1'oStnfns pbiut f CsfsvU. Leto XVn., št 29 u pravmštvo; Ljubljana, Knafljeva Ulica a. — reletoc St. 8122, 3123, Lciseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-Durgova ul & — Tei 3492, 2492, podružnica Maribor: Gosposka ulica gt. 11. — leieton St 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. Z. — Telefon St I9a Računi pn pošt. CeK. zavodih.: Ljubljana št. 11.842, Praga člslo 78.180, 3124, 3125, 3126S. Wlen št 105.241 Ljubljana, sreda S. februarja 1936 Cena 2 Din Izhaja vsak ^n razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Med velesilami Odkar se je pričela abesinsko*ita* lijanska afera, se je zmedlo razmerje med velesilami v Evropi, razmerje, ki se je začelo v temelju spreminjati že od časa, ko si je hitlerizem prilastil oblast v Nemčiji PTedrugačitev odno. šajev med velesilami traia še vedno in ne moremo še reči, da je zavzela že dokončne oblike, dasi se zdi, da se jim je že zelo približala. Odkar se je s sporazumom med Ve* Hko Britanijo in Francijo ter drugimi sredozemskimi državami razkrilo, da je zagotovljeno njihovo sodelovanje za primer kakršnega predvideva pakt o Društvu narodov, in pa zlasti, od* kar je v Franciji zamenjal Lavala Flandin, so se začele množiti vesti o zbliževanju med Italijo ter Nemčijo. Angleško*francoski sredozemski spo* razum je napravil velilk vtis tudi v Nemčiji. Zakaj če le kdo, bi mogel Berlin pridobiti, ako bi se razdrlo francosko*angleško sodelovanje. Seve* da pa se samo ob sebi razume, da se sodelovanje nikakor ne more omejiti samo na sredozemsko področje, dasi je sedanji sporazum sklenjen le za ta sektor. Ne more biti nikakega dvo* m a, da je dobila Francija z angleške strani konkretna zagotovila, ki se ti* čejo celotnega evropskega položaja. k;er je za mejo na Renu Anglija že itak vezana tudi po lokarnskem pak* tu. Vse to pomeni, da se je za Nemči* jo. temeljito zmanjšalo njeno osnovno upanje, da se posreči razdvojiti Lon* don in Pariz, kar bi pomenilo glavni pogoj za vnanjepolitične uspehe hi* tlerizma. Toda bilo bi jako neumestno iz tega delati prevelike zaključke glede nem* ško* i t a 1 i j ansk eg a sodelovanja, kaj še* le zavezništva. Res je sicer, da pomeni obnova tesnega sodelovanja med Lon* donom in Parizom neugodje za oba, tako za Rini kakor za Berlin, dasi gre sedaj konkretno le za odnosa je na* pram italijanski politiki Res da bi bi* lo na osnovi tega pričakovati, da se bosta Rim in Berlin skušala zbližati, kakor so se dejansko takoj pojavile pritrdilne vesti. Toda že povsem pre* prost preudarek nam pokaže, da bi ta* ko zbližan je, tako na eni kakor drugi strani moglo nuditi v danih primerih le malo konkretnega. Ne da bi se s tem podcenjevala vrednost takega so* delovanja, se vendar ne da zanikati, da aliansa med Francijo in Anglijo po* meni mnogo več m predstavlja večjo silo, zlasti tudi v gospodarskem in fi* nunčnem pogledu. Berlin bi želel do* seči konkretnih uspehov, ne da bi se spuščal v neke poskuse dvomljivega značaja, ne glede na avstrijski pro* ■blem. dasi seveda ne more biti dvoma o tem, da bo Nemčija napela vse sile, da sodobno stanje izkoristi v diplo* matskem pogledu kolikor najbolj mo* goče. Istočasno ko so se imenovale nove ■kombinacije z Nemčijo in Italijo, da o Poljski in Japonski ne govorimo, so se risali obrisi druge velike kombina* cije, ki naj bi poleg srednjih in malih antanto ter omogočila gospodarske In fii.-nčne olajšave, Id naj M ustvarile odnošajem Bolgarije do Male antante realno podlago. Rumunski zunanji minister TituSescu bo ostal po odhodu kralja Karola še nekaj dni v Parizu, da bi nadaljeval razgovore z zunanjim ministrom Flandinom o raznih aktualnih zadevah, predvsem o pristopu Bolgarije v Balkansko zvezo in o pogodbi za jamstvo avstrijske neodvisnosti. Oba zunanja ministra se o pogajanjih z raznimi državniki obveščata sproti Zaradi tesnega sodelovanja Francije ln Male antante vlada v vseh poučenih krogih precejšen optimizem, ter pričakujejo z gotovostjo, da bo prišlo do določitve skupnih smernic v balkanski ln podonavski poli. tlkl. Tri glavne točke Pariz, 4. februarja, o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so pri dosedanjih diplomatskih pogajanjih v Parizu razpravljali: 1. o vprašanju vzhodnega pakta, pri katerem naj bi sodelovale tudi baltiške države; 2. o podunavskem sporazumu, ki naj bi se razširil tudi na Rusijo; 3. o vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo. Razgovor francoskega zunanjega ministra FLandina z Ruždi Arasotn je bil v glavnem posvečen sredozemskemu vprašanju. Pokazalo se je, da je organizacija kolektivne varnosti izvedljiva in da T^čija ne vztraja pri svoji pfvotmi zahtevi po pravici do utrditve Dandand. da ne bi ovirala pogajanj za afclerrtev sredozemskega sporazuma. Krafi Karol o odnošajih med Francijo in Rumunijo Pariz, 4. februarja. AA. Današnji »Petit Parisien« priobčuje naslednjo izjavo kralja Karola II. njegovemu diplomatskemu so-trndnikn: Moj prihod v Pariz bo Se bolj pripomogel k okrepitvi prijateljstva med Francijo in Rumunijo. ker bo še bolj podčrtal ozko skupnost interesov in političnih nazorov obeh držav. Rumunska zunanja politika temelji brezpogojno na temelju mednarodnega prava. Ce se v politiki obeh prijateljskih držav od časa do časa pojavijo kakšne variante, 6« razlike nikakor ne nanašajo na osnovo problemov samih, ki ostane vedno neizpre-menjena. In čeprav bi se pojavile kakšne razlike, bi vedno našli pota in načine za njihovo izravnanje. Osebno si bom prizadeval, da se bo vedno ohranila ta smer naše zunanje politike. Razgovori Nj. Vis. kneza-namestnika Pariz, 4. februarja. AA. Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle je ob 18. sprejel predsednika vlade Sarrauta. ob 19. pa zunanjega ministra Flandina in nato ministra brez port-felja Boncourja ter grškega poslanika v Parizu Politisa. Po trditvah pariških listov sta francoski zunanji minister Flandin in jugoslovenski knez-namestnik govorila o vprašanjih, ki 60 sedaj predmet diplomatskih razgovorov. Zvečer se je knez-namestnik Pavle sestal s kraljem Karolom IL, jutri Pa bo obiskal predsednika francoske republike Alberta Lebruna. Lebrun pri kralju Borisu Pariz, 4. februarja. w. Noooj je predsednik republike Lebrun vrnil obisk boflgar. skemu kralju Borisu. Knez Starhemberg v Parizu Pariz, 4. februarja, d. Avstrijski podkan-eelar knez Starhemberg se je danes ob 15. sestal z zunanjim ministrom Flandinom. Snoči je prispel v Pariz tudi avstrijski finančni minister dr. Drailer. Zvečer je avstrijski poslanik Egger—M6llwald priredil na čast podkancelarju Starhemberga in finančnemu ministru dr. Draxlerju večerjo, ki se je poleg drugih udeležil tudi zunanji minister Flandin. Knez Starhemberg bo bržkone ie jutri odpotoval iz Pariza. Glede na današnji sestanek Flandina ■ knezom Starhembergom, razpravljajo pariški listi obširno o avstrijski neodvisnosti. Splošno mnenje je, da je Anglija svetovala knezu Starhembergu, naj ae gre r Steno- keerzel in naj ne načenja vprašanja habsburške obnove. Levičarski listi milijo, da je neodvisnost Avstrije neobhoden pogoj za mir. Po njihovi sodbi se da neodvisnost Avstrije najbolje za jamčiti z resničnim sodelovanjem med avstrijsko vlado in avstrijskim narodom, ne pa z obnovo monarhije. V sporazumu z Anglijo Pariz, 4. februarja, o. Današnji razgovori, Id jih je imel francoski zunanji mi. nister Flamfin z Nj. Vis. namestnikom knezom Pavlom in avstrijskim zveznim podkancelarjem Starhembergom so se v prvi vrsti nanašali na vprašanja o kolektivni varnosti v zvezi z avstrijsko neodvisnostjo. Izkazalo se je, da vpliva v tej smer predvsem nov čmiteflj, Edenova zunanja politika, čeprav posamezne tehnične težave še niso odstranjene, pričakujejo, da se bo to vprašanje povoljno razvijajo baš pod vplivam fondonetoega Fomretgn OffVcea Francoski Osti splošno paackrav^jajo pobude FtaJkfina romunskemu kraSbju Karala za sklenitev rumunako-ruskega pakta in njegove nasvete kralju Borisu za sode_ lovanje Bolgarije z ostalimi balkanskimi državami. Pri tem naglašajo, da se vsa pariška poggajanja v poslednjih dneh vodijo z vednostjo angleškega zunanjega ministrstva. Tudi danes se je Flandin sestal z angleškim poslanikom Clarkam in ga obvestil o svojBi razgovorih z odločilnimi faktorji držav Male aotante ta Balkanske zveze. Japonska in zbfižanje med Rusijo in Anglijo Tokio, 4. februarja, o. Pogajanja Litvi-nova z Edenom so izzvala v japonski javnosti veliko pozornost. Listi zatrjujejo, da sta oba državnika govorila o angleško-ruskem sodelovanju na Daljnem vzhodu, in vprašujejo izzivalno Angleže, ali nameravajo s tem pospešiti rusko-jaPonsko vojno. Vojaški krogi odkrito izjavljajo, da bodo Japonci prisiljeni storiti vse za 6vojo varnost, preden ne bo prekasno in si Rusija zagotovi angleško pomoč. Ni dvoma namreč, da bi sodelovanje z Anglijo omogočilo Rusiji, da postane še nepopustljiva v vseh vprašanjih, ki so aktualna za Daljni vzhod. Njena politika lahko postane izzivalna. Zaradi tega se je vršila v Sing-Kingu konferenca višjih japonskih oficirjev, ki delujejo v Mandžuriji in ki so sklenili, naj se opusti vse, kar bi lahko dalo najmanjši povod za poostritev položaja na ruski meji ter na meji Zunanje Mongolije. Nova bitka na severu Abesinci skušajo prodreti Italijanom za hrbet Makala brez vode Adffis Abeba, 4. februarja, o. Predvčerajšnjim se je pričeila na severni fronti velika bitka, ki še vedno traja. Čete rasa Sejuma operirajo z velikim uspehom v odseku med Hausienom in Adigratom in skušajo uničiti italijanske postojanke ▼ zaledju. Ge jim bo to uspelo, bo Makala odrezana od zaledja. Ras Sejsum skuša raztegniti fronto na čim daljšo daljavo, da bi onemogočil vsako koncentriranje nasprotnika. V tem primeru bi lahko Abe_ sirnci zavzeli Makalo brez večjega prelivanja krvi. Po poročilih iz abesinskega glavnega stana v Desiju je padec Makale že ne izogiben. Mesto je obkoljeno, čete rasa Kase so celo speljale reko, ki teče skozi Makalo, v drugo strugo Tako so Italijani tudi ob vodo. Reka teče sedaj po drugi dolini. Tudi tukajšnji -vojaški opazovalci so prepričani, da italijanski posadki Makale ne bo preostalo ničesar drugega, kakor predati se Abesincem ah pa se žrtvovati do zadnjega moža. Z južnega bojišča poročajo o manjših spopadih severno od Negelija. Pravijo, da je poveljnik abesinske vojske v tem odseku zvedel za italijanske načrte. General Graziani namerava ponovno koncentrirati svojo motorizirano divizijo, ki naj bi po veliki napadalni akciji italijanskih letal skušala izvršiti nov prodor skozi aibesln-sko fronto in zavzeti mesto Ginjer, važno karavansko središče, ki se nahaja le še 200 milj jugovzhodno od Addis Abebe. Italijanska letala se bodo pri svojih napadih, ki se pričakujejo že v bližnjih dneh, posluževala vseh modernih sredstev aa uničenje nasprotnika. Italijanska sile se sedaj koncentrirajo na planoti jugovzhodno od Rek vina v Balski deželi. Več sto Italijanov ujetih Adis Abeba, 4. februarja, g. Po dopoldanskih poročilih s severne fronte se sedanji boji razvijajo neugodno za Italijane. Abesinsfco vojno ministrstvo sporoča, da operira ras Sejum z uspehom tn da je zavzel važne postojanke v odseku cned Aduo in Makalo. Pri tem so abesinske čete zajele več sto Italijanov ter zaplenile mnogo vojnega materijala. Italijansko vojno poro&lo Rim, 4. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 114: V odseku NegeH so se oddelki plemena Ga! as Bo rana. ki so se prej predali, borili skupaj z našimi četami in razgnali sovražne oddelke. Letalstvo je obstreljevalo sovražno čete, zbrane v pokrajini EHoti med rekama šebeli in Gestro. Na eritrejskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov, Abesinske izgube Asmara, 4. februarja, b. Po italijanskih cenitvah je na severnem in južnem bojišču v drogi polovici januarja padlo 17000 Abesincev. Ce se prišteje jo še ranjen, ci in begunci, je bila abesinska vojska oslabljena za 50.000 mož. Inozemski oficirji na severnem bojišču Rim, 4. februarja. AA, Agencija Štefani poroča iz Asmare: Italijanske oblasti so odredile vse potrebno za organiziranje letalske službe v Eritreji. V prvi vrsti bodo postavile nove hangarje in uvedle nove letalske proge v vseh smereh, zlasti proti fronti. Misija tujih vojaških častnikov si je ogledala levo krilo odseka pri Makali. Predvsem se je nudila v odseku, kjer se nahajajo bersaljeri, nato pa je obiskala tudi topniške postojanke. Med obiskom so se člani misije lahko prepričali o sijajnem organizacijskem delu in o izredni morali italijanskih čet ter ugotovili, da je zdravstveno stanje čet odlično. Po Povratku v Asmaro bo tuja vojaška misija krenila na somalsko bojišče. Sekvestriranje imetja italijanskih državljanov Rim, 4. februarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Džibutija: Iz Adis Abebe so prispele vesti, da namerava vlada v najkrajšem času postaviti pod sekveeter vse imetje italijanskih državljanov, ki prebivajo v Abesiniji. Kralj Edvard VOL spodnji zbornici London, 4. februarja. w. Po božičnih praznikih se je danes zopet sestal parlament- Najprej so prečitali poslanico kralja, v kateri se zahvaljuje spodnji zbornici za njeno udanostno adreso. Kraljeva poslanica pravi med drugim: Zahvaljujem ee vam za izraze lojalne udanosti do moje osebe. Lahko ste prepričani, da bo najvažnejša naloga mojega življenja ohraniti Bvoboečine naroda in pospeševati hflago-stanje vseh slojev mojih državljanov. Prosim Boga. naj mi pomaga upravičiti vaše zaupanje v moje vladanje. Poročevalec je nato prečital sožalnostne izjave tujih parlamentov. Nevarnost nemškega oboroževanja Bruselj, 4. februarja, o. >Soir< je objavil nadaljnja odkritja o koncentracij nemških vojaških sil v demilitariziranem Po-renju. List poroča da je sedaj v teh krajih 30.000 mož dveh takozvanih policijska, divizij, iz te vojske pa se lahko na mah sestavijo 1., 5. in 11. armadni zbor. V ostalem je imela Nemčija lani 1. novembra pod orožjem 600.000 mož redne vojske, 250.000 ljudi' v delovni službi, 100.000 ljudi v posameznih ed&nicah zaščitnih oddelkov in 40.000 rezervistov. Ob kancu lota bo Nemčija razpolagala z 2.280.000 ljudi, ki jih bo lahko vsak hip mobilizirala. Vojaški potencial Nemčije je neizmerno velik. Sedem milijonov Nemcev je dandanes že popolnoma vojaško iz_ vežbanfl Obisk Švedskega kralja na Finskem Stoekholm. 4. februarja. AA »Dagens Nyhet3r< trdj, da to kralj Gustav meseca junija uradno obiskal predsednika finske republike. Hud mraz v Rusiji Moskva, 4. februarja. w. Po vsej Rusiji vlada hud mraz. Razen v severno in srednjo Rusijo, kjer so beležili temperature do 35 stopinj pod ničlo, je prispel val mraza tudi v Ukrajino, severni Kavkaz, v pokrajine ob Aaovsfcem. in Črnem morja in eeio na Krim. »JUTRO« št. 29. Seje narodne skupščine za teden dni odgodene Včerajšnja seja je končno prišla do obravnave na dnevni red postavljenih točk, bila pa je enako viharna kakor prejšnje Beograd, 4. februarja, p. V enakem razpoloženju kakor vse dosedanje Je potekla tudi današnja seja narodne skupščine. Za 10. uro dopoldne sklicana seja se je pričela šele ob 11.35, a je bila že pol ure nato zaključena, ker je bilo spričo odpora opozicije vsako redno delo nemogoče. Seja narodne skupščine so po komaj dvodnevnem zasedanju zopet odgodene za teden dni, do prihodnjega ponedeljka. Pred današnjo sejo se je na željo predsednika vlade vršila v kabinetu predsednika Narodne skupščine ponovna konferenca zastopnikov vseh parlamentarnih skupin. Seji sta prisostvovala poleg šefov parlamentarnih klubov tudi predsednik narodne skupščine Cirič in predsednik vlade dr. Stojadinovič'. Kakor na včerajšnji, je ludi na današnji konferenci zastopnikov parlamentarnih skupin opozicija obrazložila, da ne vodi obstrukcije proti zakonodajnemu delu narodne skupščine, marveč da zahteva nove volitve skupščinskega predsedstva. Zastopnik vladnega poslanskega kluba je to zahtevo opozicije odklonil, češ, da je dobil g. dr. Cirič na včerajšnji seji poslanskega kluba JRZ ponovno zaupnico in torej uživa zaupanje večine. Ker ni prišlo do nikakega sporazuma, je bila konferenca brez uspeha prekinjena in se je nato pričela plenarna seja narodne skupščine. Takoj ob otvoritvi je nastal v dvorani velik trušč, tako da nihče v dvorani ni razumel niti ene besede predsednika Čirica in drugih govornikov. Tajnik je prečital najprej zapisnik včerajšnje seje. po njegovi odobritvi pa vprašanje nar. posl. Prekorška na predsednika skupščine, Predsednik Cirič je odgovoril. da lo naprosil notranjega minista za pojasnilo o tej zadevi, nakar bo vso stvar izročil imunitetnemu odboru. Po nekaterih drugih sporočilih je sledilo čitanje interpelacij, za katere so zahtevali interpelantje nujno9t. Med njimi je posl. Pleskovič vložil več interpelacij . No- tranji minister dr. Korošec je Izjavil, da bo odgovoril na interpelacije, ki se tičejo njegovega resora, ko bo zbral potrebne podatke. Skupščina je nato končno prešla na dnevni red ter brez debate sprejela poročilo odbora, ki je razpravljal o resoluciji glede spremembe skupščinskega poslovnika v onih točkah, ki se nanašajo na pravice namestnikov članov posameznih stalnih skupščinskih odborov. S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik je zaključil sejo kmalu po 12. ter napovedal prihodnjo sejo za pri- hodnji ponedeljek. 