® filma GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO XX ŽALEC, MAREC 1966 ŠTEVILKA 3 _ _ »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 1.200 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. #3 'M Sp » » i!i>?3 m P! fi m m li K ti » m i ti II p fi fi 3g IjM St p Prav je, da v času, ko že nekaj mesecev uresničujemo reformo in s tem sklepe VIII. kongresa in ko smo imeli letne konference organizacij ZKS, ugotovimo položaj, v katerem smo in rešimo nekatera vprašanja, ki nastajajo v zvezi z reformo. Še vedno so živahne razprave okrog vprašanja, kaj je privedlo, oziroma, kaj je povzročilo reformo. Odgovori so največkrat napačni, saj so mnenja, češ, da smo začeli reformo prehitro; druga zopet, da je reforma prepozna, dalje da je reforma posledica gospodarskih neuspehov, da naj bi bila posledica neustreznega samoupravnega sistema im da naj bi tudi preširoka demokracija povzročila reformo. Do nerazumevanj je prišlo tudi ob vprašanju, na katerih področjih družbenega življenja bi morali izvajati reformo: ali zgolj v gospodarstvu, ali pa v gospodarstvu in na ostalih področjih družbenega življenja. Predvsem je treba ugotoviti, da reforma ni posledica neuspeha na področju gospodarstva ali pa izven njega. Naše gospodarstvo, kot tudi ostalo družbeno življenje, se je v okviru prejšnjih družbenih instrumentov razvilo do svojega viška im je doseglo takšno stopnjo razvoja, ko je 'bilo potrebno, da se z novimi okviri postavijo pogoji, tako za nadaljnji dvig gospodarstva, kot za nadaljnji razvoj ostalih družbenih institucij. To je preprosta resnica in vsi ostali, ki postavljajo vprašanje, da je reforma prehitra ali prepozna, da je posledica neuspešnega samoupravnega sistema ali prevelike demokracije, izhajajo iz napačnega stališča in (Nadaljevanje na 2. strani) im P It S 0É5 ks)i\ S88 ■ ifj '/M Éf| hM Ul $1 Ml $1 II I fi fà p i v n/v/711 r/f/ i \ r/rn \ rrri > f öWs VM Ui>T3 (M n s I i * pi » 7M «Ž»? W£//7 \\r/fi Gozd pod snežno odejo VPRAŠANJE NAŠIH dni- REFORMA {Nadaljevanje s 1. strani) zato tudi ne najdejo (pravilnega odgovora. Jasno je tudi, da se reforma ne nanaša zgolj na gospodarstvo, temveč 'tudi na ostale veje družbenega življenja. Predvsem zato, iker tudi te trošijo znaten del ustvarjenega narodnega dohodka. Ni vprašanje, da v bodoče me bi trošili del narodnega dohodka v družbenih službah, temveč je vprašanje v tem, kako ga bi »trošili bolj smotrno in kako bi s tem zagotovili večje uspehe na področjih izven gospodarstva. Kar pa se tiče ocenjevanja refor-Ime je zanimivo, da v inozemstvu in tudi v zapadnem svetu ugodno ocenjujejo reformo, zato so nam tudi odložili nekatere naše plačilne obveznosti. Tega ne bi storili, če bi podvomili v zmogljivost jugoslovanskega gospodarstva. O dosedanjem poteku reforme so prav tako različna mnenja. Eni menijo, da smo dosegli znatne uspehe, drugi pa zopet, da doslej ni bilo storjenega ničesar in da uspehov ni. Tako prvo kot drugo stališče je napačno ii-n lahko postane celo nevarno. V resnici smo dosegli znatne uspehe, med drugim tudi takšnega, ki je za naš dosedanji razvoj doslej edinstven, namreč, da je izvoz presegel uvoz. Vse to nam jamči, da smo na dobri poti in da smo v stanju stabilizirati naše gospodarstvo. Toda pred nami je še cela vrsta nekaterih nalog, o katerih bo govora kasneje. Vsako uspavanje na podlagi doseženih uspehov bi pa lahko postalo prav tako nevarno ik-ot podcenjevanje tega, kar smo doslej storili. Pred nas se postavlja vprašanje, kakšen naj bi bil nadaljnji potek reforme in kakšne naloge nas čakajo na tem področju. Zato je potrebno, da ugotovimo, katere so tiste centralne točke, torej najpomembnejša bojišča, na katerih bijemo bitko za reformo. Mislim, da gre tu za »dvig produktivnosti, dvig življenjskega standarda, »dobro investicijsko politiko, nadaljnjo decentralizacijo akumulacije, urejen devizni sistem in urejen bančni sistem. To so znatne naloge, katerih ne bomo mogli rešiti »kar čez noč.- Sorazmerno hitro se bomo lahko dogovorili za cilje, ki jih hočemo doseči na teh področjih, torej za nadaljnja pota našega razvoja. Uresničenje teh dogovorov bo zahtevalo štiri do »pet let. Ve,s naš nadaljnji razvo-j bo zahteval razumno rast uvoza; ta bo pa možna ob dobni rasti izvoza.« Vse to nas sili k izmenjavi naših proizvodov na svetovnem trgu, »kar pomeni, da moramo biti konkurenčno sposobni, oziroma, da se naj produktivnost deda .pig- ri na svetovmeigjrgu. Iz tega razloga postaja med 'drugim bitka za dvig produktivnosti e.na izmed centralnih točk boja za naš nadaljnji razvoj. Pojfem produktivnosti ali storilnosti marsikdo napačno »razume, češ, »da ga nekdo priganja k delu, ko že itak sorazmerno v 'fizičnem smislu kar\do-bro dela. To nam nalaga nalogo, da pojasnjujemo, zakaj pravzaprav gre in da bi rabili m-oder-'nejše stroje, boljšo organizacijo, dela ter s tem tudi proizvajalca z večjim strokovnim, in družbenim znanjem. To vse skupaj še z d-rjuginai činitelji tvori pojem višje produktivnosti. Morali bomo izvajati bolj premišljeno investicijsko politiko. Ni namreč najvažnejše, kakšne imamo stavbe, temveč je bolj važno, kakšne imamo stroje. Na ta način bomo ustvarjali takšne pogoje, da bomo lahko rešili, za naš razvoj po-litičho kot ekonomsko važno vprašanje dviga standarda delovnih ljudi. Ne moremo si namreč zamišljati strokovno in politično dobrega samoupravljalca, ki bi živel v slabih pogojih. Iz tega sledi, da rabimo proizvajalca, ki bo strokovno in politično razgledan. Pogoj za to je med drugim, da živi v ustreznih življenjskih prilikah. Razveseljivo je, da so investicijska stremljenja, kot jih poznamo sedaj v občini, v osnovi pravilna. Usmerjena so k modernizaciji sorazmerno zastarelega strojnega parka. To je tembolj Medobčinsko društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je v soboto, 12. 2. 1966 organiziralo posvetovanje o kmetijskem šolstvu in zaposlovanju kmetijskih strokovnjakov. Posvetovanje je bilo- uspešno, od »povabljenih članov zelo dobro obiskano. S prizadetostjo pa lahko ugotavljamo, da se vabilu niso odzvali tisti, ki imajo po navadi največ kritičnih pripomb na delovanje kmetijskih organizacij in še posebej strokovnjakov. Povabili smo namreč tudi predstavnike občinskih skupščin, komitejev, odborov SZDL, vendar, brezuspešno. Tudi večina direktprjev kmetijskih organizacij »ni izkoristila te priložnosti, da bi se temeljiteje seznanila z obravnavano problematiko, odnosno s svojimi - prispevki v razpravi prdpo- pomeimibno, ker je kljub dosedanjim rekonstrukcijam 47 % strojnih naprav amortiziranih' in Iter lahlko s pravilno investicijsko politiko, s sorazmerno majhnimi sredstvi, dosežemo v kratkem času ugodnejši položaj, to je, modernejši' strokovni park. To nam bo omogočilo hitrejšo rast produktivnosti, s tem pa tudi potrebno rast osebnih dohodkov. Pri uvajanju nove devizne politike in novega bančnega sistema je prav, da izhajamo iz stališča, da so finančna sredstva in devizna sredstva načeloma last tistega, ki jih je ustvaril. To seveda ne pomeni, da bomo takšno stanje dosegli že jutri. Morali se bomo boriti za to. Z izvoznimi uspehi posameznih delovnih organizacij moramo doseči ugodno zunanje trgovinsko bilanco celotne družbe. To je ena plat naloge, obstoja pa tudi druga plat. Obstaja namreč nevarnost, da se banke ne ’bodo dovolj hitro vživele v položaj, kot ga morajo imeti, namreč, da so gospodarske organizacije. Doslej so bile več ali manj v svojem bistvu državni organ. Delovne organizacije se bodo morale boriti za to, da banke prenehajo biti podaljšana roka državne administracije, da postanejo gospodarske delovne organizacije, s katerimi bodo kolektivi trgovali. Predmet trgovanja bo specifičen, to so finančna in devizna sredstva. V sedanjem času smo priča nekaterih posebnih mnenj, s kate- rimi se moramo spoprijeti. Ta mnenja živijo pri članih in nečlanih Zveze »komunistov, posebno v vrstah inteligence. Nekateri posamezniki postavljajo namreč vprašanje, ali so dosedanji ukrepi reforme in nekateri bodoči planirani ukrepi v skladu z Marksizmom in v skladu s potjo v socializem ter ali -niso morda pridobitve revolucije v nevarnosti. Ti, ki tako dvomijo, zamenjujejo nekatere ekonomske pojme, ki so skupni tako v kapitalizmu 'kot v socializmu, z družbeno političnim sistemom. Pojem .produktivnosti je značilen im pomemben tako za kapitalistični, kot za socialistični sistem. V socializmu bi -moral biti še pomembnejši, kajti 'kapitalizma ne moremo premagati z idejno pobarvanimi frazami, temveč edinole z večjimi in boljšimi gospodarskimi dosežki. V bistvu torej ne gre za vprašanje sistema, kajti vprašanje sistema in nadaljnjega razvoja v smeri socializma je pri nas jasno, pač pa gre za vprašanje dobrega gospodarjenja. Drugače povedano, gre za ustvarjanje materialnih pogojev, za nastajanje višjih socialističnih družbenih odnosov, oziroma za vznikanje docela novih komunističnih odnosov. V bistvu ti omahljivci iz takšnih ali drugačnih razlogov ne razumejo sklepov VIII. kongresa, kar nam nalaga dolžnost, da vodimo boj na področju razumevanja sklepov VII. kongresa in na področju izvajanja le teh. KMETIJSKO ŠOLSTVO IN mogla k uspešnejšemu razv-oju kmetijskega šolstva. Naj mi prizadeti oprostijo ostrino, s katero sem napadel njihovo odsotnost, ke-r pač mislim, da to le pomeni grobo podcenjevanje dejavnosti tistih, -ki »se tudi trudijo za razvoj kmetijstva. Mnogo ugodneje »pa ocenjujemo vsebino -posvetovanja. Ing. Jensterle Tone je referat -dobro pripravil, -prisotni se sicer z nekaterimi ugotovitvami in predlogi niso -povsem strinjali in je zato bogata razprava Le ugladila na-» sip-rotujoča» si mnenja. Sporne šo bile predvsem -naslednje trditve v referatu -in razpravi) češ da je število strokovnjakov pogojeno -s hitrostjo razvoja «družbenega sektorja in da so zato nastopili viški. Struktura se je ocenjevala pa osnovi vpisa in so -tako- bila prikazana izrazita nasprotja med' števili slušateljev poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol. Postavljalo se je vprašanje ali naj je profil strokovnjaka, kakršinega daje Višja agronomska šola v Mariboru dejansko željen .in potreben. Izrazito močne so bile težnje -po šolskih posestvih, ka-ko pa je z materialnimi temelji teh posestev ni bilo podanega odgovora. Tudi trditev, da je kadrovanje v kmetijske šole izključna domena kmetijskih ^organizacij, ni p-ovsem utemeljena. Togo postavljanje, kako je s profili tehnika, inženirja^ agronoma in kakšna delovna področja naj ti -profili zajemajo tudi ni bilo deležno'vsestiranske podpore. Na koncu želim posredovati