Poštnina plačana v gotovini C«na Din !■- Stev. 73 V Ljubljani, ponedeljek 31. marca 1941 Leto VI. Naloge naše nove vlade Moralno in politično ozdravljenje države, ohranitev našega miru, varnosti in neodvisnosti ter dobri odnosi s sosedi, kakor to zahteva in pričakuje ljudstvo Belgrad, 30. marca. o. Današnja »Politika« prinaša na uvodnem mestu članek o delu in nalogah nove vlade. Članek pravi med drugim: Vlada narodne sloge, ki je svojo avtoriteto postavila na zaupanje vsega ljudstva, je začela redne posle s tem, da je na včerajšnji seji sprejela državni proračun. Ker je v novi vladi ostal isti finančni minister, bo proračun o pravem času uzakonjen. Razen rednega dela čakajo vlado generala Simoviča številne in velike naloge. Najprej mora začeti s preosnovami, da odstrani vse, kar je doslej v našem političnem življenju izzivalo obsojanje in nezaupanje ljudstva do državne uprave. Vsi, pa tudi vlada, se moramo zdaj učiti iz preteklih izkušenj, bližnjih in daljnjih. Skoraj ni primere v naši bližnji preteklosti, da bi bila katera vlada sprejeta s tolikim navdušenjem in enodušnim odobravanjem, kakor vlada g. Simoviča, ki je že dobila ime: vlada narodne sloge. To je bila dvojna radost: ker je kralj Peter II. prevzel kraljevsko oblast in ker je bilo presekano neznosno politično stanje, ki je pritiskalo dušo srbskega naroda in grozilo, da vzbudi nezaupanj med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom in da celo ogrozi mir na Balkanu. Vsem poštenim ljudem je jasno, da nekateri neljubi dogodki pri manifestacijah v Belgradu, Pozdravne brzojavke Nj. Vel. kraljice-matere in kraljevičev Tomislava in Andreja Belgrad, 30. marca. Nj. Vel. kralj je prejel od svoje vzvišene matere kraljice Marije naslednjo brzojavko: , . „ , . . . , »Naj Bog blagoslovi Tebe, mojega sma m kralja, ter drago domovino! Tvoja mati Marija.« ’ Nj. Vel. kralj Peter II. je sprejel od svojih bratov Nj. Vis. kraljeviča Tomislava in Andreja sledečo brzojavko: »Vso najino ljubezen in vdanost — Tvoja brata Tomislav in Andrej.« Ministrski posveti v Belgradu Belgrad, 30. marca. m. Danes so imeli člani kr. vlade več razgovorov o tekočih zadevah, ki so jih stavile na dnevni red spremembe v vodstvu našega državnega življenja. Tako je bila že snoči daljša konferenca pri zunanjem ministru dr. Ninčiču, danes dopoldne in popoldne pa pri notranjem ministru dr. Budisavljeviču. Dopoldanski konferenci je prisostvoval gradbeni minister dr. Kulovec, popoldanski pa minister brez listnice dr. Krek. Prof. Kneževič — novi minister dvora Belgrad, 30. marca. m. Na predlog ministrskega sveta je s kr. ukazom imenovan za ministra dvora g. prof. Radoje Kneževič. Novi minister dvora g. Kneževič se je rodil 1901 v Staragarjih pri Kragujevcu. Srednjo šolo ^ je obiskoval v Belgradu in v Franciji,_ vseučiljšče pa v Belgradu in na Sorboni v Parizu. Služboval je v Kraševcu, Nišu in Belgradu. Kot dijak se je močno udejstvoval v Počitniški zvezi (Feriatnem savezu) in je bil njen prvi predsednik. Leta 1935 je bil izvoljen za predsednika Jugoslov. prof. društva. Predsedniško mesto je zavzemal od leta 1935 do 1937, ko je bil upokojen. V začetku leta 1938 je vstopil v demokratsko stranko, k}er se je zelo udejstvoval in je bil izvoljen za člana glavnega, potem pa za člana izvršilnega odbora. Od oktobra 1939 do danes je urejeval »Srpski književni glasnik«. Reaktivacije in upokojitve generalov Belgrad, 30. marca. m. Na predlog mfnistra vojske in mornarice sta bila s kraljevim ukazom reaktivirana divizijska generala Mihajlo Bodi in Dimitrije Živkovič, upokojena pa armadna generala Peter Kosič, dosedanji načelnik generalnega Štaba, in Aleksander Stojanovič. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« ki prav za prav niso bili dogodki, marveč vzkliki in uveljavljanje nekih razpoloženj, ne morejo imeti nobene zveze z novim stanjem in z njegovimi nosilci. Tako je navadno pri vseh velikih spremembah, ker pogosto take spremembe spremljajo težki pojavi. V današnjo vlado postavljamo velike upe. Zaradi tega je tudi njena odgovornost toliko večja. Poleg uvedbe javnega nadzorstva, izboljšanja uprave, vrnitve zaupanja v javne uslužbence In uvedbe sorazmerne enakosti pri prenašanju yseh bremen čakajo vlado zlasti važne naloge glede moralnega ozdravljenja države. Vlada g. Simoviča v celoti vliva upanje, da se grehi preteklosti ne bodo ponovili. Obsega vse velike politične stranke v državi, a je več kot samo sestav političnih strank, je izraz ljudskega razpoloženja in izročil. Tisti, ki imajo zasluge za spremembo 27. marca, so bili samo izpolnjevalci ljudske volje. To voljo bo treba vpoštevati po- vsod, da bo nova vlada imela dovolj moči za reševanje vseh velikih vprašanj. Glede nadaljnje zunanje politike je vlada povedala prvo besedo. Tudi ta beseda ustreza volji ljudstva. Ljudstvo želi živeti v miru z vsemi sosedi, toda je vedno pripravljeno na žrtve, če bi kdo ta mir motil. Enkrat za vselej je treba poudariti, da hoče naše ljudstvo storiti vse, da se odvrne vojna z Balkana. To je temeljno razpoloženje našega ljudstva, ne zato, ker bi se balo vojne, temveč, ker misli, da mu je dolžnost storiti vse, da se vojna odvrne. Naše ljudstvo želi ostati samosvoje, da bo svobodno in nevezanih rok po svojih pravih zastopnikih urejevalo svoje odnošaje s sosedi. Ne bojimo se, da bi naše ljudstvo podleglo kakršnemu koli vplivu ali služilo kakršnim koli drugim koristim razen svojim lastnim. Zato je zahtevalo vlado močnih ljudi, ki bodo lahko dostojno in odkritosrčno tolmačili to zgodovinsko stališče našega ljudstva ter spravili njegovo miroljubnost v sklad i njegovo varnostjo in neodvisnostjo. Največja morska bitka v sedanji vojni Angleži uradno poročalo o potopu 5 Italijanskih vojnih ladij v vzhodnem Sredozemlju, Italijani o potopitvi ene križarke in zadetiu angleške nosilke letal Nekje v Italiji, 30. marca. o. 296. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Letala nemškega letalskega zbora so 29. marca ponoči bombardirala pristanišče Halfa na Malti. Severna Afrika: Sovražnik je izvedel letalski napad na Tripolis. Vzhodni del Sredozemskega morja: Dne 29. marca ponoči je bila večkrat zaporedoma napadena močna sovražnikova pomorska skupina. Kljub hudi obrambi protiletalskega topništva je neko italijansko letalo zadelo eno lahko križarko. Letala nemškega letalskega zbora so zadela s tremi bombami velikega kalibra neko nosilko letal in sestrelila eno sovrašnikovo lovsko letalo. London, 30, marca. o. Reuter: Mornariško poveljstvo je izdalo naslednje kratko uradno sporočilo. »Poveljnik našega vojnega brodovja na Sredozemskem morju. Andrew Cuiuiigham, poroča, da je pri zadnjih operacijah na Sredo- zemskem morju bilo potopljenih 5 italijanskih vojnih ladij, in sicer križarke »Žara«, »Pola« in »Fiume« ter rušilca »Vincenzo Giobertic ter »Maestrale«. Ladje Nj. Veličanstva niso imele v teh spopadih nobenih žrtev in niso pretrpele nobenih poškodb. Nadaljnjih podrobnosti pričakujemo.« London, 30. marca. o. Ruter: Angleške vojne ladje so se prvič po 27. novembru srečale pretekli petek z italijanskimi vojnimi ladjami v vzhodnem delu Sredozemlja. Nekaj italijanskih ladij je bilo prisiljemih spustiti se v boj z angleško mornarico. Pri prvem spopadu je bila poškodovana bojna ladja vrste »Littorio« (35.000 ton), poškodovani pa sta bili tudi dve križarki in en rušilec. V boju je sodelovalo tudi letalstvo angleškega brodovja. Po prvem spopadu so letala opazila na morju gumijaste 1 splave, iz česar so sklepali, da se je katera italijanska vojna ladja potopila. Razvoj vojnih dogodkov v Afriki: Italijani so izpraznili Diredauo ob progi Addis Abeba-Džibuti Nekje v Italiji, 30. marca. o. 2%. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču traja sovražnikov pritisk še naprej vzhodno od Ke-rena, toda naši protinapadi ga učinkovito zadržujejo. V področju Hcrarja so naše čete izpraznile Diredauo in zavzele nove postojanke proti zahodu. Italijanska lovska letala so napadla sovražnikova letališča v Džidžigi kjer so uničiila štiri letala, ki so bila na tleh. V zračnih bitkah s sovražnikovimi lovskimi letali sta bili sestreljena dve letali vrste »Hurricane«. Dve italijanski letali se nista vrnili v svoja oporišča. Kairo, 30. marca Reuter: Vrhovno poveljstvo angleških sil na Srednjem vzhodu poroča: Libija: Položaj je nespremenjen. E r i t fr e j a : Napredovanje naših čet proti Asmari se nadaljuje normalno. Doslej smo ujeli 3775 sovražnikovih vojakov, med katerimi je 67 častnikov. Poleg tega smo zaplenili nekaj topov. A b e s i n i j a : Naše čete, ki napredujejo z napredovanjem iz Hararja, so prešle že dober del poti proti Diredaui. Spotoma so strle vse poskuse odpora, pri čemer je bilo ujetih nekaj sovražnikovih vojakov in zaplenjenega nekaj vojaškega materiala. V ostalih področjih naše čete pritiskajo na sovražnika, ki se umika. Kairo, 30. marca. o. Reuter: Uradno še nepotrjene vesti govore o zavzetju Diredaue v Abesi-niji, katero so italijanske čete izpraznile. Dire-daua je oddaljena 50 km od Hararja in leži ob železniški progi, ki veže Addis Abebo z Džibutijem. S tem je pretrgana železniška zveza Addis Abebe z morjem. Mesto šteje nad 30.000 prebivalcev in je tretje največje mesto v Abesiniji. Vse zapreke pri tem napredovanju so odstranjene in so ujeli veliko število italijanskih vojakov s popolno bojno opremo. V drugih krajih Abesinije pritisk angleških čet še vedno traja. Na eritrejskem bojišču angleške čete prodirajo z vso naglico proti Asmari. V kolikor je do sedaj znano, so zajeli pri Kerenu 3775 vojakov in 68 častnikov ter večje število topov in vojnega materiala. Angleške čete so 65 km od Asmare. Pomorski spopad med Angleži in Francozi ob alžirski obali London, 30. marca. o. Mornariško poveljstvo poroča: Skupina štirih francoskih parnikov, ki jo je spremljal francoski rušilec, je skozi gibraltarsko ožino peljala važne vojne potrebščine na Vzhod. Dana je bila zapoved, da se konvoj ustavi, ko bo prišel iz španskih obrežnih voda. Naše vojne ladje so potem poklicale francoske, naj se puste preiskati. Tedaj Pa so francoske obrežne baterije začele streljati nanje. Pri izvajanju svojih zakonitih vojnih pravic so naše ladje bile prisiljene odgovoriti zaradi svoje obrambe. Opaziti je bilo Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo Napadi na angleške prevoze. Nekajjetafske delavnosti nad zahodno Anglifo in Škotsko Berlin, 30. marca. DNB: Nemšku vrhovno Poveljstvo sporoča: Podmornice so napadle neki sovražnikov sprevod, ki je plul pod močnim varstvom vojnih ladij. Poleg treh petrolejskih ladij, o katerih je bilo že govora, je bilo potopljenih še 5 ladij s skupno 33.000 tonami. Toko je uničena polovica sprevoda, k-i je plul v Anglijo, namreč 8 ladij s skupno 75.000 tonami. Neka podmornica je poleg tega potopila močno oteževal angleške operacije, razen tega pa bo vojvoda Aosta, ki zapoveduje italijanskim četam v Abesiniji, ustvaril iz nemogočega mogoče. Članek v omenjenem listu se končuje z ugotovitvijo, da zaposluje Anglija v Abesiniji 300.000 mož, ki jih ne more uporabiti nikjer drugje, da so angleške izgube znatne ter ne bodo mogle biti nadomeščene. Zadnji dogodki v Jugoslaviji se niso dotaknili dobrih odnošajev z Madžarsko, zaradi tega je več kakor gotovo, da želi Jugoslavija tudi' j bodoče obdržati politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje z Madžarsko, pravi uradno sporočilo Madžarske brzojavne agencijo, kakor ga objavljajo budiinpe-štanski listi Angleži go zavzeli Keren, ker so bili močnejSI. Italijanski vojaki so brez oddiha podnevi in ponoči odbijali sovražnikove napade. Borili so se 46 dni z močnejšim sovražnikom. Italijanske sile se morajo ta trenutek boriti na 13 različnih bojiščih v Abesiniji. Italijanske čele se bodo tudi v bodoče borile tako, kakor je treba. Italija ve, da se vojna ne bo odločila v Abesiniji in veruje, da bo sovražnik na koncu poražen, pravi neko poročilo agencije Stefani. Ameriško mornariško ministrstvo je izdalo sporočilo, da odšlej- ne bodo več objavljali premikanj ameriškega vojnega brodovja po Tihem morju. Ali pijete liker in znate šofirati? Poučna zgodba za dekleta, ki iščejo službe in nasedajo visokim obljubam Ljubljana, 31. marca. Pojdem, se je odločila 16 letna Milka in še vedno ni mogla odtrgati oči od oglasa v časopisu, kjer je bilo zapisano, da se išče »Zanesljiva in vestna«. »Saj ta kos zemlje nas tako težko preživlja. Od sonca ožgana reber je skopa in premalo daje, ko pa je toliko lačnih želodcev pri hiši. V svetu mi bo lepše. Zaslužila bom in domov bom lahko pošiljala ter jim pomagala. Pa videla bom marsikaj: mesto, velike hiše, mnogo ljudi in tudi lepe obleke,« ji je prišepnila ne-čimernost zadnje besede. V duhu si je predstavljala, kako hodi po mestu in gleda stvari, ki jih do danes še ni videla, v duhu se že čudi živahnemu mestnemu življenju, o katerem je slišala pripovedovati druge. Mati ji brani, naj ne hodi, češ da je nevarno, ker v mestu so vsake vrste ljudje. Toda misel na revščino jo počasi premaga. »Ah,« si misli, »saj če bo pametna, se ji ni treba bati in meni ne bo treba biti v skrbeh.« Tam v čisto zadnjem kotičku srca pa le vstaja dvom in bojazen. Toda, ker je hčer vedno učila prav, se bojazen počasi vkloni in dekle se odpelje neznanemu svetu nasproti. * Drink, je zapel zvonec v zavetišču Kolodvorskega misijona. Pomočnica je hitela odpirat in pred njo se je znašla Milka, ki je med vožnjo zvedela, kam naj se obrne, da bo najbolj na varnem in kjer bo dobila najboljše podatke. »Prosim, če bi lahko prenočila pri vas,« je zaprosila. Dekle je na pritrdilni odgovor vstopilo in kmalu sta bili s pomočnico v najlepšem pogovoru, kakor da bi se že od bogve kdaj poznali. Tako je hitro teklo popoldne in proti večeru je dekle zaprosilo, če gre lahko ven, pogledat za službo. »Kara hočete sedaj, saj bo noč. Kdaj pa mislite priti nazaj?« — »Ob osmih.« — Pomočnica je počasi zvedela, kam misli dekle iti in kje je tisti, ki deli službe. »Le pojdite, toda ob sedmih morate biti nazaj, pa če dobite službo ali ne. Toda pazite, ker se mi zdi, da tukaj ni nekaj v redu.« Ia dekle je odšlo. * Pot jo je pripeljala k nekemu velikemu hotelu. Boječe in negotovo je stopila skozi velika vrata, ki požirajo vse vrste ljudi. Ozirala se je okrog sebe in ni vedela, kam naj se obrne. Pa že prižvrgoli navzdol po stopnicah nekaj deklet v veselem pogovoru. »Oh, saj ni nič hud,« so jo obstopile in silile vanjo. »Tako prijazen je in vljuden. Skoraj vse sprejme. Me smo sprejete.