10. februarja, ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je izvolitev odbora za proučitev včeraj sprejete resolucije, ki zahteva od vlade, da poviša kredita za prehrano pasivnih krajev. Seja finančnega odbora Beograd, 4. februarja, p. Finančni odbor je unei danes popoldne od 17. do 21. sejo pod predsedstvom g. Mite Dimitrijeviča. Po prečitanju zapisnika je predsednik sporočil, da je viaua predložna finančnemu odboru uredbo o spremembi invalidskega zakona. Invalidsko udruženje je ob enem dostavilo finančnemu odboru svoje predloge, nanašajoče se na izboljšanje položaja vojnih invalidov, vdov in sirot. Na poziv predsednika so se na to prijavili govorniki za načelno razpravo o proračunu. Poleg že prej prijavljenih govornikov se je danes prijavilo še 19 govornikov, tako da bo načelna debata v finančnem odboru po vsej verjetnosti trajala še jutri ves dan. Na današnji seji je prvi govoril narodni poslanec dr. Jure Koče, ki je izjavil, da ima popolno zaupanje v sedanjega finančnega ministra, ker je prepričan, da bo s svojimi ukrepi poživel narodno gospodarstvo, vrnil denarnim zavodom likvidnost in odstranil vse posledice gospodarske krize. Poleg tega ima polno razumevanje za siromašne in tudi ne navija davkov. Kar se tiče dravske banovine, je zavračal dr. Koče vse očitke opozicijskih poslancev in izjavil, da ima v imenu dravske banovine pravico govoriti samo JRZ. Ker je prepričan da bo JRZ rešila dravsko banovino tudi vseh posledic sankcij proti Italiji, bo glasoval za proračun. Nar. posl. Milivoj Perič je zamerjal finančnemu ministru, da ob enem s proračunom ni predložil finančnemu odboru tudi zaključnih računov in da ni podal jasne slike, kako je z državnimi dolgovi. Narodna skupščina bi morala točno vedeti, komu in koliko je država dolžna. Obširr-> je nato kritiziral davčni sistem in inte~-pellral vlado.zakaj še ni predložila že tolikokrat obljubljenih in napovedanih političnih zakonov Nato so govorili še narodni poslanci Novica Ponov'č za proračun, dr. Mirko Ko-stič proti, dr. Veble za. Boža Djurič rmti, Voia Laztč proti in dr. Novakovič proti. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Pohorska manifestacija v Splitu Sklicana konferenca se je pretvorila v veliko manifestacijo — Zbralo se je 1400 zaupnikov iz vseh občin splitskega volilnega okrožja Split, 3. februarja. Za danes je bil sklican v Spiit sestanek delegatov jug os. o ven ski h nac.ona-listov, ki stoje na stališču pohorske deklaracije, iz 14 srezov splitskega volilnega okrožja. Nasprotniki nacionalne ideje so se že v naprej besno zagnali v to konferenco. Zagrebški »Obzor«, ki včasih zelo malo spr etno vrši službo na dve strani, je v soboto objavil članek, poln sovraštva in laži, ter poskušal pohorsko aikcijo istovetiti s podvigi Jevtiča in pohorce prikazati kot nasprotnike upravičenih hrvatskih interesov in nasprotnike trajnega notranjega pomirje-nja. »Obzoru« enako so pisali tudi drugi listi na levi in na desni. Prerokovali so že v naprej konferenci žalosten fiasko, češ: zbrala se bo samo peščica ljudi, ki nimajo na svoji strani niti enega neodvisnega in razumnega Hrvata. Kdor pozna položaj v Dalmaciji in skrajno težke prilike, v katerih živijo danes v mnogih dalmatinskih krajih iskreni jugoslo venski nacionalisti, ta je res mogel pričakovati, da bo konferenca po svojem zunanjem obeležju le skromna. Razumljivo je tudi, da so vsi nasprotniki jugosiovenske misli združili svoje napore, da bi se v Splitu, na eni najdeli-katnejših točk današnjega političnega bojišča, izkazala slabost jugosiovenske ideje. Sklicatelji konference s senatorjem dr. Andjelinovičem na čelu so povrh odredili sestanek na delavnik, hoteč tako že na zunaj podčrtati, da gre pred vsem za intimno posvetovanje, ne pa za kako manifestacijo. Obisk in potek konference pa je presenetil vse, sklicatelje in še bolj nasprotnike. Iz vseh 14 srezov splitskega okrožja, ki imajo 65 občin, se je zbralo nad 1400 delegatov. Zastopane so bile prav vse občine. Večino so tvorili pri-prosti kmečki ljudje in obrtniki, ki so s skrajno požrtvovalnostjo prihiteli v Split, da se v skupnem posvetovanju okrepijo v svoji nacionalni borbenosti in ponovno dokumentirajo svojo neomajno odločnost in zvestobo za pravo ju gos'o-vensko idejo- — Kdor je imel priliko videti in poslušati te pripreste može, med njimi zlasti številne zastopnike mlajše generacije, ta je spoznal, da je jugoslovanska ideja tako močno zasidrana tudi v hrvatskem delu našega naroda, da je nobena sila premagati ne more. Na konferenco so prispeli senatorji Jovan Banjanin, dr. Petar Zec in dr. Albert Kramer, predsednik izvršnega odbora Neodvisnega poslanskega kluba dr. Vasa Jovanovič, narodni poslanci dr. Svetislav Popovič. Ignjat Stefanovic, dr. xirišt in Joža Cvetic. Navzoči so bili f in jjoslaac: iz split- skega okrožja, ki pripadajo pohorski akciji: dr. Andjelinovič, dr. Uroš Desnica, don Ivaniševič, dr. Majstrovič, Ma-štrovič in Paštrovič. Zanimivo je, da je bilo med delegati tudi nekaj katoliških duhovnikov. Konferenco je otvoril in vodil senator dr. Andjelinovič. Glavni govorniki pa so bili gg. Banjanin, dr. Kramer, dr- Jovanovič, Ignjat Stefanovic, dr. Juriša in dr. Zec. Vsi govori so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem in konferenca se je pretvorila v prekrasno manifestacijo za čisto in realno jugosiovensko politiko in za organizirano delo med narodom v znamenju prave jugosiovenske ideje. Senator Jovo Banjanin je podal v poldrugournem govoru pregmaniten pregled političnih prilik v naši državi od tragičnega trenutka, ko je sprejel S "lit mrtvega kralja na povratku v domovino, pa do zadnjih političnih dogodkov. Razčlenil je peripetije naše notranje politike od pričetk? prvega kolebanja v dneh po smrti Velikega kralja preko lahkomiselnega načina volitev 5. maja in vise ostale politike Jevtičevega režima do današnjih dni- Obširno je razpravljal o potrebi verskega miru in popolne tolerance ter ožigosal postopanje vseh onih, ki vmešavajo vero v dnevno politiko. Obsodil je poskuse predstavljati naše notranje politične borbe kot odraz velikih borb posameznih internacional, zlasti tudi znano krilatico Rim ali Moskva. Pregnantna je bila njegova analiza dela in politike JRZ na eni in združene opozicije na drugi strani. Združeni opoz;ciji se je posrečilo, da je po sedmih letih konferiranja sestavila posflovni odbor, ki pa se je doslej sestal vsega dvakrat, da nove svetu, da je sporazum med Srbi in Hrvati neobhodno potreb°n. Kako si združena opozicija predstavlja dosego in vsebino takega sporazuma, pa še danes ne ve nihče in tudi oni sami ne. V drugem delu svojega govora je senator Banjanin orisal politiko jugoslovenskih nacionalistov v njenem pravem bistvu in smislu. V naših prilikah ima pravico do razvijanja in izživljanja samo jugoslovenska demokracija. Če je še kaj razuma in treznosti v tej državi, potem se nikoli več ne sme ponoviti sistem volitev s kandidatnimi listami brez v naprej jasno obeleženih programov in idej, ki jih nosijo. Kdor se bo udeležil volitev, mora narodu jasno in razumljivo povedat? kaj hoče in kam misli voditi narod in državo. Do danes vemo, kaj hočejo gospodje v združeni onoziciji. samo za dr. M" čka, ki je dal svojo izjavo *Daily Tele-graphu«. V tej izjavi je rekel, da se hoče s dfihu svo.iečssnih jnrkfocij vr- niti na leto 1918., ko še ni Jugoslavija obstajala, in da se potem pridno pogajanja od pričetka. Dr. Maček pa pri tem ni povedal, kaj bo, če se taka pogajanja razbije jo. Za senatorjem Banjaninom je govori narodni poslanec in bivši minister dr. Vasa Jovanovič, eden izmed ugledmih voditeljev bivše radikalske stranke. V svojem govoru je obrazložil, zaikaj se je pridružil pohorski akciji, čeprav bi bilo od njega kot starega radikala pričakovati, da se bo nahajal v kakem dr -gem taboru. Obširno je govoril o vlogi srbstva ter o potrebi koncentracije vseh iskreno jugoslovenskih elementov. Nar. posl. dr. Ivan Juriša iz Zagreba je v uvodu pojasnil, zakaj stoji kot iskren Hrvat od svoje rane mladosti na liniji čiste jugosiovenske politike. Služil je tej ideji v času, ko so mnogi, ki danes vodijo narod, služili čisto drugim idejam in gospodarjem. Jugoslavija se ni porodila med sviraniem tamburic in prepevanjem domoljubnih pesmic, nego sredi groma topov in umiranja stoti so-čev ter za ceno nadčloveških žrtev vse naše nacije- Jugoslavije niso ustvarjali politiki za zselenimi mizami, nego poleg junakov na bo jišči jugoslovenski nacionalisti v mračnih ^temnicah in pod škri-pajočimi vislicami avstroogrske justice. Nar. poslanec in bivši minister Ignjat Štefanovič je obrazložil vzroke svojega izstopa iz vlade dr. Stojadinoviča po ustanovitvi JRZ. Kot predzadnji govornik je nastopil, navdušeno pozdravljen, senator dr. Albert Kramer, ki je uvodoma podčrtaj veliko resnico, da ne bi bilo danes niti jugosiovenske države, niti narodnega in državnega edinstva, če ne bi bilo jugoslovanske misli, ki je osnovna misel našega državnega in narodnega življenja. Za Jugoelovene velja samo eno: ali zmagati kl jub vsemu pod jugosiovensko zastavo, ali pa častno podleči. Drage poti ni. Ali Jugoslavija, ali smrt! To velja tako za nas Slovence, kakor za Srbe in Hrvate v polni in enaki meri. Jugosiovenske nacionaliste vodi v današnjih časih, polnih zmed in nejasnosti, velika in neomajna vera in volja nadaljevati borbo za staro Jugoslavijo, toda v znamenju nove realne in resnične jugosiovenske politike. Na račun jugosloven-stva se je v preteklosti napravilo več ko dovolj napak. Mi se tega ne bojimo priznati ter ne zapiramo oči pred stvarnimi dejstvi. Zato smo tudi postavili kot prvo nalogo realne jugosiovenske politike rešitev hrvatskega vprašanja, ki ni prazna fraza. Hrvati se upravičeno pritožujejo. So pa tudi razlogi za pritoževanje Slovencev in Srbov. Prava in resnična, realn* jugoslovenska politika mora iskati leka proti vsem upravičenim pritožbam tako hrvatskega, kakor tudi vseh ostalih delov našega naroda. Potreben nam je stvaren program za reševanje vseh življenjskih vprašanj našega nardda, pa bila potem političnega, gospodarskega aLi socialnega. S posebnim odobravanjem so sprejeli zborovalci poziv senatorja dr. Kramerja, da takoj po povratku na svoje domove začnejo z novim delom za jugosiovensko politično organizacijo v okviru JNS, ki jo bo treba sicer temeljito reorganizirati, e nem danes daje edino možnost za zakonito poslovanje ter omogoča akcijo na terenu. Kot zadnji govornik je resumirail vsebino vseh izvajanj senator dr. Petar Zec, ki je zaključil s pozivom na delo za zmago realnega jugoslovenstva. katerega osnovno načelo je, sleherni del našega naroda in sleherna pokrajine sta enakopravna v pravicah in dolžnostih. Nove italijanske grožnje z izstopom iz DN Pred velikega fašističnega sveta o nadaljnjem sodelovanju v Društvu narodov Rim. 4. februarja, o. Po italijanskih službenih poročilih ni nobenega dvoma več o tem, kako naj se tolmačijo peirolejske in druga sankcije, ki se pripravljajo proti Italiji. Italija vztraja odločno na stališču, da je njen spor z Abesinijo izključno kolonialnega značaja. Sankcijam, ki se izvajajo proti njej, odreka vsakršni pomen, ker smatra. da je ženevska obsodba, s katero je bila proglašena za napadalca. Cisto navadna potvorba, ki je v nasprotju z duhom pakta Društva narodov. Italija smatra torej zaradi tega vsako posamezno državo za odgovorno glade vseh nadaljnjih posledic te obsodbe, kakor tudi, da ji nihče ne more očitati, da se ni pokorila ženevskim odredbam, zaradi česar tudi ni izstopila iz Društva narodov. Ko je poslednje dni postalo vprašanje pe-trolejskih sankcij zelo aktualno, so se v vodilnih italijanskih listih pojavili sploini napadi na Društvo narodov, češ, da je tr.^ba le njemu pripisati, da je bila Italija proglašena za napadalca. Italija bo zato sedaj temeljito revidirala svoje odnošaje napram Društvu narodov. Veliki fašistični svet bo najbrž že na svoji današnji seji ali pa na eni izmed prihodnjih sej sklaniL, naj Italija izstopi iz Društva narodov. Ta sklep pa ne bo definitivnega značaja nego pogoj in. Italija bo namreč formulirala gotove pridržka, ki bi ji v primeru, če bi Društvo narodov sprejelo njene ugovore, omogočili ostati Sa nadalje v Društvu narodov. Pridržki so tem lažje možni, ker ie ženevski statnt sam določa, da postane izstop posamezne članice Društva narodov definitivno veljaven šele po poteku aoiega leta. Sestanek italijanskega obrambnega sveta Rim, 4. februarja. Danes se je sestal vrhovni svet za narodno obramba Seji je predsedoval Mussolini. Italija se zopet približuje Nemčiji Rim, 4. februarja, o. Diplomatski krogi pripisujejo raznim poročilom, ki so se pojavile v italijanskih listih o Nemčiji in ki presojajo tamkajšnje razmere zelo prijazno poseben pomen. Po njih sodiio, da se more pričakovati nova diplomatske akcija za zbližanje med Rimom in Beranom. Vodilna italijanski listi so objavili n. pr. navdušene kritike o knjigi nemškega notranjega ministra dr. FTicka, ki je izšla pred kratkim, posebno pa še naglašajo, da so najnovejša nemška poročile o dogodkih v Abesiniji zelo italofisko sestavljena. Velik pomen pripisujejo tudi potovanju italijanskega državnega |>odta:nika prri prosvetnem ministru Riccija v Berlin, čeprav naiglaša službeni komunike, da je potoval v Nemčijo le iz kurtoazije. Silno v Zagrebu Zagreb, 4 februarja o. V Zagrebu že dolgo ne pomnijo takšnega neurja, kakor vlada danes že drugi dan. Med silnim viharjem ae vrati naliv za nalivom. Vihar je napravil po mestu ln okolici obfflo Škode. S streh odnaša opeko, prevrača dimnike, odnaAa napisne table, porušenih je mnogo plotov, a na periferiji je odnesel vihar cele strehe ln porušil cedo nekaj malih »uriintti hišic. V mafcsiimirskem parku je povzročilo neurje pravcato opustošenje. Mnogo starega ck-e-vja je porušil, mlajše nasade pa izrcval ln uničil Zahteval je tudi smrtno žrtev. Mlada kmetica, 20 letna Bara Novak, je davi nesla mleko ▼ mesto. Pri tem je "»topila na žico prekinjenega daljnovoda ter se na mestu zgrudila mrtva. Tesarju Ivanu Klaruču pa je padla opeka na glavo ter se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovHl, da ima hude notranje poškodbe. Gasfld ao bfil danes ves dan zaposleni z odstranjevanjem ruševin raznih reklamnih tabel po strehah in svetlobnih reklam, ker je obstojala nevarnost da se od viharja porušeno ogrodje zruši na tddoo. Mnogo telefonskih in brzojavnih žic je prekinjenih, tako da je nastal tudi r telefonskem proanetn velik zastoj. Dr. Hodža poseti Beograd Praga, 4. februarja, g. »Lidove Novkiy« poročajo, da namerava ministrski predsednik dr. Hodža v kratkem odpotovati na uradni obisk v Beograd, odkoder se bo nato podal v Bukarešto. Kakor znano, bo 8. t m. odpotoval ▼ Pariz na Ma®arykcm> proslavo. Poslanik Kazas&v odpoklican Beograd, 4. februarja, pu Dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru g. Dimitrije Kazasov je bil odpoklican in bo v par dneh zapustil Beograd. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Kakor se čuje, bo ministru Kazasovu poverjeno drugo visoko mesto v zelo važni funkciji. Sokolske priprave za olimpiado Beograd, 4. februarja. AA. Od 4. do M. februarja bo v Sokolskem domu v Socmbo-ru trening sokolsklih telovadcev iz Beograda, Novega Sa da in Som bora za olimpiado. Po treningu pojdejo telovadci v Ljubljeno na prve izbirne tekme dne 15. in 16. februarja pod strokovnim nadzorstvom dr. Viktorja Murnika. trenerja olimpijske vrste. Po izbirna tekmi se prične stalni in redni trening v Ljubljani, ki bo trajal do olimpijade. Končno vrsto bodo izbrala mesec dni pred olimpijado. Iz meščansko-šolske službe Beograd. 4. februarja, p. Premeščena sta učiteljica Cecilija Volk z meščanske šole ▼ St Vidu pri Ljubljani v Ljubljano in učitelj Edgar Vončina z meščanske šole t Trbovljah na meščansko šolo v St Vid pri Ljubljani. Beograd, 4. februarja, o. Jugoslovenski konzulat v Montealu v Kanadi je bfl povišan v generalni konozulat. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za sredo i Padavine bodo prenahale. od časa do časa razjasnitev,, že v zmernih višinah zjutraj mraz. podnevi po večini nekaj nad ničlo. NAMEŠČENCI TVRDKE STERMECKI naznanjamo žalostno vest, da je po kratki bolezni preminula naša blaga Šefinja, gospa ^uniea SterrnecŠeii rc;« (ftabic soproga veletrgevca Pokojnico ohranimo v najboljšem spominu i t Na zadnji poti )o bomo spremljali v petek, dne 7* februarja ob 15« na mestno pokopališče. CELJE, dne 4« februarja 1936. •Vamesčeitct in uradništeo tcvdfce Stermecici {Potresf orican, tragedije črn dan v kroniki naših krajev — Vrsta razburljivih dogodkov Ljubljana, 4. februarja Sredi popolnoma nenormalne zime je danes del naših krajev doživel buren in razburljiv dan: in sicer s potre-' som in orkanom. Bilo pa je tudi nekaj tragedij, od katerih je največja ona v Tržiču. Po zadnjih nalivih je v pretekli no* či iznenada nastopil hlad in je davi vse bližnje vrhove iznad ljubljanske ravnine pobelil svež sneg. Krim, Kata* rina in ves venec gori na obzorju Ljubljane je prejel novo zimo. V ravnine je planila mrzla burja, in ves dan pre pričavala meščane, da je zima spet na ogledih. Kočevski kot, notranjsko pla* noto, predvsem pa višje kraje Gorenj* ske je pobelil v mrzlem metežu dro* ban pršič. V takšnem pričakovanju novega snega je iznenadil ljudi davi potres, ki je posebno v Cerkljah na Gorenjskem in okolici zbegal vaščane. Ni samo slu* čaj, da je neprijetno gibanje zemelj* ske skorje pospremil še silovit orkan. V zgodovini potresov so pogosti prh meri, da nastopajo bodisi pred, med ali po potresu tudi druge prirodne ka* tastrofe kot povodnji, orkani, neobiča* jen pritisk mraza i. t. d Seveda ima sedanji, že drugi letošnji potres svoj vzrok v premikanju ravnotežja zemeljskih slojev. Potresna veda bo še ugotovila pravi vzrok in dejansko ognjišče sedanjega potresa, kakršni naš še zmerom ne-mirni predalpski svet v zimskem času kaj radi posečajo. Mnenje, da bi bili potresi v zvezi z neobičajnim pote* kom zime tudi ne bo v vsem brez pod* lage, kajti zemeljsko površje je prav tako podvrženo vnanjim vplivom rav* notežja in posledicam prirodnih kata* strof.Zadostuje, da se kjerkoli že raz* mahnejo, sesedejo nemirne plasti, že planejo sunki v najmanj odporno smer ln naša ožja domovina je še po* sebej nemirno potresno torišče, tako da je le želeti, da bi vznemirljivi pod* zemeljski val čim dalje miroval. Potres je spet zamajal Ljubljano Ljubljana, 4. februarja. Po vremenskih nerednostih, ki smo jih deležni vso letošnjo zimo, je Ljubljana diines kmalu po 9 doživela še posebno »mzacijo, potres. Naša meteorološka postaja javlja, da so njeni seizmogTafi zabeležili ob 9.20 mučan sunek, ki je trajal 3 do 5 sekund. Središče potresa je bilo »sverovzhodno od Ljubljane v oddaljenosti 800 do 1000 km, torej nekje okoli Budim-p,*žte ali pa blizu rumunsko-poljske meje. Potres so občutili vsi prebivalci mesta in okolice, ki so bili ta čas v hišah, zlasti v ■rišjih nastropjih. V izdatni meri so se zazibali tudi v nebotičniku, kjer pa je bilo oi času sunka le malo gostov. Ponekod bo ljudje v strahu, da utegne slediti še kaj hujšega, zbežali iz hiš in so zunaj čakali, kaj bo. Uprava zavoda za meteorologijo in geodinamiko na univerzi prosi vse, ki so čutili potres, da ji to prijavijo in opišejo, kako so sunek doživeli. Te prijave so poštnine proste. To je bil v dobrem mesecu že drugi potres, ki je obiskah Ljubljano. Strokovnjaki sodijo, da je posledica nenavadne zime. ki utegne prinesti še kakšna manj prijetna presenečenja. Kakor nam poročajo dopisniki z dežele, so tudi po raznih drugih krajih, n. pr na Jesenicah, precej razločno čutili potres. Panika v Cerkljah Cerklje pri Kranju. 4. februarja Cerkij© so presenetili na Stros»mayer-jev dan hudi potresni sunki, trajajoči 15 sekund, ne dosti slabši od onih leta 1895. Ob 9.15 smo zaslišali izpod tal precej močno bobnenje, ki mu je sledilo tako valovanje, da so se hiše majale kakor tre. petllke. Veliki vaški zvonik se je zagibal in zvonovi so se zazibali, da bi bili kmalu zaklenkali. Raz strehe se je vsula opeka, več dimnikov se je zrušilo, omajala so se ostrešja in nekateri stropi so dobili za pest široke razpokMne. Smrtno bledi obrazi so pričali, da mlajši rod še ni poskušil šibe potresa. \ neki hiši ni bilo na izpregled domačih ljudi. Našli so jih potem v čebelnjaku trepetajoče od strahu. Po hišah smo opoldne odstranjevali odpadli omet — za pest debele kepe, pobirali posodo po tleh in mašili velike odprtnine na pokvarjenih strehah. Silen orkan, ki je sledil potresu, nas čisto spominja večera pred 14. aprilom leta 1895. »Šibe potresa, reši nas o Gospod!« Silen orkan okrog Žirovnice Med Lescami in Žirovnico je prevrnil kakšnih 15 kozolcev, polomil mnogo drevja in poškodoval strehe Žirovnica, 4. februarja. Davi okrog 7. ure je začel nenadno pihati od Stola močan server, ki se je kmalu izprevrgel v silen orkan. Vmes je pernato padal tudi sneg. Kolikor se da presoditi, je orkan segal nekako do Kranja, Radovljice in Jesenic. Kako silen je bil, nam kaže dejstvo, da je med Žirovnico in Lescami prevrnil kakšnih 15 kozolcev, da je polomil vrsto dreves med njimi celo takšna z debelimi debli, in da je z neke hiše v Žirovnici odnesel streho. Seveda je tudi odnašal opeko s streh, tako da si ljudje niso upali hoditi ob hišah. Dalje je polomil vrsto plotov, med njimi onega pri sokol-skem igrišču blizu postaje v Žirovnici. Po. škodoval je tudi telefonski vod in zlomil dva brzojavna droga Okrog pol 17. ure, ko to poročamo, vihar traja še s skoro nezmanjšano silo. Vmes sicer zdaj pa zdaj malo popusti, a je potem spet toliko močnejši. Kakor smo doznaii semkaj, je bila burja tudi na Jesenicah precej močna, vendar tam ni napravila škode. V Radovljici sami pa je skoro niso čutili. Velika ljubavna tragedija v Tržiču Predilniški uradnik France Stenovec je ustrelil Medi Škufčevo iz Ljubljane in sebe Tržič, 4. februarja. Danes dopoldne se je odigrala v Tržiču v predilniški stanovanjski hiši velika ljubavna tragedija, katere žrtev sta postali dve mladi življenji Predilniški uradnik 5-rance Stenovec, star 29 let, je ob pol 10. ustrelil 20 letno uradnico bansko uprave Medi škufca iz Ljubljane in nato še sebe. Dočim je njegova smrt bila takojšnja, se je Medi škufca še pol ure borila z nijo. Stenovec je bil doma iz Tržiča, sin uglednega preditaičarja. Po dovršenih šolah je pred 11 leti tudi on bil sprejet v pisarno znane tovarne Olanzner & Gass-mann. Precej let je bil prav zanesljiva iooč, polagoma pa se je rad večkrat udajal lahkomiselnosti. Pred 3 in pol leti si je j>oiskal nevesto iz ugledne ljubljanske tkružine, V zakonu se je rodila punčka, ki je zdaj stara 2 leti. Zaradi moževih lahkomiselnosti pa Je žena dosegla ločitev zakona in tako sta že nad leto dni živela vsak zase, on v samskem stanovanju, gospa pa z otrokom ia svojo ma. terjo. Zadnje čase se je Stenovec po naključju seznanil z 20 letno ljubljansko uradnico Medi škufčevo. Njeni starši so nasprotovali zvezi V pisarni so opažali, eta je bil Stenovec zadnji čas močno raz-ctražljiv, večkrat je tudi govoril kar sam zase. Pretekli četrtek je prišel k uradniku Id vodi personalne zadeve, in je kratko in malo brez vsake prave motivacije od-jxyvedai službo. Razkroj njegovega živčnega stanja je bil očiten, vendar pa nihče ni slutil, da bo res prišlo do nesreče, ker pač nihče ni polagal važnosti na njegove besede. Stenovec je namreč zadnje dni večkrat govoril, da bo vsemu ekupaj napravil konec. Medi škufčevo je te dni izvabil s seboj v Tržič. Doma v Ljubljani so jo takoj pogrešil in davi se je njena mama pripeljala v Tržič, da bi hčerko pregovo-vorila, naj se vrne z njo domov. Trkala je i ta vrata Stenovčeve sobe, toda odgovora id bilo. V tem je prispel pred stanovanje tudi orožnik, ki je odločno potrkal na vTata in zahteval, da Stenovec odpre, sicer bo treba to storiti s silo. Preden pa so odprli vrata, sta znotraj zapored odjeknila dva rezka strela. Ko so vdrli v sobo, se jim je nudil grozen prizor Stenovec je bil s samokresom ustrelil najprej svojo izvoljenko in sicer jo je zadel v levo sence, nato pa je še sebi nameril na senca in sprožil. Njegova smrt je bila takojšnja, Medi pa je še kazala znake Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, iizčistita ena ali dve čaši naravne ^RANZ-JOSEFOVB grenčice prebavila. FRANZ-JOSEFOVO vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže smatrajo za dobroto. Ogl. tog. S. br. 19185/36 življenja. Nemudmo so poklicali zdravnika dr. Panceta, ki pa je mogel le ugotoviti, da ne bo prestala prevoza z avtomobilom v bolnišnico. Res je v teku pol ure bila rešena trpljenja Trenutki njene smrti so bili pretresljivi. Tragedija je v Tržiču zbudila mnogo pozornosti in sočutja. Trupli so prenesli v mrtvašnico. Pokojna Medi je bila edinka upokojenega učitelja g. Janka Škufce. Družina prebiva v Ljubljani v Pokopališki ulici (pri Sv. Krištofu). Po dovršenih študijah je Medi bite nameščena pri kr. banski upravi. Bila je vzgojena z vzorno skrbjo staršev in slovela po svoji lepoti. Na svojo nesrečo se je seznanila s Stenovcem, ki je znal nanjo tako močno vplivati-, da so bile zaman vse prošnje in svarila staršev. Sodijo, da je bila tudi pod vplivom uspavalnih praškov, sicer bi se bila gotovo odzvala materinim ljubečim pozivom, ko je zarana Čakala pred vrati, da jo vrne sebi, očetu in bratcu. Izdihnila je nato v materinem naročju. Nesrečno pokojnico bodo prepeljali v Ljubljano in bo pogreb v četrtek ob 16. izpred domače hiše. Bridko prizadetim naše iskreno sožalje! Joško Bevc obsojen na 14 mesecev zapora Naval na razpravno dvorano — Dolničar oproščen Ljubljana, 4. februarja Razglasitev sodbe v procesu proti den-tistu Josku Bevcu in zasebnemu uradniku Jošku Delničarju je privabila nenavadno mnogo občinstva v veliko razpravno dvo- in jo rano ju stične palače. Že ob 16. uri so prišli nekateri, a pol ure nato je v dvorani višalo kakor na kakšni prireditvi. Joško Bevc je vstopil v dvorano nekaj minut pred pol 18. trro v spremstvu svojega branilca dr. Albina Kandareta. nekaj pozneje je prišel Joško Dolničar z odvetnikom dr. Fettichom. Mali senat, kfi mu je predsedoval s. o. s. /. * g. Ivan Bredah, se je po včerajšnji izčrpni tajni razpravi danes opoldne posvetoval, posvet pa se je nadaljeval še popoldne ob 16. Točno ob 1730 je stopil predsednik g. Brelih v dvorano. V popolni tišini je začel čitati tenor sodbe, navajajoč: Bevc Joško je kriv, da je, izkoriščajoč svoj pobožaj kot dentist, defloriral tri dekleta. Oproščen pa je od obtožbe v nadaljnjih primerih in prav tako od obtožbe prestopkov zaradi kršitve javne morale, da bi bil izdeloval in razširjal porno-grafične slike odnosno fotografije in knjige, naposled se tudi oprošča od obtožbe zaradi prestopkov prevare. Obsoja se zaradi zločina po § 275 k. z. na 1 leto 2 meseca zapora, dalje na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za insterljive ter v plačilo pov-prečnine 500 Din. Preiskovalni zapor od 29. novembra 1934. do 26. februarja 1935. se mu všteje v kazen. Dve zasebni udeleženki pa se zaradi svojih odškodninskih zahtevkov napotita na oivilnopravdmo pot. Ko je predsednik prečitafi tenor sodbe, je 'pristavil': »Utemeljitev te sodbe se bo oitala nejavno m smejo v dvorani ostati le oni, ki so po zakonu v to upravičeni. Dvorana se je nato močno izpraznila. Sodba je na Joška Bevca vptivaila porozno. Ko je bila utemeljitev v dobri uri prečrtana, je Bevc izjavil, da si pridržuje pravico revizije m prizmi. Prav tako državni tožilec. Popolnoma pa je bil oproščen Joško Dolničar zaradi pomen ikania dokazov v smislu § 280 k. p. Veličasten pogreb Toneta Hrena Tisoči so tiho izkazali priznanje narodnemu pionirja Maribor, 4. februarja Danes popoldne je nastopil šolski upravitelj g. Tone Hren svojo zadnjo pot. Pred So kol sle im domom v Studencih, kjer je kot sokolski starosta ležal na mrtvaškem odru, so se zbrale množice ljudi. Prišli so Sokoli, njegovi stanovski tovariši in tovari-šice, prišli so prijatelji in znanci od blizu in daleč, zbrali so se predstavniki nacionalnih, kulturnih, gospodarskih, humanih in stanovskih organizacij, v katerih je pokojni Tone Hren nadvse uspešno delal, jih ustanavljal in bil njihova duša do smrti. Na veličastni zadnji poti je spremljala svojega vzgojitelja in učitelja številna šolska mladina. Nebo je bilo prevlečeno z gostimi oblaki, iz katerih je rosilo. ko so krepki Sokoli prenesli nepozabnega starosto iz Sokolskega dem-a. Pretresujoč vtis je napravila na vse navzoče skromnost, ki jo je želel pokojni Tone Hren v poslednji volji. Nič rož. nič vencev. Le šopka rdečih in belih nage'jev, ki sta jih poklonili svojemu očetu globoko užaloščeni hčerki Nada in Vera, sta krasila pokojnikovo | preprosto leseno krsto. Tako umirajo pravi Sokoli, pravi kristjani, tako je umrl Tone Hren, ki nikdar nri iskal časti in slave, ne v življenju ne po smrti. Obrede je opravil ljubljanski starokoto-liški župnik g. Lavrinc ob asistenci zagrebškega starokatoliškega župnika Jošta in mariborskega svečenika Šegule. Po obredih, ki so se močno dojmili vseh prebivalcev, je stopil h krsti starokatoliški svečenik Segula. Zlasti je poudarjal delo Hrena kot predsednika mariborske starokatoliške cerkvene občine. Podčrtaval je plemenit značaj Sokola, učitelja, javnega delavca* katerega srce ni poznalo sovražnikov. Ob govoru ni ostalo suho nobeno oko. Nato se je v imenu domačega sokolskega društva poslovil starosta br. Ciril Hočevar, naglašujoč, da je bil Hren 17 let nepretrgoma starosta in je vse svoje sile posvetil Sokolu. Za občino in krajevni šolski odbor je spregovoril župan Ka'oh, omenjajoč velike zasluge pokojnika za napredek Studencev. a v imenu »resikega učiteljskega društva je spregovoril Simon Petrovič, Danes premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri BRIGITA HELM v filmu po oderskem komadu OSKARJA WILDE-a Kari Ludvik Diehl, Georg Aleksander in Sibylla Schmitz KINO UNION Telef. 