zaključke tega posvetovanja,’ v katerih ni vsega, vendar upam, aa bodo lahko dobra osnova za razreševanje, ■nasprotij' v zvezi z izobraževanjem an zaposlovanjem v kmetijski stroki. ^■UxTioliycJ\ Prve akcije žena v našem c i1 e (» (' (' i» i' i' Vsem bralkam čestitamo za 8. marec -Dan žena delavskem gibanju OD KDAJ PRAZNUJEMO «.MAREC V tisku in literaturi je veliko različnih podatkov o razglasitvi .in praznovanju mednarodnega praznika žena. Poglejmo samo nekatere izmed njih! V »Politiki« 8. marca 1960 piše v prilogi »Zana-družina«, da je bila 'prva proslava dneva žena v Beogradu 8. marca 1911. leta. V »Borbi« 8. marca 1963 piše, da so mednarodni dan žena prvikrat praznovali leta 1911 v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Švici. Na 12. strani »Borbe« z naslovom »Dan žena« pa piše, da je bila druga, mednarodna konferenca žena 8. marca 1910 v Kdbenhavnu, v »Komunistu« 8. marca 1963 pa piše 1 2 3 na zadnji strani: »Priprave za prvo proslavo mednarodnega praznika žena so se začele 23. februarja (dejansko pa 8. marca po novem koledarju — MD). V soglasju .z razredno zavednimi političnimi in sindikalnimi organizacijami organizirajo socialistke vseh držav vsako leto dan žena, ki služi predvsem .kot agitacija za žensko enakopravnost. To zahtevo je treba osvetliti tako, kakor .jo razumejo socialisti v zvezi s celotnim problemom vprašanja žena. Dan žena mora imeti mednarodni značaj in ga je treba skrbno pripraviti. Že 1876. leta je bila znana stavka žena v Trbovljah. Takrat so se delavke na dnevnem kopu premoga uprle zaradi znižanja plač in grobosti rudniškega nadzornika. Ko nišo zalegle prošnje im pričevanja, so z lopatami napadle inšpektorja, ki se je postavil na stran delodajalcev. Začele so stavkati in kmalu dosegle, da so jim vrnili odtegnjene zaslužke in zagotovili, da bo v .prihodnje nadzornik bolje ravnal z njimi. Na Reki je leta 1885 začelo stavkati 360. delavk Tobačne tovarne. Ko so julija 1889 rudarji iz zasavskih .revirjev začeli svojo prvo veliko stavko in se niso hoteli vrniti na delo tudi naslednji mesec, je bilo med 140 aretiranimi tudi 56 žensk. Zabeleženo je, da so istega leta delavke tovarne usnja v Zagrebu stavkale in zahtevale skrajšanje delovnega dne od 12 na 10 ur. Naslednje leto so začele stavkati delavke iz Duge Rese. V Beogradu je-follo 6. avgusta 1903 ustanovljeno žensko delavsko društvo »Svest«, ki je osupnilo čaršijo z revolucionarnostjo programa, s katerim je predvsem zahtevalo, naj z zakonom ure.de razmere, v katerih delajo delavke, .plačo ženskam .pa naj izravnajo .s plačami moških. Na pobudo aktivnosti »Svesti« je prisilo že januarja 1904 v tovarni klobukov »Ječmenica« do prve stavke delavk v Srbiji. Čeprav je morala »Svest« naslednje leto ZAPOSLOVANJE STROKOVNJAKOV 1. Preveriti obstoječo mrežo vseh kmetijskih šol v Sloveniji in na osnovi potreb zagotoviti denarna sredstva za kvalitetno izvajanje pouka. Vzporedno s tem jim dodeliti učna šolska posestva in potrebno mehanizacijo, da bi se lahko .nemoteno odvijal praktični pouk. 2. Kmetijska družbena posestva in zadruge morajo na podlagi svojih dolgoročnih potreb kadrovati mladino za odgovarjajoče kmetijske šole. Te namreč ne morejo biti same sebi namen, ampak vzgajajo kadre le na podlagi potreb, ki jih narekuje proizvodnja. 3. Poleg obstoječih šol, ki šolajo mladino predvsem za delo na družbenih .posestvih, je potrebno posvetiti več pozornosti ustanavljanju splošnih kmetijskih šol, ki bodo izobraževale "kmečko mladino, ki ostaja doma na svojih po- sestvih. Primeren čas za to šolanje je zimski. Tako hi v dveh ali treh zimskih sezonah nudile te šole osnovno znanje bodočim proizvajalcem. 4. Kmetijske šole naj dajejo zaključeno znanje mladini za določeno delovno mesto. Stopenjsko šolanje b.i naj ne bilo zato pravilo, temveč 'bi naj bilo omogočeno le najboljšim, ki bodo s poglobljenim znanjem .res koristili kmetijski proizvodnji. 5. Člani, udeleženci posvetovanja, so mnenja, da je potrebno .ponovno uvesti staž kmetijskih absolventov in diplomantov visokih šol. Staž pa se mora vršiti samo na urejenih in za t.o določenih posestvih pod vodstvom mentorjev. 6. Status agronoma .in kmetijskega tehnika- bi naj bil na delovnem mestu v proizvodnji. Teh- prenehati z delovanjem, so Žane nadaljevale boj v okviru sindikalnih organizacij in februarja 1907 so bile med najvidnejšimi udeleženci krvavo zatrte velike stavke delavcev, sladkorne tovarne na Čukarici. Naslednje leto je bilo v Srbiji 84 partijsko in 500 sindikalno organiziranih delavk. V Bosni je bilo 1910. leta po poročilu, iki so. ga poslali mednarodni konferenci, 420 žeina socialistk, včlanjenih v delavske sindikate. Sam Tucovič se je po vrnitvi iz Köbenhavna, navdušeno zavzel za sistematično delo med ženami v delavskem gibanju In tako je bil mesec dni kasneje, 12. sept. 1910 na velikem zborovanju žensk v dvorani »Kooperative«, na katerem je bil glavni referent v okviru srbske socialdemokratske stranke ustanovljen sekretariat socialnih demokratk, ki bo po poverjenikih vzdrževal zvezo s tovarišicami v vseh mestih. Med začetnimi težavami, ki so j.ih morale prebroditi, je bilo V nikomer ne moreš zbuditi zaupanja in spoštovanja, če s tabo ne morejo priti poštena in dobra dejanja. nife mora sodelovati neposredno v .proizvodnem procesu in skrbeti: za racionalnejše izkoriščanje mehanizacije. Agronom ipa bi se moral poglabljati v ekonomiko proizvodnje, v strokovne analize tal, . z ozirom na biokemične sestavine, in na koristnost vlaganja reprodukcijskih sredstev in poi organizaciji tehnološkega procesa sploh. 7. Struktura zaposlenih v kmetijstvu je danes neprimerna, zato je potrebno na družbenih .posestvih zaposlovati kmetijske strokovnjake. Velike možnosti za zaposlovanje strokovnjakov pa , so še v delovnih mestih, ki bodo -zahtevala organizacijo proizvod- > nega sodelovanja .med zasebnimi » kmečkimi, gospodarstvi in druž- j benim sektorjem. JURAK B 3ZO tudi precejšnje .nerazumevanje njihovih partijskih in sindikalnih tovarišev za njihovo mesto im vlogo v delavskem gibanju. Zato je bil eden .izmed prvih aktov novega sekretariata socialnih demokratk v Srbiji okrožnica vsem partijskim in sindikalnim organizacijam z značilnim zaključkom: »Ne pozabljajmo, da sta obveščanje žena, ki tvorijo drugo polovico človeštva, i.n njih pritegnitev v borbene vrste socialne demokracije neogibno potrebna za osvoboditev proletariata in za zmago socializma!« Tudi v našem podjetju smo dolžni, da vsako leto poskrbimo za praznovanje dneva žena. Zato so predvsem zadolžene sindikalne podružnice na naših obratih. Vsi smo ‘dalžni, da nadaljujemo tradicijo, dolgoletnega praznovanja in da spoštujemo zasluge in velik delež,, ki so ga doprinesle naše žene v'minulih letih. Podbregar Mirko Dopisujte v nas DOLGOROČNO NAČRTOVANJE ZAGOTAVLJA USPEH n:.....m...............................................................................................um [ ZA KAJ S K BIJEMO? Prav gotovo sodi med najvažnejše odločitve sleherne gospodarske organizacije, posebno pa še njenih samoupravnih organov razdelitev ustvarjenega dohodka v preteklem letu. Le-ta se po pokritju družbenih prispevkov deli na osebne dohodke in na sredstva, naplenjena za potrebe redne in razširjene proizvodnje. Medtem, ko je kaj lahko določiti obseg in usmeritev sredstev za potrebe redne -proizvodnje, zahtevajo vlaganja sredstev v razširitev proizvodnje predhodne temeljite študije. Vlaganje sredstev v razširitev proizvodnje terjajo graditev objektov, ki imajo dolgotrajni značaj: zgradbe, nasadi, oprema .itd. Na načrtovanje letnih vlaganj v razširitev proizvodnih zmogljivosti vpliva cela vrsta okoliščin. V tem sestavku želimo bralce seznaniti le z osnovnimi pokazatelji letnega in perspektivnega razvoja hmeljarstva kot osnovne dejavnosti našega podjetja. Zaradi umetnega povečanja porabe hmelja v pivovarniški industriji po svetu in doma predvideva republiški perspektivni plan 3500 — 4000 ton letne proizvodnje hmelja. Po tem planu naj bi naše podjetje vključno z zasebniki pridelalo v 1970. letu 2550 do 3000 ton hmelja, razliko pa ostale kmetijske organizacije. Plan ne predvideva samo količinskega povečanja hmeljarstva, ampak predvsem tehniško in tehnološko rekonstrukcijo z namenom povečave hektarskih pridelkov ob hkratnem znižanju proizvodnih .stroškov. Glavno nalogo v teh prizadevanjih je sposoben izvršiti te družbeni sektor zaradi znanih prednosti. Društvo kmetijskih inže-E liirjev in tehnikov je imelo i 17. 2. 1966 letni občni zbor E v lalcu. Predsednik društva E tov. Grabnar Ludvik je v po-= točilu govoril o delu in teža-= vah, o predavanjih, strokov-B nih srečanjih in ogledih, o § prireditvah in izpopolnjeva-1 nju članov. Skozi poročilo 1 in tudi skozi vso razpravo E se je vlekla kot rdeča nit E težnja in skrb, da bi se člani E strokovno in splošno izobra-= zevali in nenehno težili za = novimi dosežki, za poenostavi vitev in dvig proizvodnje. E Ing. Pelikan je v razpravi E nakazal potrebo po medse- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pridelovanje | jedilnega krompirja v | kooperaciji : Ti .in ostali predlogi terjajo, da se hmeljarstvo v družbenem sektorju širi v prihodnje ip.rav tako kot doslej. Le struktura vlaganj se bo glede na dosedanjo stopinjo razvoja obratov spremenila. Medtem ko simo doklej vlagali investicijska sredstva predvsem v .izgradnjo nasadov, bo potrebno v prihodnje ob hkratnem večanju nasadov nameniti mnogo več sredstev izgradnji stranskih objektov in mehanizaciji proizvodnega postopka. Ob upoštevanju razpoložljivih’ kvalitetnih zemljišč, njih ustrezne lokacije in že obstoječih vzporednih objektov bi se nadaljnja izgradnja hmeljišč .izvajala po obratih, prikazano v ha, tako-le: Obrat 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 Celje 71 71 71 68 63 57 57 57 Petrovče 1.17 127 135 143 147 142 . 140 140 Vrbje 145 149 152 161 168 172 172 172 Šempeter 99 104 104 95 99 105 105 105 Prebold 77 .85 89 93 91 90 94 97 Tabor 49 57 57 54 54 54 66 59 Viraniskio 49 53 56 56 60 60 65 65 Braslovče 142 116 118 130 138 143 151 ■ 1.55 Vojnik 41 46 46 44 45 45 45 45 Skupaj 760 808 828 844 865 868 895 895 Iz tabele je razvidno, da bo imelo podjetje v lastni proizvodnji 1973. leta 895 ha hmeljišč, kar pomeni povečanje proti sedanjemu stanju ;za 18 %. Seveda vlaganja ne boido predstavljala le razširitve za 18% ali za 135 ha hmeljišč, amipak- ho znašal Obseg izgradnje nasadov še za velikost izpadlih površin zaradi biološke dotrajanosti. Velikost obratov se ibo .z izvedbo prikazanega programa zaključita, ne bodo pa končana vlaganja. Ker žična armartura traja dlje kot nasadi, bo potrebno žičnice in nasade graditi še v naslednjih letih vse do končnih 1200 ha. Nasade, ki so bili zasajeni v letu 1963, bomo pričeli krčiti v 1973. letu, kar bo terjalo že v letu 1972 zasaditev drugih enako velikih parcel zaradi kolobarjenja. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bi se obseg kmetijskih nasadov pričel v nadaljnjih letih znatno zmanjševati, kar bo imelo za posledico neizkor.iščenost stranskih zmogljivosti, zmanjšanje količinskega obsega pridelanega hmelja in podražitev proizvodnje. Po 1975. letu se bodo vlaganja v hmeljarstvo znatno zmanjšala, ker bodo naložbe predstavljale sredstva za nadomestitev nasadov, V mesecu marcu bomo sklepali s kooperanti pogodbe za proizvodnjo jedilnega krompirja v letošnjem letu. O pogojih proizvodnega sodelovanja bo razpravljala komisija CDS za trajno gospodarsko sodelovanje z zasebnimi proizvajalci na prihodnji seji. Po predlogu sodeluje Kmetijski kombinat v proizvodnji jedilnega krompirja s tem, da nudi proizvajalcu in brezobrestno kreditira do oddaje pridelka potreben semenski krompir, umetna gnojila, zaščitna sredstva in strojne usluge. Repromaterial in strojne usluge nudi kooperantu po kooperacijski ceni, in sicer: 70 kg umetnih gnojil in 1,5 traktorske ure na 1000 kg oddanega krompirja. Strojna služba kombinata je dolžna z nasveti pomagati kooperantu, da bo ta s pravilno agrotehniko dosègel čimboljši pridelek. Posebno pozornost mora posvetiti pravočasni in pravilni zaščiti krompirja zoper bolezni in škodljivce. Dober pridelek je prav gotovo v prvi vrsti odvisen od kooperanta. Poleg dobrega semenskega krompirja je potrebno tudi pravilno gnojenje. Za pridelek 130 q na ha je potrebno 2000 kg dobrega semenskega krompirja, 200 q hlevskega gnoja in 1200—1300 kg mineralnih gnojil. bojni izmenjavi strokovnih dosežkov in mnenj in po ožjem sodelovanju med kolegi. Tov. Zužej Franc je govoril o izobraževanju kadrov, ki delajo v kooperacijski proizvodnji in poudaril, da jim moramo posvečati vsaj toliko pozornosti kot kadrom v lastni proizvodnji, če ne še več zaradi njihovega načina dela. Ing. Zidar Milovan je v svojem izvajanju poudaril, da nas uspeh kombinata v lanskem letu naj ne zapelje. Strokovni delavci naj proučujejo in dodobra spoznajo problematiko delovnih mest zaradi večje produktivnosti, = boljše organizacije, večje § ekonomičnosti in zaradi spo-B znanja racionalizatorskih Š sposobnosti ljudi. DIT naj bo E nosilec strokovnosti v komu-B ni. Za kaj se tolčemo? Kje E je naš agrotehnični cilj? Več-= ja proizvodnja na enakih polž vršinah na bolj ekonomičen = način. Vsi moramo težiti za E tem: strokovnjaki Inštituta, B komune in kombinata. Iz-E obraževanje naj bo tudi skrb E DIT, le-to pa naj ne bo kam-E panjsko, ampak postopno. E Več skrbi moramo v bodoče E posvetiti mladim kadrom, ki B pridejo iz šol in je večina E po navadi prepuščena sami E sebi. S kooperanti delajo le S tisti strokovnjaki, ki so za E to delo zadolženi, vsi ostali S tja do KIS pa privatnim pro-= izvajalcem posvečajo bore = malo svojega časa ali pa nič. E Tov. Ivančiču se zdi vsota E 180 milijonov starih dinar-B jev, ki je bila izdana za var-E nost pri delu, zelo visoka. E Poziva udeležence, naj pošt svete varnosti več. pozornost sti. Prihranjen denar bomo § zlahka uporabili kje drugje B v prav tako koristne name-B ne. I Tov. Glušič je prikazal ze-i lo kritično stanje sadovnja-I kov v dolini in na obrobnih E predelih. Pravi, da letno pro-E pade okrog 15% sadnih dre-E ves. Obstoječe sadovnjake bo potrebno temeljiteje zaščititi pred škodljivci in boleznimi. V ta namen bo nuj-E no vršiti tudi letna škropljenja. . . Udeleženci so ugotovili, da je lanski odbor bil dokaj delaven kljùb pasivnosti večine članov in mu daii^razreš-nico, novemu odboru pa so zaželeli vsaj toliko uspeha kot ga je imel stari. ' vy ..mini..n....mini...i..ii..m...i............................................................im...........im...im...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii...m.. S prvim januarjem leta 1962 so se bivša kmetijska posestva združila v enotno podjetje »Kmetijski kombiiiat Žalec«. Ob združitvi so bili združeni tudi vsi gozdovi bivših kmetijskih gospodarstev. Takratnim kmetijskim gospodarstvom je bivša Okrajna uprava za gozdarstvo pri OLO Celje dodelila na področju občine Celje 234 ha gozdov- in na V področju žalske občine 327 ha gpzdov, Za dodeljene gozdove splošnega ljudskega premoženja (SLP) so bili urejeni gozdno gospodarski načrti. Na podlagi ureditvenih načrtov je bi-l za vsako kmetijsko gospodarstvo predpi- NASI OBRATI OBRAT GOZDARSTVO Pogled na žago našega obrata Gozdarstvo na Polzeli. Nova stavba so skoraj dokončane obratne pisarne. san letni etat sečnje, kakor tudi za gozdno gojitvena dela (pogozdovanje, izpopolnitve, žetev plevela in čiščenje naravnegä in umetnega mladja). Ker bivša kmetijska gospodarstva niso imela svojega gozdarja, so vsa dela (izdelava sečnih in gojitvenih predlogov, odkazo-vanje drevja za posek in prevzem posekanega lesa. kakor tudi javno čuvajsko službo opravljali honorarno takratni uslužbenci Okrajne uprave za gozdarstvo Celje. Ob združitvi kmetijskih gospodarstev je Kmetijski kombinat Žalec poleg ostalih sistemiziranih delovnih mest predvidel tudi mesto gozdarja, kateri je prevzel vse gozdarske posle od bivših honorarno plačanih uslužbencev. Prevzem vseh gozdov od bivših kmetijskih gospodarstev in začetno gospodarjenje je bilo dokaj težavno. Vsi-dodeljeni gozdovi SLP, ki so bili dodeljeni v gospodarjenje -bivšim kmetijskim gospodarstvom, se nahajajo na področju dveh Občin, in sicer v 48 katastrskih občinah od Vranskega, Sooke, Frankolovega, 2e-pdne do Laškega. Za dodeljene gozdove bivšim kmetijskim gospodarstvom so bili leta 1957 izdelani gozdno gospodarski načrti, in sicer ločeno za Od 1. 1. 1962 do 1. 1. 1964 so obrati Kmetijskega kombinata Žalec pod nadzorstvom in strokovnim vodstvom gozdarjev vršili po izdelanih in odobrenih letnih sečnih planih posek in izdelavo lesa in ostala gozdno gojitvena dela. Tak sistem gospodarjenja z gozdovi je bil zelo težaven predvsem zaradi tega, ker so posamezni obrati KK Žalec vršili sečnjo in o-stada dela v gozdovih s svojo priložnostno oziroma sezonsko delovno silo. Na ta način pa delo ni bilo izvršeno tako, kakor zahtevajo predpisi o gozdovih. Z nakupom in arondacijo kmetijskih zemljišč je Kmetijski kombinat odkupil tudi pripadajoče gozdove od kmetov, katerih posestva so bila odkupljena. Za vse odkupljene gozdove od zasebnih lastnikov še ne obstojajo gozdno gospodarski načrti in s temi odkupi j enimi gozdovi gospodarimo le na podlagi vsakoletnih sečnih in gozdno gojitvenih predlogov, katere potrjuje pristojni gospodarski organ občinske skupščine. Na področju KK Žglec je bilo z leti odkupljenih 250 ha gozdov. Vsi odkupljeni gozdovi so sorazmerno zelo Raztreseni in površinsko majhni, kar zelo podražuje eksploatacijo. Po združitvi kmetijskih zadrug in KK Žalec v enotno podjetje je obrat kot pravni naslednik prevzel tudi gozdove, ki so jih imele bivše KZ in obrati KK Žalec v zakupu. Vseh gozdov v zakupu je 110 ha. Gospodarjenje v gozdovih v zakiup-u se vrši ma podlagi letnih sečnih 'dovoljenj, ki jih dobijo lastniki. vsako kmetijsko gospodarstvo. Ti gozdno gospodarski načrti predstavljajo sedaj za obrat Gozdarstvo gozdno gospodarske enote, za katere se ločeno vodi evidenca sečnje in ostalih gozdno gojitvenih del. Realizacija plana fizične proizvodnje v letu 1964 in 1965: Opis co a) 1964 1965 g « tu S plan realiz. % plan realiz. % Eksploatacija gozdov Hlodi smreka, jelka m3 1155 965 300 523 Hlodi bora II — 232 30 109 Gradbeni les iglavcev f» — 44 120 82 „ Jamski les iglavcev n 450 478 150 314 Rante iglavcev ii .180 28 50 25 Mlaji iglavcev n —- 28 30 27 Hmelj evke iglavcev 20 3 — — Hlodi listavcev ,, 45 35 100 287 Jamski les listavcev 190 85 50 31 Drogovi za hmelj — 8 — — Drva listavcev 80 258 450 438 Skupaj ,, 2120 2165 102 1280 1836 143 Če primerjamo program sečnje iz leta 1965 in v letu 1964, ugotovimo, da je bil plan za 1964. leto znatno višji. To pa paradi tega, ker je bila krčitev ggfzda na Žov-neku zajeta tudi v sečni plan za leto 1964. Prekoračitev plana v letu 1965 za 43 % je nastala zaradi močnega napada lubadarja v iglastih gozdovih "in delno zaradi velikih potreb po žganem lesu. Prekoračitev sečnega plana je nastala delno tudi na račun sečnega plana za leto 1965. Da ne bi vplivalo na zmanjšanje proizvodnje v letu 1966, bo potrebno poseči v jeseni 1966 v sečni plan za 1967. leto, kar je tudi v skladu z gospodarskim letom, ker se sečnja za gospodarsko leto začne s 1. oktobrom in zaključi z 31. marcem. Na podlagi zakona o gozdovih se je s 1. 1. 1964 moral ustanoviti pri KK Žalec samostojni obrat za gozdarstvo, ki sedaj gospodari z vsemi gozdovi last KK Žalec in z gozdovi v zakupu. Obrat Gozdarstvo se bavi tudi z žagarsko proizvodnjo. Kombinat 'ima za svoje obrate velike potrebe po okroglem in žaganem lesu. Že 1965. leta je imel kombinat v zakupu polno-jermenik v Višnji vasi. Z odkupom žagepolnojenmeniikaod »Garanta« na Polzeli smo opustili žago v Višnji vasi. Žaga na Polzeli pomeni veliko pridobitev za kombinat. Vsakoletne potrebe po žaganem lesu na proizvodnih obratih so vedno večje. V letu 1964 so naši obrati (Nadaljevanje na 6. strani) Logar Tratnik Andrej prevzema posekan les iKüti Halft ii», t«t Hi Džungla? — Ne, le kapniki dušijo mlado podrast porabili za novogradnje, tekoča! vzdrževanja in popravila okoli 700 m3 žaganega lesa, dočim so v lanskem letu porabili že 800 m3 žaganega lesa. Na žagi vršimo razrez lastnega lesa, vršimo pa tudi uslužnostni razrez lesa kmetom in podjetjem. Žagarska proizvodnja 1964 1965 Opis fO d) "t? Lh Ö Ö •S CÖ to (Ü CÖ W « 04 h* o~" e. Ih o~" razrez lastnega lesa m3 1800 1654 91,9 600 829 138 razrez tujega lesa m3 1250 1230 98 500 613 123 skupaj m3 3050 <2884 94,6 1100 1442 131 Ce primerjamo plan razreza lesa iz leta 1964 s plamom 1965, ugotavljamo, da je toil .plan razreza lesa 1964 znatno višji, to pa zato, -ker je bil plan razreza lesa planiran za leto 1964 za žago Polzela, Presarje in Višnja vas. Lani pa- je v glavnem obratovala le žaga ,na Polzeli, zato je temu primerna tudi realizacija. Na žagi je zaposlenih 5 stalnih delavcev. Lani smo pričeli gra- diti poslovne prostore pri žagi na Polzeli, ker do sedaj obrat ni imel svojih poslovnih prostorov, niti skladišča za drobni inventar in osnovna sredstva, ki niso vedno v uporabi. Obrat bo v letošnjem letu moral opraviti notranjo in zunanjo ureditev