Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan llcrin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Žiro račun 600-20/602-6 — Cena 20 dinar-tev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« t Ljubljani Leto III. 9t i, Domžale. 25. 4. 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Borba za dvig življenjske ravni delovnih ljudi GESLO LETOŠNJEGA 1. MAJA Prvi maj je v zgodovini delavskega gibanja vedno pomenil ocenjevanje uspehov pri izvrševanju nalog, ki so si jih zastavili deluvci v borbi za svojo politično, socialno in ekonomsko osvoboditev. Prvi maj je kot borbeni praznik pomenil tudi dogovor za bodoče akcije. Zato so se menjala gesla, za katere so se borili delovni ljudje, ostala pa je solidarnost v boju in odgovornost za nadaljnji napredek. Delovni ljudje naše socialistične Jugoslavije se ne borimo več proti nacionalnemu in razrednemu sovražniku, nmpnk se v pogojih široko razvejanega mehanizma samoupravljanja borimo za razvijanje socialističnih odnosov in za povečanje in dvig življenjske ravni. V povojnih letih smo v boju za razvoj proizvodnje in produktivnosti večkrat zanemarjali osebni, materialni položaj delovnih ljudi, delovni človek se je moral večkrat na račun izgradnje poslopij in tovarn odreči svojemu kosu kruha. Zato naj bodo geslo letošnjega prvega maja tiste besede, ki jih je izrekel predsednik Tito: »Skrb za delovne ljudi v naši deželi je bila in bo osnovna naloga naše socialistične skupnosti...« V tem prizadevanju moramo slehernemu proizvajalcn-upravljavcu in občanu zagotoviti primeren osebni dohodek. Biti si moramo na jasnem, da akcija odpravljanja osebnih dohodkov pod 25.000 dinnrjev ni administrativen Poseg od zunaj, ampak stvar delovnih kolektivov. Odpravljanje nizkih osebnih dohodkov pomeni borbo proti podcenjevanju dela žena in mladine, borbo proti nagrajevanju po formalni izobrazbi in Položaju, borbo proti zastarelim sistemom nagrajevanja, tarifnim postavkum, delitvi Presežkov in uravnilovki. Pri tem gre to-rej^ za uveljavljanje ustavne določbe, da m,J bo delo osnovu materialnega in družbenega položaja človeka v družbi. Delitev dohodku in osebnih dohodkov pn je istočasno tudi bistvo samoupravljanja in zato s' proizvajalci ne smejo pustiti omejevati te pravice. Druga akcija, ki nnj prispeva k dvi-«u življenjske rovni delovnih ljudi je skrajševanje delovnega časa. Pri tem prehodu nu skrajšani delovni čas moramo zagotoviti, da se proizvodnja, osebni dohodki in skladi ne bodo zmanjšali, umpkn se bodo morali celo povečati. Iskanje rezerv v disciplini in izkoriščanju živega dela je najbolj enostavno, vendur pa ni bistveno. Glavne sile moramo usmeriti na izl)oljšanje gospodarjenja in poslovanja, na osvajanje sodobne organizacije in tehnologije, razvijanje strokovnih služb, izobraževanje, izdelavo dolgoročnih programov in podobno. Cilj obeh akcij, odpravljanje nizkih osebnih dohodkov in skrajševanje delovnega časa je v bistvu isti, in pomeni dvig produktivnosti in zvišanje življenjske rnvni delovnih ljudi. Od uspešnosti teh dveh akcij in reševanju ostalih problemov je odvisen tudi razvoj samoupravljanja, predvsem pa materialna osnova družbe. Upravljavci reševanja bistvenih vprašanj ne bi smeli prepuščati drugim organom ali celo skupinam in posameznikom. Pri tem gre za točno opredelitev pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti organov upravljanja, vodilnih posameznikov in strokovnih služb. Ob vseh teh prizadevanjih za boljše gospodarjenje in večjo produktivnost pa ne smemo namerno ali nenamerno znpostavljati tistega, kar je naš končni cilj — boljši materialne in življenjske pogoje naših delovnih ljudi. Zato za višjo življenjsko raven nikakor ne sme skrbeti nekdo v imenu delovnih ljudi, ampak moramo zagotoviti, da bomo mi delovni ljudje in občani sami skrbeli zanjo in jo neprestano tudi dvigali. Ta prizadevanja naj bodo simbol letošnjega praznika dela — prvega maja. Klemene Marjanca: ?ivel 1. maj. — Mladina česfHa vsem delovnim ljudem Problematika odpravljanja nizkih osebnih dohodkov Odpravljanje nizkih osebnih dohodkov pomeni dviganje življenjske ravni delovnih ljudi na stopnjo, ki ustreza sedanjemu razvoju nnše družbe in gospodarstva. Zato je bil tej problematiki posvečen razširjeni plenum Občinskega odl>ora SZDL in Občinskega sindikalnega sveta dne 31. marcu z namenom, da se ugotovi stanje v občini in pospeši ta akcija. V industriji smo imeli januarja še vedno 1555 zaposlenih z osebnimi dohodki do 25.000 din, kar predstavlja 25 .»/o od celotnega števila zaposlenih. Seveda pri tem izstopajo nekatera podjetja, kar kažejo podatki /a leto 1965 (pri tem smo upoštevuli samo zaposlene z mesečno t SO—210 ur opravljenega dela. Gl. tabelo.) Podatki kažejo, da imajo največje Število in odstotek zaposlenih z osebnimi dohodki do 25.000 din v podjetjih tekstilne, galanterijske in lesne industrije. Zanimiv je izračun, koliko sredstev bi potrebovali v letu 1963, da bi odpravili to skupino z nizkimi osebnimi dohodki. Glede na zgornje podatke bi morali povečati maso bruto osebnih dohodkov za 155 milijonov ali za -t odstotke. Seveda pa bi morali isto- časno povečati tudi osebne dohodke višjih skupin, za kar bi potrebovali najmanj 12% več sredstev. Ta izračun velja za občino kot celoto, posamezna podjetja pa bi potrebovala še dosti večji odstotek sredstev. Pri tem ne bi smeli bistveno posegati v sklade, niti zoževati razpone, če so primerni. Nasprotno pa ne bi smeli večati skladov brez povečanju osebnih dohodkov, investirati na račun materialnih stroškov in dopuščati druge nepravilnosti pri delitvi čistega dohodka. Nizki osebni dohodki so tudi znak podcenjevanja fizičnega in ženskega dela ter dela mladine. Obenem z odpravljanjem nizkih osebnih dohodkov je treba razvijati sistem nagrajevanja po delu in odpravljati razne pomanjkljivosti (določen«; tarifne postavke, razne dodatke, različno nagrajevanje v proizvodnji in upravi itd.). Iskanje rešitve izven delovne organizacije, v drugačni delitvi med delovno organizacijo in družbo, v spremembi instrumentov, ni stvarno. Čeprav se bo gospodarski sistem razvijal, moramo iskati rešitve znotraj podjetij. Te rešitve naj člani delovnih kolektivov in organi samoupravljanju zahtevajo od vodilnih in strokovnih kadrov. To pa zahteva urejevanje notranjih odnosov, posebno v vodstvih delovnih organizacij in večjo naslonitev na sodobne analitične, raziskovalne, kadrovske in druge strokovne službe. Kajti od teh je v prvi vrsti odvisno, s kakšno hitrostjo se bodo dvigali osebni dohodki in s tem življenjska raven vseh delovnih ljudi. Plenum je sprejel sklep, da se priporoči vsem delovnim organizacijam oziroma organom upravljanja, da razpravljajo o tej problematiki, izdelajo programe in predvidijo ustrezne ukrepe. _ , m. Delavcev Drlovnn Število z qd o/, organizacija zaposlenih ,-, Induplati .... 1072 524 48.9 Vata...... 415 148 35,7 Universale ... 286 117 40.9 Trak...... 130 44 33,6 Pile...... 72 31 43.1 LIP...... 271 141 52,0 Združena kemičnu 272 28 19," Sončnica .... 49 5 io,6 Papirnica .... 453 27 7,6 TOKO..... 713 360 50,5 X Termit..... 140 11 7.9 Mlinostroj .... 90 3 3.3 Melodija .... 297 129 43,4 Opekarna .... 50 15 30.0 Skupaj..... 4312 1383 37.0 Delo občinske Na seji 28. marca je občinska skupščina obravnavala poslovno poročilo stanovanjskega skladu za leto 1963, ki je imelo predvsem namen prikuzati problematiko poslovanja omenjenega sklada, ki je v letu 1963 odobril skupa i kakili 293 milijonov posojil, med leni ko je bila realizaciju dohodkov sklada v pretečenem lelu 418 milijonov 678 tisoč dinarjev, ali za 22 "/„ nižja od planirane. Izdatki sklada v pretečenem letu so bili znatno nižji od dohodkov, kar je bilo pogojeno predvsem s kasnejšimi pričetki gradenj od predvidenih. Tema je kriv predvsem dolgotrajen postopek za izdajo lokacijskih določil, ki je konkretno zavrl pričetek gradnje trgovsko stanovanjskega bloka v Mengšu, stanovanjskega objekta v Moruvčnh ter gradnjo stanovanjskih stolpičev v Domžalah Sicer pa je sklad v zučetku letu 1963 pridobil 24 stanovanj s skupno kvadraturo 1320 m5, nadalje bi moral v letu 1963 dokončati še tri stanovanjske objekte s skupaj 63 stanovanjskimi enotami, ki pa so bila vseljiva šele v mesecu aprilu 1964. letu. V zvezi s lem je bilo v poročilu ugotovljeno, da se Izvajalci gradbenih in obrtni- ških del skoraj nikoli ne držijo pogodbenih rokov za izdelavo objektov, zaradi tesar tudi stanovanjski sklud ne more izvrševati svojih obveznosti do bodočih koristnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov. To je zlasti neodgovorno predvsem tudi zaradi gibanja cen v gradbeništvu, ki stalno naraščajo in se je cena za m* stanovanjske površine od letu 1960 do 1963 podražila za 100 %. Sklad pa' ima namen z razpoložljivimi sredstvi zgraditi čimveč in čimcenejših stanovanj, za kar skrbi 15-članski upravni odbor, ko sredstva sklada čimbolj ekonomično nalaga. V razpravi na poročilo, v kateri je sodelovalo 18 odbornikov, se je skupščina seznandla tudi s problemi koristnikov uslug stanovanjskega sklada, katerih pa se, predvsem prosvetni delavci kot tudi drugi posamezniki, v večji meri še ne morejo posluževati, ker za marsikoga sedanji pogoji natečajev stanovanjskega sklada niso sprejemljivi. Saj izpolnjevanje takih pogojev čosto posega v tisti del sredstev, ki jih posameznik rabi za svoj nujni življenjski standard. V zvezi s tem so bila iznesena priporočila glede podaljšane dobe za odplačevanje anuitet, za dode- Občinski stanovanjski sklad je pričel v Moravčah graditi prvi stanovanjski blok Ijevanje posojil iz sklada s čim nižjo lastno udeležbo, predvsem za prosvetne delavce in posameznike, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, ki jim ne morejo nudili prispevka za stanovanje oziroma gradnjo, seveda ob upoštevanju boljših ali slabših materialnih pogojev posameznika. Odborniki so se zavzeli tudi za reševanje sta novanjske problematike izven večjih občinskih centrov, kjer bi mnogi posamezniki z gradnjo lustnih stanovanjskih hiš pomagali reševati ta problem. Ker pa ti kraji še niso urbanistično obdelani, saj to ni ure- jeno v celoti niti za večja občinska središča, še ni izgledov za gradnjo v oddaljenejših območjih. Zaenkrat lahko grade v krajih, ki niso v območju, ki je določeno zu pozidavo, le kmetje in obrtniki, ki so krajevno potrebni Sicer pa se gradnja lahko izvaja v v.seh krajih, ki so predvideni za pozidavo, tri Pircu. Bile so vse dobre vo-je, saj je bil letos tak sestanek kakor smo že omenili prvič P-KasžcMa v palaititov Svet Svobod in prosvetnih društev občine Domžale in Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale sta za 8. marec, praznik žena, pripravila krajši program in z njim obiskala delovne kolektive in nekatere ustanove. Pri programu so sodelovali vokalni oktet, instrumentalni kvintet in recitntorji, ki so v svojem progrnmu osvetlili po-men praznika, z glasbenimi vložki pa popestrili prireditev. Obiskali so žene Skupščine občine Domžale, Usnjarske šole, tovarne Vata, tovarne Indu-P'ati, tovarne Filc v Mengšu ler v Grobljah. Daljši program pa so pripravili v kino dvorani v Mengšu, kjer so nastopili še učenci osnovne šole Mengeš s folklornimi plesi ter pihalni orkester oddelka Mengeš, ter v kino dvorani v Domžalah. organiziran in sicer na iniciativo predsednika tukajšnjega prosvetnega društva Viktorju Hribarja. V imenu krajevnega odboru je pozdravil navzoče žene in matere njegov predsednik Nace Vodnik, ki je v krajšem nagovoru obrazložil pomen dneva borbenih žena in se spomnil zlasti vseh listih junaških mater in žena, ki so v času narodnoosvobodilne borbe dale vse in mnoge darovale celo svoje dragoceno življenje. Opozoril je žene na dolgo borbo žena po vsem svetu zn njihove pravice in enakopravnost. Poudaril je. da so tudi danes naše matere in žene nosilke socialistične vzgojo nove generacije. Vse matere in žene so bile zadovoljne in so izrazile željo, da bi se taki sestanki vršili vsako leto. Da znajo biti nnši ljudje tudi danes samoiniciativni, nam dokazujejo prebivalci vasi Zlfre. V tej vasi imajo vaški vodovod, ki je star že nad 50 let. Lansko leto pa jim je odpovedal. Bili so skoraj pol leta brez vode. Na iniciativo Lojzeln Modela in le, nekaterih vaščnnov so sedaj sklenili, nn bodo vodovod obnovili. Zbrali so potreben denar, nn pomoč pa jim je priskočil tudi tukajšnji Krajevni odbor. Sedaj imajo že nabavljene tlnčne in odvodne cevi. sami pn bodo prostovoljno opravili vsa zemeljska dela. Tako upajo, da bodo obnovili svoj vodovod in prišli do boljše pilne vode Prav bi bilo. da bi to njihovo iniciativo in požrtvovalnost upo. števali tudi na občini in predlagajo, da bi jim znižali nekatere občinske dajalve. saj so mornli sami precej globoko seči v žep pa še bodo morali. Želimo, da bi koruižno vztrajali do konca. Davna želja Moravčanov — kulturni dom — se uresničuje. Stavba je v surovem stanju dograjena in pokrita Novi dimnik v Induplati K zvišanju produktivnosti vplivata človek in stroj. Smotrnejše opravljanje dcln je človekov doprinos k temu cilju. Pri stroju pa je stvar nekoliko drugačna. Stroj starega tipa lahko rekonstruiramo (če je to finančno opravičljivo), vendar ga slednjič zamen jamo za novega, modernejšega in boljšega. Takšno je slanje ludi v tovarni IDUPLATl v Jaršah, kjer smotrno zamenjujejo že davno dosluženi strojni park z novejšim. Popolno rekonstrukcijo pa zahteva toplarni, ki ni več v stanju dajali, predvsem v zimskem času dovolj toplotne energije za ogrevanje prostorov in za proizvodnjo. 1 Južno od sedanje kurilnice je podjetje pričelo graditi novo modernejšo toplarno z novim dimnikom. Dimnik je golov in nekaj podatkov zanj: Na 3 in debeli podstavek iz betona so položili prvi venec opeke. Tod je dimnik »debel« 5,08 m. 3 m višine tal meri njegov premer še vedno 4.9 m. Kakor vsi tovarniški dimniki, je tudi ta vedno ožji vse do višine 50 m, kjer meri njegov zunanji premer 1,9 m, notranji premer nli vrhnja odprtina pa 1,5 m. Na vrhu je električna osvetlitev zavoljo letal, katera se nad podjetjem že spuščajo proti novemu letališču v Brni-Lih. Žarnici delajo družbo še trije strelovodi. V dimnik so vzidali 62.158 kosov opeke štirih dimenzij. Do višine 20 m je dimnik dvojno grajen (notranji dimnik se v tej višini konča. 3 zidarji in dva pomočnika so dimnik gradili 46 dni. Zal zavoljo slabega vremena 16 dni niso zidali tako, da je bilo efektivnih delovnih dni za gradnjo samo 30. od jutra do večera. Novi dimnik je grajen varno proti potresom do 9 stopnje, vendar se na vrhu maje za približno 4 cm. kljub temu da telila 385 ton. In za primerjavo: »dimnik Papirnice Količevo je visok 52 m. dimnik tovarne Universale v Domžalah pa »samo« 43 m. Janko Toman - ljudski učitelj Ob 100 letnici njegovega rojstva Janko Toman, nekdanji šolski upravitelj o Moravčah, je bil rojen 4. IX. 1861 d Žužemberku kot sin revnega kočarja. I,imi je v Ottej tišini poteklo 100 let od njegovega rojstva. Kol mlad učitelj je najprej služboval v Iloiiču pri Litiji, odkoder je hodil ob nedeljah v Moravče, kjer je imel strica dekana. V šolskem letu /888/89 pa je kot 2r>-letni mladi učitelj, poln ndudeniške sile in odločnosti prišel v Moravče, kjer je bil nastavljen in kjer je z velikim veseljem opravljal službo ljudskega učitelja in vzgajal mladino polnih ~)? let. to je do leta 1<>24. ko je šel v zasluženi pokoj. V vsem svojem življenju ni poznal pokoja. Bil je človek jeklenega značaja, ki ni nikdar klonil v svoji narodni zavesti kot zaveden sokol in narodnjak pred nobenim ne aosiro-ogrskim ne slarojugoslovauskim klerikalnim režimom. Od svojega naprednega političnega prepričanja vse svoje plodno življenje ni odstopil niti za las. Ni poznal ne nedelje ne praznika, vse življenje mu je bil en sam delovni dan. Zalo je bil v vsej moravski dolini visoko spoštovan in priljubljen tako kot učitelj kakor tudi kot zgleden in pošten družbeni delavec. Mnogo je pripomogel k temu. da so Moravče iz uboge, revne vasi, kjer je po ozkih ulicah tekel hlevski gnoj, postale to. kar danes so. V vasi je ure- Občni zbor domžalske godbe dil kanalizacijo, ki še danes de- gim. je o mali sobi spoje hiše luje, ustanovil je posojilnico in učil otroke r> domačem jeziku, hranilnico, ki je r> glavnem po medtem ko je d sosednji zasav-njegovem prizadevati ju zgradi- ski dolini in Črnem grabnu še la leta 1010 krasen zadružni vedno Nemec gospodaril po slo-dom, ki je ie danes najlepša venskih šolah, stavba o Moravčah. V njej se Ko so partizani napadli nem-je nastanila pošta, žandarmeri- ško postojanko v Moravčah, je ja. posnjilnična pisarna, mlekar- bil Janko Toman ranjen, stana, kateri je tudi on pomagal novanje pa poigano. Ostal je do življenja ter stanovanja, ki sam brez stanovanja in brez so bila na razpolago predvsem premoženja. Edina želja, ki jo učiteljem: Še mnogo kasneje je je imel, je bila, da bi dočakal večkrat rad povedal, da mu konec vojne in osvoboditev slo-vselej srce zaigra od veselja, ko venskega ljudstva. In res je * se pripelje v Moravče in zagle- trdno voljo dočakal svobodo ter da pročelje stavbe, ki ji še da- živel o osvobojeni domovini vse- Moravški pevski zbor s pevovodjo Tomanom — iz časa pred prvo sveiovno vojno nos v kraju ni enake. Zato je bil hudo prizadet, ko je med drugo svetovno vojno, 10. marca 1044, delno pogorela. Po vojni ie bila sicer obnovljena, vendar on tega ni dočakal. Njegovo delo je bila med drugimi ustanovitev pevskega zbora, prostovoljnega gasilskega društva in gasilske godbe na pihala. Ze pred 11 leti so na njegovo pobudo zgradili vodovod, ki še danes oskrbuje Moravče s pitno vodo. Pomagal in vodil je dela pri gradnji vaškega vodovoda v Drtiji in Češ-njicah. Delal je na osuševanju močvirnih travnikov, do smrti je bil starosta moravskoga »Sokola*, ukvarjal se fe s čebelarstvom in sad jarstom. V letu 1010 je neumorno pomagal pri napeljavi elektrike, ki je v Moravčah prvič zasvetila p decembru istega leta. Njegovo življenje je bilo U-smerjeno samo v delo in o pomoč ljudem in to delo je samo bolezen lahko prekinila. Ril je res vzor človeka in vzgojitelja, ki je tudi še po upokojitvi ostal dober učitelj in dober svetovalec vsakomur, ki je pri njem iskal nasveta ali pomoči. Ob prihodu okupatorja leta 1041 je bil skupno z drugimi izobraženci tudi on preseljen, čeprav zaradi starosti samo za nekaj časa. Z žalostnim srcem in veliko bolečino je opazoval tujce, kako so raznarodonali mladino in kako bi jo čez noč hoteli narediti nemško. Ko so partizani tO. marca 1044 pregnali okupatorja, je v osvobojeni moravski dolini, imenovani tmala Rusija*, pomagal povsod kjer je le mogel, med dru- ga le 14 dni. Umrl je 21. maja 1041, p svetu sicer nepoznan, za Moravče in oso moravsko dolino pa velik in nenadomestljiv, katerega še sedaj ob za.pn7.npli in preveč pozabljeni stoletnici rojstva vsi pogrešamo. Spomin nanj v moravski dolini še živi in vsi, ki so ga poznali se ob tej obletnici klanjajo spominu človeka, ki nI dal moravski dolini samo to, kar je bila njegova dolžnost, ampak mnogo mnogo več. Konec preteklega mesecu je imela domžalska godba, ki je med najstarejšimi godbami v Sloveniji, svoj redni letni občni zbor. V domu se je zbrulo lepo po število članov, prisotna pa stu bila tudi predsednik in tajnik Sveta Svobod občine Domžale ter ravnatelj glasbene šole. Dosedanji predsednik društva Ivan Loboda je v svojem poročilu omenil, da je bilo delo godbe precej razgibano, saj je imela godba do zadnjega občnega zbora v jeseni 1962 kar 48 nastopov. Tudi pri godbi ie važna kvaliteta, če je le-ta dobra; potem je tudi uspeh dober. Kot primer je navedel tekmovanje godb v preteklem letu. Kvaliteto pa se da doseči le s trdim in vestnim delom, kakor tudi rednim obiskovanjem vaj Većina članov se vaj redno udeležuje, nekaj je pa tudi takih, ki dela ne jemljejo resno, seveda pa zuto trpi kvaliteta. V bodoče je treba take napake odpraviti. Da ima godba toliko mladine v svojih vrstah, se mora zahvaliti predvsem glasbeni soli, v kateri se vzgajajo novi mladi godbeniki, kajti, če bi godba ne imela dotoka mladine, bi z leti propadla. Omenil je tudi finančne težave, ki jih imajo, predvsem je pa grajal neredno plačevanje god-benih uslug. Spomladi bo godba priredila samostojen koncert. Da bo pa dvorana ob tej priliki polna, bo vsak član godlje skušal prodati čimveč vstopnic, da ne bo dvorana prazna, kot je bila pri proslavi 22. decembra, ker potem godbeniki izgubijo veselje in voljo do dela. Omenil je tudi, da bo godba letos praznovala 80-letnoco svo- jega obstoja. Tako pomemben jubilej bo pač treba primerno proslaviti. Treba bo izvoliti pripravljalni odbor, ki naj k sodelovanju pritegne tudi zunanje sodelavce. Ob tej priliki naj bi društvo izdalo tudi brošuro, v kateri bi bila v besedi in sliki povezana zgodovina domžalske godbe. Predlagal je, naj bi v novi ob-bor izvolili pretežno mlade godbenike, pripravljalni odbor za proslavo 80-leLnice naj bi pa v flavnem sestavljali starejši iz-uSenJ člani. Tajnik društva Frane Ulčnr je poročal, da ima godba 33 aktivnih in 5 častnih članov, dva stu na odsluženju vojaškega roka, trije mladinci pa so bili zaradi nerednost.i izključeni. Godba ima vaje dvakrat tedensko. Imela je 4 koncerte, eno tekmovanje, sodelovala je pri petih proslavah, poleg tega je pa sodclovula še petna jskrnt pri raznih sprejemih, gasilskih prireditvah, zborovanjih in podobno. Našludirala je štirinajst del. ki jih je izvajala nu koncertih in proslavah. Iz. blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so bili nubavl-ljcni novi pulti, nove uniforme, plačevati je bilo treba tudi kapelnika, za kar so izdali precej denarja, tako da je v blagajni suša. celo nekaj tisočakov še manjka za kritje računov, ker vsi še niso plačali godbenik uslug. Predsednik Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Domžale Janez. Ličar je v diskusiji pohvalil plodno delo godbe in pripomnil, da bo s leni. da bo sedaj Svet plačeval kapelnika, vsaj delno pripomogel k zboljšanju finančnega stanja društva. Slane Ilabe. ravnatelj glasbene šole je izrazil željo, da bi sodelovanje med godbo in glasbeno šolo bilo še naprej tako tesno kol je bilo doslej. Upa pn. dn bo sedaj, ko je pri Svotu Svobod osnovana glasbena komisija, sodelovanje še tesnejše. Tone Ravnikar, zastopnik Tnriatičtfega društva je izrazil željo, naj bi godba spet pričela s promenadnirni koncerti, kot i« bila to navada pred vojno. Ker prostor v bližini spomenika za prirejanje koncertov ni več primeren, je bilo sklenjeno, da bodo bodoči promonadni koncerti pred poslopjem Komunalne banke. literarnem večeru niti na proslavi dneva žena kol doslej ie naprej trobili in poudarjali be-s'de o potrebnosti in nujnosti kulturnih prireditev v Domžalah. Ce resnične kulture ne maramo, recimo raie. da je ni treba, ker Domžnlčnni rabijo le kruha in iger in jih zato v celoti zadovoljujejo razni »zabavni« in drugi ansumhli sumljivih kvalitet in zasedb. Ob robu razpr Ker je za kakršnekoli prireditve v Domžalah na razpolago le torek, je bil tako v torek 31. marca v domžalski kinodvo-rani literarni večer, ki ga je organiziral domžalski študentski klub. Nastopili so mladi študentje oddelka za slovanske jezike in književnosti ljubljanske filozofske fakultete. Predstavili so se s prozo, poezijo in humorjem. Večer je v organizacijskem pogledu uspel, saj je bila dvorana nadvse okusno n-ranžirana in gre študentskemu klubu vsa pohvala. Toda če preidemo na ocenjevanje domžalske publike, pa je s pozitivnimi ugotavljanji konec. Kako se je moglo dogoditi, da se je ob dobri propagandi in objavah v radiu, zbralo na tem večeru bore 70 ljudi. Vsa lepa pričakovanja, da bo v torek več ljudi, ker ta dan pač ni televizije in ne kina. so bila zaman. Domžnlčani so ponovno (kakor tudi ob proslavi dneva žena) potrdili, da jim je kultura le nn ustnicah, ko pa je kulturo treba dokazati, -ni ive o ..Kulturi" nikogar nikjer. Dokazali so tudi, da so jim razni »Planšarji« kljub dvomljivi kvaliteti več, da jim je na odru junaško nabijanje po bobnih več, kot pa skrbno pripravljen literarni večer ali proslava dneva žena. Ce se domžalskim izobražencem, ki jih je v Domžalah nedvomno dovolj, dozdeva, da jim prisotnost pri kulturnih prireditvah ni potrebna, ko se o njihovi kulturni angažiranosti skoraj ne govori več ali pa le v skrajni skepsi, je tudi želeti, da bi se končali vsi očitki in stalna nnglašanja o potrebnosti ■ •i/.ličnih kulturnih dobrin, vsaj iz moralnih, če že ne iz crnjih razlogov. Problema s pisanjem ne bomo rešili. Pokazalo pa se je in sedaj vemo. koliko sta za kulturo poklicana Občinski svet Svobod in prosvetnih društev in študentski klub še motivirana in dolžna skrbeti za organiziranje kulturnih manifestacij v Domžalah. Spoznali smo tudi. da bodo tisti, ki jih nismo videli niti na »O debelokožništvu in anonimnosti« Zadnji čas ljudje oedno pogosteje opozarjajo na razne nepravilnosti v našem družbenem življenju. In prav je tako! Nekateri sle držijo za glavo: kako je sploh mgoče, da se dogajajo take poneverbe, nepravilnosti! Vendar to ne kaže, da bi nepravilnosti naraščale, ampak predvsem na to, da se ljudje oedno bolj zanimajo ya dogajanje OKTOg sebe, dn se oedno bolj zavedajo možnosti, da soodločajo o vseh pomembnejših zadevah. Šele pred to metlo, ki pometa prah. z naše družbene stvarnosti, se odkrivajo doseduj skrite nepravilnosti v delovnih organizacijah in občini. Nekateri vpijejo, da je samoupravljanje samo na papirju, toda odgovoriti jim moramo, da ni tako povsod in da vedno ostrejša družbena kritika veliko prispeva k oilslia-lijevanju slabosti v našem sistemu. Seveda mora biti kritika konstruktivna, ne kriti-kastrska. Zanimivi) in za naduljno izgrajevanje našega družbenoekonomskega sistema nujno bi bilo, da bi tem nepravilnostim, gospodarskemu kriminalu in neod-gooornosli odgovornih posameznikov od-krili globlje vzroke. Samo odkrivati te pojave je premalo! Biti moramo dovolj pogumni, da se ne ustrašimo birokratskega tlačenja kritike, ki prihaja prav od tam, koder je največ skrivnosti in verjetno nepravilnosti. Spustili se moramo v ostro diskusijo, ki edina lahko prinese pozitivne rezultate. Bodimo konkretni: tudi v naši občini imamo še vidno pojave birokratske vzvišenosti in neodgovornosti, ki včasih meji ž>k predpis, ki določa, ob kakšnih pogojih se smejo stanovati jski prostori spremili jati v poslovne. Ali je res. da je tehnični sekretar občinske zveze za telesno kulturo dobil pitano v novem bloku, čeprav je do-sedaj umi prostor. Zanima nas in prosimo za odgovor, če je bil o tem kuj obveščen predsednik Sklada za Mesno kulturo tov. Lipovšek? Sklad bo verjetno plačeval nujeiniiinn za ta prostor? l'o prvih iiijormai i juh tov. Lipovšek o tem ne ve nič. In če je to res, kako je to mogoče? Občani plačujejo stunvvnnjski prispevek iz svojih osebnih doliodkoo. zato jih upravičeno zanima, kako se ta sredstva trosijo. Vemo tudi, da se pri stanovanjski gradnji pojavljajo določene objektivne ovire v preskrbi z materialom? Vendar mislimo, da je izgovor Gradbenega podjetju Domžale na skopsko katastrofo dokoj prozoren in slab. du ne rečemo žalosten. Mislimo, da bi bila dolžnost organov upravljanja v teh delovnih orgmiizacijuh in dolžnost državnih organov, da takoj odgovorijo, oz. bi že morali to sami storili, ko so občani postavili vprašanje o rešitvi omenjenih pndilemoo. Tako pa lahko ugotuvljamo le precejšnje debelokožnišivo teh ljudi! Zu tem. izgleda^, tiči prevelika anonimnost odgonvrnih po-rumeznikov, ki se izgovarjajv na te probleme, češ da tako ne odločajo oni. tem več samoupravni organi. Toda obstoju tudi osebna odgovornost, ne samo kolektivna, ki se včasih niti ne da presoditi po pravnih normah, ampak po družbenih in moralnih, ki pa so lahko tudi zelo občutljive. Izgleda, da se bo morala družbena kritika v teli in drugih primerih odslej nasloviti ne samo na organe, temveč tudi M doslej preveč anonimne odgovorne osebe. Le tako bomo dosegli večjo odgovornost pri sprejemanju odločilen, kur bo imelo vsekakor pozitivne posledice. Hmar Lipovieb Gospodinjam iz Preserja Deset oziroma 11 meseeev za tem, ko so me volivci iz Preserja izvolili za svojega predstavnika v občinsko skupščino so se spomnili na to svojo odločitev. In to zamudo sedaj želijo v največji možni meri nadoknaditi. Zakaj torej gre? Krajevni odbor in krajevni odbor SZDL Preserje sta se v Poletju 1%! krepko potrudila, du bi se vprašanje novogradnjo trgovskega lokala premaknilo z mrtve točke. Določeni člani obeh odborov so naleteli na raznmovunje in — pričelo se je z gradnjo. Zal nam danes fok — kdaj bo lokal dograjen in predan svojemu namenu — ni znan. V vsem času od pri-četka del do danes pa sta oba odbora na vsaki svoji seji razpravljala o »novi trgovini« ter nu vsakem zboru volivcev tolmačila navzočim potek priprav in gradnjo samo. Seveda so bili dosedanji zbori volivcev zelo slabo obiskani in le redki Pre-Serjnni vodo vso tisto, knr vem sam. In knr vem — vodo tudi oni. tako tudi. da bo novi trgovski lokal v Preserju samopostrežnega tipa. Taka odločitev investitorja (Trgovsko Podjetje »Napredek« Domžale) J* povsem umestna in sodobna. O tem sta podrobno obučena oba odbora in volivci, ki so se udeleževali zborov volivcev. Marca in aprila letos pa me gospodinje iz Preserju (in tudi mojo soprogo — kot du ima kakšen poseljen vpliv, če mi to željo posreduje!) ustavljajo ter skoro »zahtevajo«, da bi bila trgovina klasičnega tipa. ker bo sicer poslovodkinja znpu-slilu službo v Preserju in odšla. Zadnje želijo gospodinje iz Preserja preprečili, kar je poslovodkinja osvojila s prizadevnostjo in ustrežl jivostjo njihovo naklonjenost. Po izjavah je sedanju poslovodkinja daleč najboljša, kar jih je doslej vodilo poslovalnico. Z zadevo se v celoti strinjam in nihče ne oporeka te kvalifikacije in želja vseh (tudi moja) je, da bi ludi še daljo ostnln. kur pa ne bo, če bo trgovina samopostrežnega tipa. Zakaj? Niti načrtov niti konceptov ne morem spreminjati niti ne bom posredoval takšno zamisel, ker bi o tem lahko odločal samo zbor volivcev, katerega se pa gospodinje iz Preserja žal ne udeležujejo. Razmislite o tem ter se udeležujte v prihodnje polnoštevilno zborov volivcev, kjer je mesto za takšne razprave in kjer ne bo prepozno, kakor ie to v tem primeru! Gradbena dela na novi samopostrežni trgovini v Presorjnli so v zaključni fnzi Mladinska aktiva prve in druge osnovne šole iz Domžal sta organizirala prvo Javno tribuno o množičnem športu v naši obflnl. Verjetno Je to eden prvih primerov v Sloveniji, da Je mladinski aktiv organiziral tako tribuno. Osnovna ugotovitev Je bila, da se mladi zanimajo za mnoi:" športnih panog, vendar ni nikogar, ki bi Jih znal. oziroma hotel organizirati in Jim nuditi osnovne pogoje za delo Tako Je na oheh šolah samo kotalkarjev preko sto. ne morejo pa priti do svojega društva, ker Jim nihče ne pomaga. Na drugi osnovni šoli bi želeli Igrati rokomet, pa nimajo igrišča, enako Je tudi z namiznim tenisom in plavanjem Menimo, da hI bila dolžnost ohflnske zveze za telesno vzgojo, da bi bila mobllizator In organizator mnozlee mladih ljudi, ki hI želeli v športu najti zadovoljstvo in sprostitev! Domžalski planinci so zborovali 22. marca so domžalski planinci polagali obračun svojega dela za leto 1963. Od preko 700 članov se je občnega zbora udeležilo premajhno število (niti 10V«), da bi društvu dali smernice za bodoče delo ali priznanje staremu odboru za uspešno delo. Težišče vsega . delovanja društva je na izgradnji gospodarskega poslopja pri planinski postojanki na Veliki planini za katero je izdelal načrt arh. Vlasto Kopač. Do plošče je bilo poslopje zgrajeno v preteklem letu, letos pa bodo občutno povečali prenočnin-sko zmogljivost sedanjega doma, kar bo nujno potrebno zaradi večjega obiska, ki ga pričakujemo po dograditvi žičnice na to vabljivo planino. V pretekli jeseni so domžalski planinci slavili 10-lo.tnico, odkar so zgradili dom na Veli- ki planini in je bilo ob tej priliki odlikovanih več zaslužnih društvenih delavcev. Tudi 15-letnica obstoja društva in 70-letnica organiziranega planinstva v Sloveniji sta dobili svoj odmev v društvenem delovanju, ki se je posebno odrazilo v sistematskem delu markacijskega odseka, ki je pregledal vsa gorska pota, obnovil zastarele markacije, več poti pa je bilo na novo markiranih in opremljenih z orientacijskimi tablicami. Kot markacijski je tudi mladinski odsek pokazal voljo, da izvrši svoje poslanstvo v razvijanju mladinskega izletništva, utrjevanju notranje organizacije in uvajanju novih mladincev za vodnike mladinskih skupin. Le teh ima društvo premalo v primerjavi s številom včlanjenih mladincev in pionirjev. Udeležili so se pohoda na Sutjesko in po poteh XIV. divizije na Štajersko. Letos nameravajo organizirati skupine mladih planincev v podjetjih in prirediti tečaj za gorske stražarje, katerih naloge bodo postale večje s povečanim obiskom na Veliki planini, ko bo stekla žičnica. Odnosi društva z organi Občinske skupščine so urejeni in je delovanje planincev zajeto v občinskem statutu. Razumevanje s te strani je bilo že sedaj potrjeno z dotacijo, ki bo omogočila razmah društvenega delovanja, posebno pri vzgoji mladine, kateri bo društvo v prihodnje posvečalo še več pozornosti. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da je imelo društ-vov preteklem letu blizu 8 mi-ljonov dinarjev prometa, kar vsekakor potrjuje veliko aktivnost odbora, ki mu je poverjeno vodstvo društva. Z malimi spremembami bo isti odbor nadaljeval delo tudi v letošnjem letu. Analiza obiska na Veliki planini v preteklem letu kaže, da se je promet v letu 1961 nekoliko znižal v primerjavi s prejšnjim letom, razveseljivo pa je vseeno dejstvo, da se je znižala postavka za prodane alkoholne pijače v dobro brezalkoholnih. Znižalo se je tudi število nočnin v primerjavi z letom 1962, kar je posledica povečanih prenočnin-ikifa možnosti v počitniških domovih in pastirskih stanovih. Alpinistični odsek je sicer maloštevilen vendar beleži precej lepih vzponov v preteklem lotu, manjka pa mu popolnejša alpinistična oprema, da bi se uspešneje udeleževal alpinističnih in reševalnih akcij. Na kraju so občni zbor pozdravili zastopniki društev iz Kamnika. Zagorja in koordinacijskega odbora Zasavskih društev in pozvali navzoče k tesnejšemu moddriištvoneniu sodelovanju, novoizvoljenemu od-iMiru pa je zaželel tudi zastopnik društvu čimveč uspehov pri izvajanju društvenega programa v letu 1964. Društvo bo tudi v tem letu vodil dosedanji predsednik Mitja Zupančič. Prvi odbori OF na Kamniškem V spomin Tomu Brejcu Priprave za vstajo, vstaja, nastanek in razvoj prvih odborov OF na Kamniškem so neločljivo povezani z delovanjem pokojnega loma Brcjca-Pavleta. O njegovem deležu v pripravah za vstajo, o delu za nastanek prvih partizanskih čet in Kamniškega bataljona ter o njegovih prizadevanjih za obnovitev vojaške dejavnosti na Kamniškem splomlndi 1943 je naš lisi že prispeval nekaj člankov. Tokrat bi želeli prikazati vlogo in prispevek pri nastanku prvih odborov OF na Kamniškem, posebno še v naši občini. Priprave za vstajo v mesecih juniju in juliju 1941 so toliko zaposlile okrožni komite in partijske celice v Kamniku, Jaršah, na Duplici, v Dobu in Trzinu, da niso hkrati s pripravami za vstajo začeli pristaše odpora proti okupatorju že tudi organizirati in združevati v odbore OF. kot je bil to primer v Ljubljanski pokrajini in zlasti v Ljubljani. Ni pa temu bila vzrok samo prevelika zaposlenost, temveč tudi ostra nemška okupacijska taktika, ki je terjala skrajno previdnost pri povezovanju simpatizerjev v neke širše odbore, lako so na primer celo tiste tovariše, ki jih je vodstvo vstaje predvidelo, da bodo šli v partizanske enote, povezovali samo kolikor je bilo najbolj potrebno, po navadi v trojke. Vendar pa ta opreznost ni motila organizatorjev in vojno revolucionarnega komiteja, da ne bi v pripravah za vstajo seznanila z nameni in nalogami NOR tudi za tiste tovariše, za katere so sicer vedeli, da se ne bodo mogli pridružiti partizanskim enotam, bi pa lahko s svojim delom nudili pomoč bodisi kot obveščevalci, zbiralci orožja, hrane, sanitetnega materiala in podobno. Na nekaterih sestankih neposredno pred vstajo so že razpravljali o zadolžitvah posameznikov za delo na terenu. Prav vstaja sama pa je še zmanjšala število političnih delavcev, tako da ni bilo mogoče niti to, da bi na terenu obstajal posebni okrožni komite KPS, marveč je vse njegove posle opravljal po formiranju Kam- niškega bataljona na Rašici 17. avgusta 1941 novi okrožni sekretar Tone Šturm. Da bi dobilo narodnoosvobodilno gibanje na Grenjskem širšo politično osnovo, podobno kot v Ljubljani, je centralni komite KPS poklical sredi; avgusta 1941 Toma Brejca v Ljubljano, kjer naj bi poročal o razvoju vstaje na Gorenjskem, istočasno pa bi dobil smernice za nadaljnje delo in neposredno seznanil z oblikami vključevanja čim širšega kroga simpatizerjev boja proti okupatorju. O tem snidenju z voditelji narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani je pokojni Tomo Brejc pripovedoval takole: »Nad vse pomemben za moje nadaljnje delo je bil sestanek v neki hiši za Bežigradom, kjer sem se 20. avgusta 1941 sestal s tovariši Alešem Beblerjem, Edvardom Kardeljem, Borisom Kidričem, Francem Leskoškom in Tonetom Tomšičem. Poleg navodil za vojaško dejavnost me je tovariš Kardelj opozarjal predvsem na nujnost snovanja odborov OF tudi na Gorenjskem. Še isti večer me je tovariš Kidrič peljal na sestanke nekaterih ljubljanskih organizacij OF, da bi se nadrobneje seznanil z njihovim delom. Uvidel som, da smo bili na Gorenjskem v tem pogledu res preozki in da nismo zajeli cele vrste ljudi, ki bi lahko organizirani v OF veliko prispevali k oboroženemu odporu. Tudi svoje zaupnike smo doslej iskali le v večjih krajin, medtem ko po vaseh prebivalstvo nismo dovolj seznanjali s cilji OF.« Neposredno po vrnitvi na Gorenjsko je Tomo Brejc organiziral vrsto sestankov pristašev OF v okolici Kranja, prve dni septembra pa se je ponovno vrnil na Kamniško. Tu so bili pogoji za ustanavljanje odborov OF po vstaji zelo težki. Samo v avgustu so gestapovci in orožniki aretirali s področja orožniških postaj v Kamniku. Domžalah, Mengšu in Moravčah okrog 200 simpatizerjev OF in jih zaprli v Begunjah in Kamniku, ali odvedli v internacijo v taborišče Kriessolsdorf na Koroškem. 14. septembra 1941 so se se- stali na gradu Krumpcrk nekateri agilni simpatizerji OF in ustanovili občinski odbor OF za Domžale. Ta prvi odbor OF na Kamniškem je sestavljalo osem članov, med njimi že pred vojno znani revolucionar Polde Miš z Gorjuše pri Krtini, učitelj Franjo Chvatal iz Domžal, ravnatelj tovarne lakov na Količe-vem Miro Martelanc in oskrbnik krum-perškega gradu Alojz Keglovič. Temu sestanku so kmalu nato sledili boji partizanov z Nemci, kar je imelo za posledico umik ali razbitje enot Kamniškega bataljona, in poostreni ukrepi okupatorja tudi nad civilnim prebivalstvom. To je začasno ustavilo nadaljnje nastajanje odborov OF. Aretacije večjega obsega v pozni jeseni 1941 po prenehanju vojaške dejavnosti na Kamniškem, so povzročile doka Janjo politično mrtvilo do začetka lota 1942. Okrog 20. decembra 1941 se je z zdravljenja v Ljubljani vrnil na Kamniško Tomo Brejc. Centralni komite KPS mu je dodelil v pomoč Miro Svetina-Meiko. članico pokrajinskega komiteja za Gorenjsko, sredi januarja 1942 pa ie po nalogu pokrajinskega komiteja KPS prišel na Kamniško z Jesenic kot politični delavec še Nace Sterleknr-Jože. 25. decembra se je sestal Tomo Brejc na Rodici z Jožetorn Skokom in za tem z Mavricijem Borcem, ki sta ga seznanila s položajem na terenu. Na Kamniškem so tedaj obstajale le manjše skupine OF nu Duplici, v tovarni Induplafi v Jaršah, na Količevem, na Viru in v Mengšu. Edino večjo akcijo v tem času je izvedla grupa iz tovarne sanitetnega materiala na Viru, ki je sredi januarja 1942 poslala borcem Cankarjevega bataljona večjo količino obvez in zdravil za ranjence. Predvsem so se pristaši OF upirali tesnejšemu medsebojnemu povezovanju zaradi številnih izdajstev in ostrih kazni. Politični delavci so previdno pridobivali nove člane, razširjali med njimi literaturo in Slovenskega poročevalca, ki so ga dobivali iz Kranja v Mengeš k Tonetu Jnn-čigaju. Tudi na sestanku pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko v Razpetovi hiši v Domžalah 17. januarja 1942 so razpravljali o tem, kako je za ponovno oživitev vojaške dejavnosti na Kamniškem po- trebno povezati pristaše OF v odbore. Glavni sklep tega sestanka je bil. naj se čimprej vrnejo v kamniško okrožje domači borci, ki so bili dotlej v sestavu Cankarjevega bataljona. 2e v januarju 1942 je tročlanskemu političnemu aktivu uspelo obnoviti in ustanoviti odbore OF v Domžalah, Ihanu, na Prevojah, v Šentvidu in v Lukovici. Ko so politični delavci zvedeli, da se bo kamniška grupa borcev iz Cankarjevega bataljona vrnila sredi februarja 1942 na kamniški teren, so takoj začeli organizirati odbore OF v Tuhinjski dolini in Črnem grabnu, kamor so predvidevali, da se bo kamniška grupa nastanila do konca hude zime. V teh odročnejših predelih, kjer je bilo nemško nadzorstvo slabše kot v večjih krajih, so že v kratkem dosegli presenetljive us-pehe. Ob koncu januarja in v začetku februarja so uspeli osnovati odbore OF v večini vasi Tuhinjske doline in Zlatega polja. Ko so se borci vrnili sredi februarja 1942 na Kamniško, je bilo za njihovo namestitev že vse pripravljeno. Kako uspešno so opravljali sinipatiz.er.ji OF tudi obveščevalno delo, priča 19. marca 1942 pravočasno odkritje izdaje bivališča kamniške grupe v Kostanju v Tuhinjski dolini, še preden so Nemci uspeli zbrati sile za obkolitev partizanov. 21. marca 1942 so Nemci kamniško grupo napadli na Kostmi jski planina. Uspešno so se borci prebili iz nemškega obroča in se premaknili proti Zlatemu polju, od koder so odšli na prvo večjo akcijo v Lukovico, kjer so zaplenili večjo količino tobaka. Ze v teh nekaj dneh so se pokazala kot zelo uspešna prizadevanja političnih delavcev in odborov OF za vključitev novih borcev v kamniško grupo, ki je številčno porastla od 12 na 25 borcev. 25. marca 1942 je Tomo Brejc postavil na Veliki Lasni štab nove Kamniške čete. Tedaj je s komandirjem čete Matijem Blejcem-Matevžem in političnim komisarjem Jakobom Molekom-Mohorjern razpravljal tudi o nadaljnjem delu za ponovno osnovanje Kamniškega bataljona. Odbori OF so dobili kot svojo najvažnejšo nalogo, poskrbeti za dotok novih borcev. Svojo mobilizacijsko nalogo pa so spričo velikih uspehov in uspešnih akcij Kamniške čete. saj so njeni borci v aprilu 1942 minirali stolip visoke napetosti pri Lukovici, vdrli v občinski urad v Krašnji, napadli žandartneri jsko postajo na Vačah, izvršili veliko prehranjevalno akcijo v Moravčah, zažgali v Sclih v Tuhinjski dolini avto s potujočim kinom, podrli most v Podhruški, izvedli velike prvomajske propagandne akcije in končno 10. maja 1942 zmagali na Osnovčku v Tuhinjski dolini, odbori OF in politični delavci lahko že do srede maja tako uspešno zaključili, da je bil ponovno formiran Kamniški bataljon/ V začetku aprila 1942 je po nalogu centralnega komiteja KPS zapustil kamniško okrožje Tomo Brejc in odšel na Primorsko. S tem je iz kamniškega okrožja odšel prizadevni partijski delavec, s čigar delom je najtesnejše povezano prvo leto razvoja narodnoosvobodilnega gibanja na Kamniškem, Prvo obdobje organiza ran ja odborov OF pa moramo zaključiti šele s sredo leta 1963. No spomladi 1943 ie PO podatkih pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko delovalo na Kamniškem že 27 terenskih odborov OF. Značilno za te odbore pa je to. da so se večinoma sestajali le zaradi kakšnih posebnih nalog, neke trajnejše povezave med njimi pa ni bilo. Tudi ti odbori niso bili številčno močni. 6. j ulja 1945 je pokrajinski komite KPS za Gorenjsko poslal okrožnemu komiteju KPS Kamnik navodila za nadaljnje delo, v katerih je zahteval reorganizacijo dotedanjih odborov OF in okrepitev partijskega aktiva za organiziranje OF ter njenih množičnih organizacij. Novi ^r-kretar Franc Zupančič-Marjan je na tečaju za rajonske sekretarje in politične terenske delavcev sredi julija 1945 v Vrhpolju pri Moravčah seznanil te z novimi smernicami za množično vključevanje simpatizerjev OF v odbore OF, Slovenske narodne pomoči. Slovenske protifašistične ženske zveze. Zveze slovenske mladine, Delavske enotnosti. Gospodarske komisije in Narodne zaščite. Ze v začetku septembra 1945 je delovalo na Kamniškem preko 220 odborov OF. do konca novembra pa je političnim delavcem uspelo osnovati poleg 454 različnih vaških odborov, še 67 občinskih in 7 rajonskih odborov OF. 26. novembra 1945 je bil osnovan še Okrožni odbor OF. Jeseni 1945 se torej začenja drugo obdobje v razvoju OF na Kamniškem, čigar značilnost je predvsem množičnost z njo zvezani veliki uspehi, kar je močno vplivalo tudi na priliv borcev v novo osnovano Šlandrovo brigado in na njeno preskrbo. Iz, teh skromnih podatkov se vidi, da se je OF razvijala na nemškem okupacijskem območju v marsičem drugače kot v Ljubljanski pokrajini in da SO prvi organizatorji, med njimi zlasti Tomo Brejc v resnično težavnih pogojih ustvarjali OF kot temeljno obliko množičnega vključevanja zavednih Slovencev za boj proti okupatorju. Viri: OK KPS Kamnik v Arhivu IZDG in CK ZKS in ustno pričevanje Toma Brezca, Jožeta Sterlekarja in Franca Zupančiča. Prevoz učence ¥ ODGOVOR Starši učencev Črnega grabna, ki se vozijo v centralno šolo Brdo — Št. Vid želijo, da bi bil prevoz urejen tako kot je bilo v letu 19(i5. Fnake želje ima tudi Svet zn šolstvo pri občinski skupščini Domžale, Problematika prevozov otrok je bila obravnavana na zadnjih zborih volivcev v Črnem grabnu in Moravčah. Prevoz učsn-o brzini, s katero rastejo temelji iz zemlje, bi tej napovedi lahko verjeli. — Na sliki mogočni temelji za montažno nadgradnjo cev tovarne TOKO je SAP dal v Crni graben poseben avtobus. Z njegovo uslugo in ceno so bili zadovoljni občani, z njim vred pa tudi občinski svet za šolstvo. Sredi decembra pa nas je predstavnik SAP Ljubljana obvestil, da s 1. januarjem ne bodo otrok več vozili in odpovedujejo pogodbo z utemeljitvijo, da bo to progo in prevoz prevzel Ljubi j a na-t ran spor I Ker nismo imeli izbire smo pnč morali sprejeti usluge v taki obliki kot nam jo nndi Ljub-I jana-transport, pa še za to je napravljena pogodba le do 1. marca. Tudi mi vemo. da nam L jubljnna-transport nudi slabše usluge, toda v položaju kot smo bili ni preostalo drugega kot sprejeti pogodbo. Na zadnjih zborih volivcev je bilo dosti pripomb na prevoz učencev in jih bruno posredovali upravi Ljubljana Transport. Skušali bomo uredili prevoz v zadovoljstvo otrok in staršev. Dimnikarska služba ŠE ENKRAT Ker je bila v prejšnji števil, ki precej enostransko obravnavana dimnikarska služba v občini, bi rad dopolnil zadnji odstavek članka, kjer prosi občane, naj bodo obzirni do dimnikarjev. Upam. da ni v vsej komuni tako kot je ponekod v Domžalah, da pride dimnikar v hišo samo takrat, ko pride po »svoje« nezasluženo pavšalno plačilo za vse leto. Zaman pa ga pričakujemo po vnaprej določenem razporedu. Se več. tudi na zahtevo stranke, dimnikar ne pride očistiti dimnika. Zato ni prav nič čudno, da gospodinje, ki morajo same ometati dimnike nimajo razumevanja do njih. Predpisi sicer določajo obvezno čiščenje dimnikov, težko je pa razumeti, da bi določali tudi obvezno plačevanje ne glede na to ali je bilo delo opravljeno ali ne. Prav bi bilo. da bi st» vzporedno s predpisi uvedla tudi kontrola dimnikarske službe. Kajti s tem, da je plačan račun podjetju »Dimnik*, nikakor nso strokovno očiščeni in nadzorovani dimniki, niti niso odstranjene možnosti nastanka požarov, zastrupitve in zadušitve. Poman jkan je dimnikarjev pa ne more biti podjetju opravičljiv razlog, da zahteva plačilo za neopravljeno delo. Berite Občinski poročevalec. Letna naročnina itm din. Financiranje športa v občini Ker se mnogi občani zanimajo za probleme v zvezi s financiranjem telesne vzgoje v občini, smo zastavili predsedniku sklada za telesno kulturo, Ot-marju Lipov.škn nekaj vprašanj in ga prosili da nanje odgovori. Vprašanje: V čem je razlika med nekdanjim proračunskim dotiranjem telesne vzgoje in financiranjem izgradnje tele-snovzgojnih objektov in sedanjim, ko vodi celotno politiko financiranja sklad? Odgovor: Z odlokom z dne 26. 12. 1961 (Glasnik — Uradni list okraja Ljubljana IX.'5 z dne 21. januarja 1962) je bil sprejet sklep o ustanovitvi sklada za pospeševanje kulture. Sredstva tega sklada se uporabljajo za gradnjo in vzdrževanje športnih naprav in funkcionalno dejavnost. Sklad upravlja odbor 7 članov (5 članov imenuje občinska skupščina in sicer 2 člana občinske skupščine in 5 člane sveta za telesno kulturo, 2 člana imenuje Ob ZTK). Pred tem datumom se je telesno kulturno življenje dotiralo in financiralo iz sredstev posameznih sindikalnih organizacij, ustanov in podjetij in je bilo prav zavoljo tega mnogo nepravilnih stališč, saj so bogatejše sindikalne podružnice lahko dotirale več sredstev, medtem ko so bila nemalokrat, boijša društva v zapostavljenem položaju. Razlika je s tem že nakazana. Danes vodi financiranje sklad ter razdeljuje sredstva, ki so na razpolago tistim, ki so do teh sredstev upravičeni. Kdo dobi in koliko, pa zavisi od delavnosti posameznih društev in od kvalitete dela ter množičnosti, s katero nastopa društvo pred javnostjo. Vprašanje: Kakšna so bila sredstva sklada v preteklem letu in v kakšne namene so se ta sredstva porabila? Odgovor: V letu 1963 je sklad razpolagal s 14,875.203 din. Celotni znesek je bil namenjen za funkcionalne izdatke in za in-vistiefje. Tako je bilo za funkcionalne izdatke na razpolago 5,441.203 din, ostalo za investicije. Nekaj primerov za to delitev: TVD Partizan Moravče je dobil 70.000 din, TVD Partizan Mengeš 500.000 din. Košarkarski klub Domžale 948.000 din in ObZTK Domžale za funkcionalne izdatke in ta likvidacijo starih računov iz naslova domžalskih nogometašev 1.352.000 din. Z denarjem za investicije se je gradilo kegljišče v bodočem športnem parku v Domžalah, 6,500.000 din. ter telovadnica v Mengšu (adaptacija). Za kritje teh stroškov je bilo Mengšanom odobrenih 2,404.000 din, vendar 1,5 milijona din niso prejeli in je treba ta denar nakazati v letošnjem letu. Skupno so znašali izdatki v letu 1965 13,775.205 din. Sredstev je ostalo v skladu ob koncu leta 900.000 din, na računu rezervnega sklada pa 200.000 dinarjev. Vprašanje: Kako se formirajo sredstva sklada in od česa je odvisna njihova višina? Odgovor: Po prej navedenem odloku se stekajo v sklad naslednja sredstva: — del proračunskih sredstev občine — prispevek drugih političnih teritorialnih enot, gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov — obresti sredstev sklada — posojila — darila Višina sklada je odvisna predvsem od realizacije občinskega proračuna. Ce so v občinskem proračunu sredstva na razpolago, je tudi delež za razvoj telesne kulture večji. Sicer je obratno, kur velja prav za letošnje leto. Skupno bo v letu 1964 na razpolago 11,175.000 din, in če pri tem upoštevamo, da je ostalo iz leta 1965 2,075.000 din, kateri so bili nakazani skladu na koncu gospodarskega leta. Vprašanje: Preko katerih organov izvaja sklad gradnjo novih in vzdrževanje že obstoječih telesno vzgojnih objektih in po kakšnem kriteriju dodeljuje sklad sredstva telesno-vzgojnim organizacijam za funkcionalne izdatke? Odgovor: Na predlog: sveta za telesno kulturo, kateremu so podrejena vsa društva, ki se Davijo s telesno kulturno dejavnostjo v občini, razdeljuje sklad sredstva. Društva so seveda dolžna pravočasno dostaviti predračune finančnih potreb, ločeno za funkcionalne izdatke in za investicije. Razumljivo ie, da so bila in so še od sredstev odmaknjena vsa tista društva, katerih vodstva ne smatrajo za potrebno poročati ObZTK o svojem delu in o svojih potrebah. Denarja ni toliko, da bi ga morali ponujati, zato je poslovanje v redu samo, če je za to osnova v posameznih društvih. Vprašanje: Kakšen je plan dohodkov za leto 1964 in v katero smer bo usmerjen pretežni del sredstev sklada? Odgovor: Dva nfč kaj razveseljiva podatka povesta več kot dovolj. Na podlagi poročil in potreb je ObZTK predložila skladu finančni predračun v višini 26,592.000 din, razpoložljivih pa je v letošnjem letu samo 11.173.000 din (vključno 2,073.000 din neporabljenih sredstev iz leta 1963), samo za funkcionalne izdatke pa je predvidel sklad za 17 društev 11,842.000 din, pri čemer pa šahisti še niso podali potreb, ker so se kot zadnji šele vključili v ObZTK. Razmerje med potrebami in možnostmi je torej 100:34 ali sklad razpolaga le s 34°/o sredstev, katere bi potreboval za leto 1964. Kaj se da s to vsoto sredstev narediti, je težko reči. Upravni odbor skladu se vsekakor strinja, da je treba občinski skupščini predlagati spremembo sklopa, da gre 50 "/o za funkcionalne izdatke in 50 "/o za investicije, ker je to spričo tako nizkih sredstev nemogoče. Sklad priporoča v odobritev, da gredo vsa sredstva za funkcionalne izdatke ter, da se ustavi vsa investicijska dejavnost na tem področju ter prepusti stanju, kokršno je, tudi vzdrževanje že obstoječih naprav in zgradb. Ta politika vemo, da ni pametna, toda drugega izhoda ni. Od sklada dodeljenih sredstev v višini 11,(75.000 din je treba ndamreč odšteti 1,375.781 din za OD sekretarja ObZTK in za materialne izdaiike. Nujno je zatorej, da se funkcionalni izdatki zmanjšajo na minimum, še bolj nujno pa je, da se za leto dni črta trošenje sredstev za vzdrževanje zgradb in za vse vrste novogradenj. TVD Partizan v Mengšu bo potrebno v najbližji prohodno- sti nakazati 1,5 milijona za plačilo računov za že izvršena dela. Nemogoče je, da bi telesno kulturni delavci za svoje nesebično in prostovoljno delo morali morda celo kazensko odgovarjati za neplačane račune, ker zanje ni denarja. Kolikor novih sredstev ne bo, bomo denar morali vzeti od tam kjer je in tako znova prikrajšati športne organizacije. Upravni organ sklada je s tem postavljen pred težko nalogo in to v času, ko se bolj kot. nekoč zavedamo, da nam je telesno kulturna dejavnost potrebna, v času, ko iščemo oblike športne rekreacije za vse občane Vse navedeno je šele osnutek, ki zahteva široke razprave prav tako kot plan občinske skupščine. Vse spremembe, ki bi nastale kot posledica te razprave pa bodo gotovo vplivale pozitivno. Po sprejetju občinskega proračuna se bomo na tem mestu ponovno oglasili. Občane pozivamo, da poslavljajo v zvezi s problematiko tclesno-kulturnih zadev predloge, na katere bomo tudi odgovorili. Situacija v letošnjem letu zahteva od vsakega poe-dinca, ki je v tej ali oni obliki povezan z razvojem in delom telesno kulturne dejavnosti v občini polno mero razumevanja in sodelovanja. Vsaj 80 otrok je v teh dveh blokih. Pa vendar nimajo ne otro. škega igrišča in ne pionirske sobe. Zato jih je vedno polno na cesti. Kdo bo odgovarjal, če se zgodi nesreča? K ČLANKU Želja po kvalitetnem nogometu Vsekakor se strinjam s piscem članka v zadnji številki »Občinskega poročevalca« posebno v tem, da naj bi s skupnimi napori stremeli za tem. da se uskladijo pogoji za delo in kvaliteto, potem pa ne glede ha to, kateri izmed obstoječih klubov ima najboljše pogoje, ali klub v Mengšu. Jaršah, Ihanu ali Domžalah, samo da so nameni jasni, načrtni in pravilno usmerjeni, brez kakršnega koli lokalnega gledanja ali podcenjevanja. . Taka gledanja pa danes pre-vladu'eio pri posameznih zastopnikih klubov, predvsem pa niso čista ravno v Domžalah. Clm bomo urediti to, potem Imamo izhodišče za kvaliteto, katero naj bi predstavljala katerakoli enajstorica kol kvalitetna reprezentanca občine, ne glede na kraj ali klub. Iz članka je bilo razvidno, da je v občini 5, klubov, ne omenja pa se, da so ta moštva, ki izhajajo predvsem iz partizanskih društev, ki nastopajo v tekmovali ju morda z enim ali relo z dvema moštvoma. Vsekakor smatram, da je to treba pozdraviti, posebno če je tu zajeta množičnost, kot je to npr. v Dobu, kjer ni za nogomet zainteresiran samo o/.ek krog nogometnih privržencev temveč celokupno prebivalstvo. Isto stanje je tudi v Mengšu in Ihanu, kjer poleg moštva nastopajo še mladinci kot bodoči vir novega kadra, Priznati moramo, da naj bo torišče in težišče dela in dejavnosti tam. kjer so dani najboljši pogoji za razvoj. Pogosto se je že razpravljalo o samem obstoju nogometnih enajstoric, vendar ugotovitve kažejo, da je bil vedno obravnavan samo problem Domžal, ne pa problematika okoliških klubov. Zakaj? Ce Imi osnovna politika vodstvenega kadra pravilno usmerjena na kadrovsko vprašanje, potem ne bo več vprašanja o kvaliteti in kvantiteti in tudi ne bo več prihajalo do kapra- nja igralcev iz moštev v moštvo, temveč se bodo poedini igralci sami vključevali v najkvalitetnejši klub. Tako ne bo več vroče krvi niti pri funkcionarjih še manj pa pri gledalcih. Tako je vprašanje rešil npr. košarkarski klub Domžale, ki črpa ves svoj kader strogo iz ožjega okoliša Domžal. Ce vemo. da imajo Domžale ca. 3 tisoč prebivalcev in od tega 1800 mladine, ki si želi športnega udejstvovanja. je na dlani, da je treba s to mladino delati, jo vključevati, pravilno usmerjati in voditi. Ob takih primerih se ne bo več porajalo vprašanje iskanja kadrov v okolici, ker bomo imeli bazo za izhodišče doma pred pragom. Ce bomo vse to storili ne bo več vprašanja slabe ali boljša kvalitete in se l>o želja po »kvalitetnem nogometu sama od sebe uresničila. Takrat se tudi ne bo več pojavljalo, da bi imeli moštva, ki bi izgubila kar 5 tekem zaporedoma. R. F. Občinsko prvenstvo osnovnih šol v šahu Mlajše pionirke: Zveza prijateljev mladine občine Domžale je tudi letos organizirala obči|«ko prvenstvo v šahu v tehnični izvedbi šahovskega kluba Domžale. Tekmovanja se je udeležilo 26 ekip s 120 udeleženci osnovnih šol iz Mengša, Doba. Radomelj, Ihana. Dragomlja, Brda, ter Domžal 1 in Domžal II. Najmočnejša zastopstva so poslale šole Domžale 1, Domžale II in Radomlje. Tekmovanje je bilo razdeljeno v 6 kategorij, katerih prvaki bodo sodelovali na okrajnem in sektorskem tekmovanju. Iz. udeležbe je razvidno, da je ta športna panoga med našo mladino po šolah zakoreninjena, kar je vsekakor rezultat dela njihovih vzgojiteljev. Rezultati: Mlajši pionirji: 1. Dragomelj . 2. Domžale II . 5. Domžale I . Starejši pionirji: 1. Domžale I . . 2. Domžale II 3. Brdo . . . . 4. Radomlje . . 5. Mengeš . . . 7,5 2,5 2 16.5 15 10.5 9 6 Starejše pionirke: 1. Domžale II . . 2. Domžale I . . 3. Radomlje . . . Mladinci: 1. Domžale II 2. Domžale I . 3. Radomlje 4. Domžale I/B 5. Mengeš . . 6. Dob . . . Občinska sindikalna prvenstva Občinski svet zveze sindikatov Domžale je imenovul komisijo za šport, katere namen je poživitev športnega življenja po delovnih koliktivih. Vemo, da so v naši občini v vseh gOfpodarskib organizacijah več ali manj gojili tudi različne športne panoge. Pogosto smo bili priče zanimivim Športnim tekmovanjem, ki so bili odraz tistega dela posameznih športnih organizatorjev. Komisija, ki je bila sedaj imenovana pa bo temu neorganiziranemu delu poizkušala dati organizirano obliko. Na razpis, ki so ga prejele vse gospodarske organizacije, je že prejela odgovore in tuko se že kaže. v katerih panogah bo lahko organizirano tekmovanje in kako. Razpisano prvenstvo obsega naslednje panoge: Šah. kjer je prijavljenih 8 ekip. Namizni tenis 6 ekip, streljanje 11. keglanje prav tako 11, nogomet 6. odbojka 3. balinanje 2. atletika 2 ter badminton 1 ekipu. Ce te rezultate nekoliko analiziramo, dobimo zelo zanimive zaključke. Prav v disciplinah, ki zahtevajo najmanj sredstev, kot SO badminton, ba-linanp' ter odbojka se je prijavilo najmanj ekip. Prav tako je malo pohvalen rezultat prijav pri ženskih ekipah, saj je skoraj v vseh panogah prijavljena le [hi ena sama ženska ekipa in to vedno iz iste tovarne. Papirnica Količevo. ki je zelo močno zastopana nri moških vrstah in je povsod eden favoritov, sploh ni prijavila ženskih r k i p. Tekmovanje samo bo potekalo po turnirskem sistemu tako, da bodo nekatera tekmovanja trajala tudi jvo dva meseca ali pa še več. Igrala se bodo tudi povratna srečanja, tako da je izključena prednost domačega igrišča. Občinski sindikalni svet je pripravil za prvoplasirune ekipe lepe prehodne pokale, ostale ekipe pa bodo prejele lične diploma ter priznanja. Prav gotovo bo morala tudi občinska zveza za telesno kulturo priskočiti na pomoč, če ne drugače pa vsaj s svojim strokovnim kadrom, gospodarske organizacije same pa vložiti precej truda, da Ihi tekmovanje v redu potekalo. 1. Radomlje 2. Dragomelj 3. Domžale II 4. Domžale I 5. Ihan . . 9 8.5 8.5 7,5 f. Mladinke: 1. Domžale II . 2. Radomlje . . 3. Domžale I . 16 10.5 9,5 9 7 6 Mar smo ga res pozabili? Nimam namena poročati o športnih rezultatih prvega spominskega turnirja v počastitev spomina znanega *portnika-ke-gljača. Avgusta Dell Bellu. katerega pokal je na kegljišču v Jaršah osvojila ekipa papirnice Količevo, pač pa bi rad pokazal na nekatere stvari o sami organizaciji tega turnirja, ki Uspehi lhanskih nogometašev Nogometni klub Tabor je začel s pripravo svojih nogometašev pod strokovnim vodstvom treni-rja Mnkovca že v začetku februarja nu prostem v snegu, blatu, dežju in vetru, lgral-ci so redno in polnoštevilno obiskovali treninge dvakrat tedensko, bili disciplinirani in poslušni in zato so se že tudi pokazali prvi sudovi tega dela v spomladanskem delu prvenstva v gorenjski nogometni ligi. Odigrali so že dve prvenstveni tekmi in sicer prvo v Ihanu z Nakloni, rezultat 3 : 1 v korist i abnra (jesenski del 2:0 za Naklo), drugo pa so igrali v Kranju 9 Svobodo s istim rezultatom (jesenski del 1 : 1 doma). Zc ta dva rezultata kržeta, da je moštvo dobro pripra Ije-no in vigrano za nadaljnja sjecanja na vročih terenih, kot so Jesenic", Triglav B (Kr). Mladost (Kr) in Bled. doma pa bo sprejela v goste prvoplasiraal Tržič, drugoplasirano Škofjo loko in popularno ekipo Železnikov, ki ji je v jesenskem delu prvenstva edino Tabor pobral ves izkupiček z rezultatom 4:0 nu njihovem igrišču. To je bila za Tabor tekma leta, saj je Gorenjski glas že nekaj dni pred tekmo napovedal zmago domačinov, kateri še niso zgubili na svojem terenu nobenega srečanja. Zadnja tekma pa bo 1". junija s Prešernom v Radovljici. Lestvica po drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v gorenjski nogometni ligi je naslednja: 1. Tržič 21 2. Skofja Toka 18 3. Mladost 15 4. Tabor 13 5. Železniki 11 6. Naklo 11 7. Svoboda 8 8. Jesenice 5 9. Bled 4 10. Prešern 2 je vredna graje. Take stvari se v našem športu ne bi smele dogajati. Vsi smo poznali popularnega »Gusteljna*. ki je nil res eden vidnih športnih delavcev, eden glavnih organizatorjev keglja-škega športa v Domžalah in tudi njegov najboljši kegljač. Prav gotovo je vsak. ki ga je >oznal. bil vesel, da se ga je egljaški klub spomnil ter se mu oddolžil tako, da je organiziral spominski turnir, ki naj bi se ponavljal vsako leto. L»-a zamisel, vendar to in nič več. a samem turnirju so sodelovale tri ekipe in to Papirnica Količevo, Invalid Domžale ter ekipa Jarš. Vprašamo se. kje so bile ostale ekipe, kje je njegova ekipa, v kateri je toliko času sodeloval. Ne vem. ali je organizator poslal razpis tudi ostalim ekipam izven Domžal, ali pa je enostavno pozabil na tO. To je vsekakor malomarnost brez primere, ki je ne moremo opravičiti z ničemer, najmanj pa lahko iščemo krivdo v pogojih za tekmovanje, ker so le-ti odlični. Bolje, veliko bolje bi bilo organizirali nič. kot pa to kar smo. To ni bil spominski turnir, to je bilo navadno ne-delisko kegljanje za zabavo. Mar smo res že tako zgodaj pozabili nekoga, kateremu smo ob slovesu obljubili, da bo vedno ostal med nami' P. Z. Domžalrki športniki čestitajo vsem delovnim ljudem z.a praznik dela, 1. maj! o Čestita poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom k prazniku dela 1. maj Papirnica Količevo O POTROŠNIKOM PRIPOROČA SVOJE PRIZNANE KVALITETNE IZDELKE PAPIRNIŠKE STROKE Vsem delovnim ljudem posebno pa občanom domžalske komune iskreno čestita za 1. maj delovni kolektiv Poslovnim tovarišem in širokemu krogu potrošnikov priporočamo naše priznane izdelke za: gospodinjstvo šport industrijo £08 JARŠE POSEBEJ OPOZARJAMO NA NAŠE NOVE IZDELKE LANACRYL 64- BICOROL ZA ŽENSKE POLETNE OBLEKE IN NA ŠOTORE V 6 TIPIZIRANIH IZVEDBAH OD 2 DO 6 OSEB ★_ 1. MAJ praznik dela vsem občanom čestitajo Občinska skupščina Domžale Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKJ Občinski sindikalni svet in druge množične organizacije Združena IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM kemična industrija IIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Domžale IIIIIIIIIIIIIIIIIIhIIIIIIIIIIHIMIIM čestita poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom za praznik dela 1. MAJ ter se priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem KOLEKTIV Tovarne sanitetnega materiala VIR čestita vsemu delovnemu ljudstvu za praznik dela 1. MAJ ter priporoča svoje kvalitetne izdelke »TERMIT« DOMŽALE ČESTITA DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ Proizvaja v svojih obrutih v Moravčah in Ihanu: livarski pesek, exotenune mase, talila in druga livarska pomožna sredstva zu črno in barvno metalurgijo TOVARNA JEDILNIH IN TEHNIČNIH OLJ »SONČNICA« DOMŽALE ČESTITA POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM KOLEKTIVOM IN. OBČANOM ZA PRAZNIK DELA t. MAJ TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE PROIZVODE TOVARNA MLINSKIH STROJEV Domžale-Študa ČESTITA K PRAZNIKU DELA 1. MAJU POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TOVARNA GLASBIL IN UČIL »MELODIJA« MENGEŠ Čestita vsemu delovnemu ljudstvu za pruznik delu 1. maj ter priporoča svoje kvalitetne izdelke KOLEKTIV LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA »LIP« RADOMLJE ČESTITA ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ VSEM NAŠIM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM TER SE PRIPOROČA POTROŠNIKOM TOVARNA POZAMENTERIJE »7\ak« MENGEŠ čestita poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom za praznik dela t. MAJ in priporoča svoje kvalitetne izdelke TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKA GALANTERIJSKA ŠOLA DOMŽALE čestita za praznik dela 1. MAJ svojim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu V svojih šolskih delavnicah proizvaja: zgornje usnje iz težkih kož, goveji boks, v vseh debelinah in barvah, tapetniško usnje in oblačilno usnje V galanterijski delavnici: damske torbice, aktovke, kovčke in usnjeno galanterijo OBRTNO PODJETJE »TAMIZ« MENGEŠ čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. MAJ in ieli mnogo delovnih uspehov Poslužujte se naših uslug Gradbeno podjetje DOMŽALE čestita delovnim kolektivom in občanom za praznik dela 1. MAJ in se priporoča TOVARNA KLOBUKOV IN KONFEKCIJE »UNIVERSALE« DOMŽALE čestita k prazniku dela 1. MAJU poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu in priporoča svoje kvalitetne izdelke: klobuke, športne in druge kape, slamnike vseh' Vrst in velikosti, žensko, moško in otroško modno in športno konfekcijo v bogati izbiri, ki jo dobite v naši prodajalni v Domžuluh KOLEKTIV TOVARNE KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV »TOKO« Domžale čestita za praznik dela 1. maj vsem občanom in vsemu delovnemu ljudstvu ter priporoča svoje kvalitetne izdelke: kovčke, torbice, aktovke, rokavice itd.