EcfizTone per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. U a Naročnina mesečno IS Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • ne* deljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto, ,!l . ... ,. . ,, ,..,..,. . t '. I Uredništvo in npravas Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. = Telefon 4001—4005. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Abbonamenti: Mes« 18 Lire. Estero, me-se 3150 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-t serzioni. |(T Filiale t f Novo me.toi Concessionaria esclusiva per la pubblicitil 'di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Bolletfno No 968 Vivaci combattimenti nella Tripolitania orientale 20 carri armati immobilizzati - Due navi mercantili nemici affondate - La Valetta attaccata II Quaritere Generale delle Forze Armate co-tnunica: Nella Tripolitania orientale sono in corso vivaci combattimenti nei quali nostre lorti retroguardie sono stale impegnale da importanti unita nemiclie. Venti carri armati avversari risultano imobi-lizzati. Iu Tunisia attacchi nemici di carattere lo-cale sono slati respinti. Formazioni aeree italiane e germaniche hanno ripetutamente agilo sui porii algerini; due navi mercantili di medio tonnellaggio venivano colpile ed entrambe sono da ritenere affondate; due appa-recchi erano abbattuti dalla caccia ledesca. La base di La Valletta ž stata pure attaccata con visibili risullati da nostri velivoli. Vojno poročilo št. 968 Živahno delovanje v vzhodnem Tripolisu 20 tankov onesposobljenih - Dva sovražna trgov, parnika potopljena La Valetta bombardirana Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V vzhodni Tripolitaniji potekajo živahni boji, v katerih so so naš« močne zaščit-uico spoprijelo z močnimi sovražnimi oddelki. Dvajset sovražnih tankov je bilo onesposobljenih. V Tunisu so bili odbiti sovražni napadi krajevnega značaja. Italijanske in nemško letalske skupine so ponovno delovale nad alžirskimi pristanišči; dve trgovski ladji srednje velikosti sta bili zadeti in je obe smatrati za potopljeni. Nemški lovci so sestrelili dvoje letal. Naša letala so napadla z vidnimi uspehi tudi oporišče L a Valetta. Nadaljevanje bojev na jugu Nemška ter italijanska letala so srdito napadla sovjetske težiščne točke na južnem in srednjem odseku Južno od Ladoškega jezera je bilo uničenih 299 sovjetskih tankov Hitlerjev glavni stan, 18. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na jugu vzhodnega bojišča se že dva meseca trajajoča ostra zimska bitka z nezmanjšano silo nadaljuje. Z novimi silami podvzeti sovražni napadi so bili v težkih bojih v glavnem odbiti ali pa v gibljivem bojevanju s protinapadi na trdovratno hranjenih oporiščih zaustavljeni. Pod najtežjimi jiogoji bojujoča se nemška vojska v prostoru Stalingrada je s trdovratno vztrajnostjo in z močno voljo vzdržala več nadaljnjih močnih napadov. Pri krajevnih bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišča in južnovzhodno od Ilmenskega jezera je bilo uničenih 8 so-vražnih oklepnih vozil. V skupnih napadih močnih nemških letalskih sil in brzili italijanskih bojnilj letal je sovražnik na težiščnih točkah bojev na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča zopet utrpel velike izgube na moštvu, orožju in vozilih vseli vrst. Maskirana zbirališča sovražne vojske so bila razbita in mnoga zaklonišča čet uničena. Ponoči so letala bombardirala sovražne oskrbovalne železniške zveze severozapadno od Moskve. 10 transportnih vlakov je bilo razdejanih. Južno od Ladoškega jezera se težki obrambni boji nadaljujejo. Od 12. januarja 1943 dalje je bilo tu 299 sovjetskih oklepnih vozil uničenih ali pa onesposobljenih za borbo. Ncmško-italijanska oklepna vojska v Severni Afriki je tudi včeraj v gibljivem bojevanju odbila močne sovražne pehotne in oklepne napade z zelo velikimi izgubami za sovražnika. 20 sovražnih oklepnih vozil je bilo sestreljenih. Oddelki letalstva so podpirali obrambne boje in so ponoči bombardirali oskrbovalne kolone v Cirenajki. V Tunisu so bili posamezni sovražni napadi lokalnega pomena krvavo odbiti. Letalstvo jc napadalo podnevi pristanišče Bona, ponoči pa neki konvoj severno B o u g i e a. Sedem ve-likih prevoznih parnikov s skupno 25.000 tonami je bilo težko poškodovanih, dva s približno 12.000 tonami je mogoče smatrati za izgubljena. V včerajšnjih večernih in nočnih urah je utrpelo britansko letalstvo pri vojaško neučinkovitih napadih na severno Nemčijo in na pre-stolico Nemčije težke izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih podatkih sestrelili 25 po večini štirimotornih bombnikov. Ra- Dvajsetletnica Milice Začetni svečanosti v Florenzi je prisostvoval general Galbiati Firence, 17. jan. AS. Sef glavnega stana Milice je otvoril proslavo prve dvajsetletnice oborožene straže Revolucije s tem, da je izvršil pregled pomembne formacije bataljonov Črnih Srajc, sestavljene iz starih in najmlajših legionarjev. Ni brez pomena, da so 6e proslave 20-letnice — 6eveda redne proslave, kakršne odgovarjajo sedanjemu trenutku — začele v nadvse fašistični Florenci. ki je na revolucionarna dejanja vezana po neizbrisnih spominih. Obisk generala Galbiatia v Florenci ockairje, da so stari izvori Mihce v skvadrizmu in da je skvadristični duh postal danes duh fašističnih legij. Skvadristični bataljoni in med njimi v prvi vrsti goreči toskanski bataljon, ki se bore proti prvotnemu sovražniku Fašizma, dokazujejo in potrjujejo, da 6e revolucija razvija v isti veri in z žrtvami njenih prvih vernikov in da ima Milica, ki se je že uveljavila v zmagovitih vojnah svojega ča6a. v 6ebi dovolj sile. da zajamči obenem z vsemi drugimi silami fašistične Italije uspeh in končni triurni v tej borbi. Generala Galbiatia so na postaji sprejeli pre-lekt, zvezni tajnik in druge krajevne hierarhije. Potem ko se je poklonil preti kripto padlih za Revolucijo in pred spomenikom padlih v vojni, kjer je položil dva lovorjeva venca, se" je v spremstvu istih oblasti in hie,rarhov ter poveljnikov 4. in 7. pasu Črnih srajc podal na Piazza della Signoria, kjer 60 se med tem razvrstili fašistični oddelki, ki so jih obdajali člani florentinskega fašija z zastopstvi bojevniških organizacij ter navdušeno prebivalstvo, ki je vzklikalo Duceju ob vihranju zastav in praporov. Ob prihodu generala Galbiatia 60 oddelki izkazali ča6t z orožjem. Šef glavnega stana je odredil pozdrav Kralju Sirski predsednik umrl Ankara, 18. jan. AS: Zvedelo se je, da je včeraj v Damasku zaradi pljučnice umrl predsednik sirske republike Tagcdin E1 Hassani. Eisenhower naj bo odstavljen? Stockholl, 18. jan. Zdi 6e, da je Churchill zahteval, naj Eisenhovverja nadomesti ka,k angleški general. Ta predlog je razburil duhove onstran Atlantskega morja. Ne da bi potrdil ali zanikal ta glas, piše neki newyorški list: »Zahtevati, naj bi Eisenhowerja nadomestil kak angleški general, je otročje.« Brzojavke iz \Vashingtona govorijo o »viharju« v severnoameriškem tisku zaradi položaja v Alžiru iu Maroku. Drugi zmernejši listi pravijo, »da se bodo prav kmalu končali napadi na Eisenhowerja, ki jih je začel angleški tisk.« Bern, 18. jan. AS. »Times« zanika, da bi Anglija zahtevala v Washingtonu, naj 6e v Severni Afriki odstavi general Ei6enhovver. Novo turško posojilo Ankara, 18. jan. AS. Turška narodna skupščina je odobrila novo posojilo 64 milijonov turških lir za r.aiocinc obrambo. in Duceju, nakar so se vsi legionarji odzvali z gorečim klicem. Nato je sledila blagoslovitev in izročitev praporov novih bataljonov in izročitev odlikovanja za vojaško hrabrost sorodnikom padlih legionarjev in živim legionarjem. Ko je nastal molk, je general Galbiati govoril Črnim srajcam, ki jim je predvsem prinesel pozdrav Dueeja. Dejal je med drugimi: »Da, pregled Oboroženih Sil je dejanje vere. Milica, ki je ostala narod ima neizčrpne vire. Ona je danes navzoča na vseh bojiščih naše vojne, navzoča je povsod s svojimi veterani in svojimi mladimi legionarji, ki jih vse preveva ista volja za dosego zmage, zanesljive zmage, h kaferi nas vodi nezmotljivi genij Dueeja.« Galbiatijeve besede, so vzbudile nove manifestacije navdušenja, ki so dosegle 6voj višek v petju legionanskih in ekvadrističnih pesmi ter v neprestanem vzklikanju Duceju. Po končani manifestaciji je. general Galbiati spet odredil pozdrav Kralju in Duceju ter tako zaključil prvi del svojega bivanja med florentinskimi prostovoljci. Kasneje je v Pa-lazzu Vecchio podal poročilo 600 oficirjem 7. pasu Črnih srajc in jim podal točne smernice o bodo-č^m delu lia področju zbiranja in uvrščanja mladih sil v vrste Milice. Velika množica oficirjev, teh pravih zastopnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Firence je napeto in s ponosom sledila poročilu, ki se je zaključilo s ponovnimi vzkliki Duceju in Milici. Končno si je general Galbiati ogledal protiletalsko baterijo Alilice, pri čeme'- 6e je zanimal za življenje legionarjev, 6 katerimi je zavzžil tudi pripravljeni obed. zen tega so bila podnevi ob obali zasedenega za-padnega ozemlja sestreljena štiri, ob Severnem morju pa tri nadaljna sovražna letala. V včerajšnjih večernih in današnjih jutranjih urah so močne sile našega letalstva napadle z rušilnimi in zažigalnimi bombami Lo n d o n in so povzročile predvsem na prostoru zapadno od velikega loka Temze velika razdejanja in požare. Sest letal se ni vrnilo. Berlin, 18. januarja. AS. 17. januarja je izgubilo angleško letalstvo, ki je skušalo napasti zahodne zasedene kraje, tri letala. Bombni napad na London Berlin, 18. jan. AS. Uradna nemška poročevalska agencija javlja, da so snoči pozno zvečer močne skupine nemških bombnikov napadle mesto London z razdiralnimi in zažigalnimi bombami. V svetli noči so se težki nemški bombniki prebili nad City. Izbruhnili so veliki požari. Istočasno so druge nemške skupine napadle neko pristanišče na južni angleški obali in še neke druge cilje na vzhodni obali. Številne razdiralne in tisočere zažigalne bombe so povzročile znatno škodo. Discipliniranost Berlinčanov Berlin, 17. jan. S. Med snočnim napadom britanskega letalstva na nem-ko prestolnico je berlinsko prebivalstvo zopet enkrat pokazalo svojo discipliniranost, ko je ostalo po|K>lnoma mimo in ko jc zlasti v onih delih mesln. ki so bili najbolj prizadeti, manifestiralo duha vzajemnosti, Ki veže danes ves nemški narod. Vojski, policiji in četam protiletalske zaščite, ki so takoj nastopile, da In pomagale žrtvam in da bi pogasile in omejile po/are, ee je spontano pridružilo prebivalstvo, ki je v mnogih primerili samo poskrbelo za najnujnejšo pomoč. Znatno pomoč so v nekaterih primerih nudili vojaki, ki so bili v trenutku sovražnega napada na uliculi in ki so zilasti pomagali ranjencem. V tukajšnjih krogih poudarjajo v zvezi s tem, da bi Berlin ne mogel dati boljšega odgovora na Churchilovo utvaro o oslabitvi odpora nemškega prebivalstva s terorističnimi napadi na obljudene mestne predele, bolnišnice stanovanja in cilje, ki sc brez vsakršnega vojaškega pomena. Poskusi te vrste, ki predstavljajo samo nov dokaz britanskega barbarstva, nosijo pečat nesramnosti in bodo poplačani, kakor to zaslužijo. Berlin, 18. jan. S. Razpravljajoč o ustrahoval-nem napadu britanskega letalstva na Berlin piše »Montag« med drugim: Poleg angleških bombnikov na nemško prestolnico je dosegel edino ta namen, da je okrepil voljo ljudstva za odpor. Notranja fronta jc še enkrat podala dokaz, da zna prenašati težkoče borbe prav tako, kakor bojevniki na vseh drugih bojnih frontah. Ljvdstvo vseh bombardiranih področij v Nemčiji, vključno prestolnice, | jc dokazalo še enkrat, da je na vrhuncu svojih borbenih sil in da zna izpolnjevati svojo dolžnost.« Rosenberg o ciljih sedanje vojne Berlin, 18. jan. AS. Nemški minister Alfred Rosenberg je imel v Miinstru govor o ciljih sedanje vojne, kjer je med drugim omenil, da se Nemčija danes bori v totalni vojni za zmagoslavje tistih idealov in tistih tradicij civilizacije, na katerih je tekom stoletij slonel velik del zgodovine človeštva. Nemški narod — je nadaljeval minister Rosenberg — jc podrl za seboj vse mostove, tako da se ni mogoče več umakniti. Mi poznamo naše sovražnike in vemo, da nam judovski svet ni mogel nikdar odpustiti, ker smo uničili velik del njegove moči po 150 letih. Zato moramo vzdržati trdo borbo. 80 milijonov Nemcev je nadaljeval govornik — je razumelo, da gre za konflikt, ki bo usoden za ves narod in da ne smemo priča- kovati nikake človečanske geste od naših sovražnikov. Nato je podčrtal enotnost ljudstva, ki je trdno prepričano, da imajo njegov obstoj, njegova zgodovina in njegov značaj pravico do neke protivrednosti. To je popolna predaja vseh sil 80 milijonov Nemcev enotnemu cilju. Ne gre za abstraktne nauke, — je nadaljeval govornik — ampak za konkretna dejstva nemške zgodovine. Ker Nemci smatramo 9. november 1918 za najtemnejši dan naše zgodovine in istočasno za izhodišče sedanjega konflikta smo prepričani, da bo nemški narod razumel pomen te vojne, to je, da bo ohrani! nezlomljivo vero v bistveno značilnost in tradicionalne vrline nemškega ljudstva. 1M Junaštvo italijanskih alpincev ob Donu Berlin, 17. jan. S. Vojni poročevalec lista »Lokal Anzeiger« L. Reichmiil piše o borbah, ki se že mesece vodijo na peščenih vzpetinah vzdolž reke Dona. Italijanski alpinci so se trdovratno oprijeli te temne zemlje in si izdolbli globoke za-kopo in številne trdnjave. Potrebne so nadčlove-ke sile in nadčloveški pogum, ako se hoče vsak tlan pregledali to področje, ki predstavlja popolno nasprotje prijetne italijanske alpske pokrajine, toda vojaki divizije >.lulia« vztrajajo in se bore kar najbolj hrabro. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva je pred kratkim navajalo njihova dejanja. Italijanski planinci, ki so bili doslej navajeni stopati po najbol.i strmih gorskih čereh s svojo živino, so se tu naenkrat znašli pred sovjetskimi oklepnimi kolonami, toda tudi na to so bili pripravljeni in vsi boljševiški napadi so ostali brez uspeha na odseku, ki ga drže italijanski planinci. Oni vztrajajo 111 so polni zaupanja.., Junaška smrt generala Tarnassija Rim, 18. jan. AS. Z ruskega bojišča prihaja novica o junaški smrti, ki je v boju doletela brigad-nega generala Pavla Tarnassija. General 6e je rodil v kraju Santa Maria Capua Vetere 29. oktobra 1S90. Septembra 1910 je bil imenovan za podporočnika v polku lahke konjenice »Umberto I.«. Udeležil se je italijansko-turške vojne v letih 1911—12. 