Leto XXIV., št. 50 UpravniStvos Ljubljana, PucOnijeva liHct J. Telefon «t. 31-22. 91-23. 31-24_ Inseraten oddelek: Ljubljana. Pucanijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 tzkliučno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo: UPI S.A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 PoSmlni pb£ara ▼ gocovìsi PostgeMhr bat hrrahk Ljiibi|fiìui, totok 2. marca 1944 Pros — Cena 1.— L i z b a I a f lik dio razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—v za inozemstvo vključno » »Pooedeliskim J» croma Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana. Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev 31-22. 31*23. 31-24._ Rokopisi se ne v * a č a j o. Im Februar 763 SowjetHugzeuge vernichtet Zahlreiche Sowjetangriüe abgeschlagen — Erfolgreiche deutsche Vorstösse südlich der Pripjetsiimpife — TerrorangriH au! den Raum von Braunschweig — 26 Handelsschille mit 144.185 BRT im Februar versenkt Ans dem Führerhauptquartier, 1. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kaum von Kriwoi Bog südöstlich Shaschkoff und westlich Berditscliew schlugen unsere Truppen zahlreiche Angriffe der Sowjets ab und fügten ihnen hohe Verluste zu. Bei Jampol sind heftige örtliche Kämpfe im Gange. Im Gebiet siidüch der Pripjetsümpfe führten Verbände des Heeres und der Waffen-SS erfolgreiche Vorstösse. In den Kämpfen der letzten Tage hat sich hier »ine Panzeraufklärungsabteilung unter Führung des Rittmeisters Kolczek besonders ausgezeichnet. Nordöstlich Kogatschew griffen die Bolschewisten mit stärkeren Kräften vergeblich an. Dabei wurden von dreissig angreifenden feindlichen Panzern "6 vernichtet. Nordwestlich Newel, südöstlich des Pleskauer Sees und bei Narwa scheiterten zahlreiche Angriffe der Bolschewismen in harten Kämpfen. Im hohen Norden wehrten unsere. Trup-len im Louhi-Abschnitt und cm Fischer-ials feindliche Aufküirangsvorstösse ab. Bei den Abwehrkämpfen im mittleren Frontabschnitt haben sich die 267. nieder--ächsiche Infanteriedivision unter Führung 'es Generalleutnants Drescher und die Panzerabteilung 5 unter Führung von lauptmann Ilettemeier besonders bewährt. Im Monat Februar wurden an der O streut 7(53 feindliche Flugzeuge, davon 43 :rch Verbände des Ileeres, vernichtet. ■0 eigene Flugzeuge gingen verloren. In Italien wurde der Druck unserer nippen gegen den Landekopf von Nettuno •mter starkern eigenen Artillerieeinsatz >rtgesetzt. Durch Stosstruppuntemehmen lang es, zwei feindliche Stützpunkte aus-•i.luben und eine stärkere Kampfgruppe des Feindes südwestlich Cisterna einzu-schliessen. Kampffliegerverbände versenkten im Haie- von Anzio ein feindliches Transportschiff von 5000 BRT und beschädigten vier weitere mit 15.000 BRT sowie ein Landungsboot durch Bombentreffer schwer. An der Südfront verlief der Tag bei lebhafter beiderseitiger Aufklärungs- und Artülerietätigkeit ruhig. In Luftkämpfen und durch Flakartillerie verlor der Feind gestern über dem italienischer Frontgebiet 12 Flugzeuge. In den Mittagsstunden des gestrigen Tages flogen nordamerikanische Bomberverbände unter starkem Jagdschutz nach Mitteldeutschland ein und richteten im Sei der geschlossenen Wolkendecke Terrorangriffe gegen Orte im Raum von Braunschweig. Durch wahllosen Bombenwurf wurden einige Dörfer zerstört, Flakartillerie schoss acht feindüche Flugzeuge ab. In der vergangenen Nacht warfen einige feindliche Flugzeuge Bomben auf Orte in Westdeutschland. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen Ziele in Südostengland und im Stadtgebiet von London an. Im Kampf gegen die britisch-nordame-riKanischen Nachschubverbindungen versenkten Kriegsmarine und Luftwaffe im Monat Februar 26 Handelsschiffe mit 144.185 BRT some elf Frachtsegler. 34 weitere Schifft mit über 200.000 BRT wurden durch Bomben- und Torpedotref-fer schwer beschädigt. Mit dem Untergang vieler dieser Schiffe ist zu rechnen. An feindlichen Kriegsschiffen wurden ein Kreuzer, 15 Zerstörer und Sicherungsschiffe, 8 Schnellboote und ein Bewacher versenkt, ein Kreuzer und mehrere Schnellboote beschädigt. Dr. Gcbbels ob 10 letnici velike socialne ustanove »Mati in otrok« Berlin, 29. febr. DNB. V okviru proslave ob desetletnici obstoja pomožne organizacije »Matj in otrok« je imel minister dr. Goebbels, govor, v katerem je dejal med drugim: Dvajseto stoletje je stoletje socializma, ■idi ta vojna, ki so jo Nemcem vsilili so-ažniki, se bije v bistvu zaradi soci aliene ideje. Nemški narod naj bi bil kot ;no povezana skupnost izločen iz Evro-* ker je v primeri z drugimi evropskimi . arodi na socialnem področju preveč napredoval. Zato je post3l nemški socializem predmet plutokratskega sovraštva in bolj-eviške zavisti. Nemški narod je imel že pred prvo sve-vno vojno najsocialnejšo zakonodajo v vetu. Narodnosocia! stična revolucija je iotela nemškemu narodu zagotoviti oni socialni življenjski standard, ki ustreza njegovi duhovni, duševni in kulturni vi-Vni. \'astale so monumentalne ust: nove delav-c-ga socializma, čigar trije temeljni stebri -o zimska poanoč, pomožna ustanova za mater in otroka in narodnosocialistična skupnost; »Kraft durch Freude«. Narodnosocialistični program med vojno ni ostal na mrtvi točki, temveč se je prav aed vojno in z vojno najbolj utrdil. Nemški -ovražniki 30 šli v vojno proti Nemčiji, da vi odstranili njen soc alni napredek. Nemci se že danes bavijo z velikimi načrt? za obnovo, ki jih bodo uresničili po vojni, dolin črtamo v angleških listih istočasno pritožbe, da bo treba po vojni pričakovat: ■gremno brezposelnost. V Nemčiji gledajo na gospodarsko in državno življenje s stacca ljudske blaginje. Zato je pomožna is-tanova o Mati in otrok«, ki je bila ustanovljena že 1. 1933, dokaz in bistvo nemškega socialnega obnovitvenega programa. Med vojno se je treba pač zadovoljiti z nekaterimi socialnimi omejitvami, treba je socialno delo tako usmeriti, da ostane ohranjena podlaga vsega narodnega obstoja, namreč življenje mater in otrok. V tem je velika narodnopolitična naloga pomožne ustanove »Mati in otrok«. V desetih letih od njene ustanovitve so porabili za njene namene skoraj tri miljarde, v 1. 1934 — 55 milijonov, deset let kasneje, sredi med vojno pa je ta vsota narasla že na 508 milijonov. 33.000 zavetišč za matere in otroke je danes kakor mreža razširjenih po vsej Nemčiji. Ustanova je z največjim uspehom pričela z bojem proti umrljivosti dojenčkov. V desetih letih je zn:žala umrljivost dojenčkov od 7.9 na 6 3 odstotka, kar pomeni, da je imela Nemčija samo spričo teh naporov v 10 letih milijon rojstev več- kakor bi jih imela sicer. Nadalje je ustanova otvorila 200 okrevališč za matere. 60.000 zaposlenih mater, vojaških žena, vojnih vdov itd., je lahko v teh domovih preživelo večtedenske počitnice. V približno 34.000 otroških vrtcih je vsak dan v oskrbi 1,250.000 otrok, katerih matere sodelujejo pri vojnih naporih ženam na podeželju pa pomaga 11.000 otroških vrtcev v času žetve. K temu moramo prišteti še ogromno socialno delo ustanove, nasta'e Z3radi sovražnikovega letalskega terorja. Po objavi ponosne bilance te gigantske ustanove se je zahvalil minister vsem. ki so pomagali pri njenem razvoju, zlasti strankinemu tovarišu Hilgenfeldeju, ki je s svojimi sodelavci razvil to organizacijo iz najmanjših začetkov do dosedanjega ogromnega obsega. Dr. Goebbels je zaključil, da rezultati desetletnega dela ustanove »Mati in otrok« dokazujejo, čeka bodo Nemci sposobni, ako bodo izvojevali zmagovit mir. šele potem jim bo mogoče, da bodo v polnem obsegru uresničili delavni socializem tako, kakor ga določa program narodnosocialistične stranke. Nemčija bo postala velika in lepa država, v kateri bosta zopet doma sreča mater in smeh otrok. Forasi nemške oboroževalne proizvodnje Dr. Ley zastopnikom železne industrije in rudarstva iz donavskih in alpskih pokrajin Gradec, 29. febr. Državni organizacijski vodja dr. Ley je sklical vse obratne voditelje, preddelavce in obratovodje že-ezarske industrije ter rudarstva v alp-kih in donavskih pokrajinah na skupen delovni posvet na katerem so prisotni obravnavali vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z vodstvom ljudi in z nadaljnjim povečanjem proizvodnje. Na zborovanju je vladala popolna soglasnost, da je treba mobilizirati vedno več narodnih delovnih sil. ki naj še bolj razširijo oboroževanje. Glede nižjega voditeljskega po-mladka je dr. Ley pozval obratne voditelje. naj s strokovno vzgojo vzgajajo mladino in naj polagajo važnost le na sposobnost in značaj, ne pa na izvor in premoženje bodočih obratovodij in pred-delavcev. Sploh naj bo s pomočjo obrata, stranke in države vsakomur omogočeno, da razširi svoje znanje in tako ne napreduje le osebno, ampak koristi tudi državi. S pomočjo izkušenj pri praktičnem delu ie prikazal tudi načine, kako je mogoče še bolj dvigniti uspeh dela inozemskih delavcev. Ob koncu je dr. Ley izrekel priznanje izrednim naporom delavstva v vseh nemških oboroževalnih obratih, ki so omogočili, da kljub sovražnikovim terorističnim r.apadom nemška oboroževalna proizvodnja tako po obsegu kakor po kakovosti - edno bolj narašča. V tem duhu je nemški narod odločen, da se bo upiral vsa- kemu neprijetnemu položaju, ker ve, da ga njegov Führer vodi h končni veliki zmagi. Zanimivo priznanje nemški vojski Vig°, 29. febr. Ameriška poročevalska agencija »Associated Press« javlja, da so operacije na predmostju pri Anziju naj-zgoverneje dokazale težave, ki bi jih imeli zavezniki, ako bi napadli Nemčijo z za-pada. Anzio dokazuje, kako hitro lahko Nemci premikajo čete. Nemci so z neverjetno naglic" zakrpali nastalo vrzel. Njihove divizije so prišle iz vseh smeri, naglica njihovih premikanj pa preprečuje vsako krizo. Strokovnjaki so izračunali, da bi neka divizija, katere kolone se premikajo z brzino 25 milj na uro, rabila pet ur, da bi prispela na določeno mesto, Nemci pa so prišli na obalo južno od Rima mnogo hitreje. Ako jim je to uspelo v Italiji, kjer je razmeroma malo dobrih cest in so še poškodovane od zavezniškega bombardiranja, potem si je lahko predstavljati, kako naglo bi nastopile nemške armade proti predmostju v zapadni Evropi. Na vse te stvari opozarja študij operacij na predmostju pri Anziju. Smrt zaslužnega finskega državnika Helsinki, 1. marca. Biväi finski državni predsednik Pehr Evind Svinhufvud je v torek zvečer v 83. letu starosti umrl na svojem posestvu v Luumaeku. Svinhufvud je že zgodaj stopil v politično življenje in zaradi njegove delavnosti ga je 1- 1914 carističn' režim pregnal v Sibirijo. Šele revolucija 1. 1917 mu ie omogočila po-vratek v domovino. Do progbsa neodvisnosti Finske je bil 1. 1918 državni upravitelj. L. 1930-31 je sestavil vlado in sicer na nacionalni podlagi. Za uradno dobo 1931-37 je bil izvoljen za državnega predsednika, do !.. 1931 pa je bil stalno tndi član f:nskega parlamenta. Svinhufvud je bil vse svoje življenje v službi nacionalne namisli, uresničenja neodvisnosti njegovega naroda in ohranitve te neodvisnosti. Poznal ic nevarnost, ki je grozila mali državi z vzhoda in je s svojimi opozoril: reševal svoj narod v njegovih najtežjih časih. V Moskvi zavračajo švedski protest Stockholm, 1. marca. TT ja%'lja, da so v Moskvi zavrnili protest švedske vlade zastran odmeta bomb na Stockhalm Nota izjavlja, da v imenovanem .času ni bilo »nobenega sovjetskega letala« nad Švedsko, zaradi česar je švedski protest »brezpredmeten«. »Z nehlinjenim presenečenjem je sprejela švedska javnost odgovor Sovjetske zveze na švedski protest zastran odmeta bomb na Stockholm«, komentira »Stockholms Tidningen« kot edini stock hol m sk i jutranj'k odklonilni odgovor Moskve. Ni mogoče razumeti, pravi ta komentar, da Moskva navzlic dokazu, predloženem od švedske vlade, vztraja na svojem zanikanju in vrhu tega uradno poizkuìa prodreti z naivno teorijo, da gre v tem primeru zgolj za izzivanje drugih sèi. Če zares mislijo da švedski narod to verjame, potlej sp temeljito motijo. ' švedske skrbi za povsjno dobo Stockholm, 29. febr. O priliki ustanovnega zborovanja velike komisije, ki jo je švedsko finančno ministrstvo sklicalo zaradi priprav za delo po vojni, opozarja 2>Aftontidningen« v svojem uvodniku, da so temelji za to delo še zelo negotovi. Dejstvo, da se je atlantska listna še pred svojo uporabo izpremeniia v krpo papirja, nujno opozarja k previdnosti. Argentinska mornarica proti vliii? Amsterdam, 1 marca. Po poročilih angleške poročevalske službe je baje argentinska mornarica, oziroma deli mornarice, zavzela nasprotno stališče napram viadi Farrella. Reuter namreč javlja, da je mornarica zahtevala, naj Farrell izroči oblast predsedniku najvišjega sodišča Robertu Re-pettu. Policija in vojaštvo sta zasedli v Beunes Airesu in okolici najvažnejše strateške točke/ Argentinska vlada se je včeraj popoldne sestala pod predsedstvom Far. rella. Uradni komunike o tej seji še ni b'l izdian. Amsterdam, 1. marea. Po Reuterjevj vesti je v sredo objavil argentinski državni radio uradni komunike, v katerem ugotavlja sedaj službovršeči predsednik general Farrell, da vladi v Argentini popoln mir. Nadalje je demantiral vse vesti, razširjene po urugvajskem radiu. Sphšna stavka v Paragvaju Stockholm, 1. marca. Kakor javljajo iz Montevidea, je izbruhnila v Paragvaju splošna stavka. Potem, ko so delavska strokovna združenja zahtevala odstop predsednica republike, je bilo aretiranih 500 delavskih voditeljev. Stavkujoči so sedaj prešli k sabotažam in so že vrgli v zrak 4 železniške mostove, med njimi največjega v državi. V prestolnici obratuje zaradi izpada slehernega avtomob lskega prometa le še nekaj prog cestne železnice. Povod sedanjim nemirom je baje nova vladna uredba, ki posega v delovanje delavskih strokovnih organizacij. V februarju 76} sovjetskih letal številni sovjetski napadi odbiti — Uspešni nemški sunki južno od Pripjetskih močvirij — Terorističen napad na področje Braunschweiga — V februarju 2b trgovskih ladij s 144.185 brt. pstopljenih Führerjev glavni stan, 1. marca, DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na prostoru pri Krivem Rogu, južno-vzhodno od Žaškova in zapadno od Ber-dičeva so odbile naše čete številne sovjetske napade in prizadele sovražniku velike izgube. * Pri Jampolu so v teku srditi krajevni boji. Na ozemlju južno od Pripjetskih moč-. virij so izvedli oddelki vojske in oddelkov SS uspešne sunke. V bojih zadnjih dni se je tu posebno odlikoval oklopni iz-vidniški oddelek pod poveljstvom konjiškega stotnika Kolczeka. Se verno vzhodno od Rogače va so sovjetske čete zaman napadle z močnejšimi silami. Pri tem je bilo izmed 30 napadajo-čih sovražnikovih oklopnikov 26 uničenih. Severnozapadno od Nevelja, južno-vzhodno od Pskovskega jezera in pri Nar-vi so se v hudih bojih izjalovili številni boljševiški napadi. Na Arktiku so odbile naše čete v odseku Louhi in na Fischerhalsu sunke sovražnikovih edinic. Pri obrambnih bojih v srednjem odseku bojišča sta se posebno odlikovali 267. spodnjesaška pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Drescherja in 5. oklopni oddelek pod poveljstvom stotnika Rettemeierja. V mesecu februarju je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 763 sovražnikovih letal, izmed teh 43 od oddelkov vojske. Izgubljenih je bilo 60 lastnih letal. V Italiji se nadaljuje pritisk naših čet proti nettunskemu predmostju z močnim posegom našega topništva. Z akcijami udarnih čet je uspelo uničiti dva sovražnikova oporišča in obkoliti močnejšo so- vražnikovo bojno skupino JuZnozapaffno od Cisterne. Oddelki bojnih letal so potopili v an-zijski luki sovražnikovo prevozno ladjo s 5000 brt. in težko poškodovali z bombami 4 nadaljnje ladje s 15.000 brt. ter 1 izkrcevalni čoln. Na južnem bojišču je potekel dan ob živahnem obojestranskem izvidniškem in topniškem delovanju mirno. V letalskih bojih in od protiletalskega topništva je izgubil včeraj sovražnik nad italijanskim boj;ščem 12 letal. Včeraj v opoldanskih urah so prileteli severnoameriški bombniški oddelki v močni zaščiti lovcev nad srednjo Nemčijo ter izvedli v zaščiti strnjene oblačne odeje teroristične napade proti krajem na prostoru Braunschweiga. Z odmetom bomb na slepo srečo je bilo porušenih nekaj vasi. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 8 sovražnikovih letal. "V pretekli noči je metalo nekaj sovražnikovih letal bombe na kraje v zapadni Nemčiji. Nemška brza bojna letala So napadla cilje v južnovzhcdni Angliji in na mestnem področju Londona. V boju proti angloameriškim preskr-bo\'alnim zvezam sta potopili vojna mornarica in letalstvo v mesecu februarju 26 trgovskih lad M s 144.185 brt. ter 11 tovornih jadrnic. 34 nadaljnjih ladij z več kot 200.000 brt. je bilo z bombnimi in torped-nimi zadetki težko poškodovanih. S poto-pitvJo mnogih teh ladij jc računati. Izmed sovražnikovih vojnih ladij je bila potopljena 1 križarka. 15 rušilcev in zaščitnih ladij. 