OoSfrnfn» Diafana V gotovfnL Leto XII«, štev. 20 Ljubljana, sobota 24« januarja 1931 Cena 2 Din Lpravtuštvo: Ljublana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Ra cuni pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ljana št 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25,— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Bemlslja Steegove vlade Skoči je demisijonirala celotna Steegova vlada, ker je ostala v parlamentu pri razpravi o povišanju žitnih cen v manjšini Pariz. 2.1 januarja, d. Steegova vlada je fcnoči padla. Pri glasovanju o prehodu na dnevni red. kakor ga je predlagal posla» nec Buvat in v katerem se obsoja posto» panje ministra za kmetijstvo Bureta v vprašanju zvišanja žitnih cen. je vlada ossala za 10 glasov v manjšini, nakar je takoj ministrski predsednik Steeg podal predsedniku republike demisijo celotne vlade. Kakor znan.o, je minister za kmetijstvo Buret v preteklem tednu brez vednosti drugih članov vlade napovedal zvišanje žitnih cen in povzročil m produktni borzi divje špekulacije. V teku nekoliko tednov je tf> že dirugi slučaj, da je padla fran» coska vlada zaradi političnega škandila. Buretova afera zaostaja po svojem obse» ju daleč za Oustricovo, katere žrtev je po» itala Tardieujeva vlada, vendar pa zopet ■ -no kaže. v koliko so v Franciji pre» -.'etera poslovni interesi s političnimi, kar itno ovira redno parlamentarno delo. - ti Buretovi akciji je .odločno nastopil - likalni državni podtajnik v trgovinskem iistrstvu Leon Meyer, ki je spravil za» v o t udii v javnost, olitična atmosfera, ki nekaj časa za ■govo vi ulo ni bila neugodna, se je za» te zadeve izredno poslabšala. V po» ski zbornici ie vladalo včeraj v dopol» -.kih urah razburljivo razpoloženje, ker vprašanje povišanja žitnih cen v zad» h dineh povzročilo v vladi izredno nape» st. Ministrski predsednik Steeg" je sku» : i v več se jah ministrskega sveta rešiti ..pr»-. ki ie nastal med minitrom Buretom državnim podtajnikom Meverjem. Opo» .'h je uporabila priliko, da ie izrabila stališče ministra za kmetijstvo Bureta ter mu osebno .očitala sebične in nepoštene namene. Tud; zadnji poizkusi Steega, da bi na sejah vlade v sredo zvečer in četr» tek zjutraj poravnal spor in ga prikril jav» posti, so se ponesrečili. Za Steega je nastalo vprašanje, ali naj rn:-iistra za kmetüstvo Bureta desavuira ali pa se izjavi solidarnega z njim. Med tem je že vložil ppslanec Buyat v parla» mentu predlog, naj se vnrašanje žitnih cen obravnava v pleoumu. Razprava o interpe» faci ji je bila določena za včeraj popoldne. Za sejo ie vladalo veliko zanimanje. Poslanska zbornica je najprej razpravljala p načrtu na ci jon^lne oborožitve in je šele na koncu sklenila, naj se o interpelaciji poslanca Buvata takoj razpravlja. Med ži» vahnim odobravanjem opozicije je Buyat utemeljeval svojo interpelacijo ter pstro napadal ministra Bureta in tudi ministr* skega predsednika Sfrega, češ da je s svo» jim" neodločnim stališčem prav tako kriv spekulativnega povišanja žitnih cen. Po» slanec Buvat je med drugim očital mini» stru Buretu, da je dovolil nekemu borzne» mu listu intervju, v katerem je napovedal zvišanje žitnih cen na L 5 frankov za stot. preden se je ministrski svet bavil z zadevo. S tem je povzročil izredno živahno spe» kulacijo na pariški blagovni b.orzi, kar je tembolj značilno, ker je bil Buret v sv o» jem zasebnem življenju veletrgovec z ži» tom. Nadalje mu je očital, da je obvestil tudi predsednika organizacije mlinarjev o svpjem načrtu za zvišanje žitnih cen. še preden se je bavil ministrski svet z zade» vo, nakar je predsednik organizacije v za» upni okrožnici opozoril Člane mlh.arskega sindikata na bližnje zvišanje žitnih kur» zov. Poudarjal je, da izjave ministra za kmetijstvo niso koristile niti producentom niti konzumentom. ker so kmetje že dav» no prodali svojo žetev dočim m.oraio se» daj konzumenti drago plačevati kruh. Do» biček so imeli samo špekulanti _ in žitni ve» letrgovci, zaradi česar je dolžnost vlade, zlasti pa ministrskega predsednika, da ta» koj razjasni to zadevo in da zavzame pri» memo stališče. V svojem odgovoru je minister Buret zavračal navedbe poslanca Buvata, češ, da so močno pretirane in da svpjih izjav ni podal samo enemu samemu borznemu li» stu. temveč vsemu tisku, pri čemer je imel v mislih simo koristi francoskih kmetov, ki so bili zaradi rekordnih žetev težko pri» zadeti. Na očitek da je bil pri povišan iu žitnih cen osebno interesiran, je izjavil, da se že od L 1910 ne bavi več z žitno trgo» vino Bivši trgovinski minister Flandin ie iz» javil, da stranke srede slede izvajani Bureta nikakor niso zadovoljne. Poudarjal je, da v žitni politiki med staro in novo vlado sicer ni mnogo raz'ike, kljub temu pa bo opozicija odrekla Steegovi vladi zaupanje Na koncu debate je predlagal poslanec Buvat prehod na dnevni red, v katerem pravi: Zbornica izreka svoje nezadpvolj» stvo nad špekulacijskim manevrom na pa» rišk' blagovni borzi ki je bil izzvan 6 predčasnimi izjavami ministra za kmetij» stvo in ki je bil škodljiv v enaki meri ta. ko interesom produkcije kakor konzu» m en tov. Pri glasovanju o tem predlogu je bilo oddanih zanj 293 glasov, proti pa samo 283, tako da je vlada ostala za 10 glasov v manjšini. Tako? nato so vsi ministri s Steegom na čelu odšli v Elysee, kjer je Steeg podal predsedniku renublike Doumergueu ostav= ko celotne vlade. Reševanje francoske vladne krize Prizadevanje za sestavo koalicijske vlade meščanskih strank Pariz, 2.1. jan. AA. Ostavka francoske v ie :e politične kroge precej presenetila T.irdrer ter njegovi prijatelji, ki so s svojo res,;;uz'.:n povzročili padec vlade, niso bili nanjo pripravljeni. Radikalni tisk ostro napada ministra tjì k ' ::istvo Boreta ter naglasa, da sta nje-£ • govor in še bolj neumestna politika uprnpastiia Steegovo ministrstvo. Socialistični voditelj Leon Blum piše v II-• " : »Populaire«, da ' francoska zbornica ?rže razpuščena. k.r : Trdieujeva a!i .a desničarska * .u:- ir j nemogoča, s ti centruma o •• ai se sestavi .i. ■ 'o ij priliki ne • c.,!! J o vi vladi. A Padec Steegc-posebneg^ vtisa . /vdov. Dogodek n: • v da bo Briand tudi v " " ' i p nji min. in da bo zato .Ka zunanja politika neizpre- . cen t racij sk a manjka glasov Ženeva, 23. vega kabine*, na kroge ' > prišel nep V Žene. novem '-.n'ostala menje i. Dr:, cd-: rv vpii.al na zasedanje Društva Harf ..' ■> v toliko. ker bo francoska delegaci^ /i:! naj se delo pospeši. » !.!>, 23. januarja g. Posvetovanja za • • nenadne vladne krize ro se pričela lavi in so trajala ves dan. Pred-J .k republike Doumergue je pričel z ■- '.nirr. vrstnim redom. Najprej je spre-;-,redr-e'3nika senata in zbornice ter raz-:ato s predsednikom finančne ko-ebrainom ter številnimi drugimi politiki, med drugim z Malvyjem in Pau-lom Boncourtom. Kakor se vse zdi, streme vse stranke, da bi končno sestavile vlado, ki bi temeljila na stabilni večin!. Radikalna levica je že stopila v stike z bližnjimi političnimi skupinami, in sicer z radikalnimi socialisti in neodvisnimi levičarji, da bi sestavila republikansko koncentracijsko večino. Ta skupina naj bi tvorila zbornično večino brez Marinove skupine na desnici in socialnih demokratov ter komunistov na levici. Tako večina, ki bi jo lahko označevali kot veliko koalicijo združenih meščanskih strank bi razpolagala z najmanj 350 glasovi. S tem bi bila zagotovljena stabilnost nove vlade vsaj do novih volitev . Pariz, 23. januarja AA Kot kandidate za predsednika bodoče francoske vlade imenujejo največ Lavala, Flandina in Barth ou j a Omenjata se tudi Tardieu, ki leži bolan na hripi in zunanji minister Briand, ki se vrne iz ženeve jutri. V rwlitiCnih krogih je nastala o sedanji vladni krizi ostra polemika. Splošno menijo, da radikali ne bodo stopili v novi kabnet, ki se bo opiral najbrž na skupine sredine in na stranke desnice. Pariz, 23 januarja, s. Tudi to pot bo trajanje in pptek nenadne vladne krize, v kateri je situacija za enkrat še popolno« ma neiasna. v glavnem odvisna od «tališča radikalov. Za sestavo vlade bi prišlo po» temtakem v poštev osebnost centruma. ki bi bila politično orijentirana bolj na desno kakor radikali in ki bi kliub temu mogla spravit"' v ravnovesje politična nasprotstva * stranko. Preokret med Gandhijevimi pristaši Sporazum vodstva vseindijskega kongresa z indijskimi delegati v Londonu Xk'habad, 23. januarja d. Prvič po sestanku indijske konference v Londonu je -.pustil poslovni odbor vseindijskega kongresa, ki predstavlja eksekutivo Gandhi-ieve a pokreta, svoje stališče načelnega ;ef delovanja. Poslovni odbor je brzojav-r-' topil v zvezo z d/elegati konference v ionu, s katerimi se je dogovoril, da odo svojega stališča glede na Macdo-• ove izjave o indijski ustavi objavili, er se ne vrnejo v Indijo ter razgovore ani odbora. Domnevajo, da bo sir Tej f; adur Sapru kot zastopnik delegatov r jskega kongresa poizkusil pridobiti prisca ;e Gandhija za sodelovanje. Zaenkrat bodo pristaši Gandhija še ostali pri dosedanji taktiki bojkota civilnih oblasti. Kakor poročajo iz Delhija, se vzdržuje govorica o bližnji amnestiji političnih zločincev in o izpustitvi Gandhija ter drugib aretiranih članov kongresa na svobodo. London, 23 januarja p. Vlada je pomi-lostila doslej 163 indijskih po'^. *nih kaz-nencev. Kakor se zatrjuje v p * enih krogih, bodo v kratkem pomiloščeni tudi voditelji indijskih nacionalistov, med njimi tudi Gandhi, da bi se jim ra ta način omogočilo sodelovanje pri odločbah o bodoči indijski ustavi. TENDENCI JOZNE IZMIŠLJOTINE PLAČANIH AGENTOV Smešna kampanja inozemskega tiska, ki je nasedel izmišljotinam plačanih izdajalcev — Izjava ministrskega predsednika dopisniku WolSovega urada Beograd, 23. januarja. M. Ministrski predsednik general 2ivkovi£ je danes sprejel beograjskega dopisnika Wolfove novinske dopisne agencije v Berlinu dr. Hribovska ter mu podal o tendencijozni kampanji gotovega dela inozemskega tiska naslednjo izjavo: »Vi, ki živite stalno v naši državi in ste v stanju, da opazujete neposredno prilike v Jugoslaviji, sami najbolje vidite, kako debasta in perfidna je kampanja, ki se vodi proti naši državi baš v trenutku, ko se dela za popolno ureditev prilik na gospodarskem, političnem in finančnem polju, ki se vrši s pepoinim uspehom in v največje zadovoljstvo vsega prebivalstva Jugoslavije. Vse vesti o nezadovoljstvu med narodom, o zarotah, o aretacijah visokih vojaških funkcijonariev, o velikih spremembah sistema uprave, o osebnih spremembah v vladi, o neslogi oficirskega zbora, ki da je nezadovoljen z novim nacijonalnim jugoslo-venskim kurzom, imajo svoj izvor v krogu par veleizdajalcev, ki kot emigranti — brezdvomno plačani s sredstvi naših neprijateljev — tendenci-jozno zavajajo dobronamerno inozemsko javnost želeč naslikati priliko v Jugoslaviji 'ako. kakor bi «o odgovarjalo njihovim izdajalskim načrtom. Vsakdo, kdor pozna našo vojsko, njene oficirje, njihovo rodoljubnost in duh, ki vlada v naši vojski, kdor je videl navdušenje vojske in celokupnega naroda ob priliki zamenjave starih srbskih vojnih zastav z novimi ju-goslovenskimi, kdor čita imena oficirjev in civilnih funko!w>narjev, ki se omenjajo v teh tendencijoznih poročilih, imena oseb, ki zavzemajo najbolj zaupne položaje, lahko spoznal namen avtorjev vseh teh alarmantnih vesti. Vi ste že dolgo v naši državi in lahko zato sami najbolje primerjate, kakšno je duševno razpoloženje naro da danes, s kolikim priznanjem in udanostjo sodeluje ves narod pri dein vlade za konsolidacijo, ki jo izvaja vlada z uspehom. Vi sami ste v stanju oceniti in primerjati sedanje prilike v naši državi s prejšnjimi in s prilikami v drugih državah. Gospodarsko stanje našega naroda, finančne prilike v državi — vam je dobro razpoloženje, ki vlada pri nas, sotovo razumljivo, — ali ni to najboljši de-manti vseh teh senzacijonalnih in zlonamernih izmišljotin? Nas seveda vse to ne bo oviralo, da nadaljujemo veliko delo, ki smo ga pričeli. Ne čudimo se, da ona dva ali trije bedni in desperatni emigranti, ki morajo z nečim opravičiti svoi žalostni Judežev groš, ki ga prejemajo od naših neprijateljev, izmišljajo tako neresnične vesti. Čudimo pa se, da nam celo naklonjeni in ugledni inozemski tisk v današnji dobi, ko ie poročevalska služba takorekoč na višku, tako brez vsakega kriterija objavlja take neresnične vesti in naseda tem docela prozornim izmis'jotinam plačanih agentov. Čudi nas to tembolj, ker naš tisk vedno previdno ocenjuje pribke drugih držav in si prizadeva biti objektiven in lojalen. Ne smatrajte tega morda kot nekak poseben demaiti. Vse te vesti so tako smešne in brez vsake stvarne podlage, da bi bil vsak de-manti odveč. V interesu vsake redakcije, ki kaj da na svoj ugled, je, da objektivno obvešča svoje citatele H-r da sama uvidi tendenciioznost takih vesti, ki se nanašajo na imeni in dei-stva, ki jih ie mogoče v najkiajšem času kontrolirati.« Poročali smr Ze, v kakem položaju so la-kozvani hrvatski emigranti dr. Pavelic, Gustav Perčec in njima sorodni elementi. Videč, da njihova akcija, naperjena proti lastnemu narodu in lastni državi, ne more roditi sadov in da jim njihovi dosedanji protežerji odtegujejo nadaljnjo podporo, so skušali z novimi izmišljotinami diskrediti-rati našo državo v inozemstvu, da bi si na ta način zopet pridobili ugled pri svoj'h dobro znanih zaveznikih Iz tega se je po- rodila kampanja, ki jo je opažati • zadnjem času v raznih inozemskih listih. Čuditi se ie temu tem bolj, ker vse objektivno inozemstvo priznava, da je ugled naše države v zadnjem letu v inozemstvu zelo porastel, kar se vidi najbolje v tem, da nam z vseh strani ponujajo posojila, kar je pač najboljši dokaz zaupanja, ki ga imajo mednarodni finančni in gospodarski krogi do Jugoslavije. Razumljivo je, da to ne gre v račun onim temnim elementom, ki so se zavezali z našimi nasprotniki in skušajo iz inozemstva rušiti državo in obstoječi red. Nerazumljivo pa je, kako je mogel inozemski tisk, med njimi celo nekateri ugiedneiši listi, nasesti takim tendencijoz-nim in tako prozorno izmišljenim vestem. Tako so n. pr. vedeli nekateri listi poročati, da bo prišlo v kratkem pri nas do popolne izpremembe sistema državne uprave, da je bil v zvezd s tem odpoklican naš poslanik v Berlinu g. Balugdžič, ki da je že v Beogradu ter da ga vsak dan vidijo prehajati v dvor. G. Balugdžič se med tam ni niti ganil iz Berlina in je tudi sam vse te vesti najodločneje demantiral. Nadalje so poročali nekateri listi o nezadovoljstvu v vojski, navajali imena raznih generalov, med njimi celo ime komandanta Beograda generala Torniča, gotovo moža, ki že po svojem položaju uživa največje zaupanje. Pisali so o aretaciji oficirjev in slikali, kakor da obstoja v naši vojski neke vrste zarota po vzorcu španskih in portugalskih oficirskih klik. Kako smešno za onega, ki pozna odličen duh in vernost vse naše vojske do kralja in domovine! Poseben lonček je pristavil seveda še fašistični tisk, ki ie naštel v Jugoslaviji kar 800.000 brezposelnih, dasi je vsemu svetu znano, da je Jugoslavija skoro edina država v vsej Evropi, ki sploh ne pozna brezposelnosti. Nadejamo se, da bo inozemski tisk. ki kaj da na objektivnost in svoj ugled, popravil te zlobno izmišljene neresnice plačanih agentov, tem boli, ker mora pač vsa javnost priznati objektivnost jugoslovenskega tiska. Naš tisk bi imel često dovolj prilike, iznašati neprijetne dogodke o naših sosednih državah, a se temu izogiba, ker noče z ničemer kaliti dobrih odnošajev. Zato smemo pač upravičeno pričakovati od inozemskega tiska vsaj toliko lojalnosti, da ne poroča neresnic. Navdušenje nad posetom Nj, Vel kralja in kraljice v Zagrebu Proglas zagrebškega župana - Velike priprave za čim veličastnejši sprejem Zagreb, 23. januarja, n. Glede prihoda Nj. Vel. v Zagreb je izdal mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj danes naslednji proglas meščanstvu: »Someščani! Davna želja in san meščanstva našega belega mesta Zagreba se uresničuje. Prvič v zgodovini svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba prihajata v njegovo sredo na daljše bivanje Njuni Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija. Njuni Veličanstvi prideta v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne. Hrvati, posebno mesto Zagreb, je že od nekdaj gojilo veliko in iskreno ljubav do svojega viteškega vladarja in do svoje vzvišene kraljice ter je dajalo v vsaki priliki vidnega izraza temu svojemu razpoloženju. Tako bo tudi ta preradosten dogodek zanos-no odjeknil v srcih celokupnega zagrebškega meščanstva. Sreča, ki doleti naša srca s prihodom Njunih Veličanstev, bo še bolj okrepila in ojačila to našo ljubezen. Zato bomo vsi iskreno sprejeli in zanosno pozdravili Njuni Veličanstvi. Prepričan sem, da bo vse meščanstvo mesta Zagreba brez posebnega vabila spontano prihitelo k sprejemu Njunih Veličanstev in okrasilo cvoje hiše z zastavami ter okna s cvetjem in preprogami. Živel Niegovo Veličanstvo kralj Aleksander! Živelo Njeno Veličanstvo kraljica Marija! Živel vzvišeni kraljevski dom Karadjodjevicev! Mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj. Zagreb, 23. januarja, č. Nocojšnji »Ju-tarnji List« piše: Vest, da posetita Nj. Vel. kralj in kraljica Zagreb, se je razširila z bliskovito naglico po mestu. Danes se ie govorilo vsenovsod samo o tem radostnem dogodku. Prihod kralja in kraljice v kulturno središče Hrvatov pričakujejo meščani silno nestrpno. Zelja vseh Zagreb- čanov je že davno bila, da prideta prebivat Njuni Veličanstvi v svojo drugo prestolnico. Na vseh koncih in krajih je opažati velike priprave za veličasten sprejem vladarske dvojice. Vsa društva so izdala vabila, naj se članstvo polno-številno udeleži sprejema v nedeljo dopoldne. Jutri prispe v Zagreb kraljeva garda z godbo. Člani raznih društev se bodo sestajali in zbirali za sprejem že ob 8. do pol 9. zjutraj, da se bodo lahko pravočasno po navodilih rediteljev in varnostnih organov namestili na kolodvoru odnosno pred niim. Sokoli se udeleže sprejema v civilu s soko'skimi znaki. Beograd, 23. januarja, č. Ministri dr. Stanko Šibenik. dr. Mate Drinkovic, Nikosia Preka, Mirko Neudorfer in Švegelj odpotujejo nocoj v Zagreb, kjer ostanejo nekaj dni in sprejmejo tamkaj kralja in kraljico. Sisak, 23. januarja, n. Kakor skoro v vseh ostalih krajih ob progi Beograd— Zagreb, se je vršil danes popoldne ob 5. tudi v Sisku na povabilo mestnega načelnika sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih društev in korporacij. da se dogovore za čim slovesnejši pozdrav Njunih Veličanstev, ki ootujeta skozi Sisak v Zagreb. Sisaški kolodvor bo ves okrašen s cvetjem in girlandami. Na kolodvoru se bodo zbrale vse korporacije in vsa društva s svojimi godbami. Pregled banovinskih proračunov Beograd, 23. jan. AA. V ministrstvu fi» nane pregledujejo proračune banoviti. Ko» misijo, ki pregleduje te proračune, vodi pr* vi pomočnik finančnega ministra Dušan Letica. Do zdaj so pregledali 7 banovin» skih proračunov in sicer: drinske, primorske. vardarske. moravske, zetske, vrbaske in dunavske banovine. Zahvala min. predsednika banskemu svetu Ljubljana, 23. jan. AA. Banski svet je danes dopoldne in popoldne nadaljeval razpravo o proračunu; razpravljalo se je o proračunu oddelika za socijalno skrbstvo. Na popoldanski seji je delovodja banski svetnik Senekovič prečital naslednje pismo: Gospodu dr. Dragu Marušiču, banu Dravske banovine Ljubljana. — Gospod predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovic je sprejel pozdravno brzojavko, ki ste mu jo poslali s prve seje članov banskega sveta dravske banovine ter mi je naročil, da vam in članom banskega sveta izjavim njegovo zahvalo za topli pozdrav, kakor tudi za izraženo pripravljenost za sodelovanje v korist kralja in domovine. — Svet. Hodžera, šef kabineta predsednika ministrskega sveta. Člani banskega sveta so vzeli to pismo z navdušenjem in odobravanjem na znanje. Jutri bo seja samo dopoldne od 8. do 11.30, na kar se proračunska debata odgo-di do torka ob 10.30. Trasiranje jadranske proge Beograd, 23. jan. č. Te dni se vrši v mi» nistrstvu za promet konferenca, ki bo ugo» tovila končnoveljavno traso jadranske že» lezniške proge, fz Zagreba se udeležuje teh posvetovanj direktor železniške direkcije inž. Matko Schneller. Kakor znano, obsto» jata dve možnosti za trasiranje jadranske proge. Po prvi trasi bi vodila proga preko Kosovske Mitrovice po doPni Ibra na Ro» šaj»Berane»Kolašin ter po dolini reke Mo* rače v Podgorico, odtod na morje v Baru in iz Bara z enim krakom proti Kotoru. Po drugem načrtu bi se zgradila proga ob albanski meji proti PodgoricL Jadranska proga bo stala 2 in pol milijardi Din. Zakon o obveznem štedeniu Beograd, 23. jan. č. V ministrstvu prav« de je komisija zastopnikov iz vseh mini» strstev zaključila sestavljanje zakonskega načrta o splošnem obveznem štedenju. Za podlago tesa zakonskega načrta so vzeli podobne zakone inozemstva. Carine prost uvoz plugov Beograd, 23. januarja AA. Finančni minister je na osnovi čl. 15 predloga zakona o splošnih carinskih tarifah izdal sklep, po katerem se dovoljuje do 30. junija 1931. carine prost uvoz plugov in pripadajočih kolic. Sestanek Grandi ja in dr. Beneša Zanimivo tolmačenje italijanskega tiska o posetu češkoslovaškega zunanjega ministra pri Grandiju Ženeva, 23. jan. AÀ. Italijanski zunanji minister Grandi je sprejel v svojim hoteiu najprej češkoslovaškega ministra dr. Bene» ša, zatem pa predsednika bo[2ir.,ke vlade Ljapčeva in bolgarskega zunanjega mini» sira Burova. Rim, 23 jan. s. Fašistični tisk obširm piše o razgovorih zunanjega ministra Gran» dija z diplomatskimi zastopniki srednje» evropskih držav v Ženevi. O sestanku Grandija in dr. Beneša piše »Popolo d'Ita» lia«, da je zbudil mnogo radovednosti in zanimanja, ker je prevladovalo splošno na» ziranje, da dela ravno Italija največ za» prek kandidaturi dr. Beneša za predsednika splošne razorožitvene konference. Razen tega je dr. Beneš odločilni zastopnik drža» ve, ki pripada politični in vojaški zvezi, ustanovljeni prav zato, da bi delala Italiji težave in zapreke. Gotovo ne varajo skle» pi. da sta oba državnika na tem sestanku razpravljala o problemih, ki se tičejo sta» lišča Male antante napram Italiji ter raz» voja zunanje politike fašizma. Najbrže je hotel dr. Beneš poučiti italijanskega zuna» njega ministra o gotovih problemih podu» navskih, srednjih» in vzhodnoevropskih držav glede na stališče Italije. Razen tega je hotel najbrže obvestiti italijanskega zu» nanjega ministra o svojih osebnih čustvih glede na opredelitev sil v podunavski 'kot» lini, kateri pripada tudi Češkoslovaška. V ženevskih krogih so se posebno opazili, ka» kor poroča fašistično glasilo, vsakodnevni prisrčni razgovori Grandija in jugosloven» skega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Grandi je danes sprejel tudi rumunskega zastopnika Titulesca in grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa. Kakor poroča po» sebni poročevalec »Corriere della Sera« po» menijo ti razgovori približanje italijanske politike centralni Evropi