,Qsilo delavcev ^goji, izobraževanju , Znanosti Slovenije, ub|jana
'junija 1982 -1H - letnik XXXIII
puipn;
JiOteni;
otenja m izmišljanja
. ^ 'ej številki, namenjeni 12. •n4 ^kresil ZKJ, predstavljamo lol ‘licem razmišljanja in načrte 'ičti jeh republik in pokrajin ter e pl*uPni utrip celotne Jugoslavije v o“‘ 'Soji in izobraževanju v kongre-koMi lem. V prispevkih, ki so jih voh 'Pravilu vsa jugoslovanska pro-ipitVeJna glasila, izhajamo iz Titove uči "If o socialistični vzgoji in izo-eS “Zevanju in prikazujemo njeno re's'Uničevanje. Ob tem objav-ok> ‘"'‘o pregled razprav in sprejetih \oli o vzgoji in izobraževanju -rti*9 kongresih zveze komunistov o it ri‘gih republik in na pokrajin-0b‘{'k konferencah Z K, nato pa n’č! 0vZemamo pripravljene misli
pegatov za 12. kongres ZKJ. din 0r°či/a o delu nekaterih skup-\cij organov v vzgoji in izobraže-dri^ju povedo, kaj smo v zadnjem ;a 1 ISl< v njih storili za krepitev ra \ '°Jnosti in notranje povezanosti 'U$ >Se8a vzgojno-izobraževalnega ]Vce "ema.
erttf ^er smo morali zagotoviti po-rad^en prostor tudi za važnejše ek< “Sodke in novosti iz naše repu-IS i lkr, za obvestila in razpise, Ijai Otno del skupnega gradiva obja-itet 1 Se tudi v naslednjih številkah ’ar‘ QSega glasila, prav tako pa tudi <-en‘°Vejše prispevke in pisma bral-
■dn>'v-
/«(l
MA
I
avec
je
j^lahlcr
ri«yiwr
Sfttfcbemu
Ufteueg
ttiisa.o
nPOCBJETHM
AMCT
aOGBOBBHPGS
Shkendija
CIpocBereH
J>a60THMK
Titova vizija socialistične vzgoje in izobraževanja _________
Revolucionarna misel in delo Josipa Broza Tita, ustvarjalnega velikana, marksističnega misleca in revolucionarja, državnika in politika, sta postali sestavni del jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, jasna usmeritev iz socialistične sedanjosti v komunistično prihodnost.
Titova teoretična misel in ustvarjalna dejavnost sta bili obrnjeni k življenju, k iskanju poti za humanizacijo in osvobajanje človeka in dela. To je dragocena šola za mladino in odrasle, neusahljiv vir novih zamisli in pobud za delovanje.
Titova vizija o vzgoji in izobraževanju temelji na naši socialistični samoupravni družbeni stvarnosti in je usmerjena k njenemu napredku. Kot dovršen
dialektik in analitik je Tito oblikoval svoje poglede na vzgojo in izobraževanje na vsestranskem poznavanju našega gospodarskega in družbenega razvoja in na viziji nadaljnje socialistične samoupravne preobrazbe naše družbe. Titova misel je šla pred prakso in je pomembno vplivala nanjo.
Kot je znano, Tito ni razčlenil in izoblikoval celotne teorije o vzgoji in izobraževanju. Ko proučujemo njegova dela pa spoznamo, da je njegov pogled na vzgojo in izobraževanje celosten in zajema najpomembnejša družbena vprašanja vzgoje in izobraževanja: vlogo vzgoje in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi, sistem vzgoje in izobraževanje, družbeno-go-spoditrske temelje, na katerih
morata biti zasnovana ter usmerjenost družbene politike na tem področju. Za vzgojo in izobraževanje so temeljnega pomena zlasti njegova stališča o povezanosti izobraževanja in združenega dela, o enotnosti vzgojno-izobraževalnega procesa in proizvodnega dela, o marksistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja, o nenehnem izobraževanju in izpopolnjevanju.
Izobraževanje — to ni poraba
Tito se je odločno zavzemal za vključitev izobraževanja v družbe no-gospodarskj razvoj, za samoupravno povezovanje izo-braževanja z drugimi področji družbenega dela. Izobraževanje
Med drugim preberite
•	KONGRESI IN KONFERENCI, str. 2
•	BESEDA DELEGATOV, str. 4
•	SKUPNE VEZI, str. 7
•	NAKNADNI RAZPIS, str. 8
•	KAKO BO LETOS Z UČBENIKI, str. 15
Po Titovi poti
Enotna in neomajna odločenost, izražena na nedavnih republiških in pokrajinskih kongresih ter konferencah zveze komunistov, da bomo nadaljevali delo po Titovi poti samoupravnega socializma in neuvrščenosti, je znova potrdila trdnost in globoko zakoreninjenost jugoslovanske socialistične revolucije. Komunisti in vsi delovni ljudje si prizadevajo za boljši jutrišnji dan in srečnejše življenje slehernega človeka — tudi zdaj, ko imamo resne gospodarske težave in ko hočejo nekateri ogrožati bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Sestavni del skupnih prizadevanj za napredek in boljšo prihodnost sta tudi vzgoja in izobraževanje. Razvili smo sodoben vzgojno-izobraževalni sistem, ki ga po tem koliko učencev, študentov in drugih se vzgaja in iz oh ra ž uje,l ah ko primerjamo z najbolj razvitimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi.Iz nepismenosti in polpismenosti smo se povzpeli na izobrazbeno raven, ki zagotavlja množično ustvarjalnost in omogoča optimističen pogled v prihodnost. Gmotne težave, ki jih ima zadnja leta izobraževanje, in počasnejše samoupravno spreminjanje te dejavnosti zahtevajo proučitev in odstranitev globljih vzrokov teh zastojev. Še zlasti v sedanjih razmerah bi zapostavljanje in zaostajanje vzgoje in izobraževanja utegnilo imeti dolgoročne posledice za celoten družbeni razvoj. To ugotovitev so poudarili tudi na republiških kongresih in pokrajinskih konferencah zveze komunistov, kjer sor obravnavali vzgojo in izobraževanje kot sestavini družbenega življenja
Vsi napredni družbeni dejavniki se zavedajo, da imata vzgoja in izobraževanje izjemno vlogo pri razvijanju zavesti o enotnosti, povezanosti in enakopravnosti naših narodov in narodnosti v jugoslovanski skupnosti. To zgodovinsko vlogo morala vzgoja in izobraževanje še naprej ohranjati in krepiti ter se upirati vsem nasprotnim vplivom.
K tem skupnim družbenim prizadevanjem želijo prispevati tudt prosvetni časopisi republik in pokrajin s to skupno številko, posvečeno 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Pričakujemo ga s prepričanjem, da le z enotno voljo in polno odgovornostjo za skupno usodo vseh, ki živimo v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, lahko premagamo sedanje težave in uresničujemo še naprej Titovo vizijo samoupravne in neuvrščene Jugoslavije v svobodni skupnosti vseh narodov tega sveta.	*
A. B.
in znanost je pojmoval kot sestavni del proizvajalnih sil samoupravno združenega dela, zato je odločno zavračal ločeno in potrošniško obravnavanje izobraževanja in znanosti in njuno uvrščanje med tako imenovane neproizvodne dejavnosti. Po njegovih besedah »se morata znanost in izobraževanje na samoupravnih temeljih vključiti v gospodarski in družbeni razvoj. To sta družbeni dejavnosti, od katerih je čedalje bolj usodno odvisen napredek celotne naše skupnosti. Napačno je ločevati gospodarstvo od negospodarskih dejavnosti — oboje moramo skladno razvijati in povezati na samoupravni podlagi.
Zavzemati se moramo za svobodno samoupravno povezovanje in enotne družbeno-gospo-
darske temelje vseh oblik družbenega dela.«
Vzgoja za spreminjanje stvarnosti
Tito je namenil izjemno pozornost ciljem, vsebini in usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter njuni marksistični in razredni zasnovanosti. Marksizem po njegovem pojmovanju ni dogma, temveč navodilo za akcijo. Zato se je zavzemal za marksistično izobraževanje, ki usposablja človeka, da zna v vsakrat-nih okoliščinah vsestransko razčleniti pojave in težave, ugotoviti njihove prave vzroke in izbrati ustrezne poti in sredstva za ustvarjalno delovanje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
8. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV BOSNE IN HERCEGOVINE
Naloge in obveznosti
Vzgoja in izobraževanje — to je bila ena glavnih tem osmega kongresa Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. V razpravljanjih v vseh petih kongresnih komisijah so osvetlili to področje z več vidikov. Cilj: predstaviti izkušnje in dosežke pa tudi odkrito in kritično opozoriti na napake in zastoje na poti, po katerih bo mogoče napredovati in na nadaljnje tokove socialistične samoupravne ^preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Izkušnje kažejo, da je z reformo na vseh stopnjah izobraževanja že dosežen napredek, proučiti pa moramo, kako bomo delali v prihodnje. Za šolstvo Bosne in Hercegovine zSaj ni več vprašanje, kako vključiti čimveč mladine na razne stopnje izobraževanja. Razen v predšolski vzgoji je v šolstvu te republike dosežena raven, kakršno imajo v razvitih državah. Ker velik odstotek rodu konča usmerjeno izobraževanje, se nenehno zmanjšuje del nekvalificiranih delavcev v celotnem številu zaposlenih. To pa pomeni veliko strokovno in kadrovsko moč, ki postaja čedalje pomembnejši dejavnik gospodarskega razvoja Bosne in Hercegovine.
Na kongresu so poudarili tudi potrebo, da je treba predpisovati in dosledneje uresničevati enotne programe družbeno-gospoda-rskega in strokovnega izobraževanja kmetovalcev, pri tem pa bolj izrabiti možnosti za izobraževanje ob delu in razvoj šolskih zadrug. Vsi vemo, kaj to pomeni: več pridelane hrane, poziv k hitrejšemu nadaljnjemu razvoju na tem področju.
Na kongresu so tudi menili, da moramo v enotni socialistični skupnosti to, kar je skupno vsem narodom in narodnostim, pou-iarjati tudi v učbenikih, pri tem
pa spoštovati posebnosti različnih okolij: to velja posebno za predmet samoupravljanje s temelji marksizma, za katerega bi morali imeti, kot je predlagal eden izmed delegatov, enotne predmetnike in učne načrte pa tudi kakovosten, družbeno, verificiran učbenik. V predmetnikih in učnih načrtih mora biti ustrezna pozornost namenjena tudi zunanjepolitičninv vprašanjem, ki pomembno vplivajo na marksistično usmerjenost vzgoj-no-izobraževalnega in pedago-ško-znanstvenega procesa.
