NOVI TEDNIK
ŠT. 29 - LETO 58 - CELJE, 17.7.2003 > CENA 350 SIT 22,5 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
PRVA RUNDA
LAŠČANOM
Stran 2
Foto: GREGOR KATIČ
ŠOŠTANJ: ZLOČIN JE
REZULTAT OKOLJA
Stran 5 in 26
PO NEURJIH IN
SUŠI ŠE STRELE
Stran 27
PETSTO BIKOV V
ZAKOL, KER
NI VODE?
Stran 9
LUCIJA ŠE NI
POZABILA SVOJE
AVANTURE
Stran 10
PRVIČ BREZ
NAJ MATURANTA
Stran 3
PREVEČ ANGELČKOV,
J>A BI JIH PREŠTEL
Stran 8
MEŠANI OBČUTKI PO
ŽREBU NA DUNAJU
Stran 23
2
DOGODKI
UVODNIK
Vzdržite, Laščani!
Večina državljanov ima pivovarske
vojne (Laščani ne marajo te besede
in raje uporabljajo besedo zgodba) že
»poln kafer«. Če se peščica ljudi ne bi
preveč bala za svoje stolčke in če se
oholim Ljubljančanom ne bi zdelo za-
malo, da jih prevzema neka »pode-
želska pivovarna«, je najbrž sploh ne
bi bilo. Ali pa bi trajala zelo kratko.
Zdaj je, kar je. Odvetnika laške in
belgijske pivovarne sicer napovedu-
jeta, da bo vsega konec že prihodnje
leto, vendar je glede ha nove tožbe, kijih napovedujeta ena
in druga stran, težko verjeti, da bo res tako.
Odločba urada namreč ta hip zagotovo pomeni nadalje-
vanje vojne, ki se bo, še bolj kot doslej, dogajala v sodnih
dvoranah. Pomeni tudi dodatno izčrpavanje obeh pivovarn.
Zdi se namreč skoraj nemogoče, da bi Interbrew svoj delež
prodal Laščanom. Že zaradi ponosa, ker se mu doslej, kot
se rad hvali, ni bilo treba umakniti še iz nobene države. In
tudi, če bi si Belgijci po kakšnem čudežu nenadoma premi-
slili, so Laščani sposobni »požreti« tako velik finančni za-
logaj in v celoti prevzeti ljubljansko pivovarno? Pri lanskih
prevzemnih cenah bi jih namreč nakup preostalih Uniono-
vih delnic stal okrog 20 milijard tolarjev.
V Laškem sicer trdijo, da je njihov potencial zadosti velik
za financiranje nakupa. Vendar se mnogi sprašujejo, ali bo
največja slovenska pivovarna z levega brega Savinje, ki ji
sicer zares želimo, da do konca premaga eno največjih pi-
vovarskih multinacionalk na svetu, ob nakupu Uniona za-
res zmogla še vse ostale naložbe, ki jih napoveduje v Bosni
in Hercegovini, v Srbiji in še kje drugje. Za to pa pri vsej
zgodbi tudi gre. Za združitev slovenske industrije pijač in
za tako veliko Pivovarno Laško, da bo v povezavi še z neka-
terimi podjetji iz sosednjih držav lahko pomenila pomem-
bnega in stabilnega proizvajalca v tem delu Evrope.
JANJA INTIHAR
Laščani dobili
prvo rundo
Direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek napovedal ponudbo za prevzem
preostalih delnic Uniona - Interbrevv jezen in presenečen
v Laškem slavijo prvo veliko zma-
go v že dve leti trajajoči vojni za pre-
vlado na slovenskem trgu piva. Urad
za varstvo konkurence je v odločbi,
na katero je bilo treba čakati zelo dolgo,
zavrnil zahtevo belgijskega Interbre-
wa, da mora Pivovarna Laško pro-
dati delež, ki ga ima v Unionu. Do-
volil je tudi, vendar pod določenimi
pogoji, da lahko Laško ta delež še po-
veča. To pomeni, da Laščani s svo-
jim 48-odstotnim deležem ostajajo
največji lastniki ljubljanske pivovar-
ne in da imajo, načeloma, prosto pot
za njen popolni prevzem.
Načeloma zato, ker Interbrevv doslej
ni pokazal prav nobenega interesa, da
bi se umaknil iz ljubljanske pivovarne
in prodal svojih 43 odstotkov delnic.
Vendar, očitno, v Laškem zaradi pat po-
ložaja, ki bi lahko nastal, če ne bo nih-
če popustil, niso zaskrbljeni. Čeprav
se z Interbrevvem, ki jih sicer nikoli ni
imel za enakovredne partnerje, kot je
povedal svetovalec direktorja Boško
Šrot, niso sestali že nekaj časa, mu bo-
do pogumno ponudili, da odkupijo nji-
hov delež. »Še vedno sledimo svoji stra-
tegiji o združitvi slovenske industrije
pijač, zato si bomo na vse načine pri-
zadevali pridobiti tudi preostale Unio-
nove delnice. Vsem lastnikom, tudi In-
terbrevvu, bomo ponudili odkup,« je v
torek napovedal direktor laške pivovar-
ne Tone Turnšek.
Laščani javne ponudbe za odkup del-
nic ne bodo dali, saj jim v skladu z za-
konodajo kot lastnikom več kot 45-od-
stotnega deleža v Unionu tega tudi ni
treba storiti. O tem, koliko so priprav-
ljeni plačati za delnico, ne želijo govo-
riti. Naj spomnimo, da so nazadnje po-
nujali 91.000 tolarjev.
Laško želi
brezpogojno
soglasje
v Laškem so ponovno zavrnili vsa na-
migovanja, da neuradno, s parkiranjem
delnic pri prijateljskih podjetjih, že se-
daj obvladujejo več kot polovico Unio-
na. »Pivovarna Laško nikoli ni kupova-
la delnic po nelegalni poti. Očitki, ki so
ji jih poskušali prilepiti nasprotniki, češ
da je delala pod mizo in šušmarila, so
čista manipulacija,« je zatrdil pravni za-
stopnik pivovarne Stojan Zdolšek in na-
povedal, da bodo poskušali storiti vse,
da urad za varstvo konkurence umakne
pogoje, ki bi jih Laško moralo izpolniti
v primeru, če bi želelo pridobiti več kot
50-odstotni lastniški delež v Unionu.
Urad namreč zahteva, da Pivovarna
Laško, če hoče imeti večino Uniona,
pod njegovim nadzorom za najmanj tri
leta prenese blagovne znamke Union,
ACE in Oda na tretjo osebo, ki pa ne
sme biti povezana ne z Laškim ne z Unio-
nom. Hkrati mora omogočiti tudi pol-
njenje teh pijač v laški ali ljubljanski
polnilnici, jim zagotoviti ustrezne su-
rovine, distribucijo in kadre. Tone Turn-
šek je dejal, da takšni pogoji niso spre-
jemljivi, pa tudi potrebni niso. »Anali-
ze, ki so jih naredili ekonomisti, doka-
zujejo, da ni prav nobenih možnosti za
zlorabo koncentracije. Poleg tega je Slo-
venija tik pred vstopom v Evropsko uni-
jo, kjer bi združeni slovenski pivovar-
ni pomenili manj kot odstotek evrop-
ske proizvodnje piva.«
Odvetnika Miro Senica in Stojan
Zdolšek pa sta opozorila, da pogoji ura-
da v praksi sploh niso izvedljivi. Pre-
nos blagovne znamke, kar praktično po-
meni spremembo dejavnosti, je možen
le v primeru, če ga delničarji podprejo
z najmanj 75-odstotno večino glasov.
To pomeni, da bi Laško, če bi hotelo
ugoditi zahtevi urada, moralo že imeti
v lasti večino Unionovih delnic. »Raz-
pravljati o teh pogojih je torej popol-
noma nesmiselno,« je opozoril Zdol-
šek. »Razmišljamo sicer o tem, da bi
jih izpodbijali, vendar bi postopki na
sodišču trajali predolgo. Zato bomo naj-
brž raje počakali na vstop Slovenije v
Evropsko unijo, saj se bo takrat defini-
cija trga popolnoma spremenila. Pri-
pravili bomo nov predlog in poskušali
prepričati urad, da so pogoji nesmisel-
ni in naj jih čim prej odpravi.«
Laščani proti
Lavriču
Odločitev urada pomeni, da bodo
predstavniki Pivovarne Laško na Unio-
novi skupščini, ki bo 31. julija, lahko
glasovali z vsemi 47,86 odstotka gla-
sovalnih pravic. Se lahko zgodi, da jim
tako kot lani, te pravice zopet omeji-
jo? »Ne vidim junaka, ki bi si upal na-
rediti kaj takšnega,« je dejal Miro Se-
nica.
Zaradi novega razmerja sil sklepi na
skupščini gotovo ne bodo takšni, kot
jih pričakuje uprava ljubljanske pivo-
varne. Laščani so že napovedali, da bo-
do glasovali proti imenovanju bivšega
predsednika uprave Uniona Mitje La-
vriča za člana nadzornega sveta. »Gos-
poda Lavriča zelo cenimo, saj je v do-
brih dveh desetletjih naredil iz Uniona
eno najbolj sodobnih pivovarn v Evro-
pi, vendar ga zaradi njegovih potez v
zadnjih treh letih res ne moremo pod-
preti. S tem, ko je Interbrevv prosil, naj
jih zaščiti pred nami, je za slovensko
industrijo piva storil veliko slabega, «
je odločitev pojasnil Tone Turnšek.
Turnšek je zavrnil tudi vse trditve
vodstva Uniona, da bodo Laščani, če
bodo prevzeli njihovo pivovarno, od-
pustili večino delavcev. »Bojazen je po-
vsem odveč. Nobenega odpuščanja ne
bo. Tega nismo storili v nobenem pod-
jetju, ki smo ga doslej prevzeli,« je pou-
daril. Vendar mu, očitno, v Ljubljani
ne verjamejo.
interbreini grozi z
mednarodno
arbitražo
Prepričani so namreč, da bodo LaS
čani zaprli pol njihove pivovarne al
pa kar celo, saj imajo sami zadosti proi
zvodnih zmogljivosti, da zadostijo po
trebam slovenskega trga. Bolj kot 5
tovarno jim je za zemljišče v središči
prestolnice, pravijo v Unionu.
Skratka, vodstvo ljubljanske pivovaf
ne še vedno trdi, da gre v primeru Unioi
- Laško za sovražni prevzem. Odlofi
tev urada o dodatnih pogojih se jim zd
krivična, saj po njihovem teh pogoje
ni postavil varuh konkurence sam, ara
pak jih je preprosto prepisal iz predlo
ga Pivovarne Laško. Interbrevv bo zat(
večji del odločbe urada izpodbijal, enakii
pa bo ukrepal tudi proti odločbi mini
strice za gospodarstvo Tee Petrin, ki ji
v začetku tedna kot neutemeljeno d
vrnilo njihovo zahtevo, naj zaradi pn
stranskosti izloči direktorja urada An
dreja Plahutnika iz pivovarskega pri
mera.
»Urad ni imel sposobnosti, moči al
pa dovoljenja, da prevzame odgovoi
nost za konkurenco na trgu in da izpt
Ije ustrezne preiskovalne postopke, li
bi prikazali, da Laško že sedaj nadzi
ra Union,« je dejal pravni zastopni
Interbrevva Pavle Pensa in dodal, d
je uradova odločba unikum v evrop
skem prostoru, saj koncentracijo me
pivovarnama ugotavlja samo na foi
malnem deležu, ki ga imajo Laščani
Unionu. Zagrozil je celo z mednarod
no arbitražo in selitvijo spora na med
narodni oder.
»Nasprotna stran mora priznati po
raz. Zmagala je za slovensko gospodars
tvo boljša opcija. Pivovarna Laško j'
dokazala, da se lahko kosa in enako
vredno pogaja z največjimi evropski
mi multinacionalkami in pri tem tud
zmaga. Dokazali smo, da smo na prav
poti. Čeprav se ne sramujemo nacio
nalnega interesa, ki so nam ga v njego
vem negativnem pomenu poskušali nf
kateri podtakniti, nas je in nas še ved
no pri projektu združevanja slovensk'
industrije pijač vodi izključno ekonoiH
ski interes,« je v torek še dejal Tom
Turnšek.
JANJA INTIHAi
Foto: GREGOR KATl'
V Laškem so v torek slavili pnro zmago: (z leve) odvetnik Miro Senica, direktor Pivovarne Lašk
Tone Turnšek, njegov svetovalec Boško Šrot in odvetnik Stojan Zdolšek.
KRATKE-SLADKE
Otvoritev brez knapov
Velenjski Premogovnik optimistično računa na dobro se-
zono na Golteh. Vendar smo pri polaganju enega od temelj-
nih kamnov (beri odpiranju dela ceste iz mozirske strani
proti Goltem) malce pogrešali kakšnega knapa.
Z maturo do zavoda
»Pa saj smo včasih tudi delali maturo,« je oni dan bentil
starejši možak potem, ko so bolj ali manj zlati maturanti
mahali iz vseh medijev. Mogoče jim takšno pozornost na-
menjamo zato, ker bodo mnogi od njih naslednjič v medi-
jih šele potem, ko se bodo znašli na zavodu za zaposlova-
nie?
Banditi, ravbarji in iandarji
Veste, kako ljudsko imenujejo popularno pivo iz Laške-
ga? Bandit. Zelo logično, saj tudi vojna med pivovarnama
vse bolj spominja na ravbarje in žandarje. Samo da še ne
vemo, kdo je v tem primeru žandar.
Tina Gril je nova
direktorica občinsice
uprave
S 1, avgustom bo delovno mesto direktorice občinske
uprave Mestne občine Celje prevzela Tina Gril, so spo-
ročili iz kabineta celjskega župana.
Na javni natečaj za to delovno mesto se je v razpisanem
roku prijavil en kandidat oziroma kandidatka. Župan Mestne
občine Celje Bojan Šrot je zato že izdal sklep o imenova-
nju nove direktorice občinske uprave. Kot je znano, se je
župan Bojan Šrot za zamenjavo odločil sporazumno z do-
sedanjo direktorico Darjo Pavlina, ki se namerava v pri-
hodnosti bolj posvetiti pravnemu poklicu in nadaljevati
izobraževanje. Od 1. avgusta bo vodila oddelek za pravna
in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijs-
tvo.
Tina Gril je diplomirana pravnica, zadnje leto je uspe-
šno vodila vrtec Danijelov levček, volivci pa so jo na zad-
njih volitvah izvolili tudi v celjski mestni svet.
PR
Št. 29 - 17. julij 2003
(DOGODKI
3
Prvič brez naj
maturanta
Na Celjskem nobenega, v Sloveniji le 12 maturantov, ki so dosegli vseh možnih 34 točk - V
petih letih splošne mature je letos delež uspešnih prvič padel
t; Na spomladanskem roku splo-
^e mature je bilo letos uspešnih
g,27 odstotka od skupaj 8.933
liandidatov. Ta delež je vse do la-
j)i naraščal, letos pa je prvič pa-
del za dobri dve odstotni točki. V
jsej Sloveniji je bilo le 12 (lani
16) takšnih, ki so na splošni ma-
turi dosegli vseh možnih 34 točk,
Itar pomeni, da so izpite iz dveh
jiaturitetnih predmetov opravljali
la višji ravni. Se je torej letošnja
generacija maturantov odrezala
^bše od dosedanjih?
[ »Nasprotno,« ugotavljajo ravna-
telji splošnih gimnazij v Celju, ki
ko kar vsi po vrsti ponosni na visok
bvprečen rezultat letošnje gene-
fecije in zlasti na dejstvo, da je bi-
fe izjemno malo neuspešnih. V Gim-
naziji Celje-Center so dosegli kar
B9,5-odstotno uspešnost, kar po-
meni, da je le enemu od 183 matu-
rantov ostal popravni izpit. Le mal-
te manj uspešni so bili na Lavi (96,2
Mstotka) in v I. Gimnaziji v Celju
196 odstotkov). Zrelostni izpit je
tspešno opravljen, če kandidat os-
Uji 10 točk, v Celju pa ugotavlja-
'io, da je pri letošnji generaciji ob
splošni uspešnosti porasel tudi de-
Ježosvojenih točk. »Slednje,« se spet
strinjajo v Celju, »odtehta tudi dejs-
tvo, da smo prvič ostali brez naj
maturanta z vsemi 34 osvojenimi
točkami.«
V ponedeljek so bili znani tudi
rezultati poklicne mature, ki jo je
letos uspešno opravilo 9.719 kan-
didatov.
Igra številk
Letošnja generacija slovenskih
splošnih maturantov je v povpreč-
lu osvojila 18,94 točke.
In ocene? Če bi sodili po povprečju,
>0 naši maturanti najbolj nadarje-
ni za tuje jezike, saj je bilo pov-
prečje pri angleščini 3,43, pri nemš-
pini pa kar 3,51. Presenetljivo med
bbveznimi maturitetnimi predmeti
sledi matematika z oceno 3,34, na
Zadnjem mestu pa je z zgolj 3,10
slovenski jezik in književnost. Med
lostalimi, izbirnimi predmeti, so gle-
de na zanimanje mladih in na to,
'^dko številčno se odločajo za te
predmete, morda presenetljivo naj-
bližje ocene pri zgodovini in psiho-
logiji (2,90) ter sociologiji (2,96).
^a očitno vse večji posluh za tuje
lizike pa kaže čista petica pri ruš-
^ni, dobra štirica pri španščini in
skoraj štirica pri francoščini.
Je bilo dovolj
točk?
Na rezultate splošne in poklicne
"Mature so najbolj nestrpno čakali
■^ladi, ki so se vpisali v študijske
programe na fakultetah ali visokih
^^rokovnih šolah, ki so morale za-
fadi prevelikega zanimanja omeji-
li Vpis.
A dokončno bodo izvedeli, ali šte-
^'•o na maturi osvojenih točk za-
•'oŠČa za sprejem v izbran študij-
^Ki program, šele v teh dneh. Viso-
košolska prijavno informacijska
^'^Žba (za članice univerz v Ljub-
ljani in Mariboru) mora najkasne-
je do srede, 23. julija, pripraviti
sezname sprejetih brucev, vsi bo-
doči študenti pa bodo o tem obveš-
čeni po pošti na domač naslov. Še
dva dni več časa, do petka, 25. ju-
lija, pa ima Višješolska prijavna
služba (s sedežem v Šolskem cen-
tru Celje), ki bo vse kandidate prav
tako pisno obvestila.
Zlati maturantje
Vseh zlatih maturantov v Slove-
niji je letos 190 (lani 251); med nji-
mi 112 deklet in 78 fantov. Med
njimi jih je 12 (lani 16) osvojilo
vseh možnih 34 točk, preostalih
178, ki jih bo prav tako sprejel pred-
sednik države dr. Janez Drnovšek
in bodo prejeli maturitetna spriče-
vala s pohvalo na osrednji slove-
snosti 20. septembra v Mariboru,
pa prihaja iz 31 slovenskih šol; tu-
di iz Celja in Velenja. Za vtise o
letošnji maturi smo povprašali ne-
kaj zlatih maturantov iz treh celj-
skih splošnih gimnazij.
Zlati maturantje Gimnazije Ce-
Ije-Center so Mojca Plankl, Aleš
Maver, Gregor Novak, Rok Lip-
nik, Goran Dakovič in Jakob Gre-
gor Bred.
Mojca Plankl, 33 točk:
»Občutki so super. Vse skupaj je
zelo vznemirljivo, skratka, veselja
se ne da opisati z besedami. Matu-
ra se mi je zdela zelo težka, ko sem
jo pisala, a zdaj vidim, da vse sku-
paj le ni tako grozno, kot je bilo
videti sprva. Če povem po pravici,
se nisem preveč pripravljala. Bolj
intenzivno sem se učila dan ali dva
preden sem pisala posamezni pred-
met, sicer pa smo imeli maturant-
je priprave skozi vse leto. Vpisala
sem se na Biotehniško fakulteto,
kjer bom študirala biologijo. V živ-
ljenju bi rada čim več potovala in
proučevala rastlinstvo in živalstvo
v drugih državah; že od nekdaj pa
si želim obiskati Avstralijo.«
Gregor Novak, 31 točk:
»Občutki so fenomenalni, navdu-
šen sem, zdaj pa gremo malo naz-
dravit... Občutek na maturi je bil
sicer dober, toda nisem pričakoval,
da bom zlati maturant. Najtežja se
mi je zdela matematika na višjem
nivoju, medtem ko je bil osnovni
nivo zelo lahek. Sicer pa sem pri-
čakoval malo težjo maturo, čeprav
je bil sam test zelo obsežen. Ni pa
bila matura tako grozna, kot so mi
vsi govorili in me strašili. Študirat
grem medicino. Zdravnik hočem
postati, najverjetneje pediater.«
Zlati maturanti Gimnazije Lava
so Anže Goste, Teja Primon in Al-
joša Selič.
Anže Goste, 32 točk:
»Vse se da narediti v zadnjih ted-
nih, čeprav se pripravljaš na matu-
ro vsa štiri leta. Najbolj intenziv-
no je bilo v zadnjih tednih in ta-
krat sem tudi največ odnesel. Veli-
ko je stvari, ki mi bodo ostale v
lepem spominu, so pa bile v teh
štirih letih tudi takšne, ki si jih že-
lim čim prej pozabiti. Vpisal sem
se na medicinsko fakulteto in bom
študiral splošno medicino.«
Aljoša Selič, 30 točk:
»Formula za uspeh, kako postati
zlati maturant, je v tem, da poslu-
šaš in sodeluješ pri pouku, potem
pa doma še malo ponoviš in stvar
steče. Vsi govorijo, da se je treba
učiti sproti, čeprav to meni ni naj-
bolje uspevalo. Je pa res, da je tre-
ba dva, tri dni pred testom sesti k
zvezkom in se temeljito pripravi-
ti. Tudi, če malo dlje potegneš v
noč. Dobro je tudi, da poznaš si-
stem profesorjev in veš, kdaj prib-
ližno boš vprašan. Na maturo sem
se intenzivno pripravljal zadnja dva
tedna, drugače pa nisem delal no-
bene panike. Vpisal sem se na štu-
dij stomatologije in si želim, da bi
čim prej postal zobozdravnik.«
Zlati maturanti I. Gimnazije v Ce-
lju so Marko Špindler, Rok Cerov-
šek, Vesna Žveglič, Žiga Novšak,
Blaž Goričan, Nina Bobinac, Urš-
ka Draksler, Tadeja Gračner, Ži-
va Nendl, Tanja Špan, Luka Žab-
kar in Nataša Novšak.
Marko Špindler, 33 točk:
»Z rezultati mature sem seveda zelo
zadovoljen, saj sem dosegel skoraj
vse možne točke; eno točko, ki mi
je manjkala do vseh točk, sem izgu-
bil pri slovenščini, ki je bila zame
tudi najtežja od vseh predmetov. Ma-
tura se mi je zdela težka, vendar sem
kljub vsemu imel dober občutek vse
do konca. Ta občutek tudi ni bil na-
pačen, saj menim, da sem dosegel
več kot dovolj točk za nadaljnje izo-
braževanje; za študij prevajalstva an-
gleščine in nemščine.«
Vesna Žveglič, 30 točk:
»Letošnja matura se mi ni zdela pre
tirano težka, lahko bi rekla, da je bi-
la celo lahka. Najtežja se mi je zdela
angleščina, pa še ta ne preveč, le ča-
sa mi je zmanjkalo. Občutki glede
rezultatov so bili zelo mešani; takoj
po koncu mature sem imela zelo do-
ber občutek, vendar sem sčasoma za-
čela dvomiti vase in so bili moji ob-
čutki z bližanjem podelitve spriče-
val vedno slabši. S številom točk sem
zadovoljna, vendar me je še vedno
rahlo strah obvestila, ali bom spre-
jeta na Pravno fakulteto ali ne. Am-
pak menim,da bodo dosežene točke
zadostovale za moj študij.«
IS, MJ, BA, NM, Foto: GK
Uspešni tudi
Velenjčani
v Splošni in strokovni gimnaziji
Velenje znotraj Šolskega centra Ve-
lenje so maturo »z odliko« zaklju-
čili Tomislav Tkalec, Uroš Kuz-
man, Andreja Jelenko in Darjan
Andreje. V splošnem programu je
maturo uspešno opravilo 96,6 od-
stotka gimnazijcev, skupno z od-
delkoma glasbene in tehniške gim-
nazije pa je v Velenju uspešno ma-
turiralo 93,4 odstotka dijakov.
KOMENTIRAMO
Razprte škarje
katere, kljub posodobitvi študijskih
programov, praktično ni bilo pri-
jav. Pri drugih spet se je za posa-
mezno razpisano študijsko mesto
potegovalo tudi po deset in več štu-
dentov...
Gre res samo za škarje, ki se raz-
pirajo zgolj zaradi različne poklic-
ne orientiranosti med mladimi na
eni in visokošolskimi zavodi na
drugi strani? Človek ima bolj ob-
čutek, da gre za razkorak med tem,
kakšna Slovenija skuša postati in
tem, kakšne predstave imajo mla-
di o svoji prihodnosti.
V Sloveniji bi radi s prenovo in
uvajanjem novih študijskih progra-
mov vzpostavili kar najbolj optimal-
no strukturo, po kateri bi se izo-
brazbena raven med prebivals-
tvom zvišala in bi bili diplomanti
tudi čimbolj zaposljivi, hkrati pa
bi v gospodarstvu in negospodars-
tvu dobili strokovnjake, ki jih po-
trebujejo. A realnost v državi je
zaenkrat takšna, da je cenjene in
hkrati dobro plačane poklice, ki pri-
vlačijo mlade, mogoče prešteti sko-
raj na prste ene roke. Zanje se tudi
najbolj množično odločajo, pa če-
prav jim morda sploh niso pisani
na kožo.
IVANA STAMEJČIČ
Ponedeljek je bil za tiste med slo-
venskimi maturanti, ki so izbrali
študijske programe z omejitvijo vpi-
sa, silno težko pričakovan dan.
Enim se je ob pogledu na število
osvojenih točk na široko nasmeja-
lo, drugi ostajajo previdni in čaka-
jo na sezname sprejetih študentov,
ki bodo znani v naslednjih dneh,
spet tretji bodo jeseni poskusih vno-
vič. ..
Bodoče življenje jim te dni kroji-
jo točke! Za razliko od letošnje ge-
neracije osmo- in že tudi deveto-
šolcev, kijih je številčno veliko manj
kot prejšnja leta in je bilo zato ome-
jitev vpisa v srednje šole manj, os-
taja všč omejitev vpisa v študijske
programe.
Splošno in poklicno maturo je letos
v spomladanskem roku uspešno
opravilo 17.873 kandidatov, fakul-
tete in visoke strokovne šole so za
redni in izredni študij razpisale
skupaj 22.859 mest. Več kot dovolj;
tudi če prištejemo še ponavljalce in
tiste, ki se v študij po premoru vno-
vič vključujejo. Omejitve vpisa v po-
samezne študijske programe so to-
rej posledica razlik med poklicni-
mi željami mladih ter razpisani-
mi študijskimi mesti, ki jih ponu-
jajo fakultete in visoke šole. Za ne-
Št. 29-17. julij 2003
4
DOGODKI
Iztok Uranjek in Miran Gajšek na gradbišču novega železniškega mostu, čez katerega bo promet stekel v drugi
polovici septembra.
Prvi zaplet ob obnovi komunalnih vodov na gradbišču Mariborske ceste je nastal, ko so delavci naleteli
opuščeno ookonališče ori cerkvici sv. Maksimiliana.
Strah pred arheologi
Občina Celje gradi s soinvestitorji del Mariborske, športni park na Golovcu in še marsikaj
Celje je te dni eno samo
veliko gradbišče. Četudi je
veliko naložb zasebnikov
in podjetij, so najpomem-
bnejše tiste, ki jih vodi mest-
na občina s soinvestitorji.
Župan Bojan Šrot je kar cve-
tel od zadovoljstva, ko je mi-
nuli teden vodil izlet celj-
skih novinarjev po nekate-
rih od gradbišč. Najpomem-
bnejša v tem času je goto-
vo prenova Mariborske ce-
ste.
Izvedba petindvajsetih
ukrepov, s katerimi so med
gradnjo Mariborske zagoto-
vih pretočnost prometa po
glavnem obvozu, ki teče pre-
ko Kidričeve in Teharij do mo-
stu v Polulah, je stala preko
150 milijonov tolarjev. Ta de-
nar ni šel le iz občinske mal-
he. Sofinanciral jih je Dars s
sredstvi za obnovo Maribor-
ske. Najpomembnejši prido-
bitvi za Celje pa sta obnov-
ljen Pocajtov most in novo
krožišče na Teharjah. Med
obnovo mostu so zgroženi
ugotavljali, da je bila njego-
va nosilna konstrukcija iz vse-
ga 10 centimetrov debelega
sloja armiranega betona. Mali
čudež je, da je most zdržal
velike prometne obremeni-
tve.
Obvozi za zdaj delujejo ze-
lo dobro, nekaj gneče je le
med jutranjimi in popoldan-
skimi prometnimi konicami.
Toda ker je čas dopustov, bo-
do odgovorni pravo sliko do-
bili šele jeseni. Zato imajo v
rokavu še nekaj možnih ukre-
pov. Predvsem je mogoče
drugače urediti promet po Čo-
povi v križiščih z Ljubljan-
sko cesto in magistralo. Kri-
žišče z Ljubljansko bi bilo mo-
goče razširiti za dobrega pol
metra in urediti dvopasovni
promet. V križišču z magi-
stralo vzhod-zahod pa bodo,
če bo potrebno, prepovedali
zavijanje v levo, proti Žalcu,
in tako pridobili prepotreb-
ni prometni pas za zavijanje
v desno, proti Mariborski ce-
sti. Če bo potrebno, je mo-
goče urediti še eno pot s se-
vera na jug mesta, po Vrun-
čevi, pri čemer bi na križiš-
ču z magistralo uredili sema-
forizirano križišče.
Na gradbišču
Gradbišče tretje faze ob-
nove Mariborske ceste v Ce-
lju je dolgo vsega 568 me-
trov, a je daleč najbolj zah-
teven gradbeni zalogaj na ce-
lotni trasi cest, ki sever Ce-
lja povezujejo z jugom. De-
lavci CM Celje tam namreč
gradijo štiripasovnico s pod-
vozom pod Savinjsko želez-
nico. Dela tečejo za zdaj po
terminskem načrtu, izvajal-
ce pa je strah, kaj se bo zgo-
dilo, ko bodo odprli grad-
beno jamo, saj so že pri pre-
stavitvi komunalnih vodov
naleteli na starorimske os-
taline. Morebitna potrebna
arheološka izkopavanja
utegnejo krepko zavleči de-
la, ki naj bi jih končali do
septembra prihodnje leto.
Na gradbišču je bila zelo
zahtevna prestavitev vseh ko-
munalnih vodov, ki so jih pre-
stavili proti zahodu, proti
stavbam nekdanje Kovinoteh-
ne, saj kanalizacije ne mo-
rejo speljati pod podvozom.
V cevi z metrskim premerom
so prestavili vso kanalizaci-
jo, prestavili so tudi električ-
ne, telefonske in druge vode.
Hkrati so bodočo gradbeno
jamo oziroma 246 metrov in
do največ 7 metrov globok
podvoz zaščitili z vgrajeni-
mi 239 piloti. V vsakega od
njih gredo približno 4 tone
betona, pilote pa so že pove-
zali z gradbeno gredjo, ki se
bo z izkopi poglabljala v
stranske zidove podvoza. Sa-
vinjsko železnico so na grad-
bišču prestavili za kakšnih pet
metrov proti jugu, na mestu,
kjer bo podvoz, pa že piloti-
rajo stebre za železniški
most. Ko bo ta, zgrajen na
površini zemlje, v drugi po-
lovici septembra končan, bo-
do nanj spet preselili želez-
nico. Takrat bo čas, ko bodo
zakopali in pod njim pričeli
trasirati bodočo sodobno šti-
ripasovnico. Zaradi izredno
močnega dotoka podtalnih
voda bodo morali vgraditi tu-
di črpalke, ki bodo skrbele,
da bo gradbišče in kasneje tu-
di cesta, na suhem.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Pocajtov most so za okoli 70 milijonov tolarjev obnovili in utrdili delavci CM Celje.
Bojan Srot, Silvo Plesnik in Marjan Gaberšek niso skrivali veselja, da dela na gradbišču Mariborske tako dobro napredujejo.
Št. 29 -17. julij 2003
INTERVJU
5
»Podcenjujemo tisto, kar
je v nas živalskegaff
Zločin, kakršen se je zgodil v Šoštanju, se lahko zgodi povsod tam, kjer je lokalna politika do človeka pasivna,
ocenjuje psiholog prof. dr. Ludvik Horvat
Javnost je obnemela ob grozo-
vitem umoru štiridesetletnega
^arjana Jančiča - Majca, šoštanj-
(jkega klošarja. Obnemela in zgro-
j^ila se je zlasti ob dejstvu, da so
I okrutno sadistično dejanje izvr-
šili mladoletniki; trije dijaki pr-
vega letnika srednje šole in pet-
najstletnik, učenec sedmega raz-
reda osemletke. Majca so poko-
pali, Šoštanj pa se je ovil v črni-
no in se obdal s simboli žalova-
fnja. Oglasila se je vest, na površ-
fje so začela stopati vprašanja o
krivdi in odgovornosti. Mesto je
kar naenkrat postalo središče me-
dijske pozornosti. Javnost se obi-
čajno ob takšnih dogodkih zgro-
zi, a potem na vse hitro pozabi,
ko medijska črna kronika postre-
že z novim odmevnim dogodkom
in novo temo. Odmevne teme, ki
so odraz posameznih pojavov in
stanja v družbi, so tudi izzivi za
strokovnjake, analitike, politi-
ke... O šoštanjskem zločinu, žr-
tvi, storilcih in kraju zločina smo
se pogovarjali z Ludvikom Hor-
vatom, doktorjem znanosti in pro-
fesorjem na Oddelku za psiholo-
gijo Filozofske fakultete v Ljub-
ljani.
»Slekli so ga, ga po celem telesu
tiiiarjali z različnimi predmeti, ki
so jih našli v prostoru (električni
vodniki, deske, palice), urinirali po
njegovem telesu in zažigali dlake...
mu v anus potiskali steklenico in
na njegovem telesu ugašali cigaretne
ogorke... okoli poldneva so ugoto-
jvili, da je po vsej verjetnosti mr-
tev...« je med drugim o zločinu, ki
se je dogajal v sobotni noči in na-
daljeval v nedeljskem jutru na pod-
jstrešju zapuščene hiše sredi Šošta-
nja, zapisano v policijskem poro-
Ičilu.
Je mogoče, da bi zločin, kakr-
šen se je zgodil v Šoštanju, stori-
la prištevna oseba? Lahko v tem
primeru govorimo o storilcih psi-
hopatih?
O tem, ali gre za duševno mo-
tene osebe, lahko sodijo le stro-
•(ovnjaki-psihiatri, zagotovo pa
gre za storilce, ki so osebnostno
nioteni. V tem primeru lahko go-
vorimo tudi o socialni patogeno-
sti okolja, v katerem se je zgodil
zločin, in o socialni patogenosti
žrtve. V družbenem ozračju, ka-
kršno je šoštanjsko, je bil Maje s
svojim načinom življenja močno
stigmatiziran in je bil kot takšen
prava vaba za najrazličnejšo sub-
kulturo tega okolja. Z načinom
preživljanja in življenja nasploh
je bil Maje dejansko socialno pa-
togen, v mestu, kakršno je na pri-
mer New York, pa ta ista oseba
ne bi bila ne stigmatizirana ne so-
cialno patogena.
V čem je šoštanjsko območje
bolno v socialnem smislu?
Saj ne gre le za Šoštanj, takih ob-
močij je pri nas veliko in še se raz-
raščajo. Šoštanj je tipično delav-
sko naselje, ki se je pred desetletji
lahko ponašalo z marsičim dobrim
in predvsem z relativno zadovolj-
nimi prebivalci, ki so živeli v poli-
tično ugodnejših razmerah. Potem
se je v šestdesetih letih začela str-
ma pot navzdol, prebivalci so se
selili drugam, da bi svojim otro-
kom omogočili lepšo prihodnost
in življenje v bolj obetavnem in manj
onesnaženem okolju. Tisti, ki so
ostali, so pretežno manj izobraže-
ni, zato so se lažje sprijaznili z revš-
čino in brezperspektivnostjo. In
prav brezperspektivnost je najslab-
še, kar lahko doleti neko mlado ge-
neracijo. In strah me je za te fante,
ki nimajo druge perspektive, kot
da kradejo ali celo ubijajo za en
sam joint. Majca so ti fantje mal-
tretirali, če je za njih premalo na-
kradel, sam pa se je preživljal s
prosjačenjem. Nekega dne, ko spet
niso bili zadovoljni z njim, pa so
ga enostavno mučili do smrti.
In v čem je bila socialna pato-
genost Marjana Jančiča-Majca?
