Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo ,..7I I r a*‘ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
V Celovcu, 7. julija 1906.
Štev. 27.
9^' Današnja številka obsega 6 strani.
Pozivi
Pol leta je zopet poteklo. Zato pa znova vabimo na naročbo ,, M i r-a , proseč zlasti one rojake, ki so list naročili le za pol leta ali so z naročnino še na dolgu, da jo čim preje ponové, oziroma poravnajo. S plačilom zaostale celoletne naročnike pa prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti in nam naročnino pošljejo.
Ob enem naznanjamo, da se je izvršila z današnjo številko večja izprememba pri listu glede na čas izhajanja. Odslej bo „Mir“ izhajal v petek popoldne z datumom prihodnjega dneva, in uredništvo zaključi list v četrtek opoldne. S to izpremembo se je ugodilo že davni želji gg. dopisnikov, ki so se sedaj pogostoma pritoževali, da dopisi zaostajajo po cel teden. Ker je navada, da se posebno na kmetih piše ob nedeljah, bo odslej lahko „Mir“ redno prinašal najnovejše novice in dopisnikom in bralcem bo gotovo s tem ustreženo. Odprava lista se je tako uredila, da bodo naročniki dobili vseeno list zadnji čas v nedeljo dopoldne. Gg. dopisnike torej prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi pri na-daljnem našem delu in nam resno in vztrajno pomagajo pri popolnjevanju našega edinega slovenskega glasila na Koroškem.
Ob tej priliki tudi prosimo in poživljamo svoje prijatelje, da delujejo za vsestransko razširjanje našega lista ter mu skušajo pridobiti čim več novih naročnikov. Od vseh strani se vsiljujejo našemu slovenskemu ljudstvu lažnivi nauki, slaba načela, ki ga odtujujejo njega svetinjam: slovenski narodnosti in veri katoliški! Naloga vseh dobro-mislečih je in mora biti, da se temu pogub-Ijivemu toku ustavijo z vsemi močmi. To se
pa godi zlasti z vsestranskim razširjanjem dobrega časopisja.
Torej znova na delo, — podpirajte in razširjajte „Mir“!
Uredništvo in upravništvo „Mira“.
Pokopani!
V sredo se je v odseku za volilno reformo sklepalo o Koroški. Predsednik odseka, dvorni svetnik dr. Ploj, je oddal takoj predsedstvo svojemu namestniku in nato utemeljeval v dolgem, stvarnem govoru upravičene zahteve koroških Slovencev, da se jim odločita dva gotova mandata. Po načrtu, ki ga je predlagal, bi tvorili sodni okraji Velikovec, Pliberk in Železna Kapla, izvzemši mesta in trge Velikovec, Pliberk, Gu-štanj in Železna Kapla, eden volilni okraj, drugi okraj pa sodni okraji Dobrlavas, Borovlje, Rožek, slovenski del celovškega in tri slovenske občine beljaškega sodnega okraja. Iz tega volilnega okraja se izloči industrijelna občina Borovlje. Izločena mesta, trgi in občine bi tvorile drugi mestni volilni okraj. Na ta način bi imelo od 90.000 uradno naštetih Slovencev vsaj 68.000 priliko voliti svojega poslanca.
Dr. Ploju je odgovarjal dr. Lemisch, ki je na dolgo in široko zagovarjal vladno predlogo in hvalil „napredne“ Slovence, ki prihajajo na nemška zborovanja okrašeni s pezdecem in pojejo „Wacht am Rhein“ ravno tako kakor Nemci. O tem govoru spregovorimo obširneje prihodnjič.
Češki poslanec dr. Kramar je za dr. Plojev predlog, ravno tako Pl antan (slov. naprednjak) in češki radikalec Choc. Minister notranjih zadev baron Bienerth govori za vladno predlogo, vendar pa pripominja, da je sprejemljiv eventualni predlog dr. Ploja, da se iz vladnega „slovenskega“ volilnega okraja izločijo štirje industrij alni kraji in pridenejo Celovcu.
Govoril je še štajarski vsenemec Wastian, kateremu je odgovarjal dr. Ploj, ki je ob enem zavračal tudi dr. Lemischa. Oglasil se je k besedi tudi soc. demokrat dr. Adler, katerega pa vsenemci niso pustili govoriti.
Pri glasovanju je propadel dr. Plojev predlog z 19 proti 26 glasovi. Proti so
glasovali:	socijalni demokrat, nemška ljudska
stranka, nemški krščanski soci j alci, nemški klerikalci in nemški divjaki.
Tudi eventualni predlog dr.Plojev je bil odklonjen. Bilo je 22 glasov za, 23 pa proti.
Na ta način naj bi bilo torej pokopano Slovenstvo na Koroškem! Grobokopi pa so bili zastopniki takoimenovanih krščanskih strank, nemški krščanski soci j alci in nemški klerikalci! Za danes naj k temu dejstvu le dostavimo: Ne čudite se, ako bodo vsled tega koroški Slovenci izvajali svoje posledice!
Obceslorenski katoliški shod!
Koroški Slovenci! Kliče nas naša zavest, da storimo svojo dolžnost. Od pripravljalnega odbora za tretji občeslovenski katoliški shod smo dobili sledeče vabilo, katero priobčujemo doslovno:
Vsa društva, vse slovenske župane, občinske odbornike, sploh vse zavedne slovenske može in mladeniče pozivamo, da se vzdignejo v velikem številu na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano. Naj bi ne bilo slovenske vasi, iz katere ne bi prihiteli možje in mladeniči na katoliški shod. Vsi, ki dobro hočete slovenskemu ljudstvu, prihitite v Ljubljano, da se združimo v mogočen klic po naših pravicah! Društveni odbori naj imajo takoj seje ter se naj potrudijo za najobilnejšo udeležbo. Zglasilne pole dobe te dni župni uradi. Prosimo preč. župnijske urade, da tudi oni takoj razvijejo v družbi zavednih mož v župniji najživahnejšo agitacjo. Sestavite živahno delujoče agitacijske odbore. Vsa društva in vsi posamezniki naj svojo udeležbo naznanijo pri svojih župnih uradih. Društva naj ondi naznanijo tudi, ako pridejo s pevskimi zbori, zastavami itd. S tako urejenimi naznanili se prihrani mnogo stroškov. Župni uradi naj dopošljejo zgla-silnice najpozneje do 30. julija na naslov dr. Evgen Lampe v Ljubljani, želeti pa je, da to store še prej in da se zato udeleženci takoj naznanijo pri župnih uradih, da bo hitro podan natančni pregled, iz katerih okrajev je treba posebnih vlakov. Glavna manifestacija bo prirejena za najširše ljudske množice v nedeljo, dne 26. avgusta, tako da se jo bo mogel vsakdo udeležiti. Po dohodu
Podlistek.
Pod belo suknjo.
Par žalostnih in veselih iz vojaškega življenja — napisal Josip Bekš.
(Dalje.)
7. Na manever. „Menažferbeserung“.
Navojašničnem dvorišču je mrgolelo — kakor mravelj. Nosili in polivali so vodo, vmes so hlastale mokre hlače ob deske, in praskale sirkove krtače, pa kaka ponižna kletvica se je čula iz poštenih slovenskih ust.
Bele hlače, pantoliran plašč — že tretji mesec se je hodilo tako na vaje. Parkrat si oblekel bele hlače, parkrat se potil v njih in treba jih je bilo z nova „štrajhati“.
Pomladno vizitiranje od strani brigadirja je minilo. Luka je stopil iz vrste in prosil za „trans-falirengo“ — pa gospod general so zmajali z glavo. Prišel je korni komandant iz velikega mesta, defiliranje pohvalil, prišel divizijski poveljnik — in tako je počasi prihajal čas, ko je „mokrota“ zginjala, dokler ni bilo dano povelje, da odrinejo na manever.
Tisti fantje, ki so služili zadnje leto, so veselo zavriskali; prišel je namreč tisti zaželjeni čas, ko se je reklo „en mesec pa v slami”. V kantini je bilo dan za dnem živahneje.
„Nikoli več na ta dan pri »kajzerju«“!
Dan na dan so prihajale z doma na vojake denarne pošiljatve, tudi Miha je že dobil
nekaj svetlih kronic za manever, le Lukca se ni spomnil nihče.
Pa se je razvil med njima pogovor:
„Ali si že kaj dobil ?“
„Že vsak dan lahko zapravim petindvajset krajcarjev, pa ti ?“
„Kdo na božjem svetu naj se mene spomni z denarjem!?"
„1, Leniča, če drug nihče."
Miha ga je zbodel, kakor že večkrat preje, ko mu je pokazal kako sladko pismo iz njenega peresa.