Ko so razpravljali o neposrednem uresničevanju vzgojno-izo-braževalnih vsebin, so ugotavljali predvsem to, da je idejno-vzgojno delo v šolah precej zapostavljeno v primerjavi z izobraževalnim. Zdaj ni več vprašanje, kako bolje vzgajati, saj je za to veliko možnosti.
K boljši vzgoji lahko priporno-, rejo predvsem učitelji -s svojim znanjem, delom, s sposobnostjo.
Ker imajo učitelji še posebno vlogo in vpliv in so odgovorni za vzgojo mladega rodu, so v razpravljanjih na kongresu ocenjevali tudi njihovo usposobljenost.
V šolstvu Bosne in Hercegovine so doseženi tudi drugi pomembni uspehi, o katerih so govorili delegati iz svojih izkušenj in prakse v svojih okoljih. Razumljivo je, da so še zmeraj težave in zastoji. Tudi na te so opozarjali govorniki na kongresu.
Tako na primer v osnovnem izobraževanju še ni zaživela svobodna menjava dela v samoupravnih interesnih skupnostih.
Res pa je, da se večina učiteljev zaveda svoje vloge in odgovornosti in da s svojim delom pomaga uresničevati cilje vzgoje in izobraževanja, skratka, zavzeto uresničevanje revolucionarne, humanistične cilje naše socialistične samoupravne družbe.
Opozorili so, da so ponekod tudi taki učitelji, ki glede na svojo nazorsko usmerjenost ne morejo opravljati vzgojnega poslanstva.
Res je tudi, da dobiva to področje izobraževanja iz dneva v dan nove obveznosti in vsebino, za vse to pa ne dobiva potrebnega denarja. Še zmeraj je veliko neskladje med izobraževanjem strokovnjakov in resničnimi potrebami združenega dela, težave nastajajo pri uresničevanju pravega ustvarjalnega vzgojno-izo-braževalnega dela. Jasno je tudi, da postaja čedalje potrebnejše praktično usmerjanje v poklice, pri katerem naj bi učenci osmih razredov osnovne šole bolj neposredno spoznali sodobna sredstva in tehnologijo dela v materialni proizvodnji. Ob tem je eden od delegatov pripomnil, da potrebujemo več informacij o kadrovskih potrebah združenega dela, več štipendij in posojil, mlade pa bo treba ix>lj kot doslej spodbujati, da se bodo izučili za proizvodne poklice, v katerih primanjkuje delavcev.
Jasno moramo povedati, je dejal eden od delegatov, kateri so ti učitelji, in jjm onemogočiti, da bi s svojim delovanjem vplivali na vzgojo mladega rodu. Predvsem komunisti prosvetni delavci morajo biti pri tem najbolj pozorni in dejavni. Vsi, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri oblikovanju vzgojnoizobraže-valnega sistema in ki ga uresničujejo, morajo opravljati .tfse naloge odgovorno in dosledno.
Titova vizija socialistične vzgoje in izobraževanja
8.
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Vzgajajmo našo mladino v duhu marksizma! Ne abstraktno, marveč v duhu tega, kar danes delamo in kar bi morali narediti. Dajmo ji to, kar potrebuje, da bo lahko sodelovala v družbenem življenju,« je rekel Tito ob neki priložnosti: Marksizem po njegovem ni nauk, ki bi zaradi zahtevnosti spadal šele v visokošolski študij. »Z njim moramo začeti od mladih nog, od osnovne šole p'a vse do univerze.
Ne bomo zahtevali od osnovnošolcev in srednješolcev, da bi proučevali Marxov Kapital — ves šolski program mora biti prežet z marksizmom in marksistično idejnostjo, primerno razvojni stopnji.«
beno-koristnim delom, delovni in politehnični vzgoji in izobraževanju ter tehnični ustvarjalnosti mladih je Tito pripisoval izjemen pomen. Pri mladini moramo načrtno razvijati delovne navade, zanimanje za tehnikorin ljubezen do dela. Brez delovne in tehnične kulture ni ustvarjalnosti, je poudaril Tito. »Vedno sem bil mnenja, da je treba pri otrocih razvijati že od zgodnjih let delovne navade in prebujati njihovo zanimanje za tehniko.
Tako bo v naših podjetjih več takih, ki imajo smisel za tehnične izume in dosežke.«

S
ii
celo posameznih organizacij združenega dela. Že trideset let pred začetkom sedanje reforme je Tito kritiziral to, da ostaja mladina predolgo v šoli, zunaj dela in proizvodnje, velikokrat vse dotlej, dokler ne doseže najvišje izobrazbe. Poudarjal je, jtaj se mladi hitreje vključujejo v delo in nadaljujejo kasneje izobraževanje ob delu in iz dela.
ustvarjalne osebnosti. Pri tem j! f| —	j y
Tito poudarjal humanizacij® vzgoje in razvijanje h uma nit1 -odnosov med učitelji in učenci
Učenec ne sme biti le izvajale® postavljenih nalog — biti mor* dejaven udeleženec in soustvaf jalec učnega procesa.
Marksistično izobraževanje pojmuje Tito kot povezanost teorije in prakse. V to prakso spada tudi samoupravna dejavnost mladih. Marksizem moramo torej preučevati na delu, v ustvarjalni družbeni praksi — ne samo ob knjigah in predavanjih, ki opisujejo prakso, marveč tudi z vključevanjem učencev, študentov in učiteljev v dejavnost, v kateri se marksizem uresničuje kot samoupravni socializem.
Marksistično izobraževanje vključuje tudi vzgojo mladih v domovinski ljubezni in predanosti socialistični skupnosti.
Tito je pripisoval velik pomen proizvodnemu in drugemu družbeno koristnemu delu. V sporočilu mladim zadružnikom je nekoč napisal: »Šolske zadruge in druge oblike proizvodnega dela mladine so velikega pedagoškega, družbenega in gospodarskega pomena in lahko mnogo prispevajo k pripravi mladih za prihodnje proizvajalce in upravljavce. Razvijanje ljubezni do dela je pomembna vzgojna naloga celotnega vzgoj-no-izobraževalnega sistema, zlasti še delovne in politehnične vzgoje in izobraževanja. Ne bomo vzgajali brezdelnežev, marveč delovne ljudi — ljubezen do dela je značajska poteza naših ljudi, mladine in delavcev, kmetov in izobražencev.«
»Potrebno je delati in učiti se. Ni smotrno, da vstopajo mladi v delo šele s 25. ali.26. leti in se šele takrat vključijo dejavno v družbeno življenje.« Seveda pa morajo biti mladi strokovnjaki pripravljeni tudi na to, da po potrebi zapustijo mestno okolje in gredo v manjše kraje, kjer lahko veliko pripomorejo k napredku delovnih organizacij.
Prosvetne delavce moramo bolje nagrajevati
M
Tito se je neprestano zavzriVi mal za enotnost vzgojno-izobri':Sf ževalnega sistema in za uresflijtE čenje skupnih ciljev v vzgoji mz izobraževanju. »Ohranjati mojp ramo tisto osnovno vsebin1!k splošne jugoslovanske iz obrale zbe, ki bo enaka v vsaki republi' r ki, jugoslovanska, čeprav lahk® vzporedno ohranjamo tudi na' rodne posebnosti. Izobraževa' nje mora biti tako, da bodo otroci Slovencev, Hrvatov, Ma| kedoncev, Srbov in drugih de ležni v šoli vzgoje, ki bo v nji' krepila potrebo po enotni juge slovanski socialistični skupnost
Tito je velikokrat govoril tudi o vzgojni vlogi šole in učitelja, o liku in nalogah prosvetnih delavcev. »Naši učitelji imajo veliko in častno nalogo, da vzgajajo mlade socialistične rodove.
Skupnost vam je zaupala nadvse pomembno delo.« Prosvetni de- ‘ lavci so, po Titovih besedah, »borci za novega človeka, kakršnega ustvarjamo«.
Enotnost jugoslovanskega si' stema vzgoje in izobraževanj moramo utrjevati in bogatiti tef odstranjevati ovire, ki nastajaj' pri medrepubliškem, mednacic nalnem in splošno-jugoslovaH' skem sodelovanju med vzgoj no-izobraževalnimi orgapizaci jami in drugimi družbenimi de javniki na tem področju,« j1 rekel Tito.
»Mladi rod moramo vzgajati v duhu bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov, v duhu zvestobe svoji socialistični domovini, njeni svobodi in neodvisnosti, v duhu humanizma in vsestranskega enakopravnega sodelovanja ter vzajemne pomoči med narodi.«
Tito je večkrat poudaril potrebo po korenitih spremembah v sistemu vzgoje in izobraževanja. Nenehno izobraževanje je imel za dolgoročno nalogo naše izobraževalne in kadrovske politike in značilnost našega vzgoj-nodzobraževalnega sistema.
Ker je cenil njihovo delo, se je Tito večkrat zavzemal za izboljšanje gmotnega in družbenega položaja prosvetnih delavcev.
» Učitelji so zelo skromno nagrajeni— to pa neugodno vpliva na njihovo razpoloženje, kar se izraža tudi pri vzgoji mladih.
Učenje naj bo povezano z delom
Povezovanju pouka in učenja s proizvodnim in drugim druž-
Šola in druge oblike izobraževanja morajo usposobiti mlade za vključitev v delo. Izobraževanje mora biti usklajeno s sedanjimi in prihodnjimi potrebami združenega dela. Pri razvijanju strokovnega šolstva moramo upoštevati določne potrebe posameznih gospodarskih panog in
Zadnji čas je, da čimprej rešimo nagrajevanje učiteljev na zadovoljiv način.«
Vzgoja v duhu pripadnosti skupni domovini
Temeljni cilj vzgoje in naloga šole je razvijanje celostne in
Mladina, delovni ljudje in ob čani, posebno prosvetni delavci sprejemamo in uresničujem* misli in naročila tovariša Tita * vzgoji in izobraževanju. S ten izražamo svoje veliko zado voljštvo, da smo bili in ostajamt sodobniki, sodelavci in nasled' ni ki Tita — vodje, uCitel ja in t/ variša, človeka, ki je zrase! b ljudstva in mu znal prisluhniti, k je zaupal v njegovo ustvarjalne moč in ga znal voditi tudi v prelomnih zgodovinskih obdobjih 1 svetlim ciljem socialistične sedanjosti in komunistične prihodnosti.
STEVAN BEZDANOV * v
8. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV ČRNE GORE
Za bolje organizirano in učinkovito delo
V referatu na kongresu, poročilu o delu centralnega komiteja, »v razpravah v komisijah in na plenarnih sejah so prevladovala idejnopolitična vprašanja o razvoju socialističnih samouprav-
tako na dosežke kot na pomanjkljivosti, neorganiziranost, inertnost in zaostajanje. Razprave naj bi spodbudile zvezo komunistov in vse družbene slike k premagovanju subjektivnih slabosti in k hitrejšemu, bolj organiziranemu reševanju družbenih in gospodarskih vprašanj.
