Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. $ 'Vol):! ; za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvo „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XX. V Celovcu, 28. februarja 1901. Štev. 9. Gospodarsko propadanje; Kjerkoli kak nàrod dobro gospodari, se množi število ljudstva. Zidajo se novi domovi, nastanejo nove družine, priraščajo nove delavne moči, vse se razvija, vse se množi, vse raste. Kjer pa ni več zaslužka, se razkropi ljudstvo, in kar še zaostane, podobno je suhemu živinčetu, ki ne more nikamor rasti, ker krme ni. Naša domovina postaja pusta! Ljudsko štetje nam razsvitljuje žalostno naše stanje! Za danes so nam na razpolago številke za velikovško okrajno glavarstvo, številke, ki glasno kričč o našem propadu! I. V pliberškem sodnijskem okraju je bilo prebivalcev: 1. 1890. 1. 1900. več manj v Pliberku .... 1127 945 — 182 v Št. Danijelu . . . 824 773 — 5! na Bistrici .... na Tolstem vrhu in v 2510 1853 — 657 Kotljah .... 2145 2165 20 — v Guštanju .... 1070 1179 101 — v Libeličah .... 2009 1984 — 325 v Libučah .... 1927 1721 — 206 v Možici 790 1659 869 — na Blatu 1595 1493 — 102 v Prevaljah .... 4944 4047 — 897 v Švabeku .... 432 434 2 , v Črni 1703 1818 115 — 1107 2420 Prevaljski delavci so se menda preselili v Mežice. Kmečke občine 20 izgubile 2-120 ljudij, fužine in letovišča pridobile 1107, tako da znaša izguba 1313, to je celo prebivalstvo srednje-velike fare ali občine. Izmed 13 občin je takorekoč ena izginila, in izguba znaša v tem okraju 6% prebivalstva. II. Nekoliko Bilo je ljudij v Djekšah . . v Ovbrah . . v Grebinju . . na Pustrici . . na Rudi . . . v Tinjah . . v Važenbergu . v Velikovcu bolje je v velikovškem okraju. 1 1890. 1. 1900. več manj . . . 1793 1767 — 26 . . . 2933 2701 — 232 . . . 3535 3275 - 260 . . . 1288 1205 — 83 . . . 1828 1694 — 134 . . . 636 609 — 27 . . . 2953 2871 — 82 . . . 2511 2605 94 — 94 844 Kmečke občine so izgubile 844 ljudij, mesto jih je pridobilo 94, tudi tukaj se je torej izgubilo ljudij za celo malo faro ali občino. Število ljudstva se je znižalo za 4%, najbolj v Ovbrah, Grebinju in na Rudi. III. Nekoliko ugodnejše so številke v Do-brlivcsi. Bilo je ljudij i.i890. 1.1900. več manj v Dobrlivesi................. 2669 2691 22 — v Galiciji.................. 1138 1071 — 67 v Globasnici................ 1388 1328 — 60 v Škocijanu . v Eikarjivesi . v Žitarivesi . 1.1890. 1.1900. več manj 1281 1186 — 95 1885 1860 — 25 1598 1515 — 83 22 330 Ta okraj je izgubil 308 prebivalcev, ali 30/0 svojih duš. IV. Sodnijski okraj Železna Kapla šteje prebivalcev: 1.1890. 1.1900. več Železna Kapla..................... 1083 1115 32 Jezersko........................... 661 676 15 Bela.............................. 2942 2976 34 81 Kapeljski okraj je torej zrastel za 81 prebivalcev. Vsi presenečeni beremo številke; po naravnih postavah moralo bi se število ljudstva množiti, a dežela prihaja pusta in zapuščena! In vzroki te-le prikazni? 1. Nebrojno število gospode v mestu, uradnikov, armade, ki hočejo imeti vsi svoje plače. Na svetu nikdar ne bo moglo biti, da bi polovica ljudij živela ob tem, kar druga polovica služi! 2. Nejedinost kmečkega stanu. Drugi pridelavni stanovi: tovarnarji, obrtniki, delavci so združeni in nastavljajo ceno svojim pridelkom, kmetom pa dela ceno — žid. Tako pride, da se kmečki pridelki ne plačajo več. In zadruge ? Ko bi jih ljudstvo le že razumelo! 3. Slaba vzgoja mladine. Otroci sede na šolskih klopeh, dokler niso dekleta neveste in fantje ženini, in dokler n so delu popolnoma odrasti?. Mladi študirani rgkdonči in mlade gospodične pa ne marajo več prijemati gnojnih vil! 4. Naša zaslepljenost v nemštvo! Ko bi ljudje bolj držali na materini jezik in bi ne domišljali si, da je vsak, ki zna nemško blebetati, že gospod! Kako se bo tako gospodarsko propadanje ustavilo? Kako se* dà doseči, da bo zopet boljše? 1. Ne sme se nastavljati več ljudij po uradniških službah, kot je neobhodno potrebno. Ravno v tem je liberalizem strašno grešil. Nastavili so cele armade javnih uslužbenikov, ki jih ljudstvo kmalu ne bo več moglo vzdržavati. Bodimo previdni tudi z razširjanjem ljudskih šol! Zidajo se šolske palače, nastavljajo nove učne moči — a plača jih le dežela. 2. Kmetje, držite se bolj svojih zadrug, svojih posojilnic, svojih gospodarskih zadrug, svojih društev. Dobiček, ki ga imajo vaše zadruge, je vaš, in se bo polagoma mogel obračati v občni vaš prid, v povzdigo poljedelstva, v bran za tiste, ki bi morali propasti. Dokler je kmečki stan nesložen, delali bodo^ drugi z njim, kar bo njim v prid; složni in združeni kmečki stan pa bo mogel iztrgati iz krempljev ljudij, ki mu zdaj krivico delajo. 3. Tisočkrat se je že reklo, da se mladina, posebno pri nas, slabo vzgaja. Socijaldemokratična Komendatorju Mateju Šerviclju v spomin. Najboljši vsi gredo! A mi, ki smo jih izgubili, Podlegamo obupa sili. Za njimi plove nam oko, Za njimi nam srcé vzdihuje, Kot da so daleč šli na tuje. In vendar grejo le domov, Tja kamor Oče vseh jih zove. Tam sredi nébesnih svetov Njih duša prosta, srečna plove. — Za njimi šel si tudi Ti, Ti dika cerkve in svečenstva, Stebèr koroškega slovenstva! Zakaj srce nam krvavi, Zakaj ga žalost stiska, muči? Saj bivaš v jasni, večni luči, Saj z angeli se veseliš, S svetniki Stvarnika slaviš. Pač vemo to, — in vendar radi Imeli bi Te med seboj, Da duh Tvoj sveži, vedno mladi Za trud bi vnemal nas in boj, Za ljudstvo dobro, a teptano, Od lastnih sinov — žal — prodano. Ti gledal si ta krasni svet, Doline tihe in planine, Ki večni jih pokriva led. V jezérske si strmèl globine, Šumenje slušal bistrih rek, Hladil se v senci temnih smrek In slušal ptičic žvrgolenje In cvetje gledal in zelenje. Vse to Tvoj krasni dom ima, Vse to Ti zemlja Tvoja nudi! Kdo naj se ji dovolj načudi, Kdo je ne ljubi iz srca?! Ti ves si domu se posvetil, Plamtelo Ti je zanj srce In v drugih, mladih srcih netil Ljubàv do rodne si zemljé. In kar obečal si z besedo, Z dejanjem si izvrševal. Kar si imel, si žrtvoval, Da dvigneš narod, lajšaš bedo. Ni roka Ti kopičila Zakladov, novcev, premoženja. Požrtvovalnost dlčila Do zadnjih Te je dnij življenja.