Leto VI.. štev. 9 Lfubljana, nedelja, 11. Januarja 1925 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din hb»|» ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25*— Oia sa inozemstvo 40-— s neobvezno Oglati po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulit 4 in 54. Telef. št. 36, Podružnici: Maribor. Barvarska ul. L Cel|e, Aleksandrova e Račun pri poštn. čekov-zavodu štev. 11.S42. Ljubljana, 10. januarja. Opetovano smo v »Jutru* pokazali n?. zanimivo dejstvo, da nuncij Pelegri-netti odločno taji, da duhovščina v Sloveniji nastopa v političnem boju, posebno f« da zlorablja cerkvena sredstva. Gosp. nuncij je kar užaljen, ako kdo trdi, da kak duhovnik ie ko ličkaj pridiguje ali sicer uganja v cerkvi ali v zvezi z njo, kar ima kaj sveže s strankarsko politiko. Takšno da je tudi mišljenje Vatikana. Kdor proti temu greši, da mora računati z drugačnim stališčem Sv. Stolice. Medtem pa dušni »pastirji* krepko zlorabljajo vero naprej. Ne mine dan. da ne pride po več jioročii o besnih župnikih in kaplanih. Cuje se o pre ganjanju onih. ki niso voljni mešali kelih in sv. hostijo z »Domoljuboma In volilno kroglico. Medtem ko g. Korošec aj>e'ira na slovenski čut in «e predstavlja kot »braniteljs Slovenstva zbira njegova duhovščina — ker v po«rb!jenje Slovencev noben človrk ne verjame — druge strune. Verske 6trahovanje veže z agitacijo za »kra-birano SLS: SLS vidi, da more zavoženo in polomljeno politiko svojega šefa izvleči iz blata le. če v zameno vanj zažene monštranco irn verske svetinje. Na Igu je kanlan Ciril Milavec ie 28. decembra 1024 pridigoval v farni cerkvi v korist «Domoljubu». 4. t. m. pa je na prižnici izjavil, da so »Jutro*. »Slov. Naroda in »Domovina* brez-verski časopisi: kdor jih čita, ta ne dobi pri spovedi odveze in je vslel tega poguMien. če je slučajno n.i smrtni postelji. Priporočiti se more le »Bogoijnh*. »Domoljub* in »Slove nec». Kaplan n? prestopi praga hiš. kjer se berejo te novine. Plemeniti katoliški duhovnik je še pristavil, da taki ljudje, ki berejo hre-rverske liste, ne bodo več tri leta živeli . . . Ciril Milavec je pravi tm klerikalnega duhovnika. On je ie primer vzgoje, ki jo nudijo zavodi škofa Jegliča in ljubljansko semenišče. Tu se je naučil tph nazorov, ki jih razlaga v nadi ua dobro faro. Kolika sirovost in za-niti ji va nižina je poosebljena v takem govoru »Inižiega namestnika*! Kako mora tak duhovnik mrziti in zaničevati ta narod, kateremu se upa s svetega mesta servirati take gluposti in drzne laži. Vemo. da niti on, niti njegovi tovariši sami ne verjamejo, kar govore, temveč se veselo smejo, kadar so sami med seboj. Smejo se zaostalosti ubogega ljudstva, ki ni v etanu tako brzo zasledovati sprememb v osebi takega duhovnika, ki v mašni obleki ni nič drugega kakor komedijant. Kaj pa naj so duhovniki, ki se na prižnici predstaviiajo kot dušni pastirji. a govore partiiske govore? To so dušni sleparij, ki zlorabljajo zunanjost. da krijej° umazano strast. Dekadenca slovenske duhovščine, ki je žal še vedno v njej, nastop, kakor le bil 4. t. rn. na Igu. vsakodnevni slučaj, je pretresljiva. Tn ti liudje še govore. da so »kulturni*. »Kultn*r>i» so ljudje, ki se z vero ljudstva tako frl-volno igrajo! »Kulturni* so in seveda za niču Ip jo Srhe. da.sj jim niso vredni odvezati Čevliev na nogi. Celokupna duhovščina ima naročilo tako pridigovati. kakor je to storil Ciril iM:lavec. In so še mnogi, ki Kredo še dalje, ne da zarude od sramu, ko igrajo svo'o ogabno komedijo pred oltarjem, ali pa jim ne uide smeh, ko gledajo vernikom v naivne oči, ki s strahom ugibaio, ali so besede steklega derviša morda !e resnične. Slovenci strašno trpe na klerikalni infekciji. Generci.ie že trpe na nji, ki nam je oslabela odporno silo, da smo se že potapljali v germanstvu. Prišel pa je zdrav veter z iztoka in ta nas more in mora rešiti groznega strupa. Kako slab rn ubog je ta bolnik, da mu ena cela stranka kakor mora leži na telesu in mu piie kri, zraven pa ga tolaži z verskimi ohetanji in ga obenem bije z verskimi pretnjami. Kierikalizem čuti, da se potaplja. Zato besni bolj in bolj. .Maramo pa izraziti tem potom najgloblje zaničevanie onemu delu slovenske duhovščine, ki zaničuje svoj narod in ga vzga:a in tretira kakor tcpce. da jim lahko pr'dicuje. kakor je na Igu pridigoval Ciril Milavec. Taka duhovščina mora Izgubiti zaupanje ljudstva in stranka. ki se tako izpozablja. v narodni državi ne more trajno obstojati. Narod in država jo bosta morala izžgati kakor kužen tvor. Dinar v Curihu nespremenjen V ZAGREBU IN BEOGRADU DEVIZNI TEČAJI POSKOČILI. — VELIKA RAZLIKA MED BEOGRAJSKIMI IN ZAGREBŠKIMI KURZI. — NARODNA BANKA ZOPET VODI USODO DINARJA. — DINAR V TRSTU IS BERLINU NEZNATNO OSLABEL. Zagreb, 10. januarja, d. V današnjem | ha, ki javlja nesp;vmenjen tečaj dinarja, dopoldanskem svobodnem prometu je na- j Sicer pa v inozemstvu še vedno prevla-stal preobrat, temelječ na bojazni, da bo duje naziranje, da bo dinar še poskočil, po prehitrem skakanju moral dinar konč- ker jc temeljna podlaga z j cvrstočo di- Ba*ram Cur v naših rokah V STRAHU PRED Ali MED ZOGOM JE PREKORAČIL MEJO IN PADEL V ROKE NAŠIH OBLASTI. Beograd, 10. januarja. Bajram Cur, ka« kor zneno je v silni stiski ponudil na« šim oblastem pogojno kapitulacijo. To= da naše oblasti so to ponudbo odbile s poudarkom, da je Bajram Cur kačak. na NOVI POSKUSI FAN NOLUA. Cetinje, 10. januarja, p. V okolici Skadra se med pristaši Fan Nolija vrši« jo priprave za upor proti novi vladi Ah« meda bega Zoga. Posebno sc to opaža no le popustiti, zlasti ker je tudi Narod na banka pričela z intervencijami pritiskati na dinar. Gotovo so poleg tega nekoliko uplivale tudi vest o majbnem oslabljenju dinar; v Trstu ter nesigur-ne vesti o tečs- dinarja v Curihu, da je nas(alo v Zag ibu danes večje povpraševanje. ki je imelo za posledico porast deviznih tečajev. Zanimivo je, da se je v Zagrebu poslovalo na bazi S 90 za dinar v Curihu. a v Beogradu na bazi 8 35. Beograd je torej začel pritiskati na dinar in je po vsem podoba, da ima tečaj dinarja zopet v rokah Narodna banka, odnosno finančni minister, da ga vodi in pusti razvijati v onem tempu, ki je v interesu našega gospodarskega življenja. uarja čisto gospodarskega značaja, baš kakor svoječasno pri češkoslovaški kroni. Naraščanje .dinarja je 'neizbežno spričo neznatnega obtoka novčanic in ker je plačilna bilanca po zatrdilu finančnih krogov znatno aktivna. Iz Berlina je javijeno rahlo oslabljenje dinarja. Dunaj, 10. januarja, d. O rapidnem skoku dinarja se mnogo razpravlja v uvoznikih krogih, ki izjavljajo, da bo morala Avstrija najbrže iskati drugega dobavitelja, ako se jugoslovenske cene ne bodo prilagodile svetovnemu tržišču. Avstrija uvaža iz Jugoslavije v glavnem žito. tur-ščico, meso. mast, sadje in druga živila. Prč pa avstrijski izvozniški krogi pričakujejo sedaj živahnega izvoza v Jugosla- čigar glavo je razpisano 20.000 Din in da mefl plemeni Skrelja, Saje, Merturi in se mu bo zato, čim prestopi mejo, sodiio j ^ed delom Miriditov. Vlada jc poslala po zakonu. Glasom brzojava, ki ga je v te kraje čete, da bi udušile morebitno danes zjutraj dobilo notranje ministr« stvo. pa je Bajram Cur že preše! na naše vstajo. Ministrski predsednik Ahmed beg Zo» ozemlje in je glasom drugega brzojava, gu je prevze| razen ministrstva za notra* i ki ie dospel opoldne, že zaprt. Vest, da : uje posle tudi resort zunanjjh stvari, bi bil Bajram Cur pri prestopu naše me* ; ' je ubit, se ne potrjuje. j ——-- Prizadevanja za sestavo desničarske vlade v Nemčiji KONFERENCE DR. LUTHRA S STRANKINIMI ŠEFI. - POROČILA O UGODNEM POTEKU. — DANES DOBI OFICIELNI MANDAT ZA SESTAVO VLADE. Popoldne se je doznala notica iz Cuvi- ; vijo. Ugodna pozicija Jugoslavije na pariški finančni konferenci NAŠA DRŽAVA L IVA POPOLNO ENAKOPRAVNOST Z VELESILAMI. — BANKET NA ČAST STOJADINOVIČU. Pariz, 10. januarja, p. Knnfprpnca finančnih ministrov zavezniških držav ima svoje poslednje seje v pondeljek in torek. Razprave potekajo popolnoma nor- Stojadinovičn večerjo, katere so =e ude-Ipžili predsednik rppublike Ponmprgue. finančni ministpr Clenipntpl. naš poslanik dr. Spala !kovič. nadalje Nonlens. malno. Naša kraPevina ima na konferen- zbornični bnd/etni poročevalec Violptte. ci iste pravice kakor velesile, h česar več senatorev in pos'ancev in zastopni-se vidi. da naše države v inozemstvu ne ki finančnih krogov lzrpčen;b je bilo več omalovažu'ejo. Senator Reranger je priredil včeraj na čast našemu finančnemu ministru dr. napitnic. v katerih so želpli govorniki naši kraljevini velik napredek in čim ožje sodelovanje g Francijo. Berlin, 10. januarja, s. Dosedanji Finančni minister dr. Lnther. ki je desig-niran za dr. Marsovega naslednika kot državni kancelar, je imel daiw'8 neofici-elne razgovore z voditelji strank zaradi sestave nove vlade. Oficijelni nalog bo dobil šele tedaj, ko se bo viuelo, da bo njegova misija uspešna. Birlin, 10 januarja, v. Dr. Luther je imel danes daljši razgovor z voditeljem socijalno-demokrnlske frakcije poslancem Miiller-Franke Ta mu je izjavil, da nikakor ne dvomi o njegovih dobrih namerah. vendar pa mora opozoriti na to, da bodo socijalni demokrati stopili v najstrožjo opozicijo proli vsaki vladi desnice, ker taki vladi ne morejo zaupali. Tudi s cenlrumsko frakcijo je razgovarjal doktor Luther. Ta razgovor je trajal pozno v noč Izid še ni znan. Zvečer je dr. Luther poselil državnega predsednika. Iz tega dejstva sklepajo, da sc mu je posrečilo najti ministre za svoj kabinet, ki pa ne bo setavljen na nadstrankarski podlagi, temveč na podlagi bloka desnice, v katerem bodo imeli odločilni vpliv ua-cijonalci. Berlin, 10. januarja, d. Kakor se zatrjuje. bo dobil dr. Luther jutri oficijelni mandat za sestavo parlamentarne vlade. JURIŠ NARODNIH SOC1JALISTOV NA EBERTA. Berilu, 10. januarja, s. Narodni socija? listi so danes v državnem zboru vložili prediog, naj se državni predsednik odstavi. Stranka zahteva, naj se izvede plebiscit glede Ebertove odstavitve. Priprave za nadaljevanje beneške konference ODHOD GENERALA P.ODRFRA V RIM. - POSVETOVANJA NAŠI j EKSPERTOV. — KONFERENCA SE NADALJUJE SREDI TEGA TEDNA. Beograd. 10 januarja, r. Danes dopnl dne bi bil moral v Rim odpotovati italijanski pos!an:k general Bodrero. Svoj odhod pa ie odložil do večera. Dopoldne je general Bodrero konieriral z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in n egovim pomočnikom Markovičem. Kakor doznava vaš dopisnik, so naši eksperti že proučiii vse projekte konvencij, ki so bile izdelane v Benetkah in parafirane v Rimu. Naša delegacija je predložila nekatere iz-piemimbe, ki se nanašajo na oživotvnri-tev sklenjenih konvencij, ker bi brez teb izprememb nastopile ogromne težave pri provajnnju. Danes se je v zunanicm min'strstvu tudi vršila konferenca strokovnjakov iz zainteresiranih ministrstev. Izvršile so se nekatere potrebne korekture v tekstu konvencij. General Bodrero je bil o tem posebej obveščen. Cnneral Bodrero se lz l?ima vrne v Benetke, v spremstvu ostalih italijanskih delegatov, ker e tudi on določen za dtlcg">ta na beneški k< nferen-ci. Naša delegacija odpotuje v Benetke pofetkoTi nastopnega tedna. Oenera! Bodrero je iz Beograda odpotoval z večernim brzovlakom. Vod'telii HRSS v preiskovalnem za nora KAKO SE GODI ARETIRANIM RADIČF.VCEM. - ARETACIJA PODPREDSEDNIKA KOVAČEVIČA. — RADIČEV SIN IZPUŠČEN. — PRPIČEVA PALAČA ZAPEČATENA. PAUL DE BOUCHER V BEOGRADU. Beograd, 10. januarja, p. Semkaj je dospel danes naš veliki švicarski prijatelj Paul de Boucher. urednik *Gazette de Lausanne*; namerava prepotovati Južno Srbijo, da u po zna. tamošnVo razmere. Zagreb, 10 januarja, r. Zaprto vodstvo HRSS se skupno s Stjepanom Radičem nahaja v zaporih drugega nadstropja kr. sodbenega stola. Stjepan Radič je zaprt sam v posebni celici, ki je docela oddvo-jena od drugih. Ker mu je zabranjen kontakt z drugimi, dokler se preiskava proti njemu ne zakliuči, je Radič odbil tudi blagodat enournega dnevnega sprehajan a. Dr. Maček in inž. Avgust Košutič sta zaprta skupno v drugi celici, dočim se i dr. Krnjev'č, Predavec in dr. Stjepan Ko-< šutič nahajajo skupno v tretji celici. Smejo se tudi dnevno skupno izprehajati. So-j dišču je bilo za večjo sigurnost stavljeno I na razpolago osem policijskih stražarjev, I izmed katerih je petero jugoslovenskih dobrovol cev. Na straži stojita samo po , dva, tako da se menjajo v štirih turah, ne pa kakor so javili nekateri listi, da so zapori zastraženi z orožništvom. Dnseda-, nji jetničar Zupan je zamenjan in ga je nadomestil oficijal Bahun. Iz Novske so danes dovedli v Zagreb in izročili v policijske zapote Karla Ko-vačeviča, podpredsedn:ka HRSS. Na policiji so ga zjutraj začeli zasliševati in bo čimprej izročen sodišču. Radičev s:n Vlad-ko je bil danes izpuščen iz zapora. V teku nadal nih ukrepov proti HRSS je policija včeraj ponovno izvršila preiskavo v prostorih HRSS in v čitalnici organizacijo v Prpičevi palači, nakar je zapečatila vse prostore, izvzemši privatna stanovanja. Po preiskavi ie odvedla v zapor blagajnika HRSS Šerifa Kosniča. POLITIČNO MRTVILO V BEOGRADU. Beograd, 10. januarja. Danes je v skupščini vladalo popolno mrtvilo, ker so se opozicijski gospodje podali na agitacijo. V predsedstvu vlade je predsednik Pašič konieriral z več politiki, med ostalim tudi z ministroma Mišo Trilunovičem in Božo Maksimovičem. Vašemu dopisniku je danes notranji likavanji zastran zaplenjenega Hudičevega inaterij.da le še malo počaka, da spozna resnico čim nrmreč preiskovalni sodnik izda svoj prvi odlok, bo ves kom-proniitujoči materija! objavljen, notranjemu ministru pa bodo dostavljeni prepisi originalov, da v svoii kompelenci na osnovi dokumentov zamore ukreniti vse potrebno. Be"crad. 10. januarja, p. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se ie izključno razpravljalo o volilni kampanji in o kandidaturah. V Črni gori kandidira na listi samostojnih demokratov kot nosilec šolnik vrhovnega sodišča dr. Božo Vukotič. V okrožju velikobečkereškem kandidirajo samostojni demokrati skupaj z radikali kot nosilca dr. Malica. Popoldne je bil predsednik nemške stranke dr, Krafl z deputacijo pri predsedniku narodne skupščine Jovanoviču in je protestiral proti razdelitvi volišč v okrožju Veliki Bečkerek. ZASLEPLJENOST LJUBE I)A VIDO VIČA Beograd. 10. januarja, r. Današnja prinaša uvodnik pod naslovom »Obroč ne počiv, v katerem se ostro obrača proti Ljubi Davidoviču. ker je tudi po objavi dokumentov, ki hudo kompromitiralo Ptjepana Radiča. še vedno z njim v zvezi. Namesto da bi odobraval korake vlade, ki jih je storila v zaščito naše kraljevine s tem. da se je proti HRSS. poslu-žila zakona o z"ščifi države, imenuje ta akt gaženj*- zakona iu ustave. S tem dokazuje opozicija, da je ozko zvezana z Radičem, kar ji mora biti v največjo sramoto. Atentat na Zinovieva Organizirali so ga pristaši Trockega? Varšava, 10. januarja, s. Poljski listi javljaio: Zinovjev je včeraj dospel iz .Moskve v Petrograd. Ko je na kolodvo« ru stopil iz voza, je neki mladenič, po imenu Suvakov oddal nanj strel iz revols verja. Zinovjev ni bil ranjen. Atentator je bil prijet, poleg njega pa še več oseb, ki so osumljeni, da so sodelovali pri kom« plotu. Zinovjevi pristaši širijo vesti, da so komplot organizirali somišljeniki Trockega. Rusija in An?liia London. 10. januarja, v. Rakovski je imel včeraj daljši razgovor s Chamber-lainom, nato pa je od|«toval v Moskvo, da poroča sovjetski vladi o zadnji fazi j angleško-ruskih odnošajev. Pred odho-! dom je izjavil novinarjem, da je zadovoljen s potekom zadnjega razgovora s Chamberlninom. n3 katerem se je moglo ugotovili, da nista nili Anglija niti Ru-, j sija pripravljeni vmešavali se v notranje politične od noša je druge države. Chamber-' lain je izjavil, da angleška politika nikakor noče sodelovati pri eventualni anti-scvjelski zvezi na Balkanu. Pod fašistovsko diktaturo Rim, 10. januarja, s. »Nuovo Paese* ob« javlja sledečo vest: Pretekture so prepovedale od včeraj dalje ob avl jati vlad-, ne ukrepe, če jih dotična ministrstva ni-; so oficijelno objavila, j Včeraj je bil list »Voce Repub!icana> ! zopet sekvestriran ter odgovorni urednik , odklonjen, vsled česar list do nadaljnega ne more izhajati. Tudi «Avanti». »Giusti-zia» in «Unita» včenaj niso izšli. Oddelek karabinjerjev je po nalogu preiskovalne komisije senata zasedel ; L udsko banko v Novari. V poslopju se i baje nahajajo važni akti glede razprave o Mattcottijevem umoru. Rim, 10. januarja, v. FaSistovski organ *Impcro» navaja še celo vrsto izjemnih r.arcdb. ki jih ekstremni fašisti zahtevajo od vlade. Predvsem se zahteva ukinjenie vseh tajnih društev, zlasti svohodomisel« \ nih, ki so glavni steber odpora proti fa« UKINJENI AGRARNI URADI. Novi Sad, 10. januarja, r. Po naredbi ministrstva za agrarno reformo so ukinje ni vsi županiiski agrarni uradi v Novem Sadu in Velikem Bečkcreku, njihov de« minister Maksimovič izjavil, da naj opo-1 lokrog pa preide na oblastna župana v zicijski tisk s svojimi ugibanji la pod-1 Somboru in Velikem Bečkereku. AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE. Washington, 10. januarja, z. Državni tajnik Hugiies je izjavil v mornariškem odseku ameriške rsprezentančne zbornice na tozadevno vprašanje, da zvišanje topovskih streljajev ameriških velikih bojnih ladij nikakor ne krši vvashington-ske pogodbe, pač pa bo pospešilo tekmovanje v oboroževanju na morju. Anglija zatrjuje, da pomeni povečanje topovskih streljajev kršitev pogodbe. Japonska pa trdi nasprotno. Glede tonaže je ameriško brodovje enako veliko kakor angleško, toda velike bojne ladje vozijo dva vozla počasteje. Bolgarski atentat na grški konsulat Sofija. 10. januarja, s. Bolgarska brzo* javna agentura javlja: V noči na 7. t. m. se je v Burgasu poteg hiše, kjer provizor« no stanuje grški konzul, dogodila eksplo« zija, ki pa ni napraviia posebne škode. Razbitih je bilo le nekoliko šip. Odrejc* na je stroga preiskava. Burgas, 10. januarja, p. Kakor objavlja uradna poročevalnica, sc je v hiši, kjer stanuje grški konzul, razpočila bomba. Vsled zračnega pritiska je pokopalo ne« kaj šip na oknih; druge škode ni bilo. Mislijo, da so položili bombo agenti pro* vokaterji. Oblasti so odredile strogo pre* iskavo. Beograd, 10. januarja, p. Z ozirom na eksplozijo bombe v hiši grškega konzu* Ia v Burgasu na Bolgarskem, mislijo tu* kajšnji politični krogi po informacijah ki so jih dobili iz Grške, da bo ta in« cident imel slabe posledice za medseboj« ne od noša je med Grčijo in Bolgarsko. Pred novo sesijo francoskega parlamenta Pariz, 10. januarja, g. Dne IS. t. m. prične na podlagi ustavnega zakona fcs 1. 1871. zasedanje parlamenta. Prva seja bo posvečena volitvi zborničnega predsednika. ki se bo vršila prvič z javnim dasovan:em. Po volitvah predsedsvta in članov posameznih odsekov, ki bodo trajale približno teden dni, bo pričela v obeh zbornicah razprava o proračunu zunanjega ministrstva, za katero se jo priglasilo že nad 30 govornikov. Posebno živahna bo debara o odpravi poslaništva v Vatikanu, o olicijelnlh odnošajlh * vlado Jugoslavije, o koelnskem in ruhr-skem vprašaju, kakor tudi o zaščitnem problemu. Pričakuje se. da bo ministrski predsednik Ilerriot. ki je med tem žo okreval, osebno odgovarjal na razna stavljena vprašanja. JAPONSKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd, 10. januarja, r. Z današnjim ekspresnim vlakom je dospel semkaj novi japonski poslanik na našem dvora, Kumajiei Horiguči, ki ie hkrati poslanik v Sofiji in Bukarešti. Novi poaianik ostane zaenkrat v Beogradu. CURIH: Beograd 9.15, New-York 517, ena osminka, London 24 755, Pariz 27.73. Milan 215. Praga 15.55, Budimpešta 0.007150. Bukarešta 2.65. Solija 3.75, Dunaj 0.007275. TRST: Beograd 41.40 do 41.80, Duna? 0.0330 do 0.0340, Praga 7150 do 72, Pariz 127.75 do 128.25, London 114 30 do 114.60, New-York 2380 do 23.90, Ccrih 462 do 464. dinarji 41.30 do 41.70. 