TEDNIK
GLASILO  SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA
PTUJ. 29. Oktobra 1970
LETO XXni., št. 42
Ceno 0,60 din
Letošnja gospodarska
gibanja v ptujski občini
Za letošnje leto je značilna
močna gospodarska konjunktu-
ra, ki se kaže na eni strani v
dokaj ugodnih kazalcih proiz-
vodnje, predvsem industrijske,
v rasti zaposlenosti, povečali
so se tudi realni osebni dohod-
ki nekaterih kategorij prebi-
valstva. Nadaljuje se gospo-
darska preobrazba, moderniza-
cija proizvodnje, pospešujejo
se integracijski procesi, snuje-
jo se načrti razvoja. Na drugi
strani pa gospodarska ko-
njunktura temelji na nezdravi
gospodarski osnovi, podobna
tisti v letih pred reformo.
Predvsem se poglabljajo desta-
bilizacijski procesi. Inflacijska
gibanja ogrožajo začetne uspe-
he reforme glede uresničeva-
nja ene izmed njenih poglavit-
nih intencij — uveljavljanje
vloge in vpliva proizvajavcev
na reprodukcijske tokove.
Proizvodnja v industrijskih
delovnih organizacijah je bila
letos po posameznih podjetjih
dokaj različna, poprečno pa so
proizvedene količine večje za
6,5 »/o. Ob tem, da se je število
zaposlenih povečalo za 2,2 »/o,
ugotavljamo nadaljnjo rast
produktivnosti dela. Pod rav-
nijo lanskega devetmesečnega
fizičnega obsega je proizvodnja
v tekstilni industriji (Delta,
ind. 70.6 in Tovarna volnenih
izdelkov, ind. 87,5), proizvodnja
mlekarske predelave (ind. 90,9)
in storitve podjetja za poprav-
ljanje voz (ind. 98,4). Druga
podjetja so presegla količine,
proizvedene v devetih mesecih
lanskega leta, med temi najbolj
opekarna svojo sezonsko pro-
izvodnjo (ind. 176), Les (ind.
154,5) in tovarna avtomobilske
opreme. Slednja si prizadeva
izkoristiti konjunkturo, zato je
povečala proizvodnjo tahogra-
fov, po katerih je veliko po-
vpraševanje. Ovira za večji
razmah te proizvodnje je po-
manjkanje deviz za nabavo re-
produkcijskega materiala iz
uvoza, pa tudi neredna doba-
va domačega repromateriala.
Ta je ovirala tudi delo v pod-
jetju za popravljanje voz in
povzročala težave obema tovar-
nama tekstilne industrije in to-
varni glinice in aluminija.
Na sploh so podjetja imela
dovolj naročil za delo, le v Pe-
tovii se tudi letos kaže tenden-
ca opadanja prometa, delno za-
radi manjše potrošnje alkohol-
nih pijač, pa tudi zaradi več-
jih bonifikacij kupcem. Podjet-
je skuša nadomestiti izpad z
uvajanjem novih postopkov —
konzerviranje povrtnin ter pro-
izvodnjo in embaliranje brez-
alkoholnih pijač, vendar je vi-
dez, da je preusmeritev proiz-
vodnje prepočasna.
V kmetijskih delovnih orga-
nizacijah teče uresničitev fizič-
nega obsega kmetijske proiz-
vodnje po zastavljenih načrtih.
Konjunktura v živinoreji je v
veliki meri vplivala na ugodne
finančne rezultate v vseh kme-
tijskih organizacijah, pa tudi
pri zasebnih kmetih.
Kmetijski kombinat je letos
omogočil farmi bekonov, da je
napolnila svoje kapacitete. Tu-
di število govejih pitancev se
je povečalo.
»Perutnina« je povečala ka-
pacitete valilnice za dva valil-
na aparata, s sofinanciranjem
hlevov za vzrejo brojlerjev pri
zasebnikih pa pridobila nove
kapacitete za 1,250.000 komadov
brojlerjev letno.
Njivske kulture so dale ne-
kaj manj pridelka kot lani.
Ozimin je pridelanih skoraj za
7 "/o manj, koruze bo po seda-
nji oceni nekaj več, od tržnih
njivskih kultur pa je znatno
manjši pridelek krompirja in
zelja. Precej več kot pred le-
tom je pridelane krme s trav-
niških površin. Tudi pridelek
grozdja je obilnejši, kakovost-
nega sadja je malo.
Kmetijske organizacije ne
morejo zadovoljiti svojih kup-
cev z naročili za krompir, ze-
lje in kakovostno sadje, občas-
no pa primanjkuje tudi živi-
ne. Jabolka iz kmečkih sadov-
njakov se odkupujejo le v ko-
ličinah, ki jih obrat za koope-
racijo »Jože Lacko« proda na
svojih tržnicah, za industrijsko
sadje pa ni kupcev ali pa so
ponujene cene nesprejemljive.
Podjetje za predelavo sadja
iz Užičke Palanke je sicer za-
interesirano na velike količine
industrijskega sadja, nudi pa le
0,20 din za kilogram fcco nji-
hova postaja. Prevozni stroški
z železnico pa znašajo 0,23 din
za kilogram sadja. »Gabrovka«
na Dolenjskem nudi 0,30 din za
kilogram, toda tudi v tem pri-
meru razlika v ceni po odbitku
stroškov za prevoz (0,18 din) ne
pokriva stroškov spravljanja
sadja. Tako bo verjetno znova
ostalo precej sadja slabše ka-
kovosti nevnovčenega pri kme-
tijskem kombinatu in pri za-
sebnih kmetovalcih. To pa je
boleče opozorilo, da bo štajer-
sko sadjarstvo moralo iskati
rešitev v gradnji lastnega pre-
delovalnega obrata.
V vinogradih je bil pridelek
obilen, zato pa nekoliko slab-
še kakovosti. Z zgodnjim jesen-
skim mrazom je bila prekinje-
na asimilacija in nadaljnje
tvorjenje sladkorja, zato mošt
ni pridobil na kakovosti niti
s pozno trgatvijo. Obrat kme-
tijskega kombinata »Slovenske
gorice« zagotavlja, da bo kljub
težavam, ki nastajajo ob letoš-
njih večjih količinah pridelka,
odkupil vse ponujene količine
mošta od zasebnikov.
Čeprav se je letos gradbena
sezona zaradi dolge zime neko-
liko zavlekla, je ta proizvod-
nja  močno  porasla.  Vrednost
(Nadaljevanje na 2, strani)
Vreme
do nedelje 8. novembra 1970.
NAPOVED: Hladna Cro-nta
z vmesmim dežjem ix> nas»to-
plla v četrt«'k, 29. oktobra in
bo do sobote, 31. oktobra pre-
šla naše kraje. Od L novem-
bra bo ponovno lepo vreme in
topleje. Proti koncu prihod-
njega tedna, okrog 6. novem-
bra bo močno vetrovno s plo^
hami. Možna so tudi neurja.
Alojz Cesitaiiik
Ob dnevu mrtvih...
Zopet je minilo leto in dan
in moralna nujnost je, da se oh
dnevu mrtvih spomnimo svo-
jih sorodnikov, znancev, prija-
teljev, ki jih ni več med nami.
Hodimo k njihovim grobovom
in v spominsko čustveni zvezi
vsaj nekoliko zaživimo s pre-
teklostjo. Spomin nanje je obe-
nem njihovo nadaljnje življe-
nje.
Ce te ozke osebne razmere
prenesemo v prostor naroda,
potem se zavemo mnogih spo-
minov na naše prednamce, so-
rodnike, borce in žrtve okupa-
tvarili svoja dela, nekateri z
umom, drugi z žulji in zato v
torja in njegovih hlapcev, ki
so v času svojega življenja us-
svojih delih živijo večno.
Veliko krajev na Slovenskem
ima spominska mesta, grobove
na pokopališčih, ob samotnih
poteh, kjer so padali in umirali
naši najboljši sinovi in hčere za
našo svobodo. Mnogi so zgore-
li v kreviatorijskih pečeh si-
rom po zasužnjeni Evropi in
drugod. Sirom po domovini nas
danes opozarjajo na prelito do-
moljubno kri številna spomin-
ska obeležja, plošče, spomeni-
ki in tako naprej. Teh se še
posebej spomnimo na dan mr-
tvih, drugih na obletnico njiho-
ve smrti, mnogih pa žal niko-
li. Na to nas opozarjajo na po-
kopališčih zapuščene gomile,
ki jih je prerasla trava in ple-
vel. Ce drugega ne, je upati,
da bo na dan mrtvih na teh
osamljenih in zapuščenih gro-
bovih zagorela vsaj drobna
svečka, ki jo bo prižgal sosed
oh bližnjem grobu. Mogoče bo
na grob položil tudi cvet bele
krizanteme. ..
Na večini grobov pa ho ta
dan, letos ravno v nedeljo, za-
gorelo na desetine drobriih
lučk. Njihov plamen bo rahlo
plamtel t spomin tistim, ki jih
pokriva gomila, ponekod še či-
sto sveža, ker je človek šele
pred dnevom nenadoma in ne-
pričakovano omahnil v smrt in
tako legel k svojemu zadnjemu
počitku. Grobovi, tudi tisti
osamljeni, ki so skriti po šir-
nih in temnih, a vedno, vedno
šiimečih gozdovih, bodo okra-
šeni s cveti belih krizantem in
ljudje v črnem se bodo molče
in solznih oči sklanjali nad te
grobove ter se v srcu in mi-
slih spominjali vseh svojih
najdražjih, ki jih žal ni več
med nami in od katerih je ve-
dno tako huda in boleča loči-
tev. A smrt je tista, ki nas na-
posled za vedno združi v celoto
in kjer si postanemo naposled
vsi enaki, kajti pod gomilo uti-
hnejo vse človeške strasti in
slabosti, ki nas sicer za čas ži-
vljenja tako rade spremljajo..
Spomenik padlim
Ob svetovnem dnevu varčevanja česti-
tamo vsem našim vlagateljem in jim ,spo-
ročamo, da poslujemo ta teden za njih
neprekinjeno od 6.30 do 18. ure.
Obiščite nas!
Kreditna banka Ptuj
in poslovalnica Kidričevo
STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970
PRIŠLI BODO GOSTJE
IZ SVErOZAREVA
Ob vrnitvi vlaka »Bratstva in
enotnosti« amo obiskali pred-
sednika skupščine občine Slo-
venska Bistrica Mira Kolenka,
ki nam je povedal nekaj vtisov
ob obisku občinske delegacije
v Svetozarevu.
Kako to, da je bistriška dele-
gacija obiskala prav Svetoza-
reva?
»Mislim, da je do tega prišlo
predvsem zaradi tesnega sode-
lovanja bistriškega Impola in
tovarne »Kablovi« v Svetoza-
revu. Oba kolektiva poslovno
Mirko Kolenko
sodelujeta že dolga leta, vse
pa kaže, da bomo to sodelo-
vanje še razširili.«
— Slišali smo, da se bosta
Svetoznrevo in Slovenska Bi-
strica pobratila.
»Ob obisku, ki je bil prav za-
res enkraten zaradi gostoljub-
ja domačinov, o tem nismo go-
vorili. Seveda pa s tem ne iz-
ključje možnosti pobratim-
stva. Pogovarjali smo se o so-
delovanju na vseh družbenih in
drugih področij. Prav tako smo
se domenili, da nas bodo prav
kmalu obiskali v Slovenski Bi-
strici. Sodelovanje pa naj ne
bi bilo £amo vsaki dve le-
ti, ko prirejamo vlake brat-
stva in prijateljstva.«
— In kdaj lahko pričaku-
jemo goste iz Svetozareva?
»Ne bi mogel povedati nič
natančnega. Morda ob otvorit-
vi nove Impolove valjarne,
morda pa ob občinskem praz-
niku. Kadarkoli pa bodo prišli,
se bomo morali vsi skupaj v
občini zelo potruditi, da bo-
mo vrnili vsaj delček tistega,
kar smo doživeli ob našem o-
bisku.«
Poraja se torej novo
prijateljstvo med srbskim in
slovenskim ljudstvom. Ve-
liko vezi je že bilo sklenje-
nih, tisoče ljudi je sodelo-
valo v manifestacijah bratstva
in prijateljstva dveh republik.
Prav zare"s se bomo morali
potruditi, da bomo sprejeli go-
ste nadvse prisrčno To nam ne
sme biti ena manifestacija več.
temveč prisrčno srečanje dveh
mest. dveh republik, ki vsaka
po svoji moči prispeva delež k
utrjevanju bratstva in enot-
nosti.
D. Utenkar^^
Praznik v TJK Ormož
v soboto se je v hotelu Je-
ruzalem Ormož zbrala skupina
dvaindvajsetih jubilantov to-
varne Jože Kerenčič. Prazno-
vali so desetletnico dela v tem
' podjetju. Na svečanosti sta di-
rektor podjetja Milan Ritonja
in predsednik delavskega sve-
ta Jože Pire slavljencem česti-
tala v imenu delovne organiza-
cije, ki šteje sedaj 285 delav-
cev in jim za deseto obletnico
neprekinjene delovne dobe v
podjetju izročila darilo tovar-
ne — ročne ure.
Letošnja gospodarska g ibanja v ptujski
občini
(Nadaljevanje s 1. strani)
opravljenih gradbenih del se
giblje z.:iatno nad lansko rav-
nijo. Gradbeno operativo sicer
ovira pomanjkanje gradbenega
materiala, zlasti cementa in be-
tonskega železa, manjka pa tu-
di kvalificiranih delavcev.
Rezultati gospodarskega raz-
voja so že v lanskem letu po-
kazali močan porast prometa
v trgovini, ki pa je v letošnjem
prvem polletju daleč presegel
dinamiko, ki so jo poprečno
dosegle  trgovske  organizacije
v Sloveniji. Takšen uspeh je
rezultat prilagajanja trgovskih
organizacij potrebam tržišča,
deloma pa tudi vpliva cen.
Medtem ko je v prvih šestih
mesecih skokovito porastel pro-
met v trgovini na debelo, se je
v drugi polovici struktura
skupnega trgovskega prometa
nagnila v prid prodaje na
drobno.
V minulih devetih mesecih
so trgovska podjetja pomemb-
no razširila svoje prodajne
prostore. »Panonija« je odprla
v Kidričevem sodoben market
in v Budini pri Ptuju mini-
market.
Tudi trgovsko podjetje »Izbi-
ra« širi mrežo svojih posloval-
nic. Zgradilo je dva" trgovska
paviljona (»Oskrba« na Selški
cesti in »Konzum« na Ormoški
cesti) in podaljšek trgovskega
paviljona »Novi dom« na Bre-
gu. V gradnji pa sta še dva tr-
govska paviljona: na Vičavi in
v Juršincih, ki bosta kmalu
služila svojemu namenu.
Trgovsko podjetje »Merkur«
je s posluhom za nove potrebe
potrošnikov odprlo specializi-
ran trgovski paviljon »Volan«
za prodajo avtomobilov, avto-
delov in drugih manjših pre-
voznih sredstev.
Po dokaj uspešnem poslova-
nju v lanskem letu so gostin-
ske organizacije v družbenem
sektorju v letošnjem prvem
polletju dosegle nekoliko slab-
še poslovne rezultate, čeprav
se je finančni promet povečal
in v devetih mesecih letošnje-
ga leta celo presegel lanskolet-
no dinamiko rasti. Ce pa upo-
števamo, da so cene gostin-
skim storitvam v tem času po-
rasle za 15,5 "/c (republiški po-
datek), lahko ocenjujemo, da
količinski promet v gostinstvu
stagnira, pri nekaterih vrstah
storitev pa celo pada.
Letošnji turizem v občini
močno zaostaja za lanskim.
Število gostov in nočitev je bi-
lo že v prvem polletju manjše,
v naslednjih mesecih pa se je
izpad še poglobil. Lanskoletni
lepi uspehi turističnega prome-
ta so vzbujali pričakovanja, da
bo tak napredek tudi letos,
vendar je pričakovano poveča-
nje izostalo, na kar je imelo
absolutni vpliv občutno zmanj-
šanje tujih obiskovalcev. No-
čitve le-teh so se v primerjavi
z lanskim enakim obdobjem
bistveno zmanjšale in to za
21,1 »/o. Nočitve domačih gostov
pa so bile za 7,4 "/o večje.
ZAPOSLENOST IN OSEBNI
DOHODKI
Podatki o zaposlenih v osmih
mesecih kažejo na precej umir-
jeno dinamiko zaposlovanja,
kar se odraža tudi na številu
novih zaposlitev v tem obdob-
ju, ki jih je po številu 31.
Skupno število zaposlenih v
družbenem sektorju, koncem
m.eseca avgusta je bilo 11.694
delavcev. Poleg tega je bilo
približno 500 ljudi zaposlenih
v zasebnem sektorju obrti, go-
stinstva in samostojnih pokli-
cev.
V skladu z velikimi spre-
membami, ki se kažejo pri ce-
nah, v proizvodnji, v zaposlit-
vi in na drugih gospodarskih
področjih, so nastale tudi ve-
like spremembe pri osebnih
dohodkili zaposlenih. Lani je
poprečni mesečni dohodek v
občini znašal 1063 din in pora-
sel za 17,2 V« v primerjavi z le-
tom poprej. Vse kaže. da bo le-
tos stopnja rasti še večja, saj
je v osmih mesecih letos že
presegla lanskoletno in znaša
18,8 "/o. Poprečni osebni doho-
dek v občini je približno 1210
dinarjev (v republiki 1300 din).
Najvišji poprečni osebni do-
hodki so bili izplačani v pro-
jektivni dejavnosti, nato na
področju srednjega šolstva, naj-
nižje poprečne osebne dohodke
pa so dobili izplačane zaposle-
ni v tekstilni industriji (786 di-
narjev).
Tednik, vaš list
Železniški prehodi
pred modernizacijo
o ustrezno ali neustrezno
zavarovanih železniških pre-
hodih v ptujski občini je bi-
lo doslej prelitega že precej
črnila in izrečenih upravi-
čenih, včasih pa tudi ne-
upravičenih, pikrih besed.
Zaskrbljujoče je namreč dej-
stvo, da je ptujska občina,
kar se tiče železniških pre-
hodov zelo »bogata«, saj je
na njenem območju — na
železniški progi Pragersko—
Čakovec nič manj in nič več
kot 31 železniških prehodov.
Enkrat prečka železniško
progo cesta I. reda, dvakrat
cesta II. reda, 4-krat cesta
III. reda, 24-krat pa se sre-
čajo z železniško progo ob-
činske ceste in poti. Ti pre-
hodi so doslej terjali že
mnogo človeških življenj, ob
najrazličnejših nesrečah pa
je nastala tudi večmilijonska
gmotna škoda.
Načrt predvideva, da bo-
do omenjeni železniški pre-
hodi v ptujski občini mo-
dernizirani do konca leta
1975, zahtevnejša dela pa do
konca leta 1980. V programu
modernizacije železniških
prehodov je predvideno, da
bodo svetlobni signali v ve-
čini primerov zamenjali se-
danje zapornice. Praksa je
namreč pokazala, da pred-
stavlja utripajoča luč na že-
lezniškem prehodu večjo
varnost kot zapornice. Tako
bodo na 12 prehodih svet-
lobni signali, v 16 primerih
na manj pronjetnih cestah
bo varoval železniški prehod
takoinienovani andrejev križ
z znakom »STOP«, na želez-
niških prehodih v Ptuju in
v Šikoiah so predvidene av-
tomatske zapornice, na že-
lezniški postaji v Moškanj-
cih pa je predvideno tako-
imenovano izvennivojsko
križišče.
Najbrž nam ni treba pose-
bej omenjati, da bo zahteva-
la modernizacija železniških
prehodov ogromno sredstev.
Predračun predvideva, da bo
stalna   gradnja    svetlobnih
signalov in andrejevih zna-
kov z znakom »STOP«
1,565.600 din. Ta znesek si
delita občinska skupščina
Ptuj in Z2TP Ljubljana.
Gradnjo avtomatskih za-
pornic v Ptuju in v Šikoiah
ter modernizacija prehoda v
Moškanjcih bosta v višini
3,090.000 din investirala re-
publiški cestni sklad in
Z2TP Ljubljana.
Člani komisije za varnost'
prometa so bili mnenja, da
je treba dati pri tej moder-
nizaciji prednost ureditvi že-
lezniškega prehoda v Ptuju,
ki ga bo treba razširiti, saj
predstavlja v prometnih ko-
nicah izredno ozko promet-
no grlo, ki še posebej ta-
krat, ko so zapornice spušče-
ne, povzroča večje prometne
zastoje. Med drugim pa ob-
staja tudi že precej stara
zamisel, da bi premestili se-
danji železniški prehod na
Ormoški cesti na Rogoznico.
Od tu dalje bi zgradili cesto
v Spuhljo, s čimer bi se iz-
ognil zloglasnim cestnim
ovinkom, ki so doslej terja-
li že več hudih prometnih
nesreč. Ta varianta je seve-
da precej draga, vendar pa
predstavlja dolgoročno, če
že ne trajno rešitev promet-
nega vozla v Ptuju.
Doslej smo največkrat po-
ročali o nesrečah na železni-
škem prehodu v Podvincih,
kjer sta lani trčila vlak in
avtobus, v katerem so bili
učenci osnovne šole od To-
maža. Po doslej izdelanem
načrtu, bo na tem prehoda
svetlobni znak. ki bo utripal
ob prihodu vlaka in s tem
opozarjal voznike, da je tre-
ba vozilo ustaviti. Gradnja
svetlobne signalizacije na
tem prehodu ne bo stala nič
več in ne manj kot 36 starih
milijončkov. Precej draga
zadeva, kajne? In koliko so
bila vredna življenja, ki s«
na tem prehodu prenehala
utripati? Najbrž ni številke,
s katero bi jih lahko ovred-
notili! J. S.
ODKRITJE SPOMENIKA
generalu Maistru
v nedeljo 25. 10. je bilo ra-
zen številnega občinstva 1.500
Maistrovih borcev iz vse Slo-
venije, ki so prišli v prijazno
mesto Kamnik k odkritju spo-
menika generalu Rudolfu Mai-
stru, ki je v burnih dneh ok-
tobra in novembra leta 1918 s
svojim odločnim nastopom do-
segel, da imamo danes to, kar
brez njega ne bi imeli. Zato
je spomenik namenjen tudi
njegovim borcem.
Po pozdravnem govoru pred-
sednika skupščine občine Kam-
nik in ing. Pavla Zavčerja je
častni predsednik Leskošek
-Franc-Luka ob častni salvi na
Trgu talcev odkril spomenic
velikemu rodoljubu.
Po izvajanjih koroškega bor-
ca Jožeta Hribarja, ki je govo-
ril o osebnosti generala-pesni-
ka Maistra-Vojanova je bila
prečitana resolucija, poslana *
imenu vseh prostovoljcev bor-
cev za severno mejo predsed-
niku republike TITU. Sledile
so še pevske in recitacijske
točke.
Pripominjam, da nas je pri-
šlo iz Ptuja 20 Maistrovih bor-
cev. Zahvaljujemo se skupščini
občine Ptuj. ki nam je omo-
gočila brezplačen udoben pre-
voz z avtobusom na to po-
membne slavje. J. D.
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN S
Trg in kmetijstvo
Za kmetijstvo, zlasti še na
ptujskem območju, je bila
prodaja pridelkov vedno trd
oreh. Urejen trg je namreč
eno osnovnih gibal napredka
v kmetijstvu, slabe tržne
razmere pa njegova največja
zavora. Nerazvito kmetijstvo
pa prav tako močno zavira
razvoj tržišča in povzroča
neprestane težave prebival-
stva s potrebno, zlasti pa še
kakovostno prehrano.