----- Karkoli dušo nam krasi • Vse združeval si v sebi Ti. Kar vzvišeni poklic veleva, To vršil vestno si vsikdàr, Pa i, kar svet od nas zahteva, Neznana ni Ti bila stvar. Olika svetska in omika Te d i čila je svečenika. Da bol ne stare Ti duha, Da zabiš muke, boje, brige, Družice si izbral si -— knjige. In v njih za boli si srca Nasèl tešila in lečlla, Naščl si duhu razvedrila. — — — jaz In zlobe ne in ne krivice. Kot nekdaj še v okó Ti zrem, Se vidim Te, preblagi mož, Ki Te ne zabijo Slovenci, Ki v naših srcih živel boš, Dokler i nam ne okrasé Grobov s cveticami in venci In jih s solzami porosé. Franjo Neubauer. Ti sanjaš miren san, — a Se vidim blagi Tvoj obraz, Prijazno, smehljajoče lice, Sledu hinavstva ni na nien otročjost si domišljuje, da bomo kdaj popolnoma brez dela mogli biti, da bomo znali iz kamenja kruh delati, da bo raj na svetu. A do zdaige^ tega ne znamo in do zdaj je delo neobhodno pa-J*^ ' trebno, zato naj bi se mladež vzgajala za delo, ne pa za lenobo. 4. Neznosne pa so naše razmere na Koroškem v šolah, kjer se deca razun nemščine ne nauči ničesar na svetu, in niti nemščine ne kaj prida! Naši Nemci pravijo, da je nemščina Slovencem zato prepotrebna, ker se ž njo lažje „naprej pride“. Naše številke so priča, da res lažje „uaprej pridemo". Ali kam? Ne mislimo na naprej, marveč najprej na dom. Pastir, ki pase svoje ovčice, ve, da se nekatere rade pasejo, druge pa hočejo vedno naprej v kako škodo. In te-le hudobne ovčice so v čredi najbolj medle, najbolj rejene pa so tiste, ki so ostale na pašniku zadovoljne s tem, kar so tam našle. Posebno pa vi kmetje, očetje in matere, ki toliko tožite, da ni delavnih močij, ne mislite, kako bojo vaši otroci lažje naprej prišli, marveč, kako bojo rajši doma ostali. Seveda morajo najbolj nadarjeni fantje tudi v višje šole, a da bo kaj nadarjenih otrok, treba je doma poštenega družbinskega življenja. Bolj ko je ljudstvo razuzdano, bolj gineva iz njega brihtnost. Zato skrbimo, da bode vse v redu, in ne bo manjkalo fantov in deklet, sposobnih za kaj boljšega, vrh tega bo pa še vedno dosti delavcev za dom. Žalostni časi so, v katerih živimo, a s tem ni poma-gano, da kmet dom pusti. Kedar začne v hišo teči dež, treba je streho popraviti, ne pa iz hiše bežati. Treba je priboriti si boljšega stanja, ne pa iti z doma. _________________ Rožeška nemška šola. Iz Št. Jakoba v Rožu. (Konec.) Taka je s slovenščino, kako pa je z nemščino? Če že slovenski ne znajo nič prida, bodejo slovenski otroci pa vsaj nemški dobro znali? Oglejmo si nekaj nemških poskusov. Še precej pridna deklica II. razreda je pisala : „$ie Suben Ija&en ben Sefu? getreufigt fic Ija&en int etnen fdjeren Sreuj gegeben ju tragen $ie Qube haben luollen ben Qeju§ fcmgen nnb fte Ijaben gefiircbtet Bon Seuten. ®an Ijaben it)m gefangen nnb ant fatfaria gefert bort Ijaben h)n gegeben einen fdibcrcn Srenj jum tragen im getriben jum Šaifer ber bilat I)cit tDoIten ilpn ferllagen ber bilat t)at tnoffen if)m Hod) nad) lafen nnb bie Qnben t)aben gefagt it) berbe bie bein gern D tjeru Saifer ferlagen nnb ber bilat bat ge« l'agt if)m nnb tjat geferdjtet fie gafen int gcfurd)tet ju ben Saiier Ijat gefagt SrcujnS fie nttr fitrn fie nnb fie Ijaben int ge ffreujt." Poglejmo še v III. razred (ki odgovarja št.-Jakobskemu IV. in V.) Tam piše deklica: „Judje so iskali Jesusa priložnost da bi ga ujeli in crež skalo pobili, potem se je Jezus obrnil in je šel sred med ludmi. Judje so prijeli Jezusa in so glali na Olskogoro, ko so Jezusa k velikomo duchovu pribelali so se sasramali s rekli ali si res Sin božj in on je ... . Precej dober slovensk fant piše : „3cfn§ bat ticn Safar Bon ®obe anfgctnegt. 2afar ift nicfjt n (tein fort gegangen and) feine ©dunefter nnb er ift frani getoorben nnb ba Ijatten feine ©djtneftern um ben fjefuž gefdjigt baž er mod)te im ©efunbmadjen. 2afar mar in $rietanien ju §aufe." Slovenka iz IV. razreda št.-Jakobske šole pa piše nemški tako : |>erbfte3jeit reidje geit. ®er 2anbntann fiitjrt auf ba§ getb mifjt. ®ie @d)nitter fdjnetbcn ba§ ©etreibe, nnb ber Sanbmann fiibrt ba§ @e* treibe in bie ©djeitne. ®ie 'Spfet bie Bmetfdjfen nnb bie tpflau« men finb im §erbfte reif. ®ie SBiefen ftnb fdjon abgemefjt. Antonič Agata. Drevo spoznavamo po njegovem sadu! Pred seboj imamo sadove št.-Jakobske slovenske šole in Rožeške nemške šole: katero je lepše, katero bolj popolno in bolj dozorelo? Kdor ima kaj pravega ukusa, kdor presoja po pameti in ne po tem, kar mu narekuje strast, temu se pač ne bode težko odločiti — za slovensko šolo v Št. Jakobu. To pa zato, ker št.-Jakobski šolarji veliko, veliko več znajo slovenski, kakor Rožeški šolarji — znanje materinega jezika pa je podlaga in prvi pogoj vsakega uspešnega poučevanja! Krokar, ki ne zna govoriti in ne zastopi niti tistih par glasov, ki jih po dolgi dresuri spravi iz grla, česa se bo revež naučil? Uči ga, muči se ž njim, kolikor hočeš, zastonj je ves trud ; nekaj besed mu pač ubiješ v glavo in ga navadiš je za teboj ponavljati, a to je vse. Enako je tudi s poukom v tujem, neumljivem jeziku: mučno delo za učenika in še mučnejše učenje za šolarje, uspeh pa brezmiselno postavljanje besed in stavkov vse po-prek — prazne besede brez pametne zveze in misli. „®ort tjafcen ifjn gegefien etnen fc^beren ffireuj junt trogert im getribcn jum itaifer ber bitat t)at motlen it)m ferllagen ber bitat fjat motten tf)m noc^ ttadj lafen unb bie Quben ^abeu gefagt . . . utib ber bitat Ijat gejagt it)m unb t)at geferc|tet fie gafen im gcfiirdjtet ju ben ®aijer f)at gefagt Ireujng fie nur furn fie unb fie tjaben im ge Street." Je li mogoče uganiti, kaj je šolarica hotela sterni besedami povedati? Kdor Jezusovega trpljenja ne pozna, njemu bi bili ovi stavki sila težka uganjka. Pa tudi nemškega jezika se vsaj bolj brihtni otroci naučijo precej tudi v št.-Jakobski šoli ; v pisavi prav nič ne zaostajajo za Rožeškimi, v govorjenji jih bodejo seve Rožeški prekosili, to pa ne zavoljo nemške šole, ampak zato, ker imajo priložnost govoriti z nemškimi otroci. In vendar nekateri št.-Jakobčani nočejo več slovenske šole, marveč si želijo take, kakoršna je v Rožeku in Podgorji. Kaj je temuuzrok? Glavni uzrok je ta, ker so nahujskani! Precej se jih je menda že podpisalo za nemško šolo, ne da bi vedeli, zakaj se gre; pregovorili so je! Večina dalje ne pozna št.