20 zlatih frankov 92 do 93, zlate lira 459.8. BERLIN: Beograd 7.34. Dunaj 5 907, Milaa 17.57, Praga 12.61, Pariz 22 51, London 20.10. New-York 4.195, Curih 81.16. Francoski listi o Radičevi aretaciji Včeraj aošll francoski listi po večini le na kratko registrirajo vest, da je bil Stjcpan Radič aretiran na podlagi dokumentov, ki dokazujejo njegovo zvezo s komunistično internacijonalo. Daljše poročilo z zanimivim komentarjem in Radi-čevo sliko prinašata izmed listov, ki smo jih dobili, le »Matin« in »Journal«. Morda ne bo nezanimivo, če posnamemo iz teh dveh največjih neodvisnih glasnikov francoskega javnega mnenja najznačilnejša mesta. «Matin» naziva Radiča »une curieuse figure«. Pred zlomom Habsburgovcev je bil bodoči hrvatski tribun ubogljiv podanik avstrijskih oblasti. Kajti Hrvatje so se takrat pokorno klanjali pred zastopniki dunajskega apostolskega veličanstva. Potem je Radič potoval v Pariz, in ko se ie vrnil domov, je začel svojo politično karijero. V Parizu je namreč na svoje neizmerno začudenje videl, da Francozi svojo vlado lahko napada;o, »e da bi jih zato kdo aretiral. Prišrdši na Dunaj, je začel torej na izpreliodib po Ritigu na ves glas klicati: Živela Hrvatska! Toda Avstrija ni bila Francija, in Radič je za svoje kričanje moral sedeti v cesarskih zaporih. Ko je nastala Jugoslavija, je Radič začel rovariti proti Srbom. Toda Beograd se ni zmenil zanj in je postal pozoren šele, ko se je Radič zvezal z boLševiki. te dobe izvira Radičeva proklamacija neodvisnosti Hrvatske. Pozneje pa so nje gove izjave jele postajati nedoločne, napadal je na vse strani in se pri tem zapletal v nasprotja s samim seboj. Leta 1923. so mu postala v Zagrebu tia prevroča in je pobegnil v London, odtam na Dunaj in potem v Moskvo, kjer je stopil v stike z delavsko in kmetsko internacijonalo. Po padcu Pašičeve vlade se je vrnil domov, a Davidovič kot novi ministrski predsednik se je zaman prizadeval, da bi ga pripravil za vstop v vlado. Davidovičev padec je izključna krivda Radiča. Za Davidovlčem je prišel Pašič, in kralj je razpisal volitve. Bungradska vlada je z Dunaja dobila dokumente, ki so Radiča silno obreinenjali, in je zato sklenila njegovo stranko razpustiti, Radiča pa zapreti. Podobno kakor »Matin« piše tudi »Jour nal», njegova sodba pa je še mnogo tria. Radič, pravi .Journal., se je pečal sploh samo z izdajo. Pred vojno je izda al Habsburgovce, po vojni izdaja Jugoslavijo. Čudno pri vsem je le to, da je celih dvajset let ohranil svoj prestiž med narodom. To se da razlagati le s hrvatsko zaljubljenostjo v samega sebe in z njihovo slepo vero v svojega tribuna. Zdaj se iim bodo menda odprle oči. H koncu pravi »Journal.: Jugosloven-ska vlada bo znala kaznovati krivce in preprečiti njihovo nadaljno rovarenje. Prepričani smo, da bo vlada toli mndra ln ne bo ustvarila iz Radiča mučenika. temveč mu bo na drugi uačin izdrla strupeni zob. Bairam Cur in Kosovski kom tet Da je zmaga Aluned begova v Albaniji eden največjih vna,njepolitičmL uspehov naše države, to priznava danes vsa Evropa. Ahmed begova vlada se utrjuje; sestavilo se je novo ministrstvo, ki je koncentriralo glavno oblast v rokah predsednika samega Sklicuje sp znova ustavotvorna skupščina, ki se je razpršila za časa Kan Nolijevega prevrata. Seveda se ne bj mogla sestati vsa skupščina, zakaj da kompromitirani poslane,i ne bodo smatrali za oportuno, priti v Tirano, jt jasno samo ob sebi. Albanska ustavodajna skupščina, izvoljena koncem de-cci ibra sostoječ iz 102 |H>slan- cev je imela večino za Ahmeda bega Zogu, da-si je obstojala ta večina iz koalicije. Ahmedova večina je štela 61 mandatov, in sici-.r Ahmedova skupina sama 33 poslancev, Frašerijeva skupina 14 ter Vrionijeva 14 i>oslan-cev. Opoziriia je imela 36 poslancev, a je tudi bila razdeljona na posamez ne skupine pod vodstvom Fan Nolija. Gurakučija. Tacatiia in na|>osled pet poslancev — članov Kosovskega ko-miteta, pripadajočih istotako opozicijskemu bloku. Posebej je bila še ne zavisna skupina čazim Kaculija iz V al one. Tako je bil sestavljen prvi albanski parlament. Ako namerava kakor se poroča. Abmed beg Zogu izvršiti nove volitve, je jasno, da hoče-izrabiti se^an;o situacijo ter iziti z volitev z absolutno in krepko večino, ki mu bo omogočila nadaljno sigurno p< zii-ijo. Toda baš skrb za popolno sirurnost sili Ahmed bega, da se obrača z največjo odločnostjo zoper takoimeno-vane Kosovce. In v term leži jedro važnosti Ahmedove zmage za našo državo. Kosovski komitet. osrednja orgranizaciia »Kosovcev«. katerih na; tipičneiši in nam na;bolj znani predstavitvi je Bairam Pur, je največji sovražnik i nam i Ahmed begu. Kosovski komitet je politična or—mV" eija veljavnejših Albancev - beguncev. ki so se z našega 07 mlin odselili v Albanijo, največ iz Metohije in s Kosova. Ime Kosovski komitet so_ si dali ne le. ker so mnogi med njimi Iz kosovske pokrajine, marveč ker je v tem imenu izTažen tudi njihov politični cilj: Velika Albanija, ki nai seča tis preko Skopi ja. Kosova in Melobi- je. Kosovski komitet je politična organizacija, ki se je udejstvovala tudi v Tirani, je imela svojo volilno It-to in celo člane v ministrstvu. Njihov eksponent za bojno akcijo in pravi predstavitelj pa je Bajram Cur, ki je istotako begunec z našega ozemlja, kjer ie dolžan odgovora za celo vrsto zločinov. Bajram Cur se drži ves čas v gorah okrog Ljnme, — v Krami so bili izvoljeni kosovski kandidati — in vzdržuje vedno veliko število kača-kov. k! jih pošilja preko naše meje, vzdržuje pa tudi stalno zvezo z albanskimi odmetniki na našem ozemlju. Skratka: Kosovski komitet je nekaj sličnrga kot Centralni komitet make-donstvujuščih in Ba jram Cur bi se mogel primeri;) ti Todnru Aleksandrovi! ali Protogerovu. Da je Ahmed beg nastopil tako energično proti Kosovskemu komitetu in popolnoma zatrl njegovo nadaljno delovanje, je tedaj t to, kakor 6e bi sofijska vlada nastopila zoper akcijo makeidonstvnjuščih. Zato moramo ta njesrov nastop kar nniboli pozdravljati. Toda oči vid no Ahmed beg tesra ni storil samo iz obveznosti do nas. marveč prav tako ali še bolj h skrbi za lastno stranko. BaHro Cur. eksno-nent Kosovcev. je bil oni. ki je pričel v maju upor v korist Fan Noliiu; on ie povzročil Abmedov padec: ako si j hoče tedaj zasignrari norici to in mir. !mora streti boino silo Ba"-am Cnra in j Ko«o\ cmv. ki stole za njim. sicer po-! stanejo tako močan faktor v državi kot makedt t-tvTinšči v Bolgariji. Ako hope tedaj Ahmed beg mi-^n napredek v Alhanin ako hoče izvesti svoie načrte s konstltnanto in novimi volitvami. mora odstraniti naiorej pogla vitno zapreko; kača^ke te'ne v gorah nn severu, predvsem nnh-ovo glavo. Bajram Cnra. V tem oziru se naši in AVimp.lovi interesi popolnoma krijejo in vtiafi je. da »la^oviti haidnl: to t-ot ne uide svoii usodi. Petem šele sc j bodo mogle r.-fmTe na albanski mej normalno razviiati. IHerSka^o ^u|skan|e Iz klerikalnega tabora prihajajo zanimive vesti o nesoglasjih glede strankine taktike. Javna tajnost je, da vsi treznej-ši smatrajo, da je polom Koroščcve taktike popoln in obsojajo govor predsednika SLS, ki sc je znova zavzel za Radiča. V stranki vetrno bolj prodira absolutizem. Oiistavittv dveh starih borcev (Gostin-čaria in Stanovnika) je v tem oziru značilno dejstvo. To se mora g. Stanovn-ku pustiti, da je poznal vsak kamen svojega okraja, medlem ko usiljeni urednik škofovega lista g. Smodei nima pojma o ljubljanski okolici in njenih interesih. Njemu je veren drug g. inž. Sernec, ki ga niti v klerikalni stranki nihče ne mara. Za sotrudnika so mu dali znanega dr. Natlačena, ki je svoj čas hujskal na pokoli Srhov. G. Sniodej .ie priredil zadnje dni nekaj shodov in to potom cerkvene agitacije. Župnik mu iz cerkve nažene ovčice, ki jih g. Sin''dej potem obdeluje. Pri Sv. Joštu, kjer je pravi teren za klerikalne demagoge, je n. pr g. Smodej iziavil, da SLS ko je bila na vladi, ni mogla sicer nič storiti, a nameravala da ie zapreti gg. Pašiča, Pribičeviča in seveda Žerjava. Ti gospodje, da so tatovi, državni roparji, ki so krivi, da vojaki stradajo. G. Smodej naj pazi, da mu enkrat pošteno ne stopimo na obrekljivi lezik. G. Pašiču, Pribičeviču in 2erjavu se pred Stnodejcm pač ni treba braniti, a moremo si misliti, kako .državotvorno, uplivajo med ljudstvom taki govori. Tako je g. Smodej s svojo kiiko ljudstvo vzgajal že na Koroškem in požel je lep sad. Kdor še ni vedel, zakaj smo izgubili Koroško, naj se potrudi, na kak shod tega koroškega .junaka, in tako- mu bo jasno, zakaj je plebiscit izpadel proti Jugoslaviji. SocijaHstične kandidature Včeraj so vložili socijalisti svoji kan didatski listi za mesto Lj"bljana in okrožje Maribor . Celje. Maribor, 10. januarja. Danes je Socijalistična stranka Jugoslavije vložila kot deseta svojo kan-didatsko listo. Nosilec liste je dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani, srez-ki kandidati pa so: za oba mariborska sreza: Josip Pe-tejarn, uradnik, in namestnik A. Ba-htm, železničar v Mariboru; za Laško in Prevalje: 1 K niši 5, rudar. Trbovlje; namestnik L. Juh. delavec v Guštanju; za Dni. Lendavo in Morsko Soboto: Janez Gumilar. krojač. Gor. Lendava, namestnik Valentin Komavli, uradni! v Murski Soboti; za Brežice in Šmarje: Franc War letz. posestnik v Brežicah; namestnik Ivan Molaa, mali posestnik v Boj-snem: za Celje in Gorniierad: Franc Koren. pekovski mojster v Celju; nam Matevž Omladi?.. mali posestnik v Smartnem ob Paki: za Konjice: Ludvik Flor, mizar v Kotu: namestnik Martin Plankar, strojnik v. Celju: za Ljutomer: Andrej Močnik, tipo-graf v Mariboru; namestnik Balič Fr., usnjar v Liutomern; za Pfuj in Ormož: Ivan Šegula. železničar v Ptuju; namestnik Matevž SchmidL delavec v Bregu; za Slov. Gradec: Anton Tanc. uradnik v Slov. Gradcu; namestnik Ferd. VaJenčak, rudar, Velenje. Ta kandidatska l*ta je lista oficijel-n« soeijalistične stranke (Korunove skupine), ki ie na svojo listo združila tudi zastopnike vseb večjih krajev, ki so bili priključeni takozvani Bernoto-vi skupini ("»Naprej«). Ta Bernotova skupina je na svojem zadnjem zborovanju v Ljubljani o Božiču sklenila, da se odcepi od soeijalistične stranke in da postane samostojna. Če bo vložila tudi Bernotova stranka svojo kandidatsko listo, še nismo mogli zvedeti. Na kak uspeh pa ne bo mogla računati, ker se je Komnovi skupini posrečilo vzpostaviti med socijalisti precejšnjo enotnost. V Mariboru računajo, da dobe socijalisti na Štajerskem naimanj 1, v ugodnem slučaju pa celo 2 mandata. Tik pred socialisti so vložili svoio listo tudi dr. Ravnikovi radikalni di-sidenti; nilhov nosilec je, kakor sme že poročali, odvetnik dr. Ravnik. Ta skrinjica bo v vrsti 0. Maribor bo to rej dosegel vekakoT tudi leto« rekord v številu vloženih kandidatnih list in razee.panosti strank Klerikalci pa si zadovoljno manejo roke . * Ljubliana, 10. januarja. Danes so vložili pri ljubljanskem dHHnem sodišču svojo kandidatsko IMo socialisti. Kakor smo že poročali je nosilec liste bivši žnnan dr Lju devit Petič, njegov namestnik pa trndnik bolniške blagajne D. Čele-šnik. _ Politične beležke -L Hud udarec za ljubljanske kolovod« ie NSS. Pogajania med NSS, socia^de« mokrati in komunisti za ustvaritev tkzv. •socialističnega bloka« so končala s po« poitiim nei: pehom. Socialdemokrati, ka< kor komunisti postavijo svoje liste. Oba ti socialistični skupini sta odklonili zve« zo z NSS. češ da so Juvanovci za socia« liste le »balast«. Se posebej se je pou« darjalo. da že tolikrat skrabirane politič« ne «ko-ifeie» kot so voditelii NSS, s svojo hreznače'nostjo in nadutostjo ter amoralnostjo niti naimanj ne morejo ko« ristiti sociaMzmu. Juvanovci so navzlic temu še predvčerajšnjem letali okoli s os cialdemokratov in se jim usilievali za namestnika na kandidatski listi g. Peri« ča, a so bili zavrnjeni. Istočasno so hodi« li Juvanovci pritiskat klinke v škofovo tiskarno ter se pnidnšit s klerikalci, a tudi tamkaj niso ime'i preveč sreče. To dokazuje tudi niihovo glasilo «Nova Pravda«, ki je p e »bratskega dosegel toliko, da so ga pnhsn.li za ri Sv. Rolfenku na Kogti itd. letos ponižno io brižno na p&ičku. Po svetu _ Maršal Pilsutfski stopi zopet v politiko. Po poročilih poljskih listov ie maršal Pilsudski izjavil . svojim prijateljem. da se ne vms več v aktivno službo armade in odkian:a tozadevno tudi vsaka pogajanja. Pač pa namerama še v kratkem stopiti aktivno v politično življenje. kar je izzvalo v poljskih političnih krogih živahno pozornost. — Mednarodna železniška konferenca v Varšavi. V četrtek je bila otvorena v Varšavi mednarodna železniška konferenca. ki bo razpravljala o določitvi vlakovnih zvez med Poljsko in vrsto drugih držav. Konference se udeležujejo zastopniki sledečih držav: Jugoslavije, Češkoslovaške. Italre. Avstrije, Švice, Nemči;e in Madžarske. — Kazenska ekspedicija angleških le tilcev v Mezopotamijo. Reuterjev urad poroča iz Bagdada: Močan oddelek angleških letalcev je bombandiral te dni pripadnike plemena Akhvan. ki stoje na strani sultana Nedšda. Akhvanei so izr vršili pred kratkim več vpadov v Irak. Iraški višn komisar je poslal sultanu Nedšdu energično noto. v kateri je z.v hteval. da prenehajo napadi, krivci pa eksemplarično kaznujejo. Pri enprn izmed vpadov so pristaši stiHana Ned*da uničili vse šotore nekega malega iraškega plemena in pobili v*« ospbe nad in let. — Akti o nmorn carja Aleksandra II. Prof. Pokolov :e na^el v arhivu beograjske državne policije zbirko aktov, v katerih ie natančno opisan atentat na carin Aleksandra II. dne 1. marca Zbirka aktov, ki obsega nad 200 listov, vsebuje popoln opis atentata kakoi tudi osebne oop;se očiv:dcev. — Cenzurna vojna v Italiji. Rimr>ka , »Tribuna« opisuie na humorističen način," | kako se skuša italijansko opozicijsko č?« i sopisie izogniti ccnzuri. «Suha'pino» iz ! Cunea prinaša namesto uvodnika nekaj j pog'avij iz stireca testamenta. Katn'!škj milanska «lta'ia» razpravlia v uvodnem 1 članku o pomenu lilozofije Emnnucla Kanta. »Mattino« ohiavlja v uvodniku nasvete, ki iih dajejo liudie brivcem. Ne. npeliski »Giorno« napoveduje, da prične v kratkem objavljati zanimive doživlja;c nekega turškega žurnalista pod liberalno vlado Abdula Hamida. «Scinti'ln» nazna. nia, da začasno sploh ne bo priobfevala uvodnikov. »Popolo« pa poroča v uvod« niku o navalu božicpotnikov v Rim v Dreišniih ila. Samo na no^nh so mu ostali čevlji, drmren-a ni bilo na ni^m nič. Pnvod"nj je odnesla tuli njihovo žasro in ';m onusto?iln polje.. V petek so trli na <1omn Koničeve la.n. Ra=.tl'"no so m.omli prej sumiti, in "•lei, zonet je pr*-o"la vmes nesreča. Vnel ee je ootix-poko:nino, ali bolje rečeno miloščino, pri orožniških poveljstvih. Njihova osebna dragin;ska doklada znaša V» Din dnevno, za družinske člane pa prejemajo izjemno le 3 Din dnevno. Toda še ta mala podpora se jim ukine takoj, kakor hitro Salomon Pilpel in zato je slednji razširil docrše otroci 1C> let. Z drugimi besedami, njihovim otrokom jc naravnost onemogočeno obiskovanje srednjih šol. Maribor, 10. januarja. Jacob Salomon Pilpel je seveda Abrahamov potomec in se zato dobro spozna v «kšeftu->. Biva na Dunaju, k.ier ima baje. bogvekje. svoi »komcrzielles Bureau«. Med vojno in nekaj časa po vojni je ve-rfžil in pri tem dobro živel. Prišli pa so za te posle slabi časi in zato se je iz-na d I it vi Pilnel pravočasno preorijcntiral. Pričel je sklepati za trgovce poravnave izven konkurza in pri vsaki taki poravnavi ie odpadla znatna vsotica, znašajoča na desettisoče dinarjev, za Pilpela na račnn upnikov, katere ie z različnimi lažnivimi pretvezami pregovoril, da so sklenili poravnave s svojim dolžnikom. Obstoja pa baje v Avstriii več takih cPilpe-lov», ki so še bolj prebrisani kot Jacob Novi stodiaarski bankovci f Te dni so prišli v promet novi stodl-narski bankovci. Na prvi hip so podobni novim tisočakom, ker so risani v isti ma-niri in v sorodn;li barvah. Stveda pa so precej manjši. Prednja stran (naša gornja slika) kaže isto sl ko, kakor jo imajo stari, srbski stotaki (Beograd s Savo in Donavo, na desni sedeča heraldična figura) samo v drugih, bolj živih barvah. Napis v cirilici ti pove vrednost bankovca in pa, da bo kaznovan, kdor bi bankovec ponarejal ali ponarejenega razpcčaval. Druga stran (naša spodnja slika) pa e bistveno različna od starih srbiianskili bankovcev, ki so imeli na tej strani francoski tekst. Zdaj nosi napis v latinici, v sredi pa lepo sliko z našega Jadrana in na desni dečko v kmečki narodni noši z velik ni grozdom in oprt ob državni grb. V medal onu se vidi z obeh strani gla- zvanim «vodn:m tiskom«. Ta tehnika je izbrana zato, da se otežknči ponarejanje. Okvirna ornamentika kaže na obeh straneh tipične preplitene trakove pozno-bizantinskega sloga, ornamentika, ki jo najdemo v staroslov. liturgičnih knj;gah. V splošnem so novi stotaki prav lični, izdelani v štirih, živih barvah. Papir je va kneza Miloša Velikega, prvega pogla- j za spoznanje debelejši, kakor pri tisoča-varja popolnoma samostojne suverene kili in pri jugoslovi nskih stotakih. ki se Srbije. Slika se vidi le, ako pogledaš ban-' zdaj vzamejo kmalu iz prometa (srbski kovec proti luči, ker je tiskana s tako- i še nekaj časa ostanejo). V uredbi od 22. oktobra 192.1, št. Uradni list št. 97-24 stoji jrano in razločno. da velja ista ?a vse upokoience, civilne in vojaške, na; si hodo upokojeni v kronah ali dinarih. toda pri gori navedenih orožnikih upokojencih ?•:• t«28 iz neznanih vzrokov ne upošteva. Na ta ns-čin «mo prikrajšani od svojih tovarišev, ki «e jim sicer tudi ne podi dohro, za 3011 do 500 Din in še več mesečno. To smo doživeli v zahvalo, da smo zvesto služili državi. dok'er nam niso bile moči popolnoma izčrpane. Obrnili an se že » prošnjami na višje urade. povel'gtva. in osebnosti, dobili pa nismo še niti odgovora, kaj šele inrodne rešitve. V skrajno težavnem položau apeliramo na vse merodajne oblasti! naj nas n«lišiio in naj nam daio samo to. kar nam pripada po 7akonu in uredhah. kar že davno prejemajo drugi upokojenci. V obrairbo estetskega lica ljubljanskega magistrata V solioto dne 10. t. ra. so zastopniki umetniških krocov izročili mestnemu magistratu naslednjo izjavo: »Podpisani prijivIVimo svoi protest proti prezidavi pritličij hiše št. 2 na Mestnem trni fdos-no magistralno kri'o) v izložbene svrbe in izražamo željo, da se irložiie — ako 7;a proda;a'no mestne elektrarne res ni pnklndie'ših prostorov — namesto v =edan;ih oknih tako, da obstoVče zunanje l; poslopja ne l>o oškodovano. Odločno i7.iavl:amo tndi, da smatramo sedan;o mairistratno f*s?do. ki sicer tps obstoja iz treh. v ra7nih dobah nastalih delov, khib nekaterim nebis»ven;m nove:š:m i7premembam v pritličju za estetsko celoto, ki je nedotakljiva. Zato poživljamo mestni magistra? dn akoj ustavi vsa dela. kolikor se tiče*) snremehe fasade in reši to vprašanje tako knkor zahteva ngl?d Ljubljane pred kulturnim svetom.« L j u b 1 i a n a . 9. januarja, 1925. Podpisi: Za Udruženje oMiknjočih umetnikov Fr. Tratnik. 7..1 Umetnostno 7?odnrinsko društvo dr. Fr. Vidic. z? riniitvo za pov7rti?o mes;?. LjubFane dr. Andreika. za Narodno gn!eri;o dr. Retrdi in dr. MesesneU za ;fl;rntišče,« "kademikov arhitektoc Valentinčič: dr. i I7. Cankar, profesor umetnostne z >it J > ru >IJ / J* ' ' rs, /"'ffSsJl LUCY D0RAINE Drama ..PLIlffiEn STRASTI" Pričetek v nedeljo 11. t. m. Kino »IDEAL« Ittijte Ml Jutri!" »JUTRO» iti » Nedelja 11.1. 