Leto IX, st. 117
LJubljana, sobota 19. maja 1028
Cena 2 Din
mm lim« ob «l«rtra). —
Slane mesečno Dm «5*—j jcmstro Din
Oglasi po tarifa.
Uredništvo ■
Ljubljana, Knaflora attcs feter. 5/L Telefon ftt. »079 in 1804, ponoči tndi it. 1034.
Rokopis) M no vračajo.
Bpwtw tlobljana, ttefternor*
it S4* — Telefon fe. «036.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
i Ljubljana, Prcftcr-fe. 4. — Telefon it. >49«
Podražuld: Maribor, Aleksandrara it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račan pri postnem ček. zavodu: Ljub-iana fe. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wlen,Nr. 105^*1.
LJubljana, 18. maja.
Beograjski listi so polni vesti o raznih prerivanjih med vladnimi strankami, o nadaljnjem nesoglasju med radikali, o novih Vukičevičevih načrtih, kako zopet nekoliko utrditi nesigurni in nejasni položaj njegovega režima. Te vesti v podrobnosti kontrolirati je skoraj odvisno, toda za presojo celokupnega položaja v državi je vendar poučno konstatirati činjenico, da se v Beogradu stalno govori in razmišlja o novih kombinacijah, akoravno je navidezno po številu poslancev, ki jo podpirajo, Vukičevičeva vlada vendar tako močna, kakor je bila pred njo malokatera. Vidi se, da številka nič ne pomaga, kadar manjka moralična moč in zavest politične sigurnosti: Dejstvo, da se neprestano poiavljajo vesti o krizah v vladnih strankah, o rekonstrukcijskih načrtih g. Vukičeviča, o napovedanih in pn-pravljajočih se političnih preokretih, potrjuje le, da se v zavesti celokupnega naroda smatra današnji režim za nemogoč in da ie iavno mišljenje prepričano, da današnia situacija ne more trajati in se zato stalno bavi z novimi kombinacijami.
Seveda je o nevzdržnosti svojega režima prepričan tudi g. Vukičevič. Zato ga vidimo stalno zaposlenega z raznimi Špekulacijami, kako bi v vlado dobil kak surogat za pravo predstavnico prečanskih krajev KDK, katere zahteve predstavljalo minimum programa za sanacijo našega celokupnega državnega življenja. V dobrem spominu je javnosti gotovo še Vukičevičev poskus ustanoviti posebno hrvatsko stranko, a. i vsaj dobiti par uglednih hrvatskih politikov, ki bi bili pripravljeni vršiti podobno izdaialsko nalogo, kakor jo vrsi na račun Slovenije SLS. Ta poskus je žalostno propadel. Ravno tako se je ponesrečila druga taktična poteza z zagrebško tako zvano gospodarsko konferenco. Naši gospodarski krogi so inteligentni dovolj, da jim je Vukičevičeva pečenka takoj zasmrdela. Nobena gospodarska organizacija se ni hotela angažirati za hegemonistični režim in zagrebška konferenca se je končala kakor slabo napisana in slabo odigrana gledališka igra.
Sedaj poročajo listi, da bi g. Vukičevič rad vlovil vsaj poedine več ali manj znane predstavnike gospodarskega sveta iz prečanskih krajev ter jih uporabil za ornament, za ministre brez portfelja v svojem kabinetu. To naj bi bil dokaz, kako veliko važnost polaga vlada na gospodarska vprašanja, ko kliče strokovnjake v svoj krog. Verjamemo, da je za poedince mamljiva ponudba postati minister, in ne čudimo se, če se v tej zvezi poroča, da g. Vukičevič nudi nekaterim kandidatom tudi še druge udobnosti. Zato ne bi bilo čudno, če bi ambicija res enega ali drugega nagnala, da sprejme ponudeno mesto.
Vendar pa si gotovo niti g. Vukičevič, niti njegovi kandidatje ne domišljajo, da se bi naša javnost dala po tem premotiti. Vlade so vedno izraz razdelitve političnih sil in ministri veljajo v njih in pri njihovih končnih odločitvah, od katerih je nazadnje vse odvisno, toliko, kolikor imajo politične zaslombe. Vuki-čevičevi vladi, kakor vsaki drugi so za vsa važna državna vprašanja na razpolago naiodličnejši strokovnjaki. Treba je le, da jih vpraša in posluša, česar pa ona kakor znano ne dela. Strokovnjak v vladi, ki si ga g. Vukičevič pokliče iz Zagreba ali Osijeka ali Sputa, bo mogel staviti najlepše in najbolj zdrave predloge, a odločevala bo klika, ki se zbira danes okrog državnega korita in kateri so vsi strokovnjaki deveta briga, kadar so ogroženi njeni partizanski in sebični interesi. Zato je najbolj verjetno, da bo tudi ta tretja špekulacija g. Vukičeviča končala z enakim fiaskom kakor prvi dve.
V	ostalem ima g. Vukičevič polno novih skrbi. Radikalski klub je prejšnji teden sicer končal svojo «razčiščevalno» debato z resolucijo, katero so skušali mnogi interpretirati kot nekak zaključek internih sporov in nesoglasij in kot pričetek miru in sprave v radikalskih vrstah. Vedno bolj pa se kaže, kako pogrešna je bila ta interpretacija. Resolucija je bila le posledica dejstva, da se niti Vukičevič niti njegovi nasprotniki v takratnem trenutku niso čutili dovolj močne, da protivnika v lastni stranki potlačijo. Pomenila je, da je končni obračun po starem običaju, ki vlada v radikalni stranki, zopet odgoden. Spori pa trajajo nemoteno naprej. Centrumaši in pašičevci se zopet zbirajo in kujejo nove naklepe, delajo nove intrige, vukiče-vičevci pa skušajo z navidezno popustljivostjo utrditi svoje pozicije.
V	to gnilo pomirjenje je včeraj nekdanji intrmus g. Vukičeviča posl. Milju-tin Tomič vrgel skrbno pripravljeno bombo. Poslal je g. Vukičeviču upit, na katerega zahteva javni odgovor v Narodni skupščini in v katerem dolži Vu-kičevičevega sina Miloša, ki je širši Javnosti znan iz svoječasne verifika-ciijske debate, da igra pod vlado svojega očeta približno isto vlogo, ki jo je svo-ječasno igral g. Rade Pašič pod reži-
Prerivanje med vladnimi strankami
Ljuba Davidovi« zahteva odstavitev štirih velikih županov. —
Pašičevci nadaljujejo z borbo proti Vukičeviču. — Spori med
bosanskimi radikali in muslimani
tekom jutrišnjega dne. V političnih krogih je vzbudila ta vest veliko pozornost in jo spravljajo v zvezo z nadaljno akcijo radikalskih nezadovoljnežev proti
Sarajevo, 18. maja, n. Med radikal-
skimi poslanci sarajevske oblastne skupščine vlada veliko nezadovoljstvo s poslovanjem oblastnega odbora, češ da ni v skladu s sporazumom, ki je bil sklenjen med radikali in muslimani. Radikalski poslanci so poslali oblastnemu odboru pismen poziv, naj takoj skliče plenarno sejo oblastne skupščine in poda poročilo o svojem delu. Poslanci zlasti naglašajo, da je oblastni odbor prekoračil svoj delokrog. Ugovarjajo tudi pristranskemu postopanju oblastnega odbora, ki da favorizira muslimane in zapostavlja interese radikalske stranke.
Beograd, 18. maia, p. Danes dopoldne je odpotoval v Topolo, kjer se mudi kralj, znani pašičevec in član radikalnega glavnega odbora dr. Voja Janjič. Po svojem prihodu se je javil v avdi-jenco in bo bržkone sprejet od vladarja
sedanjemu režimu. Značilno je, da je odpotoval dr. Janjič v Topolo po dolgotrajni konferenci, ki se je vršila na stanovanju pašičevskega prvaka Marka Trifkoviča, na kateri so razpravljali o bodoči taktiki proti g. Vukičeviču.
Beograd, 18. maja, p. Kakor se izve iz vladnih krogov, je g. Ljuba Davido-vič zahteval dalekosežne spremembe na mestih velikih županov. Predvsem zahteva odstavitev beograjskega, štip-skega, prištinskega in bitoljskega velikega župana. V političnih krogih to vest živahno komentirajo in naglašajo, da bo zaradi tega nastal hud spor med radikali in demokrati, ker se radikali tej zahtevi prav tako odločno protivijo.
Zapostavljanje ljubljanskega velesejma
Interpelacija nar.
Beograd, 18. maja p. Posl. dr. Žerjav je vložil danes na trgovskega, finančnega in prometnega ministra interpelacijo v zadevi popusta za poset-nike Ljubljanskega velesejma na drž. železnicah. Kakor smo že poročali, je prometni minister dovolil za Ljubljanski velesejem samo 25% popusta, dočim ga je n. pr. dobila beograjska vinska razstava 50 %, a skopljanska razstava celo 75 % popusta. Dr. Žerjav zahteva, da minister revidira svoje stališče in prizna tudi Ljubljanskemu ve-
posl. dr. Žerjava
lesejmu enako ugodnost. Prometni minister se izgovarja, da odloča o popustih ministrski ekonomski komite, kateremu načeluje minister trgovine dr. Spaho. Dr. Spaho pa je odklonil zahtevo, da bi ta komite ponovno razpravljal o tej zadevi pred povratkom finančnega ministra. Zato se je posl. dr. Žerjav odločil, da spravi to škandalozno in krivično postopanje z eno najvažnejših slovenskih gospodarskih institucij pred Narodno skupščino.
Kaj vse počenja sinko g. Vukičeviča
Senzaeijonalna interpelacija radikalskega poslanca radi načina, kako izrablja Miloš Vukičevič pozicijo svojega
očeta
Beograd, 18. maja. Radikalski narodni poslanec Milutin rornič, znan po svojem psevdonimu Nikac od Rovinja, ki že od pričetka Vukičevičeve vlade stoji v ostri opoziciji proti njej, čeprav je svojčas skupno z Vukičevičem bil disi-dent radikalskega kluba in član posebnega kluba Ljube Jovanoviča, je poslal predsedniku vlade Vukičeviču pismeno vprašanje, ki je vzbudilo veliko pozornost vseh političnih krogov in ki dokazuje, da se borba med radikali kljub navideznemu pomirjenju v radika'skem klubu nadaljuje. Vprašanje se glasi:
«Gospodu Velji Vukičeviču, predsedniku ministrskega sveta.
Na seji radikalskega poslanskega kluba dne 10. t. m. se je narodni poslanec Stevan Savkovič dotaknil v svojem govoru tudi škodljivega delovanja vašega sina Miloša Vukičeviča, ki izkorišča vaš visoki položaj ter vpliva na posamezne policijske pisarje, sreske poglavarje in velike župane z naročili, da naj delujejo proti posameznim političnim osebam in v korist pristašev današnjega režima. Na govor poslanca Savkoviča, v kolikor se je nanašal na početje vašega sina Miloša, vi niste reagirali.
Kakor je poslancu Savkoviču znano, da vaš sin Miloš vpliva na policijske pisarje, sreske poglavarje in velike župane, je ta stvar znana tudi meni. Da je Vaš sin Miloš, ko ste še bili notranji minister, imel v Vašem ministrstvu posebno sobo, čeprav ni bil uradnik notranjega ministrstva in da je tam ves dan sprejemal najrazličnejše deputacije, to je znano vsemu osobju notranjega ministrstva. Da ie Vaš sin Miloš prav često skozi telefon psoval mnogim pisarjem in sreskim poglavarjem očeta in mater ter jim na vse načine grozil, to bi lahko najbolje posvedočil bivši načelnik notranjega ministrstva Antič, ako bi to hotel in smel. Da je Vaš sin Miloš izposloval državljanstvo velikemu številu Madžarov. Romunov in Nemcev, ne glede na njihovo korekt-
mom svojega očeta. Tomič dolži Miloša, da je centralna točka korupcije po ministrstvih. in obtožuje očeta, da je svojemu edincu, ko je bil notranji toinister, uredil v ministrstvu celo intervencijo-nistično kanclijo, in zlasti razkriva <za-služno» Miloševo delovanje na polju državljanstva. Kar je zbral g. Tomič v svoiem upitu, o tem se po Beogradu in tudi po parlamentarnih kuloarjih precej odkrito govori. A da je sedaj vse to zgoščeno v kratek upit, postavljeno pred samo Narodno skupščino in to še s strani enega od radikalskih poslancev, dokazuje ne samo gnilobo današnjega režima — tega dokaza javnosti ni več treba — nego tudi naravnost idilične razmere, ki vladajo v radikalski stranki, kjer se proces moraličnega razkrajanja neizbežno nadaljuje
nost, zaradi katerih je bilo toliko advokatskih intervencij, je istotako znano mnogim uradnikom notranjega ministrstva, posebno še ministrovemu pomočniku Milovanoviču, če bi to le hotel in smel posvedočiti. Da Vaš sin Miloš še dandanes bega in voha po vseh uradih, lahko svedočijo neštevilni uradniki. Da Vaš sin Miloš počenja vse to pod plaščem vašega položaja in vašega imena, se da dokazati z izjavami neoporečnih uradnikov, katerih imena moram zamolčali iz enostavnega razloga, da ne bodo vrženi na cesto brez kruha in zaslužka.
G. predsednik! Ker dandanes v naši državi nihče ne dvomi o tem, da ste vi oče Miloša Vukičeviča. a še manj, da je Miloš vaš sin, vam stavijam naslednja vprašanja:
1.)	AH vam je znano škodljivo, ko-rupfcno in pustolovsko početje vašega sina Miloša?
2.)	Ali smatrate, da je vaš sin Miloš neodgovoren činitelj?
3.)	Mar je vaša politična borba proti Radomirju Pašiču bila uprizorjena samo zato. da pride na njegovo mesto vaš sin Mitoš Vukičevič?
4.)	Kaj nameravate ukreniti, da se vašemu sinu onemogoči izkoriščanje mnogih državljanov, kakor tudi neodgovorna tiranija, ki jo vrši nad posameznimi uradniki?
— Prosim za ustmen odgovor v Narodni skupščini.
Miljutin Tomič, narodni posl.
Seja finančnega odbora
Beograd, 18. maja p. Danes popoldne se je vršila kratka seja finančnega odbora. Odbor Je po kratki debati odobri! uredbo o posebnih dodatkih za katastrske geometTe. Neprijetno blamažo pa Je doživel notranji minister dr. Korošec, ker j« finančni odbor soglasno odklo.mil njegov predlog, naj bi se priznale uradnikom njegovega resora v Južni Srbiji posebne doklade. Dejstvo, da !e tudi vladna večina odklonila ta predlog, ki ga je stavil dr. Korošec po svojem inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji, smatrajo politični krogi za hudo desavulranje notranjega ministra in za najodločneje demanti njegovih rožnatih izjav o Južni Srbiji. (Glej tudi naš beograjski dopis o tej zadevi. Op. ur.)
Ostale točke dnevnega reda so bile odgodene, ker niso bili navzoči resorni ministri. Prihodnja seja finančnega odbora bo šele po sestanku Narodne skupščine dne 29. t. m. popoldne.
Zunanji minister v avdijenci
Beograd, 18. maja p. Zunanji minister dr. Marinkovič se je mudil v Topoli, kjer Je bil sprejet v aivdijenci pri kralju. Popoldne se je vrnil Beograd in je zvečer priredil čajanko ra diplomatski zbor.
Konferenca paroplovnih podjetij
Split, 18. maja n. Danes Je pričela tukaj konferenca zastopnikov paroplovnih družb in lastnikov trgovinskih parnikov. Konferenca se bavi z raznimi strokovnimi vprašanji ter se iutri nadaljuje,
Vlada noče popolnoma neodvisnih sodišč
Razprava o sodniškem zakonu pred zaključkom.-Vlada je pristala samo na nekatere zahteve KDK glede neodvisnosti sodišč in sodnikov
Beograd, 18. maja p. Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o zakonu o sodnikih. Razpravljal je o členih, ki so bili tekom prejšnjih razprav rezervirani. Kakor je bilo pričakovati, ie minister pravde večinoma odklonil utemeljene predloge opozicije ter sprejel le one. katerim se ni mogel izogniti ako ni hotel še bolj podčrtati partizanstva in hegemonizma sedanjega režima. Sprejel je deloma predloge dr. Žerjava, ki gredo za tem. da se zasigura čim večja neodvisnost sodstva in sodnikov.
Čl 2.. ki je bil rezerviran z ozirom na predlog KDK, naj se pripuste tudi ženske v sodniško službo, je bil na zahtevo ministra pravde sprejet v prvotni stilizaciji. tako da ženske do novem zakonu ne morejo postati sodniki V debati je g. Pribičevič naglašal. da je ta člen povsem protiustaven, ker govori ustava le o državljanih in ne dela razlike med moškimi in ženskami.
Tudi čl 9. je bil sprejet v prvotni stilizaciji in je bil odklonjen predlog KDK. naj se sodniški izpiti oproste vseh taks. Sprejet je bil Ie predlog opozicije v tem smislu. da polagajo kandidatie izpite pri ape-lacijskih. ne oa ori kasaciiskem sodišču, kakor je določal vladni zakonski projekt.
Nadaljnja debata se ie razvila pri čl. 13., ki govori o imenovanju sodnikov. Kakor znano, je bil ta člen rezerviran na zahtevo posl. dr. Žerjava, ki je zahteval, da se vrši imenovanje sodnikov potom natečaja, ne pa po svobodni volji ministra pravde. Opozicija ie že takrat naglašala. da bi vodilo to do skrajnega partlzanstva. kar bi spravilo v nevarnost neodvisnost pravosodja in sodnikov. Minister pravde je le deloma osvojil predlog dr. Žerjava in pristal na to. da se imenujejo sodniki nižjih sodišč do predsednika okrožnega sodišča potom natečaia. dočim vztraja na svoiem prejšnjem stališču glede sodnikov in predsednikov apelaciiskeza in kasaciiskega sodišča.
O tem členu se je razvila obširna debata, v kateri so poslanci KDK ponovno na-glašali svoie stališče in zahtevali, da so tudi za sodnike in starešine višjih sodišč uveljavi sistem natečaja, ker nudi to edino
garancijo za neodvisnost sodnikov in sodišč. Dr Žerjav je v svojem govoru obžaloval. da se baš v trenutku, ko se v državi vedno boli širi ookret za depolitizacijo celokupne državne administracije uveljavlja zakonska določba k? omogoča skrajno oar-tizanstvo ori imenovanju sodnikov, predsednikov in podpredsednikov naiviš.iega sodišča. S tem ie ta zakon izgubil svojo upravičenost, kar je tem bolj tibžalovania vredno, ker se godi po desetletnih žalostnih izkušnjah. Dr. Žerjav ie ponovil svoj znani predlog, vendar pa ga je vladna večina tudi tokrat odklonila in ie odobrila stališče ministra pravde. Pri glasovanju ie prišlo vrhu tega še do ostrega spora med opozicijo in predsednikom ker ie opozicija ugotovila, da je ostala vlada v manjšini. Navzočih ie bilo namreč 11 poslancev opozicije in 7 poslancev vladne večine Predsednik pa ie kljub temu trdil, da je bil predlog z večino glasov sprejet.
Pribičevič: Ugotavljam, da je to ordina-ren falzifikat.
Dr. Hodžar: Vi hočete hegemonijo okrožnih sodišč.	_
Dr. Budisavljevič: To se vam bo še maščevalo v Sloveniji. Ne boste vedno v vladi.
Čl. 20. je bil sprejet v prvotni stilizaciji. Prav tako je bil brez spremembe sprejet tudi čl. 23.. ki govori o zabrani političnega udejstvovania sodnikov in določa, da se nanaša ta zabrana le na ono volilno okrožje, v katerem službuje dotični sodnik.
Čl. 60.. ki govori o inspektorj h. ie bil sprejet v smislu predloga dr Žerjava, tako da bodo za inšpektorje imenovani !e najsposobnejši in najbolje kvalificirani sodniki z najmanj 15. leti sodniške službe.
Pri čl. 64. je bil sprejet od dr. Žerjava predlagni dodatek, da veljajo za sodnike določbe uradniškega zakona, v kolikor njihov poločai ni reguliran s tem zakonom.
Pri čl. 77. se ie razvila obširna debata, ki se bo nadaljevala jutri dopoldne. Verjetno je. da bo zakonodajni odbor že na svoji jutrišnji seji definitivno sprejel z^kon o sodnikih, nakar pride v razpravo zakon o državljanstvu.
Dr. Karel Kramar prvič v svobodni
Jugoslaviji
Prisrčen sprejem predstavnikov češkoslovaškega parlamenta v Subotiei, Novem Sadu in Beogradu
Beograd, 18. maja i. Nocoj sta prispela semkaj predsednik češkoslovaške parlamen tarne delegacije g. dr. Uhli? in prvi predsednik češkoslovaške vlade dr Karel Kramar. ki se udeležita posvetovanj češkoslovaške in jugoslovenske parlamentarne delegacije. Češkoslovaška delegacija pride korporativno šele v nedeljo, dr. LJhlir in dr. Kramar pa sta potovala naprej, da skupno z voditelji naše delegacije pripravita vse potrebno za skupno konferenco. Beograjska politična javnost je zlasti z zadoščenjem pozdravila prihod g. dr. Kramafa. ki je znan kot eden najuglednejših prvoboriteljev za osvobojenje slovanskih narodov izpod av-stro-ogrskega jarma.
Odličnima gostoma so potovali nasproti do Subotice dr. Juraj Jankovič, Ilija Mihaj-lovič ter inšpektor ministrstva agrarne reforme dr. Kogojevič, ki je bil svoječasno skupno z dr. Kramarom interniran. Sprejem v Subotiei je bil nad vse prisrčen. Na kolodvoru so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, šolska mladina in velika množica ljudi, ki je odlična češkoslovaška
gosta navdušeno pozdravljala. Dr. Krama? je v Subotiei prvič po desetih letih stopil na jugoslovenska tla in sivolasemu prvobo-ritelju za naše narodno osvobojenje je drhtel glas, ko se je ganjen zahvaljeval ža navdušen sprejem.
Prav tako prisrčen Je bil tudi sprejem v Novem Sadu. Kolodvor je bil v cvetju in zastavah, velika množica ljudi s predstavniki oblasti na čelu pa je goste navdušeno pozdravljala.
Še bolj svečan Je bil sprejem v Beogradu. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva in veliko število poslancev in znancev obeh odličnih predstavnikov bratskega češkoslovaškega naioda. Komorativno je bilo zastopano češkoslovaško poslaništvo in češkoslovaški konzulat. Goste ie v imenu poslancev pozdravil g. dr. Behmen ki je v svojem govoru podčrtava! geslo »Zvestoba za zvestobo«, vodilno idejo odnošajev med obema bratskima državama. Med neprestanimi ovacijami množice sta se gosta v spremstvu znancev in prijateljev podala v hotel Palast.
Zaleski o poljski politiki
Včeraj je podal poljski zunanji minister ekspoze o odnošajih Poljske do sosednjih držav. — Normalno razmerje do Italije. —
Odnošaji do Litve in Rusije
Varšava, 18. maja, g. Danes opoldne je imel zunanji minister Zaleski v zunanjem odboru sejma ekspoze o zunanjepolitičnih vprašanjih. Uvodoma je minister Zaleski povdarjal poljsko voljo do miru in aktivno udeiežbo Poljske pri razorožitvenih pogajanjih ter pri pogajanjih za ustvaritev protivojnega pakta. Pri razpravi o odnošajih do posameznih držav je Zaleski predvsem povda-ril izvrstne odnošaje do Francije. Poljska je prepričana, da bo Francija z običajno previdnostjo postopala pri ustvarjanju odnošajev med Nemčijo in Francijo. Odnošaji do Romunije se niso izpre-menili.
Minister Zaleski je nato govoril o svojem sestanku z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem ter je demantiral govorice, ki so se razširile v inozemstvu in ki so dale temu posetu drug pomen, kakor je v resnici bil. Kot rezultat tega poseta je Zaleski navedel dejstvo, da se je italijanska vlada izjavila pripravljeno, da bo podpirala vsa mirovna prizadevanja Poljske. O kaki izpremembi jx>ljske politike napram svojim zaveznikom ne more biti govora.
Kar se tiče politike Poljske napram Litvi, je Zaleski kategorično izjavil, da stremi poljska vlada za tem. da pride do sklepa trgovinske pogodbe z Litvo. Poljska seveda ne more pristati na to,
da bi Litva ugajanja izrabila v to, da bi vplivala na poljsko politiko. Napram Nemčiji vzdržuje Poljska dobre sosedne odnošaje ter si samo želi, da se bodo trgovinska pogajanja s to državo kmalu končala. Napram sovjetski Rusiji je Poljska vedno vodila prijateljsko politiko. Izrazil je upanje, da se bodo tudi s to državo trgovinska pogajanja uspešno končala.
Gospodarska konferenca v Ženevi
Ženeva, 18. maja. (lo) Včeraj so raz« pravljali premogovni, sladkorni in splošni pododbor Društva narodov o raznih reso* lucijah, katere je predložil posvetovalni go» spodarski odbor Društva narodov. V teh predlogih se priporoča, naj gospodarska organizacija Društva narodov skrbno pro» uči vsa fakta, ki se nanašajo na produk. cijo konsuma in mednarodno trgovino slad« korja in ali naj se nadaljuje s proučeva* njem premogovnega vprašanja na podlagi smernic, katere je začrtal mednarodni go* sr>odarski odbor in da naj se nadaljuje akcija za znižanje carinskih tarif ki naj ustvari v svetovni trgovini znosljivejšo atmosfero. Nadalje priporočajo resolucije, naj se reši vprašanje produkcije železa, je« kla, strojev, volne in drugih produktov in naj se v teh vprašanjih čimpreje doseže sporazum.
