Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. :• m m m
Velja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS
DE
=0
List slovenskih -delavcev v Ameriki.
HI The only Slovenian daily in the United States :-
Issued every day except jjj Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at New Torlc. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISAXNE: 4687 COKTLAND1
NO. 155. — ŠTEV. 155.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 3, 1914. — PETEK, 3. JULIJA, 1914.
VOLUME TTTT — LETNIK XXIL
Žrtvi atentatorja Principa na Dunaju.
Pogrebne svečanosti v Trstu,
VELIČASTEN SPREVOD PO DUNAJSKIH ULICAH. NEMŠKI CESAR VILJEM SE ZARADI BOLEZNI NE MORE UDELEŽITI POGREBA. NA DUNAJ BO ODPOTOVAL PRINC HENRIK. PLAKATI, KI SO NAZNANJALI CESARJEVO BOLEZEN, ZAPLENJENI. SLOVENSKI ŠKOF KARLIN JE V TRSTU BLAGOSLOVIL TRUPLO PRETOLONASLEDNIKA IN NJEGOVE ŽENE. BOMBO JE BAJE IZDELAL NEKI BIVŠI AVSTRIJSKI ČASTNI K. GABRINOVIČ JE IMEL ŠE
TRI TOVARIŠE.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Danes zvečer je dospel sem iz Trata posebni vlak in pripeljal seboj truplo ustreljenega ipr»*sto-lonaslednika FVanca Ferdinanda in njegove žene. V bližini kolodvora se je zbraio na tisoče in tisoče o*»-l). Ko je zapeljal vlak na kolodvor, so se mož k i odkrili in skoraj vsak je itnel solze v očeh. Podčastniki so dvignili iz vagona kr«ti, nakar so častniki formirali sprevod. Po vseli eerkvnli je zvonilo, iz hiš so pa plapolale erne zastave. Sprevod sta vodila dva jezdeca z ba ki jami v rokah, oh krstah so šli dvorni uradniki in lakaji, za njimi pa dvanajst helebarrdistov in dvanajst mož cesarjeve telesne straže na konjih. Pred dvornim gradom je čakal reremonijski mojster Edward grof ( holoniewski-Myska, dvorni kapelan dr. E. Seidel, veliko duhovnikov in državnih dosto-janst venikov. Po "Misereru" so postavili krsti na mrtvaški oder« Cerkev v dvornem gradu je zelo majhno poslopje; vec kot 200 ljudi skoraj ne more notri. Odstranili so vse klopi ter drapirali tla m stene % črnini suknom. V aploMnem je hil pogreb čisto pri-prost.
Tr»t, Avstrija, 2. julija. — I)a-n«*K dopoldan so prenesli v svečanem sprevodu žrtvi atentatorja Principa z vojne iadije "Viri-hus Unitis" na pomol San Carlo, kjer se j*? zbralo več častnikov, admiralov, častnikov in drugega občinstva. Navzoča sta bila tudi kontrcadmiral Osear JIus in cesarski namestnik princ Ho-lienlohe.
Trupli Jt blagoslovil dr. An drej Karlin, ikof tržaško-koper
da. Sprevod se je nato pomikal (ned sviranjem žalostink proti južnemu kolodvoru, kjer so položili jirsti v posebni vlak, ki sr je odpeljal ob deseti uri proti Dunaju.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Splošno začudenje je povzročila vest, da se nemški cesar Viljem n*» udeleži 7H)£reha svojega najboljšega prijatelja, pokojnega Krawa Ferdinanda. Za vzrt k navaja bolezen, skorajgetovo se pa boji bomb. Pri pogrebu ga bo zastopal princ Henrik.
Sarajevo, Rosna, 2. julija. — V nekem železniškem vozu je našla policija par tisoč plakatov, tiskanih v srbskem jeziku, ki so naznanjali, da je cesar Frane Jožef hudo bolan in da ho kmalo umrl. Policija jih je zaplenila in zažgala. Tiskati jih je dal baje voditelj sarajevskih Srlmv Stefa-novie.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Danes zvečer so se nadaljevale protisrbske demonstracije. Pred srbskim poslaništvom se je zbrala velika množica ljudi, katere je pa policija z golimi sabljami prepodila.
Budimpešta, Ogrsko, 2. julija. Po mestu se je razširila govorica, tla je izdelal bombo, katero j«' vrgel (Jabrinovič, srbski major Milan Pribičevič. Pred leti je bil častnik avstrijske armade, ker so ga pa dolžili veleizdaje, je pobegnil v Srbijo in postal major. Bomba je bila baje izdelana v Kragujeveu.
Skrajno čudno stališče je zavzela ogrska opozicija. Vodje o-pozicije, Andrassv, Zichy in Ap-pony, so sklenili, tla se ne odzovejo povabilu in da ne pošljejo na pogreb nobenega zastopnika. To početje odločno obsoja vse časopisje. S smrtjo so vendar vsa nasprotstva poravnana.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Cesar Franc Jožef bo izdal pro-klamacijo, v katerej bo proslavil zasluge pokojnega Franca Ferdinanda in obenem naznanil, kdo bo novi prestolonaslednik.
Jut ri bodo dospeli sem otroci umorjenega prestolonaslednika. Cesar je odredil, da bodo dobivali tako visoko apanažo kot hi jo dobili, če bi bil prestolonaslednik že cesar.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — NVdeljko (Jabrinovič, "ki je uprizoril na prestolonaslednika atentat, je baje pripoznal svojo krivilo. Njegova izjava se glasi:
V Belgradu sem zvedel, da bo prišel prestolonaslednik v Sarajevo, nakar sem začel takoj kovati s Principom načrte, kako bi vprizorila atentat. Po mojem mnenju bi bilo boljše vse Slovane v Avstriji, če bi Franc Ferdinnr ne zasedel prestola in ta misel mi ni dala miru. Z a moje življenje mi ni bilo inar. Ker drugje nisem mogel dobiti 'bomb, sem se obrnil na majorja Milana Pribičeviea, tajnika srbske armade in prejšnjega avstrijskega Častnika. Po kratkem obotavljanju nama je 'preskrhel bombe in revolver. Ko sem dobil še tri druge tovariše, sem dal vsem potrebna navodila. — V desnici bombo, v levici steklenico strupa. Bombo tiranu, strup pa sebi! — se je glasilo moje povelje. Sedaj mi je žal, da sem izvršil atentat, ker so me pustili tovariši tako nesramno na cedilu. Morali bi vreči bombe, česar pa niso storili. Strahope-tfci! Maščeval se bom s tem, da vara bom povedal njihova imena. Dajte mi do jutri odlog. Jutri bom povedal vse podrobnosti.
Radi postavnega praznika, " Proglašen j a neodvisnosti, " izide prihodnja številka
*	"Glas Naroda" dne 6. ju-
*	lija. Današnja številka ob-- sega šest strani Uredništvo "Glas Naroda".
Huerta si želi miru.
Poziv n
m Carranziste.
Dobro ospel polet.
Verplanek je preletel daljavo 78 milj na reki Hudson v času 75 minut.
J. Verplanek je poletel včeraj v svojem Curtiss hidroaeroplanu Chelsea pri Fishkills do Atlantic Yacht Club pri Nortoiis Pcint. 78 milj je preletel v 75 minutah. Verplanek se namerava vdeležiti tekmovalnega poleta dne 4. julija.
Zrakoplovec je letel čez Governors Island, križal Gravesend Bay ter pristal pri Atlantic Yacht Club. Verplanek je osmi tekmovalec, ki se udeleži sobotnega poleta. Poleti bodo obsegali 50 milj z iztoeisčem na Governors Island in nazaj.
Poincare hoče obiskati Rusijo.
Pari*, Francija, 2. julija. — Francoski kabinet je naprosil danes parlament za dovolitev i$80,000 za pokritev stroškov obiska predsednika Poincare-ja na Ruskem. Razven Ruske bo obiskal Poincare še Švedsko, Norveško in Dansko. Na potovanje odide koncem tega meseca.
Neodpravljena pošta.
South Windsor, Conn., 2. julija. Ker ni hotela Connecticut Trolley Company odpravljati pošte za ceno, katero se je plačalo dosedaj, se ni v zadnjih 24 nrali odpravilo nobene pošte in- vsi zavoji leže neodprti na železniški postaji. Poštni mojster izjavlja, da nima na razpolago nikakih sredstev, s katerimi bi mogel odrediti odpo-šiljatev pošte.
Portugalska in razstava v San Francisco.
Washington, D. C., 2. julija. — Amerttki poslanik za Portugalsko je dane« sporočil, da je portugalski senat dovolil $100,000 za vdele/bo Portugalske na svetovni razstavi v San Francisco.
S smrtjo plačana stava.
Yonk«r», N. Y., 2. julija. — Peter Pape je stavil z nekim svojim tovarišem da ho preplaval reko Hudson. Skočil je v vodo, na drugo stran pa ni dospel. Sko-rmjgotovo, ga je prijel krč, in ne-srečnež j« utonil.
Truplo itarica ▼ srocdu.
Philadelphia, pt., 2. julija. — V grmovju, kakih sto črevljev od Blading Station v Fox Chase, so raili truplo neke 501etne ženske. PoAkodbe na glavi kažejo,' da je umrla nasilne smrti * iCi
Okradeni governor Moskve.
Calais, Francija. 2. julija. — Grof Muraviev, governer iz Moskve, ki je dospel danes iz Londona, je pustil svojo ročno torbico nekaj minut v vlaku. Ko se je vrnil, je torbica izginila. V njej je bilo dragulj v vrednosti $20,000 in $1000 v gotovini.
čuden slučaj.	*
Buffalo, N. Y., 2. julija. — Poštar Parker se je peljal s svojo ženo in otrokom z avtomobilom v bližnjo okolico. Ko je na nekem ovinku hotel priti preko železniške proge, mu je pridirjal nasproti vlak in se zadel v avtomobil. Žena je bila na mestu mrtva, mož hudo poškodovan, otroka je pa vrglo s sedeža skozi okno lokomotive v prostor, kjer je strojevodj a. Ostal je čisto nepoškodovan.
Pamik nasedel v megli. Port McNicholl, Ont., 2. julija-Parnik Canadian Pacific "Assi-liiboia'' s sto potniki na krovu, je prišel danes popoldne v tukajšnje pristanišče, potem ko je nasedel pri Bad Neighbor Schoals, Cove Island, Georgia Bay. Ob času nesreče je ležala gosta megla.
Stavka kaznjencev.
V državni jetnišnici v Trento-nu, N. J., je zastavkalo včeraj 23 kaznjencev, ko se jim je odka-zalo delo v delavnicah. Vedeli so, da so državni delavski kontrakti potekli in da se slednji vsaki dan obnovi. Ravnatelj je več kaznjencev kaznoval, nakar se jih je pet vrnilo na delo, dočim so drugi izjavili, da pretrpe rajše najhujše kazni kot pa da bi se vrnili na delo.
Baron Leithner umrl.
Dunaj, Avstrija, 2. julija. — Danes je umrl tukaj feldcajg-majster Ernst baron Leithner, eden šestih armadnih nadzornikov avstrijske armade. Baron Leithner je bil rojen leta 1852. v Levoči, ogrski komi tat Zips.
Delegati Huerte so pozvali pristaše Carranze, naj stopijo v pogajanja z njimi.
V MEXICO CITY.
Nemški poslanik je pozval svoje deželane, naj se preskrbe z živili in orožjem. —o—■ -
Washington, D. C., 2. julija. — Tukajšni agenti ustašev so poslali danes Carranzi brzojavko, v kateri ga pozi vi jejo, naj privoli v neoficijelna pogajanja z delegati Huerte. V brzojavki se navaja, da hoče vlada v Wasliing-tonu na vsak način poravnavo ter da bo v drugačnem slučaju intervenirala. Carranzi se je obenem naročilo, naj poravna spor Villo.
General Villa je brzojavil danes svojim tukajšnim agentom iz Torrcona, da sta dospela v njegov glavni stan generala Villa-real in Santoseov ter da se je pričela konferenca. Villa dostavlja v brzojavki, da je upati na poravnavo spora.
Iz Tuxpaina se poroča, da so priredili tamkaj konstitucijona-listi protiameriške demonstracije, da pa ni bil nihče ranjen.
Niagara Falls, Ont., 2. julija. Delegati Huerte so izročili danes trem južnoameriškim odposlani-kom noto, v kateri izjavljajo, da so pripravljeni pogajati se s kon-stitucijonalisti glede mirovnega načrta, posebno pa glede izvolitve proviTiorie.nega predsedniku.
Pred odpotovanjem so objavili trije južnoameriški posredovalci popolno besedilo njihove poslovilne note na ameriške in mehiške delegate. V noti govore sicer o uspehu konference, a vsakdo ve, da ne more ibiti nobenega govora o kakem uspehu. Konec ofi-cijelne note se glasi: ''Vse, kar Še preostaja, je ustanovitev pro-vizorične vlade.''
To pa je bila ravno naloga, katero so si zastavili posredovalci, ko so prišli v Niagara Falls.
Vera Cruz, Mehika, 2. julija. Danes je dospelo semkaj iz glav nega mesta več Nemcev-begun-sev. Sporočili so, da je naročil nemški poslanik svojim sodežela-nom, naj se za osem dni preskrbe z živili in orožjem. Le 36 angleških podanikov se je ravnalo po nasvetu angleškega poslanika, naj zapuste glavno mesto.
Nihče ne vrjarae več v nameravani beg Huerte, posebno od tedaj ne, ko je nastal med Vido in Carranzo spor ter se je Villa vrnil v Torreon.
V Juarez je dospelo danes poročilo, da je sklenil Carranza o-sehno obiskati Villo ter da se že nahaja na poti v Juarez. To poročilo, katero se potrjuje tudi od druge strani, je vzbudilo povsod veliko senzacijo, ker se je smatralo za izključeno, da bi se podal Carranza osebno v ozemlje Ville.
Domneva se, da je uvidel Carranza, da ne more ničesar opraviti brez armade generala Ville ter da ne more sam korakati proti glavnemu mestu.
Ker pa tudi Villa sam ne more ničesar opraviti, ker ima Carranza v rekah munieijske zaloge ter pristanišče Tampico, sta oba navezana drug na drugega ter je vsled tega vrjetno, da bo prišlo do sporazuma.
Od druge strani pa se poroča, da je izbral Villa svoje najboljše čete v Torreonu edinole z namenom, da zavzame Monterey, novo glavno mesto konstitucijona listov. S lem se je nameraval Vil la polastiti munieijske zaloge in pa ieleznice, ki teče iz Monterey v Tampico, edino pristanišče kon-stitucijonalistov.
Skrivnostni umor v Freeportu, L. I.
Vsa znamenja kažejo, da je bila ženska morilka. Odredilo se je . drugo avtopsijo.
—o—
INKVEST ODGODEN.
Mrs. Carman si je ogledala truplo umorjene ter izjavila, da je ni videla nikdar poprej.
Glasi se, da so se sorodniki u-morjene Mrs. Louise Bailev, katero je neznana reka ustrelila v ordinacijski sobi dr. Carmana v Freeportu, L. I., obrnili na go-vernerja z pritožbo, da lokalne oblasti ne obravnavajo zadostno slučaj ter da naj se odpošlje iz-vežbane detektive.
Medtem pa se glasi, da se pripravlja nekaj senzacijonelnegri, tako da se je preložilo na danes določeni inkvest. Odredilo se je ivtopsijo trupla in policija zasleduje 7. vso unemo novo sled.
Novi materijal dokazuje, da je neka ženska oddala smrtonosni strel. Neki Joseph Golden, ki je čakal v sprejemnici zdravnika, ko je bila umorjena Mrs. Bailev, je izpovedal pred policijo, da je ravno pred umorom videl iti po travniku pred hišo neko žensko. Kmalu nato je prihitela Mrs. Carman v sobo zdravnika ter pomagala svojemu možu položiti truplo umorjene na zofo.
