oocinsKi__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar43ražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazpvec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Domžale, 26. 4. 1984, leto XXIII, št. 7 Ob 1. maju Za nami je še ena odločitev, ki je bila povezana z voljo nas, delovnih ljudi in občanov na območju celotne občine. V . nedeljo, 15. aprila, smo se na glasovalnih mestih demokratično odločali za samoprispevek — veliko solidarnost — s katerim smo in bomo omogočali našim otrokom in vnukom sodobne učilnice in pogoje šolanja. In še več! S samoprispevkom bomo gradi/i v krajevnih skupnostih tiste družbene objekte, ki ne bodo samo družbeni, ampak tudi naši, saj bodo služili nam samim. Skoraj 90 odstotna udeležba na glasovalnih mestih je dokaz, da smo referendum razumeli kot našo pravico, da se osebno izjavljamo, vendar pa istočasno kaže našo politično zrelost in tudi pripadnost k družbeni stvarnosti, ki jo gradimo, oblikujemo in bogatimo z združevanjem denarja od svojih prejemkov in tistih dohodkov, ki nam si uži i jo za življenje. Svojo voljo smo občani izrekli demokratično in zavestno! Kljub temu, da čas ni ugoden, da je poln neznank in ugibanj o jutrišnjem dnevu, da se zavedamo težav, s katerimi se srečujemo, je ponovno zmagalo prepričanje, da je osebni standard močno odvisen od družbenega in da nam končno ni vseeno, kako bomo razreševali odprta vprašanja osnovnega šolstva, otroškega varstva in usmerjenega izobraževanja. In končno, kar je najbolj pomembno! Nismo razočarali naših otrok, v srcih katerih je prisotna želja, da bodo glede šolskega prostora čimbolj enaki, da bodo lahko obiskovali svoje vrstnike na vseh šolah, da se bodo povsod čutili kot doma in da bodo lahko iskreno rekli: to je tista solidarnost, za katero sta bila moja mama, moj ata, za katero so bili vsi delovni ljudje in občani. • Zavedamo pa se, da „ZA " pomeni tudi veliko obveznost za smotrno trošenje zbranih sredstev, veliko skrb za uresničitev sprejetega programa^ za sprotno in redno obveščanje, za razreševanje številnih problemov, ki smo jih odprli v javnih razpravah in da je to zaupanje vsem tistim, ki smo kot aktivisti in družbenopolitični delavci razpravljali o mnogih stvareh, ki so sad naših skupnih prizadevanj. Ne odstotki, ampak prav to zaupanje obvezuje, saj je izraz demokratične volje in ponovna potrditev naše samoupravne poti in hotenja po napredku. Hvala ZA vašo odločitev, ZA solidarnost, ZA zaupanje, ZA lepšo'in bogatejšo mladost naših otrok, ZA nadaljnjo bogatitev občine, v kateri delamo in živimo, ZA občutek pripadnosti k naši samoupravni socialistični stvarnosti. Skupščina občine Družbenopolitične organizacije Domžale Ob 1. maju — prazniku dela, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter jim želimo obilo delovnih uspehov! Skupščina občine, IS in družbenopolitične organizacije Pred nami sta dva praznika, ki sta zgodovinsko in vsebinsko dokaj različna, vendar sta v polpretekli zgodovini našega naroda in celotne naše samoupravne skupnosti dobila skupen pomen, ki se izraža v množičnosti in borbenosti delovnih ljudi in občanov. Če pomeni l.maj PRAZNIK DELA, mednarodni simbol delavcev vsega sveta, potem pomeni 27. april - Dan ustanovitve OF slovenskega naroda začetek množičnega boja ljudstva proti vsem okupatorjem in tistim, ki so hoteli v vojni vihri uničiti narod, pokončati njegovo samobitnost in ga narediti za večnega hlapca. Toda oba datuma sta že v letih vojne puti/evala svoje vsebinsko poslanstvo in se skozi desetletja ohranja/a kot neločljiva simbola na eni strani delavca in sistem samoupravljanja, na drugi strani pa širokega družbenopolitičnega združevanja vseh delovnih ljudi inobčanov. Dejavnost sindikata kot organizacije delavcev, ki je v težkih časih boja za socialne pravice milijonov ljudi postavljala v ospredje delavca proletarca in njegove pravice, ki izvirajo od dela njegovih rok, je bila dolgotrajna in je zahtevala mnogo žrtev, sam 1. maj pa je le eden od njegovih velikih zmag. Skozi zgodovino delavskega gibanja lahko ugotavljamo da smo pri osvobajanju delavca storili vse, kar je mogoče storiti v družbi enakih ljudi, da smo razvili največjo vrednoto v družbenoekonomskem razvoju človeka — oblikovali sistem samoupravljanja in postavi/i v ospredje delo kot edino meri/o človekovega socialnega položaja v družbi. Veliko smo stori/i, čeprav se zavedamo, da smo mnogokrat preveč enostavno oblikovali meri/a, s katerimi smo vrednotili delo in da smo čestokrat zamenjali kreativnost in ustvarjalnost, da smo večkrat videli samo socialni moment in blagostanje, premalo pa realno vrednost opravljenega dela. Danes vemo, kje smo grešili in kaj moramo storiti, da nas težak družbenoekonomski položaj ne bo potisnil ob tla, da nam ne bodo drugi krojili naš bogatejši jutrišnji dan, da ne bodo postavljali pod vprašaj tisto, kar smo izbojevali v vojni in revoluciji in kar moramo v tej trajajoči revoluciji še dograjevati in za kar se moramo še bojevati. Na izkušnjah preteklosti in dosledno mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov je treba v interesu uspešnega uresničevanja stabilizacijskih nalog povesti bitko za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, za višjo produktivnost, za dosledno osebno in skupno odgovornost, za pravilno ugotavljanje in delitev dohodka, za pravilno nagrajevanje dela, za večjo disciplino pri delu, za odpravljanje birokratskih odnosov, za javnost podatkov in informacij, za uspešno delovanje kulturnih, prosvetnih, zdravstvenih, raziskovalnih in podobnih ustanov, za uspešen izvoz, skratka postoriti vse tisto, od česar zavisi bogatejši in srečnejši dan slehernega delovnega človeka. V teh prelomnih trenutkih boja za gospodarsko stabilizacijo moramo ponovno poudariti že preizkušeno vrednoto, da smo vedno bili zmagovlaci, če smo vsi strnili svoja hotenja, če smo se zavedali, da smo sami branilci svobode in suverenosti, če smo verjeli v moč ljudi, če smo znali osebne interese podrediti skupnim in če smo se zaveda/i, da revolucija v vsakem trenutku terja poštenost in doslednost, tovarištvo in humanost, prepričanje v pravilnost naše poti in dolžnost da dograjujemo tisto, kar se je rodilo na barikadah in kar se je potrjevalo v enotnosti ljudskih množic. In prav te vrednote, ki nas obvezujejo, da jih moramo uresničevati, naj spremljajo in prevevajo v dneh, ko se bomo zbirali na prvomajskih srečanjih z rdečim nageljnom v rokah, kot simbolom oblasti delavcev, svobodnih samoupravlja/cev v edinstveni Titovi Jugoslaviji. Pred krvodajalsko akcijo v naši občini Razobesite zastave! Pred bližajočima se praznikoma Dnevu OF in 1. maju pozivamo vse DO in občane, da izobesijo zastave na vseh javnih prostorih in zasebnih hišah. OK SZDL Domžale OS ZSS Domžale Lani smo praznovali 30-letnico prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, katerega rezultat je nenehno izboljševanje zdravstvenega varstva in krepitev medsebojne človeške solidarnosti. Tudi v naši občini smo na tem področju dosegu' velike uspehe, saj se krvodajalskih akcij v naši občini udeležuje že blizu 2 000 delovnih ljudi in občanov, ki tako na human način izražajo svojo humanost in pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. Zato naj bo tudi letošnja krvodajalska akcija, katere program objavljamo v tej Številki, priložnost, da izkažemo svojo pripravljenost in sodelovanje pri dajanju krvi ter jo s tem zagotovimo sebi, družini in tovarišem in vsem ljudem v primeru potrebe. Pozivamo vse delovne ljudi in občane, da se akcije udeležijo v čim-večjem številu in tak način še enkrat izkažejo svojo solidarnost. Ob 4. obletnici smrti tovariša Tita Človek, legenda med našimi narodi, človek, v katerem se je hotel istovetiti vsak Jugoslovan od prešernega cicibana v vrtcu do starčka, ki se s palico počasi pomika naprej, je pred 4-leti končal svojo življenjsko pot. Zaključil je pot, ki je tako slavna in prcmočrtana, da bo ostala kot neiz-brisana smer in vodnica, tako za nas, ki danes trdni in odločni stopamo po njegovi poti, kot tudi za prihodnje generacije, ki bodo v Titovi poti in njegovih izkušnjah vedno našli dovolj opore za nadaljnje delo pri izgradnji socialistične Jugoslavije in razcvetu narodov in narodnosti v njej. Ime Tito je bilo in bo potni list za vsakega Jugoslovana, pa naj bi prišel kamorkoli. Z njegovim imenom dobiš prijazno besedo v svetu. Velikan, sicer majhne mnogonarodne države, je to državo naredil veliko, v svetu priznano silo — velesilo miru, bratstva med narodi in razumevanje med ljudmi. Dal nam je bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, dal nam je najsodobnejšo ustavo na svetu, zakon o združenem delu, v katerem se zrcalijo najvišje ideje razmišljujočega komunista, humanega človeka, borca, človekoljuba. Z vsem tem nas je neizmerno zadolžil in ko se spominjamo 4-letnice njegove smrti, mu zopet prisegamo, da z njegove poti ne bomo skiemli. Dokler bo živel naš rod, bo z njim živel tudi tovariš Tito kot vzor pravičnika, neomajnega borca, komunista, tovariša in prijatelja, katerega besede in vzor nam bodo vodilo pri naši borbi za nadaljnjo gospodarsko in družbeno rast, za uresničevanje stabilizacijskih ciljev, za poglabljanje samoupravnega dogovarjanja in usklajevanja, ob vsem tem pa se bomo morali še kako zavedati njegovih besed, da le združeni lahko kljubujemo vsemu, kar nas lahko doleti na poti našega razvoja- V.V. PLAN KRVODAJALSKE AKCIJE V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 1984 Zap. štev. Naziv OZD, ustanove, zavoda Plan. štev. Ura Zbirno mesto I ČETRTEK, 3.5.1984 1. LEK, Mengeš 2. Induplati - obrat Peče 3. KO RK Peče 4. KO RK Moravče 5. Termit Moravče 6. Mizarska delavnica Moravče 7. Osnovna šola Moravče 8. KO RK Vrhpolje 9. KO RK Krtina 10. KO RK Rafolče 11. KORKPrevoje PETEK, 4.5.1984 12. Tosama - Vir 13. Melodija Mengeš 14. Trak Mengeš 15. Filc Mengeš 16. Tamiz Mengeš 17. Opekarna Mengeš 18. Induplati Jarše 19. KO RK Trzin 20. KO RK Mengeš 21. KPCJable 22. Semesadika Mengeš 23. Kovinotehna Mengeš 24. Dom upokojencev Mengeš 25. ETA, obrat Mengeš 26. Pivovarna Union Mengeš 27. Emona, obrat Mengeš 28. Obrtnik Mengeš 29. Hidrometal Mengeš 30. Zavarovalnica Triglav 31. Center invalidne mladine 32. Varnost Mengeš 33. Osnovna šola Mengeš 34. Prehrana Mengeš 35. CSS - Poklicna šola Domžale 36. KORKKrašnja PONEDELJEK, 7.5.1984 37. Helios Domžale 38. Helios Količevo 39. Helios Oljarna 40. Zdravstveni dom Domžale 41. Termit, uprava Domžale 42. Avtoservis Domžale 43. Toko Studa 44. Toko.galanter., DSSS 45. Toko potovizdel. maloprodaja TOREK, 8,5. 1984 46. Mlinostroj Domžale 47. Termit Ihan 48. Emona, prašičereja Ihan 49. KO RK Ihan 50. Emona obrat Pšata 51. Komunalno podjetje Domžale 52. CSŠ - Ekonomska šola 53. Induplati Jarše 54. Ljubljanska banka Domžale 55. Dom upokojencev Domžale 56. Delavska univerza Domžale 57. SDK Domžale 80 6,00 Lastni prevoz 5 6,30 pred obratom 15 6,30 pred obratom 20 7,00 avtobusna postaja 25 7,00 avtobusna postaja 5 7,00 avtobusna postaja 10 7,00 avtobusna postaja 10 7,00 cerkev Vrhpolje 5 7,15 Osnovna šola Krtina 20 9,00 pred Martinčkom 20 9,00 pred gostilno Škarja 50 6,00 pred delovno organizacijo 40 6,00 pred delovno organizacijo 40 6,00 pred delovno organizacijo 20 6,00 pred delovno organizacijo 20 6,00 pred delovno organizacijo 10 7,00 pred delovno organizacijo 20 7,00 pred delovno organizacijo 5 7,00 avtobusna postaja 20 7,00 pred Trakom Mengeš 10 7,00 pred Trakom Mengeš 10 7,00 pred Trakom Mengeš 5 7,00 pred Trakom Mengeš 5 7,00 pred TraKom Mengeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 5 9, 00 pred Trakom Mnegeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 25 9,00 pred Trakom Mengeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 20 9,00 pred Trakom Mengeš 10 9,00 pred Trakom Mengeš 5 9,00 pred Trakom Mengeš 40 9,00 pred šolo Domžale 30 8,00 avtobusna postaja Krašnja 60 6,00 pred delovno organizacijo 50 6,00 pred delov.org. Količevo 20 6,00 pred delov. org. Vir 20 7,00 pred ZD Domžale 10 7,00 pred upravo Domžale 30 7,00 pred delovno organizacijo 40 8,00 pred obratom Studa 40 8,00 pred obratom Domžale 40 8,00 pred obratom Domžale 50 6,00 pred delovno organizacijo 15 6,00 pred delovno organizacijo 30 6,00 pred delovno organizacijo 10 6,00 pred trgovino Ihan 15 6,30 pred obratom Pšata 30 7,00 pred upravo Domžale 25 7,00 pred šolo Domžale 60 7,00 pred delovno organizacijo 10 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 3 8,00 pred občino Domžale Štafeta mladosti prenočuje v Domžalah Letos nas bo štafeta mladosti obiskala v petek, 1 T. maja 1984 in veseli smo bili, ko smo zvedeli, da je odločeno, da bo prenočila pri nas. Prejeli jo bomo od O K ZSMS Kamnik ob 20.20 uri v Homcu in jo popeljali skozi vso občino (Preserje, Mengeš, Trzin, Domžale, Dob, Krtina, Vrhpolje, Moravče in Lukovico), obiskala bo tudi delavce popoldanskih izmen v Leku, Tosami in Papirnici, ob 22. uri pa se bomo vrnili v Radomlje, kjer bo štafeta prenočila. V soboto zjutraj jo bodo slovenski planinci ob 5. uri odpeljali iz Radomelj in jo preko Rašice predali ljubljanskim mladincem. Sklenili smo, da bo 11. maj dan mladih naše občine. Tako bomo to popoldne pripravili v Radomljah celo vrsto aktivnosti. Na športnem področju se bomo mladi pomerili ob 15. uri v streljanju (za OŠ Radomeljske čete), v malem nogometu (na igrišču ob OŠ Radomeljske čete) in v košarki (v telovadnici OŠ Radomeljske čete). Tekmovanja pripravljata OK ZSMS Domžale in ZTKO Domžale. 58. Postaja milice Domžale 59. Alko, obrat Domžale 60. Zavod za glasbeno izobraževanje 61. PTT Domžale 62. Biro 71 Domžale 63. SIS materialne proizvodnje 64. Vzgojno varstveni zavod 65. Zdravstvena skupnost 66. Mojca Lukovica 67. Skupna strokovna služba SIS Dž. 68. Metalka Domžale 69. Slaščičarna Bistrica 70. Občinsko sodišče Domžale 71. Zora Domžale 72. IMP Dijaški dom 73. Kino podjetje Domžale 74. KO RK Domžale . 75. Občina Domžale 76. OŠ Šlandrove brigade Domžale 77. OŠ Venclja Perka Domžale 78. OS Josip Broz Tito Domžale 79. POZDRepovž 80. Beton Zagorje 81. Strokovna služba social.skrbstva 82. Integral Domžale SREDA, 9.5.1984 5 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 3 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 10 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 5 8,00 pred občino Domžale 2 8,00 pred občino Domžale 30 8,30 pred delovno organizacijo 10 8,00 pred občino Domžale 3 9,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 10 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 2 9,00 pred občino Domžale 30 9,00 pred občino Domžale 30 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 15 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 20 9,00 pred občino Domžale 5 9,00 pred občino Domžale 3 9,00 pred občino Domžale 83. Papirnica Količevo 90 6,00 pred delovno organizacijo 84. Uni verzale Domžale 60 6, 00 pred delovno organizacijo 85. KO RK Homec 10 7,30 gostilna Repanšek 86. OŠ Olge Avbelj Domžale 3 7,30 gostilna Repanšek 87. KO RK Jarše Rodica 10 8,00 Železniška postaja Rodica 88. Biotehnična fakulteta 10 8,00 Železniška postaja Rodica 89. CSŠ - galan. usnjar, šola 40 8,00 Železniška postaja Rodica 90. Napredek Domžale 70 9,00 parkirni prostor Veleblag. 91. KO RK Zlato polje 20 8,30 v Obršah ČETRTEK, 10.5.1984 92. Induplati Jarše 160 6,00 pred delovno organizacijo 93. Žito Vir 15 6,00 pred delovno organizacijo 94. KO RK Vir 20 6,00 pred delovno organizacijo 95. Slovcnijales Radomlje 50 7,00 pred delovno organizacijo 96.. Gozdno gospodarstvo 5 7,00 pred delovno organizacijo 97. Induplati, obrat Radomlje 15 7,00 pred delovno organizacijo 98. KO RK Radomlje 20 7,00 pred gostilno Sporen pred gostilno Sporen 99. Osnovna šola Radomlje 10 7,00 100. POZD Plastenka Rova 10 7,00 pred delovno organizacijo 101. KO RK Dob 10 8,00 avtobusna postaja . 