Lukec mu ni takoj odgovoril. Slednjič pa je zinil vendarle pametno: „Kaj boš vedno z Le-nico ongavil? Dekle ima prav, da se prime takega, ki ima kaj pod palcem. Stari Robas hoče tudi tako, in za te ve, da imaš. Ampak stvar je in ostane taka: vzeti je ne moreš prej, kot jaz kakšno drugo. Vojak jih dobi na vsak prst pet". Odrezal je s pipcem kos slanine in komisa, Miha pa potegnil krepko iz pipe in pljunil po tleh, da je odbrenčalo par muh pod strop.
„Je res tako, res", je dodal Miha črez nekaj časa. „Mislil sem le, da kuhaš radi tega znanja name jezo."
„Kaj bi tisto, ne rečem, da je nisem imel rad, a pri »kajzerju« ni misliti vedno na babe."
Udarila sta v roko, in stvar je bila poravnana kakor med prijatelji.
*
* *
Ob treh zjutraj je bila tisti dan dnevna straža. Telečjak je bil težji kot navadno. Vsak je nosil kos šotora, črevlje, višnjeve hlače, okoli
sto patron in poln „brocok" — ej, v srcu pa dobro voljo, kar je bilo še največ vredno.
Udarila je godba cesarsko himno, zastava je zaplapolala pred stražo, in fantje so odkorakali — za mesec dni.
Daleč iz mesta so že bili, za njimi se je vzdigal prah, a jih tudi dohajal in polegal na telečjake; tudi oči, nos, celo usta so ga bila polna.
Da bi ne pripekalo solnce, bi se že še korakalo veselo tja v nebeški poletni dan, tako pa je šlo veselje iz src — bogvekam — —
Marširali so že peto uro in skozi peto vas. ko je vabil hornist k toli zaželjenemu počitku.
Ob hišah so stali škafi, napolnjeni s svežo vodo — a bili so v par minutah prazni, da so jih morali vaščani znova nalijati. Puške so bile postavljene ob cesti v piramidah, za njimi prašni telečjaki; vojaki so polegli v sence. A odmor je trajal samo eno uro, in le prekmalu so se pomikali zopet dalje iz vasi.
Ena stotnija na desno, druga na levo — — cel polk je bil naenkrat razkosan. Lukec je gledal, kaj nastane zdaj, nihče od njih namreč ni slutil, da so v bližini „sovražnika“.
Iz dalje zamolklo pokanje pušk — tu ena, tam druga, počasi in negotovo, črez nekaj časa hitreje, dokler ni grmelo na celi črti na vseh koncih in krajih.
Lukcu se je razjasnilo obličje; niti telečjaka, niti nog ni čutil, ko je skakal v „švarm-liniji“ črez ograje in jarke, zdaj poklekal, zdaj zopet padal, vedno iščoč po povelju komandantovem pripravnega okrilja in skrivališča, odkoder je mogel brez nevarnosti „podirati“ sovražnika.
Spominjajte se Oiril-^Tetodove clnxž;t>e!
vlakov bo slovesni odhod na slavnostni prostor na vrt v „Alojzijevišče“, kjer bo sv. maša, potem pa se otvori III. slovenski katoliški shod. Govorili bodo najodličnejši govorniki iz vseh slovenskih dežela. Tudi zastopniki drugih slovanskih narodov pribite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljudska slavnost, ki bo aranžirana na najširši podlagi. Tu bodo nastopala društva iz vseh slovenskih pokrajin, nastopali bodo ljudski govorniki, sviralo bo več godb, koristno se bo združevalo s pravo ljudsko zabavo. Zvečer bodo posebni vlaki zopet odhajali. V ponedeljek, 27. avgusta, se prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusta. Vsak večer zaključujejo delo slovesni shodi. Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij shoda samo v nedeljo 26. avgusta in koliko tudi 27. in 28. avgusta. Na vsak način je želeti, da je tudi 27. in 28. avgusta obilna udeležba od strani svetnih in duhovskih naših somišljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno udeleže mnogobrojni zastopniki občin, društev in tudi naša vrla mladina. Vstopnina bo za vse priredbe dne 26. avgusta 40 vin. za osebo, za vse tri dni pa 1 gld. za osebo. Sedaj pa takoj na živahno delo povsod, kjer se razlega slovenska govorica! Slovenci iz Kranjske, Štajarske, Koroške, Primorske in drugih dežela, podajmo si na III. slovenskem katoliškem shodu bratske roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na shod, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hočemo napredovati !	_________
Koroške novice.
Našim naročnikom! Ker nam je veliko na tem ležeče, da dobivajo naročniki naš list redno, prosimo, da se nam morebitne zakasnitve takoj naznanijo. Posebno sedaj, ko se je dan izhajanja predrugačil, prosimo, da naj se nam takoj javi, ali dohe dotični naročniki list v nedeljo, i Vabilo. Odbor slovenskega krščansko-so-cijalnega delavskega društva v Celovcu vabi vse ude in prijatelje društva k cerkveni slavnosti, ki se vrši na društveni god, namreč na nedeljo po godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, to je: 8. julija ob Va9- uri v cerkvi sv. Duha. (Slovenska prepoved in maša s slovenskim petjem.)
Odbor.
Krščansko socijalno ljudsko društvo za Ovbre in Št. Štefan ima svoj ustanovni shod v nedeljo dne 15. julija ob 4. uri popoldne v Ov-brah. Govoril bode g. dr. Brejc.
God sv. Mohorja, v četrtek 12. julija, bo družba sv. Mohorja tudi letos obhajala s sv. mašo v cerkvi sv. Duha v Celovcu. Sv. maša se daruje ob 7. uri. Vsi čč. udje iz Celovca in okolice se tem potom vabijo k mnogobrojni udeležbi.
Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu so bili letos, ker je bilo ugodno vreme, zelo številni. Iz Celovca je bilo lepo videti na slovenski strani visoko plamteče kresove. Ko se je storil mrak, pokazali so se drug za drugim in ni trajalo dolgo, naštel si jih lahko črez trideset. Na Ti-menici, Otmanjah, Velikem Obiru, nad Železno
Kaplo, na Peci, v Podjunski dolini, v Osoj niči, na Ilovlju, Žingarici, Kepi, Golici tja do sivega Do-brača. Vsi ti so jasno pričali, da še koroški Slovenec živi. Prihodnje leto pa prižgite še več kresov, da bodo nasprotniki videli, da ne samo živimo, da celo napredujemo.
Duhovniške in cerkvene stvari. Za župnijo Marija na Žili je prezentiran g. Fr. Ks. Meško, dosedaj župnik v Št. Danijelu nad Prevaljami. — V pokoj je šel g. Matija Nessler, župnik v Galiciji. Župnija je razpisana do 3. avgusta. Patronat šentpavelska gospoščina v Do-brlivasi.
Za „Učiteljski dom“ so darovali gospodje: Dr. Cigoj 5 kron, sl. beljaško omizje 20, Novak v Sinčivasi 2, župnik Ebner 10, Kolarič 10, ne-imenovanec v Celovcu 10, Krofta 2, Kolenc Iv. 2, Rozman Jož. 10, Legat Vekoslav 10, Šraj Tom., prof. v p. 2, dr. Furlan 2, dr. Oblak 2, dr. Šket Jak. 10, Kozak 3; Germič Fr., učitelj v p. 10; Jug Val. 1, Rozman Jak. 2, dr. Ehrlich 5 kron. Presrčna hvala vsem blagodušnim darovateljem.
Za pobita okna „Narodne šole“vŠent-Rupertu pri Velikovcu daroval je g. župan Peter Roblek na Jezerskem 10 kron.
Velenemštvo celovškega župana! Ker je cesar potrdil izvolitev usnjarja Neunerja za celovškega župana, se je vršila prošlo soboto slovesna zaprisega novoizvoljenega župana. Vlado je zastopal dvorni svetnik baron Mylius, ki je mestnim očetom povedal nekaj prav bridkih, češ, da naj pustijo strankarstvo pri miru in naj se rajši brigajo za gospodarstvo v občini. Novoizvoljeni župan Neuner se mu je zahvalil in v svojem govoru se je potem zaletel do teh-le pomembnih besed: „Celovec je bilo vedno nemško mesto. Sedaj pa prihajajo tuji, od zunaj pri-vandrani agitatorji in hočejo nemško mesto Celovec narediti dvojezično, ko nam hočejo vsiliti tuj, v koroški deželi nepoznan jezik. Vsled tega je v nevarnosti mir in napredek naše občine.“ Nato je pozval vlado, da naj ona skrbi za to, da bo stvar drugačna. — Dasiravno Neuner ni povedal, kateri jezik mu je tako tuj, in kaki so oni „landfremde“ agitatorji, je vendar jasno kot beli dan, da je s tem mislil naš slovenski jezik. Tu pač vidiš, slovensko ljudstvo, kakšni so naši nasprotniki! Takrat, ko jim nosiš svoj denar, takrat jim nisi tuje ti in tvoj jezik, ali sicer te ne poznajo, te nočejo poznati. Slovenci, dajte vendar, pokažite „vedno nemškemu'* Celovcu, da Slovenec ne pusti zasramovati sebe in svojega jezika. Najboljši odgovor na te žalitve je pač, da se izognete vsenemškega Celovca in obesite tako velenemškim ošabnežem kruh, ki ga jim da-jate, malo bolj visoko. Ko ne bo polnih žepov in želodcev, bodo že spoznali, da Slovenec in njegov jezik na Koroškem nista — tuja!