2221. Idealni soprog Nov koncertni film in najnovejši zvočni tednik. slednjič pa v imenu JUU predsednik Dimnik. V imenu CMD je govoril predsednik dr. Lašič, a za Zvezo nabavljenih zadrug v Beogradu se je poslovil inž. Trajkovic Prva je nato zapela šolska deca, ki jo je pokojnik sam učil: »Kje so tiste rožice«; nato je pel peski zbor »Enakost« žolo-stinko »Gozdič«. Učiteljski oktet, ki jc bil šele pred dvema mesecema ustanovljen -na Hrenovo pobudo, je pod vodstvom g. Horvata zapel »Gor žez izaro« Nato se je razvil veličasten žalni sprevod. Spredaj so jezdili Sokoli na konjih, za njimi je stopala šolska deca. gojenci Uoitejskega doma, Sokoli, godba »Drava« in duhovščina. za krsto pa sorodniki, zastopniki raznih organizacij in društev, učitelji in pevci, zadrugarji ter nepregledna množica ljudi, ki jih je bilo gotovo nad 5000. Pogreb je krenil po Aleksandrovi in Ruški ccsti pTe-ko državnega mostu, Glavnega trga* po Kopališki ulici in Aleksandrovi cesti na Zrinjskega trg, kjer je že čakal avtofur-gon. da prepelje pokojnika v Gradec upe-pelit. V imenu »Učiteljskega doma<' 6e je poslovil še upokojeni šolsk- upravite' i g. Rajšp, ko je duhovščina opravila poslednje obrede, je •sodba »Drave« zaigrala žalosti nko in v slovo so zadonele sokolske fanfare. Pečarjev sin je gnal morilce nad Zadnji čas se je večkrat potikal okrog Metlike Metlika, 4. februarja. Preiskava, ki so jo metliški orožniki uvedli o zverinskem umoru na Veselici in o vlomu v Valjevčevo trgovino, je do danes že v dobršni meri pojasnila ves zločin. Kakor potrjujejo številne priče, se je sin umorjenega Pečarja Marjan zadnje dni v resnici potikal po metliški okolici, a se je zmerom skušal skriti pred ljudmi, ki so ga poznali. Prvič 6e je pojavil Pred dvema tednoma, nato pa vnovič nekaj dni pred umorom. Kakor kažejo vsi znakL je imel seboj enega ali dva pajdaša. Prav verjetno je, da Be jc v glavnem potikal tod okrog samo z namenom, da se končno maščuje nad svojim očetom. A vlom v Valjevčevo trgovino, kjer je razmere dobro poznal, je najbrž organiziral samo zato, da bi 8 plenom poplačal pomagače pri umoru. Nekateri sicer zatrjujejo, da so zločinci umorili starega Pečarja najbrž zato, ker so hoteli spraviti nakradeno blago Pri njem, a jih je hotel odgnati, vendar se ta domneva ne zdi blizu resnice. Po zverinskem, dejanju v Golobičevi zidanici so razbojniki odšli do sosednje hiše. kjer so uredili svoj tovor. Kakor kažejo razni znaki, so nato krenili proti Gorjancem do Grašičev in še dalje. Plen so po vsej priliki nekje skrili, sami pa so pobegnili v smeri proti Zumberku in proti Hrvatski. Daktiloskop ljubljanske policije. Podobnik je v Valjevčevi trgovini našel več prstnih odtisov na vratih, na pultu in drugod, a med njimi so pomešani tudi od- tisi domačih in drugih ljudi, ki so zjutraj po odkritju vloma prišli v trgovino. Razen tega pa je daktiloskop našel tudi odtis noge enega izmed zločincev, ki je stopil na pult da je drugim podajal blago 8 polic. Nekaj prstnih odtisov je daktiloskop posnel tudi na kraju umora. Da so vlomilci identični z morilci starega Pečarja, jo zdaj povsem potrjeno še po dejstvu, da so orožniki našli v zidanici več kosov papirja, ki so ga tatovi odnesli it Valjevče-ve trgovine. 7 let za uboj očeta Maribor, 4. februarja Pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišče, se je danes dopoldne zagovarjal 22 letni viničarjev sin Anton Per-ger, obtožen, da je lani 30. septembra z motiko pobili do smrti svojega očeta Jožefa Pergerja. Obtožnica navaja, da se je omenjenega dne vračal pokojni Jožef Per-ger precej vinjen z vinograda. Kakor že večkrat poprej, se je pričel tudi tedaj prepirati s svojim sinom Antonom. Naposled je oče navailil na sina z nožem, srm pa je zgrabil za motiko ter dvakrat udarili očeta, da mu je prelomil levo senčnico in prebil zatikiico. Drugi dan po strašnem dejanju se je sin Anton sam javil orožnikom. V preiskavi in pri obravnarvi se je Anton Perger zagovarjal s sflobranom, češ da je oče nanj navaM z nožem. Obsojen je bil zaradi uboja na sedem let robi je ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Danes premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri čj orni j a HA«RY BAUER — REZIJA TUR2ANSKL KINO SLOGA (Telefon 27-80) Slavna ruska romanca »Črne oči« v prekrasnem filmu, ki je polnil nad pol leta Pariške bnlvarske kinematografe in žel velik uspeh v Beogradu in Zagrebu. Ruske pesmi, pevski zbor, balalajka! Krasna, ganljiva, nepozabna vsebina! Za prihranke — pokopališke parcele Ugotovitve o sleparijah s hranilnimi vlogami v Clevelandu Cleveland, kanec januarja. O razkritih sleparijah z vložnimi knjižicami v Clevelandu obširno razpravljajo vsi ameriški listi ter poudarjajo kako je baš v Ameriki najbolj ukoreninjena prazna vera, da tudi najmanjše investicije prinašajo velike dobičke in da se tako za nič mnogo dobi. V Ameriki prodajo vsako leto za stotine milijonov dolarjev najrazličnejših delnic, ki pa nimajo večje vrednosti kakor papir, na katerem so tiskane. Prodajajo se razna stavbišča, zemljišča s petrolejskimi in drugimi vrelci in druge nepremičnine, od katerih se po kratkem času obetajo podvojene, podesetorjene in postotrjene vrednosti. Rezultat pa je vedno popolna izguba za vse tiste, ki so jih kupfli. CSevelandska »Nova Doba«, >Ameriška domovina« in drugi listi naših rojakov naglašajo, da so pri takih sleparijah vedno opeharjeni za svoje krvavo prislužene prihranke tisočeri naši rojaki. Tako je bBo kakor je >Jutro« že poročalo, tudi pri zdaj odkritih sleparijah s hranilnimi vlogami. Ko so prišli razni denarni zavodi v zadrege so listi in organizacije naših rojakov vedno priporočale svojim ljudem, naj vlagajo svoje prihranke v poštno hranftoioo ali pa v vladne sklade, znane pod imenom >baby bonds«. Obresti niso visoke, a so gotove, varna pa je tudi glavnica, M jo vlagatelj dobi izplačano, kadar boče. Pri vsej prepričevalnosti pa, kakor se vidi, taki pozivi le niso zalegli. To dokaaujejo številne žrtve zdaj razkritih sleparij. Sleparji so v zadnjem času prodali Jah_ kovernim ljudem za hranilne vloge toMko pokopaliških parcel, da bi po izjavi nekega velikega cievelandskega dnevnfka na njih lahko pokopali vse ljudi, ki zdaj živijo v milijonskem Clevelandu in da bi Cleveland lahko tam pokopaval svoje mirlfče še kakih 200 let. Dražbe in rubežni Ljubljana, 4. februarja. Pri ljubljanskem s reškem sodišču sta zaradi velike preobremenitve dva izvršilna oddelka. Zadnji čas se množe dražbe zemljišč in hiš. Izvršilni organi pa imajo mnogo posla z navadnimi rubežmmu Dostikrat pa doživljajo organi hude incidente, ko jim zarubljenci zagroze celo s samokresom, na drugi strani so ti možje najbolj zanesljive priče siromaščine mnogih ljubljanskhi občanov. Njim ni tuje, kako se obrtnik in trgovec borita za obstanek, oni najbolje spoznavajo življenjsko borbo javnih in zasebnih nameščencev. Lani ie izvršilni oddelek zaznamoval 11.658 rubežni, predlanskim 11.810. Mnogo je bilo realnih eksekucij. Na razna posestva je Pilo zaznamovanih 831 prisilnih zastavnih pravic za 3 milijone dinarjev; nu, predlanskim je bilo celo 1.132 realnih rubežni. Prisilnih uprav je bilo lani 227, predlanskim 162. Ustavljenih pa je bilo 157 prisilnih uprav. Sodnih dražb raznih posestev in zemljišč je bilo 314, predlanskim 333 v mestu in okolici. Končanih dražb pa je bilo z razdelilnim sklepom 129. predlanskim 84. Ustavljenih je bilo 265 dražb. Mnogoštevilne so bile rubežni na razne premičnine, žepnih in drugih rubežni je bilo lani predlaganih 8.982, predlanskim 8.249. Opravljenih rubežni pa je bilo samo 4.406. V 342 primerih je sledila prisilna prodaja zarubljenih predmetov. Na plače in druge terjatve je bilo izvršenih 1831 rubežni, predlanskim 2705. Deložacij je bilo lani predlaganih 315, izvršenih pa 308. Dva kanona Ljubljana, 4. februarja. Dva huda kanona sta danes stala pred malim senatom. Prvi je bil Jaka Gregorin, 28-letni mlinar iz Brezovice pri Kamniku, ki pa se, kadar uživa svobodo, klati po deželi in po malem krade. Okoli Višnje gore se je izdajal za banovinskega elektro-monterja, po Ljubljani in okolici pa za posestnika Vidmarja. »Imam v hranilnici 60.000 Din. Imam motorno žago!« se je hvalil naokrog, obenem pa kradel kolesa. Nekemu kmetu je prodal vrečo fižola in izkupiček hitro zapravil. Pred sodniki je v&e Priznal. Njegov kompanjon je 36-letni zidarski pomočnik Jože Ferjan iz Mojstrane. Presedel je po ječah že 7 let. Ukradel je 23. oktobra iz kleti sreskega sodišča v Radovljici davčnemu uradniku Rudolfu Potrati dinamo-svetiljko. Sodba ni bila milostna: Jaka Gregorin zaradi tatvine in vlačuganja na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, nato ga bodo poslali za 2 leti v prisilno delavnico. Jože Ferjan pa bo Bedel zaradi 200 Din. vredne svetfljke 1 leto r robi ji. Domače vesti • Počastitev spomina prot. dr. Eda šlajmerja. Nacionalna ura radia se bo danes oddolžila spominu zaslužnega zdravnika in narodnega delavca prof. dr. Eda šlajmerja, ki je 23. decembra 1935 umrl v Št. Vidu nad Ljubljano. Pokojni prof. dr. Šlajmer je v našem medicinskem svetu položil temelje moderne kirurgije, vsem rojakom pa je dal tudi zgled požrtvovalnega rodoljuba Kot vodja in organizator kolone Rdečega križa se je udeležil balkanskih vojen v Nišu in kot prvi slovenski zdravnik je navezal tesne stike s poklicnimi tovariši predvojne Srbije. O njem bo predaval primarij ljubljanske bolnišnice dr. Božidar Lavrič. Naslov predavanja: Dr. Edo Slajmer, zdravnik in nacionalni delavec. * Pozabljeni grobovi narodnih velikanov. šabac je v preteklosti igral važno ulogo ne samo kot mesto, ki je bilo torišče velikih in krvavih borb, temveč tudi kot kulturno središče vsega okoliša. Razen ostanka gradu na savski obali pa nima šabac nobenega starega spomenika. Obledeli so spomini na Lazo Lazareviča. Janka Veselinoviča, Milovana Gliš ča. Jovana Cvi-jiča in mnoge druge velikane ki so živeli ln ustvarjali v šabcu. Celo stari šabčani ne vedo. da je na starem pokopališču, ki je že preko 20 let opuščeno, grob kneza Ive od Semberije. Grob je zapuščen in obdan od dračia in konriv. Samo na neki plošči ie še komai čitljiv napis, ki priča da so tam pokopane kosti rodoljuba ki je vse žrtvoval za svoi rod Grob je na obn.i; rečiee Kamičak. ki s svo-jo umazano vodo izpira kosti veTikeea kr>e7a. ^red nekai leti ie bil ustanovlien odbor ki na1 bi bfl obnovil grob ter prenesel ostanke kneza Tve na dostoino mesto V to sv»*ho so nabrali 10.000 Din. potem pa je vsa akeiia zaspala. • Novi čebelarski strokovnjaki. Pred posebno komisijo Čebelarskega društva, kj so jo sestavljali gg profesor Verbič. veterinarski nadsvetnik dr. Hribar in čebelarska ve-ščaka svetnik v pokoju Bukovec in Peter-nel. so napravili 3. t. m. v Janševem domu v Ljubljani izpite za čebelarske učitelje in predavatelje učitelja iz Krškega Bitenc in Burja, šef železniške postaje v Sevnici Milost in učitelj iz Škofje Loke Peteln. Vsi imenovani so obenem čebelarski bolezenski strokovnjaki. Istega dne Je napravila izpit za čebelarsko mojstrico ga. Gerlova s Snežnika. Hans Albers v svetovni senzaciji TAJNI KURIR • Gospa Fanika Stermeckj je umrla. Včeraj ob 19.30 je umrla v Celju po krajši bolezni soproga uglednega celjskega veieirgov-ca in podpredsednika celjske občine g. Ru-doifa Stermeckega. Pokojnico bomo spremljali na njeni zadnji poti v petek ob 15. iz hiše žalosti v Gregorčičevi ulici št. 5, na mestno pokopališče. Naj v miru počiva, preostalim nase sožalje. * Mednarodni policijski kongres v Beogradu. Kakor je .»Jutro« že poročalo, se bo vršil letos od 25. do 31. maja v Beogradu mednarodni policijski kongres, katerega se bodo udeležili predstavniki policij onih držav, ki so članice mednarodne zveze policistov »Mednarodna kriminalna policija«. Na dnevnem redu tega kongresa je zelo važno vprašanje mednarodnega terorizma, o katerem razpravlja tudi Društvo narodov. Dalje tvorijo dnevni red mnoga druga vprašanja, ki zahtevajo vzajemnost policijskih oblasti vseh držav v borbi proti mednarodnim zločincem. Zadnji kongres Mednarodne kriminalne policije se je vršil v Kopenhagnu in na njem je bil sprejet sklep, da se*bo letošnji XII. kongres vršil v Beogradu. Te dni je bil izvoljen odbor, ki bo izvedel vse priprave za kongres in se bo brigal tudi za sprejem odličnih gostov. ♦ Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. bo drevi ob pol 21. Predaval bo g. dr. Jura j Kgrbler o kačjih strupih. Vstop prost ♦ Otvoritev biogradske bolnišnice. Po več kot dveletnem zavlačevanju so v nedeljo otvorili banovinsko bolnišnico v Biogradu na morju. Pri otvoritvi so prestavniki občin in raznih ustanov iz severnih dalmatinskih krajev poudarjali, da je z otvoritvijo te bolnišnice rešeno zelo važno zdravstveno vprašanje. Bolniki iz severnih dalmatinskih krajev so se morali zatekati v zadarsko bolnišnico kjer so v 18 letih plačali nad 15 milijonov za bolniške stroške. Biogradska bolnišnica je moderno urejena in Ima 70 bolniških postelj. V primeru potrebe pa se lahko število bolniških postelj zviša na 1(>0 ♦ Nadaljevanje novele »Jurjeva nevesta« smo morali iz tehničnih razlogov preložiti na jutrišnjo številko. * Rešen iz klešč ameriške justične zmote. »Jutro« je nedavno poročalo o usodi slovenskega rojaka Frana Basaja, ki je bil pred dvema letoma v Clevelandu obsojen zaradi udeležbe pri nekem roparskem napadu na 25 let ječe. Mož je po nedolžnem prebil dve leti v zaporu. Njegova nedolžnost se je izkazala po obsodbi in celo dvanajstori-ca porotnikov ki ga je obsodila, je premagala svoje samoljubje ter obsojenčevemu bratu podpisala izjavo da je bil Frank po nedolžnem obsojen in da bi ga moral guverner izpustiti iz ječe. Tudi ta izjava ni zalegla, zakaj premostiti je bilo treba še mnogo strašnih ovir. ki jih povzročajo pri ameriškem pravosodju kompetenčni spori in samoljubje guvernerjev, sodnikov in porotnikov. Tudi pravega storilca so našli. Frank Basaj pa je še vedno trpel v ječi, ker je guverner izjavil, da ie bila sodba formalno pravilna in da je bila orepozno vložena zahteva po obnovi procesa Pred nekaj dnevi pa so bile vse te čudne ovire premagane in Frank Basaj je bil izpuščen iz ječe. Za njegovo usodo so se vsi zanimali in to zanimanje mu je pri|>omoglo tudi do službe v neki tovarni ki izdeluje letala * Po dveh letih je bil oproščen v Sarajevu mladi Vejsil Hroma, ki je bil obtožen, da je umoril in oropal poljskega grofa, starega čudaka Josipa Dedušickega Pri prvi razpravi je bil obsojen na dosmrtno robijo. pri drugi pa oproščen in sedaj je najvišja instanca oprostilno razsodbo potrdila. * Preiskava o nezgodi v splitskem gledališču. Strokovnjaki, ki sta Jih določili banska in mestna uprava za pregled ne zgode. ki se je pripetila v splitskem gledališču med nedeljsko zabavno prireditvijo, so ugotovili, da se je znižalo betonsko tlo za 15 cm v dolžini kakih 12 m. Tla so iz navadnega betona in je mogoče, da je nastalo znižanje zaradi preobtežitve. Komisija pa je vendarle sklenila, da bodo tla razkopali in tako ugotovili prave vzroke. Z delom so takoj začeli, ker hočejo popravila končati do začetka marca V splitskem gledališču bo že 7. marca začetek gostovanja zagrebške operete in do tega dneva mora biti vse gotovo * Usodepolna eksplozija stare granate. V Vršcu se je v trgovini 62 letne Adele Ma-jerjeve pripetila strašna nesreča. Trgovka je baš izročala ves inventar novemu lastniku Josipu Valu iz Packe Palanke. Z Valom ie prišel v trgovino mladi ruski begunec Samonov, ki je nosil staro ročno granato, ostanek svetovne vojne. Ko sta se Val in trgovka razgovajala. je mladi Rus granato pilil s pilo Granata je v njegovih rokah eksplodirala in silna detonacija je razburila vse mesto. Nesrečnega Rusa je raztrgalo na kose. ubit je bil tudi Josip Val. stara trgovka pa je tako hudo ranjena, da je malo upanja na njeno okrevanje. Tudi trgovski lokal je razdejalo. Vrata so odletela daleč na cesto. * Hiša se je podrla posestniku Evgenu Hobogyju v Gaču v Prekmurju. Ko so domači spali, se je okrog polnoči zrušil zid Z. K. O. PRIDE Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja Vstopnina za vse prostore Din 3.50 • Avtor znanih potopisov Savinjske doline in Pohorja pripravlja novo knjigo v nemškem jeziku »Vom Rebenland zur Ojstritza-wand«. Knjiga izide okoli binkošti in bo obsegala okoli 200 strani v velikem formatu z obilnimi ilustracijami. Interesenti, ki se zanimajo za napredk tujskega prometa v svojih okoliših naj se zaradi podatkov in ilustracij takoj obrnejo na naslov: Dr. Fran Mišič. Maribor. Smetanova 34 • Za izvedbo raznih bančnih transakcij iščemo stalno zvezo z večjim denarnim zavodom. V danem primeru naložba kapitala in tekoči račun za vse posle. Zajamčeno dobička-nosen velik promet Eventuelno bi upoštevali tudi udeležbo privatnega finančnika. Cenjene • ponudbe do 10. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Transakcija«. • Za predpustne prireditve kupujte papirnate servijete, krožnike, serpentine, konfeti, bombice ter papirnate čepice najrazličnejših oblik pri tvrdki M. Tlčar, Ljubljana, šelenburgova ul. in Sv. Petra c. Društvom popust. Hans Albers senzacija za staro in mlado. ter pokopal posestnika Hobogyja ter v?o družino. Pri tem je našel posestnik smrt, ostali člani d rži ne pa so bili lažje poškodovani. Podrobnosti o katastrofi še niso znane. * Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Predavanje o nafti, zavojevalki sveta. Pod okrijem Ljudske univerze je bilo v ponedeljek zvečer v dvorani Delavske zbornice predavanje o temi, ki stoji danes v ospredju gospodarskega in političnega zanimanja sveta, o nafti in še posebej o njenem problemu v Evropi. Predaval je naš najodličnejši poznavatelj rudar, ake tehnike univ. prof. inž. Igo Pehani, ki je v svojih izvajanjih, podprtih s pestro serijo nazornih skioptičnih slik, podal pregledno, izčrpno poročilo o razvoju nafte od njenih prvih početkov v zgodovini pa do danes, ko je zavoljo nje prišlo do j.civilizatorične« italijanske ekspedioije v Selasijevo dežeQo. Nestrokovnemu občinstvu utegne biti le malo znano, da so petrolej, ta najbolj tipični artikel modernega gospodarstva, poznali že stari Egipčani, ki so ga rabili za balzamiranje mrtvecev in za izolacijsko sredstvo pri vodnih cisternah, Herodot pa pripoveduje, da so nafto že pri gradbi babilonskega stolpa dodajali malti V srednjem veku so nafto rabili kot zdravilo pri živalskih boleznih in jo kuhali za kolomaz. šele leta 1853 so v Borgslavu na sedanjem Poljskem odkrili, da se da z destilacijo dobiti iz nje dober svetilni petrolej in to odkritje je povzročilo v izkoriščanju nafte pravcato tehnično revolucijo. Zanimivo predavanje je bilo pri občinstvu deležno prav hvaležnega sprejema u— Na občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva 1. t. m. v restavraciji Zvezdi je bil izvoljen nov odbor, ki se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik docent dr. Ivan Matko. podpredsednik primarij dr. Alojzij Kunst, tajnik dr. Henrik Heferle, blagajnik dr. Ivan Pavšič, knjižničar dr. Oton Bajec. odbornika dr. Alojz Brenčič in dr. Ciril Komotar. revizorja dr Lojze Kramarič in dr Drago Svajger. Na občnem zboru ie bila določena članarina za letos v znesku 30 Din. u— Občni zbor hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani je bil na svečnico. Udeležila sta se ga tudi g. En-gelbert Gangl in predsednik JUU g. Ivan Dimnik. Poročilo o zadružnem poslovanju in računskem zaključku je podal načelnik g. Alojzij Kecelj a nadzorniško poročilo na-če7nik nadzorstva g. Fran Skulj. Pri volitvah so hili izvoljeni za člane v načelstvo Vita Zupančičeva. Lovro Perko in Andrej Sežun, za namestna člana Jože Kobal in Ana Gradišarjeva. v nadzorstvo Marija Sod nikova in Karel Puhar za namestnika Vinko Gre^orič in Albin Lajovic. u— Akademski klub gradbenikov opozarja na predavanje g. ing. A Plemlja: O razvoju cest z nastopom avtomobilizma, ki bo drevi ob 20. uri na tehniki. ELITNI KINO MATICA ■■ TELEFON 21-24 Danes ob 4., y*8 in 9*4 zvečer premiera milijonskega — orientalnega VE LE FILMA RDEČI SULTAN - ABDUL HAMID FRITZ KORTNER, ADRIANE AMES, WALTER RELLA Carigrad, mesto ljubezni in strasti. — Lepa dunajska plesalka v haremu. — Sultanovo intimno gledališče. — Ljubezen in strast zadnjega sultana. NOVI PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK ! PREDPRODAJA VSTOPNIC od II do pol 13. ure. P R E M I E R N I KINO u— »The Times«, ugledni londonski dnev nik nima urejene samo svoje poročevalske službe prvovrstno temveč priobči vsak dan tudi izvrstne fotografije, ki mu jih oskrbuje štab njegovih fotografov. Sto teh povečanih fotografij, ki kažejo tipične strani angleškega življenja in njegove pokrajine bo razstavljenih v Jakopičevem paviljonu od 6. do 11. februarja. Otvoritev razstave, ki jo priredi Angleško društvo v Ljubljani, bo jutri, v četrtek, ob 12. v Jakopičevem paviljonu. Vstop prost u— Popravek. V petek 7. t. m. govori v radiu v okviru ženske ure ga. Angela Vo-detova o vzgoji betežnega otroka in ne ga. štebi-Pleško o ženski policiji, kakor je bilo to po pomoti navedeno v reviji »Radio« ZNIŽANE CENE f Nič ni boljšega od skodelice Ovomaltine ako vas čez dan Čaka intenzivno delo. Ovomaltine nI navadna mešanica redilnih izdelkov, marveč je znanstvena kombinacija naj-žlahtnejsib redilnih sestavin, ki se nanajajo v mleku, svežih jajcih in sladu Kakao Je dodan samo zaradi arome. Ovomaltine je neprecenljiv vir močL Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. u— Pripravljalni tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov priredi po uspelem počitniškem pripravljalnem tečaju za popravne izpite tečaj za di jake srednjih in meščanskih šol. Tečaj je mišljen v obliki inštruk-cij. kjer bo imel vsak dijak dolžnost, da ss temeljito pripravi za solo. V tem tečaju bodo poučevali samo brezposelni profesorski kandidati, in sicer vsak profesor samo predmet svoje stroke. Vsak dijak bo imel za vsak predmet tri ure tedenskega pouka. Učnina za vsak predmet bo znašala mesečno 80 Din. vpisnina pa 5 Din. Tečaj se bo vršil sporazumno s Profesorskim društvom, katero ga je priporočilo ravnateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol. Profesorji tečaja TAJNI KURIR Film špijonaže, bojev, ljubezni in romantike bodo po možnosti v stalnih stikih 3 profesorji ljubljanskih šol in bodo skrbeli, da bodo dijaki v šoli uspešno napredovali. Zato vljudno vabimo starše, da vpišejo svoje otroke v ta tečaj, ki se bo začel 10. L m. Vpisovanje od 5. t. m. dalje vsako popoldne od 3. do 4. ure v poslopju II. deške mešč. šole v Beethovnovi ulici (pritličje), kjer 3e dobe tudi vse potrebne informacije u— Železniški upokojenci, rentniki. milo-šfinarji in vdore se vabijo na sestanek, ki bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v četrtek 6. t. m. ob 16. Poročali bodo delegati o izvršenih intervencijah v Beogradu. u— Seminar akademskega kluba kemikov vabi na predavanje g. asistenta T. Peterima: Preiskava materije z rentgenovi-mi žarki, ki bo v petek 7. t m. v kemični predavalnici I. drž. realne gimnazije (realke) ob 18. uri. u— Prosimo vse organizacije, da pošljejo svoje zastopnike na javno zborovanje za zgradbo nove bolnišnice, ki ga sklicuje dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze v četrtek 6. t. m. ob pol 19. v ljubljanski mestni dvorani. u— Sočani in prijatelji! V soboto 8. t. m. bo govoril v salonu »Pri levu« ob pol 9 uri zvečer naš znani literarni zgodovinar g. dr. Ante Slodnjak, prof. trgovske akademije: 0 Stritarjevi stoletnici. Povedal nam bo, da je bil ta veliki pisatelj središče našega I slovstvenega življenja v mladosiovenski do- i bi. Stritar je dal v svojem Dunajskem zvo- 1 nu torišče Gregorčičevim pesmim ter je | Gregorčiča vzgajal v obliki in vsebini. Ker je to predavanje zelo aktualno, zasluži, da ga vsi Sočani in naši prijatelji polnoštevilno obiščejo. Vstop vsem prost vsi dobrodošli. Mnogo na^ih članov se bo po predavanju udeležilo prireditve Jadranske Strpže na Taboru kar toplo priporočamo. Odbor. i— Novi poljski konzul. V ponedeljek je konservator g. prof. dr. France Stelč prevzel vodstvo novo ustanovljenega konzulata republike Poljske z delokrogom za dravsko banovino v Ljubljani Konzulat ie ne Bleiwensovi cesti št. 24. u— Ljudska univerza. V sredo. 5. t. m. bo predaval univ. profesor dr. Rajko Nahti-gal o slovanskih književnih jezikih v odnosu do slovenskega jezika Predavanje se prične v dvorani Delavske zbornice ob 20. Vstopnine ni. u— Komorni kvartet iz Dresdena bo Izvajal na svojem koncertu v ponedeljek 10. t. m. naslednja dela: Havdn: Godalni kvartet v f-duru op. 3 št 5, Beethoven: Godalni kvartet v f-molu op. 95 in Dvora-kov Godalni kvartet v f-duru op. 96. Dresdenski komorni kvartet je na najboljšem glasu po vsej Evropi v Ljubljani pa je vsem v najlepšem spominu izza prvega njihovega koncertnega nastopa, ki je bil pred 3 leti. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v Fiiharmonični dvorani. u— Vse posetnike velikega koncerta pevskega abora Glasbene Matice, v petek 7. t m. ob 20. v opernem gledališču opozarjamo. da izide danes tiskano besedilo zborov. Toplo priporočamo posetnikom, da preči ta jo besedilo, posebno ono za »Religio'o-nijoc, kajti zbor poje posamezne odstavke »Žide« »Budiste« in »Mohamedance« v originalnem jeziku. V sporedovi knjižici je tiskan original in slovensko tolmačenje. V I. delu »Pogani« so samo vzkliki, kristjani pa pojo znano prošnjo »Gospod usmili se nas. Kristus usliši nas«. Besedilo se dobi v knjigarni Glasbene Matice, kjer prodajajo tudi vstopnice za petkov koncert. u— Slabega uspeha t srednjih šolah ni vedno pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Temu odpomorete. če se oglasite v Akademskem uradu dela, ki uraduje vsak dan od 11. do 12. ure na univerzi, dvorišče. Urad vam bo preskrbe! cenenega in vestnega Inštruktorja ter bo tako pomagano vaši hčerki ali sinu in revnim akademikom. u— Avtomobilska nesreča pred pošto. Križišče pred pošto spada med najbolj prometne točke v Ljubljani in ker je zaradi starih stavb na tem kraju arhitektonsko zelo slabo urejeno, ni čuda. da se kljub vsej pozornosti prometnih stražnikov dogajajo nesreče na vogalih Magdičeve trgovine in Slona. V soboto zvečer se je uradnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Josip Mi-kič na trotoar pred kavarno Emono raz-govarjal z nekim svojim prijateljem, nakar se je poslovil, da bi krenil preko Aleksandrove ceste, z obrazom obrnjenim proti Tivoliju. Tisti hip je pridrvel iz Prešernove ulice tovorni avto neke ljubljanske tvrdke, in komaj je inž. Mikič stopil na cesto, ga je vozilo z močnim sunkom podrlo na tla Avtomobil je ponesrečencu nalomil nekaj reber in ga poškodoval na desni roki. V bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, se je njegovo stanja zdaj že znatno obrnilo na bolje. ■Zvočni kino IDEAL"1 Danes ob 4^ 7 in 9% uri premiera senzacionalnega filma Pustolovščina grofice Dineski Intimno in pustolovuo življenje svetovne pustolovke Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. «r- Alpinistična šola SPD Maribor. V sredo 5. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze bo predaval g. dr. Valter Bohinec o ledenikih v naših Alpah. Smučarji, planinci, v*i na predavanje! a— Tudi pomota je kazniva. Dne 9. oktobra. 1935 je 40 letni čevljar Vincenc Mrak iz Dolnje Počehove ovadil državnemu tožilstvu nekega mariborskega odvetnika, češ. da mu je poneveril 10.300 dinarjev. Vršila se je preiskava, tekom katere pa je Mrak preklical svojo ovadbo, češ, da se je zmotil. Kljub temu je moral na zatožno klop okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo na 1 mesec in 7 dni strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 1 leta, pogojno za dobo 2 let. a— Gledališke novice. V soboto bo najbrže premiera Abrahamovega »Plesa v Savovu«. — V kratkem bo letošnja prva predstava »Trafike njene ekselence« od Ladislava Busfeketeja. ki se je ob zaključku lanske sezone uprizorila v prid penzij-skemu skladu gledaliških igralcev. Režija je Kovičeva. V nlogi generalke nastopi letos M. Zakrajškova. a— Življenje in smrt v Mariboru, V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 73 rojstev,-75 smrtnih primerov in 30 porok. a— Maribor r stiku s svetom. Otvoril se je telefonski promet Maribor - Run en pri PM-berku. a— Sodni odmevi gostilniške rabnke. Mali kazenski senat je obsodil 21 letnega delavca Franca Tramška iz Slov. Bistrice na 1 leto in 20 dni strogega zapora, 23 letnega delavca Franca Justinka pa na 5 mesecev strogega zaPora. ker je Tramšak 1. novembra 1935 v neki gostilni v Slov. Bistrici v prepiru zabodel z nožem Franca Blažiča v vrat, Justinek pa ob isti priliki Jakoba So star ja v levo rame. Kaj pravi gaspa Ivanka? ^mm^mmmmmmmamm^mmm^mmmmmmmmmmmmm^m^mmmma Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan zamaže, se hitro lahko opere. Imamo hvala Bogu terpentinovo milo Zlatorog, ki z lahkoto in hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena je kos vsaki umazaniji. ovoTERPENTlNOVO MILO .. .:. . v."'. u— Vsi pod mavrico — to je deviza V3eh ki bodo na pustno soboto prišli na Tabor. Ze tradicionalna maskarada bo tudi letos središče sličnih prireditev. Obleka ni predpisana — čim bolj bo mavrična, boljše se boste zabavali. Ne pozabite označiti v koledarju že sedaj 22. februar, p "-obo-ta. Tabor, maskarada, >vsi poti u-oc. Iz Celja TAJNI KURIR s Hansom Albersom je največji film sezone Iz Maribora a— Sadovi vztrajnega sokolskega dela. Te dni je bil redni letni občni zbor tezen-skega Sokola, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik župe podstarosta br. Krajnc. Po podanih poročilih, ki so pričala o živahnem vzornem delovanju tezenske sokolske družine, je iupni podstarosta br. Krajnc pohvalno omenil vzorno delovanje tezen-skega Sokola. Izvoljeni so bili: Fran jo Spes ml., starosta. Franjo Nemec, Podstarosta, Milan Hrovatin. prosvetar, v odboru so: Ema Bizjakova. Vojko Cotič. Mirko Raner, Aleksander Akifijev. Franc Sajbler, Franjo Tušak in Franjo Lukner. V načel-stvu so: Miloš Ledinek. Jože Stopar. I. namestnik. Franjo Šeruga II. namestnik. Načelnica je Milena Kosec, namestnica Draga Cotičeva. V gradbenem odseku so: Ivan in Drago Tomažič ter Albin Veber. Revizorji: Veber. Roškar. Pihlar. Razsodišče: Tušak. Lukner. Ratej. ar— Sokolsko društvo Maribor Matica. Bratje, sestre! Drevi ob 20. v spodnjd malti dvorani Narodnega doma se bo vršil sestanek, ki obvezen za vse čknstvo. Razgovor bo z*radi sestave kandidatske liste. Pridite v Ogl re* & br. 15485/35 Koren. Kezele je zaradi majhnega »kiksa« z Rumuni pri stiku startnih prog padel ter zaostal za 30 m. Vendar je že na bližnjem vzponu po nadaljnjih 100 m bil drugi takoj za Čehoslovaki ter je prispel na cilj kot prvi, skoraj eno minuto pred ostalimi. tako da je oddal štafeto Gradu z dobrim naskokom. Kdo ho prvi Naši imajo nekoliko treme, čeprav imajo naši častniki in oba podčastnika za seboj že mednarodne tekme in tekmovalno rutino. Vsi se pa le predobro zavedajo, da je borba povsem odprta in morajo z vsemi napori prehiteti Čehoslovake. nasprotno pa ob najmanjši popustljivosti priti celo na zadnje mesto. Prednost naše štafete je njena homogenost in izravnanost, saj so vsi štirje prilično enaki. Vsekakor bosta oster spurt in odlična tehnika zadnjega tekmovalca podporočnika Korena mnogo pripomogla k dobremu uspehu in odličnemu času. Drugo predajo so vse tri štafete odpravile komaj s sekundno razliko: prvi Ru-mun, za njim Čehoslovak in Jugoslovan. Redov Grad. ki je tekmoval kot drugi v štafeti, je bil v sijajni formi, vendar je imel na zadnji strmini že prav blzu cilja malo nezodo. Ko se je na ostrem zavoju hotel izogniti smreki, je zdrknil s poti nekaj metrov navzdol in je izgubil dragoceno minuto, predno se je zopet vrnil na tekmovalno progo. Pri naslednji predaji so bili naši spredaj že s precejšnjim naskokom. Rumuni so bili za 2, Čehoslovaki pa za nadaljnji 2 minuti zadaj. Podporočnik Koren, ki je z naskokom od narednika Višiča sprejel štafeto, je v sijajni formi. Sicer ima za nasprotnika znanega Musila, ki pa mora smučati s puško, za katero je naš častnik olajšan. V hotelu je vse nervozno, zmaga se našim nasmehuje Fortuna nas menda to pot ne bo zapustila. Pa čeprav, saj našim za zmago ni potrebna sreča — njihovo znanje vzdržljivost, uporna volja so vse močnejše od onih še pol ure je do odločitve. Da bi bili videli ta živžav v hotelu: častniki, tuji vojaški atašeji rumunski poslanik in občinstvo se zbirajo v skupine in razmotri-vajo položaj. Minulo je opoldne pa