Urednlitve la nprarai Ljubljana Kopitarjeva t. Telefon U-Sl-U Si. lleseCna naročnina 1] Ur. — Cek. r»4. Ljubljana 10.65« u naročnin« bi IMM u Inserate. Izključno u •topetvc ta oglas* la Italija la tnosemstvai 0F1 B, A. 1111 an o.
Bokoplsos a« tratam«
SLOVENEC
APRIL - 1W5
28
SOBOTA
wm
BOS
Zaradi tehničnih ovir nam danes ni bilo mogoče priobčiti današnjega vojnega poročila Vrhovnega poveljstva oboroženih sil. Poročilo bomo objavili jutri.
va
Poročilo o položaju
Berlin, 27. aprila. Medtem ko v San Franciscu zavezniki proli Nemčiji zvezanih treh velesil razpravljajo, tla bi rešili problem, ki ga je Stalin že davno rešil, namreč problem svobodne poljsko vlade, navaljujejo Stalinovi oklepniki mogočno po ulicah Berlina in kremelj-6ki mogotec upa, da bo nemška prestolnica dospela pod njegovo oblast, še pre-dno bo razgovor njegovega zunanjega ministra v San Franciscu prekinjen kot brezuspešen. Kakor je državni tajnik dr. Naumann včeraj v svojem radijskem nagovoru poudaril, ni pri Sovjetih spričo zavzetja Berlina govor le o zunanjepolitičnem prestižnem uspehu. Stalin dobro ve, da ima z zavzetjem Berlina istočasno ključe k srcu Evrope in s tem diktaturo za zahodni svet v svojih rokah. Potem se lahko požvižga na San Francisco.
V Saro Franciscu pa morajo mali narodi pretrpeti naval diktatorskih manir treh velesil, ki si hočejo razdelili ves svet med seboj. V Berlinu pa, ki je spremenjen v morje ognja ter je postal vele-bojno polje, je prevzel povelje Adolf Hitler, Fiihrer velenemškega Reicha, da 1)1 preprečil, da bi bila U Evropa, ki jo naj v San Franciscu razdele, izročena boljševiškemu barbarstvu. Večjega nasprotja ne more bili, kakor nasprotje teh obeh svetov, San Francisca iu 's Berlina. V Berlinu se je postavil na čelo bojev mož, ki bi, kakor je izvajal državni tajnik dr. Naumann, lahko navedel tisoč vzrokov, ki bi potrjevali, da je njegova navzočnost na drugih mestih važnejša in koristnejša. Toda Adolf Hitler se nikoli ni obotavljal, da se postavi v žarišče boja. Njemu ni nič mar za konference, on je tamkaj, kjer velja človek kot borec in kot navdušujoč vzor. Medtem ko v San Franciscu govore o večnem mi.ru, visokih idealih človeštva in osvoboditvi sveta pred bojaznijo in silo, divjajo skozi berlinske ulice oklepniki ene izmed treh v San Franciscu zastopanih velesil, da bi enkrat za vselej pokončali zahodno kulturo. Tudi Angleži in Amerikanci vedo prav dobro, kaj pomeni boljševizem. To, knr so sedaj odigrava dnevno na zasedenih področjih in tudi že sedaj v zasedenem delu Berlina, jim ni prav nič neznano. Oni vedo prav dobro, da pomeni boljševizem iztrebljenje, zasužnjenje in lakoto. Zadnji dogodki bi jih morali — hočeš-iiočeš — poučiti, da odgovarja resnici
Odločilna berlinska borba za Evropo
Radijski govor državnega podtajnika dr. Naumanna
izrek, ki ga jo napravila svoječasno sovjetska zastopnica — poslanik ga. Kolon-taj — na Švedskem, ejala je, da Sovjeti in vlada prav nič ne mislijo, da bi držali kakršno koli bodi pogodbo,, ki jih delajo s kapitalističnimi in meščanskimi državami. Romunija, Bolgarija, Finska, Poljska, zaradi katere so baje sprožili to vojno, so dokaz za to, da skuša Stalin brezobzirno izvesti Leninovo oporoko: boljševizacijo vsega sveta. Gospod Molo-tov bo mogoče postavil svoj podpis pod kakšno kompromisno rešitev v primeru Poljske, toda tn podpis bo ravno lako ničvreden, kakor Slalinov podpis pod teheranskimi, moskovskimi in jaltskimi sklepi. Črnilo so morda ne bo niti posušilo, ko bo Stalin tajil tak kompromis, kakor je že to storil pri drugih pogodbah z meščanskim svetom.
Vojaki Velike Britanije in Združenih držav, ki podpirajo vzhodne tolpo v borbi proti Nemčiji, morda še 110 vedo, da prelivajo svojo kri le za to, da bi pomagali osnovati boljševiško diktaturo najprej^ v Evropi, potem pa v vsem svetu. Angleški in ameriški davkoplačevalci, ki morajo plačevati ogromne davke, da se financira vojna, vedo komaj, da služi ves ta denar le ia to, da privede sovjetsko imperialistično politiko korak za korakom bliže svojemu cilju. Stalin nikakor ni sovražnik konferenc. Na konferencah je možno voditi dolge razgovore, postavljati zahteve, velikodušno popuščati in ob kozarcu vodko in drugih užitkih si je možno zagotavljali medsebojno prijateljstvo. Ko so enkrat pogovori pri kraju, pa se za nje ni treba prav nič brigali. Sovjeti gredo trmasto po poti, ki so si jo začrtali že pred 11 leti brez meščanske treme, pot, ki jo označujejo goro trupel, ki pokrivajo vso Evropo, skozi razvaline civilizac. in evropske kulture od Aten do Berlina, od Helsinkov do Črnega morja. Zapadni narodi, ki so šli v borbo proti Nemčiji, morda že slulijo, da bo nad evropskim kupom razvalin vihrala krvava zastava s srpom in kladivom, čo bo zastava tretjega Reicha prenehala plapolati. Kaj pa to pomeni, so doživeli lako v Parizu, kakor tudi v Bruslju. Morda bo prišel enkrat dan. ko bodo to doživeli tudi v Londonu in AVashing-tomi. Začasno pa je še v Berlinu mož, ki jo pripravljen, da vrže v borbo sebe in svoj narod do zadnjega diha, da prepreči potopitev 6veta v boljieviikem krvavem valu.