-Jakobske šole in mnogi menijo, ker je slovenska šola, se tam nemško prav nič ne poučuje. Celo agitatorji sami nevede vsi, za kaj se gre. Večina dela iz nevednosti — agitatorji pa iz maščevanja in sovraštva. Tabo počenjanje pa ne more donatati dobrega sadu ! Mi pa, slovenski št.-Jakobčani : še enkrat se združimo tako tesno, kakor smo se združili ob volitvah — pamet in pravica ste na naši strani! Držimo našo slovensko šolo — ker sramota bi bila, grozna sramota in nenadomestljiva izguba, če pade edina petrazredna slovenska ljudska šola na Koroškem! Mat. Bašun, župnik. Državni zbor. Minuli teden so bile štiri seje, ena bolj hrupna kakor druga! Predsednik Vetter se v zbornici ni ravno srečno vpeljal, in ni pokazal posebne zmožnosti za to, da bi mogel vzdržavati red. Na pepelnico je bila burna razprava o tem, sme-li predsednik samovoljno črtati posamezne odstavke iz interpelacij. Dalje je Čeh Brzorad vprašal, zakaj se ne prečitajo ne-nemške interpelacije. Pri tem je prišlo do zelo burnih prizorov med radikalnimi Nemci in Čehi in seja se je morala zaključiti. Dné 21. febr. se je razprava o nenemških interpelacijah nadaljevala. Vsi Slovani — izvzemši Poljake! — so po svojih zastopnikih zahtevali, da se morajo sprejemati in v zbornici čitati tudi ne-nemške interpelacije. Dné 22. febr. so češki poslanci zopet prijeli predsednika, češ : kaj je s češkimi interpelacijami, na to pa se je obravnavalo o vloženih nujnih predlogih. Nujnost raznih predlogov se je odklonila. Pri glasovanju glede teh predlogov se je nekako pokazalo, da so Poljaki že potegnili z nemško levico. — Vršile so se volitve v razne odseke. V soboto je bila tajna seja, v kateri se je obravnavalo o neki nesramni interpelaciji, katero so vložili nemški radikalci, in v kateri na nečuveno nesramen način napadajo in blatijo katoliško cerkev in duhovščino. V interpelaciji se je pokazala vsa podla nesramnost teh ljudij. V burni razpravi so govorniki raznih strank ojstro obsodili početje Veliko-nemcev ter z ogromno večino (proti so glasovali le 4 poslanci) se je skenilo, da se interpelacija ne sme prebrati v javni seji in tudi ne sprejeti v stenografični zapisnik. — Do rednega dela torej zbornica še vedno ni prišla. Dopisi. Za velikovško šolo. Namesto venca na grob vzornega rodoljuba, rajnega komendatorja Mat. Servici j a so darovali za .Narodno šolo” : Fr. Sadnikar, trgovec v Celovcu, 10 kron; L Vavtižar, prošt v Dobrlivasi, 2 kroni; dr. Jos. Somer, stolni korar v Celovcu, 2 kroni; Valentin Šumah, župnik v Šmihelu, 2 kroni; Andr. Wieser, dekan v Grab-štanju, 5 kron; Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, 2 kroni; Jan. Boštijančif, župnik v Karnenu, 3 krone; Jan. Ogriz, župnik v Kapli. 5 kron ; A. Aplen. župnik v Železni Kapli, 3 krone ; Mat. Nessler, župnik v Galiciji, 5 kron; Štef. Laznik, župnik v Št. Vidu, 2 kroni; Mart. Kovač, kn.-šk tajnik v Celovcu, 2 kroni; Štef. Singer, provižor v Logavasi, 3 krone; Ivan Cesky, kaplan v Železni Kapli, 2 kroni; Mat. Però, kaplan v Borovljah 2 kroni; Fr. Uranšek, kaplan v Dobrlivasi, 2 kroni; tajnik Rozman 5 kron; Neimenovan 3 krone; Jos. Hribar, stolni kaplan v Celovcu, 5 kron; Vekoslav Legat v Celorcu 10 kron; Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu, 5 kron ; Dr. Val. Janežič, c. in kr. nadštabni zdravnik v pok. v Celovcu, 20 kron. —• Dalje so darovali: Na godovanju preč. g. župnika Ant. Kesnarja v Prevaljah zbrani slovenski rodoljubi 12 kron; č. g. Jos. Fugger, provižor v Gorenčah, 1 krono; preč. g Fr. Bergman, župnik v Št. Lenartu pri 7 studencih, .5 kron; Jos. Kukačka, duh. pom. v Gorjah na Žili, 1 krono; Jož. Havbic, posestnik v Št. Vidu v podjun- ski dolini, 2 kroni; Jan. Šumah, župan v Sinčivasi 10 kron. Vkup 131 kron. Živeli nasledniki! Reberca. (fKomendator Matej Servi celj.) Prežalostna je bila za nas letošnja pepelnica! Kolikokrat nam je ta dan trosil ljubljeni komendator, nepozabni nam g. Matej S er vi c el j, prah na glavo, opominjajoč nas: „Spomni se človek, da si prah in da se v prah povrneš!" A letos? Ni nas več opominjal tako, marveč njega zemeljske ostanke smo tam na našem pokopališču položili k počitku, da tam v prahu čakajo vstajenja ! — Nepričakovano je nam vsem prišla novica: ko- mendatorja ni več! Še v sredo dné 13. svečana je bil navzoč pri seji krajnega šolskega sveta v Železni Kapli, kjer je bil zopet izvoljen za načelnika šolskemu svetu. Bolehal pa je že ta dan. V četrtek je še maševal, a prihajalo mu je tako slabo, da je moral v posteljo. Vnela so se pljuča. Že prej večkrat je pokojni gospod imel to bolezen. Zdravniška pomoč ni izdala nič več, v pondeljek predpoludnem so otrpnila pljuča in ob uri je blagi gospod izdihnil svojo dušo. Ravno v zadnjih trenutkih je prišel k bolniški postelji g. župnik Aplen ter podelil umirajočemu duhovno pomoč. — Bliskoma se je raznesla žalostna novica o nepričakovani smrti tako odličnega moža. Kdo bi slikal žalost, ki je vladala po naši fari, žalost onih vseh, ki so v blagem pokojniku spoštovali vzornega duhovnika, vnetega slovenskega narodnjaka, dragega prijatelja! Vsakdo je živo občutil koliko izgubimo koroški Slovenci s pokojnim komendatorjem ! — Velika je izguba zlasti za našo reberško komendo in faro! Lepo na novo popravljena farna cerkev nam kaže, kako vnet je bil pokojnik za lepoto hiše božje ; nov vodovod, ki ga je dal napraviti z velikimi stroški, je dokaz, kako je skrbel za naš blagor ; nevenljive so njegove zasluge, katere si je pridobil kot odbornik občine Bele, kot ud in načelnik krajnega šolskega sveta za Železno Kaplo ! Zelo bodo občutili izgubo pokojnika reveži, za katere je imel vedno radodarno odprte roke; za njim žalujejo dijaki in učenci, katere je tolikrat podpiral! Vsem tem ostane spomin na pokojnika neizbrisljiv, svojo hvaležnost mu hočemo pa pokazati s tem, da se ga prav pogosto spominjamo v molitvi! — Kako spoštovan je bil pokojnik, je pokazal pogreb na pepelnico. Prihiteli so ne le domači farani, marveč vkljub občutljivemu mrazu obilo ljudstva tudi iz vseh sosednih župnij. Mrtvaško opravilo je imel in pokojniku govoril nagrobni govor mil. g. prošt L. Vavtižar iz Dobrlevasi, slovesno sv. mašo-zaduš-nico je daroval mil. gosp. stolni kanonik dr. Jos. Somer iz Celovca. Poleg teh so bili navzoči čč. gg.: dekan Bizer in Grabštanja, župniki: Val. Šumah iz Šmihela, Mat. Nessler iz Galicije, Andr. Aplen iz Žel. Kaple, Jan. Ogriz iz Kaple ob Dravi, J. Boštijančič iz Kamena, Pr. Mihi iz Št. Lipša, Št. Laznik iz Št. Vida; kn.