Očitna je torej medseboj-
na soodvisnost trga in kme-
tijstva, zato ]e odvečna raz-
prava o tem, kaj je pomemb-
nejše, ali razvijati kmetij-
stvo ali kmetijski trg. Dej-
stvo je, da je včasih potreb-
no hitreje razvijati eno. dru-
gič drugo, v urejenih tržnih
razmerah pa se mora oboje
razvijati skladno in načrtno.
Pri n^s imamo žal števil-
ne primere velikega neso-
glasja med trgom in kmetij-
stvom. Trenutno imamo pre-
malo skladišč za sadje, isto-
časno pa imamo preveč vina.
Ni še tudi dolgo tega, ko v
mesnicah ni bilo mogoče ku-
piti mesa. Ko pa so bile do-
ločene nove, seveda višje ce-
ne mesu in mesnim izdel-
kom, so bile na mah mesnice
zopet polne. Pri tem so prav
gotovo stopile na površje
špekulativne tendence mes-
no predelovalne industrije.
Znano je sicer, da je ta
neskladja zelo težko odprav-
ljati, ker je krretijstvo so-
razmerno težko prilagajati
tržnim, pogojem in da je za
to potrebna sorazmerno dol-
ga pot. Težave so torej tem
večje, čim hitreje se spre-
minjajo pogoji prodaje, po-
sebno še, če kmetijstvo pre-
puščamo samemu sebi. Vča-
sih imamo navidezno preveč
kmetijskih pridelkov, čeprav
je očitno, da imamo premalo
razvito tržišče ter prevelike
proizvodne, zlasti pa še po-
sredniške stroške. To je ne-
dvomno pokazala zadnja
raz,prava o vinogradništvu
ter izredno nizki osebni do-
hodki vinogradnikov. Mno-
gokrat nam pridelki zaradi
tega dobesedno propadajo.
Za to imamo zopet letošnji
pridelek jabolk v Sloven-
skih goricah, kjer se pride-
lovalci niti zastonj ne more-
jo znebiti obilne sadne leti-
ne. Zato je kljub temu pri-
čakovati, da bo prav-kar
zgrajena sadna hladilnica v
Mariboru s kapaciteto nekaj
nad 200 vagonov napolnjena
z domačimi jabolkami.
Zapišemo lahko, da so za
našo družbo in njeno plan-
sko blagovno tržno gospo-
darstvo potrebne 'dovoljne
blagovne in denarne rezerve,
da bi preprečili škodljivo
stihijsko delovanje tržnih
zakonitosti. Parcialno reše-
vanje je torej neučinkovito.
Iluzija, da lahko trg sam po
sebi brez naporov ter priza-
devanj, kar še zlasti velja
za kmetijske organizacije,
razreši probleme v kmetij-
stvu je skrajno škodljiva in
je ne gojijo nikjer v napred-
nejših in razvitejših druž-
bah.
Nedvomno pa je. da mora-
jo najti kmetijski proizva-
jalci svoje mesto in vlogo v
programu razvoja. Treba jih
je usmeriti k skupnemu cilju,
to je k večji proizvodnji in
produktivnosti ter večjemu
dohodku vendar tako, da bo
tudi kmet lahko prodal vse
tisto, kar je namenil za pro-
dajo. F. Hovnik
Sneg napravil občutno škodo
Sneg, ki je zapadel v no-
či 20. na 21. oktober, je na
nepospravljenih pridelkih na-
pravil občutno škodo. Pred-
vsem so trpele razne poletne
povrtnine, kakor tud: jabol-
ka in še neobrano grozdje, ki
je sedaj tudi občutno izgu-
bilo na kvaliteti. Sneg. ki je
padal med dežjem, je bil
precej »južen«, torej moker,
kar je bil tudi vzrok za o-
prijemanje na še neodpadlo
listje.
Ponoči je sneg tudi zmrz-
nil na listju oz. na drevju.
Ker veje, ki še niso popol-
noma dorasle in pripravlje-
ne za prezimitev, niso mo-
gle obdržati teže mokrega
snega, so se zato začele lo-
miti. Prav tako je bilo tudi
v gozdovih in na njivah, kjer
še ni bila obrana   koruza.
Vsled teže snega se je koruz-
nica polomila in bo tako o-
biranje otežavljeno. Kot sem
zgoraj omenil, bo tudi kva-
liteta mošta in še neobrane-
ga grozdja, znatno slabša.
Franček Kelemina
OBVESTILO
Radioklub Ptuj obvešča,
da bo pričel s tečajem za
Začetnike radiotelegrafiste —
operatorje. Vabimo ljubitelje
radiotehnike — fante in de-
kleta, da se prijavijo na te-
čaj. Vpišete se lahko vsako
sredo od 15. do 16. ure in ne-
deljo od 9. do 11. ure v pro-
storih kluba Miklošičeva u-
lioa št. 14.
Prijave sprejemamo do
Vključno 8. novembra   1970.
Prijavite se lahko tudi pis-
meno na naslov »RADIO
KLUB, PTUJ. pp 60«.
S podrobnostmi o poteku
in času tečaja vas bomo se-
znanili ob vpisu. Vabimo tu-
di vse tiste, ki že obvlada-
jo radiotelegrafijo. da se pri-
javijo za kratek tečaj za o-
peratorje. Način in čas pri-
jave je isti kot za začetniški
tečaj.
Odbor
Ob akciji za varnost kolesarjev in voznikov vpreg
Skrb za varstvo nemotori-
ziranih udeležencev prometa
Iz dneva v dan nas v črnih
kronikah, ki jih objavljajo
časniki, radio in televizija,
bodejo v oči grozljive vesti
o hudih prometnih nesrečah
s smrtnimi žrtvami in ogro-
mno materialno škodo. Smrt-
na kosa na cestah je nepri-
zanesljiva in vedno bolj o-
stra. Mnogokrat botrujejo
nesrečam naše ceste »ala sa-
ma jama«, še večkrat pa so
temu krivi premalo previdni
udeleženci prometa, ki z ne-
previdno vožnjo postavljajo
na kocko svoje in življenje
drugih udeležencev prometa.
Organi, ki skrb?jo za var-
nost prometa na naših ce-
stah, se po svojih močeh bo-
rijo proti temu pojavu, vča-
sih pa so. priznajmo, prema-
lo pozorni.
Prejšnji teden smo priso-
stvovali v Ptuju seji komi-
sije za varnost prometa.
Drago kLOBUCAR, promet-
ni strokovnjak, in drugi čla-
ni te komisije so poudarili,
da smo doslej posvečali pre-
malo pozornosti takoimeno-
vanim nemotoriziranim ude-
ležencem prometa h katerim
prištevamo pešce, kolesarje
in voznike vpreg. Ti v naših
razmerah še vedno najšte-
vilnejši uporabniki cest so
največkrat najslabše oprem-
ljeni s pripomočki za varno
vožnjo (luči. zavore, mačja
očesa) in tudi najmanj pro-
metno izobraženi.
Drago Lončar, komandir
postaje milice Ptuj, je po-
udaril, da imajo v delovnih
organizacijah mnogo več bo-
leznine na račun prometnih
nesreč, kot zaradi nesreč pri
delu. Pretežna večina delav-
cev je vozačev, med njimi pa
so najštevilnejši kolesarji.
Enako stanje je tudi pri šo-
larjih, ki v večini primerov
kolesarijo s ponyji. zvečer
največkrat brez luči, podne-
vi pa zato, ker jim manjka
ustrezna prometna vzgoja,
kar po dolgem in počez po
cesti. Svoj delež k varnosti
otrok, ki v prometnih koni-
cah pešačijo prek cestnih
križišč in prehodov, so pri-
spevale rumene rutice, ki
opozarjajo voznike, da je na
cesti v prometu nevešč ude-
leženec — otrok.
V času, ko to poročamo, je
v teku akcija za varnost ko-
lesarjev, voznikov vpreg in
drugih nemotoriziranih ude-
ležencev prometa.
Na seji komisije za var-
nost prometa so sklenili, da
bodo poslali priporočilo sve-
tu za šolstvo in kulturo pri
občinski skupščini Ptuj, da
bi v okviru možnosti dose-
danjo prometno vzgojo v šo-
lah še razširili. Prav tako
bodo poslali okrožnico de-
lovnim organizacijam, naj
poleg varnosti pri delu po-
skušajo skrbeti tudi za var-
nost prihoda in odhoda z
dela.
V to akcijo se bo vključi-
la s svojimi oddelki tudi po-'
staja milice Ptuj. Zaostrili
bodo tudi nadzor pri kole-
sarjih in pri voznikih vpreg.
Oboji so še posebej nevarni
ponoči, ker niso opremljeni
s potrebnimi svetlobnimi te-
lesi. Prepričani smo, da mi-
ličniki ne bodo samo kazno-
vali, ampak bodo v prvi vr-
sti opozarjali, kako nevarno
je ponoči brez luči na cesti.
Občane opozarjamo na to
akcijo in jim priporočamo,
da opremijo svoja vozila s
potrebnimi svetlobnimi te-
lesi. Plačilo kazni za tovrst-
ni prekršek ni tako huda
stvar, zgodi se lahko najhuj-
še, da boste ponoči s svojim
neosvetljenim vozilom pri-
spevali k izgubi svojega živ-
ljenja in življenja udeležen-
cev prometa. To pa bi bilo
najbrž prevelik davek lastni
neodgovornosti.
Ne hudujte in ne razbur-
jajte se, če vas bo ponoči, ko
boste kolesarili brez luči,
ustavil miličnik in vas opo-
zoril na prekršek, morda tu-
di olajšal za finančni del
vsebine v denarnici. Želel
vam bo samo dobro in s tem
izrazil skrb za varnost vaše-
ga življenja v času, ko ste
udeleženec prometa.
J. S.
trgovine? "
s v nekaj zadnjih dneh smo
priča živahnim zahtevam
ljubljanskih potrošnikov, da
morajo biti v njihovem me-
stu tudi v bodoče ob nede-
ljah odprte trgovine, zlasti
tiste s prehrambnimi artikli,
ki so jih trgovci želeli imeti
zaprte. Ti so menili, da si
potrošniki lahko že v sobo-
to nakupijo vse potrebno za
nedeljo, še -'.lasti, ker ima
večina gospodinjstev hladil-
nike in tako res ni težko ob-
držati hitro pokvarljive hra-
ne sveže in zdrave tudi čez
nedeljo.
Na zadnji seji predsedstva
mestne konference SZDL v
Ljubljani pa so ta sporazum
o ukinitvi nedeljskega po-
slovanja trgovin že razvelja-
vili in tako bodo trgovine
odslej ponovno odprte tudi
ob nedeljah. Gre namreč za
dejavnost javnega pomena
ter si zato trgovci ne morejo
PO svoje krojiti delovnega
časa.
Tako torej v Ljubljani.
Zanimivo je, da so trgovce v
Ljubljani želeli posnemati
tudi trgovci v drugih naših
mestih. To je tudi razum-
ljivo, še zlasti, ker bi tudi
trgovci radi imeli nedelje
proste kot večina drugih de-
lavcev. Sicer moramo pove-
dati, da morajo tudi v indu-
striji, na primer v TGA. go-
stinstvu, zdravstvu, avtobus-
nem prometu delati ljudje
ob nedeljah, tako kot vsak
drugi delavnik. V zameno za
to pa so potem prosti nek
delavnik v tednu. Temeljni
zakon v delovnih razmerjih
sicer zagotavlja delavcu
prost delovni dan v tednu,
nikjer- pa ne piše, da mora
biti to ravno nedelja.
Tako torej v Ljubljani in
drugih slovenskih mestih.
Kaj pa naše trgovine na po-
deželju? Ce nisem v zmoti,
si do sedaj še nobeden trgo-
vec na podeželju ni zmislil,
da bi tudi podeželskim lju-
dem, zlasti kmetom bilo še
kako koristno, če bi oni ime-
li ob nedeljah svoje trgovi-
ne odprle. Se zlasti, ker pri-
de večina ob nedeljah v svo-
je kulturno, šolsko, gospo-
darsko središče, kjer se lah-
ko pogovorijo ter popijejo
svoj kozarček, medtem ko so
trgovine zaklenjene, o trgov-
cih pa ta dan ni ne duha ne
sluha.
Ali ni to neke vrste diskri-
minacija podeželskih potroš-
nikov, katerim naše trgov-
ske organizacije ne omogo-
čijo nakupa življenjskih po-
trebščin tudi ob nedeljah,
vsaj v dopoldanskem času?
Zakaj morajo biti podežel-
ski ljudje vedno podrejena
izjema, zakaj se jih ne ob-
ravnava enako z mestnimi?
Za podeželje so odprte ob
nedeljah samo gostilne.
Kaj pravijo o tem predlo-
gu ptuiska trgovska podietja
in tudi poslovodje Dode.^.el-
skih trgovin?
F. Hovnik
Tednik,
vaš list
STRAN   4
TEDNIK — CETRTF:K, 29. oktobra 1970
PokriciK! Šola v SEovenski Bistrici opravičuje ob sto)
Dilem ne bi smelo biti
Srednjeročni načrt razvoja
gospodarstva občine Sloven-
ska Bistrica predvideva raz-
voj panoR, ki imajo v obči-
ni dolgoletno tradicijo ka-
drovske in surovinske pogo-
je za hitrejši napredek. To
so predvsem kovinska, les-
na in metalurška dejavnost.
Vpisno območje Poklicne
šole v Slovenski Bistrici se
je v letu 1969 razširilo tudi
na območje Slovenskih Ko-
njic. Dosežen je bil spora-
zum o šolanju učencev v go-
spodarstvu za območje te so-
sednje občine v Poklicni šoli
v Slovenski Bistrici. V Ko-
njicah so se o tem vpraša-
nju dogovorili z delovnimi
organizacijami svojega ob-
močja. Zaledje bistriške šole
se je tako razširilo na pri-
bližno 1000 absolventov os-
novnih šol občin Slovenske
Konjice in Slovenska Bistri-
ca. Prav na tem območju pa
ni nobene druge šole II. stop-
nje. Analiza o usmeritvah u-
čencev, ki so končali osem-
letko je pokazala, da je od-
stotek mladine, ki se želi izo-
braževati za določen poklic
na tem področju, znatno viš-
ji, da je nad SO odstotkov u-
eencev, ki so končali osem-
letko ostalo doma, ker v ve-
čini primerov niso našli uč-
nih mest. splošno izobraže-
valne srednje šole pa so za
to mladino neperspektivne,
ker jim ne zagotovijo pokli-
ca po končanem prvem ob-
dobju šolanja. Analitični ka-
zalci so opozorili in utrdili
mnenje, da je Poklicna šola
v Slovenski Bistrici gospo-
darstvu nujno potrebna in
ima ob dosedanjem, zelo hi-
trem razvoju, vse pogoje za
bolj kvaliteten, specializiran
in pospešen razmak izobra-
ževanja kadrov določenih po-
klicev tudi v prihodnje.
Vprašanje bistriške Poklic-
ne šole kovinarske, lesne in
metalurške smeri je že dlje
časa aktualno. Najbolj zara-
di tega, ker je obstajala res-
na nevarnost, da bi jo uki-
nili in oddelke priključili
drugim sorodnim šolam. O-
fflasili smo se pri ravnatelju
Branku Sorčniku, kjer smo
poskušali izvedeti kaj več o
nadaljnji usodi šole.
Najprej naj omenimo ne-
kaj podatkov, ki mnogim nd-
so znani. Šola je bila usta-
novljena leta 1891 in se to-
rej lahko ponaša z dolgolet-
no tradicijo. Preskočimo ne-
kaj desetletij. Leta 1957 so
pričeli s poukom v stavbi
nekdamjega samostana na
Ljubljanski cesti. To so bili
prva lastni prostori, vendar
žal neprimerni. Lolga leta so
po^em životarili, kljub temu
pa le šlo skozi šolske klopi
na stotine vajencev najraz-
ličmejših strok. V tistih letih
so šolo obiskovala vajenci ko-
vimars-ke s-troke. lesne, us-
njarske tekstilne frizerske m
kdo bi vedel katere še. Os-
novno izobrazbo so dobili u-
čenci, ki so se izučili za 17
različnih poklicev. Potem so
mnoge stroke odpadle, tako,
da so danes na šoli samo ko-
vinarji, metalurgi in učenci
lesne široke.
Poglejmo še, kako je raslo
število učencev v zadnjih le-
tih. V šolskem letu 1963/64
jih je bilo 74, naslednje leto
94, potem pa se je število
povzpelo na 125. V šolskem
letu 1967'68 jih je bilo na
šoli že 168, lansko leto 204,
letos pa jih je celo 226. Da
je zanimanje vedno večje,
prav gotovo ni potrebno po-
sebej razlagati. Ko smo po-
gledali številke, da bo imela
šola leta 1975 že okoli 300
učencev.
Tudi ni potrebno posebej
razlagati, da je šola v Slo-
venski Bistrici nujno potreb-
na. Potem pa je prišla odlo-
čitev republiške izobraževal-
ne skupnosti, ki je odločila.
Med delom v delavnici
da šole ne bodo več financi-
rali iz republiških sredstev,
medtem ko je republiški se-
kretariat za kulturo in pro-
sveto ugotavljal, da pogoji za
šolo so. le da je potrebno od-
praviti nekatere pomanjklji-
vosti. Včasih na šoli niso ime-
li zaposlenih rednih predava-
teljev, to pa je bil pogoj re-
publiškega sekretariata, ki
so ga že izpolnili.
Ob različnih stališčih re-
publiških organov pa je tu-
di ostalo. Čeprav je minilo
od časa, ko so dobili obe od-
ločbi že precej časa, pa na
šoli za rešitev še ne vedo.
Kdo le torej pristojen odlo-
čati, ali šola bo ali ne? Men-
da pa je znano, da republi-
ška izobraževalna skupnost
šolstvo le financira.
Ravnatelj Branko Sorčnik
nam ni mogel povedati niče-
sar natančnega, zato smo se
obrnili k tajniku temeljne
izobraževalne skupnosti v
Slovenski Bistrici Norbertu
Jedlovčniku, pa tudi tu ni-
smo dobili zadovoljivega od-
govora. Takole nam je po-
vedal: »Ustanovitelj šole je
sikupščina občine, ki na TIS
ni prenesla ustanoviteljskih
pravic. Zaenkrat povem lah-
ko le to, da bo TIS financi-
rala dejavnost šole do konca
leta.«
Oglasili smo se tudi pri
predsedniku skupščine občine
Miru Kolenku, ki nam je po-
vedal: »Mislim, da je odveč
razpravljati o tem, ali je šola
potrebna ali ne. Vsekakor
bomo storili vse, da bo delo
šole nemoteno, saj je to tu-
di naš gospodarski interes.«
Torej nam preostane, da
počakamo na besedo RIS. ki
bi svoje stališče prav goto-
vo morala spremeniti.
Spet smo se oglasili na šo-
li, ki se je 25. februarja 1967
preselila v nove prostore. O-
biskali smo vajence prvega
letnika kovinarske stroke, ki
so pod nadzorstvom inštruk-
torja Andreja Erlača oprav-
ljali vsakodnevne vaje. Po-
vedal nam je, da so z veli-
kim prizadevanjem in razu-
mevanjem delovnih organiza-
cij, predvsem Impola, opre-
mili delavnico z orodji in
stroji, tako da je učencem o-
mogočen praktičen pouk. Ob
obisku so bili v delavnici u-
čenci prvega letnika. Neka-
teri se izučujejo v delovnih
organizacijah, drugi pri za-
sebnih obrtnikih. Z vsemi pa
ima šola pogodbe, ki obvezu-
jejo obe strani k čimbolj
vestnemu izpolnjevanju pro-
gramov. Zanimalo pa nas je
tudi, kako je z učenci potem,
ko zapustijo šolo. Najbolje
imajo zanje poskrbljeno v
Impolu, kjer so pod nadzor-
stvom inštruktorjev. Tiste
pri privatnikih pa občasno o-
biščejo ter se z učenci in
mojstri dogovarjajo o pro-
gramu in izvajanju. Doslej
do večjih zapletov ni prišlo.
Sola ima dobre odnose z vse-
mi družbenimi podjetji pa
tudi z zasebniki, ki jim prav
tako ni vseeno, s kakšnim
znanjem prihajajo učenci iz
šole.
Srečali smo tudi Karla
Ingoliča, ki predava učencem
lesne .stroke. Le-ti delavnice
sicer nimajo v šoli. je pa za-
to v nekaj deset metrov od-
daljenem podjetju EMMI.
Načel ie tudi že večkrat iz-
rečeno misel, da bo potrebno
za tiste učence osnovnih šol,
ki nameravajo v uk prilago-
diti tudi šolanje. Pojavlja se
namreč velik problem, da
kljub prostim mestom ne do-
bijo učencev v gospodarstvu
lesne stroke. Morda bi bilo
koristno pomisliti tudi na re-
šitev, ki se je mnogi sicer o-
tepajo, da bi se lahko v ne-
katerih strokah izučevali u-
čenci, ki nimajo popolne o-
semletke. Seveda pa bi lahko
o tem povedali še mnogo be-
sed. Slej ko prej pa bodo
morali na to pomisliti tudi
tisti, ki odločajo o našem si-
stemu šolanja.
V pogovorih s predstavni-
ki šole smo torej izvedeli, da
se položaj vedno bolj izbolj-
šuje. Učenci so deležni kva-
litetnih podajanj, gospodar-
stvo pa je že izreklo svoj
»da«, saj so s pridobljenim
znanjem učencev v delovnih
organizacijah zadovoljni.
Piko na i, bodo morali za-
pisati v Ljubljani, vsekakor
pa nikomur ne sme biti vse-
eno, kakšna bo odločitev,
kajti dokaj nerazvito gospo-
darstvo v bistriški občini po-
trebuje tudi kvalificirane de-
lavce.
D. Utenkar
»Stari marof«
»Stari marof« marsikomu
»pada« v oči. To je staro po-
slopje, ki ga je žal že na-
grizel zob časa, vendar nihče
ne misli na to, da bi ga po-
pravljal. Ta stavba stoji v
Godenincih sredi gozdov,
krog in krog pa so rodovit-
na Dolja, ki pa so zdaj, ven-
dar ne samo zdaj, temveč
skozi celo leto, zapuščena. Ko
sem prišel pogledat to »zna-
menito« stavbo, me je prvo
pred vrati pozdravila prevr-
njena stara vojaška poste-
lja. V vseh stanovanjskih
prostorih vlada strahovit ne-
red. Vsepovsod sem se spoti-
kal ob prevernjene klopi, o-
mare, mize in podobno. Sko-
zi razbita okna je prodiral
osvežujoč jesenski veter.
Prav nenavaden občutek me
je obdajal, ko sem prestopil
prag te koče brez gospodar-
ja. Napotil sem se v hleve in
ostala .gospodarska poslopja,
kjer vlada podoben nered,
kakor v stanovanju. Ne mo-
rem pa nikakor trditi, da te
delne dotrajanosti ne bi bilo
mogoče ustaviti.
Ce pogledamo nekoliko v
zgodovino »starega marofa«,
bi lahko povedali sledeče:
Stari marof je bil v posesti
ormoških grofov, v glavnem
pa je bil lovska baza le-teh.
