega zavarovanja. Ker spada nadzorstvo nad pokojninskim zavarovanjem v banovini Hrvatski pod kompetenco bana. Je sedaj ta poslovni red odobril tudi ban banovine Hrvatske. = Napovedi za odmero zgrartartne. TTš- nl posestniki se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje naoovedi za odmero zgradarine za leto 1940 dne SO. novembra 1939 ter bodo zamudniki kaznovani po ČL 137 zakona o neposr. davkih. =» Dobave. Direkcija drž rudn!ka v Kaknju spretema do 29. t. m. ponudbe za dobavo pk>šč4c iz trdega lesa za strugarje. pogonskih jermen električnega materiala vijakov, cevi in vodovodnega materiala, do 6. decembra za dobavo pisarniških potre b-šč n, 1.000 kg plinskega olja, 960 m* kisika, in pogonskih jermen ter hrastovih pragov. Pomorska zrakoplovna Sola v Divuljah sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo športne opreme za nogomet, štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 30. t. m. ponudbe za 'dobavo 4.000 ton inozemskega premoga. Artilerijsko tehnični zavod Lepetane sprejema do 5. decembra ponudbe ža dobavo ščetk za čiščenje, do 6. decembra za dobavo papirja, voska krede to trakov za psatne sfoke. do 22. decembra pa za dobavo ognjegasaega materiala. =» Licitacija Dne 25. t. m bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo živil. Borze 23. n»vembra Na jugosJovenskih borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški berr so se trgovali v Zagrebu po 35.8750; v Beogiadu so se nudlH po 35 75 povpraševanje pa je bilo po 35.50. Tečaji na svobodnem devtmem trgu se nadalje ravna-'o po tečaju 55 dn za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču j« Vojna škoda pri stalni tendenci »obrala , ____, ^___________ _______ ^ 436 — 437 (v Beogradu je bil zabeležen spela v Beograd angleška trgovinska de- i tečaj 434.75 — 435.25). Za^ljučkj so btU Letošnja sezona — Je dejal g. Klein — je bila morda ena najuspešnejših za slovensko atletiko. Zmaga slov. reprezentance v Trstu, zmaga na troboju v Zagrebu ter zmaga Primorja nad Concordijo v finalu drž. prvenstva so trije uspehi, na katere so slov. atleti lahko ponosni. Glede uspehov posameznih atletov, moram zlasti poudariti Kltnarjcvo zmago v desetoboju ln Stepišnlkovo v metu kladiva na Balkanskih igrah. V mednarodni konkurenci pa so se še posebno izkazali: Goršek v Celovcu na 800 tn 1500 m, Košir v Trstu z zmago nad odličnim i tal. tekačem Burlom. kakor tudi njegov uspeh v Celovcu na 1500 m, Račlč v Trstu na 100 ln 200 m, kjer je premagal celo našega drž. rekorderja Klin-ga, pa tudi Nabernlkov odličen tek v Trstu na 800 m ter v Atenah v balk. štafeti Pleteršek nam je letos zelo manjkal, ker bi bila sicer vrsta slov. uspehov še večja. Najboljši letošnji rezultati so: novi Gor-Skov rekord na 800 in '(1:55.0), Steplšnlk v metu kladiva 49,55, Skušek na 400 m (51,7) In 400 m preko zaprek (57.5), Na-bernlk na 800 m (1:58,9), Košir na 1500 m (4:02,5) ter seveda odlični Ma-isarjev rezultat v metu kopja, ker Je kot prvi Slovenec in drugi Jugosloven vrgel kopje preko 60 m.« To Je torej mnenje trenerja slov. atletov, v naslednjem pa prinašamo njegovo tablico. (Okrajšave za klube v oklepajih pomenijo: B-Bratstvo, C-Celje, G-Gorenjec, Ll-Lltija, Mt-Maraton, I-Illrija, Pl-Planina, Pr-Primorje, 2-2elezničar. in R-Rapld.) TEKI: 100 m: 1) Račlč (I) 11,2, 2) ln 3) Monderer (R) ter Mussnig (R) oba 11,3, 4) Lončarič (Mt) 11,4, 5.-7) Polak (Pr). Skušek (Pr), Badl (R) vsi 11,5, 8) Kosec (Pr) 11,6, 9) in 10) Kllnar (Pl) ter Gracijanski (2) po 11.7. Povprečen rezultat prve petorlce: 11,34, povprečni rezultat desetorice 11,47. Z rezultati na 100 m smo lahko zadovoljni, ker imajo n. pr. v Zagrebu še slabše, čeprav smo bili pred leti (Kovačič!) vajeni boljSih. Mladi Račlč je zasluženo v vodstvu. Izredno dobro so plasirani tudi tekači Rapida. 200 m: 1.—3) Račlč (I), Kllnar (Pl), Skušek (Pr) vsi po 23.5, 4) Gradjanski (2) 23,6, 5) Badl (R) 24,0, 6) Lončarič (Mt) 24,1, 7) Mlaker A. (R) 24.2, 8.-9) Kola-rič (Mt). Orne (Pl) oba 24,2, 10) Urban-čič (Pr). MOhtelsen (R) tn Lajovic (U) po 24.3. Povnročn! čas petorlce: 23,64 ln desetorice: 23,91. Povprečne rezultata v tej dlsctnltn! sta sicer zadovoljiva, zato pa so rezultati pri vrhu slabi. 400 m: 1) Skušek (Pr) 51,5, 2) Kllnar (Pl) 51,7, 3) Pleteršek (Pr) 52,5, 4) Gabr-Sek (Pr) 52.6, 5) Poljšak (Pr) 53,3, 6) Ko-larič (Mt) 53,4, 7) in 8) Urbančič (Pr) ter Mlaker (R) 53.8, 9) Muravs (2) 54,0, 10) Vllar (I) 54,3. Povprečen rezultat petorlce 52,32. desetorice 53,09. Skuškov rezultat 51,5 Je obenem ''tudi najboljši v Jugoslaviji. Rekorder Pleteršek je padel na tretje mesto zaradi blezu-re, Gabršek je pa tekel samo enkrat na čas. Rezultati niso baš najboljši, kar najboljše dokazujeta povprečna rezultata, so pa kljub temu med najboljšimi v Jugoslaviji 800 m: 1) Goršek (Pr) 1:55,0 (JugosL rekord). 2) Nabernik (Pr) 1:58,9, 3) Gabršek (Pr) 1:59,8, 4) Košir (Pl) 2:02,0, 5) Oberšek (I) 2:02,1, 6) Muraus (2) 2:02,5, 7) in 8) Skušek (Pr) in Schmiderer (R) 2:03,0, 9) Klampfer (R) 2:03,6, 10) Glo-nar A. (I) 2:03,9. Povpr. čas petorlce: 1:59,56 (!) in desetorice: 2:01,S8(!). To so gotovo najodličnejši rezultati. Posebno izboren je seveda Gorškov, pa tudi Nabernlkov in Gabrškov sta za naše razmere odlična. Slovenski tekači so pač za sedaj in verjetno še za precej let v Jugoslaviji neprekosljivl na tej progi. Pa tudi Primorje slavi lepo zmago. 1500 m: 1) Goršek (Pr) 4:01,1 (drž. rekord), 2) Košir (Pl) 4:02,5, 3) Schmieds-rer (R) 4:10,0, 4) Klen (Pr) 4:20,2, 5) Glonar J. (I) 4:21,2, 6) Agrež (C) 4:22,8, 7) Glonar A. (I) 4:25.3, 8) Potočnik (Pl) 4:28,0, 9) Muraus (2) 4:29,0, 10) Srakar I. (Pr) 4:31,4. Povprečen čas petorice: 4:11,0, (!) — desetorice: 4:19,15. Tudi v tej disciplini so naši tekači daleč pred ostalimi v Jugoslaviji. Kako so se popravili, od 1. 1936., priča zlasti to, da je bil ono leto drž. rekord na tej progi 4:11 (Tučan), kar pa je letos le povprečen čas najboljše petorice. Posebno odlična sta rezultata rekorderja Gorška in pa Koširja. 5000 m: 1) Košir (Pl) 15:50,0, 2) Kvas (I) 16:27,8, 3) Bručan (I) 16:28.0, 4) Klen (Pr) 16:28,8, 5) Pere (Pr) 16:45,8, 6) 2u-pan (2) 17:02, 7) Glonar J. (I) 17:04, 8) Steiner «?) 17:11, 9) Wolfgruber (R) 17:16,8, 10) Rotner (2) 17:22,2. Povprečen čas petorlce: 16:24,04 — desetorice: 16:47,62. Ce bl ne bilo odličnega Koširjevega rezultata, bl skoraj lahko rekli, da so n«.q tekači nazadovali. Manjka predvsem boljši rezultat Bručana, ld bi ga sigurno dosegel, je pa to progo tekel letos le enkrat. Razen pri Koširju moremo pričakovati še temeljitega izboljšanja posebno pri Kva^ su in Kienu. Pozna se da Krevs ni nastopal. 10.000 m: 1) Bručan (I) 34:42,8, 2) Kvas (I) 34:43,0, 3) Pere (Pr) 35:53,6, 4) Glonar J. (I) 36:27,8, 5) Benedičič (I) 37:04, 6) Zupan (2) 37:56,4, 7) Tavčar (Pr) 38:37,8, 8) Hvale (I) 39:45, 9) Ša-lamon (Mt) 40,10, 10) Bezlaj (Pr) 40:47,2. Povprečen čas petorlce: 35:46,24 — desetorice 37:36,76. Dani t ostalih krajih v tej disciplini še slabših rezultatov (odn. jih sploh nI), bl lahko rekli, da smo slabi, tako pa moramo biti zadovoljni. Bručan je za »las« obdržal primat pred Kvasom. Splošno se opaža premoč tekačev Ilirije. 110 m zapreke: 1) Pleteršek (Pr) 16,1, 2) Lončarič (Mt) 16,8, 3) Lužnik (Mt) 17,4, 4) Zupančič (I) 18,0, 5) Kllnar (Pl) 18,4, 9) Mlaker E. (R) 19,0 7.-8) Monderer (R) Mussnig (R) oba 19,1, 9) Gregorčič (2) 19,2, 10) Martini (Pr) 19,4. Povprečen čas petorlce: 17,34 — desetorice: 18.25. 8 prvimi tremi, posebno a Pleterškovim rezultatom, smo - lahko kar zadovoljni, medtem ko so ostali »outslderskic. 400 m zapreke: 1) Skušek (Pr) 57,5. 2) Urbančič (Pr) 61,1, 3) Pleteršek (Pr) 61,2, 4) Poljšak (Pr) 61.«, 5) Polak (Pr) 61,8, 6) Kolarlč (Mt) 62.8, 7) Pohar (B) 63.0, 8) Oberšek (I) 63,9, 9) Schmiderer (R) 64,0, 10) Horjak (C) 67,0. Povnrečen čas petorlce: 60,64 — desetorice: 62,39. Skušek je kot najbolj« v Jugoslaviji daleč pred ostalimi. Pleteršek pa je tekel v vsej sezoni samo enkrat in sicer v pred-teku na troboju, zato je samo na 3. mestu. Ta disciplina Je letos absolutna domena tekačev Primorja, ki zavzemajo vsa mesta do petega. Vr— Za. (Konec jutri.) Zadnja revija ljubljanskih nogometašev V nedeljo ves dan na igrišča Jadrana Klub poznemu terminu ljubljanski prvorazredni klubi še ne mislijo na odmor In še tik pred zaključkom sezone bo prišlo do turnirja, na katerem se bo pokazalo ali ln koliko so posamezna moštva zaslužila svoje mesto v prvenstveni lestvici. Udeležence nedeljskega turnirja lahko označimo naslednje: Mars in Jadran, ki sta se vso sezono dobro držala, tvorita »boljšo« dvojico. Oba bosta skušala pokazati »slabši« dvojici, Svobodi ln Reki, svojo su-periornost. Kako jima bo to uspelo, je seveda drugo vprašanje; gotovo pa Je. da ne bosta imela lahkega dela. Svoboda, ln ie bolj Reka, obe moštvi sta močno pomlajeni ln bo zlasti Reka poskušala z mladimi Igralci spet pridobiti sloves, ki ga j« uživala vsa poslednja leta. Turnir bo v nedeljo ves dan, dopoldne Ob pol 10., popoldne pa ob pel 14., vse na igri-ICu Jadrana, Svoboda (LJubljana). Drevi Ob 19. važen In zaključni sestanek za letošnjo sezono za vse Igralce. Ker Igra v nedeljo razen L moštva, ki sodeluje na pokalnem turnirju Reke, tudi rezervno In junlorsko moštvo, naj se sestanka udeležijo vsi polno-številno. Važno tudi zaradi miklavževanja, ld bo prihodnjo soboto v veliki dvorani Delavske zbornice. Po sestanku seja odbora, obenem s plesnim odsekom. Ljubljanska dmskosportna podzvesa. Seja odbora drevi ob pol 21. v kavarni »Emoni«. Udeležba Obvezna. Hnd potres v Turčiji Carigrad, 23. nov. j. (Havas). Včeraj popoldne so v več pokrajinah Anatomije občutili močan potres. Po dotedanjih vesteh, ki so pa zelo nepopolna, je bilo pri potresu razdejanih sedem naselbin. Potres je zahteval 18 smrtnih žrtev, verjetno pe je. da bo število žrtev mnogo večje, ker M s mnogimi kraji v Anataliji, ki jih je obiskal potres, pretrgane vse zveze, tako de is njih ni mogoče dohiti nobenih Holandska pehota deflllra na amsterdamski ulic! Plinska maska nikakor ni izum najnovejše dobe, saj je stara it sto let. Ko so prišli v rabo strupeni plini in drugi razveseljivi načini moderne vojne se je pojavila tudi plinska maska. Izumil jo je L 1825 neki delavec. V svoji prvotni obliki se je komaj razlikovala od modernih mask. Sestavljena je bila iz usnjenega plašča, ki je zakrival ves obraz in ki ga je bilo ob vratu mogoče tesno zapreti z vatirani- m? jermeni. Dve okrogli luknji, ki sta bili zadelani s steklom in sljudo. sta omogočili gledanje, dihal pa je nje nosilec skozi rilcu podobno cev. ki je bila na koncu zaprta s kosom grobe volne in vlažno gobo. Goba naj bi vsrkavala strupene pline, blago pa večje delce, kakor saje in prah. Čeprav je bila ta maska primitivna, je vsaj proti dimu gotovo dobro rabila. Nje zračna cev je segala do tal, a dima je v zraku neposredno ob tleh, kakor znano, manj. »Mati, mislim, da ljudje, ld stanujejo pod nami, nimajo nobenega smisla za glasbo. Dejali so mi, naj porežem boben, da bodo videli, kaj je notri...« (»Tidens Tegn«) Kan« Grejrt 22 Zakon zapada Roman »Da,« je odgovoril in zardel. »Vam nisem nič povedal, ker sem mislil, da bom kako premagal vso reč, a kaj, ko je z menoj čedalje huje; in ko je danes nekdo slabo govoril o Georgiji, sem izgubil oblast nad seboj in sem udaril.« »Se vam ne zdi, Cal, da nekoliko preresno gledate na malo?« »Mogoče, a kaj, ko ne morem drugače! Ali mi hočete pomagati, gospodična Mary?« »Prerada — samo kaj naj storim?« »Da, če bi vedel! Morda bi ji lahko namignili, saj z mladimi moškimi ne bo tako lahkomiselna?« »To sem že storila, pravkar spet,« je živahno odvrnila učiteljica, »pa se mi je le smejala, češ da sem staromodnica — v tem oziru sem prav tako brez moči kakor vi.« , Cal je vzdihnil. »Potem bi morda lahko vsaj meni svetovali, kako naj ravnam,« je rekel. »Izkušati morate pač, da si pridobite Georgijino nagnjenje.« .... »Rada me ima zelo, to čutim m vem, m prav zato mi vsa reč ne gre v glavo. Sicer sem pa da-bcs dobil od očeta dovoljenje, da se lahko sam na- selim. Kakor hitro dobim Georgijo na samem, ji povem — radoveden sem, kaj poreče.« »Ona se bo kakopak na vso moč norčevala in klatila vsakovrstne neumnosti — a tega vam ne sme biti mar, Cal.« »Tega mi ni prav nič mar, samo nečesa se bojim: če ne bo nehala flirtati z vsemi moškimi, kakor ona temu pravi, se bo zgodila nesreča, in prej ali slej bo tekla kri — predobro poznam naše tontske fante.« Gospodična StockweIlova je hotela v grozi nekaj odgovoriti, a tedajci so se odprla vrata, in Georgia, ki ji je obrazek, razgret od ognjišča, še ves žarel, je prinesla kadeči se »kraljevski« obed na mizo. Šesto poglavje. Potrpežljivo in s pobešenimi očmi je Cal Thurman poslušal pridigo, ki mu jo je napravil Tuck Merry, njegov učitelj boksanja, ko mu je bil nazorno in z vsemi podrobnostmi opisal svoj nedeljski boj z Bi dom Hatfieldom. Sam je čutil, da je bil prečastihlepen in se je prezgodaj zanesel na znanje, ki mu ga je vrli Tuck pri vsakdanjih vajah v pravem pomenu besede vtepal v glavo. »V poper bi ga bil stolkel, da nisi napravil napake. ki jo dela večina začetnikov, in izgubil rav-nodušja,« je z resnim obrazom rekel Tuck. »Komaj ti je dal eno po nosu in te malce oprasnil, si že podivjal in zrasel — a v besnosti Človek pozabi vse umetne udarce, ki se jih je s trudom naučil, in slepo bobna po nasprotniku; to seveda ne more roditi dobrega. Zelo nezadovoljen sem s teboj, sinko! Najprej se tnoraš naučiti, da boš spravljal zadetke — da jih boš spravljal z nasmehom, pa da so še tako hudi.« »Tega kratko in malo ne morem,« je odvrnil Cal. »Tudi kadar mi ti prisoliš katerega svojih čudovitih udarcev — pa naj bo .nosobrc' ali ,zobo-tresec' ali .pasolomec' ali kaj drugega — bi vsaki-krat najrajši od togote zatulil in te pri tisti priči ubil.« »To je tvoja največja napaka, sinko Cal, in te se moraš odvaditi! Razen tega je bilo seveda blazno, da si se, nedodelan kot si, lotil dedca, kakršen je Hatfield, ki ima obilno svojih pet in dvajset funtov več kakor ti in je tudi večji in starejši od tebe Zanj so tvoje roke prekratke in tudi v delu z nogami bi se moral še izpopolniti. Drži se za zdaj ljudi, kakršna sta Wess ali Tim, gizdalina Hatfiel-da pa meni piepusti — mu že posvetim, ko se ponud* prilika.