8. junija 1915 je 6 6vojim polkom prišel na alpsko bojičše in je sodeloval v presijajnih nastopih zoper sovražnika. Junija, naslednjega leta je spet odšel v Libijo in sicer k polku lahke konjenice »Ca-serta«, ki je nastopal v Cirenajki. 1917 je bil imenovan za stotnika, 1927 za majorja, 1934 za pod- Hrvatska »Siva knjiga« Zagreb, 18. jan. AS. V navzočnosti hrvatskega zunanjega ministra so izročili tujini časnikarjem »Sivo knjigo«, ki jo je izdalo zunanje ministrstvo v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. »Siva knjiga« je najžalostnejši dokaz o divjaštvu, moriji in uničevanju, ki ga uprizarjajo uporniki na Hrvatskem. Knjiga temelji izključno na uradnih podatkih. Hrvatski zunanji minister je imel pri tej priliki govor, v katerem je pojasnil ta dokument, ter na svojstven način razložil začetek in konec prevratnega komunističnega gibanja. Povedal je med drugim, da je upprniško gibanje na Hrvatskem dvojno: vsesrbsko, ki si je postavilo za svoj vzor veliko Jugoslavijo in ki ga vodi polkovnik Mihajlovič. Odvisno je od ubežne jugoslovanske vlade. Temu Mihajlovičevemu gibanju dajo London obilno pomoč. Drugo uporniško gibanje na Hrvatskem pa je komunistično-partizan-sko, ki se drži navodil komunistične internacio-nale in ki ima za svoj končni cilj narediti iz Jugoslavije sovjetsko republiko. Obe ti dve skupini upornikov sta v začetku sodelovali med seboj, pozneje pa sta se ločili. Nesoglasje med Londonom in Moskvo glede vprašanj evropskega jugovzhoda so se pokazala tudi med tema dvema skupinama upornikov, ki sta si podobni samo po tem, da uprizarjata enaka zločinska dejanja. Minister je potem govoril o hudi, dokazani odgovornosti angleške vlade, ki moralno in denarno podpira gverilo na Hrvatskem j>o tako imenovani jugoslovanski vladi, pa tudi neposredno po svojih agentih. S tem nadaljuje s svojim prejšnjim delovanjem proti Hrvatski, ko jo bila še pod bivšo jugoslovansko vlado. S tem je angleška vlada pokazala, kakšno vrednost jo treba pripisovati tako imenovanim človekoljubnim vzorom, o katerih govori angleška propaganda. »Siva knjiga« — je poudaril hrvatski zunanji minister — s svojimi zgledi, pisanimi s krvjo, prikazuje, kako se dejansko izvaja »atlantska karta«, ter priča, kaj angleško-ameriško-rusko zavezništvo pripravlja svobodnemu demokratičnemu človeštvu. Svoja izvajanja pa je končal takole: »Hrvatska, ki so drži svojih izročil, je tudi danes ostala zvesta svojemu zgodovinskemu poslanstvu, braniti omiko, ter je odločena, borili se na strani zaveznikov do končno zmage.« polkovnika, 1935 je bil prestavljen v Eritrejo in sodeloval pri vojnih nastopih v italijanski vzhodni Afriki. Po vrnitvi v Italijo je bil imenovan za polkovnika in poveljnika konjeniškega polka »Mon-ferato«, 29. junija 1939 je s svojim polkom sodeloval na zahodu. 8. julija 1942 je bil jx>slan na rusko bojišče ter je 22. julija bil imenovan za generala. Divjaški napad na Berlin Berlin, 18. jan. AS. V zvezi z letalskim napa-soboto zvečer na nemško ozemlje, dajejo na podom. ki ga je nekaj angleških strojev izvedlo v oblaščenem mestu naslednje podrobnosti: Po dolgem presledku so Angleži včeraj izvedli letalski napad na nemško prestolnico. Metali so zažigalne in rušilne bombe zlasti na zelo obljudene stanovanjske predele. Med zadetimi poslopji je mestna bolnišnica, več zažigalnih bomb je padlo tudi na Deutschlandhalle, znano veliko poslopje za shode in množične prireditve. Zaradi požara, ki je izbruhnil na strehi, se je podrla velika kupola. Gledalci so poslopje izpraznili takoj ob alarmu in so bili že na varnem v zavetiščih, tako da ni tu bilo nobene žrtve. V drugih primerih pa je bombardiranje zahtevalo žrtve. Skupno objokujejo 31 mrtvih in 150 ranjenih. Te številke bi se utegnile morda tudi kaj povečati, ker delo za odstranjevanje podrtin šfe ni čisto končano. Potrjujejo, da sta dve napadajoči letali bili sestreljeni. Alcazarski junak padel na vzhodu Madrid. 18. jan. AS Na vzodnem bojišču je padel stotnik Martin Pintado, eden izmed preostalih članov junaške posadke v Alcazarjti. ki jo je branil kot 17 letni. Bil je med prvimi prostovoljci v sinji diviziji. Plemenita nemška gesta Pariz, 18. jan. AS: Nekaj ur po Hitlerjevi odločitvi, da bodo vrnjeni v domovino francoski vojni ujetniki, prijeti v Severni Afriki, je /e prispel prvi transport francoskih ujetnikov na francoska tla. Bilo jc 9 častnikov ter 114 podčastnikov ter vojakov iz tuniškega bojišča, ki so včeraj prispeli v Francijo. Arabci hočejo konfederacijo Carigrad, 18. jan. AS. Anatolska agencija je izvedela iz Jeruzalema, da je transjordanski kralj Emir Abdul izjavil: »Arabski voditelji na srednjem vzhodu imajo za povodni cilj ustanovitev konfederacije. Zahtevali so prekinitev sistema mandatov, ker nočejo več biti mandati Društva narodov.« Wells o komunizmu Lizbona, 18. jan. AS. Wells je v radijskem govoru iz Londona apeliral, naj se organizira skupna komisija za obnovo razkrojenega sveta. Ta govor je v prvi vrsti njegovih na|x>vedanih govorov o reformi človeka. Wells je skrajni revolucionar«, ker smatra, da je nauk komunistične stranke za 50 let zastarel. -_ Rim, 18. jan. AS. Angleška admiraiiteta sporoča izgubo dveh 6tražnih ladij »lloraiio« in »Dura«. Obisk Visokega komisarja v Gasilskem domu ter v Mestnem higienskem zavodu Visoki komisar, ki ga je spremljal Podpre-fokt dr. David, je obiskal Gasilski dom, kjer ga je sprejel komandant inž. Venuti, čet« gasilcev, uvrščena ob vhodu v dom, pa ga je počastila z orožjem. Potem ko je pregledal gasilce, ki so bili som poslani iz drugih italijanskih pokrajin, ter gasilce, ki so prej pripadali razpu&čeni Gasilski zvezi, se je Visoki komisar podrobno zanimal za tehnično opremo ter pregledal razne motorizirane gasilske naprave. Komandant Venuti je imel nato prisrčen nagovor, v katerem je zatrjeval, da bodo gasilci znali vgdno rešiti do dna nalogo, ki jim je zaupana V tej pokrajini. Eksc. Grazioli, je potem, ko je poudaril tradicijo gasilske edinice ter hrabro obnašanje gasilcev vsakikrat, ko so nastopili v svoji službi, je izrazil, da bo gotovo tudi v Ljubljani ta tradicija ostala neomajana toliko od strani italijanskih gasilcev kakor tudi slovenskih, ki se brez dvoma dobro zavedajo visoke časti, da pripadajo tako zaslužni edinici. Visoki komisar je nato obiskal pisarne in vse lokale v domu od delavnic do spalnic, od kuhinj pa do družabnih sob. Zaporedoma je nato obiskal zdravniške ambulante mestne občine za reveže, so zanimal za njihovo delovanje ter se pogovarjal z ljudmi, ki so čakali na pregled. Zatem je odšel v više nadstropje kasarne ter tam obiskal higijenski urad, kjer ga je sprejel ter pospremijal dr. Rus, ki mu je podrobno poročal o delovanju odsekov ter o pomanjkanju lokalov in zdravniškega materiala. Visoki komisar je nato obiskal odsek Prehranjevalnega urada, ki ima sedež v istem poslopju, ter izvršil nadzorstvo nad njegovim delovanjem. V pisarni komandanta je bilo nato zborovanje, mod katerim so so proučile potrebe gasilske edinice, tako v pogledu osebja, kakor tudi v pogledu tehničnih sredstev in lokalov. Visokega komisarja so nato pozdravili z dolžnimi častmi, nakar je zapustil kasarno. Ambrosiana je prekrižala račune Torinu Začetek povratnih tekem v drž. prvenstvu — Livorno vodi s 23 točkami Medtem, ko leži pri nas debela bela odeja in cvete nad njo drevje v prelesti ivja, igrajo v južnih krajih nogometno prvenstvo v nezmanjšanem obsegu. Včeraj so začeli v razredu najboljših s povratnimi tekmami. Zima jih očividno ni motila in Kaj vse je vedela, verjela in še verjame Ljubljana... Avgusta 1541: ,..da bo že oktobra 1941 konec vojne., . Oktobra 1941: ...da bo vojna končana de- j cembra 1941... Decembra 1941: >.. da bo konec vojne februarja 1942, ker je to napovedal Stalin in ljubljanska OF. Januarja 1942: ... da bo 14. januarja zgodovinski dan... Februarja 1942: ...da je vsa dežela v OF; ... v najkrajšem času se bo začela odločilna ofenziva ljubljanskih partizanov in boljševiške armade in da bo aprila 1942 vojne konec... Aprila 1942: ... da 300 ruskih aeroplanov vsak večer prinese na Gorjance slovenskim partizanom slame, denar in obleko... Maja in junija 1942: da so partizani prekinili v Ljubljanski pokrajini ves železniški promet in da vlaki sploh ne vozijo več... da boljševiki nezadržno prodirajo naprej in da so že v Karpatih . .. da bo 15 junija izbruhnila v Evropi splošna revolucija ... da bo nato v enem mesecu konec vojne..« da bo nato odbor OF prevzel oblast... Julija 1942: ...da bodo Angleži še isti mesec napravili invazijo v Slovenijo, ker »ta se tako dogovorila Churchill in ljubljanska OF, nakar bo sigurno v treh mesecih konec vojne.;. Avgusta 1942: ., . da je invazija iz strateških razlogov preložena na konec avgusta in nato na september, konec vojne pa oktobra, seveda po sklepu OF... da zaradi partizanskih »akcij« v Ljubljanski pokrajini prihajajo vsi vlaki ra eno uro prepozno na vsa bojišča in da se bo prav zaradi tega kmalu zrušila fronta v Rusiji... da imajo posebno na progi Trebnje—St. Janž vsi vlaki veliko zamudo ... Oktobra 1942: ... da bo še ta mesec izbruhnila splošna revolucija... da bo v najkrajšem času konec vojne in bo OF prevzela vso oblast, ker so Rusi že pred Zagrebom in Karlove em ... Novembra 1942: ... da bo decembra konec vojne s prevzemom oblasti po OF ... Začetek decembra 1942: ... da so Rusi že zasedli Karlovec in Metliko.... da bo vojne konec čez en mesec ali že čez 14 dni... da bodo partizani o božiču zasedli Ljubljano ... Okoli 15. decembra 1942: ... OF kot edini zaveznik skupnega tabora Sovjetske zveze kategorično zahteva od Anglije in Amerike, da čimprej odpreta drugo fronto v Afriki. Če ne... Konec decembra 1942: ... da bo vojna še dolgo trajala... da... A vendar... Vse do danes še ni izbruhnila revolucija v vsej Evropi, kljub prerokovanju OF. — ...ni ruskih čet v Ljubljano... Pač pa je zaradi OF tisoče Slovencev izgubilo življenje, na tisoče Slovencev izgubilo vse svoje premoženje. so opravili ves spored v A-razredu, v katerem sodeluje 16 moštev, pa tudi v B-razredu, v katerem tekmuje 18 klubov. Že v nedeljski številki 6ino napovedali, da bo v Torinu zelo važna tekma in da bo tam prav za prav glavni dogodek 16. kola. Tako se je tudi zgodilo. Ambrosiana, ki je tain gostovala in merila svoje moči s kandidatom za letošnje prvenstvo, je spet zablestela s starim sijajem. Ambrosiana je zmagala in odpravila Torinu s 8:1. Tako je izgubil Torino obe točki in Livorno ga je spet prehitel. 2e zadnjič 6mo zapisali, da bo imel Livorno v Benetkah lahko nalogo. Odkar igrajo Benečani brez nekaterih najboljših moči, veljajo za zelo krotkega nasprotnika, ki dovoljuje kar točno postavljanje prognoz. Livorno je torej premagal Venezio z 1:0 in je sedaj spet na vrhu razpredelnice s 23 točkami. Nam najbližja Triestina je gostovala včeraj v Rimu. Nastopila j« proti La«iu, Cigar enajstorico vodi sam Piola, najboljši strelec med vsemi igralci šestnajstih moštev. Lazio je zmagal zelo prepričljivo, izid pa je 1:3. Težje pa se je godilo drugemu rimskemu moStvu — Romi, ki je gostovala v Flo-renoi. Tu je padel najvišji izid dneva, namreč 3:0 v prid domači Fiorentini. Očividno je, da je Romi, lanskemu državnemu prvaku, za letos odklenkalo. Doslej je nabrala Roma eamo 12 točk in je trenutno enaka Bariju, ki se je zadnje jeseni povzpel v to-varišijo A-razreda. Tekmo visoke kakovosti so gledali tudi v Milanu. Enastorica istega imena je premagala Juventus z 2:0, kar daje Milanu dobro spričevalo. Pregled včerajšnjih rezultatov v A-razredu je tale: Florenca: Fiorentina : Roma 3:0. Vicenza: Genova : Vicenza 1:0. Milan: Milano : Juventus 2:C. Benetke: Livorno : Venezia 1:0. Torin: Ambrosiana : Torino 3:1. Genova: Liguria : Bari 1:0. Bergamo: Atalanta : Bologna 1:0. Rim: Lazio : Triestina 3:1. Po teh izidih je Livorno s 23 točkami spet na prvem mestu. Sledita mu Torino in Ambrosiana, ki imata po 21 točk. Vrstni red naslednjih je tale: Juventus 20, Lazio, Fiorentina in Atalanta po 18, Genova in Milano po 17, Bologna 16, Liguria 13, Roma in Bari po 12, Triestina 11. Venezia 9, Vicenza 8. Roma in Liguria imata eno srečanje še v dobrem. Tudi v B-razredu so odigrali včeraj vse, kar je bilo na sporedu. Odlikovala se je zlasti vodilna Spezia, ki je odpravila Novaro z visokim izidom 4:0. Podrobni rezultati so bili: Napoli : Udinese 2:1. Siena : Cremoneae 4:2, Savona : Palermo Juce 2:2, Pisa : Mater 2:1, Padova : Pro Patria 2:1, La Spezia : Novara 4:0, Alessandria : Anconitana 2:0, Modena : Brescia 2:1, Pescara : Fanfulla 4:1. Vrstni red moštev in točke: La Spezia 23, Pro Patria in Pisa po 21, Napoli 20, Brescia, Padova in Modena po 18, Anconitana in Cremonese po 10, Novara 15, Palermo Juve, Alessandria in Fanfulla po 14, Udinese 13, Savona 12, Pescara, Mater in Sie na po IL Uradna objava CONI-ja št. 5 Važno obvestilo. Predsedniki športnih društev Ilirije, Športnega kluba Ljubljane, Žabjaka, Marsa, Planine, Hermesa, Nogometnega kluba Ljubljane, Kajak kluba, Viča, Mladike in Dopolavora iz To- Sklicanje slovenskih dijakov Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: Vsi oni dijaki, ki so vpisani v ljubljanski vseučiliški organizaciji, naj se zbero dne 20. januarja ob 11 v dvorani vseučiliške knjižnice, da prisostvujejo važnemu setanku. Dijaki morajo predložiti ob vstopu zadevno vabilo in izkaznico organizacije. »Prima llnea« Izšla je 11. številka glasila borbenih fašijev s pestro in zanimivo vsebino. Uvodnik je posvečen osnovni misli Stranke, nesebičnosti, ki je jamstvo za vse uspehe. Druga stran vsebuje članke o vojnem položaju, tretja pa prinaša daljše poročilo o naši Narodni galeriji in o naših slikarjih. Prinaša tudi reprodukcije dveh Šubičevih in eno Groharjevo slike. Ostala vsebina je namenjena vojakom ter sodelovanju vbiske z narodom. Zanimiva je vsekakor razprava »Evropska in slovenska mladina«, izredni komisar občine Borovnica Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval g. Ivana Petriča za občinskega izrednega izrednega komisarja občine Borovnica namesto dr. Franca Zupana. izredni komisar občine Logatec Visoki komisar je imenoval za izrednega komisarja občine Logatec g. Gabrijela Oblaka. bačne tovarne so vabljeni, naj od časa do časa sporočijo CONI-ju imena atletov, ki so bila vpisana v svoječasnem seznamu za urad CONI-ja, in sicer zaradi tega, da bo laže opravljati nadzorstvo in nadaljevati zadevno delo. Enako mora