« Odšla je po stopnicah navzgor in z olajšanim srcem potrkala na vrata. Za mizo je sedel moški okrog 45 let. Prijazno se ji je nasmejal in si jo natančno ogledoval. Neprijetno ji je bilo in čutila je njegove poglede. »Ne potrebujem nobenih listin. Ste že sprejeti,« je hitel. »Plače boste imeli najprej 1000 do 1600 dinarjev in delo ne bo pre-tžko. Kaj pa znate? Ali znate delati fino ročno deio? Ne? Nič hudega, saj se boste takoj naučili. Vaše delo bo glavnem to, da boste dve uri na dan tipkali po diktatu. Saj če ne znate še prav dobro tipkati, se boste že naučili. Dve uri na dan ni mnogo. Boste delali pa bolj počasi. Šofirati najbrž tudi ne znate, pa se boste tudi naučili. Veste, pri veliki gospodi mora človek vse znati. Tudi liker boste morali tu pa tam piti in dobro bi bilo, če bi se še zdaj privadili. Naj vas nič ne skrbi. Glavno je, da ste mladi, lepi in veliki. Tole vašo sliko bom pa spravil, ker jo moram pokazati gospodarju. Veste, gospodar je čuden človek. Od vsake, ki jo sprejmem, mora videti sliko. Seveda ste imeli s potovanjem tudi stroške. Tu imate 200 dinarjev. Kje pa sedaj stanujete? Takooo? Zakaj pa mi niste prej povedali? 2e dobro. Vas bom že obvestil, kadar bo treba nastopiti službo. Veste, se mi mudi. Moram na vlak.« In prijaznemu gospodu se je začelo naenkrat tako strašno muditi, kakor da bi mu gorelo za petami. * Dekle je odšlo nazaj v zavetišče in pripovedovalo, kako je bilo. »Veste, strašno bogat mora biti. Polno denarnico denarja je imel. Pa ne morda dinarje. Tisočake in stotake! Toliko jih je bilo, da jih še svoj živ dan nisem videla. To bo pa res imenitna služba,« je pripovedovalo navdušeno dekle. — »Ti v to službo ne boš šla, ampak naravnost domov,« ji je rekla gospodična. Nato pa je začela začudenemu dekletu pripovedovati, kako je s takimi službami in naj si za v prihodnje to zapomni. Zavetišče je stvar prijavilo kamor spada, da so si tudi tam ogledali tisto debelo listnico. Bog ve, če je bil ta gospod tudi pred oblastmi tako zgovoren in je tudi oblastem obljubil tako lahke in dobro plačane službe? * Mlado dekle se je skoraj po naključku obvarovalo težke poti izgubljenega dekleta, od koder se le malo katera vrne. Obvarovala se je težkega življenja, ko bi v oblakih tobakovega dima, v družbi pijanih ljudi in ob zvokih divje godbe mislila na dom, na mater in lepe dni mladosti. Na zunaj bi kazala vesel obraz, na znotraj pa bi preklinjala nesrečni dan, ko se je rodilo gorje, ki bo trajalo do konca življenja. Odšla je nazaj k materi, kjer jo bo od sonca ožgana reber sicer skromno, pa pošteno preživljala.« Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 30. marca. Zadnja niarčeva nedelja, hkratu tiha nedelja, je bila mirna in brez večjih incidentov. Vreme je bilo izredno muhasto. Nekaj časa jasno in sončno, nato oblačno, temno in deževno. Na nebesnem svodu so se kopičili gosti, črni oblaki, ki so prinašali dež. Potoki in reke niso od sobote naprej kdovekaj hudo narasli. Splošno so reke ostale, še v svojih strugah in bilo in nikoder javljeno o kaki hujši pomladanski povodnji. Nadaljni izrazi vdanosti kralju Razne korporacije in organizacije so včeraj in danes dopoldne sklicale slavnostne seje, na katerih so bili kratki nagovori predsednikov o velikem državnem dogodku, ko je mladi kralj Peter II. prevzel v svoje roke oblast. Starosta dr. Kodre je sklical slavnostno sejo Gasilske zajednice za dravsko banovino, na kateri je očrtal veliki pomen belgrajskega državniškega dogodka. Zajednica je nato odposlala v Belgrad Nj. Vel. kralju Petru II. kratko vdanostno brzojavko. Predsednik Zdravniške zbornice dr. Gerlovič je poslal prav tako brzojavko vdanosti na dvorni inaršalat. — Zveza blagajniških zdravnikov je brzojavno izrazila vdanost kralju Petru II. Slične brzojavke so tudi poslali: Jugoslovansko kirurgično društvo, sekcija Slovenija, dalje Dravska skavtska župa, dravska sekcija Združenja zvaničnikov finančne kontrole itd. - Skavti ljubljanskih edinic so slovesno proslavili prevzem kraljevske oblasti N j. Vel. kralja Petra II. v nedeljo dopoldne. Zbralo se je nad 350 članov in članic vseh treh ljubljanskih stegov. Ko so odpeli državno himno, Sta v vznesenem govoru očrtala pomen nastopa na j višjega pokrovitelja skavtske organizacije N j. Vel. kralja Petra II. na prestol starešini Kunaver Pavel, slovenski chief-scout in dr. Ivo Pirc. S slavnostnega zbora, katerega so se udeležili vsi člani in članice v skavtskih krojih, je bila odposlana vdanostna brzojavka. Nikakih nesreč Od sobote do danes popoldne ni reševalna postaja zaznamovala nikakih nesreč in nezgod, tudi ni bilo v mestu in okolici nobenih hudih incidentov, pretepov in pobojev. Vse je bilo mirno. Z dolenjskim popoldanskim vlakom je bil v Ljubljano pripeljan 67 letni prevžitkar Jože Miklavčič, doma iz Klevišča pri Stični. Z glavnega kolodvora ga je reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Med prevozom je prevžitkar pravil, da ga je zet z nožem zabodel v desno stran dimelj. Ta zadeva pa ni takol V bolnišnici nič ne vedo, da bi kak zet napadel svojega tasta. Policijska kronika danes ni zaznamovala nikakih večjih dogodkov. Vse je bilo mirno. Ljudje so drugače dan pretolkli po gostilnah in kavarnah, kjerso politizirali, diplomatizirali in komentirali najnovejše dogodke. Nekateri so zbijali šale in se izmišljali stvari, ki dosegajo skrajne meje fantastičnosti. Velika tatvina vreč Izredno veliko je povpraševanje po raznih vrečah. Razvija se kar posebna trgovina, ki donaša čedne dobičke in dober zaslužek. Ni čudno, da so se tudi uzmoviči spravili na vreče in jih začeli brez dovoljenja lastnikov odnašati iz raznih skladišč ter prodajati interesentom. Tam na Viču se je ponoči od petka na soboto izvršila v tovarni testenin Pekatete velika tatvina vreč. Poslovodja tovarne Adrijan Golobič je včeraj zjutraj zapazil, da je neznan vlomilec vdrl v tovarniško skladišče in odnesel 250 vreč v vrednosti 8000 din. Hitro je tatvino javil policijski stražnici na Viču. Organi kriminalnega oddelka in stražniki so prav hitro izsledili tatu in njegove pomagače. Mnogo je k temu pripomogel upokojeni polic, stražnik Abramovič, ki je ponoči zapazil zadaj za tovarno na Postojnski cesti tovorni avto, tudi njegova hčirka je ooazila nekega neznanca in neko žensko. Zaradi te tatvine je bil prijet samski delavec, 25 letni Janez Alič iz Dobrove. Zalotili so ga včeraj okoli 17 na Tržaški cesti. Alič je priznal tatvino in tudi ' izdal svoje pomagače. Aliču je pomagala delavčeva žena Marija Progarjeva, stanujoča na Tržaški cesti. Alič ji je dal kot nagrado za pomoč 500 din. Pri kupčiji s temi vrečami je tudi sodeloval trgovec z vrečami Jakob Magdalene, ki je kupil vreče za 3000 din. Ta jih je nato takoj prodal drugemu trgovcu Jakobu Mulcu v Mostah. Ta je za nie plačal že 6487 din. Mulcu je policija zaplenila vse vreče. Aliču in Progar jevi ter Magdalencu pa ves denar. Zadeva bo izročena sodišču. Vsi pri tej tatvini sodelujoč! so vse priznali. V tovarni testenin sedaj zaradi pomanjkanja Aioke počiva obrat in je bilo več delavcev odpuščenih. __________ Nova določila o nastavljanju tujih delavčev v Avstriji S X. aprilom stopijo v bivši Avstriji v veljavo nove določbe o nastavitvi tujih delavcev, ro tej odredbi ne potrebuje samo podjetnik dovoljenja za zaposlitev, temveč tudi delavec sam. Te določbe se tičejo vseh nad 15 let starih tujih delavcev in nastavljencev. Zaposlitveno dovoljenje se lahko izda največ za 12 mesecev. Ako tuji delavec zapusti svoje mesto, se njegovo zaposlitveno dovoljenje samo po sebi razveljavi. Predlog za zaposlitev je treba staviti pri delovnem uradu okraja, kier se podjetnik nahaja. Inozemski delavec lahko dobi dovoljenje samo za tisto mesto, za katero je podjetnik preskrbel zaposlitveno dovoljenje. Predsednik deželnega delovnega urada nadaljno zaposlitev inozemskega delavca iz važnih razlogov vsak čas lahko prepove. Kranj je slovesno proslavil nastop kralja Petra il. Kranj, 30. marca. Danes so priredile vse tukajšnje organizacije veliko zborovanje v gledališki dvorani Ljudskega doma. Zborovanje se je spremenilo v veličanstno manifestacijo za našega mladega kralja Petra II. Pred Domom je bil ves trg nabito poln občinstva. Točno ob 10 se je formirala častna četa FO, dalje deklet in Dijaške zveze. V dvorani so se začeli zbirati vsi odličniki, tako okrajni glavar dr. .Vidic, dekan g. Škrbec, ravnatelji šol in zastopniki samoupravnih oblasti in raznih korporacij. G. bana je na tem zborovanju zastopal ban. sv. g. Umnik. Točno ob 10 se je pred Dom pripeljal brigadni general g. Mašič v spremstvu orožniškega kapitana Milosavljeviča. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo g. generala in frenetično vzklikalo Nj. Vel. kralju Petru II. Manifestacijsko zborovanje je vodil kot predsednik dr. Kalan, ki je v svojem klenem govoru očrtal zgodovinski pomen prevzema oblasti po mladem kralju-Svoj govor je končal: »Živel kralj Peter II. Živela svobodna in neokrnjena Jugoslavija!« Godba Kranjske glasbene družine je intonirala nato državno himno. Po zborovanju je bila v cerkvi zahvalna sveta maša, ki jo je opravil g. dekan Škrbec. Mariborske novice čez nedeljo Maribor, 30. marca. Fantovski odsek Maribor II. ima danes zvečer ob osmih redni sestanek, na katerem predava p. Laura. Za člane udeležba obvezna. Nesreča pri gradnji nove gimnazije. 48 letni zidar Anton Žmavc iz Hoč, ki je zaposlen pri gradnji nove stavbe za gimnazijo v magdalen-skem predmestju, je padel z zidarskega odra in se močno poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Nesrečna smrt. V mariborsko bolnišnico so pripeljali Marijo Pukl iz Tvorniške ulice, ki je v samomorilnem namenu izpila neko tekočino. V bolnišnici so ji skušali rešiti življenje, kar pa se jim ni posrečilo. Zakaj je Puklova šla v prostovoljno smrt, ni znano. Trije mladi grešniki. Studenški orožniki so prijavili oblastem mladoletnike Ivana Valenča-ka iz Studencev, Rudolfa Godca s Koroške ceste in Marijo Grebenc iz Studencev. Valenčak je doma svoji sestri odnesel iz zaklenjenega predala 2000 din, ki jih je hranila za svojega fanta. Nekaj od tega denarja je izročil Godcu in Grebenčevi. Vsi trije krivdo priznavajo. Godec pravi, da je dobljeni denar nekje izgubil in da ga bo vrnil, čim bo dobil plačo, pri Grebenčevi pa so del denarja še našli, za ostalo pa si je kupila nekaj perila. Valenčak je izjavil, da je tatvino izvršil na prigovarjanje Godca in da je hotel z Godcem in nekim Hrastnikom, kateremu je tudi dal nekaj denarja, oditi v Nemčijo. Bili so že na potu proti. Št. liju, pa so se nazadnje premislili in se vrnili. Občni zbor mariborskih dobrovoljcev se je vršil danes dopoldne v prostorih Grajske kleti. Občni zbor je vodil predsednik Grčar, na katerega predlog je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa vojnemu ministru arm. generalu Iliču. Tajniško poročilo je podal Štefan Puks. Okrajna organizacija dobrovoljcev v Mariboru šteje 77 članov, ki so se vsi udeležili bojev na solunski fronti. O društveni blagajni je poročal Vekoslav Španger. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Najdeni predmeti. Vdova po šolskem upravitelju Antonija Zupančič je na Grajskem trgu našla moško zapestno uro, delavec Jakob Mertl pa je v Stolni ulici našel nalivno pero. Oba poštena najditelja sta najdena predmeta oddala na policiji. Od doma sta pobegnila 16 letni Ferdo Sker- Stare cene mesa in slanine spet v veljavi. Ljubi jana, 30. marca. Kakor smo zvedeli, so ljubljanski mesarji pretekli petek popoldne prejeli od pristojne oblasti odlok, da morajo prodajati meso, mast in slanino spet po starih cenah. Kljub^temu pa so mesarji v soboto prodajali meso še vedno po nedavno določenih višjih cenah, ker ljudje še niso vedeli za najnovejši odlok oblasti. Kakor je bilo na dan povišanja cen na mesarskih stojnicah na mah mesa, masti in slanine^ na pretek, tako smo prepričani, da bo jutri, v ponedeljek, mesa in slanine naenkrat spet zmanjkalo, da bi tako mesarji nekako prisilili oblast, da spet dovoli zvišanje cen. Danes dopoldne so imeli mesarji zborovanje; kaj so sklenili, bomo videli prihodnje dni. Nekateri mesarji se navdušujejo za štrajk, drugi pa so mnenja, da bi štrajk položaj mesarjev še poslabšal. Boje se namreč, da ne bi ob takem neupravičenem štrajku mesto ali pa banovina prevzela klavnico, vojaška oblast pa bi poklicala mesarje na orožne vaje in bi tako morali zastonj klati živino in meso prodajati, |pir bi vsa javnost v takem primeru z veseljem pozdravila. Hacetov proces se danes prične Zlata svoboda, enkrat izgubljena, nikdar več pridobljena! Ljubljana, 30. marca. Veliki senat petih sodnikov, ki mu bo predsedoval s. o. s. g. Ivan Kral in bodo njega člani gg. sodniki: Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Felaher in J. Zorko, se v ponedeljek 30. t. m. sestane na tridnevno zasedanje, da obravnava raz-bojništva, umore in vlomne tatvine Antona tla-ceta, 24 letnega samskega delavca, doma iz Pod-cerkve, obč. Stari trg na Notranjskem, in mu izreče sodbo. Za ta proces vlada povsod, posebno med ženskim svetom, napeto zanimanje, toda mnogi bodo razočarani, ker ne bodo mogli dobiti dostopa v razpravno, nekdanjo porotno dvorano. Ze v soboto je bilo povpraševanje po vstopnicah, ki jih je izdajala pisarna okrožnega sodišča le bolj zanesljivim osebam. V nekdanjo porotno dvorano, kjer bo Hace sojen, ne bodo mogli priti mnogi tipi in ljudje, ki so sicer redni obiskovalci kazenskih razprav, ker niso pravočasno zaprosili za vstopnice. Pisarna je izdala 100 vstopnic. Izvoljenci pa ne bodo mogli prav ko-modno slediti poteku razprave, kajti ves čas bodo morali stati, ker so vse klopi, ki so bile svoj čas določene za poslušalce, odnesli iz dvorane v druge sodne pisarne in sobe. Bodo pač morali stati. V dvorani je tudi arhiv invalidskega BodiŠča. V nekdanji porotni dvorani so se dostikrat vrstili razni zanimivi, tudi politični in drugi procesi. Včasih so bile pred poroto tudi tiskovne pravde, kajtt po starem avstrijskem zakonu, so bili porotniki pozvani v to, da so izrekali pravdo-rek v tiskovnem procesu. Tiskovni procesi pa so bili pred vojno še prav redki. Od 1. 1902 naprej so se sestajali porotniki štirikrat na leto k zasedanju, ki je navadno trajalo po teden in še več dni. Vselej so se začele porotne razprave v kva-trnem tednu spomladi, poleti, jeseni in pozimi decembra. Porote so bile odpravljeno z novim našim kazenskim zakonom 1. 1930. Hace, ki bo ga pred dnevi obiskali sorodniki, je vdan v svojo usodo. Miren je. V verigah bo pripeljan v porotno dvorano. Hace v svoji samotni celici marljivo prebira najrazličnejše knjige, ki mu jih dajo iz jetnišnične knjižnice. Rad gleda razne revije s slikami. V neko nemško revijo iz predvojnih časov je Hace skrivaj zapisal: »Zlata svoboda, enkrat izgubljena nikdar več nazaj pridobljena!«. In na drugem mestu: »Ko bi mogel kot ptiček poleteti pod prosto nebo!« S Hacetom so obtoženi zaradi raznih ropov in vlomov tudi 3 Hacetovi pomagači, in sicer: drzen vlomilec Štefan Verle, 30 letni samski pleskarski pomočnik iz Pekla pri Poljčanah, Anton Pestotnik, poklicni vlomilec, 35 letni, oženjeni delavec iz Gradišča pri Kamniku, in France Zužej, 49 letni, oženjeni rudar iz Šmarja pri Jelšah, ki se sedaj nahaja v mariborski kaznilnici in ga bodo jutri zjutraj pripeljali v Ljubljano. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec g. Branko Goslar, Haceta brani po službeni dolžnosti odvetnik dr. Igor Gruden. Kakor smo že svoj čas omenili, je Hace obtožen: prvič zaradi roparskega umora, ko je okoli 20. julija 1939 na kozolcu posestnice Marije Jera-sove v Spod. Gameljnih ubil svojega tovariša Rudolfa Avpiča, ga oropal, truplo pa zavlekel v kozolec in ga v senu zakopal, torej izvršil umor iz koristoljubja; drugič zločina usmrtitve oblastvenega organa, ko je 19. februarja lani v Spodnji Hudinji pri Celju ustrelil orožnika Josipa Medena iz^ Begunj pri Cerknici; tretjič .treh poskusov zločina usmrtitve oblastvenih organov, ko je trikrat streljal na orožnike in na 2 policijska stražnika v Kranju, ki sta ga naposled 13. aprila lani prijela v neki hiši in ga končno z največjo težavo obvladala; četrtič zaradi raznih ropov in vlomov, pri katerih je na raznih krajih v 39 primerih naropal najrazličnejše blago in denar v skupni vrednosti 170.000 din. Prvi rop je Hace napravil 30. maja 1939, ko je vdrl v stanovanje trgovke Katarine Ahlinove v šiški. Razprava bo trajala 3 in bo sodba izrečna v sredo proti večera get iz Jelencev v občini Pesnici in 16 letni Josip Kovačič iz Maribora. Škerget je od doma odšel 27. marca v Maribor, kjer se uči za avtomehanika. Vendar ni prišel v delavnico. Za Kovačiča mislijo, da je odšel na otok Vis k nekemu svojemu prijatelju. Tatvina na živilskem trgu. Angeli Škrabi je nekdo na živilskem trgu iz jerbasa ukradel denarnico s 75 dinarji gotovine. Zadnji pregled motornih vozil bo 2. aprila ob 15 popoldne v garažah Mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. Po 2. aprilu nepregledana in s starimi tablicami opremljena vozila ne bodo več pripuščena v promet, lastniki pa bodo občutno kaznovani. Obupno dejanje odpuščenega trgovskega potnika. V Cankarjevi ulici 16 se je v tekstilno tehnični pisarni tvrdke A. Pinterja odigral žalosten dogodek. V pisarno je prišel odpuščeni Pinterjev potnik, 32 letni Rudolf Jug in zahteval izplačilo provizije. Po prejemu denarja je prosil Pinterja za pogovor med štirimi očmi-Baje je Pinter ta pogovor odklonil. Med obema je nastal prepir, v katerem je Jug potegnil iz žepa kladivo in z njim udaril Pinterja po glavi. Ta se je zgrudil, Jug pa je odšel v garderobo in jo za seboj zaklenil. Kmalu zatem je bilo slišati več strelov. Poklicana uradna komisija je ugotovila, da si je Jug pognal pet strelov v levo stran prsi, šestega pa v glavo. Jug je bil v Mariboru znan kot miren človek. Težko je zato ugotoviti, kaj ga je privedlo do tega obupnega dejanja. Bomo pa race! Ljubljana, 30. maica. Takoj ko jo prišla nova uredba o povišanju cen mesa in Špeha, so naši mesarji naenkrat imeli vsega dovolj in si na stojnicah videl tako lep Špeli, da bi ga »angelci jedli«. Če bi seveda zopet obveljale stare cene, bi nobene stvari ne bilo in tisti prelepi Špeh bi se na mestu stajal. In tako bi spregovoril star trgovski trik: Če ni blaga, cene rastejo. Podjetni ljudje pa so si znali pomagati in trgovec na debelo, gospod Potegon, je pripeljal v soboto na trg ogromno rac. Posebno ena je bila velika. Priletela je o-rovanja in sestanke brez dovoljenja policijske uprave. Proglas svetuje ljudem, naj se posvetijo dnevnim poslom in naj ne nasedajo vznemirljivim vestem, katere širijo neodgovorni ljudje, da bi tako skalili red in mir. Vsakdo, kdor se bo pregrešil proti predpisom, bo najstrožje kaznovan. Tretji brezmesni dan bo v kratkem vpeljan pri nas. Doslej sta bila brezmesna dneva četrtek in petek, sedaj pa bi se jima pridružila še sreda. S tem vprašanjem se je bavilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino, kjer so' razpravljali o tem, koliko zalog živine je še pri nas, koliko je bo mogoče izvoziti v tujino v skladu s prevzetimi obveznostmi in koliko je bo še doma za zakol. Posebno goved in telet zmanjkuje in zato bo treba uvesti tretji brezmesni dan. Glede svinjskega mesa pa je bilo sklenje-.fiirbo, da zanj tretji brezmesni dan ne bi veljal, .U itjcer je to meso mnogo dražje kot goveje in ^"tteležje ter je zato poraba mnogo manjša. Pač pa bo možno vse dni v tednu prodajati meso drobnice vseh vrst. Prav tako bo možno živino vse dni prodajati. Telet, ki so sposobna za pleme, ne bo dovoljeno klati. Hrvaška banska oblast je postavila že lani komisarja Zvezi kmečkih nabavljalnih zadrug v Zagrebu. Predsednik te zveze je bil dr. Po-štič. Pred kratkim je bil komisar zamenjen. Obenem je bilo povečano število revizorjev, ki imajo dolžnost pregledati poslovanje Zveze kmečkih zadrug in upravičiti postavitev komisarja. Kakor je bilo objavljeno v hrvaškem časopisju, so pregledniki našli mnogo obtežil-nega materiala, ki dokazuje, da je vodstvo zveze slabo gospodarilo in da so si vodilni člani uprave dali izplačevati lepe zneske za svoje delo in za svoja posredovanja^ v korist zveze. Nadaljnja odkritja bodo pravočasno objavljena za javnost. Enajstletno dckletce se je obesilo v vasi Trnavi blizu Užic. Mati je 11-letno hčerko Slavko Kostič okregala, ker se je prepirala z bratom. Zapretila ji je, da jo bo izprla, če se bo še tako nelepo vedla. Dekle pa je vzelo to grožnjo za hudo. Vzelo je vrv in se šlo obesit na jablano. Domači so jo zvečer iskali vse povsod, samo za hišo ne. Našli so jo šele naslednji dan visečo na jablani in vso zmrznjeno. Po tri mesece zapora in po 30.000 dinarjev denarne kazni je naložilo sodišče v Prizrenu dvema tamkajšnjima trgovcema, ker sta umetno svilo in prizrensko platno predrago prodajala. Oba trgovca je naznanil neki meščan, ki se je bil na carinarnici prepričal, da sta trgovca pri umetni svili zaslužila več kot 100% Prav tako sta si prevelik dobiček zaračunavala tudi pri prizrenskem platnu. To slednje sta prodajala mesto po 6 dinarjev kar po 26 dinarjev. 70.500 članov imajo gasilske čete na področju hrvaške banovine. Vse imetje gasilskih društev se ceni na 63,500.000 din. Gasilska za-jednica hrvaške banovine je izdala posebno poročilo o delovanju svojih društev in je v njem l>ovedala tudi to, da je precejšen odstotek požarov, katere povzročajo maloletni otroci. Samo v Zagrebu so otroci zanetili lani 126 požarov. Poročilo dalje pravi, da imajo Hrvatje premalo predstavnikov v Gasilski zvezi, kajti skupaj s Slovenci imajo 78% vsega članstva, v glavni upravi pa imajo Slovenci in Hrvatje le dobro tretjino odbornikov. Gasilstvo na Hrvaškem skuša izvesti načrt, da bi se v naši drža- vi ustanovile tri narodne gasilske zveze, vendar z izvedbo tega svojega načrta ne hite, ker se niso dokončno določene meje hrvaške banovine. Obenem je hrvaška Gasilske zveza dovolila da smejo gasilci nositi poleg društvenega znaka tudi hrvaški grb na svojih uniformah. Turški poslanik v Berlina, Gerede, je po rodu iz hervegovske vasi Stolac. Njegov aed je bil ugleden musliman in je bil zlasti umen kmetovalec, ki je mnogo storil za napredek kmetijstva. Njegov sin je bil Ali-paša, ki je živel v Odrinu in je imel pri sebi stalno hrvaškega učitelja, ki je njegove otroke učil rodnega jezika. .Eden njegovih sinov je bil Ilusrev Zulfikar beg. ki se je posveti! diplomatski službi in je postal turški zastopnik v tujini. Ko so pa v Turčiji poturčili vsa imena, je ta dobil ime Gerede. Najprej je bil veleposlanik v Tokiu, sedaj pa je nekaj mesecev tUrški diplomatski zastoprnk v Nemčiji. S svojimi brati ima šc danes večja posestva v Ilerccgovini. Zahvalna služba božja Maribor, 30. marca. Včeraj predpoldne ob 11 je bila v mariborski stolnici slovesna zahvalna služba božja kot cerkvena proslava važnega dogodka, ko je N j. Vel. kralj Peter prevzel vladarske posle. Ob pol 11 je na Slomškov trg strumno prikorakala četa naše vojske z vojaško godbo in s polkovno zastavo ter čakala prihoda mestnega poveljnika