1925 Domače vesti " Likvidacij prosvetnih oddelkor. — Predvčerajšnjim to prispeli v Beograd 1*0 veeb prosvetnih oddelkov pri dosedanjih pokrajinskih upravah v Ljubljani, 9 Zagreba, Sarajevu ln Splitu. Ker se njihovi oddelki likvidirajo in preide njih kosnpetenca na velike iupane, bo prtfli iell v Beograd, da poročajo ministru pro-svele o likvidaciji in da mu izroče potrebo« dele arhiva * Asanacija Lnkorlee. Higljenski zavod V Ljubljani bo s kreditom inšpektorja mi-niatrst rs ta narodno zdravje aeanira! vas Lukovi« pri Domžalah. Do leta 1923. se j« namreč ponavljal v vasi trebušni iegar epldemlčno ter se je dognalo, da je vir vedno ponavljajočega se legarja okužena pitna voda. V kraju se nahajajo trije •laM vodnjaki, nad enim je greznica, poleg drugega teče jarek, greznic ali sploh ni, ali so pa slabe. Ministrstvo za narodno adravje je odločilo, da se izvede v Luko-vicl vzorna asanacija x državno podporo. Vaa naj bi služila potem okoliškim krajem v vzgled. V higijeaskem zavodu se je izdelal obširen načrt za potrebna asa-nacijska dela, od katerih je prva etapa že dovršena. * Promocija Na graški univerzi je bil g. Anton Mahnit promoviran za doktorja prava * Smrtna kosa Včeraj zjutraj je umrl t Ljubljani v starosti 45 let g. Viktor Korsika. umetni trgovski vrtnar, načelnik Pokrajinske zveze vrtnarjev za Slovenijo in predsednik Saveza umetno-vrt-narslah obrtnikov v Jugoslaviji. Pokojnik je bil jako sposoben obrtnik, zaveden narodnjak in naprednjak. Pogreb bo v pondeljek ob 3. popoldne iz Rimske ceste št. fi na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno so-žaJjel * Občinske volitve v Zagrebu. V seji. ki se vrši 15. t. m., bo zagrebški občinski svet izžrebal 25 občinskih svetnikov, ki izstopijo iz občinskega zastopstva. Nove volitve se vrše 15. februarja. * Telefonsko obveščavanje o elementarnih nesrečah. Poveljnik Dravske divi-zijske oblasti prosi, da naj občinske in politične oblasti vsak požar in sploh vsako elementarno nesrečo v 3vojem področju takoj naznanijo pristojni komandi me sta. Ker se bo to med kraju ki imajo telefonsko zvezo, skoraj vselej zgodilo po telefonu, je poštna direkcija naročila vsem telefonskim centralam, posebno večjim, da take zveze kar najhitreje napravijo Da ne bo poklicana centrala zahtevane zveze zadrževala, naj kličoča centrala, kadar ve, da gre za elementarno nezgodo, poklicani centrali vselej naprej pove, da gre za požar ali kar je. Ce ni drugače, naj poklicana centrala pogovor, tudi medkrajevni, ki se takrat na isti zvezi vfc-ši, pretrga in stranki pove, zakaj ga je morala pretrgati. * Legitimacije za ugodnosti na žclezni-el, ki jih je nacijonalna vlada dovolila uradništvu, delajo velike težave raznim izvajajočim uradom. G. Sušnik je uradništvu vzel stalno polovično vožnjo v poljubnem razredu. Zdaj pa treba na brzo roko izdelati nove legitimacije. Seveda je sv. Birokracij v stiski. Treba naročiti novih tiskovin itd. Upajmo, da birokrati ne bodo uradnikom snedli komaj zopel priborjenih pravic. V najtežjem položaju eo železniški upokojenci, ki jim je SLS. vzela vozne ugodnosti. Pridušajo se na Sušnika in Korošca, da ee kar iskre delajo. Zdaj treba velikega napora, da se Izgubljeno pravo zopet pridobi. Upajmo, da bo Sušnikov zločin kmalu izbrisan. * Radiaposta.ie se ne smejo postavljati brei dovoljenja poštne uprave. Po cPra-vilniku o privatnih radio-telegrafskih in telefonskih aparatih>, ki je v veljavi od 1. junija 1924. in ki je bil razglašen v (Službenih Novinah> dne 17. junija 1924. in »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti> 10. julija 1924., se smejo zasebne sprejemne radiopostaje poslavljati samo z dovoljenjem ministrstva pošle in telegrafa. Prošnje (prijave) za dovoljenje takih postaj, ki morajo biti napisane na posebni, za to določeni tiskovini, je treba predlagati preko pristojne direkcije pošte in telegrafa ministrstva Ako postavi kdo radio-aparate, preden dobi predpisano dovoljenje, bo po veljavnih zakonih kaznovan, aparate pa mu zapleni država. Zato naj se vsakdo, ki hoče postaviti radio-aparate, v lastno korist ravna po prej omenjenem pravilniku, ki ga lahko pri vsaki pošti dobi na vpogled. * Razpis gradnje šole. Občina Tomišelj razpisuje zidavo nove šole na Jezeru pri Preserju. Natančne informacije dobe re-flektanti pri krajnem šolskem svetu na Jezeru in v občinski pisarni občine Tomišelj na Jezeru št. 9. Ponudbe je vpo-alati do 30. t. m. * Za razširjenje kolodvora v Petrov-čah. V petek je bila v Ljubljani pri ministru dr. Žerjavu in pri direktorju dri železnic Borka deputrcija interesentov iz Petrovč pod vodstvom bivšega vel. župana dr. Lukana, ki je obrazložila nujno potrebo preureditve postajališča Petrov-de pri Celju v polnovredno postajo. Na edinem tiru, določenem za nakladanje premoga, je prostora le za 7 vagonov. Teh lan je se vrši v Celju, obračunavanje v Žalcu. Petrovče leže sredi hmeljskega okoliša. Izvaža se hmelj, potreben je dovoz hmeljskib drogov. Zaledje Petrovžam eo obširne šume z mnogimi žagami. V okolišu Petrovč cvete lesna trgovina. Zraven Petrov? v Libojah je premogovnik družbe inž Pavlin f. dr., ki že danes od-Miliie letno do 1200 vagonov, dalje tudi premogovnik keramične industrije t 800 vagoni V Libojah sta dve kemični tovarni Pa tudi trgovski promet je zelo živahen. Minister dr. Žerjav je izjavil, da po tako tehtni obrazložitvi smatra kot ob sebi umljivo, da se mora želji Petrovč ugoditi * Gibanje hišnih posestnikov. Včeraj je deputacija organizacije hišnih posestnikov poselila ministra dr. 2erjava. Gg. Frelih, Stare, Colarič in Hrovatin so obširno obrazložili svoje stališče g. ministru in zlasti izrazili svoje zahteve glede znižanja hišnih davkov in glede novega stanovanjskega zakona Po izčrpni diskusiji, kl sta se je udeležila tudi navzoča kandidata JDS. gg. Ivan Mohorič in Ivan Zeha', je gospod minister izjavil, da bo napel vse moči da novi finančni zakon v svojih določbah o direktnih davkih v Sloveniji prinese razbremenitev osebne dohodnine in hišnih davkov. Vlada bo k reševanju o novi uredbi stanovanjskega vprašanja pristopila šele potem, ko čuje poklicane organizacije interesentov. * (Jadranska Straža*. Januarska številka »Jadranske Stražo je ravnokar izšla z nekimi tehničuimi prenaredbami in z bogatim gradivom, ki pomenja nadaljnji korak k napredku naše pomorske narod-no-obrambene revije. V uvodnem članku g. Alfirevič reka-pitulira nezadosten razvoj naše vojne mornarice, primerjajoč ga z dalekosežno aktivnostjo vseh drugih držav na tem področju. M. Obuljenov članek c.More* je uvod v seriji popularnega tolmačenja pojma o morju in pomorstvu, ki bo izhajalo v listu Zanimiva je nadalje historična študija (Boka Kntorska> ter pomembno poročilo o mornariški debati v italijanskem parlamentu. Izmed številnih ilustracij omenjamo okusno reprodukcijo naše vojne zastave v barvah, odkritje spomenika kralja Petra v Dubrovniku, portret novega vojnega minislra, snimko Trogira. slike s krstne slave mornarice v Šibeniku, veliko reprodukcijo umetniške slike naših minonoscev ob zadnji hudi nevihti Flettnerjevo ladjo itd. Cena (Jadranske Straže* je ostala neiznre-meniena in znaša letno 100 dinarjev Naroča ee pri centrali (Jadranske Stra-že» v Splitu. * Potujoča hisijenska razstava. TFigi-jenski zavod v Ljubljani pripravlja potujočo lugijensko razstavo v večjem obsegu. Razstava bo naložena na velik sanitetni avto, ki jo bo prevažal iz kraja v kraj. * Ljuba v na senzacija na Sušaku. Stara resnica je, da so moški vztrajnejši in zvestejši v ljubezni kakor ženske. To dokazuje tudi ljubavna senzacija, ki jo je doživel Sušak dne 6. t. m. Mladi Juraj je za pravoslavne božične praznike prišel od vojakov na počitnice. Ves vesel je oblekel civilno obleko. Iz žepa suknjiča mu je gledal robček z monogramom njegove izvoljenke. Njegova prva pot je seveda bila, da obšče svojo Dragico, ki je ni videl že dve leti. Prepričan je bil, da mu je ostala zvesta, saj mu je pošiljala dan za dnem v južno Srbijo pisma, polna prelitih ljubavnih solz in zatrjevanja zvestobe do groba. In ko sta se sešla. je Dragica vsa srečna objela svojega zaročenca. Bila pa je nenavadno razburjena in hotela, da se takoj poročita. Juraj je bil s tem tudi zadovoljen. Kupila sta že prstane in prišla k staršem, ki so pripravljali za prihodnji dan ženitovanjsko pojedino. Med tem pa se je pripetila (malenkost*, ki je napravila v hiši Drsgičinih staršev popoln prevrat. Dragici je namreč nenadoma poslalo slabo. Poklicani zdravnik je ugotovil: (Pokličite babico!* Šele sedaj je Juraj uvidel, da so bile v južno Srbijo eksportirane suhe solze njene zaročenke prelite za drugega. Dragica pa se je istočasno lahko tudi prepričala, da moški vendarle niso tako bedasti, kakor si je domišljevala Ostavil jo je ženin, na cedilu pa pustil tudi njen skrivni Ijub-ček. * Vojak povožen od vlaka. V petek popoldne se je zgodila na kolodvoru v Novem Sadu tragična nesreča. Neznan vojak je korakal po tiru proti kolodvoru in preslišal prihajajoči vlak, ki ga je zgrabil, podrl na tla in popolnoma razmesaril. * Najden človeški plod. Dne 8. t. m. je neznana ženska vrgla med kolodvorom Trbovlje in rudniško separacijo iz osebnega vlaka, ki prispe iz Zidanega mosta v Trbovlje ob zvečer, embrio moškega spola. Neusmiljena ženska je povezala plod in ga zavila v papirnato vrečico. * 118 požarov r enem leta v Zagrebu. Po 6tatistki prostovoljnega gasilnega društva v Zagrebu je gasilska straža v preteklem letu intervenirala v 118 slučajih. Med temi je bilo 14 bišnfh in 25 sobnih požarov, 58 požarov v dimnikih, 8 v skla- LUCY DORAINE Drama „ PLAMEN STSflSTI" Prioetek v nedeljo 11. t. m. Kino „IDEAL« ZA PLESNO SEZIJO Vsaka gospodinja si prihrani čas in denar, ako za čiščenje par-ketov uporablja JELKO" fiLBi«jir 70 • 1. Nova krasna kolekcija plesnih toalet bode dovršena dne 14. januarja Modni atelje M. ŠARC Ljubljana, Kongresni trg 4/L diščih b kleteh in nekaj manjših. Kakor razvidno, so bili najbolj pogosti- požari v dimnikih. Najhujši je bil požar sokolskih tribun na igrišču Concordie avgusta meseca, ki je povzročil tudi največjo škodo. • Roparski napad na odprti cesti. V petek zvečer so pri carinarnici v Kragu-jevški ulici v Beogradu trije mnskirani lopovi napadli posestnika Sivo Coliča, ki so ga hoteli izropati. Toda Colič se jim je postavil krepko v bran. V spopadu je sicer zgubil levo roko. vendar pa «o med tem že prihiteli pasanti in ga rešili gotove smrti. • Tatvina manntaktumega bbma. Dne 4. t. m str« se spoznala dva poznana podjetna tatova. 29 letni Josip Praznik in 33-letni Vinko Turnšek. oba že večkrat kaznovana in sklenila, da vlomita v trgovino Ivana Lavriča na Vranskem. Vlom se jima je tudi popolnoma posrečil. Odnesla sta velike množine manufakturnega bla-ga, perila in srebrno žepno uro, v skupni vrednosti t7.(VX> Din. Po izvršenem vlomu sta ptička « plenom pobegnila * Opciarjamo na ^a^a-nji oglas hHke Matija Tretar, Ljubljana. 73 * Že!erm-pe na da! ni sever. Središče depresije pa se je nahajalo ves čas daleč na severu, in to ie bil glavni vzrok, da deževni pas ni segel do nas na lug. Depresija ie s svojim središčem dolgo stala nepremično med Skandinavijo in Islandijo, proti sredini tedna pa se je nenadoma napotila preko severne Finske proti severni Sibiriji. Na zapadni strani odhajajoče depresije so planili proti jugu hladnejši se-verozapadni vetrovi, kar e prineslo proti sredi tedna ohladitev celi Evropi, naikas-neje Rusiji, a zato najtemeljiteje. Proti koncu tedna se pomika s Severnesa ledenega morja silen val mraza v Rusijo ter ji prinaša temperaturo 20 do 30° C pod ničlo. Ker leži v Rus:ji sneg, bo mraz tem hujši, ostala Evropa, ki še vedno nima snežne odeje, pa je ostala obvarovana pred hujšim mrazom, ker se je med tem i Atlantskega oceana približala nova depresija; severozapadne države ima o znova toplo južno vreme, dež In viharje. Le dežele okrog Alp, kjer se je razvil višji zračni tlak, imajo nižjo temperaturo, a tudi ne mnogo pod 5° C. Dvigajoči sc barometer naznanja nadaljevanje sedanj.sa vremtna. • Dunajsko vremensko poročilo za nedeljo: Jasno, ponoči slana. 7višsn;° temperature, izpremer.liivo, vedno večja intenziteta poslabšan ;a- r? ze sofcolsVi i« Brez posebnega obvestila, t Kruta smrt nam je ujrrabila nažo ljubljeno mamo, staro mamo, tažčo in teto, gospo Franjo Wohinz, roj. dne 10. t m. ob 22. uri. , Pogreb nepozabne se bo vršil v ponedeljek dne 12. t m oh 14. uri iz hiše žalosti Križevniika ulica št 7 na pokopališče k Sv. Kriin. V Ljubljani, dne 11. januarja 1925. Žalujoči ostaif. •JUTRO» Št. 9 ^ O TS O O f Savage Landor V Fircnci v Italiji je umrl na Štefanovo znani raziskovalec tajinstvenega Tibeta, Savage Landor, star komaj petdeset let. Ta mož je bil rojen v Firenci, vzgojen pa v Italiji in v Parizu. Prvotno se je posvetil slikarstvu in kiparstvu, pa je kmalu opustil umetnost, ker ga je gnalo v tuje, doslej še nepoznane kraje. Prepotoval je ves svet. Ni je menda dežele, seveda take. ki je malo ali sploh nič znana, kjer ne bi bil Landor. Ze kol mladenič je potoval Savage več let po Aziji in Severni Ameriki. Star komaj 23 let, je nastopil znano pot v Tibet, ki velja za najman.i znano pokrajino na svetu. Zadnja leta se ic pač posrečilo nekaterim predrznim možem, tako pred vsem angleškemu polkovniku Younghus-baudit, da so prodrli v osrčje Tibeta, svetega mesta Lhase. Toda to se je zgodilo več ali manj v spremstvu oboroženega in dobro preskrbljenega vojaškega oddelka, ki se mu domačini niso mogli upirati. Land. r pa st je podal pred kakimi ?■? leti sam na to smrtnonevarno pot. Prišel jc precej globoko v Tibet. Pa so ga kmalu zalotili, oslepili na eno oko in potem pognali nazaj. Vse te svuje doživljaje v Tibetu opisuje Landor v eni svojih zanimivih knjig. S svojimi delnimi uspehi v Tibetu je zelo obogatil znanost.' Savage Landor je potem prepotoval Južno Ameriko od Rio de Janeira do Lime, potem zopet Azijo od Rusije do Kalkute v Indiji preko Perzije, Afganistana in Bcludžistana ter Afriko na njenem najširšem delu. Eno celo leto ;e bil na Filipinih in na otokih Tihega oceana, od katerih jih je obiskal nad 400. Drzni mož se je udeležil cele vrste vojn. Bil ie pač povsod tam, kjer jc bila nevarnost. Mirno ni mogel živeti, doma ni sirpel. V svetovni vojni je prepotoval vse fronte zaveznišikih vojsk od Anverse do Soluna. Mali mož s šibkim glasom iu južnim tipom se je nahajal med posameznimi potovanji navadno v Londonu, kakor da se ni nič pripetilo. Bil je skromen, in nihče, kdor ga ni poznal, ne bi mogel ver eli, da je ta človek videl že toliko sveta m prepotoval toliko nevarnih krajev, kamor še ni stopila noga belokožca in dostikrat sploh človeka. Nenadoma, kakor ie prisil, jc zopet izginil. Šele po ovinkih .ie izvedel svet, da se Landor klati zopet nekje po azijskih stepah in pušča- j vali ali pa med liudožrci sredi Afrike in j na mrtajskih otokih. Landor je popisal vsa svoja potovanja j v 14 knjigah. Pred par tedni je izšlo nje- j govo zad::;e delo poj n: slovom «Evcry\v- i herc». Najbolj znana je pač Landorjeva knjiga o doživljajih v tajinstvenem Tibetu. od blizu se ti zdi vse morje kol neizmeren | zelen pašnik. Vsled goste haloge je morje i redkokdaj razburkano, ker se valovi raz- ■ bijejo navadno že na robu Sargaškcga morja. Vodia ckspedicijc računa, da hoi našel na tem delu Atlantskega oceana čudne ribe in nepoznane morske pošasti. Upajo, da se jim ho posrečilo vloviti kak živ eksemplar velikanske sipe, od katere so se doslej našli le deli v želodcu drugih velikih morskih živali. Ekspediciia ima na razpolago v to svr- i ho posebe opremljeno ladjo «Arcturiius». j ki ima na rilcu napravo za prodiranje v goste haloge Sargaškcga mora, na zadnji strani pa nekake mreže, da se vijak paruika ne zaplete v morsko travo, sicer hi se zlomil. Putcm bi bila ladja nemara ' izgubljena, ker bi se ne mogla več pre- I makniti z mesta in hi morala obtičali v travi sredi neizmernega oceana. Ekspedicijska ladja se bo na raznih krajih Sargaškcga morja zasidrala in potem se bodo preiskale globočine morja z ra/ličnimi sredstvi. Računajo, da bo trajala ckspedicija do jeseni. Kral? m kraSHea vPar*zu I vsakega umetnika. Izjeme so zelo redke. Nato je Saljapiu potoval s svojimi tovariši od mesta do mesta. Društvena blagajna pa je bila vedno prazna, kajti ravnateljstvo je skrbelo najprej za svoj žep in šele na koncu so prišli na vrsto ubogi |>evci. Naš basist je zapadel v veliko bedo. Moral sc je za nekaj časa sploh umakniti iz gledališkega življenja, da si kot i>os!režček služi svoj vsakdanji kruli. Takrat je spal navadno pod vedrim nebom ali v kaki šupi in se zadovoljil z borno hrano. Tako je preteklo nekaj črnih let. potem pa je nastopil preobrat. Nekega dne je pevec prejel 25 rubljev predujma. Denar tuii je posla! njegov prvi ravnatelj, ki ga je obenem pozval, naj se oglasi pri njem. Pričela se je nova lurneja. To je bila za Šaljapiua prava rešitev. Navdušeni mladenič se je pripravljal na potovanje iu je pel, dn je bilo veselje. Vsi so se čudili njegovemu silnemu glasu in mu prigovarjali, naj gre v pevsko šolo, da si izpopolni glas. šaljapin je razumel to željo svojih prijateljev, a naglušni je vedno, da za obiskovanje pevske šole nima potrebnih sredstev. V Kazanju pa je do/Jial za Saljapinn tudi neki sloviti pro-lesor petja. Pozval ga je k sebi In mu dejal, naj mu kaj zapoje. Saljapiu je za|>el arijo Valentina iz č v Ameriko, odkoder se je vrni! slaven in fcog;:t preko evropskega za pada v svojo domovino. In. sedaj se nahaja zopet na ameriški turneji. Luksus v Monte Carlu V Monte Carlu se je zopet ctvorila zimska sezija, ki je v polnem teku. V začetku sezone ni bilo prav nič redkega, da so dobili posamezni večji hoteli na dan po 2U0 brzojavnih naročil na sobe in več. Stolp Kapitola je okrašen s škrlntno-rdečimi svetiljkanii, ki žare zvečer, zlasti ob nedeljah, v krasnem sijaju. Pravijo, da .e samo žarnic, ki tvorijo velikanski napis «Kap;tol», mnogo nad tisoč. Za notranji okras Kapitola so položili dobrih deset kilometrov preprog. Za jedilnice je bilo kupljenih 25.000 kosov srebrnega pribora. Za kuhinje, za restavracijo In za hotel je bilo najetih okoli 000 ljudi. Nekaj novega je za Kapitol, da je nameščena v njem menjalnica. V njcin se nahaja tudi urad za informaci e, čitalnica in pisalna soba, poštni urad in mnogu drugih novotarlj, vse samo zato, da privabijo čim več ljudi v Monte Carlo in jih potem igralnica lahko prav pošteno oskubi. ; Mnzej častne legije Red Castc legije (Lčginn d' honneur), ena najstarejših in najuglednejših francoskih institucij, otvori v kratkem svoj Zakladi v samostanu V slavnem samostanu Krasni Pečerskail Pavri v Kijevu so te dni odkrili velik zaklad, ki si ga ni nihče nadejal Gre namreč za razne dragocenosti, ki so jih skrili pred dvema letoma, da jih ne bi zasegla sovjetska vlada. V kleteh samrstnna je bilo zakopanih več pudov zlata (pud ima približno 16 kilogramov), 100 pudov srebra, dve vreči starih srebrnih novcev, nadalje zlate kelike, križe, 300 briljantov, vsega skupaj v vrednosti za nad 8UII.OHO zlatih rubljev. Sovjetska oblastva so seveda takoj zasegla zaklade. Našla pa so tudi korespondenco menihov z raznimi menarhističnimi emigranti in tudi poročilo patriarhu Ti-iionu, ki nai bi ga poslal v inozemstvo. Vlada .e takoj odredila aretacijo nekaterih oseh. Med drugimi sta bila prijeta nadškofa Klimentij in Makarij Iu igumen Evstratij. Dognali so. da so bili zakladi zakopani na neposredno povelje patriarha Tihuna. muzej v lastn:, novozgrajeni palači. Med okraski te palače so tudi lepi reliefi, ki sc nanašajo na zgodovino francoskih in , drugih redov: Na naši si ki zgoraj jc red i Častne legiie iz Napoleonove