Berlin, 27. 4. Državni tajnik v nem škem ministrstvu za propagando Stabs-leiter dr. Naumann je imel v četrtek radijski nagovor nemškemu narodu ter jc izvajal med drugim naslednje:
Boljševizem smatra osvojitev Berlina za ključ vlade nad Evropo in s tem za diktaturo nad zahodnim svetom. Napram temu navalu stepe pa imajo berlinski branilci težko stališče. Toda njihovo obnašanje odgovarja veličini nevarnosti. Oni dobro vedo, da je njihovi hrabrosti in njihovi volji do borbe zaupano nc le življenje in prostost milijonov otrok, žena in mož ler politična bodočnost Nemčije, temveč tudi bodoča ureditev zahodnega sveta, Na čelu obrambe pa stoji Fiihrcr. 2c to dejstvo samo daje borbi za Berlin edinstveno in odločujoče lice. Kakor vedno v vsem svojem življenju se Fuhrer tudi sedaj nc izogne pred zadnjo odločitvijo, temveč sc postavlja sam na čelo borbe. Nikoli ni bil srccm svojih vojakov tako blizu kakor v tej uri; možje in žene Berlina pa vedo, da je Fuhrer pri njih. Kakor jc on nameraval in kakor jc gojil načrte, bi danes stala že nerazrušena in srečna Evropa kot nepremagljiv branik proti boljševizmu. Za večne čase pa bo z Roose-vcltovim imenom zvezana krivda, da jc z vsem posegom svojega vpliva vpade! v hrbet evropski borbi proti boljševizmu. Sedaj, kc valuje boljševiški val do berlinskih vrat, zbira Fuhrer šc enkrat vse sile ter jih meče proti smrtnemu sovražniku kulture, odločen, da izsili rešitev s to veliko odločilno borbo. Nemški vojaki, ki se bore pred očmi svojega vrhovnega poveljnika, so prepričani, da bo njihovi vztrajnosti uspelo premagati tega sovražnika, kakor so ga žo premagali v sto in sto bitkah. V cc-lotnem vodstvu boja čutijo osebno Fiih-rerjevo roko. Oni tudi vedo, da v njegovi okolici izvršujejo fanatični borci njegove načrto med njimi v prvi vrsti mož, ki je žc enkrat v zgodovinski bor-
Odločilna bitka za Berlin
Berlin, 27. aprila. Nemška prestolnica je bila tudi v četrtek zopet v znaku obrambnega boja, ki se bije z izredno ogorčenostjo. Sovražni napadi in nemški protisunki so sc izmenjavali na žariščih. Na severu mesta so branilci držali notranji obrambni obroč napram močnim sovražnim pritiskom. Tega tvori železniška proga Jungfernheide na severozapadu in Weissensee na severovzhodu. Težki boji so nastali na nekem sovražnem vdornem področju v Friedrichshainu na berlinskem vzhodu. Neka baterija protitankovskega topništva letalstva se brani tudi tukaj v borbi iz bližine s posebno vztrajnostjo proti Sovjetom, ki vedno znova napadajo. Po sličnih težkih bitkah javljajo z odseka ob drevoredu Landesber-ger in Frankfurter okoli eerkve Vstajenja. Boljševikom pa je uspelo poriniti naskakovalni klin do Jannowitz-Most. To področje, kakor tudi gorliški kolodvor, sta podpočje ogorčenih bojev s sovražnimi prodrlimi oklepniškimi silami.
Še bolj kakor vzhod in sever sta bila v četrtek jug in zapad nemške prestolnice napadalni cilj množičnih boljševiških oddelkov Sovražnikov namen, da bi zavzel letališče Tempelhof s frontalnim napadom, je preprečil odpor nemških branilcev. Sovjeti so imeli tukaj posebno visoke izgube. Tudi po pregrupaciji in posegu novih sil ni dosegel sovražnik svojega novega cilja.
Najmočnejši pa je bil sovražni pritisk v četrtek v jugozapadnem delu Berlina iz Grunewalskega gozda. Sovražniku ni uspelo, da bi od tukaj desegle obmestje Sovjetski poskus obkolitve Berlina preko Zahlendorfa in Wannseeja z močnimi oklepniškimi silami je nemška obramba
na tem odseku postavila pred težke naloge. Sovražnik je skušal z močnimi oklepniškimi klini dobiti dohod v notranje mesto preko Avusa in zapadno-vzhodne osi, bil pa je zaustavljen. Ko so v sredo zjutraj na področju Zahlen-dorf—Dahlem močne sovražne oklepniške sile pričele z napadom, so jim uspeli prvi uspehi. Prekoračili so obrobna področja Grunewalda in Dahlema ter so sunile proti jugozapadu. Nemški zapahi in lovski oddelki so se vrgli prodirajočim sovražnim oklepnikom naproti. Ko so bilo zaustavljeno prve osti, so nemške bojne skupine pričele z napadom na vsej širini odseka Mahlem-Zahlendorf-Grune-wald. Te bojne skupine so sestavljali vojaki letalstva, oddelki Hitlerjeve mladine in ljudska vojska. Ob Resenecku se jc pojavila prva bojna skupina boljševikov. Bila jc ravno tako uničena, kakor druga globlje razporejena bojna skupina ob He-lencnheimu. Daleč razpršeni so se skušali sovjetski oklepniki razviti v smeri proti Avusu. Njihovi prvi oddelki so prekoračili Avus, da bi si našli v Griinc-vraldskem gozdu potrebno kritje in nove poti za prodiranje. Tukaj pa so posegle v borbo bojne čete nemške delovne službe in oklepniški lovci Hitlerjeve mladine. Sovražnik je izgubil oklepniško ost za ostjo, čeprav so imeli ti klini pehoto na oklepnikih. Borba nemških lovskih oddelkov je prinesla sovražniku težke izgube v moštvu in gradivu. V večini primerov je bila popolnoma uničena pehota na oklepnikih. Slično je bilo s Sovjetskimi oklepniškimi ostmi, ki so sc skušale v varstvu noči približati drevoredu Siidhorn in Heerstrasse.
Boljševiška zmaga, ki so jo predvidevali za 20. april, je preprečena in bo preprečena tudi v bodoče. Obstala pa bo Fiihrerjeva beseda: Berlin ostane nemški in Evropa nc bo nikoli boljševiška.
Sedaj pa so na različnih področjih postavljene sile, ki podpirajo Berlin pri tem, da prizadene boljševikom odločilen poraz in da pri tem spremene v temelju položaj Nemčije. Berlinski branilci sc boro s kljubovanjem in zagrizenostjo v trdnem prepričanju, da bodo kmalu slišali grmenje topov rezerv.
Mi smo v boju od leta 1939. naredili več, kakor jc sploh kdaj kakšen narod naredil bolje sc namreč nemški narod nc more borili, hrabrejc ne more vzeti
nase pomanjkanj, pravičnejša nc more biti stvar, za katero smo prinesli toliko žrtev. Milijoni ljudi v svetu, ki gledajo očividno našo borbo proti boljševizmu šc z nerazumevanjem in cclo s sovražnostjo, morejo danes žc v notranjozti priznati, da so na nepravem potu, mi pa na pravem. Mi pa sc hočemo boriti za to, da bo to prepričanje obrodilo svoje sadove šc prej, dokler nc bo prepozno. Ce pade Berlin, bo stal boljševizem v kratkem času ob Atlantiku. Beda, ki jc danes zagrabila žo velike dele evropskega vzhoda, bi bila kmalu usoda vseh evropskih narodov. Večkrat so pozvali mnenje zgodovine ter pri tem poudarjali, da se kaže milostna lc temu, ki spoštuje njene zapovedi. Mi pa lahko zaradi teg < računamo na njeno ugodno rešitev in to lc tedaj, če obdržimo one lastnosti, ki so na koncu odločile borbo: zvestobo in vztrajnost, hrabrost in vzdržljivost.
