Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din, nedelfska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D snoVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1'50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri vcčlcm o naroČilu popust Izide ob 4 /.liilrn' razen pondeljka ir. dneva po prazniku Ureanlštvo /e v Kopltarievl ulici Al. 6/If J Rokopisi se ne vračalo, nelranlt Irana plama se ne sprejemalo ^ Uredništva 'filefon St. 20S0, upravnlilva SI. 2328 Uprava le v Kopitarjevi ul.si.G „ čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.650 In 10.349 za Inserate, SaralevoM.7503. Zagreb St. 39.011, Vraga In Du na/ St. 24.797 Naša moiiiev Koncem sedmega stoletja po Kristusu je prihrumelo iz južne Rusije preko Besarabije in Dcbrudže v balkansko pokrajino južno od Donave krdelo bojevitih roparjev iz tatarskega plemena Bolga rov, ki so imeli nekoč med Donom in Dnjestrom mogočno državo. V balkanskem Podcnavju se je četa osvajalcev tekom kakih dvesto let popolnoma stopila z ondi naseljenimi podjarmljenimi slovanskimi plemeni. Bolgarski gospodarji so dali Slovanom svoje ime in vojaško državno ustrojstvo, ti pa njim svoje višjestoječe kulturno obeležje. 2e sredi devetega stoletja imamo poleg Srbov na Balkanu drugo slovansko državo in narod, ki pod knezom Borisom, kateri je pri krstu prejel ime Mihaila, sprejme od Bizanca krščansko vero. S tem stopi v življenje Bolgarov pa balkanskih Slovanov sploh poleg vojaškodržav-nega drug element, krščanska vera, ki jih usposobi za pravo kulturno življenje in razmah. Bizanc je dal Slovanom s krščanstvom tudi svoje sijajne, še danes premalo znane in vpoštevane helenistične tradicije, ne samo blestečo, nego i globoko grško-oricntalskc kulturo, sveta solunska brata in njuni učenci pa podlago samostojnemu duhovnemu življenju s slovanskim cerkvenim jezikom in pismom ter bogato literaturo. Središče le-te sta bili baš Bolgarija in Makedonija, ki sta s tem obenem s Češko in Moravsko postali zibelki slovanske kulture. Zanimivo je, da je Mihajlov sin, car Simeon veliki, (893— 927) bil sodobnik kneza Vaclava. Pod Simeonom sc je Bolgarija razvila v najmočnejšo balkansko državo, ki je segala do treh morij, maledane zrušila Bizanc in stopila na njegovo prvenstveno mesto ter si podvrgla tudi Srbijo. Leta 918. se je Simeon proglasil za carja in imenoval škofa Leontija za neodvisnega bolgarskega patriarha. Simeon, vzgojen v Carigradu je bil menih ko pozneje Sveti Sava, globoke grške učenosti in sam pisatelj — pripisujejo se mu duhovni govori pod naslovom »Zla-tostruj« — obenem pa svetnik ascet ter prvovrsten državnik, v katerem pa je živela dalje tudi stara bolgarska osvajalna bojevitost. Njegov dvor v Preslavu je bil središče lepih umetnosti, Klement ohridski, menih Hrabr in drugi so obogatili slovansko slovstvo z deli tako bo-goljubne kakor gramatikalne in posvetne vsebine. Simeon je enako zavestno ko Sveti Sava umeval pomen prosvetnega dela za narod in državo in spada obenem s knezom Vaclavom med največje prosvetitelje slovanskega rodu, od njega započeto kulturno delo pa se je nadaljevalo v bolgarskem narodu še do petnajstega stoletja, ko je že na ves Balkan legel globok mrak turškega barbarstva. Po Simeonov i smrti se je začelo razpadanje bolgarske carevine, ki so jo zopet podjarmili Bizantinci, dokler je niso v trinajstem stoletju zopet obnovili vladarji Asanovega rodu. Toda neprestani boji in spori s Srbijo, notranje di-nastične razprtije, neprenehajoče pretkane intrige Grkov, ki v prvi vrsti niso dali slovanskima rodovoma, da bi se združila v eno državo, kakor je bil to zamisel mnogih bolgarskih in srbskih vladarjev, so državo vednobolj slabile, dokler je niso Turki po padcu samostojne Srbije docela osvojili. Niti vojaške vrline niti po svetih solunskih bratih vcepljene moralne in kulturne dobrine krščanstva niso bile vstanu odoleti prirojeni nesložnosti, prepirčnosti in razclruževalnim gonom slovanskih plemen, ki jih je tujec vedno z lahkoto naščuval, da so divjala drug zoper drugega in se med seboj iztrebljala. Turška invazija je osobito državno in kulturno življenje Bolgarov tako zelo poteptala, da se niso dvignili niti, ko so v Srbiji zanetili upor proti Turkom Karadjordjeviči. Glavni vzrok je bil ta, da so s prihodom Turkov Bolgari v duhovnem življenju, za katero se sultani niso čisto nič brigali, zopet padli v popolno odvisnost od grške visoke duhovščine s Fa-narja v Carigradu, kjer je stoloval pravoslavni patriarh. Pa se je posrečilo menihu Paisiju, ki je čuval cirilmetodijske tradicije, da je, podprt cd Srba Jovana Raiča, zopet z v narodnem jeziku pisano knjigo iznova zanetil plamen bolgarskega rodoljubja, nakar se začenja narodnoosvobodilno delo po cerkvi in šoli, dokler se Bolgarija s pomočjo Rusije v cerkvenem oziru ne osvobodi popolnoma od svojega starega, še hujšega sovražnika ko Turki, od Fanarja. In tako se jc po prosvetnem delu pripravljala sleveča vojna 1877-79, ki je Bolgarijo tudi politično osvobodila in katere 50 letnico obhajamo te dni obenem s 10(10 letnico Simennovega carstva. Kaj se je potem zgodilo na Balkanu, jc šc vsem v svežem in bolestnem spominu Zato se bo ta tisočlelnica te dni v Bol- Apel hrv• katolikov na kralja Spomenica katoliškega narodnega saveza Kulturen boj one/no-gočuje konsolidacijo države -■ Ljudsko-šolski zakon naj ne bo sankcioniratt, dokler ni doseženo soglasje s cerkvami Zagreb, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Osrednji Hrvatski katoliški narodni savez (centrala katoliške akcije) jo danes poslal Nj. V. kralju brzojavko, v kaieri govori o novem načrtu ljudskošolskega zakona ter pravi med drugim: Ne ozirati se in ne spoštovati bitne pravice posameznih ver, da smejo poučevati verouk, bi pcmonjalo praktično kršitev njihove svobode udejstvovanja in vesti; to bi poine-njalo kršitev osnovnih pogojev verske strpnosti in ravnopravnosti; poincnjalo bi, izzivati nova trenja in nesoglasja; pomenjalo bi, rušiti mir in socialni red, izzivati nepotrebni kulturni boj, ki ni najmanj v interesu splošnega pomirjenja duhov niti obče konsolidacije javnih razmer v naši državi. Radi tega prosi KNS Nj. Vel. kralja, da ne da prej novemu zakonu sankcije, dokler sc ne sprejmejo vanj potrebne korekture, in sicer: 1. Možnost ustanavljanja zasebnih ljudskih šol po javnih verskih ustanovah od zakona priznanih veroizpovedi. 2. Verouk morajo poučevati duhovniki priznanih veroizpovedi, bodisi kot samostojni učitelji ali od prosvetnega ministra nameščeni po predlogu pri- stojnih duhovnih oblasti, a. Pristojne duhovne oblasti imajo pravico nadzorovanja verskega pouka neposredno ali po svojih delegatih. 4. Postavljanje in premeščanje vero-učiteljev mora prosvetni minister izvršiti po predlogu in poprejšnjem sporazumu s pristojnimi duhovnimi oblastmi. Zaupajoč v neomajno zavzetost Vašega Veličanstva za debro naše narodne države, da se v vsakem pogledu čim bolj kont-olidira in da se zagotovi medsebojna bratovska ljubezen in znanost brez ozira na verske in plemenske razlike, posebno pa, da se zagotovi etično-moralni temelj vseh slojev prebivalstva naše države. Ta je edino mogoč na podlagi globokega verskega prepričanja in pozitivne vere, ki predpostavlja nesporno odgovornost v vesti pred neprevarljivim in transcendentnim sodnikom večne božje pravice. Vaše Veličanstvo z največjo udanosljo prosimo, da s svojo zakonodajno oblastjo podeli sankcijo ljudskošolskemu zakonu šele takrat, ko se bodo uvaževale zgoraj omenjene korekture. Za KNS: Predsednik Markulin, tajnik Deželic sin. Potreba enotnega zadružnega zakona Vse zadruge za podpis delnic Agrarne banke — Zahteve zadrug Individualni krediti omogočajo zlorabe in oderuštvo Belgrad, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Danes sc je vršila konferenca zadružnih organizacij sploh, Glavne zadružne zveze, zastopnikov svobodnega zadružništva, zastopnika oblastnih zadrug za kmetijski kredit in bodoče glavne zadruge za kmetijski kredit, zvez agrarnih zajednic in zastopstev naših oblasti kot n. pr. komisarja agrarne banke Gjuričiča in kmetijskega inšpektorja Štiblerja. Predmet razprave je bil ta, da sc vse zadružne organizacije izjavijo in zedinijo za enoten nastop in vpis delnic v agrarno banko. Sejo je tudi danes vodil prometni minister dr. Korošec. V imenu kmetijskega ministrstva je inšpektor Štibler podal kratek pregled zgodovine kmetijskega kredita sploh. Poudaril je, da so bili protesti iz vrst svobodnega zadružništva zoper ravnateljstvo za kmetijski kredit upravičeni. Z zakonom o privilegirani agrarni banki se je ta krivica popravila. Vse zadružne organizacije so izenačene in v od-nošajih do banke enakopravne. Z novo banko je državni proračun razbremenjen prispevkov. Državnim in zadružnim podjetjem je dana možnost, da tekmujejo in vpisujejo delnice banke. Zadružništvo vseh treh gori omenjenih skupin se poziva, da čim krepkejše sodelujejo z ozirom na moment, ker so vse tri vrste zadrug sedaj izenačene. Komisar agrarne banke Gjuričič je poudarjal dva načina sodelovanja zadrug: neposredni način neposredno s kapitalom, posredno s propagando za vpisovanje. gariji najdostojneje proslavila s posvetitvijo katedrale svetima Cirilu in Metodu v starodavnem Preslavu. Cirilmetodijska ideja je Bolgare združila v veliko državo in slovansko kulturno središče na Balkanu, na meji zapada in istoka, cirilmctodijska ideja je narod v drugič osvobodila, cirilmetodijska ideja naj enkrat dovrši, kar je bila vroča želja vseh največjih sinov bolgarskega, ruskega, srbskega, hrvatskega, slovenskega, češkoslovaškega in poljskega naroda, ki so po svojih narodnih probuditeljih vsi stali ob zibelki nove bolgarske svobode in jo pomagali pripraviti: da sc vsi Jugoslovani od Jadrana do Črnega in Egejskega morja združijo, da za vedno pokopljejo bojno sekiro in, prosti vsega tujega vpliva, zgradijo skupen dom v veri svetih bratov Cirila in Metoda — v veri resničnega človeškega bratstva, miru in krščanskega kulturnega dela za sc in za ves svet! To vročo željo pošiljamo k nebu. ko sr klanjamo spominu velikega carja in čestitamo bratom Bolgarom k slavnemu osvobo-jenju, in velikemu narodnemu prazniku, ki jc nas vseh praznik in svet dan. Našo verno mladino pn v razkrajajoče™, skeptičnem in le za materialne dobrine sprejemljivem vzdušju našega časa pozivamo, naj zastavi vse svoje delo za ta velik, svet in odrešilen ideal! Prometni minister dr. Korošec je kot i predsednik Glavne zadružne zveze izjavil, da | so zastopniki vseh zvez na včerajšnji seji soglasno sklenili, da zveza, vsaka po svoji moči i sodeluje in vpisuje delnice in tudi zadrugam priporoča vpisovanje delnic, dalje da bodo zveze, vsaka po svojih posebnih razmerah. sodelovale pri propagandi za vpisovanje. Z i največjim poudarkom se jc pri konferenci naglašala zahteva, da se banka s pravili in ! poslovnikom tako uredi, da bo kreditiranje kmetu po zadružnih zvezah in zadrugah pra-! vilo, individualno kritje kreditiranja pa Ie izjema. Nadalje da bodi sodelovanje med i vsemi skupinami zadrug čim iskrenejše in uspešnejše. Zato jc neobhodno potrebno, da sc vse skupine zadrug izenačijo in prepreči ; možnost privilegiranega značaja ene ali druge , skupine. To se bo gotovo najuspešnejše do-| seglo z enotnim zakonom, ki se naj zato čimpreje uzakoni. V imenu slovenskega zadružništva je dr. Basaj izjavil, da žal slovenske zadruge ne bodo mogle radi premajhnih rezerv toliko ; sodelovati pri vpisovanju dclnic, kakor bi želele z ozirom na pomen nove banke, in kakor želijo in pričakujejo merodajni činitelji, zlasti kmetijski minister. V dosti večji meri, kakor z vpisom delnic bodo slovenske zadružne organizacije nudile posredno pomoč svojih zadrug. Zadrugarjem priporočamo vpis delnic nove banke. Po kratki debati se je izvolil odbor Za-• druge (iz vsake skupine zadrugarstva po dva zastopnika), ki naj sodeluje z državnimi organi pri organizaciji za vpisovanje delnic, kolikor pride zadružništvo v poštev. Za Glavno zadružno zvezo sta določena ing. Varga in član srbskih zemljoradniških zadrug Gjorgje-vič- Spomenica, ki se je odobrila, in ki jo bo posebna deputacija izročila Nj. Vel. kralju, pravi med drugim, da zadružništvo pozdravlja veliko iniciativo Nj. Vel. kralja, da sc ustanovi osrednja kreditna ustanova. Zadružništvo prosi Nj. Vel. kralja; 1. Da se kmetijski kredit da samo po svobodnih zadružnih enotah, ker le tako pridemo do zadovoljive razdelitve in uporabe tega kredita. To dokazuje ves razvoj v vseh državah, zlasti v Nemčiji, Franciji, Češkoslovaški, Danski, Japonski itd. -- Zakon o privilegirani agrarni banki bo določal tudi individualne kredite. S tem pa je podana možnost zlorabe in oderuštva. Kmetijski minister ne bi mogel banki dobiti dovolj jamstva. Zato sc lahko vrinejo posredovalci. To pa hočejo zadruge preprečiti. Zato prosi zadružništvo Nj. Vel. kralja, da se v poslovniku in pravilih agrarne banke določi, da se ves kredit, razen hipote-karnegn, dnie izključno po obstoječih zadružnih organizacijah. 1, V imenu enakosti, pravičnosti iu napredka prosijo Nj. Vel. kralja, da se vse za- druge in zadružne enote podvržejo enemu in edinemu zadružnemu zakonu, kjer ne 1k> privilegiranega položaja posameznikov nasprot; državi. 3. Uprava privilegirane agrarne banke naj se ne poveri ljudem izven zadružnih vrst. Zato naj se izmed osmih članov, ki jih vlada imenuje v upravni oziroma nadzorstveni odbor, imenujejo vsi iz vrst zadrugarjev, in sicer v sporazumu z Glavno zadružno zvezo kot zastopnico vsega zadružništva v državi. Proti preveliki trošarini na vino V drugi spomenici, ki jo bo posebna deputacija izročila finančnemu ministru, se pravi: Po novem trošarinskem zakonu je povišana dosedanja državna trošarina od 35 na 100 Din za hI vina. K temu pride oblastna trošarina za celo državo, približno 50 Din za hI, dočim so občine pooblaščene, da lahko pobirajo 50 do 100 Din za hI. Ker je finančno stanje posameznih občin zelo slabo, je gotovo, da se bodo tega zakonskega določila čim bolj poslužilc in bo tako hI vina obdačen s približno 250 Din trošarine. Radi tega Glavna zadružna zveza ministra opozarja na to-Ie: V mnogih krajih bi bili naši vinogradniki zelo srečni, ko bi mogli svoje vino prodati hI za 250 Din. Pomisliti je, da naši vinogradniški kraji predstavljajo tako zvanc pasivne kraje. Noben kmetijski pridelek v naši državi ni tako obdačen, kakor vino. Pridelovalni stroški za vino se iz leta v leto višajo. Cene za vino pa padajo, ker smo izgubili tudi zunanja tržišča, pa tudi notranji konzum je padel. V kleteh nekaterih vinogradnikov se nahajajo neprodane tolike količine vina, da so prišli v velike finančne težave Zlasti pa bi bilo katastrofalno, čc bi sc nova trošarina popolnoma uvedla, ker bi konzum v notranjosti šc nadalje padal. Izvozna premija 50 Din za hI ne bo pomagala, ker so vsa inozemska tržišča za svoje potrebe založena, v ostalem pa je itak borba sama na sebi že ležka. Zvišanje trošarine na vino ima lahko katastrofalne posledice. Od nje bo odvisno okrog 100.000 članov družin. Zato jc zadružništvo mnenja, naj se pristopi k reviziji tega zakona. V kolikor se bo novi zakon izdeloval, prosi zadružništvo, naj finančni minister zasliši mnenje zadružništva. Posebna deputacija bo nadalje šla k ministru za pošte, da si izvojuje prejšnje poštne ugodnosti, in k finančnemu ministru, da zahteva nazaj stare taksne ugodnosti. Predsednik vlade na Hrvatskem Karlovac, 13. maja. (Tel. Slov. ) Danes je nenadoma dopotoval v Karlovac ministrski predsednik, general Živkovič, ki je takoj poselil velikega župana Andrija Zdravkoviča. Z njim in z vsemi referenti velikega župana je konferiral o go&podarskem stanju v primorski oblasti. Nato je ministrski predsednik v spremstvu svojega kabinetnega šefa Dušana Filipoviča odšel v Vojnik, kjer je posetil okrajnega glavarja Svetozarja Pribičeviča in se z njim dalj časa razgovarjal. Nato se je odpeljal v Petrinjo, kamor je dospel ol> 4 popoldne. Tam je prisostvoval seji občinskega odbora. Poprej je še obiskal sodišče, okrajno glavarstvo in polikliniko. Iz Petrinje se je potem odpeljal na nadaljnje inšpekcijsko potovanje. V Zagrebu podirajo „div\e" hiše Zagreb. 