8 brzih čolnov in ena straž-na ladja, 1 križarka in več brrih čolnov pa je bilo poškodovanih. Položaj na nhzämm Berlin, 29. febr. DNB. Sedaj, ko je nov val mraza odstranil prezgodnje pomladansko blato na vzhodnem bojišču, so se pomembnejši vojni dogodki razvili zopet predvsem na zunanjih krilih vzhodnega bojišča. Val mraza je v vseh odsekih povzročil v tej mili zimi doslej najnižjo temperaturo. To velja zlasti,, za severno krilo bojišča, kjer sta mraz 20 stopenj pod ničlo in ledeni veter napravila na močvirjih in jezerih tako trden pokrov, da nosi tudi že težka motorna vozila in oklopnike. Boljševiki skušajo sedaj izkoristiti ta vremenski položaj in s pomočjo motornih sani in smučarskih bataljonov nadalje vplivati na nemška premikanja za skrajšanje bojišča. Predvsem hočejo osvojiti ozemlje vzhodno od Cudskega jezera in v smeri proti Pskovu, da bi imeli še pred nastopom odjuge za seboj nevarna močvirja. Nemški zaporni obroči so doslej te poizkuse še povsod uspešno preprečili. Boljševiki so med drugim prešli tudi na južnem krilu severnega odseka in sicer severnozapadno od $Tevelja s številnimi oklopniki in strelskimi divizijami, z veliko premočjo topništva in bojnih letal v ve- lenapad. da bi pričeli še z juga široko-poteznejšo obkoljevalno operacijo. Ker pa je nemško vodstvo pravočasno spoznalo boljševiške namere, jim je že prvega dne njihove ofenzive zadalo izredno pomembne udarce, ki jih označujejo posebno velike krvne izgube. Boljševiki niso dosegli nit najmanjšega uspeha. V srednjem odseku, kjer je še nadalje močno snežilo, so imeli boji še vedno krajevni značaj, čeprav so postali ob Be-rezini, pri Rogačevu in južnovzhodno od Vitebska zopet živahnejši. V južnem odseku, kjer so v predpretekli noči namerili 10 do 15 stopenj pod ničlo, je včeraj povsod nastopila od juga. V Dnjeprovem loku je pričelo močno deževati. Težišče bojev je ostalo še nadalje na področju pri Krivem Rogu. Nemška obrambna fronta je tudi tu povsod vzdržala. Pri Kirovgradu je vladal mir, pač pa so si boli še viki pri Šepet ovki trdovratno prizadevali, da bi razširili svoj vdor. Južno od Pripjetskih močvirij je prišlo znova do srditih in izprememb polnih bojev med nemškimi brzimi oddelki in boljševiško konjenico ter oklopniki. Živahni boji na nettunskem predmestju Berlin, 29. febr. DNB. Na nettunskem predmostju so bili včeraj ves dan živahni boji. Nemškim napadalnim četam je uspelo, da so zapadno od ceste iz Aprilije v Ando kljub zagrizenemu odporu sovražnikov precej zboljšale svoje postojanke. Ponovni angloameriški protinapadi so se zrušib v ognju nemškega obrambnega orožja. Danes v zgodnjih jutranjih urah so tu in v zapadnem bližnjem odseku boji zopet oživeli. Vzhodno tik ceste April'a-Anzio je prodrla neka nadaljnja napadalna skupina v ameriške črte, kjer je pognala v zrak veliko municijsko skladišče, nakar se je polnoštevilno in brez izgub vrnila v nemške postojanke. Na južnem boj'šču so nemške prednje zaščitnice zavrnile sunke invazijskih čet pri Castelfor-tu in Terelli. Ameriški piloti zmrznili v Alpah Innsbruck, 29. febr. DNB. Posebni dopisnik mednarodnega poročevalskega urada poroča, da je mraz v zadnjih dveh dneh nekoliko Dopustil in je bilo zato omogočeno nemškim skupinam, Ki rešujejo nad Alpami sestreljene ameriške pilote, da šo z D»i-večjimi napori prodrle v gorovje. Dopisnik je bil prisoten pri reševanju treh ameriških pilotov, ki so obviseli s svojimi padali nad strmim prepadom enega izmed najbolj znanih ledenikov v Visokih Turah. Nihče izmed pilotov ni bil več živ. Viseli 90 nemo na vrveh svojih padal. Zdravniška preiskava je ugotovila, da se jc eden ubil Se pri padcu na zaledenele pečine. Njegov obraz je bil močno izmaličen, obleko pa je strmo kamenje popolnoma raztrgalo. Oba ostala letalca sta imela polomljene kosti in sta nato polagoma zmrznila. Morala sta precej trpeti, ker so o tem pričale njune obrazne poteze. Eden izmed pilotov je Imel v svoji obleki še kos čokolade, bil pa je očividno že preslab- da bi jo povžil. Tretji je imel košček papirja, na katerem je skušal popisati svoje zadnje ure. Zapisal je: Sestrelili so me nad Alpami. Nismo se mogli braniti, ker je bilo preveč nemških lovcev. Vse ozračje je bilo polno padal Seda j visim na tem prokletem skalnatem robu, pa ne morem z zlomljeno no-gov dolino. Obupen sneg. Nimam vec ni-kake hrane. Moral bom polagoma zmrzniti. Mislim na Lilly, že tretjo noč.......« Tu se zapiški končajo. Nemška reševalna ekspediclja je spravila mrtve ameriške letalce v ledeniško razpoko, ker jih sedaj ni mogla odnesti v dolino, kamor jih bodo odpremili šele poleti. Pri povratku je našla ekspedicija še nadaljnje tri ameriške letalce, fei so se sku- šali z zadnjimi silami prebiti preko visoke snežne odeje, a so se že po nekaj sto metrh hoje po snegu, ki jim je segal do ramen tako utrudili, da niso mogli naprej. V razdalji nekaj sto metrov drug od drugega so obležali v snegu in zmrznili. Osta-le reševalne eksped.cije javljajo da 90 v neprehodnih stenah našle še številne ameriške pi lo tč, ki so viseli na svojih padalih in ki so bil že vsi mrtvi. Ne obstoja več nikako upanje, da bi sploh še lahko rešili kakega živega ameriškega pilota. Med tem časom so verjetno že vsi zmrznili. Iz-! kušeni gorski vodniki trdijo, da so doslej ' odkrili sploh šele del dejansko ubitih Američanov, ker je prav v teh predelih Alp ! mnogo nepreglednih globeli in bi se moglo ! le s sistematsko preiskavo vsega ozemlja j ugotoviti, koliko žrtev je nad Alpami m h-j tevala ta, za Američane tako uničujoča bitka. Silovitost nemške Obrambe v zraku ženeva, 29. febr. Cele jate nemških lovcev so se dvignile, ko so skušali napasti I ameriški teroristični bombniki cilje v južni ' Nemčiji, pravi poročilo posebnega dopisnika angleškega lista »Daily Telegrapha«. ■ Nemški lovci so odločno obstreljevali ame-; rlška letala. Ameriški piloti pripovedujejo, da so se nemški lovci tako tesno približali ameriškim bombnikom, da je bilo mogoče prav jasno spoznati njihove obraze. Ženeva, 29. febr. Angleški letalski minister je v torek izjavil v spodnji zbornici, da se v preteklem Vetu od priče tka letalskih operacij z oporišč v Angliji ni vrnilo nad 2.500 letal. Ponesrečeni sovražnikovi napadi Berlin, 29. febr. Neka severnoameriška napadalna četa je skušala v noči na 26. februarja vdreti na nettunski fronti pred Littorijo v nemške postojanke. Da bi prikrilo to podjetje, je sovražnikovo topništvo izstrelilo nekaj granat za napredujočo četo. Pred nemškimi črtami so ameriški vojaki, ki so obviseli v žičnih ovirah, ponovno poizkušali prevarati nemške prednje straže s tem, da so glasno kričali nekaj nemških besed, strelec izpostavljenega protiletalskega topa kalibra 2 cm pa je spoznal položaj in je zasul vso žično oviro z ognjem svojega topa. Top je streljal toliko časa, dokler ni izstrelil vse mu-nicije in dokler niso bili medtem ubiti ali ranjeni štiri možje njegove posadke. Nato so ostali topničarji branili postojanko še z ročnim orožjem in preprečili sovražniku, da bi vdrl v nemške črte. V jutranjem svitu so našteli pred topom nvnogo padlih Američanov, številne sledi so kazale, da je sovražnik odvlekel v svoje postojanke tudi mnogo težko ranjenih vojakov. Berlin, 1. marca, DNB. Pri zavzetju oporišča Buon Riposa na nettunskem bojišču je izsilil odločitev prvi bataljon oklopno-grenadirskega 9. polka pod poveljstvom majorja Eckera. Z nemškem napadom na področju Aprilije so nemški oddelki prodrli na obeh straneh vasice, zgrajene v oporišče, in obkolili sovražnikove sile v moči dveh bataljonov. V kmetijah. globel:h in votlinah se je postavil nasprotnik v bran in ponovno poizkušal, čeprav zaman, predreti s podporo svojega topništva obokoljevalnl ol yč. V sodelovanju z oklopnlmi topovi je končno uspelo Eckerjevi bojni skupni vdreti v sovražnikove postojanke, razdvojiti obkoljena bataljona in pričeti čiščenje odpornih gnezd, ki so se žilavo branila. Z z- - etjem tega oporišča je padlo v nem-. ške roke 650 ujetnikov, številno orožje in druge naprave. Dne 27. februarja so nato poizkušali AngLži in Američani, da s sunki v smeri na izgubljeno oporišče Buen Ripose po-pra"ijo ponovno svoje deloma stisnjene postojanke, vsi napadi pa so propadli v nemškem strnjenem obrambnem ognju. V ostalem, so se ta dan omejevali boji na nettunskem bojišču na obojestranski topniški ogenj in živahno krajevno izvid-niško delovanje. Sovražnikovo ladijsko topništvo je otvorilo večkrat motllni ogenj, nemč 3 daljnostrelne baterije pa so učinkovito obstreljevale zavezniška izkrceva-llšča. Komunistična OF ubija zavedne Primorce Rmv pok~lj is žrtev v Cerknem — Komtralzein tudi na Primorskem vedno feolj kaže svoje pravo Eoe Pred dnevi smo na kratko poročali da so komunisti umorili na Goriškem fckup'no 15 ljudi, med njimi dva duhovnika Sedaj prihajajo iz Gorice o tem groznem z'očinu podrobna poročila, ki prvotno vest v celoti potrjujejo in ki kažejo, da So komunist' začeli nad primorskim prebivalstvom izvajati enak krvavi teror, kakršnega so lam ir predlanskim izvajali v onih krajih Ljubljanske pokrajine, katere so lahko strahovali. Ne ve se še, koliko zavednih Slovencev in Slovenk je doslej že tudi na Primorskem padlo pod komunistično morilsko roko. Na žalost se je treba bati, da je njihovo število že visoko in da marsikdo od onih, ki so brez sle du izginili ni več med živimi. Prav tako kakor prej v Ljubljanski pokrajini skušajo namreč komunisti sedaj tudi na Primorskem svoje krvavo početje čimbolj prikrivati, da ne bi ljudstvo prekmalu spregledalo in ne bi se odločilo k aktivnemu odporu. Od vseh svojih umorov, so najprej priznali le umor vipav-«skega župana dr. Petriča. ko niso mogli več dalje tajiti, da so 2a umorili eni Prvotno so namreč, ko so v:deli razburjenje prebivalstva, skušali ta zavratn: zločin naprtiti drugim, ko pa so ga morali potem le priznati, so skušali uglednega pokojnika oblatiti kot »izdajalca«. Drugi zločin, ki so ga morali komun:sti priznati, je pokolj 15 moških tn žensk v Cerknem. Tudi o tem so ljudje že toliko vedeli, da ga ni bilo mogoče prikrivati Zato so komu rtisti sedaj priznali, da so dne 5. februarja t. 1. umorih devet moikih in šest žensk iz Cerknega. Med umorjenimi sta. kakor smo že poročali, tudi dva duhovnika. Lado Piščanec in Ludv:k Sluga, oba kaplana v Cerknem in oba primorska domačina. Piščanec je bil star 29. Sluga pa 26 let. Lado Piščanec je službo val najprej tri leta v župniji znane goriške cerkve sv. Ignacija, nato nekaj mesecev v Št. Vidu pri V;pavi. zadnji dve leti pa je bil kaplan v Cerknem. Za Ludvika Slugo je bilo Cerkno prvo dušebrižniško mesto, ki ga je nastopil takoj po svoji novi maši in ga zavzemal do svoje mučeniške smrti. Oba mlada duhovnika sta bila zavedna narodnjaka hi pri ljudeh splošno priljubljena. Piščanec je veljal tudi za mnogo obetajočega pesnika. Oba sta padla kot žrtev komunističnih krvnikov samo zato. ker se iz narodnih in verskih, pa tudi iz splošno slovenskih razlogov nista mogla opredeliti za komuniste, ko so začeli zapelje vati in strahovati goriški ljudstvo. Med ostalimi žrtvami sta dve sorodnici po kojnega goriškega nadškofa df- Sedeja. cerkljanska učiteljica Pavla Paa teT tri diruge po štene ženske iz Cerknega, med mošk;mi pa so •x>leg obeh imenovanih duhovnikov kmečki nosestniki in obrtniki ter po en trgovec m šofer. Njim vsem očitajo komunsti 6edaj. ko io morali njihov umor pr. znati, da so bili »izdajalci«,' prav tako kakor ao pro-glašali za »izdajalce« vse one tisoče in tisoče zavednih in poštenih Slovencev in Slo venk, katere so v zadnjih dveh letih um o rili na Notranjskem in Dolenjskem. Zločinski pokolj v Cerknem ni samo znak nodivjane komunistčne krvoločnost, temveč tudi prepričljivo znamenje, da med primor ?kim ljudstvom hitro napreduje proces iztrez njenja in da so se komunisti zato odločili preiti od varanja in zapeljavanja k terorističnemu strahovanju Kakor je pa ta njihova taktika v Ljubljanski pokrajini hitro odprla oči vsej zdravi večini prebivalstva, tako bo umor v Cerknem, ki je vzbudil ogorčenje in razburjenje po vsej Goriški predramil tudi na Primorskem ljudi, ki so v prvi zmedi zapadli komunističnemu vplivu Tudi oni bodo uvideli, da sta do komunistov mogoča samo dva odnosa: ali jim brezpogojno služiti in se za nje žrtvovati, ah pa se proti njim z vso odločnostjo boriti. Prva pot bi wdila v du ševno in telesno smrt našega živi ja na Prt morskem, druga pa vodi k njegovemu ozdrav ljen ju in njegovi srečnejši bodočnosti. Tudi na Primorskem so že vedno Številnejše vrste onih, ki ta položaj jasno vidijo. Zato tudi tam od dneva do dneva bolj narašča odpor proti zločinskemu komunizmu in vsem njegovim pomagačem. Hr^atfk! protest In obtožba Zagreb, 29. febr- Pod naslovom »Protestiramo in obtožujemo« objavlja propagandni ravnatelj Bogdan v »Hrvatskem Narodu« ostro napisan članek, v katerem žigosa sistematsko uničevanje hrvatskih vasi in mest. Pi30c poudarja, da sa Angloaimeiičani sami sramujejo terorističnega letalskega napada rta Zagreb, ker so skuša11! s pomočjo svojih poročevalskih agencij prepričati svetovno javnost, da so napadli zgolj vojaške K ude Isgsib® Broz-Tltovlfs to Ip Ž3 Berlin, 29. febr. čiščenje južneevropskega področja je tudi v februarju dobro napredovalo. Titove tolpe so v tem mesecu izgubile 4987 padlih in 2988 ujetnikov. Zaplenjenih je bilo 8 topov in 37 motornih vozil. 15 dobro opremljenih municijskih in oskrbovalnih skladišč pa je uspelo zavarovati. S tem fco čete tolovajskega maršala Tita od 1. decembra izgubile skupno 25.616 padlih in 14 62) ujetnikov resnične izgube pa so brez dvoma mnogo večje, ker so se morale Titove tolpe umakniti po večini na neprehodna ozemlja, kamor so odpel;ale tudi del svojih težkih ranjencev. Iz :zpovedi ujetn;kov in prebežni-kov pa vemo, da ie umrljivost na teh področjih zaradi pomanjkanja oskrbe m zdravstveni naprav izredno velika ter da lakota, legar in ostale kužne bolezn. stalne redčijo tolovajske vrste Med plenom je tudi 1115 konj. 97 topov sredn;ega in težkega kalibra 115 motornih vozil, 6 oklopnih izvidniških voz ter 38 municijskih in živilskih skladišč Iz ameriškega In angleškega „paradiža" Ženeva, 28. febr. Londonski »Daily Express« javlja, da je zavzelo pohajkovanje tako zvanih »Victory Girlsov«, ki čakajo na Times Squaru na vojaške dopustnike, tak obseg, da so se morale newyorške policijske oblasti odločiti za uvedbo policijske ure za deklice, ki še niso stare 16 let Policija ima nalog, da taka dekleta po 10. zvečer aretira, ako bi jih dobila na cesti. Ta ukrep so morali uvesti že v kakih 500 drugih mestih. Iz New Yorka javljajo vsak teden o več sto primerih pobega mladih deklet od doma. Cesto prihajajo iz manjših mest in vasi y New York, kjer kmalu padejo na stopnjo tako zvanih »Victory Girlsov«. Posebni oddelki moške in ženske tajne policije dan in noč iščejo taka dekleta po beznicah. plesiščih in čakalnicah avtobusov, ki vozijo v notranjost. V zadnjem letu je morala newyorška policija iskati nad 3000 pogrešanih deklet, starih od 13 do 20 let. V državi Kaliforniji so lani zabeležili 2100 pr;merov mladoletnega zločinstva. Ženeva, 29. febr. Londonski »Daily He- Negotova usoda mrrnarjev v zavezniški službi Lizbona, 29. febr. »Diario de Notlcias« poroča o dogodku, ki priča, kako grozna je usoda portugalskih mornarjev, ki se puste zapeljati, da služijo na zavezniških ladjah. S švedsko ladjo »Cripsholm«, ki je trenutno v lizbonski luki, sta prispela domov dva portugalska mornarja, ki sta nekaj časa plula na zavezniških tovornih par-nikih. V marcu 1. 1942 sta bila na norveški ladji, kl je v lad'jski spremljavi plula iz New Yorka v Indijo. Na Indijskem oceanu so osne podmornice najprej potopile bližnjo ladjo iz spremljave in nato šo tovorni parnik. na katerem sta bila omenjena dva Portugalca skupno s 16 nadaljnjimi rojaki. Preživeli so se sicer lahko reä'li v čolne, vendar so bili pet dni Izpostavljeni obupni vročini Ker n'so imeli skoraj nič pitne vode. Je mnogo mornarjev umrlo vsled izčrpanosti. SHna beda v Egiptu Adana, 1. marca. Egiptski min. predsednik Nahas paša je podal v parlamentu izjavo o lakcti v zgornjem Egiptu. V njej pravi, da je I. 1942 in 1943 umrlo v pokrajinah Rena, Esna in Assuan skupno na malarji 147.5R0 oseb. Najbolj prizadet je Assuan. Vzrok smrti je nezadostna prehrana. Malarija je bila zgolj sporedni pojav. O strahoviti bedi prebivalstva v južnem Egiptu in Sudanu priobčuje list »El Mussaver« podrobnosti. Nihče ne bi b i mislil, da bi utegnila beda zavzeti v Egip tu takšne oblike, poroča list. V senstu Je bilo rečeno, da si te bede niti predstavljat' ne moremo, ker je pač nepopisna. Ko stopimo v kako vas. srečamo le malo ljudi, ki še lahko hodijo pokonci če pa stopimo v hišo, vidimo 2gclj umazano platno, pod katerim člani nesrečne družine, stradajoč ir nagi, pričakujejo smrt. cilje. Teroristični napadi na hrvatske vasi in mesta predstavljajo »pomoč«, ki jo je Churchill omenil v svojem govoru in o kateri je dejal, da jo dajejo Angloameričani boljševiškim tolpam. Zagreb, 1. marca. Število smrtnih žvtev terorističnega napada na Za.g7.-eb 22. februarja je naraslo na 57. Med njkni ie 25 žensk, 10 otrok ter 8 duhovnikov m menihov. » Zagreb. 1. marca. Pri Pctrinji so bile razbite močnejše tolpe. 300 tolovajev je padlo, 200 pa jih. je bilo zajetih Iz ostalih delov države poročajo o uničenju manjših tolp. Krvnik Es>oz-T2to Churchillov prijatelj Beograd, 1. marca. Beograjski tisk te ukvarja s Church:llovimi izjavami v njegovem zadnjem govoru o pcmoči Anglije bc!j"eviikemu tolovajskemu pog'avarju Titu. Pod naslovom »Laskanja Ttu« piše »Obnova«, da je stara angleška taktika migra jati in podžigati one, ki namestu nje- prelivaio kri svojega naroda in na ta način služijo Angliji KCt slepo orodje. Titove tolpe so s svojo divjo brezobzirnostjo pravi ljudje za Angleže, ker j m je pač popolnoma vseeno s kolikimi krvavimi žrtvami bo narod plačal pustolovščino. In prav to jc Churchill s slavo-spevi poveličeval. rald« je pred kratkim priobčil poročilo o neverjetnih razmerah v oskrbovanju angleških vasi in podeželskih mestec z vodo, ki je zbudilo veliko pozornost List navaja kot primer teh sramotnih razmer dogodek, ki se ie pripetil mladi kmečki ženi v Lincolnshiru. Vas. v kateri stanuje ni imela niti vodovoda niti studenca. Ko je rodila, je b 1 njen mož pris'l-'en preskrbeti z vedri vodo in sicer s hriba, oddaljenega pol angleške milje. V številnih vaseh na jugu imajo le stare nezadostne črpalke in studence. Ob suši črpajo ljudje le blato in umazani io s tenko plastjo vode. Mrtve podeane. žabe in roji žuželk plavajo v vedrih. V neki vasi. ki dobiva vodo iz nekega slabega studenca, so italijanski ujetniki umivali svoje jedilno posodje v tem studencu in ie sedaj voda prevlečena z blatno plastio. Medicinski strokovnjaki iziavliaio. da oit-na voda v številnih ang^ešVih obč'nah ni primerna niti za živino. Čl~n zveze poiie-delcev Dann je označil te razmere kot »temen srednji vek«. Naročite se na romane Dobre knjige! Čarih, 28. febr. Vest sovjetske agencije »Tass«, da so Angleži zadržali ▼ Aleksan-driji turški parnik »Trabzon« in iztovo-rili z njega na njem že vkrcani vojni materija!, so sedaj prevzeli tudi turški listi. Dopisnik londonskega »Daily Telegrapha« v Ankari poroča, da se širijo v turški prestolnici govorice o ustavitvi angleških dobav orožja in petroleja Turčiji ter o odpoklicu turške letalske delegacije, ki naj bi prevzela angioameriške dobave. Dopisnik pravi, da v turškem zunanjem ministrstvu ne potrjujejo govoric o ustavitvi angloameriških dobav, vendar pripominja, da so prav ti glasovi »značilni za razpoloženje, ki vlada sedaj v angleško-turških odnosih«. Dejstvo, da je v teh odnosih nastopil zastoj, je postalo jasno že sredi februarja. Medtem se ni položaj prav nič razčistil. Ker niti Churchill niti Eden nista v svojih govorih omenila Turčije, so tamkaj mnenja, »da britanska vlada nima namena, pod vzeti prvega koraka za razčiščenje sedanjega zatišja.