Na 8. kongresu ZK Črne Gore
Kajti ta kongres — tako so poudarjali na tem najvišjem partijskem dogovoru — je »kongres kontinuitete«. To pa pomeni: uresničevati dogovorjeno, izpopolnjevati doseženo na vseh področjih življenja in dela. Tudi v vzgoji jn izobraževanju.
nih družbenogospodarskih odnosov, gospodarskem razvoju, razvoju družbenih dejavnosti in delovanju zveze komunistov in vseh organiziranih socialističnih sil v obdobju med kongresoma.
MAJDA VODENIČAREVIČ
Poudariti moramo, da so o vseh teh vprašanjih razpravljali 'odkrito in kritično, da so opozarjali
Na kongresu so namenili ustrezno pozornost dosežkom in problemom v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Poudarili so, da je uspešno reševanje vprašanj vzgoje in izobraževanja ' zelo pomembno za družbeno-go-spodarski in kulturni razvoj Črne gore in za prihodnost mladega rodu. Za samoupravno socialistično preobrazbo izobraževanja ne morejo biti odgovorne samo vzgojno-izobraževalne organizacije, temveč vsi družbeni dejavniki. Poleg uspehov, doseženih med kongresoma, so se ’ pokazale tudi precejšnje pomanjkljivosti pri uresničevanju reforme. Te se kažejo predvsem v neskladju med potrebami združenega dela in kadri, kakršne usposablja vzgojno-izo-braževalni sistem. Mladina se šola za veliko poklicev, ki jih združeno delo ne bo potrebovalo. Zato so na kongresu poudarili, da moramo to neskladje čimprej odpraviti. V ta namen je
treba spremeniti politiko načrtovanja kadrov, gmotno in družbeno vrednotenje proizvodnega dela, vpisa, dajanje posojil in štipendiranje učencev in študentov, spremeniti vsebine programov itn. V usmerjenem izobraževanju, srednjem in visokem, je treba prenehati šolati kadre za dejavnosti, v katerih ne bo dela.
Na kongresu so opozorili tudi na neprimeren gmotni položaj izobraževanja, na to, da se svobodna menjava dela ne razvija tako, kot bi se- morala, na nesmotrno razmestitev vzgojno-izobraževalnih organizacij, na neučinkovitost študija itn. Tem vprašanjem je treba nameniti največjo pozornost in si prizadevati veliko bolj kot doslej, da bodo pravočasno rešena. Večjo pozornost moramo nameniti tudi kakdvosti vzgojno-izobra-ževalnega dela, idejni usmerjenosti pouka, marksistični zasno-vanosti učnih načrtov in učbenikov pa tudi idejnovzgojnemu delu z mladino, za kar sta še posebno odgovorni zveza komunistov in zveza socialistične mladine. V razpravi so tudi opozorili, da moramo bolje in učinkoviteje sodelovati pri oblikovanju enotnih temeljev vzgojno-izobraže-valhega sistema v naši državi.
Na kongresu so še posebej poudarili, da morata znanost ir znanstvenoraziskovalno dele bolj kot doslej postati neposreden dejavnik gmotnega in družbenega razvoja, razvoj pa je treba že snovati na razčlembah in znanstvenih spoznanjih. Zate naj bi povabili k sodelovanju vse strokovnjake, posebno pa znanstvene delavce na univerzi in črnogorski akademiji znanosti ir umetnosti.
Čeprav je bilo v preteklefl obdobju veliko narejenega tud
v kulturi, se Zveza komuniste' Črne gore ni dovolj zavzeto ukvarjala z vprašanji razvoja in i razčlembo idejnih gibanj v kulturni in znanstveni ustvarjalnosti. Premalo pozornosti je namenila institucionalni in gmotn krepitvi kulturnih dejavnosti, ii še posebno nekaterim področjem umetniške in znanstven^ ustvarjalnosti in znanstvenoraziskovalnemu delu, v kateretr zelo zaostajamo.
Poudarili so, da je treba bolj vsestransko razvijati znanstveno in umetnostno kritiko in kritič-no-marksistično vrednotenje, saj naj bi to pomagalo uveljaviti resnične vrednote ter prispevalo k napredku in rasti kulturne in znanstvene ustvarjalnosti.
RADIVOJE OSTOJIČ
Kongres zveze komunistov hrvaške
Spodbujati proizvodno Jn ustvarjalno rJtlelo
anij1 v_____________________________
:nci;
uvodnem referatu predsed-lor niCe CK Zveze komunistov Hr.
va Vaške Milke Planinc, pa tudi v [Opravljanjih po komisijah in v IKongresni resoluciji je bilo naj-[ J ec pozornosti namenjene go-_ 'i^Podarskim težavam, ki jih ima :.s j] ,a republika in ki se zaradi svoje J1 l2]emne zaostrenosti kažejo ne-j Posredno tudi v izobraževanju, kulturi in znanosti. Predsednica hlr C^ntra*ne8a komiteja je opozori W '3 tUt*‘ na ':,'stvo gospodarskega h ^ Položaja izobraževanja in s tem
vali. Samoupravne interesne skupnosti so še zmeraj bolj mesto razdeljevanja denarja kot pa samoupravnega sporazumevanja o programih storitev in merilih njihovega vrednotenja. Namesto, da bi financiranje spodbujalo k vrednotenju uresničenega programa, nujno vodi k negospodarnosti in ekstenzivnemu razvoju. Zato bi morali v načelih solidarnosti, na katerih je povečini zasnovano financiranje izobraževanja upoštevati tudi
ert
mo tudi njegovega nadaljnjega ra r(j. ^oja, ko je poudarila, da bi t/ .^odbujanje in gmotno nagra iz !evanje proizvodnega in ustvar ki finega dela objektivno vplivali no na. usmeritev mladih ljudi, n; re- n)|hovo čim zgodnejše vključe i k Vanje v delo in samoupravljanje -- 'vPoklice, ki najbolj neposredni astVarjajo novo vrednost in novi b°gastvo družbe«. Taka usmeri ev naj bi pripomogla tudi 1 Prvim dosežkom v reformi izo braževanja, ki res niso taki, ka ktšnih si želimo prav zato, ker sti aelo in izobraževanje premah Povezana. To je poudarjeno tud v Pripombah o vlogi znanosti ir [Uanstvenih delavcev, ki »imajc [[tedne možnosti, da po strate skih opredelitvah družbe, zasno Vanih na marksizmu, postanej( ^stavina družbene prakse«. N jlvoma, da sta prav šola in celo eo izobraževalni sistem izredne Pomembna za usmerjanje mla-ega rodu, da bo kritičen do so-ražnih ideologij, kakršne so, ne Phrner, nacionalizem, unitari ?e|u, anarholiberalizem, in ultra-[vičarstvo, ki jih še zmeraj zaidimo v naši družbi in ki želi spodbijati vodilno vlogo zvez« komunistov. Proti tem se je trebe odkrito bojevati, pri tem pe Samokritično upoštevati tud 03ŠC slabosti.
merila kakovosti.
Gospodarske narave je tudi vprašanje slabega gmotnega vrednotenja prosvetnega dela.
Delegati na kongresu so postavili tudi tole vprašanje: Zakaj se s splošno bilanco republike razveljavi zvečanje denarja za izobraževanje, ki je dogovorjeno z resolucijo o gospodarskem razvoju, saj pomeni to neposredno vmešavanje države v samoupravno dogovarjanje, neposredna posledica tega pa je nenehno zaostajanje izobraževanja.
Veliko pozornosti so zbudila tudi vprašanja vzgoje. Mladina nima družbenih idealov, so menili na kongresu, te pa je treba »vsajati« tako, da je mladim ljudem zagotovljeno svobodno uveljavljanje osebnosti. Mladi se žele potrjevati s svojim, ne pa s tujim delom in le po tej poti jim bo postala tudi zveza komunistov bližja. Na kongresu so grajali tudi pojave neprimernega vedenja, uživanja mamil in alkohola in poudarjali, da je veliko mladih nadarjenih ljudi razočaranih nad tem, kako se obravnava v naši državi izumiteljsko delo — zato iz protesta odhajajo v tujino.
Razprava na kongresu je potr-,J*a, da je v izobraževanju m [*ryaškem veliko neskladja mec ^e'jami in gmotnimi možnostm .ružbe. Skoraj vsi otroci obisku-)eio osnovno šolo, 92 odstotkot Osnovnošolcev nadaljuje šolanji srednjem izobraževanju. Todf odleta 1978 se je delež izobraže-anja v družbenem proizvodu ir Orodnem dohodku nenehne Zrnanjševal, ker so se uvajale Onve pravice in se je širila mrežt stanov kljub temu, da ni bile strežnih gmotnih možnosti zt O- Za usmerjeno izobraževanje r v tem obdobju značilna pospe-,ena politična in zakonodajna Onjavnost, ker pa za uresničitev Sega tega ni bilo dovolj denarja ^ je ponekod kakovost dela po-abšala: £tevilo srednjih šol se je J^r zmanjšalo, hkrati pa se j< ječala razpršenost progra-. ?v, ki je zameglilo prave Clnke racionalizacije.
Tudi pri svobodni menjavi e*a nismo kdovekako napredo-
Zveza komunistov bi morala storiti vse, da se poruši »cesarstvo povprečnosti«, ker tudi to neposredno škoduje družbenemu razvoju.
Kongresna resolucija ne govori posebej o nadaljnjih nalogah v razvoju izobraževanja, iz splošnih smernic pa lahko vidimo, kako se bo ta dejavnost razvijala v prihodnje.
Med člani novega centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške jih je deset (od 97) iz izobraževanja, kulture in znanosti.
V predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške so za družbene dejavnosti izvoljeni: Josip Vrhovec, dr. Stipe Šuvar in dr. Mirjana Poček-Matič. Izmed sedmih izvršnih sekretarjev se bosta s tem področjem ukvarjala Celestin Sardelič in Mladen Žuvela.
ANTE BEŽEN
13. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV KOSOVA
Od dogovorov k dejanjem
kongresi
in
konferenci
Na Kosovu so upravičeno pričakovali, da bo trinajsta konferenca zveze komunistov te pokrajine vsestransko obdelala vprašanja vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh. In tako je tudi bilo. Tem vprašanjem so namenili komunisti na svojem zborovanju veliko pozornost, posebej pa so o njih razpravljali v komisiji za izobraževanje, znanost, kulturo in informiranje.