« Cal je globoko vzdihnil in z zagrizeno vnemo nadalje\al vsakdanjo vajo z vrečo peska, zakaj razgovor se je vršil na skritem kraju v grmovju, kier ga je Tuck Merry uvajal v skrivnosti plemenite umetnosti samoobrambe. Po končanem pouku fta se učitelj in učenec razšla Tuck je z varno zavitimi boksaškimi rokavicami pod pazduho počasi odkolovratil proti žagi, kjer je imel delo, Cal je pa krenil na pašnik po enpga svojih konj. Prvi, ki mu je prišel pod roko, ie bil njegov mali, a zelo divji indijanski konj »Bliski — ali pa morda ni bilo naključje, ampak ;e 7ato tako naneslo, ker je imela Georgia Stock-svellt va izmed vse velike Thurmanove črede prav tega konja najrajši? »Elisk« prav ** prav nikakor ni bil damsld konj, a ravno zaradi tega je Georgia vztrajala pri sv. ii izberi. Dvakrat ga je bila jahala — prvič je šk. kai dobro, pri drugem poizkusu jo je pa »Blisk« vrgel s sebe, in Cal je bil takrat rekel, da tretjega več ne dovoli. To je - ,lej veljalo, manj iz strahu, da se ne bi Georgiji kaj zgodilo, kakor zato, ker ga je osrečevalo dobrikanje, s katerim je izkušala omajati njegovo prepoved. Vrhu tega je bila »Bliskova« vrednost v očeh tovarišev mahoma silno zrasla: čeprav ni hotel pred Georgiji-nim prihodom živ krst nič slišati o tem konju, so mu delali zdaj na vso moč zapeljive ponudbe zanj. Ko se je Cal približal lesi, je v svoje veliko začudenje videl, da Georgija zadenski sedi na vrhnjem tramu. Bila je v jahalni obleki — očividno je že prežala nanj. »O, to je krasno, da me misliš vzeti s seboj,« mu je zaklicala, »kajti .Bliska' si je ujel seveda zame?« »Ne — kako ti pride na misel?« »Mar ne boš jahal v Tontski kanjon?« »Pač.« »Nu torej — tvoj oče pravi, da lahko grem s teboj.« Sestanek ruskih ln japonskih častnikov aa meji za ureditev razmejitvenih vprašanj V Mongoliji la Mandžuriji Plinske maske pred sto leti V bistvu Je plinska maska izum delavca Razburljiv porod O razburljivem porodu med neko avtomobilsko nesrečo poroča stockholmskl tisk. Dva osebna avtomobila sta nedaleč od švedske prestolnice trčila drug v drugega in ae razbila. V enem izmed avtomobilov sta bila mlada zakonca, ki sta se peljala z vso brzino proti porodnišnici v Stockholmu. Kakor po čudežu ie mlada mati pri trčenju odnesla le lahke poškodbe, čeprav jo je vrglo na cesto. Njen mož je dobil smrtno nevarne poškodbe, tako da ženi, ki je pri nesreči rodila ni mogel pomagati. Sele čez pol ure so materi, otroku in mož lahko nudili zdravniško pomoč. Med tem ko menijo- da bo cče umri. se počutita mati in otrok razmeroma dobro. VSAK DAN ENA Intelligence Service Vohuni angleške tajne službe — Kako ie postal Crom-well najbolje informiran diplomat v Evropi — Večsto-letna tradicija britske ustanove Intelligence Service, britska tajna služba, je ie oddavna imela važno vlogo v političnem, socialnem, diplomatskem in trgovinskem življenju britskega imperija. Njeni začetki segajo v 16. stoletje, ko je kralj Henrik VTI. s pomočjo svojega najbolj vnetega zaupnika, duhovnika Wolse-ya, osnoval tajno službo. Kraljica Elizabeta je osnovala cel zbor tajnih agentov, ki pa so bili zavoljo svoje podkupljivosti na slabem glasu. To je bilo v dobi nepopustljivega boja med kraljico Elizabeto in kraljico Marijo Stuart, v dobi, ki je dajala zavoljo tega boja dovolj prilike za zarote, izdaje in denunciacije. V tem času je imela angleška tajna služba polne roke dela, da je pribavila tiste informacije ki so si jih želeli od nje. Poročila in tajno dokumente so zbirali v centrali in tako je nastal »tajni kabinet« angleške vlade. Kot prave ustvariteJje tajne službe imenuje zgodovina VVilliama Cecila, lorda Burleigha in sira Franeisa Waisinghama. Poseben sloves si je pridobil kot agent tedaj neki italijanski pustolovec po imenu Delbona. Prevzel je nalogo, da prinese neke dokumente, ki so kompromitirali angleško vlado in ki so bili v roki nekega tujega poslanika. Izbral si je že v tistih časih med vohuni priljubljeno pot z igro na dve strani. Poslaniku je za izročitev tistih dokumentov obljubil neko zelo dragoceno korespondenco angleške vlade. V ta posel se je vmešal bivši duhovnik Giffard, ki je imel nalogo nadzorovati plemenitaške rodbine, ki so bile ostale katoliške. Znal si je pridobiti njihovo zaupanje, ki ga je izrabljal na naj-nesramnejši način, imel je mnogo usmrtitev na vesti ne da bi žrtve kaj sumile. Po:'oben značaj je bil najnevarnejši Wal-singhamov agent Thomas Philips. Oliver Cromwell je angleško tajno službo postavil na novo podlago, ker je bil ljubosumen na poučenost kardinala Riche-lieuja o vseh stvareh. Postavil je temu poslu na čelo njegovega posebnega zaupanja vredne preizkušene može in kmalu je veljal za najbolje poučenega diplomata v Evropi. Današnja organizacija Intelligence Servicea temelji v bistvu na oblikah iz Cromwello>vega časa. Ko je kralj Karel n. pristopi! k tro-zvezi proti Franciji, je angleška tajna služba za njegovim hrbtom sklenila tajno pogodbo s francoskim kraljem Ludovikom XIV. Posredovalka je bila Louise de Que-roual, ki jo je Karel IL napravil aa voj-vodinjo Portsmouthsko, med tem ko jo Je Ludovik obdaril s posestvom Aubigny, na katerem je sklenila svoje življenje, ko Ja angleško ljudstvo v skrbeh nad njenim čedalje večjim vplivom nad kraljem Karlom doseglo nje izgon. V 18. in do srede 19. stoletja Je Intelligence Service s svojimi neštetimi Informatorji obvladovala že vse angleško živ-ljenje. Ko je pruski kralj Friderik Veliki osnoval »vzorno« vohunsko organizacijo^ je angleška tajna služba poslala svoja agente, da proučijo nje ustroj in nato ja vohunska služba VVilliama Pitta lahko prekosila prusko vohunsko službo. Intelligence Service je izkazal Angliji posebno uslugo v boju proti njenemu sovražniku Napoleonu L Zunanji minister Canning je 1. 1807. s pomočjo tajnih agentov pravočasno zvedel za določbe tajne pogodbe v Tilsitu med carjem Aleksandrom in Napoleonom. Anglija je potem lahko presenetila dansko brodovje. bombardirala Kodanj tn preprečila a tem zvezo skandinavskih držav, ld jo je hotel Napoleon izkoristiti za obkrožitev Angleške. Današnji Intelligence Service tma aa seboj torej večstoletno Izkušnjo. S svojim delom more postreči Angliji z vsako poB- j tično, vojaško in gopodarsko informacijo ! iz vseh širnih ozemelj, kjer ima angleška i trgovina kakšno ulogo, razen tega vrši velikopotezno propagando v tistih ozemljih, kjer hoče angleška svetovna aOa v gospodarskem področju Imeti kakšen vpliv. Anglija je znala vsekdar podrediti pri* dobljene kolonije koristim z najmanjšo mero vojaških sil. Z organizatornimi pripomočki ali pa tudi s silo. če ni bilo drugače. je znala preprečevati poskuse ljudstev pod njenim vplivom, da bi ae tega vpliva otresli. Pri tem je imela organizacija Intelligence Service odlično ulogo. Jasno da je storila mnogo tud! že v sedanjem sporu, pri katerem gre za temelje britskega svetovnega kraljestva. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Holandska vojska ANEKDOTA Sedmo simfonijo v E-duru z žalostinko na VVagnerjevo smrt je skladatelj Bruck-ner posvetil bavarskemu kralju Ludoviku. Ko je skladatelj zvedel za njegovo tragično smrt v Starnberškem jezeru je prišel k svojemu založniku in dejal. »Vidite, kakšno smolo imam! Baš sedaj bi moralo nekaj prispeti (pokazal je na gumbnico) - pa mi gre v vodo!« Angleži zaposlujejo nemške vojne ujetnike pri poljskih delih. Jetniki, ld govore angleški, imajo na hrbtu posebno oznako Potovalni učitelji na AngleSkem Po izpraznitvi angleških mest so se angleški otroci nastanili na deželi, kjer imajo zdaj vojno šolo. Londonska vlada je zdaj odredila, da morajo te šole obiskovati posebni »potovalni učitelji«, ki odhajajo na nadzorovanje otrok s posebnimi navodili. Potovalni učitelji bodo obiskovali otroška taborišča v rednih presledkih in bodo kontrolirali njihovo delo in napredek. Naša tovorna ladja »Carica Milica«, last JngosL Lloyda, Id Je zadela s vsem na mino in se potopila. Posadka se Je rešila in se mudi na Angleškem Velike oči... Padski trebuh v vojni Podoba večne, razsipne, neizčrpne FrancSje Vse optične Industrije v Angliji so trenutno zaposlene z naročili ministrstva za vojno ln mornarico, kajti oborožena sila potrebuje ogromno število daljnogledov za opazovanje sovražnika Obisk pariških tržnic je bil že v mirnem času nadvse zanimiv, a še zanimivejši mora biti v sedanjih časih, ko vlada tam, kakor veli nemški tisk in radio, tolikšno pomanjkanje, da so zaklali medvede iz pariškega zoološkega vrta in stoje ljudje v vrstah, da bi si pridobili grižljaj njihovega mesa... Človek bi res mislil, da bo to četrt, ki je polna vrvenja in duhov, naletel v spanju Trnjulčice vojnega časa, piše neki švicarski žurnalist, ki je te dni obiskal pariške tržnice. Kar je tam videl, je bilo vse drugače. , Spremenil se je samo urnik. Znamenitih čebulnih juh bistrojev, ki se odpirajo ob treh zjutraj in ki so bile v slast postavnim iztovarjalcem, kakor gospodi v smokingu ni več. Dovažanje se začenja že v popoldanskih urah Vse ceste od Sebastopolske-ga bulvara do Rue St Deni* ter do vzhodne ulice Rivoli so zamašene z groteskno prenatovorjenimi vozili. So'ata. zelenjava, sadje moli preko robov mogočnih kamionov. Pokrivala hladilnikov so natovorjena z bučami, velikimi kakor mlinski kamni, ki spominjajo na smejočo se deželo žrcev ve- Ameriška stratosferna letala Iz New Yorka poročajo, da bo družba Panamerican Airways na progi Los An-geles-Mehika uvedla novovrstna stratosfer-na letala sistema Boeing. Ta letala bodo normalno letela v srednji višmi 7000 m. V notranjosti aparatov je priprava, ki bo zračni pritisk v kabinah vzdrževala na stopnji, ki ustreza višini 2000 m. Rusi in Japonci si podajajo roke Li kanov Gargantue m Pantagruela Kakšne kepe zlatorumenega masla! Kakšna zmešnjava kadečih se krvavic! Ogromni zadnji kosi goved, gozd drogov, ki se krivijo pod venci klobas, siri vseh mogočih, neznanih vrst polnijo ozračje s svojimi eksotičnimi duhovi. Človek se mora vprašati, odkod jemlje dežela vse tovorne avtomobile, da prevažajo preobilico grozdja in velikanske hruške iz krajin ob Loiri Se bolj nepojmljivo je, odkod jemlje navzlic sto odstotni mobilizaciji vrtnarske moči. ki gojijo vse te slastne artičoke in melone. Kdo lovi ostrige in jastoge, kdo nabira polže, kakor da ni vojne nikjer? Kdor gre skozi tržnice, stopa v trenutku skozi večno, razsipno, neizčrpno Francijo. To je Normandija s svojo morsko travo m soljo in dihom školjk, to je sadni vrt Turaine, to je Auvergne, ki diši po gomolj ikah in česnu. Vsega je preveč na razpolago, ponudba prekaša zmanjšano povpraševanje, saj sto tisočev Parižanov ni v Parizu, in navzlic temu, da je vse poceni, bi zavoljo tega cene bile lahko še nižje. Tržnice redijo celo tiste, ki niti ne se-jejo niti ne žanjejo, tisoče brezdomcev, cigane svetovnega mesta. Ko se vozila odpeljejo, ostajajo na mestu pravi griči zelja, špinače, solate, paradižnikov in drugih sadežev. prava »mizica pogrni se« za revno ljudstvo. S kalorijami, ki jih pospravljajo smetarski vozovi, bi mogli v marsikateri deželi preskrbovati jediln- l;st V lesni volni, ki vanjo zavijajo dragocene sadeže in ki ostaja na tleh. na mehki slami si vzdolž tržnic postiljajo brezdomci, ki so vajeni trših ležišč. Švicarski novinar je našel v tržnicah še mnogokaj, česar ni pričakoval: čudne vrste sira, neznane bodičaste morske sadeže, sveže smokve z Riviere, olive iz Provanse, dišave in začimbe iz alžirskih bazarov, pe-gatke in fazane iz francoskih gozdov in razkosane mogočne vole s francoskih pašnikov. Vse to brez živilskih kart. Samo medvedjih gnjati in medvedjega mesa m bilo nikjer... Atentatorji, špljonl In kontrašpijoni Nekaj zanimivih podrobnosti o monakovskem zločinu ter o medsebojni borbi nemške in angleške tajne službe Nemško časopisje obširno razpravlja o dveh senzacijah, ki vzbujajo velik odmev tudi v ostali Evropi. »VoHrischer Beobach-ter« in ostala nemška glasila prinašajo podrobnosti o krivdi Georga Elserja, atentator ia v monakovski »Meščanski pivnici«. Uradna objava o dosedanji preiskavi ugotavlja. kako je Georg Elser atentat izvršil, da ga je pripravljal že od septembra 1938 in sedaj že od letošnjega avgusta -in da je tudi priznal, da je on storilec. Glede osebe atentatorja pove uradno poročilo le. da je 36 let star in da je nazadnje stanoval v Monakovu. Kaj je po poklicu in od kod je, se ne objavlja Zdi se, da so podrobnosti glede njegove osebe še neznane, ker se nemška javnost uradno poziva, naj vsakdo, ki bi o Elserju kaj vedel, javi to oblastem. Kar se tiče sokrivcev, pravi uradno poročilo. da je del oseb, ki so v zvezi z zločinom, že aretiran. Sef nemške policije Himmler poudarja, da je organizator zločina nemški emigrant in vodja tako zvane »Črne fronte« Oton Strasser, naročil in finan-eiral pa da ga je angleški Intelligence Service. Vendar pa iz podrobnih poročil o El-serjevih priznanjih ni razvidno, da bi bil atentator priznal, da je bil v zvezi z Otonom Strasserjem in da je imej kakšne zveze z angleško tajno službo. Kdo je Oton Strasser? Oton Strasser, ki je do nedavnega prebival v Švici in se sedaj nahaja v Parizu, izjavlja v francoskih listih, da Elserja sploh ne pozna in da mu je tudi neznano, da bi bil atentator član njegove »Črne fronte«. Oton Strasser in njegov brat Georg stil bila svoj čas najožja sodelavca voditeljev narodno socialistične stranke. Ob priliki notranjega obračunavanja leta 1934. sta bila na drugi strani barikade. Georg St rasser je bil ustreljen, Oton pa je v zadnjem trenutku pobegnil. Organiziral je potem iz inozemstva takozvano »Cmo fronto«, ki je zlasti v Avstriji in v Češkoslovaški republiki skušala oiganizirati nezadovoljne narodne socialiste predvsem pristaše levičarsko usmerjene struje. in se je hvalila, da ima tudi v sami Nemčiji mnogo tajnih pristašev vse tja do Gestapa. Oton Strasser je ustanovil v CSR tudi svoj »Frei-heitssender«, ki je dolgo ostal skrit dokler ga niso zaupniki Gestapa izsledili in z bomba mi razrušili. Ta aiera je svojčas povzročila mnogo nevšečnosti med Prago in Berlinom ter je našim čitateljem morda še v spominu. Oton Strasser se še danes hvali, da ima tudi v najintimnejšem krogu narodno socialistične stranke svoje pristaše. Po atentatu je izjavil, da je sprva res mislil, da je kdo od njegovih pristašev atentator. Za to je tudi zapustil Švico in odšel v Francijo. pozneje pa da se je prepričal, da ni bilo tako. Obenem Strasser zatrjuje, da z Elserjem m imel nobenih zvez m da ga sploh ne pozna. Nadaljnja preiskava bo pač ugotovila zveze med Elserjem in Strasserjem in gotovo bo tudi objavljeno, ali in koliko bo Elser priznal, da je bil izvršilec od Strasserja organiziranega zločina. Vprašanje zase je udeležba angleške tajne službe. Nemške izjave obtožujejo Intelligence Service, da je atentat »naročil in ga financiral«. Kaj naj to znači, ni povsem jasno. Zlasti ni še razvidno ali se angleška obveščevalna služba dolži, da je v neposredni zvezi z monakovskim zločinom, ali pa »e