Pričetek konference v San Franciscu
bi rešil nemško prestolnico pred propa- . —- — dom v boljševiškem valu, in to ic Gau- | preložena
Ženeva. 27. aprila. Konferenca v San Franciscu, ki jo bila pripravljena z velikim propagandističnim pompom, se je pričela v sredo. Kot preizkusni kamen neodkrilosrčnosti konzorcija treh velesil v San Franciscu pa jo postalo poljsko vprašanje, katerega razjasnitev je skušala doseči konferenca treh zunanjih ministrov velesil v \Vashiugtonu pred prl-četkom konference. Ta namen pa so je izjalovil spričo trdovratnosti Kremlja. In tako se jo morala konferenca v San Franciscu pričeli, ne da bi bilo rešeno poljsko vprašanje med Londonom, \Vashinglonom in Moskvo. Britanski Reuterjev urad ugotavlja z oČividnim nezadovoljstvom, da sta sovjetska in angloameriška razlaga jaltsko pogodbo v zadevi Poljske popolnoma različni. Združene državo in Velika Britanija nikakor nočeta priznati kakršne koli poljsko vlade, ki je ne moreta smatrati za resnično zastopnico poljskega naroda. Reuter meni, da je sedaj dolžnost Stalina, da so izjavi k temu an-gloameriskemu stališču.
V četrtek popoldne jo bila prva polnn seja konference. Nato jc bila konferenca
leiter in državni minister dr. Gobbels. Tudi v jarkih in bunkerjih govorijo, da vodje stranke, štaba in vojske tekmujejo, da se v tej uri izkažejo vredne Fiih-rerjevega zaupanja. Najvišji generali vodijo osebno edinice za razbremenitev Berlina. Sef generalnega štaba nadzoruje vsako poedinost berlinske obrambe.
Kakor smo že javili, so runanji ministri Sovjetske zveze, Združenih držav in Anglije imeli pred 6eboj pred pričetkom konferenco So enkrat daljše razgovore, da hi razjasnili poljski problem. To pa ni uspelo. Tako Sovjetska zveza, kakor tudi Angleži in Amerikanci vztrajajo na svojem stališču. Eden in Stettinius sla izja-
vila Molotovu, da Anglija ln Združene državo tvorijo v poljskem vprašanju strnjeno vrsto. Kakor doslej London iu \Vashington lublinskega sovjetskega odbora no priznavata ter ga tudi ne pripuščata na konferenco v Snn Franciscu.
Stockholm, 27. aprila. Kakor javljajo iz NVashingtonn, so že prva posvetovanja na tako zvani svetovni zaščitni konferenci razkrila nasprotja, ki obstajajo v vprašanju svetovno zaščito moti velesilami in malimi državami. Dosedanji način glasovanja svela, v katerem malo države niso pripuščene, zagotavlja Sovjetski zvezi s tremi glasovi nadvladnjoč vpliv. Nek zastopnik Egipta je predlagal, da se pripustijo tudi malo državo in da se število članov zviša od šlirl na šestini,st.
Švedski časopisi prinašajo zanimhe posameznosti zunanjo slike konference v San Franciscu. Mololov se je pripeljal na konferenco pod močnim spremstvom in v oklepniškem avtomobilu. Ce smatra sovjetski zunanji minister v prijateljski deželi za svojo varnost takšne ukrepe za potrebne, kako pa lahko potem garantira vsemu svelu s svojimi angleškimi in ameriškimi prijatelji varnost in zaščito.
Reuler javlja iz VVashingtona, da je |tf» izjalovljenih pogajanjih v poljskem vprašanju napravil Eden vtis, da je poparjen. Zastopnikom časopisja jo odklonil vsako izjavo o pogajanjih. Diplomatski washing-tonski krogi pa nikakor ne računajo, du bi so Stalin jiokazal popustljivega napram angleSko-ameriškemu slališču.
General Rupnik med borci na položajih
General Rupnik v razgovoru s domobrancem - junakom.
Vitežki križci iz Fiihrerjevih rok
Berlin, 27. aprila. 25-lotni podčastnik Alois Franki iz stražnega polka »Grofi Deutschland« je dobil za uničenje 8 oklepnikov iz Fiihrerjevih rok tri Železne križe. Franki je bil s svojo formacijo nameščen med kolodvorom Weifiensee in Landsberger AUee v Berlinu ter je bil kmalu pred nastopom mraka pri delovanju ogledniške četo, ko je nailotel na krdelo sovjetskih oklepnikov. Takoj je napadel prvi oklepnik ter ga s prvini strelom onesposobil. Naraščajoči mrak in številni ostrostrelci, ki so bili nameščeni v hišah, pa 60 onemogočili vsako nadaljnjo napredovanje. Naslednjega dne pa jo podčastnik Franki z nekaj možmi delovne službe izvedel napad na sovjetske oklepnike ter v kratkem razdobju deloma iz oddaljenosti 5 metrov, stalno
v nevarnosti pred obstreljevanjem sovjetskih ostrostrelcev, uničil ostale sovjetske oklepnike, od katerih 60 bili trije gradnje »Stalin«.
Poveljnik nekega odseka v obrambnem okrožju Berlina polkovnik Anton Eder je dobil za odlično hrabrost in izredne zasluge pri vodstvu viteški križec k Železnemu križu.
Inozemstvo k boju za Berlin
»Stockholm. Švedski časopis >Dags-postenc piše: Hrabra srca nemških vojakov prešinja danes kakor vedno prej, najmočnejša volja po odporu. Nemško junaštvo je v odločilni uri Reicha doseglo višino, ki jo noben človek ni mogel smatrati za možno. Pri Nemcih ni ilikake brsaupnosti. Švedski radio jioroča: Borba za nemško prestolnico je /.adobila trdoto, ki je edinstvena v bitkah vojn vseh časov. Boljševiške izgubo so izredno visoke.
Če hočemo živeti moramo najprej uničiti našega uničevalca — komunizem. To preprosto pravilo je danes za slehernega Slovcnca vodilo. V tem hotenju smo vsi zbrani okoli našega domobranstva in z generalom Rupnikom na čelu hočemo izvršiti svojo zgodovinsko nalogo. Vsej javnosti jc znano s kolikšnim zaletom sc prav zadnje tedne bore naši domobranci na vseh obrobnih delih Dolenjsko, ker hočejo popolnoma očistiti tudi te izmučene kraje. Oči vsega naroda se ozirajo na domobrance, z njimi živi vsak posameznik, nanje misli vsak, ki mu jc mar naše blaginje.
Naši hrabri borci vztrajajo na svojih položajih že dolge dneve, sredi temnih krajev, spijo na prostem. Tam vztrajajo, ne samo vztrajajo, temveč celo borijo se in povsod zmagujejo skupaj z protikomu-nističnimi oddelki.
Kako globoko čutimo z našimi vojaki, ki so po izpovedi vseh prav resnični in celi junaki, je v polni meri pokazal obisk, ki ga je med svojimi fanti naredil general Rupnik. General Rupnik je kot tolmač ponosa vsega naroda med svojimi sinovi, nesel pozdrave borcem prav v prve vrste, na njihovo prednje položaje, bil jc priča njihovih trdot in njihovih zmag.
Novica o tem obisku jc planila med vojake nenadoma, širila se je iz jarka v jarek, iz utrdbe v utrdbo, do zadnjega vojaka. Domobranci so bili sredi borb, zato so še bolj odločno zamahnili po nasprotniku. General Rupnik je torej upravičeno lahko zagotovil javnost, da jc med komunisti in slovensko zemljo
zid, ki jc močnejši od zidanih utrdb — in to so čete domobrancev,
Gospod prezident sc jc najprej oglasil v Žužemberku, ki je bil do sedaj že večkrat bombardiran. Gospod prezident je znal vsakega potolažiti. Čeprav jc v tem kraju doma trpljenje, ni sledu o obupu. Vsakdo vc, koliko smo že žrtvovali za svobodo, ki jo bomo dočakali, ko uničimo komunizem.