Po osvoboditvi pa je stari
marof z vsemi zemljišči po-
stal družbena lastnina. Raz-
pad poslopja se je začel šele
pred kakimi petnajstimi le-
ti, ko je bilo zapuščeno. To-
rej petnajst let v njem ne
prebiva nihče več im vsled
nezainteresiranosti pristojnih
se dotrajanost z dneva v dan
veča in pričakujemo lahko,
da bodo čez kakih naslednjih
petnajst let od starega ma-
rofa ostale le razvaline, če se
seveda nihče ne bo zanj za-
vzel.
Kot že rečeno je bil stari
marof prva lovska baza or-
moških grofov. Dolga leta je
namreč v njem prebival lov-
ski paznik, znan kot najhuj-
ši in najbolj zagrizen prega-
njalec divjih lovcev. Danes
pa bi prav tako lahko, če bi
seveda stavbo obnovili, po-
stal stari marof baza lovske
družine Središče ob Dravi al'
pa postojanka za lovske goste
iz Italije in od drugod.   V
njem bi lahko lovci imeli
svoje piknike in različne
druge prireditve, tako pa je
danes, ko toliko gradimo,
stari marof ostal prazen in
popolnoma brez vrednosti, še
bolj brez vrednosti pa seve-
da bo. v kolikor bodo dopu-
stili, da bo čas nadaljeval
svoje razdiralno delo.
F. Kelemina
Razstava mladih
likovnikov
Prejšnjo sredo v večernih
urah je bila v paviljonu Du-
šana Kvedra v Ptuju odprta
razstava mladih likovnikov
ptujske gimnazije in eko-
nomske srednje šole Ptuj. V
želji, da prikažejo tovrstno
ustvarjalnost mladih likov-
nikov širšemu krogu obča-
nov je organizirala razstavo
občinska konferenca ZMS
Ptuj.
Na otvoritvi je spregovo-
ril prof. Alojz Gojčič, pred-
sednik občinske konference
ZMS, in poudaril prizadeva-
nja in talent mladih ustvar-
jalcev, ki so pokazali doslej
viden napredek.
O delu mladih likovnikov
je spregovoril tudi njihov
mentor prof. Albin liugarič,
ki je menil, da bi morali.po-
sebej nadarjeni mlikovnikom
omogočiti nadaljnje Izobra-
ževanje. Razstava bo odprta
do konca tega meseca. Kot
smo zvedeli, si jo je doslej
ogledalo že razmeroma mno-
go mlajših in starejših ob-
čanov. J. S..
Tednik,
vaš list
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN S
Je občina Slov. Bistrica
manj razvita ali ni?
Naposled smo le dobili os-
nutek zakona o pospeševa-
nju razvoja manj razvitih
območij v Sloveniji. Osnutek
je dan v javno razpravo, za-
beležimo pa lahko že prve
komentarje. Najprej poglej-
mo, kaj bistvenega osnutek
zakona prinaša. Za manj raz-
vita območja v SR Sloveni-
ji se štejejo območja tistih
občin, ki po obstoječih stati-
stičnih podatkih v letu 1970
izponljujejo vsaj dve od na-
slednjih treh meril:
da imajo narodni dohodek
nižji od 5000 din na prebi-
valca;
— da imajo nad 40 odstot-
kov kmečkega prebivalstva;
—'da imajo z upoštevanjem
dnevne migracije manj kot
20 odstotkov zaposlenega pre-
bivalstva.
Občinska konferenca SZDL
v Slovenski Bistrici je v to-
rek priredila razširieno se-
jo izvršnega odbora, katere
so se udeležili tudi predsed-
BRANKO VASA, podpredsed-
nik  SO:    UVESTI  BI BILO
POTREBNO     SE     ČETRTI
POGOJ . . .
nik SO Miro Kolenko, pod-
predsednik Branko Vasa, se-
kretar občinske konference
ZK Franjo Ledinek, nekateri
poslanci bistriške občine,
člani družbenopolitičnih or-
ganizacij in zastopnik Eko-
nomskega centra iz Maribo-
ra.
Slo je torej zato, da bi
družbenopolitični delavci bi-
striške občine pretresli os-
nutek zakona in dali pripom-
be, ki smo jih zares slišali
kar precej. Najpreje naj o-
menimo. da je predsednica
ekonomske komisije pri ob-
činski konferenci SZDL Ma-
rija Godec, postregla s po-
datki, ki pričajo, da je bi-
striška občina vse preje kot
»razvita«, čeprav ne izpolnju-
je nobenega izmed pogojev,
ki jih predvideva zakon. V
občini res ni 40 odstotkov
kmečkega prebivalstva, toda
naj spregovorijo številke o
stanju kmetij, ki najbolj na-
zorno pričajo o (ne)razvitosti:
od skupnega števila prebi-
valstva je kmečkega 9000.
4000 je kmetij, od tega či-
sitih le 1800. Mešanih (pol-
proletariat) je 2200, vrtičkar-
jev 1800. takšnih, ki imajo
davčne olajšave 784 in 213
borčevskih. Narodni dohodek
znaša 5300 dinarjev, kaj pa
to pomeni bomo povedali do-
volj, če pojasnimo, da je slo-
venski popreček 11.098, v ob-
čini Ljubljana-center pa kar
700.000 dinarjev!
Jdeleženci razprave so bili
mnenja, da je zakon velik
korak naprej, pri reševanju
slovenskega gospodarstva, ni-
kakor pa se niso mogli stri-
njati z merili, ki so jih u-
poštevali sestavljalci.
Ne smemo namreč pozabiti
dejstva, da je občina Sloven-
ska Bistrica po rasti razvo-
ja v zadnjih desetih letih od
41 mesta nazadovala na 52,
to pa je podatek, ki prav go-
tovo ne more ostati neonazen.
Zastopnik Ekonomskega
centra iz Maribora je podal
načrt, katerega naj bi skup-
no zagovarjale vse severno-
slovenske občine. Po tem na-
črtu naj bi bile občine raz-
deljene v dve skupini, upo-
števali pa bi štiri elemente:
narodni dohodek pod 6000 di-
narjev, 40 odstotkov kmečke-
ga prebivalstva in 20 odstot-
kov migracije delovne sile. s
tem da bi dodali še popreč-
no gospodarsko rast izpod 6
odstotkov,
V prvi skupini naj bi bile
občine, ki izpolnjujejo '3 ali
4 pogoje, v drugi pa tiste, ki
izpolnjujejo dva. S tem
predlogom bodo nastopili tu-
di jutri, ko bo v Ormožu po-
svetovanje, ki ga je sklical
regionalni klub poslancev.
Nekajkrat smo v razpravi
tudi slišali, da zagnanost ob
osnutku zakona ■ »diši« po
cestni problematiki, ki je ta-
ko razgibala severovzhodno
Slovenijo, s čemer pa nika-
kor ne moremo soglašati, saj
je konec koncev osnutek za-
kona dan v javno razpravo,
da bi našli najbolj koristne
in  učinkovite rezultate.
Mnogo bolj jasno pa je. da
se bodo morale občine seve-
rovzhodne Slovenije ob tem
predlogu bolje povezati in
nastopati enotno, saj je naše
področje v celoti eno naj-
slabše razviitih. to pa spet
izpričuje našo širšo družbe-
no (ne) skrb v preteklih ob-
dobjih.
D. Utenkar
Zmaga jdomačinov
v soboto je bilo v Kidriče-
vem tradicionalno srečanje
sindikalnih moštev Tovarne
dušika Ruše. Impola iz Slo-
venske Bistrice in Tovarne
glinice in aluminija. Pome-
rili so se v petih disciplinah,
in sicer v nogometu, strelja-
nju z zračno puško, šahu,
kegljanju ter v gasilskih
spretnostih.
Zbralo se je nad sto tek-
movalcev, ki so po.skrbeli, da
je bilo sobotno dopoldne v
Kidričevem zares zanimivo.
Čeprav so organizatorji po-
skrbeli, da^so se gostje po-
čutili ugodno, pa domači tek-
movalci niso bili preveč »go-
stoljubni«, v športnem po-
menu, seveda, saj so bili
najbolj uspešni in s tem o-
svojili prehodni pokal, ki so
ga lansko leto osvojili Bi-
stričani.
Prvi so končali s tekmo-
vanjem strelci, med kateri-
mi so z majhno prednostjo
zmagali člani ekipe TGA,
pred Rušani in Bistričani.
Seveda je največ zanimanja
vzbudil nogometni turnir,
kjer so bila vsa tri moštva
dokaj izenačena. Najprej sta
Predstavnik Impola predaja prehodni pokal
se pomerili ekipi TGA in
TDR. Domačini so v prvem
polčasu zaigrali zelo dobro
In kazalo je, da bodo zmaga-
li brez težav. V nadaljevanju
pa so Rušani presenetili in
rezultat izenačili ter tako
osvojili pomembno točko.
Zanimivo je bilo tudi sreča-
nje med TGA in Impolom.
Igralci obeh moštev so pri-
kazali lepo igro, domačini pa
so zasluženo zmagali. Ruša-
ni in Bistričani so tako od-
ločali. kakšen bo vrstni red
turnirja. Impolovi nogome-
taši so bili nekajkrat v vod-
stvu, na koncu pa so s precej
sreče do-segli neodločen re-
zultat, s tem pa tudi samo
zadnje mesto.
Rušani so edino prvo me-
sto osvojili v kegljanju, kjer
so pustili za seboj Impol in
TGA, Bistričani pa so zma-
gali v šahu. Med gasilci so
se spet najbolj izkazali do-
mačini, le dve točki pa so
zaostali Bistričani.
Za dobro organizacijo za-
služijo domačimi vse prizjia-
nje. REZULTATI — nogo-
met: TGA — TDR 3:3, TDR
— Impol 5:5. TGA — Impol
5:2; vrstni red: 1. TGA 3,
2. TDR 2, 3. Impol 1 točka.
Streljanje: 1. TGA 809 kro-
gov, 2. TDR 803, 3. Impol 757,
Kegljanje: 1. TDR 1124. 2.
Impol 1060. 3. TGA 1048 po-
drtih kegljev.
Sah: TGA — TDR 2,5:2,5.
šahovska srečanja
Impol — TDR 3,5:1,5, Impol
— TGA 3:2; vrstni red: 1.
Impol 6,5, 2. TGA 4,5. 3.
TDR 4 točke.
Gasilci: 1. TGA 151, 2. Im-
pol 149, 3. TDR 146 točk.
V skupnem seštevku je pr-
vo mesto osvojila TGA z 19
točkami, drugo in tretje me-
sto pas ta podelili ekipi TDR
in Impola s trinajstimi toč-
kami.
STRELSTVO
Občinska strelska zveza je
priredila jesensko nagradno
tekmovanje z zračno puško.
Tekmovanja so se udele-
žile 4-članske ekipe, ki so
tekmovale za prehodni po-
kal. Najuspešnejša je bila
ekipa SD Turnišče, ki je do-
segla 1492 krogov in s tem
osvojila prehodni pokal, sile-
dijo SD Železničar, Kidriče-
vo in Drava. Med posamez-
niki je bil najuspešnejši Kon-
rad Kramberger — SD Ki-
dri'evo, ki je dosegel 168
krogov ter prejel lep pokal.
Sledijo Adolf Mihelač — SD
Turnišče, Štefan Skok, Pe-
ter Vrtič. Franc Novak, Sreč-
ko Go j kovic.
Najuspešnejših 14 strelcev
je prejelo tudi lepe praktič-
ne nagrade. Tekmovanja so
se udeležile tudi članice,
najuspešnejša je bila Olga
Kramberger, ŠD Kidričevo,
ki je dosegla 154 krogov.
Pri mladinkah je dosegla
Marjana Kramberger, SD
Kidričevo, 141 krogov. Zden-
ka Skok 139. SD Turnišče,
Olga Koželj 103 kroge, SD
Železničar.
Mladinci: Mišo Ribič. SD
Turnišče 130 krogov, in pri
pionirjih: Ivan Galun. SD
Železničar. 87 krogov.
Skupno se je tekmovanja
udeležilo 49 strelcev, kar pa
vsekakor ni zadovoljivo gle-
de na članstvo, ki je v strel-
skih družinah v občini.
Strelstvo v naši občini na-
zaduje, in več takšnega za-
nimanja med mladino kot
pred leti, čeprav se vodstva
s1:relskih družin trudijo, da
bi v svoje vrste vključevala
čimveč mladine.
Tekmovanje je bilo s stra-
ni občinsike sitrelske zveze
odlično organizirano.
Ptuj : Humanic
10,5:14,5
Marljivo šahovsko društvo
Ptuj je v nedeljo organizi-
ralo mednarodno prijatelj-
s:ko srečanje v šahu na gra-
du Bori.
To je prvo tovrstno sreča-
nje in bo povratni dvoboj
spomladi v Gradcu. Rezultat
je za Ptujčane nedvomno
uspeh, saj je ista ekipa v so-
boto odigrala dvoboj v Ce-
lju, ki se je končal 12,5:12.5.
K tej masovni prireditvi
je šahovsko društvo priteg-
nilo Ptujske šahiste. ki ak-
tivno ne sodelujejo v dru-
štvu in so se polnoštevilno
odzvali pozivu. Organizacija
tekmovanja je bila prav do-
bra.
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
Križišče ceste in železnice pri Veliki Nedelji predstavlja veliko
potencicilno nevarnost za promet. 2 do 3 krat na mesec so
polomlj(}ne zapornice. 10 m žice in rdeča luč sta cenejša od škode,
ki nostafa in od nevarnosti, ki jo predstavlja obstoječe stanje   j
Dvojnost predpisov ali
v katerem grmu tiči zajec
Vsi, ki pomajo železniški
prehod prek ceste I. reda pri
Veliki Nedelji vedo, da se
tam vsaj dva do trikrat na
mesec zgodi prometna ne-
sreča, pri kateri so vedno
polomljene zapornice, voznik
pa ostane brez težjih po-
škodb.
Krajevna .skupnost Velika
Nedelja je že nekajkrat o-
pozarjala železnico in tudi
prosila, da bi uredili svetlob-
no signalizacijo, da ne bi
kdaj prišlo do Iiujše nesreče,
pri kateri bi bile tudi člo-
veške žrtve. Do sedaj še ni
nihče ničesar storil. Ob ne-
srečah pa železnica po čisto
enostavnem postopku obra-
čunava stroške, ki nastajajo.
Cim se zaletiš, ti železniški
uslužbenec vzame vozniško
dovoljenje. Ena zapornica
stane 375 din, če polomiš
dve plačaš 750 din in lahko
nadaljuješ vožnjo, če seveda
nimaš avta tako poškodova-
nega, da ne moreš dalje.
Železniško transportno
podjetje ima ta prehod ure-
jen v smislu zakona, pravijo
nekateri, zato se je za rešit-
ve tega problema treba obr-
niti na notranjo upravo, ki
izdaja predpise, kako morajo
biti določeni prelazi oprem-
ljeni. Ta prelaz pri Veliki
Nedelji ima predpisane opo-
zorilne table, ki opozarjajo
voznika, da se približuje že-
lezniškemu prelazu, zavaro-
vanemu z zapornicami. Sled-
nje pa kljub opremi z mač-
jimi stekli niso vidne. Pred-
pisu je zadovoljeno in če bi
hoteli karkoli spreminjati, je
prej treba spremeniti pred-
pis in takrat bo železnica
dolžna izboljšati signalizaci-
jo.
Prepričan sem, da predpis
dovoljuje boljšo in funkcio-
nalnejšo rešitev, kot je ob-
stoječa. Boljša rešitev je v
opremi prelaza s svetlobnimi
signali. Tako bi bila varnost
mnogo večja. Poznamo vrste
drugih cestno—železniških
križišč, ki so opremljene s ta-
kimi napravami. Problem je
v tem, da zapornice iz ptuj-
s>ke sitrani niso vidne, saj se
vse nesreče pripetijo v tej
smeri. Iz ormoške strani ni
skoraj nobenega »preboja«.
To je dokaz, da zapornice ni-
so pravilno varnostno o-
premljene. Ce bi to zado-
stovalo in bilo skladno s
predpisom, potem se vpraša-
mo, zakaj imajo drugod sve-
tlobne signale? Predpis ver-
jetno ne določa opreme za
vsak prelaz posebej, ampak
govori, da mora biti urejen
dovoli varno. In če za tega
pri Veliki Nedelji ugotavlja-
mo, da ni dovolj varen, torej
niso predpisi izpolnjeni, kot
so nekateri trdno prepriča-
ni in ga bo torej treba uredi-
ti. Problem je v tem, ker o-
ba financerja, to sta republi-
ški cestni sklad in ŽTP. ki
sta odgovorna, prvi za cesto
drugi pa za železnico, ne da-
ta na razpolago potrebnega
denarja.
Za ureditev železniškega
prehoda v Ormožu na Kolo-
dvorski ulici obstaja predpis,
da mora tu biti najsodobnej-
ša svetlobna signalizacija.
Ker si Ormožani želijo čim
manj nesreč in dobre komu-
nikacije na svojem območju,
urejujejo ta prelaz, ki je bil
že nemogoč, na lastno željo
in zato morajo tudi vsa dela
sami plačati. Tu, kjer finan-
cira nekdo drugi pa predpis
zahteva najmodrnejšo reši-
tev. Toliko v ilustracijo. Mi-
slim, da je dovolj jasno in
dovolj zgovorno, v katerem
grmu tiči zajec!
Železniško cestni prehodi
pri Veliki Nedelji in vse-
stransko problematiko, ki se
pojavlja v tej zvezi, bo tre-
ba rešiti s pomočjo pristoj-
nih inšpekcijskih organov, ne
da bi spreminjali predpis.
Treba je le naložiti pristoj-
nim, da v skladu z obstoje-
čo zakonodajo uredijo ta pre-
hod, ki je tako kritičen in
predstavlja nevarnost za
človeška življenja. 10 m žice
in rdeča luč so cenejši od
škode, ki nastaja.
SO Ormož je v tej zvezi že
podvzela prave korake.
Obramba pred točo v bistriški občini
Se bolj učinkovita
kot doslej?
Severnovzhodne slovenske
občine so se že lansko leto do-
govorile o skupnem obramb-
nem sistemu proti toči. Pri
sporazumu sodelujejo občine
JVIaribor, Ptuj. Slovenska Bi-
strica, Ormož, Lenart. Ljuto-
mer in Radgona. V prvem letu
so ustanovili center v maribor-
ski občini, ki je veljal 113 mi-
lijonov in pol starih dinarjev.
Na bistriško občino je odpadlo
16 milijonov starih dinarjev, od
tega so jih že odšteli enajst,
preostalo pa bo prišlo na vrsto
še letošnje leto. tako smo vsaj
izvedeli na sestanku, ki je bil
nedavno v Slovenski Bistrici.
V občini so prvotno mislili
postaviti devet strelnih mest.
sedaj pa so načrt razširili na
štirinajst Seveda je s tem na-
stalo precej večje finančno
brem.e. Pojavil pa se je tudi
nov načrt, pri katerem naj bi
sodeloval oddelek za narodno
obrambo. Takšna rešitev bi bi-
la po mnenju udeležencev se-
stanka najboljša, saj bi s tem
rešili kar dvs problema. Seve-
da pa bo potrebno precej več
denarja. Ena možnost je. da bi
del pri5peva]e gospodarske
organizacije kot nekakšen soli-
darnostni prispevek. Precej je
bilo tudi govora, da bi grad-
njo strelnih ramp prevzelo
gozdno gospodarstvo, za kar pa
obstoja le malo objektivnih
razlogov, čeprav je večina
strelnih mest na področju z go-
zdovi.
Menda je povsem jasno, da
ima večjo korist kmetijstvo, ki
pa po drugi strani spet nima
sredstev. S tem načrtom tudi
niso mogli soglašati predstav-
niki gozdnega gospodarstva, ki
so v obrambne namene že da-
jali določena sredstva in je
vprašanje, če bi zmo.sli dodat-
na bremena. Slišali smo tudi,
da bi bili kmetje pripravljeni
odšteti določen odstotek od
kmetijskih površin.
Vsako strelno mesto bo opre-
mljeno z radijsko postajo ter
povezano z radarskim centrom.
Slišali smo tudi, da bi za iz-
vedbo obsežnega načrta najeli
kredit, ki bi ga potem odpla-
čevali v desetih letih, vpraša-
nje pa je, če bo do tega kredi-
ta lahko priti. Problem financi-
ranja je torej ostal, vsekakor
pa ga bo potrebno rešiti čimprej.
Gospodarstvo ima zaradi toče
velikansko škodo. Sedanji na-
črt pa obeta, da bi lahko bila v
prihodnosti minimalna.
-d
Jesenski kros
v soboto je ObZTK prire-
dila jesenski kros, ki je obe-
nem izbirno tekmovanje za
sestavo ekipe, ki se bo ude-
ležila jesenskega krosa za
pokal DELA. ki bo letos že
petič zapored v Ljubljani.
Prva je pritekla v cilj Ma-
rija Kokol (Cirkulane). sle-
dijo Nežka Vrabl (ESŠ), in
Doroteja Dolenc (Gimn.).
Pri mladincih je bil prvi
Tonček Stanjko (ESS) pred
Dragom Zlodejem in An-
tonom Vidovičem (oba JLA).
Te dni doma
in po svetu
TITO V FRANCIJI —
Po obisku na Nizozemsikem
se je predsednik Tito mudil
tudi v Franciji, kjer se je
sestal s francoskim predsed-
nikom Pompidoujem. Držav-
nika sta ugotavljala, da ima-
ta Francija in Jugoslavija
veliko skupnih Interesov pri
ohranitvi miru na svetu. Iz-
menjala sta veliko koristnih
mnenj o mnogih perečih sve-
tovnih vprašanjih, zlasti pa
še o dogodkih na Srednjem
in Daljnem vzhodu. Dobršen
del pogovorov sta posvetila
tudi gospodarskemu sodelo-
vanju med obema deželama,
kjer še zdaleč niso izkori-
ščene vse možnosti. Predsed-
nik Tito je ob koncu obiska
povabil francoskega pred-
sednika na uradni obisk v
Jugoslavijo, do katerega bo
prišlo ob koncu prihodnjega
leta. Pred tem bo našo dr-
žavo obiskal še predsednik
francoske vlade Delmas.
RIBICIC SPET DOMA
Predsednik Zveznega izvrš-
nega sveta Mitja Ribičič, ki
je vodil jugoslovansko dele-
gacijo na slavnostnem zase-
danju generalne skupščine
OZN se je ob koncu obiska
v ZDA pogovarjal s pred-
stavniki poslovnih krogov.
Ribičič je med drugim dejal,
da z jugoslovanske strani ni
nobenih zadržkov za pospe-
šeno gospodarsko sodelova-
nje. Pojasnil je tudi, da Ju-
goslavija dopušča do 49 od-
stotkov vlaganja tujih družb
v domača podjetja.
POBUDA ZVEZNE
REPUBLIKE NEMČIJE        |
Zahodnonemška   vlada je :
sporočila, da   se   strinja   s
sklepi   programa za   drugo |
desetletje razvoja, po kate-^
rem naj bi   razvite   države
prispevale   po en   odstotek
narodnega dohodka za raz-
voj »tretjega sveta«. Čeprav
ZRN ni članica OZN je ena
prvih dežel, ki se z načrtom
strinjajo, medtem ko mnoge
druge razvite države sklepa
še niso potrdile.