samo obtožuje posredne zveze Nemški listi namreč trdijo, da je Oton Strassci vodil svojo protihitlerjevsko akcijo' s pomočjo denarnih podpor Nemčiji sovražnih držav, predvsem Anglije Ce je torej Strasser sokrivec monakovskega atentata, potem je bil pač ta atentat, ako sprejmemo nemško tezo, mogoč le, ker jt Strasser razpolagal z dovoljnimi angleškimi sredstvi, da ga je lahko organiziral. Angleški in nemški tajni agenti V tej zvezi prihaja druga senzacija nemškega časopisja ki obiavlja sedaj podrobnosti, kako je nemški tajni službi uspelo, polastiti se dveh odličnih predstavnikov angleške tajne službe To je ena tistih razburljivih dogodivščin v medsebojni borbi špijonaže in kontrašpijonaže, ki jih poznamo iz raznih memoarov in opisov iz časa svetovne vojne. Nemški listi odkrivajo, kaj pomeni dosedaj nepojasnjeni incident, ki se je dogodil 9. novembra ob nizozemsko-nemski meji Kakor so takrat javili listi, je pri nizozemskem obmejnem kraju Venlo nern ki avtomobil prodrl na nizozemsko ozemlje v trenutku, ko je iz Haaga prispel nizozemski avtomobil, v katerem je bilo več oseb Iz nemškega avtomobila je izstopilo nekaj oboroženih ljudi, ki so del potnikov iz nizozemskega avtomobila po-strelili, odnosno težko ranili, ostale pa z avtomobilom vred odpeljal* a seboj čez mejo v Nemčijo. Sedaj odkriva nemško časopisje tajno tega dogodka, ki je vse do danes ostal misteriozen. Incident na nizozemski meji je bil zaključni akt velikega dvcboia med agenti angleške in nemške tajne službe. V tem dvoboju — m bog ve, koliko se jih vrši na vseh nekrvavih frontah in koliko se jih še bo! — so zmagali Nemci Po nemških poročilih sta vodila angleško tajno službo za nemški zapad dva nekdanja angleška oficirja, kapetan Stevens in mister Best. Z njima je navezala nemška tajna služba stike preko svojih agentov, ki so se izdajali za nezadovoljneže in so očividno razpolagali z važnimi informacijami. Angleška agenta sta sčasoma postala napram tem svojim informatorjem do skrajnosti zaupljiva. Stvari so se razvile tako daleč, da sta Angleža pristala da njuni nemški zaupniki organizirajo stalno brezžično službo. preko katere bi bila angleška tajna služba v neposrednem st.ku s svojim« dozdevnimi zaupniki v N-mčiji. Dala sta tem zaupnikom oddajne in sprejemne radijske aparate Angleža sta se torej temeljito vsedla v spretno nastavljeno aemško mrežo. Zakaj je 9. novembra prišlo d« dramatičnega incidenta ob nizozemsko-nemški meji še ni jasno. Nemška poročila pravijo se- daj, da sta oba angleška agenta, kipitan Stevens in mister Best, hoteia prekoračiti nemško mejo, pa so ju nadzorovalni nemški organi prijeli in odvedli kot ujetnika nemške tajne policije. Po nizozemskih poročilih se je stvar odigrala drugače. Angleška agenta sta tega dne prispela v spremstvu nekeiga nizozemskega oficirja v Venlo, kakor izgleda na dogovorjeni sestanek s svojimi nemškimi zaupniki Potniki so se ustavili pri neki gostilni, ki leži le kakih 50 metrov od nemške meje. V tem trenutku je privozil z nemške strani tovorni avtomobil. Iz njega je skočilo 6 oboroženih ljudi, ki so pričeli streljati na šoferja in nizozemskega oficirja, ki je sedel poleg njega Oficir je bil ubit, šofer težko ranjen. Medtem so drugi že privezali nizozemski avto na nemški kamion. Preden sta mogla oba angleška agenta izstopiti in preden so prihitele nizozemske obmejne straže, je bil nemški kamion skozi dvignjene nemške za-tvornice že preko meje v Nemčiji Kakor javljajo nemška poročila pa je radijska zveza med nemškimi »nezadovolj-neži« in angleškim Intelligence Serviceom trajala naprej vse do srede, ko je Gestapo naslovila preko te tajne stanice angleškim dupiranim oblastem poslovilno brzojavko, ▼ kateri pravi, da so postali nagovori »s nadutimi in bedastimi ljudmi dolgočasni« in da jih zato prekinja aa prisrčnimi pozdravi — Gestapo.« Nemški listi priobčujejo sedaj zgodovino te znamenite potegavščine istočasno z odkritji o atentatu. Vendar ni razvidno, da bi hoteli konstruirati direktno svežo obeh angleških agentov z monakovskim zločinom. Ce bi taka zveza obstojala, bi bilo povsem nerazumljivo, da sta glavna angleška agenta po nemški trditvi hotela ravno 9. novembra, torej dan po atentatu, priti v Nemčijo. Tudi je verjetno, da bi pri popolnem zaupanju, ki sta ga imela Stevens in Best v svoje nemške zaupnike, gotovo o atentatu z njimi govorila, ako bi bila z njim v kakšni zvezi. To bi pa zopet znači-lo, da so nemške oblasti bile v naprej informirane, a da atentata navzlic temu niso preprečile. Iz te nelogičnosti ni drugega izhoda kakor ta, da delovanje obeh omenjenih angleških agentov ni moglo biti v neposredni zvezi z monakovskim atentatom. In res iz nemških listov ne izhaja, da bi dolžili ujeta angleška agenta direktne sokrivde pri monakovskem atentatu. Z angleške uradne strani se ne zanika, da sta Best in Stevens bila angleška tajna agenta, vendar pa se z vso odločnostjo zavrača očitek, da bi angleški Intelligence Service bil vmešan v monakovski atentat Stevens in Best sta sedaj v zaporih berlinske Gestapo. Tja je prepeljan tudi atentator. Berlinska poročila pravijo, da bodo nemške oblasti priredile v Berlinu velik proces, ki bo odkril ozadje monakovskega zločina in ne bo nič manj senzacionalen, kakor je bil svoječasno znameniti proces radi nemškega rajhstaga. I Beležke Službeno glasilo JRZ o skupščinskih volitvah Službeno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o razpisu volitev v narodno skupščino. List pravi, da je to vprašanie že v vsakem pogledu razčiščeno, in nato nadaljuje: »Merodajni činitelji so se postavili na stališče, da je treba opravit: volitve v narodno skuščino čim prej. Izvo itev nove skupščine je določena že v samem sporazumu. ki je bil sklenjen med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom Listi so poročali, da bodo volitve v narodno skupščino konec januarja ali v f"br ariu Me rodajni polit:'čni krogi niso reagirali na te vesti, kar je znamenje, da se strinjajo ? mišljenjem javnosti o potrebi čim Prejšnjega raTtrsa volitev. Volitve v narodne skupčino žele razpisati čim preje, vendar pa jih ni mogoče izvesti pred koncem 1a-nuaria ali pred začetkom f^-br^ana. in to iz č'sto tehničnih razlogov Kar se tiče volilnega zakona, je ore^ednik vlade g Cvetkovič že nap^ved^l. d-» b^> izdelan na demokratskih osnovah, ki b^do orno?o?i'e ljudstvu, da pofi^e v narodno skupščine svoje prave predstavn'ke.« Konference dr. Mačka Podpredsednik vlade dr. Maček je včeraj konferiral z ranimi političnimi osebnostmi ln se je sestal tudi s senatorjem dr Korošcem. Pslatieise razmere v Vojvodini Predsednik kr. vlade g. Dragiša Cvetko vič bo osem dni potoval po Vojvodini, kjer bo v spremstvu ministrov Bešliča in Jevre-ma Tomiča obiskal tamošnje organizacije JRZ. V zvezi s tem potovanjem je sprejel prometni minister in? Bešlič beograjske novinarje ter jim o političnih razmerah v Vojvodini med drugim izjav:l: »O izvajanju sporazuma ne bom daja nobenih izjav, ker sem načelno proti temu da dajejo poedini ministri izjave o ten* vprašanju. Sporazum lahko tolmačita v po drobnostih samo njegova tvorca predsednik Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček V Vojvodini je opažati poslednje čase živah no politično gibanje, vendar pa mislim, da ni računati na tem terenu 7 obnovo starih strank. Ne smemo pozabiti, da je minilo že deset let, odkar so delovale stare stranke Prilike so se močno spremenile Bivših na rodnih voditeljev, ki so vodili ljudske mno žice v Vojvodini pred 6. januarjem, danes-ni več. Stare stranke sicer poskušajo oži viti v Vojvodini spomin na stare politi ke. ki jih pa ljudstvo že več ne pozna Za radi tega se akcija teh strank še daleč tako ne razvija, kakor so pričakovale.« Srbski naro di sveti v Bssni Zagrebški listi poročajo iz Sarajeva, da so srbska društva po raznih bosanskih mestih začela snovati meddruštvene odbore, ki se nazivajo za srbske narodne svete. Ti odbori Imajo strogo nestrankarski značaj. Novosadska polemika Novosadski »Dan«, k5 podpira politiko JRZ, ostro polemizira s pisanjem glavnega glasila nemške narodne manišine »Deu-tsches Volksblatt«. Očita mu. da »vodi kaj malo računa o nevtralnem sta'išču Jugoslavije v današnjem evropskem konfliktu Ljudje, ki čitajo ta list, so mogl* čitati v njem trditve, ki daleč ne odgovarjajo dejanskemu stanju stvari. Tako je med drugim nedavno trdil, da so uživali vojvodinski Srbi pred vojno pod Madžari daleko večje pravice, kakor jih uživa danes nemška narodna manišina v Jugoslaviji Pri tem pa vč vsa objektivna javnost, da je resnica ravno nasprotna. Tako je še pred nekaj meseci izjavil eden izmed voditeljev vojvodinskih Nemcev javno na shodu Kultur-bunda, da je prinesla «rbska vojska osvoboditev tudi vojvodinskim Nemcem, ki jim je v velikem delu že pretila resna nevarnost pomadžarjenja.« Kje je dobil »Volksblatt« podatke za te svoje nerazumljive trditve ne vemo. ker kaj takega ne trdijo niti nemški uradni vojni krogi.« Obnavljanje socialistične stranke V torek zvečer je bila v Beogradu usta novn« skupščina beograjske krajevne organizacije Jugoslovenske socialistične organizacije. Skupščina je bila kakor pravijo listi, zelo lepo obiskana ter je bil soglasno izvoljen odbor » predsednikom Milivojem Radulovičem. S tem je po vei kakor desetih letih zopet obnovljeno delovanje socialistične stranke v državni prestolnici Honorarni učitelji na Hrvatske« V banovini Hrvatski je precej osnovnih šol, odnosno razredov brez učiteljev, primanjkuje pa tudi Se absolventov učiteljišč Zato je banska oblast razpisala natečaj ln pozvala absolvente gimnazij, in srednjih strokovnih šol ter absolvente filozofije naj se prijavijo za honorarne učitelje. Kdor dobi mesto v kraju svojega rednega bivanja, bo prejemal po 650 dinarjev, drugod pa po 750 dinarjev mesečne nagrade. Hrvatski odvetniki In zaščita kmečke posesti Zagrebška odvetniška zbornica je tmela v nedeljo glavno skupščino. Na njej je razpravljala tudi o novi hrvatski avtonomni uredbi o zaščiti kmečke posesti. Sprejela je resolucijo, ki priznava uredbi dobro namero, smatra pa, da je metoda deloma napačna. Predvsem bo zmanjšana kreditna sposobnost zaščitenega kmeta. Napačno je tudi, da je kmečka posest zaščitena samo proti eksekuciji, ki se ( bo dala dostikrat izigrati na drug način, S prodajo, darovanjem Itd. Uredba ščiti trenutnega posestnika brez ozira na njegove Individualno sposobnost S tem bo otežkočila prehod posestev v boljše kmečke roke ter zato neugodno vplivala na kmečko produkcijo sploh. Uredba je tudi etično pogrešna. ker dopušča izjeme samo glede odškodninskih zahtev za uboj in težko telesno poškodbo, ne pa tudi za druga kazniva dela in zlasti tudi ne za gotove civilno-pravne zahteve, kakor so n. pr. izplačilo dote, kupnina za zemljišča, zlobne poškodbe Itd. Namen uredbe je t- pravi dalje resolucija — zaščititi obstoj gospodarsko tn socialno šibkih kmetov. Pri tem pa uredba pozablja, da je upnik lahko socialno in gospodarsko še šibkejši kakor zaščiteni dolžnik. Popravlja se torej ena socialna krivica s tem. da se stori druga. Najhujše pa je. da ima uredba veljavo za nazaj ker se je s tem pregrešila proti osnovnemu načelu pravne varnosti. Na kraju poudarja resolucija tudi še posebne interese odvetnikov, ki so po uredbi prizadeti Demantirane govorice »VOIklscher Beobachter« zavrača razne govorice, ki se Širijo baje v inozemstvu o razmerah v tretjem rajhu. Za tako laž označuje turu trditev, da je bil ustanovljen poseben oddelek Gestapo, ki se bavi samo s tem, da odleplja znamke na pismih in dopisnicah, ki so poslane lz Nemčije v inozemstvo. ker da se nahajajo pod znamka-ni razna revolucionarna gesla, ki krožijo 1anes po Nemčiji. Enako so Izmišljene vesti o spremembah v vodstvu nemške vojske, iz katerega so baje izločili generale, ki so se izrekli proti vdoru na Nizozemsko ln v Belgijo. Lažn iva so — pravi dalje Imenovani list — tudi poročila o ustanovitvi neke Su-pergestapo, ki naj bi imela vso eksekutlv-no moč v svojih rokah ter bila podrejena samo Himmlerju in Hitlerju, pa poročila o dozdevnih nemirih v Dtisseldorfu, Hannov-ru, Hamburgu in Potsdamu, pri katerih je bilo baje ubitih 18 oseb, poročila o številnih samomorih Nemcev, ki so se preselili iz baltiških držav v tretji rajh itd. Glavni organ narodnih socialistov navaja še celo vrsto sličnih govoric, o katerih Izjavlja, da so od konca do kraja Izmišljene. Nemška mobilizacija v zapadni Poljski Informacijska centrala poljske vlade v Parizu je objavila 20. t m. naslednji komunike: »Iz zapadnih provinc Poljske poročajo, da so nemške oblasti izpustile mnogo ujetih poljskih vojakov. Proglasile so jih za Nemce in jim dovolile, da so se vrnili na svoje domove na Poznanjskem, Pomor-janskem in v Sleziji Spočetka je nemški korak vzbudil splošno presenečenje, toda ! kmalu so bili znani pravi razlogi Že čez nekoliko dni so namreč Nemci proglasili v zapadnih provincah Poljske mobilizacijo, pri čemer so tudi Poljaki morali vstopiti v nemško vojsko, med njimi vsi malo poprej izpuščeni ujetniki V istih ozemljih so bile vse* neporočene mlade ženske v starosti nad 18 let poslane na enoletno prisililo delo.