Pot h glavni bojni črti je vodila med porušenimi vasmi, nad katerimi leži senca tudi žc triletnega uničevanja. Nekatere vasi, ki so bile vidno v daljavi, so nosile dokaze še nedavnega uničevanja, onemoglega srda umikajočih se komunistov. Ko človek sredi cvetoče pomladi gleda to razdejanje, se mu kljub žalosti vzbudi misel, da narava premaga tudi najhujše: slovenska narava bo premagala komunizem.
Domobranci so prezidenta odkrito veselo in navdušeno sprejeli. General je bil med njimi v pogovoru vojak med vojaki, tovariš med tovariši. Nikjer ni bil visoki obiskovalec napovedan, zalo je bilo veselje še toliko bolj pristno. Domobranci so bili naenkrat v stroju, po izvršenem raportu, je general do vsakega prišel z besedo in s cigaretami. Po-menek s fanti je bil popolnoma domač. Ranjenci in njihova oskrba sta generala še posebno zanimala. Obisk jc vsem vlil v srce novega zaupanja in volje.
Navdušenje je bilo povsod isto, kjer koli se je general ustavil. Med borci je general v duhu doživel svoje prve vojaške doživljaje, ki jih je pripovedoval svojemu spremstvu.
General je obiskal Kočevje, od tod »e jc odpeljal proti Novemu mestu. Opu-
stošeni kraji nudijo žalosten pogled. Pesimist bi začel obupavati, toda pogled na ljudi, ki so toliko strahot žo prestali, vlijc človeku vse zaupanje. Oni lepi kraji ob poti v Novo mesto so z l|udmi vred kakor izraz velike volje našega naroda do življenja. Zemlja nc sameva, ljudje jc niso zapustili, kajti prav v njej dobivajo moči. In vinogradi? Kmet je razumel klic prezidenta. Ljudje delajo, pomagajo eden drugemu, iz nič ustvarjajo življenje, z voljo dosežejo vse. Ko je prezident videl, da tudi domobranci pomagajo pri delu, v kolikor jim to dopušča vojažki red, kakor jc sam zapovedal, sc je razveselil.
Blizu Soteske si jc gospod general ogledal vse položaje in sc živo zanimal za potek akcij. Tu je ustvarjena zveza med obema področjema Krke. Protikomunistične cdinice so sunile žc prcccj globoko v utrjeno komunistične linije. General Rupnik jc na zbrane vojake imt-1 vzpodbuden nagovor, v katerem jim ie čestital k lepim uspehom. Za one, ki so bili na raztegnjeni črti na svojih mestih, je naročil pozdrave.
Pot proti Novemu mestu kaže lepe znake prebujajocega se življenja in vstajenja. V Novem mestu samem se je naglo razširila vest, da jc prispel g. prezident. Ljudje so ga pozdravljali, ker je Novemu mestu dvakrat rešitelj. Kot prezident je rešil ves slovenski narod, kot oče majorja Rupnika pa Novo mesto.
General se jc ustavil v bolnišnici v Kandiji. Obisk jc veljal ranjcncem, med katerimi je ostal dobro uro. Kako so bili ti fantje njegovega obiska in daril veselil V konviktu, kamor jc prezident nnto odšel, ga je pozdravil v imenu Dolenjcev dr. Blatnik. G. prezidentu sc je zahvalil za vse naklonjenosti, ki jih je izkazal dolenjski metropoli že s tem, da jc bil kot prvi poveljnik njegov sin, ki je rešil Novo mesto.
Prezident je med zahvalnimi besedami najbolj poudaril misel, da moramo storiti vse, da ostanemo na položajih proti komunizmu. Spregovoril je tudi področni poveljnik. Povzdignil je vztrajnost in borbenost slovenskih domobrancev ter jo potrdil, da so sc v zadnjih borbah nad vse odlično izkazali.
Gospodu prezidentu sla izrekla pozdrave tudi prior in upravnik bolniške uprave. Pri odhodu iz bolnišnicc je bil prezident deležen cvetja, ki so ga ranjenci metali skozi okno, bolničarkc-prostovoljko pa so mu izročile šopek cvetja.
General se jc nekaj časa zadržal Se v domobranskem štabu in na županstvu. 2upan dr. Virnik se mu je zahvalil *;i zadnjo izdatno denarno pomoč Novemu mestu. Iz okrajnega glavarstva se je general odpeljal na obisk postojanke na Občinah od tod pa domov.
Po tem prezidentovem obisku domobrancev na prvih črtah, jc zaledje in naša fronta proti komunistom še bolt strnjena in povezana.
>SLQVE1VEC«, sobota, 29. aprila 1045 — št. 00
Naredba o obvezni službi visokošolskega dijaštva na operacijskem področju »Jadransko Primorje«
Obersler Kommisat je z veljavnostjo od '20. marca 1945 izdal naslednjo navedbo o obvezni službi visokošolskega dijaštva na operacijskem [>odročju »Jadransko Primorje«:
Velik del akademske mladiue operacijskega področja »Jadransko Primorje« že dlje Saša vrši prostovoljno ali po dolžnosti vojno službo z orožjem ali brez orožja v borbi proli boljševizmu in njegovim zaveznikom. Da postavim ta vzgled kot osnovo za vse dijake obsegajoče obveznosti, odrejam na temelju podeljenega mi pooblastila:
CL 1.
1.	Kdor ima svoje stalno lilvaliSfe na operacijskem področju »Jadransko Primorje« in ni iuozcmec, se mora, ako hoče začeti ali nadaljevati svoje študije na kaki visoki šoli oi>eracijskega področja, Izkazati pri telesni sposobnosti z najmanj enim letom izvršene vojne službe, pri telesni nesposobnosti, kakor tudi, kadar gre za ženske, pa z najmanj poldrugim letom dijaško izravnalne službe.
2.	Ako kdo iz v odstavku 1. določenega osebnega kroga študira na kaki visoki šoli izven operacijskega področja in se namerava na temelju svojih študij poklicno udejstvovati na področju, se mora izkazati z enakovrednim dokazilom.
3.	izjeme določam jaz.
Cl. 2.
1.	Za izpolnjevanje vojne službe veljajo določila naredbe o dolžnosti vojno službe na operacijskem področju »Jadransko Primorje« z dne 29. XI. 1943.
2.	Pred 29. XI. 1913 izvršena vojna služba na Ironti se pri sprejemu in nadaljevanju študij lahko vračuna.
3.	Dijaška izravnalna služba obstaja v delovni službi v obratih in napravah, ki služijo vojevanju, prebrani ali drugim vojiiovažnim namenom. Vrši se na operacijskem področju.
4.	Dovrši lev dijaške izravnalne službe se dokaže z uradnim potrdilom.
Cl. 3.
Kdor zaključi svoje visokošolske Študije tri mesece potem, ko stopi v veljavo la naredba, lahko izvrši vojno dolžnost ali dijaško izravnalno služlto po položitvi zaključnih izpitov, vendar pred nastopom namestitve, ako sc je pred položitvijo zaključnih izpitov zavezal na
onem mestu, kjer namorava izvršiti svojo vojno ali izravnalno »lužbo.