102. Osnovna šola Dob 10 8,00 avtobusna postaja 103. Elektro podjetje Podre čje 10 8,00 avtobusna postaja 104. KO RK Dragomelj 10 9,00 avtobusna postaja 105. Osnovna šola Dragomelj . 2 9,00 avtobusna postaja 106. Ribogojnica Dragomelj 2 9,00 avtobusna postaja PETEK, 11.5.1984 107. Tosama Domžale 100 6,00 pred delovno organizacijo 108. KO RK Trojane 10 6,00 avtobusna postaja 109. Gostišče Konjšek 5 6,00 avtobusna postaja 110. KO RK Blagovica 30 6,30 avtobusna postaja Blagov. 111. Češnjice 5 6,15 avtobusna postaja 112. KO RK Lukovica 15 7,00 Zadružni dom Lukovica 113. Osnovna šola Brdo 10 7,00 Zadružni dom Lukovica OPOZORILO: Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur. V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana. OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE OSREDNJA _ oeE , Lukovica 24.30 11. <5 Osrednja prireditev ob sprejemu štafete bo na igrišču ob Kulturnem domu v Radomljah potekala od 17. ure dalje. Na prireditvi želimo predstaviti mlade in različna društva, ki Obeležitev dneva smrti predsednika Tita Koordinacijski odbor za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita pri Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije in sprejel osnovne usmeritve obeležitve dneva smrti predsednika Tita: . — z minuto molka in priložnostnimi besedami se bomo tov. Tita spomnila na rednih delovnih družbenopolitičnih prireditvah, ki bodo na dan 4. maja, - v vseh šolah in enotah JLA bo prva ura posvečena življenju in delu Josipa Broza Tita, — ob 15.05 uri bo delegacija federacije in oboroženih sil položi/a cvetje na Titov grob, — ob 15.05 uri se bodo oglasile sirene v celi državi, -sredstva javnega obveščanja bodo pripravila posebne tekste in programe za ta dan. Obenem vas spominjamo na določila zakona, po katerem se na obletnico smrti Josipa Broza Tita zastave ne izobešajo na pol droga. OK SZDL Domžale delujejo v naši občini. In ugotovili smo, da boste lahko zares videli marsikaj. Sodelovali bodo mladi športniki, člani recitatorskih in igralskih skupin, mladi glasbeniki, taborniki in planinci, folkloristi in člani ritmičnih skupin, mladi modelarji, najmlajši iz vrtca, alpiRisti in jahači s Krumperka, Radomeijčani bodo poskrbeli, da na prireditvi ne bomo žejni in zagotovo vam ne bo žal, če boste petkov večer v maju preživeli v Radomljah z mladimi, ki vam imajo kaj povedati in pokazati. Občinska konferenca ZSMS Domžale je tudi razpisala tekmovanje za najlepše in najbolje po plakatirani šolski okoliš. Cveta Zalokar—Oražem I Tekmovanja v risanju na asfalt so se udeležili učenci z devetih osnovnih šol i" >moč mentorji s posameznih šol kovna ekipa likovnega društva Peter Loboda iz Domžal, učencem pa STRAN 3 4 leta naše občinske transverzale: Zanimivo na poti spominov NOB občine Domžale Pot spominov NOB občine Domžale je bila občanom domžalske občine predstavljena 23. maja 1980. V tem obdobju je to pot prehodilo 728 pohodnikov, ki pa so jo v celoti prehodili 1098 krat. To pomeni, da se mnogi pohodniki radi ponovno vračajo. Zanimanje za to pot je veliko, tako pri ljudeh občine Domžale, kakor tudi v sosednjih in bolj oddaljenih občinah, kot so na primer Maribor, Celje in druge. Pot spominov NOB je prehodilo že tudi večje število pohodnikov iz SR Hrvatske. Vključitev avtomatskih naprav za zavarovanje cestnih prehodov na Ljubljanski cesti in Cankarjevi ulici: >Rampe< v Domžalah po novem Čeprav je na področju Železniškega gospodarstva Ljubljana opremljenih že preko 160 cestnih prehodov z modernimi avtomatskimi napravami za zavarovanje, ni odveč ponovno opozoriti uporabnike v cestnem prometu na spremljajoče novosti. To predvsem velja za lokalne uporabnike na področjih, ki so v fazi modernizacije in kjer tovrstnih naprav do sedaj ni bilo. Cestna prehoda na Ljubljanski cesti in Cankarjevi ulici v Domžalah sta zavarovana z avtomatskimi napravami v sklopu nove signalnovarnostne naprave na železniški postaji Domžale. Vključitev zavarovanja (zapiranja) cestnih prehodov pri vožnjah vlakov iz smeri Ljubljane je avtomatsko, ko vlak navozi na vklopno mesto na ustrezni oddaljenosti od cestnega prehoda. Za vožnje vlakov iz postaje Domžale proti Ljubljani pa se zavarovanje (zapiranje) vključuje s postavitvijo vlakovne vožnje na postajni signa-lonovarnostni napravi. Ob vklopu zavarovanja (zapiranja) se na cestnih svetlobno-zvočnih signalih prižgeta izmenično utripajoči rdeči luči in zvonijo zvonci, ki opozarjajo cestne uporabnike na približujoči se vlak. To opozorilo traja 15 sekund, nato pa se prično spuščati polzapornice. Spuščanje polzapornice traja približno 8 sekund. Ko dosežejo spodnjo — vodoravno lego, se zvonci izključijo, rdeči luči na cestni signalih pa utripajo še naprej, dokler je cestni prehod zavarovan (zaprt). Tudi polzapornice so opremljene z rdečimi pozicijskimi lučmi in odsevnimi telesi. Nekj sekund po tem, ko vlak prevozi iz.klopno mesto na cestnem prehodu, se zavarovanje avtomatsko izključi, polzapornice se dvignejo in vse opozorilne luči ugasnejo. Najpomembnejša razlika med sedanjim načinom zavarovanja in novim avtomatskim je v tem, da je pri sedanji izvedbi od spustitve zapornic v spodnjo - vodoravno lego trajalo nekaj minut do prihoda vlaka, pri novi avtomatski napravi pa je ta čas le nekaj sekund! To pa narekuje ustrezno cestno prometno disciplino ter strogo upoštevanje opozorilne signali- zacije, še posebnojker je ob modernizaciji postaje in ureditvi proge predvidena tudi večja hitrost vlakov. Druga novost je v tem, da cestišče ni več zaprto z zapornicami po celi ljajo pešci (Ljubljanska cesta). Taka izvedba bistveno zmanjšuje čas zavarovanja (zaprtja) in s tem trajanje ovir v cestnem prometu, razen tega pa omogoča, da zaostala vozila nemoteno zapuste področje cestnega prehoda. Pri tem pa ni potrebno posebno poudariti, da je vsako izsiljevanje lahko usodno, še posebno pa tako imenovane „cik—cak" vožnje med spuščenimi polžapornicami. Žal je veliko nevarnost takega ravnanja kljub vsem opozorilom in preventivnim Dolga l bodo < leta so kljubovale času, naletu vozil, ukinitvam potnišk -proge; sedaj jih odžagali širini, pač pa samo s polzapornicami na desnem delu cestišča v smeri vožnje cestnih vozil, leva stran pa zapira samo površino, ki jo uporab- ukrepom potrdilo že nekaj voznikov, ki so grobo kršili cestno-prometne predpise in pri tem nekateri celo \t ' H življenje. Da jc zanimanje za to pot veliko, pove tudi podatek, da je na vseh enajstih kontrolnih točkah vpisne knjige vpisanih poprečno 2000 do 3200 pohodnikov, in da je. do sedaj prodano 6000 vodnikov. Domžalska Pot spominov NOB je zanimiva in primerna za mlajšo in starejšo generacijo ter je prirejena za enodnevne, večdnevne izlete in šolske ekskurzije. Na pot se podajajo odrasli občani različnih starosti, raznih poklicev in socialnih struktur. Vse več je na poti organiziranih skupin pohodnikov iz delovnih in drugih organizacij, zlasti planinskih. Pohodov se udeležujejo kompletne družine, t.j. starši z otroki, nekoliko pohodov pa so organizirale že tudi nekatere .osnovne šole za svoje učence, v tem pa prednjačila Osnovna šola Jurij Vega iz Moravč in Osnovna šola Kamniški bataljon iz Stranj v občini Kamnik. In zakaj je domžalska Pot spominov NOB mnogim tako zanimiva in priljubljena? - Pot jc primerna za hojo v vseh letnih časih, tudi pozimi, kasno jeseni ali spomladi, ko so planinske poti v višjih legah še zasnežene in nevarne. - Pot nudi mnogo raznovrstnih užitkov v posameznih letnih časih. Čudoviti so razgledi na Kamniške planine, Julijce in Karavanke. Nič manj užitkov ne nudijo razgledi na dolino reke Save, Moravsko in del Tuhinjske doline, Črne graben in na ravninska središča z industrijskimi objekti. Pot poteka po obrobju občine Domžale v dolžini okrog 110 km, po hribovitem in delno ravninskem zemljišču na nadmorski višini med približno 300 in 900 metri. Celotna pot se lahko prehodi v štirih enodnevnih etapah. Pohodnik na poti zanesljivo doživi mnogo lepih vtisov in prijetnih spominov. Seznani se z mnogimi kraji in spozna veliko prijaznih ljudi. Na prijetni in nezahtevni poti skozi bogate gozdove, lepa polja in pašnike pohodnika privabljajo v raznih letnih časih lepe travniške in gozdne cvetlice in sadeži. -- Pot spominov NOB jc izredna priložnost za utrjevanje in preizkus telesne sposobnosti slehernega pohodnika. Na poti doživi duševno sprostitev, se naužijc zdravega in čistega zraka, s tem pa si pridobi novih moči za svoje redno delo. - S prehojeno Potjo spominov NOB občine Domžale se vsakdo seznani s celotnim teritorijem domžalskega občinskega območja. Spozna pa tudi del tistega, kar se je na tem območju v letih 1941-1945 dogajalo. Pot vodi mimo 53 pomnikovi spomenikov in drugih spominskih obeležij, ki živo spominjajo na vojne grozote v času okupacije. Pot vodi skozi kraje, kjer so domačini v času NOB partizanom nudili zavetje in hrano, vodi skozi kraje, kjer so padale mnoge žrtve za našo svobodo, kjer so se odigrali najhujši boji, in kjer je okupator vršil najhujša nasilja in krvave zločine. Pohodniki se na tej poti podrobneje seznanijo z zgodovinskimi dogajanji na tem območju, kjer je svoja mlada življenja žrtvovalo skoraj 1000 žena in mož, za lepši danes. Eden od poglavitnih namenov organiziranja pohodov po Poti spominov NOB občine Domžale je bila želja, da se mladina in vsi drugi udeleženci te akcije, čimbolj seznanijo z velikim deležem prebivalstva sedanje domžalske občine v predvojnem revolucionarnem gibanju in z izjemnim razmahom narodnoosvobodilnega boja na vseh območjih današnje domžalske občine, ob tem pa spoznajo njene naravne lepote, zemljepisne in gospodarske posebnosti ter del bogate kulturne dediščine. Pohodnik po Poti spominov NOB-občine Domžale se* mora oskrbeti z VODNIKOM; ki se za znesek 60,00 dinarjev lahko nabavi pri MLADINSKI KNJIGI v Domžalah ali v Ljubljani, pri PLANINSKI ZVEZI SRS ali PLANINSKEM DRUŠTVU LJUBLJANA-MATICA v Ljubljani, lahko pa tudi pri ZZB NOV Domžale v Domžalah, Ljubljanska cesta 70. VODNIK je zanesljiv spremljevalec pohodniku, ki ga je potrebno na vseh 19 kontrolnih točkah žigosati, na 11 kontrolnih točkah pa se pohodnik vpiše v vpisno knjigo. Udeleženci pohoda prejmejo za del ali vso prehojeno pot osnovne in spominsko značko. Podelitev spominske značke se vrši dvakrat letno na skupnih srečanjih pohodnikov. S tem je v grobem predstavljena domžalska Pot spominov NOB, ki pa je podrobneje opisana v VODNIKU. Vodnik vsebuje tudi skico občinskega območja z vrisano Potjo spominov NOB občine Domžale in kontrolnimi točkami. Priporočamo, da si tudi vi nabavite VODNIK in da se s svojimi najbljižnjimi podate na domžalsko Pot spominov NOB, ki naj bo tudi v bodoče živ spomin na revolucionarna leta, s tem pa pomemben vzgojni motiv za prave, tovariške in kulturne medsebojne odnose. Na Pot spominov NOB občine Domžale se je podal tudi akad. slikar, domačin -Danijel Fugger z barvami in platni in jo upodobil na 150. slikah, katere bo razstavil na različnih krajih naše občine in širom Slovenije. Občinski odbor ZZB NOV Domžale Komisija za Pot spominov NOB -Rampe gor in dol v stari izvedbi danes in nikoli več Kaj delajo: V pripravi je koledar »Po poti spominov NOB« Motive s „Poti spominov NOB domžalske občine" je na platno prenesel akademski slikar Danilo Fugger. Pred dnevi sem se pogovarjal z znanim domžalskim likovnim ustvarjalcem Danilom Fuggerjem, sicer likovnim mentorjem društva Peter Loboda. Umetnik me je seznanil, da je prav v teh dneh sklenil delo na zelo obsežnem-opusu oljnih slik. Kar 150 motivov s „Poti spominov NOB" je umetnik prenesel na platno, tako da imamo sedaj pravzaprav umetniško obdelano celotno transverzalo. Ti motivi, ki bodo uporabljeni v ko/edaju za leto 1985, za vsak mesec po eden, bodo v naši občini na svojstven način obeležili 40 letnico osvoboditve. Vsak motiv bo imel tudi ustrezen komentar, besedila pa bodo pripravljena v treh jezikih: slovenskem, srbohrvaškem in angleškem. Koledar, ki bo izšel v poletnih mesecih, bo imel naklado 15 000 izvodov in bo vsekakor izredno lepo darilo tako poslovno, kot tudi osebno. 'Vsi ti motivi, ki jih je ob delu na koledarju videl in naslikal Danilo Fugger pa so tudi osnova za številne razstave, ki jih bo umetnik pripravil v mnogih krajih občine. Akademski slikar Danilo Fugger ob svojih delih ob priliki snemanja za naš občinski koledar 29. redni občni zbor Občinske gasilske zveze Domžale: Množični v obrambi zasebnega in družbenega premoženja Pred dnevi so gasilci domžalske občine v gasilskem domu v Homcu opravili letni občni zbor, ki je imel hkrati tudi programsko-volilno obeležje. Na tem, že 29. pregledu dosežkov in problemov Občinske gasilske zveze, je sodeloval tudi predsednik SOb Domžale Karel Kušar. Uvodno besedo je imel dosedanji predsednik predsedstva Občinske gasilske zveze Domžale Sandi Rihtar, ki je podal pregleden prerez dela, tako predsedstva kot različnih komisij. Ko ocenjujemo delo Občinske gasilske zveze, lahko vidimo, da gre za izredno množico aktivnosti, ki so .zvršene preko vsega leta v mnogih komisijah. Te aktivnosti zadevajo tako preventivno delovanje, vključevanje najmlajših moči, vključevanje žensk, zadevajo izobraževanje, urjenje, pripravo različnih tekmovanj, zadevajo operativno delovanje, koder se oglasi rdeči petelin. Uresničeni so bili domala vsi cilji, za to pa je bila potrebna velika stopnja zavzetosti mnogih gasilcev, pa tudi dobro sodelovanje Občinske gasilske zveze s Požarno skupnostjo. Za dosego vseh teh uspehov, kijih resnično ni malo, je bilo treba mnogo prostovoljnega dela, pa vsakodnevnih povezav in razumevanje Zavarovalne skupnosti, Skupščine občine. Izvršnega sveta in Sekretariata za LO in DS. Danes imamo gasilce organizirane v 27 gasilskih društvih, 26 industrijskih društvih ter dveh gasilskih enotah v industriji. Skupno je v gasilsko dejavnost tako ali drugače vključeno 7000 občanov, ta množica ljudi pa zagotavlja tudi ustrezno raven usposobljenosti ob potrebi ukrepanja. Isto- časno pa ta številka pomeni, tudi podružbljenost gasilske dejavnosti, tako zelo družbeno koristne in humane. Gasilci sc seveda zavedajo tudi svojih napak, nedoslednosti in pomanjkljivosti in te so tudi omenili in začrtali pot, kako jih odpraviti. Ob koncu je bilo poudarjeno uspešno delo kolektivnega vodenja Občinske gasilske zveze Domžale. Že v preteklem obdobju je predsedstvo vodil Sandi Rihtar, ki so ga ob koncu vnovič potrdili za predsednika ter se mu zahvalili za njegovo doslej zelo uspešno delo. B. VABIMO PREŽIVELE BORCE BOLNICE TRIGLAV Občinski odbor ZZB NOV Domžale poziva vse preživele borce — ranjence in druge, ki so sodelovali in pomagali v bolnici Triglav (Lukovi bolnici) v Kolovcu pri Radomljah, da sporočijo svoj naslov najkasneje do 10. maja 1984 na Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c.70. Letos bo mini/o 40 let, od kar so Nemci napadli in uničili bolnico, zato prosimo, da se udeležite slovesnosti in tako počastimo spomin na tragičen dogodek. Datum bomo naknadno objavili v TV—15. Bolnico bomo obnovili v velikosti 6x3 m in jo opremili tako kot je bila pred 40 leti. Ta bo nekoliko manjša kot takrat. Vse preživele borce bomo vabili z posebnimi vabili, zato sporočite točne naslove. Občinski odbor ZZB NO V Domžale Kako smo dobili naziv šole Leta 1978 se je naša šola preimenovala iz