Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 27. novembra 1938. Štev. 48. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1: 50 Din. Mir želemo, zato volimo stranko mirü. Meseca maja, kda se je Vogrska pripravlala na mednarodni euharistični kongres, se je mednarodni položaj tak smeo, da je Češka zaprla meje proti Madjarskoj i je samo zadnjo vüro odprla, dá so romarje mogli priti na molbo Kristuša Krala. Nemčija pa mej nikak ne odprla. Pripravlala se je velika bojna. Molitve i po teh vodjena dobra politika so nam ohranile mir. Nemčija je mela sto i stojezere vojske pod orožjom, ravnotak Češka, Francija i Madjarska. Neštete milijarde so potrošile države za mobilizacijo. Naši delavci v Franciji znajo povedati, kakša strašna nevola je bila v Franciji zavolo mobilizacije. Vse je šlo na vojsko, familije so se selile iz mest na deželo, kde de menša bojna nevarnost i tak tüdi za živlenje, delavci so zgüblali svojo slüž i vse je kazalo, da se pred dvajsetimi leti končana svetovna bojna znova začne z novimi grozotami, štere bi vničile celo Europo. Je naša država tüdi mobilizira? Ne. Niti ednoga vojaka ne, Pri nas je ladao popolen mir i popolna sigurnost. Nešteti sto i stomilijoni so nam ostali v žepi, ar ne bilo mobilizacije. Dača bi se nam povekšala na troje, če bi se vršila mobilizacija, zdaj pa, ka se je ne, ne samo, da smo vživali mir, nego dača se nam je ešče znižala. Zemliška dača je ntžja kak je bila, to vsaki lejko spozna, če se zgledne na starejše čeke i na novejše. Ka sledi z toga? Z toga to sledi, za pametne lüdi, da je vredna vlada, ki nas je rešila bojne i ešče mobilizacijskih stroškov, da jo podporno. Komi je za mir, komi je ne za bojno, što nešče, da bi se invalidov število povekšalo, ki nešče, da bi naši dečki i moški vmirali po bojiščaj, ki nešče, da bi znova prišle krüšni karte, ki nešče znova rekviracije, ki nešče znova krüha z peska ali drvotanščeka pečenoga jesti, ki se nešče v papirnato opravo obla- čiti, ki nešče vse neštete grozote bojne ponoviti, tisti naj glasa na dr. Korošcovo listo, štere kandidata za Slovensko Krajino sta Bajlec Franc, odvetnik za sobočki srez i dr. Klar Franc, Zdravnik, za lendavski srez. Komunisti so za svetovno revolucijo, ka v kalnom leži ribarijo. Ki šče grozodejstva rdečim štera so zvršavali v Rusiji, Španiji, Meksiki, ponoviti, naj glasa na komuniste, ki so se obesili na dr. Mačkovo listo. Zverine k nam ne spadajo. Ki šče klati, ropati, pa vničiti nedužne lüdi, ki šče cerkvi rüšiti, cerkvene reči zažigati, svete hoštije oplüvati, v blato klačiti, ki šče Marije, dobre nebeske matere i svetnikov podobe sramotiti, ki šče Bogi posvečene device oskrunjávati, ki šče dühovnike vmarjati, naj li glasa za komuniste, ki so se obesili na dr. Mačkovo listo. Takši itak ne spada med mirolübno lüdi, ki se zbirajo okoli dr. Korošca i dr. Sto-jadinoviča. Nacionalci so z bičom, preganjanjom, aratacijami, vladali par let. Vse, ka je krščansko kulturo širilo, so zatrli. Najbolši državlani so prišli od slüžbe ali pa bili premeščeni v kraje, gde so bile za nje najtežavnejše razmere. Da so v teh razmeraj nedužne žrtve i vmirale, nam je vsem znano. I ta nacionalna stranka se je tüdi obesila na dr. Mačkovo listo. Komi je povoli, da nega sloboščine, komi je povoli preganjanje i nedužno prestavlanje dobrih uradnikov, komi je povoli, da se pošteni županje odstavlajo, da pošteni vučitelje slüžbe zgüblajo, komi je povoli, da se krščanska prosveta zatere i se širi poganski navuk, tisti naj li glasa za JNS-are, ki so se obesili na dr. Mačkovo listo. Ki je pa za sloboščino, za pravico, za Kristušov navuk, tisti pa naj glasa na dr. Korvšcovo listo, na šteroj kandidirata pri nas dr. Klar Franc v lendavskem i Bajlec Franc v sobočkom srezi. Razgled po katoličanskom sveti. Nova blažena,,Marija Jozefa Rosello. 6. nov. so sv. Oča proglasili za blaženo Marije Jožefo Rosello, ustanovitelj „Hčeri naše Smilene Gospe.ˮ Marija Jozefa je bila rojena 1811. 1. v Savoni. Kak hči pobožnih staršov je v 16. leti stopila v tretji red sv. Frančiška. Posebno se je odliküvala v lübezni do Boga. Lübila je tüdi siromake i betežnice. Ustanovila je red „Hčeri naše Smilene Gospeˮ za vzgojo zapüščenih deklic. Začnola je po siromaško, ali Bog je blagoslovo njeno delo, tak, da je do svoje smrti ustanovila 68 redovnih hiš v Italiji i Ameriki. Švica. Položaj prostozidarska na sveti. Slüžbeno glasilo švicarske velike loše „Alpinaˮ javla, da je prostozidarstvo zgübilo malo število svojih članov, čeravno njemi je zabranjeno delo v vnogih državah. Ukinjene so lože v Rusiji, Madžarskoj, Italiji, Portugalskoj, Nemčiji, Törčiji i Romuniji. Omejena je njihova delavnost v Finskoj, Španiji i Braziliji, Vendar pa od 4 miljonov članov prostozidarskih lož ne dela samo 150 000, drügi še vsi živahno delajo. Kak goreči opomin za katoličance, da delajo za Kristuša tak vrelo, kak prostozidarje proti njemi. Japonska. Katoličanstvo na Japonskom. Po najnovejšoj statistiki je na Japonskom 319 katoličanskih cerkev i kapel, delüje 115 domačih dühovnikov, 127 redovnikov i 672 sestre. Poleg toga je 293 inozemskih dühovnikov, 104 redovnikov i 489 sester. Na Japonskom je 112 velikih semenišč i 271 malih, je tüdi katoličanska univerza, štero vodijo Jezuiti. V 53 srednjih šolah je 15.036 kat.. dijakov. Japonci majo tüdi 27 katoličanskih sirotišnic, v šterih je 829 dece, 8 zavodov za starce, 2 zavoda za betežnike, ki so. küžno betežni i 15 katoličanskih bolnic. Izreden dogodek na Brezjah. Devetletna hroma deklica med slűžbov božov sprehodila. Na Brezje k Mariji Pomagaj sta 13. nov. prišla tüdi Janoš i Marija Krajnik iz Gradešič i sta prinesla svojo 9 let staro hčerko Tončko, ki je bila hroma. Pred poldrügim letom se je močno prestrašila velkoga psa, ki jo je napadno i od tistoga časa je postala popolnoma hroma. Starši nesrečne deklice so iskali že pri 11 zdravnikih pomoč za svojo betežno hčerko, a zdravniki so izjavili, da je neozdravliva. Zato so začnoli iskati pomoči pri Materi Božoj i so letos že štrtokrat prinesli betežnico na Brezje. 13. nov. so znova to včinoli. Med svetov mešov, pred šterov je bila deklica pri sv. obhajili, pa je pri podigavanji naednok stanola i Šla proti oltari pa pravila: „Idem k Mariji !