dobe, v j sredi ameriški red *C'ncinatus», spodaj pa francoski red sv. Mihaela. Ekspedieija v tajinstveno mor]e Največja ckspedicija, ki jc kdaj raziskovala morske globine, se pripravlja te dni na pot v New Yorkti. Stavila si je za cilj, da preišče tajnosti Sargaškcga morja, j To podjet.e, ki ga vodi znani ameriški! biolog profesor \Villiam Bcebe, ima razen : znanstvenega pomena tudi precej romantičen značaj. Zakaj Sar saško morje, ki sc razteza kakili 4U0.0U0 kvadratnih kilometrov daleč med Kanarskimi otoki in Zapadno Indijo, jc prav za prav Ic velika masa plavajoče morske haloge, v kateri; se pod morjem nahajajo pravcati pragozdovi velikanske morske trave. V bližini Ognjene dežele na skrajnem koncu Južne Amerike se dobi v tem morju morska trava, ki je debelejša kut na močnejše j drevo in je nad sto metrov visoka, ali bolje rečeno dolga. Morska haloga tvori, pod vodno površino prave pragozdove in vciike otuke iz morske trave. Živalstvo tega tajiiistveiu.ga morja je skoraj popolnoma nepoznano. Saj je le na par kraiih mogoče priti vanj. Prepotovala ga ni menda še nobena ladja, ali kveč-: jemu ie prav malo. Haloga je tod namreč tako gosta, da parn:ki sploh ne morejo naprej. Od daleč i:i na mnogih mestih tudi Čeprav sta se mudila kralj Aleksander in kraljica Marija v Parizu le privatno, inkognito, sta vendar vzbudila splošno pozornost povsod, kj^r sta sc pojavila. Predsednik francoske republike Gastoti Doumcrgue je priredil njima na čast slavnostni dejeuner, ki so se ga udeleži: tudi člani irancoskc vlade iu poslaniki prijateljskih dižav. Naša slika kaže kralja in kraljico v trenutku, ko stopata v predsednikove dvorane v Elysee.m. Predsednik Dotimergue pozdravlja kraljico, pariški vojaški guverner general Gouraud pa kralja Aleksandra. Pariški diplomati Saljapmova karijera Preieklo je gotovo že dvajset let, odkar je Saljapiu, slavni ruski basist, s svojim divuim glasom in s svojo umetnostjo pridobi! zase ves kuilurtli svel. Umetnik je izredno privlačna sila in kjerkoli se ]>o-javi, so gledališke iu koncertne dvorane pretesne, da li sprejele vase ogromno število onih, ki bi holeli slišati slavnega pevca. Tudi Šaljapin jc živel, kakor vsi dru^i umeiuiki, iz;>rva zelo bedno iu j«, kakor njegov prijatelj Maksim (ioiki, prišel iz nižin življenja na višek. Šaljapinov oče je poslal svojega sina v neko pisarno, da se lam i/.uri v pisarniških opravilih. Mladeniču pa služba ni ugajala. Kmalu je pobegnil in se pridruži! nekemu ruskemu, ojKvrnen.u amsnmbiu. Njegov prvi javili nastop sega nazaj v ielo 1890. Takrat je pel Saljapiu kot korist v neki opereti. Na odru je komaj stal, kajti od silnega razburjenja so se mu ši-bile noge iu tresle roke. Trema je znana gledališka bolezen, ki popade v začetku Kjkor ie navada po vsem svetu, so se na Novega leta tudi pariški diplomatski zastopniki tujih držav poklonili državnemu poglavarju, predsedniku Doumcr-gueu. Fotograf «Matiua» je v jel nekatere karakterist diplomate, ko so prihajali oz. ou.lajali iz lil.vseeja. Na naši s! ki v sredi je ste.rcj;ina pariškega diplomatskega zbora, p:; peški nuncij Ceniti, ki sicer v srcu ni haš naklonjen današnjemu, izrazito prot klerikalnemu režimu v Franciji, ki pa je seveda kljub temu spo-ročii njega vrhovnemu predstavite! ju. piedsedniku Doumergucu svoje novoletne ' čestitke. Na levi je poslanik Združenih držav Mvron T. Ihrritk, popularna ose-I ba pariške družbe, na desni najnovejši 'član pariškega diplomatskega zbora, sovjetski poslanik Krusin. Naših slovenskih obožcvateliev holjševiških sovragov I oburžuaziiC" bržčas njegova skoz in skoz j buržoazna slika s cilindrom ne bo posebno razveselila, kakor tudi samo dejstvo ne. da sc gie iz same buržoazne ; manire pokloniti reprezentantu kapitaliz-| ma, kar je vsaj v očeh komunistov pied-scdu.k Doumcrgue vsekakor še vedno. Pogovor v vlaku Odkrita beseda sovjetskega lunkcijonarla. Čuden, zelo čuden pogovor se je vršil pred mesecem dni v nekem ruskem vlaku med angleškim potnikom in visokim ruskim funkciji narjem. Londonska .National Revicvv. pravi, da tvori ta pogovor nadvse važen prispevek k opisu boljše-viške mentalitete. In ugledne londonske «Times*, ki vedo za imeni obeli potnikov, izjavljajo, da jamčijo za avtentičnost pogovora ... Angleški potnik se je torej vozil v ruskem vlaku in ž njim jc bil v kupeju visok ruski funkcijonar. Dokler je vlak vozil po ruskem ozemlju, sta potnika izmenjala le par besedi; ko pa je vlak prekoračil rusko mejo, se je pogovor oživeL Kajti nobena stvar na svetu ne razveže jezika sovjetskemu funkcionarju bolj kakor dejstvo, da ga sovjeti ne morejo več doseči. Pusiušajmo torej zanimivi pogovor: Anglež: Zinovjevo pismo je bilo vendar avtentično, ne? Ilus: Se noti e vero, e ben trovato. Tiste ljudi, ki dotlej niso hoteli verjeti, da je sovjetska vlada prisiljena delati revolucionarno propagando po vsem svetu, da se obdrži v Rusiji na površju, tiste ljudi je to pismo na vsak način izpre-obrnilo. Sicer pa, to pismo tako ne more izpremeniti rusko-angleških odnušajev. Anglež: Kako to? I(us: Kako? Jaz za svojo osebo nikakor ne morem verjeti, da je Foreign Office, ko je dodal anglo-ruski pogodbi klavzulo, da morata oba po godbenika pre k in i ti vsako propagando drug proti drugemu, zaupal naši besedi. Foreign Office je bil lahko po pravici uveijcn, da bo sovjetska vlada opust la pruti-angleško propagando v Indiji in Aigha-nistanu — vsaj za sedaj. Nikakor pa angleška vlada ne sme misliti, da bodo sovjeti opustili svojo propagando, ki jc predvsem naperjena proti britskemu socialnemu redu in proti angleškim vladnim institucijam. Anglež: ZJi se mi, da se ne razumeva. Rus: Nas komunistov ne razume cela Evropa, še celo več! Naša morala je evropski v vsem nasprotna. Anglež veruje v «fair p!ay», v dobro vero m v dano bessdo. Ruski komunist tega uc pozna. Njegov moralni katekizem sloni zgolj na dobrobiti komunistične stranke. Vse, kar stori pri ti ciljem in interesom svoje stranke, je nemoralno. In pri tem je prav teko prepričan o pravilnosti svuje koncepcije kakoi Anglež v svoji. Anglež: Na ta način pač ne pridemo do sporazuma. Rus• Ne, vsaj za enkrat ne. Ka.iti manjka n:.in skupila baza. Vzemimo n. pr. p g. ube. Posojilo, ki bi ga k ic dobili, b. mi v r n li le. če bi to bilo v korist iu prospeh Sovdepije. Interes prolcturcev bi # Elitni plesi ^ ah ti-vajo f nih oblačil. SmOAinge mnorejšo mode it uajitiejfera sn .deškega sukua \ štovaniui gospodom v Zagrebu'.'* Ves s\et ie vedel, da si spoštovani gospod i/ Zagreba ne /cli posetov. 7.« tak primer velja v dobri družbi šcg.i. da se ne si'i v stmovanjc, nego sc zgolj odda vizitka. Seveda, ijut!.e so razne vrste in njih šege tudi in mis ijo nekateri pnseti, da so posebno vljudni, čc nc oib nehajo in hočejo vendarle gospoda po> zdraviti osebno. Gospod v Zagrebu ni bil razpoložen, da sprejme poset. in sc jc umaknil v svoje zasebne prostore pod posteljo. To ni bila strahopetnost! Nasprotno pa jc bi'a vljudnost na strani posetnikov vse« kakor da'cko pretirana, ko so gospoda za pete privlekli izpod postelje samo zato, da mu luliko voščijo: »Dobro jutro, gospodinc l\adiču!» Tudi vljudnosti so postavljene meje! In jc žalostno, da sedaj ni poset. ampak j jc gospodine Radiču tisti, in mu kratijo ugled in kvarijo bodočnost! Kajti to zastran bodočnosti je rcsnica! Naša dcca sc ni nikdar zanimala za politiko, in jc tako prav, da kdorkoli nc , pete potc.mjcii izpod postelje — o: -Dobro jutro, gospodinc Kadieu'« — o! \a policiji jc zahteval vina in tambu. rieo — o! Zdaj govore ic o gospodinu Kadiču in jim žarč oči in izprašujejo. kaj jc novega, in leže na tleh in n.i gias be-ro novine. Zdi se mi. pot izpod postelje jc bila prava pot, gospodine R.-t« diču ni mogel boljše ubrati v srca m'a» ilinc in nepokvarjenega naroda in je Ic bleda zavist, ki »Cizuna zvine, da za» mrduc sin krtine«, kakor pravi Koscski, in mu jc le pritrditi. Zamolčati nc morem, da jc bilo naši deti jako žal, da gospodinc Radiču ni dobil tiimhuricc, kakor si jo jc želel, da ga spremi v tužne zapore. Naša dcca jako ljubi glasbo, posebno tisto, ki sc jc ni treba učiti, pa jc v naj« polnejši meri razumela želio gospodiua j in čutila njegovo žalost, ko želji ni bilo ustreženo. Toda ni š!o. Imel sem čast. govoriti s kapaciteto o stvareh, ki sc tičejo tamburic in zaporov, io jc potrdila, da jc Zagreb postopal povsem pravilno. Tanihuricc gospodinu niso smeli dati v zapor. Nc zaradi tam« liuricc, ampak zaradi načela. V z i porih da jc enaka pravica za vse. Iz tega raz« loga, je dejala kapaciteta, da so zapori prav za prav komunistični paradiž in Ua nc razume komunistov, ki se zaporov branijo. Kar sc pa tiče t a in S uricc. jc de« j -Ia kapaciteta, čc :c dovoljena prvemu, nc more sc jc odreči drugemu, pa bo tretji zahteval klavir in četrti boinbar« don. To ne gre! 7apori n;so konserva« torij! In če bi bil zaprt kupe nik, bi nc= mara hotel v zapore kar cel orkester! Kapaciteta jc pripomnila, da bi sc tudi kapclnik lahko pripetil v zaporih, zakaj nc? Vse sc lahko pripeti. Člani narodnih g'cda'isč so državni uslužbcnci, oprav« Ijajo na odru s'užbcnc posle in sto c pod zaščito § 104. srb. kaz. zak. Pa čc bi na skušnji kapclnik rekel priinadoni, da jc za pol metra p.-cnizko intonirala, bi bila razžaljena nc samo primadona nego likratu javna oblast in bi bil kapel« nik zašit. In bi potem v zaporih hotel dirigirati orkester. To nc gre in ne gre! Kakor mi jc bi'o hudo zaradi gospo« din.« v Zagrebu, kapaciteta me jc pre« pričala in sem moral priznati, da res ne gre. Za'ostna nam majka! Urez iskricc upanja pa me kapacitcta vendarle ni pustila. V vsakem zaporu. je dejala, da jc na razpolago glavnik za žive potrebe iu inrtvc. Iu je dejala, da bi preudarna uprava zapo.ov gotovo za< tisnila eno oko in nc bi delala ovir, ako bi včasih kateri izmed gostov katero zapiska! na glavnik in tako dal uuška nežnejšim čuvstvom svojega srca. Scvc« da vse to brez škode za prvotni in tako rekoč poglavitni namen glavnika... Pa utegne po tem potu biti kolikor toliko ustreženo tudi potrebam zadevnega go« spodina v Zagrebu, je dejala kapacitcta. V to mu poine>zi Rog in sreča junaška! In mi jc ta glavnik sedaj v veliko tolažbo. P. r.: Dosrodek Pa gre človek, da bi zaslužil honorar," pa napiše podlistek. Saj končno nc gre za nič drugega kakor za majčkeno in« vcncije, zato da jc rep zraven iu glava in čc mogoče poanta. Nosiš ga po žepih par dni in ko srečaš na cesti urednika, pa sc stvar napravi, seveda čc si dovolj brezobziren in urednik ne preslabe volje. To je vse. Nikakor pri podlistku nI glavno to, ali jc zgodba čisto u trte zvita, ali jc napol izniiš jena ali pa ti» tričetrt resnična; toda t.i!c zgodba se je pa prav zares zgodila, da bi sc, pri moji veri, nc bila. .Vi pa, če sc jc, kaj zato. Kcsniina jc pa le. za nas bil dovoljni povod, da bi prekršili pogodbo, isto je z nacionalizacijo, sckve-straeiju, municipulizacijo, konfiskacijo, anuiiratijem in kar je Se tega marksističnega žargona, vse to jc povsem opravičljivo, če ima prolctarijat od tega korist. Buržuazija, ta nam služi za domačo žival, ki ji strižemo volno; če škarje pri tem zarežejo v kožo, kaj za to! Da re-zuiniram: Kadar sovjcti sklepajo pogodbe z nekomunističnimi državami, se po-tiliem smehljajo, češ da je vsak idijot, ki jim verjame na besedo in podpis, vreden, da ga ogoljufajo iu oskubijo na korist proletarijata. Tu se je vluk ustavil in obstala ie obenem konverzacija. Angležu pa so besede ruskega funkcijonarja obležale na srcu; ko je dospel v London, je bila prva njegova pot v uredništvo «Timesa». »National Revicvv«, ki je po »Tiincsu« prinesla na dolgo in široko zgornje poročilo, zaključuj e z obžalovanjem, da ni bil tisti potnik, ki se jc vozil s sovjetskim politikom, gospod Rarnsay Macdunald. Morda bi ga bilo izučilo! Kaj misli Edison c tehniki in dogodkih Znameniti Američan Edison, kateremu se je posrečilo izumiti fotiograi in celo vrsto drugih važnih tehničnih naprav, se jc nedavno razgovarjal s koresponden-toin nekega velikega evropskega dnevnika ter mu dovolil natisniti sledeče izjave: Elettnerjev «Rotor» se nahaja šele v prvi fazi razvoja in je težko reči, kaj bo iz njega Treba pa priznati, da je in-tcresantna iznajdba. Mnogo manj vredno pa jc odkritje nemškega profesorja Mie-tlie.a, ki pravi, da se mr je posrečilo pridobiti zlato umetnim potom. Tej iznajdbi ne pripisuje Edison nobene praktične vrednosti in pravi, da bi reč. tudi če bi se obnesla, ne pomenila napredka v gospodarskem življenju človeštva. Zlato je satnr na sebi brez vrednosti, kar ga dela drngoccncga, je baš njegova redkost. Edison, ki z zanimanjem zasleduje napredovanje avijatike, je izjavil, da je temeljni princip zrukoplovbe po n egovi Sodbi sedaj rešen. Sedanje tipe letal je treba le popolniti. Bodočnost pa ima he-likopicr: acroplan, ki bi se mogel dvigniti kvišku z mesta in v vertikalni črti. Ko se posreči avijatiki rešiti ta problem, ko letanje po zraku lahka in vsakdanja stvar. Iznujditelj, ki jc popolnoma gluh in je odgovarjal na stavljena mu vprašanja pismeno, je povedal svo e nazore tudi o sodobni politiki. Izrazil je prepričanje, da se bodo težavne razmere sedanjega človeštva v uoglcdnein času popolnoma predrugačile. Ideja Zveze narodov in držav je gotovo lepa, toda praktičnega pomena nima in zato nc bo obstala. Edison nuni, da bi trebalo ustanoviti mirovno razsodišče, ki bi razpolagalo z lastno vcčtnilijonsko armado; taka institucija bi imela ugled in bi zares izvedla načrte, ki se dandanes radi pomanjkanja avto-ritativnosti nc dajo izpeljati. Redek primer bigamije Iz Amerike poročajo o naslednjem, res neverjetnem primeru dvoženstva: V Ncvv Yorku sta živela dva brata Morgana, Iiarry in lidinund. line!« sta skupno trgovino in sta si bila tako po« dobna, da ju je materino oko komaj lo« čilo. Kmalu sc jc Edmund oženil z boga« tim dekletom, Ilarrv pa je ostal samec. Že pri poroki so se vršila usodna za« menjavanja; Edmundova žena ni vedela, kateri izmed bratov jc njen mož in ka« teri njen svak. Prilika jc nanesla, da sta sc brata kmalu nato odpeljala v Evropo. Ustavila sta se v Parizu in sta sc pridno vozila z avtomobilom po svojih poslih. Nesreča pa je hotela, tla jc Edinund na neki vožnii ponesrečil in umrl. Ilarrv jc dolgo premišljeval, kaj naj stori. Cc!c noči si jc belil glavo, kako naj sporoči tragično novico inhidi vdovi. Naposled sc jc odločil, da stvar zamolči. Vrnil se je v Ncvv York. Edmundova žena ga ni spoznala in ga je sprejela za svojcg«i moža. Živela sta dolgo v srečni zajed« niči in Harry je molče izpolnjeval doli« nosti zakonskega tovariša. To je trajalo cclo leto. IIarry pa se je naenkrat zaljubi! v mlado dekle in je tej ženski poklonil svoje srce. Odslej je živci v dvojnem gospodinjstvu: deloma je bival pri ženi svojega umrlega brata, kjer je nadomestoval moža, deloma pa pri mladem dekletu, s katerim se je po« ročii. Poroka pa se je izvršila tajno, tako da ni nihče zvedel zanjo. Obe ženi sta bili srečni in I!arry se ni drznil povedati rcsnice ne tej nc oni. Naenkrat pa je prišlo pravi Harryjcvi ženi na uho, da živi njen inož še z neko drugo žensko. Nastal je vihar in varana žena ie zahtevala, da sc brak razvede in Harry Morgan obsodi. Zadeva jc prišla pred sodnika, ki je stal pred težko odločitvijo. Morgan je bij tožen zaradi dvoženstva. Edmundova žena jc trdila, da jc to njen prj»vi mož, njena nasprotnica je dokazovala isto. Siromak Harry ni vedel, kaj bi rekel. Sedel je kakor na žerjavici in v zadregi si jc mel roke in pogledoval zdaj to zdaj ono ženo. Kakšen je bil koncc te godbe, list' ne povedo. Nam sc zdi, da konca sploh ni bilo, kakor tudi ne storije, katero so si naihrž izmislili ameriški reporterji, da bi malce pozabavali svojC čitatelje in jih pobegnili za nos. X Požar v operacijski dvorani. V mostni bolniščnic> v Pforzheimu v I Nemčiji se je vnela v četrtek me l 'operacijo v dvorani posoda i bencinom in špiritom. Ogenj^se je naglo razširil na opravo dvorane, ki jo bila v riti sekundi polna dima Bolnika le r "eliko težavi spravili na varno. ; Neka strežnica je dobila tako hu le opekline, da je tekom noči podlegla strahovitim ranam. Posoda z bencinom >. fe- bruarjem je zamišljena vožnja na otočje Bermude. med 1. in 17. u, r-cem na Portoriko, med 18. aprilom in 10. majem v okolico Kanala iti iirJ 20. majem in 20. junijem v iiooVutu na Havajskem otočju, ali pa v F.»ropo. Namen teh voženj je praktična pre izkušnja zrakoplova za trgovinske »vrhe X Poiar na parniku. V Manchestru je izbruhnil te dni velik požar na parniku, ki je bil zasi Iran v pristanišču. Vnelo se je nad 2000 ba! bombaža iz Egipta v vrednosti nad 100 000 funtov, t. j. nad 30 milijonov dinarjev. X Holandska kralijca — častna doktorica. Senat univerze v Lev lnu jc imenoval povodom tridesetletnice "b-stoja tega vseučilišča kraljico Vilmino za častno doktorico pnvoslovja. Svečana promocija bo dne 9. februarja v cerkvi sv. Petra v Levdnu. X Novo darilo Rockefellerja. »Pe trolejski krnli» dolin D. R«ekefell'r. do pred dobrim letom najbogatejši člo vek na svetu — prekosil ga je »avto mobilski kra!;» nenrv Ford — jo podaril en milijon dolarjev v delnicah Standard Oi! Companjr Metropolil.au-skemu mo^eju v Ne\v Vorkn. To jp že tretji večj! dfr milijarderja temu .nu-IV. X Noč- biti minister. Sir Pob"'' Home je bil doklej najrevnejši kandi dat za novega prvega lorda admirali-tete. t. j. angleškega mornariškega ministra. Seda i pa ie n j°gova kandidatura ra l!a v vodo. kor 'e ta gospod pravkar postal ravnatelj Rirmske družbe, ki ima mnogo srebrnih in svinčenih rudnikov «- Birmi in delniško glavnico v znesku H.oOOOOO fnntov To mesto mu bo neslo najmanj trikrat toliko, kot bi imel plače kot angleški minister. Naravno, da sp je gospod H n-np premisli! in šel ra:fi v zasebno službo. X 20 000 kilometrov pe^. Berlinski !ist »AtbMik - Šport* je razpisa! nagrado za onega, ki bo prepotoval 20 000 kilometrov peš Tržafan Mi-cliele Fffendi sp jp po i.al dnp 1. januarja t. !. n.a pot, da bi si pridobil nagrado. Orp preko Avstrije. Madžar-ke. •Iiigoslavijp in Nemčije nazaj v Ita'i:o, potem pa preko Švice. Francije. II" lamdiip in Nemčije nn Dansko. Vsak dan hodi Micbele 00 45 kilometrov. Na not ie šlo še 23 drugih Hu li ki hočeio dobiti nagrado v znesku 50.000 lir. vendar "a v drugih smereh X Nenričakovana najden. T,ord Cowdray je da! vrtati n.a -vo;em zrm-Ijišfti na Angleškem v zemljo, da bi dognal, koliko j" v niej rictroleia. Inženjer. ki jf vodil vrtanie ie res na letel na sirovo kameno olie in ga 10-slal steklenico lordu. Ta je izroči! ste-klpidco «1"žki"ii z nalogom, n.a i io ponose kemik- da preišče rvr-trolej. D k le pa |e riPvetle zamenjalo steklenico. Kmalu rmtem jp prejel inženipr od kemičnega laboratorija brr.o'avko te-le vos.hi.ne: »Čestitamo! Imate nezaslišano srčo! Našli ste opij v zemlji'* X Pr;'"tena. da se peroči. V predmestju Pariza ie prišla pred par dnevi na roliejjo mlada gospa, stara ''..»maj 15 !et in nekaj mesecev, in prosila za svet. »S sjlo so me oženili . redvfcrai šniim*. jp tarna'n. »Mr«?a ki 'e star š!p.» S uri"o teh groženi l.asfnp matprp nis.-m imel 1 1 oguma. da bi rekla pred pnrre-lni«* to-a liiikemi .n°'. Tn tako so mp pri •■ilili, i!.a moram živeti « svo im r.n;- m. ki ga re morem trne*i. Pa ne n.aiam. Prosim v.as i iu ima delaznioliosl 50(J0 Watlov. Za primer navajam nekatere svetovne po« : "'aie. Tiiko ima n. pr.: Praga liOO, London 1500. Dunaj 15;«, four Eifiel (Pariš) 5 00, Rim G(KiO, Konigsttusterhausen (Nemčija) i 5 in Cbelmsford (London) 15000 \Vat-I tov, '•očim ima največja nemška postaja i Nauen 400 Kilo-\Vallov = 4»ga bre;'žičneja om-ežia, ki je hi'o do sedaj, posebno kar se tiče trgovske brezžične, precej omejeno. Zanimivo je slediti razvoju brezžične telegrrnje in telefonije v Jugoslaviji med vojno ia po njej. Prva radlolelegrafična postaja na Balkanu ie bila zgralena 1. 