Maje je s svojim načinom življe-
nja v šoštanjskem okolju naravnost
izzival nesrečo, ko je bil pogosto
pijan in pogosto nadležen s prosja-
čenjem. Na žalost je bila lokalna
politika do njega pasivna in Maje
je postal za marginalno sceno Šo-
štanja socialna, ne fizična tarča. Če
si namreč na dnu družbene lestvi-
ce, si moraš tudi na tem dnu ustva-
riti ugled, to pa storiš tako, da za-
gospodariš nad nekom, ki je še nižje
od tebe, predvsem pa nad nekom,
ki je šibkejši od tebe. S tem si v
okviru marginalne skupine, ki ji pri-
padaš, ustvariš ugled in v tem smi-
slu je bil Maje primerna socialna
tarča za svoje mučitelje. Če ni us-
tregel njihovim vsakokratnim zah-
tevam, ga je bilo treba kaznovati
in v tem se odraža socialna patoge-
nost storilcev.
Kakšna pa je patogenost deja-
nja mladeničev iz Tržiča, ki so
se sadistično izživljali nad mač-
kami? Je črta med mučenjem in
ubijanjem živali ter mučenjem in
umorom človeka lahko tanka?
Zelo tanka ali pa je sploh ni. Tr-
žiški in šoštanjski primer navidez
nimata veliko skupnega. Mučitelji
mačk so bili otroci uglednih inte-
lektualcev, živečih v okolju, ki bi
ga težko primerjali s šoštanjskim.
Kar je skupnega v omenjenih pri-
merih, pa so močne emocije in bio-
loški nagoni. V vsakem od nas je
nekaj živalskega in to se lahko sproži
v določenih pogojih, situacijah, sta-
njih. To dejstvo pogosto podcenju-
jemo, ko se ukvarjamo z najbolj
nerazumljivimi ravnanji človeka.
V Šoštanju mnoge inštitucije,
ki oblikujejo življenje v nekem
okolju, ne delujejo dovolj učin-
kovito ali pa jih sploh ni. Občani
se na primer zgražajo nad učin-
kovitostjo policije in delovanjem
policijske pisarne, direktor poli-
cijske uprave pa je v svoji izjavi
za javnost ocenil, da območje Šo-
štanja glede varnosti in krimina-
litete ne izstopa iz regijskega pov-
prečja. Je takšna izjava modra?
Policisti žal ne znajo biti tudi di-
plomati, pa bi bilo včasih dobro,
da bi se spoznali tudi na to vešči-
no. Če nič drugega, bi direktor po-
licijske uprave lahko izkoristil me-
dijsko dovolj glasno in jasno izra-
ženo ogorčenje Šoštanjčanov ter od
države iztržil denar za kakšnega po-
licista več, ki bi ga poslal v Šoštanj.
Vi ste Majca osebno poznali.
Kaj bi lahko povedali o njem?
Spoznal sem ga pred več kot de-
setimi leti, ko sem bil predsednik
atletskega kluba Olimpija, on pa
je na celjskem atletskem štadionu
opravljal priložnostna dela. Takrat
sva se pogovarjala o njegovi šport-
ni karieri, ki je bila izredno obe-
tavna, in ocenil sem ga kot zelo so-
cializiranega, kooperativnega člo-
veka. V rokometu je takrat ta mla-
di Šoštanjčan veljal za enega naj-
večjih talentov, vsi vratarji so se ga
bali. Na štartu je bil enakovreden
Pucu, a Puc se je v karieri hitro vzpe-
njal, Maje pa je začel zaradi neure-
jenih družinskih razmer osebnost-
no propadati.
Zločinov, storjenih na grozovit
način, je na Slovenskem vse več,
beležimo jih v vseh okoljih. Kaj
imajo vsi ti zločini skupnega?
Vsak od teh zločinov je po svoje
specifičen, šoštanjski je produkt
okolja, ko družba ni znala pravo-
časno ukrepati in glede tega se ne
more delati nedolžno. In v tem slo-
venskem prostoru bi se morali po-
šteno zamisliti, zakaj se v njem raz-
raščajo zločeste tvorbe. Posamez-
ne rakaste tvorbe je mogoče odstra-
niti s kirurškimi posegi, bolezen
pa postane smrtna, ko se zasevki
pojavijo povsod po organizmu. In
kraji, kjer se zgodijo najhujši zlo-
čini, postanejo stigmatizirani.
Kako stigmatizirani?
Na primer na šolskem izletu, ko
so otroci obremenjeni z zločinom,
ki se je zgodil na območju, ki si ga
ogledujejo. Šoštanj je bil na kraju,
kjer se je zgodil zločin, poln cvet-
ja, sveč in podobnih znamenj ža-
lovanja. V tem se odraža tudi slaba
vest mesta. Na televiziji smo vide-
li prodajalko, ki je bila vsa zgrože-
na in ožaloščena, ni pa povedala,
kolikokrat je Majcu po dvaindvaj-
seti uri prodala vodko.
MARJELA AGREŽ
Ludvik Horvat je bil rojen 15. aprila 1949 v Brezovcih. Leta 1972
je na Filozofski fakuheti v Ljubljani diplomiral iz psihologije, ma-
gistrski študij je končal leta 1976 in pridobil naziv magistra otroške
'n mladinske psihologije. Doktoriral je leta 1983. V obdobju od
1988 do 1990 je bil predsednik takratnega Republiškega komiteja
Za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Leta 1973 je bil izvoljen za asistenta za razvojno psihologijo in
predaval na Oddelku za psihologijo FF, v naziv docenta za razvojno
psihologijo je bil prvič izvoljen leta 1984, od 1986 do 1988 pa je bil
Prodekan Filozofske fakultete. Leta 1990 je bil izvoljen za izrednega in
leta 1996 za rednega profesorja za razvojno psihologijo. V obdobju od
'992 do 1996 je bil dva mandata predstojnik Oddelka za psihologijo,
Od leta 1997 do 2001 pa je bil dekan Filozofske fakultete in član senata
Univerze v Ljubljani.
Na raziskovalnem področju se je ves čas ukvarjal z empiričnim preu-
čevanjem dejavnikov psihosocialnega razvoja otrok. O rezultatih svo-
)ih raziskav je poročal na mnogih domačih in tujih strokovnih zboro-
vanjih. Je tudi avtor številnih publikacij s področja razvojne psihologi-
je.
Št. 29-17. julij 2003
6
GOSPODARSTVO
Švedi bodo
raje redili
konje
Švedski koncem Inexa svoj delež v štorski jeklarni prodal
Uniorju - O podrobnostih nakupa šele v ponedeljek
Po šestih mesecih so se
končala ugibanja, ali se bo-
do Švedi res umaknili iz
štorske jeklarne. Jutri bo
namreč Unior iz Zreč postal
uradni lastnik 60-odstotne-
ga deleža, ki ga je švedska
Inexa AB kupila leta 1999.
Lastniški delež Uniorja se
bo s tem povečal na 80 od-
stotkov, vendar, kot kaže,
Zrečani pri tako velikem
lastništvu ne bodo ostali
dolgo. Napovedali so že, da
bodo 20 odstotkov podjetja
prodali naprej.
V Zrečah o podrobnostih
nakupa za zdaj še ne želijo
govoriti, jih bodo pa skupaj
z vodstvom štorske Inexe
predstavili javnosti na novi-
narski konferenci, ki bo pri-
hodnji ponedeljek. Predsed-
nik uprave Uniorja Gorazd
Korošec je v minulih dneh
potrdil samo to, da so s pred-
stavniki Inexe že podpisali
notarsko pogodbo o odkupu
njihovega deleža v jeklarni
in da bo pogodba postala
pravnomočna 18. junija.
Štorska lnexa
je zadnja
švedska družba Inexa in
Unior sta v štorsko podjetje
vstopila pred štirimi leti, ko
sta bila izbrana kot najbolj-
ša ponudnika za odkup dr-
žavnega deleža. Za 80-odstot-
ni delež (Švedi so kupili 60
odstotkov podjetja, Unior pa
20) sta plačala 9 milijonov
takratnih nemških mark,
prevzela pa sta tudi za 25 mi-
lijonov mark starih obvezno-
sti jeklarne. Da Švedi ne bo-
do več dolgo v Štorah, se je
začelo šušljati že lani, ko so
po stečaju hčerinskega pod-
jetja Inexa Profil zaprli tudi
podjetje Inexa Trade, ki je
skrbelo za prodajno mrežo
v Evropi. Prodaja deleža v
štorski Inexi, ki je bila zad-
nje jeklarsko podjetje v kon-
cernu, je torej potrdila dom-
neve, da se edini lastnik kon-
cema Kari-David Sundberg ne
namerava več ukvarjati z že-
lezarstvom. Baje se bo raje
posvetil vzreji tekmovalnih
konj. Na Švedskem ima na-
mreč veliko konjušnico z
večstoletno tradicijo, v kateri
so nekoč redili konje tudi za
kraljevsko konjenico.
Sundberg je svoj delež v
štorski Inexi v skladu z del-
ničarskim dogovorom naj-
prej ponudil Uniorju, za ka-
terega pa je lastništvo v je-
klarni zelo pomembno, saj
iz nje dobavlja okrog 20 ti-
soč ton jekla, oziroma 80 od-
stotkov vseh količin, ki jih
potrebuje za svojo proizvod-
njo.
Letos uspešno
v štorah zaradi spremem-
be lastništva niso posebej
vznemirjeni, saj je Unior kot
pomemben lastnik že doslej
tvorno sodeloval pri obliko-
vanju strategije podjetja. Di-
rektor Marjan Mačkošek je
trenutno na dopustu, njegov
pomočnik Gorazd Tratnik pa
je povedal, da se bodo z
Uniorjem, ki se nenehno raz-
vija in raste, večale tudi po-
slovne priložnosti jeklarne.
Unior bo po 10 odstotkov
štorske Inexe prodal dvema
slovenskima podjetjema,
vendar o imenih še ne želi-
jo govoriti. Po neuradnih in-
formacijah je eno od njih
zagotovo celjski Kovintra-
de, ki se z Uniorjem in še
dvema podjetjema potegu-
je tudi za nakup večinske-
ga deleža v ravenskem Me-
talu.
V Inexi Štore (najbrž se bo
kmalu preimenovala) pollet-
nih rezultatov poslovanja še
nimajo, so pa po Tratniko-
vih besedah presegli lansko
6-mesečno proizvodnjo tako
po fizičnih kot po finančnih
kazalcih. Za letos načrtuje-
jo, da bodo prodali 105.000
ton jekla, prihodki od pro-
daje pa naj bi se povečali na
10,6 milijarde tolarjev.
JANJA INTIHAR
Slovenski brusi za rusko železnico
Podjetje Bosio iz Štor je v
torek zreškemu Cometu pre-
dalo devet elektro-komor-
nih sušilnikov za termično
obdelavo bakelitno veza-
nih brusov. Comet bo sušil-
nike namestil v novi tovar-
ni za proizvodnjo brusov za
brušenje železniških tirnic,
ki jo po naročilu ruskega
ministrstva za železnice
postavlja v Kaliningradu.
Projekt, ki so ga v Zrečah
prevzeli lani, zajema doba-
vo in montažo celotne opre-
me, skupaj z znanjem in teh-
nologijo, vreden pa je 8,6 mi-
lijona evrov. Kot je povedal
predsednik uprave Cometa
Marjan Lorger, je to njihov
prvi tovrstni projekt, in v pod-
jetju so prepričani, da ni zad-
nji. Redna proizvodnja bru-
sov v Kaliningradu bo stekla
prihodnje leto, sušilniki, ki
so jih naredili v štorskem pod-
jetju, pa se bodo na dolgo pot
do Rusije »odpravili« že pri-
hodnji teden.
Po besedah Antona Zdolš-
ka so se v Bosiu projekta, ki
je v njihovem delu vreden pol
milijona evrov, lotili zelo po-
gumno in tudi odgovorno.
Zgradili so celo novo proi-
zvodno halo, v katero so, da
so lahko opravili testiranje,
postavili sušilnike v enakih
medsebojnih razdaljah kot
bodo postavljeni v Kalinin-
gradu. Seveda bi novo halo
postavili tudi brez ruskega na-
ročila, saj se je v zadnjih le-
tih obseg njihovega dela ze-
lo povečal. Ker so si na do-
mačem in tujem trgu že pri-
dobili sloves enega najbolj-
ših proizvajalcev industrij-
skih peči in pralnih linij, ima-
jo naročil vse več.
»Novi prostori pomenijo za
naše podjetje nov razvojni
preskok. Poleg povečanja
proizvodnih zmogljivosti bo-
do omogočili tudi testiranje
naših izdelkov, s tem pa se bo
izboljšala tudi konkurenčna
sposobnost Bosia na vse bolj
zahtevnem domačem in tudi
tujem trgu,« je povedal Zdol-
šek.	JI, Foto: GK
Podjetje Bosio je predstavnikom Cometa za tovarno brusov v Kaliningradu predalo devet elektro-komornih
sušilnikov.
Popravek
v članku Mali močnejši
od velikih, objavljenem v
prejšnji številki Novega
tednika, smo zaradi »tele-
fonskega škrata« med šest
največjih samostojnih pod-
jetnikov na Celjskem po-
motoma uvrstili tudi Zvon-
ka Juterška. Na njegovem
mestu bi moral biti zapisan
Janko Turnšek, ki se mu za-
radi napake opravičujemo.
Zvonku Juteršku pa želimo,
da njegovo ime med največ-
jimi že prihodnje leto ne bi
bilo več »napaka«.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA CEUE
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
p.p.432, 3001 Celje
tel.: (03)4265366 Fax: (03)4265304
Upravna enota Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, na podlag
4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja za gradnjo nakupovalnega centra Mercatoi
v Celju z multikinom in pripadajočo zunanjo ureditvijo,
uvedenem na zahtevo investitorja POSLOVNI SISTEM
MERCATOR d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
OBJAVLJA
1.	Dne 9. 7. 2003 je Upravna enota Celje z odločbo št,
35102-128/2003-9/KG izdala gradbeno dovoljenje
za gradnjo nakupovalnega centra Mercator v Celju z
multikinom In pripadajočo zunanjo ureditvijo.	j
2.	V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo dne
2. 7. 2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-
69/2003.
3.	Med javno predstavitvijo, obravnavo in zaslišanjem in^
vestitorja so bile podane določene pripombe. Pripom-
be sosedov, ki so se nanašale predvsem na varovanje
njihove lastnine, je investitor vzel na znanje in zagotovil
sprotno reševanje morebitnih problemov oziroma z nji-
mi sklenil pisni sporazum. Pripombe, ki so se nanašale
na povečanje hrupa in prometa, so bile predmet pre-
soje Celovitega poročila o vplivih na okolje št. P-01-1/
2003, ki ga je izdelal Tepos d.o.o. Križe v februarju
2003, iz katerega izhaja, da se ne pričakuje presega
nja dovoljenih mejnih vrednosti oziroma dopustne stop-
nje obremenjevanja okolja.
Damjan VREČKO
NAČELNIK
KAPIS d.o.o.
mednarodno podjetje za
proizvodnjo in prodajo kablov
Novo Celje 8
3301 Petrovče, Slovenija
Zaposlimo
poslovnega sekretarja
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimeseč-
nim poskusnim delom
Pogoji:
•	VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
•	aktivno znanje tujega jezika (angleščina)
•	5 let delovnih izkušenj
•	poznavanje računalniških programov: Windows, Excel,
Povver Point
•	izpit B kategorije
•	komunikativnost, urejenost
Prijave na osebni pogovor po tel. 03-7101000 (ga. Sab^
na Plahuta). Na pogovor naj kandidati prinesejo svoj življe-
njepis.
Št. 29 -17. julij 2003
GOSPODARSTVO
7
Proizvodne
delavce bodo
zamenjali trgovci
Jodjetje Jagros za 137 milijonov tolarjev kupilo tovarniške hale nekdanjega
Korsa - Terjatve delavcev bodo slabo poplačane
Tovarniški kompleks sla-
inskega podjetja Kors, ki
i marca lani šlo v stečaj,
e končno dobil nove last-
like. Objekt, v katerem je
lila industrijska prodajal-
ca, je za 22,5 milijona to-
jrjev kupila občina Rogaš-
a Slatina, proizvodne ha-
e in poslovno stavbo pa je
upilo trgovsko podjetje Ja-
jt)S in zanje odštelo 137
lilijonov tolarjev. Občina
0	kupljeni objekt preure-
ila v stanovanja, v Jagro-
u pa načrtujejo trgovski
enter, v katerem bodo za
ačetek odprli prodajalno
ash & carry.
Stečajni upravitelj Tomaž
[os je premoženje Korsa, ki
e bilo ocenjeno na 293 mi-
jonov tolarjev, sprva hotel
irodati v celoti, vendar na
iražbi kupca za 15.000 kva-
Iratnih metrov velik kom-
ileks z več proizvodnimi ha-
ami in poslovnimi prostori
w našel. Zato se je odločil
zajffodajo po delih in za javno
zi/ranje ponudb, kar mu je
uspelo šele v tretjem posku-
su, oziroma potem, ko je ce-
10 znižal za dobro tretjino.
1	denarjem od prodaje bo
ahko poplačal le ločitvene-
ga upnika Banko Celje in de-
lavce. Kos pravi, da bo pred-
log za plačilo pripravil do
septembra, vendar za zdaj še
le more povedati, koliko bo-
io dobili delavci, ki so ob
tečaju prijavili za 320 mili-
onov tolarjev terjatev. Denar,
iolikor ga pač bo, jim bo naj-
verjetneje nakazal v dveh
obrokih, saj stečajna masa
kljub prodaji strojev, zalog
in zdaj tudi tovarniškega kom-
pleksa še vedno ni dokonč-
no oblikovana. Izterjati mo-
ra še okrog 18 milijonov to-
larjev ostanka kupnine za tri-
najst stanovanj, ki jih je vods-
tvo Korsa le pol leta pred
uvedbo stečaja zelo ugodno
prodalo nekemu nepremič-
ninskemu podjetju. Ker se je
Kosu prodaja zdela sporna,
je vložil izpodbojno tožbo,
vendar sta se z novim lastni-
kom stanovanj dogovorila za
izvensodno poravnavo.
Jagros tudi v
Mariboru
Franc Jager, lastnik pod-
jetja Jagros, bo na območju
nekdanjega Korsa uredil nov
prodajni center, v katerem bo
najprej odprl prodajalno cash
& carry s 3.000 kvadratnimi
metri prodajnih površin. Z
gradbenimi deli bo začel
predvidoma v prvih mesecih
prihodnje leto, prodajalna pa
naj bi bila dokončana najka-
sneje v enem letu. Ostalih na-
črtov s tovarniškim komplek-
som Jager še ne želi razkriti.
Povedal je le še to, da bo v
okviru prodajnega centra tudi
poslovalnica ene od bank. Ka-
tere, mora za sedaj ostati še
skrivnost, je dejal, zagotovo
pa ne gre za Banko Celje. Sku-
paj z nepremičninami je
Franc Jager kupil tudi blagov-
no znamko Kors, ki pa je ne
namerava obdržati. »Blagov-
no znamko bomo čim prej
poskušali prodati nekomu, ki
se ukvarja s tekstilno dejav-
nostjo,« je povedal.
Na celjskem sodišču ča-
ka na razplet odškodninska
tožba, ki jo je proti zadnje-
mu direktorju Korsa Igor-
ju Gobcu vložil stečajni
upravitelj Tomaž Kos. Go-
bec naj bi Korsu povzročil
precejšnjo škodo, saj naj bi
se pred stečajem bolj kot z
reševanjem podjetja ukvar-
jal z lastnimi posli. Leta
2001 je namreč od Korsa od-
kupil hčerinsko podjetje
Kors-Trgovina, preko kate-
rega je prodajal gradbeni
material v Rusijo.
Jagros, ki je v zadnjih le-
tih prerasel v enega največ-
jih trgovskih podjetij v tem
delu Štajerske, ima po bese-
dah Franca Jagra že deset pro-
dajaln na različnih lokacijah
v občinah Šentjur, Šmarje,
Podčetrtek in Rogaška Slati-
na. Pred kratkim so se poda-
li še v Maribor, kjer bodo ime-
li kar dva prodajna centra.
Gradnja prvega, ki meri
9.000 kvadratnih metrov, je
že v zaključni fazi, drugi z
20.000 kvadratnimi metri
prodajnih površin pa bo do-
končan v prihodnjih mese-
cih. Lani je podjetje s sto za-
poslenimi ustvarilo 3,2 mi-
lijarde tolarjev prihodkov od
prodaje, kar je za skoraj mi-
lijardo tolarjev več kot leta
2001.
JANJA INTIHAR
Franc Jager bo tovarniški kom-
pleks nekdanjega Korsa preuredil
v trgovski center.
Novo
vodstvo
velenjske
zbornice
Območna gospodarska
zbornica Velenje ima nov
17-članski upravni odbor.
V naslednjih štirih letih ga
bo vodila predsednica upra-
ve Elkroja Marija Vrtačnik,
podpredsednika pa sta no-
vi predsednik uprave Gore-
nja Franjo Bobinac in di-
rektor Premogovnika Evgen
Dervarič.	JI
Prvi Tuš Oil v Mariboru
čeprav so Celjani priča-
kovali, da bo Engrotuš svoj
Tvi bencinski servis Tuš
Jil postavil v domačem me-
so se v podjetju odloči-
• drugače. Prvo črpalko so
Mprli v Mariboru, Celje pa
TO na otvoritev moralo po-
wkati še mesec dni.
I Prva Tuševa bencinska čr-
Nka stoji v Streliški ulici,
kkaj manj kot 300 kvadrat-
ih metrov velik objekt pa
p vreden 185 milijonov to-
kjev. Za točenje goriva so
voljo štirje točilni avto-
mati s sedmimi odjemnimi
ksti, uporabnikom servisa
N so na voljo še sodobna av-
Wralnica, samopostrežna tr-
pina in bife. Avtopralnica
vgrajen sistem reciklira-
''ia odpadnih voda, kar po-
"^^ni, da sta poraba vode in
'^em tudi obremenitev oko-
zelo majhna.
Kot je ob otvoritvi povedal
Jrektor Engrotuša Aleksan-
"^r Svetelšek, so se za razši-
ritev dejavnosti na bencinske
servise odločili predvsem za-
to, ker želijo kupcem ponu-
diti kar največ. Otvoritev na-
slednje bencinske črpalke Tuš
Oil, ki bo stala v Celju v ne-
posredni bližini Planeta Tuš,
bo predvidoma v drugi polo-
vici avgusta. V Engrotušu bo-
do letos za vse naložbe name-
niti 13 milijard tolarjev. Ju-
nija so v Logatcu odprli su-
permarket, v jeseni bodo v No-
vem mestu dokončali hiper-
market z multikinom, z grad-
njo začenjajo tudi v Murski
Soboti, kjer bodo prav tako
imeli supermarket, velike na-
črte pa imajo še v Mariboru,
kjer naj bi zgradili svoj naj-
večji objekt doslej. JI
Direktorju Engrotuša Aleksandru Svetelšku (desno) je prvi bencinski servis Tus Oil pomagal odpreti
mariborski župan Boris Sovič.
Zmaga Pivovarne Laško
po podaljških
Med najpomembnejšimi novicami od minulega tedna do
danes je nedvomno ponedeljkovo sporočilo direktorja Ura-
da za varstvo konkurence, Andreja Plahutnika, ki se je v
dolgotrajni in na koncu že precej razvlečeni pivovarski voj-
ni vendarle odločil - v prid Laščanov. Pivovarna Laško je
torej prevzela Pivovarno Union in tako bo lahko sedaj na
njeni skupščini glasovala z vsemi 47,8 odstotki delnic, ki
jih ima v lasti.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003
SBi20 malenkost navzgor
Drugače pa je bilo v minulem tednu dogajanje na sloven-
ski borzi v znamenju rahle rasti slovenskega borznega in-
deksa SB120. Ta je največ pridobil minulo sredo ter še ma-
lenkostno v petek in ponedeljek. Skupaj je tako SB120 od
srede do srede zrasel za 0,30 odstotka. Rast je seveda majh-
na in ne pomeni še nobenega večjega znaka, ki bi vodil v
izrazito izboljšanje položaja na slovenskem kapitalskem
trgu. Od minule srede dalje je bil na splošno promet skro-
men, najprometnejše delnice v borzni kotaciji pa so bile,
tako kot že vrsto tednov doslej, Krka, Mercator, Petrol, In-
tereuropa, Merkur ter Pivovarna Laško. Tudi obveznice so
prispevale svoj delež k prometu: obveznice Republike Slo-
venije 39., 52. in 53. izdaje so bile v ospredju, prometnejše
pa so bile še obveznice Slovenske odškodninske družbe (borz-
na oznaka S0S2E). Na prostem trgu se je nadaljeval vzpon
Holdinga Maksime, ki je tokrat že prebil mejo 900 SIT in
tako nadaljeval vsakodnevno rast, ki traja že od 1.7.2003 ter
v kateri je do sedaj pridobil že 14 odstotkov.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003
Večja priljubljenost ID-ov
Potem ko je minuli teden PID Pomurska investicijska druž-
ba napovedala preoblikovanje v vzajemni sklad, so se po tej
novici vrednosti delnic večine ID-ov (investicijskih družb)
nekoliko povečale. To je predvsem posledica dejstva, da trg
verjame, da imajo ID-i boljše možnosti za nadaljnjo preob-
likovanje v vzajemne sklade, kot pa ostali PlD-i. S preobli-
kovanjem PlD-a ali ID-a v vzajemni sklad se namreč izenači
tržna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada s prej
od analitikov ocenjenimi notranjimi vrednostmi PlD-ov in
ID-ov. Torej pri tistih PlD-ih ali ID-ih, kjer je trenutno raz-
hajanje med njihovo tržno in notranjo vrednostjo največje,
lahko to pomeni potencialne visoke zaslužke v primeru preob-
likovanja v vzajemni sklad. Mogoče se bo kateri izmed vas
vprašal, zakaj se torej vsi PlD-i ali ID-i ne preoblikujejo v
vzajemne sklade, če to povečuje vrednost za njihove lastni-
ke? No, to je že druga zgodba, ki si jo bomo prihranili za
prihodnjič. Za zdaj naj še zgolj na hitro preletimo tuje kapi-
talske trge. Po manjšem mrtvilu in upadanju tečajev od mi-
nule srede dalje, je bilo v ponedeljek zaznati zelo močan
trend rasti, ki je vrednosti tujih delniških indeksov še do-
datno povečal. Tudi tujina še ni rekla zadnje besede!
VALTER GRILANC,
analitik
Št. 29-17. julij 2003
8
AKCIJA
Miha Herman, v ozadju znamenitost Ponikve - ostanek spominskega oreha in plošče v Slomškovo čast.
Preveč angelčkov,
da bi jih preštei
Miha Herman, župnik na Ponikvi, ima zasluge za ugled kraja in spomin
na Slomška
Miha Herman je župnik
v cerkvi sv. Martina na Po-
nikvi. Ta je od 13. julija 1980,
ko je daroval novo mašo,
njegovo tretje delovno me-
sto po kratkem službova-
nju na Teznem v Mariboru
in petih letih na Prevaljah.
Ko je izvedel za novo de-
lovno mesto, se je odpravil
na Ponikvo, da bi videl,
kam bo morebiti prestav-
ljen. Bilo mu je všeč, ko je
bil leta 1989 poslan v kraj s
petnajstimi vasmi in 1.900
dušami, dvema cerkvama,
nekaj kapelami, križi in
rojstno hišo Antona Marti-
na Slomška.
»Do prihoda na Ponikvo za
Slomška nisem kaj dosti sli-
šal,« je pripovedoval v žup-
nijski delovni sobi v nedeljo
zvečer, 13. julija, ko se je vr-
nil iz Sv. Štefana, kjer se je
udeležil nove maše Mateja
Užmaha in na dan, ko je praz-
noval 23 let, kar je postal du-
hovnik. »Spominjam se, da
je mama zelo cenila Slomš-
ka in nam je brala njegov pod-
listek Otrok luči, ki je takrat
izhajal v Družini. Rada je pela
Slomškove pesmi, ki jih je
priporočala tudi nam, svojim
desetim otrokom, med kate-
rimi sem bil zadnji. Žal ni
učakala moje premestitve na
Ponikvo, saj je tri leta prej
umrla.«
Miha Herman se je v Po-
nikvo in njene ljudi hitro vži-
vel. Med spoznavanjem so se
najprej skupaj lotili obnove
strehe na podružnični cerk-
vi sv. Ožbolta, nato pa posto-
poma nekaterih večjih del na
cerkvi sv. Martina. Vrhunec
so bile nove orgle, na katere
so župljani zelo ponosni. Ob-
nove so še potrebni prižnica
in vsi oltarji, radi bi zame-
njali klopi, ki jih je v cerkvi
kar pet različnih vrst. Na
vzdrževanje čaka tudi veliko
angelčkov in drugih kipov, ki
krasijo cerkev. »Žal res ne
vem, koliko je teh luštnih
glavic. Začnem šteti, pa mo-
ram odnehati, ker jih je res
veliko,« pojasnjuje vzrok, da
ne ve za točno številko.
Slomškova
dediščina
Doslej njegovo najpomem-
bnejše opravljeno delo na Po-
nikvi - seveda skupaj s kraja-
ni - je povezano s Slomškom.
1991 je mariborska škofija
odkupila Slomškovo rojstno
hišo na Slomu, kjer je bil ve-
lik dobrotnik Štefan Falež.
Leta 1993 sta s pokojnim celj-
skim opatom Friderikom
Kolškom hišo prevzela, ven-
dar je dela vodil Miha Her-
man sam. 1997 so v hiši po-
stavili Slomškovo razstavo,
blagoslovljena pa je bila le-
to dni kasneje, ko so že ve-
deli, da je tudi končana bea-
tifikacija za blaženega Anto-
na Martina Slomška.
Obiskov je sedaj v rojstni
hiši sicer manj kot v začet-
ku, prevladujejo pa upoko-
jenci, verniki, šolske skupi-
ne in družine.
Miha Herman je tudi po-
budnik za Slomškovo bral-
no priznanje, v katerem je le-
tos sodelovalo 2.800 sloven-
skih otrok, zaključka na Po-
nikvi pa se je udeležilo 220
otrok iz vseh treh slovenskih
škofij. Otroci preberejo po
tri predlagane knjige. Zače-
tek je 19. septembra na ob-
letnico beatifikacije Slomš-
ka, zaključek pa 19. maja kot
spomin na prvi papežev obisk
v Sloveniji leta 1996. Letos
avgusta pripravljajo na Ponik-
vi srečanje vzgojiteljev, uči-
teljev in katehetov na temo
»Slomšek - vez med druži-
no, šolo in cerkvijo«. V ma-
riborski škofiji bo ponov-
no začel izhajati Slomškov
list, kjer bo kot dober poz-
navalec Slomška sodeloval
tudi Miha Herman.
Dobro sodeluje s krajani,
čeprav bi lahko še bolje. De-
la je dovolj: ob mašah še bla-
goslovi hiš, delavnic, kape-
lic, križev, gasilskih avto-
mobilov in brizgaln, poro-
ke, pogrebi, verouk in dru-
go. Prosti čas? Če je le mo-
goče, se odpelje domov na
Koroško, kjer se vsako le-
to, na dan obletnice svoje
prve maše, zbere vse sorods-
tvo.
Z mladimi rad hodi v hri-
be. V mladosti je rad pre-
peval, vodil pevske zbore in
igral v ansamblih. Vesel je,
da je Martinova cerkev tu-
di kulturni hram, saj je zla-
sti v zimskem času v njej ve-
liko glasbenih prireditev.
Miha Herman je v letih, kar
je na Ponikvi, postoril veli-
ko dobrega, s Slomškom in
njegovo rojstno hišo pa ji
je dal upravičen ugled. Pred
njim so novi izzivi, seveda
samo skupaj s krajani, ob-
čino in mariborsko škofijo.
Ob slovesu nas je povabil
na kor, kjer je zaigral na nove
orgle, na katere je izjemno
ponosen. In zadnja Herma-
nova misel ob slovesu: »Ve-
sel sem svojega duhovniš-
kega poklica.«
TONE VRABL
Doslej ste bralci za najbolj priljubljene predlagali na-
slednje duhovnike:
Jože Kovačec, Polzela, Jože Horvat, Laško, Izidor - Do-
ri Pečovnik, Berlin, Martin Bezgovšek, Lenart v Slov. go-
ricah, Marko Leva, Šmarje pri Jelšah in mag. Branko Cest-
nik, Frankolovo.
POZOR, HUD PES
Na obisku pri
ministru
Pa sva šla. Zakurblala Tu-
žijevega »oldtimerja«, rde-
či volvo lastnikov letnik in
šla v razvpite Križanke, da
si pogledava, koliko nas bo
zmogel zakuriti Gilberto Gil,
brazilska pop ikona, ki tre-
nutno služi državi kot kul-
turni minister.
Gilberto Gil je v Braziliji
nekaj takšnega kot Ramaz-
zoti v Italiji, Falco v Avstri-
ji, A-ha na Norveškem...
skratka super zvezda. Po po-
ti sva, poleg tega, da sva ob-
časno morala »nazaj obesiti
gas«, ki se je na hujših pre-
lomnicah snel s pedala, raz-
pravljala, kako naj bika za-
grabiva za roge, kaj bi bilo
zanimivo za bralce celjske-
ga okoliša in se ves čas lovi-
la okoli neke vsiljujoče ide-
je, da bova napisala nekaj o
Celjanih na koncertu. Na
koncu sva rekla, da bova im-
provizirala. In v skladu s tem
sem pričel premišljevati, kaj
za vraga tale Gilberto Gil
sploh pomeni v Sloveniji, a
kdo kupuje njegove plošče,
kot recimo Pakistanca Nu-
srata, Kubancev Buene Vi-
ste in podobnih. Ne spom-
nim se, da bi se kdaj pogo-
varjal o Gilbertu Gilu, O.K.,
občasno, pa ne z nekim stra-
hospoštovanjem, s svetim
oboževanjem, katerega ton
je zaznati v pogovorih oko-
li Nusrata, Subramaniana ali
v zadnjem času o Tarafih.
Gilberto Gil je v Sloveniji
varianta »gre nekako« in nič
več.
Toda ko sva prišla pred
Križanke, v Petit bar, ki je
nekakšna odskočnica za tam-
kajšnje koncerte, me je gne-
ča demantirala. Očitno je Gil-
berto Gil v Ljubljani zelo po-
pularen in tudi v Sloveniji,
saj sva že kar na začetku sre-
čala nekaj Celjanov, ki so po-
sedali na zidovju obleganih
Križank. Pred vhodom se je
zbrala množica Gilovcev, ki
so čakali, da jih spustijo sko-
zi ozka vrata Križank na ob-
širni predprostor. V gneči sva
se s Tužijem seveda izgubi-
la, našla pa sva se z Lakijem,
s katerim sva se odločila, da
greva na pijačo, bova šla no-
tri malo kasneje, ko ne bo
gneče. Petit bar se je med-
tem toliko izpraznil, da sva
lepo sedla. Takoj sva sreča-
la seveda stare celjske kom-
panjone, izkušene v obvla-
dovanju koncertnih margi-
nalnosti - kako se izogniti
gneči, kako zamuditi magari
pol koncerta, da ne doživiš
stresa ali te pograbi klavstro-
fobija... Čveknili smo nekaj
v tri krasne in se počasi, z^
res počasi, kot kakšni žen
budistični modreci, napoti
na popolnoma izpraznjej
prostor pred vhodom, ki ji
tako hipno odmrl. In koni!
no, prišli na koncert. Nepd
pisna gneča, pozibavajoči g
ljudje in presenečenje. Gii
berto Gil je popeval Marle)
jeve napeve. Kaj ga zdaj ti
serje, sem pomislil. Ampal
ljudje so bili veseli in raa
posajeni. Nekaj časa sem ši
stal na eni nogi na kvadrat
nem decimetru proste stop
niče, potem pa me je nek
prijetna štiridesetletnic
dvakrat zaklala s svojo vi
soko peto. Še danes iman
njen odtis na nartu! Veš ka
Gilberto, minister gor, mi
nister dol, imam samo dvi
narta; pa sem šel.
Da bi si malo odpočil, sefl
sedel na nizek zid ob dvq
rišču in premišljeval, zakaj
so mi te Križanke tako
zoprne. Prejšnji teden sel
bil na Lentu, kjer je bilo ta
ko fino. Globoko sem prS
mišljeval, opazoval vse sku
paj in doživel razsvetljenje
Ljudje na dvorišču so kfl
kakšna kura v pozoru, z en(
taco v zraku, prestavljali tfi
žo z noge na nogo. Skrbd
so za to, da si zdaj ena zda
druga noga odpočije. To f
to. Križanke so neke vrsti
kulturna mučilnica. Prevei
so abstraktne, preveč estet
ske, premalo funkcionalne
kar je nenazadnje problen
pri marsikateri izmed Pleč
nikovih »umetnin«. Ja, sen
povzel, Lent je Amerika zi
vse tole v Ljubljani.
Iz globokih premišljevanj
ki so švigala s teme na te
mo, me je prebudila šele pri
jetna družba, v glavnem celj
skega porekla. Duhovičil-
smo na temo kulturnega mi
nistra Brazilije, rekli še kak
šno ljudsko v zvezi z naŠ(
ministrico, češ zdaj bomf
pa mi v zameno za Gila po-
slali našo v Brazilijo, da bo-
do videli še našo zobozdravs-
tveno zbirko in podobne hu
dobije. O njih raje ne, ke!
nikoli ne veš, koliko smisla
za humor imajo ministri.
MOHOR HUDEJ
Št. 29-17. julij 2003
AKTUALNO
9
Petsto bikov v zakol
zaradi suše?