generala M. Paraca. Medtem pa so se v stolnici pričeli zbirati zastopniki mariborskih državnih in samoupravnih uradov. Zahvalne službe božje so se udeležili med drugimi mestni župan dr. A. Juvan, oba okrajna glavarja dr. šiška in Eiletz, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, starešina okrajnega sodišča dr. M. Lavrenčič, predstojnik mestne policije Stanko Kos, komisar obmejne policije Zun, rektor Visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne v mariborski stolnici zveze v Mariboru dr. Josip Hohnjec, ravnatelji šolskih zavodov, predstojniki vseh mariborskih uradov, uradništvo in zastopniki mariborskih narodnih in stanovskih društev. Glavno in obe stranski ladji stolnice je zasedlo mariborsko občinstvo. Mestni poveljnik general Parac je po prihodu pregledal četo in se nato z zbranim oficirskim zborom podal v cerkev, nakar je v slovesnem sprevodu stopil v cerkev prevzvišeni knezoškof dr. Ivan J. Tomažič ter pri glavnem oltarju ob asistenci opravil zahvalno služijo božjo in molitve za kralja. Na koru je zahvalne pesmi pel zbor Cecilijanskega društva. Tudi ob tej priliki je Maribor s svojo udeležbo pri zahvalni službi božji z globoko resnostjo pokazal čustva, ki so ga prevzela ob nastopu novega vladarja, za katerega srečno vladanje so bile opravljene predpisane molitve. Današnji številki lista so priložene položnice. - Prosimo cenj. naročnike lista, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. - Pridobite nam novih naročnikov! Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 31. marca: Gvido, oput. Torek, 1. aprila: Hugo, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. _ »Barve v gorah«. Tretje predavanje poni tem naslovom je zaradi nenadne obolelosti Sl. Smoleja preloženo. Termin bo objavljen v dnevnem časopisju. — Obveščamo vse prizadete »Skalaše«, da se vrši ta dan redni sestanek fotografskega odseka. Dnevni red: Priprave za razstavo. — Odbor SK »Skale«. Gozdni požari so letos tudi v ljubljanski občini napravili precej veliko škodo, predvsem so pa ogrožali Golovec in gozdove na Šišenskem vrhu ter na Gradu. Zato sprehajaloe spet opominjamo, naj cigaretnih ogorkov ne mečejo na suho travo ali listje, posebno naj pa pazijo na otroke, da ne zanetijo ognja. Opozarjamo na gozdni zakon, ki je v tem pogledu zelo strog, seveda pa mora tudi neprevidni povzročitelj požara plačati vso škodo. »Otrok za otroka« je geslo akademije, ki jo prirede ljudske in meščanske šole v prid revnim šolskim otrokom 5. aprila ob 20 zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice za to priljubljeno prireditev, ki vsako leto zbere starše, svojce in prijatelje mladine, se bodo od ponedeljka dalje med 9. in 12. uro dobile v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Glede n« dobrodelni namen in privlačnost mladinskih prireditev so vstopnice zelo poceni, saj sedeži veljajo od 5 do 15 din, stojišča pa samo 3 din Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 31. marca: Zaprto. Torek, 1. aprila: Zaprto. Sreda, 2. aprila: »Protekcija«. Reti B. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 31. marca: Zaprto. RADIO Program Radio lij ubij aua Ponedeljek 31. marca. — 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Izlet v daljne kraje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Slovanski zvoki — 14 Poročila — 17.80 Godalni kvartet (gg. Marin Sl., K. Burger, Avg. Ivančič, G. Mtlller) — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj) — 18.30 Plošče — Slovenci v tujini (gdč. prof. Slava Lipoglavšek) — 19.00 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nacionalna ura: Zagreb govori — 19.40 Plošče — 19.50 Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) — 21.30: Razni plesni orkestri (plošče) — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 url. 'n Torek 1. aprila. — 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 Za dobro voljo! Opoldanski spored Radij. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Prvoaprilske šale razgovor vodi g. Miroslav Zor do 15 ure — 17.30 Zvoki iz Bolgarijo (plošče) — 18 Pester spored Rad. ork. 18.40 Začetek Petrove Rusije (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nacionalna ura: Narod v odločilnih časih (g. dr. Janez Janžekovič, univ. prof.) — 19.40 Plošče — 19.50 Šolska posvetovalnica (g. prof. Ed-bin Bojc) — 20 Čudovite iznajdbe prof. Ciprijana. Jako zanimiv in poučen večer e praktičnimi poizkusi ter godbo — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. Drugi programi Ponedeljek, dne 31. marca. Belgrad: 19.40 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Duhovni koncert — Beromiinster; 30.15 Bachova sonata — Bratislava: 19.40 Filmska glasba — Budimpešta: 22 Plesna glasba — Praga 19.45 Lebarjeva operta »Pomlad« — Italijanske postaje: 20.30 Simfonični koncert — Sofija: 20 Lahka glasba — Sottens: 18.15 Lahka glasba — Švedske postaje 19.30 Vojaška godba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUB, — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko _— YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu je umrl Franc Jerič, po domače Valentov France iz St. Clair Ave., v starosti 56 let. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem in je bival v Ameriki 44 let Zapušča ženo Jennie, roj. Perušek iz Sodražice in tri sinove. V San Franciscu, Calif., je umrla Helena Longar, ki je dosegla častitljivo starost 86 let. Pokojna je bila doma iz Žužemberka. Zapušča sina in 84 letnega moža Frai$a. V Ameriko je prišla leta 1891. Dne 16. oktobra leta 1932 je slavila zlato poroko. Wes,f„ Newfotiu je umrl rojak John Svetek v starosti 62 let. Rojen je bil v Slapah pri Devici Mari]ii v Polju pri Ljubljani. Podlegel je raku na mehurju. V Ameriko je prišel pred 37. leti. V Clevelandu je mrtvoud zadel Ano Krašovc. i l e*>'u sta dya mlada bandita napadla rojaka Johna Župančiča, ko se je vračal proti domu. Prizadejala sta mu več poškodb po glavi in mu seveda obenem tudi izpraznila žepe. j Adamsonu je umrl star naseljenec Anton Medved v starosti 65 let. Podlegel je naduhi. Doma je bil od Stične na Dolenjskem in je bival v Ameriki 47 let. Zapušča ženo. V Clevelandu ie umrl Anton Kmet, po domače Adamov, v starosti 40 let. Zapušča dva brata in eno sestro. « V Calumetu je umrla Mary Mervič. Doma je bila v Dragovanji vasi pri Draga tušu v Beli Krajini. V Ameriko je prišla pred 35. leti. Zapušča moža, dva sina in hčer. V Lorainu je umrl Jakob Hlebčar v starosti 63 let. Zapušča ženo Johano, štiri sinove in štiri hčere. Doma je bil iz vasi Senično, fara Križe pri Tržiču na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1903 in je ves čas živel v Lorainu. V Dulthu je podlegla krvavitvi na možganih Ema Povše. Stara ie bila 33 let in je bila rojena v Ameriki, Skupščina vojščakov sv. Florijana V veliki Ljubljani je 11 gasilskih čet, ki imajo 880 izvršujočih članov, Samarijanov in naraščajnikov - Lani so gasili 42 požarov Ljubljana, 30. marca. Danes dopoldne ob devetih so se v prostorih prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto zbrali delegati vseh ljubljanskih gasilskih čet k občnemu zboru gasilske župe Ljubljana-mesto. Starešina g. Stanko Pristovšek je začel občni zbor in ugotovil sklepčnost. Najprej se je v lepih besedah spominjal Nj. Vel. kralja Petra II., ki je te dni zasedel prestol in prevzel vladarske posle v svoje roke. Gasilci prisegajo mlademu kralju neomajno zvestobo in globoko vdanost. Govor je končal s klicem: >Naj živi kralj Peter II.!