IMištuo In uprasnlštuo:
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ral dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. j 13.
Št. 140.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 7. decembra 1910.
HarDčnina listu:
Celo leto................12 h
Pol leta.....................6	K
Četrt leta .............. 3	K
Mesečno.................. j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali ozimnila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik 11.
Trideset let dela.
Praga, 6. dec.
Dne 5, grudna 1910 je minilo 30 let, kar je bila ustanovljena Češka Šolska Matica. 30 let že stoji na braniku češkega naroda in mu rešuje najdražje blago kar ga ima — njegovo mladino. Da doseže ta namen, ustanavlja, vzdržuje in podpira v avstrijskih deželah šole in Šolske vrtce s češkim učnim jezikom, zlasti v takih občinah, kjer ni mogoče doseči ustanovitve Šole ali šolskega vrtca za češke otroke izjavnih sredstev, Tako se glasi par, 1 njenih pravil.
Tekom 29 'M je izdala v ta namen ogromno svoto 14,403.828 K, prejela pa je 14,910,801 K. Prvo leto so znašali njeni dohodki 139.049 K, 29u leto pa K 1,402,210. Prvo leto je izdala za šolstvo 17.259 K. 29, leto pa 68Ö.563 K, Proračun za leto 1910 izkazuje K 1,567,800 stroškov. Koncem leta 1909 je vzdrževala 69 ljudskih šol z 8,442 otroci, in .58 šolskih vrtcev s 4.716 otroci, skupaj torej 13,158 otrok1. Koncem 1. 1908 je bilo n!a vseh matičinih šolah 11,687 otrok, Ce bi pa hotela Češka Šolska Matica postaviti češke, ljudske šole v vseh tistih krajih, kjer jih ni, dasi bi morale biti, bilo bi treba vsaj 18 milijonov kron in 7 milijonov kron na vsakoletno vzdrževanje. In to že, če se šteje po uradni statistiki. Samo na Češkem je čez 30 tisoč otrok, ki morajo hoditi v nemško Šolo, ker ni tam češke,
Odkod to? Posledica je to neugodnih gospodarskih razmer na južnem Češkem. Na Češkem prebiva na enem kvadr. km povprečno 122 oseb, ali v krum-lovskem okraju na južnem Češkem jih je na primer samo 56. In še ti se ne morejo doma preživiti, ampak se izseljujejo v industrijske kraje, na primer na Dunaj ali na severno Češko. Izmed 16 južnočeških o-krajev raste število prebivalstva samo v eeško-budje-viškem, v vseh drugih pada, Glavni vzrok je pač to, da se nahaja nad 40% in sicer najboljše zemlje v rokah malega števila veleposestnikov. Edini knez Schwarzenberg ima 156,880 ha zemlje, to je samo za
41,000	ha manj, kot vsi južnoče.ški kmetje in kmetiči! Najprej so se selili južnočeški kmetje v Ameriko, ko pa se je pred 50 leti začela razvijati na severnem Češkem velika industrija in rudarstvo, se je obrnil tok tja. Nemška industrija na severnem Češkem je torej plod čeških žuljev, v zahvalo pa hočejo nemški kapitalisti češke delavce ponemčiti. Tem trpinom hiti na pomoč Češka Šolska Matica, ali Še dolgo ni goto-
va s svojim delom in njeni ogromni prejemki še vedno ne zadostujejo.
Boj za mladino je zavzel dandanes silno široke dimenzije. Kajti, če rešimo danes 100 otrok, je to čez 20 do 30 let že 400 ljudi ! Zlato se ne čudimo več* če čitamo v časopisih, da so zahtevali Nemci za božičnico na poštornski šoli kar 42,000 K,
Češka Šolska Matica je tekom svojega 301 etnega obstoja ustanovila 100 ljudskih šol, 70 Šolskih vrtcev, 10 srednjih šol in 1 trgovsko strokovno šolo. Rešila je Vi milijona češke dece; torej vidimo, koliko duševnega in nravnega kapitala je ohranila češkemu narodu. S tega stališča moramo ceniti delo Češke Šolske Matice!
Govor poslanca dr. Versto vleka.
(v drl. zbornici dne 8. t. m).
Govoriti hočem še o nečem drugem. Ministrski predsednik je v svojem govoru štajerski deželni zbor popolnoma ignoriral. Govoril je sicer o češkem in ga-liškem deželnem zboru in o spravnih pogajanjih, ker je hotel privabiti k sebi dotične stranke. Na Češko je vrgel nekaj cukerčkov, da bi napravil te politike voljne vstopiti v njegov kabineti Govor ministrskega predsednika je za nas Slovence za bližnjo bodočnost velike važnosti; mi si moramo vzeti ta govor kot ne-« kakšno merilo glede na naše stališče napram sedanji vladi. Vse deželne zbore je ministrski predsednik o-menjaJ, edino štajerskega ne. Iz tega sklepam, da ali baron Bienerth o deželnem zboru ni poučen, ali pa ne računa, oziroma noče računati z obstrukcijo Slovencev v štajerskem deželtnem zboru.
Zastopnik] slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem smo bili siti nemške hegemonije in smo prisiljeni morali zgrabiti za obrambno orožje obstrukcije v deželnem zboru. (Medklici.) Malo še morate potrpeti, gospodje! Jaz hočem omeniti le nekatere točke obstrukcije, in sicer zategadelj da bo gospod ministrski predsednik o razmerah bolje poučen, kot je bil dosedaj.
Nemška svobodomiselna večina nam ne pripusti nobenih naših pravic ter nas skuš,a tudi v gospodarskem razvoju zavirati. Z majoriziranjem nas ta večina niti najmanj ni pripustila udeleževati se delovanju deželnega zbora. Nasprotno; večina nam je po
Iz uredniške listnice.
(Če,ki spisal J. Neruda.)
(Dalje.)
IV.
7, prosinca.
Dragi prijatelj!
Premislite si mojo jezo, ko se je začelo po celem našem mestecu naglo kričati: „Leseverein! Leseverein ! “ in ko je pri tem „Lesevereinu“ tudi osta-
lo.	Vzame se torej za celo mesto od vsakega lista en iztis in vsi čitajo vse. Mislim, da je to smrt za gospode izdajatelje časopisov vsak tak „Leseverein“, toda kako odpomoči!
Pri tej priložnosti pošiljam Vam eno pesem in Vas prosim, da je ne obsodite takoj, ko jo prvič pre-čitate, kajti moj slog je docela drugačen kot ^ skoraj vseh novejšjih, pesnikov: jaz se trudim, da pišem naravno, gladko in v narodnem duhu. In tega mogoče sedanji pesniki niti ne priznajo za češko pesem. Tem se delo, ki ni do dobra zvito, tako da ga Staročehi niti ne razumejo, sploh nič ne dopade. Jaz pa drugače ne pišem ; pokazalo se bo, kdo globlje misli.