ter priznanje dej» stva, da žele nekatere države Male antan» te ostati v več problemih v stikih z Itali jo, kakor so tudi napram Franciji močno angažirane. Likvidacija spora med Poljsko In Litvo Svet Društva narodov odobril poročilo evropske komisije — O sporu med Poljsko in Litvo bo odločalo haaško razsodišče tranzitni promet v takem obsegu, kakor je Ženeva, 23. jan. AA. Danes so bili svetu Društva narodov službeno predloženi sklepi komisije za evropsko uniio. Pri tej priliki mu je bil predložen tudi mirovni manifest, ki so ga podpisali zunanji ministri Francije, Anglije, Italije in Nemčije. Briand je prosil svet, naj podpre komisijo pri uresničenju njenih ciljev. Henderson je kot predsednik sedanjega zasedanja sveta odgovoril, da bo komisija deležna vse podpore sveta in da ji bodo na razpolago vse tehnične organizacije Društva narodov. Svet je nato imenoval trinaistčlanski odbor, kier so zastopane vse države, članice Društva narodov. Odbor ima nalogo, da izgotovi načrt obče konvencije o okrepitvi sredstev proti vojni. Poročilo o uspehih druge konference za skupno gospodarsko akcijo ter za stabilizacijo in znižanje carinskih tarif ie bilo prav tako odobreno. Španski poročevalec Quinones de Leon :e poročal o pogajanjih med Poljsko in Litvo za vzpostavitev rednih tranzitnih in prometnih odnošajev. S tem vprašanjem se peča svet že izza decembra 1927., ko je v prisotnosti maršala Pilsudskega in predsednika Woldemarasa ukinil teoretično še vedno obstoječe vojno stanje med tema dvema državama. Henderson in dr. Curtius sta predlagala, naj se zasliši mednarodno razsodišče v Haagu o vprašanju, ali je Litva dolžna, da vzpostavi železniško zvezo med pristaniščem Libavo in Romnem za mednarodni obstojal pred svetovno vojno. Zunanji minister Litve Zunius je tej zahtev: ugovarjal. Naposled je poročevalec sprejel predlog angleškega in nemškega zunanjega ministra ter izjavil, da bo tozadevni predlog predložil na prihodnji seji sveta. Svet je nato sklenil, da bo na zasedanju v maju sprejel končne sklepe o organizaciji mednarodne kreditne akcije v korist poljedelstva. Ženeva, 23. januarja, s. Nemški zunanji minister dr. Curt:us je imel dopoldne raz govor z angleškim zunanjim ministrom tlendersonom o nadaljnjem razvoju zadev, ki na sedanjem zasedanju sveta Društva na» rodov še niso bile rešene. Odstop Steegove vlade je sprožil v kuloarjih tajništva Društva narodov najrazličnejše domneve. Zatrjuje se, da bo Briand že jutri odpotoval. Iz angleških krogov se je zvedelo, da se že razmišlja o zaključitvi zasedanja sveta Društva narodov in odgoditvi končnoveljavne ureditve še nerešenih vprašanj do izrednega zasedanja, ki naj bi bilo sklicano v najkrajšem času. Ženeva, 23. januarja, s. Kakor sporočajo od francoske strani, je baje zunanji minister Briand izrazil upanje, da bodo do njegovega odhoda lahko rešene glavne točke sedanjega zasedanja sveta Društva narodov. V ostalem je mnenja, da njegov odhod ne bo vplival na delo v Ženevi, ker bi mogel za ostali del zasedanja zastopati njegovo osebo Massigli, ravnatelj oddelka za Društvo narodov v francoskem zunanjem ministrstvu. Sklicanje splošne razorožitvene konference Določitev kraja in datuma splošne razorožitvene konference odgodena do majskega zasedanja sveta Društva narodov ženeva, 23. januarja č. Padec Steegove vlade je izzval v Društvu narodov v ženevi precejšnjo vznemirjenost. Tako Francozom kakor Angležem se sedaj silno mudi domov. Prisotnost Brianda v Parizu je neodložljiva potreba in bo Briand odpotoval iz ženeve že jutri popoldne. Kar se tiče predsedstva splošne razorožitvene konference, se govori, da namerava Henderson odložiti to vprašanje na majsko konferenco, ker se v sedanjem razburljivem ozračju ne more rešiti. Pariz, 23. januarja s. V »Matinu« poroča Jules Sauervv'ein o zaupnih posvetovanjih sveta Društva narodov, na katerih naj bi bila določena kraj in dan razorožitvene konference, da sta se dva glasova izrekla za Barcelono, eden za Biaritz, eden pa za Dunaj, dočim je tajništvo Društva narodov giede na ugodnosti nastopilo za Ženevo. Vsekakor je dvomljivo, ali bo mogoče v ženevi primerno nastaniti 4000 oseb, ki bodo prišle na to konferenco. Končnoveljavna odločitev o tem bo najbrž padla šele v mesecu maju. Sicer pa meni Sauerwein, da bodo dan sestanka konference z ozirom na Nemce premaknili na nekoliko bližji termin, tako da b; se konferenca vršila namesto 15. februarja 1932. že v prvih dneh januarja 1932. Ženeva, 23. januar ia. g. V današn ji po» poldanski javni seji je svet Društva na» rodov odobril sklepe in priporočila vse» evropske študijske komis'je. V tajni seji, ki je sledila javni, je bilo definitivno odio» ženo vprašanje svetovne razorožitvene konference, ki se bo vršila v Ženevi, če bodo do sestanka dani vsi tehnični pogo» ji. Konferenca se bo pričela takoj po ja; nuarskem zasedanju sveta Društva naro» dov 1. 1932, torej nekako okoli 2. febru» arja. Vprašanje izvolitve predsednika je bilo urejeno tako, da si je svet Društva narodov izrecno pridržal pravico, da bo sam določil predsednika svetovne raz» orožitvene konference. Med tem bo gene» ralno tajništvo s sodelovanjem poročeval» ca Quinones de Leona izvedlo vse pripra» ve za konferenco. Jutri se bo vršila nova javna seja sveta Društva narodov, na kateri se bo razprav» Ijalo o poljsko»nemškem sppru in o su» ženjstvu v Liberiji Zasedanje bo najbrže pojutrišnjem zvečer zaključeno. Pogajanja za rešitev poljskonemškega spora Pretirane nemške zahteve - Glasovi francoskega in angleškega tiska Nov nemški protest v Varšavi Ženeva, 23. ian. AA. Davi so se vršili razgovori med Hendersonom, Curtiusom ;n drugimi vodilnimi državniki. Razpravljali so j gorniešlezijskem vprašanju. Nemški krogi poročajo, da je nemški zunanji minister Curtius naslovil na poročevalca o gornješlezijskem vprašanju Japonca Jošišavo noto, v kateri so navedene nemške zahteve. Nemčija zahteva, naj se ugotovi, da je Poljska kršila nemškopol;'-ski dogovor o Gornji Šlezi.ii. Svet Društva narodov naj to obsodi in določi kazen in odškodnino, ki jo ima plačati Poljska. Na majskem zasedanju sveta Društva narodov mora Poljska poročati o kaznih, ki jih ie izvršila in o plačani odškodnini. Končno zahteva Nemčija, naj Poljska izpremeni svojo politiko v Gornji àlezi.ii, eventuelno odstavi vojvodo Graszinskega. V primeru, da Poljska ne sprejme teh zahtev, bo Nemčija zahtevala, naj prouči razmere v Gornji Šleziji posebna mednarodna komisija. Ženeva, 23. jan. č. Angleški zunanji mi» nister Henderson je skušal pregovoriti Poljsko, naj bi glede na gornješlezijsko vprašanje in politiko napram nemški manj» šini izpremenilo svojo smer, kar pa Polj» ska odločno odklanja. Berlin, 23. januarja AA. »Petit Parisien« poroča, da je poljsko-nemška razprava v ženevi koristila miru in Društvu narodov in da ni dovedla do smrtnega dvoboja, kakor so v začetku splošno pričakovali. Med dr. Curtiusom in grofom Zaleskim se je razvila uprav klasična debata. Dr. Curtius se ni vdal narodnim socialistom in ni trobil v bojni rog, zato pa je bil vtis njegovega govora tem ugodnejši. »Matin« pravi v svojih poročilih, da je dr. Curtius opetovano poudaril, da je iz-prememba mirovnih pogodb možna samo potom miru in z mirnimi sredstvi. Podobno kakor francoski listi komentirajo dogodke v ženevi tudi angleški listi, ki poudarjajo stvarnost govorov na ženevskih sejah. V Poznanju izhajajoči nemški dnevnik ni smel priobčiti Curtiusovega govora, čeprav so ga ostali nemški in poljski listi na Poljskem dobesedno objavili. Berlin, 23. januarja AA. Nemški odpravnik poslov v Varšavi je po nalogu svoje vlade vložil pri poljski vladi protest, ker so poljski vojaki ponovno prekoračili nemško mejo. Po dosedanjih ugotovitvah je stotnija poljskih vojakov :z Rybnika prekoračila nemško mejo pri Gleiwitzu. Poljski vojaki so imeli na meji vaje in v odmoru je odšlo 40 vojakov prav do meje, da si ogledajo kraj. Pri tej priliki je 20 vojakov prekoračilo z orožjem vred mejo, nakar so jih opozorili, da so na nemškem ozemlju. Nesreča čsl. letala Praga, 23. januarja s. Posadka letala A 11/59 je dobila včeraj popoldne nalog, naj izvrši v okolici Slovenskega Novega mesta orientacijski polet. Nenadoma je nastopila megla, ki je letalcem popolnoma onemogočila razgled. Pilot Viljem Hlubo-čan III. letalskega polka iz Pištjana, se je zaman trudil, da bi se za silo spustil na zemljo. Pri manevru je zavozil direktno na tla, pri čemer se je letalo vnelo in zgorelo. Pilot Hlobučan in opazovalec podporočnik Slama sta se pri tem ubila. Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana, 23. januarja. Magistratni gremij je imei snoči od 5. do 7. pod predsedstvom župana dr. Puca sejo. v kateri je rešil celo vrsto aktualnih zadev. Prošnji Milana Guština za podelitev koncesije za drogerijo v Staničevi ulici št. 6 (za Bežigradom) se je ugodilo. Pri reviziji mestnega gasilskega urada, ki pregleduje posamezne hiše v mestu je bi» lo ugotovljeno, da imajo posamezni gospo» d~." zlasti v podstreš';h spravljenega mno» go sena, kar predstavlja stalno nevarnost izoruh ognja. Sklenjeno je biio, da se tem gospodarjem dovoli enoletni rok, da izpraznijo podstrešja in odstranijo seno. — Tvrdka »Tehna« je zaprosila, naj ji mestna občina dovoli postaviti po mestu javne telefonske govorilnice. Za enkrat bi družba postavila take govorilnice pred glavnim kolodvorom, ' pred Kreditno ban» ko, na Vodnikovem trgu, na Marijinem tr» gu ter pred magistratom. Za en pogovor bi pobirala pristojbino 1 Din. Gremij je razpravljal ob tej priliki tudi o vprašanju, ali bi ne bilo umestno, da mestna občina sama postavi take govorilnice ali pa si pri» drži pravico odkupa, če bi hotela kasneje sama prevzeti te govorilnice. Vsekakor bi se moralo poskrbeti, da se ne bi postavile govorilnice samo v sredini mesta, kjer bi bile rentabilne, temveč tudi v zunanjih okrajih, kjer so prav tako potrebne, dasi bi morda tam ne donašale dobička. Odio» čitev o zadevi je bila za enkrat odložena do prihodnje seje, da si občina preskrbi nekatere informacije in proračune. — Od» klonjena je bila ponudba posestnikov Klop» čič Valentina in Antonije, ki nudita kav» cijo v obliki hranilne knjižice z zneskom 1500 Din namesto kavcijske hipoteke od» nosno enkratne odkupnine, ki jo zahteva mestna občina. — Prav tako gremij ni mo» gel ustreči prošnji Vladota Vadnova, ki želi napraviti radio»anteno na mestni hiši v KolezijL — Načelstvo sreza ljubljanske» ga želi, naj mestna občina odstrani breste na Bleiweisovi cesti od Narodnega doma do Gosposvetske ceste, ker so se preveč razrastli in jih je deloma napadel lubadar Za letos bo dala mestna občina breste sa» mo obrezati. nevarnost labudarja je že odstranjena. — Martine Franc je zaprosil, naj mu odstopi občina v najem brežino Ljubljanice ob Grubarjevem kanalu. Pro» šnji ni bilo mogoče ugoditi. — »Akadem» skemu športnemu klubu Primorje« je gre» mij oddal v zakup igrišče ob Dunajski ce» sti in sicer za tri leta proti plačilu najem» nine 1200 Din na leto. Obenem bo obči» na odstopila za to dobo »ASK Primorje« tudi se prostor v širini 10 m vzhodno od tega prostora, da uredi tam progo za bi» cikliste. — Prošnja Ivana Koščaka, ki bi rad prestavil prodajni paviljon ob Dunaj» ski cesti na mestni svet poleg mestne hiše na Dunajski cesti, je bila odklonjena. — Društvo komisijonarjev v Ljubljani že dol» go išče prostor, kjer bi shranjevalo svoje selitvene vozove. Gremij je odkazal v to svrho prostor med šolo in mestno elektrar» no na Ledini pod pogojem, da velja to do» voljenje do preklica in da ne sme društvo napraviti nikake strehe ali barake. — 16. artiljerijskemu puku je bil oddan v zakup del Petercevega posestva, ki je sedaj last mestne občine in sicer za eno leto proti letni najemnini 11.000 Din. — Nadalje je bila rešena cela vrsta prošenj za podaljša» nje zakupa mestnega sveta. Novak Justi ni mogoče dovoliti, da bi postavila trafični paviljon v bližini nove carinarnice, ker bi ga finančna uprava ne dopustila. — Odklonjena je bila tudi prošnja Bohinjca Viktorja, da bi mu občina znižala zakupnino za prostor, kjer ima postavljeno bencinsko črpalko (na Dunajski cesti). — Prošnji Vekoslava Dolničarja, naj se najem hotela »Tivoli« prepiše na sina Slavko-ta in vdovo inž. Zupančevo do poteka najemne dobe, t. j. do konca 1. 1931., je bilo ugodeno. — Mestna občina ima v najemu hišo št. 3 na Cankarjevem nabrežju, ki Je last Fr. Ks. Souvana. Ker je najemna pogodba z 31. decembrom 1930 potekla, je občina sklenila novo pogodbo pod prejšnjimi pogoji, vendar le do avgusta 1931. Gremij je izdal tudi več stavbnih dovoljenj. Gremij je sklenil, da v bodoče ne bo dovoljeval ostrih robov pri ograjah na vogalih cest. Kmetska posojilnica namerava postaviti začasno garažo in avtodelavnieo na stavbišču med Dunajsko cesto in Cigaleto-\o ulico. Zazidati misli v sredi ležečo tretjino stavbišča, tako da bi ostala tretjina proti Dunajski cesti in ona proti Cigaletovi ulici začasno še nezazidana. Gremij je odobril ta načrt pod pogojem, da Kmetska posojilnica v teku dveh let zazida parcelo proti Dunajski cesti in da preide celotna parcela v last mestne občine, ako posojilnica tega pogoja ne bi izpolnila. Ta pogoj naj se tudi zemljiškoknjižno zavaruje. Ferdinand Lavrinc je zaprosil, naj mu mestna občina dovoli uporabljati Mestni dom za verske obrede starokatoliške cerkve. Ker je dvorana v Mestnem domu vedno zasedena za druge svrhe, se prošnji ni moglo ugoditi. — Malo-železniška družba je ukinila zaradi neren-tabilnosti vse svoje avtobusne proge, razen Ljubljana - Vič - Črnuče, in začasno tudi progo Ljubljana » Mengeš - Cerklje - Kranj. Sedaj se je Maloželezniški družbi posrečilo, da je ugodno prodala društvu »Jugopromet« svoj veliki avtobus Gräf & Stift in je zaprosila za dovoljenje, da lahko koncesijo na progi Ljubljana-Mengeš-Cerklje-Kranj vrne v prilog Jugoprometu banski upravi. Gremij je ta načrt odobril. Izprememba zakona o notarjih Beograd. 23. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah § 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih). Po tem zakonu se izjemno od predpisov § 10. more na področjih, kjer ustanova javnih beležnikov že obstoja 10 let od dneva uveljavitve tega zakona, ustanoviti večje število javnih beležnikov mesto števila predvidenega v § 10. Toda to število ne more biti večje od števi-a, ki je za poedine sodne sreze v teh področjih na dan uveljavitve tega zakona bilo predvideno. V sodnih srezih, kjer manjka največ lO.COO prebivalcev do števila prebivalcev, predvidenega v § 10. odd. 2 tega zakona, se bo smatralo pri določitvi javnih beležniških mest to število že kot izpolnjeno. Istotako se bo smatralo, da je na sedi-ščih sreskih sodišč, kjer manjka najmanj 10.000 do števila 40.000 prebivalcev, predvidenega v § 4. odd. 4, to število že kot lz» polnjeno. Zopet atentati in požigi v Julijski Krajini Napad na miličnike v Bovcu in Štanjelu - Požig šole v Štanjelu - Mussolini daje nova navodila za borbo proti antifašistom Trst, 23. januarja, o. Današnji *Popo-lo di Trieste« prinaša pod našlo /i »Nov orjunaški atentat. — Atentak a i balkanski zločin« poročilo iz Bovca v goriški pokrajini, da sta v sredo med 7. m S. zvečer sredi tega trga izvršili atentat dva neznana človeka, ki sta streljal.* iz revolverja, skrita za nekim zicbm. na obmejna miličnika Capursa in Am-brosija. Atentat ni uspel, napada'ca pa sta se izgubila v mraku. Ker ie Bovec obdan od visokih gora, bo atentatorjema v sedanjem času skoro nenogoče pobegniti preko italijanske meji Nek: beneški Slovenec Kverčič je srečal v isti noči dva sumljiva človeka, ki pa jih v mraku ni mogel spoznati. V B>vec je včeraj popoldne priše! šef goriške pr.li-ciie, dočim je vodstvo preiskave prevzel sani pokrajinski tajnik Avenanti. Po drugih informacijah gre bržk Jii3 zopet za obračunavanje med fašističnimi miličniki, ki so večinoma iz Južne Italije, kier taki atentati niso redki. ker pa je prevzel preiskavo v svoie roke zloglasni Avenanti, ni dvoma, da mu bo tudi ta neuspeli atentat služil kot novi povod za brezsrčno borbo proti našim rojakom. Doslej je bilo izvršenih samo nekaj aretacij. Gorica, 23. januarja, o. V pretekli noči so skušali neznanci zažgati ljudsko šolo v Štanjelu. Na meji je neznana oseba streljala na miličnike, nato pa pobegnila preko meje. Rim, 23. januarja, o. Mussolini ie sprejel v palači Venezia v posebni avdiien-ci celotno vodstvo fašistične politične policije OVRE. katere naloga ie borba proti antifašistom v Italiji in inozemstvu. Ta avdijenca, ki ii ie prisostvoval tudi šef rimske policije, je trajala nad eno uro. Šefi OVRE so poročali o svojem delu pri zasledovanju tajnih protifašističnih organizacij kakor tudi med italijansko emigracijo. Mussolini ie dal šefom OVRE nova navodila za borbo proti antifašistom, ki se ima voditi do konca. Velik požig v Pobeli na Dolenjskem Strahovita požarna katastrofa pri več objektov in je škode nad 70.000 Novo mesto. 23. januarja. Sn oči okoli 20. je prav v času. ko je napovedala sirena parne žage g. Glihe konec dela. nastal v Dobeh pri Kostanjevici požar pri posestniku Gorišku ter mahoma vpepelii vsa njegova gospodarska poslopja s hišo vred. Požar, ki ga je že 20 let ni bi:lo v tej vasi, je nastal v čudnih okoliščinah. Posestnik Gorišek, star 28 let, je Odšel po običajnih večernih poslih pri živini spat že okoli 19. ure, okoli 20. pa ga je zbudil iz spanja šum in prasketanje iz skednja. Vstal je in stopil na hišni prag, kjer je z grozo uvidel, da so gospodarska poslopja vsa v plamenih. Imel je še toliko prisotnosti duha, da je sam napol oblečen skočil v hlev ter odvezal in odgnal priklenjeno živino. Memtem se je vnela tudi tik stoječa stanovanjska hiša, krita s slamo, ki je postala že v pol ure žrtev razbesnelega elementa. Izmed ostalih prebivalcev je prvi opazil požar posestnikov sin iz Dob, Franjo Ci-merman, ki je od daleč videl, kako so ognjeni zublji švignili na dveh koncih iz gospodarskih poslopij, iz kozolca in skednja. Iz državne službe Beograd, 23. januarja, AA. Z odlokom ministra notranjih zadev je postavljen za p,pIitično=upravnega pripravnika Savske banovine v 1/9 Vinko Albreht, diplomira» ni pravnik iz Ljubljane. Beograd. 23 januarja, AA. S sklepom ministra za trgovino in industrijo je pre» meščen kontrolor za mere Dragotin Sla» vek v II/5 iz Ljubljane v Celje. Beograd, 23. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena pri tobačni tovarni v Ljubljan' za višja monopolska oficijala v III/l Ivan Zagradnik in Jovan Antič, dozdaj v III/2; pri tovarni za vži? galice v Rušah za monopolskega oficijala v III/I Josip Ivanovič dozdaj v III/2. Prireditve jadranske Straže Split, 23. januarja n. Jadranska Straža priredi letos razen cele vrste manjših prireditev tri velike manifestacije. V Splitu bodo slovesno izročili nov šolsko ladio naši mornarici, v Boki Kotorski izroče zastavo našemu bojnemu brodu »Dalmaciji«. Zastavo daruje odbor Jadranske Straže v Skoplju. Ob tej priliki bo aranžiran velik poset prebivalstva iz Južne Srbije na naše morje. Končno se bo v Splitu vršil kongres Podmladka Jadranske Straže iz vse države. Zanimivo glasovanje v avstrijskem parlamentu Dunaj. 23. januarja, g. V parlamentu je prišlo danes do zanimivega Vasovanja. Bivši pravosodn- minister Hueber je svo» ječasno v volilni kampanji imenoval par» lament beznico, zaradi česar je dunajsko deželno sodišče zahtevalo sedaj njegovo izročitev. Na današnjem glasovanju so glasovali socialni demokrati, pristaši Lami» bundi in Heimatbunda proti, krščanski sociaici in velenemci pa za izročitev. Zato Hueber ni bil izročen sodišču. V prime» ru narodnega svetnika Heimweh rov ca Hohlratha iz Amstättna. ki je svo ječasno imenoval parlament javen prostor za opravljanje potrebe s 16.5 sedeži, je bilo zahtevi sodišča ugoden/i. ker so krščanski sociaici in velenemci glasovali za izroči» lev, dočim so socialni demokrati pred gl a» sovanjem deV>ma zapustili dvorano. To svojevrstno glasovanje ie izzvalo v dvora» ni in v javnosti splošno senzacijo. Ruska plesalka Pavlova umrla Haag, 23. januarja p. Davi ob 1.30 je podlegla po nekajdnevnem bolehanju na hripi slovita ruska plesalka Ana Pavlova, ki je kot baletka uživala svetovni sloves. Stara je bila šele 45 let ter je imela v Haagu svetovno znano plesno šolo. Zeppelin na Madžarskem Budimpešta, 23. jan. Zeppelinovo podjetje je obvestilo madžarski avtoklub, da bo zrakoplov »Grof Zeppelin« meseca aprila ob priliki madžarske avtomobilske razstave posetil Madžarsko ter ostal v Budimpešti 7 dni. Madžarska vlada je že izdala dovoljenje za pristanek na madžarskem ozemlju ter je sama prevzela organizacijo pomožne službe. Nenavaden meteor Newyork, 23. januarja s. V številnih krajih med Newyorkom in Kanado so opazovali te dni na nebu velikansko živo -rdečo kroglo z rumenkasto-rdečim repom. Astrologi so mnenja, da gre za meteor. posestniku Gorišku — Pogorelo je Din — Kdo je zločinski požigalec? Na pomoč so takoj prihiteli poleg gasilcev iz Kostanjevice tudi gasilci iz Prekope, Ostroga in Sv. Križa. Svoje prizadevanje pri gašenju pa. so morali omejiti le na 1-okalizi. ranje požara, ker niso imeli na razpolago dovolj močnih cevi, da bi vzdrževale pritisk motorne brizaalne kostanjeviškega sn-silnesra društva, ki je bila spojena s cevmi sosednih gasilnih društev. Lastniku, ki mu je požar uničil pole? hiše skedenj, hlev, kozolec s tremi okni in podstreškom, je ugonobl.jenih tudi 13 vo7 krompirja, 2 voza slame, 500 1 vina, 3 tež k vozovi, slamoroznica, vsa obleka i,n pol" ■ štov, med drugim pa tudi skr.nja., v k3Tp-ri je imel zavarovalne police, 1500 Din v gotovini in več drugih dokumentov. Pogorišče obsega 800 kv. metrov in je ostala v sredi samo krušna peč, 20 korakov daleč od hiše pa sušilnica Zavarovan je bil Gorišek pri zavarovalnici »Savi« za kozolec, pri Vzajemni zavarovalnici pa za vsa gospodarska poslopja za 30.000 Din. Dejanska škoda presega nad 70.000 Dia. Po ljudskem mnenju je požar podtaknila zlob i* reka. kakor nedavno pri posestniku Baincu na Hrvatskem brodu. Fran Posega f Maribor, 23. januarja. Danes dopoldne je dospela i- Zagreba za ves Maribor tužna vest, da je v tamo-šnjeni sanatori ju preminul v 52. letu staro« sti višji sodni svetnik g. Fran Posega, ki je bil od prevrata sem sodnik mariborske* ga okrožnega sodišča. Pokojnik je bil znan izvrsten kriminalist in objektiven iu pra« vičen sodnik. Do prevrata pa je bil gospod Fran Posega pri kasacijskem sodišču na Dunaju. Pred dobrim letom dni je zbolel in nastopil bolezenski dopust. Zdravil se ie delj časa deloma v Egiptu, deloma v Dal» maciji in nazadnje pri zagrebških speciali» stih rentgenologih, od koder je danes pri» spela nepričakovana vest, da je podlegel težki bolezni, raku v sapniku. Pokojnik je bil zlasti tudi znan in čislan kot pevec, basist pri Glasbeni fiatici ter kot član zna* nega Devovega kvarteta. Sodni svetnik Posega je bil priljubljen zlasti tudi v mariborskih narodnih družbah. — Sorodnikom pokojnika tudi naše globoko sožalje] Hmeljski trg žateo, 23. januarja h. (Tedensko poročilo.) Na žateškem hmeljskem trgu je biia v preteklem tednu tendenca mirna. Povpraševanje je bilo v glavnem za hmelj srednjih kakovosti po 280—350 Kč. Hmt j-ski sindikat je izvršil nekaj posredovalnih, nakupov. Okvir cen se je gibal pri teh od 280—450 Kč. Do včeraj je bilo v 2;atcu javno žigosanih okoli 135 000 stotov po 50 kg žateškiega hmelja lanske letine. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, megleno, vlažnejše, hladno, nestaJnejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je v velikem obsegu prekrival južno Evropo ter zavzel z enim svojim delom večji del centralne in severne Evsope, je pričel slabeti ter odstopa mesto veliki atlantski barcineterski depresiji, ki nsapreduje proti kontinentu. Pritisk je v splošnem padel za 0.1 do 3 m m na severu, dočim je na jugu in v centra porasel za 0.1 rito 1 mm. Temperature so ostale nespremenjene. Porasle so za 1 do 3 samo v Slovenvji, severnem Primorju in za-padni Hrvatski, docim so padle za 1 d« 5 st. v vzbodniti in centralnih predelih. Dunajska vre*nenska napoved za sobot»* V krajih, kjer jte bilo dosedaj jasno, se bSlov. Narod«, je bil pokojnik njegov naročnik in tudi poročevalec. V njegovi hiši sta se večkrat mudila tudi - Narodova« urednika Tomšič in Jurčič in pa Fran Levstik. Do zadnjega časa mu j;j ostal najlepši spomin na leto 1882., ko so bili v Ljubljani pri volitvah potolčeni Nemci. Pokojnik torej ni samo najstarejši slovenski tovornik, temveč tudi eden najstarejših borcev za slovensko napredno življenje v Ljubljani. Leta 1857. se je poročil s hčerko svojega najboljšega prijatelja in tovornika Gabra, po domače Finfaija iz škofje Loke. Ko mu je številna družina dorastla, je opustil trgovino in se preselil v svojo hišo v Florjansko ulico. Tudi na stara leta se je izredno zanimal za vse javne zadevo, zlasti i a sa j-3 veselil napredka narodne zavednosti. Blagega pokojnika je čislala in ljubila stara generacija narodne in napredne domovine, mlada generacija pa naj časti njegov spomin. znamenju zimskega sporta Kranjska gora, 22. januarja Razen nekaj južnih dni je vladalo po našem zakotju prav ugodno vreme. In to vreme je privabljalo vsak dan kopico smučarjev, ki so se razkropili po okolici. Ne more se trditi, da je bila Kranjska gora zapuščena, kar se tiče zimskega sporta. Odsek, ki je prevzel nalogo, da. letos uspešno in smctieno organizira smučarstvo v borovškem okolišu, se je živahno trudil, da zainteresira športno javnost prav za Kranjsko goro. Priča tega delovanja je več prireditev, ki so potekle v našo popolno 7- dovoljnost in so bile dobro obiskane, da-s so bile več ali manj prireditve lokalnega značaja. Kljub temu so dosegle popoln rr.oralni in materialni uspeh in sicer v ( meri, ki se jo je splošno pričakovalo. ! c-dvidoma se tod ne bo vršila nobena v širšega in splošnega pomena, «'•••• " . - o šele sredi prave zimske sezone :>v otì snežnih prilik odvisno, da se "ra v zadnjem trenutku dogodi-vendarle potisne kakšna večja v Kranjsko goro. O kaki zapo-fvranjske gore od strani oficiel-J ; s: .nih krogov pač ne more biti niti r. manjšega govora, ker za zapostavljanj j športni svet nima povoda, še manj pa in ljudje razloga. Kranjska gora sama u videva, da bi ne bila kos, vsaj v današnjih prilikan, kaki mednarodni prireditvi v večjem stilu. Primanjkuje ji dobro pripravljenih terenov, a še bolj bi odpovedala v tehniških ozirih. Pred vsemi postojankami ima ona edina to dobro, da zaradi snežnih razmer ne more priti nikoli v zadrego. Mnogobroj-nosti in šarovitosti snežnih terenov, s kakršnimi se more pri nas ponašati edino Bohinj, pa žal nima, ali bolje rečeno, noče imeti. Da se letos vrši mednarodna prireditev prav v Bohinju, je pač edinole v pravem interesu, ki ga popolnoma pravilno zastopajo naši oficielni športni krogi. Za nedeljo, dne 25. t. m. je tik pred bohinjsko prireditvijo napovedana od strani SPD medklubska smuška tekma v večjem obsegu in to v okolišu Kranjske gore. V lokalnih krogih vlada za to prireditev veliko zanimanje. Pričakovati je, da se te tekme udeleže tudi smučarji izven Kranjske gore, osobito oni, ki se udeleže prireditve" v Bohinju, ker je borovška prireditev zamišljena kot nekaka generalka za nastop v Bohinju. Koliko odziva bo našla ta prireditev, je še neznano, kakor je neznano, v kolikem številu se je bo udeležilo smučarstvo iz sosednje Koroške, ki je bilo izrecno povabljeno. V tehniškem oziru je prireditev dobro pripravljena in nikakor ne bo zaostala za vsemi letošnjimi prireditvami. Kakor je skoro naravno, da se pri nas poleti sredi letoviščarskega vrvenja ne more misliti na kako kulturno prireditev, tako je tudi naravno, da se pozimi, ko je vse naše prebivalstvo zaposleno z zimskim športom, nikakor ne misli na duševno plat našega človeka. Posledica vsega tega je, da se vedno bolj razpasuje surovi materia-lizem in prebivalstvo nima skoro že nobenega smisla za strogo duševno naobraz-bo, kar se bo bridko maščevalo na bodoči generaciji. Pri nas primanjkuje kulturnih delavcev, ki bi se zavzeli za duševno izobrazbo našega ljudstva in' bi mu pokazali lepšo pot, nego jo kaže moderni materia-lizem. Do zadnjih dni je bil edino le še Ljudski dom. ki je še kolikor toliko deloval za duševno naobrazbo, seveda, stavljene so ma bile meje, preko katerih ni mogel delovati. A uspehov je imel vendarle precej. Pričakujemo, da bo novoustanovljeni Sokol krepko posegel v te nezdrave razmere in jih popolnoma saniral. V kratkem se bodo vršili občni zbori raznih naših korporacij, ki bodo pokazali, koliko- je napredovala Kranjska gora v lanskem letu. Javnost je po raznih člankih v »Jutru« kolikor toliko informirana o napredovanju našega letovišča, ki pa kljub silnemu naporu ne more doseči onega, kar bi želelo, ker se mora boriti z nc-broj ovirami od zunaj in še bolj od znotraj, kar se posebno žalostno kaže v nevrednem in nečastnem odporu, ki se ga poslužujejo neke konservativne in zaslepljene nature napram javnemu poročeval-stvu, ki je v svoji bistvenosti in moderni potrebi edini porok za resnično napredovanje. Dolžnost občnih zborov je, da za vedno odstranijo take nature, ki s svojim nevrednim delovanjem proti poročevalstvu zbujajo v javnosti samo posmeh in nikakor ne služijo ugledu letovišča. Da Kranjska gora v resnici napreduje, kaže že letošnja zimska sezona, ki se razvija kakor še nikoli doslej. V preteklem decembru se je tujski promet dvignil napram decembru 1929 takole: pritok gostov se je dvignil za So.5 prenočnine pa za 60.75 %. Pač lep napredek! Ta napredek bo še stopnjevala zimsko-sportna prireditev dne 25. t. m., pri kateri sodelujejo mednarodni gosti in ki se završi s krasnim smučarskim rajanjem. v. Zagonetka predrznega vicina v iarlboru Vlom v stanovanje dijaške gospodinje — Vlomilca sta težko ranila dijaka Maribor, 23. januarja. del stegna leve noge. Čoh sc je nezavesten zgrudil. Neznanca sta potem še vlonvla s seki« ro, ki sta jo imela s seboj, v drugo zakle« njene sobo in sta v stanovanju vse pre« metala, nato pa izginila proti Sti-dcnccm. Ko se jc vrnila gospodinja, ?c našla Čoha nezavestnega na tleh. Pozvala je takoj rc« Silno postajo na pomoč, nakar so čoha z rešilnim avtom prepeljali v bolnic.i Kana jc sicer težke narave, ker jc orerezana podkožna žila in jc fant prcccj krvavel, toda ni smrtno nevarna. Organi mestne policije, ki jc bila o dr z-. Včeraj d/>pol dne je bila hiša 33 na Rus ški cesti pogorišče zločina, ki jc gotovo precej edinstven v mariborski kriminalni kroniki. Lastnica hiše g. Marija Paučarje« va, ki tam stanuje, ima na stanovanju 4 dijake, med njimi 17 letnega gimnazijca Jaroslava čoha iz Beograda. Dočim ep drugi odišli zjutraj v šole. jc ta ostal za« radi obolelosti doma. Tudi ga. Paušarje« va je odšla zjutraj na trg. Okrog 10. sta se pojavila pred hišnimi vrati dva neznan« ca in pozvala Čoha, naj odpre, češ, da sta monterja in da imata nalog pregledati in cventuelno popraviti vodovod. Ko je fant odprl vrata, jc eden hotel vstopiti, drugi je pa ostal zunaj. Čohu se je zdela stvar sumljiva m ni hotel pu« stiti neznanca v stanovanje. Ta pa ga je nepričakovano sunil v trebuh. Ko jc začel Čeh kričati na pomoč, jc priskočil še dru « gi neznanec in ga z nožem sunil v gornji nem zločinu obveščena, so prispeli pod vodstvom svetnika Pcstevška na I ce me* sta, kjer so fotografirali in daktiloskopi« rali vse podrobnosti. Zločincem so že na sledu. Gospa Paušarjeva je po pregledu v stanovanju izjavila, da njej ni zmanjkalo ničesar. Zato jc ta drzni vlom pri belem dnevu tem bolj zagoneten. Sleparski ženin Št. Jurij pod Kumom, 23. januarja. Nedavno se je v listih poročalo, da se je kuharica Pepca Z. v Ljubljani seznanila z nekim Josipom Križnarjem iz Koroške Bele, ki je bil prej sodarski pomočnik. Ker ji je obljubil ženitev, ga je kuharica oblekla od nog do glave in mu zaupala še svoj težko zasluženi denar okrog 1000 Din. Ko je prejel vse te darove, je fant pobeg« nil in so na ovadbo njegove žrtve oblasti začele za njim poizvedovati. Medtem pa je pustolovec našel že drugo žrtev in si<« eer 20Ietno Francko iz dolske fare, občina Polšnik. To dekle je 3 leta služilo v Ljub« Ijani ter si prištedilo okrog 6000 Din. Francka se je med božičnimi prazniki se« znanila s Križnarjem, ki ji je kaj kmalu razodel, da si je baš njo izbral za svojo življensko družico. Pripovedoval ji je, da ima zagotovljeno dobro službo v Sisku, da pa bi se rad prej poročil, predno na« stopi to službo. Dekle je službo v Ljub« Ijani odpovedalo ter odpotovalo na dom k staršem. Tja je prišel čez nekaj dni tudi Križnar in dogovorili so se vse glede po« roke. V nedeljo sta bila že drugič oklica» na in je nevesta prav pridno pripravljala doma balo, ženinu pa je izročila 1200 Din, da kupi poročne prstane ter izvrši še ne« katera druga naročila. Dogovorila sta si sestanek na zagorski postaji. Nevesta je čakala točno pri prvem, potem pa pri dru» gem vlaku iz Ljubljane, ženina pa ni bilo od nikoder. Ko je prijokala domov, so medtem že brali v listih poročilo o slepar« skem ženinu in takoj jim je bilo vse jasno. Francka ima občutno škodo ne samo za» radi denarja, ki ga je dala sleparju, tem» 1! Bastes premiera smeha ! Predstave ob 4., 7. in 9. uri! se govori na športnem vežbališču v družbi lepih dam na mednarodnem kongresu postopagev. V brivskem salonu! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Danes premiera smeha f Krasen dopolnilni spored. Elitni kino Matica Telefon 2124. več tudi zato, ker je zaradi njega zapusti» la dobro službo. Upauio, da bodo oblasti izsledile sleparja in ga strogo kaznovale. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčlca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tragična smrt štirih žensk čapljina, 23. januarja. V sredo zjutraj se je na reki Trebižatu, ki se vije skozi prostrano in plodno Trebi-žatsko polje, primerila strašna nesreča, ki je ugonobila življenje štirih mladih deklet. Kakor običajno, se je tudi to jutro nameravalo s čolnom prepeljati osem žensk k stajam in posestvu, ki leži na drugi strani reke. Sedem se jih je razmestilo v čolnu, osma pa je odrinila od brega in nato skočila v čoln. Ker pa je čoln bil preobložen, se je nagnil, zajel vodo in katastrofa je bila tu. Takoj so izginile pod vodo in utonile: 17-letna Katica Rebčeva, 17-letna Katica Pavlovičeva, 18-letna Je-lica Pavlovičeva in 30-letna poročena širna Pavlovičeva, ki je bila v blagoslovljenem stanju. Edina priča strašne tragedije je bil neki pastirček, ki je pogumno prihitel na pomoč, poiskal neko vrv in jo začel metati ostalim štirim ponesrečenkam, da jih je spravil na kopno. Nesreča je vzbudila med prebivalstvom tem večje razburjenje, ker se je na istem kraju že pred par leti primerila slična katastrofa. A kolikor pomnijo starejši ljudje, se je tu ponesrečilo že 44 oseb. Danes POJE Vaš ljubljenec . Ramon Novarro nežne ljubavne pesmi v očarljivem filmu mladostne ljubezni FLIRT Film, ki prekaša film »Stari Heidelberg«, »Poganska ljubezen« in druge nepozabne filme Ramona Novarra. Ob 4., pol 8. in 9. uri! Telefon 2730 KINO DVOR Prevoz preko reke je namreč dnevno zelo živahen, ker se ga poslužujejo prebivalci peterih bližnjih velikih vasi. Potres v Savinjski dolini Y četrtek zjutraj je prcccj občuten po« tres obiskal Spodnjo in Gornjo Savinjsko dolino kakor tudi Zadrečko pokrajino vse gori do Gornjega grada. Iz raznih tamoš« njih krajev srno prejeli kratka poročila, ki javljajo, da je več minut trajajoči potres« ni sunek prebudil vse ljudi, škode pa k sreči ni povzročil. Časovne navedbe iz po« sameznih krajev se ne ujemajo in znaša diferenca po cele po! ure. Tako nam iz Gornjega grada javljajo: V četrtek zjutraj ob 3.55 smo čutili pre« cej močan potres, ki je trajal nekoliko se« kund. Smer sunka je bila: jugozapad proti severovzhodu .Škode potres m povzročil nobene, -pač pa precej strahu. Seveda so potres čutili tudi okoličani. A iz Braslovč ki so v osrčju Savinjske doline, nam poročajo: Prilično močan po« tres smo čutili v vsej pokrajini v četrtek ob pol 5 zjutraj Zbudil jc vse ljudi iz spanja, saj je trajal blizu 20 sekund. Ško« de ni bilo nobene, a ljudstvo se je močno prestrašilo. Nepričakovani obisk potresa se pripisuje posledicam letošnje mile in zato tem bolj zavratne zime. Trgovec z ukradenimi zimskimi suknjami Gor. Radgona, 22. januarja. Nedavno je bila v oskrbništvu Meinlo-ve grajščine v črncih pri Apačah ukradena popolnoma nova zimska suknja s ko-žuhovinasto podlogo, vredna 2500 Din. Tat se je bil neopažen skozi dvorišče splazil v stanovanje upravitelja, nato v I. nadstropje v nezaklenjeno sobo, kjer je našel suknjo, ki je pred par dnevi prispela po pošti. Z dobrim plenom je tat neopažen zopet izginil. Okrog 18. t. m. pa je orož-ništvo doznalo, da ima slično suknjo posestnik K. iz Lutverc. Poizvedbe niso ostale brezuspešno. Posesiiik je izpovedal, da ie zimsko suknjo dne 4. t. m. kupil od nekega moškega za 500 Din. Neznanec je prepričevalno pripovedoval, da je iz Gradca, brez vsakih sredstev ter nujno potrebuje denar za nadaljnjo potovanje. Redki primeri tako dobrih kupčij povzročajo seveda debate v podeželskih vaseh, in tako se je novica kaj hitro raznesla po vsej vasi Lutvereih. In se je dognalo, da je bil posestnik L. deležen slične redke in dobre kupčije že lani v novembru, ko je nekemu mladeniču odkupil zimsko suknjo za 300 Din. Po temeljitih poizvedbah je orožništvu 20. t. m. uspelo vloviti tatu v osebi 27-letnega Alojzija Garberja iz Spitza v Avstriji. Fant je bil zaradi tatvine že par-krat kaznovan in je bil 1. novembra tudi udeležen pri fantovskem pretepu v Na-glerjevi gostilni v Stogovcih. Razen tega ga zasleduje orožništvo iz Gleichenberga zaradi tatvine 260 šilingov (okrog 2000 Din), ki jo je izvršil v neki gostilni v Unterweissenbachu v Avstriji okrog 8. januarja. V zadnjem času se je Alojz Garber zadrževal pri sorodnikih v Novem vrhu pri Vratji vasi v Apački kotlini. Orožništvo je izvršilo pri njem hišno preiskavo in našlo še eno zimsko suknjo. Ob konfrontaciji so ga kupci takoj spoznali, kljub temu pa je Garber še nadalje zanikal vsako tatvino zimskih sukenj, češ, da je kiipil eno v Mariboru, dve pa v Gradcu. Ker pa je po raznih protislovjih le uvidel, da se r.e more izmuzniti, je tatvino gotovine ter dveh zimskih sukenj priznal, nakar so ga izročili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Novice iz hrastniške kotline Hrastnik, 23. januarja. Ker državni uradi in uradniki ne dobivajo več od TPD deputatnega premoga, bodo dobivali premog v isti količini po polovični ceni od TPD. Na šolskem stavbi-šču pri Rošu so zopet preiskali teren, da bi dognali, kakšno obtežbo prenesejo tla pred in po drenaži stavbišča. Posebno važno je za naš kraj, da se vodovod bliža svoji realizaciji. Treba je še čakati na odobritev občinskega proračuna, v katerem je 900.000 Din za vodovod. Stalna merjenja ob suhem in mokrem vremenu so dokazala, da je količina vode vedno enaka in sicer vedno po 8 litrov na sekundo. V takih okolščinah sedaj lahko upamo, da dobimo letos dobro pitno vodo. Odbor naše obrtnotrgovske nadaljevalne šole se je konstituiral takole: predsednik g. Ferdo Roš, podpredsednik g. Karel Malovrh, tajnik g. Franc Lebar, vodja šole, blagajnik g. Avgust Dolinšek, odbornika pa g. Franc Orožina in gospa Alojzija Šikovc-Agreš. Ko se je zadnjič poročalo o pobiranju prispevkov za novo cerkev in pa o tem, da si neka rudarska skupina prizadeva zgraditi dom za rudniške upokojence, so si nekateri tolmačili to tako, da je v mislih II. rudarska skupina. Ugotavljamo tem potom, da v tedanji notici ni bila mišljena II. rudarska skupina kot organizacija. Odbor Delavskega podpornega društva pa izjavlja, da nima ničesar skupnega s tepežkanjem v prid naše cerkve in da tudi rudarske uniforme tepe-škarjev niso društvena last. člani društva seveda lahko zbirajo tudi prispevke za cerkev, društvo kot tako pa se oficijelno nabiralne akcije ni udeleževalo. Lov na divje svinje Poljčane, 23. januarja. Že septembra meseca so se pojavili pri nas ter v najbližja naši okolici sledovi dbr« jih prašičev. Vi die li so jih v večjih skupi« nah in posamič pri Studenicah, pri Polj« čanah, v gozd.ovih okrog Pečice in siccr na raznih mestih. Nekaterim kmetom, po* sebno Pavlovu in Debeljaku, jc ta divjad, ker jim je razrila koruzo in krompir, ta« krat napravila precejšnjo škodo. Pa tudi nemalo strahu so povzročili merjasci med ljudstvom. Zato so naši lovci šli žc takrat nad nje. Pa jih jc jesensko deževno vre«, me prisililo, da so marali lov brezuspešno opustiti. Ljudje so potem počasi na svinje in na njih nevarnost pozabili. Nekateri so se celo muzali in dejali, da so vse to videli nekateri v svoji bujni domišljiji in da div« jih svinj v gozdovih Boča sploh ni. V zadnjih dneh pa se je zopet raznesla razburljiva vest o prascih, ki jih je baie toliko, da ogrožajo že celo varnost prebi« valstva. Verodostojni ljudje so izpričali, da so jih videli po 10 in še več skupa.j. In res so se našli na raznih mestih ßledo« vi. Znak, d'a je divjad res tu. No in zgodbo se je nato, da je oblast za četrtek 22. t. m. odredila po ppbočjm Boča velik lov na nje. In tako so se ome« njenega dne že v zgodnjih jutranjih urah zbrali lovci z vseh strani kakor iz Mari« bora, Frama, Slov. Bistrice, Malkol, Stüde« nie in tudi iz Ppljčan. Bilo je vseh nad 50. Zasedli so Boč z vseh strani in tudi uspeh ni izostal. A slučaj je nanesel, da se je lovska sreča nasmehnila ravno domači« nom. Pogodila sta vsak po enega merja« sca naša lovca Maks Š u m e r in Stanko H a u p t m a n. Drugi lovci so videli tudi dosti divjadi, a je niso dobili pod ccv. Lov bo baje v kratkem ponovljen. Koroške novice Lani so priznale v deželnem zboru vse stranke, kako je bilo slovensko ozemlje v gospodarskem pogledu vedno zapostavljeno. Po slovenskih vaseh je danes stiska pri kmetih, delavcih in obrtnikih. Za kmetske pridelke ni izkupička in za delavce in obrtnike ni dela, ker kmet nima denarja. Kako je gospodarstvo slabo, kaže najbolje dejstvo, da je preveč poslov. Svoj čas so se kmetje kar trgali za posle, sedaj pa gleda marsikak posel ob novem letu, kam bo krenil. Smrt kosi... V šmarjeti je umrl gosp. župnik Lovro Božič, star komaj 43 let. V svoji službi je imel mnogo posla, ker je oskrboval tudi sosednje Apače. Vzela ga je sušica. Med slovenskim kmečkim prebivalstvom jih je mnogo, ki dožive visoko starost. V Lipi nad Vrbo je preminul Filip Kandolf, po domače Nemec na Potoku, v starosti 84 let. Pokojnik je bil vedno zvest narodnjak. V Večni vasi je zatisnil oči Prutejev oče, star 73 let, ki je zapustil svojcem pravi domači slovenski dom. V Lovankah pri Dobrlivasi je umrla 87 let stara Komarjeva mama, ki je bila vedno odločna in zavedna slovenska žena. Z veliko težavo se je potrudila pri zadnjih volitvah na volišče, ali šla je, da je glasovala za slovensko stranko. ČEVLJI PO INVENTURI Selimo TEMELJITO IZPRAZNITI „PETO VIA", Ljubljana, Dunajska cesta la » >JÜTBO: St. 28 Sobota, 2?. L 1931 Neveste I In ženini« FRAN LUKIč, Stritarjeva ulica« Za neveste in ženine imam krasne obleke in plašče v veliki izberi. Prodajamo po 20% znižanih cenah. Domače vesti * Zahvala Ni. Vel. kraljice izdelovatelju harmonik g. Lubasu. G. Franc Lubas, izde-lovatelj harmonik v Ljubljani, j e prejel naslednjo zahvalo: »Po nalogu Nj. Vel. kraljice mi ie čast, sporočiti Vam njeno srčno zahvalo za harmoniko, izdelano v Vaši tovarni, katero ste poklonili Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Adjutant Nj. Vel. kralja, podpolkovnik Pogačnik. * Papež je odlikoval dr. Leonida Pitami-ca. Kakor javlja »Amerikanski Slovenec«, je papež Pij XI. odlikoval jugoslovenskega poslanika v Washingtonu dr. Leonida Pita-mica z velikim viteškim redom sv. Gregori-ja. Dr. Pitamic je prvi Slovenec, ki je bil odlikovan s tem visokim papeškim redom. * Sodniški izpit sta napravila včeraj pri apeiacijskem sodišču v Ljubljani sodniška pripravnika g. dr. Milan Gorup iz Maribora s prav dobrim uspehom ter g. Mihael Beljan iz Novega mesta z dobrim uspehom. Čestitamo! + Izpremenibe v jezuitskem redu. Dosedanji provincijal jezuitskega reda Slovenec dr. Prešeren je pozvan v Rim, kjer je postal pomočnik jezuitskega generala grofa Ledohovvskega. Na njegovo mesto je imenovan za provincijala v Jugoslaviji dr. Andjeiko Jurič, po rodu Hrvat iz Konjiča v Primorski banovini. * Povišanje pristojbin in oskrbnine v ljubljanski bolnici. Banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je z odlokom 22. t. m. po odobritvi ministra za socijalno politiko in narodno zdravje zvišala bolnišnične pristojbine in oskrbnino z veljavnostjo od 1. t. m.: za III. razred od 30 na 32.50 Din, za II. razred od 75 na 100 in za I. razred od 100 na 130 Din dnevno. Uprava bolnice bo zaračunala v smislu gornjega odloka vsem bolnikom nove pristojbine (oskrbnine) od 1. t. m. dalje. Onim, ki so med tem že izstopili in so plačali še staro pristojbino, se bo račun za' razliko naknadno dostavil. * Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, ima v zalogi novosti iz francoske književnosti in povesti, primerne za mladino v starosti od 12 do 17 let. Sprejema naročila na vse inozemske knjige kakor tudi vse domače in inozemske revije in časopise. Smučarjem priporoča krasen ilustriran zbornik »L' enchantement du Ski«. * Koroški večer na Dunaju. Slovenski krožek na Dunaju priredi jutri ob pol 7. zvečer v svojih društvenih prostorih v hotelu Fuchs (XV. okraj Mariahilferstrasse) koroški večer z zanimivim predavanjem o Koroški, o slovenskem ljudstvu na Koroškem in o njegovem kulturnem in narodnem življenju. Predaval bo znan rojak iz Koroške, gospodična Suzana Rojčeva pa bo zapela več koroških narodnih pesmi. Rojaki vabljeni! * Kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju, ki ga je priredila banska uprava, je b;l 22. t. m. ob 8. dopoldne svečano otvorjen. Navzoči so bili občinski odbor z županom g. Murnikom na čelu, učiteljstvo in duhovščina. Kot prvi predavatelj je nastopil kmetijski referent g. Sustič, ki je predaval o obdelovanju zemlje in modernih orodjih in o zadružništvu, nato pa šolski upravitelj g. Lapajne o narodnem gospodarstvu in kmetijskem spisju. Obisk ie bil prav dober (okrog 80). Želeti je le stalno tako lepo udeležbo pri vseh bodočih predavanjih. Na tečaju sodeluje S predavateljev. + Novi grobovi. V Gradcu pri Litiji je umrla hišna posestnica ga. Neža Pregljeva. Blago pokojnico, mater železniškega inšpektorja v pokoju g. Ivana Pregija, so položil k večnemu počitku na župnem pokopališču na Vačah. — V Celju je umrla, stara 69 let, ga. Ana Potnikova, žena čevljarskega mojstra. Pogreb bo v nedeljo ob 16. — V četrtek so pokopali na Pra-gerskem tamošnjo posestnico go. Antonijo V i n č a r j e v o. Pokoinica, ki je dosegla lepo starost 71 let, je bila blagega značaja KINO IDEAL Premiera ob 4., pol 8. in 9. GOW Prekrasna ljubavna romanca. V glavnih vlogah Gustav Fröhlich, Mady Christians lOIOIO'O'tniO'C' Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 23. januarja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Ljubljana 7. 