Te izpovedi se ne ujemajo s t., ditvijo Mrs. Carman, ki je rekla policiji, da ni še nikdar videla Mrs. Bailev ter da se je mudila v svoji sobi, ko je padel strel.
Distriktnega pravdnika Smitha se je vprašalo, ee ima kak sum glede Mrs. Carman. Izjavil je, da so izpovedi zdravnikove žene vr-jetne ter da nima noberioga povoda, da bi dvomil o njih resničnosti.
Popoldne se je odločila Mrs. Carman, da si ogleda truplo u-norjene. Bila je zelo razburjena vsled govoric, da je bila ljubosumna na Mrs. Bailey in vsled tega, da se jo je spravljalo v zvezo z umorom.
Po posvetovanju s svojim odvetnikom je rekla, da se hoče sama prepričati, ali je že kedaj videla Mrs. Bailey. Vsled tega se je podala s svojim odvetnikom v Cornell pogrebni zavod. Ko je dospela tjakaj, hi bilo trupla še tam ter je dospelo šele čez pol ure. Mrs. Carman si je natančno ogledala truplo ter izjavila, da ni še nikdar videla te ženske. Kazala ni niti najmanjše razburjenosti ter se je kmalu nato vrnila domov.
Trije zdravniki so izvršili vče-
Izbruh državljanske vojne na Irskem.
Vsaki trenutek je pričakovati oboroženega spopada. — Oboroženi unijonisti.
SIR EDWARD CARSON.
Policijski komisar v Belfastu je odredil, da se ne sme aretirati oboroženih prostovoljcev.
Belfast, Irska, 2. julija. — Nevarnost oborožene ustaje Ulster prostovoljcev, ki hodijo v uniformi in oboroženi po ulicah, se je danes nekoliko zmanjšala, ko je izdal policijski komisar povelje, da se ne sme aretirati nobenega onih. ki nosijo orožje.
Vsled tega stališf-a oblasti se bo dalo preprečiti spopad z unijonisti, katerim so njihovi častniki zaukazali, naj streljajo, ako bi se jih skušalo razorožiti.
Oblasti so storile danes vse, da preprečijo nemire. Danes krožijo tukaj vesti, da se je med vlado in Sir Edward Carsonom ter drugimi voditelji unijonistov sklenilo kompromis, vsled kojega se bo ohranilo mir. Pogojev se dosedaj ni obelodanilo, a popustljivost policije napram oboroženim prostovoljcem kaže, da se je sklenila nekako premirje.
Londcn, Anglija, 2. julija. — Veliko upanja je, da so bo do seglo sporazum glede Home Rule predloge ter da se bo preprečilo prelivanje krvi. Marki Lans-downe.- vodja uniojnistov, je izjavil, da je Irska velikansko, oboroženo taborišče.
V pojasnilo nekoliko komentarja. — Irski narod hoče imeti svojo lastno upravo, svoj parlament, katerega se je razpustilo preti nekako sto leti. VeliVo krvi je že preteklo na Irskem radite-ga, a žilavi Irci so konečno vendar dosegli, kar so želeli. Tako-zvana Home Rule predloga jim zagotavlja lastno upravo, neodvisno od angleškega parlamenta. Ta predloga je sedaj v posvetovanju pred zbornico lordov. Na Irskem pa ne žive le Irci, ampak tudi Angleži. Ena teh angleških naselbin je Belfast, industrijsko mesto prve vrste. Ti Angleži se upirajo Home Rule, neodvisni u-pravi Irske. Vlada v Londonu se nahaja v dokaj sitni situaciji. Na eni strani parlament, ki sprejme Home Rule predlogo in postane ta zakonita, na drugi strani pa angleški patrioti, ki nočejo ločitve od Anglije. Po postavi mora braniti vlada Home Rule, ako se ga sprejme, tudi proti Ulster prostovoljcem, ki nočejo ločitve od matere Anglije. Na drugi strani
Bubonska kuga.
V okraju, kjer se je pojavila bubonska kuga, so razpostavili 6000 pasti.
New Orleans, La., 2. julija. — Ker zdravstvena oblast nikakor ne more pregnati podgan, teh najhujših razširjevalcev bubon-ske kuge, se je -poslužila Še zadnjega sredstva. Pazniki so dobili povelje razpostaviti po onem delt mesta, kjer se je najprej pojavila ta strašna bolezen, nad 6000 pasti, v katerih je zastrupljena slanina. Skladišče tvrdke Volunteers of America so zastražili, ker je izpovedal W. W. Wilkinson, ki je bil tam zaposljen, da je po kotih vse polno podgan. Poslopje hna tudi to .posebnost, da se v njem naleze človek bolh. Ker bolha pride v dotiko s podgano n človekom je infekcija kaj lahko mogoča. Oblasti čakajo nadalj-nih navodil generalnega zdravnika Blue.
Tampa, Fla., 2. julija. — Mesto je nastavilo oficielnega lovilca podgan. Predno se vjete podgane umori, jih preišče zdravstvena oblast.
Jacksonville, Fla., 2. julija. — Po naročilu generalnega zdravnika Blue je tukajšnji zdra\ tve-ni urad odredil vse potrebno, da se omeji razširjanje bubonske kuge. Za žive vjete podgane je razpisana precejšnja nagrada.
raj popoldne drugo avtopsijo te-	...
lesa. Izpovedati ni hotel nihče*Pa Je	bol;lU se Prot| last"
nim rojakom, ki žele ostati v
Izpovedati ni ničesar, vendar pa je bilo videti, da njihova mnenja ne soglašajo.
Oblasti so celi dan skušale najti revolver, katerega se je uporabilo pri umoru. Detektivi so preiskali celo hišo ter okolico, a brez vsakega usp?ha.
Samomor v ječi.
Oblasti v Patersonu so preiskovale včeraj samomor nekega deč-ka-črnca, po imenu Arthur Masker, kojega truplo so našli včeraj zjutraj v njegovi celici. Mladič se je obesil. To je že drugi samomor, ki se je dogodil tekom zadnjih dni v tej ječi.
kvirju države.
Otoki izginjajo.
Washington, D. C., 2. julija. Iz poročila, ki ga je izdal državni zemljemerski urad je razvidno, da je izginilo nekaj malih otokov v zalivu Chesapeake. — Otok Sharps Island je bil še pred kratkim znano letovišče in bo po mnenju strokovnjakov izginil leta 1950. z zemeljskega površja.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Ženska volilna pravica.
Stockholm, 2. julija. — Švedski državni zbor je sprejel danes poslanico, katero je podpisalo 350,000 žensk, ki zahtevajo volilno pravico. V kratkem bo vložena tozadevna predloga. Najbrže bo sprejeta, ker jo podpirajo vsi liberalni poslanci.
Ixbruh ognjenika.
Redding, C al., 2. julija. — Tekom zadnjih štiridesetih ur je začel ognjenik Mount Lassen zopet bruhati. Današnji izbrnh je od 30. maja že petnajsti.
Ni mogel biti sam.
V neki hiši na 121. cesti, New York, so našli Josepha Garbari-na s prestreljeno glavo. Življenje si je skorajgotovo zato vzel, ker ga je zapustila v soboto njegova žena z dvema otrokoma. Poleg sebe je imel ženino sliko, ki je bila tudi prestreljena.
Avtomobilna nesreča. Burlington, Iowa., 2. julija. ^ 25-letni Clifford Johnson se je peljal z dvema dekletoma v avtomobilu na izprbhod. Ko so s*Z vozili preko nekega mostu je stegnil iz avtomobila roko in zadel ž njo oh železni drog. Sunek je bil tako močan, da g a je vrglo iz avtomohla. Nesrečnež je bil na
mest n mrtev.
Nezaželjeni Japonci.
Lansing1, Mich., 2. julija. Poročilo, da bo prišlo iz Californija 400 Japoncev v Algier County,* je vzbudilo agitacijo za protituj-sko zemljiško zakonodajo. Poroča se, da se bo vložilo v prihodnjem zasedanju zakonodaje predlogo slično oni v .G&liforniji. Japonci hočejo ustanoviti farme za sočivje. Vsi delavski voditelji ter odločilni krogi v Michiganu so proti priseljevanju Japoncev.
Konec suše. Ford Smith, 2. julija. — Suša ki je trajala neprenehoma 42 dni, je danes končana. Proti večeru je padlo namreč za pol palca dežja.	>
Denarje v staro domovino
	. pošiljamo:		
K.	$	K.	$
5....	1.10	130..	. 26.65
10____	2.15	140..	. 28.70
15....	3.15	150..	. 30.75
20....	4.20	160..	. 32.80
25____	6.20	170..	34.85
30....	6.25	180 .	. 36.90
35----	7 30	190..	. 38.95
40....	8.30 '	200..	. 41.00
45....	9.35	250..	.. 51,25
50____	10.35	300..	.. 61.50
55....	11.35	850..	.. 71.75
60....	12.40	400..	. 82.00
65....	13.40	450..	. 92.20
70....	14.45	500..	.. 102.50
75____	15.45	600..	.. 123.00
80....	16.50	TOO..	.. 143.00
85____	17.50	800..	.. 164.00
90....	18.50	•00..	.. 184.00
100____	20.50	: 1000..	.. 204.00
110....	22.55	1000..	.. 408.00
120....	24.60	5000..	.. 1018.00
Sprejeti pogoji Charleston, W. Va., 2. julija. Uradniki United Mine Workers so danes naznanili, da so delavci zadovoljni s pogoji, ki jih jim je stavila zvezna posredovalna oblast. V pondeljek se vrnejo vsi na delo. Izvolila se bo posebna* komisija, ki bo vredila vprašanje glede plač.
Poštarina je všteta pri teh svch tah. Doma se nakazane svote po-* polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne poiiljatve razpošilja na zadnjo po&to c. k. postni hranilnic ni urad na Dunaju t najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri« ličneje do $50.00 r gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa {po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Atone, N. R, ~	O,
GLAS NARODA"
/
(Slovenk Daily.) $>
and published by tba
Rovenic Pubiuhing Co.
(a corporation.) rSAKK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place oi Business of the corporation and
addresses of above officers : 62 Gortlaodt Street, Borough of Man-) hattan, New York City, N. Y.
2* celo leto velja Hat za Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol teta....................... 1.50
•* Seto za mesto New York........4.00
M pol leta za mesto New York ... 2.00
M Evropo za vse leto...........4.50
2.55 1.70
različna svetova ležita tu drug poleg drugega. Obenem pa se vzbuja v nas zavest, da bo temu kmalu drugače.
Dopisi.
Lvropo za vse leto...........
" pol leta.............
" četrt leta............
."GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") lacked every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Dopisi brez podpisa in osobnoati se ne
pnobčujejo. Denar uaj se blagovoli podil jati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje b>valii£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov:
* -GLAS NARODA- *
•t Cortland t St., New York City.
Telefon 4tfa7Cortlandt.
Dva svetova.
W
Dolenji del Manhattana, z Wall Street in dolenjim delom Broadway-a, z vsemi uradi velikih bank in korporaeij. se smatra navadno za najbogatejši distrikt sveta. Da v resnici zasluži ta priimek, kažejo dohodki dohodninskega davka, katerega se je pobiralo po sprejemu dotične postave.
Dolenji del Manhattana se krije približno z drugim davčnim dint riktom. Uazteza se od Battery do približno 14. ceste ter obsega akoro celo okolico zapadno od Bowery. Pravi finančni in trgovski distrikt New Yorka leži torej V njegovem okrožju.
Po plačilih, vplačanih do 1. julija, se je plačalo v celoti kakih 15 milijonov. To je v enem distrikt n New Yorka več kot pa v kateremkoli drugem ameriškem velemestu.
Iz svote, prihajajoče iz dohodninskega davka, se da natančno sklepati na dohodke, katerih so deležni trgovci v tem distriktu. Tu ko je mogoče ugotoviti, da znaša letni dohodek v tem distriktu
New Yorka več kot tisoč milijonov dolarj«\
Koliko pa je število oseb, ki se udeležujejo tega velikanskega dohodka ?
List 4'Times" je izračunal, da *e vdele/.iije kakih 15,000 davkoplačevalcev teh velikih dohodkov. Z drugimi besedami: v dolenjem delu Manhattana ima 15,000 lju- zeleno listje.
Brooklyn, N. Y. — Ker se malokrat bere kak dopis iz naše polovice Greater New Yorka, sem se jaz namenil poročati par vrstic rojakom širom Amerike. Delavske razmere so slabe, kakor povsod po Združenih državah. Podporna društva imamo tri, katera vsa dobro napredujejo v vseh ozirih. Sedaj v tem letnem času želi vsak priti malo iz mesta ven na sveži zrak, da se izogm^ silni vročini. Da pa imamo tudi dobro zabavo in da se vsak lahko malo okrepča, za to pa vedno skrbijo društva iz Greater New Yorka, katera prirejajo izlete in piknike v različne kraje in parke zunaj mesta. Tako je tudi društvo
Bratska Zveza" št. 140 S. N. P. Jednote priredilo piknik dne 7. junija v znanem parku "Zuin griinen Wald" v Maspetli, L. 1. Ker nam je bila sreča mila, da smo imeli lep dan in je solnee pripekalo kakor iz peči, je društvo imelo lep uspeh v gmotnem ozi-ru. Vdeležba je bila nepričakovano velika, zabave se je udeležilo 380 oseb. Srečolov, kegljanje za dobitke in en lep sodček vina je prinesel lep denar v društveno blagajno. Cisti dobiček znaša I>reko $80. Opazoval sem ljudi, ki so prihajali na piknik. Z veseljem sem opazil, da društvo nima sovražnikov. Zabave so se udeležili odborniki, člani in članice vseh društev brez razlike, podpornih in zabavnih. Zato se tem potom v imenu društva "Bratska ^veza" zahvaljujem vsem članom in članicam sosednih društev, ki so poselili našo zabavo in pripomogli do lepega uspeha. Prepričan sem in vam zagotovim, da bodo člani društva "Bratska Zveza" to vpo-števali in vam vračali poset ob vsaki priliki. Pozdrav! — Louis Nachtigal.
LLoydell, Pa. — Tukaj se je poročil dne 22. junija rojak Louis Švigelj z gdč. Ano Zal ar, doma iz Otav pri Cerknici. Bilo srečno! Poročati imam tudi žalostno vest iz Onnalinde. Pa. Rojaka Franka Pera, rodom Štajerca, je neki Dolenjec v saloonu tako nesrečno pahnil, da si je prebil črepinjo in je bil takoj mrtev. Krivec je neznano kam izginil. Delo alkohola! Tukajšnji premogorovi skoro nič ne obratujejo, z delom že dolgo ni šlo tako slabo kakor sedaj. Pozdrav ! — Naročnik.
Collinwood-Cleveland, Ohio. — Dne 30, maja t. 1. se je na občni seji sklenilo, da priredi Slovenska eollimvoodska zadružna zveza dne 12. julija veselico v lepih senčnatih prostorih blizu Pullman ('ar tovarne. Nekaj dni poprej se je odprlo zgoraj omenjeno delavsko podjetje. Pri ustanovitvi je je marsikateri mislil, da čez leto dni ne bo več tega drevesa, ki smo ga vsadili. Toda kljub slabim delavskim razmeram, se je drevesce prijelo in pognalo lepo Želeti bi bilo pri-
Nastopili bodo razni govorniki, ki bodo o tej stvari obširno govorili ter pojasnili pomen in korist, katero bodo imeli collinwoodski Slovenci. Seveda ne smem pozabiti povedati, da ne bomo brez pijače in tudi godba na pihala pride. Za vse to bode skrbel poseben odbor. Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike. Pozdrav! — Ivan Mesec.
di letni dohodek več kot 1000 mi-[bodiijo spomlad še boljše kot se-lijonov dolarjev. To je povprečno ,daJ- Tore.i cenjeni rojaki in del-za vsakega posameznega $66,667 "ičarji. na plan dne 12. julija! letnih dohodkov, ne premoženja.