MIR OB VOLITVAH
V CILU
V Cilu so za novega pred-
sednika izvolili Salvadora
Allendeja. Ob volitvah je bi-
lo v Cilu izredno stanje, ker
je obstojala nevarnost, da bi
nasprotniki Allendeja one-
mogočili nemoten potek. Novi
predsednik je prvi sociali-
stično usmerjeni voditelj Či-
la. Pred volitvami so aten-
tatorji smrtno ranili povelj-
nika čilske vojske Reneja
Schneiderja, ki je bil eden
najožjih sodelavcev novoiz-
voljenega predsednika. Kma-
lu po izvolitvi je Allende iz-
javil, da bo ljudska oblast
kmalu zamenjala kapitalistič-
ni sistem. Želi tudi ustano-
viti enodomen parlament, ki
naj bi se imenoval »ljudska
skupščina«. Napovedal je tu-
di nacionalizacijo vseih os-
novnih strateških virov su-
rovin, bank. velikih mono-
polov in zunanje trgovine.
V JUGOSLAVIJI
KOLERE NI
V mnogih državah, pred-
vsem na Bližnjem in Sred-
njem vzhodu se je pojavila
kolera, ki je terjala več
smrtnih žrtev. Najbolj kritič-
no je v Turčiji, zaradi tega
pa je nastal preplah tudi pri
nas. Naši zdravstveni organi
so sporočili, da ni razlogov
za paniko. Odsvetovali so po-
tovanja v Turčijo, skopsko
avtobusno podjetje pa^je za-
časno ukinilo progo Carigrad
— Skopje. Poostrena je kon-
trola na jugoslovansko-bol-
garski meji. l^ekaj ljudi je v
karanteni, zaenkrat pa so ce-
pili zdravstveno osebje, ki je
najbolj izpostavljeno.
IZREDEN USPEH
JUGOSLOVANOV
Na svetovnem prvenstvu v
gimnastiki, ki je bilo konča-
no v torek zvečer, je jugoslo-
vanska moška vrsta dosegla
četrto mesto, kar je eden
največjih uspehov jugoslo-
vanske gimnastike. Prvo me-
sto je s precejšnjim nasko-
kom osvojila Japonska, SZ in
NDR. Več o svetovnem pr-
venstvu bomo poročali v pri-
hodnji številki.
Terezija Brodnjak
21. 10. je v starosti 60 let
umrla Terezija Brodnjak ii
Muzejskega trga 1. Pokojni-
ca je bila v stari Jugoslaviji
agilna članica ZDŽD in »Svo-
bode« oziroma »Enakosti«.
Moža je izgubila že leta 1953
itn od takrat je ostala sama
ter posvečala vso ljubezen
in skrb malima otrokoma.
Pred štirimi meseci.so poko-
pali njeno 86 let staro ma-
ter. To jo je zelo potrlo in
se od bolezrji ni več opomo-
gla. En dan pred smrtjo mi
je naročila v bolnišnici, naj
pozdravim   stare   prijatelje.
V imenu teh izražam hčerki
Silvi in sinu Ivanu ter bra-
tu Ivanu z d:*užino iskreno
sožalje.
J. D.
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN ?
Še o karavani bratstva in enc^tnosti 1970
Kleno prijateljstvo
ki se poglablja
Vrnjačka Banja, gostite-
ljica bivših izseljencev in ob-
činskih delegacij iz Ormoža
in Velenja, je bila ob priho-
du vlaka Bratstva in prija-
teljstva praznično okrašena.
Te dni so v tem mestu in o-
kolici praznovali iz I. svet.
vojne, spomin na veliko Po-
pinsko bitko 13. oktobra 1941
in 15. oktobra 1944, kot dan
osvoboditve Vrnjačke Banje.
Na trgu v središču mesta
se je ob našem prihodu zbra-
lo veliko ljudi, ki so bili pri-
ča resničnemu bratskemu
srečanju, in prvič sem čutil,
kako veliko je srbsko srce in
kako široke so njihove prsi.
Na mitingu se je vodja or-
moške delegacije Franček
Novak v imenu vseh zahvalil
za prisrčen sprejem danes in
za tisti sprejem v temnih
dnevih vojne, ko ste delili
dom in vsak košček kruha,
ter izročil tisoče pozdravov
občanov občine Ormož in
Velenje.
Po sprejemu in kosilu pri
predsedniku SO Vrnjačka
Banja Bogoljubu Vukovi-
ču, ki ga je priredil v hotelu
Zvezda, simo v lepi dvorani
banjskega zdravilišča bili na
pmslavi obletnice odreda
Popinskih borcev, ki so se
13. oktobra 1941 na hribu
Popina postavili po robu
močnemu okupatorju in jih
Predsednik SO Ormož Franček Novak govori na svečani
seji SO Vrnjačka Banja
je 42 padlo. Tu je nastopal
tudi pionirski pevski zbor iz
Maribora, ki je že dve leti
prvak Jugoslavije.
Drugi dan bivanja v Srbiji
smo {X)rabili za izlete in
ogled kulturnih znamenito-
sti.
Na levi strani Ljubostinj-
ske reke v bližini Trstenika
je manastir Ljubostinja.
Zgrajen je bil 1395 na pobu-
do carice Milice, žene cara
Lazara, ki je skupaj z večino
svojih vojakov padel v bit-
ki na Kosovem.
Jastrebac, znan iz NOV po
težkih bojih, nas je sprejel
tih in sončen z lepimi počit-
niškimi domovi in hoteli med
zelenim gozdom. Tu smo do-
dobra spoznali župsko ruži-
co, eno najkvalitetnejših vin
iz okolice Aleksandrovca.
Eden najznačilnejših spo-
menikov   srbske   srednjeve-
Zborovanje ob srečanju
ške kulture je Kula kneza
Lazara Hrebeljanoviča v
KruSevcu. Mesto je bilo zgra-
jeno 1374. leta in iz njega
je odšla glavnina srbske voj-
ske v odločilen boj na Koso-
vo v želji, da ustavi prodi-
ranje Turkov na Balkan. V
izkopaninah okrog Kule in
Cerkve je arheološki park,
ki predstavlja eno najboga-
tejših zakladnic srednjeve-
ške, kulture na sploh. Tu je
tudi veličasten spomenik ko-
sovskim junakom. Ob cesti
Kruševac—Brus pod vznož-
jem gozdnate Bagdale, na
mestu, kjer je okupator sa-
mo 29. junija 1943 ustrelil
324 kruševskih rodoljubov,
je postavljen edinstven spo-
menik svobodi in revoluciji
in se imenuje Slobodište.
Zgrajen je v »imenu živih«
za življenje, za svobodo, za
nadaljevanje in človeško
trajnost. Po ogledu krušev-
skega muzeja smo se odpe-
ljali nazaj v Banjo.
Na slavnostnem recitalu v
čast 15. oktobru dnevu osvo-
boditve Banje, smo poslušali
dramske umetnike Predraga
Tasovca, Marijo Crnobori,
Ksenijo Jovanovič, Jovana
Miličeviča in reprezentativ-
na orkester JLA iz Beograda.
Tretji dan bivanja v Vr-
njački Banji je potekel v
znamenju proslave dneva o- .
svoboditve. Dopoldne je bila
svečana seja SO V. Banja, '
na kateri je govoril tudi ;
predsednik SO Ormož in
vodja ormoške delegacije
Franček Novak »Bratstvo in
prijateljstvo je izraženo v
edinstveni manifestaciji na-
ših misli in naših dejanj ob
priliki obiska karavane, ki
prihaja budit in negovat ve-
likih pridobitev, skovanih v
najtežjih dneh zgodovine ju-
goslovanskih narodov,« je v
uvodu dejal. Potem je še o-
risal fašistični teror, ki je
pregnal 17.317 slovenskih ro-
doljubov iz domačih ognjišč
in ki so doživeli prisrčen
sprejem »tu, kjer bije srce
bratskega srbskega naroda«.
Na koncu je tov. Novak po-
vedal: »Z besedami se ne da
izraziti vseh čustev, ki nas
obdajajo, ne da se izraziti
zahvala, katero smo dolžni
vam, dragi bratje iz Srbije,
iz njene lepe Sumadije. Iz-
ražam veliko željo, da naj to
srečanje ter taki in podobni
pohodi rodoljubov še naprej
krepijo trdne medsebojne ve-
zi naših bratskih narodov.«
Potem je še v imenu obeh
delegacij in v imenu bivših
izseljence^' čestital domači-
nom ob njihovih praznikih
in se zahvalil za lep in pri-
srčen sprejem.
Po tej seji smo položili
vence na grobove padlih in
si ogledali parado vojaških
teriborialnih enot. Zvečer pa
je pel invalidski pevski zbor
iz Ljubljane.
Zadnji dan našega obiska
smo porabili za uradne raz-
govore s predstavniki občine
in družbenopolitičnih orga-
nizacij. Zanimali smo se za
njihove uspehe in neuspehe
ter povedali svoje.
Vse štiri dni smo uživali
gostoljubje domačinov, ki so
se izredno potrudili, razdali
sami sebe in ponudili vse
najboljše. Tu in tam sii lahko
slišal besede: »Ali se spom-
niš .,.« in videl si tesne ob-
jeme, solze in božanja ob
obujenih spominih na težke
čase. Vmes pa je segla pe-
sem prijateljstva, ki se je
združilo z roko v roki v srb-
sko kolo in slovensko polko.
Zdravicam ni bilo ne konca
ne kraja. Kljub temu. da
imaš že poki želodec, še ve-
dno nazdravljaš, vedno in
vedno od začetka. Mize se
šibijo od srbsifciih speci«litet
in drugih dobrot in zraven
še odkrita beseda in prija-
teljstvo, ki ni ustvarjeno po-
litično, ampak ga nareikuje
srce srcu, roka roiki in člo-
vek človeku.
Nazadnje je napočila ura
slovesa. Zbrani v bortelu smo
se hoteli zahvaliti gostite-
ljem, pa so nas prehiteli. Za-
sipali so nas z besedami o
ljubezni, bratstvu in žrtvah
tega med vojno slcovanega
prijateljstva. Obdarili so nas
tako bogato, da nam je ob
vsem tem zastala  beseda v
Prihod v Banjo
grlu in smo skozi solze in
bolečino radosti in veselja
lahko rekli samo še: »Srečno
in na svidenje!«
Danes na se\\
skupščine občine
Ptuj
Predsednik skupščine ob-
čine Ptuj Franjo Rebernak
je sklical za dani?s, četrtek,
29. oktobra 1.1., sejo zbora
delovnih skupnosti ob 8. uri
v narodnem domu z nasled-
njim dnevnim redom:
1. Razprava o gospodar-
skih gibanjih v občini v le-
tu 1970;
2. Razprava o poročilu ko-
misije za  samoupravne  od-
nose in notranjo zakonodajo
delovnih organizacij;
3. Razprava o osnutku za-
kona o pospeševanju razvo-
ja manj razvitih območij v
SR Sloveniji;
4. Imenovanje predstavni-
ka občinske skupščine v
skupščino temeljne izobra-
ževalne skupnosti Ptuj.
Tednik, vaš list
Kreditna banka Ptuj
in poslovalnica Kidričevo
sporočata, da poslujeta od 2. novembra 1970
dalje sledeče:
ob ponedeljkih od ?. do 12. in od 13. do 16. «re
ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa od 7.
do 13. ure
ol) sobotah je banka zaprta.
Kreditna banka Ptuj
in poslovalnica Kidričevo
^PRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK. 29. oktobra 1970
Teika je pravda, ko ima
vsak svoj »prav((
Pozno jesensko popoldne
je. Menda je včeraj ponoči
celo snežilo. Prav zares ne-
prijetno vreme. Tu^in tam
jzza oblačne zavese posije
sonce, kot da se norčuje iz
vsega. Na cesti so mlakuže,
iz katerih brizga na vse stra-
ni, ko se sredi njih znajde-
jo avtomobilska kolesa.
Sodnik za prekrške mi v
kratkih besedah pripoveduje,
za kaj sploh gre. V majhni
hiši prebivata dve družini.
Prva je bila lastnik, druga
pa je sedaj. Nekako dvanajst
let že traja vse skupaj. Dva-
najst let bolj ali manj »pri-
jaznih prepirov«, ki so po-
sebno pogosti v zadnjem ča-
su. Prijave milici se vrstijo,
delo ima sodnik za prekrške,
pa še drugi sodniki po vrhu.
Huda kri je zaradi stanova-
nja, pa še prekomerne trme
in kdo bi vedel česa še. Tež-
ko je...
Na prednjem sedežu pre-
mišlja strojepiska, med tem
ko je pisalni stroj »zasid-
ran med mano in stanovanj-
skim referentom in naju u-
tesmjuje. Nekje med potjo
srečamo miličnika, ki bo ba-
je tudi zraven, kmalu pa
še predsednika krajevne
skupnosti. »Veliko nas bo,«
si pravim, sploh pa bo to
javna razprava na kraju sa-
mem. Ni sicer pogosta, je pa
učinkovita, kot sem izvedel.
Videli bomo, še bolje sliša-
li...
Fičko se ustavi pred hišo,
pozdravimo se z ljudmi, ne-
kateri obrazi bolj znani, dru-
gi sploh ne. Nekaj vsakda-
njih besedi in že se znajde-
mo sredi kuhinje, kjer naj bi
se dogajale pomembne reči.
Kmalu je prostor napol-
njen z dimom, ki ga proiz-
vajamo po ,najkrajši metodi.
Družina, v čigar kuhinji se
nahajamo, je obdolžena ...
Potem so tu še priče, skoraj
bi bolj ustrezalo »tožeče [
stranke«.
Sodnik za prekrške rutin-
sko pojasnjuje. Predvsem pa
smo se zbrali, da bi se po-
stavili po robu velikemu
problemu. Bivši in sedanji
lastniki hiše pa so nenavad-
no mirni. Vsak ima svoj
prav.
Potem izvem, kaj so v iz-
javi, sestavili so jo milični-
ki, povedale priče. Obdol-
ženi jih na vsakem koraku
napadajo in kratijo o.snovne
pravice. Motijo jim nočni
mir, pa tudi nekaj pesti je
bilo vmes, pa menda bolj
malo. Več je bilo povedane-
ga in to hudo povedanega.«
Potem priče odidejo. Ob-
dolženi vsi po vrsti zanikajo,
še več, priče so tisti, ki so
povzročitelji vsega. Obdolže-
ri navsezadnje le prebivajo
pod lastno streho. Starejša
Uospa. poročena hči z možem
♦n fantič, ki mora biti star
nekako toliko, kot je ves ta
spor. Poročena hči bo kmalu
rodila ...
Hiša pa ima tri prostore,
v kateri bivajo ljudje. Eme-
ga imajo bivši lastniki (ima-
jo še sobico, ki pa jo upo-
rabljajo za klet in shrambo),
druga dva, sedanji lastniki.
Mlada žena, ki bo kmalu ro-
dila, spi na odprtem pod-
strešju, do katerega se pri-
de sikoraj po navpični lestvi.
Stanovanjski problem števil-
ka ena ..,
Potem slišim, kako dolgo
že biv^ši lastniki čakajo, da
dobe družbeno stanovanje.
Pa ga ni. Predsednik krajev-
ne skupnosti pojasnjuje, da
so storili vse, pa kljub temu
ni nič. Pravi, da se je načrt
izjalovil zaradi obrekovanja.
Hude besede so pričele pa-
dati. Občutek imam, da ni-
smo več ljudje. Čeprav pa-
pir prenese veliko, vsega tis-
tega izrečenega ne more.
Folklora, bi kdo dejal. *
Ker smo »na kraju samem«
si vse tudi ogledamo. Maj-
hni, premajhni so vsi pro-
stori. Po vzpnemo se na pod-
strešje, kjer spita mlada.
Ne vem kaj bi del. Zena,
pred porodom, pa na odpr-
tem podstrešju. Nekaj stre-
šne opeke manjka. Dež in
sneg, ki je menda padal
prejšnji večer, sta zamočila
podstrešje in seveda tudi
strop v sobi, kjer prebiva-
jo bivši lastniki. Pa pravijo,
da obdolženi za nalašč poli-
vajo ...
Povedali so tudi, da jim
zanalašč zamašijo dimnik
in kuriti seveda ni mogoče.
Toda. ta tez-a ni sprejemlji-
va niti za sodnika za prekr-
ške. Potem tudi obdolženi
sami ne bi mogli kuriti, kaj-
ti samo en dimnik je.
Strojepiska neenakomerno
udarja po tipkah, glas sod-
nika za prekrške pa vse be-
leži. Zdaj slišim: »Gospod
sodnik..,« zdaj: »Tovariš
sodnik ...« Kaj naj pravza-
prav reši ta gospod ali to-
variš sodnik? Stanovanjsko
stisko? Pravdanje? Nemogo- ;
če odnose med ljudmi? i
Strojepiskin papir vse be- ]
leži. Tudi najhujše besede in i
žalitve. j
Vse mora biti črno na be-
lem! Tu in tam se oglasi mi- I
ličnik. pojasni kar je potreb-
no, potem pa spet prevlada-
jo besede, ki jih navadno
ljudje ne izrekamo radi.
Prisluhnem tudi stanovanj-
skemu referentu, pa ne mo-
re rešiti stvari. Nekaj deset
oči pa je uprto vanj. Neka-
teri tudi obtožujejo.
Potem smo slišali še vse
enkrat, tisto namreč, kar si
obe družini povesta brez
prič, takrat ko sta sami.
Sodnik za prekrške ugotav-
lja, da je starejša gospa iz-
med prič prav tako »kriva«.
Zapisati jo ie treba med ob-
dolžence. Vsakdo je nekaj
kriv. Beseda da besedo, pot
k rešitvi pa je vedno daljša.
Medčloveških odnosov tako
ne gre reševati, sploh pa, če
vsi niso za to. Ljudje so si
položaj naredili še hujši kot
jih v stiski že tako zadeva.
Javna razprava se je spre-
obrnila v javno obtoževanje.
Mislim, da je tudi sodnik za
prekrške nejevoljen, ko vidi
nepripravljenost obeh stra-
ni.
Fantič, ki je doma na stra-
ni obtoženih, hudomušno po-
gleduje ... Veliko stvari se
olete okoli njega. Izzivanje
in še marsikaj. Sploh pa, kaj
mu kdo more, ko je mlado-
leten? Pa jih mora imeti za
ušesom.
Karkoli dokazati je nemo-
goče, vsak poskus se izjalo-
vi, kako tudi ne bi. Vsakdo
je kriv in kako naj bo dru-
gače?!
Spet odmevajo udarci pi-
salnega stroja. Domačini za-
pustijo kuhinjo, sodnik za
prekrške pa se posvetuje.
Potem se odloči. Spet smo
vsi zbrani.
»Glede na dokaze, ki so
razvidni iz poročila postaje
milice in glede na splošen
vtis, sem se odločil, da ste
krivi...«
Štirje so krivi, eden je
krivde zaradi pomanjkanja
dokazov oproščen. »Krivda
je enakovredna, brez dvoma
gre za kaljenje miru in ža-
litve. Kazen je predpisana z
zakonom za prekrške in z
občinskim odlokom zoper
javni red in mir. Krivi ste
po členu 4. 5. in 7 odloka o
javnem redu in miru. 150 di-
narjev... 100 dinarjev...
100 dinarjev in ... 100 dinar-
jev. ..«
Sledil je pravni pouk in
razlaga. Ljudje so ostali spr-
ti, to bodo ostali še naprej,
tako dolgo, dokler ne bo re-
šen stanovanjski problem.
Krivi so nemogoči odnosi
med ljudmi in morda je kriv
še kdo. Ljudje morajo imeti
svoj življenjski prostor, na-
vsezadnje je to tudi obele-
ženo v enem izmed naših
humanih predpisov. Kako bo
torej?
Bomo čakali, da bo rešen,
primer, ki ga imajo oboji še
na sodišču? Bi morda pogle-
dali na prejšnje obsodbe, ki
so jim bile danes štete v ob-
težilno okoliščino, ali pa bo-
mo morda počakali, da se bo
spet nekaj pripetilo. Ena
prijava je še na milici...
Sodnik za prekrške je imel
mirno vest, morda pa stano-
vanjski referent tisto noč ni
dobro spal. Tudi jaz nisem.
Spraševal sem se, kakšni so
torej ljudje, ki pustijo nose-
čo ženo spati na odprtem
podstrešju, čeprav bi lahko
spala tudi v kuhinji, ki sicer
ni velika?
Našega državljana bo ro-
dila, do teh pa je naši skup-
nosti veliko. Vsaj moralo bi
ji biti.
Postoj, človek, in razmi-
sli... D. Utenkar
REKONSTRUKCUA CESTE
Cestno podjetje je začelo z
rekonstrukcijo ceste proti
kolodvoru Ormož in prek že-'
lezniškega prelaza do mo-
stu. Ta del ceste je bilo nuj-
no rekonstruirati, saj je bi-
la polna nepreglednih ovin-
kov, "ta cesta sploh pravza-
prav ne ustreza mednarod-
nim prometnim normam,
vendar je spreminjanje zelo
otežavljeno, ker je že teren
tak, da je to skoraj nemogo-
če izvesti. Toda če pustimo
ob strani omenjeno dejstvo,
je veliko že to, kar namera-
vajo storiti. Gre v bistvu za
pregledneje speljane ovinke.
Prav tako so iz enega vzro-
ka podrli zid ob   kolodvor-'
skem klancu, saj je bil prvič
nepotreben, drugič pa je bi-
la otežkočena preglednost na
tem ovinku.
Se važnejše od rekonstruk-
cije ceste pa je, da bodo ob
cesto položili odvodne kana-
le, ki smo jih doslej pogreša-
li. Sedaj torej ne bo več ne-
varnosti, da bi se Ormoža ba-
li, kot je bilo to prej slišati,
to pa zaradi »opojnih« vo-
njav iz grajskega jarka v po-
letni vročini, saj je ta vonj
vsakega, ki je šel z železni-
ške postaje, prej odbijal, ka-
kor ga privabljal.
F. Kelemina
USPEŠNE SINDIKALNE IGRE
Člani sindikata v bistriški
občini tudi letošnjo jesen
merijo moči na športnem
področju. V okviru tradici-
onalnih sindikalnih iger tra-
jajo tekmovanja v nogometu,
odbojki, rokometu medtem ko
je že končano tekmovanje v
ribolovu. V zimskem in spo-
mladanskem času pa bodo na
sporedu še naslednje disci-
pline: namizni tenis, šah, ke-
gljanje, streljanje z zračno
puško in streljanje na gli-
naste golobe.
Novost v letošnjem tek-
movanju je, da so v odbojki,
rokometu in nogometu pri-
redili dvokrožni sistem in ne
kot doslej turnirski.
Omenili smo že, da so s
tekmovanjem končali ribiči,
ki so dosegli naslednje re-
zultate: v ekipnem tekmova-
nju je prvo mesto osvojil
Impol II z 2324 točkami,
drugi je Impol I s 669 točka-
mi, tretja Prosveta 656, če-
trta Tovarna olja 401 in peta
Steklarna s 373 točkami. Med
posamezniki je prvo mesto
pripadlo Hohnecu, drugo
Furlanu, tretje pa Zbogarju
(vsi člani Impola II).
Na sporedu so bila tudi
nekatera srečanja v nogome-
tu, kjer so bili doseženi na-
slednji  rezultati:   Steklarna
— Prosveta 4:2, Impol I —
skupščina občine 4:1. Impol
II — LIO (Poljčane) 3:2, Gra-
nit — EMMI 3:0, LIO — Im-
pol I 3:3, Impol II — Pro-
sveta 3:0 in Steklarna —
Granit 0:0. V vodstvu je Im-
pol II s štirimi točkami, sle-
dijo pa mu Granit, Steklar-
na in Impol I, ki imajo po
tri točke. LIO ima eno točko,
brez točk pa sta na zadnjem
mestu SO in EMMI.