770.7, 2.4, 85, SE 2, 10,--, Maribor 7, 770.1, 0.0, 92 mirno, 0,--, Mostar 7, 770.3, —1, 93, mirno, 0, — —, Zagreb 7, 770.7, 1, 95, mirno, 10, — •—, Beograd 7. 772.2, —2, 94, SE4, 0,--. Sara, jevo 7, 773.8. —5, 95, E 2. 0,--, Skpplje 7, 774.8, 1, 92, mimo, 10, — —; Kumbor 7, 769.5, 6, 75, mirno, 0,--, Split 7, 770.2, 8j.65, ENE 4, 9,--, Rab 7, 769.9, 7, 82, lmrno, 10, Vis 7, 768.0, 6, 93, mirno, 10,--. Solnce vzhaja ob 7.30, zahaja ob 16.54, luna vzhaja ob 9.51, zahaja ob 21.38. Najvišja temperatura v Ljubljani 4.4, najnižja 1.4, v Mariboru —1, Mpstarju —1, Zagrebu —1, Beogradu —4, Sarajevu —5, Skoplju —1. in priljubljena v svoji okolici. Ob grobu se je poslovil od pokojnice g. župnik, pevci pa so ji zapeli žalostinko. — Sinoči ob pol 19. je preminil v ljubljanski vojni bolnici kape-tan g. Josip Sir cel j, uslužben pri vojnem okrožju ljubljanskem. Kot član naborne komisije, je bil znan po vsej Dravski banovini. Čas pogreba še ni določen in bo iavljen v osmrtnici. Truplo pokojnika se prepelje v Mokronog. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Pri včerajšnjem smrtnem oznanilu Ane Suhadolčeve se mora pravilno glasiti rojena Pour, upokojena učiteljica, in ne Ponr, kakor je bilo napačno objavljeno. * Iz lovskega glasila. Izšla je prva številka XV'M. letnika » Lovca« s prav zanimivo vsebino. Ivan Regali opisuje težavni 'ov na kuno, ki jo je izrezal iz dupla z lovskim nožem. Fran Rojina kramlja o kritičnih dneh lovcev, ko padajo namesto d.viačne psi in o hitrem usmrčenju obstreljene divjačine. Urednik lista dr. Stanislav Bevk opisuje izčrpno moderno dvocevko. Vladimir Kapus začenja pregled in pomen lovstva, v 20. stoletju in o ribjih vabah. Ilirski poroča o prvi uporabnostni tekmi bra-kov jazbečarjev v lovišču Šmarje, profesor P. Žmitek pa o državni razstavi lovskih psov v Ljubljani. »Lovec« je prav dobro urejevano glasilo na dobrem papirju, pisano v lepem jeziku in zasluži vso pozornost tudi reiovcev, ki se zanimajo za naravne lepite. »INŽENERA KUGLERA 379 MELO ZA ROKE« * Našim veziljam. Prejeli smo 1. številko II. letnika »Vezilje«, mesečnika za ročno delo. Prinaša najnovejše vzorce za ročna dela, njihov popis ter in prednost našim jugoslovenskim narodnim motivom. Pc-leg tega prinaša članek o gobelinih, ki se bo še nadaljeval. List je izvrstno nadomestilo za razne inozemske liste, izhaja v Zagrebu, Samostanska ulica 2-1., ter stane četrtletno 30 Din. Na zahtevo se pošlje ena številka na ogled. * Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal naš rojak g. Herman Petrič, ki živi v Buenos Airesu znesek 110 Din. Vrlemu rodoljubu najiskrenejša zahvala! Upamo, da bodo naši rojaki v Ameriki zopet zbudili tamo-šnje speče podružnice CM. * Ruske zastave v Beogradu. V ruski cerkvi v Beogradu ie shranjenih SO zastav bivše ruske carske vojske. Po umiku Vranglove armade in evakuacije Rusije so bile te zasiave preko Carigrada prenešene v Beograd. V Beogradu so shranjene sedaj tudi one ruske zastave, ki so jih ruski emigrantu prinesli iz drugih evropskih držav. * Javna cjela v Južni Srbiji. V Tetovu ie bil pred dnevi v prisotnostie kraljevega delegata in bana Vardarske ban o vi s ne otvorjen novi vodpvod. Gradbeni stro« ški so znašali pet milijonov Din. V Prile* pu pa je bila istega dne otvorjen a nova električna centrala, zgrajena za 2,000.000 dinarjev. * Spomenik Grguru Ninskemu v Varaždi- nu. Mestni zastop v Varaždinu je svoje-dobno sklenil, da postavi spomenik Grguru Ninskemu, sličen onemu, ki je bil nedavno postavljen v Splitu. Kipar Meštrovic je v to s vrbo brezplačno prepustil svoj kalup splitskega spomenika. Kip Grgura Ninskega bo vlila livarna umetniške akademije v Zagrebu. Spomenik bo letos postavljen in slovesno odkrit. * Pogrešata se Frančiška Župevčeva in Adolf Klokočovnik. Frančiška Župevčeva, rojena Polšakova, omožena posestnica v Brezjem, je o binkoštih leta 1917. v uraobol-nem stanju neznanokam odšla in se od tistega časa pogreša. Domneva se, da je zabredla v Savo. Na prošnjo njenega moža posestnika Martina Župevca je okrožno sodišče v Celju uvedlo postopanje, da se Frančiška Župevčeva proglasi za mrtvo. Isto sodišče je tudi uvedlo postopanje,- da se proglasi za mrtvega Adolf Klokočovnik, rojen leta 1885. v Ločah v konjiškem okraju, oženjen posestnikov sin, ki je leta 1914. s 5 dragonskim polkom odrinil na rusko fronto, kier je bil leta 1915. ujet. Iz ujetništva je pisal iz Taškenta zadnjič leta 1918., pozneje pa se ni več oglasil. * Otrok se je smrtno ponesrečil. V okolici Kaštela Sučurca so na pašniku pastirji zanetili ogenj, pri katerem so se greli. Pri tem je štiriletna Ljubica Orošnjakova. padla na ogenj in se ji je vnela obleka. S strašnimi opeklinami na vsem telesu je bila Ljubica prepeljana v splitsko bolnico, kjer je podlegla poškodbam. * Z nožičem si je prerezala vrat. V Novem Sadu ste je usmrtila mlada sestra zdravnika dr. Mateja Satler.ia. V duševni potrtosti si je Gizela v svoji sobi z malim nožičem prerezala žile na vratu ter je izkrvavela, preden so jo našli domači. G;-zela je bila posebno nesrečna zaradi padavice, ki jo je zadnja leta večkrat napadala. * Obupen skok z ladje v reko. Na prevozu iz zemunske bolnice v Beograd je v četrtek popoldne jetični mladenič Rade Re-sanovič, iz Like, skočil z ladje »Otadž-bine« v Dunav in izginil v valovih. Trupla doslej še niso našli. Mladenič je obupal, ker se ni mogel več nadejati zdravja. * Zagoneten samomor uglednega tvorni-čarja. V Somboru se je v četrtek zjutraj obesil ugledni trgovec in tvorničar Toša Popovič. Napram svoji ženi je bil še pri zajtrku zelo ljubesnjiv, a ko se je žena čez čas vrnila iz trgovine, ga je našla že mrtvega. Pisma ni zapustil; sodijo pa, da je obupal zaradi gmotnfh težav, ki so ga morile zadnji čas. * Aretacija bivšega narodnega poslanca zaradi menic. Y Požegi je vzbudila veliko senzacijo aretacija bivšega narodnega poslanca, 'knjigarnarja Sima Čukiča, ki je baje potvoril menico za 50.000 Din. Z njim vred so prijeli Ljubivoja Jovanoviča, predsednika društva »Marjan« in prav uglednega trgovca iz Požege. Nahajata se v preiskovalnem zaporu v Užicu. + Aiera zaradi železniških pragov pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Ba-njaluki se je pričela v četrtek kazenska obravnava proti inženjerju Gorininu in tovarišem, ki so obtoženi deiravdacije in ponarejanja službenih spisov. Na zatožni klopi je šest oseb, med temi dva nameščenca šumskega podjetja v Banjaluki. Inženjer Goranin in Matkovič sta obtožena, da sta si kot člana komisije za prevzemanje železniških pragov leta 1929. prisvojila 1100 pragov, ki so bili že last erarja, in sta na ta način oškodovala državo za 62.S71 Din. Ostali obtoženci so si prisvojili le manjše količine pragov, nekateri pa so na škodo države porabljali brez plačila vagone državnih železnic za prevoz pragov. Obravnava bo trajala več dni. * Vlom v poštni urad. Po vesteh iz Tre-belnega, so v četrtek ponoči doslej neznani zlikovci skozi okno vlomili, v poštni urad v Trebelnem. V uradu so premetali vse predale in mize, blagajne pa niso mogli odpreti. * Spopad na cesti. Iz Stražišča nam pišejo: V torek dopoldne je peljal Križnar Franc, posestnik iz Stražišča. z dvema konjema led po Jelenovem klancu. Ker je bil voz težak, posestnik ni mogel hitro zaviti na desno, ko se je nasproti njemu po klancu pripeljal gostilničar in trgovec F. S. iz Kranja. Nastal je prepir in F. S. je skočil raz voz, zgrabil vozno vago in udaril Križ-narja po glavi in .roki. Ko je Križnar vstal, se ie napadalec še zagnal proti njemu, ki se je kakih 15 korakov branil in odbijal silne udarce. Hudo poškodovanemu Križnar-ju je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Edvard Globočnik, ki mu i e z a šil rane na glavi in ga dal takoj odpeljati v domačo oskrbo v Stražišče. Zadeva se bo reševala pred sodiščem. * Naprodaj je celo pletilno podjetje s 16 stroji in inventarjem v znanem zdravem kraju; istotam se da v najem cela kmetija z gospodarskimi poslopji in inventarjem (okoli 90 mernikov posetve), travniki (do 100 voz sena) ali tudi brez njih po dogovoru. S kmetijo ali tudi brez nje se da v najem tudi gostilna; posebej ali z gostilno se da v najem tudi daleč znana penzija (s 70 posteljami). Natančnejša pojasnila v pisarni odvetnika dr. Oblaka (hotel Štrukelj), Ljubljana. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Predavanje o sodobnem človeku in njega potih. Opozarjamo na predavanje, ki ga priredi Slavistični klub jutri v nedeljo 25. t. m. v dvorani Filharmonične družbe z začetkom ob poi 11. dopoldne. Predaval bo Ferdo Kozak o sodobnem človeku in njega potih. K zanimivemu predavanju, ki je bilo prvotno iavljeno zr. 11. t. m., so vabljeni vsi interesenti. u— Iz gledališča. Drevi bo v drami šala »Trije vaški svetniki«. Izven abonmaja po običajnih dramskih cenah. V nedeljo ob 15. uprizori drama Golievo veselo pravljico »Princeska in pastirček«. Zvečer ob 20. pa Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«. Drevi se bo pela v operi Puccinije-va »Madame Butterfly« z zlato Giungjenac-Gavellovo. Za abonma F. V nedeljo popoldne se bo pela mladinska opera »Nina nana, punčka moja ...« in se bo izvajal balet »Figurine«. Predstava bo po izredno znižanih cenah (od 30 Din navzdol). Zvečer se ponovi Mozarta »Cosi fan tutte«, ki bo obenem zadnje gostovanje odličnega basista Julija Betetta. Za večerno predstavo ljudske cene. Restavracija „SLON" V nedeljo 25. t. m. z ohrep-čilntm zajtrkom v zgodnjih jutranjih urah odprta! -tieaitniiii Velika maškerada SOKOLA ŠIŠKA 31. jan. v vseh prostorih hotela »Bellevue« 2 godbi. 2 godbi. MED. UNIV. DR. ROMAN VIDMAR zdravnik v Dev. Mar. v Polju ordinira začasno od pol 1. do pol 3. in po 6. uri zvečer v občinskem domu. 2224 VELIK PLES v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja ISSI v tHrionsfci dvorani v Ljubljani. 17820 Cenjenim damam v Celju in okolici sporočam, da se nahaja moj MODNI ATELJE sedaj v palači JADRANSKE BANKE, n. nadstropje. 2235 JOSIPINA RECHT. Kdor se želi dobro zabavati, naj se udeleži velike predpustne zabave s plesom M jo priredijo krojaški pomočniki V SOBOTO, 24. JANUARJA na Taboru. MASKE DOBRODOŠLE. 2171 n— »Revna kakor cerkvena miš« pesled-njič v tej sezoni na Šentjakobskem odru. V nedeljo se ponovi posledntfč v tej sezoni izvrstna veseloigra »Revna kaJcor cerkvena miš«, ki ie doživela štirinajst prodanih dvoran. V vodilnih vlogah nastopijo Baranova, Pirčeva, Košak, Lavrič, Moser, Škerlj in Videtič. Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu. u— Lutkovno gledališče na Taboru ponovi v nedeljo 25. t m. ob 15. zadnjič v sezoni prekrasno čarobno pravljico »Rožencvet in Lilijana«. Pridite polnoštevilno. u— Marijonetno gledališče Ljubljanskega Sokola ponovi v nedeljo 25. t. m. pravljično igro v osmih slikah »Čarobne gosli«. Predstava bo v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Začetek ob 16. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 3. popoldne ogled bakrotiska v Delniški tiskarni na Miklošičevi cesti. Odbor vabi k obilni udeležbi. u— Svetosavska proslava v Ljubljani bo imela zelo pester spored. Poleg odličnega zbora državnih učiteljišč pod vodstvom neumornega pevovodje prof. Adamiča, k: bo izvajal samo izbrane pesmi, bodo občinstvo gotovo presenetile alegorične slike iz zgodovine Jugoslavije pod režijo g. Ryške in z besedilom prof. dr. Ivana Laha. Vstopnice za to prireditev so v predprodaji pri Emilu Dobriču, trgovcu v Prešernovi ulici. Rezervirale se ne bodo. Vsakdo se naj požuri z nakupom, ker je povpraševanje zelo veliko. Vabila za vstop ne bo. u— Ruska Matica v Ljubljani priredi v nedeljo ob 14. v prostorih ruske akademske menze (šentpeterska vojašnica, pritličje) svoj redni letni občni zbor. V primeru nezadostne udeležbe bo istotam in na isti dan ob 15. pri vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. u— Obrtnike in njihove družine vabi Obrtniško društvo v Ljubljani, da se polnoštevilno udeleže sestanka, ki ga priredi društvo na čast delegatom, došlim na občni zbor Zveze obrtnih zadrug, drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. u— Javnosti v vednost. Oblastni odbor UJNŽB v Ljubljani nam je poslal: Uedi-njeni savez železničarjev Jugoslavije pobira po trgovinah in podjetjih dobitke za srečolov svoje predpustne prireditve, ki bo v hotelu Unionu 2. februarja pod naslovom veliki železničarski ples. Ta naslov bi dal nekako razumeti, da je to obča železničar-ska prireditev, kar pa ni res. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev izjavlja, da nima s to prireditvijo ničesar skupnega. u— Iz Ilirske ulice. Razveseljiv pojav je, da postajajo nekatera naša predmestja zadnji čas zlasti v društvenem in prometnem pogledu prav živahna. Posebno se razvija šentpeterski okraj z zazidanim škofovim svetom. Avtobusnega prometa na tamkajšnjih cestah ne manjka, trgovin in obrtnega stanu tudi ne, zazidava Friškovca je do par še odprtih parcel dokončana, velike privlačne sile bi bilo pa zdaj vsekakor podaljšanje Iiirske ulice do Vidovdanske ceste m tlakovanje cest, ki jih razjedata in razkopavata avto in razni težki tovorni vozovi. Imenujmo jih samo par: Vidovdanska, Škof i a ulica, Jegličeva cesta, vzhodni del Ilirske ulice, Vrhovčeva. Prisojna ulica, Šmartinška cesta z Vodmatom. Nekaj teh je že v gradbenem programu mestne občine za letošnje leto, seveda, če ne bo proračun — reduciran! Ko bo nova carinarnica z ostalimi objekti dograjena, se bo tovorni promet po navedenih in Masarykovi cesti najmanj podesctoril. Podaljšano Ilirsko ulico z novimi stavbami bo pa zasedel trgovski svet, ker se bo splošni promet v bližnji bodočnosti tukaj znatno povečal in oživil. Da je Sokolski dom na Taboru s svojo dvorano postal zadnji dve leti tudi važna postojanka za razne društvene prireditve, se mora vsekako tudi poudariti. Tako je ta vzhod-dni del mesta s svojo periferijo v ugodnem in prijetnem razmahu, kar tudi zasluži. u— Mal požar. Včeraj dopoldne po 10. uri je začelo goreti v garaži g. Bohinca na Sv. Petra cesti (v hiši g. Rajlka Turka), ;n sicer se je vnela od peči stena pri tleh. Ogenj so pravočasno opazili in poklicali gasilce, ki so nevarnost kmalu odstranili. u— Izgubljeno ia najdeno. V prvi polovici januarja so bili policiji prijavljeni naslednji izgubljeni predmeti: damska zlata ura, zlata zapestnica, zlat prstan z brillanti, torbica, s 140 Din, potni list na ime Franti-šek Bašatek' in 20 šilingov, srebrna moška ura, lornjon, zlat manšetni gumb z briljauto m, več zastavnih listkov, vsota 300 Din, pes doberman in listnica z 800 Din. — Najdeni in policiji izročeni pa so bili naslednji predmeti: lorgnon, srebrna zapestnica, kolo, moška ura, mlada vdomačena lisica, preproga, zračna cev za avto, očala, neka knjiga ter vsota 230 Din. — V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 9 dežnikov, 3 pari rokavic, 2 para galoš, več čepic in klobukov, zavitek ročnega dela na torbica s prtljago, 2 nahrbtnika in torba s potniškimi potrebščinami. u— Zopet tatvina kolesa. Podobar in pozlatar Aleksander Götzi je v četrtek zvečer pustil svoje kolo pred delavnico, ki jo ima v Kolodvorski ulici. Ta neprevidnost se je pri današnji neverjetni drznosti in spretnosti tatinskih oprezovalcev seveda takoj maščevala. Götzl domneva, da mu je neznan tat odpeljal kolo okrog 19.25. Kolo je znamke »Adler«, črno pleskano, vredno pa 1100 Din. u— Policijska kronika je včeraj zabeležila le nekatere običajne dogodke in prestopke, tako v posameznih primenih: kaljen,je nočnega miru, nedostojno vedenje, prekoračenje policijske ure, pijanost, prirejanje godbe brez dovoljenja, kršenje uredbe o odpiranju trgovin. Aretirani sta bili dve nesrečni devojki zaradi tajne prostitucije in neki pretepač zaradi telesne poškodbe. Od strani mestne vrtnarije je policija prejela prijavo, da neki zlikovci preganjajo in lovijo ptiče v mestnih nasadih. u— »Preporodova« redna plesna vaja bo drevi ob pol 20. v areni Narodnega doma. Nadaljevanje pouka quick-stepa. Obe- nem opozarja »Preporod« »a —^"rmfci, ki bo 7. februarja v areni. h Celja e— Podražena oskrba v bolnici. Od 1. 4. m. je povišana oskrbnina v celjski boinicfe za III. razred dnevno od 30 na 3i2.50, za H. razred od 75 na 100 in za I. razred od 100 na 130 Din. e— Ustanovitev reševalne postaje v Logarski dolini. Savinjska podružnica SPD v Celju je ustanovila v Logarski dolini reševalno postajo, ki naj nudi ob nesrečah v planinah nagl0 in zanesljivo pomoč. v bo svrho si je nabavila potrebno reševalne orodje in pripomočke za prvo pomoč in organizirala reševalno moštvo. Nadalje bo skrbela za prevoz ponesrečencev in za hitro zdravniško pomoč. Sredstva za nakup orodja in pripomočkov bo črpala iz reševalnih prispevkov turistov (l Din od osebe) in iz prispevkov centralne reševalne postaje v Ljubljani in podružnice same. Ponesrečenec bo dobil brezplačno pomoč in bo moral povrniti samo izdatke za, reševalno ekspedicijo — nosačev, ki bodo normirani tako, da bo vsako izkoriščanje izključeno, dalje za prevoz in zdravniško pomoč, kolikor bodo ti izdatki izterljivi. Oskrbniki planinskih koč imajo nalogo ob potrebi takoj poklicati reševalno moštvo na pomoč in obvestiti podružnico, ki ukrene vse potrebno. Pri naglem naraščanju turistike v Savinjskih planinah je ustanovitev take reševalne postaje res potrebna. e— Šolska kuhinja kraljice Marije ▼ Zdravstvenem domu je začela poslovati 19. t. m. V kuhinji dobi vsak dan povprečno S5 učencev obilno kosilo. Kuhinja krije režijske stroške iz podpore, ki jo dobiva iz fonda Nj. Vei. kraljice Marije. Za kosilo plačuje 64 učencev po 3 Din, 21 učencev pa dobiva kosilo brezplačno. e— Mestni kino. Drevi ob 20.30 nemški zvočni velefilm »Kapetan korvete«. Koi dodatek izvrstna zvočna šaloigra. Iz Maribora a— Nova sokolska edinica v mariborski okolici se pripravlja za občini Krčevina in Košake. Pripravljalni odbor, ki je bil sestavljen že 2S. decembra, je na svoji za*« nji seji ugotovil, da se je priglasilo že okrog 150 članov-, kar je gotovov čast temu mariborskemu predmestju. Splošna želja je, da se takoj prične s telovadbo dece in naraščaja, po možnosti pa tudi članov in sicer še pred ustanovitvijo društva, kar se bo izvedlo šele spomladi, ko bo že možno nastopati na prostem. Začasno se bo vršila telovadba v telovadnici državnega ženskega učiteljišča. a— Ljudska univerza v Studencih. V ponedeljek 26. t. m. točno ob 18. bo strokovni učitelj g. Ivan Robnik nadaljeval svoje predavanje o človeku na poti k cilju. a— Iz gledališča. Zadnja uprizoritev zelo uspele žaloigre »Duh zemlje« bo v soboto za ab. A. Deci neprimerno. — V nedeljo ob 15. bo na novo zrežirana in insce-nirana priljubljena opereta »Grof LnkserT>< burški«, zvečer ob 20. bo druga repriza zabavne burke »Odgodena noč«, ki izziva salve smeha. a— Lutkovno gledališče Sokola-matice. v nedeljo, 25. t. m. ob 3. pop. ponovitev veseloigre v treh dejanjih »Gašperček razbojnik«. a— Zanimiva statistika mariborske policije. Leta 1930. je dobila uprava mestne policije v Mariboru 96.897 vlog, na prijavnem uradu je bilo prijavljenih 38.514 in odjavi jenih 38.086 oseb. Urad za potne liste je izdal 779 novih in podaljšal 3.987 starih potnih listov. Prijavljenih je bilo lani 478 rednih in 689 izrednih občnih zborov raznih društev, 246 gledaliških predstav, 1289 zabav in koncertov, 30 plesov, 1895 kinematografskih predstav, 5 cirkuških, 17 raznih drugih prireditev, 129 konferenc in predavanj. v evidenci je imela policija 207 luksuznih in 107 tovornih avtomobilov ter 150 motornih koles. v Mariboru je še 33 izvoščkov. v območju mesta je lani izhajalo 29 časopisov in tiskovin, na novo eden, 5 pa jih je prenehalo izhajati. a— Nekaj statistike iz kriminalitete v Mariboru 1. 1930. Mariborska policija je v l. 19.30. izvršila 1337 aretacij. Največje število aretacij izkazujejo potepuhi in vlaču-garji (194), na drugem mestu ponočni raz-. grajači in kalilci nočnega miru (174), m tretjem mestu pa so tatovi. a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 14. do 21. t. m. prijavljeni 3 primeri otokloslf za davico. a— Nezgode. V četrtek zvečer ic n«-d« • 19 letnemu delavcu pri Kovini Ferdinandu Martinšku med delom sod poln bene?!, i rilevo nogo in mu jo tako zmečkai, da ì .immorali prepeljati v bolnico. Pri smučar.. ->t treningu je padel 32 letni finančni prsg.ed nik Ciril Kramer tako nesrečno na ^ avo, da je zdravnik odredil njegov prevoz r, bolnico. Pri Sv. Arehu na Pohorju je re-ledenelih tleh padel IS letni slikar-K. močnik Albin Furlan in si zlomil levi gogjs v kolenu. Tudi njega so prepeljali t boi* nico. a— Usodepoln prepir v gostilni. Vceraf je sedel na zatožni klopi pred senaiOT» trojice 21 letni viničarski sin Franc Kiavš-ner iz Gornjega Hlapi a, ki je lani 2. novembra v Zg. Jakobskem dolu v gost;tnš-škem prepiru 30 letnega posestnika sr:,« Frasa tako £ežko ranil, da je ta na posle« dicali rane umrl. Klavžner ie bil oóso;e» na 4 leta težke ječe. a_ Kinematograii. Grajski: Od sotir**-dalje kolosalna vojaška humoreslka La<-4 feldmaršal«. Najboljša veseloigra ▼ mm.** škem jeziku. — Uri ion: Od sobote da»_cc lefilm »Ljubimec bogov«. — Apolo: V so* boto in nedeljo »Vstajenje« po Tolstem. Iz Radeč ra— Cesta iz Radeč proti Zidhnemu mm stu je na nekaterih mestih v zek> slabe« stanja Pri šolskem vrtu je izkopana cesta, ki je za automobile nevarna. Ppprasaa jß nujna. OPATIJA (ABBAZIA) HOTEL, REGINA STEFANIE, carine prosti pas, toplo bivanje poiimi. — Zdravi-liščna godba. — čitalniška dvorana. — Čajanke s plesom. — Radio tonfilm v hiši. — Penzija od 45 lir. — Lastnik: E. KUNZ, obenem vodja Palače hotela. 