Zakaj pa so Celakovski in Erben dali Cehom tako mojstrske vzore. In njih stopinjam hočem in bodem sledil. Ko pa dosežem enako popolnost, rečem si: „Fant, dober si!“ Za kar si se trudil, to imaš; sedaj pa delaj lešeift! “ — in pojdem k Abrahamu.
A Še enkrat moram pripomniti, da mi ne gre zato, da pridejo moja dela med svet,. temveč zato, da bi bila dobra!
Spoznate torej to pesem za dobro, če se Vam dopade in jo priobčite v prihodnji Številki^ smete pričakovati novo pesem, Ki pa nastopi pod mojim lastnim
imenom pot v svet in katere se mi ne bo treba sramovati.
Kar se tiče moje onkratne pfešiljatve v predvče-rajšnem pismu, opozarjam Vas posebno na ,„Matička“ in na „TatiČka“, pa „Certika“, na teh Vam ni treba preveč piliti in dopadle bodo, za to sem Vam porok.
Toda dovoljujem Vam tudi, da je predelate po svojem okusu, Če tudi ne ostane kamen na kamnu, kar si v bodočih pošiljatvah izrecno pridržujem.
V kratkem Vam pošljem v pregled nekatere pesmi iz svoje „Kitice“, ki jo mislim čez 10 let v lastni založbi izdati, To so narodne pesmi, zbrane na moravskih gorah.
Kar se proze tiče, ta je Je za mene, kajti v prozi pišem povesti, da jih, ko pride trenutek pesniškega ustvarjanja, prelijem v novele in balade. Saj mi \e že rekel profesor K , . . eh, da naj ne pišem proze, ker bi bilo škoda mojega bogatstva v rimah, mojega narodnega sloga, in tega se držim.
Za enkrat z Bogom!
Ne pozabite na svojega, Vam udanega prijatelja	J. Strnadka.
V.
7. prosinca.
Slavni urednik!
Vi ste izbirati, izbrali ste srečno. Mislila sem sicer, da natisnete moje pesmi po vrsti; Vi ste seg-nili s smelo roko v sredino mojih .plodov in podali ste svojim čitateljem meni najljubšo, iz srca vzniklo pesem z duhovitim naslovom: „Moji vzdihi.“
Da, moje vzdihe ste razumeli, Vi Don Juan, Vi nagajivec!
Oprostite mi moje sitnarije in osvetlite mi, kako se jo to zgodilo, da ste od sedemnajstih kitic o-stali le prvi dve. Se morda niste niti zmenili, da je na drugi strani in na sledečih nadaljevanje?
To mi morate razložiti jutri (zakaj še niste prišli k meni, Vi porednež!), kajti na jutri Vas vabim
svojih fanatičnih zastopnikih, ki vzgajajo spodnještajersko renegatsko zalego, hotela vzeti še tiste pravice na Šolskem polju, ki nam jih je pred desetletji v malem obsegu milostno naklonila liberalna era.
Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru ni bila mogoče izraz momentanega razburjenja radi iri-volnega postopanja večine, ampak obstrukcija je izbruhnila radi nevolje slovenskega ljudstva, ki noče« več hlapčevati in se zadovoljiti z drobtinicami,, ki bi mu jih delile druge stranke.
Slovensko ljudstvo je zelo nadarjeno, je dovolj zrelo, v svojih zadevah, tako v šolskih vprašanjih, narodnih in kulturnih jzadačah samo odločevati in svoje zadeve samo upravljati.
Da je v Štajerskem deželnem zboru prišlo tako daleč, je kriva tudi naša vlada, kajti ravno vlada je s svojimi državnimi organi ustvarila sedanje nev-zdržljive razmere.
Ona je s krivicami, s katerimi nastopajo njeni organi proti Slovencem, pospeševala prodiranje nemških nacionalcev in je na ta način njih delo krepila.
V ministrskem svetu sedi ekscelenca grof Stiirgkh, ki je tudi član štajerskega deželnega zbora in sicer ud stranke veleposestnikov (medklici), ki pa pravzaprav nimajo pravice imeti sedeže in glasove v zbornici, in eksc, grof Stiirgkh je tudi sokriv situacije, v kateri se nahajamo sedaj mi v Štajerskem deželnem zboru. Že v začetku zasedanja štajerskega deželnega zbora se je z združitvijo veleposestnikov z nemško svobodomiselno zvezo ustvarila situacija, potom katere je bilo delo v deželnem zboru zapečateno. Z podporo od strani stranke veleposestnikov je dobila nemško-svobodomiselna zveza največ poguma, nastopati proti interesom slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem. (Živahni medklici.)
Jaz hočem pri tej priliki opozoriti na stari pregovor, da je nehvaležnost plačilo sveta in pripomnim, da je ekscelenca, grof Stiirgkh sedaj najbolj deležen te zahvale od strani nemškonacionalne stranke, ko prinaša o njem „Grazer Tagblatt“ lepe uvodne članke pod stalnim naslovom: ,,jCrm štajerski grof.“ (Medklici.)
Skušalo se je, našo obstrukcijo v štajerskem dežel h em zboru primerjati z obstrukci.o v Pragi in na ta način našo obstrukcijo oslabiti. Spodnještajerski renegati so to primero spravili v javnost z namenom, da bi zakrili krivice, M se gode nam Slovencem v deželnem zboru. Jaz pa, slavna gospoda, samo
k sebi in razgovoriva se o tem in drugem, če bi morda ne bilo bolje priobčiti moje pesmi nakenkrat.
Ob četrti uri bodem sama, nikdo naju ne bo motil v razgovarjanju, govorila bova lahko o svojih idealih, pesnik in pesnikinja, pravi „«cafe spirituel.“ Obiščite gotovo svojo Vas pričakujočo
Prokopko Povltavsko, v Široki ulici št. 570,
VI.
7, prosinca.
Gospod urednik!
Pošiljam tukaj znanstven članek „O ptičjih jaj-cah.“ Za temelj vzel sem nemški članek v „Pfennig-magazinu“ iz leta 1842 objavljen; v resnici sem ga na mnogih mestih moral doslovno prevesti. Ono o kurjih jajcah je popolnoma priginalno. Želite li daljši znanstven člaaek, napišem Vam ga; do pesnikb-vanja še nisem prišel.
Vaš udani
L. K. Brusek, učenec I, nižje realke na Horah Kut.
VII.
20. prosinca.
Dragi prijatelj !