V rokometu je končan pr-
vi del tek^movanja, v kate-
rem so moštva dosegla na-
slednje   rezultate:  Prosveta
— Impol 11:8, Prosveta —
EMMI 10:4, Impol — EMMI
7:4, Impol — SO 6:0, Pro-
sveta — SO 6:0, EMMI —
SO 6:0. V vodstvu je Pro-
sveta s šestimi točkami, Im-
pol jih ima štiri. EMMI dve,
SO pa je zadnja brez točk.
Veliko zanimanje je vzbu-
dilo tudi tekmovanje v od-
bojki, kjer je največje pre-
senečenje pripravila ekipa
EMMI. potem ko je zabele-
žila tri zaporedne zmage.
EMMI je naijprej   premagal
Prosveto 2:1, potem SO z 2:0
in še Steklarno prav tako z
2:0. Impol je premagal Stek-
larno z 2:0. V vodstvu je
EMMI, .ki ima šest točk,
drugi je Impol z dvema, Pro-
sveta, SO in Steklarna pa še
nimajo nobene točke. -      J
Sindikalne športne igre s*
bodo zvrstile še v prihodnjih
dneh, ko lahko pričakujemo
odločitev, katere ekipe bodo
v prvem delu tekmovanja
osvojile prvo mesto. Ob kon-
cu pa naj povemo še to, da
so te igre vzbudile precej po-
zornosti, saj se ob igriščih
vedno zbere večje število
gledalcev, ki dogodke sprem-
ljajo s precejšnjo mero
športnega navijanja.
-d
Pričetek gradnje
novih obratnih
prostorov
»J. Kerenčiča«'
v Ormožu
Pred kratkim so v Ormožu
ob razcepu cest Ljutomer,
Središče, začeli s priprav-
ljanjem terena za novo to-
varno kovinskih po^Iizdelkov
in plastičnih mas »Jože Ke-
renčič«. Na pripravi terena
sedaj izvaja dela Cestno
gradbeno podjetje Maribor.
Tovarna bo montažno graje-
na in konstrukcijo zanjo
pripravlja »Projektivni biro
Ptuj«. V kratkem mislijo pri-
četi s temeljnimi deli, ki jih
prav tako izvaja »Projektiv-
ni biro« Ptuj in predvideva-
jo, da bo glavna hala ob no-
vem letu že pod streho.
Franček Kelemina
Tednik,
vaš list
TEHNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN 9
[^ionizij med nami
Jesen ie čas pospravljanja
pridelkov in v vsakem srcu
vlada zadovoljstvo in vese-
lje ob pogledu na obilne sa-
dove, ki jih je rodila zemlja
in ki so preix)jeni z marsi-
katero potno srago in neka-
terih se    drži    marsikatera
kaplja prizadevnega polje-
delca.
Najbolj pa je pretekle dni
bilo veselo v naših vinogra-
dih; slišati je bilo veselo pet-
je »bračev« vrisk »piitarjev«
in škripanje stiskalnic.   Vse
te ljudi, tako sem nehote po-
mislil, je obiskal Dionizij,
grški bog vina in prešerne-
ga veselja. Grki so namreč
ob beri grozdja praznovali
njegov prihod. Žrtvovali so
mu mehove vina in ob tem
plesali, peli in rajali. No, vi-
Mladi so ob grozdju vedno veseli
dite kako smo z otipljivo se-
danjostjo zelo blizu grški mi-
tologiji.
Pred kratkim sem obiskal
kmeta iz Pavlovskega vrha,
ki je ravno imel »brače«. Po-
govarjala sva se o tem in o-
nem, pa mi je nazadnje po-
tožil:
»Mošta bom letos imel več
kot dovolj, vprašanje je le,
če ga bom uspel spraviti v
promet. Imam občutek, da
vsi raje kupujejo tuje vino,
kakor pa naše domače, ko pa
so cene mošta tako nizke.
Mi kmetje moramo vse da-
jati pod ceno, medtem ko nas
potem nihče ne vpraša, ali
smo lahko prodali pridelke in
če imamo dovolj dohodka, da
bi lahko krili vse svoje stro-
ške in če lahko plačamo da-
vek, ki je več ali manj tako
visok, da ga le stežka zmo-
remo; ne samo jaz. ampak
tudi drugi. Nekaterim seveda
cvetejo rože, vendar je takih
zelo malo. Poglejte, sneg mi
je uničil sadno drevje. Tega
niti v sanjah nisem pričako-
val. Nov sadovnjak imam, a
so sedaj od njega ostala sa-
mo debla. Le tu in tam še la-
hko vidite katero zeleno ve-
jo. Pa me spet nihče ne bo
vprašal, če rabim kako po-
moč pri obnovi sadovnjaka.
Moral si bom pomagati sam,
če bom hotel spet kaj imeti.
Prav tako je z ostalimi pri-
delki. Z ženo sva sama vse
leto, v jeseni pa dobim obi-
skov, da je veselje. Otroci so
naju zapustili in si zagotovili
srečno življenje. Poglejte
moje žuljave dlani, nikogar
ne zanimajo. Vi ste prvi, ki
ste se začeli zanimati za mo-
je tegobe in težave. Ves ob-
težen sem z delom, vendar
na žalost ne morem pričako-
vati od nikogar pomoči. Vsak
utegne komaj sebi postoriti,
drugemu pa že ne utegne po-
magati. Ostala sva z ženo
sanha, toda ona ni pri naj-
boljšem zdravju in zato ve-
čina dela leži na mojih ra-
mah. Nikdar v življenju, ni--
ti med vojno, niti kdaj po-
zneje se nisem čutil tako ne-
srečnega, kakor sedaj, ko bi
mi morale na stara leta biti
najboljše!«
Z vinograda se je slišalo
vriskanje in petje, gospodar
pa j"e s solznimi očmi božal
svoj napol uničen sadovnjak,
božal polja, božal svojo zem-
ljo, ki ga je z vso silo pri-
klenila nase. Solza za solzo
mu je polzela po nagubanem
obrazu in v očeh sem mu
bral strah pred prihodnost-
jo.
Poslovil sem se. V meni pa
je lebdela ena sama misel:
zakaj Grki poleg Dionizija
niso idealizirali nekega nje-
mu popolnoma nasprotnega
božanstva, recimo boga obu-
pa. Oh, kako težko je pre-
nesti udarec usode, toda kaj
hočemo: kolo sreče in pre-
šernega veselja se nepresta-
no suče, kakor »perpetuum
mobile« — SAMODEJNI
STROJ.
F. Kelemina
Sprehod po muzeju vstaje
v Titovih Užicah
Verjetno ni človeka, ki ga
pot slučajno zanese v Tito-
vo Užice v zapadni Srbiji,
katere so bile že jeseni 1941
leta za nekaj časa osvoboje-
ne in kar je še zanimivejše,
tu je bil tudi vrhovni štab
NOV in POJ s tovarišem Ti-
tom na čelu, da si ne bi ogle-
dal nad vse zanimivih zgodo-
vinskih eksponatov vstaje in
borbe jugoslovanskih narodov
v času narodnoosvobodilnega
boja;
Titovo Užice danes niso za-
nimive samo po prvem in
vzorno urejenem muzeju
vstaje naših narodov in bor-
be golorokih kmetov in de-
lavcev zoper tehnično dobro
oboroženega sovražnika ter
njegove sodelavce, ampak je
mesto pod Zlatiborjem sedaj
po vojni povsem spremenilo
svojo zunanjost. Staro se
prepleta z nc^im, modernim,
lepimi nebotičniki, trgovski-
mi lokali. V Užicah imajo tudi
eno najlepših gledaliških hiš
v Jugoslaviji in zato se ne
smemo čuditi, če so nam ne-
davno tega, ko smo bili kot
gostje karavane prijateljstva
70, predstavniki družbeno
političnega življenja v zapad-
ni Srbiji dejali, da so Titove
Užice njihov ponos. To smo
se lahko sami prepričali med
svojim bivanjem v bratski
Srbiji, ko smo si ogledali tudi
ta košček naše domovine, ki
ima prav gotovo najbolj kr-
vavo zgodovino naše nedavne
preteklosti. Lahko celo zapi-
šemo, da številne žrtve niso
padle zaman in tega se lju-
dje, ki sedaj živijo v svobod-
ni domovini, tudi zavedajo.
Težko je sicer v nekaj
stavkih opisati vse. kar smo
videli v muzeju vstaje v Ti-
to\nh Užicah. vse od dneva,
ko se je naš narod uprl ne-
sramni izdaji Cveikovičeve
vlade s pristopom k trojne-
mu paktu, vdoru okupator-
jev na naše ozemlje, o razde-
janem Beogradu ter pobitih
talcih in prvoborcih naših
narodov ter vseh drugih gro-
zodejstev okupatorja, ki je s
tem želel ter upal, da bo že v
kali zatrl upor in vstajo na-
ših narodov, kmetov, delav-
cev, študentov ter vseh na-
predno mislečih domoljubov,
da bi se slepo pokoravali
okupatorju ter izvrševali
vsak njegov ukaz.
V muzeju vstaje, ki ima
svoje prostore v dveh zgrad-
bah sredi Titovih Užic, so
razstavljeni pretresljivi in
zato tembolj verodostojni
dokumenti iz tistih prvih
dni vstaje in upora. Na to
nas opozarjajo dokumenti,
ko so se okupatorji tako ra-
di z nasmehom na ustih fo-
tografirali pri umorjenih
žrtvah, v prepričanju, da so
izbojevali pomembno zmago
nad sovražnikom, čeprav so
morili povsem nedolžne žrt-
ve. Pri tem človeka zaboli
srce. oko se mu orosi, ko se
srečuje s temi grozljivimi
prizori okupatorjevih zloči-
nov.
Krivični bi bili, če ne bi
zapisali tudi tega, da se s te-
mi grozodejstvi prepletajo
trenutki, ko so borci narod-
noosvobodilnega boja izboje-
vali tudi številne zmage nad
sovražnikom in tako vsaj
delno maščevali svoje padle
tovariše in soborce. Kot za-
nimivosti še naj omenimo
tudi velik plakat v rdeči
barvi, kjer je z velikimi čr-
kami napisano in to celo v
srbščini »Moskva je pala«,
katerega so Nemci že zdav-
naj pred tem pripravili, da
bi ga lahko že prvo minuto
razobesili po vsej okupirani
Srbiji. Kot vemo. so Nemci
prav pred sovjetsko prestol-
nico doživeli enega svojih
največjih porazov, kajti Mo-
skve niso nikoli zavzeli, če-
prav je bil Hitler že priprav-
ljen svečano vkorakati v
Moskvo...
V Titovih Užicah je bila
tudi ena prvih partizanskih
tovarn za izdelavo ter po-
pravilo partizanskega orožja,
zlasti še municije. Ta tovar-
na je bila v celoti pod zem-
ljo. Tu so bila tudi zakloni-
šča pred vojaškimi bombni-
mi napadi, kajti Titovo Uži-
ce so sovražna letala pogosto
napadala. Tu je prišlo tudi
do večje eksplozije, katere-
ga vzroka še danes točno ne
vedo, nekateri menijo, da je
bila sabotaža. Pri tem je tu
umrlo kakih 150 ljudi, ki so
se v ta zaklonišča zatekli
pred zračnimi napadi.
Naj še zapišemo besede
tovariša Tita. ki jih je jese-
ni 1941 leta, ko se je morala
partizanska vojska z Vrhov-
nim štabom na čelu umak-
niti iz takratnih Užic, kjer
ni dosti manjkalo, da ne bi
sovražniki zajeli celo glav-
nega štaba s Titom na čelu.
Tito je torej ob umiku dejal:
mi se bomo umaknili, a kaj
bo z meščani Užic in dru-
gih osvobojenih ozemelj? Iz
teh nekaj besed lahko čuti-
mo vso skrb našega vrhov-
nega komandanta za vse ti-
ste ljudi, ki niso mogli pri-
jeti za orožje ter so bili pre-
puščeni sovražniku na milost
in nemilost.
Prišel pa je čas. ko je Ti-
tova vojska ponovno osvo-
bodila Užice. Te so pozneje
dobile še dodatno ime ter se
danes imenujejo Titovo
Užice. Meščani so u-
pravičeno ponosni nanje, po-
nosni pa so tudi na vse tisto,
kar so tu po vojni zgradili
in še gradijo. Ponosni so na
vse tiste znane in neznane
junake, ki so tu v dneh ljud-
ske revolucije umrli za nji-
hovo svobodo.
Franjo Hovnik
Šmartno : Osankarica 2:0
Tekmovanje jesenskega
dela v slovenski conski no-
gometni ligi vzhod gre h
koncu, bistriška Osankarica
Pa je še vedno brez popol-
nega uspeha, zmage seveda.
V nedeljo so Bistričani go-
stovali v Smartnem ob Paki
ki izgubili gladko 2:0. Do-
JTnačini bi lahko zabeležili še
Višjo zmago, vendar so bili
njihovi napadalci nespretni.
Ponovno pa se je izkazal
Vratar Osankarice, ki je u-
branil nekaj skoraj nemo-
gočih strelov. V prvem delu
^re je obramba Osankarice
nekako še vzdržala, pa kljub
temu pred  koncem  prejela
zadetek povsem po lastni
krivdi.
Domačini so bili bolj ak-
tivni tudi v drugem delu
igre. le da premoči niso znali
potrditi z zadetki. Vse je ka-
zalo, da se bo srečanje kon-
čalo z 1:0, toda v zadnjih se-
kundah srečanja ie igralec
Osankarice Pristovnik ne-
srečno zadel svojo mrežo in
»potrdil« premoč domačih
nogometašev. Prihodnjo ne-
deljo se bo Osankarica v
Rušah pomerila s Pohorjem.
-d
STFAN 10
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 197(
Misli o Finžgcsrjevi drami
»Razvalina življenja«
Osrednja misel Razvaline
življenja je svarilo pred ma-
terialističnim gledanjem na
ljubezen in zakon. V svarilo
pred takim gledanjem in
ravnanjem je zasnovana vsa
zgodba te igre, ki pokaže, v
kakšen pekel in grozo pri-
vede zakonska skupnost dveh
ljudi, ki ju ne veže srce.
V »Razvalini« je Finžgar
mačel še težjo in usodnejšo
stvar v ljudskem življenju,
kakor jo je pred tem upo-
dobil v Verigi (nesrečni u-
činki prepirljivosti in prav-
darstva) — namreč špeku-
lanstvo pri sklepanju zako-
nov, se pravi, tudi materia-
lizem pri najobčutljivejši in
nausodnejši stvari, zakaj ta
stvar je temelj osebne sreče,
temelj rodbine, družbe in
bodočih, pokolenj.
Toda Finžgar se ni zado-
voljil samo s tem naukom.
Opozoril je mimogrede še na
dve težki pregrehi v življe-
nju kmečlcega ljudstva, na
oderuštvo in pijanstvo.
(Urh) prisili svojo hčer v ne-
srečen zakon iz grabežljivo-
st: in gruntarske požrešnosti.
Iz grabežljivosti pa izvira
tudi druga grehota in nesre-
ča, ki se obrne zoper počet-
nika samega, to je pijanstvo,
ki ga ta grabež s svojo zga-
njamo širi med svojimi so-
vaščani. Nesreča v zakonu
pritira njegovo hčer do pi-
jače in v tej se njegovo po-
gubno početje obrne zoper
njega samega. xakor izpove
njegova hči z besedami: »O-
če naj bi bil zganjamo za-
prl ali pa zažgal. bi bilo bolj
pametno, kot vsa njegova
modrost in vsi njegovi nau-
ki. In meni ne bi bilo potem
treba takihle bogatih zako-
nov. Sicer pa, če je že vso
okolico zastrupil z žganjem,
naj bo zastrupljena še hči!«
Osebe v tem delu so živo
in jasno opisane, dogodki te-
ko naravno in napeto. Dia-
log je smotrn, krepak in od-
merjeno potresen z lepimi
ljudskimi izrazi in rekli. S
temi svojimi lastnostmi spa-
da to Finžgarjevo delo med
naše najboljše ljudske igre.
Za povestjo Dekla Ančka o-
stane ta drama najboljše
Finžgarjevo delo.
VSEBINA:
Zganjar Urh Kante, tipi-
čen kmečki mo.-alist, ki sta
mu zemlja in denar vse, pri-
sili hčer Lenčko, da vzame
soseda Martina in pusti Fer-
jana, ki ga v resnici ljubi.
Martin bi po moralni dolž-
nosti moral vzeti Kantetovo
rejenko Tono, pa mu Tona
greh odpusti in tako se Mar-
tin polakomi denarja in
Lenčke. Zakonska drama se
prične: Lenčka le mara mo-
ža in Martinova ljubosum-
nost do Ferjana raste. Čim-
bolj pritiskata stari Kante in
Martin, da bi Ferjana go-
spodarsko strla, tembolj ra-
ste Lenčkina mržnja do mo-
ža. Svoje gorje si nesrečna
žena duši s pijačo. Kante, ki
s svojim žganjem brez čuta
zastruplja vso vas. .odkrije v
svojem otroku — pijanko.
Tudi Martin, edini v vasi, ki
je bil trezen in\ gospodaren,
začne popivati. V hišo se na-
seli nered. Oba, mož in že-
na, propadata. V Lenčki se
vedno bolj oživlja ljubezen
do Ferjana — in Martin zač-
ne isikati Tono. Lenčka stoji
na robu in v mislih že greši,
a pred resničnim padcem jo
reši mož, ki jo v pijanosti
zadavi.
p. m.
Polepšajmo okolja
svojih domov
Verjetno ne bomo poveda-
li kaj nenavadnega ali nove-
ga, če povemo, da so dvori-
šče okrog domačij verna po-
doba ljudi, ki živijo in dela-
jo v tem okolju. Nedvomno
pa se naša dvorišča razliku-
jejo med seboj kot se razli-
kujemo ljudje, tako po ob-
našanju kot oblačenju, zla-
sti pa še po govorjenja, kaj-
ti znana resnica je, da kdor
dosti govori, malo naredi.
Sicer pa naš sestavek ni-
ma namena govoriti o zna-
čajih ljudi, ampak o naših
dvoriščih. Ugotavljamo nam-
reč, da so ponekod dvorišča
še žal vedno takšna, kot so
bila pred davnimi leti. Mla-
di so se navdahnili navad
starih, še zlasti v bolj od-
maknjenih krajih in zasel-
kih. Ponekod so se običaji,
pa tudi ljudje spremenili, in
tako tudi dvorišča dobivajo
lepšo podobo. Zal je to bolj
redko kje. To še zlasti velja
za ptujsko območje. Trdimo
lahko, da se marsikje okolje
domačij spremeni, ko pre-
vzamejo posestvo mladi lju-
dje.
Tako mlajšim kot tudi sta-
rejšim ne more biti vseeno,
kakšno je njihovo dvorišče,
še posebno, če vidijo, da si
je sosed nekaj izboljšal, mo-
derniziral, da je recimo od-
stranil dotrajan leseni in po-
lomljeni plot okrog svojega
dvorišča ali ga vsaj popravil
in mogoče celo zamenjal z
zidano ali žično ograjo, ki
daje domačiji neprimerno
lepši videz. Tujec, ki se pe-
lje mimo. si rad ogleda dvo-
rišče, zato nam res ne sme
biti vseeno, kakšna so. Men-
da domačije res ne ocenjuje-
mo zaman že po zunanjosti,
ko pravimo: »Kakšna zuna-
njost, takšna notranjost.«
Z veseljem lahko sicer za-
pišemo, da so naši kmetje,
zlasti tisti, ki imajo svoje
domačije ob prometnih, zla-
sti pa še turističnih cestah,
poskrbeli za res lep zunanji
videz svojega bivališča. To
še zlasti lahko trdimo za
kraje v Savinjski ali Šaleš-
ki dolini, na Gorenjskem in
morda .?e kje. Ponekod zla-
sti izstopajo posamezniki,
medtem ko za mnoge kmete,
zlasti na ptujskem pa^ tudi
ormoškem območju tega ne
moremo trditi, so pa seveda
častne izjeme, da so kaj do-
sti izboljšali svoja okolja.
Seveda pa še ni vse zamu-
jeno! Sedaj prihaja zima.
ko je tudi na kmetih več ča-
sa ter bi kazalo,, da bi prav
sedaj v zimskem času po-
skrbeli za lepši izgled svoje-
ga kraja. Z malo smisla za
red in pa merico dobre volje
bi z nekoliko truda bilo mo-
goče marsikaj olepšati. Časa
je ^edaj vsekakor na pretek.
Posebno leseni in dotrajani
plotovi niso več v okras, saj
so marsikje takšni kot bi
prek njih divjala prava voj-
na vihra.
Razumljivo je, da bi to
čiščenje in pospravljanje naj
bilo nekako organizirano, za
kar naj bi poskrbele krajev-
ne skupnosti zlasti pa še
mladina, ki ji prav gotovo
ne sme biti vseeno, v kak-
šnem okolju živi, še poseb-
no, ker se mladi Ijudj-e tako
radi razkazujejo po najno-
vejši modi. Ta moda pa bi
naj prešla tudi na domača
dvorišča, seveda v drugačni
obliki. F. Hovnik
Kako izboljšati
delo društev?
Ze dolgo čutimo v Ptuju,
verjetno pa tudi v drugih
občinah potrebo po boljšem
in bolj skladnem delu dru-
štev in družbeno političnih
organizacij. Področje njiho-
vega dela ostaja po večini v
okviru ožjih programov. Us-
pehi bi bili gotovo boljši in
delo vsebinsko bolj bogato,
če bi ljudje, ki se tu udej-
stvujejo, imeli več živega
stika z življenjem in - tudi
vedeli za potrebe, kar bi
pritegnilo večje število no-
vih sodelavcev, zlasti še
mlajših.
Nekatera društva so manj
delavna, precej pa jih je. ki
so popolnoma prenehala s
svojo dejavnostjo, zlasti pa
še svojim poslanstvom, da bi
v svoje vrste pritegnila čim
več mladih ljudi. Za tako
stanje je več vzrokov. Med
enega prvih bi prav gotovo
lahko prištevali to, da so
društva, zlasti na našem po-
deželju, vse preveč prepu-
ščena sama sebi. Nikogar ni,
ki bi jim svetoval ter jih u-
smerjal. Pri tem bi vsekakor
morale sodelovati tudi druž-
beno politične organizacije,
zlasti SZDL. ZMS, sindika-
ti, ker lahko ,v tem' smislu
povečajo svojo aktivnost in
tako uveljavijo na us-trezen
način delovanje svojih čla,
nov v društvih.
Nujno je torej tudi na
tem področju izdelati dolgo,j
ročen program razvoja
dela vseh panog telesu«
kulture in športa. V danih
razmerah in pogojih doslej
ni bilo mogoče doseči večjiii
uspehov. Številni športni d«,
lavci in organizatorji se si.
cer trudijo in imajo tudi
konkretne uspehe, vendar
nimajo prave podpore. Kra.
jevne skupnosti pa naj bi bi.
le usklajevalec vsega druž.
benega življenja na vasi o.
ziroma v svojih krajih.
F. Hovnik
Naša pisma
Prvič ad dama
»Nasvidenje!« sem rekla
domačim in stopila nekaj ko-
rakov naprej. Se enkrat sem
se obrnila in pomahala z ro-
ko. Takrat pa je priskaklja-
la od vogala moja mucka in
me žalostno gledala. Zdelo se
mi je, da se tudi ona poslav-
lja od mene. Hpdo se mi je
storilo ob misn, da zapu-
ščam prijateljice in svoje do-
mače. V trenutku se je po-
rodila želja, da bi ostala do-
ma. Toda hrepenenje po no-
vih spoznanjih in dogodiv-
ščinah je bilo močnejše od
hrepenenja po domu. Naglo
sem se obrnila in hitrih ko-
rakov odšla.