« Postani fn ostani član Vodnikove druibel Naše tiskarne v krizi Odposlanstvo tiskamarjev in grafičnih delavcev pri trgovinskem in Pl Danes sta minister sa trgovino dr. Andres ln minister sa finance dr. fiutej sprejela deputacijo Zveze tlskarnarjev in Zveze grafičnih delavcev, ki jima je izročila resolucijo, izdelano na vsedržavnl konferenci tiskarskih podjetij T Beogradu. Resolucija se bavi predvsem s poslovanjem državnih tiskarn. Trgovinski minister dr. ■ Andres je obljubil, da bo v kratkem sklical konferenco zaintereslranth ministrstev ln zastopnikov grafičnih podjetij, da ae bodo proučile možnosti za sanacijo grafične stroke. Finančni minister dr. fiutej je obljubil, da bo v pogledu dr* žavnih tiskarn upošteval upravičene želje, ki ao mu bile izražene. V deputacijl ao bili poleg zastopnikov Zveze organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije in tiskarskih podjetij iz vse države tudi zastopniki Društva tlskarnarjev za Slovenijo v Ljubljani ter zastopniki Združenja grafičnih delavcev v Ljubljani Predložena resolucija poudarja, da doživljajo tiskarska podjetja krizo, kakrtne te ni bilo. Eden glavnih vzrokov je ogrom- no število drtavnlh grafičnih podjetij, kt Je bres primera v ostalem svetu. Ta velika državna tiskarska podjetja so škodljiva tudi za interese državnih financ. Dohodki, ki jih izkazujejo, so nerealni V Beogradu se zida nova palača za državno tiskarno, ki bo veljala okoli 100 milijonov dinarjev. Nihče ne oporeka potrebe državne tiskarne, ▼ taki kapaciteti, v kakršni je sedaj zamišljena, pa bi ne oskrbovala samo potreb državne uprave, temveč bi Izvrševala v ogromnem obsegu tudi zasebne tiskarske posle. Resolucija zahteva, naj se državne tiskarne, kolikor jih je odveč, saj jih je samo v Beogradu 20, čimprej likvidirajo, novo poslopje državne tiskarne v Beogradu pa izkoristi za kako drugo večjo državno ustanovo. Tiskarska dela vseh državnih uradov In ustanov naj se oddajajo v Izvršitev po javnih licitacijah, kakor to predpisuje zakon o državnem računovodstvu. Tlskarnarji poudarjajo nadalje v svoji resoluciji škodo, ki jo imajo zaradi tiskarskega dela v kaznilnicah. Kaj je z odpravljenimi vlaki? Dne 8. novembra Je objavil »Slovenec« sporočilo, da bodo v Sloveniji ukinjeni vlaki zopet uvedeni. Pristavil je, da se bo to zgodilo ▼ najkrajšem času In da se Je že začel Izdelovati načrt za obnovo normalnega prometa. Kakor vsa javnost, smo tudi mi to sporočilo, ki je Imelo značaj polurad-ne napovedi, z zadovoljstvom zabeležili. Edino nam nI ugajalo, zakaj bi bilo treba šele Izdelovati poseben načrt, ko za to vendar zadostuje tako rekoč ena sama poteza peresa. Medtem se Je pokazalo, koHko nevšečnosti je redukcija železniškega prometa povzročila. V listih se je nakopičila množica upravičenih pritožb, ki navajajo I gospodarske i socialne, pa celo tudi kulturne škode zaradi uklnjenja mnogih vlakov. Ml smo svoj čas ugotovili, da Je Slovenija z redukcijo vlakov relativno mnogo bolj prizadeta kakor katerakoli druga pokrajina. Pri nas je bila skoraj petina vseh vlakov ukinjena, v območju zagrebške direkcije pa samo ena petdesetina. V hrvatskih listih nismo čitali napovedi, da bodo ukinjeni vlaki v zagrebški direkciji po večini zopet uvedeni. Zato pa čita-mo sedaj objavo, da se bodo s 25. novembrom na hrvatskih progah zopet uvedli nekateri ukinjeni vlaki, zagrebški listi iz- ražajo upanje, da bodo čim preje tudi ostali ukinjeni vlaki zopet obnovljeni Pri nas nI bil doslej obnovljen še niti en vlak, čeprav Je »Slovenec« to že pred štirinajstimi dnevi obljubil O redukciji našega železniškega prometa Je v ostalem govoril v sredo tudi prometni minister Inž. Bešlič, ki je poudarjal, da je bilo uklnjenje vlakov potrebno ne samo Iz finančnih razlogov, temveč tudi zaradi razbremenitve železniške službe. Zaradi izrednih razmer morajo namreč naše železnice, tako Je poudarjal minister, navzlic redukciji poleg svojih rednih potniških In tovornih vlakov dnevno prevoziti okrog 230 izrednih vlakov (predvsem zaradi izvozne sezone). Niti naš vozni park, niti naše železniško osebje ne bi moglo trajno vzdržati tega napora ln zato je bila redukcija neobhodno potrebna. Minister nI rekel ničesar o možnosti vsaj delnega omiljenja redukcije prometa, ki je bila Izvršena 28. oktobra. Odreči se bomo torej morali »Slo-venčevtm« obljubam in zadovoljni bi bili, ako bi se zaenkrat posrečilo uvesti zopet vsaj nekatere zveze, katerih uklnjenje je povzročilo v posameznih predelih Slovenije največ nevšečnosti ln opravičenega ogorčenja. Vaška sejemska bitka pred sodiščem BanJaluka, 23. nov. o. Danes se Je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pričela velika razprava proti 71 kmetom zaradi krvavih dogodkov, kr: so se pripetila lani 12. januarja na občinskem sejmišču v Omar-skem. Tedaj je prišlo do pretepa, ki se ga je udeležilo okoli 500 do 000 kmetov pravoslavne in muslimanske vere. Pri spopadih je bilo 6 kmetov ubitih, več pa ranjenih. Vsi Obtoženci so iz prijedorskega sre-za po večini iz vasi Kozarca, kjer žive muslimani, ter iz vasi Omarsko in Mart-čko, kjer žive pravoslavni Med Juso Karač čem iz muslimanskega Kozarca in Djurdjom Radoničičem iz pravoslavnega Djurdjevega polja, je oila že i stara mržnja zaradi nekih osebnih zadev. 1 Dne 12. Januarja lani Je bO sejem v Omar-Skem. Na sejmišču sta se nasprotnika srečala bi se takoj začela pretepati V prepir so se pričeli vmešavati tudi drugi kmetje in kmalu je nastal strašen splošen pretep, ki so se ga udeležili kmetje skoro is vseh občin prijedorskega sreza. V pretepu so rabiJl nože, gorjače, motike, stole, revolverje in razno drugo orožje. Pretep Je trajal skoro celo uro. Šele koso s posebnim vlakom prispeli orožniki lz Prijedora in Banjaluke, so razgnali pretepače. Proces bo trajal več dni Danes Je bfla pirečitana samo obtožnica. Vsi obtoženci se branijo te svobode. Kod se potika razbojnik Bradeško Ljudje so ga videli v Škofiji Loki in bližnji okolici ftkofja Loka, 23. novembra. Dolge mesece nismo čuli o zloglasnem vlomilcu Bradeški ničesar. Zdaj pa se spet pojavlja. V škofjI Loki ln bližnji okolici so ga ljudje baje videli ponovno. Preteklo nedeljo naj bi bil Bradeško v Sifrerjevi gostilni v žabnici. Bil je čedno opravljen m naročil si je dvakrat po dva declja vina. Gostje so navezali z njim pogovor in eden izmed gostov ga je celo poprašal, kje je v službi Neznanec Je povedal, da je zaposlen v Kranju prt tekstilni tvornid kot šofer. Dozdevni Bradeško.je imenoval pri tem tvornico, ki je v njej uslužben tudi omenjeni gost. Neresnica o šoferju Je prišla zato takoj na dan. Tujec se Je potem poslovil. Naslednjega dne pa so našli Bifrerjevl prislonjeno ob hiši lestev, po kateri Je nekdo skušal- vlomiti v Slfrerjevo domačijo. Sklepajo, da si je Bradeško čez dan prostore ogledal, ponoči pa Je poskusil vlom. V ponedeljek v prvih dopoldanskih urah Je bil Bradeško baje v škof ji Loki na Mestnem trgu. Ljudje, zlasti šolarji, ki ao hiteli v šolo, so ga opazili že v Virmaših. Na sebi je imel kar trt suknjiče in dvoje hlač. šel je Iz Vlrmaš proti škof jI Loki. Zasta-jajočlh korakov se je neznanec, ki Je bil manjše postave, a čokat, ustavil slednjič ob Sifrerjevi trgovini v Novem predmestju tn se oziral okrog sebe. Odtod je Sel v mesto In si ogledoval izložbeno okno pri Bati. Največ suma, da je utegnil biti neznanec v resnici Bradeško, je dala okolnost, da Je imel tujec pod očesom brazgotino. V eni izmed preteklih noči Je nekdo pobijal Sipe in tolkel po njih od Starega dvora pri škofji Loki naprej proti VlrmaSam in Br. Duhu. Ljudje sodijo, da M utegnil biti storilec Bradeško. Druge vesti vedo povedati, da se potika Bradeško r gozdov Ja okrog škofje Loke. Na navzočnost domnevnega Bradeška -so bih opozorjeni tudi orožniki \ Naše gledališče D B A M A Petek 24.* zanrto. Sobota 26.* Neopravičena ura. Izven. Zni- ŽCLT1C C&D6 Nedelja, 27. ob 15.: Emfl In detektivi Premiera. Mladinska predstava. Izven. Ob 20.: George Dan din. Izven. Zn žane cene. OPERA P-tek 24. ob 15.: Werther. Dijaška predstava. Gostovanje Jos.pa Gostiča. Globoko znižane cene. Sobota, 25.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Nedelja. 26. ob 15.: Glumač Matere boSJe. Izven. Globoko znižane cene. Ob 90. Sveti Anton, vseh zaljubljenih pateon. Izven. Znižane cene. V soboto bodo igrali po snižanli cenah Bekeffijevo veseloigro »Neopravičena ura«, ki spada med predstave, ki so našle pil občinstvu najžlvahnejš odziv. Prikupno dejanje in izvrstno podane vloge pomenijo dve uri in pol razvedrila ln zabave. »Emil In detektivi« je naslov KOstnerJo-ve igre, ki Jo posna velik del naše mladine in istoimenskega mladinskega romana. V nedeljo popoldne to Imelo stare in mlado priUko zabavati ss ob veselih doguJtvSfll nah EmOa in njegovih prijateljev, ki za* sledujejo In utonejo teta. M Jo BmOu denar. Pestre Sejanja, polno dtvSOn. Je učinkovito n poučno, saj samostojnost In iznajdljivost kov. Režiser prof. Sest Insoenator tat. arh. Fran*. O. Jože Oostfč bo pel pif današnji popoldanski dijaški predstav! naslovno partije v Massenetovi operi »Wertber«, čigar dejanje Je povzeto po znanem istoimenskem Goethejevem mladostnem romanu. V glavne ženski partiji bo nastopila prvič ga. Mila Kogejeva, ki nam Je v zadnjih letih ustvarila Se nešteto odličnih odrskih krea? d j. Ostala zasedba običajna. Režija Je Zupanova, glasbeno vodstvo bo imel kapehrk Neffat Cene dijaške od 16 (fin navzdol. — V soboto zvečer bodo ponovili Izvrstno opo* reto »Pri belem konjičku«. Gene V nedeljo popoldne bodo ponovtt boko znižanih cenah priljubljeno ___ opero »Glumač Matere božje«, ki Je eno in-med najboljših Massenetovlh dei Zgodba Je preprosta in enostavna, r bistvu srednjeveški mlrakl po vzorcu »Slehernika« ter prikazuje življenje in «nrt nrednjeveSkega popolnega gtumača. Id ga Je vzela Marija v nebo. Priporočamo zlasti podeželskemu Občinstvu, da M delo ogleda. — V nedeljo zvečer bo prvič uprizorjena ▼ letošnji sezoni ena izmed najuspefejših čeških operet zadnjih let »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Oens Hiižana. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20JL5 25.: Kurent. Nadtijs, 26.: Kurent * Petek, M.: zaprto. Sobota, 25. Dobra In prijetna reprodukcija glasov. Stabilen sprejem, na vseh valovnih dolžinah. Solidna Izdelava in lepa zunanjost Avtomatsko Iskanje postaj. » Vam nudi holandski kompas MEDIJATOR radio Zastopniki v vseh večjih krajih. V Ljubljani: »TEHNIK«, Josip Banjai, Miklošičeva c. 20. K »REMOG KOKS — DRVA nudi \ Pogačnik BOHORIČEVA 6-reiefon 20-58 r i »strežba tirerhthna. MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par sa besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id Iščejo Služb. Najmanjši znroeh sa enkratno objavo oglaita Din 12.—. Dopisi In fatnitve ae caračunajo po Din 2.— sa vsako bmtedo, Din 3.— davku aa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.- sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši tn«tcfc sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši cnesek ca enkratno objavo oglasa Din H.—. Službo dobi Več mizarskih pomočnikov sprejmem. Služba stalna, plača dobra. Zglasiti se oiebno: mizarstvo Kurnilc, Jesenice. 30968-1 Frizerko mlajšo, sprejmem. Salon »Nada«, Novi trg št. 1. 30409-1 Fotografsko pomočnico dobro negativ retušerko, potrebuje foto »Ana, Kragu-jevac Nastopi lahko takoj, plača dobra, mesto stalno, ns željo stanovanje in hrana v hiši. 30988-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj — Vrbinc, Vidovdanska 20. 30994-1 »•••■■■■■■■■■■■■■■■■a Vajenci (ke) Učenko ali učenca za krojaštvo sprejme Ignac Tivadar, Tyrševa 84. 30991-44 Službe išče Hotelska sobarica išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dolgoletna »pričevala«. 30970-2 Trgovski sotrudnik manufakturist in špecerist, zmožen kavcije, z znanjem nemškega jezika, vajen me-sta in dežele, želi menjati j službo. Ponudbe na ogl. | odd. Jutra pod šifro »Vsestransko verziran«. 30976-2 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov postiti v ogl. oddelku Jutra. 30978-3 Prodam Cepljeno trsje sadno drevte, divjake nudi Žihet Franio. Zamušani, Sv. Marieta. Moškanjci. — Zahtevajte ceniki 322-6 Kupim 2e!ezno peč staro, tudi na žaganje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«. 30981-7 Suhe slive prvovrstne, razpošiljamo — 100 kg din 400, 50 kg 210, 20 kg 90 din. Orehe, dobre kvalitete, razpošiljamo 100 kilogramov din 580, 50 kg 300 din — vse franko prevoz po povzetja. — Brada Papo, Lukavac, Drinska banovina. 30985-33 Hšsvst Lepo hišo ali posestvo okrog 100.000 din, kupi takoj Realitetna pisarna, Gosposvetska 3, Ljubljana. 30990-20 ftrjMiiiriri Tovorni avto rabljen, majhen, kupim. Ivan Prešern. Kranj. 30965-10 Kupim hišo v strogem centra Liublia ne, trgovsko ali stanovanj sko, cena od l.^OO.OOC do din 2.000.000. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabel« 30898-20 Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, svetlo, zračno z eno ali dvema posteljama poceni oddam. Sp. Šiška, Černetova ol. 31 I. nadstr., vrata 3. 30983-23 VlJ. Sobo opremljeno, zračno, storno, s posebnim vhodom v bližini tehnike, iščem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 30980-23a Lokali Za obrtne delavnice primerne prostore oddam na Tyrševi c. 35. Poiasnila krojač Subelj, istotam. 3099^-19 RAZGLAS Državna tovarna avionov v Kraljevu SPREJME večje število prvovrstnih strugarjev, 8 prvovrstnih rezbarjev (frezerjev), 4 slikarje, ki se dobro razumejo na delo z brlzgalnimi pištolami. Plača po pogodbi na temelja preskušnje. — Javiti se je osebno ali pismeno v osebnem oddelku tovarne vsak dan do 8. ure. — Potrebna delavska knjižica. Dopisi Dvignite dospele ponudbe Boljša moč. Bežigrajski okoliš, čisto in zračno. Četrtek, Dobra gostilna. De-lavoljna. Din 200, Dobra metoda. Denar 22, Dobra moč. Dobro ohranjen. Dieta, Dekle, Dynamo, Dobra zemlja. Ekonomičen, Furifr - preša, Grem domov. Gotovina, Industrija 123, lno-zemec, Komfort, Kolodvor. Krojaštvo, Ljubljana. Ljubljana 1500, Lepa jesen. Ljubljana Volga, Lepo posestvo, Listje pada, Ljubljana takoj. Mlinar. Mislim resno. Mladost, Mlada uradnica. Nastop takoj 999, Najugodnejša priložnost, Odkritosrčnost, Pri-iazna. Prijateljstvo, Plača 500, Podjetna. Podietje, Proti gotovini. Priložnost, Pošten in marljiv. Plačam takoj. Pridno, Prijateljica doma. Poštena služkinja, Pritličje, Rentabel, Resen 60, Razpolagam tudi s kavcijo. Registrirna blasajnat Resno želiml Res dobička-nosno. Stroji, Skupna sreča, Stalen uradnik. Stalno mesto, Simfonija. Stroka ni pogoj. Sončna parcela, Sred. šolski tehnik. Samostojna kuharica. Sporazum, hmo pošten. Sigurno jamstvo, Slep invalid. Stalna zveza, Simpatična, Strojni kliučavničar. Sadje, Sv. Petra. Sestra za sestro, Tyrševa cesta. Takoj kupim, Točen, Točna v plačilu, Trnek, Takojšnje plačilo, Trgovina * Ljubljani, Trafika. Tajnost, Uradnik 19. Uradnica. Ustvariva ti dom. Uradnik 333, Ventil-no krmilo. Vzorna, Vrnitev 1939. V dobro bilo. Velik promet, Vestna in zadovo-voljna, V gotovini, Zavarovalnica, Zmerno, Zrcalo, Zaključena družba. Želez-nik Roža, 250—300. 777. 112, 300.000. 100.000, 1830. »Jutranja zarja« dvignite takoj pismo! 30984-24 KLIŠEJE (NO VECBAIVNC JUGOGfcANKA $Wm«ASIPZ3' Od Vas Je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično čistiti al-barvat* v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip H — **crloiikalaK» * Moj možni mogel verjeti svojim očemf izjavlja gospa GabyWagner. • PRAVI. DA SEM VIDETI ZA 10 LET^LAJŠA. EVO KAKO SEM TO DOSEGLA.* Informacije 2.000 din nagrade plačam tistemu, ki mi Izsledi pisca anonimnih pi sem ki jih ta že 3 leta naslavlja aa mojo rodbino in razna oblastva. Istočasno opozarjam, - da bom vsakogar sodno zasledoval, ki »o o meni razširjal neresnične vesti. Dr. Jemec. zdravnik v Ljubljani. 30992 31 V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje nrtpe. — Gostilničarji ga tanko oaroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA Iz 8REM8KIH RAHLO V CEV, Praška gora. Ob vsaki priliki -se spomnite •a|aap«**«ls*- m sroteja rfvatt ae e« tale, »«4jnK ke»nei ■It*« le ae vso Fotografija gospe Wagnet pred vporabo nova kieme is koto Tokaloa z Biocelom. "7dl ae mi ras kakor tudei«. to ao bile ** Vladkove beseda. 