-šk. dvorni kaplan M. Kovač iz Celovca, provižor Št. Singer iz Logavasi in kaplani: J. Češky iz Žel. Kaple, Mat. Perč iz Borovelj in Pr. Uranšek iz Dobrlevasi, ter družbeni tajnik Rozman iz Celovca. — Zemeljske ostanke dragega pokojnika smo položili k počitku, a njegov duh živi med nami in ostal nam je vzor njegovega delovanja za vero in domovino. N. p. v m. ! Grebinjski Klošter. (f Župnik Prane Kor-man). „Pač nimamo sreče s svojimi dušnimi pastirji", tako smo vskliknili, ko se je dné 6. febr. kakor blisk raznesla po naši fari žalostna novica, da je zjutraj istega dné umrl naš č. g. župnik Pr. K o r m a n. V teku desetih let smo po neizprosni smrti zgubili že tretjega župnika, najpoprej č. g. Karpfa, kmalu potem č. g. Simonič-a in zdaj č. g. Kormana. Vest o smrti našega č. g. župnika nas je pa tem bolj ožalostila, ker smo ga tako hitro zgubili. Vidno je sicer č. g. župnik zadnjo jesen že bolehal, ali vendar je opravljal kakor poprej redno svoja opravila, in prav do svoje smrti tudi božjo službo. Zbolel je na pljučih v petek dné 1. svečana, ali vkljub temu je drugi dan na Svečnico opravil cerkvene obrede, celo tretji dan v nedeljo je pristopil še k oltarju, da bi daroval daritev sv. maše. Ali prišel je samo do sv. evangelija; stoječ na evangeljski strani, zgrudil se je na tla in padel čez aitarne stopnice. Pristopila sta precej dva kmeta in sta obolelega gospoda prenesla v stanovanje. Bolezen se je čedalje bolj shujšala, in že v torek je zdravnik izjavil, da ni več pomoči. Istega dné je prihitel č. g. dekan iz Velikovca in je gospoda župnika previdei s sv. zakramenti. Drugi dan v sredo zjutraj ob 7. uri je č. g. župnik mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ranjkega gospoda, ki se je vršil dné 8. t. m., je bil zelo veličasten. Vodil je mrtvaški sprevod, katerega se je udeležila zelo velika množica ljudstva, sošolec ranjkega gospoda, mil. gosp. dr. Jos. Somer, stolni kanonik v Celovcu, v spremstvu dvanajsterih duhovnov. Na-grobnico je jako izvrstno govoril č. g. župnik Petek iz Grebinja. Omenjal je govornik, da se je ranjki g. župnik rodil dné 15. sušca 1847 v Wolfsbergu, dosegel je tedaj starost samo 53 let. Njegov oče je bil Solnogradčan in krojač, mati pa Tirolka. Ranjki je bil tedaj rodom Nemec, ali priučil si je slovenščini tako, da je kot duhovnik služil izključ-Ijivo le na slovenskih postajah najpoprej kot kaplan v Rožeku, potem kot kaplan v Guštanju, nato je postal župnik na Možici, kjer je pastirjeval celih 18 let, od tod je prišel semkaj v Klošter, kjer je župnikoval le sedem let. Ranjki je bil kaj izvrsten pevec, znano je, kako krasno je pel s svojimi pevci pri otvoritvi „Nàrodne šole" v Velikovcu. Prijazen proti vsakemu, čutil se je ranjki gospod pri nas prav srečnega, le pastirovanje v naši po takih strmih gorah raztrešeni fari je bilo za njega prehudo. Ob grobu so naši cerkveni pevci zapeli še prelepo nagrobno pesem. Ranjkega gospoda ohranili bomo vedno v dobrem spominu, sosebno hočemo se ga spominjati v svojih molitvah. N. p. v m.! Velikovec. (Nasprotniki pri delu.) Predrznost naših nàrodnih nasprotnikov presega že vse meje. Po lepakih naznanjajo, da je znano nemško-nacijonalno društvo „Sudmark“ poslalo naši mestni občini na razpolago nemško-judovsko knjižnico 1360 zvezkov slovstvene in zabavne vsebine. Ova knjižnica se je otvorila v drugem nadstropju tukajšnje nove meščanske šole (!), ki je vendar večinoma sezidana s pomočjo davkoplačevalcev cele naše dežele. Kakšnega duha so knjige ove knjižnice, se dà posneti iz istega razglasa, v katerem se dobrotniki poživljajo, naj podarijo za ovo knjižnico še več knjig, n. pr. „Gartenlaube“ itd. S takim prostozidarskim berilom tedaj nameravajo osrečiti ne samo naše mestjane, ampak pokvariti tudi naše slovenske okoliške kmete. Kmetje, najprimernejši odgovor na ta poziv bote dali s tem, da se v prav obilnem številu oglasite za našo družbo sv. M ohorj a! Št. Rupert pri Velikovcu. (Bolehanje med otroci. — f Lizika Karpf.) Letošnja zima je v zdravstvenem oziru za otroke zelo neugodna. O božiču se je prikazala Škrlatica in davica, tako da so bile naša „Nàrodna šola" in tudi obe mestni šoli 14 dnij zaprte. Po novem letu je sneženo vreme, kašelj in zdaj hudi mraz močno oviral redno obiskovanje šole. Več majhnih otrok je celo umrlo za vratno boleznijo. Neizprosna smrt pa tudi letos naši „Nàrodni šoli" ni prizanesla. Umrla je namreč dné 23. prosinca t. 1. zelo pridna šestletna učenka Lizika Karpf, hči vzornega posestnika Marka Karpfa p. d. Holcarja pri Mrzlivodi. Bila je rajna Lizika pravi hišni angel svojim starišem; z navdušenjem hodila je v šolo in je pri zadnji naši božičnici prav ljubko deklamovala kratko pesemco. V pondeljek dné 21. prosinca prišla je še vsa zdrava in dobre volje domu, drugi dan bilo je jej že slabo, popoludne istega dné padla je v nezavest in v sredo so jo že položili na mrtvaški oder. Njen pogreb je bil zelo veličasten. Udeležili so se ga vsi otroci „Nàrodne šole" pod vodstvom čč. šolskih sester. Bog potolaži predobre stariše! Št. Štefan pri Velikovcu. (Sijajna zmaga.) To vam je bil pomenljiv dan 14. svečana, t. L, god sv. Valentina, ko se je v tukajšnji gostilni pri Mežnarju vršila občinska volitev za našo vovber-sko občino. Tako dolgotrajne priprave in take velikanske udeležbe še pri uobeni tukajšnji volitvi ni bilo. Duh obstrukcije in nasilstva, ki je pri zadnji državnozborski volitvi pri nas dosegel svoj vrhunec v krvavem pretepu in oskrunjenju pokopališča, je vovberske hajlovce tako prešinil, da so sklenili na vsak način pri občinski volitvi občinske vajeti vzeti naši krščansko-slovenski stranki iz rok. Precej po prvotni volitvi za državni zbor so začeli pooblastila pobirati za občinsko volitev in strastno rogovilili nad dva meseca. Kjerkoli se v velikovški okolici nahaja kak liberalček ali nemškutarček, pritisnil je Vovbranom na pomoč. Št.-Peterska pooblastila oskrbel jim je št.