404 Iz Kranja ir—. Občni zbor Dijaškega podpornega društva na državni tekstilni šoli v Kranju bo 8. februarja ob 9. v novi zgradbi dr* žavne tekstilne šole. Obvezen je za vse redne člane. Vljudno so tudi vabljeni vsi ustanovni in podporni člani ter prijatelji društva. r— Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju bo imel redni občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob pol 11. v uradni pi* sarni sreskega načelnika v Kranju z obi* čajnim dnevnim redom. r— Plesni venček športnega odseka So= kola v Kranju bo drevi v veliki dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi! Iz Tržiča č— Kdor želi pristopiti k Vodnikovi družbi, naj se javi poverjeniku g. Mršniku, ki stanuje pri Basteiju. Tam bo placa let* no naročnino v znesku 20 Dm m dobil vsa podrobna navodila in nu>rda še letošnje knjige Priporočamo članom, da si naroce vezane knjige, ki so pravi okras vsake knjižnice in so le za malenkost dražje od nevezanih. , . , , ^ g_ Kino bo predvajal v soboto m ne* deljp sijajno zvočno opereto »Rio Rita«. Z Jesenic Otvoritev higijenske razstave na Jesenicah se je vršila v nedeljo popoldne v telovadnici osnovne šole. Razstavo, ki jo je otvoril £f. upravitelj Leo Pibrovec, je bila s strani občinstva zelo dobro obiskana, zlasti številno pa je bila zastopana mladina. Po uvodnih besedah g. Pibrovca je povzel besedo g. Ivo Pire, šef-zdravnik Higienskega zavoda v Ljubljani. Predaval je o /endovini bigi jene ter v zelo poljudnih belati orisal pomen higijenskih razstav, na-r je sledilo filmsko predavanje. Z lepimi kam i in z razlago g. predavatelja se jo šotnim predočilo zlo socijalne bolezni — ke, nje nastanek, razvoj in lečenje. Raz-va nudi zelo veliko število slik. Jako počeni pa so modeli drobovja, a razstava v vseh pogledih popolna. Odprta bo do t. m.. Predavanja se vrše vsak večer, s— Kino »Radio« bo predvajal prvi očni film Ronalda Colmana »Rešitev«. .Predstave: drevi ob 20. in v nedeljo 25. t m. ob 15., 17. in 20. Iz Kamnika ka— Občni zbor ženske podružnice DCM v Kamniku. V četrtek zvečer je imela ženska podružnica Družbe Cirila in Metoda občni zbor v Čitalnici. Iz poročil posnemamo, da so bile članice prav delav* ne. Lani so odposlale v Ljubljano znesek 2152 Din, ki so ga deloma nabrale, delo* ma pa dobile na svojih prireditvah. Izvo* Ijen je bil naslednji odbor: predsednica gu. Anica dr. Karbova, podpredsednica ga. Štefka Sadnikarjeva, blagajničairka ga. Miijutina dr. Trampuževa, tajnica gdč. Marica Poropatova, odbornice gospe in gjuspodične: Albina Prezlljeva, Albina Ruonikova, Minka M ocra'kov a, Rezika Kersm-pn-čova, Nuša Novakova, Štefka StPirmoletova. ka— Tiskarski škrat. V poročilu o smrti Dušana Vidmarja se mora glasiti, dia je bolehal dečko polnih 6 tednov (ne me* secev) in da je bil zadnje dneve (ne ted* ne) skrajno oslabljen. ka— Občni zbor Rdečega križa je bil v torek. Za predsednika jc bil izvoljen zopet g. dr. Ogrin, sreski načelnik. LTdcležba je bila majhna. V februarju bo samaritanski tečaj, ki se ga bo udeležilo 22 gasilcev in drugi Kamničani. V zvezi z gasilnim dru» štvom bo imel Rdeči križ tudi svoj stalni kino v Kamniku. Iz Novega mesta n— Slabo kupčijo na Antonovem sejmu so imeli naši živinorejci. Pripeljanih je bi* lo: 2201 svinja, 290 volov, 85 krav, 26 j un* cev, 45 junic, 9 bikov in 21 konj Prodalo pa se je 857 svinj in 116 glav goveje živi» ne. Na trgu je bilo povpraševanje pred» vsem le za prašičke za rejo. ki so se pia» covali po 250 do 300 Din par. Iz LItlie Nogometaš sredi Save. Za Slančevo hišo so se ob savskem bregu igrali otroci / žogo. Malemu šolarju Niku Š. je padla žoga v reko. Bezanje s prekljo ni pomaga* k." prav nič, savski tok jo je le odnesel s seboj. Da si reši priljubljeno igračo, je oickel Niko brzo ob vodi, pri občini pa je o'ikèen v mrzlo reko. Tam je nam* rt J >.i precej nizka, zato je brez opas* r isii zabredel skoro do sredfine, da je vjel pobeglo igračo. Iz Trbovelj t— Poučna reklama. Vsak večer se zbi* rajo pred drogerijo »Sanitas« gruče otrok in tudi odraslih, ki nestrpno pričakujejo, kdiaj se posveti velik„o izložbeno ckno. Tvrdka »Sanitas« predvaja namreč v svo* ji izložbi vsak večer različne zabavne in poučne filme. Posebno lepe so slike eo* kolske telovadbe z različnih sokolskih na* s topov. t— Drugi planinski sejem SPD, ki se je vršil v dvorani g. Forte ja 17. t. m., je uspel prav zadovoljivo. Pogrešali pa smo precej članov, ki bi prav lahko utrpeli vstopnino, saj je čisti dobiček namenjen novi koči na Mrzlici, ki se bo gradila še letos. t— Kino Sokol bo predvajal drevi vese* lo zvočno onereto »ljubim, ljubiš, ljubi«. Rezervirajte vstopnice! Iz Ljutomera lj— Smrt ugledne žene. V ponedeljek 19. t. m. je po kratki bolezni preminula ga. I Termina Krylova, vdjova po profesorju na bit(§i enoraizredni komunalni nižji realki Ivanu Krylu, ki je umrl že leta 1915. Do* segla je starost 82 let. Bila je hči bivšega ljutomerskega zdravnika Alojza Herzoga, ki je deloval v našem kraju od 1. 1834 do 1884. Vzgojila je dva sina, Pavla profe* sor j a tehnične srednje šole v Ljubljani, in Teodora, sodnega uradnika v Ljutomeru. Pogreb je bil v sredo 21. t. m. Na zadnji poti so jo spremljali številni znanci in pri* jatelji. Z njo je odšla v večnost zopet ena izmed značilnih osebnosti starega Ljuto* mera. Blag ji spomin, žalujočim naše 60* žal je! lj— Golob * pismonoša. Ga Brna Milav* ceva je pretekli teden našla mrtvega go« loba, ki je imel na eni nogi kovinasj: obro* ček s krono in štev. 01J92—25—647, na drugi pa gumijast trak. Gotovo gre za goloba * pismonošo. Pred mesecem se je enak golob zaletel med jato golobov v Veržeju. Ujeli so ga živega in odposlali na pristojno mesto. Iz Šoštanja gt— Občni zbor Sokola v Šoštanju bo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. Salonski orkester Sokola nastopi na današnjem koncertu prvič pred šoštanjsko javnost. Iz Slovenfgradca srt— Podružnica Čebelarskega društva v Slovenjgradcu sklicuje za nedeljo 25. t. m. ob 9. občni zbor, ki bo v posebni sobi gostilne Eichholzer v Slovenjgradcu. Če* belar j i, pridite! srf— Izjava. Podpisani Anton Cadez, tr» rfovec in hišni posestnik v Slovenjgradcu, izjavljam, da so vse vesti o prodaji moje hiše in trgovine neosnovane in neresnične Anton Čadež, trgovec. Iz Ptufa Muzejsko društvo v Ptuju. V nedeljo 25. t. m. od 11. bo predaval g. dr. Ste-lé v mestni župnijski cerkvi na licu mesta o znamenitem gotskem Laibovem oltarju. V soboto 24. t. m. ob 20. bo v stranski sobi gostilne Brenčič sestanek članov in prijateljev Muzejskega društva. Poročal bo g .dr. Stelé iz Ljubljane. Uporaba ljudskega dela. Ptujsko mestno načelstvo objavlja razglas, iz katerega povzemamo: Zglasiti se imajo pri Včerajšnja številka beograjskega »Narodnega blagostanja« prinaša članek »Neznana milijardna terjatev naše države«, ki ga je napisal dr. Julij Mogan, odvetnik in univ. docent v Zagrebu. Ker je ta članek zelo zanimiv, ga priobčujemo v celoti. S členom 177. saint-germainske mirovne pogodbe je Avstrija sprejela obvezo, dajati reparacije zavezniškim in združenim državam. S členom 249. iste pogodbe je v svrho demega zavarovanja te obveze dana zavezniškim državam pravica, da pridržijo in likvidirajo vsa posestva, vse pravice in interese, ki pripadajo v času uveljavljenja te pogodbe državljanom bivše avstro-ogrske monarhije ali pa družbam, ki jih ti državljani kontrolirajo, odnosno, ki imajo sedež na njenem teritoriju. Vsote, ki na ta način pritečejo, je treba po mirovni pogodbi porabiti v prvi vrsti za kritje terjatev pripadnikov likvidi-rajoče države proti Avstriji in njenim pripadnikom; s saldom, ki ostane, pa je treba v smislu člena 249. al. h. (in čl. 180.) postopati v korist vseh zavezniških in združenih držav, kot z dajatvijo Avstrije v svrho reparacij. Na dan uveljavljenja saint-germainske mirovne pogodbe — 16. junija 1920 — je obstojala obveza Italije, da na podlagi pogodb, zaključenih v Baslu 17. novembra 1875 in na Dunaju 25. februarja 1876, plača za odkup omrežja družbe Južnih železnic na teritoriju Severne Italije na leto 29,569.887.12 zlatih frankov vse do 31. decembra 1954, a od tedaj do 31. decembra 1968 letnih 12,774.751.26 zlatih frankov. Te anutitete so plačljive 15. junija in 16. decembra vsakega leta. Leta 1915., ko je Italija objavila vojno proti Avstro-ogrski, je bilo ustavljeno plačevanje teh anuitet. Ker je bila družba Južnih železnic avstrijska in je imela sedež na Dunaju, i? bilo potrebno vprašanje tega dolga italijanske države regulirati na podlagi čl. 248. in 249. saint-germainske mirovne pogodbe. Po čl. 248. je bila Italija dolžna, ali da plača anuitete, dospele do 16. junija 1920, skupno s 5% obrestmi v gotovini družbi Južnih železnic pri opustitvi pravic iz mirovne pogodbe na retenzijo in likvidacijo (ta modus Italiji seveda m bil po volji), ali pa, da te vsote kot dajatve Avstrije v svrho reparacij obračuna in dovede skupni blagajni zavezniških držav. Isto velja po čl. 249. za anuitete, ki so dospele po 16. juniju 1920 in tečejo do leta 1968. Na to, da te anuitete plača družbi Južnih železnic in jih osvobodi konfiskacije in likvidacije, vlada kraljevine Italije gotovo ni mislila. Italija je avstrijsko vlado z noto od 22. aprila 1922 obvestila, da se bo z anuitetskimi terjatvami družbe Južnih železnic postopalo po čl. 249. saint-germainske pogodbe in se je pri tem sklicevala na italijanski kraljevi dekret od 10. aprila 1921, št. 471, ki odreja, da postane s tem dnem vsa nemška in av-stro-ogrska privatna lastnina na italijanskem področju ex lege last italijanske države. Ta odločitev italijanske vlade nikakor ni bila prijetna niti avstrijski vladi, niti sami družbi Južnih železnic, niti francoskim imetnikom obligacij te družbe. Avstrijski vladi to ni bilo po volji, ker je bila po čl. 246. in 249. mirovne pogodbe dolžna, da odškoduje družbo Južnih železnic za vsote, pridržane od Italije. Družbi to ni bilo prav zaradi tega, ker je bila Italija bolj solventen dolžnik kakor Avstrija, a imetnikom obligacij iz istih razlogov. Avstrijska vlada in družba Južnih železnic sta skušali, da protestirata proti tej nameri Italije, toda brez uspeha, ker je stališče Italije odgovarjalo mirovni pogodbi. Tako ni prišlo niti do tožbe odboru, predvidenem v čl. 3. imenovanega italijanskega kraljevega dekreta od 10. aprila 1921, a to je bilo edino sredstvo, ki je bilo na razpolago za ukinjenje gornje odločitve italijanske vlade. Pravno stanje je bilo torej tako, da je skupna vrednost dolgo-vanja Italije družbi Južnih železnic v smislu čl. 248. m 249. mirovne pogodbe od strani Italije definitivno konfiscirana in da se ta vrednost zara® tega v smislu istih členov privede skupni reparacijski blagajni. Do tega pa ni prišlo. tukajšnjem uradu v sobi magistratnega tajnika: 1. vsi v ptujski občini stanujoči za delo sposobni moški od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta ne glede na višino neposrednega davka, ki ga plačujejo; 2. vse v ptujski občini stanujoče osebe ne glede na spol in starost, ako plačujejo na leto nad 100 Din neposrednega davka. Prijavo naj izvrše najkasnéje do 30. t. m. Prijavo morajo izvršiti tudi banke, delniške družbe, konzorciji, podjetja in vse druge pridobitne ustanove. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbenski davek, naj predlože, namesto da bi se njih uslužbenci osebno zglasili, točne imenske izkaze uslužbencev z individualnim letnim zneskom uslužbenskega davka. Iz Guštanfa gu— občni zbor podružnice Sadjarskega in vinarskega društva bo v nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne pri Lečniku. Na spo* redu bodo važne zadeve. gu— Nesreča zaradi razbrzdanosti. Pri drsanju si je zadnjič šolarček Štefan po* pravljal zrahljano drsalko in se posluževal tudi ostrega žepnega noža. Pristopil pa je 16 letni L., ki je brez pomisleka sunil bli* zu stoječega šolaTja Petra s tako silo, da jc padci v znak. Pri padcu je Peter iztrgal Štefanu nož iz rok in se močno ranil v desno r.oko. Mezinec si je odrezal popol* noma, drži se še samo za kožo, dvema pr* stoma pa so prerezane kite. Izgubil jc mno go krvi, preden so ga z am ogli obvezati in pdposlati k zdravniku. Kako usodcpolno bi lahko bilo, če bi padel deček na tovari* ša z odprtini nožem v roki! Vsega obsoja* nja je vreden ta primer razbrzdanosti ko* maj iz šole stopivših petelinov. gu— Antonov sejem v soboto je bil zelo slabo obiskan od strani kramarjev in sej* marjev. Zjutraj in vse dopoldne je priti* skal oster mraz, popoldne pa je naletaval sneg, ki je razgnal sejmarje Živine je bilo prignane zelo malo, kar je bilo prav, saj tudi živinskih kupcev ni bilo. Razdelitev vsot, ki pridejo v reparacij-sko blagajno, regulira čl. 173. saint-germainske pogodbe. Po sporazumu, sklenjenem v Spaa, ki urejuje izvedbo čl. 173., ima Jugoslavija pravico na 10% onih vsot, ki pritečejo iz avstrijskih reparacijskih plačil, ostalim zaveznikom pripada 65%, a Italiji samo 25%. Kakšnih vsot se to tiče, nam kažejo naslednje številke: zlatih frankov Anuitete, pridržane za časa vojne, podvržene pod odredbo čl. 248. znašajo 126,634.279.— Anuitete, dospele po vojni do 31. decembra 1930, podvržene likvidaciji po odredbi čl. 249. znašajo 310,484.613.— Obresti (5% po čl. 248.. aneksu § 22. st.-germ. pogodbe) do 31. dee. 1931 183,333.299.— skupaj 656,452.492.— Ni sedaj mogoče odrediti točne vrednosti ostalih anuitet od 1. 1930. do 1. 1968., ker je ta vrednost (po odredbah čl. 249. al. c.) odvisna od načina ocenitve, odrejene od italijanske zakonodaje, a tu se lahko z intrepretacijo pride do različnih rezultatov. Vsekakor je treba ugotoviti, da znaša sedaj skupna vsota, ki jo je treba razdeliti po odredbah čl. 183. med zavezniške in združene države, najmanj 1 milijardo zlatih frankov. Vsota, ki je torej naša država ni dobila zato, ker reparacijski blagajni niso bile dovedene vsote, dosežene z likvidacijo anuitet družbe Južnih železnic, znašajo za kraljevino Jugoslavijo najmanj 100 milijonov zlatih frankov, za ostale zaveznike pa najmanj 650 milijonov zlatih frankov.' Stvar je torej povsem jasna. Z razdelitvijo dela avstrijskega teritorija je mreža Južne železnice prišla pod upravo več držav. Da ne bi zaradi taga nastale škodljive posledice glede eksploatacije, je predpisala Saint - germainska pogodba (čl. 320.), da imajo prizadete države in družba skupno izvršiti administrativno in tehnično reorganizacijo uprave. V to svrho je bila v početku leta 1923. sklicana konferenca v Rim, kjer je bil sklenjen takozvani rimski sporazum od 29. marca 1923 (Accord pour la réorga-r.isation administrative et technique du reseau de la Compagnie des Chemins de fer du Sud). Ta sporazum vsebuje v členu 27. naslednji tekst: »Ne bodo se stavile nikake zahteve niti proti katerikoli državi pogodbenici iz naslova terjatve družbe proti kraljevski italijanski vladi iz baselske pogodbe od 17. novembra 1875 in dunajske pogodbe od 25. februarja 1876 v pogledu plačanja anuitet.c S to formalnostjo naj bi se izzval vtis, kakor se to vidi iz poročila senatorja Mayerja v italijanskem senatu, o čemer govorimo pozneje, kakor da se je družba Južnih železnic odrekla svojim anuitetskim terjatvam. Z načinom, kako je prišlo do te formule, pa je lahko dokazati, da so na konferenci mislili na odrekanje glede odškodninskih terjatev proti Avstriji, ki je bila tedaj v težkem finančnem položaju, a nikakor proti Italiji, nakar nihče ni mislil. Vrh tega kaže proučevanje pravnega stanja, da nt bilo mogoče odreči se terjatvi proti Italiji, ker Italija glede prej nastale uporabe členov 248. in 249. mirovne pogodbe v času sklej>anja sporazuma ni bila več dolžnlca družbe Južnih železnic, niti je bila v tem času družba Južnih železnic upnica, ki lahko razpolaga s terjatvijo. Rimski sporazum ni niti najmanj spreme* nil stanja, stvorjenega po mirovnih pogodbah. Člena 248. in 249. saint - germainske pogodbe sta še danes v veljavi. Italija še danes dolguje 75% anuitet zavezniškim in združenim državam. Družba Južne železnice se ni mogla odreči anuitetam, ki po mirovni pogodbi tedaj niso več pripadale njej. Vrh tega pa mirovna pogodba prepoveduje vsak neopsredni sporazum in obračun med upniki in dolžniki glede pravic, posestev in interesov, ki padejo pod sekvestracijo in likvidacijo. Družba Južne_ železnice je imela le pravico na povračilo škode od strani Avstrije in te pravice se je lahko odrekla. Točnost in pravilnost gornjih trditev potrjuje tudi navdušeno poročilo senatorja Mayerja, poročevalca odbora za rimski sporazum v senatu kraljevine Italije. Pred menoj leži to poročilo, iz katerega posnemam naslednje stavke, ki jasno govorijo in pred- stavljajo nedvomno priznanje dolga: »Tako je prišlo do sporazuma, ki predstavlja predmet tega zakonskega načrta, a ta sporazum temelji na ideji, da se stare italijanske anuitete ne plačajo in da gre v korist Italije vsa sedanja vrednost od 4 milijard lir (lira caria).« »Da reasuiniramo v jasni in razumljivi formi najznačajnejši in v resnici zadovoiju-joči rezultat jiogajanj, ki so dovedla do lega sporazuma, je dovolj, če rečemo, da je ta sporazum imel dejansko za rezultat transakcijo, ki je povoljnejša nego formalna konfiskacija anuitet. Zares, v primeru formalnega sekvestra bi morala Italija odobriti na račun reparacij vsoto od ca. 800 milijonov zlatih frankov (danes je to s 5 % obresti preko ene milijarde zlatih frankov. Opazka pisca.) in nadalje plačati temu fondu anuitete pri dospelosti, dobivala pa bt od reparacij samo 25 medtem ko bi se ostanek izročal zavezniškim in združenim državam. Nasprotno pa je sedaj zaradi spontanega odrekanja društva in obligacijo-narjev prišla vsota od ca. 4 milijard lir povsem v korist Italije, ki je, kakor smo že ugotovili, plačala in plačuje samo nove -li* nije . . . po 191 in v Jugobanki po 78. Med industrij, škinii vrednotami pa je bil zabeležen pro-met v Dravi po 235 in v Slaveksu po 50k Trboveljska je notirala 327 — 335 brez za* ključka. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.78. Berli» 13.445_j3.475 (13.46), Bruselj 7.8937, Budimpešta 987.54—990.54 (989.04), Curih 1095.9. Dunaj 794.89—797.89 (796.39), London 274.94, Newyork 56.53, Pariz 221.931 Praga 167.68, Trst 296.49. Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22.81, Dunafc 794.87 _ 797.89. Berlin 13.445 — 13.475^ Bruselj 787 — 791, Budimpešti. «37.54 d» 990.54, London 274.54 — 275.34, Milan 295.4 do 297.4. Newyork ček 56.43 — 50.03, Paria 221.92, Praga'167.28 — 1G8.08, Curih 1094.4 do 1097.4. ' Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.25, London 25.0875, Newyork 516.8, Bruselj 72.025, Milan 27.0525, Madrid 53.8, Amsterdam 207.875, Berlin 122.83, Dunaj 72.67, Sofija 3.7425, Praga 15.295. Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. 87o Blair 92.5 bi., 7% Blair SOJ bi., Celjska 160 den., Ljub. kred. 125 den., Praštediona 970 don., Kreditni zavod 179 do 180, Vevče 128 den., Ruše 200 — 230. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 416.5 — 417.5, kasa 416.5_— 417, za februar 415.5 — 417, za mare 415—416.5, investicijsko 80 — 87.5, agrarne 51 bi., 8% Blair 91.75 _ 92.25, 7% Blair 79.75—80.25, 7% Drž. hipot. banka 79.75 — 80, 6% beg-luške 66 — 67; bančne vrednote: Praštediona 972.5 — 977.5, Srpska 188 — 191, Ze-maljska 131 — 134, Union 191 — 193, Jugo 78 — 79, Ljubljanska kreditna 125 den; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 do 35, Našička SOO — 975, Gutmann 131—137, Slaveks 50 — 51, Slavonija 200 den., Drava 235 — 237, Šečerana 270 — 300, Ljevaonica 220 den., Brod vagon 90 — 95, Dubrovačka 370 _ 390, Jadranska 545 den., Trbovlje 327* do 335. Blagovna tržišča LES Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenci za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon bu. kovih drv. Povpraševanje je za bukove testone (I., II., III., dolžina 2.20 m, debelina 20 mm, širina 26 in 29 cm po 350 Din, širina 11, 14, 17, 20 in 23 cm po 400 Din bi IV. v istih dimenzijah po 4o0, odnosno 370 Din). — V krogu lesne trgovine pričakujejo, da bo pomladi kupčija živahnejša. Ta svoja pričakovanja utemeljujejo s tem, da obstojajo znaki zboljšanja, ki se kažejo v večjem povpraševanju. Na drugi strani pa se dalje čuje naziranje, da za enkrat ni pričakovati zboljšanja. Vsekakor pa tudi pri. živahnejši kupčiji ni pričakovati, da bi se cene dvignile, zlasti ker bodo manjši trgovci stremeli za tem, da se na vsak način lz-nebijo starih zalog, kar bo neugodno vplivalo na izvozne cene. V drvah za kurjav» obstojajo pri nas Še prav velike zaloge, in 9 tem nevarnost, da se bodo ie zaloge pričele kvariti. ŽITO -f Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito čvrsta, zaključkov ni bilo. Nudi ss (fco slov. post., mlev. tar., plač. v j dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5, baranjska, 79/80 kg po 190 — 1S2.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; oves: baranj-ski (pri navadni voznini) t>o 195 — 197.5; koruza: baška, stara po 150— 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času primerno. suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5: moka: banaška :0t po 340 — 345. -j- Novosadska blagovna borza (23. t. m.} Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšenice, 5 vagonov ovsa, 1 vagon ječmena, JO vagonov koruze, 3 vagoni moke in 10 vagonov otrobov-. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 152.5 do 155; baška, potiska, šlep. 79/80 kg 157.5 — 160; gornjebaška, 79/80 kg 155 do i60: gornjebanaška, 79/80 kg 152.5 — 155; sremska, 78 kg, okolica Indjija 145—147.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5 do 112.5, Oves: baški in sremski 145 do 150. Koruza: baška in sremska, stara 95 — 100; nova 75 — 80; za januar 77.5 do 80; za mare - maj 87.5 — 92.5; sremska, umetno sušena 90—92.5. Moka: baška »Og< »Oggc 245 — 265; »2« 215 — 230; »5« 185 do 195; »6c 160 — 170; »7c 135 — 140; »S-r 100 _ 115. Otrobi: baški 95 — 97.5; sremski in banaški 90 — 95. -f Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca neenotna, promet miren. Pšenica: za mare 14.42 — 14.43, za maj 14.75 — 14.78; rž: za mare 10.40 — 10.42; koruza: za maj 12.38 — 12.39, tranzitna zar maj 9.80 — 9.96. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 24.: Trije vaški svetniki. Izven. Nedelja, 25. ob 15.: Princeska in pastirčeK. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 20.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPEEA Začetek ob 20. Sobota, 24.: Madame Butterfly. E. Nedelja, 25. ob 15.: Nina nana, punčka moja. Figurine. Ljudska pred. po izred. zniža* nih cenah. Izven. — Ob 20.: Cosi fant tutte. Gostovanje gosp. Julija Betetta, Ljudska predstava po znižanih cenah* Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 24.: Duh zemlje. A. KuponL Za&s njič. Nedelja, 25. ob 15.: Grof Luksemburški, Kuponi. — Ob 20.: Odgodena noe. Kitg poni. Deci neprimerno. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Nedelja, 25.: Revna ko cerkvena «S. Zafc njič v sezoni. GOSPODARSTVO Dr. Julij Mogan, odvetnik io uaiv. docent v Zagrebu: Neznana miliiardna terjatev naše države KULTURNI PREGLED Naši obiski m razgovori 2. Urednik »Ljubljanskega Zvona« Fran Albrecht 'Ljubljanski Zvon je dopolnil petdeseto leio. Če bi živeli v senlimentalno-ro-.loljub-nih časih, bi slavili kulturni jubilej; naši dnevi pa niso za ginijivo čaščenje preteklosti. Prenaglo živimo in preveč hlepimo za tem, kar še pride; s preteklostjo se bavijo samo specialisti. Zato je bila petdesetletnica naše vodilne kulturne revije samo datum, ne jubilej. Morda se bo kdaj kak raziskovaiec iponiudil pri vprašanju: Kaj je bil urednik slovenske kulturne revije? Koliko je njegova osebnost upiivala na naš književni razvoj? To vprašanje bo treba staviti konkretno; nekoč smo govorili o »centralni osebnosti». Pri naš ni še nihče premotri-val funkcionalnega upliva urednika kulturne revije, njegovega pomena za književni razvoj. Fran Albrecht je prevzel urejevanje »Ljubljanskega Zvona : v začetku leta 1Ö2'J. I)o tega časa si je pridobil ime kot pesnik (»Mysteria dolorosa , .Pesmi življenja-, prevodi Bezruča). Poleg značilne refleksivne note kaže njegova lirika močno socialno občutje novega človeka, ki je . šel skozi inferno svetovne vojne?.. Kazen v liriki, je Wibrecht uveljavil svoio izrazito personalno noto tudi v prozi, v eseju m kritiki. Preden je prevzel »Ljubljanski Zvon :, je urejeval mesečnik iSvobodo Uredniško delo «a danes ovira pri izvirni tvornosti; naravno. Kaj pa ve širša javnost o težkočah urednika revije, ki naj bi bila ogledalo sodobne tvornosti in tudi že kažipot v bodočnost? To je gotovo: urednikova funkcija ni vredna zavidanja. Kdor se spodtika ob tem sli onem, ker se ne ujema z njegovim okusom, naj pomisli, da morda dorašča rod, ki bo tudi njemu in nam vsem strog sodnik. Zavest odgovornosti v kulturi je čedalje Jačja. Tesno sožitie kulture s politiko, izkoriščanje kulturnih vrednot za vsakdanje >narodne: potrebe, »Idilično:: pojmovanje literature in umetnosti — vse to se umika počasi, a stalno. Nov rod poganja, pri nas še negotov, : manjšina med manjšino", a vsa znamenja časa govor? za nj. Zato je danes tako težko, biti urednik kulturne revije. Moj razgovor s Franom Alberchtom se je Sukal okoli naslednjih točk: AH imaš kot urednik Ljubljanskega Zvonar kako določeno poslanstvo? Jc-ii nn-loga urednika literarno kulturne rerije, da vpliva na nsmcrUov literarnega stvarianja in življenja. ali pa lo. da izbira rokopis? — Urejanje kulturne revije je poklic, ki zahteva od človeka pelea izredne ljubezni vseh naporov, vseh umskih in organizator» nih sposobnosti. Urednik je kulturni zako-nodavec in krmilar; firn izrazitejša osebnost, tem jasnejša sni-r. Z bistrim, veščim pogledom preko tvornih snovanj valujoče svetske sodobnosti, s pronikavim čutom za slutnje jutršnjega dne. z ostrim in nezmot-nim instinktom za kaleCo kreativne sile svojega naroda mora zbrati krog sebe in svojega lista skupino sebi sorodno usmerjenih sposobnih, tvornih in neizrabljenih duhov, ki so prešinjeni z isto voljo in isto vero: kazati duhovno prečiščeno, umetniško preoblikovano podobo današnjega dne, uničevati odmrle vrednote, ki zastrupljajo živi narodni kulturni organizem, ustanavljati nove zakone, odpirati nove razglede, obujati O kulturnih potrebah in drugem Številke, ki jih je navedel g. P>. Borko v članku : Produkci ja in konzum v naši kulturi; (gl. »Naša doba - I. št. 10.) so za našo t. z v. inteligenco zelo značilne. Tudi vsa misli, ki jih jiisec razvija glede na naše t. tv. kulturne razmere so pravilne. Seveda ie vprašanje, koliko ljudi je te številke in te misli čitalo. kajti takemu neprijetnemu Poslu se človek izogne na zelo enostaven način, da take revija oz. članka kratkoma-Io ne Cita. S tem se že v naprej zavaruje toper vsake eventualne očitke o lastni kulturni brezbrižnosti. Zato tudi jaz ne bom navajal tistih sramotnih Številk, kajti oni, ki jim je še mar slovenske kulture so jih itak citali v »Naši dobi : in so se nad njimi zamislili, oni pa, ki jim ni do takih nepotrebnih stvari, bi pa nemara tudi na tem mestu ne hoteli o tem slišati in premišljevati; inor-h- bi se celo jezili nad dnevnikom, čemu daje prostora takim podlistkom, ki so zmožni vznemirjati našo javnost, kajti za take stvari so vendar revije___Jaz pa bi vendar le mislil, da bi biio dobro sedaj ob začetku leta pogovoriti se o takih rečeh; saj se da to storiti brez posebnih zadreg in očitkov. Saj ni treba in — ni mogoče — da bi se takoj izpreobrnili, ampak je dovolj: če se nekoliko potrkamo r.a svoje narodne prsi in premislimo, kako je z nami v resnici in kako bi moralo biti. da bi bilo vse prav in v redu. Gospod B. Borko prihaja namreč do zaključka, da so možnosti notranje penetraeije kulturne produkcije ob moderni organizaciji produkcije in konzuma in s smotrenim kulturno propagandnim delom še vedno velike... Nadalje pravi: -Od nase inteligence pa zavisi v veliki meri, kako bo tunela izrabiti te okoliščine in izpolniti svoje kul- novo vero. skratka; po svoji vesti in odgovornosti izpolnjevati svojo in svoje generacije kulturno dolžnost. Samo iz najtesnejše vezi v intimni sorodnosti sozvanjajočih duhov, zaveda joči h se svoje odgovornosti, more čisto in nepotvorjeno izpregovoriti kulturni kolektiv neke dobe. Zato urednik in njegov list — kot organ tega kolektiva — nikdar nista sama od sebe, temveč sta zmerom produkt sebe iz svojih sodelavcev. Ni krasnejšega poklica, kot biti urednik kulturne revije v kulturno visoko razvitem in poteneijei.no razgibanem narodu. Ni manj hvaležnega posla, nego biti urednik pri nas. Ne le, ker je urejanje revije, kakor opravljanje vsakega kulturnega dela pri nas, samo »postranski? posel, ki se mu človek ne more posvetiti vsega. Ne samo to naše večno krušno in eksistenčno vprašanje. Tudi ne nekoliko nenaravne, a v bistvu upravičene zahteve, ki se stavijo pri nas na vse kulturne institucije in njih vodstva, zahteve, ki terjajo od posameznika vsaj trikrat toliko kakor v velikem narodu. Vse to ni zlo — najstrahotnejša je neka čudno zakoreninjena neumestnost, neka duševno lena in topa brezodzivnost, ki s svojo apatijo stig-matizira človekovo delo za nekako smeš» no donkihotsko početje, brezbrižnost, ki spremlja pri nas skoro vse javno delo. Kakor da govoriš v brezupno praznoto. Zato pač ne boš mislil, da bi vztrajal na tej postojanki celo desetletje človek, ki v svojem srcu, žal, skoroda ne pozna častihlepja, za trohico neke imaginarne, neza-vidanje vredne časti, sloneč nad tujimi rokopisi, žrtvujoč svoje izvirno delo, izpostavljajoč se pogosto neupravičenim napadom in sramotitvam, ako ne bi živelo v njem nekaj, kar ga žene, nekaj, kar mu vedno znova mami pred oči sliko večje popolnosti, zrelosti in poglobljenosti, da se z vsakim letom s podvojeno vnemo loti svojega malo hvaležnega posla, samo da bi ga končno že lahko odložil in z mirno vestjo storjenega dela dediščino, ki jo je s tako ljubeznijo nekoč sprejel iz rok svojih prednikov, ne-zapravljeno in če mogoče pomnoženo izročil v sposobnejše roke svojih naslednikov. Ali je to poslanstvo, ne vem. Razumem, da ni mogoče zadovoljiti 7seh okusov in vseli, kajkrati zelo nejasnih pojmov o sodobni kulturni reviji. Za nami so časi, ko bi lahko bil »Ljubljanski Zvon« idila po rodoljubnem okusu. Razumem, zakaj so nasprotniki — dejal bi — fizikalno nujni pojav pri takem delu. Toda — ali ?maš kot urednik vsaj okvirni program in kako daleč veže sotrudnikc? Ali priznavaš poleg kvalitete tudi idejno usmerjenost, kakor prihaja do izraza zlasti v eseju? Je-li naglašano svobodoumnost »Lj. Zvona« razumeli v tradicionalnem smislu slovenske kulturne zgodovine, ali v nekem novem smislu in kakšnem? — Kolikor mi je znano, Lj. Zvon ni nikdar strmel za tem, da bi zadovoljil vse ali da bi pod svojo streho ustvaril nekako »rodoljubno idilo«. Kajti list, ki sioji na stališču kvalitete, pač nikdar ne more ustrezati vsem; ustvarjati neko »rodoljubno idilo« v kulturnem ' življenju, pa je klave-no, nesmiselno in jalovo početje, ki si ga lahko dovoljujejo samo kulturno nezavedni ljudje. Lj. Zvon je zmerom skušal biti glasilo kulturno»tvornih energij svojega naroda. To je pač tudi danes njegov namen in širši program. Okvir, ki veže sotrudnike, je kvaliteta, jedro pa tvori ožja skupina so-trudnikov, ki imajo približno enake poglede na sodobne domače in svetske probleme, na kulturne potrebe svojega naroda, na umetnost in književnost. Idejna opredeljenost sotrudnikov, kolikor se kvarno ne odraža v njih tvornosti, je zame kot urednika irelativna. Tako zvana svobodoumnost zame ni program. temveč samo edina naravna osnova, na kateri je mogoče pravo sožitje in odkritosrčno skupno delo. Zato se na tej osnovi čisto prirodno lahko najdeta pri skupnem poslu izrazit marksist in zaveden, prepričan ter iskreno veren katolik. Zame na primer ni anomalija, da piše glavni roman v letošnjem letniku Lj. Zvona katoliški pisatelj France Bevk., On je danes eden najčistejših fabulistov pri nas, čeprav bi se njegovo delo moralo morda uvrščati v tako zvano, po krivem omalovaževano, »za» bavno t književnost. Bevk v svojem delu ne taji religijoznega človeka v sebi, vendar je njegovo pripovedništvo — vsaj za moj okus — med sodobnimi katoliškimi pisatelji najbolj prosto nekih privzetih in privzgojenih ideologi j. Že iz tega je razvidno, da se današnje Svobodoumje Lj. Zvona? v marsičem bi stveno loči od kakega programsko-dogma-tičnega svobodomiselstva Aškerčeve dobe. turne dolžnosti, ki so danes najvažnejši del dolžnosti 7 dijagonala zaprta. Kako pravilno je ralkuliral beli, kažs prepričevalno nadaljni potek igre. 6 .------e6Xd5 7. Lcl—g5 Lf8—e7 8. e2—e3 0—0 P. Lfl—d3 Sf6—e4 10. Lg5—f4 --- Pravilno! Znano je, da vsaka zamenjava figur olajšuje obrambo. Zato se ji beli izogiba. Lovec stoji, kakor vedno v sličnih pozicijah, na f4 izvrstno. 10 .------Sb8—d7 11. Ddl—c2 --- Neprijetna p teza! Beli pritiska na e4, pritiska pa tudi na c-Iiniji. 11 .------f 7—f5 ? Očivi-ino je Capablanca koncentriral vso f v. »jo pozornost na točko e4, ki jo podpira, kar se da. Pa vendar je bilo Sd7—fS solid-nejše. 12. Sc3—b5! --- Suitan-Khan vidi, da se mu usoda smeh- 2?-.. Neverjetno, kako hitro se maščuje zad- r :i napaka črnega. Na 12.---c7—c6 V; n-mreč sledilo 13. Sbo—c7, Ta8—eS, 14. Sc7—:n beli dobi kvaliteto, črni nima boljše poteze od: 12------Le 7—dS 13. Sb5Xd6 c7Xd6 č p z i ci ja ni dobra. Kmetje na d-liniji slabotni. Lovec na b7 je mrtev. Na •••'prti c-Iiniji leži usoda partije. Tu se raz-V ne interesanten boj. 14. h2—h4 ! --- To jo mladost! Sultan-Khan se ne briga takoj za c-linijo. Napad na kraljevem krilu mu je ljubši. Seveda, v ugodni poziciji je lahko napadati na vseh straneh. 14 .------Ta8—c8 15. Pe2—b-3 Dd8—e7 16. Sf3—d2 ___ Tudi to je pravilno. Situacijo v sredini je treba razčistiti. 18.------Sd7—f6 17. Sd2Xe4! f5Xe4 Na 17.---SfS X e4 bi beli igral 18. f2—f3, Se4—f6, 19. Kel—d2 z zelo dobro igro. 18. Ld3—e2 ---- Beli vidi, da mu c-linija lahko postane rpasna. Zato se začenja brigati za njo. Na prav originalen način celo. Lovec naj gre na g4, da prepodi trdnjavo na cS. 18 .-----Tc8—c7 19. g2—g4 ! --- Zelo spretno veže mladi Indijec napad z obrambo. Baš en tempo je še imel prost, pa ga je takoj izkoristil za napad. 19 .--— Tf8—c8 Le navidezno je črni na c-liniji zmagal. Kombinacija belega je upoštevala vse. 20. g4—g5 Sf6—e8 21. Le2—g4 ! --- Na cilju! črni se mora sedaj odločiti. Da nima drugega odgovora nego sledečo zamenjavo dveh trdnjav za damo, je jasno. 21 .--— Tc7—cl + 22. Kel—d2 Tc8—c2 + 23. Db3 X c2 TclXc24- 24. Kd2 X c2 --- Normalno sta dve trdnjavi nekoliko iačji od dame. Tu pa je njihova premoč izdatna. Saj gre vendar za odprto c-linijo, ki jo da- ma nikdar trdnjavama vzeti ne more. 24 .------De7—c7-f 25. Kc2—d2 Dc7—c4 Črna dama zdaleka ni tako strašna, ka- kar se kaže. 26. Lg4—e2 Dc4—b3 27. Tal—bl Kg8—f7 28. Thl—cl Kf7—e7 29. Tel—c3 Db3—al 30. b2—b4! --- ■R^ii -jo damo prepodil in grozi že 31. b4—L>5! 3 sledečim Tbl—b4. 30 .------Da4—d7 31. Tbl—cl a7—a6 32. Tel—gl ---- Premoč belega je tako velika, da lahko mimo poskuša vse. Sledeča faza partije je manj interesantna, ker mora črni mirno čakati na eksekucijo. 32.______Dd7—h3 Dh3—d7 Ke7—dS Dd7—h3 Dh3—h4 Dh4—h3 — Dh4 X f2 radi 33. Tgl—cl 34. h4—h5 35. Tel—c2 36. Kci2—cl 37. Kel—b2 Seveda ne 37. — — 38. Le2Xa6. 38. Tc2—cl 39. Tc3—c2 40. a3—al 41. Kb2—a-3 42. Lf4—g3 43. Lg3—h4 44. ho—h6 45. b4—b5 46. Lh4—g3 47. Lg3—f4 48. Ka3—b2 49. Kb2—bl! Zopet ni smel črni vzeti kmeta na f2: 49.---Dg2Xf2, 50. Le2—g4, Df2—h4, 51. Tel—gl in dama je ujeta. Dh3—h4 Dh4—h3 Dh3—h4 Dh4—h3 Dh3—f5 g7—g6 Df5—d7 a6—a5 Dd7—f5 Df5—h3 Dh3—g2 Dg2—h3 50. Kbl—al Dh3—g2 51. Kal—b2 Dg2—h3 52. Tel—gl Lb7—c8 Izsiljeno ! 53. Te2—c6 Dh3—h4 54. Tgl—cl Lc.8—g4 55. Le2—fl!! DM—h5 Kmet na f2 je nedotakljiv! 56. Tel—el Dh5—hI 57. Tel—cl Dill—h5 58. Kb2—c3 Dh5—hi 59. Lf4—g-3 ! Dh4Xg5 60. Kc3—d2! Dg5—f5 61. Tc6Xb6 Kd8—e7 62. Tb6—b7-f Ke7—e6 63. b5—b6 Se8— f6 64. Lfl—b5 Df5—£3 65. Tb7—b8 .—-- Prestano! črni se vda. Starosta slovanskega Sokolstva dr. Jo« sip Scheiner se je po poročilih ČOS vrnil iz Tatranskih toplic zdrav v Prago. Pred« sedstvo ČOS je z rad stjo javilo to vest z okrožnico vsem dnevnikom s sokolsko rubriko. Sokolski Glasnik prinaša v zadnji šte« vilki izčrpno poročilo in sliko iz seje Zve» ze slovanskega Sokolstva. Na sliki se opa« zi tudi ozdravelega starosto dr. Šajnerja. ki je sejo vo 'il O najvažnejših sklenili seje smo že poročal». Nadaljnjo vsebino lista tvorijo: članek »Naš moralni dug«, poročila iz slovanskega Sokolstva o 60 let« niči podstaroste ČOS Fr. Maska in znane« ga telovadnega strokovnjaka A Očeo-ška. poročila o zadnji seji saveznega izvršilne« ga odbora, kronika in vesti iz žup in dru« štev. Priobčene so slike omenjenih češko« slovaških bratov, dalje br. dr. A. Kramer« j>a. novoimenovanega našega poslanika v Pragi, br. dr. E Šavnika in br Antona Kozaka, preminulega dolgoletnega načel« nika Sokola v Pakracn v Slavoniji. Pripo« ročamo Sokolski Glasnik našim gospodar« skirn krogom kot prvovrstni, po vsej dr« žavi razširjeni list, da se ga poslužijo kot inserciiskega sredstva. Sokolsko društvo Dolenjske toplice je zborovalo 18. t m v prisotnosti številnega članstva in zastopnika župe br. Marinčka St. br. Gregore je nazdravil Nj. Vel kra« lju, prestolonasledniku ter prečrtal savez« no poslanico Delavnost društva v letu 1930 se je podvojila Poslovanje je v naj« lepšem redu Župi so bili predlagani veči« noma sedanji čiani uprave v potrditev Po nagovoru br. Marinčka so se rešile še ne« katere notranje zadeve öiede prireditev, nakar se je članstvo razšlo. V Eraslovčah je otvoril letno skupšči« no 18. t. m. st. br Lušin Župo je zastop d br. Kurnik, prisotni pa so bili delega M bližnjih društev Starosta je v svojem go« voru pojasnil vse važnejše dogodke v de« lovanju društva, nakar so podali društveni funkcij on ar ji svoja izčrpna poročila. Na zborovanju se je vpisalo tudr novo član« stvo. Skupščina je soglasno odobrila pred« log. naj se prične s deli za postavitev So« kol skega doma, ker se mora društvo boriti vedno s težkočami glede telovadnih pro« štorov. Končno je pozdravil zbor župni de« legat v vznesenih besedah. Sokolsko društvo Šmarje pri Jelšah je polagalo račun o delu 15. t. m. Udeležba ni bila zadovoljiva. Starešina br. dr. Sa» šelj je po uvodnih besedah prečrtal savez« no okrožnico in pozdravil žutmo zastop« ni co s. Debel rakovo. Iz poročil je razvid« no. da je društvo pridno delovalo na telo« vadnem in prosvetnem polju, vendar bi se dalo še več napraviti. Število Članstva je naraslo za 52. Skupščina je rešila še celo vrsto notranjih vprašanj, tičočih se poglo« bitve dela, ki naj bo v letu 1931. uspešnej« še in ob sodelovanju vsega članstva. Sokol v Semiču je zborov al 11. t. m. ob navzočnosti župnega staroste br. dr. Veišiča iz Novega mesta. Starosta brat Razpotnifc je pozdravil vse prisotne in se zahvalil vsem za dosedanji trud. Naizdra« vil je Nj. Vel. krailiu in prestol onasled ni« leu Petni ob velikem odobravanju vseh zborrr-aicev. Župni starosta je imel kra« tek nagovor na prisotne in je podal splnš« ni pregled po sokolskem svetu ter orisail nailoge bližnje bodočnosti. Pozval je član« stvo, nai prične tudi v Semiču misliti na stavbo Sokolskega doma, ki nai postane središče kulturnega delovanja. Gosoodar« sko stanje društva ie zadovol 'ivo. Soglas« no se je sklenilo, da se v juliju proslavi 20 letni jubilej dmštva z javnim nas tonom. Sokolsko društvo Cerklje ob Krki je polnoštevilno zborovalo v nedeljo Zbor je Vipdil -st» br. Mariraček, ki je uvodoma po* zdravil Nj, Vel. kralja in starešino SKJ prestolonaslednika Petra. Iz poročil funk» cijonarjev je bi".o posneti, da je društvo kljub kratki dobi svojega postanka lepo pričelo z delom, ki ga ovira kakor marši« kje drugod, pomanjkanje telovadnega pro« štora in orodja. Javni nastop bo priredilo društvo 7. junija. Sokol Trbovlje. Zelo dobro obiskano glavno skupščino je vodil br. Mirko Suš« nik, ki je pozdravil odposlanca celiske žu« pe br. Kramarja in v vznesenih besedah nazdravil prvemu starešini prestolonasled« niku Petru. Spominjal se je umrlih bratov in prečita! savezno spomenico. Nato je po« lož ilo zaobljubo novo članstvo. Načelnik br. Kužnik je poročal o delu v telovadnici, ki se je tako pomnožilo, da sokolska telo« vadnica ne zadošča več. Žuoni tečaj so obiskovali 3 člani. Celotni obisk znaša v 544 urah 17.525 telovadečih, na uro torej 3^2 Tainik br. Pleskovič naglasa, da je število članstva naraslo za 73 članov :n 15 čl mie. Dece je pri društvu 380. Napredek je vsestranski, vendar mora grajati mlac« nost nekaterih članov Inz. Harnrla je po. ročal. da ic gospodarski odsek v redu vzdrževal društveni dom Delo prosvetne« ga odseka ie oris'1 br. Voncina ter obve« stil skupščino, da prredi odsek 1. 1931. prosvetno šolo z mrkimi predavan,!. Gle« dnliški odsek nod vodstvom br Plavsaka ml. ie uprizoril doma 3 igre ter gostoval tudi drugod Godbeni odsek vodi br Ja« ger in je na odHični višini. Zanimivo ,e te 10 poročilo blagajnik, br. Persog ba, ki ie noudarial. da se je \*r* odplaea o 68.000 Din dolga na domu. Omenil je dardo br Pavlina 'za ^dporo telovadcem za zlet v Beogradu Po poroč lih ,e aovonl bt Kra, mar iz CeHa o velikem pokretu Sokolstva, k poteva Sokola v Trbovljah med svo« S zelo pridna in agi'na društva. Povsod se ohZÌ° ljudstvo sokolske ojgan^: nji čas le Wlo «t™^ 11 H^ÄÄ K ozkov odklonil ponovno izvolitev za na« čel nik a Skupščina mu je izrek a za ne« ato Jo letno načelni,kovanje toplo zahvalo ~ Sokolska četa Gorrii Petrovci-Prek« murie. Na inicijativo br Paubka je bd 21 decembra osnovan v Gor Petrovcih pripravlialni odbor, da priprav, temelje_ za ustanovitev soko'ske čete v oknlju sokol« skega društva v Križevcih. 18. januana je bila četa ustanovljena in steje 28 clanOT in članic. Pristopi so vedno večji. Organi-zirm je tamburaški. pevski m dramski od« sek. Odbor ie konstituiran takole: starosta br. Pauli k I., prosvetar m vadite.j Staimko Viktor, tajnica Lmko Mar,,a bla« Sčarka s. Marušič Valburg^ želeti je, da ta četa na naisevernejs, točk, nase dr« Jave vzgoji zavedne Jug oslov ene. k, bodo delali za bratstvo, edinstvo in svobodo na« šega naroda. — P. Sokolska četa v Slivnici pri Mariboru bo imela 1. februarja ob 15. v sol, oben, zbor in ustanovitev samostojnega spfcoJ« skega društva, ker je članstvo naraslo ze preko 90 brez dece in naraščaja l o ohc« nem zboru bo predavanje c strelskem po« kretu. .. T. <. Sokolsko društvo Konjice. Uprava \o« kol ske župe Maribor je imenovala za bo« k o1 sko društvo v Konjicah za 1. 1931 na« si ed n io društveno upravo: Starešina: dr. Mejak, podstarešina: Prorazil Vac.av, taj« nik: Staoovšek Fortunat, načelnik: Nardin Ferdinand, načelni ca: Jereb Milojka, pod« načelnik: Polak Miloš, podnačelnica: Pro« razil Mela, blagajnik: I. Blažon Davorin. 1 Sajovic Stanko, prosvetar: G t, sek Kari, rfospodar: Malenšek Alojz, knjižničar: Ma« stnak Avgust, matr'karica: Kuhar Mar'ca, odborniki: Jereb Rado, dr. Ivo Rudolf, Strrtulc Alo i z, Wagner Viktor; revizorji: Sue" Štefan, Schell Hinko. Lorber Franio. Sokol v Slov. Bistrici je imel svojo skupščino 17. t. m. Po uvodnih besedah staroste br. dr. Pučnika je prečital prosvetar savezno poslanico, nakar je poročal o delovanju preosnovanega društva. Nepričakovani porast članstva in naraščajoči ugled Sokolstva sta omogočila v razdobju enega leta ustanovitev 4 sokoiskih čet v bližji okolici, snuje pa se še pri s>v. Martinu na Pohorju in Spodnji Poljskavi. čete so v Tinjah, črešnjevcu, Vrhlogu m Laporju, ki vse prav odlično delujejo. Naša kmečka mladina čuti veliko sokolske misli, kar se jasno odraža v osnovanju novih čet. Starosta je z veseljem poročal, da se v telovadnici pridno dela in da lepo napredujejo mladinski oddelki. OkrajniPosojilnici ie izrekel toplo zahvalo za naklonjenost, ker daje društvu na razpolago "svojo obširno dvorano. Poudarjal je potrebo doma, kar naj bi se letos uresničilo. O tajniškem delu je poročala sestra Feiglova. za težko obolelega načelnika br. Kristina pa br. živkovič. ki je prečital načelniško poročilo ter statistiko telovadbe in nastopov Prosvetar br. Rom je omenjal lanske prireditve: 4 predavanja, 1 koncert orkestra, 3 svečane proslave, nagovore pred članstvom in naraščajem. — Društveno knjižnico bi bilo treba ojačiti. ■Po izvest-iu br. gospodarja Riamala je podala s. statističarka Logarjeva poročila, da šteje društvo 156 članov, s četami m mladino pa 507 pripadnikov. Imovina za Sokolski dom znaša po poročilu br. blagajnika Sajka 66.316 Din gotovine m 31 tisoč dinarjev vredno parcelo. Nova društvena uprava s starosto dr. Pučnikom na čelu se predloži župi. Mesto načelnika prevzame po obolelem br. Kristanu br. Stonar. Starosta je izrazil br. Kristanu iskreno zahvalo članstva. Br. Gorniak. znam organizator kmetijstva je poudaril zasluzno delovanje društva za širjenje sokolskega pokreta po deželi, kar naj uprava nada-ljuje tudi v bodoče. — P- Sokol Maribor I je imel pod predsed« stvom br. dr. Pivka svojo prvo skupsemo, ki je bila izredno dobro posečena. Iz skrb» no izdelanih poročil posnemamo, da ste je društvo skupno 737 pripadnikov, od teh 420 telovadečih. Priredilo je ceV> vrsto akademij, predavanj, dobro uspelih plan« sikih večerov in zdnižuje v močno edi-nico prebivalstvo Maribora na desnem bregu Drave Vežbe se vrše v podof,carski soli, kjer pa so postali prostori pretesna m so se nekateri oddelki preselili v desko Ru« ško šolo. Zanimiva je statistika po stano« vi,h- učiteljskemu in profesorskemu stanu pripada 26 oseb. uradništva je 52, zdrav« mikov in odvetnikov 2, stavbenikov m m« ženijeriev 3. častnikov in .vojakov ter stražnikov 156, trgovcev m obrtnikov 68, rokodelcev 57, delavc-v 79. difaštva 52, zasebnikov 12 in dece 230. S tem je prav f iepo spdan dokaz, d|a, druži Sokolstvo v čas hripe ! V tem času je velike važnosti, da imate doma vedno ASPIRIN TABLETE. Edino prave, so z Bayer-jevim križem. resnici vse stanove k skupnemu delu. Uprava je bila izvoljena večinoma dose« danja. Sokolsko društvo Koprivnik v Bohinju prav pridno deluje. Ima preko 70 članov, vrši svoje dolžnosti, v kolikor mu to do« puščajo skuomne razmere, vendar pa se občuti pomanjkanje lastnega doma. Na skupščini je bila izvoljena sedanja uprava, načelništvo pa je prevzel br Beznik, ki je obiskoval tečaj župe v Kranju. Pozimi se goji v prvi vrsti smučanje, ki se ga udeležuje staro in mlado. Saj imamo na razpolago v resnici idealen teren, nakar opozarjamo vse brate smučarje. Pokreniln smo akcijo za zidanje doma in bomo pri« reditev spomladi v to svrho. Letna skupščina zagorskega Sokola se je vršila preteklo nedeljo. Vodil jo je starosta br. Poljšak, župo je zastopal br. Hofbauer. Po pozdravu kralju in prestolonasledniku Petru se je starosta spomnil ustanovitve društva pred 40 leti. Pozval je članstvo še k večjemu delovanju. Lep pozdravni govor je imel tudi župni zastopnik. Društvo šteje 235 članstva in okrog 300 mladine. Letošnje leto je vsepovsod prav uspešno nastopalo, pa tudi vse domače prireditve so prav dobro uspele. Zelo je uspela prednjaška šola. Savezni tečaj obiskujeta s. Poljšakova in br. Kor-bar. Telovadni obisk znaša celoletno nad 13.200 telovadečih v 541 urah. Po podrobnem poročilu gospodarja se je sklenilo izvršiti primerne adaptacije odra in telovadnice v domu. Prosvetno delo je obsegalo 21 nagovorov, dramatsko šolo, 16 prireditev itd. Novi upravi starostuje zopet neumorni br. Poljšak, podstarosta je br. Korbar. načelnik br. Klun, načelnica s. žitnikova, tajnik bi. Kalnn, prosvetar br. Košmrlj. Odobren je bil predlog za ožje sodelovanje z Glasbenim društvom. Na Lokah se uredi letno telovadišče, kjer je odstopil br. Ašič brezplačno okoli 800 m2 zemljišča. V Medji-Izlakah so zborovali Sokoli preteklo nedeljo ob prisotnosti župnega odposlanca br. Hofbauerja. Skupščino je obiskalo mnogo bratov iz Zagorja. Mlado društvo šteje že 109 članov, ima od matičnega zagorskega Sokola izposojeno celotno garnituro orodja ter vežba v kopališki dvorani Pripravlja se letno telovadišče. Po daljši razpravi je bila izvoljena društvena uprava s starosto br. Bregar-jem, načelnikom Prašnikarjem, tajnikom Bleiweisom in prosvetar jem br. Bregar-jem. župni zastopnik br. Hofbauer je pozdravil v imenu župe mlado društvo in želel tudi za nadalje uspešno delovanje v slogi in bratskem razumevanju. Sokolsko društvo Črnomelj je imelo svojo skupščino v svojem domu in jo je vodil starosta br. špiro Vrankovič. Obisk je bil zelo dober. Po pozdravu kralju in prestolonasledniku je imel predsedujoči daljši nagovor na članstvo ter je podvrgel kritiki delo vseh odsekov društva. Iz poročil se razvidi, da je bilo delovanje društva prav lepo. Ima svoj godbeni odsek, dobro uspeva tudi kino. Starosta ostane br. Vrankovič, podstarosta br. K. Müiier, tajnik br. Marič, načelnik br. štrubelj, načelnica s. Vera Maleričeva, prosvetar br. Luznar, Sokol v Križevcih pri Ljutomeru bo imel občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 15. v telovadnici. Slavčeva maškarada v nedeljo 1986 1. FEBRUARJA V HOTELU »UNION« Battio Izvleček iz programov Sobota. 24. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12^45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Dr. Veber: Poglavje iz filozofije. — 20.30: Duet slovenskih' narodnih pesmi. — 22: Napoved časa :n poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. Nedelja, 25. januarja. LJUBLJANA 9: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: Predavanje o kmečki ženi. — 15 30: Koncert pevskega zbora »Svoboda« iz Koroške Bele. — 16.30: Humoristično štivo. — 17: Veseloigra »Težke ribe«. — 20: Gosp. Premelč poje šlagerje., — 21: Koncert radio - orkestra. — Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Koncert narod« ne Glasbe. — 18: Jugoslovenske pesmi. — 19.30: Komorna glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Poročila. — 21.50: Pevski koncert. - 22.20: Plošče. - 22.50: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB H-30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert komorne glasbe — 20.30: Operetni večer. — Koncert lahke 'glasbe. — PRAGA 15: Program iz Brna. — 18: Pevski koncert. — 19.35: Godba na saksofon. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije. — 22.20: Lahka glasba tz Moravske Ostrave. — BRNO 15: Prenos operete iz gledališča. — 18.15: Arije m pesmi. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Pra-CTe — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Poljuden koncert. — 23: Godba za pies. _ DUNAJ 10.30: Moderne skladbe za orgle. — 11.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 15: Popoldanski koncert. — 17.30: Komorna glasba. — 19.40: Plesni večer. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20; Mešan glasbeni program — 21.10: Zabaven večer. — Godba za ples. - KÖNIGSBERG 15.10: Skladbe za harmonij in klavir. — 16.30: Koncert iz Berlina. — 19: Vojaška godba. — 21.10: Prenos iz Berlina. — MÜHLACKER 16.30: Koncert iz Monakovega. — 20.30: Godba na pihala. — 21.30: Nemški glasbeni moj-strL- —24: Godba za ples. Tujsko-prometna razstava dravske banovine Za prireditev tujsko-prometne razstave v Ljubljani jeseni 1. 1931 se je sestavil j ri-pravljalni odbor, ki mu je predsednik g. dr. M a r n Rudolf, načelnik VIIL oddelka kr banske uprave dravske banovine, in pred sednik Zvez za tujski promet v Sloveniji Dalje so zastopani v pripravljalnem od* boru: Tujsko-prometni svet kr. banske uprave dravske banovine po ravnatelju g. N. V e 1 i k o n j i, mestna občina ljubljan ska po g. podžupanu prof. Evgenu J a r c u, Ljubljanski velesejem po svojem ravnatelju g. konzulu dr. D ul a r j u Milanu, Zveza za tujski promet v Ljubljani po ravnatelju g. Pintarju Vladimirju, Tujsko-prometna zveza v Mariboru po trg. inšpektorju kr. banske uprave v Ljubljani, g. dr. Franu Rateju, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani po g. Franji Krapešu, kavarnar-ju in restavraterju v Ljubljani, in Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru g. Osetu Andreju, hotelirju v Mariboru. Pripravljalni odbor je prevzr-1 nalogo, da priredi v jeseni leta 1931 o priliki ljubljanskega velesejma tujsko-prometno razstavo dravske banovine. Namen te razsta. ve je zbrati propagandni materijal v obliki najmodernejših propagandnih razstavnih predmetov za eventuelne rarstave v inozemstvu. Zato naj bi se razstavil res prvovrsten propagandni materijal, t j. relij*-fi krajev, diorame, modeli tujsko - prometnih objektov in slično. Drugi del te važne razstave naj bi bil strokovno poučni del. V tem delu bi se razstavili vzorci vzornih gostilničarskih, hotelskih, kavarniških in restavracijskih prostorov z vsemi modernimi pridobitvami. Ker se bodo vsi ti vzorci slikali, se bo s tem nabral vzoren študijski materijal za naše hotelske in gostiln,carske obrate V zvezi s prvim delom razstave bi se po naši zamisli priredila tudi razstava umetni« ških pokrajinskih slik, kar bi v propagamdr nem oziru gotovo pomenilo napredek. Nekateri večji znani interesenti so bili že povabljeni k razstavi pismeno; ker pa ni izključeno, da niso vsi prejeli povabila, ki bi se želeli te razstave udeležiti, objav« Ijamo to svojo zamisel z vabilom, naj čim® prej priglasijo svojo udeležbo. Tajništvo pripravljalnega odbora poslu« je v prostorih Tujsko«prometnega sveta kraljevske banske uprave dravske banovi« ne, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1, tele» fon interurban 2373. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PRIREDITEV TUJSKO-PROMETNE RAZSTAVE: Dr. Rudolf Marn, 1. r., predsednik. N. Velikonja 1. r., tajnik. GORJUŠE. V nedeljskem »Jutru« piše neki člankar, ki malo pozna tukajšnje raz« mere, o naši šoli in je čisto pozabil omeniti zaslužnega g. Matija Torkarja, po domače Jožefovca. Vsakdo mora priznati, da je g. Torkar glavni ustanovitelj tega prosvet» nega doma. Brez njega bi ne bilo šole ne v starem in najbrž tudi ne v novem po« slopju. Ni se ustrašil nobenih še tako veli« kih žrtev, nobenih stroškov in nobenih še tako kočljivih potov. Že od za četic vodi nehvaležni blagajniški posel Vztrajno ;n trdno je stal v boju za šolo. N— Umrl je v bolnišnici v Brežicah zi« dar Polovič za neozdravljivo želodčno bo« lezmiio. Pokojnik je b:l vnet član novega sokolskega društva v Dobovi. Kljub visoki starosti je z mladostnimi ongjem dela1 za Sokola ter tako dajal lep vzgled mlajšim bratom. Da je bil tudi drugače mož pri« ljubljen, je svedočil naibolj njegov veliča« stri pogreb Sviraal je loška fodba in mno« goštevifn.i pevci so zaneli žalostinke. djo— Kmetiiskl tečaj. V nedeljo ob 8. je bil v naši šoli otvorjen kmetijski teč".j. Tečaj ie organiziral g. inž. Muck vzajemno « sreski m nogi a v a r stvom in kmetijsko P o« družni co. Trajal bo en mesec in se bodo vršila predavanja vsako nedeljo in na Svec« nieo od 8. do 12. ure ter vsak četrtek od 13. do 17. Razen mož nai nrihaia.io v tečaj tudi mladeniči, žene in dekleta. T.-A-ormtiino vsi' ugodoo.priAikoJ Iz življenja in sveta Princ Waleski potuje Angleški prestolonaslednik, slikan pred vagonom na progi Hendaye — Bordeaux, kjer je o priliki nedavne nesreče skočilo s tira nekoliko železniških voz. Iz svinca je delal zlato Preprost klepar, ki je sleparil bogataše, industrijce in strokovnjake — Njegovim izmišljotinam so nasedali najodličnejši krogi nemške javnosti iz gole želje po obogatitvi Začetkom tedna se je v Monako vem začela obravnava proli Francu Tau-sendu, slavnemu alkimistu dvojsetega stoletja, ki je nenavadno spretno izvabil znatne zneske od bogatih lahko-vernežev. Sodišče obravana zadevo v največji tajnosti in ni niti novinarjem dovolilo vpogleda v obtožnico. Tausend je bogatim lahkovernežem, ki so hoteli podeseloriti svoj imetek, dejal, da je odkril način, kako se iz cenenih kovin rlela zlato. Na take limanice je ujel mnogo imovitih ljudi in jim iztisnil več ko 80 milijonov dinarjev. Med Tausendovimi finančniki je treba omeniti generala Ludendorffa, ki je s pridobljenim zlatom hotel podpreti nacionalistično gibanje v Nemčiji. Čudno pa je, da sta Tansendovim izmišljotinam verjela tudi dva veleindustrijca, Alfred Mannesmann in Schöller. Imenovani trije se sedaj sramujejo, da so nasedli sleparju ter so izjavili, da niso oškodovani in da se ne pridružujejo tožbi. Enako so se odpovedale zahtevi po odškodnini razne druge odličnejše osebnosti. Tausend je svoje prve poskuse delal v monakovski kovnici denarja. Poskusi so se vršili v prisotnosti strokovnjakov ter pod nadzorstvom državnega pravništva in sodišča. Alkimist je trdil, da zna iz desetih kilogramov svinca pridobiti kilogram zlata s tem. ria razbije atome v svincu. Z denarjem, ki ga je dobil od svojih družabnikov in podpornikov, ie Tausend živel silno potratno. Na Ti- Habsbiiržan nastopa v vari-jetefu Bivši nadvojvoda Leopold Salvator, znan iz nedavne sodne afere zavoljo poneverjene ogrlice svoje tete, je sklenil pogodbo z ne- kim newyorskim varijetejem, kjer bo nastopal kot igralec veselih in poskočnih dunajskih tipov. rolskem si je kupil graščino in živel kakor plemeniški gospod. Kadar so ga družanbiki terjali za denar, ga jim je nakazoval iz dohodkov novoprevarje-nih ljudi ter je na ta način mašil luknje, dokler se je dalo. V ostalem ima mož zelo pestro preteklost. Po poklicu je klepar in je do svetovne vojne tudi vršil kleparske posle. Med vojno je služil v ozadju, po prevratu pa je otvoril banko in je vložnikom obljubil, da jim bo mesto obresti dobavljal poceni živila. Vložniki pa niso dobili živil, pa tudi glavnice niso več videli. Kasneje je iznašel idejo vrtanja za petrolejem in neki kölnski inženjer je v podjetje vložil vse svoje imetje, ki ga seveda ni nikoli več videl. Kmalu nato je iznenadil ožje kroge nemških patrijotov z odkritjem, ki mu je zopet prineslo lepe vsote. Govoril je o plinu, ki ga je odkril in ki je v stanu že v najmanjši količini pomoriti vse sovražne vojske. Vendar kljub veliki reklami ni našel potrebnih velefinanč-nikov. Zato pa je prišel na misel, delati zlato iz svinca. Imel je laboratorije v Bremenu, Frankfurt« in Draž-danih, glavno preizkuševališče pa je imel v Ölbingu pri Monakovem. V teh svojih zavodil je »delal« zlato in varal svoje odjemalce. Afera je nemški javnosti zelo neljuba, ker se v nji kaže v nelepi luči neumnost tkzv. odličnejših krogov nemške javnosti. Zato se opaža prizadevanje, da bi se zadeva potlačila, ker je Tausend prevaral ne samo dobičkaželjne nestrokovnjake, marveč tudi veščake, ko je pod njih nadzorstvom in pod nadzorstvom sodišča delal svoje poskuse in »pridobival« zlato Kakor zdaj stoji zadeva, bodo Tusenda najbrž proglasili za nenormalnega in neprištevitega. Glavni oškodovanci so se iz strahu pred javno sramoto že odmaknili, ostali pa bodo najbrž tudi odnehali, ko bodo videli, da jim tudi obravnava ne bo pomagala do izgubljenega denarja. Naj se zadeva razvije že tako ali tako, Tausend je doprinesel dokaz, da je po prevratu v Nemčiji vse izgubilo glavo in pamet in da je tako nasedalo sleparju, ki je znal obleči svoja nepoštena podjetja v plašč nacijonalizma in patrijo-tizma. Pri obravnavi pa je dobila nemška uradniška birokracija nepričakovano zadoščenje. Tausend je bil ponudil svoj »zlati« izum bavarskemu ministru financ, uradniki, ki so stvar preiskovali, pa so delali tako počasi in zadevo toliko časa ovirali, dokler ni prišlo na dan vse sleparstvo. Takisto je stvar zavlačevala pisarna nemškega državnega kancelarja in le tej počasnosti se imajo Nemci zahvaliti, da Tausend ni olajšal tudi nemške držav-1 ne blagajne. Ti birokrati so namreč odstopili sijajno idejo monakovskemu kemičnemu preiskovališču in tam ie Tausendu res uspelo, da je strokovnjakom nasul toliko peska v oči, da niso mogli paziti na njegove sleparske prijeme. Za strokovnjake je Tausend izumil posebno tonsko lestvico, češ da se dado kovine po vrsti njih cvenka spraviti tako v vrsto, kakor toni v glasbi Možak je zato razdelil kovine po številkah in zlato je dobilo oznako 164. Tudi družba za izkoriščanje tega »izuma« je dobila tajjinstve-ni naziv »Družba 164 z o. z.« General Ludendorff si je prizadeval predstaviti »izumitelja« tudi predsedniku Hindenburgu in do te predstavitve samo zato ni prišlo, ker se je bil predsednik med tem spri z Ludendorffom. Najnovejša poročila o Tausendovi aferi vedo povedati, da se je nekoliko strokovnjakov izreklo za popolno možnost kleparjevega izuma. Stvar je tako nova, da ni strokovnjaka, ki bi lahko na prvi pogled dejal, da gre za golo sleparstvo, dasi to seveda ni izključeno. Neimenovani kemiki objavljajo v nemških listih razprave, kjer poročajo o novi elektronski teoriji, ki dopušča razkroj vseh prvin, tako da je končni rezultat snovnih sprememb vseh prvin — svinec. Morda je Tausend, ki se je kot samouk mnogo bavil s fiziko, izvedel tudi o tej teoriji ter je na nji osnoval svoje podjetje. Mojstrstvo v danskem drsanju Gdč. Flebbe, ki je obdržala lani pridobljene prvenstvo v drsanju posameznikov. Gosi - čuvaji Znana je zgodba kapitolskih gosi, ki so speče, oblegane Rimljane s svojim gaganjem rešile nenadnega sovražnikovega napada. A tudi v naših dneh lahko nadomesti gos in še bolje gosak vsakega psa čuvaja. V to svrho uporabljajo dolgovratne živali že dalj časa v Ameriki, v poslednjem času pa tudi na Angleškem. Mnogi lastniki perutninskih farm v Hampshireu dresi-rajo stare gosake za čuvarje proti nočnim napadom in vlomom. Trdijo, da so gosi celo pozornejši in zanesljivejši čuvarji nego psi in tatovi se jih boje nič manj nego teh. saj se stari gosaki zelo hitro razdražijo in kažejo v tem stanju prav nenavadno moč. Z udarcem peruti lahko vlomilca omamijo in mu celo lahko zlomijo nogo. Hieroglifi v mednarodnem železniškem prometu Nosači in prevozni delavci na postajah ne morejo razumeti vseh tujejezič-nih napisov na prevažanem blagu, a to je včasih že radi značaja blaga nujno potrebno. Zato so se dogovorile železniške uprave raznih evropskih dežel za uvedbo posebnih znakov na tovorih, ki bi jih brez nadaljnjega razumeli po vseh deželah, za uvedbo nekakšne pisave v podobah. Tako kaže prvi hieroglif kravjo glavo, petelina in psa in pomeni, da je v tovoru živo blago, ki ga je treba previdno prenašati in pre- važati. Drugi znak je škrlatno rdeča vinska časa in jo naslikajo na zaboje, ki vsebujejo vino, likerje, pivo ali mineralno vodo. Tretje znamenje kaže n. pr. spet ribo, cvetlico in gozd in označuje blago, ki se kmalu spridi in ki sa je treba zato hitro odpremiti na pravi naslov. "l'j-wfca ijr v ' /-\v,/'/ g] za SHiiii*arf€* iz najboljšega švedskega lodna najcenejše pri Drago Sslswafe, Ljubljana. Prasko glasbeno pismo Na obisku pri skladatelju Viteslavu Novaku. Ko sem bil prvič pri Vit. Novaku, je bil baš sredi svojega jubileja. Na mizi je imel visok kup telegramov in pisem, same čestitke k 60-letnici. V Narodnem di-vadlu so igrali ciklus njegovih odrskih glasbenih del, v koncertnih dvoranah cikluse njegovih skladb in poleg vsega tega so imeli še predavanja na univerzi, na konservatoriju itd o Novakovem delu za češko glasbo. Povsod je moral biti zraven in dela je imel čez glavo že z odgovori in zahvalami za čestitke. Novak je 60-letnik, pa bi ga najrajši zavidal za njegova leta, mladost in svežost. Neki dan sva se sprehajala po starem mestu in šla mimo »Dancinga«. »Treba bo začeti s plesno šolo,« pravi Novak. »Vsako leto priredijo naši konservatoristi maškarado in naučiti se moram najmodernejših plesov, da bom lahke držal »štih«. Veste, jaz sem »špasmaher« in si nočem ukrasti tega užitka, da bi ne šel tja in da ne bi plesal z našimi frajlicami.« Sploh sem dobil vtis, da rad dobro živi. Povabil me je na večerjo v restavracijo, ker ni bilo žene doma. »šla bova sem, ker imajo sijajno francosko kuhinjo.« In šla sva in videl sem. da zna izbirati in da ni lajik v kulinarični umetnosti. Pozneje sem bil večkrat na njegovem domu Vedno je privlekel na mizo kaj boljšega in mi je večino znova dokazal, da je njegov estetski čut vsestransko izobražen. Menda je tudi svojemu srcu dal svoj obulus in zanimivo bi bilo izvedeti, v kakšnih odnošajih je živel v svoji mladosti z gospodom Amorjem. Kadar začne pripovedovati kakšno storijo iz svojih doživljajev, potem postane še mlajši, nego je. Razlagal mi je vsebino neke skladbe, pa je tako lepo prišel do vzroka, ki je to stvar inspiriral, na koncu pa je pripomnil, da je bil prav tiste čase hudo zaljubljen, tako hudo pač, da je moral za ravnotežje nekaj skomponirati. Na moje vprašanje, kdo neki je bila ta srečnica, se je malce posmejal in odgovoril: »Moja sedanja žena, jasno!« Njegova žena je še zelo mlada in je Novaku, kakor sem opazil, njegov drugi »jaz«. Je njegova žena. prijateljica, tajnik, kritik in dnevni časopis. Sama me je nekoč popoldne pri kavi vprašala, ali se mi ne zdi grdo, da »vtakne povsod svoj nos«. »Nasprotno,« sem ji odgovoril, »če bi bili drugačni, bi se lahko začel mojster Novak pritoževati, da se zanj premalo brigate.« Malo pred uprizoritvijo njegovega ciklusa odrskih del se je spri s šefom opere Osterčilom. »ker je preveč površno šel na ta posel« in Novak je spravil svojo trmo na dan in bojkotiral vse predstave, .-čeprav sem se najbolj veselil baš tega ciklusa,« mi je rekei. Tudi njegova žena je bila z njim solidarna, vendar je zdržala samo do predzadnje predstave. Pri njej je zmagala radovednost trmo ali, bolje povedano, princip. Včasi sva cele ure presedala, včasih cele ure prešetalu in v teh urah premlela v:-:o muziko in kar se okrog te vrti. Prvič, ko sem bil pri njem. mi je povedal vsebino svoje opere »Dčdov odkaz ? od začetka do konca. In Novak sam uživa, kadar pripoveduje takšne zgodbe. Vsaka skladba je košček njegovega življenja. V pantomiri »Signorina Gioventù« se je poslovil od svoje mladosti, v „Nikotini zadnjem svojem opusu, pa je izpovedal, da bi ne bilo napačno iti v samoto, potem ko je iz življenja posrkal vse najboljše — tako kakor pater Laktancij v : Nikotini«. Svojo ženo in svojega sina ima zelo rad, tudi se ne misli odpovedati vsem dobrotam tega sveta, a vendar mu večkrat pridejo misli, da bi takšno kloštrsko življenje bilo prav vreden zaključek vsemu prej: njemu. N.:a-gov ideal bi bila lovska hišica sredi gozda, kjei bi v miru preživljal jesen svojih letnih časov. Pripovedoval mi je, da ie bil njegov ded gozdar in da je ta poklic bil deden v družini, on sam pa je prav v obilni meri podedoval to nagnjenje in ni izključeno, da bo penzijo svojega življenja preživel v kakšni lovski koči. Tri večje stvari ima še v načrtu: godalni kvartet, kantato in / Jesensko simfonijo«. Kvartet bi bil nekakšen Iz mojega življenja«, kantata bi bila dopolnilo in »Jesenska simfonija : sad njegovega celotnega življenskega dela. Ko mi je imenoval Jesenske simfonijo«, sem ga opomnil, da ima že Jos. Marx skladbo z istim imenom, on pa me je zavrnil, češ: »To me ne moti. vsak človek ima lahko svojo jesensko simfonijo.« Novak je Čeh. vendar si je izbral za svojo duševno domovino Slovaško. Na srce mu je prirastla že 1. 1896., ko je bil tam prvič na. počitnicah. Piše v duhu tega naroda in mi je z zadovoljstvom pripovedoval, kako se je neka služkinja Slovakinja brigala za klavir v neki družini samo toliko, da je bil z njega redno pobrisan prah, ko pa je slišala njegovo Slovaško suito«, je vzkliknila: »To je pa kakor naše narodne pesmi.<■ Razume se. d^ sva obrala tudi vse živeče boljše firme, ki pišejo muziko. Novaku ni važno, da M kdo piše homofono ali polifono, \-ažno mi; je, da ima skladba vsebino in da očituje da je nje oče osebnost. To načelo prakt'" eira tudi pri svojih učencih, katerih irr vedno dovolj. Vzgojil je že celo vrs > skladateljev in pravijo o njem, da je ustanovitelj moderne ukrajinske glasbene šole, ker sta ravnatelj ukrajinskega kon-servatorija v Lvovu Barwinski in profesor na istem zavodu dr. Nižankovski njegov? učenca. Novak, Suk in Nedbal so si b "' pri Dvoraku sošolci. »Suk je bil miren in se nikdar ni prepiral s svojim mojstrom, mi je pravil Novak, jaz pa sem bil opozicija in ko sem prinesel Dvoraku kakšno novo stvar, je prišlo večkrat do prereka nja, ker se nisva hotela vdati.« Novak is prinesel skladbo, Dvorak je kritiziral formo, NovaK se je pričel sklicevati na Grie ga, češ, da si je ta dovolil podoben ek = * tempore, Dvorak, pa ga je nahrulil. da zanj ne odločuje Grieg: a Novak ni vrg> . puške v koruzo, temveč je opozoril mojstra, da je sam v tej in tej skladbi po-dobni prešel pravilo — in vojna se je končala navadno s kakšno duhovito zadnjo besedo, do katere je imel pravico mojster Dvorak pač kot njegov učitelj. Takšnih zgodb mi je Novak pripovedoval več, ampak vseh niti ne smem povedati, ker nimam zanje avtorske pravice. Ves čas praškega bivanja sem užival Novakovo gostoljubje. Preden sem odpotoval, sem bil še pri njem in naročil mi je pozdrave za štritofa in gospo, ki sta ga svojčas obiskala in ju je obdržal v najlepšem spominu. Poslovila sva se in oba sva si voščila na svidenje. Matija Bravničar. '■'^m'&ws&tmi m. - •• v* is ; ;■>?{■ i %P Razstava poljedelskih strofev v VersaiSlesu Izložba obsega vse stroje in orodje, ki se uporablja pri modernem obdelovanju polja. Rožnato pisemce Dan se je nagibal h koncu. Zadnji žarki solnca so rdečili nebo. Pred kavarniškim vrtom stoji mlada dvojica in kramlja, čeprav ju mora motiti truma ljudi, ki hodijo mirno. A vse to je le navidezno. Med tem ko deKle živahno govori, opazuje njen spremljevalec gospoda, ki pravkar plačuje svojo črno kavo. Zdaj je vtaknil debelo list-n co v žep. Nekaj trenutkov nato vs'ane in krene po cesti navzdol. Mlada dvojica se neopaženo razlde. Dekle jo ubere za elegantnim gospodom, med tem ko se sprehaja njen prejšnji spremljevalec na drugi strani ceste. Zdajci se začuje krik! Tik pred elegantnim gospodom pade mlado dekle nezavestno na tla; gospod se skloni k njej in jo skuša vzdigniti. Ljudje hitijo na kup. Radovedneži se ustavijo, nekateri hočejo pomagati. Tudi mladi gospod, ki se je sprehajal na drugi strani ceste, poskoči na pomoč. A vsa njegova pozornost velja elegantnemu gospodu z debelo listnico v žepu. Hladnokrvno se loti svojega [posla. V naslednjem trenutku je listnica v njegovih rokah in tako neopaženo izgine v množici. Onkraj ceste stopi na električno železnico in se pelje v za- hodni del mesta. Doma, na svojem stanovanju, je zadovoljno preštel bogato vsebino listnice. Cez kakih dvajset minut je nekdo kratko in zaporedoma trikrat potrkal na vrata. Mlado dekle je vstopilo. Spet enkrat se jima je posrečilo priti do denarja. Razen denarja je bilo v listnici še majhno rožnato pisemce, seveda Ijubav-no pisemce. Kaj bi onadva z njim? Med sprehodom sta ga neopaženo spustila na tla. Ob osmih zvečer je šel slikar Rojnik domov. Truden in zamišljen je stopal svojo pot. Zdajci pa sune z nogo ob neki predmet. Rojnik se skloni in zagie-ga listnico. »Hm, listnica!