« Po vsej dvorani je zaoril trikratni: »Živijo kralj Peter II.c Nato je starešina predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar so navzočni delegati sprejeli z velikim navdušenjem. Z občnega zbora je bila poslana tudi pozdravna brzojavka armadnemu generalu Bogoljubu Iliču kot zastopniku ministra za telesno vzgojo. Nato je starešina pozdravil zastopnike mestnega poglavarstva nadsvetnika inž. Mušiča, zdravstvenega nadsvetnika dr. Misa in komisarja Mihelčiča ter zastopnika Gasilske zajednice gasilskega inšpektorja inž. Dolenca. Poročilo starešine V svojem izčrpnem poročilu je starešina g. Pristovšek poudaril, da je trenutno najvažnejša naloga, s katero se bavi banska uprava, organizacija industrijskih gasilskih čet na svojem področju. Predpriprave so gotove in je že prijavljenih 14 industrijskih čet, v kratkem pa bo prijavljenih še ostalih osem, tako da bo na področju mesta Ljubljane organiziranih 22 industrijskih gasilskih čet. Gasilska župa je po določilih zakona dolžna tehnično izuriti članstvo teh čet. V ta namen bo priredila v aprilu dva tečaja, enega za gasilce, drugega pa za podčastnike in častnike. S tem bo v najkrajšem času izvežbala teoretično in praktično vse industrijske gasilce, kar bo velikega pomena za požarno varnost našega mesta. V preteklem letu je uprava župe nadaljevala z organizacijo samarijanskega dela v svojih četah in v ta namen ustanovila samostojni samarijanski odsek. Želja uprave župe je, da bi imela vsaka gasilska edinica svoj dobro izvežbani samarijanski oddelek. Eno najvažnejših vprašanj pa je brez dvoma vprašanje gasilskega naraščaja. Po nekaterih četah smo ustanovili gasilski naraščaj leta 1939. — Druge čete ga še nimajo, ker so bile prezaposlene z drugim notranjim delom. Vendar naj letošnje leto ne bo gasilske edinice, ki bi ne ustanovila naraščaja. Naraščaj se pridno vežba in dognano je, da prihajajo med članstvo gasilskih čet najboljši iz vrst naraščaja. Naša socialna ustanova »Samopomoč« vidno napreduje. Naj bi vsi člani vseh gasilskih edinic pristopili k tej važni ustanovil V preteklem letu je župa priredila tečaj za vse poslovalce čet o organizaciji zaščitne službe pred napadi iz zraka. Predaval je gasilski inšpektor inž. Franc Dolenc. V zvezi z zaščitnimi ukrepi je priredila župa lani tudi samarijanski tečaj za svoje članstvo. Preda- vali so gg. dr. Rus, dr- Mis, dr. Ahčin, inž. Dolenc in gospa Prinčičeva. Svoje poročilo je g. starešina zaključil z besedami: >S podvojeno silo gremo na delo. Letošnje leto bo v vseh naših edinicah še prav posebno posvečeno tehničnemu delu. Časi so resni. Vsak trenutek moramo biti dobro pripravljeni za težke naloge, ki nas čakajo za pasivno obrambo naše domovine. Ne daj Bog, da bi vojni vrvež zajel tudi našo domovino. Če bo pa treba, bomo mi gasilci storili svojo dolžnost!« Poročilo starešine so navzočni delegati z burnim odobravanjem sprejeli. Tajniško poročilo je podal tajnik gasilske župe g. Milan Robežnik. Celokupno članstvo se je udeležilo Florijanove proslave, 70-letnice gasilske čete Ljubljana-mesto, odkritja spomenika kralju Aleksandru in pogreba dr. Antona Korošca. Na področju župe Ljubljana-mesto je danes: 10 prostovoljnih gasilskih čet, 1 industrijska četa in 1 poklicna četa. Izvršujočih članov je 672, Samarijanov 62, kulturno-prosvetni odsek (Barje in Brdo) 49 članov, naraščajnikov 78, podpornih članov 1547, častnih članov 245. Preteklo leto je bilo 245 vaj. Različnih brizgalen je v župi 27. V letu 1940 je bilo v območju gasilske župe 31 malih, 8 srednjih, 2 večja in 1 velik požar. Požar je povzročil škode na zavarovanih objektih za 601.800 dinarjev, na nezavarovanih pa za 25.000 din. Gasilstvo je sodelovalo pri vseh teh požarih s 547 možmi ter so skupaj delali na požariščih 98 ur. Z gašenjem so gasilci obvarovali za 5,210.000 din narodnega premoženja. Blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. Avgust Zupančič, izkazuje 5466 din dohodkov in 4202 din izdatkov. Od leta 1938 dalje si je uprava župe nabavila pisarniškega inventarja za skoraj 9000 din. Proračun za leto 1941 izkazuje pa 9405 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Za samarijanski odsek je poročal pročelnik g. dr. Franta Mis. Doslej je bilo le malo potreb samarijanskega dela, ker so to delo večinoma opravili poklicni gasilci. G. dr. Mis je predlagal, da se takoj organizira v vseh četah samarijanski odsek, ki naj ima vsaj deset dobro izvežbanih članov. Predlog je bil soglasno sprejet. Poročilo odseka »Samopomoči« je podal delovodja g. Boris Roš. Samopomoč lepo napreduje. Posilirtninski prispevek znaša 600 dinarjev za vsak smrtni primer. Članov je štela »Samopomoč« dne 31. decembra 1940 373. Dohodkov je bilo 7504 dinarjev, stroškov pa 3361 din. Proračun vseh ljubljanskih gasilskih čet za leto 1941 znaša 283.221 din, dolgov pa imajo vse čete 114.845 din. Za nadzorni odbor je poročal g. Perko, ki je izjavil, da je nadzorstvo našlo vse v najlepšem redu in je predlagal upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V imenu Gasilske zajednice je pozdravil skupščino gasilski inšpektor g. inž. Dolenc, nakar je starešina g. Pristovšek z navdušenimi besedami na delegate zaključil lepo uspeli občni zbor. Slovenska narodna zavest - dragocen zaklad »Koroški Slovenec« o življenju poedinca in naroda »Koroški Slovenec« piše o življenju poedinca ji naroda ter med drugim podaja tudi sledeče misli: »Tudi narod lahko gre po poti samoljubnega poedinca. Njegovi drobci se lahko oklenejo otipljivih dobrin tega sveta, lahko prodajajo zanje dediščino svojih očetov, svoj jezik in svojo čast. Morda so te vrste ljudje narodnjaki v času narodove sreče. Ali ko terja narod od njih tudi žrtve, se jih ustrašijo in zbežijo. — Kaj šele, če narod terja od njih veliko žrtev njihovega življenja! Da bi se rešili, so pripravljeni izdati narodno ime in narodno čast in se pričnejo sramovati svoje narodne pripadnosti. Zgodovina v neštetih primerih sodi takšno zadržanje. Narod, ki ni pripravljen braniti dediščine svojih očetov, če treba z največjimi žrtvami, si je pisal smrtno obsodbo. Narod, ki mu je golo življenje njegovih članov ali celo kakšna trenutna gospodarska dobrina posameznikov najvišji cilj, izgubi svojo svobodo, zemljo očetov, možnost kulturnega in gospodarskega napredka. Ker njegovih vrst ne polnijo več ideali, marveč samo šo hlastanje za otipljivimi dobrinami, preneha biti narod in se razdrobi v tisoče drobcev, preko katerih gre veliko življenje, no da bi se zanje zmenilo. Kaj torej pomeni beseda o narodni pripadnosti? Nič več in nič manj kakor izjavo, da smo za narodnost pripravljeni vzeti nase vsakršno breme in vsaktero žrtev. Za svoje vzore smo pripravljeni dati svoje življenje. Ob malem premisleku je taka sveta požrtvovalnost enostavna in samo-obsebi umevna. Veliko in malo življenje ženejo motorji idealizma, iz požrtvovalnosti članov cvetijo družine, rastejo narodi, se krepijo države. V zvestobi idealom je poroštvo moralnega, kulturnega in gospodarskega napredka.« Oklic Slovenske prosvetne zveze v Celovcu »Koroški Slovenec« je prinesel naslednji oklic Slovenske prosvetne zveze: »V zadnjem času je državna varnostna policija prijela v pliberškem okraju večje število Slovencev, ki so trenutno v preiskavi. Slovenska prosvetna zveza ponovno opozarja na odredbe glede poslušanja inozemskih radijskih postaj in na odredbe o družabnem občevanju s poljskimi ujetniki. Poslušanje tujih radijskih postaj — vseh brez izjeme — je pod strogimi kaznimi prepovedano. Enako je prepove- dano družabno občevanje s poljskimi ujetniki, katerih država je bila v vojnih sovražnostih z Veliko Nemčijo.