V resnici sem mislil, da si vzamete malo časa in pregledate to Vam poslano pesem, na koji mi toliko zaleži, kakor sem Vam že prvič pisal. Toda niti se ne čudim, da se to ni zgodilo, niti Vam tega ne zamerim, kajti lahko si predstavljam, kako težavna stvar je, preiskovati take začetniške plode, navajati njih slabe strani in neenakomernosti.
Zato sem se vrgel sam na delo, — pilil sem sam in tukaj Vam pošiljam torej isto pesem, po mojem mnenju bolj dostojno vsled tega, ker sem surove besedice („gnjat, vlaöti, družinčat“, iz pesmi izbacnil, čeprav bi morda bile pri strastni ženski dovoljene. Toda, kaj si pa sploh novinec sme dovoliti? — Ničesar!	i
(Dalje prihodnjič.)
lahko konstatiram, da bi spodnještajerski Slovenci bili veseli in bi se srečne čutili, da. bili bi najmir-nejši in najbolj marljivi delavci v štajerskem deželnem zboru, če bi imeli le eno desetino pravic, ki jih imajo Nemci na Češkem. (Pritrjevanje.)
Ce se nam dajo te pravice, opustimo takoj obstrukcijo. Mislim, da je s tem dovolj povedano in tudi naše stališče v štajerskem deželnem zboru zadostno karakterizirano. Predaleč bi prišli, če bi hotel gospode, ki jim razmere v štajerskem deželnem zboru niso znane, o tem natanko poučiti; navesti hočem le nekatere točke, da boste imeli vsaj nekak pojm o teb razmerah.
Konstatiram, da je med 500 ali 600 deželnimi u-radniki samo 6 slovenskih (Čujte! Čujte!), in še ti so po večini potovalni učitelji, kateri morajo biti nastavljeni, ker morajo slovenskemu ljudstvu predavati v slovenščini.
V	mnogih bolnišnicah, specielno v spodnještajerskih, nimamo nastavljenega niti enega zdravnika, ki bi se zamogel vsaj približno pogovoriti z bolniki v slovenščini (Čujte! čujte!), in ne dopusti se, da bi kak slovenski zdravnik vstopil v te bolnišnice. (Čujte, čujte!)
Od 23 ali 25 meščanskih Šol nimamo Slovenci ne ene. (Čujte! čujte!)
Posamezni nemški deželni odborniki so ustvarili v svojih resortih mesta, ki se smejo smatrati za sinekure, in sicer za ljudi, ki delujejo v nemškonaei-onalnem smislu na Spodnjem Štajerskem. (čujte! čujte!)
V	gospodarskem oziru se upošteva samo Srednje in Zgornje-Stajersko. Potem še le pride na vrsto Spodnji Stajer, (Medklici.)
Takega ravnanja se vendar ne moremo Še nadalje dovoliti in zato smo segli po obstrukciji, posebno še, ker nam je hotela vsiliti večina, šolsko postavo temelječo ija liberalni, nemško-svobodomiseJni podlagi. In ako misli vlada, da se bo obstrukcija tako kmalu končala, potem se moti. Mi zastopniki spodnještajerskega slovenskega ljudstva smo dobili od svojih volilcev direktivo, ne prej prenehati z obstrukcijo, dokler se ne ugodi opravičenim našim zahtevam na polju šolstva, kjer hočemo delitev deželnega Šolskega sveta v nemško in slovensko sekcijo, in se ne osnuje deželni kulturni svet za Spodnji Stajer,
Gospoda, naj zadostujejo (Poslanec Marckhl: Trditve!) ta dejstva, in preidem na zadeve, ki se tičejo v prvi vrsti vlade. Tu bo imel potem kolega Marckhl zopet priliko priti s svojimi znan,mi popravki, če se bom bavil nekoliko z razmerami pri spodnještajerskih sodiščih.	(Konec prih.)
Politični pregled.
PGslanec dr. Šušteršič o enotnem Češkem klubu in o Slovanski Uniji.
„Slovenec“ od dne 5, decembra ima sledečo
vest:
Poslanec dr. Šušteršič se je izjavil nasproti na-.šemu uredniku o položaju:
„iNikakor se ne strijnjam ,s tistimi jugoslovanskimi krogi, ki se boje in ki sodijo, da se oslabi z ustanovitvijo enotnega češkega kluba stališče Jugoslovanov v državnem zboru. Enotni češki klub ojači Češko politiko, kar se pa v nobenem slučaju ne more •tako tolmačiti, da bi se s tem oslabila jugoslovanska politika, ker bi morala obstajati med češkimi in jugoslovanskimi koristmi taka nasprotja, da bi bila vsaka skupna češko-jugoslovanska politika enostavno nemogoča. Za svojo osebo pa smatram politično solidarnost koristi med Cehi in 'Jugoslovani kot politično dogmo, zato pa tudi smatram okrepljenje češke politike ravno tako kot okrepitev jugoslovanske politike, kakor mora koristiti vsako ojacenje jugoslovanske politike tudi češki politiki. To je naravna posledica politične skupnosti koristi obeh narodov, zato sem tudi od vsega početka skupnost čeških strank v enotnem češkem klubu z veseljem pozdravljal), na drugi sirarni sem pa globoko obžaloval, če se je začasno v naši javnosti drugače sodilo in to na ne posebno takten način izrabljalo.	j
Obstoj „Slovanske Unije“ se z ustanovitvijo skupnega češjcega kluba ne le ne tangira, marveč se mora upati, da se z njo zelo ojači vpliv Slovanske Unije. Skupni češki klub je z ozirom na to vprašanje že napravil važne sklepe, po katerih naj se zelo umestno preosnuje Slovanska Unija, Preosnova. se bo najbrž v najkrajšem času samoobsebi umevno popolnoma po sklepih češkega kluba izvedla. Krepkejša organizacija bo Šele omogočila Slovanski Uniji tisto akcijsko zmožnost, ki je žal dosedaj ni imela.
Zadnje izpremembe v jugoslovanski državnozborski delegaciji bodo bistveno pripomogle, da se rešitev problema olajša.“
Državni zbor.
Dunaj, 6, dec.
Danes se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Govorili so poslanci:	Straucher
(žid), Conci (Italijan), Spinčič (Hrvati), Schoiswohl (krščanski socialec). Posebno ostro je govoril grof Sternberg, ki je napadal Bienerthovo vlado. Govoril je tudi Marckhl, ki pa je ponavljal le stare vsenem-ške fraze in se je brezuspešno trudil zavrniti dr. Verstovšekove obsodbe, nadalje Biankini, Schmied, Goli in načelnik češkega kluba dr. Fiedler. Povdar-jal je, da. je stališče češkega kluba slej kot prej na-
pram Bienerthovemu kabinetu opoziclonelno, ker Cehi nimajo vzroka svoje stališče spremeniti, če bi se tudi zastopnike Čehov vpoklicalo v kabinet, bi to njih stališča ne predrugačilo, Prijemal je vlado, ker pri spravnih konferencah v Pragi ni storila svoje dolžnosti. Govornik konča, da bode njegova, stranka glasovala proti proračunskemu provizoriju.