Fantazije dr. Korošca o Južni Srbiji
Pravi pomen resolucije južnosrbskih radikalskih poslancev. - Odkrita blamaža g. Korošca
Beograd, 17. maja.
Znano Je, s kakšno sodbo o razmerah v Južni Srbiji se ie vrnil g. Korošec v Beograd. Bil je oduševljen. kako se mu je vse tam doli doDadlo, in zlasti ni imel dovolj lepih besed, da pohvali tamkajšnje upravno uradništvo. Cela javnost je bila perpleksna nad Koroščevimi izvajanji, ki se nahajajo v tako očitnem protislovju z vsem, kar se ie dosedaj i-z Južne Srbije pisalo, govorilo in culo. Ni bilo sicer težko uganiti, da je g. Koro-Ž,ec govoril tako, ker je Vukičevičev režim potreboval svedočbo neradikala, povrh še Slovenca in katolika, da so prav za prav vse obtožbe proti neznosnemu stanju, ki je zavladalo v Južni Srbiji, neosnovane. Dr. Koroščeve izjave so iz Beograda telegrafirali po vsem svetu kot klasičen dokaz, da so oni, ki kritizirajo razmere v Južni Srbiji kot neznosne, le grdi klevetniki.
Toda g. Korošec ima smolo. Takoj se Je že takrat oglasil južnosrbski radikalski poslanec Vasilje Trbič, ki je proglasil Koroščevo izjavo javno v listih za grdo laž. V demokratskem klubu so se konsternirani zbirali poznavalci razmer v Južni Srbiji ter spraševali, kaj za božjo voljo hoče ta notranji minister s svojimi gorostasnimi trditvami, ki morajo na narod v Južni Srbiji vplivati kot cinično zasmehovanje.
Zdi se, da ta bojazen ni bila neupravičena. Vsi trezni nacijonalni elementi v Južni Srbiji so ogorčeni nad lažnivimi i;n resnično ciničnimi falsifikacijami pra-
vega stanja stvari. Pritisku tega ogorčenja se sedaj ni mogel izogniti niti ra-dikalski poslanski klub in radikalski poslanci iz Južne Srbije so navalili na g. Vukičeviča, češ: kar je dr. Korošec zagrešil, se mora popraviti, ker drugače izgledamo, kakor da se strinjamo z njim; to pa znači, da nas bodo nagnali, kadar pridemo domov. Konferenca je sledila konferenci in danes so končno ti radikalski poslanci iz Južne Srbije sprejeli in izročili ministrskemu predsedniku resolucijo, ki v dolgoveznih besedah vsebuje in našteva razne pobožne želje, katere glavna vsebina pa je naravnost uničujoče desavuiranje svoje-časnih izjav notranjega ministra o upravnem aparatu v Južni Srbiji. Dočim je g. Korošec na vse pretege hvalil uradništvo, zahteva resolucija radikalskih poslancev od vlade, da izvede depolitizacijo vsega uradništva v Južni Srbiji, da odstrani v službenem poslovanju uradništva vsak strankarski in partizanski vpliv, da nažene uradnike k vljudnosti in koncilijantnosti napram prebivalstvu, da jih prisili, da poslujejo brzo, točno in zakonito ter da jim končno zabrani vršiti v službi in izven nje strankarsko agitacijo. Te zahteve kažejo torej jasno, kakšne razmere vladajo med upravnim uradništvom v Južni Srbiji, in so v svojem jedru odločna izjava, da je g. Korošec s svoiim intervjujem o razmerah v Južni Srbiji po-tvoril resnični položaj.
Japonska namerava zasesti
Mandžurijo
Velika mednarodna važnost japonskih vojaških priprav za vojne operacije v Mandžuriji--Južne kitajske čete pred Pekingom
Učiteljice se bodo smele tudi v Bodoče možiti po izbiri svojega srca
Prosvetno ministrstvo je opustilo svojo namero, da bi omejilo
svobodo možitve
pa bo poskrbel, da bodo učiteljice lahko preživele dopust in bolovanje v kraju službovanja, odnosno v kraju, kjer je sanato-
Beograd, 28. maja r. Beograjski učitelji ln učiteljice so včeraj popoldne priredili veliko zborovanje, na katerem so v glavnem razpravljali o onem zakonskem predlogu, ki namerava omejiti možitev učiteljic. EHskusija je potekla silno živahno, a posebno je učinkovala iizfjava referenta prosvet-r?ga ministrstva g. Rabrenovlča, ki je Isto tako prišel na zbor in po končani diskusiji javil:
»Od g. prosvetnega ministra sem pooblaščen, izjaviti, da minister v nobenem primeru ne namerava izdati odredbe, ki bi ji nasprotovali učitelji ali učiteljice. Minister je pripravljen, da po razpoloženju današnjega zibora in učiteljstva obče izda odredbo, ki bo v skladu z mišljenjem vsega našega učiteljstva. Diskutirane odredbe ne bo vstavil v zakon o osnovnih šolah, pač
Izmišljena senzacija o jugoslovanski Albi Juliji
Beograd, 18. maja. p. Nocojšnje «Novo» jti» prinašajo pod naslovom «KDK priprav« Ija AIbo Julijo* senzacijonalno vest, da na« nerava KDK v najkrajšem času prirediti slično velikansko manifestacijsko zborova« nje, l.akor ga je nedavno priredila romun* «ka opozicija v Albi Juliji. «Novosti» ob« enem dostavljajo, da bo vlada v tem slu« čaju nastopila proti KDK z vso ostrostjo Iti uporabila proti njej zakon o zaščiti dr« Žave. Vaš poročevalec se je informiral pri vodstvu KDK, kjer so mu to vest najod« ločneje zanikali in naglasili, da bo KDK nadaljevala svojo akcijo med narodom ka« kor doslej. Večji shod bo v Sisku, ki se bo vršil dne 23. t. m. in kjer se bo zbralo nad 20 tisoč ljudi.
Ubit vodja bolgarskih komitašev
Beograd, 18. maja. p. Iz Sofije je dospela rvečer doslej še nepotrjena vest, da je bil danes ubit eden izmed glavnih voditeljev rnakedonstvujuičib Ivan Mihajlov. Mihaj« lov je igral v pokretu makedonskih revo« lucijonarjev enako odločilno vlogo, kakor jo je igral Protogerov.
Francoska zračna junaka v Jugoslaviji
Novi Sad, 18. maja p. Danes popoldne ob i. sta dospela semkaj slovita francoska letalca Costes In Le Biixe, ki sta se nedavno vrnila v Pariz s posrečenega polet« okoli 6veta ln sta sedaj zopet na potu v Vzhodno Azijo. Na novosadskem letališču sta bila svečano si>rejeta. Jutri nadaljujeta polet v Beograd, kjer Ju pričakujejo na tamošnjem letališču že ob 7. zjutraj. Tudi v Beogradu Jima pripravljajo izredno svečan sprejem. Letalca letita na letalu tipa »Bresuet XIX« Doslej sta v 700 UTah preletela že nad 125 tisoč kilometrov, kar predstavila trikratno T»ot okoli ekvatorja.
Setev v Južni Srbiji
Beograd. 1«. maja p. Olasom poročil, ld JTh jt /rejelo ministrstvo »a poljedelstvo h Južne Srbite. )e stanj« «etve v Južni Srbiji izredno po-A-olJno. Zatrjuje »e, da bo letošnja žetev opija tire^jr-ala vse dosedanje. Po dosedanjih kalkulacijah »e bo pridelalo okrog 200.000 kg opija, kar predstavlja vredno«* četrt milijarde dinarfev.
Angažma Zikove v Pragi
Praga, 18. mat)a h. Dosedanja članica ra.greb-fk-ega narodnega gledališča ga. Zdenka Zikova ie b>la angažirana na češko narodno gledališče v Pragi kjer bo prvič nastopila v leseni.
Grško-nemšk* trgovinska pogodba
Atene, 18. maja (be.) Zunanji minister Mftialo-* op u los Je predložil grškemu parlamentu v ratifikacijo grško-nemško trgovinsko pogodibo. Minister Je priporočil zbornici, daj pogodbo takoj ratificira. da bo la.hko Grčija že to leto uživala ugodnosti te .pogodbe. Končno je izjavil minister, da pogodba v veliki med favorizira Grško.
rij, v katerem se nameravajo zdraviti. Vaša nadaljnja akcija v tem pravcu je odveč, ker bi značila, da hočete prebiti odprta vrata.«
To izjavo prosvetnega referenta so zborovalci burno pozdravili, nakar je bila re-digirana naslednja resolucija: »Beograjski učiteljski zbor je na svojem sestanku dne 17. t. m. proučil odredbo čl. 91. novega osnutka zakona o osnovnih šolah. Po zaslišanju vseh referatov in govorov glede porok učiteljic in njihovih pravic za nadaljevalni obstanek v službi po poroki smatra, da naj se v novi osnutek zakona po osnovnih šolah ne stavljajo nikake omejitve glede možitve učiteljic.«
Nesreča jugoslovenskega parnika v tržaškem prista-
•v v
mscu
Trst, 18. maja o. V tukajšnjem pristanišču se je nocoj ob 8.58 pripetila velika nesreča. Norveški parnik »Niif«, ki je vozil v. pristanišče, je zadel v levi bok jugoslovenskega 850 tonskega tovornega parnika »Val«, last Jadranske plovitbe, ki je zapuščal luko. Sunek je bil tako močan, da je v zadnjem delu jugoslovenskega parnika zazijala velika odprtina, skozi katero je naglo udirala voda. Tekom pol ure se je »Val« pogreznil. Samo sprednji del, ki je bil natovorjen z lesom, še deloma moli iz vode. Na »Valu«, kateremu je poveljeval kapitan Nesanovič je bilo 20 mož posadke. Vsi so takoj poskakali v vodo in se rešili. Glasom izjave kapitana Nesanoviča Izgleda, da se Je poveljnik norveškega parnika obnašal zelo čudno in se sploh ni brigal za brodolomce, kakor bi bila njegova dolžnost. »Niif« je baje šele kakih 15 minut po trčenju spustil v vodo čolne. Neki tržaški parnik, zasidran v luki Je dal alarm, nakar so prihiteli na pomoč vlačilci !n čolni pristaniškega poveljstva. Jugoslovanski mornarji so bili prepeliani v bolnico Eden izmed njih je težje ranjen. Zvečer jih Je obiskal v bolnici jugoslovenski konzul g. Smiljanič. Nesreča se je pripetila kakih 500 metrov od tržaškega svetilnika.
Dr. Stresemann na potu okrevanja
Berlin, 18. maja. g. Po zadnjih poročilih
se je zdravstveno stanje dr. Stresemanna izboljšalo Bolnik je zadnjo noč dobro spal. Zdravniki menijo, da bo bolezen koncem tega meseca prestala. Od jutri naprej se ne bodo več izdajali bulletini.
Berlin. 18. maja. s. Predsednik Coolidge »e je dal informirati o zdravstvenem ata« nju zunanjega ministra dr. Stresemanna. Kakor poroča <rBerliner Tageblatt* dobiva dr. Stresemann vsak dan veliko število pi« sem z dobrimi nasveti, kako bi naj pospe« šil svoje ozdravljenje.
Jtalia" sopet na Spitz-bergih
Kingsbay, 18. maja. s. Po 67urnl vožnji se je <rltalia» danes dopoldne ob 10. sreč« no povrnila s svojega polarnega poleta. Gt-neral Nobile in posadka so zapustili zra* koplov v najboljšem razpoloženju, biH pa so zelo izmučeni. General Nobile je izia« vil. da na polarnem ozemlju, nad katerim je letel, ni našel novega ozemlja. Povratek «rltalie» se je nekoliko zakasnil, ker so vi« harjl in dež ovirali polet.
Smrt nemškega državnika
Draždaae, 18. maia (be.) Včeraj, je nenadoma »mrl bivši državni pravosodni mio»tex dr. IfeioM
Tokio, 18. maja. g. Tukaj pričakujejo že za prihodnje dni mobilizacijo armade, ki , bo zasedla Mandžurijo.
j Tokio, 18. maja. d. Zastopnik Unitet Press t je imel razgovor z namestnikom vojnega ministra, ki mu je o položaju na Kitajskem izjavil naslednje: Meni se, da obstoji zaradi zmagovite ofenzive južne vojske možnost, da bo Mandžurija postala bojišče. Japonska v nobenih okoliščinah ne more dopustiti bojev med kitajskimi severnimi in južnimi Četami v Mandžurji. Vse je pripravljeno, da se lahko v najkrajšem času odpošljejo v Mandžurijo čete v tolikem številu, ki je potrebno, da se tam ohrani mir. Po pogodbi ima japonska vlada pravico imeti v Mandžuriji in vzdolž mandžurske železnice 15.000 mož. Vendar pa se japonska vlada ne bo obotavljala, to število za toliko povečati, kolikor bo potrebno, da se v danem slučaju vojaško zasede vsa Mandžurija. Ako bo potrebno, bi močni japonski kontingenti zasedli tudi mesto Šan-Haik-\Van v pokrajini Chili, kjer križa železnica Tientsin - Mukden mandžur-sko mejp, da se onemogočijo transporti južnokitajskih čet na tej progi.
Tokio, 18. maja. s. Vlada je poslala Cangt-solinu in yankingški vladi spomenico, v kateri povdarja veliko važnost, da se ohrani red in mir v Mandžuriji in v kateri se sporoča, da bi bilo mogoče, da bo Japonska ukrenila vse potrebno, da prepreči, da bi se nemiri razširili tudi na Mandžurijo. Spome-
nica ponovno zagotavlja strogo nevtralnost
Japonske.
Tokio, 18. maja (10.) V mestu te Je vršil shod proti odpošiljanju japonskih čet na
Kitajsko Policija je shod razgnala in aretirala 17 udeležencev. Nekateri Časopisi oslro napadajo vlado zaradi njene milita-ristične politike in povdarjajo, da je tako postopanje v trenutku, ko nastaja zaradi zmage južnokitajskih čet na Kitajskem po poinoma drug položaj, nerazumljivo in povdarjajo, da bi se morala Japonska v oči-gled skorajšnjemu padcu Čangtsolina prilagoditi čim preje novi politični situaciji.
Peking, 18. maja. (10.) Južnokitajske čete so zasedle mesti Paoting in čočan in napredujejo stalno proti Pekingu. Severne kitajske čete so opustile vsak odpor.
Peking, 18. maja. (10.) General Cangtso-tn je objavil manifest, v katerem obtožuje generala Fenga, da je v zvezi s komunisti. Kljub temu izjavlja Čangtsolin, da je pripravljen otvoriti pogajanja z drugimi južno-kitajskimi voditelji. Južnokitajske čete stalno prodirajo proti severu in njihove pred-straže stoje že 30 km pred Pekingom. Ino-zemci so v Pekingu prejeli poziv, naj ne za puste kolonije.
London, 18. maja. s. Po vesteh iz Pekinga je Čangtsolin, ozlovoljen zaradi odklonitve njegovega mirovnega predloga po juž. četah odredil splošno ofenzivo načrta Peking, Han-kau, Tientsiu, Pukau.
Policijski škandal v Londonu
Zanimiva interpelacija v spodnji zbornici« — Vlada izjavlja, da je treba izvesti najstrožjo preiskavo
London, 18. maja. d. V javnosti se mnogo govori o policijskem škandalu, ki bi mogel povzročiti krizo v nolranjem ministrstvu in v vodstvu londonSke kriminalne policije.
Delavska stranka je v spodnji zbornici vložila interpelacijo glede novih razkritij o škandalu v Hydeparku. Pred tedni sta bila znani nacijonalni ekonom Money in neka tip-karica v Hydeparku aretirana, in sicer, ker so ju osumili javnega pohuišanja. V razpravi pred policijskim sodiščem so policijski uradniki, ki so ju aretirali, prisegli, da sta aretiranca v resnici izvršila gotova dejanja, ki so povzročila javno pohujšanje. Money in njegova prijateljica, ki je iz dobre rodbine, pa sta bila oproščena, ker se je dokazala nemogočnost dejanj, katera so jima očitali policijski uradniki. Notranji minister je bil v spodnji zbornici večkrat interpeliran, kaj namerava storiti proti policijskim uradnikom, ki so prisegli po krivem.
Interpelacija delavske stranke navaja, da so deklico policijski uradniki odpeljali z njenega službenega mesta ter jo brez ?odnij«ke odredbe 5 ur zasliševali na policijskem predsedstvu. Skušali so s terorjem izsiliti i* deklice priznanje. Interpelant je ob burnem odobravanju zbornice izjavil, da Anglija še ni padla tako globoko, da bi si dala od konzervativne vlade dopasti metode ruske čeke,
Italija zahteva našo Dalmacijo!
Rim, 18. maja, g. V kanalu Porta Dia-conese se je v prisotnosti mnogih pa-triotičnih društev vršila nacijonalna svečanost, pri kateri so vlili vodo iz Jadranskega morja, ki so jo prinesli iz Zadra. v milanski kanal kot simbolični znak za združitev neodrešene Dalmacije. Zadrskl župan je imel govor, v katerem je izrazil željo, da bi simbolični združitvi kmalu sledila dejanska. Nato so molili molitev, v kateri izjavljajo «Daimatinci» pred božjim oltarjem, da nočejo biti Hrvati. Navzoči škoi je nato molil naslednji «Očenaš»: Oče naš, daj nam naš Jadran. Osvobodi Italijane vsega Jadrana. Dopusti, da bo Jadran domovina Italijanom od Benetk do Zadra, od Zadra do Valone, od Valone do Rima, ki je cilj vsakega italijanskega srca. Ves Jadran naj se osvobodi! Amen. Nato je množica priredila Mus-soliniju ovacije.
Tržaški slovenski visokošol-ci še vedno v ječah
Trst, 18. maja. o. Štirje visokošolci tn šest drugih slovenskih fantov, ki »o bili aretirani po izletu v Škocjansko jamo, so še vedno v zaporih. Policija je vložila da« nes sodišču ovadbo, v kateri jih dolži, da so žalili državno zastavo in državne usta«
nove.
Mussolini hoče blokirati Jugoslavijo
Atene, 18. maja g. Iz Partea poročajo, da se zasledujejo pogajanja med Italijo in Turčijo, ki se vodijo pod pro-tektoratom Anglije, z velikim zanimanjem. Meni se, da je nameravana sredozemska pogodba naperjena proti Franciji in Jugoslaviji. Ako bi prišlo do te pogodbe, je Francija končala svojo vlogo kot sredozemska sila ter bo izgubila svoj vpliv na bližnjem vzhodu. Ker bi tej pogodbi pristopila tudi Grčija, bi bila Jugoslavija popolnoma izolirana in bi mogla Italija ali Grčija vsak čas nad njo proglasiti blokiado.
Politični umori v Italiji
Rim, 18. maja. s. O vzrokih zaradi ka« terih je komunist Della Maggiora umoril fašističnega tajnika v Ponte Buggianese, ni 3e nobenih zanesljivih vesti. Govori se, da ie morilec zapustil Francijo, kamor je bil nobegnil, da se maščuje nad fašizmom. Njegova prvotno določena žrtev pa ni bil umorjeni fašistični tajnik, temveč druga visoka osebnost fašizma, do katere pa ni mogel priti. V slepem sovraštvu je zaradi tega poiskal drugo žrtev. Komunista so pod močno eskorto odpeljali v Pistojo. Pri ] zasliševanju ni hotel preiskovalnemu sod« • niku dati nobenih podatkov o vzrokih svo« i jega dejanja*
turške policije in tortur ameriške polici]«.
Deklica je sedaj v bolnici, ker so ji docela popustili živci.
Notranji minister Hicks je hotel zbornico očividno nekoliko pomiriti. Priznal je, da ni bila posebno srečna misel, da se je v tem primera pričelo s kazenskim postopanjem. Dejal je. da je takoj po prijavi interpelacije osebno poklical na odgovornost državnega pravdnika in oba policijska uradnika, ki sta deklico zasliševala. Minister je priznal, da bo pač potreba pričeti disciplinarno preiskavo. Kljub temu, da izjavljajo policijski uradniki, da so nedolžni, meni minister, da je v interesu ugleda londonske policije natančna in takojšnja preiskava o tem, kako se je deklica na policijskem predsedstvu easliševala, potrebna. Minister bi brezdvomno izgubil pravico ostati le še eno uro na svojem mestu. ako bi se protivil taki preiskavi.
Minister Hicks je nato vprašal spodnjo zbornico, ali je za to, da vodi to preiskavo eden izmed najvišjih sodnikov Anglije. Hen-derson, ki je bil notranji minister v Mao donaldovem kabinetu, je izjavil, da more njegova stranka sprejeti tako preiskavo le tedaj, ako je minister pripravljen, da se ne bo preiskalo samo zasliševanje te deklice, temveč vse pritožbe, ki so bile vložene proti londonski policijL
General Auffenberg-Komarow f
Dunaj, 18. mala s. .Danes opoldne le umrl general AuJferrberg-Komarow na poapnenju žil.
Pokojnik je zaČe* svojo vojaško karljero kot poročnik pri praškem 28. pp. Okupacije Bosne se je udeležil že kot generalštabni oficir. L. 1909. je bil imenovan za poveljujočega generala v Sarajevu, kjer ie ostal do 1. 1911.. ko je postal vojni minister. Na tem mestu se ie izkazal silno delavnega in samostojnega. Proti sklepu ministrskega sveta je L 1912. naročil pri Škodi v Plznu 12 baterij 30.5-cm-skih možnarjev, ki so igrali odločilno vlogo na zapadnem bojišču, da so omogočili nemškim četam prodor francosko-belgijskega trdnjavskega pasu. Razen tega je z naročilom 76 novih poljskih baterij povečal topništvo avstrijske vojske za 30 %. Kot minister Je zahteval zvišanje kontingenta moštva v armadi, s čimer pa ni prodrl in je zaradi tega podal ostavko.
Ob izbruhu vojne mu Je bilo poverjeno poveljstvo nad IV. avstrijsko armado na ruski fronti, kjer je dosegel znatne začetne uspehe, ki jih pa zaradi neuspehrvv na desnem krilu ni mogel izkoristiti. Moral se ie umakniti, kar mu je nakopalo pri dvoru huda nasprotstva. Njegov najhujši sovražnik je bil nadvojvoda Friderik, ki je dosegel, da je moral Auifenberg odstopiti ter se celo zagovarjati »red sodiščem za neko zlorabo uradne oblasti, zagrešeno še 1. 1912. Pred sodiščem je bil soglasno oproščen, vendar ni več Prišel v poštev kot poveljnik na fronti. Za omenjene začetne uspehe je dobil častni pridevek Komarow.
Po prevratu se le general Auffenfcerg pečal s pisanjem. Izdal je nekoliko knjig sipominov. sodeloval pa je tudi kot sotrud-nik raznih nemških časopisov.
Praški proces
Praga, 18. maja. h. Razprava proti Ml« haljku in tovarišem je bila danes »lo na* peta. Najprej je bila zaslišana sestra dr. Klepetara. Oče dr. Klepetara je sporočil, da bo prišel jutri na razpravo, ker je danes bolan. Z veliko napetostjo se je pričakova* la izpoved generalnega tajnika republikan« ske stranke Sede Iz Bratislave, ki ga je predlagal državni pravdnik, da bi potrdil, da je imel z obtožencem pri Strbi »esta« nek. Seda ni mogel potrditi, da je obto« ženca videl v dnevih umora. Proti koncu razprave je pri51 o do Izredne debate med braniteliem dr. Klepetara in drž. pravdni« kom. Med odmorom »e je celo govorilo, da bo branitelj dr. Klepetara odložil ob« rambo. Zanimivo je, da je priSlo več Slo« vakov h rojstnega kraja Mihaljke v narod« ni noši v sodnijsko poslopje, da bi videli Mihaljka na obtožni klopi. Niso bili pri* puščeni k razpravi.
Atentat na rablja
Newyork, 18. maja 9. Davi Je pri hi51 newyw-škeg* rabila ClHota eksplodirala bomba. Eksplozija le vrgla CIliota, njegovo ženo io otroke iz positeJje, vendar pa so vsi ostali nepoškodovani. Eitiot 1« izvršil justifikaoijo Sacca in Vanzetija.
Zima in viharji v gornji Italiji
Rim, 18. maja. a. Listi poročajo o novU snežnih metežih, toči in viharjih v gornji Italiji, zlasti v Lombardiji. V Varese se j« cona, kjer 90 divjali viharji razprostiral« do Laga Maggiore. Toča je napravila v na« sadih veliko škodo. Strela je udarila v ne« ko hišo, ki je pogorela. Gorovje okoli Lec» ce je pokrito s snegom. Temperatura je znatno padla. V Piacenzi je vihar odnesel strehe več hiš.
Milan, 18. maja. g. Po vsej gornji ItaHji zlasti v Lombardiji divjajo snežni viharju Temperatura je močno padla Mraz je tudi v tridentski pokrajini napravil veliko ško» do, ki jo računajo na več milijonov.
Messina, 18. maja s. Hudo neurje z moč« nim «širokom» je divjalo na obali. 20 ribi« ških ladij je bilo odnešenih na odprto morje. Ena ladja je rešila 4 brodolomce. Pet ribičev je utonilo. Manjkajo vesti o treh ribiških ladjah, na katerih je bilo 20 ribičev.
Eksplozija na parniku
Rio de Jaoedro, 18. mata (lo.) Nt parnik« Cb*.
lamd j« eksplodiralo 16.000 gakm petrolej*. Ubiti
sta bili dve o«ebL
Stroge obsodbe v Turčiji
Angora, 18. maj* (to.) Kazensko *odiš6e je obsodilo zataidi porveverjenja Ja-vnih foodov več oseb Poslanec Ali RLza je bii obsojen na 30 mesecev ječe. Drug* obtoženci so biH otosojeast aa 4700 turških ter globe.