hitimo na start, kjer pričakujemo v pol ure prve tekmovalce. Rurja pih* in sipi je snežene oblake preko nas da drurof; ">01 mi-IHthu nred epim letom. Pn hranilnicph v dr'a\>ski banovini se hranilne v'o«e v lar>is.V°m let" niso mnogo spremenile. Po podatkih Zveze jugosloven- skih hranilnic so znašale ob konou lanskega leta brez pripisanih obresti 1029 milijonov nasproti 1105 milijonov ob koncu leta 1934 skupaj s pripisanimi obrestmi. Če upoštevamo še pripis obresti, tedaj razlika ni znatna. Dotok zlata in deviz Poslednji izkaz Narodne banke za ulti-mo december zaznamuje znaten dotok zlata in deviz v višini 23.3 milijona Din v nasprotju s prejšnjim tednom, ko srno zabeležili odtok v višini 27.3 milijona Din. Zlata in devizna podlaga se v poslednjem tedmu januarja povečala za 10.6 milijona Din (prejšnji teden je narasla za 13.5 milijona Din), tako da je znašala ob koncu januarja 1491.5 milijona Din. Narodna banka nadaljuje svojo politiko koncentriranja zlata v svojih tresorjih. Tako se je v zadnjem tednu povečalo zlato v tresorjih Narodne banke za 10.6 na 1491-5 milijona Din pri istočasnem zmanjšanju zlata deponiranega v inozemstvu za 4.4 na 88.1 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago so v poslednjem tednu januarja narasle za 12.7 na 312.5 milijona Din (prejšnji teden je bilo zabeleženo zmanjšanje za 40.8 milijona Din). Posojila, ki so že prejšnji teden nazadovala za 13.4 milijona Din. so se ponovno skrčila za 9.1 na 1711.1 milijona Din. predvsem so nazadovala menična posojila (za 9.6 na 1455.1 milijona Din), dočim «o se lomfeardna posojila nebistveno dvignila. Obtok bankovcev je v zadnji četrttni januarja narasel na 213.1 na4947.6 milijona Din in je bil ob koncu meseca za 660 milijonov večji nego lani ob istem času. obveznosti na poka-z so nazadovale za 113.4 na 1503.8 milijona Di/n. Pri tem so se naložbe na žirovnih razumih skrčile za 81.8 na 68^.7 milijona Din. Obveznosti z rokom (blaga iniški boni) p« »o nazadovale za 2 na 185 mijijonov. Kritje v zlatu in devizah se je povečalo na 30.17% (prejšnji teden 29.96), kriti« v sam-sn zlatu pa 27.77% (27.45). Gospodarske vesti = Nakazila do 1000 Din v Nemčijo. »Službene nov i ne« objavljajo odlok finančnega ministra, po katerem se znova uvaja denarni promet po nakaznicah z Nemčijo. Po nakaznicah pa se sme pošiljati mesečno na osebo največ do 1000 Din. Vplačila sprejemajo vse pošte. = Znižanje diskonta v Nizozemski. Nizozemska banka je predvčerajšnjem ponovno znižala diskont od 3 na 23%, potem ko je šele 16. januarja izvedla znižanje od 3.5 na 3%. meseca novembra v dveh etapah od 4.5 na 3.5%, v oktobru pa od 6 na 4.5%. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! 4. februarja N« ljubljanski borzi jc deviza Newyork danes v skladu z zunanjimi notacijami ponovno popustila in tndi Pariz jc bil šibkejši, dočim se je London dvignil. V privatnem klirimgu je bH promet v avstrijskih šilingih po 9.32 m v angleških funtih po 257. V zagrebškem privatnem Idiringu so bili zaključki v angleških funtih po 257 in v grških bonih po 31, dočim so se španske pezete nudile po 6.60. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Zagrebu po (14.3450 (za februar po 14.3150), v Beogradu pa po 14,2750. Na zagrebškem efektnem tržišču jc vojna škoda za malenkost popustila in je bH promet po 355 — 356 (v Beogradu po 35650). Zaključki so bili še v 7% Blairo-urem posojilu po 73 (v Beogradu 7250), v 6% begluških obveznicah po 6150 in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 60. Devize Ljubljana. Amsterdam 296630 — 2979.90, Beriin 1756.06 — 1769.95, Brmelj 735.97 — 741.03, Ourih 1434.22 _ 1431.29, London 21634 — 21839, Newvodc 4274.33 — 4310.64, Pariz 28853 — 289.97, Praga 181.19 — 18230. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2575, London 15.2125, Newyo«rk 302.625. Bruselj 51.6750, Milan 24.30, Madrid 41.9750, Amsterdam 206.20, Beriin 123.50, Dunaj 5710, Stock-hofan 78.40, Osk> 7640, Kobenhavn 67.90, Praga 1273, Varšava 57.8750, Atene 2.90, Bukarešta 250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojn« Sco-da 35550 — 366, za februar — april 356 bL, 6% begiuSce 60.50 — 6150, 6% dahn. agrarne 60 — 60.75, 7% Blair 7275 — 73, 8% Blair 81.75 — 8350; defaice: PAB 240 bL Beograd. Vojna škoda 356 — 357 (35650) za april 35550 — 386.50 (355), 6% beglu-9ce 64.50 — 64.75 (64.75), 7% invest 78.75 H., 7% stafoiliz. 7750 den., 7% Blair 7225 — 7250 (7250), 7% Drž. hip. banka 80.25 den., 8% Blair 88.50 — 83.50, Narodna banka 6450 — 6500, PAB 23850 — 240 (23850 — 240). Blagovna tržišča 2ITO 4- Chicago, 4. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 5925, za julij 88.125, za sept 87.25; koruza: za maj 60375. -f Winnipeg, 4. februarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 86, za julij 86.75, za sept 85.375. -f Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 173 — 173; okod. Sombor 170 — 172; ladja Trna ali Begej 177 — 179; slavonska 172 — 174; sremska 173 — 175; banatska 173 — 175. Oves: baški, sremski, slavonski 139 — 141. Ječmen: baški, sremski, 64 kg 13250 — 137.50. Koruza: bačka, sremska, banatska 115 — 117. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 255 — 275; »2« 235 — 255: »5« 215 — 235: »6* 195 — 215; »7« 160 — 170; »8« 11250 — 117.50. Otrobi: baski in sremski 100 — 102 -|-Budimpeštanska terminska borza (4. t m.) Tendenca slaba Pšenica: za marc 17.62 — 17.64, za maj 17.94 _ 17.96: koru-ra: za o^j 15.01 — 15.03. \ Posestva angleških kraljev Vzor vsem britskim državljanom — Kralj kot pospeševatelj poljedelstva In živinoreje — Lan za dvorne namizne prte in posteljnino Po svojem očetu Juriju V. je novi angleški kralj Edvard VIII. prevzel skrb za upravo številnih posestev, ki jih ima krona v raznih delih dežele. Ta skrb ni majhna, kajti ta posestva so vsem drugim angleškim posestvom vzor, angleški poljedelci in živinorejci se ravnajo po njih. Vsi Angleži so si v tem edini, da so proizvodi kraljevih posestev izvrstni. Kralj Jurij je bil prav tako kakor Edvard VIII. kot prestolonaslednik vedno zelo delaven pospeševalec poljedelstva in živinoreje, imel je pravo veselje za vzrejo dragocene, vzorne živine. Tako nam dajejo angleška kraljeva posestva dober vpogled v vzorno angleško poljedelsko in živinorejsko gospodarstvo sploh. Teliik posestvi v Sandringhamu in Wind-soru sta bili glavno torišče kralja Jurija kot »farmarja«. Označba »farmar« tu nima ameriškega okusa po čisto mehaničnem in brezdušnem gospodarjenju na ogromnih ozemljih, kjer gre samo za čim večji izkupiček v gotovini. Vsi kmetje okrog teh posestev so smatrali kralja kot nekaj sebi enakega, niihovo razmerje do njega je bilo povsem tovariško. tako nekako kot stremljiv gospodar snoštuje soseda, ki je priznano sposobnejši od njega. posebno nagnjenje do poljedelstva. Kralj Jurij m. je ostal v zgodovini kot »kralj kmetovalec«. Jurij V. pa je storil za dvig poljedelstva več nego vsi njegovi predniki. Po svoji strogi čistosti, električni razsvetljavi in vzornih hlevih so postala kraljeva posestva vzgled vsem drugim naprednim kmečkim posestvom Anglije. Živinoreja je postala na teh posestvih že 1. 1840. glavni predmet gospodarjenja. Kralj Jurij V. je potem to stroko tako dvignil, da je njegovo ime blestelo kot najčešče med odlikovanimi imeni na razstavah Britske poljedelske družbe. Kralj pa se ni zanimal samo za govedo, temveč je skrbel tudi za konje. Jorkshireški konji s kraljevih posestev so svetovno znani. Zemlje je na teh posestvih dovolj — samo Sandringham obsega 5000 ha — in tako so lahko pridelovali dovolj živil za dvorno mizo. Razen tega pa je bilo mnogo njiv vedno namenjenih poskusom V zadnjih letih se je kralj zanimal posebno za pridelovanje lanu. Lanova polja obsegajo v Sandringhamu 60 ha. Dajala so platno za dvorno posteljnino in namizne prte. Kralj Edvard je po svojem očetu podedoval to veselje do kmečkega gospodarjenja in je s svoje strani storil že mnogo v Vsi so vedeli, da je kralj polagal mnogo j njegov prospeh. Eno izmed njegovih naj-truda in znania v to. da so na njegovih lepših dejanj je bilo to, da je oddajal velike dele svojih zemljišč za naselitvene svr-he ali pa vojnim poškodovancem za majhen denar v najem. Samo v njegovem voj-vodstvu Cornwallskemu so uredili tako nič manj nego 250 zakupov. Njegov namen je sedaj ta, da bd se v čim večjem obsegu na njegovih zemljiščih vršili poskusi, že pred leti je uvedel rejo srebrnih lisic, ki daje zelo krasno kožuho-vino. Veliko skrbi je posvečal vedno svoji »farmi za ostrige«, kakršnih na Angleškem sicer ni malo. Navzlic svojemu veselju do novih eksperimentov je gledal vedno na to, da so se njegova posestva sama vzdrževala, da so bila rentabilna, kar mu je v vsakem primeru tudi uspelo. Pred kratkim se je začel zanimati za živinorejo. Sam je aktiven član Zveze brit-sk'h živinorejcev in se je v njej izkazal že z več dobrimi reiskiml uspehi. Razstave goveje živine ga doslej niso tako zanimale kakor njegovega očeta, toda na njegovih posestvih so vendarle storili mnogo za dvig te panoge. živino iz njegovih hlevov dobiš po neštetih kmečkih posestvih v Angliji, a tudi v inostranstvu. Znameniti so tudi njegovi dartmoorski po-nlii. žilava in vztraina pasma, ld so jo Izvažali po vsem svetu. zemljiščih vzrejali živino, ki je upravičeno doseerla najvišja odlikovanja in ki ji je bila lastna rekordna zmogljivost v vsakem oziru. Na pašnikih windsorskega posestva vidiš eno najlepših čred jerseyske pasme, pasme znamenitih krav mlekaric, ki dajejo svoje proizvode izključno za preskrbo kraljevega gospodinjstva. V Sandringhamu imajo podobno čredo, ki daje mnogo mleka. Mleko, maslo, kakor tudi goveje meso in bravina z obeh posestev so nekaj posebnega. Meso krije potrebo dvora, toda več ton ga gre vsako leto tudi za različne bolnišnice v deželi. Skoraj vsi britski kralji so imeli v sebi i Frenalanfe topov na abesinskem bojišču Pred poostritvijo sankcij Mussolini v črni srajci fašistične stranke Lep obraz, hudičevo srce Tragika malega kavarna rja v francoski provinci Weygand ima pljučnico Francoski general Weygand, ki se trenutno mudi v Egiptu, se je tam pre-hladil in je dobil v Luksorju pljučnico 350 tisoč časniških izrezkov L. 1910. je začel sedanji angleški kralj zbirati vse, kar so pisali in tiskali o njem. Kmalu je bil prisiljen, da je ustanovil v ta namen poseben urad. V nekoliko letih so potem zbrali toliko častniških izrezkov o princu Waleškem. kolikor jih ni kralj Edvard VII., njegov ded. zbral o sebi niti vse življenje. Danes obsega ta zbirka 50 debelih knjig z okroglo 350.000 izrezki. KADAR PERETE*, UPORABLJAJTE LE P E R I 0 N PRALNI PRAŠEK, KI JE BOLJŠI IN CENEJŠI! DOMAČ, SLOVENSKI IZDELEK JE! Italijanski vojaki nesejo lahek top na lastnih plečih Nova sled v Hauptmaimovl aferi? Osumljenec, ki si je v noči ugrabljenja Lindberghovega otroka zakrival obraz z robcem Ponovno smo že poročali, da skoro ne mine dan brez senzacije v Hauptmannovi aferi. Največja senzacija za ameriško in svetovno javnost je bila ta, da je bila od-godena justifikacija ugrabitelja Lindberg-hovega otroka. Seveda pa kot Evropci ne moremo presoditi. kateri vzroki so bili prav za prav merodajni za to odgoditev. Dejstvo, da sta si guverner Hoffmann in državni tožilec Willentz politična nasprotnika, pove mnogo. Hoffmann je naročil, i da se mora preiskava še enkrat kontroli- I rati, ker noče dopustiti, da bi umrl zločinske smrti na električnem stolu človek, čigar krivda ni v celoti dokazana. Višji državni tožilec WiUentz pa nasprotno izjavlja, da je za svojo osebo popolnoma prepričan o Hauptmannovi krivdi, čeprav je bila usmrtitev zločinca odgodena, je dejansko stanje afere tam, kjer je bilo ob procesu v Plemingtonu. Niti guverner Hoffmann, niti Hauptmannovi braniteiji niso mogli doslej predložiti gradiva, ki bi moglo prepričati sodišče, da sodba ni upravičena. V javnost je pač prodrlo mnogo teorij in sugestij, toda razlogi za usmrtitev se s tem niso ublažili. Medtem pa Hoffmann noče odnehati in je odredil, naj se še enkrat preštudira vse gradivo, ki obremenjuje Hauptmajnna. Baje je neki guvernerjev zasebni detektiv že dognal presonalije drugega moža, ki je bil soudeležen pri ugrabljenju. Ta osum_ ljenec se je v noži, ko je prinesel dr. Con-don denar na pokopališče, peljal z avtomobilom mimo Lindberghovega vozila in si je zakrival obraz z robcem. Policija je doslej smatrala tega moža za nedolžnega potnika z ulice, zdaj pa se je sum proti njemu tako zgostil, da ga bodo po vs?j priliki aretirali in mu naprtili preiskavo. Iz Pariza poročajo o tragični stvari, ld se je primerila kavarnarju Brunetotu v provincialnem mestecu Lannoy-Cuillčre pri Beauvaisu. Brunetot je imel majhno kavarno in je bil oženjen z j ako lepo žensko, ki mu je rodila dva otroka. Georgetta, tako se je imenovala kavarnarjeva družica, je bila za Bnmestota božanstvo v ženski podobi. Nie na visoka, vitka postava, črni lasje in krasne oči so napravile na vsakogar močan vtis. Zakon je bil srečen. Tudi za otroka je mati skrbela kakor se to vidi le prt boljših družinah. Toda zakonska sreča malega kavarnarja se je skalila s tistim dnevom, ko je vzel Brunetot v službo novega plačilnega natakarja, nekega Adolfa. ženi ni bil novi obraz v kavarni nič kaj všeč. Bil je rdeč v obraz in zelo molčeč. Tudi gostom ni bil posebno simpatičen, toda Brunetot mu klub temu ni odpovedal, in sicer poglavitno zategadelj, ker je bil natakar zelo uren, je hitro in dobro stregel in točno od računal gospodarju, kar mu je šlo. Kmalu pa je začel prej ko riba zdravi Brunetot bolehati. Čudil se je, odkod ta nenadna sprememba, ko je bil vedno zdrave in celo robustne konstitucije. Lotevala se ga je često omotica. Tudi želodec mu je nagajal. Slednjič je moral zapustiti nadzorstvo v kavarni ter oditi za nekaj časa na oddih, ki mu ga je nasveto-vala lepa Georgetta. Z dopusta se je vrnil poživljen in pomlajen. Tudi zdravnik, pri katerem je bil, si ni vedel razložiti njegovega zdravstvenega propadanja. Potolažil ga je, da bo že kmalu bolje. Bolje pa ni hotelo biti, nasprotno, kava*> narjevo zdravje se je začelo zopet slabšati, čim se je vrnil domov. Slednjič je obležal v postelji. Zdravniki, ki so jih klicali k bolniku, so zmajevali z glavami. Brunetot jim je bal nerešljiva uganka. Tedaj pa je poklical Brunetot k sebi sestro svoje žene. Georgetta je namreč bila zaposlena ves dan v kavarni in ni mogla skrbeti še za moža. Svakinja je začela streči Brunetot« in ta je že drugi dan odkrila vzrok kavar-narjeve bolezni. Ko je stala v sobi, je videla v zrcalu Georgetto, ki je nenadoma razvila papir in vsula neki prašek v jed. ki je bila pripravljena za moža. Energična ženska je nam ah pozabila, da je Georgetta njena sestra, šla je na policijo in izrazila sum, da je Brunetot zastrupljen. Preiskava je dognala, da je slutila prav. V omari za posteljno perilo Georgette Bruneto-tove so našli večjo količino zdravju fcs-redno škodljivih praškov. Brunetota so odpeljali v bolnišnico, njegovo ženo pa so aretirali. Izprva je tajila krivdo, na koncu pa je vse priznala. Pred dvema letoma se je bila zaljubila v natakarja Adolfa, s katerim sta skovala načrt za odstranitev Brunetota, ki je bil njuni ljubezni na poti. Natakar je svetoval Georgetti, naj sipa možu v jed redno vsak dan veronala. To je delala, in sicer v vedno večjih dozah, dokler ni prišlo zločinstvo na dan. Brunetot leži v bolnišnici in je zelo oslabel, zdravniki pa kljub temu upajo, da ga bodo mogli ohraniti pri življenju. Proti nezvesti kavarnarjevi ženi in natakarju je državni tožilec vložil ovadbo na sodišče. Kje je Arletta Staviska? Pravijo, da se je odpeljala v Ameriko, pa je menda šele na oddihu — Milijoni, ki jih je slepar spravil za svojo ženo Že med procesom proti lolpi Staviskega je vedel ves svat. da bo Arletta Staviska oproščena in da bo potem imela še veliko alogo v svetu. Dan potem, ko so jo oprostili, je izginila, nje osebje, kakor tudi zagovornik, sloviti pariški odvetnik Moro