Posebne osnovne šole v Osnovno šolo Olge A.vbclj Homec. Svet šole jc sprejel sklep, da sc naziv prenese tudi na novo šolo v Domžale. Od kod ta naziv: Na homški šoli jc vzidana spominska plošča, ki spominja mimoidoče ljudi, da je imel ta kraj in njegova okolica med NOB dovolj zavednih in junaških pionirjev, ki so tvegali svoja mlada življenja za našo svobodo in boljše življenje. V južnem delu Kamniškega okrožja na področju Kamnika, Mengša in Domžal je bila jeseni 1943 organizirana oborožena pionirska četa. Ustanovil jo je Alfonz Avbelj, komandir grupe VOS. To jc bila ena redkih pionirskih čet, ki se je oboročena bojevala z okupatorjem, ter mu s sabotažami zadajala občutno materialno in moralno škodo. Četa je bila razdeljena na dva voda: šmarski in preserski vod. V okviru čete je deloval tudi specialni oddelek, njegova naloga je bila obveščati VOS grupo o premikih Nemcev, raztrganeev in domobrancev. Pionirji so večkrat minirali Kamniško progo, minirali so kiet-nice v Jaršah, stalno so zažigali telefonske drogove in delali druge sabotaže. Mladi aktivisti so razbili tudi organizacije Hitlerjugend. Pionirji so pomagali z oskrbovanjem prehiane za člane VOS oz. VDV čete. Smarski vod je tudi zaminiral domobransko postojanko v Domžalah, toda eksploziv so odkrili in akcijo preprečili. Nemci so pionirje pogosto zasliševali, mučili v kamniških in begunjskih zaporih. Vsa zasliševanja in mučenja so pionirji prestali, ne da bi karkoli izdali. V veliko akcijah je sodelovala pionirka OLGA AVBELJ, ki je bila štabna kurirka. Bila je najmlajša izmed vseh otrok. Tik pred osvoboditvijo so jo domobranci ujeli, jo zverinsko mučili in jo skupaj z njeno materjo ubili, ko je imela šele 13 let. Pionirska organizacija in org. ZSMS na OS Olge Avbelj Domžale Obnavljanje Lukove bolnišnice Letos poteka 40. letnica tragedije partizanske bolnice Triglav na Kolovcu, ki jo je vodil Jože Pirš-Luka. Zato smo se domžalski borci odločili, . -ido obstoječo maketo bolnice, ki stoji ol ?oti spominov NOB občine Domžale obnovili. Vsako soboto sc borci in mladinci srečajo na delovni akciji in do sedaj so že uredili in razširili cesto in skopali temelje za nov objekt. Upajo, da bodo dela končali do 6. maja, ko je obletnica uničenja bolnice, zaradi kate e je bilo pomorjenih tudi 14 težko ranjenih borcev, ki so se zdravili. Pri delih sodeluje tudi Komunalno podjetje Domžale, še posebno pohvalo pa zaslužijo mladinci Centra srednjih šol in Izobraževalnega centra IMP ter osnovnošolci iz Radomelj. c-z-d Mladi v »elementu« — pri delu na obnovi Lukove bolnišnice Nič nas ne sme presenetiti 84 Na področju uresničevanja koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo v preteklih nekaj letih dosegli dokajšnje premike in uspehe, zlasti pa se je okrepila zavest o nujnosti nadaljevanja podružbljanja vseh vidikov samozaščite in varnosti, vidni rezultati pa so bili doseženi tudi pri usposabljanju in praktičnem preverjanju znanja delovnih ljudi in občanov na tem področju. Nedvomno je k temu pomembno prispevala tudi akcija NNNP, ki jo v Sloveniji usmerja in vodi SZDL. Sandi Rihtar. stari in novi predsednik predsedstva Občill.skč jfih silske zveze ob podajanju podičila na letnem občnem zboru PRAZNOVANJE BRIGADIRJEV V čast 1. aprila dneva brigadirjev, jc Občinska konferenca ZSMS Domžale pripravila srečanje v Mladinskem klubu Domžale. Ogledah smo si nekatere filem. ki so bili posneti na deloviih akcijah, pogovorili pa smo se tudi o pripravah na letošnje akcije. Nekateri so se odločili, da se bodo udeležili z našo Šlandrovo brigado letošnje akcije KOZJANSKO 84', ki bo trajala od 10. junija do 8. julija. Bivšim brigadirjem smo pripravni tudi skromno pogostitev in poudarili so, da bi bila podobna srečanja tradicionalna. COZ Temeljni namen aktivnosti NNNP naj bi bil predvsem v nadaljnjem in kontinuiranem uresničevanju koncepta SLO in DS, dvigovanje obrambne in samozaščitne zavesti in kulture, v podružbljanju njegove vsebine in organiziranosti ter v množičnem usposabljanju prebivalstva za potrebe samozaščite in varnosti. Gre zlasti za potrebo, da dosežemo zavest in občutek delovnih ljudi za samozaščito in varnost postane vsakodnevni način razmišljanja, obnašanja in prakse kar najširšega kroga delovnih ljudi in občanov. Prav tu pa lahko v aktivnostmi v okviru NNNP pomembno prispevamo, da bomo še hitreje napredovali. Usmeritev NNNP 84/85 1) Uresničevanje koncepta dopolnjene zasnove NZ V letu 1983 so bile sprejete dopolnjene smernice o razvoju, organiziranju in delovanju narodne zaščite, zato bomo •' okviru NNNP 84 namenili posebno pozornost in skrb zlasti: - seznanjanju delovnih ljudi in občanov z vsebinsko in organizacijsko dopolnjeno zasnovo NZ, - organiziranju in delovanju NZ v temeljnih (KS, OZD, itd.) okoljih, praktičnem usposabljanju prebivalstva za potrebe delovanja narodne zaščite. 2) Zaščita pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem Zapleten mednarodni položaj terja dolgoročno in konkretno usmeritev aktivnosti NNNP na področju obrambnih priprav in samozaščitne dejavnosti. Pri tem mislimo predvsem na: - usposabljanje delovnih ljudi in občanov za kolektivne in osebno zaščito pred sodobnim jedrskim kemični.n in biološkim orožjem - opremljanje prebivalstva s sredstvi za kolektivno in osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter usposabljanje za njihovo uporabo. V zvezi s tem bo potrebno: - ustrezno opremiti ter spoznati in praktično preizkusiti zaklonišča, - ustrezno opremiti in seznaniti delovne ljudi in občane, z osebnimi zaščitnimi sredstvi na osnovi ocene ogroženosti, - nabaviti osebna zaščitna sredstva predvidoma do 1990. leta v skladu z sprejeto zakonodajo. 3) Samoupravna delavska kontrola in krepitev samozaščitne zavesti in kulture Oživljanje samoupravne delavske kontrole moramo razumeti kot sestavni del celovitih naporov za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije. Z njeno afirmaciio bi morali predvsem doseči: - celovit vpliv delavcev na ustvarjanje in razporejanje dohodka in tokove družbene reprodukcije, - krepitev samoupravnega položaja delavcev v združenem delu, varovanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti,' - varovanje družbene lastnine. V okviru NNNP 84 naj ti zlasti sindikati oz. osnovne organizacije analizirali in ocenili stanje na tem področju, postavili okvire za konkretne aktivnosti ter politično podprli napore za preseganje sedanjega stanja. Samoupravna delavska kontrola in tudi naše samozaščitniško obnašanje mora postati živa sestavina slehernega samoupravnega delovanja in prispevati, da bomo pravočasno in organizirano odpravljali razmere in vzroke, ki lahko privedejo do družbeno škodljivih dejanj. 4) Varstvo človekovega okolja Naj bi bila pomemben element NNNP, v katerem bi morali biti napori usmerjeni v varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja. Kajti vse večji problemi (onesnaževanje zraka in vode, uporaba najrazličnejših škodljivih kemikalij, neracionalno gospodarjenje z naravnimi dobrinami, nespoštovanjc zakonov s področja varovanja kmetijskih zemljišč) terjajo dodatne ukrepe za preventivno delovanje. Predvsem bi morali: - krepiti zavest o nujnosti zaščite človekovega okolja, - racionalno gospodariti s prostorom in naravnimi dobrinami, < - v varovanje okolja vključiti vse dejavnike (družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva), - dosledno spoštovati obstoječe usmeritve, zakonodajo in predpise, - okrepiti delo inšpekcijskih služb na tem področju, - odpravljati vsa možna žarišča onesnaževanja okolja in posebno skrb nameniti tem vprašanjem že pri investiranju v nove objekte. Poleg teh usmeritev pa bomo tudi v letošnjem letu nadaljevali s stalnimi in konkretnimi aktivnostmi za: - večjo prometno varnost, - boljšo zaščito pri delu, - izboljšanje požarne varnosti. O konkretnih aktivnostih na teh področjih pa bomo pisali v naslednji številki. OK SZDL Domžale (V.V) KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE razpisuje Kersnikove plakete za leto 1984 za dosežke na področju kulture Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Kersnikovih plaket, objavlja Kulturna skupnost občine Domžale razpis bronastih, srebrnih in zlatih Kersnikovih plaket za leto 1984 za posebne dosežke na področju kulture. Kulturna skupnost občine Domžale podeljuje plakete: — posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne ustvarjalne in poustvarja I ne dosežke, ki so bili objavljeni, izvajani, razstavljeni ali na kak drug način dani v javno presojo, — posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne uspehe pri varovanju oziroma prezentaciji kulturne dediščine, za posredovanje splošnih kulturnih vrednost drugim delovnim ljudem in občanom ter organizacijam za dosežke pri uresničevanju kulturne politike, — organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in posameznikom za pomembne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov na področju domžalske občine ter posameznikom ob življenjskih ali delovnih jubilejih za najmanj petindvajsetletno aktivno in uspešno delo pri razvijanju kulturne dejavnosti v občini Domžale. Na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti podeljuje skupnost plakete za izjemne stvaritve, ki so bile predstav/jene v minulem enoletnem obdobju, oziroma so se v kvalitetnem smislu ponavljale več let zaporedoma. Na področju varstva kulturne in naravne dediščine in trajnejšega spodbujanja kulturnega življenja, opisane v drugi in tretji alinei za obdobje minulih treh let. Kandidate za plakete lahko predlagajo OZD, KS, družbenopolitične in organizacije, kulturna društva, Samoupravne interesne skupnosti, Z KO, strokovna društva in združenja ter občani Domžal. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj in kje so bila predlagana dela objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drugi način dana v javno presojo. V drugih primerih je potrebno priložiti dokumentacijo o opravljenem delu oziroma dokazilu o jubilejih. Predlog in plakete je potrebno poslati na naslov: Kulturna skupnost občine Domžale, Ljubljanska c. 36, 61230 Domžale najkasneje do 20.5.1984. Priprave na 100-letnico Domžalske godbe Pred dnevi so se na pobudo godb sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ljubitelji godbe, da bi se pogovorili o pripravah za 100—letnico Domžalske godbe. Sklenjeno je bilo, da bo v okviru, praznovanja krajevnih skupnosti Domžal v soboto 22. septembra slavnostni koncert Domžalske godbe v hali Komunalnega centra Domžale, v nedeljo 23. pa revija pihalnih orkestrov. V času od 14. - 25. septembra bo v preddverju hale razstava likovnih del članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale, poleg tega pa tudi razstava posvečena 100—letnici Domžalske godbe. V nedeljo 23. bo povorka, na kateri bodo poleg domžalske godbe sodelovala še godba iz Mengša, Moravč, Kamnika, Vevč, morda pa še godbi iz Medvod in Trbovelj, o čemer bo odločil godbeni odbor. Godbeniki so dobili nove instrumente, dopolnili in nabavili bodo nove uniforme, saj je v godbi kar 26 mladih godbenikov. V povorki naj bi poleg godb sodelovali še gasilci, športniki, člani društev tehnične kulture ... France Brojan, ki je sodeloval pri pripravljalnem odboru za proslavo 50-letnice Domžalske godbe, je predlagal, naj bi se prireditve v čast tega jubileja pričele že teden dni preje z nastopi in tekmovanji Razstava Starca in Lovrečiča V času od 30.3. do 6.4.1984 sta v preddverju Hale komunalnega centra Domžale razstavljala svoja dela gradbeni tehnik Edvard Stare in dipl.ing. arh. Dubravko Lo vrečic, člana Kulturno umetniškega društva Slovenija ceste. Ob tej priliki je izšla tudi zloženka, v kateri likovni kritik Franc Zalar opisuje delo teh dveh likovnih ustvarjalcev. Edvard Stare je razstavil krajine v oljni tehniki, dipl.ing.arh. Dubravko Lovrečič pa „slikarstvo primarnih struktur" v tušu, ter tuš v sepia barvi, vse z damskim peresom. Ob otvoritvi, je nastopil tudi ansambel Mandolina, umetnika je pa predstavil podpredsednik Likovnega društva Petra Lobode Domžale Tone Ravnikar, ki je prebral sestavek likovnega kritika Franca Zalarja o teh dveh umetnikih. Zvečer so se pa v kinodvorani v Domžalah predstavili Mešani pevski zbor in recitatorji Kulturno umetniškega društva Slovenija ceste in ansambel Mandolina. TOR športnikov, nastopi harmonikarjev, pevcev. Po slavnostnem koncertu v soboto naj bi bila baklada po Domžalah, po povorki v nedeljo pa velika ljudska veselica v športnem parku. O tem je obvestiti javnost poleg sestavkov v Občinskem poročevalcu tudi v radiu in televiziji. Godba naj izda spominske značke in jubilejno brošuro. Z izvajanjem Franceta Brojana so se v glavnem strinjali tudi ostali. Organizacijski tajnik KS Domžale Marjan Vodnik je pripomnil, da bo KS vsekakor p. svojih močeh pripomogla, da bo slovesnost, ki bo v času praznika krajevnih skupnosti Domžal potekala kar najbolj uspešno. Ing. Miha Pavlic je predlagal, da je za povorko organizirati društva, ki so včlanjena v tehnično kulturo, poskrbeti bo pa tudi za popularizacijo tega pomembnega jubileja v javnih sredstvih obveščanja. Izvajanjem se je pridružil tudi Drago Burja, saj bo Turistično društvo Domžale poskrbelo za lepši izgled kraja, organiziralo bo čimveč narodnih noš, postavilo mlaje. Na predlog Jurija Vulkana, da naj se godba poveže s sosednimi krajevnimi skupnostmi in priredi koncerte tam, je odgovoril Tone Juvan, da je godba že v dogovoru s KS Dragomelj-Pšata, s KS Vir, ki bo odprla letno gledališče v nekdanjem kamnolomu na Sum-berku, s KUD-om Miran Jaro Škocjan, da bo imela koncert v letnem gledališču na Studencu, koncerte pa namerava prirediti tudi v Ihanu in KS S*fVtd»- Lukovica, seveda pa tudi v Domžalah. France Habjan je p* predlagal, naj godba obišče tudi delovne kolektive in v njih priredi koncerte, kar bo še v večji meri pripomoglo k popularizaciji godbe. Na tem sestanku je bilo izrečenih veliko dobrih predlogov za izvedbo tega pomembnega jubileja, če bomo pravilno pristopih k realizaciji tega, je prav ta sestanek dokazal, da so prav zunanji sodelavci pripravljeni pomagati godbi v teh naporih. Tone Ravnikar ' Koncert pevskih zborov upokojencev Domžal in Stobljanskega okteta V petek 13. aprila 1984 so se številnim ljubiteljem naše pesmi, ki so napolnili avlo Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale predstavili Moški pevski zbor Društva upokojencev „Janez Cerar" Domžale, Ženski pevski zbor Društva upokojencev, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Domžale in Stobljanski oktet. Ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale, ki je bil ustanovljen na pobudo predsednika Društva upokojencev Domžale Ivana Radenska, je ob Občinsko srečanje: Naša beseda 1984 V okviru srečanja Naša beseda 84 je bilo v Delavskem domu na Viru 2. in 3. aprila v popoldanskih urah občinsko srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin. To je bilo prvo srečanje take vrste in kot je v uvodu poudaril tovariš Daniel Potočan je glavni namen v tem, da se srečajo mladi ustvarjalci iz različnih okolij, izmenjajo izkušnje in se pogovorijo o svojem delu in načrtih. Prvi dan srečanja so se predstavih učenci glasbenega krožka osnovne šole Matije Blejca - Matevža iz Mengša z opero Janeza Osredkarja Janko in Metka, ki je predstavo tudi režira], scenografija pa je delo Maria Petriča. V zgodbi o hudobni čarovnici, ki jo užene Metka in reši začarane otroke Je potrebno pohvaliti izvirnost ideje o otroški operi. Se posebno simpatično vlogo je v njej odigral pevski zbor začaranih rožic, nekoliko moti le statičnost glavnih junakov, premalo gibanja po odru, saj poskočna glasba kar spodbuja k plesu in gibanju. Z otroško igrico Užaljeni medvedek avtorja Marjana Beline se je predstavilo Kulturno društvo Vir. Irenine igrače, med katerimi je tudi užaljeni medvedek, menijo, da jih je njihova lastnica zanemarila, ker je dobila novo prevzetno punčko iz Trsta. Medvedek zbeži zaradi tega od doma, zapustijo jo tudi ostale igračke. Toda vse se srečno konča in igrače se vrnejo, Irena se poboljša. Predstava, ki jo je režirala Anica Vrhovec/je dobro vodena, pohvaliti velja domiselne kostume in povedati, da na Viru raste zares kvaliteten najmlajši rod igralcev (posebno pohvalo zasluži hinavska Račka). Kot tretji so predstavih Partljičevo Učno uro mladi igralci Kulturnega društva iz Škocjana. Mladinsko igrico o poteku ure slovenščine, ki jo snema televizija in je v njej obilo kritike starševin šolskega sistema, je režiral Lojze Stražar, glasbene vložke pa je prispeval Borut Lesjak. Partljičevo delo jc slaba predloga, še zlasti šibki ,o dialogi, ki so zelo ncživljenjski, daleč od slenga mladih učencev. Pohvaliti je treba pestrost posameznih točk (recitacije, pesmi, pevski krožki, spisi), s katerimi se na veselotobo-ganski način predstavljajo posamezni igralci. Prvi so se drugi dan srečanja predstavili z lutkovno igrico J.Milčinskega Polžek gre čestitat, člani Lutkovne skupine ŠKD Krašnja, ki jo je režirala Vera Beguš, koreografija pa je delo Ljube Penko. Igrico o polžku, ki hiti na praznovanje medvedko-vega rojstva, pa je zaradi „hitrosti" prišel že na rojstvo medvedkovega sina, odlikujejo zlasti simpatične lutke. Lutkovno igrico Gregorji Viteza Zrcalce so zaigrali lutkarji osnovne šole Josipa Broza Tita. Zabavno delo o tem, kako vsaka žival vidi v zrcalu svojo sliko, so mladi igralci zaigrali z žarom, vendar bi se prepirali lahko tudi bolj prepričljivo. Recitatorji osnovne šole Radomeljske čete so za srečanje pripravili recital Kaju-hove poezije, vendar pa je bil le-ta preveč stereotipen, brez novosti in odmika od tradicionalne sheme, ki jo poznamo pri takšnih predstavah. Učenci dramskega krožka 4. razreda ŠD osnovne šole Šlandrove brigade so se predstavili pod mentorstvom Marije Štebc z Pomladjo, delom, ki poudarja potrebnost in nujnost dela. Ideja o ,,delu, ki naj živi' kar malo preveč moralistično izstopa iz sicer dobro zasnovane predstavice. Kot zadnji so zaigrali Marinčevega Krta, ki naj bo živ pokopan, učenci gledališkega krožka ŠKD osnovne šole Venclja Perka. Predstava je nastala na osnovi radijske igre in jo je režirala Marina Rugelj, glasbene vložke, pa je zanjo napisal Dominik Krt. Ob tej prijetni otroški igrici velja še posebej pohvaliti dobro igro „njegove kraljevske debelosti" in ministrov. Srečanje se je končalo z razgovorom med udeleženci srečanja. Ocenili so, daje razveseljivo, da se je na srečanju zbralo toliko gledaliških skupin z različnimi zvrstmi gledaliških predstav. Opozorili so, da manjka primernih gledaliških tekstov za mlade in imajo veliko težav pri njihovi izbiri. Prevladujejo namreč teksti, ki temeljijo na prepoudarjenem moraliziranju. Ugotovili so, da je na srečanju nastopila cela vrsta odličnih mladih igralcev, ki so zares dobro odigrali svoje vloge, saj so v njih našli sebe in svoj svet. Večjo pozornost bodo morah' mentorji, oziroma režiserji, posvetiti tudi jeziku v svojih predstavah in ob pripravi le-teh obenem mlade igralce tudi jezikovno vzgajati. Organizacijo in pobudo za srečanje je dala članica Odbora za gledališko dejavnost pri ZKO Domžale, tovarišica Marina Rugelj. Upajmo, da bo kljub temu, da mnogokrat nimamo dovolj posluha za najmlajše in za njihovo gledališko udejstvovanje, tudi prihodnje leto našla dovolj volje in z enako mero prizadevnosti pripravila podobno srečanje. To si želijo najbrž tudi vsi udeleženci. Cveta Zalokar-Oražem tej priliki praznoval 5-letnico uspešnega nastopanja. Zborovodja pevskih zborov Društva upokojencev Domžale je že vrsto let neumorni in prizadevni zborovodja Stane Habe, dolgoletni ravnatelj Glasbene šola Domžale, ki je lansko leto sam stopil v vrste upokojencev. Kot solistka je pri ženskem zboru uspešno nastopila Metka Torelli, pri Mešanem pevskem zboru pa je kot gost uspešno nastopil Rok Lap v pesmi Slavka Mihelčiča: Stoji stoji Ljubljanca. S to pesmijo bo Mešani pevski zbor Domžale nastopil v mesecu maju v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Stobljan-skem oktetu, ki ga že dalj časa uspešno vodi Jože Dolinar, so se pa kot solisti uspešno predstavili Andrej Zalokar, Tone Hribar in Drago Tavčar. Program je uspešno povezovala Marina Rugelj. Na koncertu so bili med drugim navzoči tudi predsedniki Skupščine občine Domžale Karel Kušar, skupščine Kulturne skupnosti Jernej Lenič, predsednik Društva upokojencev Domžale Ivan Radenšek in tajnik Zveze Društva upokojencev Slovenije Jože Jurač, Zveze kulturnih organizacij Domžale Slavko Pišek. Predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek je Ženskemu zboru Društva upokojencev izročil spominsko darilo, prav tako tudi zborovodji Stanetu Ha betu. Stanetu Habetu se je za dolgoletni trud in vestno delo z zbori zahvalil tudi predsednik Moškega pevskega zbora „Janez Cerar" Domžale Ernest Seilnacht. Solistu Roku Lapu je pa za uspel nastop v pesmi Stoji, stoji Ljubljanca, čestital tudi avtor pesmi, skladatelj Slavko Mihelčič, ki je bil tudi navzoč na koncertu. Obiskovalci so izvajanje pevcev nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Jone Ravnikar 40 Tekmovanje pevskih zborov osnovnih sol, ki so ga pripravili na OS Šlandrove Brigadi Razstava članic likovnega društva Petra Lobode Domžale Likovno društvo Petra Lobode Domžale je v počastitev Dneva žena pripravilo razstavo vseh osmih članic Likovna predstavitev Po enoinpolmcsečncm premoru je ZKO Domžale v razstavišču Salona Meblo ponovno pripravila zanimivo likovno razstavo komstumskih skic Sonje Jamšck, samostojne umetnice iz Ljubljane. Sonja je star prijatelj domžalskih gledališčnikov, saj je v letu 1983 sodelovala kot kostumografinja pri predstavi Mihael Kohlhaas. Na razstavi smo si poleg skic za to gledališko delo, lahko ogledali tudi osnutke kostumov za nadaljevanko Zgodovina Slovencev režiserja Rudija Klariča, kostume za čarovnika in še mnoge skice «a gledališke predstave, saj Sonja stalno sodeluje tudi z Odrom treh herojev iz Pirnič. Sonja Jamšck je končala likovno akademijo v Benetkah in se začela ukvarjati s specifično smerjo likovne umetnosti -kostumografijo. Kostumografija ni, kot pravi v likovnem listu, ki predstavlja avtorico, Tomaž Bole, le risanje in izdelava oblek, ampak je zanjo potreben poseben umetniški občutek, ki pa je ustvarjalno deloma omejen, saj mora kostumograf upoštevati tekst, sceno, atmosfero, režiserjev koncept in seveda igralce. Na otvoritvi razstave, ki je bila v sredo, 14. marca, je sodeloval s svojimi spretnostmi priznani čarovnik Miran Canak, ki tesno sodeluje tudi s Sonjo Jamšck, saj mu umetnica izdeluje kostume, še posebno za predstavo pred otroško publiko. Razstava zanimivih kostumskih osnutkov bo odprta do 15. aprila. Cveta Zalokar-Oražem PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE OLGE AVBELJ OB OTVORITVI NOVE ŠOLE 23.marca je bila slovesna otvoritev naše nove šole. Pripravili smo proslavo. Bila je v telovadnici. Pomagali so nam tudi učitelji iz Glasbene šole. Pred nastopom smo imeli tremo, ker nismo še nikoli nastopali pred tako velikim številom ljudi. Prišli so skoraj vsi povabljeni in še mnogo drugih občanov. Marsikdo od nas je spozna/ med obiskovalci soseda ali znanca. To nam je bilo zelo všeč. Veseli smo, da so vsi ti ljudje videli naše nove prostore in naše izdelke. Za boljše delo in počutje na novi Soli so prispevali tudi delovni ljudje naslednjih skupnosti in delovnih organizacij: Skupščina občine, Občinska izobraževalna skupnost, Helios, Tekstil TOZD Filc Mengeš, Univerzah, Semesadike Kmetijski zavod Ljubljana. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Vsem delovnim ljudem in občanom domžalske občine se zahvaljujemo za novo šolo zgrajeno s III. samoprispevkom. V njej smo srečni. Obljubljamo, da bomo skrbeli zanjo. Pionirska organizacija OŠ Olge Avbelj Domžale društva. Številne ljubitelje likovne umetnosti je pozdravil predsednik Matjaž Mauser. Nekaj nadvse uspelih pesmi je zapel Stobljanski oktet. Društvo je ob tej priliki izdalo zloženko s sliko otroštvo, članice Ane Marije Benda. Dela za razstavo je izbral mentor akademski slik dar Danijel Fugger. Matjaž Mauser je o razstavljalkah zapisal v zloženki tole: Ana Marija Benda, arhitektka po poklicu, nas razveseljuje z občutenimi risbami portretov, ki so materinsko nežni, kot ustvarjeni za praznik, kateremu je posvečena razstava. Vida Bogataj se nam predstavlja s svojimi deli, ki so nastala ob diplomi na Pedagoški akademiji. Kljub temu, da ni več stalno med nami, se je z veseljem odzvala vabilu, saj se še vedno radostno vrača v naše okolje. Andreja Korbar, ki se je šele pred kratkim vključila v naše delo, se nam predstavlja z deli, ki pa bodo sčasoma prerasla, se izpopolnila in našla nek svoj svet, ob pridnem delu seveda. Ida Rebula, ena vodilnih in prizadevnih članic društva, nas vedno navdušuje z novimi pristopi, z nemirnim iskanjem, z različnimi slikarskimi tehnikami pri svojih uspelih krajinskih motivih. S svojimi deli izstopa in dosega lepe uspehe tudi na republi- Literarni krožek na CSŠ škili slikarskih kolonijah in razstavah, kjer je že prejela priznanja in nagrade. Danica Smrdel pa je ubrala popolnoma drugo smer, posvetila se je abstrakciji, saj nam s svojimi barvnimi eksperimenti hoče vzpodbuditi dovzetnost za barvo, ko z igro barvnih lis in ploskev ob premišljenih kompozicijah dosega prav zanimive barvne učinke. Alenka Sovine se nam predstavlja z dvema svetovoma, z arhitekturo, ki že ni več tista realna, ampak mistična, skrivnostna, nadrealna in pa z zasanjano figuraliko, ki sta globje povezana v domišljiji. Zato nas prijetno preseneča njen skrivnostni likovni svet. Pri Marjani Tavčar pa se srečamo z drobnimi portreti,, ki so nastali yj domačem okolju, od prisrčnih otro-' ških obrazov do portreta stroge tašče. Nazadnje še Mojca Vilar, a na žalost le z enim samim skromnim akvarelom. Ob tem nas lahko razveseljuje le spomin na njeno nedavno samostojno razstavo, kjer seje dostojno potrudila in se res odlično predstavila." Rastavo si je v dne od 13. do 18. marca 1984 ogledalo veliko obiskovalcev, največ pa mladine. Članicam Likovnega društva Petra Lobode Domžale želimo pri njihovem nadal-njem delu še veliko uspehov. TOR Recital ciganske poezije Posamezni plakati so vabili na Center srednjih šol na srečanje s poezijo Romov -naroda, ki jc poleg Palestincev in Kurdov eden redkjji brez domovine. Najprej se mora človek v sebi prepričati in zlomiti predsodek, da so Cigani umazani, bistri, zviti, spretni, muzikalični, tatinski brezdomci, ki sta jim življenjski cilj užitek in brezdelje. Imajo ti ljudje sploh kakšno kulturo? Seveda! In svoj jezik, tradicijo, običaje. Velikokrat pozabljamo, da jih je Hitler načrtno in sistematično iztrebljal. Ali vemo, da jc pri nas največ Romov v Južni Srbiji, kjer je tudi sedež mednarodne romske zveze? Ali vemo, da Jugoslavija dosledno spoštuje tudi narodnostno enakopravnost Romov: na beograjski univerzi imamo edini inštitut za romski jezik na svetu? ! 1 Pa bodi dovolj in podajmo se na predstavo. Ciganske poezije ne moreš postaviti v bleščečo dvorano in tega so se zavedali tudi recitatorji. Cigani so z glavne ceste zavili na kolovoz in se utaborili za nekaj dni. To so štorih učenci: u tabo t ili so se v učilnico, v kotu sedli na gajbe za krompir, v središče prizorišča pa postavili tri simbole: jetniško rešetko, steklenico in violino. Razsvetljava je borna; nekaj sveč in reflektor, ki sveti na enega od simbolov; ko pesmi govorijo o trpljenju v ječi, zariše reflektor na ozadju velik obris rešetk, ko spoznavamo cigansko ljubezen, je osvetljena violina, v ozadju pa na belem platnu odseva črni obris godala,... Med posameznimi recitacijami se nevsiljivo prepleta ciganska glasba. Pesmi so razvrščene v življenjski krog, ki nas vodi od ječe, bezanja, strahu pred smrtjo, kraje, žalovanje za ljubljenim, ponosa, ciganske svadbe, silne ljubezni, do potikanja po svetu, pitje črnega vina, srečevanja pameti in samotnega umiranja Cigana, ki ni deležen niti lažnega sočutja svojih sopotnikov Ko je nesrečen sam, je Ciganu nesreča velika in težka, ko je nesrečen drug cigan, se ne zmeni zanjo. Vse jc naravno in vse moramo življenjsko sprejemati; nič ni odvisno od naše volje, ne trudimo se spreminjati stvari in uživajmo takrat, ko se nam ponudi priložnost - jutri je zanesljivo ne bo več. Zato je tudi Prošnja na začetku in koncu bolj namenjena današnjemu „narobe svetu": Nihče ni kot ti, gospod bog. Stori veselje ubogemu Ciganu: naj vse na tem svetu pomre, le ti, o bog, ostani živ. Toda pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet." Potem Cigani odidejo. Mogoče bodo odleteli v nebo ali pa bodo pohiteli, da se pred smrtjo še zadnjič napijejo črnega vina. Ciganska duša je drugačna od slovenske, tudi kultura. Cigani čutijo drugače kot mi. Slovenci se že od malih nog navajamo poezijo recitirati veličastno, gromko, zanosno in visokodoneče ah pa jokavo, sentimentalno, solzavo, žalostno in turobno. Vendar ta recept ne velja niti za vso slovensko poezijo; toda mi ga vedno in povsod uporabljamo, ne moremo se ga, včasih pa niti nočemo, otresti. Zato je treba nastopajočim in mentorici Marjani Lenasi še posebej čestitati, ker večina pesmi resnično zveni „cigansko" in ne, kar bi bila velika napaka, slovensko. Iger Lipovšek Radomeljski mladi pomladni utrip Radomeljski pomladni utrip. ()troei z osnovne šole Radomeljske čete so s čistilno akcijo po svoje prispevali k večji pomladni čistoči svojega kraja »Šica« in njeni učenci med akcijo na Hudem Vrtnar Edi Roje je pomladni radovednosti mladih ustregel in jim pokazal opravila na vrtu in v sadovnjaku. Med drugim jim je pokazal tudi kako cepimo sadno drevje... Tudi v Radomljah so učenci skušali narisati utrinek iz dela na šoli (vse joto Peter Roje) DRUŠTVO INVALIDOV DOM2ALE PRIPRAVLJA: "RAZSTAVO ROČNIH DEL" Od 1. do 6. junija 1984 z otvoritvijo ob 11. uri v mali hali Komunalnega centra v Domžalah. Razstava bo odprta v navedenih dneh od 9. do 19. ure. V razstavi sodelujejo članice Dl Domžale in šole „Olge Avbelj".Pred otvoritvijo bo kratek kulturni program, katerega izvedejo učenci šole „Olge Avbelj". Vljudno vabljeni! Izvršni odbor Društva invalidov Domžale Nič več gneče v Kolodvorski ulici: Storitveniki govore: Stane OSEN K, plinske napeljave: V svoji storitveni dejavnosti sc lotim vseh vrst popravil plinskih napeljav, tako da lahko rečem, da sem strankam na domžalskem področju na voljo za vse, kar je v zvezi s plinom. Tudi najstarejše plinske štedilnike popravljam, napeljujem plinske napeljave za kamp prikolice, vse vrste plinskih bojler-jev, popravim tako, da imajo Dom-žalčani kompleten plinski servis. Od Plinarne Ljubljana sem pooblaščen ,,za naš konec", opravljam tudi plinske preglede, dosegljiv pa sem ves dan po telefonu. Milan KOKALJ, popravilo čev- Ukvarjam se izključno s popravilom čevljev in raznimi manjšimi galanterijskimi popravili. Sem sodijo popravila šolskih torbic, potovalk, usnjenih torbic. Poleg tega - ker imam tudi jermenarski del - izdelujemo tudi pasje povodce, ovratnice ' in drugo. Z roki se skušamo prilagajati potrebam strank, več kot en teden pa v nobenem primeru popravilo ne traja. V popravilo dobivamo