Na potovanju sem čisto
pozabila na dom. Vlak je e-
hakomerno ropotal po tračni-
cah in drvel skozi pokraji-
no. Za sabo je puščal mesta
in vasi, polja in gozdove.
Strmela sem skozi okno in
občudovala svet, ki je hitel
mimo mene. Po dolgem po-
tovanju se je vlak končno
ustavil. Izstopila sem, okrog
mene pa so bili tuji ljudje s
tujo govorico.
Se isti večer me je rani-
lo domotožje. Najraje bi se
kar peš odpravila proti do-
mu. Porajala so se vpraša-
nja: »Ali se ni morda kaj
zgodilo? Ali še živi moja mu-
va? Kaj delajo prijatelji?«
Strmela sem v gluho noč in
hudo mi je bilo. To je traja-
lo več dni, dokler nisem spo-
znala novih prijateljev.
Toda napočil je dan in spet
sem sedela na vlaku. Čeprav
je bila pot enako dolga kot
takrat, ko sem se peljala na
potovanje, se mi je zdela to-
krat mnogo krajša, saj sem
se vračala domov. Prav je
imel tisti človek, ki je de-
jal: »Povsod je lepo. toda do-
ma je najlepše.«
Slavica Pukšič, VII. a
osn. šola »Fr. Belšak«
v Gorišnici
Jesen
Prišla je jesen. To je čas,
ki potrebuje mnogo delov-
nih rok. Na polju se pripogi.
ba koruznica pod težo tež-
kih latov. Ljudje trgajo ru-
mene late in jih spravljajo
domov, kjer bo zvečer vese-
lo, ko jih bodo ličkali.
V jeseni je vsak kmet pre-
obložen z delom. Zgodaj vsta-
ja, da bi pravočasno opravil
vsa jesenska dela. Opravit;
mora tudi setev. Ko vrže pr-
vo brazdo, se razširi po nji-
vi vonj po sveži zemlji. 01
popoldnevih si pripravlja dr-
va.
Dozorelo je tudi že grozdje.
Klopotci vse dni odganjajo
požrešne škorce. Zvečer in v
noč pa se sliši vesela pesem
trgačev.
Jesen je zam.e najlepši čas,'
Na gozdnih tleh se je na-
brala pisana listna odeja.
Kmalu bo prišla zima i-n
gozd bo postal pust. Gola
drevesa bodo štrlela v zrai
in čakala pomladi, ki jih bo
zopet odela v lep zelen plašč.
Slavika RorSek, 7. raz.
osn. šole Makole
Veseli pastir
Tam daleč za gorami
ovčice je pasel pastir
in pel je pesmi,
ker bil je še mlad.
Ko ob jutrih
po tratah blešči se rosa,
pastirček bos teka
za tropi ovčic.
Prišel je čas,
ko moral je v svet,
vendar nikdar ni pozabil,
kako lepo je bilo na paši.
Ida Ber, Zetale
VIŠN.JA  iz okolice Ptuja,
pošlji svoj kompleten naslov,
da bomo lahko objavili tvoj
prispevek. Te pozdravlja u-
rednik.
Tednik,
vaš list
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN 11
Huda nesreča s srečnim l<oncem
VOZNIK JE OSTAL MED ŽELEZJEM
Zloglasni bistriški klanci, bo-
lje povedano globel med Vrho-
lami in Prelogami, so bili spet
prizorišče hude prometne ne-
sreče. Voznik tovornega avto-
mobila s priklopnikom Stojan
Knafelc iz Postojne je vozil iz
Maribora proti Celju. Tovor-
njak je bil naložen s pločevina-
stimi sodi s karbidom. Pripe-
Ijaj je v ovinek, kjer ga je pri-
čelo zanašati na desno, dokon-
čno pa je pristal v grabi ob ro-
bu cestišča, ko je prebil želez-
no ograjo in prevozil še 48 m.
Nesreča se je pripetila okoli
14,30.
Kmalu za tem so na kraj ne-
sreče pripeljali reševalci iz
Slovenske Bistrice, gasilci in
miličniki, na pomoč pa so pri-
skočili še vojaki. Voznika Kna-
flca je stisnilo med krmilni
del, sedež in vrata, tako da je
ostal vklenjen med železo.
Mariborski gasilci so potem z
varilnim aparatom rešili eno
vklenjeno nogo, druga pa je še
vedno ostala stisnjena med
pločevino.
Štiri ure kasneje je iz Mari-
bora prispel s kirurško okipo
dr. Aco Krušič, med tem ča-
som pa je bil pri ponesrečen-
cu dr. Janko Predan iz Sloven-
ske Bistrice. Dr. Krušič je na-
to z veščimi potezami, ki bi
mu jih zavidali prav gotovo
vsi mehaniki, s hidravličnim
in mehaničnim dvigalom od-
stranjeval železno plačevino in
jeklo ter tako rešil voznikovo
nogo. Pogumni zdravnik je po-
tem povedal, da je izvedel za
nesrečo zelo pozno, kakor hi-
tro pa so dobili obvestilo, so
se podali na pot. Mnogi vozni-
ki na cesti niso spoštovali za-
vijajoče sirene in svetlobnih
znakov, kar je seveda odraz
nekulture.
Voznika so potem prepeljali
v mariborsko bolnišnico, nje-
govo življenje pa ni več v ne-
varnosti. Zahvala gre torej ga-
silcem, zdravniškemu osebju,
predvsem pa dr. Krušiču, ki
se je izkazal kot izvrsten stro-
kovnjak ne samo v svojem po-
slu, temveč tudi v mehaniki.
Voznik je povedal, da se je
nesreča pripetila zato, ker je
odpovedal volan, preiskava pa
bo pokazala, kakšni so pravi
vzroki. -d
TV SPORED
NEDELJA, 1. novembra
9.40 B. Arnič: Gozdovi pojo
10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Mo-
zaik 10.50 Otroška matineja 11.45
TV kažipot . . . Športno popoldne
18.30 Mestece Peyton 19.45 Cik-
cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1
20.35 Mejaši 21.40 Godala v ritmu
22.05 Športni pregled 22.35 Poro-
čila.
PONEDELJEK. 2. novembra
9..35 TV v šoli 10.30 Angleščina
11.00 Osnove splošne izobrazbe
14.45 TV v šoli 15.40 Angleščina
16.10 Francoščina 16.45 Madžarski
TV pregled 18.00 Zgodba o Tuk-
tuju 18.15 Obzornik 18.30 Znanost
in mi 19.00 Mozaik 19.05 Maksi-
meter 19.50 Cikcak 20.00 TV dne-
vnik 20.30 3-2-1 20.35 Tendrjakov-
Jkramov: Bela zastava . . . Zna-
ni obrazi: Lee Marvin . . . Poro-
čila.
TOREK, 3. novembra
9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina
11.00 Osnove splošne izobrazbe
14.45 TV v šoli 15.40 Ruščina
16.10 Angleščina 17.45 Jaz sem
tiger 18.00 Risanka 18.15 Obzor-
nik 18.30 Prvi koraki 19.00 Moza-
nik 18.30 Prvi koraki 19.00 Mo-
zaik 19.05 Svetje zla 19.30 Koža
19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik
20.30 3-2-1 20.35 Pirat 22.35 Poro-
čila.
SREDA, 4. novembra
9.35 TV v šoli 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 16.45 Osnove
splošne Izobrazbe 17.25 Obzornik
17.30 Prenos športnega dogodka
18.10 Propagandna oddaja 18.20
Nadaljevanje prenosa športnega
dogodka 19.00 Mozaik 19.10 Na-
daljevanje prenosa športnega do-
godka 19..50 Cikvak 20.00 TV dne-
vnik 20.30 3-2-1 20.35 J. Stoka:
Moč uniforme 22.10 Dobri vojak
Sve.ik 22.55 Poročila.
Četrtek, 5. novembra
9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina
ll.OG Francoščina 14.45 TV v šoli
15.40 Nemščina 16.10 Osnove
splošne izobrazbe 16.45 Madžarski
Tv pregled 17.45 Zapojte z nami
18.00 Risanka 18.15 Obzornik 18.30
Izbrali smo v Kranju 19.00 Mo-
zaik 19.05 Enkrat v tednu 19.20
Doktor v hiši 19.50 Cikcak 20.00
IV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 A. J.
Cronin: Primeri dr. Finlaya 21.25
kulturne diagonale 22.00 L. van
Beethoven: III. simfonija 23.00
Petek, 6. novembra
9.30 TV v šoli 11.00 Angleščina
U.40 TV v šoli 16.10 Osnove splo-
»Jie izobrazbe 17.45 Madžarski
pregled 17.45 Bratovščina si-
njega galeba 18.15 Obzornik 18.30
8. Bartok: Leseni princ 19.00 Mo-
zaik 19.05 I>judem podobni stroji
J9.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik
«•■30 3-2-1 20.35 6. julij 22.25 Do-
•>rl vojak Svejk  22.55  Poročila
23.00 Boks: NDR — Jugoslavija.
SOBOTA, 7. novembra
6.35 TV v šoli 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 11.30 Oddaja
za prosvetnn delavce . . . Šport-
no popoldne 16.50 Obzornik 16.55
Ptujski festival narodno zabav-
ne glasbe 17.25 Ivanhoe 17.50 Ko-
šarkarski prenos 18.35 Mozaik
18.45 Nadaljevanje košarkarske-
ga prenosa 19.20 S kamero po
.svetu 19.45 Cikcak 20.00 TV dnev-
nik 20.30 3-2-1 20.35 Zabavno glas-
bena oddaja 21.35 3-2-1 21.40
Skrivnosti morja 22.05 Neprema-
gljivi 22.55 TV kažipot 23.15 Po-
ročila.
Ptujska osebna
kronika
RODILE  SO:
Marija Lah, Podgorci 17 — Ma-
tejko; Jožica Sijanec, Skorba 2
— Darinko; Alojzija Božičko, Je-
lovica 35 — Darka; Marija Koc-
bek, KurSinci 35 — Darka; Ju-
stina Zoreč, Nova vas 60 — deč-
ka;   Martina  Kovačič,  Lešje  13
— Gregora; Frančiška Zelenko,
Rogoznica 55 — dečka; Anica
Magdič. U. K. Meška 5, Ormož
— deklico; Rozalija Toplak, Gr-
linci 21 — deklico; Hermina Hab-
janič, Rajčeva 4 — Petra; Ma-
rija Krlstovič, Zabovci 65 —
Marjana: Marija Lesjak, Vel.
Varnica 78 —deklico; Pavla Cig-
lar, Podvinci 113 — dečka; Iva-
na Novak, Videm ob Sčavnici —
na Novak, Jamno 4, Videm ob
Sčavnici — Dominika; Erika Mi-
lošič, Mejna cesta 1 b — dečka.
POROKE:
Janez Drevenšek, Gruškovje 73
In Magdalena Vuzem, Žetale lOG;
Martin Vrabl, Rogoznica 21, in
Marta Kostanjevec, Rogozniška
cesta 3; Melko Ptirič, Maribor-
ska cesta 3, in Marija Marčinko,
Mariborska cesta 3; Franc Rašl,
Dornava 144, in nZdcnka Jabla-
novec, Dornava 2 a.
V MRLI SO:
Janez Andrejčič, Bclavšek 4,
Leskovoc, roj. 1909, umrl 19. 10.
1970; Terezija Brodnjak, Muzej-
ski trg 1, roj. 1910- umrla 21. 10.
1970; Marija Zmavo, Smolinci 6,
roj. 1891. umrla 20. 10. 1970; An-
drej Gor eko. Kajdoše 72, roj.
1897, umrl 22. 10. 1970; Antonija
Fras. Ormož. Vrazova 2. roj. 191,'i.
umrla 22. 10. 1970, Marija Mla-
kar, Gni^Skovje 1.3.5, roj. 1893.
umrla 21. 10. 1970: Zlatko Zohar.
Sodinci 18, roj. 14. 8. 1970, umrl
23. 10. 1970; Asim Vukovič. V. P.
8164-20 — 2 Maribor, roj. Ifl.il,
umrl 22. 1«. 1970; Sfefan Petek,
Podgorci 66. roj. 1905, umrl 22.
10. 1970: Neža Roi>, Loperšice 12,
roj. 1913, umrla 25. 1«. 1970.
Mali oglasi
HISO IN 1 ha ZEMLJE 3 km od
PInja prodam. Naslov v upravi.
PRODAM odlično ohranjen avto
R-1«, major. Naslov v upravi.
IŠČEM GOSPODINJSKO PO-
MOČNICO za osem ur ali ves
dan. Oglasite se v soboto ali od
2. novembra vsak dan od 18. ure
naprej. Sonja Kravos, Cirll-Me-
todov dr. 4.
PO UGODNI CENI PRODAM do-
bro ohranjen divan, dva fotelja
z vložki in omaro. Naslov v u-
pravi.
OPOZARJAM VSAKOGAR pred
nakupom premičnin In nepre-
mičnin od moža Franca Zaran-
ška iz Zg. Pristave 23, ker so
last obeh. Marija Zaranšek, Zg.
Pristava 23.
GRADBENO PARCELO pri haj-
dinski železniški postaji prodam.
Vprašajte v Zg. Hajdini 2.
4 ha POSESTVA vseh kultur, 10
minut od asfalirane ceste, pro-
dam. Jožica Stanec, Vršnik 11,
p. Jurij ob Pesnici.
NAGRADO 3000 S din nudim ti-
stemu, ki mi pomore najti med
15. in 19. oktobrom ukradeno sa-
mokolnico. Habit, Zagrebška ce-
sta 41.
ZA SEDEM UR DNEVNO sprej-
mem žensko za čuvanje otroka.
Naslov v upravi. i
UPOKOJENEC, 78 let star, išče
stanovanje in vso oskrbo pri
ženski ali pri zakoncih brez
otrok. Filip Leben,. Moše Pijade
43, Maribor.
IZJAVA
Podpisana Elizabeta Gro-
belšek iz Freše 7 p. Majšperk,
izjavljam, da so besede izre-
čene v javnem lokalu v IVIaj-
šperkii o pismonošu Viliju
Tumpeju neresnične in se mu
zahvaljujem, da je odstopil
od tožbe.
KIMO
GORIŠNICA
1. novembra angleški film
ZIMA NEKEGA LEVA;
ORMOŽ
31. oktobra jugoslovanski
film SAMORASTNIKI; 1.
novembra ameriški film
PREPLAH V FIERCRICKU;
PTUJ
29. in 30. oktobra franco-
ski film NEŽNA LETA; 30.
oktobra (ob 20. uri) in 31. ok-
tobra ameriški film TAJNA
CEREMONIJA.
SLOVENSKA BISTRICA
29.   oktobra   ilal.-španski
film POSLEDNJI SPOPAD;
30. in   31.   oktobra   mehiški
film ZLATI PETELIN.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
1. novembra jugoslovanski
film BITKA NA NERETVI.
VELIKA NEDELJA
31. oktobra   ameriški film
PREPLAH V Flt-IRCRICKIT;
1. novembra jugoslovanski
film SAMORASTNIKL
ZAVRC
1. novembra ameriški film
EL DORADO.
Jesensko tihožitje
v parl(u, goricali
in na strehi
STRAFJ 12
TEDNIK — ČETRTEK. 29. oktobra I975
Ta teden v naši
bližnji zgodovini
30. oktobra   1962   —   je
Ljudska skupščina LRS po
referatu in predlogih Mihe
Marinka, predsednika komi-
sije za pripra\'^o osnutka u-
stave SR Slovenije sklenila,
da lahko državljani predloge,
mnenja in pobude k osnutku
ustave pošiljajo do 31. marca
1963.
31. oktobra 1920 — se je v
Celju začel zbor JSDS za šta-
jersko volilno okrožje. Tra-
jal je dva dni. Poudaril je
potrebo združitve vseh bal-
kanskih narodov v balkan-
sko republikansko federaci-
jo in zahtevali, naj bo Jugo-
slavija ustavna, demokratič-
na republika. Zavzel je o-
stro odklonilno stališče do
KSJ.
1. novembra 1919 (1. in 2.)
— je bil v Ljubljani XI.
zbor JSDS. Okrog 120 dele-
gatov je zastopalo delavstvo.
Slovenije .v mejah kraljevi-
ne SHS. I^a kongresu so bili
tudi predstavniki SDSJ. Če-
prav je levica imela takrat
pod vplivom večino krajev-
nih organizacij in tudi veči-~
no na kongresu, se je desnici
posrečilo z aretacijami vo-
dilnih levičarjev ter s kom-
promisom s centrumaši izi-
grati levico in začasno zadr-
žati vodstvo stranke.
1941 — Je bila v Ljubljani
IV. plenarna seja vrhovnega
plenuma OF, ki je bila obe-
nem tudi druga seja Sloven-
skega narodnoosvobodilnega ■
odbora. Na njej so sprejeli
program OF, znamenite te-
meljne točke OF.
1941 — je OF objavila pro-
glas s pozivom na oborožen
odpor zaradi sklepa Nemcev
o izseljevanju Slovencev s
Štajerskega in Gorenjskega
v Slezijo in na Poljsko.
1944 — sta se v Beogradu
Nacionalni'komite osvobodit-
ve Jugoslavije in predsednik
kraljevske vlade dogovorila
za enotno jugoslovansko vla-
do.
2. novembra 1952 (od 2, do
7.) — je bil v Zagrebu VI.
kongres KPJ. Sodelovalo je
2022 delegatov ter približno
400 tujih in domačih gostov.
Glavni referat »Boj komuni-
stov Jugoslavije za sociali-
stično demolcracijo« je imel
Tito. ostale referate pa Ale-
ksander Rankovič, Edvard
Kardelj in Boris Kidrič. Za-
grebški kongres ie poudaril
načela politike miroljubne
koeksistence in opozoril na
negativne posledice Stalinove
politike na mednarodno de-
lavsko gibanje. Uvajanje de-
lavskega upravljanja je o-
cenil kot prelom v razvoju
socialističnih družbenih od-
nosov. Potrdil je osnovna
načela graditve gospodarske-
ga sistema. Sprejel je ustrez-
ne resolucije in novo ime
»Zveze komunistov Jugosla-
vije« kot izraz nove idejne
vloge partije. Ukinil je kan-^
didatski staž za sprejem v
ZK in člane CK. V novem
statutu je poudaril javnost
dela ZKJ, boj proti privile-
gijem, krepitev samostojno-
sti osnovnih organizacij. S
VI. kongresom st je ZKJ od-
rekla operativnemu vodstvu
v gospodarskem družbenem
in državnem življenju. Kon-
gres je izvolil 109-članski in
23-člansko centralno revizij-
sko komisijo. Na prvem ple-
narnem sestanku je bil iz-
voljen 12-članski izvršilni
komite, za generalnega se-
kretarja pa Josip Broz Tito.
3. novembra a935 — se je
Zveza delovnega ljudstva
Slovenije predstavila javno-
sti z razglasom »Kaj hoče-
mo«. Podpisalo ga je 73 za-
upnikov iz raznih krajev Slo-
venije. Policija je več pod-
pisnikov aretirala.
4. novembra 1929 — sta po-
krajinska komiteja KPJ in
SKOJ ob 12. obletnici okto-
brske revolucije izdala letak
s pozivom na oborožen odpor
proti diktaturi. Zaradi širje-
nja teh letakov je bilo v
Ljubljani aretiranih več ko-
munističnih mladincev.
5. novembra 1922 — se je v
Moskvi začel IV. kongres Ko-,
munistične internacionale, ki
se ga je udeležilo 408 dele-
gatov. Trajal ie do 5. de-
cembra. Kongres je sprejel
predvsem teze o taktiki ko-
minterne, o enotni delavski
fronti in o sindikalnem vpra-
šanju. ___
BLIŽA SE PRIHOD DEDKA MRAZA
Čeprav sta do prihoda
dedka Mraza še dobra dva
meseca, vendar čas hiti ne-
zadržno naprej in tako de-
jansko ni več daleč čas, ko
bo tudi naše zgodovinsko
mesto obiskal dedek Mraz,
saj sicer lahko upamo, da
se naše draginje ne bo pre-
več ustrašil in da se bo spo-
mnil naših najmlajših po
šolah, zlasti pa še delovnih,
ter jih obdaril.
Naša trgovska podjetja kot
je Izbira. Merkur in Pano-
nija in druga pa tudi kra-
jevna skupnost še sicer niso
izdali v javnost, kako se le-
tos pripravljajo na prihod
dedka Mraza ter prehod iz
starega v novo leto. Menim
pa. da bi naj letos organiza-
torji ter aranžerji nekoliko
prej opravili vsa dela, zlasti
neonske okrasitve mesta,
okrasitve izložb, ulic ter
pročelij hiš kot tudi zaba-
viščni prostor, ki bi naj bil
na prostoru, kjer bo sicer že
prihodnje leto zrasla iz tal
nova veleblagovnica oziroma
na prostoru med zgradbama
službe družbenega knjigo-
vodstva in kreditne banke v
Ptuju.
Ptuj bi naj bil priprav-
ljen, najpozneje do 15. de-
cembra in ne šele nekaj dni
pred novim letom, kot je pri
nas nekakšen običaj, da se
na vse to spomnimo šele te-
daj, ko nam teče voda v
grlo oziroma zadnji trenu-
tek. Znano je namreč, da se
na to pripravljaj^ v tujini,
zlasti v sosednji Avstriji, že
prve dni decembra. Nič do-
sti ne zaostajajo tudi v Ita-
liji in še kje v evropskih
mestih. Ne smemo namreč
pozabiti, da bo to tudi od-
lična ter vabljiva reklama
za trgovska podjetja, ki bo-
do tako za lepimi izložbami
privabljale kupce v svoje tr-
govske lokale, še zlasti, če
se bodo tudi dobro založili
z vsem tistim, kar ljudje in
ne nazadnje tudi dedek
Mraz potrebuje za obdaritev
otrok in prijateljev.
F. Hovnik
Koristni nasveti
PLOSKE NOGE ali spu.
ščeno stopalo povzroča bole.
čine v gležnju, v kolenu, ,
kolku in križu. Posledice so
tudi žulji, kostni izrastki. 0.
tekle noge in krone žile, po.
tenje nog itd.
Okvare nog je najbolj«
preprečevati. Čevlji morajo
biti udobni, nogavice pa do.
volj dolge in široke. Z gim.
nastiko nog je treba utrjeva
ti mišice in kite, kar poživi
tudi krvni obtok. Dobra gm
naslika je hoja z bosimi no.
gami. Okvare nog prepreču
je tudi ustrezna masaža,
Priporočljivo je kopati noge
vsak večer 3 do 5 minut. Cim
več dela je treba opravit:
sede. S preprečevanjem o-
kvar nog je treba začeti žet
rani mladosti. Nikar prezgo.
daj ne silimo malih otrok,
da bi stopili na noge in ho-
dili. Na pravilno obutev je
treba paziti že pri malih 0-
trocih, takoj ko shodijo. Ce,
so noge skvarjene po rojstvu,
je treba poiskati pomoč pti
zdravniku, ki bo dal ustrez-
na navodila. I
Prireditev
upokojencev
v soboto. 10. t. m. je prire-
ditev upokojencev v Narod-
nem domu lepo uspela. Dvo-
rana je bila skoraj polno
zasedena, pa bi jih prišlo še
več. če ne bi bili odsotni ali
zadržani.
Prireditelji so bili upoko-
jenci iz društva Maribor
Center pod vodstvom agil-
nega predsednika tov. Raku-
ša. ki so z izvajanjem, pred-
vsem svojih skladb: godbe-
nih in pevskih točk ter re-
citacijami zabavnega in res-
nega značaja, zabavali in
navdušili navzoče ter želi
buren aplavz.