Na trinajsti konferenci Zveze komunistov Kosova so pregledali dosežke med konferencama, hkrati pa kritično opozorili na pomanjkljivosti in napake, ki so se pojavljale na tem področju posebnega družbenega pomena.
Ugotovili so, da je bilo med konferencama veliko narejenega, treba pa si je prizadevati tudi vnaprej: zboljševati kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, bogatiti delo z raznimi dejavnostmi in oblikami, čimbolj povezovati izobraževanje z združenim delom, hkrati pa nameniti pozornost idejno-vzgojni in marksistični vzgoji delavcev, ki se izobražujejo.
Poudarili so, da je v primerjavi s preteklim obdobjem zelo napredovala predšolska vzgoja in izobraževanje. Ker je v vzgoj-no-varstvenih organizacijah manj kot 2 odstotka vseh otrok, je jasno, da bo treba narediti še veliko, da se bo položaj izboljšal, hkrati pa zboljševati in bogatiti vzgojno delo v vzgojno-varstve-nih organizacijah.
Zelo veliko je doseženega v osnovnem izobraževanju. Leta 1945/46 je bilo v osnovnih šolah 52.747 učencev, leta 1981/82 pa šestkrat več, in sicer 327.054 ali več kot 96 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok. Na tej stopnji izobraževanja se pojavljajo tudi težave — ena od njih je pomanjkanje šolskega prostora.
Nekatere šole delajo še zmeraj v treh izmenah, nekatere pa celo v štirih. Kjer je tako, pa seveda ni mogoče pričakovati zaželenih uspehov. V osnovnih šolah poučuje tudi veliko strokovno neprimerno usposobljenih učiteljev. Na predmetni stopnji je takih učiteljev kar 50 odstotkov, to pa pomeni, da je treba hitro ukrepati: na strokovno usposobljene učitelje čaka 330 tisoč učencev osnovnih šol. Ta problem povečuje tudi gmotni položaj prosvetnih delavcev. Če bi se razmere izboljšale, bi se v šolstvo vrnilo veliko sposobnih učiteljev, ki so odšli službovat drugam.
V srednje usmerjeno izobraževanje je vpisanih okrog 86 tisoč učencev. Na konferenci so poudarili, da mora postati delo na tej stopnji izobraževanja uspešnejše, posebno na idejno-vzgojnem področju, da srednješolci ne bi zapadli škodljivim vplivom, ki so v nasprotju z usmeritvijo zveze komunistov.
Tudi kar zadeva reformo na tej stopnji, ni bilo veliko narejene-
ga. Reforma nas je zalotila nepripravljene, saj ni ustreznih modnosti, da bi jo dosledno uresničevali, pa tudi združeno delo še ne ve, kaj v resnici potrebuje. Združeno delo pa bi moralo biti veliko bolj povezano z usmerje--nim izobraževanjem, kot je bilo doslej.
Prav tako je tudi v visokem izobraževanju. Okrog 25 tisoč rednih in 12 tisoč študentov ob delu — toliko jih ima namreč kosovska univerza, ki združuje deset fakultet in sedem višjih šol — je v resnici velika moč, ki je lahko zelo pomembna, če je pravilno usmerjena. Skrbi pa povzroča učinkovitost študija, saj študenti študirajo predolgo, povprečno 7,2 leta.
Posebno vprašanje, o katerem so razpravljali na konferenci, je povezovanje združenega dela z vsemi stopnjami izobraževanja, posebno z visokim izobraževanjem.
Ker ni povezanosti, kakršno zahteva reformirana šola, nastaja neskladje med številom kadrov, predvidenih v načrtih, in tistim, ki jih usposabljata visoka in srednje izobraževanje. To pomeni, da bo treba čim bolje organizirati poklicno usmerjanje v srednjih in visokih šolah. Pravilno usmerjanje učencev in študentov je torej nujno. Mladino je treba usmerjati bolj kot doslej v proizvodne poklice, ti pa bodo privlačnejši, če bodo dobili v družbi novo vrednost; šele potem se bodo mladi ljudje odločali za delo v proizvodnji in ne bodo več hrepenili po pisarnah.
Trinajsta konferenca Zveze komunistov Kosova je obravnavala tudi vprašanje kako pravilno vzgajati mlade za samoupravljanje in jugoslovansko domoljubje. Za to si morajo prizadevati vse organizirane sile, predvsem pa prosvetni delavci, ki so najodgovornejši za to. da bo vzgoja mladih rodov bolje organizirana. To bodo lahko dosegli le, če bodo imeli dovolj stro-kovno-metodičnega in pedagoškega znanja pa tudi na temelju zdrave marksistične ideologije.
Biti morajo neoporečni v idej-no-vzgojnem in moralnem pogledu, da bodo lahko uspešneje opravljali svoje vzgojno poslanstvo.
Le taki učitelji bodo uresničili zahtevo, da more vzgojna komponenta prevevati vse oblike vzgojno-izobraževalnega dela.
Kar najbolj si bodo morali prizadevati za pravilno razlaganje programskih vsebin, znanstvene resnice in kritične misli. V svoje delo morajo vpletati tudi vzgojo in uveljavljati sistem vrednot samoupravnega socializma, enakopravnost, čut za skupnost in skupno usodo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti — so poudarili na trinajsti konferenci Zveze komunistov Kosova.
LATIF HALLBANI
nja in življenjski ravni prosvetnih delavcev, nadaljnji reformi srednjega in visbkega izobraževanja in boju proti albanskemu nacionalizmu in iredentizmu.
Kakšen je gmotni položaj izobraževanja v Makedoniji? Znano je, da so osebni dohodkih
prosvetnih delavdev v tej republiki iz leta v leto zmanjšujejo, zdaj pa znašajo od 9000 do 13.000 din (glede na to, ali je prosvetni delavec zaposlen v 'osnovni šoli, srednji šoli ali na fakulteti, kjer so osebni dohodki najvišji). Vsi razpravljavci so se zavzemali za to, naj bi se gmotna podlaga izobraževanja okrepila, saj bo le tako mogoče izboljšati tudi kakovost izobraževanja, zagotoviti dobre delavce za to področje, priskrbeti v šolah več prostora, zgraditi in prenoviti domove za učence in študente idr. Republiška samoupravna interesna skupnost za usmerjeno izobraževanje si sicer prizadeva zvišati osebne dohodke prosvetnih delavcev v srednjih šolah za 20 odstotkov, hkrati pa vsi vedo, da taka rešitev ni najprimernejša, saj bo imela ta interesna skupnost kar 120.000.000 din izgube. Čeprav je položaj v srednjem izobraževanju nekoliko boljši — lani so se osebni dohodki učiteljem v srednjih šolah povečali za 31 odstotkov — pa nenehno naraščanje življenjskih stroškov sproti poruši vsa prizadevanja za izboljšanje življenjske ravni. In še nekaj: ker so Ičtos začeli uvajati skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, bo ostalo brez dela kar 150 profesorjev.
Položaj se bo zapletel tudi zaradi spremenjene mreže srednjih šol, uvajanja novih predmetov, nerazumevanja staršev za reformo, preslabe povezave z združenim delom itn.
.Tudi o reformi visokega izobraževanja je razpravljalo več delegatov. Vsi so se strinjali, da z reformo univerz nismo prišli kdovekako daleč. Nekatere fakultete so se sicer konstituirale v visokošolske organizacije, povezale so se glede na to, da naj bi kasneje nastalo pet univerzitetnih središč, dlje oo teh organizacijskih sprememb pa reforma visokega izobraževanja ni segla.
Kljub pobudam družbe, naj bi v visokem izobraževanju spremenili študijske programe, posodobili študij, se povezali z organizacijami združenega dela, nadalje razvijali znanstvenoraziskovalno delo, uveljavljali svobodno menjavo dela idr. je vse ostalo po starem. Ponekod so se razmere celo poslabšale: zmanjšali so se osebni dohodki, nekateri inštituti pa so izgubili pravico do raziskovanja.
Razpravljale! so bili tudi samokritični, saj so poudarjali, da moramo zaustviti nadaljnje širjenje in odpiranje novih višjih šol in fakultet, saj je to v nasprotju z gmotnimi možnostmi republike in s potrebami združenega dela.
Zato bodo že prihodnje leto uvedli sprejemne izpite za vse študente (tako, da se jih bo vsako leto vpisalo na fakultete povprečno 500 manj) in namenili več pozornosti študiju iz dela in ob delu, raziskave pa naj bi obravnavale aktualna vprašanja, pomembna za napredek tehnologije in proizvodnje.
Poleg številnih vprašanj so delegati v komisiji za preobrazbo izobraževanja, znanosti in kulture pa tudi v drugih komisijah govorili o pojavih albanskega nacionalizma in iredentizma v posameznih šolah v republiki.
Znano je, da so v Makedoniji zaradi idejno nesprejemljivih stališč umaknili iz osnovnih šol berila od 5. do 8. razreda in spremenili učne načrte iz zgodovine in književnosti.
Šole je moralo zapustiti 5 0 učiteljev in učencev, razpustili pa so tudi nekatera kulturno-umetni-ška društva, v katera so bili včlanjeni mladi irendentisti in nacionalisti. Razpravljavci so se zavzeli, da moramo še nadalje krepiti idejnost pouka tako, da se bodo vzgajali mladi ljudje v duhu naše samoupravne socialistične družbe in da se bo izboljšala strokovna usposobljenost učiteljev, ki poučujejo v albanščini (30 odstotkov jih je brez ustrezne pedagoške izobrazbe).
Tudi makedonščino v šolah z albanskim jezikom morajo poučevati strokovno usposobljeni učitelji. Za prihodnje učitelje v takih šolah je treba pridobiti najboljše učence, jim dati štipendije itn. Le tako bo mogoče izboljšati kvalifikacijsko sestavo zaposlenih in vzgajati mladino bol^ka-kovostno — po načelu bratstva in enotnosti in skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter nadaljevati delo po Titovi poti.
Osmi kongres ZK Makedonije je znova pokazal, da se z dejavnostjo zveze komunistov v resnici nadaljuje politika tovariša
Tita in da sprejeta resolucija, v kateri je dobilo ustrezno mesto tudi izobraževanje, zahteva od vseh subjektivnih sil in članov zveze komunistov, da si v vseh okoljih prizadevajo za izboljšanje gospodarskih razmer in za odpravljanje nekaterih problemov, ki se pojavljajo v naši družbi.