Komunalne zadeve viške občine
Viška Javnost se zadnji čas precel ma za delovanje občinske uprave in komentira sklepe občinskega odbora na najrazličnejše načine. Poslednje dni razburja gotove občane sklep občinskega odbora, <?a bi se naj gradil preko regulirane Gradašči-ce samo en most, bi sicer na tako zvat?4 »Marinčičevi cesti«. Ta del občanov, ki protestira prod sklepu občinskega odbora, vali vso odgovornost izglasovanja tega sklepa na »Napredno gospodarsko stranko«, češ, da so oni zakrivili, da izgubi »Bocova cesta« most, ki ga oni reklamirajo zase.
Ponovno se je razpravljalo v občinskem odboru o gradnji mostov ter e ko Oradaščl-ce in je imela napredna delegacija vedno pred očmi stvarne in gospodarske potrebe. Tako je pred vsem zagovarjala trrvotni načrt, da se gradita dva mosta, t. j. pri Boctt in pri Vojnoviču, ln da se g. Bocu prizna upravičenost zahteve po odškodnini. Tozadevno je stavil g. Sojer celo konkreten predlog, ki pa ni prišel do realizacije, keT je delavski blok stavil zahtevo po nvedb! razlasti-' vmega postopanja in se je tudi klerikai.ii klub izjavil na usta g. župnika proti vsaki odškodnini, češ. da bi v primeru priznanja odškodnine g Bocu prišli še drugi posestniki s sličnimi zahtevami. S temi zjavami je bil tedaj onemogočen načrt gradnje mostu pri Bocu, ker slednji brez odškodnine n« odstopi potrebnega sveta, uvedba razlastitvenega postopanja pa M — kljub temu, da je nezmisel-na, ker ni utemeljena v zakonu — zavlekla gradnjo mostov v nedogleden čas.
Iz te situacije Jt bilo treba naiti izhod. In tako se Je odločil občinski odbor pri dveh naslednjih sejah z večino glasov (in sdcer prvič z 21, dr 15) za gradnjo enega samega mostu kakih 40 korakov višje Bocovega in nekaj več nižje Vojnovičevega mostu. Naravnost nezmiselno in nemožato je, da se hoče sedaj naprtiti vsa odgovornost za ta sklep edino napredni elegaclil, ki šteje v občinskem odboru od 33 odbornikov le njih 12. Ako bi delavska ln klerikalna delegacija, ki šteje skupaj 21 odbornikov, ne bili za tako rešitev .bi napredno delegacijo lahko dvakrat preglasovali. Iz tega jasno sledi, da Je vse hujskanje od izvestnih strani čisto navadna demagogija in Izbegavanje.
Da je napredna delegacija koroorativno glasovala za gradnjo mostu na »Marinčičevi cesti«, je Imela svoje tehtne razloge v tem, da je 1.) gradnja mostu absolutno imj. na in neodložljiva, ako se hoče obvarovati interesente pred škodo m občino odškod. ninskih tožb od strani vodoindustrijskih interesentov, 2.) ker bi gTadnjo enega mostu moral izvršiti močvlriski odbor in bi se tako prištediio občini 74.000 Din. in 3.) ker — ako hočemo biti objektivni — v resnici nI absolutne stvarne potrebe za gradnjo dveh mostov na tako maM razdalil. Edino ti motivi so vodili napredni občinski klub, da se Je odločil za most na »Marinčičevi cesti« in za poznejši most pri milarm. Vsega tega se ne more trditi o obeh ostalih klubih, ki sta v tem vprašanja oba cepljena fn zastopajo njuni posamezni člani očividno 1? osebne Interese par hišnih posestnikov ter hočejo kovati za svoje stranke politični kapital.
K izjavi g. Lombar 'a ob prflfkl zadnje občinske seje, da ga }e »ram, da sedi v takem klubu kakor Je SLS, bi samo prtpom-irtti, da ta izjava potrjuje naše gornje nasl-ranje, kajti župnišče glede na bodoči dom konference sv. Antona ne more biti desin-teresrano na tem. da-M se gradi most pri Vojnoviču aH ne. Ako delavski tn klerikalni khib revidirata svoje stališče in »e vendarle odločita za to, da se dosež« sporazum i g. Bocom glede odškodnine ter tako omogočita gradnjo betonskega mostn pri Bocu, Je več kot gotovo, da se bo fcndi napredna delegacija •povrnila k rvotemu prvotnemu predlogu. Seveda bi bilo treba sedai tozadevne fmlcijative od strani g. župana, ki na čudo k vsej stvari n« gane s prstom, nego pošilja druge po kostanj v žerjavico, sam pa stoji ob strani In si mane roke, če: jaz sem nedolžen. Stvar žuoa-n i bi bila, da zavzame nekakšno stališče, zlasti že glede na to, da se od vseh strani grozi x odškodninskimi tožbami.
Pri tej priliki bi si dovolili še skromno vprašati g. župana, kaj je s perlščem, ki je svoj čas dvignil tudi precej prahu. Baje bi moralo biti že Ugotovljeno, pa se menda do danes še ni pričeto % delom. —c
»JUTRO« 5f. 117
3
SoSoft: 19. V. 1928
Jubilej Ljubljanskega Sokola
1863. - 1928.
Letos poteka 65. leto, odkar je bil nstanovljen v Ljubljani «Južni Sokol«, ki so ga naši predniki prekrstili v «Ljub-ij ari skega Sokola« takoj potem, ko je avstrijska vlada šiloma zadušila «Juž-nega Sokola«. Od ustanoviteljev tega prvega sokolskega društva na slovanskem jugu živi danes v Ljubljani samo
le brat Peter Grasselli — mož, ki je vse pvoje življenje aktivno celoval v kulturnem in političnem gibanju in bojevanju Slovencev.
Leto potem, ko je velika tvorba nesmrtnega Tyrša razvnela naše severne brate Cehe, je sokolska ideja zavoje-vala Ljubljano, odkoder se je širila po vsem slovenskem ozemlju kot mlada, sveža, borbena sila nacijonalne zavesti in od dneva do dneva stopnjujočega se prizadevanja po osvobojenju vseh slovanskih plemen iz trdih in krutih spon germanske železne pesti. Iz Ljubljane je svobodna ideja našla pot v Zagreb, od tam v Beograd, tako, da je bila sokolska ideja prva, ki je preskočila državne meje in trem vejam na jugu Evrope zbudila zavest, da poganjajo iz enega debla — Slovanstva. S to zavestjo se je v našem narodu krepila odpornost in kljubovalnost, s sokolsko vzgojo je rastla njegova fizična in moralna moč. Kdor je bil Sokol, se je priglasil s tem k prostovoljni narodni vojski, ki je rušila temelje starega sveta nasilja in krivic ter pripravljala pot nacijonalni in politični svobodi južnih in severnih Slovanov. Sokol-revolucijonar je ustvarjal in ustvaril novo pokolenje in mobiliziraj vse najboljše moči v narodu, ki so ob rastoči svoji nacijonalni zavesti zmagovito delale za kulturni in politični preporod naroda. Po slovanskem svetu je zavel nov duh, ki je predramil speče moči naroda, da je vzravnal hrbtenico in ponosno dvignil glavo — nikomur več suženj in hlapec!
Narod je začel umevati in ceniti kulturne pridobitve svojih kulturnih delavcev znanstvenikov in umetnikov, iz vrelca lastnega duševnega življenja je zajemal zdravo hrano in se z njo krepil v svoji duševnosti. Pod sokolske zastave so hrumeli vsi neustrašeni sinovi na-
roda, ki jim je germanska roka pritiskala na čelo pečat izdajstva, a v dušah se je gromadil nacijonalni ponos, ki je poznal samo eno pot — pot zmage!
Tako burno in sveže življenje je ves čas kipelo iz našega matičnega društva, iz »Ljubljanskega Sokola«, ki je mogel razvijati tem intenzivnejšo delavnost, ko se je pred dobrimi 30. leti naselil v »Narodnem domu», katerega zgradbo je omogočil s svojim denarjem in z odpovedjo po samosvojem domu. Ta žrtev je rodila obilo plodov, kakor vsako dobro m plemenito delo ovenčajo dragoceni uspehi. Vsa Slovenija je zacvetela v rdečih sokolskih srajcah, da se je sever slovanskega juga visoko popel v kulturi in zavednosti, v zdravju in lepoti naroda, in je v osvobojeni in ujedi-njeni domovini prevzel vodilno mesto v Sokolstvu naše države, ki jo hoče fizično in moralno izobličiti v sokolskem duhu za vredno in ponosno posestrimo svoje severne zaveznice CSR.
Kdor starejših naših mož in žena danes v Ljubljani hi v Sloveniji hodi ponosno vzravnan s čistimi rokami, z jas-nim čelom in s plemenitimi nameni, koristiti in služiti narodu, nesebično in trajno do izčrpanosti — ta je pil dejansko domovinsko tiubezen iz neusahljivega studenca sokolske tvornosti, ki je Izpričana v delih preteklosti, a ima pred seboj brezkrajno planjavo novih nalog: dvigniti vse narodove moralne in fizične moči do popolnosti, ki je kulturnemu človeku sploh dosegljiva.
Sokolska ideja, ki je ob velikih manifestacijah v Pragi in v Ljubljani zadivi-la celo vse neslovanske narode, kliče na pozitivno nacijonalno delo vse plasti našega naroda, zagotavljajoč mu zdravje in moč, smelost in mladost — te temeljne pogoje njegovega naprednega, kulturnega življenja in snovanja. Ne bolnica in hiralnica, temveč krasna hiša zdravja in veselja, vede, omike in umetnosti bodi naša domovina, ki ji kažejo pot napredka in razvoja vihrajoči sokolski prapori.
Pozdravljamo »Ljubljanskega Sokola«, ko stopa z nedeljsko jubilejno javno telovadbo v praznik svojega dela, kot naše matično društvo, želeč mu neoviranega udejstvovanja v bodočnosti!
Zdravo!
Lepo počaičenje vrle slovenske korenine
Izlet v Zrkovce ln ustanovitev 21. ljudske knjižnice ZKD.
Maribor, 18. maja Kljub nestalnemu vremenu je prišlo včeraj na praznik popoldne v Zrkovce več sto ljudi iz Maribora, Pobrežja, Tezna, Krče-vine, Sv. Petra, Sv. Marjete in domačinov, da se udeležijo malega slavja v čast ta-roošnjemu županu Alojziju Selu. Vsi prostori v poslopju Selove gostilne in na vrtu pred hišo so bili natlačeno zasedeni že kmalu po popoldanskih urah. Ob zvokih domače godbe na pihala ter ob lepih pes-
Danes!
Najnovejši »Ufa« - velefilm
Danes!
V glavni vlogi kot sobarica nastopi dražestna
MADY CHRISTIANS
Poleg nje še
ERNA MORENA, V/ERNER FUETTERER, DAGNY SERVAES
Kaotično življenje velemestnega hotela. Mlada medicinka - sobarica. Tajna ljubezen. Strast učenjaka. Zločinec iz ljubezni do človeštva. Družba, ki se boji policije. — Ples v maskah. — Policijska
preiskava. Premijera danes ob 4., pol 8. in 9. uri Telefon 2124	ELITNI KINO MATICA
mih, W so Jih zapeli pevski zbori slovenskih trgovcev in »Jadrana« iz Maribora in »Zarje« s Pobrežja, se je hitro razvilo pravo slovensko ljudsko veselje.
V imenu izletnikov Je g. Kej-žar h Maribora očrtal pomen slavnosti s kratkim nagovorom, v katerem je zlasti povdarjal Selovo značajnnst v narodnem delu, njegovo neomahljivosit kot naprednjaka, njegovo delo za napredek občine skozi 30 let njegovega županovanja, njegove zasluge za razvoj gasilstva in njegova stremljenja za prosvetno probujo naroda. Večstoglava množica je slnvljencu ponovno prirejala burne ovacije. V imenu ZKD je njen predsednik g. Skala naznanil občinstvu veselo vest, da je znani mariborski trgovec go-
spod Welxl domovinski občini svojega očeta preko ZKD podaril povodom svoje 50-letnice 50 knjig kot temelj za ustanovitev male ljudske knjižnice za to občino. SIcer že obstoja od poprej v isti občini, v Brezju tudi mala knjižnica, pa vendar »o se občani odločili, da se tudi v Zrkovcih samih pri g. Selu ustanovi Se ena knjižnica ter se je v to svrho sestavil tudi mal odbor domačinov, kateremu Je na čelu t. župan Sel.
Tako Je ustanovljena 21. Javna ljudska knjižnica ZKD ter Je predsednik ZKD izročil knjige v varstvo domačemu odboru. Gospod župan Sel se Je ganjen zahvalil s kratkimi besedami, ki so izražale vso skromnost vrlega slovenskega moža. Povdarjal je. da hoče do konca svojega življenja hoditi po poti, katero si je začrtal, in delati v korist obč;ne m naroda. Z veselim rajanjem v lepi prosti naravi je končala prisrčna siavnost.
Dva strela v tišini majskega jutra
Nekatere pojasnitve ljubavne drame na Črnem vrhu
Ljubljana, 18. maja Naše kratko poročilo o novi žalostni ljubezenski tra-gediji dveh Ljubljančanov, ma-gistratnega nadrevidenta Jcsipa Smoleta in šivilje Minke Logarjeve je vzbudila razumljivo senzacijo in pomilovanje obeh žrtev.
Znanje, ki ga je pokojni Smole na predlanskem Miklavževanju navezal z Minko Logarjevo, je bilo tako močno, da se pokojnik nikakor ni hotel odvrniti od simpatične blondinke, ki si je služila svoj kruh
Josip Smole
s šivanjem. Skoro sleherno nedeljo sta odhajala skupno na deželo in prirejala izlete. Prav, pogosto sta odšla skupno ali celo z večjo družbo v Črni vrh nad Polhovim g-radcem na lov v Smoletov revir.
Za tak izlet sta se odločila tudi preteklo nedeljo. Zvečer se je Smole nahajal v družbi svojih znancev v kavarni »Zvezda«, kjer je bil prav dobre volje. Kazal ni ni-kake žalosti. Le še prisrčnejši se je zdel vsem. Od znancev se je poslovil pozno v noč z nekakim pomembnim nasmehom na obrazu ... Cd doma v Kolizejski ulici 34 je odšel v ponedeljek ob 3. popoldne, oblečen v lovsko obleko in opremljen s kara-binko. V mesiu nekje sta se nato našla z Logarjevo, ki je bila tekom dopoldneva zaposlena s šivanjem, v gostilni pri »Kolovratu«. Najela sta nato avto ter se ustavila na strelišču pod Rožnikom, kjer je Srrole kot član Društva ostrostrelcev še nekaj časa streljal. Takoj nato sta se zopet vsedla v avto in je Smole omenil znancem na strelišču, da gre v svoje lovišče nad petelina. Na večer sta prispela oba na cilj ter se ustavila v znani Buhovi gostilni na Črnem vrhu, kjer sta naročila večerjo. V gostilni sta bila oba dolro razpoložena. Šele pozno zvečer je jela postajati Minka nekam otožnejša Pred odhodom k počitku je Smole naročil za naslednji dan kosilo, rekoč, da se bosta vrnila precej pozno, ker nameravata zarana vstati in oditi nad petelina. Minka pa je prosila gostilničarja še za papir, nakar sta odšla po stopnicah.
Kai se je godilo v zgornji sobi ponoči, ostane tajnost Dognano je le, da je luč gorela do jutra. Odšla sta iz hiše nekaj po 2. uri ponoči in se podala na bližnji grič, ki meji na gozd-. Tišino ranega jutra sta okrog pol 5. nenadoma prekinila dva strela, ki ju je bilo čuti v presledku par minut . . . Kakor pripovedujejo domačini, so isti čas čuli od daleč tudi krčevit vzklik
»Jezus Marija!« . . . Nato je vse zamrlo v jutranji tišini.
Buhovi so se opoldne čudili, kako da se njuna gosta ne vrneta. Čakali so ju tudi še pozno v večer, a zaman. Gostilničar se je nemalo začudil, ko je stopil v sobo in našel tamkaj dvoje pisem: prvo naslovljeno na Smoletovo mater, drugo pa na Min-kinega brata Staneta, urarja v Ljubljani Ker obeh tudi v sredo dopoldne ni bilo nazaj, so jeli Buhovi misliti, da sta iz neznanega vzroka odpotovala.
Temu pa, žalibog, ni bilo tako. Omenjenega dne Je neki pastir pasel na bližnjem gričku ovce, ki so se mu pa naenkrat raz-bežale. Goneč jih skupaj, je pastir prestrašen odskočil, ker je skoraj zadel ob dvoje trupel. Obstal je ob strašnem prizoru kakor ukopan. Ves prepaden Jo je nato ubral v vas povedat ljudem nepričakovano novico. O dogodku je bil obveščen takoj tud' župan Trobec, ki se je podal v Polhov gradeč ter prijavil tragedijo orožnikom, ki so po ogledu odposlali v Ljubljano brzojav policiji in Smoletovi rodbini, nakar so se odpeljali v četrtek na Črni vrh Smoletova mati, ravnatelj pogrebnega zavoda g. Šaplja in g. Novak.
Kakor je ugotovila že prej došla komisija, je bila zadeta Logarjeva v srce ter je ležala na hrbtu. On je pa ležal ob njenem vznožju enako s prestreljenim srcem. Poleg njega karabinka. Logarjevi je Smole, ko je bila mrtva, Izmil rano in ji ovil okrog sklenjenih rok rožni venec, vmes pa vtaknil smrekovih vejic za zadnji lovski pozdrav.
Obe trupli sta bili po ogledu prenešeni v mrtvašnica Kakor doznavamo, bo Minka Logarjeva pokopana na tamošniem pokopališču, dočim so Smoletovo truplo prepeljali snoči z avtomobilom Mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljana Pogreb se bo vršil v soboto ob 16.30 iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Ka] je gnalo oba v smrt? Na to vprašanje je pač težko dati odgovoT. h pisem, ki sta jih pustila oba, je razvidetl, da se je Minka v nedeljo zvečer doma nekaj sprla in jo je to močno deprimiralo. On pa pojasnjuje v pismu, da sicer ni imel nl-kakega namena končati si življenje, da Da je končno le pristal za skupni odhod v večnost.
Smrtna nesreča pri Metliki
Metlika, 18. maja Predvčerajšnjim, v sredo, je imela po-sestnica Ana Režek v vasi Krašnjega vrha, občina Radovica. na njivi delavce, ki so sadili koruzo. Ob 13. so delo dokončali, nakar so se odpeljali z vozom proti domu Voznik Joža Vlvoda je pognal konje v galop. Poldrugi kilometer od njive proti domu cesta zelo visi. Vivoda pa ni hotel stopiti z voza, da bi ga zavrl, marveč je konje pognal v dir. da bi tako čim prej prišel zopet do ravnice. Domača hčerka ga Je opozorila, da s tega voza kaj rado pade kolo in mu ie nasvetovala, naj vozi pre-
m
Požar na vzhodu
(Rumena nevarnost) Lon Chaney
Pride v kino »DVOR«.
Dane« nepreklicno zadnji dan!!! Aleksandri Dnmasa mL nesmrtno delo
Poglejte si še danes t« velefflm, ker fntri je prepozno I
Telefon 2730	KINO »DVOR«.
vidneje. Vivoda pa se za to ni zmenil.
Kmalu nato se le pripetila nesreča. Z voza je padlo zadnje kolo, vsled česar se je voz naglo nagnil na stran. Voznik Vivoda in domači hčerki. 18-letna Ana In 14-lerna Marija, so padli z voza. K sreči pa se jim ni pripetilo nič hujšega. Pač pa so se splašili konii, ki so nato v divjem diru drveli po cesti naprej. Voz Je začel odska-kovati, kar je imelo za posledico, da sta delavki Marija Rus in Ana Režek padli z voza. Ano Rus je vleklo kakih 50 korakov za vozom, nakar je težko ranjena obležala in klicala na pomoč. Marija Režekova pa je padla tako nesrečno pod voz, da jo je popolnoma zmlel in vlekel kakih 350 korakov po cesti dalje. Šele ko le prihitela nasproti posestnica Bara Matjašičeva in junaško ustavila podivjane konje, so jo potegnili vso razmesarjeno Izpod voza. Bila je že v nezavesti in se kljub takojšnji zdravniški pomoči ni več zavedla. Zdravnik dr. Ivo Pavešič je mogel ugotoviti samo še njeno smrt Ana Rusnva je dobila težke poškodbe po vsem telesu ln so jo takoj nato prepelialf v metliško bolnico Kljub težkim poškodbam pa zdravniki upalo, da jo bodo ohranili pri življenju. V okolici je tragična nesreča vzbudila splošno sočustvovanje
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 18. maja
Pri današnjem žrebanju drž. razredne loterije so bile izžrebane naslednje srečke *
400.000 Din dobi srečka 108.692.
40.000 Din dobi srečka 72.176.
30.000 Din do-bi srečka 120.525.
Po 20.000 Din dobijo srečke 66.934 in 88.674.
Po 10.000 Din: 8459. 12.419, 38.004, 69.753, 110.389 in 120.089.
Po 3500 Din: 19.035. 20.431. 47.391, 73.980. 78.318, 93.815, 96.701, 102.252 in 120.607.
Po 1500 Din dobiio srečke: 792. 2832, 3060, 3499, 3564. 3616, 4790. 5905. 6117, 6529, 6541, 8001. 8776, 8917, 10.461, 10.883, 10.990. 11.162. 12.439. 13.124, 16.863, 17.902, 18.017, 18.039, 18.326, 18.377, 20.290, 20.542, 21.193, 22.713, 23.112, 23.771, 23.779, 23.808, 24.279, 24.472, 24.744, 25.201. 25.459. 25.999, 26.720. 27.130, 28.143, 28.184. 28.843, 29.592, 30.115, 31.997, 32.783, 33.156, 32.835, 34.047, 34.362, 34.686, 34.814, 35.526, 37.689, 39.870, 40.908, 41.815, 42.558, 44.341, 44.695, 45.098. 45.591, 45.666, 45.904, 46.403. 48.742, 51.142, 51.889, 53.653, 54.143, 55.133, 55.347, 55.963, 56.449, 56.684, 56.739, 57.388, 57.668, 59.533, 60.536, 60.738, 60.554, 62.010, 62.376, 62 582, 63.012. 63.210, 63.363, 64.416. 64.585, 65.843, 66.196, 66.595, 66.872, 66.911, 67.605, 69.850, 70.071. 70.689. 72.392. 73.339, 74.692, 74.470, 74.978, 75.504, 77.202, 77.470. 77.828, 78.177. 78.845, 79.093, 80.075, 80.926, 81.343. 83.363, 84.153. 84.540, 84.839, 85.022, 85.866. 85.927. 87.039, 87.182. 87.261, 87.920, 87.953, 88.723, 89.043, 90.161, 91.007, 91.789, 92.332, 92.390. 93.224, 93.466. 94.482. 95.930, 96.460. 96.509. 96.698, 97.915, 99.276, 99.323. 99.483. 99.486. 99.918, 100.585, 101.462 101.834 102.488 102.512 103.719 105.139 105.233 107.060 108.584 108.780 108.874 110.211 110.292 110.538 112.093 113.180 113.519 113.984 114.399 114.578 114.689 114.920 115.825 117.658 118.062 119.437 119.605 120.768 120.974 122.137 122.170 123.424 123 900 124.135 in 88.812.
Deco, ki hodi v šolo, najzanesljiveje obva-jejo prehlada, oahoda in influence okusne
toteorjMjius
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Z a 5 e t e k ob 20. Sobota, 19. maja. Cvrano de Bergerac. Ljud.
predstava po zniž. cenah. Izven. Nedelja, 20. maja ob 15. Herman Celjski.
Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 21. maja. Zupan Stilmondski. A.
Ljubljanska ooera
Z a 5 e t e k ob 19 30. 8cbota, 19. maia. Prodana nevesta. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20. maja. Zaljubljen v tri oranže. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 21. maja. Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 19. maja ob 20. »Svet«. C. Kuponi.
Nedelja, 20. maja ob 20. »Dobri vojak Švejk«.
Kuponi. Znižane cene Zadnjikrat. Ponedeljek, 21. maja. Zaprto. Torek, 22. maja ob 20. Svet. A. Kuponi.
Ljudska operna predstava v Ljubljani.
Danes, v soboto se poje v ljubljanski operi Smetanova opera »Prodana nevesta« z go. Ribičevo v vloei Marinke in g. Banovcem kot Jankom. Mešetarja Kecala poje gospod Rumpelj. Vašek je g. Mohorič. Ostale vloge so v rokah gg. Poličeve in Medvedove ter
gg. Perka, Janka, Simončiča ln Sekule. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor. Opero dirigira kapelnik Balatka. Predstava je ljudska in veljajo za njo izredno znižane cene od 26 D navzdol. V nedeljo 20. t. m. sta v ljubljan. gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. se vprizori Novačanov »Herman Celjski«, zvečer pa Prokofjeva opera »Zaljub Ijen v tri oranže«. Obe predstavi sta ljudski in veljajo za nji znižane cene. — V soboto bo v drami predstavakomedije »Cyrano de Bergerac« po znižanih cenah.
»CjTano de Bergerac«. Da se omogoči tudi manj imovitim slojem poset te heroične komedije, se je uprava odločila da jo vprizori v soboto, dne 19. t. m. po izredno znižanih cenah od 26 Din navzdol. Pri komediji, ki predstavlja eno največjih del francoske dramske literature, sodeluje V99 dramski ansambel.
Uspehi slovenskega pevca t inozemstvu.