Za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu so poslali: Nevesekdo iz Maribora 20 kron. Marija Lapuš iz Beljaka 10. Celovški klub po g. prof. Šajniku 35. Ivan Bonač v Ljubljani 10. Drag. Hiittner, župnik v Rožeku, 20. Dru-necky Janez, župnik v Podgorju, 50. Zbrano na shodu izobraževalnih društev pri Rutarju 29‘30. Jan. Lučovnik, kaplan v Št. Jakobu, 15. Savinska j
posojilnica v Žalcu 5. Neimenovan duhovnik v Celovcu 8. Hranilnica in posojilnica v Tinjah (mesto venca na grob načelniku T. Vobaku) 40. Andrej Wieser, dekan v Gospisveti, 25. Zbrano v Škocijanu po Peregrinu Vunčeku 8. Tovarna Yy-drove žitne kave v Pragi 5. Jože Fric, župnik na Dvoru, 100. Šimen Čemer, dekan v Velikovcu, 100. Fr. Jurtela v Ptuju 20. Karol Čuh, kaplan v Jesenicah, 5. L. Serajnik, nadučitelj, Prihova, 3. Iz nabiralnika pri Korajmanu, Št. Jakob, 20. J. Omers, župnik v Sežani 5. Posojilnica v Vojniku 10 kron. Skupaj 543 kron 30 vin. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje
M. Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Št. Jakob v Rožu. Prej da je „Mir“ prinesel rešitev ugank, mi je marsikdo rekel, da čudnim ugankam ne najde odgovora; da je nekaj zginilo s hiše, so rekli, to so že zapazili in to bi že rešili. Nerešljivo jim je bilo drugo vprašanje. Gledali so na verandino streho, opazovali so jo od blizu in daleč, ničesar niso mogli zapaziti. V svoji gorečnosti so prileteli celo k samotarju po rešpetlin, ker so mislili, da ga še ima, ves trud jim ni pomagal nič. Samo moj dragi Brencelj je bil v toliko brihten, da je celo stvar kar iz daljave „pogruntal“. Najbrž ima izvrsten rešpetlin, ki nese tudi skoz hribe in gore. Pa da ne bodo mislili, da jih je hotel samotar far-bati, ko so se zastonj trudili pri opazovanju verandine strehe, jim povem, da je tista sapa hitro po stavljenih „Mirovih“ ugankah spet pri-hrula v Št. Jakob, zbrala vse svoje moči in deščice ni bilo več; spet sem jo šel iskat, pa je nisem našel. Čudno pri celi stvari se nam je pa zdela okoliščina, da ta sapa po dne nikoli nima zadosti moči za svoja dela, zmirom si je izbrala nočno temo. Gotovo mora tudi to imeti kak vzrok. Mogoče je med sledečimi eden pravih: 1. „Vsaka noč ima svojo moč", torej ima tudi nemčurska sapa po noči večjo moč. 2. Noč je črna; črne so tudi duše nemčurjev, kakor je lansko leto videl samotar s svojim izvrstnim rešpetlinom (škoda, da ga nimam več) in „gliha vkup štriha". 3. Neka vrsta ljudi je na svetu, ki ljubi temo in sovraži dan; najrajše bi imeli, da bi njih del nikdo ne zapazil, ker se nič kaj ne morejo ponašati ž njimi pred svetom; prav po domače bi rekel: Sramujejo se, zato pa zakrij, draga noč, naša dela. — Eden od teh vzrokov bo že „te pravi", če pa kdo drug ve kaj boljšega, naj pa pove.
Št. Jakob v Rožu. Včasi pa prihruje k nam tudi kak drag veter, ki se pa nič ne sramuje svojih del, marveč dela po dne, da ga lahko vsakdo opazuje. Prišel je tak veter — par tednov je šele od tega — iz Gradca v podobi strogega gospoda iz poštnega ravnateljstva. Slišali so bili v Gradcu že toliko lepega o tukajšnjem poštnem uradu, o ljubeznivosti, vljudnosti, naklonjenosti v postopanju nasproti strankam, da so si, pa ne iz same radovednosti, prišli ogledat vzor urada, črez katerega še ni bilo slišati „nobene“ pritožbe. Prepričani so bili na pošti, da v Št. Jakobu nemška drevesa že do nebes rastejo, in odkar je odšla bivša poštna upraviteljica, smo mogli dobiti dvojezična poštna potrdila samo po izrecni zahtevi. Tako vsaj se nam je povedalo v uradu. Mi in pa tudi poštno ravnateljstvo smo bili pa
Osemsto korakov daleč so se prikazovale kakor ponirki iz gozda sive kape z belimi ovitki. Na desno in levo, dolga nepretrgana vrsta sivih montur, za to zopet rezerva — a vse je pokalo in grmelo kakor v pravcati vojski.
Poglavitno in najbolj imenitno pri tem je bilo, da ni bil nikdo zadet — pa bolelo ni — kakor bi se krogle odbijale od človeških teles. Naša junaka, ki sta se borila „kot leva" drug poleg drugega, sta že postrelila črez dvajset patron, a zadela menda ne dosti.
„Lukec, oplazi ga!"
Pred Lukcem je šinil iz goščave zajec, a tisti trenutek je že padlo težko puškino kopito, in predno se je Lukec v svoji hrabrosti in bojevitosti pošteno zavedel, kje naj išče sovražnika, je zajec že izginil v lačnem „brocoku“ pogumnega Mihe.
„Lukec, »menažferbeserung« bo" !
Komaj mu je Lukec pomežiknil, češ, zame najbrž tudi — je nastal v prvih vrstah krik in vrišč.
Bajonet auf — hura, Lukec in Miha sta „šturmala".
Lovci so se morali za hip umakniti — a z desne strani so prigalopirali težki dragonci, z leve pa so padale salve na pomoč prišedšega topništva.
Stotnik z belim ovitkom — „šicrihtar“ — na rokavu je prijezdil in zamahnil s sabljo:
„Kehrt euch, zuriick !"
Žajec se je obrnil v Mihovem „brocoku“, z njim tudi Miha, in par vrst je sopihalo nazaj — premagani so bili. Na vseh koncih se je trobilo
v znamenje, da je konec strašne bitke, vojakom je bil dan daljši počitek, in kotli so pri posameznih stotnijah zaropotali; čas menaže je bil.
* *
„Lukec !"
„Miha!“
Žgovorila sta se na kratko in sklenila, da bi jima bil dobrodošel še tretji, seveda le zaupen mož. Ta se je našel v osebi šegavega tam-burja in vsi trije so odkorakali še tisti dan popoldne iz vasi, v kateri bi imeli prenočevati. Osnaženo je bilo vse, menaža tudi že davno po-užita — prostost celo popoldne, hajdi, da se sklene končna obsodba nad ,,ubitim sovražnikom".
Vsi trije so bili oboroženi z „brocoki“ — češ, da gredo kupovat kruha in živil za večerjo. Frajtar Miha je krenil naprej proti gozdu, koder so jih dopoldne nažgali prebrisani lovci, Lukec in tambur pa sta imela še opravkov deloma v gostilni, deloma v trgovini z mešanim blagom. Kmalu je bilo vse preskrbljeno in črez nekaj časa so sedeli vsi trije pod košatim hrastom.
„Po nosu sem ga zadel — poglejta, kakšen kerlc — kakor mlad teliček."
„Aha — !"
Lukec in tambur sta se spogledala in obliznila.
„Stvar ostane seveda med nami", je pripomnil Miha v večjo gotovost.
„Kajpada, kajpada — saj ga tudi sami trije pohrustamo, če kaj veva", sta odgovorila onadva.
Kožo slečenega zajca je zabrisal Lukec visoko gor na hrast, drob in ostale pritikline, ki niso bile užitne, pa so izročili materi zemlji.
Lukec je zabil v tla dva količka z rogovilami, med obema skopal jamico in jo zopet zasul s suhim smrečjem, tambur je nabodel zajca na ražen, Miha izpraznil ostala dva „brocoka“ — in kmalu je izdajal lepo šegetajoč vonj sto korakov na okolu, kje se pripravlja slastna pečenka.
„Le pobožaj ga z mastjo, le — saj sem jo kupil za cel „cif“.
„Uhč — kako diši, tetetete ! —“
Lukec se ni silil; ravno tako naravno je kihnil, kot bi imel nahod.
Saj je pa tudi tako prijetno žgačkalo po nosu, da se i tambur ni mogel vzdržati hvale.
„Kako lepo se praži, ali je kaj vroč; sem radoveden, če kaj speče —“ in potipal ga je z dvema prstoma po dolgem.
„Zajček, bùfxc — še zdaj brca", in obliznil je obadva prsta na prav in narobe.