MIŠO KITANOSKI
8. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV MAKEDONIJE
9. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE
Vzgoja ima prednost
Po poti napredka
Na osmem kongresu Zveze komunistov Makedonije — na njem je sodelovalo 900 delegatov, od teh pa je bilo 150 prosvetnih, znanstvenih in kulturnih
delavcev — so v komisiji za preobrazbo izobraževanja, znanosti in kulture namenili pozornost predvsem trem vprašanjem: gmotnemu položaju izobraževa-
Na devetem kongresu Zveze komunistov Srbije je potekala zelo pomembna razprava o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Od triindevetdesetih delegatov, kolikor jih je govorilo v kongresni komisiji za izobraževanje, znanost, kulturo in informiranje, jih je več kot polovica razpravljala o vzgoji in izobraževanju. Tej veliki številki pa se je pridružila tudi kakovost: razpravljavci
so govorili odkrito, kritično in ustvarjalno — se pravi odgovorno.
Na devetem kongresu so torej namenili posebno pozornost vzgoji in izobraževanju. Tudi v »podnaslovu« kogresnih dokumentov je zapisano, da gre za naloge zveze komunistov v vzgoji in izobraževanju. Vzgoja ima torej ustrezno mesto v družbenih prizadevanjih in v šoli.
Oglejmo si samo najpomembnejše naloge, ki so si jih na tem kongresu zadali srbski komunisti.
Prva naloga v prihodnjem obdobju je krepitev idejno-vzgojne vloge vsega izobraževalnega sistema in vseh drugih družbenih dejavnikov. Komunisti morajo zagotoviti socialistični idejno-vzgojni vpliv:	družine, šole,
množičnih občil, družbeno-poli-tičnih organizacij in vseh drugih družbenih dejavnikov. Vsi, ki sodelujejo v vzgoji in izobraževanju, se morajo zavzemati za bolj celostno razvijanje socialističnega samoupiavljanja, s katerim se odpirajo možnosti mlademu rodu.
Marksistično izobraževanje učencev, študentov, drugih udeležencev izobraževanja in učiteljev mora ustvarjalno povezovati marksistično teorijo in ideologijo z revolucionarno prakso Zveze komunistov Jugoslavije in vsega delavskega razreda — so poudarili na kongresu.
Nadaljnji premiki v samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja zahtevajo temeljitejše spremembe v družbenem položaju in gmotni podlagi izobraževanja po načelu svobodne menjave dela in izpopolnjevanju sistema delitve po dosežkih in kakovostih dela. Ustvarjati in razvijati moramo take družbenogospodarske odnose, v katerih bodo delavci v proizvodnji upravljali skupaj z delavci tega področja z dohodkom, namenjenim za zadovoljevanje izobraževalnih potreb. Nujno je še bolj razvijati oblike svobodne menjave dela z neposrednim združevanjem dela in sredstev, posebno v usmerjenem izobraževanju.
Pomemben pogoj za razvijanje dohodkovnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela je oblikovanje različnih oblik samoupravnega interesnega organiziranja po teritorialnem in panožnem načelu. V usmerjenem izobraževanju se bodo najbolje uresničevali resnični interesi in potrebe združenega dela z ustanavljanjem skupnosti po dejavnostih, za posamezne panoge in skupine.
Nujno je smotrno razmestiti vzgojno-izobraževalne organizacije prestrukturirati »mrežo« v korist proizvodnih strok, pri tem pa upoštevati resnične ka-
drovske potrebe združenega dela.
Pri samoupravnem organiziranju vzgojno-izobraževalne dejavnosti moramo 'preprečevati skrajnosti pri oblikovanju organizacij (velikanskih in zelo majhnih), ki niso dovolj zasnovane na dohodkovnem in samoupravnem načelu, in niso programsko vzgojno-izobraže-valna celota ter ne morejo pripomoči k tesnejšemu povezovanju in prepletanju pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela materialne proizvodnje in drugih področij dela.
Izobraževanje ob delu in iz dela za vse stopnje strokovnosti je trajna usmeritev v našem celotnem izobraževalnem sistemu in eden temeljnih pogojev kakovosti in večje produktivnosti dela. Nujno je ustvariti možnosti za še bolj množično izobraževanje ob delu in iz dela, predvsem v skladu s potrebami proizvodnje. Krepiti je treba to, kar imamo, in ustanavljati nova izobraževalna središča v razvitih organizacijah materialne proizvodnje.
Celotno organizacijo, oblike in vsebine višjega in visokega izobraževanja moramo oblikovati kot enoten sistem visokošolskega izobraževanja in sestavino sistema usmerjenega izobraževanja. Pedagoško-znanstveni programi naj izražajo sodobne in prihodnje družbene potrebe, zahteve znanosti in združenega dela, zasnovani pa morajo biti na marksistični teoriji in samoupravni praksi.
Po opredelitvah Zveze komunistov Srbije za nadaljnjo krepitev socialistične enotnosti v naši republiki in v vsej državi je treba uresničevati nove pobude, s katerimi bomo odpravljali probleme na tem področju. Z večjim sodelovanjem republik in pokrajin moramo odstranjevati ovire (v učnih načrtih in vpisni politiki), ki otežujejo prehajanje mladine in jo umetno omejujejo pri izbiri stroke in poklica, s tem pa tudi pri zaposlovanju.
S skupnim delom je mogoče hitreje odvračati različne konservativne rešitve in še zmeraj pojavljajoče se nacionalistične ostaline v izobraževanju in pripravljati kakovostne in na marksizmu zasnovane učbenike.
17. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV VOJVODINE
Dosledno
uresničevati
dogovorjeno
Reforma vzgoje in izobraževanje je dolgotrajen proces, ki pomeni nenehno iskanje novih poti k oblikovanju šole, kakršno potrebujeta naša družba in čas.
Razumljivo je, da ta proces ne more biti premočrten, zato moramo doseženo nenehno proučevati. biti pozorni na pomanjklji- ' vosti in napake in jih odpravljati.
To je, na kratko povedano, bi-stvp številnih pogovorov o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, o katerih v Vojvodini že dolgo razpravljajo Razumljivo je torej, da so namenili tem
vprašanjem veliko pozornost tudi na 17. konferenci Zveze komunistov Vojvodine.
Že dozdajšnji predsednik pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine Boško Krunič. je v uvodnem referatu opozoril da vzgoja in izobraževanje ter znanost in kultura še niso dovolj povezane z združenim delom, zato se tudi nekateri bistveni cilji reforme ne uresničujejo. Boško Krunič meni, da moramo socialistični samoupravni položaj teh dejavnosti bolj neposredno povezovati z uresničevanjem temeljnih in
dolgoročnih ciljev celotnega razvoja Pokrajine, republike in vse države. Bolje je treba torej izrabljati dane možnosti, ki jih v Vojvodini ni malo.
Zavzeta razprava o teh vprašanjih v komisiji za delovanje zveze komunistov v izobraževanju in vzgoji, znanosti in kulturi, je pokazala, da namenjajo vojvodinski komunisti veliko pozornosti reševanju težav, ki se pojavljajo na teh področjih. Že podatek, da je v delu te komisije sodelovalo okrog 250 delegatov, in gostov konference! to je tretjina vseh udeležencev, pove veliko. Kar šestdeset razpravljavcev tudi ni prikrivalo napak, ki nastajajo v njihovem okolju, pa tudi ne ?manjševalo vrednosti tega, kar je doseženo. Vsa razpravljanja so pokazala, da se udeleženci konference strinjajo z glavnimi opredelitvami socialistične samoupravne preobrazbe izobraževanja in vzgoje, znanosti in kulture. Gre za neločljivi del celotne preobrazbe in za prizadevanje , da bi delavski razred in združeno delo odločilno vplivala na družbene tokove.
Tudi ob tej priložnosti so podprli dejavnost zveze komunistov v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Večkrat je bilo poudarjeno, da so si komunisti z vso svojo dejavnostjo »prizadevali odločno uresničevati delav-sko-razredne usmeritve naloge desetega in enajstega kongresa Zveze komunistov Jugosalvije, osmega kongresa Zveze komunistov Srbije in šestnajste konference Zveze komunistov Vojvo-
dine.« Delegati so poudarjali, da so uspehi, doseženi po tej poti, dobra podlaga pa tudi izkušnja, da je mogoče z okrepljenim delom komunistov premagati težave in dosledno uresničiti dogovorjeno.
V razpravi so posebej poudarili, da je mogoče doseči uspehe
samo z vsestranskim in samoupravnim povezovanjem vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture v enoten sistem združenega dela. To pa pomeni, da je pri uresničevanju teh nalog potrebno dosledno samoupravno načrtovanje, usklajevanje programov, izenačevanje družbenega in gmotnega položaja teh dejavnosti in tako naprej. Skratka, uveljavljati moramo načela svobodne menjave dela, to pa pomeni tudi marksistično zasnovanost in deiavsko-razredno usmerjenost teh dejavnosti pa tudi boj za osvoboditev dela in človeka, humanizacijo družbenih odnosov in vsestranski razvoj ustvarjalnosti.
Na konferenci se je jasno pokazalo, da pomeni reforma pove-' Čanje obveznosti in odgovornosti združenega dela tako v materialni proizvodnji in izobraževanju kot tudi na vseh drugih področjih. Zato so se tudi zavzeli za hitrejše ustvarjanje možnosti za izobraževanje ob delu in iz dela, pri čemer je treba premagovati nerazumevanje pa tudi odpore.
Delegati in gosti konference so namenili posebno pozornost vprašanjem tega, kar je skupno vsem jugoslovanskim narodom in razvijanju narodne enakopravnosti na teh podiočjih. Poudarili so, da gre za zadeve temeljnega pomena, komunisti pa si morajo nenehno prizadevati, da bodo uresničene. Za razvijanje in krepitev socialistične skupnosti je veliko možnosti tako v Srbiji kot v vsej državi. Veliko je dobrih izkušenj in prav te nas morajo nenehno spodbujati pri tovrstnem delu. Kar zadeva izobraževanje je treba narediti še več, posebno pri predmetnikih in učnih načrtih, učbenikih in politiki vpisa. Z vsem tem se namreč uresničuje naša temeljna odločitev, da morajo mladi v vsej Jugoslaviji imeti enake možnosti za izobraževanje in nadaljnje šolanje. Skratka, vsi
Reforma ni samo naša posebnost
»Problemi na področju izobraževanja ne nastopajo samo pri nas. Nekateri ljudje v Jugoslaviji imajo določene predsodke, češ da si mi izmišljamo probleme, ki jih nihče na svetu ne postavlja, in da iščemo poti in načine za njih reševanje, kijih nihče na vsetu ne išče.