Načelnik Poljskega kluba dr. Glombinski je ostro kritikoval postopanje Bienertha., Bilinskega in Weisskirehnerja pri vprašanju vodnih cest ter pov-darjal žalostne posledice narodnostnih sporov.
Za Glombinskim je jel govoriti mladočeški poslanec Hrasky, Med njegovim govorom je prišlo ob /111, uri po noči v zbornici do burnega prizora, Vstal je namreč poslanec Kalina ter s tevtonskim gla-som zaklical, da je sramota in škandal, da mora poslanska zbornica še v tako poznem času zborovati, do-čim so se gospodje ministri že komodno zakopali v svoje mehke pernice. V zbornici je nastal velikanski Šunder in poslanci so kar vprek klicali, da naj predsednik zaključi sejo. Ko se je hrup nekoliko polegel, je predsednik dr. Pattai izjavil, 'da ne bo v smislu sklepa klubovih načelnikov seje preje zaključil, dokler nista še dogovorila poslanec Hrasky in Še en drag govornik. Še-le ko je poslanec Hrasky izrečno zahteval, naj se seja zaključi, češ,, da je tako utrujen, da ne more nadaljevati, je predsednik Pattai sejo prekinil s pripombo, da se bo ista nadaljevala jutri.
Seja klubovih načelnikov«
Dne 6. dec. popoldne je bila seja načelnikov posameznih klubov, na kateri se je sklepalo o programu za plenarno sejo do 22. dec. Sklenilo se je. da se ima jutri končati proračunska debata. V seji v petek in soboto so bo vršilo prvo čitanje bančne predloge, v pondeljek bo imel sejo proračunski odsek, v torek pride na vrsto predloga o reformi državnozborskega poslovnika, v sredo in četrtek se vrši drugo čitanje proračuna, ,v petek bo razprava o trgovinski pogodbi, sklenjeno med Avstro-Ogrsko in Srbijo, v soboto pa pride končno na dnevni red druge čitanje bančne predloge.
Vseučiliško vprašanje.
Listi poročajo:	Jugoslovanski vseučiliški klub
je imel dne 6« dec. ob 6. uri popoldne pod predsedstvom poslanca Povšeta sejo, v kateri je referira! dr. Šušteršič o konferenci, ki so jo imeli on, dr. Korošec in Ploj z ministrskim predsednikom baronom Biener-thom in naučnim ministrom grofom Stiirgkhom. Stavil se je nato predlog, naj se sprejme kompromisni predlog ministrskega predsednika, ki nasvetuje, naj se italijansko vseučiliško vprašanje izroči pododseku proračunskega odseka, obstoječemu iz 12 članov, Ta predlog je bil sprejet. Za zastopnika Jugoslovanov v •tem odseku je bil določen dr, Korošec. Nadalje se je sklepalo o taktiki, glede nadaljnega postopanja. Sklenilo se je, da se ima o sklepih glede taktičnega postopanja varovati najstrožjo tajnost.
Tržaška iredenta
pred sodiščem. Dne o. dec. se je pred graškim porotnim sodiščem začela zanimiva porotna obravnava proti 13 laškim iredentistom iz Primorja, Obtoženi pripadajo večinoma tržaški ^inteligenci“ in so obtoženi, da so nabirali v Trstu in Primorju prostovoljce, kateri bi se v slučaju vojske med Avstrijo in Italijo združili z italijanskimi Četami iz kraljestva, popre] pa že pripravljali teren za iredentistične namene v Avstriji. Obtožnica se je raztegnila tudi na prestopek radi razžaljenja Veličanstva. Obravnava traja več dni ter se iz nje spozna, kako je dosedaj vlada mirno gledala širitev iredente v Trstu.
Belokranjska železnica.
Politični obhod za belokranjsko železnico, ki ga je nujno naročilo c. kr. železniško ministrstvo kranjski deželni vladi, bo, kakor čujemo, v kratkem razpisan in se bo vršil sredi meseca januarja.
Velik ogrski škandal.
Pod naslovom „Izginoli Kosutov denar“ prinaša „Neuer Pester Lloyd“ od dne 5. dec, članek, v katerem navaja sledeče:
Pred 16 leti, ko je umrl Ludovik Kossuth, se je nameravalo pokriti pogrebne stroške z dohodki prostovoljnih prispevkov. Zaradi tega se je pričelo nabirati prispevke. V treh dneh je bilo nabranega 165 tisoč kron. S to svoto je odpotoval član komisije za prireditev pogreba Ludovika Kossutha Karel Ödvö v Turin. Ko je dospel v Turin, ga je dohitela vest, da se izvrši Kossuthov pogreb na državne stroške. In vsled tega se ta iz prostovoljnih prispevkov nabrana svota ni porabila za pogreb, kljub temu pa še do danes ni bil položen o tem noben račun, kam je denar izginil. Po Kossuthovem pogrebu je komite, ki se je sestavil v svrho nabiranja teh prispevkov, ponovno obrnil do Karola ödvö s pozivom, da naj položi račun in izkaze, kako se je ta denar porabil. Ta pa je celo zadevo zavlačeval mesece in mesece. Ko je pa bil od grofa Stefana Karoly pozvan, da naj vrne denar in naj se ta vrne darovalcem, je Karel Ödvö izjavil, da nima nobenega beliča več, ker je moral ves denar razdati. S tem denarjem da je moral v Turinu poplačati dolgove Kossuth ovih sinov. S tem denarjem je moral takorekoč rešiti Kasau^hovo truplo, drugače bi ga ne bilo mogoče prepeljati na Ogrsko. Grof Stefan Karoly je bil s tem pojasnilom zadovoljen. Pričakoval je namreč, da bo Franc Kossuth ta
denar vrnil, tem bolj,- ker je takoj po svojem povratku na Ogrsko dobil večje svote. Franc Kossuth pa tega denarja Še do danes ni vrnil. To razkritje vzbuja v političnih krogih velikansko senzacijo. Najbrže se bo ta cela škandalozna zadeva še odigrala pred sodiščem.
Raznoterosti.
Umrl je v pondeljek 'dne 5. decembra častiti gospod Ferdinand Šoštarič, župnik pri Mali Nedelji, Rajni je bil rojen pri Veliki Nedelji dne 28. maja 1851, v mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1876. Kot kaplan je služboval od 1877 do 1879 v Hočah, od 1879 do 1880 v Zibiki, od 1880 do 1883 pri Sv. Križu pri Ljutomera, od 1883 do 1890 kot provizor in kaplan v Ljutomera, od 1890 do 1891 pa pri Sv, Lenartu v Slov. goricah. Župnik pri Mali Nedelji je postal dne »20. septembra 1891. — Pogreb se je vršil danes dne 7, dec. dopoldne. R. i. p.!