Giafferi. pa nočejo povedati kam. Pač je poročala neka vest. da se je vkrcala za Ameriko. Največjo pozor- Vojni minister in dobaviteljska tvrdka Hudi očitki proti francoskemu generalu Maurinu V francoskem parlamentu so te dni socialisti napadli vojnega ministra generala Ma urina zaradi zvez,- ki jih ima baje s tvrdko za izdelovanje vojnega orožja Schneider-Creuzot. Po napadu je povzel besedo ministrski predsednik Sarraut, ki je izjavil, da je Maurin odložil svoja mesta pri imenovani dobaviteljici orožja že tedaj, ko je postal minister za vojsko v bivši Sarrautovi in Flandinovi vladi. Toda čim sta ti dve vladi podali ostavko, je Maurin zopet zavzel svoi stari položaj, kar priča, da so njegovi stiki s Schneider-Creuzotom prav za prav neprekinjeni in trdni. Schneider-Creuzot je podjetje, ki zalaga francosko vojsko z artilerijskimi potrebščinami. Oskrbelo je francosko armado med drugim s 7 in pol cm pol;sk m topom in z optičnimi napravami, ki so danes pri francoski armadi splošno v rabi. Opozicionalci poleg tega očitajo Maurinu, da je kot upokojeni general in bivši vojni minister ter agent Schne:der-Creu-zotove tvrdke večkratni zaslužkar. Na leto ima povprečno 335.000 frankov dohodkov. Politični opazovalci menijo, da se je s temi razkritji načelo važno vprašanje, ki ne bo brez posledic za usodo Sar-rautovega kabineta. Kraljev prestol v angleškem parlamente Mk r-nn-ii' rrrsa-nti-r"' »im V londonski zbornici stoji takšen prestol za angleškega kralja in kraljico. Eden izmed njiju bo ostal zaenkrat Se nezaseden Influenca pregnala mrtvoud čudežno ozdravljenje si letnega moža, ki je ležal 14 let mrtvouden v nogah in hrbtu 51-letni John Heuchen iz Motherwella na Angleškem je ležal že štirinajst let za mrtvoudom v obeh nogah in hrbtu. Pred kratkim se ga je lotila huda influenca. ki jo je Pa premagal. V svoje začudenje je opazil, da njegov mrtvoud izginja v isti meri, kakor izginja prehladna bolezen. Danes je že popolnoma zdrav in se giblje kakor vsak normalen človek. Zavrženi vojskovodja O rasu Desti, zetu abesinskegn cesarja, pišajo listi, da ga je Haile Selassi odstavil na zelo buren način Baje je cesar vpričo drugih prelomil niegovo sabljo in jo vrgel v blato ter mu očital nesposobnost za poverjeno mu zaupništvo Rimska »Stampa« pristavlja, da je rasa Desto najhujše zadel oč:tek, da je pokazal premalo poguma Cesar tudi ni štedil z grajo zaradi njegove vojaške nespocob-nosti v strategiji Desta se je izgovarjal, da mu niso poslal' ojačenj. kt je zanje prosil, zaradi česar se ni mogel ustavljati motoriziranim oddelkom generala Grazianija. Zdravniki, ki se zelo zanimajo za njesrov piimer, pravijo, da gre za nekaj podobnega, kakor za zdravljenje progresivne paralize z malarijo. Visoka temperatura mrzlice vpliva zdravilno. Povsem umljivo bi bilo. da bi izginil mrtvoud tako zvane »histerične vrste« in mrtvoud. ki ga povzroča kakšna oteklina v možganih, kar se tu in tam dogaja, pod vplivom visoke mrzlice, ki odpravlja vzroke mrtvouda. V primerih, da izvira mrtvoud od uničenih živčnih središč, n. pr. v hrbtenici, bi ta mrzlica seveda nič ne koristila. Spričevala v roke roditeljev Zaradi samomorilnih poskusov med šolsko mladino je sklenil ravnatelj budim-peštanske realne gimnazije dr. Krompaszkv. da se spričevala v bodoče ne bodo več dajala v roke dijakom .temveč njihovim roditeljem, ki bodo v ta namen pozvani v šolo ali pa jim bodo šolska izkazila dostavila po pošti. Šolnik se nadeja, da se bodo ohupni poskusi, mladoletnikov obračunavati s svojim življenjem zaradi slabih učnih uspehov na U način znatno omar*3 nost je zbudilo dejstvo, da je z njo izginil tudi zasebni tajnik Staviskega, Romagnino, in takoj so znali spraviti to v zvezo s tistimi 40 milijoni frankov, ki jih je baje Staviski pripravil za svojo ženo in o katerih niso mogle nobene poizvedbe dognati, kam so izginili. Sedaj poročajo, da ga. Staviska sploh še ni odpotovala, temveč da se mudi na Mount* Saint Michelu. kjer si hoče pred vsem pomiriti bolne živce. A noban reporter je tam ni mogel najti. Baie ima v žepu že pogodbo za film in pogodbo z nekim velikim modnim salonom. Arletta je bila, kakor znano, nekoč manekenka. Vse to pa so seveda le ugibanja. Iz Amerike in sicer iz New Yorka, pa poročajo. da ja tam v nekem broadwiajskem kabaretu sprejela mesto kot girl s tedensko plačo 50 dolarjev. ANEKDOTA Znani francoski komik Alphonse Karr je imel na svojem podeželskem posestvu sa soseda nekega italijanskega grofa. čigar bogata knjižnica je slovela daleč naokrog. Nekega dne je poslal Karr 6vojega služabnika k grofu s Prošnjo, da bi mu posodil to in to knjigo. Grof je odgovoril: »Načeloma ne dajem knjig h svoje hiše. Gospod Karr pa naj izvoli priti v mojo knjižnico. ki mu je ves dan na razpolago«. Nekoliko dni pozneje se je zgodilo, da je grof potreboval škropilnico. Poslal je svojega služabnika h Karru. Ta je odgovoril: »Rec-ite g. grofu, da načeloma n« posojam škropilnice iz svoje hiše. Če pa hoče g. grof škropiti pri meni, mu bo tu ves dan na razpolago«. VSAK DAN ENA <5= »Dragi možiček, nikar ne skaCt tako visoko, pomisli vendar, kaj ti je predpdA&l zdravniki ~ —--- 2ane Grey: 60 Teksaški rezdec Potem se mu je zasvitalo, da mora imeni njeno nujno prigovarjanje globji pomen in «ta ni samo opravičevanje zaradi namišljene ali resnične krivice. Tako lepa je bifla videti, da si Duane ni mogel misliti moža, ki je ne bi ljubil. Nadaljevala je: »Spoštujem vas zaradi vaše dobrote do nesrečne žene. Ko je billa zapuščena im brez pomoči, ste ji bili prijatelj. To je bilio moško ravnanje. Vendar, gospa Laramiejeva ni edina nesrečna ženska na tem svetu. Tudi jaz sem nesrečna! Tudi jaz utegnem kmalu potrebovati prijatelja. Ali mi hočete biti prijatelj? Tako sama sem. Tako strašno se bojim. Bajim se — boim se. . . Oh, gotovo bom tudi jaz potrebo valja prijatelja. Bojim se tega, kar utegnete prej alti slej dognati. Rada bi vam pomagala. Dajva rešiva vsaj žrviJjenje, če ne moreva irešitii časti! Ali moram biiti res saima — čisto sama? Ali mrl morete — ali mi hočete hrti — ?« Glas ji je zajekniil. Duanu se je zdelo, da je moraila zaslediti tisto, kar je že sam domnevali — namreč, da njen oče Irn Lawson nista poštenialka, kakršna se delata. Morda je vedela ceflo več! Njena pirošnja ga jc globoko presunia. Zaželel ji je pomagati. Goreče, kakor še nikoli po ničemer, je zakoprnd po tem. Ko je pa začuti, kaj zbuja v njem mena sladkost, se je obenem zavedeti nevarnosti položaja. »Svoji dolžnosti moram ostani zvest!« je rekel s hujpavim glasom. »Ce bi me poiznali, bi vedeli, da vas r/ikofi ne bom zmožna prositi, naj se ji izneverite!« »Tedaj — tedaj stoniim za vas vse!« »Hvala vam. Sram me je, da sem verjela svojemu bratrancu Fk>ydu. Lagal je — lagati! Kakor v temi sem in v čudni stiski. Oče hoče, naj se vrnem v l^ouisiano. Floyd me izkuša zadržati tu. Sprla sta se. Vem, da se bo zgodilo neka« strašnega. Vem, da vas bom potrebovala — če —če. • AM mi hočete pomagati?« »Da!« je rekel Duane, iin pod njegovim pogledom se Ji je vrnila rdečica v obraz. Devetnajstvo poglavje Po večerji se je Duane knadoma odpravili na svoj vsakdanji večerni ogled. Nobena zvezda ni svetila na nebu, in rezek veter je majal vrhove dreves. Duane je krenil proti Longstrethovi farmi. Ko je dospel na rob grmovja, je začull korake, ki jih je dobro pozna-]: Lawson je prihajal. Vide', ga je, kako je odprl' Longstrethova vrata. Širok pas svetlobe je šinil čez prag. Lavvson je stopil v hišo, vrata so se zaprla, im zunaj je bilo spet tema. Kar nemogoče si je bdilo misliti, da Lawsonov pogovor z Longstrethom ne bi zanimal Duana. Po prstih se je splazil k vratom, toda ujeti je mogel le nerazločno mrmranje glasov. Mimo tega mu je bilo tu prenevarno. Zato je zavil okoG hišnega vogala. Ta stran veffikega poslopša (je bfikt starejše zidave kaikor zadrojfe, večji det I mola je prepnoste Sovmjate stene. Ozek hodntiik ge spremljal hiše in vodil z vna/nje strani na nouranje dvorišče. Ta prehod je zdaij ponujal Duanu priliko. Ne gtlede na veCilko nevarnost jo je skleniJl porabiti. Previdno se je splazil naprej in priSetl po grmovju do konca prehoda. Bled svit mu je v temi izdali razpoko v zidu. Moral se je preriti na hodnik. Ta je bfl zelo tesen, vendar je prišel vanj brez najmanjšega šuma. Prehod se je počasi širil. To mu je vdahnilo misel, da mora v primeru naglega umika izkušati priti na notranje dvorišče. Ko se je priplazi do razpoke, je videl, da je bila ta dve pedi nad njegovo glavo. Nič drugega mu ni osta-k), itoakor da si je poiskal v krhki steri opore za konce stopali, uprli koleno ob eno. hrbet ob drugo steno in se tako vzpel kvišku. Ko je imel oči ob razpotki, se ni več menčn za nevarnosit, ki mu je gtnozila. Longstreth je bil videti nekam prepaden. Sedel je in si glad'li brlke. Njegovo čelo je biifa oblačno.Lawsonov oforaz je biil teman in čemeren vendar je izražal neukrotljivo odfločnost. »Nocoj opraviva oboje,« je rekel Lawson, »zato sem prišel«. »In 5e jaz nočem tu govoriti o tem?« ga je nestrpno zavrnil Longstreth. »še nikofli nisem svo-Ije hiše —« »Dovodj časa sva čakala. Ta hiša je prav tako dobra kakoir vsaka druga. Vsa odločnost te je minila, odkar se je pokazal v mestu jezdni redar. Torej prvič: ali mi daš Rayo?« FVyd, ne govori kakor rmAast paglavec. Ce ti dam Rayo! R»y je ženska, in počasi opažam, da ima tudi svojo lastno glavo. Saj sem ti rekeL, da ženitvii ne nasprotujem. Prigovarjal sem Rayi. A zdaj ne mara nič sKšatu o tebi Prej te je imie-tla čisto radia, Zdau ne več! Kaj morem za to!« »Lahko jo priseliš da me vzame!« je odvrnil Lawson. »Prisiliti Rayo, da stori nekaj, česar noče! To j*, mogoče, naj hi se še tako prizadeval. Pa niti poizkusiti ne mislim. Nič kad pravi zet se mi ne zdiš, FGoyd. Ce bi te Ray rada imeia, bi seveda pmrvoM. Vsi skupaj bi šli odtod, preden se ta prekleta reč —« Pogoltnil je besedo. »Potem ne bi niikoli ničesar zvetkija. In ti bi morda spet postal tatkšen, kakršen si bil, preden te je zahod pokvariti. A to moraš sam dognati z Rayo, in že zdau t; povem, da si iagubrl«. »Zakaj si jo prav za prav poklical semkaj?« je vročekrvno vprašal Lawson. »Zdaj rmi je zmešata' glavo. Dobiti jo moram ali pa umreti! Mar meniš, da se ne hi prijel za uzdo, če bi bila moja žena? Odkar ie tu nismo ničesar več opravili, lclipa se že vznemirja zaradi tega. Ne, Longstreth, noooti je treba aeuati zadevo v red!« »Ziastran Raye lahko takotj napraviva red,« je ■relket! Longstreth in vstal »Pojdrva! Vprašajva ja Potem boš pTecej vedeli, pri čem si«. Šla sta venkaj in pustiia vrata odprta, Duane je zlezel dol, da hi tse odlpočil. Rad bi bil ilLšaU odfeovor gospodične Longistmecbove. A saj si » lahko mislil, kakšen ho. hotel V VEČJEM MESTU SE POD UGODNIMI POGOJI ODDA TRAJNO V NAJEM. PONUDBE A. OSTERBERGER, PTUJ. : E rman «Ar h a r j ŠTVIO ■ I. * Stalna razstava Na|novejši modeli, velika izbira. Zahtevajte ponudbe! E §1 ŽE ALI NAŠ Na našem sejmu najde vsakdo kaj primernega zase ali za svojce. Ogled sejma pa ni obvezen za nakup, ker nikdo Vas ne bo vprašal, kupite kaj ali ne. Cene smo izredno znižali in tako poceni še nikoli nismo bili. Opozarjamo pa, da veljajo te naše sedanie ZNATNO ZNIŽANE CENE SAMO ZA ČASA SEJMA. Vsak popoldan brezplačno kino predstave za otroke SAMO v spremstvu odraslih. KRISPER Stritarjeva ulica. Ljubljana Mestni trg. flfCdcr ogtasu$e ta napreduje! Moja ljuba žena, naša dobra sestra, gospa FLORA NECKERMANN, nas je po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 47. letu danes ob pol 8. uri zjutraj za vedno zapustila. Blagoslovljenje blagopokojnice in prevoz v Velenje bo v sredo, dne 5. februarja ob pol 9. uri zjutraj iz mrtvašnice splošne bolnice v Mariboru, pogreb bo ob 15. uri popoldne na pokopališče Sv. Martina pri Velenju. Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, 6. februarja ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Martina. MARIBOR-VELENJE, dne S. februarja 1936. Hermann Neckermann, soprog; Marija Valenčak, Suzana Loboda, sestri in vsi ostali sorodniki. R A D I O Izvleček iz programov Sreda 5. februarja Ljubljana 12: Iz kraljestva lutk in Škratov (plošče). — 12.45: Vreme, borza. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.05: Kmečki orkestri na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: I. Pravljice (ga. Marija Vera), II. Lisica zvitorepka. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dr. Edo Šlajmer, zdravnik in nar. posten ec (dr. Božidar Lavrič). — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (M. Bravni-čar) ter napoved časa, vreme, paro&la, spored. Beograd 16: Pesmi m orkester. — 16.50: Čelo — 20.25: Zvočna igra. — 21.35: Jazz. Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos opere i* Ljubljane. Praga 19.25: Slovaške pesmi. — 20: Luži-ški skladatelji. — 20.35: Orkestralen koncert. — 21J5: Bergova Lirična suita. Varšava 20: Pevski koncert. — 21: Chopftnore klavirske skladbe. — 23.05: Plesna muzika. Dunaj 12: Sinmf. ork. — 16.10: Lahka g'as. ha. — 17.05: Sodobni avstrij. skladatelji.— 18.55: Prenos Wagnerjeve operete »Tann-hauser«. — 23.25: Jazz. — Berlin 18: Lahka glasba. 20.45: Karneval. 22.20: Orkestralen koncert. — Miinchen 18: Orkestralen in pevski poncert — 20.15: Dekliški večer. — 20.45: S planin in iz gozdov. 22.20: Program po napovedi. — 23: Plesni orkester. — Stnttgart 18: Prenos iz Berlina. — 20.13: Iz Munchena. — 20.45: Orkestralen in zborovski koncert 22.30: Godalni trio. — 24: Nočni koncert resne glasbe. — Rim 16.15: Vokalen m instrumentalen koncert. — 20.35: Prenos opere. SOKOL Sokolsko društvo v Rogaški Slatini bo imelo svojo letno skupščino v četrtek (6. t. m.) pri »Solncu« ob 20. uri Kako je s Sokolstvom v Pragi? Središča in zibelka Sokolstva, zlata Praga, kjer deluje matično društvo Praški Sokol in največje sokolsko društvo na Vinogradih, ima skupno 53 sokolskih edinic, ki pripadajo 5 raznih žu-pam s sedežem v Pragi. Zadn je leto ja bilo v teh edinicah 26.014 članov fri 12.608članic, naraščaja je 2331 moškega in 2535 ženskega ter 9636 moške in 11577 ženske dec 2. Skupno je torej v Pragi 64.709 sokolskih pripadnikov. Nase gledališče DRAMA Sreda 5. februarja Dies irae. Red C. Četrtek 6. februarja Moliere. Red Četrtek, OPERA Sreda 5. februarja Prešmentani grad. Red Sreda. četrtek 6. februarja Ples v Savoju. Red A. Premijera šoStakovičeve opere Lady Mac-beth. Od Janačkove Jenufe dalje nima operni repertoar nobenega dela, ki bi bilo tako močno dramatično in naturalistično napisano kakor je Soštakovičeva Ladv Maebeth. V njej je naslikano Pravo življenje resničnega obeležja in opera mora zapustiti neizbrisne sledove na vsakega poslušalca. Naša opera bo prva v naši kraljevini, ki bo izvedla to zanimive operno delo za katero se ie sedaj poganjajo tudi druge največje opere r EvropL Mariborsko gledališče Sreda, 5. februarja: Zaprta 1 - tjf^;-- ... . .. ••" ■....... , v v ," Tv.f.^v- Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je danes ob 19*30 nenadoma preminula naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra in tašča, gospa anica Stermecfci rojena (Dahic Drago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek ob IS« uri iz hiše žalosti, Gregorčičeva ulica št« S, na mestno pokopališče v Celju« CELJE-BOROVNICA-BERUN, 4« februarja 1936. tftudclf Stermedci, &optogf •Kada JCebi in (Der a dr. Mavranefc, hčerki, JI udap sin, Sreč/e v iJCobi in dr. (DitGo Mavranetc, teta, &£or OCch;, vnuk. CENE MALIM OGLASOM Po 60 por sa besedo, Din 3.— davka z& vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% • : . - a*tovs S Oin. NajmanJO mesek 17 Oln Blagajničarko prikupljive zunanjoeti, vsestransko izobraženo in zgo-rorno, po možnosti s kau-cijo in trg. šolo, starosto od 18-96 let. sprejmem za na:jufak turno in modno trgovino. Ponudbe po motnosti i sliko in znamko za odgovor je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Stejortko«_31P2-1 Trgovskega sotrudnika neti. strok« prvovrstno moč 1 večletno prakso, izložb, »rani. sprejmem k manu-{aikturl ali železnml. Prosta hrana ln stanovanje. Mesečno Din 800 do 1000.