storiti tudi predsednik Smučarske zveze. Predsednik SK Ko-rotana ni predložil zahtevanega seznama in se zato vabi, naj to nadoknadi dc najkasneje 20. januarja, ker sicer pozneje njegovi podatki ne bodo več upoštevani. Madžarska naselitev v Bački. V zvezi z naselitveno akcijo madžarske vlade se je madžarsko prebivalstvo v Bački povečalo zo 8%. Nia-seljencem je bilo na razpolago 318.000 kat oralov zemlje. Gre večinoma za zemljo, ki je bila razlaščena po jugoslovanski agrarni reformi. Statistika strokovnih nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev za šolsko leto 1939/40 in 1940/41 1. Specialne strokovne nadaljevalne šole Kraj šole 1939/40 Število učencev Razredi ž. II. III. m. z. m. Ljubljana (Sv. Jakob) Ženska strok. nad. šola za umetne in oblačilne obrti Ljubljana (Prule) Strok.nad. šola za umetne in moške oblačilne obrti Ljubljana (Graben) Strokovna nadal evalna šola za stavbne obrti Ljubljana (Vrtača) Sp'ošna strokovna nadaljevalna šola Ljubljana (Ledina) Strokovna nad. šola za mehansko-tehnične obrti Ljubljana (Selo) Strok. nad. šola v deškem vzgaja-lišču na Selu Ljubljana (Privoz) Trirazredna gostinska strokovna nadaljevalna šola Ljubljana Strokovna nadaljeva na šola grafičnih obrtov Ljubliana (Trgovski dom) Trirazredna trgovska strok. nad. šola Združenja trgovcev Mesto Ljubljana Skupaj 94 64 49 132 109 21 10 - 39 38 109 76 57 150 46 122 Skupaj ž. sk. 112, 48 49 106 71 46 113 43 30 343 309 211 152 - 395 25 23 128 99 10 136 343 315 211 251 395 35 23 264 Število učiteljev ž. v. 17 15 14 22 10 10 18 23 18 19 23 397jl70|453j225j393jl99 1243|594jl337| 93| 14 13 1 1940/41 Število učencev Razredi II. m. ž. III. m. ž. Skupaj m. j ž. | sk. Število učiteljev 85 64 40 153 28 122 13 1129 37 418 23 31 97 72 40 119 16 11 11 39 123 — 104 — 349 349 5 12 1 — — 18 2 86 2 268 4 272 U 1 1 4 — 17 — 75 — 211 — 211 13 1 1 1 — 16 37 42 41 122 102 224 15 1 1 2 — 15 — 117 — 389 — 389 20 — 1 — — 21 — 19 — 63 — 63 4 — 1 3 — 8 1 7 2 24 5 29 4 — 1 1 — 6 — 7 — 23 — 23 4 — 1 3 - 8 53 29 43 105 127 232 9 — 1 1 — 11 179:4051216 382j223||l205|587|l792 85 15 I 9 Podeželstffe šole: t!. Strokovne nadaljevalne šole 1 Devica Marija v Polju 34 2 35 3 19 2 88 7 95 5 _ 1 _ 6 24 4 33 2 28 3 85 8 17 93 3 _ 2 1 1 7 ? Kočevje............. 26 1 41 7 33 ti 100 14 114 8 — 1 — — g 34 b 42 1 33 lb iuy 126 8 — 1 — — i, 13 3 Novo mesto........ . , . 20 _ 47 42 43 — 110 42 152 12 1 1 2 1 17 27 3 36 9 47 26 110 38 148 8 1 2 2 — 4 Ribnica na Dolenjskem..... 23 6 16 7 15 — 54 13 67 4 — 2 — — 6 20 — 34 — 20 — /4 — /4 3 — 1 — — 4 5 Vrhnika........... 21 1 26 1 18 2 65 4 69 3 — 1 — — 4 IU — 30 2 19 1 b9 3 02 i — 1 — 4 Skupaj . . 124 10 165 60|12S 10 417 80 497 32 1 6 2 1 42 115 13 175 14 147 39 437 66 503 25 1 7 3 1 37 J z vzzvkm irofite in&taia vmm mim POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA »Kaplja petroleja ima za nas vrednost kaplje krvi,« je brzojavil leta 1018 Clemenceau v Washington. »Vojska, mornarica, ves denar sveta in vsi narodi so nič proti tistemu, ki ima petrolej,« je rekel leta 1917 sir Elliot Alves, Deter-dingov pribočnik. »Svetovna veljava nekega naroda je odvisna od njegovih petrolejskih zakladov,« je rekel Wilson. Ne, nobeden od teh treh ni pretiraval. Iz zdravilnega sredstva za stare babe je postal petrolej »življenjska kri gospodarstva«. Nobena druga surovina nima tako pravljične življenjske poti za seboj kakor ta produkt trohnobe prastarih živali, ki ga črpamo iz globin zemlje. In poleg vsega tega ni bila nobena druga surovina tako dolgo zanemarjena. Že tisočletja poznajo petrolej. Leta 220 pred Kristusom je ukazal cesar iz dinastije Čin na Kitajskem, naj iščejo sol. Našli so petrolej. Iznašli so preproste svetilke in postopek čiščenja. Toda kmalu so vrelci usahnili in na petrolej so pozabili. Tisoč let pozneje je vladal nad polotokom Apsheron, nad sedanjim Bakujem, neki khan, ki je bil bolj podjeten kakor njegovi predniki. Motil ga je petrolej, ki je izviral iz zemlje vsepovsod in povzročal, da so bila polja nerodovitna. Ta črna tekočina je bila zanj uganka in nekaj mora storiti, da mu postane koristna. Še enkrat iznajde preprost destilacijski aparat in preprosto svetilko. Perzijski šah, njegov gospodar, mu da pravico, da ediui sme v svoji provinci izkoriščati petrolej. Khan je obogatel in karavane so raznašale pe-troiej iz Bakuja v druga mesta bližnjega vzhoda. To traja do omemb-nosti najvišjo. To prednost bi mogli izraziti na dva načina. Najprej je za vso ostalo šestorico zelo značilna zavisnost od Herbartove pedagoške teorije in prav posebno od njegove asociativne psihologije ki priznava predvsem samo predstavno doživljanje kot elementarno. Ozvald pa je šel kot čudovito informiran človek preko Herbarta do modernih psiholoških smeri, ki prikazujejo enakopravno vrednost večih elementarnih doživljajev, pomembnost podzavesti in subjekta. Tako nam je podal Ozvald že v svoji šolski knjigi o psihologiji, ki je sicer še močno zavisna od sodobnih psihologov, prav posebno pa v svoji Osnovni psihologiji, ki je mnogo avtonomnejša, zelo dobro, široko razpredeno in konkretno psihološko podlago za pedagoško razmišljanje ter praktično oblikovanje. Druga prednost Ozvaldovega pedagoškega delovanja je v tem, da se je dvignil od ožine šolsko pedagoških in metodičnih vprašanj do pristno kulturnega pojmovanja pedagoške stvarnosti. S jjomočjo bogate načilanosti nam je prikazal dej-stw», da je med kulturo in med pedagoškim delom tako tesna povezanost, da ostane pedagoško prizadevanje le prazna forma, če bi pedagog ne imel kulture in kulturnih ustvaritev, s katerimi in ob katerih se res izvršuje izobraževanje in vzgajanje človeka. V tej povezanosti je moderna pedagogika zagledala vso širino pedagoškega področja in je postavila pedagoško vrednoto kot elementarno v vrsto ostalih kulturnih vrednot. O pedagoško-zgodovinskih rezultatih nam doslej Ozvald ni skoraj nič napisal, vendar vemo, da ima za tisk pripravljeno zgodovino pedagogike v starem in srednjem veku. Še vedno snujoč in prožnega duha Ozvald vestno zasleduje razvoj strokovne literature, prav tako pa tudi slovensko in tujo kulturo ter razprave o kulturi sami. V njem živi namreč največja želja, da bi imela slovenska mladina ob fiomoči svojih vzgojiteljev res dosti zdrave in bogate kulture, ob kateri bi sama kulturno rast-la ter postajala tako tudi etično vedno trdnejša in zrelejša. Uresničitev te želje, ki je iskra Ozvaldovega pedagoškega erosa. je enajosnovnejše gibalo tudi za njegovo teoretično delo v pedagogiki. V razvojni vrsti slovenskih pedagogov je Ozvald eden pomembnih členov in ob njegovem jubileju dela mu iskreno želimo, da bi mu Bog naklonil še dokaj let plodne tvornosti v korist bodočega razvoja slovenske pedagogike. Gg. ta. Zraven sankališča 60 uredili tudi millo šmuško skakalnico, na jezeru pa so priredili drsalne tekme. V resnici so bili to še romantični časi našega zimskega športa. Med tekmovalci še ni bilo posebne izbire, tudi niso imeli za 6eboj tekmovalnih tečajev; k tekmam 60 se prijavili vsi korajžni mladi ljudje, ki so imeli količkaj pojma o ravnanju 6 sanmi ali dilcami. Ostali 60 se zbrali pri okrepčevalnici ob 6ankališču in 6i krajšali čas z dobrotami, ki človeku v hudem mrazu tem bolj teknejo. Sankališče Belvedere« 60 preuredili tako,, da je merilo samo 100#m. Na 6tartu 6e je zglasilo 19 tekmovalcev, med katerimi je zmagal mag. phar. Stanko Kmet v času 1:18.4 niin. Razume se, da so prišli do besede tudi tekači na smučeh, skakači in drsalci. Za tekače, so priredili »tekmo po brdih na daljavo«, daljava 6ama pa je znašala 6 km. To je bilo meseca februarja 1. 1921. Smuško progo so izpeljali |x>d Liscem in nad izvirom Bohinjske Bistrice. Prijavilo se je 30 tekmovalcev, med njimi tudi štiri dame. Ko brskamo po starih poročilih, čitamo, da 60 bili posebno veseli dejstev, da 60 se udeležile tekmovanja tudi ženske. Takole pravi poročilo v takratnem šj>ort-nem tedniku: »Prvič so se ta dan ojunačile brhke naše dame na 6mučkah in je nastopil v tekmi poleg moškega tudi nežni spol.« Seveda je bila proga za ženske predolga in so jim dovolili samo tek na 3 km. Zmagala je B. Trammerjeva iz Moslar-ja s časom 15:30.8 min. Konkurenca med moškimi je bila že precej bolj trda. Prvo me6to 6i je priboril Hlebanja Janez, logar iz Bohinja, ki je presmučal 5 km v 21 min. 49.2 sek. O Dr. Pandafcoviču pravi poročilo, da je zablodil in odstopil. Seveda tudi Ljubljančani niiio ostali brez nagrad. Prav posebuo 6e je uvelja- vil 7dtnko švigelj, ki je tekmoval med naraščamiki in razveselil predstavnike Ljubljanskega športnega kluba z zmago v času 21 min. 45.8 sek. Kader smučarjev je bil v tist'h časih še zelo pičel. Za te so zgradili 6kromtio skakalnico, ki je nesla do 15 m. Čeprav je bila skakalnica razmeroma majhna, 6e je našlo samo pet fantov, ki so bili toliko izurjeni na dilcah, da so se ojunačili in začeli skakati. Značilno je poročilo, ki pravi, da so imeli prvič priliko opazovati »kako so krilili po zraku smučarji v elegantnih skokih raz našo prvo umetno skakalnico«. Za tiste čase in razmere pa se jim skakalnica ni zdela mala in tudi ne skromna. Strokovno jx>ročilo v »Šfiortu« pravi, da 60 dovolili skakačem samo j>olovični zalet iznad »velike skakalnice«. Na skakalni tekmi je zmagal znani vsestranski športnik, 6edaj že pokojni Pogačar. Časnikar, ki je sodeloval na prireditvi kot rejx>r-ter, je napisal o skakalni tekmi naslednje: »Najdaljše skoke je napravil Kavšek (13 m), žal 6e ni obdržal f»o 6koku v 6toječi drži, najlepše 6koke (9 m) pa gg. Pogačar in Dolenc, in 6icer prvi vse tri v brezhibni pokončni drži. Tako je torej bilo z našim skakalnim športom pred 22 leti. Istega dne so 6e pomerili v Bohinju tudi predstavniki drsalnega športa. V umetnem drsanju je zmagal inž. Jaroš. član zagrebške Concordie i njem pravi poročilo, da je bil svoječasni prvak v St. Moritzu. Naslednja mesta so zasedli Kiimek, Betetto, Vodišek in Deu. V hitrem drsanju na 500 metrov je bil prvi Ilirijan Kiimek s časom 1 min 11.5 sek. Gledalci, ki so prisostvovali takratni prireditvi v Bohinju, so bili z uspehi nad V6e zadovoljni. Niso še bili razvajeni kakor dandanes in koncem koncev je tudi v športu vse samo relativno. Tekmovalcem moramo priznati, da so orali ledino in da so se vpisali v zgodovino domačega zimskega šporla kot zaslužni pionirji. Tečaji italijanskega jezika na magistratu Število oseb, ki obiskujejo tečaje italijanskega jezika, prirejene pod vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, vendar pa izven njegovega sedeža, je že znatno presegalo tisoč. Med njimi je najodličnejša skupina tečajev, ki se prirede za uradnike in uslužbcnce ljubljanske mestne občine, skupina, ki bo sama presegla pet sto udeležencev. Druga velika skupina, ki ne zaostaja dosti za prvo in katere številni tečaji že redno potekajo, je skupina uradništva Kr. pošte in brzojava Manjše skupine tečajev prirejata Pokrajinska delavska zveza (tri tečaje) in Trboveljska premogokopna družba (dva tečaja). V petek je bila v mestni posvetovalnici slovesna otvoritev izpopolnjevalnih tečajev, ki jih bo imel prof. Marino. Navzoči so bili: župan general R u p n i k , podžupan comm. Tranchida in ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. Attilio Budrovich. Zupan je v svojem govoru najprej pozdravil comm. Tranchido in prof. Budrovicha, ki bo organiziral in vodil magistratne tečaje, nato pa je poudaril važnost italijanskega jezika in kulture ter dejal med drugim: »Znanje italijanskega jezika bo odprlo nam Slovencem tudi pot k iskrenemu sodelovanju 7. italijanskim narodom v velikem rimskem imperiju; tako bomo deležni vseh dobrin, ki jih lahko tako mogočen imperij nudi vsakemu svojemu zvestemu državljanu.c Za županom je spregovoril prof. Budrovich in je predvsem izrekel zahvalo Nj. Eksc. Visokemu komisarju, ki je sam želel, da bi se priredili ti tečaji pod vodstvom Italijanskega kulturnega instituta, ker je le-ta zaradi svoje široke izkušenosti v razširjenju italijanskega jezika in kulture v teh krajih posebno primeren, da vodi na enoten način tudi izvenšolske tečaje. Nadalje se je prof. Budrovich zahvalil županu in podžupanu za njuno prisrčno sodelovanje, nato pa se je obrnil do obiskovalcev tečajev ter jim dejal v zaključku svojega govora: »Hotel bi vps samo spomniti, da sta bila italijanski jezik in kultura v teh krajih zanemarjena v korist drugih jezikov, posebej še francoščine, katere poučevanje so šiloma pospeševali na tak način in v taki meri, da se je moglo to zdeti tudi vam samim premalo naravno. Zaradi tega tudi ni prineslo pričakovanih sadov. To pa se je dogajalo v škodo jezika, ki ga govori italijanski narod, vaš veliki sosed, narod, ki je — čeprav vam ni bil dosti znan — edinstven na svetu po Italijansko-belgijska trgovina. Iz Bruslja poročajo, da je pričakovati znatnega i>ovečanja bel-gijsko-italijanske trgovine v letu 1943. Italija bo dobavljala Belgiji znatne količine tkanin in keramičnih proizvodov, dooim bo Belgija dobavljala Italiji večje količine kož in konj. Zagrebške uvoznine. Z dnem 1. januarja 1943 je zagrebška mestna občina zvišala vse svoje uvoznine za 100%. svoji veliki stari civilizaciji in prav tako veliki sodobni civilizaciji. Ta narod je postal učitelj lepote v vsem svetu in si je zato ustvaril tudi najlepši jezik, kar jih je na svetu. Prav zaradi tega vas vabim, da popravite zmote preteklosti ln izpopolnite te vrzeli. Dobro poznam vašo posebno nadarjenost in marljivost za učenje jezikov in sem zato prepričan, da se boste z vnemo lotili tega koristnega in lepega študija, ki vam omogoči, da boste poslej neposredno spoznavali dela velike italijanske civilizacije.