Toda problemi, ki si jih z graditvijo novega sistema financiranja izobraževanja zdaj prizadevamo rešiti, se kažejo po vsem svetu v podobni obliki. Strokovnjaki v drugih državah pogosto poudarjajo, da »eksplozija« šolstva, ki zajema ves svet, ustvarja razne probleme v raz voju šol, kakor so: neustreznost učnih predmetov potrebam .ekonomske rasti; hi-perprodukcija pravnikov in diplomiranih študentov s filozofskih fakultet, a premalo inženirjev in drugih strokovnjakov, potrebnih za. modernizacijo gospo-, darstva. 1' mnogih deželah se je predvsem razvijalo osnovno in univerzitetno izobraževanje na škodo izobraževanja na drugi stopnji kakor tudi izobraževanja učnega osebja. Najbolj občutljive so motnje v ravnotežju med razpoložljivimi materialnimi sredstvi in tempom ekspanzije izobraževanja. Nezadostna sredstva se izgubljajo za kritje raznih potreb, a v škodo kakovosti pouka.
Da bi te probleme uredili, predlagajo v posameznih deželah. naj se' sistem planiranja izobraževanja zgradi na tehle, načelih: izobraževanje bolje prilagoditi bistvenim potrebam ekonomskega iti družbenega progresa; zagotoviti enakomernejši in se-Icknvnejši. razvoj na področju
izobraževanja; odločno začeti spreminjati in nujno izboljšati sistem izobraževanja, da bi se izboljšali kvaliteta in učinkovitost puka. Ugotavljajo namreč, da ni mogoče brez določenih meja kar naprej povečevati del bruto narodnega proizvoda in javnih skladov za potrebe izobraževanja, čeprav je ta del danes gotovo, v mnogih deležah nezadosten; prav tako ugotavljajo, da ni tudi enotne formule, po kateri bi se izračunaval »pravi« del, ki pripada izobraževanju itd.
Potemtakem ne bi smeli misliti, da smo pri odkrivanju vseh teh rešitev na področju izobraževanja kaj posebno izvirni. To so problemi, ki jih je danes čutiti po vsem svetit, nekateri naši strokovnjaki, ki napadajo tako našo družbeno orientacijo, pa le kažejo, kako slabo spremljajo, kaj se danes dogaja po svetu na tem področju. Seveda ne bi bilo treba oblik financiranja izobraževanja, ki jih moramo uvajati, predoče-vati kot nekakšen ideal. Te ustrezajo našim sedanjim možnostim.
Nanje moramo gledati kot na prehoden, na pol proračunski sistem, ki omogoča, da se bolje organiziramo na tem področju, in ki začenja novo pot nadaljnjega razvoja. S tem pa ta sitem zahteva, da ga stalno spopolnjujemo in dopolnjujemo. Toda če bi omahovali glede ternljene smeri, hi nas to utegnilo odpeljati nazaj «
(EDVARD KARDELJ. Pro-\ blemi, knjiga J UT. D/S. Ljubljana DJ74)
družbeni dejavniki, posebno pa šole morajo zavzeto sodelovati pri idejnovzgojnem delu z mladino. Zato naj bodo vse vsebine, metode in sredstva tega dela zasnovani na temeljnih vrednotah naše družbe. Le tako bo mogoče
ustvariti možnosti, da b°j učenci in študenti ostali čeM ^ bolj subjekt vzgojno-izobra2 valnega procesa in samoupf*
Ijanja.
DRAGAN PAVLOVIČ

Šola bo preprečila odseljevanje iz obmejnega pasu

SR BOSNA IN HERCEGOVINA
Spoštujmo
delo!
»Na naših šolah in fakultetah moramo izobraževati in vzgajati predvsem tiste delavce, ki jih potrebuje združeno delo. Zato moramo v prihodnje nameniti v naši družbenopolitični dejavnosti več pozornosti načrtovanju kadrov za potrebe celotnega združenega dela,« pravi dr. Vlatko Doleček, redni profesor na katedri za mehaniko in dekan Strojne fakultete v Sarajevu.
Iz svojega znanstvenega področja — teorije vibracij — je doslej objavil veliko znanstvenih in strokovnih del. Sam ali v sodelovanju s strokovnjaki je napisal štiri učbenike iz teorije vibracij.
Profesor Doleček je hkrati zelo dejaven družbenopolitični delavec, ki opravlja vodilne funkcije na sarajevski univerzi, na občinski in mestni ravni, bif pa je tudi delegat na 3. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije.
O izobraževanju in vzgoji delavcev, kakršne v resnici potrebuje združeno delo, nam je povedal tole:
Prof. dr. Vlatko Doleček
moramo tudi kakovosten vzgffl no-izobraževalni sistem in zafli loviti, da bodo naše šole in fak* f tete izobraževale take strok*; njake, ki jih združeno delo % snično potrebuje. Danes imaf ’ namreč v srednjem usmerjen* pa tudi v visokem izobraževali/ vse preveč delavcev, za k ate/'1, bo mogoče najti zaposlitve H11 zdaj niti v prihodnje. Da je to ^ nam pove že pregled seznaflif,j pri skupnostih za zaposlovali)1
V srednjem usmerjenem izob1 ževanju nam primanjkuje uče cev, ki so končali srednjo šolo se usposobili za tako imenov^ proizvodne poklice. Pred ned* * nim smo zvedeli, da je v vsej J goslaviji samo en šolski cente(! katerem se izobražujejo livar vsi pa vemo, da prav te naša' J dustrija v sedanjem družben gospodarskem položaju še sebno potrebuje. Tudi v visok šolskem izobraževanju ni ” stveno drugače: še zmeraj se' liko mladine bolj zanima študij družboslovnih, manj pa študij biotehniških in tehnišk ved.«
Profesor Doleček meni, d tako tudi zato, ker smo dalj neustrezno nagrajevali pi vodno delo in delo v težkih lovnih razmerah. V zadr času so se razmere precej izl šale.
»Prepričan sem,« dodaja ® 1 Vlatko Doleček, »da morali c ustvariti takšne družbene razl,,, t re, da bomo spoštovali delo W t kot doslej. Razumljivo je, 1 't moramo hkrati drugače dru11 beno vrednostih delavca v nepl [ sredni proizvodnji in delavec ( višjo in visoko izobrazbo, ki sO* ( usposobili za proizvodne pok* 1 ce. Menim, da se bodo le tak ( mladi zanimali za tovrstne poki | ce.«
»Zveza komunistov in vse or- Da bi to dosegli, moramo,! ganizirane družbenopolitične	mnenju dr.. Dolečeka, pri n*
sile so si v zadnjem času in še po-	vsakdanji idejno-politični- ^
sebno med kongresoma, priza-	javnosti v prihodnje namen1
devale za reformo vzgojno-izo-	Več pozornosti načrtovanju #
braževainega sistema. Pri tem	lavcev za potrebe celotne!
smo dosegli pomembne uspehe,	združenega dela; Načrtovanje?
o katerih je bila naša javnost pre-	mora biti organizirarto, nettel’1*
cej dobro obveščena. Ne bom	in dolgoročno. Postati h10
govorilo vseh dosežkih, ker jih je	hkrati obveznost delavcev k*s
veliko. Opozoril bom le na	tako ali drugače vključeni,
enega: vidne uspehe smo dosegli	vzgojno-izobraževalni proces1 ■
pri prehodnosti tako \ srednjem	v seh delovnih ljudi v celoti'**1
usmerjenem kot v visokem izo- združenem delu.	* ’
braževanju Menim pa, da nas čaka v prihodnje zahtevna in od-	MILAN R.
govorna naloga izoblikovati	MARKOVIČ
tfK
?; ^ ČRNA GORA
težavo — spremlja-alke razvoja
Delegat na 12. kongresu r^ze komunistov Jugoslavije, Ss rali so ga na 8. kongresu Veze komunistov Črne Gore, ? ravna tel j osnovne šole Savina f Sra Pri Ivangradu, Alija Adro-1 [f'ki je prejel nagrado občinske | ^apščine Ivangrad »21. julij«, i tePub!iško nagrado »Oktoih« in
i	pagtado »Najljubši učitelj«, j f °Vprašali smo ga, o čem bo raz-|j ravljal na kongresu. Takole je t| govoril:
l! ‘‘Poleg drugega bom opozoril || neustrezen gmotni položaj 1 2goje in izobraževanja. Mislim | '>re(ivsem na osebne dohodke
ii	Posvetnih delavcev, ki precej 0' ^Ostajajo za osebnimi dohodki
plavcev v proizvodnji, pa tudi v J jugih družbe .ih dejavnostih.

enim, da še zdaleč nismo zago-0v'li mladini enakih možnosti za
Jzgojo in izobraževanje. Veliko 'aških šol ima premalo prostora, Ponekod pa morajo poučevati Stelji nekaj oddelkov celo v ^vatnih stanovanjih. Nekatere 'le nimajo kabinetov in knjižne. pa tudi ne učil in tistih pri-j°močkov, ki jih potrebuje sončna vzgojno-izobraževalna jganizacija. Zaradi pomanjka-denarja ne morejo priskrbeti Jhteljem stanovanj, zato sp velikokrat zgodi, da gre prosvetni plaveč v pokoj, ne da bi imel ■Mrtierno stanovanje, j Na kongresu bom govoril tudi
Ravnatelj Alja Adrovič
.reformi vzgoje in izobraževa-!ja. Šolstvo se nenehno spremila'1 in prilagaja resničnim potre-jed “Urn družbenega razvoja, to pa ni p 1,6 lahko ne preprosto. Če želimo k fotormo uresničiti, pa se morajo , I ^ nove zamisli zavzeti vsi, ki se e vjukvarjajo z vzgojo in izobraže-
vanjem. Okrepiti moramo gmotni položaj šol, strokovno usposobiti učitelje in pripraviti dobre predmetnike in učne načrte. Opozorim naj tudi na težave, ki nastajajo pri zaposlovanju mladine. Nekatere šole usposabljajo strokovnajke, ki težko najdejo zaposlitev. Res pa je tudi to, da se čedalje več ljudi odloča za pedagoško usmeritev le zato, da bi prišli do kruha, ne pa iz ljubezni do učiteljskega poklica, ker se je število učencev in oddelkov na nekaterih šolah zmanjšalo, je učiteljev preveč, z nadaljnjo reformo vzgoje in izobraževanja pa se bodo razmere še poslabšale tudi zato. ker se zmanjšuje število uf za posamezna predmetna področja.
V šoli namenjamo še zmeraj .eč pozornosti izobraževanju, vzgojno delo pa zapostavljamo. V življenju in pri delu šole pa bi morali biti obe sestavini enakovredni.
Čeprav je v vzgoji in izobraževanju veliko težav, menim, da jih je naša družba sposobna rešiti. Te največkrat nastajajo zaradi hitrega razvoja izobraževanja, rešiti pa jih moramo zato, da bomo lahko hitreje razvijali in izpopolnjevali vzgojno-izobra-ževaini proces. Stari proračunski sistem financiranja šol že zdavnaj ne ustreza več, zato moramo uveljaviti na vseh področjih svobodno menjavo dela. Le tako bo mogoče izboljšati razmere tudi v vzgoji in izobraževanju. Brez svobodne menjave dela ni mogoča delitev dohodka po delu in delovnih dosežkih, pa tudi ne kakovostno izobraževanje učiteljev, ki bi pripomogli k večji produktivnosti v proizvodnih in drugih delovnih organizacijah.