Zal. Ie. da nista mogla pri-
ti privlačna Stef in Marulek,
zaradi predstave v maribor-
skem gledališču sta bila za-
držana.
Takih prireditev oziroma
nastopov si žele ne samo
ptujski upokojenci, temveč
tudi občinstvo še več.       -o
Naše zadružništvo
Odnos do proizva-
jalcev ni samo
trgovina
Zadruge se vse bolj ali so
se že oddaljile od proizvajal-
cev. Zahteve po hitrejšem
sprejemu zakona o kmetij-
skih zadrugah*
Kooperacija in sodelovanje
med kombinati in zadrugami
ter kmetijskimi proizvajalci
se je zreducirala na najna-
vadnejše kupoprodajne od-
nose. Vse dokler bo trajalo
takšno stanje, ne more biti
govora o vplivu kmetijskega
proizvajalca na odločanje v
oblikovanju in delitvi do-
hodka, torej v samouprav-
ljanju.
To sou gotovitve odbora
za agrarno politiko pri sve-
tu narodov zvezne skupšči-
ne. Kmetijske zadruge po-
udarjajo, da se vse bolj od-
daljujejo od kmetov in pre-
raščajo v velika gospodar-
stva, kar pa vse bolj zmanj-
šuje kooperativne odnose.
Splošen pojav je, da je za-
drug vse manj, ker takšne
kot so. kmetom ne ustrezajo.
Glede na vse to so poslanci
sklenili pospešiti sprejem
zakona o kmetijskih zadru-
gah. Temeljne postavke tega
dokumenta so določitev zna-
čaja zadruge ustrezno spe-
cifičnim pogojem posamez-
nih predelov. Organizacijske
oblike bi naj bile odvisne
predvsem od tega, ali je na
dotičnem območju že razvit
družbeni sektor kmetijstva,
ali ne. Hribovitim predelom
bolj ustreza drugačen tip za-
drug^kot ravninskim, zato bi
moral biti zakon v tem po-
gledu dovolj elastičen.
TEMELJI KOOPERACIJE
Kot poudarjajo, ne bi mo-
gli sprejeti načela, da naj bi
bil članski delež pogoj za
sodelovanje kmeta z zadru-
go. Temeljno v tem sodelo-
vanju bi naj bilo delo in pri-
spevek. Vsaka družina v ta-
ko organizirani zadrugi bi
naj predstavljala posebno
delovno enoto v malem in
da kot taka stopa v ekonom-
ske in druge odnose z za-
drugo. To bi naj bila pot, po
kateri bi naj kmetje, člani
zadruge, realizirali svoje sa-
moupravne pravice v odlo-
čanju o ustvarjanju in de-
litvi dohodka, kakor tudi o
drugih vprašanjih.
Ko je beseda o zadrugah,
je tudi pomembno vpraša-
nje, kot so ga obravnavali
poslanci, da vse bolj izginja-
jo stare oblike integracije
delovnih organizacij kme-
tijstva, prehrambne in to-
bačne industrije. Mesto na-
vadnih integracij je vse več
poslovnega sodelovanja in
povezov^anja ob sodelovanju
bank in drugih interesentov.
Posebno naglašajo povezo-
vanje s turističnimi organi-
zacijami ter deloma trgov-
skimi. Poslanci so se zavzeli
za to. da ne bi favorizirali
nobene od oblik integracij.
Prednost naj imajo oblike,
ki bodo zagotovile uspešnost
poslovanja.
Ranjenemu ali poškodo-
vanemu človeku smemo nu-
diti pomoč šele, če smo si
poprej umili roke z milom,
ščetko in v topli vodi. Ce te-,
ga ni pri roki, jih je treba|
umiti v žganju ali si jih na
mazati z jodovo tinkturo.
'Rane se ne smemo dotika^
ti niti je umivati ali izpirat
s kako tekočino. Predvsem
ne vlivamo vanjo kakšnili
tekočin ali razkužil. Umaza
no kožo ob rani očistimo
sterilno gobo iz gaze ali va
te, ki jo poprej namočimo v
čisti bencin ali v alkohol. Ra-
no smemo posuti s sterilnih
sulfonamidnim praškom, j«
pokrijemo s sterilno gazo in
nanjo položimo sterilno va
to ter povežemo s čistim 0-
vojem. Ce ni pri roki steril-
ne vate in gaze, jo smemo
prevezati s čistim robcem, ki
smo ga poprej prelikali z
vročim likalnikom. Ramo i«
bolje pustiti neobvezano. ka-
kor jo prevezati z umazano
tkanino.
Perje operemo lahko samo
tako, da ga dene^ v vreči-
co, ki jo trdno zavežemo. na-
to pa v škafu prelijemo '
toplo milnico, temeljito pre-
gnetemo, milnico večkrat
menjamo, potem pa vrečico
splaknemo z mlačno vodo, k'
jo menjavamo toliko časa.
dokler ne odteka popolnoma
čista. Vrečico nato za vs«
štiri vogale napnemo. da s«
dobro posuši. Preden damo
perje nazaj v inlet, le-teg3
operemo, speremo in suhega
znotraj namažemo z voskoiTi
ali narafinom ali bolj gostirt'
milom.
TEDNIK — Četrtek, 29. oktobra 1970
STRAN 13
Vzgojna vprašanja
Vedenjske motnje otrok
Vzroke, da začne otrok pri-
Jiajati v konflikte z okoljem, je
treba iskati predvsem v neza-
dostni in zanemarjeni vzgoji.
Pn tem ne mislimo samo na
aktivno vzgojo, to je tako, ki
jo roditelji dajo otrokom, am-
pak tiidi na pasivno in na vse
ostale vplive okolice na otro-
ka.
Vsekakor nosi največ odgo-
vornosti pri tem družinska at-
moslera, ne smemo pa pozabi-
ti druge vplive: socialno po-
reklo samo, pretirano zasipa-
nje otroka z razkošjem, ko ne
pozna meja svojih želja, na
drugi strani pa pomanjkanje
in slabi zgledi v socialno šib-
ki družini; nadalje dvorezna
vzgoja med starimi starši in
roditelji, ali pa med roditelje-
ma samima, nezakonski otro-
ci, hiperprotektivna vzgoja
edinca, pomanjkanje osnovne
nege, neustrezni vzgojni pro-
blemi i. p.
Vsi mentalni higieniki se
itrinjajo, da zasuče otrokovo
pot ne samo grobo zanemarja-
nje s strani staršev, ampak
večletno pamanjkanje materine
topline, predvsem v prvih treh
letih razvoja, posebno, ko so
npr. otroci zaradi zaposlenosti
mater ločeni od le-teh, pa če-
prav ne pogrešajo materialnih
bonitet. Iz tega razloga najde-
mo i^ede7ijske motnje pri otro-
cih, ki izhajajo iz razdrtih za-
konov, ali pa zakonov, kateri
se še saino formalno držijo
skupaj: tudi tu ne dobi otrok
občutek varnosti.
V večini slu:ajev najdemo te
izkristalizirane oblike: laganje,
neubogljivosti, kraje, prevare,
bezanje od doma in od pouka,
krutost do drugih otrok in ži-
vali, nagnjenost k potepanju in
prerani seksualni aktivnosti.
Pri zadnjem ni vodeči motiv
zadovoljitev seksualnega nago-
na, ampak želja za kičenjem,
ielja da ne zaostajajo za svoji-
mi sovrstniki ali sovrstnicami
in negotovost lastnega položaja
" družbi.
O laži lahko govorimo pri
otrocih šele takrat, ko vidimo,
nekdo zavestno ne govori
mesnice in to z določenim moti-
vom, najčešče zaradi želje po
dobičku. Velikokrat predstav-
na oviro, da otrok ne osvoji
Smisla za resnico, samo laž
^^gojitelja, pa če je še tako
fiajhna. Največkrat je laž za-
•■fldi strahu pred kaznijo. Vsak-
^finje laži izhajajo iz poniže-
"olnih situacij, da se pritegne
Pozornost in izstopa oseba sa-
"^fl, ali pa da se zmanjša vre-
dnost drugih. V skrajni Uniji
|e za lažjo krije želja, da se
^ka oseba afirmira in zadosti
'"ojim potrebam kljub oviram.
■^tcok si cesto J27nisli zgodbe o
^^tni osebnosti, vsebina tega
'o so skrite želje, ki ijh izna-
že kof dejstvo v realnost,
'^^ako laz je treba resno jema-
* in ji iskati vzrok.
"^vdi o kraji lahko govorimo
^^le takrat, ko otrok loči svoje
^^tništvo od tujega in seveda
%,za »voj prestopek. Včasih
se krije za krajo želja otroka,
da razpolaga z nečim, kar ima-
jo drugi, ali da si kupi kakšen
užitek oziroma pridobiti tako
na ugledu.
Pri skupinskih vlomih najde-
mo cesto voditelja, ki s podvigi
želi samo navdušiti ostale in se
afirmirati Krajaje cesto maši-
lo za zmanjšano skrb staršev,
npr. po rojstvu mlajšega brata
ali pa kompenzacija nekega
prikrajšanega užitka.
Bezanje od doma in od po-
uka ni redko pri šolskih otro-
cih. Cesto najdemo za vzroke
strah pred strogo vzgojo in ob-
čutek neugodja pred dolžnost-
mi. Večkrat je beg demonstra-
cija razočaranja po neki kazni
ali — po njihovem — privid.
Beg motivira notranji nemir,
želja za samostojnostjo in že-
lja za odcepitvijo od doma.
V   kljubovalnosti    najdemo
večkrat prikrito agresijo, raz-
na stanja razburjenosti, ki jih
naredijo vzgojne napake. Pose-
bno pubertetniki so večkrat v
kljubovalnem odnosu, kar lah-
ko privede v prave afektivne
krize, bezanje od doma in v
poskus samomora.
Sporno je vprašanje, kakšno
vlogfo ijna pri vsem tem kino,
slabo čtivo in alkohol. Kaj če
mladina v svoji negotovosti
hlasta po tovrstnih zabavah, ne
pa da jih le-ta kvari?
Kdaj v praksi vidi zdravnik
ali svetovalec otroka z našteti-
mi simptomi, ni samo odvisno
od izrazitosti motnje, ampak od
višine in prosvetljenosti oko-
lja — staršev, kdaj to opaža-
jo. Nasploh so v večini prime-
rov tovrstne motnje vedenja
otrok znamenje za psihogien-
sko nezdravo družinsko okolje.
Vaše zdravje
BOLEČINE V KRIŽU
Marsikomu so postale bole-
čiine v hrbtu stalni sptemlje-
A^alci, pač zlo. ki se mu ni
moč izogniti. Ce boste vpra-
šali za mnenje zdra\mika,
vam bo povedal, da spadajo
bolečine v hrbtu v dve veliki-
skupini: ginekološko in cr-
topedsko. Vzroki zanje so lah-
ko različni in v večini prime-
rov bolečine lahko odpravi-
mo.
Pri otrocih si bolečine v
hrbtu   lahko razlagamo  kot
posledico rasti ali prevelike-
ga naprezanja. Zelo pogosto
pa jih lahko povzročijo ti;di
povešena ali ploska stopala.
V tem primeru nam bo lahko
pomagal le zdravnik, ki bo
predpisal primerne vložke ali
ustrezne telovadne vaje pod
strokovnim vodstvom.
Isto velja seveda za odra-
sle. Hude bolečine v križu, ki
se pojavljajo posebno zvečer,
lahko nastanejo zaradi bole-
zenskih sprememb na hrbte-
nici, na medenici, ali zaradi
obolenja hrbtnega mišičevja
im mišice sedalke. Prav tako
so bolečine v hrbtu lahko po-
sledica kroničnih vnetij skle-
pov hrbtenice, kolkov ali ce-
lo kolena. Bolečine v hrbtu
se pojavljajo še pri obolenju
ledvic, mehurja in proistate,
pogostokrat pa tudi pri kaki
infekcij.ski bolezni (gripa).
Najpogosteje bolečine v
križu občutimo kot navadno
bolečino, ki jo vsi poznamo
pod imenom ->hekse'nšus«. Ta
je največkrat posledica pre-
velikega napora, zlasti če je
bilo gibanje enostransko, ali
pa se pojavi pri ljudeh, ki so
po daljšem obveznem počitku
po kaki operaciji začeli 7X3-
pet gibati. Miir in enakomer-
na toplota skoraj vedno hitro
pomorita.
Bolečine v križu mnogi oz-
načujejo kot tipično ženske
bolečine, in to docela upravi-
čeno. Kostno ogrodje žena je
v nasprotju z moškim mnogo
mehkejše. Predvsem velja to
za medenico in hrbtenico, ker
morajo generativni organi že-
na imeti določeno razteglji-
vost, ki je potrebna pri poro-
du. Maternica je povezana s
križno kostjo s tako imeno-
vanimi materničnimi vezmi,
tako da obolenja trebušnih
organov v spodnjem delu
trebuha povzročajo bolečine
v območju hrbtenice.
Vse žene nimajo enako vi-
sokih bokov ali enakega mi-
šičev^ja in tako je usločen
križ, naprej štrleč trebuh ali
sicer slaba drža lahko vzrok
za bolečine v hrbtu.
Glede na telesno zgradbo
žene torej niso dorasle tež-
kim naporom.  Zato naj  ne
precenjujejo lastoe fiznčne
zmogljivosti. Posledice pre-
k(miernega obremenjevanja
telesa se \'edno ne pokažejo
takoj, ampak navadno šele v
letih kldmakterija, ko je ^
prepozno, da bi izčrpani in
bolni ženi nudili u.spešno
zdravniško pomoč.
Preventiven nasvet, ki bi
si ga morala vsaka žena do^
bro zapomniti je, da zaradi
nečimrnosti ne gre svojega
zdravja izpostavljati, ampak
skrbeti, da bo vedno dovolj
toplo oblečena. Važna je tu-
di drža, ki mara biti vzravna-
na, s trebuhom potegnjenim
navznoter, kar lahko doseže-
mo z redno telovadbo trebu-
šnih mišic. Večkrat je ti-eba
menjavati višino pet. Ni zdra-
vo hoditi vedno v čevljih brez
pet niti na 10 cm visokih ši-
vankah.
Zdravljene se ravna seveda
vedno po vzroku bolečin.
Včasih pomaga že ustrezna
lega telesa, ali ortopedski
vložki, telovadne vaje ali hor-
monsike injekcije, medtem ko
je pri morebitni poškodbi
simfize potrebna pomoč ki-
rurga ali ginekologa.
Tednik,
vaš list
STR/N 14
TEOMIJC — ČETRTEK, 29. oikrtofera
Zgodilo
se je opoldne
Mlad, še čisto mlad je Raj-
ko zadel puško na rame in
šel v gozdove branit svojo
domovino. Se sreča, da je bil
krepke rasti, čeprav je do-
živdjal šele svojo šestnajsto
pomlad. Prožne mišice, bi-
stra misel in pritajen nagon
drznosti so mu pamagali, da
se je proslavil kot eden ze-
lo hrabrih in neustrašnih
partizanskih kurirjev.
Njegova mama je zavero-
vana v svoje delo. Rajko pa
nosi puško in bombe ter po-
što, bori se za svobodo. Ali
srce je nekam nemirno. Za-
kaj ta čeden dobčutek? Mati
se boji za sina. Preveč je
hraber ta njen sin Rajko.
Tisti dan, bilo je jeseni
1944. leta, je jesensko sonce
sijalo po pobočju gore. Bilo
bi lepo leči v mah ali med
praprot in vresje ter se za-
sanjati v minule čase in vab-
ljivo prihodnost, a moral je
skupaj s svojim soborcem In
kurirjem Vinkom naprej v
odred, kjer iu je pričakoval
komandir Tim. Toda k nje-
mu nista prišla nikoli. Resni-
ca je, trpka resnica. Zdaj
Nemci besnijo, razjarjeni so.
Čutijo, da se jim tla majejo
pod nogami, da jim voda za-
liva grlo, vendar ne odneha-
jo. Zeljni so še slovenske kr-
vi, krvi naših borcev in do-
moljubov. Se zasledujejo
partizane po gozdovih.
Mlada partizanska kurirja
sta zagledala pod seboj na
Krpuhovi rebri, kolono nem-
ških vojakov, ki se je pomi-
kala proti osrčju gore. Spom-
nila sta se, da ne smeta do-
voliti, da bi Nemci prišli v
gozdove, kjer so domovali
partizani ter njuni soborci.
Brez oklevanja sta s puško
in brzostrelko vžgala v nem-
ško svoj a t. Tudi Nemoi so
odgovorili s streljanjem.
Fanta sta bila v hipu na tleh.
Toda bilo je že prepozno.
V trebuhih sta začutila ostre;
bolečine,   postajalo jima je!
slabo. Mimo njiju so začeli'
drseti prividi. Še sta živela,'
ko so se nad njima sklonile
sive in mrke postave. Vinko
je kmalu umrl, Rajko pa je
še živel, ko so ga naložili na
nosila. S slabotnim glasom je
klical svojo mater Angelo, ki
pa njegovih klicev ni mogla
slišati. Bila je predaleč. Ko
se je kolona Nemcev vrača-
la proti svojim utrjenim po-
stojankam, jo je srečala Raj-
kova sestra Slavica. Ni niti
slutila, da leži na nosilih pod
pokrivalom njen,   hudo ra-
njeni brat.
Mrtvega Vinka in še ži-
vega Rajka so Nemci zanesli
na bližnje pokopališče, kjer
so ju po pripovedih očivid-
cev slekli. Proti večeru so
dali Rajku odrešilni strel.
Cez noč so ju pustili ležati
gola na pokopališču. Toda
čez noč je zapadlo za tri pr-
ste snega in sneg je pokril
njuni mladi in goli telesi.
Kot bi ju še narava hotela
zaščititi, pred pogledi so-
vražnikov.
Pokopali so ju naslednji
dan v kotu pokopališča .
Tako sta ta dva mlada
partizanska kurirja, stara
komaj po šestnajst let, pre-
lila svojo kri za boljše živ-
ljenje nas vseh in naših
znancev in zato bosta živela
v naših srcih večno, kajti
človek se vzdigne v življe-
nje, ko omahne v smrt zara-
di svobode svojega naroda.
Slava njunemu spominu!
F. Hovnik
Strokovnjaki o akciji proti kajenju
Človek in cigareta
Kljub množici zdravstvenih
razprav in drugih publika-
cij skoraj povsod po svetu
narašča potrošnja cigaret.
Kadilcem iz navade name-
njena svarila se niso obne-
sla. Na mladino in na pri-
ložnostne kadilce usmerjene
akcije so učinkovitejše, ven-
dar te povsem razumljivo le
malo vplivajo na celotno po-
trošnje cigaret. Razlog za op-
timizem vidijo nekateri v
dejstvu, da ie na ameriških
srednjih in visokih šolah iz
leta v leto manj kadilcev
med novimi dijaki in študen-
ti.
Mladi ljudje spočetka ka-
dijo iz radovednosti, iz po-
trebe po posnemanju vzorni-
kov, zaradi vtisa pri starost-
nih vrstnikih, iz dolgega ča-
sa in iz zadrege. Kadilec iz
navade seže po cigareti, da
bi zadostil želji po dimu in
nikotinu, dostikrat pa si z
njo pomaga iz neprijetnega
položaja. Čeprav se zaveda
škodljivosti in kaže dobro
voljo, se sam večinoma ne
more upirati sli po cigareti.
Kadilcev zaradi užitka je več
med ljubitelji cigar in pip
kakor pa med kadilci ciga-
ret.
Kadar gre zgolj za to. da
ne bi kdo posnemal tistega,
kar počno drugi, lahko kdaj
zadošča svarilo na znanstve-
ni podlagi, za zmago nad
navado ali nad strastjo pa
je treba več. pravijo izve-
denci svetovne   zdravstvene
organizacije (WHO). V takih
primerih ne zaleže opominja-
nje na zdravstvene posledi-
ce in na prezgodnjo smrt,
vsaj ne pri strastnih kadil-
cih. Osebno soočenje z dej-
stvi lahko človeku pripomo-
re, da opusti cigareto. Pri-
mer za to so angleški pljuč-
ni kirurgi. Spričo vsakdanje-
ga nazornega stika z rakom
na pljučih kot posledico ka-
jenja, je opustilo kajenje 90
odstotkov tistih angleških
pljučnih kirurgov, ki so po-
prej kadili cigarete. Objave
v tisku in celo filmi nikoli
ne morejo doseči vsaj po-
dobnega učinka kakor vsak-
danji stik z rakastimi bolni-
ki.
Kaj torej storiti? Najbolje
je, da sploh ne začneš ka-
diti, je eno izmed . propa-
gandnih gesel. Ce po naši
zaslugi pusti Cigarete vsaj
eden izmed sto kadilcev iz
navade, pravijo izvedenci, je
to večji uspeh kakor opera-
cija na srcu. Preprečevalna
akcija je odvisna od poklic-
nih vzgojiteljev v šolah. No-
beno svarilo ne zaleže, če u-
čitelj stoji pred šolo s ci-
gareto med prsti. Ce sred-
nje šole določajo posebne
prostore, v katerih smejo di-
jaki kaditi, si ne more nihče
obetati trajnega učinka pro-
pagandnih akcij proti ciga-
reti, nadaljujejo izvedenci
WHO.
Ormož : Mladinec
(Murski Črnci) 38 : 19
V nedeljo. 25. oktobra, je
pred okrog 140 gledalci ro-
kometno moštvo »Jože Ke-
renčič« iz Ormoža na doma-
čem terenu odigralo prija-
teljsko rokometno tekmo z
RK Mladinec iz Murskih
Črncev in ga visoko prema-
galo z rezultatom 38:19 (pol-
čas 19:9).
Tako smo v nedeljo bili
priča rokometni tekmi, ki je
na trenutke bila zelo ostra,
tu in tam pa so se gledalci
tudi močno dolgočasili in to
upravičeno. Nimam namena
gostov kritizirati, niti jih
poniževati, kakor nimam na-
mena domačega moštva po-
viševati, vendar pa lahko re-
čem eno. da domačini niso
imeli ne vem kako velikih
težav pri igri. Vsa pohvala
pa gre gostom, ki kljub te-
mu, da so ob koncu že vede-
li, da izgubljenega ne bo mo-
goče več popraviti, niso, kot
se je večkrat zgodilo ob ta-
kih primerih, začeli z gro-
bim načinom igre, tako da
tudi sodnik Urban SKOK n!
imel veliko dela. No, rezul-
tat nam je dovolj zgovoren
dokaz, da rokometna ekipa
»Jože Kerenčič« iz Ormoža
noče več nobenega poraza in
tudi. da se le z vso resnost-
jo prijela zastavljenega dela
F. Kele!aaijQa__
ZINKA
KJE Si MATI?
Kje si, mati moja mila,
kje je ljubek tvoj nasmeh,
kje je tvoja vsa milina,
ki sem jo čutil v mladili diiek?
Jaz te iščem, mati moja,
iz greba te nazaj želim,
jočem, kličem brez pokoja
a odziva ne dobim.
Kje je griček razcveteni,
kje gomila ti leži?
Tam pod ploščo kameuito
srce večno spanje spi.
S cvetjem bom krasil gomilo
in prižigal bom luči,
svoje ti gorje bom tožil,
solzne brisal si oči.
Vendar, kaj ti bo to cvetje
ki .a te več ne diši,
in svetloba nad grobovi
ti ne odpre več oči.