« Irska za svojo varnost Stockholm, 28. febr. Irski min. predsednik de Valera je poudaril v govoru v Cavami, da mora Irska ohraniti svoje obrambne sile v vsej svoji moči in jakosti. Cim bolj se bliža bojišče Irski, tem večje postajajo nevarnosti za Eire. De Valera je dejal dobesedno: »Vojna pride lahko vsak trenutek tudi nad nas in lahko se zgodi, da bomo morali braniti svoje pravice in svojo svobodo s svojim življenjem. Ako bi ta dan res prišel, potem se bomo lotili svoje naloge s tradicijonalnim junaštvom našega rodu.« Preganjanje Arabcev v Palestini Stockholm, 29. febr. Po Reuterjevi vesti je sporočil neki arabski delegat iz Palestine egiptski vladi, da zaradi arctacije številnih arabskih vodij ni možno, da bi arabska Palestina poslala kako odposlanstvo na vsearabsko konferenco v Egiptu. Stockholm, 28. febr. V Kairu objavljajo, da je egiptska vlada protestirala pri vladi Zedinjenih držav zaradi izjave v senato-vem odboru, ki je priporočala ustanovitev židovske države v Palestini. Potopljena a&gleška kr.žarka Ženeva, 1. marca. Po Reuteriu jc bilo v Londonu uradno objavljeno, da je izgubljena angleška križarlta »Spartan«. VE Trsjss; kecstuiiistižno r*» rt} t Zimska poiH^č Iz p!sarne oibori, za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Nujno bi potrebovat-, 3 akt°vlie. Ca bi -Lb kdo mogel odstopiti, naj javi Zimski pomoči. Tisti, ki so profili za pečko in nanio äo reflektirajo, naj se zglase pri Zimski pomoči. Gospod Mtillejot Henrik je podaril 103 stekla za naočnike Z rnski pr-moči Za infermaci je glede »Zimske pomoči* ki čite: 47-57. Prostori »Zimske pomoči-j so v Gosposvetski ulici 2/1 desno. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Z m-ska pomrč — ček. re/iun 16.580 ' . sie-f arstvo Odkar je slovenski delavstvo dobilo pribito, da se lahko svobodno izjavlja o svoj. pohtiòn. usmerjenosti, je popolnoma raz-b ta zlobni, ln bedasta bajka, ca je delavski sioj z dušo in telesom predan Komunizmu, <-a je njegova miselnost v osnovi komunistična in da mora delavec ii po svoj pri-ro:i kot prolatarec samoumevno v komunistično stranko. Na ta sleparski aksiom so se doslej sklicevali pusto;ovci ln s 'Ionski komun sti- ki s? se skrbno ogibali vsakemu poštenemu delu, zato pa so se samozvano postavil, delavstvu za voditelje. Imeli so polna usta praznih besed o trpečem prole-tariatu in so smatr. Ii delavca za nesrečnega, ker mera delati, ako hoče živeti. Delavcu samemu ni 11 koli prišlo na m sel. da bi se moral čutiti nesrečnega le zato, ker merit delati. N š delavski Človek išče dela in ljubi delo. Ponosen je na de.stvo, da je kor sten in ustvarjajoč sloj v narodnem občestvu. Splošno znano je, da komunizem ni n'kjer zboljšal delavskega položaja, ker mu 111 šlo za to, da izvojuje delovnemu ljudstvu ki ko ugodnost, marveč da ga zrevolucio-nira in da mu stanje še poslabša, vedoč, da ga bo tem laže pričcbil zo misel vse uničujočega prevrata, ako mu č ra bolj poslabša gmotni pol že.j. Dol vstvo debro ve, aa so b la vsa njegova prizadevanja brezuspešna povsod tam. kjer se je v mezdni borbi pojavila komunistična komponent*, to je t m, kjer se je za delavske korist, zavzela kominterna. Njeno zavzemanje jt bijo namreč le navidezno, ker je v vsakem deiavskem gibanju navajala samo vodo ia svoj mlin, podp hujoč nez" dovoljstvc in ovirajoč vsak pameten sporazum med delodajalci in delojemalci. To je bila prva naloga političnih sleparjev, k so bili skrbno izšolan! za to nepošteno igro. Druga nalog: ljudi iz te druščine pa je bila ta, da si pribore nekak monopol kot izključil' zastopniki delavstva. Zato niso opustili n kakšne prilike m so se vmešavali prav v vsako stv.r, ako je obetala le količkaj koristi za kom nterno. S tem se- sì skušali prilastati omenjeni monopol na zastopstvo delavskega sleja. C* jim je to kje va: j delno posrečilo, se je .z tega razvila pravcata strahovlada, k; ni dovoljevala niti najmanjšega nasprotovanja.. Nepošteni učenci kominterne so se obdali z vsemi pridevki, ki imajo kaj cene v delavčevih očeh. Proglasili so se za predstavnike delovnega ljudstva, za zagovortuke zboljšanja njegovega socialnega položaja in za svebodoljube, ki se bore za boljšo bodočnost naroda. Tej trojni prevari je marsikdo nasedel, delavstvo pa ni imelo niti pr'-üke niti možnosti, da izpregovori odločno besedo zoper sleparske s imozvance To načrtno sleparstvo je zavzelo takšen razmah, da je bil končno tudi vel k del javnosti prepričan o komunistični usmerjenosti našega delavstva in je v tem smislu tudi zavzemal stališče proti njemu. Zdaj pa so se na arečo prilike v osnovi spremenile. Delavstvo je dobilo možnost in Gospodarstvo Louis Bromfield o ameriškem kmetijstvu Znani ameriški pisatelj Louis Bromfield (čigar roman »Deževje je prišlo« je lani izšel v zbirki »Dobra Knjiga«) je objavil v l*tu »Philadelphia Evening Bulletin« članek o ameriškem kmetijstvu, k: je vzbudil veliko pozornost Bromfield, ki se v Ameriki udejstvuje tudi kot farmar, obtožuje Rooseveltov0 vlado, da ni nič ukrenila za rešitev ameriških majhn h in srednjih farmarjev, ki so v obupnem položaju. Celotno ameriško kmetijstvo je sredi resne in nevarne krize. Če ameriško kmetijstvo ne more vrati vojnih nalog in se nahaja v obupnem položaju je to naravna posledica okolnofcti. da je ameriška vlada leta in leta zanemarjala kmetijska vprašanja in je dopuščala, da kmefjstvo propada. Ameri-ki farmarji so v obupnem položaju navzlic ugodnim prodajnim pogojem v vojnem času. Zemlja je iz-repana in izčrpana, kar ima za posledico, da leto za letom nazaduje storitvena sposobnost kmetijstva. Številne banke, ki so dajale kredite farmarjem. 60 morala ustaviti poslovanje. Že pred izbruhom sedanje vojne je moralo preko 9 milijonov farmarjev z ženami in otroki zapustiti farme, ki niso več nudile družinam dovolj prehrane. Danes sicer vlada veliko pomanjkanje kmetijskega delavstva, vendar je dejstvo, da živi istočasno 2 do 3 milijone ameriških farmarjev na docela propadlih posestvih, katerih gospodarski donos je smešno majhen. Bromficldov č'anek jc izzval slične obtožbe tudi v drugih listih, ki ugotavljajo, da postaja položaj kmetijstva vedno slabši, ker n! mogoče obnavljati izrabljenih kmetijskh strojev. Število novih kmetijskih strojev, katerih proizvodnjo dopušča vojni produkcijski urad, je taka majhno, da daleč ne more kriti potrebe za. obnovo. Za področje države Baltimore je bilo za letošnje leto dovoljenih komaj 60 norih traktorjev. Vojni produkcijski urad tudi ne dodeljuje gradbenega materiala za obnovo kmetijskih poslopij, ki prav tako propadajo. GOSPODARSKE VESTI = Največje trgovinsko podjetje v Evropi. Za odkup in razdelitev kmetijskih pridelkov v Poljski generalni guberniji je bila že leta 1939 ustanovljena kot državno podjetje Kmetijska centrala, katere posli so v zadnjih letih v izrednem obsegu narasli. Ta Kmetijska centrala je lani prodala za 2 milijardi zlotov blaga in se je tako razvila v največje trgovinsko podjetje v Evropi. Izreden obseg prometa je bil dosežen, čeprav podjetje nima mcn> po 1 nega položaja. = Izredno povečanje oro-zvodnjs tobaka v Poljski genem!ni gubernij'. Predsednik u or a ve monopolov Poljske genera'na guber-nije Jr. Senkowsky jo te dni iznosaei zanimive podatke o pridelovanju tobe.ka v P:lj-slii genera'ni guberniji. Pod nemäko upravo se je proizvodnja v isredno velikem obsegu povečale. Pridelek tobaka je bil leta 1913. štirikrat več j?, kak-T leta 1939. in bo ietes nailnlje povečan, tako, da bo dosegel petkratni predvojna obseg. NajboJj ec je mzvilo pri ielovanje tob: k a v okrož ih Krakov,"o in L;? bi in. Tobačno seme ki vsebuje 30 do 4C"n olja se prav tako p Tv-Mom izkorišic. r= Redukcija ohjačilne karte na Japonskem. Da se zagotovi potreba tekstilnega blaga za japonsko vojsko bo reduc rana nova oblačilna izkaznica na Japonrkem, priliko, da se izjavi in da pokaže svoje pravo mišljenje. Pri tem se je izkazale, da se delavec odločno odreka vsiljenemu komu-n stičnemu zastopstvu- da o '.k lan j a njegovo xcor'lsko vodstvo in ca se ne dr več izkoriščati v temne «vrhe svetovne židovske revolucije, k nere morebitni usp-h bi mora' neš narod gotovo plačati s svojim c-b to-jem. Delavstvo jc pokazak» svoje gioì;-ko domoljubje r. cbacdilo z besedo in s tVf po'Tvs-i k.vvvo misel. Iti jo hote1! zločinci uresnič!f na razvalinah n. še demovine n na grobovih slovenstva. v Scv|ets.3d Rusiji Nemf'ci gozdarski rtrekevnjek Kri Albi eckt, ki je cd leta 1924 do 193! živci v Sovjetski Rusiji in se je povzpel tam do najvišj h uradniških položajev, pripoveduje v svoji znani knjigi »Izdani socializem« o nezaslišanem izmozgav"nju delavskega sloja po boljševikih. Kot gozdarskemu strokovnjaku so> mu l;i'e posebno dobro ^nr.ne razmere lesnih delavcev. Po večin so se ti delavci rekrutiraii iz ljudi, ki so bli iz pclitčnih r"zlogov obsojeni na prisilno delo. Bili so to pravi sužnji so kar v množicah umirali, kar je b i tudi pravi namen njihovih beljševišk h stra-hovalcev. Toda tudi ostalim delavcem, ki niso bili obrojrni, se ni godilo d~>F,ti bolje. Iz vrste primerov, k' ter e popisuje À1-brccht na osnov; lastnih opazovanj, navajamo pc njegovi knjigi nalednjega : •»Vprav nezaslišana je bila goljufija, katere žrtev so portali sezonski delavci v gozdnem gospodarstvu, v stavbinstvu, pri cestnih in želefen šltih delih itd. Finančni komisariat nalašč ni hotel prsvočnsno pripraviti denarnih zneskov, ki so jih pristojni komieariati zahtevali za izplačHo mezd. Milijoni »ezCnskih delavcev so bili ni fca način pripravljeni ob ves svoj že itak 1 kroni ni zaslužek, katerega so s svojimi nadčlovešklrai napori več ko zaslužili iu bi ga nujno potrebovali. Samo na gozdnem področju, katerega sem nadziral jaz, so znašali leta 1931. ti »mezdni zaostanki«, ukradeni sezonskim gozdnim de-lavcem* ekrog 00 milijonov rubljev, ki niso bili nikdar izplačani. Razume se, da je prišlo zaradi tega marsikje do izgredov in da je deževalo ostrih pritežb in napadov. Ce se škandal kje le ni dal ves potlačiti, je bil pač, kakor vedno v enakih primerih, ta sli oni podrejeni funkcionar ožigosan za »krivca« in javno obsojen. Delavci seveda kljub temu niso dobili denarja. Namesto po ustavj zajamčenega in po vseh kolektivnih pogodbah določenega ae-demurnega delavnika, so mora« sezonski delavci navadno delati po deset, pa celo po štirinajst ur na dan. Tarifa je določala posebne dodatke za nadurno delo, vendar pa se ti dodatki niso nikdar izplačevali.« Tako so postopali in Se postopajo komunisti 2 delavstvom v državi, kjer imajo vso oblast v rokah. Kljub temu pa sku šajo po ostalem svetu Se dalje varati delavske sloje z najbolj blestečimi obljubami, kakšen »raj« bi .jim pripravUi, če bi /i.* vladal komunizem. ki bo izdana 1. apr&a, ln sicer od njih 100 na 50 točk. Odrasli v starosti preko 30 let bodo prejeli le obla&dno izkaznico za 40 točk, ker je verjetno, da imajo take starejše osebe iz predvojnega časa več obleke, kakor mladina. - Obtok bankovcev na Nizozemsfeem. V teku sedanje vojne se je povečal tudi obtok bankovcev na Nizozemskem, in sicer od 992 milijonov goldinarjev na koncu leta 1938. na 3296 milijonov gold nar-jev v marcu 1943. Lani je nizozemska vlada vzela iz prometa bankovce po 500 in 100 goldinarjev, ki so služili najbolj prometu na črni borzi. Tako so v marcu lanskega leta vzeli iz prometa za 800 mil jo-nov goldinariev bankovcev po 1000 goldinarjev in za 65 milijonov goldinarjev bankovcev po 500 goldinarjev. Posledica tega je biU da se je obtok bankovcev občutno zmanjšal. V maju je padel na 2445 milijo nov goldinarjev, vendar se je do konca leta zopet dvgnil na 3424 milijonov goldinarjev. „ , = Izkoriščanje ovsa v Belg:ji. V zveži z močno razvito konjerejo je Belgija pred sedanjo vojno pridelovala znatne količine ovsa "V nekaterih letih je površina s posevkov ovsa dosegla polovico vseh ž itnih posevkov Po vojni pa sc je številčno stanje konj zmanjšalo. Zato je nastalo vprašanje taiko izkoristiti oves za človeško prehrano Sedaj pridelujejo oves v vis kovrcln? ovsene kosmiče, ki se s pridom uporabljajo zlasti za prehrano otrok. Proizvodnja ovsenih kosmičev se je naglo dvignila in ae danes z izdelovanjem ovsenih išoamicev ba"i že 23 velepodjetij. = Projekt gradnje tunela pod Sueškim prekopom, železniška uprava v Egiptu proučuje proiekt, po lcaterem na;! b! se poa Su-ežlrm prekopom zgradil tunel, p-eko katerega bi speljati železniško zvezo. Tunel fc omogočil neposredno železniško zvezo med Egiptom in Palestino- des Ernälininpamtes Abgabe von Aepfeln Vom 2. bis 4. d. M. kommen zu 1 kg Äpfel auf den Abnchn'tt N. 9 Do. St. der Zul?gekörte für Personen über 60 Jahrc zur Verteilung. Äpfel werden »Kmetijska družba« (Novi trg) und Obst- und Gemüseklenhänd ler verteilen. Ahgsbe von frischer Milch im März Anweisungen mit der Bezeichnung T tügi:ch 1 Liter. Anweisungen mit der Bezeichnung 2—3 täglich % Liter. Anweisungen mit der Bezeichnung N täglich 14 Liter. Anweisungen m t der Bezeichnung 4—7 und 8—10 Montag, M'ttwoc:. und Freitag zu 2 dzl. Anweisungen mit der Bezeichnung B. Sì ned 66— 89, mit dem Stempel »Fris-ciie Milch« Dienstag, Donnerstag und Samst zu 2 dzl. Für jede Veränderung zu Ungunst n des Verbrauchers im angegebenen V- r-tci'ungsolan muss die Molkerei e'> - Bestätigung des >Prevod« für diesen Tag vorweisen. Ebcüiso werden die Molker- en im vorhinein benachrichtigt werden, fs'is eine Gruppe der Berechtigten M ich auf einem süsser den angeführten Tagen bekommen wird. Abgabe ven Koncbnsrnilch Die Abgabe von Kondensmilch für Felwr wird bis 4. März verlängert. Noch diesnn Stichtag kann sich niemand mehr für de: Bezug von Kondensir;k-h anmelden u:v. .vc auch nicht in den M^k^re'en verlangen Zum Verze chnis der Buchstabe K, für welche 'Je KondenanVlCi d e Me-ke-ci Krc_ c-.o VcÉn-skova 4, ve'.teUt, wird b'k nnt-g -s-ebcn. da53 ihr die Zahlen 517—713, nicht aber nur bis sur Zahl 657. wie es ir Uim-reherweise veröffentlicht wurde, zugeteilt sind. Die Kontrolle über die Verteilung der Ivon 'erurmilch findet den 6. uni 7. d. M statt. Molkereien haben bei d:.eser Gel g«t-hc'.t der Milchabteilung d e im R :n s h cibai verlangten Abschnitte und Milchanwei-sungen vorzulegen. ©fevestila »Prevoda« Razdeljevanje jabolk Od 2. do 4. t. m. se bodo razdeljevala jabolka po^ 1 kg na cdrezek št. 9 Do. St. dodatne živilske nakaznice za esebe nad 60 let starosti. Jabolka bo deQia Kmetijska družba (Novi trg) in trgovci s sadjem in zelenjavo nn drobno. Razdeljevanje svežega mleka v marcu Nakaznice z oznako 1: vsak dan 1 Ute': z ozn ko 2—3 V» 1 tra; z oznako N 14 litra z oznake 4—7 in 8—10 vsak ponedeljek, sredo in petek po 2 decilitra. Nakaznice z oznako B. 81 in 66—80, ki imajo žig »sveže mleko« vsak. torek, četrtek in soboto po 2 decilitra. Za vsako spremembo na slabše v navedenem razdeliln;ku mora imeti mlek' rna potrdilo Prevoda, izdano za tisti dan. Prav tako bodo dobivale mlekarne predhodna ob-vest'la- če bo kaka skupina upravičencev prejel:- mleko na katerega izmed ne navedenih dni. Kondenzirano mleko Razdeljevanje mleka za februar podaljšujemo do 4. marca. Po tem roku se nihče ne more več prijaviti niti zahtevali mleka v mlekarnah. K seznamu črke K, za k=vju. m'; tovariši, ki »o re prav kakor on p -o lav il »z uma svetlim mečem«. Tako se je ngo,.-.j zlomfo življenje, k' s-rau rojenice dale n~s-o-en pis"tal-s' i t -lent in l:i je vrlic to'ikim težko?am ln ovl ari rr,-v"->''lo vi ko Uter~roo dedšvino ir trailo slad v duhovni kulturi svojega naroda. L'teramo delo Josipa Jurö'ö" ;:c že dokončno oconjer.o, posebej še po kreisch uvo lih, ki i">h je za nekenčar.o kritično izdajo njegovih spisov pri Tiskovni zaruT sp's-1 dr. Ivan Prijatelj, da'je po pr sper-kih dr. Iv. Grafenauerja, dr. A. S'odnja>a i. dr. A še danes nimamo o Jur'iču obse žne.iše literamo-kritične monografije. Jasi" Jurčič ni ustvaril samo dovoj bo~at"g~ I eia, marveč je z nfm tudi Tipom'-gel. da se je v naš~m slovstvu usp-"no ir-e'javla ; realistična smer, nai?i je sam še nihal m v' scottovsko ror.ar.ti'eo norim i eal zirom V slikanju kmečkega žhiierja in pod:ž"' sitih originalov je bil Jurčič sploh name ko-diiv. NlasfOT -i" :'f>ivv g'cìe bes« d'isóa in slega nekoUko star vedela- je poln ljudskega besed a in iz P-Z'n, z?to e pisatelj »Deret'-ga brata« iz-rai 'u^i s to strani v slovenskem säov3tvu re Ir.vidne bra zde. še verino i« premalo mz's'cnjia in oc~-njena Jurč:čeva čas-dk r:k> d'ja'Tio?f. I-. dajanie njegovega zbranega dela se bo mo ralo po sedam'i vomì nadaljevati t?nn. kjer je žal prezgodaj obložil kritično pero Ivan Prijatelj; vsekako bo tvel a ^--s'ovno •le'-izpopolniti tudi s primeri Ju-5ičeve, danes Drago predavanje gen. konzula Miillerja Ljubljana, 1. marca. Snoä je priredil lektorat Nemške akademije v srebrni dvorani Uniona nadaljevanje predavanja g. generalnega konzula dr, Miillerja o temi: »Der deutsche Siedler in Argentinien«. Kakor prvi večer, se je pokazalo tudi tokrat živo zanimanje za spomine odličnega predavatelja na njegova konzularna leta v malo znani provinci Argentine. Predavanju so prisostvovali predstavniki nemških vojaških in policijskih oblasti, konzul Nez. Države Hrvatske prof. Šalih B a 1 j i č s soprogo, zastopnik prezidenta pokrajinske uprave podpolk. Kregar, predsednik Slov. akademije znanosti in umetnosti dr. Vidmar, policijski upravnik dr. H a c i n , zastopnik županovega namestnika Jančlgaja in dr. Prireditev je otvoril zq Nemško akademijo g. prof. dr. Svoboda. G. generalni konzul je v nadaljevanju svojih vseokozi zanimivih izvajanj pojasnil predvsem nekatere manj znane pojme iz prejšnjega predavanja, posebej še značaj drevesnega orjaka z imenom »verba«. Nato je na dolgi seriji samih izvirnih fotografskih posnetkov, vpletajoč mei slike interesantna pojasnila in osebne doživljaje, kazal občinstvu trnovo pot nemškega izseljenca v provinci Missicnes. Posebej so slike kazale stanovnnjske in gospodarske razmere Nemcev v naselbini z mnogo obetajočim imenem Eldorado, ki pa spričo trdot in nevšečnosti, katerim so izstavljeni naseljenci, zveni kot ironija. Med naseljenci so ljudje raznih biv&ih poklicev in izobrazbenih stopenj, a pri vseb. odločajo ne toliko znanje in osebne sposobnosti, kolikor denar, ki so ga prinesli s sabo, in pa sreča. Posebno značilna je bila v tem pogledu