« vzklikne s pridušenim glasom. Nato jo odpre. Listnica je prazna, samo v zadnjem predelu je rožnato pisemce. Radovednost ga premami. »Spoštovani gospod! Vaše ljubeznive vrstice so me zelo razveselile. Zdaj sem premagala svoje zadnje pomisleke. Torej — v petek dopoldne ob enajstih pridem na Glavni trg. To pismo držite v roki, da vas bom spoznala. Dora.« Rojnik se je veselo zasmejal. Pisemce je dišalo po vijolicah. Kaj ko bi šel v petek tja? In bolj ko je premišljeval, bolj se mu je zahotelo prigod. V petek ob enajstih je stal slikar Rojnik na Glavnem trgu. Oblekel je svojo najboljšo obleko, bil je dobre volje in srce mu je močneje utripalo od veselega pričakovanja. Trg je bil razmeroma prazen. Težko obložen voz je počasi škripal po cesti. Zdaj je prišla mlada dama. Ozrla se je na vse strani in obstala pred spomenikom. Slikar se je razveselil; mlada dama je bila nad vse ljubka. Počasi je stopal proti nji in kakor slučajno držal rožnato pisemce v roki. Dama ga je pogledala, a v njenih očeh ni bilo videti nikakega razumevanja. Rojnik je razočaran obstal. Dama je odšla. Tisti mah pa je pristopil k njemu starejši gospod. »Mladi mož, rad bi govoril z vami!« Slikar se je nemalo prestrašil. Resno, skoro jezno nadaljuje stari gospod: »Vi pričakujete neko mlado damo?« »Gospod, to vam nič mar!« je hitro odvrnil Rojnik. »Kaaaj? Meni nič mar? Ta mlada da- ' ma je moja hčerka.« Zdaj je slikar v zadregi: »Dovolite, da vam pojasnim ...« »Tukaj ni česa pojasnjevati! Rožnato pisemce vas je izdalo. Jaz sani sem ga narekoval hčerki! Da. gospod, to sem storil, ko mi je prečitala vaše nesramne vrstice, in zato sem prišel, da obračunam z vami.« In preden je mogel Rojnik kaj pojasniti. je dobil močno zaušnico. Mirno, kakor da se ni nič zgodilo, se je obrnil stari gospod in odšel svojo pot. Besno se je hotel slikar zagnati za njim in mu razložiti kako in kaj. a tisti mah ga je eleganten gospod prijel za rokav. »Aretirani ste!« Slikarju se je stemnilo pred očmi. Od strahu ni mogel ziniti niti besedice. Predno je prešla minuta, je že začutil okove okoli zapestja. Šele ko so ga hoteli odpeljati, je zakričal: »Za vraga, odprite okove in spustite me! Saj nisem nikak zločinec!« »To se bo šele pokazalo!« »Za koga me vendar imate?« »Za nekoga, ki utegne vsaj vedeti, kdo mi je včeraj ukradel listnico,« je rekel elegantni gospod. Slikar je ostrmel. »Kaj? Jaz, da sem vam vzel listnico? To je pomota. Verjemite mi!« »Rožnato pisemce vas je izdalo. Opazovali smo vas že dolgo. Odkod imate pismo?« »Našel sem ga sinoči v prazni listnici v parku!« Možje so se spogledali in nasmehnili. »Kar z nami pojdite, pa bomo videli, kaj bo!« Na policiji je bilo izpraševanja, da nikoli takega! Slikar je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost, a nihče mu ni hotel verjeti in gospodje policaji so se samo sočutno muzali. Naposled mu je vendar prišla rešilna misel na um. Saj lahko dokaže svoi alibi! Od petih dalje je bil včeraj popoldne pri profesorju in delal z njim v ateljeju do poznega večera. Tako je torej lahko dokazal, da je bil med tem. ko se je izvršila tatvina, pri svojem mojstru. Minute tesnobnega pričakovanja so se zdele ubogemu slikarju neskončne. Naposled je vendar že prišel profesor in potrdil Rojnikovo izjavo. Rojnika so izpustili. Njegova nedolžnost je bila dokazana. Ves srečen se je globoko oddahnil, a odslej je smrtno sovražil vsa rožnata pisemca. Zane Grey Bo zadnjega moža RomaD »Stric Tad!... Ne smemo ga pustiti samega,« je vzkliknila Ellen. »Moramo,« ie srdito odvrnil Colter. »Le nič ne skrbite zastran Tada — če pade Jeanu Isbelu v pesti.« »Oh, pustite me, naj ostanem. Rešiti ga hočem!« Colter se je zagrohotal nezmiseinosti njene zahteve. In zdajci jo je postavil na noge. »Pri miru stojte ,« ie ukazal. Ellen je zagledala njegovega velikega rjavca, ki je čakal v senci smreke, osedlan s svežnji in odejami. Colter ga je naglo odveza! in zajahal, ne da bi le sekundo odvrnil svoj ostri pogled od Ellen. Segel je ponjo. »Gor!... Postavite nogo v stremen!« Moč njegove volje in njegove silne roke sta se zdeli Elleni v tem trenutku ...e-prernagljivi. Cutila je, kako jo je potegnil na sedlo. Nato se je spustil konj v skok. Zaradi naglega gibanja in Colterjevega železnega prijema je bila Ellen v mučnem položaju. Noge in kolena so ji šiloma zadevale ob debla in veje. Colter je pognal konja, da je v diru lomastil po gostem vrbovju, ki je zakrivalo vhod v stransko dolino. Nato sta prišla v ozemlje, kjer so rasli borovci. In zdajci je Coi-ter z nenadnim potegljajem ustavil skakajočega konja. Ellen je za-čttla krik. Spoznala je Queenov glas. »Nazaj, Colter! Nazaj!« Colter je zaklel in obrnil konja. »Pa ne da bi jim bil zdirjal v žrelo?« je zarenčal. In komaj se je konj iznova spustil v dir, ie že počil strel. Ellen je začutila silen stresljaj, kakor da je zadelo naglo gibanje ob nenavadno oviro — in nato, kako jo je Colter strgal s sedla in vrgel v zrak. Priletela je na mehka tla, v gosto travo, ne da bi se ji kaj zgodilo razen nasilnega prijema in naglega padca, ki ji je kar sapo vzel. Preden je utegnila vstati, jo je Colter pobegnil kvišku. Zagledala je konja, kako je ležal z okrvavljeno glavo na tleh. Okoli in okoli njiju so štrleli visoki bor.ovci v nebo. Spet je počila puška. »Tecite!« je siknil Colter in se skokoma spustil v tek, vlekoč Ellen za seboj. »Tukaj smo, Colter!« se je čez nekaj trenutkov spet začul Queenov glas. Ellen je tekla, kar so ji dale moči, srce ji je razbijalo v grlu in njene oči niso videle ničesar drugega več kakor zmešnjavo borovcev, ki so naglo leteli mimo nje, in smreke, ki so se stapljale v prazno zeleno steno. Nato je izgubila ravnotežje 'in se opotekla, a pasti ni mogla, ker jo je držala jeklena roka. Colter jo je vlekel dalje in jo nazadnje zanesel v globoko senco. Bila je kakor oslepljena. Drevje je poplesavalo in bledelo. Glasovi in streli so se slišali kakor iz daljave. Nato se je zgrnila na vse čutenje tema. Ko se je Ellen spet zavedla, so jo nesli po gozdu. »Ho, dekletce, komaj smo odnesli pete,« je rekel Colterjev trdi glas. »Ni čudo, da ste sklecnili.« Rahlo jo je držal v naročju in njena glava mu je počivala na levem komolcu. Ellen je videla njegov obraz kakor sivo, zabrisana liso, ki je počasi dobivala ostrejše obrise, dokler se niso črte razločno pokazale, blede in potne, in sredi njih mrzle cči s svojim čudnim, ostrim lesketom. Ko je vzdignila pogled, je Colter okreTl glavo in se ozrl po gozdu nazaj; vse na njem je pričalo o divji opreznosti. Žile na mršavem rjavem vratu so mu stale izpod kože kakor bičnice. Dva njegovih tovarišev sta stopala zraven njega. Ellen je slišala njune pritajene korake in čutila, kako je Colter za- vijal zdaj na desno, zdaj na levo. Napredovali so počasi, plašno oprezaje nazaj in naprej. Pozor,« je rekel Colter. »Sedite tukajle, Ellen. Ne maram, da bi vas zadela kaka svinčenka. Kdo pa ve, kaj se utegne zgoditi?« Biii so pred odprto jaso, na robu gozdnatega brega. Somers, Colter in Springer so se napeto ozirali na vse vetrove; oči vidno so bili pripravljeni na to, da jih bo sovražnik zasledoval ali celo obkolil in odrezal; vendar pa niso kazali nikake posebne skrbi. Somers si je prižgal cigareto. Springer si je z umazano roko obrisal obraz in preštel naboje v svojem redeniku, ki je bil videti napol izpraznjen. Colter je kakor jazbec iztezal svoj dolgi vrat m oprezal po gozdnih stebrenikih proti robu kanjona. »Cujte!« Nagnil je glavo na stran in nastavil uho rahlemu vetru. Vsi so prisluhnili. Ellen je slišala utripanje svojega srca, seiest listja, trkanje žolne in oddaljene, tihe glasove, ki jim ni vedela imena »Divje, kaj?« je rekel Somers. »Ho, ne verjamem, da bi nam bili že za petami,« je odvrnil Colter. »Prekleto smo jim zasolili to reč.« »Kratko in prijazno!« je vzkliknil Springer. Vzel je svoj črni sombrero z glave in vtaknil umazani kazalec skozi luknjo, ki jo je bila svinčenka napravila v oglavje. »Takole sem mu ušel! Ležal sem za deblom, ko sem malce pokazal butico — ššk! — sem imel že luknjo v pokrovcu.« »Kje je Queen?« je vprašal Colter. »Pri meni je bil, čisto spredaj,« je odvrnil Somers. »in po-tem, ko je streljanje ponehalo — in sem bil ustrelil tistega debelega, rdečelasega Isbelovega prijatelja—« »To bi utegnil biti Blaisdell,« mu je segel Springer v besedo. Zimskosportna »olimpiiada« v Bohinju v nevarnosti Ljubljana, 23. jan. AA.. Kljub dokon» £anim pripravam za mednarodne zimsko» športne prireditve v Bohinju v dneh 29. I. do 3. II. obstoji nevarnost, da bo JZS'S primoran tekme preložiti na nedoločen č.is, ker je za izvedbo vsega programa v Bohinju premalo snega in vremenske prili» ke za tako reprezentančno prireditev ne odgovarjajo. Savez je upošteval vse oko!» nosti ter prišel do zaključka, da je potreb» to izvesti prireditev v polnem obsegu, ako pa vremenske razmere tega ne dopuščajo, tedaj se mora vsa prireditev preložiti na poznejši termin v februarju. S končno od» . itv i jo se bo počakalo še do nedelje zve» čer ter se bo v ponedeljek zjutraj v listih objavilo, ali bo prireditev izvedena ali bo preložena. Razpis tekem v smuških skokih za prvenstvo dravske banovine Po nalogu JZSS priredi Smuški klub v D>vje»Mojstrani (namesto v zimskosport» nem programu določeno na Bledu) na dan 25. januarja 1931 tekmo v smuških skokih prvenstva drav> ske b movine za 1931 na mojstranski skakalnici, katera bo v to svrho vzorno pripravljena. Tekmuje se po pravilniku JZSS. K tekmi pripuščeni samo verificirani tekmovalci. Start točno ob 15. uri (ob 3. uri popol» dan). Žrebanje tik pred startom na skakalnici. Prijavnina 10 Din za tekmovalca. Razglas rezuitata ob 17. v hotelu Tri» glav v Mojstrani, ako pa nc bo dopuščal čas, se razglasi rezultat po časopisih. Darila: Prvak banovine prejme zlato plaketo. II. srebrno plaketo. III. bronasto plaketo. Železniška zveza od vseh strani zelo ugodna, n, pr. dohodi: iz Kranjske gore ob 13.50, iz Ljubljane in Bohinja ob 14.47. Oddaljenost skakalnice od postaje Dovje» Mojstrana 10 min. in bo na vsej poti oJ postaje do skakalnice razpostavljen nara» ščaj Smuškega kluba v svrho kažipota. Od» hod vlakov: Proti Ljubljani ob 17.29. pro» ti Kranjski gori IS.27, proti Jesenicam m Bohinju ob 20. uri. Skakalnica za trening na razpolago v so» boto ves dan. V nedeljo, na dan tekme je skakalnica zaprta (torej pred tekmo tre» ning ni dovoljen). Prihod tekmovalcev zaželjen, kdor že ne bo v soboto treniral, vsaj v nedeljo z via» kom ob 10.47; v skrajnem primeru pa z zadnjim vlakom pred tekmo. Snežne razmere: na mojstranski strani (senčna stran) do Radovine jako ugodne, v dolini Krmi smuka naravnost idealna. Posebna vabila radi pičlega časa na klu» be se ne bodo pošiljala, radi tega naj se smatra to objavo za vse kiube kot vabilo. Tudi pripomnimo, da se darila na dan tekme ne bodo mogla razdeliti, ker je klub šele ta teden doznal, da izvede gori ome» nj:no tekmo. Darila se bodo pa razdelila ob priliki medklubske kombinirane tekme, ki jo priredi naš klub dne S. februarja. Službene ohfave LNP (Seja u. o. dne'21. I. 1931.) Prisotni gg. Stanko, inž. Debeljak, ravn. Šetina, Kuret, Kralj, V^sspernik, Buljevič, Novak, Bostič. Malovrh. Na znanje se vzamejo dopisi JNS št. 25*0 od 13. I. 1931, SK Elana od 18. I. 1931, SK Korotana od 18. I. 1931 in SK Ilirije od 18. I. 1931. Ljubljanski klubi, ki še niso dvignili na nje odpadajoči delež iz prv tekem naj se zglase od 29. t. m. pri pods. blagajniku v svrho izplačila. Izkazati se mora vsakdo s pooblastilom kluba. Verificira se s pravico nastopa dne 28. I. 1931 v vseh tekmah Kalaš Lado za SK Ja» dran, s pravico nast.opa v medn. dine 20. 12. 1930, v prijateljskih 12. 3. 1931 in v prvenstvenih tekmah dne 12. 6. 1931 Ter» glec Ivan za 1SSK Maribor. Na dopis SK Ilirije z dne 18. I. 1931 ee popravlja verifikacija igr. M. Pfeiferja ta» ko, da sme nastopati v prv. tekmah dne 12. 3. 1931. S tem v zvezi se popravlja tu» di datum nastopa v pri j. tekmah za 8 dni. Poziva se MO Celje, da odgovori čim» prej v smislu zahteve, objavljene v služb pbjavah dne 17. t. m. Tajnik I. Dar beograjske »Politike10.000 Ljubljana«. 3106-1 Kuharico ki bi opravljala tudi druga hišna d»la. sprejmem s 1. februarjem k družini 4 o"b. Naslov pove osrlasni Oddelek »Jutra«. 3080-1 Korespondentinjo ▼esco samostojne sloven ske in nemške korespon dence, z znanjem srbohrv. iščem za takojšen nastop za večje industrijsko pod jet je blizu Zasrreha. Po ?Sfla «ni oddelek »Jutra« v Litih!j» ni pod šifro »Fiksum !t provizija«. 1350 5 Čamemikova šoferska loia LJubljana. Dunajska e. 36 'Jago Anto). Prva oblast ko,neesia podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Dobro vpeljana 54«. 3154-19 Lokal z branjarijo takoj prodam ali oddam v najem. Naslov v ogla'nem oddelku »Jutra«. 3178-19 Trgovino dobro vpeljano, prikladno tudi za delikateso, mlekarno ali branjarijo, s stanovanjem, blizu centra poceni prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3278-19 Trgovino mešanega blaga, z vsem inventarjem prodam na prometnem kraju blizu farne cerkve in šole na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3360-19 Vrtnarstvo vpeljano, z m>>dernim cve-tličnjaikom oddam v najem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vrtnarstvo«. 3240-17 Neomejeno osebno pravico za točenje alkoholnih pijač oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3315-17 Stanovanje 4 sob. z vs«m komfortom (kopalnica, plit) oddamo s 1. februarjem. Informacije pri Zadružni bamki v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 324,1-21 Stanovanje komfortno, 3 ali 4 sob, kopalnice in drugih pritiklin oddam s februarjem ali marcem. Ogledati med 1. in 3. uro popoldne. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 3009-21 Trisob. stanovanje elegantno ta solnčno, t vsem komfortom oddam t majem, ozir. avgustom v vili ob Tivoliju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Elegantno golnčno stanovanje«. 1267-21 Trisob. stanovanje iščem s 1. majem. Istotako iščem tudi prostoren in svetel lokal na prometni točki. — Ponudhe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Lokal 2202« 3288-21 2 vezani sobi opremljeni za eno osebo, oddam v I. nadstr. v bližini kavarne Evropa. Ogledati med 11. in 16. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3351-23 Lepo, prazno sobo s strogo separiranim vhodom takoj oddam mirni gospodični ali gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3352-23 Inteligentna vdova srednjih let, osamljena in zaipuščena, želi znanja z dobrosrčnim gospodom, ki bi ji pripomogel do lastnega stanovanja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Zapuščena«. 32S5-24 Gospodična želi znanja z boljšo in pošteno gosf>odično, po možnosti nemško govorečo ii znanjem klavirja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velika in vitka.«. 3279-24 Oblak F. naj dvigne pismo pod gornjim naslovom. 3357-24 Gdč. Štefko vozečo se na Treh kraljev dan popoldne do Kranja, prosim za naslov pod šifro »Bohinjski smučar« na ogl. oddelek »Jutra«. 3249 24 Stanovanje 4 sob it, kopalnice oddam s 1. februarjem na Reslje vi ceisti 9. Na-slov v ogl oddelku »Jutra«. 3298-31 Stanovanje 2 sob. kuhinje, verande in vseh pritiklin takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra». 3327-21 Stanovanje 2 pob, kuhinje, predsobe in balkona oddam takoj stranki brez otrok ali z odraslimi. Zelena jama — TovarnLška ulica št. 21. 3334-21 Opremljeno sobico blizu univerze išče akademik. Ponudbe ta ogl. od-delék »Jutra« pod značko »St. 300». 3232-23 Sobico s hrano oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 3? 29-23 Lepo sobo solnčno. z električno razsvetljavo, dopoldne gorko oddam s 1 februarjem dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3133-23 Pekarno v večjem industrijskem kraju radi družinskih razmer takoj prodam. Prevzame se lahko že 1. fehr. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3346-19 Mesečno sobo v centru mesta oddam s februarjem solidnemu in talnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2888-23 Sostanovalko v lepo sobo sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2890-23 3 lokale pripraivne za čevljarje in krojače, oddam. Naslov v oglaisnem oddelku »Jutra« 3319-19 Mecesnove deske suhe, za mizarje, ima v zalogi ».Ilirija«, d. z o. r... Dunajska cesta štev. 46. 3307-15 Pekarno oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Naslov pove oglasni oddele>k »Jutra«. 334S-17 Gostilno z vsem inventarjem, zalogo vina itd., tudi na deželi vzamem v najem. — Cenj. ponudbe z navedbo najemnine in opisom lokala na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kavcija 50«. 3364-17 Opremljeno sobo s popolnoma separatnim vhodom išče mirna gospodična. Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 3343-23 Solnčno sobo elegantno opremljeno, s ■posebnim vhodom. sredi mesta oddam eni ali dvema osebama s 1. februarjem. Ogledati od 11. ure naprej. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«-. 3284-23 Dve prazni sobi separirani oddam za pisarno ali modistarijo. Naslov pove oglasni odd"lek »Jutra«. 331823 Opremljeno sobo v Gradišču, na Mirju ali v •bližini išče soliden gospod Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Soliden gospod«. 3366-23 Sobo s kopalnico oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3344-23 Prazno sobo oddam takoj preprosti in mirni ženski. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 3354-23 Čisto sobo lepo opremljeno, z alkov-nom in kopalnico, event. z zelo dobro vso oskrbo, v visokem pritličju vile v centru oddam 1—2 boljšima osebama. Telefon na razpolago. NasJov v oglas, oddelku »Jutra«. 3336-23 Gospo jicu ili gospodu, mladu, feš, in-teligentnu i temperament-nu traži feš Hrvat-trgovec 40 god. star, koji često dolazi u Ljubljanu — za iskrenu prijateljicu. — Rendes-vons 25 nedelju 10 sati pred Union Hotelom. Znak raspoznanja obostra no novine u lijevoj ruki. 3360-24 Starejši gospod z večjim posestvom, žago. mlinom in gostilno, ž°!i znanja z vdovo, ki bi ime la veselje do gospodinj stva. Dopise s priloženo sliko na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Bližina Celja«. 3363-24 Emica Hvala za opozorilo! Radi razjasnitve Vas prosim, da me počakate v nedeljo. 35- t. m ob 11. uri pri Napoleonovem spomeniku. Sicer pa prosim za točen naslov! 3353-34 ä é Gdč. učiteljice ki žele v svrho možitve resnega znanja z viš. žel. uradnikom, naj pošljejo oh širne ponudhe s sliko pod »Resnost 313« na oglasni zavod Rudolf Mosse, Beograd, pošt. pretinac 4fW. 2882-35 Kdo ve kje se nahaja moj pes — dolgodlak bel pudel, ki sliši Da ime »Algon«. Sporočilo prosim po dopisnici na naslov: Ant,. Štrukelj, Trata, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 3287-28 Elektromotor 24 K v vrtilni tok. napro daj. Na -wgled v skladišču spočije Rajko Türk, Ljub ljana. 1193-29 Mizarske stroje dobro ohranjene, s vso potrebno transmisijo proda Andrej Kregar. tvornica pohištva. Št. Vid-Vižmarje št. 59. 3275-29 Ugodna prilika! Svetovno znan pisalni stroj v prav dobrem stanju po izredno nizki cer.i proda Iva Kokalj, Ljuhliana. Gradišče 1.1/1. 3340-59 i«. /ti& -fj/tewo^! olnvtju cJh ieiu^^nösö /AtoXXÀXC v Telefon 205P r e m o g S\ suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Tridelne žimnice za postelje, v kompletni izdelavi, polnjene z zdravo morsko travo, skupno za ?00 Din. Odprava s pošto z jamstvom, neodgo-varjajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani. Trg. in odpremna tvrdka gtAiž m KATALOG Xnjigo, obsegajočo 148 strani (oktav) z brezkonkurenčno izbero najmodernejših radio-, gramofon* in fotoaparatov, velikansko izbero lestencev in ostalega elektro - materija-la. kakor tudi z zanesljivo tabelo za osvetljenje dobite brezplačno dokler traja zaloga Ofrufrien'ÖJller - Zcu/ab. S Zobotrebci Ponudite ne.pakovane in pakovane zobotrebce v zavojih Ln kartonih po 1 due Dopise na poštni predal št. 24. Ljubljana. 3046-30 Avgust Kobilca tapet, in dekorater Ljubljana. Dunajska c. 25 vhod iz Dvorakove št. 3, dvorišče, se priporoča 7a specialna tapetniška if-'-i. Razprodajala ee bodo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinna«, veletrgovina i vinom. Rudnik pri Lj ublja.ni. 53373-« a> ss 100 razi. Švedske . 100 » Belgije . . 100 » Rum unije . 100 » Rusije . . . 100 » Jugoslavije . 30 » Zoranka Čuček Ljubljana, Rožna ulica 29. t Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš predobri praded. ded, oče, gospod FRAN PISKU bivši gostilničar, veletrgovec z vinom in posestnik umrl davi, previden s sv. zakramenti, v svojem 92. letu. Predragega pokojnika spremimo v nedeljo dne 25. t. m. ob pol 16. iz hiše žalosti, Florijanska ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v lastno grobišče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin! Ljubljana, dne 23. januarja 1931. Žalujoči ostali če zamore kaj lajšati našo globoko bolest zaradi nenadne, prerane smrti našega srčno ljubljenega soproga oziroma brata, zeta, strica in svaka, gospoda EMILÀ DROBNITSCHA nadgozdarja so bili to brezštevilni dokazi iskrenega sočutja zaradi težke izgube, ki nas je zadela. Vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekamo tem potom našo toplo zahvalo kakor tudi za lepe vence in številno častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Podsreda — Celje, dne 23. januarja 1931. 2236 Globoko žalujoči ostali ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše drage, nepozabne sestre in tete, gospodične Frici Berner se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našo blago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Rogaška Slatina, 21. januarja 1931. 2233 Žalujoči ostali. Vodeča zagrebška tvrdka z manufakturo na obroke, IŠČE sposobne in agilne ZASTOPNIKE 2204 za Ljubljano in bližnjo okolico. V poštev pridejo samo oni gospodje, ki so dosedaj delali z z dobrim uspehom in dokazanim prometom. — Biti morajo sigurnega nastopa in vpeljani samo pri boljših strankah. Stalna in sigurna eksistenca. Visoka fiksna plača in provizija. Predstaviti se je osebno v nedeljo 25. t. m. v hotelu »Slon«, soba št. 32 od 10. do 11. ure. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf ßibnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,