1904. na črnogorski obali, in sicer na malem rtiču Velovica ob zalivu Anlivari. 1'osb ja je bila določena zabavno radiotcl. službo, vendar pu je bila njena zmožnost onicicna in je mogla obče. vati Ic s postajo S. Cntaldo di ISiri, ki je bila istotako Markom cvcga sistema. Po* st."jo Volovico so porušili I 1914. Avstrijci že pri prvem obstreljevanju in se ni potem več zgradila. V drugem leki svetovne vojne so 1 1915. postavili brezžično postajo v Nišu Bila je sicer mala (H*0 \Vattov), vendar pa je zadostovala za zvezo z Atene mi iu Bukarešto. Nesrečni dogodki na bojišču so povzročili njeno demoliranje, nakar se je zgradila postaja v Mitrovici, ki pa je bila kmalu uničena. Pričetkom 1. 1010. je država Si IS kupila v Franciji novo brezžično postajo tipa Pou.scn. Ta postaja (okroglo 2200 \Vattov) je pričela poslovati začetkom aprila 1 1919 in omogočala predvsem zveze z Rimom, Parizom, Krakovoin in Prago. Med vojno je postavila avstrijska armada tri postaje, in sicer eno v Sarajevu eno v Kotoru in eno v §i-beuiku Slednji sta bili predvsem važni za manevriranje avstrijske mornarice, dočim je Sarajevo služilo v prvi vrsti za zvezo z Dunajem in Berlinom. Po voini se ie zgradila poslala v Zagrebu, ki obstoja še danes, je pa manjše važnosti. — Umevno je, da se je moralo to raznovrstno omrežje, obsioječe po večini iz relativno malih po-stajic iu sistema, ki ni mogel več zadostiti današnjim zahtevam, prej ali slej prenoviti ia modernizirati. Pričelo se je. kakor i>i omenjeno, s postajo pri Beogradu. Stare postaje v Zagrebu, Sura c\u bodo nadomeščne z novimi modernimi in omrežju se bodo pridružile šc nove v Ljubljani Splitu, Novem Sadu, Skoplju iu Podgorici. Potrebni stroji iu aparati za teh se tem postaj so bili naročeni na račun vojnih reparacij iz Nemčije in upamo, da bo lo postaje tekom leta 1925 vsaj deloma že gotove. Za ani tersko poslovanje (broadcasting) je bil 25. jul. 1923. izdan poseben pravil« nik. ki določa, da ima v Jugoslaviji lahko sprejemno postajo vsakdo, kdor plača ministrstvu pošle letno takso 4ii0 Din. od katerih odpade 150 D 7a broadcasting. Do« src' so bili naši amaterii pnmorani poslu« šali izključno le tuje oddajne postaje, sedaj [ia, ko je dovršena postaja v Beogradu, ki prinaša [>o!i'g bogatega in lepega muzi-kalnega sporeda tu li važne novice, predavanja 111 meteorologična poročila, upamo, da bo temu drugače In tako smo tudi mi na |Hiti. da si stvorimo dovršeno brczž čno organizacijo, sledeč drugim evropskim državam. Najvišja brezžična postala v Evropi Tekom oktobra 1. 1924. ie pričela s svojimi oddajami tudi natvišja evropska postaja za brezžično telcgratiio in telefonijo. Posta ia se nahaja v francoskih Pirenejih pri Ragneres de Bigorre v nadmorski višini 2877 m 'n je d- ločena predvsem za meteorologično službo. Preizkušanje gru-ke postaje. Iz Maribora nam poročajo: Dne 8. t. m. med 10. — II. in 15. — 15.30 se je Cula na 1 tukajšnji pošii pri tehnični sckciji na lastno izdelanem aparatu prvič z Dunaja ra-dio-oddama postaja, namenjena za Gradec. Postaia dela z energijo 500 vatov na valu 700. Prenos zvokov in b-.sed je bil dober. Postaja se naliaia začasno šc na Dunaju in st prenese v Gradec šele P' dovršenih poskusih. Nadaljn! radio-i< nični poskusi (koncerti) sc vršijo dnevno med 9. — 10.55 in 14. — 15.30. Ali stane valovna dolžina 700 tudi nadalje, ali jc v rabi samo za poskuse. 4e nI znano. Amaterjem je vsekakor d^na prilika, da opazujejo te interesantne poskuse in obognt jo svojo spretnost. boli pa njih pariške sestre, ki posvečajo raznim toaletnim okraski m in rrK kli-nam isto ali še večjo pozornost kakor obleki sami. P.:r od 6. januar- strani nasprotnikov Viljema II. »Ni zado* ja žtudij0 0 Ivanu Cankarju. p0 uvodnih stovalo Kajnu,® je dejal, «da ;e umoril ,----j.t. . /-, E * i T»r> A »Atnnn Abla. Kajn je razen tega še sramotil svojega brata.: besedah omenja precej obširno roman -m dr. po vsej Švici. Nemški intelektualci in j {er zak]jui;uje sestav&k 8 cita,j iz zadnje-predvsem muzik Feliks VVeingartner pa , ga Cankarjevega dela dovolj i Veliki pesnik je bil oster opazovalec mo_ in mogočen realističen romanopisce. V romanu «Friedi, der Kolderi« je narisal nepozabliiv tip švicarskega seljaka. Na, pisal je tudi dela: Gustav, Poročnik Kon, rad, Imago, Mali mizogini. Leta 1914. je izdal: Moji prvi spomini. Kari Spitteler je bil rojen v Lestalu ! vidni svet skozi oči svoie matere.« Bil je komandir francoske Častne legije. — B. prehvaliti in priporočiti. Revija bi rala biti vademecum vsakega dobrega Jugoslovena. Hočeš za to dokazov? Evo, kaj vse prinaša njena druga knjiga, ki je, raključena z zadnjim decemberskim zvezkom 1 Dr. B Adžija piše o kongresu mednarodne strokovne zveze in o mednarodnem kongresu za soci.inlno politiko; doktor J Bidlo obdeluje bizantinsko kulturo, dr. Fr. Rubanovič razpravlja o današnjiH* Hrvatih in jugoslovenstvu ter o sodobni družbi in morali. Razmerje Nitzscheja do modernega duha obravnava Josip Če'ar, Juraj Pemetrovič pa se bavi s političnimi problemi in priobčuje troje aktualnih člankov: Vidovdan 1914 do 1924. Taktika ali politika. Ilirsko-iugoslovenska solucija Dr Pjuro Dimovič piše o kostumu v drami. Dr. Vladimir Dvornikovič objavlja svojo komparativno študijo o pesimizmu, obširno razpravo o Kristu. Rud-hi in Schopenhauerju. Češki likovni umetnost: posveča pozornost znani grafik Milenko D. Gjurič. o poeziji razpravlja Albert Haler, o Henriku Sienkievviczu pa dr. Fran Tlešič. Dr. Peter Jovanovič obdeluje tridesetletno delo slavnega geografa in geologa Jovana Cvijifa. dr. Mirko Kus-Nikolaiev se peča z duhom kulture in religijo družbe ter s problemom osnov funkcijonalne sociologije. Božo "Lovrič piše o slikarju Emanuelu Vidovi-ču. dr Grtra Novak o Ivanu Franu B1-undoviču. Milan Novakovič pa govori o kmetijskem kreditu. Stjepan Parm.čevič ^^ K,avirgki k?artet gvira ;ani8t priobčuje članek cCirculus vitinsus*, | pefer p,1Tr,ici& dr. Milada Paulova pa *Prve dlnlomatske j' Dne „ februarja pe ^ m. koncert. levo roko in ga je posvetil pianistu Paulu VVeingartenu, ki igra na klavir samo z levico, ker so mu desno roko amputirali. 50 letnica pariške opere. — Pariška opera praznuje te dni 50 letnico svo jega obstoja. Ta važen dogodek slavi z uprizoritvijo baleta or v nedeljo 18. ;anuarj3 ob pol 8. dopoldne. Udeležba članstva obvezna. Zdravo! Sokolsko društvo na Igu < ima svoj redni letni občni zbor 18. t. m. ob 3. popoldne v Sokolskem domu. Sokol I. v Ljubljani poživlja svoje člane, da naj se udeleže v kroju pogreba premiiiuleira. društvu nakioti.enega htar ta Viktorja Korsike: pogreb se vrši v pondeljek ob 3. popoldne. Zbiramo se 2.15 na Taboru. — Odbor. Za zgradbo doma na Taboru nabrano v sokolski družbi pri Lojzetu H5nig-mantt v Kočevju Din 70.—. Ohčni zhor Sokolskega društva v Višnji gori se vrši danes, v nedeljo ob 3. popoldne v Sokolskero domu Obfni zhor •« bil naznanjen že v petkovi itevil-kj »Jutra*, pa je hila prva vrsta zakori-girana. zato notico danes ponavljtmo. korake>. Anle Petrovič objavlja j katerega izva''a znameniti Tkalčičev trio iz Zagreba. Člani tria so: prof. Hitmel (vrolina). GjuTO Tkalčič (čelo) in Ciril Ličar (klavir). Na sporedu imajo 3aint-Saens: Trio. Dvorak: Dumki in TkaJčič: Čelo-koncert poskusa književne kritike, dr. Milnn Pre-los na piše spi? o Janu Žižki. Res razpravlja o Matteottijevem umoru, dr. Pe-V -kok priobčuje štiri razprave: Romani tn Slovani. ki dnevnik. A1-oaša «Jugoslavenska Njiva* tudi celo vr-: heniz: rberia. Sirota: Silita. Kn^invč-sto beletrističnih del. Da se izognemo Stančič: Pesem ln narodna igra, Skrj.v podrobnemu naštevanju, imenujemo samo ; Ponatn v F's-dnru. nekaj znanih književnikov, ki so stalni j N"a zaključnem Uo"certu dne 20. rprila eotrudniki revije. To so: Frano Alfiere- ] nastopi zagrebški seštet na pihaia in si-vič, Rihard Katalinič-Jeretov, Ilija Mamu-; eer flavta, oboa. klarinet, fagot, rotr in sič. Vladimir Nazor, Stanislav Simič, Din- j klavir. Tzvalain sledeče: Magnnrt: Kv:n-ko Simunovič, Stanko Tomašič, Isa Veli-: tet. Ronssel Divei-tissment. Pepfet. D- in kakor je bilo doslej tudi pri sokolskem koledarju običajno, da je zaradi tega na-rastel v .mašno knjigo«, ki je nosilcu trgala žepe. Tudi letošnji sokolski koledar ie razdeljen v tri dele. ki obsegajo koledarsko gradivo, dalje strokovni, del in končno obsežno sokolsko statistiko. Vrhutega Ima tudi nekaj strani inseratov ter nekaj Na IV. koncertu dne Ifi. m,",ea nasto j praznih listov za beležke. Skupaj ie 170 pi priznani pianist Svetlslav Stančič. ki j strani, med tem ko jih je imel lanski pre-ie z velikimi uspehi nastopal v raznih ko 250. kanovič, Ivo Vojnovič in drugi. Pregled revije je bogat in raznovrsten ter obravnava politične dogodke, kulturne in gospodarske pojave in zadeve splošnega značaja Vse v vsem: tjugosloven-6ka Njiva* je odličen člen naše publici- Indv: Chansonp et danses. Sepfet. Vsi Koledarski del ima gregorijanskl ln pra voslavni koledar, zraven pa še zgodovinski, v katerem so zabeleženi najvažnejši dogodki iz slovanske ter sokolske zgodovine. Pri vsakem mesecu je tudi prazen prostor za beležke in rubrika za vpisovanje časa. ki ga Sokol porabi za telesne vaje. Predpisi o kolekovan u in o poštnih pristojbinah ter pregled mer in uteži tvorijo zaključek koledarskega dela. Strokovni del ima za uvod lepo pesnitev staroste br. E. Gangla: Sokolsko življenje. Nato sledijo kratki predpisi za sporedi so izredno hocrnto sestavljeni, j letošnje prve medzletne tekme v srbo-različnj in veleinteresantni. Nastopa;oči , hrvaščini. Najvažnejši odstavek tega de-nmetniki pa jamčlio za prvovrstno izved- ; ja pa je urednikov članek pod naslovom: bo. Občinstvo opozarVimo ra I. koncert, i Oodina 1924. Tu zastopa br. Ambrožič ki se vrši jutri v pondeljek. dne 12. ja- | stališče da se moramo spoznavati med etike in kdor se hoče nekoliko intenziv- nnnria ob 8. uri zvečer v Filharmonični seboj, ker le na ta način bomo rešili raz- neje ozreli po aktualnem življenju in nje- dvorani ga pravilnem tolmaču ter vestnem komentarju. si jo bo naročil ali vsaj čilal. ne krize, ki se pojavljajo v sedan em času tudi v sokolski organizaciji. Med te Za pondeljkor koncert znamenite krize šteje tudi sanacijo finančnih neprl-Cena reviji znaša letno 1(50 Din. Nje- pe^e ge. Ma.ie Sfrnrzi vlada v LJubljani |jk v Sokolstvu in prihaja do povsem Iona uprava se nahaja v Zairebu, Marov- veliko zanimanje. Sicer spada ta konrert gičnega zaključka: pomagaj si sam! Soška ulica 30 Tja je nasloviti naročila in [^pd abonma-konejarte, vendar sporoča j kolstvo se ne sme zanašati na nikojo po- poslati denar. Kart Smttefer t Veliki nemški švicarski pesnik Kari Spitte'er je koncem decembra umrl v sta, rosti 80 let na ljubkem posestvu, ki ga je koncert. Sedeži se dobivajo v Matični knjigarni in stanejo od 12 do 35 Din. CnsfoTarjp Jniina R!'avca » MnMja-"i V četrtek. 15. t. m. se vrši v opernem "ledsdiSču predstava na korist Udruž°nja imel ob bregu Lucernskega jezera. Bil je Gledaliških igralcev. Odbor ei je pridobil skromen človek, očak v pravem pomenu za to predstavo Izvrstnega slovenskega besede, velikodušen in vesten. tenorista g. Josipa Rijavra ir, Zagreba._To Ko so Nemci za časa vojne prekršili priliko je porabila tudi uprava in upri-be;giisko nevfralnost in obstreljevali kate, zori z gostom g. Riiavcem v torek pri-dralo v Reimsu, je Spitteler sestavil ogor« ljubljeno in velezabavno opero tSpviljski čen protest zoper tako postopanje za, brivec*. G Rijavec poje vlogo grofa Al-jedno z dvema drugima švicarskima -"aviva. Poleg njega nastopijo: I.ovšeto-umetnikoma, Holderjem in Dalcrozeom. -. Betetto. Popov in Zunan. Predstava Spitteler je imel na javnem shodu v Zu- vrši v abonmaju, io sicer za red A. Filharmonična družba, da se lahko kupu-, moj jZVcn organizacije, kakor nas uče jeio tudi posamezni sedeži samo za prvi i prilike zadnjfh let. V tem članku je na- dalje točen pregled vseh važnejših sokolskih dogodkov, ki so se izvršili v preteklem letu, in sicer: pokrajinska zleta v Sara cvu in Zagrebu, II. sokolski sabor, udeležba na olimpijadi v Parizu in prve priprave za ustanovitev slovanske Sokolske zveze. Sledijo pregledi župnih pred-njaških tečalev in Izpitov, župnih zletov in prirastek nove sokolske literature v preteklem letu. V splošnem torej ves pregled sokolskega dela v letu 1924. — Za Sokcle-telovadce bo jako pripraven izvleček predpisanih mer iz tekmovalnega reda in dosedaj doseženi uspehi v Sokolstvu. iusoslovenski ln svetovni rekordi u Spori Drtavni prvak Jugoslavije oddide na turnejo v Italijo. Igral bo več tekem v Turinu, Milanu in Bolognl. Dunajska Hakoah v Egiptu. Hakoah Je v Port Saidu porazila tamnšnjo reprezentanco. ki je bila sestavljena iz Angležev s 5 : 0 (1 : 0). Madžarska laliknatletska prvenstva internacionalna. Madžarski la'ikoatletski savez ie sklenil razpisovati od leta 1925. naprej svo a državna prvenstva kot internacionalna, zlasti zato, da omogoči udeležbo lahkoatletov iz naslcdstvenih držav. Letošnja prvenstvena tekmovanja se bodo vršila 3. in 4. oktobra. Švicarska nogometna reprezentanca je dotila poziv od južnoameriških držav za nekoliko tekem. Igrala bo v Uruguayu, Argentiniji in Chilu. Za tc tri tekme dobijo Švicarji 120.000 švicarskih frankov. Madžarska : Italija Prihodnjo nedeljo se vrši v Milanu nogometna tekma med madžarsko in italijansko reprezentanco. Topot stoji madžarska reprezentanca pred mnogo težjo nalogo kot pri zadnji tekmi, pri kateri je v Budimpešti porazila Itali ane s 7 : 1. Italijani bodo napeli vse sile, da izbrišejo na domačem bojišču madež zadnjega velikega poraza. Madžarski savezni kapetan ie že sestavil madžarsko moštvo ter pri tem upošteval v prvi vrsti one klube, ki so bili nedavno v Italiji. V moštvu so zastopani štirje klubi. Sestava se glasi: Fulirmann (FTC), Kleber (MTK). Blum (FTC). Remay (Nemzcti), Takacz (Vasas). Orth (MTK). Spitz (Nemzeti), Kohut (FTC). - Italijansko moštvo še ni končnoveljavno se-stavlier.o. Pojavile so se razne težkeče. Tako n. pr. ie znani internacionalec De Vecchi odklonil sodelovanje ter opravičuje ta svoj korak s svojo baje momenta-no slabo formo. Tenis na ledu. V Ameriki so uvedli igranje tenisa na ledu. Igrišče, raketi in pravila so isti kot pri običajnem tenisu. Ljubljanski športni klub. V torek, 13. t m. sestanek zlmsko-sportne sekcije ob pol 9. zvečer v damski sobi Emone. Udeležba za vse člane sekcije obvezna. — Načelnik. 79 S. K. Jadran naznanja svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo 18. t m. ob 9. v lestavraeji «Pri roži« letošnji redni občni zbor. 74 S. K. Slavije redni letni občni zbor se vrši danes v nedeljo točno ob 10. dop. v gostilni Mali slon v Novem Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Poživljajo se vsi člani, da se ga polnoštevilno udeleže. — Odbor, 76 Dopisi DRA2GOSE. V nedeljo dne 4. t m. smo imeli zopet zanimivo predavanje o socialnem gibanju. Predavatelj g. Bajič nam jc zelo lepo razložil sedanji in bodo» či parlamentarni ustroj v naši državi, Poslušalci, ki jih je bilo precejšnje 8te» vilo, so z napeto pozornostjo sledili izva* janjem predavatelja. Želimo le, da nas kmalu zopet poseti. — Na Treh kraljev dan nas je razveselilo bralno društvo * dramo «Sin». Uspeh je bi! popoln, obisk sija*en, čeprav je bi'o skrajno slabo vre« me. Vsa čast režiserju in igralcem. Vrli Dražgošani, le tako naprej in upamo, da nas kmalu zopet razveselite s kako lepo igro. — V nedeljo dne 11. t m. se vrši v prostorih Narodnega doma ustanovni občni zbor Sokola. Upamo, da se ga ude« leže vsi, ki čutijo narodno v Dražgošah. IZ KROPE smo dne 1. 11. 1924. št 258 objavili gleJc ki-mi nizkimi cenami, se seveda ne dajo tako lahko kontrolirati. Vsaka taka razlaga ima običajno ▼idez verjetnosti na sebi. Najverjetnejša se nam vidi razlaga, da je prvi povod hitremu skakanju povečano povpraševanje po dinarjih za dobave našega žita in turščice. Dinarjev je na zunanjih trgih malo in ker se je spričo teh okolnosti polastila dinarja nedvomno tudi špekulacija, je končmo to neobičajno rapidno skakanje dinarja lahko umljivo. Da je naš izvoz ohi-len, nam pokazuje statistika generalne direkcije carin. Po tej statistiki je naša trgovinska bilanca prvič po prevratu močno aktivna. Da to divje naraščanje valute ni delo naše Narodne banke, odnosno finančnega ministra, je jasno na prvi pogled. Finančni minister dr. Stojadi-novid je ponovno izjavil, da je njegov načrt: počasno dviganje dinarja, da se lahko cene in gospodarske prilike brez večjih kritičnih momentov prila-gujejo naraščanju dinarieve vrednosti. Da se je dosledno držal svojega programa, smo videli zadnji dve leti. Jco se je dinar dvigal polagoma in ni to zmerno dviganje dinarja prav nič oviralo napredovanja izvoza; saj je baš lansko leto. kakor smo že rekli, bila naša trgovinska bilanca prvič-aktivna. Z nekaterih strani se zagotavlja, da je obrezovanje dinarjevega tečaja ušlo iz rok finančnega ministrstva za časa pravoslavnih božičnih praznikov, ko Narodna banka ni nastonala s svojimi intervencijami. Da torej onemogoči nadalinie skakanje, odnosno. da pritisne tečaj dinarja nekoliko nazaj, je Narodna banka zadnje dni nastopila na zagrebški borzi kot kupec večjih količin deviznega blaga. Zal le. da ni nsnela in da je tečaj dinarja v Cnrihu ki tub temu skakal prav na enak način kakor svoječasno češko-dova&ka krona. Jasno je seveda tudi. da dinar ne bi skakal v taki meri. če ne bi inozemstvo imelo zannanja v gospodarski razvoj naše države. Tzza 1. 10^3. Be nri nas dosledno izvaja protiinflacijska politika, in od takrat naprej beleži dinar napredovanje. Koncem leta 1923. se je dohilo v Curihu za 100 Din okrog 6-4o švicarskega franka, a koncem 1. 1024. že okrog 7-00. Gotovo se na zanadu in v Ameriki ugodno tolmači tudi energičen nastop vlade proti prevratnim elementom, ki so pome-rjali vsaj za zunanji svet stalno bolj-geviško opasnost na Balkanu. Zanimivo .je, da so se rapidni skoki dinarja pričeli baš ob aretaciii Radiča. Tekom letošnjega leta ie zrasel te- tudi zavirala eventualno prehitro pa- dii^arja komad, sirovo maslo 60 Din ki- danje dinarja. Dinar naj narašča polagoma kakor zadnji dve leti, ker le na ta način večana vrednost valute daje trajne koristi. Tedenski borzni pregled Zagreb, 10. januarja. V efektih ta teden ni bilo znatnejših sprememb. Od bančnih papirjev je bilo nekaj več prometa v Eskomptni. Jugo in Hipo. V industrijskih papirjih je bil promet minimalen. Od državnih papirjev je vladalo še vedno veliko zanimanje za vojno škodo in deloma za 7 odsl. investicijsko posojilo. Po vojni škodi se je povpraševalo tudi iz inozemstva, zlasti iz Trsta in z Dunaja. Dinar je tekom celega ledna beležil na vseh zunanjih borzah vsakodnevni porast, tako da je včeraj dosegel višino 9.15 švicarskega franka za 100 Din. Veliko povpraševanje po dinarju v inozemstvu, posebno v Trstu in na Dunaju, na drugi strani pa pomanjkanje dinarja na vseh tržiščih povzročata njegovo skakanje, iz česar bi se moglo sklepati, da je ta porast naravno posledica naših ekonomsko-finančnih prilik. Na zasrebški borzi se je vsakodnevni porast dinarja v inozemstvu že vnaprej odražal, ker se je dnevno trgovalo za preko 30 točk pod curiJko pariteto. Velika količina blaga, ki jo je bilo vedno v izobilju na tržišču, se je ponujala vsak dan po nižjih tečajih, ker je vladalo slošno mišljenje, da bo dinar še nadalje skakal. Kupci radi tega tudi niso baš preveč nakupovali devize. Včeraj so tečaji deviz v Zagrebu dosegli najnižji dosedanji nivo. Tako se je Dunaj trgoval po 0.0805. dočim mu je doslej sploh najnižji tečaj bil 0 0814. Italija je notirala v Zagrebu že 630, a včeraj se je trgovala po 234. Narodna banka je ta teden nastopila kot kupec deviz na Curih, New-York, London. Prago in Pariz, da bi onemogočila prehitro skakanje, j log ram. Zelenjava se v cenah drži. Solata, rdeča se je trgovala po 1 Din merica, bela po 1.50 Din merica, kariijola po 10 do 12 Din kg. Krompir 1.50 do 1.75 Din kilogram, kislo zelje 2.50 do 3 Din, kisla repa 2 do 2.50 Din kg, jabolka 3 do 6 Din kg. Cene sladkorju so nespremenjene. Tsto-tako kavi. Moka se jo najbolj podražila ter se je »0« prodajala po 7 do 7.25 Din za kg. • S hmeljskeea triišča. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu). N irnberg, 8. januarja. Prodanih 300 bal. Živahnejše povpraševanje po lepem brnel ju. Cene za 10 do 15 zlatih mark višje. = Opozorilo glede bakarske lake špe-dicijska tvrdka »Jugoport« s Sušaka nam sporoča, da se mnogi trgovci in indu-strijci iz Slovenije Se vedno poslužujejo Bakra '/a izvoz svo:ega blaga v Hrvatsko Primorje. Dalmacijo in Črno goro. Tem potom javliamo vsem interesentom, da vsi parobredi pristajajo in od ha 'a-o sedaj le s SuSaka in se ne ustavljajo v Rakrn. Vse blago poslano v Bakar mora biti od tam reekspedirano na Sušak. kjer se ukrca na parobrod. Z adresiran:em na Rakar nastane:o le nepotrebni stroški. Va želio daje tvrdka ».lugoport«. Sušak. Uskočka nI. 55. natančneiie informacije. = Položaj na lesnem tržišču. Skakanje dinarja ima za posledico nestalno tendenco na na Som lesnem tržišču, ker vlada negotovost, na kateri višini se bo dinar stabiliziral. Izvoz "e bil proti koncu prošle^a Veta prpoeišen in tudi prve dni tega leta so šle že večie partije lesa v inozemstvo, toda visoko stanje dinarja bo nadal'n:e zaklhičke onemogoči lo. ker je naš les postal za inozemstvo predr-i«.. Francija povprašuje še vedno po več>ih količinah hras»ovine. Itnii:a išče lahko blago tretje kakovosti za zaboje. ambabžo itd. Iz naše države so se v zadn-em časti izvažala drva v Italno. V današnjem svobodnem prometn se v „ . _ . , , , ... , , . , , ,, . . . "ene so pn nas nespremenjene, vendar efektih sploh n, poslovalo - V devizah hndo i{ ^^ gtan,a di_ m nocloln nminnvnnn lnn/inni«n /ipn/li • ° je nastala neizražena tendenca. Zaradi bojazni, da bo dinar končno moral popustiti. so slabe roke. ki so predprodajale devize cbianco>, pričele včeraj popoldne s pokrivanjem, pa so se radi tega požurili danes tudi trgovci s kupovanjem deviz. Zaradi tega se je blago vzelo s tržišča ter so se povišali tečaji. Baje je bilo vse raz- narja popustiti. — Lanska vinska letina v O a Ima ci M :e d"la po splitskem >Poliod;elskem vi-iesn!kn« skupno 833 000 hI. Od te^a odpade ena o«mina na helo. a vse ostalo na rdeče vino ter vino za križanje. = Avstrl'a se bo«l porasta cen zaradi skakanji dlmrja. Z Plina :a pornCaV): položijivo blago pokupMeno. Proti koncu Kpr jp Avstri;a navezana na uvoz neka-se je čul samo denar. Okrog poldneva so tpr;h živiI ;7 .r„-oslavije. ;:h bo morala za denar zabeležene nastopne taksncije: !,pdn; huli ^ viš,"h cenah, kar Dunaj 0.0835, Iteliia 240. London 27fi do j,0 7natno povečalo d-arin io v Avstriii. 277, New-York 57 75 do 58, Pariz 310,. Ker otv>PPm raste tudi m-džnrska krona. Praga 174 in Švica 1120. V'nski se*em priredi vinarska zadruga «Liutomerčan», r. z. z o. z. za ljutomerski in ormožki okrai v svoii centralni kleti v Ohrežu pri Središču (postaja Središče), in sicer v torek, dne 20. t. m. ob 11. uri dopoldne po prihodu vlaka. N'a poskušnio in prodajo bodo samo za jamčeno pristna ljutomerska vina letni« ni Avstrifi R tem nič pomn"ano. hi krila svojo potrebo po večini iz Madžarske. Sah Sp!ošni šahovski turnir v Ljubljani Izid 6 kola je bil sledeči: Sever dobi proti Kukarju, Škulj izgubi-proti Milaču, kov 1921.. 1922., 1923. in 1924. vseh vrst. Vinogradniki prineseio ta dan tudi svoje Geršelman proti Berniku. a Kristančič dobi vinske poskušnje iz ce'cga ljutomersko« pro'i Tkačevu. Velikanja izgubi proti Vol-ormožkega vinogorja v zadružno cen« karju. tralno klet. Vinskim kupcem in gostilni, j Stanje po 6. kolu: Volkar 6; Kristančič čariem ho s tem dana prilika, da se brez in Deruik po 4; Sever 3H; Velikanja 3; večjih stroškov in potov v najkrajšem škulj 2>4; Ceršelman. Tkačev in Kukar po času orientirajo o naših razpo'ožljivih , 2 točki; Milač 1>4 točke, vinskih zalogah, o kvaliteti, o cenah itd. | 7. kolo: Volkar-Sever remis; Tkačev Razen navadnih namiznih vin in mešanih dobi proti Velikanji, a Bernik izgubi proti čaj dinaria v Curihu od 7-025 dne 2. j vrst bodo na razpolago tudi sortirana vi«, Kristančiču Milač mora igro predati Ger-t. m. na 9-15 dne 0. t. m., kar pomeni na, kakor: š:pon, rizling, burgundec, ru» šelmanu; partija Kukar-Škulj remis. porast za okrog 15 Notica Švice j lar.dec, muškatni silvanec itd. Vsi znamc« J Stanje po 7. kolu: Volkar dy2, Kristan-V Zagrebu 125R—1266 dne 2 r. m. je , nitejši vinogradniki in graščinski posest« fič 5; Bernik in Sever 4; Velikanja, Skulj padla do 9. t. m. na 1095—1105. to je niki ljutomersko«ormožkega okraja bodo 3; Kukar 2'A; Geršelman, Tkačev po 2 za 13 %. Te rekordne spremembe ne. dvomno pomen.iajo opasne perturba-eiie za naše gospodarsko življen:e. Zlasti je v nevarnosti naš izvoz, ker •o se naši izvozni predmeti za inozemstvo podražili v enaki meri, kakor je imeli ta dan na razpo'ago svoia vina v zadružni centralni kleti. Poskusila se bodo lahko najfinejša vina iz Jeruza'ema Vinskega vrha, Kajžarja, Koga, Gomi'e, Brebrovnika, 1'ovca, Železnih dveri itd. Zato se uljudno vabijo vsi vinski inte« pridobil dinar na vrednosti. Cene pri - resenti, trgovci in gostilničarji s prošnjo, nas pa seveda ne morejo oslaheti v ' J" - -—m. -j—i-=i. točki; Milač 1«. 8. kolo: Sever izgubi proti Skulju, Geršelman proti Kukarju; Kristančič užene Milača, Velikanja Bernika, a Volkar Tka-čeva. Stanje po8. kolu: Volkar7%. Kristančič 6; Sever 4K; Velikanja. Rernik Skulj po da počaka'o z nakupom novih vinskih 4 točke: Kukar Geršelman 2'A; Tka-zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni j gev 2; Milač 1V4 točke, kakovosti in primernih cenah naših do« | 9. kolo (zadnje): Tkačev porazi Severa, mačih ljutomerskih vin. Kdor hoče iti v J Bernik-Volkarja; Milač izgubi proti Veli-gorice so ma vodniki in tudi vozovi na kanji, Kukar proti Kristančiču, a Skulj enakem tempu na odgovarjajoči nivo. ker se s povišanjem zunanje vrednosti dinarja produkcijski stroški niso prav nič zmanjšali. Vohče se le počasi prilaga io gospodarske prilike v državi naraščaniu valute. Največji, takoj dosegljivi dobiček od skoka va lute im.vo pač dolžniki, ki ima'o sedaj poravnati svoje dolgove v inozem- Pet odhaja. Vinski interesenti sc prosijo,' Geršelman 2.Milač 1M; točke. razpolago. 2e'ezn;ške zveze so zelo ugodne. Vlak dobi proti Geršelmanu. Stanje po 9. kolu: Volkar 714 točke; pride v Središče oh Dravi okrog r d 11. Kristančič 7; Velikanja, Bernik, Skulj in dopoldne in nekoliko po 4. popoldne zo«. Sever po o točk; Kukar 354; Tkačev 3; stvu, to so mnogi uvozniki trgovci, ki bodo sedaj lahko znižali cene uvoženemu blagu, s č^mer bodo postali opa-sni konkurenti trgovcem s starimi pla-Sanimi zalogami. Od znižanih cen Tiodo imeli dobiček torej tudi k-onzn-menti. Ce bo o«tal dinar na tem nivoju, se bodo morale polagoma znatno znižati tudi cene domačim produktom. bar pa bi bilo le začasno, ker reakciia od prehitrega skoka hi bila propadanje našega gospodarstva in nstavitfv izvoza, nato pa ponovno pa-danie dinaria, tako da bi konzument prejšnje nizke cene moral zopet z obrestmi povračevati. Tako vidimo, da bi bilo v interesu Vseh slojev države, da se divje skakanje dinarja ustavi in da se poskuša tečaj dinarja za enkrat stabilizirati na nekoliko nižjem nivoju, kakor se sedaj notira v Curihu. Da se to k v>o resnostjo poskuša doseči, pokazujejo Intervencije Narodne banke, ki je nakupovala devize, s katerimi bo lahko cesti 20 min. od kolodvora v Središču, lo da javijo takoj svoj prihod po dopisnici I Končni izid je torej sledeči na naslov: «Ljutomerčan>. — Sv. Bolfcnk ] prvi zmagovalec: (i. Al. Volkar 7K pri Središču. Centralna kVt, kjer se ho točk (od 9 dosegljivih!), vršil 20. t. m. vinski sejem, je ob veliki Drugi zmagovalec: G. Fr. Kristančič 7 točk. Tretji zmagovalci: Gg. M. Velikanja, An. Bernik An. Škulj ter A. Sever, vsr.k po o točk. Imenovani so vsi dosegli uad polovico dosegljivih točk ter si s tem priborili pravico udeležbe na ožjem turnirju (Narodna kavarna). Poleg zmagovalcev na letošnjem splošnem turnirju naj se tega dne točno ob 18. uri v svrho žrebanja ter določitve igralnega časa, oglase tudi 5e sledeči zmagovalci prejšnjih splošnih turnirjev: Gg. dr. Čadež, Mrzlikar. Kaučič, Vladimirovič, Toroš. Sila, Zadnek, Iskra in vsi oni eventuelni nečlani, ki iele pristopili kot člani tLjublj. šah. kluba> in so že na kakem splošnem turnirju izvenljub-Ijanskih šah. klubov dosegli primerno kva- LJLBLJANSKI TRG. Cene na l;ubljanskem trgu so se doslej le malo ravnale po stanju dinarja, temveč bolj po letnih časih, ko kakšnega blaga pričenja primanjkovati, odnosno po dobri ali slabi letini. Največ se valutne spremembe opaža:o pri jajcih, katerih izvoz je sedaj slab. in je blago kljub zimskemu času padlo v ceni Padajočo tendenco kažeta tudi meso in mast, dočim se je moka precej podražila. Goveje meso se je prod,v'alo po 20 do 25 Din. Teletina se je znižala n:t 25 do 27.50 Din. svinjina na okrog 30 Din. slanina na 30 do 35 Din. Koštnmie meso se .ie proda:a!o po 18 Din. Vleko 3 Din liter, jajc* 1.75 do 2.50 lifikacijo. Po 18. nri (v pondeljek) se ne bo sprejela več nikaka prijava. — Mirko K r a - g e I j, tajnik II. . • • » Zagrebški šahovski klub je po dolgem pogajanju z Ljubljanskim šah. klubom, as ; čigar predlog naj bi se v najkrajšem času vršil medmestni mateh med Zagrebom in i Ljubljano, ponudbo odklonil z motivacijo, i da Jugoslovenski šah. savez tovrstnih matehev pred dovršitvijo okrožnih šah. I turnirjev ne dovoljuje. Ob tej priliki predvidena obsežna dr. Vidmarjeva javna šah.; slmultanka v Zagrebu seveda s tem tudi odpade. • • • Redni igralni večeri za vse člane orabi so jako štedliiva, radi tega poceni! Dobe so v 5 runih »re ah (nlijino, gliee-riuovo, Imralisevo. katranovo iu milo za britie). Za poi kns 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vna-nrei. pn pov/.eMu .s 6i dinarjev pri LEKARNARJU KliGEN V. FELLEK r STUBIU DO NJI, Elsatr« 245, Urv»tsi>a. 46ra ti Stavbeni odsek ..Sokola" Trbovlje oddaja miz&rska dela za covi Sokolski dom. Interesentje do^e pojasnila in proračun z načrti pri br. [ie/laju, tvrdka Uočak. Trbovlje. Izpolnjeni obve/ni proračuni se sprejemajo do 16. t. m. istotam. 9o-a oarodr.os' on^čloo je izšel in velia s poMuiuo vred 12-60 Din pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Mestna občina Kranj razpisuje službo mestnega redarja. Plača mesečno 1050 Din, prosto stanovanje in službena obleka. Prednost imajo upokojeni orožniki. Prošnje je vložiti do vštevši 15. januarja 1925. Mestno županstvo Kranj, dne 6. jan iana 1U25. 49» = Sentjauški s = premog = vseh vrst in vsako množino, v tisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni ursd Hntjanš&ega premogovnllia AND. JAKIL __LlubMana. 3rekoT trg 10 1019-S 1 SAM 3 NEKAJ DNI1 popusta, dobite pri tvrdkl MARIJA TfiESAR, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 6 Velika izbera najmodernejših čevljev za dame in go=pode. Pivourstm izdelki snažnih čevljev. Proti jamstvu ) dajem tudi na mesečne obroke. s«. | e>s S. j osgg^___________________________________________ lnanstri-sko podjet e ii:e izprašanega elektromonterja ki je veSč tudi vseh popravil žagarskih strojev. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja sprejema uprava -Jutra" pod „Monter '. 88 a r Cenjenim trgovcem iti imimtriirem se priporoča soliduo domače sped cljska pod etje 47-a „JUG0P0RT" na Sušaku, Uskoška u'ica št. 55. Podražniol pod etjs d» Rakeku ln Jeaecicah. Hrrv/.ema vsakovrstne transpoite, < cariajen a in vskiadisčeuja tilaiia. luformai-ije iir zpbčuol I Gozdar samostojna knjigovodkinja z večletno prakso in dobrimi referencami dobita mesto na Gorenjskem. — Ponudbe pod ..ttozdar" na upravo „Jutra". *6/a Ljutomersko vino najfinejše Ljutomersko sortimentno vino letnikov 1917, 1921, 1923 in 1924 v sodih in steklenicah priporoča 91» Fric Žemljic posestnik Vinogradov v Ljutomeru, Slovenija Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor v sredini Mari- — _ J_ bora se zaradi družinskih razmer UgOUIlO prOua« Cenj. ponudbe na podružnico „Jntra" Maribor pod „ZjSlgi!f8!l! bOflOČDOSt**. Po slovanskem svetu 80Ietnica pisatelja Nemiroviča-Dančenka V Pragi jc praznoval te dni 801ctnico svojega življenja znani ruski pisatelj in brat soustanovitelja moskovskega «!Iud'o» žestvenega teatra«, Vasilij Ivanovič Nc. niirovič«L)ančenko. Mož spada med tiste redke slovanske pisatelje, ki niso delovali gumo v lite ru turi, marveč tudi na polju aktivnega zbliževanja slovanskih naro« dov. Že v mladih letih je posvetil Dan« čenko svojo pozornost balkanskim Slo« vaitom. Krepko sc je tedaj zavzemal za osvoboditev Slovanov izpod turškega jurma. In tu vidimo moža.rcalista: Dan« {etiko ni saino pošilja) listom poročil z bojišča, stopil jc tuji osebno v vrste borcev in kot član ruske ekspedicije se je boril z orožjem za svobodo balkanskih bratov. Na bojišču se je držal zelo hrabro In jc za svoje junaštvo tudi odlikovan z vojnim križcem sv. Jurija. Boril pa se jc pod 1'levuo, Drinopoljcm in na prelazu Sipka. Tc boje jc pozneje popisal v svo« jih zanimivih romanih. Ncmirovič Dančcnko pa jc sodeloval tudi v svetovni vojni. Ko je bilo bojev koncc. sc jc vrnil domov v Pctrograd, kjer je doživel prevrat in socialne pre« obrazbe v naslednjih letih. Pet let po ogromnih notranjih preuredbah Rusije pa sc jc odpravil v Prago, kjer živi še danes. Njegovo pisateljsko pero jc Se vedno marljivo in Dančcnkovo pos'ednic delo je šc nenatisnjeni roman «Job na gnojišču«, v katerem so kopirane razmere v komunistični Rusiji. Oficiclna proslava pisateljeve osemde« sctictnicc se bo vršila v praški mestni posvetovalnici dne 18. januarja. Češko« ruska organizacija «Jednota» pa je slavila jubilej že 6. januarja v vvnohradskem hofciu «13cran'ek». Tam so se poklonili mojstruspisateiju znane osebnosti češke prestolicc, med katerimi velja posebno omeniti Josipa Ifolcčka, nestoria čeških novinarjev, politika dr. Karla Kramafa. bivšega češkega poslanika v Varšavi prof. Maxo, filologa dr. Polivka in našega ro» jaka. univ. prof. Murka. V imenu čeških pisateljev je čestital jubilarju najstarejši živeči češki pisatelj Čapck.Chod, ki jc svojega tovariša nazval slovanskega ju« naka in patrijarha svetovnega imena. Politično pismo iz Polj ske Varšava, 4. januarja. Politično življenje v prošlem letu jc stalo na Poljskem v znamenju uradniške vlade ministrskega predsednika Grabskc-ga. Ker so na to osnovo pristali skoro vsi poljski politiki, je bilo v javnih dogodkih razmeroma malo viharnih prizorov. Ko pa se je koncem starega lela delala politična bilanca, se jc pokazalo, da poide politično življenje v novem letu po drugem kolovozu. Provizorij jc bil leto dni potreben, a se bo težko dal podaljšati. Posebno značilna je v tem pogledu izjava, katero je izustil neki ugledni poljski politik na novinarskem Silvestrovcm večeru. Dejal je: «V prošlem letu smo si sami zavezali usta in se obsodili na politično neplodnost. Oinotali smo si roke napram vladi in napram predsedniku države ter smo odglasovali zakonsko pol-nomočje, ki je bilo Poljski potrebno. S tein je velik del izvršilne moči prešel na minisrskega predsedirkn in tia državnega načelnika ter na ministre.. Te besede točno označujejo položaj poljskega sejma v bodoče Koncesij je konec, približuje se zopet čas ljutc parlamentarne borbe s krizami in vsem, kar jim običajno sledi. Napačna pa bi bila sodba, da so bile koncesije, katere je dovolil sejni vladi, brezuspešne. Finančna sanacija Poljske je v glavnem dosežena. Nova valuta je zmagala. Gospodarski cilii so torej uresničeni in na mesto dosedanje stagnacije laliko stop' novo življenje, v katerega bodo zopet aktivno posegli strankarski progiami. Posebno agilne postajajo zdaj skupine desnice in centra, ki skušajo obnoviti poljsko vladno večino. Treba je odkrito priznati, da zavisi od tega poskusa normalizacija parlamentarnega življenja v poljski republiki ter nadaljna usoda (jrab-skega vlade. Danes so pogoji za tak poskus morda povoljnejši nego kdaj prej in optimistični politiki sodijo, da bo mogoče sestaviti kabinet, ki bi ustrezal zahtevam koalicijskega programa. Približanje poljskega centra zmerni levici je stvorilo nov položaj in kabinet Grab-ski bo poskušal podaljšati svoje življenje do danili možnosti. Politični klubi pa izjavljajo, da je Grab-ski sicer izpolnil dane obljube in da je vreden zaupanja, vu:dar pa ne želijo, da se trainost uradniške vlade zavleče I čez mejo. Dosedanji sistem uradniškega kabineta je popolnoma izčrpal politično tolerantnost bojevitih strank in Poljska stoji danes na pragu novih razmer in novih političnih spopadov. Moskva (Izvirno poročilo za «J'jfro».) Prcstolica Sovrusije jc v tekoči zimi zelo pozno dobila prvi sneg in tako jc tik do konca leta ohranila jesensko ži« vahnost. Scdcmletnico revolucije jc praz« novala z vso svečanostjo. Kakor sc tleli po rajonih, tako jc sipala množice mani* festantov po ulicah, ki vodijo li Krcmlju. Dobil si vtis, (la jc na ulici vse prebival« stvo, to jc več milijonov duš. ln vsa ta masa jc tonila pod rdečimi zastavami, pasovi z napisi in velikimi karikaturami. Nosili so Macdonalda, britanski imperia« !izem, «roke proč od Kitaja» itd. Jasno so sc razlikovali delavci tovarcn žc po slikah in duh, ki vlada v posar^r-nih rajonih, jc označeval tudi sprevod. Naj« živahnejša skupina jc l'ii Krasnoproscuj« ski rajon. 1'esejn za pesmijo ie plavala mul njim. Drugo mesto bi zaslužila skupili? I tali j.'i nov-cm igrati to v, a na tretjem mestu s'o bili Nemci, ki jih je bilo nad pet sto. Pod K remijem sc je množica /.gostila, prešla nit Krasno ploščad, tla delilira pred mavzolejem Ljcninst. Na marmornih stopnicah groba so stali vo« tliteiij revotucile: Rvkov, T ročk i i. Zi« novjev in drugi, skupina petnajst mož. (Racijam so odgovarjali le s «pionir< skim» pozdravom, lilizu njih ie stala vi« ! soka tribuna, s katere so delavski za« ■topniki pozdravljali prehajajoče sku« . pinc. Več godb ic sviralo intcrnaeionalo in poslednje pesmi so se razlile čez me« sto. Onkraj mavzo'cja so sc manifestanti deloma razšli, večina pa sc je vračala domov v organiziranih vrstah. Zvečer so se vršile številne prireditve. Delo jc po« čivalo dva tliii. Hiše, k>er sc nahajajo klubi, so bili kot mali vulkani, ki so iz okrašenega žrela bruhali temne postave, a nad žrelom jc svetila peterostroka zve« Ziln. Na mnogih hišah jc med zelenjem stalil slika l.jcnina, v izložbah so mu drugovali Lunačarski, Rvkov, Trockij in Kalinin. Čete arjunih pijonirjov» so oživljale ulice. Delavci so se prevažali na avto« ! mobilih. tramvaj ic vozil samo skupine iti izvoščki so imeli krasen dan. Buljvar« noje Kolico (Ring) ;n se obsežnejše Si« dovojc Koljco sta bila mirnejša kot na« vadne dni. Tvcrska ulica pa jc ostala živahna kot so Ic še Pctrovka, Kuznecki ! most. Mjasnickaja, Sretenka in razni 1 trgi ob njih, n. pr. Teatralna ja Ploščad, | Triumfalna ja, l.uhjanska ali Strastna ja. Razari, ki sicer mrgole prodajalcev, so bili prazni in tihi. Drugi dan pa so žc zopet kazali staro lice: po tleli razstav« ljcnc vrste blaga in mobilii, gramofonov in čevljev pa do dragocen.h starin in hranilnih izdelkov. Najzanimivejši bazar jo na Suharcvski ploščadi ob »krasnih v rafali«, takoj za njim sledi «Smolcnski rinok«. Na« sproti Krctnlju, onkraj reke Moskve, sc nahaja prostor velcscjmov, ki jc bil v prošlem letu pokrit z novimi paviljoni, j Zavzema ogromno ploskev, na dveh stra« Filatelija neh so široke ccstc s tramvajem, čez ka« tero jc zgrajen lesen most, da veže oba dela «vystuvkc». Paviljoni orientalskih narodov se od nemških in sp'oh zapad« nih razlikujejo po številnih dekoracijah. Razstava ima ru.li lasten siadion: videl sem tekmo Lcningrad«Moskva (1 : 2). Se« veda jc stadionov več, na Vorovskcgti po:ju sc nahajata dva. Tam so bili tcpciii 'i'urki od «zborne» Moskve (2:0) in od «zborne» SSSR. (3:0). Vclescjcm kakor tudi športno poijC sta imela v letu 1924. vciik obisk. Stalno lepoto mesta dviga množina vrtov in buijvarov. V njih se nahajajo številni spomeniki. Poleg starih, kot so Puškin, Lomonosov i. dr. vid:mo sedaj šc Svcrdlova. Timirjazova, Marksa. Pred palačo poslanskega doma stoji na trgu obelisk Revolucije, pri srednjem vhodu Alcksandrovskcga vokzala (kolodvora) pa stoji Lenin « govornik. Zgodovinsko zanimivi so Krcmclj in razna vrata. 