usoda nekega nemškega zdravnika, ki si je dekaj zadovoljivo uredil življenje v naselbini, a je mcral šest mesecev potem, ko se je tam naselil argentinski zdravnik, vse zapustiti; nadaljnja fotografija je pokazala, v kakšneh mizernih razmerah se ie bil znašel nato s svojo rodbino. Skratka: slike, ki jih je pokazal odlični predavatelj, so zgovorno pričevale o težkih eksistenčnih bojih izseljencev v nič kaj prijazni in zelo primitivni argentinski provinci, ler so marsikomu razbile iluzijo o lepoti in vablji-vosti tega nekdaniega cilja nreogih evrop-skih izseljencev. Predavatelj jo ob koncu pokazal tudi slike iz življenja na njegovem nekdanjem argentinskem domu. V civilizacijsko zaostalih razmerah provin-cialnega mesta se je bil moral tudi nemški konzul prilagoditi primitivnim stanovanjskim razmeram, ki si jih je skušal olajšati z ureditvijo vrta, polnega bujno uspevajoče vegetacije in z gojenjem raznih živali, katerih marsikateri primerek je potem obogatil berlinski Zoo. Poslušalci so z vidnim užitkom siedili Ì7.vajanjem in slikam uglednega predavatelja in se mu za njegov trud zahvalili s ploskanjem. ECS Nebesni po|avI v Novi mesec je potrkal na naše duri, novo nobo se je razgrnilo pred cčrni opazovalca. Ljub teiji neba z obžalovanjem ugotavljamo, da je letošnja marčne nebo v primeri s prejšnjima mesccema mnogo skromnejše. Z: notranje planate velja pač pravilo: če so vidni pesimi, niso poleti in obratno. — Omenjen, situacija je nastop la letos; č'm bolj se terej bližamo poletju, tem revnejše postaja nebo. in sicer stalničco prav kakor planetno. Poglejmo s», najprej planete in njih lege na zemeljskem nebu v letošnjem marcu. Mars dob. v tem mesecu svojo normalno h trost; v prejšnjih mesecih se mu ni ljubilo nič kaj gibati, aii pa se Je gibal ce'o r tensko (retrogradno). V januarju je malce obstal, nato je spet kreni na P-*avo pot preti vzhodu, že pri obravnavanju februarskega neba smo omenili, mr d a se odpravlja rdeči Mars na pot proti vzhodu Dne 7. marca stopi v konjunkcijo s Saturnom,, zato bomo lahko videli t; dve zvezdi v majhni medaebojn. oddaljenosti. —- V začetku decembra, torej v času, ko se je pribl žal Mars Zemlji, je tvoril omenjeni planet skupno s Saturnom in najsvetlejšo Bikovo ataiu co Aldebaranom en3ko-stranični trikotnik. Zaradi retrogradnega gibanja je prišel januarji, v tako lego, da je tvoril s tem: zvezdam skoro pravokotni trikotnik, katerega hlpotenuza je tekla od Marsa k Saturnu. V februarju pa se je začel vidno odmik ti od te lege, tvoril je že v sredin meseca enakestran čni trikotnik. v prvi polovici marca pa bo tvoril spet pravokotni trikotnik, č gar hipotenuza bo tekla od M xsa k Aldabaranu. — V marcu bomo mogli prav lepo opazovq^i naglo gibanje Marsa preko ozvezdja Dvojčkov. V prvi polovici meseca se bo ravno selil i* ozvez ja B.ka v zgoraj omenjeno zvez no deželo. Marsa 1 kko vidimo " vso njegovo družbo v marcu prve- polovico noč.. Ob zahodu Sonca ja v bi žni nepremičnega nebesnega meridlona, nato pa se obrne proti za padu in okcli polnoči zatone za severno-zapadn mi hribi. JI. rsu v dno pfša njegova svetlost. Od Zemlje se nrmreč oddaljuje: v začetku Januarja je bil oddaljen od nje kakih 100 nilljor.ov km. v februarju 125 milijonov km. :"i v marcu nad 160 milijonov km. Od .->cnca je secaj odda '.Jon na nebu kakih 90"; eem i pr v mo kvadratni*. Pri opazovanlu te l"ga rdf.0° zvezde, ki bo dobila v začetku in konec marca obisk rastete Lune, se ma'o spomnimo na znane podatke o tem planetu; na zn menite Marsove kanale, k' j h je smatral astronom Schiaparel za delo umskih bitij, na Marsove polarne snežne KAPE in na to. da js Ma-s ^obra podooa Zemlje čez nek" j milijard let. V začetnih dnevih marca bomo v deli pri Marsu drugo svetlo zvezdo, to je Saturna. Saturn tudi z2pušča Bika, ozvezdje, v katerega se je vselil že pred dvema letoma V tem času ga vidimo v bliž ni zvezde Zeta T uri. Tudi on bo stopil v teku letošnjega leta v ozvezIje Dvojčkov in se bo tu sukal do leta 19IS., nakar iz njega izstopi. Nato se bo začel g bati proti ozvezdju Raka, dokler ne bo prispel malo pred letom 1950. pred Regula v ozvedje Leva; tu se bo giba1, nekako tri leta. Sstirnu se sedaj naglo bliža Sonce in bo zato izginil z večernega neba že v maju. Tudi Satura se je začel naglo gibati, seveda še zdaleč ne tako hitro kakor njegov tovariš Mars, kajti Saturn sameva v s ini oddaljenosti od Sonca in je zaradi manjše privlačne sile — kakor n m to pravi nesmrtni Keplerjev zakon — njegova gibalna h trost manjša- V eni 3ekundi prevali Saturn na poti okoli Sonca 9.5 Km medtem ko naša Zemlja okoli 30 km. Das Geburtshaus des Schriftstellers Jurčič in Muljava ( Unter kr al n) — Rojstna hiis pisatelja JnrtiKa v Muljavi na DotenJ*k«M ža klasične uvo niške. fcljto tile Juičiču triko ljube. Niti njegova živahna fantazija bi se ne mojla domisliti, da bo življenjska stvarnost :ia teh tleh ob njegov: stoletnici t"ka, kakor je v resnici. "Dirobno se k'an-h Do- lenjska spominu enega svojih največjih sinov — pisatelja »Jurija Kozjak-'« in »Desetega brsta«, dveh podob svoje žalostne in idilične preteklosti; z njo vred öa*U njeguv soomin ves slovenski rod. Slava Josipu Jurčiču! m>H' NaroČite se na romane DOBRE KNJIGE! ...JiMI «St«. Eden j2med glavn'h bisarov neb* je sedaj tudi planet Jupiter, malo zappino od Leva. Vzde že dve uri pred sončnim zahodom, in po senčnem zaho_u ga takoj zagledamo precej visoko na severovzhodnem nebu Žp-pred polnočjo pride na zapadno nebo m zatone okol. 5. ure zjutn j. Opazovanje tega planeta bo najinteresantnejše dne 7. marca, ko bo potovala mimo njega nekaj dni pred šiipian stara Luna. V drugi polovici marca je večerna zvezda tudi planet Merkur, ki bo najbolje viden v taki legi okoli velike noči. Danica (Jutranja Venera) se ob koncu meseca zgubi v sončnih žarkih in se prikaže na večernem nebu šele jeseni kot V«v če mica. še nekaj o pad! 'jočih zvezdah (kresnicah) v tem mesecu. V bi žini Algeniba in spremenljivke Aiuola beano lahko videli dne 1. marca zelo počasno se gibajoče kresnice. V sredini meseca bodo padale kresnice tudi iz vzhodne sekte Leva. Ob istem ö su bodo padale tudi iz ozvezdja Oria padajoče zvezde. Iz trupa Velikega vxza bodo švigale kresnice tudi dne 24. To ozvezdje lahko vidimo na večernem severovzhodnem nebu. Naj omenimo še mrk zvezde A'gcla na večernem nebu dne 20. mi rea. Tedaj bo viden Algol v seko na severnozapadnem nebu. (Algol je glavna zvezda v ozvezdju Perreja.) Iz v3ega tega navedenega spoznamo, da ima tudi v tem mesecu opazo/alec neba priliko opazovati marsikatero iepo nebesno igro. Za neizvežbanega opazovale: bo pred vsem zanimivo gibale Marsa pred zvezdami. Sedaj imamo najboljšo priliko, da opazujemo čar nočnega neba. Neki it. lijanski pesnik po pravici opeva v svojem delu lep.to narave in jo primerja z lepoto marčnega neba, to pa zaradi čistega ozračji, ki omogoča prikladno opazovanje. Tedaj imamo tudi ljudje največ razpoloženja, d se czrento proti vsemirju; saj vidimo pred seboj oživljajoča se naravo, sp ozn amo, da tudi mi spadamo vanjo, da smo del mogočnega stvarstva. In 0b t" Uih krasu h večer h se preda jmo mogočni vse r.: Irski lepoti harmoniji, pozabimo našo zemeljske težave in malenkostne prep re ter poletimo v duhu tja proti nebu. (M. Borie®) Zg®èmìm fcsmSi Že v prvi svetovni vojni so vojskujoče se države uporabljale v velikih množinah ročne bombe. Ta vrsta orcija pa ni morda izum novejše dobe. Od postanka granat pa do danes so pretekla že cela štiri stoletja, tekom katerih so se bombe izpopolnjevale, dokler niso konino v današnji dobi postale strašno morilno n taz-diralno bojno sredstvo. Bombe se> se prvič uporabljale 1. 1536. pri obleganju neke francoske trdnjave. Vojaki takrat že niso bili dobro izurjeni v metanju in posledica tega je bila, da so bombe često eksplodirale že v rokah vojakov. Zato bombe prav do leta 1667. niso imele pravega pomena, šele froncoski kralj Ludvik XVI. je hotel vojake debro izuriti v metanju bomb. Pri vsaki četi vojakov je ustanovil skupino štirih metalcev bomb, katerim je bila zaradi nevarnega položaja priznana cficir-ska plača. Ti vojaki so se najprej sami dobro izurili, nato pa učili in vežb^! Se druge tovariše. Trudapolno in nevarno delo je imelo mnogo uspeha. Veliki kralj je takrat zbral vse izurjene metalca bomb in ustanovil prvi polk, ki je nosil tudi naslov »polk mctalcev bomb«. Bil je to sploh prvi vojaški polk metalcev bomb v zgodovini. Izurjenost teh vojakov je bila tako velika, da so na bojnem polju zelo često odločilno vplivali na izid bitke. Vroče jedi zetovfn Nše gospodinje in kuharice se drže gide razvade, da postavljajo na mizo vrele jedi, ki se morajo takoj zavžiti. Nič ne ]io-mislijo. kako vroča jed škoduje. Prva slaba posledica te grde razvade je tožba o zobnih bolečinah in zgodaj pokvarjenih zobeh z vsemi slabimi posledicami. Cela vrsta zobozdravnikov se živi od tega. ker postavljajo kuharice jedi in pijače skoraj vrele jedi na mizo. še vedno premišljujejo in :.ščenavi. V zgornjih obdonavskih krajih so zadnja leta silno zanemarjali sadjarstvo, kar se je pokazala posebno po nekaj hudih zimah. Ti kraji imajo osem milijonov sadnih dreves, polovico pa jih bo treba odstraniti, ker niso več rodna zaradi nemarnega ravnanja. Približno dva milijona teh dreves je bile jablan, katere bo treba nadomestiti z novimi sadikami. * O Devinn in nemškem pesniku Bainer-ju Mariji Rilkeju poroča nedeljska »Deutsche Adria Zeitung« v posebnem članku med drugam: Mogoče je marsikomu še neznano dejstvo, da je ravno Devin navdihnil slovitemu nemškemu poetu njegove znane Elegije, ki spadajo med najlepše Rilkejeve stvaritve. Pisec članka Paul Niehaus se spominja Rilkejevega bivanja v Devinu leta 1S13. in poprej. Vsa ta bivanja so na-vd'hnila Rilkeju vrsto pesmi, izmed katerih citira pisec v omenjenem članku dve izmed najlepših. * Jez generaiisima Franca Na področju reke Turi je' pri Val enei ji grade ogromen jez, ki bo dobil ime po španskem državnem poglavarju. Naprava je eno največjih javnih del v Španiji pod sedanjim rež mom 'n bo v kratkem dovršena. Jez bo n pajal približno 15.000 ha zemlje v poletnih mesečin, ko v španski deželi ni skoro nobenih padavin- V kratkem bodo začeli Španci graditi tudi pet novih elektrarn, katerih letna ka-pac teta- bo zu šala 5 milijonov kw ur. * Smrt pod tramvajem. Neki 62 letni možakar se je peljal s kolesom iz Tareenta proti Vidmu. Na nekem ovinku se je srečal z avtomobilom, kateremu se ni mogel več izogniti. Ob istem času je pridrdral iz nasprotne strani tudi voz cestne železnice, kateremu se mož takisto ni mogel izognit:. Tramvaj ga je podrl na tla in do smrti povozil. * Deček je izsledil tatu. Neki 11 letni deček iz Koblenza je srečal pred domačo hišo moža, ki je hotel odnesti kovčeg. Vprašal ga je, kam je namenjen in to vprašanje je možakarja tako zmedlo, da je kovčeg spustil iz rok ter se pobral. V kovčegu so našli ukraden srebrn pribor in razno obleko. * Umor furlanskega trgovca. Iz Vidma v Furlaniji poročajo o umoru trgovca Ste-fanuttija. Ob 2. ponoči so vdrli razbojniki v njegovo stanovanje ter zahtevali od bo-lehnega moža, naj jim izroči denar. Stefa-nutti je naročil svoji ženi, naj gre po denar ter naj izroči razbojnikom vso gotovino v znesku 20.000 lir. Z denarjem pa oči-vidno niso bili zadovoljni, kajti pretaknili so hišo od kleti do podstrešja ter upiemli ves nakit, pisalni stroj in še živila, ki so jih našli v hiši. Nazadnje so pozvali trgovca, naj jim sledi bos kakor je b:'l. Pred hišo je bila nato slišati nekaj strelov in zjutraj so ljudje videli, da leži Stefanutti mrtev kakšnih sto metrov daleč od svoje hiše. * Smrtna kazen za tatvino med letalskim napadom. V Š veha tu je lani 29. sep- tembra neld uslužbenec državnih železnic ostavil v zaklonišču svoj kovčeg in drugo prtljago. Kovčeg je ukradel 40 letni, že 21 krat kaznovani M. Cappucini, ki se je potikal okrog brez dela. Ko so ga prijeli, je tatvino priznal ter povedal, da je prodal kovčeg in prtljago ter iztržil za ukradene in prodane predmete 2700 mark. Posebno sodišče na Dunaju je Cappucini ja obsodilo kot tatu iz navade na smrt Mož , je bil ustreljen. Iz Ljubljane u— VI. simfonični koncert bo v ponedeljek, dne 6. marca Osrednja točka koncertnega sporeda je Sukova glasba k pravljični igri »Raduz in Mahulena«. Josip Suk je eden najznamenitejših skladateljev novejše češke dobe, velika osebnost v češkem glasbenem svetu. V njegovih skladbah se javlja njegov osebm ton, sanjavi lirizem, ki daje vsem njegovim kasnejšim delom intimno in čisto subjektivno obeležje. Lahko rečemo, da so vsa njegova glasbena dela iz njegove zrele moške dobe strani iz dnevnika skladateljevega čustvenega življenja. Največje njegovo delo je »Zrani« — mogočna simfonična skladba za orkester, zbor in soli. Zelo znane so tudi njegove meditacije na staročeški koral sv. Vaclava in Legenda o mrtvih vitezih. Sukovo glasbo k pravljični igri Raduz in Mahulena, ki se bo izvajala na ponedeljkovem koncertu, preveva globoka čustven t, čista lepota melodij, ki je tako znač.iua za Suka samega, kakor tudi za njegovega učitelja in mojstra A. Dvoraka. Delo bo imelo tudi pri nas prav gotovo velik uspeh. Poleg Suka bomo slišali še Mozartovo Jupitrovo simfonijo in Wagnerjevo predigro k operi »Večni mornar« (»Leteči Holandec«). Koncert bo v veliki unionski dvorani, začetek točno ob 17.30 uri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— »La Boheme« s Heybalovo in Mlej-nikovo. Nesporno spada Puccinijeva epera »La Boheme«, ta bidermajerska sika iz življenja montmartreskih bohemskih krogov, med posebno pogosto uprizorjena dela, ki osvajajo poslušalca z meledičnim bogastvom in človeško pretresljivo vsebino. Vodstvo gledališča, ki stremi za tem, da bi napravilo kolikor je mogoče * danih razmerah čim bolj pester spored, je poverilo partijo Mimi in Musette dvema mladima članicama: V. Heybalovi in M. Mlejnikovi, ki bosta peli ti vlogi prvič na našem odru. Tako bo dobila »La Boheme« novo zanimivost, ki bo prav gotovo živahno privlačevala pozornost naših muzikal-nih in tudi najšršlh krogov, saj je postala ta opera ena izmed posebno popularnih. u— Produkcija Slogine operne šole. V soboto 4. marca bo ob 15. uri v glasbeni dvorani Slogine glasbene šole produkc;ja gojencev operne šole, na kateri bodo izvajali gojenci šole r zne operne scene. Slo-gina operna šola, ki leto za letom vzgaja mladi pevski naraščaj, bo pokazala uspeh letošnjega dela na sobotni produkciji. Slo-gino operno šolo vodi gospa Pavla Lovše-tova. Sporede bo prodajala pisarna Slog'ne glasbene šole v Pražakovi ulici od petka dalje. u— Ob obletnici smrti mo.g'stra'nrga direktorja Iva šubica so naan poslali pokojnikovi prijatelji naslednje spominske bes.de : V večni borb: se človek niti ne zavé, kdaj mine njegov 6as. Tudi Ti, dragi Ivo spiš ža leto dni pol gomilo daleč od nas. •. Zgo i se tudi, da grob preraste trava in.ni do'go, ko mine misel nanj, ki počiva pod kamen to rušo. Toda mi smo oüvili spomin na Tvoj obraz, da bi %"a spojili z oblik 3 g. oba ki ga ne moremo obiskati, zakaj bo j . 0 včea_ Tj pogrešamo danes in Te bomo pog nä ai ve. nomer, ker nam manjka prijatelj, svetovalec in tolažnik. Tebe pa ni; žs leto dni jè, odkar je utihnila Tvoja molra be eda, že leto dni, odkar nismo čutili T.oje bi g: desnice! Glej, pomlad se bo vrniia. Zagledali KURILNICA DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI sprejme takoj v službo večje število THu (s pomočniškim izpričevalom). Reflektanti naj se v svrho sprejema zgla-sijo v kurilniški administraciji soba št. 15. Posestnikom zemljišč na Ljubljanskem barju Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja v Ljubljani je v zadnjih treh letüi izvršil večja urejevalna dela na glavnih odvodnikih in pododborovih jarkih na Ljubljanskem barju, ki so stala ogromno javnega denarja. Vsa ta dela in tudi bodoče urejevanje bo pa ostalo brez vsakega ha-ska. če Barjani, bodisi lastniki zemljišč, ali pa prebivalstvo na Ljubljanskem barju ne bodo s svojim ravnanjem pokazali pravega smisla za ta izredno važna urejevalna dela. * Zato je Glavni odbor na svoji plenarni seji dne 22. decembra 1943, opirajoč se na določila dež. vodopravnega zakona iz leta 1872, zakona o obdelovanju Ljubljanskega barja iz leta 1877 ter naredbe bivše banske uprave (§ 4 SI. list št. 117/19—1931) kako je treba postopati, da se preprečijo poplave in njih kvarne posledice, sklenil ponovno razglasiti naslednje: 1) Posestniki obrežnih zemljišč ob na novo urejenih glavnih odvodnih in pododborovih jarkih, kakor tudi ob onih, ki sp bodo v bodoče uredili, se pozivajo, da tekom 4 tednov po objavi tega razglasa posekajo drevje in grmovje na brežinah in na svojem zemljišču, in sicer do razdalje 2 m od vrhnega roba glavnih odvodnikov, oziroma pododborovih jarkov. V tem zaščitnem pasu je tudi prepovedano saditi nove mladike. Ce prizadeti posestniki ne izvrše tega v določenem roku, bo Glavni odbor posekal na brežinah sam, neizvršeno pose-kanje na njih zemljiščih pa prijavil v nadaljnji postopek okrajnemu glavarstvu, oziroma Mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. Vsak pričetek sekanja morajo prizadeti posestn-'ki laviti Glavnemu odboru, ki bo po svojih organih pazil na to. da se posekan je izvrši temeljito, to je: da se poseka drevje in grmičje s koreninami vred. 2) Pri izfcoou glavnih odvodnikov in pododborovih jarkov pridobljeni material mora vsak obrežni rv~"<>stnik zravnati tako, da del zemljiča ob jarku ni višji kot ostalo zemljišče in sicer' v roku do naslednje pomladi. 3) Prepovadano je vsako samolastno vlaganje cementnih ali lesenih cevi v glavne odvodni ke in pododborove jarke. Vse položene cevi se morajo odstraniti najdalje v 4 tednih po objavi tega razglasa. Za gradnjo mostov in propustov čez glavne od vodnike in pododborove jarke je potrebno predhodno odobrenje Glavnega odbora, ki določi pretočni profil in višino nosilne konstrukcije po navodilih, ki so odobrena z odločbo bivše banske uprave z dne 13. decembra ! 1934 V. št. 6477. Načrti za te zasebne mostove so na razpolago pri Glavnem odboru. 4) Ni dopustno napajanje živ:ne razen na napajališčih, dalje samelastna naprava pe- : rišč, zajezanje vode, odmetavanje smeti, odpadkov in nerabnega materiala v potoke j in jarke na Ljubljanskem barju. 