Zajec je bil kmalu gotov. Prigrizoval se je s kruhom, zalival z vinom — in kar ga je še ostalo, je moral počakati naslednjega dne.
Zadovoljno so prikimovali naši znanci in se vračali v vas. Srečali so starca, ki pa ni umel njihovega jezika.
„Vi lonk plajbens noh do?" jih je nagovoril in obstal.
„Vajs nit", je odkimal Miha in kolcnil.
„Ferštengens bol a tajč, oder nur bindiš?"
„01es, oles, sloveniš avh, ober nit bindiš", mu je odvrnil Miha in vnovič kolcnil.
„Kaj pravi — če se ti kolca po zajcu — kar povej mu, kaj nam pa morejo", je silil Lukec. Korakali so naprej in se smejali, starec pa je stal še na istem mestu in gledal za njimi.
mnenja, da na slovenskih tleh morajo Nemci zahtevati nemška potrdila, če z dvojezičnimi niso zadovoljni, nam se pa morajo dati dvojezična brez vsake zahteve. Od tistega dne pa tudi visi na pročelju hiše dvojezični napis: „Brzojavniin poštni urad“. Poslali so ga iz Gradca sicer že pred dvemi leti, tukaj so pa bili mnenja, da morajo priti gospodje iz Gradca sami, če ga hočejo izobesiti. Pustili so ga rajši v zaboju ali pa so ga obesili nekam pod streho. Seveda da s tem tolmačenjem zapovedi iz Gradca g. revizor nič niso bili kaj zadovoljni in tablica je morala romati takoj po prihodu revizorja na pročelje hiše, nemško so pa poslali v pokoj. Pač žalostna usoda: komaj skrijejo en slovenski napis pod streho, morajo izobesiti že drugega!
Bistrica v Rožu. Dne 1. julija je prevzela kranjska industrijska družba tukajšnje fužine v svoje oskrbovanje. S tem upamo, da se bo stanje delavcev v gmotnem oziru zboljšalo. Bistriški delavci imajo velik ugled pri imenovani družbi, ker je le-ta svoje veliko podjetje na Savi pri Jesenicah pričela z našimi delavci, in še sedaj rada sprejema bistriške delavce v svojo službo. Sicer govorijo gotovi faktorji, da so tukajšnji delavci leni in slabi, ali to so puhle besede brez podlage.
Podsinjavas. Neki dopisnik ima posebno veselje, da napada požarno brambo ali „fajerber“ v Št. Janžu. Napad velja posebno načelnikovemu namestniku, ki pa je sicer pošten in miren fant. Če ima požarna bramba nemški poveljni jezik, ni kriv vsega on, ampak razlogov zato bi se našlo več. Da bi pa kmetski fant javno nastopal in deloval, to pa se ne more zahtevati vselej in povsod. Če pa dopisniku slovenska stvar res tako leži na srcu, in želi, da bi v Št. Janžu in Rožni dolini napredovali, potem naj dela on stvarno, mirno in s prijazno besedo, ne pa z javnimi napadi, s katerimi se -slovenski stvari več škoduje kakor koristi. Zaradi neosnovanih javnih osebnih napadov trpijo mnogokrat pridni in delavni rodoljubi po nedolžnem, ker napadanec navadno misli, da so le-ti pisali. V tem nas potrjuje izjava g.Millerja, ki je že mnogo dobrega storil v narodnem oziru v Spodnjem Rožu. Mi sploh dvomimo, da je te dopise pisal kak odkrit rodoljub, morda se hoče le zasejati prepir v slovenske vrste, ker se je začelo zadnji čas bolj složno delovati. V tem nas potrjuje neko brezimno pismo, polno žaljive vsebine, katero je bilo odposlano na mesto, kamor bi ga pošten rodoljub ne odposlal. Kdor hoče v narodnem oziru delovati, naj dela iz nesebične ljubezni po geslu: tiho, mirno in vztrajno. Član delavskega društva,
Bistrica na Žili. Imeli smo pred kratkim občinske volitve. Odcepila se je namreč Zilska Bistrica od občine Strajavas in postala samostojna občina. In kaj se je zgodilo. Pri volitvi za občino Strajavas se je izvolil nepristranski odbor, ker so spoznali tudi kot nemška ali liberalna stranka, da se v odbor volijo možje, ki so zmožni ta mesta častno zastopati, ne pa samo, da so nemškega mišljenja. Pri volitvi v občino Zilska Bistrica pa so se izrazili naprednjaki, da črni ne spadajo v odbor, in tako so bili vsi, ki so že bili nekoliko črni, še na novo počrnjeni. Tako na primer posojilnice še v imeniku ni bilo;
Lukcu je vino razvezalo jezik — začel je. tambur pa mu je z Miho pomagal:
Kaj nam pa morejo, nič nam ne morejo.
(Dalje sledi).
Nov uspeli Poljakov. Oprezna in previdna taktika „Poljskega kola“ v državnem zboru obhaja sedaj nov in to zelo velik uspeh. V kratkem izide ministrska naredba, ki bode ustregla gališkim zahtevam in po kateri se bode vpeljal poljski jezik tudi v notranjo službo gališkega orožništva. Poljščina je že notranji jezik pri vseh državnih uradih v Galiciji in v kratkem postane tudi notranji jezik gališkega orožništva. Navadno se trdi, da je orožništvo del vojaške moči in da njegov službeni jezik mora biti nemški. Ta trditev se je vsem Slovanom zdela tako naravna in neutajna, da se ji noben ni upal nasprotovati. Zgled Poljakov pa nas uči, da je to le beganje in slepljenje ljudstva, ako se trdi, da tudi službeni jezik orožništva mora biti nemški, da bi se ohranila enota armade. Armada je enotna, četudi orožništvo na Ogrskem rabi ma-žarščino, na Hrvaškem pa hrvaščino, in v Galiciji se bode zdaj rabila poljščina. Privoščimo Poljakom le-to priznanje njihovega jezika, privoščimo ga jim tembolj, ker upamo, da ako se v Galiciji pokaže, da če bode tamošnje orožništvo rabilo v notranji službi poljščino in enota armade in Avstrije se ne podere zavoljo tega, bodo potem tudi drugi nenemški narodi avstrijski zahtevali isto, kar so sedaj dosegli Poljaki v Galiciji.
podpore od nje bi pa pri vsaki priložnosti zahtevali. No, kako bodo gospodarili, bomo videli.
Iz I)raščv (Veliko sreče pri živini!) Posestniku F. Šnablu je storila pred par meseci kobila dva žrebeta, potem dve kravi vsaka po dve teleti, in ena ovca tri jagnjeta. Vse to živinče je do sedaj čilo in zdravo.
Zahomec. Ker je ravno obletnica, se spominjam nepričakovane nesreče, ki je dohitela posestnika A. M. iz Zahomca. Šel je skozi neko hraško z vpreženim konjem seno nakladat. Pri potu je bil kupček suhih vej in posestnik, ne misleč na kaj nevarnega, prižge ta kupček ter misli, da bo tedaj, ko pride s senom nazaj, že vse pogašeno. In res pride z vozom sena do ognjišča in vozi tam črez. Ko pa gre nekoliko korakov naprej, zagleda voz že v plamenu. Imel je namreč okolu 5 stotov lepega sena naloženega. Moral je porabiti vse svoje moči, da je otel voz in konja, seno pa je vse zgorelo. Neprevidnost je pač vzrok marsikatere nesreče.
Bruca. Ob jako obilni udeležbi vernega ljudstva se je četrto nedeljo po binkoštih novo popravljeni glavni aitar v domači cerkvi preč. gosp. Gregor Einspieler ob asistenci treh župnikov slovesno blagoslovil. Slikarije v presbi-teriju je napravil jako okusno vrli rojak g. Janez G rab er iz Štebna pri Bekštanju. G. J. Graber se kot cerkveni slikar najtopleje priporoča.
Iz Zgornje Podjune. Na predvečer slovanskih blaguvestnikov sv. Cirila in Metoda smo opazili tukaj precej kresov, posebno ker je bil, kakor malokdaj, krasen večer. Bilo bi jih gotovo še veliko več, ali od dela na polju zmučenim kmetom splošna utrujenost ne dovoli tega. Posebno zanimali so nas trije veliki ognji na slovenski Peci, med temi najbolj oni na vrhu. Slišali pa smo tudi gromenje topičev. Pač živ dokaz, da Slovenec še živi na Koroškem in krepek odgovor tistim, ki pravijo, da je koroške Slovence že f f f odnesel!
Bobrlavas. Učitelj g. A. Koch odhaja od nas in sicer v Št. Peter na Vašinjah na tamkajšnjo dvorazrednico. Kako bo na dvorazred-nici s svojo slabo slovenščino uspešno poučeval, nam je uganka. K nam pride na njegovo mesto učiteljica.