Čl. 4.
Kdor predloži v dokazilo opravljene
vojne ali dijaške izravnalne službe neresnične podatke ali kdor namesti absolventa visoke šole, ki pada pod določila te naredbe, pa nje predpisov ni izvršil, se kaznuje z jeco ne pod treh mesecev, v kolikor s« ne uporabijo še strožje kazenske določbe.
Čl. 5.
1. Za izvršitev te naredbe potrebna določila 60 izdajajo po upravni poti.
2. Za študij na visokih šolah na operacijskem področju »Jadransko Primorje« obstoječa zakonska določila se razveljavljajo v toliko, v kolikor nasprotujejo določilom te naredbe.
Trst, 20. marca 1945.
Der Oberste Kommiesar
dr. Rainer, 8. r. *
Pričujoča naredba bo v veliki meri ustregla predvsem onim visokošolcern, ki niso imeli časa za redno obiskovanje vseučilišča, pa so stali na braniku domovine v najtežjih časih, še pred ustanovitvijo slovenskega domobranstva. Oni dijaki visokošolci, ki 60 bili v vrstah Vaških straž, so že tedaj pokazali, da se kot borci v teh vrstah zavedajo, kaj so dolžni svojemu narodu kot dijaki in da hočejo bili vredni onega mesta, ki jih po dovršenih študijah čaka kot ljudi na vodilnih mestih svojega naroda. Da se ugodi upravičenim željam dijaštva, ki je v aktivni borbi proti boljševizmu in njegovim pomagačem, je izšla ta naredba.
Čl. 5. te naredbe določa tudi, da bodo potrebne odredbe za izvršitev te naredbe izdane jk> upravni poti. Pričakovati je, da bodo izvršilne določbe, ki bodo sledile nairedbi, uredile predvsem izravnalno dolo za moške in ženske, to je delo v važnih obratih, kair bo dokazalo pomen obvozne službe visokošolskega dijašlva, ker bo tudi tako delo vojno važno delo. Ta naredba je priznala slovenski visokošolski mladini, da je bila vedno pripravljena stati v prvih vrstah za domovino, pa tudi na bojnem polju. S tega vidika in pa z vidika, da mora visokošolska mladina služiti narodu in domovini, je urejeno tudi vprašanje začetka odnosno nadaljevanja študij. Kakor rečeno, je naTedba pravična za one, ki se žrtvujejo za domovino in katerim daje tudi priznanje.
Doklade za 1. maj
Kakor porota »Deutsche Adila-Zeltung«, J« Vrhovni komisar za Jadransko Primorje Izdal posebno naredbo o Izplačilu posebne doklade za 1. maj 1945. Naredba Ima naslednje besedilo:
O. 1. Nameščencem in delavcem, kl delajo 1. maja 1945, mora obratni vodja Izplačali za na ta dan izv[iene delovne ure posebno doklado. Onim, ki so zaposleni pri gradnji postojank, Izplača ta dodatek dotedanji delodajalec.
Cl. 2. Doktada znala za namelčence za vsako Izvršeno uro dela eno 'p: mesečna plače, pripadajoče za mesec april, za delavce pa 100% pripadajoče Jim osnovne urnlne.
Cl. 3. Doklada Je davkov in dajatev prosta.
Cl. 4. Ooklado je treba plačati obenem z Izplačilom mesečne plače za maj za nameščence, za delavce pa obenem z mezdo onega tedna, v katerega pade 1. maj 1945.
Cl. 5. Ta naredba velja za zasebno gospodarstvo vključno kmetijstvo In za one nemške državljane, ki so bili dne 1. maja 1945 zaposleni pri oboroženi sili ter OT.
Cl. i Prekrški se kaznujejo.
t Prelat Janez Kalan
Po kratki bolezni — hudi pljučnici — je podlegel prelat g. .Janez Kolan. Kratka bole. zon je kar prehitro etrla sicer krepkega ži-vflhnsffit delavca. VI je kljub aedmim križem sledil vsem tokom javnega življenja in kot
zaveden Slovenec skušal po svojih močeh tUdI v teh najtežjih dneh s svojo strani prispevati vsaj za duhovno razčlščonjo mod nami.
Trelst Jane* Kalan se je rodil pred 77 loti v Skofji Loki. Kaplnnoval jo je od loto 1891 do 1893 v Dolu pri Ljubljani, nato do leta 1900 v Kamniku. V Ljubljani je bil do
leta 19W stolni vikar, do 1910 pa žnpnik v Zapogah. Od tedaj naprej so je posvetil splošnim nalogam cerkveno družbe, narodna treznosti in prosvete. Ze leta 1903 je ustano vil nabožni mesečnik Bogoljub, ki je pod tem imenom izhajal vse do lanskega leto. Sam ga je tndi urejal do konca 1924. ko je odšel med slovenske delavce na Vcelialskom. V povojni dobi, ki je pač trpelo prav zaradi poslodio vojno, jo z lopim Številom poljudnih knjig in knjižio skušal med širokimi množicami zfiuditl čim večjo odklanjanje surovosti, alkoholizma, nemorale in izrastkov mode. V zadnjem desetletju je postala njegova srčna zadeva organizacija »Regnum Cbristi«, ki naj bi širilo kraljestvo božje povsod in ne samo pri nns doma. V zvezi s to organizacijo je nvedel mednarodne kongrese Kristuse Kralja in tudi Ljubljana je Po nj«*ovi zamisli leta 1939 doživelo tok iu sicer prvi mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki je bil hkrati zadnja versko manifestacija Slovencev pred to vojno. V vojni dobi je organiziral »Prerod«, ki si je zadal nologo boriti se proti izrodkom v družbi in napakam, ki bijejo v obraz krščanskemu bistvu našega naroda. V zadnjem času je z živahno pisano besedo zajel boleči problem komunistične revolucije v knjižloi »Krik naše zemlje«.
Rajni prelat ne bo ostal v spominu le kot goreč služabnik Oospodov, tudi n« le kot tolikokrat neupoštevani »glas vpijočega v puščavi« — pa najsi Je klical na treznost ali lopo vedenje in preganjal surovost in kletve — ampak tudi kot zaveden Slovenec, velik ro-doljub in Se posebej spoštovalec materinščine Kljub življenju izven rodnega kraja, mn jo srce vedno hitelo v Loko. Se v sivih letih je rad govoril po »loško« in tako pokazal, da so ni izneveril rodnemu krovu. Njegovo p! satoljsko delo j« bilo vse posvečeno naši slo. venski skupnosti, izboljšanju razmer, socialnih in političnih. Imel je čut za velika vprašanja in jih je znal sodobno in no poljuden način prikazati. Posluh za besedo in lep slog sta toinu njegovomu daru šo povočola učin-
Ker je treba zaradi vojnih razmer na 1. maj delati, je zaradi tega plačilo dela na ta dan urejeno s to naredbo, katero je Izdal Vrhovni komisar v Interesu vsega delavskega stanu In s tem zopet pokazal svoje razumevanje za probleme dela In pa tudi delavcev ln nameščencev.
Drnžinskim glavarjem se izplača enkratna posebna pomoč
ftef pokrajinske uprave je odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 1*. aprila 1145, po katerem se Izplača vsem družinskim glavar, jem, kl so bili ▼ mesecu januarju 1945 upravičeni do rednih zakonitih družinskih do-klad enkratna posebna pomoč v višini 85% od enomesečnih družinskih doklad.