8« pred dvema me-seeima sem Imela brazde ta gube na fielu, okrog oči ln ust — Imela eetn res videz •Cene v srednjih letih« Danes se vse prijateljice divijo moji lasni dekliški polu brez vsake gube Vsem rečem, naj kakor Jaz vpo-rabljajo hrano sa kožo Tokalon z Biocelom Neketere so se ml postnehovale, dokler niso same poizkusile Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene kakor seir Jaz.« Fotografija gospe Wagner, ki kafe presenetljivo Upremembo v neka) lednih. ▼porabljajte sa vsako noč rožno to hrano ta koto Tokaloa ki vsebuje Blocei, iznajdbo znamenitega dunajskega vseučiliškega profesorja. Biocel Je vitalni element mladosti, pridobljen U kože mladih živali - enak Je dragocenim in prlrodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo iasno tn gledko ter Jo očisti od zejedalcev tn razširjenih znojnic. S kremami Tokalon 60 zajamčeni uspešni rezultati, ali pa se denar vrne n Si roja za seši vanje in robljenje vreč dobro ohranjena, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vreče«. 30969-29 1nseriraj V »jutru"! Iz življenja na deželi DEVICA MARIJA V POLJU. Naš pis-monoša Alfonz Radoševič je zbolel. Namestnika zanj ni in tako dobiva naš kraj, velika in važna železniška postaja pred nosom slovenske prestolnice, pošto samo vsak drugi dan. Ali se temu res ne da odpomoči? — Pretekli ponedeljek smo pokopali nekdanjega občinskega odbornika, organista in posestnika Franca Ulčakarja iz Polja Bil je lastnik njive poleg našega postajališča Njivo je potem prodal občini, ki je nameravala zgraditi na nji tovorno postajo, a se je izkazalo, da se to zaradi bližine postaje Zalog ne bi Izplačalo. Med občani je bil pokojnik priljubljen. N. v m p. I Iz Novega mesta n— Kino »D<>mc v Sokolakem domu bo predvajal danes, v petek ln jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 18., 18. in 20.15 francoski zvočni velefilm t Krik ulice«. Močna drama ljubezni, ljubosumja, zavisti In mržnje. Prihodnji film: »Pogoj — ženitev!« (—) Iz Ptuja j— Zvočni kino bo predvajal v soboto ob 20. tn v nedeljo Ob pol 16., pol 19. ln pol 21. filmsko opereto »TI ne moreš biti zvesta«. V glavni vlogi Lude Englisch. Dodatek filmski žurnal, eventualno kulturni film. j— Dramsko društvo je uprizorilo v to* rek Kreftovo veseloigro v treh dejanjih »Malomeščanl«. Igralci so svoje vloge prav dobro podali. Zal je v gledališču zevala praznota, kar je vse graje vredno. j— Železnica si je zgradila zaklonišča. V bližini postaje si je železnica zgradila za svoje osebje tri zaklonišča proti zračnim napadom. Vsako zaklonišče sestoji iz rova, ki je pokrit s močnimi traverzaml, zalitimi z debelo plastjo betona. Površina je prepleskana z različnimi barvami, ki ao sllčne okolici. Royal-ldno, Ptuj. »PogoJ-tenltba« ali »Pet milijonov išče naslednika« je naslov filmu, v katerem nastopa v dvojni vlogi Vaš stari znanec Heinz Ruehman ln Vam nudi dve polni url zabave ln smeha! j— Nesreča. Korenjak Rudolf, 25 letni posestnikov sla od Sv. Barbare v Halozah, je padel pri Borki a drvečega motorja ln obležal ob razbitem vozilu z zlomljeno nogo. Zdravi se v ptujski bolnišnici. t— Vandalteem. Cestni odbor je dal zasaditi ob cesti proti Borlu sadna drevesca. Nekim pobalinom pa ao bila ta drevesca napoti ln so jih večje število polomili. Zli-kovce zasledujejo oblastva. j— Osebna vest. V torek je Imel poslovilni večer areskl načelnik g. dr. Janko Vidlc, ki je na lastno prošnjo prestavljen ▼ Kranj. V sredo je prevzel službene posle novi areskl načelnik g. dr. Tone Far-čnik, ki je premeščen v Ptuj lz Ljutomera. G. dr. Vidicu želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov, g. dr. Farčnlku pa Izrekamo prisrčno dobrodošlico. j— Glasbena Matica razpisuje v malih oglasih »Jutra« mesto glasbenega učitelja. Pri Industrijskem podjetju v Beogradu dobi službo perf ektna stenstipistioia s znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega ln nemškega jezika. V poštev pridejo samo prvorazredne in samostalne moči. Ponudbe s spričevali poslati pod »Industrija 7« na na oglasni oddelek »Jutra«. širite »J U T R 0 < Ujetnika v deželi lair K sreči je imel dr. Madigan docela prav, ko je rekel, da bo tempeljsko dvorišče prazno; a naša prijatelja sta bila ravno pri sredi dvorišča, ko se je začulo z vrha marmornatih stopnic glasno vpitje in se je ulila za njima vsa reka razjarjenih ljudi. John in doktor pa sta bila še vedno na boljšem. Neovirana sta divjala za življenje, med tem ko je bilo preganjalcev toliko, da so bili drug drugemu v napoto. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naša ljubljena mama, oz. stara mama, sestra, tete, gospa FRANJA VOVK roj. MENCINGER v sredo, dne 21. novembra ob 5. popoldne v 68. letu starosti dotrpda, Pogreb bo v soboto, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne Iz hiše žalosti na Bledu na tamkajšnje farno pokopališče. BLED, 22. novembra 1939. ToneJ, Miro, dr* ing. Bogdan, sinovi; Juta Molnar, Tila, Mara Poščič, hčere; Aleksander Molndr, Ivanko Poščič, zeta; Vera roj. Bohi-nec, Rozi roj. Struna, sinahi — vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo Katarlnln sejem bo v soboto v Ptuju. Pri tej priliki bo posebna vojaška komisija nakupila tudi večje število konj v starosti treh do sedmih let. Kupnino se bo plačalo takoj prt prevzemu. Cene so zelo ugodne, zato se prebivalstvu priporoča, da bi prignali na sejem čim večje število konj. j— Državni praznik zedlnjenja proslavi Sokol zelo slovesno. Ob 11. uri bo v prosvetni dvorani Mladike slavnostna seja in ob tej priliki tudi slovesna zaprisega no-vopristopivših članov Sokola. Popoldne ob 15. bo v mestnem gledališču akademija, zvečer ob 20. pa v zgornjih prostorih Narodnega doma slavnosten ples. Narodne noše so dobro došle! Karam bol v Aškerčevi ulici. Stanovalci v Aškerčevi ulici so se zadnje čase pogosto pritoževali nad vozovi, ki so bili vsako noč postavljeni v ulico. Potrebna je bila prej nesreča, da se to vozove odstranili. V nedeljo ponoči se je namreč privo-zil z avtomobilom v Aškerčevo ulico tukaj-šni trgovec Uršlč Ervtn ter zadel z vso silo v nastavljeni voz. Prednji del avtomobila se je pri tem čisto razbil, dočim je šofer k sreči odnesel zdravo kožo. j— Na telesu mu je zgorela obleka. V ponedeljek ponoči je bo prihodu domov 42 letni posestnik Strelec Pavel v Perven-cih pri Sv. Marku prižgal petrolejko, Jo postavil na peč ln se še sam vlegel poleg nje. Zaradi utrujenosti je zaspal. V spanju pa je prevrnil gorečo petrolejko nase. Na spečem Strelcu se je vnela obleka in na njem zgorela. Hudo opečenega so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Iz Gornjega grada gg— Tvrdka Bafa je otvcrila pred nekaj dnevi v prenovljeni žmavčevi hiši v pritličju svojo podružnico ln je bilo 4e prvi dan prav gjvahno v poslovalnici. Ob mostu postavlja kolfbo za mesnico podjetni Kolenc Franc, ki je knei mesnico v Mikuževi hišL gg— Novozgrajeni občinski dOm na- pravlja ugoden vtisk. Občinski urad se je pred nedavnim preselil vanj. Dom Ima ▼ pritličju poleg uradnih prostorov tudi lepo sejno dvorano, na dvorišču občinske zapore, v prvem nadstropju pa zasebno stanovanje. gg— gokoiske vesti. NaS Sokol je prt-redi 12. L m. tradicionalno martlnovanje z gledališko predstavo v Sokol akem domu. Prireditev je uspela prav dobro. — Občni Zbor bo v nedeljo 26. t m. ob poi 15. url v domu. Udeležba je obvezna za vse članstva Pričakovati je, da pride na zbor župna delegacija le Celja. Sokulska akademija v praznovanje zedinjenja bo L decembra ot> 15. url v aokoflskl dvorartL Nasbopijo vsi telovadni oddelki. — Za članstvo, ki bo letos prevedeno v sotootske vrste, bodo pr hodnji teden v domu predavanja o organizaciji in zgodovini sokol-stva ter sokolski ideji. gg— N«čnl Izgredi bi nemiri K ▼ zadnjem času ponavljajo v našem mestu. Ponočnjaki, ki se prej napijejo po gostilnah, rasna ja jo ponoči po mestu, rujejo klopi In mize Olepševalnega društva, pobijajo šipe, prestavljajo napisne table, podirajo ograje ln slično. Temu bo menda zdaj neopravljen konec, ker se je orožnikom po-srečlo Izsledit: razgrajače. gg— Osebne vesti. Voditeljica tukajšnje zemljiške knjige ga. Guzeljeva Je nastopila bolniški dopust in je okrožno sodišče poslalo na njeno mesto oflcala g. Kramarja iz Celja. — Novoimenovaail areskl veterinar g. Bregant lz Novega mesta je nastopil te dni svoje mesto na tukajšnjem sreaketn načelstvu. Z Jesenlo s—- V nede. jo dne 26. novembra bo ob 10. sv. maša v slovenskem jeziku v dvorani »Delavskega doma« (pri Jelenu) na Savi prs Jesenicah. Služba božja je javna ln js dovoljen vsakomur brez razlike prepričanja. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f LjufcijanL IVasi kraji in ljudje Praznik mariborskega pešpolka V spomin na razorožitev »zelene garde" pred 21« leti Manbor, 23. novembra Danes je bilo v vojašnici Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Melju ves dan praznično razpoloženje Naš maribor-sk pešpolk je na dostojen način praznoval svojo slavo, ki jo obhaja v spomin na zgodovinski dogodek pred 21 leti, ko je general R Maister s svojimi hrabrimi borci razorožil zloglasno zeleno gardo. Polkovna vojašnica je bila praznično okrašena, zlasti prostori, kjer so se po oficielni slovesnosti zbrali povabljeni gostje Pred napovedano uro so se razvrstili na polkovnem dvorišču polkovni oddelki z godbo in polkovno zastavo Kmalu po 10. uri so pričeli prihajati tudi številni gostje, mariborski odličniki predstavniki civilnih in cerkvenih oblastev zastopniki vseh nacionalnih viteških narodno obrambnih organizacij, zlasti polnoštevilno pa so prišli naši vrli Maistrovi borci, ki so sodelovali pri pomembni zgodovinski razorožitvi in rezervni oficirji. Polnoštevilno je bil zbran mariborski častniški zbor z mestnim poveljnikom generalom Golubovičem načelu in z generalom Glišičem iz Ljubljane, ki se mud' te dni v Mariboru. Med udeleženci slave je bil tudi sin pok. generala R. Maistra inž Borut Maister. Predpisane cerkvene obrede je opravil najprej za katoliško veroizpoved kazmlni-šk< kurat Zavadlal, za pravoslavno veroizpoved protojerej Simeon Ivoševič, za mu- slimansko veroizpoved pa imam Alil Ima-movič iz Ljubljane. Po končanih cerkvenih obredih je spregovoril polkovni poveljnik polkovnik M. Božovič, ki je v zanosnih besedah prikazal pomen današnjega pol-kovnega slavja v zvezi z odličnimi dogodki pred 21 leti, ko je general R. Maister s svojimi borci in junaško potezo odločil usodo Maribora v našo korist. Potem, ko je domačin slave zaključil svoj slavnostni nagovor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in prevzvišenemu kraljevskemu domu, je godba zasvirala drž. himno. Zaregljale so strojnice, odjeknili topovski streli. Sledil je strumen defile polkovnega moštva pred zbranimi odličniki, nakar je domačin slave povabil povabljene goste k praznični zakuski v okusno okrašenih vojašniških dvoranah Ves dan je bilo v vojašnici razgibano življenje, praznično razpoloženje S slave je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju Petru II. Popoldne je bila vojaška veselica ki je poglobila med vojaštvom čut tovarištva in polkovne skupnosti. Tako je naš mariborski pešpolk na svoj tradicionalni praznik, ki ni samo polkovni praznik, ampak tudi praznik vsega nacionalnega Maribora, tudi letos dostojno in svečano proslavil svojo slavo, ki je poglobila prisrčne vezi, ki spajajo polkovne starešine z moštvom. Važna predavanje docenta dr. Bajiča Na sodišču je predaval v okviru društva »Pravnik« docent dr Bajič o aktualni temi: »Delovno pravo in vojna« Predsednik društva univ prof. dr. Dolenc je prisrčno pozdravil predavatelja kot priznanega strokovnjaka na polju delovnega prava oose-bej pa še generala Dodiča in ostale poslušalce med katerimi je bilo opaziti tudi več univerzitetnih profesorjev Predavatelj je nato v preglednem uvodu očrtal gospodarske in iz njih izvirajoče socialno politične probleme sodobne totalitarne vojne, ki zahteva poleg vojaške tudi celokupno gospodarsko mobilizacijo. Problemi, ki na ta način nastanejo zadenejo tudi nevtralne države spričo njihovih vojaško obrambnih priprav in težkih gospodar skih problemov, ki jih ie ustvarila gospodarska vojna. Nato je prešel predavatelj na našo veljavno pravno ureditev in sicer- vpliv vršenja vojaške dolžnosti na službeno razmer je. pravni položaj zaposlitve civilnih delav cev pri vojaških delih posebno pa delov-nopravne probleme gospodarske mobilizacije, ki obsega po naši ureditvi tud» mobilizacijo delovne sile. Pri tem je poudaril naiogo pravilne razporeditve delovne sile med vojaško in industrijsko armado Dotaknil se je tudi delovno-pravnih problemov pasivne obrambe zaledja in končno še orisal vpliv na delovno zaščito, ki se izraža v podaljšanju delovnega časa, zaposlitve žen m mladoletnikov itd. Obrazložil je turi' pomen stabilnosti cen ter najnovejše ureditve o podporah, zaščiti pred izvršbo in deložacijo. Ob sklepu je predavatelj orisal aktualne probleme socialnega zavarovanja in veljavne ureditve glede na vršenje vojaške dolžnosti. Svoja zanimiva izvajanja je predavatelj končal s temi-le besedami:Izcedno težki časi zahtevajo tudi od nas, da smo pripravljeni na vse. Že moja površna izvajanja so pokazala množico važnih vprašanj, ki jih je treba temeljito urediti: med njimi so prav posebno važni problemi ureditve dela Vsak upa, da se bo mogla naša država izogniti vojni. Ker pa ta odločitev ni odvisna samo od nje, ampak od drugih je treba poudariti, da bo mogla ohraniti svojo nedotakljivost toliko bolj, kolikor močnejša bo. Moč države se ustvarja s smotrnim strokovnim delom za pravočasno pripravljenost na vseh področjih. Ta moč raste le iz narodne, duhovne in gospodarske edinosti. V teh dneh sta dva največja imperija sveta — Francija in Anglija — podvomila o tem, ali bosta mogla vsak zase ohraniti svoj obstoj. Združila sta ogromno moč svojih narodov in bogastev iz vseh delov sveta ne samo v eno vojaško, marveč tudi gospodarsko enoto, ki obsega več kot pol milijarde ljudi vseh kontinentov tn torej eno tretjino vsega človeška rodu. V teh časih morajo tudi slepci med nami spoznati. da je za nas združitve ne ločitve čas. Poslušalci so predavanje sprejeli z resničnimi simpatijami, ki jih je izrazil tudi predsednik profesor dr. Dolenc, kateri je uspelo prireditev zaključil z zahvalo predavatelju in z željo, da bi tudi na novem službenem mestu v Ženevi ko* jugoslov. ataše pri Mednarodnem uradu dela dosegel uspehe, ki odgovarjajo njegovemu širokemu znanju in neumornemu delu. Beton, ojačen z žico . ' Ljubljana, 22. nov. Pod gornjim naslovom je bil v prvem letošnjem zvezku vojnotehničnega časopisa »Inženjerski glasnik« priobčen članek prof. inž Žitkeviča. ki predlaga nov način armiranja železobetonskih konstrukcij s kratkimi kosi žice namesto dosedanjega splošno veljavnega načina z daljšimi, debelejšimi palicami Ta način armiranja sicer ni nov, vendar je zanimiva nova razlaga po prof Žitkeviču. zato je bilo pri čakovati da bo verjetno deležen strokovne kritične presoje, morda celo odklonitve Ker je beton, ojačen z žico, predstavljen kot boljši od doslej splošno uporabljanega z železnimi palicami predvsem za gradbene konstrukcije izpostavljene učinku udarca in eksplozije, torej prvenstveno za novodobne gradnje utrjenih zgradb, forti-fikacij ali zaklonišč, zato je razumljivo, da so se za stvar prvi pozanimali naši vojaški tehniški strokovnjaki. Povrhu vsega so še v najnovejši pravilnik o zaščiti pred napadi iz zraka vnesene neke tabele istega avtorja, ki tudi predvidevajo uporabo novega, modernejšega betona z manjšo debelino plasti kakor je to treba armirati po dosedanjih načinih. Da ne bi bilo nepotrebnega nesporazumevanja v vprašanju tega novega in modernega armiranega betona, je bil zato članek prof Žitkeviča kritično ocenjen v posebnem predavanju v naši inženjerski zbornici, pred številnim strokovnim poslušalstvom. Predaval je inž. tehn. kapetan I. ki. Inž. Branko Poljanac. ki je skupno s kapeta-nom. I. ki. inž. Predavcem strogo strokovno razčlenil celotni članek prof. Žitkeviča in v poldrugournih izvajanjih, spremljanih s številnimi slikami, ocenil navedbe prof Žitkeviča kot nepriporočljive. Predavanje je bilo prirejeno na predlog tehničnega odbora za zaščito pred napadi iz zraka, ki mu predseduje univ. prof. dr. inž. Kasal, ki je tudi po uvodnem pozdravu predsednika inž. zbornice inž. Pirkmajerja predstavil predavatelja, ki je znan voja-ško-tehnični strokovnjak za utrdbena dela. Glede na aktualnost obravnavanega vprašanja in da bi se z njim čim bolj sezna- nili naši tehnični strokovnjaki, ki se zadnje čase resno bavijo z mnogimi problemi s tega področja, je bila tudi preložena debata na poseben debatni večer. Tako se bo verjetno osvetlila še kakšna podrobnost, ki bi utegnila imeti ob napačnem ali premalo vestnem poznavanju tega vprašanja celo usodne posledice, posebej še, če bi se z raznimi pravilniki ustvarila možnost vsiljevanja nepopolnih in praktično premalo ali celo neuporabljivih načinov ne samo v konkretnem primeru novega armiranja betona, ampak tudi na drugih področjih tehnike. Kolikor bi debatni večer prinesel v tem vprašanju važnejše konkretne zaključke ali predloge, se k stvari še povrnemo — podrobnosti predavanja bodo pa objavljene v strokovnem časopisju. Operni pevec g. žan Franci na novinarskem koncerta Operni pevec g. Žan Franc/, ki se je pred nekaj leti pojavil na našem opernem gledališču, je takoj presenetil s svojo elementarno sik), s svojim obsežnim, prožnim in močnim glasom, kateremu vse najvišje tenorske lege ne delajo nobenih ovir, da bi jih ne znal z lahkoto in eleganco premagati Takoj s prvim nastopom na našem odra se je prikupil našemu občinstvu in odtlej še nikdar ni razočaral. Narobe, z vztrajnim študijem, z veliko prilagodljivostjo, s marljivim kritičnim delom in s sprejemljivostjo za vsak dober migljal se je od dne do dne boljšal in spopolnjeval tn si pridobil vajenim opernim občinstvom v ogromnem gledališču Rossetti, si je na mah pridobil simpatije tudi Tržačanov, ki so posebno dovzetni za tenorske glasove. Ponovno je žel ob odprtem odru burno pohvalo, v operi »Ero z onega sveta« pa ga občinstvo sploh ni hotelo pustiti z odra, tako ga je navdušil s svojim zvonkim neprisiljenim petjem in s svojo gibčno igro Že tedaj je dobival razne pozive na gostovanja, kakor je bil tudi ponovno pozvan na gostovanje v beograjsko opero, kjer se je tudi vedno odlikoval s svojim izredno čistim, neomejenim glasom in s svojo učinkovito igro. Tako v Trstu ob gostovanju kakor tudi drugod ia pri nas so mu glasbeni strokovnjaki obetali še veliko bodočnost v njegovi pevski karieri Ni čuda, da so tudi slovenski novinarji želeli, da bi ta odlični operni pevec poveličeval tradicionalni novinarski koncert, ki ga prirejajo vsako leto dne 1. decembra. Na prošnjo slovenskih novinarjev je operni pevec g. Žan Franci rad takoj obljubil svoje sodelovanje. Tako bo 1. decembra na Taboru nastopil na koncertu z dvema točkama: z bravurožno arijo Josčja iz Bizetove opere »Carmen« in z Gotovčevo narodno-lirično »Momački ja-di«. Slovenski novinarji si laskajo, da bo kakor tudi druge točke njihovega koncertnega sporeda nastop tega odličnega opernega pevca. g. Francla. posebna atrakcija za obiskovalce koncerta, tn da se bo zato tudi letos tihim delavcem-novinarjem naklonjeno občinstvo spet udeležilo novinar- zamrežena okna jetnišnice, kjer je skoraj vsako vzgojno prizadevanje iluzorno. Od 2.215 primerov, s katerimi so naša sodišča imela posla v letih 1935 do 1937 je balo v zavod oddanih le 98 ali 4°/«, ostalih 96®/« se zanemarjajo naprej. Ti otroci, teh 96"/» zanemarjenoev pa predstavlja kader bodoč.h slovenskih kriminalcev. Pred tem kadrom nas more rešiti edinoie zavod v katerem bi boli vzgoje vani ia redeni kot pošteni člani človeške družbe. G. predavatelj je zaključil svoja izvajanja s tole sliko: ko so pred kratk.m v kinu Unionu prikazovali film »Brezdomci« so se razmehčala srca Ljubljančanov ob usodi teh otrok, še veliko dela pa bo treba, da bomo razmehčali srca ob usodi prav takih naših, slovenskih otrok, da se bo javnost pobrigala za njih usodo in jih iztrgala iz kadra kriminalcev. Gospod predavatelj je za svoja izvajanja žel topel aplavz. Stoti nastop ge. Slugove na krškem odru Krško, 23. novembra V soboto 25. t m bo otvoritvena predstava sokolskega odra v Krškem z veselo komedijo »Zakonci stavkajo«. Ob tej priliki bo obhajala ga. Elza Slugova svoj stoti nastop na gledaliških deskah Sokolskega splošne simpatije. Ko je letos poleti z ljub- • skega koncerta v še bolj ogromnem ste-ljansko opero gostoval v Trstu pred raz- I vilu kakor doslej. Kader bodočih slovenskih kriminalcev Zanimivo predavanje Vojka Jagodiča o problemu vzgoje in zaščite zanemarjenih in izprijenih otrok — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi. >Bl res > 01 TOM.«' Ljubljana, 21. novembra Za vzgojo in zaščito zanemarjenih otrok je ob nabito polni m neraloški predavalnici, pod okriljem Pedagoškega društva, povzei besedo znani Vojko Jagodic, ki že več let sem stalno opozarja Slovensko javnost na ta naš pereči socialni problem. Predava-teljeva izvajanja zaslužijo, da jih vsaj v obrisu posnamemo. V prvem delu predaivanja je predavatelj poskušal podati nekakšen teoretični uvod, v katerem se je lotil analize objekta zanemarjenosti; zanemarjenega otroka je razvrstil v tri stopnje in omenil tudi vzroke zanemarjenosti in izprijenosti otrok. Pn razlagi teh si stojita nasproti teorija o dednosti zločiastvenosti, kriminalna antropologija in v novejšem času kriminalna biologija, ter na drugi strani socialne teorije, ki trde. da zanemarjenost in izprijenost in tudi zločinstvernost povzročajo socialna in ekonomska dejstva, zlasti seveda beda. Gradivo, ld ga je g. predavatelj pozneje nanizal iz svojih opažanj bi potrjevalo drugo teorijo. Razvoj kazensko pravnih sankcij je primerjal g. predavatelj z razvojem medicine. Kakor je medic na nekoč lečAla le simptom, (n. pr. kašelj), pozneje bolezen (n. pr. pljučno vnetje) in sedaj leči bolnika, tako so tudi sprva kaznovali delikt, se šele pozneje vpraševali tudi po vzrokih in nagibih in šele v najnovejših dobah upoštevajo celotnega človeka in ne kaznujejo dejanje, ampak človeka. Pri zanemarjenih In izprijenih otrokih pa ne gre za kaznovanje, temveč za reševanje, za vzgajanje. V bežnih obrisih je nato g. predavatelj prikazal zgodovino vzgoje in zaščite zanemarjeacev. Z ustanavljanjem posebnih zavodov so pričeli Amerikanca že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in vse kulturne države so sledile, Nemčija je na pr. pod konec prej- šnjega stoletja imela že okoH 500 zavodov pa tudi v deželah bivše Avstro-O grške republike je bilo to skrbstvo skoraj bolj raz- :to, kakor le v nekaterih deželah sedaj. TI posebni zavocH temeljijo na spoznanju, da kaznovanje ne poboljša otrok (od >pazovan!h zanemarjencev se je na primer po telesni kazni »poboljšalo« le 0.6 odstotkov otrok). Te otioke torej ne smemo kaznovati. ampak jih s primerno vzgojo negovati, da jO) kot poštene ljudi vrnemo človeški družbi Delo mladinskega sodnika, kakor je dejal F*r. Milčinski. o katerem je predavatelj precej govoril, »se ne konča s sodbo kakor pri drugih sodnikih, temveč se s sodbo šele začne. Njegovo delo se ne pozna pri spisih, ampak pri socialnih Medicah. Ce potemtakem n; pravniško, je pa zato tem bolj socialno.« Da se ooboljševalnice. priključene prisilnim delavnicam, niso obnesle, pričajo tudi Milčnskega besede iz leta 1907: »Naš poboljševalni oddelek je tako grd madež za kranjsko deželo, da ga ne pok rije ta niti blejsko jezero, niti postojnska jama s svojim čarom. Od tistih 23 v ljubljanski deželno sodni okolici pristojnih korigeadov, ki so se v letih 1898 do 1902 izpustih iz kranjskega poboljševalnega oddelka le štiri nisem našel v našem kazenskem registru — pa še za te štiri ne vemo kam so se izgubili. Ostalih 19 je v teh treh letih... zakrivilo 18 hudodelstev in 63 prestopkov.« G. predavatelj je nato nanizal podatke 178 gojencev, ki so »začasno« nastanjeni v ljubljanski jetnišnici (!). 28 je bilo nezakonskih, vsi izvirajo iz delovnih slojev, 130 jih je zagrešilo kazniva dejanja zoper imovino, 14 zoper življenje in telo. Za te reveže ni primeren prostor za vzgojo, po zbranih podatkih pa imamo v Sloveniji cca 2000 aspirantov na tako specialno vzgojo, ki so še prepuščeni zanemarjanju, v kolikor pa bodo prišli v zavod, bodo prišli za odra v Krškem Pri podeželskih odrih, kjer smemo računati le s petimi do šestimi igrami na leto, je to izreden jubilej. Kdor je le enkrat samkrat nastopil na odru, ve, koliko žrtev in samopremagova-nja je bilo potrebnega naši jubilantki, da je dosegla svoj stoti nastop Naša j^bilant-ka je že v prav zgodnji mladosti nastopala kot odlična recitatorka in pevka na narodnih prireditvah. Ko se je v Krškem šele začela prebujati narodna zavest, je ona že s ponosom in samozavestjo stopala pred javnost s slovensko besedo in slovensko pesmijo, kar je bilo v tistih časih občudovanja vredno, pa tudi nevarno. Ko se je ustanovil sokolski oder v Krškem, je bila prva, ki je pristopila k njemu. Od tedaj je tudi stalno nastopala na sokolskem odru. Naj navedemo samo nekaj iger, v katerih se je posebno izkazala. To so »Mrak«, »Sneg«, »Užitkarji«, »Razvaline življenja«, »Oče«, »Narodni poslanec«, »Vražji Rudi«, »On in njegova sestra«, »Mlinar in njegova hči«, »Kakor stari tako mladi«, »Mežnarjeva Lizika«. Kot odlična pevka-altistka pa je sodelovala pri operetah »Pri belem konjičku«, »Mamsel Nitouche« in drugih. V soboto nastopi svojo stoto predstavo kot Barba v veseloigri »Zakonci stavkajo«. Kakor čujemo, se hoče s to predstavo posloviti od svojega občinstva, katerega je tolikokrat navduševala in zabavala. Njeno slovo od odrskih desk bi pomenilo za krški sokolski oder izgubo dragocene in nenadomestljive moči. Zato upajmo, da je ne bomo gledali zadnjikrat. S svojimi nastopi si je pridobila tako pri domačinih kakor tudi v okolici nešteto občudovalcev, ki bodo gotovo z radostjo prihiteli k njenemu tako lepemu jubileju. L. C. pomanjkanje petroleja. Iz Slovenskih goric nam pišejo: V zadnjem času se opaža pri naših trgovcih občutno pomanjkanje petroleja, ki se je tudi znatno podražil. Nekateri trgovcu, ga prodajajo že po 9 in 10 din za liter. Zaradi pomanjkanja petroleja je naše podeželsko prebivalstvo zdaj, ko so dolge noči, močno prizadeto. Zraven pa je še drag, če ga sploh dobiš. Pri ljudeh prevladuje prepričanje, da bi se bolj izplačala napeljava elektrike. Dobava toka bi bila ob velikem številu interesentov gotovo ceajša od petrolejske razsvetljave. Kulturni pregled Mariborsko gledališko pismo Prvim štirim premieram nove gledališke sezone je sledila prva letošnja premiera: J. Beneševa »Navihanka«. Posrečena komb nacija šlagerske in revijske operete. Tukaj se J. Beneš ne naslanja na folklorne prvine (Sv. Antoniček, Pod to goro zeleno), ampak se odmika iz folklorne sredine v operetno internacionalnost s prevalom v anglosaški milje. Lahka, vedra, razpoloženjska glasba, ki je imela v dirigentu L. Hercogu veščega, vztrajnega in vernega interpreta ter glasbenega usmerjevalca. Vse te razgbane popevke, tangi itd. poživljajo potek slikovitega operetnega dogajanja, ki se po običajnih, stereotipnih zapletkih, presenečenjih in razpletkih stopnjuje k neizogibnemu zaključnemu happy endu treh presrečnih parčkov. Rež ser A. Harastovičje izoblikoval okusno zunanjo podobo, ki jo je povzdigovala revijsko stilizirana seenerija, dopolnjevali pa spretno izvedeni koreografski vložki. Prvenstveno igralsko ter plesno vlogo iznajdljive pretkane navhanke Sally je kreirala z lepim uspehom subreta ga. Marica B r u m e n-L u b e j e v a. Prikupna, urarraovešena je bila Bessi, ki se je v prožni igri in zvonkih spevih (Otok je Ijubezn ) zelo razmahnila. Simpatičen starejši komični duet sta predstavljala D. Gorin-5 k o v posrečeno maskirani Webster in vzburkaaa Bunoka V. Zameji č-K o v i- č e v e, plastični harmoniji povezana mlajša komična lika Harastovičev jecljavi Websterjev tajnik in temperamentna Bess-na tajnica Eme Starčeve. Z vsemi zunanjimi znamenji starčevske senilnosti in dekadence je opremil R. N a k r s t svojega grofa Morettija. Učinkovito se je uveljavil v okviru bolj pičlo odmerjene vloge Fred A. Manoševskega, E. Ver-donik pa je z vztrajnostjo, spretnostjo ter gibčnostjo obvladoval naporno vlogo Andy Doodla. Izvrstna kreacija iskrenega humorja je P. K o v i č e v policijski inšpektor, karakterno smiselno izdelan K o š i-čev generalni zavarovalniški tajnik, značil no m^sklran Košuto v industrijec Bar-rington. V zboru številnih nastopajočih so še sodelovali Rasbergerjev hotelski ravnatelj, Crnoborijev dr. Morrison, dama S. Gorinškove, Turkov in Blatnikov stražnik, hišna D. Savinove, boy M. Križajeve, Blažev plačilni natakar in J a r č e v gospod. Operetno občinstvo se je dodobra zabavalo. Več ko tucat predstav bo polnih. Ko bi se občinstvo preko operete tako primaknilo našemu gledališču, da bi vzljubilo tudi dramo in opero! V tem oziru pripada gralcem samim važno kulturno poslanstvo. n. Na našem mariborskem odru se je vsi-drala tradicija, da se vsako sezono upri- zori katero od Shawovih odrskih del. To je pozdraviti predvsem v današnjih malo humornih in neznansko resnih časih. Za to skrbi predvsem naš režiser V. S k r b i n-šek, ki mu je zbadljivi filozof in cinični dialektik že od nekdaj pri repertoarnem izboru zelo pri srcu. V novi sezoni so prišli na vrsto Shawovi »Hinavci«. Z žolčno porogljivostjo in uprav groteskno ter paradoksno preobrnitvijo vsega je neugnani posmehljivež pripravil s svojimi »Hinavci« precej temeljito toda v fino obliko odeto a tako na pojave konvenco-nalne zunanjosti, formalistične okorelosti, togega žentlmenstva ter imaginarnih, v le-pozvočju besede okrnelih socialnh prizadevanj vrhnje angleške družbe. Z blestečo dialektiko se Shaw pretkano roga tej družbi, ki jo lahko projiciramo tudi na druga področja, ter jo po stari navadi hudo smeši. Klasičnemu moralnemu izigran ju vseh nosilcev suhoparnega žentlmenstva, teoretične socialnosti in brezkrvne humanosti sledi na koncu shawovsko hudomušni happy end. »H navcem«. ki si jih je irski duhovitež tako dodobra privoščil, je dal režiser V. Skrbinšek potreben in primeren poudarek. Skrbno je pazil, da so bile v ravnovesju komponente, ki silijo na eni strani same po sebi v grotesko, na drugi stran' pa v shawovski ideini svet. Probleme insoena-cije je reševal inž. arh. M. Hlad. Najbolj dognana podoba na odru je bil V. Skrbinškov snobistični »enfant ter-rible« Cokane, pristno utelešenje roman-t čno teoretičnega ženfmenstva. Ta iztirjeni akademik modrujoči puritanec je stal ored nami.