Nobenega drugega distrikta ni mogoče najti na svetu, kjer bi bilo toliko milijonarjev.
Tik tega najbogatejšega okraja sveta leži drugi distrikt, dolenji iztočni del New Yorka. Ta obsega del Manhattana, ki se razteza od Bowery in East Riverja, in sicer od East Broadwaya pa t do 14. ce«te. Tudi ta distrikt je zelo pomemben. On je namreč najobljudenejši del sveta.
Tu živi na ozemlju približno ene kvadratne milje 600,000 ljudi. N rt j bol j obljudeni kraji sveta, velika kitajska mesta, so komaj četrti del tako obljudena. Dve reči sta torej, kateri ima edino New York: najbogatejši in najbolj obljudeni del na svetu.
Iztočni del New Yorka pa ni le najbolj obljudeni, ampak gotovo tudi najsiromašnejši del Združenih držav. Tu je najte le posa-
S pota.
Bled, 18. junija 1914. Obljubil sem Vam, g. urednik, poročati semintja svoje utise in dogodke na potovanju in obljube delajo dolgove. Ker se pa dolgov bojim kakor strupenih kač, jih bom rajše izpolnil.
Cenjeni bralci pa mi naj nikar ne zamerijo, če jim ne bodem po-mezne osebe, ki morajo plačevati,vsem ustregel, ker to je težavna, dohodninski davek, to je, da ima- ako že ne nemogoča stvar. Toda jo letnih dohodkov 4000 dolarjev.'počemu velikega uvoda! Tu stanujejo dninarji ali pa otro-| Kakor znano, smo odrinili dne ri dninarjev. Povprečni letni do- 23. maja s Kaiser Franz Josefom h od t k dninarja Združenih držav okolu 4. ure iz južnega Brookly-pa znaša letnih $500. Ako se ra- na in imeli celi celo pot zelo lepo Čuna povprečno 240,000 dninar- vreme. Morje ni bilo razburkano jev v tem distriktu, znaša letni in jezno na nas, pač pa zelo mi-dohodek 120 milijonov dolarjev, lostno ter ni udarjalo s silo ob od katere svote mora živeti 600 jekleni brod. Vso pot nismo imeli tiso3 ljudi.	,ne dežja, ne megle. Sredi oceana
primerjamo te številke z je bilo še precej toplo in površi-ii. potem vidimo, kako na morja gladka kakor led. Kljub
temu pa je precej potnikov raznih razredov klicalo na pomoč svetnika, ki je v Blazhikovi pra-tiki zaznamovan na znameniti dan za nas Amerikance, 4. julija. Smilili so se mi vsi, v prvi vrsti pa lastni rojaki; opetovano sem jim svetoval, da naj jedo črni kruh kolikor le morejo in kak košček sira, ker to zagozdi želodec, nasproti se pa pijače, bodisi limonada ali druge tekočine, po želodcu zibljejo in povečujejo morsko bolezen.
Zabave je bilo le bolj malo. čeravno nam godbe ni manjkalo; po tri do štirikrat na dan, včasih je bilo celo malo preveč te dobro te. Zelo internacijonalni smo bili: Slovencev nas je bilo 210. precej Italijanov. Nemcev, Grkov, Ame-rikancev in par sto Hrvatov; z možtvom vred nas je bilo blizo 2000 na paraiku. Vozili smo povprečno po 17'-•» vrst na uro in v petih dneh dospeli na Azorske otoke. V Horta na Azorili smo jo ubrali v mesto z našo godbo vred, katera je po mestnih ulicah igra la vesele komade. Azorski otoki so last portugalske republike in kot videti, so zelo rodovitni in skrbno obdelani. Prebivalstvo je zelo miroljubno in postrežljivo, a kar je najlepše, da ne odira tujcev. \
htevali smo vino, in sicer po naši navadi vsak po en kozarec, možak pa nam je prinesel cel prsten vrč in več kozarcev. Vsak si je sam natočil in pil, gospodar je pa o-pravljal druge posle in se ni zmenil za nas. Ko smo ga vprašali za račun, nam je rekel: "Plačajte, kolikor hočete.*' Nato smo zmetali ameriške dajme, nekateri celo kvodre, tako da je bilo na mizi nad dolar; mož ni hotel toliko, temveč je ponudil še dve steklenici vina, da smo ga vzeli seboj. Enako so nam pripovedovali drugi potniki, ki so šli v druge lo-i kale. Prijetno je videti na Azor-skili otokih hiše, katere so vse lične, bele in naselbine imajo lične cerkve, seveda katoliške. Zemlja je videti zelo rodovitna, po zelenih senožetih se pase lepa živina.. V Horti, ki šteje okolu 6000 prebivalcev, smo ugledali tudi Marsove sinove v raznih uniformah ; bili so to vitki mladeniči. potisnjeni v vojaško neprostovoljno službo. V Horti smo se mudili tri ure in okolu 0. ure zvečer odrinili naprej proti stari Evropi. —
V dobrih dveh urah smo ugledali zopet suho obal, skrajni južni del Španije, in popoludne vozili ob Gibraltarju. Ta trdnjava je bila prej svetovnega pomena, vsaj za Sredozemsko morje, sedaj pa izginja počasi njena slava. O-stala je le zgodovinskega pomena, v splošnem pa mnogo izgubila. Na desni strani Gibraltarja smo ugledali afriško obal.
Binkoštni ponedeljek smo dospeli v Algir. Zelo lepo mesto, sezidano ob holmcih; s tem seveda mislim novejši del mesta, katerega so sezidali lahkoživi Francozi. V Algiru smo se mudili sedem ur in se za $1.80 vozili po mestu ter ogledali razne dele. Ker je binkoštni ponedeljek velik katoliški praznik, so bile vse prodajalne zaprte, le kak posamezni Zid je delal kupčije in stavil za slabe stvari visoke cene. Mladi Arabci pa so ponujali razglednic« in druge malovredne stvari. Ako kdo ni hotel nič od njih kupiti, so vpili: *'Schoue Sachen, niehts zu ina-chen!" Kot se vidi, jih je nemška kultura le malo obliznila. Tudi v Algiru nas niso odirali, dasi znajo francoski natakarji spretno računati, a vendar niso bili računi občutni. Kaj čudno je videti arabski "dolce far niente". Možaki sede ali leže pred takoimenovani-mi kavarnami in pijo kavo iz "finžgarjev" ter pušijo cigarete, spe na javnih ulicah, seveda oni, kateri nimajo stalnega doma. E-nako se godi z dečki iz mnogoterih divjih mohamedanskih zakonov. Obleka teh siromakov je zelo priprosta, nekateri nosijo sandale. mnogo jih pa ima po Adamu podedovano obuvalo. Množina teh nosi seboj vreče, ki jim služijo za varstvo proti dežju, ponoči pa za odejo. Za jed niso zbiren i ter so z vsein zadovoljni, kar dobe. Francoske oblasti pa skrbe za čednosti mesta, katero je vsaj v novejšem delu zelo snažno. Naš kažipot je nas med drugimi zanimivostmi peljal tudi v mošejo (mohamedansko cerkev). Pred vratmi mošeje stoje stari, do kosti suhi možje in prosijo za milodare. V mošeji so velike in dragocene preproge, na katere pa ne sme stopiti noben nevernik. Vsak mohamedanec si mora takoj za vrati v pripravljenem, z ograjjo obdanim prostoru umiti svoje no-
ge in pustiti tam sandale. Umit in bosonog sme stopiti na preprogo in moliti k Allalm. Varuhi zelo strogo gledajo, da ne stopi kak nevernik na preproge. V takem slučaju ne poznajo nikake šale in ga s silo "bacijo na polje", bi rekel Hrvat, Ogledali smo si veli-kansk vrt s starimi palmami in drugimi južnimi drevesi ter nasadi. Muzej razen arabskih umetnih preprog in lepega vrta z razgle-gom na zaliv in mesto ne nudi posebnih znamenitosti.
Na večer nas je piščal parnika opozorila na vrnitev in okolu 8. ure smo jo odrinili dalje po Sredozemskem morju proti Napoljn, kamor smo dospeli v sredo 3. junija zjutraj. Več prihodnjič.
F. S.
Med knjig-ami.
Pred tednom smo dobili v oceno knjigo z naslovom: Življenje na avstrijskem dvoru, — ali. — Tragičnn smrt cesarjeviča Rudolfa. Z zanimanjem smo jo preči-t al i ter še enkrat v spominu obudili to. kar smo čuli kot otroci in napol odrasli. Življenje po d volili si slika priprosti človek v kaj magični luči. Misli si. da je s po-dokaz naj služi slučaj: Za- svetno oblastjo spojena neskaljena sreča, neprestano vživanje in veseljačenje. V resnici pa je vse drugače. Vladarji in njihovi sorodniki so ljudje kot smo mi. imajo vesele in-žalostne ure, vendar pa so v svoji prostosti bolj omejeni kot vsaki drugi smrtnik. Veže jih neizprosna etiketa, katero se je ustanovilo v interesu vladarske družine. Tej se morajo pokoriti, ne smejo odstopiti od nje niti za las. Kakor hitro se oddaljijo od nje, pomeni to zanje večje gorje in več neprilik kot jih more doživeti drugi človek. Materi jelnih skrbi ti ljudje nimajo, to je res. a materijelna stiska ni še največja vseh stisk, kajti še več drugih je, ki bolj vplivajo na človeka.
Ženska, ki je pisala original, ie verodostojna. Skoro vse se ji lahko verjame, izvzemši par pretiravanj. Zato je čtivo velezani-mivo.
Spomine na nesrečno usodo Habsburžanov je obudila zadnja katastrofa v Sarajevu, umor prestolonaslednika avstrijskega Frana Ferdinanda, in njegove morga-natične. soproge, vojvodinje Ho-henberg. Vsled tega je postala knjiga še bolj aktualna.
Udovica
— Povest iz 18. stoletja. —
Napisal I. E. Tomič.
(Nadaljevanje.)
Pred večerom ob zatonu solnca je poslal viceban gospoda Nikolaja Škrleca v tabor plemiške vojske s poveljem, da naj bo vojska takoj pripravljena.
Ob tej zapovedi je nastal silen hrup in gibanje v taboru. Bobni so udarjali, trobente so glasile na vse strani. V mesto in še celo na kaptol je hilo možno čuti, da vojska odhaja ; in sedaj je vse hitelo, k taboru, da vidi odhod stanovske vojske.
Plemiči in . gospoda, nekateri peš, drugi na konjih, meščani in radovedne njihove boljše polovice, duhovniki, dijaki, učenci, o-troci brez števila — vse to se je zbralo okrog tabora, kjer so stale čete v vrstah.
Konjeniki so že sedeli na svojih konjih, da prvi odjezdijo proti Božjakovini. Viceban jim je dal za vodjo Krištofa Domjaniča, ki je po dolgem času zopet oblekel že ponošeno prejšnjo uniformo, sicer malo tesno, ali vendar se je krasno prilegala njegovemu močnemu, a vitkemu telesu. Pod velikim kalpakom z belo perjanieo so sijale egeEgično njegove velike modre oči in blagi njegov o-braz je dobil sedaj ves drug izraz; hladen in resen, kakoršen mora biti poveljnik, ki se mu mora pokoravati vsakdo ter ubogati njegovo besedo.
Tudi Gita je prišla s hčerkama, da vidi svojega zaročenca ter mu še enkrat stisne roko.
Domjanič je, opazivši jo med gledalci, izpodbodel konja ter stekel do nje, kjer jo je pozdravil po vojaško.
"Mi odrinemo takoj!" je rekel Domjanič. "Jaz grem kakor predstraža s svojimi konjeniki."
"Čuvajte se, rotjm vas!" je prosila Gita.
"Mislil bom vedno na vas", je odgovoril Domjanič. Jefena in Magdalena sta pozor-J
no gledali juuaško podobo čast-nikovo, posebno Jelena, ki ga je motrila^s čudo zrelim, pametnim pogledom.
Gospe, ki so stale v Gitini bližini, so si pričele šepetati ter se pomenljivo spogledovati. Gotovo1 so že izrekle sodbo o Domjaniču in Giti, za katero pa sedaj še ne maramo vedeti.
Ni dolgo trajalo, kar so začeli bobni močno biti. Viceban je prihajal s svojim spremstvom, jaha-j joč ognjevito kobilo. Nato je bilo' čuti klice častnikov in urejevanje čet.
Domjanič se je sklonil s konja ter nudil roko Giti v slovo, nato pa je. potegnivši sabljo iz nožnice, odjahal skokoma vicebanu nasproti. Viceban mu je rekel nekaj besedi, Domjanič je hitro obrnil svojega konja ter se vrnil k svo-1 jim konjenikom, ki so že kakor prikovani sedeli na svojih konjih ter čakali na povelje za odhod.
Na glasno komando Domjani-' čevo je krenil oddelek sto konjenikov kakor prednja straža proti Božjakovini. Ljudstvo in vojaki so zaklicali gromovit: "Vivat!", Usodni trenutek je prišel. Stanov-' ska vojska je krenila proti upor-J nim kmetom in gotovo se bodo v. kratkem času pokorile kmečke' but ice.
Takoj nato je krenila na pot tudi ostala vojska, pešci in konjeniki. Na čelu je jahal sarn viceban s svojim spremstvom. Sedel .je nekajn zadovoljno na svoji ognjeni kobili in vsak hip je po vojaško odzdravljal množici, ki .mu je navdušeno klicala: "Vivat vicebanus!"
Četa konjenikov je zaključila dolgo vrsto vojske, katero je spremil velik del meščanstva in plemstva na konjih dobro uro hoda iz Zagreba. V svobodnem mestu sta zopet nastala mir in tilio-ta. Čeprav je krenil viceban proti kmetom, vendar je trebalo biti opreznim, pa so ravno tako še naprej stražili meščani ob mestnih vratih, na stolpih ter na zi-dovju pri ogromnih starih topovih, v katere je še največ zaupalo neuko ljudstvo.
Z žalostjo v srcu se je vrnila Gita domov. Vse je bilo tako pusto in žalostno, da jej je skoro vsaki hip sililo na jok. Pri večerji ni mogla ničesar okusiti; šla je v svojo sobo, se naslonila na okno, pa opazovala zamišljeno sijajno mesečino.
Medtem sta njeni hčerki odšli k počitku, pa tudi deklici nista mogli zaspati, čeprav j" bila Jelena ugasnila luč. Čulo se je. kako sta se nemirno preobračali po postelji.
"Magdalena!" se je oglasila naenkrat Jelena.
"Kaj je?" se je odzvala mala. ki je komaj čakala, da bi mogla s kom klepetati.
"Ne bodi tako glasna!" jo je opomnila Jelena. "Nekaj ti hočem povedati, česar ne smeš pripovedovati nikomur."
"Ne bom. kar povej!"
"Domjanič je zelo lep človek!*' je rekla Jelena.
"Hm! Tudi mami ugaja!" je pristavila Magdalena zvito.
"Misliš?"
"Saj vidiš, kako je žalostna, ko je odšel!"
"Čuj, Magdalena! Tudi meni ugaja!"	*
"Meni pa ne! Izgleda kakor kak pajac v oni rdeči obleki", je rekla Magdalena ter se obrnila k steni.
Jelena je obmolknila in še dolgo ni mogla zaspati, vedno misleč na moža, ki jej je najbolj ugajal izmed vseh možkih.
fPride ie.)
Vedno več žensk.