Kmetje so zaradi pomanjkanja krme začeli prodajati osnovno čredo goveje živine
v večini predelov Slove-
ije že vse od zgodnje
l^oinladi vlada suša, ki je
e povzročila ogromno
(odo, a ta še zdaleč ni
ončna. Med najbolj izpo-
tavljena območja, ki jim
fozi prava kmetijska ka-
istrofa, sodi tudi območ-
; Kmetijske zadruge Ce-
e, ki pokriva občine Ce-
E, Dobrna, Vojnik in Što-
>. Direktor zadruge Mar-
in Kovač, sicer tudi sam
met z dušo in telesom,
obro pozna območje svoje
idruge, zato je njegova
ripoved toliko bolj resnič-
a. Ta pripoved ni prijet-
a in ne obeta ničesar do-
rega, če kmalu ne bo dež-
I, ki bi globoko napojil
resušeno zemljo.
»Steblo pšenice, visoke
koli 80 centimetrov, sem
orinil v razpoko na njivi,«
oskuša biti plastičen v svo-
h trditvah o suši, »in ne
em, če sem prišel do kon-
a, kajti vse steblo se je iz-
ubilo v suhi notranjosti.«
Celjska zadruga ima na
vojem območju dve pada-
»inski postaji, v Vojniku in
Šiuarjeti. Od aprila do juli-
jso v postaji v Vojniku za-
beležili 66,5 mililitra pada-
■in na kvadratni meter, v
marjeti pa 61 mililitrov,
nedtem ko v normalnem
iremenu mesečno zabeleži-
0	povprečno 81 do 100 mi-
ilitrov na kvadratni meter.
Imelj, najhitreje rastoča in
lozorela rastlina, pa na pri-
ler potrebuje v času bujne
asti v juniju in juliju za nor-
nalno razvijanje okoli 200
nililitrov na kvadratni me-
er.
Zalivati ne morejo, ker
fode ni. V Hudinji je samo
ped dragocene tekočine,
Sko da imajo tudi ribe ve-
ike težave.
Zažgane
1	travnike bo
treba dosejati
Na območju celjske za-
druge so najhuje prizadeti
Ifavniki, kar povzroča po-
"»anjkanje kvalitetne krme
fa govejo živino. Trenutno
"^ajo kmetje in drugi v ob-
^ni Vojnik okoli 2.800 do
1-000 glav živine, v celjski
približno 3.500, dobrnški
^00 do 900 in štorski prib-
500, kar znese skupaj
približno 4.600 glav gove-
^živine. Zaradi pomanjka-
nja krme kmetje zmanjšu-
^jo črede, pri čemer v za-
^iJgi ne vedo, kam s prib-
[žno petsto biki. Odkupa
"^oraj ni. V dobrih časih je
^druga odkupila tedensko
^ 70 glav goveje živine, zdaj
Jod deset do 35 ali 40, ven-
se takoj pojavijo novi
^•"očniki za oddajo živine,
^f^iet Prekoršek iz Prekor-
ja bo dal iz hleva petindvaj-
set 700- do 800-kilogram-
skih bikov, Goričan v Novi
Cerkvi 37. Večina bi rada
zmanjšala čredo za približ-
no deset bikov.
Kmetje čred ne zmanjšu-
jejo zgolj zaradi pomanjka-
nja krme (ponekod so za-
čeli uporabljati krmo, ki jo
imajo pripravljeno za zim-
ski čas!), temveč tudi zara-
di pomanjkanja vode. Kra-
va spije dnevno tudi po 150
litrov vode, torej popije de-
set krav več kot kubik vode
ali mesečno štiri cisterne po
pet kubikov. Večji kmetje
plačujejo mesečno za vodo
tudi do dvesto tisočakov, ob
prispevku občine.
Travniki so črni. Vse, kar
je ostalo, bo treba požgati
in dosejati z novimi kvali-
tetnimi travnimi mešanica-
mi, da si bodo opomogli.
»Semenarni v Celju in direk-
torju Tonetu Semprimožni-
ku sem predlagal, da pripra-
vijo primerno mešanico za
travnike po posebno ugod-
ni ceni,« pripoveduje Mar-
jan Kovač, ki išče možno-
sti pomoči, preden se za kaj
takega ali podobnega odlo-
či tudi država.
Kriza s
krompirjem,
pšenico,
hmeljem...
v celjski zadrugi imajo
135 hektarov hmelja, na ka-
terih ob dobri letini pride-
lajo približno dvesto ton
žlahtne rastline. Letos bo
pridelek vsaj prepolovljen,
težja kot prejšnja leta pa bo
tudi prodaja.
Ob dobri letini odkupijo
v zadrugi od 400 do 500 ton
pšenice, letos bo pridelek
za več kot polovico manj-
ši. Krompir bo obrodil le 20-
odstotno in bo izredno dro-
ben. Koruza zaradi suše in
vroče zemlje ni skalila, za-
to bo tudi ta letina slaba.
Jara žita so skoraj v celoti
uničena. »Ječmen se sploh
ni razmnožil in nimamo kaj
žeti. Za plačilo kombajna
moramo pridelati tono ječ-
mena, pri nas ga bo letos
kvečjemu okoli petsto kilo-
gramov,« je v svoji pripo-
vedi slikovit Marjan Kovač.
Kmetijska zadruga Celje
ima 96 članov in 350 koo-
perantov, ki so med najbo-
lje organiziranimi v Slove-
niji. Kljub dobri organiza-
ciji so trenutno pred skoraj
nerešljivimi problemi, ka-
ko pomagati kmetom, ki so
se znašli v veliki stiski. Celj-
ska regija, v kateri se je sta-
lež goveje živine po letu
1990 dvignil, je najmočnej-
ša v Sloveniji, saj se je po-
vsod drugje v istem obdob-
ju stalež znižal za 30 in več
odstotkov, na Primorskem
celo do 45 odstotkov.
Marjan Kovač razmišlja o
različnih možnostih pomo-
či: »Čreda je kmetov osnov-
ni kapital in če se tu zalo-
mi, tega ne moreš popravi-
ti nekaj let. Država bi mo-
rala za leto ali dve »zbrisa-
ti« katastrski dohodek ter za-
gotoviti nakup poceni kr-
me, da bi kmetje živino pre-
živeli čez zimo. Zdaj popi-
sujemo letošnjo škodo. Ko-
misija bo zbrane podatke
obdelala, si ponovno ogle-
dala teren in vse skupaj po-
sredovala ministrstvu za
obrambo, upravi za zašči-
to in reševanje.«
Predvsem pa vsi upajo na
dolgotrajen dež, ki bi do-
dobra namočil zemljo.
TONE VRABL
Marjan Kovač kaže. za koliko je klas pšenice »prekratek« in preredek z drobnim zrnjem, pod pšenico v zemlji pa se skrivajo globoke razpoke, v
katere se lahko skrije tudi 80 cm visoko pšenično steblo.
Site iz hleva na pašo
v Želčah v občini Vojnik
imata veliko kmetijo Marjet-
ka in Milan Leber. V hlevu
imata 48 glav živine. Od le-
tošnjega maja so Lebrovi brez
vode, ki jo morajo večkrat na
teden dovažati za napajanje
živine in potrebe gospodinjs-
tva. Tedensko porabijo po 150
tisoč litrov vode za živino ozi-
roma šest do sedem tisoč li-
trov tedensko. Če jim vodo
pripeljejo gasilci, morajo pla-
čati za prevoz 4000 tolarjev.
toliko pa prispeva tudi obči-
na. Na voljo imajo tudi cister-
no, da si vodo lahko pripelje-
jo sami ali s pomočjo prijate-
ljev. To je sicer zastonj, ven-
dar če se cisterna pokvari, mo-
rajo popravilo plačati sami.
Krave na paši nimajo kaj več
muliti, saj so travniki povsem
presušeni. Gospodarja poskr-
bita, da se krave zjutraj v hle-
vu najejo in potem site dan
preživijo pod vedrim nebom
na suhih travnikih.
Marjetka Leber z vnukinjo Majo in predsednikom KZ Celje Marjanom Kovačem, zadaj na povsem suhem travniku pa čreda krav. Spremenjen
način prehranjevanja seveda vpliva tudi na kvaliteto mleka.
Št. 29-17. julij 2003
10
REPORTAŽA
Lucija, ki je
izgubila
pisicrčeic
Predlani se je v gozdu izgubila takrat triletna Lucija Pečnik - Pohod v
zahvalo vsem, ki so pomagali do srečnega konca
Grozljiv spomin na 11. julij 2001,
ko se je izgubila 3-letna Lucija Peč-
nik, je v družini iz Gorce nad Ve-
liko Pirešico še kako živ - še sploh
zato, ker je deklico naslednji dan
po naključju našel Karel Ferlež iz
Velenja. Kot neke vrste zahvala
prijateljem in hkrati opomin, kaj
vse se lahko zgodi otroku, so Lu-
cij ini starši minulo nedeljo pripra-
vili prvi pohod po Lucijini poti.
K Pečnikovi domačiji v Gorci so
se v ranem nedeljskem jutru kljub
oblakom zgrinjali številni znanci,
prijatelji in tudi mnogi drugi, ki so
pomagali pri iskanju deklice. Končno
je dve leti staro pravljico s srečnim
koncem pomagalo pisati veliko ljudi
- vest o izginuli Luciji se je tako ali
drugače dotaknila cele Slovenije.
Zgodba se je začela v sredinem
jutru, ko sta se stara starša z Lucijo
odpravila grabit travo. Še ne trilet-
na deklica je pri različnih opravi-
lih, ki jih na manjši kmetiji nikoli
ne zmanjka, seveda pomagala kot
velika punca. Lucija se je namera-
vala odpraviti k atu na drugo stran
traktorja. »Hotela je na skrivaj priti
k meni in me prestrašiti,« je še en-
krat obudil začetek drame Lucijin
dedek Anton. Deklici je med tekom
na kupu listja spodrsnilo, po strmem
bregu se je popeljala v dolino, kjer
je verjetno izgubila orientacijo. »Že
po dolDri minuti sem jo pogrešil. Tekel
sem do vodovoda, pa je ni bilo, jo
iskal po cesti... Nikjer je ni bilo.
Verjetno je šla desno po hribu navz-
dol, ko pa je prišla do vode, se ni
več kaj dosti sekirala. V vodi se je
vedno rada igrala. Sedaj pripovedu-
je, da je bila žejna. Na vprašanje,
zakaj ni pila, odgovarja, da ni bilo
nikjer nobenega kozarčka in piskrč-
ka,« je v radostnem jutru pripove-
doval stari ata Anton, vmes pa go-
stoljubno, s šilčkom domačega, spre-
jemal obiskovalce, ki so se ustavili
na njihovi domačiji. Lucija je svojo
pot začela malce višje od doma, za-
to so tudi pohodniki štartali z do-
mačije Ajčk.
Tisto grozljivo predlansko sredo
od pol enajstih do četrtka okoli os-
me ure zjutraj je Lucijo po bližnjih
gozdovih iskalo skoraj petsto ljudi.
Minute so se vlekle kot ure, vmes
pa se je zgodilo kar nekaj neverjet-
nih naključij. Pri iskanju so poma-
gali usposobljeni psi, ki pa so veči-
noma iskali v nasprotno smer, kjer
je hodila; bioenergetiki so menili,
da je ugrabljena; večina pa še sedaj
komaj verjame, kako dolgo pot je
zmoglo pogumno dekletce... Oce-
njujejo, da je skupno prehodila 7
kilometrov, pot pa je bila ponekod
zelo strma. Svetlolasa glavica je na
cesto pokukala pri Črno vi. Oče An-
ton je s prijatelji pot prehodil v do-
bri uri in pol, v nedeljskem jutru so
pohodniki v eno smer hodili dobri
dve uri. Lucija si je, kljub nežnim
letom, zapomnila mnogo podrob-
nosti - staršem je pokazala, kje v
soteski bodo našli vodo, ustavili so
se na jasi, kjer je ajala in lulala...
Potep brez
posledic
»Marsičesa se še vedno spomni.
Za njo skoraj potep, za nas najhuj-
ša mora se je končala brez posle-
dic,« pravi mamica Simona. »De-
klica sedaj zelo rada hodi v vrtec,
kjer se igra, piše in riše kot drugi
otroci, hitro pa se prilagodi tudi
vsem drugim položajem.« V ime-
nu kodraste glavice so največ go-
vorili njeni domači - mala Lucija
je vsakomur brez strahu segla v ro-
ko, tudi odgovorila na številna vpra-
šanja. Vendar pa so jo očitno bolj
kot različni pogovori zanimala da-
rila, ki jih je prejela, živahne oči
pa so nagajivo poplesavale v poseb-
nem pričakovanju. Dan, ki se je obe-
tal, je bil nekaj posebnega tako za
Lucijo kot za druge krajane Gorce.
»Pričakujemo kar precej udeležen-
cev, saj smo po hišah poslali veliko
vabil. S pohodom bi se radi na svoj
način zahvalili ljudem, ki so nese-
bično in prostovoljno priskočili na
pomoč pri iskanju Lucije,« je pripo-
vedoval oče Anton, ki je zaposlen v
Schiedlu. Mamica Simona, ki dela v
Košarici, je obudila spomin na ob-
lačno noč, ko se je pri Pečnikovih
ustavil čas. »Grozila je nevihta, na-
povedovali so slabo vreme. Na sre-
čo se te črne napovedi niso uresniči-
le. Upam, da bo tudi danes sonce preg-
nalo oblake,« je v nedeljo napove-
dovala Simona. Kot dve leti nazaj, je
tudi tokrat vreme zdržalo.
Kako ne bi, ko pa je bilo v Gorci
toliko dobre volje in prešernega raz-
položenja, da si ju lahko skoraj pri-
jel... »Navihana je kot lisička,« se
je smejal ata Anton, stara mama
Minka pa pri tem dodala, da punčki
sicer »nekoliko popuščajo, vsega pa
tudi ne«. Lucija sedaj ni več vsak
dan v središču pozornosti, čeprav
njeno zgodbo poznajo vsi sokraja-
ni in tudi širše.
Božja volja
v zahvalo za srečen konec so na
domačiji že postavili kapelico, za
pohod po Lucijini poti so se dogo-
vorili lani sredi septembra, ko so
praznovali njen četrti rojstni dan.
Tega dogodka, in še mnogih drugih,
se je udeležil tudi eden izmed juna-
kov zgodbe o Luciji, upokojeni uči-
telj Karel Ferlež. Velenjčan je po-
tem, ko je ob robu ceste opazil gla-
vico, ustavil avto in jo odpeljal na
varno. »Z Lucijinimi najbližjimi po-
stajamo že kar družinski prijatelji.
Veseli me, ker se je našla prijetna
družba. Pogosto se dogaja, da me
ljudje spoznajo že po prvem sreča-
nju,« je pripovedoval upokojeni Ve-
lenjčan potem, ko je Luciji stisnil v
roko bonbone. »Ali pa ne vedo, kam
bi me dali. Skoraj ne morem verje-
ti, da je bila zgodba tako odmevna.
Sam velikokrat razmišljam, kakšna
žalost bi bila, če ne bi deklica sama
prišla na vidno mesto. Prepričan sem,
da je bila vmes božja volja. Prepro-
sto ni druge razlage za dejstvo, da je
Lucija po tako strmem in nevarna
terenu prišla na kraj, kjer jo je M
treba samo pobrati.«
Tudi Feriež se je po Lucijini po
v nedeljo podal prvič. V želji, dal
točno vedeli, koliko obiskovala
se je udeležilo pohoda, so starši p
skrbeli za oštevilčene blokce. Oi
Anton se je vsem še enkrat zahval
za pomoč, nato pa se je preko 30
pohodnikov spustilo po strmini, ti
di tokrat prekriti z listjem. DekI
co je med potjo, na kateri so obi
dili kar nekaj spominov, za rok
večkrat prijel tudi brat Samo, 1
bo jeseni zakorakal v 7. razred d
vetletke v šoli Trje. Pohodnikoi
so med potjo ponujali okrepčili
na domačiji Ajčk sta jih ob povra
ku pričakala golaž in glasba, sku|
no druženje pa se je zavleklo v poi
ne popoldanske ure. Kako zelo i
je letošnja nedelja razlikovala oj
predlanske srede, pa vedo samo li
cijini najbližji. In tudi zato tako m
praznujejo srečen konec.
URŠKA SELIŠN
Foto: TONE TAVČ^
Deklica se je pogumno podala na pot, ki jo je predlani sama prehodila.
Družina Pečnik, v ozadju pa kapelica, ki so jo postavili v zahvalo za dekličino srečno vrnitev.
Pohodniki, ki so pred dvema letoma pomagali pri iskanju.
Med Velenjčanom Karlom Ferležem in Lucijo se je spletla posebna vez.
Št. 29-17. julij 2003
OBISK NA GRADU
11
Grad vitezov in
nepridipravov
^egostoljubna polzelska Komenda - Po obnovi bo spet spominjala na
čase malteških vitezov
Zgodovina Polzele je tesno po-
vezana z malteškim viteškim re-
jom, saj so vitezi iz Komende
jol tisočletja vplivali na življe-
nje v kraju. Polzelska Komen-
da je pred mnogimi leti gostoljub-
neje sprejemala obiskovalce kot
danes, ko jih pozdravljajo raz-
bita okna, odpadajoč omet in
oluščena fasada. Kot kaže, se bo
neugledna podoba Komende
spremenila v nekaj letih. Takrat
naj bi iz grajskih soban spet za-
zvenela glasba, turiste bodo vo-
dili v grajsko klet...
Čeprav je zgodovina gradu izredno
bogata in zanimiva, pa nekateri po-
samezniki ne kažejo pretiranega spo-
štovanja do zgodovinskega spome-
nika. Komendo še preradi obisku-
jejo nepovabljeni gostje. »Ukrasti
nimajo veliko, vendar pa se boji-
mo, da bi kdo padel,« pravi Stan-
ko Novak, ki so ga zaradi prizade-
vanja za obnovo Komende povabi-
i v malteški viteški red.
Dokončni propad gradu se je za-
čel po letu 1989, ko so izprazniU
stanovanja, saj naj bi v grajski kle-
ti nastalo urejeno gostišče. Veliki
načrti se niso uresničili, Polzelani
so samo umaknili na varno vse pred-
mete ter zaklenili grajska vrata. To
šifer ne pomeni veliko, saj so »obi-
jiovalci« med drugim zažgali vhod-
na vrata oziroma prežagali verigo,
da so vstopili v grajske sobane. Ver-
jetno ne zato, da bi se vrteli v rit-
mu četvorke...
Čas maitešicih
vitezov
Zgodovina gradu se je, vsaj koli-
kor je sedaj znano, pričela pisati
leta 1170 s polzelskim vitezom Deg-
Inardusom de Helensteinom, kar ka-
že, da je bil grad pozidan že v ro-
manski dobi. Od leta 1323 (po ne-
katerih virih pa že od leta 1263)
do 1780 je bila v gradu komenda
(posest) malteškega viteškega re-
da. Od tod tudi ime gradu Komen-
da.
Suvereni malteški viteški red, naj-
starejši križarski in četrti najstarejši
cerkveni red, se je v naših krajih
pojavil razmeroma zgodaj. Prva ko-
menda se omenja leta 1217 v Me-
Iju pri Mariboru, komenda na Pol-
zeli pa je bila redovna posest prib-
ližno pet stoletij. V začetku so z
gradom upravljali komendatorji, ki
so skupaj z župnijskim vikarjem v
njem prebivali. Zaradi dokaj sko-
pih podatkov sklepajo, da je imel
red ob koncu srednjega veka malo
stikov s svojo okolico, saj se nje-
govi prebivalci niso veliko ukvar-
jali z duhovnim vodenjem ljudi, po-
leg tega pa je konvent (zbor samo-
stanske duhovščine) na PolzeU štel
malo članov. Konvent je v 16. sto-
letju izginil, k čemur je prispeval
vpliv protestantizma, ki se je v oko-
lico razširil iz Žalca.
Iz leta 1678 je ohranjen najsta-
rejši vizitacijski zapisnik, ki obse-
ga opis glavne komendske stavbe,
pripadajočih gospodarskih posestev,
kapele sv. Ulrika na gradu in do-
minikalne posesti. Dodani so po-
datki o tlaki, živini in vinski dese-
tini ter dragoceni opisi inventarja
župnijske cerkve in obeh podruž-
nic. Leta 1754 so začeli malteški
vitezi graditi baročno romarsko cer-
kev sv. Križa na Gori Oljki, ki so jo
dogradili v treh letih, gradnja pa je
bila povezana z velikimi izdatki -
celo tako velikimi, da so vitezi v
bistvu obubožali. Kot zanimivost
naj omenimo, da je tiste čase v cerk-
vi na Gori Oljki, kjer je bila romar-
ska pot, maševalo tudi po pet du-
hovnikov. Leta 1776 je komtur Smit-
mer polzelsko komendo z vsem pri-
padajočim inventarjem za 500 gol-
dinarjev na leto izročil v zakup Raj-
mondu pl. Novaku, gospodu na gra-
du Šenek. Tri leta kasneje je cesa-
rico Marijo Terezijo prosil za do-
voljenje za odprodajo posesti, ki
jo je leta 1780 za 17 tisoč goldinar-
jev odkupil pl. Novak.
Polzelska Komenda je v nasled-
njih letih menjala kar nekaj lastni-
kov. Pred letom 1869 je bil to Franc
Maurer, nato pa jo je dobil njegov
zet dr. Oskar Pongratz, ki je razpa-
dajoče poslopje popravil. V gradu
so imeli sobico tudi polzelski žup-
niki, med njimi Prešernov stric An-
ton Muhavec. V 17. stoletju je bila
Komenda mogočno poslopje z ob-
zidjem, obrambnimi stolpi in po-
možnimi poslopji. Od nekdanje za-
snove je ostalo le osrednje grajsko
poslopje razgibanega tlorisa.
iViiiijoni za
obnovo
v 20. stoletju je bila Komenda
namenjena predvsem stanovalcem.
Njen lastnik je bil tudi Julij Žigan,
ki se je med prvimi v Savinjski do-
lini ukvarjal s hmeljem. Še danes
so v vrhnjem nadstropju vidni os-
tanki ene prvih sušilnic hmelja in
skladišča. Med drugo svetovno voj-
no so v grajskih prostorih uredili
vojaško ambulanto, nato pa so jih
spet preuredili za potrebe stanoval-
cev. Med ogledom razpadajočega
gradu je Stanko Novak pokazal ste-
ne, ki so jih krasile slike Darinke
Pavletič Lorenčak. Tudi umetnica
je v mladih letih raziskovala graj-
sko poslopje... Ali pa sobo, kjer so
nameravali urediti nogavičarski
muzej. Iz teh časov sta ostala le še
dva šivalna stroja.
V spomin na Prešernove obiske
na Polzeli so ob vhodu v grad, ki ga
krasi antični kip leva, vzidali pla-
keto s poetovo podobo. To plaketo
so zaradi bojazni, da je ne bi uniči-
li nepridipravi, umaknili na varno.
Samo ta podatek pove, komu je bi-
lo nekaj let prepuščeno mogočno
grajsko poslopje v središču Polze-
le.
Polzelani si že nekaj let prizade-
vajo, da bi grad obnovili in zaščiti-
li, kot svojevrsten spomenik pa bi
bil pomemben del turistične ponud-
be. Vsa dela izvajajo v skladu z na-
vodili in s pomočjo celjske enote
zavoda za varstvo kulturne dediš-
čine, ki je že zaključil z raziskavo
terena. Med drugim so v neposred-
O malteški komendi na Polzeli
govori dokument iz leta 1323.
Zgodovinar prof. dr. Jože Mlina-
rič trdi, da je iz listine, ki jo je
odkril v državnem arhivu v Pra-
gi, mogoče razbrati, da naj bi bili
člani reda prišli na Polzelo že le-
ta 1298. Mnoge zgodovinske po-
drobnosti je v raziskovalni nalo-
gi Malteški vitezi na Polzeli pred-
stavil dijak Gimnazije Celje-Center
Rok Hrženjak.
ni bližini gradu letos odkrili teme-
lje grajske kapele in stolpa, ob njih
pa so našli grobišča z nekaj grobo-
vi. Nekateri grobovi so bili izkle-
sani v živo skalo.
Na podlagi opravljenih zgodovin-
skih raziskav gradu izdelujejo pro-
jektno dokumentacijo za sanacijo
gradu. Projekti naj bi bili izdelani
do septembra, nato pa bodo Polze-
lani začeli z obnovo. Kakor načr-
tujejo, naj bi v kleti uredili prosto-
re za gostinsko ponudbo in infor-
macijsko pisarno, v pritličju bo
manjša koncertna dvorana in pro-
stori za glasbeno šolo, v nadstrop-
ju pa občinska matična knjižnica
in stalna razstava o 517-letnem de-
lovanju malteškega viteškega reda
na Polzeli. »Pri obnovi, ki jo v gro-
bem ocenjujemo na 250 milijonov
tolarjev, računamo tudi na pomoč
države in evropskih skladov. Samo
za Občino Polzela bi bila obnova
prehudo breme, čeprav načrte pod-
pirajo tako v občinskem svetu kot
župan Ljubo Žnidar,« pravi Novak
in napoveduje, da bo prenovljen
grad Komenda prve obiskovalce
sprejel najkasneje čez sedem let.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
I V spomin na minule čase na Polzeli že peto leto pripravljajo Mal-
Iteške viteške dneve. Minuli konec tedna so obiskovalce povabili na
I koncert treh tamburaških skupin in srečanje pritrkovalcev na male
izvonove, osrednjo prireditev pa pripravljajo jutri, v petek, 18. julija.
V župnijski cerkvi bodo ob 20. uri odprli stalno razstavo Malteška
'komenda Polzela skozi čas, v soboto ob 10. uri pa bodo na Gori Oljki
spregovorili o restavratorskih delih, ki so jih v zadnjem času opravi-
čil na oltarju v cerkvi sv. Križa. V nedeljo bo domski kurat Janez
Bračun ob 10. uri bral zlato mašo, popoldne pa bodo na Ločici pripra-
vili še družabno srečanje pod lipami.
Posebnost gradu je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na stopniščno ograjo
glavnega vhoda. Nad stopnicami je bila vzidana v steno bronasta plaketa s portretom
Franceta Prešerna.
Malteški vitez Stanko Novak v prostorih nekdanje grajske kuhinje
Grajsko zidovje bolj malo spominja na čase mogočnih gradov, viteških dvoran s sijajnimi
sprejemi in svetlikajočih se znamenj viteške časti.
Malteški viteški red
Malteški vitezi se ukvarjajo predvsem s karitativno dejavnostjo.
Še danes je njihovo osnovno načelo obramba vere in domovine ter
pomoč ubogim. Njihov simbol je osmerokraki križ, ki ponazarja
osem blagrov iz evangelija, po katerem naj bi živeli malteški vitezi,
ki niso nujno duhovniki. Celotno ime reda je Suvereni vojaški (vi-
teški) in bolničarski red sv. Janeza Krstnika iz Jeruzalema, Rodosa
in Malte. Šteje več kot 12 tisoč članov (vitezov, dam in duhovni-
kov), ki se trudijo, da bi blažili osem stisk in slabosti sveta (bolezen
in zapuščenost, izguba domovine in lakota, pomanjkanje ljubezni
in krivica, ravnodušnost in nevera). V več kot 100 državah sveta ima
bolnišnice, domove za ostarele, vrtce...
Bel malteški križ, ki ga najdemo tudi v grbu Občine Polzela (do-
voljenje so morali pridobiti iz Vatikana), ponazarja osem blagrov,
ki so življenjsko vodilo redovnih članov. Vsak član se obveže, da bo
živel v resnici, da bo imel vero in se kesal grehov, da bo ponižen,
usmiljen in odkritosrčen, ljubil pravico in da bo vztrajno prenašal
morebitno preganjanje. V Sloveniji se je malteški viteški red spet
začel uveljavljati v letu 1991, vitezi pa so sodili pod veliki priorat
Avstrije s sedežem na Dunaju. Z letošnjim letom je 30 slovenskih
malteških vitezov ustanovilo samostojno združenje.
Št. 29-17. julij 2003
12
»Težko zadržujem solze,
čeprav sem korajžnafc
Olga Zelinka iz Celja je praznovala že 101. rojstni dan
Decembra lani se je Celjan-
ka Olga Zelinka zaradi poš-
kodbe morala odločiti za od-
hod v dom. V Domu starej-
ših Zdravilišča Laško ima vse
odtlej svojo sobico, v kateri
uživa v družbi drugih stano-
valcev in zaposlenih. Radi
jo imajo, saj je še vedno zelo
bistra, družabna in se rada
udeležuje prav vseh domskih
aktivnosti in prireditev. V po-
nedeljek, 14. julija, je praz-
novala svoj 101. rojstni dan,
v njenem življenju pa je bilo
vsega po malem, kot pravi
sama.
Rodila seje na Krasu, sedem-
članska družina pa je vsesko-
zi živela zelo skromno. Po kon-
cu prve svetovne vojne je šla s
trebuhom za kruhom in v Ra-
čah pri Mariboru kot sobari-
ca službovala pri enem od tam-
kajšnjih graščakov. Tam je
spoznala tudi svojega moža Jo-
žefa, v zakonu pa sta se jima
rodila hči Boža in sin Jaro. Ker
je mož Jožef dobil po petih le-
tih novo službo na graščini v
Jurkloštru, sta se za nekaj let
preselila tja, od leta 1935 na-
prej pa je družina živela v Ce-
lju. Žal je leta 1979 Olga ov-
dovela, a vse do lani še sama
skrbela zase, pospravljala sta-
novanje in kuhala. Vedno je
rada veliko brala in to počne
še danes, predvsem pa ne iz-
pusti na televiziji nobene špan-
ske nadaljevanke. Le svoje
najbližje nekoliko pogreša.
»Vsak dan s pomočjo fizio-
terapevtke hodi, da ohranja
kondicijo. Stanovalci in za-
posleni z njo radi poklepe-
tamo, saj je po pravilu ved-
no dobre volje, rada postre-
že s kakšnim dobrim nasve-
tom, predvsem takšnim, ka-
ko dočakati tako visoko sta-
rost,« nam je povedala social-
na delavka Melita Zoreč, ki
je skupaj s fizioterapevtko
Majdo Velikonja, delovno te-
rapevtko Marjeto Vrbovšek
in glavno sestro Amadejo To-
pole pripravila njenemu ju-
bileju v čast prav poseben do-
godek. Poleg direktorja Zdra-
vilišča mag. Romana Matka
so se ga udeležili tudi laški
župan Jože Rajh, celjski po-
džupan Stane Rozman, pred-
stavniki društva upokojencev
KDK iz Celja, predstavniki
zveze borcev in Rdečega kri-
ža iz Celja in člani sveta mest-
ne četrti, kjer je Olga Zelin-
ka nazadnje bivala. V roke
pa so segli tako Olgi, kot tu-
di ostalim devetim slavljen-
cem - stanovalcem doma, ki
so že ali še bodo praznovali
v tem mesecu. To so Zlatko
Cesar, Henrik Brečko, Ama-
lija Javornik, Marija Dragar,
Gustav Krajnc, Vladimir Maj-
cenovič, Ana Božič, Domi-
nik Lebeničnik in najmlajši
stanovalec Joško Rezec.
»Seveda bi še vedno rada bi-
la med svojimi, čeprav živim
v enem od najlepših domov
in se zelo dobro počutim. To
je zame kljub vsemu hud uda-
rec. Ker sem prilagodljiva, pa
sem se na to hitro privadila.
Težko pa zadržujem solze, ko
vidim tukaj vso svojo druži-
no, ves moj naraščaj,« je še
povedala Olga Zelinka, še pre-
den je zarezala v veliko tor-
to.	MOJCA MAROT
Namesto
barak
zidane
garaže
V blokovskem naselji
v Štorah si že več let pij
zadevajo, da bi zanema]
jene lesene barake nadc
mestili z zidanimi garažj
mi. Občina Štore je že
začetku leta 2001 javn
pozvala »neznane« črn^
graditelje številnih bara!
da jih do konca leta o^
stranijo. To se seveda ^
zgodilo.	I
Marca letos je prišlo dj
novega poziva, po katereii
se je javilo dvajset lastni
kov. Tako so se občina ii
lastniki uspeli pred neka
tedni uspeli pisno dogovo
riti, da bodo črnograditel
barake porušili sami, iz o!
činske stavbe pa jim bod
omogočili gradnjo pred^
doma 22 zidanih garaž. 1
omogoča nekaj let star ^
zidalni načrt, graditelji p
bodo odšteli za občinsk
zemljišče le po 40 tisoč t(
larjev.
Tako so v preteklih dne
porušili barake še zadnji lasi
niki, ostala pa je ena sami
ki onemogoča nadaljnje pc
stopke. Izkazalo se je, da gr
za lastnika, ki ne živi več^
Štorah, vendar je njegovi
ime zdaj že znano. Občin
ga bo zato posebej pozval
naj jo odstrani.	BJ
Hermanove vragoiije
Otroški muzej Hermanov brlog je minuli teden gostil Hermanove poletne počitniške
vragoiije. Otroci so si lahko vsak dan ogledali razstavo S Hermanom na etnopotep, po
razstavi pa je najprej sledil kratek kviz in nato ustvarjalne delavnice. Tam so otroci slikali
na panjske končnice, izdelali poletni mobile, naredili pa so tudi mozaik s semeni. »Namen
vragolij je, da popestrimo počitnice skozi muzejske oči,« pravi kustosinja Bronica Golo-
granc Zakonjšek. Kljub temu, da so se vragoiije zaključile, pa bodo v Hermanovem
gledališču še vedno vsako soboto do konca šolskih počitnic gledališke, lutkovne in glasbe-
no plesne predstave za otroke.	ŠO, Foto: AŠ
Po dveh letih dražji vrtec
v štorah so na zadnji seji občinskega sveta po skoraj dveh letih povišali ekonom-
sko ceno vrtca. Ta znaša po novem za obe starostni skupini 60 tisoč tolarjev, vendar
je v glavnem še vedno cenejša kot v sosednjih občinah.
Dosedanja ekonomska cena je znašala 55 tisoč tolarjev. Občinska uprava je predlog
podražitve pojasnila med drugim z dejstvom, da ni bilo v javnem vrtcu v zadnjih mesecih
več denarja niti za regres zaposlenim, zato ga je morala poravnati občina.
Sicer pa bo zaradi perečih gospodarskih razmer v Štorah občina pokrivala kar 90
odstotkov nove ekonomske cene iz svojega proračuna. V štorski vrtec, ki ima 15 zaposle-
nih, je vpisan 101 otrok.	BJ
Podaljšani mandati
celjskim ravnateljem
V tem letu je potekel man-
dat petim ravnateljem celj-
skih osnovnih šol. Ravna-
telju Osnovne šole Hudinja
Jožetu Berku je mandat po-
tekel 1. julija, 17. junija rav-
natelju Osnovne šole Lju-
bečna Martinu Groseku, ve-
čini ostalih ravnateljev pa
poteče 1. septembra.
Jože Berk je dobil soglas-
je ministra za šolstvo Slav-
ka Gabra za imenovanje za
ravnatelja Osnovne šole Hu-
dinja, kar pomeni, da bo
delo ravnatelja šole oprav-
ljal še en 5-letni mandat. So-
glasja imajo tudi ostali rav-
natelji in ravnateljice, ki so
že v prejšnjem mandatu
opravljali to funkcijo. Gre
za ravnatelja 111. Osnovne šo-
le Janeza Domitroviča, rav-
natelja Osnovne šole Ljubeč-
na Martina Groseka, rav-
natelja Osnovne šole Frana
Roša Milana Dobnika, rav-
nateljico IV. Osnovne šole
Celje Nevenko Matelič
Nunčič ter ravnateljico Os-
novne šole Frana Kranjca
Ivanko Marič.
Ravnatelji potrebujejo ob
imenovanju tudi podporo za-
poslenih. To pomeni, da uči-
telji tajno glasujejo o svo-
jem soglasju z določenim
kandidatom. Mnenja ravna-
teljev o načinu izbire so raz-
lična, ravnatelj Jože Berk o
tem pravi: »Sam jemljem ta
del postopka nekoliko rezer-
virano, saj izkušnje kažejo,
da se ob takih glasovanjih po-
gosto ne ocenjuje dela in re-
zultatov, ampak pridejo di
izraza tudi čustva in neka
teri drugi kriteriji. Kljub te
mu pa menim, da večina za
poslenih zna pretehtati in pc
šteno oceniti delo ravnate
Ija.« Pogoj za imenovanje ji
vsaj 50-odstotna podpori
zaposlenih in to so ravnate
Iji in ravnateljice dobili. Pra
tako mora mnenje podati tu
di svet zavoda, ki spremi)
celotno delo ravnatelja t
kjer so predstavniki zaposle
nih, staršev in lokalne skup
nosti. Potrebujejo pa še so
glasje občine in ministrstv
za šolstvo.	S!
Nova plinovoda
Javno podjetje Energeti-
ka Celje je najelo skoraj 78
milijonov tolarjev posojila
pri republiškem ekološko
razvojnem skladu, da bo
lahko izpeljalo več načrto-
vanih naložb na področju
oskrbe s plinom in zagotav-
ljanja daljinskega ogreva-
nja.