živo prikazan do slednjih značilnosti zunanjega izraza, pretehtane izgovorjave. P. K o v i č e v Sartorius je življenjski sflak svoje vrste, ki si kot brezobzi- ren selfmademan s kočljivimi dohodki utira pot do bogastva in zunanje veljavnosti. Tretji v. tem »žentlmenskem« triu je R. Nakrstov dr. Trench, ki mu prisodi Shaw neko specialno človekoljubno prizadevnost, ki pa se izkaže kot zelo relativna. Tudi Kovič in Nakrst sta bila s temeljito poglobitvijo suvereno dorasla svojima vlogama. Povsem iz druge sredine raste k vzponu Lickcheese, iz katerega se nikomur prizaneslj. vi Shaw tudi dodobra po-norčuje. M. Košič je imel polno prilike, da je v tej vlogi uveljavil svoje kreacijske sposobnosti. V vodilni ženski vlogi Blanche je debutir rala gdč. Vlasta Sernečeva iz Celja. Na mar.borskem odru je tudi najmanjša osebna sprememba dobrodošla. Iz tega vidika je treba debutiranje vseh vrst iskreno pozdraviti. V tem primeru pa teža vloge žal ni dopuščala debutantki tiste možnosti razmaha igralskih, ustvarjajočih sil, ki bi se sicer v mnogo večji meri lahko pokazale ob primernejši, lažji interpretaciji. Zunanja pojavnost V. Sernečeve je zelo prikupna, njen talent je nesporen, ambicija zelo živahna. Vztrajno, sistematično izpopolnjevanje ji bo zagotovilo nadaljnje, še lepše odrske uspehe. Epizodnejše vloge so odigrali S. Gorin-škova kot sobarica, J. Košuta kot natakar in Fr. Blaž kot nosač. Odziv Mariborčanov pri naslednjih predstavah »Hinavcev« pa bo pokazal, kakšni so odmevi svojevr&nega Shawovega humorja pri našem mariborskem gledališkem občinstvu. Mrakov „Stari Rimljan" Krstna predstava novega Mrakovega dramskega dela, meščanske tragedije »Stari Rimljan«, ki je bila v sredo zvečer v dvorani Delavske zbornice, je privabila množico občinstva. Neutrudljivo delavni, zagrizeno iščoči pisatelj, ki živi daleč od slovenske literarne družbe sam s svojim delom, si polagoma, a vztrajno krči pot do kulturne javnosti in terja priznanje od nje. »Stari Rimljan« zavzema v nizu Mrako-vih dramatskih konceptov svojstveno mesto. V njem je pisatelj zajel zgodbo meščanskega — konkretno lastnega — doma, sredi katere stoji mogočna, plastična postava njegovega očeta, gostilničarja pri »Starem Rimljanu« Delo je po svoji zasnovi torej prav za prav avtobiografsko, a pisatelj je v vnanjih podrobnostih, zabri- sal sledove in podal samo projekcijo konflikta, v katerem se zruši »stari Rimljan«, spora med njim in njegovim prvorojencem. Ta borba je od vsega početka neenaka: tu stari gospodar, do vrha uravnovešen in dograjen, ves ukopan v tradiciji meščanskega doma, ki ne dopušča, da bi se v verigi, ki drži iz roda v rod, omajal en sam člen — tam njegov prvorojeni sin, slabič brez volje in ponosa, propalica, pijanec, ki postane žrtev ljudi, kakršne sta vojna in prvi povojni čas prinesla na površje, sleparjev in rokomavhov. Obupen je napor, s katerim bi oče rad obnovil red: da bi iz sina spet napravil človeka, mu izročil dom A komaj so podpisani papirji na sodni j i, pride na dan, da mu je prvorojenec že zdavnaj domačijo pognaL Oče se zgrudi pod težo katastrofe, njegovi ostalih. 3 pred pralno cesto v življenje. Tragika Domače vesti • Jugoslovenski vojni dobrovoljci iz Do-brodže, ld uradno niso bili oriznan, za jugoslovenske vojne dobrovoljce, ker so se iz srbskih vojaških edtolc povrnili v odrede ruske vojske, se že vsa dolga povojna leta borijo..da bi bil: priznani kakor vsi ostali tovariši, ki so iz avstroogrske vojske de-zertirali ter se potem na raznih frontah bo-i'i za naše osvobojenje. Nepriznani volni dobrovoljc tz Pobrudže imajo svojo organizacijo, katere centralna uprava posluje zdaj v Novem Sadu. Člani organizacije so raztresen; po vsej državi. Vodstvo organi-zarile e nedavno izvolilo d epu taci jo ki je v Beogradu obiskala notranjega min stra Mihaldžiča. ki je bil jugoslovenski dobro-voli°c na solunski fronti, ter ga prosila, naj se kot vojni tovariš zavzame za tako-zvane »desidente«. Minister je zjavil. da so težnje in zahteve nekdanjih bojevnikov iz Dobrudže upravičene, ter obljubil, da bo posredoval pri vomem ministrstvu. • Korekture novega voznega reda, ki je stopil v veljavo 28 oktobra, se že izvajajo V hrvatski banovini n so te dni spet uvedli v promet razne, z novim voznim redom ukinjene vlake. Tudi na področju ljubljanske železniške direkcije so bili mnogi vlaki ukinjen', kar je Izzvalo celo vrsto dobro utemelienih protestov. Ko se zdaj potrebne korekture Izvajalo na področju zagrebške železniške direkcije, pričakuje prebivalstvo Slovenije, da bo do tega prišlo tudi nri nas. ostala vozila in potem so izletnik, šli peš do doma. kamor so prispeli premraženi in itrujeni. * Društvo Narodni dom v Zagrebu, mladinski odsek, priredi v soboto 25. t. m. v društvenih prostorih. Beri sla vičeva 11, svojo redno čajanko. Začetek ob 20. * Oddajo konjagkh poslov razpisuje občina Zagorje ob Savi. Reflesktanti morajo stalno bivati na po "ročju občine n izpolniti pogcje, ki jih predpisuje obrtni zakon. Prijave je vložiti na ob' o Zagorje od 25. t. m. do 31. decembra. * Najemninski spor med subotlgfto obči. no in prosvetnim ministrstvom. Moška gimnazija v Subotici je že od leta 1020. nastanjena v velikem poslopju ki je last mestne občine. V t stem poslopju ao bili prej razredi ljudske šole in je subotiška mestna občina dobivala najemnino od prosvetnega ministrstva. Ko pa se je v poslopje vselila gimnazija, je prenehalo nakazovanje najemnine. Mestna občna ,1e neštetokrat pri prosvetnem ministrstvu zahtevala, naj se nakažejo vsaj one najemnine ki jih je ministratvo prej plačevalo za ljudsko šolo Vse prošnje in pritožbe ao bile brezuspešne in čudna zadeva se šele zdaj po tol kih letih bliža svoji rešitvi. ker je prosvetno ministrstvo priznalo svoj dolg ter zahtevalo od mestne občine naj določi letno najemnino, oziroma naj pavšal:ra ves dolg za 19 let. Mestna občina zahteva letno najemnino v znesku JUTRI BO V KAZINI ELITNI PLES KEMIKOV JENKO — SWING RHYTHM Zadetek točno o b 20.30 * Manifestacija za ženske državljanske in poliiične pravfce. v Lnženjerskem domu v Beogradu je bila prva konferenca za politične pravice žena, ki jo je priredilo uredništvo lista »žena danes«. Konferenco so napovedali veliki letak . ki so imeli naslov: Državljanke, delavke, uradnice gospodinje matere, ženska mladina vse žene vsi borci za pravico človeka — pridite na konferenco žena! Zaključek letaka pa se je glasil takole: Me, ki delamo, zahte vamo vse državljanske in polit čne pravice, me. ki delamo zahtevamo enake mezde in plače, me, ki da"'emo življenje, hočemo preskrbeti boljše življenje mladih me. ki dajemo življenja, hočemo ta življenja tudi ohraniti. * Nove božične razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda so izšle. Originale (6 vrst) je napravil naš priznani umetnik Maksim Gaspari Priporočamo že zdaj vsem, da uporabljajo za božična 15.000 km skozi Združene države severne Amerike« ter bo nudilo zelo pestro in zanimivo si ko vseb krajev in življa današnje Amerike. Predaval bo inž Mitja Svigelj. Dvesto diapozitivov, deloma v naravnih barvah bo prikazalo najlepše in najzanimivejše kraje severne Amerike. Cene sedežem od 10.— do 4. din, stojišča 3. din. (—) u— Akademski klub strojnikov na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je imel pred kratkim prvi redni občni zbor Po poročil h so sledile volitve Častno predsedstvo je prevzel snet univ. prof inž. Lobe Feliks, ki ima velike zasluge za izpopolnitev strojnega inst:tuta. V posle vodeči odbor so bili izvoženi: predsednik Willmann Rudo. podpredsednik Prešeren Igor. tajnik I Gologranc Franc, tajnik II Lah VasiMi b^ainik Stravs Aleksander knj žn čar Kšir Mlan, gospodar Tavzes Dušan, re^e-ent za n-akse i vi -ikuiu Herman Jože. delegata za ZSKTF Cebilj I vo. (—) Albert in Herman Jože. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika univ. prof. inž. Strojnik Romeo, a člani so Scholz Leopold. Namorš Velimir in Maček Leopold. Akademski klub strojnikov je najmlajši na tehniki; ustanovljen je bil Sele letos pomladi, zato si mora novi odbor ustvarjati podlago za uspešno delovanje. Na'oge kluba so predvsem pomoč članom pri študiju, prirejanje poučnih predavanj in ekskurzij, izpopolnitev knjižnice in iskanje počitniških praks. Ker sta za dovo'jno strokovno izobrazbo članov potrebna precejšnja literatura, ki je klub z lastnimi sredstvi ne more nabaviti, in prakfčno udejstvovanje, se Akademski klub strojnikov obrača na širšo javnost in cosamejnike ter proti, da ga v njegovih nalogah in stremljenjih podprejo. n— Ne odlašajte z ogledom »Kurenta« v Šentjakobskem gleda^u ker je število predstav zavolio velikega aparata omejeno. Kdor ljubi lepo petje in godbo in ae rad t>kuv od srca nasmeje, bo prišeJ v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. v šentjakobsko gledališče Začetek točno ob 20.15. med predstavo vstop v dvorano ni dovoljen. Vstopnice si naihaivlte na dan predstave od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Mestnem domu. n— Več pozornosti otrokom. Mestni reševalci ao včeraj dopoldne lz Podutiške ulice pripeljali v otroško bolnišnico 31etne-ga sinčka delavca mestne cestne železnice Lojzeta Lavša. Otrok se je neprevdno smukal okrog: štedilnika in se nevarno opekel po životu. u— Vsem, k| ae «pOm'njafo koncerta slavnega italijanskega čelista Malnardija ki se je vršil pri nas pred dobrima dvema ledoma je goto-o ostala v spominu sijajna interpretacija Bachovih del. Tudi na m >-jem nocolšnem koncertu ima na sporedu poleg del Tartinlja, Boccherinija Schu-manna. Malnardija. Rossell ni^a Casc"o Bachovo Suito St. 6 v d-dum. Koncert se vr?i danes, v petek, ob 20. v veliki Filha--moničr>1 dvorani. (—) u — CeskosTovenskš obec v Lnblanf sdč-luje. že divadelni pfedstaveni »Pf;klady t^hnou«. jež se mčlo konati v nedčli dne 26 t. m. a ku kterčmu byly iiž rozeslšn.v pozvAnky, bylo odloženo na neurčltou dobu. — UpozornSte na tuto okolnost svč zn&mč. (—) šaljivi predmeti NOVOSTI 1. 1940. v veliki izberi v drogeriji RANC Ljubljana, Židovska l. Novi Ilustrirani cenik dobite brezplačno. Za elitni ples Kemikov ao nabila razposlana Kdor ni vabla pomoloma prejel naj se blagovoli zglasiti pri vratarju na univerzi. Cene vstopnicam so. 15 din 25 din, 50 din (družinske za 3 oseoe) (—j u— Okrog Karpatov. V soboto je dr I C. Oblak v nabito polni dvorani pri Levu predaval Sočanom o svojih popotnih vtisih po deželah okol, Karpatov k: so zadnjem času vzbudile toliko zanimanje svetovne javnosti Predavatelj le svo^ poslušalce z živo besedo povedel v bivš< poljsko Ukrajino z njenim središčem Lvo vom, odtod oa v Karpate Nazorno je op: sal življenje in običaje Huculov prebival cev karpatske gorske pokrajine nat pa obisk skrajnega roba rusko - p- ljske meje na Dnjestru z letoviškim mestece it Zaleščiki. V kratkih potezah je očrtal Rumunijo in seznanil posl''giice z zanimivostmi njenh najvažnejših mest Prekc Donave in njene Delte ga je pot vodila * Dobrudžo. ki se mu je odkrila kot zani miva dežela, podobna naši cerkniški ir bloški pokrajini Naslikal j" ča-obnost Cr nega morja in njegovega bieera Konstan. ce, od koder se je preko Bukarešte odpravil v Transilvanske Aloe. pa daMe ni Erdeljsko z njenimi nemškimi na-eiVna-mi in planinskimi zanimivostmi Prek--Temešvara se je vrnil v domovino Obširnemu predavanju ki je obsegalo v resnio dobršno kono pestrega, zanimivega gradiva. je obCnstVo sledilo z ž vi m zalima njem in predavatelja nagradilo 8 hvaležnim ar^avznm. n— Prometna nesreč*. Včeraj ekrooldn«-je v Kolodvorski ulici nek' avtomobilist povozil 371etnega delavca Franceta Kovačlč* z Ižanske ceste. Kovačlča so morali prepeljati na kirurški oddelek. o— Kupuločemu občinstvo! Trgovci • špecerijskim b'a*rom vlindno obveščajo svn je mesečne odjemalce, da z ozirom na dejstvo. ker moralo zadostiti t«kol svojim p!« čllnl*-* obveznostim, ne »norelo v bodoč«" da'a ti blaga za prihodnfl meneč vnaprej dokler ni poravnan račun prejšnjega me srca. (—) u— Tvr^ka K. 8o*s. Mestni trg vas vljudno vabi v nedeljo 26. t. m. na razsta- l Samo Sa danes ob 16* 19. ln ZL uri sijajna, razkošna »n melodijozna opereta: TARANTELA V glavni vlogi: Jeanette Mac Ponald. KINO SLOGA. teL 27-SO J ZLOMLJENI CVET LUISE SAINEB najslavnejša hollywoodska umetnica, lepa Dunajčanka v ljubavni drami Spomnite ae lepih filmov te igralke »Dobra zemlja« in »Veliki valček« in oglejte al ta film! KINO UNION, teL 22-21 Ob 16., 19. in 21. url u— žeblje je jedel v samomorilnem namenu. Da se reši zapora in preža Vstnega življenja, je jetnik Ivan K., ki se daljšo kazen v zaporih ljubljanske jetnišmce, včeraj sklenil, da na strašen način izvrš samomor. Iz svojih čevljev je zpulil okrog 30 starih, zarjavelih žebljev in jih pogoltnil. Ko ae je zvijal v bolečinah, ao ga brž pripeljali na kirurški oddelek, kjer ga skuša jo vrniti v ž vljenle. u— Prelovčeve pesmi bodo izvajali solisti ter ženski, moški h mešani zbor »Lj. Zvona« dne 15. decembra v Filharmoniji. (—) Iz Celja * starega Rimljana« je v b'stvu bolj v pa-tosu in gesti ponosnega, neuklonljivega meščana ko v globljem, etičnem konfliktu dveh svetov Delo je pretežno zgrajeno na epičn'h elementih, a vmes je nekaj dra-matskih prizorov, kakršne zmore same resn cen umetnik (scena med očetom in najmlajši sinom Ferdijem ob koncu četrte slike). V avtorjevi režiji je tragedija dobila preprosto jasno podobo I°ra vseh sodelujočih je bila umerjena, ubrana v stilu govora in geste Avtor sam je kot »stari Rimljan« ustvaril kreoko odrsko podobo izmed njegovih so;eraicev so vzbudili do-zornost Birsova (R^mlianova re^aV Mirsk; (Ferd;). Jevšnik (lemenatar Francelj) na Kovač (povojni bogataš Re«nar) in Doli-nar (prvorojenec Rudi) Občinstvo ie ig^o toplo sprejelo, zlasti aolavz r*o č°trti sMk4 je bil prisrčen 'n močan. Igralci so p^ej-li tudi mnogo cvetja. L. M Zapiski »Obzorja«, mariborska revija za lepo slovje. umetnost in publicistiko, prinašalo v 10. številki pesem Branka Rudolfa »Južna -> ^zo Ferda Godine »Pesem iz mur-sk'h šum« in Branke Jurca »Izgon«, pesem T. S. »Z grobHa« in Janka Samca dva »Soneta o ootuločem hreneneniu«. Nadallule se Joke žigona »Komedija idealizma« z na-oI^.