Bobrlavas. (Pogreb. — Nem šku tarska olika.) V nedeljo, dne 1.julija, predpoldne po blagoslovu spremili smo k večnemu počitku na Goro Jakoba Mihev p. d. Bradača, moža v najboljših letih moške dobe. Bolehal je že dolgo časa na sušici in se jako lepo pripravil na smrt. V prejšnjem času je bil pristaš nemškutarsko-liberalne stranke, proti koncu svojega življenja pa je bil spoznal svojo zmoto in obžaloval, da se je dal kedaj zapeljati od naše jare gospode. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva ter tudi naše tri požarne brambe: dobrolska, sinska in lovanška, katere zadnje član je bil rajnik. Prav je to, da društvo izkaže svojemu bivšemu članu zadnjo čast — pa pri tem pogrebu moramo nekaj odločno grajati in to je: Rajnik si je bil pred svojo smrtjo odločno prepovedal godbo in to svoji ženi in drugim naročil. Pa kaj se zato zmeni naš „fajerber“?! Zadnja volja rajnika mu je toliko kot nič. Naš „bavptman“ p. d. Škorjanc so zaukazali, da mora biti godba, pa je „fertih“ in kuš! ubogaj! Uboga in težko skušana žena je jokala in se vila žalosti, vsi navzoči pa so se jezili nad neotesano vsiljivostjo. In čujte, čakati so morali na domu z mrličem pred hišo blizu pol ure, predno se je poljubilo priti „muzikantom“. Godite in muzicirajte tistim, ki se jim kaj takega dopade! Če si pa kdo godbo prepove, pa jo vseeno pokličete, potem vi zaničujete zadnjo voljo rajnika, to kar je kristjanu sveto, potem rajniku ne delate časti, ampak sebi sramoto. Ali je to spoštovanje do rajnika? In potem tista pobožnost nekaterih, hvala Bogu, samo nekaterih pri pogrebu, je tudi za tistega, ki ima — roge. Seveda za pogreb je nekaterim bolj malo, to so pokazali potem, ko so v gostilni igrali do pozne noči najveselejše poskočnice in polke. Ali se na ta način obhaja spomin rajnega člana društva? — Pa le delajte tako, bo vsaj zmiraj več ljudi spoznalo vašo nem-škutarsko oliko in ošabnost in napuh ter vam pokazalo, hrbet.
Št. Štefan pri Telikovcu. Shod, katerega je naša podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico v nedeljo, dne 1.1. m., v tukajšnji Likebovi gostilni napravila, se je zelo sijajno vršil. Vkljub negotovemu vremenu in dasi je trgovanje v Železni Kapli mnogo rodoljubnih kmetov odvrnilo, se je vendar zbralo na shodu lepo število — kakih 150 zborovalcev. Posebno nas je veselilo videti toliko mladega, narodno mislečega naraščaja, toliko bivših učencev in učenk naše ,,Narodne šole“. Govori so bili zelo izvrstni. G. Rotter pojasnjuje^ v jako jedrnatem govoru pogubne namene društva „prosta šola“.
Njegovi nakani, izbacniti iz šole verske vaje in naziranje, se je treba z vso odločnostjo upreti. Katoliški starši imajo dolžnost, versko vzgojo otrok zahtevati kot katoličani, z ozirom na vestnost in poštenost, dalje ker oni šolo vzdržujejo in ker so otroci njihova last. G. Poljanec opozarja na naravnost protiversko stremljenje med mlajšim učiteljstvom na Koroškem. Navaja v dokaz izjavo mladega učitelja Regensbergerja, ki je na shodu učiteljskega društva v Beljaku rekel, da verski nauk v šoli ni potreben in da se naj iz šole odstrani. Dalje omenja, da so se na raznih šolah otrokom vzeli slovenski katekizmi in izjavlja, da se slovenski duhovniki po nobenih ovirah ne bodo dali preplašiti, da ne bi poučevali slovenske otroke v slovenskem materinem jeziku. Končno predlaga v tem smislu resolucijo, katera se je že na več shodih sprejela. G. Dobrovc zavrača jako obširno in na podlagi obilnih številk po nasprotnikih razširjene basni o velikosti cerkvenega premoženja. Sam dunajski Rotšild ima veliko več premoženja kakor vse cerkve, samostani in duhovniki v Avstriji skupaj. Vse cerkveno premoženje pa ne služi samo za porabo duhovnikov, ampak jako mnogo od tega se potrebuje za vzdrževanje bogoslužja, šol, bolnišnic in za oskrbovanje revežev. G. dr. Arnejc jako izvrstno govori o krščanski vzgoji in opozarja na veliko nedoslednost nasprotnikov verske vzgoje. V javnosti govorijo in delajo zoper versko vzgojo, ali sami pa dajo svoje otroke v samostanih vzgajati, dobro vedoči, da bi sicer njihovi otroci ne spolnovali četrte zapovedi. G. župnik Treiber je imel končno poučni govor, popisal je nam slavno bitko pri Kustoci, katere štiridesetletnica se je dne 24. rožnika t. 1. obhajala. Opozarja, da se je ona slavna zmaga v prvi vrsti pridobila vsled hrabrosti domačega koroškega pešpolka št. 7. Kot posebni junaki so se izkazali v tej bitki slovenski naši rojaki stotnik Šluet, doma v Dobrlivasi, ka-detni narednik Martin Kovač iz Lipaljevasi, trobentač Jernej Dular iz Švabeka; prostaki Franc Pušl iz Sveč, Jožef Uršič iz Djekš in Fr. Miki iz Jamnice pri Pliberku in kadetni narednik Tomaž Fric iz Glinj, ki so vsi bili odlikovani s srebrno kolajno hrabrosti. Slava jim! Po končanih govorih se je stari odbor zopet potrdil in pobrala se je udnina, katere se je nabralo jako velika svota 124 K. Toliko se še na nobenem shodu naše podružnice ni nabralo, dokaz, da zna naše ljudstvo pravo šolo ceniti. Po shodu se je razvila jako živahna zabava s petjem in tambura-njem. Vsem udeležencem, posebno pa članom tam-buraškega društva „Bisernica“ iz Celovca, presrčna hvala. Bog jih živi!
Novi kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hoffa kandol-kakao si pridobiva čimdalje večjo priljubljenost, ker ima izmed vseh kakaov najmanj tolšče (19% proti čestokrat nad 50% v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kandol-kakao ne zapira in ima ob najboljšem okusu še važno prednost, da je jako po ceni. Zato je lahko dostopen vsakemu in mogoče ga je uporabljati in najtopleje priporočati tudi pri naj skromnejšem gospodinjstvu.
Politični shod za KotmaroTas.
Napovedani politični shod v nedeljo, dne 1. julija t. L, je bil za naše razmere zelo dobro obiskan. Bilo je do 200 zborovalcev, ki so vsi z veliko vnemo poslušali dične, občespoštovane gospode, ki se ne ustrašijo nobenega truda za mili, teptani slovenski narod na Koroškem.
Otvoril je shod domači župnik in po kratkem pozdravu dal besedo gosp. poslancu Grafenauerju. Živahno so zborovalci pozdravili moža, ki se že deset let žrtvuje za svoje rojake na Koroškem. V izbornem govoru, ki je bil prekinjen večkrat z glasnim odobravanjem, je poročal g. poslanec o delovanju, namreč o slabem gospodarstvu našega deželnega odbora, ki brez cilja in konca dela zmirom nove dolgove in kmetu nalaga že neznosno visoke deželne naklade. Naj-hujša rana na narodnem telesu slovenskem pa je šola, ki ne izobraža Slovencev, da ne bi nadarjeni Slovenci zrastli Nemcem črez glavo. Učiteljstvo pa, ki je plačano večjidel od kmeta, dela proti slovenskemu kmetu, zraven pa od časa do časa zahteva povišanje plač. Vsemu temu lahko odpomorejo kmetje, ako se polnoštevilno udeležujejo volitev in tedaj take slabe gospodarje vržejo vun iz deželnega zbora. Dolgotrajno ploskanje in navdušeni „živio“-klici so pričali hvaležnost zborovalcev za lepi govor.