Z nakazovanjem te pomoči se prične te dni.
Zavod za soe. xav. ljublj. pokrajine.
Začasna pri pomoč starostnim rentnikom ZSZ
ftef Pokrajinske uprav« je odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne II. aprila 1945. a katerim se prizna vsem rentnikom In pod. plrancem Iz zavarovanja za onemoglost, sto. rost In smrt kot začasno prlpomoč poseben dodatek v višini «1% na te priznano voj. no doklado. Ta dodatek se bo te dni nakazal v enem zneska, In stcer: sa mesec aprtl, maj In junij 1(45.
Do tega dodatka ao opravičeni rentnlkt In podpirane!, kl so I. januarja 1945 uživali starostne rente odn. podpore.
Zavod za soe. zav. ljublj. pokrajine.
POIZVEDOVANJA
Zgubila sem rožni vence, drog spomin, belo barve v usnjenem etulju. Poštenega najditelja prosim. naj ga odda pri vratarju Ljudske tiskarna Kopitarjeva ul. 6.
Zgubila sem dcnarnlco z večjo vsoto denarja in z tujimi živilskimi nakaznicami dne 26. t. m. na potu od Zrinjske do Gledališko ulice. Lepo prosim najditelja, da mi vrne proti nagradi nn naslov, ki jo v upravi »Slo. venca,. Sem uboga služkinja ln sem hudo prizadeta.
Denarnico s tl» lirami gotovine !n I ktjučkl za pisalni stroj sem izgubila v sre. do, dae 25. L m. od Liehtenturnovega zavo-do do tramvajsko postaje na Ambrožev-^m j
Obvestila Prevoda
' Delitev mesa
V soboto, dne 28. t. m. dobijo potrošniki pri svojih mesarjih II dkg govedine na odrezek št. 32 apr. osnovne živilsko nakaznice Mestnega pr?skrbovalnega urada zo mesce april.
Živilske nakaznicc za dopustnike
Mostni preskrbovalni urad .zdajo zu potrošnika ki »e zadržujejo začasno v mestu novi živilski nakaznici z odrezki za 1 dan in 7 dni. Te so uamenjene predvsem dopustnl-kom.
Dnevui obroki posameznih živil in tobaka so isti kot so na osnovni živilski nakaznici za vse ostale potrošulke. Trenutno ao sU-deči:
Kruh: 150 g ali moke 124 g. Pri nakupu moke pritiče tudi 1 g kvasa dnevno.
Živilo za Juho: 60.6 g v isti razmeri kot
je določena ua osnovni živilski nakaznloi za dotični mesec (30 dnevnih odrezkov velja 2000 g).
Maščobei 13.3 g zasek- (30 dnevnih odrezkov velja 400 g).	.
Sladkor tn sol: po 8.3 n (30 dnevnih odrezkov velja 250 g).
Tobačni Izdelki: mošk, 2 g. ženske 1 g (odrezek pretiskan s črko »Ž«) Na preluknjan tobačni odrezek tobak ne pritiče.
Z dopustniško nakazuleo «o potrošnik lahko hrani v gostinskih obratih, lahko pa tudi uubavi živila, vendar samo pri za to pooblaščeuih prodajalcih in sioer:
Kruh pri pekih: Blzlak Ivai. (Gosposvetska 31. Cerjak Alojz (Tržaško 24) in Požur Vinko (Vodmatska 27). Pri nakupu kruha v gostinskem obratu, predloži to odrezek za kruh svojemu stalnemu peku.
Živilo za Juho, sladkor, sol ter moko in kvas pri trgovcu Motoh Bogomir, Krekov
^ Materialni kruh ni edina, tudi ne prava človekova hrana. Človek, ki se hrani samo s tem kruhom, je vedno lačen.
(Verdier.)
Maščobe (zaseko) pri mesarju Musar Josipu (Sv. Petra 61).	. ,
Tobačne Izdelke v trafiki AbMn Izabela
(Frančiškanska 6).	...
Kadar so bo delilo meso /.a v»e potrošnika prejmejo tudi imetniki »Nakaznice za 7 dni moso na za to določeo odrezek v enaki količini kot ostali potrošniki. Na to nakaznico prodaja meso izključno Cernlvcc StanKo (Mesarska stojnico na 1'ogačarjevem trgu).
Nakaznico za 7 dui ima razen že omenjenih odrezkov še dva odrezka A ln B. Kdaj in kaj so ho na ta odrezko delilo, bo vsako, krst oglošeno v časnikih.
Nakaznica zu 1 dan zapade po pretek" 14 dni, ona za 7 dni pa po preteku meseo dni od dneva izdajo. Na že zapadlo nakaznico ali na že odrezane odrozke no smejo izda-daj&ti živil.
m m
NOVI GROBOVI
■j. Frane TlbelJ. V Klefah pri Dolu Je umrl 21. aprila g. Frano Tihelj, po domače Kovač lz spoštovane in ugledne rodbine. Kako je bil rajni priljubljen, je poka-zol pokop v ponedeljek dopoldne. Udeležilo »e go jo izredno veliko število pogrebcev.
CERKVENI VESTNIK
Otvoritven* sluiba božja na Rožniku bo v
nedeljo. 29 t. m. Ob 8 bo kratka pridiga, nakar sledi orglana maša z ljudskim peljem. V«l častilci rožniške Kraljice sto Iskreno vabljeni. _ Med tednom bo sv. maša v torek In četrtek ob 7. — Rektor rožniške cerkve.
Slavnost v čast Mariji, Materi dobrega sveto, nebeški varuhinji misijonske družbe sv. Petra Klavorja, so bo vršila v nedeljo, dno 29. aprila v ecrkvl ar. Petra. Ob 4. url popoldne (oz. pol ure po alarmu) bo pridiga o Materi božji dobrega sveta, katero bo iiuol preč. g. snpertor p. Ludovlk Ledcrhos. D. .1., nato darovanje, pet" litanije in blagoslov.
Klaverjevo družba vljudno vabi vse svoje conj. podporniko in misijonske prijatelje, kakor tudi vse vernike k obilni udeležbi. No zamudimo te lepe prilike, da skupno polastimo nebeško Mater, da nam bo tem rajši pomagala v vseh težavah sedanjega časa, posebno e svojim dobrim svetom.
GOSPODARSTVO
Angleški vojni stroški so znašali doslej 27.400 milijonov funtov šterlingov, to-ctili letih in pol. Računski zaklju-
da do tramvajsko postaje na amiirossvau j rej v petih letih ln pol. tiacunsai zumju-trgu. Pošten najditelj se prosi, da odda v jgj. državne uprave za preteklo finančno
Lichtenturnovem zavodu.
kovltost in tako je prav za prav opravljat poleg vsega drugega tudi tipično časnikarsko dalo. Vsega skupaj je napisal in prevedel do fiO raznih knjig in knjižic.
Se nekaj, kar široka javnost morda ni vedola o sicor tako znanem prelatu: njegova desnioa ni vodela, knj delo levica. Za njim žaluje cela vrsto hvaležnih sro, ki jim je v dolgi dobi svojega življenja pomagal. Zato tudi oh njegovi smrti ni zapustil nobenega imetja. Njegovo dobro dela bodo šla pa za njim.