1 Cerkve imajo po več kupol z zlatimi križi, ki so različno pobarvane iti daicjo mestu orientalsko lice. Nekatere žc raz« padajo, kot n. pr. Aicksatulrinska, ki stoji nn truu poleg Svcrdiove tmivc /e. V bližini pa stoji še vrsta lepili vii in nekoliko dalje jc stari tlel mesta, sestav« i ljen iz leseniji liiš t malimi okni in kri« I vinii Ulicami. So! je v Moskvi mnogo. Prava uni« verza leži izven mesta, a komunistične 1 so v sredini, kakor vseučilišče cVostoka« in «Zap:t'la». Poslednji vzgajata boljše« vike, ki prihajajo i/ raznih krajev in celo iz daljne Koreje. Nekaj cerkva so iz« premenili v ztl.-avilišča ('azarete) ali pa jih preuredili za klube. Za Oricnt ob« stoji nov muzej, ravno tako za Armc« nijo. V historičnem muzeju jc bila v jeseni razstava nemškega sodobnega sli« karstva. Moskva leži na štcvi'nih položnih gri« čili, kar ji daje zelo slikovit izgled. Čisti zrak omogoča kombinacijo solnčnih luči in vsaka zarja nudi čarobno sliko. Noč razlije nad mesto .rahel svetlobni plašč, ki prehaja v intenzivno temno nebo. j Razsvetljene ulice mrgole ljudi, ki sc zelo pozno vračajo iz klubov, kinov, gle« ilališč in sobranj. Pestro poslikani tramvajski vozovi beže od svetilike do svetiljkc. Tam stoje prodajalci sadja, tobačnih izdelkov in slaščic do prvih jutranjih ur. Osma ura žc raznaša mno« žice po istih tramvajskih progah, vsaka polovica ccste gre v svojo smer. V od« daljcnc tovarne, kot n. pr one v Fra« skaji, kjer sc nahaja tudi aviatični han« gar, odhajajo delavci šc bolj zgodaj. Začenja *sc delo ob devetih in traja do petih popoldne. Polti tnski počitek zbere delavce v skupne jcdiVce (stolovojc), ki jih gr-,i('c po novem načelu, tla oilpra« vi jo gospodin jstvo. Tako se trudi Mo« j skva. da ostane rcvo uci ionarna in prva dospe v komunistični red. pa Oevlza ie: jffirim čokolada! i; Slovenske znamke z obeski Ko je sredi leta 1919. Jugoslovanska tiskarna v Ljubliani začela po naiočilu ljubljanske poštne dirckcije razen znamk po 50, 60 v, 1 in 5 K tiskati tudi znamke nižjih vrednosti, je imela tako velike pole papirja, da bi bila lahko na eno polo trikrat natisnila kliše s po 200 komadov znamk, ker pa je imela od vsake vred« nosti Ic po en tak kliše. bi bila morala razrezati po'e ali pa dati vsako trikrat v stroj, preden bi bila potiskana. Razen Srbije in Črne gore, ki sta rabili srbs';e znamke, so vse druge jugoslovanske pošt« ne direkcije rabile ljubl anske. katerih pa ni bilo za toliko potrebo mogoče sp oti natiskati zadostne količine vseh vredno« sti. Zato ic vsem poštnim uradom pri« manjkovalo znamk, a liublianska direk« cija ni mog'a pomagati, ker ni imela dosti klišejcv in jc tiskarna s tisk:>n :m posameznih milih po! n t majhnih str ih izgubila ogromno časa. Tej izjuhi časa ie radi pomanjkanja znamk sledita šc druga potrata časa vsled zamudnega frankirania v gotovini, tako da so bi!i poštni uradi z dc om preobloženi in imeli brez lastne krivice veliko zastanka. Kriza ie pusta, jalf vsak din hujša in od dne do dne so se množile skrbi direkcij. V tei največji stiski si je stekel velikih z.islug dotičnik, kateremu jc šinila v glavo srečna misel, tiskati naenkrat z ctorn velikim strojem v dveh barvah, natisniti to-cj v istem času clvo no množino znamk, da, šc v kra šem času, ker so vc iki stroji hitreje delali. In to naenkrat kar dve vrednosti. Iznajdljivi tiskar, ta «nc.:nani junak po« š'c», jc dal na eno stran tiskarskega .širokega stroja, recimo, rdečo barvo in kliše 10 vinarske znamke, na druco stran pa zeleno barvo in kliše pet vinarskih znamk, vendar jc pa morala bili med priim in drugim kliše.cm razdalja šc ta';o velik i, da jc bilo med prvim in drugim kiišcicm dosti prostora za tretji kliše. kn« terega pa niso smeli dati v stroi, ker bi bil ta srednji kiiše tiskal na eni strani rdeče, na drugi zeleno, v sredini pa, kjer sta sc obe barvi mešali, s to pisano in umazano mešanico ter hi bil napravil sa« mo makulaturo. torej škodo. Iz tega stro« ia jc prišla pola, kjer je bilo na cncin kraju 2H0 komadov ze'cnih Svinarskih. na drugem koncu 200 komadov rdečih 1 ((vinarskih znamk in med obema polarna šc za 200 komadov praznega prostora. Ta prazni prostor so na drugem stroju po« tiskali navadno z znamko trctic vredno« sti, n. pr. z rjavo 20vinarsko. Končno jc bila dotiskana velika po'a z 200 komadi zelenih 5 vinarskih. 200 komadi rjavih 20vinarskih in z 200 komadi rdečih 10vi. narskih znamk, torej nekak filateiistični triptih. Ko jc jeseni izbruhnil v Ljubljani ti« skarski štrajk. so morali gospodje iz poštne dirckciic, ki so v tiskarni nadzi« raii tiskanic znamk, pobrati kliše c ter sc z njimi odpeljati na Dunaj, kicr so titinošniim tiskarjem seveda takoj odkrili koristni ljubljanski izum. Z Ljubljano ic žc šc šlo, sai sc kaka oap.ika čednim vlagalkam tudi vp-cg'cda. ampak z Du« naicin jc bil kriz. O. kakšna težka služba za našo kontrolo! Prestiž mlade države, ta od=go«vornost. tisk pa zmiztnl Iz Ljubljane pa brzojavka za brzojavko in direktor noč in tlan — kot privezan — ne tali.e, po.-ielje, mize, atole iti. lzvriujeni »sa pleek rska. liisr-ka, so l>»- iu Orlinaltkareka iiel» po ze:o ugodnin cenah FRANC BOXAL Zgor. Siaki Celovška ces a štev. 65 poleg m tii .ce. TRGOVINSKO PREVZETJE. Vljndao naznanjamo, da smo prevzeli od g. Antona Kiffmanna znano veletrgovino ©ksportrio liišo „IiUNA" in bomo v isti v dosedanjem, oziroma v povečanem obsegu pod istim naslovom ln tuii po sedanjih reeluin orinoipili dalje obratovali. Pro3 mo to ei za vašo dossdanjo nak.onjenost ter vam zasigoramo najcenejšo kakor tudi caitocneišo zvršitev vaših cenj. naročil. Za o. n. marioorske kupova:ce na drobno smo otvorili oddelek na d-obne, v katerem pridejo ostanki po zelo znižanih cenah ▼ prodajo, In prosimo, da nes ori naliuou vaših ootrebšo n s cenj. obiskom po3etite. Pri tej priliki ae boste o naših niziiih cenah kakor tudi o točni postrežbi prepričali. Eksportna hiia „LUNA" 83a MARIBOR, Aleksandrova cesta St. 19. tJUTROa št. 9 ============================== 10 ================================== Nedelja 11.1.192 ALEKSANDER. DUAAS ZVESTOBA OBROBA (LA-DA/AE DE-AONSOPvEAU) XXI. CHICOT, KI JE MISLIL, DA SE BO NAUČIL SAMO ZGODOVINE, IMA PRILIKO, DA SE UČI TUDI GENEALOGIJE. Oiicot se preteguje v svoji spovednici, da poživi svoje ude, okorele od dolgega čepenja. Mislil je, da je sedaj res sploh vse končano, in ker je ura bila že rano drugo, se mu je pričelo žuriti, kako bo s pridom obrnil ostanek noči. Ali na njegovo začudenje so se trije lotarinški princi pojavili iznova, ko so zaslišali žvenket ključev nad grobnico, ki se je zaprla. Samo to pot so odložili halje in bili v svojih običajnih oblekah, torej očividno med seboj. Ko jih deček s kora zagleda, prasne v tako prešeren smeh, da je Chicot kar usta odprl in se potein sam zasmejal, čeprav ni vedel, Čemu. Vojvoda de Maycnne se naglo približa stopnjicam in pravi: »Ne smejte se tako glasno, sestrica, oni so jedva odšli, mogli bi biti še v bližini in vas slišati!" »Njegova sestra?" se začudi Chicot. „Glej no, saj se mi je zdelo, da ima ta dečko bolj žensko hojo!" Dečko pa, ki je tačas prišel s kora, odvrže meniško kuklico in pokaže se njegova glava, ena med najduhovitejšinii kar jih je kdaj naslikal Lionardo da Vinci, ki je slikal tudi Giocondo. In obenem je bil ta obraz dražesten, pa še nekaj je n= njem odsevalo, iz njenih krasnih^ včasih milih oči, je sedaj odst\alo neko veselje, neka zloba, in njih izraz je bil od-važen, skoraj strašen. Rdeča nežna usteca so bila energično stisnjena,... izkratka, ta lepa energična mlada žena je sestra vojvode de Guise, gospa de Montpensier, opasna sirena, ki je pod nieuiško haljo dobro prikrivala nekoliko neenako raščena svoja sicer obla ramena in pa nekoliko pomanjkljivo hojo, ker je imela eno nogo za lahno spoznanje krajšo od druge. Toda radi teh pogreškov se je v telesu z glavo angela ugnezdila duša demona. Iz sledečega razgovora med bratom in sestro je Chicot posnel, da so z vojvodo Anžovinskiin napravili šalo, ki naj bi njega obvezala na pomoč, v resnici pa da oni niti najmanje ne mislijo, da bi zares njega postavili na prestol Francije, kadar bo izpraznjen, samo da ga sedaj nerazdružijivo privežejo nase. Potem se ga bodo že iznebili 8 sredstvi, v katerih niso izbirčni. Iz njihovega razgovora pa razume Chicot tudi, da je v cerkvi še nekdo skrit, in gospa de Montpensier je rekla, da je ta nekdo skrit v spovednici. "le besede so zadonele po Chicotoviih ušesih kakor stotisoč trobelj, kakor odkritje apostola Janeza, in mrzel srh mu je sprelelel čez hrbet. „Kdo hudiča bi mogel biti skrit v spovednici? Jaz ne vidim nikogar!" si misli, a vojvoda de Guise že pravi vojvodi de Mavenne: „Dovedite mi ga!" Mavenne stopi s kora v cerkev, pride po stopnicah in gre naravnost proti spovednici. v kateri je skrit Chicot. Ta je srčen, ali sedaj mu zobje kar zašklepetajo in ledeni znoj mu kapne s čela na roko. „Ne tja," sc oglasi sedaj krepki glas eespe Montpensier, „na ono stran, čisto zadaj je!" „0h!" si oddahne Chicot in celo pater Gorenflot bi ga zavidal za ta oddih, tako je prišel od srca. „Bil je skrajni čas, ali kdo za vraga more biti skril v drugi spovednici?" »Pridite, mojster David!" se oglasi de Mayenne. „Evo me, monseigncur!" odgovori le-ta in stopi iz spovednice, sključeo in skoraj zlomljen vsled dolgega čepenja, ki mu je bilo dvakrat mučno radi njegove dolge postave. »Dobro!" spregovori Gaskonjcc. »Evo, tebe je še trebalo, sedaj je slavnost popolna. Vidiš, mojster David, tudi tebe sem povsodi iskal, sedaj sem te našel, ko te že več nisem iskal." „Vi ste vse videli in slišali?" vpraša Davida vojvoda. »Besedica mi ni ušla, monseignur, ia niti ene podrobnosti ne bom pozabil!" zagotavlja le-ta. »Vi boste torej papeža Gregorja mogli obvestiti o vsem podrobno ?" »Natančno!" „Baš mi pravi brat de Mayenne, da ste za nas storili že mnogo koristnega. Da čujemo!" Kardinal in vojvoda pristopita radovedno, in prav tako gospa de Montpensier, vojvodinja. ..Izpolnil sem, kar'sein obetal, mon- i seigneur!" pravi mojster Nikolaj David, „našel sein namreč sred stvo, da morete brez ugovora takoj zasesti prestol Francije!" „Tudi on!" si zašepeta Chicot. „Glcj no, kandidatov je mnogo, izvoljeni pa ne bedo vsi! Kdor se poslednji smeji, se najbolje smeji!" „Jaz nočem biti uzurpntor!" pravi vojvoda de Guise. „Nočem imeti na svojem hrbtu vseh kraljev krščanstva, ki počivajo ua božjem pravu!" »No, to se da dokazati," pravi mojster Nikolaj David, „kajti našel sem, da ima dom lotarinški prednost pred domom Valois, ker izhaja dom lotarinški naravnost od Karla Velikega. Fvo!" in mojster Nikolaj David potegne izza metliškega oblačila \elik pergament. Potem naglo in nakratko ob rodoslovniku razloži vse veje rodu Kapetingov z mnogo učenosti in govorniške spretnosti, in de Guise, ki ga je pozorno poslušal, mu pravi: „Vi ste pa zares zelo spreten in koristen človek!", ali v tej pohvali je bilo primeša-nega nekoliko prezira. „Ze!o duhovito!" opomni kardinal. ..Prav lepo!" pohvali vojvoda de Mayenne. ..Uprav čudovito!" pohvali še vojvodinji de Montpensier, sedaj seni torej kraljevska princesa in če se zopet omožim, samo z nemškim cesarjem!" Viteški duh vojvode se je na tihem zgražal nad advokatskimi knifi, ali sestavljaicu rodoslovnika je vseeno dal nagrado dvesto zlatih tolarjev, katerim je kardinal dodal še enako vsoto in pripomnil: „7 o nagrado vam dajem v naprej za novo poslanstvo, s katerim vas bom poveril!" „Govorite, monseigneur, kakor veste sein vedno ni službo vaši visokosti!" odgovarja ponižno mojster. „Po- j ver^vam vam, da boste sami odnesli ta rodoslovnik v Rim k svetemu očetu Gregorju XIII., da ga odobri. Vi ste torej edini, ki pozna tajnost leira poverjenja. Potujte, v svesti si velike dolžnosti, katero ste prevzeli!" Nikolaj David se nakloni. » Vsi trije bratje si sedaj sežejo v roke, prav tako tudi sestra, ona jim prinese meniška oblačila iz zakristije, potem si potegne kuklico na oči in vsi štirje odidejo v predsobo, kjer jih čaka brat vratar. Za njim izginejo, prav tako tudi Nikolaj David, kateremu žvenketajo v žepu zlati tolarji. Za njimi zapre brat vratar vsa vrata, porine zapahe, se vrne v ccrkev in ugasne vse svetiljke razven večne. Cerkev se ogrne v črno temo. polno tajnosti. Pet minut poteče, potein deset. Chicot napeto prisluškuje. ..Dobro!" pravi potem, „zdi se mi. da je sedaj zares koncc vsetra. Trije čini so odigrani, komedijanti so odšli. Sedaj moram najti izhod tudi jaz. Najlepša komedija utrudi!" Ko je poprejc dečko korakal z lučjo po cerkvi, je Chicot v kotu pod stebrovjem zagledal lestve, sloneče tam za cerkveno rabo. Zapomnil si je kraj in ga sedaj ne brez iskanja našel. Lestvo je odprl okno, prestavil Icslvo z velikim naporom na zunanjo stran, na samostansko pokopališče, ki je mejilo na ulico de Bourdelle. Spusti sc po lestvi doli, odstavi lestvo in jo položi po dolgem na tla ob zid. Petem stopa med nagrobnimi spomeniki, toda skokoma, sključeno, da bi ga nikdo ne videl, pride do obzidja, ki ni bilo previsoko, jedva nekaj čevljev, se popne nanj, previhti čez in skoči na ulico. Tu sc oddahne in radostno konstatira, da se je pri vsej tej telovadbi jedva nekoliko opraskal, kar je v velikem nasprotju z njegovo usodo, ki bi ga čakala, če bi ga bili zagledali. Vesel, dasiravno utrujen, stepa Chicot naglo do ogla, zavije v ulico Saint Jacques in se ustavi pri gostilni ,Pri rogu izobilja', kjer potrka. Gazda Claude Bonhomet mu počasi odpre. Na prvi pogled spozna Chicota, čeprav je ta še vedno v nieniški halji, odšel ie pa v viteški Začuden sicer, toda uslužen mu odpre vrata in pozdravi svojega gosta z dobrodošlico. Chicot mu da tolar in vpraša: „Kaj pa brat Gorenflot?" Mojster Bonhomet se široko zasmeje in pravi: „Evo, sami poglejte!" Potem stopita v kabinet, brat Gorenflot leži na istem mestu in lirka. „Sto vragov!" zamrmra Chicot. »Prijatelj moj, tvoja prša je jahala težka mora, ti pa o njej niti vedel nisi!" Naročajte „JUTRO"! -nit- Trgovina * v manjšem mestu ali na deželi za mešano stroko se išče y nafem.69' Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Z inventarjem". i ■ iiim »■imiinm i——«iii m ii i 11 mm tnrm Cenjenim damam »liudno naznanjata. (la Eva otvorili modni salon kier izdelujeta kostume, p lake, plamene obleke, ple>iif toalete m perilo po najuižiili cenah Za cen ena naro ila >a priporoča?* z odi,enim spoito»a lijem Tavčar & Valcher 60/a modni salon, KrSko. DDflUP Pozor! Samo 300 Din franko na dom! JERMEnliE 'žaluje im Ta garnitura kuhiniake posode je i', najbolJiegra aluminija sneži 0-bela ia desetletja trpežna. Dobavlja ae proti piedpiacuu ali potuetju. Cenik brezplačno, luserat priložiti Ako bi ue ugajalo, V~trv*a~samo z Zfaforogr irztfotix. Na Vidmu ob Savi so vrše sedaj novi, veliki živinski sejmi in sicer dne: bOa 21. januarja 20. februarja i aprila 21. maja 3. avgusta 28. oktobra 16. decembra. Vsi stari sejmi odpadejo. Kupci in prodajalci se vibijo. Županstvo na Vidmu ob Savi, dne 0. januarja 1&?5. L. S. Župan: Frano Planine s. r. se v/.amo rade»olje nazaj. •JUTRO» IL 9 fl — Nedelja U. I. 1925 ■ < "A*.''' Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din IO-—% Modna krolačnica M gospode Id dame. se prt-poroda — Zaloga modnega sukna po najnižjih cenah, postrežba točna Jakob Kelc. Maribor. Stolna ulica št 5. 2010 Pekarija te proda aH se »prejme dru-ŽEbnlk • 75 ono Din Caran-clja na sigurni »Vinjltbl. — Naslov : Ivan O i I r, Račje »t. 11S pri Mariboru. 697 Izprašan stro'cvod\i a spričevali kot laičen kiju Cavnlčar, ae sprejme t stal no službo. Ponudbe Je po- upravi ,,Jutra' slatl pod ..Izprašan strojevodja štev. 263" na uprave „ J utra", 263 Važno za ženine in neveste! Najboljši nakup raznovrstnega blaga, belega platoa, za rjube, raznega belega blaga, evilha, o In nemščini. Je po- _____ lastnika proda Potreben ka- slatl na "pravo ..Jutra" pod pila! 300 000 run. Naslov v . ..Prakllkant 1". 487 opravi ..Jutra" v Mariboru I _____ pod značko „300.000 Din". , 695 čevlhrski vajenec i »prejme v LJubljani stalno mesto sluibo, event. prevzame tudi op,|B(|t»a lokala pri ,. Absolventi prodajalke v galanterijski delo oa dom. — Cenjene po- t o v t u, Jakopovo na : „ X>; .. . , » _____Dnr> n/tV,n oa nrnol piii/IVia nnd M 7. 14 no nnr _ dobro ohranjenih. v staro- rabljen, iz najfinejšega trak- nemškem slogu, Iriplm. — na, za veftjega gospoda, se Naslov pove uprava „Juira" po zmerni ceni proda na Sv. 4SJ Petra cesti it. 81. 801 __ _ . . , #je. Šivalni *troj Razprodala pohiStva dnber ma)0 raM,PD kupl do konca tega meseca, se K rrcer, Ribnica 50, DolenJ- vrfii po znižani ceni zaradi sko. Sil Ljubljani, Seietiburjjova ul. pod „Promet 23". 6C2 trgovini. Ponudbe se prosi nudbe pod „M. L.' na upravo ..Jutra" pod Šifro „Jutra". ----------670 ______ oa upr 813 St. 7. B r a nabrežje 763 Soba z dvoma posteljama, ae takoj odda v bližini glava« poŠte. — Kje, pova uprava „ J utra". 748 Gospod se sprejme kot s'Stanovale« z zajtrketn. — Naslov po v« uprava ..Jutra". 751 Mesečna soba z elaktrlčrn razsvetljavo, ♦ vili na Mlrju, Groharjeva cesta 27, se odda a 15. januarjem. 767 Za sostanovalko bi Slo dobro poiteno dekla k starejši sam»kl leni ali pa pri boIJSI rodbini. Opravljala bi dnevno po douovonl E!eg. plesne obleke j !i poštene rodbine, ob svoj' j hrani In stanovanju, se ta koj »prejme. — Pnn-udbe na ! Inteligentna gospa Prevzamem zastopstvo .rednjih let. vajeua samo proti proviziji samo dobro 9|nine kuhe 10 ='«P"dlnJstva IdoClb predmetov za Ljub »ie«(« gospodinje pri Ijauo ln tndi Izven LJjbija- san.oslojuem go»|...du ali k svoje ponudbe na , — — - ,,Jutra" pod Šifro Izdel-jJe po 60 do 100 Din upravo ..Jutra" pod značko potnik" damska kroja7"ica Zemliič, ! „Slgurn» bodočDost". 42J _ _ Martinova cesta (Tomsova blfa — nasproti KollnBke to ne. Interesent je naj pošljejo otrokom,- Cenjene nn ultra vn I nI r»j r upravo Da "pravo ..Jutra" pod Šifro ..Aglleti ..Gospodinja 392". 839 689 ------------- I varne). Cifre potičtife gospod. Prvovrstni uspebl. Hodi tudi na dom. Pon*'dbe pod „Pouk" na upr. „Jutra 764 Kontoristlnja . zmožna knjigovodstva, »tov in nem. sipnosrrafl'e. se lS't za takoj. Pnnttdbe na upr ..Jutra" pod Slfro ..Izvežba na moč". 381 Klavir se poučuje po uspešni metodi ln zmerni ceni. Kje, pove upr. „Jutra" 841 Oskrbnik absolvent vlnorejske lote.se 748 sprejme za nadzorovanje v|. noeradov. Zraven lep^ea sta novanja se plača Izredno le sposobnost In vnetna za vl-nopradarstvo. — Ponudb« Je poslati na naslov: F r I e ZemlJIC. posestnik vinogradov, Ljutomer, SlovenMa. 