Burno pozdravljen nastopi nato predsednik katoliškega političnega društva, gosp. dr. Brejc, ki tako požrtvovalno dela za pravice teptanih koroških Slovencev, govorniški oder in slika naj-poprej veliko nevarnost, ki preti naši ljubi Av-
striji od zunanjih in znotranjih sovražnikov. Tn to veliko nevarnost je povzročila nesrečna avstro-ogrska pogodba pred 40 leti, ko so Mažari in Nemci nas Slovane prekanili za naše pravice s prazno obljubo narodne enakopravnosti, katere pa sedaj v resnici ni. Vsi uradi, vse javne naprave, vse šole za Slovence so ponemčevalnice. Vsako mrvico narodnih pravic si moramo z velikim trudom šele izvojevati. To pa zaradi tega, ker se Nemci boje, da ne bi Slovenci zasedli uradniških služb. Zato se tudi tako krčevito dela na to, da bi Slovenci ne prišli do boljšega kruha, katerega Nemci le sami zase zahtevajo. Te razmere bi se lahko zboljšale zdaj, ko hoče vlada kot zdravilo za bolno Avstrijo vpeljati splošno in enako volilno pravico. Pa tudi pri tej nas hočejo ogoljufati; devet milijonov Nemcev hoče ravno toliko poslancev imeti kot 15 milijonov Slovanov. Taka krivica se bode pa maščevala. Tako zdravilo bi bilo napačno in škodljivo za bolno Avstrijo. Slovani in posebno Slovenci so preveč pohlevni, odjenljivi in lahkoverni. Premalo spoštujemo sami sebe, zato nas tudi drugi ne spoštujejo. Torej Slovenci, več značaj-nosti, več narodne zavednosti! Govoru je sledilo burno ploskanje in dolgotrajno odobravanje. Predsednik shoda z nekaterimi besedami ponovi oba izvrstna govora in se v imenu vseh zborovalcev zahvali gospodoma za njihov trud. Potem pa predlaga resolucijo v tem smislu, da zborovalci odločno zahtevajo pravičnejšo razdelitev volilnih okrajev na Koroškem, da bi 100.000 Slovencem bila zagotovljena vsaj dva mandata; izrečejo zahvalo g. dvornemu svetniku, državnemu poslancu dr. Mir. Ploju za njegovo požrtvovalno delovanje v korist koroških Slovencev in z veseljem pozdravljajo dejstvo, da se slovanski poslanci v zadevi volilne reforme odločno potegujejo za pravice koroških Slovencev. Ob enem pa se poživljajo vsi slovanski poslanci, da naj sploh onemogočijo volilno reformo, ako nasprotniki v državnem zboru ne bi hoteli upoštevati naše zahteve po dveh mandatih. Resolucija je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta.
Z veselim srcem so se razšli zborovalci po tem velepomembnem shodu, ki bo gotovo obrodil lepih sadov.
3* o z i v !
Dobrodelno društvo „Drava“ poživlja rojake, naj mu naznanijo fante, kateri nameravajo iti se učit trgovine ali rokodelstva. Imamo ugodne ponudbe za učno dobo 3 ali 4 leta. Vožnjo na lice mesta plača revnejšim društvo „Drava“.
Tudi se prosi, naznaniti nam dijake, ki vstopijo prihodnjo učno leto v gimnazijo, da jim preskrbimo mesta za stanovanje in hrano.
Rojaki, uvideli bodete važnost našega društva in skrbite za to, da se pošlje čim več fantov na Kranjsko, da se tam izobrazijo v svojem materinem jeziku. Društvo „Drava“ bode skrbelo, da dobijo fanti dobra mesta.
Naslov kratko: Dobrodelno društvo „D r a v a“, Beljak.
Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu v šolskem letu 1905/06.
Akademija je štela začetkom leta 23 udov, od katerih so štirje med letom izstopili iz bogoslovja, tako da jih ima sedaj 19. V celem letu je bilo 19 rednih ur s skupno 27 predavanji o raznih snoveh človeškega znanja. Govori so bili sledeči: 1. Ulbing: Krščanska in moderna šola. 2. Rožman Fr.: Zbližanje vzhoda in zahoda. 3. Schiller: Položaj koroških Slovencev. 4. Šenk: Simon Gregorčič kot ljudski filozof. 5. Lakner: Načelo splošne enakopravnosti in katoličani. 6. Vidovič: Ali je narodni boj avstrijskih Slovanov opravičen ? 7. Sekol: Trpljenje irskih katoličanov. 8. Truppe: Socijalno vprašanje in njegov vpliv na narodno. 9. Morti: Slomšek kot šolnik. 10. Škofič: Časniki med Slovenci. 11. Ogris A.: Boji in pesništvo. 12. Hafner: Štrajk s stališča krščanskega nravoslovja. 13. Ogris J.: Ali moderno svetovno naziranje zadovolji duha in srce?
14.	Žel: Nekaj misli o našem narodnem delovanju.
15.	Kassl: Slovenci nekdaj in sedaj. 16. Tojnko: Zgodovina družbe sv. Mohorja. 17. Rožman Fr.: Škodljivi učinki alkohola na človeštvo. 18. Rožman Gr.: Kulturna moč Slovanov. 19. Vidovič: Palacky kot politik. 20. Nekaj o grški omiki, ki se kaže najbolj pri grških filozofih. 21. Hafner: Agrarne razmere na Ruskem. 22. Štritof: Josip Stritar in njegov pomen v slovenskem slovstvu. (Ta ura je bila posvečena slaviju Stritarjeve sedemdesetletnice.) 23. Truppe: Socijalna demokracija in narodni boj v Avstriji. 24. Tojnko:
Svoboda in socijalna demokracija. 25. Kassl: Vzrok propadanja kmetskega stanu. 26. Morti: Kako bi se dalo odpomoči današnji agrarni bedi. 27. Ogris A.: Bogatili in bogatirski epi slovanski. — Posameznim govorom je sledila redno živahna kritika, ki ni gledala samo na zunanji nastop in predavanje kot tako, ampak tudi na vsebino govora. Iz tega seznamka se razvidi, da se je izmed vseh tvarin najbolj obdelovalo socijalno vprašanje. To je za te, koroško slovensko ljudstvo, gotovo jako tolažilno, ker vidiš, kako se tvoji bodoči duhovni pastirji že v bogoslovju tako zanimajo za tvoje bedno stanje, in ker radi tega po pravici upaš, da boš dobilo enkrat tudi v teh nekaj tako navdušenih zagovornikov in braniteljev svojih pravic kakor jih imaš mnogo že sedaj. In zato se je tudi pri zadnji uri v daljšem govoru zahvalil predsednik akademije, tov. Ant. Benetek, vsem udom za njih marljivo delovanje v tej stroki in izrazil željo, da bi znali in vedeli enkrat to porabiti, česar smo se tukaj naučili. — Ako so predavanja skrbela za govorniško in znanstveno izobrazbo članov, skrbelo je petje in tamburanje za pravo naobrazbo srca. Pelo se je letos v vsem 15 pesmi — ne vštevši narodnih —, izmed katerih ste se pri rednih urah le dve ponavljali; tamburaši pa so svirali skupno 23 komadov, med katerimi je bilo 10 novih. Pevski in tamburaški vodja je bil tov. J. Žel. — To leto je bilo tudi prvo, v katerem so se smele in mogle vršiti poleg nemških tudi slovenske pridigarske vaje. Omeniti pa je treba še veselega dejstva, da v preteklem letu s svojimi drugorodnimi kolegi nismo imeli nobenih prepirov, kar le redkokdaj izostane. To pa moramo nedvomno pripisovati miroljubnosti in resnosti obojestranskih akademijskih predsednikov, ki sta znala voditi društvi tako, da so izostala vsa očitna nasprotovanja. Vsako oko pa bo našlo iz teh vrst, da smo ostali tudi letos zvesti idealom svojih prednikov. Bog daj le, da bi imela akademija tudi v bodoče zadostno število udov in bi zasledovala tudi za naprej iste cilje kakor do sedaj ter še nadalje dihala sveže krepko življenje!
Društveno gibanje.
Vabilo k skupnemu shodu slovenskih delavskih društev iz Celovca, Podljubelja in Pod-sinjevasi s sodelovanjem tamburaških društev »Bisernica" in »Strel", v nedeljo, dne 8. julija, ob Val. uri popoldne, pri Z e c u v Kapli ob Dravi. Spored: 1. Pozdrav. 2. Tamburanje. 3. Prvi govor. 4. Petje. 5. Tamburanje. 6. Drugi govor. 7. Šaljivi nastop. Prosta zabava s petjem, tambura-njem, koriandoli itd. Vstopnina prosta. K naj-obilnejši udeležbi vabijo	odbori
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da je od 1. julija t. 1. naprej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka »Ivan Perdan v Ljubljani". Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu slovenstvu. Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove »družbine kave" je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Velikovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, kupite odslej le to novo druž-bino kavo !
Sestanek slovenskih delavk. Dne 1. julija ob 5. uri popoldne se je vršil v Celovcu v društveni sobi slovenskega kršč.-socijalnega delavskega društva v Celovcu sestanek slovenskih delavk ter se je ustanovil ženski odsek delavskega društva. Konzulent delavskega društva je pojasnil trojni prvotni namen združitve: ustanovitev čebelice, čitanje knjig, in petje. Vse točke so popolnoma ugajale prisotnim dekletom ter so pokazale svoje zanimanje s tem, da so po svoji lastni agitaciji v par dneh 26 delavk zbrale. — Vsa čast dobrim zavednim dekletom. Shodi, ki hodo popolnoma ločeni od shodov delavcev, bodo se vršili vsakih 5 do 6 tednov!