S tako pridobljenim denar-
jem bodo gradili plinovod na
Teharje in Ložnico, za kar bo-
do namenili 29 milijonov to-
larjev. Preostalih 49 milijo-
nov bodo namenili za rekon
strukcijo kotlarn v Novi vas
in na Lavi. Kredit bodo, z dve
letnim moratorijem, odpl^
čevali 15 let. Mestni svet j'
na zadnji seji odobril takšnf
zadolževanje Energetike
svetniki pa so priporočili še
da v podjetju razmislijo '
možnostih za kreditiranje al
druge oblike pomoči vseif
ki so pripravljeni preiti n;
uporabo tega okolju najpii^
jaznejšega energenta.
Št. 29 - 17. julij 2003
13
Zaprte Venise
Uradno je hotel Veniše zaprt zaradi popravila - Kdo bo avgusta prevzel gostinstvo?
Hotel Veniše je zaradi pre-
lavljanja do nadaljnjega
laprt, ranč Burger pa obra-
I nje. Listek s takšno vsebi-
iio, še v angleškem in
lemškem jeziku, seveda ne
lotolaži obiskovalcev, ki se
istavljajo v Lačji vasi, toč-
neje v centru na Venišah.
Seveda se mora človek
jprašati, kaj stoji za tem.
Sploh tisti, ki so pred leti z
felikimi pohvalami sprem-
jali gradnjo Veniš, ki naj bi
asenčile vse bližnje in dalj-
le gostince ter tudi tiste, ki
;e še drugače ukvarjajo s tu-
istično ponudbo. Skopo ob-
vestilo ne pove veliko, zato
pa je toliko več govoric med
ljudmi. »Pred Pivom in cvet-
jem smo se odločili, da za-
premo hotel in ga renovira-
mo. Posodobitve in popravila
je bila potrebna predvsem ku-
hinja. Kdaj bomo z renovi-
ranjem zaključili, v tem tre-
nutku ne morem reči,« je po-
vedal Mirko Laznik, ki je na-
jemnik hotela, v najemu pa
ima še Grad Tabor in Hotel
Savinja v Laškem. O preki-
nitvi obratovanja je Laznik
obvestil poslovne partnerje,
tudi upravno enoto. Tudi ko
bo, če bo, hotel na Venišah
spet odprt, Laznik ne ve, v
čigavi režiji. »Stvari bo tre-
ba v kratkem dogovoriti,«
poudarja Laznik, ki je potr-
dil, da bo avgusta prevzel tu-
di gostinstvo v novem hote-
lu Benda v Lokah pri Mozir-
ju.
Lastnik Veniš je družina
Burger. Franc Burger je po-
treben denar za gradnjo ho-
tela, konjušnic, nakup kočij
in konjev ter še marsičesa za-
služil v Nemčiji. Z ženo Cvet-
ko sta domačina. Hotel so od-
prli z velikim pompom leta
1997 in takrat ga je prevzel
Zvone Štorman. »Z Veniša-
mi od 1. junija 2001, ko je
vodenje prevzel Laznik, ni-
mam opravka. Zato se bodo
morali sami dogovoriti,« je
poudaril Zvone Štorman in
dodal, da še zastonj ne gre
več gor. Ravno najemnina je
ena izmed težav, s katero se
morata spopadati tako eden
kot drugi najemnik - med
Zgornjesavinjčani je slišati o
dveh milijonih tolarjev na-
jemnine za hotel, kar je, ne
glede na dober ali še boljši
obisk, zagotovo visoka šte-
vilka.
Marsikaj je tudi slišati o
prepirih, pa klicih na policij-
sko postajo, nesporazumih za-
radi šolskega avtobusa, pa o
nespoštovanju dogovorov in
še marsičem. Po nekaterih in-
formacijah naj bi avgusta, ko
naj bi na Venišah Konjeniški
klub Buteko pripravil tridnev-
no tekmo, hotel prevzela hčer-
ka Natascha, gostinski del pa
naj bi oddali tretjemu najem-
niku. Tudi Laznikove natakar-
je, kljub gneči v Laškem, ljudje
videvajo na delu v drugih lo-
kalih... Kot da je Hotel Veni-
še, s katerega bodo slej kot
prej morali sneti napis o pre-
navljanju, malce prevelik za-
logaj. URŠKA SELIŠNIK
Mozirjani morajo od odcepa za Šmihel do Planinske Ravne posodobiti dobrih 11 kilometrov ceste.
Vse sile za Golte
v petek so predstavniki
mozirske občine slovesno
odprli 1,3 kilometra dolg od-
sek prenovljene ceste iz
Šmihela proti Goltem.
Cestni odsek so razširili in
ijsfaltirali, k 80 milijonov to-
parjev vredni naložbi pa je
skoraj 50 milijonov tolarjev
primaknila država preko rib-
niškega sklada za razvoj. Mo-
zirjani so na razpisu uspeli
že v prejšnjem mandatu, ko
v občini županoval Jože
jl^ramer, odsek pa so zgradili
dobrem mesecu dni. Cest-
ii odsek je včeraj odprl se-
danji župan Mozirja Ivo Su-
hoveršnik, ki je napovedal re-
l^onstrukcijo in popravilo ce-
ste iz Mozirja preko Šmihe-
la do Planinske Ravne, od ko-
fler naj bi v prihodnjih letih
Zgradili tudi vlečnico, s ka-
'^ro se bodo smučarji vozili
^^ smučišče Golte. »Moder-
■^izirana cesta ni le približe-
vanje smučarskega centra na
^ozirski planini, temveč je
'zjemnega pomena za ljudi,
bivajo v teh odročnih kra-
''h,« je poudaril mozirski
župnik Sandi Koren. Tudi za-
to je bila petkova slovesnost
ob odprtju prenovljenega od-
seka še toliko bolj prisrčna.
V ponedeljek je projekt
Golte potrdil tudi nadzorni
svet velenjskega premogov-
nika. Z odločitvami sveta, po-
sameznih občin, holdinga in
investitorjev bodo v premo-
govniku zagotovo štartali le-
tošnjo zimsko sezono na
smučišču na Mozirski plani-
ni. Že konec avgusta naj bi
uradno odprli prenovljeno ni-
halko, zgradili trisedežnico na
Medvedjak in obnovili dru-
go infrastrukturo, v pripravi
pa sta projekta za cestni po-
vezavi iz mozirske in iz Iju-
benske strani. V premogov-
niku računajo, da bodo sami
ter s pomočjo občin in dru-
gih investitorjev za zagon smu-
čišča še letos zbrali približno
2,1 milijona evrov. US
Stoletnica taborskih
gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Ojstriška vas praznuje
letos 100. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti
so minulo soboto v Domu krajanov Tabor pripravili slav-
nostno sejo.
Na seji so med drugim podelih priznanja in zahvale druš-
tva, priznanja Gasilske zveze Žalec, podelili pa so tudi priz-
nanja tistim, ki so prispevali denar za nakup nove gasilske
cisterne in kombija za prevoz ljudi. Obe novi pridobitvi
bodo predstavili v soboto, 19. julija, ko bo v okviru Tabor-
ske noči tudi praznovanje dneva gasilcev Gasilske zveze Ža-
lec. Praznovanje se bo začelo ob 17.uri z gasilsko parado
izpred Doma krajanov v Taboru. Ob 17.30 uri bo proslava,
nato pa še otvoritev in blagoslov dveh novih vozil. Sledila
bo veselica, na kateri bodo zaigrali ansambel Braneta Klav-
žarja. Šentjurski muzikanti in ansambel Hazard.
ŠO, Foto: DN
Priganja so dobili tudi mladinci, ki so na tekmovanju Gasilske zveze
Žalec z mentorjem Alojzom Ribičem (desno) osvojili prvo mesto.
Hmeljarji v Sv. Lovrencu
V Svetem Lovrencu so
pripravili peti sestanek
hmeljarjev, na katerem so
se seznanili s hmeljišči, tre-
nutnimi rastnimi razmera-
mi, aktualnimi ukrepi,
varstvom hmelja, raznimi
poročili znanstvene komi-
sije in drugimi temami, ki
so vezane na pridelovanje
hmelja.
Gostitelja petega srečanja
sta bila hmeljarja Ignac No-
vak in Marjan Kupec. Letos
je v Sloveniji, večinoma v
celjski kotlini, s hmeljem za-
sajenih 1.651 hektarjev hme-
ljišč, od tega je 49 hektarjev
prvoletnih nasadov. Skoraj
dve tretjini nasadov je zasa-
jenih s sorto aurora, 15 od-
stotkov pa je savinjskega gol-
dinga. Za letošnji pridelek
ugotavljajo, da so nenavad-
no visoke temperature v me-
secu maju in juniju ter po-
manjkanje padavin naredile
svoje.
»Rastline hmelja so zelo
zgodaj zacvetele - prve cve-
toče rastline smo beležili že
20. maja, karje 6 tednov prej,
kot je dolgoletno povprečje.
V mnogih nasadih rastline ne
bodo dosegle vrha, poleg te-
ga so nerazraščene, stranski
poganjki so kratki, rastline pa
imajo obliko zelo ozkega va-
lja. Mnogo škode je v tem le-
tu naredila že tudi toča, saj
skoraj ni hmeljarskega ob-
močja v Sloveniji, ki ga ne bi
prizadela. Na stotih hektarjih
je hmelj skoraj v celoti uni-
čen,« je povedala Irena Friš-
kovec iz žalskega inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo.
»Letošnjo letino zaenkrat še
težko napovemo. Trdimo pa
lahko, da bo pridelek pri sa-
vinjskem goldingu podpov-
prečen, pri kasnejših kultivar-
jih pa bo v primeru ugodnej-
ših rastnih razmer v juliju in
avgustu mogoče doseči pov-
prečen pridelek.« DN
NA
KRATKO
Pius za
Žaičane
ŽALEC - Na posvetu o sta-
novanjih Nepremičninskega
sklada za upokojence in druge
starejše osebe so ugotavlja-
li, da je področje stanovanj-
ske problematike za to po-
pulacijo v občini Žalec med
najbolje urejenimi. Stano-
vanjska vprašanja rešuje Tat-
jana Urlep, ki vodi evidenco
in vse postopke za dodelitev
stanovanj, pri tem pa poma-
gata predstavnika društva
upokojencev in žalskega Si-
pra, ki je upravnik vseh sta-
novanj Nepremičninskega
sklada za Žalec in Mozirje.
V žalski občini dodeljujejo
stanovanja na podlagi razpi-
sa in v skladu s prejetimi vlo-
gami. Ob razpisih opravlja-
jo tudi oglede, tako da se sta-
novanjska komisija lažje od-
loča o konkretni dodelitvi
oziroma potrditvi prednost-
ne liste prosilcev.
Triletna
naložba
RAKOVUE - V teh dneh
so delavci Cestnega podjetja
Celje zaključili z asfaltira-
njem ceste skozi Rakovlje.
Med investicijo, ki je trajala
tri leta, so poskrbeli za grad-
njo fekalne kanalizacije,
pločnika za pešce, širitev mo-
stu čez potok Trebnik in ure-
ditev cestišča, za ureditev jav-
ne razsvetljave pa so določi-
li stojna mesta in položili kab-
le. V letošnjem letu je tako
občina Braslovče kot investi-
tor iz proračuna za dokon-
čanje del namenila 5 milijo-
nov tolarjev, celotno investi-
cijo v Rakovljah pa ocenju-
jejo na 30 milijonov tolarjev.
Nastajanje
centra za
mlade
MOZIRJE - Lokalni odbor
kluba zgornjesavinjskih štu-
dentov ter društvo za druž-
beno raznolikost in mental-
no rekreacijo sta v soboto v
Domu TVD Partizan pripra-
vila delovno akcijo za uredi-
tev prostorov, kjer bo septem-
bra zaživel mladinski kultur-
ni center. Nove prostore so
pridobili v najem za dobo pe-
tih let, center pa bo na voljo
vsem mladim iz Zgornje Sa-
vinjske doline. V mladinski
center nameravajo z različ-
nimi akcijami privabiti tako
učence kot dijake in študen-
te, pripravljali bodo različ-
ne koncerte in predstavljali
različne vrednote, ki niso ve-
zane na politično okolje. Pri
oblikovanju programa naj bi
po napovedih študentskega
kluba sodelovali vsi mladi.
Finančna sredstva za uredi-
tev mladinskega kulturnega
centra bo poleg občine Mo-
zirje prispeval mozirski od-
bor zgornjesavinjskega štu-
dentskega kluba.
US, DN
Št. 29 -17. julij 2003
14
Hmeljarji nimajo izgube
»Februarja prihodnje leto bodo prenešena osnovna sredstva in bonitete, ki so jih kupili hmeljarji,« zagotavlja
direktor družbe Hmezad Kmetijstvo Andrej Natek
v času, ko hmeljarji opa-
zujejo rast hmelja in ugi-
bajo, kakšna bo letina (mi-
mogrede, obeti niso najbolj-
ši), je večkrat slišati kriti-
ke na račun Hmezad Kme-
tijstva (HK). Največ očitkov
mu je namenjenih zaradi
nerešenega lastništva -
hmeljarji so preko zadrug
s krediti odkupili premože-
nje podjetja Hmezad Kme-
tijstvo v stečaju. Nekateri
so kredite že odplačali, pa
še vedno niso lastniki
hmeljnih žičnic in drugih
strojev. O tem je podrobne-
je govoril Slavko Leskošek,
predsednik hmeljne komi-
sije, v intervjuju Gospodarji
na tujem.
»Naše delo verjetno hme-
ljarji kritizirajo tudi zato, ker
ga ne poznajo dovolj. Svoje
prispeva tudi stanje v hme-
ljarstvu, ki ni rožnato, kri-
tično pa tudi ne - tudi na dru-
gih področjih v kmetijstvu po-
ložaj ni bistveno boljši. Je pa
res, da so bolezni, tržna po-
litika in nekonkurenčne
hmeljne sorte naredili svo-
je. Denacionalizacija, nizke
odkupne cene, različni osebni
interesi in vremenske razme-
re v zadnjih štirih letih pa po-
stavljajo piko na i,« pravi di-
rektor Hmezad Kmetijstva
Andrej Natek. »Velik prob-
lem, ki povzroča tudi precej
razhajanj, je lastništvo. Ver-
jamem, da so si kmetje dru-
gače predstavljali ukrepe po
nakupu premoženja Hmezad
Kmetijstva v stečaju. Ko se
je Kmetijstvo kupovalo, smo
se odločali za več variant. Ve-
čina hmeljarjev se je odloči-
la za nakup strojev in žičnic
preko zadrug, ta varianta pa
se je kasneje izkazala za malce
komplicirano.«
Vseeno je prva naloga HK
prenos premoženja, kot so se
s hmeljarji dogovorili v začet-
ku. »Lastništvo se bo zagoto-
vo preneslo,« zatrjuje tudi
predsednica nadzornega sve-
ta HK Andreja Jelen-Prislan.
»Vendar obstajajo določeni ro-
ki in procedure, ki so vezani
na revizijo, soglasje ribniškega
sklada...« Po Natkovih zago-
tovilih naj bi avgusta pripra-
vili skupščino HK, do februar-
ja prihodnje leto pa dokon-
čali prenos osnovnih sredstev
in bonitet. »Do razhajanja pri-
haja predvsem zato, ker so ne-
kateri kmetje kredite že po-
plačali, drugi pa ne. Sistem
je bil zastavljen tako, da se je
kupila celotna pravna oseba
s poroštvom sklada na celot-
no premoženje. Če ga hoče-
mo razdrobiti, morajo kmetje
sami jamčiti s svojim premo-
ženjem, prenos pa moramo
opraviti naenkrat. Torej bo-
do morali kmetje, ki kredi-
tov še ne bi odplačali, sami
prevzeti poroštvo, kar pome-
ni, da bodo za poplačilo kre-
ditov jamčili s svojim premo-
ženjem,« pravi Natek in do-
daja, da lahko hmeljarji vsa
osnovna sredstva in bonitete
normalno uporabljajo in gos-
podarijo s premoženjem.
»Kmetje nimajo izgube. Mi-
slim, da je bil nakup kar do-
bra računica. Če bi bile leti-
ne normalne, bi se kmetom
dobro izšlo.«
Kadar hmeljarji omenjajo
težave, o teh bonitetah ne go-
vorijo veliko - glede na to,
da so kupili samo žičnico in
da je zemlja še naprej v dr-
žavni lasti, zaradi bonitet pla-
čujejo približno pol manjšo
najemnino, kot bi jo sicer.
Siljenja v
članstvo ne bo
Naslednja stopnja v delu
HK naj bi bilo prestrukturi-
ranje v organizacijo proizva-
jalcev hmelja (OPh). »Potem
bi se HK lahko začel ukvar-
jati s komercialnimi posli in
se financirati iz lastne dejav-
nosti,« pravi Natek.
V Savinjski dolini en OPh
že obstaja, zato se nekaterim
hmeljarjem zdi sporno usta-
navljanje druge tovrstne orga-
nizacije. V HK so že vložili
potrebno vlogo, ki pa so jo v
ministrstvu za kmetijstvo za-
vrnili. »Zaenkrat ne dobimo
soglasja za površine, ki so bi-
le v lasti nekdanjega Kmetijs-
tva, sami pa ne želimo biti v
hmeljarski organizaciji, ki je
ustanovljena pod okriljem
dveh trgovcev. Vendar sem
prepričan, da se HK ne splača
ugasniti, saj razpolaga z do-
ločenimi bonitetami. Če bi HK
ukinili oziroma ugasnili, tu-
di bonitet ne bi bilo več. Reor-
ganizacija v organizacijo proi-
zvajalcev hmelja je najbolj
smiselna, cenejša in tudi naj-
bolj racionalna. Seveda pa ni
ovir, če bi kdo od hmeljarjev
želel po svoji poti - nikogar
ne bomo zadrževali oziroma
silili v članstvo,« zatrjuje Na-
tek. Zakonsko je določeno,
da mora OPh združevati naj-
manj 7 hmeljarjev z 200 h^
tarji površin - teoretično bi t(
rej v Sloveniji lahko ustar^
vili osem OPh. V HK so prj
pričani, da imajo dovolj svj
jih površin in da bo konki
renca pokazala, kdo je bol
ši.	_ ^ J
URŠKA SELISNil
»V hmeljarstvu stalno prihaja do trenj. Savinjčani
probleme poznamo. Dejstvo je, da hmeljarsko brani
vedno vodijo tuji ljudje, domačini pa po navadi nič ^
vemo,« pravi direktor Hmezad Kmetijstva Andrej Natel
Andrej Natek
Savinjski planinci v Kamniški Bistrici
Savinjski medobčinski odbor planinskih društev je le-
tos pripravil že 20. mladinski planinski tabor. V osmih
izmenah, ki se bodo zvrstile od 5. julija od 30. avgusta,
bo v Kamniški Bistrici taborilo 450 mladih planincev,
predvsem osnovnošolcev iz 14 planinskih društev, in 100
spremljevalcev, vodnikov in mentorjev.
V prvi izmeni so v Kamniški Bistrici taborili planinci iz PD
Polzela, Rečica ob Savinji in Zabukovica, v taboru pa je bilo
63 otrok in 19 spremljevalcev. Dolgoletni vodja tabora Milan
Polavder iz PD Zabukovica je povedal, da želijo najmlajše
naučiti predvsem vedenja v planinah in osnov varnosti, eden
od namenov pa je tudi druženje. Otroci tkejo zdrave medse-
bojne odnose na pohodih in ob drugih priložnostih, pri tem
pa se učijo medsebojnega spoštovanja, pomoči... Zoran Stok,
ki je kot predsednik PD Polzela in vodnik v tabor pripeljal 15
otrok, je omenil, da v taboru pripravljajo tudi različne delav-
nice, vsak večer pa zaključijo s tabornim ognjem, družabni-
mi igrami in harmoniko. Tabor mladih planincev se vsako
leto seli, tako da so spoznali že veliko skritih slovenskih ko-
tičkov in planinskih poti.	TT
V pnri izmeni je v Kamniški Bistrici taborilo 63 mladih planincev.
Z OBČINSKIH SVETOlj
KO Parižlje-Topovlje ]
BRASLOVČE - Na osnovi zbora krajanov v Parižljah so sve
niki soglašali z ustanovitvijo Krajevnega odbora Parižlje-Tt
povlje. Nov krajevni odbor sestavljajo Marijan Lešar, Rudi Žc
har. Tone Repnik, Milan Emil Stare, Martin Dernač, Niko D
pič ml., Igor Košark, Damjan Gole, Anton Marovt, Tone Tun
šek, Dominik Pongračič, Ida Čremošnik in Franc Ramšak.
Od pogrebov do zime
BRASLOVČE - V občini veljajo nove, zaradi višje stopnj
davka na dodano vrednost, višje cene pogrebnih storitev
Hkrati s podražitvijo je župan Marko Balant predstavil izvi
ševanje proračuna. V braslovški občini so v prvih šestih me
secih letošnjega leta realizirali slabih 47 odstotkov prihod
kov ter dobrih 35 odstotkov prihodkov. Na odhodkovni straii
so opravili nekaj prerazporeditev znotraj stroškovnih me$
največje, 100-odstotno oziroma za 5 milijonov tolarjev, pi
je bilo povečanje stroškov zimske službe.
Rebalans za trg in knjižnico
LJUBNO - Svetniki so na četrtkovi seji sprejeli rebalart
proračuna, ki so ga povečali za 30 milijonov tolarjev, prej
nešenih iz lanskega leta, dodatno pa bodo za 26 milijone^
tolarjev predobremenili proračun za leto 2004. Del denarjJ
bodo Ljubenci namenili za poplačilo stroškov, ki so nastaj
pri urejanju trškega jedra, del denarja pa bodo porabili zi
ureditev občinske in šolske knjižnice. Obe knjižnici bodo
sicer ločeno, uredili v spodnjih prostorih Osnovne šole Ljubnd
Mladinsko knjižnico bodo samo prestavili, občinsko pa biS
tveno povečali, nakupili štirikrat več enot, v knjižnici urd
dili pravljični in mladinski oddelek ter tri internetna m^
sta. Hkrati bo knjižnica dostopna tudi invalidom.
Ljubenski nagrajenci
LJUBNO - Po sklepu svetnikov bo zlato priznanje za del(
v lanskem letu prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ljub
no. Srebrna priznanja bodo podelili slikarki Lizi Lik, kul
turni delavki Heleni Šlogar in glasbenikom iz družine Bf
gles. Poleg tega bo ljubenska županja Anka Rakun učen
kam, ki so vseh osem let šolanja dosegale odličen uspeh
podelila posebna priznanja. Občinska priznanja ob prazni
ku občine Ljubno bodo podelili 1. avgusta.	TT, UJ
Jubilej gasilcev v
Matkah
V Matkah so slovesno proslavili 70-letnico delova
nja tamkajšnjega gasilskega društva, praznovanje p^
so združili s tradicionalnim dnevom gasilcev Gasilska
zveze Prebold.
Ob tej priliki so pripravili gasilsko parado, ki so se jo ude
ležila vsa društva GZ Prebold in predstavniki GZ Žalec. ^
paradi so sodelovala tudi vsa gasilska vozila z gasilsko tehni'
ko in pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana
savca. Podrobneje je delo GZ Prebold predstavil njen pred"
sednik Jože Veber, jubilej PGD Matke pa predsednik društvi
Slavko Zagožen. Pionirji gasilstva v tem kraju so bili AntoH
Golavšek, Franc Likovič, Ivan Kuder, Jože Pinter in mnog
drugi. Gasilcem sta ob jubileju čestitala predstavnik GZ Slo^
venije Franci Naraks in župan občine Prebold Vinko Deb^
lak, ki sta podelila tudi različna priznanja.	Dl^
Št. 29 - 17. julij 2003
15
Asfaltni prstan v Rairnem
i Dobje je pred petimi leti
jjo odločitvi Državnega zbo-
L Republike Slovenije po-
Italo samostojna občina,
jprvo leto rojstva niso praz-
novali, letos ga praznujejo
jetrtič. Čeprav niso pripra-
jili javnega zborovanja, so
ponosni na asfaltni prstan
v dolžini kilometra in pol.
Speljali in uredili so ga okoli
Ravnega, enega od trinaj-
stih zaselkov v občini.
Do Ravnega, ki leži na pre-
lepem valovitem območju ob-
čine, so asfalt sicer dobili že
pred dvajsetimi leti, letos pa
so med seboj povezali tudi
zaselke, kot so Ravenski log,
Hrastnik in drugi. Občina je
za cesto prispevala 14 mili-
jonov tolarjev, dober milijon
pa so zbrali tudi krajani s pris-
pevki in prostovoljnim de-
lom. »Zdaj bo lažji in varnejši
prevoz otrok s kombijem v
šolo, pozimi bomo lažje plu-
žili, zagotovljen pa je tudi ob-
voz v primeru ovir na glavni
cesti,« je zadovoljen župan
občine Franc Salobir. V Rav-
nem namreč živi šestdeset lju-
di, med njimi petnajst šoloob-
veznih otrok, nekaj dijakov
\n študentov.
I V občini je 56 kilometrov
i fffit, skoraj vse so asfaltirali
vzadnjih letih. Poleg tega so
letos uredili tudi javno raz-
svetljavo v Slatini, peš pot v
Jezercah in obračališče za av-
tobuse pri osnovni šoli, v
vrednosti 3,5 milijona tolar-
jev, kar predstavlja za obči-
no kar velik zalogaj.
»Največja želja je začetek
gradnje večnamenskega ob-
jekta z vrtcem, knjižnico in
štirimi stanovanji,« razkriva
načrte za prihodnost občin-
ski tajnik Franc Leskovšek.
Hkrati si bodo prizadevali tu-
di za rešitev delitvene bilan-
ce z Občino Šentjur, skušali
iz Ljubljane pridobiti potr-
ditev srednjeročnega prostor-
skega načrta, s katerim bo-
do lahko razvijali obrtno co-
no, zidali stanovanjske ob-
jekte in drugo.
Tekstilni obrat v stari šo-
li, ki ga je letos lastnik pre-
stavil v Celje, je s praznimi
prostori na voljo nekomu
z mirno dejavnostjo. V ob-
čini imajo osemnajst obrt-
nikov in Hrib d.o.o., ljudje
pa se vozijo na delo tudi v
Šentjur, Celje, Štore in na
Planino.
Praznovali bodo v nede-
ljo, 20. julija, ob 15. uri na
prostem pred kulturnim do-
mom s programom in po-
delitvijo priznanj. Za čast-
nega občana bodo imeno-
vali Marjana Salobirja iz Ve-
lenja, sicer domačina, ki si
je močno prizadeval za sa-
mostojno občino Dobje.
Priznanja bodo dobili uči-
teljica na OŠ Dobje Marija
Ribič za deset projektov o
varstvu okolja in eko šoli,
Franc Leskovšek ml. za de-
lo na področju prostovolj-
nega gasilstva in učenka OŠ
Dobje Staša Jager za šolski
in izvešolske uspehe. Župa-
nova priznanja bodo dobi-
li štirje učenci za osemlet-
ni odlični uspeh: Nina Antlej
iz Presečnega, Staša Jager
iz Dobja, Uroš Horjak iz La-
žiš in Zofija Vrečko iz Trš-
ke Gorce.
V soboto, 19. julija, bo ot-
voritev prve likovne razsta-
ve domačinke Olge Suhovr-
šnik. Predstavila se bo z li-
kovnimi deli v različnih teh-
nikah, pletenimi izdelki, voš-
čilnicami, poslikanim ste-
klom, izdelki iz gline in po-
dobno. 26. julija bo turnir v
malem nogometu in odboj-
ki ter 27. julija ob 15. uri 31.
tradicionalna prireditev Po-
kaži, kaj znaš.
TONE VRABL
Jamski
^človek za
Šen^určane
Po izjemno uspelem
Klumpanju, ki so ga prvo
julijsko soboto pripravili v
Klubu mladih na Planini pri
Sevnici (KLUMP) so prire-
ditve Šentjurskega poletja
2003 v petek zvečer nada-
ljevali v Šentjurju, z razpro-
dano predstavo Jamski člo-
vek Gledališča Gustav.
Monokomedijo v režiji
Nataše Barbare Gračner in v
interpretaciji Uroša Fursta
(na sliki) so si Šentjurčani
lahko ogledali na vrtu Ipav-
čeve hiše, predstavi pa je na
Ipavčevi cesti v Zgornjem tr-
gu sledil še ognjeni spekta-
kel Teatra Cizamo, predsta-
va z naslovom To je to. Ulič-
ni shovv je pripravil diplo-
mant slovite moskovske Aka-
demije za cirkuške umetno-
sti Ravil Sultanov, odlikuje
pa se po klovnovsko-humor-
ni zasnovi in številnih spret-
nostih z ognjem.
IS, Foto: MATEJ NOVAK
So v Humani
pozabili na svoje
zabojniice?
Za Kislingerjevo hišo na
Aškerčevem trgu v Laškem
že nekaj mesecev sameva
zabojnik, ki ga je postavi-
lo podjetje Humana, da bi
domačini vanj odlagali rab-
ljena oblačila. A očitno so
nanj pozabili ali pa so se z
zbiranjem rabljenih oblačil
prenehali ukvarjati, saj se
kljub vztrajnim klicem na
telefonski številki, ki sta na-
tisnjeni tudi na zabojniku,
v Humani nihče ne odziva.
»Laščani so v zabojnik
pridno prinašali oblačila, ga
napolnili in oblačila puščali
še ob in na njem. Potem ko
iz podjetja Humana ni bilo
nikogar, da bi zabojnik iz-
praznil, smo v Območnem
združenju Rdečega križa Laš-
ko prejeli kar nekaj ogorče-
nih klicev, saj so ljudje očit-
no mislili, da je zabojnik
naš,« pravi sekretar OZ RK
Laško Vlado Marot in doda-
ja, da je tudi sam kar nekaj-
krat neuspešno skušal prikli-
cati odgovorne iz podjetja
Humana. »V Humani so na za-
bojnik očitno pozabili, zato,
da se ob njem ne bi nabirale
vrečke z oblačili, pa skrbi-
mo v Rdečem križu.«
IS, Foto: MM
Asfaltirana cesta v Ravnem
Za praznik bo prvič razstavljala domačinka Olga Suhovršnik.
Madžarski Slovenci s starim vinom
Med obiskom Slovenije in spoznavanjem kulturnih in verskih spomenikov matič-
ne domovine se je 45 Slovencev iz Szombathelyja na Madžarskem ustavilo tudi v
Uškem in si ogledalo eno od osemdesetih cerkva sv. Martina v Sloveniji.
V	Szombathelyju živeči Slovenci so pred štirimi leti ustanovili svoje kulturno društvo,
'nienovano po prekmurskem znanstveniku, rojenem v Cankovi, Avgustu Pavlu, ki je vse-
skozi živel in delal v tem mestu na Madžarskem. Kot eno od nalog so si v svoj delovni
Program zastavili tudi obiske Slovenije z namenom, da spoznavajo njene znamenitosti.
V	Laškem so ob cerkvi sv. Martina obiskali še pivovarno, v Turističnem društvu Laško pa
So gostom razdelili zloženke o svojem mestu in okolici. Madžarski Slovenci (na sliki) pa
So še posebej razveselili laškega dekana Jožeta Horvata, poznanega kot pridelovalca in
dobrega poznavalca vinske kapljice, saj so mu podarili steklenico starega vina, ki so ga
Polnili ob IlOO-letnici Balatona, ki velja za rojstni kraj svetega Martina, ter knjigo o cerkvi
sv. Martina.	M. MAROT
Silva Vrečko, ki v RK Laško skrbi za izdajanje humanitarne pomoči iz
skladišča, zadnje tedne počisti tudi okolico zabojnika.
Št. 29 -17. julij 2003
16
Paša za oči med
Lembržani
Na mogočnem gradu
Lemberg pri Novi Cerkvi,
kjer je že dolga leta preti-
ho, je bil v nedeljo prijeten
živ-žav. Zanj je s prireditvi-
jo Grajsko popoldne na gra-
du Lemberg poskrbelo Tu-
ristično društvo Nova Cer-
kev.
Predsednica društva Lea
Sreš ni skrivala zadovoljstva,
saj je dogajanje na propada-
jočem gradu privabilo prib-
ližno tisoč obiskovalcev, iz
krajev vse do Celja in Vele-
nja. Več kot triurni program
je bil prava paša za oči, želj-
ne srednjeveške veličine, sred-
njeveških oblačil, takratne
glasbe, plesov, hrane, starih
obrti ter vsega podobnega.
Na srednjeveški tržnici,
kjer so bile različne jedi, na-
kit ter drugi izdelki, so zato
prodali vse, kar je bilo mo-
goče kupiti. Med starimi obrt-
mi so prikazali med drugim
izdelovanje grafik na temo
»Lemberg nekoč«, pri čemer
so lahko sodelovali udeležen-
ci prireditve. Grafike s po-
dobo gradu so osebno izro-
čili tudi dvema od treh seda-
njih lastnikov iz Avstrije, po-
tomcema grajske rodbine
Galle. Sicer pa je bilo med
govorom predsednika KS No-
va Cerkev Slavka Jezernika
izraženo pričakovanje kraja-
nov ter drugih občanov Voj-
nika, da bi propadajoči grad
oživel.
Med starimi obrtmi je
vzbudila posebno pozor-
nost »mašina za otroke
tepst«. To je naprava, iz ka-
tere štrlijo šibe ter jo je tre-
ba poganjati z roko. Otroci
so se lahko preizkušali s ho-
jo na hoduljah, pastirčki so
pasli ovce, nastopil je do-
mači 123. konjeniški polk,
obiskovalci pa so se lahko
vozili s kočijami do bližnje-
ga dvorca Majpigel. V graj-
skem okolju so posebno
vzdušje pričarali seveda Šta-
jerski rogisti iz Nove Cerk-
ve, ki praznujejo letos lepo
obletnico. Sicer pa so po-
sebej opozorili tudi na 20-
letnico nastopanja etno sku-
pine Vrajeva peč iz bližnje
Socke.
Prireditelj obljublja, da bo
grajska nedelja na gradu
Lemberg znova prihodnje le-
to, ko bodo poskrbeli še za
nove vsebine vse bolj priljub-
ljene prireditve.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Oživljeni srednji vek na propadajočem gradu Lemberg. Povabilu tu
stičnega društva so se v nedeljo odzvali tudi ljudje v imenitnih noš
srednjega veka.
Med množico tisočih obiskovalcev od blizu in daleč. Nedelja na gradu Lemberg je njihova pričakovanja resnično upravičila.
Med izdelovanjem grafik na temo Lemberg nekoč. Stari motivi so š
posebej pritegnili graščaka VVolganga Galleta iz Avstrije (na desni), p
denacionalizaciji enega od treh novih lastnikov.
Črnograditeiji lahko mirno spijo
Izdelava prostorskega
načrta Občine Dobrna je
povzročila med tamkajšnji-
mi črnograditeiji ter tudi
drugimi veliko slabe volje.
Med prvo fazo izdelave, ki
so jo zaključili konec prejš-
njega meseca, so se namreč
izdelovalci lotili nujnega
ažuriranja stanja, saj veli-
ko objektov doslej ni bilo
vrisanih.
Pri tem gre tako za nevri-
sane črne. gradnje kot za po-
samezne gradnje z vsemi do-
voljenji, na katere so geode-
ti nekoč preprosto pozabili.
Lastnike objektov so zato ob-
vestili s posebnimi dopisi in
želeli od njih podpisane iz-
jave. To je povzročilo veliko
napačnega razumevanja, saj
so menili, da opravlja vlogo
inšpektorja občina.
Zato je župan Martin Brecl
na ponedeljkovi seji občin-
skega sveta poudaril, da so
skušali predvsem pomagati
občanom: tako neupraviče-
no zaskrbljenim črnogradi-
teljem, ki jim ažuriranje
omogoča poznejšo legaliza-
cijo, kot vsem drugim, na ka-
tere so geodeti pozabili ter
bi lahko imeli pozneje teža-
ve.
Mojca in Gorazd Furman
Oman, ki imata na skrbi iz-
delavo prostorskega ter za-
zidalnega načrta, sta pri tem
pohvalila občino. Dobrna bo
s tem ujela zadnji vlak, ki so
ga zamudile njene občine
predhodnice, pri čemer je res,
da se večina občin ažurira-
nja izogiba.
Sicer pa naj bi bil prosto/
ski načrt Dobrne sprejet april<
prihodnje leto, prostorski
konferenca ter javna razgrn
tev in javna razprava pa bodi
septembra. Po zazidalnem na
črtu Dobrne, ki naj bi bil spre
jet decembra, bi dali občin
skemu središču bolj svežo pt
dobo. BRANE JERANKI
Elektrarne na Golteh?
Občina Dobrna se je v po-
nedeljek odločila za svoj po-
gojni pristop k projektu Zim-
sko-letni rekreacijski, turi-
stični center in krajinski
park na planini Golte. Z njim
Premogovnik Velenje pred-
laga ustanovitev novega
podjetja, skupaj z italijan-
skim partnerjem, ki je že na
Golteh, ter nekaterimi obči-
nami celjske regije.
Občini Celje in Žalec sta
dali projektu le moralno
podporo, turistična občina
Dobrna pa bo ravnala podob-
no kot občina Polzela. Pre-
mogovnik je sicer pričako-
val od Dobrne vložek 15 ti-
soč evrov, kar pomeni blizu
dva odstotka njenega občin-
skega proračuna. Občina se
je zato odločila, da bo pris-
pevala le po 400 tisoč tolar-
jev za vsako zaposlitev oh
čana Dobrne. To je sto tisoi
več kot na Polzeli.