13. maja. (Tel. Slov.,) V Zagrebu se je v teku zadnjih let zgradilo več hiš brez dovoljenja gradbenega ravnateljstva in brez načrta gradbenega odbora. Gradbeni od-l>or je sklenil, da se te hiše podrejo. Danes se je pričelo na periferiji rušiti te hiše. Organi mestne občine so ob asistenci policije podirali hiše, eno za drugo. To rušenje je nn stanovalce in na lastnike, ki so siromaki, delovalo zelo težko. V Zagrebu se naglaša. da so to odredbe drakonske in nesocialne. in sicer tem bolj, ker bi bila občina mogla preprečiti gradnjo teh hiš pravočasno, ne pa sedaj siromakom podirati le hiše. Pri prometnem ministru dr. Korošcu so j bili po seji Glavne zadružne zveze na obisku ministri šverljuga, Mažuranič, Radivojevič in i Kumanudi. Iz katoliške Francije Pariz, začetkom maja. Življenska moč vsakega gibanja, naj bo organizirano ali ne, se redno kaže tudi na zunaj. Katoliška gibanja so se večinoma močno manifestirala na svojih zborih in kongresih, katerih višina je precej odločilna za notranjo silo, ki naj jo gibanje nosi v sebi. Kat. Francija na kongresih ni revna, dasi njih višina ni vedno tako visoki kot bi bilo prav. Vendar pa teh par kongresov, ki jih želim omeniti zadnja misel ne zadene. Med velika zborovanja lahko uvrstimo velikonočno romanje do 6000 broječe frai.ccske mladine v Rim. Idejo manifestacije je pripravilo vodstvo lista »La Vie Catholique- in najnovejša mladinska organizacija »papeževih prostovoljcev« (Les Volontaires du Pape). Najprej je bilo organizirano med kat. dijaštvom po celi Franciji tekmovanje za brezplačna mesta, ki so jih dobili najboljši sestavki »o ideji in vlogi današnjega poglavarja kat. Cerkve«. Romanje je vodil rektor Kat. Instituta v Parizu, nadškof Baudril-lart, ki velja za eno najmarkantnejših osebnosti francoskega cerkvenega in sploh javnega življenja. V lepih cerkvenih manifestacijah so si mase francoske cmladine ogledale Rim, kjer so se na sprejem zelo dobro pripravili, in izvršile pogoje za jubilejne odpustke. Posebno lep prizor je bil, ko so na vel. petek v Kolizeju molili sv. križev pot. Višek romanja in zborov je bila skupna avdijenca pri sv. očetu, s katero so hoteli tudi prireditelji koncentrirati obisk večnega mesta, saj so hoteli »pokazati svetu neomajno zvestobo Petrovemu nasledniku in sv. očetu biti v tolažbo in zadoščenjem Pij XI. je v svojem nagovoru pokazal, da je prav dobro razumel namen romanja, ga sankcioniral in sc spominjal vseh tistih mladih, ki tega ne razumejo in nočejo kloniti glave pred avtoriteto Cerkve. (Aluzija na Action Frangaise.) Prosil je, naj skrbe in molijo, da se zopet vrnejo izgubljeni sinovi k pokorščini. Mladina se je vrnila iz Rima še bolj navdušena in vdana sv. očetu. Prve dneve po Veliki noči se je vršil v Ver-sailtesu pri Parizu »teden duhovnih vaj« inter-nacijonalnega značaja. Namen tega »tedna« je bH proučevati ignacijanske duhovne vaje, njih sfk> in metodo, njihove uspehe in praktične probleme razširjanja. Kongres je dosegel popoln uspeh. Udeležencev je bilo 350 iz raznih dežela (Slovencc je zastopal g. župnik Zupančič iz Pas de Calais). Posebno zanimiva so bila poročila o stanju duhovnih vaj v raznih deželah. Dežele kot Nemčija, Belgija, Holandska so vzbudile splošno občudovanje. Veliko važnost so polagali kongresisti na stanovske duhovne vaje, posebno t&di one za navadne težke delavce. To je šola elite, ki jo rabi vsak stan. Tretji važni kongres je tvorila proslava stoletnice katoliške revije. »Le Corespondant«, kise je vršila 19. aprila v cerkvi Kat. Instituta v Parizu. Proslavi sta prisostvovala nuncij Magli-one in kardinal Dubois, slavnostni govor je imel arraški škof Julien, ki jc v svojem govoru očrtal stoletno pot te slavne kat. revije. O tej stoletnici je napisal temeljit, zelo dokumentiran članek v zadnji številki revije njen glavni urednik Edv. T r o g a n. Revija predstavlja sto let najlepše borbe kat. laikov za svojo vero in cerkev. Leta 1828. je bila ustanovljena »asocijacija za brambo kat. religije« in naslednje leto je Correspondant pričel izhajati kot njen organ z namenom »dati katolicizmu mesto, ki mu pripada v družbi« brez ozira na kake politične zveze, ki se jih je bilo v takratnih viharnih časih težko varovati. Svojim prvim načelom je ostal zvest »Sem kot resnica, širokosrčen kot resnica«. Po julijski revoluciji je pisal v njem Kergorlay: čimbolj se politika menjava, tembolj se čutimo prosti zemskih vezi in tem bolj z ljubeznijo zremo v Cerkev. Dokler Cerkev stoji, imamo lepo in plemenito nalogo; malo nam mar, kam gredo minljive institucije in doktrine človeške politi!,e. In Correspondant je družil v svoj krog najboljše može 19. stoletja kot so: dr. Meaux, Ed. Wiison, Montalambert, Oranaus, L. Venillot, K. Lenor-maut, Aug. Cochin, Lacndairi, Dupauloup, Cer-raud, CSlov.«) Ob priliki včerajšnje proslave papeževega godu je bila posvečena nova papeška zastava, pri čemer je imel kardinal Faulhaber slovesno mašo v Domicijevih katakombah. i Stolnica Sv, Vida dograjena Praga, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Praška stolna cerkev sv. Vida, katero je začel zidati v 14. stoletju cesar Karel IV., je bila sedaj pod vodstvom arhitekta Hilberta dograjena. Gradila se je torej vsega skupaj 600 let. Včeraj je bila cerkev slovesno posvečena. Izključno cerkvena slavnost se jc pričela zjutraj s procesijo pod vodstvom škofa dr. Sedlaka, ki je trikrat obšel stolnico in blagoslovil vse ogle z blagoslovljeno vodo. Potem so prenesli v stolnico relikvije, ki so bile med zidanjem stolnice shranjene v sosedni cerkvi sv. Jurija. Popoldne je imelo občinstvo pristop v cerkev. Nadškof dr. Kordač je daroval prvo sv. mašo in praški nuncij Ci-riacci je imel slavnostno pridigo v latinskem jeziku. Stolnica sv. Vida je ena najlepših cerkva krščanskega sveta. vedno kaže le strast pod enim ali drugim vidikom. Katoličani imajo lahko veliko vpliva na podjetnike. — Za seksualno inicijacijo so naj-j bolj primerni starši, ki to seveda morajo znati napraviti. Molk je često nevaren. — Starši mo-! rajo to storiti, in sicer na versko-moralhi bazi. — Kongres obsoja kolektivno seksualno inicija-| cijo, ki jo propagirajo nekatere lige. Tudi v šolo se to ne sme zanesti. Tudi v društvo ne; vedno le individuelno. — Važna je pred vsem vzgoja čistosti in čustva. — Mladini je treba visoko postaviti njene ideale. Vzgoja mora začeti od zibelke dalje. — Starši naj čuvajo nad slabimi nagnjenji. — Duhovnikova naloga je tu skoro samo v nadnaravnih sredstvih. — Zgodovinska vloga Cerkve pri vzgoji k pravi nravnosti. — Kongres, o katerem bo izdano , izčrpno poročilo, je zaključil s popolnim uspehom. Od 26.—28. aprila sta se vršila istočasno še dva kongresa, eden povsem mednarodnega značaja. IV. koi:grcs kat. mednarodne unije za socialno skibstvo. Namen te unije, ustanovljene 1. 1925 v Milanu je, da razvije bolj in bolj to skrbstvo na podlagi katoliških načel, skupno študira praktična in teoretična vprašanje in da posveča posebno pažnjo raznim »socialno pomožnim ustanovam in posebno propagira idejo socialne šole v vseh deželah. Doslej je imela tri skupne konference (Milan, 1'nivelles Aix la Cha-.pcllc). Pariška jc razpravljala o predmetu: pro- pad družine in nje vzroki ter sredstva, ki jih morejo nuditi socialno pomožne ustanove. Kon-gresisti raznih dežela so podali poročila iz svojih pokrajin, in ker so socialne šole, ki jih unija druži, namenjene predvsem za vgojo žene za javno socialno življenje, so veči:»a kongresistov bile izobražene dame, ki so posvetile svoje delo socialnim namenom. Ob tej priliki opozarjamo na važno ustanovo teh socialnih šol, ki se nahajajo že v 21 glavnih mestih raznih dežela, v katere bi bilo prav, dokler nimamo svoje, poslati tudi iz Slovenije kako »učenko«. Središče unije je v Bruslju. VI. kongres lige evangelija proučuje razmerje evangelija z duhovnim in liturgičnim življenjem in hoče iskati potov, kako v družinah razširiti in obnoviti staro lepo navado branja evangelija. Predavatelji so odlični: P. Doucoeur, P. Ferrand, Ga. gen. Margueron, princ d' Al-lora Colomia in dr. Posebno so povdarjall, da bo evangelij prinesel v družino, ki je v težki krizi, zopet staro moralno zdravo in dvigajočo atmosfero. Posebno otroci naj se zgodaj seznanijo s sv. pismom; priporoča sc razdeljevanje podobic z evangeljskimi slikami. Ker žc govorim o kongresih, naj omenjam še številna zborovanja v Parizu in v provinci, na katerih so prve ni< -ece tega leta proslavljali katoličani stoletnico rojstva Leona Harmela, vekirdo i:" i. ki :<• v svojih pedietjib idealno izpeljal tc.ialiiu načela Leonovih okrožnic. Mata antanta in notranje razmere v Avstriji Dunaj, 18. maja. (Tel. »Slov.«) »Neuigkeits Weltblatt«, ki ga je smatrati za oficielni organ kršč.' soc. stranke, ve povedali, da se bo bodeča konferenca male antante bavila tudi z razmerami v Avstriji in sicer v zvezi s stremljenjem nekaterih avstrijslflh krogov, ki mislijo na desničarski puč in se pri tem posluževati Heiimvehra. Ker bi tak prevrat v Avstriji ogrožal mirni razvoj v srednji EvrOpi (propagatorji tega prevrata sanjajo že o skupnem nastopu Italije, Avstrije in Madjarske), smatra mala antanta, ki je posebno interesi-rana pri stabilizaciji položaja v srednji Evropi, za svojo dolžnost, da ta pokret v Avstriji budno zasleduje. List izraža upanje, da se bo novemu zveznemu kanclerju posrečilo, privesti parlamentarni vladni sistem v Avstriji zopet, do ugleda in veljave. Paderewski za vojne vdove Pariz, 13. maja. (Tel. »Slov.«) Paderevv-skemu, ki je podaril dobiček dobrodelne turneje v Franciji v znesku več milijonov frankov zvezi vojnih vdov, je podelila francoska vlada v znak zahvale veliki križ častne legije, Uspeh kitajskih nacionalistov London, 13. maja. (Tel. »Slov.«) »Centra' News« poročajo iz Hongkonga, da se je ponesrečil poskus čet iz Kvangsija, da bi zasedle Kanton. Nacionalistične čete, ki ao dobile pomoč iz Nankinga, so jih občutno porazile. Belgrajske vesti Belgrad 13. meja Nj. Vel. kralj je sprejel v daljšo avdieoco francoskega profesorja Dillea. Rudarska konferenca se je vršila pri ministru dr. Korošcu. Trboveljsko premogokop-no družbo je zastopal ravnatelj Skubic. Nadalje je imel s prometnim ministrom konferenco glavni ravnatelj rudarskega oddelka ing. Gostiša. »Seja finančno-gospodarskega odbora, mi. nistrov se je vršila danes popoldne. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje starega dnevnega reda. Seja VZS se lx> vršila 23. maja. Kot prvi pride na dnevni red zakon o invalidih. Uredba o odpustu državnih uradnikov i* službe je gotova. Uredba se bo predložila predsedniku vlade v podpis. Ministrstvo za šume in rude, kakor tmfi. druga ministrstva, so že izdelala uredbe o notranji ureditvi. Uzakonitev uredb se priča* kuje okrog 15-maja. ur.: V Belgrad so se vrnili ministri Srskič, Švrljuga in Mažuranič. Petčlanska romunska delegacija se je dane« vrnila Ln bo nadaljevala pogajanja z našo državo, kolikor pridejo v poštev cerkveno-šolska, trgovinska in prometna vprašanja. Odbor oškodovanih y Mariboru je potsJal predsedniku vlade brzojavko, v kateri se zahvaljuje, ker jim je nakazal vojno odškodnino. Ena izmed največjih belgrajskih firm Gjn- ro Janoševič je prišla v konkurz. Tvrdka je bila v najlepši palači akademije znanosti. Bavila se je s prodajo galanterijskega blaga. Tvrdka je bila xlana po vsej državi. Primanjkljaj znaša več milijonov. V preiskavi skrivnostnega umora v Nisu ni nastopil noben nov moment. Trdi se, da je bil umorjenec najprej ustreljen, nato pa so mu odrezali glavo in končno nogi. Vprašanje najemnin v mestnih hišah Naprošeni objavljamo: Ker .ie bilo na proračunski seji podanih več piitožb proti nekaterim prenizkim najemninam v mestnih hišah, je posebna komisija mestnega magistrata ponovno pregledala vse najemnine in ne-katerim najemnikom tudi zvišala najemnino. Vsi ti najemniki so dobili od mestnega magistrata poseben dopis, v katerem se jim sporoča, da jim je bila najemnina zvišana in da bi (zakaj ne »6o.-, op. ur.) zvišana najemnina stopila v veljavo dne 1. avgusta. Da so bile nekatere najemnine zvišane, temu ni oporekali. Mestna občina je za omiljen,je stanovanjske bede izdala že okoli (30 milijonov dinarjev in jasno je, da se mora ta ogromna vsota tudi obrestovati in amortizirati. Zalo ne gre, da bi socialno dobro situirani najemniki plačevali premajhne najemnine in da bi torej stanovali po ceni na račun drugih. Še bolj krivične pa so prenizke najemnine, kor je znano, da morajo drugi, plačevati prav visoke najemnine. Deficit, ki nastane iz prenizkih najemnin v mestnih hišah, pa pade na vse ljubl jan. skti prebivalstvo in torej tudi na one, ki že itak plačujejo previsoke obresti. Te zadene torej krivica dvakrat. Zalo tudi ni ugovarjali, če so bile nekatere najemnine zvišane. Toda pri lej priliki pa se ne sme pozabiti na one, ki plačujejo že previsoke najemnine. Zalo bi komisija izvršila popolno delo. če bi pregledala tudi one najemnine, ki so previsoke. Nekuteri najemniki v mestnih hišah so pač v tem žalostnem položaju, tla nc zmagujejo najemnine. Tem socialno slabo stoječim strankam bi morala mestna občina v katerikoli obliki pomagali. Pregledane so bile prenizke najemnine, sedaj naj bodo pregledane še previsoke in potem bo v resnici izvršen pregled v celoti. Novneadska vremenska napoved. Povečini oblačno. Ponekod bo deževalo. Dunajska vremenska napoved. Tzprcmcn« i liivo vrniio Najbrže že jutri manj oblačno, ■ ponekod ie dež, nekoliko hladneje. / / aj/e novega Koledar Torek, 14. maja. Bonifacij. — Jutri: Izidor, Zofija. Jubilej Slovenske Krajine JUBILEJNO ROMANJE PREKMURCEV NA BEZJE, BLED IN OBISK LJUBLJANE od 18. do 21. maja. Prekmurci proslavljajo letos 10 letnico osvoboditve in 25 letnico Marijinega lista. Bil je to prvi list v Slovenski Krajini, ki je začel buditi — pisan v lepo donečem prekmurskem narečju — versko in narodno zavest in tako pripravljal pota narodnemu osvobojenju. Povestnica molči, a kdor ima odprte oči in sprejemljivo srce, lahko ve, koliko so pretrpeli Prekmurci — zadnji ostanek mogočne veje panonskih Slovencev — v 1000 letni sužnosti. Prekmurski Jeremija še ni vstal, da bi v žalostinko izlil veliko bol in premnogo trpljenja svojega rodu. V zahvalo, da so odrešeni in združeni z ostalimi Slovenci v narodni državi ter ohranili dedov vero pravo, bo prišlo okoli 700 Prekmurcev dne 18. maja na Brezje, kjer bodo imeli na binkoštno nedeljo svoje pobožnosti in prosvetno skupščino. Na binkoštni ponedeljek si bodo ogledali Bled in Vintgar ter bodo prišli dne 20. maja ob 8 zvečer v Ljubljano, kjer bo na kolodvoru slovesen sprejem. V torek si bodo ogledali Ljubljano in njene znamenitosti ter odšli domov ob 15. Romarjem na Brezje in Bled. Posebni vlak bo vozil iz Murske Sobote na binkoštno soboto ob pol 6 zjutraj in bo sprejemal romarje na progah Hodož—Ormož, Gornja Radgona—Ljutomer in Dolnja Lendava—Ormož. V Ljubljano bo prišel po 12, na Otoče pa po 2 popoldne. Natančnejši vozni red bodo prinesli časopisi prihodnje dni. Božjepotniki kupijo cel vozni listek od vstopne postaje do postaje Bled-Jezero, ki stane iz Murske Sobote in Beltine 103 Din 50 par iz ostalih postaj pa primerno več ali manj. Učenci vseh šol plačajo približno 52 Din. Z mokro žigosanimi listki in potrjeno izkaznico se bodo peljali zastonj. Za prehrano je povsod preskrbljeno, prenočišča so povsod urejena. Brezje, Bled, Ljubljana in vsa Slovenija bo Prekmurce kot mati svojega srčno ljubljenega, a dolgo ločenega otroka slovesno sprejela ter storila vse, da bodo Prekmurci spoznali lepoto naše zemlje in se v verskem duhu prenovljeni ter v narodni zavesti in ponosu poživljeni vrnili v tiho Slovensko Krajino. Sledovi pračloveha na Olševi Lansko leto v septembru je našel g. Srečko Brodar, profesor v Celju, v jami Potočka zijalka na Olševi sledove pračloveka. So to obdelane živalske kosti, kamenite posode in razno kamenito in koščeno orodje in orožje. Najdba je vzbudila takoj mnogo zanimanja tudi v tujini in se je za njo zanimal predvsem ravnatelj dunajskega muzeja dr. Bayer, ki je skupno s prof. Brodarjem že izdal predbežno razpravo v reviji »Praehistorica.« Stvar je jako važna v raznih ozirih in bo brez dvoma dosegla v znanstvenem svetu svetovni sloves. Geo-: grafskemu društvu na univerzi se je posrečilo pridobili prof. Brodarja, ki bo v četrtek, 16. t. m. pre-j daval o tej stvari. Predavanje bodo pojasnjevali važnejši najdeni objekti, kar bo zanimivost preda-i vanja še povečalo. Predavanje se vrši v univerzitetni j zbornici in prične ob G zvečer. Stari bojevniki se zbirajo Petrovče pri Celju, 10, maja. Po neusmiljeni, kruti zimi smo se spet zbrali bojevniki pri dobri Gospej sredi Slovenije, nedaleč od Celja. V cerkvi je s temperamentnim govorom g. Bonač vnemal može, naj zvesto hodijo po poti mož, ki so bili vsi vitezi Gospodovi, pravi Kladi-varji iz čete stotnika izpod križa in stotnika iz Ka-farnavma. Naši padli tovariši bdijo z nami na mrtvi straži in nas bodre za Boga, zemljo in družine naše. Domači pevski zbor pomnožen z gojenci iz orglarske šole v Celju je neumorno prepeval slavo božjo in klical miru in sladkega odpočitka vsem mrtvim našim iz vojne in povojnih let. Pod inilim nebom je nato, z dovoljenjem celjskega okrajnega glavarja otvoril sijajen shod predsednik Zveze Čolarič iu prav posebno bodril mladino, naj se izka/.e vredno žrtev očetov in starejših bratov. Vladni svetnik g. Klopčič je poudarjal pieteto našega ljudstva do umrlih in padlih, kar priča o visoki srčni kulturi Slovencev in v imenu glavarja želel največjih uspehov Zvezi. Vihar aplavza pa je doživel mož iz ljudstva, ki mu je trpljenje iz vojne docela posivelo predčasno lepo glavo, g. Bošnjak iz Braslovč, ki je klical: dvignite spomenike jubezni in pietete padlim, iz svojih src pa porušite pomnike ostudnih in umazanih kvant, idetvin itd., ter domovini koristite ne z jezikom ampak z dejanji celih mož. Nekako proti i je zaključil predsednik Colarič naš zbor. Zahvaljujemo se g. celjskemu glavarju, da je poslal zastopnika na naš sestanek, ki se je lahko piepričal kako zvesti, disciplinirani so naši možje. in les je pokopal pod seboj Grada. Debel hlod mu Je padel na glavo in mu preklal črepinjo. Poleg te, že itak sntrtnonevarne poškodbe, je dobil Grad tudi težke notranje poškodbe. Poklican je bil rešilni avlo iz Ljubljane, ki je Grada prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno. Spomin iz črnih dni Guštanj, 10. maja. Ko se veselimo naše svobode, le preradi pozabimo one, ki so dali življenje zanjo. Na guštanj-skem pokopališču počivata Anton Ermenc iz Gornjega grada in Ivan Zapundžič iz Like, ki sta bila med zadnjimi, ki so branili Mežiško dolino C. maja 1619, pred prodirajočim sovražnikom. Prvega je doletela krogla Volks\vehrova na griču v bližini Guštanja. Ivan Zapundžič je zaostal pri umiku, Volkswehrovci so ga zajeli na Javornikovem griču pri Guštanju dne 0. maja 1919 in ga zaprli v občinski zapor v Guštanju. Istega dne so privedli v zapor tudi zavednega Slovenca, posestnika Juraka iz Guštanja. Na posredovanje g. Čaksa, ki je bil v času zasedanja nekak župan, je bil g. Jurak čez nekaj ur izpuščen na svobodo. Istočasno so Volks-vehrovci planili na ujetega Zapundžiča, ga pričeli zmerjati, pretepati in pobijati, dokler ga nazadnje niso ustrelili. Bridka usoda ujetnika! Gotovo se bodo mučitelji grdega ravnanja napram onemoglemu ujetniku ob priliki proslave 10 letnice spomnili. Precej teroristov in bojevnikov, ki so po zavzetju Mežiške doline