Tenorist Mirko Jelačin je gostoval i velikim uspehom v znanem švicarskem letovišču Lugano v vlogi Schuberta v »Drei-maderlhaus«-u o priliki stoletnice Schuber-tove smrti. Jelačin je angažiran v Swine-miinden, največjem kopališču Nemčije ob Vzhodnem morju, kjer poje o priliki tamkajšnje »Musikfestwoche« glavno tenorsko partijo v Weberjevi operi »Die drei Pin-to« c Kakor Čujemo, je g- Jelačin za pri-
hodnjo sezono zopet angažiran kot prvi lirični tenor na združenih gledališčih Biel -Solothurn - Lausaune v Švici; na istih odrih je angažirana tudi soproga tenorista gospa Clari Jelačin, kot dramska igralka.
Gostovanje zagrebške drame v Ljubljani
Snoči je v dramskem gledališču pred razprodano hišo igrala zagrebška drama Krleževo dvodejanko «V agoniji* Miro« slav Krleža je danes eden najvidnejših in najjačjih reprezentantov povojne hrvatske literature. Njegovo liriko. prozo in drama« tiko prepleta posebno izrazito socijalna in etična motivnost. Izmed del. ki jih je z velikim uspehom vprizorilo zagrebško gle* dališče, so važna zlasti «Kalvarija», «Vuč« jak» in «Michelangelo«; v Ljubljani pa do« slej, žal, tega interesantnega pisatelja še nismo videli.
Njegovo najnovejše delo «V agoniji« nam slika notranji razkroj in propad tiste hr« vatske polaristokracije. ki je po vojni iz« gubila svoja tla pod seboj. Tri zastopnike te družbe nam očrta avtor z vso minucioz« no psihologijo: bivšega dragonskega pod« polkovnika Lenbaha, docela propalega ari« stokrata, ki se udaja pijači In igri ponare* ja menice in fantazira o neki imaginarni časti, njegovo ženo baronico Lavro, po voj« ni lastnico modne trgovine, impulzivno žensko, z zdravimi, močnimi instinkti ka« ke Hede Gablerjeve, ki se je v svojem no«
tranjem brezupu oklenila advokata dr. Kri« ževca, omejenega materialista in ženskar« ja ter plitkega besedovalca. Sodobno druž« bo dopolnjuje izborni tip ruske emigrant« ke Madlene Petrovne. Prvi akt se konča s samomorom Lenbaha, drugi s samomorom njegove žene
Delo, ki se je v svojem fragmentarnem zametku rodilo že v noveli «V megli«, ki jo je Krleža objavil v «Savremeniku», je bolj podrobna nsihološko*karakterna Studi« ja v maniri M. Prousta, nego drama v pra« vem pomenu besede. Krleža je mojster dia« loga, ki pa bi ga spreten režiser moral ven« darle pošteno skrajšati, ker bi s tem dra* ma na odru znatno pridobila. Tudi se slo* venskemu ušesu jako vulgarno in nearisto« kratsko slišijo vsi ti številni nemški stav« ki in fraze, s katerimi je avtor na nekoliko prelahek način posne1 živo poulično govo* rico. Vzlic svoji nekrajšani razvlečeaostl pa ima delo toliko notranje dinamike v sebi, da ves čas privlači pozornost gledal« čevo.
Igralo se Je odlično. Lenbaha je kreiral g. Badalič, ki ga zagrebška kritika imenu« je naslednika Papiča. Svoji nekoliko gro» teskni vlogi je vdahnil dokaj resničnega življenja ter je zlasti ▼ svojih onemoglih izbruhih našel močne in učinkovite akcen« te. Apartno in resolutno «e je predstavila naša rojakinja, ga. Podgorska ▼ vlogi Lav« re; njeno kretanje, njena glasovna tehnika je brezhibna: njena igra v začetku drugega akta pn je bila zn?^no več, nego samo igra Z gladko virtuoznostjo je odigral vlogo
advokata g. Dujšin. jako markantno figu« ro, polno neposredne resničnosti, je ustva« rila ga. Mihičič v vlogi ruske emigrantke.
Gostje so bili deležni vzhičenega prizna« nja. Po prvem aktu so jim bili poklonjeni Šopki in venci. V imenu uprave jih je po« zdravil g. Sest, v imenu dramskih solistov je pozdravil cnašo veliko umetnico in ma* lo rojakinjo« Podgorsko g. C. Debevec, na* kar se je v prisrčnih besedah zahvalil rav« natelj zagrebške drame, pisatelj Milan Be* govič in pozval slov dramo, naj čim preje poseti beli Zagreb, ki bo baš jutri doku* mentiral svoje hrvatsko*slovensko bratstvo s svečanim sprejemom Otona Zupančiča.
Fr. A.
Fedor Saljapin se je sedaj pojavil na opernem odru v Berlinu. Z ogromnim uspehom je pel »Borisa Godunova«. Sodeloval }e njegov lastni operni ansambel iz Rige.
Zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost«, ki Šteje 48 pevcev, te te dni odpotovalo v Nemčijo, kjer priredi serijo koncertov. Prvi bo ▼ Draidanah, drugi ▼ Berlinu dne 19. t m. Naslednje produkcije se bodo vrSile ▼ Lipskem, ▼ DOsseldorfu, v Frankfurtu o./M. in v Monakovem, kjer se turneja zaključi dne 29. maja. Z zborom se Je odpeljal na pot tudi skladatelj Jakob Go-tovac, ki žanje Izmed Jugoslovenskih komponistov na tujih odrih zadnje čase največje uspehe. Program »Mladosti« obsega 13 narodnih in 6 umetnih pesmi. Zbor vodi komponist Gotovac.
Sledeče srečke V. razreda
drfame neredne loterije, Id jih j« prodala
Zadružna hranilnica r, z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
so bile izžrebane dne 16. maja, in sicer so zadele:
Din
40.000
10.000
je zadela štev. ID 197
Din iu,vui 9 je zadela štev. 95,500
Din 3.500 fs zadela štev. 128.193
Po Din 1.500 so zadele št. 30.942, 91 706, 58.29i, 21.529, 58.352, 70.202, 82.821, 23.343, 10.880, 34 639, 108.132.
Po Din 500 so zadele štev. 15.465, 15.413, 90.922, 80.946, 53.408, 68.661, 91.701,	91.711,
115.678, 115.681, 7694, 7671, 7632, 20.196, 20.193, 20.200, 22.535, 22.527, 22.600,	46.009,
4(5.008, 46.067, 70.257, 70.332, 72.148, 72.101, 72.197, 72.120, 95.488, 95.488, 95.480,	95.430,
99.870, 99-879, 109.776. 120.132, 120.154, 120.170, 120.259, 120.229, 120.279,	76.704,
78.734, 103.131. 103.176, 10.888, 10.866, 10.999. 10.987. 34.758, 47.371. 60.156. 60.44,	60.109,
84-533, 84.535, 84.623, 84.687, 108.151, 108.207, 128.834, 24.587, 24.556, 11.103,	11.140, 23.337, 111.484, 111.470, 111-459
Kdor iell nadalje Igrati oa visok« dobitke, naj nam to takoj javi. da mu prihranimo neizžrebano srečko.	Izžrebane srečke naj se pošiljajo obenem na naslov:
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19
Naji
jmanj 25.000 Din
bo dosegla naša zbiTka za žrtve potresne katastrofe na Bolgarskem. Včeraj smo prejeli na novo razveseljivo vsoto 3067 Din, tako da znaša momentano vsa zbirka «Jutra» 24.910 Din. Do 25.000 dinarjev manjkajočo vsoto bomo gotovo dobili še tekom današnjega dne, nakar bomo zbirko zaključili. Današnje darovalce bomo objavili še v jutrišnji številki.
Včeraj smo prejeli naslednje prispevke:
Slovensko planinsko društvo 1000 Din, člani društva «Soča» zbrali 187, društvo «Soča» 200, zbirka v Črnomlju 250, zbirka na postaji in v mestu Brežicah 300, Konrad Elsbacher, Laško, mesto venca na krsto gospe Ane Roblek, 100, Ciril Močnik, Kotoriba, 30, Ivana Seme rl, gostilna, Ceste pri Logatcu. 20, dr. Edvin Suher. Prevalje. 50, dr. Vovk, odvetnik 150. dr. Mairušič, odvetnik. 150, omizje liplanskih lovcev po g. Lo-žarju, 100, Vladimir Levstik 50, dva neimenovana 60, Bogomil Vižintin, Beograd, 10, neimenovana. Križe, 10, espe-rantski klub v Logatcu za esperantsko zvezo v Sofiji, 100, trgovec 2elezni-kar 100, zbirka v Mariboru po g. D. Kocmutu 200 Din. Darovalci, pri katerih kraj ni označen, so iz Ljubljane. Včerajšnja darila znašajo 3067 Din, skupaj s predvčerajšnjim izkazom 21.843 Din pa 24.910 Din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
«Jutro».
*	Izpremembe v vojaški službi. Imenovani so: za načelnika inženjerskega oddelka komande šumadijske divizijske oblasti podpolkovnik E\gen Mozetič, doslej komandant 101 zrakoplovne skupine major Josip Kos, doslej šef informacijskega odseka ge-neralštabnega oddelka komande zrakoplov-stva; za komandanta monitorja »Drava« pa poročnik bojnega broda 1. razreda Ervin Fink, doslej na službi v rečni obalski komandi. Na podlagi točke 1. člena 143. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice so razrešeni službe naslednji rezervrni oficirji: pehotni kapetan 2. razreda Franc Cop, ar-tiljerijski kapetan 2. razreda Fric Vizjak ter pehotna podporočnika Fric Preinfalk in Al. Kresal; na podlagi točke 2. člena 143 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice pa pehotni podporočniki Alfonz Ravbar, Alojzij Fink in Makso Palovc.
*	Odlikovani Cehi. Kralj Aleksander Je odlikoval dr. Karla Engliša, finančnega ministra češkoslovaške republike, z redom sv. Save 1. razreda, dr. Bohumila Blažka, prvega sekcijskega šefa finančnega ministrstva češkoslovaške republike, pa z redom sv. Save 2. razreda.
*	Upokojitev dosluženlh profesorjev. V ministrstvu prosvete je pripravljen ukaz o upokojitvi profesorjev srednjih šol, ki se izvrši po zaključku šolskega leta. Upokojeni bodo samo oni profesorji, ki so doslužili službena leta.
*	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi svoje Hane: I.) na mesečno zborovanje, ki se bo vršilo v četrtek 24. t. m. ob 18. url na kirurgičnem oddelku predavala bosta gg. primarij dr. Mina? (tipične športne poškodbe) in asistent dr. Blumauer diferencialna diagnoza peritonite); II.) na izredni občni zbor, ki se bo vršil 27. t. m. v zdravilišču Dobrna pri Celju: dnevni red »klepanje o »Pogrebnem skladu«. 963
*	Ga Corbett-Ashby, predsednica Internacionalne alljanse za žensko volilno pravico, pride r Ljubljano. Kakor smo že poročali., se mudi v Jugoslaviji ga. Corbett-Ashby, da se upozna z našim feminističnim gibanjem. Prispela bo prihodnji teden tudi ▼ Ljubljano ter bo predavala o feminističnem gibanju na Angleškem in o usoehlh angleške žene v parlamentu. Ker je to visoko naotrražena fn zelo simpatična žena, pričakujemo, da bo tudi v Ljubljani deležna one pozornosti, ki ji )o Izkazujejo povsod, kamor pride. Njeno predavanje bo tem bolj »aniimivo, ker bo govorila iz lastnega Izkustva; saj se že izza cHJaških iet aktivno .dejstvuie v vrstah angleških feministk ter Je aktiven fflan liberalne stranke, na katere listi je bila kandidirana pri zadnrih volitvah v parlament. Pa tudi kot predsednica Ali-anse za žensko voliilno pravico odlično vrši svojo nalogo in neumorno dela za osvobo-
ditev žene po vsem svetu. Potuje po vseh državah, obiskuje feministične organizacije ter daje impulz za delo. Sedaj poseča države ,kjer žena še ni prišla do svojih pravic. Med temi državami ie seveda tudi Jugoslavija. Gospo Ashby spremlja podpredsednica Alianse, predsednica francoske sekcije ga. Malaterre-SeHier, ki bo predavala
0	ženskem gibanju na Francoskem. Kdaj in kje se bo vršilo predavanje, bo naznanjeno v listih.
*	Poroka. Danes se poroči v farni cerkvi na Bohinjski Beli g. Martin Bevc. zvest naš somišljenik, z gdč Alojzijo Vovkovo. Novo-poročencema mnogo sreče ln zadovoljstva v novem stanu!
*	Smrtna kosa. Josip Rems, tukajšni zastopnik »Glasa Naroda« v Newyorku je pre jel kablogram, da je 17. t. m. umrla v New-yorku gospa Frančiška SakserJeva, po dolgotrajni in mučni bolezni. Blaga pokojnica je bila rojena v Ribnici na Dolenjskem
1	marca 1879. Bila je žena bankirja g. Sak-serja in se je odlikovala s svojo radodarno-stjo. Pokojnica je bila velika opora svojemu soprogu in dobra vzgojiteljica svolega sina Franka, ki študira na vseučilišču v New-yoTku. V stari domovini zapušča brata in sestro v Ribnici, svakinjo v Št Vidu nad Ljubljano, v Ameriki poleg soproga in sina še eno sestro. — V LJubljani le včeraj umrla gospa JuliJana Topllkarieva, soproga višjega kriminalnega nadzornika. Bila je zgledna žena ln plemenita mati. uživala Je v Ljubljani splošen ugled. — Nadalje Je včeraj umrla v Ljubljani gospa Ana Drakslerjeva V Prevaljah so včeraj položili k večnemu počitku uglednega stavbenika g. Onorija M a d i 1 e. — Na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu pa pokopljejo danes g. Alojzija M u š i d a davčnega nadupravitelja v p. — Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Aeroplanskl promet z našim Prlmorjem
Paralelno z akcijo, ki jo je pričel zagrebški oblastni odbor za ureditev zračnega prometa med Zagrebom ter Primoriem do Splita, ie sedaj v Splitu v toku druga akcija, ki si je stavila nalogo, da spopolni zračne zve ze v naši državi. Institucije, ki se bavijo s pospeševanjem turizma delaio sedaj na to, da se naše Primorje po zračnem prometu z veže od Sušaka do Kotora. Srniie se društvo za primorski zračni promet, ki bo znatno podprl razvoj tujskega prometa na vsem Primorju. Zračna vožnja od Sušaka do Kotora bi trajala samo 3 ure od Sušaka do Splita samo poldrugo uro Upati ie. da bo ta akcija že letos uspešno zaključena.
*	Občni zbor Zveze obrtnih zadrug se bo vršil v nedeljo 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za TOT v Ljubljani. Vabiio se zadruge, da zanesljivo pošljejo na občni zbor svoje delegate. — Ob 14. popoldne se bo istotam vršil občni zbor »Obrtniške Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug.
*	Smrtna obsodba ženske r Mostarju. V
Mostarju se je prošlo sredo vršila obravnava proti 24 letni uslužbenki S. Mandičevi ki Je umorila starko Maro Radulovič v svr-ho, da se polasti njenega denarja. Bila je nevesta, a nI imela sredstev, da si nabavi potrebno obleko. Nien zagovornik je predlagal, da se zaslišita dva psihijatra, trdeč da je Stoja hereditarno obremeniena, ker so vsi člani nje rodbine prišli v navskrižje s kazenskim zakonom. Sodišče ie zahtevo odklonilo. Po dolgem posvetovanju le sodišče proglasilo razsodbo, s katero je Stoia Mandič obsojena na smrt na vešalih Ko Je slišala razsodbo, se je Stoja nezavestna zgrudila na tla.
Dobro znana RESTAVRACIJA LLOTD Ljubljana — Sv. Petra e. 7. se priporoča slavnemu občinstvu »a obilen obisk. Točijo se pristna domača vina in znani Kerinov cviček iz Gadove peči. — Radio koncert v lokalu. 6.31
* Zagonetna smrt va£ke lepotice. V sehi Nadinu v severni Dalmaciji je služila vaška lepotica Bojana pri nekem gospodarju kot dekla za vsa hišna dela. Boj in oče Je padel na fronti, mati pa Ji je umrla za influenco. Hodila je bosa, raztrgana In neoočesana Ko se ie takega življenja naveličala, se Je poročila z nekim starim vdovcem Kmalu se ie naveličala starega moža. Da se ga od-križa, skuhala mu je v grahu strupeno kačo. Starec pa je njeno namero opazil ter jo
»pod« od htte, že četrti dan pe s« Je Bojana vrnila k možu. Živela sta hladno in ločeno nekoliko mesecev. Preteklo nedeljo pa so našli vaško lepotico mrtvo v neki mlaki Ko ie stari mož zvedel za to, ni pustil, da bi Jo v njegovi hiši daK na mrtvaški oder. Brat pokojnice dolži moža, da ie umoril svojo mlado ženo. Uvedena Je preiskava.
*	Vlomi v Krškem. V noči na 15. t. m. je bilo vlomljeno v lokale krške hranilnice. Storilec Je vlomil v blagajno, v kateri pa ni našel nikake gotovine. Zatem ie odprl predal neke mize, kjer je izmaknil 140 Din gotovine. Zlikovec je odšel nato v zraven se nahajajoče prostore zemljiške knlige, kjer pa ni ničesar našel. Isto noč Je obiskal svedrovec še lekarniške prostore Franje Šu-šteršičeve, kjer je ukrade! fotografični aparat in nekaj gotovine.
♦	Okrepčevalnica v Peklu. V nedeljo. 20 t. m. otvori podružnica SPD za Notranjsko v spodnjem delu Pekla prepotrebno okrepčevalnico, ki bo nato odprta vsako nedeljo in praznik. Ob delavnikih se bo moglo po-streči le onim izletnikom, ki bi vsai dva dni prej naznanili podružnici v Borovnici svoj prihod.
♦	V primerih zastrupllenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfiia kokaina ie raba prirodne grenčice »Franz-Josef« važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastruplieniih s svincem voda »Franz-Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno za-gatenje. k? je glavni povod mučnih napadov kolike. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Obleke kemično čisti, barva, olislra ln lika tovarna Jos. Relch.

Iz Uuhiiane
u— Češkoslovaški gostje v LJubljani. Poročali smo že, da posetijo v nedeljo 20. t. m. naše mesto češkoslovaški cariniki Na kolodvoru bo slovesen sprejem, pri katerem bo sodelovala železničarska godba. Med sviranjem godbe se gostje napotijo po Miklošičevi cesti v hotel »Slon«, kjer bodo stanovali Tu bo najprej intimno kosilo, na to pa bo ogledovanje mesta. Predvsem si ogledajo gostje Grad in Tivoli. Spremljajo jih jugoslovenski stanovski tovariši ter člani »Jugoslov.-českoslovaške lige* in »Češko slov. Obce«. Zvečer ob 21. bo v veliki dvorani »Kazine« banket. Med banketom bo sviral orkester železničarske godbe. V ponedeljek 21. t. m. si gostje ogledajo nekatera ljubljanska podjetja in se nato odpeljejo na Bled, oziroma do Dobrave. Pot skozi Vimtgar, event. zakuska v restavraciji Vint-gar, vožnia po Blejskem jezeru, večerja v hotelu »Triglav«. V torek 22. t. m. povratek v Prago.
u— Strelska družina ▼ Ljubljani sporoča, da se bosta vršila v nedeljo 20. t. m. ob vsakem vremenu na vojaškem strelišču streljanje in sestanek članstva. Zbor na strelišču točno ob 9. uri. Danes zvečer zaključuje V. vod na Bellevue sezijsko streljanje. Ob tej priliki se bo vršilo strelsko tekmovanje in se bodo dobri strelci nagradili z lepimi darili. Pričetek ob 20. uri. Ljubitelji streljanja dobro došli. — Odbor.	959
u— Strelci šentpetersko-vodmatskega voda. V nedeljo dne 20. t. m otvoritev streljanja na vojaškem strelišču, udeležba obvezna.	966 u— Ljudski kino ZKD (Danes nov spored ob pol 17. in 21.) Ljudski kino ZKD v prostorih kina Ideal ima danes na sporedu mo-numentalni velefilm »Šejkov sin« z nepozabnim Rudolfom Valentinom v glavni vlogi. To je bil eden zadnjih fimov. v katerih je nastopil slavni ln zlasti od ženske filmske publike oboževani filmski umetnik. Glede na veliko zanimanje za ta spored naj si vsakdo pravočasno preskrbi potrebne vstopnice. Predstave danes ob po! 17. do 21 v nedeljo ob 15., pol 17., 18., pol 20. in 21 uri. V ponedeljek zopet nov spored. Cene običajne po 3 in 5 Din za sedež. Vsakdo nai uporabi ugodno priliko in si izvrstni film ogleda.
o— Koncert »Grafike«. V soboto, dne 19. t. m priredi pevki odsek »Grafike*, pod vodstvom g prof. Grobminga, ob 8. uri zvečer koncert v Tržiču Sodeluje g. Marjan Rus. V nedeljo 20. t. m. ob 15 uri koncert na Golniku.
u— Predavanje pri Sokolu L na Taboru bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 11 dopoldne Predaval bo za moški in ženski naraščaj br Erbežnik »G Metohiii«. Predavanje se bo vršilo v desni gornji dvorani (marionetno gledališče); vhod s severne strani Naraščaj naj se zanimivega predavanja polrrnš^evPlno udeleži
b— Druš+vo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šfškl poziva člane In odbornike, da se polnoštevilno udeleže pogreba odbor-nice Ane DraksleTjeve. k! se bo vrši! v nedeljo 20 t. m. ob 14. — Odbor	96-5 n_ Društvo »Soča« v Ljubljani le nabralo pri širši odborov! seji v Šiški »pri Zvonku< 16. t. m. na predlog tov. Bordona 73 žrtve potresa na Bolgarskem znesek 1*7 Din. K temu znesku je društvo iz las^e
Moč teme
Tragedija po L. N. Tolstoju. Filmsko predavanje ZKD. ^ '
Danes ob 14.30 se bo vršilo v prostorih elitnega kina Matice predavanje g. prof. Pavliča o veliki tragediji ruskega mojstra Leva Nikolajeviča Tolstega »Moč teme«. Gospod predavatelj bo orisal vodilne misli in pomen te drame, nakar bo sledil Istoimenski velefilm izredne krasote. Kot do-kar visoke umetniške kakovosti tega filma naj služi delstvo. da nastopa v njem v glavnih vlogah ansambl Hudožestvenikov elitnega moskovskega teatra pod vodstvom slavne Germanove. katero smo imeli tudi v Ljubljani priliko občudovati. Ta film je torej neksi prav posebnega tako glede vsebine. kaW fud1 glede umetniškega predvajanja N* ta snored opozarjamo vse ljubitelje visoke umetnosti in ljubitelje filma. Mladini izpod 16 let je poset te predstave zabranien. Prireditev se bo ponovila še iutri ob 11. dopoldne.
btagajne dodalo ie znesek 300 Din. Ve.
znesek 387 Din je bil izročen upravi »Jutra« u— Ženska podružnica družbe sv. Ciril, in Metoda v Šiški vabi članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrle dolgoletne
članice in odbornice Ane Drakslerteve. Pogreb v nedeljo ob 14 Aljaževa cesta 19.
u— Podmladek Rdečega križa na drž. realki v Ljubljani priTedi v nedeljo 20. maja ob 10. dopoldne v realčni telovadnici akademijo v korist dijaškim feriialnim kolonijam. Spored, ki velja za vstopnico, stane 3 dinarje odnosno 5 Din. Vabijo se starši in prijatelji šolske mladine.
u— Izgubljeno. Revna ženska le izgubila manjšo vsoto denarja od policije do Narodne tiskarne. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v uredništvu »Slov. Naroda«.
u— Drobna policijska kronika Oa četrtka na petek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina ročne torbice. 1 telesna poškodba, 1 prestopek kalienja nočnega miru 1 prestopek pijanosti 1 prestopek pijanosti. 1 prestopek pasjega kontumaca. 1 prestopek prodajanja prepovedanih cvetlic, 1 pridržavanje najdenrne, 1 prestopek izzivanja zastopnika tuje države. 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 10 in sicer 8 zaradi beračenia 1 zaradi vlačugaTStva in 1 zaradi prepovedanega povratka.
u—V duševni zmedenosti skočila t drugega nadstropja. V Kobaridski ulici je prišlo včeraj okrog 8 zjutraj do razburljivega dogodka. V oknu drugega nadstropja hiše št. 2., se je pojavila nenadoma še mlada ženska, ki je pričela mahati r. rokami, nakar se ie nenadoma nagnila in se pognala navzdol Nesrečnica si ie zlomila obe nogi, obenem pa zadnbila še druge težke notranje poškodbe. Takoj na pomoč prihiteli so-sed.ie so žensko pobrali in Jo odnesli nazal v stanovanje. Obenem so telefotrtčno obvestili reši'no postajo in le avto kmalu odpeljal nesrečnico v splošno bolnico Bila Je to 29 letna Apolonija Podstudenšek. ki Je prišla šele pred par dnevi na obisk k svojemu bratu. Tekom noči se Je revici omračil um.
n— Tatvina ročne torbice. Zeleznlčarleva soproga Marija Iz Zaloga ie prišla na praznik pogledat v LJub'jano. Obiskala je večerno predstavo v kinu »Ljubljanski dvor« pri čemer ie bfla tako neprevidna, da Je položila svoio ročno torbico na stol ooleg sebe Med predstavo seveda ni pazila na torbico, kaT je izrabil tatinski so*ed. ki ie torbico pograbil ter se v ugodnem trenutku izmuzni! iz dvorane. Novakovo ie tat oškodoval za 150 Din in železmško legitimacijo.
n— Huda nesreča malega dečka. Včeraj okrog 12. se Je pripetila na cesti v Rožno dolino tik gostilne »Pod klančkom« nesreča. Malega, komaj 4 letnega Joška Blažiča Je obdarovala mati s 50 parami, da si kup! čokolado. Mali Joško si tega ni dal dvakTat reči in je stekel proti trgovini v Zgončevi hiši. Spotoma pa Je uiel voz z aonom, na katerega se ie deček obesil. To pa tako nerodno, da Je prišla nopa med prečke kolesa Otroka je kolo potegnilo pod voz. kjeT Je ves stlačen nezavesten obležal Vsega po-mandranega so ljudje fantička takoj potegnili izpod voza ter ga odnesli na njegov dom, odkoder ga je kmalu prepeljal rešilni voz v splošno bolnico. Dečkove ooškodbe so izredno težke, ker ima poleg noge zlomljeno tudi hrbtenico, u— Ure za birmo pri tvrdkl Slavko Rus.