Kot so pojasnili predstav
niki premogovnika Dobrnč^
nom, naj bi 280 tisoč evro^
pričakovanega vložka Celj^
nov in Žalčanov nadomesti
vložek holdinga Slovenski
elektrarne, s katerem se
tem trenutno pogovarjajo.
Podražitvena uvertura
Občina Dobrna je kot prva pristala na 6,6 odstotno
povišanje cen pitne vode, kanalščine ter čiščenja od-
padnih voda, ki bo predlagano tudi občinskim svetom
Celja, Stor ter Vojnika.
Pri tem v celjskem javnem podjetju Vodovod-kanaliza-
cija omenjajo, da se je čiščenje odpadnih voda nazadnje
podražilo pred skoraj tremi leti. Nova cena čiščenja naj bi
veljala od novembra. Drugače je z novimi cenami pitne
vode ter kanalščine, ki jih bo mogoče po vladni uredbi
povišati šele prihodnje leto, vendar želi javno podjetje
soglasja občin že vnaprej. Podražitev utemeljujejo z izgu-
bami, saj po trditvi iz podjetja cena ne pokriva stroškov,
zato koristijo za pokrivanje izgube druge vire.
Tako znaša nova cena vodarine po kubičnem metru 92
tolarjev, kanališčine 45 tolarjev ter čiščenja odpadnih voda
142 tolarjev. Na Dobrni lahko začnejo te nove cene veljati
potem, ko jih bo potrdil tudi celjski občinski svet. Kot je
znano, so po sklepu skupščine družbe cene za vse štiri obči-
ne enotne.
Sicer pa je bil občinski svet seznanjen, da je bila pogodba
o prenosu vodovoda Toplic Dobrna (nanj je priključenih
tudi veliko gospodinjstev) na javno podjetje že podpisana.
S prejšnjim vodstvom toplic namreč ni bilo mogoče najti
skupnega jezika. Na ponedeljkovi seji je bilo slišati tudi
pritoževanje zaradi poletnega smradu pri čistilni napravi
na Dobrni, vendar ni javno podjetje doslej prejelo še nobe-
ne pritožbe.	BJ
Št. 29 - 17. julij 2003
17
Obrtniki v učilnice
v Rogaški Slatini gradi-
(Dom obrtnikov, ki bo na-
lenjen predvsem izobraže-
mju obrtnikov ter njiho-
[b delavcev.
Območna obrtna zbornica
marje pri Jelšah, ki zdru-
uje obrtnike iz šestih obso-
iljskih in kozjanskih občin,
f je za gradnjo poslopja od-
)čila skupaj s skladom za
{obraževanje delavcev pri
ibrtnikih. V učilnicah Doma
ibrtnikov se bodo izobraže-
vali v svojih branžah, obveš-
ati jih nameravajo o spre-
[lembah republiške zakono-
aje ter seznanjati z zakoni,
i bodo začeli veljati po vsto-
u v Evropsko unijo. Kot je
ovedal predsednik zborni-
e Franci Žerak, je cilj še viš-
a kakovost obrtniških stori-
evter branžno povezovanje,
lodobno kot med trgovci.
Za Rogaško Slatino se je
rejšnje vodstvo zbornice
odločilo, ker jih je od osem-
sto članov največ, kar 320,
iz slatinske občine. Poleg
prostorov za obrtnike bo v
zgradbi tudi sedež Lokalno
podjetniškega centra Obči-
ne Rogaška Slatina. Soinve-
stitor poslopja s tremi eta-
žami je podjetje Svit inže-
niring iz Slovenske Bistrice,
ki bo po izgradnji prodalo
svoje prostore za poslovno
dejavnost. Prostore obrtne
zbornice bodo predali na-
menu septembra. Gre veči-
noma za učilnice, pri čemer
se bodo obrtniki po vselitvi
izognili dosedanjemu naje-
manju prostorov po Rogaš-
ki Slatini ter Šmarju pri Jel-
šah.
Predvidena vrednost nalož-
be vseh investitorjev v poslop-
je znaša približno 120 mili-
jonov tolarjev. Z gradnjo so
začeli lani spomladi.
BRANE JERANKO
Dom obrtnikov v Rogaški Slatini je postavljen na zemljišču v lasti Območne obrtne zbornice iz Šmarja pri Jelšah. Moderna gradnja je na
zanimivi lokaciji, nasproti poslopja restavracije Sonce, ki letos praznuje 200-letnico.
Minister še ne
bo častni občan
v Rogaški Slatini so se
kljub drugačnim predlogom
odločili, da bo letos pode-
ljenih pet enakovrednih ob-
finskih priznanj, tako ime-
novanih priznanj občine.
Med predlaganimi za čast-
nega občana ali plaketo ob-
fine je bil kmetijski minister
mag. Franc But, vendar so v
občinskem svetu menili, da
je podelitev katerega koli od
omenjenih priznanj preura-
njena. But je po rodu iz oko-
ice Kostrivnice pod Bočem,
^ domačim krajem ter obči-
no nasploh pa ostaja zelo te-
sno povezan tudi kot mini-
ster.
Kdo so torej dobitniki le-
tošnjih priznanj Občine Ro-
gaška Slatina? Za svoje bo-
gato fotografsko, igralsko,
pesniško, zbirateljsko, no-
vinarsko in organizatorsko
delo ga bo prejel Aleksan-
der S. Jurkovič. Med občin-
skimi nagrajenci je prav ta-
ko predsednik domačega Ra-
diokluba ter tajnik Združe-
nja šoferjev in avtomehani-
kov Stanko Habjanič. Pod
Habjaničevim vodstvom se
je Radioklub povzpel v sam
slovenski vrh. Med preliva-
njem krvi na Balkanu je
dnevno pomagal ljudem
med reševanjem ter iska-
njem svojcev, kar je oprav-
ljal brez plačila.
Med dobitniki priznanj je
tudi Milan Bastašič iz ko-
šarkarskih krogov, med dru-
gim predsednik športne zve-
ze. Pod Bastašičevim vods-
tvom je ŽKK Afrodita Rogaš-
ka igral v tretjem krogu
evropskega pokala Lilliane
Ronchetti. Gre za največji us-
peh ekipnega športa na tem
območju.
Letošnje priznanje občine
bosta prejela tudi Cerkveni
pevski zbor Rogaška Slati-
na, stalni udeleženec različ-
nih zborovskih revij, ter do-
mači dispanzer zdravstve-
nega doma za otroke in mla-
dino. Slednji beleži poseb-
ne dosežke pri zdravljenju
astme, zaradi česar ga poz-
najo tudi širše.
BJ
Obširna
icnjiga o
Rogatcu
v Rogatcu se pripravlja-
jo na izid obširne knjige
o zgodovini Rogatca in
Svetega Roka nad Dobov-
cem. Več kot tristo strani
debela knjiga o zgodovi-
ni obeh župnij je delo ro-
gaškega nadžupnika An-
dreja Grobelnika, ki živi
že dolgo v Obsotelju.
V knjigi z naslovom So-
potnica življenja bo zapi-
sana zgodovina obeh kra-
jev vse od Keltov in starih
Rimljanov do danes. V njej
bodo prav tako podrobno
predstavljeni različni zani-
mivi dogodki in ljudje ter
vsi sakralni spomeniki. De-
lo, ki ga v Obsotelju težko
pričakujejo, bo izdal Na-
džupnijski urad Rogatec.
Knjiga je za natis že priprav-
ljena, med bralce naj bi
prišla v prvi polovici avgu-
sta.	BJ
V Kozjem
nezadovoljni
z banko
Ker so se v zadnjem ob-
dobju mnogi podjetniki,
podjetja in občani pritože-
vali nad poslovanjem eno-
te Banke Celje v Kozjem, je
problematiko uvrstil na
dnevni red občinski odbor
za gospodarstvo.
Občani so se pritoževali
nad dolgim čakanjem, ki
traja tudi po uro in več. Te-
žave so se začele po 1. apri-
lu, ko je zaradi racionali-
zacije Banke Celje v enoti v
Kozjem ostala zaposlena sa-
mo ena uslužbenka. V tem
času se je začel tudi prehod
na transakcijske račune, kar
je še povečalo čakanje, dolge
vrste in negodovanje. Obča-
ni prav tako ne morejo do-
biti določenih informacij in
pojasnil, ker uslužbenka ob
obilici drugega dela za to
nima časa. Uslužbenka, ki
ima delovni čas od 8. do 12.
in 14. do 16. ure, vsak dan
preživi v banki od 7. do 18.
ure.
Na seji so na predlog žu-
pana Andreja Kocmana
imenovali Boža Soka za pod
župana.
S problematiko so bili sez-
nanjeni tudi svetniki na seji
občinskega sveta, kjer so se
odločili za predstavitev prob-
lema Banki Celje, sektorju za
poslovanje s prebivalstvom,
kateremu so poslali pismo z
opisom problema in prošnjo
za rešitev v zadovoljstvo ob-
čanov.
TV
Anin ples letos pozneje
Anin ples v Rogaški Slatini, najelitnejši v Sloveniji ter tudi sosednjih deželah, bo
letos mesec dni pozneje. Prireditev, ki bi morala biti na Anino, v soboto, 26. julija, bo
tako šele v soboto, 30. avgusta.
Poslopje zdraviliškega doma, v katerem je slovita Kristalna dvorana, namreč obnavlja-
jo. Njegova obnova bo zaključena konec meseca, imenoval pa se bo Grand hotel, ki se bo
Ponašal s štirimi zvezdicami.
Kljub temu, da stane vstopnica ta letošnji Anin ples 30 tisoč tolarjev, so bili skoraj vsi
sedeži rezervirani že v začetku prejšnjega meseca. Udeleženci bodo prišli iz celjske regije
'er drugih krajev Slovenije, iz Avstrije, Hrvaške ter Italije. Organizator plesa, katerega
brenine segajo v leto 1820, je agencija Bon Ami Rogaška Slatina.	BJ
Za ceste premalo denarja
Občina Šmarje pri Jelšah načrtuje za letos na cest-
|iem področju le eno večjo naložbo, to je rekonstrukci-
)o približno kilometra tako imenovane »rimske« ceste
Pri občinskem središču.
Tam bodo obenem položili kanalizacijo za meteorne in
'skalne vode, napeljali elektriko za javno razsvetljavo ter zgradili
Močnik. Sicer pa so v občini nasploh velike potrebe po re-
'^onstrukciji pomembnejših lokalnih cest, za kar je v prora-
■^^nu premalo denarja. Vzdrževanje 350 kilometrov dolgega
^Pirežja občinskih cest zahteva iz občinske blagajne kar bli-
^^ sto milijonov tolarjev.	BJ
Nov predsednik SDS
Odbor Socialdemokratske stranke Slovenije v občini
Šmarje pri Jelšah ima novega predsednika.
Dosedanjega predsednika Štefana Galufa je nadomestil
Franc Jager, Galuf pa bo opravljal podpredsedniško funk-
cijo. Tako so se odločili na letni volilni konferenci, kjer je
predsednik za v prihodnje poudaril predvsem pomembnost
dela strankinih svetnikov v občinskem svetu, ustanavljanje
krajevnih odborov, naloge v volilnem letu 2004 ter družab-
nosti članstva. Tudi novi predsednik občinskega odbora de-
luje kot občinski svetnik, v javnosti pa je najbolj znan kot
obsoteljsko-kozjanski veletrgovec.	BJ
Prostorski načrt
po novem
V občini Šmarje pri Jel-
šah se že dve leti priprav-
ljajo na spremembe in do-
polnitve prostorskega načr-
ta občine.
Poglavitni cilji so pridobi-
tev novih zazidljivih površin
za obrtno-poslovne dejavno-
sti ter tudi za gradnjo družin-
skih hiš, določitev trase bo-
doče šmarske notranje obvoz-
nice ter nove prometne ure-
ditve na Grobelnem. Tam je
predvideno izvennivojsko kri-
žanje državne ceste ter obeh
železniških prog, za karje ob-
čina študijo že prijavila.
Sicer pa bo načrt izdelan v
sodobni digitalni tehniki z
možnostjo povezav na druge
občinske podatkovne baze. Pri
tem bo prišlo do vzpostavi-
tve natančne evidence zave-
zancev za plačilo nadomesti-
la za uporabo stavbnega zem-
ljišča, ki ga bodo od oktobra
plačevali po vsej občini. Evi-
denca bo lahko obenem os-
nova za uvedbo davka na ne-
premičnine.	BJ
Št. 29 -17. julij 2003
Kako postati
turistični vodnik
Ste komunikativni, radi
potujete, vas zanimajo na-
ravne in kulturne zname-
nitosti, tuji jeziki...? Vse to
in še kaj potrebujeta turi-
stični vodnik in spremlje-
valec turističnih skupin.
Z Zakonom o pospeševa-
nju turizma - ZPT (Ur. 1. RS
št 57/98) je opredeljeno us-
posabljanje za turistične vod-
nike in turistične spremlje-
valce. Vsi morajo imeti oprav-
ljen državni izpit pri Gos-
podarski zbornici Sloveni-
je (GZS). Izpite organizira-
jo skozi vse leto pri Združe-
nju za turizem in gostinstvo,
ki deluje v sklopu GZS. Na-
slednji rok bo septembra. Pri-
javijo se lahko vsi, ki imajo
končano najmanj štiriletno
srednjo šolo, znanje vsaj ene-
ga tujega jezika (srednješol-
ski nivo) in stalno prebiva-
lišče v Republiki Sloveniji.
Izpit je sestavljen iz stro-
kovno teoretičnega in prak-
tičnega dela. Strokovni del
opravite s seminarsko nalo-
go, ki predstavlja opis iz-
vedbe najmanj štiridnevega
programa vodenja za turi-
stičnega vodnika, oziroma
tridnevnega programa
spremljanja za turistične
spremljevalce. Sledi ustni
zagovor seminarske naloge
in odgovarjanje na šest teo-
retičnih vprašanj s področja
zgodovine, turistične geo-
grafije s kartografijo, etno-
logije, umetnostne zgodo-
vine, osnov turizma in psi-
hologije. Praktični del pa
predstavlja vodenje na enod-
nevnem izletu po Sloveni-
ji. Vse podrobnosti glede pri-
jav, cenikov, literature in
ostalega dobite pri Združe-
nju za gostinstvo in turizem
(GZS). Za pomoč pri pri-
pravah na izpit se lahko obr-
nete na Zavod za turizem
Celje, TIC Celje. Zanju or-
ganizira tečaje celjsko druš-
tvo turističnih vodnikov.
Po uspešno opravljenem iz-
pitu pridobite naziv turistič-
ni vodnik oziroma turistični
spremljevalec. Nato se vpi-
šete v register turističnih
vodnikov in spremljeval-
cev, ki ga vodi GZS. V ta re-
gister je bilo ob začetku leta
vpisanih 436 turističnih vod-
nikov in 196 spremljevalcev.
Pri GZS vodijo tudi ime-
nik receptivnih turističnih
vodnikov, to so vodniki, ki
vodijo tuje turiste po Slove-
niji v tujem jeziku.
Loicaino
turistično
vodenje
Po ZPT poznamo tudi lo-
kalno vodniško službo. Ob-
čina predpiše pogoje za
opravljanje dejavnosti turi-
stičnega vodenja in progra-
ma vodenja na svojem ob-
močju. Turistični vodnik za
območje občine se imenu-
je lokalni turistični vod-
nik, register lokalnih turi-
stičnih vodnikov vodi obči-
na.
ZPT določa dejavnost tu-
rističnega vodnika kot stro-
kovno vodenje obiskoval-
cev po vnaprej določenem
programu. Dejavnost turi-
stičnega spremljevalca pa
je opravljanje organizacij-
skih in tehničnih storitev
za udeležence turističnih
potovanj in izletov od za-
četka potovanja do cilja in
povratka.
V Celju se zavedajo pome-
na lokalnega turističnega vo-
denja kot sestavine celostne
turistične ponudbe. Že konec
leta 2001 so sprejeli odlok o
lokalnem turističnem vode-
nju v Mestni občini Celje, ki
ureja to področje. Programi
turističnega vodenja se pri-
lagajajo potrebam naročni-
kov in obsegajo vodenje obi-
skovalcev k ogledu naravnih,
zgodovinskih, kulturnih zna-
menitosti in spoznavanju živ-
ljenjskih poti in dela znanih
osebnosti, (Pelikan, Alma
Karlin...).
Bodoči lokalni turistični
vodnik mora opraviti izobra-
ževalni tečaj, ki ga v sodelo-
vanju z Zavodom za turizem
Celje izvede Društvo turistič-
nih vodnikov Slovenije - sek-
cija Celje. Sledi izpit, ki ob-
sega teoretični in praktični
del, to je vodenje po celjskih
znamenitostih. Po končanem
usposabljanju se kandidati
vpišejo v register lokalnih
turističnih vodnikov, ki ga
vodi Zavod za turizem Celje.
Do sedaj je vpisanih okrog
50 lokalnih vodnikov, ven-
dar niso vsi aktivni. Vpis oz.
vodenje pa so v Celju omo-
gočili tudi tistim, ki so opra-
vili izpit in pridobili licenco
za turističnega vodnika pri
GZS.
Posebnost so mladi turi-
stični vodniki. To so mla-
dostniki, ki še niso dopolni-
li 18 let, so pa že končali pred-
pisan program usposabljanja.
Vodijo predvsem šolske sku-
pine in se bodo zagotovo pre-
levili v velike turistične vod-
nike.
SUZANA KLAVS
V Celju se zavedajo pomena lokalnih turističnih vodnikov, ki obiskovalce popeljejo med znamenitostmi
mesta.
Št. 29 -17. julij 2003
KULTURA
19
Izšla je
Celjska knjiga
}ia pragu poletja je pri Slo-
fnski matici v Ljubljani
^la Celjska knjiga. Sledi-
ije že prej izdanim Ljub-
inski. Mariborski in Tr-
,§ki knjigi. Vse te prina-
ijo pesmi in prozo, pove-
dno z mestom.
Za izbor, ureditev in
3remno razpravo bi bil ko-
lajda kdo tako poklican ka-
pr Bruno Hartman: Celjan
o rojstvu, odličen poznava-
^ leposlovja o grofih Celj-
|(ih in tudi kasnejšega kul-
iirnega dogajanja v mestu.
Urednik je knjigo zasno-
al tako, da v njej izstopa od-
ev Celja skozi čas, kot ga ka-
ejo drama, proza, pesmi,
pomini, pisma in zapisi zgo-
ovinarja. Ta odsev sledi ča-
0	od rimske Celeje do da-
ašnjih dni. Razumljivo, da
1	najbolj zastopano leposlov-
; o grofih Celjskih, zlasti v
rami (Župančič, Novačan,
reft), dokaj močno tudi le-
1 nemške okupacije, pred-
sem s spominsko prozo,
'seh prispevkov je dobrih
etdeset in so delo blizu šti-
ridesetih avtorjev. Avtorji pri-
čevanj segajo od Italijana San-
tonina, ki je Celje obiskal v
15. stoletju, preko Frana Roša
do Aleksandra Videčnika. Vr-
sta prozaikov sega od Ferda
Kočevarja, pisca Mlinarjeve-
ga Janeza, preko Vladimirja
Levstika, Mirni Malenšek,
Jančarja in Koviča do mla-
dega Dušana Čatra. Številč-
no manj bogato pesništvo za-
čenja ljudska pesem o smrti
kralja Matjaža, postavljena v
Celje, upošteva Slomška, Aš-
kerca, Kajuha, Šmita, Menar-
ta, Koviča, Meto Rainer pa
Bino Štampe Žmavc.
Hartman je pritegnil v pre-
vodu tudi avtorje, ki so pisali v
nemščini, a slikali Celje. Po-
leg odlomka iz zgodovinskega
romana A. VVambrechtsammer-
jeve so zastopani še Alma Kar-
lin, švicarski zdravnik Paul Pa-
rin, ki je doraščal v celjski oko-
lici in Margareta Weinhandl s
sliko Celja v njenih otroških le-
tih. Tu je prvič v Hartmanovem
prevodu objavljen odlomek iz
njene spominske knjige In tvoji
lesovi vdilj šumijo.
Tako smo Celjani dobili
antologijo »pesmi, zgodb in
pričevanj« o svojem mestu.
Urednika je seveda vezal
ozir na dovoljeni obseg, za-
to je moral izbirati in po last-
ni presoji tudi to in ono iz-
pustiti. Bralec pa bi si želel
tu prebrati vsaj še Roševo pe-
sem Stare ulice z nostalgič-
nim spominom na nekdanje
Celje, morda pa tudi odlo-
mek iz knjige dijaških spo-
minov Marjana Marinška Na
celjski gimnaziji zvoni, da
bi tako dobili vzporednico
k Meškovim dijaškim spo-
minom iz konca 19. stolet-
ja.
Celjska knjiga pa ima še
nekaj: sedemindvajset sli-
kovnih prilog, ki predstav-
ljajo kar majhno galerijo celj-
skih motivov slikarjev, kipar-
jev, fotografa in ki jih do-
polnjuje še spremna razpra-
va Alenke Domjan.
Ta knjiga nikakor ne sme
mimo Celjanov, ki jim je
kdaj do domačega mesta in
njegove kulturne podobe.
BOŽENA OROŽEN
Celjski godalci z uspehom muzicirali na blejskem festivalu
Blejski festival v
znamenju Celjanov
Minuli konec tedna je na
festivalu Bled 2003, ki se
zaključil po štirinajstih
•Ineh bogatih glasbenih pri-
reditev z mednarodno ude-
ležbo vrhunskih ansamb-
lov in solistov, občinstvo
•Javdušil Celjski godalni or-
kester pod vodstvom Nena-
"•a Firšta.
Celjski godalci so na po-
habilo organizatorja osmega
blejskega festivala nastopili
kar trikrat. V petek in nede-
lo so igrali na promenadnem
koncertu v Zdraviliškem par-
ku ob jezeru, v soboto zve-
'fer pa so nastopili na celo-
večernem koncertu v cerkvi
Martina in poželi navdu-
^nje sicer zelo zahtevnega
"1 razvajenega občinstva ter
'obili laskave ocene strokov-
''e kritike ter organizatorja
festivala.
Orkester je igral dela Jana
^'beliusa, Antonia Vivaldija,
Paula Hindemitha, Luciana
Marije Škerjanca in Witolda
Lutoslavskega. Z orkestrom
so na koncertu na Bledu na-
stopili tudi trije znani soli-
sti: fagotist Zoran Mitev, vio-
lončelist Wolfgang Panhofer
in violist Valentin Eichler.
Tako so z odličnim nasto-
pom in izborom glasbenih
del celjski godalci dodobra
ogreli poslušalce v cerkvi sv.
Martina. Dodajmo, da je na
festivalu nastopil tudi Kvar-
tet Sebastian in krstno izve-
del skladbo Nenada Firšta z
naslovom Godalni kvartet št.
4.
Ob uspešni predstavitvi
celjskih glasbenikov, godal-
cev (in skladatelja Firšta) na
Bledu se velja spomniti, da
bi jim najbrž z veseljem pri-
sluhnili tudi na kakšnem od-
prtem prizorišču v poletnem
Celju, kjer doslej še niso na-
stopili.	MP
Zven pozavn
v Majolki
V poletnem Celju odme-
vajo med ljubitelji glasbe in
kulturnih dogodkov ob vrč-
ku piva in svečah Večeri v
atriju Majolke, ki jih to po-
letje organizira Zven iz Ma-
ribora po preizkušenem
vzorcu: za vsakogar nekaj.
Tako bodo v sredo, 23. ju-
lija, ob 20.30 uri s prizoriš-
ča sredi starega mesta zvenele
pozavne. Nastopil bo zname-
niti Slovenski kvartet pozavn
in se celjskemu občinstvu
predstavil z originalnimi
skladbami za kvartet pozavn,
od renesanse do danes.
Kvartet je komorna skupi-
na, ki jo sestavljajo mladi po-
zavnisti: Iztok Babnik, An-
drej Sraka, Mirko Orlač in
Mihael Švagan.
Sicer pa je znano, da se
takšne zasedbe na naših kon-
certnih odrih ne sliši prav po-
gosto. Kvartet pozavn je edi-
ni tovrstni profesionalni an-
sambel pri nas. Ustanovljen
je bil leta 1997 in v novi se-
stavi deluje od lani. Za seboj
ima številne celovečerne kon-
certe, predvajane tudi po ra-
diu. Prav tako je Slovenski
kvartet pozavn lani sodelo-
val pri krstni izvedbi Orato-
rija našega znamenitega skla-
datelja Alda Kumarja, v Ljub-
ljani in Kostanjevici. Trenut-
no se pripravlja na snemanje
svoje prve zgoščenke.
Program na koncertih je
vselej pestro sestavljen. Glas-
beniki ob kratki razlagi po-
peljejo poslušalce v svet glas-
be skozi 500-letno zgodovi-
no pozavne in glasbe, ki se
izvaja na ta redek inštrument.
MP
Andreja Zakonjšek
Marjan Trček
Nataša Valant
Večer najlepših opernih arij
stari grad nad Celjem je,
še posebej zdaj, ko je ob-
novljen, v ponos Celju in
Celjanom, ki že od nekdaj
v poletnih mesecih radi
spremljajo poletne priredi-
tve na grajskem prizorišču.
Letos jih organizira podjetje
Fit media pod skupnim na-
slovom Grajski večeri.
Nocoj ob 20.30 pa bo
koncert zaradi predvidenga
slabega vremena v kavarni
hotela Evropa. Ob spremlja-
vi pianistke Nataše Valant
bosta z izborom najlepših
opernih arij nastopila pev-
ca Andreja Zakonjšek in
Marjan Trček. Vrhunska
umetnika je celjsko občins-
tvo že imelo priložnost sli-
šati, kot solista na koncer-
tih v Narodnem domu in An-
drejo Zakonjšek pred nekaj
leti v Ledeni dvorani v Mest-
nem parku v opereti Neto-
pir.
Iz njunega bogatega reper-
toarja bo občinstvo tokrat sli-
šalo najlepše arije iz zname-
nitih del, kot so Straussov Ne-
topir, Leharjeva Dežela smeh-
ljajev, Kalmanova Kneginja
čardaša in Gobčeva Planin-
ska roža.
MATEJA PODJED
Umetnost ne pozna meja
V soboto, 12. julija, sta
se že četrtič povezali ulica
in galerija. V organizaciji
Društva likovnih umetni-
kov Celje je potekala raz-
stava in prireditev hkrati z
nazivom Vstop prost 4.
Vse dogajanje je potekalo
v Likovnem salonu v Celju
in na raznih bližnjih lokaci-
jah: na Trgu celjskih knezov,
v Prešernovi ulici in pri sta-
rem Zamorcu. Namen raz-
stave je bil povezava galerije
in ulice. Vsa likovna dela in
performansi so bili na nek na-
čin raztegnjeni - umetnik je
naredil delo na dveh lokaci-
jah, in sicer v Likovnem sa-
lonu in nekje na celjskih uli-
cah. Galerija se je na tak na-
čin razširila na celotno me-
sto - umetnik ni imel več ta-
ko ozkega razstavnega pro-
stora, kjer bi lahko razstavil
svoja dela, ampak je bil neo-
mejen. Obe deli - tisto na ulici
in tisto v galeriji - sta pove-
zani med seboj, se dopolnju-
jeta in tvorita neko umetniš-
ko celoto. Namen celotne
prireditve je bil aktivacija lo-
kalne likovne in druge umet-
niške scene. Vstop prost 4 je
uspešno potekal, saj je sode-
lovalo 14 umetnikov iz Ce-
lja in njegove okolice in ti-
sti, ki so na Celje nekako na-
vezani in z njim povezani. Le-
tos sta bila prisotna tudi dva
»tujca«, iz Škofje Loke in No-
ve Gorice. Tudi mimoidoči
so sodelovali pri nekaterih de-
lih. Večina sodelujočih je bila
prisotna že pretekla leta. Z
imitacijo Zadnje večerje, pre-
risovanjem slike iz salona na
ulična tla ter z mnogimi dru-
gimi umetniškimi perfor-
mansi in inštalacijami so mi-
moidoče navduševali nasled-
nji umetniki: Manja Vadla,
Franc Golob, Adolf Mljač,
Ljuban Šega, Franc Purg,
Andreja Džakušič, Marjan
Krošl, Boris Oblišar, Želj-
ko Opačak, Bori Zupančič,
Irena Potočnik, Tereza Ba-
stelj, Borut Hlupič-Holland
in Simon Mlakar. Vsi so ze-
lo uspešno predstavili se-
be ter svoj način umetniš-
kega ustvarjanja in komu-
niciranja z drugimi ljudmi,
njihova dela pa so in še bo-
do vidna na prej omenje-
nih lokacijah, dokler jih ne
bo uničil dež. Morda pa bo
kakšno delo vendarle osta-
lo, kot je nekje v Celju še
vidna inštalacija z lansko-
letne razstave Vstop prost
3. Umetnost je vse okoli
nas in ne more biti omeje-
na med štiri stene, na kar
hočejo opozoriti tudi z
omenjeno razstavo.
NEŽA MIRNIK
Št. 29 -17. julij 2003
Zlatorog je
žel rekorde
Slab začetek, dober ko-
nec. Kaj dober, organizator-
ji 39. Piva in cvetja sogla-
šajo, da je bila letošnja petd-
nevna zabava v Laškem na-
ravnost odlična. Dež, ki je
pregnal ljudi z uvodnega ve-
čera, ki so ga Laščani letos
že tretjič pripravili sami se-
bi in na njem želeli obuditi
spomine na za Laško naj-
bolj značilne obrtne pokli-
ce, se je potuhnil in do ne-
deljskega večera je Laško go-
stoljubno sprejemalo nove
in nove obiskovalce. Sku-
paj okoli 150 tisoč. Samo v
sobotni noči, ki z veličast-
nim ognjemetom z gradu Ta-
bor in hriba Krištof velja za
daleč najbolj noro noč v Laš-
kem, se je v mestecu ob Sa-
vinji trlo 70 tisoč ljudi.
Za obiskovalce so pripravi-
li nekaj športno-rekreacijskih
prireditev kot dodatek k že do-
slej bogatemu programu za-
bavnih, glasbenih in etnograf-
skih prireditev. Popilo se je
preko 300 tisoč vrčkov piva,
pivopivci pa so po njem sega-
li v razmerju 40 odstotkov za
bandidos in 60 odstotkov za
zlatoroga. Je zlatorog slavil le-
tos zadnjič?
Zelo veliko obiskovalcev je
bilo s Primorske in iz sosed-
nje Italije, v Laško so priha-
jale organizirane skupine lju-
biteljev laškega piva iz raz-
ličnih slovenskih mest in za-
to ne čudi, da so bile vse pre-
nočitvene zmogljivosti zase-
dene. Tudi kamp v bližini
zdravilišča, ki ga bodo za pri-
hodnje leto razširili. Vlaki
Slovenskih železnic so zgolj
v sobotni noči v Laško pripe-
ljali preko 25 tisoč ljudi. Spo-
mina na 39. Pivo in cvetje ne
bo grenila kakšna hujša pro-
metna nesreča, v Laškem se
je pilo, pelo in zabavalo, več-
jih izgredov ali pretepov pa
ni bilo. Domači komunalci
so v zgodnjih jutranjih urah
z ulic in trgov odstranili do-
brih 50 kubikov odpadkov...
Kot 35. zakonski par Piva
in cvetja sta svoj da izrekla
Natalija Plemenitaš iz Dob-
ja in Miran Fuchs iz Vodru-
ža pri Šentjurju. V okviru hu-
manitarne akcije ob Dnevu
Laščanov se je letos nabralo
460 tisoč tolarjev za otroke
iz socialno ogroženih dru-
žin.
Uspehi, ki so jih žele prire-
ditve 39. Piva in cvetja, so svo-
jevrsten izziv za organizator-
je. Prihodnje leto jih čaka ju-
bilej; z njim pa lahko obisko-
valci v programskem in orga-
nizacijskem smislu pričaku-
jejo nove rekorde...
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ,
ALEKS ŠTERN
Št. 29 -17. julij 2003
Št. 29 -17. julij 2003
22
ŠPORT
PREGLED SEZONE: ALPOS KEOMPLAST
Čudež iz
Šentjurja
Celjski trener Igor Pučko je svoje delo opravil odlično
Šentjurčani so po sedmem
mestu v ligi pred dvema se-
zonama uspeli nadaljevati
niz uspešnega igranja v pr-
vi ligi tudi v pravkar konča-
ni sezoni. Uspel jim je pravi
mali čudež, glede na dejstvo,
s kakšnim kadrom so nasto-
pali. V moštvu namreč ni bi-
lo niti enega pravega centra,
še najvišji Peter Jovanovič
pa komaj presega dva metra
in se je na parket vrnil po iz-
gubljeni sezoni zaradi poš-
kodbe.
Po končani sezoni 2001/02
so se v klubu odrekli uslugam
dotedanjega kapetana Vinka
Rovšnika in edinega centra
Nedžada Spahiča, klub pa je
zapustil še mladi reprezentant
Stanko Sebič, ki ga je v svoje
vrste zvabila Krka.
Pučko znal
postaviti igro
Tako sta ostala trenerju Igor-
ju Pučku na voljo ob peterki
le še dva igralca z vsaj nekaj
izkušnjami, ob dejstvu, da so
se priprave pričele šele dobra
dva tedna pred prvenstvom, ko
se je ekipa šele sestavila. Ta-
krat je bilo v Šentjurju bistve-
no več pesimistov kot optimi-
stov. A se je pokazalo, da je
Pučko še enkrat opravil odlič-
no delo. V svoji zadnji sezoni
na klopi Alposa Kemoplasta
je moštvo brez težav popeljal
do devetega mesta in zaneslji-
vega obstanka v ligi, kar je bil
tudi osnovni cilj. Izkušenim
igralcem je vselej pridružil še
koga s klopi, ki je dal svoj polni
prispevek, tako da je ekipa po
mnenju mnogih strokovnjakov
delala prave čudeže v ligi, ki
pa niso bili dovolj nagrajeni z
obiskom gledalcev in prizna-
njem uprave kluba. Če ne bi
bilo nekaj tesnih porazov za-
radi predvsem lastnih napak,
bi ekipa celo igrala v ligi za
prvaka. Omeniti še velja, da
je bila po nekaj takšnih pora-
zih zelo blizu menjava trener-
ja in če se ne bi Aleš Pipan
takrat odločil za Zagorje, bi
najverjetneje pristal pri Kemo-
plastu, kjer pa so se strasti po
dveh zmagah ponovno umiri-
le. Pučko je ekipo tudi odlič-
no psihološko pripravil, znal
je združevati izkušnje Dam-
jana Novakoviča, Huseina
Kahvedžiča, Ilije Petroviča
in Bojana Novaka z mladost-
jo rezervnih igralcev. Najbolj
je v tej sezoni napredoval mlaj-
ši od bratov Maček. Andrej je
odigral na zelo visoki ravni,
pa tudi novinec iz lastnih vrst,
mladi Urban Palčnik, je do-
kazal, da je nanj v bodočnosti
mogoče računati, kot tudi na
Robija Ribežla, ki je imel da-
leč najboljšo sezono v svoji ka-
rieri.
i\ia prelomnici
Tudi v Šentjurju so sedaj na
prelomnici. Kako naprej? Na-
povedali so še dodatno zmanj-
šanje proračuna, ki je bil že
tako ali tako najnižji v ligi. Od-
šel je trener Pučko, ki je pu-
stil globoko sled v šentjurski
košarki, napoveduje pa se še
nekaj odhodov. Najverjetne-
je v ekipi ne bo več veterana
Kahvedžiča, Novakovič je že
zapustil Šentjur in odšel za tre-
nerjem Pučkom v Zagorje, kjer
si želijo (tako vodstvo kot Puč-
ko) še Petroviča in Novaka. Za-
radi tega bi v klubu že morali
reagirati, a kot ponavadi ča-
kajo, da se stvari dodatno za-
pletejo. Vodstvo kluba, ki ga
sedaj vodi novi predsednik Jože
Palčnik, se je sicer o vsem že
dogovorilo z obema sponzor-
jema. Alpos in Kemoplast os-
tajata še naprej v klubu, ven-
dar bo potrebno čim prej se-
staviti ekipo za novo sezono.
Novi trener je v torek postal
Boris Zrinski, ki se je razšel z
Koprom. A nekaj bo potreb-
no narediti tudi na igralskem
področju. Zanašati se, tako kot
zadnja leta, da igralci nimajo
kam oditi in da bo v naslednji
sezoni iz lige izpadla le ena
ekipa, bi lahko bila namreč ka-
tastrofa za edinega prvoligaša
iz tega mesta. Morebitni izpad
bi po mnenju mnogih pome-
nil tudi razpad kluba, česar
pa si v Šentjurju nihče ne že-
li. Vsaj ne večina ljubiteljev
tega športa.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Košarkar Pivovarne Laško Smiljan
Pavič je dolgo pogledoval proti
Unionu Olimpiji in se mu pred dne-
vi tudi uradno priključil.
Bojeviti Kahvedžič (z žogo) je bil zaradi izjemnega občutka pri lovljenju odbitih žog prvi skakalec šentjurske-
ga moštva.