-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto na deželi* 2178-1 Natakarico sposobno, iščem. Naslov v vseh poalovalni oah Jutra MVM Frizerko t*v-5Žbano. sprejme boljši salom v Ljubljani. Pismene porudbe na ogl. odd. Jutra pod »l.OOO Din«. ^ 34(70-1 Dekle i dežele ki ima S-^lB.000 Din, dobi Btajno službo in si osdgura todi bodočnost. Pičene ponudbe na ogl. odd. Jutra poč: »Bodočnost«. 3455-1 Gospodinjsko pomočnico n deželi. starejšo moč, vajeno kmečke in meščanske kuhe, ki razume tudi deli na polju in pri živini, sprejmem. Prednost ima rajena gostilne. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 3450-1 Gospodično I icanje-m nemškega jezika za na deželo. iSčeim k d vem fantkom, v starosti 8—JO let. V počtev pridejo samo I daljšo prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Scloobvezni«. 341-58-1 Prodajalko (ca) maaufakturne stroke, proti kavciji, za vodstvo _ trgovine, sprejmem takoj. Po-nndbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kavcija«. Službe išče Vsake beseda SO par; davek Dia, ta dajanje naslova " Din, najmanjši meeek 13 Oin. Damskega pomočnika prvovrstnega ali pomočnico, sprejmemo za plašče in kostume. — Salon »Pariš«, Tyrševa cesta 36. 3456-1 Pošteno dekle Bč-s službo. Zmožna vseh del; je tudi samostojna gospodinja. Ponudbe aa: Fa-nLka Košič, Valvasorjeva koča, Žirovnica. 2n«4-2 Frizerka »pretna v železni, vodni in trajni ondulaciji, išče službe. Cenj. ponudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju pod značko »Spretna frizerka«. 2>4Sl3-2 Potniki Beseda I C in, davek ) Om, rt ilfro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanj*! unese* 17 Din. Trgovski potnik agilen, dobro uveden, išče zastopstvo za kraje: Hrv. primorje. Lika, Dalmacija, Orna gora ter Bosna in Hercegovina, branža tekstilno blago ali moška in damska konfekcija. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 3140-5 1 Posojilo Din 300 tisoč v gotovini iSčem. Nudim knjižbo na prvo mesto na trgovsko hišo v centru mosta, ki je cenjena na Din. 1 milijon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Proč od banke«. 3191-16 Knjižice 100.009 Din Ljudske posojilnice Ljubljana in 85.000 Din Kmetske posojilnice. Ljubljana, kupim. Ponudbe pod »Knjižice« na ogl. odd. Jutra. -2-134-16 Potnika za prodajo opank, sprejmem. Ponudbe je poslati poštno ležeče Stražišče pri Kranju pod 20% provizija. 3474-5 Prodatn Heseda I Oln. Javek 1 Din. ca Cifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši mesek V Oin Blagajno registrirko večjo prodam zelo poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«. <-i58-6 Zložljivo posteljo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3160-6 Preproge Buhara 3.30X2.40, prima, prodam tudi proti knjižici Mestne hranilnice ljubljanske ali katerega drugega zavoda. Vprašati Borič, Maribor. Mlinska 30. 3478-6 mm m s Beseda I Din. iavek J C n. ts lifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj!) enrsek 17 Dl% Tovorni avto Ford typa 1931, prodam po zelo nizki ceni. Povprašati: Cesta 29. oktobra št. 34. (vogal Rimska, Bleivreisova cesta). 3460-10 Avto-limuzino malo,, samo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ugodno«. 3479-10 Ugodna prilika Radi selitve zelo poceni naprodaj: krojaški šivalni stroj, glasovir in radio aparat, kompleten. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2462-20 dCojetici ((ee) Bedita I Din. davek 5 Din. ta Šifro ali dajanje oaslrva 5 Ola Najmanjši «ne?ek 17 Oln. Vajenca m-očneg«,, pridnega in poštenega ,sprejmem v pekarsko obrt. Nastop takoj. — Parna pekama Jos. Lavtl-žar v Kranjski gori. zm-u Beseda t Din. Iavek 3 Din ta lifro ali dajanje naslova 1 Dia Najmanjši mesek 17 Din- Zlatnino kupuje po najvišji oerai Jos. Goldstein, optik, Ljubljana, Pod Trančo 1. 34/15-7 Kapital ;?.*eJa I Ola davek ' Dta n ilfro ali dajanje ^aslovs Din Najmanjši mesek 17 Din Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslov anjol Priložite znamko! Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 39-16 Kompanjona I 00—100.000 Din, išče staro, vpeljano, rentabilno podjetje v sadjerodnam kraju. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Brez dolga«. 3464-16 G. Tb, Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko Drugo Jutro je kapitan Kozostrelec prirediti brezplačno hitroprstniško predstavo. Bral je bil, da gre taka reč Indijancem Jako do živega in da te Imajo potem za čarodeja. Že prva točka Je bila imenitna: kapitan Je vzel ve lik nož in si ga do polovice zasadil v laket, ne da bi se mu bila prelita le ka-plja krvi. Da, še muzal se ie pri tem! Hranilno vlogo Ljubljanske kreditne Din 20.000, prodam najboljšemu ponudniku proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri knjižice«. 2447-16 Hranilna knjižica z vsoto Din 180.000 Kmetske hranilnice ljubljanske, naprodaj. Ponudniki naj se javijo pod šifro »Hranilna knji«a na ogl. odd. Jutra. 2471-16 Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubi jan ske 58.000, naprodaj. Takojšnje plačilo. Naslov v vseh pi , .rab Jutra. 347M6 Kredit na hranilne knjižice preskrbuje in daje brezplačna ptjasnila pri frodaji in na-k^p-i 'st:'i A.ojzij Planin-šek trg ag. bančnih po slov, Ljubljana. Beethovnova 14/1. 3475-16 Družabnika (co) s kapitalom od 10—15.000 Din. iščem za že vpeljano trafiko. Eventualno s*> proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 3467-16 Vojno škodo (Ratno šteto) in druge vrednostne papirje kupuje in prodaja najugodneje trg. a gen tura bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana. Beethovnova M/I. 2296-16 v mm Beseda 1 Din. davek 3 Din. » Slfro al' dalanie nasl va 5 Din NajmanjSI mesek 17 Din Zobno prakso zamenjam v večjem indu-strijskpm in letoviškem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zobna praksa«. 2-459-17 SSSFSBSSTBSBFtS^M Beseda t Din davek 3 Din ta ilfro ali dalanje naslova 5 Oln NajmanfSt inesek 17 Oln Lokal z vhodom iz ulice, oddam. Informacije- Tavčarjeva 3. 34148-10 Beseda I Din. Iavek 3 Din. ta ilfro ali dajanje naslova 3 Ola Najmanjši znesek 17 Din Kupim parcelo v bližini kavarne Majcen, Bežigrad. Pi&mc-ne ponudbe aa ogl. odd. Jutra ood Šifro »Hitro«. 3179-20 Enonadstropna vila takoj naprodaj le za gotovino in prevzem hipoteke, po zelo zmerni ceni. Ljubljana, Mosite, Prešernova ulica 16. 2461-30 Parcelo na Mirju cea 500 kv. m po 340 Din prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3466-20 Stanovanje Beseda I Dta davek i Din. ta ilfro ali dajanje naslova 3 Din NajmaniSI cnes»k 17 Din V vili na Vrtači oddam s 1. majem sta novanje 3 lfjpth soln fcnlh sob z vsem komfort om. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2266-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, poselsko sobo. veliko predsobo, elektriko, plinom, oddam t februarjem. — Naslov pri hišniku Dvorakora «1. 8. 1067-31 Trisobno stanovanje x vsem kooifortam, oddam za maj odraslim. Cimper-manova S, Prule. »194-01 Sončno stanovanje moderno, obstoječe ia S sob, verande in vseh - pritiklin, t uporabo vrta, v pritličju vile, tik Tivolija, takoj oddam. Knafljeva 18. Vprašati ietiotam v H. nadstropju. 8486^31 Stanovanje sobe in kuhinje, takoj oddam mirni stranki. Naslov v vsen po*lo ainicah Jutra. 3400-31 Enosob. stanovanje eveot opremljeno, oddam 1 osebi. Naslov v vseb po slovalnicah Jutra. * • 3491 ?l Zakaj bolijo kurja očesa? Kurja očesa so kakor trn, ki te s svojim ostrim in trdim koncem zaboden v nežno meso Vašega nožnega prsta. Čevlji tiščiio kakor nož ostri konec kurega očesa na občutljive živce. Živci prenašajo strašno bolečino k mozgu, tako da postane živli-~n;e trpljenje, hoia pa prava muka. Kako se odpravijo bolečine ? Dajte svoje uboge, ^.mučene noge v toplo vodo, kateri ste pridali toliko Saltrat Ro-della, da ie dobila videz mleka. Kisik «.e osvobodi in dova a zdravilne soli v vneto kožno tkivo. Kurja očesa iti ožul;ena koža se omehčajo, bolečine pa naenkrat prenehajo. Prav dobro se boste počutili m ho>a Vam bo pravi užitek. Kako se odpravijo kurja očesa? Napravite tako skozi tri dni. Saltrat Ro-dell omehča kurja očesa in žulje do korenin, da iih lahko brez bolečine odstranite s prsti. Otekline prenehajo, žulji oa izgine;o da lahko nosite za celo številko manjše čevlje. To dokazujejo mnoga prostovoljna priznanja, ki >ih dobivamo od v*<»h stran" Uspeh Saltrat Rodella je gotov. Po neznatni ceni je naprodaj v vsak: lekarni. Dvosob. stanovanje lepo, oddam marca za 340 Din Predovičeva ul. 1(1/1. 3487-31 Dvosob- stanovanje oddam. Gerbičeva 28, Kole-zija. 3403-31 Stanovanja Besedi. ) Din. javek ' Dir is lifro ali daianje -.aslnva Oln Naimanili snesek 17 Oln Dvosob. stanovanje solnčno, išče za 1. maj stranka brez otrok. Prednost imajo stanovanja s plinom. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dober najemnik«. 3103-31a Stanovanje za 2 odrasli osebi, ne drago, 1- ali 2-sobno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. marec«. 3488-23 Sobo odda Beseda I Din Iavek 3 Dii. a Ilfro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjši mesek 17 Dia Opremljeno sobo veliko, solnčno oddam s februarjem. Drenikova 38. I. nad. 3181-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, takoj oddam. N%slcv * vseh poslovalnica!) Jutra. 3403-23 Sobico s štedilnikom, odda-m in sprejmem sostanovalko. Nasl >v v vsen poslovalnicah Tutrs. 2489-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddaim. Barvarska steza 6. 3492-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/H., levo. 3458-33 Opremljeno sobo oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3468-28 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini Tabora ali sv. Petra, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«. 34S4-3Sa Sobo separirano, išče gospod s 16. februarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lej^o«. 3460-23a Sobo s posebnim vhodom, iščem s 16. februarjem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik' 100«. 3J52-33a 'U' i Vsak« Oesedc 1 Din; d:, vek > Oin >* lifro 3 dajanje aaslova S Dia naimanU- mesek 2(1 "Nn Potom dopisovanja se lahko naučite nemški, francoski, angleški, italijanski v 4—6 mesecih, a stenografijo v 2 mesecih. Predavanja v latinici. Mesečno samo 30 Din. Prospekti in poskusna preda vanja brezplačno. Dopisna škola stranih (tujih) jezika »Perfekt«, Beograd, Kralja Aleksandra 10. 3400-24 Vsaka beseda 2 Oln; davek . Dia te lifro ali dajanje aaslova 5 Din. oajmanjSl mesek 20 Din Trgovec 25 let star, pošten, Inteligenten in prijazen, trgovina v hiši staršev v južni Sloveniji, govori nemški, slovenski in snbohrvatski jezik, se hoče takoj ož^iti s pošteno in bogato domoljubno gospodično z dežele, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe s fotografijo na ogl. oddelek Jutra pod »Ideal«. 346(1-35 KLJUČ SVETA ZA VAS JE Typa 944 A Din 120 — mesečno. Tjrpa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi Imeni postaj. Cena .... Din 1995.— na obroke naplavilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PHILIPS PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA-NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Ženidbe radi traži poznanstvo oficir u penziji, dobro situiran, sa boljom osobom, starom 87 do 44 god. Ozbiljne pnnude slati na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 2446-35 Iniormdcije 3?seda 1 Din. Iavek 3 Dlo ca iifrn ali dajanje naslova Din Na)man|4i mesek 17 Din Preklic Podpisani preklicujem za neresnično, kar em govoril o g. Vodušku in njegovi plesalki. Viljem Kovač. 3448-31 Seseda i Oln davek 1 Otn ta ilfro nll dajanje aslova i )ln NaimaniSl m>- »k 17 Din PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, ženako, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Origmal Kosmos 2 paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m aa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnlco ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakova cesta L. Telefon 2 ® § 1 PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMl Dolenjska cesta Tekstilni mojster ki zna delati in montirati statve (šaft, žakart in pUs na pik), dobi mesto v industriji takoj proti dobri plači. — Ponudbe na A. FINZI industrijalec, SOMBOR, Bačka. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Maksa Repse črkostavca v pokoja in meščana ljubljanskega, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. predstavnikom tiskarne in stanovskim tovarišem, pevskemu zboru Grafike, nadalje vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 8. februarja t. 1. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, 7. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Državna razredna NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA V RAZREDNI LOTERIJI v Jugoslaviji Samo pri B a tli p za Din 160 za vse 31. kolo lahko dobite udeležnieo za skupno igranje na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. Vsega 300 celih. TO SKUPNO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA POD K. L. BR. 16900 OD 8. NOV. 1935. L. A VSE TE SREČKE SO DEPONIRANE PRI DRŽ. RAZ. LOTERIJL Ako pošljete po pošti 160.— Din, boste dobili udeležnico s številkami, a pravico na vse dobitke imate od H. razreda dalje, brez ozira, kdaj ste plačali udeležnino. Vplačila pošljite na ček. rač. Pošt. šted. br. 57062 KONSTANTINU L. JEŠIČU - BATLIJI Beograd, Palata Zanatskl dam Poštni pred. 152 — Cek. položnice lahko dobite pri vsald pošti. OPOZORILO! Oglas, ki ga je pod gornjim naslovom objavila banka A. Rein i drug v nekoliko večjih dnevnikih, se ne nanaša na mojo prodajalno. Ta oglas ima za cilj, da napravi med zainteresiranimi meščani zmešnjave, meni pa da napravi škodo. Ako so g. Rein in drug hoteli jugoslovenskemu narodu povedati čisto resnico, tedaj bi morali objaviti tole: Izdanje 2000 udeležnic na večje število srečk (300 celih) v tekočem 31. kolu, je upravni odbor Drž. raz. loterije s svojim odlokom K. L. Br. 16.900 od 8. nov. 1935. 1. odobril za vso Jugoslavijo samo g. KONSTANTINU L. JEŠICU — BATLIJI iz Beograda (§ 35. toč. 5. zak.). O tem je državna raz. loterija obvestila vse kolektorske prodajalne in tudi g. Reina in druga. Igralci, ki že imajo udeležnice, so videli, da je drž. raz. loterija vsako udeležnico taksirala in potrdila s svojim žigom. KONSTANTIN L. JEŠIČ — BATLIJA Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in kupcu. □□EBIDEE Tragično je preminula naša nad vse ljnb-liena in nepozabna edina hčerka v 21. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob 4. tiri popoldne iz Vilharjeve ulice — Pokopališke ceste 10/I, k Sv. Križu. Neutolažljivi starši ŠKUFCA JANKO, učitelj v p., ANICA, mati, SAŠA, bratec. f, :■ - 4 - »i - '-> -;-- i-u. -; :•: v->Vr \ ZAHVALA Vsem Vam blagosrčnim, ki ste moji rajni nepozabni soprogi, gospe Justini Požar roj. Tome izkazali kakršnokoli ljubeznivost, ki ste jo obiskovali v bolezni in ji lajšali trpljenje, posebno g. županu dr. Adlešiču in gospe soprogi, g. lekarnarju Ustarju in gospe soprogi, g. dr. L Hoglerju za večletno požrtvovalno zdravniško pomoč in g. dr. p. Romanu za večkratno previden je; dalje vsem Vam, ki ste obsuli njeno krsto z obilnim krasnim cvetjem in dragocenimi venci ter njo, v celem življenju tako skromno ženo, v tako nepričakovano velikem sprevodu spremili na njeni zadnji poti; naposled pa še prav posebno vsem Vam blagosrčnim, ki ste mene v moji osamelosti potolažili z neštetimi ustnimi in često uprav ginljivimi pismenimi zrazi sočutja: izrekam tem potom, ker mi posamič tega ni mogoče storiti, svojo globoko, naj-prisrčnejšo zahvalo. Bog povrni! Ljubljana, dne 4. februarja 1936. Dr. Lovro Požar, vlad. svetnik in gimnaz. direktor v p. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja ra konzorcij »Jntra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarta Fran c Jezeršek. — Za inaeratnl de) je odgovoren Aloja Novak. — Vsi a Ldubttam