Družba duhovnikov. V pondeljek dne 12, dec, je ob 11, uri predpoldne seja odbora Dražbe duhovnikov.	;
Iz finančne službe. Prestavljeni so:	računski
praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu Pavel Coretti v Maribor, računski praktikant Fridrih Sieber od okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru v Gradec. Kot uradni vodje: davčni nadoskrb-nik Emil Straezowsky od davkarije v Slovenjgradcu v Ptuj; Fridrih Stumberger iz Sevnice v Brežice; Janez Pernovšek iz Brežic v Slovenjgradec; Jakob Tobias iz Marijinega Celja v Sevnico; Franc Vajda iz Šmarja pri Jelšah v Celje; davčni oficial Oton Stepic od davkarijje v Celju k davkariji v Šmarje pri Jelšah; kot kontrolor in davčni oficial Leopold Petek od ptujske davkarije k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Ptuju.
Razpisana služba. Pri okrožni sodniji v Maribora se razpisuje mesto pisarniškega uradnika. Prošnje do 3, januarja 1911 na predsedaištvo okrožne sodnije v Mariboru.
Slovenska in hrvaška katoliška akademična mladina na Dunaju priredi v proslavo 601etnice početnika katoliškega preporoda na jugu, premilostnega gospoda dr. A. Mahniča, škofa na Krku, dne 8. decembra 1910 ob %8. uri zvečer v dvorani hotela Ried-hof, Dunaj, VIII., Wickenburgigasse 15, slavnostno akademijo. Spored:	1. Prolog: zložil phil. Omerza
(Danica), govori phil. Fr. Stele (Danica); 2. V. S. Vilhar: „Slovenac i Hrvat“, moški zbor (Danica-Hr-vatska);	3. Govor tovariša phil. Br. Pavešiča (Hr-
vatska);. 4. pl. Farkaš: •„Lijepa naša domovina“, tamburaški zbor (Hrvatska); 5. Govor tovariša phil. J. Mazovca (Danica); 6. A. Hajdrih: „Adrijansko morje“, moški zbor (D ani ca-Hrvatska).
Na naslov poštne uprave. Vedno in vedno nam prihajajo pritožbe, da poštna uprava pristransko postopa. Ce dobi Slovenec razglednico s prilepljenim narodnim kolekom na naslovni strani, mora sigurno plačati kazen, Nemci in .razni nemškutarji si pa smejo nemoteno pošiljati razglednice, na katerih bo razni šulferajnski in siidmarkini koleki naravnost izzivalno prilepljeni na naslovni strani. To je vendar škandal, Ce smo že povsod drugod zapostavljeni, ali je res potrebno, da nas prezira in z nami krivično postopa tudi poštna uprava. Zdi se nam, da imamo tukaj opraviti s sistematično gonjo nekaterih prenapetih poštnih uslužbencev. Treba bo v te kroge večkrat nekoliko posvetiti, ker mnogokaj smrdi.
Nepotrebno razburjenje. Med Verstovšekovim govorom v državnem zbora pretečeno soboto je prišlo do burnih prizorov. Zastopnika spodnještajerskih Nemcev in nemškutarjev, Marckhl in Malik, sta delala medklice, na katere so naši poslanci krepko odgovarjali. Med dragim je poslanec Malik spodnještajerskim Slovencem, osobito v mariborskem okraju, o-čital številne umore. Poslanec dr, Korošec je nato v medklicu opozoril na vzroke teh umorov, na šnops, katerega producirajo in prodajajo v teh krajih Nemci, in zato je opravičeno zaklical, da je tukaj kulturno znamenje Nemcev —■ šnops. Vsled tega je nastalo veliko razburjenje v nemškonaeionalnem tabora, odkoder kar deži psovk na Korošca in druge naše poslance. Ta, razburjenost je neutemeljena. Poslanec dr, Korošec je le to Izjavil v dunajskem parlamentu, kar pri nas v enomer z žalostjo v srcu povdarjajo ne samo vsi rodoljubi, ampak sploh vsi iskreni prijatelji napredka in ljudske omike. Šnops je telesni in mo-ralični strup za naše ljudstvo v ptujskem in mariborskem okraju. Zato smo hvaležni poslancu Korošcu, da se je to upal v državni zbornici sicer kratko, pa jasno in odločno povedati. V isti meri pa moramo obžalovati branitelje tega kulturnega znamenja, nemške nacionalce, radikalce in njihove podrepnike v graški krščansko-soeialni stranki. Mesto da bi se odločno postavili zoper te zastrupljevalce našega naroda ter bi raznim Hutter jem, Für stom in Straschillom in drugim nemškim posestnikom šmopsarij in boteg svetovali, naj pobašejo svoje kulturno živilo ter jo potegnejo z drugimi razširjevalci nemške kulture v Afriko, pa se zaletavajo v tiste, ki bi radi naš narod rešili demoralizujočega šnopsovskega, strupa. S svojim pisanjem ti listi dokazujejo, da je poslanec dr. Korošec zadel v črno in da bo treba Še veliko kulturnega napora, predno se bo spodnještajersko nemškutarstvo rešilo svojega kulturnega znamenja.
Odborova seja Matice Slovenske dne 2. decembra 1910. Predsednik omenja zasluge gospoda profe-
sorja Pleteršnika ter mu čestita za njegovo TOletnico.
—	Ker je v Mestnem domu lovska razstava, se .Vrazova Akademija priredi v veliki dvorani Narodnega doma (v nedeljo dne 11. decembra, ob Mili. uri dop.).
—	Dopis ravnateljstva deželnega muzeja o Študijah o slovenski hiši pride v meritorno razpravo v tehniškem odseku. — Prezidij c. kr. finančnega ravnateljstva je dovolil,, da gospod profesor Pleteršnik pregleduje uradne mape v krajepisne svrhe. — Delo za 'Jugoslovansko Enciklopedijo je precej napredovalo.
—	Publikacije za leto 1910 so natisnjene in se bodo v 10 dneh začele razpošiljati; obsegajo 74 tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Sklepa se o recenziranih in na novo došlih rokopisih. — Določi se program za leto 1911: 1. Zbornik, z razno vsebino, urednik dr. Ilešič. 2. Štrukelj, Narodne pesmi. 8. Mencingerjevi „Zbrani spisi“, I. zv.