V Prusiji so leta 1907. našteli 650,547 žensk in leta 1911. pa že 748 328. Prirastek petih let znaša torej 97,784 žensk, ki hočejo biti vse dame in moderno opravljene, seveda kolikor mogoče brez napornega dela. samo za vojaško suknjo nositi niso za rabo. O srečna bodočnost!

I
Salute
(Severov Življenski bsilzam.)
Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nest in želodčne neprilike, kakor
Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra.
Svojo znanost si je pridobilo samo skozi dolgoletno izkušnjo.
Po ceni vožnja.
Parnik Avstro-Amerieana črte
BELVEDERE	<
odpluje 18. avgusta 1914.
ARGENTINA
odpluje 22. avgusta 1914.
Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$26.18 *
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri:
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St., New York City.
Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje. radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice.
Cena 75 centov. V vseh lekarnah. Omenite Severn's Balsam c! Lile.
Knjižico 4,Želud£&e Iiolezni" po?! jem o zastonj na. zahtevan je.
Severa's Regulator
(Severov Regulator) i/borno tonično zdravilo zoper bolezni navadne n.;ener.-,u spo'u.^Cena SI. _V lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator. Knj'.I.co "Zdravja za Ženske" pošljemo zastonj na zahtevanje.
K:ul r potrebujete zdr.ivila. \i>r.i?.ijto z.i Sever- va in clejte. da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročij te jili od nas.
a
fS
W. F. Severa Co
CEDAR fiAPJDS IOWA
3E3L
--—to.
E3EE1
Kako je umri avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izi^la velezpnimiva knjiga:
i avstrijskem dvom.
. ———— . >
Groftea Lirisri, sorodniea zamrle avstri jske f e.-ariee Eli^.abc-te, je pred nedavnim časorn objavila svoje srpomine iz življenja. — Vapričo trupične usode te mučenire na prestolu in zagonetne smrti njenega sina. cesarjeviča Ruikjlka. ;e vzbudila ta kr.jip-:i povtiod velikansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj? Ker je najti v n.iei vse intimnosti, ki so se dotrajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piše o Sajkti Rudolfa, torej o predmetu, o katerem &e je napisalo že cele kupe knjitr. Da je njeno pisanje verodontojno,
o tem Bvedoči njeno ime. Kcjiga j; tiskana na aajfiscjien papirju trr oajifpša, kar jih je krdaj iziito v Ameriki t iIovraiLem jezika. Oblega 141 »traai tir tri iliiie na pcM-bnem papirja, cesarice ELIZABETE, ceurjeTiča RUDOLFA u ce^rečae barocine VET5ERE. ljubimke sledojeta.
Cena. knjigi s poštnino vred 1,— dolar.
Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA*.
Min Puiricti, 520 E. 77 St. Box 20. New York City.

Pazite n a ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto' ako niste pa< zni. Pazite ni sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
POQREB1NIIC
SLO VEIN « KI
Kadar potrebujete pogrebnika obrnite se na me. Pri meni dobite ▼ Se potrebno, krste, vozove, vence, sveče i. t. d. po najnižji ceni. Pokličite me po City telefon Štev. aaoi B.
Kadarkoli me potrebujete, bodisi ponoči ali podnevi, tako; bom došel na lice mesta. Pri meni dobite najlepše vozove za •vatbe in po najnižjih cena.
Cenjenim slovenskim društvam in posameznikom se toplo priporočam.
MARTIN BARENTINClC
324 Broad Street, car. 4th Krt.. Johnstown. Pa.. Caaitria CitT.

'Kadar je kako droStvo namenjeno kopiti bandero, zastavo, regalije godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjete uro, verifico, privesek, p'Btan itd , n« kupite prej nikjer, da tudi mene aacen« vprašate. Upraiaej« Vrne stan« le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj. -
IVAN PAJK, Coneraauffh, Pa. Box 328,
tr
Prisluškovanje.
Spisal Pastuškin.
X« vera, ali se go«li tudi drugim tako: meni se življenje' ra-zodeva zagrijaloma. lires mimo svojo pot — ra.sk: ena beseda, en pogled odgrue zaveso do ne-poinanih postranstev. Zgodaj že «o se mi tako razmikali zastori ]>red HtnneC-inii očmi. Moja deseta pomlad nosi črn pečat. Neizmerna, n--popisna bolest, kakor je nisem do tedaj še nikoli občutil, mi je v svetli mesečni noči presunilu srce.
Težko, enakomerno hropenje se je trgalo od ležišč in me spominjalo hrešeeče za.soplosti počenega meha v Toniševi kovaeniei. Vstal sem, kakor že nekaj večerov po vrsti, počasi, počasi obrnil ključ ia zabredel v morje mesečine, ki je zalivalo ravnino pred menoj. Podnevi so po njej topotala kopita, pisane oprave so žarele v solncu, dolge sablje so kakor bliski slepile moje oči. Zdaj so se bilke, pomendrane in poho-jeue, mukoma pobirale s tal in se nastavljale hladilni rosi v kopel in krepč-ilo. Krenil sem čez gomilo oht-šer>cev iz štiriinšestdesete-ga leta — nalašč, da bi v bosih stopalih začutil zopet enkrat ono
skrivnostno goinazenje in v srcu zonasto pričakovanje: zdajzdaj predere koščena roka zeleno rušo in me povleče v kraljestvo groze. Onkraj gomile sem vzel iz nedra svetlo okovane orgljice in mesil v mesečino, kar sem vedel o turškem griču, o solnčecu na planincah, o regimentu, ki po cesti gre. Na drugem koncu ravnine, kjer so strmeli v nebo starodavni, velikanski orehi, je pred ciganskim šatorom dogoreval o-genj. Moja šestnajstletna znanka iz Slavonije se je za šatorom kakor prejšnje večere igrala z re-j< nim, svetlotii niin psom.	,
"Daj mi cigareto", je zaprosila, ko sem obstal tik pred njo.
Ponudil sem ji koruznih las in pipo iz divjega kostanja:
"Drago leto, v latinskih šolah, bom kadil cigarete".
Kje bom že jaz drugo leto!" je zarezgetala in vrgla glavo vznak, da so ji težke temne kite, prepletene s srebrnim denarjem, zazvonkljale po plečih. Zleknila se je na trebuh po žakljevinasti slamniei in si podprla z rokami zagoreli obraz. Pocenil sem poleg nje in prosil da bi se sinel igrati z njenimi kitami.
"Nič drugega?" se je začudila in zasuknila glavo parkrat s tako naglico na desno in na levo, da so mi srebrniki vihrajočih las zacigljali okoli nosa. Vlovil sem jo za kite in ji s prsti česal raz-mršne kodre na eelu. Zdajci mi je potegnila klobuk z glave, ga dala psu v gobec in zarila svoje prste v moje lase. Scene je začelo z vso resnobo preizkuševati tr-jpežnoat sive klobtieevine ob svojih mladih, špičastih zobeh. Razmišljal nem, ali naj se prepustim sladkemu mikastenju njenih prstov, ali naj priskočim svoji vehi na pomoč. Po kratkem omahovanju je zmagala ljubezen do vehe.
"Jaz ti dovolim, da napraviš z mano vse, kar hočeš", me je dražilo smejanje na slamniei, ko sem iskal po travi izgubljeno vrvico klobuka. Ona dovoli.. Vse! V meni se je zganilo spoznanje, da bi se dalo s takim blagom, kakor se mi tukaj ponuja, marsikaj napraviti — kaj, se nikakor nisem mogel domisliti. O, če bi imel tudi jaz šestnajst let kakor ona... Čutil sem porogljivost v njeni ponudbi in toliko, da nisem kri k ml; "Kaj se paseš, hudič, na moji zadregi; razodeni, če veš, kako in kaj naj ukrenem."
"S tabo ni nič — si tako hudobna", sem se zaničljivo obrnil od nje in zahodil v mesečino.
"Jutri bom dobra", je rezge-talo za mano.
Doma sem se pritipal po prstih do svojega ležišča in zlezel pod odejo z vsem bogastvom, nabranim v jasni pomladni noči — tat, ki se boji, da mu nagrabljeni zakladi ropot oma popadajo po tleh in privabijo lastnika. Čudil sem se težkemu hropenju okoli sebe. Kako se more človek, bodi se tako izmučen, »pričo take noči zavaliti v postelj in tako zasmrča-tit Undne sanje so se mi zdele stokrat bolj imenitne nego sanje v spanju. V spanju nisi sain svoj gospod, ne inoreš sanjati, kar bi hotelj nejjozuate sile te imajo v Ijili in ti navržejo, kar se ljubi: svetlih gradov ali o-kov, rumenih zlatov ali
kozjih bobkov; ti pa tiho bodi, bratec in sanjaj. Jaz da bi hodil na tako poniževalno tlako? O, mi smo mi — sanjamo, kadar sami hočemo in kar sami hočemo; o gostih črni hlaseh z vpletenimi srebrniki, o zagorelih licih in peklenskih očeh, o poleganju pod orehi kraj šatorov, o mesečini, ki curlja orehom skozi veje, sili v goste črne lase, sije v peklenske oči, seda na dolge trepalnice, jih počasi, narahlo pripogiba, zapira, zapre...
Glasno ihtenje je skozi steno zasekalo v moje sanje in jih razpršilo. Uho je prisluhnilo in se približalo zidu. Iz ihtenja se je trgal materin glas:
"Ti vzameš drugo... te poznam : že radi otrok. — Zdravnik tolaži mene kakor druge... tudi Kalanovo Marijo je tolažil — do zadnjega: danes trohni pod gomilo. Ne govori, jaz se poznam... čutim jasno... kakor še nikoli: eno leto... morebiti dve... in ti boš vdovec, moji o-troki sirote. — Da bi že bili odrasli... bi nič ne rekla — a tako... boš prisiljen... Moj Bog, moj Bog — če pomislim: mene odnesejo... Še preden se grob zaraste — tukaj, kjer zdaj ležim, bo ležela druga... in ti jo boš objemal, kakor objemaš zdaj mene.. se bolj tesno., bolj vroče.. -Vb, jaz sem tako žalostna, tako žalostna... da bi umrla ..."
Uho se mi je priželo k mrzli steni, sapa mi je zastala, moje oko je videlo skozi steno kakor skozi steklo: mati je zarila obraz v očetovo ramo, njene svetle solze polzijo po njegovem vratu, j adajo na blazino, ginejo v njej. Oče prigovarja:
"Zakaj misliš zmerom na smrt? Zdravnik pravi, da se obrača na bolje — in tudi meni se tako dozdeva. Tvoje lice kaže čisto naravno barvo. Ne vznemirjaj se brez potrebe. Zakaj si vse to izmišljaš? Zakaj te črne misli? Živi mirno dan do dneva, pusti vse skrbi iz glave! Jaz ti vse prinesem, vse opravim..."
"Ti vzameš drugo... Ti vzameš drugo..."
"Glej, ljuba moja, zakaj me zmerom mučiš s temZakaj zmerom ..."
"Ah, mučim... Sama sebe najbolj mučim... Jaz nisem kriva. ... Pomisli: od ljudske šole naprej, kaj bi rekla, visim na tebi. ... Kreg, nasprotje, zasmehovanje, vse sem prestala, vse prenesla... In tista tri leta, moj Bog
— Štajersko. Ogrsko, Češko____
Ce prebiram najina pisma., prej bo Soča iz morja tekla v gore — si pisal... in jaz noč in dan v strahu in trepetu. . . Moja ljubezen je vse premagala... Ali, in zdaj, zdaj naj te pustim.. In tudi to, se mi zdi, bi ne bilo tako težko... če bi vedela, da prideš za mano — moj, samo moj . . . Ne, ne ta misel me umori — ti vzameš drugo...'"
"Ne, jaz ne vzamem druge. Potolaži se vendar — to ti škoduje. Kakor sem prisegel: do groba in onostran groba, zmerom in povsod si moja in jaz sem tvoj, samo tvoj."
"Ah, ti vzame« drugo... Ti vzameš drugo..."
Besede so tonile v ihtenju. Prevzelo me je, da bi planil izpod o-deje, se zagnal v hladno steno, jo predrl in skočil k materi. Očeta bi pahnil stran, oklenil hi se ji okoli vratu — o, meni ne bi jokala ob ramenu, jaz bi našel vse drugačne besede, jaz bi jo znal vse drugače potolažiti:
"Ne, mati, ti ne umrješ, ti nisi bolna — ne smeš umreti, ne smeš biti bolna. In oče ne vzame nikoli druge, nikoli, ker te ima rad, kakor mene, bolj nego mene— vsi te imamo radi... reci, da nisi bolna, da ne umrješ, nasmehni se — drugače jaz ne morem živeti. Odpusti očetu, on ne najde zmerom pripravnih besed, 011 je truden, mora skrbeti za nas vse, težke in trde so njegove roke, besede mu lezejo počasi iz grla... Poslušaj mene — v oči ti pogledam in vein takoj, kako je treba govoriti. Ne umri, ne joči, ti moj solnce, moje vse..."
Bela stena je štrlela nepremično pod strop. Zavil sem glavo v odejo, da bi ničesar ne videl, ničesar ne slišal. Zagrizel sem se v blazino, da bi vdušil bolest, ki je v divjem vzkliku iskala izhoda in besnela v meni, kakor da me zdajzdaj raznese.- ftele pozno po polnoči sem se drznil prisloniti zopet uho k steni — slišal nisem ničesar. Polastila se me je grozna zapuščenost, po telesu sem začutil brezmejno utrujenost in pomislil sem, kako lepo bi bilo, če hi pri tej priči umrl.
Ko je mati drugi dan sedela v vrtu pod razcvelo breskvijo ift,
gledala z otožnimi očmi za nami, ki smo z motikaini odgrebali sadike, me je zopet nenadoma obšlo, tla bi skočil k njej, se izkazal na kakršenkoli način silno ljubeznivega in ustreznega, jo pobožal po licu in ji povedal vse tiste lepe besede, ki sem jih moral ponoči dušiti v blazinici. Spustil sem motiko v razor in stopil k njej. Stal sem pred njo in nisem vedel, kaj bi rekel. Sred tega jasnega, glasnega dne — sem začutil, da bi vse tiste besede za fanta, ki vsak večer vasuje med ciganskimi šatori, bile veliko, veliko premehke.
"Kaj poveš?" se je bridkost-no nasmehnila.
"Hotel sem... kajne, da ne u-mrješ ? sera se zmedel in gledal v stran.
"Ti si poslušal ponoči", me je privila k sebi.
Orjaški letalni stroji.