« »... peč s panjači mi podkuri« Ljubljana, 18. januarja. Za spremembo nam je naklonilo včeraj nebo dan, ki je bil vse prej kot podžigajoč. Mesto je bilo ovito v meglo in mraz je začel iznova pritiskati. Ulice 60 oživele šele o poznih dopoldanskih urah. Ljudje 60 hiteli k fioznim mažam, iz cerkva pa spet nazaj v tople domove. Termometer ni kazal najhujšega mraza, vendar je bilo ozračje nad vse neprijetno; po otožnosti je dišalo, pa po dolgočasnosti in po prehladu. Odjuga, ki se je v 6oboto lotila debele snežne odeje na strehah, se je morala umakniti novemu valu mraza. Ves dan se je gostilo in debelilo ivje na drevju, zvečer so bile veje in vejice že tako obložne z belimi kristali, da 6o spominjale na prelest zime v gorah. Kakor rečeno, dan ni bil podžigajoč in 60 ga Ali ima komunizem bodočnost? Mnogi se radovedno povprašujejo, kaj bo s komunizmom? Ali bo zmagal uli ne? ln kdo naj se mu upre? V prvi vrsti so poklicani krščanski narodi, ker je komunizem zaklet sovražnik krščanstva, in še posebej katoličani, ker sovraži komunizem najbolj vprav katoliško Cerkev. Ti morajo voditi zoper komunizem boj, ki v njem gre zn življenje in smrt. A kakšen naj bo ta boj? Kjer komunisti s fizično silo napadajo ter rušijo in ubijajo, je jasno, (la sme biti tn boj tudi boj s fizično silo. Sv. Bernard je klical krščanske narode tudi na fizično križarsko vojsko. Zato tudi našemu narodu nihče ne more zameriti, če je začel zbirati borce-križarje, da mu rešijo dom, življenje iu krščansko kulturo. Resnično pa je, dn boj s fizično silo ne more komunizma notranje premagati in dn more nazadnje le notranja zmaga zares premagati komunistično nevarnost. Papeži o teni prav nič ne dvomijo in vse njih okrožnice predvsem to naglašajo. Pij XI. je v okrožnici proti komunizmu glasno izpovedal, da je »poglavitni pomoček iu )iodlnga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega iu javnega življenja po evan-geljskih načelih«. Pij XI. hvaležno priznava, da se že povsod kažejo znamenja takšne duhovne obnove, dn se ne le v izbranih dušah, temveč v vseh družabnih, tudi v najbolj izobraženih krogih vedno bolj oživlja resnično življenjsko krščanstvo, pripominja pa, da ho treba še mnogo, mnogo dela za to duhovno obnovo. Tudi po katoliških deželah pravi, je le preveč takih, ki so katoličani samo po ime- nu in po vnnnjcm praznem videzu, ki je božjemu Zveličarju tako zoprn. Za Leonom XIII nnglnša tudi Pij XI. najbolj krščansko ljube- dobe. Tudi včeraj je dobila prijazna peč 6vojo ča-6tiIj.ivo veljavo v družabnem življenju Ljubljančanov. Tam, kjer so mogli, so kurili od jutra do večera in se vsaj opoldne spominjali vinskega čudeža v Kani Galilejski, o katerem so slišali v cerkvi. Potem so posedli okrog peči ter prebirali knjige in časopise. To pa že moramo reči, da je pri nas za branje lepo poskrbljeno. 2e dolgo niso ljudje toliko brali kakor to zimo. Zelo prav pridejo knjige »Slovenče-ve knjižnice«, ki jih radi naročajo ali si jih izposo- jujejo, v časteh pa 60 te dni tudi Mohorjeve, v ko-likor jih še niso prebrali. V znamenju knjige in peči zen. Leon XIII. je dejal, da je tudi pravo socialno delo, »dejavna ljubezen, kakor jo zahtevajo potrebe našega časa«. (Graves de cont-muni.) Pij XI. tudi poudarja, dn se bodo morali bolj oprostiti navezanosti na zemeljske dobrine. Prevzeti jih bo moral zopet tisti duh, ki ima lastnike le zn božje oskrbnike poze-meljskih dobrin. Ljubezen pa ni prava, če ne upošteva vedno pravičnosti. Pij XI. ponnvlja, dn nikakor ne gre, da bi morali delavci sprejemati kot miloščino, kar jim pristoji po pravici, in žalostno je, pravi, da je tudi ravnanje nekaterih katoliških gospodarjev in tovarnarjev nemalo vzrok, da se je delavstvo krščanstvu tnko odtujilo. Zlasti poudarja Pij XI. so-cialno pravičnost, ki mora ustvariti boljši gospodarski red. Njegovo prepričanje je, da sc bosta mogli pravičnost in ljubezen v gospodnr-sko-družuhnih odnosih le tedaj prav uveljaviti, če se osnujejo strokovne in medstrokovne organizacije na trdnih krščanskih temeljih in ustanove krajevnim in časovnim razmeram primerne »korporaeije«. Ker pa ni smotrne dejavnosti brez jasnega spoznanja, zato je Pij XI. tako poudarjal študij socialnega vprašanja in pomen katoliškega tiska. Zlasti je še poudarjal Iiotrebo dobrega tiska zoper slepivo agitacijo Lomunistov. Nazadnje, a nikakor ne najzndnje, temveč najprvo, pa je naglasa! Pij XI. v okrožnici proti komunizmu potrebo molitve in pokore. »Zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči kakor ta, da se vsi z molitvijo in pokoro skupno bojujejo zoper skupnega sovražnika.« Njegove opomine povzema tudi nn-slednik na papeškem prestolu Pij XII. Zlasti v svojih božičnih poslanicah naglasa nujno zahtevo, da se vrnejo delu pravice in čast. Saj očaruje komunizem delavce predvsem z evangelijem socialne enakosti. Le na teh podlagah bo mogoče notranje premagati komunizem v delavcih, v že zapeljanih komunistih in tudi v nas samih. Pij XI. se je za to delo notranjega prenavljanja najbolj zanašal na KA (Katoliško akcijo), kjer bodo s cerkveno hierarhijo sodclovnli laiki, delavci med delavci, inteligcnti med inteligenti, vsi pa za božje kraljestvo na zemlji. d. unv/i jui sc nirvj picuidii, v £iita n icu j u nilji^c lil » je poteklo tudi včerajšnje popoldne velike večine j Galilejski na osvežujočo četrtinko in običajen po-ijubljanSKih meščanov. rrlAnpl/ 7 ti/M Oh i/niVrtiil, urah en hilp InHi S kij:gami v rokah s?- zadremali v zgodnjih popoldam-.kih urah, dokler jih ni klicala dolžnost k večernim opravkom. Dolžnosti ob nedeljah veljajo 6eveda v prvi vrsti za ženske. Misliti je treba na večerjo, po vrhu pa je treba še poiskati časa za pismo materi, hčeri ah komurkoli, 6 katerimi so tesnejše povezane. Včeraj je bil dan, ko tudi otrok ni mikalo 6ankanje in ko so celo moški ždeli doma vse do večernih ur. Proti večeru jih je Ie premagala stara navada ali pravica. Ve6 teden 60 delali v delavnicah in uradih in 6i niso mogli odreči, da ne bi stopili na praznik vinskega čudeža v Kani menek z znanci. Ob večernih urah so bile tudi krčme dobro zasedene. Marsikje so pripravili v kuhinji kaj dišečega priboljška, ki je. tik pred večerjo tem bolje teknil Ta ali oni si je naročil v gostilni večerjo, o kateri seveda ni povedal doma ničesar in je 6 čisto navadnim, to je zelo dobrim tekom prisedel še enkrat k mizi za toplo domačo pečjo. Potem je sledilo običajno nedeljsko večerno kramljanje, pa spet branje, šivanje ali tarok in lepa zimska nedelja je minula brez omembe vrednih dogodkov. Cez noč je pritisnila zima z novim, krep-kejšim sunkom in spočiti ljudje so spet krenili na vsakodnevne opravke. KULTURNI OBZORNIK Nova disertacija iz filozofije Dr. phil. Pandžič P. Kruno: Problem istine u filozofiji Martina Heideggera (Doktorska disertacija), Ljubljana 1942-XXI, str. &4. Martina Heideggerja poznam še izza svojih dijaških let, ko sva skujmo poslušala predavanja A. Meinonga na graški univerzi. Pozneje je prešel v Husserlovo strujo naše skupne (Brentanove) filozofske šole in je danes eden najbolj znanih, pa tudi najbolj osporavanih mlajših filozofov sodobne Nemčije. Stoti in stoti ga poveličujejo kot poklicnega oznanjevalca nove »eksistencialne filozofije«, zopet stoti in stoti pa vidijo v vsem tem njegovem prizadevanju le kup besed, ki so stvarno brez haska za znanost in še manj za dejansko življenje. Tembolj sem postal pozoren ob disertaciji, ki jo je napisal svoječasni Heidegger-jev slušatelj lia friburški univerzi (Breisgau) g. dr. P. Kruno Pandžič. G. dr. Pandžič je že prej študiral filozofijo v Švici, zaključil pa je svoje študije na naši univerzi, kjer se je skozi eno leto zelo intenzivno udejstvoval v mojem filozofskem seminarju. Po taki poti sem imel priliko, da sem se še nepo-6redneje seznanil s sedanjim Heideggerjevim delom, in on, dr. Pandžič, je mogel ugotoviti oni nadaljnji razvoj svoječasne »Graške filozofske šole«, lii se je j>od mojim vodstvom izvršil in se še vrši na naši univerzi. Zato je umevno, da označujejo tudi pričujočo disertacijo zlasti tri poteze: preveva jo materialno znanje neposrednega očividca, odlikuje jo nadalje še temeljito poznanje zlasti tudi nenemških, zapadnoevropskih filozofskih struj (študij v Švici) in ne manjka ji pečata šole, iz katere sem sam izšel. Ta pečat je viden zlasti ob Pandžifievi odločni odklonitvi tistega dela vse Heideggerjeve miselnosti, ki hoče kar načelno vse »konkretno« izvajati iz »abstraktnega« ali vse »fiosamezno« iz »splošnega«. Sekundarno je to seveda mogoče in celo za vsako znanost neobhodno potrebno, toda primarno je lo le znak že davno premaganega — starogrškega eleatizma. Pisec si je zastavil vprašanje resnice v Hei-deggerijevi filozofski miioielniosti. Že to dejstvo označuje g. dr. Pandžiča kot resničnega problemskega misleca. Zakaj dosedaj^e nimamo nobene Heideggerjeve obravnave same resnice, razen ob vprašanjih, ki se že sama po sebi ne morejo odločati, ako se ne bavimo tudi s »samo resnico« (n. pr. vprašanje biti in časa). G. dr. Pandžič pa po mojem mišljenju prepričevalno dokazuje, da je vprav vprašanje resnice osnovno, toda, rekel bi, podzavestno gibalo vsega Heideggerjevega filozofskega dela in prizadevanja. Pandžičeve analize nam pomagajo, da nam postane očitna tudi prava notranja, nenapisana in tako zakulisna stran Heideggerjeve logike in da spoznamo po taki poti v Heideggerju še tisto, kar M lahko imenovali tako imenovano »osebno enačbo« tega nemškega misleca. Heidegger hoče spoznati »reči« in hoče sjioznati »človeka«: oboje pa* se mu zliva v njegovo posebno pojmovanje »resnice«, kar daje obenem njegovemu pogledu na svet in življenje resnični filozofski značaj. Po taki poti še naknadno tudi sam boljše razumevam ves Heideggerjev »apriorizem«, ki še danes ne ve, da ima tudi resnica, tudi najčistejša, to pa za nas, ljudi dostopna resnica svojo primarno osnovo v izkustvu in samo v izkustvu. Vzamem le primer »števila«, ki prav gotovo tako rekoč nič ne pomeni, dokler ga ne vzamemo kot število tega ali tega. Se pravi, vsa, pa še tako »idealna« načela brez izkustva ne postanejo le neresnična, temveč izgubijo sploh sleherni pomen in smisel (meaning-loose). Glavna teoretično znanstvena in življenjsko-praktična zasluga g. dr. Pandžiča je pa po mojem vprav v tem, da nam je to osnovno zavisnost vsega »a priori« od samega »a posteriori« pokazal in dokazal ob enem najizrazitejših sodobnih filozofov nasprotne smeri. Toda Pandžič kritik ima odprte oči tudi za vse pozitivne te smeri in to še prav posebej na točkah, kjer je tak apriorizem res tudi na mestu in kjer morejo o samem »verbalizmu« govoriti le ljudje, ki stvari ne poznajo in ki bi konsekvent-no n. pr. tudi vso matemntiko moral! smatrati le za kup neplodnih besed. Tu gre zlasti že za samo nastavitev vprašanja resnice, nadalje za že 6taro vprašanje osnovnega razmerja »resnice in bitnosti«, nadalje za načelno razmejitev »trans-cendence« in »imanence«, pa tud iza vprašanje »nujnega« in »slučajnega«, »končnega« in »ne-končnega« finitum, indefinitum, infinitum), še prav posebej pa za specialno Heideggerjevo problematiko »resnice in časa« in končno morda še za najglobljo in po našem avtorju še posebej prikazano dihotomijo »resnice in neresnice«. Da, Pandžičeva referativna in kritična izvajanja o tej jKislednji dihotomiji so mi še tudi z vida samega Heideggerjevega apriorizma in torej tako rekoč res »a priori« potrdila mojo aposteriorno osnovno tezo, da je samo človek sposoben obojega, da »Sf>oznava« in da »se moti«. Heidegger je eden najmlajših pa najuspešnejših učencev znane Husserlove filozofske šole. Kot tak je Heidegger hkrati eden sodobnih mejnikov tiste »nove filozofije« v Evropi in v svetu, ki sta ji položila osnovne temelje dva moža: Bernard Bolzana (1781—1848) in Franz Brentano (1838 do 1917). Prvega smemo imenovati obenem pravega očeta resnično nove, moderne logike (Wissen-schaftslehre, 1837), drugega pa enako pravega očeta enako novo, moderne psihologije (Psycho-logie vom empirisehen Standpunkte, 1874). Kot Meinongov učenec izhajam tudi sam iz te šole, ki je še danes ohranila prvotni duh Bernarda Bolzana in Franca Brentana: ta duh je tak, da zahteva od resničnega pristaša v prvem redu le njegovo lastno delo in njegovo lastno rast. To je šola, ki navaja v prvem redu k mišljenju in ne k samemu znanju, k neprestanemu raziskovanju in ne k kakemu nabiranju že dognanih reči. Zato ni čuda, da dobimo v okviru te šole vedno nove mislece, ki nimajo na videz nič več skupnega, ki jih pa vendar preveva ob globljem pogledu neka čudovita stvarna enotnost v problemski tematiki in tudi v sami obravnavi danih vprašanj. Pandžičeva obravnava Heideggerjeve filozofijo je tudi s tega vidika zanimiva in važna. Naj mi bo dovoljeno, da pokažem to le na enem, osebnem primerili Kdor r>ozna bliže vse giavne strani mojega filozofskega prizadevanja in dodobra prebere recimo tudi Pandžičevo obravnavo samega Heideg- gerja, bo kaj hitro ugotovil dvoje: videz, kakor da med Heideggerjem in menoj ni nič skupnega, hkrati pa neko stvarno istovetnost Heideggerjevo in moje problematike. Tako je Heideggerjeva borba proti samemu »vsebinskemu« j>ogledu na svet in življenje in njegovo ugotavljanje še globljih pa samih »bitnostnih diferenc« v vesoljstvu toliko kakor moja borba proti samemu »preoče-valnemu« j>ogledu na svet in življenje in mojo ugotavljanje še globljih pa samih »zadevalnih diferenc« vsega in ničesa. Kvečjemu bi lahko rekli, da je Heideggerjevo delo osnovano bolj »logično«, moje pa »psihološko«. Zato zopet ni čuda, da izhaja, kakor dr. Pandžič dobro prikazuje, Heideg, ger končno iz »negativnosti« v »jKizitivnost«, v tem ko ostaja meni slej ko prej le jx»zitivnost neobhodna osnova audi vse negativnosti. t Disertacija je napisana v hrvaščini in je tako namenjena v prvi vrsti bralcem hrvaške narodnosti. Toda vredno je, da jo vzamejo v roke tudi tisti Slovenci, ki imajo zanimanje za resnično filozofsko delo in ki jim do tega, da se še posebej seznanijo z enim najmlajših in najizrazitejših zastopnikov omenjene skupne Bolzanove in Brentanove šole, čije piomen sega že davno celo preko mej same filozofije v ožjem pomenu besede. Naj še omenim, da je ta šola, razen velikih filozofov nemške narodnosti (A. Meinong, E. Husserl, K. Stumpf, J. Rehmke, M. Scheler, N. Hartmann itd.), rodila tudi mislece kakor Kaz. Tvvardovskega, T. G. Masaryka, D. Mihalčeva, V. Bunussija, Br. Pe-tronijeviča itd. V samem stilnem pogledu še pripominjam, da se mi marsikateri avtorjevi izrazi in stavki zde tudi v hrvaščini težki ali vsaj sila umetni. Toda vse to sem ugotovil na takih mestih, kjer velja isto za samega Heideggerja — v nemščini. Saj nemški kritiki sami trdijo, da bi morali Heideggerja najprej — »jxinemčiti«. Tudi Kant je pisal v »nemogoči« nemščini in pred leti je izšla res klasično ponemčena izdaja njegove »Kritike«. Dobil sem pa vtis, da moramo poznati prvo izdajo. če bočemo, da nam posebej koristi še druga. Znanost in jezik sla dve različni zadevi I F. Vebe« ^hJoA*te Koledar Torek, 19. jnnuurja: Kanut, kralj in mučenec; Marij, mučenec; Pija, mučenjca; Germanik, muč. Sreda, 20. januarja: Fabijan, papež in mučenec; Sebastijan, mučenec; Evtimij Vel., opat. Novi grobovi + Ivan Merčun. V