žage, za kar potrebuje 4,5 milijona starih dinarjev. Na žagi so pomanjkljive vse zaščitne naprave, električne in- Žajovodja Kolšek Franc in gaterist Verdev Jože pritrjujeta hlod na voziček polnojermenika stalacije in transportne naprave. Napraviti bo treba strelovod, leseno šupo za žagan les, žično ograjo okrog skladišča lesa. Nujno bo potrebno splanirati skladiščni prostor, ga nasuti im napraviti betonske podlage za vskla-diščenje hlodovine. Napraviti moramo tudi dovozno pot do stanovanjske hiše, ki je last »Garanta« Polzela, ker stanovalci te hiše še sedaj uporabljajo pot skozi naše neograjeno skladišče. Naš obrat je na osnovi dosedanjih izkušenj izdelal normative za gozdno in žagarsko proizvodnjo, na podlagi katerih se bo povečala storilnost in možnost večjega zaslužka. V letošnjem letu bo začel obrat gozdno gospodarske načrte, ker bendo dosedanji za dodeljene go- zdove SLP potekli že prihodnje leto. Za revizijo oziroma tak-sacijo gozdov bomo rabili 6,5 milijona starih dinarjev. Letos bomo izvršili V glavnem pripravljalna dela za' taksacijo: barvanje posestnih mej, formiranje novih oddelkov in odsekov, po možnosti pa bomo izvršili opise sestojev. Prihodnje leto bomo vršili polno klupažo, to je merjenje dreves v prsni višim od 10 cm debeline navzgor, vrtanje prirastka in merjenje višin drevja ter strokovni besedni del za sestavo ureditvenih načrtov, kakor tudi računanje lesnih zalog za posamezne oiddelke in odseke. Zbrani podatki bodo služili za sestavo kartic ureditvenega načrta. Ogris Lovro m Problemi in perspektive kmetovanja v hribih V kmetijstvu imamo izredno veliko različnih prevozov, četudi imamo površine zaokrožene in 'blizu. Zato je rešitev problemov vlečne sile ena osnovnih nalog kmetijstva. Pni 10 glavah živine je treba prepeljati 180 do 200 ton hlevskega gnoja tin okrog 200 hi gnojnice na gnojišče in njive in približno enake količine krme in nastilja do hleva. Poleg tega moramo prepeljati še ostale kmetijske pridelke z njive in na trg in kjer je kmetijstvo povezano z gozdarstvom, še precej lesa. Kljub temu, da je prevozov razmeroma precej, pa je vprežne živine v hribovitih predelih na našem območju vendarle preveč. Na našem območju je 35 do 40 odstotkov vse živine vprežne (večinoma voli tin junci). Na kmetijah, velikih preko 10 ha za prevoze in ostala vprežna dela zadostuje par vprežne živine ali lažji traktor, ki pa sta na manjših kmetijah že prehuda obremenitev. Na našem področju so v precej večjem številu zastopane kmetije, manjše od 10 ha ali več. Oglejmo si nekatere proizvodne značilnosti in možnosti kmetij, velikih 5—10 ha kmetijskih površin! Dve do tri delovne moči na takšni kmetiji pri delno mehaniziranem spravilu s travnikov lahko pridelujejo še hmelj (pri ž i v i n orejsko h m e 1 j arski usmeritvi) ali na njivah krmo, ki daje večje. pridelke kot travniki, zahteva pa več dela. 7 äsjxj gshg i^r, «m iota l'sx] ic.\ [W)£/rr\yt «-.v fW\\/J/J\uJ/^\W^\Wj/j\\/J/W\i/J/^\uJ/^\/J/^jl>^C><^t> IH i §§f fcy K&/ i-vb/ J>Si5 iX^/ INS» “/ IX Strokovni pogovori in nasveti >^2? i-vbv I>^~/ JxSSf !x^v ! \?cv i-v-^z !x^/ 2>^c?/ ì-v^/ i&p/ livp/ £3p/ j&7/ !xte/ !xj£r/ jNS^y i^v~/]>, Ing. Kač Milj e va: Ali bomo letos kos jabolčnemu cvetožerja? Lani je cvetožer uničil na na- Ì šem področju precej vagonov ja- -bolk. Poleg hladnega vremena v času cvetenja in po njem in skr-lupa, je bil glavni vzrok podpovprečnega pridelka. Škodo zaradi cvetožerja pričakujemo navadno le na nevzdrže-vanem sadnem drevju, za intenzivne nasade pa smo prepričani, da jih ne more resno ogroziti. No, Jani nas je tudi v tem pogledu razočaral. Marsikje je sicer v dobro vzdrževanih plantažah zmanjšal, v nekaterih primerih pa popolnoma uničil pridelek. Kje so. vzroki? Teh je več: roki škropljenja, sredstva, nenormalni vremenski pogoji v letu 1965 jn nazadnje ne najmanjši — podcenjevanje škodljivca. Kdaj škropimo proti jabolčnemu cvetožerju? Da bomo čimbolj pravilno določili rok škropljenja, si poglejmo najvažnejše časovne podatke o razvoju cvetožerja v naših ekoloških pogojih. Hroščiki cvetožerja se pokažejo pri nas v sadovnjaku od srede do konca marca, odvisno od lege sadovnjaka in nastopa toplega vremena. Prezimovališče si navadno najde na gozdnem drevju, zato so nasadi v bližini gozdov posebno ogroženi. Hroščki dobro Ibtajo, zato si lahko najdejo hrano tudi v od prezimovališča oddaljenem sadnem drevju. Jajčeca prič no odlagati samice šele 10 do 14 dni kasneje, ko so se nahranile z nežnimi lističi, brsti ter z njih sokom. V še trdo zaprte cvetne popke odlaga samica jajčeca, v vsakega po eno. Jajčeca torej odlaga cvetožer v začetku aprila, 10 do 15 dni kasneje, ko se je pojavila glavna masa hroščkov. /Po 5 do 8 dneh se iz jajčeca izvali ličinka, začne žreti prašnike, pestič in notranjo stran cvetnih lističev tako, da se cvetovi ne morejo odpreti. •Ličinka se razvija 2 do 4 tedne, potem pa se v zaprtem cvetu zabubi. V maju in juniju se pokažejo hroščki, ki narede včasih nekaj škode na manjših plodičih in na /listju gozdnega drevja. To škodo redko opazimo. Po »poletnem spanju« si v jeseni poiščejo zimska skrivališča pod lubjem in v razpokah sadnega, še rajši pa gozdnega drevja, kjer počakajo do prve pomladi. Ce je čas med odlaganjem jajčec dio odpiranja avetav karat ek, škoda zaradi cvetožera ni Velika, največkrat je sploh ni. Nevarna so le tista jajčeca, ki jih je samica odložila vsaj 8 dni prej, preden se je odprl cvet. Če se cvet odpre prej, pade ličinka ven. Če je vreme pred cvetenjem in med njim neugodno: hladno in deževno, potem lahko samica izleže po 20 in več jajčec, katerih ličinke utegnejo požreti notranje dele cveta, ki se ne more odpreti in porjavi. Jablanov cvetožer: posušeni jablanovi cveti med zdravimi, ličinka, buba in hrošč O škodi, ki jo pričakujemo od cvetožera odloča ne le število ihrofičklov ta gioatlolta ovefijla, temveč tudi vreme pred in ob cvetenju, čas od odlaganja jatjčec do odpiranja cvetov. Kdaj naj škropimo proti jabolčnemu cvetožerju? Odgovor je na dlani: v času, ko se hranijo hroščki s sokom lističev, preden začno samice odlagati jajčeca. To je navadno konec marca ali prve dni aprila. Ko samice že odlagajo jajčeca, lahko sicer še nekoliko zmanjšamo število odloženih jajčec, ne moremo pa več preprečiti škode. »Najnevarnejša« jajčeca so že na varnem. Sadjarji šikrope navadno prepozno. -Na cvetožerja se cpomni-jlo šele pred cvetenjem, ko so cvetni peclji že dobro vidni. Samice so do tedaj jajčeca že odložile. 'Najzanesljiveje narede škodo prav prva jajčeca. Ličinke pravočasno požro notranjo stran cvetov, da se ne morejo več odpreti. Včasih pa se zgodi, zlasti v letih, ko je čas »naleta« hroščkov zaradi neugodnega vremena dolg, da sadjarji zlasti za pozno cvetoče sorte jablan prezgodaj škrape, posebno, če uporabljajo sredstva, ki kažejo kratkotrajnejše delovanje. Tako je lani marsikje, kjer so uporabili oleoddazinon za pred-pomdadansko škropljenje in poškropili nasade v marcu, cvetožer uničil precej pridelka. Najbolje se bo sadjar odločil za čas škropljenja, če bo v v nasadu zasledoval pojav cvetožerja. Ob vsakodnevnem obhodu potrese sadno drevje in ugotovi, kolikšno je število rilčkarjev, ki popadajo na tla in nekaj časa mimo odleže. Če se mu zdi, da je hroščkov precej, /naj v sedmih dneh poškropi sadovnjak. S čim škropimo proti jabolčnemu cvetožerju? Za škropljenje proti jabolčnemu cvetožerju imamo več sredstev ha razpolago: DDT pripravke, lindanske pripravke, rumena sredstva: paste in olja — folidol olje. DDT pripravki v dvojni normanni koncentraciji so /proti cve-tožeju zelo zanesljivi, kažejo dobro delovanje. Razen tega odlično delujejo tudi pri nižjih temperaturah. DDT pripravke (pamta-kan, pepein, gesarol) priporočamo povsod, kjer se je pokazal cvetožer kot nevaren škodljivec. Z njim škropimo lahko, čim smo opazili hroščke v nasadu. Cvetovi bodo zavarovani 'tudi, če bo vreme pred cvetenjem ta med njim zelo neugodno za razvoj cvetja /in zaradi tega bo tudi »nalet« hroščkov dolg. Prav ta/ko dobra so lindanska sredstva. Kaže jih uporabljati zla- V sti, če smo nekoliko kasni, ker imajo hitrejše začetno delovanje, kot DDT pripravki. Če nam cvetožer ne dela posebnih preglavic, bomo nasad škropili z rumenimi pripravki konec marca ali prve dni aprila. V tem času dosežemo usipeh z nekoliko manjšim odmerkom rume-s an a ali kreosana (1—1,5 %) ali rumenih olj (2 %). Koncentracijo moramo znižati tudi zaradi razvoja sadnega drevja, da ne povzročimo poškodb. Ta način zatiranja jabolčnega cvetožarja je poceni. Z enim tretiranjem opravimo zimsko škropljenje in uničimo jabolčnega cvetožerja. Prav pa je, če uspeh škropljenja preverimo. Proizvajalcem priporočamo tudi predpomladansko škropljenje s folidolom, to je mineralno olje z dodatkom jferationa. Folidol olje bo letos pri nas prvič na trgu. Uporabljamo ga v 0,5—1 % koncentraciji v času, tik preden se razvijejo prvi lističi na drevju. Če želimo s folidolom uničila cvetožerja, je najbolje, če ga uporabimo, ko se začno brstiči napenjati. Tudi po škropljenju s fo-Jidolom preverimo uspeh. V intenzivnih nasadih ne pozabimo na sadno pršico. Škropljenje zlasti z DDT pripravki Tna pri razvoju rdečega pajka v nasadu lahko zelo neugodne posledice. V plantažah, ki jih ogroža rdeči pajek, skušajmo rešiti vprašanje cvetožera, če je le mogoče, z rumenimi olji ali s folidol oljem. Ne pozabimo pa preveriti uspeh škropljenja. Škodljivci v skladiščih Črni žužek (Calandra granaria) je živel nekdaj d prirodi, sedaj pa je izključno skladiščni škodljivec. Samica izleže v enem letu okrog 130 jajčec. Za en rod se računa (od jajčeca pa do odraslega hrošča) pri 23° C 38 dni, pri temperaturi 16 do 17° C pa traja razvoj do 130 dni. Žužek ne trpi prepiha, niti svetlobe, pač pa mu je potrebna za razvoj vlaga. Napada vse žitarice, makarone, plutovino itd. Zelo česta škodljivca, ki se pojavljata v naših skladiščih sta žilni molj (Tinea granella L.) in koruzni molj (Sitotroga cerealella Ol.), ki imata približno isti biološki razvoj. Pri nas imata doe generaciji, o južnih krajih pa metulj odleže jajčeca že na klas žita. Celotni razvoj traja prt temperaturi 26 do 28°C do 3 mesece. Temperatura — 20° C pa uniči vse stadije že v kratkem času. Žitnega molja spoznamo v skladišču po zapredkih. Zaprede 30 do 40 žitnih zrn skupaj. Še je cela vrsta skladiščnih škodljivcev, o katerih pa mogoče kdaj pozneje. 