« Koroški drobiž Na Dunaju je na Visoki šoli za svetovno trgovino promoviral za doktorja iz trgovinskih ved g. Vinko Z\vitter, urednik »Koroškega Slovenca« in tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, čestitamo! - Družino Marka in Marije Miškulnik v Št. liju nad Dravo je zadela težka nesreča. Ko se je mlada mati mudila zdoma po opravkih, je najstarejši sinček pazil na svojega bratca. Toda ko ga je za trenutek pustil samega, je dveletni otrok padel v polno banjo vode in v njej utonil. Ko so je mati vrnila domov, je našla svojega najmlajšega mrtvega. Vsi poskusi z umetnim dihanjem so ostali zaman. Opozorilo delodajalcem Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega elana, ki je poklican na orožne vaje z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V interesu delodajalcev kakor tudi delojemalcev je, da na od-javnicah delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo zopet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnem nastopa dela. Naknadno naj člani predložijo uradu na vpogled vojaško knjižico ali potrdilo vojaške komande ali tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bo razvidno: a) ime, priimek in rojstni podatki zavarovanca, b) prvi dan orožnih vaj, c) zadnji dan orožnih vaj, č) število dni orožnih vaj, d) ime in naslov vojaške edinice, v kateri je služil. To je potrebno zaradi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno dobo. Za čas orožnih vaj zavarovanca imajo njegovi družinski člani pravico do zdiavljenja, kakor v času, ko član dela in plačuje prispevke. Družinski član, ki se hoče poslužiti bolniških dajatev ob času orožnih vaj svojega hranitelja, se mora izkazati pri uradovem zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdrževatelj zaposlen, ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje in da je bil odvisen od njegovega zaslužka. Prvenstvo mladcev in članov ZFO v teku čez drn in strn Med mladci je bil najboljši Sedej Fran, pri Članih pa Zmago Košir Prvič v teku svojega obstoja je Zveza fantovskih odsekov priredila svoje lastno prvenstvo v teku čez drn in strn za člane in mladce. Uspeh je bel presenetljiv. Športniki, ki ne zasledujejo dela ZFO za slovenski šport, bi začudeno obstali ob stadionskih vratih in ne bi mogli verjeti, od kje je toliko tekmovalcev in od kje tako lepe borbe, ki jih ne vidimo niti ob največjih športnih prireditvah. Današnji teh čez drn in strn za prvenstvo ZFO je bila tudi s čisto športnega stališča prvovrstna prireditev. Prepričani smo, da bo vsakoletno prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn po številu tekmovalcev številnejša in tudi vedno elitnejša pomladanska športna prireditev. Stalnemu obiskovalcu naših atletskih prireditev se nenehno vsiljuje misel, kako šibka in nedelavna je v športnem oziru meščanska mladina. Zdi se, kakor da nima več prav nobenega smisla za atletski šport. Ce ne bi slovenska atletika dobivala stalno dotoka z dežele, bi je morda že zdavnaj ne bilo več ali pa bi bila na skrajno nizki stopnji. V tej zanikrnosti zlasti prednjači naša Ljubljana s svojimi atleti. Ljubljančani moramo pač v svojo sramoto priznati, da z redkimi častnimi izjemami nismo mnogo dali slovenski atletiki. To se je danes spet pokazalo na Stadionu. Pretežen del tekmovalcev je bil z dežele, ljubljanski odseki so dali mizerno malo število tekmovalcev. Zal je bridka resnica, da ima danes mladina z dežele daleč več smisla za borbeni šport kakor pa mestna mladina, dasi imajo prav mladci, ki žive v Ljubljani, neprimerno več športnih prostorov in ugodnosti kakor pa mladci z dežele. V tem pogledu opravlja prav Zveza fantovskih odsekov s svojo vsestransko športno vzgojo slovenske mladine pravo pionirsko delo za slovenski šport. Njeno delo je zastavljeno na široko in na globoko. Uspehi v tem pogledu ne morejo izostati, ker je samo to pravilen način dela za napredek slovenske atletike. ZFO v tem pogledu že danes lahko pokaže s ponosom na svoje prvenstvene atletske tekmovalce, ki so prvi plod tega sistematičnega dela. Mladini je treba dati samo možnosti, da se lahko v športni tekmi pokažejo talenti, ki se vedno oddvojijo sami. In še po eni strani prednjačijo športne prireditve ZFO pred drugimi. Odlično so organizirane in pripravljene. Ljudje to vedo in zato z veseljem prihitijo v velikem številu pogledat slednjo prireditev. Tako je bilo tudi danes na Stadionu. Mladci so bili prvi Proga je potekala po Stadionu. S srede arene je zavila proti glavnemu vhodu, nato ob severnem stadionskem zidu, za glavno tribuno, nato ob južnem zidu, kjer je proga zavila ob glavnem portalu spet v areno. Mladci so morali to progo preteči štirikrat Vsak krog je bil dolg 616 metrov. Proga za mladce je tedaj v celoti merila okoli 2600 m. Pred pričetkom teka so se mladci zvrstili na nastopnem mestu, kjer so jih funkcionarji opozorili na predpise teka in jim razložili progo. V lepem nagovoru je nato predsednik ZFO dr. Žitko pozdravil mlade tekmovalce in jim zaželel mnogo uspeha. Za tem se je na znak starterja pognalo z nastopnega mesta 40 mladcev. — Strnjena skupina mladcev, ki so tekmovali, se je kmalu razpotegnila v dolgo razklenjeno vrsto. Borba posameznih tekmovalcev je bila prav lepa in zanimiva. Do M8Hfc§ se ni hotel nihče podati in se je vsak boril, kolikor se je mogel. Pri tem teku namreč ni šlo samo za prva mesta, ampak tudi za skupino zmagovalnega okrožja, ki bo dobilo krasno darilo — olimpijsko plamenico — originalno delo po načrtih arh. Kregarja. Zato je bil zanimiv prihod vseh tekmovalcev, ne pa samo prvih. Tekmovalci — mladci — 60 se zvrstili takole: 1. Sedej Zoran, FO šiška, 9:18, 2. Oblak Ludvik, FO Tržič, 9:21.4, 3. Slatnar Jože, FO Tržič, 9:27.4, 4. Flis Avgust, FO Trbovlje, 9:30.3, 5. Močnik Janko, FO Mengeš, 9:33.8, 6. Andolšek Franc, FO Primskovo, 9:34.6, 7. Vidic Janez, FO Radovljica, 9:48.4, 8. Mehle Ivan, FO Tržič, 9:48.8, 9. Orehek Anton, FO Črnuče, 9:50.9, 10. Šeme Hinko, FO Žalna, 9:57.9. Sledili so v zelo kratkih presledkih še Janežič Adolf (Trbovlje), Tršar Milan (Rakovnik), Kuhar Jakob, Gregorin Dominik in Gregorin Franc (vsi Dol pri Ljubljani), Kadunc Ivo (Trbovlje), Šimenc Vinko (Rakovnik), Makar Alojz (Žalna) itd. Izven konkurence je bil drugi Malec Stanko iz Kranja. V moštvih so zmagali mladci FO Trli?, ki so dosegli 10 točk, tem so sledili mladci FO Trbovlje s 25 točkami. Nato so tekli člani Po končanem teku mladcev so začeli člani. Proga je bila za člane ista kakor za mladce, le s to razliko, da so člani tekli osem krogov, dočim so mladci tekil le štiri kroge. Proga za člane je bila dolga nekaj več kakor 5000 metrov. V tej skupini tekmovalcev je vladalo zanimanje zlasti za favorita Koširja, potem še za Potočnika in za Srakarja. Tekmovalci bo odhiteli z nastopnega mesta v strnjeni skupini, ki se precej časa ni prav nič razvlekla. Tekli so skoraj vsi skupaj. Po drugem krogu pa so začele naslajati med posameznimi tekmovalci že vrzeli. Na čelo tekmovalcev je prišel doslej povsem nepoznani član FO v Žalni Lojze Javornik. Javornik se je s svojim mirnim tekom vztrajno oddaljeval od ostalih. Imel je že prednosti kakih 60 m. V sredini skupine, nekako 80 m za Javornikom, so se držali Košir, Potočnik, Knez In Srakar. V zadnjih dveh krogih so slednji močno potegnili in se je prvima dvema, Koširju in Potočniku, posrečilo prehiteti odličnega Javornika šele v zadnjih 300 m. Skoraj ves čas je torej vodil Javornik,