več čevljev, ki jih pred tremi ali štirimi leti nismo dobivali. Pa cene? Nov napetnik na moškem čevlju stane 150,- do 200,- din, moški „templanc" (za par seveda) pa stane 220,- do 250,- din. Čevlje tudi barvamo. Čevlje, ki so iz kvalitetnega usnja, pobarvamo. Prebarvanje čevlja stane od 300,- din naprej. Janja ŠKRINJAR, Kidričeva 5, kozmetičarka: Obrt imam od 1. marca in sem torej, kar zadeva samo delo, pravzaprav na začetku. Svojim strankam želim ponuditi predvsem pedikuro, medicinsko kozmetično nego obraza ter druge storitve. Glede na to, da je prav storitev za pedikuro v Domžalah doslej primanjkovalo, je sedaj z mojim storitvami odprta pot, ki jo bodo našli občani, ki imajo težave z nogami. Stranke me najdejo na dvoriščni strani stavbe nasproti Univerzala. Stanka ERŽEN, cvetličarstvo nasproti tovarne Univerzale: Glede na to, da je v Domžalah cvetličarska ponudba zelo pestra, sem se v svoji dejavnosti skušala poleg tradicionalne cvetličarske izbire posvetiti zladi izdelovanju različnih svežih in suhih ikeban, šopkov, vencev in dekoracij. Svoje izdelke, cvetje, vence in drugo dostavljam strankam na njihovo željo tudi na dom. Prodajam še sveče, semena, zemljo, gnojila in zaščitna sredstva za lončnice. Opažam, da se razumevanje in ljubezen do cvetja med občani povečujeta. B. Tovornjaki iz centra Domžal Podjetje Vektor se s svojo dejavnostjo po dolgih letih umika iz centra Domžal. V razgovoru sta sodelovala Vektorjeva sodelavca: Peter Kepic, vodja PE Domžale ter Brane Smid, vodja izgradnje objekta, sicer vodja PE Jesenice. Podjetje Vektor je s svojo domžalsko poslovno enoto doslej s svojimi transportnimi storitvami pokriva/o področje domžalske občine, pa tudi področje bežigrajske občine (potrebe tovarne Belinka, Jub Dol). Vse cestne prevoze v tovornem prometu je za območje občine podjetje Vektor opravljalo že 12 let, ob tem pa ni bolo poskrbljeno niti za ustrezne delovne prostore, parkirne površine, sanitarne in druge naprave. Poslovni prostori v Kolodvorski ulici 2 v Domžalah so pomenili istočasno tudi veliko komunalno zagato, saj so prevozniki, šoferji tovornjakov ob neurejenem režimu parkiranja in pomanjkanja pravih parkirnih prostorov - parkirali koder se je pač dalo. Predvsem so se šoferji tovornjakov posluževali parkiranja ob železniški postaji in v Kolodvorski ulici. Ob tem pri Vektorju tudi sami priznavajo, da je bil velik prav kvaren vpliv na okolje, izpušni plini so se zbirali nad krajem, predvsem v zimskem času, ko so morali nekateri vozniki tovornjakov vso noč vžigati vozila, da so se lahko ogreli. V Domžalah nimamo dovolj ne prenočitvenih, ne gostinskih zmogljivosti. Vektorjevi delavci so doslej delali v nemogočih pogojih, ob tem pa so dnevno opravili v t.i. odvozu iz proizvodno—delovnih organizacij od 600.000-800.000 kg tovora. To količino je prepeljalo dnevno 75—115 voznih enot od nosilnosti 2 ton — 25 ton. NOV TOVORNI TERMINAL V teh dneh se poslovna enota Vektorja z vso svojo dejavnostjo seli na novo lokacijo, na tovorni terminal - tovarno INDUPLATI, ki je šla Vektroju „na roko", da je odprodala del vsega potrebnega zemljišča. Tako je na tem prostoru v neposredni bližini občinskega skladišča tržnih in blagovnih rezerv zrasel prepotrebni montažni objekt z vsemi potrebnimi poslovnimi in pomožnimi prostori (200 m2), medtem ko je v prvi fazi že asfaltirane 5000 m2 površine. Investitor celotnega projekta je Vektor - TOZD Organizacija transporta, izvajanje del pa je zagotovila sama delovna organizacija s soizva-jaici. Sodelovala sta Jelovica, obrtna zadruga GIPOSS in drugi. Celotna investicija je veljala 28 milijonov dinarjev, vendar le v prvi fazi. Drugo fazo so predvideli za naslednji srednjeročni plan. V infrastrukturnih delih so zagotovili glavni PTT kabel, elektriko, vodovod, kompletno ureditev za bodočo industrijsko cono, ki je todv predvl dena. Izgradnja celotnega tovornega terminala je bila opravljena v 6C efektivnih delovnih dneh, potekala pa je od oktobra 1983. Ob koncu razgovora sta se sogo-j vornika želela zahvaliti posebej Skup*; ščini občine in Izvršnemu svetu za vsestransko pomoč, še posebej pa za velik »klovni prispevek, pospeševanje} gradnje in vsestransko razumevanje Boštjanu Hočevarju, predsedniku Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja. Brojait H rune Šmid in Peter Kepic pred novo poslovno stavbo Vektorja na tovornem terma natu v Jaršah V prvi fazi je asfaltirano tačas že 5000 kvadratnih metrov poršin za parkiranje tovor ujakov 31 Sedanje parkirišče se bo v drugi fazi lahko tudi povečalo za novih nekaj tisoč kvadratnih metrov Obisk novinarjev združenega dela v moravškem obratu Termita - v OZD PESKOKOPI: Delovno, podjetno, uspešno... Pred dnevi si je skupina novinarjev združenega dela domžalske občine ogleda/a obrat TOZ Peskokopi domžalskega Termita. Ob ogledu tega obrata se je pravzaprav pokazalo, da je iz sorazmerno majhnega kolektiva Termit že prerasel v večje podjetje s specifično montanistično proizvodnjo livarskih peskov ter različnih pripomočkov, ki jih livarska industrija, železarne in drugi potrebujejo. Ob ogledu proizvodnje so bili tudi posredovani različni ilustrativni podatki, ki kažejo na uspešno uresničevanje proizvodno-prodajnih načrtov, ki so se ob zasnovi investicije v Drtiji zdeli Še močno pretirani. Danes, ko delo na novih zmogljivostih uspešno poteka, je moč ugotoviti, da gre pri Termitovi naložbi za investicijo, ki je ena od redkih izpolnila (in še izpolnjuje) vse obveznosti, ki jih je do sovlagateljev v investiciji prevzela. Termit te svoje obveznosti izpolnjuje v celoti, tako kar zadeva kakovost kot količino izdelkov. Pri oceni Termitovih poslovno-tehnoloških dosežkov je treba povedati, da je prav v preteklem mesecu dosegel tudi največji fizični obseg proizvodnje v vsej svoji zgodovini. Pozabiti ne gre tudi .dejstva, da smo s Termitovo proizvodnjo v Jugoslaviji v veliki meri nadomestili uvoz, še več; lani so začeli livarske peske izvažati v Italijo (4 000 ton), letos pa bodo poleg Italije izvažali tudi na Madžarsko. Vsi ti in drugi posredovani podatki so bili dovolj povedni, da smo si lahko ustvarili oceno o dobrem, poslovnem in odgovornem gospodarjenju v Ter- mitu. V njem pa tudi prihodnosti ne puščajo vnemar. Želijo si pridobiti večji skupni razvojni laboratorij, ki bi ga zgradili skupno s slovenskimi livarnami, od njega pa si obetajo nova tehnološka dognanja za posodobitev dela v livarski industriji. Koliko pozornosti namenjajo znanju, govori tudi podatek, da so pred dnevi že tretjič v svoji inovacijski dejavnosti prejeli republiško priznanje — Inovacijsko verigo. Prejeli so jo za razvoj livnih peskov pri kontinuiranem litju. Poleg tega delajo na razvoju oplaščenih peskov, ki jih doslej pri nas še uvažajo iz Anglije. Poleg tega želijo nadomestiti umetne smole z vodnimi stekli, ambicij pa je še mnogo- Vse to in še drugi podatki kažejo, da se za prihodnost Termita ni bati. Vsaj novinarji smo prepričani o tem ... Brojan ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Osnovna organizacija SEMESADIKE MENGEŠ Osnovna organizacija OBRTNIK MENGEŠ VABILO Vabimo vas, da si ogledate 16. rally v spomin narodnega heroja Matije Blejca Matevža in v spomin padlih borcev, ki bo v soboto, 19.maja 1984 v Mengšu. Program: 7,00 uri start tekmovalcev je pred kinodvorano v Mengšu 10,00 uri spretnostna vožnja na parkirnem prostoru DO TRAK 12,00 uri zaključna prireditev s podelitvijo priznanj. Vabimo tekmovalce, da se rallyja udeležijo v čimveč jem številu, obiskovalce pa, da si ogledajo zanimivo tradicionalno prireditev. Vabljeni! ljudje in zsmuR Obnova travne ruše in povečanje pridelkov z uvajanjem rodovitnejših sort detelj in trav v rušo naravnih travnikov V današnjem sestavku nam je prof. dr. Jože KOROŠEC z Biotehniške fakultete iz Ljubljane pripravil za našo rubriko sestavek o obnovi travne ruše. Članek bo zlasti zanimiv za naše kmetovalce, ki imajo zemljišča na področju Rače v postopku melioracije, ter bodo po dokončni melioraciji in komasaciji pristopili obnovi travne ruše in proizvodnji krme na meliorizi-ranih površinah. Prof. dr. Jože KOROŠEC: Kdaj in kje se odločimo za obnovo travne ruše s setvijo in formiranje sejanega travnika Izkušnje iz prakse nas učijo, da vsaka še tako kakovostna travna ruša ne ostane dolgo kakovostna in visoko produktivna, če je primerno ne oskrbujemo in urejeno ne izkoriščamo po pašnokosnem sistemu rabe. Do njene degradacije najčešče pride iz takoimenovanih vzrokov antropogene narave (to so: pomanjkljivo oskrbovanje in gnojenje, zlasti enostransko gnojenje npr. z gnojevko, ter nepravilna tehnika paše — premajhna ali prevelika obremenitev ruše z pašo ali nepravilno čredenje itd.). Preprečevanje navedenih vzrokov tako predstavlja najučinkovitejši ukrep vzdrževanja travne ruše. Če pa se je botanični sestav travne ruše iz kakršnihkoli vzrokov že poslabšal do take mere, da z izvajanjem rednih površinskih oskrbovalnih ukrepov (urejeno gnojenje in raba) ruša ne more proizvesti več kot 25 t/ha zelene mase oziroma 2 500 k ŠE/ha oz. bi izboljšanje s temi površinskimi ukrepi (agrotehničnimi predolgo trajalo (2-3 leta), se odločimo za obnovo travne ruše s setvijo in formiranjem sejanega travnika. Za ta ukrep se odločimo tudi v primeru, če so sc v travni ruši razbohotili iz kakršnihkoli vzrokov razni trdoživi pleveli (ščavje) in razne manj vredne trave (Deschampsia caespitoša, Festuca arundi-nacea) v takem obsegu, da je njihovo uničenje s selektivnimi herbicidi neučinkovito. Poleg tega, da najhitreje izboljšamo KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE TOZD KOMUNALA DOMŽALE OBRATOVALNI ČAS SANITARNE DEPONIJE V DOBU: vsak delovni k od6.00 do 14.00 ure v sredo od 6.00 do 16.00 ure, v soboto in nedeljo je deponija za vse dovoze zaprta I GRADITELJI I V betonarni TOZD (za Eiektrotehno - trgovino) vam nudimo kvalitetne betone vseh trdnosti iz pranega peska 0-16 m/m, 0-31 m/m. Betonarna obratuje tudi popoldan, ob sobotah in nedeljah (po predhodnem naročilu). TOZD GRADNJE Domžale degradirano travno rušo z uničenje le-te (z mehaničnimi in kemičnimi postopki) in setvijo semena izbranih selekcioniranih vrst oz. njihovih sort trav in detelj, se pri tem z ustrezno kombinacijo vrst in sort lahko povsem prilagodimo zahtevam rastišča in namenu rabe (sejani travniki za izrazito košno rabo za prilast, za siliranje, za seno ali za intenzivno pašo ah pašnokošno rabo: Sejano travinje prenaša tudi večjo intenzivnost izkoriščanja in daje krmo boljše kakovosti, jc bolj izenačeno po dozorevanju (ustrezna kombinacija vrst in sort s podobnim fenološkim razvojem) kot samonikla naravna travna ruša (Piccot, 1971). Sejano travinje nam v praksi omogoča stalno vključevanje v proizvodnjo nove rodovitnejše sorte detelj in trav, ki s selekcijo stalno nastopajo (Koblct, 1973). Na ta način lahko formiramo sejano travno rušo iz vrst oz. njihovih sort trav z visoko vsebnostjo beljakovin, primerno zlasti za intenzivno pašno rabo, ali iz vrst oz. njihovih sort trav z visoko vsebnostjo sladkorja, primerno zlasti za siliranje. Ravno tako nekatere vrste trav in njihove sorte vsebujejo več natrija in drugih mineralov (Haslcr, 1971). Z izbranimi vrstami in njihovimi sortami lahko formiramo pri obnovi travinja s setvijo zeleni krmni trak, s katerim si lahko zagotovimo kontinuiran dotok zelene krme z optimalno vsebino hranilnih snovi oz. v ustrezni razvojni fazi za pašo ali košnjo, ki se nam tako lahko raztegne na bistveno daljše razdobje. Takšen zeleni krmni trak lahko začnemo npr. z parcelo, obnovljeno in zasejano z rano travno mešanico na bazi rane sorte trpežne ljuljke-ilirke, ki ji nato sledi parcela z mešanico na bazi srednje rane sorte pasje trave-kopa in na koncu parcela z mešanico na bazi pozne sorte mačjega repa-krim. Formiranje sejanih travnikov s takimi ešeloniranimi mešanicami nam omogoča optimalni termin košnje in spravila travniške krme raztegniti na celo leto. Kljub naštetim prednostim sejanega travinja, ki zlasti v prvih 5-ih letih po obnovi 'daje signifikatno večje pridelke krme od naravne, -samonikle travne ruše, obstoja še dilema zlasti v hribovitem svetu ah naravno ah sejano travinje. Pri nas smo ugotovili tudi na višini 1 000 m v prvih 5-ih letih rasti značilno večje pridelke na obnovljenih sejanih travnikih kot na neobnovljenih naravnih travnikih (Korošec, 1980), (Mijatovič 1975) je v hribovitem območju Srbije ugotovil na sejanih travnikih za 70-100 % večje pridelke, medtem ko so ti na obnovljenem travnem rastišču tipa Nardetum (najslabši travniki na kislih tleh, kakršnih imamo dosti tudi v Sloveniji) na višini 2 000 m s sejano travno rušo bili v prvih petih letih kar 5 krat višji (Radojevič 1972). Guyer (1971) in Schechtner ugotavljata v Alpah na višini 1 000 m in dajeta prednost sejanim travnikom zlasti v območjih z manj padavinami ter pri intenzivnem gnojenju z N. Zaradi omenjenih prednosti v vseh živinorejsko naprednih evropskih deželah na vedno večjih, zlasti relativnih površinah, formirajo sejane travnike in jih vključujejo v krmni kolobar s ponovno setvijo vsakih 5 let. Pri nas bo obnova s setvijo potrebna zlasti tudi na opuščenem in zaraščenem travinju. Ko pa imamo enkrat travno rušo obnovljeno oz. formiran travnik, moramo skrbeti, da s pomanjkljivo agrotehniko ne povzročimo ponovne degradacije že obnovljene travne ruše, tako da je ne bi bilo potrebno več obnavljati oz. vsaj čimdalj časa ne. TEHNIKA PRIPRAVE ZEMLJE ZA OBNOVO TRAVNE RUŠE - ZA FORMIRANJE SEJALNIH TRAVNIKOV IN PAŠNIKOV Na relativnem travnem rastišču To je večinoma travinje v ravnini in na boljših tleh, sposobnih tudi za njivsko proizvodnjo. Naša tendenca mora biti, da vse te relativne travne površine čimprej obdelamo in uvedemo v njivski 6-7 letni izrazito krmni kolobar, v katerem bomo na teh površinah imeli 4—5 let intenzivni sejani travnik za pašno ali košno rabo, nato pa 5-6 let koruzo za zrnje ali silažo oz. kako drugo krmno poljščino. Zemljo za sestav semena travnih mešanic na teh zemljiščih lahko pripravimo: Na klasičen način s preoravanjem stare travne ruše Pri tem travišče preorjemo. Najbolj prikladni čas za to je v jeseni. Tako preorano ledino zgodaj spomladi obdelamo s krožno brano in predsetvenikom do drob-nogrudičaste strukture, primerne za setev. Sledi trošenje setvenih količin gnojil in sicer okrog 80-100 kgP205 in 120-160 kg K2O in 50 kg N/ha. Setev opravimo s specialno sejalnico za travno deteljna semena oz. z navadno žitno sejalnico v vrsto 15-20 cm narazen. Sejemo ločeno najprej ^nesanico semena trav in nato mešanico semena detelj. Čas setve: Intenzivno pridelovanje koruze Koruza se uveljavlja kot ena naših glavnih poljščin. Za intenzivno živinorejo je koruza nepogrešljiv vir prehrane. KAKO DOBIMO KVALITETEN IN VISOK PRIDELEK? S kvalitetno pripravo tal, izbiro primerne sorte, pravilno gostoto posevka, izdatnim gnojenjem, zatiranjem plevelov in zaščito posevka pred škodljivci. a) Kvalitetna priprava tal Jesensko globoko oranje (v najslabšem primeru orjemo spomladi). Pred setvijo, ko je zemlja dovolj suha, obdelamo brazde s predsetvenikom. Brazde razbijemo do drobne grudičaste strukture, do globine setve 4-7 cm. za pridelovanje: b) Izbira sorte višinsko območje nižinsko območje c) Pravilna gostota posevka Ranejša je sorta, tem gostejši naj bo sklop posevka in obratno. zrnje silaža rane sorte 8-9 8-10 kasnejše sorte 7—8 10-12 zrnja silaže BC 183 ZPTC 192 BC 192 BC 188 forla BC 28-11 ZPTC 196 BC 264 BC 28-11 OSSK 247 BC264 ZPSK 37 t pioneer 3839 BC 384 d) Izdatno gnojenje Po možnosti že jeseni podorjemo 25-30 t/ha hlevskega gnoja. Vso ostalo potrebno količino pa zadostimo z dodatkom mineralnih gnojil: - pred setvijo zabranamo 700-800 kg/ha NPK 11-11-16, dognoji-mo še z do 200 kg/ha KAN-a ali polovično količino uree. - pred setvijo zabranamo 600-700 kg/ha NPK 9-18-18, dognojimo še z do 300 kg/ha KAN-a ali polovično količino uree. - pred setvijo zabranamo 600 kg/ha NPK 13 : 10 : 12, dognojimo še z do 400 kg/ha NPK 17-8-9. Dušik dodajamo v dveh ali treh obrokih. 