zbežali na Koroško, se je zopet vrnilo med nas. Ti naj uvidijo, da je njihovo razdiralno delo zaman. Odbor za proslavo osvoboditve hoče grob primerno urediti, da bo vreden borcev naše svobode. To pa je le mogoče z darovi vseh Slovencev. Zato ne odpustite pooblaščence odbora, ki pridejo k Vam na dom po mal dar za veliko tombolo, ki se bo vršila na dan proslave dne 9. junija. Kdor ne more posetiti proslave osebno, naj žrtvuje nekaj za tombolo, da se tako odkupi padlim za našo svobodo. Zadnje poročilo o proslavi desetletnice plebiscita. ki so jo obhajali Nemci v Pliberku dne 0. in 7. oktobra 1928. leta je nekoliko nejasno. Nepoučen bi lahko mislil, da se je cela proslava vršila na gradu grofa Thurna. Temu ni tako. Na gradu se je vršila dne 7. oktobra 1928. leta le neka zgodovinska igra iz Ietal228. Istočasno je tam kon-certiral moški pevski zbor iz Celovca skupno s simfoničnim orkestrom Musikvereina iz Celovca. Ostale točke slavnostnega sporeda pa so se vršile na trgu v Pliberku. O dolenjskih rokovnjačih V nedeljo popoldne so na Mirni na Dolenjskem prijeli nevarnega roparja Kolenca, o katerem je te dni poročal »Slovenecc, da je oropal dve kmetski hiši v Gabrijelah pri Tržišču. Kolenc je prišel v Bulčevo gostilno, kjer ga je spoznal mladi gospodar Od Bulca se je ropar napotil h Kolencu, kjer imajo tudi gostilno, in si naročil pijače. Mladi Bule je roparju skrivaj sledil in opozoril nekaj inirnskih fantov na zasledovanega ptička. Ko je Kolenc popil vino, se je odpravil proti mirnski graščini, kjer je nameraval kreniti v gozd. Tedaj pa so ga obkolili lantje in ga nameravali zvezati. Kolenc je nenadoma potegnil samokres in hotel streljati. Eden izmed fantov je z urno kretnjo pograbil roparja za roko ter mu izvil orožje, nakar so obupno branečega se roparja zvezali z vrvjo in ga odgnali nazaj na Mirno. Ker na Mirni ni orožnikov, a v št. Rupertu razen komandirja ni bilo nobenega od orožnikov doma, so roparja spremili fantje sami v zapore novomeškega sodišča. Eden je torej pod ključem. Kolenčevega roparskega tovariša Jakopina pa so te dni opazili litijski orožniki v gozdu med Bregom in Spodnjim Logom. Ko je Jakopin opazil orožnike, je planil na noge in pričel bežati. Orožnik je klical za njim naj obstane Jakopin se za orožnikove klice ni zmenil, ampak spretno smukal med drevesnimi debli. Trikrat je klical orožnik za njim, nato pa ustrelil Strel je zgrešil, Jakopin je odnesel orožnikoma pete. Naletel pa je na nekega fanta s Save, ki je opazoval gonjo roparja. Z debelim kolom je skočil za beguncem in mu hotel preprečiti nadaljnji beg. Jakopin pa je nenadoma naperil na fantove prsa samokres in mu zagrozil, da ga ubije, če se ne umakne s poti Kaj je hotel fant drugega, kol opustiti namero, da bi roparja prijel. Jakopin je nato brez sledu izginil. Tako je Dolenjska skoro neprestano sobla-godarjena« z zločinskimi postopači, ki ogrožajo imetje in celo življenje mirnega, delavnega prebivalstva. Že več let tvorijo nekak Strah in trepet mirnsko-mokronoške doline in tam okoli tatinski člani Štrukljeve družine Isti dan, ko so na Mirni prijeli Kolenca, je bil prijet na Mirni 18 letni Leopold Štrukelj, pri katerem so našli nekaj srebrnega denarja sumljivega izvora. Oče tega zmikavta je bil pred več leti obsojen radi ropa na 20 letno ječo in je umrl v mariborski kaznilnici. Starejši brat je v prisilni delavnici, drugi pa v kaznilnici. Na sledu za zverinskim zločincem Belgrad, 13. maja. Poročali som že, da so dne 8. maja v Nišu našli v enem prtljažnem zavoju moško truplo brez glave in nog. Ta zavoj je bil oddan na železnico v Belgradu. Vse ugotovitve, ki jih jc napravilo preiskava dosedaj, so soglasne v tem, da jc bil morilec pri umoru skrajno hladnokrven in je tudi zavoj napravil takoj premišljeno, da ni prodrla navzven niti ena kapljica krvi. Poznajo sc na zavoju sicer razni prstni odtisi, vendar so vsi zabrisani, kar kaže, da je morilec delal najbrže v rokavicah. Na truplu ni nikakih sledov kakega boja med žrtvijo in morilcem. Pač pa je morilec svoji žrtvi pretolkel kolena, ko jc bila že mrtvu, dr ji jc laže odsekal nogi. DoleClne v želodcu posebno ponoči, nemirno spanje, telesna utrujenost, težka glava, vzrok? Vaš želodec ne prebavijo v redu. Poinagute si lahko. Po kosilu in večerji redno na špici noža jemljite prašek Magna v pol čaše vode. Magna prašek odstranjuje takoj preobilno kislino v želodcu, s tem pospešuje prebavo in odstranjuje glavnega povzročitelja bolečin in krčev. Samo tako boste imeli mirno spanje tei se Vam bo zopet osvežilo telo in duh. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, i zavojček s točnim navodilom Din 4'—. Preiskava je |k> mučnih in napornih izsledkih ugotovila, da je zavoj prinesel na kolodvor neki nosne. Policija je izsledila nosača Veja Tinterja, ki je priznal, da mu jc res neki finejši človek "5. maja naročil, na j nese sličen velik zavoj, toda ne na postajo, temveč v To-polsko ulico 12. Gospoda, ki je to naročil, je njegova govorica izdajala za Rusu. V hiši št. 12, Topolska ulica, je res stanoval ruski emigrant Konstantin Aleksandrovič Rikinan, ki po jc bil ž.e več dni odsoten. Doma j< bil le Rikmanov sin Gjorgjc, dočim je 1«)letni Igor odpotoval pred tedni iz Belgradn in se baje preselil \ Brazilijo. Starj Itikman pa je odpotoval baje v Bor in napravil za potovanje razne pakete. Njegova gospodinja je dvignila tedaj slučajno enega od teh paketov in je sedaj izjavila, da se ji je zdel izredno težak. V hiši sami ni nikakih sledov zločina V poštev pride kot sumljiv groznega zločina torej Rus Rikman. Tega pa dosedaj še ni v Belgradu in tudi ni znano, kani jc izginil šele poznejšo ugotovitve bodo nemara pojasnile, ali je Itikman morilec ali ni. Lepa mali - še lepša hči Ljubljana, 13. maja. Opoldne pred ljubljansko glavno pošlo. Mestni omnibus pritrobi od Viča sem. Izstopijo, vstopijo novi, šofer požene dalje proti Ježici. Pa se s hodnika dvigne roka: stoj! Sprevodnik vljudno odpre vrata in v voz se požene mlada deklica, vsa rdeča v lice, vsa v smehu... Sicer razkuštrana, v zamazanem predpasniku, pošvedranih šolnov. Za deklico se v voz požene še njena mati, manjša ose-bica, še nekam čedno opravljena. Toda v voz ne more... Cisto pijana je ženska. Ko jo sprevodnik potegne s stopnic v voz in šofer spet požene motor, sc mamica zaguglje po sredini voza in se potlej zruši v sedež ob strani. In zakiina z glavo. Hči pa je sedla v kot, zre na mater pa sc ji smeje, venomer le smeje ... »Kam?« vpraša sprevodnik hčerko. »Do Jezice!« »8 Din za obe skupaj bo!« >Ja, vsaka zase sva!-< In plača dekle le zase. Mati tudi zase, ko po dolgi muki le iztrese iz predpasnikovega žepa potrebni drobiž. Potlej pa je žena pričela peti, brcali okoli sebe ter je sploh predstavljala cel cirkus v malem. Hčerka pa se je smejala, smejala... Na Po-savju sta izstopili. Mati je nekaj korakov krepko stopila, potlej se je zagugala, zakrilila z rokami, padla na rob hodnika in se strklala po zeleni travi pod breg.... I fčerka jo je cel čas spremljala, se na vse grlo krohotala, si brisala od smeha oči — nazadnje pa je menda od same sreče tolkla z rokami ob kolena, ko je videla, da jc mati obležala zdolaj pod bregom pijana in nepremična. In ji ni šla niti pomagat. Lepa mati, še- lepša hči, — sem si mislil in nadaljeval pot. Osebne vesti •k Dva jubileja. V celem brežiškem okraju dobro znani in priljubljeni trgovec Martin F r c c e , ki je tudi gerent brežiškega okrajnega zastopa, je obhajal te dni v krogu svojih prijateljev in znancev 401etnico poroke in 401etnico, odkar je prevzel trgovino. G. Freceju, ki je že 30 let »Slovenčev« naročnik, ob obeh jubilejih naše najprisrčnejše čestitke. if Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti načelnika poročevalskega oddelka glavnega generalštaba generalštabni polkovnik Mihael Bodi; za pomočnika načelnika štaba poveljstva IV. armijske oblasti generalštabni |wlkovnik Vi-lim Klobučar; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva zelske divizijske oblasti pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Gerba; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva kosovske divizijske oblasti topniški major za generalštabne posle Fran Tomše; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba poveljstva savske divi-vizijske oblasti pehotni major za generalštabne posle Vladimir Vauhnik;za vršilca dolžnosti pomočnika načenlifika štaba poveljstva savske divizijske oblasti pehotni major za generalštabne posle Mirko Burja; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba poveljstva osješke divizijske oblasti pehovni major za generalštabne posle Jurij Mušič; za pomočnika poveljnika sinjskega vojnega okrožja pehotni podpolkovnik Edvard Boroš; za pomočnika poveljnika prizrenskega vojnega okrož ja pehotni podpolkovnik Kamilo Herak; za pomočnika poveljnika pirotskega vojnega okrožja pehotni podpolkovnik Dragotin Humler; za pomočnika poveljnika varaždinskega vojnega okrožja pehovni podpolkovnik Rudolf Sobota; za pomočnika gatačkega vojnega okrožja pehotni podpolkovnik Zvonimir Zambrec in zn poveljnika mesta Uroševac pehotni polkovnik Konstantin Magdič. Naši izseljenci v Francijji Slovensko društvo svete Barbare v L'Hopital, Francija, tik ob Saarskem ozemlju, je v nedeljo 5. maja z vso slovesnostjo praznovalo obletnico blagoslova svoje zastave. Trinajst bratskih društev je na slavlje prišlo, sedmero z zaslavami, med njimi močna zastopstva Cehov, Poljakov in Nemcev. Častni član društva slovenski župnik iz Aumetra Josip Kastelic je služil ob 11 v zasilni cerkvi novo nastajajoče ogromne kolonije v Sainte Fontaine i sveto mašo, pri kateri je pel pevski zbor Slov. del. j društva iz Aumetra pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Kramerja v splošno zadovoljnost in občudovanje. Ob priliki popoldanskega zborovanja in veselice je Slov. del. društvo iz Aumetra, ki je prihitelo z močno deputacijo 38 članov skoraj 100 kilometrov daleč in je bilo deležno posebne pozor- j nosti, navezalo z merodajnimi činitelji dogovore v j svrho gostovanja svojega pevskega zbora in dra- -matskega odseka v Creutr\vald la Croix. Merlebach i in Stiring-Wendel. Z veseljem pozdravljamo novi razmah naših Izseljeniških društev. Vse, ki jim na čelu stoje — v L'Hopital poleg gospoda predsednika Franceta Ziberta še večkratni dosedanji gospod predsednik Filip Šlibar — rotimo in prosimo, naj ne odnehajo, marveč s svojim požrtvovalnim delom v dobro nadaljujejo, za kar jim bo domovina vedno hvaležna. ' Naša društva morajo nuditi izseljencem čim več izobrazbe — knjižnice, časopisje, gledališke predstave, pevski odseki — in morajo temeljito izpopolniti svoje bolezensko in nezgodno in na novo ustanoviti starostno zavarovanje, za kar trdno upamo, da nam bo dala delovna pogodba med Francijo in Jugoslavijo boljše in ugodnejše predpogoje. Tal v župnišču Sv. Rupert nad Laškim, 12. maja. V soboto, dne 11. maja t. 1. se je splazil v župnišče v Sv. Rupertu nad Laškim tat, in sicer zjutraj ob pol 6, ravno ko so se v cerkvi pričele šmarnice. Prejšnjo noč je ležal na župnijskem Skednju in lahko vse opazoval. Smuknil je takoj v nadstropje v župnikovo sobo, si sezul čevlje, da bi lahko neslišano opravil svoje delo. Vse je pretaknil, zlasti suknjo, ukradel do 50 Din, in gotovo bi vzel še večji znesek, da ga ni zalotila služabnica, ki je prišla v sobo pospravljat. Začel se je izgovarjati, da bi rad s župnikom govoril, ter takoj pobrisal skozi vrata. Služkinji pa se je vso vedenje neznanca takoj zdelo sumljivo; zato je hitro poklicala može, ki so jo udrli za bežečim tatom. Kmalu je bil v njihovih rokah, in ko so mu preiskali žepe, je priznal, da je župnika ukradel. Tat je Alojz B., rojen 28. marca 1905 v Buschliau-senu v Nemčiji, pristojen pa v občino Anžiše pri Liliji. Tatinska nadloga presega povsod že vse meje. S v i b 11 o pri Radečah, 12. maja. V starodavni gotski cerkvici iz leta 1342. je v stropu nad nekdanjim oltarjem sv. Notburge, naslikan njen življenski tek in zraven pripomba. Ni potreba čopiča človeškega tam kjer je slikala božja roka. Tudi najvišji Umetnik je naslikal v teh zasavskih strminah toliko naravne lepote, da še tako razvajen občudovalec narave, strmi nad tako razkošnostjo, ko stojiš na razvalinah mogočnih Ostrovrharjev in se pogled upira ti v okolico. Naše mamice in možje so tod ovili prelep prstan okoli 32 vojnih žrtev v podobi mogočnega spomenika, ki so si ga zamislili in vztrajno dovršili. Največ priznanja zasluži pač neumorni, a agilni ondotni šolski upravitelj g. Ivan Pečnik. Prisostvovali smo neštetim odkritjem že, a malo-kje je ljudska duša tako prisrčno govorila kot tu. Tn tisti prizor, ko je sivi starček s polnim naročjem divnih inajnic počasi in tresoč se stopil k spomeniku in s prisrčno milino, kakršne ni zmožen na odru noben še tako slaven igralec, poklonil cvetke na podstavek kamen, kjer se blesketi zlalo ime njegovega sina. Ves prerojen ves potolažen se človek vrača od takih slavnostih in če z grozo slišimo, da troši naš rod težke milijarde za nesrečni alkohol, vendarle ga navdaja ob takih prilikah tolažilna misel, da je v našem narodu že ogromen kapital idealizma in pristnega krčšanstva, ki dozoreva pod znamenjem križa. Hvala vam Svibenjci! F. B. Dve žrtvi dela Oglar 48 ur nezavesten. V Zalem logu nad Železniki se jc pripetila te dni težka in po svojem značaju smrtno nevarna nesreča. 28-Ietni ogljar Alojzij Rant je pred dnevi naložil kopico za oglje in jo zažgal. Kopico pa najbrže ni pravilno naložil, kajti strupeni plini, ki so se razvijali pri žganju oglja, so uhajali v bližnjo kočo, kjer je Rant spal. Plini so omamili Ranta, ki je ležal nato 48 ur nezavesten, brez hrane in pijače. V takem stanju ga je našel tudi njegov brat, ki ga je v nedeljo popoldne obiskal. Ranta so prenesli v domačo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč, toda obuditi k zavesti ga niso mogli več. V ponedeljek zjutraj je bila klicana ljubljanska rešilna postaja. Rešilni avto je včeraj opoldne pripeljal še vedno nezavestnega Ranta iz Zalega loga v ljubljansko bolnišnico. Za Ranta je že skoraj izgubljeno vsako upanje in le težko, da bi dočakal današnjega dne. Težka nesreča pri Vevčah. Včeraj zjutraj je prišlo v gozdu pri Vevčah do težke nesreče. Delavci so odšli zjutraj v gozd, da bi naložili posekani les in ga zvozili v vas. Med njimi je bil tudi Andrej Grad, stanujoč v Vevčah 50. Ko je bil voz že naložen, se je naenkrat prevrnil ^tfH^^ I H I Krasno osvežujoča Pepermint-zobna pasta Chlorodont nared^.be,. Velika tuba Din. 13"—, mala tuba Din. 8"— Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor, b Za nego Vaših zob more priti poleg Odol-a samo pasta Odol v poštev, ker je pasta Odol za zobe rezultat študija vede ter 30 letnih izkušeni. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očisti jih 'emeijito ter učinkuje antiseptično. Ni je boljše paste »a zolbe kakor le pasla OOOL. Ostale vesti it Kraljeva družina na Bledu. V nedeljo dopoldne ob osmih so potovali z dvornim vlakom skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom. Zaeno s kraljevo družino sta potovala tudi princ Pavle in princezinja Olga z dvornim spremstvom Na glavnem kolodvoru v Ljubljani sta visoke goste pričakovala vel. župan dr. Vodopivec in policijski ravnatelj dr. Guštin. Veliki župan je spremil kraljevo družino na Bled. Dvorni vlak je prispel v Lesce okoli devetih. Na kolodvoni so čakali predstavniki civilnih in vojaških oblasti z radovljiškim okr. glavarjem na čelu. Visoki gostje so se nato z dvornimi avtomobili odpeljali v kraljevi dvorec ^iivpbor na Bledu. Letos je prihod kraljeve družine na Bled izredno zgoden. Zatrjujejo, da bo kmalu prispel na Bled tudi Nj. Vel kralj ic Umrl je včeraj ob pol 4 popoldne Ivan Strah, 21 letni mladenič iz Jezice pri Ljubljani, v bolnici v Karlvocu. in sicer na pljučnici. Služil je pri 4. pionirskem bataljonu. Bil je komaj 20 dni pri vojakih. Pogreb bo v sredo, dne 15. maja v Karlovcu. * Grozen zločin podnarednikn v Skoplju. Včerajšnji »Slovenski list« je poročal o groznem zločinu, ki ga je izvršil v Skoplju podna-rednik Maričič. Ta je iz maščevanja v pijano- •k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživljenje v zastali prebavi Zdravniška sporočila iz tro-pičnih dežel hvalijo »Franz-Josei«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. sti s puško ustrelil svojega kapetaua Miroslava Uhrinova. Krogla, ki je kapetanu razbila glavo se je odbila ob- reflektor in ranila štiri osebe, med temi tudi tlijaka-kaplara iz Ljubljane ing. Antona Dolencu, načelnika šentpe-tciškrga Orla i/ Ljubljane, sina šolskega sluge na učiteljišču. Drugo krogljo si je Maričič hotel pognati v srce. zadel pa se je v ramo in sc težjo ranil. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico, kjer je bila nad Dolencem izvršena operacija, ki se je posrečila. Dolenc jc bil ranjen v trebušno votlino, vendar je že izven nevarnosti, če ne nastopijo kake komplikacije. ic Smrtna kosa. Nu Selili pri šumberku je umrl 57 letni posestnik g. \nton Zupančič. Pokojnik je bil 34 lel občinski odbornik in zastopnik krajevnega šolskega sveta ter si stekel mnogo zaslug radi svoje neumorne delavnosti. Nekaj let je tudi opravljal posle cerkvenega ključarju. Podružnici sadjarskega in vrtnarskega društva je napravil veliko dobroto, ko ji je daroval svet za drevesnico. Bil je radi svojega tihega, mirnega in blagega značaja priljubljen daleč na okrog. Zapušča mnogoštevilno. še ne oskrbljeno družino. Svetal spomin pokojniku, preostalim naše globoko sožalje! it Gor čez izaro jc zaključna točka na akademiji JOZ. Le ta sestava je pristno občutje, ki ga doživi Slovenec, kadur sliši koroško nn rodno pesem. Vse, ki se zanimajo za umetnost izraznega gibanja, vabimo, du si gotovo ogledajo akademijo JOZ. — Predprodaja vstopnic v unionski trafiki in v pisarni JOZ. it V Uradnem listu od 13. maja jc objavl jeni .Uredba o razdelitvi na oddelke predsed-ništva ministrskega sveta in ministrstev« ter »Pravilnik za računovodstveiio-blagajniško poslovanje v centralnih carinskih blagajnah in carinarnicah«. ic V Službenih novinah od 8. maja 1929 ni strani 2 je objavljen konkurs, glasom ka-terega bo letos sprejetih 200 gojencev v topniško podčastniško šolo v Mariboru, šola traja dve leti. Gojenci, ki so dovršili 6 razredov gimnazije ali realke z dobrini uspehom in so izpolnili tudi ostale pogoje v prvem letniku šole. bodo imeli pravico na konkurs za vojno akademijo. Natančnejši pogoji so razvidni iz gori navedenih Službenih novin. Lastnoročno pisane prošnje naj so predložijo komandanti! 