4.	Zabavna knjižnica, urednik M. Pugelj. 5. Hrvatska knjižnica, V. zv., v poštev prihaja neka hrvatska novela ali . Moderna srbska lirika“ — eno kakor drugo bi izdali gjcupno Matica Slovenska in Matica Hrvatska. 6. Knezova knjižnica, dr. Ivan Lah, Brambovci, II. 'del. 7, Slovanski životopisi, naslov knjigi se še določi, kakor: Šuman. Gogaj, Obradovič, Macha, Tolstoj (ki mu je izdati en posebno značilen spis v celoti), ev, tudi Medved, 'Orzeszkova, Konopicka. — Doslej je plačalo udnino nekako 3600 članov.
Razpisana, služba. Pri c,; kr. okr glavarstvu v Mariboru namesti se takoj stalno služba pisarniškega pomočnika s pravilnimi dohodki. Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, kakor tudi pisanje s strojem. Prednost Imajo prosilci, kateri so popolnoma zmožni prevajanja iz nemščine v slovenščino. Prošnje, katerim je priložiti izkaz dosedanjega službovanja, je vložiti do 15. grudna 1910 pri c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru.
Učiteljske spremembe v gornjegrajskem okraju. Na šoli v Gorici je nastavljena učiteljica M. Rojnik iz Braslovč; Neža Pirc nadomestuje pri Sv. Frančišku Elizo Matko; obolelega nadučitelja ,pri Sv, Frančišku Josipa Terčaka nadomestuje Franc Rožanc iz Sv. Jurija ob Taboru. Učitelj B. Zemljič na Rečici in učiteljica Marija Wudler sta napravila sposobnostih izpit.
Mokorska družba in „Štajerc.“ Znano je, kako strastno vsenemški listi, na primer graški „Tagblatt“ In 'drugi napadajo našo dično Mohorsko družbo. Sedaj se je oglasil tudi „Stajere.“ Kadarkoli vsenemški listi blatijo naše kulturne zavode, mora biti on tudi zraven. S tem lepo manifestira, da ima tudi on vse-nemško srce, da je tudi on vsenemjško glasilo, če tudi je pisan v slovenskem jeziku in se vedno hlini kot prijatelj slovenskega kmeta, Na Mohorjevo družbo je „Stajere“ zato tako hud, ker je prinesla sliko pogumnega in značajnega župana Miklaviča na Blatu. „Štajerc“, mi razumemo tvoje bolečine! Taka zavednost In značajnost slovenskega župana bode tebe in tvoje pristaše v oči. Poštenim Slovencem pa ostane ta župan vedno vzgled in vzor. „'Štajercu“ se tudi škoda zdi denarja, ki ga izdamo Slovenci za Mohor-ske knjige. Seveda, „Stajere“ bi rajši videl, da bi mi Slovenci nobenega krajcarja ne dali za knjige', da bi ostali neumni. Potem bi bilo njegovo delo med nami veliko lažje. — Zakaj ne bi Slovenci te kronice zanesli rajši v ptujske šnopsarijei S tem bi bil „Štajerc“ bolj zadovoljen, „Stajere“! Mi vemo, kako rad imaš, ti nas Slovence:	tako kot volk ovco, ki bi jo
rad požrl!
Plojev klub brani kmeta in živinorejca. Za u-važanje argentinskega mesa, oziroma za predlog socialnih demokratov, da se uvaža to meso ne oziraje se na kakovost in množino, je glasovalo skoro polovico poslancev P-ojevega lepega kluba. Ploj kot načelnik kluba je gotovo jako vestno zagovarjal težnje slovenskega živinorejca, da je potegnilo toliko njegovih klu-bovih tovarišev na stran socialnih demokratov.
„Straža.“ Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi s prijaznim sodelovanjem akade-micnih društev „Danice“ in „Hrvatske“ v nedeljo dne
11.	decembra 1910, v dvorani „iZur schönen Schäferin“, VI., Giimpenđorferstrasse 101. Spored: 1. M. pl., Farkaš:	„Liepa naša domovina“, tamburaški zbor.
2. = „Perice“, mešan zbor. 3. J. Aljaž: „Ne zveni mi“, mešan zbor. 4. V. G. Broz: „Potpourl hrv. pjesama“, tamburaški zbor. 5. A. Foerster: „Žalost“, ženski zbor. 6. J. Aljaž: „Cerkvica“, mešan zbor. 7. Sv. Miklavž s spremstvom. Nato prosta zabava. Darovi za naše najmlajše dunajske Slovenke in Slovence se hvaležno sprejemajo, kakor tudi darovi namenjeni prijateljem in znancem; naslovi morajo biti razločno napisani. Darovi se oddajajo pri blagajni pred začetkom veselice — Ker se bliža občni zbor, nujno prosimo, da člani vse dalj časa izposojene knjige društvu vrnejo. — Vpišite se čim preje v družbo sv. Mohorja in nabirajte novih udov;, udnino sprejema „Stražin“ podpredsednik gospod Kvas pri veselici in vsako nedeljo od 6.-9. ure zvečer v društvenem lokalu. — Vstopnina na Miklavžev večer je za člane prosta (legitimacije!), nečlani plačajo 50 v. Blagajna se otvori ob 546. uri zvečer, pričetek veselice ob 547. uri zvečer.
Argentinsko meso. „Austro-Amerlcana“ poroča, da je od nje najeti parnik „Wyandotte“, ki vozi s seboj večjo množino argentinskega mesa, glasom brzo-
javnega. poročila že odplul iz Buenos-Aires dne 1. decembra proti Trstu. Prihod parnika pričakujejo v Trstu dne 31. decembra. Dve tretjini tega mesa je namenjenih na Dunaj, ena tretjina pa ostalim večjim avstrijskim provincijalnim mestom.
Za „Slovensko Stražo.“ Na poroki Jakoba Pečovnika in Marije Sušnik' v Lučah so nabrali Ivo Rop, Vinko lezernik in Franc Dežman za „Slovensko Stražo“ 9 K 46 vin. Bog živi mladi par in vrle nabiralce!
Stavka vseučili Spni kov v Inomostu. Vsi nemški akademiki na univerzi v Inomostu so sklenili, da stavkajo toliko časa, dokler vlada ne da obvezne obljube, da zgradi novo vseučiliško poslopje. Rektor je takoj sistiral predavanje.
„Slovenska Straža“ je za slovensko obmejno šolstvo na Spodnjem Štajerskem zopet darovala 200 kron.
Deželna hiša v Sarajevu. Bosanski dež. zbor je sklenil gradnjo posebne deželne hiše in je v ta namen dovolil 1,200.000 K kredita.
Štajersko.
Maribor. Samoumor vojaka. Na straži se je u-strelil v pondeljek dne 5, decembra zvečer pri erarič-ni zalogi moke v Kriehuberjevi ulici vojak 26. dežel-no-brambovskega pešpolka Franc Prebalšek s svojo službeno puško. Nesrečnež je še po noči umrl. Vzrok je neznan.