-Peterski občinski tajnik Eric ; radostnim srcem so tudi Velikovčani dali pooblastila našim nasprotnikom. Na trušenski strani se je trudil za Vovberjane velikovški gostir Špilar, na nekatere št.-Rupertske posestnike, ki imajo od Helldorfove grajščine ali zemljišča v najem, ali dobivajo, dasi za denar, drv in stelje, pa je pritiskal barona Helldorfa gozdar Ferdič. Postopali so pa Vovberjani pri pobiranju pooblastil prav pre-kanljivo, češ, da hočejo samo županstvo iz gore v dolino spraviti, in so tako še marsikaterega uašinca premotili. V resnici pa so seveda le hoteli občinski urad spraviti v Vovbre in tako ob enem v nem-ško-liberalne roke. Ako bi jim bila sreča mila, celo gotovo bi se širokoustno oglasilo kako nemško-nacijonalno trobilo, češ : zadnjo občino smo v velikovški okolici Slovencem vzeli, vsa velikovška okolica je zdaj v nemških rokah. Našinci so bili vsled krvavih dogodkov pri zadnji državnozborski volitvi nekoliko časa prestrašeni, ali kmalu so se zopet zavedli, češ : sila ne velja, mi ne pustimo si občine iz rok iztrgati, vsi bomo prišli k občinski volitvi. Videvši marljivost nasprotnikov, tudi mi nismo rok križem držali, ampak lotili se potrebnih priprav. Posebno hvalo zaslužijo nekateri odlični naši kmetje, ki so mnogo časa in truda žrtvovali v organizacijo naše stranke. — Prišel je dan volitve. V velikem krdelu so prihrumeli Vovberjaui na volišče, ali tudi našinci so razumeli važnost ove volitve. Kar trumoma so iz svojih visokih gor prihiteli junaški Hudokrajčani, njim so se tudi pridružili vrli Djekšarji, v polnem številu pa so prišli rodoljubni naši Št. Štefančani in Št. Rupertčanje. Kot vladni komisar je prišel k volitvi g. c. kr. nadkomisar baron Ott, ki je v odločnem govoru svaril volilce, naj ostanejo trezni in mirni in se ogibajo vseh izgredov; g. komisar postopal je popolnoma nepristransko. Za slučaj morebitnih izgredov pripravljeni so bili tudi trije orožniki. V začetku je bil izid volitve negotov, ali kmalu se je pokazalo, da je večina na naši strani, celo nekateri Vovberjani so potegnili z nami. — Izid volitve je za našo stranko zelo časten, zmagali smo sijajno na celi črti v vseh treh razredih. V tretjem razredu smo zmagali z večino 50 glasov, izvoljeni so našinci, gg.; J. Aichwalder p. d. Jerh, župan, s 85, Sim. Kralj p. d. Mohovnik s 84, Tom. Cikul-nik p. d. Škorjanc s 84 in J. Lobnik p. d. Jazbec z 81 glasovi. V manjšini so ostali nasprotniki: Ant. Stefan p. d. Begant z 31, Al. Napečnik p. d. Priž z 32, Vil. Spek p. d. Juri z 31 in Andr. Rosen-zopf s 34 glasovi. Namestnika pa sta postala na-šinca Andr. Slugove p. d. Horner iu Val. Slamenik p. d. Slamenik. — V drugem razredu so našinci, gg. : Greg. Muhar p. d. Pokržnik, Ant. Cikulnik p. d. Spajsar, Jurij Lasnik p. d. Jesih in Jak. Karpf p. d. Likeb dobili vsak enako 17 glasov, nasprotniki (bili so pa zgoraj imenovani štirje kandidatje v vseh treh razredih) so dobili samo po 9 glasov. Namestnika sta postala uašinca Sim. Kralj p. d. Štruc in Volbenk Mat p. d. Pušl. — Y prvem razredu je pa bil ljut boj ; od 12 volilcev je v tem razredu prišlo 11 k volitvi. Našinci so imeli 6, nasprotniki pa 5 glasov; zmagali smo tedaj z enirn glasom večine. Našo zmago v tem razredu je odločila naša gospa Marija Glančnik p. d. Mežuarca, ki je dala nam pooblastilo. Marsikatero grenko besedo bo morala radi tega požirati, ali zagotovljena je naše hvaležnosti. Bog jo živi! Sploh smo pa mi v tem razredu jako spravljivo ravnali, izvoljen je bil v tem razredu samo eden našinec Jož. Kassl p. d. Blažej, dalje dva Vovberjana Vil. Spek p. d. Jure in Andr. Rosenzopf p. d. Ložane, in ker so nas Klečani prosili, smo še njim dali enega odbornika Aleša Puš-a p. d. Rebernika. Prvi in četrti sta dobila vsak po 6 glasov, srednja dva sta bila voljena od obeh strank in sta dobila tedaj vseh 11 glasov. Namestnika pa sta postala našinec P. Messner p. d. Kaderk in Vovberjan, stari krščanski mož Peter Kriegl, kovač v Vovbrah. Glavna dva vovberska generala, eden stari liberalec in eden mladi bajlovec, ki je že sanjaril, kako se bo mehko zibal na županovem stolu, sta pa čisto propadla. — Vkljub velikanski udeležbi se je volitev to pot vršila celo mirno. Našinci so izid volitve pozdravili s krepkimi „živio“-klici. Vovberjani so po volitvi kmalu odšli domu, našinci pa so ostali še dalje časa skupaj in vladala je med njimi nepopisna navdušenost. Naši vrli slovenski kmetje pa, ki so v kratkem času toliko prestali v boju za naše svetinje, pa naj bodo vsem Slovencem na Koroškem v izgled! Bog jih živi! Pliberk. (Požar. — Mraz. — Potres.) Pustni torek z njegovimi običajnimi pustnijami nam je zelo neprijetno kalil nenaden ogenj v tukajšnji Herbstovi lekarni. Komaj smo se vsedli opoludne k mizi, kar nas neprijetno iznenadi zvon, naznanjajoč ogenj. Pustivši žlice na krožnikih, so hiteli preplašeni prebivalci na mesto požara in pomagali vsakdo po svoji moči gasiti ; posebno so se odlikovale ženske s pridnim donašanjem vode. Domača požarna bramba je bila takoj na nogah, hitela na pogorišče in začela svoje delo, dasi so jo nekaj časa zadržavali zamrzli vodovodniki. Vendar ni bilo mogoče več rešiti s škodljami krite lekarne, in delalo se je le na to, da se ogenj ne razširi na sosednja poslopja, katera so bila v veliki nevarnosti, zlasti: pošta, Bohinčeva, najbolj pa mežnarjeva hiša, katere bi sploh ne bilo mogoče rešiti, ako bi ne bilo vmes požarnega zida. Domači požarni brambi so prihitele na pomoč tudi one iz Zagorja, Ponikve, katera je posebno hitro došla, in iz Šmihela. Tudi s kolodvora so poslali svojo brizgalnico. Tako se je posrečilo v prvi vrsti neutrudljivi pridnosti požarnih hramb omejiti ogenj na lekarno, dasi se je prikazoval rudeči petelin tudi že na zgoraj omenjenih sosednih poslopjih; v drugi vrsti pa je za-branila velikanski požar debela snežena odeja po strehah. Da bi tega ne bilo, ne bilo bi mogoče rešiti mesta, ako pomislimo, da so večjidel vse hiše krite s škodljami, in da je ognjene škodlje raz gorečo lekarno raznašalo skoraj po celem mestu, ki so pa — hvala Bogu — ugašala v snegu. Kar je bilo v podstrešju lekarne, je zgorelo vse s streho vred; da ni prišel ogenj tudi v spodnje dele, kjer bi bil povzročil velikansko škodo, je zabranil močen obokan zid in železne duri pri vhodu. Škode je okrog 6000 kron. Domači pravijo, da