8 ü/i'rkrxatyof\ (Nadaljevanje s 7. strani) Da bi preprečili napad omenjenih skladiščnih škodljivcev, moramo prevzeti vse preventivne mere. Vsa skladišča je potrebno dvakrat letno razkužiti. Najbolje je to storiti, ko so prazna. Pri polnem skladišču moramo paziti, da pri razkuževanju preveč ne povečamo vlage, zato je razkuževati z nahrbtnimi molekulatorji (motalbo, KSi). Pri preventivnem razkuževanju uporabljamo lindanska sredstva, malathion, DDt, dieldrin itd. Lindanska sredstva delujejo hitro in kratek čas. Teh sredstev se zadnje čase izogibamo, ker so po nekateri novejši literaturi kumulativna. LD-,o je pri Tindanu 125. Veliko manj nevaren je malathion (LDso = 1500), je edini insekticid poleg piretrina, ki se lahko meša z žitom. V delovanju zaostaja za Rndanom, pač pa dobro deluje na grinje, dočim lindan ne. Levo: Žužek, d črni žužek, b Učinka, c buba, d rižev žužek. — Desno: žitni molj (3,5-krat povečan). DDT sredstva lahko uporabljamo za razkuževanje sten, pač pa moramo paziti, da se nam ne pomeša s uskladiščenim blagom. Njegov LDr,o je 250. Je kumulativen, zato se ga izogibamo. Z DDT-jem se človek lahko zastrupi že, če pije mleko od krave, ki je na kakršenkoli način zaužila DDT. Kumulira se v masti človeškega organizma. Na grinje ne deluje. Njegov učinek na ostale škodljivce je počasen in dolgotrajen. Dieldrin je po delovanju sličen DDT-ju, samo da je mnogo bolj strupen (LDso = 82). Vsa našteta sredstva uporabljamo le o praznih skladiščih, in sicer na ta način, da povečamo koncentracije 5 — 10 krat od onih, ki jih uporabljamo za zaščito rastlin na polju. Primer: pantakan L 25 uporabljamo na polju 0,4 % koncentraciji, za razkuževanje sten skladišč pa v 4 % koncentraciji. Če uporabljamo za razkuževanje molekulator, povečamo koncentracijo na 20 %. Razkuževanje embalaže: Vreče so najčešći izvor okužbe skladišč. Zaželjeno je, da vreče razkužimo vsaj dvakrat letno. Vreče je najenostavnejše zapražiti z lindanom ali molatliionom. Namakanje vreč o raztopino sredstva je zelo učinkovito, toda neekonomično. Najbolje je embalažo zapliniti, ker plini nimajo rezidualnega delovanja. Če so se o skladišču že pojavili škodljivci, potem moramo nastopiti s kurativnimi ukrepi. Pri kurativnem postopku zatiranja škodljivcev pridejo o poštev od sredstev samo plini in fostoxin tablete. Plini, kot so: metilbromid (CHsBr), cianvodik (HCN), etilen oksid (C Ih) s O in oglikov žveplenec (CSs) so zelo strupeni in zato tudi zelo učinkoviti. Njihova slaba stran je, da morajo biti pri uporabi skladišča hermetično zaprta. Vse češče se uporablja za razkuževanje fostoxin. Je o obliki tablet, aktivna substanca pa je fosforov vodik. Z njim je zelo enostavno ravnati, ker je v obliki tablet. Dobra stran fostoxin« je tudi, da ni potrebno skladišča pri razkuževanju hermetično zapreti. Enakomerno se porazdeli po prostoru in ima veliko prodorno moč. (1,8 m na vse strani). Tretiranje s fostoxinom je različno. Če imamo žito v rinfuzi in je sloj visok do 2 m, potem damo 8 do 10 tablet na tono žita. Pri razkuževanju žita o silosih pa zadostujejo 5 do 5 tablet na tono. Za razkuževanje žita v vrečah moramo povečati porabo na 20 do 25 tablet na tono in vreče pokriti s cerado. Učinek je odvisen od temperature, vlage in časa postopka. Čim višja je temperatura j,n vlaga, tem hitrejši je učinek. Čas postopka je: pri temperaturi 20° C 5 dni pri temperaturi 16° C 4 dni pri temperaturi 14° C 5 dni Ko je postopek končan, skladišče dobro prezračimo. Do časa, ko se prične iz tavlet razvijati fosforov vodik (1,5 do 2 uri) lahko en delavec tretira 30 do 60 ton žita. Predno se prične razvijati fosforov vodik, morajo delavci zapustiti skladišča, kajti 1 ppm v zraku že lahko povzroči zastrupitev, 8 ppm pa povzroči smrt. Fostoxin odlično deluje na črnega žužka. Razkuževanje skladišč ni enostavno, zato je bolje, da se pred razkuževanjem temeljito posvetujete s strokovnjakom. Satler Franc Prevetravanje -dosuševanje sena z ventilatorjem Do sedaj je najbolj običajen način sušenja sena sušenje na tleh. Na ta način se posušijo velike količine sena, ki je nato osnovna krma živini v zimskih dneh* Zelo važno je, kakšno osnovno krmo imamo, koliko takih hranilnih snovi ima ta krma, ki jih živali izrabijo za proizvodnjo. Vse to zavisi od načina spravila. Sušenje sena na tleh je že ob lepem vremenu najslabši način sušenja (konzerviranja) krme. Pri .tem načinu spravila krme so lahko izgube hranilnih snovi 35—45 %>. Na sušilih lahko pridelamo seno, ki je zgubilo manj hranilnih snovi, le okoli 20—30 %. Izgube hranilnih snovi pri še bolj naprednem načinu spravila sena, to je pri sušenju s prevetrovanjem s pomočjo ventilatorja, so še manjše in se gibljejo med 15—20 %>. To je način sušenja konzerviranja) krme, ki je zelo blizu— z ozirom na izgubo hranilnih snovii — najboljšemu načinu siliranja. Med izgubami pri sušenju sena na tleh se drobijo najdrobnejši rastlinski delčki, ki so bogati n% hranilnih snoveh. Na tleh sušeno seno se začne drobiti že pri 30—40 % vlagi. Pri tej vlagi s sušenjem sena na tleh prenehamo in seno spravimo na napravo "ža ventiliranje — dosuševanje. Ventilacijska naprava za dosuševanje sena nam omogoča, da seno mnogo prej spravimo s travnika. Na travniku je namreč seno izpostavljeno slabemu vremenu, drobljenju, izpiranju in neugodnemu vplivu sončnih žarkov. Sončni žarki vplivajo na količino karotina in s tem seveda na količine A' vitamina. Ventilacijska naprava je sestavlje- na iz ventilatorja, centralnega kanala in iz rešetk. Lahko je sestavljena tudi samo iz ventilatorja in centralnega kanala. Prva oblika, ki jo navajamo, je prikazana v prerezu na skici št. 3, druga na skici št. 1. V obeh primerih je ventilator vgrajen v poseben del centralnega kanala. Srce naprave je ventilator, ki povzroča močan pretok zraka skozi uvelo krmo. Z njim odhaja iz sena voda v obliki hlapov. Vsak kubični meter zraka vzame s sabo samo 2 g vode. To nam pove, da morajo potiskati ventilatorji za dosuševanje sena velike količine zraka, če hočemo uspešno sušiti. Zrak prodira iz centralnega kanala in izpod rešetk, na katerih je naloženo seno. Ce hočemo uspešno sušiti, moramo imeti ventilator, ki da vsako uro na en kvadratni meter okrog 360 kubični metrov zraka. Prej odstranimo vodo iz krme, uspešnejše je sušenje. Najčešče ima zelena krma 85 % vode. V senu pa je lahko največ 20 %> vode. Odstraniti je torej treba velike količine vode. Za 100 kg sena z 20 % vode moramo nakositi okrog 535 kg zelene trave. To se pravi, da mora shlapeti 435 kg vode. Ali: 100 kg zelene trave nam da 18,7 kg sena, shlapeti pa mora pri tem 81,3 kg vode. Omenili smo že, da nalagamo na dosuševalno napravo seno z največ 40 "/o vlage. Takšna krma je razliko NAPRAVA ZA DOSUŠEVANJE SENA (Vse mere so v cm) Skica št. 1 Stfkfio^a^ 9 vlage (vode) od 85 •/. na 4» ‘h zgubila na prostem, na soncu, kjer smo ja obračali. Za vsakih 1000 kg nasušenega sena s 40 "/o vlage mora na ventilacijski napravi izhlapeti 330 kg vode, da dosežemo 20 °/o valge. Ce nam odnese vsak kub. meter zraka 2 g vode, mora ventilator teči za 1000 kg sena skoraj 8 ur, če ima kapaciteto 21.000 kubičnih metrov zraka na uro; torej odnese v eni uri 42 kg vode. Seveda lahko sušimo samo, če nam je zračna vlaga naklonjena. Kadar je relativna zračna vlaga 85 "/o (zmerimo z vlagomerom), lahko posušimo seno do 35 “/o vlage. Kadar je zračna vlaga največ 70 »/o, pa lahko posušimo seno do 20 °/o vlage. Kadar je vlaga v zraku višja od navedene ne smemo spustiti ventilatorja v tek, ker bi zrak krmo na rešetkah navlažil. Kadar je lepo vreme s soncem, lahko teče ventilator od 10. ure dopoldne pa do sončnega zahoda. Prvi dan, ko naložimo seno, moramo ventilator takoj vključiti, da si zrak najde pot skozi seno, dokler se še ni zaradi lastne teže stisnilo. Takrat naj teče ventilator najmanj 1 uro. Nalaganje sena na rešetke lahko mehaniziramo s puhalnikom Priročnih termometrov nalašč za temperature v senenih kupih pri nas ni naprodaj. Pomagamo si lahko z ošiljeno aluminijasto cevjo, dolgo 1,5—2 m, katero lahko zapičimo povsod v kup sena. V to cev spustimo na vrv ali žico privezan termometer, ki nam kaže lahko samo na 1 stopinjo Celzija točne odčitke. Termometer je pri dosuševanju sena važnejša naprava kot vlagomer. Z vlagometrom (higrometrom) za določanje vlažnosti zraka zmerimo zjutraj in zvečer vlažnost zraka in na osnovi odčitanih številk vidimo, ali lahko ventilator zaženemo (zjutraj), ali če hočemo ventilator že ustaviti (zvečer). Lahko merimo tudi vlago na vstopu in .na izstopu iz kupa. Razlika pove, če se še suši. S termometrom določamo posredno tudi suhost sena. Kadar se nam zdi, da je seno že suho, ustavimo ventilator in čez nekaj časa (najbolje preko noči) zmerimo temperaturo v kupu sena. Kadar je ta okrog 20 stopinj Celzija je seno suho. Suhost lahko ugotavljamo tudi z odvzemom vzorca iz globine kupa z roko. Lahko tudi poženemo ventilator in na vrhu kupa s pomočjo vo- ali pa nalagamo ročno. VAŽNO JE, DA SENA NE POHODIMO. Kjer je seno stlačeno, zrak ne najde poti skozi in obide tisto mesto. Posledica je plesnivo gnezdo. Pri sistemu z dvižnim koritom (skica št. 1) lahko stojimo na dvižnem koritu in poravnamo z vilami ali grabljami nametano seno, dočim pri sistemu z rešetkami (skica 3), hoja po centralnem kanalu ni mogoča in si moramo pomagati drugače. Najlažje bo s puhalnikom za seno. Seno nalagamo na ventilacijsko napravo večkrat v plasteh ali »šar-žah« kakor pravimo. Prvič lahko naložimo okrog 2 m visoko. Naslednje šarže pa naj bodo okrog 1,5 m visoke. Kadar ventilator ne dela, se lahko naložena krma zaradi vlage, ki jo še vsebuje, segreje. Paziti moramo, da temperatura ne preseže 40—45 stopinj Celzija, kajti pri večjih temperaturah se zmanjša prebavljivost hranilnih snovi in smo izgubili tisto, zaradi česar sušimo pod streho z ventilatorjem. Na segrevanje krme moramo posebno paziti, če je slabo vreme in je zračna ylaga visoka, v tem primeru moramo s termometrom kontrolirati temperaturo in ko doseže omenjeno višino, zaženemo ventilator in ga pustimo teči pol ure. nja ugotovimo toploto in vodne hlape. Po podatkih literature porabimo za 100 kg suhega sena, če smo ga posušili od 40 "A na 20 “/o, okrog 3 KWh električnega toka. Stroški 1. Naprava, ki je prikazana na skici št. 1 S. din — ventilator »Klima« Celje 2E0.000 — leseni deli 0,6 m3 30.000 — ostali stroški 20.000 310.000 2. Naprava, ki je prikazana na skicah št. 3 in 5 , S. din — ventilator »Klima« Celje 260.000 — leseni deli 0,6 m’ 30.000 — ostali stroški 30.000 320.000 Važno je, da napravimo centralni kanal zelo natančno. Vsi stiki morajo biti zatesnjeni, da zrak ne uhaja. Ce ne delamo žlebastih stikov, moramo notranjost centralnega kanala obložiti s strešno lepenko ali s kakšno podobno