5) Glede trebijenja in vzdrževanja privatnih jarkov, ki obstojajo ali o katerih se ' dokaže, da so nekdaj obstojali, in ki služijo večjim kompleksom, naj se prizadeti drže dosedanjega običaja Barjanov. po katerem zadeva dolžnost trebljenja in vzdrževanja lastnike na dotični jarek meječih parcel do polovice jarka in v dolž!ni ob jarek meječe parcele. Ako pa jarek vodi po celem preko sosednega zemljšča, je pa dolžnost posestnika tega zemljišča trebiti dotični jarek v kolikor se nahaja na njegovem svetu. Glavni odbor priporoča vsem prizadetim sporazumevanje v teh vprašanjih, v slučaju nesporazuma, pa naj prizadeti posestniki zaprosijo pri okrajnem glavarstvu, oziroma Mestnem poglavarstvu v Ljubljani za vodopravno razpravo. 6) Podrobne informacije o vsem tem ln o drugih vprašanjih, ki so tičejo Ljubljan skega barja (melioracije, drenaže itd.), do be Barjani — lastnik' zemljišč na Ljubljanskem barju — v pisarni Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega harja v Ljubljani, Novi trg št. 1 ob sredah in sobotah med uradnimi urami od 9. do 11. dopoldne. se bomo v sonce, ▼ pensato obaorje, v zraku bomo začutili prve obete poletja, v-deli bomo vrtnice, sinje nebo in cesto pod urnimi nogami — ln mislili na Tebe... Toda Tebe ni in nikoli več Te ne bo! — Ostal nam je le Tvoj spomin, ki ga je zvesto čuvati nam, ki nam je naklonjeno še živeti ob misj na Tvoj obraz in Tvojo dušo. — G. u— I. moška realna gimnazija bo imela od 3. marca dalje zopet pouk in sicer v prostorih drž. klasčne gimnazije, 6ubi-čeva ul. 1 (I. in n. nadstr.). V petek 3. marca ob 8. naj pridejo v šolo učenci 4. b, c, d, e in vsi petošolci, popoldne ob 13.30 pa vsi prvošolci in učenci 2. a, b, c. V soboto 4. marca zjutraj naj pridejo v šolo vsi šesto-, sedmo- in osmošoloi, popoldne pa učenci 2. d, 4. a in vsi tretješolci. Za oba dneva velja že objavljeni petkovi urnik. Za učence, ki stanujejo izven bloka, je ravnateljstvo prosilo za propustnice. — Ravnatelj. u— Na III. m°ški realni gimnaziji v Ljubljani se bo zopet pričel redni pouk v petek, dne 3. marca 1.1. v poslopju uršu-linske zunanje šole (vhod iz Nunske ulice!). Učenci od 4. do 8. razreda bodo imeli pouk dopoldne ob 8., učenci od 1. do 3. razreda pa popoldne ob 13.45. Oddelki 5., 6. m 8. razreda se združijo v po en oddelek. Učilnice la lb in 4a in 4b so v pritličju, le in 7b so v I. nadstropju, učilnice drugih razredov so v II. nadstropju. Pouk bo po starem urn ku za petek. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča vsem učencem, da se bo pouk nadaljeval v soboto dne 4. marca v poslepju uršulinskega samostana vhod iz Nunske ulice. Učenci razredov 4b 5a, 5b, 6a, 6b, 7a, 7b, 8a in 8b naj pridejo ob 8. uri, učenci la, lb, 2a, 2b, 3a, 3b in 4a razreda pa ob 13.45. Pouk se bo pr-čel po starem urniku za soboto. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Praktično znanje potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu! Nevi strojepisni tečaji pričenja 1., 2 in 3. marca. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vp sovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— škerljev angleško-slovenski slovar je pravkar izšel in se dobi v knjigarni Kleinmayer & Bamberg, Miklošičeva 16. u— Uč.te se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem p°kl.cu. Nov; eno-, dvo- in trimp«"*-'' -trojepisni tečaji pričenjajo 2., 3- in 4. marca. Modema stro-jepisnic . desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Infoimac'je, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— TU odlične vrste sort'ranega belega v5na točimo tudi čez ulico. Gost Ina »Lovšin«, u— Pisalne s roje boljše znamk-*, d bro ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah EVEREST Prešernova 44. u_ v privatni Goršetovi risarski šali se bo z marcem uvečel pomo.ni predmet in sicer mul: o plasiični a,:a crai i čioveš eg telesa za u elžence cb-h t. čajev, A in B Pie lavai bo dve mi tedensko g. prof. Ali -ko šubic, akad. slikar. u— »OgFrjev s.n« je nova knj ga Jož to Tomaž: via, ki je pravkar i š a v Sj. ozalož Prikazuje zgoJbo og a. ^ka, ki ga ug, ab medved in ga z njegovo materjo v: ed z. vie če v svoj br.og. Ilo se reši, s.eča :.a .ina.j in hostnika — dva orjaka, s ..a.er mi s. poda v pia-oz d. Ta., kaj uož.v vaj ^ razou.-ijive dožvl„ae. p. s en najdejo, m r_š j ügub!j-.no la aijično. Kn igo j ep. cm 1 ož Leränck s 125 p. !;.• amimi slikami. Vezana 40 lir bi os 28 .ir. u— D j-K m-.njoni in visokošolcem-uvuni se nudi ugc^iiu pr-i.Aa, da koristno upoiabijo svoj prosti čas za pr.uč.tev strojepisja. Pr akt eno znanje, koristno vsakomui. i\ovi tečaj- pr.čcnjajo 1., 2. n 3. marca. Pouk dopoldne, popoler.e ali c..er po že-ji obiskovalcev Vpisovanje in info macije dn .no: Trg vsko učll-šč >>Cpr >šofov učni zavod«, Demolirai) l:a št. 15. ^ C* f Nemška mladina v Mariboru je imela v četrtek 24. februarja sestanek, na katerem so se oglasili k besedi zastopniki deklet in mladeničev. štabni vodja dr. Setter je poudaril naloge, ki čakajo pripadn ke nemške mladine v letošnjem marcu, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Sestanek pripadnikov Rdečega križa v Ptuju. Na sestanku funkcionarjev Rdečega križa v Ptuju je poročal strazili vodja Zamuda o delux ustanove, nato pa je govoril okrožni vodja Bauer, ki je poudarjal, da v sedanji st,sk: ne sme nihče držali kr.žem rok, marveč mora zastaviti vse svoje sile za blaginjo domov.ne. S:nrt v Trbovljah. Na posledicah težke operacije je umrl v Trbovljah 40 letni rudar Rafeael Rihard, član simfoničnega orkestra v Trbovljah. Mož se je v zadnjih letih s posebno vnemo po:.vet 1 glasbenemu delu v Trbovljah. Njegova smrt je povzročila med trboveljskimi rudarji veliko žalost. Večer komorne glasbe v Celja. Minuli petek so imeli v Nemškem dornu v Celju komorni večer, na katerem je izvajal program celjski kvartet s sodelovanjem pianistke Marije Sancfnove. Na sporedu so b le skladbe Beethovna, Brahinsa ln Dvoraka. Smrt -n padec z vozila. 12 letna hči tvor-uiškega delavca J"žcfina Fultsova iz Maribora. ie tako nesrečno pai'a z voz la, da je podlegla poškodbam kmalu po prevozu v bolnišnico. Marec, mesec pomladi, setve in saditve Ljubljana, 1. marca Z mcrcem gremo v pomlad. Dnevi so vedno daljši, sonce pridobiva na moči, pri-roda se naglo drami. N-č posebno žalega ne moremo reči o zimi, ki je za nami. Bila je prizanesljiva, imeli smo celo vrsto krasni dni. Vlažno vreme proti koncu februarja pa je prineslo hripo, ki je marsikoga po-lož la v posteljo. Upajmo, da bosta luč in moč sonca, ki nam je za prvi čan marca spet prijazno posi j. Jo, pregnali vse klice bolezni iz naš.h domov. Saj bo kmalu nastopu čas. ko bomo lahko spet na š roko odpirali okna in vrata. Marec je čas setve in saditve. O veliki noči mora biti vrt že v zelenju in cvetju. S pobožno zved vostjo bomo ogledovali prvo redkvico, ki bóde iz zemlje. Drag in nenadomestljiv bo tudi letos vsakemu vrtni-narju košček domače zemlje, ki jo bo obdeloval in negoval s pridnimi rokami. Dela, ki smo jih započeli v ugodnem februarju, nadaljujemo. Na toplih gredah sejemo pred vsem seme "razne zelenj-di, kak.:r kapus-nic, čebule, pora zélene, solate, paradižnika ln paprike za vzgojo sadik. Prav tako moramo na toplih gredah vzgajati sadike od poletnih cvetlic, kakor so astre, balza-mine, šeboji, petunije, floks, cinije, verbene in še mn::go drugih, ki jih ne smemo sejati kar na st Ino mesto. Na planem moramo sejati ta mesec solato, grah, bob, repo, rani krompir. Seveda pa tudi vso drugo zelenja d, kolikor je nismo mogli sejati že februarja, korenje, petrš lj ln porlobno. Proti koncu meseca bomo že lahko pikirali cvetače in nageljne, ako so se februarske setve sponesle. Lepotlčno grmovje, jagodje, trajnice ln pritlično sadno drevje mora biti ta meser opravljeno, torej obrezano, iztrebljeno, presajeno, privezano in pognojeno. Visoke vrtnice odkrijmo, toda prev dno, in jih pustimo še na tleh Tudi za novo z saj an j e rož je ta mesec najbolj ugoden. Prvo temeljito snaženje vrta opravimo čim prej in sicer je treba obrezati robove ob p--t h, trato pograbiti in urediti pota. Kdor sadnega drev- Iz Trsta -ST!*-"--''—.T- -wr—c*< - —srn^-r.^g^rSiiCšKr^^ * ■;V'V(.-M<. «i; i : f/rvi^ /rr\\rfftt\; 1 i%f»!X\y> i- ,%-r >y,'i 5»it-*Si«-«uc»u- --___; 7 r ■ VA. s "X9" v ? k»? "T v n i>v U i i-.i MISIJE rw-r*'^Tt pokrajinskih ^tSQSlüSs f > pcs'a'i n^ ogl. ol-I pod šifro »Znamka 99 « ja ta mesec ne osa ži m tudi zasajanje odlaša, zamudi najugodnejši čas. Cim pozne ja se lóti tega dela, tem slabši bo uspeh. Zatiranju škodljivcev moramo venomer posvečati potrebno pažnjo. Pod češnjami, slv.ini in jagod.čem prekopi jemo zemljo, da spravimo globlje v zemljo in uničimo razne škodljivce, posebno češnjevo muho, ki prezimuje kot boba v zemlji. V toplih dneh, kakršne imamo zdaj, zapuste svoja skr vaiišča samice cvetožera in začno odlagati na cvetne popke jajčeca. Ob zgodnjih jutrih potresamo otrple hroščke na rjuhe m jih uničimo. Ob mirnih in sončmh dneh nadaljujemo s škropljenjem sadnega drevja kar je izredno uspešno, preden se začne odpirati popje. Tedaj zadenemo posebno v ž vo razne škodljivce in kaleče tro-se mnogih bolezni. Z varujemo pa tudi popke pred požrešnimi kljuni vrabcev, ščm-kavcev in kalinov, še je čas, da nastavimo na primera h krajih valilnice. Voluhar jc še večno na delu, zato nastavljamo p-sti in zastrupljeno vabo. Iz kleti in zasipnic poberemo zadnjo ze-lenjad. Preberemo in pregledamo krompir, kar ga še imamo, ui druge gomolnice. Kleti posnažimo in ob lepem vremenu dobro prezračimo. Dela je zdaj vsepovsod. Zanimiv nasvet pa čitamo zadnje dni v nemških listih. ki pravijo: Treba je čim prej zastaviti motike in lopate na vrtovih, vendar se to delo ne sme pričeti prezgodaj, kajti izkuä-nia kaže, dt: se prezgoinja setev najmanj za 14 dni zakasni. V marcu se je treba pri vrtnh delih ravnati po toploti, ki je pri setvi zelo velikega pomena. V tem mesecu smemo sejati špinačo. korenček grah, drugega pa ne. Solata pride na vrsto šele pozneje. Preden obdelovalci mal h vrtov primejo za orodje, naj si napravijo natančen n črt, kje bodo kaj sejali, da ne pojde noben četvorni meter prostora v izgubo. Toliko v premislek našim vrtninarjem. ki seveda svoja vrtna dela v marcu uravnavajo po vremensk h T zmerah in po razpoložljivem prostoru Tržaškj prefekt med dalmatinskimi priseljenci. Tržaški prefekt dr. Coceani je v spremstvu senatorja Tacconija, predsednika podpornega odbora za dalmatinske Italijane, ki so se zatekli v Trst, posetil priseljence, ki so nastanjeni v posebnih pre stori h in v oskrbi občinskega podpornega odbora. Prefekt se je zadržal delj čosa v prisrčnem razgovoru s posameznimi priseljenci. Prijava živine. V smislu razglasa tržaške mestne občne morajo vsi prizadeti prijaviti živino s stanjem dne 1. marca .1944. Prijave bedo izvršene z izpolnitvijo posebn h tiskovin. Prodaja racioniran' ga vina. S 1. ma cem bodo p.odaiali org ni tržaške občine večjo količino vina po 15 Ir proti predi.žit .i živi'rfeih nakaznic. S- ntna kosa. Dne 26. fe";ruarj~ so um.1 i mod '.rugim v T.i&u 6;-l. tni Gu .0 B.vudaž, 82_!etna Ana Lovrenc č, 75-letn LeopoCd Gorbec, 84-lotni Ivan Gkšlč 90-letna. F.an-člška Vi c vdova Pavl-n, 43 letna Antonija Ferluga Roberti, 32-letH F. anc G la .Iva in 19-1 ni Iv: ca K^dovičič. Ljuil ko gibanje. Dne 26. februarja je b lo v Trstu 12 rojstev in 20 smrtnih pri-racrov. H lir n. Poročili so s- te c"ni v T Stu tr. g vski i.a. eščenee Edvcrl Načinov le ii k-r'ctch iičaiki Elizc e':a G egorin, mesar Uril Fangacomo Ln g:, o in ja V ndi Bul n'č, u. ain'k U ibe.t K. Iz;na ia gospo :n;a Anal> VI h vii. Silk r C uss razsta\iia.. Za 1. marec je napovedana razstava reškega sl'kar 'a La-d slava G'uss a v Mihelfazzijevi umetnostni ga eli ji. Ncn v: cn dofc'vijaj trž "k—> le" a -ira. Lek: nar J-«l Z :cch~ i re " ' i; J-kame *P:i Sv. Justu« v u,:ci Sed.n h vodnjakov zvečer domov. Ko je pri pa! po S 1 ninovem òrcvo:e lu do zalrlon ščna a rre-;o--a, g" je srečal neznane». V našle "njem t:cnùt. u je čutil leka nar udarec v ob az. No. njegove klice na pomoč so prilli te i rru-mo'.-»cči in ga spravili v omenjeno lekrrno, kjo-r se je Zuccheri osv.ot'l. Policijskim organe m je popisal dogodek kakor g- je doživel. Ovazil ;e, da mu Je z žepa Lginia listnica z 10.000 jirrmi. Nesreča v Dut-vlj h. Devetletni Rud lf Vilic iz Dulovelj je n š:l v bližini don.ačlj-3 ročno bombo. Igral se jc z njo pa je ek: lo. dirala in ranila deči:a po o>razu in d:sni nogi. Vig'o ga je proti nekemu b'iž jenu drevesu, kjer je cb ležal. P. epe jal. so ga v tržoško bolnišnico. Vlomilci ne mirujejo. Drzni tarin -1'i v'o-nriillski zlikovci so se utihota.pl ja1! v Loren-žijevo skladišče v ulici Luciani 7 in odnesii 20 pcrcclanskih krožnikov, 10 kr s o/nih ars in Iruge predmete, vrerne nek1 j tisoč 'ir. Ponesrečil se je n j hov poskus da. bi se ^plazil v živilsko trgovino Fran'a Gher.^.ja, v Srelr: i ulici 26. S p:narsjenimi ključi so se vtiholapili tatovi v s anovanje mornarja Oreria Ch'i-, ki 90 mu c^^rli ov,. 2.000 lir gclovine. Tj-ž-j.Jci policija r.vzčiijču-je vloma GctICS l'pravne r.^deve gor*$k'h obč«n. Pokrajinski upravr i odbor v Gorici je mei 21. februarja sejo, ra kateri je pret esal in odobril celo vrsto upravnih ukrepov, ki se tičejo delovanja podrejen h obe n v goii-ok' pokrajini. S->rt pariškega notarja, v G01 ;ci je umrl po kratiù bo'erni 64 letni notar dr. Ernest Klavfič, ki so mu bili spremenili or:imek v Colautti. tedanje scdlšč» za javno \-arnost v Grr'ci. Ta mesec se bo v Gorici sestalo posebno sod šče za javno varnost ter bo razpravljalo o prizivu dr2a\mega tožilca oroti ob°oib; Bruna Bavarellia, ki je ok-tebra meseca lanskega leta umoril v Vid-iu pol cijskega agenta Lisina Fritza. Imenovani je Bavarellia aretiral ter hotel odpeljati r.a kvesturo. Posebno sodišče za javno varnost v Trstu ic obsodilo B^va-relli? na 30 let zapora, državni tožilec pa zahteva za umor smrtno obsodbo. N^refc» z n»hoVm. Neki 14 'etni kme-čk5 '•» -Voifw n°M',l p v r ., pat o-a je za ' -r po-e v travi skr VI na boj. Nesreča je hotela, da je fant zadel s kolesom v prednji del naboja, ki je eksplodiral in f"T>tr> hudo rani! so ga morali oddati v goriško bolnišnico. ' Iz Hrvatska Nov časopis v Mo«taru. Kakor v Dubrovniku, Splitu in Zadru, je začel sedaj tudi v Mostaru izhajata domač časopis. »Mostar-ske novine« izhaja zaenkrat tedensko, v načrtu pa je, da bo list izhajal tri do štirikrat na teden. Policijska ura v Zagrebu. Policijska direkcija v Zagrebu razglaša, da morajo biti ljudje zvečer ob 21. doma. Javne prireditve morajo biti zaključene najpozneje do 20.30. KOLEDAR Četrtek. 2. marca: Simplicij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gabrijela Dambrone. Kino Sloga: Useda. K.no Un,on: 5000 mark nagrade. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Kianjšček Dia, Gosposvetska cesia 4, Bohi-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. DRŽAVKO GLEDALIŠČE DRAMA četrtek, 2. marca ob 16: Matura. Red Ce-trtek Petok, 3. februarja cb 16: Deseti brat. Proslava 100 letnice rojstva Josipa Jurčiča. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Fodorjeva k o med ja »Matura« je ljubeznivo delce in resn ccljuben odraz odnosov med neizkušeno mlauino, ki podlega prvim življenjskim zanosom, in zrelimi ljudmi, ki iim je poverjena vzgoja te ml od ne n ki jo vodijo vsak svojemu značaju odgovarjajoče. Delo ne bo zanimalo samo mladine"' in šolnikov, temveč vsakogar kot spomin na lastno mladost Igrali bodo: Drenovec, Debevec, Gorinšek, Nakrst, Verdo-n k. Gregorin, Nablocka, Ukmar-Beltar-ievà. Gabriielčičeva, Levarjeva, Pugljeva, intiharjeva, Golieva in Pmt. Režiser: C. Dcbevec. Jurčičev:, proslava. Jutri v petek 3. marca bo v Diami kot proslava 100 letnice rojstva našega pisatelja Jos;pa Jurčiča uprizorjena dramatizacija njegove povesti »Deseti brat«, ki jo je napravil Pavel Gol -a. Pred predotavo bo govoril o Pisatelju Jurčiču dramaturg Janko Moder. OPERA Četrtek, 2. februarja ob 16: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 3. februarja: Z"prto. F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta, v treh dejanjih. Grof Lichtenfelški - Lupša, Liza - Mlejnikova, grof Pottensteinski -M. Sancin, princ Sou-Chong - Čuden, Mi -Barbičeva, Cang - Zupan, evnuh - Sirnon-čič. Dirigent: S. Hubad. Režiser in koreo-graf: P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova. Opozarjamo, da bo sprejem v operno baletno šolo v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri v Operi. Sprejemali bodo dečke in deklice od 30. do 14 leta Pouk bo brezplačen. Plačevala se bo samo semestralna vpisnina po 50 Lir. Otroci naj prlne -jo k sprejemu kopalne ali lahke poletne obleke, telovadne copate in d:jaške knjižice s seboj. — Pri-jave se sprejemajo v petek 3. in v soboi o 4. t. m. v Operi od 9. do 11. ure. tajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 2. MARCA 700—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opo'danski komcert- 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slove ščim. 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00 do 14.10: Porooila v nemščini. 14 10—15 00: Vsakemu nekaj. 17.00—1715: Poroč la v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 17.15—18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45—19.00: Narodnopisna ura; dr. Rajko Ložar; Gozdarstvo in d'.varstvo. 19.00 do 19 30: Slovenska glasba; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20 CO: Za Z mrko pomoč govori lr- J cri o Mol. 20 00 do 20.15: Poročila v nemščini 20.15 do 21.15: Komorni koncert. 21.15 do 22.00: Vsakemu nekaj. 22.00 do 22.10: Porou čila v nemščini. 22.10—22 30: Plesna glasba; i erra Srečko Tekauc s svojim orfes. sirom. 1 Hbruški človek in dežela V poljedelskem in industrijskem pogledu naj!