T>!»r»!>*«lfj) cesta.	949
Obleke, Plašče, bluze
priznano finega okusa, kupite ugodno P. MAGDIČ. LJUBLJANA.
Oglejte si izložbe.	V3
Izgubila se je
v Rožni dolini na Cesti IL mlada lovska psica. rdečerjava irska seterica, ki sliši na ime Mebel in nosi ljubljansko pasjo znam« ko št. 1049, usnjat ovratnik in enak na« gobčnik Najditelj naj jo odda proti pri* merni nagradi v trgovini *ŠUMI», Ljub* Ijana, Gradišče št. 9.
I?
a— Ljudska univerza. Včeraj zvečer se je vršilo predavanje ravnatelja državnih osrednjih zavodov za žensko domačo obrt g. Račiča o ženski domači obrti ln o ženskih ročnih delih Za soboto in nedeljo napovedana razstava čipk in vezenin se je morala zaradi tehničnih ovir odložiti na poznejši čas.
a— Koncert »Jugoslovenske Lire«. Danes. v soboto, ob 20. nastop! »Jugoslovenska Lira« v unionski dvorani v Mariboru s svojim komornim zborom, solisti !n z zanimivim tamburaškim orkestrom, ki ga seveda ni zamenjati z našimi tamburaškimi zbori Prireditev je vseskozi umetniška. Z istim programom nastopi Lira po vsej Evropi in v Ameriki.
a— Mariborska strelska družina bo Imela drevi ob 20. v dvorani hotela »Zamorc« redni občni zbor, na katerega poziva vse članstvo, kakor tudi osrtale, ki žele pristopiti.
a— Smrtna nesreč, a. cesti. Včeraj opoldne Je zadela po nesrečnem naključju strašna smm komaj 30-Ietnega mestnega uslužbenca Frana Schafhalterja, kleparja pri mestnem vodovodu na Teznu. Nesreča se Je dogodila takole: Ko Je okrog pol 12. ure vozil šofer Gracer gramoz z občinskim traktoriem po Tržaški cesti, se Je pripeljal za njim na kolesu klepar Fran Schaf-halter. Schafhaiter se Je po izpovedi več prič hotel nekaj razigovarjatl s šoferjem ter se Je pri tem z desno roko oprijel traktorja. Naenkrat ttku Je spodrsnilo in s kolesom vred je padel pod tovorni voz. šofer spredaj pri motoriu seveda ni mogel vedeti, kaj se godi za njim. Kolesa tovornega vq,za so nesrečnega Schafhalterja tako zmečkala, da je pri priči izdihnil. Tudi
Milit
najboljše, oajtrajnejše. zato
najcenejše!_ 13
kolo, ki si ga Je izposodil, Je bilo popolnoma polomljeno. Na mesto nesreče je dospela sodna in policijska komisija ter Je zdravnik g. dr. Zorjau mogel ugotoviti samo smrt. Pokojnika so takoj odpeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča v Pobrežju, kjer bo položen k večnemu počitku v nedeljo ob 15. url. Tragično preminuli mestni uslužbenec zapušča mlado vdovo in tri otroke, od katerih Je najstarejša .hčerka, Elfrida, stara komaj 4 leta. Strašna smrt Schafhalterja je vzbudila po mestu mnogo sočutja.
ADVOKAT
6339
dr. Mihael Stanjko
je prevzel odvetniško pisarno pokojnega g. dr. Radoslava Pipuša ter je preselil svoje odvetniško pisarno iz Aleksandrove c. 39 f prejšnjo odvetniško pisarno dr. Radoslavi Pipuša v Mariboru, Aleksandrova c. št. 10
Iz Celja
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnid je umrl dne 17. t. m. g. Ivan Anderluh, posestnik in župan v Šmarju pri Jelšah ter gerent šmarskega okrajnega zastopa v starosti 37 let na zavratni bolezni, ki si Jo je nakopal tekom svetovne vojne. Pokojni ima za okraj zlasti to zaslugo, da Je po njegovi inicijativi okrajni zastop nakupil poslopje za sresko poglavarstvo šmarsko ter mu na ta način zasigural v trgu sedež. Rajni je bfl nadalje zelo agilen in razumen tržan. — V Studenicah pri Poljčanah Je umrla v 68 letu starosti ga. Jožefa Košir. Rajna je bila vzorna žena in skrbna mati. Oba naj počivata v miru, preostalim naše sožalje! — V Gradcu je umrl v starosti 83 let g. Albert Fietz, bivši profesor na nemški celjski gimnaziji.
e— Uradne are za telefonski In brzojavni promet ob nedeljah In praznikih v Celju.
Kakor bo še v spominu, je pred kratkim izšla odredba ministrstva za pošto in brzo-jav, s katero so se spremenile uradne ure za brzojavni in telefonski promet ob nedeljah in praznikih iv po kateri bi v Celju bilo mogoče tudi v krajevnem prometu telefonirati in brzojave oddajati ter sprejemati ob praznikih ln nedeljah le od 9 do 11. dop. Z zadevo se le zaradi nujnega predloga demokratskih občinskih svetnikov oeča! tudi občinski odbor in skleni! tozadevno resolucijo, ki ie bila predložena vsem odločujočim faktorjem. Sedaj je ministrstvo določilo, da osfane glede uradnih ut vse pri starem kakor je bilo pred citirano naredbo. da se torej ob nedeljah in praznikih lahko vrši brzojavni hi telefonski promet ves dan do polnoči kakor doslej. Največ zasluge za to za Celje in okoliš tako važno pridobitev gre Z. upravniku celjskega poštnega urada, k! se je od prvega trenutka zavzel v Interesu prebivalstva za to, da se na obstoječem stanju ničesar ne izpremerri.
e— Dijaški kuh'njl v Celju Je daroval namesto venca na krsto ge. Line dr. Hrašov-čeve g. Ivo Čater, veletrgovec v Bežigradu pri Celju 200 Din.
Strašen samomor steklarskega delavca
22-letni Ivan Reberšek skočil pod vlak, k! mu je odrezal glavo In ga strahovito raz-mesariL
Hrastnik, 18. maja
V sredo rvečer je skoči! pod osebni vlak, ki ob 19. vozi skozi Hrastnik, 22-letni steklarski delavec Ivan Reberšek. Kolesje mu je odtrgalo glavo Na kraj samomora pozvani orožniki in občinski zdravnik dr. Kumar so dali truplo prepeljati v dolsko mrtvašnico, odkoder se je vršil pogreb na tamošnje pokopališče. Ker ni Reberšek zapustil nobenega poslovilnega pisma, je vzrok njegovega samomora nepojasnjen.
Reberšek je postal pretekle dni zelo oto-; žen, vendar niso ne njegovo dekle ne njegovi domači pripisovali temu nikake važnosti. Malo pred usodnim dogodkom je Reberšek dejal očetu, da je lačen. Oče mu Je dal jajce, ki ga je nesrečnež še sam ocvrl in snedel. Nato je odšeJ z doma ter se sprehaja! po cesti ob Savi, kjer se je sešel ob 18. na opornem zidu pod hrastniško postajo s svojimi tovariši. Pol ure pred nesrečo je Reberšek odšel po cesti pTotl Zidanemu mostu. Nekaj minut pred nesrečo ga je našel mimoidoči preglednik proge ležati v travi ob tiru. Nič hudega sluteč Je vprašal Reberška, če se hladi v travi. Reberšek mu je pritrdil, nakar se je preglednik oddaiill. Takoj zatem je privo-zli iz Hrastnika osebni vlak. Strojevodja in vlakovodja sta sicer opazila nekega človeka, ki je stal ob progi in se v prihodnjem trenutku vrgel pod vlak, seveda pa nista mogla preprečiti samomora. Reberšku Je lokomotiva prerezala vrat, da se Je glava odkotaiila v travo kraj Jarka. Lokomotiva je vlekla truplo še nekaj metrov naprej, nato pa ga vrgla strašno izkaženega y stran.
Reberšek Je W1 priden In soliden fant, ki Je svojega očeta, rudarskega staroupo-kojenca, izdatno podpiral. Živeli so skupaj oče, Ivan in mlajši brat Jože. ki tudi dela v steklarni. Ivanov samomor je domače kakor tudi hrastniško prebivalstvo globoko pretresel.
»JUTRO« St. 117
5
Sobota 19. V, 1938
Velika mternacijonalna aktualnost, revolucija aa Kitajskem j« Minirana. So-deluje vsa
ameriška vojna mornarica
T velefiimn
Požar na vzhodu
(Rumena nevarnost) Pride r kino »DVOR«.
Iz Ptuja
J— Čebelarjem Ptuja in okolice. V ne deljo 20. t m. se bo vršilo v šoli na Bregu pri Ptuju poučno predavanje strokovnjaka iz Ljubljane o čebelarstvu, in sicer ob 10. uri dopoldne, popoldne ob 15. uri pa nadzorno in praktično poučevanje pri čebel« njaku znanega čebelarja Kanclerja na Haj* dini pri Ptuju. Čebelarji, udeležite se te* ga predavanja in praktičnega pouka pol* noštevilno! Vabljeni vsi prijatelji sladkega medu!
j— Dvoje težkih nesreč. Franc Pintarič, posestnik iz Hajdine pri Ptuju, je pri vo> žnji padel tako nesrečno pod voz, da mu te šlo kolo čez nogo in mu jo zmečkalo. Ivanu Lorgerju, hlapcu tukajšnjega minori« škega samostana, so se splašili konji, pri čemer je prišel prav tako pod voz in so mu kolesa zdrobila prsni koš. Oba so pri* peljali v bolnico.
Iz Trbovelj
t— Gasilno društvo v Trbovljah nam Javlja, da je primorano zaradi nepredvi« denih zaprek slavnost, določeno za nede* ljo 20. t. m., preložiti za nedoločen čas. Tombola istega društva se bo vršila kakor javljeno v nedeljo 20. t. m. ob 14. uri Na tombolo društvo najuljudneje vabi 961 t— Prevažanje v rovih v Trbovljah^ Ka* kor čujemo, bo rudnik uvedel prevažanje v rovih. V to svrho je naročil štiri elek* trična vlačilna motovila sistema Siemens* Schuckert. Dva bodo namestili v rovih vzhodnega okrožja, dva v zapadnem re* virju.
t— Skrlatlca v Trbovljah. Učitelju g. K. Omerzu je zbolela 51etna hčerka Regina že v drugič za škrlatico. G. Omerzo so kontumacirali za 6 tednov.
t— Zapiranje gostiln. Politična oblast je odredila, da morajo biti ob plačilnih dneh vse gostilne zaprte že ob 20. uri. Odlok je vzbudil med rudarji mnogo razburjenja, ker ga tolmačijo kot nepotrebno šikanira* nje.
t— Um se je omračil vrtnarju Jožefu Kurniku. Pred par dnevi je prišel iz Za* greba, kjer je bil zaposlen kot vrtnar, k svojim sorodnikom v Trbovlje. Trpel je že dalj časa na verski melanholiji. Siroma* ka so oddali v ljubljansko umobolnico.
t— Trboveljska podružnica Rdečega kri* ia je zbrala za Bolgare 1157.60 Din, učenci in učenke vodenske šole pa za akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani 524 di* narjev.
t— Kolesar povozil otroka. Pred novo
rudniško bolnico je povozil nepreviden ko* lesar nekega 61etnega otroka. K sreči so bi* le poškodbe lahkega značaja.
t— Čebelarski tečaj v Studencih pri Hrastniku, in sicer pri g. Igričniku, se je vršil včeraj dopoldne za čebelarje in absol* vente kmetijske nadaljevalne šole v Trbov* ljah.
t— Samomor v Hrastniku. V soboto zve* čer je skočil 241etni delavec steklarne, Ja* nez Rebršak med Hrastnikom in Zidanim mostom pod vlak, ki ga je strahovito raz* mesaril in mu odtrgal glavo. Vzrok samo* mora ni znan.
Iz Litije
i— Vojaški nabori. Letošnje rekrutova* nje se bo vršilo po naslednjem redu: 24. maja v Zagorju za občine Zagorje, Aržiše, Kolovrat in Kotredež. Dne 26. maja v Li* tiji v Sokolskem domu za občino Litijo, Moravče, Vače, Trebeljevo in Št. Lambert, 29. maja pa za občine Gradiše, Kresnice, Dole. Konj in Kandrše, 30. t. m. pa za ob* čine Polšnik, Šmartno, Hotič in Veliko vas. Od 26. do 30. t. m. se bodo vršili vsi vo* jaški pregledi v litijskem Sokolskem do* mu, začetek uradovanja ob 7.
i— Vinske trte so rezali. Brezvestni zli* kovci so porezali te dni 19 trt, ki so tvo* rile prav lepo brajdo pri železniški čuvaj* niči 601. Lastnik g. Brezan je prijavil do* godek litijskim orožnikom, zato je upati, da bodo prišli falotje kmalu pravici v pest. Med številnimi okoličani, ki goje pri svo* jih domačijah vinsko trto, je izzval do* godek razumljivo razburjenje.
i— Za pogorelce v Potoku in Lazah sta pobirali na pobudo litijskega SPD prispev* ke gdč. Špelca Obračunčeva in gdč. Toni Bizjakova, ki sta nabrali lep znesek v go* tovini in precej obleke in perila. Iskrena hvala darovalcem in pridnima nabiralkama
Iz Jesenic
b— Obrtno društvo za sodni okraj Kranj ka gora, s sedežem na Jesenicah sporoča vsem svojim članom, da se bo vršil 28 t. m. ob 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor Obrtnega hranilnega in posojilnega dru* itva. Poslala se bodo posebna vabila. Pri« dite zanesljivo vsi, ki ste v posesti začas* nih obveznic, in oni, ki jih še nimate, pa si jih pravočasno nabavite pri načelstvu. Društvo je izvojevalo potom svojega pred* sednika, ki je tudi občinski odbornik klu* ba SDS, ustanovitev obrtno*nadaljevalne šole na Jesenicah. S poukom se bo pričelo fe prihodnje šolsko leto. Dalje prijazno prosi društveni odbor vse naklonjeno ob« činstvo, posebno pa razne organizacije, ka« terim tudi mi obrtniki ne odrečemo, ter vse obrtnike in trgovce, kakor gostilničar« jo, da nam, ko bomo prišli k njim, ne od* rečejo primernega darila za predvideno tombolo ali srečolov. Prosimo tudi vse članstvo in ostalo obrtništvo, da se obč* nega zbora Kolektivne obrtne zadruge na Bledu polnoštevilno udeleže. — Odbor.
962
s— Osebna vest. Dosedanji ravnatelj Kranjske industrijske družbe g. inž. Kurt Hoffmann, je bil te dni imenovan za višje* ga tehničnega ravnatelja tovarn KID na Savi in na Javorniku. Nadalje sta bila ime* novana kot prokurista generalni tajnik dr. Maks Obersnel in disponent gosp. Egon Twrdy; oba obdržita tudi še dosedanji mesti.
Ali ste se že naročili na
»PONEDELJEK"?
Spori
Drugi dan olimpijade
Amsterdam, 18. maja. g. Brezhiben po« tek drugega dne olimpijade so onemogočili viharji in močan dež. Novo igrišče je bilo poplavljeno, tako da sta se dve hockey tekmi morali vršiti v starem stadionu. Iz* ida sta bila: Danska : Avstrija 3 : 1 (3 : 0), Indija : Belgija 9 : 0 (5 : 0). Ostale tekme so bile odpovedane.
Primorje : Hermes
Tekma za prehodni pokal LNP.
V okvirju jutrišnjega Olimpijskega dne se vrši ob 16.30 na igrišču Ilirije okrožni semifinale za pokalno prvenstvo LNPa med Primorjem in Hermesom. Prehodni
Eokal, za katerega se letos tekmuje tretje ito in ki ga brani SK Ilirija, je razstavljen v izložbi trgovine P. Magdič.
Srečanje med Hermesom in Primorjem so spadala vedno med najboljše in tudi zares najbolj zanimive naše domače tek* me. Toliko bolj velja to za jutrišnjo tek* mo, v kateri gre za največjo trofejo LNP. Obe moštvi gojita lepo kombinacijsko igro, tehnično in taktično sta si dosti ena* ki, srečanja med njima so precej redka, dajo pa skoro vselej dobro, fair in napeto igro. pri kateri pridejo na svoj račun tudi publika in celo «navijači».
Za predigro se vrši odločilna prvenstve* na tekma II. razreda med SK Reko in SK Svobodo, ki se prične ob 14.30. Tudi ta tekma obeta zanimiv boj, ker igrata oba kluba dobro in sta si po sposobnostih pre* cej enaka;
Drugorazredne prvenstvene tekme. V nedeljo se srečata na zelenem polju zopet dva rivala, in sicer SK Reka in SK Svobo* da, oba prav resna kandidata za prvi raz« red. — Reka, tehnično najboljše drugoraz* redno moštvo, naleti v Svobodi na zelo borbeno in fizično močnejše moštvo. Zad« nje srečanje Svobode s Hermesom je poka* zalo, da Svoboda prav pridno napreduje. Da tudi Reka ne zaostaja, nam pričajo re« zultati iz spomladanskih prvenstvenih te« kem (Reka : Krakovo 6 : 1, Krakovo : Svoboda 1 : 1). Z ozirom na te rezultate se nam obeta prav zanimiv šport.
SK Ilirija (seniorsko nog. moštvo). Za« radi predstoječe tekme z Zelezn Atl. Klu« bom iz Vel. Bečkereka na binkoštno nede« ljo se vabijo gg. Pelan, Pogačar, Belfram, Mahkovec, Dramičanin. Miklavčič I, Pe* valek I in II, \Veibl. Betetto, Grilc, Skod* lar, dr. Tavčar, Deržaj in Koritzky na tre« ning seniorskega teama SK Ilirije, ki se vrši danes, 19. t. m. ob 17. uri. Dobrodošli so tudi drugi interesenti, ki so pripravljeni sodelovati. — SK Ilirija.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V soboto ob 17. naj bodo na igrišču sledeči atleti: Habič, Outrata, Hladnik, Šoukal, Pe* ro, Vrečko, Tinta, ing. Hansen. Režek, Stepišnik, Gaberšek radi bližnjih tekem. Obenem se bodo razdelile izkaznice, brez katerih bo v bodoče zabranjen vstop na igrišče.
S K Jadran. Pozivamo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba biv« šega klubskega predsednika g. J. Smoleta. Pogreb se vrši ob 16. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — Odbor.
SK Krakovo. Predsedstvo obvešča tem potom tovariše, da se udeleži klub pogre* ba tov. Jo«. Smoleta. Zbirališče ob 16. pred mrtvašnico Sv. Krištofa.
SK Reka. V nedeljo 20. t m. ob 14.30 na igrišču SK Ilirije prvenstvena nogomet* na tekma s SK Svobodo. Postava moštva naslednja: Koren, Jež, WohImut, Thuma, Galič, Mrzlikar, Urbančič, Boiimel I., II., Zucatto, Cimperman, rezerva Zupane. — Kapetan I.
ASK Primorje (hazena sekcija). Danes ob 18. trening vseh hazenašic. Trener.
TKD Atena (hazenski odsek). Danes v soboto 19. t. m. se bo vršil obvezni tre* ning vseh hazenašic na igrišču v Tivoliju ob 17. uri. Nove članice se sprejemajo istočasno.
Službeno iz LLAP. K lahkoatletskim prireditvam, ki se vršijo v okvirju Olim* pijskega dne, dne 20. t. m. na igrišču SK Ilirije se pozivajo kot sodniki gospodje: D. Sancin, L. Slamič, Windisch, Gregorič, Pevalek, Gnidovec, Rvbar in inž. Debelak. Sestanek imenovanih pred pričetkom priTe* ditve na igrišču Ilirije, točno ob 14. pred garderobo. Nadalje se pozivata g. načelni* ka lahkoatletskih sekcij SK Ilirije in ASK Primorja, da poskrbita za točen nastop svojih moštev k prireditvam v smislu sklepa seje upr odbora LLAP. z dne 16. t. m. — Gospodje, ki so se prijavili v smi« slu razpisa LLAP k polaganju sodniških iz* pitov, se naprošajo, da se sigurno udeleži* jo sestanka, ki se vTši v torek dne 22 t m. ob 20. na moškem učiteljišču. Istočasno so vablieni na ta sestanek gospod ie: D. Sancin, L Slamič Windisch, Gregorič. Pe* valek, Gnidovec, Rvbaf in inž. Debelak. — Juniorski miting SK Ilirije za dame, raz* pisane za dne 19. t. m. se vsled nepredvi* denih zaprek preloži na poznejši termin. — Naknadno se črta v razpisu nacional* nega mitinga SK Ilirije, za dame, ki se vr* ši dne 7. VI. t. 1. tek na 800 m, ker ne mo« re imenovani klub v celoti zadostiti zahte* vam, ki jih predvidevajo savezna pravila za to disciplino. Dalje se izpremeni toza* devni razpis tudi v pogledu podelitve na« grad v toliko, da sprejme na prvo mesto placirana tekmovalka v vsaki disciplini na« grado v obliki kolajne in priznanice ter da se drugo odnosno tretje mesto placira* nim podele nagrade samo v obliki prizna* nic. — Vsled tehn. ovir se preloži za 21. VI. t. 1. objavljeni stafetni tek Kranj*Ljub» ljana na 21. X. t. 1. — Tajnik II.
Hermes : Svoboda 7 : 7. Kot predtek* ma Ilirija : Primorje se je odigrala v če« trtek prijateljska tekma med navedenima kluboma. Zlasti moramo omeniti Svobodo, ki je bila enakovreden nasprotnik Herme« sa. Igralo se je na obeh straneh dobro in so se napadi izmenjavali. Hermes ni pred* vedel svoje običajne igre, pri čemer ga je Svoboda nadkriljevsla in dosegla kljub temu, da je nastopila s tremi rezervami lep rezultat. Sodil je g. Ahčan.
Koturaški Savez SHS Ljubljanska Pod* odbora. Olimpijska dirka na 50 in 75 km se vrši v nedeljo dne 20 t. m. in si«er ob vsakem vremenu. Opozarjajo se vsi klubi, da se nahaja garderoba rn masaža za dir* kače v gledališki baraki (slikama g. Skruž* nega), tik starta na Bleiweisovi cesti ob železniški pTogi Start točno ob 9 uri, dir« kači nai se javijo točno ob 8.30 v garde« robi. Cilj ob 11. uri pred Narodnim do« > mom.
/
Gospodarstvo
Usodepolno vprašanje valorizacije srbskih predvojnih dolgov
1350 ali 6600 milijonov Din«
Iz Pariza poročajo, da je francosko zunanje ministrstvo sporočilo, da je bil ob priliki poseta finančnega ministra dr. Markoviča ratificiran sporazum med francosko in našo vlado od 19. aprila, po katerem se naša država glede vprašanja, na kateri valutni osnovi se imajo računati predvojni srbski dolgovi Franciji in njih anuitete, pokori arbitražni razsodbi haaskega mednarodnega razsodišča.
Finančnemu mnistru ni uspelo končati pogajanja za posojilo v Londonu, ker so posojilodajalci. kakor je bilo pričakovati, stavili pogoj, da naša vlada prej uredi vprašanje srbskih predvojnih posojil. Zato se je finančni minister vrnil v Pariz, da vsaj v načelu uredi to vprašanje. V splošnem se naša javnost ne zaveda, da gre tu za izredno težko in usodepolno vprašanje, da gre za milijarde dinarjev.
iS por zaradi anuitetske službe teh posojil je že nastal pred leti. ko so francoski obligacijonarji stavili zahtevo, da naša država plačuje anuitete v zlatu in ne v papirnih frankih. Slično zahtevo so stavili tudi švicarski obligacijonarji teh posojil. Švicarji so nedavno vložili tozadevno tožbo proti naši državi pri sodišču v Baslu in ie bila pred kratkim na intervencijo naše vlade razprava zaenkrat preložena.
Predvojni dolg Srbije sestoji v glavnem iz petih posojil, ki so bila najeta od 1. 1895.— 1913. Skupni neamortizirani dolg od teh posojil znaša še okrog 750 milijonov zlatih frankov. Ta različna posojila dajejo lastnikom obligacjj posebne ugodnosti v različnem obsegu.
Lastniki obligacij 4% konsoltfacijskega posojila iz i. 1895., od katerega je še v obtoku okrog 320 miliionov frankov, imajo pravico na plačilo anuitet v zlatem kovanem denarju one dežele, v kateri je bilo posojilo emitirano. To posojilo je bilo emitirano v Parizu, Londonu. Berlinu, Dunaju in Beogradu, toda največj del odpade na francosko tranšo. V Angliji se nahajajoči komadi teh obligacij so bili po vojni točno registrirani in se plačujejo anuitete tudi danes v zlatu (angleški blok znaša okrog 25 milijonov frankov). Za vse ostale obligacije tega posojala se vrši anuitetska služba v inozemstvu v papirnih frankih, v tuzemstvu pa v dinarjih. To posojilo predstavlja polovico vseh srbskih predvojnih dolgov.