-^tvi cvi ni res 7*»«rtoni« prof dr. Anton S'odniak oa oM«»vUa »Nekaj misH ob zlomu poUske dritave« Dt Maks Snu d Pri se v posebnem članku spo-minja dvaisefetnlre m \riborske~a gledališča J. Coestus gloa ra v eo^amu usodo Prešerna v našem času. Med noročill je članek dr V Kralja o mariborski drami v letu 1938/39 in dr. D. Cvetka o ljubljanski operi v pretekli sezoni. Med Ocenam so obdelane zbirke: Cvetko Zagorski. Bog umira (Jaroslav Dolar) Vida Taufer Veje v vetru (France Vodnk) in A. Fabjančič. Krik ran-ene mladost'. Dr. Josip GolombeK IVo Vojnovič i Po-Ijaci ' Pre nmpano lz »Franjevačkog VI-jesnika« br 5.—11 za 1939 g.) V broSuri na 70 straneh velike 8° je izšel sps poljskega slavista, docenta slovanskih literatur na Varšavski univerzi g. dr. Jos. Go-lombeka Pisec tega prispevka k literaturi o velikem avtorju »Dubrovačke trilogije« je dobro znan tudi pri nas: še letos spomladi je predaval v Ljubljani o poljskih oesnikih. pač ne sluteč, kako se bo že kma-u zasukalo kolo zgodovine. Prof dr Golom-^k je avtor natvečje dosedanje študije o Ivu Vojnoviču. ki je izšla L 1932 v poljskem menjene velike študije n ld se nana«a na tva Vojnoviča Prof dr. Fran Ilešič je raz-oravo prevedel ln objavil v »Franjevačkem Vijesniku«. reviji, ki jo zdajajo kot svoje znanstveno glasilo bosenski frančiškani in ki kaže znatno v šino. Spis }e razdelien v tri dele: 1. Ivo Voinovič o Poljski in Poljakih. 2. Poljaki o Vojnoviču. 3. VojnoviČeve irame v poljskih gledališčih. V njem n" samo gradivo, ki je značilno za samega Vojnoviča marveč je spis tudi zanimiv prispevek k kulturnim stikom med Jugosloveni 'n Poljaki. Brošura stane 10 din 'n jo je or^-^ti vsem. ld jih zanima osebnost •n delo Tva Volnoviča. Dr. MPofad 8tnHolry, »Tonnf trgtv. vačknpra zakona od 28. Ilstopada 1937«. V •b."«žni k^flgl na 674 straneh k jo > izdala zagrebška založba »Obnova« (Zagreb. Masarykova 28), tolmači bivši redni profesor trgovskega, meničnega in pomorskega prava na zagrebški un verzi, poslanik dr. Milorad Stražnicky trgovski zakon in tako daje pravniku ln ne p ravniku naj boMši -♦-okovri kažpot skozi vse njegove probleme-in določbe. V drugem delu knji ge navaja predpise dosedanjih trgovsk'b zakonov ki so še ostali v veljavi ter tako zpopolnjuje podrobno, do malega izčrpne obdelano fradivo prvega de'a. Kniiga, ki stane vezana din 150. bo dobro rabPa tud« našim jurlatom ln gospodarskim strokov-nj?v~rv Nle pomen je tem večj . ker poteka iz peresa odličnega znanstvenika, ki je z vso temeljitostjo in vestnostjo obdelal naše trgovsko pravo — en*"" tem M važnih pravnih stebrov naše državne skupnosti. Kr I go toplo oripo-očamo! Nova učna knjiga ra fiz'ko. V založbi Jugoslov. knjigarne je pravkar Izšla »Fizika za sedmi in osmi razred srednjih dol in vi?je strokovne šole«, k »ta io sestavPa profesorja Miroslav A d 1 e š i d ki Oton S a-jovic. Knjiga je 8estavljena točno po učnem načrtu, vendar pa razširja učencu znanje tudi v ono gradivo, k ga učni načrt ne navaja, zlasti v najnovejša vprašanja iz fizike, posebej še lz aeromehanike. nauka o valovanju, optiki, toplot in elektriki. Knjiga šteje nad 400 strani in obsega 700 slik, 49 razpredelnic in 23 portretov, kar kaže da je na-taZkošnejše opremljena učna knjiga fizke. kar smo jih imeli doslej. O nji bo meritorno spregovorila strokovna kritika, ml jo samo vpisujemo v kroniko slovenske kulture kot značlno dek> dveV mladih profesoriev in kot tehten pojav na področji n»A'h učbenikov Letošnja rimska nagrada W jo podelju Jejo za sloves starega Rima Taa'1'žn'm av. tortam, je bla priznana čilskemu pesniku Hlginlu Pobletu za njegov prevod Vesgili-jeve Enelde v Španščina. e— »Neopravičena ura« v celjskem gledališču. V sredo zvečer je uprizorilo mariborsko gledališče v Mestnem °lecališču v Celju Bekeffijevo učinkovito veselo>ro •Neopravičena ura« Režiser g Jože Ko-vič je zelo skrbno obdelal to prijetno pisano in z dobrim humorjem prepleteno igro. ki ji daje snovanje in nehanje v življenju dijakinj pod'ago in ozadje Mariborski gostje so nudili Celjanom zopet lep gledališki večer Predvsem je treba omeniti vseskozi uspele kreacije Ra-ber-gerjeve (Lli). gg Nakrsta (dr HSrdtelV Gorin^ka fJSger). Verdonika (Olbrich). Košiča (prof Kučera> ter ge Sav'nove (Truda) in Zakraiškrve (»»osoa JSgrova). V mar iš:h vlogah so se krepko "vMavili ge. Kovičeva in Gorirškova. gdč Kraljeva in Starčeva ter g?. Pavle Kovč in Košuta Scenerija je bila prim°ma. rentral«a kurjava pa bi b'la sedaj lahko *e izdatnejša nekqj le treba omeniti- Nevzdržno je da gledališče nima nob°neg*» prostor ra kadilce Zato mo-alo gledalci v odmorih kaditi pred PleHaM5k'm ooslonj°m in "e v mrazu izpostavljati nevarnosti ra^n"" "bo-'enj R. P. e— Redna aefa m^nora trii se bo iričela drev- ob 18 30 Na dnevnem redu ■o poročila odborov, e— Umrl le v sredo v Novi vasi nri Ce-671etni cinkarniški delavec Alojz Last-oak. e— Dfj*5ki v C»**ti sfa da^ovaV dč MHa S'mon'škova n N:na Trdinova v ""elju 50 namoeto cvetja na krsto ge >nfonM0 Vond^^kove e— Pohitite v r»0',r*i*n,'*n »Jn'r»« v C»IJn n člmnrei obnov!tp srečke za III razred ■»rj loterlie! e— Tatovi v Vnn V nedo'lo nor«o'dno je nekdo izmakni] soprogi neke»a u-adnik" ->ri WnS »M^r-nol« 20" din Po- •ovine. Policija le storilcu že na sledu '^?leda da je tat ide^^č"?*! z V»m 'i je izvrš'1 nred kratk;m vlom v stmo-•»nje mojstra Kosa na -»a grad ter v noči od sobote na n^d-Ho •va vloma v sta^ovnn^e urvk-l-^iaga Se-°znlškega Z"panč'ča in tr 'o^^Ve^a slnpo na h^bu sv Jo- žefa V torek ok»og 17.30 ko le bil v Celju -.rok'« tofr !» nek^o v k nu -Metrooolu« izkoristil oriMko in Ir^aV^fl natakarju Martinu Kovaču iz L1' bVane žeoa 200 din Knv>i je ooaril tatvino ko le odhaja! \r k'na Javil le zad®vo no''rMl W je arefrala Avurta P in Jo-*e+a T., ki sta milno osumH®na te tatvine e— Dve prometni nesreči V lor°V je o^dla 361otna posest"Frančiška K-a-Meva iz Brezna pri Vitaniu na cesti v Konl'oah r voza 'n si nalomlla levo v gležnju Ko je 51'etn« voznik Josip Cr-nelič iz Skofle vasi pri Cellu vozi] v sredo olohe po ce«ti in hotel zavreti voz. mu je spodrsnilo in le padel pod voz Kolo je šlo čezenj ter ga DO?kodovalo oo gomiem de'u telesa in mu zlomilo več reber Kraljevo in Crneliča so prepeljali v celjsko bolnišnico. a— Iz gledališke pisarne. Naša narodna opera »Lepa Vida«, ki bo v kratkem upr -zorjena na mariborskem odru, izvira že po svojem dejanju iz starodavne narodne pesmi, spominjajoč na čase, ko so arabski pomorski roparji po našem Primorju plenili žene n dekleta. To pesem je predelal tudi Prešeren. Jurčič pa jo je uporabil za svoj is to imeni roman, na katerega ae naslanja besedilo te opere, ki ga je sestavil znani libreti st dr. R. Batka, uglasb I pa naš skladatelj Risto Savin. a— Tndi mariborski peki so podražili kruh. Dejansko so mariborski peki podražili kruh že pred 14 dnevi s tem, da so nekateri mojstri začeli peč kruh man-še teže. Počenši s 27. L m. pa stopi v veljavo novi cenik, ki je že razposlan mariborskim in okol škim pekovskim mojst. ora. Klogram belega kruha bo veljal 4.75 (popre je 4.25) kilogram polbelega 4.35 (3.85) kilogram črnega 3.80 (3 60). Ker je v Mar boru v veljavi tako zvani komadni sistem, se hleb ne bo podražil pač pa se bo zmanjšala teža. Tako bo hleb belega 1 -ha. za 4 din tehtal 84 dkg (poprej 94) hleb belega kruha, za 2 din, bo tehtal 42 dkg (47), hleb polbelega. za 4 din, bo tehtal 92 dkg (104), hleb polbelega ra 2 din, bo tehtal 46 (52) dkg hleb črnega kruha za 4 din bo tehtal 106 (111) dkg, h'eb črnega kruha za 2 din bo tehtal 53 (56) dkg. Cena pecivu ostane sta in sicer 50 par za komad. Seveda bo tudi pecivo nekoliko manjše. Drobtine, ki so jih doslej prodajali po 5 din, bodo odslej veljale kilogram 10 d*n. Za peko kruha bodo računali kakor doslej 2 50 do 3 din. a— Ekshnmaclja pri zaprtih pokapall. škfli vratih. Včeraj dopoldne je bila na starem mestnem pokopališču prva ekshuma-cija pri zaprtih pokopališk h vratih. Izkopali so 14 grobov, v katerih so bili pokopani frančiškani. Njihove telesne ostanke so preložili v dve krst, ki so jih prepel jali na frančiškansko pokopališče. Po končani ekshumaciji ao pokopališka vrata pred katerimi je čakalo polno ljudi spet odprli. »— Zvišanje n»ezd zaradi draginje. Vodstvo Freundove usnjarne se je spričo naraščajoče draginje odločilo, da zv ša dela v. stvu mezdo za 40 par od ure oz. 3.20 din. na dan. a— Prva-druga realna gimnazija. Odslej Je službeni naziv realne gimnazije na Jugoslovanskem trgu prva realna gimnaziia, službeni naziv mešane realne gmnazije pa je druga realna gimnazija a— Dijaški kuhinji v Mariboru so nakazali g. dr. Viktor Kac namesto venca na grob pok. ge. Olge Balonove 100 din odvetnik dr. Fran jo Lipold kot preb tek od zbirke mariborskih gg. odvetnikov za venec na grob dr. Mihaela Stamka 360 dan. Vsem prijateljem revnega dijaštva se odbor najlepše zahvaljuje. a— Skok v globino mn je rešil življenje. V 2ičah pri Ločah se je pripetil razburljiv dogodek. Trije bratje P. so navalili s koli. samokresi ln puškami na 231etnega po s. sina Vinka Mlakarja. Na begu s je napadeni Mlakar rešil življenje s tem da stf je vrgel v 10 m globok jarek. Zarad bega in strahu je bil tako izčrpan, da je obležal ves onemogel Našel ga je neki viničar, nakar ao poškodovanega Mlakarja prepeljali v bolnišnico. a— Revizija. Te dni Je revizijska komisija pregledala blagajniško poslovanje pri ruški občini. Ob prihodu komisije je ruški župan iz neslanega vzroka odstopil. Sokol Iz M^ribsra a— Kakor vaaRo leto, tako tudi letos pr redi Sokol Maribor matica 30. t. m. v Sokolskem domu telovadno akademijo na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. (—) a— Lutkovno gledališče Sokola Matice, Ki že' leta sem a svojim lutkovnim odrom v "Narodnem domu razveseljuje mariborsko sokolsko deco in vzgojno nanjo vpliva, je nretek1© nedeljo zonet o tvorilo novo ae-zono s pravljico »Začarani gozd«. Naval dece in naraščaja — odraalih sem videl le prav malo! — je bU tolik, d« je zmanjkalo vstopnic ln jih je moraia polovica oditi s tolažbo, da bodo lahko v deli predstavo prihodnjo nedeljo Jurček-aokollč, junak iravlMce. 'd a svojo močno aokolsko voljo in pestjo premaga vraga, čarovnico tn čarovnika Volkodlaka je bi! predmet občudovanja malih gledalcev. Otroške duše ao še dostopne za zmago resnice hi pravice nad krivco to lažjo. Vse priznanle požrtvovalnim sokolskim lutkarjem! Verujemo v uspeh tudi letošnje lutkovne sezone. a— Iz društva mariborskih opoko«en-c-ev. Ubožni čianl društva, ki ao nujno potrebni podpore se vabijo da do 1. decem-ora vložijo zadevne prošnje v društveni p:sarni v Mariboru Rotovški trg. Vzorci za te prošnje ae dobijo v društveni p'sar-ni; prošnji je prfložti zadnji odrezek nakazane pcficojnine. a— gotska vest. Za sreekega šolskega upravitelja v Laškem je imenovan atu-denški učitelj g. Ernest Vrane. Novo imenovani šolski nadzornik Je znan pedagoški strokovnjak, pisatelj in urednik »Po-potn'ka«. a— 701etnlco odhaja te dni upok. v'Sjl revident drž. žel. g. Ferdo Soršak. Slavlje-nec prenaša svojih sedem »križev« z mladostno prožnostjo in čilostjo. Je vzorno delaven pri podružnici SPD, požrtvovalen funkcionar pri raznih društvih. Pr ljubljenemu slavljencu ob lepem življenjskem jubileju iskreni: Na mnoga leta! a— Podražitev kruha. Naši peki ao na svojem sestanku sklenili, da bodo s 27. t. m. zjvšali krušne cene n sicer za okoli 10%. Kruh sicer navidezno ne bo dražji in ga bodo prodajali po ceni, kakor doslej, pač pa bo tež'na kruha v gornjem razmerju manjša. Peki utemeljujejo podražitev kruha a tem. ker je poskočila cena tudi kvasu In mok. Ponekod so Se zadnje dni pekli posamezne komade kruha v manjšem obsegu kakor doslej. Loterija Sokola v Bohinjski Bistrici, določena za 26. t m., je preložena nepreklicno na 31. decembra. Not grob V starosti 68 let Je umrla na Bledu ga. Pranja Vovkova, rojena Mencingerjeva. Pogreb rajnke bo v soboto ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na Bledu na domače pokopališče. Bodi rajnki ohranjen blag spomin, njen m svojcem pa Izrekamo iskreno soža-lje! Petek 24. novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav, napovedi in poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Pri naših izseljencih v Franciji (gdč. Juliia Sušt-ršič). — 12: Slovenski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napoved?. — 13 02: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Ženska ura: HMena v druž:ni (ga. M Pokorn). — 18.20: Citračke točke (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. S Le-ben). — 19: Napovedi, poročila _ 19.20: Nac. ura: Narodni motivi arhitekture naših mest v Primorju. — 19.40: Ob^av^. — 19 50: O delu za zašč to sezon~kih delavcev. — 20: Pevski in orkestralni konoert Sodelujejo ga. Ksenija Vida^j-va in Radijski orkester. — 21.20: O so-a*«h fedč. Herta Seifertova, klavir; g. S-ečk0 Ko-porc, predavanje). — 22: Napovedi, ooro-čila. — 22 15: Ve-eM odm~vi (rl->?č«>). Beograd 17.45: Narobe rreWje. — 18 20: Plošče. _ 19.40: Narodne Desmi. — 2010: Mozartova »la^ba — 20 ?0: Tamvu-raški zbor. — 21: Popevke. — 21.*0- T .-lika 'n narodna glasba. — Z-jr*b 17.15: Godalni kvar+et. — 20: Rerenrra^o za prenos. — 2'20: T-ahka in plesna murika. — Pm*» 19.25: Zabaven so-red. — 70 ^0: Veselo;«ra. — 23: Češ^a ^'»dh*. — S~f"ja 18: Godba ra ples. -- 19: L°hka grVba. — 19 30: Ot*»rni prenos in p'es — Dunaj 2fl t s- Komcort dunajskih simfonikov. _ 22 50: I.nhka rnvlha. — 2<10: No^ni konoert — R«Hsn 2015- 7,'"^' si.-^p _ 23: Mali orkester. — 24.10: Nočni koncert ^^•tftnI fn ostani član Vodnikove družbe!