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Otrobi so tečnejši in redkejši od moke (izvzemši zadnjo moko) in dotičnega zrnja. To se pravi z drugimi besedami: 5 kilogramov pšeničnih otrobov živini več zaleže, kakor 5 kilogramov pšenice. Ker imajo otrobi tudi to prednost, da so cenejši od dotične moke ali žita, bodi
to kmetu migljej, da naj krmi goveda s cenejšimi in boljšimi otrobi, a ne toliko z dotičnim žitom. Seveda pri ovsu je izjema, ker so ovsene luskine malo tečne, zato je treba dajati bikom, molznim kravam in teletom ovsa, odnosno ovsenega zdroba (Šrota). Za goveda so pšenični, ječmenovi in koruzni otrobi jako dobra piča, posebno za molzne krave, pitalna goveda in deloma tudi za vprežno živino. Otrobe poškropite ter jih pomešajte med rezanico, ali pa polij te slabejšo in trdo rezanico z vročo otrobovo vodo, in ko se ta mešanica nekoliko ohladi, dajte jo živini. Otrobova voda je izvrsten napoj za molzne krave — posebno po zimi, ko vam korenstva zmanjka — ker količino mleka zdatno pomnože. Odrastlemu govedu smete dati na dan in glavo 3 kilograme otrobov.
Hkorenstvu in gomolnicam prištevamo: Korenje, repo, laško repo, peso, kolerabo, krompir itd. Korenstvo in gomolnice so prav malo redilne, močno vodene, toda prav lahko prebavne. Same na sebi so premalo redilne, ali kakor pravijo, premalo izdajo, toda pomešane med tečnejšo krmo so vrlo cenjene. Za mešanje med korenstvo je pripravno naslednje krmivo: rezanica, seno, slama, otrobi, zdrob (Šrot), detelja, oljnate tropine, sladne kali, pleve itd. Mešanica od žitnega zdroba, otrobov, korenstva, rezanice — a kasneje nekoliko sena — je za pitalno goved prav dobra piča. Za molzne krave je korenstvo po zimi, ko nimate sveže krme, vrlo dobro krmivo, ker pomnoži kaj zdatno kolikost mleka. Za pitalno goved in za molznice je korenstvo vrlo dobro, a za vprežne vole in za mlada, nedorastla goveda ga pa preveč ne cenijo.
Tukaj naj navedem še nekoliko vrst različnih živalskih krmil.
Oljnate tropine so vrlo tečnaklaja, deloma še enkrat bolj redilna od žita. Pitalnemu volu smete dati na dan 2 do 4 kg teh pijač, a molzni kravi 1 do lll2 kg. Paziti morate, da se tropine ne pokvarijo in ne splesnijo, ker pokvarjene so živini škodljive.
Sladne kali ali ječmenove kalice se dobe v pivovarnah. Tam ječmen navlaže; ko požene kalice, suše ga v topli shrambi in potem te kalice odstranijo — to so sladne kali. Te kali so zelo redilna krma, katera vrlo dobro ugaja pitalnim govedom in molznim kravam. Kravi jih smete dati 1 do 2 kg, a pitalnemu volu 2 do 3 kg na dan. Zaduhle in skisane kali so škodljive, torej za krmljenje nesposobne. Pri kuhanju piva in ječmena ostane na dnu nekak močnik, kateremu pravimo pivne (o lov e) drože. Te drože so zelo vodena klaja, katere smete dati pitalnemu govedu ali molzni kravi po 20 kg na dan. Zraven te krme morate dajati živini tudi sena in slame, odnosno pitalnim volom zdrobljenega žita in sena. Giove drože se začnejo kmalu kvariti, ker se skisajo ali postanejo plesnive. Pokvarjene drože so živalim škodljive, bolezni povzročujoče, torej jih nikakor ne pokladajte.
(Dalje sledi.)
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in najcenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
e. in kr. dvorni dobavitelj in tvorničar
Jabloné nad Orlici,, štev. 86, pošta istotam, Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto.
Razne stvari.
Konec italijanske razbojniške čete. Pred leti se je klatila po Italiji četa najopasnejših italijanskih roparjev pod vodstvom Biondina in Monfrina. Policija jo je zasledovala, a prebivalci so imeli tolik strah pred osveto mnogoštevilnih roparjev, da je niso marali nikoli izdati. Neki kavarnar pa se je nekoč ojunačil in izdal orožnikom roparsko bivališče. Med orožniki in roparji je prišlo takrat do hudega hoja; mnogo roparjev so zaprli, mnogo pa jih je tudi uteklo in pobegnilo na Francosko. Zdaj so se od tam vrnili in se osvetili nad kavarnarjem, ki jih je svoj čas izdal, s tem, da so ustrelili njega in njegovo ženo. A haš to je bilo zanje usodno in jih spravilo v roko pravice.
Posebne sanje. »Osservatore Romano" pripoveduje sledeče: V vasi Fittignano v bližini Pize se je neki deklici sanjalo, da leži pod domačo kuhinjo truplo neke svetnice. Spočetka se ni za te sanje nihče zmenil, končno pa je zmagalo vztrajno prigovarjanje deklice. Dva metra globoko pod kuhinjo so našli docela ohranjeno žensko
truplo. Veščaki so dognali, da je to truplo Che-rardesce, ki je uvrščena med blažene in je bila 1. 1200 pokopana v okolici vasi. Truplo bodo prepeljali v Pizo.
Mož s petimi ženami. Policiji v Budapešti se je posrečilo prijeti zloglasnega Korzeneka, o katerem se je zadnje čase toliko govorilo in pisalo. Zadnje čase se je imenoval dr. Pichler ter se je v Szegedinu poročil z zelo odlično damo, vdovo višjega uradnika. Po poroki ji je vzel 400.000 K ter zginil, toda ostal je ž njo še vedno v pismeni zvezi. Med preiskavo se je zvedelo, da je imel Korzenek v Jaszberenyu in Szolnoku bogato opremljeno vilo ter je bil tam splošno čislan in priljubljen. Po vsaki poroki je prišel v svojo vilo, kjer si je odpočil za dalje časa. Zadnje čase je bival tam z eno svojih pet žen, z elegantno mlado damo. Svojo kariero je pričel kot slepar z ženitvanjem na Hrvaškem. Leta 1903 se je namreč v Ogulinu poročil z Emo Kurzovič. Še istega leta se je drugič poročil, in od tedaj si je vsako leto poiskal drugo žensko. Z vsako ženo pa je ostal v pismeni zvezi ter vsaki pisal vsakih 14 dni prav ljubeznivo pismo. Kot 201etni mladenič je bil v Ogulinu obsojen zaradi ponarejanja bankovcev v Sletno ječo.
Velika nesreča v Londonu. Pretečeno soboto se je pripetila velika nesreča na ulični železnici v Londonu. Železnica se je spuščala z griča, hipoma je popustila zavornica in voz je švignil z grozno brzino navzdol. Najprej je zadel v neki mrtvaški voz ter ga popolnoma razbil Na nadaljnem teku je zadel ob voz s pohištvom, potem v avtomobil, ki je bil napolnjen s potniki. Avtomobil je odletel v zrak ter v velikem krogu priletel skozi okno v neko restavracijo, kjer je bilo več ljudi hudo ranjenih. Z brzino 100 km v uri jo letel voz naprej ter zdrobil vse, kar mu je bilo na poti. Voz je bil poln ljudi, ki so bili vsi ranjeni. Cela nezgoda je zahtevala štiri mrtve in nad 50 ranjenih.
Indijanska bitka v Budimpešti. Ameriški cirkus Bufalo-Bill, kateri je tudi pred meseci prav po ameriško omolzel in oskubil ljudi v Celovcu in iz dežele, bil je pred kratkim tudi v Budimpešti. Neki dan so Indijanci omenjenega cirkusa se sprehajali po mestu in prav nesramno izzivali mirno mimoidoče ljudi. Ogorčeni nad nečuveno nesramnim obnašanjem rdečekožcev, so jih nekateri opomnili na dostojnost. Indijanci pa so segli po nožih in revolverjih in vnela se je pravcata bitka. Veliko je bilo ranjenih, med temi dva smrtnonevarno. Sodišče je pričelo preiskavo, in gotovo ne uidejo zasluženi kazni.
Pleme v Rusiji, ki umira lakote. V Kolinski sta bila privedena v zapor oče in hči. Okrivljena sta bila, da sta pojedla nekemu človeku, katerega je prej hči usmrtila, jetra. Oba sta iz plemena Jukagiki, ki živi v Sibiriji in tam tudi izumira. Dopisnik „Naše žizni“ pravi, da so poslale oblasti veliko število polnagih in lačnih Jukagirov na ribolovsko ekspedicijo k reki Kolim, Jasačnaja in Popova. Ker niso imeli ljudje ob teh rekah kaj jesti, so sklenili, da pobijejo drug drugega. Tako se je zgodilo. Samo zgoraj omenjeni oče je ostal pri življenju in njegova hči, ki pa je ljudožrka.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Farni vasi na Prevaljah priredi svoj
občni zbor
dne 15. julija 1906, popoldne ob 3. uri, v pisarni pri Stokl-u v Farni vasi s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o reviziji dne 12. junija 1906.