snovjo. Naprava, ki jo prikazuje skica št. 1., je iz dveh delov. V del, ki je dolg 150 cm, vgradimo ventilator. Drugi del, ki je dolg 600 cm, prive- žemo na dveh mestih na jekleno vrv. Ta kanal, ki visi na dveh jeklenih vrveh, je zračno-tesno zaprt na koncu, ki je nasproti ventilatorja. Prav tako moramo zapreti z vratci oziroma loputo dvižni kanal na sprednjem mestu, kjer je širok 95 cm. Kadar smo naložili seno do vrha obeh kanalov, dvignemo čez nakazane škripce dvižni kanal, obenem pa zapremo loputo oziroma vratiča, o katerih smo malo prej govorili. Na kanal, v katerem je vgrajen ventilator, naložimo seno. Z na- Skica št. 5 — Tloris sušilnega prostora laganjem se višina sena v seniku dviga, zaradi tega moramo tudi dvižni kanal venomer dvigati tako, da se vidi zgornja površina, na kateri lahko stojimo. Z dviganjem pušča dvižni kanal za sabo v seniku špranje. Zvečer, ko prenehamo s prevetrovanjem. moramo jekleno vrv popustiti, da ne bi dvižni kanal obvisel čez zaradi sesedanja sena v zraku. Na spodnjem delu, kjer leži dvižni kanal na lesenih podstavkih 10 krat 10 cm, je seveda odprt, da ima zrak odprto pot. Druga sušilna naprava, ki je prikazana na skici št. 3, ostane vedno na tleh razen čepov, ki so vidni na prerezu naprave (skica št. 3). Te čepe napravimo, kadar naložimo seno više od 2 metra naloženega sena. Taki čepi naj bodo iz lesonita. Na dnu. kjer sedejo na rešetko, morajo biti pokriti, na vrhu pa naj imajo primerno ročko, za katero jih vlečemo, kadar naložimo prvo šaržo. Okrog čepa moramo seno, takrat, ko ga dvignemo, potlačiti. Takšnih čepov pripravimo šest. Z ozirom na praktičnost pri delu bo verjetno bolj uporabna naprava, prikazana na skici št. 1. Pri tej napravi lahko s puhalnikom nametano seno lepo poravnamo, če stojimo na dvižnem kanalu. Kadar imamo tako velik prostor, da lahko napravimo vzporedno dve ali tri sušilne napra- Odprtina za zrak Podaljšek glavnega kanala, kjer je pritrjen ventilator. Na stiku z glavnim kanalom naj bo jadrovina ve, jih moramo med sabo ločiti, kajti vlažen zrak, ki izstopa -ob straneh kupa, hoče imeti svojo pot. Kadar bi bila dva sosednja kupa tesno eden poleg drugega, bi že suhi sosedni kup oviral pot zračnemu toku. Dobro je, če si napravimo sušilne bokse, ki so lahko iz priročnega materiala. Ali so to krajniki, letve ali žično pletivo. Za več sušilnih boksov lahko uporabljamo isti ventilator. Kadar je seno v enem boksu suho, prestavimo ventilator v sosedni boks. Ce imamo en ventilator, lahko v naših razmerah kosimo vsake 2—3 dni, odvisno od vrt-mena, predvsem pa od temperature zraka. Kadar se odločamo za venti-liranje, poskusimo na vsak način vgraditi ventilator na južno stran in okrog 1 m nad zemljo. Pred ventilatorjem ne sme biti mokrih površin ali gnojišča. Možno je vgraditi ventilator tudi na jugo-zahodno stran, se pa čas sušenja na ta način malo skrajša. Ing. Boris Skalim Pridelovanje krompirja v kooperaciji (Nadaljevanje is 4. strani) Kljub letošnjim težavam s semenskim krompirjem, ker ga primanjkuje, je Kmetijskemu kombinatu uspelo dobiti 130 ton semenskega krompirja sort: Cvetnik, Bintje, Igor in Dobrin in je kooperantom na razpolago na obratih kombinata. Cena semenskega krompirja je 160 din za kg. Pogodbe bomo sklepali za jedilni krompir navedenih sort. Kooperacijska proizvodnja krompirja je zadnja leta upadala. V letu 1964 je bilo oddanega 488 ton, v letu 1965 pa že samo 331 ton krompirja. Vzrok je iskati v slabih letinah in neurejenih razmerah na trgu. Obveze podjetja so bile krite s proizvodnjo krompirja v lastni proizvodnji kombinata, ki je dala lani na trg 1000 ton krompirja, v letošnjem letu pa predvideva proizvodnjo 1350 ton krompirja za trg. Večanje proizvodnje v lastni proizvodnji kombinata ne pomeni zanemarjanja proizvodnje krompirja v kooperacijski proizvodnji. Nasprotno, tudi tu moramo storiti vse, da se proizvodnja poveča in najti za njo najugodnejše tržišče. Predvidevamo, da se bodo cene jedilnemu krompirju v letošnjem letu umirile, ker država intervenira z uvozom. Po predlogu, ki bo predložen organom upravljanja v odločitev, bi Kmetijski kombinat plačeval kooperantom jedilni krompir po njegovi prodajni ceni, zmanjšani za stroške kombinata. Prodajna cena krompirja se računa Iranko skladišče obrata ali v nekaterih primerih najbližje železniške postaje. Stroški kombinata: transportni stroški, stroški plačilnega prometa, obresti od vloženih sredstev in stroški strokovne službe znašajo 10 odstotkov prodajne cene kombinata. Na dosego čim lepših rezultatov (pri pitanju goveda vpliva v veliki 'meri nega in krmljenje krave — matere. Zato se začne skrb za (teleta že v času brejosti krave. Vzreja sesruih telet je najvažnejše razdobje vzreje mladih živali. Pni porodu se pretrga njegova zveza z materjo, miladič ne dobi več krvi in redilnih sokov od krave. Pred-,., vsem je važno, da je tele pravilno krmljeno in da živi v dobrih in zdravih okoliščinah. Nekateri živinorejci (praktiki) priporočajo takojšnjo odstranitev rojenega teleta, tako da ga krava miti ne obliže, : vendar je za naše razmere bolje, da krava teleta obliže« Ne smemo pa ga posipati s soljo, temveč je 'bolje da ga osušimo \------------------1----------------------------------------------------—------------;------_ Rekreacija in oddihi v letu 1 965 in 1966 Ugodnosti, ki smó jih uživali ves povojni čas s 75 % popustom na vseh javnih prevoznih sredstvih v državi, so s 1. januarjem 1966 ugasnile. Obrazec K-15 je ukinjen in dopustniki bomo plačevali polno vrednost vozne karte. Gneče ljudi ob konici dopustov, ki so bile na potniških blagajnah, se bodo zmanjšale, ker odpade pisanje voznih listkov. Marsikateri izmed nas se je v minulih letih dokaj hitro odločil za daljše krožno potovanje po domovini med dopustom ali ob večjih praznikih in izkoristil ugodnosti popustov. Tako so mnogi člani sindikatov spoznali lepote naše domovine in uživali dopust v drugih republikah. Te ugodnosti so radi koristili predvsem mladi, pa tudi starejše smo srečali na takih krožnih potovanjih. Danes teh Olajšav ni več in naj zato sedaj koristimo dopuste samo doma in v bližnjih krajih Slovenije? Ali ne bomo več obiskovali med dopustom sorodnikov in prijateljev, ki žive v drugih republikah in ali ne bomo več ho- dili na počitek na vroči južni Jadran, v Črnogorsko Primorje, daljne otoke, kamor so do danes naši delovni ljudje zelo radi zahajali? Kljub temu, da imamo na razpolago vedno več sodobnih prevoznih sredstev, avtobusov, kamionov, ekspresnih in motornih vlakov, ladij in osebnih avtomobilov, je to vprašanje zaradi celotnega plačila prevoza resno. Tudi splošni standard naših delovnih ljudi se nenehno izboljšuje, kljub temu pa se naši delovni ljudje s podpovprečnimi in povprečnimi dohodki ne bodo odločili za odhode na dopust predvsem ne v oddaljenejše kraje. Poleg tega so se prevozi tudi podražili, podražili pa so se tudi stroški prehrane, ki bodo letos v domovih znašali od 2.300 do 2.500 starih din po osebi. Delovne organizacije so v minulih letih plačevale 1,5% od bruto osebnih dohodkov. Poleg tega so dajale veliko denarnih sredstev za izgradnjo in vzdrževanje domov in za regresiranje samih oskrbnih dni v počitniških domovih. Zakonodajalec je ob ukinitvi prispevkov za regresiranje prevozov dal možnost vsem delovnim in drugim organizacijam, da lahko iz skladov za samostojno razpolaganje odobravajo najmanj toliko sredstev, kol so jih dajale do sedaj, za regresiranje dopustov in za izgradnjo počitniških domov. Sicer ni določanje denarnih sredstev v te namene nikakšna obveza delovnih organizacij, temveč nastopa kot rezultat dobrega gospodarjenja in od naložb v skladih za samostojno razpolaganje. Le iz tako tormiranih sredstev lahko delovne organizacije odobravajo sredstva v te namene. Mnenja političnih organizacij so, da bi delovne in druge organizacije dajale tudi v bodoče za namene rekreacije najmanj toliko sredstev, kot so- jih do danes prispevale za obrazec K-15 in druge podobne namene. V letu 1965 so znašala pri naši delovni organizaciji v te namene izplačana sredstva približno 36 milijonov starih din, za leto 1966 pa naši samoupravni organi podjetja o tem vprašanju še niso odločili. Po navedenih zakonitih določilih se lahko v te namene odobre sredstva v višini 1,5 % kosmatih osebnih dohodkov in se lahko uporabijo v naslednje namene: a) delijo kot osebni dohodek vsem delavcem; b) dajejo kot regresi za prevoze in regresiranje oskrbnih dni; {Nadaljevanje na 14, strani) Problemi in perspektive kmetovanja v hribih ((N-adaliyiavapj-e is 6. strani) V današnjem kolobarju imamo 50 in več odstotkov žit, ki dajejo slab pridelek zlasti v višjih legah. Še posebej je drago spravilo, kajti v hribih rti mogoče spraviti pridelka s kombajnom. Zato je pridelovanje žita v hribovitih predelih precej dražje kot v dolini. Toda ker je v glavnem namenjeno' za lastno porabo, kmetovalci le počasi uvi-devaj-o negospodarnost pridelovanja žit. Ostale površine si delijo ofcopavine in detelje, katerih delež neprestano, čeprav počasi raste. izkušnje kažejo, da je pri zadostnem gnojenju (redno gnojenje s hlevskim gnojem in 500—600 kg fosfornih in kalijevih gnojil) možno doseči 80 q deteljnega sena v primernih razmerah tudi v višjih legah, celo laže. kot 20—25 q pšenice. Pridelek 80 q kakovostnega sena omogoča okrog 800 kg prirastka mesa. Izkupiček za fa prirastek omogoča nakup več kot dvakratnega pridelka pšenice. Tudi dela je pri -pridelovanju in -spravilu pšenice več kot -pri detelji, zato pa -imamo dodatno delo z oskrbo pitancev. Za živinorejca predlagamo naslednji -krmni kolobar: 1. člen — oves za zelen odkos (možno siliranje s -padsevk-om — deteilj.no travne mešanice; 2. člen — detelj-no travna mešanica; 3. člen — detel-jn-o -travna mešanica; 4. člen — okop a vine. Prvi trije členi -kolobarja so rastline, ki dobro uspevajo tudi v nekoliko višjih -legah. Četrti člen kolobarja — ofcopavino — pa izbiramo v skladu s proizvodnimi razmerami in možnostmi spravila oz. oddaje ali predelave. Kjer d-obro rodi in ga je mogoče prodati, sadimo krompir, kjer je mogoče spraviti silažno koruzo s silokombajno-m, sejemo koruzo. Lahko -pa v tem členu kolobarja sadimo tudi dve ali več vrst okopavin. Tak ko-lobar omogoča visoke pridelke kakovostne osnovne krme, obenem pa kmetiji, ki ima motorno kosilnico, omogoča tak kolobar delno mehanizirano spravilo tudi z večine njiv in ta-ko tudi boljšo izkoriščenost kosilnice, ki je osnovna mehanizacija kmetije v živinorejski proizvodnji. Prednost navedenega kolobarja ni samo v delnem mehaniziranju spravila, ampak