Drugi petletni plan Kitajske Prost promet z blagom in samostojno funkcioniranje gospodarskih podjetij Pred netkaj več kakor mese-cem lni je konča' delo VIII. kougres KP Kitajske, ki od o; vo-bodibve države ni skl.icevala kongresov. Razen veLLkega šte-vMa polif.ičniih poročil, diskusij Ir. resoluoij, katerih rezultat je bU med drugim tudi sprememba atartuta KP Kitajske, so na kon-gresu govorili tudi o gospodar-akih problemih in o Irvdustriali-zaciji Kitajske. Pravzaprav Su v osmovš razpravljali o sprejetju predloga za drugi petlctni p!an. Znaoo je namreč. da na Kitaj-skem pričaiujejo uspešno t.zpol-nitev dolofenih nalog ij pi-vega petletnega plana pred rokom, torej pi-ed koncem leta 1957 Ker v tem času ne bo novega kongresa Partije, so sklen.ili, da te sedaj rarpravljajo o predlogu za drugii petletni plan. Predlog plana, kl so ga odo-brili na kongresu, ni točno Lik-eirai vseh plansltih nalog. dolo-6*M so pa osnovne smernice gospodarskega razvoja. Driig1 petletni plaa je bH postavljen kot sestavni del petnajstletnega razdobja, ki ga je KP Kitajske sprejela k.ot rok za osnovno ln- dustnialfeacijo. Taiko so razum- lj.ivi splo&nii proporci plana. Skupna vrednost industrijske in kmetijske proizvodnje naj bl v letu 1962 bila po planu za 75% večja od vrednosti, ki jo bo industrijska in kmetijska proiz-vodnja ustvarila po planu v letu 1657. Pni tem naj b,i se indu-strijska prolzvodnja povečala za 100%. kmetijska pa za 35%. V okviru industrije ima prednost težka industr!ja In po planu je dolofeno, da naj bl v letu 1962 proizvodnja sredstev za proiz-vodnjo dosegla 50% vsega ob.s«ga industrijgke proizvodnje. Računajo, da se bo marodni dohodek povečal za 50%. Hkrati je planirano, da se investicije 7J& zgraditev proizvodnih gospo-darakih objektov povtčajo s 35% proračunskih iizdatfkiov na 40%. Ta podate-k govori o prizadeva-nju, da bi se okrepila in pospe-š.la Industrijska graditev. Drugi petletni plan pos-tavlja kot glavno jalogo iiMlustrtjako graditev, pri kaiteni imajo pred-nost težka industrija, socialistič-na preobrazba vasi, s krepitvijo kolektivne in javne lastnine. povečanje Lndustrijske to kmei-ke proizvodnje, usposabljianje kadrov, ki so potrebni za vrato iiidustrijskih podjetij aili vej, kafcršne doslej na Kitajskem ni-so obstajale, in dvig življenskega slandarda. Naloge, s kateriml ra&unajo v zveai s povečanjem industrijsfce proizvodnje, so znatne. Tako planiirajo zvižanje pir>izvcxinje jekla s 4,1 miUijona ton v letu 1&57 na 10 do 12 milijonov ton v letu 1962. V istem nazdobju i.aj hi povečaM proizvodnjo elete-tritne energije na 40 do 43 ml-Kjapd kJovatnih ur, premoga za 190 dio 200 milijonov ton, surove nafte S do 6 mdJiijonov ton, al'Mjard metrov v letu 1957 na 8 mdliijard metrov v 'etu 1962. V istem časoi naj bi se po-večaAa proiizvodnja bonnbažnega p^ediva za 181.000 ton in matj M dosegjla 1,635 000 ton. Praizvod-nja sali bo znašaLa 10 do 11 mJ-lijonov ton, siadlkorja 2,4 do 2,5 milijona ton, paipirja 1,5 do 1,6 mUijana ton. Kmeliijska piraizvodnja bo za-znanjovalia v drugem petletnem planu ptomemben porast. Pride-lek žita se bo povečacl od 182 rr.il'jonov toin v letu 1957 na 250 mMijonov too v letu 1962, pro-izvodnjabom^aža od 1,435.000 aa 2,400.000 tion, soje od 11,2 tia 12,5 nniliijo-nov tan itd. Kongres KP Kitaj*e je razen eprejetja drugega petletnega plana sklanil tudi stvari, ki bo-tio lahiko imele pomembne po-sledice za nadaljnjii gjospodar-ski razvoj in preobraizbo gospg-darstva. Gre za ustanovitev prostega trga v okviru plan-sfefrga gospodarstva. Kongres ja prišel do preprfiianja, da so po« staii ukirepi, kii so jih zadnja leta podvzeimali zaradii omejeva-nja privatme andustriie in tr-govine, neipoitrebni. Privataa in-dustrdja je mogla doslej proia-vajati izfcljučno za državno tr, govsko mrežo. Hkirati ao distri-bucijo biaga trgovini na drabno opravljale i^zključno drža/vne družbe. Metode kontrohranja trga so oneimogočaile zasebnira trgovcem, da bi se ukvarjali a prometom s kmeiUjslcim i pni-delkj. Razen teh omejevalnih ukre-pov, kd so onamagiCKrili privaitno ifidciativo, so napravili dolo-čene napake tudi v preobraztei trgovine, ot>rti, indiustrije v":ne iin biago. Kot 'korulroiirano izključno tr-govino bodo s tem namenom chnandli le promet z izdelki, toi vpMvsjo nj nacionalno Naginjo, kafcor so na primer bombsžno pred vo, premog, sladkor itd. Pri vseh potrošniškiih predme-tih, ki jih je na raapolago več vrst, naj bi postopro odpravljaJl foiključivo trgovino (trgovino iz-fcljučno državne trgovske mreže) im uvajali prost proimet. Trgo-vinsun bo omogočeno, da bodo kupovale blago od vsake tngiov-etoe tvrdke ali tovarne. Raču-najo, da bo tak sistem trgovine vzpodbujal tovarne, da bodo bcvij skrbele za rabolu&inje svoje proizvodnoe. Razen prostega pvrometa so ifcteiri-li amagoaive"ga asoptimsija. Pravlako se bodo prosbo formi-ratecrae nskateršh izdelkcv, ki preidejo seiaj v rež'm prosteiSa promota in -ka go bil: doslej Idoji-troJirani. Planski nakoip in prodaja dr-žav« bosta ostrala še naprej glede oenovnih predmetov, kaikir-šen je žito. Skupna vrednost blaga, liš bo v ¦trgovinii na dr>b-mo prešla v re-J.im prostega i ¦ meta doseže 12 milijaird juanov, lcar pomeivi nekaj več kakor če-trtino vsega prometa na dro*>no. Glede proizvodnje so na kom-giesu siklenili, da naj se največj.. del i).nd>usirije 3n Jcmetijske pro-ifcvioidinje še naprej razvija po planu, del te pitjdzvodnje pa naj se proizvaja prosto v okvirih določenTh s plaoiom in po za-btevah trga.