Novakovič in Kahvedžič kot vino
Tudi v minuli sezoni se je vse več ali manj vrtelo okrog odličnega strelca Damjana Nova-
koviča, ki je znova dokazal, da sodi med najboljše strelce, kar jih je igralo v samostojni
Sloveniji. Kljub težavam s poškodbami je bil tudi v minuli sezoni prvi strelec ekipe s
povprečjem 15 točk na tekmo, zbral pa je še 3,6 skokov. Husein Kahvedžič je bil prvi
skakalec ekipe s 4,2 skokov, dodal pa je še slabih osem točk na srečanje. Bojan Novak je bil
drugi strelec ekipe s 14 točkami, ter 3,6 skokov, Ilija Petrovič pa je dodal 12,7 točke, imel
3,2 skoka ter bil prvi »kradljivec« žog v ligi z dobrima dvema pridobljenima v povprečju na
tekmo. Omeniti velja še točke Robija Ribežla (10,7) in Andreja Mačka (6,7).
Preskakovanje zaprek prvič v Laškem
Konjeniški klub Laško,
ki je zaživel šele pred krat-
kim in ima zaenkrat zgolj
eno licencirano jahalko ozi-
roma tekmovalko, mlajšo
mladinko Mirjam Vese-
njak, je konec tedna prvič
pripravil konjeniško prire-
ditev v preskakovanju za-
prek.
Tekmovanje so izvedli v
dveh dneh, v soboto in nede-
ljo, v skupaj sedmih tekmah
pa je bilo mogoče videti več
kot 220 štartov jahačev. Ko-
njeniško prireditev so pripra-
vili v okviru prireditev 39.
Piva in cvetja. Po oceni pred-
sednika KK Laško Andreja
Vesenjaka si je prireditev og-
ledalo okoli 1.500 gledalcev,
kar je za prvič več kot odli-
čen odziv. Organizatorji si že-
lijo, da bi konjeniška prire-
ditev v preskakovanju ovir
ostala v prireditvenem pro-
gramu tudi prihodnja leta, pri
čemer imajo smele načrte, saj
bi radi na prireditev povabi-
li tudi tekmovalce iz tujine.
Kljub temu, da so letošnjo
konjeniško prireditev v pre-
skakovanju zaprek v Laškem
pripravili prvič, so bili tek-
movalci in predstavniki klu-
bov z izvedbo zelo zadovolj-
ni. Glede na skupne rezulta-
te sobotnih in nedeljskih te-
kem se je med člani najbolje
odrezal Andrej Kučer (KK
Maribor), med mladinkami
pa Mirjam Vesenjak (KK Laš-
ko). Na Celjskem bo nasled-
nja konjeniška prireditev v
preskakovanju zaprek, kate-
re rezultati bodo šteli za Po-
kal Slovenije, v soboto in ne-
deljo, 19. in 20. julija, v Ve-
lenju.
IS, Foto: GK
Med mladinci se je na prvi konjeniški prireditvi v preskakovanju zaprek v Laškem najbolje odrezala
Mirjam Vesenjak (KK Laško).
PLANINSKI
KOTIČEK
SPD Edinost v Pliberku
vabi ob 59. obletnici padle
Domnove čete in 58. oblet-
nici konca 2. svetovne voj-
ne na svečanost, ki bo v ne-
deljo, 20. julija, ob 13. uri
pri spomeniku na Komelju.
Organiziran pohod 3 in 7 ki-
lometrov, možnost prevoza
do spomenika na Komelju.
Odhod avtobusa ob 7. uri z
Glazije.
Planinsko društvo Zabu-
kovica vabi v soboto, 26.
julija, na turo z Jezerskega
čez Savinjsko sedlo v Logar-
sko dolino, z neobveznim
vzponom na Veliko babo čez
Jenkovo planino. Odhod av-
tobusa ob 4.45 z Glazije in
ob 5. uri iz Migojnic. Infor-
macije in prijave 031 860
188.
Št. 29 -17. julij 2003
ŠPORT
23
Petič v Goteborg^
prvič v Fiensburg
Mešani občutki po žrebu skupin lige prvakov na Dunaju - Celje Pivovarna Laško oktobra najbrž na Slovaško
Celjski rokometaši se bo-
do za uvrstitev na prvi dve
mesti oziroma za osmino fi-
nala potegovali z nemškim
podprvakom Flensburgom,
Švedskim prvakom Redberg-
slidsom in boljšim iz dvobo-
ja Tongeren (Belgija) - Povaz-
ska Bystrica (Slovaška). De-
cembra se bo osem parov (v
žrebu ne bo nosilcev) borilo
za vstop v četrtfinale, ki bo
prihodnje leto. Če bodo Ce-
ljani »prezimili« v Evropi, bi
boj za polfinale že potekal v
novi lepotici na Hudinji, ki
bo že prej prestala obračune
evropskega prvenstva.
Do začetka lige prvakov je
še daleč (11. oktober), zato
čudi žreb že sredi julija. A
potekal je na višjem nivoju
kot doslej, bil pa je tudi so-
lidno obiskan.
Nemci pretrd
oreii? Ni
rečeno
Točno ob 14. uri je gene-
ralni sekretar EHF Michael
Wiederer pognal ceremoni-
jo. Predstavniki iz iste drža-
ve se niso smeli znajti v isti
skupini, zato je bilo v žrebu
nekaj dodatkov, a se težave
niso pojavile. S celjsko odpra-
vo je potoval tudi bivši igra-
lec Celja Pivovarne Laško Pepi
Manaskov. Po nesrečni grš-
ki avanturi (ko se je poško-
doval, so mu lastniki kluba
pokazali hrbet), bo zaigral za
skopski Vardar. 38-letni Ma-
kedonec, nekoč veliki zvezd-
nik bivše jugoslovanske lige
v dresu bitolskega Pelistra, ni
bil razočaran, čeprav za os-
mino finala ob Barceloni in
Magdeburgu pravih možno-
sti ni. V Celje se bo vrnil na-
slednji mesec, ko bo poroč-
na priča bivšemu soigralcu
Dejanu Periču. Takrat bo
celjski kapetan »okronal« svo-
jo ljubezen s Tanjo. Celjske-
mu moštvu je predvidel za-
nesljivo napredovanje.
Takšnega mnenja je bil tu-
di odlično razpoloženi zdrav-
nik dr. Rudi Čajavec, ki pač
zelo zaupa zmožnostim svo-
jih fantov. Bolj previdna pa
sta bila v prvih ocenah športni
direktor Slavko Ivezič in tre-
ner Miro Požun.
Teicmeca
Jasno je, da bodo o prvih
dveh mestih odločali le obra-
čuni v Sloveniji, Nemčiji in
na Švedskem. Fiensburg je
podprvak Bundeslige, to
dejstvo pa o njem pove še naj-
več. Slavil ni le še v ligi prva-
kov, kjer bo debitiral. Pokal
EHF je osvojil leta 1997, dve
leti kasneje pokal mest in le-
ta 2002 pokal pokalnih zma-
govalcev. V moštvu je Nem-
cev bore malo, a zato odlič-
ni vratar Jan Holpert. Fiens-
burg ima štiri Dance (Lars
Jeppesen, Joachim Boldsen,
Lars Christiansen, Soren
Stryger), tri Poljake (Damian
Moszczynski, Marcin Lijew-
ski in pomočnik trenerja Bog-
dan Wenta), po dva Norve-
žana (Christian Berge, Jonny
Jensen) in Šveda (Dan Beut-
ler, trener Kent - Harry An-
dersson) ter Belorusa Andre-
ja Klimovetsa. Med drugimi
sta jih zapustila tudi Jan Feg-
ter in Mark Dragunski. Po-
leg trenerja so novinci trije,
Beutler, vratar Redbergslid-
sa (!), Jensen in Moszczyn-
ski. Izjemna mešanica z moč-
nim skandinavskim prioku-
som je vsekakor premaglji-
va, tudi brez Aleša Pajoviča.
Klub iz Goteborga, davno
evropski prvak, je prejšnjo se-
zono zaključil v finalu poka-
la pokalnih zmagovalcev, kjer
je izgubil s Ciudad Realom.
Dve tekmi je igral v ogrom-
nem Scandinaviumu (pred
6300 in 7400 gledalci), pred-
vsem zaradi vrnitve Magnu-
sa Wislanderja, ki je bil pro-
glašen za najboljšega rokome-
taša vseh časov. Celjani poz-
najo manjšo mestno dvorano
in drugo hokejsko dvorano,
staro Frolundaberg, kjer so do-
živeli edini poraz na štirih go-
stovanjih, ki pa ni bil usoden.
Sledil je namreč povratni obra-
čun v Golovcu in »legendar-
nih« 8:2 ob polčasu, ob tedaj
sijajni Šojatovi obrambi 3-2-
1, ki je bila za Švede domala
neprebojna. Če bodo izgubi-
li odličnega strelca Boquista
(Kiel), ki je bil najbolj zaslu-
žen za uspeh proti Lemgu in
Chamberyju, potem celjske
»delnice« visoko kotirajo.
O Slovakih aH Belgijcih ne
gre izgubljati besed, od 21.
septembra, ko se zaključijo
kvalifikacije, pa bodo pod
drobnogledom le še eni, brž-
kone vzhodnjaki.
iWinenja
Takoj po žrebu je športni
direktor Slavko Ivezič po-
klical predsednika kluba, po-
tem pa dejal: »To je ena naj-
težjih skupin, ki pa bo zara-
di atraktivnosti nasprotnikov
zagotovo napolnila Golovec.
Celjski ljubitelji rokometa
namreč dobro vedo, kakšne
ekipe bodo stale nasproti na-
šemu moštvu. Ne le da ima-
mo veliko možnosti za dru-
go mesto, po moje tudi za pr-
vo.« V Laškem je na razplet
dveh izjemno pomembnih
dogodkov čakal Tone Turn-
šek, o rokometnem je pove-
dal: »Skupina ni lahka, je pa
atraktivna. Dobiti v Celje dve
takšni moštvi kot sta Redberg-
slids in Fiensburg, ni kar ta-
ko. Načrtujem, da se bomo
uvrstili med šestnajst najbolj-
ših.« Direktor kluba Vlado
Privšek je dodal: »Švedski in
nemški nasprotnik sodita
med smetano evropskega ro-
kometa. Stvar stroke je, da
dobro prouči nasprotnike, naš
realni cilj pa je uvrstitev v os-
mino finala.« Trener Miro
Požun počiva v Čižičih: »Po
Voznik klubskega kom-
bija Milan Petrovič je po-
stavil »rekord steze«. Do
predmestja Dunaja se je ob
pomoči »kopilota« dr. Ru-
dija Čajavca prebil v manj
kot poltretji uri.
mojem se bomo z Redberg-
slidsom borili za drugo me-
sto. Fiensburg je izredno mo-
čan, najbolj pa o njegovi moči
priča podatek, da je Magde-
burga v končnici prvenstva
premagal kar z desetimi za-
detki razlike. Švedi pa so bi-
li letos v finalu evropskega
pokala pokalnih zmagoval-
cev, kjer smo mi izpadli
v polfinalu.«
DEAN ŠUSTER
Na sedežu Evropske rokometne zveze so bili predstavniki tako celjskega kot pmiskega kluba.
Generalni sekretar EHF Michael VViederer je izvlekel skupino F za celjski klub.
Protidopinška komisija Rokometne zveze Slovenije je
skupaj s predsednikom Nacionalne protidopinške komisi-
je Jožkom Osredkarjem obravnavala primer rokometaša
Mobitela Prul Matjaža Brumna, ki je bil pozitiven na do-
ping kontroli na finalu pokala RZS v Škofji Loki konec
maja. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo odločitev o kazni
Brumnu že sprejeta, pa se to ni zgodilo. Komisija je primer
obravnavala z individualnega, športnega, pravnega in or-
ganizacijskega vidika. Pri tem so med drugim ugotovili, da
je treba v omenjenem primeru slediti namenom individual-
nega in generalnega preprečevanja ter s primerno kaznijo
vplivati na omenjenega rokometaša, ostale igralce ter vsa
vodstva klubov, da se v prihodnosti to ne bo več ponovilo.
Mnenja pa so tudi, da je treba igralcu s primemo kaznijo
omogočili rehabilitacijo in vključitev v normalni tok šport-
nega udejstvovanja. Člani komisije so prisluhnili tudi Brum-
novemu zagovoru glede jemanja marihuane, kjer naj bi
Šlo za družabno jemanje mehkih drog. Odločitev pa naj bi
po preučitvi ugotovitve komisije prihodnji teden sprejel dis-
ciplinski sodnik RZS Branko Celeč. (GP)
Razplet žreba.
Uspešne priprave
ceijsiciii pilotov
Piloti jadralnih letal v Ae-
roklubu Celje so zaključili
spomladanski del priprav
za nastop na državnem pr-
venstvu, ki bo letos v Mat-
kopuszti na Madžarskem.
Prvi je začel s pripravami
Erazem Polutnik, ki je že
januarja odpotoval v Juž-
no Afriko. Zelo dobro je iz-
koristil tamkajšnje odlične
vremenske pogoje in kar tri-
krat preletel magično raz-
daljo tisoč km, najdlje pa
1100 km.
V Celju so spomladi ugod-
ni termični pogoji precej za-
mujali, saj se je prava sezo-
na za trening začela šele sre-
di aprila. Kljub temu je
Franc Peperko do sedaj pre-
letel skupaj že več kot pet
tisoč km z dvema preleto-
ma nad 800 km na progi iz
Celja še malo dalje od pre-
laza Brenner in preko Zelt-
wega nazaj.
Najdaljši prelet je uspel Se-
bastjanu Ramšaku, ki je z le-
talom Nimbus preletel 825
km. Izjemen rezultat pa je do-
segel Aleš Klinar, ki je z leta-
lom standardnega razreda
preletel progo Celje - Bru-
neck - Noetch - Sillian - Ce-
lje, ki je dolga 780 km.
Člani modelarske sekci-
ja Aerokluba Celje so že sre-
di tekmovalne sezone. Za-
ključili so z državnim pr-
venstvom, na katerem je po-
stal Tomaž Hribar državni
prvak v razredu FIB, Tone
Nečemar pa je bil osmi.
V mejah naše države je bil
najbolj uspešen Miro Koče-
var, ki je obletel 570 kilome-
trsko razdaljo v trikotniku z
obratnimi točkami Rateče,
Semič in Hodoš. Seveda je
potrebno omeniti tudi pilot-
ski podmladek, saj jih je kar
pet med njimi opravilo svoj
prvi prelet nad 50 km.
Z začetkom šolskih počit-
nic se je, kot je to običajno,
na športnem letališču Celje za-
čel praktični del šolanja no-
vih pilotov. Letos so vse pred-
pogoje izpolnili trije kandi-
dati za pilota jadralnega leta-
la in ena kandidatka za pilot-
ko motornega letala.
SM
Št. 29-17. julij 2003
24
ŠPORT
Kot Še nikoli: prvi favoriti!
Celjski nogometaši v neokrnjeni, celo okrepljeni postavi - Četrta sezona trenerja Marijana Pušnika - Šmartno za obstanek
Morda bo trinajsta osa-
mosvojitvena sezona naj-
srečnejša za CMC Publi-
kum, ki ne skriva zelo vi-
sokih oziroma najvišjih
ambicij. »Korak naprej!« to
je jedrnato sporočilo s Skal-
ne kleti. Po drugih mestih
v DP in pokalu NZS je cilj
očiten. Marjan Vengust in
Darko Klarič sta uspela za-
držati celoten igralski ka-
der, kar je fenomenalno.
Pridružil se mu je celo Prek-
murec Dare Vršič, ki je tudi
v Celju, vsaj na pripravljal-
nih preizkušnjah, potrjeval
nadarjenost.
Štart z Gorico
Se v Celju obeta posebnost,
ki je v modernem športu zlepa
ne pomnimo? Da bodo navi-
jači Publikuma »na pamet«
našteli enajsterico! Šeliga -
Križnik, Šnofl, Budimir,
Helbl - Lungu, Sešlar - Go-
bec, Koren, Maletič - Brulc
(Čadikovski, Kvas). Seveda
se bo čestokrat prisiljena »pre-
česati« (kartoni, poškodbe,
kvota treh tujcev), in tudi v
uvodu z Gorico bo tako. Za-
radi rdečega kartona bo od-
soten Vladislav Lungu, mo-
rebiti tudi poškodovani Mitja
Brulc, zagotovo pa Andrej
Kvas, ki sicer hitro okreva
po izpahu ramena v Ljudskem
vrtu. Poleg Vršiča je precej
pokazal tudi Andrej Pečnik,
na usluge Plastovskega in Rob-
nika pa se bo težko zanašati.
»Vidimo se v nedeljo na sta-
dionu na Skalni kleti. Tam
bomo igrali še nekaj časa, če-
prav dela na Hudinji poteka-
jo skladno z načrtom. Teža-
ve predstavlja napeljava ko-
munalnih vodov še k dvora-
ni in k Mercatorjevi zgrad-
bi. To bo urejeno sredi avgu-
sta, potem pa bomo pričeli s
postopki pridobivanja po-
trebnih dovoljenj, tako da bi
morda v mesecu septembru
odigrali prvo tekmo na no-
vem stadionu. Še naprej bo-
mo sledili naši dolgoročni vi-
ziji«, je izpostavil predsed-
nik kluba Marjan Vengust.
Korak naprej,
torej lovorika
Trener Marijan Pušnik bo
na klopi Publikuma še četr-
to leto. Če bo sezono vzdr-
žal do konca, bo prvak, tako
menijo poznavalci, sam pa
pravi: »Priprave so potekale
brez pretresov. Pod mojim
vodstvom moštvo igra vse-
skozi napadalno in tudi vna-
prej bo tako. Skušamo pač
privabiti čimveč gledalcev na
naš stadion. V prejšnji sezo-
ni se je obisk domačih tekem
podvojil, upam pa, da bo še
narastel. Gorica je naš dolž-
nik, saj nam je pred samo
končnico zadnjega prvenstva
na Skalni kleti odščipnila dve
točki, ki smo ju kasneje zelo
pogrešali. To mora biti pravš-
nji motiv za moje varovan-
ce, da zmagajo v uvodu. Gle-
de končne uvrstitve se ne bi
spuščal v napovedi. Trdo bo-
mo delali, to lahko obljubim.
VeseLbi bil, če bomo pono-
vili dosežke iz prejšnje sezo-
ne, še bolj pa seveda, če bi
nam uspel korak naprej. Ker
smo delali res odlično, z ra-
dostjo čakam na štart. Ima-
mo tudi nekaj težav. Brulc se
je poškodoval na zadnji pri-
pravljalni tekmi, manjkal bo
kaznovani Lungu.«
Moštvo ni potrebovalo ve-
liko uigravanja, zato je odi-
gralo le štiri tekme. Porazi-
lo je Varteks (3:1), Krško
(6:0), Inker (4:2), v nedeljo
pa klonilo s poljskim Gorni-
kom (0:2). »Zadnji poraz je
prišel kar prav. Malce nas je
pač >prizemljil<. Lani smo za-
čeli slabo, upam, da bo to-
krat drugače,« pa je dodal iz-
kušeni Simon Sešlar. Tudi v
2. krogu bodo Celjani doma-
čini in sicer Muri Čira Bla-
ževiča, ko lahko pričakuje-
mo naval navijačev iz Prek-
murja, ki so že »zastruplje-
ni«. Takšne privržence bi po-
treboval tudi Publikum.
Po četrtem
mestu za
obstanek?
Nogometni klub Šmartno,
ki še vedno išče novega spon-
zorja, saj Era ni več general-
ni pokrovitelj, v nedeljo go-
stuje v Ajdovščini. Novi tre-
ner Toni Tomažič, novi igral-
ci, nov podpredsednik Feri
Krbavac, novi direktor, ki je
bil prej športni direktor, Ton-
či Grobelšek in bivši direk-
tor, ki sedaj upravlja funkci-
jo predsednika kluba Jože
Krajnc pričajo o velikih spre-
membah, ki so jih v klubu
sprejeli po koncu prejšnje se-
zone. Na pripravljalnih tek-
mah so Šmarčani igrali od-
lično, kar pa po besedah
Krajnca še ni pravi pokaza-
telj pred pričetkom prvens-
tva. »Gostovanje v Ajdovšči-
ni bo težek štart, vendar smo
fante dobro pripravili za za-
četek in nadaljevanje prvens-
tva. V Ajdovščino bomo od-
potovali z namenom iztržiti
dober izkupiček. Na gosto-
vanjih nam je vedno uspeva-
lo dosegati dobre rezultate in
srčno upamo, jia bo tudi to-
krat tako«, je dejal Jože
Krajnc. Osnovni cilj ekipe v
letošnji sezoni je obstanek v
ligi, ki pa ga bodo skušali pre-
seči in osvojiti mesto v sre-
dini lestvice. Zavedajo se, da
bo borba težka, še posebej
če bo v prihodnji sezoni v li-
gi spet samo 10 ekip. »Izjemno
nehvaležno je napovedovati
rezultat, zlasti na začetku se-
zone, ko stvari še niso popol-
noma jasne. Ne napovedu-
jem ničesar, si pa želim, da
bi se vrnili iz Ajdovščine ne-
poraženi«, je zaključil Jože
Krajnc, potem ko napoveda-
ne združitve med šmarskim
in velenjskim klubom bi bi-
lo. Poleg trenerja Boruta Jar-
ca so Šmartno zapustili Jer-
nej Javornik, Damjan Romih,
Gregor Bunc, Ramiz Smaj-
lovič, Ante Šimundža, Eder-
son Alves Amaral in Dejan
Stefanovič. Novi igralci pa so
Željko Spasojevič, Alen
Mujanovič (Rudar), Joviša
Kraljevič (Dravinja), Tomaž
Vršič (Dravograd), Splitčan
Dejan Filipovič (Limassol),
Mišo Brečko in Luka Žin-
ko (Ježica).
JASMINA ŽOHAR
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
DRAGO WERNIG
Moštvo CMC Publikuma za sezono 2003/2004
Proslava po golu: da bi bilo takšnih prizorov čimveč!
NA KRATKO
Okrepitve pri Žalcu
Žalec: Žalske rokometašice, ki jih vodi trener Igor Razgor,
bodo v novi sezoni v slovenski ligi in v pokalu EHF nastopile
okrepljene. Po besedah tehničnega direktorja kluba Iztoka Ščur-
ka so pogodbo za novo sezono podpisale leva zunanja napa-
dalka Martina Strmšek, ki se vrača iz Celeie, in Maja Breznik,
ki prihaja iz Škofje Loke in bo igrala na mestu dirigentke igre.
Žalčanke bodo s pripravami pričele 4. avgusta. (TT)
Mladi se vračajo na atletske
steze
Celje: Ob dobrih izidih Marine Tomič, Stevana Polimaca,
Žive Majcen, Taje Nareks, Daniele Dumič in Petre Novak je
zadnji meddruštveni atletski miting, ki ga je pripravil Kladi-
var, razveselil vse ljubitelje atletike v mestu ob Savinji. Blizu
sto mladih tekmovalcev, ki so nastopili na 60 in 300 metrov,
je dokaz, da je v Celju končno nastopil čas, ko lahko bolj
optimistično zremo v prihodnost celjske atletike. (JK)
Prvaka Saksida in Romih
Sopron: Tekmovalci Lokostrelskega kluba Logarska dolina
in Lok - Longbovv lokostrelskega kluba Polzela so se vrnili z
evropskega 3D prvenstva na Madžarskem. Štirje tekmovalci s
Celjskega so se odlično uvrstili, saj sta poleg 12. mesta Goraz-
da Groska in 3. mesta Janka Pinterja, Stane Saksida in Frenk
Romih osvojila naslova evropskih prvakov v svoji konkurenci.
»Občutki so zelo mešani, morda malo slabši kot pred odho-
dom na prvenstvo, saj sem po treh prvenstvih pričakoval boljši
rezultat, tudi glede na formo. Vseeno sem zadovoljen, vendar
bi lahko bilo boljše«, je o svoji uvrstitvi na tretje mesto povedal
Janko Pinter. Naši lokostrelci so pohvalili organizacijo, sreče
pa niso imeli z vremenom, saj je zelo močno pihalo, navduše-
ni pa so bili tudi nad samim krajem. Tudi ostali tekmovalci so
zadovoljni z rezultati, še posebej Romih in pa Saksida, ki je v
razburljivem finalu zmagal za eno točko. Nad svojo uvrstitvijo
je bil najbolj razočaran Grosek, počila mu je tetiva, zato ni
mogel nastaviti samostrela. (JŽ)
Novak državni
prvak
Javor pod Trbovljami:
Luka Novak, član žalskega
kluba Novak Scott, je novi
državni prvak v gorskem ko-
lesarstvu. Na razmočeni
progi je Novak zmagal s
prednostjo šestih sekund
pred Jeseničanom Črtom
Slivnikom. Med mladinci je
bil Silvo Golavšek sedmi.
(TT)
Luka Novak
Št. 29-17. julij 2003
KRONIKA - PISMA BRALCEV
25
Rešitelj iz
Savinje
Drama ob Savinji v Laškem: dva reševala, ostali gledali
Ko je potrebno nekomu
rešiti življenje, sploh ne raz-
mišljaš o tem, ali bi to sto-
ril ali ne. Enostavno moraš,
f Takšnega mnenja je 60-let-
ni Vili Kozmus iz Laškega,
ki je prejšnjo sredo skupaj
z neznanim mlajšim fan-
tom iz Savinje rešil neza-
vestno žensko.
No, očitno vsi le niso ta-
kega mnenja. Medtem ko je
dvojica reševala nemočno
žensko, se je na bregu reke
zbralo kar nekaj 'firbcev', ki
so dogajanje le opazovali in
pametovali z neokusnimi iz-
javami, smo izvedeli.
»Vsak dan se sprehajam po
poti v Jagoče, nato pa se po
bregu ob reki mimo zdravi-
lišča vračam nazaj,« nam je
razlagal Kozmus. »Ravno ko
sem bil pri zdravilišču, sem
na drugi strani opazil mla-
deniča, kako je zabredel v re-
ko in se pognal proti sredi-
ni.« Takrat naj bi slišal od lju-
di, ki so se že zbirali ob Sa-
vinji, da je sredi reke žensko
truplo. »Pogledal sem in na
sredi res opazil nekaj zele-
nega, saj je imela zeleno ma-
jico, z obrazom pa je bila obr-
njena proti dnu. Fant je ta-
hat že zaplaval proti njej, jo
prijel in zakričal, da še diha
in naj pride nekdo pomagat,«
nadaljuje Kozmus: »Sandale
sem kar vrgel z nog in začel
hiteti po bregu do vode in pro-
ti sredini. Žensko sva komaj
privlekla na suho in potem
še na breg.«
Fant je takrat stekel proti
bazenu v zdravilišču, kjer je
na pomoč poklical tamkajš-
nje reševalce iz vode. »Jaz sem
v tem času oživljal žensko,
da je izbruhala vodo in od-
prla oči. Malo pred tem so
prispeli tudi policisti,« nam
je povedal sogovornik. Žen-
sko so odpeljali v celjsko bol-
nišnico, kjer je bila kar ne-
kaj dni v oskrbi.
Kdo je bila ženska in kaj je
bil vzrok za dogodek, ki bi se
lahko tragično končal, nam ni
uspelo izvedeti. Nekateri naj
bi jo v sredo nekaj pred štiri-
najsto uro še videli, kako se
sprehaja po bregu Savinje, po
neuradnih podatkih pa naj bi
bila s Ptuja. »Ne vem, kako je
padla v vodo. Mislim pa, da je
morala biti v vodi kakšnih pet
minut,« dodaja Kozmus. Mla-
denič, ki je skupaj z njim rešil
življenje neznanki, želi ostati-
neimenovan, so nam poveda-
li na policiji. Kakorkoli že, storil
je izredno dejanje. »Bil je mlad.
Star okrog dvajset let in neko-
liko daljših las. Vem, da je po-
licistom in ljudem nekaj za-
brusil. Jezilo ga je, da so ne-
kaj časa, ko sva jo nosila na
breg in ji pomagala, le stali
tam,« nam je povedal Kozmus.
Ko je bil vojak, je iz reke
Trebišnjice v Bosni že rešil
mlado življenje. Iz mnogo
globje vode. »Prav tako je bil
julij,« pravi Kozmus in
skromno pripomni, da se ne
želi hvaliti s tem. Pravi, da
ni tvegal svojega življenja:
»Oba s tistim fantom sva rea-
girala tako, kot sva morala.«
SIMONA ŠOLINČ
Foto: GK
60-letni Vili Kozmus. Pred 39-imi leti je že rešil eno človeško življenje,
tokrat je ponovno priskočil na pomoč.
ODMEVI
Minister in
unija pa nič
v omenjenem prispevku
novinar med drugim navaja tr-
ditev, da država ni sofinanci-
rala gradnje čistilne naprave v
občini Rogaška Slatina. To se-
veda ni res. Celotna investici-
ja je stala milijardo 351 mili-
jonov tolarjev. Država je za iz-
gradnjo prve faze (mehansko
čiščenje) plačala 36,5 milijo-
na tolarjev, za kolektor Roga-
tec pa 46,748 milijona tolar-
jev. Državne takse za obreme-
njevanje voda je bilo investi-
rane v višini 405 milijonov to-
larjev. Poleg tega pa je občina
prejela tudi ugoden kredit Eko-
loško razvojnega sklada v vi-
šini 176 milijonov tolarjev, ki
pa ga bo odplačevala s sreds-
tvi takse, torej s sredstvi držav-
nega proračuna. Skupaj torej
državna sredstva v tej investi-
ciji predstavljajo 664,2 mili-
jona tolarjev oziroma skoraj
50 odstotkov in ne O odstot-
kov, kot je zapisano v prispev-
ku.
Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo
110 let
Pianinsicega
društva Celje
-Matica
v prejšnji številki Novega
tednika je bil med pismi bral-
cev (pod gornjim naslovom)
objavljen prispevek Franca
Steinerja iz Mozirja. Polemi-
zirati z dolgoletnim predsed-
nikom PD Mozirje, ob tem,
da je njegovo zmotno prepri-
čanje globoko zasidrano, bi bi-
lo povsem brez pomena, ven-
dar sem dolžan pojasniti ne-
katera dejstva.
1. Najprej moramo sprejeti
zgodovinska dejstva v zvezi z
nekdanjo Savinjsko podružni-
co SPD takšna kot so, krono-
loško zelo dobro obdelana in
jih naša generacija ne more
sprejemati in prilagajati trenut-
nim željam in potrebam po-
sameznikov. O vsem je na raz-
polago obsežno in bogato ar-
hivsko gradivo, ki je dovolj
zgovorno in blizu resnici. Si-
cer pa sam g. Steiner v svojem
prispevku navaja, da je bil se-
dež SP SPD, s sklepom obč-
nega zbora, 12. maja 1927 pre-
nešen iz Gornjega Grada v Ce-
lje, kar je res.
2.	Poizkus demantiranja re-
snice, da so bili v SP SPD vse-
skozi od ustanovitve prisotni
vplivni Celjani, izvira iz nepou-
čenosti. Priporočam, da si av-
tor pisma prebere vsaj knjigo
Edija Mavriča »Franc Kocbek
- Aljaž Savinjskih Alp«, v ka-
teri so navedeni številni takrat
zelo uveljavljeni in premožni
Celjani, od Majdiča, Serneca,
Vošnjaka, Dečka, Hribarja,
Vrečka, Detička do Hrašovcev,
ki so vseskozi tudi materialno
pomagali Kocbeku pri odku-
pu zemljišč, gradnji planinskih
koč in poti.
3.	Pravno nasledstvo SP SPD
sploh ni sporno, to je PD Ce-
lje - Madca, to so ponovno po-
trdili tudi člani predsedstva S
MDO na eni svojih sej - kot
odgovor na takšna namigova-
nja, kot so vaša, g. Steiner. Sa-
vinjski MDO to ne more biti,
ker ni prava oseba, je samo me-
toda dela PZS oziroma koor-
dinator med PD našega ob-
močja.
4.	Močno pa so me zbodli
vaši očitki glede našega pre-
moženja. Celjani nismo niče-
sar prodali, kar ne bi vložili v
nove pridobitve (Dom planin-
cev v Logarski dolini). Glede
vknjižbe zemljišč v Logarski
dolini ter pridobitev na nele-
galen način, kot navajate, pa
si razlagamo le tako, da noče-
te razumeti, da se obnašamo
kot dobri gospodarji. Vse je
bilo legalno, nobenih preko-
račitev pooblastil takratnega
predsednika PZS Andreja Br-
varja ni bilo. O tem govorijo
tudi sklepi skupščine PZS, ki
je bila v Mariboru.
5.	Da znamo ceniti delo na-
ših prednikov in ohraniti bo-
gato dediščino s hvaležnostjo,
dokazujemo z naslednjim:
vzdržujemo in obnavljamo
planinske postojanke na Okreš-
Iju, Korošici in v Logarski do-
lini, veliko smo postorili na
ekološki zaščiti planinskega
sveta, ob 100-letnici SP smo
postavili dostojen spomenik
Francu Kocbeku in J. Frischau-
fu v Logarski dolini. Letos ob
110-letnici bomo celjski in gor-
njegrajski planinci postavili no-
vo spominsko obeležje Fran-
cu Kocbeku na njegovem gro-
bu v Gornjem Gradu.
Skratka, poskušamo biti do-
bri gospodarji na svojem. Mar-
sikaj nam je uspelo narediti.
Morda pa ravno v tem grmu
tiči zajec za zavist in vaš od-
nos do PD Celje - Matica. Po-
magajmo si raje in delajmo
skupaj za boljše počutje vseh,
ki radi zahajamo v hribe. Pred-
vsem pa poskrbimo, da takšne
ohranimo generacijam za na-
mi. 110. obletnica, ki jo praz-
nujemo letos, je samo doda-
ten motiv, da vztrajamo, ohra-
njamo in plemenitimo zaupa-
no nam dediščino.
EDI STEPIŠNIK,
za PD Celje - Matica
Preiloid, icraj
na robu
preživetja
Oglašam se v zvezi z izjavo,
ki je bila objavljena v NT št.
27 na strani 5, v članku z na-
slovom Prebold, kraj na robu
preživetja. Izjavo: »Vranski šoli
dolgujem zahvalo« naj bi dala
novinarki Almi M. Sedlar. Rada
bi povedala, da imam le dva
šoloobvezna otroka, od kate-
rih je starejši sin že lani kon-
čal 8. razred, hčerka pa obi-
skuje podružnično šolo v Ta-
boru. Oba sta imela v lanskem
in letošnjem šolskem letu re-
gresirano prehrano v deležu 80
odstotkov in znižano izposo-
jevalnino za učbeniški sklad.
Hčerka pa je bila lani deležna
sofinanciranja plavalnega te-
čaja v deležu 50 odstotkov ce-
lotne cene, in letne šole v na-
ravi, ki je potekala na Debe-
lem Rtiču, tudi v deležu 50 od-
stotkov celotne cene. Tako se
je lahko udeležila obeh stan-
dardnih dejavnosti, za kar sem
šoli Vransko - Tabor hvalež-
na.
Seveda pričakujem, glede
na to, da bom v Tekstilni to-
varni Prebold verjetno vsak čas
izgubila delo, še naprej po-
moč iz sklada »Žarek upanja«.
MARTA DOLAR, Tabor
KM VALE -
lOHVALE
Naš izlet
Šestindvajsetega junija je
bilo na letališču v Murski So-
boti srečanje upokojencev iz
vse Slovenije. Tudi Slivniški
upokojenci smo se udeležili
tega srečanja, ki je bilo zelo
dobro organizirano in nam bo
ostalo v lepem spominu. Po
končani slovesnosti smo v
spremstvu vodnika ogledali
razne zanimivosti lepega Prek-
murja.
Na Goričkem smo se po za-
slugi tamkajšnjega domačina
okrepčali in nato nadaljevali
pot po Prekmurju. Na izlet-
niški kmetiji smo imeli kosi-
lo, potem pa smo se vračali
domov pod vtisom lepega dne,
ki smo ga preživeli.
V imenu vseh udeležencev
izleta, se prisrčno zahvaljujem
našemu predsedniku društva
upokojencev ter tajnici. Pri-
srčna hvala tudi vodniku za vse
informacije, pa muzikantu, ki
je skrbel za dobro voljo, ter
vozniku avtobusa za varno
vožnjo.
CILKA KLADNIK, Slivnica
BldDRI TELEFON
Evro drobiž
Ob novici, da v Sloveniji
uvajajo kovance za 20 in
50 tolarjev, se je Emil iz Mo-
zirja pritožil, da v bankah
ne poslujejo z evro kovan-
ci. Pravi, da ima kar veliko
opravka s tujci, ki plačuje-
jo z drobižem v evrih, tega
pa v njegovi banki nočejo
vzeti. Hkrati ga zanima, kje
sploh lahko menja evro ko-
vance?
»V Banki Celje sprejema-
mo vse evro kovance ne gle-
de na apoenski sestav le-teh.
Tovrstne storitve opravlja-
mo v vseh poslovalnicah.