tudi v zmanjšanju ostalih del. Orjem-o in pripravljamo zemljo za setev in sejemo le na polovici površin vsako leto, okopavanje zahteva le četrtina površin. Na zaokroženih kmetijah v velikosti 7—8 ha, te so v hribih v večini, so, kjer niso prehude strmine, najbolj gospodarna “vlečna sila krave. Poleg teleta daje krava, ki dela 500—600 ur na leto, ob povečanem "obroku le malo zmanjšano količino mleka. Seveda je dobro, da se delo porazdeli na več krav (3 -do 4) in pripuščanje prilagodi potrebam po delu. Za enako-delo računamo, dohodku: Odraščajoč vol priraste 300 kg v treh letih, kar znaša 165.000 S din, krava na-m ustvari 465.000 S din in porabi 350 ŠV po 80 S-dim. Pri odraščajočem volu in kravi znašajo 28.000 din. Odrasel vol ne da v treh letih nobenega dohodka. Iz tega sledi, da bi bilo treba vse vole takoj nadomestiti s kravami. Kaže, da se v velikem številu volov skr,iva še velika rezerva naše živinoreje. Vprežno živino bo kazal-o rediti in izrabljati, kjer je nujno potrebna, tudi na zadružni os-nov-i -tako, da bo -par v-prežne živine delal za več kmetov skupaj. Le redki živinorejci -so se ido -danes na našem območju specializirali v proizvodnjo mesa ali mleka. Proizvodnja mleka bo seveda še naprej vezana na prometne zveze (m-lečne poti). V odročnejših predelih pa se bo bolje usmeriti v proizvodnjo mesa ali rejo plemenske živine. Proizvodnjo mesa -— pitanje mlade živine — bo najbolj smotrno povezati z rejo krav rejnic ta-ko, -da bomo z mlekom ene krave spravili do osnovne krme tudi -pri slabi molzno,sti vsaj dve teleti, pri dobrem krmljenju pa tri. Pni manjših kmetijah oz. tam, kjer je delovne sile preveč, bo smotrno porabiti mleko tudi v prašičereji. V tem primeru je treba tudi kolobar oz. pridelovanje krme na n-jivah prilagoditi prašičem. V poštev pride tudi vzreja telet. ^ Kmetije z manj površinami bodo morale sploh preiti k večji intenzivnosti- (več vlaganja v zemljo) i-n izbiri ..živinorejske -proizvodnje, ki zahteva-razmeroma več skrbnega dela kot pa površin za pridelek osnovne krme. Dipl. ing. Glinšek Slavko Du.Kamm Moderne hmeljske so tudi dolgi 8 m s presekom zgoraj 10O, spodaj 400 cm2 in 79 kg težki. Vogalni pä so 9 m dolgi z istim presekom kot poševni in 95 kg težki. Žična mreža in sidranje je enako kot pri prej opisani betonski žičnice v Nemčiji REFERAT NA ZASEDANJU EHB V TETTNANGU V uvodnem delu referata je podal zanimiv zgodovinski razvoj žičnih konstrukcij v Nemčiji. V drugem delu referata je referent opisal nove žičnice, ki so bile postavljene v poskusne namene: prva spomladi 1964 v Hersbrucku, druga jeseni 1964 ,na~veleposestvu Barthof v Hallertau z betonskimi drogovi in, tretja na istem posestvu z železnimi drogovi. Naraščajoča mehanizacija v hmeljiščih je dala pobudo za razmišljanje, kako bi s pomočjo močnejšega materiala za drogove in žično mrežo lahko zmanjšali število 'drogov ina enoto površine. Vrste z drogovi namreč ovirajo popolno mehanizacijo. Kot osnovo za statični račun in izdelavo so vzeli naslednje predpostavke in zahteve: a) teža od dežja mokrih hmeljnih rastlin okrog 31,000 kg b) pritisk vetra pri hitrosti 120 km/h c) razdalja vrst z drogovi 21 m, v vrsti pa 10—11 m d; višina žičnice 6,5—7,0 m e) drogovi so gibljivi, robni so poševno postavljeni f) dvojne prečne žice, ki so pritrjene na drogove: zgornja na vrhu droga, spodnja (nosilna) pa 0,7—1,0 m pod njo: maksimalni poveš nosilne žice znaša 0,50 m g) enojne vzdolžne povezovalne žice in vzdolžne nosilne žice in bodeče žice. Hmeljska žičnica z betonskimi drogovi postavljena v Hanus-u (Hersbruckgeborge) meri 0,80 ha in ima vrste drogpv oddaljene 21 m med seboj, razdalje drogov v vrsti pa so 12 m. Tako ima žičnica 45 drogov na ha v primerjavi s staro, za katero je potrebno 168 lesenih drogov. Betonski drogovi stojijo na betonskih podstavkih s trnom. Povezovalne siderne in nosilne žice so iz jeklene žične vrvi'0 9 mm 7 X 30 pocinkane. Bodeča žica je tudi pocinkana in ima 0 2 X 3,1 mm. Za sidranje so uporabljena vijačna sidra dimenzije 150(15)1,8. Teža pokončnih in poševnih drogov znaša 300 kg, vogalnih pa 360 kg. Opremljeni so z zaščitnimi okovi iz litega železa s sponkami za pritrditev žične mreže. Druga žičnica z betonskimi drogovi, ki je bila zgrajena jeseni 1964. leta na veleposestvu Barthof meri 3 ha. Razdalja med vrstami drogov je 21 m, v vrsti pa so drogovi oddaljeni 10 m V čelni vrsti drogov je med vsakim drogom še en dodatni drog. Drogovi so gibljivi in ležijo na betonskih podstavkih. Pokončni drogovi so dolgi 7,2 m s premerom spodaj 23,3 .cm, zgoraj 11,5 cm in so težki 300 kg. Poševni drogovi so dolgi 7,2 m s premerom spodaj 23,8; zgoraj 13 cm in težki 360 kg. Vogalni drogovi so dolgi 8 m s premerom spodaj 26,5, zgoraj 14,5 in težki 470 kg. Za žično mrežo so uporabili izključno jekleno žično vrv in sicer za prečne povezovalne in nosilne žice dimenzije 7 X 3,6 mm, za vzdolžne povezovalne dimenzije 7 X 2,5 mm in za vzdolžne nosilne žice bodečo žico 2 X 3,4 mm. Prečna povezovalna žica teče preko vrha droga in je na prvi in tretji tretjini polja povezana z nosilno žico, ki teče skozi drog približno 1 m niže. Siderna žica je tudi dimenzije 7 X 3,6 mm in je brez nateznega vijaka. Zvezdasta sidra iz železa so 1,4 m globoko zacementirana. Poševni drogovi so dvakrat sidrani .razen čelnih drogov tam, 'kjer so postavljeni tudi dodatni drogovi. Vogalni drogovi so hili 3 X, pozneje pa 5 X sidrani. Hmeljske rastline so sajene v razdalji 2,8 X 0,85 m. Hmeljne trte so napbljane menjaje, ena desno druga levo. V vrstah, kljer ,so drogovi, niso posajene hmeljne rastline. Stroški izgradnje te žičnice znašajo 20.000 DM (okrog 6,250.000 dinarjev) na ha. Nadalje je avtor govoril o dveh tipih hmeljskih žičnic z železnimi drogovi. Pri prvii so drogovi cevaste oblike, izdelani iz jeklene pločevine, podobnega profila kot so leseni. Vkopani so v zemljo. Žičnica je čisto podobna-dosedanji. Tudi razdalje med rastlinami in drogovi so ostale nespremenjene, zato ne predstavlja v primerjavi z dosedanjimi žičnicami nobenega bistvenega napredka. Drugi tip žičnice z železnimi drogovi je bil izgrajen istočasno kot betonska žičnica na veleposestvu Barthhof. Drogove je izdelala avstrijska firma »VOEST«. Žičnica je 3,2 ha velika. Tudi tukaj stoji med čelnimi drogovi po en dodaten drog. Drogovi so gibljivi na betonskih podstavkih, ki jih vlivajo kar na licu mesta v zemljo. Pokončni drogovi niso postavljeni na betonske podstavke temveč na železne plošče, ki jih dobavlja ista firma z drogovi vred. Drogovi so izdelani iz 4 jeklenih kotnih profdov, ki so na vsak meter med seboj zvarjeni. So vroče pocinkani. Prvotni drogovi so bili bananaste oblike (najdebelejši v sredini, proti obema koncema se tanjšajo),- sedanji pa so najdebelejši spodaj in se proti vrhu tanjšajo. Pokončni drogovi so dolgi 8 m s presekom zgoraj 64 om®, .spodaj 144 cm2 in 48 kg težki. Poševni (robni) drogovi žičnici. Stroški izgradnje so znašali okrog 13.000 DM (to je približno 4,000.000 din). Zanimive so še nekatere druge izvedbe jeklenih drogov, ki pa zaenkrat še niso bile uporabljene v praksi. S kritično oceno opisanih tipov žičnic, prikazovanjem diapozitivov — med njimi smo lahko našli tudi posnetke naših žičnic, o katerih se je avtor zelo pohvalno izrazil — in krajšega filma je avtor zaključil svoj referat. V diskusiji je bila potrjena prednost žičnic z gibljivimi drogovi, čeprav so diskutanti navajali nekoliko večje stroške za postavitev. Nadalje se je razvila razprava o možnosti izdelave betonskih žičnic za manjše površine in o potrebi, da se izmerijo napetosti v sidernih žicah,risi jih povzroča teža rastlin in veter s pomočjo dinamografov. Te raziskave bi omogočile gradnjo stabilnih in varnih žičnih konstrukcij/ Omenjene meritve že pripravljajo na Madžarskem in v Avstriji. V Taboru so temeljito počedili strojne lope in delavnice, zbrali odpadno železo in ga zapeljali k Dinos-u š ................. .rimmiiu '(Nadallijievanje s 18. silirani) c) uporabljajo za izgradnjo, razširitev in vzdrževanje počitniških domov. Kolektivi delovnih enot o rekreaciji precej razpravljajo na konieréncah sindikalnih podružnic in menijo, da se naj sredstva, ki bodo odobrena v te namene, uporabijo čim smotrneje za rekreacijo. Predlogi, ki jih slišimo na sindikalnih konferencah delovnih enot, so dokaj različni. Nekateri se ogrevajo, da se tako formirana sredstva razdele kot osebni dohodek, drugi so mišljenja, naj se v celoti namenijo za investicijsko izgradnjo in razširitev zmogljivosti domov in delno za regresiranje dopustov. Tretji so mišljenja, naj se vsa,-v te namene odobrena sredstva, porabijo samo za regresiranje dopustov. Slednji so mišljenja, da naj bo degresivni delež regresa čim večji, ker mislijo, da bodo le na ta način pravilno koristili dopust naši osnovni proizvajalci, katerih osebni dohodki do danes tega niso dovoljevali. Taka stališča so dosedaj najštevilnejša in verjetno tudi najpravilnejša, upoštevati pa morama še potrebe po raz- širitvi in ureditvi počitniških domov. Sindikalna organizacija podjetja predlaga, naj se ta sredstva uporabijo v glavnem samo v rekreativne namene načrtno in perspektivno. Predlaga, naj se najmanj eno tretjino sredstev nameni za investicijsko izgradnjo domov, eno, tretjino naj se da za regresiranje dopustov in le del sredstev se naj eventuelno deli delavcem, kateri ne bi šli na dopust. V kolikor bi prevladala težnja po delitvi, je sindikalna organizacija za to, - da se delijo sredstva po ključu, kot so se lor-mirala: kdor je več prispeval, dobi več. V kolikor se sredstva uporabijo v koristnejše družbene namene, pa predlaga sindikalna organizacija degresivno izkoriščanje tako, da bi prejeli večje regrese za dopuste delavci, ki imajo nižje osebne dohodke. Ker se sezona dopustov in letovanj bliža, je nujno, da sindikalne organizacije dajo podjetju svoje predloge in mnenja, da bo odločitev samoupravnih organov lažja. Prav tako naj sindikalne podružnice začnejo s planiranjem bivanja dopustnikov v naših počitniških domovih. F nane Ivančič 15 RAZGOVOR S KOOPERANTI Južni veter in skozi raztrgane oblake mežikajoče sonce sta zlizala sneg. Ostal . je le ob senčnih robovih gozdov. Na prisojnih rebrih že tu in tam rumene trobentice, ob potoku pa bodejo prvi zvončki, ko so jo s tov, Kraljem Vladom urno ubirala kar počez skozi sadovnjake in čez travnike na Marof. Og-rajenšek Branka sva našla v sadovnjaku pri pomlajevanju košatih jablan. »Tile sadovnjaki imajo tako lego, da nam skoraj vsako leto pozebejo. Letos je precej brstnato. Upam, da bo kaj. Drugače nam bo pijače čisto zmanjkalo« — nama je povedal kar z lestve. Šli smo proti hlevu. »Lani sem oddal 10 pitancev, letos pa že dva. Poleg hmelja se nam tu najbolj izplača pitanje govedi. Imam komaj okrog 5 ha obdelovalne zemlje. Na novo bom nasadil nad 50 arov hmelja in postavil žičnico. Precej površin bom zasejal s krmilnimi rastlinami. Vse travnike imamo spodaj v Socki. Tam mi je dal enega v najem kombinat.