32. topniškega polka v Mariboru (za podčastniško šolo). it Otvoritev nvtooninibusnega prometa Ptuj—Poljčane—Rog. Slatina. Dne 15. maja t. 1. se otvori zopet avtoomnibusni promet Ptuj— Poljčane- Rogaško Slatina. Vozi 12.30 iz Ptuja iz Poljčun od vlaka 14.40 in pride y Rogaško Slatino 15.20, od tam pu pelje ob 17.30 k vlakom na Poljčane nazaj. Ta proga se je ustanovila lansko leto, ter so se je posluževali izletniki v zdravilišče Rogaška Slatina v prav obilnem številu. Upati jc, du se bodo to leto še bolj, ker je vožnja črez lepo zlato Dravsko polje in črez divno dravinsko Dolino zelo in-teresantnu. Progo vzdržuje Gospodarska in prometna zadruga v Makoluh. ic 350 letnica Karlovca. V kratkem proslavi mesto Kurlovcc 350 letnico svojega obstoja. •k Nevihta s točo v Sarajevu. V nedeljo popoldne je divjala nad Sarajevim velika nevihta, med katero jc pričela nenadoma padati tako gosta toča, du je bilo v nekaj minutah vse pobeljeno od ledenega zrnja. Toča jc napravila obilo škode po sadovnjakih, ki so baš sedaj v nnjbujnejšem cvetju. ic Kako je profesor kradel kokain. Te dni je zagrebška policija zaprla nekega K. B.. znu-negu profesorja glasbe, ki je kradel kokain. Zadeva je bila sledeča: V neko lekarno v Novi vesi je stopil omenjeni profesor in zahteval dozo kokaina. Ker mu lekarnar brez zdravniškega recepta tega praška ni mogel dati, jc profesor izkoristil trenutno lekarnarjevo odsotnost in vzel stcklenico s kokainom sam ter neopaženo smuknil na ulico. Lekarnar je tatvino takoj opazil ter nemudoma obvestil o njej bližnjega stražnika. Profesor je medtem odšel v neko gostilno, stresel kokain v žep in napolnil steklenico s sodo-bikarbono. Kmalu je bil profesorju za petami stražnik, s katerim je moral nenavadni tat nu/.aj v lekarno. Tu je profesor skrivaj postavil ste.klenico z belim praškom nu njeno mesto in rekel, du mora nu stranišče. Nn stranišču je odložil ukradeni kokain, ker je slutil, da mu bo stražnik obrnil žepe, kar sc je tudi zgodilo. Profesorjev žep je bii prašen od kokaina, radi česar mož tatvine Tii mogel več tajiti. Nesrečni profesor je strasten kokainist in je dejanje izvršil očividno pod vplivom navade uživanja kokaina. Izročen je bil sodišču. ic Če želite tudi Vi o Binkoštih na Trsat in otok Krk, tedaj nikar več ne odlašajte, kajti v soboto se že odpeljemo. Mi ne boino krivi, ako boste ostali doma, saj sino Vas že večkrat opozorili na to ugodno priliko (polovična vožnja), posebni vlak iz Ljubljane in Maribora, d>: ni treba nikjer prestopati in čakati itd)! Sporočite svoj naslov, pa Vam bomo podrobna pojasnila poštnoobrntno poslali. — Sveta vojska v 1 jubljani. ir Rekordni ribji lov v Dalmaciji. V noči od 0. na 10. maja so v področju Rogoznice pri Šibe-niku ujeli dalmatinski ribiči 80.000 kg sardel in 40.000 kg tuninov, kar pomeni doslej rekordni ribji lov ob dalmatinski obali. Večino tega lova so odposlali v inozemstvo. V bodočih dneh pričakujejo še obilnejši ribji lov, ker so ribiči opazili v morju velike množine teh ribic. 0 Kolodvorska pošta Ljubljana 2 prične poslovati v ponedeljek, dne 13. maja t. L v prejšnjih prostorih v polnem obsegu. Sprejemala bo zopet pakete in posredovala telefonske pogovore iz javne govorilnice. ic Gospodinjstvo M. Lidvine Purgaj jc knjiga, ki po svoji praktičnosti in vsestranosti prekaša najboljša dela te vrste. Ni opravila, kakršnega mora znati gospodinja, da gu ne hi ta učbenik gospodinjstva navajal. Dodano je zdravstvo od strokovnjaka dr. Dolšaka. Cena broš. 40 Din, vez. 60 Din. ic Službeni in učni pripomoček za pogodbene poštarje. Poštni tajnik v p. g. Anton Wolf je priredil knjigo »Navodila za izvrševanje poštne službe«, ki je vsakemu pogodbenemu poštarju neobhodno potrebna. V tej knjigi so ponatisnjeni vsi poštni pravilniki s popravki, v njej najdeš vsa navodila za čekovno in blagajniško službo ter carinsko poslovanje in sploh vse, kar je potrebno, da zna dober poštar. Ker jo poštno ministrstvo odobrilo knjigo, jo toplo priporočamo. Knjiga stane Din 150, v predplačilu pa Din 120. Naročila sprejema poštni tajnik I. Zupanec, Ljubljana. ic Nekaj misli o potni opremi. V tem pogledu so mišljenja zelo različna. Nekatere osebe. posebno dame, se ne odločijo za potovanje brez potrebnega komforta oziroma velike množine velikih in malih kovčegov, nasprotno so p:> drugi, posebno gospodje, ki so srečni, če morejo vse potrebno spraviti v en mali kov-če,g. Vprašanje jc, kdo izmed teh je bolje opremljen za potovanje? Oni z innogo ali oni z malo prtljage? Na to vprašanje ni lahek odgovor. V vsakem slučaju pa jo treba opozoriti, da med potrebščinami za potovanje ne sme manjkati sredstvo proti glavobolu, ki nas tako pogosto muči na potu in pokvari ves užitek. Tako dobro sredstvo je n. pr. Aspirin ali Py-ramidon. Oba pa treba v lastnem interesu zahtevati v izvirnem omotu. ir ČASTITI DUHOVŠČINI se priporoča šamisete, pralni in kaviukasti ovratniki. Na željo se pošlje tudi po pošti. Jožica Ašit, Ljub« Ijana, Poljanska vesta 35. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo opravljata: Bohinc na Rimski cesti in Leustek ua Resljevi cesti. ■i: o 30 letnico poroke slavita danes Lovro iu Jožefa F 1 e i s c h 111 a 11, Cerkvena ulica 15, šo oba zdrava iu neutrudljiva. Jubilant je Ljubljančan in že dolgo let naročnik »Slovenca« in neumoren delavec v prosvetnem društvu. Bog naj ju ohrani še do večje starosti! © Poslovilni večer zu inž. Hunssena, ki ga priredi danes, v torek zvečer JZSS, je vsakomur prost, ter vubimo ljubljansko zimske športnike, da pridejo na la večer in se poslove od priljubljenega trenerja, ki je toliko pripomogel h naglemu in uspešnemu razvoju zimskih športov pri nas. Prireditev, ki se bo razvijala v prosti zabavi, ho trajala od 20. ure dalje v beli dvorani hotela Uniona. O Nedelja gasilcev. Kakor smo že poročali, so se vršili v soboto in v nedeljo v Ljub-ljaui gasilski tečaji. V soboto so se vršila predavanja, v nedeljo zjutraj pa se je vršilo v dvorani Mestnega doma zborovanje Gasilske zveze, na katerem sta govorila gg. Turk in Vengust. Ob 10 dopoldne pa se je vršila na Krekovem trgu gasilska vaja na orodju. Udeležilo se je jc okrog 150 gusilcev, ki so zastopali vsa gasilska okrožja Slovenije. Gasilci so vajo izvajali na šestih brizgalnah, treh ljubljanskih iu treh okoliških ter na raznih drugih orodjih. Vaje so predvajali ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci, ostali pa so pozorno sledili njihovim navodilom. Koncem vaje se je starosta g. Turk zahvalil vsem gasilcem za udeležbo in vneto zanimanje. Vajo, ki je trajala do poldne, je opazovalo številno občinstvo. 0 Českoslovcnska Ohec v Lublaui. Spolkovi knihovna v Narodnim dome otevrena bude pouze jedenkrate tydne a to každe stfedy od 7. do 8. ho-diny večerni. Nedelni pujčovani knih tudfž odpada. O Aeroplann nad Ljubljano. Včeraj dopoldne okoli devetih sta priplula od jugovzhodne strani nad Ljubljano dva aeroplana, ki sta z mogočnim brnenjem vzbujala pozornost ljudi. Letali sta bili dvokrilni in sta pluli kakih tisoč metrov visoko. Krožili sta nekaj časa nad mestom, nato pa odpluli v smeri Kamniških planin. O Izseljenci. Snoči je odpotovalo iz Ljubljane 40 mladih Bosancev. 20 od teh potuje v Trier. 20 v Liege. 0 Polovična avtobusna vožnja za otroke. Vsa zasebna avtobusna podjetja dovoljujejo otrokom polovično vožnjo, le v mestnem avtobusu, ki vozi v okolico, je treba plačati za otroka isto voznino, kot za odraslega človeka. Ali bj ne bilo mogoče, da bi mestna uprava dovolila otrokom v avtobusu iste ugodnosti, kot ostala avtobusna podjetja? 0 Letno porotno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se prične 5. junija. Doslej je pripravljenih pet razprav proti šestiui osebam. Med slučaji sta dva uboja, ena goljufija, ena težka telesua poškodba s trajnimi posledicami ter celo en slučaj ponarejanja denarja. Dva 16 letna fantiča sta se lotila tega posla. Skušala sta ponarejati dvodinarske novce. Eden je delal, drugi razpečaval. — Razen teh, že določenih slučajev, jih pride še kakšnih sedem, glede katerih pa preiskave še niso končane. © Važna socialna akcija za otroke. V petek popoldne se je vršila na mestnem magistratu seja socialno političnega odseka občinskega sveta ter vseh organizacij, ki se bavijo z vprašanjem počitniških kolonij otrok. Sejo je vodil mesto odsotnega dr. Gosarja dr. Bohinjec, prisotni pa so bili zastopniki krajevnega odbora Rdečega križa, krajevnega odbora pomladka Rdečega križa, Kola jugoslovanskih sesler in gozdovnikov. Sklenjeno je bilo, da se osnuje skupen odbor, ki se bo bavil z vsemi vprašanji počitniških kolonij. Ta počitniški odbor bo stalen in bo vodil kontakt za sodelovanje med vsemi organizacijami. V odbor bo povabljeno tudi škofijsko društvo »Skrb za mladino« in skavti. S tem je postavljen temelj za recino organizacijo počitniških kolonij. Pripravlja se tudi propaganden teden za otroka, ki se bo vršil v začetku junija Pierre l'Ermite: Mol oh Minili so najtežji dnevi velikega tedna in odhajal sem na počitnice. Po utrudljivem delu v postu — vodil sem enajst duhovnih vaj, vrh-tega vedno spovedoval — se pač spodobi in tudi zdravju ne bi škodilo, če si privoščim nekoliko oddiha, se otresem grešnega mestnega prahu in poslušam mesto grehov prijetno žvr-golenje ptičk v prosti naravi. Na deski v zakristiji ni prijavljenih ne porok ne pogreba. Ne bo kmalu tako ugodne prilike, sem si mislil, in odšel na deželo. Zatekel sem se v župnišče, med čigar temnimi zidovi gospodari moj stari prijatelj. Skupaj sva bila v semenišču. Takrat je bil vitek, iepo rasel in imel je lepe lase. Danes je že nekoliko upognjen, sivolas, blizu šestdeset. A v srcu je ostala stara gorkota in prijaznost. Postregel mi je in mi cdkazal najboljšo sobo. Danes zjutraj po zajtrku me je vprašal: »Kaj boš delal danes? « Vesel sem mu odgovoril: »Šel bom na sprehod.« — »Bom šel s te-[1C)j « — »Hvala! Ostani raje doma, sicer mi boš vso pot govoril o Bachu, gregorijanskem k< ralu in teoloških vprašanjih.« — »Pax te-ctun!« _ »Et cum špiritu tuo! Aleluja!« Čez pet minut sem že zapustil vas in zavil spremljan od župnikovega psa na poljsko stezo. Zrak je bil lahak in hladan. Žita so zazelenela. Na neskončnem nebu, preko katerega so sc podili oblaki, sem opazil črne pike. Počakal sem v -koliko, da so se približale. Bila je jata vraca-jočih se ptic selivk, težko pričakovanih pred-i:odnic pomiaui. vse jtr Dtiu ui"u. ..vrv.,, ot.ii uri okrog vasi, ne da bi me kdo nagovoril: Oprostite! Rad bi govoril z vami uckaj besed « Toda vsaka stvar ima svoj konec in vedel sem, da župnikovi kuharici ne bo prav všeč, če jo pustim čakati s kosilom. Zato sem sklenil, da obiščem še neko znano in dobro družino, katere dom se je svetil v solncu sredi njiv, kilometer pred menoj. Zavil sem na drugo stezo, ki je vodila proti hiši. Bil sem že blizu, toda kaj to? Kaj se je zgodilo? Zdelo se mi je vse zapuščeno, streha poškodovana, zidovi v razpadu. Nobenega glasu!... Na travniku poleg hiše nobene živali. Čudno!... Približal sem se. In res, imel sem občutje, kot bi stal ob mrtvem truplu. Solnčni žarki se niso več svetili v oknih. Kot mrtvoudni roki ob truplu so visele stopnice ob vratih, zidovje je bilo poškodovano, prepreženo z razpokami, izročeno razpadu. Omet se lušči in pada na neobdelano gredo poleg zidu. Hiša je mrtva, vse okrog nje in ona sama je izrečena razpadu. Hlevi, kjer so se včasi pod rejenimi konji podili rujavi zajci, so prazni in že neporabni. Kravji hlev se je že podrl. Na dvorišču sem pogrešil črne kokoši z belimi čopki na glavi, ki so mi pred tremi leti, ko sem bil zadnjič tu, tako ugajale. Vsepovsod sili iz zemlje plevel. Zakonca Alainova sta bila poštena in delavna. Pred leti sem se kot gost udeležil njune poroke in sem jima celo podaril veliko posre-breno zajemalko in srebrno žlico. K darilom sem dodal še pismo z voščilom in pripisom: Ta mali dar vajinim bodočim dvanajsterim otrokom! Začela sta z dvema, s punčko in fantkom. Zdelo se mi je, da nista poznala prepira in tudi zdrava sta bila oba. Velikokrat sem mislil sam pri sebi Ce je sploh kje na zemlji sreča, je nrolnitA v IaJ /-1 «m ii r» i f^uiuVo » »vj vil u / m i. Kako je vendar prišlo tako daleč? Še enkrat sem pogledal na hišo. Kar nisem mogel verjeti, da je res! Kaj je vzrok tej zapuščenosti. Kljub temu, da je bila hiša mrtva, je vsepovsod klilo iz razpadajočega zidovja novo življenje le v drugi — rekel bi — nezaželjeni obliki. Cvetoče breskve so dvigale svoje z lepimi cveti obdane veje proti nebu. Nizki kuščarji so se sprehajali po zidu in se solnčili. Cel kup ptičev se je vselil pod zapuščeno streho. Na oknu sem opazil sivo mačko, ki je z polzaprtimi očmi premišljevala minljivost tega sveta Mačka je pametna, drži se bolj zidu kot nestanovitnih ljudi. Ozrla se je proti meni. Morda me je spoznala. Ker pa sem mislila, da bo — če bom šel proti njej — zbežala pred mojim spremljevalcem, sem se premislil in jo pustil, naj premišljuje in se sprehaja med svojimi spomini Žalosten sem bil nad razpadom. Žalosten radi tega nasprotja med pomladansko naravo in človeško nestanovitnostjo, sem se vrnil domov. Župnik mi je prišel nasproti. »Je bilo prijetno?« je povpraševal. »Ne!« In pripovedoval sem mu o svojem žalostnem odkritju. Začela sva govoriti o Alainovih. »Ta ubogi Alain,« mi je pravil, »se je pustil kakor mnogi drugi pregovoriti od nekega pariškega tovarnarja in odšel — ne da bi mene vprašal za svet. To je že stara zgodba. Posestvo in zemlja, to je nekaj težavnega in negotovega. Delo v tovarni ie vsaj trajno in gotovo plačano. Dobil je sprva po 1200 frankov na mesec.« »Ze vem, kako je dalje, tisočkrat se je to že ponovilo.« »Nato je Alain prodal živino in posestvo ter se preselil v Pariš. Čez tri m,esece je bilo v tovami nekaj stvari pokradenih in Alaina so osumili tatvine. Bil je seveda odpuščen. Iskal je službe in stanovanja, a dela ni dobil Stanovanje je bilo slabo in nezdravo. Zbolel je.* »Kje je sedaj?« »Sedaj je preskrbljen. Pokopališče v Ba-gneux, devetindevetdeseti oddelek, številko sem pozabil. Pljučnica, bolnišnica, smrt brez zakramentov; stara zgodba.« »In žena?« »Bo šla kmalu za njim. Ker je navajena na deželski zrak, je tudi ona dobila jetiko.« »In deklica?« »Ne vem!« »Pa deček?« »Še manj!« Mislim, da sem uganil, kaj da pomeni župnikov izmikajoči se odgovor. Kuharica je javila, da je kosilo pripravljeno. Okna v obednici so bila odprta in solnčni žarki so vreli v sobo. Kamelije so cvetele poleg okna in ptički so nama prepevali. Na mizi je bilo pripravljeno preprosto kosilo. Zrak je hladen. Mimo okna je prijezdil na svojem konju kmet, zagledal naju je in nama voščil: »Bog blagoslovi!« Vse to sta imela tudi Alainova. Zakaj sta odšla? Sredi tega novega pomladnega življenja, obdan od gorkih solnčnih žarkov, neznanih po mestnih stanovanjih, sredi mirnega vaškega življenja sem se spomnil župnikovih besed: >Sedaj je preskrbljen. Pokopališče v Bagneux, devetindevetdeseti oddelek, številko sem pozabil.« »O Pariš! Moloh!« WT% s predstavami, filmi, radlopredavanji in tako dalje. Temeljna misel, ki jo je razvil glavni referent, načelnik mladinskega urada g. Sedej, je ta, da naj se osnuje centralni odbor počitniških kolonij, ki naj vodi splošno akcijo za izmenjavo otrok z drugimi državami, po vzorcu nemškega »Kinderaus-tauseh«. V poštev bi za nas prišle pred vsem Češkoslovaška, Vestfalija in eventuelno Avstrija, ki ima to stvar že dobro organizirano. V sredo se vrši prva seja novega odbora, ki bo bolj podrobno obravnavala vso stvar. V centralni odbor pa bodo maprošeni naši najodličnejSi javni predstavniki. Odbor bo skušal za idealno akcijo zainteresirati vso javnost in ga bo pri temi vodila ideja: »Pomirjenje uurodov potom otroka •. (Mislimo, da bi bilo stvari le v dobro, ko bi se bile k tej konferenci povabile vse krščanske karitativne organizacije in društva za mladinsko skrbstvo. Op. ured.) 0 Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1879 do 1909 se bo vršila za mestno občino ljubljansko v nedeljo, dne 26. maja • 1929, točno ob 9 dopoldne na dvorišču Mišlčeve vojašnice. Kdor še ni prisegel in se doslej tudi še ni prijavil za naknadno zaprisego, naj to takoj stori v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 51 ev. 7-1. 1 0 Anarhija glede praznovanja cerkvenih praznikov. V ogorčenje vseh vernih ljubljančauov se je na dan vnebohoda na raznih krajih mesta delalo s polno paro. Tako sta bili odprli na Marijinem trgu oziroma Stritarjevi ulici dve trgovini, v Še-lonburgovi ulici neka večja trgovina, katera se sploh proslavlja z delom v praznikih, delalo se je na mestni hiši na Poljanski cesti in na raznih dragih novih stavbah v Rožni dolini in drugod. Ker je dan Vnebohoda Gospodovega do danes še vedno od cerkve zapovedan praznik, o kaki nujni potrebi dela pa ne more bili govora, moramo verni Ljubljančani proli temu početju najostreje protestirati in zahtevati, da naredi policijska oblast temu početju konec. Ker se s kršenjem nedeljskega počitka o zapovedanih praznikih vzbuja zgražanje in ogorčenje vernikov, je to smatrati za delikl motnje verskega miru. Vsak narod in vsaka vera posvečuje svoje praznike, in bi ravno mi katoličani morali dopustiti, da bi se nekateri norčevali iz naših praznikov in jim jemali veljavo? Kako se drže naši bratje Srbi svojih praznikov, je. splošno znano. Zato poudarjamo, da bomo varovali posvečenje naših praznikov, če bo to modernim poganom prav ali ne. Prihodnjič bomo nastopili z navedbo dotič-nih tvrdk, ki mislijo pri nas vpeljati boljševiške protiverske tendence. 