Kot prvi je rešil vprašanje orjaških aeroplanov mlad ruski Student na tehniki v Peterburgu, Igor Sikorski. Zgradil je ogromno letalo, ki mu je dal ime "Veliki". Letalo je dvokrovnik ter znaša njegova razpetina 27 m. skupna nosilna površina pa 130 kvadratnih metrov; težak je 8000 kg. Razen vseh obratnih potreb-
ščin za 20 ur nosi "Veliki" 30 potnikov in še 800 kg druge-prtljage. Motorji so štirje po 100 konjskih sil. Spredaj je odprt balkon za opazovalca, za balkonom steklena kabina za oba voditelja: tu sta dve krmilni kolesi, drugo poleg dragega. Za to kabino je velika kabina za potnike, nato slede skladišča za obratno tvari-no, potem majhen hodnik in končno udobna spalna kabina. Vse je tako urejeno, da se voditelji ietala lahko prosto gibljejo in izmenjujejo; mehaniki med letom lahko popra via jo motorje. Letalo lahko nadaljuje svojo pot samo s tremi ali dvema motorjema. Kljub svoji ogromnosti razvija "Veliki" hitrost 100 km na uro. Poizkusile vožnje so se izvrstno obnesle ter je Sikorski s tem letalom ustanovil več rekordov. Ti uspehi so nagnili rusko vlado, tla je dala Sikorskemu na razpolago znatna sredstva za zgradbo novih velikih letal. Sikorski se je takoj lotil tlela in zgradil nov še večji aeroplan, ki mu je dal ime ruskega pravljičnega orjaka Muromca. To letalo je skoro podobno dolgemu vlaku. Pri prvem poletu je Sikorski vzel s seboj 15 oseb in enega psa in dosegel nov svetovni rekord. — Uspehi Sikorskega so opogumili tudi druge, da so začeli graditi aeroplane velikane. Tako je stotnik ameriške zvezne armade Bat-son v Savannah po desetletnem trudu zgradil dvanajstkrovno zračno jahto, o kateri trdi, da bo nosila po 25 oseb in v enem dnevu napravila zračno pot iz New Vorka v San Francisco. Kakor je razvidno iz slik, ki so jih o tem zračnem nestvoru prinesli ameriški listi, je med dvanajstere, čudno oblikovane nosilne površine vdelana velika, udobna kabina, v kateri je prostora za šest mož posadke, nad 20 potnikov in obratovalno t varili o za dva dni. Spredaj je nekak poveljniški most za službujočega častnika. Letalo ima motorje, vsak po 125 konjskih sil in dosega baje hitrost po 160 km na uro. Vrhu tega ima aparat spodaj napravo, ki omogočuje, da se pri poletu čez morje lahko spusti dol in drči dalje po vodi s hitrostjo 100 km na uro; v vodo se ugrezne pri tem le za 36 centi-metrov. — Tudi Angleži so zgra-tlili velike pomorske aeroplane, ki jih imajo braniti pred nemškimi Zeppelini. Tako je zgradila Sopwith-Aviation Co. v Kingsto-nu na Temsi zračni vodni dvokrovnik, čegar nosilna površina znaša 110 kvadratnih metrov,^ razpetina pa 27 m. Na letalu se nahaja med drugim platforma za brzostrelno puško in pa naprava za brezzično brzojavljanje. Letalo gonita dva Austro-Daimler motorja po 120 konjskih sil. Spodaj sta pritrjena dva po-7m dolga čolna za vožnjo po morju. Tudi neka druga angleška tvrdka je zgradila velik dvokrovnik — ta-kozvani "zračni omnibus", čegar konstrukcija spominja na Farma-nov gradbeni način. — Svoje vrste svetovni rekord je dosegel Pavel Schmitt v Chartresu na Francoskem z zgradbo velikega dvo-krovnika, čegar posebnost je, da ima premakljive nosilne površine. Pilot lahko med letom poljubno ureja hitrost, ki jo lahko zniža od 115 km na 39 km na uro. Poizkusni poleti so se izvrstno obnesli.
Zaročni prstan.
Leta 1830. iz Brunšviškega pregnani vojvoda Karel je imel veliko zbirko demantov ter je bil splošno znan kot dober poznavalec dragih kamnov. Nekega dne je srečal vojvoda v Baden-Baden nekega gospoda, pri katerem je videl na roki prstan, ki je vzbujal vso njegovo pozornost. Pristopil je h gospodu ter mu hvalil njegov prstan in ga prosil, da mu ga pokaže. Oni gospod pa ga je z lahnim nasmevom -zavrnil, češ da ni v takih razmerah, da bi mogel nositi prave kamne. — Vojvoda pa se je pri njem opravičeval, da ga ni hotel žaliti, in da je prepričan, da je kamen v prstanu briljant najčistejše vrste. Nato je gospotl snel prstan in ga izročil vojvodi z besedami: Prstan je brez posebne vrednosti za drugega človeka. Za mene ima v toliko pomen, ker mi ga je dala moja nevesta. Kamen je samo dobra imitacija, sicer pa brez velike vrednosti. Ves prstan je stal samo 30 frankov in sam sem bil zraven, ko ga je moja nevesta kupila. Vojvoda je prstan ogledoval in ogledoval ter je bil čedalje bolj prepričan, da ma v rokah pravi briljant. Prosil je gospoda naj mu prepusti prstan samo za nekaj časa, tla se natančno prepriča, toda gospod tega ni hotel, ker bi s tem žalil svo-
jo nevesto. Končno pa se je le udal in prepustil vojvodi prstan :lo drugega dne. Vojvoda je še isti dan obiskal nekega juvelirja in tudi ta je spoznal, da je kamen izredno čist briljant, vreden najmanj 10,000 frankov. Ko je prišel gospod, ki je bil, kakor se je predstavil, igralec, drugi dan k vojvodi, mu j- ta to takoj povedal ter mu ponudil to svoto. Igralec je bil ves preseneten, vendar prstana ni hotel takoj prodati. č'š da mora prej vprašati svojo nevesto za dovoljenje, sicer se ji lahko zameri. Ta čas pa naj vojvoda prstan le shrani. Vojvoda je bil s tem zadovoljen. Čez nekaj dni se je oglasil izgralec zopet pri vojvodi ter mu sporočil, da tudi njegova nevesta ni mogla verjeti, tla bi bil kamen pravi demant, da pa mu je dovolila vojvodi prodati prstan. — Vojvoda, ki je bil med tem položil prstan pred igralca njegov zaročni prstan, mu je izplačal 10,000 frankov, igralec pa je prstan še enkrat z ljubeznijo pritisnil na ustni ter ga nato položil zopet v škatljico, ki jo je izročil vojvodi. Drugi dan je vojvoda povabil več gospodov in gospa, da si ogledajo njegov najnovejši briljant. ko pa je škatljico odprl je takoj na prvi hip spoznal, tla je bil kamen samo steklo. Zaman je bilo vse iskanje po igralcu, vojvodi je ostalo steklo za 10,000 frankov. Ko je igralec pravi prstan poljubil, ga je zamenjal s ponarejenim prstanom.
Poljski kapital v Rusiji.
V poljskih denarnih zavodih na Ruskem Poljskem je vloženega v celem 285,700,000 rabljev, to je nad eno milijardo, kron.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvn.
KAJ JE "PULMOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
CENU1N© LIMP
LEATJiER)
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. Rajše Money Order.
'GREATLY REDUCE&^!ZEOF„THE34-.00 BOOK/
Poglejte kupon na 6. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA"
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS DRŽAVAH.
NARODA ', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
PRANK
Glavni urad:
82 Gortlandt St., New York, N. Y.
Pošilja
denaije v staro domovino
potom c. kr. postne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
H	Podružnica:
| 6104 St. Chir Ave. N. E. Cleveland, 0.
Ig	Prodaja
| parobrodne 1 listke
i za vse prekmorske parobrodne družbe 1	po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče
ne more tožiti o kaki izgubi.


V


Jng9sior<nski
B

Kiti!. Jidniti
a
Inkorpodrioa do« 24. januarja 1901 v driavi Minn—nt*.
Srnici t ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock. Pa.
Podpredsednik s ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VMOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 9G1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACn, Box 363, od društva Štv. 114., Ely, Minn.
Vii dopiii tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-jat ve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe »a na predsednika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna pisma od atrani članov se nebode »ziralo.
Društveno glasil«: "GLAS NARODA".
Ob morju.
Zvonimir K.
Sedela sva v verandi obmorske kavarne. Njena tenka, z modrimi žilicami prevlečena levica je slonela do zapestja na kamcniti okrogli mizici in drobni prstki so s" tesno oklepali majhne čaše s črno kavo. De-snica je bila oprta a komolcem ob rob mizice in je vrtela eijfarcto.
Molčala sva. Kakor skozi mračno daljo sem zrl nanjo, na njena vošrenobleda lica, na njene mrtve, črne oči in na njeno visoko frizuro; mirno, kakor izklesan kip je sedela kraj mene in se ni ganila, niti za hip ne.
Pred nama se je razprostiral na eni strani veliki trg, na dru-Igi strani pa je valovilo šumeče morje. I)rutf za drugim so prihajali in odhajali v pristanišče majhni in veliki parniki; jadrnice so se zibale tik obrežja in zadaj na visokem morju, semintja so švigali in rezali valove umi čolniči.
Solnce je palilo morje in zemljo. Na trgu, kjer so stali v dolgi vrsti avtomobili, se je dvignil zdajpazdaj oblaku prahu in se zaganjal proti verandi. Ljudje, ki so hodili mimo, so naglo stopali in si zakrivali oči in usta z dlanmi, da bi se ubranili prahu. Iz pristanišča, od morja sem, pa se je čul venomer rezki, zaspani klie utrujenih mornarjev in ribičev, včasih žvižgajoči brlizg dospelega ali odhajajočega par-nika.
Gledal sem na morje pred seboj in sem skoro pozabil na časopise, ki so ležali na mizici. Po-, Bumevalo je morje, zibalo se rahlo pod žgočim solncem in nemirno drhtelo.
Tudi ona se je ozrla hipoma proti morju in spustila desnico s eigareto na koleno; visoka frizura se je lahno stresla, a trepalnice niso trenile.
"Kako je soparno, soparno!" se je obrnila k meni in vtaknila cigareto v usta; njen obraz pa je ostal enako miren in resen kakor poprej.
Izpil sem kavo in vzel v roke časopis.
"Ali je kaj novega t" me je vprašala, ko je videla, da berem.
"Poglej!" sem ji ponudil časopis.
Venomer so prihajali novi gostje, vendar naju ni nihče motil; naglo se je polnila veranda, kmalu so bile vse mize zasedene.
Zopet se je ozrla vame.
"Se eno črno!" Odložila je časopis na mizico.
Po trgu je pridrdrala velika črna kočija, v katero sta bila vprežena čila belca; bliskoma je pridrdrala, bliskoma je izginila med množico drugih kočij.
Njena lica ao se tedaj rahlo
"Poglej, v takihle kočijah sem se vozila včasih, ali dolgo je že tega, dolgo..." je govorila kakor sama zase in zrla vame s svojimi mrtvimi očmi. Komaj da sem slišal njen tihi, trudni plas, komaj tla sem videl skozi dim njen obraz.
"Ali me poslušaš?" se je nagnila k meni, in začutil sem na svojih licih njen vroči dih.
Dvignil sem glavo.
"Seveda. Še pripoveduj,, rad te poslušam."
V tem je zabrlizgnilo v pristanišču tako močno, da mi je brnelo še dolgo v ušesih. Odhajal j" večji parnik. Na bližnjem pomolu se stali ljudje in mahali z robci, s parnika so jim odzdrav-Ijali.
"Tudi na takih parnikih sem se vozila nekdaj", so šepetale komaj slišno njene ustnice, oči pa so strmele v daljavo.
Počasi je rezal parnik valove. Se vedno so beleli in plapolali s krova robci v pozdrav; ali parnik se je oddaljeval vedno bolj od brega in je nama naposled izginil na visokem morju.
"O morje!" je zavzdihnila polglasno, pogled še- vedno v daljavo uprt.
"Ali ljubiš morje tako zelo?" sem jo vprašal.
"Edino veselje na svetu mi je morje in ni drugega... Rrez njega bi ne mogla živeti." In njena visoka frizura se je rahlo stresla.
"Nisem še ti povedala svoje zgodbe, pa saj ni nič posebnega', je govorila s svojim tihim, trudnim glasom. 4 Rodom sem Zagreb-čanka. Imovite starše sem imela, oče je bil trgovec; toda kmalu sta obadva umrla. Bilo mi je takrat šele deset let, ali že nisem bila več otrok. Moj brat, ki je prevzel trgovino, ni znal gospodariti in se je v kratkem tako zadolžil, da se iz teh dolgov ni mogel izkopati. Živeli smo preveč potratno še takrat, ko se nam je bližal konec vsemu. Hitro je prišla katastrofa, gladko vse so nam proda li. Tako smo stali naenkrat na cesti. Šestnajst let mi je bilo takrat ; bila pa sem že zrela na-vihanka. Moj brat je stopil nekam v službo, sestri pa sta šli hogve kam, da bi se preživeli; morda še živita, v kakem mestu, nenavajeni dela, brezmiselno kakor jaz, morda pa sta že žalostno! končali..."
"Kako, da si prišla semkaj k
"Že prej, ko smo še veselo živeli, sem bila parkrat tukaj, tudi po morju sem se vozila, in od tistih dob sem mislila doma mnogokrat na morje, ki včasih rahlo valovi pod tužnim solneem, včasih buči in šumi do neba samega... Po naši katastrofi me ni strpelo dolgo v rodnem mestu. Vedno >em sanjala o morju, ki zaganja svoje valove ob obrežje, ki drhti tja v neizmerno daljavo, kamor ne seže pogled. .. No, leto dni pozneje sem že bila tukaj___"
Naslonila je desnico na mizo
in uprla svoje mirne, trudne oči proti morju.
"Sedem let je že tega, kar sem tukaj, sedem let žalostnega, brez-miselnega življenja... Prepozna je zdaj, da bi se vrnila in pričela novo življenje... tudi nimam nikake volje... Kar sem enkrat pričela, se ne da popraviti, naj gre do konca to življenje kakor hoče... Doma nisem imela morja, tukaj ga imam; zato se ne dolgočasim."
"To jo vsa tvoja povest?"
Komaj vidno je zaigral okrog njenih usten nasmešek.
"Hočeš še kaj več?... Človek se lahko pogreza, iz prepada se reši le malokdo..."
Neprestano drvenje ljudi sera-intja, kriki mornarjev in ribičev, vedno liropenje avtomobilov, dr-dranje kočij po trdem tlaku, •irigljanje električne cestne železnice — vse to se je zlivalo v en sam hruin in šum, ki je omamljal človeka. Molče sva strmela čez nedogledno morsko plan.
"Kdaj se ti zdi morje najlepše?"
Morje je vedno enako lepo, vsaj meni se tako zdi, naj se koplje v solnenih žarkih in rahlo po-.šumeva ter valovi v daljavo, ali naj buči in prepeva svojo temno pesem, ko se pode preko neba črni oblaki, ko pesti vihar pod seboj razi j učene valove — vedno
je morje enako lepo___ Tudi ni
njegova lepota nič manjša zjutraj, ko se prikaže solnce tam v daljavi iznad valov, kakor zve* čer, ko se skrije za njimi, in o-poldne, ko drhti vsa neizmerna plan pod vročimi poljubi šolnini h žarkov."
Z mirnim, malomarnim glasom mi je pripovedovala vse to. da sem s?« čudil.
"Torej se nikdar ne dolgoča-
je bila že črna noč.
Nekaj podatkov iz avstrijskega državnega proračuna.
Sls
se nasmehnila, ni povesila tudi ni umaknila svojega
Ni glav«
pogleda od mojih oči.
"Rekla sem, da ne; a dolgočasila bi se brez morja.
Tu ob morju pozabim na živ-Jjpnje, ki se mi včasi gnusi, kakor pozabi bolnik nenadoma svojo bolezen in si domišlja, da je popolnoma zdrav."
Sol nce se je bližalo polagoma k zatonu, in od morja je zapih-Ijal hladnejši veter.
"Kmalu bo večer, (e hočeš, pojdiva na pomol, predno se po grezne solnce v morje", je govorila, in kakor prošnja so bile nj me besede.
Plačal sem in šla sva z verande. Kakor na valovih je naju zaneslo med drvečo množico na pomol. Morje se je zasvetilo v trepeta jočči luči, žarela so visoka jadra, goreča plan je prepevala svojo solnčno pesem; kakor v zlatu je krožil, galeb visoko v zraku. Zagorela je krvavordeča luč. umirala, spet plašno vzpla-polala in končno ugasnila.
Tesneje se je oklenila nj°na leviea moje desnice. Tedaj se je oglasilo iz daljave kakor vzdihujoč, obupen klic v samoti se po-
taplja jočega človeka in nenado-1130,000 K. Za nas je 6 ustanov ma je utihnilo v zamolklo šume- po 504 K za medicince s Kranj-čih valovih... ^	Jskega, ki so "zmožni slovenske-
Ko sva se vračala proti mestu, ga jezika", ter ustanove v znesku 6000 K za sloveske dijake na pravo-in modroslovnih fakultah.