Ljubljani jo umrl 94 letni g. Ivan Merčun, oče uglednega zdravnika dr. Mer-čuna. Rajnega bodo pokopali v torek 19. t. m. ob treh popoldne iz kapele Sv. Marije na Žalah. "t" Josip Marčan. V nsdeljo 17. januarja je umrl g. Josip Marčan, ekonom Slajmcrjevega doma. Rajni ie dolgo vrsto let z veliko vnemo skrbel za gospodarstvo te tako pomembne zdravstvene ustanove v Ljubljani -J- Jakob Pogačar. V Liubljani je umrl g. Jakob Pogačar. Pokopali ga bodo v torek ob štirih popoldne izpred župne cerkve na Viču. Naj sveti rajnim ^cčna Luč; vsem, ki žalujejo za njimi, naše 6ožalje. V nekaj dneh S. Lagerlot: ..Delile z Močcvia" Pogreb Janeza Košmerlja Preteklo 6ol>oto popoldne se je na Žalah zbrala velika množica, da spremi do groba Janeza Košmerlja, očeta šempetrskega župnika Alojzija Košmerlja. Pogrebne obrede je izvršil stolni kanonik Franc Koretič. V sprevodu so šle pred krsto gojenke zavoda Lichtenturn, za krsto pa poleg sorodnikov močno zastopstvo trga Sodraiica. Med mnogimi odličniki so bili pri pogrebu prebita univ. prof. dr. Franc in AleS Useničnik, pro-rektor univerzo dr. Matija Slavič, železniški direktor inž. Rudolf Kavčič, pokrajinska svetnika Franc Marčič in Narte Velikonja. stolni župnik dr. Tomaž Klinar z vsemi ostalimi ljubljanskimi župniki, stolni kanonik Anton Vovk, msgr. Jože Jagodic s tajniki škof. pisarne, predstojniki in zastopniki ljubljanskih redovnih hiš ter mnogo drugih duhovnikov. Pri Sv. Križu je bil ta dan velik del šempetrske župnije. Po svoji resni, pobožni tilioti je bil pogreb podoba tihega, delavnega, Rogu vdanega pokojnikovega življenja, hkrati_ pa je bil izraz prijateljske ljubezni šempetrskih žup-Ijanov do njihovega župnika._ Po vseh knjigarnah boste še ta teden dobili S. Lagerlot: „Dckle z Moževi«^*_ — Namesto vcnca na grob rajnega R. Janeza Košmerlja je daroval zdravnik dr. Milan Perko v Mostah 200 lir šempetrski Vincencijevi konferenci. _ Vdor novega mraza. V petek je nehalo snežiti. Nastopilo je nato prav južno vreme, to posebno v solioto. S streh je lahno kapljalo, ko so so začelo ledeno svečo tajati. Tajal se je počasi tudi sneg. Bilo je zelo južno vreme. Popoldne razmeroma toplo, ko so je živo srebro v toplomeru približalo ledišču. V nedeljo pa jo s severa vdrl nov mrzli val Že v nedeljo zjutraj je znašal temperaturni minimum —8, ki se je v ponedeljek še zvišal ter je bilo v ponedeljek zjutraj —11.5. Dnevni temperaturni maksimum v nedeljo je dosegel —3.6. V ponedeljek zjutraj je bilo megleno. Zračni tlak visok. Barometer je v ponedeljek dosegel stanje 7(18.0 mm. Najbrž bo mraz trajal še nekaj dni z ozirom na visoko stanje barometra. Se ta teden S. Lagerldf: „Dekle z Mcčevja" kmalu nato ca Baar: „Golobček" — Veliko zanimanje je vzbudila vest, da se bo oziral žreb pri razdeljevanju knjižnih nagrud »Družinske pralike« predvsem na število dospelih kuponov, ki bodo priloženi rešitvam nagradne uganke za leto 1943. Vsak reševalec se torej lahko udeleži žrebanja z več izrezanimi kuponi. »Družinska pratika« 6e še dobi po vseh knjigarnah, trgovinah in trafikah, naroča se pu lahko tudi naravnost iz Ljubljane. — Ljudsko knjižnico v Lizboni je pozor popolnoma uničil. V pogorelem poslopju se je nahajalo tudi hzbonsko književno društvo. Ljudska knjižnica v Lizboni je bila največja knjižnica na Portugalskem. !z dlelcD in življenja - o«3 iu in istm Iz Gorizije uttte se icismot Naročite naše odlične slovarje: Bajec K a I n n • JISll!«lRS?40 StOiCfiShl Slovar. Vez. L 48 — Grad: Slt)VC!TCSHO lf»!tj«inSftl S'0-VOriftll Broš.L8 -, vez. Lil-— K U r et : Dariate Haiinno. Br. L rr70 Pretnar: freitSCttSiiO StOVCKShl SiO- var. Vez. L 46"— Kotnik: SJovensJto francoshl slovar. Vez. L 81 — Piskernik: NemŠHO SlOVCIlSKI In SlOV. nem. slovarteti. Broš. L20-—, vez. 26 — Bradač: SIOVPT IMJK. II. pomnožena izdaja. Broš. L 86-, vez. L 41"— Breznik Ramovš- SiOVCKShl DraVOpIS. Broš. L U —. vez. 17 — B u n c : Prelita s!ovr>»tc sroven-steil t fonfkncgi« Se/Uho. Broš. L 13" -LIUDSKA KNIIG4RNA V LIUBLJANI ITO'l Škofijo 5. Mikloi-iievu cesta 5 Pidrutniea v Novem memu i Umrl nam ie naš dobri mož, stari oče in oče, gospod Pogačar Jakob Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 19. jan. 1043. ob 4 popoldne izpred župne cerkve na Viču. Ljubljano, dne 18. januarja 1913. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo Iz Novega mesta Nekoliko statistiko. V Novem mestu jo bilo preteklo leto fioročenih 21 parov. Rojenih je bilo '270 živih otrok, in sicer 134 dečkov in 136 deklic. Poleg teh jo bilo 17 mrtvorojenih. Novorojenčkov iz mestne župnije je bilo 21. — Umrlo jo v preteklem letu v Novem mestu 106 ljudi, od teh pravih Novomeščanov le 23. — Oklicanih je bilo lansko leto v kapiteljski cerkvi 32 parov. — Sv. obhajil' je bilo razdeljenih v kapiteljski cerkvi 17 200. v frančiškanski cerkvi 67.100, v ženski bolnišnici 14.000, v jetniški kapeli okrožnega sodišča pa 110. Iz Velikih Lašč Zahvala občine Veliko Lašče rojaku, ljubljanskemu odvetniku Dušanu Smodeju. Znani ljubljanski odvetnik in občan Velikih Lašč, g. Dušan Šmodej, se je ponovno s)>omnil velikolaških ubožcev in nakazal občini v Velikih Laščah znesek 3000 lir za podporo najbednojših. Občina Velike Lašče se dobrotniku v imenu vseh, katerim bo njegovo plemenito dejanje znatno pomagalo, naj-iskrenejše zahvaljuje. ZAHVALA Vsem, kt ste se kakor koli spomnili mojega ljubljenega moža, gospoda mueza bardorferja bivšega urarskega mojstra zahvalo. za dol« .ud in pravljenj,, lojnega. Ljubljana, 17. Januarja 1943. Globoko žalujoča žena Angela Bardorfer roj. luknlš Še ena nova maša pri S. Lucia. V nedeljo, t3. decembra, je bila S. Lucia živahno razgibana. Praznovala je svoj največji cerkveni praznik, shod svoje patrone sv. Lucije, ki je vedno združen z vrvežem semanjskega dne in privabi iz vse okolice mnogo občinstva. Razpoloženje tega svečanostnega dne je bilo pa tok rut še podvojeno, potrojeno: Most je obhajal tudi izredno slavnost noje sv. maše. V lanskem letu je zdravo osrčje, »bistre hčerke planine, kjer se stekujo tri glavne doline tolminskih hribov, obhajalo že v poletnih mesecih dve novi maši, eno ie praznovala pa sosedna fara Volzanu. Kljub temu je vsa fara s soseskama vred z vnemo sodelovala pri proslavi četrte nove maše v okolišču in je prav to sveto ojjravilo dalo sijaj in blesk prazniku sv. Lucije na Mostu. Novomašnik je bil gosp. Jožko Kragelj, domačin iz sosedne mo-drejske vasi. Slavnostno pridigo je imel msgr. prof. dr. Juvančič. Cerkev, ki je vsa prenovljena in se ponaša s krasnimi mojstrovinami Toneta Kralja, je bila okusno okrašena. Petje priznanega domačega cerkvenega zbora je bilo na višku in je zadivilo vernike, ki se jih je iz bližnje in daljne okolice nateklo toliko, da se jih je komaj polovica stisnila v božji hram. S. Lucia je doživela zopet dan, ki bo častno zabeležen v njeni pestri povestnici. No-vomašniku, ki jn medtem že odšel na svoje prvo službeno mes^o kot kaplan v Idrio, želimo veliko usjiehov in božjega blagoslova pri trudapolnem dušnopastirskem delovanju! Z Gorenjskega Odlinil mož delovne službe iz kranjskega okrožja. V sredi januarja je bila v Kranju velika poslovilna slovesnost, na katero so prišli Gorenjci, ki so bili izbrani za delovno službo. Zbirali so se v policijski baraki v Kranju na Golniški cesti in so od tam bili odposlani v razna taborišča delovne službe. Pred odhodom je okrožni vodja Leon Kuss obiskal stanovališča mož delovne službe in zbranim imel v srce segajoč nagovor. Opozoril jih je na čast, ki jih je sedaj doletela, in na zaupanje, ki ga imajo vanje, saj smejo sedaj nositi rjavo suknjo delovno službe. »Sedaj ste kot otroci Gorenjske v rajhu,« je izvajal, »ko se vrnete, boste glasniki rajha na Gorenjskem.« Je sedaj prvič, da odhajajo iz malega okrožnega okoliša v rajh: vzgoja, ki jo bodo tam deležni, jih bo napravila za pravo može in jih učila, kako se ohrani in utrdi gorenjski dobri glas glede zvestobe, hrabrosti in dela. Gorenjci 60 bili vedno dobri in hrabri vojaki in bodo tudi oni nekoč možje nemškega značaja, ki pridejo do 6vojili pravic. Poslovilno slavje je bilo zaključeno z navdušenim vzklikanjein. Prisrčnost prireditve pa je še povzdignila vojaška godba iz Škofje Loke. Prepevajoč pesmi so možje odkorakali po ulicah na kolodvor in pri tem se je še ta ali oni delovni mož na kratko poslovil od 6vojih dragih. 1'rejeno drsališče v Kranju. 10. januarja je bilo z veliko slovesnostjo izročeno športno drsališče na ledu v Kranju svojemu namenu. Drsališče je bilo urejeno na kopališkem svetu mestne občine in obsega zanimive naprave za šport na ledu. Uporabno bo zlasti za kegljanje na ledu, ki je že od nekdaj na Koroškem zelo priljubljeno in ki bo sedaj uvedeno tudi na Gorenjskem. Smrt znanega gostilničarja v Radovljici. V Radovljici je umrl 11. januarja znani gostilničar pri »Avguštinu« in hišni posestnik Ivan Avguštin, 6tar 5S let. Pred leti se je preselil iz Zapog pri Kranju ter ustanovil v Radovljici mesarijo in gostilno. Kot spoštovan meščan je bil član raznih gospodarskih organizacij in občinske uprave. Šmuška skakalnica v Št. Vidu nad Ljubljano. 10. januarja so v Št. Vidu nad Ljubljano slovesno prvič preizkusili 35metensko smučarsko skakalnico, katero so zgradili smuški skakalci sami, tako da je res delo domačih rok. Na tekmah je, nastopilo 6 tekmovalcev, najdaljši skok je bil 35 m, medtem ko so drugi skakalci večinoma dosegala znamko 30 metrov. Skakalnica je zgrajena prav dobro in pravilno. S Spodnjega štajerskega Štajerski prehranjevalni urad. V prilagoditvi na pokrajinsko območje obeh kmetijskih zvez za Štajersko in Koroško, je nemški minister za prehrano in kmetijstvo razpustil deželni prehranjevalni urad »Sudmark«. Njegova naslednika sta de-! želna prehranjevalna urada za Štajersko iu za : Koroško. Prvi ima svoj sedež v Gradcu, drugi v i Celovcu. Poslovati sta začela 11. t. m. Za vodjo I štajerskega deželnega prehranjevalnega urada je 1 postavljen štajerski deželni kmetski vodja Hajnzl. Celjska dekleta pri ranjencih. Pred dnevi so dekleta iz celjske ljudske šole obiskala vojaško bolnišnico v Petrovčah in pripravila tamošnjim ranjencem dve uri vesele zabave. S petjem božičnih pesmi so pričarala pravo praznično razpoloženje. Uprizorila so tudi božično pravljico. Smrtna kosa. V Gradcu je umrl oče vodje mariborske založbe in tiskarne in SA vodje Sepa Kogclnika, trgovec Jožef Kogclnik, v starosti 66 let, V Studencih pri Mariboru je umrla 88 letna zasebnica Rozalija Simnič, rojena Ranko. V Celju je umrl 13. januarja nekdanji šolski upravitelj Vid Vrtačnik, star 48 let. V Mariboru je umrla žena mizarja Julija Purgaj, rojena Pochleitner, stara 78 let. Prav toliko je bila stara zasebnica Katarina Potočnik, ki je tudi umrla v Mariboru. V Mariboru je umrl upokojeni železničar 75 letni Franc Zupančič. V Slovenjgradcu je umrla vdova po odvetniku Adela Pirnat, rojena Schaffer, stara 78 let. Na Dunaju je umrl v Mariboru stanujoči uradnik Jožef Potočnik, star 53 let. V Gotavljah pri Mariboru je umrla bivša gostilničarka, 69 letna Ema Uršič. V Mali Nedelji je umrl občinski uslužbenec Rihard Mitterlehner. V Cel|u je umrl obratni vodia Jožef Rauch. V Spodnjih Goršah pri Braslovčah je umrla užitkarica Neža Ravšnik. V Podvrhu pri Braslovčah je umrl posestnik Anton Turnšek, V Dobrovljah pri Braslovčah je umrla posestnica Marija Dežnikar. V Zgornjih Gorčah je umrla užitkarica Jožefa Vodlak V Braslovčah je umrla užitkarica Marija Sketa in upokojenec Vin-cenc Kukenberg. V St. Jurju ob j. ž. so umrli 78 letni Peter Fenden, 70 letni Franc Zgonc iz Razbora in 77 letni Ivan Podsedenšek iz Razbora. Življenje in smrt v celjskem okrožju. — V minulem letu se je v celjskem okrožju rodilo 2944 otrok. Sklenjenih je bilo 899 porok umrlo pa je 2239 oseb. Na Celje samo odpade 1003 rojstev, 241 porok in 932 smrtnih primerov. Iz Hrvaške Skrb zagrebške občine za svoje nameSčence. Zagrebško časopisje se bavi z materialnim položajem mestnega uradništva in vseh ostalih uslužbencev zagrebške občine ter pohvalno omenja skrb te občine za zboljšanje gmotnega položaja mestnih nastavljencev. Po časopisnih podatkih je zagrebška občina že lani sklenila izplačati svojemu uradništvu posebne draginjske doklade, razne predujme in božičnico. Razen tega je zagrebška občina ustanovila za vse svoje uslužben-stvo »Zavod za nabavo živil za mestno uslužben-stvo*. Zaradi nakupa živil je dala občina omenjenemu zavodu na razpolago 10 milijonov kun. Mestna hranilnica v Banji Luki. V Banji Luki so pred dnevi odprli mestno harnilnico. Istočasno je bil imenovan tudi upravni odbor s predsednikom Naimom Čejvanom na čelu Prijetno presenečenje. Hrvatsko časopisje poroča o prijetnem presenečenju, ki ga je doživela neka siromašna vdova v Mostarju S skromnimi prihranki je omenjena vdova stopila v eno mo-starskih trgovin ter je za svojo družino kupila vrečo fižola. Ko je doma fižol pregledovala, je našla v vreči med fižolom šc majhno vrečico, v kateri je bilo 8 kg prave kave. Verjetno jo je hotel kak tihotapec spraviti na varno, pa se mu namera ni posrečila ter je tako prišla kava v roke siromašni in potrebni ženi. Ustanovitev tiskovnega urada v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Na predlog hrv. zun. ministra dr. Lorkoviča je Poglavnik podpisal zak. odredbo o ustanovitvi posebnega tiskovnega urada tudi v zunanjem ministrstvu. Fotografska razstava v Zagrebu. Dne 9. t. m. so odprli v Zagrebu mednaiodno fotografsko razstavo, na kateri sodeluje devet držav. Vsaka od teh držav je poslala na razstavo po petdeset fotografij, ki prikazuje življenje in navade posameznih narodov. Najlepše fotogialije je poslala Finska ter je zato dobila tudi prvo nagrado hrvet-skega prosvetnega ministrstva. Večer novejše hrvatske lirike. V ponedeljek 11. januarja je bil v zagrebškem gledališču večer novejše hrvatske lirike. Na njem so člani hrvatskega državnega gledališča recitirali po eno pesem najnovejših hrvatskih lirikov, ki so pred kratkim izdali knjigo novejše hrvatske lirike pod naslovom »Med dvema vojnama«. Odobritev kreditov zn popravilo šolskih poslopij. Prosvetna uprava NDH je odobrila kredit dveh milijonov kun za popravilo šolskih poslopij na področju velike župe Po-kupje. Iz Srbije Stojadinovičeva skupina in Nedičeva vlada. Bratislavski tednik »Gardist« v eni svojih zadnjih številk objavlja tudi poročilo nemške časnikarske agenpije »Transcontinental Press« o pomenu zadnje preosnove Nedičeve vlade v Srbiji. Po informacijah