0 Velika tatvina žice. Lastnik avtomeha-nične delavnice Emanuel Rosa na Poljanski cesti št. 64 je v nedeljo prijavil policiji, da jc bilo v noči od soboto na nedeljo vlomljeno v skladišče. Neznani vlomilci so vrata do skladišča odprli s ponarejenim ključem ter nato odnesli iz njega večjo količino žice. Okrog 250 kg žice so ljudje zjutraj našli ob ograji vrta zidarskega mojstra Rudolfa Sakside. Vlomilci je najbrže niso mogli odnesti in so jo zavrgli. Žica, ki so jo zjutraj uašli, je bila sama vredna 11.000 Din in je bila last sko-dovih zavodov. Če so tatovi še kuj drugega odnesli iz skladišča, ni bilo mogoče ugotoviti, ker je ljubljanski zastopnik škodovih zavodov ing. Štebi odsoten za nekaj dni. Neka bra-njevka je opazila ponoči tri moške, ki so nesli nekaj težkega po dvorišču, kdo pa bi bili, ui mogla povedati. Vlomilci so morali prav dobro poznati razmere v skladišču, kajti imeli so ključe od mehanične ključavnice, katere z navadnim vetrihoin ni mogoče odpreti. 0 Sreča tatu. Pred raznimi sumljivci, ki nodijo okrog strank in navidez beračijo, smo že večkrat opozarjali. Kadar najde tak sum-ljivec priliko, če le more kuj ukrade. V nedeljo dopoldne je stikal tak sumljivee pred stanovanjem vpokojenega poštnega uradnika Karla Lasbacherja in zmaknil lep suknjič, ki je visel pred stanovanjem. Tal jc imel srečo. Kajti, razen suknjiča, ki je bil sam vreden 1000 Din, je bilo v žepu še 680 Din denarja, razne srečke, očula in dokumenti. G. Las-bacher je oškodovan za okrog 2000 Din. Torej: pred sumljivci pozor. © F1LZ KLOBUKIH, domske in moške, Icc-mitno čisti in lika tovarna JOS. RE10H. Izvršitev v 24 urah. O OD DANES PA ČEZ B1NKOŠTNE PRAZNIKE slikam po znižanih cenah. Foto Staut, Kolodvorska ulica 18, II dvorišče. © URE za birmo. F. Čuden, Prešernova 1. stoja seveda nevarnost, da se deložira 30 družin, ki stanujejo v hlevih bivše dragonske vojašnice. Spričo tega bi upelirali na lastnika, da , |K)čaka vsaj toliko časa, da zgradi mestna ob-j čina zasilna stanovanja, za gradnjo katerih je v letošnjem proračunu predvidena vsota dva milijona 500 tisoč dinarjev. V tem slučaju bi bilo zasiguranih kakšnih 50 do 80 novih stu-I novauj, s čimer bi bilo odstavljeno /. dnevnega reda vprašanje, kam s 30 družinami, ki žde v hlevih bivše dragonske vojašnice. □ Posestno gibanje. Graščino >LangentaI« v pesniški dolini jc kupil za vsoto 970.000 Din lekarnar g. Petrovič, iz Krapine. □ Kontrola dohodkov ostane še v Maribora? Kakor izvemo, je posredovanje delegacije, ki se je pred nekaj clnevi podala v Belgrad, imelo uspeha v toliko, da se je vprašan je preselitve tukajšnje kontrole dohodkov v Belgrad odložilo zu eno leto. □ Z delovnega trgu. Pri tukajšnji Borzi dela dobi zaposlitev: 10 hlapcev, 6 inajarjev, 7 vinienrjev, 3 kleparji, 4 Žagarji, 2 opeknrja, 2 krojača, 3 čevljarji, 2 soboslikarja, 2 lesostru-garja, več vajencev (čevljarske, pekovske, mizarske, natakarske, kolorske, sodarske, kovaške in fotografske obrti), 15 kmečkih dekel, I kmečka gospodinja, 14 kuharic, 14 služkinj, 4 sobarice, 2 plačilni natakarici, I blagajničar-ka, 2 postrežnici, ' otroški vrtnarici, 2 šivilji za obleko, 3 tovarniške delavke, 3 pomožne delavke, 2 poslužnici in I šiviljska vajenka. — Iskalo pa je dela v času od 5. do 11. maja 155 oseb, prostih službenih mest je bilo 109. delo je dobilo 95 oseb, odpotovalo jih jc 31, odpadlo pa 86. □ Sedemdesetletnico je obhajal med svojimi fnrani pri Sv. Marjeti ob Pesnici l jubljeni duhovni oče župnik Jerne j F r a n g e ž. V juniju pa bo že 32 let, odkar župnikuje s tolikim uspehom v svetomarjetski fari župnik Frangcž. Cospodu župniku ob sedemdesetletnici naše najprisrčnejše čestitke. □ Obmejni promet preko Maribora. Tekom meseca aprila je pripotovalo v Maribor 11.022 oseb in sicer 3681 iz notranjosti države, 3980 iz Avstrije, 1652 iz Češkoslovaške, 1226 i/. Nemčije in 483 i/ raznih drugih držav. Odpotovalo pa je iz Maribora 11.822 oseb in sicer 5823 v notranjost države, 4024 v Avstrijo, 1035 v Če- 1 škoslovaško, 740 v Nemčijo in 200 oseb v razne druge države. □ Amundsen iu Malingrecn sla padla za znanost raziskujoč tajne severnega tečaja. Junaška borba za odkritje tega grozotno veličastnega dela sveta se razodeva tudi v filmu »Grob na severnem tečaju«, ki se šc samo danes in jutri predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu. Senzacionalno ekspedicijo obeli polarnih raziskovalcev Suoio na otok Herold prikazuje in čudovito pestro fauno v tem kraljestvu ledenih gora. Film, ki je zelo poučen, priporočamo zlu- j s ti posameznim šolskim zavodom, da si ga oglo-i dajo. Posebno šolske predstave se vrše po zni-j žanih cenah 4 Diu za katerikoli sedež. Pri 110 I prijavljenih dobi 10 najrevnejših učencev brez-I plačilo vstopnico. Šolske predstave se vrše lahko še danes in jutri od nol 15 naprej. Tozadevne prijave se srirejemajo v- pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6. Celie Maribor □ Dograditev »Trgovskega doma«. Kakor znano, sc je svojčas obvezal lastnik »Trgovskega doma« g. 1. Pregrad, da bo povečal in razširil stavbo ob Cafovi ulici proti unionske-mu kinu. V splošnem se namreč ugotavlja, da !-azi ravno omenjeni nezazidani del Aleksandrove odnosno Cafove ulice celoten vtis spodnjega dela Aleksandrove ulice, ki bo zlasti z eradnjo Vlahovičeve trgovine in stanovanjske niše na voglu Meljske in Aleksandrove ceste dobila še prav posebno zaokroženo lice. Da se temu vsaj delno in začasno odpomore, namerava g. Pregrad postayiti na omenjenem nezazidanem prostoru na voglu Aleksandrove in Cafove ulice lične paviljone v razmerju 5.70 krat 36.5. ki bodo služili kot izložbeni lokali. No paviljonih pa se bo uredila čedna terasa, kakor je na drugem koncu Trgovskega doma. Seveda bo treba misliti v bodočih letih na dograditev in razširjenje Trgovskega doma ob Cafovi ulici v zmislu dosedanje zgradbe in je radi tega smatrali gradnjo omenjenih paviljonov le kot provizorično. □ Smrtna kosa. Umrli so: V Spodnji Sveti Kungoti splošno priljubljeni cerkveni ključar in večletni skrbni župan občine na Ranči g. Iv. Drozg. Pokojni je bil izredno skrben gospodar ter daleč na okoli znan vinogradnik. — V Ru-perčah pri Sv. Petru je umrla v starosti 47 let poscstnica Barbara Poljanec. — Amuš Marija, soproga orožniškega stružmojstra v pokoju, stara 48 let. — Marija Zlobec, soproga vpokojenega policijskega agenta, stara 58 let. Pogreb !)(> jutri ob 15 iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. □ Najdena utopljenka. Pri Sv. Marku niže Ptuja je vrgla včeraj dopoldne Drava na obrežje truplo neznanke. Ugotovilo se je, da je utopljenka identična s 50 letno Josipino T., ki je v soboto zvečer utonila v Dravi. Truplo ue-srečniec so včeraj popoldne prepeljali v Maribor in se vrši pogreb jutri popoldne iz hiše žalosti v Kopališki ulici. □ Za 30 družin gre. S 1. majem jc potekel dogovor, ki sc jc bil v zadevi stanovunj v hlevih bivše dragonske vojašnice sklenil med mestno občino in g. Braunom, novim lastnikom omenjenih objektov. Kakor izvemo pa so v teku pogajanja, cla se omenjeni objekti dajo v najem nekemu tovarnarju, ki namerava posamezno trakte preurediti in adaptirati za tovarno. V slučaju ugodnega poteka pogajanj ob- Gospodarstvo & Koncert Akademskega pevskega zbopa iz Ljubljane. Akademski pevski zbor v Ljubljani je danes brez dvoma najboljši moški zbor v naši državi. Že dalje časa se zbor pripravlja na koncertni nastop v Mariboru in v Gradcu, kjer se vršita koncerta 3. in 4. junija. Posrečilo pa se je zbor pridobiti tudi za koncert v Celju in se bo ta vršil dne 2. junija ob 4 popoldne v veliki dvorani Celjskega doma. Bo to glasbeni dogodek, kakor jih Celje le redko doživi odn. ga doslej sploh še ni doživelo. Koncert bo imel slavnostni značaj v spomin 10 letnega obstoja slovenske univerze v Ljubljani ter v zahvalo za velikodušni akt vladarja, ki je sprejel slovensko univerzo v svoje posebno varstvo. Program, ki bo isti kol v Mariboru in Gradcu, sestavljajo dela najaktualnejših sodobnih slovenskih skladateljev, namreč Adamiča, Kogoja, Deva, Pav-čiča, Lajovica in Ravnika, zapel pa bo zbor tudi nekaj narodnih v originalni harmomzaciji zborovega dirigenta cand. ing. g. Franceta Marolta. S solo-spevi nastopi Celjanom že znani g. Marjan Rus. Vstopnice se todo pričele že ta teden razprodajati in sicer najprej od osebe do osebe, nato pa bodo oddane v predprodajo v knjigarno Goričar & Les-kovšek in v Slomškovo tiskovno zadrugo. Mestni avtobusni promet. Kakor smo že poročali, je v zadnjem času glede mestnega avtobusnega prometa vznikla ideja, naj bi se ta promet organiziral kot samostojno komercijalno podjetje, pri katerem bi sicer občina bila udeležena z večinskim kapitalom, bi pa s kapitalom sodelovali tudi celjski obrtniki, trgovci in denarni zavodi. Da bi se ugotovila možnost ustanovitve tovrstnega podjetja, je podžupan g. dr. Ogrizek kot referent tozadevnega odseka sklical za prošli petek na mestni magistrat sestanek, ki so se ga udeležili g. Ster-mecki za gremij trgovcev, g. Rebeuschegg za gostilničarje in hotelirje, g. Prelog za Ljudsko posojilnico, g. Selišek za Praštediono, g. černelč za oblastni denarni zavod, g. dr. Skoberne za Hranilno in posojilno društvo, g. Jeglič za Zadružno gosj» darsko banko, g. dr. Voršič za Mestno hranilnico in g. Kralj za Celjsko jx>sojilnico. Navzoča sta bila tudi magislratni predstojnik g. dr Šubic in mestni inžener g. Pristovšek. Vsi udeleženci so v principu soglašali z nameravano ustanovitvijo avtobusnega jx>djefja, vendar pa se glede deležev niso mogli obvezno izjaviti, ker niso imeli še tozadevnih pooblastil od svojih korporacij odn. central. Zavezali pa so se, da bodo pooblastila oskrbeli do pri-hodniega četrtka, ko se vrši drugi tozadevni sestanek. e- Temperamentna punca. 23 letna Marjeta K., |X> poklicu šivilja je tam od Borovnice nekje doma. V nedeljo zvečer so jo v Klavni ulici prijeli, ker je vse kazalo, da se ne preživlja na pošfen način in da spada pod paragrafe. Včeraj dojx>ldne jo je kot v vseh takih slučajih dobil v roke policijski uradnik, ki ji je po zaslišanju jx>vedal, da bo morala v zapor in pred sodnika. Tu pa Marjeta pokonci in da nc gre, pa ne gre. Prigovarjal ji je človekoljubni gospod in prijazno svetoval, da naj mirno gre, ker bi jo sicer zvezali in na voziček naložili, pa v zajx>r prepeljali in bi poslednje bilo hujše od prvega. Pa nič in nič. Marjeta je bliskovito raztrgala obleko na kosce ter stala pred presenečenim uradnikom malo manj kot v Evinem kostumu. Zavili so jo v njen plašč in končno je bila pripravljena mirno oditi s stražnikom. Šla je fudi res, a na Dečkovem trgu je bliskovito jiotegnila iz plašča male škarje in se z njimi začela zbadati v prsa. Zojset so jo pri|5efiali v policijski urad in ji končno vendar le dojx>vedali, da bi jo znali tudi z grda spraviii \ zajior. Pomirila se je in sedaj premišljuje v zaporu okrožnega sodišča svojo prevročo naravo. Nemško zadružništvo v naši državi I/, poročila nemške zadružno zveze v Novem Sadu posnemamo: Število članic je naraslo od 84 v letu 1027 na 100 koncem leta 1928, število članov pri včlanjenih zadrugah, ki so dovršile računski zaključek, pa je naraslo od 6245 na 9097. Iz statističnega pregleda je razvidno, da so imele te zadruge v milj. Din: deležev 1.6, rezerv 0.5, hranilnih vlog 41.9, izposojil 60, skupnega prometa pa 542.9. Med aktivi odpade 60 milj. Din na posojila 2.1 na naložbe pri centralnih zavodih, ostalo pa na razne druge postavke. Hranilne vloge so se napram letu 1927 |)ovišale za 42%, izposojila pa za 69%. Nemške zadruge se morajo v veliki meri posluževati izposojil, ker lastni kapital in hranilne vloge niti od daleč ne zadoščajo kreditnim potrebam kmetovalcev. Z organizacijo zbiranja prihrankov potom obveznih hranilnih vlog, si skušajo zadruge pridobiti potreben kapital. Blagovna centrala nemških zadrug Agraria je nabavila 1. 1028 1043 vagonov umetnih živil, vnovčila pa je 1454 vagonov žita in raznih drugih kmetijskih pridelkov. Skupna vrednost nabavljenega in prodanega blaga je znašala 47.9 milj. Din. Iz bilance Agrarie posnemamo, da je imela 0 23 milj. Din deležev, 5.77 milj. Din upnikov (banke in osrednja denarna centrala) ter 1.84 milj. Din dobaviteljev. Dolžniki za blago znašajo 6.21. zaloge blaga pa 0.88 milj. Din. Kmetijska centralna kreditna zadruga, ki je denarna centrala zadrug, je imela 11.6 milj. Dni hranilnih vlog proti 8 mili. Din v letu 1927. Bančni krediti so se zvišali od 5.2 na 9.1 milj. dinarjev. Kreditna zadruga je imela koncem prejšnjega leta 19.1 milj. Din danih kreditov. Kot /adrage same, tako .ie tudi njihova centrala navezana v svojem poslovanju na bančne kredite. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Potrjena poravnava: Plauee Maks, trgovec /. delikatesnim v Ptuju. Narok za prisilno poravnavo: Tnun Anica, trgovka v Mariboru 27. maja; Geršak Jožef. Dek-marica 15. junija 1929. BILANCE IN POS! OVNA POROČILA Arbor. lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani. Leto 1928 beleži dobro konjunkturo v lesu. Dražba je postavila rekord v slovenskem lesnem izvozu /. dobavo velike partije 5300 m3 re/.. sesa, ki je bila v 18 dneh vkrcana! Družba je razširila prekomorske posle in izpopolnila svojo organizacijo ter znižala inanipulaeijski koeficient od 24.80 na 24.14 Din 7,a m". Pri donosu 3.7 (2.8) milj. je znašal čisti dobiček za 1928 0.64 (1927 0.06) milj. Razvoj posla kaže povišanje upnikov od 8.6 na 11.3, zalog od 5.5 na 7.2 in dolžnikov od 5.8 na 7.4 milj. Din. Družba deli (prvikrat od ustanovitve) dividendo 7% na kapital 3 milj. Din. ftumsko-industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar, ki ie popolnoma v državnih rokah, izkazuje za leto lf-28 pri donosu 21.5 (12 8) milj. čistega dobička 8.9 (5.2) mili. Din. Knpitfd podjetja znaša 20 milj., obveznice 0.7, upniki 56.5 (60.9) in dolžniki 39 9 (34.81 ter zaloge 26.5 (32.2) milj. Din Združene tvornirc stekla, Zagreb izkazujejo za 1928 pri kapitalu 5 (4.61 mili. Din in upnikih 44 (21.91 milj. brnto donos 6.9 (4.7) milj. in čisti dobiček 0.34 (0.151 milj. Din. Keramična industrija. Zafreb, ki ima obrale v Sloveniji (Petrovče in Nemški doli, izkazuje pri kanifalu 1.4 in upnikih 7.8 (7.11 milj. (s prenosom izgube za 1927 v znesku 540.144 Din) 534.439 Din izgube. Prekomorska tilnvidlia. Sušak izkazuje za L 1927 znatno povečan obseg poslovanja pri neizpre-menjeni fonaži. knr ie razvidno iz povišanja upnikov od 10 na 18.5 in dolžnikov od 11.8 na 23.3. Ladijski park ie bilansiran neizpremenjeno s 19.9 mili. Din Pri kapitalu 4.8 milj. znaša čisti dobiček . 2.94 (2.771 milj. Din. Družba namerava povišati J glavnico od 4.8 na 10 milj. Din. i ^ Hrvatska hnnka. Zagreb. pri kateri ima večino italijanski kapital, izkazuje pri kapitalu 20 mili. Din 91.6 milj. vlog na knjižice ter tek. račune (1928 10.8 milj.), to pa radi dobitka večiih inozemskih kreditov. Med aktivi znašaio menioe 21.9 (21), dolžniki pa 70.3 (19.9) mili. Din. Pri donosu 2.5 (1.9) mili. znaša čisti dobiček 0.3 (0.3) milj. Banka od 1924—1927 ni izplačala dividende. Komercialna banka, Zagreb, ki ima tudi v Ljubljani podružnico in pri kateri je udeležen češkoslovaški kapital. Pri lepitalu 5 milj. Din so se vloge zvišale od 5.6 na 7.1, upniki pa od 12.7 na 16.5 milj. Čisti dobiček za 1928 znaša pri donosu 3. 4 (2.6) milj. 51.559 Din (1927 68.549 Din). Na dnevnem redu občnega zbora je tudi sklepanje o povišanju kapitala. Hmeljarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu vabi k rednemu glavnemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. maja t. 1. ob pol 9 dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu tx> sledečem redu: 1. Pozdrav in otvoritev rednega slav. občnega zbora. 2. Letno poročilo. 3. Letni račun. 4. Volitev glavnega odbora za dobo dveh let, in dveh pregledovalcev računov za dobo enega leta. i 5. Volitev petčlanskega razsodišča in dveh na-i mestnikov za dobo dveh let v smislu g 16. draslve-: nih pravil. 6. Določitev članarine za leto 1930. in deleža, ki odpade podružnicam za leto 1929. 7. Glavni občni zbor določa: a) rok, do katerega mora vsako leto plačana biti članarina, b) čas, do katerega se mora vsako leto vršiti redni glavni občni zbor, c) časopise, v katerih se razglaša jejo društvene zadeve. 8. Predlogi in nasveti po § 10. dr. pr 9. Slučajnosti. — NB. Glasovalno in jx>sve-tovalno pravico imajo le po društvenem vodstvu legitimirani delegati onih podružnic, kojih pravila je potrdil veliki župan. Vsi člani Hm. dr. imajo pravico prisostvvovati gl. ob. zb. Za slučaj nesklepčnosti se bode vršil pol ure |>ozneje gl. obč. zbor pri vsakem številu navzočih delegatov. — Predsedstvo. Zadružništvo po zakonn o kmet. kreditu. Na podlagi tega zakona je bilo do konca 1928 ofcno-vanih 952 zadrug, od teh odobrenih 811 in registriranih 670. Registrirane zadruge so štele 40.713 članov in deležev za 3.3 milj. Din, vlog 1.6 milj. Din, 6 oblastnih zadrug pa jo imelo deležev za 1.9 milj. in vlog za 0.4 milj. Din. skupno so zbrale te zadruge brez drž. sredstev 5.2 milj. Din. Carinski dohodki so znašali v aprilu f. 1. 