Prijetno sem presenečen, da so me izbrali za delegata na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. faa.kongresu bom go-vorif torej o nezaposlenosti mladih po končanem šolanju, o zaposlovanju starejših prosvetnih delavcev v mestnih šolah — o tistih, ki so veliko službovali v odročnih krajih in vaseh, o njihovih življenjskih in delovnih razmerah. Posebej bom poudari! pomen marksistične vzgoje in izobraževanja za razvijanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.«
DJORDJE TRIFUNOVIČ
%
HRVAŠKA
premalo zavzeti m znanost
J, Dkušnje kažejo, da se a j k°niunistov, bodisi v osi raj0r8anizacijah ali pa na zJtaVneh, zelo malo ukvarja ' A IJ°stjo- Poudarja sicer, t j Zrianstveno delo nujno in .j^ 'n kritčno ocenjuje n lClj INgrešamo pa njeno ne 'c .] ^javnost na tem področji s^|j jj^ovnih organizacijah l0 |i *.0rnunistov v delovnih or;
^jah materialne proiz' Ll|i Pfavi delegat SR Hrvaš
Rene Lovrenčič, redni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in član CK Hrvaške.
Poročilo o delu Zveze komunistov Hrvaške med osmim in devetim kongresom potrjuje, da dajemo iz skupnega narodnega dohodka zelo malo denarja za znanost, to pa ne ustreza gospodarskemu razvoju in splošnim družbenim potrebam.
Tako je že veliko let, zato sprašujemo: kaj pomenijo tolikokrat ponavljane besede, da je znanost tako zelo pomembna za splošni družbeni razvoj in še posebej za ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali gospodarske razmere, če tega ne pomagajo uresničevati družbeni dejavniki, med temi tudi zveza komunistov?
Ob tem še sprašujemo, ali uporabljamo denar dovolj premišljeno za to, kar je res potrebno, ali raziskav ne podvajamo in celo ponavljamo. Kako je usklajeno delo med znanstvenimi in znanstveno-izobraževalnimi organizacijami? Premalo se zavedamo, da lahko le z usklajenim delom dosežemo novo kakovost.
Tudi dosedanje izkušnje z jugoslovanskimi projekti so zelo
skromne. Od vsega denar ja, ki ga v Jugoslaviji porabimo za znanost, oddelimo za splošno jugoslovanske načrte le zelo majhen odstotek: Res pa je, da si v zadnjem času prizadevamo vse to izboljšati in da nastaja več novih predlogov za združevanje znanstvenih zmogljivosti v naši deželi. To je še posebno pomembno za nekatera področja naravoslovnih in tehniških ved. Če ne bomo zbrali najpotrebnejšega denarja, bodo naši znanstveni dosežki pod povprečjem, ki ga dosegajo razvite dežele.
Doslej še nismo uskladili temeljnih, razvojnih in uporabnih raziskav, ker pogosto zaidemo v skrajnosti. Čeprav so nekatere temeljne raziskave tako drage, da so za nas skoraj nedosegljive, se delovne organizacije v materialni proizvodnji najraje odločajo za uporabne raziskave, ker upajo, da bo denar zanje zagotovi! nekdo »od zgoraj«.
Podatki o številu znanstvenih raziskovalcev v visokem šolstvu in v materialni proizvodnji kažejo, da je prvih preveč. Število raziskovalcev pa se" ni povečevalo zaradi povezovanja znanosti in izobraževanja in zato, ker bi prenašali lastne dosežke in dosežke svetovne znanosti, temveč zato, ker smo pritegnili najsposobnejše študente v znanstvenoraziskovalno delo ter spremljali njihov razvoj in napredovanje. Razvite dežele so to vprašanje že
zdavnaj rešile celo v škodo nerazvitih dežel in dežel v razvoju.
Samoupravne interesne skupnosti, ki naj bi bile temelj širšega družbenega usklajevanja in vez med znanostjo in združenim delom, kažejo birokratske težnje, ki zbujajo skrb. Za to niso krivi le njihovi upravni ali izvršni organi, pač pa tudi delegatske skupščine, ki dopuščajo razne nepravilnosti. Namesto da bi odločale, se zadovoljijo le z razpravljanjem in ugotavljanjem problemov. Tudi delovne organizacije ravnajo napak, ker ne namenjajo ustrezne pozornosti izbiri delegatov. Poudariti moramo, da same raziskovalne skupnosti nimajo veliko možnosti, da za neposredno svobodno menjavo dela; nekaterim celo* primanjkuje denarja za navadno dejavnost, druge pa ga imajo preveč.
Prizadevamo si sicer, da se letos in naslednje leto ne bi zmanjšala količina denarja, namenjena znanstvenim raziskavam, in da bi ugotovili, katere raziskave imajo prednost. Le tako bomo lahko zagotovili potreben dodatni denar za tiste raziskave, ki jih bo mogoče hitro uresničiti. To je še posebno pomembno za izboljšanje naših gospodarskih razmer, za to, da bomo lahko več izvažali in da ne bomo odvisni od tuje tehnologije.
ŽELIMIR STUBLIJA
SAP KOSOVO
Uveljavljanje samoupravljanja je trajen proces
Med delegati s Kosova se bo 12. kongresa ZKJ udeležil tudi profesor s prištinske univerze dr. Rexhep Gashi, ugleden univerzitetni profesor in znanstveni delavec na področju atomske fizike, ki jo predava na naravoslovni fakulteti. Napisal je veliko znanstvenih del in univerzitetnih učbenikov iz tega področja. Profesor Gashi je zelo aktiven v druž-beno-političnem življenju, med drugim je tudi predsednik predsedstva akcijske konference Zveze komunistov na univerzi v Prištini.
Ker se je veliko ukvarjal z vprašanji samoupravne preobrazbe in razvoja izobraževanja in znanosti med obema kongresoma zveze komunistov, smo ga zaprosili za pogovor o preteklem in o zdajšnjem obdobju univerze. » Preteklo obdobje,« pravi dr.
Prof. dr. Rexhep Gashi
Rexhep Gashi, »je bilo eno najbolj razgibanih, odkar obstaja ta visokošolska organizacija na Kosovu. V teh štirih letih se je univerza spremenila organizacijsko, tehnično in vsebinsko. Zadali smo si nalogo, da bomo uresničili resolucijo 11. kongresa ZKJ in tako temeljito spremenili celotno organizacijo in delo na univerzi. Hoteli smo tako univerzo, ki bo sestavni del združenega dela, da bo zadostila potrebam našega večnarodnostnega okolja in hkrati pripomogla k hitrejšemu razvoju naše pokrajine. Dobro sodelujemo z združenim delom, vendar si še nadalje prizadevamo najti čim ustreznejše oblike medsebojnega, sodelova-
nja. Prav te dni smo podpisali samoupravni sporazum za dolgoročno sodelovanje z Gospodar^ sko zbornico Kosova. Čeprav je Kosovo najmanj razvito območje v naši državi, vemo, da ima veliko naravnega bogastva, posebno premoga, svinca, niklja in drugih rud, ki bi jih lahko izrabili za čim hitrejši razvoj gospodarstva na našem območju. Da bi to zmogli, potrebujemo vse več visoko izobraženih strokovnjakov. Zdaj ima kosovska univerza dovolj znanstvenikov in učiteljev, da lahko usposablja prihodnje delavce in sodeluje pri vseh razvojnih načrtih naše pokrajine in vse države. Uveljavljanje samoupravne organiziranosti in življenja na univerzi je trajen proces. V prihodnje si bomo prizadevali doseči, da bo samoupravni mehanizem na univerzi čimprej zaživel, hkrati pa bomo razvijali sodelovanje z združenim delom in pripravili načrte, ki naj bi zadovoljili potrebe gospodarstva. Ob tem se bomo morali izogniti pretiranemu praktici-zmu, ki se kaže v zahtevi po povečanem osebnem dohodku na račun zanemarjanja znanstve-no-teoretičnega dela in temeljnih raziskav. Skupaj si moramo prizadevati za dosežke v vzgoj-no-izobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti, saj le tako lahko ustvarimo razmere, v katerih bodo znanstveniki lahko sodelovali in uresničevali naše skupne načrte.
Reforma univerze je zahteva današnjega časa. Najprej moramo pripraviti take študijske programe, da se bo višje in visoko šolstvo čimprej vključilo v enoten vzgojno-izobraževalni sistem usmerjenega izobraževanja. Bolje se moramo povezovati z združenim delom in usmerjati znanstveno delo tako, da bo koristilo družbi in njenim potrebam.
Vso pozornost bomo namenili marksistični	usmerjenosti
pouka, nenehno krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, in si prizadevali za našo skupno, enotno pot.
Po lanskoletnih protirevolucionarnih dogodkih in še posebno potem,ko smo določili politično usmeritev Kosova — ki jo te vsak sprejel kot pravilno in
edino možnost razvoja naše pokrajine in vseh narodov in narodnosti. ki v njej živ ijo — se politične razmere na Kosovu nenehno zboljšujejo.
Na kongresu se bom zavzel za to, da bi se znanstveno delo v prihodnje širše uveljavilo in da bi se čim bolje razvijalo sodelovanje med republikami in pokrajinama. Poudaril bom, da
moramo v naši deželi združevati temeljne raziskave in jih skupno izpeljati., ker je le to smotrno in koristno za vse. Menim, da se moramo čim bolje spoznati med seboj; to pa bo hkrati okrepilo prizadevanja za čimboljšo povezanost naše večnarodnostne jugoslovanske skupnosti.«
ZVRIFA GECAJ
SR MAKEDONIJA
Izobraževanje naj bo enotno -
Profesorica Slavka Arsova, ki dela na Mestnem izobraževalnem centru Zdravko Cvetkovski v Skopju, bo makedonska delegatka na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Letos praznuje svoj jubilej — tri desetletja dela v Zvezi komunistov Jugoslavije in z učenci. Doslej je sodelovala na dveh kongresih Zveze komunistov Makedonije, tokrat pa nas je zanimalo, o čem bo , govorila na letošnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.