te agencije se je Nedič odrekel nadaljnjega neposrednega sodelovanja v vladi strankarsko povezanih skupin. Zato je bil z drugo osebo zamenjan predstavnik Stoja-dinovičeve skupine v vladi Milan Ačitnovič, bivši notranji minister in za Nedičam najmo-nejša osebnost v srbski vladi. Iz poročila omenjene agencije je nadalje razvidno, da 60 od vseh srbskih političnih skupin podpirale Nedi-ča že omenjena Stojadinovičeva skupina in Ljotičeva skupina, ki se zbira v njegovi organizaciji »Zbor«. Sam Ljotič sicer ni bil v vladi, v njej ie pa imel svojega najstarejšega sodelavca Mihajla Oljčana. Ljotič sam od smede-revske katastrofe dalje zavzema položaj izrednega komisarja za obnovo Smedereva. Drobna ljubljanska kronska Klavirski koncert pianista Glno Oorini ia bo definitivno danes, v torek, 19. t. m. ob pol 7 zvočer v veliki filliarinomčni dvorani Umetnik je že dospel v Ljubljano in 1)0 izvajal drevi naslednji spored: 1. Scar-latti: Tri sonate; 2. Boch-Bussonl: Preludu in Fuga v es-duru: 3. Brahtns: Balada v h-raolu; 4. Debussy: Odsevi v vodi in^ .Golli-wogov ples; 5. Gorini: Sonata; 6. Casella: Dva ričerknra na ime Bacil; 7. Chopin: fantazija op. 49. Na koneert velikega pianista in umetnika opozarjamo in vabimo, i rod-prodaja v knjigarni Glashene Matice. Včerajšnja nedelja v Ljubljani je bila druga predpustna nedelja tudi nedelja, ko je godoval sv. Anton PuSčavnik, zaščitnik pra-Sičieroje, ko so v Ljubljani obhajali svoj god mnogi Toneti, ki so jim znanci in znanke poklan.inli kake dobrine in skromne Sopko. Nekateri so so veselili svojega godu. Sicer ie bila nedelja zrnorno mrzla in taka, kakor druge zimsko nedelje. Sankanje jo bilo v polnem razmahu. Mladina se je z vso vnemo posvetila temu zimskemu Športu in res je Skorin. da ni ohranjeno pred dobrimi 30 -leti zgraieno sankaliSSe, ko bi na njem imeli mladi zimski Športniki največjo zabavo. — Ljubljančani so sicer porabili nedelio za na.irazli6ne.1Sa razvedrila in počitke. Zelo ro sedaj v navadi razne domače igre v družinah. h katerim prihajajo na obiske znanci in prijatelji. „ , »Vihar v kozarcu«. Razdor med zaročencema, spor mod prijatelji, dva se najdeta na sodniji in se imata rada... Vso to se plete v priletni komediji, katero ho uprizoril Rokodelski oder v nodeljo 24. januarja, oh 5 popoldne Zanimiva in zabavna snov ter izvrstna karakteristika posameznih vlog fijj a« bomo od!i'nn »obuvali. Kdor RO hoČB poSteno nasmejati, naj ne zamudi predstavo. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred prlčetkom v društveni pisarni, I'e-trarkova 12-1, desno. VI. simfonični koncert lctoSnjc sezone bo v ponedeljek, 25. t. m. ob pol 7 v veliki unionski dvorani. Ta simfonični koncert bo dirigiral ravnatelj Mirko Pohč in na sporedu so dela naslednjih skladateljev: Belli-ni, Dvofak, Polič, Smetana, Musorski. — Natančni spored So priobčimo. \ stopnice so od danes naproj v predprodaji v knjigarni Glashene Matice. Nekatere posestno spremembe, tleli o 1.1 Ema ro i Knebl, posestnica in trgovčeva soproga.'Ljubljana, Kotnikov« ul. 13, je prodala ndl. Marjanu VerovSku, LJubljana Dalmatinova ul. 2. trgovcema Jožetu in Juriju VerovSku in Anici Hustji. trgovki v Ljubljani, Gajeva ul. S. prvemu dopoloviee, osla-lim do ene Šestine nepremičnine vlo/.na St lRfi kat občine Kapucinsko prodmcst.ie (trinadstropna stanovanjska hiSa St 2(1 ob cesti Viktorja Emanuela) za 1,200.000 lir. -Tesarski mojstri, dnuha z o. z. v Ljubljani je prodala Valeriji PavSičevi, poseslnlcl v Ljubi iatii. Rutarjeva ulica 3. zemljiško parcelo Št. 23M. njiva. k. o. Trnovsko predmestje, v izmeri R29 m, za 32.000 lir — Vrhovne Jožo. posestnik, Ljubljana. Poljanska e 4f,. je prodal Josipu Osetu. industrijalcu, Ljubljana Bleiweisova c. lh, del parcelo St. 2.iR. niiva. k. o. Petersko predmestje 1. del. v Izmeri rn. (5000 m., za 210.000 lir. Ponesrečenci v LJubljani. Tovarniškemu delavcu Francetu Koširju je padel na desno nogo debel hlod In mu jo hudo zdrobil. — Delavec Frane Klančar se je Tiri brusen iu noža urezal v desno roko. — Dragana Sokllčn, 10 letnegn dijaka, je popadcl hud pes in gn ugriznil v levo nogo. Lastnik psa bo imel sitnosti, ker kazensko odgovarja pred «orfls*em za psa. V t.liihltjinl ko umrl! od S. do 14. In-nnarja 1!I43: Rlepančič Darinka, sestra Alojzi in, °4 let. Šolska sestra. HruSevska C. 24: Oresrnre Mnriea roj. Znbkar, St let. Sena sodnika. Dohrilova ul. 2«: Gorjup Ana roj. Komarič, 89 lot, gospodinja, Igriška ul. 11: Rodo Helena roj. Krapenee, 64 let, zona de- ( lavca, Vldovdanska c. 9; Štor sostra llujm-nata, 62 let, redovnica, Japljeva ul. 2; Me-luenčič Ivana, 25 let, zasebnica, Rakek 10; Mayer Marija roj. ValonUč, 83 let, zasebnica, Zadružna ul. 3; Grebonar l'ranc, li let, sin posestnika. Vidovdauska c. 9; Ravnikar Karol, 79 let, sluga fin. dir. v p., Vldovdanska c. 9; Ladilia Josip, 49 let, sprevodnik drž. žel v p.. Sv. Jerneja ul. 49; Oblak Marija roj Vrečck, 75 let, zasebnica, Na Koro-Sici 25, Dravlje; Ccšnovnr Antonija rojena Dvorskv, 43 let, žena zas. uradnika, HuUov-niška ul. 1-a; Avbelj Viktor. 8 mesecev, sin jurista, Parmova ul. 22; Turko Josip. 91 let, čevljar, Japljeva ul. 2; Makovco Ivan, 81) let, pleskar, Japljeva ul. 2; dr. Janezič Pavel. 51 let. zdravnik, Vipavska ul. 10-1, Plut Jožo, 81 let, zas. uslužb., Mestni trg 24-11; Miehitscli Ana roj. Knaus, (19 let, zasebnica, Predovičeva ul. 38; llauffen Antonija roj. Luckinann, 76 let. vdova viS. sod. svetnika, Rimski trg 3; DolinSek Franc, mestni delavec, 65 let, Ulica sv. Marka 25; Mrrn Miroslav, 56 lot, trg. pomočnik, Vidovdnnska 9; Sapla Antonija roj. Lavrončič, 82 let, zasebnica, Puharjeva ul. 16; Košmerlj Janez, 80 let, posestnik, Sv. Petra e. 80; Kogej Mirko, 42 let. viS. carin, kontr., Hanuctova ul. 8. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ogrin Štefani ia. 53 let, žena železn. inšpektorja. Hor-bersteinova ul. 4: \Vrnber Sahinn, 37 let, profesorica, Aljaževa ul. 41; NVeiss fivulo, 1 in pol leti. sin dnevn. poštne hranilnice, Ljubljana; fuk Zofijn, 20 let, Lavrica 30; Novak Marija, 13 let, hči bajtarja, Mali Gaber 9; Itudnik Ana. 72 let, mestna uboga, Sv. Florijnnn ul. 13; Bardorfer Ivan, 50 let, urar. Vodnikova c. 181; Schullcr Rudolf, 71 let, vratar. Jenkova ul 13; Korošce Stanislav, 8 mesecev. Lavrlfeva ul- 1; Vavpotič Tvan. 66 let. akademski slikar. Gajeva ul. 2n; ZavodlvSek seslra Lazarlna. 30 let. redovnica, Pol ionski nasip, umobolnica; Avsec Karol. poštni inšp.. Ciglarjeva ul. 6; F.ppieh Ana roj. Moschert, 79 let. vdova daven, izterjevalca, Gerhičeva ul. 25; Jakopič Marija roj. Hareon. 69 let. vdova železn. uradnika, Pniljunaka nI. 11; Klin Majda. 1 leto, hči šoferja, Smolcna 52, obč, Stnilicl-Stopičo; Turk Franc, 27 let, sin posestnika, Topolo 23, Bloke pri Logatcu; Fubjan Silvester, 12 let, srn delavca, Celovška c. 43; Gašpari Ljudevit, 48 let, tapetnik. Tržaška cesta 24; Kavčič Janez, 58 let, strojnik, Celovška c. 380; Konift Antonija roj. Settomini, 69 lot, vdova železniškega delavca. Vodovodna 1; Fink irane, 44 let, natakar, Gosposvetska c. 13. Gledališče OPERA. Torek, 19. januarja ob 17: »Beg lz serajac. Red A. — Sreda, 20. januarju ob 17: »La Boheme«. Red Sreda. — Četrtek, 21. januiirja ob 17: »Tliais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Petek, 22. januarja: Zaprto. — Sobota, 23. januarja ob 17: »ISeg lz seraja« Izvon. Cene od 24 lip navzdol. — Nedelja, 24. januarja ol) 16: »Travtata«. 100. predstava. Izven. Cene od 24 lir navzdol. 100. predstava Verdijeve »Travlate«. — Prihodnjo nedeljo, 24. t. m. bo izvajana ta popularna opera 100. v povojnem času, odkar je bilo našo gledališče na novo otvor-jono. Visoko Število repriz, ki jih jo delo doseglo, pričo o njegovi priljubljenosti. V nedeljski predstavi bodo peli glavne par-ti je: Vidalijeva, čuden in Janko. DRAMA. Torek, 19. januarja ob 17: »Ilnmlet«. Red Torek. — Sreda, 20. januarja ob 17.30: »Veliki niož«. Krstna predstava. Premiarski abonma. — fetrtok, 21. januarja ob 17.30: »Oče«. Red Četrtek. Drama pripravlja krstno predstavo izvirne igre, ki jo je napisala dr. Ljuba Pren-norjevn. Delo iina naslov: »Veliki mož«. Komedija lz našega sodobnega življenja se godi v Ljubljani, v knjlževnlSklh krogih. Tgra je satira, v kateri nastopn.io: Praznik — Cesar, Praznikov« — Starčeva, Nada — Ras-bergerjeva, Zorin — Brezigar. Kresnik, hrez-poslen profesor in pisatelj — Nakrst. Vrhunec, »veliki mož«. — VI. Škrbinšek. Votlina, krilil; — Pcčck. Možerad — KoSuta, Pivnik — !' Kovič, Volk. urednik — Lipali. Lisjak, urednik — J. Kovič. Modrijan — Raztresen, Skazit, igralec — Bratina. Grajšek, sin industrijalca — Blait. Mogočnik. flin finančnika — Drenovee, Milka. Robnrica — Sanci-nova, Komisar — Gorlnšck. Itežisor: Milan SkrbinSelt, Naznanila >, , ROKODELSKI ODER. Nedelja, 24. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. RADIO. Torek, IS. januarja »43: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert Radijskega orkestra, vorli dirigent šijanoo — Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Komorna glasba — 14.20 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Ploščo »La Voco del Pn-drono — Columhia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Orgelski koncert Pavla Ran-čiga.ia iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.10 Prcdavanjo v slovenščini — 21.20 Na harmoniko igra Vlado Goloh — 22.05 Orkester Cetra vodi dirigent Bnrzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr. Leustek. Resi jeva e. 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. Poizvedovanja Izgubila sem pri Glnvnl poŠti gostilni-čarsko koneesijo glnsečo se na ime Fr. Križ, osebno izkaznico in oblačilno nakaznico glaseči so na ime Anion Križ. Najditelja prosim, da nnjdcno odda proti visoki nugrndt v uprav) »Slovenca«. Prazno aktovko sem Izgubil in prosim najditelja, da jo ouilu vratarju Delavskega doma. Ovratnik Iz kožuhovlne je bil nnjden. Poizvc sc pri Muhiču Antouu, policijskem stražniku, Vrazov trg 4. Polstoletnica smrti Ernsta Renana Nedavno se je knjižni svet spominjali francoskega verskega filozofa Ernsta Renana, pisatelja knjige »Življenje Jezusovo«, ki je takrat zaslovela po vsem svetu, a pisatelj je sko-ruj pozabljen uimrl v Parizu. Knjiga je izšla leta 1863, v dobi tretjega Napoleona, torej v času najglobljega moralnega in duševnega pro-ipadanja; v času, v katerem je tisti krožek ljudi, ki so dajali ljudem smernice in so se nazi-vali »francoska družba«, izgubili vsa merila razsodnosti in 60 si izbrali področje verskih vprašanj za svoje najljubše igrišče, kjer so se ag-raj&kali s književnimi, »leposlovnimi« razpravami Zato torej tudi Renan, ki je bil v dnu svoje duše učen načitanec, ni mogel ostati brez občudovalcev. Ernest Renan je bil rojen dne 27. februarja 1823 v zakotnem bretonskem obrežnem mestecu Tregusierju. kjer sta se po samostansko urejeni način življenja in nagnjenja k razmišljanju, ko jh) kaki postavi pradavne mistične tradicije podedovala iz roda v rod. Duhovniki so bili njegovi prvi učitelji in od doma je bil tudi on določen za duhovniški poklic. Ko mu je bilo 15 let, je postal gojenec duhov-skega semenišča Saint Nieolasa pri Parizu in zatem tiri leta gojenec semenišča Saint Sulpi-ceja, kjer se je zaradi filozofije 6voje done in pod vplivom svoje sestre Henrike ukvarjal bolj s filozofskimi in prirodoslovnimi nauki kot z bogoslovnimi. Mali semeniščnik iz Tregusierja se je začeli baviti z zgodovinsko-kritičnimi zdvajanji, ki — kot je sam priznal — mu niso le izpodjedli njegove vere v duhovniški poklic, ampak tudi vero v krščansko razodetje. Ali je bil ta Bre-tonee, ki je bil od doma veren, obremenjen po kaki svetovnjaški lastnosti svojih gaskonj-skih prednikov, da je imel zn doto tako usodno skepso in je o vsem zdvajal? Toda popolnoma se nikoli ni mogel iznebiti svoje vere iz mladostnih let, tudi takrat ne, ko je bil že od- Eadnik od dogime. S pomočjo nekakšnega — ržkone podzavestnega — procesa »zameglelo-sti«, je skušal svojo, že krhko vero v Boga, spojiti s svojim subjektivnim, povsem racionalistično usmerjenim iskanjem »resnice«. Zašel je v posebno, poetično ožairjeno. mistično pobož-njaštvo, ki ni imelo nobene skupnosti s katoliško dogmo, v tisto stanje, čemur so pozneje rekali »renanizem«. Poznanje z nemško znanostjo je na to podzavestno stremljenje njegove notranje zgradbe Šlodanja na svet jako usodno vplivalo. Že v aint Sulpiceju je spoznali nemške jezikoslovce in bogoslovec, ki so s svojimi zgodovinsko pri-merjajočimi, jezikoslovno kritičnimi raziskavami (Eichhorn, Genesius in Heinrich E\vald) izgladili pot novodobni, nedogmatični smeri judovske filologije in biblijske znanosti. Tu je dobil opornike, ki jih je iskal, za tisti način orientalističnih študij, ki so mu lebdele pred očmi kot predpogoji zgodbe o Jezusu, katero je imel že v mislih in ki je od nje pričakoval, da bo popolnoma spremenila način verskega naziranja tistega časa. Njegova zgodba o Jezusu je bila zamišljena kot nekakšno nasprotje »Življenja Jezusovega«, ki ga je bil že v letih 1835 in 1836 6pisal nemški verski filozof David Friedrich StrauB. Dasi mu je bila nehote všeč nedogmatična obdelava te snovi, vendar je njegovemu versko-sanjarske-n»u občutenju nasprotovala suhoparna bajeslovna teorija, ki je bila na njej zgrajena knjiga nemškega racionalista. Renan ie stremel preko Strauliovih abstrakcij k živo-konkretne-inu upodabljanju. Vendar je bilo tu vprašanje, aili bo moglo biti njegovo delo kaj bistveno drugačno. V resnici pa je na StrauBa v njegovem delu o Jezusu jako vplivala tako ime- novana, povsem racionalistično usmerjena »tii-bin.šJca šola«, ki jo je vodil neki Baur. Nad ajjnji napotek za subjektivno-idoali-stični preobrat svojega raziskavanja je mladi Renan dobil v nemški klasični filozofiji, v subjektivnem idealizmu Fichteja, Hegla in Kanta. Renan je v tistem nekritičnem zagonu po iz-življenju svoje, v zamisli in pesniški fantaziji lebdeče podobe sveta, proslavljaj Nemčijo kot deželo idealistične filozofije, »moralne izpopolnitve zaradi nje same«, in je zaničeval Francijo kot deželo samih občutkov, realizma in od Angležev izposojene izkoriščevalne filozofije. Na njegov sklep, da se odpove duhovniškemu poklicu, je odločilno vplivalo Kantovo pojmovanje morale in dolžnosti. To mu je po eni strani zagotavljalo možnost moralne ureditve sveta izven dogmatičnih verskih oblik, po drugi strani pa mu je to pojmovanje še kolikor toliko dailo možnost za ohranitev ostanka njegove vernosti, in 6icer zaradi nauka o nepopolnosti človeškega razuma v borbi za spoznanje resnice. Ko je 1. 