~ gatejša ravnina v Abrucih je ti6ta med Riet jcm in Temijem, ki spada danes upravno k Laciju, zemljepisno pa k Abrucom 5amim. Sestoji iz dveh kotlin, izmed katerih ieži ter-nijska 270 m niže. tako da se mora rietijska reka Velino pred združitvijo s ternijskc Nero spust ti v globino z vel'častnim' vodopadi, ki so znani pod imenom Le Marmore. Meste Rieti je bilo v starem veku pod imenom Reate x prestolnica Sabincev ter je imelo zarad: velinskega vodovja s Ter-nijem neprestane spore Tako je znana vel ka pravda med obema mestoma, ki sta jo imeli v zadnjih časih rimske republike in v kateri je nastopal najslavnejši advokat starega Rima. Viark Tulij Ciceron. Danes ima Rieti vse drugačen pomen kot izhodišče za komaj 22 km oddaljeno j zimsko športno središče Terminillo., ki lež: 2213 m visoko. Smučanje je bilo namreč pred sedanjo vojno pravi italijanski modni sport n ker zapade sneg v Apeninih, v višinah kakšnih 1500 m. že v začetku decembra ter obleži potem do velike noči. pogosto pa še dalje, je za ta spori dovolj priložnosti Naj-prvo so odkrili smu::ke terene pri Roccarasu. užno od Sulmone. ki jih gorske verige varu-ejo proti zapadnim vetrovom. Ker pa se mo--ajo vsaj Rimljani voziti ves dan po železnici do tja :n sa. skoraj utrdbi podobna zgradba, leži pa žal r takšnem položaju, da je izpostavljen vsem -etrovom in viharjem, razen tega je nekoliko sto metrov nad pravim smuŠkim terenom» amperu Imperatore, do kamor v v:harnem remenu ne moreš iz hotela s smučmi, v jas-era vremenu po zaledenelem, precej strmem obečju pa le z veliko nevarnostjo. Človek skoraj domneval, pravi dr. Philipp Hilte-•andt. ki piše o teh stvareh v listu »Köl-«he Zeitung«, da so zgradili ta »športni >tel« samo zavoljo dohodkov njegovega na--nnika. kajti človek je na to zavetišče vedno ' :i ali manj priklenjen in iz samega dolgega -sa skoraj ne more drugega, kakor da jé in pije. Ta hotel pa je danes vendarle znamenita in celo zgodovinska zgradba, kajti -eni »o spravili v preteklem septembru Muv-.olinija. misleč, da ga bodo imeli ▼ tem odročnem kraju varneje v rokah kakor v kateri ko!.' savojsko-badoglievski ječi. Toda poni so prišli nenadoma nemški padalci in ga naravnost legendarno spretnostjo in pogu-tooto rešili. Zaradi nedesratkov, ki se drže drugih «broli terenov, je postal pred Izbruhom sedanje ne Terminillo pri Rietijn pravo zimsko- . -tno središče italijanske prestolnice Odkril je neki bivši major, ki se je potem učil teliistva in je tu odprl prvo gostišče. Sledili mu drugi podjetni možje, končno je tudi : čn; Dopolavoro uredil tukaj svoje stav-in tako so prihajali potem ob nedeljah •!iki sprevodi zasebnih in dopolavorskih tomebilev in avtobusov z množicami ljudi, ki so hoteli uz'vati zimsko veselje. Navzlic lepim uspehom, ki so jih pakazaE - amezn ki, pa je bil smu&i kakor gotski r rt sploh v Srednji Italiji bolj ali manj ii'T ttvar. Ti Sredozemci kažejo namreč Hiltebrandt piše, da je pred leti sedel v vlaku proti Abrucom z dvema do zob oborožen nima lovcema, ki ju je pozneje na vrhu Monte Gennara srečal brez te oprave. Na njegovo vprašanje, kje imata orožje, sta mu odgovorila. da sta iz Rima pogosto opazovala to oddaljeno goro in ju je prijela želja, da jo obiščeta. Doma pa sta morala povedati, da gresta na lov, kajti če bi navedla, da hočeta na goro le zavoljo zabave, bi ju smatralo vse za prismojena. Hiltebrandtu samemu se je na njegovih abruških poteh pogosto dogajalo, da so ga ustavljali karabinijerji in ga smatrali za avstrijskega vohuna ali potepuha, ker mu ni&o mogli verjeti, da koraka v julijski vročini po kamnitnih poteh in s težkim nahrbtnikom samo iz veselja do potovanja Njihov sum. da gre za vohuna, je postajal določnejši, če so opazili, da je z denarjem dobro založen »Pravite, da potujete za zabavo.« mu je dejal neki karabinijersb narednik, »in kakor vidim, imate denarja dovoli. Zakaj pa ne uporabljate potem zelezn'cc?« Seveda se je v tei m'sel-nosti do danes že marsikaj spremenilo Nečesa drugega/kar je trdne zvezano z našim običajnim naziranjem o Abrucih. pa ni pisec na svojih neštetih potovanjih po teh krajih v teku štiridesetih let nikoli srečal" to je tradicionalna figura »abruškega razbojnika«. Njegovi sovražniki so bili vprav nasprotno čuvaji javne in zasebne varnosti: razen karabin"-jerjev še beli ovčjaki. ki jim je naloga varovati drobnico pred volkovi. V Apeninih je baje nič manj ko 9000 volkov. Ti ovčjaki pa so se spravljali z režečimi zobmi in lajajoč kaj radi tudi nad samotnega popotnika. Gorska pobočja in visoke doline imajo v ab ruškem gospodarstvu dosti večj: pomen kakor maloštevilne in razmeroma majhne visoke planote. Ker so bile te namreč še v zgodovinskih časih pokrite z jezeri, se je moralo prebivalstvo naseljevati na pobočjih in v visokih dol:nah ter živeti zato po večini cd živinoreje. Na takšnih krajih nahajaš še danes njegove glavne kraje, ki nekako obkrožajo sedaj suhe visoke planote. Če ie planota dovolj prostrana, so v njeno sredo postavili pozneje še nadaljnjo naselbino, ki jo spoznaš še danes po njenem pridevku »die Mezzo« (»v sredini«). Italija je bila' spočetka gozdnata dežela in je zato človek svojo borbo usmeril proti gozdu, od katerega n: mogel in ni znal živeti. Gozdove so krčili najprvo v nižavah, potem se je to delo raztegnilo na pobočja in naposled na višave. V gorati deželi, kakršna so Abruci, je šlo predvsem za pridobitev pašnikov. Ti so ostal: nazadnje v višavi, medtem ko so doline in pobočja izkoristili za poljedelske namene, in to res skrbno. Z velikim trudom so ob pobočjih uredili terasne vrtove, pri kraju Fratturi pa so izkoristili celo 1500 m visoko, proti jugu nagnjeno ozemlje za obdelovanje. Tujci, ki sc dobro ne spoznajo na poljedelstvo, « sicer včasih čudijo, da Abručani niti žitnih polj ne počistijo kamenja, k: so tla z njim posuta, čeprav bi ne bilo težko pobrati ga. V tem vidijo znak za »lenobo«. Stvar pa je povsem dnigačna Ljudje so namreč preprosto spoznali. da se pod kamenjem ohrani vlaga, ki je rasiti neogibno potrebna, in to zlasti v poletnih mesecih, ko le izjemno dežuje! Prebivalstvo je živelo v prejšnjih časih, preden si ie avstralska volna osvojila svetovni trg. od živinoreje, bolje rečeno od ovčjereje. Ta ga je lahko redila tem bolj, ker so bili ti kraji zavoljo visoke umrljivosti otrok bolj redke/ naseljeni kakor danes. Tako so izračunali, da je okrog leta 1500 živelo v Abrucih le okrog četrt milijona ljudi, danes pa jih je poldrug mil'jon Nekdanje blagostanje dokazujejo tu in tam ostanki starih rimskih tlakovanih cest. trdno zgrajene zgradbe, ki kažejo pogostoma priličen umetniški čut. v majhnih krajih, kakršen je na primer Rccearaso- pa so imeli celo svoje gledališke zgradbe, kakršne najdeš danes samo v večjih mestih Živinoreja je bila v Abruch torej donosna, čeprav je trpela v nasprotju z alpsko živinorejo vedno zavoljo poletne suše, ki travi ne da tako uspevati, da bi bilo mogoče pripraviti kaj sena za zimske mesece. Ab ruški živinorejci so zato prisiljeni, da poženejo ob koncu septembra svojo živino pogosto stotine kilometrov daleč v nižave. zlasti v Apulijo. ki je bila že iz tega razloga od pradavnih časov tesno povezana z življenjem abruške dežele. Drug razlog je bil seveda ta. da se vse doline odpirajo proti jugu. vprav v Aoulijo. medtem ko jih proti zapadu, na rimsko stran ločijo visoke gorske verige Ti naravni pogoji so vplivali tudi na zgodovinske razvoje. Čeprav se razprostirajo Abruci dosti bolj severno ka-koT Rim, so bili do novega časa pod oblastjo neapeljskega kraljestva, ne pa na primer del papeževe države. Pastirsko življenje poraja pogosto iste pojave v deželah, ki so si drugače daleč narazen. Tako imajo apeninski ovčji pastirji ista glasbila kakor pastirji daljnih škotskih visokih planot: »piffe«. to je pastirske piščali. in »zampogno«. dudo. »Pifferari« in »zampognari«, ab ruški piščalkarji m dudarji, so bili ▼ prejšnjih časih v adventni dobi znan pojav na rimskih ulicah in so neštetim slikarjem dajali pobudo za umetniška dela. In že v starem veku se je razvila tu veja »bukolske« poezije, ki je proslavljala pastirsko življenje m je imela pomembne posnemovalce v literarnih zgodovinah vseh kulturnih narodov. Cele Gabriele d'Annunzio je opeval abruškega pastirja. Danes. tega seveda ne moremo več popolnoma razumeti, kajti abruška pastirska idila je pri-lično izumrla, kakor izumira pasti rs tvo samo, in na pastirja, ki bi bral Ariostovega »Blaznega Rolanda« ali Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«, kakršni so tod nekoč baie živeli ne i odpor proti telesnemu gibanju n zato se ne smeš čuditi, če srečaš v teh a jih pogostoma osličke, ki se šibijo že pod ; •■f.kimi tovori, a morajo navzlic temu prena- j .-a': šc svojega gonjača. Obiskovanje planin za zabavo in odpočitek je še danes nekaj, česar večina domačinov ne mere prav razumeti. nalet« več. Tudi tafcftnih, ki bi bo biH sposobni branja, ne boš kmalu nič več naletel» kajti stare abruške pašnike danet, spet pogozdujejo Gozd daje modernemu človeku pač važnejše surovine kakor ovce, vsaj tu v Evropi in Italiji, ki teh surovin nujno potrebuje Svojevrsten svetovni rekord Poročali smo že, da se je na Norveškem narodila deklica- ki je ob svojem rojstvu tehta la 6.9 kg. Deklica je trinajsti otrok svojih staršev. Najtežji novorojenec, ki so ga doslej tehtali pred norveško novorojen-ko, je tehtal 6 kg. Mati in otroci so zdravi. Predor psd Suešklen prekope« Ministrstvo za železnee v Egiptu proučuje trenutno načrt za zgraditev predora pod Sueškim prekopom. Prodor je projektiran od Porta Fuada proti nasproti ' ležečemu bregu Sueškega prekopa ter se ; hoče izogniti prekinitvi kopne zveze med Egiptom in Palestino. i Tri tisoč let morthe pfovbe po Vzhodnem morju V srednji in južni Švedski so odkrili ploščice iz granita, iz katerih je razvidno, tf-so stare več tisoč let. Mnoge vsebujejo znake, kakršni so bili v rabi 2500 let pred našim štetjem. Na nekaterih ploščicah so bile izdolbene plastične podobe, ki kažejo čolne s 30 in več veslači. Rimski zgodovinar Ta cit ima torej prav, ko poroča, da so na švedskem gradili čolne brez jader. Njegova izvajanja potrjujejo sedanje najdbe z največjo natančnostjo. Grafologia ln medicina Docent dr. Rudolf Pophall iz Stralsuuda je napisal članek o giafoLogiji in zdravniški praksi. Docent pravi, da se lahko mnoge bolezni pojasnijo s pomočjo grafologie. kajti iz pisave je mogoče razbrati človeško zdravje prav tako kakor bolezen. Ta metoda se bo dela praktično uporabiti zlasti pri diagnosticiranju bolezni v večjih obratih. ©b bombnem nzp&šu v Bolgariji Campo Imperatore — das bekannt este Wintersportszentrum in Italien Campo imperatore — Najbolj znano središče rimskega sporta v Italiji Sredi zvokov koračnice, katere je oddajal sofijski radio, kakor vedno pri zračnem alarmu, da bi na ta način vlil poguma ljudstvu, so začele bombe treskati na tla. Na čudežen način sem se rešil pod betonsko streho ter odkorakal nato s skupino ranjencev po cesti, kjer so eksplodirale odvržene bombe. Uradniki za zaščito pri bombnih napadih so nam pokazali pot do najbližjega obvezovališča. Poslali so nas v hotel, kjer so čakala postrežljiva nemška dekleta. Ona so bila prve ženske, ki so nam nudile pomoč v tem kraju. Kc sem videl kako sipretno, umo in prijazno so se vživele v položaj ljudi, katerih niso niti razumele, s kakšno vnemo so izvrševale bolničarski poklic ter ponujale ljudem konjak in čaj. se mi je zdelo, da sem navzlic nevarnosti, ki je prežala na nas vse. na varnem in tako rekoč rešen. Voditeljica deklet je hodila od enega ranjenca do drugega in pomagala z besedami ter tolažila vsakega posebej. Tudi bolgarski zdravnik je prišel pogledat k nam ter je vprašal, če je kaj težko ranjenih med nami. Nato so se ustavili pred vrati hotela reševalni vozovi. Nemška dekleta pa so nam stregla s sladkarijami in drugimi dobrotami, katere so prejele iz domovine. To je bila prva pomoč. Naslednje obve-zovališče je bilo v nekem gimnazijskem poslopju. Tam je bilo vse mrzlično na delu. Gasilci in člani za zaščito pred letali so bili na moč delavni Vojaki so strazili bombe, ki se niso razletele, prav tako kakor podirajoče se hiše. V zgodnjih večernih urah, še preden se je stemnilo, je vsak šel počivat na ležišče, kjerkoli ga je našel in kadarkoli je mogel. Vsak je skušal pomagati svojemu sosedu. Sprevideli smo, da takšna medsebojna pomoč prav tako kakor velika sila zbližuje ljudi med seboj. Ko je bilo bombardiranje končano, so ranjence naložili na voee. da jih odpeljejo iz mesta- Posledica tega je bila. da smo se znašli v neki majhni balkanski krčmi-Ob 3. zjutraj je v njenih prostorih še gorela luč. Kmetje so videli nekakšna svetli-kujoča se padala, slišali so eksplozije, nato so pritisnili prvi begunci iz mesta in zaradi tega se jih je polotil nemir. Z naglico, kakršne ne bi bil primitivnim ljudem nikoli prisodil, so nas odnesli na toplo k peči. Krčmar nam je ponudil jajec, čaja s konjakom ter je velel prinesti iz kleti žimnico, jo postavil na klopi ter nas pokril z ovčjimi kožuhi in toplimi odejami. Prizadeval si je, da bi nam pokazal čim večjo prijaznost ter nam nudil kolikor mogoče veliko udobnost Kmetje so zdihovali zaradi poškodb v lepi Sofiji, bili so v skrbeh za gledališče bi za usodo cerkve Aleksandra Nevskega, katera Je bila sezidana tudi s orispevki njihovih dedov. Zelo jih je sfkrbelo, kaj je z lepimi zgradbami posameznih ministrstev ter z zadružnimi hišami, ki krasijo lepo in moderno Sofijo. Vsi so zmajevali z glavami in si niso mogli predstavljati nesreče, ki je zadela prestolnico. Nato pa je bruhnil iz ljudi strahovit bes. Obsovali so teroristične napadalce z morilci ter so se zgražali nad njimi, ker se ne upajo nastopiti kot mož proti možu z golim orožjem Lepo bi jih sprejeli, se je slišalo vse vprek, z bajoneti kakor pse. Enkrat so že preizkusili našo moč — v svetovni vojni, pri Dojramu in pri Solunu. Naj bi se to- rej tudi sedaj postavili pred naše nože kakor takrat! Navzlic temu zgražanju in modrovanju pa krčmar ne pozabi na svojo vlogo. Deje si opravka s svojo primitivno pločevinasto pečjo, ki je zgoraj napolnjena z gladkimi kamenčki. Na teh kamenčkih segreva mož po stari šegi rakijo, kateri dodaj« sladkorja in citronov sok ter zvari iz tega pijačo, ki ljudi prav tako segreje kakor divje besede. Krčmar jev sin prinese na krožniku jabolka ter nas obdaruje s cigaretami- Neki drugi siromak si ne more kaj, da nas ne bi malo pogostil ter plača za nas mero vina. Vsakdo skuša izkazati nekaj svoje dobrote. Ko sem se vrnil v Sofijo, zaključuje dopisnik, so tramvajski vozovi zopet bili v prometu, tu in tam se je posvetila električna luč in marsikatero poškodovano hišo so razkopavali Važna pa je naslednja ugotovitev: Bolgar, ki je bil doslej izven vojne in realitivno na varnem, je zdaj na lastni koži poizkusil trpljenje, ki ga prenaša Nemčija za Evropo. Zdaj se zaveda, s kakšnimi sredstvi delajo nasprotniki in kakšen pomen ima beseda »nasilje«. In prav tako kakor v Nemčiji, se tudi v Bolgariji zbuja veliki čut skupnosti. Bolgar, ki je vedno gostoljuben in vljuden, izkazuje sedaj svojo pomoč tudi svojemu bližnjemu kolikor je to v njegovi moči. (M. N. »Kölnische Zeitung«.) Nič več nakita z» božične Smrečica. V Turingiji so do letos vsako leto izdelali ogremno nakita za božične smrečice. S temli izdelki si je prebivalstvo Turins '„' i služilo svoj vsakdanji kruh. Zdaj pa poročajo, da so vsi izdelovalci božičnega okrasja preusmerili svoje delo v korist vojne industrije. Namesto božičnega okrasja izdelujejo termometre za merjenje temperature in proteze za vojne Invalide, predvsem umetne roke in noge. Betonske strehe so se dohio -izkazale L. 1925. so v Berlinu pokrili kakšnih 300 hiš s streham: iz ekla in betona. Izkušnje sedanje letalske vojne kažejo, da so taksne strehe odlične, kajti pri napadih iz zraka so bile le malenkostno ali n'č poškodovane. Nad »to tisoč primerov malarije v Egiptu. Neki dopisnik Reuterjeve agencije poroča iz Egipta, da so dciloj zabeležili v Egiptu kakšnih 120.000 primerov malarije. Enajst tisoC malar čnih bolnikov je umrlo. Velik požar na Coney Isiandu. Znano newyorško igrišče na Coney Isiandu je postalo žrtev požara. Kakšen obseg je imel ogenj, je razvidno iz dejstva, cla je bilo pozvanih h gašenju več sto gasilskih brigad. ki pa navzl c skupnemu naporu niso mogle obvladati ognja. Prebivalstvo Čungkinga se bliža milijonu. Dnevno narašča število prebivalstva čungkinga. Dočim je znašalo pred izbruhom kitajsko-japonske vojne celc-kupn-. število prebivalstva 300.000 so v novembru našteli 920.500 prebivalcev. j Darujte za siromake! Zimska pomoč še vedno sprejema prispevke ___: ..„I.UILL-1 .....r-u.iiL-.j----jLi.-r——.