Maribor. „Tagespošta“ poroča, da se poslanec Wastian preseli za stalno v Gradec.
Maribor. Jutri dne 8, dec. ob 549. uri zvečer se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma va-rijetna predstava. Nastopa ekvilibrist Kautsky s svojo znano družbo. Program je zelo raznovrsten.
Maribor, Ljubeznjiva mati. V četrtek dne 1. t. m. so se po železnici' v spremstvu neke gospe pripeljali na mariborski kolodvor trije otročiči v starosti od enega do treh let. V Kolinu ob Reni jih je mati. ki se zove A. Dušic, pustila v železniškem vozu lastni usodi ter je zginila. Trdosrčna mati je pristojna v Št. Jakob v Slov. goricah, kamor so se otroci dne 2.' decembra v spremstvu omenjene gospe odposlali, da občina nadomestuje pobeglo mater.
Maribor. Prostovoljni mestni rešilni oddelek je v mesecu novembru posredoval s pomočjo svojih organov v 50 slučajih, in sicer 30krat pri nesrečah v industrijskih obratih in 'drugih obrtnih delavnicah, v 16 slučajih pri naglem obolenju. Štiri nesrečneže je spravil rešilni oddelek v bolnišnico, ki so v pretepu si hladili svoje vročekrvnost. 35 je bilo možicih in 15 žensk.
Podova pri Mariboru. Za prijatelje lova. V soboto dne 10, decembra se bo pri okrajnem glavarstvu v Mariboru izdražbal lov občine Podova pri Mariboru. Izklicna cena 200 K.
Sv. Urban pri Ptuju. Prihodnjo nedeljo dne 11. decembra se vrši po večernicah poučen shod Bralnega društva. Predava gospod urednik Franc Žebot iz Maribora.
Vransko. Pretečeno sredo sta šla skozi .Vransko proti Ljubljani dva Laha, katera valjata velik sod za stavo okoli zemlje. Bojda sta že 17. mesec na potovanju. Kakšne reči si vse ljudje na svetu izmislijo !
Vuzenica. Za načelnika železniške postaje v Vuzenici je imenovan adjunkt Viktor Klarmann, seveda — Nemec,
Celjska okolica. Veliko ogorčenje vlada v vseh slovenskih krogih nad prestavo gospoda Culka iz Ptujske gore na Dobrno kot učitelj. Krajni in okrajni Šolski svet prezirati je pa že preveč. Sicer pa bo ljudstvo preko ukrepov komandanta štajerskega šolskega sveta „Deutscher Volksrat“, svoje storilo.
Sevnica ob Savi, Vedno drznejši so naši narodni nasprotniki. Najprvo so si v Sevnici ustanovili s pomočjo šulferajna nemško mučilnico. Z nemško Solo se je začelo tudi s protestantovsko propagando. Redno se vrše vsak mesec protestantske službe božje. Predzadnjo nedeljo pa so si sevniški Nemci osnovali še nekak kbnsorcij za stavbo takozvanega „nemškega doma“ v Sevnici, v katerem se bodo zbirali ubogi posavski „Nemci.“ Zbrali so že pri ustanovnem shodu C02 deležev po 20 K za to stavbo. Kar po vrsti gre: Najprvo Šulferajnsk'a šola, potem protestantska molilnica in nazadnje še — kobača. Posavski Slovenci, stojte na straži!
Ptuj. V Ptuju je umrla, v petek dne 2. decembra Marija Ornig, teta ptujskega župana.
Pleterje pri Brežicah., Hranilnica in posojilnica v Artičah je darovala 25 K v občinski zaklad za tukajšnje reveže. Podpisano županstvo se Hranilnici in posojilnici v Artičah tem potom prisrčno zahvaljuje in ji želi mnogo blagoslova pri njenem človekoljubnem delovanju. — Županstvo Pleterje, dne 1. decembra 1910. Martin Pajdaš, župan.
Gornja Radgona. Za poveljnika novoustanovljenega žandarmerijskega oddelka Štev. 5 v Radgoni, ki obsega okraje Ljutomer, Radgona in Feldbach, je imenovan poročnik Franc Živny iz Lvova.
Slovenjgradec. Za tukajšnjo javno bolnišnico je Imefiovan za zdravnika gospod dr. Ferdinand Kunej.
Zadružni vestnik.
Ptuj. Okrožnega zadružnega shoda, ki se je vršil 4, dec., se je udeležilo zelo veliko funkcionarjev, zadrug iz celega okraja. Shod je otvoril v imenu Zadružne zveze nadrevizor VI. Pušenjak, ki je pozdravil vse navzoče in predlagal, da se v okrožno predsedstvo volijo sledeči marljivi zadružni delavci: dež. poslanec Jožef Ozmec, predsednik; Miha Brenčič v Spuhlji, podpredsednik; Ferdinand Pšunder, tajnik; Franc Rešek, oskrbnik. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato prevzame predsedstvo gospod poslanec Jož. Ozmec, ki podeli besedo gospodu nadrevizorju Vlad. Pušenjaku. V nad eno uro trajajočem govoru je predavatelj govoril o važnih zadružnih vprašanjih: govoril je o poroštvu, o zadolžnicah, plačevanju obresti, denarni draginji, likviditeti zadrug, o udeležbi pri občnih zborih itd. Z napeto pozornostjo so sledili zborovalci izvajanjem govornika. Po predavanju se je pojasnilo par slučajev iz zadružne prakse. Nadalje je predaval gospod nadrevizor VI. Pušenjak o predmetu „Kmet in draginja“, pojasnil)vzroke sedanje draginje, omenil, da ni kmet kriv sedanje draginje, na podlagi statistike dokazal, da ,so meščanski sloji, ki skušajo na kmeta zvaliti vso krivdo radi draginje, na napačni poti. Najvspešnejše sredstvo zoper draginjo je povzdiga kmetijstva in organizacija konsumen-tov. Predavatelj je pojasnil zakon z dne 30. 'decembra 1909 glede pospeševanja živinoreje in vnoveeva-nja živine, ter pozival zborovalce k organizaciji v svrho povzdige živinoreje. Poslušalci so odobravali besede govornika; predsednik je z zahvalo zborovalcem In predavateljem zaključil shod. Shoda so se u-deležili tudi nasprotniki, katerim se je. kljub temu, da je „Narodni Dnevnik“ hujskal proti shodu, dovolilo prisostvovati shodu, akoravno je bil shod namenjen le za zadrugar j e članic ljubljanske Zadr. zveze. Naša organizacija namreč ne stoji na stališču, katero zavzemajo zastopniki liberalne celjske zveze, ki so članom naše organizacije, akoravno so bili vabljeni k zadružnim shodom, hoteli onemogočiti udeležbo pri istih. Naše delo je odkrito, mi upoštevamo zakone in dane razmere, zato se ne bojimo nobene kontrole. Ljudstvo pa ve ceniti pravo gospodarsko delo in to je — najlepše zadoščenje za neosnovane napade!