1843, brez svojega notranjega prepričanja prejel tonzuro, se je nato dve leti pripravljal na dokončni prelom s Cerkvijo, odšel je kmalu po posvečenju v mašnika iz Saint Sulpiceja in ie nastopi skromno službo v neki posvetni zasebni šoli. Ves prežet z visokodonečira pričakovanjem se je vrgel v vefletok brezdogmationih študij. Upal je, da si bo iz študija orientalskih jezikov pridobil elemente za svoje življenjsko delo: za osebno podobo Jezusovo. Nemški filozof Feuerbaeh, ki je Renan priznaval njegove nauke, je učil, da ni Bog ustvaril človeka, temveč narobe: da si je človek ustvaril Boga po svoji podobi (»antropomorfizem«). To je po-glavni temelj, ki je nanj gradil Renan svoje verskozgodovinske izsledke. »Vse vere«, je dejal nekoč kasneje, (v svojih »Študijah k zgodovini o veri«) »so le samotvorni produkti velikih, iznajdljivih nagonov človeštva.« S tem geslom se ie spravil na delo. Vreme javnega mnenja je bilo ugodno zanj. Z več deli o vprašanjih orientalistike je vzbudil pozornost, pridobil si je denar za potovanje v Italijo in je 1. 1856 postal član »Akodemije napisov«. Nato je. 1. 186«, sledil veliki preobrat v njegovem življenju: cesar Napoleon III., ki sicer ni bil sovražnik Cerkve, vendar je bil, ko v drugih cerkvenopolitičnih zadevah, zmeraj naklonjen k temu, da je nastopal po svoji, s svojo osebo ožarjeni poti, je odkril« tega ver-skollilozofskega posebneža. I-eta 1860 mu je poveril nalogo, da naj zaradi jezikovnoznan-stvenih raziskovanj potuje v Sirijo in Palestino. Renan je tedaj stopil na prag svoje velike dobe. Njegove najbolj drzne sanje so se kanile uresničevati. V neki maronitski koči v Gha-ziirju na Libanonu je v družbi svoje ljubljene, na smrt bolne sestre, ki ga je spremljala na potovanju po Orientu, orisal podolio Zveličar-ja, kakršnega je videlo njegovo duhovno oko v tem okolišu in med temi ljudmi. Orisal ga je kot mladega, ljubkega Orie.ntalca, krotkega, a vendar plamtečega pogleda in očarljivega smehljaja; kot ljubeznivega otroka prirode. kot poetično navdahnjenega umetnika prilik, kot prijatelja ljudstva in njegovih praznikov — kot Grka v Galileji. Toda iz idealističnega sanjača, ki je spočetka strmel le po obnovitvi duha, po uresničenju božjega kraljestva duš, postane po sovražnem snidenju s sebičnim svetom, nevarni utopist in revolucionar, ki se pred silno težo svojega neizmernega poslanstva slednjič sesuje. To je helenistično. estetsko pobarvano krščans-tvo, ki ga je Renan v svojem »Življenju Jezusovem« izgradil sebi in svetu. Brez dvoma je moglo njegovo temeljito jezikovno znanstvo in njegova kritična bistrovidnost osvetliti marsikatero področje starokrščanske legende v tem delu, ki ie bolj pesnitev kot zgodovina. Toda ivodobe Kristusove ni osvetlil avtor, ki se iz Ijudomile višine modernega intelektualca in vseznalca sklanja k njej, ampak jo ie opisal ko v romanu. Očitek, ki ga je zalučal Davidu F. Straussu, češ da je uničil idealno podobo Zveličarja s svojo racionalistično skepso, pa se prilega tudi njegovi podobi Kristusa, navzlic vsej pesniški navdahnjenosti oblike. L 1863 v tisku izišlo delo, ki je bilo uvod v »Zgodovino prakrščanstva« v 8 snopičih, je bilo pri nedogmatičnih in deloma pri protestantih veliko navdušenje, a hkrati je povzročilo hud odpor. S katoliške strani so upravičeno ugovarjali, češ da je to s poezijo in znan-stvora pobarvani poskus, da bi se omalovaževal misterij Boga-človeka v Kristusu, da bi se nadomestilo razodetje Zveličarjevo z. nekim etnografsko-leposlovnim izrodkom domišljije in bi se s tem pri koreniki zadela dogma, ki je izrečni predpogoj ne le za dušno zveličanje, marveč tudi za pozeinski red in za obstoj družbe in je bistvena enota vere. Tudi iz protestantskih vrst se je oglasila najhujša kritika in neki znameniti protestantski teolog je izjavil, da je to največja sramota za francoske protestante, da so tako prijazno sprejeli to knjigo. Pod pritiskom javnega mnenja je bila francoska vlada slednjič prisiljena, da je odslovila cesarjevega protežiranca in je odjiovedala iz-najditelju »grško-galilejskega Jezusa« službo profesorja na francoskem kolegiju, kjer je |>o-učeval hebrejski, kaldejski in sirijski jezik. To profesuro je bil Renan dobil po svojem po-vratku iz Sirije. Napoleon je skušal dati obli/, na rano s tem, da je Renanu ponudil služlto cesarskega knjižničarja. A Renan je to mesto odklonil in sicer upravičeno, saj se mu ie zdelo preveč tvegano, da bi javnosti pokazal, kako sta si slični njegova pustolovska verska filozofija in pustolovska cesarjeva politika. V naslednjih letih se je bavil kot zasebni znanstvenik s svojimi književnimi deli- Šele republika iz leta 1871 mu je spet vrnila službo profesorja na kolegiju in ga je 1. 1878 imenovala celo za člana Akademije. Njegova knjiga o »Življenju Jezusovem« pa je šla svojo pot po Franciji in v različnih prevodih tudi jk) drugih državah. Povzročila je mnogo zmede posebno v glavah napol izobražencev, ki so si mislili, dn so s tem tekočim, leposlovnim opisovanjem Zveličarja našli najlažjo pot do težkega problema razlage sv. Pisma. Brez dvoma bi bilo napak, če ne bi uvaže-vali jezikovne odlike njegovega življenjskega »dela in pa strokovne vrednote nekaterih njegovih dognanj. A njegovo delo »Življenje Jezusovo« je skozi in skozi negativno. Tudi nadaljnji zvezki (izšli 1. 1863—1883) njegove »Zgodovine prakrščanstva« (»Apostoli«, »Sv. Pavel«, »Antikrist«, »Evangelist«, »Krščanska cerkev« in »Mark Avrelij«), kakor tudi »Zgodovina Izraela« (1887—1894), ki obsega 5 zvezkov, razodevajo dobre strani, a tudi temeljne napake prvega snopiča, ki je izšel kot »Uvod«. Prav nič ni čudno, da so Renanove knjige z »Življenjem Jezusovim« vred na indeksu. Ernst Renan je z istodobnim zgodovinarjem Tainejem spadal k tistim znanstvenim piscem, ki so jih v Franciji več let najbolj brali. S svojimi zgodovinskimi in kulturno-političnimi knjigami in članki in s svojimi v pesniški obliki zasnovanimi filozofskimi spisi je imel Renan v dobi drugega cesarstva in v začetku tretje republike velik vpliv na intelektualno Francijo. Njegova »Sodobna vprašanja« (186S), njegova »Duhovna in moralna reforma« (1871), njegove »Filozofske drame« (1888) in njegova »Prihodnost znanstva« (napis. 1848, izšla 1890), so bile hkrati z njegovimi verskozgodovinskimi spisi precej udeleženi pri izoblikovanju francoske duševnostL Renan je bil — kakor Taine — pozitivist, ki se je po teoriji njegovega ustanovitelja Avgusta Comteja v nasprotju z bogoslovnim in metafizičnim pojmovanjem sveta, zadovoljil s spoznavanjem vsega tistega, kar so on in njegovi pristaši dojemali kot »resničnost«. Toda med znanstvenim pozitivizmom Renana in njegovo sanjarsko-»versko« zamislijo Zveličarja zija prepad, ki ga je zaman skušal premostiti. Tako mu je postala vera abstraktna znanost, a znanost romantična pesnitev. Tudi njegovo stališče spričo socialnih in političnih vprašanj ni bilo drugega ko romantika brez tal. V teoriji je opravičeval francosko revolucijo, a v praksi je bil zoper tisto iz leta 1789 in zoper ono iz leta 1848. Oznanjal je »Paradiž na zeml ji«, toda reveži naj le ostanejo revni in naj sodelujejo z vladajočo vrhnjo duševnih ljudi. Saj po njegovih, od nemške idealistične filozofije povzetih naukih, ne gre za »srečo«, marveč za »popolnost«. Kakor Hegel je hotel le filozofirati, a ne reformirati. Razumljivo je, da s to svojo platonično sociologijo ni dobil pristašev. Dvakrat je kot »neodvisni« kandidiral: v zbornico in v senat. A obakrat je propadel. Na krovu italijanske podmornice, ki križari po morju, budno stražijo opazovalci, če bodo zalotili kje sovražno ladjo Potreboval sem nekaj večjih kolov. Ti so mi delali preglavico. Dosti pripravnega les« je bilo povsod. Da ne bi zaman tratil časa in truda, som najprej dobro odbrnl drevesa, ki so bila najbolj primerna. Pa kaj bi pravil... Preden je bila koča postavljena, je minilo dosti časa. IS. Njegov svetovni nazor pa se je popolnoma sesul v času nemško-francoske vojne 1870/71. On, ki je bil s polno žlico zajemal v versko-filozofskem sistemu Nemcev, se je moral zdaj pokazati le kot Francoza in je zato spremenil Ti Ji za brano sem moral skrbeti.Zato sem si ogledal, kje bi dobil kaj užitnega. Da bi ujel kako žival! Kako bi si jo tudi pripravil? Brez ognja? Na srečo mi brane ni bilo treba dolgo iskati. Vse polno robidnic je rastlo blizu koče; tudi neke vrste divjih hrušk jc bilo obilo. vse svoje temeljne nazore. To je bil umik na vsej črti. Renan je odtlej zanikal skoraj vse svetov-nonazorne pozicije, ki jih je bil nekoč s tako vnemo zagovarjal. Neka utrujena, aristokratska skepsa je stopila na mesto nekdanje idealistične gorečnosti. Ognjeviti borec za novo podobo Zveličarja je končal kot duhovičnež, klepetač in salonski besedičnik. Sam sebe je bil preživel. Šele ko je v novembru 1. 1892 umrl, se je svet spet spomnil nanj. Paul Bourget, sloviti francoski romanopisec in kulturni zgodovinar, je nekoč dejal o Renanu, da je bil to jnko vidni zastopnik diletan-tizma. To je točno. Vse njegovo delovanje vsebuje nekakšno ljubiteljstvo estetika, ki dela poskuse v ozračju takih problemov, ki jim ni bil kos. Od doma čustvena, umetniška narava e znanstveno področje, ki ga je obdeloval, rez dvoma precej oliogatil. Vendar je jako podcenjeval težkoče svojega delovanja, ki ga je bil začel in ki je za njegovo proizvedbo žrtvoval vero svojih otroških let in je imel v svojih znanstvenih pripomočkih in smernicah jako slabo roko. Iz njegovega duševnega in moralnega propada se da marsikaj naučiti. Tra- t gikomedija intelektualca brez tal in brez do-jem, kakršnega Renan predstavlja, vsebuje irez dvoma marsikaj za zgled in je torej vzgojnega pomena. TOMAŽ POKLUKAR: fissssisffis. j^nnn^RRHiSHi Jllljijl®] p-, »i •• n sr ode. Potem se bo začelo novo življenje.« Tako je premišljeval tri ure in se vzpenjal dejansko le mimogrede. Spletne smreke so spet zakrile bele vrhove nad Krmo, steza pa je zavila proti jugu. Nenadno je Matevžu zavriskalo srce; pred 6eboj je zagledal grad kakor v pravljici. Na odprti jasi je stal velik dom z dvema nadstropjema in deseterimi okni, ki so tako toplo svetila v noč. »Moj Bog, kaj so zgradili moji prijatelji!«, se je čudil. Zdaj jih je začel šele tako ceniti, kakor zaslužijo. V domu je bilo že lepo število gostov. Nekateri so sedeli v zeleni čitalnici ter prebirali ilustrirane časopise, nekaj pa jih je bilo v kmečki sobi pri cvičku. Klubski tovariši so veselo pozdravili Matevža, kakor da bi ga že dolgo čakali. Lična natakarica z belim predpasnikom mu je postregla s slivovko, ki je premraženemu popotniku dobro storila. »Smuški učitelj je prišel!« Je šlo od sobe do sobe. Moški v modrih dresih s copatami na nogah, ženske s elegantnih oblekah in otroci radovednih oči so prihiteli k Matevžu in si ga ogledovali od nog do glave. »Jaz sem Matevž, vaš smuški učitelj,« se je predstavil novodošli gost. Da ga že jx)znajOi, so odgovarjali, da » ga videli na tekmah in brali o njem v časopisju, so mu laskali nekateri. »Kdaj začnemo? Jutri?« »Jutri še ne, pač pa pojutrišnjem ob devetih,« je odločil Matevž. Prvi dan je hotel imeti zase; da bi se razgledal, da bi izbral smučišča za šolo in videl, kaj ti ljudje znajo. Vsa druščina ga je spremljala, ko si je ogledoval prostore. Bili so še okrašeni s smrečjem in ome-lo od otvoritvene slavnosti. Spodaj Je bila velika shramba za smuči, imenovali so jo hlevček, pa kuhinja in gostilniška soba za voznike. Nad njo je bila spalnica za tekmovalce. Ko je stopil še v kopalnico s prhami, je ni mogel prehvaliti. Velika obednica je bila svetla, polna malih miz, pogrnjenih z belimi prti. Sploh se mu je zdelo vse prikupno in enostavno. Razkošje bi tu zgoraj motilo ubranost, udobnost pa je hvalevredna. V svoji sobi je našel vse, kar je potreboval: mizo, kamor bo postavil drobno Majdino sliko, postelj za brata osla, omaro, centralno kurjavo, umivalnik s tekočo toplo in mrzlo vodo, vrata naravnost v kopalnico in okno, skozi katero je videl obrise dremajočLh smrek. Razkošje v snegu. Zjutraj so mu odkazali prostor v veliki obednici. Nebo je bilo bledo, drevje težko obloženo s snegom, klanec pred domom ves bel, toda razrezan in preoran s stoterimi smučinami. O zem-iji ne duha ne sluha. Komaj je ločil ograjo pašnika, ki je molela za ped iznad snežne odeje, snega pa je bilo prav gotovo do pasu. Natakarica Nada mu je prinesla za-jutrek: lonček čme kave, lonček mleka, pa krožnike s kruhom, maslom in medom. Ali želi morda jajca ali čaj, ga je še vprašala. »Kakšno razkošje, kakšno razkošje!«, si je mislil Matevž, ko je mazal koščke kruha z dišečim maslom in sladkim medom. Potem si je pripel smuči ter 6e podal na oglede. Dom je stal v majhni dolini, obdani s treh strani z gozdom. Na smrekah, ki so bile obložene s snegom, se je zdelo, da ždijo na vejah stotere bele gosi in beli golobi. Saj je bil že poleti tukaj, toda sedaj se mu zdi vse drugače, vse lepše. Povzpel se je na bližnje sedlo, kjer je zagledal veliko poljano s kotanjami in dolgimi položnimi klanci ob straneh. »Ne, hudih strmin ne bo tukaj, bo pa bogata izbira smučišč vseh vrst za začetnike in za izlete. Smuške abecede se bomo učili kar spodaj pri domu; tu bomo začeli s pikami v smuku, tam s plugom, na bregu s kristijanijo.. .< A. Fogazzaro: l . 86 Palača ob iezeru »Pozneje I« Silla ni odgovoril. »Pusti me vendar!« »Ne,« ie zdaj odvrnil Silla Ni bil več omam-ljiv glas od prej. Bil je glas nekoga, ki jo nenadoma zagledal nekaj strašnega. »Zakaj?« je vprašala. Hotela se mu je s silo izviti, a hipoma se je umirila. »Kdo je pustil tu svetilko?« se je nenadoma oglasila Kati, ki je prihajala iz nasprotne strani proti grofovi sobi. Nek drug glas je ponavljal: »Moj Bog. moj Bog!« Fani je bila pustila svetilko nn prvj stopnici. Kati in grofica Foska sta se približali stopnicam in obstali ter pogledali navzgor. Silla je tedaj skoraj nehote izpustil Marino, ki je planila mimo obeh presenečenih žesk, ne da bi se zmenila zanju. Grofica Foska, ki je bila vsa zavita v velik črn šal, je prodirljivo pogledala Silla, a rekla mu ni nič. Odšla je naprej. Silla je odšel navzdol po stopnicah in videl, da sta obe ženski vstopili v grofovo sobo. Marine ni videl več> a uganil je, da je brez dvoma že v sobi. Divje se je udaril s pestmi po čelu. Po prstih je stekel k vratom gro-tove sobe in prisluhnil. »Suscipe, Domine.