« Tako je razlagal Branko. V hlevu ima še 7 pitancev in dve kravi. Pravi, da volov po hlevih tu ni več. Za lažja dela ima dve kravi, za težja opravila dobijo traktor. V kratkem bo Branko opravil izgit za traktorista. Traktor bodo izkoriščali trije: Branko oziroma njegova mati kot še formalna lastnica posestva in soseda Verdev Alojz in Arnšek Frančiška. Zelo pohvalno se je izrazil o kosilnici, ki jo' ima. »Ogledati si še morate novo cesto. Pred dnevi je bit tu še buldožer. Mi kmetje smo posekali les na trasi in opravili vsa ročna dela. Denar sta prispevala kombinat in obrat GG v Šempetru. Prejšnja cesta rje bila tako strma, da smo voz krme vlekli iž Socke po njej s tremi pari volov, ali s 'traktorjem in dvema paroma volov. Nova cesta je speljana tako lepo, da se boste lahko pripeljali na Marof z vsakim vozilom. Mama so nesli maslo v Celje. Vama bom kar jaz dal pokusit dpmač sir, je dodal Branko. Sir je .bil res okusen. Z mladim gospodarjem se je Vlado —, šef, kooperacij e — pogovarjal o možnostih, da bi na. Marofu dipeli 'tudi Škropilnico Vermorel. Tako bi si lahko po napovedih, maše strokovne službe za za- ščito rastlin sami škropili hmelj, sadovnjake in druge kulture. Skozi temeljito s hlevskim gnojem pognojen sadovnjak sva prišla na travnik, kjer je vse vprek ležalo izruvano skalovje. Travnik bo očiščen, kamenje pa pride prav za novo cesto, po kateri sva šla do Verdev Alojza, Strmec 32. 2e s hriba sva videla, kako sam gospodar na sveže apnenem travniku razbija samice, šole prosti sin Bdi in sedmošolka Pavlika pa nakladata skale na voz in jih s kravama vozita do apnenice. Kooperant Veirdev je povedal, da skale žrejo kosilnici zobe, če jih preveč gleda iz zemlje. Zemlja je na travniku zelo plitka, zato močno gnoji s hlevskim gnojem. Pokazal je precej veliko njivo. »Poglejte, na tej parceli nameravam letos nasaditi hmelj in v sodelovanju s KK postaviti žičnico. Pobočja so preplitka za sadno drevje, ki mič kaj ne uspeva«, je še dodal. Prešerno se je nasmejal, ko sem dejal v šali, če ima sadovnjak le za senco. Tudi on je oddal vole in redi pitance. Mlado . živino za pitanje in močna krmila jim dobavlja obrat Vrbje. Zvedel sem, da ni dolgo, odkar je Ponikva dobila vodo po lastnem vodovodu, da samii zbirajo les in da bodo z izkupičkom zanj postavili spomenik borcem NOV. Napredek Ponikve je viden. Tako je prav! Lep pozdrav Urednik Trasa nove ceste na Maroi PRVENSTVO KK ŽALEC V NAMIZNEM TENISU HMEZAD-prvak KK Žalec V sredo, dne 16. II. 1966, se je v dvorani Kmetijskega kombinata Žalec vršilo medobratno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstva so se udeležile ekipe obratov Mesnine, Vransko, Tabor, Uprava, Hmezad. Ekipe so bile v večini izenačene, odstopala je edino ekipa obrata Hmezad, ki je po sijajni zmagi v finalu (5:0) nad ekipo iz obrata Mesnine, zasedla prvo mesto, in tako osvojila prehodni pokal. Ograjenšek Branko na Marofu je. spremenil travnik v pravi karpno-lom, a pe za dolgo. Kamenje, typ vozil na novo gesto, travnik pa očistil, zravnal in posejal $ semenom travnih mešgnic. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. Hmezad, 2. Mesnine, 3. Vransko, 4. Uprava, 5. Tabor. Po končanem tekmovanju so tekmovalci prejeli praktične nagrade, ki jih je priskrbel Sindikalni odbor pri KK Žalec. Rus Ferdinand SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Na kegljišču »Ingrada« v Celju je bilo prvenstvo v kegljanju, kf ga je priredil občinski sindikalni svet Žalec. Za tekmovanje se jel prijavilo 8 ekip, med njimi štiri z obratov Kmetijskega kombinata Žalec. Po izredno dramatičnih trenutkih med samim tekmovanjem, ko so se ekipe prehitevale le za kegelj ali dva, smo pričakali razglasitev rezultatov, ki so sledeči: 1. KK Žalec obrat Mesnine I 2. KK Žalec obrat Vransko 3. KK Žaiec obrat Hmezad 4. Keramična industrija Liboje 5. Občinska skupščina Žalec 6. KK Žalec Obrat Mesnihe II 7. Agroservis Šempeter 8. Juteks Žalec Kakor vidinio so trije obrati KK Žalec osvojili prva. tri mesta, kar, je vsekakor velik uspeh za naš, kolektiv. Rus, Ferdinand oS\ Povračilo za poraz - zmaga Vransko - Hmezad 3 :1 rezultati: Šestindvajsetega januarja je EE vransko vrnila obisk EE Hmezad' v prijateljskem mnogoboju, ki je potekal v veliki dvorani KK Žalec. Najprej je bil na sporedu namizni tenis. Tej panogi se je priključila tudi uprava kombinata. Doseženi so bili naslednji rezultati: Hmezad — Vransko 5:1 Hmezad — Uprava 5:0 Vransko — Uprava 5:1 Za Vransko so nastopali: Serko, Farčnik, Borštner in Žužej. Upravo so zastopali: Krašovic, Jager, ing. Omladič im ing. Glinšek. Za Hmezad pa so tekmovali: Ulaga, Krušnik in Kveder, ie-ti so s svojo tehniko in borbenostjo premagali oba nasprotnika. Vrančani so se nekaj časa upirali, a so kljub temu podlegli z visokim rezultatom. Tekmovalci uprave so bili z lahkoto premagani ob obeh nasprotnikov. Od domačinov moramo pohvaliti vse, z Vranskega pa sta bila najboljša Farčnik in Serko, z uprave pa Jager. S A H Vransko — Hmezad Farčnik — Novak 1:0 Marguč — Krušnik 1:0 Železnik — Pinter 1:0 Borštner — Rus 0:1 Rezultat 3:0 V šahu je Vransko premagalo Hmezad s 3:1. Tu je bilo opaziti, da so igralci Vranskega boljši in borbenejši in so zasluženo zmagali. Razlika bi bila še večja, če Borštner ne bi napravil velike napake, in že dobljeno partijo izgubil in zmago prepustil Rusu. STRELJANJE i Vransko: Kampuš 108 Železnik 106 Roter 102 Skupno: 316 Hmezad: Pintar 102 Rus 78 Gosak 72 Skupaj : 253 Po treh disciplinah vodi Vransko z 2:1. Vlečenje vrvi = 2:0 za Vransko. Tekmovanje je potekalo v Hmezadovem skladišču, kjer se je z veliko nestrpnostjo bil boj najmočnejših in tudi najtežjih tekmovalcev. Pri zadnji panogi je imel Hmezad upanje, da bo zmagal oziroma izenačil rezultat, kar pa mu ni uspelo. Dolgo sta obe ekipi nategovali vrv in se po centimetrih premikali enkrat v to, drugič v drugo smer. Končno je ekipi obrata Vransko uspelo v najtežji panogi 2 krat zaporedoma premagati nasprotnika in, si pridobiti dragocene točke. Končni rezultat: ( 3:1 za Vransko Po končanem tekmovanju so se tekmovalci obeh ekip napotili v delavsko, menzo EE Hmezad, kjer so bili vsi pogoščeni in kljub porazu oziroma zmagi vsi zadovoljni in edini, da se moramo še večkrat sestati in športno sodelovati z ostalimi obrati. Ob zaključku se je tov. Farčnik zahvalil v imenu EE Vransko za dobro organizirano tekmovanje in prijateljsko vzdušje ter ekipi Hmezada podaril spominsko plaketo, ki jo je kupila njihova sindikalna podružnica za spomin na prvo medobratno športno srečanje. F. I, ALI ŽE VESTE? — da so 8. marca 1909. leta socialisti v ZDA terjali volivno pravico za ženske. Naslednje leto je Klara Zetkin predlagala, naj bi praznovali 8. marec kot mednarodni praznik žena; — da ima občina Žalec 32.111 prebivalcev, od tega 8.943 kmetov ali 27.8 %; — da je zaposlenih v zahodnoevropskih državah nad 200.000 jugoslovanskih delavcev. To je običajen ekonomski pojav v sodobnem svetu; — da je oddal največ prašičev na obratu Tabor kooperant Rožanc s solastniki s Poudarja, sledita mu Go-lavšek Jože z Lake drn^ To-polšek Ivan z Oj stričke vasi; — da ima obrat Gozdarstvo precej opraviti s krajami lesa na panju, ki jih vrše ljudje s špekulativnimi nameni, posebno če je les macesnov; — da je na območju žalske občine 14.820 ha kmetijskih površin; — da znaša vrednost izvoza na prebivalca v Jugoslaviji 41 dolarjev, v Sloveniji pa okoli 75 dolarjev, v primerjavi z Belgijo, ki izvozi letno na prebivalca za 521 dolarjev. LJUDSKE NAPOVEDI Igrajo v sušcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če sušeč prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. PREGOVORI Vinograd noče molitve, hoče motike. Kdor nima v glavi, naj me tišči na visoko. Drži se novega pota in starega ■prijatelja. Medtem, ko se je vršilo še tekmovanje v namiznem tenisu in šahu, so strelci že tekmovali in si pristreljevali króge. Gostje z Vranskega so v streljanju presegli pričakovanja, - zato domačini niso bili dorasli nasprotniki zelo močni in Izenačeni ekipi. DOL ORE RADO .. . RAZPIS TEKMOVANJU V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Obveščamo obrate KK Žalec, da bo v sredo, dne 10. III. 1966 v dvorani KK Žalec prvenstvo v streljanju z zračno puško. Pripravljene bodo praktične nagrade, zato pozivamo na čim večjo udeležbo. é Odbor za šport in rekreacijo TO JE NEKAJ — Ko je moj oče umrl, je zapustil en milijon dinarjev. — To ni nič. Ko je umrl moj oče, je pa zapustil ves svet. PRED BEGOM — Torej ljubica, nocoj te ugrabim. Ali boš mogla do tedaj spraviti svojo prtljago? — Seveda bom. Oče in mati sta obljubila, da mi bosta pomagala. OPOMIN »Čudim se«, piše računovodstvo nekega podjetja drugemu, »da še po osmih dneh od izstavitve računa nismo prejeli denarja«. Odgovor se je glasil: »Nič se ne čudite. Denarja še nismo nakazali«. NAROBE SVET »Kaj tajnica Nada ni več v tvoji pisarni?« »Nič več. Odpovedala je službo, ker me je zasačila, ko sem poljubljal svojo ženo.« TOČEN ODGOVOR Čeprav je Janez Klobasa zrasel na vasi, je bill malce domišljav. Pred vojno se je peljal v Beograd. Na postaji mu zakliče nameščenec ime enega imenit-nejših beograjskih hotelov: »Srbski kralj!?« »Ne! Janez Klobasa!« se odreže ta Skozi okno vagona. ZA ZIMSKE VEČERE iSfl, IŠČI! V sobi žbrana družba pošlje nekoga ven. 'Medtem neki dogovorjeni predmet_skri-jejo nekje v sobi. Oni se vrne in mora predmet poiskati. Vsa družba medtem mrmra ali brenči. Čim bliže je tisti, ki išče, predmetu, katerega naj bi našel, tem glasnejše je mrmranje ali brenčanje, čim bolj se oddaljujejo, tem tišje je. Posebno otroci imajo nad tem veliko veselje. Ko predmet najde, gre ven-kaj, nekdo drug, ki bo moral iskati nekaj dragega. ŠE TO: SKRITE REZERVE — Januarja smo izvozili za 15 odstotkov več svinjskega mesa kot lani v istem mesecu, čeprav so morale gospodinje v mesnicah poslušati, da mesa ni, ker ni pitanih prašičev. Ko so zvezni Upravni organi menili, da bi izvoz svinjskega mesa in prašičev v vzhodne države omejili na lansko raven, pa so v podjetju Koprodukt takoj izjavili, da bodo dali Beogradu 500 ton svinjskega mesa, če izvoz ne bo omejen. Kje neki so tako hitro odkrili skrite rezerve?