Nov revizijski zakon. Vlada pripravlja nov načrt zakona, s katerim se namerava uvesti strožje nadzorstvo nad samopomočnimi zadrugami. Vzrok tej izpremembi je iskati v tem, ker so revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 pomanjkljive osobito zaradi tega, ker se nekatere zadruge ne zmenijo za revizorjeve opomine. V zadrugah, v katerih se je pojavil nered, so bile tudi izvršene revizije, pri katerih je revizor grajal napake, toda dostikrat ostane vse pri starem. Cesto se ves trud revizorjev razbije ob malomarnosti in zanik’rnosti članov in zadruginih činiteljev. Revizorjeva moč bo po novem zakonu razširjena.
Letopis Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1907 in 1908 je dotiskan in se bo začel te dni članicam razpošiljati. Kdor se boče prepričati o velikanskem napredku, ki so ga dosegle naše zadruge, zlasti hranilnice in posojilnice, naj vzame v roko to delo. Ne bo mu žal. Videl bo sicer veličastno stavbo zadružnega gibanja pred seboj samo v številkah, ali te številke so take, da imponirajo! Upamo zato, da bo knjiga razveselila vsakega pravega zadrugarja In da bo po svoje pripomogla, da se zadružna misel medi Slovenci še bolj okrepi in utrdi.
Koroško.
Celovec. V hotelu „Trabesinger“ se nahajata od sedaj naprej nabiralnika „Slovenske Straže“ in C. M. D. — Ob sredah je sedaj v klubu živahno življenje. Zbrano je zmiraj 20—25 ženskih in moških klubove,ev. A tudi ob drugih večerih se shaja tam celovška: slovenska družba,. — Veselo znamenje je, da se inteligenca udeležuje pevskih vaj Delavskega društva, ki se pripravlja na Miklavžev večer. Po zimi se nam obetajo gledališke predstave in velika predpustna veselica s plesom. Tudi v Celovcu se pričenja prijetno družabno življenje.
Celovec. Deželni šolski svet je definitivno potrdil v službi gospoda gimnazijskega učitelja Štefana Podboja in mu dal naslov c. kr., profesorja. — Učitelj Mlatschnig je prestavljen iz Guštanja na Prevalje. — Kot suplent na celovški gimnaziji je namesto gospoda profesorja dr. Evg. Gianonnija, ki je bil imenovan za ravnatelja realne gimnazije v Beljaku, nastavljen poizkusni kandidat 'J, Scliatowitz.
Celovec. Poroka. V soboto dne 26. novembra se je poročil na Hajdinu pri Ptuju gospod Josip Štuhec, solleitator v pisarni gospoda dr. Miillerja v Celovcu, z gospodično Otilijo Omulec z Brega pri Ptuju. Bilo srečno!
Razgled po svetu.
železniški vlak povozil avtomobil. Blizu Le-mansa na Francoskem je. pri železniškem prehodu po noči pariški ekspresni vlak povozil avtomobil,, y kar terem je bila grofica Nicolay s svojim 261etnim sinom. Avtomobil je Šel popolnoma pa kose. Grofica, njen sin in šofer so bili takoj mrtvi.
ti	.JnaHU »i ohranite! Slabosti in bolečine minejo. Vaše oči, živci bodo krepkejši, spanje zdravo. Vaše stanje se bode zboijšalo, če rabite Felleijev fluid z
IIw5C ZOPavJC znamko „Elsa Fluid“. Dvanajsterica'za poskušnjo 5 K franko, izdelovatelj lekarnar Feiler v Stubici, Elsaplatz št. 264. (Hrvaško).
Sprejme se takoj
hlapec ££%
poštenega obnašanja v službo v župnišče. Mora znati vsako poljtko delo opravljati; konje umivati, konjsko opravo snažiti in dobro voziti. Osluženi vojaki konjiki imajo prednost. Pogoji so ugodni. Kje? pove uredništvo „Straže.“ 181
Velika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
JoMülaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
KKKESaSEKE
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalib,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravslo.
BO slovanska obrt.
■n w—1111111111 mimi' m.i futthf
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Emerih Beizer
brivec v Mariboru
Tege»thoff-ova ulica Sfev. 23
se priporoča slavnemu občinstvu. Za dijake in vojake znižane cene.	10B
♦♦♦♦♦♦♦■g
' OSTANKI
paibaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10'—. Zelo možni K 12•— posebno 2	fini K 14'—, hlaževine za moške obleke,
2	dvojne širjave po 10 m močni K 14'—
*	zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K,
f	čez 20 K franko razpošilja
%	: narodna veletrgovska hiša :
$ R. Stermecki : Celje.
X
AAAAAA
WjPWWWW
X
X X
X J I X X
Trgovina špecerijskega blaga
Alilan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.
Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in drngih sveč, kadilo in olje.	177
Svoji k svojim!
Urar, očalar tu zlatar
SBnreš
Maribor
Tegethefova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
PvamnfnnA 8 s^0TeflS^m> ploščami, čistim in UTI ctlilUlULltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Argentinsko meso
za 80 > itarjev en kilog. ne boste nikjer dobili, zaradi tega kupujte t a božične praznike, dokler je še kaj dobiti pšenično moko št. 00 kg. po 36 vin., lepo krušno moko po 22, 23, 26 \in., jako lepi celi riž po 32 vin., sladkor v grudi po 76 vin., ravno tako rozine, cibebe, gro-zdičje in vso drugo špecerijsko ribo, ki se dobi vedno s?eže v trgovini
Ivan Sirk, Maribor
Glavni trg zraven rotovža. i84
Slovenska trgovina
! v
1
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvo svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami----
I
Postrežba točna in stroga solidna.
Prodajalka
v trgovini mešane stroke popolnoma izurjena, slovenskega in nemškega jezika zmožna se takoj sprejme pri tvrdki Fr. Vrečko v Šoštanju.	182
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to ~x" ko spadajoča dela po najnižji ceni.
= H^črfe In proračune m razpolago. =r
Na debelo!
Ha droista©!
Prip@r#©a se
J edina narodna trgovina
gg galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
■ priča & Kramar v Celju
! na voglu Graške, in Krožne
68
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“,
seško podjetje v CELJU,
Stavbena in umetna; kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::		fSIlM ■i II gP	Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih :: -. rodbinskih grobišč (rakev).::: ,	Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. :::
					
Somišljeniki! Agitirajte za nove naročnike!
naj bo v
vsaki gostilni in trgovini na razpolago!