2.	Pogovor v zadevi elektrike.
3.	Naročilo nove blagajne.
4.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Zahvala.
Hvaležnost nas veže, da gg. orglarskima učiteljema Gaterer-ju in Lutschounig-u, sl. slov. delavskemu društvu ter gg. dr. E h r-lich-u, Val. Jug-u in mnogim drugim dobrotnikom izrečemo svojo najiskrenejšo zahvalo. Cvik M. iz Melvič, Grafenauer M. iz Perave, Vedenik Jan. iz Pokrč, letošnji odhodniki orglarske šole.
A 179/6 9
Prostovoljna soduijska dražba nepremičnin.
Po c. kr. okrajni sodniji v Velikovcu se bodo na javni dražbi prodale na prošnjo dedičev po Štefanu Zechner p. d. Živat na Djekšah v zapuščino spadajoče premičnine in Žiratova kmetija, vi. št. 2, kat. obč. Djekše, kakor tudi pripadajoča posetev.
Posestvo meri 25 ha 82 a 81 m2, izklicna cena znaša 6000 K, vadij 600 K. Dražbeno iz-kupilo se od dneva izdražbanja pa do plačila obrestuje po 5% in se mora plačati v gotovini v treh obrokih po V3 od dveh do dveh mesecev, ako pa ostanejo terjatve v skupnem znesku 4040 K zavarovane na posestvu, pa ena polovica tekom dveh mesecev, druga polovica pa tekom štirih mesecev od dneva dražbe naprej.
Setev in premičnine se bodo izklicale za cenjeno vrednost in oddale samo proti takojšnjemu plačilu.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo zastavne pravice ne glede na prodajno ceno.
Dražba se vrši
y ponedeljek, dne 16. julija 1906, ob 9. uri dopoldne
na licu mesta na Djekšah št. 15.
Popis imetka, zemljiškoknjižni izpis in draž-beni pogoji se lahko vpogledajo pri tej sodniji.
C. kr. okr. sodnija v Velikovcu oddelek L, dne 30. junija 1906.
Kapun l. r.
Absolutno zajamčeno pristno mašno vino a'r3K
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarij at veleč, duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Tipa vi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej fino staro in novo namizno vino po 40 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, pineta po 50 K, stari beli burgundec po 60 K ter stara buteljska vina.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Za gotovo plačo in pražijo
sprejme
akviziterje in krajevne zastopnike
dobro vpeljana zavarovalna družba proti požaru, za življenje in proti nezgodam. Pripravno za
penzijoniste in privatne uradnike. Ponudbe upravništvu lista.
Zdravilišče
solnčne kopeli, ogljikovokisle ii_ _
vodno lečišče
Kopališče Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. kr. drž. železnice, l1/, are od Ljubljane. Prekrasna gorska lega, popolnoma zavetno, milo podplaninsko podnebje. Vse vodno zdravljenje (sistem Priessnitzev, Winternitzev in Kneippov) solnčne kopeli, ogljikovokisle in elektriške kopeli, zdravljenje s suhim vročim zrakom,
masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija; plavalni basin, senčnat zdraviliški park, izvrstna restavracija. Za nervoznost in za notranje bolezni tudi za okrepčanja potrebne brez posebnega zdravljenja. Dobro stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah.
Zmerne cene.	Do oktobra odprto.	Prospekte pošilja zastonj
dr. Rudolf Wackenreiter
zdravniški vodja in zakupnik kopališča.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom ,,IFcrkuies“ za ročno obrat.
lÌA*ne stiskalnice
za velik pritisek in velike učinke.
Hlini za sadje in grozdje. Obiralniki.
Povsem urejene moštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. ^ Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni lupilniki in rezalniki. Samodclujoče patentovane nosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevje, hmelj, grenkuljico „Syplionia“. Pluge za vinograde
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
IMi. Majfarth & Comp.
tovarne poljedelskih strojev, livarne in parne kovarne
Dunaj, H./1, Taborstrasse št. 71.
Odlikovani z nad 560 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. "5ÈS
txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>o
Želodčne kapljice (z varstveno znamko sv. Marka). X
500 let je stara lekarna, ~	... '	-	- -
nervoznost, bledičnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave, in vsled tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno učinkujejo pri prehladi želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in ž njo zvezanem telesnem zaporu in breztečnosti.
v
kateri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptu želodčne kapljice (z varstveno znamko sv.
Marka). Te želodčne kapljice, ki so izgotovljene po receptu, ki ga mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle zavzdrževanje
zdravja, ker je dokazano, da je Postavno zavarovano.
Izpis iz skoraj vsak dan mi prostovoljno priposlanih zahvalnih pisem:
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer dolgoletne bledičnosti. Prosim, pošljite mi za 8 kron še 2 tucata. Z odličnim spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajevni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so moji ženi čudovito pomagale proti želodčni bolezni. Pošljite mi zopet 12 stekleničic. JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik na Dunaju, Videnška glavna/cesta.
Želodčne kapljice se pošiljajo:	^3
1 tucat za K 4-—, 3 tucati za K 1P—, 5 tncatov za K 17'—, franko zavoj prosta pošiljka, ako se znesek prej vpošlje ali po poštnem povzetju. Razpošilja edino le mestna
lekarna v Zagrebu, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka.	^
;xxxxxxx»cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
Prva pomoč pri bruhanju je Kufeke-jeva otroška moka brez vsakršnega mleka, ki je bolezenskim kalem ugodna podlaga in ki ga bolno črevo ne prebavi. Če pa dajemo Knfeke-jevo moko brez mleka, ki zaradi rastlinske beljakovine v njej daje kalem bolezni slabo podlago in s tem manjša vretje v črevesu, se pogosto v začetku bolezni posreči ustaviti bruhanje, omogočiti zopetno prejemanje hrane in povzdigniti opornost telesa proti bolezni. Tudi na drisko vpliva Kufeke-jeva otroška moka ugodno.
Ravnokar je izšla nova izdaja:
Kristusovo življenje in smrt
v premišljevanjih in molitvah.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil
f Štefan Kociančič
profesor bogoslovja v Gorici.
Druga izdaja.
Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Cena: Dva dela, mehko vezana K 8'—, za ude K 5'40; trdo vezana z usnjatim hrbtom K 11’—, za ude K 7-80, po pošti franko 1 K več.


Odda se
služba organista in cerkovnika
v Javorju, pošta Črna, Koroško. Plača večinoma v kolekturi. Služba se lahko nastopi takoj. Prednost imajo rokodelci.

r.*s*rsrswrsjrsirsjrsjirs*-sjrs*s*iM
Proda se kajža
pri Maticu v Temarivasi pri Lipi nad Trbo,
katera ima 7 birnjev zemljišča in 3 johe gozda. Kajža je v dobrem stanu, s tremi izbami, shrambo, kuhinjo in kletjo. V hlevu je prostora za dve kravi. Cena 4400 kron. Več pove Jane* C-elc, čevljarski mojster na Bregu, pošta Rožek na Koroškem.
t	~...........^
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po na j nižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
Trta G. Tònnies
stavbeno
podjetje
Ljubljana, Kranjsko
sprejme takoj v stalno delo BO zidarjev z dnevno plačo K 3-— do K 4.— in BO delavcev z dnevno plačo K 2-— do K 2.60
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajerije (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra11
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena : 2 lončka K 3'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
RCH Dl EN
«
«
«
«
«
za nas
§
Meaino hranilno sredstvo gospodiqe je Ceres - maščoba
«
g
«
«
« K K X K
n
K X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
VOOOOtKKWKXKXWKXKKÌOOOOttOOOCKJOOOOOOOty
XHO*.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 — v Mediatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
X
g omejitev porabe mesa
‘ ■ sploh, kajti z maščobo Ceres prirejena močnata jedila so prav lahko prebavna in prav okusna. Neki gospod, ki mu je otežaval želodec z maslom in svinjsko maščobo prirejen krof, je mogel brez težkoč prebaviti šest krofov s Ceres jedilno maščobo.
(iz najfincjših kokosovih orehov).
Prvič so na ta način pripravljena mesna jedila mnogo cenejša kot pa z drugo maščobo in drugič se omogoči
«
X
X
sprejema:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
3. zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! — „Svoji k svojim!“
:	»c«:«ootx	:co»:«oe*: socc
Tovarna za limotijske «troje-
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovc'U'. Adlergasse štev. 19.
/ j	nasproti c. kr. kmetijske družbe,
. j A J.4	kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice,
X	A gePeVni in razni drugi za kmetijstvo potrebni
j	stroji ter tudi taki	vodovodi,	ki
\ CN ^ sami vodo gonijo iz globoko ležečih stu-

dencev na zemljišča, katerim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenike j.ošiljrt zastonj.
Kavarna in restavracija
Hotel ^Ballsan^ Trst.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, kopelji. — Cene zmerne.
3*očkaj % Ofdgl.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.