Ker iz vprašanja ni razvid-
no, ali želi stranka opraviti
polog na račun ali pa izvr-
šiti zamenjavo za evro več-
jega apoenskega sestava,
predlagamo, da pokliče
najbližjo poslovalnico Ban-
ke Celje in se pogovori z
vodjo le-te,« odgovarjajo v
Banki Celje.	US
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Jeranko. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Preiskava v Red Hartu
Včeraj, okrog sedme ure zjutraj, je bilo v središču Celja opaziti več policijskih avtomo-
bilov. Kriminalisti so namreč obiskali znan nočni klub Red Hart v Gosposki ulici. Kot so
nam povedali na policiji, so kriminalisti na podlagi odredbe sodišča tam opravljali hišno
preiskavo. Več v interesu preiskave po besedah tiskovne predstavnice celjske policijske
uprave Irena Gorenak niso mogli povedati. Do zaključka redakcije zato nismo mogli izve-
deti, za sum kakšnega kaznivega dejanja gre, niti priklicati lastnika lokala, ki bi lahko
odgovoril na naša vprašanja. Nočni lokal, znan po številnih plesalkah z vzhoda, naj bi po
nekaterih informacijah preiskali zaradi suma prostitucije oziroma suma kaznivega dejanja
spravljanja v suženjsko razmerje. Neuradne informacije kažejo na daljšo preiskavo polici-
je, ki naj bi svoje rezultate pokazala že v naslednjih dneh. Preiskali naj bi tri lokale lastnika
Red Harta.	SŠ, Foto:AŠ
Št. 29-17. julij 2003
26
KRONIKA
Ostra kritika policije
obrodila sadove
Pogorevc: »Policija je pred leti ravnala nestrokovno!«
Dobrih štirinajst dni po
sadističnem umoru 40-let-
nega Marjana Jančiča - Maj-
ca se je v Šoštanju vendarle
nekaj premaknilo. General-
ni direktor policije Marko
Pogorevc je celo prekinil
svoj dopust in se sestal s
tamkajšnjim županom Mi-
lanom Kopušarjem, direk-
torjem celjske policijske
uprave Edvardom Mlačni-
kom in pomočnikom ko-
mandirja PP Velenje Fran-
cem Tajnikom.
Sestanek je tudi zasluga
predsednice sveta Krajevne
skupnosti Šoštanj Cvetke Ti-
nauer, ki je pretekli teden ja-
sno in glasno povedala, da kra-
jani niso zadovoljni s polici-
jo. Policijska pisarna je ljudem
premalo dostopna, saj so nje-
na vrata zaprta tudi v času urad-
nih ur. Kdaj pa so te, ljudem
sploh ni znano, saj nikjer ni
obvestila, je še dodala. Svoje
nezadovoljstvo nad tem naj bi
v ponedeljek za zaprtimi vrati
ostro izrazil tudi Pogorevc.
»V nekaterih slovenskih me-
stih je več kriminala, pa se ob-
lasti ne zganejo tako, kot so
se tukaj. Zato smo skupaj s
predstavniki krajevnih skup-
nosti sprejeli nekaj zaključ-
kov,« je dejal Pogorevc pred
novinarji. »Policijska pisarna
bo odslej bolj aktivna, vodja
policijskega okoliša pa bo lju-
dem na voljo za odgovore na
vprašanja in nasvete.«
Občina bo v sodelovanju z
velenjsko policijo oblikova-
la Varnostni sosvet, ki bo
omogočil lokalni skupnosti
neposredni vpliv na delo po-
licije. Skupno delo bo potreb-
no tudi pri oblikovanju ob-
činskega odloka o javnem re-
du in miru.
Ljudje se zaradi strahu pred
razkritjem svoje identitete in
pričanjem ne odločajo za klic
na 113. »Zato bodo policisti
pripravili nekaj preventivnih
akcij, v katerih bodo med dru-
gim predstavili tudi načine pri-
javljanja kaznivih dejanj,« pra-
vi direktor policije. Policija
sprejema prijave tudi na ano-
nimnem telefonu 080 1200.
Šoštanjčani bodo izvedeli, ka-
ko deluje, saj je bojazen, da je
njihova številka tudi v tem pri-
meru vidna, odveč.
Pogorevc je s predstavniki
krajevnih skupnosti govoril
tudi o možnosti občinskih re-
darjev, ki imajo manj pristoj-
nosti, a so, sodeč po drugih
krajih, kot podaljšana roka
policije, učinkoviti.
Sicer pa Pogorevca ni bilo
sram povedati, da je policija
pred leti ravnala skrajno ne-
premišljeno in nestrokovno:
»S podporo ministra moramo
priznati, da je bil projekt, ki
smo ga izvajali pred desetimi
leti, napaka v slovenski poli-
ciji, ker je v določenih krajih
ljudem vzel policijo. Primer
sta, denimo. Črna na Koroš-
kem in Žiri.« Zato je potreb-
no postaviti kriterije za usta-
novitev policijske postaje v
krajih in reorganizirati poli-
cijo na lokalni ravni. »To se ne
bo zgodilo letos, ker smo obre-
menjeni s projektom Schen-
gen, naslednje leto pa bomo
morali v nekaterih krajih ven-
darle razmišljati o tem.«
Pogorevc pravi, da v tak-
šnih primerih, kot se je zgo-
dil v Šoštanju, ko so se mla-
doletniki lotili človeka na
zverinski način, ni problem
v policiji, ampak v vzgoji:
»Več policije ne pomeni več
varnosti. Bolj zaleže en vzgo-
jitelj v mladosti kot deset po-
licistov v starosti.« V načrtu
je že vabilo za šolskega mi-
nistra Slavka Gabra, s kate-
rim bi se v Šoštanju pogovar-
jali o vzgoji v osnovni šoli.
Kljub dopustniškem ča-
su bodo dogovorjene stvari
poskušali realizirati v čim
krajšem času, rezultate le-
teh pa bodo skupno pregle-
dali jeseni.
Do takrat pa bo mladina,
ki v šoštanjske ulice vnaša
strah in trepet, na počitnicah.
Zato je Šoštanj v teh dneh bolj
tih. Na posameznih točkah
se zbirajo manjše skupinice,
ki so našo ekipo, ko so za-
gledali fotografa, pričakali z
različnimi komentarji, očit-
ki in opazkami, ki so bili za
njihova leta skrajno neprimer-
ni. Kar nekaj fantov je v roke
prijelo telefon in sporočilo
naprej, da se po Šoštanju spet
'muvajo' novinarji.
Sprehodili smo se po ne-
katerih lokacijah, ki se jim
Šoštanjčani v večernih in noč-
nih urah bojijo približati.
Njihove trditve, da se tam do-
gaja marsikaj, ne moremo
postaviti na laž. Na lastne oči
smo se prepričali, da je izja-
va Tinauerjeve resnična: »Po
odpadkih, ki jih puščajo na
teh krajih, lahko vidimo, da
se tam ne zbira takšna mla-
dina, kot bi si želeli.«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Zapuščena bencinska črpalka sredi Šoštanja naj bi bila zbirališče glavnih
akterjev divjega nočnega življenja.
Župan Šoštanja Milan Kopušar in generalni direktor policije Marko Pogorevc
V Maverjevi vili potekajo različne šolske in izvenšolske dejavnosti. Zunanji del vile pa propada tudi zaradi vandalov.
Tekavčeva ulica - ulica nočnih dirk. Starejših stanovalcev v večernih urah zaradi strahu sploh ni opaziti na ulicah.
Predsednica sveta KS Šoštanj Cvet-
ka Tinauer je zadovoljna, ker je Šo-
štanju uspelo naredili prvi korak k
večji varnosti.
Nočno bivališče šoštanjskih brezdomcev
Št. 29 - 17. julij 2003
KRONIKA
27
Z združenimi močmi pri Pilihovih v Arciinu
Od ostrešja je ostal je le kup tramovja in desk.
Po neurjih in
suši še strele
Nevihta, ki je pred tednom zajela Celje in okolico, je uničila gospodarski
poslopji v Arciinu in Jezercah pri Šmartnem - Pomoč sokrajanov
streli, ki sta zanetili po-
žara v Jezercah pri Šmart-
nem in v Arciinu, sta uni-
čili gospodarski poslopji, žr-
tev na srečo ni bilo, nasta-
la pa je precejšnja gmotna
škoda. Krajani so solidar-
nostno stopili skupaj in po-
magajo.
Streli sta udarih skoraj is-
točasno - malo pred deveto
zvečer sta zagorela dva »ma-
rofa«; najprej v Arciinu pri
Vojniku pri Gvidu Pilihu,
i(jer je bila v veliki nevarno-
sti tudi stanovanjska hiša.
»Kar naenkrat je bilo vse v
plamenih,« je začel opisova-
ti Gvido, »hitro sem dal živi-
no (8 koz) ven, pa kosilni-
co...« Ko je prišel prvi sosed,
je bilo že prepozno. Začelo
se je že kaditi iz strehe sta-
novanjske hiše, a so na srečo
gasilci prišli še pravočasno
in hišo rešili. Gasili so do enih
zjutraj, okrog štirih pa se je
ponovno vžgalo in morali so
priti nazaj. »Ko smo prišli,
je bil vse skupaj en velik pla-
men,« je dejal Silvo Kuder
iz Prostovoljnega gasilskega
društva Vojnik, ki je prvo
prišlo do Pilihov. »Lahko smo
samo hladili stanovanjsko hi-
šo.« Sodelovali so gasilci iz
Vojnika, Škofje vasi in Nove
Cerkve. Pilihom so prisko-
čili na pomoč sorodniki in
sosedje - popoldne so z ga-
silci objekt že podirali.
Krajani so se sami organi-
zirali in že zbirajo denar in
material, da bodo pomagali
Gvidu, ki živi sam s starši,
postaviti nov objekt. Vojniš-
ki župan Beno Podergajs, ki
je tudi bil na kraju nesreče,
je povedal, da bo občina Pi-
lihom pomagala - sodelova-
li 80 že pri rušenju ostankov
objekta, nekaj pa bo tudi fi-
nančne pomoči. Sicer na ob-
čini nimajo posebnega de-
narja za pomoč v nesrečah;
po potrebi ga jemljejo iz pro-
računa, in sicer glede na ve-
likost škode, višino zavaro-
vanja in socialno stanje pri-
zadetih.
Zgorela vsa
krma
črno ogrodje strehe na po-
slopju zraven hiše Konigo-
vih v Jezercah pri Šmartnem
se je videlo od daleč. »Grozno
je!« je dejal Anton Konig.
»Z ženo sva bila takrat pri
njeni sestri. Ko je udarilo,
naju je poklical sin.« Zgo-
dilo se je malo pred deveto
zvečer. Doma sta bila Andrej
in njegova žena Natalija.
»Najprej je zažvižgalo kot
pri raketah na ognjemetu,
nato pa močno počilo,« je
opisovala Natalija, Andrej pa
jo je dopolnil: »Ko je udari-
lo, sem >priletel< k oknu in
videl streho v plamenih. Ta-
koj sem odhitel ven in izpu-
stil živino ter začel umikati
stroje.« Pravočasno je umak-
nil avto in nekaj strojev, os-
tali so uničeni, zgorela sta
tudi vsa krma in pšenica.
Konigi imajo kravo, dva bi-
ka in dva prašiča; na pomoč
so priskočili sosedje, tako so
krava in bika trenutno pri
njih. »Vse se je dogajalo
izredno hitro; spravljal sem
stroje ven, živina se je raz-
bežala, strešniki so leteli
dol...« Ogenj se je širil zelo
hitro, saj so imeli v zgornjem
nadstropju spravljeno krmo.
Gasilci so prišli po desetih
minutah, vendar se ni dalo
rešiti veliko. K sreči se ogenj
ni razširil na stanovanjsko
hišo. »Bog ne daj, da bi vče-
raj takole pihalo.«
Škoda je precejšnja - ob na-
šem obisku so čakali cenil-
ca; objekt je sicer zavarovan,
vendar je škoda verjetno
večja. »Vse, kar smo imeli,
je bilo gor.«
Tudi v Šmartnem so bili
ljudje takoj pripravljeni po-
magati. Ludvik Stopar s Ka-
ritasa v Šmartnem v Rožni do-
lini, ki organizira pomoč, je
povedal, da prebivalci poma-
gajo po svojih močeh - po-
prijeli so za delo, začeli so
zbirati les in drug material,
v nedeljo bo organizirana »na-
birka« po obeh mašah, z zbi-
ranjem pomoči pa namera-
vajo nadaljevati tudi v avgu-
stu.
JURE BERNARD
Foto: ALEKS ŠTERN
Poletne vročinske nevihte povzročijo največ udarov strel.
Lani so v celjski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševa-
nje, ki pokriva 32 občin zahodnoštajerske regije, zabele-
žili sedem udarov strel, ki so povzročile požar v naravi, in
deset udarov strel, ki so zanetile požare na objektih.
Preventivna ukrepa za objekte, ki seveda nista stood-
stotno zanesljiva, sta strelovod in kvalitetna ozemljitev
elektroinštalacij. Sami pa se lahko zaščitimo tako, da opa-
zujemo vreme - nevihte nastajajo ob frontalnih motnjah
(srečanje hladnega in toplega zraka) ter ob poletni vročini
in sopari - in pravočasno poiščemo zavetje. Znamenje, da
se približuje nevihta, so kopasti oblaki s temnim vznož-
jem in razcefranimi robovi ter oddaljeno grmenje. Čas
med bliskom in gromom nam pove, koliko smo oddaljeni
od kraja bliska - tri sekunde pomenijo približno en kilo-
meter. Najbolj smo ogroženi na vrhovih, grebenih, v bli-
žini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in
žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri vhodih v votline in
pod daljnovodi. Vendar pa tudi v dolinah in globelih ni-
smo povsem varni. Skrajno nevarno je, ko že prihaja do
razelektritve v ozračju: slišimo prasketanje, lasje nam stojijo
pokonci. Takrat moramo počepniti ali sesti na nahrbtnik,
stopala in kolena stisniti skupaj oz. jih prekrižati in jih po
možnosti imeti na neprevodnem materialu (vrv); ne osta-
jajmo v skupini - med osebami naj bo vsaj dva metra raz-
dalje. (Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje)
Jezerce pri Šmartnem - ogenj se je zaradi krme razširil v trenutku. Uničil je zaloge krme in pšenice, stroje...
Št. 29-17. julij 2003
28
Film v živo
Darko Bajič se je rodil leta
1955 v Beogradu; je prvi štu-
dent Beograjske akademi-
je, ki je diplomiral s celo-
večercem, s filmom Direkt-
ni prenos. Od tedaj je po-
snel še dve TV-seriji in šest
filmov (Črni bombarder ima
kultni status). Vojna v ži-
vo je njegov zadnji izdelek,
z režiserjem pa smo se po-
govarjali, ko je spremljal
svoj film na slovensko pred-
premiero na Ljubljanskem
mednarodnem filmskem fe-
stivalu.
V Beogradu sedaj verjet-
no niso ravno idealne raz-
mere za snemanje filma. Je
to res, kakšne izkušnje
imate vi?
To je res. Mnogi pravijo,
da nam je enostavno, ker ima-
mo tako veliko tematik - ker
se nam iz dneva v dan vse spre-
minja. Meni bi bilo mnogo
bolj všeč, če bi se te spremem-
be dogajale drugim, mi pa bi
delali filme, ki bi izhajali le
iz naše domišljije.
Praktični odgovor na to
vprašanje pa je, da smo mi
že v stari Jugoslaviji naredili
največ filmov, zato že od te-
daj obstaja sistem, ki še se-
daj deluje in nam celo v voj-
nih razmerah omogoča sne-
mati filme.
V filmu Vojna v živo se
politika meša v film - se je
podobno dogajalo tudi v re-
snici?
Politika se ni mešala v film,
ker enostavno ni imela časa
za to, medtem ko se je uk-
varjala s svojimi politični-
mi... »akrobacijami«. Am-
pak... poznam anekdoto, ki
najbolje odgovori na to vpra-
šanje. Pred dvema letoma je
v časopisu Duga Miran Mar-
kovič objavil tale stavek:
»Srbska kinematografija je
najbolj kriva za grdo sliko Sr-
bije po svetu.« In po tem zna-
menitem stavku so ministrs-
tvo za kulturo in ostali spon-
zorji prenehali dajati denar
za film. To je bil edini an-
gažma politike v odnosu s fil-
mom. Potem smo lahko sne-
mali, kar smo hoteli.
Mislim, da je normalno, da
se moraš za svoj film boriti.
Imel sem kolege, ki so tedaj
dejali, da iz protesta ne bo-
do več snemali - jaz sem ho-
tel snemati ravno tedaj, rav-
no iz protesta, da skozi film
povem tisto, kar me pritiska.
Včasih za to potrebuješ več
koproducentov - kot je to pri-
mer v Vojni v živo - na tak-
šen način sem tudi posnel tri-
logijo, ki jo sestavljajo Črni
Bombarder, Balkanska pra-
vila in Vojna v živo... sedaj
pa bi pravzaprav rad poteg-
nil črto in se ukvarjal s kak-
šnimi drugimi tematikami.
Kako dolgo ste snemali
ta film?
Obstaja zgodbica v zvezi s
tem. Prišel sem do Dragana
Bjelogrliča in mu dejal, po-
glej, vojna se je začela, mi
pa še nismo začeli snemati.
[Smeh.) Ne, res. Potem smo
našli scenarista in on je za-
čel pisati. O stvareh, kakor
so se sproti dogajale. S tem
smo se nalašč izognili distanci
do dogajanja in bili povsem
trenutni, aktualni. Kakšnih 15
dni smo se mučili in vlekli
našega junaka sem in tja, me-
njali karakterje, spreminja-
li dogodke...
Zveni precej kaotično.
Da, ampak v tej fazi dela
je moralo biti kaotično - na
tak način šele ugotoviš bis-
tvo tega, kar delaš. Tudi to je
neka vrsta šole. In na tak na-
čin smo dejansko v film uje-
li del našega življenja; tako
je šele film zares podoben ča-
su, v katerem nastaja, in šele
tako lahko zadovolji gledal-
ce in kritike... In šele tako je
zares podoben režiserju in
njegovi viziji sveta, kar film
mora biti.
Delovalo je - film je imel
pri vas do sedaj okoli
240.000 gledalcev...
Da, sedaj že okoli 300.000.
Poleg tega je film izbran za
jugoslovanskega kandidata za
nominacijo za oskarja.
Načrti za prihodnost?
Nov film je že v načrtu, v
pripravi - to bo film po ro-
manu Patricka Bessona, Cer-
tain melancholy. Po mnenju
mnogih je to ljubezenska
zgodba za novo tisočletje.
PETER ZUPANC
Ena na ena
Film Mladena Matiče-
viča poskuša biti takšen kot
njegov glavni junak. Red-
kobeseden, neustrašen,
kritičen, zadržuje se nad
moralo družbe, ki ga ob-
kroža. Ena na ena je urba-
na drama, ki kaže surovo
življenje na asfaltu: oko-
rele kriminalce, mularijo
brez možnosti uveljavlja-
nja svojih sposobnosti,
zdavnaj izgubljene talen-
te, velike hladne sivomo-
dre bloke naselja - labirin-
ta, iz katerega kot da ni iz-
hoda. Naslov Ena na ena
pravzaprav ne pomeni le
občasnih košarkaških dvo-
bojev za denar ali »brevol-
veraškega« opoldanskega
obračuna, predvsem po-
meni borbo s temi stalno
snemanimi, gigantskimi,
neizprosnimi nebotičniki,
v katere se strmo zagleda
tudi kriminalec Koma [Ba-
ne Bojovič), preden se za-
ključni obračun
začne. Izgleda
kot bi se priklo-
nil sodniku, ki je
izzval situacijo,
jo obUkoval - ter
navsezadnje tak
zaključek tudi
dovolil. Izgleda kot da bi
se zavedal, kdo je večji od
njega; komu niti on ne se-
že do kolen. Ta efekt - to
stališče - pa sam Zoran Ci-
ča, debitant in pravi košar-
kaš, sta najboljši sestavini
filma; zaradi njiju filmu
vsaj nekaj simpatij ne ui-
de. Preostalo so bolj pre-
krški, vsekakor pa niso
trojke.
Igralska zasedba je v pov-
prečju bolj zakrnela kot
okorela, scenarist Srdjan
Andjelič pa jim je v usta po-
ložil dialoge, ki kar poka-
jo od pretiranih poskusov
približevanja uličnemu žar-
gonu. (Fantom se včasih di-
rektno vidi, da se zaveda-
jo, da govorijo neumnosti
in da se preveč petelinijo...
in da se še sebi zdijo sme-
šni.) Film včasih izgleda kot
karikatura samega sebe; kot
da skuša ponasneti real-
nost, ki pa jo je videl le v
drugih filmih.
Ena na ena je pre-
močrtni sprehod
od westerna do
Eminema, pove-
zava med tem
dvojim, povratek
na neki novi Divji
zahod, ki je nastal na ruše-
vinah Jugoslavije, kjer v bis-
tvu nihče ni kavboj, ker so
vsi postali Indijanci. Kjer
film najbolj uspešno opo-
naša - kjer formulo dovolj
natančno zadene - je naj-
boljši.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Približevanje Jezusu in
filmanje za vsako ceno
Dolge grde pokrajine, vaški frajerji, katerim »bogatenje
besednega zaklada« pomeni zapomniti si enovrstičnico iz
kakšnega akcijskega filma, povsem nesposobni vaški ču-
dak, ki po nekem naključju postane pomočnik lokalne po-
licije... in brutalno posilstvo. Kje se skriva Bog? Režiser
Bruno Dumont s tematskim nadaljevanjem prvenca Jezuso-
vo življenje.
Vsebina: Pharaon De Winter je skoraj bebavi pomočnik
lokalne policije, ki pomaga pri raziskovanju primera posi-
ljene 11-letne deklice. Med preiskavo se druži s »prijatelje-
ma«, hvalisavim Josephom in njegovo punco Domino, v
katero je skrivaj zaljubljen.
Človečnost (Lhumanite, Francija)
Režija: Bruno Dumont
Vloge: Emmanuel Schotte, Severine Caneele
Režiser Darko Bajič']e posnel Cmega bombarderja in TV-
nadaljevanko Sivi dom. Še vedno aktiven, še vedno inovati-
ven. Vojna v živo je nastala na vrat na nos; kot dokaz, da je
snemanje vedno možno. Čisti srbski »inat«. Film v filmu,
tokrat na jugoslovanski način.
Vsebina: Producent Sergej je v nezavidljivem položaju: za
dokončanje svojega filma ne najde svežega kapitaki, račun mu
je blokiran, igralci in člani ekipe so nezadovoljni, bombardi-
ranje države je že napovedano in vsi čakajo, kdaj se bo zares
tudi pričelo. Poleg vseh težav je tu še Mileta - uslužbenec dr-
žavne varnosti, ki hoče aretirati Američana Harveyja, Sergeje-
vega prijatelja in koproducenta filma, ki ga pravkar snemajo.
Jugo ciklus: Vojna v živo (Rat uživo, Jugoslavija)
Režija: Darko Bajič
Vloge: Dragan Bjelogrlič, Aleksander Berček, Vesna Trivalič
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (7. 7. do 13. 7.)
Št. 29 -17. julij 2003
RADIO
29
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
ČETRTEK, 17. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Na krilih ljubezni,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK, 18. julija.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi-
lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po-
doba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-
nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 19. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15
Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih,
12.00 Novice. 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30
Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 20. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack
pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,
11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele,
13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po-
staj Slovenije
PONEDELJEK, 21. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podo-
ba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske
novice, 15.00 Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 17.00
Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
TOREK, 22. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45*Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00
Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljub-
še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
SREDA, 23. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regij-
ske novice. 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
PETEK, 18. JULIJA, OB 19.30: STU-
_DENTSKI SERVIS_
Poletno delo
v oddaji Študentski servis, ki je tudi v po-
letnem času na sporedu vsak petek ob 19.30,
lahko slišite ponudbo študentskih in mla-
dinskih servisov v celjski regiji. Objavljamo
ponudbe Študentskega servisa Maribor, po-
slovalnic Celje, Žalec, Velenje in Slovenske
Konjice. Slišite lahko tudi ponudbo Mladin-
skega servisa Velenje, poslovalnice Žalec, Štu-
dentskega servisa Celje in Študentskega ser-
visa Študent iz Celja. Kakšna so aktualna de-
la v poletnem času in seveda tudi ugodnosti,
ki jih ponujajo študentski in mladinski ser-
visi, boste izvedeli, če boste prisluhnili naši
oddaji.
PONEDEUEK, 21. JULIJA, OB 12.15:
BINGO JACK
Jack pot zadetek je...
Vsak ponedeljek, petnajst minut čez dva-
najsto, izbiramo v oddaji Bingo jack slo-
vensko in tujo skladbo tedna. Poslušalci
ste dobro sprejeli poletno prenovljeno od-
dajo, združitev izbora slo-
venske in tuje skladbe. Tu-
di v prihodnje boste lahko
vsem osmim predlogom v
celoti prisluhnili med 9. in
10. uro, ob 12. 15 uri pa se
začenja glasovanje. Glasu-
jete lahko na več različnih
načinov. Tisti, ki nam piše-
te na naš elektronski naslov
desk.radio@radiocelje.com
ali pa v SMS nabiralnik 031-
760- 461, napišete številko
predloga, za katerega gla-
sujete, in pripišete pri do-
mačem delu D, pri tujem de-
lu pa T, kar pomeni doma-
čo in tujo skladbo. Pripiše-
te lahko tudi svojo glasbe-
no željo, saj v vsaki oddaji
izžrebamo dva glasovalca in
jima uresničimo željo. Na
svoj račun pridejo tudi tisti, ki nas pokli-
čejo na tel. številki 49-00-880 ali 49-00-
881, saj sta med 20 klici vedno tudi dve
srečni številki, ki prinašata nagrado. Zma-
govalni skladbi zavrtimo vsak dan ob 8.40
in 17.45.
Jack pot tega tedna sta skladbi Irene Vrč-
kovnik Ustvari me in We just be dreamin
skupine Blazin Squad.
ČETRTEK, 24. JULIJA, OB 10.10: POP
ČVEK
I mil • ■
Album Nekje vmes skupine
Nude
v oddaji Pop čvek bo sogovornik Simone
Brglez Boštjan Dermol (na sliki), pevec sku-
pine Nude. V studio Radia Celje smo ga po-
vabili iz več razlogov. V petek, 25. julija,
namreč Boštjan, Luka, Gaber, Teodor in Ro-
bert odhajajo na tradicionalni »sindikalni«
izlet na morje, poleg tega pa je na policah
trgovin s ploščami tudi njihov najnovejši
album z naslovom Nekje vmes. Boštjan bo
v oddaji predstavil nekatere skladbe, pove-
dal, kako izgledajo njihovi t. i. sindikalni
izleti, in izdal nekatere načrte za drugo po-
lovico leta.
Št. 29-17. julij 2003
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	FEELGOODTIIVIE-PINK	(5)
2.	BRINGMET0LIFE-EVANESCENSE(3)
3.	DONT VVANNA LOSE THIS FEELING -
DANNIIMINOGUE	(4)
4.	BUSSINES-EMINEM	(2)
5.	HOLLYWOOD-MADONNA (1)
6.	INTUITION-JEVVEL	(2)
7.	SCREAMFORMORE-KATERVAN (1)
8.	21 OUESTIONS-
50CENTFEATURING NATE DOGG (7)
9.	ANYPLACE,ANYWHERE,ANYTIME
2003-NENA&WILDEKIM (4)
10.	ROCKYOURBODY-
JUSTINTIMBERLAKE	(6)
DOMAČA LESTVICA:
1.	RAVE-SIDDHARTA	(3)
2.	NEKJEVMES-IMUDE&STGP	(4)
3.	TV-ŠANKROCK	(7)
4.	DOBRO SI ME OGLEJ-UNiaUE	(5)
5.	VRN'SEKMEN'-BIGFOOTMAMA (3)
6.	ŠETAMNE-TINKARAKOVAČ	(1)
7 JAZ IN TI-PIKA BOŽIČ	(4)
8.	TISIOBMENI-MONIKAPUČEU (2)
9.	KO MENE VEČ NEBO-
SLAVKO IVANČIČ	(2)
10.	ČAR NOČI-
BILLY'SPRIVATEPARKING	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
FAINT-LINKINPARK
SOMETHINGBEAUTIFUL-
ROBBIEVVILUAMS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ČAR NOČI - BILLY S PRIVATE PAf .KING
VSI SO REKU-JASMINA CAFNIK
Narrajenca:
Miško Čuk, Zoisova 34, Slovenske
Konjice
Tine Pilih, Savinjska 3, Žalec
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo
podarja ZKPRTVS. na oglasnem
oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHSplus
1.	ZLAT KLAS-KLAS	(9)
2.	BILSIEDINI-VIGRED	(2)
3.	ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV-
VITEZICEUSKI	(4)
4.	FANTOVŠNA-NAVIHANKE . (1)
5.	POPLAČAL SI DOLG POET-
ZREŠKA POMLAD	(3)
Predlog za lestvico:
POT DOMOV-UNIKAT
SLOVENSKIH 5 plus
I KOZOLCI-POGUM	(7)
2.	NAMUUAVI-KRJAVEU (3)
3.	SRCE GOZDARJA-RUBIN (4)
4 SENOŽET MOJE MLADOSTI-
BOBRI	(2)
5. ZAZMJEREN-
ANUR'COALPADVEJ	(1)
Predlog za lestvico:
ZAUUBUENI-VITA
Nagrajenca:
Barbara Pirš, Strmca 58, Laško
Valerija Brglez, Bezina 65, SI. Konjice
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
30
NASVETI
POGLEJMO V PRIHODNOST
Več domišljije pri šifraii
Vesela sem, da ste me za-
sipali z vprašanji in da mi
zaupate, vendar pa vsem
naenkrat ne morem poteši-
ti radovednosti, zato boste
morali nekateri na odgovor
malce počakati. Pa saj ra-
zumete, mar ne?
Pojavil pa se je tudi manj-
ši problem. Dogaja se, da se
pojavlja več enakih šifer. Zato
vas prosim, da si za rezervo
izberete še eno šifro in jo pri-
pišete, da ne bo pri objavi od-
govorov na vaša vprašanja pri-
hajalo do nejasnosti. Ali pa
šifri dodajte še kakšno šte-
vilko. Uporabite domišljijo.
Tako bo volk sit in koza ce-
la.
Šifra NANA
Kot kaže, živite kar pestro,
razgibano življenje, pa čeprav
morda vi tega niti ne opazite
v polni meri. Sprašujete me,
kako kažejo prihodnji tren-
di v trenutni službi.
Nakazane so spremembe
na bolje, kažejo pa se tudi
nove smernice. V bistvu se
vam obeta prelomnica. Ka-
že se možnost napredovanja.
Morda vam bo v bližnji pri-
hodnosti ponujena možnost
dodatnega izobraževanja in
izpopolnjevanja. Sprejmite
to možnost, ker vam bo od-
prla nova vrata in nove, boljše
možnosti. Sicer pa se vam v
obdobju 12 do 18 mesecev
kaže celo možnost menjave
službe.
Naslednje vaše vprašanja
zadeva čustva. Problema ni-
ste izpostavili, zato upam, da
vam bo odgovor kljub temu
razsvetlil težavo. Ste v dvo-
mih. Ne veste, kako bi ukre-
pali, vendar pa ste vi tisti, ki
boste imeli možnost izbire
in odločanja. Prav je, da ste
malce previdni in da ne rea-
girate brezglavo, vendar pa,
če boste preveč mencali, se
morate zavedati, da lahko ne-
koga tudi mine potrpljenje.
Nasvet je, da prisluhnete se-
bi, svojemu srcu in prvemu
vtisu, ki ste ga dobili o tej
osebi. Nikar ne iščite prikri-
tih motivov. Nova zveza je
na obzorju. Nekdo je že v vaši
bližini, vendar pa vi še niste
popolnoma prepričani. Je za-
nesljiv, inteligenten, odprtega
duha. Veliko časa posveča svo-
ji karieri, vendar zna biti po-
zoren in čustven. Od vas je
odvisno, kako se boste odlo-
čili. Srečno.
šifra SONČEK
24
Niste omenili, ali ste v služ-
bi ali ne. Torej, v primeru.
da ste brez službe, jo boste v
prihodnosti dobili. Vendar pa
je le-ta pogojena z dodatnim
izobraževanjem. Razmislite
o tem in se pozanimajte, kaj
lahko na tem področju sto-
rite sami.
V primeru, da službo že
imate, pa se kaže možnost na-
predovanja ali pa celo mož-
nost zamenjave službe, ven-
dar le, če ste se pripravljeni
dodatno izobraževati in iz-
popolnjevati.
Sprememba se obeta tudi
na vašem čustvenem področ-
ju. Vendar morate najprej
ugotoviti, kaj pravzaprav
sploh želite. Če ste zvezo pre-
kinili, ker ste prišli do za-
ključka, da tako ne morete
več dalje, potem to svojo od-
ločitev tudi ozavestite. Se pra-
vi, sprejmite to. Kaže namreč,
da na tihem še vedno hrepe-
nite po bivšem partnerju in
upate, da se bo zadeva konč-
no uredila. Upate, da se bo
vse spremenilo samo od se-
be in da se bo vse čudežno
postavilo na svoje mesto ta-
ko, kot bi po vašem naj bilo.
Zavedati se morate, da je »ča-
robna paličica« za ustvarja-
nje boljše prihodnosti v va-
ših rokah. V vsakem prime-
ru se na tem področju kaže
pozitivna sprememba. Priha-
ja nekdo (na tistega iz prete-
klosti pozabite). Ta moški je
nežen, ljubeč, pozoren, mor-
da na trenutke malce nego-
tov, vendar je odgovoren. Na
vas je, da odprete srce in oči.
Ta oseba ni iz vaše nepo-
sredne bližine. Možno je, da
ga boste srečali nekje na kak-
šni poti. Ta pot je lahko kratka,
morda samo od doma do tr-
govine ali službe. Spremem-
ba bo velika, pomeni lahko
tudi skupno življenje s to ose-
bo in novo družino. Le po-
gumno!
Zdravje: Kaže se predvsem
povečana občutljivost v pre-
delu rodil. Za sedaj ni hude-
ga, vendar pa le redno hodi-
te na preglede. Sicer pa vas
tarejo težave, ki so poveza-
ne z psiho. Ste izjemno ne-
gotovi, nervozni in čustveno
občutljivi. Zaradi vsega tega
se lahko pojavljajo težave z
želodcem in prebavo. Poma-
gate si lahko predvsem sami.
Storite kaj zase. Ne zapiraj-
te se med štiri stene. Posta-
nite pozorni do sebe in se
imejte radi.
šifra STRELEC
69
Poslali ste zelo skope po-
datke, zato bo temu prime-
ren tudi odgovor. Vaši šifri
sem dodala številko, ker je
še nekdo poslal kupon z ena-
ko šifro.
Težave na področju zdravja
se vlečejo že nekaj časa. Pred-
vsem se kažejo težave s krv-
nim obtokom in obtočili. Ka-
žejo se tudi težave na področ-
ju glave in težave z živci. Pos-
vetujte se s svojim zdravni-
kom in ukrepajte. Storite kaj
zase. Velikokrat imate obču-
tek, da se nikakor ne more
nič izboljšati. Pa ni tako.
Ukrepajte!
Zanima vas tudi denar, kot
ste napisali. Domnevam, da
vas zanima prihodnji trend na
tem področju. Nekih večjih
prilivov, ki bi prišli sami po
sebi, ne bo. Vsaj še nekaj ča-
sa bo stanje na tem področju
odvisno predvsem od vas sa-
mih. Svetujem vam večji nad-
zor nad porabo, predvsem se
izogibajte nepremišljenim iz-
datkom. Ste kaj razmišljali o
dodatni zaposlitvi? Kot kaže,
se obeta neko priložnostno de-
lo, ki pa vam bo ponujeno ne-
pričakovano in na hitro. Tu-
di vi se boste morali v zvezi s
tem zelo hitro odločiti. Raz-
mislite o tej možnosti.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
KAJ BI DANES KUHALI
Vrtna zabava in
peka na žaru
Vrtna zabava, kjer se hra-
na pripravlja na žaru, je
idealna za povabilo večje-
ga števila prijateljev. Odlič-
na je za vsako priložnost:
za resne poslovne pogovo-
re ali za nakladanje vsake
sorte. Z umetnostjo peke na
žaru in vso znanostjo, ki
sodi zraven, vam bo uspe-
lo, da bodo urice minile
sproščeno in prijetno.
Potrebujete raženj, najbo-
lje z rešetko, ki jo lahko po-
ljubno naravnamo, oglje ali
brikete, steklenico z razpr-
šilcem za vodo (model vod-
nega razpršilca za škroplje-
nje cvetja), dolge klešče-opri-
jemalke za raženj, veliko zaš-
čitno rokavico.
Pričnite tako, da dobro na-
ložite oglje; naj ga bo kar ve-
lik kup. Dodajte malo goril-
ne tekočine in prižgite. Na-
to se je potrebno le še obo-
rožiti s potrpljenjem, saj mo-
rate počakati, da kosi oglja
posivijo. To lahko traja pol
ure ali pa tudi celo uro, od-
visno od vrste oglja. Nikakor
ne pričnite s peko prehitro,
saj raženj ne bo dovolj vroč.
Zamešajte svojim gostom
osvežilno pijačo (primerne
so tiste v različicah z razni-
mi vrstami sadja, kot so ana-
nas, banane in pomaranče in
morda z okroglo rezino ku-
marice, zataknjeno namesto
limone za rob kozarca), se-
dite pred raženj in uživajte.
Vendar ne pozabite nadzira-
ti oglja, ki mora goreti ena-
komerno.