147.5 mili. Din napram 147.6 v marcu in 132.1 v aprilu lani. Tzprememhe r trgovinskem registru Vpisi: »Tehnik« Jos. Ban.jni, trgovina s tehničnimi predmeti, Ljubljana; Vido Brntovž. trgovinska ngen-tura, trgovina vrvarskih izdelkov itd. v Ljubljani: Efaks, ltajšič Stevo, trgovina /. barvami, kemoutli-jami itd., Ljubljana; Vardjan Vojlek, carinsko posredništvo. Ljubljana; Ivan Stancer, trgovina z vinom itd., Maribor; Andrej 1'urgaj, trgovina s sadjem itd., Zgornji Že rjave i; izbris: Jos. Stadlet tvornica lesnih izdelkov, Ljubljana (opustitev). Borza DENAR 13. maja 192». Devizni tečaji na ljubljanski borzi 8. maja 1929. l>ovpraš. pon. srednji sr. 7.V. Amsterdam _ 2288,— 2287.- Iterlin 1348.— 1351.- 1349.50 — Bruselj — 790.14 — Budimpešta — 992— — — Curih 1094.40 1097.40 1095.90 IC9530 Dunaj 798.50 801.50 800.- | 799J56 Londou 275.75 276.55 276.15 ! 276i» Nevvyork — 56.79 — _ Pariz — 222.30 —. — Praga 167.93 168.73 168.33 i 168.33 Trst — 297.97 — i 297.97 Zagreb. Amsterdam 2288 bi., Berlin 1848 do 1351, Budimpešta 992 bi., Curih 1094.40—1097.40 Dunaj 798.50-801.50, London 275.75—276.55, Nevvvork 56.69-56.89, Pariz 221.30—223.30, Praga 167.93—168.73, Trst 296.90—298.90. Belgrad. Berlin 1348—1351, Budimpešta 990.,V) do 993.50, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.50 do 801.50, London 275.75—276.40, Ne\vyork 56.95 do 56.895, Pariz 221.30—223.30, Praga 167.93—168.73. Trsi 296.97—298.97. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.12, Budimpešta 90.50, Bukarest 3.08375, Dunaj 72.95, London 25.195, Madrid 74.20, Nevvyork 519.27, Pariz 20.295 Praga 15.365, Sofija 3.75, Trst 27.195, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.50875. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna .123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 17t den., Vevče 123 den., Ruše 250—260, Stavbna Sli den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 411—412 (411), kasa 411-412 (410-412), termini: 5. 411 do 414, 6. 415—416, 7 odst. inv. pos. 85—86 (85). agrari 51 -51.75 (51). Bančni j>ap.: Hipo 206 d«i 206.50 (206), Poljo 15.50-15.75, Hrv. 50—55, Kred. 93 den., Jugo 84—85 (84), Lj. Kr. 123—125 (12»j, Medjun. 55, Nar. 7550 den., Praštediona 850—8» (850), Srpska 150—155, Zem. 136—140. Ind. pap.: Guttman 210 bi., Slaveks 102—110, Danica 140 bL, Drava 395—410, šečerana 450 bi., Brod. vag. 165 do 200. Union 190 1>L, Ragusea 500—540, Trbovlje 460—465 (460), Vevče 126 bl„ Piv. Sar. 215 bi, Jadr. plov. 575 bi. Belgrad. 7 odst. inv. pos. 84.50—86, agrari 82 do 53. vojna škoda 410—411.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.75, Wiener Bank verein 22.50, Bodencredit 100.35, Creditansit. 54.31$ Rscompteges. 21.50, Alpine 42.50, Trbovlje 57-90. Leykain 7.25, Rima Murany 117.15. žito Besa na čikaški borzi se je ustavila. PoMaj se jo ustalil. Tudi na našem žitnem trgu je poMaj nekoliko pridobil na slabilnosH glede cen, vendar jo promet močno padel. Nazadovanje cene za koruzo je pa pri nas še vedno v teku in baško blago je že po 250 nakl. ]x>st. naprodaj. Kupčija .je radi pomanjkanja vzrašanj neznatna, j>onudba pa radS bližajočega se termina 15. maja precejšnja. V Ljubljani notira jo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. poet, plač. 30 dni, dobava prompt); pšenica bač. 80 kg 285—287.50, maj 290-292.50, koruz laplatska maj 312.50-315, junij 307.50—310, julij, avgust, sejitem-ber302.50—305, bačka maj 302.50—305. ječmen bar 345-347.50, bač. 330—332.50, oves 295—297.50, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 40f do 410. Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon moke. Tendenca mlačna. Novi Sad. Pšenica: bč. 235—240, gor. bč. 232.50 do 235, pot. 240—242.50, bn. 235—237.50, sr. 237.50 do 242.50. Oves: 232.50—237.50. Koruza: bč 247.50 do 250, 6. 252.50—255. sr. 247.50—250. Moka: Og 345 355, št. 2 315—325, št. 5 295—305, št 6 285 do 292.50, št. 7 275—282.50, št. 8 200—210. Otrobi: bč. 175—177.50, bn. 170—175. Tendenca neizpremenjena. Promet: 20 vagonov pšenice, 63 in po! koruze in 9 moke. Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica: maj 23.90—24.14, zaklj. 24.17—24.19, oktober 25.85 do 25.99, zaklj. 25.90 -25.91, marec 27.70—27.66, zaključek 27.66—27.68. Rž: maj 20.65—20.60, zaklj 20.75—20.85, oktober 23.08—23.10, zaklj. 23.06 de 23.08, marec 24.64—24.62, zaklj. 24.62—24.63. Koruza: maj 20.78—26.80, zaklj. 26.80—26.81, julij 27 do 27.10, zaklj. 27.10- 27.12. Les Na ljubljanski borzi je hjlo zaključeno: 4 va goni orehovih plohov, 3 vagoni tramov, 6 vagonov bukovih hlodov, 25 vagonov drv in 5 vagonov hrastovih plohov, skupaj 43 vagonov. Povpraševanje je: za trame, škorete in drv, (dobava v juliju in avgustu, do 200 vagonov). Živina Na živinski sejem v Ptuju dne 7. maja je bilo jmgnanih 647 glav goveje živine, od tega 289 krav, 110 telic, 1 tele, 177 volov, 47 juncev, 23 bikov in 110 konj, ki so notirali: krave 4—7, telice 4.50 do 9.50, teleta 11.50, voli 8.50—11.50, junci 5.50—9.50 in biki 5—9.50 Din za kg žive teže. Konji 500 do 6500 Din za komad. Prodanih je bilo: 288 glav govejo živine in 48 konj. Splošna cena goved je od 4 do 11 Din za kg žive teže. Na svinjski sejem dne 8. maja je bilo pripeljanih 313 svinj. Cena je bila 10—13 Din za kg žive teže, praseta 100—250 Din za komad. Prihodnji živinski sejem se vrši 21. inaja Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edu« ard Saborskv in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 2847 glav živine, iz Jugoslavije 54. Cene: voli najboljši'2, 1. 1.60—1.80, f I. 1.20—1.40, III. 1.10 do 1.20, krave I. 1.20—1.35. II. 1—1.10, biki 1.20 dc 1.50, klavna živina 0.65—1. Tendenca: Na zelo medlem trgu je padla cena za I. blago za 10 grošev, za II pa za 25 grošev. Samo biki in klavna živina so notirali za 5 grošev višje kot prejšnji teden . Meh iiv/ht / / ve/d i/vim/e/D vrvenjehs Katarine II. dobre lastnosti Zelo značilno za naš čas je, da se je dnevno časopisje oddolžilo 200-letnici rojstva velike ruske carice Katarine II. s tem, da je pogrevalo njene ljubezenske zgodbe in bajko o Potemki-novih vaseh«, da se je torej njenemu spominu narogalo — senzacije lačnemu čitateljstvu na ljubo. In vendar je bila Katarina II. vladarica, ki je zelo resno umevala svoje vladarske dolžnosti in se zlasti odlikovala po svoji skrbi za ljudske sloje, po svojem socialnem smislu, po sveji dobroti nasproti šibkim in odvisnim. O tej potezi Katarininega značaja priča že dejstvo, da si je zjutraj, ko je zarana vstala na delo, sama zakurila v peči, da ne bi tako zgodaj trudila služinčadi. Takoj na prvi seji senata je izjavila, da naj se ne dela nobena razlika med njenimi osebnimi in državnimi koristmi, državne koristi so prve in sreča države ter blagor Nov svetovni rekord v višinskem poletu. Ameriški mornariški letalec Soucek je s svojim letalom dosegel višino 12.670 m. Sicer sta ameriška častnika Johnston in Stevens pred nekaj tedni dosegla 12.870 m, vendar tega niso priznali, ker se letalo ni spustilo na tla na istem mestu, kakor se je dvignilo. podanikov so njen edini cilj. Te obljube se je zvesto držala vseh 34 let sveje vlade in 1. 1702 je poročal o njej angleški poslanik: »Carica prekaša po nadarjenosti, pridnosti in znanju vse druge v tej deželi; morda se v sredstvih malo moti, toda njen namen je brez dvema blagostanje in sreča Rusije.« Katarina II. je bila zelo izvrstna poznavalka ljudi ter je umela z njimi ravnati; zato je imela udane in zveste svetovalce in pomočnike. Generalnemu prokuratorju senata je ob nastopu vlade pisala: Ljubim resnico, ki mi jo morete brez strahu povedati; brez skrbi se morete z menoj prepirati, ako to služi v dobro stvari. Laskanja ne ljubim in ga od Vas ne pričakujem, pač pa odkritosrčnost v občevanju in trdnost v službi.« Prošnje na vladarja so se v Rusiji morale začenjati tako-le: -Suženj Vašega Veličanstva prosi, klanjajoč čelo do zemlje...« — Katarina je odredila, da se v bodoče beseda »suženj nadomesti z izrazom »podanik , a besede o kla-njanju do zemlje naj popolnoma odpadejo. V nekem svojem pismu se je podpisala kot »najbolj republikanska duša-, a v svojim dnevniku je zapisala: »Svoboda je duša vseh stvari, brez nje je vse mrtvo. Hcčem, da se postave izpolnjujejo, a nočem sužnjev.« V prvih 20 letih svoje vlade je izdala Katarina 123 razglasov za olajšanje ljudstva«; samo enemu predmetu je posvetila večjo skrb: zgradbi mest, o čemer je izdala v navedeni dobi 144 razglasov. Veliko se ie trudila Katarina za dobro, človekoljubno pravosodje, za odpravo podkuplji- vosti sodnikov, mučenja in zaplembe premoženja obsojencev. Da bi sc doseglo izenačenje zakonov, je sklicala leta 1766 poslanski zbor, ki ni bil nikak parlament, a je imel to dobro, da je vlada zbrala po njem podatke o potrebah in razmerah vseh pokrajin obširnega carstva. Katarina je pravilno umevala pomen ljudske vzgoje in izobrazbe in je leta 1780 pisala nemškemu učenjaku Grimmu: »Nikdar me ne bedo pripravili do tega, da bi se bala šolanih narodov.- V nekem samostanu je dala na lastne stroške izobraževati po 500 deklic, od tega 250 plemiških hčera, 250 pa meščanskih in kmetskih deklet. Izobrazba je trajala cd 4. do 19. leta ter je Katarina pouk osebno nadzorovala. Zgradila je mnogo osnovnih šol in skrbela za primerne učne knjige. Sama je spisala abecednik, ki se je zelo razširil med ljudstvom, a v njem je bil nauk, da so po rojstvu vsi ljudje enaki, loči jih med seboj šele izobrazba. Enako je bila Katarini na srcu povzdiga ljudskega zdravja ter se je dala, da premaga ljudsko praznoverje, sama prva cepiti proti kczam. Umljivo je, da je Katarino posebno zanimalo kmetsko vprašanje. Osebno je bilo odločno za odpravo nevoljništva. Nekoč je zapisala: »Proti krščanski veri in pravičnosti je, napraviti iz ljudi, ki so po rojstvu svobodni, sužnje. Ker se je plemstvo najodločneje uprlo odpravi nevoljništva, je izdelala načrt, po katerem bi postali vsi nevoljniki vsakega veleposestva, ki bi se prodalo, svobodni. Žal je estal tudi ta načrt samo na papirju. Pač pa je Katarina mnogo storila za kolonizacijo dežele. »Gospodarjevo oko hrani konje- — je bil eden izmed Katarininih rekov. Vedno se je hotela o vsem osebno prepričati ter je mnogo potovala po državi. Uradništvo je moralo vedno računati z njenim prihodom in je zato vestneje izpolnjevalo svoje dolžnosti. Verjetno je, da so ji skušali na njenih potovanjih pokazati vse v najboljši luči, vendar spadajo preslule »Potern-kineve vasi " med bajke. Svetovna sleparska tolpa Bruseljska policija je aretirala nekega Sirca, ki se je izdajal za škofa in je prevari! mnogo ljudi. -Škof Silva«, tako se je nazival, je zbiral darove, ki so bili, kakor je trdil, namenjen; kaldejskim beguncem. Slepar je stanoval v nekem velikem hotelu in je nastopal zelo dostojanstveno. Ko so njegovo hotelsko sobo preiskali, so našli v njegovih kovčkih škofovska oblačila in priporočilni pisma nekega nadškofa in raznih škofov. Silva je v Bruselju in okolici obiskoval župnike in samostane in povsod izvabljal denar Preiskava je dognala, da pripada Silva mednarodni sleparski tolpi, ki so jo tvorili večinoma sumi Sirci. Glavar tolpe se imenuje Varda Benjamin Cambar in je bil leta 1925. izgna najprej iz Francije, nato pa iz Holand-ske. Od tedaj potuje iz ene države v drugo. Kako predrzno nastopajo ti sleparji, dokazuje Cambar. Člane svoje tolpe, s katerimi je bil nezadovoljen, ker mu niso oddajali dovolj denarja, je ovadil pri francoskih sodiščih radi goljufije in ponarejanja denarja. Bil je celo tako predrzen, da je podal Društvu narodov pritožbo proti Petru Elbovvu Mamadu, ki je bil kot vohun v službi različnih vlad, je kol laži-duhovnik mnogo ljudi osleparil in skušal Cambrija izpodriniti kot glavarja tolpe. Ta predrzna tolpa je uganjala svoje sleparije v Franciji, Španiji, na Portugalskem, Poljskem, Češkoslovaškem, Angleškem, Škotskem, v Perziji, Mehiki, Argentini in Združenih državah. Plosiava šOO-letnice sv. Ivane d Are v Orleans-u. blovesna procesija po glavni ulici. V ozadju se vidi katedra a. Pogret) prvomajskih žrtev v Berlinu. Na prvi kr3;i je napis v ruščini: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Priporočliiv slikar Pred nekim pariškim sodiščem se je vršila te dni razprava, pri kateri sta si stala nasproti dva inozemca, ki se nista mogla sporazumeti niti med seboj niti s sodiščem. Tožencc je govoril madjarski, tožiteljica pa je razumela in govorila le švedski in brez tolmača bi bilo nemogoče izvesti razpravo. Tožiteljica Arlette Heinrihsen, bogata Švedinja, ki neprestano potuje, je prišla nedavno v Pariz, ko se je vrnila s potovanja v Indijo. V Parizu je s posredovanjem neke prijateljice spoznala madjarskega slikarja Jeana Proela, o katerem so ji pripovedovali, da je v Montparnasse zelo znan. Švedinja bi se zelo rada dala slikati in Proel je takoj izjavil, da rad ustreže njeni želji. »Ko sem prvi večer sedela v slikarjevem ateljeju,« je pripovedovala pred sodiščem, »sem kmalu postala od sedenja trudna. Gospod Proel mi je prigovarjal, naj še nekoliko časa potrpim Ko sem izjavila, da mi v resnici ni več mogoče sedeti, mi je predlagal, naj bi šla v kak plesni lokal, kjer bo imel priložnost boljše spoznati moj smehljaj. Bil je tako prikupljiv, da nisem imela nobenega povoda, da bi zavrnila njegov predlog . ..« Slikar in medel sta se torej pedala v nek nočni lokal. Kmalu pa je Švedinja čutila, I da se ji zopet vrača omotica, ki jo je čutila že v slikarjevem ateljeju. Prepričana je bila, da ji jc slikar nekaj vsul v čaj, ki ga je v ateljeju pila. Bolj mrtva kot živa se je vrnila i v svoj hotel, kljub temu je pa opazila, da ji slikar sledi. Naenkrat je stal v njeni sobi j »Kaj delate še tukaj? Kako sploh pridete v j mojo sobo?« je ogorčeno vprašala. >V takem stanju Vas vendar ne moreni pustiti same,« je dejal skrbni mož. ->Dal Vam bom skodelico čaja, da boste dobro spali . . .« Kaj se je nadalje godilo, se Švedinja ne spominja več, ve le še, da je slikar pobral njen nakit, ki ga je položila na mizo, in izginil. Ko se je zopet zavedla, je takoj hitela na policijo. Čez par dni se je policiji posrečilo prijeti slikarja, ki jc povedal, da je nakit prodal nekemu juvelirju za smešno ceno osem tisoč frankov. Švedinja je dobila svoj nakit nazaj, slikar in juvelir pa bosta sedela več mesecev v ječi. Vseučilišhci razprava o pomivanju posode Ameriški list »The Sun« poroča o svojevrstni razpravi, ki jo je napisala miss Nellie Vedder, slušateljica na umetnostni fakulteti univerze v Chicagu, za pridobitev umetniške diplome. Predmet razprave je pomivanje kuhinjske posode. Miss Vedder je obdelala svoj predmet izčrpno in na podlagi te nenavadne disertacije dejansko prejela umetniško diplomo. Razprava ugotavlja, da je treba za vsakdanje pomivanje posode v družini, ki šteje štiri člane, najmanj 22 minut in 30 sekund časa in natančno 1015 različnih gibov. Voda mora biti najmanj 120 stopinj Fahrenheita. — Če pomislimo, da so v Ameriki služkinje — luksuz, dosegljiv le najbogatejšim, da je tedaj večina gospodinj prisiljena sama opravljati gospodinjska dela in da sc ravno v Ameriki posveča poenostavljenju in racionalizaciji gospodinjstva največja pozornost, nam postane umetniška disertacija o pomivanju posode lažje nmljiva. Za nevesto je igral V Parizu sta nedavno igrala neki slikar in neki pisatelj. Ko je slikar zaigral ves svoj denar, jc vprašal pisatelja, ki je bil zaljubljen v slikarjevo nevesto, čc vzame nevesto kot zastavo v višini 10.000 frankov. Pisatelj je pritrdil in ko je slikar izgubil, je bila nevesta obveščena, da pripada sedaj pisatelju. Nevesta se je seveda temu odločno uprla. Pisatelj sc ni obrnil na sodnijo, da bi ta obsodila nevesto, da ga mora poročiti, pač pa jc tožil slikarja za plačilo 10.000 frankov. Nevesto ali denar!« je izjavil pred sodnijo. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in je izjavil, da je tak dogovor nemoralen. Ne da bi se spuščal v vprašanje, čc je sploh treba igralne dolgove plačati ali ne, je ugotovil, da slikar ni nikdar mislil na to, da bi dejansko zastavil 10.000 frankov, marveč je hotel le v slučaju, če igro dobi, od soigralca dobiti 10.000 frankov. Stvar pisatelja pa je, če bi jih v slučaju izgube plačal. Na ta način je slikar obdržal svoj denar in nevesto — če ga še mara. Odgoden polet okoli sveta Nedavno so poročali, da se španski vojaški zrakoplovec Franco pripravlja na polet okoli sveta na vodnem letalu tipa »Dornier-Wak. Poleteti je hotel v prvi polovici maja. Sedaj pa poročajo iz Madrida, da je ta polet okoli sveta odgoden na nedoločen čas. Aparat, na katerem bi letel, bi moral biti dovršen do konca aprila. Tvornica v Cadixu pa je sporočila, da hidroplan še ni dovršen. Franco je nato izrazil željo, da bi kljub temu ob določenem času poletel okoli sveta, ker so v tej dobi najugodnejše zračne razmere na celem potu, in sicer na hidroplanu istega tipa italijanskega izdelka. Šel je v Madrid, da dobi dovoljenje španskega ministrstva za letalstvo. Ministrstvo pa Francu ni hotelo dovoliti, da lu poletel okoli sveta na letalu, ki ni izdelano doma, in zato je moral Franco odgoditi polet. Železniška nesreča v Nevv Yorku. Poročali smo že, da sta na nadceslni železnici v Newyorku trčila dva vlaka, pri čemer je bilo ubitih iu težko ranjenih | okrog 50 oseb. Slika nam kaže prizor, ko je nastopila ]x>žarna bramba, da nudi prvo pomoč. Smešnice »Ne razumem, kako ste mogli poročiti tako postarno gospodično?« »Ljubi prijatelj, če kdo potrebuje bankovce, ne gleda na to, katerega leta so izdani.« »Koliko dopusta daste svojim nameščencem?« »Stili tedne.« »Toliko?« »Da; 14 dni, ko imam dopust jaz, in 14 dni, ko ga imajo nameščenci.« »Kaj ii boš reklu meni, da sem bojazljivcc, ko sem pa nuredil tako veliko reč, kakršne sc ui upal nihče na svetu?« Žena: »No, bi rada vedelu, katera je bil« t i stu velika reč!« Mož: »Tebe seni vendnr vzel!« »Temu gospodu, ki gre tam mimo, sc imam zahvaliti za vse moje premoženje,« »Kako, ta jo vendar lastnik številnih slado-lcdnic.« »Je res. Jaz pa dobavljam tablete proti želodčnim bolečinam.