je nastal ogenj vsled preslabo ometanega dimnika. Sploh je bila sreča, da je začelo goreti že ob dvanajstih, le dve uri pozneje, in domačih požarnih brambovcev bi ne bilo doma, ker so bili namenjeni h Krautu na Bistrico. Ta nesreča pa naj uči Pliberčane, da si omislijo vsaj premožnejši prej ko slej z opeko krite strehe ; kaj, ko bi ogenj nastal poletu ? — Zadnji teden smo imeli tudi pri nas neznosen mraz, katerega je poostril mrzel veter, ki je bril neusmiljeno. Od dné 13. t. m. naprej kaže toplomer skoraj vedno nad 20 stopinj mrzlote; dne 16. t. m. smo imeli celo 240 R, tako da smo nahajali že mrtve ptice. Tukajšnja gg. kaplana ne bosta mogla zobati več svojih črešenj ; zakaj neusmiljeni mraz ni prizanesel črešnjevemu drevesu, ki raste v njunem vrtu, in ga je močno skozi celo deblo razklal na dveh krajih. — Kakor po Kranjskem in Štajerskem, smo čutili dné 16. t. m. zvečer okrog četrt na deseto uro tudi tukaj potres; sunek je bil prav močen, in mu je bila smer od jugozapada proti severovzhodu. Pliberška okolica. (Razno.) V Pliberku je priredila na pustno nedeljo požarna bramba v prostorih K. pl. Metnica svojo plesno veselico, katere seje udeležila višja mestna gospoda, kakor tudi gostje iz sosednih trgov. Da so ta nemškutarski „bal“ počastili tudi novi ponikovški požarni brambovci, je samo ob sebi umevno. — V Zgornjih Libučah je nadzoroval dné 2!. febr. šolo dež. šol. nadzornik Palla, ki se je baje izrazil, da so nemške knjige, ki se rabijo na utrakvističnih šolah, za slovenske otroke pretežke. — Pri zadnjih občinskih volitvah pliberških je strastno agitiral znani tukajšnji agitator, ki se je potrudil tudi v okolico. Toda na Blatu se je pošteno namazal; prosil je namreč nekega tamošnjega posestnika za pooblastilo, ta pa vedoč, da v mestu nima volilne pravice, si dovoli šalo in mu podpiše pooblastilo, katero je agitator z veseljem shranil. Drugi dan pa je dotični posestnik po svojih sosedih, ki so šli v mesto, dal sporočiti agitatorju, da je njegovo pooblastilo neveljavno. Tako se dobi dolg nos. Borovlje. (Pust.) Marsikatera šala se je v letošnjem pustu v našem kraju že zbila in marsikatera veselica je slavnim Borovčičem že spraznila žepe in oslabila zdravo pamet, ali take veselice, kakor je bila v soboto dné 16. febr. pri „Justu“, Borovlje še niso videle. „Kostumni venček“, kakor so jo krstili, je privabil okoli 500 ljudij in veliki prostori Justove gostilne so bili do zadnjega kotička zasedeni. Godba se je sevé naročila kar iz Celovca in sicer slavna vojaška godba 17. pešpolka. In skazala se je vredno častnega povabila! Vse točke je zvršila z znano natančnostjo, tako, da so tudi tisti, ki niso tako srečni, da bi se jim zdelo vredno plesati, imeli najlepši užitek. Borov-Ijan pač vé, kaj mu prija! — Oglejmo si sedaj malo slavno družbo! Vse mogoče noše vidimo. Zdaj pripleše ponosni ogerski magnat s planšarico iz tirolskih planin, tukaj se spet vrti veseli Borovčič s temuokodrasto Albanko. A naj večjo pohvalo zaslužijo one gospice in gospe, ki so prišle v stari domači noši iz boljših, žahbože že minulih časov. Pozlačena čepica in bogato okrašeni pas sta jim jako dobro pristojala. — A, glej ga no spaka! Če se zabava domačin po poštenem, tako prav gotovo tujec spači vse. Med največjim hrumom in veseljem se priplazi nekdo, našemljen kot k a p u c i n (!) v plesno dvorano s pozdravom: ^Hvaljen bodi Jezus Kristus. “ Kaj je nadalje govoril, ne vemo, a dobro sem slišal odgovor: „Mi nimamo nobenih grehov" ; tedaj je najbrž hotel — spovedovati. Ako bi se omenjena šema vsedla vsaj lepo tiho na svoj prostor, ne rekli bi toliko; a začela se je vrteti in plesati, nekaterim v posmehovanje, drugim v pohujšanje. Tako obnašanje je res škandalozno in le čudimo se, da roka pravice, ki je bila tudi zastopana med plesalci po orožniškem vodji, ni namignila oni šemi, da se naj odstrani mirno, ali pa jo bode on spravil na varno mesto! Sicer so marsikje prav natančni, a tukaj, ko se je zasmehovalo redovništvo in ž njim katoliška vera, se jim ni zdelo vredno, ganiti z mezincem. To se mora pribiti! —^ Ura bije dvanajst, našemljeni se odkrijejo, in tudi ona šema se je pokazala v pravi podobi, tako, da smo spoznali v nji tovarniškega uradnika, lahoua Raddo. Domačin se je zabaval pošteno, a privandrani tujec mora vse popačiti! Kapla v Rožu. (Nekdaj in sedaj.) V rojstni knjigi kapelske fare je dne 31. prosinca leta 1782. zapisana opomba: „Do današnjega dné sneg še ni pokril zemlje in vreme je bilo tako lepo, da smo še po božičnih praznikih cel brevir na sprehodih po polju molili, in vendar nismo čutili nobenega mraza." Dné 28. sječana istega leta (1782.) pa je zapisano : „Vreme je bilo do začetka tega meseca tako prijetno, da noben starček ne pomni v tem času enakega. Ali od 20. tega meseca do današnjega dné imamo tako hud mraz, kakoršnega v našem kraju še ni nihče doživel. Mraz je le za dve stopinji manjši, kakor je bil leta 1709. v Petrogradu in Moskvi na Ruskem, ko je mnogo ljudij na potu vsled mraza umrlo." No, in letos! Do svečana je bila zima prijetna, zdihovali smo le po snegu. Zdaj imamo — hvala Bogu — dovolj snega, ali še več mraza; dné 16. svečana smo ga imeli v Kapli 31 Celsijevih stopinj, bližje pri Dravi celo 33; takega mraza pri nas tudi nihče ne pomni. — Dné 16. febr. zvečer okoli 9. ure 5 minut smo čutili lahek potres. Bistrica v Rožu. (Šel je!) Vodja fužin na Bistrici, znani Papencordt, ki je semkaj došel iz nemškega „rajha“, je prišel nanagloma ob službo. Nameraval je pripraviti domače delavce ob delo in je nadomestiti s tujimi delavci iz „rajha“. A moral jo je prej sam popihati! Neprenehoma je podiral pri fužinskih poslopjih in zidal z novega celo po zimi; nedelj in praznikov pri tem ni poznal, fužinskih delavcev pa je bilo zmiraj manj. G. baron Helldorf je vendar prišel enkrat na to, da se tako ne more naprej gospodariti in je vodjo kratkomalo odslovil. Vodja je napravil tudi bistriško godbo, brž ko ne za to, da bi godci včasih napravili njemu podoknico, zdaj pa je šlo vse godbeno orodje v podstrešje na počitek. Vodja se je odpeljal naprej po noči, brez podoknice, brez slovesa, zapustivši go-spòdi svoji le precej — dolgov. Št. Jakob v Rožu. (Še enkrat: Kdo agitira? — Konec.) 