1/3 damo ob setvi, 2/3 pa, ko koruza doseže višino 30—35 cm. e) Zatiranje plevelov - kombinirani herbicidi: PRIMEXTRA 4-7 l/ha - pred vznikom koruze LASSOCOMBI 5-6,5 l/ha - pred, ob ali po vzniku, toda najkasneje, ko koruza doseže 2 prava lista - herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ATRAPIN 50 WP 3 - 5 kg /ha RADAZIN WP 80 1,5 - 3 kg /ha - herbicidi za zatiranje slaka in osata DEMERBAN A 1,5 - 2,5 l/ha v razvojni stopnji DEMERBAN FORTE 1,5 - 2,5 l/ha ko ima koruza 3-4 prave liste Pirnico zatremo z dodatkom 6-10 kg/ha ATRAPINA 50 VVP, s tem, daje naslednje leto dovoljeno le setev koruze. f) Zaščita pred škodljivci Strune in sovke uničimo z: FURADAN G10 FURADAN G 5-VOLATON GLO GOLATON G 5 (10-20 kg/ha) (20-30 kg/ha) (10-20 kg/ha) (20-30 kg/ha) Švedsko mušico lahko zatiramo od vznika pa do razvojne stopnje koruze 5-6 listov z naslednjimi pripravki: ULTRACID 1 l/ha, DIPTEREX 1,51 /ha. Tehnologija je ista tako za pridelovanje silaže kot zrnja, s tem, da pazimo na izbor sorte in pa na gostoto posevka. 'Pospeševalna služba zgodaj spomladi v marcu ali aprilu oz. poleti v avgustu. Pri spomladanskem terminu moramo obvezno sejati v redko sejani varovalni posevek jari ječmen (90 kg/ha) ali pa v mnogocvetno ljuljko 5-10 kg/ha. Posevek po setvi zlasti na lažjih tleh rahlo povaljamo. S kemijsko pripravo zemlje za setev in minimalno površinsko obdelavo brez oranja: Pri tem moramo opraviti tele delovne postopke: - zaplevljeno travno rušo poškropimo spomladi, ko ruša ozeleni s 31 gramoxona in 31 reglona raztopljenega v 6001 vode/ha. S tem smo uničili vse nadzemne dele rastlin, zato mora temu obvezno slediti določena minimalna površinska obdelava vsaj do globine 5-10 cm. -Via tako desicirano rušo potrosimo prej navedene setvene vrste in količine gnojil. - 10 dni po tretiranju s herbicidom sledi minimalna površinska obdelava z rotovatorjem ali frezo vsaj. do- globine 5-10 cm globoko. Najbolj prikladen v ta namen pa je specialni stroj takozvani „rotosem" (kombinacija rotovatorja, freze in sejalnice), ki hkrati opravi v isti potezi tudi setev. Ker pa imamo v Sloveniji dosedaj le en tak stroj, bomo setev semena travne mešanice opravili na klasičen način. Uničenje stare zapleveljene travne ruše z roundopom Zaplevljeno travno rušo poškropimo spomladi, ko ruša ozeleni, s 5-10 litri herbicida roundupa, raztopljenega v 5001 vode/ha (količina je odvisna od trdoživosti plevelov v rušf). Rondoup uniči vse nadzemne in podzemne organe vseh rastlin, zato po tretiranju z njimi ni potrebna posebna obdelava, zlasti če imamo na razpolago specialne sejalnice za takozvane „vseja-vanje" travnega in deteljnega semena. Ker teh specialnih sejalni c pri nas še nimamo, priporočamo desicirano travno rastišče tik pred setvijo vsaj malo prerah-ljati s krožno in navadno brano oz. frezo. - Setveno gnojenje opravimo z: 80-100 kg P2O5, 120-160 kg K2O in 50 kg N/ha. - Setev smemo opraviti šele 3 tedne po tretiranju z roundupom, in sicer s sejalnico v vrsto 15-20 cm narazen s tem, da sc jalne cevi primerno obtežimo, da se konica lemeža na koncu cevi čim globlje zarije v zemljo (2-3 cm), da pride seme obvezno v zemljo in ne le na površino. Na absolutnem travnem rastišču Na absolutnem rastišču, ki je konfigura-eijsko često zelo razgibano, zlasti v hribovitem svetu, je obnova travne ruše in formiranje sejanih travnikov mnogo bolj zahteven ukrep. Na takšnih zemljiščih je uporaba strojev močno otežena, zato za setev sejal-nih travnikov klasična priprava zemlje ne pride v upoštev. Ker pa je tudi na te travne površine potrebno uvajati nove, produktivnejše sortimente trav in detelj, so bile v ta namen razvite posebne metode za pripravo zemlje za setev brez oranja. Na absolutnem travinju sc bomo torej posluževali kemijske priprave zemlje za setev z minimalno površinsko obdelavo - brez oranja in to predvsem z uničenjem stare zapleveljene ruše z roundapom. Metoda izboljšanja z vsejavanjem semena izbranih rodovitnejših sort trav in detelj v obstoječo travno rušo Pri tem zgodaj spomladi, ko ruša ozeleni, to tretiramo z enim od žitnih selektivnih herbicidov, ki uniči le vse širokolistne plevele, trave pa ne. Po poteku karenčne dobe nato vsejemo v travno rušo s sejalnico posebej mešanico semena trav in mešanico semena detelj. Pri tem moramo setev obvezno opraviti s specialno sejalnico za vsejanjc semena trav in detelj. Pri nas jc taka sejalnica za obnovo travinja tipa John Deer bila demontrirana v letu 1981 in jih prodaja podjetje Poljooskrba export-import Zagreb. Uspešnost katerekoli od opisanih tehnologij obnove, formiranja sejanega travnika ah pašnika je seveda odvisna od: - zadovoljive vlažnosti tal ob setvi, od katere je odvisna uspešnost kalitve semena travno deteljne mešanice. Ob vsakem terminu setve moramo zato setev opraviti takrat, ko bo zemlje primemo vlažna tako, da vsaj 14 dni po setvi ne bo čutila suše ter od - izbire in sestave primerne mešanice, vrst ter sort trav in detelj za setev. prof. dr. Jože Korošec 5212 REPUBLIŠKO SREČANJE V DOMŽALAH: Posvet občinskih skladov za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Pred dnevi so se v Domžalah na republiškem posvetu zbrali predstavniki iz 40 slovenskih občin, koder delujejo skladi za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela. Namen tega posveta je bil izmenjati izkušnje, mnenja, osvetliti probleme, skupno sodelovati pri njihovem reševanju. Marsikatero stvar so iz skupnega dela osvetlili, vendar se mnogo bistvenih problemov niso lotili. Denimo tega, kako zainteresirati zaposlene pri zasebnih delodajalcih, da bi se lotili dopolnilnega izobraževanja za delo, ki ga opravljajo ali tega, kako se prekvalificirati zaradi zdravstvenih in drugih razlogov. Drug problem se kaže tudi v veliki nezainteresiranosti o družbenopolitičnem dogajanju. Na posvetu so med drugim ugotovili, da je potrebno večje sodelovanje med sindikalnimi organizacijami, zato se bodo predstavniki sindikatov tudi še našli na skupnem dogovoru. V nekaterih občinah imajo vpeljano dobro sodelovanje s stanovanjskim skladom, drugje pa ta denar ni porabljen za tiste, ki ga prispevajo, torej se ne vrne v uporabo tja. kamor bi moral. Tod so še velike naloge, ki jih bo treba uresničiti. Ob sklepu posveta so predstavniki skladov za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela zaželeli vsem delavcem ob 1. maju obilo delovnih uspehov in ustvarjalnega zanosa. Brojan Več zanimanja za izobraževanje Preko Sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela je v Domžalah skupaj okrog 700 delavcev opravilo tečaj varstva pri delu. Sklad je orgniziral tečaj protipožarne zaščite, tečaj higienskega minimuma so opravili vsi delavci živilske stroke, gostinci pa so se udeležili gostinskega tečaja v gostinskem šolskem centru „Urška" v Ljubljani V letu 1983 se je preko sklada na srednjih šolah izobraževalo 25 delavcev. Ker nekateri obrtniki tudi izvažajo in se strokovno izpopolnjujejo iz tuje literature, je bilo zanimanje tudi za učenje tujih jezikov. Tako seje v letu 1983 preko sklada učilo tujega jezika pet delavcev, ki zdaj obiskujejo nadaljevalne tečaje. Pojavlja se tudi zanimanje za — administrativni in strojepisni tečaj, ni pa zanimanja za — strokovno izpopolnjevanje iz dela in — za šolanje v družbenopolitičnih smereh. Ugotavljajo, da se pojavlja izredno zanimanje za strokovne in družbenopolitične ekskurzije, ki jih organizira sklad. Na teh je zasedenost vedno polnoštevilna. ZPSMLINOSTROJ DOMŽALE Študljanska cesta DODATNO RAZPISUJE še 7 štipendij za STRUGARJA - IV stopnja Rok za prijave in ostali pogoji so enaki kot v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v časopisu ,,Delo" z dne 6/3—84. OBČINA DOMŽALE Uprava za družbene prihodke objavlja . prosta dela oz. naloge „usmerjanje davkov in praznitev računov' Pogoji: Ekonomska srednja šola 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas - nadomeščanje odsotne delavke. Pisne prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi Kadro.ski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. olstvo v Domzala Čeprav je bila redna osnovna šola v Domžalah ustanovljena šele leta 1864, je bila oz. je delovala pred tem zasilna šola v nekdanjem taborskem stolpu cerkve na Goričici. Zadnji, ki je učil v tej zasilni šoli; je bil beneficiat — duhovnik Ignacij Pec. Pred tem so pa verjetno v tej zasilni šoli učili še Frančišek Ksaver Prešern, stric pesnika dr. Franceta Prešerna, pa Janez Zalokar in Anton Urbas, pa še kateri duhovnik, ki je tu deloval. Da bi omogočila redni pouk, je šolska občina kupila hišo v Stobu št. 49, nasproti Zmajdeve hiše, ki jo Domžalčani še sedaj imenujejo stara šola, jo prezidala in preuredila za šolo. Čeprav stavba ni bila primerna za šolo, kar je zapisal tudi prvi učitelj v šolski kroniki, je bil pouk v tej prvi uradni šoli do leta 1888, ko je bila zgrajena in odprta nova šola, nekdanja II. Osnovna šola Domžale, ki je po vojni postala šola Vencija Perka. Prvi učitelj, kasneje tudi prvi nadučitelj; je postal [rane Pfeifer, ki je bil leta 1884 tudi najbolj zaslužen za lo, da je bila ustanovljena Godba na pihala Domžale. Leta 1864 je bilo na šoli 116 olrok, od tega 66 dečkov in 50 deklic. Seveda sc je število otrok iz leta v leto večalo, sni je bilo leta 1885 na šoli že 192 otrok,"od tega 91 dečkov in 101 deklica. Leta 1888, ko jc bila odprta nova šola, je šola enorazrednica z dvema oddelkoma postala dvorazrednica, leta 1890 jc postala trirazrednica, leta 1910 pa štirirazrednica, saj so bili takrat šoli dozidani novi prostori, oz. štiri nove učilnice. Tega leta jc bilo na šoli že 328 otrok, od tega 179 dečkov in 149 deklic. V 1. razredu jc bilo 72 otrok, v 2.razredu 88 otrok, v 3. razredu 72 otrok, v 4. razredu 63 otrok, v ponavljalni šoli pa 33 otrok. Prvo leto 1. svetovne vojne leta 1914 ni bilo šole, ker so zasedli šolo vojaki. Kasneje je bila med vojno v šoli tudi vojaška bolnica. Drugo leto pa je bila šola v raznih prostorih: 1. razred jc bil na občini v Gasilskem domu, 2. in 3. razred v shrambi za gasilsko orodje, 4.razred pa v stari šoli v Stobu. Leta 1917 je trgovci Josip Scnica prepustil za šolo eno sobo. Leta 1920 je šola po odloku Višjega šolskega sveta postala Šestrazrednica. Prvi učitelj, ki jc bil istočasno tudi nadučitelj, Franc Pfeifer je učil na šoli od 1864 1904. Za njim je postal vodja šola Kristjan F.ngelman od 1904 1911. Josip Odlasek je bil nadučitelj od 1912-1932. Za njim je postal nadučitelj Ivan Stenovec od 1932 1939. Zadnji nadučitelj pred 2. svetovno vojno je bil Maks Koman. Na šoli so poleg teh učiteljev učili še: Marija Sere od 1888 1898, Marjana Jamšek od 1889 1906, Terezija Friedrich od 1898 196. Zinka Bole od 1906- 1935, Gizela Tavčar od 1911 1934, Karol Jere-tina od 1913 1914 ter od 1918 1938, Marija Šibovec od 1920 -1937, Anica Lazar od 1936 dalje, pred tem že bila 4 leta v Domžalah, pa Mara Ušeničnik od 1919, Olga Plevelj od 1930, Milan Merhar od 1932, Gizela Ušeničnik od 1934, Ilerta Tutta od 1934, Marija Ložar od 1936, Marija Žitko od 1937 in Lrnest Šušteršič od 1937. leta. Srbohrvaščino je učila Barica Janežič od 1921-1934, Marija Svoljšak pa ročna dela od 1921 dalje. Poleg teh rednih, je bilo tudi več nadomestnih učiteljev. Pri šoli je bila leta 1921 ustanovljena še obrtno nadaljevalna šola, ki so jo vodili Ivan Stenovec, Karel Jeretina, Anton O društvu z arstvo okolja Te dni poteka deset mesecev, odkar je bilo ustanovljeno Društvo za varstvo okolja za območje občin Domžale in Kamnik. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okrog 80 članov, ki so se odločili s svojim delom in znanjem prispevati za varstvo in izboljšanje vseh vrst okolja v obeh občinah. S sprejetjem pravil in delovnega'načrta si je društvo postavilo glavne naloge in cilje svojega delovanja. Da bi moglo pričeti z rednim delom, je bilo znotraj društva potrebno najprej postaviti ustrezno organiziranost. Vsak začetek je težak, toda s primerno disciplino in strokovnostjo vzbuja začeto delo upanje na uspešno delovanje v prihodnje. Med prvimi nalogami je bilo pridobivanje novih članov ena najpomembnejših. Danes šteje društvo okrog 160 članov in članic. Od teh jih ima 40 visoko izobrazbo, 38 srednjo izobrazbo, 40 je kvalificiranih in visokokvalificiranih, včlanjeni so tudi kmetje, delavci in občani z drugimi poklici. Nadpovprečno visoka izobrazKena struktura članstva iz različnih strok je pomembna osnova za strokovno delovanje društva kot celote. V organe društva so bili izvoljeni naslednji člani: — Vekoslav dr. Janežič, zdravnik, Domžale, Ljubljanska 68, — predsednik društva - Lojze Jagodic, uslužbenec. Mengeš, Zadružniška 45, - predsed- nik Izvršnega odbora - Marjan Slevec, ekon.tehnik, Preserje. Kamniška 23, tajnik Izvršnega odbora - Jana Lipovšek. ekon.tehnik, Radomlje. C.Radomeljske čete 40, -blagajnik društva - Igor Lipovšek. učitelj STM, Radomlje, Prešernova 14 Franc dr.mag. Nekrep. veterinar -mikrobiolog. Domžale, Prešernova 14, - član 10 in predsednik strokovne komisije za varstvo voda, zraka in hrane - Marjan Ogrinec, dipl.ing.agro-nom., Kamnik. Svetčeva 8. dan 10 in predsednik strokovne komisije za urejanje prostora, krajine, ter varstvo rodovitne zemlje in go/dov - Jože Nemec, dip!.ing.arhitekt , Domžale, Adamičeva 7, član IO in predsednik strokovne komisije za ravnanje z odpadki in recikla/o - Marcel Kompare. dil.ing.stroju. Mengeš, Murnova 33, - član IO in predsednik strokovne komisije za varstvo pred hrupom - Tone dr. Cevc. etnolog. Preserje, Kajuhova 13, — član IO in predsednik strokovne komisije za varstvo kulturne in naravne dediščine Miha Ogorevc, dipl.ing.agro-nom.. Ljubljana. Sarhova 34, - član IO in predsednik strokovne komisije za varstvo rastlinskega in živalskega sveta - Franc Brojan, instalater. Domžale, Tabor 15. - član Izvršnega odbora - Stanislav Erzar, elektiomehanik, Podgorje 106/a, Kamnik. — član Izvršnega odbora - Franc Gorše, dipl.ing.agronom.. Domžale. Trdinova 4, član Izvršnega odbora - Janez Kmetic, u pok .oficir JLA, Radomlje, Vaška pot ?6. - član Izvršnega odbora - Zdenka Košir, prof.nemščine in angleščine. Kamnik, Matije Blejca 16, — članica Izvršnega odbora in strokovne komisije za vzgojo in izobraževanje. Nadzorni odbor društva: - Janez Narad, mag.ekonomije, Kamnik, Koželjeva 13, - predsednik - Marija Kepic, upokojenka, Podgorje 47/a, Kamnik, — članica - Cvetko Čanžek, upokojenec, Mengeš. Zadružniška 43, - član Disciplinsko sodišče: - Lojze Koce, ekon.tehnik, Mengeš, Slamnikarska 1, - predsednik - Tomaž lnglič, advokat, Kamnik, - član - Valentin Jagodic, uslužbenec, Podgorje 127/a, - član. Izvršni odbor je na svojih sejah obravnaval organizacijo in način dela društva, pa tudi nekatere konkretne probleme varstva okolja. Imeli smo prve pogovore s predstavniki SZDL obeh občin in tako upamo na uspešno sodelovanje. V občinskih glasilih obeh občin želimo objavljati vse. kar je v zvezi z varstvom okolja. Na ta način bomo javnost in naše člane bolje seznanjali z našim delom in problemi varstva okolja. Predsedniki in člani strokovnih komisij pripravljajo osnutke akcijskih * 0 0 0 * * 0 0 0 0 0 * 0 » # 0 * n 0 f 0 0 S> 0 0 t? * 0 i i 0 f 0 * 0 Si i # 0 0 0 0 0 0 Arrigler, od leta 1933 dalje Milan Merhar,* nekaj časa pa še Lrnest Šušteršič in ihansiJJ upravitelj Gabriel Lumbar. Pri šoli je delali p tdi gospodinjsko- nadaljevalna šola, ki jc J pričela s poukom v šolskem letu 1928/29JJ v letih 1934 do 1938 pa ni delala. Vodil » W jo učiteljici Anica Lazar in Mara UšcničnikjJ poleg zdravnika in kateheta pa šc Marijin Žitko. Kmetijska nadaljevalna šola JA pričela s poukom leta 1928, vendar je po? dveh letih ž.e prenehala z delom. * Tako kot imajo danes šole šolske^ odbore in svete, je imela tudi prvotna*' ljudska šola na Goričici tak krajni šolski* 1 odbor že leta 1870. Naloge tega odbora s<^ ; približno enake kot jih imajo odbori sedaF* Sentpavel, ki jc prvotno spadal k občili^ 1 Domžale, k fari pa v Šentjakob ob Savi, j[*J bil leta 1932 prešolan v Domžale, enako ffj otroci Področja, ki je spadalo k občini Doli1 od leta 1935 dalje hodijo v šolo v Domžal^ Meščanska šola je bila po dolgotrajli* borbi ustanovljena in pričela z delom leJJ 1938. Prezidano je bilo stanovanjskjj poslopje na Ljubljanski cesti poleg Kebr»# Ravnatelj te šole je postil Anton Gaspari j Preden jc p* prvi letnik meščanske šol* končal štiriletno šolanje, je prihrum«£ okupator, pregnal slovenske učitelje, šol'j • pa spremenili v poncmčevalnico „Haupf# , sehule". Z delom je prenehala tudi osnovi^ • šola. (t j Že v maju leta 1941 so Nemci aretiraj prve Domžalčane, večino intiligenco, mflS njimi večino učiteljev. Veliko jih je bii<* j 'preseljenih v Srbijo, 20.9.1944 pa sla bil'J ; za Šumberkom ustreljena učitelja Vonč*|* slav Pcrko in Franjo Chvatal. V spomin nI* 1 učitelja Perka, ki je tudi učil na domžalsfcj " osnovni šoli, se je nekdanja III. Osnovi}*1 šola preimenovala v Osnovno šolo VenclIJ Perka Domžale. Tone Ravnik« Viri: Šolska kronika Franc Bernik: Zgodovina fare Domžale j* ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ iS i programov za delov: vseh po»# j ročjih. Vendar strokovae komisije št j . niso v celoti izpopolnjene, upamo p3k j da bo v teku meseca aprila to urejen« * < V tem času bomo tudi potrdili prd * < grame strokovnih komisij, da hod'j j lahko pričele z delom. Program'* j bomo tudi objavili. 0 , Z delom pa je že pričela strokov^ j , komisija za urejanje prostora,krajin^* s ter varstva rodovitne zemlje i' 0 gozdov. Po določbah intervencijskega * zakona o varstvu kmetijskih zemljišč * ; pred spremembo namembnosti, so vs< 0 občine dolžne preveriti svoje prostor * ( sko-družbene plane in jih vskladiti t j , družbenim planom SR Slovenije. V t« j , delo se aktivno vključuje strokovn" 0 , komisija in Izvršni odbor društva j Smotrno urejen prostor je ena najpO' * membnejših osnov za uspešen gospo' darski in drugi napredek naroda. W viloma nobena dejavnost ne serfl izkoriščati prostora na škodo drugil1 panog, še posebno, če imajo le-te | družbenih planih prednostni pometi Posebno pozornost je v prostor"! potrebno posvetiti ohranitvi in izbolF šanju naravnega okolja. »V i'; 1ci so se pomerili na 20 m skakalnici, ki je ob OŠ Jurij Vega, to ,ico pa lahko koristijo preko celega leta, saj je prevlečena z umetno uuiap inje edina v občini Domžale. Rezultati za pokal cocte za starejše cicibane v Moravčah 1. Zupan Boštjan 2. Fras Damjan 3. Ravnikar Tonko 4. Pečnik Erik 5. Podkrižnik Boris 6. Čepelnik Viktor 7. Močilnikar Milan 8. Hajdarevič Dejan 9. Grzinčič Damjan 10. Jeseničnik Andrej H. Omahna Toni Nastopilo je preko 70 tekmovalcev. Smučarska sekcija pri Športnem društvu Moravče je bila aktivna preko cele zime, saj je v sezoni 1983/84 dosegla več vidnih rezultatov. Naj vas spomnimo na nekaj boljših rezultatov in sicer uvrstitev do 15. mesta: - mlajši cicibani Gorta Marko Smolnikar Goran Slibar Matej Vrečar Rok Per Franci - starejši cicibani Ravnikar Tonko Močilnikar Milan - mlajši pionirji Rotar Matjaž 8, 10, 14 mesto Svetlin Peter 15 mesto Skupna uvrstitev posamezno za pokal cocta: Ravnikar Tonko 4. mesto Močilnikar Milan 7. mesto Gorta Marko 6. mesto Ekipno: mlajši cicibani 4. mesto starejši cicibani 4. mesto Med 19 udeleženih ekip je Športno društvo Moravče - sekcija skoki zasedlo 7. nv in funkcionarji v Športnem društvu Moravče delajo ičarji skakalci, saj njihova aktivnost traja preko rb so posvetili tudi vzdrževanju športnih objektov -g za kar pa so večkrat kratki, predvsem pri zbiranju Triglav 198,5 T (19,20,5) m Ilirija 197,5 T (19,5,20) m Moravče 190,5 T (17,5,18,5) m Fužine 186,5 T (18,18) m Braslovče-Andraž 1986 T (18,17,5) m T. Velenje 185,5 T (17,5 19) m Moravče 185 T (18,5 18,5)m Ilirija 182 T (18 19) m Kamnik 181,5 T (18, 18,5) m T. Velenje 181 T (18, 18) m Ihan - Prevoje 174,5 T (16,5 17,5)m Pokal cocta Regijsko prvenstvo 8, 9, 11 mesto 2. mesto 11 mesto 3. mesto 12 mesto 3. mesto 15 mesto 13. mesto 15 mesto * 7. mesto 3, 4, 8 mesto 1. mesto 7, 7, 12 mesto 3. mesto Stroko*, dobro, pri celega leta. smučarskih sR sredstev. M. Gorza OBČANI, ČE VAS VESEL/ REKREACIJA, VABLJENI STE NA VADBO! Obveščamo vse občane, da TVD PARTIZAN Domžale organizira rekreacijsko vadbo za moške in ženske vsak torek od 19. do 20.30 ure na Osnovni šoli Vencija Perka Domžale (velika telovadnica). TVD Partizan Domžale Šola v zimski naravi Učenci tretjih razredov naše in ihanske šole smo šli v zimsko šolo v naravi, ki je bila v Črni na Koroškem. Šola je trajala pet dni v mesecu februarju. V Črno smo se pripeljali z dvema avtobusoma. Nastanili smo se v hotelu Planinka. Pozdravilo nas je lepo koroško sonce, čist zrak in prekrasna narava. Prvi dan smo si ogledali prijazno Koroško - športno vasico. Videli srno tri muzeje: rudarskega, etnografskega in lovskega, ki ima sredi mesta nagačenega rjavega medveda. Drugi dan nas jc že zbudila piščalka. Mitro smo sc oblekli ter umili. Po urejenih skupinah smo odšli v hotelsko jedilnico na zajtrk. Po zajtrku smo imeli dve uri pouka, nato pa smo veseli odšli na smučišče. Tam je vlečnica, koča za smuči, bife z glasbo in reševalna postaja. Razporedili smo se v šest skupin po sposobnosti. Vsaka skupina je imela svojega učitelja smučanja. Dve uri smo sc smučali, nato pa smo odšli h kosilu. Po kosilu smo imeli počitek ter branje knjig, ki smo jih pripeljali s seboj iz naše šolske knjižnice. Nato smo šli zopet n a smuko. Učitelji smučanja so nas učili smučanje. Po smučanju je bil zopet pouk, nato večerja. Tako so potekali tudi ostali dnevi. V četrtek pa nas jc obiska! tovariš Iganc Zdovc-Ivan, ki nam je pripovedoval, kako se je boril med NOB na Koroškem in v Črni. Povedal nam jc tudi, da je bila v kraju Poljane zadnja bitka II.svetovne vojne, kjer jc bilo veliko žrtev. Pripovedoval nam je zelo zanimivo. V petek dopoldne je bilo tekmovanje v veleslalomu. Vsak tekmovalec je dobil štartno številko. Tekmovanje je bilo napeto. Veselo smo švigali med vraticami. Vsak je 1 eniski klub vabi: obvešča svoje člane in prvržence tenisa, da bo pričetek nove igralne sezone prvega maja. Članarino je potrebno poravnati pred pričetkom igranja. Višina članarine je za: — člane in članice — 2.000 din — študente in srednješolce — 1.500 din — osnovnošolce — 1.000 din. Izkaznico kluba za igralno sezono 1984 dobite na podlagi potrdila o plačilu članarine pri tajniku kluba tov. Šinkovec Marku, vsak četrtek od 17.00 do 19.00 ure na teniškem igrišču. Članarina je plačljiva s položnico na žiro račun št: 50120-678-41698 SDK Domžale z oznako „Članarina teniškega kluba Domžale" Istočasno obveščamo člane, da je občinski teniški turnir prijavljen Teniški zvezi Slovenije za 19. in 20. maja 1984. Izvršni odbor Teniškega kluba Domžale OO ZSMS Slavka Šlandra vabi stare in mlade na rekreacijo vsako sredo, od 19.30 do 21.00 ure v telovadnico OŠ Šlandrove brigade. Telovadite ob misli: Shujšam spomladi, v kopalkah bom lepši! Pridite! želel biti prvi. Proga je bila odlična. Počutili smo se kot pravi veleslalomisti. Zmagovalca sta bila Matej Supej in Lea Pliberšek. Zvečer smo se odpravili na nočno smuko, ki smo jo prvič doživeli. Ob vlečnici so svetile luči. Spuščali smo se po smučišču navzdol in kdaj pa kdaj pogledovali v svetle luči. To je bilo nepozabno za nas. Zvečer smo imeli zaključni zabavni večer s kvizom. Hotel smo okrasili z risbami in spisi o življenju v šoli v naravi. Na kviz smo tudi povabili borca Ignaca Zdovca in hotelsko osebje. Vsak razred je imel svojo tekmovalno ekipo, ki je odgovarjala na smučarska vprašanja in na vprašanja o kraju. Zmagala je ekipa 3.c razjeda. Na kvizu so bile podeljene diplome za prva, druga in tretja mesta v veleslalomu. Ta kviz nam je zelo ugajal. Zaključili smo ga s Himno o zimski naravi. V petih dneh smo spoznali, kako so lepi kraji na Koroškem in da se je ne daleč od Črne rodil pisatelj Prežihov Voranc in pesnik Karel Destovnik - Kajuh. V ta kraj smo se tako vživeli, da smo se počutili kot doma. Za tako lepo šolo v naravi se zahvaljujemo naši šoli, tovarišicam učiteljicam in vodji šole, tovarišu Jožetu Smrdelu, ki nas je tako lepo vodil in skrbel, da je šola tekla brez napak in brez poškodb. Še enkrat: bi šli v Črno! Učenci tretjih razredov OŠ Šlandrove brigade Domžale tek po ulicah dom2 a l 1984 Telesnokulturna skupnost Domžale in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale organizirata športno politično prireditev ob praznovanju ustanovitve OF in praznovanju 1. maja. Tekmovanje „TEK PO ULICAH DOMŽAL" bo v četrtek, 26. aprila 1984.S pričetkom ob 17. uri s startom in ciljem v ulici Veljka Vlahoviča v Domžalah. , Kategorije so naslednje: 1. Pionirji in pionirke 2. Pionirji in pionirke 3. Mladinke 4. Mladinci 5. Članice 6. Veteranke 7. Člani 8. Veterani A 9. Veterani B letnik 1971 - 1972 in mlajši letnik 1969 - 1970 letnik 1968 - 1966 letnik 1968 - 1965 letnik 1965 - 1954 letnik 1953 - in starejše letnik 1964 - 1950 letnik 1949 - 1945 letnik 1944 in starejši Tekmovanje bo izvedel Atletski klub Domžale s svojimi sodelavci. Rezultati bodo objavljeni takoj po vsaki končani kategoriji, prvi trije prejmejo medalje. Tekmovalci v starejših kategorijah se lahko prijavijo še uro pred pričetkom tekmovanja. Organizacijski odbor 1.100 m 1.100 m 1.100 m 2.200 m 1.100 m 1.100 m 3.300 m 2.200 m 2.200 m J Atletski razgledi Čeprav se atletska sezona še ni pričela, so naši atleti poleg priprav v Medulinu imeli že 2 tekmovanji in sicer: udeležili so se spomladanskega krosa v Ljubljani in odprtega prvenstva v Novi Gorici. Celotne zimske priprave v dvorani Komunalnega centra Domžale ter enotedenske priprave v Medulinu nam že ob prvih tekmovanjih kažejo, da so atleti pripravljeni in da bodo delali dobro, zato so tudi doseženi rezultati vzpodbuda za naslednja tekmovanja. Spomladanskega krosa so se udeležili samo 4 tekmovalci in tekmovalka, ostali štirje, ki so bili tudi prijavljeni pa zaradi bolezni niso tekmovali. Atleti so ekipno dosegli 10. mesto od 23 ekip kolikor jih je prišlo na start v velikem snegu Tivolija. Tomaž Drolc je prvič tekmoval med mlajšimi mladinci in dosegel 5 mesto. Irena Mihalec je bila v kategoriji članic 4. kar je dobra stimulacija za naprej, tudi Volčini Jure, Blažič Janez sta bila solidna in sta prispevala s svojim tekom točke v ekipni razvrstitvi. Tekmovanje v „Spomladanskem krosu 84" je bilo izvedeno v soboto, 11.2.1984 v Tivoliju v Ljubljani v izredno slabem vremenu, snežilo je na že precej visoko snežno podlago. Tekmovanje organizirano s strani Atletskega kluba Gorica je bilo 4.3.1984 v lepem ambientu Atletskega stadiona v Novi Gorici. Zimskega republiškega mitinga na prostem se je udeležilo 5 tekmovalcev in 2 tekmovalki. Kvalitetnejši rezultat je dosegel Tomaž Drolc v teku na 1 000 m s časom 20:4O-,5 zasedel je 4. mesto, pred njim so v cilj pritekli trije tekači in sicer 2 člana in 1 starejši mladinec, v tej panogi je zmagal Srebrnič Renato, Atletski klub Gorica s časom 2:36,0. Ostali so tekmovali v naslednjih kategorijah: Žajdela 1 000 m, Blažič 3 000 m, Bokalič in Balantič 300 m, mladinki Mateja Cerar, in Marija Vodlan pa na 300 m v skupni ženski kategoriji. M. Gorza Obračun dela za lansko leto Planinsko društvo .Janez Trdina", Mengeš je že pred časom polagalo obračun za svojo dejavnost v letu 1983. Občni zbor ni bil volilen, leta bo naslednje leto. Največji uspeh društva v preteklem letu je bila dograditev „Jurčka", to je pomožne zgradbe ob Koči na Gobavici, do 3. gradbene faze. Sicer je leto potekalo v praznovanju 90 letnice organiziranega planistva v Sloveniji. Člani društva so se udeleževali prireditev Planinske zveze Slovenije, Meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev ter prireditev PD Kamnik in PD Ljubljana - matica. Med 6. in 13. novembrom je društvo organiziralo planinski teden z osrednjo prireditvijo — razstavo ob 90-letnici planinstva v Sloveniji. Alpinistični odsek jc bil tudi v preteklem letu zelo dejaven, člani so opravili mnogo kvalitetnih vzponov ter organizirali tudi alpinistično šolo. Mladinski odsek je skupaj s PD „Ongcr", Trzin organiziral v Bohinju taborjenje s planinsko šolo. Udeležba jc bila zelo dobra. Organizirana so bila tudi številna predavanja v treh osnovnih šolah. Zelo delavna je bila tudi sekcija podjetja Lek, organizirani so bili številni, dobro ob'skani izleti. Omeniti je potrebno tudi odkritje plošč v spominskem parku v Kamniški Bhtrici preminulima društvenima delavkama Mariji Kaplji in Minki Šimenc. Obe sta se ponesrečili v Kamniških planinah. Ob priliki občnega zbora so bile podeljene transverzalne knjižice za prehojene poti ter pohvale in odličja PZS in PZJ. Bronasti častni znak PZS so prejeli Angelca Kržan, Geni Kržan, Dušan Kržišnik in Franc Majdič, pohvale PZS so prejeli Cveto Jagodic, Irma Jagodic, Miha Lavrič in Branko Lipovšek in srebrni znak MV Marička Benda. Zlati častni znak PZJ je bil priznan Pavletu Šimenc, srebrni pa Marički Benda. PD Mengeš je organiziral tudi letos tradicionalni trimski pohod RAŠICA v soboto, 21.aprila 1984. Za propagandni odsek: Franc Mulcj Ljubljana Lambergarjeva 16 tel.: 342-992 Mali oglasi Skrbno upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in občasno varstvo otroka iščem. Naslov v uredništvu. Prodam skoraj nov, brezhiben štedilnik (2+2) in hladilnik Gorenje. Tel.: 722-140. Prodam peč električna 3 kw, spalnico dobro ohranjeno. Naslov v uredništvu poročevalca. Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov v uredništvu. ZAHVALA Ob smrti dragoga Bohačevega ata JANEZA PESTOTNIKA iz Preserij pri Zlatem polju se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, cvetje in pomoč. Posebna hvala dr. Pipii, pevcem Leka in domačim pevkam, krajevni organizaciji ZB ter župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga tako številno spretnih na zadnji poti. Žalujoči: ženil Jožefa, Minka, Francka in Stanka z družinami. V SPOMIN 14. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra mama, sestra, babica in prababica TEREZIJA KUNAVER roj. Birk iz Mošcnika pri Moravčah Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ki se jo še vedno spominjate. Vsi njeni: sinovi in hčerke z družinami ter brata in sestre. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre ROZALIJE VIDERGAR roj. Podbelšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, g. župniku za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožplje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE URBAN se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, pevcem in duhovniku za izraze sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerka Jelka z družino razglasi, odjave, razpisi ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata JANEZA JEMECA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sočustvovanje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala delovnemu kolektivu tovarne Mojca Lukovica za pomoč, hvala gasilcem, pevcem, praporščakom, godbi, govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Sc posebej iskrena hvala delavcem-tovarne TOKO Domžale za veliko in nesebično pomoč, ki so nam jo nudili ob naši hudi nesreči in nenadomestljivi izgubi. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega ata AVGUSTA MARINSKA iz Sejmiške ulice sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga rx>spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem za vsestransko pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega in skrbnega ata, starega ata in brata FRANCA PERA iz Petelinjka pri Blagovici Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Farkašu in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala župniku in pevcem za opravljen obred ter tov. Florjančiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Otroci z družinami ZAHVALA ob smrti naše drage mame, babice, prababice MARIJE BIRK roj. Peterka (Miležova mama) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo spremili na zadnjo pot 29.3.1984. Posebno se zahvaljujemo vsem sestram za oskrbo v domu počitka Mengeš, ter vsem^ki ste jo obiskovali, hvala župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZA HVALA Ob izgubi moža in očeta ALOJZA PLESCA iz Zaloga pri Moravčah se iskreno zahvaljujemi sorodnikom in sosedom za podarjene vence, vsestransko in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi patron, sestri Slavki, Dr.Diuiču, pevcem, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred ter Domu počitka Mengeš za skrbno nego zadnjih tednov življenja. žalujoča žena Slavka, sin Marko ter ostali ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame IVANKE RIHTAR Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in ji izkazovali pozornost, jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli pismeno in ustno sožalje iskrena hvala. Posebej sc zahvaljujemo dr. Cerarju za zdravniško pomoč, g. župniku za izredno lepo opravljen obred, pevcem za ubrano petje in prei' tavnici KS Dob za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki se je radi spominjate. Rihtarjevi ZAHVALA V 91. letu starosti nas je dne, 22.3.1984 za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta FRANČIŠKA LEVEČ Hostnikova mama iz Loga 3, pri Blagovici Iskrena hvala vsem, ki ste nam v tem času pomagali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Enaka zahvala gre tudi Oktetu Tosama za zapete žalostinke, cerkvenemu zboru v Št. Ožboltu, župniku Jožetu Vrtovšku za opravljeni obred ter KO ZWI in KO ZZB Blagovica. Vsi njeni Industrija platnenih izdelkov "INDUPLATI" r.o., Jarše, p. Domžale vabi k sodelovanju za delo v proizvodnih obratih v Jaršah večje število nekvalificiranih delavcev za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV - 1 delavka 2. TKANJE TKANIN - 5 delavk-cev 3. PREDENJE-2 delavki 4. POMOŽNA DELA V KUHINJI - 2 delavki 5. NATAKARICA - 1 delavka-ec 6. KUHARICA - 1 delavka-ec Pogoji: pod toč. 1 do 4 — osnovna šola pod toč. 5 in 6 — poklicna šola pod toč. 6 bo potekalo delo v mesecih: februar, marec, julij in avgust v našem domu na Mali planini in bo možna zaposlitev zakonca. Delo poteka pod toč. 1 samo v popoldanskem času, za vsa ostala dela poteka delo v dve imeni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za zgoraj objavljena dela in naloge traja 2 meseca. Nudimo vam: — organizirano uvajanje v delo — možnosti za dodatno izpopolnjevanje Đ osebne dohodke po pravilniku pod toč. 1-4 od 14.000 dalje glede na rezultate dela, — pod toč. 5 in 6 pa od 16.000 dalje glede na rezultate dela in samsko nastanitev — Solidno raven družbenega standarda (povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu ali na Mali olanini ter zdravstvene storitve v obratni ambulanti). Kandidati naj pošljejo pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o., Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21 - 61230 Domžale z oznako za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. prijav. v_:__ AMD MORAVČE Trg svobode 4 .prireja ob počastitvi OF kolesarsko prireditev "KURIR-KOLESAR" ki bo v petek, 27.4.1984 s pričetkom ob 9. uri pred Osnovno šolo Moravče •Prijave pol ure pred tekmovanjem. Vljudno vabljeni na tradicionalno prireditev! Športna komisija AMD Moravče ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARE SEDAJ roj. Kočevar, upokojenka se iskreno zahvaljujem sodelavcem ZD Domžale, stanovalcem Simona Jenka 11, prijateljem, znancem, članom Upokojenskega društva Domžale, Upokojenskemu ženskemu pevskemu zboru pod vodstvom tov. Habeta, Moškemu pevskemu zboru in obema govornikoma, vsem, ki ste jo tako številno spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Cirili Jenko za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala za darovano cvetje in izrečene besede sožalja. Hči Jožica Dečko z družino in ostalo sorodstvo. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS IHAN organizira IGRE BREZ MEJA v kateri bodo tekmovale ekipe Kamnika, Murske Sobote, Ptuja, MS ZSMS ljubljanske regije, Heliosa, Termita in Prašičereje iz Ihana. Tekmovanje bo v soboto, 28. aprila 1984 ob 15. uri v Športnem parku v Ihanu. Po prireditvi bo prvomajska veselica, na kateri vas bo zabaval ansambel Kajžarji. Vabljeni I Oglašujte v glasilu Občinski poročevalec GOSTIŠČE „RIBIČ" VIR, Cojzova 9 ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM 1. MAJ - PRAZNIK DELA' hkrati pa obvešča, da ponuja vsakodnevno od 8. do 22. ure, razen srede s svojega jedilnika sardele, kalamare, škarpine, orade, ciplje, ostriže, školjke, posebej pa priporoča svoje tople malice po zmernih cenah. Istočasno seveda pripravljajo v gostišču tudi vse vrste drugih jedi po naročilu. DO Toko n. sol. o., Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 Telefon 061/721-811, telex 31424VU TOKO S svojimi TOZD: — Potovalni izdelki, Domžale — Galanterija, Domžale — Trgovina, Domžale — Maloprodaja, Domžale — Torbarstvo, Maribor — Drobna galanterija, Žižki — in DSSSS Proizvodni program: ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in sprotne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodja H ELI OS — BARVE , — LAKI — EMAJLI — DEKSTRINI — LEPILA — UMETNE SMOLE — JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA C8 Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo splošna gradbena dejavnost beton-zagorje ob savi n »u TOZD »GRADNJE« DOMŽALE, Kolodvorsko 10 Priporoča svoje storitve in čestita za praznik J OBRTNIK Mengeš Opravlja: zidarska, kjučavničarska, steklarska in parketarska dela Priporoča svoje usluge in čestita za praznik!. INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA zavarovalna skupnost triglav yfe. Poslovna enota Mengeš Vsem delovnim ljudem čestitamo za naša skupna praznika! i Priporočamo vam tudi, da pomislite, ali i imate sebe in svoje premoženje zavarovano pri ZS Triglav? I J Tovarna trakov in elastike Mengeš priporoča svoje izdelke: - elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove za zavese in okrasne trakove r Papirnica Koto Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne ovojne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije DOMŽALE AVTOSERVIS DOMŽALE, p.o. DOMŽALE, Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE p.p. 74 Telex: 31778 Yu AS DOM DEJAVNOSTI: Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Kleparsko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov • Izdelava aluminijskih nadgradenj (keso-nov) na vseh vrstah tovornih vozil r Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke Kolektiv delovne organizacije l/K trgovsko gostinska DO NAPREDEK asutxo. domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM TOZD OSKRBA se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah širom občine hidrometal Kovinsko in strojno podjetje r nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izgradnja regionalnih vodovodov, — preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo Restavracija z garni hotelom »PRI KONSKU« Trpjane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki — klobase — pečenice z zeljem — piščanci Garni hotel — neprekinjeno odprt —63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnicaoz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se! r GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO r EMONA DO kmetijska kooperacija, p.o. Domžale, Kidričeva 14 z naslednjimi dejavnostmi proizvodnje in odkupom kmetijskih pridelkov, prodajalnami kmetijskega rep-romateriala v Domžalah. Lukovici, Blagovici, Moravčah, Kamniku, Komendi, Tuhinjski dolini, pospeševalno službo za pospeševanje zasebnega kmetijstva SE PRIPOROČA IN ČESTITA J IZVOZNO—UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE Mengeš V.. Z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča J Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije UNIVERZALE DOMŽALE Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih K> KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE n. sol. o. Ljube Sercerja 4 Vsem uporabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom iskreno čestitamo »MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV! Živilski kombinat »2ITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku TEKSTIL TOZD XI"| o.sol.o., 61234 TIIC Mengeš izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom induplati INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE VAM ČESTITA OB PRAZNIKU reši me I konte življenji it.slikar In knjižit nik(Carlo) Ranar Jurčičeva povesi sužnje v haremu i i a k edeni posladek Portugal tovarna v Mengešu sestavil risal S Viden: angleški pisatelj šat|( rtiamas) TV napo vedoval-kalMišal najlepše ozvezdje Padova > I i ta i element Tetovo pripoved no delo stara ploskovna mera razkuže- valna tekočina vrsta aromatsk. spojin okenska navojnica gora v Turčiji selen dvojina vec vojn. ladij skupaj lanlan češka pri trdiInica vrsta,. m e t u 11 a ILeskovac angleški plemiški naslov sumljiva zadeva umetno vlakno za nogavice kraj Elealov 12.in6.crla ang.dolžin ska mera lči kralja Ulinosa rejcev živel l.maj galij Novi Sad sev.allant. pakt obrat za pripravo olja I rezen praktik žensko ime grški bog vetrov Italija kraj pri Atom.TopI Regicin moz Tone Fornozzi pritrdil-niča podredni veznik del posode drTava v sr. Ameriki prevozno sredstvo luka v Izraelu kraj pri Ljubljani am.igralec (Rvan) skrčenje mišic poudarek znamka ilal. tovornjakov zvišana„ nota C sladko srce ang.gramofonska družba zgodnje sadje ud tovarna v Domžalah kitajski kult duhov Makarska tovarna na Viru vas j.v.od Žužember. lela, širina V o I o d j a koral otok i me lanlal kostno vnetje zbor devetih pevcev kirurška slrgalka tropski papiga gr.milol lelalec Elton John irbij nakaza, pokveka stadion v ilal.pisa teljica (Ada) trlnagliv. bolezen kraj v Dalmaciji rimska 4 ponisffl Daruvar vozilo jugoslov železnic razčlenje valeč pogone v J.Ameriki trgovski kraj v vz Srbiji Alja Tkačeva Reka Ljudevit Gaj radij lisler aklinij ptič morij (osfor leža em balaže vrsta radijskih valov Tung rimska boginja eze grška črka oznaka za neznanca razun katran aluminij remi brisalna gumica kalij jap.držav nikllslol. (Hirobumi) predstav nlk staro-gorm.plem SLOVUES D O M 2 A L E Antona Skoka 20/a ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM PRAZNIK DELA - 1. MAJ ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. Prvomajska križanka OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil: od 8. do 18. ure v Moravčah pri skladišču Emona - kooperacija od 8. do 18 ure v Blagovici pri krajevnem uradu od 8. do 18. ure v Lukovici pri krajevnem uradu od 8. do 15. ure v Studi pri Ložarju (po domače pri Matijevcu) od 8. do 18.ure v Radomljah pri kulturnem domu od 8. do 18. ure v Mengšu pri obratu Emona - Mehanizacija. S seboj prinesite prometno dovoljenje za že. evidentirano vozilo, za novo ali neevidentirano vozilo pa dokumente o nabavi vozila in osebno izkaznico lastnika. Za vozila, ki še niso evidentirana, opravite po tehničnem pregledu še evidentiranje pri tukajšnjem upravnem organu, s seboj prinesite vse dokumente, ki ste jih potrebovali za tehnični pregled in evidenčni list za vozilo. Vse lastnike seznanjamo, da bodo ob tehničnem pregledu urejali zavarovanje vozil, kije obvezno. V primeru, da ne opravite tehničnega pregleda za že evidentirano vozilo, morate vozilo odjaviti in vrniti table. Iz pjsarne ^^rmta za notranje zadeve občine Domžale v ponedeljek, torek in sredo 7.5., 8.5. in 9.5.1984 v četrtek, 10.5.1984 v petek, 11.5.1984 v soboto, 12.5.1984 v ponedeljek, 14.5.1984 v torek in sredo, 15.5. in 16.5.1984 Uporabljate plin v gospodinjstvu? Imate pokvarjen plinski štedilnik, peč, bojler? POPRAVLJAM PLINSKE GOSPODINJSKE APARATE Plin je zelo ekonomična energija, lahko pa je tudi nevaren, če imate pokvarjen ali pa nestrokovno montiran štedilnik, ali vam plin v peči ne izgoreva popolno, zato je najbolje, da vsako napako takoj odpravite, tako, da plin ne bo za vas nevaren. Se priporočam s svojimi uslugami OSENK STANE Trdinova 7 /prodaja plina na Rodici/ Domžale telefon 061/721-584 KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 61230 Domžale Ljube Šercerja 4 objavlja prosta dela in naloge: 1. Operativnega tehnika 2. Gradbenega skupinovodjo 3. Voznika — mehanika 4. Strojnika TGM 5. Več NK delavcev Pogoji: pod 1 - pod 2 -pod 3 -pod 4 -pod 5 - gr.tehnik s strok, izpitom — nizke gradnje, izpit B*kat., najmanj 2 leti delovnih izkušenj gr.delovodska šola ali VK zidar, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B kat. mehanik s poki.šolo za voznice C kat., odslužen vojaški rok izpit za strojnika TGM, odsluženi vojaški rok, izpit za voznika B kat. NK delavec z delovnimi izkušnjami v gradbeništvu ali komunali. Delovno razmerje od 1 do 4 sklepamo za nedoločen čas^s polnim delovnim časom, pod 5 pa za določen čas 6 mesecev. Stanovanj nimamo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v kadrovski službi 15 dni po objavi. Kaj veš o prometu V nedeljo dne, 8. aprila je pr* šolo narodnega heroja Matije Blejc* .Matevža v Mengšu potekala nadv zanimiva prireditev, ki jo je organi! ral Svet za preventivo in vzgojo cestnem prometu občine Domžale. Tekmovanja „Kaj veš o promet! so se udeležili tekmovalci iz sedmi1 osnovnih šol in Centra srednjih šol Domžalah. Na tekmovanju je nasj pilo 82 osnovnošolcev iz naslednj osnovnih šol: Osnovne šole Jurij Vega Mor| če, Osnovne šole Janko Kers: Brdo, Osnovne šole Mar in Ko: Dob, Osnovne šole Josip Broz Tij Domžale, Osnovne šole Šlandro| brigade Domžale, Osnovne Matija Blejca-Matevža Mengeš Osnovne šole Venclja Perka Dom: in Centra srednjih šol Domžale. I Pri izvedbi tekmvanja so sodelov člani Avto-moto društev Mengša' Domžal, člani Zveze šoferjev in av* mehanikov Domžale, delavci posCT milice, krajevna skupnost Mengeš,] jo je zastopal predsednik KO Mengeš tov. Marko Hribar, člani izf ne komisije za voznike motornih vo pri SOB Domžale — sodelovali so j ocenjevanju nastopajočih, komisija vzgojo v prometu v vrtcih, osnovih srednjih šolah, mentorji z vseh nas'' pajočih šol in drugi. Ob zaključku tekmovanja in pO* litvi priznanj in pokalov so popestf1 program s svojim nastopom še ol* Osnovnošolskega kvinteta z Osno^ šole Matije Blejca—Matevža Meng* ing. Miha P»vli d P P vi d ir d ol d, sr ki n; bi i U] č. n< pi se sa ra sa pi se vs dt n( oi ir m čl sti in pc P* »F bo dr tri nRif-INRKI POR Q(*!F. V A T .F.C STRAN 1