“ Šla je sama, brez vsake pomoči i tüdi poklenkola. Nato jo je vesela mati pelala v šegeštijo i povedala dükovniki, med šteroga mešov je deklica ozdravila, to veselo novico. Dosegamao se je priglasilo že več svedokov, ki so deklico vidili, kak je začnola hoditi, čeravno toga prle ne mogla i so jo starši nosili. Pri Mariji je dobila pomoč. Razmere na Vogrskom. Bolševizem je teliko kvara napravo Madjarskoj, da se razmere teško dajo ozdraviti. Vsa vrednost v državi je prepadnola. Vsaka fundacija meš, križov, ves penez v posojilnicaj, to vse je šlo. Za milijon zlatih koron se da samo 80 pengőjov, to je osemsto dinarov. Ki ne meo milijone, je vse zgübo. Zato je država pred leti prinesla zakon od odküpa zemle (földváltság). Ki je meo malo več zemle, jo je mogo od države znova odküpiti. Samo siromaki so bili izvzeti od toga zakona. Pa to ešče ne moglo ozdraviti madjarskoga gospodarstva. Zdaj je navržena nova velika dača na madjarske državlane, odküpiti morajo od države svojo vrednost (vagyonváltság). Vsaki, ki ma več od 1500 pengőjov, to je več kak 15 jezero dinarov vrednost, vse, ka je više, mora od države odküpiti. Naj si Madjarska pomaga iz teškoga gospodarskoga stanja i naj pridobi kemveč plačnikov dače, se je vrgla v naroče Hitlerovoj stranki i ž njenov pomočjov dobila nazaj en del dače plačevalcov iz Češke. A Nemci neso brezplačno pomagali Madjarom, zahtevajo plačilo. Kakše? Da se sme slobodno širiti narodni socializem, ali hitlerizem. Med kmečkim prebivalstvom se grozno širi i to zavolo sovraštva proti židovom, ki majo ešče dnesden preveliko oblast i moč na Vogrskom. Madjarsko oblast grozno zaskrbi širjenje narodnoga socializma, ar se boji, da Madjarska zna priti od svoje sloboščine, kak je Austrija prišla. Z drüge strani pa jo muči gospodarska stiska. Med dvoje škripce vkovana si pomaga tak, da lovi za dačeplačüvalci, ki bi pomagali strašne terhe nositi máloj Madjarskoj. Je razumlivo to pri Madjaraj, da si ščejo pomagati, a je nerazumlivo pri zapelanoj vnožini, da si šče jarem na sebe jemati, šteroga se nikdar več nede mogla rešiti. Pazite na tajne agitatore pri tej volitvaj i vržite njim v obraz, da ví robi neščete več biti i ka neščete pomagati vlečti preklajen vogrski voz, itak ste ga vlekli tak dugo, (dokeč neste popolnoma osiromašeli. Težko stanje Židovov v Nemčiji. Vmor nemškoga uranikavon Ratha na poslaništvi v Parizi, šteroga je strelo z revolvov 17 letni polski Židov Feibel Grünspan, je izzvao splošen srd na židovsko lüstvo. Feibel Grünspan je strelo nemškoga uradnika, kak sam pravi, iz maščevanja zavolo toga, ar so Nemci poslali na Polsko vnogo Židovov, ki so bili polski državlani, Polska pa jih ne štela sprejeti. Krivi pa so toga Polaki, ki so se šteli od-križati par jezer svojih Židovov na te način, da so dali razglas, naj se vsi v Nemčiji živeči polski Židovje zglasijo na polskih poslaniških zavolo pregleda Potnih listov. Ki toga ne bi napravo, njemi potni Hšt zgübi velajo. Računali so, da se jih dosta ne priglasi, par jezer pa jih bodo odposlali uradniki. Nemčija pa je njihovo namero spoznala i je poslala Židove.na Polsko. Polska pa je .teh svojih državlanov ne štela sprejeti, tak, da so morali ostati v vagonih na meji. Med temi so tüdi Grünspánovi starši. Tak se je mladi Grünspan šteo za to osvetiti. Njegov vmor pa je meo strašne Posledice za vse, na Nemškom živoče Židove. Nemci so smatráli, da je bio vmor organizirani od Židovov. Zato so bile Posledice strašne. V celoj Nemčiji nega več niedne židovske molilnice, vse so požgane, razstreljeno ali kak inače vničene.'Nemško časopisje je* Oblü- bilo maščevanje. Na to se je začnolo uničevalno delo. Židovske trgovine so sporüšene i izropane. Vlada pa je poleg toga dala še stroge odredbe. Nieden Židov ne sme nositi orožja, vso škodo, ki je bila napravlena v njihovih trgovinah, bodo morali sami popraviti, poleg toga še škodo, ki je bila napravlena drügim lüdem. Država bo odvzela zavarovalnino, štero bi dobili Židovje za svoje Oropane trgovine i blago. Plačati bodo morali 1 miljardo mark (15 miljard din.), ar je židov strelo nemškoga tajnika von Ratha. Prepovedano njim je vsako gospodarsko udejstvovanje, nieden ne bo smeo meti trgovine ali obrti, Prepovedani njim je obisk gledališč i vseh kulturnih ustanov. Ločeni bodo morali biti od drügih lüdi. — Žalostno je v tom časi, kda je položaj za nje tak slab. Vendar pa se ne odobravajo te demonstracije, ki so se vršile v Nemčiji proti njim, ar ka je eden zagrešo, ne more za to celi narod trpeti. Krščanski navuk je načiši kak Hitlerov. Na Židovaj se spunjava, ka so sami želeli, kda so Kristuša na smrt obsodili: „Njegova krv naj pride na nas i naš odvetek. — Prišla je. O da bi. spoznali moč te krvi, ki ne bije zato, da bi vničila. Židovje, pridite h Kristuši, koga ste zavrgli i srečni bodete. On je Krao mirü, pri njem ga dobite za. Žitek i za večnost. Pridite! Poročilo iz Španskih bojišč. Salamanca, 17. novembra. Uradno poročilo nacionalističnoga vrhovnoga povelstva pravi, da so nacionalistične čete zavzete v sredo na bojišči pri Ebri kraj Flise i kraj Ribajora. Na te način je zdaj ves desni breg reke v oblasti nacionalistov. V teki bitke pri Ebri so republikanske čete doživele ednoga izmed najtežjih porazov. Vsega vküp je bilo zgrablenih 20 0000 republikancov. Nacionalisti so pokopali 13.275 republikanskih mrtvih teh Med bojnim plenom se nahaja 14 haubic, 15 letalcov, 181 težkih strojnih pušk, 213 lehkih strojnih pušk i 18 sovjelskih tankov. Poleg toga je bilo vničenih šče 17 tankov. Z vsov gotovostjo se je ugotovilo, da je bilo med bitkov sestrelje-nih 242 republikanskih letal, a možno je tüdi to, da je biIo Zbiti)! na tla še drügih 94. Pri bombardirali pristanišča v Carta-geni je bila zadeta edna ladja. Amerika brani Židove. Zjedinjene države Severne Amerike so pozvale svojega poslanika nazaj iz Berlina zavolo nečlovečega židovskoga pogajanja. Amerikanci so isto napravili proti Nemcom, kak tej proti Židovom, razbili so njim trgovine i po vsoj Ameriki ide močen glas: nemškoga blaga ne küpite. Protižidovske odredbe. V Nemčiji je Hitler prepovedao tistim Židovom, ki so se borili za Nemce, nositi vojaško uniformo, ka njim je dozdaj bilo dovoljeno. — Na Vogrskom je vlada znova stavila 40 listov, štere so Židovje izdajali ali vrejüvali. Dozdaj je tak že 90 listov stavlenih na Vogrskom. 2 NOVINE 27. novembra 1938. Nedela v Adventi prva. Evangelium (Lukač21).Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Bodo znamenja vu sunci, meseci i zvezdaj; i na zemli mantranje narodov od morskoga šumlenja i valov: gda lüdje sehnoli bodo od straha, i čakanja onih, štera pridejo na ves svet. Ar jakosti nebeske bodo se gibale: 1 teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu oblaki z velikov zmožnostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, preglednite i zdignite glave vaše, ar se približava odküplenje vaše: I pravo njim spodobnost: glédajte figovo drevo, i vse drevje: gda spüščava že z sebe sad, znate, ka je blüzi leto. Tak i vl, gda te vidili eta se goditi, znajte, ka je blüzi kralestvo Bože. Zaistino Velim vam, ka ne prejde narod, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Neba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdejo. Zadnjo nedelo smo premišlavali od posebne človekove sodbe, to je, da se düša vsakoga človeka po smrti včasik prikaže pred božim sodnikom. To je osebni obračun. Na konci sveta pa bo Obračun s celim svetom. Bog šče z vesolnim človeštvom skleniti račune; pred vsem svetom pokazati svojo pravičnost, svojim vernim izkazati čast, svojim nasprotnikom, ki ga neso šteli priznati, pa pokazati, da je on Gospod. To bo vesolna sodba. Tiste dni bo sunce otem-nelo, mesec ne bo dajao svoje svetlobe, zvezde bodo kapale z nebes i nebeske moči se bodo gibale. Leta 1895. je bio v Ljubljani pa okolici potres. Sunce i mesec sta ne otemnela, zvezde so ne kapale z nebes, samo zemla se je malo zazibala i poslopja potresla. Pa kakšen strah je prešine lüdstvo! Kak da bi v mrav lišče s palicov dregno i bežijo mravle sepata, tak so bežali lüdje. Kak so molili tüdi takši, ki inači ne molijo! Pa to je ne bilo ešče nikaj spodobno sodnomi dnevi. Ka bo pa te !... Jokali bodo vsi rodovi na zemli, pravi Jezuš sam... Tedaj bo poslao Gospod svoje angele s trombetov i močnim glasom i zbirali bodo lüdstva od vseh štirih vetrov, od kraja do kraja nebe. I pokazalo se bo znamenje Sina človečega, ki bo prišeo v oblakih z velikov močjov i veličanstvom. Vsi bomo vstali iz grobov, angeli pa bodo razdelili vse lüdi na dve polovici. Na desno pravične, na levo krivične, kak pastir loči ovce od kozlov. Vsi bomo čakali sodbe iz vüst božega Sodnika. To bo prizori... Vesolno človeštvo, milijarde lüdi, zbrane v dve polovici razdeljene, na oblakih Odrešenik i Sodnik sveta z znamenjom križa. „Kakšen strah bo svet obhajal, kadar bo Sodnik prihajaš k ostri sodbi človek vstaja!!“ Ali pri pravičnih se bo strah naskori spremenio v veselje. Gda zagledajo svojega dragoga Jezuša v Veličanstvi, s križom — njega, ki so ga na zemli lübili, za njega bili zaničavani i preganjani — jih bo obišla nepopisna radost i vzkriknoli bodo iz vse düše: O Jezuš! Ti naš Jezuš! Ti naš krao! Pozdravleni jezerokrat! Blagoslovleni, ki prihajaš v imeni Gospodovom !.,. O sv. križi Ti znamenje našega odrešenja! Pozdravleni, počaščeni, zahvaljeni vekomaj! I Jezuš je bo pogledao, te svoje prijatele z neskončnov milobov. Zdaj je prišeo čas plačila! Dr. Trumbič mrtev. Velezaslüžni Jugoslovan, po rodi Hrvat, prvi zvünešnji minister Jugoslavije, dr. Trumbič, je mrtev. Dober Bog naj plača njegove borbe za pravico našega naroda i države. Volitve. Dragi volilec, vidiš, da so že volitve blüzi. Zato ti pa agitatorje vse vrste, posebno pa pri Mačkovoj stranki, obečejo slobodo. To rad čüješ dragi volilec od slobode, ali premislimo si, ka je sloboda pa za koga je sloboda! Prava Sloboda je vsakomi potrebna i takša Sloboda je od Boga dana. Dragi kmetovalec, delavec, ti si s težkimi trüdi kaj pripraviš, ka maš za svoj dom, za svojo dečico! Pride pa ta oblüblena svoboda Mačkovcov, to je komunistov pri Mačkovoj stranki, ki je pa takša ka ti vse šče vzeti in nemaš nikaj. Potem, da so ti vzeli ka si meo, pa moreš čakati ka zdaj tebi z dobre vole nazaj da! Tüdi volitve so slobodne! Lejko voliš koga ščeš, či misliš takšo slobodo, samo potem? Potem pa bo takša Sloboda za tebe, kakši glas si dao na volišči! Zdaj 11. decembra zato ne gledaj na takše reči za slobodo, ka bi se te jokao! Do 11. decembra si premisli, koga voliš! Vidiš tüdi v Rusiji je sloboda, pa kakša? Žalostna! Stalin v Rusiji samo namigne pa ga že zaprejo ali ga bujejo ! Zadosta so nam tüdi povedali naši krščanski listi od tej nesrečnij lüdi, ki živijo v rusoskoj slobodi. S takšov slobodov se ti prilizüjejo razni agitatorje, da bi ti dao na volitvaj svoj glas za nje, da bi vtopo sam sebe z njühovov slobodov. To je laž, to je zastrupljeni živež, s šterim te ščejo nafulati, da bi njim dao svoj glasi zato pregledni v svojoj vesti i s takšov slobodov v smeti! Zamotani je tisti mož, šteri ne priznava dobrot zdajšnje vlade! Doktor Stojadinovič, doktor Korošec sta ti dragi volilec sigdar šla na pomoč. I mogoče nej naš poslanec doktor Klar? NAŠ POSLANEC DOKTOR KLAR JE VSIGDAR ŠOU NA POMOČ VSAKOMI, GE JE MOGEO I GE JE VIDO TO POTREBNO! Jeli so tej naši gospodje ministri i naš gospod poslanec nej iskali odjemalcov v drügij državaj, da bi ti lejko dobro odao svojo živino? To so delali vsigdar i tüdi cena je tak narastla. NA TO SO SE NIŠTERNI VOLILCI POPUNOMA SPOZABILI! Neščejo ništerni glasovati za te imenüvane nego za slobodo na Mačkovoj strani, štera je bič boži za tebe i tvoje posestvo! GE JE PA TVOJA VERA, TVOJ BOG? Boš volo tistoga, što ne verje v Boga i nikdar ne vidi hiže bože odznotra? Te nebo sram voliti brezvörca? Kakši vzgled davleš svojoj deci i vsem svojim prijatelom? Jeli dragi volilec ne vidiš več žalostnij držav, štere so tüdi imele takše volilce i so spravili v težke položaje, v brezverstvo i celo v krv celo državo! Ge je država, štera bi redno i v miri ostala brezi vere? Je li ogromna Rusija ali Španija, ki se gnjes joče i tak težko popravlajo glasüvanja tistij nespametna volilcov, ki so si želeli bolševiško slobodo, mogoče srečna? Dragi volilec, ne gledaj človeka, što šte je, či je nej na dobroj stranki, či ti je ravno brat! Dobro premisli i voli dobro stranko, ki ti je poznana, to je stranka doktor Stojadinoviča, doktor Korošca JRZ, ki ti ne obečeta krivične slobode, nego dobro krščansko pomoč v lübezni do bližnjega, štero si že tüdi v preteklij letaj dobo od njiva! Zato pa vsi na den volitev za našega poslanca doktor Klara, ki je na stranki JRZ, DA BO NAŠA KRŠČANSKA STRANKA ZMAGALA ČASTNO I VESELO! BOG ŽIVI NAŠEGA KANDIDATA DR. KLARA I VSE NJEGOVE VERNE VOLILCE! Ka nam piše en rk. dühovnik zleženja z Slov. Krajine,ki je na Hrvatskom v slüžbi? Pazlivo Prečtite, eto piše: „ka, „Lüdska frontaˮ hoče tüdi v Prekmurji korenje püstiti? V Češkoj ma „lepeˮ uspehe. Miško Kranjec toga ne vidi. Jeli misli, da narod ne vidi? Zrüšite i po- kopajte te komuniste!ˮ — „Lepiˮ češki uspehi naj predramijo vsakoga, „lüdska frontaˮ je razdrobila državo. Komunisti to ščejo, a mi nesmo komunist!, zato glasamo za državno listo dr. Korošca. Invalidi veselite se i bodite zahvalni. Vlada dr. Stojadinovič-Korošcova je taki, kak je pred dobrimi tremi leti nastopila, dala 17 jezero invalidom pravico do invalidnine, štero pravico so njim vzele prvejše vlade. — Zdaj je pa ešče bole raztegnola svoje srce do teh nesrečnih žrtev svetovne bojne: razglasila je novi zakon, po šterov 138063 invalidov dobi invaJidnino, to je 66326 oseb več kak dozdáj. 150 milijon dinarov da rajši tem siromakom i njihovim drüžinam, kak bi je pa metala na nepotrebno mobilizacijo i drüge menje potrebne reči. Glasi iz Slovenske krajine. Na podporo Novin nam je poslao N. N. iz Dobrovnika 50 din, Bejek Štefan, Krog, 20 din, Škafar Franc, Beltinci, iz Francije, 5 din. Bog povrni! Črensovci. Pokopali smo dva dobriva starca, 88 letnoga Kolenko Števana v Črensovcih i 72 letnoga Stanko Martina tretjerednika v Trnji. Bog njima daj večno radost. Turnišče. V petek je meo jako lepo obiskan zavüpniški sestanek pri nas g. dr. Klar, nar. poslanec. Zbranih je bilo nad 50 naših zavüpnikov. Gospod poslanec je razložo gospodarsko i politično delo v našem srezi v treh i pol letaj, kak je on poslanec. Uspehi so nad vse zadovolji, zato so se navzoči izjavili vsi za stranko JRZ i za g. dr. Klara. Amerikanska selitev mlina v Petancih. Na Müri so začnoli delati veliki novi most, ki bo velike važnosti za Slovensko Krajino. Kda so začnoli kopati fundament, pa je bio na poti mlin Franca Sapa, ki ne je bio na Müri, kak so navadno mlini, nego na sühom i so samo lopatasta kola v vodi. Te mlin so na amerikanski način preselili, najmre tak, da so celi mlin zdignoli na valeke i so ga skotali 25 metrov niže. Mlin je prišeo popolnoma nepoškodovani na novo mesto. To zanimivo selitev, ki je trpela celiva dva dni, je prišlo gledat več lüdi iz Radgone i vsi gostje iz zdravilišča Slatine Radenci. Strašen vmor v Bakovcih. V soboto večer 19. t. m. so v Bakovcih v ednoj oštariji meli aldomaš za nekši most, ki je bio dogotovleni. Po aldomaši so lüdje razišli na svoje domove. Buzeti, Veški tesar se je tüdi podao proti domi i gda se je že skoro bližao proti domi, ga je eden neznanec napadno i ga tak vdaro z kolekom po glavi, da je te taki mrtev obležao. Napadalca so naskori dobili, ki je nekši Tratnjek i šteroga so taki zaprli. Vzrok te nesrečne smrti je prej nekše sovraštvo, ki je že duže časa bilo nad obema. Pokojni je star okoli 50 let i zapüšča veliko familijo. Bog njemi daj večni pokoj! Na misijone je darüvalo Luč Josefa, Chachan, Francija, 20 frankov i na sestanki Noves je nabrala Žalik Marija, mala šolarka, Črensovci, 53 frankov. Penez poslan za naše misijonarke na Kitajskom v Slov. Bistrico. Važno za delavce. Delavci, ki želejo potüvati v Francijo na delo, opominamo v njihovom interesi, da so se plače našim delavcom tam zdaj znatno povišale i zaslüžijo možki od 325 do 400 frankov, a ženske 250 do 280 frankov mesečno že prvo leto, a sledkar se plače ščezvišajo. Poleg toga dobijo šče vso oskrbo i dobro hrano. Vrednost franka se stalno zvišava i se to časno plačüje za 100 frankov do 155 dinarov v Franciji. Najbole se sprejemajo kravari i kravarice, ki znajo dobro dojiti. Oženjeni lehko potüjejo mož i žena vküp na edno mesto. Javite se pri za stopstvi Francoskoga generalnoga drüžtva za izseljavanje pri Borzi dela v Soboti. Ne bomo delali sramote! Kak zdaj izgleda, pri zdajšnjih volitvah naša krajina nede delala sramote ostaloj Sloveniji, Vidi se, da je naše lüdstvo že zadosta trezno, razumno i politično zrelo, zato naši nasprotniki, štere vodijo na žalost komunist!, nikaj nemrejo dosegnoti. Na shodaj i sestankaj, štere mata po celoj našoj krajini našiva kandidata g. dr. Klar i banski svetnik g. Bajlec, lüdstvo javno odobrava politiko zdajšnje vlade i oblübla, da svoje glase da samo našima kandidatoma. Naznanila Drüžbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slovenske Krajine. Delavcom v Nemčiji. Drvarič Mihal i drügi delavci v Nemčiji so se pritožili, da njim nemška oblast odtegüje od plače zavarovalnino za slučaj betega, nesreče i ka morajo posebni davek plačati od svojega zaslüžka. Mi smo se pritožili na višjo oblast i potom nje nam je berlinski državni zavod za posredüvanj dela odgovorio sledeče: 1. Da vsi inozemsi, kak i domači polski delavci v Nemčiji spadajo pod obveznost zavarovanja za slučaj betega, nereče i invalidi. 2. Isto vala i za dačo na zaslüžek — a ta dača se jako redke plačüje od polskih delavcov, ar je njihov dnevni zaslüžek navadno nižji od tiste stopnje, od štere se dača sploh ne plačüje*. Slovaki i Ukrajinci dobili svojo aotonomijo. Praški parlament je sprejeo zakonski predlog, z šterimi je zasigurana samoupravaa, ali aotonomija Slovaškoj i Kárpatskoj Rusiji. Miško in Otmar. Pojdi na Goričko in vprašaj ljudi, zakaj so nezadovoljni. Povejo ti: dosti nas je in naša zemljá mačehovsko plača za delo. Pojdi na Ravensko, na Dolensko in poizveduj, zakaj ni zadovoljnosti pod slamnato streho kočarja in malega kmeta. Hitro zveš: dosti nas je in imamo premalo zemlje. Nezadovoljni v Halozah bodo povedali: tujcu hlapčujemo. Delavec v predmestju bo izpovedao kapital nam pije kri. Rüdar v Trbovljah: nimamo dela. Kočar pod zelenim Pohorjem: število otrok raste, površina zemlje je neizpremenjena, zato smo nezadovoljni, obupani. Slovenec na Kočevskem je obupan, ker mu tujčeva trma ne pusti živeti, Dolenjca ubijata veselje do dela süša in slaba zemljá... Nakratko: kjer narod težko živi, ali sploh ne more živeti, tam je nezadovoljen, tam marsikaterokrat zročijo oblast možgani — srcu. Saj ni slabo to, če ima tudi srce besedo, odločilno besedo pa mora imeti vedno pamet, ra- zum. Dokler vláda razum, je človek teško dostopen za kakšno „novo učenosti — naj si jo prinaša potem sosed, župan, učitelj, ali duhovnik, — toda, kakor hitro izroči oblast — srcu, če postavi za stroje svojo srce in možgane pošlje v začasni, ali stálni pokoj, najde „nova učenostˮ na stežaj odprta vrata in lahko prepoji celega človeka, kakor jesenska megla raztrgano sukno berača, ali od kožuhovine težak zimski plašč mestne dame. Ne rečem, bili so, imamo jih tudi sedaj in bomo imeli tudi v bodočem ljudi, ki bodo pod pritiskom razmer obupanim Prodajali „novo učenostˮ za majhen denar. Res pa je tudi to, da vsem prodajalcem ni dano, da bi z uspehom prodajali to „novo učenostˮ. Prodajalec mora imeti dar, da v pravem času in v pravilni obliki postavi besedo, da „zaležeˮ. In v tem pogledu imamo mi, v Slovenski Krajini pravega mojstra, našega Miška Kranjca. Tajnost njegovih uspehov v „Ljudski praviciˮ — je v tem, da je pisal, odlično pisal obupanim, prinašal jin je „novo učenostˮ v taki obliki, katera je imela preko srca prosto pot v vsak najmanjši kotiček človeškega telesa, kakor še omenjena jesenska megla. Z malo hüdobijo bi lahko rekli, da je Miško Kranjec s svojo „Ljudsko pravicoˮ prodajal nevarno demagogijo; brez vsake hudobije pa lahko rečemo,daje postal priljubljen širom Slovenske zemlje v vsaki hiši, kjer je začasno, ali stalno zgubil oblast razum in je zavladalo srcé. Miško Kranjec se je razvii v pisatelja ponižanih in med temi ima, danes več, jütri manj čitateljev. Čitatelji pa še niso politični pristali, volilci! In da res tudi ne bi postali, zato je poskrbela grenka usoda, katera je Miška Kranjca spravila v skupni politični tábor z nekdanjim podbanom JNS — režima, g. dr. Otmarjem Pirkmajerjem. Če je namreč g. Miško Kranjec pisatelj ponižanih, je g. dr. Pirkmajer znam duševni oče onih, ki so doslej vedno uspešno sejali nezadovoljstvo med Slovenskim narodom. Ne pravimo, da je g. Pirkmajer osebno sejal nezadovoljstvo, dejstvo pa je, da so imeli za svojega vzornika gda Pirkmajerja skoro vsi tisti ljudje v Sloveniji, kateri so delali — in delajo tudi danes našemu malemu človeku krivico. Pisatelj ponižanih in ideal pomžajočih, Miško in Otmar, voda in ogenj sta pod isto .streho! Vsi udarci, ki jih je dosedaj delil Miško Kranjec, so morali prizadeti prijatelje Otmarja Pirkmajerja. In vsi ukrepi prijateljev Otmarja Pirkmajerja so morali trgati nove rane onim, ki jih je s toliko umetnostjo zagovarja! in napolnjeval z »novo učenostjo" Miško Kranjec. In ta dva gospoda sedaj »kandidira" na listi Zdrüžene opozicije. Ogenj in voda pod skupno streho vabita slovenskega človeka za političnega pristaša! Miško Kranjec je v »Večer- i niku" prav,Čedno razmišljal o iz-dajalcih in dokazovao da jih prepozno razkrinka zgodovina. Vse kaže, da so slučaji, kadar je vsako razkrinkanje odveč. Tam, kjer sta Miško in Otmar pod skupno streho, je sodba zgodovine odveč, tam bodo izrekii sodbo poniiani in poniievalcl kmalu. Dr. 27. novembra 1938. NOVINE 3 Sobočki srez je v celoti za zdajšnjo vlado. Kak vsešerom po našoj krajini, tak tüdi v sobočkom srezi naši nasprotniki nemajo nikših sestankov niti javnih shodov. Oni pošilajo od hiše do hiše i od oštarije do oštarije po ednoga ali dva svojiva korteša, šteri lüdem obečavlejo vse, ka lüdje samo ščejo meti, naj bi samo volili Mačkovo listo. So pa to zvečinoma sami mladi pojbiči, štere že naši lüdje dobro poznajo, da so svoje šole na klin obesili i ráj komunistične navuke širijo, kak pa svoje knjige pobirajo. Zato naše lüdstvo zdaj že popunoma razmi i vidi, da Mačkovo gibanje pri nas v istini komunistično navdejnjeni lüdje vodijo. Naš narod pa komunizem predobro pozna, zato, ka ga je na svojoj koži sprobao, i tak tem lüdem nikaj ne verje. Nasprotno, gde je g. Bajlec meo do zdaj svoje shode i sestanke, vsešerom so se lüdje z velkim navdüšenjom odločili za politiko zdajšnje vlade i za našega kandidata g. Bajleca. Najlepše pri tom je, da zdaj v istinsko lepom sporazumi vküp delajo v tom srezi tak evangeličani, kak katoličani, šteri so se oboji sporazumeli, da bo sküpni kandidat na vladnoj stranki g. Banski svetnik Bajlec, njegov namestnik pa g. Vezer Geza, župan občine Martjanci. Okrstiti se je dao na kalvinske vero Eppinger Bela z Lendave. Naš naglejüvač v Ižakovcih, Naš naglejüvač ide po cesti z Melinec v Ižakovec. Gda pride v Ižakovec, naleti na gručo dece pa pita: No deca, ka je novoga pri vas? Vsi razčrknejo, samo eden se ojunači pa pravi: Drügoga nega nikaj, samo eden debeli gospod etan pri lipi stojijo pa nekaj jako pripovidavao pa moškom cigare davlejo, čüo sam ka lekaj za Mačka agiterajo. Kda to naš naglejüvač čüje, hitro odslovi od dečka pa se pašči proti omenjenomi mesti, proti veškoj lipi. Ta pridoči se jako začüdi, gda zvün nekaj dečkov nega nej moškov pa nej debeloga gospoda. Tan se Stavi pa pita: Na dečki, tü ste leka nekšega agitatora meli. Nato se včasi eden mladi dečko oglasi pa pravi: Ja ve je bio nekši mačkovec, da pa pri nas nikaj ne napravi, či vse cigare v Ižakovec znosi. Kak se čüje, lekaj niednoga človeka nega za Mačka, liki vsi do volili z nami vred dr. Klara, ka je bole zagvišani, kak kakši Miško Kranjec. Zdaj pita naš naglejüvač: Kama se je te napoto tisti mačkovec, kak ste že pravili? .Šou je nekam ta gor proti Kühari, mogoče ka je tanˮ Naglejüvač lepo pozdravi dečka pa se napoti proti Küharom. Kda pride že blüzi, začüje, ka je pri Kühari nekša praska, perse, vse bi rad znao, pa se napoii notri. Gda vstopi notri v preklit, vidi skoz dveri, da pri stoli nikak sedi, okoli njega je pa več moškov, šteri tak kričijo nad njim, ka si nanč odejnoti nej vüpao. Gda vstopi v gostilno, si sede v kot poleg ednoga dečka pa ga pita, ka pa te tou je za ednoga, ka tej tak nad njimi kričijo. Ja tou je nekši Mačkov agitator, pa ga ščejo zdaj pojesti, ka njim je začno hvaliti dr. Mačka, med tem je pa šinfao dr. Stojadinoviča pa dr. Korošca. Mislo si je, ka z tem on kaj dosegne, či de koga začno podkapati. — Pregovor pa pravi: što drügomi jamo kopa, sam v njo spadne. — Pa se meni tüj tak vidi, ka mačkovci 11. decembra vsi v grabo spadnejo, štero začnejo kopati proti našoj strankiˮ. Zdaj zapazi va s tovarišom z kota, ka eden od moškov začne tak mahati z pesnicami okoli glave agitatora, ka bi njemi gvišno počila, či bi ga tresno po njoj. Pa tüdi venomer kriči: „nas je že mačak zadosta zoškrabao, da smo se mogli po sodnijaj zagovarjati. Tij si lejko tiho, ka bi prej nam eden pritepenec telko lafrao pa nas vse za norce meoˮ. Med tem časom je debeli gospod do 10 špricerov spio, ka si je od straha sühi gut gasio. Te se oglasi eden iz drüžbe pa pravi proti njemi: Tij lejko gučiš, ka ščeš, mi drügoga nemo volili, kak samo dr. Klara. Zdaj si naglejüvač spije mali špricer pa odide spat, sit je že bio te praske. V borbi za bolši obstanek delavstva i delavk v Slov. Krajini. V Soboti se je že pred dobrim ednim letom ustanovila podrüžnica „Zveza Zdrüženih Delavcovˮ s centralov v Ljubljani. Ta Zveza je začnola organizerati obrtniško i fabriško delavstvo. Vsi delavci so sprevidli da ta Zveza ma samo edini i glaven nameri, naj delavstvo pride do svojih pravičnih, tak od Božih kak od oblastnik zakonov njemi pripadajočih pravic, plač i zaščit. I te sad lübeznosti se je že pokazao. To prvo pomoč od ZZD so dosegnole delavke v tovarni g. Šiftar Lajoša v Soboti, pri šterom so skoro vse delavke organizirane, zvün 4 ali 5 delavk, štere pa itak Znamo zakaj so tak pristranske i z hrbtom obrnjene proti organizaciji. Zveza se _ je že duže časa pogajala z g. Šolarom zavolo sklenitve koleküvne pogobe, štero se je tüdi dosegnolo. Sam g. Šiftar je sprevido, da se ide tü za pravico delavstva i njihovoga Pravičnoga obstoja. Zato je kak lübiteo delavstva z drage vole podpisao ko-lektivno pogodbo i izjavo, da v vsakšem pogledi de šo tak Zvezi, kak delavstvi na roko. Te stopaj g. Šiftara toplo pozdravlajo vsi, ki njim je na srci ta organizacija i njemi vsi čestitajo. Vnogi pa spitavajo, kak pa je v ovoj drügoj fabriki? Ali se One neščejo organizerati? Mi njim za dnes samo telko odgovorimo, da tüdi za tiste se brigamo. Ne nam je pa znano, ali se te delavke bojijo, ali njim je pa ne dovoljeno se organizerati. Telko nam je pa znano, da njim je prej .gospod zdaj nikelko pobogšao plačo i se bojijo, da po vremeni njim... Mi smo preveč prepričani, da sam lastnik te fabrike bode na tom, da se tüdi njegove delavke bodo dale organizerati i to na njegovo lastno pobüdo. Mi govorim, ki se širijo povsedik od te tovarne, ne verjemo. Ali vseedno, či de se delavstvo tak mrzlo držalo do svoje organizacije i do svojih pravic, te bomo prisiljeni vervati tem go-voricam i je bomo tüdi sploj do zadnje piknjice objavili v tom i v drügih listaj. Za dnes samo telko. Tüdi delavci raznih stanov se vpišüjejo v ZZD, za štere se že v punoj meri začnolo Pogajanje z delodajalci za pobolšanje delavskih plač. Tak tüdi se močno potegüje za delavstvo v Lendavi, ki je pa že organizerano v Čakovci, ali ta organizacija se malo briga za delavske pravice. Zato se je tüdi to delavstvo močno oklenolo naše organizacije i jo prosi: .rešite nas od pogübelnosti." To pa odkrito povemo, da delamo na načelaj, ki pravijo: „Eden za vse, vsi za ednoga ! Delavstvi bomo zahtevali njegove pravice povsedi, kak na Boži tak na svetski zakon gledoč! Romunski obisk v Angliji. Romunski krao Karol je z svojim sinom obiskao London i bio tü veličastno sprejet. Namen obiska je politični. Zadnje čase se je Nemčija pogajala z Romunijov, da bi küpüvala ,njeno zrnje i njeni petrolej. Naj Angleži spodrinejo Nemce, so pozvali krala v London, gde so njemi več obečali kak Nemci. Obečali so njemi, da bodo branili meje Romunije proti Madjarom i Rusom, ka Nemci neso mogli napraviti. Trgovinska pogajanja med Nemčijov i Romunijov so se po tom obiski pretrgala. Karpatska Rusija. Zakonski predlog od aotonomije Karpatske ukrajine je dao toj ime Karpatska Rusija. Volitve v deželni zbor se bodo zvršile v petih mesecaj. SLOVENSKI DELAVCI. Potovanja našega Delavstva iz Francije. Kadar boste odhajali v domovino, obrnite se za nasvete na edino jugoslovansko agencijo v Parisu „PUTNIKˮ, lzseljenski oddelek, 18. rue de Ia Michodiére, PARIS (2°.) V Vašo veliko korist bo, če se boste po kolodvorih varovati raznih agentov, ki govore naš jezik, ki Vam bodo obljubili vozne karte po najnižjih cenah, brezplačne vize, zamenjali denar i. t. d. To so agentje raznih agencij, katerih namen je, da Vas izrablajo. Ne verjemite, da se tuji ljudje bolj zanimajo za Vas, nego Vaši zemlján! In državni Jugoslovenski organi. Kadar pridete na kolodvor v Parizu, ne poslüšajte nikogar. Kdor Vam govori, da je od .PUTNIKA* ta laže. .PUTNIK* v Parizu prireja vsaki dan grupna potovanja in to če se jih priglasi do četrte ure Vsaj osem oseb. Vozne karte so računane po dnevnem tečaju pod najboljšimi pogoji, ki jih ima grupa na železnicah. Ne pozabite torej adrese: Izseljeniški oddelek „PUTNIKˮ 18, Rue de Ia Michodiére — PARIS (2o) (METRO : OPERA) kjer lahko püstite Vašo prtljago in Obenem počakate, da se Vam uredijo Vaši papirji in vozna karta. Lahko tudi berete časopise, ki so Vam na razpolago, imate tudi vse potrebno za pisanje; ravno tako lahko tu prejemate svojo korespodenco. Ta lokal je zelo pripraven za drüžine in otroke, ki se tu lahko prosto gibajo. Zapomnite pa si dobro: PUTNIK na kolodvori!) nima svojih agentov ali uradnikov. Tudi oni, ki pridejo s kakim listom ali pismom od PUTNlKA-a niso naši uradniki. SVOJ K SVOJIM. Ataturkov pokop. Nov. 21. so sto i Stojezeri Törkov sprevodili očo nove Turčije na zadnjoj poti. Ar so ne mogli k mrtvomi teli püstiti vsega naroda zavolo pokopa, šteroga čas je prišo, je zbrani narod podro kordon policije i vojaštva i z velikim jočom te je silo k mrtvomi teli. V toj gneči je narod na smrt pohodo dvanajset lüdi, na stotine jih pa teško i lejko rano. OGENJ. V občini Orešje v Zataki je zgorela parma trgovca Koltaj Gustija. Ogenj se je zaneto iz kühinje svinjske. BANKA BARUCH H, Rue Auber Paris 9 0 Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: ŠL 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1468-66 Ned. Dienst; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št. 6967, Liutemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Cenjenemu občinstvu naznanjala da sem se preselil s svojo vrvarsko obrtjo v svojo hišo v G a n č a n e ob drž,cesti. Svojim odjamalcom se tudi nadalje Priporočam ter jim bom postregel s svojim najboljšim blagom. — Z odličnim spoštovanjem — BAKAN MARTIN, vrvar, Gančani. Stavbeni les, žagan, za raste, čakature in drugo suhi Prodaja JOSIP. MURSA na KRAPJI. POZOR1 POZOR! Zavolo velike záloge odavata po Sledečih cenah: Se priporoča za obilen obisk FERDO HORVATH TRGOVEC - BOGOJINA 2500.- Din. rabile, da zaslüžite 1000.- Din. mesečno doma Pišite: „ANOS“ Maribor Med. Univ. dr. Hajdinjak Joško banovinski Zdravnik v Ljutomeru je odprl privatno prakso. Ordinira v Ljutomeru na Glavnem trgu št. 11. (hiša Okrajne policije). Naše sestre v škofiji svetega Martina. Že dolgo so želete, naj bi jih obiskal, ker jim francoščina dela težave. Pa sem pisal v Tours škofu, daljnemu naslednika svetega škofa Martina. V soboto popoldne obstoji pred Martinovo stolnico: kaka mogočna in krasna stavba! Tako bogato členovita, sploh tako čüdovito lepa, da .ptice neha* pri-letavajo od vseh strani in veselo prepevajo na Učnih križih obeh zvonikov. Ptice neha še čutijo, kako nekaj posebno dragega je cerkev; duše, ljudje, če hočete »ptice zemlje* pa tolikrat pozabijo na to; menda je njih pogled le preveč uprt v zemljo in premalo vnebo... Zemeljske živali. Kako živa in lepa slika vojaka Martina, ko seka polovico plašča, da jo revežu podeli. Svetnik na konju, da jadrno dalje zdirja, nove dobrote delit; hiter tor je bivši misijonar v francoski kolonij! Martinique v Ameriki. Pokazati mi je zelo Zanimive fotografije s svoje misijonske poti. Drugo jutro po spovedi mi sestre razkažejo znanimivosti še starejšega in lepšega gradita, kjer one stanüjejo. Zapomnil sem si zlasti velike kvadratne odprtine, skoz katere so baje vlivali vrelo vodo na sovražnike. Pri obedu imam priliko govoriti z dühovnim vodjem sirotišnice, s sivolasim duhovnikom iz départementa kardinala Ver-dier, Aveyron. Seveda je osebni kardinalov prijatelj. Pripovedüje mi, kaj je kardinal spregovori! v Parizu po vrnitvi iz Rima v cerkvi Notre Dama de Paris: »Pater misit me* (Oče me je poslal) in kardinalovo geslo: »In verbo tuo laxabo rete* (Na tvojo besedo bom vrgel mrežo). In res ne govori v svoji besedi, ampak v Besedi Očeta, ki ga je poslal, zato je njegov lov vedno obilnejši. skoraj kakor ptice neha... Kako prijetno je, ko človek po letih znova zasliši znane koralne napeve Vesper, ki jih po-i jejo kanoniki pred Najsvetejšim. Razdalja izgine, kakor da sem doma, v cerkvi. Ptica — misel je prečtela prostor, v tujini je našla domovino, Cerkev... Ah, to ogromno bogástvo arhitekture in skulpture v gotski katedrali, ko je verska misel najbolj naravnost poletela k Najvišjemu, kakor bli-skovita ptica Orel svetega Janeža evangelista. Molim rožni venec v čast Tisti, o kateri božja Modrost pri vsem stvarstvu išče primernega izraza, da izrazi njeno lepoto; poleti do skrivnostnega začetka stvarjenja, ko se je igrala pred Stvarnikom, ustvarjena v božji zamisli pred veki; in do „prihodnjega Vekaˮ večnosti ne bo prenehala s svojo milim) voditi k Njemu. Stopam mimo krstnega studenca; ravnokar duhovnik V krasnem popoldanskem, že nekoliko mlačnem jesenskom soncu, sem se peljal skozi „vrt Francije proti „srcu Francijeˮ, proti Parizu. Camplin. Kadetrala mojega srca Katedrala mojega srca v razvalinah je umirala — Tema grozna je zastirala čarobno bogástvo Dühá — Vsi, ki so mimo šli, vsi so majali, vsi tiho dejali: „Nevzdramno spi...ˮ Ali On je drugače hotel: Nevidno kamenje je toplo objel in vanj dihnil — Mrak smrti je upihnil — Že sveče neštete gorijo, zaceljene rane v temo blestijo... Camplin. pravi: „Accipe vestem candidam — blesteče oblačilo posvečujoče milosti, krstne nedolžnosti; ki naj bi jo brez zamazka prinesel pred sodni stol Gospodov. Svatovsko oblačilo, ki ga ni imel povabljenec na evangeljski gostiji kraljevega Sina. Leni svat, ki ni hotel niti malega trüda, da bi se oblekel v zastonj pripravljeno obleko... Sestre, ki so doživele redovno preobleko, bodo ta evangelij gotovo prav dobro umele. Ko se z vlakom dalje peljem, je že pozni večer. Kmalu so tudi zvezde prižgane. Spominjam se želje izseljenca, ki je že toliko let v tujini in bi tako rad videl zvezdnato nebo v domovini... Glej, glej, tudi v Franciji nimajo povsod elektrike: kar več postaj zaporedoma s petrolejskimi svetilkami. Na postaji Verneuil me že čaka častna prednica naših sester. Čez par minut smo v krasnem gradu, sedaj domu prek 50 pariških otrok sirot. Gospod rek- 4 N O VI N E 27. novembra 1938. Jožef Koren, Söcking. Preč. g. urednik! Iz srca vas lepo pozdravlam i vam želem zdravje i zadovolnost. Lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin, štere želno pričaküjem vsako nedelo i je tüdi vedno dobim. Bog plati na vašoj dobroti. Veseli me, kda čtem, kak dobro vam Vnogi želejo v svojij pismaj. Vnogi se pa tožijo, da morajo dosta delati v tüjini. Istina je to, tüdi jaz moram dosta delati, ali zato lehko spunjavlem svoje verske dužnosti. Istina, vert bi raj vido, če jaz ne bi šo v cerkev k slüžbi božoj i bi tisti čas delao. Ne je pa vsega tüjina kriva, če naši lüdje zablodijo, nešterni so sami krivi, ar raj idejo v oštarijo, kak v cerkev. I kda pride domo, te tudi nejde v cerkev, nego v oštarijo i nešterni majo šče to grdo navado, da kcoj preklinjajo v tüjem jeziki, šteroga so se nekelko navčili v tüjini. Ne delajmo tak, bojmo zadovolni doma, šparajmo svoje težko prislüžene peneze, da nam ne bo trbelo hoditi telko v tüjino i tam porabiti svoje najbolše moči. Šče ednok vas, g. urednik, prav lepo pozdravim, ravnotak pozdravlam svoje dráge domače i celo Slov. Krajino. Vuk Matjaš, Gr. Lieder. Preč. g. uredniki Hvalen Jezuš i Marija, to so moje prve reči, s šterimi vas prav srčno pozdravim g. urednik iz mojega novoga mesta. Želem vam na vašem novom domi dosta božega blagoslova. Bog daj, da bi tudi iz te hiže širili tak dugi čas, kak ste iz prejšnje, lepe navuke med nas, ki smo v tujini i spravili še jezere i jezere iz poti kmice na pot svetlosti. Šče ednok vas, g. urednik, pozdravlam iz novoga mesta, kde se mi ne godi ravno prebožno, pozdravlam tüdi upravo naših listov, svojo drüžino v Polani i celo Slovensko Krajino. Balažič Marija, 55. Bd. Beau-sejour. Preč. g. uredniki V imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam i vam želem vse najbolše od Gospoda Boga i Presv. Srca Jezušovoga. Bog vas ohrani šče dugo let, da bi mogli tolažititi nas, ki smo v tüjini, z Vašimi dobrimi listi, ki so nam na velko tolažbo i radost. Iz srca se vam zahvalim na vseh vaših trüdah, štere mate za nas. Šče ednok vas pozdravlam v Srci Jezušovom i Marijinom. Pücko Štefan, Straach, Nemčija. Dragi g. uredniki Moje reči prve so Hvalen bodi Jezuš i Marija, naj vam podelila to lübo zdravje, da bi šče vnogo zdravi i veseli let uredüvali Novine, štere so jako potrebne nam ubogim izseljencom v toj hladnoj tüjini. Zdaj vas pa najlepše pozdravlam, tüdi pozdravlam svoje domače, starše, brata, nevesto i jiva dečico, posebno pa pozdravlam hotiškoga dühovnika g. Berdena i tüdi g. bogoslovca Balažica i Tkalec Ivana doma od Lipe. Zdaj vam pa naznanim, kak židovške cerkve gorijo v Nemčiji, štero sam tüdi vido. 9. novembra nas je več hodilo v varaš, ar je bilo senje, smo te den meli fraj pa smo si pogodili eden autobus, šteri nas je pelam do mesta Halle, kde je bilo ne samo senje, nego celo revolucijo proti židovom so napravili: iz cerkve so jim vse vö zlüčali, celo sveče i nazadnje jo vüžgali. Sveče, štere so vözlüčali po cestaj, so klačili i autoji po njij vozili, a njuve trgovine so bile pune naroda, židova pa niednoga nej notri. Lüdje so si blago v pake vezati itak pomali šli ž njimi, da si je vsaki meo zadosta nositi. Nazadnje so njim štante i glaže spotrli. Müva sva bila samo dva iz Jugoslavije, sva si nej nikaj poželela od jih, niti ne sva mogla gledati to strašno delo, ka se godilo. Obrnola sva se i sva odišla krej od jij. Dragi gospod urednik, nemrem vam napisati, kak se to godilo v našem kraji. Ešče ednok vas najlepše pozdravlam, kak vas g. Urednika, celo Slovensko Krajino, posebno pa rojstno ves Hotizo. Z menov tüdi pozdravlala mojiva prijatela celo Slov. Krajino i svoje domače stariše i brate pa sestre Rajbar Jožef doma iz Tropovec i Bokan Jožef doma iz Gradišča. Tüdi si želeta Novine naročiti v novom leti, ar se jima celo dopadajo, da smo vsako nedelo vküp i Novine štemo. Ešče ednok vas vsi trije najlepše pozdravlamo. Hanc Marija, a Mainterne. Prečastiti naš pastir, pozdravleni v Kristuši! Po dugom odlaganji vam tüdi jaz pišem iz tüjine. Novine so mi na velko tolažbo. Vsako nedelo, kda opravim svoje nujno delo, je vzemem v roke, ar k slüžbi božoj ne morem. Težko mi je, kda pomislim na to, posebno če se zmislim na našo lepo cerkev, šče ednok vas, g. urednik prav lepo pozdravim. Pozdrave pošilam svojim staršom, brati, Sestri i Marijinoj drüžbi. Priporočam 'se vam v molitev. Z železnim drogom ga je bujo. Pri Sv. Fiorijani pri Rogatci je bujo posestnik Drofenik z železnim drogom 55 letnoga delavca Franca Sutlera. Sutler je šo k svojoj lübici Tereziji Galun. Med potjov, je bio preci vinjeni, — začno blüzi Drofenikove hiše kričati, da je Drofenik kriv, da je on meo opravek z orožniki zavolo Terezije. Drofenik je prišeo iz hiše i začnola sta se svajüvali. Sutler je Drofenika tak svado, tla je te zgrabo železen drog i ž njim trikrat vdaro Sulera po zateniki, tak, da je včasi mrtev spadno na tla. Drofenik je svoje dejanje priznao. Na Jesénicaj je tovarniški delavec Vilman Janko strelo Marijo Jekovec. Vilman je meo že duže časa znanje z pletiljov Marijov jekovec. V nedelo popoldne je bio ž njov, Barbarov Pucelj i Brajc Alojzom v gostitni. Večer so se napotili na njegovo stanovanje i pili pivo. Jekovčova je odišla vö, za njov pa Vilman. Kda sta prišla nazaj, je naednok strelo na njo z vojaškim revolverom i jo k mesti bujo. Ar je bila najdena noseča, zavolo sramote, v štero je prišo, jo je strelo, da bi zakrio sramoto. A pred Bogom se ta ne da zatájiti. Službena naznanila Sresko načelstvo v Lendavi. II. No 11. 407 1. Zidava silosnih jam, prošnje za podporo k zidavi — vlaganje. Vsem Občinam ! Razglasite na krajevno običajen način, da lahko vložijo oni kmetovalci, ki želijo prejeti podpore k zidavi silosnih jam (jam za kisanje krma) tozadevne prošnje na králj, bansko upravo preko sres. načelstva v Lendavi. Prošnje morajo prispeli semkaj najkasneje do 15. dec. 1.1. Za Podeljevanje teh podpor veljajo vsi dosedanji tozadevni odloki, predvsem navodila králj, banske uprave III. No 720124 od 25. II. 1938 za prispevanje k zidavi kmetskih silosov. Vse potrebne Informacije pa sprejmejo lahko prosilci pri sres. kmetijskom referentu v Lendavi. Sreski načelnik: M. Grabrijan s. s. Delavcem v Nemčiji na znanje! Vsi delavci glasom pogodbe imajo pravico do brezplačne vožnje po železnici pri povratku v domovino, in sicer od kraja dela, kjer so bili zaposleni, pa do naše državne meje (Spielfeld StrassStadtgrenz). Delavci naj potüjejo kolikor mogoče v velikih skupinah, da bo vožnja cenejša, v tem slučaju se dobi precejšnji popüst. Vozne karte preskrbijo nemške borze dela, kjer pa teh ni, naj gospodar (delodajalec) kupi karto do naše meje pri Mitteleuro-peische Reisebiro (Mitropa). Od Maribora naprej do doma se dobi polovična vožnja. Delavcem se priporoča, da ves denar, kolikor so ga zaslužili, pošljejo preko Deutsche Verrechnungskasse, Berlin Cili, že pred odhodom z dela, domov. S seboj sme vzeti vsak delavec samo 10 RM., toliko namreč sme nesti preko meje. Če bo kdo imel več, mu Višek obmejna oblast zapleni. Zato naj tisti, ki so dovoljeno kvoto za Pošiljanje denarja v celoti izčrpali, t. j. da so poslali po pošti in preko banke (kliringu) toliko denarja kolikor jim pogodba dovoljuje, a imajo poleg tega še Višek od zaslužka, kupijo obleko, kolesa in druge stroje, ki jih lahko nosijo s seboj. Za take predmete, če so malo rabljeni, se plača malenkostna carina. Zveze polj. delavcev v M. Soboti. Malarična kola prinašajo zdravje. Zdravniško skrbstvo na otoki Ceyloni, tom tak živahnom otoki v Indijskom oceani, na šterom je malarija jako razširjena, — proba na vse mogoče načine, da bi preprečilo širjenje toga betega. Posebno propagandno sredstvo so posebna kola, štera je zdavniško skrbstvo postavilo v promet: ta kola se zovejo „kola malanjeˮ. Ta kola vozijo po vsem otoki in povsod se vršijo predstave, tüdi v najmenših vesnicah. Na teh propagandnih kolaj, štera vlečeta dva močniva jünca, vozijo materijal, ki se nanaša na malarijo i na na borbo za njeno pobijanje, zatém fonograf i prijekcivini aparat. Kda se pri pelajo v ves, kola henjajo i organizira se „Den málarije. Prebivalci se podvčijo, da na svojih zemliščih vničavlejo to, ka je ugodno za razmnožavanje komarov, istočasno pa njim pokažejo, kak naj sadijo zelenjavo, ar se je v časi zadnje epidemije pokazalo, da népravilno izbrana ali slaba hrana pripravla malarijl ugodna tla i onemoglo prebivalstvo lehko postane žrtev toga betega, Kola málanje vzbüdijo povsod veliko zanimanje i je vüpanje, da bodo mogli naskori opremiü moderna kola. Organizatori bi radi, da bi namesto jüncov vlekeo kola motor, ali te na nesrečo ne bi mogeo priti v vsako ves, ar so poti večinoma jako slabe, ali jih pa sploh nega. Močvirska mrzlica je eden od najbole razsirjen.h betegov na Ceyloni i vsako leto zahtevle velko število žrtev.Zato borba proti njej v tropičníh krajih predstavla važno delo vsake vlade. Ka se tiče zdravlenja malaričnih betežnikov, se oblasti na Ceyloni ravnajo po priporočilih odbora društva narodov za pobijanje malarije, ki za zdravlenje priporača dnevno 1—1,3 grama kinina, kak protisredstvo pa se jemle dnevno 0,4 grama kinina v časi cele sezone málanje. Želemo Ceyloni uspehe v njegovoj srečnoj inlcijativi i se vüpamo, da bodo dala kola malarije dati dobre rezultate po svojih potüvanjaj. Dobrošlav: Njena bolest. Bilo je na jesen. Vsa vas in življenje v njej se je s koruzno bratvijo razgibala in oživela. Pesmi in vriski so vreli iz grl trgačev, se razlivali po sadovnjakih i poljih, plavali nad strehami hiš in zamirali v jelševih logih. Občutek radostna sreče je zajel vse. Po kolnikih so škripale in ječala s koruzo naložena kola. Z bližnjih škednjev je bilo slišati šelest bitja in pokanje koruzmh vlati, ki so jih metali z vozov na naraščajoči küp. Vmes je odme val zdrav smeh otrok. Vse, kar je živelo, se je paščilo živeti, delati in peti. Šlo je že na večer. Zaneslo me je zdöma proti cerkvi. Pod kostanjem sem jo srečal. Bila je bleda in bolehna, uvela kakor da se vsak čas sesuje. Njena rdečkasta bluza, visela na oglatih ramenih, je še podčrtavala upadel, preizkušen obraz. Toda v njenih očeh je bilo življenje globokega čüstva in preizkušnje. Te oči so bile poduhovljene, z mučeništvom obdane. Če ne bi bilo teh oči, bi bila kakor obrabljen stroj. Le te oči jo rešüjejo videza podrtije. — Kaj ste bolni? — me je Zaskrbelo. — Malo že. Suho je zakašljala in težko sopihajoče dihala. Poznal sem jo. Breme bolezni je nosila s sabo. Smrt jo je že poljubila na čelo: ostro zarisane črte v obrazu, začüden otroške, a mirne oči, skrite globoko pod čelom in spahnele ustnice. Ob tem vprašanju me je s sinjemi očmi pogledal naravnost v obraz. Bila je lepa v svojem otožnem, nedopovedljivem darü doraščajočega dekleta, poduhovljena ž lepoto mučenice. Pokimala je z glavo in se bolestno nasmehne, z bolestjo, ki je parala srce. Še bi jo nagovoril, pa mi je beseda zastala v grlu, zato sem v zadregi molčal. V siju večernega sonca je vzbujala v meni bolesten občutek: smilila se mi je. — Preveč je tega jesensskega ropota in hrupa, — je dahnila, zamaknjeno gledajoč prek ogradov in molčala. — Kaj pa vam je danes, da ste tako redko besedni? — se nisem mogel krotiti čez čas. Če bi kamen imeli v prsih, bi se vam moral razklati na dvoje ob tem, kaj vse si ljudje ne izmišlüjejo. Raznesli so po vasi, da vas odtegnjeni od vašega poklica, ki mi je tako svet, kakor vam samim. Naj se mi jezik po- suši, Bog mi ne jemlji tega za greh, če sem vam kdaj govorila o tem. Gledal sem jo ves zaprepaščen, kri ji je planila v obraz. V dnu njene užaljene duše jo je rezala krivica, ki so ji naprtili predolgi jeziki. — Vi sami dobro veste, da je vse, kar je bilo med nama, bil le mladostni, sončni smeh. In vendar mi ne privoščijo tega smeha, ki ga tako malo pozna moja mladost, ne privoščijo mi koščka veselja, ki bi mi lajšalo nositi to breme bolezni. Ne smem se smejati, ne govoriti, jaz sploh ničesar ne smem — se ji je izvilo iz ranjene duše. Zakašljala je. Obrnil sem se, da ne bi izdal svoje bridke ganjenosti, ki me je prevzela in zadušil srd nad sodbo hudobnih jezikov, ki ranijo mehke duše, vse polno nasute z bogatstvom. — Ne ženite si tega tako k srcu, — sem jo skušal miriti.— Ljudje marsikaj govore, kar niso videli in se ni dogodilo. — Prav to me je zadelo, to je udarec za mojo dušo, ker mi kljub temu podtikajo slabe namene. Težko bom to prenesla. Moja vest je sicer čista pred Bogom, ali hüdobni jeziki so mi skalili čisto radost. Sedaj, ko se mi je zazdelo, da sem le srečna, in je življenje z vsemi svojimi zaprekami le lepo in zato tembolj vredno življenja kljub bolezni, ki jo nosim s sabo. Z jasnim pogledom, veselimi stopaji in z zavestjo, da nosim v sebi živlenjske dragotine, sem se podala na pot. Pa, glejte, komaj sem napravila nekaj stopajev, že me je nenadoma oplazil bič hudobnih jezikov. Sedaj vem, da je z menoj pri kraju. Odnesli me bodo tja, kjer bom imela mil pred vsem tem jesenskim hruščem in hüdobnimi jeziki. Najboljše bo, da se za vselej ognem temu kraju. Zame je to neizmerna žrtev, ko moram nazaj v mestni nezdravi zrak s te sveže pokrajine, ki me je vsako poletje klicala k sebi. Tako bo bolje zame pa — tudi za vas. — Pretresljivo me je pogledala. Podala mi je roko. Začüdil sem na svoji roki pekočo solzo, ki je kanila iz njenega očesa. Jaz sem jo tiho in nemo zrl. Zahajajoče sonce je razsvetljevalo njen bledi obraz, ji senčilo črte na licu, v senčnih jamicah ni bilo več sinjih, svetli oči — skalile so jih solze. — Plemenito, lepo dekle, a ne sme v življenje. Še ni začelo živeti, pa že mora čutiti dih smrti in bič ostrih jezikov, sedaj, ko bi najraje živelo, — me je nenadoma obšlo. — Pozabite na to, Bog vam vidi v srce, — sem še stisnil iz sebe. Iz bližnjega ograda so takrat priplavale mladi glasovi pastirja, ki je na ves glas pel: Pomlad že prišla bo, k’tebe na svet’ ne bo, k’te bodo djali, v to črno zemljo. — Slišite, že mi poje pogrebno pesem ! Globoko je vzdihnila,se zazrla vame, nato pa utonila med hišami. Naslednji dan prelomila iz vasi. — Ko pa je bila koruza pospravljena v koruznjake in je dozorela hajdina, po vrtovih žareli graheki in se razcvele katarinščice, je nekdo prinesel glas iz mesta, da je na njenem smehljaju za vselej zamrlo življenje. * * * Še mi lebdi pred očmi njena podoba z velikimi, sinjimi očmi, ki jih je zasenčevala rahla otožnost vedno so te oči spraševale po nečem nerazumljivem. Bil je pogled človeka, ki je mnogo pretrpel in mnogo premislil kakor pogled v preizkušnjah umirjenega starca. Sedaj ti sijejo lepši dnevi in svetijo lepše zarje, kakor na samo velkonočno nedeljo. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.