V drugo kategorijo spadajo naslednja posojila: i% posojilo iz 1. J902.. 4<4 <% iz 1. 1906., 4%% h i! 1909. in 5% iz I. 1913 Pogodbe za emisijo teh posojil predvidevajo plačilo zapadlih obresti in amortizacije v zlatih frankih (v Beogradu, Parizu, Bruslju in Ženevi), odnoeno v nacijonalni valuti po tečaju devize na Pariz (v Berlinu, na Dunaju in v Amsterdamu). Lastniki teh obligacij torej nimajo pravice do plačila v drugačnem zlatem denarju, kakor je določen v dotičnem posojilu in to samo v Beogradu, Parizu, Bruslju in Ženevi.
Anuitetska služba obligacij, ki pripadajo državljanom bivših sovražnih držav, je bila po čl. 297. versaillske mirovne pogodbe si-stirana. Koliko je teh obligacij, nam ni znano, vendar ta blok ni znaten, tako da lahko računamo, da pride za valorizacijo v poštev okrog 6(X) milijonov zlatih frankov. Naša država plačuje anuitete v francoskih papirnih frankih, navzlic besedilu, ki je natisnjeno na obligacijah in no katerem so obliga-cijonarji upravičeni zahtevati plačilo v zlatu. Da dosežejo od naše vlade plačilo v zlatu, so francoski obligacijonarji ustanovili posebni obrambni komite v okvirju organizacije obligacijcnarjev Associaticn Nationale des porteurs Francais de valeurs mobilieres. Zlati značaj srbskih predvojnih posojil' je svoječasno potrdil uplivni član mednarodnega razsodišča v Haagu, pozneje pa tudi pariški profesor mednarodnega prava gosp. A. de Lapradelle.
Francoski obligacijonarji utemeljujejo svojo zahtevo glede plačila v zlatu z naslednjimi argumenti. V prvi vrsti se opirajo na dejstvo, da naša država plačuje anuitete posojila iz 1. 1895. angleškim obligacijonarjem v zlatu. Po njihovem naziranju j« nemogoče, da skupni dolžnik (naša država) različno postopa z obligacijonarji istega oosojila v različnih državah, ker so vendar vsi. ki so podpisali posojilo, dali enako vrednost. Zlate klavzule v mednarodnih posojilih ni smatrati samo za garancijo stabilnosti, temveč tudi za garncijo enakosti, ne t-lede na na-rMnost Po mednarodnem pravu velja taka enakost ne za države, temveč za posameznike. Dalje smatrajo, da lahko upnik, ki ima pravico opcije glede valute, zahteva plačilo na plačilnem mestu, ki si ga izbere in v valuti dotičnesa mesta. V tem smislu postopajo sodišča v številnih državah. Kar se tiče označbe zlate vrednosti, .bi bilo nadopustno da bi označba ostalih vr.lut, ki so dostavljene ozdačbi francoskih frankov, ostale brez vrednosti. V svoječasnih emisijskih prospektih, na obligacijah in v zakonu niso označeni samo avstrijski goldinarji, bolandsld goldinarji, marke in franki, temveč je izrecno povedano, da gre za zlato. Izrecna stipulacijn e zlatih frankih je namreč različna od sti-pulacije v frankih. V mednarodni pravni praksi je bilo ponovno razsojeno, da se mora stipulacija v zlatih frankih respektirati. Srbija ie ob priliki emisije prejela franke, ki pa so bili takrat popolnoma enakovredni
zlatu. Razvrednotenje valute pa ne more
dolžni državi prinesti dobiček. Toliko v kratkem stališče francoskih obligacijonarjev.
Kakšno stališče je v tem pogledu zavzela komisija, ki je lani po naročilu finančnega ministra proučila vprašanje teh dolgov, nam ni znano. Vsekakor se zdi, da so argumenti francoskih obligacijonarjev tehtni in da moramo biti pripravlijeni, da bomo pri mednarodnem razsodišču, "kakor že večkrat, podlegli.
Naš finančni minister je napravil veliko napako, da ni uredil tega vprašanja prej, preden se je pričel pogajati zaradi zunanjega posojila, ko je vendar po dosedanjih izkušnjah (že lani so francoski obligacijonarji preprečili kotacijo druge tranše Blairovega posojila) moral vedeti, da bodo francoske in švicarske organizacije obligacij on a rjev napele vse sile, da onemogočijo posojilo in da izkoristijo situacijo. Tu ne gre za malenkostne vsote, kajti vprašanje je, ali smo dolžni 1350 milijard Din ali pa 6600 milijonov Din. Če bi ob ugodnem času sklenili i organizacijami obJigacijonarjev primeren kompromis. bi lahko prištedili milijarde. Danes ko se nam mudi za zunanje posojilo, pa zastopniki oblisracijonarcev niso dostopni za kompromisn, ker se zavedajo, da bodo lahko dosegli vse. Če bo haaško razsodišče priznalo priznalo zlati značaj teh posojil, potem bo naš državni proračun znova obremenjen 7.a več sto milijonov Din letno.
= Državni dohodki od neposrednih davkov r preteklem proračunskem letu. Generalna direkcija davkov je objavila podatke o donosu neposrednih davkov za marc t. 1. (zadnji mesec pror. 1. 1927./28.). tako da nam je mogoče pregledati donos za vse preteklo proračunsko leto. Skupno ie bilo v preteklem letu vplačano na račun neposrednih davkov (brez samoupravnih doklad) 1710.7 milijona Din in je torej dejanski donos prekoračil v proračunu predvideno vsoto (1706.25 milijona Din) za 4.4 milijona Din. Napram donosu v 1. 1926./27., ki je dosegel višino 1806.2 milijona Din, pa opažamo nazadovanje za 95.5 milijona Din. Na račun posameznih davčnih oblik je bilo vplačanih (v oklepajih vplačila v 1. 1926 /27.): neposredni davki z dokladami 1175.3 milij. Din (1329.2), invalidski davek 150.6 (156.80, ko-morska doklada 733 (75.6), davek na poslovni promet 187-2 (180.6), uradniški davek 77.5 (62.8), vojnica 2.0 (1.2) in davek na ročno delo 44.7 (—). Napram donosu v L 1926./27. je opažati večji donos le pri davku na poslovni promet in pri uradniškem davku. — Razvoj skupnih državnih dohodkov od neposrednih in posrednih davkov za preteklo pror. 1. je razviden iz naslednje tabele (v milijonih Din):
1927. /28.	1926./27.
vplač. predv.	vplač.
nep. davki 1710.7 1706 3 + 4.4 1806.2 carine 1680.4 1688.6 — 8.2 1703.2 takse 1090.3 1062.0 + 28.3 1094.4 trošarine 720.6 755.1 — 34.5 756.0
5202.0 5212.0 — 10.0 5359.8
Skupno je bilo na račun davkov vplačanih 5 milijard 202 milijona Din, torej le za 10 milijonov manj, kakor je bilo predvideno. Napram donosu v 1. 1926./27. pa znaša primanjkljaj 157.8 milijona Din. Kakor je podoba. bo tudi letos ves primanjkljaj skupnih državnih dohodkov napram proračunu pripisati manjšim dohodkom držav, podjetij.
—	Grčija ratificirala trgovinsko pogodbo z našo državo. Iz Aten poročajo, da je grški parlament osvojil zakon o ratifikaciji trgovinske in plovne pogodbe, ki je bila pred meseci sklenjena z našo državo.
—	Z oziminami zasejana površina ▼ naši državi. Po uradnih podatkih znaša letos z oziminami zasejana površina v naši državi (v oklepjih podatki za preteklo leto): pšenica 1,831.574 ha (1.812.011 ha), ječmen 217.471 ha (220.478 ha) in rž 168.744 ha (177.611). >
= Popis hranilnih vlog in depojev pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, objavlja: Ker se mora po zahtevi reparacijske komisije likvidacija bivših poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti čim prej izvršiti, je generalna direkcija Poštne hranilnice v Beocradu z odlokom od 7. t. m. (G. D. br. 2291) odredila, da se vnovič popišejo vse hranilne vloge in vrednostni papirji, ki so deponirani pri bivših poŠt. hranilnicah na Dunaju »n v Budimpešti. To popisovanje se bo vršilo samo do 30. junija 1928. in se zakasnele prijave ne bodo upoštevale. Pismene prijave sprejemajo vse poste in Poštna hranilnica v Beogradu oz. nje podružnice. Vzorec prijave je razviden iz oglasa, izobešenega na vseh poštah. Prijavi je treba priložiti: a) za prijave hranilnih vlog: vložno knjižico in dokaz o našem državljanstvu ter o domicilu (bivališču) izven mej avstrijske republike oz. Madžarske; b) za prijavo depojev pa: rent-no kniižico oz. listino o depoju in dokaz o državiianstvu in domicilu kakor pri prijavah hranilnih vlog. Od upravičenih oseb podpisane prijave s potrebnimi listinami je proti potrdilu oddati pristojni pošti ali neposredno poštni hranilnici v Beogradu oz. njenm podružnicam. Oglasi o tem popisu s podrobnimi pojasnili so izobešeni na vseh poštah v prostorih za stranke.
= Ukinjenje vseh privatnih posredovalnic ta delo. Kakor poročajo iz Beograda, bo ministrstvo za socialno politiko v najkrajšem času ukinilo vse privatne posredovalnice za delo, ker je mnenja, da mnoge teh posredovalnic škodujejo interesom delavstva. Mnenja smo, da ni na mestu kratkomalo ukiniti vse privatne posredovalnice za delo.
nekatere teh posredovalni« izkorižčaji delavstvo.
= Zaseden razstavni prostor na relese}-
mu. Uprava Ljubljanskega velesejma mora reflektantom za razstavne prostore sporočiti, da so vsa mesta v kritih stavbah zasedena in ne more, žal, več sprejemati novih prijav.
Borze
Vremensko poroe lo
Meteorološki ia»wf » MtiMmm 18. maja 1928.	ViShu harornetra T08.P in
Kraj	Cas	Barom.	a S o im	« OI Z »	■sme? vetra io brzin« v metrih	•o —. U	Padavine	
							Vrsta	* mm te 1 vr
opazovanja								
Ljubljana		57 l	1 8	93	mirno	1	megla	
Manbot . . .		57 8	1«	99	NE 6	10	megla	
Z«ereh ....		7^7-5	12	91	SW 3	8		
BeogTad , , ,	a	757-3	2"	46	SE 7	7		
Sarajevo . , .		'bi 6	17	SI	S 4	5		
Skopi je ....		6 >-0	1*	76	mimo	1		
Dubrovnik . .		7,9-1	16	9)	SE 12	8		
Split • • . • •	7.	•:7 5	17	81	SE 14	8		
Solnce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.25, luna vzhaja ob 3.49, zahaj ob 18.17. Danes ie bila v Liuhham remperatura 18.6 C najvišja, 9.3 C najnižja.
Dunajska vremenska napoved za soboto: V Južnih Alpah vedno bolj oblačno, od
časa do časa dež.
Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo iz* premenljivo, temperatura od 14 do 19 stopinj, merje nekoliko razburkana
18. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devi® ni promet precej živahen, zlasti v devizah na London, Curih in Prago. Potrebo v vizah na Trst in Newyork je krila privat» na ponudba, potrebo v ostalih devizah pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali nespremenjeni Pri precej živahnem prometu se je promptna trgovala po 455—456, kasa po 456—458, za maj po 456 in za december po 480—484. Investicijsko se je ponovno okrepilo ter je bilo zaključeno po 93.5—94 (v sredo 93). V bančnih vrednotah je bil promet običa* jen. Zaključki so bili v Kreditni po 85, v Hipotekami po 58, v Jugobanki po 865— 87 in v Preštedioni po 825 V industrijskih vrednotah je bil promet nekoliko živahne j« ši. Drava se je okrepila na 385 zaklj. Du« brovačka pa na 475—480 zaklj. V ostalem so bili zaključki v Vevčah po 106, v Šeče« rani Osijek po 510, v Trboveljski po 530 in v Slavoniji po 12.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.9375, Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975), Bruselj 0-7.9345 Budimpešta 0—9.925, Curih 10933—10963 (1095), Dunaj 7.98—8.01 (7.995), Dunaj 277 —277.8 (277.4), Newyork 56.71—56.91 (56.81), Pariz 0—223.7, Praga 167 95—16S.75 (168.35), Trst 298.25—300.25 (299.25).
Zagreb. Amsterdam 22.9075—22.9675, Dunaj 7.98—8.01, Berlin 13.5825—13.6125, Bu« dimpešta 9.91—9.94, Milan 298.34—300.34, London 277—277.8, Newyork 56.705—56.905 Pariz 222.7—224.7, Praga 167.95—168.75, Curih 10933^—1096.5.
Trst. Beograd 33.3—33.6, Dunaj 264.25— 270.25, Praga 56.15—56.45, Pariz 74.575— 74.875, London 92.55—92 75, Newyork 18.93 — 18.99, Curih 365—367, dinarji 33.25— 33.75.
Dunaj. Beograd 12.489—12.529, Berlin 169.76—170.26. London 34.635—34.735, New* york 37.385—37.485, Milan 709 4 — 711.9, Praga 21.02125—21.10125, Curih 136.71— 137.21, dinarji 12.42—12.48.
Curih. Beograd 9.1325. Berlin 124.17, Ncw« vork 518.925, London 25 32625, Pariz 20.425, Milan 27.335, Praga 15.3775, Budimpešta 90.64, Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.
Efekti
Ljubljana. Investicijsko 91.5—0, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Pra* štediona 825—0, Kreditni zavod 157—175, Vevče 105—0, Kranjska industrijska 305— 0, Ruše 265—280, Stavbna 56—0, Šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 455—456, kasa 455.5—4565, za maj 455.5— 456.5, za junij 458.5—460, za december 480 —481, investicijsko 933—94.5, agrarne 56.75 —57.5; bančne vrednote: Kreditna 85—86, Hipo 58—58.5, Jugo 86.5—86, za december 92—98, Ljubljanska kreditna 126—0, Na« rodna 6750 — 6825, Praštediona 825—830, Etno 170—185, Srpska 137.5—138. Poljo 1675—0; industrijske vrednote: Narodna šumska 28—30, Narodna mlinska 185—0, Našička 1825—0, Gutman 210—220, Slavek3 109—0. Slavonija 12—125, Danica 145— 155, Drava 380—385, Šečerana Osijek 510— 515, Tvomica vagonov 90—95, Vevče 106 —108. Dubrovačka 472.5—477.5, Trbovlje 525—530.
Blagovna tržišča
Z lesnega trga. Izvoz lesa se je iz naše države v PTve-m tromesečiu t 1. izredno ugodno razvijal. Po teži ie znašal naš izvoz lesa v tem razdobju 347.309 ton napram 192.214 tonam v prvem četrtletju 1927. V marcu je naš izvoz lesa doseeel rekordno količino 135.832 ton. Po vrednosti pa smo izvozili v prvem črtrtletiu za 260.6 milijona Din lesa. napram 192.7 milijona Din v letu 1927. in 220 miliionov Din v letu 1926. Znatno se ie letos povečal izvoz hrastovih železniških pragov. Trenotno ie izvozna konjunktura zelo usodna. — Slovenija je danes v glavnem razprodana. Iz Grčije prihaja v zvezi z velikimi potrebami zaradi potresa v podvojenem obsegu povpraševanje za tramiče in remeljne. Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo v Slovenijo nekaj grških trgovcev, da stoniio v stik z našimi producenti. Za brzojavne drogove je zopet veliko povpraševanje in sicer za blago fco Jesenice, odnosno Prevalie (za Francijo) in fco Sušak (iščejo se tudi neobičajne dimenzije, n. pr. v dolžinah 5.5 in 6 m). Tudi kalija se živahnejše zanima za naše blago odkar je avstrijska Koroška deloma zgubila na terenu. Za bodočo sečnio v jeseni in zimi je že danes povpraševanje za bukove pragove (glede množine in cene) in sicer v naslednjih dimenzijah: 1.) 2.60 m X 24 X 14 X 15 (0.873 m8). 2.) 2.60 m X 22-23 X 14.5 X 15 (0.848 m8). 3.) 2.60 m X 22.23 X 14.5 X 13: blasro izdelano v trapecni obliki, cene fco vagon Jesenice, odnosno Sušak. Za narieno bukovino (promptno blago) }6 tendenca zelo č v r -s t a. Zanimanje je tudi za bukove letvice 27 X 27, 1 m odnosno 1.10 dolžine, prima (brez grč), fco. vagon meja via Rakek.
Ljubljanska blagovna borza. (18. t. m.) Tendenca živahna. Zaključeni so bili 4 vagoni bukovih plohov, neobrobljenih, dimenzija po naročilu kupca, I., II., III., fco. vag. nakl. post. po 440. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pSenica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 410—412.5, slavonska promptna po 397.5—400; t u r 5 č i c a (slov. post., navadna tarifa, plač. 80 dni): baška promptna po 345—&47.S, Činkvantin promptni po 350—355; oves: baški, zdrav, rešetan po 315—320; moka: »Og<, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 555—565.
Novosadska blagovna borza (18. t. m.J Tendenca nespremenjena. Promet 30 vag. pšenice, 54 vag. turščice in 4 vag. moke. Cene so ostale nespremenjene Pšenica: ba» ška. 77'78 kg 357 5—360; baška, 78/79 kg 360—362.5; rornje banaška, 7879 kg 3525 —355. Oves: baški in sreroski 2623—2675. Ječmen: baški m sremski, 64165 kg 315— 320. Turičica: baška in sremska 292.5—295; za junij 300—3025; banaška 290—2925. Moka: baška «0g» in «0gg« 485—495; «2» 465—475; «5» 445—455: «6» 420—430: «1* 437.5—4575; «8» 240—245. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 2323—2375.
>JUTRO« St. 117
Sobota 19. V. 1528
Tri izjeme v Evropi
Prošlo soboto, dne 12. t. m. so otvo-ri!i v Kolnu veliko mednarodno razstavo novin. Razstava obsega vse, kar se nanaša na novinstvo. Udeležile so se je vse države Evrope — izvzemši Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo — in seveda tudi vse civilizirane države ostalega sveta. Kakšen pomen se v svetu pripisuje novinstvu, izhaja iz dejstva, da je biio ob otvoritvi «Presse» navzočih. nad 200 tujih diplomatov. Poleg generalnega tajnika Društva narodov v Ženevi, sira Erica Drummonda, je bilo prisotnih tudi 950 novinarjev vseh narodov in dežel.
Razstava je prava svetovna kulturna revija. Nemci, ki so jo organizirali, so Vložili v podjetje ogromno denarja. Me-
»Oče Presse«
KSInstd nadžupan dr. Adenauer Je bil tisti, Id Je
dal pobudo za ogromno novinsko razstavo, o kateri Je naš list zadnji čas opetovano poročal. NJemu se Je tudi zahvaliti, da so bile vse potrebne stavbe pravočasno dogotovljene. Ob Renu pa Je dal postaviti velikanske vrtnarske zgradbe, k] spreminjajo K51n v najbolj pripravno mesto za podobne razstave v bodočnosti.
sto Koln ie dalo zemljišče, ki meni v površini 500 tisoč kvadratnih metrov. Razstavni prostor se vleče vzdolž reke Rena v dolžini kakih 3 km. Kompleks palač je velikanski. Nad njimi se dviga 85 m visok stolp z napisom «Presse».
Prireditelji so se potrudili, da bi bila razstava čimbolj zanimiva. Dosegli so, da niso razstavljeni samo listi, ampak sploh vsi predmeti, ki so v zvezi z no-
razstavi videti tudi posnetek stare Gu-tenbergove tiskarne. Posebno bogat je najmodernejši oddelek, ki izkazuje organizacijo modernega tiska (i>oročeval-sko službo, delo v uredništvih), zveze tiska s kulturo in gospodarstvom itd.
Oddelkov je več. V prvem je aranžirana razstava tiska kot ogledala časa. Tu vidiš vse, kar je tekom 2000 let vplivalo in potom tiska pronicalo v javnost. Moderni tisk je seveda še nazorneje prikazan. Slikovitost tega oddelka je posebno velika. Dočim vidiš v prejšnjem oddelku klinopise in hieroglife, papirose in pergamente ter najstarejši kitajski časopis «King Pao» iz 8. stol. pr. Kr. — najdeš v drugem oddelku vse današnje tednike, mesečnike, dnevnike in revije, katere bruhajo rotacijski stroji vsako uro na ulico. Razstava je kar mogoče plastična in zanimiva.
Kakor je bilo pričakovati, so Nemci vrh tega razstavili še svoje produkte. In zopet je nastal vrlo zanimiv oddelek, ki prikazuje, kako ima nemški tisk stike z življenjem — vsebinsko in tehnično. Ostale države so razstavile v «Pa-lači držav».
Pomen no vinske razstave je velikanski. Nemci sami. ki so gledali na začetek te akcije s skepso, priznavajo, da so iznenadeni. Saj je znano, da se ljudje zanjmajo samo za časopise — kako nastajajo, koliko truda zahtevajo in koliko muke terjajo — to jim je i>ostranska stvar. A tudi v tem pogledu prinaša kolnska razstava presenečenje — dotok ljudi je ogromen. Vlaki prihajajo vsak dan v Koln polni in odhajajo prav tako nabiti iz Kolna.
Namen prirediteljev kčlnske razstave
je bil, prikazati novinstvo kot svetovno velesilo prvega reda, kot ogledalo časa, kot gibalo napredka in življenja. Gospodarski pomen razstave je že s tem potisnjen v ozadje. Nemčija rešuje novinstvu in novinarjem dostojanstvo in ugled pred vsem svetom. Za časa razstave je najavljenih v Kolnu nad 200
mednarodnih kongresov — med njimi tudi novinarsko strokovnih, da bo razstava gotovo uspela tudi v gmotnem oziru. Koln se je s to prireditvijo povzpel daleč nad nivo ostalih mest in njegovo ime bo gotovo z zlatimi črkami zabeleženo v analih modernega časopisja.
Palača zunanjega ministrstva v Berlinu
J« bUa zgrajena L 1735, a svojo sedanjo obliko Je prejela 1804. Hiša na levi strani Je b!la od leta 1862 do 187S bivališče kneza Bismarcka. V tej palači vrši dr. Stresemami že vrsto let svoje plodonosno delo za nemško republiko in za mir na svetu. Kakor so te dni poročali, se bo moral radi
bolezni za dalj časa odpovedati Javnemu delu.
Krilenko,
namestnik ljudskega komisarja za justico in višji državni pravdnik, bo vodil obtož* bo proti nemškim inženjerjem, ki so jih boijševiki aretirali v Doneski kotlini, češ da so sabotirali rusko gospodarstvo. Obto* žujejo jih protirevolucijonarnega dela in
da so pripravljali za slučaj vojne ustavi« tev važnih panog gospodarskega življenja. Proces se je začel včeraj v Moskvi in vla« da je storila vse, da bi ga čim bolj izko* ristila v svoje politične namene. K raz« pravi bo pripuščenih 1500 delavskih poslu« šalcev, nad 100 novinarjev in lepo število inostranskih diplomatov. Kinooperaterji, zvočniki, radijski oddajnik; posebna bro* šura in kar je še podobnega bo sodelovalo pri razpravi za «delanje vetra«. — Krilen* ko je bil 1917. poveljnik Rdeče garde, po izvršitvi revolucije je postal vrhovni po* veljnik ruske armade. Kot višji državni pravdnik je nastopal v vseh velikih peli* tičnih procesih zadnjih let. Njegovi proce* si se končujejo običajno s smrtnimi obsod* bami.
Bomba v spovednici
Minuli teden je našel cerkovnik milanske katedrale v večernih urah, ko se cerkev običajno zapre, stožčast predmet, ovit v papir in položen*na kle-čalnik spovednice. Mož je brcnil v zavoj, nakar se je s klečala skotrljal kovinski objekt na tla. Šele sedaj se mu je približal. Odvil ga je in napravil — dolg obraz, zakaj spoznal je, da je to v papir zavita bomba, ki jo je nekdo prinesel v cerkev ter jo ostavil pred spovednico.
Ves prestrašen je cerkovnik tekel na policijo, kjer je povedal, kaj je videl. Policija je odredila, da morajo miličniki
takoj preiskati katedralo. Izvršili so preiskavo, našli niso nikogar; slednjič so ix>brali bombo in jo odnesli v poveljstvo artilerijskega oddelka. Tam so jo preiskali in prišli do zaključka, da ne more eksplodirati, ker ni prav narejena. Človeka, ki je prinesel bombo v cerkev, niso mogli izslediti in sumijo, da je to storil neznanec samo zaradi tega, da se iznebi opasnega predmeta ter reši svojo kožo pred fašističnimi preganjanji.
Maharadža pride...
Maharadže so zmešali Evropi glavo. Posebno kapurtalski maharadža se je proslavil s svojimi ljubezenskimi avanturami. Mesta, ki se je v njih mudil, ga še danes ne morejo pozabiti.
Mesto Namur v Belgiji ni tako imenitno, da bi ga obiskovali kralji, cesarji, prezidenti in — maharadže. Zato je med prebivalstvom završalo kakor v panju, ko je neki lokalni list objavil vest, da pride v Namur indijski princ, maharadža Dragpore, ki potuje s svojo ženo iz Pariza v Berlin. Mestni magistrat, kj že dolgo ni imel časti pozdraviti tako imenitnega gosta v svoji sredi, je brž dal natisniti oklic na prebivalstvo,
kateremu je toplo priporočal, naj se
udeleži sprejema in naj razobesi zastave, kar se je tudi zgodilo.
Prihod vlaka je bil najavljen za 13, uro popoldne. Na kolodvoru se je zbrala tisočglava množica meščanov. In res, vlak je prihrumel, iz vagona je stopil knežji par, maharadža z ženo in spremstvom. Mestni župan je bil v fraku in cilindru, šolska deca v belih oblačilih je trosila pred parom cvetje. Govorili so razni govorniki, a ker nista ne princ ne princesa znala francoščine, mestni očetje pa ne indijskega jezika, se je program nekoliko skrčil. Vendarle se je vršil velik banket v mestni hiši. Goste so vozili v gala-kočiji po ulicah ter jim navdušeno klicali.