V Primorju vzdržuje država 6 nemških srednjih šol: v Trstu, Pulju in Goriei po eno nemško gimnazijo in realko, pa saino -eno slovensko (Gorica) in eno hrvaško (Pazin) gimnazijo. Potrebščina za nemške zavode znaša 756,256 K, za slovanska zavoda pa samo za 145,200 K. Na Kranjskem so vse "naše" srednje šole označene kot 'deutsch-slovenisch', enako tudi obe pripravnici.
Mestni dekliški lieej v Ljubljani dobi podporo 10,000 K, 'Šolski dom' v Gorici 2000 K in 1500 K za otroški vrtec, spodnja realka. v Voloski 5000 kron, dvoraz-redna trgovska šola v Ljubljani 8000 K, trgovske1' nadaljevalne šole na Kranjskem 1000 K. Za zasebno nemško pripravnico v Ljubljani dobiva "Schulkurato-rium" 8000 K podpore. "Slovenski Matici" v Ljubljani so zvišali podporo na 2000 K.
Iz realnih davkov dobi Kranjska 315,910 K. Na realnih davkih plača Kranjska 1,054.000 K, na osebnih pa 2,340,000 K. Iz davkov na žganje dobe vse kronovi-ne predodkazano 54 milijonov.
Za ceste na Kranjskem je proračun jeno 771,142 K, za vodne naprave 213,904 K. Na novo je dovoljeno za most v Luknji na Kokrski državni cesti 16,500 K, za tleželno cesto Crnomelj-Vinica prvi o l iro k 30,000 K, za most čez Pivko na cesti Postojna-Podkraj prvi obrok 11,000 K.
Idrijski rudnik donaša približna 4,163,700 kron, izdatkov je 3,242,660 K, torej čistega 921,040 kron.
Za nakup sodnega poslopja, ki je imel justični erar dosedaj v najemu, je določen prvi obrok 90,000 kron.
"SI. N."
BE
BE
Vodja finančnega ministrstva je državni zbornici predložil proračun za proračunsko leto od 1. julija 1914 do 1. julija 1915. Proračun izkazuje potrebščine okoli
;l.4G0,726.ir)6 kron in pokritja 3.460,987.902 K, torej prebitka 261,746 K. Proračun je zelo optimističen, pokritja je skoro v vseh postavkah namišljeno višje nego letu 1913., potrebščina pa je skrčena na najnujnejše številke. Prebitek 261,746 kron je torej navidezen.
Naj slede n kateri zanimivejši podatki:
Od potrebščine je 222,800.000 K oskrbeti s kreditno operacijo (torej nov dolg), in sicer 120 milijonov za vozna sredstva državne zeleznice, ostanek pa za vojne potrebščine.
Realni davki so proračunjeni na 178,714.000 K, skoro za 4 milijone več kakor v letu 1913. — Osel m a dohodnina na 130 milijonov, za .57 milijonov več kakor v letu 1913, novi davek od tantiem na 1,500,000 K, davek na žganje na blizu 133 milijonov, za 33 milijonov več kakor v letu 1913, davek od penečih vin na 800,000 K. Uspehi "malega finančnega načrta". Razredna loterija naj donaša čistih okroglo 15 milijonov, sol čistih 30 milijonov, tobak čistih 239 milijonov. Železniško ministrstvo izkazuje pri dohodkih 910 milijonov čistega le okroMo 65 milijonov. Pokojnine so ] računjene na 140 milijonov, vsled službene pragmatike za 13 milijonov več kakor I. 1913.
Ministrsko predsedstvo vodi v proračunu tri ministre brez port-felja. zasedeno pa je samo mesto ministra za Galicijo.
Za skupne zadeve prispevamo 537 milijonov, v tem 116 milijonov za izredni kredit za vojaštvo in mornarico iter okroglo 4 milijone za bosanske železnice. . "Glasena Matica" v Ljubljani dobi na redni podpori 4500 K, na izredni 20,000 K v 10. letnih obrokih za prezidavo poslopja in za dotacijo pokojninskega sklada. Knako podporo mora seveda uživati tudi "Filharmonično društvo". Pevsko in glasbeno društvo dobi podporo 3000 K.
Verski zaklad ima na Kranjskem dohodkov 55,506 K, izdatkov 771.713 kron. — Njegova zemljišča merijo 24,783 lia ter imajo dohodkov 743,500 kron, izdatkov pa 427,220 K.
V zvezku o "visokih šolali" . T. „. „ , je m Slovence prazen prostor, i3",1* Llvslc nadalje ?asled.°~
pač pa imajo Italijani postavko [Val teT 31 m dal ™iru mt! J n^
nem stanovanju, je povedala vse
svojemu Iženinu Pribočenku, ki je ravno odpotoval v Moskvo. Pribočenko se je takoj vrnil do Brjanska in naročil Kutjepovi, naj povabi Livšica k sebi v stanovanje. Ves vesel zaradi tega povabila je prišel Livšic ter
3E3E
Za smeh in kratek čas.
Žaloigra porodne babice.
V mestu Brjansku v orlovski guberniji se je pred kratkim vršila pri okrožnem sodišču proces proti porodni pomočnici Kutjepovi in njenemu ženinu Pribočenku.
Na Ruskem so porodne pomočnice večinoma neporočena dekleta, ki so dokončale porodniško šolo. Kutjepova, ki so jo grozno boleli zobje, se je obrnila za pomoč na Livšica. Zdravnik je kon-štatiral, da mora izruvati bolni zob in je pacientko kloroformi-ral, da je brezbolestno izvršil o-p^aeijo. Kutjepova je vsled klo-roj rma zaspala. Zdravnik je to izrabil ter jo posilil. Ko se je Kutjepova zopet zavedla, je videla, kaj se je ž njo zgodilo. Bila je vsa obupana. Vendar pa se je odločila, da bo molčala, ker ni hotela omogočiti poroke. Ko jo
•			1	1
	_	BB	■	■
		BB		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki In društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijgki tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materij alom in je največja slov. unijaka tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO f)EL0
da ste zadovoljni • tiskovino in da to isdela natančno, kakor žalite. Prodno so obrnete kan drugam, pilite k nam po cono za vsako tiskovin«, In jo potrebujete. Pri nas je
CLEVELANDSKA AMERIKA
ll«Trxski drotednik.
6119 St Oair Are., Ondaad, Ob
Trden sklep.
— Ali prideš tudi zvečer v kavarno?
Ne, zvečer ostanem doma, ker gre moja žena.
Poezija in proza.
Zaročenec zaročenki: — Poslušaj, kako lepo poje slavec.
— Da, temu ptiču se moram zahvaliti že za tretjo zaroko.
Huda tašča.
Ženin moje hčere, j., napravil včeraj zadnji izpit. Takoj jutri ga bom obiskala. Ubogi človek! Komaj j.' prestal eno skušnjo, ima pa h- drugo pred vratmi.
Napis.
Tukaj se prodajajo avtomobili. Ce kdo položi zadostno kavcijo, ga tudi lahko odpelje.
Slišala sem, da umetniki ne	Otroci,
bodo sprejeli nobenega odlikovanja. Ali ga boš tudi ti odklonil?
—	Gotovo bi ga odklonil, samo če bi mi ga ponudili.
Kritika.
Teta: — Xo( otroci, kako se vam je dopadlo kosilo pri meni?
Boljše je bilo, kakor doma, samo malo premalo ste dali.
Pri predstavljanju.
—	-Taz sem Ivan Možki. Tega bi ne bilo treba praviti. to vidim sam.
Dobro bi bilo.
—	Včeraj mi je r»-kel zdravnik, da bi rati krmaril z menoj po reki življenja. Lepo bi bilo, če bi smela jaz sedeti pri krmilu.
—	Mama, zakaj se pa trese naš kužek ?
1— Zato ker nima las.
—	Potemtakem bi se morala stricu vedno glava tresti.
KLJUBOVANJE.

vzkliknil:
Ti
si moja F' in jo
začel objemati. Kutjepova je zbežala na hodnik in za njo Livšic. V tem hipu pa ga je dohitel Pribočenko, ki je bil skrit v stanovanju, ter ga s kolcem udaril trikrat po glavi. Da bi zakrila zločin, sta se Kutjepova in Pribočenko simulirala umor; ubitega sta slekla ter ga odnesla ponoči Iza mesto, kjer so ga zjutraj našli železniški uslužbenci. Niti Pribočenko niti Kutjepova ni tajila. •Porotniki so ju spoznali za nekri-va, ker sta odkrito priznala vse. Državni pravdnik pa se je pritožil. Vsa zadeva je pred nekaj dnevi prišla še enkrat pred porotno sodišče. Pri tej novi razpravi se je izkazalo, da Livšic sploh ni imel potrebne prediz-obrazbe za zobozdravnika in da se je etabliral kot zobozdravnik na ta način, da je zlorabil diplomo svojega brata. Medtem je Pribočenko -pobegnil v Ameriko. — Njegovo nevesto so tudi zdaj spoznali porotniki za nekrivo.
Za en dolar
dobite dnevnik "01as Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas' Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. »Vse osobje lista je orginizirtno ' in spada v strokovne unij*
Kmečki fant: — Pridi sem, mestna še m a, da ti priložim eno okoli uses!
Gospod: — Ce me hočeš udariti, se boš .že potrudil do mene!
'KRACKERJEF BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poštna naročila ae točno izvrži^jefo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling \Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE.,
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
Za župana v Vižnji gori je izvoljen Janko Zupančič, ki je bil že doslej župan. Za svetovalce so izvoljeni: Ivan Korieki, mizar; Josip Nadrah, usnjar; Josip Skufca, posestnik; Anton Zavodnik. trgovec ; vsi v Višnji gori. — Na Dunaju *e je ustrelil 13. junija 43
STAJERSKO.
Ptuj. Radi regulacije Drave pri Novi vasi niže Ptuja sta poslanca Hrrtieič in dr. Korošec dne 13. junija posredovala pri ces. na-namestniku grofu Claryju. Depu-taciji posestnikov, ki sta jo peljala k namestniku omenjena poslanca, je naeeloval župan Vršič.
let stari Herman Ravenegg. zad- Zadnja po v od en j je napravila zo-uji tukaj bivajoči sin bivšega pet veliko škodo, Novi vasi preti grajšeaka v Podsmreki, Emila Raveuegga (baron Rotsehiitz) pri Višnji gori.
Delavec zaklal svojega tovari-
ša pri delu. 15. junija popoldne ob pol 3. se je od igrala v Polla-ekovi tovarni (usnjarni) na Sv. Petra festi v Ljubljani grozna ža-loigra. Dne septembra 1893. v Homu rojeni ter v št. IVter. o-kraj Krško, pristojni, na Poljanski cesti št. 00 stanujoči usnjarski pomočnik Anton Krese ter o-žen jeni Mihael Bias, oče treh o-trok, ki je stanoval v Zpornji Šiški, sta bila v tovarni skupaj zaposlena, se nista i/, neznanega
resna nevarnost. Namestnik je obljubil naglo pomoč.
Sp. Hajdin. Dne 11. junija popoldne je pogorel Aver ml. Domači ognjegasci so prišli hitro na pomoe in preprečili večjo nesrečo. Zažgali so otroci.
Sv. Tomaž. Dne 11. junija nam
strupa. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer so jo oteli nevarnosti.
Otrok pod vozom. V ulici Caro-nica v Gorici je prišla pod voz 5-letna deklica Kumar. Eno kolo ji je šlo čez noge. Izpod voza jo je potegnil neki agent. Dekletce ni zadobilo hudih poškodb.
Nesreča v podgorski papirnici. V podgorski papirnici "Levkam-Josefsthal"' so te dni popravljali parni kotel. Pri tem je udaril par delavca Feliksa Tohmarja ravno v obraz in ga hudo ožgal. Ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico.
Žepne tatvine ob priliki procesije. Najlepša prilika za žepne tatove so razne gnječe, posebno pa cerkvene slavnosti. To je izvedel tudi urednik "Osterreichische Volkszeitung, ki je 11. junija stal v Trstu na Borznem trgu ter za-
je nemila smrt vzela priljubljene- , .	. . , „
ga. za vse dobro vnetega občana, ' »Ciljen	procesijo Ko je
kletnega Alojzija Uašpariča, oče- P™cesija minula, je opazil, da mu ta šestih ortrok.
Sv. Andraž v Slov. gor. Vsled preobilega dežja in povodnji nam je Pt-sniea. Cermee in Drvanja od
7. do 11. junija preplavila in o-| , , T„ -- , - -
blatila seno. S tem je prizadeta jneken,u	kl ,»a
naša glavna panoga kmetijstva | trgu ^v. 'Jakoba gledal procesijo.
I 1 udi njemu je
je neki neznan, spreten žepni tat ukradel s telovnika zlato verižico in uro v skupni vrednosti 140 K. Naznanil je dogodek policiji. — Ravno tako se je pripetilo tudi
dovala. Proti surovežeina se je pri oblasti vložila ovadba.
HRVAŠKO.
Dvoboj. Dne 10. junija sta se v Zagrebu dvobojevala uradnik L. B. iz provice in poročnik O. K. iz Zagreba, ker je B. nekaj raz-žalil K-a. Uradnik je dobil težak udarec s sabljo preko čela do polovice nosa in vrhu tega plosk u-darec po očesu, poročnik pa je bil samo enkrat močno ploskoina udarjen. Zdravnik je uradniku rano zašil, nakar se je slednji vrnil na svoj dom.
Kje je moja sestra ANA KRANJC, o m ožena JELENU? Doma je iz Verda pri Vrhniki. Pred enim letom sva bila v Pueblo, Colo. Za nje naslov bi rad zvedel brat: Andrew Kranjc. $03, South Pierce St., Milwaukee. Wis. (2-6—7)
gledal procesij ukradel neznan
vzroka — baje ker je bil Krese
boljše plačan - nič kaj dobro	t^i'.^pni tat zlato uro n, verižico,
razumela i-r prišla 15. junija po- Cezanjevci. Na Telovo je tukaj '
i m in* dO malega besedičenja, umrla nagle smrti blaga žena in |v	J, « ~ ^ ™ - -
Pri 'le m pa j, BI- pograbil dolg (vzorna gospodinja Marija Dunaj.l. Aretiran vlonulec. Dne 12 jum-
osfr no/ ter zahode * njim Kre-Soproga našega župana, stara 59 Ja dopoldne je policija aretirala 1	1	.	lpf	v Trstu 241etnega delavca Cosst-
-.i,i \ vrat, kateremu se je villa	.	* .	.
Uri ter .j,- takoj padel in na mestu) ^ermce. Dne 10. junija je nbo-.cha, ker je bil osumljen, da je^so
K rese bled kot zid. Na lice mesta poklicana policijska komisija je odredila, da so truplo zaklan un K rese ta odpeljali v mrtvašniei/k
doval pri glavarstvu, kakor hitro Godlarja iz Zagreba, ki je ušel se mu je naznanila nesreča. |Pod pretvezo, da ga zasledujejo Konjice. Na c. kr. okrajnem'"* trpinčijo nastavljenci tvrdke glavarstvu je prevzel vodstvo u-'Kastner & Ohler v Zagrebu. Da
. v . » , *| i •	^ i a » «i .^i » u » /a i » 1 » v n w
Sv Krištofa. Morike Bias je pa	^ ^ doai namestni-kii Ukko pobegnil, je ukradel de-
i,koj po sn^. m m ,.,.u odšel	^ pavel 1IoM _ Nem_ kli. ki je služila pri njegovih sta-
lov-.me z namenom, da se sam	Su]f -n jt, lal 6 otrok iz riših. 180 K gotovine in hranilno
javi. a je bil že med potjo aretiran. potem pa izročen deželnemu sodišču. Bias ob času zločina baje ni bil popolnoma trezen. Krese je bil letos potrjen k vojakom, kamor bi imel oditi v jesen, a mu je Bias v svoji nepremišljeni na-gliei /a vedno pre raza! nit življenja. Bias pride na zatožno klop pri prvetu porotnem zasedanju.
Umrli so v Ljubljani: Vencelj ■pi rip 42 l«'t. — Ivan C'an čar, sin železniškega uslužbenca. 2 meseca. — Helena Oebulj, slamnikarica, 50
let.
let.
Tajnestna smrt neznanke. Na
Dunaja v izrejo našim tržanom. i knjižico, od česar je 50 K že po Mogoče ima poleg skrbi za otroke' rabil za vozne stroške in za oble-tudi druge namene.	I ko. Oddali so ga deželnemu sodi-
Dramlje. Na Antonovo popol-jšeu. dne je celo uro lilo in vmes tre-' Brisia tabor prirede Sentfer-skalo. Travnike je preplavilo in janci 19. julija v proslavo 5001et-oblatilo.	i nega jubileja zadnjega ustoliče-
Grajska vas. Tukaj je umrla »J* koroških vojvod v slovenskem spoštovana žena Jožefa Zupan v jeziku. S taborom bc združena . starosti 65 let.	I tombola. Na taboru bodo govorili
. . . Jl Sv. Peter pod Sv. Gorami. Tu-'Poslanca Fon in Roječ ter koj-
ni.,t p.-kovski mojster-hiralec.	ubmlci ho-pjo ustanoviti danski župan Obl jubek.
svojo posojilnico.	| Rešetka oproščen. V porotni
Rajhenburg. Nedelja 14. junija razpravi pfoti bivšemu poštnemu 1 ' ,u "J." * ,l ' . . 1 ' ' je privabila k nam veliko ljudi iz kontrolorju iiešetki v Splitu radi K,,Pomr» ki'J*ar> 4t "sosednjih far, kljub temu, da je poneverjenja 86,000 K j'
je bilo za-
deževalo. Pripeljali so se namreč slišanih 38 prič. Rešetka je svojo novi videmski in naši zvonovi iz krivdo v polnetn obsegu priznal, vitli barona La/armi v Vallburgi (kolmlvora proti novi cerkvi. De-jMed razpravo je državni pravd-P i Smledniku je našel dne 5. ju- klt.,a šedma. Dovškega in Raj-Jnik razširil tožbo na poneverjenje
henburga so kaj okusno in pri- uradno zaupanega denarja. Porot-jetuo okinčala vozove, zlasti pa niki so prvo vprašanje o ponever-zvon sv. Mihaela, ki se odlikuje jenju uradno zaupanega denarja po svoji izredni velikosti. Najlep- j soglasno zanikali, na drugo vpra-ši videmski voz je nosil veliki vi- šanje o poneverjenju je pet podutiški zvon. Lepa in mična je; rotnik'ov odgovorilo z "ne", se-bila vrsta belo oblečenih deklic iz dem pa z "da". Ker za obsodbo obeh župnij. Zvonovi so dospeli j treba najmanj 8 glasov, je sodi-srečno do nove cerkve, kjer zdaj išče proglasilo oprostilno razsod-visijo na hrastovih brunih. Dne bo. Državni pravdnik je vložil 21. junija jih je knezoškof sloves- ničnostno pritožbo, no posvetil in izročil svojemu na- Mongoli v Trstu. V gotovih ča-inenu.	sovnili presledkih se v Trstu v
nija tamoinji služabnik gosposko oblečeno mlado damo, ki je tičala v grmovju in skoraj umirala. Po močnem bljuvanju soditi, je morala imeti težko želodčno bolezen. Govorila je hrvatsko in večkrat vjedihnila: "Mora me živeti." Nahajala se je več dni pri gradu.
j'> je pripeljalo tja. je zagonetno. Občinski sluga jo je s težavo spravil v gostilno Janeza Hočevarja, odkod'-r so jo prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani. i V/, teden dni v bolnišnici umrla.
Ponesrečena kolesarica. Ko se je s kolesom peljala iz Medvod proti Ljubljani delavka v tobačni tovarni Albina Erjavčeva, ji nasproti pridrvi nek kolesar in se zažene vanjo s tako silo, da je padla raz kolo in si pri levi rami /drobila kost, vsled česar je morala v deželno bolnišnico.
Utopljenca, 40—45 let starega, so našli 16. junija zjutraj v Mostah. Truplo je bilo v vodi osem dni. Isti je neki čevljar Bergant iz Opekarske ceste v Ljubljani, ki je izginil pred enim tednom.
Premeščeni prodajalci. Ker so
16. junija začeli ob Ljubijanični
Brežice. Ko je železniški mini-(velikem številu pojavijo Japonci, >ter prišel v Brežice, je bilo dolo- Kitajci in zlasti mandžurski Mon-čeno, da ga pozdravi tudi eden goli. Slednji umejo in gladko go-slovenski župan v slovenskem je-ivore rusko. Večinoma krošnjari-ziku in da okrajni glavar pred-'jo s kitajskimi izdelki, drugi pa stavi slovenske župane. Ker se je se po javnih lokalih produeirajo. prihod železniškega ministra zelo zavlekel, je detični župan moral o* 1 i t i med tem easom, ker je imel
KOROŠKO.
Naplavljena žrtev povodnji.
doma neodložljivo uradno opravi- junija sta š!a dva hlapca na spre-lo. Poslanec dr. Benkovič je o hod ob Dravi pri Baldramsdorfu. tem prepozno izvedel, da bi še Zapazila sta na nekem kolu neko pravočasno potrebno ukrenil. Do-:,nožko truplo, ga potegnila na su-tičnemu županu se godi krivica. |10 ]„ obvestila županstvo. Obla-ker se je od nemškutarske strani |sti so ilato konstatirale, da je raztrosilo, kakor da bi bil on truplo identično z enim onih pe-
\>rez povoda odstranil.
PRIMORSKO.
Velika toča je padala 10. juni-
strugi od Frančiškanskega mosta ja pQ VipaTmkf>m. Sajhnje so pri-do konca vogala hiše meščanske /ade|e ob^ne liatuje, Oerniče,
i meno vine {»odirati staro škarpo so se morali prodajalci, ki so tam
pro<*
ce, umakniti m nadzorstvo premestilo one, ki prodajajo semena, na Pogaearjev
Kje se nahaja FRANK KO-STELC? Marca meseca je bil v Hiawatha, Utah. -Jaz sem pri' njem ost a vil moj kovčeg in sem mu že trikrat pisal, pa ni no-1 benega odgovora; gotovo se je preselil. Prosim cenjene rojake, ( če kdo zna za njegovo bivališče, da mi naznani, ali naj se mi pa sam javi. Prosim ga. da mi pošlje kovčeg na ta naslov: Marcus Hrvat, Box 50. Red Lodge, Mont.	(2-3—7)
AKO ŽELITE
kupiti farmo na lahke obroke z ali brez živine in poljedelskega orodja, pišite meni. Prevzamete lahko tudi takoj farmo z vsemi pridelki. Jaz sem prodal že več farm Avstrijcem, kateri me bodo priporočili.
W. H. Murdock, (30-6—3-7)	Flycreek, N. V.
VSTAJENJE NARODA
je prišlo, kakor hitro smo dobili iiuportirana zdravila iz starega kraja, ki so prinesla srečo našemu narodu. Tisoče naših rojakov je bolehalo dolge mesece In leta, iskali so pomoči pri zdravnikih, plačevali draga zdravila, a vse jim ni nič pomagalo. Obrnili so se na nas, da jim pošljemo zdravila iz starega kraja. Že prvi teden smo dobili vesela poročila, da so zdravila naredila presenetljivo lep uspeh, zdravje se jim povrnilo, počutijo se vesele in zadovoljne. Sedaj se nam zahvaljujejo za pomoč in hvalijo izvrstna zdravila, ki so le v starem kraju resnično zanesljiva za vsakovrstne bolezni. Prosijo nas. naj to to resnico razglasimo med svet, da bodo tudi drugi rojaki imeli priliko zvedeti o dobrih zdravilih in se tako za mal denar ozdraviti vseh bolezni. Marsikomu je žal. da že preje nismo razglasili te novice, da imamo zdravila iz starega kraja, ker bi marsikateri bil že davno zdrav in bi si mnogo denarja prihranil. Zato rojaki, svetujemo vam, ako ste bolni, obrnite se na nas, mi vam bomo z veseljem pripomogli do zdravja, kakor smo v tem kratkem času toliko našim rojakom. Pišite na nas z vsem zaupanjem in pisma naslovite tako:
Dom. Lekarna, West Al lis Station,
Milwaukee, Wis.
(4x 2.6.9.13—7)
Pustite si doposlati krasni gramofon spevi za 30 dni poskušnjo.
Cortlandt Street
Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja.
Povsem vseeno je, kje kupite. Ne morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga.
Pišite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na
THE GRAMOFON CO.
New York City
SLOVENEC,
vešč nemškega in češkega jezika v govoru in pisavi, izučen knjigovodstva, strojepisa na vsakem stroju, zmožen v vsakem računu in razumem tudi nekoliko angleščine, želim kako službo bodisi v trgovini ali pa kje drugje. Naslov pove upravništvo 4'Glas Naroda".	(2-6—7)
PRIPOROČILO.
Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini aloveniki knjigove* v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y
(25—10 lx v ^
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00
Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND t: OHIO.
HAKMOMKh
bodisi kakoršnekoll vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZfcL
t ni 7 E. 62nd S«., Ofv^l^H
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar 'Notary Public)
718-720 market street
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
FRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
NAZNANILO.
Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeče Claret je še v za-logi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov.
Naročila:
H. Johns & Bro.,
Hermann, Mo.
Iz prijaznosti: F. Gram,
Naylor, Mo. (20-5—20-7 v 2 d)
Amerika in Amerikami,
Spisal REV. J. M. TRUNK
Slorenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev, J. M. Trnnka:
AMT.RTKA IN AMERIK A NCi.
tih delavcev, ki so pri zadnji povodnji utonili. Je to 281etni Matija Mandlcr. čigar truplo so prepeljali v domovno občino.
Žrtev lahkomiselnosti. Pred dalj časa se je igral lOletni sin Vrh in Dornberg.	(kočarja Kristjana Mesnerja iz
Poizkušen samomor, V Trstu je' Šmarjete v nekem gozdu. Medtem lajah s. rm-na, kruh m slasri- H junija izpiIa %Q\eUm babica!pa je šel I61etni hlapec Repnik na je mestno trz,1° j \dela Sbaizero v samomorilnem: bližno pobočje ter sprožil kame-namenu večjo količino karbolne'nje, ki je zadelo lOletnega dečka kisline. Domači so poklicali takoj ter ga precej poškodovalo. Dobil trg, ob zidu skohjske palare. kru travnika. kj ji je izpral želodec, je težke telesne poškodbe na gla-harje pa ob hodniku wiilMfri"tVjBwk poizkušenega samomora ni vi. vendar se pa poškodbam ni imovine na Pogaearjeve.n trgu znan	|pripisalo mnogo pomena, ker je
d<> Medne ulice.	j Samomori v Trstu. Ustrelil in bil deček drugače popolnoma
Beg priailj4mo®v. 17. junija1 zastrupil se je vpokojeui morna- zdrav. V zadnjem času pa je jel zjutraj na vse zgodaj sta za časa j ri»*ni sluga Marko Zanetič. Kot hirati in je 8. junija umrl na po-molže \knzi okno hleva deželne vzrok samomora se navaja doma- sledieah težkih poškodb, ki jih je pristave na Kodeljevem pobegni- razprtje in neozdravljiva bole- zadobil vsled lahkomiselnosti la proti Golovcu prisiljenca Rie- zen. — Pod cestno železnico se hlapca Repnika. der Gabrijel. 27 let star, prist o- j,* vrgel e. kr. mornar Ferdinand Surov napad. 11. junija se je ji ti v Kufstein na Tirolskem, in Nadaj z namenom, da si na ta na- vračal hlapec Emil Nagele iz ne-Berenter Franc, 24 let star, pri- čin konča svoje življenje. Nesreč- ke veselice v Gradneku. Med pot-atojen v Bregenc na Predarl- uež ni dosegel svojega namena; jo sta ga napadla njegova tovari-Hkem. Dne 13. junija pa je pobeg- ker so tramvajski voz pravočas- ša Albert Stingl in Rudolf Amle-nd iz Motit od košnje prisiljenec no ustavili. — Neka natakarica her. Oba sta ga brez vsakega po-Josip Podleanik, pristojen v Sv. tržaškega hotela Korošica Ilou-.voda pričela obdelavati z noži in
Križ pri Krškem, 31 let star. nig iz Celovca je izpila nekaj sta Nageleta preeej hudo poiko-
" ' ' - j •
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo kraai nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe,, ali pa dragega znanca iz sedanjih' ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker me ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno ▼ platno vezani knjigi je $2£0 ■ poftnino* mi Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naalov t atari domovini.
dovode rahHsMnc Oo, 82 Cortlandt St, New York, NX
V preteklih dneh.
Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kako zdravi so^bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila ki bodo držala nas prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano
triner-jev
ameriški Eliiir grenko visor
Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva.
Pri želodčnih boleznih,	'
pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu,
učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja. V vseli lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturer,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči 'z oljem iz oliv. Bolečine v členin, bklepih in mišicah izginejo cesto po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite.
I
ELIXIR.
bitter-wine
j
VHINCKOVO
hohke vino
^JOSEPH TRIHE*
. &A»Kl»»d Ave.

mm
"Nadaljevanje..}
—	Nič sin. Nekako Putin o mi je pri sreu.. Oprostite gospod zdravnik. Skoraj žal n?i je, da sera šla sem.
Medtem se je zgodilo nekaj Čudnega: Učitelj je zajokal.
—	Joka — je rekel zdravnik.
—	1'bogi revež mu je pritrdil Germain.
Učitelj se je znova stresel, ker je poznal glas svojega sina.
—	Kaj vam je? Zakaj ste žalostni?
Obraz si je zakril z rokami in ni odgovoril.
—	Pustite me, ga bom že jaz potolažil — je rekel učeni norec. — Povedal mu bom o ploščinah drugega razreda; o elip&ojidah vrtenja okoli male in velike osi. Ali ne... boljše bi bilo, če mu povem kaj o planetnem sistemu. Nato ga je prijel za roko in mu za-pretil: — (V ne boš hitro prenehal govoriti o svojih jagodah, ne bova prijatelja.
—	Pustimo ju — je rekel zdravnik in idimo k Morelu. Prepričan sem skoraj, da bo pri pogledu na svojo hčer in ženo takoj oz-zd ravel.
Učitelj ni poslušal svojega učenega tovariša, ko mu je pripo-vedal o planetih in solčnem sistemu. Obupati mu je bilo, ko je pomislil. da nebo več slišal govorenja svoje žene in sina. Edino nekaj ga je tolažilo: sinu se je smilil!
Nehote se je spomnil besed, ki mu jih je rekel Rudolf:
—	Vsaka tvoja beseda je bila bogokletstvvo. .. vsaki tvoja beseda bo molitev! Predrzen si in grozivit, ker si močan : ponižen in krotak boš. ker boš slabič. Sedaj ne veš, kaj je kes, prišel bo pa dan, ko ti bo žal. Še za ono se nisi zmenil, za kar se zmenijo divje živali: pustil si drržieo in otroka. Prišel bo pa dan. ko boš molil, da bi ti oprostila, prosil boš Boga, da bi moral umreti v bližini svoje žene in otroka.
V onem poslopju je pa Morel spremstvu.
II.
je pojasnil zdravnik svojemu
Morel, brusilec dragega kamenja.
—	V čem obstaja njegova blaznost? — je vprašala madama Georges tiho zdravnika da bi jo Lojzika ne slišala.
—	Domišlja si, da mora zaslužiti irinajststo frankov, katere mora plaeati nekemu fcVrrandu, ki je baje notar. C'e tega se stori, bo zadela Lojzko smrtna kazen.
—	Uospid zdravnik, ta notar je bil strašen človek. Lojzika in njen oče sta *amo dve njihovih žrtev. Tudi mojega sina je zasledoval in mu stregel po življenju.
—	Lojzka Morel mi je vse povedala. Hvala Bogu, da je ne-sramnež mrtev; Počakajte tukaj za trenutek. Dobro, da sem se spomnil, Lojzka!
—	Kaj je gospod ?
—	Ko bom klieal "notri Lojzka" morate vstopiti, toda sami. Drugi IkxIo že prišli za vami.
—	< i rožno se bojim, če se bo poizkus izjalovil.
—	( pain, da ga bomo rešili. Ze par mesecev ga pripravljam na to. Prvi pogoj je seveda, da ste popolnoma mirni.
Stopil je v sobico, ki je imela več zamreženih oken na dvorišče. Morel je sedel pri mizi in neprestano govoril: — Trinajststo frankov, če ne H1k> pa Lojzka umorjena... Trinajststo frankov! Toraj delati, delati, delati...
—- Dovolj ste že delali, moj ljubi Morel — ga je prekinil zdravnik. — Zaslužili ste trinajststo frankov in sedaj lahko recite hčer. Tukaj je denar.
Po teh besedah je položil predenj polno mošnjo zlata.
—	Lojka je re>.-na! — je vzkliknil nesrečnež in planil pokonci. Takoj k notarju. — Planil je k vratom, zdravnik je pa zaklical: — Naprej!
Takrat so se odprla vrata, I^ojzka je vstopila in obstala pred svojim očetom, ki jo je začuden opazoval. Deklica je zajokala.
Morel je prebledel. si obrisal z dlanjo pot s č*la in jo hotel nagovoriti :
—	Dobro znamenje — je zašepetal zdravnik dekletu. Ko bom poklieal druge se mu vrzite v naročje in mu recite besedico *'oče?'.
—	Ne, ne sanje! Kje sem? — ni mogoče! — Sanje, saj ni ona!
—	Vsi naprej ! — je zaklical zdravnik.
—	Oee, »poznaj me vendar... Jaz sem Lojzika tvoja hči.
—	Moj Bog, kje sem? Kaj se je zgodilo? — Kje sem? — Kaj naj to pomeni ? — Slednjič se je dotaknil z ustnicami njenih las in zašepetal: Lojzika!
—	Rečen je!
—	Moj mož, moj ubogi Morel! — je zaklicala njegova žena in stopila k njemu.
—	Zens moja! Moja hči!	1
—	Vsi vaši prijatelji, le poglejte jih, gospod Morel — se je o-glasil Germain.
—	In jaz sem Orlica, Pipelet. njegova žena! — so klicali vsi naokoli.
—	Sedaj šele vidim, da ne sanjam. Toliko vas je. Odkod ste pa prišli? Čakajte nekaj mi je padlo v glavo. Kje je pa notar?
—	Mrtev, oče!
—	Mrtev? On. No, sedaj se mi zdi, da bom lahko srečen. Koliko časa sem pa že bil tukaj, jaz se ničesar ne spominjam.
—	Tako ste bili bolni, da smo vas morali prepeljati na deželo. Hudo mrzlico ste imeli in niste vedeli, kaj ste govorili.
—	I)s, da, se že spominjam. Neki dober mož, gospod Rudolf, je pregovoril stražnike, da me niso aretirali. Kar se je odtedaj zgodilo, se ne spominjam več.
—	Ozdraveli ste samo zaraditega, ker ste videli hčerko in svoj-
KUPON
■—srn —
Premier Dictionary
3. julija 1914.
Ime.................................................................
Mesto............................................................
»
Država............................................................
Wr" Opombs-
loW le »
Za »oltarno jaoriloiiti: Ze 1. in S. JCM* 9 MA piA 2Sc j ttk T<
pes Jlc; se osmi
6e; se S. pas 10c; ze 4. pes 16c; se 5. pes ' pes 36c. — Ze nas svojega naje isve
vaakdo aa poŠti.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [ Allegheny] N. S. Pittebwf, Pa.
Nasproti "Hotel Pavlinac". — Kare iter. 1,2, t in 4 Tadjo memo moj« Pta-r i.
ee. Ce bi jih ne bilo sem, bi skorajgotovo nikdar vee ne imeli spomina.
—	Kje sem pa sedaj 1
—	Pri nekem dobrem prijatelju gospoda Rudolfa. Izpremeraba zraka je izvrstno vplivala na vas.
Kaj je še pripomniti temu? Nekaj trenutkov pozneje je zapustil Morel v spremstvu svojih ljudi blaznico, ne vedie, da je bil blazen.
—	Ali ste ubogega moža popolnoma ozdravili? — je vprašala madama Georges zdravnika, ko jo je spremil do vrat.
—	Zdi se mi, da čisto, sicer ga bom pa še takoalitako parkrat obiskal. •
—	Hvala vam, gospod doktor. — Hvala vam za vse, kar ste mu storili dobrega.
Medtem se jim je približal neki višji uradnik zavoda.
—	Gospod doktor, niti predstavljati si ne morete, kakemu prizoru sem ravnokar prisostoval. Škoda, da vas ni bilo zraven.
^ Kaj se je že zopet zgodilo?
Menda veste, da imamo zaprti dve ženski, mater in hčer, ki prideta jutri pod gilotino? Zaprti sta v smrtni celici.
- — Da.
—	Še nikdar v svojem življenju nisem videl take predrzne in hladnokrvne ženske kot je ona.
—	Gotovo mislite vdovo Martial, ki se je za časa obravnave tako surovo obnašala?
—	Da. njo mislim.
—	Kaj se je toraj zgodilo?
—	Zahtevala je, da bi jo pustili do smrti skupaj s hčerjo, kar se tudi zgodilo. Danes so poslali v eelieo duhovnika. Hči mu je hotela potožiti, kar ji leži sa duši, dočim ga je nato obsula s takimi priimki, da je moral oditi nazaj. To je vendar že višek predrznosti.
—	In zgodilo se je dan pred smrtjo. No, to pa že presega vse meje!
—	Sicer pa cela družina ni veliko vredna. Oče je umrl na 1110-risču, prvi sin v ječi, drugi, ki bi imel biti v kratkem obsojen, je še pravočasno pobegnil. Ženska ima še enega sina, ki je sila pošten človek. Poklicala ga je k sebi, da mu bo dala svoja zadnja naročila.
—	Ali boste navzoč pri izvršitvi smrtne obsodbe?
—	Ne, ker sem proti smrtni kazni.
—- Čudno se mi zdi, da jo bodo umorili ravno jutri, na pustni torek. Cel trg bo prenapolnjen z maškarami.
—	Prav imate, to bo strašen kontrast.
Naslednji dan je bil skoraj najlepši, kar jih je bilo tisto zimo. Ob peti uri zjutraj je zasedlo vojaštvo vse <tahode k zaporu Vice-tre. Citatelj naj nam sledi v ječo, kjer sta bili zaprti na smr+ obsojeni mati in hči.
'Dalja prihoda ji*.)
1,417. no tea
I t
t i i i
Po znižani cepi!
Amerika in Amenkanci.
Spisal Rer. J. M. Trunk
}e dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
» » » » * »
4
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRULL
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po ................50c. „
Drožnik 4 gallone za .................... tU.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
,, 4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. L, Cleveland, Ohio.
Ail ZASTOPNIKI.
ta "Ola* Naroda" In knjlea, kakor tu« v našo
Clevelen*, Ohio: Frank Sakaar, K*-tlnae, Chaa. Karlinger ta Frank Kavaae.
Jenny Untf, Ark. In okolica: Mlcbaat Sarbatan, O. In okolico: AUi
_	, ^ ^ . _	Colli n wood. Okla. Math. Blapnlk.
•en Franclaco. Cel.: Jakob Lovila.	Loraln, O. In okolico: John Ku
_ Pewvar. Colo.: John Mm ta A. * I IMS. KL SMh 8t
Hrtov*	Vounostown. O.: Anton KlkaU.
Laatfvllla. Cola.: Jerry Jiuik	OwJSTcSl O^iTlt JumSZ PiioMo. Colo.: P.Ur Cul* Ia M- r^JStJoTS? KM
___ _ 1	To«ui.k. Pa.: Ivan On m
Colo. In akollaai tmmtm OaMej	BriOsovlIlo Pa.: Rudolf FfetariML
Walaanbura, Coll': Aetna SaMah	mrnmrn «■
Ineianopolla, lnd.: Frank Urajnar. III.: Dan. Badowtaaa. lil.: Frank JuiJoiaa. Ca aalla. III.: Mat. Komp. Joliet, III.: Frank Laurich tn John ZalctaL
Mlaaral, Kana.: Jaha Stale.
t. Kana. In okolico: Martin . Mlak In akoiloo: Paral m T. Kobe.
•lak. m
CMaholm, Mlnn.: K. Medved tn Frank ftogar Ouluth, Mlnn.: Joaaph Kly, Mlnn. In akoiloo: Ivan kota Skafjane k K. L Kape.
, Mlnn.: Jn« Koti
*Mlaa.i Ivan Minn.i Oaa Virginia, Mlnn.: Aatca W.
Klein, Mont, t uteh. Krtree. *	M. AkMI ~ "
PaMa N. V.l
ieu0h. Pa.: Ivaa
Clartdaa. Pa.: Anton J«___
Canoneburg, P».: John KokUob.
^•o In ei^iie^j Xek Poraet City, Pa : Kari Zalar In Frank
Pervell, Pa.: In
Pa.j Frank l_ando. Pa.: Geo. Bchulta. Moon Run, Pa. ui okolico: Fr. Pittsburgh, Pa. t Ignacij
Iffnaz Magister. Frank Bambič in Z. JaUa.
Unity Sta^ Pa.: Joooph SkarfJ. atoolton. Pa.: Antoa M. PajU Wlllock, Pa.: Frank Sama ln Jooao»
fliabirg-Ainerika žrta
H »Izceja paiabtadaa droiba aa % vete, ki vmdria]a 74 raaliCalk lit
"VATeRLAND", 160 Crevliev dole, 68,000 toa, -
"IMPERATOR",
919 8evl]ev dele, 69,000 lea. _ Dlrektaa tvoia aaed
NEW TORKOM m HAMBURGOM, PHILADELPHIO m HAMBURGOM. BOSTONOM is HAMBURGOM, BALTIMOREM is HAMBURGOM, HALIFAX b HAMBURGOM.
Najauge cene za v stari krsj ia aazaj. Paaakaa punttt yttvba ibrwb enJiNtl
RED STAR LINE
Plovitbs med New Torkom let Antwsrponk^
R^dni tedenska zreza potom poštnih parnikov i brzoparniki na in vijaka
XEELLAND 11,304 tons
raVLAHD
19,790 ton.
NaiveČjc udobnosti v MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vsobaje kabine po 2, 4 in ts postelj, obednice, kopalnice, pralnice itd Zs nadel]ne podrobnosti obrnite te na:
Hamborg-Ameriean Line,
45 Broadway, New York
ali ae krejevno ageato
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Izšla je
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom aa razpolago.
Knjiga "Vojaka na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sesitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših 'spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen .udi večji slovenski zemljevid oalkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p* I5c, vseh 13 sesitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
81ovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.. New York City.
KROONLAXD •
12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
18,694 ton.
Kratka In udobne pot ze potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat-•ko'in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi d"ielami je dvojna direktna železniika sveža.
Posebno se Se skrbi se udobnost potnikov medkrovjs. Tretji resrod obstoj1 od malih kabin sa Z, 4, 6 in 8 potnikov.
Ze nadaljna informacije, cene in voine listke obrniti se jo nai
RED STAR UNB
No. 9 Broadway
New .York. 94 State Street Boston. Man.
1319, Walnut St.
Philadelphia. Pa.
619 Second Ave. Seattle. Waah.
No. 14 No. Dearborn St.
Chicago. III.
1306 "F" St., N. W.
Washington, D. C.
210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St. St. Louis. Mo.
r 233 Main St.
Winnipeg. Man.
319 Geary St.
Ban FrancisIco. C«L
121 So. 3rd St.
Mineapolls, Minn.
21 Hospital St. Montreal, f'finada,

C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQDEJ _
(Francoska parobrodna družba.) " Direktna črta
(3s HAVU, PAJLIXA, t VIC*, INOQIOSTA Is LeUSLJAJTM.
Poštni parniki so:
"LA PROVENCE-	ilA 3AVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
as drm rijaks
"LA LORRAINE" ■s dm vijsks
MltiriTijsks
Podpiassl j« iznsjditelj najuapeSncj -&e tinkture ns
m m	»vetu Alpen-
% MmWI ■	VgSH tinkture in
SB ^	A]penpoaade
1*7 " n^H - Ženskam in ^Xi SŠBr	možkim, km-
teri jo rabijo, zrastejo t testih tednih lasje popolnoma. ne bodo ispadali in ne bodo osiveli. Ravno tako »raste možem" v iastih tsdnfh brada m brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale aive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kostibol. trganje po rokah. no*ah ia hrbtenici. Rane. opekline. bala. ture. kraste in kurja o^esa, bradavice, potenje no«, zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila ao registrirana v Washington n, znamenje, da so (ista in najbolj aapeina. Pišite takoj po cenik! Po SI jem sa zastonj.
JAKOB WAHClO, 1092 E. 64th St. Clevelsnd, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez as peha. plačam $500.
i
Sxprstni parniki ao:
"Chicago", "U Tonraine", "Rochambaan" "Niagara"
G avna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Oketebron^k Building.
Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka
67 K. K.
julija 1914. 1914
•LA LrORATNE 8. julija 1914. *LA SAVOIE 29. t FRANCE	15. julija 1914. *LA LORRAINE 5. avg.
*LA TOURAINE 22. julija 1911. *LA PROVENCE 12. avg. 1914.
Expresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA ; V HAVRE:
•NIAGARA 11. julija 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914. tROCHAMBEAU 8. avg. 1914.
'4FLORIDE'' direktno do B ordeaux-a 4. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
Wlntarquartara, Utah: ImI« DltfNontfi ^Ni ■la. Waah. W. Va. in	i
Grafton, Wla.: John Milwaukee, Wla.:
Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik, John Vodov ni k in Frank Meh. Sehahoyeaa: Nick BadovinM In Ml
M
■M
MM
ATstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
RiJpripramlU h u|mi|Sa parilraln Crla zi Slouoci li^Hmti

Regal)
▼«1 tfodaj naveden! Brtfl _ Uvodi ns dva vijaka imajo brezžični brsojav
aucs, iiAi
KARTA WASHIN( ARGENTINA. OCEANIA, FRANZ JOUZ9 h
i t i
WASBOrav«M"i
med New \orkom, rrstom]in Reko«
^ Osna rožnih listkov is New Torka sa m. r&sred so do?
TRSTA ...............".......v.vi».y>....-.>.x^25.08
LJUBLJANE..............(26.18
Tt K lU!i .....*.....'. *..V..7.	. '.V	'i',^	(25.00
ZAGREBA ....................• .wwo^r« $26.06
KARLOVCA ....................,tt«...v.v.-..w.'.y $26.21
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Fran* Joseph L iS Martha Washington znaša $4.00 več.
n. razred od Marthe ^Washington in Kaiser Franz Joseph L Od $65.00 do $70.00.	; \
. .Vsi drogi parniki od $50.00 do $60.00.
Phdpi Bm ft Cm* Gen.

Agents, S	Str««, NEW
v
M