Deloven in poln načrtov Je ostal do zadnjega. Pred nedavnim je napisal »Krik naše zemlje«, priredil ».Tasen odgovor« in »Slovenski križev pot«. »Jasnemu odgovoru« jI dodal zopet razpravico o lept slovenščini, kjer je vnovič pokazal na najbolj boleče napake in zlasti grehe časnikarske slovenščine. Ko se kot časnikarji tako poslavljamo od neumornega delovc«, ki je e poresom opravljal marsikdaj nam sorodno delo, vemo, da bo dolo rajnega za kraljestvo božjo med Slovenci opisal verodostojno pač. kdo drugi. Naj počiva v miru sedaj tudi on, ki neumoren v dolgem svojem življenju nikdar ni prišel do miru in počitkol
loto, ki je prenehalo dno 31. marca 1945. jo pokazal 2,825 milijonov dohodkov in 6.063 milij. izdatkov.	,. ,
Vojna škoda v Italiji. Bonoraijevn vlada objavijo podatke o vojni škodi v Italiji. iz katerih je razvidno, do Je bila voino škodo največjo v Oainpaniji z 1.8 milijarde lir in to računajoč po cenah iz leta 1939. nadalje v Loe.iju s poldrugo milijardo itd. Skoda na hišah znaša nad 1 milijardo. — V Rimu samem živi 87.000 oseb v hišah, kotere so poškodovane zaradi bombnih napadov, 13.000 ljudi pa živi v zasilnih stanovanjih.
DR2AVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališče Soboto. 28. sprli o ob 17t F. Grillparzer: Ljubezni In morja valovi. Red D . Nedelja, 29. aprila ob 17: S. Lagerlof - h. Begovič: Glista Berlin« Izven. Cene od 40 lir navzdol Ponedeljek, 39. aprila: Zaprto.
Operno gledališče
Sobota, 28. aprila ob IT: R. Wagner: Tann-hauser. Red Sobota. Gostovanje dr. Polzijo in Betetto Julija.	. , Nedelja, 29. aprila ob 17: Weber: farostrelcc. Opora. Izven. Cene od 60 Ur navzdol.
KOLEUABi
Sobota. 28 malega travna: Pavel od Križa, gpoznavaleo in ustanovitelj roda; Vltal. mučeneo; Valerija, mučeniea. Sedeljo, !9 malega travna: 4 pv.j Robert, opat in ustanovitelj reda; Peter Sanel, mučenec; Tertula, devica in mučenieo.
LEKARNIŠKA SLUŽBA Nočno službo Imnjo lekarne: dr. Pieooll,
Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška costa 63; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta ZATEMNITEV od 21.55 do S.J5
novice,
LJUBLJANSKI MOŽJE IN FANTJE!
Pridite na duhovno obnovo, kl bo sedaj Izjemoma že zadnjo nedeljo v aprilu t. J. 29. aprila ob 18. In v ponedeljek 31. aprila ob I. zjutraj pri sv. Jožefu.
Zavedajmo se, da Je skupna molitev — zlasti moških — najmočnejše orožje prt Bogu, ln če se združimo v čim večjem številu v Iskreni skupni molitvi, nam Bog nsšlh prošenj prav gotovo ne bo zavrnil. In prav v teh trenutkih sta t naše mesto t ves naš narod šc prav posebno potrebna božjega varstva; ln tega varstva bomo Izprosili, če se bomo vsi res požrtvovalno udeležili obnove. Zato je vsak moški prav Iskreno vabljen, da s svojo udeležbo In molitvijo sodeluje pri verski obnovi samega sebe In s tem vsega našega naroda; kajti le v tem je naša resnična In trajna rešitev — v iskreni obnovitvi vsega zasebnega In javnega življenja po evangeljsklh naukih.
V župnijskih cerkvah bodo pa prvoue. deljske skupne sv. mašo mož In fantov 1. nedeljo v maju. Udeležite sc tudi teh, kakor tudi šmarnlčnlh pobožnostl v maja v domači cerkvi, ko se bomo ves mesee maj tudi moški zbirali pri Marijinih oltarjih tn Jo prosili varstva. — Pridite!
Clono In članice vseh ljubljanskih Mar.
kongregaclj vabimo, do se po možnosti udeleže pogreba + prolato Januza Kolona, vnetega organizatorja in nekdanjega škofijskega voditelja Mar. družb. — 6VMD.
Vsem članom Iu prijatelj« m »Preroda«. Naš ustanovitelj prelat Kalan je umrl. Dolžnost globok« spoštljhosti in bvaložnosti veže vsakega posameznika, da spremlja no-ulrudljivega horea Kristusa Kralja na njegovi zadnji poti.
Majnlška duhovna obnovo zo okademsko izobražene žene ho v nedeljo 29. aprila popoldne ob šest! uri in naslednje jutro ob pol sedmih v uršulinski cerkvi.
Članom krlžonske moške kongrcgoelje sporoča vodstvo pretresljivo vest, da je včeraj, v petek, 27. aprila zaspal v Gospodu ustanovitelj naše kongrogacije in njo najboljši prijatelj, preč. gospod prelat Jan Ev. Kalan Pogreba, ki bo v soboto, aprila, ee udeleži družba z zastavo: sv. zadušno opravilo bo pa v sredo, 2. maja, ob šestih v Križankah. Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Obiščite Kogovškovo slikarsko razstavo (v galeri.il Obersnel. Gosposvetska c 3/11.). Odprto od 9. do 19. me.
Nemoteno se vrši strojepisni pouk zgodnj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer |>o želji. Novi tečnji 30. aprila in 1., in 2- inaja. Informacije Chrlstofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
Višji tečajni Izpit na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani so opravili sledeči: Blumauer Robert, Hočevar Toussaint, Lokar Marko. Marolt Drago, Mohorič Vladimir, Pregelj Vladimir, Relsner Marko, Tominec Slavko, Kretlč Ljubomir
Drž. tehniško srednjo šola. Uč*vne,i odsekov tehniške srednje šole (arh.-gradhenoga, strojnega in elektrotehniškega odsoka) v šolskih letih 1941/42 ali 1942/43. ki so se svoječasno javili in ki bi želeli nadoknaditi radi izrednih razmer nedovršeni letnik, se vabijo, do si čimprej zglasijo v direkcijski pisarni (Oorupova ulica 10/1. nad.) ob uradnih dne. vih med 8. in 10. uro v svrho tozadevnih nadaljnjih navodil.
!
Službe |
doba @
POTNICO, mlajšo, začetnico, zo obisk privatnih strunk. tukoj sprejmem. Vprašati ob 8 zjutraj. Jože Krese, Kopališka ul. 5, Trnovo-___
GOSPA, samostojno . i«e zaradi družbe pošteno in mirno osebo (žensko), ki bi prišla dnevno prenočevat in v i-jtrn nekoliko pomagala pri gospodinjstvu. Pojasnila iz prijazno-sti pri Fototclinika -Dunajska cesta 15.
j Prodamo |
LIMONO V čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogcrija A nt. Kane, židovska nI. 1.
RADIO prodam. Krs.
*en model. Povšetova ulica 31. _
BADIO, prvovrsten -prodani. Ogled v kinn Moste-__
BLAGO »a rjuho -predvojno, prodam. -Naslov t upravi »SI.« Pai S. 7019.