« je molil don Inocencij, »servum tuum in locum sperandae sibi salvatio-nis a misericordia tua.« Nek drug glas je odgovoril: »Amen.« Silla se je krčevito oprijel kljuko pri vratih. Vrata so so odprla iu nekdo jo zamrmral: »Naprej!« Vstopil je; ni pogledal in ni videl nič. Zgrudil so je na kolena poleg vrat. Svetloba sveče, ki je bila postavljena na tla poleg postelje, se je odbijala na belih rjuhah in na kosih ledu, ki ie bil raztresen |io tleh. Don Inocencij je stal poleg posteljo, nekoliko sklonjen nad bolnika, ki je hropel. Ob vznožju postelje je stal zdravnik. Poleg njega je klečala Ivanka in liho jokala. Grofica Foska. Nepo in vsi ostali prebivalci Palače so klečali tu in tam po sobi. Vrtnar in grofov sluga sta jokala. Odvetnik je malomarno stal v nekem oddaljenem kotu. Najraje bj bil odšel. Os»al je le iz obzira do grofice. Šo neka druga oseba je stala sredi sobe: Marina. V poltemi se je svetlikala njena bela obleka z modrimi vezeninami Zdelo se je, da ima roke prekrižane na prsih. Grofica. Nepo in Vezza so jo gledali, a niso mogli razločiti njenega obraza. Grof, ki je ves čas hropel, je nenadoma utihnil. »Konec,« je dejal don Inocencij okoli stoječim. Zagledal je Marino, ki je stala sredi sobe, in ji namignil, naj poklekne. Nato se je zopet sklonil nad grofa in izgovoril zadnje molitve. Marina je pristopila par korakov bliže k postelji. Plapolajoč plamen sveče ji je osvetlil n;en bledi obraz. »Grof Cezar!« je dejala. Vsi so se zdrznili in jo presfrašeno pogledali. Samo duhovnik je ni pogledal, ampak ji je samo pomignil. Marina pa se ni hotela umakniti. Iztegnila je roke proti postelji in vzkliknila: »Cecilija jo tu...« Zaslišali so se tihi vzkliki groze, škripanje stolov in šum stopinj. Župnik so je okrenil. »Proč!« je vzkliknil. Nepo. Vezza in odvetnik Mirovič so se nekoliko približati ženski, ki je stala sredi sobo kakor prikazeh. »Odvedite jo za božjo boljo,« je zaihtela Ivanka. »Ona je umorila gospoda grofa.« V istem trenutku je Marina spustila roke. stisnila pesti in se sklonila naprej. Nihče se ni upal približati se ji in ustaviti njenih besed: »S svojim ljubimcem!...« Tedaj je planil k njej Silla in jo dvignil v naročje. »Da bi te videla umreti!« je še zakričala, ko se je izvijala, da bi se osvobodila. Vse se je zgodilo v trenutku. Vrata so se zaloputnila, Silla in Marina sla izginila in v sobj je zopet zavladala tišina. Nepo, odvetnik in Vezza so tiho krenili proti vratom. »Ne[x>!« je tiho, a odločno poklicala grofica. »Sem!« Ubogal je in stopil k njej. Vezza in odvetnik sta odšla. »Grof Cezar ni šlišal niti besedice,« je izjavil don Inocencij in postavil svečo na nočno omarico, »ker že počiva v miru.« Zdravnik je pristopil k postelji, položil grofu roko na srce, vzel uro iz žepa in rekel glasno: »Pet minut čez pol dve « Župnik je začel znova moliti. Nekdo je poklical zdravnika in ta je nemudoma odšel iz sohe. Tudi služinčad je na Nepov ukaz zapustila so!>o Samo Ivanka je še vedno klečala ob postelji in s slabotnim glasom odgo- varjala župniku. Nepo je prižgal dve sveči, ki sta bili na skrinji. Oba plamenčka sta se razširila kakor prestrašeni očesi in polagoma pokazali njegovim poželiivim pogledom grofove ključe, ki so ležali na skrinji, grofico Fosko in odvetnika, ki je pravkar vstopil ves bled. Ta je pogledal Nepa in namršil obrvi. Grofica mu jo stekla nasproti in mu ponudila roko. ki jo jo odvetnik prijel in odvedel prijateljico iz sobe. Nepo je vzel ključe in svečo. Previdno jo stopil k omarici, ki je stala v bližini postelje in jo skušal odpreti. »Moj Bog!« jo vsa prepadena vzkliknila Ivanka. Duhovnik je prenehal z molitvijo in dejal odločno: »Molite ali pa pojdite odtod!« Nepo pa se ni zmenil zanj. Sklanjal se je nad omarico in skoraj vtikal nos v ključavnico. Bil je podoben podlasici, ki skozi špranjo poželjivo voha plen. Duhovnika je pograbila jeza. »Grem torej jaz.« je dejal. »Najraje bi bil pograbil Nepa in ga vrgel iz sobe,« Ivanka ga je zadržala in mu dejala 6 proseči m glasom: »Pustite ga! Molite, molite. Nikar ne zapustite ubogega pokojnika.« Neoo je medtem našel pravi ključ, odprl je omarico in ko je nekaj časa brskal po njej, je izvlekel neko listino. Približal jo je sveči, katero je še vedno držal v levici in začel citati naslov in si pri tem skoraj zažgal lase. Medtem ie vstopil odvetnik, ne da bi ga bil Nepo opazil. Pristopil je k mladeniču in mu dejal s strogim glasom: Hrvatice na izpraznjenih moških službenih mestih Zagreb, CE. — Spričo dejstva, da se je tudi Hrvaška odločila za boj proti boljševizmu, je v tej deželi začelo zelo občutno primanjkova i moških delovnih moči skoraj na vseh poljih gospodarskega ndejstvovan ja in javnega življenja. Za sedem milijonski narod je precej huda stvar, če manjka 450.000 delavcev. In tehtni zato ker =o jih bodisi poklicali pod orožje, ali jia so odšli na prostovol jno delo v Nemčijo. A Služben« mesta moških so na Hrvaškem ze v velikem številu zasedle ženske. Tako vidimo Hrvatice dane* tudi v službi sprevodnic _ na cestnih železnicah, kot uslužbenke pri posti in brzojavu (v dokaj večjem številu kakor pa prej v mirnih časih) in še na neštetih drugih poljih udejstvovanja. Zlasti po muslimanskih mestih, kakor na primer v Sarajevu, kjer stari strogi verski predpisi in običaji branijo ženskam, udeleževati se javnega življenja, je »notranja mobilizacija« žensk zavzela naravnost revolucionaren obseg. Koliko zdravnikov ima Švica Po nekem nemškem poročilu imajo zdaj v Švici 5014 zdravnikov. Od teh jih je 1366 specialistov za razne vrste bolezni. Svicark, ki opravljajo zdravniški poklic, pa je 484. V bvici pride na vsakih 1208 prebivalcev povprečno en zdravnik. TRU KI2VO MATICA 22"41 Tajlnstvena ljubezenska drama »Molčeča usta« z znanimi Igralci: Fosco (Slachettl, Annette Bach. Andrea Checcht, Carlo Campanlnl. PREDSTAVE: dnevno ob 14.SO. 16.30 In 18.30; ob nedejah in praznikih ob 10.30. 14 30. 16.30 tn 18.30. TEU m NO SLOGA 21 -30 Na splošno željo še danes ln Jutri: FIlm Izredno zanimivosti, globoko ln pretresljive vsebine »Trgovec s sužnjami« Enzo Fiermonte — Annette Bach Pride: »LJUBLJENA DEVOJKA« z Willy Fritschem in Camlllo Ilorn. TEU KINO UNION 22"21 Od odrsko plesalke do kmetice — dunajsko koroška zgodba »Vse zaradi ljubezni«. V gl. vlogi: Gustl Huber, Wolf Albach Retty PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18.15; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30. NAROČAJTE »SLOVENCA«! •--»'i-ir-.vs.'."-.';.' mk Uprava »ŠLAJMERJEVEGA DOMA« v Ljubljani naznanja žalostno vest, da ie v nedeljo, dne 17. januarja 1943 umrl gospod Marčan Josip ekonom »Slajmerjevega doma« Svojega marljivega in vestnega sodclavca bo uprava ohranila v najlepšem spominu! Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Umrl nam Je v nedeljo, dno 17. Januarja 1943, v B3. letu starosti, naš ljubiJcrM soprog, predobri oče, brat, stric ln svak, gospod Marian loško upravitelj sanatorija »Šlajmerjev dom« Pokopali ga bomo v torek, ID. Jan. 1943, ob 14.30 z žal, lz kapele sv. Andreja k Sv. Križu, Sveta maša zadušnica bo darovana v torek, 26. jan. 1943, ob 7 v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 18. januarja 1943. Žalujoči: ZI n k a, soproga; Rado, loško, sinova In sorodstvo Umrl nam ie v 94. letu svojega življenja, naš dobri oče in dedek, gospod Ivan Merčuti Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 19. januarja 1943. ob 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 17. januarja 1943. Rodbina dr. Marčunova Zahvala Najiskrcncje se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so nam v bridkih urah ob težki izgubi ljubega soproga in očka, gospoda dr. Pavla Janežiča zdravnika stali ob strani, nas tolažili ter v pokojnika na njegovi zadnji poti. Dereaniju in g. dr. St. Grapariu, ki se zahvaljujemo šef-zdravniku g. tovarišem, gosp. dr. Mirku Kuhclu Ljubljana, 18. prosinca 1943. tako obilnem številu spremili našega dragega Posebno zahvalo smo dolžni c dr. Ernestu sta nni s svojimi obiski laišala trpljenje: enako dr. Drobniču in vsem njeeovim stanovskim ter uradništvu ZSZ za spremstvo k Sv. Križu. Janežičeve Zahvala Najiskrencišc se zahvaljujemo za premnoge izraze sožalia in počeščenja ob smrti in pogrebu našega blagega očeta, gospoda Janeza Košmerlj Posebno zahvalo dolgujemo g. dr. Josipu Žitniku za ljubeznivo pomoč v očetovi bolezni; g. stolnemu kanoniku Francu Koretiču za vodstvo pogreba; vsem častitim gg. duhovnikom, redovnikom in redovnicam; vsem dobrim faranom; vsem rojakom, prijateljem in znanccm, ki so našega očeta na niegovi zadnji poti s svojim spremstvom tako visoko počastili. Naj dobri Bog vsem povrne ljubeznivo pozornost z obilno tolažbo v njihovih lastnih bridkostih. V Ljubljani, pri Sv. Petru, dne 18. januarja 1943. V imenu preostalih Alojzij Košmerlj, šentpeterskl župnik Edgar Wallace: 50 Skrivnost skrivljene sveče Roman Prve čase me je obiskoval samo tedensko, zdaj je prihajal skoraj vsnk dan. Navadno je prihajal popoldne, a riekoč sem se neke noči zdrznil, ko sem se zbudil iz sna in ga zagledal pri vratih s svetilko v rokah in z neizogibno cigareto v ustih. Ko je bil doma, je bil vedno v albanski noši: v belih kratkih, a širokih hlačah in jopiču, kakršne imajo hribovci, kar je povečavalo njegov demonski videz. Odložil je svetilko in se oslonil na steno. »Bojim se, da bo odšla vaša žena, Lexman, na oni svet. Ni tako trpežna kakor angleško blago, kot sem mislil,« je mrmral. Nisem mu odgovoril. Iz bridke skušnje sem vedel, da bi trpel še več, če bi se spustil v pogovor. »V Orač sem poslal jx> zdravnika,« je nadaljeval. »Ker sem se tako potrudil, seveda ne želim, da bi mi jo smrt ugrabila. Pa bo le šla na drugi svet,« je ponovil z nekako naslado in ni mogel prikriti v glasu svojega zadoščenja. Premagal sem se, kakor bi ne bil nikdar verjel, da bi se mogel v takih obupnih okoliščinah. »Kara,« sem rekel kar moči mirno, »kaj vam je napravila, da bi bila zaslužila tak pekel, v kakršnem je živela?« Puhnil je velik kolobar dima in ga gledal, kako se je razširil po celici- »Kaj ie napravila?« je vprašal in gledal še vedno kolobar. Sleherni njegov pogled, sle- herni njegov gib in sleherni odtenek njegovega glasu mi bo ostal v spominu. — »Vse mi je storila, kar more storiti kaka ženska človeku moje vrste. Dala mi je občutiti, da sem majhen. Dokler me ni zavrnila, sem imel ves svet pod svojimi nogami, Lexman. Delal sem, kar se mi je zljubilo. Ce sem mignil z mezincem, je šlo vse za mano, a doživljaj z njo me je uničil. O, ne mislite,« je hitro nadaljeval, »da me je uničila ljubezen. Nikdar je nisem kaj posebno ljubil, bilo je samo tako mimogrede, a ubila mi je zaupanje, ki sem ga imel sam vase. Potem sem vsakokrat, ko sem prišel do odločilnega trenutka v svojih zadevah, dvomil, ali bom uspel ali propadel. Sovražil sem jo in jo sovražim še vedno,« je srdito nadaljeval. »Če umre, jo bom še bolj sovražil, ker bo nedosegljiva še vedno ogrožala moje misli in rušila moje načrte.« Sklonil se je, oslonil lakti nn kolena, brado pa na sklenjene roke — še vedno ga dobro vidim — in me gledal. »Lahko bi bil tukaj v tej deželi kralj,« je rekel in pokazal z roko v notranjost. »Lahko bi si bil odprl z denarjem in bojem pot na albanski prestol. Pinzumete, kaj pomeni to za človeka moje vrste? Sicer je to še vedno možno. In če bi mogel obdržati v življenju vašo ženo, če bi jo videl ob um in zdravje, samo še kost in kožo in bi se. sključeno plazila pred moje noge, ko bi se ji približal, bi prišel snet do svoje samozavesti. Verujte mi,« je še rekel in sklonil glavo, »za vašo ženo bodo poskrbeli vsi najboljši zdravniki.« Kara je odšel in potem ga nisem videl lep čas več. Drugo jutro mi je poslal zamazan list s sporočilom, da je moja žena umrla.« John Lexman je vstal in začel hoditi po sobi s sklonjeno glavo. »Od tistega trenutka dalje sem živel,« je rekel, »samo za eno — da bi se maščeval nad Remingtonom Karom. In, gospodje — umoril sem ga jaz.« Obstal je sredi sobe in se s pestjo udaril na prsi. »Jaz sem ubil Kara,« je ponovil in tedaj se je zaslišalo, kako so vsi navzoči začudeno zavzdihnili — razen enega. Bil je T. Ks- Me-redith, ki je to že takoj zaslutil. XXII. Čez nekoliko je Lexman svojo zgodbo nadaljeval. »Povedal sem vam že, da je bil v palači neki Salvolio, ki jc bil v južni Italiji obsojen na dosmrtno ječo. Na kak nenavaden način se mu je posrečilo, da je pobegnil in je z ladjo prišel čez morje.Ne vem, kako ga je Kara našel. Salvolio je bil popolnoma nedostopen. Nikdar se mu ni posrečilo, da bi se bil prepričal, ali je Grk ali Italijan. Prepričal pa sem se, da je bil najpodlejši zlikovec, kar sem jih kdaj poleg njegovega gospodarja srečal. Bil je junak noža in videl sem, kako je nekoč ubil čuvaja, o katerem je sumil, da mi dnje boljšo hrano, tnko mirnodušno. kakor ne bi ubil kdo izmed vas niti mačke. Salvolio mi je zadal to brazgotino,« je povedal Lexman in pokazal na svoje lice. »V odsotnosti svojega gosfKidarja si je dal za nalogo, da je skušal nekako posnemati mučenje, ki ga je sicer izvajal Kara. Ob njem se mi je posvetilo, kake muke je morala prenašati uboga Grace. Sovražila je pse, kar je moral Kara izvedeti, in v spalnico — imela je le nekoliko boljše ko jaz — je dal štiri divje pse, ki so bili tako privezani, da so jo skoraj dosegali. Neka poročila tega podleža o moji ženi so bila taka, da sein kar zbesnel in planil nadenj. Zamahnil je z nožem in me ranil, medtem ko sem padal in se tako čudežno rešil. Najbrž bi se me ne bil smel dotakniti, zakaj potem se je zelo bal. Upravičeno. Ko se je Kara vrnil in videl moj obraz, ga je zaslišal in dal prepeljati na dvorišče, kjer so ga po orientalskem načinu bili po podplatih do onemoglosti. Bodite prepričani, da me je ta človek skoraj tako divje sovražil kakor njegov gospodar. Po Gracini smrti je Kara takoj odpotoval in prepuščen sem bil na milost in nemilost temu divjaku. Gospodar mu je očividno dovolil, da sme svobodno po svoji mili volji ravnati z menoj. Ko je umrla Grace, ki je bila povod Karove jeze, ni imel več razloga, da bi se sam znašal nad mano, ali pa se je že naveličal-Salvolio je začel pritiskati s tem, da mi ie skrčil obroke hrane. K sreči sem kaj malo jedel. Kljub temu so bili obroki vedno manjši in že sem čutil posledice tega posta, ko se je nekaj zgodilo, kar je popolnoma spremenilo moje življenje in mi odprlo pot v prostost in do maščevanja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič