Leto V3., štev. 284
Ljubljana, torek 8. decembra 1925
Poštnina pariallrana.
Cena 2 Din
63 Uh»|» ob 4. «)tfti*a}. C3
Stane meaečno Din »J—; sa in©-tcmstTo Oln 40-— neobrccno.
Oglasi po tarifa. Urednifitvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. 16/I. — Telefon itev. y. Notna redakcija« od io. ure naprej v Knafiovi ul, it. s/L — Telefon it. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravniitvo: Ljubljana, Prešernovi ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratnl oddelek: LJubljana, PreSen aova ulica it. 4. — Telefon št. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem tek. zavoda: Ljubljana it : 1.841 - Praha či slo 78.18011 Wien,Nr. 105.141.
V nedeljo in pondeljek se je vrli! ob ogromni udeležbi delegatov iz cele države kongres SDS, na katerem so voditelji stranke podali izčrpne referate o programu, politiki in taktiki stranke,
Otvoritev kongresa
Beograd, 6. decembra, n. V veliki dvorani doma Kola srbskih sester se je že zgodaj zjutraj zbralo veliko število delegatov iz vse kraljevine. Čakali pa so na prihod delegatov iz Zagreba, ker je vlak imel več kot dve uri zamude. Zato se je kongres začel šele ob desetih. Otvoril ga je burno pozdravljen šef stranke g. Svetozar Pribičevič s toplimi besedami, poživljajoč zboroval-ce, da izročijo svoja pooblastila. Predsednik verifikacijskega odbora Spiro Popovič je podal poročilo odbora, ki je pregledal pooblastila. Odbor je kon-statiral. da so se vsj odbori stranke, oblastni ia srezki ter centralni (v Zagrebu, Beogradu In Ljubliani), odzvali pozlvn hi da so na kongresu zastopane vse edinice stranke Iz vse države. Navzočih je vsega skupaj 545 redno izkazanih delegatov.
O. Svetozar Pribičevič. predsednik dosedanjega začasnega glavnega odbora, je nato konstatlral, da so sedaj vse funkcije tega odbora prenehale. Kon-sres bo izvolil definitivni glavni odbor.
Predsedstvo kongresa
G. Miloš Savtič je predlagal, da se fzvoli za predsednika Svetozar Pribičevič, za prvega podpredsednika Milju-tin Stanojevič, za drugega podpredsednika Miša Kutuzovič. nadalje 7 tajnikov: dr. Ivo Jelavič, glavni tajnik, dr. Ljndevft Pivko, poslanec. Tomo Pavčie. Gavro Bahrak, Gjorgje Zav-kid. Marko Polič in Stanko Brkič. Predlog je bil sprejet soglasno per acclamationem. Glavni tajnik dr. Ivo Jelavič je nato prečital pozdravne brzojavke, ki so došle iz vseh krajev države. Velika dvorana Kola srbskih sester je bila nabito polna, ravno tako tudi galerije. Pogled na ves shod je bil veličasten.
Ko so bile prečitane došle brzojavke, je zborovanje prešlo na dnevni red.
Pribičevič o splošnem položaju
Najprej Je {Tovori! o splošnem položaju t. Svetozar Pribičevič.
Ko se je osnovala L 1919. demokratska stranka, se je mislilo na to, da so vse naše stare stranke, ki so preživele veliko svetovno vojno bi polom velikega cesarstva. zastarele m da so nesposobne za novo situacijo. Vsa te stare stranice so bile regionalne ali plemenske alt verske stranke. Potrebno Je biio, da dobimo stranko, kl ne !>i bila niti plemenska niti verska, ruti regionalna, ampak
spl-ošronarodna ln državotvorna stranka.
Na velikem zborovanju v Sarajevu februarja 1. 1919. smo položni temelje taki veliki stranki. Te stranice nismo hoteli osnovati brez sodelovanja naših bratov iz Srbije, das! so na onem zborovanju imeli glavno besedo ljudje Iz tkrv. prečanskih krajev. Ni re«. da sem jaz še! v Sarajevo v nekakšnem sporazumu s šefi radikalne stranke, odnosno s pokojnim Stojanom Proti čein. Nasprosno, jaz sem vsem izjavil, da je naša misel ta, da je
treba likvidirati stare stranke to osnovati novo
po novih problemih, ki se javljajo v hov! državi. Pripravljeni smo bili osnovati novo stranko z vsemi srbiJansJomi strankami, kl ss strinjajo z nami giede notranje ureditve, glede socialnega vprašasja, kakor tudi glede agrarnega vprašanja. V Sarajevu izvoljeni začasni upravni o<flwr Je imel nalogo, da uredi vse one pripravljalne posle za organizacijo in posebno da
▼odi pogajanja z brati Iz Srbije. Ta odbor Je prišel v stik z vsemi tedanjimi srbijaasktmi strankami, predvsem pa z radikalno stranko. O. Protič, ki Je kol predsednik vlade v zastopstvu g. Pašiča vodi! tudi posle radikalne stranke, pa je odgovoril našim zaupnikom, da radikalna stranka ne bo Hkvkfcrala, da pa Je nam prosto pristopiti v radikalno stranko. Ostale srbijanske stranke so Izjavile pripravljenost, da likvidirajo ln se z namf združijo v eno stranka Ml smo takrat osnovali Demokratsko zajednico, ki se Je kmalu potem pretvorila v edinstveno demokratsko straa ko, katere oblika Je bila ta, da naj predvsem narod gleda v nje) ono strankarsko organizacijo, ki je najsigurnejša za vzdr-žamle narodnega ln državnega ©dfctstva. Vsaka stranka mora bneti odlike, kl Jako padajo v oči Javnosti In širšim slojem naroda. Programi strank so drug drugemu podobni, večinoma so vs( lep!. Vendar pa mora bftf nekaj, knr stranko odlikuje pred drugimi strankami Pri detmofcats&l stranki »o se
odlikovale tri stvari.
Predvsem vprašanje narodnega ln državnega edlnstva. Za demokratsko stranko je narod čvrsto veroval, da bo v vprašanju narodnega hi državnega edinstva sigurna, da ona s tem vprašanjem stoji in pade ln da nikdar s tega pota ne bo krenila, (Ploskanje In odobravanje.) Druga odlika demokratske stranke ie bilo v socljal-uih vprašanjih. Takoj v začetku, še ko Je bS na vladi prvi kabinet, smo mi vztrajali na tem, da se sestavi ministrstvo za socl-Ja!no politiko in naši somišljeniki so v tem mklistrstvu izvršili glavno pozitivno delo. S tem vprašanjem v zvezi in vendar problem zase je biio tkzv. agrarno vprašanja, s katerim je bil zopet zvezan problem do-brovoljcev ln kolonizacije. Ze v prvem početim smo zadeli na velške težave pri reševanju socijataega in agrarnega vprašanja. Jaz bi sploh naravaost rekel ln to morajo vedeti naši bratje v Južni Srbiji ln v BosnJ, da je bila demokratska stranka tista, ki Je živo forsl-rala rešitev agrarnega vprašanja. Sigurno je, da to vprašaaje brez našega živahnega prizadevanja v 1. 1918. in 1919. ae bi bilo stavljer.o na dnevni red. Kar se le v tem pogledu storilo dobrega in koristnega za naš narod, !» se Je brezdvomno storilo samo z zalaganjem naše stranke. Težaven boj smo vojevaJi ttfcE za socljalnopolitična vprašanja. Pokojni Pro-tlč se je večkrat izraža!, da so to nekaka avstrijska vprašanja. Potrebno Je, da se pove sledeče: Naša stranka Je edina stranka v našem državnem življenju, ki Je po-»tivno načela socljalno ekonomska vprašanja. Pozitivni zakoal na socljalnem ln gospodarskem polju so sad samo njenega dela. (Živahno odobravanje.) Ako se ni storilo vse, kar ln kakor je btlo treba storiti. od te naša krivda. Narod nam nI dal večme, da b! mogli izvesti svoi program v popolnosti.
Narod nas Je silil na koalicijo z drugimi strankami in na kompromise. Ravnotako si gumo je, da je največja zasluga naše stran ke, da je prišlo do one notranje državne organizacije, ki je bila formulirana z Vidov-dansko ustavo, s katero je za vedno zasl-gurano naše narodno ln državno edinstvo. (Burno odobravanje). Uvidevši historični pomea tega našega dela smo takoj po glasovanju v Narodni skupščini objavili mani-| fest na narod, povdarjajoč, da Je ustvarjena ln zgrajena velika zgradba, v kateri Je dovolj prostora in dovolj svetlosti. Ta proglas je sestavil veliki naš človek in prijatelj pokojni Milorad Draškovlč. (Vsi vstanejo in kličejo Slava!) Ako so se pozneje pojavi!« struje to pokreti proti temu velikemu delu celo v vrstah demokratske stranke same, potem je
mat) dvignila roko oa svoja dete,
k»r ta ustava !e bila naše delo, naše dete. (Odobravanje). In ko se je v demokratskih vrstah iz taktičnih razlogov hotelo, da se to dete ubije, je ta veliki greh razkopal demokratsko stranko. Tako je prišlo 1. 1922 do razkola DS. iVU smo stali r.a stališču, da ni zadosti, da stranica pove. česa neče, temveč
se mora vedeti tudi kaj stranka hoče. Glavno je, da je jasna in urejena v vprašanjih, katere stavlja najrjo aarod, ko gre za reševanje različnih problemov narodnega in državnega življenja, političnih, gospodar skih, prosvetnih, socijalnih Itd. Na žalost je pri naših nekdanjih tovariših več pomenila taktika kakor poiitika.
Razprtije, ki so nastale med nami so izkoristi!! radikaJi. da razbijejo koalicijo z de mokratsko stranko, ter da 16. decembra 1922. dobijo homogeno radikalno vlado z volilnim mandatom. Radikali so spretno izigrati one pokrete v demokratski stranki, ki so šli za tem, da se s tedanjimi protidr-žavnimi elementi ustvari blok za premaga-nje radikalne stranke. Oni se niso ozirali na to. da je v demokratskem klubu z veliko večino zmagala stnija, ki je obsodila vsak poskus razgovora in pogajanja s pro-tidržavni elementi in da Je sam šef demokratske stranke vsled tega podal ostavko. Tako so pri volitvah 18. marca 1923. dobili 109 mandatov, demokratska stranka pa Je Izšla Iz volitev oslabljena. Jaz sem takrat predlagal, da
se demokratska stranka ne veže niti na
desno niti na levo, da n« gre niti z radikali, niti z Radlčem, da ostane v popolnoma samostojnem položaju, da se vzdrži vseh zakulisnih kabinetnih poskusov. da stopi med narod In da od zdolaj ruš! homogen! radikalni režim In lz naroda pripravi teren za ustvarjenje nove politične situacije. Ako bi se Wk> to stališče sprelelo bi bila demokratska stranka ostala v celot! v korist držav!. Ona bi bila postala dovolj močo« d8 bi bila mogla staro ln trhlo radikalno stranko zamen;afl na državni upravi. Tcda moj predlog nI bil sprejet, temveč so se po volitvah zopet začeli razgovori s fe-
1 deraHsti&ilml skupinami. Tako se Je držal radikalni homogeni režim, sramotno na ta način, da so se radičevci abstlnlraM in da so ga podpirali Turki hi Nemci.
Pri tej priliki se moram spomniti na dogodek, ki Je bil
začetek, uvertura v krizo demokratske stranke.
To je bi! takozvanl kongres intelektualcev v Zagrebu. Na tem kongresu l. 1922. se Je dvlpnil glas proti »komptivnl ln nasflnlškU vladni koaliciji radikalov In demokratov al! bolje PP koaliciji. To Je ta dogodek, kl Je' da! povod radikalom da so zahtevali za se be volilni mandat h ta dogodek so oni Izkoristili v svoie politične svrhe. Sam šef DS Je dal nasprotnikom v roko sredstva, da so nas tokll; radikali so Izkoristi!) moment, da se Je šef stranke pojavil na zborovanju. ki Je protestiralo In demonstriralo preti vladi, v kateri !e bila stranka Istega šefa. In na tem zborovanju gospoda moja, Ba zborovanju Intelektualcev v Zagrebn so dob!!! glavno besedo elementi, katerim nI bilo glavno načelno Idejno vprašanje nego slavno Je bila osebna borba in osebni spopadi. Glavni očitek na tem kongresu proti nam Je bil ta. da Je naša demokratska stran ka v koallcl.il z radikali. Rekli so, da b) bilo dobro, da bi bilo krasno, samo da bi deT>o-kratska stranka n« bila v koaliclll z radikali. Rek!! so, da Je naša sveta dolžnost, da to koalicijo razbijemo. Da razbita Je bl!a ta koalicija, toda eden od glavnih sklicateljev kongresa Je takoj potem sprejel mesto poslanika pri neki tuj! državi Iz rok homogenega radikalnega režima. (Živalmi kHcl) Drug cospod je nedavno prestopi! v Radl-čevo stranko ki seda! le ta radičevec v koalicij! z Istimi osovraženimi radikali, (kil cl: Tomljenovlč). Trctfl gospod Izjavlja danes svoje simpatiie radikalom ker so na ob lasti radikali. Eden od sklicateljev tega kon F.resa gospoda mola, k celo na čelti neke na clionalne Jugoslovenske organizacije, vendar pa ga to ne moti, da n< bi šel k vrhovnemu protektorju Smaovcev, dasi sta ti dve organizacij ogenj ln voda hi dasi sta nasprotnih pogledov In interesov. (Klic: Leontič). Tako s« končava vsaka akcija, kl ni postavljena na najbolj temelj, temveč je diktirana samo po pos*bn!h motivih ln Interesih. (Veliko odobravanje).
(Nadaljevanje Pribičevlčevega govorai Jutri.)
Odobritev dela vodstva i kluba SDS
G. Juraj Gasparac predsednik oblastnega odbora iz Zagreba le stavil predlog: Kongres samostojne demokratske stranke po zaslišanj« referata šefa stranke g. Sveto-zarja Pribičeviča popolnoma odobrava delo vodstva stranke ta posfoniškega kluba -SDS ter mu izraža polno zaupanje. Kongres dalje s posebnim zadovoljstvom poudarja ogrorrme uspehe dosežene z neumornim de lom šefa stranke v narodu, ki v vseoi pred-ajaffl članom stranke. Samostojtna demokratska stranka kot nacionalna In državna, socijalna ln kulturna, bo nadaljevala svoje delo s povečano energijo z neomejenim nav dtršenjem In nezlomljivim delom v korist državg ln enega naroda SMS. (Soglasno sprejeto z burnim odobravanjem).
Referat o zunanji politiki
Poslanec dr. Grlsogono je nato podal temeljit in nazoren referat o naši zunanji politiki in zunanjepolitičnih smernica!] SDS. Na zaključku svojega govora, ki ga še objavimo, je predložil kongresu naslednje smernice:
Nato je dr. Grisogono predlaga! naslednjo resolucijo:
»Kongres SDS osvaja stališče, da mora ljudstvo v nacijonalni In demokratični državi biti o zunanji politiki podrobno Informirano preko svojega parlamenta, ter želi, naj poslanski klub SDS stavi zahtevo, da se tudi pri nas uvede stalni parlamentarni odbor za zunanjo politiko, kakor je to v vseh istinltih demokratičnih državah.
Kongres SDS uvažuje ogromno važnost mednarodne propagande, veliko delo v tem smislu In velike uspehe, kl jih dosegajo druge države, nadaCe razmeroma večjo potrebo take propagande za našo državo, ki je mlada In Ima mnogo sovražnikov ter obžaluje, da je to nacljonalno delo domala popolnoma opuščeno, četudi so v to svrho ▼ državnem proračunu predvidene visoke vsote. Kongres SDS zahteva, da se mednarodni propagandi odslej posveti primerna pažnja.»
Resolucija je bila v celoti snrejeta, nakar je predsednik ob 1. prekinil kongres. Nadaljevanje je sledilo ob 4. po-ooldne.
Dr. Žerjav o državni upravi
Dr. Žerjav o državni upravi.
Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec dr. Žerjav, kJ je imel globoko preštudiran referat o državni upravi ter o delu samoupravnih teles: oblasti sre-zov ln občin. Na podlagi svojega s?ovo-ra. ki ga objavimo jutri in ki ga ie kongres spreiel s ponovnim ln živahnim pritrievanjem in odobravanjem, je stavil dr. Žerjav naslednje resolucije']
»Koigres SDS zahteva:
1.)	Da se dosledno orovede v nstavl predvidena organizacija države, s tem, da se takoj razolšelo volitve v oblastne in srezke skupščine. Finančni In notranji minister sta dolžna pripraviti vse, kar le v upravnem in finančnem oog'edu potrebno zn redno hmkcijonlranje oblast? 'n srezov;
2.)	da se takol reši zakon o centralni itpravl In vs! za dosledno orovedbo de-koncentracite celokupne državn« uprave potrebni organizacijski zakoni, uredbe In Pravilniki:
3.)	da vlada predloži modern zakon o občinah, da se regul'ra tudi vprašanje domovlnstva ln državljanstva:
4.)	kier ne obstojalo občine, se vlada po zlva. da lih takol organizira, a kjer niso Izvoljeni občinski odbori, nai se takoj provede'o občinske volitve:
5.)	zahteva revizijo uradniškega zakona, kl bo končno odpravil z dnevnega reda vwa?an?e lavnih nameščencev In zajamčil popolno depolitizacijo uprave:
6.)	vlada najl Narodni skupščini ored-ložl zakone o regutocijil verskih odno-šalev. Vorašanja, kl se nanašalo na verstvo In cerkev, se moralo reševati v duhu oopoltie verske svobode In stro-nostl. čuvajoč pri tem suverenost države.
Referati o Južni Srbiji
Nadaljni govornik GHgorije Božovič je v svojem referatu o Južni Srblli povdarjal, da Je tamkaj red naš tralvečjl problem, t. J. vprašanje dobre administracije. Naše uprav no »radnlštvo žal ni doraslo velikim nalogam. Kritizira orožništvo, ki dela vse »Pismeno« birokratsko. Kier so orožniki na te renu In kjer gredo na patrulje ni kač a kov. Predlagana resolucija Je bila soglasno sprejeta-
Demetrovič o gospodarskih in socijalnih vprašanjih
0 gospodarskih in socfjatoih vprašanjih Je poročal posl. Juraj Demetrovič, ki je izvajal, da
zahtevamo ekonomsko demokracijo, da se vsakomur dajo enaki pogoji za napredek ia da se ukinejo vs! privilegiji Zadružništvo kot aova moderna kieja stremi za organizacijo, ki bo socijalno slabim elementom omogočila ekonomsko osvoboditev. Naloge SDS napram seljaštvu, ki Je Jedro našega naroda, so velike. Dvigniti je treba produkcijo in omogočiti čim boljše unovčenje seljaScih proizvodov. Kritizira pomanjkljivost naših železnic, cest in potov, kar vse ovira unovčenje kmetij skih proizvodov. Nadalje kritizira sedanjo šolsko politiko (redukcijo kreditov za šole), zdravstveno politiko, zahtevajoč brezplačna zdravila za seljažtvo itd. Zaradi velikih sodnih taks je siromašnim državljanom onemogočeno pred sodiščem braaiti svoje pravo.
Nadafjni govornik minister n. r, dr. Hinko Kriz man Je razpravlja! o agrarni politiki in kolonizaciji.
Oovorill so še sel^aki Lazar Grujič, Ulja Zedevlč in Sava Saševič. Kongres Je nato soglasno osvojil referat dr. Krizmana ln predložene resolucije. Ker Je bilo že precej pozno, je bila seja odložena na pondeljek ob 10. dopoldne.
Svečani pozdravni večer
Beograd, 7. decembra, p. Sinoči se je vršil v hotela London na čast delegatom pozdravni večer, na katerem Je bilo Izrečenih mnogo iskrenih in navdušenih govorov. Med dr. so govorili Pribičevič, Vilder, Bu-disavljevlč. Posebno živahno odobravanje je že! s svojimi izvajanji glavni tajnik SDS iz LJubljane dr. Stane Rapč.
Nadaljevanje kongresa v pondeljek
Beograd, 7. decembra, p. Ob nezmanjšani pozornosti delegatov se je danes nadaljevalo zasedanje kongresa SDS. Po otvoritvi seje je najprej glavni tajnik dr. Jelavič prečital tekom včerajšnjega dne došle mnogoštevilne pozdravne brzojavke, nato pa je sledil
Popovi cev referat o finančni politiki
Posl. dr. Svetislav Popovič Je v temeljitem poročilu obravnava! finančne probleme ln stvarno podal smernice llnančne politike, ki naj Jo izvaja SDS. Z največjim zanimanjem so delegati poslušali poročeval čeva izvajanja o naši tarifni politiki, o mo-nopolski upravi, o valutnem problemu ln o ureditvi davčnega sistema odnosno o davčni raibremenitvL Kongres Je soglasno spre Jed od nJega predlagano resolucijo.	-
Politične smernice SDS
Beograd, 7. decembra, p. Po izčrpnem referatu o prosvetni politiki, katerega je podal Jeremija Zivanovič, je bila seja ob 12.30 zaključena.
Na popoldanski seji, kl je pričela ob 16.30. je prečital generalni sekretar stranke, J e 1 o v l č. referat o statutu stranke. Statut je bil po kratki debati sprejet soglasno. Soglasno je bil sprejet tudi Pribičevidev predlog, da naj se v smislu resolucij, ki so priložene referatom, sprejme program stranke. V sprejetih smernicah so sledeči važni no menti:
Zunanja politika
Osnovna načela zunanje politike SDS so ia ostanejo miroljubnost, odločna obramba stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, in nacljonalnost Miroljubnost odgovarja že značaju našega naroda, ki je imel v zadnjih 10 letih večje žrtve, kakor katerakoli druga država. Kot svobodoljuben do skrajnosti, je naš narod za sporazumno, arbitražno rešitev vseh mednarodnih sporov. SDS smatra za svojo dolžnost napram narodu. da ne opusti nobenega uspešnega sredstva za oslguranje državnih mej !n sploh oslguranje naroda proti morebitnem« ugroževanju s katerekoli strani Zato smatra Malo antanto za najmočnejši temelj politike, ki stremi za ohranitvijo sedanjega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. In želi. da se ta temelj še izpopolni s pristopom novih članov. Stranka SDS ie za vsako naslonitev na veliko zapadno demokracijo ter za dobre in korektne odnošaje napram ostalim državam, ako ne goje sovražnih mis!l na račun naše državne integritete a!! suverenosti.
Naša država mora kot nacijonalna država gojit) žive simpatije napram so-rojakom, nahajajočlm se v drugih državah, ter mor« s sredstvi mednarodnih pogodb in dogovorov skrbeti za to, da pomaga našim manjšinam v drugih državah, da pridejo do boljših pogojev za kulturni In gospodarski razvoj. Stranka SDS smatra, da Je zadovoljnost narodnih manjšin najboljše jamstvo za zbliža-nje tn prijateljske odnošaje med sosednimi državami.
Postulacija nacijonalnosti zunanje politike je. da se vod! s polnim znanjem ln pod kontrolo naroda, to je pod kontrolo njegovih zastoonfkov v Narodni skupščini.
Notranja politika
Kar se tiče notranje ureditve države, stoji SDS na stališču, da se mora za vsako ceno Izvesti že z ustavo zajamčena unitaristična ureditev države, ki edina more ojačlti vezi jugoslovenske nacijonalne edinosti. Z izvedbo unitariz-ma pa še nI potrebna centralistična ureditev, ki le fe posledica nesposobno-sti upravnega aparat« ln birokratlzma. Kulturni in gospodarski položaj našega naroda zahteva popolno dekor.centracijo naše norave na oblastne in srezke oprave. dočim nai ministrstvom oripada samo vodstvo In nadzorstvo. Samouprava nai se pooolnotna razvite v občinah, sre-zlh In oblastih. ?n sicer brez tutorstva države, ki na! Hm samo poskrbi zadostna finančna sredstva za čim uspešnei-iši razvoj narodne energiie v vsakem kraiu. Celokupna administracija, državna in samoupravna, se mora popolnoma depolitizirati.
AGRARNA REFORMA.
V	vprašanju agrarne politike zahteva SDS. da se agrarna reforma že vendar enkrat izvede in končno urede agrarni odnošaii ro načelu ekonomske demokra cile. Ukinitev fevdalizma, kmetskih in čiftskih odnnšajev, razdelitev ve!epo-sestev, razširjenje beglukov in kolonata so sredstva agrarne reforme, cilj pa mora biti ustvaritev posebnih malih posesti. zaščita minimalne eksistence, ceneni seljaški krediti in ustanovitev zadrug.
PROSVETNA POLITIKA.
V	prosvetni politiki zahteva SDS. da se čim prei uvede modern šolski ln prosvetni zakon ln to tem bolj. ker so že izgotovljeni projekti, na katerih se je dolgo delalo. In sicer s sodelovanjem celokupnega našega naroda. Kongres najodločneje protestira proti premeščanju šolnikov in prosvetnih delavcev in zahteva zaščito za vsakega državnega uslužbenca, ki vestno vrši svoje dolžnosti. Pouk mora biti brezplačen in vsakomur pristopen, osnovni pouk obvezen. Šole naj bodo državne, učenje v osnovnih Šolah naj se podržavi. v višjih zavodih pa naj bo čim bolj praktično. Uvede naj se enoten učni načrt, izenači naj se strokovna terminologija ln posveča naj se posebna pozornost moralni zaščiti mladine. Vse šole morajo bit1, pod kontrolo državnih organov.
FINANČNA POLITIKA.
V	vprašanju finančne politike zastopa SDS načeto, da sta delo In Sledenje prvi pogoj pravega napredka, radi česar zahteva izvaianie največjega štedenja v državnih izdatkih pod kontrolo Narodne
t
skupščine ln Javnosti. Zahtev« popol-to uravnoteženje državnega proračuna In znižanje letečih državnih dolgov, kar ln služilo povijanju ugleda države v ino-zemstvn. Zaradi tega zahteva tndi čim prejšnje Izenačenje davčnih zakonov za vso državo. Istotako ie treba razi« takse in drure dajatve, trošarine in carine enakomerno razporediti na vse kraje. Monopoli se naj odpravijo, sol in petrolej naj bosta neobdavčena, ostale monooolne stvari pa naj bodo pravično obdavčene. Kliančna administracija se naj oprosti sedanje prakse samovoljnosti predstojnikov. Samoupravni finančni viri lokalnega značaja naj se uporabljajo za potrebe samouprav. Končno zahteva SDS. naj se v svrho stabilizacije jn kontinuitete spi oš te gospodarske in finančne politike ter v svrho pobijanja vseh zlorab in špekulacij prepreči pre« hodno kolebanje vrednosti dinarja.
Voliter glavnega odbora
Za tem je kongres prešel na volitve članov glavnega odbora, ki so bile Izvršene soglasno. Izvoljenih je bilo 61 članov glavnega odbora. Za predsednika Je bil soglasno izvoljen zopet posl. Sve-tozar Pribičevič. Kol zastopniki ljubljanske oblasti so bili izvoljeni dr. Gregor 2erjav, dr. Albert Kramer in Anton Jug. kot zastopniki mariborske oblasti pa posl. dr. Ljudevit Pivko, dr. Fran Lipold ln Lovro Petovar.
Slučajnosti
Po (mrienih volitvah glavnega odbora ae j« vršila razprava o raznih vpraianjih in predlogih.
Delegat Pero Zee je zahteval od vodstva stranke pojasnilo, v kakšnih odnošajih je SDS napram Orjunl, ker se v praksi govori, da je Orjuna strankina organizacija, bili pa so slučaji kakor n. pr. pri volitvah v Pod« parno društvo zagrebške univerze, ko se j« pokazalo da nastopa Orjuna proti SDS.
Poslane« Pribičevič jc odgovoril, da je organizacija Orjune Izvenstrankarski orga« nizacija in stoji z ozirom na to seveda tu« di izven SDS. Orjuna ne pripada nobeni stranki Res pa je. da je Orjuna po svoji politični ideologiji in svojem pojmovanju nacijonalnih interesov sorodna programu, ki ga sestopa SDS.
Nato je govoril le predsednik Pribičevič, ki je odjjovoril na nekatera včerajšnja Is« vajanja radikalnih prvakov Ljube Jovsno« viča in dr. Laze Markovida v Zagrebu. Pri« bičevii je ugotovil, da je imel Ljuba Jova« rovifi v Zagrebu prav prazen govor. Vsa javnost je pričakovala, da bo čula izjave zelo važnega značaja, saj Je g. Jovanovič govoril kot podpredsednik radikalne stran« ke. Na radikalnem zborovanju v Zagrebu pa ni bila podana nobena važna izjava. Na vpraianje, kaj je sporazum, ni hotel Ljuba Jovanovič dati konkretnega odgovora. Re« seda sporazum Je postala samo navadno agitacljsko sredstvo in niti ena niti druga vladna stranka ie ne upa objaviti vsebine t?ga aporazum«. Pribičevič je protestiral da Ije proti izjavi Liube Jovanoviča. da so ra« dikali vodili in dobili vojno in da imajo le radikali zaslugo za osvobojen ie in ujedi« ajenle našega naroda. Velika svetovna voj« na ie bil« kraljevini Srbiji vsiljena in jo je tedanja njer.« vlada morala sprejeti, kar bi -norala atoriti tudi vsaka druga vlada. Ra« dikali so bili v času voine povsem slučajno sa vladi. Narodna s^epščina v Nižu je pro« klamirala soglasno, da se ima vojna voditi in končati s popolnim tiiedinjenjem vseh •Srbov, Hrvatov in Slovencev in ta skiep so sprejele vse stranke. V voino to tli vsi in niso ili naprej samo oni. ki so imeli radi« kalne legitimacije. Vojska ie bila vrdno is« ven strank in tvorijo jo pristati vseh strank.
Dr. Laza Markovič — je nadaljeval Pri« bičevič — pa je v Zagrebu kompromitiral Paiiča, ko ie izjavil, da je Pašič sklepal sporazum. Trditve dr, Markoviča, da radi« kali točno izvršuieio sklenjeni sporazum, ne more potrd:ti nobena stranka, ki je bi« ia z niimi v vladi.
Nato se je poti. Pribičevič bavil s prrga« njanji. ki se vrte od strani sedanie vlade proti drJavi vdanim in lojalnim driuvlja« nom. Preganiaio jih i«ti krogi, ki so jih pre« ganjali In mučili v veleizdajnlšk'h procesih in glavna priča proti niim. predsednik Ra« dičevcofl poslanskega kluba Karel Kovače, rič jih danes ropet preganja.
Zaključek kongresa
Delo kongresa je bito s tem zaključeno. Predsednik Pribičevič se je zato zahvalil delegatom za lepo udeležbo in od. lično sodelovanie na kongresu ter jih je pozval, naj izvedejo med narodom naj-energičr.ejšo akcijo za izpopolnitev strankine organizacije, kajti najjačia ide. ja ne more zmagati, ako nima za seboj organizacije, vsaka ideologija na more prodreti, ako stoje za njo močne organizacije.
Nato je zaključil kongres in deleeati so se razšli med burnimi ovacijami. ki so iih prirejali strankinim voditeljem.
General Bodrero odpoklican?
Beograd. 7. decembra p. Med diplomatskimi dogodki se je danes mnogo opazila konferenca Italijanskega poslanika generala Bodrera s zunanjim ministrom dr. Nin-člčem Zatem le bil poslanik Bodrero sprejel na dvom r avdliencL V vladnih krogih trdijo, da bo poslanik Bodrero skoraj odpotoval v zasebnih zadevah Is Beograda. Iz zasebnega vira pa se doznara. da fco poslanik Bodrero odpoklica«.
Popust
do božičnih praznikov vj modni konfekciji
JOS. ROJINA, Ljubljana
Politični dogodki v Beograda
Globok vtis kongresa SDS. — Pašič še vedno bolan«
mesto za radičevce«
Še eno
Beograd, 7. decembra, p. Razen toov gresa SDS. ki je bil uspešno zaključen in ki je napravil velik vtis na vse politične kroge, ni danes beležiti nobenih važnih političnih dogodkov. Mnogo se komentirata govora Ljube Jovanoviča in dr. Laze Markoviča v Zagrebu. Povratek St. Radiča se pričakuje za jutri Ministrski nredsediik Pašič danes še ni prišel v predsedništvo vlade. Predsednik Narodne skupščine Trifkovič. kj je ozdravel, ga le posetil v stanovanju. Mnogo se komentira vest. da namerava
g. Radič spraviti še enega svojih najintimnejših v državno policijo. Dosedanji državni podtajnik v ml<strstvu soci-jalne politike dr. Krnjevič naj postane šef izseljenskega komisarijata v Zagrebu. na niegovo mesto pa naj pride kot državni podtajnik post. dr. Lujo Kežman.
Zagreb. 7. decembra, n. Minister Stjepan Radič Je odpovedal nameravano predava iie v klubn hrvatskih književnikov In je ob 9. zvečer odpotoval v Beograd.
Zveza narodov proti bolgarskim komitašem
Komisija predlaga mednarodno obmejno kontrolo.
Ženeva, 7. decembra, r. Ena Klavnih točk dnevnega reda na 37. zasedanju Sveta zveze narodov je tudi grško-bolgarski konflikt. Novinarji so dosedaj zaman skušali govoriti z bolgarskim in grškim zunanjim ministrom. Kalfov noče sprejeti nobenega novinarja ter Je skrbno zastražen od detektivov. Ravno tako je odklonil Rendis vsako Izjavo, češ, da bo Itak govoril na zasedanju.
Tajnik Zveze narodov je že razdelil tiskano poročilo preiskovalne komisije z znanimi določbami, da mora Grčija plačati Bolgariji odškodnino. Poročilo
zagovarja nadalje odstranitev grških In
bolgarskih obmejnih čet. ki tvoriio le del armade in niso usposobljene za obmejno službo. Komisija predlaga, naj bi obe državi imenovali nevtralne oficirje za obmejne poveljnike, ki bi jih morali plačevati Grčija in Bolgarija.
Komisija opisuje v svojem poročilu komitaško gibanje kot akcijo bolgarskih državljanov, ki z nasiljem propagirajo makedonsko avtonomijo in povzročajo nemire. Komitaška akcija mora prenehati v interesu miru v obmejnih pokrajinah.
Grči a odklanja odločitve Zveze narodov
Preiskovalna komisija Zveze narodov je določila, da mora plačati Grčija Bolgarski 30 milijonov levov odškodnine, Grčija pa zahteva od Bolgarske 50 milijonov drahem. — Komisija vztraja pri svojih sklepih.
Ženeva, 7. decembra, s. Redno december« ako zasedanje Sveta Zveze narodov je bilo danes otvorjeno pod predsedstvom Scialo« je a razpravo o gržko«bolgarskem konfliktu.
Prvi Je govoril bolgarski zunanji minister Kalfov, ki je izjavil, da je njegova država zadovoljna z odločitvami preiskovalne ko« miaije glede plačila 20 milijonov levov za materijelno ikodo ter 10 milijonov levov za človeške žrtve in za druge škode prebival« stva. Bolgarska vlada pristaja tudi na pri« poročila vojaške in politične narave.
Nato je izjavil grški zastopnik Rendis, da njegova vlada odklanja bolgarske zahte« ve po odškodnini in predlaga, naj ae Bol« garska obsodi v plačilo 50 milijonov dra« hem, ker preiskovalna komisija pred dolo« čitvijo odškodnine ni zaališala Grčije. Gr« člja si pridržuje pravico, ako bo obsojena v plačilo, zaprositi mednarodno razsodišče v Haagu naj odloči, ali je dopustna obsod« ba v plačilo odškodnine tudi v alučaju. ako dotična atranka ni bila zaslišana Končno je zahteval, naj se Bolgari ia prisili, da Iz« polnuje svoje dolžnosti glede razorožitve.
Svet Zveze narodov je ie danes popoldne nadaljeval razpravo o griko«bolgar« skem »poru. Predsednik preiskovalne komi« sije angleški poslanik v Madridu Rumpolt je izjavil, da je komiaija popolnoma soglas« no storila svoje akiepe io da jih tudi aofie izpremeniti.
Glede grške grožnje, da ae bo obrnila na mednarodno razsodišče v Haagu Je opozo« ril Sir Rumpolt. da je zastopnik Grčije v Parizu ob priliki poavetovanj Sveta Zveze narodov izrecno izjavil, da je njegova dr« žava pripravljena a limine sprejeti odloči« tev preiskave. Rendis je poudarjal, ds. ob« stoja v Grčiji razburjenje radi bolgarakih zahtev glede pristopa k Egeiskemu morju, ki jih Grtija ne more priznati.
Poročevalec Chamberlain je nato predla« gal. naj ae tmenuie odbor, ki bo sestavil poročilo o tem sporu. Poudarjal je, da al že« ji sodelovanja dveh tovarišev, da se ta sa« deva končnoveliavno uredi. V ta odbor sta bila nato na Chamberlainov predlog izvo« Ijena Hytnans ter lahii.
Pofašiščenje italijanske novinarske zveze
Izključitev nefašlstovsklh novinarjev.
Rim, 7. decembra, e. Včcmi se Je sestalo osrednje vodstvo italijanske novinarske zveze. Član vodstva Meoni je predložil bU Innco Italijanske novinarske zveze ter Je obenem naznanil ostavko celokupnesa vod stva. Nato Je faSistervski poslanec Oiovan-n! Marclii predložil resolucijo, ki nalaga novemu vodstvu, da ukrene vse potrebno, da se novinarska zveza čimprej prilagodi fašistovsketmi sindikalnemu gfcanju '81 pravnim ustanovam, ki Jih Je ravnokar ustanovila fašistovska vlada. Novo vnd-.no je bilo sestvlje-no izključno rz faiistovskih novinarjev, člani odstopiviejta vodstva so pri čltanju resolucije fašistov skesa p<»!an-ca Marclilia v znak protesta zapustili dvorano. Radi tcjja so bili črtani iz seznama italijanskih novinarjev.
Konferenca Male antante še le v februarju
Beograd. 7. dece.nbra p. »Avala« obiav-Ija Iz Bukarešte, da se bo sestanek Male antante vršil v februarju. Oficijclno glasilo »Lupta« objavlja kot prosram tega sestanka naslednje točke: 1) Sazprava o madža--skl propagandi za vzpostavitev monarhije. 2) vprašanja Donave. 3) vpra^anle ekonom ske vojaške orjtacizaciie Male antante. List trdi. da se bo ob tej priliki določilo tudi skupno naziranje napram sovjetski Rusiji.
Mraz in sneg v Italiji
Parma, 7. decembra, e. Včeraj je toplo« mer kazal mraza 12 stopinj. Danes je za« padel I m visok sneg. Promet je ukinjen. Radi izrednega mraza je voda v vseh vodi njakih zmrznila. V Bielli je prebivalstvo ostalo brez pitne vode. V dolini Ponzonesi je bilo dtnes zjutraj 18 stopinj pod ničlo.
Rim. 7. decembra, s. Iz Benetk poročajo, da je del lagun zmrznil. Iz Asiaga javljajo, da je toplometer kazal 18 stopinj pod ničlo.
Mostar brez vode. — Strašen orkan
Moifar. 7. decembra, n. Od včeraj Je me. sto bres vode. ker so vsled velikega mra« aa zmrznili vsi studenci. Poskusi, da bi •tajali led v ceveh z vrelo vodo in ognjem, so se ponesrečili. Ljudje so navezani le na vodo Is rek. Strašen orkan, ki je divjal včeraj, je napravil v mestu velika opusto« šenjs. Skoro na vseh hišah so popokale ii« pe, v okolici pa je orkan odnesel tudi celo vrsto atreh. Promet je popolnoma ukinjen.
nranranr
Izgublja nesmiselno čas in denar. Ravno isto stori reumatik, ki poskuša preie vaa druga zdravila kot pa cd no sleurno zdravilo „Platyanshl muli"« Ta se dobiva v naravnih oblikah iot j.PI-Ob" In kot gotova komprtsa Oama v vseh lekmrab. Zarionstvo In glavno skladišče: L. Schreitiar, Zagreb Akademički trg 1/lL
Tako pa ne!
Nedeljski »Slovenec« priobčuje politično beležko, v kateri pravi, da so kontroverze v alovenskem časopisju v »vezi z vpraša« njem ljubljanske univerze »trenotno ne« umestne in samo škodljive«. Prav takoi A kdor hoie dajati take lekcije drugim, se mora predvsem tam loialno in dostojno ve» sti. Tega očividno »Slovenec« ni več sposoben; kajti v isti beležki, v kateri apelira pa harmonijo, pogreva svojo ataro kleveto s tem. da piše da so »popolnoma upraviče« ni» očitki, d« se j« samostojno demokrat« ski tabor doslej pokazal vte prej nego pri« Jatclja univerze. Tisti ljudje, ki so ie v Av. striji vedno samo markirati naklonjenost do univerze v Ljubljani in ki so porabili vseučiliški fond za svinjake, tudi sedaj ne morejo drugače pisati kakor pišejo. Vsaka stvar jim je dobrodošla za straokarsko eksploatacijol
Da ni bilo današnjih samostojnih demo« kratov v privremenem Narodnem predstav, ništvu. bi morda Ljubljana še danes ne Ime la univerze. Slovenski demokrati so bili ti« sti, ki ao neprestano urgirali v demokrat« skem klubu zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze ter »o edino oni dosegli, da je ta« krstni njihov strankin šef g. Ljuba Davido« vič kot minister prosvete predložil toza« devni zakon, ki je bil tudi »preiet. Demo« kratski minister je #nato realiziral zakon in s'ovenskl demokrati »o bili tiati. ki so pi« sali dekrete za imenovanje prvih profesor« jev ljubljanske univerze. Po zaslugi baš slovenskih demokratov je bito imenovanih trdi nekai najodlien-iš:h naših profesorjev, ki od ljublianskrga klerikalnega poverjeni« ka niso bili predlagani v imenovanje, če tu« di so po svoji izvrstni kvalifikaciji pred« vsem sod I i na univerzo. Kai ao samostojni demokrati tudi še pozneje storili za poedi« ne univerzitetne inštitute, o tem priča io to. zadevni snisi in ni treba, da bi sa na to te pn»«bej sklieovali.
Razumljivo pa Je, da je nekaj drugega univerza, neVsj druzega pa duh. ki veje z univerze. Ako ima pri raznih prilikah po« grešali borbenosti in odpora proti reakciio« narnim silam, ki »o ponovno fna srečo za. mnnl poskusile spraviti žarišče svobodne znanosti v svoie območie ter z'orabiti na« univerzo knt politično orožie. Kritika, ki smo jo vedno izrekli z naivečjo obzir« nostjo. ie naše pravo in pravo vse javnosti. Opozarjamo samo na druge debele, kier ao visoke lole in razmere n« njih. predmet
Vse zimsko blago
u mofke obleke, ragtane. ulstre Ud. se proda!a od danes naoiej
MT 10-1S*/« cene!«
v r.-uroš ljalnlri
Josio IventiC,
LjubPana, Miklošičeva cesta štev. 4. Ne ssmiHtlte ugodne prilike!
stalnih javnih debat in polemik. Mi smo s« pa vedao izogibali vlačiti ljubljansko univerzo v političre boje in smo Ic obžalo« vali, da drugi to delajo.
S tem pa ni rečeno, da bomo ie nadalje mirno prenašali klevete klerikalnega tiska. Za tako akcij« mi nismo več aa razpolago, da bi naa klerikalci pri skupnih nastopih zahrbtno obrekovali in blatili. Tako pa ne!
Politične beležke
+ Ljuba Jovanovič In Laza Markovič v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Zagrebu od NRS sklicani zbor, na katerem sta nastopila g. Lj. Jovanovič in g. L. Markovič. Prvi je govoril o zgodovini NRS poudarjajoč, da se je radikalna stranka v Srbiji vedno naslanjala na kmete ter da tamkaj niso bili nosilci na. cijonalne Ideje uradniki ter trgovci. Zavračal je očitek, da je NRS velesrbska stranka. Ona je unitaristična, ni pa za integralno jugoslovenstvo. Ustav bodo izpremenili, kadar bo potreba in v kolikor bo potreba. Sporazum se lahko smatra tudi kot sporazum med Pašičem ln Radičem. S abstinenco so si Hrvati In Slovenci sami sebi škodovali. G. L. Markovič je navajal historijat sporazuma RR ter vabil Hrvate v radikalno stranko, češ. da se bi potem tudi lažje reševala sporna vprašanja z Vatikanom. Dejal ie. da ne notrebuje NRS hrvatskih kroglic, pač pa hrvatske vrednote. Konč. no je izrazil željo, da bi se ruski narod skoraj postavil na svoje noge, da bo tu. dl on prišel v Zvezi narodov do svoje moči.
+ O nomenii nedeljske«? radikaiske-ga zbora ▼ Zajgrebu so bile v Javnosti razširjene razne vesti. Sedai ie gosp. Ljuba Jovanovič. podpredsednik NRS. v »Politiki« vse te govorice demantiral. Oosp. Jovanovič izjavlja: Zbor v Zagrebu nima nobenesra nofbnega pomena niti posebnega cflia. To je običajni lokalni strankarski zbor. nosebne vrste «amo radi tega. ker se vrši v Zagrebu, ki ni. kakor kako drugo navadno mesto. Zbor ni sk!'can niti radi kake posebne situacije. V položaju nI nič po-jebneea ali nenr-rmalripga Ne vem. da bi bila nastala kakršnakoli nesoglasja med strankama, ki sta v današnji vladi. Ds bi bila dr Markovlču poverjena misija. da sprovede organizacijo stra.ike na Hrvatskem in v Sloveniji, ml nI znano. To je posel tanošnjih ljudi bi glavnega odbora stranke.
+ Nekai za naše klerikalce. »Republikanska Sloboda«, glasilo Hrvatskega republikanskega seljaškega saveza. je le dni objavila članek posl. dr. Buča, ki piše. da smatra Hrvat, ki se priznava za federalista. dejansko Hrvate za pleme in ne za narod. Federalizem po-men.ia reševanje narodnega edinstva. Zato je hrvatski narod že davno šel preko »federacije«. Hrvatski republikanski seljaški pokret je bil za konfederacijo. Opoznrjamo naše klerikalce na mnenje dr. Buča, ker neprestano zatrjujejo, da more Slovenec rešiti samo avtonomizem ali federalizem. To je vse prema'0. le konfederacija je po mnenju dr. Buča rešilna In more tako Slovence, kakor Hrvate in Srbe rešili pred nevarnostjo, da ne postanejo edinstven jugoslovenski narod. Priporočamo to naziranje vodstvu SLS v razmišljanje, mogoče bo Izpopolnilo svoj strankarski program v smislu konfederacije. da reši Slovence In Slovenijo pred grozno jugoslovenske nevarnostjo.
+ Nervozni Nemci Na hujskanje nemškega tiska proti koroškim Slovencem, zlasti pa na pisanje celovških «Freie Stimmen«. da se mora jugoslovenske-mu hujskanju napraviti konec in da se ne sme prepustiti spodnja Koroška jugoslovenski agitaciji, odgovarja »Koroški Slovenec«: »Ne vemo. komu se ble. de? Ali so koroški Slovenci priredili direndaj dne 10. oktobra ter vznemirili vso deželo? AH so koroški Slovenci napadli nemške svate v Skociianu? Ali so koroški Slovenci v Ledin-cah izzivali Nemce ter udrli v nemško cerkev? Ali koroški Slovenci vsiljujejo Nemcem slovenske šole? AII koroški Slovenci zasedaio javne službe po nemških kraiih? Ali koroški Slovenci zaliteva'o slovenske orklirre po nemških farah? Aii so koroški Slovenci streliali za nemšk:mi duhovniki in slovenski orožniki zločincev niso našli? Med našimi ljudmi ni razbojnikov, teh I mora država iskati drugod. Ali se nai prepovedo vsa zborovania? Sai še itak povečini ni mogoče posluževati se svojih političnih pravic. Ko bi mi Slovenci zborovali, kakor bi bilo treba, severno od Drave in po Ziliski dolini, ne bi bili varni živlienia. Tudi to bo minilo. prišli bodo drugi časi. in da pridelo, ie le dobro, da je nekai Nemcev v Jugoslaviji in na iužnem Tirolskem. Nemci zaliteva!o tam za svoie ljudi državljansko enakopravnost, nai se ne čudi- ! io. če isto zahteva Jugoslavila za nas. j To ni nobena Iredenta. marveč dolž- j nost naših rojakov onkraj meie. Da se nam ne Dripoznava niti nainrimitiv-nejših pravic, to deistvo se bere skoroda iz vsake številke vsenemških listov; čudimo se prismoienosti teh ljudi. ki mislijo, da je svet slep u to, kar
v filmu „Ms!| robinzon", ki Je njegova zadnja hI...ska v,oga. — Od dines naprej v
Kino Ideal
se na Koroškem godi. Svet je nehal biti vsenemškl in za Nemce bo .obro. če to že kmalu uvidijo.«
+ Država In cerkev. Nedeljsko •Vreme« razpravlja o razmerju med cerkvijo in državo ter piše med drugim, da more spor med cerkviio ln državo nastati le vsled prekoračenja pristojnosti aii gaženja obveznosti organov ene ali druge organizacije. Ako so to storili organi države, se imajo umakniti v določene meie. ki veljajo za državo. Ce pa je fc> slučaj pri organih cerkvene organizacije. je država ne samo pooblaščena nego tudi dolžna, da zagotovi polno spoštovanje svoji suvereni moči in svojemu dostojanstvu. V tem oziru ne sme biti na strani države nobenega obotavljanja in nobenih drugih ozirov razen ozirov na pravni red. ki |o vežejo. V zaščiti svoje suverenosti se država ne bi smela ustaviti niti pred cerkvami kot ustanovami, še manj na pred njihovimi zastopniki, ako bi došli v navzkrižie z državnimi zakoni in svoiimi državljanskimi dolžnostmi. V nasprotnem primeru bi suverena moč države bila samo prazna beseda, pravilna vršltev državne misije bi priš'a v nevarnost in zemeljska gotovost bi postala oonoln^ma podre;ena rvvsmrtni negotovosti. Zato je treba reči s polno hladnokrvnostjo ln modno odločnostjo: Caveant consu-les!«
-f Vlada In obrtniki. Kakor znano, }e prejšnji zakonski načrt o ustanovitvi privlllgi-ane Obrtne banke, ki ga ie Izdelala PP vlada, določal kot ustanovno glavnico 40 milijonov dinarjev, od katerih bi vnlačala država 40% ali 16 milijonov dinarjev. Po prvotnem načrtu sedanje RR vlade pa bi država prispevala W osnovni glavnici samo z malenkostnim delom čistega dobička državne razredne loterije in hi bilo izključeno razširjenje delokroga Obrt.ie banke na vso državo zaradi nezadostnih kreditnih sredstev. Na oritisk opoz:cije, oosebno zastopnika SDS v oarlamentar-nem odboru za laVon o Obrtni banki. Je končno vlada sklenila, da sodeluje on osnovni glavnici nove Obrtne hanke s 40 %. toda le pod pogojem, da državna vloga ne sme znašati več kot 5 milijonov dinarjev. Nad to vsoto država ne bo smela vložiti v Obrtno banko, četudi bi obrtniki sami vložili več. kakor se pričakuje. Dasi J« vlada nekoliko opustila na odločno zahtevo opozicije. vendar pa bo državni delež pri Obrtni banki ie vedno več kot trikrat manjši, kakor pa ie bil po prvotnem načrta. k! g« ie izdelala in tudi že odobrila vlada Narodnega bloka. Čudno je to. da le finančni minister v vladi Narodnega bloka lahko pristal na 16 milijonsko vsoto, da pa sedai komaj more na petmiliionsko. To nikakor ni znamenje. da bi se državno gospodarstvo ood vlado narodnega sporazuma bolišalo. Zaoostavllanle obrtnega stanu, ki ječi pod davčnim bremenom, a mc vlada niti ne privošči kreditnega zavoda, ki bi olajšal žpoče pomanlkanie relativno cenenega obratnega kapitala, ra bržkone tudi ne bo zvabilo nobenega pametnega obrtnika v radičevsko stranko, kamor iih cosn. Puceli v svojem »Kmet-skem listu« v zadnjem času zelo pogosto vabi Obrtniki si bodo Prav gotovo zapomnili ljubezen, ki io ie pokazala nanram niim sedam* RR vlada v razpravi o osnovanju Obrtne banke.
Po svetu
—	Hotandska vladna krita Se vedno ni rešena. Kakor znano, so odstopili štirje ka« toliški ministri zaradi sklep«, da se ukine holandsko poslaništvo pri Vatikanu. Pozne« je je podalo ostavko tudi pet protestantov« skih miniatrov. Colcirnova vlada je padla brez pravega konflikta z zbornico. Ta vla« da j« bazirala na koaliciji katoliških in protestantovskih konservativcev. Kraljica je poverila sestavo vlade radikalnemu de« mokratu Marchantu. ki ai Je osem dni za« man prizadeval, da bi zlepil nekako večino iz radikalnih demokratov, katolikov in so« cijalistov Katolike je akuial pridobiti z obljubo, da se poslaništvo pri Vatikanu ne ukine, toda katoliki so izjavili, da je med katoliškim In socialističnim naziranjera nc« premostljiv prepad.
—	Volilna reforma v Rumunlji. Iz B ika« reSte noročaio, da je parlamentarni odbor določil načel« nove volilne reforme. V vo« Ii'nih okrožiih. kjer dobi kandMatna lista 60 od=t. oddan;h glasov, se ho smatrala ce« Ia lista kot Izvoljena. Na ta način je pro« pore v vseh okrajih izključen.
Iz Primoria
•	Smrtna kosa. V Trstu je umrl po krat« ki mučni bolezni uradnik g. Josip Beroinc. Pokopali ao ga v pondeljek. Pokojnik za« pušča ženo Kristino in tri hčere. N. v m. p.
•	Ogenj pri «PiccoluV poslopju »P c« cola» na trgu Goldoni je nastal te dni ogenj. Vnele so se saje neke peči v dim« niku in kmalu je bil pod na podstrešju v plamenih. Poklicani so bili gasilci, ki pa so imeli zelo težko delo. ker je pihal veter. Ogenj je napravil čez 30.000 lir škode. Sko« da je pokrita z zavarovalnino.
•	Tetka nesreča na ielezniiki progi. V Trstu ae Je pripetila na železniškem prehodu pri Sv. Ani velika železniška nesre« ča. Popoldne ob 16. uri je peljal čez trač« niče 481etni voznik Josip Kodrič, uslužbe« nec tvrdke Orlando. Prečnice so bHe od« prte in Kodrič Je brez skrbi pognal konja naprej. Ko pa Je bil voz sredi tira, je pri« hrumel osebni vlak iz Pule. Lokomotiva Jc konja vrgla na tir in ga pomendrala. Ko« dri£ pa Je odietel v jarek, kier Je obležal nezavesten. Pozneje so ga odpeljali v bol« nišnieo. Uvedena je stroga preiskava, da a« došene. kdo ie bil kriv težke nesreče.
/
»JUTRO« It. 284	. . - . 2 .....v,- , t.„.......-..,,„ .............Torek S. XII. 1925
Miklavže? dan
Ljubljana, 7. decembra.
Miklavž je bil tudi letos dokaj rado-laren. Ni čuda. hodil ie že nekai dni po Ljubljani in klicali so ca iz vsake izložbe. da si nabere darov. Jih naloži ter natrosi v noči na nedeljo v nastavljene veharie in krožnike, kaj težjega pa od-'(v?i kar v stanovaniu.
Oni, ki so bili boli nestrpni na nje-sov prihod, so «ra pričakovali v dvoranah in oripel!ali s seboi tudi svoj drobiž, ki je s tresočimi rokami sprejemal iz niegovih rok darove in od strani v največjem strahu opazoval renčeče parkHe. Najlepše prireditve so bile one ! nibijanskeea Sokola. Sokola I. v Mestnem domu. društva Atena v Narodnem domu itd. Afrv) so starš! poklicali Miklavža na dom že v zgodniih večernih urah. se -ie tudi potrudil ter pasetil pridne otročičke. še čredno so za orli oči. da se zbude zjutraj bogato obdar-ieni.
Velik direndaj je bil tudi no predme-stiift. kier so parklu vse tonile rožliali z verigami okrog hiš in po biš~h. Iz Miklavževega koši so iabolkr. fige. rožiči. orehi in sladkorčki kar sami skakali v odprte roke prose*-? dece. Zato na so imeli partiji tudi več opravka z nagn-jlvci in marsikdo se je moral povaljati v zmrzlem snpTU. Oosfilne vsepovsod, na Glincah. v Rožni dolini. Šiški. Vodmatu in v Trnovem so bile natlačeno ^oine. kaiti povsod ie rog -'Nil peklenšček z rožfčki s svoio druščino.
V nedeJio na so otroci vgriznfli v jabolka in druge Miklavževe dobrote — ralica ie zaenkrat še spravljena —. se oblekli v nove iop!ce, nataknili na roke rokavice ali pa se postavili s tem ali onim novim predmetom. Plskanie in trobcntanie si slišal po vseh vogalih in cestah, marsikdo oa se ie še ra'"e «gun-ca!>» na komu v topimi stanovanja.
Starši fn odrasli ljudie sosekomai oddahnili in že se je ponovila nova skrb. Jutri. v torek, imaio godove naše Micke. Maričke. Minke. Marice. Maruške in Mire. In teh ni malo! Strašna ie briga, kako se bomo odrezali, kai iim bomo kupili, da bodo te srčkane in sladke sfvarice še boli srčkane in še slaiše na-nram nam. ki nam kaže pratika drugega oafrona.
?,Moč in lepota"
Opozarjamo, da so stranski prostori, vet »iibul in 3 čakalnice, zakurjeni in na raz• polago občinstvu.
Elitni Kino Matica
Nabiranje in opisovanje narodno-umetniških predmetov
Z ustanovitvijo samolastne države ima«
mo možnost neoviranega kulturnega živi je« nja, obenem pa tudi dolžnost, da razvija« hio po vzgledu drugih narodov kulturne pa noge, kjer smo doslej še zaostali. Tu misli« rno zlasti na sistematično proučevanje na« še narodne samobitnosti in na zbiranje ne« izčrpnega gradiva, kjer se javlja svoje« vrstnost narodove duše. Se do nedavna so iz naših krajev izginjali dragoceni predme« ti v nemške muzeje, da se z njimi ponaša tujec. Sedaj imamo v Mariboru muzej, kjer hočemo poleg izpopolnjevanja dosedanjih zbirk ustvariti za vso oblast poseben naro« dopisni (etnografski) oddelek, kjer bi shra« njevali vse izdelke, ki so tipični za prebi« valstvo naše oblasti, zlasti pa predmeta na« rodne umetnosti, ki kažejo bolj našo po« sebnost kakor še tolike umetnine šolanih mojstrov. Čutimo častno dolžnost, da baš v Mariboru, kamor poleg bivšega sloven« skega Stajeria težita odslej še dve nedo« taknjeni pokrajini (Mežiška dolina in Prek« murje). uredimo narodopisno zbirko, da jo lahko pokažemo sebi, pa tudi tujcu, ko sto« pi iz severa tu prvič na naša tla.
V ta namen so se združile k skupni akcl« ji naslednje korporacije: «Zgodovinsko društvo« v Mariboru, »Žensko društvo«, ^Prosvetna zveza* in »Zveza kulturnih dru štev« ter se obračajo na vse rodoljube in društva, da sodelujejo pri tem važnem pod jetiu. Pozornost se naj obrača na vse. kar človeka snremlja od zibeli do groba. Po« sebno spadajo v obseg narodne umetnosti:
1.	Narodno noše, razni motivi nn obleki, čioke, vezene peče, pokrivala, nakitje (žen« ski uhani, urine verižice, kovinasti pasovi itd)
2.	Okraski na jerhasifc. košarah in tor» bah: na čebelnih paniih, na lončeni in ko« vinasti posodi; primitivno orodje vsake vr« ste ('pipe, klopotci. otroške igrače, tkalsko orodje itd.\ Ne predrejo nai se večkrat za« nimivi izdelki raznih samoukov.
3.	Starinsko pohištvo, niegova oblika, i z« rezljanj *!i barvani okraski na stolih, orna* rah, posteliah. zibelke, preslicc. kolovrati, mize, škrinje, itd.
4.	Okraski na hišah: raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, okraski na polkah, vra« tih in tramovih. Zanimivi ključavničarski izdelki: okraski in napisi na stiskalnicah, sodih in škafih.
5.	Vsakovrstno murikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. Predmeti pri raznih narodnih običaiih, kakor ob pustu, kresu itd.
6.	Nabožni predmeti: slike In kipi, zlasti stare slike na steklo, med katerimi so one,
k! imajo podlago in polje žolčkaste barve, slovenske (kranjske) proreaijence, dočim so steklene slike z rdečo ali drugobarmo podlago nemški (navadno tirolski) proiz* vod. Nadalje: božične jaslice, velikonočne pisanke z raznimi figurami, presmeci na cvetno nedeljo in presmec na Veliko noč (kaj ljudje nosijo k velikonočnemu blago« slovu?), sličice v rnolitvenikih, božjepotne podobice, medalje. Križi in kapele ob po« tih in cestah, zlasti »kužni« eli »turški« kri« ži. Tipične oblike nagrobnih križev in njih samonikli napisi (ki niso povzeti iz st. pis« ma ali kakega pesnika).
7. Razni okraski in predmeti pri gostijah, krstu in pogrebih, venci, šopki, pecivo.
Obračamo se torej do vseh s prošnjo, da nam najdejo in javijo 03ebe, ki se zani« majo za to stroko in imajo že morda kak« šne zbirke; da širijo med ljudstvom raz« umevanje za narodopisne predmete; da jih zbirajo, označujoč kraj in lastnika; da nam jih javijo in skušajo pridobiti.
Skušali bomo, da spravimo vse primer« ne predmete ▼ muzej. Marsikdo bo tak predmet daroval; saj pride predmet, na ka« terem ostane označeno darovalčevo ime, vse drugače do veljave v javnem muzeju, kakor pa če leži skrita doma v omari. Nek« tere predmete bo treba odkupiti, zopet dru« ge nam bodo lastniki prepustili proti rever« zu, da ostanejo njih lastnina; od drugih bo treba dobiti dobre posnetke, kolorirane sli« ke, fotografije, opise. Kjer pa ne bo mož« no ne eno ne drugo, take predmete pa nam javite vsaj v evidenco, da jih morda ob ugodni priliki rešimo za muzej.
Lepo urejeni narodopisni muzej bo po« nos celokupne oblasti!
Vse pošil; tve se naj naslovijo na »Zgo« dovinsko druStvo« v Maribora. Zstodovinskn društvo v Maribora, Žensko društvo e Mariboru, Prosvetna zveza v Mat riboru in Zveza kulturnih društev v Mat riberu.
Ferijalni Savez učiteljstva
Ferijalno udruženje jueoslovenskega učii» teljstva (*FUJU*) Jugosloveoskemu učiteljstvu! Pred Vas stopamo tovariši(ice), stopamo s programom, ki je kratko označen z bese« dami: »Ferijalno udruženje jugoslovenske«
ga učiteljstva*!
Znano Vam Je, d« so bili učitelji poleg profesorjev člani splošno znanega »Fcrijal« nega Saveza* in da ferijalni program utrdi« mo, hočemo ustanoviti samostojno »F. U. J. U.»!
Cilj FUJU bi bil, da bi člani tega udrut ienja prepotovali sistematično našo driavo In tekom časa po možnosti tudi druge dn žave, v prvi vrsti slovanske, s kolikor mo> goča manjšimi gmotnimi sredstvi. Za urev ničenje teh načrtov ima ravno učiteljstvo
Prvič v Ljubljani!	OanesI	Prvič v Jngosiaviji! j
Čudovita dunajska filmska umetnica: LIANE HA19 Kot plesalka in ljubljenec ženskega sveta lepi, simpatični in prikupljivi ALFOKS FfiVLfifjD kot huzarski poročnik v prekrasnem ijabavnem romanu iz oficirskih krogov
" * £6
Ftlm je najnovejše produkcije, izdelan ie bil pretečeni mesec! Kr.-sni in zanimiva vsebina. Lepi igralci 1 Godi se na Dunaju in ob Gardskem jezeru ! Razkošni dvor Arenheinsu ob Gardskem jezeru 1 Velika plesna zabava na dvoru! Predstave danes na praznik ob: '/i11., S., '/23., 6., '/28. in 9. upi.
Kino „Ljubljanski dvor", Telefon 730«
največjo možnost, saj imamo šole skoraj v rsaki vasi
Odkrito moramo priznati, da ja ravno pri učiteljstvu najbolj razvito tovarištvo v pravem pomenu besede, kar smo lahko spo« znali na naših poučnih potovanjih in na kar smo lahko ponosni! — Hočemo pa fer. zbližati tudi tovariše ne samo v centrih pokrajin, ampak tudi v vseh krajih! Tova« riS iz Dalmacije se bo udomačil v Vojvo« dini. Iz Srbije v Sloveniji itd. in vsak bo brezdvomno vračal po možnosti gostoljub« nost. Resi Imamo našo organizacijo UJU., na katero smo odkrito ponosni, a F. U. J. U. bo imelo popolnoma ferijalno«potovalni značaj in bo tekom časa stopilo v zvezo z ostalimi slovanskimi tovariši (stopili smo že uspešno s češkoslovaškimi tovariši). — Po« tovania bodo vsebovala event. tudi prosvet no kulturni značaji
Jugoslovenski tovariši(ice)! S priglasi do« kažimo, da spoznamo važnost programa F. U. J. U., ki bo upoštevalo vse predloge, tovarišev(ic) (potovanje peš, taborenje itd.)
F. U. J. U. izda natančen program in po« drobna organizaciiska pravila no sestanku pripravljalnega odbora, katerega se udele« že zastopniki vseh pokrajin. S tem apelom naprošamo vse tovarišefice). da se v naj« krajšem času priiaviio pripravljalnemu od« borti na naslov: S Mrovlje«ta!
Tova riši (ice) I Od Vas je odvisen pozi« ti ven uspehi
Za pripravljalni odbor F. U. J. U. Slavko Mrovlle s. r., učite!? meščanske šo< le Ribnica, Dolenjsko. — Dušan Jelkič s. r. učitelj. Stari BefeJ, Vojvodina.
Nali javnosti!
K pomembnejšim datumom ljubljanske univerze se je pridružil 21. november, ko so si ljubljanski visokošolci ustanovili sto« jo reprezentanco, Svet slušateljev ljubljan« ske univerze.
Tako se je uresničit* že od postanka uni« verz« sem imlnentna Ideja izkllučno sta« novske, nadstrankarske in nepolitične or» ganlzaeije študentstva. s programom poro« Jrnitn Iz skupih stanovskih potreb. Enotna volja »kademikoT Je v Svetu za dobil a svoj Izraz, njihove skupne želje tolmača napram javnosti In roerodainim člniteljem. Svet s. L n. znači Telik korak t napredku aka«
demikov ia se bo ugodno odražal v razvoju univerze same.
Akademska omladina se zaveda vloge, ki ji jo je usoda dodelila v narodu in državi za bodočnost. Zanjo se hoče temeljito pri; praviti, zakar pa mora biti jaka, to je pred« vsem socijalno in duševno neodvisna. Last* na organizacija naj rešuje skrbi, ki tarejo vsakega visofeošolca.
Prospeh univerze, čim intenzivnejši štu« dij, skrb za zdravstvo, ugoden gmotni »a« loža j, primerni odnošaji do javnosti in dru« gih činiteljev, vse to so najvažnejša izmed vprašanj, vezanih na bistvo visokošolskega stanu. Javnost, niene institucije in vsi pri* zadeti naj se zato odslej v vseh stanovskih zadevah In stvareh, ki se tičejo vsakega akademika, obračajo izkliučno Ie na Svet slušateljev ljubljanske univerze, kot pred« stavpištvo l jubi lanskih visokošolcev.
Zdrava moč posameznih plasti jati celo« ten narod sam. L'godni položaj ©mladine, bodoče inteligence in voditeljice naroda je pa s sociialnesa vidika tako splošno važ« na činjepica, da Svet slušateljev ljubljanske univerze upravičeno prosi in pričakula pri« iazneca odziva v narodu, ter moralne in deianske podnore celokupne javnosti. Le tako bo omladina mn<»1a vztrajati na začra tani si poti resnega dela.
Svet slušafellev ljubi I vnuke univerze.
Danes ra;ve?j! Ijubl^nec sveta — r1"'
v svo'em zadnjem filmu, ki ga je še odigra! predno se je poslovil od filma in prisiopU k
gledališču
„NlaIi rob?nzon"
Je film dovršene igre m*'ega Jackie Coogan. senzacionalna drama v 6 del. potna presenečeni katere nam prinaša naš mili, ljubki umetnik. lOgieite si vsi zadnji niegov film, kateri Vas bode kakor vedno tudi sedai zelo zadovoljil n poslovite se od njega, o katerem govori celi svet.
Predstave danes: dop. «/»11, 3, "/«5, 6, Vfi, 9, v delavnikih: pop. 3, «/j5, 6, »/iS, 9.
Kino Ideal
Darujte za sokolski Tabor!
-3?.--v'N?« - .'IrV - ' •*•••
popolnoma novo S
Senzacija dneva!
Pot k lepoti — Pot k zdravju — Pot k mladosti Vam jasno po-kazuje velefilm o moderni kulturi telesa s
MOč in LEPOTA
ali
EPOTA"
Produkcija: ma-tllm, Berlin
D A N E SI
Spomnimo samega sM
vodilni kino v Linbljan!
Telefon št 124.
Senzacija dneva!
Solnce, zrak, 5port> igre, ples, narava, estetika, vse to in 5e veliko več je krasno prikazano v senzacijo-nelnem velefilmu o moderni kulturi telesa:
MOč ln LEPOTA
Spoznajmo scmesti sebe!
lil D11
vodilni kino v Ljubljani
Telefon tt. 124.
•-':ko pričakovani film, o katerem navdušeno e in govori ves kulturni svet, je končno taka:i . iilmu sodelujejo poleg najlepših in najshv-iiših plesa'1; In športn:kov sveta tudi zna::: r favniki kot: Norveški kralj In kraljica, Lloyd George, lord Balfour in drugi.
•vpraševanje Je ogromno, zato Vas opozarjamo si vstopnice nabavite v predprodaji. Obe ' .gajnl sta odprti vsak dan od: 10 — '/il ir. od 3 naprej.
Predstave danes obi 3., '/i5.; 6., 'A3. 9.
3b delavnikiht 4., '/>6., '/28. S-
Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
''iJed izredno visokih na« ^snih stroškov so cene se> Ježeve 6, 8, 10,13 in 15 Din.

ITM mno SSATIGA
Domače vesti
*	Izpremembe ▼ zakona za pobila i)« dra ti nje. V ministrstvu za socljahto politiko sa Je vršila v soboto konferenca sa pobijanje draginje. V to svrho k Ml Is Ljubljane povabljen kot ekspert bi vil minister g. Anton Kristan, kateremu je konferenca Poverila nalogo, da Izdela konkreten predlog u ministrstvo socijalne politike, po katerem bi bilo mogoče doseči kak realen uspeh gla d« pobijanja drarin'«, kl Se vedno vlada, četudi dinar raste. O. Kristan je bil sprejet v tej zadevi tudi na dvora. Kralj se J« zanimal tudi za poiožal v Sloveniji.
*	izpremembe v državni službi Premeščena sta po službeni potrebi poitna In brzojavna uradnika Andrej Doliak Is Sarajeva v Maribor ter Pran Cu$ od postnega urada Maribor I k poStnemu uradu Maribor 2. Trajno je upokojen Zlvojln Jeremlč, komisar železniške policije v Dravogradu.
*	Iz • Uradnega lista«. »Uradni list« objavlja v Številki 106. navodilo sa ocenjevanje učiteljev vseh Sol kl spadajo v resort ministrstva za poljedelstvo in vode nadal e pravila o državnem strokovnem Izpitu urad oikov v resortu generalne direkcije vodi sa prestop Is pripravljalnih skupin v pomožne skupine; odločbo o makslmu prodaja valut na potne liste ter razglas o uvozu petroleja.
*	Anketa o redukcij univerz le ie skD-canal Kakor smo Izvedeli, je ministrstvo prosvete Se sklicalo napovedano anketo o redukciji univerz. Tudi univerze ao te dobile tozadevne pozive.
*	Promocija. Na univerzi v Padovi ie bfl te diH pr moviran za doktorja prava goriški rojak g. Josip Pavlin, marljiv sotrud Rik Sterilnih goriških druStev.
*	Oljaik« Štipendije. V ministrstvu prosvete se vrSI revizija seznamkov dijakov štipendistov m naših univerzah. Cim se vrne Iz Zagreba, bo minister prosvete podpisal odlok o podelitvi Štipendij za tekoče Sol sko leto.
*	Himen. V cerkvi na Rožniku nad Ljubljano sta se poročila na Miklavževo g. Silvester Skerlj bi vil član llubl lanske ln mariborske drame in gdč. Dana Skokova te Maribora. Čestitamo!
*	Smrtna kosa. V Domžalah ja včeraj do pelin« po kratkem trpljenju preminul g. Avgust Korenjak, lesni trgovec, vsestransko azilen narodni delavec in zaveden naprednak. Radi svojega nairodnega preprl čanja se je takoj po prevratu moral umakniti Iz svoje solnčne Oorice In se ie nastanil v Domžalah, kier le poleg svoiega poslovanja posvečal vse rvole sile društvenemu in nacljonalnemu delu. Z osobito vnemo le deloval pri kra'evnl organizaciji SDS Sokolu. Orjtml in ostalih društvih. ki z njim Izgubijo enega svoiih najrvestejSIh delavcev. Bodi mu lahka naša svobodna žemljica; preostalim naie Iskreno sožalje!
*	Preselitev odvetniških pisarn. Oospoda dr. Aio:zSj Kiemervčlč. odvetnik v Mariboru in dr. Fran Kloar, odvetnik v Koziem. sta naznanila odvetniški zbornici, da se preselita s svojo pisarno v LaSko pri Celju.
*	NaSa svobodna cona v Solunu. Pristaniški glavar na SuSaku Albin Cellgol je pre meSčen v Solun, kjer mu je poverjena naloga. da uredi našo svobodno cono. O. Ce'l-goj odportaje že prihodnji teden na svoie novo službeno mesto.
*	Prekinjen brzojavni promet. Ministrstvo poŠte je prejelo uradno poročilo, da ie vsled snežnih žametov prekinjen telefonski ln brzojavni promet pti Cačku. pri Han Pjesku, preko Romanje pri Sarajevu In ie v nekaterih drug;h krajih.
*	Nova telefonska linija med Beogradom h) Zagrebom bo tekom tega tedna izročena prometu. Urediti je treba ie ie nedovršeno zvezo pri bosanskem Brodu v dolgosti 10 kilometrov.
*	Razpis službenih mest. V območju mariborske oblasti se odda mesto okrainega gumarskega referenta I. kategorije državnih uradnikov. Proinie nai se vlože do 20. t. m. pri velikem županu mariborske oblasti — Pri velikem županu ljubljanske objesti. oddelek za sociialno politiko le razpisano služiteljsko mesto. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane In opremljene proinje. kl moralo biti svojeročno spi>ane. po službeni poti naiknsneje do konca decembra 1925. Prosilci, kl niso v državni službi, mo Tajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru In pismu. — Odda se tudi mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okr. sodISču v Mokronogu in vsako drugo me->to pisarniškega uradnika, kl bi se izpraznilo. tekom razpisa.
*	Najvlila meteorološka postala v Sloveniji. Po posebnem zavzemanju g. Lapajne-ta. upravitelja osnovne Sole v Cerkljah, ka kor tudi uprave »Slovenskega planinskega društva« je bila instalirana te di.1 meteorološka postaja III reda v tu-istovski koči na Krvavcu v višini 1695 m. Opazovanja bo vodila zelo Inteligentna oskrbnica koče. gdč. Minka Krč. ki j« sama prosila upravo ljubljanskega meteorološkega zavoda, da se ji dalo potrebni aparati. Krvavika treteoroloika posta'a bo s otlrom na abs. višino druga v naSi državi; nalvUla le namreč na Bjelainicl (pri Sarajeva) **>7 m. — Uprava ljubljanskega meieoroioSke«a zaveda se peča z klelo, da te osnaie ttaba postaja na Kredarici (2515 m) In upa. da >« bodo naši premožni ljudje, podjetja In banke odzvali proinjl za primera« denarna pri spevke
„M0Č IN LEPOTA"
Pri predvajanju trga filma »vira poaooto
al orkester sledeč« komade; Spored: Mendetoohn: Sen kresne aofl;
Delibea: Balet ia Syl*ia; Maseenet;
Scinea pittoresques: Poppar: Givott«;
Newin: NarcJaaus; Krslaakr: Bolest ljubezni.
Izvajajo solo točke: na violini gdč. Oet» kova; na ceilu g. kapelnik Ferinig.
Elitni Kino Matic«
*	Rod mraz r Ljubljani. Zavod sa -neteo relogijo In geodinamiko v Ljubljani nam »poroča o hudem mraza, kl le vladal t« dni v naSi prestolici. Glavna meteorološka postala (v vrtu porodnišnice) j« Izkazala naslednje podatke o toploti zraka za prve dni ia sicer; I. dec. minimum —15.6° C maksimum +0.6° C, 2. dec. —0.1° C. maksimum +3.2® C. 3. dec. m (nimam —0.10® C. maksl mum +1.5° C. 4. dec minimum —17.6* C. maksimum —1.7° C. 5. dec. minimum —19.1® C. maksimum —2.8* C. 6. dec minimum —19.2* C. maksimum —7.4* C.
*	Stjepan Radič v zagrebškem gledališču Ob otvoritvi ciklusa seljaSkih predstav Je minister Stjepan Radič v nedeljo v zagrebškem Narodnem gledališču ter pred uprl-zcrltvlo stare veseloigre »DiogeneS«, kl io je spisal Tltus Brezovačkl. obsežno govoril o gledališki umetnosti v aeljaikl demokratski državi Razlagal je zgodovino giedall-šča omenjal Grke. Rim. Angleže. Ruse in pov-darjal vzgojno plat te umetnosti. ker ljudje ne maralo posluSatl pridig niti od starliev niti od učiteljev, najmanj Pa od popov. V naSi državi Je doslej bilo le malo dijaških ln delavskih predstav. seljaSke pa nobene. OledaliSča stanelo državo preko 50 milijonov Din letno, gospodarstvo je slabo v vseh gledališčih. StroSkl gredo na račun majhne peščice ljudi, kl so lahko inteligentni tn dobri, toda so manlšina, zrnce med Tudstvom. Tako ne sme ostati. Radič tokrat v svoj govor nI upletal politike, zato se ni prav znašel v elementu. Gledališče je bilo polno, toda aeljaStva je bilo jedva nad četrtino.
*	Zaposlovanj« inozemskih delavcev. Včerajšnji »Uradni list* ljubljanske in mariborske oblasti objavlja pravilnik o zaposlovanju Inozemskih delavcev, na kar opozarjamo interesente.
*	Jugoslovansko akad. napredno društvo Jadran priredi v četrtek dne 10. t. m. ob 20. url v dvorani naprednega dijaškega doma. Tomanova ulica 3, Prešernovo akademijo v spomin 125 letnice rojstva velikega genija. pesnika dr. Franceta Prešerna. Slavnostni govor Je prevzel profesor g. dr. P. Kidrič, sodelujejo pa dramska, orkestral-straina In psvska sekciia Jadrana. Vabimo pred vsem vso akademsko omladino, pa tudi širšo lavnost, da se akademije v čim največjem Številu udeleži in tako pripomore do dostojne proslave velikega sina našega naroda. Vstop prost. — Odbor.
*	Vinska razstava In sejem v Ivanjkovcih Za to prireditev, kl se bo vršila v četrtek dn« 10. t. m. je prilavtjenlh prcfco 301*) hI vina letoSnjega letnika in nad 200 hI. starejših letnikov. So to vina lz najboljših hri bov IJutomersko-ormoških vinogradov ter letos sploSno dobre kvalitete. Razstava se bo vršila v dvorani tik tukajšnega kolod-vera. Dvorana je zvezana z dobro restavracijo. Otvoritev bo takoi po prihodu prvega vlaka iz Ormoža, ob 9 06. Ugodne zveze so: Iz Murske Sobote ob 5.50. Iz Maribora ob 5. fn 8.27, iz Ljubljane ob 5 27. Iz Zagreba ob 5.40, nazaj pa: proti .Murski Soboti ob 15.31 tn ob 19 52. Zanimanje za prireditev je zelo veliko. Z ozirom na ugodno ie-go razstavnega prostora in dobre železniške zveze ni zvezan obisk tudi v najslabšem vremena z nobenim! napori. Z odlo-krm ministrstva saobrača'a St. 37890 z dne 3. decembra imajo posetniki vinske razstave v Ivanjkovcih pravico do polovične vož nje. Vozne listke Je treba opremiti z mokrim žigom. Legitimacije se dobe na razsta vlšču.
*	Sankallšče v Mojstrani je otvorjeno. Drlč in smuč izborna. Za hrano in prenoči-Iče preskrbljeno. Sanke tudi na razpolago pri prometnem društvu v Mojstrani.
♦ Se o .tvrdki« Sitar & Comp. V nedellski številki »Jutra« smo pod gorenjlm naslovom priobčili neka! podrobnosti o delovanju lopovske družbe, ki se je zbirala okrog ntkega Sitara. Kakor je že iz naslova razvidno seveda ne gre za nobeno pravo tvrd-kn. natmanj pa za znano iiubljansko tvrdko Sitar & Svetek. graverski zavod na Sv. Petra cesti 12. Tvrdka Sitar « Svetek obstoji v Ljubljani že 6 let. ter je znana kot narodna in solidna (irrra ter enj prvih svoie stroke v Slovenlii. Seveda nimalo niti ta tvrdka niti njeni lastniki s iamoznim Sita rlem. kl smo ga v nedeljo opisali v »Jutru«, nobene zveze.
Vse Izpui&aje na lleia,
USaJe, mozolje, zajedavce, krvave podplutbe
»olnčne in rudeče pege Itd. zajamčeno odstran|u|e panika rmtrzlia .Vita-g ne Adelina Pati'. edino per'ei<tno In neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umlvanie polti, ki onrmo 'oču|l gubanie kože ter daje obrazu nvadcnUkl Izraz in sveiost Vsak dan prhajaio številna rrl-znsina pisma. Dob va se v vseh lekarnah, dro-Ctrijah In pa'lumer)jah za ceno Din 30-- za jiek>nlčlro. O avno tkiadlščr u Jugoslavijo Zagrabi Gajev« ulica 8.	«7*-»
* Koledar Družbe sv. Cirila la Metoda sa late 1*2*. jc Izšel in s« pravkar razpošilja Cena mu I« IS Din. Predplačila s« hvaležno sprejemalo v prid družbeni blagajni- Koledar ie hkrat' »Vestnik Dražbe sv. Cirila in Metoda«, poročevalec o nlenem delovanja. Družbeno uspešno delo na Šolskem polju oznanjujelo govori njenih treh najvlijlh lunkcijonarjev na veliki skupičinl: razvidno is Is zgledno sestavljene bilance, oh kateri vzbuja največjo pozornost raz preglednica dfrfleskov 83 podružnic slasti v sačetka na vodenih tekmujočih za prvenstvo. Poleg •Vescnika« nai se ovažujeio narodno-
obrambni Banki: »Nemci In ml«. »NaSa man I Sina v Avstriji bi nem. manjSlna v naSi državi« ia »Poročilo o Šolstvu v Julljsk' Krajini«. Pokojnim cirilmetodariem j« odločen daljši spominski članek, opremljm s sli JnnL Za pesniški del sta poskrbela Fr. Ks.
Dano« >adn I
Za vse mti oMatt do Boiiča
znižane cene
pri priznano solidni tvrdki
J. Maček
Ljubljana
Jackie toogan
»Mali flobinzon"
Kino «Id«al<>.
Meškc in gospa M. Lamutova. t katero kličemo: »Oj bratie. združimo se v del.«« — za Družbo tv. Cirila tn MetoLi. Koledar toplo priporočamo.
*	Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Pe ter Kozina Ko. Tržič razprodala več tisoč parov raCTOvrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traja za'oga Blago le garantirano najboljše kvalitete, prodala pa se samo v lastni podružnici v Ljubljani na Bregu St. 2f».
*	Divja svinja nad Mariborom. Kakor nam poročao. se nahaja v lovišču g. Ivana Perka. veleposestnika v Karrmlcl in pri Sv. Krfžu. divja svinja. Tamošnji lovski paznik je bale vide' eno izredno veliko, kl je po nje govem mnenju težka do 210 kg. Svinio so dosedaj brez uspeha zasledovali Perkovl lovci.
*	Požar v Školjl Loki. V noči od 25. na 26 novembra Je izbruhnil v delavnici Anto na Jugovlca, sedlarja v Skofji Loki. požar, ki mu je vpepelil vse orodje, stroje In razno blago. Skoda znaSa okoli 125.000 Din.
*	Smrt alkoholika. Varaidlnskl mestni stražnik ie na Sel v soboto ponoči na svojem slfžbenem obhodu po mestnih ulicah v sne gu človeka, kl je bil trdno zaspal. Bil !e to tovarniški delavcc Peter Kopša. rodom Iz Maišperga pri Ptuju, ki je v pijanosti obležal v snegu. Stražniki so ga prenesli v neki gostilniški hiev, kjer je Kopša kmalu nato umrl.
*	Izginula mladenka. Dne 23. novembra
so našli železničarji v vlaku, ki pelie ob 10. uri iz Zagreba v Cakovec. veliko potno košaro. dežnik In ženski plašč. Pozneie se le dognalo, da e obleka in košara last Veronike Frank, čije poselsko knjižico so našli v košari. Giasom zaheležbe v knjižici je Frankova služila od I. lulija do 21. novembra pri Zori Karamatovi v Zemunu. Po Izstopu Iz službe se ie odpeljala proti domu v Staro-Novovas. na poti pa je. pustivSI vso prtljago v vagonu, na skrivnosten način izginila. Frankova. kl je stara Sele >0 let le postala bržkone žrtev misterijozoega zločina.
Iz Ljubljane
u— Loterija na Tabora. Marljive razpečevale« loterijskih srečk prosimo, da se tekoči teden krepko poprimejo In poskrbe, da bodo vse srečke razprodaje. Oni raz-pečevalcl, kl so dobili bloke direktno na Taboru, naj oddajo denar v taborski pisarni ci> uradnih urah in sicer do 10. t m., tisti pa. ki so dobili bloke od poverjenikov naj oddajo denar poverjenikom do 12. decembra. Zdravo! — Loterijski odsek Si-kola I. na Taboru.	2334
u— Prav lep je bi Miklavžev večer, ki ga je priredilo društvo «Atena» v okusno ozaljšani mafl dvorani Narodnega doma, Srčkano je bilo rajanje malih angelčkov, lep nastop Miklavža. Mefista. Sv. Antona, angelov m parkljev. Po obdarovanju otrok je Miklavž nagradil Se St 10 a z zlato uro zapestnico in it. 8 b s kolesom. Ker trečna nagrajenca nista bila navzoča, naj se oglasita v Četrtek dne 10. decembra od 5. do 7. ure v licejskl tdnvsdivici aH pa pismeno do konca L m. na društvo «Ateno» v Mladiki — V ga.rderoW sta se našla denarnica in dekB.škl glavnik, kl se d bita ob omenjenem času v licelski telovadnici. — Dru-Stvo «Atena».	23.13
u— Na mestnem drsallJču pod Tivoli-jsm Igra dine« gTdba Dravske dfv. oblasti cd 15. do 17. ure. Cens za ta dan so dvojne. Sezonske in dijaSke vstopnice niso veljavne.
u— O vesoljnem potopu bo predaval v sredo cb 8. uri zvečer g. prof. DoJžan v gostilni pri «Raci», Sp. Šiška. Vstop prost Z. K. D.	23«
u— Božična razstava, ki jo prireja vsako leto modna trgovina I. Krite, je otvnr-jena do b'jftča. P. n. odlemalce vabim na neobvezen ogled.	2070 n
u— DruStvo »Treznost« v Ljubljani vabi člane in prijatelje protfalkoholnega tx>-kreta k rednem« sestanku, ki te vrii danes v brezalkohrHnl točilnici. Dnevni red: Predavanje in razgovor o občnem zboru. Priče tek cb 19. uri.
a— Sprememba posesti. Oostllno umrlega Cernovška na krUršču Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda Je kupil na dražbi mesar Konrad Kirbiš skupno z bratom Jožefum.
u— DruStvo za raziskovanje Jam priredi v Četrtek dne 10. decembra ob 18. url predavanje (s tVloptitnimi slikami) v balkonski dvorani univerze (Dv>rec. I. nad<»r.). Predaval bo g. unlv. prn(. dr. J. Hadžl »O jonskih »valih.. Vab Jeni to vsi prijatelji prlrode ln Kra*a. Vsvoo prost
u— Pogreb GaSparJa Janežiča. viftjega sodnega oflcljala v pokoju, se vrSi danes, ob 2. uri popoldne iz hiSe žalosti, Oorupo-va uHca It 3.
u— Pojasnil«. Da ne bo kakega nespo-razirniljerrja, ugotavlja/no, da gdč. Gabrijela Vovk. hčerka Antona Vovka. mtzarja in Marije Vovk, trgovke na V«m, nI Identična h tudi v nobenem sorodu z aretirano Gabrijelo Vovkovo, o kateri smo ponovno poročali zadnje čase todl v naiem Ustu.
o— Najnovejše bluz«, otroške In damsk« oblek«, priporoča Krištoflč-Bučar. Stari trg St 9.
o— Najmarina v Ljubljani le znaiala do
I. januarja 1926. 20 odst dosežene, odroma ocenjene najemnine s tO odat doklado. Dalje se računa ie 30 odst izredna dokla-
da In invalidski dav«* ter komorska doklada. OdsJei se bo računalo davka 12 odst s 70 odst. doklado in 30 odst Izredno q<v
klado ter invalidsko te komorsko doklado.
a— Kronika. Ljudska univerza priredi v sredo dna 9. decembra predavanje o Ivanu Cankarju. Govori prof. dr. Makso Kovačič, s čemer bo zaključena serija «Is slovenskega kulturnega sveta*. V pet«k dne 11. decembra prične ruska serija s predavanjem dr. Sterleta o ruski umetnosti V soboto 12. decembra ob 20. ari priredi mariborski Sokol telovadno akademijo v Go-tzcrA dvorani
o— Klub esperantfstov v Ljubljani priredi v soboto dne 12. t m. v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, avtorja espe-rantskega jezika, v dvorani Kazine akademijo z nagovorom, petjem, deldamacijarrri tn godbo. Sledi prosta zabava te ples. Pri akademiji sodeluje tudi naS priljubljeni operni pevec g. L Kovač. Začetek ob 20. url	2326
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so biU prijavljeni sledeči smrtni slučaji; Danica Zaje, hči ždesnificega strojevodje, 2 dni — Alojzij Sever, progami mojster v pok., 86 let — Gašper Janežič, sodni nadojicijal v pok„ 78 let — Maks Motz, trgovec, 52 let — Hermlna Brelndl, učiteljica, 41 let — Leopold Novak, vrtnarjev srn, 5 let — Fran Zavrl, delavčev novorojenec, 15 minut — Jera Vršnik, užlt-karica, 83 tet
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeijek s« bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek kaljen j a nočnega miru, I Izgred. 1 nezgoda, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure h> 1 prireditev s plesom brez dovoljenja. Aretacija Je bila izvršena 1 in sicer radi prodajanja predmetov sumljivega izvora.
u— Cegav j« konj? Na dvorišče gostil-ničarka Jerice Putrihove »a Dolenjski cesti St. 6 se je zatekel dne 2. decembra popoldne siv konj. Putrihova Je spravila konja v svoj hlev in prijavila zadevo poHctll Lastnik naj se sglast na policiji, oziroma pri Putrlhovi.
Danes ob 20« akademija
Sokola na Vičn. Nato zabava in ples
Iz Maribora
a— Na ledu... Zadnjo nedeljo )• aaia kronika zabeležila Se samo en zimski šport smučarje mariborske aa Pohorju. Medtem pa Je mraz pritiskal naprej ia že v soboto so odprti mladini drsališče pri Treh ribnikih nad parkom, v nedeljo pa tudi v parku prav tik županijske palače, kjer )e S« zvečer velika obločntca falske elektrike razsvetljevala drsalcem vijugaste poti. Na gornjem ribniku pa Je bilo vso nedeljo pravo mravljišče P.ot' v-iern so naitell 3.50 obiskovalcev, med temi pa nič manje kot 280 dece In dlJaStva Jd Imajo privilegij znižane vstopnice. Kar gnetla se je ves božji dan ta drobojad od razpadajočih ut do tretjega ribnika, kjer so »e prosto gi-baJI ln veseUli zastoajkarji pa ledu, ki ga bodo začeli kmalu odvažati sa ledenice. Kroginkrrut ribnika, kjer Je v poletja tista vabljiva, hladna senca, pa so pazile mamice ln na stotine onih mi»d'h. k| i>m Miklavž ni prinesel drsalk, pa bi prav tako -adi med vrvenje tja čez sdrsano gladino. Vrlwve hribčkov okrog je obroblto solnce in s Piramide odneslo snežno odejo. Tudi | drevesa po gozdu so te vsa gofa, samo j dolina je Se sveže bela, pa ledene ceste, tia Je Je dovolj zimske Idile za deco in poete. Ko že zajema mrak in ovija dolino tema, je na ledu Se vedno dovoli vriSča Ip mlade oči Kkre razposajene radosti, da so zopet v svoji svobodi, kjer s« nadiha-Jo ptjuča za celi teden in nategnejo mišice. Včasth, ne, vsako minuto kdo «si«ti>. pa nič ne Joka. komaj se pobere, že se smtjl drugi srečni žrtvi in novo hihltanle srebrnih mladih glasov zaigra v reško zimo. Za prihodnje dni nam obljub jajo celo muzlke na ribnike... To bo Se življenje na ledu, samo gorkote ln preveč »otnea Bog aas obvaruj!
a— Notica o sprejema v naše državljanstvo martoorskega trgovca gosp. Alberta Fuchsa nam J« v nedeljske« »Jutru, zašla med ljubljanske vesti

Za Božič:
Šivalni stroji
Excella Kolesa
Radio - aparati
Najlepša darila!
J. Goreč, li* bicm Wn
da eden pat aogavlc a žigom la aaaoika (rdeče, Modre ali zlato) ts-» vb
„klju£"
traja kak« »tlrj« pari dragih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez liga JtUuč' aa ponarejen«.
14. In 15. decembra prodaja popolne fine opreme za otroke od 1. do 12. leta kakor: perila, obleklo, plašče v,
klotrataav itd. v trgovini perila
HED. SAR C, Ljubljana,
Selentrargova nliaa S.
Iz Celja
«— Tatvin« v trgovini Sumer. V tnani-fakturni trgovini bratov Sumer & Ca ta Glavnem trgu v Celju Je pred časom Izginilo razno blago. Tatvine sta bila osumljena Franc in Marica Roaman, ki sta se morala te dni zagovarjati pred sodiščem. Prvi Je bH obsojen na ea mesec, drugi pa na ui mesece težke ječe.
e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju priredi dne 12. decembra ob ti. uri in 13. t. m. ob 3. uri v Narodnem doma »Dečji dan» v prid bo žičnici za revne Šolarje vseh osnovnih celjskih šoi. Po udarjati moramo, da nas kliče nastopajoča zima k človekoljubnem podpiranju revne šolske mladine. Ker Je zaščita navezana zgolj na milodare, apeliramo na občinstvo, da po svojih močeh druStvo podpira. Vsi na delo za mladinol
e— Sprememba h line posesti. Hišo odvetnika dr. Schurbija v Prešernovi ulici, kjer se sedaj nahaja Jakcnvitscheva trgovina, Je kupil trgovec g. Anton Petek iz Konjic. V hiši bo baje še naprej trgovina in kakor se čuje, se namerava v njej naseliti tudi neka modisdca.
e— Posipajte hodnike pred h Sami! Mest nj magistrat celjski opozarja lastnike hiš aii njih namestnfce na cestno - policij-ki red. v katerega smislu morajo bhi hodniki pred hišami ali nezazidanimi zemljišči do sedrrrlh v Jutro pometen' ln očiščeni, a pozimi potroSen! s pepelom, peskom ali žaganjem. Las.tnfti Wš odgovarjajo v vsakem oziru za poškodbe, k| jih za dob1 kaka oseba radi padca ita neposipanem hodniku.
•uil* m p»a«a|a prva*tal« 7240
»«!»», daafcte, ankaa aa platte le afelak«
pod lastno ceno
mm- 15 dO 30"P POPUSt;
vaa <ng> blaga prtaaaa« aajaltja mm
A. POTOKAR
rmum, irp i—■«<»
Iz Trbovelj
t— Smrtna kosa. Včeraj popoldne se je vriil ob veliki udeležbi pogreb gdč. Urške Frankovičeve, najstarejše Šivilj« v Trbov. Ijah. Pokojna Frankovičcva Je bila snana osebnost ▼ vsej trboveljski občini ia kot taka tudi zelo priljubljena.
t— Občinske volitve. Kakor smo pouče« ni, se bo vriil ta teden sestanek delavskih zaupnikov desničarske in levičarske smeri, na katerem bodo razpravljali o bližajočih ae občinskih volitvah in i njimi v zvezi o kandidatni listi.
t— Ljudska visoke iola. V nedelio 6. t m. je končal inž. Vrbič svoia predavanja iz rudarskega področja. Debata je bila oh tej priliki na Isti vilini kakor običajno. Ker obhajamo te dni sedemletnico smrti Ivana Cankarja, je spregovoril o njegovem po» menil za slovensko slovstvo tainik Podbev. iek. V smislu seznama predavanj, ki je iz* le! ob otvoritvi Ljudske visoke Sole. se prič no ▼ nedeljo 13. t. m. predavanja iz priro« doslovnega področia. ki jih je prevzel prof. Dolžan. I'aslov njegovega prvega predava« nja te glasi: O postanku sveta.
t— Nnva bolnica, is stare bolnice Bra« tnvske sklsdniee so se preselili že vsi hol« niki v novo bolnico. V stari bolnici, ki jo bodo prenovili in preuredili, je ottala le Se amhtilanca.
Mamice največja srefa
Je zdrava in živahna deca; In če se prehlade kedaj Takoi jim skuha .Buddha" čaj!
~rctske
vraske
-la iola Ud. bi patile :?tljcbke/le lice. aJtv tih m bi
'Umonova -t	t r*ma
(Creme Stmari) igodejno odpravljala. Io u .	tarilo te proda/t pe vseh
drža^an i eruiko zaiamiena tveiinm in mtmko-vHtutJa kakor v Parltm urnem Je prednot/i Mrm/o It pettebne lestove m eve/evritnegu ntrmrMneg* zapiranja.
Ma proda/ povtod:
cpemp. pounrc a j^vo.v simo\
iiii>iwmiiii>miimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini, Pnr mmerir Simon. S» ff. SI. Martin. Para.
Damski filc klobuki
v najmodernejših barvah te dobijo najcenej-v modnem salonu
Z. Mahnl£-Gorjanc
Kopitarjeva ulioa i te v. I.
Zahvala
Podpisani se najlskreneje zahvaljujem gospodom pevcem združenih pevskih z bo« rov za ialostinke ob pogrebu anojega ne« potabnefa sinka Milana Menarta. Zahva. Ijujem 9e tudi vsem, ki so gA spremili nt sadaji poti.
Menart
•JUTRO, »t 384
Tortk 8. XII. 1925
Cene zopet naraščajo
Indeks « Pri vrednega pregleda« ie v
novembru poskočil za 22 točk.
Po indeksu, ki ga sestavlja beograjski «Privredii pregled*, so se v posameznih skupinah življenjskih potrebščin tekom meseca novembra t. 1. izvršile naoram oktobru t. 1. naslednje spremembe (v oklepaiih številke za oktober): I. poljski pridelki 1385 (1340); M. živina in živinski proizvodi 1785 (1846); lil. sadje in sadni izdelki 1422 (1250': IV. gradbeni materiial 1774 (1745); V. kolo-niialno blago 1355 (1378); VI. industrijski proizvodi 1868 (1892); totalni Indeks 1597 (1572).
Totalni indeks cen je torei narasel v novembru proti oktobru za 22 točk. odnosno za 1.5 odstotka.
Od posameznih skupin se je dvignila skupina poliskih pridelkov za 45 točk sli za 4 odstotke. V tej skupini so se podražili žito. zlasti pa krompir in živinska krma. Skupina živine in živilskih proizvodov pa ie nasprotno padla za 61 točk ali za 4 odstotke: v skupini so se močneje znižale cene svinjam, svinjski masti, dočim so cene jajcem nekoliko porasle. Sadie in sadni izdelki so poskočili za 172 točk ali za 14 odstotkov. Podražile so se suhe češplje, vino in žganje. Pri skupili gradbenega materi-iala ie istotako zabeležen majhen skok.
V	skupini koloniialnega blaga so padle cene kavi. rižu. olju. a sladkor se je mate podražil. Skupina industrijskih oroiz-vodov ie oadla za 24 točk ali za 1.5 odstotka. Padle so cene bombažnemu blagu.
Tekom meseca novembra se je držal dinar stabilno. Izvoz ie bil dalje slab. vendar nekai močnejši kakor v oktobru. Uvoz slab. Slabi so bili tudi trgovinski posli zaradi rezervira tost j kmečkega prebivalstva, ki je zadržavalo svo je blago, a zato tudi malo kupovalo.
Nove izvozne carine
Ministrski svet je sklenil, kakor smo že kratko poročali, da se od 1. t. m. ukinejo, odnosno spremenijo naslednje carinske postavke:
Ukine se izvozna carina na vsa žita Iz št. I, na fižol iz št. 2, na konje in kobile iz št. 7, na svinje Iz št. 10. na l.ra-stov les, 20 do 30 cm srednjega . .e-mera. iz št. 24 točka 1 b. na hrastove železniške prage, hrastove grede in stebričke (direke) iz št. 24 točke 2b in c.
Od istega dne se zmanjšajo izvozne carine na sladkorno peso iz št. 4 na 1 dinar, na perotnino živo na 4 Din. na zaklano 2 Din. na perje na 4 Din. na sta. ri baker, stari kositer, stari cink in njihove zlitine na 20 Din. na odpadke od kavčuka na 8 Din. na volnene krpe. sortirane. na 80 par, na bombažne, lanene, konopljene in ostale sortirane na 8 Din, na star papir in odpadke od papirja na
4	Din.
Povečala se je carina na ovčje in kozje kože na 30 Din; na ovce in koze za pleme, ako se izvažajo od 1. januarja do 1. maja, se poveča carina na 20 Din od komada. Ovni in jagnieta, kozli in kozlički so prosti carine. Ovce in koze. ako se izvažajo od 2. maia do 31. decem bra. so istotako proste carine. V št. 14„ točka 2, je na koncu dodati .dlaka brez razlike*.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (7. t m.)
Pšenica: baška, 13 vagonov 285 — 290; 15 vagonov 295; sremska, 4 vagoni 297.5; 3 vagoni 285. Oves: bajki, 2 vagona 185. Ječmen: sremski, 1.5 vagona 165. Turščica: baška, stara, 3 vagoni 165; sremska, nova, 3 vagoni 125; sremska, 10 vagonov 150; srbijanska, ladja Sava, 5 vagonov 150. Moka «0s», I vagon 450; «0ss», 1 vagon 455; «7», 5 vagonov 225. Otrobi: v ju tastih vrečah, 5 vagonov 120. Tendenca stanovitna.
Živinski sejem v Maribora (7. t m.) Dogon: 3 konji, 5 bikov, 68 valov, 139 krav
5	telet: skupaj 237 komadov. Povprečne cene za kg živ« tede so bile: debeli voli 8 — 8.50, poldtbeli 6.75 — 7.50, plemenski voli 6 — 6.50, biki za klanje 6.50, klavne krave debele 7 — 7.50, plemenske krave
6	— 6.50. krave za klobase 3.50 — 4.50, mlada živina 6.75 — 7. teleta II Din. Prodanih Je bilo 138 komadov; od tega 41 za izvoz v Avstrijo. Mesne cene so bile: govedina 10 — 19, telenna 12.50 — 20, svinj tna sveža 12.50 — 30 Din za kg.
= PrložaJ na sladkornem trgu. Po zadnjih statističnih podatkih se ceni svetovna produkcija sladkorja za kampanjo 1925-26 na 24 242.000 ton proti 2.3.589.000 tonam v 1924-25. in proti 20.121.000 tonam v 1923-24
V	sami Evropi se ceni produkcija v kampanji 1925-26 na 7.605.000 ton proti 7 milijonom 7.791 tonam v 1924-25 in proti 5 milijonom 57.061 tonam v 1923-24. Merodajna za položai na svetovnem trgu je predvsem produkcija Kube. ki je letos rekordna, ln sicer se cetrf na 5.550.000 ton proti 5.125.970 tonam v 1924-25 In proti 4.066.642 tonam v 1923-24. Spričo tako velike svetovn« produkcij Je razumljivo, da je hausse na svetovnem trgu zopet popustila in »o cene na sladkornih borzah znova oslabele.
= Ureditev prometa f Trstom. Zastopniki prometnega ministrstva, ki so se nedavno udeležili ielezniSkrti konferenc v Rimu in Benetkah, se bodo sestal! v Beogradu z Italijanskimi delegaa v svrho pogajanj za končno ureditev prometa med Jugoslavijo ln Trstom.
= Železniška konferenca v Vero nI se |e otvorila dne 7. L m. Na alej se razpravlja v glavnem o brzovoznem prevozu blata. Id jc hitro pokvarljivo (a« pr. udje.
jajca, sirove kože Hd.) Izdelal« «e bodo najbrže direktne tarife med posameznimi večjimi mesti. Med drugim sc bo oslgural prevoz z brzimi vlaki našemu grozdju, jajcem !n drugemu sličnemu blagu v Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in drugam.
— Potrdite? prisilne poravnav« v konkurz o. Odobrena je poravnava, ki sta Jo sklenila tvrdka Pinter & Weber, tvomlce kanditov v Celju s svojimi upniki sa 25 odstotkov njihovih terjatev.
= Določitev ponovnega poravnalnega naroka. V poravnalni zadevi Franceta Ola-žerja, posestnika in trgovca v Dragoviču pr, S1. Lo.iencr v Slov. /^r>cah, se ponovno ooSoča poravnalni narok ni 10. decembra ob 9. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru.
= Konferenca producentov usnja. V
Beogradu se bo vršila dne 9. t m. konferenca producentov usnja bc vse države. Na tej konferenci se bo razpravljalo med drugim tudi o uvoznih carinah na ekstrakte za
ktfže.
= Cene najemu oglju r Soluna. Solunska oblastva so maksimirala cene og!ju ter izenačila cene našemu oglju z domačim ogljem na 2.10 drahme na debelo in 2.25 drahme na drobno. Cena za rumtmsko oglje pa je določena z izgovorom, da Je to oglje boljše kakovosti, na 2.60 drahme na debelo bi 2.90 drahme na drobno. Podoba je, da se s str and grških oblastev pro-težirajo uvodniki romunskega ogl$a.
= MHilardne Inso!vence na Dnnaju. <Die Stunde« poroča o dveh mllijardnih irisol-vencah na Dunaju. Ore za tvrdk o z nvd-nim blagom B. Schiff und Sfilme ter za znano tvrdko z znamkami Eduard Helm & Co. Pasiva zadnje tvrdke znašajo štiri ml-Hjarde aK. Obe tvrdki ponujata 35-odst poravnavo.
= Obtok novčanic r Avstriji Je narasel v zadnjem tednu novembra t I. za 77.59 milijona na 826.78 milijona šilingov.
= Izvršilna naredba k zakona o zlatih bilancah v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se bo v najkrajšem času Izda'a druga Izvršilna naredba k zakonu o zlatih bilancah, ki br urejevala davčno-pravna vprašanja.
= Poostritev deviznih predpisov v Franciji. Iz Parfea poročajo: Poslanski zbornici Je bi! izročen predlog za uvedbo popolnega nadzorstva deviznega tržišča. S tr-gofvino naj bi bila poverjena Francoska banka, ki bi dodeljevala uvoznJkom devize na pod3a«i predOoženih potrebnih dokumentov. Izvozniki naj bi nalkasneje v treh mesecih izmenjali devize v franke. Vsi termitrsfci posli m po s H v gotovini, k! bi zahtevali tuje devize, naj se zabranijo.
= Poljski zlatnik se le popravil. Po rad njflt močnih padcMi se Je poljski zlatnik ponovno popravil. Zboljšanje tečaja se pripisuje predvsem povdjtrim »zgledom zs sklenitev ameriškega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev.
7. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke PivpraSeva nja, druge ponudbe ln v oklepajih kupiiiski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78— 80. Vojna škoda 325- 332, zastavni iisti Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20— 22. Celjska posojilnica 200—204. Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantllna 100—102 (102), Praštediona 0—950, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 123—0. Vevče 120—125. Niha g 35—0, Stavbna družba 100 —110, Šešlr 120—120, (120). — Blago: les: hrastova drva. i m dolž.. suha, fco nakl. post 20 vagonov 17-50—18. (17.50); hrastove vozovne deščice. 43 mm do 2.65. 53 mm do 2.85, fco meja tranz. 0—1300; remeljni, 38-70, 70-70, 40-80, 80-80. monte franco meja 530—570; bukovo oglje. la. vllano, fco meja 92—96 poljski pridel ki: pšenica: 76 kg. par. Novi Sad 0—295. baška, fco vag. baška posta a. 4 vagoni 300—300. (300); turščica: nmetno sušena par. Ljubljana 1 vagon 198—198 (198). stara fco vag. baška postaja. 1 vagon 175—175. (175), nova. fco vag. srerraka post. 1 vag. 125—125 (125); aida domača, fco vag. nakl. postaja 0—250; otrobi: debeli, fco vag. Ba-njaluka 0—155, drobni, fco vag. Banjalttka 0—110 krompir domači, beli, fco vag. Ba-njaluka 0—75; orehi, fco vag. Postojna traz 0— »10; k o I o n I j a ! n o blago: riž tt. 346, fco vag. Trst 0—580.75. št. 345. fco vag Trst 0—564.65. št. 347, fco vag. Trst 543.25. rižev zdrob, rlsetta, št. 340, fco vag. Trst 0—391; pijače: sllvovka. gar. 50%. fco vag. sremska postaja, za 100 Htrov 0—2000
Danes v torek 8. t. m. borza ne poslu e.
ZAGREB. Od bančnih papirjev ie porasla Praštediona za 7.5 točke na 947.5. dočim je Poljo -popustila na 18. Pri tndustr. paplr-lih je prišlo do zaključka v Slavonlii ln Trbovljah po nespremenjenima tečajema. Pro met v Vojni škodi je bil precej živahen začela se je Vojna Skoda trgovati z sel« čvrsto tendenco po 328—330. Kasneje le tendenca oslabela In je tečaj tekom sestanka oslabel na 322. Končalo le promptno blago na višini 324. Za 5. januara le bila zaključena po 327, a za ultimo januarja po 325. Dinar Je v Corinu nekoliko oslabel. Na zagrebškem deviznem tržišču Je bila tendenca nespremenjena. Tečaji so bili enako btez sprememb razen Pariza, ki Je nekoliko čvrstejši. ta Prage, ki je malce oslabila. Blaga dovolj. Skupni promet okrog 8.7 hd-lijona dinarjev. Notirarie so devize: D'j-naj 791J—801.5. BerHn 1339.2-1349.3. Budimpešta 0.07878—0.07979, Italija Izplačilo 226.54—228.94. London Izplačilo 272.79-274.79, ček 272.75—274.75. Newyork ček 56.153—56.753. Pariz 217—221, Pr«a 166.46 168.46, Švica 1085.4—1093.4. ček 0-1089: valute: dolar 56.45—56.05: efekti: bančni: Eskomptna 119.25—119.75, Poljo 17—20, Kreditna 133—135. Hipo 64.5—66, lužo 106—109, Ljubljanska kreditna 210—0 Obrtna 76-80, Praštediona 947.5—950. Srpska 144—146; industrijski: Eksploataclja 0—46, Sečem* 460—470, Slavonlj* 44.5—
45.5. Trbovlje 330—340. Vevče 120-0; državni: Investicijsko 77.5—79, agrarne 46— 48.5, Voma Skoda, promptna 324—325, za december 325.5—326. za Januar 324—327.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam O— 2272, Dunaj 795—795.5. BerHn 1344—1345. Budimpešta 0.07915—0. Bukarešta 25.5— 26.5, Italija 227.75—228, London 273.6— 273.7, Newyork 56.4—56.43, Pariz 215—216. Praga 167.45—167.55. 5v<c.a 10W_|OROt
CURIH. Beograd 9.175. Berlin 123 40. Newyork 518.375, London 25.16, Parta 19.875, MIlan 20.89, Praga 15.375. Budim-pošta 0.007270. Bukarešta 2.40, Sofija 3.775, Varšava 10, Dunaj 73.10.
TRST. Vsled ministrske odredbe tržaška borza radi praznika sv. Ambroža, ki Je patron Milana, danes nI poslovala ter ostane tudi Jutri rad! Marijinega praznika zaprta.
DUNAJ. Beograd 12.5675 — 12.(5075. Berlin 168.77 — 169.27, Budimpešta 99.44 do 99.74, Bukarešta 3.2S75 — 3.3075, MHan 28.54 _ 2«m. Newvork 708.50 — 711. Pariz 27.17 — 27.33, Praga 20.9950 - 21.0750, Varšava 91.25 - 91.75, Curih 136.80 do 137.30; dinarji 12.52 - 12.58.
PRAGA. Beograd 59.99, Curih 652. Milan 136.425, Newvork 33.75. Dunaj 477.25.
BERLIN. Beograd 7 43. Newyork 4.195, Praca 12.422, Curih 80.91.
Sokol
Brate tn sestre smučarje člane sokolskih društev, vabi na važen razgovor, ki se fco vrši! v 3tedo. dne 9. decembra oh 8. uri zvečer v prostorih Jug lslov-n-krga so-kolskega saveza (Narodni dom) Miroslav Ambrožlč. načelnik JSS.
Sokolsko društvo Vič. Rad! slabega vremena preložena proslava 1. decembra In zaobljuba članstva se vrši danes ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Po proslavi dru .»abtri večer s plesom. Za člane udeležba obvezna. — Zdravo!
Sokol Š!ška priredi danes v društveni telovadnici ob 5 ur! proslavo ufedini® i'a Jugoslavije. Na sporedu Je slavnosten govor staroste, predava-nle. deklamaclje. svečana zaobljuba članslva ki so vstopil v tem letu. oziroma še niso položili zaobljube. Odbor vabi vse članstvo In narod •io n i-sleče občinstvo na to prireditev. — Zdravo! — Odbor.
Šport
Zadnja pot Franceta Učaka
V soboto dopoldne so položili v Križali pri Tržiču k večnemu počitku splošno pri« ljubljenega športnika člana S. K. Ilirija Franceta Učaka, ki se je skozi več sezon t velikim uspehom udejstvoval na nogomet« nem polju. V najlepši mladeniški dobi ga je zgrabila in vrgla v postelj zavratna ho« lezen, ki mu je onemogočila vsako nadalj« no aktivno "športno delovanje. Idealne« ga in navdjšenega sportaša, je to silno bo« !e!o. V nadi. da zopet okreva, da bo zopet mogel nastopiti in se boriti za belo telene barve svoje Ilirije je odšel spomladi n* Crolnik. Želja njegova pa se mu ni Izpolni« la. V četrtek 3. t. m. ga je dohitela smrt. in ga iztrgala is vrst naših nogometašev. Smrt navdušenega borca Ilirije Je težko za« dela klub in njegove tovariše Uirijane, ki ga bodo le težko pogrešali.
Pogreba se je udeležilo poleg njegovih sorodnikov in bližnjih znancev, dokaj lepo število športnikov, med temi številnejša de putacija S. K. Ilirije s podpredsednikom g. fiirclom na čelu. predsednik ljubljanskega nogometnega podsaveza g. major Jaklič, ter zastopniki ŽSK. Hermes in SK. Slovan. Po pogrebnih obredih v cerkvi, »o dvignili krsto njegovi tovariši llirijani. jo odnesli v sprevodu na pokopališče, ter jo spustili v zevajoči grob. V imenu S. K. Ilirije se je poslovil od njega v daljšem glnliivem go« voru g. podpredsednik Sircelj. Zahvalil se mu ie za njegovo uspešno in nesebično delo za Ilirijo, ter pozval navzoče športnike, da se pos'ove od njega s trikratnim športnim Zdravo, t pozdravom, ki mu je bil nailjuh« ii. s katerim je pogosto in tako navdnJeno pozdravljal svoie nasprotnike na zelenem po!ju. Zastopnik organizacije grafičnih rad nika se ie poslovil od njega v imenu nje« govih stanovskih tovarišev. O. major Jaklič mu je sporočil zadnie pozdrave slovenskih nogometašev. Kot poslednji se je poslovil od n;cga g. Kos v irrenu S. K. Slovan.
Po končanih govorih so položili na groh vence za S. K. Ilirija g. Sircelj z napisom •Svojemu zvestemu borcu — S. K. Ilirija«. Za LNP. g. major Jaklič, za Slovana g. Kos itd.
llirijani in ostali športniki, ki pohitite' na naše sive Karavanke, ustavite se v divnih Križnh. posetite gomilo našeea Franccta. žrtvujte'nekaj trenutkov nicgovcmu sporni nu ter si oh njegovem grobu utrjujte svo« jo sportsko zavest.
Vremensko poročilo
L'nW'an*. 7 d-cembr* 1925.	Lhthllsn* 306 m nad morien
■0 da danes nobeden ničesar, pač pa Vam more nuditi vsakovrstne zimske snknfe, kratke in dolge, vsnfate suknjiče, tinste obleke, posebno pa razna oblačila za šoloobvezne po skrafno nizkih cenah edinole konfekcijska tovarna FRAN OERENOA & C«E., UUBU&NA.
Svoje izdelke prodaja v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča).
Nedeljski nogozret
BEOGRAD: Jugoslavija : Slavija (Sara jevo) 7 : 3 (5 : 2).
DUNAJ: Izidi nedeljskih prvenstvenih tekem, ki so se vršile na zmrznjenih tn de= loma zasneženih tleh, so bili nastopni: Ama teure : Hakoah 3 : 3 (1 : 1), Rapid : Ru« dolfshugel 6 : 4 (3 : 0), Sportklub : \Va« cker 3 : 2 (1 : 2), Simmering : Floridsdor« fer A. C. 4 : 2 (2 : 2). II. neamaterska liga: Brigittenauer Athlctiker : Gersthof 2 : 1 (1:1), WAP. : International 2 : 0 (1 : 0). Weisse Elf : Germanis 9 : 5 (3 : 1), Neu« bau : Sportfreunde 5 : 4 (2 : 3), Vonviirts 06 : Sturm 07 4 : 3, Nicholson : Donau 2 : 2 (2 : 2).
PRAGA: Prvenstvo: Sparta : Meteor VIIL 7 : 1 (4 : 0), Slavija : Viktorija 2iž« kov 2 : 2 (1 : 0).
BUDIMPEŠTA: Kljub zmrznjenim igri« ščem so se v nedeljo vršile prvenstvene tekme. Pred tekmo med FTC. in VAC. so izjavili štirje igralci zadnjega kluba, da ne bodo nastopili, ako se prej ne ugodi njihovim gmotnih zahtevam. Zaradi tega je moral klub staviti v svoje moštvo 4 re« zerve. VAC. je bil poražen z 8 : 0 (2 : 0).
Službene objave LNP.
(Se j s u. o. z dne 4. XII. 1925.)
Vzame se na znanje brzojavka MO Ce» Ije i dne 4. XII. s katero odpoveduje med« mestno tekmo Ljubljana : Celje vsled za» snc-ženjs igrišč.
Sporoča se ISSK. Maribor In 2SK. Her« mes, da LNP. nosi le deficit prvega dne, t. j. 6. IX. 1925 , ko se je od'grala finalna pokalna tekma. Deficit drugega dne t. j. za 7. IX. t. I. v skupnem iznosu 854 Din no« sita oba kh'ha vsak polovico. Sporoča se SK. Iliriji. SK. Jadranu. SK. Slaviii, ŽSK. Hermesu in SK. Svobodi, vsi v Ljubljani, da jih je JNS glasom dopisa JNS št. 1145 z dne 26. XI. kaznoval na bazi § 48. k. p. JNS. z globo vsakega po 300 Din in to zaradi dopisa imenovanih klubov od 20. X. 19?5„ v katerem so zaht-vali snuliranje iz« redne glavne sknoščine LNP., ki se ie *r« šila dne 11. X. 1925. in koie potek je htl povsem regnlaren in v smislu pravil. Zne» sek g'ohe imajo Imenovani kluhi vplačati pri LNP vr»rid »avezne hlagaine v teku 14 dni po objavi. V nasprotnem slučaju sledi suspenza.
Sporoča se ŽSK. Hermes. ds |e JNS gin« som dopisa JNS. St. 1146 z dne 26. XI. 1925 odbil metjov protest v zadevi sklepe u. o. LNP. s dne 25. IX. 1925.. s čimer ostane po« kalni prvak LNP za leto 1924/25 ISSK. Ms. ribor.
Na dopis SK. Trbovlje t dne 17. XI. sc rdsovori pismenim potom. Prepis dopisa srezkega poglavarstva Pt»i št. S 337/4 z dne 23. X. 1925. se dostavi MO Maribor.
Tajnik I.
Gradjanski Je dobil trenerja. Gradjan« ski je s 1. februarjem 1926. angažiral za svoje moštvo trenerja. Je to znani madžar. ski športnik Emil Pozsonvi, ki se ie naj. prej proslavil kot srednji krilec MTK. Ka. <meje je odšel t inozemstvo. Najprej je bil trener r Newyorku. Nato ie prevzel tre« ning poliskega kluba Cracoris. kjer Je ostal tri leta. Dve leti Je htl pri F. C. Bar« celona. nato nri praškem DFC. in končno sopet pri MTK. Leta 1923. je izdal v Spa« niji knjigo o nogometnem treningu.
Paollno premaga Breltenslraterja. V torek se je vršil v Berlinu s tolikim zanima« nfem pričakovani boksmateh med Nemcem Breitenstraterjem (84 kg) in Spancem Pao« lino (91.5 kg). Določenih je hilo 10 rund s petunčnimi rokavicami in trd!mi handaža« mi. Oba nasprotnika sta se skrbno priprav« Ijala na to borbo. Paolina je treniral znani francoski boksarski prvak Carpentier. Boj je htl ves ča« napet, vendar je bil Paolino od vsega začetka ▼ premoči. Ko Je Breitcn. stršiter v sedmi rundi že dvakrat padel in ga Je pri drugem padcu rešil samo gong, je bil v 9. rundi od'očiIno poražen knock«out. Nemški bokser Diener je nato pozval Pao« lina, ki ie boj tudi spreiel. Najbrže bo tu« di v tem boju zmagal Paolino.
Iz dam *ke sekcije S. K. Ilirije. Jutri popoldne oh 6. sestanek celokupne sekcije v telovadnici na srednji tehnični loli. Ude« ležba za vse članice strogo obvezna, pred.-vse. i pa zs one. ki so bile pozvane imeno= ma v sobotni številki in za one, ki se zad« njih treningov niso udeležile. Proti vsem. ki se sestanka ne udeleže, se bo najstrožje postopalo. Po sestanku kratek trening pod mojim nadzorstvom. — Načelnik.
LNP. (Službeno.) Jutri v sredo seja p. o. ob 20. v damski sohi kavarne Emona, oh 20.45 seja upravnega odbora istotam. Tajnik IL
Krai ooazovanjs	ob	/račni tisk	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10
Liuhl ana . . .	7.	777 1	— 130	zap.	obl.
LluMjans . . .	14	773-2	— 64	sev. zap.	del. obl.
Ljubljana . . .	21.	773 1	— 88	•	las.
Zngteb ....	7.	774-7	— 10-6	iue	pol. obL
Beograd . . .	7.	7751	— 110	»ev. zap.	jas.
Dunaj ....	V.				megla
Prsgs ....	7.	771-8	— 9-0	jug. lap.	
Inomost . . .	7.				
s'adav nt mm
Solnce vzhaja ob 7 25 zahaja ob 16*19.
Barometet nestanovit
In na vzhala ob 23 56 zahaja ob 12 43. temperatura nizk«
Dunajska vremenska napoved za torek: Bolj oblačno in toplejše. Kasneje zopet padavine.
Svetla gt&vA.
Dr. A. Oetlter-fevi
zdelkizakntao
Prašefe za pee vo VaniiSa sladkor Prašek za ociiing Smeš za koSaie
ne smejo manjkati
v nobenem gospodinjstvu
Dobifo se povsod in v glavni zalogi
JGS. l@ict!, Maribor
Knjiga receptov na željo brezplačno in poštnine nrosto.
m tamn 1,860
kupuje in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje, množine vagonov in cene za dobavo do konca tega leta,
Ernest Marine, Celje,
Zrinjsko Frankopsnska ul. 4.
pretežno poljedelskega zna* čaja v ljubljanski ali mariborski oblasti; pogo', da ne leži blizu držav. meje. V slučaju neposredne soseščine pride v poštev tudi več posestev. Ponudbe ra Gospodarsko pisarno dr. ftfižroslsva Lukana v Ljub« Ijani, Gledališka ul.ca št. 8., III. nadstropje, telefon 921.	11877-a
Sprejme se učenec
v ferovico z meianim blagom,
zmožen tudi nemščine, pri tvrdki
Franc Renier, Podčetrtek.
11S9S t
se proda.
Radi družinskih razmet se proda v enem izmed največj h tnest v B a č U i dobro idoč, 17 do iS let obstoirč' zobni atelje s sobo za otdinirsn e in čakalnico, popolnoma mode no urejeno ter hiša s stanovanjem v s-edini mesta po izredno ugodnih plačilnih pogojih. — Hiša je moderna, zelo pripravna za stanovanje ter obs oji iz 6 sob, angleške kopalnice in ostaiih pntikiia. Samo resni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na
dr. Bndoli Anspitz, zobozdravnik,
Sombor (Backs). 11776
iiaiHnimHiHiHiiiiHMiBiainuHifiU'
Krasno izbiro
* v
II?
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave tvrdka
PETER KOBIL (KRANJ)
mm
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
I-
Pozor peki!
Stre5« za delitev testa
(Teigteilmaschinen) za ročni in parni poiron, patent Avstria, 25 do 30 delni (Umleg-zilinder z izboljšano noževo glavo
Strofl za meianfe
(Misch- und Knetmaschinen)
Stro'1 za drobtine
za ročni pogon, velikost A B, iz znane tovarne pekovskih strojev ing. Emil Pl«wa, W.en XVII
se naročajo pri tvrdki
Ivan Komatič
zastopstvo in prodaja strojev Ljubljana, Gradliče U
Zanesljivim plačnikom na obroke.
Letošnji mraz v Evropi
Napovedi in domneve, da bo letošnja zima izredno ostra, naravnost strupeno mrzla, se že izpolnjujejo. Šircm Evrope ia zadnje dni zavlada3 tako občuten mraz. kakor ga ne pomnijo ljudje že mnogo let. Velik mraz se je začel z gosto meglo v Londonu. Ta megla Je bila v petek 4. decembra tako gosta, da so moraR delati ljudje ob belem dnevu pri luči. V središču Londona so vozile kočije in avtomobili le po 5 km na uro. Gorele so vse cestne svetilke, toda kljub temu ni bilo mogoče preprečiti nesreč. ki so v takem stanju neizogibne.
Edina točka, na kateri se je dalo pre-čitati števiike z žepie ure. je bil Pica-dilly - cirkus, kjer je bfl pnostor razsvetljen od neštetih žarometov. Megla je vplivala tako deprimiraioče. da je popolnoma izginilo tisto prijetno razpoloženje. ki sicer cb običajni megli vlada v londonskih kavarnah in restavracijah.
Radi megle se ie v Londona ponesrečilo predvsem 18 avtomobilov, kl so trčili deloma drug v drugega, deloma v obcestne svetilke in druge naprave. Lady Gradstone, snaha slavnega voditelja liberalne stranke, ie bila pri eni takih nezgod težko poškodovana. Vlaki so vozili z znatnimi zamudami.
Istočasno ko na Angleškem megli, se ie pojavil na Nemškem velik hlad. V Berlinu je pade! toplomer na 11 stopinj pod ničlo, v vzhodni Prusiij celj na 16 stopili. Povsod pa je bilo iasno vreme, samo v gorah je snežilo. Vod j so zamrznile. Promet r.a reki Labi ieod Ham borga dalje ustavljen. Dne 5. in 6. decembra se je mraz še stopnjeval. Temperatura je padla od 10 stopinj :ia 17 iti v Monakovem celo do 27 stopinj ^od ničlo, a v BerDnu še nižje. Tu je namreč v soboto zdrknilo Živo srebro kar na 33 stopiij pod ničlo in to je zaenkrat rekord letošnjega mraza v Nemčiji
V m-mškem flarzu so bili zadnje dni veliki snežni zarasti Med krajema Torf-haus in Andreasberg je zapadlo toliko snega, da so morali prit' na oomoč vo- i jaški bataljoni. Četa, ki ie bila na poti v Goslar, je jedva izvlekla konie in nekai ljudi iz snežnih žametov. Tako debelih plasti snega. kakor so letos v Har-zu. prebivalstvo že davno ne ponmi.
Na Tirolskem divjajo plazovi. V bližini Reutta ob tirolski meji je lavina pre senečila 30 mladih ljudi. Deset iih je za-urebla z ogromno snežno plastio in doslej še niso izkopani, dve osebi sta oblegali na mestu mrtvi, 18 pa ie otetih.
Vesti o izrednem ntrazu prihajajo tudi iz Češkoslovaške, iz Švice ter posebno iz skandinavskih držav. V Pragi so imeli prešlo soboto 16 stopinj pod ličlo; so pa tud! krati, v katerih je padel ter-mometer na 30 stopinj pod ničlo. Promet se vrši doslej brez ovire. V Švici, zlasti v gorovin Jura. Je padla temperatura zelo nizko. V Chaux de Ponds ie itaza! termometer 25 stopinj, v La Bre-viern pa celo 35 stopinj Celzija pod ničlo.
Na Švedskem pritiska strašen mraz. Povprečna temperatura znaša dosedaj .13 stopinj poti ničlo. Za skandinavske dežele ie to dejstvo posebno težko. Bati se ie. da bo promet t ladjami popolnoma ukiiien. kajti v takih razmerah se vsaka ladia na odprtem morju Jzpostav-!.ia nevarnost;, da zamrzne v ledu. Norveška pristanišča so izdala tozadevno že natančne predpise. Švedske paro-plovne družbe so žc postavile v službo lomilce ledi'., kajti v Severnem morju je ledena skorja že sedaj debela 3—10 cm. Nekatere družbe so že definiiivno re-c;2rira'e na plovbo letos pozimi, druge pa vzdržujejo promet z naivočjlm naporom ii s težkimi žrtvami Ce po;de tako dalje, bodo sigurno vse ladje morale ostati v domačih pristaniščih. Po mc-fereoloSkfh prognozsh se bo mrzlo vreme držalo deH časa in vobče ni kmalu
pričakovati izprememb na boljše. Letošnji mraz se je temeljito lotil posla in postaja neizprosen.
Smrt pisatelja Reymonia
V štirinajstih dneh sta zadela poljsko slovstvo dva težka udarca: utnria sta zaporedoma romanopisca Štefan Zerom ski in Wl»dvslav Revmont. Prvi je komaj prekorači! 60. leto. drugi ga ni .iiii učakal Zeromski je veljal v Mladi Poljski za Izpraševalca vesti: kot tak ie napisal velike romane »Pogorišča«, »Po vest greha*. »Verna reka» in svoje zad-nle. nedovršeno delo «Predpomlad»; v njem ii utegnil podati končne sinteze, zakaj izšel je samo prvi del. radi katerega mu je domovina zagrenila še zadnje trenutke, očitajoč mu simpatizerstvo s komunizmom. Kot pisatelj ie bi! Že-romski histortezof in je pripadal točno opredeljeni skupini realističnih pisateljev.
SsanČarfi!
Važno!
Pravo švicarsko blago za sni ura; ic, najboljše kakovosti je te dni preje!a tvrdka
hra^o ScWab
L^Miana
Vodja krajačnice je špecijallsi v izdelavi dresa*.
Drugače je bilo z Revinonto-in, antipodom Žeromskega.
Rodil se je kot sin vaškega organista. Po pokoleniti ie torej bil proletarec, medtem ko ie Zeromski Podedoval tradicije aristokratske rodbine Pohaial je gimnazijo v Censtohovi. potem je stopil v praktično življenje: bil je ekonom na nekem posestvu, romar, član potujoče gledališke družbe, novic v Pavlinskem samostanu čenstohovskem. špiritist ln špiritistični medij, železniški uradnik ln delavec na cestni železnici. Preizkusil je mnogo. Začel je o;sati kot romar, potujoč i z kraja v kraj. Doma se nj trpel. Njegov pravi vstop v literaturo datira od 1. 1893.
Začel ie z novelami jn povestmi iz Živ Ijenja siromakov. Tega ie najbolje poznal in sa?n preizkusil. V prvih povestih je slikal komedijante. Potem postane Reymont izrazitejši: v njegovih delih se pojavi ljubezen do sela in mržnja do mesta. Ta ii ono se stopnjuje od dela do dela. V romanu »Ziemia obiecana* (Obljubljena dežela) je z velikim realizmom naslikal Lodž, poliski Mancliester. Brezobzirnost, s katero je obdeloval svojo snov. mu je prinesla pridevek poljskega Zole. Čez noč se je prerinil v prve vrste poljskih književnikov in je vzbujal velike nade. A prišlo je nesreča: na neki železniški vožnji je dobil vnetje živcev. Moral je leči in ležati. Ko je ozdravel, se .ie vrgel na velikansko epsko snov »Kmetov« ^Chlopi). V njih je opisa! življenje poljskega kmeta v štirih letnih časih, življenje na -lesen, pozimi, spomladi in na poletje. V tem delu vidimo poljskega kmeta v vseh mogočih polcžauh: ob rojstvu in smrti, pri delu in počitku, na polju in za pečjo, v vesellu in trpljenju, veri in neveri. Narava je v tem romanu vseoblastna moč. ki vlada po skrivnostnih zakonih. Veličina Reymonta tiči v tem. da ie v »Kmetih* naslika! poljskega kmeta takšnega kakor je v resnici. Nič ni v »Chlo-pih» ponarejenega, vse je pristno, resnično. Ta roman ie brez doktrine in kakršnekoli ideologije, p?, tudi brez idili-ke in sentimentaSitete. To ie odkrita povest življenja na poljskih kmetih. Revmont ne prikriva naoak kmetov, pa jih tudi nc opravičuje Slika nam jih take, kakor iih vidi in kakršni so v resnici. •Kmetic;.- so prinesli lani Revmont« No-
belovo literarno nagrado.
Po »Kmetih* je prišla trilogija «Leto 1794.», ogromna zgodovinska snov, pred stavljaioča bralcu propadanje poljskega plemstva in njegove moči.
Svoje živllensko delo Je zakliučt! Revmont z romanom »Vstala« CBunt). Hotel je pokazati da ie dorasel tudi sodobnim problemom socialnega življenja. »Ban** je »pripovedka iz živalskega življen'a», simbolično ponazorjeno življenje človeka - zveri. Zagrenjeni lovski pes se radi človeške nehvaležnostl Izgub! v kraljestvo živali kot mnksrmalist. Niegov cili je. iztrebiti vse človeštvo, osvoboditi živali ter jih peljati v deželo svobode. Pride do vsfaie: toda v tem boju med človekom rn živallo pogine skoro ves živalski rod fn on!, k! ostanejo, notenfajo nod nogami svoje čel-nlke. Končno nalete poražene! v pragozdu na gorilo in k) rote. na? prevzame vodstvo nad njimi.
Nehotč se ob tem delu vsiljuje paralela z zadnjim romanom Zeromski. ki nosi naslov «Predpom!ad». Tudi Zeromski se fe lotil snov! iz sodobnega soci-'alnega življenia. Postavi! svoiega iu-mka Cezaria Bnryko v Baku. kier izbruhne boliševiška revolucija. Ko pride prevrat, dklofuta Cezar gimnazijkega ravnatelja, razdeli premoženje, kl mu Ta ie zapustil oče, ko je šel na vojno, ln zanemari svojo mater. Potem se oče vrne domov po sinn in g? odpelie na noHsko, kier so »steklene hiše*. Tukaj, ■ domovini na postane Cezar zonet komunist. Pred varšavsko palačo »Belve-k-re* stoji v četnHHri opremi in grozi oblastnikom, Zeromski kliče v tem ro-lant!. da fe sna s samo v komunizmu.
togn ga je noliska javnost obsodita. Poskus analize sodobnega živlie-na je izpodletel obema. Zeromskeroii ;n Revmontu. Oba sta umrla ne da bi iima bi!o dano izreči zadnjo besedo, v katero bi verie! ves poljski narod. In oba ostaneta kljub temu velika. O razliki med njima —mer! Zercmskim-onre-deliencem in Revmontom - neoprede-ljencem -- je mogoče debatirati, ni pa mogoče dvomiti v veličino avtorja velikopotezne »Verne reke* in v geniial-nost fvaritelja »Kmetov*, ki iih smatrajo na Poljskem po pravici za noivečjo epopejo trpeče duše poliskega kmeta pole? »Pana Balceria« Marije Konop-nicke.	______
Šahovski velemojster
JOV
Veliki šahovski turnir v Moskvi se bliža zaključku. Odigrati je treba le še tri kola. Do 19. kola vodi še vedno ruski velemojster Bogoljubov, in sicer s 14 in pol točkami. Stari šampijon doktor Lasker je z 12 in pol točkami njegov najresnejši konkurent za prvo mesto, dočim se bo moral svetovni prvak Capablanca zadovoljiti sedaj s tretjo nasrado, a!i pa bo v najboljšem slučaju delil z dr. Laskerjem ali Bogo-Ijubovom drugo in tretjo nagrado. Najresnejši kandidat za prvo darilo pa je še vedno Bogoljubov, čeprav ga čaka še težak boj z dr. Laskerjem in Ca-pablanco. Ako vse tri še neodigrane partije vsaj remisira, potem izide nedvomno kot zmagovalec, v najslabšem slučaju pa ima drugo mesto že zasigu-
Giedaliiki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek, 8.: »Vdova Rošlinka*. Izv. Sredi, 9.: »Zapeljivka*. A. Četrtek. 10.: »Krpan mlajši«. B. Petek, 11.: ^Profesor Storicin*. E. Sobota, 12.: Zaprta
Nedelja, 13.: ob 20.: »Profesor Storicin*.
Izv.
Pondeljek, 14.: «Zapeljivka». C. Torek, 15.: Zaprto.
Ljubljanska opera Tofek, 8. ob 15.: »Orfej v podzemlju*. Izv.
Sreda, 9.: «Dcm Juan«. F. Četrtek, 10.: »Eva*. D. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: «Ri»oletto». Gostovanje gospe
Olge 0!g:ne. izv. Nedelja, 13.: ob 15.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Torek, 8.: »Vesela vdova*. A.
Sreda. 9.: Zaprto.
Četrtek, 10.: »Ijfra apostolov*. D.
Pc-tek, 11.: Zaprto.
Sobota, 12.: «Surn!jiva oseba«. B. Premi* jera.
CeMsko gledcSišče Torek, 8. ob 20.: «Vragolije». Gostovanje zagrebške drame.
Prihodnji premijeri v ljubljanski dram?
bosta Andrejeva »Profesor Storicin« in Čeha 5chonpf!uga veseloigra »Druga mladost«. Prvo režira g. Skrbirršek, drugo g-Rogoz.
Ljubljansko gledališče priredi danes dve predstavi. Ob treh popoldne se vprizo-ri v operi velezabavna Otfenbachova opereta »Orfej v podzem!iu», ki Je dosegla pri dosedanjih vprizoritvah največ poseta in lep cspth. Režira g. Povite, sodelujejo gg-Poličeva, Ribičeva, Med ven, Povhe, Kovač Janko, Šubelj itd Zvečer igrajo v drami Golarjevo »Vdovo Rošllnko« z gg. Juva novo, Vero Danilovo, Miro Danilovo, Cesarjem in Kraljem v glavnih vlogah. — V sredo, 9. t. m. pojejo v operi za red F Mozartovo optro p Don Juan«. Dirigira g. Štritof, režira g. Sest Zasedba je sledeča: Don Ju-aa — g. Balaban, Dona Ana —ga. Čaieta, Don Octavio — g. Kovač, stari Comthur — g. RnmpeJj, Dona Elvlra — gna- Thaler je-
va, Leporelio — g. Betetto. Massetto — g. Zupan, Zerlina — ga. Lovšetova. V drami se igra isti večer »Zapeljivka« za red A.
Gostovanj? gosne Olge Olgine. V soboto, dne 12. t. ir. nastopi v ljubljanski ope ri v vlogi HHde v »R'golett'j« eospa Olga Olgina, odlična poljska umetnica, kolcra-tnrka, soproga poliskega konzula v Zagrebu. Pri tej predstavi po;e vlogo Rigoletta g. Holodkov. Ta vloga spada tako pevsKO kakor igralsko med njegove najboljše kreacije. Predstava bo izven aboitrraaov.
Gostovanje ge Gjnngj2nac v Os'<eltu. Članica zagrebške opere ga Zlata Gjungje-nac-Gavella gostuje dne 8. decembra v Osi jek«. Ps!r. bo naslovno vlogo v Puccinije-vi or>eri »Madame Butterfly«.
Umetnostna razstava Jaro Hilbert-Vlado Štovlček. Od 13.—31. t m. razstavita v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu svoja dela slovenski javnosri še malo znana mlada umetnika slikar Jaro Hilbert in kipar Vlado Štoviček. Hilbert, rodom z Dolenjskega, je dovršil svoje študije na umetniški akademiji v Pragi, kjer mu je bi! učitelj pokojni Bakovac m poznele prof. Thie-le. Lansko leto je končal študije. Vlado Stovičok je imel za učitelja Štursa ln Su-charda, pozneje na akademiji pa prof. bpa-nic-la. Mlada umetnika, odlična absolventa akademije1 v Pragi, nastopita prvič kolektiv no v ožji domovini.
rano. Dr. Lasker, ki prihaja edini še v poštev za prvo nagrado, je toliko na boljšem, ker ima razen težkega boja l Bogoljubovom odigrati le še partiji z lažjima nasprotnikoma Samischem in Gotthilfom.
Bogoljubov se je rodil 14. aprila 1889. v kijevski guberniji. Prvotno je bil določen za svečenika, a se je kasneje popolnoma posvetil šahu in je poleg svojega rojaka Aljehina najmočnejši ruski turnirski igralec. Prvi veliki uspeh je izvo.ieval 1. 1922. na turnirju v PiŠtanih. kjer je izšel kot zmagovalec. V Karlovih Lažnih je bil naslednje leto drugi, v Vratislavi (Breslau) pa je dobil letos zopet prvo darilo. Bogoljubov je izvrsten poznavalec nove ruske šahovske šole. ki je sedanjega svetovnega prvaka Capablanco in njegovega prednika dr. Laskerja močno presenetila in sta podlegla vsled omalovaževanja novih ruskih mojstrov ravno dosedaj še nepoznanim igralcem.
Z eventualno zmago Bogoljubova na velikem turnirju v Moskvi bi poleg Aljehina dobila dr. Lasker in Capablanca še enega nevarnega tekmeca v boju za svetovno prvenstvo.
V 19. kolu je Bogoljubov po trdem boja podlegel Capablanci. Ostali rezultati nam še niso znani
Nopveško ribje olje (Dorichj in emuSxij« garantirano pristno, med.-cinalno. pripoioča lekarna Bahovec,
LJubljana, (nri čevljarskem mostu .
X Kuga v Beii Rusiji. Iz Vilne poročajo, da se jo v treh okrožjih Bele Rusije razši. rila kuga. ki so jo zanesli tja sovjetski vojaki iz Afganistana. Moskovska vlada je dovolila 100.000 rubljev za pobijanje kužne epidemije.
X Ljudsko itetja na Japonskem. Japon. ska vlada je objavila te dni rezultat ljud= skega štetja, ki se je vršilo 10. oktobra. Ja* ponska šteje 59.736.000 prebivalcev, od ka. terih je 30,012.000 moških. V primeri z zad* njim ljudskim štetjem, ki se je vršilo leta 1920., je narastlo število prebivalstva 3,773.000.
X Deset let odrezani od sveta. Te dni je pristal ruski sovjetski paraik »Votov. skij» v pristanišču nekega otoka v BehririS gerievem prelivu. Prebivalci otoka so spo> ročili mornarjem, da tekom zadnjih deset let ni priplul v njikovo pristanišče noben parnik in da ne vedo ničesar, kar se je go. dilo v tem času na svetu. Srečni ljudje, ki niso vedeli, da je divjala svetovna vojna nad štiri leta!
Celje, 7. decembra. Senzacionalna trgovska afera
Senatu predseduje viš. dež. sod. sv. dr. Bračič, votanta sta viš. dež. sod. svet. dr. Štepančič ln dež. sod. svet. dr. Novak, obtožence zagovarja doktor Ogrizek.
V soboto, dne 5. t, m. ob pol 9. zjutraj se je pričela razprava proti Viktorju Beliču, roj 1. 1893. v Ljubljani, lesnem trgovcu v Celiu. proti Miri Čer-netovi, roj. 1. 1882. v Ljubljani, trgovki v Celiu in proti Doretu Ogrizku, roj.
1.	1S99. v PianiHi pri Logatcu, agentu pri trgovcu Viktorju Beliču v Celju.
Obtožnica obdolžu.ie Beliča, Čsrneto. vo in Ogrizka sledečih dejanj:
Viktor Belič je do L 1925. kot lesni trgovec več let redno Izpolnjeval svoje obveznosti napram lesnim dobaviteljem. V prvi polovici 1. 1925. pa ie namenoma preprečil kritje svojih najnovejših upnikov s tem, da je del svojega premoženja poskril in odstranil ter ga zmanjšal s tem, da ie od doseženega izkupička za zadnjih 55 vagonov prodanega lesa I.) meseca januaria 1925. izročil Frideriki Kadruka roj. Ci-lenšek iz Tuzle 100.000 Din gotovine:
2.)	meseca februarja 1925. kupil od Marije Marinko v Rečici na Laškem okrog 50 oralov gozda za 75.000 Din in plača! kupnino, za lastnico pa dal vkniižiti v zemljiški knjigi Fr.deriko Kadruka; 3.) odstopil Aliri Černetovi 50.000 lir po povprečnem kirz;i 2.50 Din, t. j. 125.C00 Din, pri čemer trdi, da je dobil od nje dne 10. mitja t. 1. posojilo v znesku 125.000 Din; 4.) kril v svoji lesni trgovini stroški;, režije in osebne izdatke v znesku 133/306 Din ter si zaračunal tovornino za v Trst prodane vagone lesa, odbit« na ku-baturi in škartiranju ter konvercijo-nalno globo v znesku 165 170 Din. Vs!ed tega trpijo Beiičevi upniki — lesni dobavitelji, ki jih ie 2^. ogrorr./io škodo v skupnem iznosu 533.423 Din.
Viktor Belič je dne 31. avgusla 1923. odtegnil v lastno korist brtz dovoljenja svojega službodaialca Vinka Au-guština na skladišču v Št. Petra v Savinjski dolini 20 kubičnih metrov plohov v vrednosti 6000 Din. Ta les, ki je bil Auguštinova last. ie Be'ič na skrivat prodal Ivanu Srebatnjaku in dobil dne 5. septembra 19J3 vso kupnino Izplačano.
Viktor Belič je v drugi polovici leta 1923. z napačnimi vpisi v Auguštino-ve poslovne kniige oškodoval Vinka Augustina za okroglo 14.000 Din na sledeči način: 1.) Pri prodaji lesnih .odpadkov trgovcu Franiu Kalanu v Celju je prejel od njega ob treh različnih prilikah za 684.98 Din več gotovine, kakor jo je v resnici izkazal v blagajniški knjigi; 2.) sredi septembra 1923. je kupil od Matije Obrauna 2 vagona lesa za 59.607.0S Din. v obračun z Augušti-nom pa stavil izplačilo v znesku 65 tisoč 567.90 Din; 3.) Dne 6. novembra 1923. je kupil od tvrdke M. Obraun 1 vagon štaflov za 29.808.76 Din, v obračun z Auguštinom pa stavil izplačilo v znesku 32.254.06 Din; 4.) dne 22. decembra 1923. je preiel na železniški postaji v Št. Juriju ob juž. žel. za odposlan vagon hrastovih desk povzetje 5.428 Din. v knjige in obračun pa vnesel le 4.794 Din; 5.) pri nakupu 15.35 kubičnih metrov de<k si je dal izplačati od prodajalca Ivana Srebotniaka 575.85 Din provizije na ta način, da ie Srebotnjak dogovorno ž njim stavil v fakturo za Auguština za tvrdko višjo ceno: 6.) dne 11. decembra 1923. ie zaračunal v Auguštinovih poslovnih knjigah in medsebojnem obračunu za žaganje 2 vagonov hrastovega lesa v izmeri 24.33 kubičnih metrov le 529 Din namesto od Frania Molana plačanih 4257.93 Din.
Viktor Belič ie kot dolžnik več svojih upnikov in kot protokoliran trgovec kljub zakonitim predpisom tako neredno vodil svoje knjigovodstvo, da ne dajejo njegove trgovske knjige sedaj, ko je postal nezmožen plačila, nobenega pregleda o pravem njegovem pre-moženskem stanju.
Viktor Belič je dne 10. novembra !925. na okrožnem sodišču v Celiu do!-žil uradnika, jetniškega paznika Jakoba Ledenika izmišljenega hudodelstva i
zlorabe uradne oblasti, češ. da ie paznik prenašal med njim in Miro Cerne kot preiskovalnima jetnikoma nedovoljeno pisemsko pošto, vsled česar bJ se bila lahko uvedla oblastna preiskava proti pazniku, ki bi bil s tem po krivem ob-dolžen.
Mira Cernetova si je dala v dogovorjenem sporazumu z Viktorjem Beličem odstopiti meseca aprila ali maja 1^25 iz izkupička iz že poore.i omenjenih 55 vagonov v Trst prodanega lesa pri tamkai Šnierr.u trgovcu Nikoli Saule delež 50 tisoč lir ali 125.000 Din. pri čemer cb-dolženka trdi. da ie s tem krila terjatev Vlktorlie Elsner iz Liubljane. oziroma da je Belič s tem izn'ačal obdo!ženk: posojilo v znesku 125.000 Din. ki mu ga je ona po lastni izjavi dala di»e 10. marca t. I.
Mira Cernetova ie dne 31. julija 1925 na okrožnem sodišču v Celju v kazen-sl preiskavi proti Viktorju Beliču po krivem pričala, ko ie izpovedala, da je ''zoosndila od Viktorije EIsnerjeve 125,000 Din in ta znesek dne 10. marcn t. 1. posodila Viktorju Beliču.
Dore Ogrizek je v letih 1922.. 192"!. !n 1924. z napačnim merjenjem in z napačnim vpisovanjem mere s svojim samovoljnim razžaarovanjem pri prevzemanju Terčetovega lesa v Šoštanju oškodoval posestnika Terčeta za okroglo 35.000 Dtn.
To so g'avn; momenti obtožnice. Raz-orava je fmiala v soboto do 11. nono-čl tn v nedeljo do 7. zvečer. Zasliševanja obdolžencev io traisV> v soboto skoraj ves dan. zasliševanje prič, ki iih bilo okrog 20. Pa vso nedeljo. Obdolženci. zlasti Belič in	sta se zagovarjala zelo samozavestno in odločna zanikala vsako krivdo, Nailzčrpnei-: ie bi! zatrovor glavnega obdo!ženc: Viktorja Beliča. Priče so obdolžence delotna olajševale, deloma obremenjevale. Državni nravnik ie danes, v pondeljek od 10. do pol 12. dcmoldne v obsežno zasnovanih izvaiannh utemeljeval obtožbo, zagovornik dr. Ogrizek " > ie posamezne točke obtožnice izpodbijal v živahnem govoru od pol 12. do Y\2. popoldne. Razprava se je ob popoldne nadaljevala. Obč".ic+Vo je po rot.io dvorano vse tri dni ra zora v t' skorai stalno napolnjevalo do zadnieg. kotička. Za ta oorotni slučaj je vladalo v mestu izredno živahno zar.imanie
Porotnikom je bilo stavljenih 11 vprašani. tičočih se hudodelstva goljufivo kride, malomarne kride, tatvine, golm-fije ln obrekovanja uradne osebe. Prv ' osem vprašani se nanaša na Viktorja Beliča, deveto ln deseto Mire Cerneto-ve. enajsto na Doreta Ogrizka.
Posvetovanje porotnikov je trajalo od 18. do &2G. Izmed stavlienih vprnšair so porotniki potrdili sledeča: Glede Beliča: na goljufivo krido. tatvino na Skoda Avguština v slučaju obračunavanja za žaganje dveh vagonov lesa. na pre-grešek ma'omarnosti v knjigovodstvu i" na žalitev iavnega nameščenca: glede Mire Černetove na: nn hudodelstvo goljufije in hudodelstvo krivega pričevanja. Vprašanje giede Ogrizka so porotniki zanikali. Obsodba, ki ie bila razgl; -šenn ob 20.. se glasi: Viktor Beli" ie obsojen na dve in po! leta težke ječe; Mira Cernetova na 8 mesecev težke ječe. Ogrizek ie bi! o^-^ščen. Preiskovala: zapor se všteie Beliču in Cernetov Cernetova nastopi ostalo kazen rad: težke bolezni šele pozneje. — Glede češke trgovine si pridrži državni pravd-nik posebno kazensko postopanje.
Z današnjo razpravo ie bilo zaključi sio letošnje oorofno zos^daive.
Strašne so te t zobne bolečine!;
Polajšavajo jih jediao
Aspirin-
Ublete
Pazite na modro - b*!e-rdečo pečatno znamko.
Dopisi
ROŽNA DOLINA. Miklavžev večer, U ga je priredilo Olepševalno d/tiitvo za Rj2no dolino v soboto dne 5. decembra v restavracijskem salonu na Strelišču, Je prav iepo uspel. Dvorana le bila zasedena do zadnjega kotička. Miklavž ie obdaroval male rn velike z lepimi in bogatimi darili. Društvo se zahvaljuje trgovcem, kl so pripomogli s darfll k tako lepemu uspehu.
DEV. MAR. POLJE. Zveza slovenskih
vojakov podružnica v Dev. Mar v Polju vahi vse bivše vojake b svetovne vojne, da pristopijo k nji kol člani. Zveza ni dijaka politična organizacija, stoji strogo nad strankami tn ima le dobrodelen namea, p.-<hirati ^""nače >tv-','rf'\ —i-p vd">ve in sirote, oživiti "va.'itva brv iih bojevnikov. Gl_>u. namui pu jc, du ^..ita* ivu-renik okr.ig 90 padlim borcem za našo Jugoslavijo ',2 domače občine. Pripravljalni ošbor Zveze slov. vojakov Je, zavedajoč se teh važnih nalog in namenov, sklical k ustanovitvi zastopnike vseh strank, z ramenom, da so vse stranke v odboru zast-)-pane. 7.al. da je pri nas politično stran*ar-skj ozračie še napeto ter se zastopniki nekaterih strank niso odzvali vabilu pripravljalnega odc-ora. Z. S. V. apelira pon »vno na vse hrane brez raziike, da pristopijo kot Sani k Z. S. V„ katere pooblaščenci
vpisujejo po vaseh Člane, pobirajo H marino letno IC Din ter dajejo razne Informacije in pt bliajo tudi prostovoljne prispevke za sp-menik. Po novem letu pa s j skliče izredni občni zbor ter se bo po žeMI vsotl flnr< v irvoilj r^dbor.
KHANI Državno ujedinjenje je proslavilo tukajiaje sokolsko društvo z akademijo v novo urejeni gledališki dvorani Nar. desna kar najsljajneje. Spored akademije ie otvoril s koračnico (Ujedinjenje* čitai-niškl orkester, ki Je pod spretnim vodstvom br. Klemenčlča izborno Izvajal glasbene »očke. Po nagovoru, v katerem )• vsled nagle obolelosti predsednika prosvete, razjasnil starosta br. Janko Sajovic pomen zgodovinskega dne, so nastopile članice v skupinskih vajah po ErbenovI sestavi z loki. Skupinske vaje, kakor tudi nato sledeča skupina so se morale vsled zahteve občinstva ponovrtl kar naj bo telovadkl-njasn v bodrilo, da zna občinstvo ceniti njih trud. Spored akademije Je zaključil s sokolsko koračnico pod vodstvom br. Orošlla tam. zbor »Edinost!.. Na sporedu Je pogrešalo občinstvo tudi pevskih točk, zato upamo, da nam v prihodnjem letu pevski zbor kljub svoji zaposlenosti ob takih prireditvah ne odreče svojega sodelovanja. Obisk bi b# pač lahko boljši
LIBOJE. Keramična Industrija d. d. Son-nenberg - Schfrtz v Libojah je naklonila po posredovanju z. Inženjerja Jožefa Soi-nenberga tz svojih premogovnikov tukajšnji osnovni šoti kakor tudi tukajšnjemu
ufiteflstvu za .BožKnlco« po 15 centov
premoga. Za blagoduštri čin izreka v svojem kakor tudi v Imenu krajnega šolskega sveta iskreno Javno zahvalo šolski upravitelj.
GORNJI GRAD. Državni praznik njedi-
njenja je šolska mladina praznovala s prireditvijo igTe na čitalniškem odru. Na sporedu Je btlo: petje drž. himne, pesem »Voda ln vino« Kosija ter izvirna tera »Sem-bilja iz G1<obel!». čije avtor Je šol. upravitelj g. J. Korban, poznan mladinski pisatelj. Vse točke sporeda to bile Izvajane brezhibno pod režijo učiteljsrva. Kakor čujemo, Je igra sprejeta v zbirko šolskih iger. Dlčijo Jo lep pesniški Jerik, zdrav humor In altruistična smisel pomagati vsem z Svo vodo starke §emb3j» Iz Globeli P<> sebno odri, kl razpolagajo z večjim prostorom ki s stjaijnejšo dekoracijo, bodo gotovo dosegli večji efekt, kakor ga Je mogla Igra nuditi na našem skromnem odru.
VINICA, Dne 22. novembra Je priredil Soko' na V.nid veselico pod vodstvom sestre PcldV.e Bavdkove. Burka »Lokavi «iu-bač», sp!sa' Bistriški, se je obnesla prav dobro, kir so igralci in igralke svoje vloge rešili prav zadovoljivo. Llubek je bil tudi otroški prizor »Komarček in muha., spisal Fr. Lovšin ta lep efekt so vzbudile pevske točke štirtgiasnega ženskeea zbora, katerega vodi sestra Emica Scheithau-erjeva, kl n! le dobra pevovodktmja in spretna igralka, ampak v splošnem zelo
uporabljiva moč, 'da Je je vintSki Sokol lahko veseL
PTUJ. Narodni praznik se je v Ptuju slavnostno obhajal Na predvečer *e je vr« Sila bakljada s godbo po slavnostno raz« svetljenih mestnih ulicah, katere so se ude« ležila razven vojaštva. Sokola, Orjune tudi druga društva. Občinstvo je navdušeno vzklikalo kralju, državi in neodrešenim bra tom. Na praznik se je ob devetih vršilo slavnostno cerkveno opravilo, nakar se jc po vseh šolah razložilo mladini pomen narod« nega praznika, dočim so nekatere šole ime« le tudi lastne šolske prireditve. Ob popol« noma razprodanem gledališču se je ob treh popoldan pričela slavnostna sckolska aka« demija. Profesor br. Alič nam je v krasnih vezanih besedah, opisal življenje treh sester Srbkinje, Hrvatice in Slovenke, se spomnil prelite krvi za narodno osvobojenje ter nas vodil po Kosoven, v Gorico in Gospo sve« to. Starosta br. dr. Šalamun je zaobljubil nato lepo četo novih Sokolov ter razdelil diplome, nakar je nastopil pevski zbor ptuj skega pevskega društva. Zbor ima dobre moči ter je izvrstno discipliniran. Pri telo« vadnih točkah so izzvale dijakinje s svo« jim kolom, člani in članice pa s krasnimi, vendar težkimi vajami viharno odobrava« nje. Tudi dijaki z vajo s palicami so poka« zali lepo kritje, enotno Izvajanje ter niso hoteli zaostajati za ostalim članstvom. De« klamaciji Sokollča Šalamuna in nekega di« jaka sta ie itak navdušeno razpoloženje navzočih še bolj podžgali. Solospev prof.
Sile, katerga je na klavirju spremljal go« spod Fras. se j« moral dvakrat ponoviti Dijaški orkester nam je razven sokolske koračnice zasviral še par komadov ter tudi pokazal znaten napredek. Če pravilno sodi« mo. menimo, da je br. načelnik z vsemi svo Jimi prednjaki lahko ponosen na storjeno delo. Le po tej poti naprej!
GOR. RADGONA, Noben državni praznik se dosedaj še ni tako slovesno praznoval, kakor 1. december letes. Vse trgovine ta celo vse obratovalnice so bile ves dan zaprte. Na državnih in cbčinskth poslopjih in tudi na zasebnih so piapolaie državne in narodne zastave. Še celo klerikalci to pot niso obstruirali. Vse to je pa večji del zasluga tuk. narodno - naprednega. delovnega in požrtvovalnega gospoda župana. Zvečer je Soko! priredil predavanje 0 pomenu ta zgodovini ujedinjenja. Predaval ]e br. Rus, čegar Izvajanje je spremljalo burno odobravanje. Br. Kekec in s. Dominkuševa sta pa pokazala, da sta skoraj virtuoza na gosiih, oziroma harmoniju. Temu je sledilo do Jutra trajajoče veselo razpoloženje. Sokol Je dobil za svojo ubosro in prazno ter prirastkov zelo poti ebno blagajno lep prostovoljni prispevek. — V občini Lutverci kake tričetrt nre hoda iz Gor. Radgone ta tik avstrijske meje, je županov namestnik Jožet Kern, avstrijski državljan. Kot tak Izdaja ubožna spričevala, ki jih naše oblasti kratkomalo upoštevajo. Srezko poglavarstvo V Ljutomeru se pa za take »malenkosti, ne brisa.
Mati oglasi, kl služijo v posredovalne In socialna namen« obflnatva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
" «; v •• -sfv , .:-":	'K ,■■•. vT..
.-v/ •
Zcnltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I ■ —, Najmanjši z n • * • k Din 10—v
Pohištvo
jrrenovlm, politiram «11 bro-nilirjm po zelo ugodni ceni Naslov pove sprav« .Jutra.
S1804
Dvokolesa
otroStl vozifki io livalni »troji a« sprejemaj« v po-poloo popravo in preno-e te ponikiovanje io emajll-rsnje z ognjem ter shranijo šrz zimo najceneje (posebni oddelek) .Tribuna, F. B L., tovarna dvokoles lo otroških vozičkov. Ljnblja-sa, Earlovska cest« it 4 »lili
Preko zime
Vam shrani
kolesa
•a želje popravi ali prenovi Gorsc, Go«poevetaka e. M.
SHG92

idooej
Čevljar, pomočnik
unoiea vsega del« In vajo-aec dobrih in pcStenih »tar-te sprejmeta Brana ia atanevan}«, ca *#»!jo tudi za ponio^nika v hifti. Iran Po-točnik. Laik o pri Celjm.
£1701
Vajenca
aa pekovsko obrt Ukoj
•prajmp Ivo Sorli, Gorenja wm nad Skofio Loko.
81169
Mizar, poslovodjo
»*»tn«£a. •prejmo rrije mi-*ar«ko f>odjftja. Rpflfktira le na verzirano nso^. — Nastop « 1. januarjaai 1D2A. P!a?a po doproToru. — Po-■vdbe na upravo eJotra» pod «Poalovodja». 81107
Starejše dekle
unoino roditi gorpodln}-itvo	uradniški par z
! otrokom. Ponndhe r*».*nih poitenrh je poslati pod •S'.ilno» na upravo ejutra*
!nte!:?entno gospo
aH vdovo t •oanjem nem-Ikef« jezika Hi* niads ros^ta k deteta za 2es den rojHsnila je dobe f Mar. »^ntori alief 18/1. 81997
Boljše dekle
» »taroeti S<»—4ft let »prejme lobr« tr>foT*ka hi^a na de-k o* rokom f7 m^eeev dv 8 let). — One. ki tnajo ludl Sivnti. imnjo prednost. Kasiov pove uprava ajntra« 81910
Postrežmco
mlado ic poireno	—
Pe'janska cesta 73, pri?fi?jp levo.	81919
Pekovski vajenec
ae apr*»ime z vto e«krho. — Aaton Praorotnik, Dra«»nik It. 118.	31922
Kontoristfnja
•• apr^jme »a
Su}:^j*f»jo pia^rno V pofffpv pride *imppti^na fospodi?-ki bi znala » atraukuml obirati in i	pi»avo.
rs npravo ajnfr»»
pod a Začetnica*. 81898
M^arsk? ponočn!k
k! bi bil imnl»n »spraviti po naročilu par pti^nir kot P^>«tran*ko d*!o. dobi na-•iov t ipr. «Jutra* tl7W
Fotograf« pomočnik
dober retuS*r. te »prejme v boijli atelje v LJubljani -Ponn<*h# na apravo «Jntfa» DOd aRetai	81906
Bol še dekle
Hdno !n ae v»o. 111—IT let •taro. e« #pr»;me v holjlo tri^lanako druliv- ■ rod-fclaako iveso Siroto Imajo prodnoet. Potiodbo «a po-^rolnleo # .Jntra« v Maribora pod iifro
! Trgovski pomočnik
| *o iprejme t doiiro IdoCo j trgovino na debeli kot poslovodja. Predpogoj večletna praks« mefiane stroke in deielnih pridelkov. Naslov pri podružnici «Jntra» v Maribor« pod «Bodo£no?t*.
81875
Mlad dečko
do 16 let star. ki taa dobro rnaati la ra^anati se i^Se kot pomagaft restavralerja pri točenja pijač. Ponudbe aa naslov: N. Audib*eovi6, restavrator, Sanja, Hrvatsko.	81868
Trgovsko naobražen
mlad jroapod ali gospodična ki je amofen ncmSkega in drlavnega jftlka. stenoirra-fije ter strojepisja so sprejme v csportno trgovino na Hrvatskem. Stanovanje ia hrana v hili. Cenjene po-nudbe na apravo a Jutra* pod šifro «Koroapondent».
81870
Trgovski potnik
soliden, pofttea in taao»ljiT. v Sloveniji vpeljan, se ▼ Ipee^rijako In koloal?alno
veletrgovino takoj sprpjiae. Ponadbe: Celje, poBtni predal it. 13.	31682
(IS<e'o)
Dekle z debele
kl tna šivati, kuhati ia
opravljati vsa hiRua dela. f3£e službe. Kastopi lnhko tnkoj. Naslov pove uprr.va •Jntra*.	81819
šivilja
ItuPena na deieil I58o mo-uta pri boljti Uviljl v mesti ▼ »vrbo temeljite {tega pnnka. Zadovolji se tudi c majhno pla*o Ponadbe na mira vo a Jntra* pod rosiko aiivilja 18581».	81818
Trgovski pomočnik
«»rxiraa vseh panog, c dol-
eoletno prakso, spreten prodajalec. zmnleo koatoarakih po«Iov, dober ialofbrn aran-fer. veM alov.. nemškega ia srbohrvaškega Jezika. *pli premeniti »eato v več>o trgovino kot poslovodja ali voditelj »^čje podrnf.nice. — Cenjene dopise pod tnafko •Po«'o vodja* aa apravnllfo •Jutra*	81789
Mlad trg. pomočnik
isufen manufakturae la apeoerijske stroke l§/e staS-he v meeta ali aa deteii — brezplačno, urno ta hrano in stanovanje Kaslov pove uprava «Jatra*.	81917
Boljša gospodinja
izvohana v knhan«n ia vseh gospodinjskih delih felj mesta pri boljtem fo^potla. Pon«'ltv na apravo cjntra* pod aMarija*.	81921
Vzgojiteljica
naohraiena. smotaa slov. lo nem., klavirja, petja ia vseh pisarniških riet. IWe name<4-nja v holjll rlrntlnl. Ore twli aa 4ei-l«. — Po-na*lhe sa nprtvo ..Intras po.1 šifro sZaatajs. 15A47> 81901
Kot tre. vajenec
se ds defek Hohrili staršev v msniifektnrno ali falan-ierijrko trfovlno v mest« kjer je trjrovska Pol«. — Oskrh« plafajo starši. Po-nu-Ihe os npravo .Jntra. pod .liobrales Is krepak
epak«. S1864
Mlada dama
.IsipatlFn«. Inteligentna, talno.lojna. i opravo, teti mesto rospodlnje. kline ali repretMntantlnje k Koljlens to dohro sitnlrasesio {o. spode Vdovel • otroki ai-.« l<kljir««|. — Dopise ca apravo .Jatra. p«d na^ko .Dobra fMpo<tloja>. SISCS
Dve Vvtljl
IMeta e«U. najraje * kaki k««fekelj.kl trtrovlnl Oeaj. ponadbe sa aprsvo .Jotra. * Celja pod drarjads.
•»n
Absolventlnja
dvorazredne trg. šole la rospodinjskRf-a tefiaja išč« primerco služite. — Cenjene ponudbe pod «Ko!ja 11433« Da podružnico »Jutra, v Celju.	U1S7S
Mehanik
II let star. iš«e sluibo. — Poau.lbe sa spravo .Jntra. pod 111» »Tsdl Frilauio«.
31882
Gospodična
kl sna nekoliko šivati in kuhali IŠCe mesta pri kaki šivilji. Pomagala M vsa. Ns plaHo se n« gleda. — Ponndbe na npravo .Jntra. pod «V Kranja «11 Radovljici..	81883
Za španščino
iMer* ofitelja. Cenj. neslov oddali v upravi «Jntra> pod .SpanUinas. 31938
PREMOG-CEBIN
VVolfon 1/U. Tolofos: B6 telil
«Trlbor» milo
«S % sušfobe, v poljubni množini po Dia l!'25 k( franko kolodvor Zagreb pošilja po povzetju Anton KaiSI«. Za-reb. Zavrtniea br. 38. Istotam se sprejme zastopnik proti proviziji ter kupuje loj la mast za milo.
S34
Pohištvo
knhinja. prfdsoba. pisalna mita s foteii. popolnorca nevo, so poceni proda. — Ponudbe oa npravo »Jutra* pod iifro «Novo pohištva*.
81881
2 lepih sanf
proda po ugo-'ni ceni Tvan Lah, kovač v Lescah. 81778
Tvornica papirja sprejme
delovna
strokovnjaka
ta retanje, previjanje la aatiniraaie papirja Neomenjeni Imajo prednost. — Ponndbe na naslov: I. Bo na? sla, Ljubljana, Čopova c. 16 81778
AD RiJ}
Klobuke, slamnike
ia vse Bodistovsks potreb-Kine proda aa vsak« sprejemljiv« ceno Hloka flor-vat. solistka, Ljubljana. Dalmatinova sik« št. 10/11.
deso«.
at 186
Železne postelje
zložljive z mreže t Sftfl Dlo. posteljne aireie. Ilanice in afrik madrsre dobite po konkurenčnih sena h pri Rudolfu Radovan«. tanetnika M Krekovem trn itev. T.
81106
Šivalni stroj
■« proda. Kaal«T pove <Jstra>.
> npr. 319M
«PhSbus> peč št. 96
•a proda. Kaelov t spravi »Jutra«.	S1S38
Perzijske preproge
.mik, 360 X 800 s« 1S.IM0 Dis. 814 X 158 u 10.1X10 Dls br X tm w T000 Dlo naprodaj r Dalmatinovi olld K.7, vlaoko pritličje,
Mesarji
najbolj!« s o i e dobite pri tvrdki .Jeklo«, 8tari trg •t. lla.	88496
DamsM kostum
zimski in deAja limska suknja se proda v Knatljevi ulici it. sfin.	si9is
Tabernakelj
omarica
za popraviti, naprodaj na Gallusoven nabrežju it. SS, Ljubljana.	81914
Drva ln žaganje
ter hrastove odpadke od parketov in žajre dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna laea V. Srsn-netti ta gorenjskim kolo. dvorom.	542
Majhna, nova peč
se poceni proda. Naslov v spravi »Jutra«.	319110
Za Božič in
Novo leto!
Najlep5a ia najcenejša darila. Posebno iine budilke io namizno orodja ter šivalni stroji s IBlctnim jsm-stvora. — 8«mo pri tvrdki Jos. ficlovin-čuden, trgovina zlatnine in srebrnine. Ljubljana, Mestni trg itev. 13.
8184?
Ugodna prilika!
Frak, telovnik, hlafe In dobro shranjena vratarska suknja ter drnge mo^ke ohieke poceni naprodaj. — Naslov pove uprava .Jutra* 819119
2 aiitokožuha
in vrečo za noge prodam po sgodni ceni. Naslov v upravi .Jutra«.	31887
Žaket
«koro nov se een« Naalov pove uprava
r
.Ju
•oda. mra> 31884
Fotografičnl aparat
znamke Zels, 9 X 13, prvo-vrslr« sa ceno proda. Naslov pri podružnici »Jutrz. v Maribora.	81874
Jedilnica
Prsa, popolnoma nova, hrastovega lesa. se prt Naslov pove oprava
utra.
siera
10 hI vina
prvovrstnega .0 p o i o« se proda po 6.3<1 Din liter. — Vpraša se v Sp. Šiški. Sv. Jerneja 8.	81892
Pozor! Pozor!
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oajvišllb cenah
Cerne, juvellr
Ljubljana. tVuKeva allea 8 493
Vreče
100 kg o<i moke se kopijo v vsaki množini. Ponudbe t navedbo cene Is mrežine ss opravo .Jutra« poti šifre »100 kg «•»«..	81766
Zelezje za žago samico
dobr« »hranjeno la pripadajoči voz kupim Ponudbe aa naslov: »Hsksrtu« m. K* Tshreit	81988
SmučI
ie kopijo Ponudb« u spr »Jutra, pod .grnsfl«. 81916
«Uradnl Llst»
letniki 191«. 1920. 1921 to t928 so kapljo. Ponadbe na poštni prodal Mer. 102.
Kmečka posest i
manjša ia	gostlni-
»ke in trgov-ke hi^e, mil
n?, lage. got«!ovt! itd aa svoje interesente. iWem — Agrarni bureau. dipl .lamuik. L.raMiana. ft^len-borgova 7, L napi-ron glavae poŠte.	8^5
«Plavčev mtin»
pri 6t. Rnperta. Dolenjsko mlin, iaga na tuiiiino, stope, elektrika, hiSa a vsemi gospodarskimi poslopji, v^e nanovo urejeno, polje, travniki. gozd. v«ega okrog 19 oralor, arondirano. proda Frančiška Perše, Št. Rupert aa Dolenjskem.	80267
Večje posestvo
v najprometneji^m kraja Slovenije, oh cesti pri kolodvoru ter v m-|K>sredni soseščini velikih tovarn, pripravno za vsako obrt. trgovino aH industrijo, ae radi družinskih razinp r n?odno proda. 8ij.*»jna prilika. — Naslov pove uprava »Jutra* 819=17
Hiša v Novem mest«
Kanina St. ing «9 v^led družinskih rarm^r a«rodno proda. Na4ančnej a po:a n 'a pri lastniku istotam. ol9:'8
Parcelo al? h"šo
1 vrtom v Ljubljani ali 8py 8iSki ob ali blizu glavne t p kupim Ponndbe pod <Iliša* oa upravo »Jutra*.
81905
V stanovanjsfoh zadevah v Mariboru
kakor tu-M g'^de nakupa in prodaje M* in pn^estrv p<»-«r*»^uje *tannvanj.«ka borze • Marstaa*, Maribor, Rornv-ikl trg.	81976
Manjša h?ša
s hlevom se vreme v najem
Con ion* pnnn-'be na naslov: Milan R u k v I č. Samomor. Sv. Helena ii. 20. 81885
Išče se stavh;šče
R00—1000 m* v bližini plav-neca kotodrora. Ponudbe pod «St.-«vbiS<e» aa |>oStni predal 70.	81P05
Lokal
primeren tudi ta pl«arno se takoj odda pod ugodnimi po to ji. Ponudbe aa upr •Jutra* pod aSv. Petra cesta*.	818S2
Velik trg. lokal pripraven
za trgovino r usnjem In čevlji
na glavnem .'rgu v 7n*em-h<*rkn ae odda ta dobo 5 ali 10 let pod ugodnimi pogoji v najpm K^r nI v trgu in bližnji okolici nob#ne ve^je trgovine, bi se dalo t n«ni*m napraviti velikati-«ki promet, tfm bolj ako bi obenem prevzemal od me-•aripT tudi sTrf.e ko#.v» —
Naslov pove uprava »Jutra* 81802
Skladišče
lepo Ir. o^s^žno. T*lik dvoriščni prostor ta vskladia^e-vanje ter a^togarafa v Maribora fT*Tno) se proda — odnosno odda v najem — Naslov pove aprava aJntra* 81780
OostFno
dobro Močo llPem v aafem.
potneje tadl kupim — Ponudbe na podmfnleo Jutra v Maribora pod iifro «Oo-Hilničar*.	81877
Lokal
sa delavnico, lahko todi hI.v aH Inp« s« lir«. -L. leiek. Z« grsdon M. S
Večja Ko«Ulna
s velikim kontsklm hlev««, ns prometni tofkl se zaradi bolesnl odda v najem. — Vforrlooe, Maribor, TrfsšVa
um
Trgovina
melan. bla^a, starovpeljass, s stanovanjem se aaradi od-
potovanja proda. ~ Samo resne ponndbe prosim na opravo .Jutra, pod oglasno štev. 81776.	81776
Slaščičarno
te 40 let obstoje«« v v«6-Jem mesta, kjer Je gnrnlzl-ja in vlšie sodišče, proda« taradl družinskih razmer. Josip P a g e t, «!aš6i<*arna. Petrinja. Brvatsk«. 81986
Pisarna
obstoječa iz f sob v pritličju In I soba e e o d d a. — Na-siov pove aprava .Jutra« 31933

Prazno sobo
s posebnim vhodom lilfom
v centro Ljubljano • 15 decembrom za fin modni atelje. Ponudbe na 11. PrivSek, Goeposvetska e. št. 6L	81750
Stanovanje
2 sob in kuhinje v bližini LJulttiane se odda. Naslov v upravi .Jutra«. 81748
Dva gospoda
se sprejmeta kot sostanovalca v sredini mesta. ev. tudi s hrano. Naslov p ive uprava »Jutra«. 81<!41
Sobo
■ posebnim vhodom, lepo opremljeno i?fem že mesec dni. Kilo mi Jo odds v na-jrtu? Pl.nf.im dobro — Ponudbe na upravo »Jutra, pod .Takoj soba«. 81814
Na stanovanje
In hrano ae sprejmejo tri
gospodične ali dijaki. — Ravnot.im tuli 1 gospod kot sostanovalec. Naslov v upravi .Jutra«.	81924
Pra/na soba
se odda r.a 7frft Din ns. srgno. Naslov pove uprava .Jutra«.	81934
Soba In kuhinja
ss odda v nijem. Naslov v upravi .Jutra«.	3193S
Soba 7. 2 posteljama
in kabinet ■ 1 posteljo •» odda z rso »skrito pri realki. — Naslov por. uprava •Jutra«.	81926
Mesečna soba
prazna, v sredini mesta. • posebnim vhodom se odda s 1.1. t. m. — Naslov pove uprava »Jutra«. 81911
Na stanovanje
In hrano .e sprejmeta dva gospoda. Naslov pove opr. •Jutra«.	819»
V novi vil!
se odds jo 3 sobe In kuhinja z elektriko — mesečno za 117S Din. Naslov r opr.vl •Jutra«.	81761
Dliak
se spr.Jms n. hr.no Is sta-novanje. Naslov pove s|ir. •Jutra«	. 81906
Kot sostanovalec
s hrano se sprejme gospod v .re.lini mesta. Naslov v opravi .Jutra«.	8I86T
Soba z vso oski' o
poleg ohrtne šole se odda d I j« k« N«slov pove sprava .Jutra.,	81868
Modarn« naslanja ie, garnitur«, rflvan«. otomane, iimnie« ln laptt* nlika izdelka nudi najceneje
Rudo'! Badovaa,
tapetnik, Liublana, Krekov trg 7. Trm 11 a a 1111 pg
Gospodinje, živISJ©, obrtniki!
OasedaJ neirekosljivi
Šivalni stroji
IC « H L E
a desetletnim jamstvom
Z moderno vecenino v
mizni vlogi pod steklom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojaCe in čevljarje pri tvrdki
IVAN HU£RHH§»fMER.
L]udfijana, Kolodvorska ulica ilev. 3.
Zaloga za Gorenjsko: Lovro Sebolf v Kranja
Prodaja se tudi na obroke!
Družabnik
k dobro vpeljanema podjet- \ ja t garantirano velikim • dobičkom ta takojSen vsiop se I S 5 e Potreben kapital 150.000—200.1100 Dia — Po-nudbe na podružnico Jutra ; v Mariboru pod Šifro «f>ns- . žabaika.	81235 i
Družabnika
i??em sa novo podjetje ke- ! milnih itdelkov ta muholovcev. — Potreben kapital jnrv—200.000 r»|a. Kaslov v i upravi cJutra* v Mariboru. ■ 81879 ■
Cltre
malo rabljene po aizkl ceni
naprodaj s« Blelweisovl c. it. Sil, deeno.	81929
Dobro violino
knplm. Ponudbe na opravo »Jutra« pod »500«. 31890

Trgovec
srednje starosti, dobro sl-tuiran, se Iz Ljubljane. Uče pridno, eol*di,o. zdravo in pošten« samostojno damo, lepe zunanjosti, v svrho bližjega medsebojnega spoznanja. Zmožna hrvatskega | in nemškega ježka Vdove z enim ali dvema otrokoma imajo prednost Cenjene dopise samo s polnil« ns.<-lo-voin. po možnosti s sliko, ki ?e takoj vrne. je pe.lstl na npravo .Jutra« pod šifro •Reflektor« — Diskrecra častno zajamiesa. 31790
Pedal za harfo
se proda. Cena po dosovont tndi na »broke. Naslov r upravi »Jutra«.	31901
črn angleški hrt
z belimi lisami, velik, ki sliši sa Ime Luki. j« nšel Odd« naj se v Dalmatinovi ulici 11 »Triglav«. 81930
Pes
volFJe p«<ma, stsr 4 mesece. kl sliši ns ime .Aras« s M. 331 ee je Izgubil. — Kdor ga pripelje dob! Iflfl Dla nat-rade. Ns.lov: Oospo-svetska oesta 16, pritličje.
31912
Kavarna «E»"ona»
Miklavžev večer.
Gospodično, v druHbl ml. go-poda s črno obrobljenimi očali pri mizi ob steni Alek-sandrove e.. čltajočo franc. list »F.xcelsior« nujno prosi vl«-»-vis eb mali mlzicj pri stebra sedeči gospod za naslov pod .Rzeelsior* na apravo .Jotra.,	81911
Mladeniča
zvaničnika. Celita znanja l mladenkama v Ljubljani. — Dopise s polnim aaslorom na opravo .Jstrs. pod šifro »Drsiabnik«.	81918
Gospodična
e rdeiim klobučkom, kl ee
(e v nedelje zvečer poslav-Jala na vogalu od oeke go-.podlčne In gospoda, se prost sa cenjeni naslov. Poslati pod .Muzika« u nprsvo .Jotra«.	81890
Spomini!
Kislim nate. Zakaj molčiš? Ali srce zsms mrtvo? Poljube vas Tvoj — 81861
Osamljena gdč.
dobro s1t«lra«a. stara t8 let. lep« ia prikupljlve to-aanjostl. sre^lnje nsobrsie-na. l«ll resnega znanja s gospodo« 13—24 let. — Le re«ne penn-lhe s slik« na sprav« ..Intrs* pod tnačko »Tih« neb 150.. 81880
Planino
d«hr« ohranj-a kapi«. — Ponndbe t e.vedbo cene to sns m k. pod šifro sPlanlno, aa sprav« sjstrs«. 81915
Klavir
kratek. Cm. dobro otiranjes ceno naprodaj. Ogleda se sam« popoldne. Naslov t ■ pravi »Jotra..	81904
Klavir
sel® doke« ohranjen. d«bw
rlaa. s« radi razsur zelo se«, proda Naslov nove sprava »Jatrs>.	81908
Cltrašl!
Priporoča« .Koroik« sa-rodse premi s« cltre I* pet-)«. p« |0 DI« Prvih šestere svetkev skupaj trd« vezano 180 DI«. Pefellnikova leni. lev 4 Dlo. ftprejaea t«di S«atnk« »N keleke. Prodam bfdffe cltre (Trttrnif-Zithw1 sa 700 T>ln In go»ll s« 900 Din. Iv. Ktferln. I.jtlMlsna. Krojaika da UL
Mlad pes
volčje pasta e, z znamko Dobrova se je satekel. —
Lastnik ga dobi pri J Urn-vatu v VoinJakovi sli'I IR.
8188?
BrlUanten uhan
s« je izgubil od Poljanske oeste 11 de stolnice. Pošten najditelj se naproša, da g. odda v spravi »Jutra«.
a 19»
Izgubljena je bila
4. decembra popoldne eb IVi pri iraliki sunaj glavnega kolodvora v Ljubljani trna «anjata denarnic« s vsoto okoli 8000 Dia in valnimi dokumenti. Pošten najditelj aaj io proti nagradi vrne la>tika ns našlo.: Pr. Zeusik, Dobrepolje.
8186£
Zlat uhan
s« js izgsbil na Miklavžev veti r. Pošten aajditsij naj
S a odda proti dobri aagra-I v apr. »Jaua«. 81864
Srebrna damska ura
z zapestnic« se Je našla v lekarni Mr Sušnika. Marijin trg. Dobi m pri slaihujo-čet« osohjs.	J1866
Filatelisti
U sklenejo življenske z»-vareranje aH tak« posredujejo. dobijo lepe s na toke. Dopise ss spr. »Jntra. pod .Is thlrke«. 30780
v kapsulah je najsigumejSI strup za lisice, volkove in druge ro -arietr. Drogcriiji Anton Kane sinova, Ljubljana, Židovska
ulica 1. Oblastveno konc. prodaja sirupov.
Dame
kl Imsjo klobuke pri meni v popravilu jih dobe v Dalmatinovi ulici St. IWR. desno. Micka Horvat, rno-distka.	8U»
Popravila
šivalnih strojev tolins ln eeno pri J. Goree, Gosi-o-svetska eerta li. 80691
Dotlčna oseba
kl je vzela v rredo v operi
ko?nhovinast iru ovratnik, in je bila pri tcia opažena, naj ga ukoj odda v garderobi iste. da se izogne aa-daljni« neprijetnostim.
81927
Zlato, srebro
Is sr.brse krene plača po najvišjih cenah F. Čuden, Ljubljena, Prešernova el I 884(15
Razglednice za Božič tn Novo lato, okraske za božično drevo
na debelo In drobno na,ceneje kupite pd
L mm Lilijam
Židovska uiica it. 4.
la Trap:st sir kg 23 Dls la Oroisi „ „ 25 „ ia Tiiziter „ „ 28 H
samo punom»9tan nudja I razaiilje Mijekarna
Karlo Lsznicky
Oeienovac
Donaaoncoooonc
BBKBsaaaii9«aiBBBn»«ii
M
kakor tudi efaro italiisnsko biattc;
plašče, felase is telovclke
dobite po izredno nizki ceni pri Prvi primcrslti torarni oblačili
J. R. Dobrovič, Bakar
Hrv, Primorje. aro—aHHHB—«wawaaBBaaBii
im ie so liotteliii isiii:
moške, ženske, otroške, hišne in snežne čevlje ter galoše. V zalogi tudi škornji, gamaše in coklje. Prodaja znanih „Bata* čevljev.	Oglejte si izložbe I
SteSsn Stralnk. trgovec z čevlji, uelje, Kolodvorska al. t.
veščo vseh pisarniških del i večletno prakso a p r e | m e Marko Bossnberg,
Ljutomer.
Knjigovodja
absolutno samostojen, perfekten bilancist, z daljšo prakso v industrijskih podjetjih
se takoj sprejme.
Ponudbe s sliko, navedbo referenc in zahtevkov ra ,PETOVIA\ usnjarska industrija d. d., Ptuj (Slovenija).
fi
i9QQQQQQ999998Q©9G909QQ
-JUTRO® št. 284
8
Torek S. XII. 1925
riTriTriTri*


Mi m, il M, lis
iiiriia. kralia Pa;ra šrg 8. tel 220.
ry.z©oocoootc 3«x«»cxttxoocc<»s^
Objekti
saras -svvevrsiao
is® stflulsKe mssf ■ lis J. P.
& Lastni izdeiek tvrdke
| janko Popovi! v Ljubljani
H Najnižje cene! Solidna postrežba! 1 i Razpošilia se v sodih po 50, ;	100 in 200 kg. 438a 1
| pripravni za ustanovitev tekstilne in pletline industrije se vzamejo u najem aij kupijo. Interesenti naj blagovolijo svoje predloge z opisom objekta takoj poslati, nakar bodo z obratno pošto dobili zvezo z leiieUtanti. Ponudbe naj se j pošljejo pod šifro .Inozemstvo 1925 K 140' na Intcrreklsm A S., Zagreb, Stross-m^-srjeva ulica 6,	11790-a
Lntzoge pefi in MnlKi
so naiboli š i, naitrpel-iteiši m najcenejši!
Nič popravil!	Nobenega dima!
Prihranek na kurivu ogromen!
Naša tovarna izdeluje originalne Lotzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične emajlne tablice in napise
Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki iih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo
Uli mirni peti LIIIZ 1.1., ^
Ljubljana, Šiška, Frankopanska ulica štev. 21, g
blizu Gorenjskega kolodvora.

Absolntoo saneslSivJ
o
>// '}'. v*®
trajni
elarjantci ««
„WIMPASSi!iG
" i m is oaloše.
Na obrok« in posodo
prva iveiovae (abrikntei STKUTSTAS, FtESTER BdSEStSOB 112, Original STIK 61« Ud. dobite tel pri Buzlku-strckovnjaku (bivieia učitelju Otnbeu« Matice)
ALFONZ BR£ZS8iK
tjubtjana, Maetsl trg S, poteg magistrata.
[stoLam najbogatejša izbora vsakcvrsti-.lh joJai, mojstrskih violin ia asjlinejšill urna.
Najfftf.i^eji« tvrdka Jajosiavije I	Sla
essneBR^BaesBaBiBaiisBaaaaBaBBaRasassfi&itss^se-«
.•iiseieaiiaaaaeneaBairanacvveajsaaaaacaaeeaaoea
Din 280 izdeluje po i;aro-čilu A, KaSofear, Kolodvorska ul. 18, istotam se sprejemajo galoše v popravilo.	12050
Pn'3 sSovenska IsdelovaSnica perila
prlporoHa
e w _
m
G8S
Eo'xa etiasita
belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst.
Perilo zb gospode
po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu.
M. AiEŠeVSC L ufeijena. Cankarjevo nabr. 1, I. nadsiropje.

>VvM c

M

liubijsna, Sv, Petra e. 19.
ilatmi d@l3!tek Olgi
IM?" Vsaka druga srecfcs iisda izžrebana! "^BE
Naročite takoj, ker je malo srečk na razpolago!
V globoki žalosti naznanjam, da je moj ljubljeni mož, gospod
Avgust §£€$s*eaijak
iesnš trgovec
danes preminul.
Pogreb bo v sredo ob 10. uri dop. na župnijsko pokopališče v Domžalah.
Dosnžals, dne 7. decembra 1925.
globoko žalujoča žena.
It*V* tfS^	ffJ^feV
anonina in reklamna družba z o. z. se je s 5. decembrom
telefon 174
v palačo Slavenske banke
Stritarjeva ulica vhod
CANKARJEVO NABREŽJE ši.1
pri PrančUkanskem mostu.
Ustanovljeno 1852.	Ustanovljeno 1852.
iM piieisi in itaM m\M
TEODOR KORN, LJUBLJANA
Poljanska cesta it 8 (preje Henrik Korn) 7337a
Krovec, stavbni, galanterijski i:i okrasni klepar — Instalacija vodovodov — Naprava strelovodov — Kopališke in klose.ne naprave — Izdelovanje posod iz pločevine za iirnež, barvo, iak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konzerve.
Kdor ©glasuje, f a napreiifi
•V W. tm^ :■ ■ - ^ •• v
Zahvala.
Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe
Pavle Ježovnikove
se najprisrčnejše zahvaljujemo za mnogobrojrte Izraze iskrenega sočittja. za poklonjene krasne vence in cvetje ter za obilno spremstvo nepozabni pokojnicl na njeni zadnji poti.
Zlasti se zahvalm emo načelstvu in uradništvu strojnega oddelka dirckcije državnih železnic, pevcem za ganljive iaio-st.nke l;i godbi .Sloge', vsem prijateljem "in znancem, ki so nam s svojim blagim sočutjem skušali lajiali veliko bol.
Bog plačaj vsem!
Ljubljani, Novi Udsat, 7. decembra 1925.
Žalujoči ostali.
I:


Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 9. dopoldne po kratkem trpljenju v starosti 38 let nenadoma preminul, gospod
lesni trgovec v Domžalah,
vzoren soprog, sin, brat In svak.
Pogreb nepozabnega se vrši v sredo, 9. decembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Domžalah na farno pokopališče.
V Dosužalah, dne 7. decembra 1925.
Žalujoče rodbine: Kerenfak, Hrsažar, inž. Knalaljc, prof. Šolar.