K mesu z žara se bo odlič-
no prilegla navadna zelena
solata z malo svežega sadja.
Ananas poskrbi za kislost in
melona za sladek okus. Pred-
lagamo, da pomešate več vrst
zelenih solat. Če menite, da
krompir nujno sodi zraven,
pripravite še krompirjevo so-
lato. Drugačen in zelo okusen
je preliv z limeto. Preizkusite
ga. Zmešajte 3 dele dobrega
olivnega olja z 1 delom soka
limete. Dodajte 2 žlici slad-
korja (ali po okusu), malo po-
pra in še manj ingverja. Vse
skupaj dobro premešajte. Po-
leg ponudite kmh in veliko rde-
čega vina, pa bodo vsi zado-
voljni in dobre volje.
Če bodo nekoliko kasneje
gostje še lačni, jim lahko po-
nudite banane in camembert,
ki jih segrejete na žerjavici in
servirate z brusnicami. Slast-
no in neizmerno imenitno, po-
leg tega pa izkoristite idealno
vročino žerjavice - sir posta-
ne lepo kremast. Položite neo-
lupljene banane na rešetko, tri-
kotnike camemberta pa po-
prej zavijte v folijo. Oboje naj
se dobro pregreje, približno
četrt ure bo trajalo, za vsako
stran do 7 minut. Pripravite
po eno banano in trikotnik si-
ra po osebi.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 29 -17. julij 2003
NASVETI
31
Čipkasta
romantika v belem
Poletno garderobo si lahko popestrite z doma prenovljenim oblačilom
' še nekaj zemeljskih vrt-
ljajev in počitnice bodo do-
segle letošnje vrelišče. Ne
glede na to, ali se zdajle hla-
dite kje ob morju ali se po-
tite na vročem mestnem as-
faltu, je razgled na levo in
desno z modnega zornega
kota podoben.
Pravzaprav se kaže takšna
slika že nekaj časa. Dejstvo
namreč je, da sodobne mode
ne narekujejo več modni ob-
likovalci, temveč ulica. Kje za
božjo voljo je glamur, smo se
spraševali na minulih sloven-
skih festivalih zabavne glas-
be; kje so slovesne, lesketa-
joče in romantično valujoče
podobe, na katere smo še vče-
raj prisegali? Brez dvoma vla-
da na našem medijskem pri-
zorišču neka nova estetika, saj
je bilo na nastopajočih videti
večernih toalet komaj za vzo-
rec. Pa še kakšno med njimi
bi bilo bolje takoj spraviti na
podstrešje pozabe...
PouHčna moda, čeprav ti-
sta z zvenečimi blagovnimi
znamkami in vse prej kot ce-
nena, je preplavila naš vsak-
dan. Celo v zadušljivi polet-
ni vročini nam narekuje tež-
ke cargo-vojaške hlače, do-
datno obtežene z obilico že-
pov, zadrg, poklopcev, pa
obuvala z 10-centimetrskimi
podplati in to v vrelih dneh,
ko že bosa stopala včasih ko-
maj premikamo...
Seveda pa je modro vede-
ti, da je moda s svojimi mu-
hami na svetu tudi zato, da
je ne upoštevamo. Če se ne
vidite v množici modnih žr-
tev, se pač še naprej oblačite
po svoje. Ali pa stopite z naj-
bolj široke in bučne modne
ulice na kakšno mirnejšo, ven-
dar še vedno trendovsko pot...
Moda iz
domače
»šivalnice«
če nežna, bela čipka de-
luje pomirjajoče romantič-
no in nostalgično na vašo du-
šo, si jo le privoščite!
V odgovor military, safa-
ri in še kakšnemu stilu ob-
lačenja letošnja moda po-
nuja še drugačne predloge.
Prijazni so tudi zato, ker
prebujajo željo po kreativ-
nosti in nizajo ideje, kako
si že obstoječe oblačilo nad-
graditi. To se lahko stori v
prostih počitniških uricah
kar doma.
Saj ni treba, da obvlada-
te pletenje oziroma kvačka-
nje čipkastih vzorcev, s ka-
terim lahko bluzi doplete-
te ali zamenjate en rokav.
Morda pa bi babica žrtvo-
vala kakšen svoj prtiček, ki
bi lahko postal del bluze?
Ali še najbolj enostavno; ku-
pite nekaj metrov čipke ter
z njo obrobite rob bluze,
bombažne majčke, volana-
stega krila...
In uživajte v romantični
svežini čipkaste beline!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebne
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Št. 29 - 17. julij 2003
32
ZA AVTOMOBILISTE
Peta izvedenka BMW serije 5
Pred točno 31 leti je nemš-
ki BMW prvič postavil na
cesto svoj avtomobil višje-
ga srednjega razreda serije
5. Sedaj se pojavlja z novo
verzijo, ki je že peta po vr-
sti. Petica je za nemško av-
tomobilsko tovarno izjem-
nega pomena, saj jo v pro-
dukcijskem pogledu preka-
ša le še serija 3.
Za zunanjost nove petice je
poskrbel ameriški oblikova-
lec Chris Bangle, ki je skupaj
s svojo ekipo naredil tudi več-
jo serijo 7. Mnenja o obliki
tega največjega avtomobila
BMW so zelo različna, del te
polemike se bo nedvomno
prenesel tudi na novo petico,
ki ji že pravijo mala sedmi-
ca. Serija 5 je zrasla v vseh
pogledih, saj sedaj v dolžino
meri 477 centimetrov, med-
tem ko je medosna razdalja
razrasla za 60 milimetrov na
289 centimetrov. Kljub temu
podaljšku notranjosti sedenje
na zadnjih sedežih ni izjem-
no prostorno, čeprav je še ved-
no udobno. Razširili so tako
prednji kot tudi zadnji kolo-
tek, teža pa je med prednjim
in zadnjim delom razporeje-
na v razmerju 50/50. Precej
večji je prtljažnik, ki po no-
vem meri 520, prej je imel
vsega 460 litrov.
Razumljivo je, da je po-
vsem nova armatura, pri če-
mer ima tudi petica sloviti
iDrive (elektronski sistem, s
katerim uravnavamo delova-
nje številnih naprav v vozi-
lu). Še posebej so se potru-
dili pri zvočni zatesnitvi ka-
bine, saj gre za limuzino vi-
sokega razreda, po drugi stra-
ni pa ima avto vrsto tehnič-
nih novosti oziroma poseb-
nosti. Tako je serijsko oprem-
ljen z aktivnim volanom (ac-
tive steering) - elektromehan-
ski pretvornik skrbi za to, da
ni stalnega razmerja med za-
vrtljaji volana. V praksi to po-
meni, da je obračalni krog
pri nizkih hitrostih oziroma
manevriranju bistveno
skromnejši kot pri visokih.
Avto se dokazuje tudi s
head up displiVjem, kar po-
meni, da nekatere podatke o
delovanju vozila voznik lah-
ko prebere na vetrobranskem
steklu. Pri tem je pomem-
bno, da so ti podatki vidni
tudi ob močnejši svetlobi in
da ne motijo voznika med
vožnjo. Podoben sistem so
razvili za vojaško in kasneje
civilno letalstvo. Sedaj tudi
BMW uvaja tisto, kar že ne-
kaj časa pozna Mercedes
Benz. Gre za vozniški radar,
ki skrbi, da vozilo samodej-
no drži varnostno razdaljo do
vozilo pred njim ipd. Tudi
BMW se v novi petici doka-
zuje z lučmi, ki sledijo obra-
čanju volana oziroma koles.
Podvozje novega BMW je v
celoti izdelano iz aluminija,
pri čemer so prihranili 75 ki-
logramov teže, kar seveda ni
mačji kašelj. Pri motorjih so
za začetek nekoliko skromnej-
ši, saj bodo na voljo izveden-
ke 520i, pa 530i in 530d, ka-
sneje pa bodo ponudili še 5251
in 545i (slednjega bo poganjal
bencinski motor V8 s 333 KM).
Vsaj za slovenski trg bo zelo
pomembna začetna različica
z oznako 5201 s 170 KM. Di-
zelski agregat je seveda prav
tako zelo zanimiv, razvija 218
KM in ima 500 Nm navora že
pri 2000 vrtljajih v minuti, pa'
seveda nekaj nižjo porabo v
primerjavi s primerljivi ben-
cinskimi agregati.
Kot kaže, bo prodaja nove
petice pri nas stekla v začet-
ku julija, znane pa so vsaj ne-
katere cene. Tako bo treba
za 520i odšteti 9,45 milijo-
na tolarjev, medtem ko bo ce-
na za 530i in 530d več kot
11 milijonov tolarjev.
BMVV-jeva »mala sedmica«-nova serija 5
Novi audi A3 bo skušal nadaljevati uspešno pot starega modela.
Prihaja novi A3
Audi je z A3 zapeljal v
razred, ki gaje težko dolo-
čiti. Po merah je spadal v
nižji srednji razred (kot re-
cimo golf, pa astra...), ce-
novno pa je bil vsaj razred
više. Toda na trgu se je do-
bro prijel. Sedaj tovarna po-
nuja povsem novo vozilo,
čeprav se na prvi pogled zdi,
da se od nekdanjega A3 ko-
maj kaj razlikuje.
Pa vendarle je razlika več
kot očitna. Predvsem je novi
A3 daljši (meri 420 centime-
trov) , je za 10 milimetrov niž-
ji, ima za 65 milimetrov dalj-
šo medosno razdaljo, prido-
bil je 30 milimetrov v širi-
no. Se pravi, da je nekaj bolj
kupejevski kot prej. Tovar-
na ta hip ponuja zgolj trivratno
izvedenko, medtem ko pri-
de petvratna nekaj kasneje.
Prtljažnik, ki meri do 350 do
1.100 litrov, je ostal bolj ali
manj enako velik, opreme so
tri (attraction, ambition in
ambiente), motorji pa za za-
četek trije, čeprav jih bo ne-
kaj kasneje pet.
Osnovni je 1,6-litrski ben-
cinski štirivaljnik s 102 KM,
sledi 2,0-litrski FSl motor, ki
razvija 150 KM, jeseni pa pri-
de na vrsto športna izvedenka
s 3,2-litrskim šestvaljnikom v
nosu in z 241 KM. Dizelska po-
nudba obsega dva motorja TDl.
Prvi ima pri gibni prostornini
1,9-litra 105 KM, drugi pa pri
dveh litrih 140 KM. Izbira me-
njalnikov je pestra: ročni pet-
stopenjski, pa ročni 6-stopenj-
ski, sledi samodejni šeststo-
penjski in športni DSG. Ta me-
njalnik omogoča hitrejše pre-
tikanje brez odvzemanja pli-
na in je avto zato hitrejši. Po-
gon je speljan na prednji ko-
lesni par, čez čas pride na vr-
sto tudi izvedenka quattro.
V Sloveniji naj bi letos pro-
dali od 400 do 500 audijev
A3, kar ne bo lahka naloga.
Najcenejša različica novega
A3 bo na voljo za 4,1 milijo-
na tolarjev, medtem ko bo tre-
ba za 1,9-litrski TDl odšteti
že 5,2 milijona tolarjev.
Touran, Volksiniagnov
kompaktni enoprostorec
Nemški Volkswagen je
dolgo čakal s predstavitvi-
jo tako imenovanega kom-
paktnega enoprostorskega
avtomobila. Sedaj se tou-
ran, kot se novi in tovrstni
volksvvagen imenuje, vozi
tudi na slovenski avtomo-
bilski trg.
Touran je navzven relativ-
no enostaven, nič posebej raz-
burljiv enoprostorec s klasič-
no nameščenimi vrati (ni dr-
snih) , predvsem pa s povsem
ravno odrezanim zadkom.
Njegovo ime je sestavljenka
dveh imen, in sicer tour (kot
potovanje) ter zadnjega dela
imena VW sharan. Že na pr-
vi pogled je jasno, da je VW
pri tem svojem avtomobilu
postavil v ospredje funkcio-
nalnost in prostornost pred
obliko.
Opreme so tri: basis, trend-
line in highline. Serijsko je
opremljen s številnimi elek-
tronskimi dodatki (ABS, pa
EDS ipd.), predvsem pa s še-
stimi zračnimi varnostnimi
blazinami. Pri gradnji toura-
na so imeli v mislih tudi var-
nost pešcev, kolesarjev in dru-
gih, ki jih utegne avto »sre^
čati« na cesti.
Pri VW z motorji ni kak-
šnih posebnih zadreg. Za za-
četek jih bo pet, je pa jasno,
da bodo kasneje ponudili še
nekaj drugih, tako da bo iz-
bira dovolj pestra. Osnovni
bencinski je 1,6-litrski ben-
cinski štirivaljnik s 102 KM
pri 5.600 vrtljajih v minuti.
Sledi prav tako 1,6-litrski
motor FSl z neposrednim
vbrizgom goriva v valje, pri
čemer razvija 115 KM pri
5.800 vrtljajih v minuti. 2,0-
litrski FSl zmore 150 KM in
bo vsaj nekaj časa naj zmog-
ljivejši agregat v ponudbi
tourana. Dizelska motorja
sta dva, oba iz znane serije
TDl. 1,9-litrski zmore 100
KM, 2,0-lhrski pa 136 KM.
Menjalnika sta dva ročna (5
in 6-stopenjski) in dve pre-
stavni avtomatiki (tudi no-
vi DSG, ki združuje najbo-
lje lastnosti ročnega in sa-
modejnega prestavljanja).
Pri VW pravijo, da ima tou-
ran kar 39 odlagalnih povr-
šin oziroma predalov. Ima do
sedem sedežev, pri čemer se
zadnja dva zložita v dno av-
tomobila; če se bo kupec od-
ločil zgolj za petsedežnega
tourana, mora vedeti, da ka-
snejša vgradnja zadnjih dveh
sedežev ni mogoča.
Po napovedih uradnega
predstavnika naj bi letos pri
nas prodali kakšnih 250 vo-
zil, prihodnje leto pa vsaj
350; menijo tudi, da se bo-
do na Slovenskem kupci naj-
prej in najbolj odločali za di-
zelske modele. Najcenejši
touran je na voljo za dobre
štiri milijone tolarjev, naj-
dražji pa za 5,3 milijona to-
larjev.
HrvaŠka ima »slovenske« clie
Po tistem, ko je Hrvaška
postala članica združenja Cef-
ta, tam znova prodajajo re-
nault clio, ki ga izdelujejo v
Novem mestu. Pred tem so
na Hrvaškem prodajali clie,
izdelane v drugih evropskih
državah in ne v Sloveniji, saj
so bili avtomobili zaradi čud-
nih zakonov nekaj dražji. Si-
cer pa drži, da je clio, tako
kot pri nas, tudi v sosednji
državi eden najbolje proda-
janih avtomobilov.
Renault clio na Hrvaško znova prihaja iz Slovenije.
Mercedese razreda C (na sliki estate) bosta poganjala dva nova dizelska motorja.
Prenovljena motorja za mercedes C
Za razred C je nemški Mercedes Benz pripravil nekoliko spremenjena dizelska motorja
z oznako C 200 CDl in 220 CDl. Prvi agregat bo imel ob nespremenjeni gibni prostornini
po novem 122 KM in 270 Nm navora, medtem ko je moč pri 220 CDl ostala nespremenje-
na, je pa zato večji navor, ki ga je za 340 Nm. Pri obeh motorjih pa se je po tovarniških
trditvah zmanjšala poraba.
Št. 29-17. julij 2003
ZA AVTOMOBILISTE
33
Ugodne ocene za avensis
in peugeota 807
EuroNCAP je organizaci-
j, ki opravlja tako imeno-
jana preizkusna trčenja. V
[adnjih letih so rezultati teh
rčenj postali pomembni tu-
li pri prodaji avtomobilov,
jajvišja možna ocena je pet
iQČk in jih dobi vozilo, ki v
nesreči ustrezno zaščiti
voznika in sopotnike. Pred
nedavnim opravljeni preiz-
lusi kažejo, da sta pet točk,
[orej najvišji možni oceni,
Jobila dva avtomobila, in
sicer peugeot 807 in toyota
jvensis.
Ocena je sestavljena iz dveh
podatkov, in sicer iz podatka
očelnem trčenju s hitrostjo 64
Icm/h v zmečkljivo oviro in
bočnega trčenja pri hitrosti 50
icm/h. Avensis je skupaj do-
bil 88 odstotkov možnih točk
in zato skupno oceno pet zvez-
dic. Podobno dobro, vendar z
manjšim številom zbranih
točk, se je odrezal peugeot 807,
veliko enoprostorsko vozilo
francoske korporacije PSA.
Glede na to, da tako rekoč ena-
ko vozilo nastaja tudi pri Ci-
troenu kot C8, Lancii kot phe-
dra in Fiatu kot ulysse, je po-
vsem verjetno, da taka varnost-
na ocena velja tudi za ta vozi-
la. Tako avensis kot peugeot
se torej pridružujeta družini
tistih vozil, ki so se po tej stra-
ni najbolje izkazala. Kaže ome-
niti, da ima v tej skupini Re-
nault kar tri vozila - vel satisa,
laguno in megana.
Toyota avensis se je uvrstila med najbolj varna vozila s petimi zvezdicami.
Audi nuvolari se seli v nižji razred k A6.
Audi v modelsifi ofenzivi
že pred časom smo pisali o tem, da je Audi na nedavnem ženevskem avtomobilskem
salonu pokazal študijo po imenu nuvolari. To je kupe, ki naj bi popestril ponudbo pri
audiju A8, vendar so si v tovarni premislili. Očitno je tudi, da bo audi nuvolari, če se bo res
pojavil na cestah, kupejevska in morda kasneje tudi kabrioletska izvedenka novega audija
A6. Z velikim A8 imajo pri Audiju nekoliko drugačne načrte, saj naj bi se na cestah
pojavila karavanska izvedenka; kot študija je bila na ogled pod oznako avantissimo. Kdaj
naj bi se vse te nove različice sicer bolj ali manj obstoječih audijev pojavile na trgu, se še ne
ve. Se pa ve, da bodo predstavili kupejevsko oziroma kabrioletsko verzijo audija A4 s
kovinsko streho. Ta se bo odpirala/zapirala podobno kot streha pri peugeotu 307 ali mer-
cedesu SLK.
Nissanova
dizelska
ofenziva
Japonski Nissan se je od-
ločil za pravo dizelsko ofen-
zivo. Tako bo nova micra do-
bila 1,5-litrski dizelski mo-
tor z 82 KM. Tržno ne izjem-
no uspešna almera tino bo do-
bila dizelski motor s 112 in s
136 KM, kar velja tudi za al-
mero. Tudi primeri bodo na-
menili močnejši motor, ki bo
pri gibni prostornini 1,9-li-
tra razvijal 120 KM, medtem
ko naj bi imel zmogljivejši
2,2-litrski motor 139 KM.
Ampak tisto najpomembnej-
še šele prihaja: vsi avtomo-
bih z dizelskim motorjem
bodo stali enako kot z ben-
cinskimi agregati. Očitno je,
da je japonska avtomobilska
tovarna, ki dela pod Renaul-
tovim vodstvom, zvozila iz
lanskih rdečih številk. Tako
vsaj kažejo zadnji podatki,
saj je imel lani Nissan sko-
raj sedem milijonov evrov do-
bička.
Spomladi CL 65 AMG
Naslednjo pomlad na trg pripelje mercedes CL 65 AMG.
AMG je v lasti Mercedes Benza in izdeluje športne izve-
denke sicer že znanih mercedesov. CL 65 AMG bo poga-
njal 6,5-litrski 12-valjnik, ki ponuja 612 KM in ima 1.000
Nm navora. Po tovarniških podatkih zmore 100 km/h do-
seči v 4,5 sekunde, najvišja hitrost pa je tovarniško omeje-
na na 250 km/h. Avto bo serijsko opremljen s 5-stopenj-
sko prestavno avtomatiko, ki jo ima tudi maybach. Cena
še ni znana.
Tudi tata indigo
SW
Indijska Tata pri nas ni posebej znana, čeprav se avtomo-
bilski del te velike korporacije pojavlja tudi na slovenskem
trgu. Tata izdeluje marsikaj, saj je njen letni promet vreden
več kot deset milijard dolarjev in zaposluje kar 218 tisoč
ljudi. Med avtomobilskimi novostmi, ki jih ponuja Tata, je
tudi karavanski indigo station wagon. Avto meri v dolžino
413 centimetrov, kar pomeni, da se vozi v nižjem srednjem
razredu. V prtljažnik gre ob osnovni postavitvi sedežev 410
litrov prtljage, za pogon pa bosta skrbela bencinski in dizel-
ski motor. Prvi bo razvijal skoraj 63, drugi pa 52 kVV, serij-
sko pa naj bi bil indigo SW opremljen z eno zračno varnost-
no blazino, protiblokirnim zavornim sistemom ABS, celo
klimatsko napravo, medtem ko si bo mogoče za dodaten
denar omisliti aluminijasta platišča, usnje na sedežih in po-
dobno.
Tata indigo station vvagon
Št. 29-17. julij 2003
34
nasveti
test
Ste srečen človek?
Vsi radi sanjamo o sreči in si
jo želimo doživeti v zvrhani me-
ri, pri tem pa pogosto sploh ne
vemo, kaj nam dejansko pome-
ni. Kako si jo predstavljamo ozi-
roma kaj smatramo pod tem poj-
mom. Ste se že kdaj vprašali, kaj
vam pomeni sreča in kako bi jo
najlažje priklicali v svoje živ-
ljenje?
Vabimo vas, da se lotite reševa-
nja današnjega testa in se preko la-
birinta vprašanj podate naproti ja-
sni podobi svoje sreče. Ne bodite
preveč presenečeni, če boste na
koncu odkrili radost v popolno-
ma novi perspektivi - sreča ima na-
mreč nešteto obrazov, vsak izmed
njih pa je po svoje čaroben in ne-
nadkriljiv.
1)	Notredamski zvonar, popu-
larna risanka Walta Disneyja, je
po vašem mnenju:
a)	čarovnija, ki ti lahko v enem
samem dnevu spremeni življenje
b)	simbol zmage razuma in po-
guma nad temnimi silami
c)	odsev sanj, ki jih v svojem sr-
cu nosi sleherna ženska
2)	Pitje prave kave ali čaja vam
pomeni:
a)	prijeten obred
b)	priložnost za oddih od trdega
dela
c)	čaroben trenutek, ki ga delite
s svojimi najdražjimi
3)	Dan, ki bi bil dolg kot celo
leto, si zamišljate kot:
a)	idiličen poletni dan na deželi
b)	ljubezenski roman brez kon-
ca
c)	vročo noč s partnerjem svo-
jih sanj
4)	Ganljiv ljubezenski film vas
prevzame predvsem zaradi:
a)	okolja v katerem se odvija,
scenografije in kostumov
b)	izjemnih igralcev
c)	vroče strasti med zaljubljen-
ci
5)	Katera izmed naslednjih pri-
merjav vam je najbližje? Srečni
ste kot:
a)	vzhajajoče sonce
b)	riba v vodi
c)	brezskrben otrok
6)	Za svoj rojstni dan ali god:
a)	se nikakor ne odpoveste svoji
najljubši torti
b)	si izjemoma privoščite brez-
glav nakup in mimogrede potroši-
te ogromno denarja
c)	se odločite organizirati noro
in ekstravagantno zabavo
7)	Film Ljubezenska zgodba je
za vas:
a)	zanimiv prikaz vsakdanjosti
b)	radoveden pogled v človeško
usodo
c)	hvalnica ljubezni
8)	Katero izmed mitoloških,
sanjskih bitij vam je najbolj pri
srcu?
a)	angel
b)	vila
c)	morska deklica
9)	Včasih je moč ljubezensko
strast izraziti in doživeti tudi kot:
a)	čudovito norost
b)	vznemirjenost in ekstazo
c)	potovanje v neznano
10)	Superman, priljubljen film-
ski lik, je po vašem mnenju:
a)	zaščitnik in simbol humano-
sti
b)	kavalir in gentleman par ex-
cellence
c)	nemogoč moški
11)	Življenje se vam sem ter tja
zdi kot:
a)	radostni ples v dvoje
b)	reka, ki se bo vsak čas ustavila
c)	turški marš, ki vas žene v nez-
nano
12)	Na kaj pomislite ob žalost-
nem prizoru v ljubezenskem ro-
manu ali filmu?
a)	ljubezen ne pozna meja
b)	ljubezen pomeni tudi in pred-
vsem trpljenje
c)	velike ljubezni se prekalijo v
bolečini slovesa.
Rešitev:
Največ odgovorov z oznako a:
sodite med ljudi, ki si znajo pri-
sluhniti, se zatopiti v svojo notra-
njost in prepoznati podobo svoje
duše. Življenje jemljete z vesele in
optimistične strani in verjamete, da
vas spremlja sreča. Uživati skušate
v drobnih vsakdanjih radostih, znate
si prilagoditi situaciji in s kančkom
šarma sprejeti tudi bolečino, pri če-
mer skrbite, da bič gorja čimmanj-
krat udari po vaših plečih. Sreča je
za vas skrita v majhnih, na videz
nepomembnih dogodkih, predstav-
ljate si jo kot mozaik, sestavljen iz
miniaturnih dragocenih kamenč-
kov, ki jih zbirate in kombinirate
po lastnem okusu. Lahko bi rekli,
da znate uživati življenje in znate
osrečiti sebe in svojo okolico. Sim-
bol vašega življenja je vrtnica, s svo-
jo omamno dišečo poetičnostjo in
privlačno nežno zunanjostjo.
Največ odgovorov z oznako b:
v življenju vas vodi predvsem duh,
da vam je duševnost pomembnej-
ša od telesnih užitkov in fizične ra-
dosti. Privlači vas potovanje v last-
no notranjost, iskanje novih poti
in načinov zbližanja z ljudmi, ki
so vam pri srcu. Uživate v delu in
ustvarjanju, še raje pa svoj prosti
čas preživljate v harmoniji s svoji-
mi najdražjimi - takrat ste tudi sreč-
ni. Mozaika sreče niste pripravlje-
ni graditi sami, marveč prisegate
na timsko delo in ga skušate obli-
kovati skupaj. Uživate v razdaja-
nju in prejemanju, pri tem ste se
pripravljeni celo odrečf svojim ci-
ljem oziroma jih preliti v eno z os-
talimi. Vaš odnos do radosti sim-
bolizira mistični lotosov cvet, ki v
azijski mitologiji velja za poduhov-
Ijeno sveto rastlino.
Največ odgovorov z oznako c
vas uvršča med posameznike, iz-
brance usode, ki strastno doživlja-
jo svojo srečo in si želijo spreme-
niti svoje življenje v prepričanju,
da bi ga lahko le tako zares uživali.
Doslej ste se pogosto kontrolirali
in se imeli na vajetih, zadnji čas pa
ste zbrali dovolj poguma in rado-
vednosti ter začeli razmišljati o nez-
nani sreči, ki vas morda čaka nek-
je daleč ali pa kar za prvim voga-
lom. Čutite izziv in željo po spre-
membi, ki vam bi odstrla tančico
skrivnosti, ki ovija vašo prihodnost.
O sreči ste doslej pogosto samo sa-
njali, zato jo želite sedaj zaužiti z
vsemi čuti in jo izpiti do dna. Za to
ste pripravljeni tvegati in poskusi-
ti storiti veliko več kot doslej, ko
ste le sanjali. Simbol vaše notra-
njosti predstavlja skrivnostna orhi-
deja, ki ponazarja ljubezen in strast.
Poletni izbori
Vroče knjižne in
filmske police
Morje, sonce, plaža in prijetna
senca. Morda tudi domača tera-
sa ali senca jablane. Vendar ne-
kaj manjka - dobra knjiga v ro-
kah. Naj bo to roman, novela,
poezija ali strokovna literatura -
za vsak okus se nekaj najde. Knji-
garne in knjižnice ponujajo mno-
go knjig in knjižic za vroče po-
letne dni.
V trgovinah Mladinske knjige so
ravno v ta namen izdali nekaj žep-
nih knjižic, ki jih zlahka vzame-
mo s sabo na plažo, bazen ali pa
jih beremo v domačem naslonja-
ču. Vroče ljubezenske zgodbe,
spletke, umori, lov za zločinci...
vse to najdemo v ljubezenskih in
kriminalnih romanih znanih av-
toric, kot so Agatha Christie, Da-
nielle Steel, Mary Higgins Clark,
Sidney Sheldon, Amanda Quick
in Barbara Taylor Bradford. Sicer
pa bralci očitno radi posežejo tu-
di po nekoliko bolj zahtevnem bra-
nju, o čemer priča lestvica najbolj
vročih in najbolj prodajanih knjig
ta hip.
L Alamut, Vladimir Bartol, Sa-
nje
2. Baudolino, Umberto Eco,
MKZ
3.	Artemis Fowl. Operacija Ark-
tika, Eoin Colfer, MKZ
4.	Rdeča bukev, Maeve Binchy,
MKZ
5.	Velika laž: 11. september,
Thierry Meyssan, Orbis
Lestvica Aškerčeve knjigarne in
papirnice založbe DZS se rahlo raz-
likuje. Prodaja knjig je seveda od-
visna od meseca, sezone in oglaše-
vanja določene knjige. Izgleda ne-
kako takole:
1.	Velika laž: 11: september,
Thierry Meyssan, Orbis
2.	Vesolje v orehovi lupini, Step-
hen Havvking, Učila
3.	Izbrano delo, Jože Pučnik,
MKZ
4.	Srečna kuhinja, Jamie Oli-
ver, ValeNovak
5.	Genom, Matt Ridley, Učila
Tudi Mohorjeva knjigarna ponu-
ja mnogo zanimivih knjig za resno
in lahkotno poletno branje. Neka-
tere so v žepnih izdajah, druge v
klasičnih trdih vezavah. Večino je
izdala prav Mohorjeva družba.
1.	50 angelov za vse leto, An-
selm Griin, Mohorjeva družba
2.	Razvajenost - rak sodobne
vzgoje, Bogdan Žorž, Mohorjeva
družba
3.	Rad te imam, Phil Bosmans,
Mohorjeva družba
4.	Mala knjiga o pravi sreči, An-
selm Griin, Mohorjeva družba
5.	Moč pozitivnega mišljenja,
Norman V Peale, Mohorjeva družba
4
izposoja icnjig
v Osrednji knjižnici v Celju s(
prav tako na voljo raznovrstne knji
ge, ki si jih lahko ne samo poleti
ampak skozi vse leto izposodimo
Njihova edina napaka je, da jih mo
ramo po določenem času tudi vr
niti, drugače pa so knjige enako ber
Ijive kot tiste, ki jih kupimo. V od
delku za najmlajše si ljudje v teij
času najbolj sposojajo različne zbir
ke, v katerih se nahaja več knjig i
istim junakom. Njihova lestvica iz-
posoje je takšna:
1.	Harry Potter and the Order oj
the Phoenix, J.K. Rovvling
2.	Severni sij, Pretanjeni nož!
1. in 2. del trilogije, Philip Pulil
man |
3.	Zbirka zgodb o Karli Umeij
in Doktorju Kukalo, Gerit Kopiet^
4.	Zbirka Mala čarovnica LiL
F. Knister	j
5.	Zbirki Kurja polt in Soba noč-
ne more, R. Stine
V oddelku za odrasle je v polet-
nem času največ povpraševanja pa
romanih znanih avtorjev. Ljudje si
izposojajo predvsem različne ro-
mane istih avtorjev.
1. Rdeča bukev, Maeve Binchy|
2.	Škandal, Amanda Quick
3.	Reporter, Colin Dexter
4.	Kruto in nenavadno, Patri-
cia Cornvvell
5.	Izgubljeni sveženj. Rudi Še-
ligo
Vroče fiimsice
police
Gledanje televizijskih programov
in filmov je dandanes najpogostej-
ša oblika preživljanja prostega ča-
sa. Vsak od nas si rad kdaj ogleda
kak dober film - v kinu ali doma.
Celjske videoteke nudijo zelo pe-
stro izbiro različnih filmskih žanrov,
znotraj teh pa večino filmov, ki smo
si jih lahko ogledali tudi v kinu. Med
petimi trenutno najbolj izposojanimi
videokasetami in DVD-ji naslednji:
8 milj (8 Mile), Eminem in Kim Ba-
singer, drama. Kdo je Bourne {The
Bourne identity), Matt Damon, tri-
ler, Prenašalec (The Transporter),
Jason Statham, akcija. Noč čarov-
nic: Vstajenje (Halloween: resur-
rection), Jamie Lee Curtis in Busta
Rhymes, grozljivka. Poker, Borut
Veselko in Magnifico, triler, Moja
obilna grška poroka (My big fat
greek vvedding), Nia Vardalos in John
Corbett, komedija. Nevarna smer
(Changing lanes), Ben Affleck in Sa-
muel L. Jackson, triler. Sam proti
vsem (The art of War), Wesley Sni-
pes, akcija.
NEŽA MIRNIK
Št. 29 -17. julij 2003
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 29 - 17. julij 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE	36
Št. 29 - 17. julij 2003
MALI OGLASI - INFORMACIJE
37
Št. 29 - 17. julij 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 29 - 17. julij 2003
VODNIK
39
Št. 29-17. julij 2003
40
ZANIMIVOSTI
V znamenju grafitov
Mladinski center Celje
(MCC) je minuli ponedeljek
zaključil z mednarodno
mladinsko izmenjavo, ki so
jo organizirali v sklopu pro-
grama Evropske unije Mla-
dina. Tema izmenjave so bi-
li grafiti, ki so jih mladi sli-
kali teden dni.
Na izmenjavi je sodelova-
lo 17 mladih iz petih držav:
Bolgarije, Italije, Nizozem-
ske, Romunije in Slovenije.
Izmenjavo je skoraj v celoti
plačala Evropska unija, ne-
kaj bo plačal Mladinski cen-
ter, 30 odstotkov potnih
stroškov pa so si morali ude-
leženci plačati sami. Mlade
je v Slovenijo privabila tema
izmenjave, torej grafiti, saj
Slovenije v večini primerov
niso poznali. Grafite so sli-
kali na zunanje stene MCC-
ja (po tem, ko so jih preple-
skali), poslikali pa so tudi
dvorano MCC-ja. Organiza-
torji so sicer želeli, da bi mla-
di slikali tudi po mestu, ven-
dar občina ni pokazala zani-
manja.
Pomanjkanje zanimanja in
tudi strpnosti do grafitov pa
v slovenski družbi opaža tu-
di Veli iz Maribora, ki je vo-
dil skupino »grafitarjev«: »Mi-
slim, da se ljudje še vedno
bojijo grafitov, ker jih ne poz-
najo in jih še ne razumejo do-
volj dobro. Tisto, kar ne ra-
zumejo, hitro zavržejo in se
tega bojijo.« Kljub temu pa
je MCC-ju uspelo organizi-
rati izmenjavo, na kateri so
udeleženci uživali. Hkrati so
jim ponudili tudi spremlje-
valni program. Med drugim
so seveda obiskali tudi pri-
reditev Pivo in cvetje, odpe-
ljali pa so jih tudi na izlet v
Ljubljano. V soboto so na dvo-
rišču MCC-ja organizirali celj-
ski underground rap dogo-
dek, na katerem so slikali gra-
fite, svoje slikarske sposob-
nosti pa so lahko preizkusili
tudi mimoidoči. Nastopile so
tudi različne rap in hip-hop
skupine.
Programska koordinatorka
Andreja Vačovnik pravi, da
so se z izmenjavo veliko nau-
čili tudi v MCC-ju: »Mislim,
da je to popestritev našega
programa, kajti pritegnili smo
marsikaterega novega obi-
skovalca z dogajanjem na sa-
mem dvorišču, s tem pa smo
postali zanimivi še za kakšne-
ga novega nadebudneža.« Z
organiziranjem izmenjav bo-
do po besedah Vačovnikove
še nadaljevali, prav tako pa
bodo tudi sami še naprej po-
šiljali mlade na izmenjave v
tujino. Prav sedaj je skupina
mladih na izmenjavi na Por-
tugalskem, v drugi polovici
avgusta pa mladi odhajajo v
Nemčijo.
ŠPELA OSET, foto: GK
TRACNICE
Predsednika v Laškem
Bivši in sedanji predsednik skupaj na odru? Samo v di^
bi Saša Hribarja, ki je v dobro voljo spravljal množice
prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Imitatorja sta bila od
na, zlasti »predsednik Drnovšek«, ki je bil nato še malo j
pež, pa France Arahr, premier Rop, pokojni Franjo Tudmai
Tokrat ni znano, da bi prišlo do nesporazuma kot ob q
skem nastopu, ko je bil eden od poslušalcev sveto prej
čan, da je na obisku celoten državni vrh.	i
Bobinac ima rad Laško
Franjo Bobinac bo danes zasedel najpomembnejši ste
ček v Gorenju. Njegova vladavina se bo najbrž v marsiče
razlikovala od dosedanjega predsednika uprave Jožeta Si
niča, vsaj v enem pa mu bo zagotovo enak - v neizmernj
užitkih ob pitju laškega piva.	i
Nov paparazzo
če boste te dni v mestu videli novega mestnega fotografi
vam v naši rubriki prvi zaupamo, da gre za pooblaščenca i
stike z javnostjo pri Mestni občini Celje, Romana Repni
ka. Že teden dni slika kot obseden z novim digitalnim ci
nonom, ki so mu ga priskrbeli za še boljše delo. In takoj
Celje dobilo novega paparazza...
Št. 29 - 17. julij 2003