To je bilo prvi dan. Drugi dan se je zgodilo nepričakovano čudo. Maharadža in njegova žena sta kakor čez noč navdana od svetega duha, začela govoriti francoski in sta govorila perfektno. Nastalo je razumljivo zaprepaščenje. ki se je še povečalo, ko sta «maharadža» in njegova «žena» izginila. Šele sedaj se je raznesla vest, da so visokošolci tako odlično potegnili mestno upravo, ki pač piha od jeze, pa si v .tolažbo lahko šepeta vsaj to, da se je s to imenitno potegavščino proslavila v svetovnem tisku.
Umrl, ko bi moral v pokoj
Višji kanclijski svetnik na dunajskem magistratu Tietze je bil te dni upokojen. Pred odhodom se je hotel posloviti od tovarišev v uradu, l:i so se zbrali pol-nošteviino. Komai pa je začel govoriti, se je zgrudil od kapi zadet na tla. Njegova smrt je vzbudila splošno obžalovanje med vsemi, ki so ga poznali.
Za sporazum med uradništvom in občinstvom
Zveza pariških telefonskih nameščencev je priredila svojevrsten banket, na katerega je povabila pariške telefonske naročnike in pa uradnike telefonske centrale. Svrha tega banketa je bila ta, da bi se občinstvo in uradništvo med sabo pobližje spoznalo in da bi se sporazumelo glede medsebojnih želj in težav.
»Meso morate vzeti nazaj, Je že gnilo!« »Kako? Saj Je ležalo vendar v ledu!« »Tako? Potem je bil gotovo led gnil!«
Čuda moderne tehnike
Most b cementa, ki ga gradijo med Brestom in Plougastelom (v irancosld Bretonski). Bo največji na svetu, ker bo meril s svojimj tremi loki 1200 m.
K nedeljskim parlamentarnim volitvam v Nemčiji
Socialistična kandidata
Pruski min. predsednik Braun
Državni poslanec Hilferding
Bavarski min. predsednik Held
(bavarska ljudska stranka)
K procesu proti nemškim inženjerjem v Moskvi
VeBka žrtev za onega, ki že Itak ne more dobro tečL (Lesena noga predstavlja pomoč nemških inženjerjev Rusiji.)
»Notenkraker«.
Caren:
Ekstravagantna pomlad
Končno je bilo pomladi dosti.
Naveličala se je s svojim dobrim starim imenom jamčiti za vse norčavosti in osladne potrebe človeštva. Naveličala se je, da mora že nad tri tisoč let kot plavo- in kodirolas mladec sumljivo ženskih dražesti in prav pomanjkljivo oblečena pohajati z znano cvetlično košaro po livadah in pihati majhnim deklicam pod krila. Pri tem pa vriskati, prepevati ter vlačiti s seboj poskočne velikonočne zajčke in drugo živad. Vseh teh OTTilednosti je bila sita do grla. Tako ne pojde več! Treba se bo prilagoditi času. Temu silnemu, čudovito stvarnemu, vse navlake prostemu stoletju.
Pomlad je sklenila, da vsiljeno ji tradicijo kratkomalo vrže za plot. Omislila si je masko Charlieja Chaplina in nastopila namesto z običajnim solnčnim sijem, to pot v spremstvu snega, dežja in blata. Svojo slovečo piščalko je pri krošnjarju zamenjala za dokaj dobro ohranjen saksofon in ie povzročala z njim peklenski ropot, da so na blizu in daleč potihnile vse ptice. Tri mesece je iz-merijaje sipala sneg in dež na zemljo, da je vsako drugo sekundo prišla na boben blodna tvrdka in vsako tretjo hotel
na morski obali. Dan za dnem se je stopnjevalo njeno fantastično veselje zaradi prevrata. Heja! Sedaj je čas, da pomete z vsemi zastarelimi, zaprašenimi pojmi o pomladi. Ju-hu-hu!
Vendar ljudje — smešno! — niso mogli razumeti njenih novodobnih stremljenj. Najprej so jih smatrali za neokusno aprilsko Šalo, pozneje za nesramnost. Posebno togotne so bile ženske. Končno vendar ne morejo večno gojiti zimskega športa in vlačiti na ogled krzno izza zadnjega božiča! Skvarjena sezija je pomenila za svetsko žensko strahovito vrzel v njenem strogo «sea-sonable» urejenem življenju: odpadle so nove pomladanske toalete, derby in golf v Cannesu. To se pravi, da so bile ogoljufane za najsvetejše, prirojene človeške pravice!
Za stvar se je pozanimala država in tira'a pomlad pred sodišče zaradi zlorab in kršenja družabnega svetovnega reda. Nešteto popotnikov in zasebnikov, ki so bili baje oškodovani za okroglo pet milijard, se je pridružilo tožbi. Sodna dvorana je bila razprodana. Kar gnetlo se je čednih žensk z izzivajočimi cvetličnimi klobuki in obrazi v najbolj pastelnih pomladn.iih tonih. Nekatere izmed njih so bile skoro kot pravi moški. Z napetostjo in dobro ohranjene solzo
sočutja za mladca, večini že poznanega iz oljnih tiskov in razglednic, so na-vzočni pričakovali obtoženke. A izbruhnilo je ogorčenje, ko se je občinstvo videlo prevarano z dobro pogojeno Chap-linovo karikaturo. Predsednik je «obto-ženko Pomlad* najprej ukoril, ker je kršila red, smešila oblastvo in zbujala javno zgražanje s svojo cinično masko.
Državni pravdnik je izvajal v obtožnici:
«Obtoženka Pomlad je zakrivila težko zlorabo, kakor tudi kršenje družabnega svetovnega reda, kar je, ne da bi bila poprej prosila vlado za dovoljenje, zavrgla najvzvišenejše in najsvetejše tradicije človeštva in svojevoljno skušala uvesti nove, državno neprijazne razmere. Docela jasno je, da imamo tu opraviti z zakrknjeno anarhistko. Zakaj vsak odpor proti prastaremu zakonu navade je anarhizem. Visoki sodni dvor! Cuvajmo se oseb kot je Pomlad, ki ix>d krinko nedolžnosti šaljivcev izpodkopu-jejo ustroj države, ki smo jo končno utrdili po mnogih viharjih!»
Državni pravdnik je predlagal pet let zapora in odgon na kak temen del sveta.
Nato je dobila besedo obtoženka za točno tri minute. Popolnoma strta se je dvignila z obtožniške klopi in se je z
ganljivim chaplinskim nasmehom obrnila k sodnemu dvoru:
»Gospe Ln gospodje! U videvam, da sem zaslužila kazen. Seveda! Vendar prosim, da upoštevate olajševalne okol-nosti. Kakor veste, posečam Evropo vsako leto samo za tri mesece. Zato mi politični dogodki niso vedno znani. Doslej se je govorilo, da živimo v svobodni državi. In sem mislila, da sme v svobodni državi vsakdo---«
»Aha!« jo je strupeno prekinil predsednik. »Običajne fraze: pravo samo-odfočanja, individualizem itd.! Poznamo! Obtoženka Pomlad, zapomnite si! V državi je človek samo toliko časa svoboden, dokler nič ne misli, ne pove m ne stori, kar je zoper korist države!«
Nato je sodišče odredilo dveurni
opoldanski odmor, da se potem objavi razsodba. Predsednik je opozoril obto-ženko, naj uporabi ta čas, da zmije s sebe šminko in pride k obravnavi v civilu.
Dve uri zatem so se odprla stranska vrata in v dvorano se je prismejala Pomlad. Sedaj vsa v civilu. Gola kot svetnik z vencem potočnic na kodTavi glavici. »Sladko! Nebeško! Fantastično!« se je razlegalo po dvorani. Mnogim se je zdela kot junak iz bajke. Nekaterim l
damam je postalo nenadoma vroče. Ko kota ji je z materinsko kretnjo ponudila rožast šal. Culi so se izrazi simpatije. Predsednik je ukazal slugi, naj pobere vsa kukala. Nato je bUa preči-tana sodba:
<Obtoženki se z ozirom na njeno mladost in dosedanjo neomadeževa-nost priznajo olajševalne okolnosti. Dovoljenje za prosto izvrševanje poklica se ji odvzame in se njeno delovanje podredi državnemu nadzoru. Obtoženka ima takoj pričeti s svojim normalnim poslovanjem in se ravnati po odredbah predpostavljene ji oblasti.«
Ko je pomlad nekaj minut kasneje hitela po hodnikih iz pravosodne palače in so ji kliie pod nogami potočnice in marjetice ,jo je nekdo potrkal po rami. Bil je zelo eleganten gospod v najboljših letih s čudino saniavimi očmi in bizarno verižico iz saflrov na členku lev* noge.
»Jaz sem kraljevič Svobodič,« je dejal sanja vi gospod in pobožal pomlad po nežnem licu. »Cuj, kaj ti predlagam! Pusti vso to ropotijo, prelepa si za državno uradnico! Daj mi roko, pojdi z meno-i na moj grad!«
»Prvi res ljubezniv človek,« si je mislila pomlad in stoDila z njim v nebesno* moder avtomobil.	F. P,
Nepošten oglar v vlogi Mice Kovačeve
Stična, 18. maja Nedavno *e Je oglasil pri litijskem tr-ecvou t. L. eden njegovih delavcev, ki so zaposleni pri kuhanju oglja v gozdu Reka. Oglar se Je izkazal z listkom gozdnega ču-vafla Lokarja, ki je naročal kakor že večkrat nekaj potrebnih živil, prosil pa Je tudi ra denar, da izplača delavce. Anžurju, ki Je Imel poleg oskrbn?kovega pisma še delavsko knjižico, so zaupali in so mu zato dali vse. kar je naročil.
Anžirr Je stopil še v bližnjo gostilno, da si med tem, ko mu bodo v trgovini povezali živila v vreče, priveže dušo. No, in Anžur ni v gostilni prav nič skoparil, ne z Jedjo ne s pijačo. Pospravil je Izdatno malico z mesom vred, po Pijačo pa je poslal natakarico trikrat. Ko je naročil četrto mero žganja, se je dvignil, da gre za trenu+ek ven . . . Natakarica se je že vrnila ln Je postavila mero na mizo, žejnega gosta pa nI b?1o več nazaj. V skrbi, da Ji bo oglar odnesel neplačan zapltek, je stopila natakarica v trgovino, a Je od tam črni mož že odšel z blagom in denarjem. Kam ga je odneslo, niso mogli ugotoviti. Gozdni čuvaj Lokar je samo sporočil, da Je bil An-fnr res uslužben v reških gozdovih, kamor Be pa nI več povrnil.
O nepoštenem oglarju so bile obveščene iteidi podeželske orožniške postaje ln ko se je te dni prikazal v Stično sumljiv po-ptrtnik, ga je vprašala orožniška patrulja po imenu. Popotnik je privlekel iz žepa delavsko knjižico. Ko so orožniki čltali v njej hne Ciril a Anžurja \z Velike Pece pri Ra-dohovi vasi. so ga povabili s seboj ter ga oddali v zapor v Višnji gori.
»Papeževega c, kakor se pravi Amfuriu, po domače, bodo sedaj do dobra izprašali ali nima še kaj drugih grehov na vesti. Kljub svoji mladosti — šteje šele 20 let — s« je Ciril AnŽur oto prvem oglarjenjn slabo Izkazal, ker Je odnesel vrečo blaga ln Je preveč imenitno posnemal Mico Kovačevo.
SLOVENSKA BISTRICA. SkrvemjebistrSkB podružnica SPD ima svoj občni zbor v soboto 6. junija v bo teki »Beograd* v Slov. Bistrici ob pol 20. ari. Na dnevnem redu so poročila odbornikov ki volitev nač. namestnika, revizorja in delegata ki skupščino.
CERKNICA. TakaJSnla podružnica Jugoslovefi-«£:e Matice priredi v nedeijo 20. t. m. ob 3. popoldne v dvorani izobraževalnega društva velik ljudski koncert z godbo tn petjem. Godbene točke t vira salonski orkester Ce ritnica-Rakek pod vodstvom dr. Cirila Krašenrca. Pevske točke pa poje tukajšnji mešani zbor. Na sporedu so med drugim tudi skladbe Dvofaka, Čajkovskega, Adamiča, dr. S vaba ia drugih. Glede na velik pomen Jugoslo-venske Matice kot n aro dno -ob ra mb n e organizacij« ie pričakovati, da »e udeleži koncerta vse tukajšnje m okoliško zavedno ljudstvo. Pretlačila se hvaležno prejemalo.
ZAGORJE OB SAVI. Podružnic* Narodne efcrokovne zveze poziva članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ld se bo vršil jutri 20. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem doma. Zelo važna poročila za članstvo, posebno glede občinskih volitev! Določili bomo nosilca delavske liste. Tovariši, vaša častna dolžnost je, da pride, te vsi na sestanek I Ob 9. se bo vršila odborova 6.>ja. K udeležbi vabi odbor.
VRHNIKA. Jutri r nedeljo M bo vršila na Glavnem trgu tombola našega »Godbenega društva«. Glede na lepe dobitke in na agilnost tega dr u Lev a tipamo, da ne bo nifta enega daleč na okoli, ki ne bi poskusil svoje STeče in pripomogel društvu dc še večjega napredka. Začetek ob pol 15. uri.
VRHE PRI KRKI. Nad Stično in Višnjo goro »e d »-;ga lep hrib, na katerem stoji starodavna cerkev sv. Duha. Ze od nekdaj Je ta hrib privlačna jzletna točka zaradi lepega razgleda po vsej Dolenjski. Posebno veliko izletnikov privabijo binkoštni prazniki. V vasi Vrhe so pridni va-5iani ustanovili gasilno društvo. Na binkoštno nedeljo 27. maja popoldne bo društvo priredilo pri cerkvi sv. Duha veseMoo, na kateri bo igrala god<ba s Krke. Tudi za okrepčik bo preskrbljeno. V »s čisti dcbiček je namenjen za nabavo gasil-nsga orodja. za*o lepo vaibimo vse prijatelje planinskega zraka in lepega razgleda, da nas ta dan obiščejo. V slučaju slabega vremena se bo vršila priraditev naslednji dan.
BELTINCI. Sokoisko društvo t Beltincih priredi dne 20. t. m. ob 15. veseloigro v treh dejanjih »Stari greiii«. Ker je društvo, ki se mora f-r^ti številnim in močnim sovražnikom boriti za obstanek, potrebno pomoči, vabimo vse prijatelje sokolstva naše bližje oJcolice, da s« prireditve v Čira večjem Števliu udeležijo k na ta način ponore jo do gmotnega uspeha
UOV.ILSKO. KeT zadnjo nedeljo mnogo Huda radt pomanjkanja prostora ni dobilo vstopnic, se igra »Divji lovec« 20. t. m. ob 15. uri na splošno ieljo ponovi
Krajni iolski odbor Y Notranjih	Gori* treh razpisuje
oddajo zidarsHh, tesarskih in	vseh
obrtniških del	6247
jjri prezidavi in povečanja osnovne iole v Notranjih Goricah.
Načrti so na vpogled pri krajnem fol« frkem odboru. Istotam se dobi popi« in eiplošni pogoji.
Pismene ponudb« Je oddati ▼ xapečate» ni kuverti najkasneje do 27. maja t L pri krajnem šolskem odboru ▼ Notranjih Goricah.
Stavbni gospodar si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe.
Krajni šolski odbor Notranje Gorice.
p_ Obsojena učiteljica. V Buzetu v Istri se je vršila razprava proti učiteljici V. Fin-derle, ki je bila obtožena, da je šla preko meje brez potnega lista. V decembru 1926. e bila odpuščena iz služt>e. Prosila je oblast za redni potni list, da se izseli v Jugoslavijo. Prošnja je bila odbita Nato si je gospodična poiskala pot čes mejo brez propustnice. Nezaposlena, brez sredstev pač ni mogla živeti pri svojih siromašnih stari-6ih. Sedaj službuje v Jugoslaviji. Tožil jo je buzetski orožniški brigadir in sodnik jo je obsodil in contumaciam na leto dni zapora.
p— Fašistične organizacije v Postojni. Na občnem zboru postojnskega fašija je poročal politični tajnik, da je v organizaci« j ah: 192 miličnikov, 165 balil, 54 avangvar« distov, 60 malih Italijank, v sindikatih je vpisanih 784, organiziranih trgovcev je 85. Fašij ima gledališko, godbeno, športno sek» cijo. Na občnem zboru je fašistični tajnik podal tudi tri poročila o nujnih problemih za Postojno. Ti so: preskrba mesta z vodo, ustanovitev kake srednje šole in gradba doma za balile.
p— Zagonetna smrt. 27-letni Anton Trpin iz Avžišča pri Podbrdu je delal v kraju Au-dun le Tiche v Franciji. Pred kratkim so potegnili njegovo truplo iz Moselle. Ne ve se, ali se je ponesrečil, ali je bil napaden. S seboj je imel takrat precej denarja. Pri utopljencu pa ni bilo ne denarja, ne potnega lista.
p— Konferenca za ureditev železniškega prometa se J« vršila v Opatiji. Šlo je za blagovni promet po progah preko Trbiža, Podbrda k Postojne. Konference so se udeležili zastopniki Italije, Jugoslavije, Avstrije k Češkoslovaške. Italijansko oiicijetao poročilo pravi, da je bilo tridnevno zasedanje povsem uspešno.
V— Velika orožniška vojašnica se zgradi v Postojni Stroškov bo nad en milijon Kr. Pokrajinska upravna komisija je izročila izvršitev zgradbe goriškemu podjetju Dell' Angelo.
p— Itall]anlzaclja priimkov v Trsta. Bavčar Baucci, Beneš Bene, Berger Josip Je sedaj Ber-gani, Berger Bruno pa Montanari, Bizjak Bisac-chi, BOhm Bennd, Cok Zocchi, Kosmač Cosmini, Devetak Dellavetta, Dovjak Dugliani, Fraitnik Fratitki, Ftiks Volpi, Heller ChiarelK, Hodnik Tel-lki, Hvaila Franc se piše odslej Grazia, Hvala Alojzij pa Oualla, Katz Sacerdotd, Krmelj Cremo-li, Krpan Carpani, Klaočič Sentieri, Kobai Herman le CobaIdi, Kobal Alojzij Coballi, Kobau Atilij pa Cobaliti, Koleno Collenzi, Lulik Lulli, Majcen Mazzeni, Mrzek Merski, Mevlja Meola, Milost Grazianl, Miskj Miselli, Pahor Anton je Pacchl, Pahor Štefan pa Pace, Pertovt Humbert Pertolini, Pertot Ivan Berti, Pertot Alojzij Per-totti. Premrl Premoti, Premru PremuM, Puc Puc-ci, Ražem Raseni, Rebek Rebecchi, RenčeJj Ren-zi, en Rijavec je sedaj Ria, drugi Riva, tretji Ria-vind.
p— Vojno »trellvo Je nabiral ob Soči pod Šentmaivroan beneški Slovenec Alojzij Leonardo. Našel je granate, utisnjene v beton. Ko Je hotel esno iznrvatd, je eksplodirala druga k nesrečni Leonardo je padel razmesarjen v Sočo. Trupla v narastli Soči še niso mogli najti.
Trgovska
hiša
v Kamniku sredi mesta s kor-poracijsko pravico v jako dobrem stanju se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trgovska hiša v Kamniku«.
6340-a
«J|JU H-ifW KKH H rrt r	..v>«».Y.rr.m.YYirTmnfiYyYi
Vabilo
k majniški zabavi, ki se vrši v nedeljo 20. L m. t gostilni Neubauer v Lajtersbergu pri Mariboru z raznovrstno zabavo. Najboljša domaČa vina, unionsko pivo, izvrstna kuhinja. — Vabi ter se priporoča Valburga Neubauer, gostilničarka. 6338.
ooooooooixiiMoono«ajoooMOOooooaritinfivu**xx«^
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
4. & E. Skaberne Liubliana
Krasoto lepe ženske
zamorete najbolj občudovati z našim
Stereoskopo *
v žepni obliki. Presenetljivo krasni prizori. Nekaj popolnoma novega za ljubitelje lepih prizorov. Ženske in moške aktne isudlje. Skupine v prosti naravi. Originalne krajevne slike raznih krasnih mest. RazpoJitji
Novlnskl bfro, LJubljana, Šelenbursova 7-11.
Cena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din. Nadaljne serije slik po 35 Din. — Poštnine prosto.
Cenost u radio! f
Znameniti BLAUPUNKT trocevni apa- §
rat na zvočnik	61 >6 S
kompleten z 3 philips-ove cevmi |
|	samo Din 1.600	|
S Tvorniška zaloga celokupnih »Blau- ■ a punkt« in >Philips< fabrikatov. |
| IDE ALWERKE 1 S	BERLIN SO 33.	I
| Coepenickerstrasse 10'a |
f BEOGRAD	SUBOTICA ■
m Balkanska ul. 36 Pašičeva ul. 1 |
Rimske topi ce
jugoslovenskl Gastein, radio-aktivne topli oe 37° C. Direktna zveza brzovlakov Pra Berlin, Wien, Linz, G raz Zdravi pro-tin, revmatizem, Ishias, ženske bolezni, ne vralgijo. posebno učinkuje proti nespanjr in slabem teku Cene cele penzije: v pred eeziji Din 60. v aeziii Din 110
Rast brade pri damah
in vse nadležne dlačice aa tHni» k a. pod oazduho to oa obraza odstranite * a m i oa oatprtpro-s tej št način t m ob m ordzkoSe-nim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni sam« Din 6ft franka ako ooSUete denar oaoreL Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Aacsbarg. Deotschland. Ra »fnupnrcfrstr 12 A
41
6313
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, ozir. oče, tast, brat, svak in stric, gospod
Blojzii Kušic
davčni nadnpravitelj v p.
v sredo, dne 16. maja 1928 ob 23. in pol uri preminiL
Pogreb blagega pokojnika se vrši ▼ soboto, dne 19. maja ob 16. uri na pokopališču v Smihelu pri Novem mestu. Noto mesto-Kandija, 17. maja 1928.
Žalujoči rodbini Mušič, ClarieL
Tvrdka &
iut
se nahaja le v
Se^enburgcvi uHd l\. i
M Me:
priporočile
fe doSsro | blago
kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalni čajno maslo. — Dopisi pod E. Vaj da, Čakovec
Mediimur f. Teielon 59, 60. 3.	6264
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila, naša predobra, vzorna, zlata mamica, soproga, sestra, stara mamica in tašča, gospa
Juliiana Toplikar
soproga viš. krim. nadzornika r p.
dne 17. maja zjutraj.
Pogreb blagopokojne se vrši v soboto, dne 19. maja 1928 ob pol treh popoldne iz hiše žalosti Rimska c. 9.
Sv. maša zadušnica se bo vršila dne 21. maja 1928 ob 7. uri zjutraj v trnovski farni cerkvi.
V Ljubljani, dne 18. maja 1928.	6536
Ivan Toplikar. soprog. Julči, Ivanka. Emica poroč. dr. Sto-parova. Ela, hčere. Dr. Bogdan Stopar, veliki župan zagrebške oblasti, zet Zofija Aman. sestra in vsi ostali sorodniki

^ ln aj ati
pri plačevanju aslužbenskega davka brez brošure:
fin. svet JOS. MOSETIZH
luzbens
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubiiani, Prešernova 54,
podružnica v Mariboru, Aleksandrova ul. 13.
Fa. California Spray-Chemical Company, WastonvilIe, CaL U. B. A. — lastnik jugo-| ulovenska patenta št. 3676. Sredstvo sa ani-lieranje mrčesa in navodilo ta izdelovanje, kembinovanje in uporabljanje istega ieli ta •aatent prodati odnosno oddati licenco za lega. Informacije daje dr. Janko Olip, od-vokat v Beogradu, Kr. Milana 78.
Zahvala.
Vsem, ki so o priliki smrti našega nepozabnega so proga in očeta, gospoda
Avgusta Mežnarja
lastnika I. belokranjskih apnenio
izrazili svoje sočutje, dalje darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna naša zahvala.
V Črnomlju, dne 18. maja 1928.
Rodbina Mežnar.
Molu Dijetično hranilna sredstva
za sladkornobolne (diabetikere) in bolne na želodcu in črevesu kakor kruh, pecivo, čokolado, bonbone in kompot se dobi samo pri 6381
J. BUZZOL9NI, delikatesna trgovina v Ljubljani, Lingarjeva ulica = samoprodaja za Ljubljano ■ ■ ■ ■■ .. =
			
		- v jj	
6337

Nenadoma nas je zapustil naš dobri, nepozabni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Jože Smole
mestni višji računski revident.
Pogreb neDOzabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 19. maja ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv Križu.
Ljubljana, dne 18. maja 1928.	6329
žalujoče rodbin«i
Smole, Premelč, Učak, Pavšič.
Včeraj nas je za vedno zapustila gospa
ciska Sakser
roj. Lovšin
po dolsji mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Nepozabno pokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali v blag spomin.
New.York, N. Y. 18 maja 1928.
Frank Sakser st., soprog, Frank Sakser ml., sin
in ostali sorodniki.	6322

	'* A, v -jt -- ?. :': SSgši« v	
		

CO
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni oče, gospod
Onorio Madile
stavbenik
danes. ▼ sredo 16. maja 1928 zjutraj v 56. letu starosti po kratkem in težkem trpljenju preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 18. maja 1928 ob
4. uri popoldne na pokopališče v Preval j ah.
Prevalje, dne 16. maja 1928.
Marfla Madile, mati — Ida Vidonl, roj. Madile, Grete Gruden, roj. Madile, Marietta, Lin da, Jochanna, Frltg in Lulsi, otroci. — Onorio Vidoni, industrijalec, Gemoma, Rajko Gruden, obratovodja, Prevaije, zeta. — Anita, Nino, Elio Vidoni, Grete, Lulsi Gruden,
vnuki.