Pa še naj tako ti to""m,
gluha si za tožbe vse,
ko me smrt v grob položi
pokoj našlo bo srce.
Dovčna uprava skupščine
občine Ptuj
razpisuje prodajo
naslednjih predmetov:
1. tovorni avto PRAGA MB 285-49;
2. voz z gumijastimi kolesi;
5. plato voz z gumijastimi kolesi:
4. ročna ura Mx\RVlN;
5. magnetofon SONET — B — 3;
6. radioaparat RR — 155;
7. blago za moško obleko.
Javna prodaja bo v četrtek, 5. novembra 1970,
ob 8. viri v Ptuju na dvorišču občinske zt-^rad-
be, Srbski trg 1, Titeresenti morajo pred pri-
četkojn dražbe položiti 10 odstotkov varščine
od izklicne cene. Po končani prodaji mora ku-
pec plačati kupnino v celoti.
Skupščina občine Ptuj, davčna uprava
Avto - moto
društvo Ptuj
prireja
šoferske tečaje za kal. A in B.
Prijave in informacije v društvenih pro-
storih Ptuj, Cvetkov trg 2 (pri kinu)
tel. 77-033
AMD PTUJ
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
STRAN 15
Ob 80-letnici kmečkega ^spadar)a in
Maistrovega borca France Škrgeta
Življenje-en sam
delovni dan
Nekdanji trg Središče ob
Dravi z razvitim obrtni-
štvom se je po dmgi vojni
spremenil v pravo kmečko
vas. Krajevno jedro, zlasti
na »Piacu«, je sicer še ostalo
staro, na periferiji pa je bilo
sezidanih veliko novih hiš.
Kake pomembne industrije
ni v kraju, poljedelstvo ži-
votari, sadjarstvo je pred
koncem, naprednejša pa je
živinoreja. Mlajši so zaposle-
ni v večjih sosednih krajih
ter se dnevno ali tedensko
vozijo domov, da kaj pomo-
rejo pri domačem delu.
Znano je. da je v tem kra-
ju in njegovi okolici najti
precej starejših ljudi, ki z os-
mim ali devetim križem še
vedno kaj delaj o: krmijo ži-
vino, kosijo »fojter« za živi-
no, sušijo seno in otavo in
ob nedeljah pasejo krave.
Med take čvrste korenine in
zdrave delovme ljudi, ki zna-
jo živeti brez dopustov in
odlikovanj, sodi tudi 80-letni
Franc Škrget, znan po svo-
jem skrbnem delu v vsej so-
seski. Ko je še bila v kraju
občina, je bil tudi občinski
odbornik in dolgoletni urad-
ni cenilec, sodeloval pa je
tudi pri napredku domačega
kraja in gradnji bivšega so-
kolskega doma. Po velikosti
je srednji kmet, dobro pa se
razume tudi z vinagradni-
štvom in sadjarstvom in je
v mlajših letih rad prebiral
strokovne liste in knjige. U-
deleževal se je tečajev in
predavanj o kmetijstvu, za-
družništvu in drugena, kar
je kmetovalcu potrebno.
Med sušenjem letošnje o-
tave mi je to in ono povedal
o svojem življenju, ne da bi
slutil, da se bom sponinil nje-
govega jubileja in prihranil
podatke za ta članek.
Rodil se je 31. oktobra
1890 v Gomili, kamor sega-
jo vinogradi do praga, ho-
dil v staro šolo na Kog, po-
zneje pa dovršil meščansko
šolo v Ljutomeru. »Ne glede
na vreme sem hodil dnevno
4 ure peš v Lotmerk in na-
zaj« je dejal. »Na Kogu me
je učil narodno zavedni nad-
učitelj Ernest Slana, ki smo
ga s starši vred zelo spošto-
vali in se pri njem veliko na-
učili. Od 15. leta dalje sem
se učil ključavničarstva in
kot pomočnik sem delal v
Ljutomeru Ln Gradcu, potem
Pa sem šel 1. 1911 služit dolgi
triletni vojaški rok v bivši
Avstriji.«
Nadaljeval je in kupčkal
otavo: »Komaj sem po voja-
ščini prišel domov, je iz-
bruhnila prva svetovna voj-
•la in spet sem moral obleči
Unifomio in vzeti orožje v
roko. Do*tler sem ga poprav-
ljal v puškarski delavnici, je
še šlo. Potem pa je bilo ved-
no huje: potikal sem se po
raznih garnizijah ter bil dva-
krat ranjen na gališki in ti-
rolski fronti. Ne daleč od nas
sredi gora je bil na fronti tu-
di pokO'jni dr. Ljudevit Piv-
ko, ki pa mu z znano zaroto
proti Avstriji ni uspelo
skrajšati vojne in zrušiti Av-
strije. Tako sem dobrih se-
dem let nosil vojaško suknjo
in k sreči ostal živ.« Bridko
se spominja tistih častnikov,
ki so Slovence zaničevali, če-
prav so morali za njih krva-
veti na frontah. Po prvi sve-
tovni vojni se je z zavedni-
mi Središčani takoj odzval
klicu generala Maistra in od-
šel med koroške borce. Kot
podčastnik je zvesto oprav-
ljal svoje dolžnosti v raznih
krajih ter bil.pohvaljen z vo-
jaki vred. Pred leti so mu
priznali status koroškega
borca, česar se je resnično
razveselil. Pogreša pa orga-
nizatorje, ki bi za te ljudi
vsako leto organizirali skup-
ni izlet po Sloveniji, ker
mnogi sami se več daileč od-
praviti ne morejo. Radi bi
videli staro in novo Gorico,
Doberdob in druge kraje,
kjer so krvaveli slovenski
fantje in možje. Tako je med
vojaki prebil celih 8 let in
si 1. 1922 ustanovil z Eliza-
beto Curinovo družinico v
Sreddšču. Deset let pozneje
pa je na Ciril-Metodov dan
zaradi otrošike   neprevidno-
sti zgorelo več hiš, med te-
mi tudi Skrgetova. Čeprav ni
imela družina nobenih pri-
hrankov, temveč le gole ro-
ke in dobre sosede, so si s
pridnostjo zgradili novo ter
se vanio preselili tik pred zi-
mo — istega leta. O vsem
tem F. Skrget .pripoveduje s
solznimi očmi, zaveda se svo-
jih žuljev, ki še danes niso
odpravljeni z njegovih dla-
ni. »Na svoje delo sem pono-
sen,« pravi, »težko se bom
ločil od njega. Živel sem z
vsemi letnimi časi ter jim
stregel z delom nad 55 let kot
kmet. Moji letni dopusti so
trajali največ do 15 dni, to so
bile — nedelje. Med polji in
živino sem še danes vesel in
srečen, četudi ni bil naš po-
klic dostikrat dovolj spošto-
van. Upam, da bodo mlajši
od mene imeli več sreče in
plačila v starosti za svoje
pošteno opravljeno delo.
Malokdo je tako zvesto iz-
polnjeval Gregorčičevo na-
ročilo: »Življenje naj bode
tudi delaven dan — od jutra
do mraka rosan in potan.«
Naše čestitke k pojutrišnji
80-letnici!
Albert Žerjav '
Franc   Skrget
Rezervirano
za Luizeka
DOBER DEN DROGI PRLEKI
NO FSA REZERVIR.ANA ŽLOII-
TA Z MOJEGA REZERVIRANE-
GA KOTA!
No, zdaj pa vidite kak prat
sen meja jas Lujs Prleški ke sen
si že to v prešjen tjedni duge
uinterhoze obleka, saj bi vena
drgačik tisto iitro, gdo nas je to
v prejšjen tjedni snežna odeja
pozdrovla — zmrzna z vsen svo-
jin premožejo« vred. Tak še ma-
lo zasponi no omotičen sen po-
gledna skos okno. no me je sko-
ro kop po keblači vtrgala. Naj-
pret sen misla, ke me mesec no-
si, te pa sen se nafsezodjo le
prepriča, ke j€ sred oktobra za-
padna provi beli sneg, ki nan je
poleg vsega driigega lepo skrija
jobolka, ki gnijejo v piingrati no
poleg vsega heca potrja še pre-
cik sodnega drevja. Moja deca
so čisto znoreli, kdo so sneg za-
gledmoli. Naenkrat so privlekli
doj z dil smuči no saini no za-
čeli voziti slalom po snegi še
boj pa po jabolkah, ki ležijo pod
drevjon.
Da pa vas nemo drgoč gjava z
jobolkovo krizo, si rajši preštejte
pismo ki nam ga je o toten pro-
blemi posla no .svojoroeno narpisa
Tunek iz Spitaliča pri Poljeamah:
Drogi Lujs!
2e tak eno dobro leto dni red-
no štejem vaše cajtnge no seve-
da še posebno tvoj režervlrand
kot. Pišeš nan o križih no te-
žovah, o veselji no o žalosti, ki
te spremla v privatnem živleji
no pri tvojen kmečken virstvi.
Pa nič ne preštimaš, ke ti toto
jomraje nič ne pomoga. Pomisli!
Loni si dožLveja v svojen sadov-
joki potres no so te jobolka sko-
ro doj zasipala no zadiišle. Kaj
pa letos? Ista pesem, če še ne
hujša. Vidimo te, kak sd jezen
no ves zeleni. Gdo smo pred leti
na vejko sodno drevje sadili no
obnovlali naše piingr^te, smo se
zanošali, ke so naša jobolka naj-
bojša na sveti, zdaj pa vidiš, ke
jih niše niti več zapstuj neče me-
ti. Ti, ki si že boj v letah, se še
najbrž spomijaš kak smo bli ve-
seli, kdo se je reklo, da bodo pri
sveten Lenarti v Slov. goaicah
spuvali vejko fabriko za prede-
lovo sodja, ki bi ga spremenil v
rožne sokoive, marmelodo no v
nekšni »Kekmec«, ki je bij a ba-
je že v naprej odoni nekšnemi
ktipci v Ameriko. Dobro še se
toga spomijan. V lenarški piirgi
so že meli nekšne vejke cisterne
no kotle za toto farbriko. Te pa
je naenkrat fse zospalo no palo
v vodo. Načrti so bili strašno
vejki, tak vejki, ke bi lahko v
toti tovan^i fsa slovenskogoriška
no še drliga jobolka predelali,
glih tak ba pa dugi nos, ki nam
je edino osta od tote plandrane
novogradnje. Veš Lujs, če bi te
v Lenarti zbutali tisto fabriko,
najbrž gnes ne bi jomrali kak
nan jobolka gnijejo po jorkih,
no kak se krave no svije žjima
norca delajo. Ja, Lujs ti dobro
veš, ke to neje edini problem,
ki nas Srajfle. Se tužnt drugih
je, ki nain grenijo živleje, pa jih
na žalost nemremo rešiti. iVIladi-
na nan je pobegnola krez mejo,
ta stori pa tak veš kak smo. sa-
mi sebi v nopoto no v nadlogo.
Tvoj kot je boj heenega name-
na, pa mi veš skoro skleze v oel
pridejo, kdo ti to pišem. Dosti
de tokih, ki do se vsemi tumi
smejoli rečen pa van, ke to neje
za smeh.
No, pa naj bo zados-ti za gnes.
Tebe no tvojo žlohto z rezervi-
ranega  kota' lepo pozdrovljan
Tunek iz Spitaliča pri Poljčanah
Dober den Tunek!
Dugo je že od tistega cajta, ke
si mi napisa zodjo pismo. 2e sen
misla, ke si pczoba na mene. Se-
veda sen se zato tvojega pisma
boj razvesela. Kesen je tak, kak
si napisa v zvezi z jobolkami. Pa
kaj si čema, lehko se samo to-
ložima, ke de lekič negda. kdo
noji že več nede med živimi,
bojše s toto zadevo. Praf moš, ko
pišeš kak smo se rajveselili, kdo
smo zvedeli, ke do začeti pri Le-
narti tisto fabriko puvata. Pri
nas je veš pač tak ke so za fse
druga penezi, samo za kmetij-
stvo jih je boj malo. Zodje caj-
te se neke čuje, ke de tudi kme-
tijstvo zlezlo pomalen na zeleno
vejo. To se je do zaj še zgodlo
fsoko pomlod, kdo se narova o-
dene v zelene veje, najbolj huj-
dič pa je v jesen, kdo več zele-
nih vej nemarno no nan listje
doj odpodne.
Tunek. nič mi nisi napisa, kaik
je kaj s tvojo po^kojnino. Enkrat
si se mi že neke potoža o te«?
No, naj bo zadosti. Tebe no
fse brolee rezerviranega kota le-
po pozdrovlan.      Prleški Lujzek
Šah
PTUJ — LENDAVA 5,5:2,5
V nedeljo je bilo v Ptuju
srečanje domačinov z Len-
davo, ki so jo visoko pre-
magali ter si s tem izbolj-
šali izglede za osvojitev 1.
mesta v tem tekmovanju.
Rezultati so naslednji: Pod-
krajšek — Brezovič 1:0, Bo-
hak — Todorovič 1:0, Fijan
— Žlavec remi, Seruga —
Ivanec remi, Rudolf — Ha j oš
1:0, Cič — Sinko 0:1, Sedla-
šek — Berke remi, Zafoštnik
— Flegaj 1:0.
V zadnjem srečanju igra-
jo Ptujčani   z Ljutomerom.
Tednik, vaš list
STRAN 16
TEDNIK — ČETRTEK, 29. oktobra 1970
RADIJSKI PROGRAK;
NEDELJA. 1. novembra
6.00 Dobro jutro — vmes
ob 6.05 Poročila 6.30 Vre-
menska napoved — Informa-
tivna oddaja 6.50 Danes za
vas 7.00 Poročila 7.20 Vre-
menska napoved — Infor-
mativna oddaja 7.50 Infor-
mativna oddaja 8.00 Poročila
8.05 Radijska igra za otroke
8.35 Orkestralna glasba 9.00
Poročila 9.05 »Padlim« 10.00
Poročila 10.05 Se pomnite
tovariši... 10.25 Pesmi bor-
be in dela 11.00 Poročila
11.15 Orkestralna glasba j
12.00 Poročila 12.10 Za vsa-.;
kogar nekaj 13.00 Poročila
13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 »Partizanski spo-
meniki v Sloveniji« 13.50
Deset minut z godali 14.00
Poročila 14.05 Iz opernega
sveta .15.00 Poročila 15.05 Ko-
memoracije za dan mrtvih
15.30 Slovenske narodne in
umetne pesmi 16.00 EP 16.10
Od melodije do melodije 17.00
Poročila 17.05 »Pesem jese-
na ... « 17.30 Radijska igra
18.20 Iz zakladnice Schuber--
ta in Schumanna 10.00 Lah-
ko noč. otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razgled-
nice 19.30 Radijski dnevnik
20.00 .>Se so med nami« 21.00
Orkester RTV Ljubljana
22.00 Poročila 22.20 Solisti z
godali 23.00 Poročila 23.05
Literarni nokturno 23.15 Me-
lodije za lahko noč 24.00 Po-
ročila.
VSAK DAN
RAZEN V NEDELJO:
4.30 Dobro jutro — vmes
ob 5.00 Poročila J.30 Vremen-
ska napoved — Danes za vas
5.45 Informativna oddaja
6.00 Jutranja kronika 6.30
Vremenska napoved — In-
formativna oddaja 6.50 Re-
kreacija 7.00 Poročila 7.15
Informativna oddaja 7.25
Vremenska napoved — Ra-
dijski in TV spored 7.45 In-
formativna oddaja ,8.00 Po-
ročila.
PONEDELJEK. 2. novembra
14.00 Poročila 14.10 Iz del
Franza von Suppeja 14.30 EP
14.35 Poslušalci čestitajo
14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana 15.00 Dogodki in odme-
vi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Poje Delavski oktet
16.00 Propagandni vrtiljak
16.40 Iz operetnega sveta
17.00 Poročila 17.10 Glasbeno
popoldne 18.00 Poročila 18.15
»Signali« 18.35 »Interna 469st
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel
Štirje kovači 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Ste-
reofonski operni koncert
21.00 »Kdor prodre v bistvo
moje umetnosti, bo rešen
bede... 22.00 Poročila 22.15
Jazz 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Za-
plešite z nami! 24.00 Poroči-
la.
TOREK, 3. novembra
14.00 Poročila 14.10 »Moj
svet je glasba« 14.30   Orke-
ster švicarskega radia 14.40
»Na poti s kitaro« 14.55 Zdru-
ženje kreditnih bank Slove-
nije 15.00 Dogodki in odme-
vi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Odskočna deska 16.00
Propagandni vrtiljak 16.40
»Rad imam glasbo» 17.00 Po-
ročila 17.10 Simfonični kon-
cert 18.00 Poročila 18.15 V
torek nasvidenje 18.45 Svet
tehnike 19.00 Lahko noč, o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15
.\n3ambel Vilija Petriča 19.25
EP 19..30 Radijski dnevnik
20.00 Prodajalna melodij
20.30 Radijska igra 21.31 Lah-
ka glasba 22.00 Poročila 22.15
Iz Mozartovih albumov 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Popevke 24.00 Po-
ročila.
SREDA, 4. novembra
14.00 Poročila 14.10 Melo-
dije za razvedrilo 14.30 EP
14.35 Poslušalci čestitajo 14.55
Kreditna banka Ljubljana
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni interrnezzo 15.40
V narodnem tonu 16.00 Pro-
pagandni vrtiljak 16.40 Na
obisku v studiu 14 17.00 Po-
ročila 17.10 Jezikovni pogovo-
ri 17.25 Naša glasbena gale-
rija 18.00 Poročila 18.15 Pi-
anist Artur Rubinstein 18.40
Naš razgovor 19.00 Lahko
noč. otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski >.:nevnik 20.00
Glasbeni protokol 22.00 Po-
ročila 22.15 Jazz 23.00 Poro-
čila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Popevke 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 5. novembra
14.00 Poročila 14.10 »Pe-
sem iz mladih grl« 14.30 Z
ansamblom Mojmira Šepeta
14.45 »Mehurčki« 14.55 Zdru-
ženje kreditnih bank Slove-
nije 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Mali koncert moravskih
učiteljev 16.00 Propagandni
vrtiljak 16.40 Zabavna glas-
ba 17.00 Poročila 17.10 Oper-
ni koncert 18.00 Poročila
18.15 Od popevke do popev-
ke 18.45. Kulturni globus
19.00 Lahko noč. otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel
Jožeta Kampiča 19.25 EP 19.30
Radij.ski dnevnik 20.00 Do-
mače pesmi 21.00 Literarni
večer 21.40 Glasbeni noktur-
no 22.00 Poročila 22.15 Iz o-
pusov Albana Berga in Paula
Hindemitha 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15
Jazz 23.40 Godala v noči 24.00
Poročila.
PETEK, 6. novembra
14.00 Poročila 14.10 Igramo
po željah 14.30 EP 14.35 Po-
slušalci čestitajo 14.55 Kre-
ditna banka Ljubljana 15.00
Dogodki in odmevi 15.30 Na-
potki za turiste 15.35 Glasbe-
ni intermezzo 15.40 Odmevi
s severa 16.00 Propagandni
vrtiljak 16.40 »Rad imam
glasbo« 17.00 Poročila 17.10
Človek in zdravje 17.20 Kon-
cert po željah 18.00 Poroči-
la 18.15 Pianist Backhaus
igra Beethovna 18.50 Ogleda-
lo našega časa 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Ansambel Beneški fant-
je 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 20 let Sloven-
skega okteta 20.30 »Top pops
13« 21.15 Oddaja o pomor-
ščakih 22.00 Poročila 22.15
Iz logov domačih 23.00 Poro,
čila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 24.00 Poročila.
SOBOTA, 7. novembra
14.00 Poročila 14.10 Glasbe,
na pravljica 14.30 Za prijet-
no razpoloženje 14.55 Zdru-
ženje kreditnih bank Slove-
nije 15.00 Dogodki in odme-
vi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Sopranlstka Montser-
rat Caballe 16.00 Propagandni
vrtiljak 16.40 Ob isti uri 17.00
Poročila 17.10 Gremo v kino
17.50 Pevka Lidija Kodri<5
18.00 Poročila 18.15 Popold-
ne ob Schubertu ... 18.45 S
knjižnega trga 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Ansambel Borisa Ko-
vačiča 19.25 EP 19.30 Radij-
ski dnevnik 20.00 Radijska
igra 21.00 Lahka glasba 21.15
Zabavna glasba 22.00 Poro-
čila 22.20 Oddaja za izseljen-
ce 23.00 Poročila 23.05 S pes-
mijo in plesom v novi teden
— vmes ob 24.00 Poročila
01.00 Poročila. ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše predrage mame, stare
mame in sestre
TEREZIJA BRODNJAK
iz Muzejskega trga 1
se zahvaljujemo za pomoč podjetjem Sigma
in TAP za vence in cvetje ter vsem, ki so jo
spremili na zadnji poti.
Posebej se zalivaljujemo zdravstvenemu oseb-
ju, častiti dul ovščini, tov. Domajnkn za gan-
ljive besede ter pevcem.
Žalujoči: hčerka Silva, sin Ivan in brat Ferdo
z druži- ami ter sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in  mnogo prerani  izgubi   našega
dragega moža, očeta, tasta in dedka
Roka
Nežmaha
iz Ptuja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom in znancem, ':i so nam
v težkih trenutkih pomagali, ga spremili na
njegovi zadnji poti in zasuli nrgov grob s
številnimi venci in cvetjem.
Posebej se zahvaljujemo sosedom in sorodni-
kom za pomoč in sočustvovanje, pevskemu
zboru in g. proštu za spremstvo in poslovilne
besede.
Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Ptuj, 26. 10. 1970.
Žalujoči: žena, hčeri, zeta in vnuki
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
DR. JOŽETA POTRČA, PTUJ
RAZPISUJE:
1. 5 štipendij za šolanje na medicinski sred-
nji šoli — splošna smer
2. 2 štipendiji za šolanje na višji šoli za
zdravstvene delavce — oddelku za medicin-
ske sestre.
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo kan-
didati iz bližnje okolice Ptuja in Ormoža in
že zaposleni delavci bolnišnice.
Prošnje je nasloviti v roku 15 dni po objavi
razpisa na upravo bolnišnice.
Trgovsko podjetje na veliko in malo
IZBIRA Ptuj,
poslovalnica MAVRICA v Lackovi ulici 2, nu-
di cenjenin^ potrošnikom bogato izbiro kva-
litetne obutve, konfekcije, vseh vrst plete-
nin, trikotaže ter metražnega blaga po kon-
kurenčnih cenah in solidni postrežbi.
Za obisk se toplo priporoča kolektiv MxWRl-
CA, Ptuj.
TRIGLAV — DRAVA 0:0
Drava je z taktično ob-
rambno igro osvojila točko
na tujem terenu v Kranju,
ter si s tem izboljšala polo-
žaj v sredini lestvice.
Domačini so sikušali v ob-
časni terenski premoči dose-
či gol. toda gosta   obramba
Drave ni dovolila presene-
čenj. Kljub temu, da so na-
padi Drave bili redki, so pa
bili nevarni, toda zadetka
nismo videli.
Mladinci:
DRAVA — KOVINAR 1:1
i/d«ifl  ^rtsopisni  eavod  i^tnjski  tednik, Pta). Heroja l.acka 'L Ure)Qje ar^dniškl odboi   Anton   Bnuman   eiavni  ir   .<li.'«>v«»rni   nreclntk,
Jože Slodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsik četrtek. Tekoči račan pri SDK PtoJ, §t 524-5-7?2.  Tiska  časopisno   podjetje   Mariborski  tisk,
Maribor. Svetozarevska 14. RokopisoT ne Tračamo.