456 Dobra kuharica a večletnimi .pričevali 84 "podinje ali let stara i«n pomeniti svo- P»»* uprava Jo sluibo. - Ore najraje k samostojnemu gospodu kot gospodinja, event. tudi Izven Maribora Nb*Io« v upravi ,Jutra" v MarllM.ru pod Mfro ..Dubra kuharica". 701 Vdova Spalna oprava moderna, orehova — In več pleskanlh postelj, proda po Izrt-dno nizki ceni Rado\nn, Krekov trg 7. 833 iidbi | ~ Daljnogled kl petkrat povečava, prodam ia 300 Din. — Naslov pove uprava ..Jutra". 786 Fiat-avto 4-sede*en, dobro ohranien kupim. Ponudbe pod značko „G. P. E." na upr. Manjši trgovski lokal ▼ sredini LJubljane, se lS>e za takoj ali pozneje. Ponudbe pod ..Promet 3U4" oa uyr. „Jutra". 628 Trgovski lokal na deželi se vzame v na- ao^ovoru '"t, r d.m.ač. dela kot poatr.tni- upraro ...l-utra pod zna. k, P(inljdb9 ni upravništvo upravo „.luira I ..Aclior 9". 762 ( „ J utra". 768 TVortbeim Mairaino kupim. Pontidbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Takoj" 869 , Lokal za mlekarno i Jutra". ! 729 se Išče v sredini a!l na pe- --- riferljl mest, LJubljane - hnlm vhodom, Be odda tudi na dvorišču. Ponudbe £„nildu NaJlot uprav!4 Opremljena soba električno razsvetljavo la na upravo ..Jutra" pod šifro 51 "'"''l .. -------- -Ka*. 774 ..Jutra ..Mlekarna 368". 784 i s 1 otrokom. ISče mesta go- ' iarknil. Naslov ' ..Jutra". 869 Instrukeiie |----- daje vlsokošole^ nižleSoicor-! Snažno, dobro kuharic Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Instrukclja 40S" 863 Šofer Izprafan mehanik. Išče mesta pri kakem podjetju ali pri kakem privatniku kot Šofer Ponudbe pod ..Strogo zanesijlv" na upr. „Julra". 711 Dve žint; pc suiernib teuab tvrd ka K. V aj d a. Cakovec. vsak dan od 14. —16. ure. Naslov pova upvava ..Jutra" 781 Neveste in blizu Slatine Rop al ec. — Po-nndb. pod ,.St. 596" na nor. ..Jutra". 695 { Elegantna soba $ i j zračna in čista, se odda fl* nemu solldneuru eospodu prt boljši rodbini. Elektr. rax-. svetljava ln poseben vbod. Lepo opremliena soba Nasl0v pove uprava ..Jutra" u i 16. januarjem odda, 823 najraje zakousl.muu paru. — j Naslov pove uprava ..Jutra" < 692 I Trčan med »)dov »II cvetličen, garanti novopnroeoTiei! ratj p„.,ner V7amem _ Žlmnlce. pemsnlf-e In tape- v komisijo 2 300 kg I^tnl , 188? flranp pohISIvo n->lbol)Se In promet 1000 fc^ Ponudbe l Soba se išče ----------- za dva gospoda v centra o. „„„,,„„• mesla In posebnim vbodom. Stanovanje Ponudbe na upravo ..Jetra" obstoječe Iz 1—3 sob, kubl- pod ..Soba 398". 844 nje In pritlkiin. se odda •____ 1. februarjem v novi bišl. — i Na.lov pove uprava ..Jutra"! Lepa S O na 630 se odda 2 gospodoma. — Naslov pove uprava Akademik pončtrie srbohrvaščino, Italijanščino ln latinščino. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko sprejme bollša družina dveh govlno. — Naslov oseb. Zaposlena bi bila tudi ..Jutra", kot sobarica. Plača po dogovoru. Pon-udbe naj se po* glljnjo na lekarno Scbwarz t Ljutomeru. 493 najceneje naročite pri ttrdk- _ . „ i Franc Sainvie Fotoaparat '..petnlk In dekorater. Ljub 8 X 12. Ooerz-Oacor, «'8/136 ijana. Poljanska resla »i. 16 na ..lbso", kot nov. krasua — Zimo In nftik, (morsko usnj. t/irblca. 12 kaset, 8 travo) za madrace od naj-futerali In dt-jgo. prodani za do nalflnejSe vrste 2500 -I»In. Naslov pove upr. i,ram vedno v zalogi po *ein ..Jutra". 721 nizkih cenah. 798 na^Mto -ene frsnko nakla- Jdlna postaja — na uplavo ..Jutra" pod značko ..Trčan med 2—800". 766 faVlJMSM/IJJ!* I Sobo i elekfrlčuo razsvetljavo, po i možnost! v sretilnl mesla, se [ „ J utra" 64» Doljša gospodična ISie. Ponudbe pod ..študent" „ sprelme na sslih. zmožen slovenščine, n-toščlne In , srbohrvaščine, kl je že sa-n>ostoino deloval na vodil-nih mestih s prvovrstnimi . . . referanrami Išče odgovarja 2 prešivaltki fštenancll joče mesto Eventuelno bi PnliiStvo: Fina šivilja se sprejme na dom. Naslov Ja pustiti v upravi ..Jutra" 712 Praznih zabojev različne velikosti, proda 2 spalne sobe, kuhinjske opra vagona A. Roječ. št. Vld-Sllčna. 621 t sredini mesta, se Išče. — Ponudbe na upravo ..Jutra" 298 840 Dve hiši Radi preselitve »e proda pod ..Kurjava". sredi velikega, zelo promet- ______________ oega trga ob železnici na uajugoiloejšetu kraju, lepa enonadstropna trgovska hiša 1 ali 2 prazni sobi posebnim vbodom tn elek- Opremljena soba se odda v sredini mesta. — Nasiov povs uprava „Jutra" 82S Soba Tovorni avto .Torino Plat', t8 HP, 2 toni, ugodno proda T. Roječ, SL Vid Stična. 618 ve. zelo poceni prodala tudi na obroke Jos. Reva. Moste. .........posebnim vbodom tn eiea- _ vr«n„ -n hrM iste t» Pok. ulica »t. 25 (pote« ke- . trgovskim lokalom 6 sta m',rjn raI8velijavo. po mož- ^dh"dve,"a' go!pod'nim" mlčne tovarn«). Izdelujem oovattjskitol sobami In dru- „,,,„ , kopalnico, tudi brez n^ov pove upravT Jutra" tudi po naročilu. 796 glml prostori za 150 000 Din pl,BlrPtt,ei .s,-, Ia takoj. :vasl0, Pov* uPr»,a get za zgornje dele čevljev tako) vstopil kot družabnik , sprejme Peter Oreenrc. Ma- 80.000 K. kasneje po_ h rlbor, pod Mostom 22. 734 tu*" Kdor išče službe naj si naroč' Iz Oslleka organ za nameščanje In posre- | i,;,„r!,„ dovante nameščenia ..Foriu- Spretno triZerKO oa" Vsaka številka prinaša sprejme v trajno službo čeli vseb krajev države oknll salnl salon za dame M. 800 oglasov, v katerih se po- Fettlch Frankhelm v Marl-nulalo službe za izpraznjena boru, Šolska 3. 846 mesta za moške In ženske _____________- ca. eljl večjo 'vsoto. 0d0"sn0 bi zn«sek vloill v pod (et js proti nbresfnvanjtl. Cenene ponudbe ne tlprsivo ..Jutra" pod ..Bodočnost 334". 752 l.andauer popolnoma nov, proda pod ceno A. Roječ, St. Vid Stična 616 moči Ogledn* hrezplačni tz* Todi In naročila po povzet iu se ne pošlllajo Cena vsake Številke Je 10 Din Naročnina za mesec dni znuša 35 Din. za Setrtletja 100 run 2050 Postrežbo Išče priletna Sena v pisarni ali pri man'Si družini Ce lovška c. 33, II. nadstropjs levo. ZemlJIč. 759. Železna peč dobre ohrani.na «e pneeni proda. — Naslov pove upr ..Jutra". 745 Spalnica dobro ohranjena 2 postelji, nočni omarici, komoda In umivalnik, se proda Naslov Jutra". 758 — Pripravna bi bila tudi za kavarno. Ftavnotam se proda tudi prav lepa In za vsako obn pripravna visokopiiu. hiša s prostornim gospodarskim poslopjem, olivo ln vr-tom za 111) 000 Din Vse po-slople Je v naJlHiljšem sta nj') Prllave na upr. ..Jutra' pod „l)»* hiSI". 657 posiretbe, se iš< e za tarioj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „B. K.". 532 Trcovske^a slttTo Spreitne ..Teztllla", d. d. Natakarica na račun dohl takoj službo na deželi .________ pridna vestna značajna. tudi j vatena snaženjs perila. Po- ! POSpndllH nudb« na npr. „Jutra" pod , ... šifro ..Zanesljiva ln pošte- prt boijs-m ln priletnem go ,.j 72^ spodit ali vdovcu z 1 —2 otro- ____ kotna želi mesta gosplca. kl ■ Je Izvežbana v vseh gospo-i dlnjsklh delih Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro Bencin motor ..Benz", 12 HP. pritrjen na P"" "Pr»va ... mučnem železuem vozu. brez- , - ----- htlien, ugodno proda A. Roječ, St. Vid Stična. 812 Enonndstropno hišo Trgovec ISČe v centru mesta, blizu glavne pošte, lepo opremlja no sobo v parterju, s posebnim vhodom s stfipnjlšča. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Trgovec 236". 469 Lepa, onremijena soba ! z električno razsvetljavo, a dvema posteljama, se odda dvemn solidnima gospodoma ali zakoncema brez otrok. Lahko z uporabo kuhinje. Naslov pove uprava .Jutra'. 767 novo pripravno ir,.iini k.«- ntrnir « polsuhih, večji del .v.crskn *roda Hl»a stoj, na brez- T-T JiTJa ln "ui?ln7o ' blHuo. prodam 26-30 vago konkurenčnem prostoru In nov po 23 Din 100 len fran Iščem družabnika kl bi založil do 10.000 Dla delo, pri katerem bi do- Spretna pletilka Ljublianl. Krekov trg St. 10. ' , . , .. ___ „„. ■ . . - . : , . v».tnt,iti i. tafcol 677 fct Je Izvežbana pri vseb ..l.fubezen do otrok, skrbna Aaatopltl je taaoj._atroJlh ln Ina Ban,a v0,ml g(Wpod In popkušnjo Juto-Auto. družba LJubljana. Du najska cesta 36. 476 Pisalna mira ..Jutra". 473 Gospodična i drž. uradnlra z lepo pisavo, vešča kn 11?ovodstva. slov. In npmškpea dopl«ovan1a ter risanja načrtov. Išče dela za nopolc^n^ke ure. — Ponudbe . pod ..Poštenost 7" oa upravo [ ..Jutra". 789 Samot opeko In moko (fp#ko), priporoča F. Hoč^Tar. Dunajska cesta 36. Ljubltana. 442 Iz »rdpca lesa, steia*« * raz- VUotronrtrrm hiia nlml VMI-a^l |n n«ka 1 VISOK l™ " ni'a ura. se ur«dno proda. — se lnipi. Ponudbe na upravo Naslov pov® uprava ..Jutra" ..Jutra" pod ..Sreča 34 2". Maihro sobico lite miren In soliden Žel. uradnik. Naslov pove upr ..Jutra". 674 673 Dotlčul gospod all gospo-i dKna bi prevzela blaaajno i ln drugu korespondenco ter ! bi bila služba pripravna sa-, mo za ledlčne. Koncesija ja Že na razpolaco. Cenjene ponudbe na upravo „ J utra44 pod „Klno". 734 825 Pletflni strol 752 Po«e«tvo Stiri^o^no stanovanie njam za manjSe a kopalnico. Stev. 8. se proda. Naslov v v Velikih LaS^nh prodam za - Ponudbe pod ..Park" na upravi ..Jutra". 837 Proda se pohištvo Is trdesra lesa t 2 omari, ena postelja. 1 nočna omarlra, 1 stojalo za kntlee In ženski , Bla^ojničorka Naslov pove uprava „J«tra^ R doIgnletno prakso, samo- stojna ln zanesljiva, želi mesla v hotelskem pf»djetju, najraje v kolodvorski restavraciji, event. tudi v vetjem Gospodična pridna In noStena Izvežba- trnovskem podjetju, po mož nosti v Celju, Ljublianl, Ma Trgovski nomo?n?k kl se Je izničil v Špecerijski j trsrovinl In kl srovorl hrvat-i»ski In nemSkl Jezik, spre ten, želi v svrho iznopoj- | nltve svoJpca tre. znanfa, j stopiti kot praktlkant j v boljfto frcrovlno z meSanlm all Gonilna iermena v znani prvovrstni Izdelavi. p|„"w'z dobro ohranjpno ko-' nudi najceneje Carl Budi- S„hoTlno kot podlago. - schnvskv & Sohne, Wlcn. - Povpra«a se med 14.—15. In Zastopstvo In zalojra za Slo- 17.-19. uro v CpIJu, ASkrr- venljo: Rudolf Deržaj. Ljub- 6eva ulltfa 8t> n p. levo ljana, SlomSkova ulica St. 1. ori 525 vsako trgovino radi splltve. Stanovanje takoj prosto. — Plačilni rogojl ?pIo ufftidnl. Poeestvo dam eventueino tudi v najem. Naslov ▼ upravi „J-dtra". 740 upravo ..Jutra" v Mariboru Opremljena velika soha z električno razsvetljavo In posebnim vbodom, v sredini 100 odst. dobička don3šajoče podielje sprejmt družabnlco, kl bi bila voljna sodelovati In vložiti takoj 699 50.000 Din. Dopise na upr. __i ,,Jutra" pod „Gotovlna lo sodelovanje". 854 Jacf nllcii ..Jutra' Naslor pove M?ebe!ln-Cable „.. man-ifaktii-nlm blagom . za anto 1 motorno dvo- Na plačo n» rettektlra. am « svim dimenzllama. ........ pnk samo n, hl«nn oskrbo TKOJN. J-*"™* ,r« rlbi.ru all Zazrebii. Ponudbe Nastopi lahlto tnkoj. Dopise or. 15. Teleron 2i-04 Brzo- na ..Publlcltas", Ljubljana, le poslali na naslov: Josip J«vl: Akumulator. 106/11! trgovec v Delnicah, na v gostilni, zmožna knvel Je. se spretme. da hI samo stolno vodila gostilno. Na tančnl nogo11 se Izvejo pri Selenburgova ulica pod šifro šafar, Kunlm m - Več ptetilnili strojev St. 8. dobro ohranjenih, ku- Trgovska hiša enonndsiropna, sredi mesta. ..Jutra". z njivo In vrtom, se i In j —---- ventarjem proda za 135 Din. i Naalov pove uprava ..Jutra'! St«n0van"e 824 Hotelsko podjetje j mesta, se odda solldnetrn) prvovrstno, v Sloveniji. Išče gospodu. Naslov pove upr. družabnlco b CO 000 Dla go-709 tovlne, lzvcžbano v gospodinjstvu. Računa Be na »o-j delovanje. Ponudbe na upr. Lepa prilika Enonadstropna bl»a v Mart boru z vodo In električno--- - razsvetljavo, se proda po i nizki ceni. Pojasnila daje ! s 1 sobo tn kuhinjo, tšče : ZRkonskl par z enalsli-tnlm | dečkom, proti dobremu pla-j čl Iti. — Naslov pove uprava ..Jutra". 768 ..Jutra" pod 402" Goapotitnjstvo 858 M«»Hnyano sobo unr 622 ..Takoj 14.018". 630 Gorski kotar. Kuharica in hišna (rt opravljate vsa domača d^ta. se spre Imete takoj. -Naalov pove uprava . Ju*-a" 603 PpVoveV«"-« vn In Bvlcnlts pismo. 843 Lepega psa-žuvaja velike vrsto, kratkodlakega, rjave barve, hudega, poldru-fc, leto starega, prodam za 1000 Dia. Xaa!ov pove upr. ..Jutra". 835 Marija das Sorgenkind! Dvignite pismo. 537 25Ietni mladenič ■aamljen, Jeli znanja a simpatično gospodično. Zenitov nI Izključena. — Dopise pod ..Preprost" na upravo „Jutra". 7S7 Dva mlada gospoda laumitelja, Iščeta znanja z feoljSlml gospodičnami, sta-atl 25—30 let, v avrbo skupnega delovanja aa letošnjo Mednarodno razstavo v Parizu. Dopise pod ,,Jugoslovani v Parlau 1925" na upr. .Jutra". 300 Državni uslužbenec po avoj! tenl kruto varan, etar 50 let, fcres otrok, velike In moOaa postave, grem leto« v pokoj ln želim znanja a vdovo ali ločeno Seno 40—50 let staro, ako tr.o-eofie brez otrok, v svrho skupnega življenja in pc-snejge žecitve. Iniatn maio posestvo vredno 100.000 Din In nekaj gotovine. Prednost Imajo one z majhnim po seatvom, gostilno ali bra-ojarljo v mestu ali na d*-šell Slovenije ali Hrvatske. Dopise * polnim naslovom Je poslati na upravo ..Jutrii" do 1. marca pod Šifro ,,Tih In miren dom Franc 50". — Tajnost strogo zajamčena. 661 Doberman 15 mesecev star, a rodovnikom is pisarne ..Hothohler", lepa žival za pleme, ae proda. Zamenja se tudi za mlado psico po dogovoru. Fran PoljaoSek, Lesce. 761 ?jančevanje ozdravi! bitro in ne da bi pijanec vedel. «Abstinentol». Dobiva sevate lemcah po30.50,80in 14 J Din R zpošilja ga proti caprejšnji poalatvi zneska (priporočeno nismo iu 20 Din za poštnino in zavoinitio), Ceselischaft t. chem. o. metallurg. Induslr e m. b. H., Wien XIII 2, W.ssgr.l!gasse 5. Konjska odeja e H jermenoma, temnorjave barve z rdečo črto, ua kraju zarobljena, se je Izgubila Iz Ptuja, proti Mariboru. PnStec najditelj se prosi, naj jo odda v gostilni V r a t k o v rtuju proti dobri nagradi. 850 Ysa krznarska dela krojen ie krzna za damske plašče, jope, obrobe ia obsive preskrbi najkulautue e nrunano naj-bolj-e krznarsko pod.etje LROTH, Ljubljana, CtraditCe Razgla i* Dne 12. januarja 19? 3 se vrši ca Jeaenicah na postaji (skladiščna pisarna.) javna dražba 14 vagonov starega ždeza. Pričetek dražbe ob 15. nri. g±/a Interesenti se opozarjajo. Postajenačelnik na Jesenicah. 18 let prtiaaoe „L a r u c 1 n" ptluie najslgumeje ozdravijo kapa- i vico (Tnpper). — Dobita «e po »seb leknruati po 20 IMu akatlja Pu pntti razpošilja lekarna B I u m, Subotlca. Strojno pletenje Pred Skotijo l/I, prevzema v delo vsakovrstne nogavice kakor tudi podpletanjc. — Cene nizke. 665 2 inteligentna gospoda osamljena, ie?!ta resnega snanja s gospodičnama od 18 do 24 let. neomadeževane preteklosti v svrho poznejše ženitve. Samo neanonini-ne dopise e sliko pod .Slavko tc Bogomir' ca upravo »Jutra". 760 Mlad trgovee ba deželi, želi znanja v svrho ženitve b simpatično, trg. naobraženo gospodično, staro 20—24 iet, katera bi posedovala večje premoženje — VpoSteva se le značajne, dobrosrčne gospodične, srednje velikosti. One !:: dežele Imajo prednost. Resne, no-anonimne dopise s sliko je poslati na upravo „Jutra" pod ..Harmonija". S44 Dvokolesa se popolnoma prenovlrajo, emajlirajo z ognjem, po-nlklajo In sbruuljo preko zime v oskrbo. - ..Tribuna" F. B. U, LJubljana, tovarna dvokoics In otroških vcizIC kov KarlovSka cesta «t 4. 276«3 Vsakovrstne vožnje slasti prevoz pohištva ob pri. liki selitev, prevoz premoga, i lesa »u drv s kolndvora alt od drugod In vsakovrstne druge vožnje. oskrbi točno, najbitrtje. v najlepšem i .i.i ! In po zeio solidnih cenab ! Komar Lojze Krakovska u! j St. 13. Tatu se tudi »preje-majo naročita m tnjeio ue potrebne Informacije. 20821 Okultni svet. Dajemo pomoč v psihičnih zagonetnostlb: strašila, zasledovanja, nesrečna ljubezen, perverznosti Itd. — Sestavljamo prvovrstne slike značaja po pisavah in fotografijah. Din 25. Pisma pod ..Mahacara" na upr. .Jutra' 500 'J' Citraški krožek v LJubljani, sprejme še več dobrih igralcev. — Dame tn gospodje, ki želijo sodelovati I:ot člani, naj sc pismeno prijavijo na naslov: „Cit- i raškl krožek Vesna", Vrhov- ] *eva ulica 14. 749 : Harmonika igobro ohranjena, tri redna, se po zmerni coni proda. Naslov v upravnlštvi; „Ju-tra". Maribor pod ..Harmo-nika". 739 1 violinist in 1 čelist dobra, ki bi Imela veselje do stropnega študlranja v salonskem kvartetu, so Iščeta takoj za event. poznejši angažma, tudi Izven Ljubljane. Ponudbo pod značko ...Kvartet" na upr. „J"jtra". S15 _______ Harf-koncertne eitre fcpe. prodam za 1000 Din. Kaalov pove uprava „Jutra" 403 Dve lepi maski \ (šah) se posodi pri hišnici v Bethovnovl ulici 6. 772 Mlekarna z dnevnim prometom od 600 do S00 litrov v Prekmurju. je takoj ugodno na prodaj. Naslov v upravi ..Jutra", Maribor pod ..Mlekarna '. 738 Česar ne veš t zemljeknjlžnth, finančnih, davčnih, ameriških zadevah ; če se ne spoznaš ! v raznih prošnjah pri različnih oblastih ali če potrebuješ posredovanja; če kupuješ ali prodajaš nepremičnine In premičnine, vpraša i. Za odgovor nakail 10 Din ali pošlji v znamkah na naslov: Josip Saje. Ljubljana. Mestni trg 25. 791 V* Nemška doga tistokrven samec, S mesccev star, se usodno proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 3<8 Več parov konj | težkih, vpreSnlh. proda-Stavbna družba, d. a., Ljjb- Ijana, Vl-taia. 605 '------j Osla močneza tc zanesljivega — kupi itraa Nika Z i p s e r. Bled. 639 Kanarčka mešanega. Izvrstnega pevca, prodam za 100 Din. Vpraša se pri hišniku na Aleksandr cesti 20. 812 Mizarska delnica na električni pogon se proda i,5a pod ugodnimi plačilnimi pngoli Objekt je pri-re.en za industriicko nodjet e ter se onha a 5 minut od kolodvoru (blizu Ljtibhane). Pismene ponudbe pod .,T7releno" na Aloma t'ompauy, Ljubljana li irsdsiovsici sir, kg 25 O.r h tiizitski >ir, „ U « la grtjsrskl sir, „ 28 ,. Pošilia >e po poiti od 5 kg dal e I'o želez nlci od 50 kg dalie po povzetju, za gori navedene ccne l»>s/0 n". ust. oouuja mlekarna 7^'8/a Karle Laznieky, Beža»«ic. NOVO! NOVO! Največje zanimanje »lada xa s^radba stanovasjaklh bli v sistemu „SEIDE!L(C ksr !e zidanje v tem sistemu tehnično fn ekonomsko dovršeno, najhitrejša la na cenejie. Splošno pozornost vzbujajo i9«/4 nosnikl sistema t,S£ID£L'< kateri nadomeščalo lesane stropnike, ialerobeton-sks preklade Itd. Natančnejše podatke dobita pri stavbnem poajetlu JAKOB AOCETTO, sin Iaff. Viktor Aooetto In drug. Ljubljana, Tabor 41. 2. Stopnice - SEIOEL - ojjraje. Potrtega srca in v najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, ofie, sin, brat, svak in stric, gospod "VIKTOR KORSIKA umetni trgovski vrtnar trgoveo s šamani, naSalntk Pokrallnaka zadruge umetno - trgovskih vrtnarjev sa 81ovenl'o, predsednik Saveza amjtno-vrt araklh obrtnika kraljevine 8H3. Ud. danes zjutraj ob V,5. nri, po dolgi, mučni bolezni, v 45. letu starosti, previden s tolažili svete vere boguvdano preminnl. Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedel.ek. dne 12. januarja 1925 ob 3. uri po ioidne iz hiše žalosti. Rimska cesta št. 5, k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k vefinemu požitkn. Maše zaduštiice se bodo brale v torek dne 13. januarja 1.1. v žnpni cerkvi v Trnovem. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Prosimo tihega sožaljal V Ljubljani, dce 10. januarja 1925. Franja Kor sika, roj. Bolt«, soproga; Vilma, Emi & .........................................................................................................................................iiiiuii.n.uu.| 10-600 HP L0K0M0BILI Wt»LF LAXZ novi ili potpuuo generalno popravljeni i io dotiroJoda začetnikom kakor tndi že iivežbaoim smučar em, lahko jo bodo čit&li tudi Bivati in Srbi, ker ji ju dodau tudi / SRDOHR V A TSK1 TOLMAČ.' C-aaa okusno rezani knjigi 30 Din.