Stanley Weyman:
23
Rdeča kokarda
Roman.
»Vem,« je dejal. »Vem, da sem slab in nedosleden. Še huje, gospod vikont: nedostaja mi poguma, da bi ravnal po svojem prepričanju. Toda če sam občudujem te može in če se mi vidijo plemeniti in veliki, sem vendar slišal ljudi, ki govore o njih povsem drugače. In — imenujte to slabost ali kakor vam drago — poznal sem vas otroka in ne bi hotel, da bi govorili tako tudi o vas. So stvari, ki jih od daleč občudujemo,« je nadaljeval, gledaje me s pritvorjeno po-rednostjo, da bi skril ljubezen, ki mu je sijala iz oči, »in jih vendarle neradi srečavamo pri tistih, ki so nam dragi. Očitek zoper tujca nas ne zadene; če pa vidimo, da pade na prijatelja, bi rajši umrli.«
Umolknil je, zakaj glas mu je zastal; minuto ali dve sva oba molčala. Ker mu pa nisem hotel pokazati, kolikanj so me ganile njegove besede, sem vprašal, kakor da hočem odvrniti pogovor:
»Toda moj oče?« sem rekel. »Tudi on je bil pristaš reforme!«
»Da, reforme, ki naj bi jo izvršili plemenitniki v prilog ljudstvu.«
»Toda plemenitniki so me pahnili od sebe!« sem oporekal. »Stopil sem korak naprej in sem izgubil vse. Zakaj ne bi smel napraviti dveh korakov, da pridobim, kaT sem izgubil?«
»Na to pa ne mislite, koliko bi izgubili nadalje?«
»Izgubil? Saj sami pravite, da mora ljudstvo zmagati.«
»Tudi v tem primeru,« je odgovoril krotko. »Ljudski tribun — toda garjava ovca!«
Prav te besede sem bil izrekel v svojem samogovoni na povratku; zdrznil sem se, ko sem jih spet začul. V tem trenutku me je mahoma prevzela vsa usodnost njihovega pomena in spoznal sem, zakaj se je obbč Benoit tako dolgo obotavljal s svojo sodbo. Naj bi bili moji nameni še tako čisti in moj pogum še tako vzvišen nad vse — svoje nature vendarle nisem mogel izpremeniti. Ce bi bil moj napor uspešen, kam bi me mogel povzdigniti? Samo v sijajno osamljenost; ljudstvo, čiga rdobrotnik bi bil, mi ne bi zaupalo, a plemstvo bi me sovražilo in preklinjalo zaradi moje iznevere.
Marsikdo se ne bi bil ustrašil te gotovosti; nekateri bi se je bili celo razveselili. Jaz pa sem v tem jasnem trenutku začutil, da nisem junak. Stari predsodki so se oglasili v mojih žilah; tradicije, porojene v vekih odličja in gospodstva, so se jele dramiti v mojem spominu. Drget dvoma in nezaupanja me je izpreletel. Zmagoslavno kričanje, ki je trgalo zrak na cahorškem trgu, in okrutni grohot, ki je pozdravilo Gontautov padec, sta se iznova oglasila v mojih ušesih. Odmaknil sem se, kako tisti, ki mahoma zagleda pred seboj prepad.
V tem trenutku je bil moj pogled tako bister, kakor še nikoli ne; in dasi je trenutek minil, njegov učinek je vendarle ostal v meni. Ko se je župnik poslovil in so zaklenili hišo, sem se dobršno uro izprehajal po orehovem drevoredu; zdaj sem se ustavljal pred mrežnimi vrati in gledal na cesito, zdaj sem ji obračal hrbet in strmeli na mrko gmoto gradu z njegovo ploščato streho, velikim stolpom in stolpričastiimi pomoli.
Moj sklep, da ostanem ob shrani, je bil storjen. Namenil sem se, da bom z veseljem pozdravil reformo in v svoji okolici na vso moč pospeševal njen prihod, a da se svojim stanovskim tovarišem ne
bom več postavljal po robu. Pokazal sem bil, da urnem braniti svoje prepričanje. Poslej mi ni mogel nihče očitati, da sem ga zatajil; vzilic temu pa sem hotel gledati dogodke od daleč in mirno opazovati njihov razvoj.
Zgodnji petelin je zapel za hišo in iz teme se je preko tihih polj razlegel do mene lajež oddaljenega psa. Ko sem ga poslušal pod vedrim sijanjem zvezd, se je žalitev, ki mi jo je bil prizadejal Saint-Alais, po malem skrčila na pravo mero. Z rahlim, malone šaljivim obžalovanjem sem mislil na Denizo, svojo izgubljeno zaročenko. Vpraševal sem s>e, kaij neki poreče o tem nenadnem razdoru? Kdo ve, aH bo ta čudna izguba zaročenca zbudila vsaj njeno radovednost in zanimanje? A K pa bo uibož:ica, ki je šele pravkar prišla iz .-i. ^ C'v-0'i neizkušenosti mislila, da je to običajni red stvari, da ženini prihajajo in odhajajo kar tako m da so pobune v našem kraju vsakdanja dogodki?
Tiho sem se smejal, ves srečen, da sem se odločil. A če bi bil vedel vse, kar se je v tist' "r trenutku godilo po svetu, bi bil gotovo še bolj zadovoljčn. Zaka: iO je v sredo, dne 22. julija, in Pariz je tisto noč trepetaje od po »val po čudnih dogodkih. Prvič od kar je stal, je bil Pariz slišal zlovešči krik: »Na kandelaber!« ter videl sivolasega starca obešenega in mučenega do smrti. Drugo žrtev, mestnega intendanta, so bili podrli na tla, pohodili ga in ga javno, na očeh tisoč in tisoč ljudi, raztrgali na kose. Pariz je trepetaje gledal vse to in še druge stvari, ob katerih so reformatorji sami preblede-vali; stvari, ki so opozorile vse misleče ljudi na to, da rohnijo in kipijo za La Fayettom, BaiWyjem in občinsko upravo drameče se sile predmestij, to je, ves Saint - Antoine in ves Saint - Marceau.
T"
NarvaJLa, uu osa. dopisa.
tnalih, oglasov, jo, pusiah, na, OgLasnood, dalck -Jatra,' LudA^cirui, VrnJiMunta T<tL it. i^gi
M^ah, <rgla~rL, hs, sIuzjjo u pasr~*stcnjain+ m. roojaJL n.4, njcuruui*. obČuurloa,. uroka, bvsuia, pcu- — Na/ manjši zn*sak Vul 5*-, Prifitajbuia> za, fifrd Vin, jv
Ojvl vrtsLojbisi* j^vparfzu U oot/iMjn, t »dzročUcmu, m*-/* oglasu prvobcuo-. Čikovtu. racuA, po fin*, tra, ulnu* (jiib^&najl tt&4X
_,t (L&-p*Af<rLrcuifa UL> o-gla^n* b*youfkjtspct, al*, r^klajnnc^a. zjuxcaja/i vsaka btstsLas Vut — Naj» nanj A zaascJl Via, to-** Pristojbina, za sifrx> J)la,
Veselica s plesom
je v n e d el j o v gostilni »Amerika« na Glincah. Igra godba »Gradašca«. Vjtopni-na prosta.	18883
Pletiljo
prvovrstno, iščem ta Trbovlje. Stanovanj« in brana v hiši, plača po dogovoru Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro • Pletilja«.	18820
Engelbert Franchetfl
Ljubljana. Dunajska e 20
priporoča elegantno urejeno
brivnico
in posebni oddelek u
damsko iriziranje
barvanje in izvrševanje la-
nih izdelkov	106
»
Akumulatorje
polni in popravlja strokovno konc akumulatorska delavnica v Ljubljani. Go-sposver..-ka ce-ta 14. 18404
(. t:

Sodarja
ki bi upravljal obenem tudi kietarska dela. takoj »prejme veletrgovina z vinom in špirituozami v Ljubljani — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18626
Šiviljo
ki bi bila tudi dobro izurjena sobarica, sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval, sliko in zahtevo plače pod »Sobarica« na oglasni oddelek »Jutra«.	18682
Spretno frizerko
sprejme takoj ali pozneje 11 Podkrajšek, frizer za dame in gospode v Ljubljani 18723
Violinistko ali
violinista
ta Dalmacijo — za sezono Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro • Violina«.	18726
Urar. pomočnika
(event. dobrega mehanika)
mlajšega, vojaščine prostega, sprejme takoj v stalno službo A Rasberger. Ljubljana, Tavčarjeva uliea 5 18758
Brivskega vajenca
pridnega m poštenega, s hrano in stanovanjem t m Si sprejme A. Stoja, S-vn! ca ob Savi.	1S&«
Trg. pomočnik
»možen voditi samostojno večjo delikatesno trgovino — se sprejme takoj proti dobri proviziji, imeti mora kavcijo! Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delikatesa«.	18812
Več slikarskih pomočnikov
»prejme tvrdka Ivan Martine, Poljanska cesta 20/1.
18816
Vajenca
»dravega, poštenega, »prejme takoj zs izdelovanje glavnikov A ti e r n i k v Skofji Loki 84.	18338
2 elektromonterja
ta takojšen nastop sprejme Jugoslavenska Si?mens d. d. za slabi tok, Ljubljana. Dunajska cesta la. Prednost iirajo oni, ki s0 že de-lah pri napravah slabega toka. Pismene ponudbe po-siati na gornji naslov
18843
Učenko
■prejme speeijalna trgovina »Sana«, šelenburgova u!. 7.
18845
Hotelskega vratarja in gospodinjo
(tajniro) sprejme hotel Central v Sarajevu. — Prepis
»pričevs'». o strokovni sposobnost: in fotografijo, z oznako višine Jamščine (tu porfirja) je takoj poslati na upravo hotela.	18825
Lovskega paznika
sprejme lovska družba Ljutomer.	18816-a
Gostilničarsk©
kuharico
oerfcktno, vajeno na plinov
štedilnik — z dolgoletnimi spričevali, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18835
Mizarskega vajenca
z vso osikrbo sprejme takoj Peter Sitar, mizarstvo. Križe na Gorenjskem. 18860
Preddelavca
za izdelovanje zidakov in •trešnikov na roko sprejme Jos. Šiška, Kranj. 18861
Potnika
verziranega v manufakturni stroki, iščemo ta poset privatnih strank. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
18859
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj proti majhni plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18884
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18885
is^ffijfff^i
Zastopniki
Velika zavarovalna družba sprejme zastopnike za vse večje kraje v Sloveniji — posebno za Črnomelj, Kočevje, Kostanjevico. Krško, Vel. Lašče, Litijo, Metliko, Višajo goro, Vrhniko in Logatec — odnosno v oko-iških vaseh navedenih krajev. Največja kulantnost in visoka provizija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Visoka provizija«.	18832
Kemik
Išče popoldanske zaposlitve v kakem podjetju, za daljšo ali krajšo dobo. — Cenjene dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod »Analitik«
18821
Provizijo
od 8.-7. obroka, pri razpečevanju državnih papirjev (8 letošnje žrebanje) združenih z zavarovanjem, dobijo zastopniki cele dTŽave od Generalne organizacije. Beograd, Dračka br. 9.
18771
Zastopstvo
Ta dobro idoč predme* — proti proviziji vzamem ta Slovenijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do potovanja«.
18835
Zastopnike
za prodajo vrednostnih papirjev proti visoki proviziji sprejme Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. 18743
Flektromonter
pomožni. Išče »lujbe, event sprejme tudi službo sluge, skladiščnika ali kakršnokoli drugo delo. — Ponudb« ua oglasni oddelek »Jutra« pod • Elektromonter«. 18632
Prodajalka
izurjena v trgovini mešan, blaga, išče službo ta takoj ali pozneje. Naslov ▼ oglas, •ddelku »Jutra«. 18724
Korespondentinja
zmožna vseh pisarniških del — išče mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«.	18868
Prodajalka
špecerijske stroke, i enoletnim spričevalom ter s trgovsko šolo, želi premeniti sedanje mesto Gre tudi v kako drugo primerno službo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva«.	18853
Fotograf, pomočnik
šče službo Naslov pove uglasni oddelek »Jutra«.
18847
Mlad gospod
zmožen blagajnik, dober računovodja, knjigovodja, ko-respondent v srbohrvaščini ter skladiščnik, govori slovensko. srbohrv., češko in prilično nemško, išče kakršnekoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvaški kore-spondent«.	18879

Fiat auto
501. ? najboljšem stanju, kompletno Boscb n&pra skoraj novo pnevmati |e radi nastalih razmer
vo, skoraj novo pnevmati ko. je radi nastalih razmer :»o (čredno nizki ceni na prodaj t Anto-delavnici, d t o. t^ Celje.	1859?
i del }e aov| obširni
Katalog modernega pohištva
Razpošiljava ga proti pred plačilu Din 80 t gotovtni tli , znamkah Ermao in *rbar mixar*tvo. 9t Vid ia A Ljubljano	1736?.
Raket
skoral nov — prvovrstne znamse, prodam za 250 Din fJa«lev ▼ oglasnem oddelku Jutra«.	18666
Kleparski stroji
tvrdke Mach in FUcher. —
Zabojev
tisoč komadov raznih velikosti, poceni naprodaj — Ljubljana, Rimska c 16 1S527
Otroški voziček
lobro ohranjen, poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18S29
Omaro za led
dobro ohranjeno, prodam. Vaslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	18849
Novo diro
na vzmetih, proda Drbančič - Hrenova ulica štev 19.
18828
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18S56
Strešni stol
odprta šupa, 9 x 12 m, radi postavitve večje, po lastni ceni proda Fran Šuštar, lesna industrija, Ljubljana — Dolenjska cesta 12. 18027
Moško obleko
pomladansko, skoraj nerabljeno, Za vitko postavo in lepo palmo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18877
Svilen plašč
črn, za srednjeveliko in srednjemočno postavo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18872
Spalnico
preprosto, dobro ohranjeno n otomano prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18871
OI>st
loga Rudolf Deržaj.	Ljui>
liana, Kolodvorska	ulica
28	125
Švicarske ure
verižice is obeske Za birmo nudi po nizkih cenah A Fuehs, zlatar. Ljubljana. Šelenburgova ulica štev 8 19 I
Vrvarske Izdelke
>i«lW)ij6t svitlitete Kupil
najceneje » največji tovarn-Iugosl»vi}e — Mehani&n* rrvarna Sinkov*« -IroMJplj*.	Mi
0«btn
Najboljši premo*
VVolfoT« ulic* l/li
84-
Sveže mleko
prvovrstno, odda Oskrbni-štvo Fužine, D. M. v Polju 18830
Vrhniško opeko
tidake, zarezano strešno opeko In bobrovce ad op*-kame Jelovšek ima vedno zalogi Jakob Goli. Tr novska ulica L	18078
Jugovlčevo
Salvator
*lriš&* da ▼ petih minutat dadek lir, 6 Din Barva ia irovo maslo in u tir Din 5 Prašek ta pripremo siro vega masla 5 Din. Sprej memo preprodajalca. — Lekarna Jugovič. Novisad — Zahtevajte rtorce in no-šljite v pismu 10 Din.
17824
Otroški voziček
rabljen, proda Marija Vutte - Z g. Šiška 125. 18839
Posteljo
dabra »hranjeno, lepa turške garnituro, stelaže, stole 'n drugo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18838

Krompir
Direkcija drž železnic v Ljubljani bo prodala v ponedeljek 21 t. m ob tO uri v poslopju Gospodarske poslovalnice na Ma*arykov< 'lesti 17 fpoleg Ranzingerja približno 5 vagonov krom piTja — Kupci se vabijo 18794
Ia orehov
lepih in zdravih kupim *ečjo množino Ponudbe t navedbo najnižje cene na oglasni oddelek »Jutra« oo<i »Orehi 1927».	18681
Stavbišče
na Kodeljevem. obsegajoče 653 m*. pTodam. Zelo pripraven prostor, lepa solnčna lega Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18719
Prodam hišo
skoraj novo. z elektriko in vodovodom, pripravno za obrtnika ali letoviščarja Lepa in solnčna lega Cena po dogovoru Grošelj Franc — Ljubno 80. postaja Otoč.e, pošta Podnart, Gorenjsko 1881!
Parcelo
150—600 m« veliko, kupim Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Parcela 1928« 18845-a
Majhno hišo
t gostilno, kjerkoli na prometnem kraju kupim — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša 44» 18616
Parcela
vogalna. 3 minute od električne železnice, lega solnčna. suh in peščen teren — takoj naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18863
Opremljeno sobo
čisto, t uporabo kuhinje oddam s 1. junijem boljšemu zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18836
Prazno sobo
elegantno in veliko, s posebnim vhodom, v vili blizu deželne vlade o d d a m. Vzidan umivalnik z mrzlo in toplo vodo. — Pismena vprašanja na oglas, oddelek •Jutra« pod »Solnčno 17«.
18833
Opremljeno sobo
t vso oskrbo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18848
Antialkoholna
restavracija
dobro idoča. s stalnimi aho-nenti, v sredini mtsta. pet etni zakup, kompletna, je o uirodni ceni naprodaj — 1 lokali, mesečna najemnina 600 Din Smolej. Maribor, Pod mostom štev 11.
18783
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo, v prometnem kraju oddam za več let v najem Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	18599
Pekarno
z vsem inventarjem, v trgu brez konkurence, oddam s t junijem t. 1. proti odkupnini 1500 Din. Dnevni promet 400—500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Julra«.
18824
Trgovino in pekarno
oziroma celo hišo in njive iam v najem za več let. Nahaja se na Dolenjskem, ■ia lepi točki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro kupi«. 18857
Stanovanje
3—4 sob iščem Event zamenjam za manjše in epnej še za Bežigradom Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18870
Stanovanje
<obe in kuhinje oddam s 1 junijem v Zeleni jami 220 18886
Stanovanje v Begunjah pri Lescah
na Gorenjskem, obstoječe iz 3 sob. kabineta in kuhinje, oddam mirni stranki v najem za poletno sezono. Ve>č se poizve v Ljubljani. Poljanska cesta štev. 6TI.
18890
Hiša-gostilna
z Inventarjem in osebno pravico, na državni cesti, vrt, 1 oral že obdelane njive, naprodaj za 40.000 Din. — Pojasnila daje Lovrenc Kreinig, trgovina, Ptuj-Breg 18705
Lepo posestvo
majhno, tik Maribora, velik sadonosnik in vinske trte, veliik vrt za zelenjavo, pri merno za vpokojenca ali vrtnarja, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18889
Enodružinsko hišo
z 1300 m1 zasajenim tele-ajadnim in sadnim vrtom prodam po ugodni ceni — Stanovanje taJkoj prosto. — Pojasnila daje Bonča, Koseze 32 pri Ljubljani, nasproti opekarne TSnnies.
18838

Lepo, zračno sobo
s parketi in elektriko oddam za mesec junij 2 gospodoma na Poljansk; cesti 13/11, levo.	18715
2 lepi sobi
opremljeni ali 1 prazno tn 1 opremljeno oddam finemu gospodu kot sprejemnico in spalnico, ali kot pisarno — v bližini sodišča Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18774
2 manjši sobi
aH 1 veliko za pisarno, v tiližini glavne pošte išč»mi Ponudbe na poštni or»da št 172. Ljubljana: 1810!>
Opremljen kabinet
oddam s 1 junijem solidni crospodični Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18837
Opremlieno «oho
zračno, z električno razsvetljavo. v centru taikoj oddam. Na?Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18850
2 gospodični
sprejmem na stanovanje tn domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
18826
Kateri gospod
bi posodil inteligentni gospodični za dobo 3 mesecev 3000 Din proti točni vrnitvi Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo — Uradnica«.	18854
Samostojna dama
aradnira, se želi seznaniti ■ starejšim inteligentnim gospodom, r svrbo skupnih prehodov. — Le resne ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Cuvstveni prijatelj«.	18852
Solnčno zastoro
plati te) platnene. Do aa)
nižji sem po meri lideluj*-
Rudolf Sever
tapetnik, Marijin tre it. i
— Pred nakupom drugje zahtevajte moj prospekt <7
GOSHODlNJt poskusite
Hurto očesa
Najboljše 9 ^dstvo Droti kurjim očesom CLAVEN je mast
Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali na« ravnost iz tvornice in glavnega skladišča
M. Hrnjak £
lekarnar SISAK.
MrHdm Horcc Aiumdciitari '•.«>>
Sostanovalko
sprejmem takoj ali t 1. junijem v lepo solnčno sobo. z dobro domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	18817
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam v Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18818
Srbo
s posebnim vhodom oddam
gospodu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18822
Sobo
s posebnim vhodom, v bližini glavnega kolodvora išče > 1. junijem gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek iJutra« pod »Kolodvor«.
18865
Prazno sobo
najraje dvoriščno, kjer bi lahko postavil štedilnik — iščem za 2 osebi v sredini mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod • Dvoriščna«.	18880
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v mestu ali bližini iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«.
Kabinet
z riefktrično razsvetljavo, oddam v sredini mesta M Fink, Gosposvetska e. 1/U1 18878


Trgovec
srednje starosti, čedne zunanjosti, t 100.000 Din, takoj poroči gospodično ali vdovo, ki ima trgovino ali hišo Dopise s sliko na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 600«.	18600

Želim gospoda
ki bi bil pripravljen podpirati mlado, inteligentno gospodično lepe zunanjosti. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro • Zasigurana povrnitev«
18840
Fantka
zdravega, 1 leto »tare^a, lam za svojega dobrim lju-lem. — Naslov v oglasni rn oddelku »Jutra«. 18844
Gospodična
idealistka, želi dopisovat! t mteligentom. — Dopis« pod šifro »Isolda« na podružnico »Jutra« r Mariboru. 18858
lealn« «vdavro u irudt. 4*u)» drv U) premoga -
Planeš prt >•» trro»e®	U1
'eDO enonadstroD hišo z balkonom v sredini trga 1 minuto od oo-staje na križišču 4 cest « Dritiklinami. • Preko ceste (vis a vis) leDa oritlič hiša kier se nahaia dobro Idnča treovina z mešanim hlaeom z vso trgovsko ooravo brez blaga ker nI moia last Zraven 2 velika vrta Voraša se ori lastni •ru ustmeno In pregleda. — Cena zavoljo ftoleznl nizka Proda se tut' vsako oosebet ALBIN BfiLLAG lastnik hiše Pollčane. 618.5
V	69
modroet najbolje m najcenejša pri M. M A S T E R L tovarna lime «tražlšfie ori Kranju
izurjeno v krojenju iakart pletenin in veščo šivanja ua Overlock stroju, eamo prvovrstno moč. sprejmem takoj On jene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnji nastop 120«
6251-*
1826
Naj Te ne tarejo skrbi. — Bodi brez skrbi — ostanem vedno Tvoja — Te ljubeča...	18819
Kateri
dobrosrčni gospod bi p«s»-
lil mladi, osamljeni gospe 1000 Din. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada dama«.	18881
SELITVE
izvršuje najboljše in najcenejše tvrdka
JAVNA SKLADIŠČA
d. z o. x. LJUBLJANA Ounajska cesta 33
mmmu pohotm
Telefon št 2366
6065
MLADE.
krasni eksemnlarj n n n r o d a j
BOBISUT, G raz
Fraak$'ra* e 19.
O30000E3
Botricam in botrom priporočamo najlepše in najtrpež-nejše »BOKO«-čevlje, ki se dobijo samo v Prešernovi ulici št. 9, dvorišče.
9«
HENOROD
Vlerz-serimj roper hemoroide, Recto-SeroJ proatkne avtomatično v sedeže bolezenskih kali in kmaln odstrani aad-lego (srbečico v zadkn. skelenje, bolečine) ta povzroči, da se hemoroidi posnie. Zahtevajte ga v lekarni.
6006
Avto 633 „Chevrolet"
izvrstnem stanju, d -tuie brezhibno, se u-godno proda. Naslov v ogi. odd. Jutra.
F. ČUDEN
Ljub ana

Lep raaf
65	Vaš
-^karije In pleskanje naj Vam vedno oreskrbi Ivan Knšak. Bleiwe«sova ce-<ta št. 15. Slikarstvo in ole^karstvo. Nv^iorlerr.eiši VZOfo,!
obenem
ki je vešč slovenske in nemške ko^ respondence ter vseh ostalih pisarniških del, dober prodajalec mešan® stroke sprejmemo talcoj. Ženska mo<5 ni izključena. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek 5163 »Jutra pod značko j Julij 28x
Polnojarrciertika
1 KIRCHNER (LEIPZIG) 75 cm 1 TONNIES (LJUBLJANA) 95 cm
le rabljena sta radi preureditve obrata poceni naprodaj. Jarmenika sta na ogled v obratu do konca maja. Naslov pove ogl. odd. lista.	6308
99
Naznanjam potujočemu občinstvu, da sem s 5. t. m. prevzel
kavarno in restavracijo
Srbski kralj"
v Suboticr.
___ Obenem dajem na znanje vsem trg. potnikom, da imajo v
L— moji restavraciji 10% popust.
Restavracija in kavarna je novo opremljena ter garantiram za dobro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem	6323
MAVRO FRIEDMAN Kavarna in restavracija »Srbski kralj« Subotiea
V««. -.	-«
Mestni pogrebni zavod
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra soproga, mati, sestra in teta, gospa
Ana Draksler
v petek, dne 18. tm. po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 20. maja t. L ob 2. urj popoldne iz hiše žalosti Aljaževa c. 19 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. maja 1928.	6334
Globoko žalujoči ostali.
Urejaj« Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij «Jutra» A doli Ribnika i. Za Narodno tiskarno d, d kot dskamarja Prane J ezerftefc. Z« useratni del jeodgovoren AJojzij Novak. Vsi t Ljubljani