Športni VOZIČEK prodam. Tržna ulica 7 -šiško._
PRODAM: temnomoder damski kostum, belo platneno moško obleko. 2 kopni, daljnogled, lutnjo, ptičjo kletko, stiskalnico za knjige in nntično barok posteljo z vložkom Naslov v upravi »Slov.« |»d št. 2998.
Moško IILACE, rablje, ne, kompletno posteljo, moške nizke čevlje št. 43. rabljene; žensko moderne nove in rabljene št. 38-39; kapno, letne ženske obleke in 80 dkg črne volne za pletenje prodam. Strossmaycr-jeva VL, desno.
3 m BLAGA za srajco, 2.40 m hlačcvinc (čajen) . in 1 garnituro moSkego perila (mo-co) prodom. Noslov v upravi »Slov « pod št. 3031.
PISALNI STROJ »Co-iiimhia Bar-Lack«. šc dobro obrnnjen, pro dam. Gradišče t! — pritličje levo, Boje.
Za BinssANKO-. bela taft, til obleka naprodaj. libeiton 33.
Kupte:
NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi jedilne,
vinske servise, pribore in razne steklene predmete. Plača takoj. — Stritarjeva 2.
I O i OAPARATE, foto-pribor, < pisalni stroj, moško in žensko kolo, radio kupi in plača takoj najbolje -1'otatchnika, Dunajska cesta 15.
KUPIMO uporabne predmete. . Pohištvo: spalnice, kuhinje, visoke omare, otomaac, otroške posteljice, slike i d posamezne ko-mode pohištva. - Posteljnino: rjuhe, kopne, odeje, žimnice in blazine, brisače, moško. damsko perilo in obleke. Preproge: bo-snnskc, tekoče, lino-loj. Porcelom krožnike, kavne, jedilne in likerske servise. Trgovino »Ogled«, Mestni trg št. S.
1 Stanovanja i
1 »taio b
STANOVANJE 2 sob, komfortno, ev. preti odkupu pohištvo, nuj-no iščem. Po želji v zameno trosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mala stranka« 3050.
Izameniamcj
DARILO - birmansko, (žensko), prodam ali zamenjam. Ogled od 13—16. Rožna dolina
c. X., št. 36._
GALICO dam za protivrednost. Ulico no Grad It. I. pritličje. ALPAKA PRIBOR zamenjam za protivred. nost. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 303*. Klavir. HARMONIKO, 80 bo-sov, I register -in damsko kolo, dobro ohranjeno, z novimi gumami, prodam aH zamenjam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3034.
Kinematografi
KINO MATICA - »že«, mojih sa«J« - Predstav..
ob 15, 17 in 19.	Tel. 22-41
KINO UNION . »Sinček na počllnlc.h« - Hans Mosei. . Predstave ob 17 In 19. Tel. 22-21 KINO SLOGA . »Vrni se!« Predstave ob 17. 19. KINO KODELJEVO . »No« v Benetkah« v^ilm 8tmN*anh val iker. ^ Predstave ob 19.
t
Dotrpel jc, ▼ starosti 77 let, naii stric, precastiti gospod
prelat Janez Ev. Kalan
in po trudapolncm deln v blagor Slovencev odšel po plačilo h Kristusu Kralju. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 28. aprila, ob 6 popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, škofja Loka, Knežok, 27. IV. 1945. Rodbina KALAN
Tragično sta umrla naša vestna uslnž-
t ben ca, gospoda
MULE,T MATEVŽ, polir
in
SPREITZER STANISLAV, delavec
Pogreb pokojnikov bo v soboto 28. t. m, ob '/»10 ozir. 11 z Žal k Sv. Križu. Ohranili ju bomo v trajnem spominu!
STAVBNA DRUŽBA D. D.
ZAHVALA. Vsem, ki oo ob smrti moje dobre žene, gospe
Angele PalČnik
z uie:ioj sočustvovali in jo spremili n» njeni /atlnii poti, prisrčna zahvala. — Sv. maša zadušnlca bo v sredo, 3. moja ob Vifi zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v šiiki. Žalujoči soprog Franc in ostalo sorodstvo.
Radio Ljubljana
7. Poročila v nvnščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, noto opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v sloven. — 13 Glasba — 13.15 Koncert godb« slov. domobranstva — 14 Po.očila v n-ejn. — 14.10 Nemški sporoii — 17 Poročila v nem. in slovenščini — 17.15 Nem?kl spoied — 18.30 Glasbena medigra — 18.45 Gospodinjsko predavanje — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila V slovenščini — 19.45 Predavanje — 20.15 Nemški Rpored — 22 Poročila v nemSčini in napovod sporeda — 22-15 Operetni zvoki — 23.15 Glasba za koneo tedna.
Nakopovalnica Socialne pomoči ▼ Gradišča 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. St. 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
+ V neizmerni žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da smo za vedno izgubili našega srčno ljubljenega in predobrega moža, oziroma očka. brata iid., gospoda
LUIN KRISTIJANA
zidarja ia posestnika Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 29. apr. ob >/«10 z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Globoko žalujoča žena Fanl, hčerka Sonja, sinček Jožko — in ostalo sorodstvo.
+ Sporočamo vsem znancem, da se jo pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečil v 65. letu naš nadvse ljubljeni mož, ata. itd., g.
PIŠLJAR MIHAEL
železničar
Pogreb nepozabnega očka bo v soboto ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice na Viču na viško pokopališče.	Ljubljana, 28. aprila 1945.
Globoko žalujoče rodbine: Pliljor, Babnik, Jone.
t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vesl, da nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric in svak, gospod
čechak Bogomil
obrtnik precizne mehanike
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. april« 1945, ob Vi9 dopoldne z Žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. aprila 1945. Ž a 1 n J o č I : OLGA. žena; ULBIKA, hčerka In ostalo sorodstvo.
t
Vsem duhovnikom in aoancem sporočamo, da je davi ob treh Vsemogočni poklical k Sebi svojega zvestega služabnika in zaslužnega slov. javnega in kultur, delavca gospoda prelata
Janeza Evang. Kalana
Sveta maša bo danes, v soboto, ob 7 ijutraj v Zavetišču sv. Jožefa, pogreb pa ob 6 popoldne. Ljubljana, dne 27. aprila 1945. POKOJNIKOVI PRIJATELJI
+ S tragično smrtjo je izgubil svoje življenje v 29. letu naš ljubi sin in brat, gospod
Stanko Spreitzer
nslužbenec Stavbne družbe d. d. Pogreb bo v soboto 28. t. m. ob 11 z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališč k Sv. Križu. LJubljana, dne 26. aprila 1945. žalujoča mati, brata, sestre ter ostalo sorodstvo.
+ S tragično smrtjo je izgubil v 54. letu svoje življenje moj srčno ljubljeni in predobri mož, oče, brat itd., gospod
Ivan Katnik
sprevodnik drž. žel. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 2S. t. os. ob 10 z Žal, kapela sv. Jakoba, k Sv. Križ«.
Ljubljana, Podrožlca, dne 27. aprila 1945. Globoko žalujoča soprogo, hčerka in sorodstvo.
ta .Ljudsko tiskarno«! Jofr Kromarlč -
!zda'ste!J: Jožke KrošetJ - Uredniki Janko Hafner.