-■'■ Peter J. Kadilec v šotora . Na robu sosednega šotorišča je bil šotor, ki je kaj kmalu priklenil našo pozori.ort Ne morda zaradi oblike, saj je bil prav rak kakor naš in vsi po širokem taborišča med barakami raztreseni šotori. Iz slabega, madežasto pobarvanega platna, nizek in tesen, za šest ljudi, spalo jih je pa xl njegovo nemirno streho osem. Pozorni ao postali nanj zaradi dima, ki je zmeraj uhajal iz zarez med slabo spetimi platni, n pa zu radi dejstva, da je bila odprtna,' ki je služila za vrata, malo kdaj odprta. Sprva smo mislili, da šotor polivajo z vodo in da mokrota v soncu izhlapeva. Taki razlaga bi bila razumljiva, ker je bila vročina neznosna in smo si na vse načine prizadevali, da bi pripeko omilili, polivanje šotorov s hladno studenčLno pa je bilo že več kakor »na dnevnem redu«. Ko pa je nekega dne silovito neurje z izdatnim nalivom temeljito ohladilo ozračje, da nas je kar zeblo, smo se nemalo začudili ob pogledu na stalno se kadeči šotor, ki ga je slej ko prej obdajala siva, prozorna meglica. Za stvar smo se zanimali in ugotovili, da daje šotor zavetje samim strasLn.m kadilcem, mladim ljudem različnih poklicev in stanov. Najstarejši je bil uradnik, štel je največ trid set let, najmlajši pa srednješolec, niti ne sedemnajst let star. Drugi so bili okrog dvajsetega leta. Najzanimivejši mei njimi je bil vseučiliščnik, majhen in svoje dni nedvomno čokat, na prvi pogled duhovitega obraza. Pogled na to nenavadno družbo je bil pretresljiv, da ae bi rekel strašen. Vsi so bili suhi kakor okostnjaki, prednjačil pa je srednješolec, ki je bil že skorajda prozoren. Iz njegovega n2-gibnega, zmeraj v neznane daljave zamaknjenega obr: za. je razločno zrla smrt. Podoben, vendar ne tako doičen izraz, je imel tudi vsaučiliščnikov obraz. Kadilci so bili vsi. In tudi da so stanovali pod isto platneno streho, ni bilo naključje. Vod da jih je neizprosna strast, ki so ji bili slepo vdani, podbni zarotnikom m življenje in smrt. Sprva go imeli preesj bogato zalogo boljših cigaret, tol kšno, da je z zmernim kajenjem ne bi mogli zlepa izčrpati. Toda siva megla- ki se je stalno dvigala iz zakletega šotora, je zgovorno in jasno pričala, da o zmernosti pod platneno streho ni bilo govora. In tako so se cigarete kaj kmalu spremenile v dim in pepel. Potem se je začel lov za njimi. Strastni iskalci zl" ta ki so se svoje dni pehali po Severni Ameriki, bi se nedvomno ne mogli meriti z noro fanatičnostjo zastrupljene osmorice. Navadno se jih je odpravilo na lov za cigaretami sedem, šotor pa je straž'] najmlajši. Sedel je pri šoto rovi odprtin", z nogami prekriža nimi kakor Turek, m nepremično strmel za tovariši, močno podoben izčrpanemu indijskemu fakrju. Lov je bil zmeraj uspešen. Saj je bil dober tudi grčasti tobak za zvijanje cigaret, ki je med kajenjem prasketal in pokal, da smo take cigarete nazvali »dum-dum cigarete«. Vsak dan so dobili dovolj tobaka, ker so ga kupovali s kruhom- sirom in drugimi živili, ga drago plačevali z denarjem in ko je tega zmanjkalo, z dragocenimi predmeti in obleko. Tako je šotor počasi obubožal. Tudi nekaj odej so končno zamenjali za tobak, da so morali ležati na sami slami. Ts ko je šlo iz dneva v dan, dokler nI najmlajši nenadno zbolel. Takrat je izgledalo, da so Se drugi spametovali. Odpovedali so se kajenju vsaj toliko, kolikor bi si morali zaradi tega pri-trgovati od hrane. Vseučliščnik pa, ki je bil trdnejšega zdravja, je nadalje iskal tobak. Posvetil se je beračenju, če je le kje zagledal človeka s cigareto v ustih, že je bil pri njem in ga trdovratno nadlegoval, dokler mu ni ene odstop 1, če ne cele vsaj ogorek, ali pa dim . . . Tudi v našem šotoru smo bili vsi kadile!, vendar zmerni; pokad li smo največ po tri cigarete na esebo na dan, kadar smo jih imeli, Ln nobene, kadar jih nismo imeli, ča-s:h smo imeli vsi skupaj eno samo in tedaj je krožila iz roke v roko do poslednjega dima. Tistega dne, ko je najmlajši izmed ci-garetarjev zbolel- je po vsem taborišču primanjkovalo cigaret M smo si jih od prejšnjega dne prištedili osem, za vs~kega eno. Razkropili smo se po taborišču, da bi našli primeren kotiček, kjer bi v senci prebili po- tiki- poldne. Legel sem ▼ travo za barako ob ograji iz bodeče žice in prižgal cigaret». BiLa je zanič in hitro je zgorevala. Vendar ne dovolj hitro, da bi zgorela, preden s« je od nekod pojavil vseučiliščnik in legel poleg mene. Brez besede je uprl oči v cigareto, hrepeneče in strastno, da sem mu jo hotel že ponuditi, ko je spregovoril, ne da bi odmaknil pogled: »Nikoli bi si ne bil misli, da se bova srečala tukaj. To življenje ni zate. . . Ti se me morda ne spominjaš. Jaz te pa že dolgo poznam. Sosed sem tvoje prijateljice . . . Zmeraj sem vaju občudoval. . .« Govoril je hlastno in odsotno kakor stroj. In nrsel, da bi mu ponudil ostanek c garete, je podzavestno ugasnila. . . Krepko sem potegnil. da je zasmrdèlo. in zinil tjavendan: »Saj res, njen sosed si bil... « »Saj sem vedel, da se me sponrnjaš. Skoda, da se nisva tu prej srečala. Koliko zanimivega in pomebnega bi si imela povedati ... O umetnost:, književnosti, poli-vojni in ženskah... « »Res škioda,« sem medlo pritrdil in spet potegnil. . . potem sem leno puhnil, da se je naredil velik kolobar, ki se je počasi d .rigal pod nebo in izginil v soncu. . . Gledal je za njim s trpečim, spačeniin obrazom. »Človek tu tako zelo trpi, ker mu primanjkuje duševne hrane. S teboj bi se bil duševno razgibal, ti pa z menoj. . .« Tako je govoril in ni premaknil pogleda s c:garete, ki se je bila med tem že močno skrajšala. Imel sem živ občutek, da je njegovo" govorjčnje samo sredstvo za dosego določenega namena. Nekakšen do potankosti pripravljen in dognan bojni načrt. . čakal sem, kaj bo. »Večkrat sem te bil srečal na cesti, časih v njeni družbi. In zmeraj sem si nrsn, kako srečna mora biti s teboj. Ni dvoma, da so ji vse prijateljice in znanke zavidale. Mot š se,« sem odločno rekel. Spet sem potegnil in puhnil. Gost oblak smrdečega dima m« 3« obdal. Potem je ostanek c'ga rete razneslo, da so drobci ti«-čega to>akj poškropili obleko in sem jih moral z vso naglico gasiti. Takrat je moj novi znanec, ne da bi trenil z < 5mi. nenadno, kakor če bi treščilo z jasnega, s sko- raj zapovedovalnim glasom rekel: »Posodi mi eno cigareto!« »Nimam.« sem naglo odvrnil. Ošrnil me je s praznim pogledom Ln, kakor da bi bil moj odgovor preslišal, z istim glasom po-nov'1: »Posodi mi eoo cigareto. . .« »Nimam,« sem razdraženo odgovoril. »Ni-mtim je.« »Samo eno, jutri ti jo vrnem.« »Kje naj jo vzamem?« »Dve ti bom vrnil... « »Razumeš, da je nimam?!« »Kos sira ti dam zanjo. . .« »če je pa nimam. . .« »Kos sira in hlebec kruha. . .« ' »Nimam,« sem zakričal, da so se nekateri ozrli, »razumeš, da nimam?! Lahko mi daš deset hlebcev in cel kolobar sira, cigareto ne boš dicbil ker je nimam, če bi mi rekel prej, bi ti jo dal kar ti ko . . .« Jezen sem se obrnil stran in obmolknil Tudi on je molčal. Strmel je v daljavo. Tam je stal sredi plodovite ravnine visok d maik in puhal goste oblake dima. Po cesti ob tabor šču je brzel avtomobil. Za njim se je dvigal pr:lh, ki se je spajal s prozornim modrikastim d mom, uhajajočim iz stroja. Se bliže, onstran ograje iz bodeče žice, je stal stražar. Za njim je Šumel'gozd koruznih stebel. Vojak je tiho popeval, naslonjen na svojo puško. Potem sa je ogledal in segel v žep. Potegnil je cigareto in jo prižgal. Sivkast dim je zaplaval pod nebo. Pogledal sem svojega sotrpina. Tudi on je videl vojaka s zigareto. V njegovem pogledu pa ni bilo nič več človeškega. S težkim vzdihom se je obrnil stran in ni več pogledal tja. . • čez neksj časa se je spet oglasiL »čuj, ali ti ugaja ta ura?« Zdrznil sem se. Vseučiliščn k mi je z novim ognjem v očeh molel lepo zapestno uro. Vzel sem jo v roko in jo pazljivo ogledoval. »Dam ti jo — za deset cigaret!... « »Ko pa jih nimam. - .« »Deset cgaret pa je le vredna. . . Drag spomin je. . . Eno na dan. . .« »Toda, človek božji, al: ne razumeš več jezika, ki te ga je naučila mati? Kako uaj ti dam cigarete, če jih pa nimam?. . .« Nejeverno me je pogled?! in spet pomol-čal. čez čas, ko sem misH že od ti, pa se je zaupno obrnil k meni in znova začel: »Prej si rekel, da med vama ne bo nič?c »Res je.« »To se pravi, da boS po povratku domov sameval. Veš. to je hudo. Biti toliko časa brez vsega,, potem pa se vrneš in nimaš bitja. k! bi te razumelo, ki bi te ljubilo. Samo eno cigareto mi daj, pa ti bom pomagal. »Kako?« sem ga prekinil. »Kako mi hočeš pomagati?« In on, ki ga je moje zanimanje obdalo z novim, a zgrešenim upanjem, je oživel. »Tud-; jaz imam zaročenko. Mlado ln lepo. Ne vem, če si me kdaj videl z njo, vem pa. da so jo moški kar požirali z očmi. Rada sva se imela m vse je storila, kar sem hotel, še zmerom misli name. Ce ml daš sedaj eno samo cigareto... « Sapo mi je zaprlo, da nisem mogel do besede. A on je z vnemo nadaljeval: »Dal ti bcm pismo zanjo. Vendar moraš biti obzriren ;n nežen z njo. Boš videl, kako je lepa. »Gledati me je z upajočimi, vlažnimi očmi in n sem vedel, ali naj bi se nanj jezil ali ga pomi levai. Kako naj ti dopovem, da sem ravnokar pokadil poslednjo cigareto? Ali si pozabil, da si moški? Al* te ni sram?« »Ti ne veš, kako bi sedaj užival, fie bi imel cigareto Saj vem, da je poniževalno, da tako prosjačim. Toda ne morem drugače. Ne morem! ~ Njegov glas je bil proseč in poln upanja. Vstal sem in potegni tovariša za seboj. Obšel sem vse znance, a cigarete nisem dobil zanj. Nobena prošnja ni nič zalegla. Prve sence so že padle na zemljo, ko sva še zmeraj iskala cigareto. Potem sem «e spomnil človeka, ki sem mu prejšnji dan pisal pismo. Sla «va k njemu, ftade volje je dal torko želeno cigareto. »Nikdar ne bom pozabil te usluge^« se mi je zahvaljeval tovariš. »Jutri dopoldne ti bom prinesel hlebec kruha in kos sira, pa bova skupaj pokramljala. . . častna beseda.« In Je šel morda trdno verujoč, da bo tak» storil Naslednjega dne ga seveda ni bilo. In tudi potem se v taborišču nisva več videla. MMdo Jutvo Drago Kocjančič. dijak: Slrcoahsva sreča Bilo je pred tri sto leti v neki vasici daleč onkraj velikega sveta. Nad vasjo je bilo pobočje, nanj pa je vodila kamenita pot Skoraj na vrhu pobočja je stala ve-gasta bajta, ki je bila brez dimnika in vrat V njej je bival reven kmet, ki je imel komaj kaj za pod zob. Nekoč je stal pri ognjišču, kar mu pravi neki glas: »Pojdi po svetu in srečen boš!« Kmet je prestrašeno pogledal, a ker se je glas ponovil, je ubogal in se podal po svetu. S seboj itak ni imel kaj vzeti razen skorji-ce kruha, ki mu je preostala. Vzel je skorjo v roko, podplate pod pazduho in hajdi. kar za nosom. Bilo je opoldne. Siromak je použil skar-jico, se ulegel pod smreko in zaspal. Komaj' je dobro zatisnil oči, mu je nekaj dejalo: »Pojdi čez goro Srečo! Tu imaš prstan in ko ga boš zavrti!, boš takoj vedel, v katero smer pojdeš, da prideš v zaželeni kraj!« Siromak se je zbudil m se silno začudil. ko je videl poleg sebe zlat prstan Na, tafcnil si ga je na prst in ga zavrtih Ze ga je neznana sila vlekla dalje in dalje, dokler ni prišel do gore Sreče. »Tu se moram odpočiti!« si je mislil in se ulegel Tedaj je začul hehetanje in besede: >-Hi, hi, hi, hi. ko bi vedela ti zemeljska tiš, 'da je do zaklada tako težko priti! Sicer ga imaš pred nosom, pa ga vendar ne vidiš! Pojdi raje domov za peč, ne pa iskat zaklad!« Kmet se je silno prestrašil. Kmalu si je opomogel in hotel dalje. A neznana sila ga je držala na mestu, kjer je prej le-žaL »Gotovo je tukaj zaklad!« si je mislil siromak in začel gledati, kje bi dobil pripravno orodje, ki bi bilo mogoče z njim kopati zemljo. Ker ni bilo nič takšnega pri* roki, je pograbi! leseno zagozdo, ki je tamkaj ležala in jel 2 njo riti po zemlji. >Ne boš nič naredil! Pojdi raje domov za peč, potepuh!« mu je nekdo klical z vrba gore. -Bomo videli!« je rekel siromak in zopet začel kopati. Neka sila pa je odmetavala j.n rahljala zemljo. Tako je nastopila noč. Kmet je legel v jamo, ki jo je bil izkopal, in zaspal. Opolnoči je pod nji rranekaj reklo: »Pusti mi prehod, da pojdem na zemljo, če ne...!« Več siromak ni slišal, ker je močno za-grmelo. Skale so jele pokati in zemlja se je tresla. Siromak se je prevalil iz jame, da je imel neznanec prosto pot na zemljo. Ko je ura kazala eno. se je neznani duh vrnil. Siromak je imel mir in je spal do zore, potem pa je pričel z delom, ki ga je včeraj pustil. Toda kako je ostrmel, ko je opazil, da je luknja zasuta in za-teptana! Začeti je moral znova. Neznana sila mu je zopet pomagala, da je šlo delo hitreje izpod rok. Ponoči, ko je neznani duh zopet hotel presto pot na zemljo, je siromak dejal: ■»Barn ti jo pod pogojem, da dobim nekoliko denarja, vsaj toliko, da mi bo mogoče živeti!« — »Prav rad!« je dejal neznani duh, >=emo z mano pojdi, pa si ga nabereš, kolikor ti poželi srce.« Pred siromakom se je odprl hodnik v podzemlje. Na levo in na desno so bile velike skrinje, napolnjene z zlatom in sre- brom. Po stenah so se svetih demanti, da je bilo vanje skoraj nemogoče gledati. Prišla sta v veliko sobeno. katera je bila do stropa napolnjena z zlatom. »Tu si lahko vzameš zlata, kolikor hočeš!« je dejal neznanec. Siromak je zajel dve prgišči, potem pa je dejal: »Sedaj mi je pa dosti zlata! Samo to mi še povej, kdo si.« — »Jaz sem kralj te gore. Zaklela me je čarovnica, ki ti je dejala, da pojdi raje domov za peč, nego iskat zaklad. Ti je pa nisi poslušal in si prišel k meni Rešiš me oikletve le tako. da splezaš na vrh te gore. Tam stoji grad. v katerem stanuje čarovnica. Njo moraš ubiti in ji vzeti moje žezlo, ki je v njeni sobi priklenjeno z verigami na zid. Ko bo mit va, bodo verige popustile in žezlo bos z lahkoto dobil v svoje roke. Da bcš pa čarovnico lažje ubil, ti dam bat s katerim jo potolčeš«. Po teh besedah je nevidni kralj podal osuplemu siromaku lep, velik okovan bat. Komaj ga je dobil, že se je znašel v svoji jami. Konec prihodnjič Marija Grošljeva: Sodobna uganka Prvo je jedilo ne dobimo ga obilo, mastno, a diši nam slastno; drugo je število, v šoli nič kaj častno, čvrsto ju skleni, nič ne prideni. »Vsak zaklonišče naj urno poišče,« tuli pošastno. ("Bnajis 'bus J1S) Rešitev Primožkove uganke Primožek je imel prav. Medtem ko so otroci misl:li, da gre za cekar in koš. je Primožek imel v mislili besedo oboje. In to je res, da se beseda oboje pričenja s Črko o. Saj razumete, Jutrovčki? Ampak — to vam je prefriganec, ta Primožek, kaj? SPORT KINO UNION Telefon 22-31 Izredno napeta kriminalna drama Ses-s MÀE& MAGRADE Zagonetni požar v tovarni za nitro-celulozo — Kdo je požigalec ru morilec nočnega čuvaja? OHy Holzmann, Ektie Sessak, Martin Crtel, Paul Dahike, Oskar Sima Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri KINO SLOGA Telefon 27-30 IL teden! že nad 10.000 gledalcev! Najsenzacijonahiejši film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha Georgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian Xayssler, dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob: 15. in 17. uri KINO MATICA Telefon 22-41 Razočarana ljubezen najde uteho v visokem poklicu igralske umetnosti Gabrijela Bam&rene Film lepote in žrtvovanja ... V gi. vi.; Gusti Huber, Ewald Baiser, Eugen Klopfer. Predstave ob; 15. in 17.30 url Misel na XII. olimpijske igre Redke so vesti, ki bi nas sportn.ke razveselile piav od srca, kajti če slišimo m či tarmo še toliko lepega o mnogih pr: zadevanjih športnega sveta, da si kljub vojni in toj>ovom in bombam ne da vzeti navdušenja za to zdravo in koristno stvar, vemc vendarle prav dobro, da ni vse tako lepo, kakor je napisano. Marsikje in marsikaj je treba razmeram prilagoditi sporede in nastopajoče, često se je treba pod silo razmer zadovoljiti s skromnim nadomestkom za pravo blago in marsikatera važna prireditev je vredna tega imena v pravem pomenu besede samo zaradi tega. ker je vojna. Slednjič so tudi te prilagoditve — da ne govorimo o onih, ki se nanašajo neposredno na telo in duha in toliko mirno-dobskih potreb vsakega pos meznika — več ko razumljive, toda človek, ki se vsaj za hip otrese takih razglabljanj, je kar navdušen, ko na lastne oči čita takole novico* »Za izvedbo prvih olimpijskih iger po.končani vojni se ponovno potegujeta La Coruna v Španiji in Lausanne v Švici. Starejše prvice do take prireditve bosta vsekakor irnela Tokio m Helsinki.« čisto kratka vest, in vendar mnogo obetajoča . . . Kar št:ri kandidate imamo torej za organiziranje prve mirovne manifestacije mladine vsega sveta, brž ko se bo polegel sedanji vihar po svetu. Finska in Japcnska (to je prav za prav pravičnejši vrstni red za obe državi, ki jima je že pred vojno bila poverjena ta častna naloga pa. je zaradi višje sile nista mogle izvršiti) ter Španija in Švica bodo prihodnjič v ožji izbiri za največjo, športno prireditev na svetu. Katera izmed njih bo izbrana? Pre-uranjeno je danes ugibati o tej rešitvi, kajti odločitev o tem je vendarle še precej daleč ali pa vsaj tako v ozadju, dia poprečni opazovalec nima vpogleda v,anjo. Eno pa vemo z gotovostjo: brž ko bodo utihnili topovi, bodo športniki spet dvignili svoj glas in skoraj se nam zdi, da za naslednjo oMmpijado ne bo treba čakati tja do 1.1948. V skrajnem primeru ji bomo pač dali drugo ime, toda sestali se bomo v mednarodni areni čimprej — z orožjem idolov sodobne civilizacije. Prihodnja olimpiada — ali njej podobna svetovna prireditev, v športu — ki bo sledila tej strašni borbi vseh celin, bo še bolj živo potrdila izjave velikih pobornikov olim-pizmas ki so davno pred to vojno, toda veljavno za vse večne čase, p ov d arili njihov globoki pomen z besedami: »Olimpijska misel pomaga razumeti večne in nespremenljive zakone življenja. Ta misel je izraz mladine vseh narodov. Ta ideja- je glas viteštva in značaja v stoletju računarjev. Olimpijska misel postavlja bo-žanstvene spomenike idealov nad idoli čisto materialistične ideologije.« Koliko prelepih misli ob bežnih dveh vrsticah, da bodo športniki, ko bodo odložili orožje in se spet vrnili na svoje stadione kmalu spet združeni ob mogočnih zvok h olimpijskega zvona — ali na Finskem ali na Japonskem — ali pa v Španiji ali Švici ? Iz sodne kronike Lubljana, 1. marca V torek je soda na okrožnem sodišču mali kazenski senat pod predsedstvom sos Ivana Kralja. Razpisani sta bili dve zanimivi obravnavi, ki sta bili vsaka po svoje veren odraz časa in razmer. O prvi poročamo danes, o drugi prihodnjič. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, obtoženci pa so imeli svoje uradno postav ljene branilce. Razpisana je bi'- še tretja razprava proti nekemu vlomilcu, ki bi moral biti sojen po § 317 kaz- zakona in ki mu je zato grozila hula kazen. Razpravo pa so preložili, ker ni • bil izkazan prejem vabila. Stroga kazen za gozdnega tatu Blaž Doienc, 46ietni samski ue»avec) po rodu iz Hrastenice pri Polhovem Gradcu, stanujoč v Podutiku, je znan gozdni tat, ki je imel opravka s sodni jo ze zaiadi drug.ii zadev. Bil je večkrat obsojen zara! i tat voi, goljufije, tepeža in žal jen ja. Lani in predlanskim se je tudi njega polastila spiošua psihoza, ki so v njej mnogi mislili, da je prišel čas, ko je dovoljeno brez odškodnina in kazni sekati po mili volji po tujih gozdovih in se zalagati z drvmi na debelo. Blaž Dolenc se je izkazal v tem poslu dobraga mostra. S podiranjem bukev in drugih dreves ni imel težav. Kljub precejšnjemu številu let je še krepak mož, ki se trdega dela ne ustraši. Drevesa so padala, da je oilo veselje. Doienc se ni zbal niti čuvaja in se ni zmenii za njegove opomine. V gozd na Bokalcih kjer je napravil veliko fcikode, je zahajal z vztrajnostjo, kakor b: hodil domov. Obtožnica je podrobno naštevala njegove »žrtve«. Udejstvoval se je že v juliju leta 1942- Zadnjo bukev je podrl lani konec no. vembra. Leta 1942. je podrl v juliju i0 bukev, v avgustu najmanj eno bukev, v septembru eno bukev, v novembiu 4 bukve, 4 hraste in 1 bor, v decembra 3 hraste in 1 bukev. Potem je nekaj časa miroval. Znova se je lotil sekanja lani v novembru, ko ja pogosto pela njegova sekira na Bokalcin. Tedaj je podrl 16 bukev, en hrast m dva topola. Gozdni čuvaj mestne obč:ne ljubljanske, ki je zasledoval Dolenčevo tatinsko udejstvovanje v svojem rajonu, trdi, da je napravil s svojim drvarjenjem okoli 5.7G0 lir škode. Tieba je še povedati, da Dolenc ni sekal za svoje potrebe. Ukradena drva je prodajal in pri tem dobro zaslužil. Na zatožni klopi ni hotel priznati, da- bi bil posedal vse, kar ga je dolžiia obtožnica. Priznal ie, da je posekal le okoli 4 kub-ke lesa. Obremenil pa ga je mestni gozdni čuvaj in tako so ga sodniki spoznali za krivega skoro v celoti po obtožnici. Skupno z njim se je zaradi dveh manjših enakih prestopkov zagovarjal tudi zidar Peter, ki je en prestopek priznaval, drugega pa zanikal. Dolenca je pri določanju kazni pokopala njegova preteklost. Sodniki so mu ni o. ali odmeriti kazen po § 315 kaz. zakona- Obsodili so ga na 1 leto in 4 mesece sti o^ega zapora in dve leti izgube čas.nih prav.c. Zidar Peter je bil spoznan za krivega po svojem priznanju in obsojen ni 10 dni stioóegi zapora. MALI OGLASI dr4L tB prov. akao —j60, m da- Janj« naslov» Ul Šifro t tmoa m trn ogla» le I> T'— — Z« Cenitve fčrrs? W55-- "ss U dr*, tn pro» takso —SO. aa daja-naslova all «f»o L »-—• KaJmanJfi i»«, aa ta oglasa Ja l> »■—» Službe išče PLETILJA, pridna in poštena, vajena šivanja in gospodinjskih del. išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 4731-1 BRIVSKI POMOČNIK, dobra fnoč. išče službo i boljšem salonu. Samo pi smene ponudbe na oglas, odd. Jujra pod »Brivski pomočnik«. 4753-1 GOSPODIČNA stud. phil., resna, zmožna nemščine, deloma francoščine in italijanščine, išče mesto vzgojiteljice ali v pisarni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4'S4-1 TRGOVSKI pomočnik, mlad, z dveletno prakso, išče zaposlitev. Sprejme tudi mesto skladiščnika. sluge ali slično. Lojze Marolt, pri Hriber-nik, Linhartova 28. 4695-1 Beračica, k: ima 15.00D lir prili: ranka VRTNARJA za gojitev zelenjave, cvetja, sadja, za popoldanske ure, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 454l-la INŽENJERJA KEMIJE, po mužnosti s prakso, iščem za nekaj ur pouka tedensko o proizvodnji alkohola, kvasa, sladkorja itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober honorar«. 4612-la FRIZERKA. dobra moč. dobi takoj mesto. Naslov v "g'- odd. Jutra. 4732-la FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoi. Takoišnja plača 200 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoi«. 4727-1 a GOSPODIČNO za v pisarno, s perfektnim znan:em nemščine, iščem za takojšen nastop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4711-12 SLUŽKINJO. zna kuhati in opravljati uga dela. spre men. Četa Vifct. Eman. 9 H. 4649-la FOSTRF?NTCO„ trikrat tedensko za dopoldanske ure, spreimem. — Predstaviti se od 9 do 11: nebotičnik, IV. nadstropie, rata 470. 4618-la GOSP. POMOČNICO, mostoino. zdravo in pošteno. iščem k tričlanski fužini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomočnica t->koi«. 4660-1 a H"XO POMOČNICO, mlajšo Pošteno, eventualno z.-?"tnico, spreirrcm takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4682-la Vi» TENCA za zlatarsko obrt sprejme takoj Vovk Franc, zhtar. Gosposki 5. •f04-44 VAJENCA a! i VA JENKO takoi sprejme Štrukelj I-u-dovik. črkoslikarstvo, sebo-slikr.rstvo. pleskarstvo. Vo. šn'?kov.i 10. 46S3-44 V soboto se je pred sodnikom poedincem zagovarjala betačica Antoniji Be.čaziova. Stara je 44 let. V beračenju ima že mnogo pestrih izkušenj, saj je bila samo zaradi beračenja že 37krat ltaznovana. zaradi drugih kaznivih dejanj pa Škrat. Bolezen jo najbrže ovira, da bi se posvetila druge..ra dciu. Ven.lar ženica ni nezadovoljna s svojo usodo. Neka priča je namreč povedala, da ima pri njej že dalj časa shranjenih 15.003 lir gotovine, ki si jih je prištodila z zbiranjem milodarov. če upoštevamo, da »o ti prihranki še iz prejšnjih let, vidimo, da bila v svojem poslu zelo marljiva in .e beračenje donosno. Tokrat je prišla na zatožno klop zara,.', drugačnega delikta- Državni tožilec jo je obtožil, da je decembra v Ljubljani proti dogovoru povzročila v svojo ali tujo korist uporabo dveh zastavnih listkov Mestne zastavljalnice v Ljubljani. Listka je prejela od snažilke F. P. iz škofje ulice v zastavo za njej .oišteto posojilo v znesku 385 lir z dospelostjo o božiču. Zastavljen je b i p aSč,. vreden 4000 lir, in kostum, vreden 2000 lir. Oškotiovanka je prejela na cba listka 200 , , . . ... ... „ . belo, prodam. Vprašati oziroma 150 lir posojala. Beičanova si je i lesi. Hob:'e r^ri Gosr>od"-ski zvezi na BVi'vci'ovi 29. 4725-6 VlNf'-r SKAFK in putrihe. r-r!ič-iih velikosti. dobite rr; Gospc.da- MOSKO KOLO in lahek tricikel ugodno naprodaj. Mehanična deljv niča Ambrož. "Ciril.Metodova (prej Tvrševa) c. 71. 4700-6 TEŽEK TRICIKEL ugodno naprodaj. Mehanik Ambrož, Ciril-Metodova 71. 4699-6 ČEVLJE in PERILO za otroka do treh let ugodno prodam. Ogled od 10 do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4702-6 TRICIKEL, prvovrstne izdelave, še novem staniu, zelo ugodno naprodaj. Muze'ska 9. dvorišče. 4710-6 DAMSKO in MOŠKO kolo, še kot novi, luksu zen model, ugodno napro daj. Muzeiska 9, dvorišče. 4709-6 STRUŽNICA. 1 m dolga, naprodaj za lir 26.000 Muzejska 9. dvorišče. 4708-6 Mali bencinski MOTOR za mlati!nico, žago itd., zc lo ugodno naprodaj. Mu zeiska 9. dvorišče. 4707-6 MOŠKO KOLO znamke »Torpedo«, dobro ohran'cno, prodam. Stani čeva 22/1. 4705-6 VOLNENE PLETE, predvojne, primerne za predelavo v otroške hlačke, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ogled od 14 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4714-6 ŽENSKE ČEVLJE, nizke, štev. 40. predvojno blago, ugodno prodam. — M. Teriep, Zalokar jeva 13. 4656-6 2 MREŽI na peresih. 2 tridelni žimnici iz morske trave, vse v zelo dobrem stanju, prodam. Ugodna prilika. Tapetnilc. Celovška 41. 4645-6 PPODAM : samsko sobo. sestoddelno hišico zaice. klarinet S različne fotopotrebščine. Naslov v ogl. odd. fntra. 4651-6 KAMGARN. fin. črn, za moško obleko, rrodrm. Trgovina Sv. Petra cesta 52. 4645-6 Namizne PRTE m serviete. dam'st, nove. blago za moške sraice. cvilh za žimnice. dva nova nahrbtnika. vse predvojno blago. prodam. Ogled od 13 do 14.30. Naslov v on>mke »AUocchio Becchini« ugodno n-od-m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 469<-6 OTT rum POSTFLTO. '-e'o kompletno, prod'm. Naslov v ogl. odd. Tntra 4687-6 KDO PRODAM : 2 para otroških gumijastih škornjev št. 34-35, 2 para moških gumijastih škornjev št. 43-44, impregniran dežni plašč in temen moški površnik. Naslov v oglas, odd. Jutra. 4683-6 MOTOR-DINAMO Siemens (istosmerni tok), malo rabljen. 300 Voltov, 1050 obratov, 3.5 PH, in 15 m zemeljske žice (kabel), dvo- in tropolni, ugodno naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze. 4669-6 PETELINA Rodeis-Land, za pleme, 7 mesecev starega, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4580-6 Kupim SREBRNIXO kovance m druge predmete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica številka 12. ski zvezi. Bleiweisova 29 4724-6 bi se usmi'il in vzel v rero mladesa »d'kelna«? Naslov /><»1. T„tT„. 4681-6 SIV ALNI STROJ Pfaffp. nov. poerezliiv, "-ed voi no bi ito. prodam. Ogled od 14 do 16. La-vrenčič. G'inška 9. 4668-6 Osebni AVTOMOBIL kupim. Ponudbe na oslas. odd. Jutra pod »Avto«. 4576-7 LEICA, CONTAX ali Roileiflex in druge rabljene fotoaparate vedno kupuje Foto Tourist, Lojze Smuc, Ljubljana, Aleksandrova 8. 4492-7 ZNAMKE sedanjih Pokrajinskih iz-da^ tudi kompletne garniture, kupim. Ponudbe na j ogl. odd. Jutra pod »Po-kraunski« 4077-7 ZNAMKE kompl. zb rko ali pos i -mezne part:je, tudi pre-komorsie, kupim. Ponuč be pod »Znamke« na ogi. odd Jutra. 3521-7 ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne plutovinaste odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska cesta 2, dvorišče — pisarna. 3058-7 STEKLENICE razne vrste. Kupujemo. Dobro plačamo! Na Vašo željo jiù prevzemamo na domu B Gužtin, Vodnikov trg §t. 2 J-318-M DVE BLAZINI, veliki, kompletni, kupim. Grmek. Viška 15. 4722-7 RISALNI APARAT, kompletno z mizo. kupim. Ponudbe na ogi. odd, Jutra pod »Isis«. 4657-7 ELEKTROMOTOR. 10 KS, 2800. ter motor 5.5 KS, 1400. kupim. Naslov v ogl. odd. T utra. 4658-7 ŽELEZNA VRATA za klet kupi krznarstvo Rot. Mestni trt:. 4715-7 ŽIVINOREJCI iz občine Ljubljana ! Odkupim 90 kg mesa za Picvod. Kdor ima primeren presežek. mj sporoči naslov na ogl. odd. Jutra pod »Odkupim«. 4650-7 BLAGO za damski plašč, predvojno, kupim. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Dobro pličilo«. 4652-7 KRMILNO PESO kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4646-7 KINO KAMERO, 8 mm. snemalno, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Kino 8 mm«. 466 4-7 TRICIKEL kupim. Košir, Bohoričeva št. 5. 4697-7 __ KOLQ, žensko in moško, kupim. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Navedena cena«. 4693-7 KNJIGE v raznih ieezikih, znanstvene, medicinske in tehnične. novejšega časa, časopise in tudi cele kniiž-nice kupuje stalno knjigarna Kleinmayr 6: Bamberg, Miklošičeva 16. 4688-7 RADIO, 4—^ cevni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »4—6 cevni«. 4689-7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst kupuje tvrdka »Promet«, nasproti križev-r.iške cerkve. 4692-7 FOTOAPARATE vseeh znamk stalno kupujemo po najvišjih ccnah. —-Parfumerija »Venus«, palača Bata. 4686-7 OVČJO VOLNO, krojaške, pletiljske : n šiviljske odrezke kupuje vsa-ko množino »Jugovolna«, Ciril-Metodova (prej Tyr-ševa) 41, nasproti sv. Kri-štofa. J—374—7 Stanovanja 5000 LIR NAGRADE onemu, ki odstopi ali pri-skrbi malo stanovanje, po možnosti komfoatno. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo središče«. 4726-21» DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, ev. garsonjero, v središču mesta, iščem. V poštev pride-jo samo stanovanja z modernim komfortom. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Komfort«. 4690-2 la tanovanje m STANOVANJE, dvosobno, pet minut od tramvaja, v pritlični hiši. tik za blokom, oddam. — Zglasiti se pri Steklasa. Po-ljanska 59 . 4685-21 DVE SOBI. vezani, opremljeni, ena za spalnico in ena z* pisarno, s posebnim vhodom, v središču Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam 99«. 4701-23a SOBO. s posebnim vhodom, lahko brez pohištva aii perila, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Velika soba«.* 4713-23a SOBO ali KABINET v Kosezah ali bližini išče gospod. Lahko tudi ne-opremljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koseze«. 46^5-23a 2 mlajša GOSPODA. čedne zunanjosti, želita spoznati zaradi ženitve gospodični v starosti IS do 27 let. čedne postave in neomadeževane preteklosti. Sta bolie Situlrana in dot.i ni nujno zaželena. Neano-nimni dopisi s sliko, ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in srečna ljubezen«. 4703-25 Prpvodi. prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, §e!en!,ur«»ova ul. 4 tel. št. 2109 SOSTANOVALCA sprejmem v lepo, sončno sobo, event. z dobro domačo hrano. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4735-23 LEPO SOBO, s posebnim vfcodorn, s souporabo kopalnice, oddam tjkoj solidnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«. 4647-23 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se naliaja v Ljubljani Tr-stenjakova ulica 6t l'I, leve — poleg fcavame MaJ.cen Iz p save vam pove znafaj tn pritiod-njost R.izioži vai astrološki in Uiromantsk^ vp-ašanja. — Pišite mu. ali pa se osebno Jav te dnevno od 14. do 1". ure; ob nede jali tud od 10. do 12. ure. M.—336-37 VAŠE ROKAVICE in usnjene če vile. rse usnjene tzdeikc, invano tn semiš čevlje, čistimo po najnižji cem. DZemal Hairula, Mcitr. trg 11. J 340-M-37 DAMSKI KLOBUK, moder, sem izgubila. Nuditeli se prosi, da ga odd^ v Ciril-Metodovi 60 111. 4729-37 Hiromantinja MARIJA se je preselila na Novi trg l/I. Sprejema od 10 do 12 in od 14 do 17, ob nedeljah od 10 do 12. 4720-37 SENO — SLAMA. Prosimo, da se zanimanci (prodajalci in kupci) za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29. 4723-37 IZGUBILA SEM v sredo dopoldne na poti od Beethovnove do Trnovske ulice listnico z osebno izkaznico, Pasierschein za vse bloke, invalidsko izkaznico in večjo vsoto denarja. Najditelja lepo prosim, da javi svoj naslov na og!. odd. Jutra pod »Nagrada«. 4705-37 PES. št. 8~7. »Lumpi«, mlad, rjavodlak, se je zatekel. Najditelj, odnosno kdor sporoči, kje se pes nahaja, prejme visoko nagrado. M. Petein Wolfova ulica 3. 4712-37 KROJNI TEČAJ za vso damsko garderobo priredi Jožica Rus-Kumelj. Pričetek tečaja 6. marc^. Pojasnila: Puccinijeva 4'H. levo. 4655-37 KOKOS, rdeča, se je zatekla. Najditelja prosim, da jo proti dobri nagradi odda : Stre-liška 29. 4663-37 OTROŠKE VOZIČKE kupuje, prodaia in zame-njuje tvrdka »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 4691-37 Harry Hoff: ZLATA PUANOST 44 Kriminalni roman Azfma se je sklonila k njemu- da bi mu podala kozarec. Z drhtečimi rokami ga je prijeL »Da, da,« je nadaljeval, očitno raz-predaje misel, s katero se je prej ukvarjal. »pred vami je še življenje — jaz pa se odpravljam v več:.^ neznano temo!« »Tako pa res ne smete govoriti, caval-heiro!« je rekla Azbna. »Saj boste ozdraveli.« Barreto je začudeno posluhnil. Kako mehko je zvenel ta glas! Tako mil se mu ni bil zdel še nikoli. Hvaležno je uprl oči v mladenko. Kar razširile so se mu. Da bi bila Eliza nenadoma postala še lepša? Nikoli prej ni bil opazil te prelestno poredne črte okrog njenih ust! Pa ne, da bi se mu blecSLo? Tudi oksog oči je bila videti iz-premenjena. Nekam resnejša, bolj trpka, takšna kakršno si io je pogosto slikal, da, celo želel. Zdaj se je zasmejala, na pol osramočeno,'' na pol prestrašeno. »Kaj tako strmite vame?« je vprašala, skušaje se Ènnakniti njegovim očem. Tedajci je s čudno drhtečim glasom «kliknil: »Ne, saj voibče niste — Eliza!« Azionino lice je dobilo spet srvoj običaj-Bt resni izraz. »Torej ste vendarle opazi- li!« je dejala. »Prosim, cavalheiro, ne zamerite moji drznosti. Eliza je tako hotela Za vsako ceno je vztrajala na tej šali. Moja sestra je — in ker sva si res zelo podobni —« »Vaša sestra?« je Barreto ponovil. >>Da, da, saj drugače ne more biti. — Odkod ste se" vzeli tako nenadoma?« Azima mu je pojasnila, in tudi Eliza je zdaj prišla v sobo. »Ali nama je presenečenje uspelo?« je vprašala Eliza, ko je sestra končala. »Da, bogme — in še kako!« je potrdil bolnik" z nasmeškom, ki ni bil videti več tako izmučen kakor prej. »šala se vama je obnesla da nikoli tega. Za dobre šale sem bil zmerom dovzeten. — Izprva sem na mojo vero mislil, da se mi sanja.« »Vidite, senhor Barreto — sanje se časih uresničijo!« je menila El'za in mu popravila odejo. »A zdaj bo moja sestra takoj odšla. Prav za prav se sploh ne bi smeli razburjati — nemara je bilo celo napak, da sem to storila!« »Ne — nikakor ne!« Azima se je oglasila: »Prav za prav bi morala zdaj jaz prevzeti postrežbo, ker sem v tem poslu bolj izkušena od tebe, Eliza.« Vprašujoče je pogledala sestro. Eliza je odgovorila: »če misliš — ali — senhor Barreto se me je že navadii.« »Oh — nikakor ne!« je ušlo Barretu. »Toda — kako morem zahtevati —« ■»Zakaj ne? Azima vam tako rekoč sama ponuja!« •sAzim.a vam je ime?« je vprašal En.r-reto, še vedno strmeč v deklico kakor v čudo. »Da,« je prikimala Azima. »če hočete, res lahko stop m na sestrino mesto. Ako mislite, c'a boste z mojo pomcč;o laže Izdihnili dušo —« Eliza jo je z grozo pogledala. Azima-za Boga!« Azima se je zasmejala. »Pusti me. naj se šalim — saj vidiš, da cavalheiro niti sam več ne verjame v slab izid- Kaj ne. senhor Barreto? Rekla sem vam. da boste okrevali. In če jaz nekaj pravim, je tudi res.« ' Barretova roka je prilezla izpod odeje ter poiskala Azimino roko. »To vam je dekle in pol!« ie rekel. »Da — prekleto! — ozdravef; hočem! Zdaj verjamem, da me vrag ne bo jemal — ko bom imel dva taka angela varuha!« «Eden bi se rad poslovil,« je smeje se rekla Eliza in krenila proti vratom, r/kor tudi še nekdo diug ne more prebiti brez svo-'ega angela. Preveč z htevni nikar ne bodite. Do svidenja, cavalheiro! čez kako uro se spet oglasim!« * Ko se je Braun v Torneyevi navzočnosti z Zirro dogovoril o vsem, je krenil k doktorju Marcellu. Schriftleiter « Urejuje: Davorin Bavi jen. — Marcello je. imel vzlic pozni uri še vedno bolrike. Delal je kakor konj. Človek se je moral nehote vpr. šati kiaj ta mož vobče pride do spanja. Za dne ;e ordiniral, potem je obiskoval bolnike, ki so ležali in n:so mogli do njega — ponoči pa je največkrat pomagal pri kakem porodu. V nevarnih slučajih je opravljal tudi operacije, pri katerih mu je stregla samo sestra Eiena, ki -'e imela v Serri Ouro enako naporno življenje kakor zdravnik. Doktor je z zavihanimi rokavi stopil iz operacijske sobe. ko so mu naznanili Brau-na. »Kaj je, komisar? Kratko opravite. Dela imam preko glave!« »Govoriti moram s senhorjem Barre-tom!« je odločno rekel komisar, »tudi če vam morda ne bi bilo po godu —« Marcello je pok; zal na vrata. »Tjale no. ter pojdite!« S temi besedami je izginil. Braun je stopil v sobo. Najprej se je moral privad tj temi. Na posteljni mizici ie gorela samo majhna. močno zaslonjena svetilka. Pred njim se je vzdignila ženska postava. Bila je sestra Elena. Barreto je ležal in se ni ganil. »Spi!« je dejala sestra. To je bilo komisarju zelo nevšečno. Ali naj zbudi bolnika? Naj počaka, da se sam prebudi? Koliko časa bi utegnilo trajati? Ko sta s sestro Sepetaje govorila o tem. se je Barreto mahoma zganil. Ječe se je prevalil na drugo stran. In zdajci se je začul njegov glas- ves šibak in nemočen. — »Sestra — kdo je tu?« >Jaz sem — komisar Braun. Kako je, senhor Barreto?« »Oh — mnogo bolje. Zares. Kaj bi radi, Braun? Gotovo prihajate s čim posebnim.« »Da — tako je — zgodilo se je marsikaj, kar vam moram povedati.« Barreto je obrnil obraz proti komisarju in s težavo iztegnil roko, rekoč: »Najprej dajte, da se vam zahvalim. Pred vsem za to, da ste mi rešili življenje — potem pa tudi —€ »Ne klatite nesmisla, Barreto,« je segel Braun bolniku v besedo, »kar sem storil, je bilo preprosta človeška dolžnost. »O tem je škoda vsake besede. Pomeniti se morava važnejše stvari- Poslušajte ire. prosim — če vas preveč ne utruja?« »Ne nikakor ne. Kar govorite!« Braun je najprej povedal, kar se je bij'* zgodilo. Barreto ga je napeto poslušal. Spet jn spet se je moral čuditi. »Torej je bil Mendas vendarle nedolžen!« je rekel, ko mu je Braun razložil, kako je bilo. »že od kraja nisem mogel verjeti, da bi bil on.« »Tem bolj važno je, da zdaj dohitimo Salvadorja!« je rekel Braun. »Prav zaradi tega sem prišel.« »Oh, že razumem. Moje letalo bi radi.« »Prosil bi va« zanj.« Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za tiskarnarja: Fran Jeran. — Für dea konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant. _ Für »Narodna tiskarna A. G.« ato Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Inseratenteil verantwortlich • Za Inseratni oddelek odgovarja: Ljabondr Volčič