7. G. Karol Hribernik, Vi ste tedaj prošnjo za nemško šolo ustvarili! Saj pravim, da ste mogočen gospod! Pri nas se v L šoli majhni otroci učijo, da „ustvariti" more samo Bog — Vi pa še tega ne veste? Ja, ja! „Wir Lehrer sind Gotter, weil wir aus Christen Menschen schaffen" — kaj ne, g. Karol? Ko bi pa jaz bil tako mogočen, da bi mogel ustvarjati, bi bil mesto Vas pa rajše kar nemško šolo ustvaril, mesto prošnje ; bi šlo bolj hitro in brez truda. 8. „Da ste bili večkrat Podkrajem pri Vorinu obiskat sestro," kdo Vam je neki to oponašal? In da ste „njej iu navzočim gostem pravili o trudu in delu težavnega šolskega stanu" — kaj druge ljudi to briga? Pač pa nas briga, kaj ste pri Vorinu govorili oni četrtek, ko ste „navzočim gostem" prigovarjali, naj se samo podpišejo, prošnjo bodete sestavili, pardon : „ustvarili“ že Vi ! Zakaj pa ste se te reči tako popolnoma ognili? Prej ko ne ste se spomnili, da kdor ima maslo na glavi, ne sme hoditi na solnce! 9. „Vi se niste slutili preslabega" — mogoče; gotovo pa je res, da ste pri Vorinu rekli „navzočim gostem": samo podpišite, prošnjo bodem že jaz naredil in nek profesor v Celovcu mi bode pomagal." Komur pa mora kdo pomagati, ta se pač sluti preslabega — tako sodi in sklepa zdrava pamet. 10. „Ni res, da ste slavni agitator" — pa bodi po Vašem: res niste slavni agitator, ampak ste agitator brez vse slave in brez vsega upliva. Da pa delate nemir med Št. Jakobčani ali ga vsaj pomagate delati, to pričajo Vaši neslani dopisi v Be-Ijaški Urši. 11. „Niti stopinje niste naredili v hiše občanov, zahtevaje podpise za nemško šolo". — No, jaz ja pravim : znati mora, pa gre ! Kje pa sem jaz trdil, da ste Vi po hišah nabirali podpise za nemško šolo ali je celò zahtevali (menda se pa res ne slutite preslabega)? Toliko pameti in previdnosti Vam pa vendar še prisojam, da ste si za ta posel poskrbeli takih oseb, ki se s t ičj i m limo m znajo bolje obhoditi, kakor Vi. Ko bi bili Vi sami pobirali podpise, sem prepričan, da bi Vas bila večina ljudij z Vašo prošnjo vred posadila pod kap. 12. Vašo „7. nepravičnost" pa pustiva pri miru; le toliko mi blagovolite dovoliti, da Vam izrazim svoje najglobokejše pomilovanje, če ste se že iz lastne skušnje morali prepričati, „da so kazni v disciplinarskih stvareh za učitelje zelò občutljive !" 13. Kakor vidite, priimek „hujskarije“ niste zavrnili odločno dovolj; zakaj kdor dela, kar ste delali Vi ob času občinskih volitev tukaj in v Hodišah, ta hujska, pa je konec besedij ! Gospod učitelj, ste li že pozabili na svoje „hujskarije“ v Št. Primožu? Še le pred par dnevi je nekdo, ki Vas pozna „iz očij v oči", rekel o Vas zanimivo obsodbo: dokler je bil ta učitelj pri nas (t. j. v Št. Primožu), ni bilo mirò; sedaj pa je pokoj! Ako ne verjamete, da hujskate, berite vendar dopise iz Hodiš o Vašem počenjanju — in premišljujte svoje dopise v Be-Ijaški Urši ! 14. Ko bi Vi samo „dajali primernega odgovora na prašanje ljudskih želj", zakaj pa ste v istem času, ko se je delala prošnja za nemško šolo, v 8. dneh iz daljnih Hodiš prišli trikrat sem v Št. Jakob iu ste zadnji pohod hoteli opravičiti z neumnim izgovorom, da ste zato zopet prišli v Št. Jakob, ker ste dobili poročilo, da so mama na smrt bolni? Saj menda „ljudske želje" niso tako gluhe in tope, da ste jim v enem tednu morali trikrat priti pravit, česa želi—te Vi? 15. Nazadnje je vsaj nekaj res: „da je Vaša pomoč št.-Jakobčanom nepotrebna in nezadostojna (zadnjo besedo ste menda ujeli v kineškem slovarju, ker slovenska ni). Pridno se ravnajte po tem in nikoli več Vam ne bode treba popravljati Vaših „nepravičnostij“. 16. Vi, g. urednik, ne morete umeti, zakaj sta se podpisala kmeta Čošl in Mikula. Vidite, kaka modra glava je Hribernikov g. Karol, da ga niti Vi ne morete rpogruntati“. Kaj pa bi bilo, g. urednik, ko bi prašali Čošla in Mikula; znabiti se njima od tistega časa, ko sta se podpisala, vendar še sanjalo ni, zakaj sta to storila! St. Jakobski dopisnik. Lipaljavas. (Učitelj Jož. Kovač f.) Dné 16. svečana je tukaj nanagloma umrl učitelj v pokoju, g. Jožef Kovač, star 72 let. 40 let je tukaj v svojem domačem kraju deloval kot učitelj. Bil je mož strogo verskega življenja. Sodeloval je pri občini kot njen odbornik in bil tudi cerkveni ključar. Blag mu spomin! Novičar. Iflfj Na Koroškem. Knapid — odstavljen! Po svojem ne-pedagogičnem „delovanju“ na celovški učiteljski pripravnici in izven taiste dosti znani vodja Boltažar Knapič je odstavljen. Vzgojeval je bodoče učitelje prav po svojem sistemu tako dolgo, da je moralo ministerstvo vendar enkrat poseči vmes. Poslali so ga v penzijo. Delovanje tega moža je našim bralcem znano iz prejšnjih časov. On s svojo ženo je bil zadnja leta eden najglavnejših agitatorjev za „schulverein“ in Bsudmarko“. Hujskal je na raznih shodih zlasti zoper Slovence. Kako je navajal pripravnike na — ples, smo nedavno poročali. Zadnji čas je bil, da se je napravil na pripravnici red. — Za voditelja učiteljske pripravnice je imenovan profesor Jos. Schuhmeister iz Solnograda. Duhovske zadeve. Prestavljen je č. g. pro-vizor A. Kàplan iz Lipe na Reberco. Župnijo Lipa bo oskrboval č. g. Jos. Prič, župnik v Dvoru. — Razpisana je do dné 4. apr. komenda Reberca. — Kaplan v Št. Petru, g. J. Schvvabl, je prestavljen za drugega kaplana v Sovodje. Osebne novice. Prestavljen je začasni učitelj g. Jos. Krebs iz Št. Jurija ob Žili v Prevalje.— V beljaški bolnišnici je dné 18. febr. po dolgem bolehanju umrl vpokojeni nadučitelj g. Pr. Gailer, star 74 let. — V stalni pokoj je stopil računski svetovalec pri deželni vladi v Celovcu, g. Jakob Hren. Cesar mu je tem povodom podelil naslov računskega nadsvetovalca. — V Beljaku je dné 21. febr. umrl tovarnar g. Seb. U n t er h u b er, v Gradcu pa bivši okrajni sodnik v Beljaku, g. J. Hirschman. Drobiž. Lani so se na Koroškem 9811 otrokom stavile koze. Za to je bilo stroškov 9220 K. — Porotne obravnave pred celovškimi porotniki trajajo tokrat od 25. febr. do 2. marca. Pred porotnike pride 16 obtožencev. — V Sedlu, občina Radentein, je prišel dné 10. febr. hlapec J. Ronaher obiskat hlapca Graniga. Vzel je puško s stene, da jo pregleda. Puška, ki je bila nabasana, se je sprožila in krogla je zadela mater Granigovo sredi v srce. Zgrudila se je takoj mrtva na tla. — V Šmihelu nad Pliberkom je v drugič razpisano učiteljsko mesto do dné 4. marca. — V Beljaku se je dné 13. febr. v preveč zakurjeni izbi nove hiše dr. Eggerja zadušil 25-letni zidar J. Oberheber, doma iz Podljubelja. Kaša gospodarska organizacija. Gospodarska zadruga y Sinčivasi ima svoj redni letni obèni zbor v nedeljo dné 10. marca popoludne ob 3. uri v župnišču v Škocijanu. Dnevni red: 1. Računsko poročilo. — 2. Volitev novih odbornikov. — 3. Slučajni nasveti. Pristop je dovoljen le zadružnikom. Ocit>or\ Tržne cene. V Celovcu, dné 21. februarja 1901. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K V pšenica . . 10 25 12 81 — bik rž ... . 9 95 12 44 — pitan vol ječmen. . . oves . . . 4 71 5 89 17 vprežnih volov turšica . . . 7 55 9 43 3 junce pšeno . . . 14 — 17 50 34 krav fižol (rdeč) . — — — — — telic krompir . . grah . . . ajda . . . — — — — 60 pitanih svinj 7 50 9 37 8 prascev Pitani voli so po — do — K, vprežni voli po 280 K do 290 K, krave po 120 K do 286 K. Sladko seno je meterski cent po 6 A" — » do 6 A 50 v, kislo seno po 4 K 40 v do 5 K 70 v, slama po 4 K 20 u do 5 iT — v. Promet je bil slab. Velikovec, dné 20. febr. Prignali so : 256 volov, 62 krav, 10 telic. Cena za pitano živino 60 do 61 kron za me- terski cent žive vage. 36 ovc, 45 živih in 13 zaklanih svinj. Promet je bil dober, kupci so bili iz Tirolskega in mesarji iz Celovca. Ustnica uredništva. Popravek. Dopis iz Dobrlevasi v 6. štev. „Mir-a“ treba toliko popraviti, da niso v Dobrlivasi šteli petelina za — gos, marveč v neki drugi občini podjunske doline, menda tam pri Železni Kapli nekje! m m ! Vabila. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu napravi svoj redni letni občni zbor v četrtek dné 7. marca ob 10. uri predpoludnem v posojilničnem prostoru, Pavličeve ulice št. 7. v Celovcu. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. — 2. Volitev novih odbornikov in nadzornikov. — 3. Slučajni nasveti. v y Odbor. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili in okolico ima svoj letni občni zbor dné 10. marca 1901 po popoldanski službi božji ob 3. uri v hiši Boštjana Hebeina, p. d. Pečka v Smolčicah po navadnem redu: 1. Poročilo o delovanju hranilnice 1. 1900. — 2. Potrjenje letnega računa. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Volitev novega odbora. — 5. Razni nasveti. — Ce prvi zbor ob 3. uri ni sklepčen, je drugi ob ll3i. uri. — K obilni udeležbi vabi vse ude odbor. Hranilnica in posojilnica v Tinjah bode imela svoj letni občni zbor, dné 3. marca 1901 ob 1/s4. uri popoludne pri Bužljeji v Vabni vasi s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1900. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1900. 3. Sklep o čistem dobičku. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. — K obilni udeležbi vabi načelništvo. Hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih studencih in okolico napravi svoj letni občni zbor na kvaterno nedeljo dné 3. marca t. 1. ob 4. uri popoludne pri Majerču v Št. Lenartu s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje letnega računa. — 2. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Sprememba § 34. društvenih pravil. — 5. Razni nasveti. — K obilni udeležbi vabi vse ude odbor. Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, priredi dné 10. marca ob 3. uri popoludne v gostilni pri »Stocklu' v lastni pisarni svoj letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Potrdilo letnega računa. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. — 4. Razni nasveti. — Če prvi zbor ob 3. uri ni sklepčen, je drugi ob 4. uri. Odbor. Kg-fiilJ Jeglič, Selo, pošta Zerovnica (Gorenjsko). Priporoča pravi nntoriei brinjevec, liter po 2 kroni 60 vin., 3 litre franko 9 kron. — Med, garantiran pitanec, v škafih po 20 in 40 kilogramov, kila 1 krono 20 vin., v kositrenih škatljah po 5 kilogr. franko 6 kron 80 vin. Za pristnost se jamči. Loterijske številke od 23. februarja 1901. Line 3 60 35 27 37 Trst 40 20 12 35 27 .Schulzmarfrf 9Ì\ ÌHaxty Brady-jeve želodčne kapljice (prej Marijaceljske želodčne kapljice) pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju" C.Brady-a na Dunaju L, Fleisclnnarktl, so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah. Ena steklenica stane . . . 40 kr. 1>vognata steklenica .... 70 ,, Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady. Želodčne kapljice (prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis Posamezni deli so navedeni. Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah. E. ZBITEK podobar v Novo-sadu pri Olomucu na Moravskem izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd. Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd. evCeniki se pošiljajo zastonj.'W! WUI Moi\y, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom, priporoča svojo bogato zalogo sukna in kamgarnav za moške in ženske obleke, modro-tiskano robo, atlase, satino, belo platno itd. Dalje priporoča kavo, pšenično moko in razno drugo špecerijsko blago, kakor tudi vse v železniško stroko spadajoče blago po najuižjih cenah. Sprejme se tudi en učenec. o "S o o, 3 o >cn Patentovane ročne in nahrbtne škropilnice za žvepljanje, delujoče na eno in dve strani. Patentovani stroji za pokončanje peronospere najnovejših sestavov. Brizgalnice za ogljikov sulfid (injektori) Ji zoper filoksero. : !iiW Priprave za streljanje zoper točo. ^ Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje- in vinorejo pošilja za najnižje tovarniške cene IG. HELLER, DUNAJ IS., Praterstrasse 49. o m 3 H*« b*» n & Ul r+ o a. H*» 3 T3 O «x 3 H-* 3 n> T3 n O m Pozor! * A A I*ozor! Podružnica H. A. Smekal v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje sl. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete : Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; „univerzalko“, prikladno za male občine, katere se nosijo ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd.,_ cevi iz posebne tkanine najboljše vrste ; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo «■"'"h izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. Gasilna društva, jUT občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. K Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.