« Juham *ggg_ mm/s. Zborovanje PEN-klubov v Ljubljani Kakor smo poročali že v včerajšnjem »Slovenskem listu«, so srbski književniki napravili v nedeljo izlet na Gorenjsko, v Bohinj k jezeru in k Savici in na Bled. Izlet se je kar najlepše posrečil in gostje so ponovno zatrjevali o neizbrisnih vtisih, ki so jih napravila nanje naši ljudje in naši kraji. Včeraj ob 10 dopoldne se je začelo zborovanje belgrajskega, zagrebškega in ljubljanskega PEN kluba v dvorani zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Goste je v začetku pozdravil kot hišni gospodar tajnik Zbornice g. dr. Fr. W i n d i š e r in izrazil svoje veselje, da more pozdraviti zastopnike književne kulture v hiši, ki je izrazito delo slovenskega umetnostnega stremljenja in njegovega stvaritelja ter sad slovenskega gospodarskega dela. — Nato se je začelo zborovanje, ki mu je predsedoval predsednik Ljubljanskega PEN kluba O. Župančič, podpredsednika pa sta bila predsednik zagrebškega PEN-kluba D. D o m j a n i č in podpredsednik belgraj-skega PEN-kluba V. Petrovič. Obravnavali so se važni predlogi o razmerju med posameznimi klubi in o zastopstvu v zunanjem svetu, zlasti o zastopstvu na prihodnjem mednarodnem kongresu FEN-klubov na Dunaju koncem junija t. 1. Zborovanje jc trajalo do dveh in se je nadaljevalo ob štirih popoldne. Med tem odmorom so si gostje ogledali Jakopičevo razstavo, Narodno galerijo in muzej. Zborovanje je bilo izredno zanimivo in je rodilo važne in zadovoljive zaključke glede medsebojnega kulturnega razmerja v zmislu vzajemnosti in glede jasnih smernic v slučaju zastopstva na mednarodnih tleh. Podrobnosti o zborovanju so klubskega značaja. Zborovanja so se udeležili poleg že prejšnje dni naznanjene šestorice srbskih književnikov iz Zagreba D. D o m j a n i č , Vizner-Livadič, Čurčin in Horvat ter večina članov ljubljanskega PEN-kluba. V Slovensko umetniško društvo. V nedeljo 12. t. m. se je vršil v sejni dvorani Delavske zbornice izredni občni zbor Slov. umetniškega dru-žtva. Zborovanja so se udeležili tudi umetniki, ki so svojčas izstopili iz društva, ter se je konsta-tiralo dejstvo, da je postala organizacija S. U. D. cclotna, kompaktna grupacija umetnikov modernih smeri sodobne slovenske umetnosti. Društvo se hoče udejstvovati v prvi vrsti s svojimi skupnimi razstavami doma in v inozemstvu, ter s kolektivnimi razstavami poedinih svojih članov. Samostojno in enotno hoče društvo postopati tudi v vseh drugih umetniških zadevah v Sloveniii, kakor tudi ob prilikah prireditev ali prikaza celokupne jugoslovanske umetnosti. Društvo stopi tesneje v zvezo z grupacijami umetnikov istih stremljenj v drugih centrih države. Za društvenega predsednika je bil izvoljen slikar Fran Tratnik, za tajnika arhitekt Domicijan Sera j ni k, za blagajnika kipar Tine Kos. Fetes commemoraiives a la memoire d'An-tonin Dvorak a 1'occasion du 25e anniversaire de sa mori, je naslov mali brošuri na 16 straneh, ki ob priliki slavnosti ob 25letnici smrti največjega češkega muzikalnega genija opisuje kratko njegovo življenje in delo. * Dan bolgarske knjige. Na Veliko noč, dne 28. aprila je priredila folijska Narodna Biblioteka enodnevno zgodovinsko književno razstavo od najstarejših časov do osvobojenja. Izložila je ob tej prilfki vse dragocene, javnosti sicer težje dostopne rokopise. — Zveza bolgarskih založnikov jc priredila tekom velikonočnega tedna v svoji uti, razstavo vseh knjig bolgarskih pisateljev, ki so še na prodaj. Sploh se je praznoval dan bolgarskfc knjige po vsej deželi. Bolgarsko sofijsko izložbo je otvoril z molitvijo škof Pajisij, na kar je imel uvodno besedo dr. Radoslavov, glavni tajnik prosvetnega ministrstva. Pisatelj Ivan Minkov jc podal pregled nove domače književnosti. »Im Westen nichts neues«, roman R e m a r - q u e - a , ki smo ga mi nedavno v teh stolpcih registrirali in v par potezah označili, zbuja seveda poleg navdušenega občudovanja tudi odkla-njajočo kritiko. Nacionalistična kritika zameri pisatelju, da vidi samo negativne strani vone, toda to je krivično, kajti R. pusti govoriti tako rekoč vojno samo v vsej njeni grozoviti objektivnosti; da bi pa vojno tendenčno proslavljal, to se od takega resničnega in velikega umetnika pač ne more zahtevati. Opravičena je pa kritika, ki v tem delu vidi preveč materialistično usmerjenost, pomanjkanje metafizičnega in zlasti religioznega pogleda na stvari in popolno predanost golj animaličnim življenjskim gonom. Tako po pravici poudarja eden najboljših nemških katoliških kritikov Muckermann. Seveda R. slika generacijo, ki je res s temi čuvstvi in pogledi vojno doživljala, toda značilno je, da ni videl druge, ki so jo vojna doživetja pripeljala do spoznanja Najvišjega (Rainer Maria Rilke). Zlasti je za katoliško občutje žaljiva neka scena iz vojne bolnice. Pomisliti je seveda, da je R. protestant. — o — * Julien Green: Lčviathan. Julien Green, kljub svojemu angleškemu imenu francoski pisatelj, jc pravkar izdal v založbi Plon, Pariš, svoj najnovejši roman »Lčviathan . Že s svojimi prejšnjimi deli »Mont-Cinierc« in »Adricnno Mcsurat«, si je Green ustvaril zelo dlično mesto v sodobni francoski književnosti. »Leviathan« pa prekaša v vsakem oziru vsa njegova dosedanja dela in je kar senzacija poslednjega časa na francoskem knjižnem trgu. Čita-tclj kmalu spozna, da ustvarja Green močno pod vplivom Marcela Proust, tega plodilelja povojnega francoskega slovstva,'čigar vplivu so podlegli vsi novejši pisatelji brez izjeme Seciranje najneznat-nejših zunanjih iu notranjih pojavov in dogodkov do tiste meje, ko ne ostane več nobene skrivnosti, nobenega prostorčka med vrsticami za čitateljevo fantazijo, je vsebina Proustovega dela. Greenu se je pa posrečilo navzlic uporabi te metode pisanja ohraniti v svojem delu vendar le nekaj skrivnostnega in še nedognanega. Zato mu moremo pripisati to možnost kot posebno vrlino. Vsekakor je »Lč-viathan: vreden pozornosti, ki mu jo posveča ne le francoska, ampak tudi inozemska kritika, in v polni meri zasluži pohvale, ki jih skoro brez izjeme zanje. s. š. »Vigrcd«. dekliški list, številka !. maja je pnsNciVnu Sv. Ivani Darc ter prinaša njeno sliko. Pripovedke so line. Dr. P. Strmšek: Zur iilferen Geschiehte der vestlichen Stidslavven, brošura na 8t straneh v oktav-formatu, izdana od Muzejskega društvu v Mariboru. 1929. * »Kornbelj« je naslov književni reviji, ki je začela izhajati v Splitu in bo štirikrat na leto prinašala prispevke dalmatinskih pisateljev. NEMŠKE KNJIŽNE NOVOSTI. C h. Maylan je napisal nadvse aktualno knjigo >Freuds tragiseher Komplex'. Eine Ana-lyse der Psychoanalyse. (Reinhardt, Munchen, str. 215), kjer do dna kritizira Freudovo psihoanalitično metodo. — Jezuitski pater Maks P ribi 11 a, ki je že večkrat skušal zbližati stare, večnoveljavne resnice krščanstva z moderno kulturo, jc pri Herderju v Freiburgu objavil novo delo »Um die kirchliche Einheit. Stockholm, Lau-sanne und Rom< (str. 332). — K.,D' Ester je napisal dobro in drobno študijo »Zeitungswesen« (str. 152), Hirt, Breslau. — Amalthea Verlag na Dunaju je izdal veliko delo »Proze s der Diktature s prispevki Bernarda Sbawa, prof. A. Einsteina, Walterja Molo, F. von Unruha, jezuita petra Muckermanna znanega publicista J. Sauer-\veina, Andreja Mauroisja in drugih. Na to odlično delo opozarjamo posebej. — Nemški dramatik Georg Kaiser bo v kratkem dokončal knjigo proti amerikanizmu in amerikanizaciji Evrope. Knjiga bo imela naslov »Der fiinfte apokalyptische Reiter: Amerika« in bo izšla v založništvu Piper v Monakovom. Novosti Knjižnice Francoskega instituta v Ljubljani. (Seznam št. 3.) Maurice Rostand: Nnpo-16on IV. — M. Constantin Weyer: Un homme se penclie sur non jiasse. — Ignace Legrnnd: La Pa-trie intčrieure. — Francois Mauriac: Genitrix. — Paul Alexis: La fin de Lusie Pellegrin. — Albert Dauzat: Les Argots. — Pierre Benoit: Le Puite de .lacob. — Colette: Le voyage čgoiste. — Jerome et Jean Tharaud: Notre cher Peguy, tome I in tome II. — Francois Mauriac: Lc Baiser au Le-preux. — Andr6 Birabeau: Le jardin aux vingt-cinq allčes. — Israel Zangvvill: Comedies du Ghetto. — Maurice Maeterlinck: L'Oiseau bleu. — Paul Ale-xis: Emile Zola. Notes d'un ami. — Isaiah Bow-man-Jean Brunhes: Le Monde nouveau. — Joseph Bartheleuiy: Traite elementaire de Droit constitu-tionnel. — Louis Reau: Hisloire de l'Expansion dc l'Art franka is: Belgiquo et Hollande: Suisse, Alle-inagne et Autriche; Boheme et Ilongrie. — Isti: llistoire de l'Expansion de F Art fran^ais moderne: Le Monde Slave et 1'Orient. — Georges Dumas-Th. Ribot: Traite de Psychotogie, tome I in tome II. — Phileas Lebesgue. Pagcs choisies. — Dom Henri i Leclercq. La Vie Chrčtienne primitive. — Gustave I Cohen: Le Theatre Religieux en France au Moven i Age. — Edmond Esteve: Emile Verliaeren (1855 do 1916). — Pierre Gauthiez: Pnris; Tome> I, 2, 3. — Max Jacob: L'Homme de chair et LTlomme Reflet. — Philippe Soupault: Voyage (l'Horace Pi-rouelle. — Raoul Blanchard: Les Alpes fran?aises. KUBIČNA RAČUNICA za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kmetskem in lesnem gospodarstvu neobhodno jx)trebeii pripomoček, s katerim se na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod "ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v melrih, am-iak tudi v čevljih in colah Knjižica, ..i mora biti v žepu vsakega našega gosfiodarja z lesom, stane 45 Din m se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dopisi Sporočam v svojem, kakor v imenu svoje mame, brata iu sestre, da jc naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Ivan Strah danes, 13. ma ja, ob |x>l 4 popoldne kot 21 letni mladenič za vekomaj zatisnil svoje oči v vojaški bolnici v Karlovcu kot vojak 4. pionirskega batal jonu. Komaj 20 dni vojak jc nenadoma /bolel za pljučnico, ki mu je po pur dnevih težkega trpljenja upihnila luč življen ja. Pokopali ga bomo 15. ma ju v Karlovcu. Na Jožici, dne 15. maja 1929. Frunjo Strah. Programi Radio-Ljubljana i Torek, 14. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 18.30 Zur Gogenstrandstheorie der PersOnlichkelt. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. —• 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19.30 Naše sosedne države: Geografski oris Dunaja, dr. Bohinec. — 20 Schvvab: Kandida, izvajajo člani narodnega gledališča. — 21 Koncert^ Radio orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos programa inozemskih postaj. Sreda. 15. maja! 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Fr, Finžgar: Za kruhom, otroška igra, izvajajo gojenci Marjanišča. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. —- 19 Srbohrvaščina, prol'. Mazovec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Koncert kvarteta »Zika,:. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Torek. 14. maju. Bcigrad: 12.10 Gramofonske plošče in poročila. — 20 Pravljice. — 20.35 Radio kvartet. — 21.20 Predavanje: Naša kolonizacija nn jugu. .— 21.55 Poročila. — 22.05 Dijaški tamburaški orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17 Poljuden koncert: jugoslovanska glasba. — 20.30 Koncert v proslavo 3 letnice zagrebške radio postajo. — Praga: 11.15 Gramofonske plošče. — 12.30 Orkester. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17.50 Predavanje: Češka pred 1000 leti (nemško). — 19.05 Orkester. — 20.30 Koncert Ade Sari. — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 12 Plošče. — 15.45 Predavanje: Vpliv šole na značaj. — 16.15 Popoldanski koncert. — 19.30 Pesniki. — 20 Konccrt pesmi, nato instrmentalna glasba. — Toulonso: 12,45 Koncert in petje. — 20.30 Koncert vojaške godbe. — 20 Operni odlomki. — 21.45 Plesna glasba. — Bern: 16.30 Za gospodinje. — 17 Koncert. — 20 Gaspa-rono, opereta. — Katovice: 12.10 Plošče. — 17.55 Koncert iz Varšave. — 19.20 Prenos opere. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Orkestralni koncert. — 20.45 Vokalna in inslruinentalna glasba. — Berlin: 15.30 Poezija velemesta. — 17 Koncerl. — 18.20 Knjige. — 20.10 Večerna zabava. — 21.30 »Mesto brez spanja,« slike iz berlinskega življenja. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkester. — 17.40 Glasba za otroke. — 20 Koncertna akademija slepih. — 31.20 Koncerl mndrigalnega zbora. — Milan: 11.15 Plošče. — 16.30 Otroško petje. — 17 Koncert kvinteta. — 20.30 Vokalna in instrumentalna glasba. —• 22 Pestra glasba. — Budapest: 9.15 Trio. — 11 Koncert godbo na pihala. — 12 Zvonenje. — 17.40 Sram e I koncert. — 19.30 Igra. — 22.30 Koncert ciganske godbe. Moderni boter ure, ampak Radio Ljubljana ne kupi bir-raancem več Radio aparat Spori PARNI STROJ IN PARNA TURBINA, spisal inž. Gvidon Oulič, Ljubljana 1927, seznanja naše strojnike in obratovodje s parnim strojem in turbino ter najvažnejšimi delovnimi stroji v našem gospodarstvu, uvajajoč obenem v ravnanje z njimi. Knjiga, kateri so pride-jane slike in strokovni slovarček, stane vezana 80 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. PRAKTIČNI SADJAR, spisal M. Humek, Ljubljana 1923. je najbolj priljubljena knjiga v naš, m kmetskem gospodarstvu. Na izredno praktičen način in na podlagi mnogoštevilnih lepih slik se tu nudi pouk v pridelovanju sadja. Knjiga se naroča v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in stane 80 Din. Lahkoatlctske tekme. Na Binkoštni pondeljek bodo na Stadionu ob devetih dopoldne lah-koatletske tekme, ki jih prireja J. O. Z. Tekmovalo se bo v peteroboju, v tekih od 100 do 3000 metrov, v metanju diska in kopja, v suvanju krogle in v skokih. Priglašenih jc lepo število lahko-atlctov. Med drugimi: Šoukal, Lojk, Majhenič, Jeglič, Finec, Smersu, Natlačen, Vrhove. Občinstvo vabimo, da se udeleži tekem v čim večjem številu. Polovična vožnja ie dovoljena. Nedeljski športni dogodki. V Ljubljani se je odigrala finalna tekma za prvenstvo Slovenije. Primorje si je priborilo prvenstvo Slovenije z 5 : 4 (4 : 1). Zmago je prinesel prav za prav bolji sistem. Maribor je lepo zaigral, samo odločilnih strelov na gol ni bilo. Svoboda je povodom svoje proslave lOletnega obstoja povabila Beljaške Atletike in jih premagala z lahkoto 4 : 1 (2 : 1). V predtekmi so premagali juniorji Svobode rezervo Grafike z 6 : 2, rezerva Svobode pa prvo moštvo Grafike z 3 : 1. Juniorske tekme so končale Jadran : Hermes 4 : 3, Ilirija : Slovan 3 : 0 p. L Prvenstvena tekma 1 b razreda Reka : Kra-kovo 3 : 1. V Celju je kombinirano moštvo Ilirije po naravnost vzorni igri premagal S. K. Celje z 12 : 1 (5 : 0). Motokolesarska Ilirija je priredila otvoritvene kolesarske dirke na progi Vič — Vrhnika. Tekme so uspele nad vsa pričakovanja. Zlasti so se odlikovali novinci. Hazena družine Ilirije je v Ptuju tamošnjo družino premagala v prvenstveni tekmi z 13 : 5 (5 : 1). Revanžno tekmo proti sofijski Slaviji je zagrebški Gradjanski ne-zasluženo z 2 : 1 odločil v svojo korist. V Splitu je Hajduk Dunajski B. A. C. prvi dan premagal z 6 : 2, drugi dan pa dosegel neodločen rezultat z 2 : 2 V Belgradu sta tekmovali mestni reprezentanci Subotice in Belgrada z 2 : 1 za Belgrad. — Od važnejših inozemskih tekem je omeniti predvsem zmago Anglije nad Belgijo z 5 : 1, Berlina nad Parizom z 5 : 0. S. K Ilirija, lahkontletska sekcija, Danes popoldne ob petih redni trening, obvezen za v ;c atlete. Po treningu kratek, a izredno važen sestanek v klubovi sobi v kavarni »Evropa«. S. K. Ilirija (iz tajništva). Današnja seja na-čelstva se ne vrši v običajnih prostorih, kakor je bilo objavljeno, temveč v hotelu Union kier se vrši istočasno poslovilni večer trenerju JZSS ing. Hansenu. Poleg gg., ki tvorijo načelstvo, sc vabijo k tej seji tudi vsi ostali odborniki. — Tajnik. Članstvu S. K. Ilirije! Za razvoj našega smu-čarstva velevažni trener ing, Hansen nas zapušča. Vrača se v svojo domovino. JZSS mu priredi danes zvečer v beli dvorani hotela Union poslovilni večer. Odbor S. K. Ilirije poziva vse svoje članstvo, zlasti pa vse svoje .smučarje, med katerimi je deloval ing. Hansen s tolikim uspehom, da se tega večera udeleže korporativno. — Odbor. Slovensko planinsko druStvo podružnica »Peca« Mežica-Črna javlja, da se odpre Uletova koča na Peci za letošnjo sezono dne 19. maja t. 1., t. j. ob priliki binkoštnih praznikov. Dne 19. maja ob osmih zjutraj bo opravil službo božjo č. g. dr. Jehart, predsednik Aljaževega kluba. Planinski zbor zapoje nekaj pesmic. Preskrbljeno bo vsestransko za dobro jed in pijačo ter zabavo. Od tega dne dalje bo koča slalr.o oskrbovana in bo nudila turistom vse udobnosti. Za dneva sezonske otvoritve bo instaliran v koči tudi radio. Koča bo oskrbovana do 30. septembra 1929 Zveza z avtobusom od vseh vlakov do Mežice in Črne ugodna. Vabimo torci vse ljubitelje planin, da osetijo te dni našo obmejno oostoianko — sivo eco. Trbovlje Podražitev losa. Jamski les, katerega je rudnik več let plačeval kmetom po 150 do 175 Din za ms, sedaj naprej plačuje po 200 Din za m". Akoravno za jamske potrebe ui treba uporabljati prvovrstnega, vseeno rudniku zmanjka v poletni dobi lesa, ker imajo kmetje dovolj dela na polju, zato tudi povišek. Praznovanje ob binkoštih. Že v soboto pred binkoštuo nedeljo bo delavstvo pri rudniku praznovalo radi popravil v Savarovu iu Sopar aciji. Praznovalo se bode tako 3 dni. Da bi se le pozneje ne praznovalo, lo željo gojijo rudarji, ki so skoro vsa povojna lota trpeli nn tej nadlogi. Rudnik deponira. Zdroba ima že precejšnje število vagonov deponiranega, čeprav je sedaj čas, ko se kurijo opekarne, apnenice, ki večjidel uporabljajo to vrste premog. Tudi kosovec je že prišel na vrsto. Za prostore zalog premogu se bodo letos napravila nova ležišča, ki bodo segala do pod vrh hriba ob Separaciji in se bo dovaža! premog pod vrh hriba s posebno napravo, ki bo rabila malo delavcev. Ravno tako mašinelno so bode depot izpraznjeval. Zaobljuba rudarjev. Kuga je |>red kakimi petdesetimi loti neusmiljeno kosila po našem kraju, in je posebno med rudarji zahtevala mnogo žrtev. V tej stiski so rudarji sklenili in so zaobljubili, dn napravilo vsako loto romanje, enkrat na Sv. Planino, drugo leto pa v Retjo. in to na b in k ost ni ponedeljek z rudarsko zastavo in godbo na čelu. Do okoli lela 1895. so rudarji bili lucK pogoščeni s štruco in vrčkom piva. Sedaj jo bra-tovska skladnim ukinila te stroške. Letos bo romanje na Sv. Planino. Hrastnik Pred Božičem 28. dec. sta biti gospe,j Babi« ukradeni dve kuri. Naslednji dan jc slučajno brivec Rakar natovoril v košaro par zajcev, katere so za praznike ubili. To stvar je slučajno vidola starejša ženska, ki je povedala orožnikom, da je že omenjeni brivec kuro v košaro natovoril. Stvar je romala na sodnijo, kjer je bilo zaslišanih 8 prič. ki so vse s stvarnimi dokazi doknzalo neresničnost trditve, nakar je bil g. Rakar oproščen. Cela Rakar jeva družina jo morala med tem časom veliko prestati. — Steklarna je pričela z delom pri prezidavi brusilnice. To podjetje hitro napreduje. V četrtek so je vršilo zborovanje posestnikov iz Hrastnika in Praprotim ter hrastniških občinskih odbornikov v prostorih deške šole. Predmet razpravo je bil vodovod. Zborovanje je otvoril in vodil občinski svetovalec g. Malovrh, ki je povda-ril nujno potrebo vodovoda. G. ing. llrolc je bil mnenja, da vodovod ni tako nujna zadeva. G. Počil i k je v imenu steklarne ugotovil potrebo vodovoda. Zastopnik kemične tovarne se je pridmžH ravnatelju g. Drolcu. Govorili so še gg.: Lofar. Pust, Koš, Hofbauer in Arnšek, nakar je predložil g. Lebar sledečo resolucijo: Posestniki in davkoplačevalci iz Hrastnika, Praprot no in Studenc zbrv ni 9. maja 1929 v deški šoli v Hrastnikn ugotavljajo, da se ni doslej Hrastniku z okolico že desetletja sem od strani občine Trbovlje nudilo tega. kar se je Trhovlju. In vendar ima ta kraj, ki obsega eno šestino vsega prebivalstva občine Trbovlje. pravico do vseh onih dobrin, ki jih uživajo Trbovel.ici. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se zamujeno popravi, zlasti da se v najkrajšem času prične z gradnjo prepotrebnega vodovoda. Smatramo, da bi vsako oklevanje v tem oziru od strmi občine bilo v nasprotju z programatično izjavo sedanje vlade, ki nalaga občinam dolžnost, brigati flf zlasti za šolstvo, sanitarno in socialne naprave. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Občinski odborniki so izjavili, da sc bodo zn stvar zavzeli. — Za dosego cilja se je izvolil odbor, v katerem so gg.: Malovrh Kari, Roš Fordo, Hofbauer Lo.jz. Arnšek Janko, Pečnik Franc, Rostnr Jakob, Zupan Franc, Plaznik Ivan in Loger Kari. — V ponedeljek ob pol 7 zvečer se vrši popis krojačev v Trbovljah v šoli na Vodi, nakar se prične krojaški prikrojevalni tečaj. V Hrastniku tečaja ncl bo, ravno tako ne bo tečaja za šivilje. — Trb. prem. družba gradi poleg železniškega mostu pri Birtiču novi leseni most. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 14. inu ja, torek: Zaprto. H. ma ja, sreda: -Igra ljubezni in smrti.« 1're- mi.jeru. Premijerski abonma. OPERA. 15. maja, sreda: Ob 15: »Rdeči lalnr.« Priredi- tev Podmladka Rdečega križa. 16. maja, četrtek: Ob 20: »Rdeči ialar.c Prire- ditev Podmladka Rdečega križa. Mariborsko gledališče 14. maja. torek, ob 20: -Proces Mary Dugan.t Ab. B. (Kuponi.) 15. maja, sreda: Zuprto, Prireditve in društvene vesti Geografsko društvo na univerzi opozarja na današnje predavanje prof. Kuščorja o »Geografskem pomenu sladokovodne faune«. Predavanje se vrši kot običajno v predavalnici št. 77 in prične ob 6 zvečer. Vstop prost. Prireditev Poinladka Rdečega krite. V sredo 15. t. m. oh treh popoldne in v četrtek 16. t. m. ob osmih zvečer priredi Poinladck Rdečega križa I. drž. gimnazijo v opernem gledališču senzacijonalno Brieuxjevo igro: Rdeči talar. Dejanje posnetek zamotanih in usodnih sodnijskih dogodkov in je zato tu igra imela na vseli evropskih odrih izvanreden uspeli. Na Angleškem je bila ta igra prepovedana iu ko je bil, slučajno pred leti angleški kralj nn Dunaju, kjer se je igrala ta igra, si jo je ogledni in baje izrazil: Zame je ta igra na vsak način zelo poučna«. Vlogo sodnika jo mod drugimi igral na hrvaškem odru pokojni Borštnik. Dijaštvo je prevzelo ležko nalogo z vprizoritvijo te igre. Zato smo prepričani, da se bo občinstvo kakor vedno, tudi letošnji prireditvi naših gimnazijcev |>olno6tevilno odzvalo. Rodni občni zbor stavbno zadruge »Slomškot dom« v Ljubljani, r. z. z o. z. bo v lorek 21. t. m. ob 15 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika, tajnice in blagajnika. 2. Volitev načelstvo. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Načelstvo. Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 15. ob 20. uri vaja za ženski in moški zbor. Vsi in točno. Odbor. Akademski klub 7,a društvo narodov opozarja člane in prijatelje, da se l>o vršil seminarski sestanek danes, 14l t. m. ob pol 18. uri nn univerzi, soba št. 69. Predavali bodo: koL Plnninšek: Pan-evropn in kol. Alujevid: Osnovne ideje mediteransko in balkanske politike. Udeležba za člane obvezna. — Vodja seminarja. Mali oa lasi Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I NaimanjMznei«k10Dm.Pmjtoj.bmaiaMfro2Din.V>akogla> znesekSDin.Oatasi nad 9 vritic se računajo vi5je.Zatroqo ttqov>kega in reklamnega značaja v?aka vntica 20i'n. le.čejepriložena znaroka.Cek.raom l|ubl|analOmTebLZ5-28 gm C I » I « V v . • Službe iscejo Pridno dekle iz boljše kmet. hiše želi službe k boljši krščanski družini. Nastop takoj. Naslov v upravi pod št. 5166. Oženjen par brez otrok želi službe; mož k živini, žena pa za hišna in poljska dela. -Naslov vila Gozdni dvor, Selnica ob Dravi. Gospodična vešča samostojnega knjigovodstva in korespondence, želi primernega mesta, najraje na deželi. Perfektna strojepiska, popolna v srbohrvaščini, cirilici, slovenščini in italijanščini. - Ponudbe na upravo »Slov.« št. 5238. Sluzbodobe Hlapec priden in trezen, se sprejme h konjem. A. M. Zor-man, Stari trg, Ljubljana. Kuharica perfektna, 35—45 letna — se sprejme. Plača 500 Din. Mara Nedeljkovič, Zemun, Kralja Aleksandra 15. Trgov, pomočnika agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slovenščine in nemščine — sprejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Galanterija« št. 5083. Krojaškega vajenca sprejmem takoj; hrana in stanovanje v hiši po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5241. Vrtnarja treznega in marljivega -dobro izvežbanega in poštenega, takoj sprejmem v službo pod ugodnimi pogoji po dogovoru. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5239. Hlapec pošten in trezen, vajen konj in poljskega dela, se sprejme pri M. Rutar, Sv. Petra 47, Ljubljana. Mlado dekle k dveletni punčki sprejmem. Dopise na upravo »Slovenca« pod značko: »Skrbna« št, 5233. Dve tvrdki alkoholne stroke - JV- iščeta POTNIKE za Slovenito - Oglasiti se je v pisarni Društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Ljubljana, Gosposvetska c, 2, dvorišče. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam ?>o povzetju najmanj 5 kg. zkoristite priliko, dpkler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Proda se v bližini Maribora dva vagona jabolčnika in 10 polovnjakov vina — vse lastni izdelek. - Naslov v upravi Slov. v Mariboru. Osebni Daimler avto v popolnoma dobrem stanju, 22—27 k. s., zeleno (temno) pleskan, skoraj nove pneumatike — 1 rez. kolo, 4—6 sedišča. težak 980 kg, rabi zelo malo bencina, razsvetljava na karbid, taksa plačana, se takoj proda za 18.000 Din. Voz se lahko ogleda v Mojstrani ali na Jesenicah, in je pripraven za gg. potnike ali pa na deželi za avtotaksa. Vprašanje na ravnatelja Mihajla Rozmana, Mojstrana (Gorenjsko). Parcela v izmeri 754 nr ob Dunajski cesti, nasproti Stadionu ob stadionski vili, se proda. Natančnejša pojasnila je dobiti pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Kolarskega lesa jesenovega, rezanega, en vagon, in večjo množino suhih jesenovih kolesnih špic proda Petkovšek Franc, kolar, Drenov grič 28, pošta Vrhnika. Marmornato mizo 240X140X12 cm, s stojalom in 13 m Evart verige za transmisijo - se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5179. Travniki in parti na Barju še naprodaj. Plačilo tudi na obroke. Franc Pust, Streliška 33, Kupimo Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Krasno tele (bikec) montafonske pasme, 6 tednov staro, je naprodaj. Cesta v mestni log št. 31, Ljubljana. Spovednica dobro ohranjena, se odda v Ljubljani. - Kje, pove uprava »Slov.« št. 5240. Gramofon dobro ohranjen, z 28 ploščami, slovenske, hrvatske in srbske vsebine, za 500 Din naprodaj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 5237. Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo Slovenca pod A. Z. Kupim cilinder-blok za voz Fiat tipa 18 BL, rabljen, v dobrem stanju. Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8. Stanovanja Sobo išče v sredini mesta gospod. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Doktor«. Stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje, išče mirna stranka brez otrok. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5251. Meblovana soba mesečna, se odda s 1. junijem. Naslov v upravi pod št. 5252. Komfortno v centru mesta, obstoječe iz štirih sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se odda. Ponudbe na uprava »Slov.« pod: »Zračno stanovanje« št. 5244. C2BB3' Lepi uradni prostori celo drugo nadstropje na Turjaškem trgu št. 3, obstoječi iz sedmih velikih sob, se oddajo s 1. avgustom v najem. Reflektanti na; se zglasijo čimpreje pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Gostilno v prometnem kraju vzamem s 1. julijem v najem. - Ponudbe na oglas, odd. »Slov.« pod značko »Eksistenca«. Posestva Trgovsko hišo veliko, prvovrstno, v središču mesta, na progi Kranj—Jesenice, prodam ; vsled nakupa manjše hiše. Reflektanti, javite se pismeno do 20. t. m. na upravo »Slovenca« pod I »Mercator 300« št. 5084. Poizvedbe Kanarček je ušel. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne Trdinova ulica 2, III. nadstr. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telet. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na raz-jičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Radio Neutrovox A2S prodam. 45 evropskih postaj. Amerika na kratke valove. - »4000 Din«. III Obrt Jermenarska obrt stara in dobro vpeljana, v Ljubljani, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5125. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri: IVAN ŠIŠKA, parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Vsakovrstno iSatO kupuje po naivtšiib cenah. CERNE. iuveiir, Ljubljana. VVollova ulica št. 3. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Samo v gostilni na MESTNEM TRGU POD SKALCO se toči pristno rudeče vino čez ulico po 10.- Din ter mnogo drugih pristnih vin. Abonenti, izborna hrana! Celodnevno 12 Din. Ajdova moka po 5 Din lini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din iina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Ofes in koruzo kupite natcenele pr! tvrdk A. VOLK, MURI JANA Itcsljcvii ccsta 21. Veletrgovina / /.Itom Bencin motor Gnojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Diro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše Plinski aparat Slamo Vreče Razne steklenice Sidra (Anker) proda FRANC STUPICA, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. Kameninaste cevi dobavlja vsako množino MATERIAL, trg. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Nova avtomobilsko zveza Otvoritev v četrtek! Avtobus vozi iz Ljubljane: Marijin trg, Vevče, Zgornji in Spodnji Kašelj, Zalog — in nazaj ter se bo na željo potnikov poljubno ustavil. - Mesečne in tedenske karte! - Občinstvu se priporoča avtopromet Franc Grad posestnik in gostilničar, Zg. Kašelj, p. D. M. v Polju. Hrastovih surovih frizov (Schmallfriesen), se kupi vsako množino, od dolžine 25—60 cm, širine 4, 5, 6, 7 in 8 cm, Ia in Ila, v polsuhem stanju za takojšnjo in poznejšo dobavo (do julija) proti takojšnjemu plačilu. Prosi se za obvezne oferte z navedbo cene pod šifro »Export frizov« upravi Slovenca v Ljubljani št. 5070. LUTZ in MONOLIT peCi ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji C ON Z Altona Bahrenfeld. Ing. Guzelj, LJubljana Vil Telefon 3252 Jerne jevac.5 Telefon 3252 (D f! ri Podpisani si dovoljujem javiti cenj. javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskimi in lesno-mdu-strijskimi stroji, nakar se cenjeni javnosti najtopleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. FRAN MARTINEC mestni lesarski mojster, LJUBLJANA - Prule 8. — Telefon 2482. Opozarjamo na JHali oglasnih1 v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki prilikj =111=111 •« • •• » i •33-32 1 2 c SH.H SS6ZS° .l-J r-!0 »-s I w N v s I« •a 2 d^- .o .2. n -S, t a ^ n SSJS pj cy " « o > N .. , c a > o(j(-i « t •HasOJ <00 d« «5zu0 S s.™-,o* . e KJ S CS O »o > S-oW •a "J Čč O, a. SO'g10 J "H S oo »tEcou. O) 111=111= ■N— I ;>Ali govorite angleško, senjor?<: začne Jim. »Seveda. Znam angleško. Torej ste vi Anglež?« »Da, gospod. Ime mi je James Selby Tistile človek,« pokaže na Gadsdena, »me je v sosednji hiši zaprl, moj prijatelj Sam Lusty pa me je rešil. Lovili so naju pa sva se zatekla v vaš vrt.« Širokoplečati mož za hip od presenečenja kar strmi, nato pa se naenkrat glasno zasmeje. »Igra pri mojih vrtnih vratih!« vzklikne. To je pa silno zanimivo!« Jim pa pokaže na Gadsdena. To ni igra, gospod! Vaš panter ga je umoril!« Oni drugi pa se zopet zasmeje. »Umoril! Ne, prav gotovo ne. Pinto ni še nikogar umoril. Je prav tak kakor vaš angleški bulldog.10 Varuje mi vrt in zbije na tla vsakega vlomilca, mori pa ne.« »Resnico govori,« se zdaj zasliši Samov glas; in Sam skoči z drevesa, rekoč: »Gadsden se premika.« .Pustili bomo torej Pinta, da ga varuje, mi pa pokličemo policijo,« pravi njihovi novi prijatelj. Gadsden se s težavo spravi na noge. Nato pa iz-vliče pištolo in pravi mirno: »Tega panterja ustrelim, ako se mi znova približa.« Čeprav je bil Jimu Gadsden hudo zopern, si vendar ni mogel kaj, cla ne bi občudoval njegovega hladnega poguma. »Pustite me, da odidem, dostavi Gadsden, pa ne boste ničesar več o meni slišali — zaenkrat.« Širokopleči mož stopi naprej. Senjor, če niste najboljši strelec, ki nikoli ne zgreši, vam ne bi svo- "> Bulldog (buldog) je krepak pca, ki tudi pastirjem nnmaff.n pasti čredo s tem, da nepokornega vola (buli) v gobec ugrizne; "odtod njegovo ime. toval streljali na mojo živalco, kajti ako je ne ubijete takoj, bo pa gotovo ona ubila vas. Če bi se ji to ne posrečilo, bi vas pa jaz preganjal do kraja zemlje!« Zdaj se pa tudi Gadsden zazre vanj. »O, zdaj vas spoznam! Vi ste senjor Valda! Smatram vas za toliko modrega, da me pustite oditi.« Jim je kar poskočil, ko je zaslišal ime in vzkliknil: »Veliki pevec! Slišal sem vas na svoj radio. Takoj se mi je zdelo, da mi je vaš čudoviti glas znan!« »Hvala vam, fant moj!« odvrne Valda. »Zelo ste ljubezniv. Zdaj pa je od vas odvisno, da poveste, ali naj vašemu ječarju dovolim oditi ali ne.« Jim je hitro mislil. Če Gadsdena zgrabijo in če ludi ne strelja, bodo imeli sitnosti s policijo, nato posla s sodnijo in morda se bodo s tem v Riu hudo zakasnili. Časa pa vendar niso smeli zapravljati, ako so hoteli Uptona rešiti. »Da,« reče hitro; »ako mi izroči moj radio, ki je v njegovi hiši, lahko odide.« 34. Na kaj se je spomnil Valda. Valda je sam šel s fantoma po radio in Gadsden jih je mirno gledal, ko so ga jemali proč. »Vsa zadeva me jako zanima,« reče nato Valda. »Ali bi hotela iti k meni na večerjo in bi mi vso zgodbo povedala?« »Nobene stvari rajši,« pravi Jim hrepeneče, »toda moj gospodar profesor Thorold, me gotovo išče po vsem mestu.« Kje pa stanuje?« »V Alcazarju,« mu pove Jim. »Torej mu bomo telefonirali, pozneje pa vaju sam s svojim avtomobilom popeljem k njemu.« Ko je Valda fanta pripeljal v dvorano svoje lepe hiše in je Jim v velikem zrcalu s srebrnim okvirom zagledal svojo sliko, je kar odletel. »Gospod, takle vendar ne morem k vam! reče s prestrašenim glasom. Valda ga pogleda in se zasmeje, kajti Jim je bil res v strašnem stanju. Obleka je bila vsa v capah, lasje razmršeni, po obrazu in po rokah pa jc imel polno zelenih in črnih madežev. »Upam pa, da vas bo mogoče utrditi, kakor pravijo naši ameriški prijatelji,« se nasmehne Valda. Pojdite v mojo oblačilnico, pa bomo videli, kaj se da narediti.« Tu spregovori Sam in pove Valdu: »Dajte mu najprej kaj piti, gospod! Gadsden ga je ves dan imel zaprtega brez hrane in vode, ker mu je skušal izvabiti naše tajne.« Valda se ob teh besedah kar zgrozi in takoj pozvoni. Takoj se nekdo prikaže in minuto kasneje je Jim že pospravil veliko čašo izborne pijače z ledeno mrzlim sadnim sokom. Čez četrt ure so se Valda in oba fanta usedli k večerji; v veliki, hladni sobi, je brnela električna pahljača in vetrila zrak. Ko so bili z jedjo gotovi, se Valda v svojem stolu nasloni nazaj in pravi: »No, Selby, zdaj nam pa povejte vso zgodbo k Jim pa se ozre na Sama. »Gospod, ta naj začne! Na Angleškem sva se ločila in jaz kar gorim od radovednosti, kako je prišel semkaj.« »No, to je pa jako preprosta reč,« reče Sam. Še listo minuto, ko si odhajal, sem povedal teti Sari, da grem; nato sem zasedel tvoje kolo, se odpeljal v Bude ter z nočnim vlakom dospel v Plymouth. Stopil sem k bratu starega Coakerja (Kovkerja), ki stanuje v Silver Streetu in z njegovo pomočjo dobil službo kuharskega fanta na ladji La Plata. Mislil sem si, da bo pametno, ako nekoliko popazim na Gadsdena in kakor se je pozneje pokazalo, sem imel prav. V Pernambucu sem se ž njim vred izkrcal, se z istim vlakom kot on peljal proti jugu ter zasledoval njega in tistega krasnega Hartlia, dokler nisem izsledil, kaj sta napravila. Lahko bi bil Jima hitreje rešil pa sem moral čakati, da se zmrači.«