V njeni partijski knjižici piše: Slavka Arsova, sprejeta v ZKJ leta 1952, to je trideset let nenehnega dela in življenja v delavskih vrstah. Profesorica Arsova pravkar končuje izredni študij na Filozofski fakulteti v Skopju. Diplomirala bo iz skupine jezik in jugoslovanska književnost in bo vse do upokojitve ostala v šoli. Tri desetletja z dnevnikom v roki. In še podatki iz njenega življenjepisa. V zvezo komunistov so jo sprejeli v znani skopski gimnaziji Josipa Broza Tita, ko ji še ni bilo osemnajst let. Nato je bila najmlajša odbornica, sodelovala je na treh zveznih akcijah, bjla komandirka delovne brigade, članica mestnega komiteja ZK Makedonije, podpredsednica zbora občin pri skupščini SR Makedonije in delegatka Republiške izobraževalne skupnosti za usmerjeno izobraževanje... Kaj naj še dodamo vašemu življenjepisu? smo jo vprašali. Slavka Arsova: Trikrat sem sodelovala na kongresih Z K Makedonije, na petem in šestem, pred nedavnim pa na osmem kongresu ZK Makedonije. Na vseh sem razpravljala in si nenehno prizadevala za nadaljnji napredek Zveze komunistov Jugoslavije. Nikoli nisem pozabila Titovih besed, da je prosvetni delavec tisti, ki načrtuje prihodnost dežele, zato je treba njegovo delo spoštovati in spodbujati...«
Spomini, podatki, ugotovitve. Slavka Arsova pravi: Naše reforme izobraževanja zmeraj ostajajo na pol poti, deloma zaradi nezadostnih priprav, deloma zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi zaradi nasprotovanja samih prosvetnih delavcev. O tem je tudi spregovorila na 8. kongresu Zveze komunistov Makedonije in poudarila, da ni bilo ustreznih priprav za reformo vzgoje in izobraževanja, ki naj bi se začela v Makedoniji. Pri tem je mislila še posebej na to, da starši in učenci pa tudi šole na reformo niso bili pripravljeni. Vprašala je tudi, če je za vse novosti, ki jih prinaša spremenjeni sistem vzgoje in izobraževanja na voljo tudi denar. In spet je veliko govorila o delu z učenci, o novostih pri pouku, o delh osnovne organizacije zveze komunistov v svoji šoli. ki izobražuje učence za združeno delo, o nagrajevanju prosvetnih delavcev, o povezor vanju šole z delovnimi organizacijami, o uresničevanju zakona o združenem delu..
»Ko sem zvedela, da so me izbrali za delegatko na 12. kon gresu ZKJ, sem najprej rekla, da bom govorila o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju, toda pozneje sem si premislila. Zdi se mi neprimerno razpravljati o problemu, ki ga vsi poznajo in ki ga še vse doslej nismo rešili. Videti je tako, kot da pedagoški delavci zmeraj le nekaj zahtevamo, drugi pa nam nočejo dati. Zakaj tako in kam nas bo to pripeljalo — Zafo sern si premislila, čeprav so moji kolegi zahtevali, naj povem o tem vsaj nekaj besed.«
O čem boste torej razpravljali? »Odkrito povedano, (čeprav je za razpravo določenih le deset minut), poskusila bom prikazati nekatere izmed perečih problemov srednjega usmerjenega izobraževanja v SR Makedoniji in v vsej naši državi. Pri uresničevanju resolucije o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, sprejeti na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, smo zašli v skrajnost. Namesto da bi uvajali reformo tako, kot bi nam ustrezalo, smo z njo dobili tako rekoč osem izobraževalnih sistemov, veliko reform in veliko različnih predmetov. Resnici na ljubo: vsi smo iskali posebnosti, ki so nas »ločevale«, zato imamo sedaj slovensko matematiko, hrvaško fiziko, srbsko biologijo, vojvodinsko geografijo, makedonsko kemijo itn. Zakaj tako? Kje je naša skupna, enotna pot, o kateri toliko govorimo? V resnici občutimo le praznino... Prizadevala si bom, da bodo pozitivne izkušnje o reformi iz drugih republik in pokrajin postale temelj za reformo, ki se bo začela v naši republiki septembra. Govorila bom tudi o idejnem izobraževanju in vzgoji naših prosvetnih delavcev, o tem, kdo mora vpletati idejnost pri pouku, ali je za to vsakdo sposoben, in če je lahko kdorkoli prosvetni delavec. Večkrat se dogaja, da profesor, ki poučuje marksizem in samoupravljanje, sploh ni član zveze komunistov. Zato so razumljivi idejni odkloni, ki smo jih imeli v ’ vzgoji in izobraževanju.
Ce bo dovolj časa na kongresu, bom opozorila tudi na to, da samoupravne interesne skupnosti namenjajo šolam premalo denarja za materialne stroške. Zato moramo dajati v ta namen del naših osebnih dohodkov. Letos smo tako izgubili skoraj en mesečni osebni dohodek. Da to ni malo, pove že podatek, da znaša moj osebni dohodek po tridesetih letih delovne dobe 12.299 dinarjev. Ob teh besedah se je naša sogovornica zamislila in smehljaje dodala, da prosvetni delavec ne zna govoriti, ne da bi pri tem omenil osebni dohodek ali gmotni položaj izobraževanja, Rekla je še, da je to »poklicna deformacija« in da bo na kongresu govorila le o skupni poti v vzgoji in izobraževanju, o skupnih učbenikih in še o čem.
MlSO KITANOSKI
SR SLOVENIJA
Zakaj so vse šole enako ovrednotene?
Na 12. kongresu ZK Jugoslavije bo slovenske prosvetne delavce zastopala delegatka Staša Rejc, pomočnica ravnatelja v novi osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Ljubljani, dozdajšnja članica CK ZK Slovenije. Povprašali smo jo, o čem bo razpravljala na kongresu.
»Na kongresu bom namenila ustrezno pozornost dvem najpomembnejšim vprašanjem: družbeno-gospodarskemu položaju prosvetnih delavcev in vzgojni vlogi šole.
Ce govorimo o družbeno-go-spodarskem položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju in o tem, da naj bi bili tudi sami nagrajeni po svojem delu, bi rada opozorila na nekatere temeljne nepravilnosti. Zakon o osnovni šoli namreč nalaga šolam, da morajo vsako leto pripraviti svoj delovni načrt. Pripravljeni delovni načrti pa so zelo različni glede na vsebino, šole jih tudi različno izvajajo. Ker ni ustreznih meril za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, so vse šole enako financirane po številu učencev, oddelkov in površini. To pa prav gotovo ni spodbudno za prosvetne delavce. Čemu toliko besed, podatkov in poročil o delu šole, ki jih pošiljamo, če se ničesar ne spremeni in če so vse šole še zme-vraj enako ovrednotene? Menim, da bi morali pripraviti merila za vrednotenje programov ustrezni strokovni in politični organi v občini, uskladili pa naj bi jih na republiški ravni. Šele takrat, bi lahko šole dobivale dohodek glede na resnično učinkovitost in na kakovostno izvajanje programov. Prosvetni delavci naj bi bili nagrajevani po svojem delu — tako zahteva zakon o združenem delu — toda kako? Saj smo zapostavljeni že v dokumentih, kjer piše, da mora dohodek na vzgojno-izobraževalnem področju zaostajati za dohodkom v materialni proizvodnji! Prepričana sem, da poskušamo zbolj-ševati težaven gospodarski položaj na račun vzgojno-izobraževalnega področja, ki je zelo občutljivo. Pozabljamo, da ima šola čedalje več obveznosti. in da prevzema vse večji delež pri vzgoji otrok, kjer se položaj in sestava družine spreminjata. Doslej smo na račun izobraževanja v šolah zanemarjali vzgojno, odslej bomo morali nameniti ustrezno pozornost vzgoji, da bomo preprečili zaskrbljujoče naraščanje kriminala pri mladostnikih.
Ne smemo pozabiti, da se naglo razvijajo znanost, tehnika in tehnologija; to pa zahteva od učitelja veliko več in bolj poglobljenega dela. Ob tem naj poudarim, da učiteljem vse premalo pomagajo republiški strokovni organi, ki preveč nadzorujejo in
Pomočnica ravnatelja Staša Rejc
premalo strokovno vodijo. Tudi drugih strokovnih in političnih organov, ki usmerjajo delo šole, je veliko od občine pa vse do republike, vendar so slabo povezani; njihovo delo je neusklajeno in zato premalo učinkovito. Po razpravah ob sprejemanju pomembnih dokumentov, ki zadevajo delo šole, so premalo upoštevani predlogi praktikov iz šol. Že večkrat smo opozorili, da je vsebina seminarjev največkrat preveč načelna in premalo strokovna, da pogrešamo nove metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Potrebni dokumenti kot so predmetniki in učni načrti prihajajo na šole prepozno...
In ne nazadnje, tudi pedagoške akademije bi morale ustrezneje usposabljati mlade učitelje za praktično delo in življenje v šoli, poznati bi morali vsa sodobna učna sredstva in metode v vzgojno-izobraževalnem delu in morali bi biti usposobljeni za vodenje interesnih dejavnosti. Prav bi bilo, da bi bili štipendisti bolje povezani z matično šolo in s praktičnim delom že od prvega leta študija. Tako bi zagotovili šolam že vnaprej usposobljene učitelje, prenehalo pa bi tudi nenehno preseljevanje učiteljev. Pedagoške akademije bi se morale hitreje prilagajati družbenim potrebam — spreminjati bi morale vpisne pogoje glede na pomanjkanje učiteljev nekaterih strok in omejevati vpis za tiste smeri, kjer jih imamo preveč.
Na kongresu bom spregovorila tudi o celodnevni osnovni šoli, ki velja predvsem za Slovenijo. Izkušnje namreč kažejo, da si je treba zanjo še nadalje prizadevati, čeprav ponekod menijo, da je treba opustiti to usmeritev zaradi gospodarske ustalitve.
In kaj pričakujem od kongresa? Pregledali bomo in kritično ocenili dosedanje delo. Želim si več sprememb in več konkretnih sklepov za prihodnjo pot.«
T. DOMINKO
SR SRBIJA
Znanje se mora uveljaviti
Ustvariti motamo takšne .razmere, da se bo poleg izkušenj uveljavilo tudi znanje, pravi študentka Svetlana Nenadovič, delegatka na 12. kongresu 7KJ. Svetlana Nenadovič študira an-dragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu. Za ta poklic se je odločila takrat, ko je spoznala
moč vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju humanega sveta, o kakršnem sanjarijo mladi. Čeprav veliko študira, je zmeraj »sredi življenja«. Svetlano dobro poznajo v krajevni skupnosti, prizadevno sodeluje pri tabornikih, v mladinski in v osnovni organizaciji zveze komunistov na
fakulteti, kjer je vodilna delavka. Tako kot vsi mladi, tudi Svetlana najde čas za to, kar se ji zdi potrebno in kar jo zanima. In vendar ni brez skrbi. Razmišlja o poklicu, ki si ga je izbrala, in se boji, da ne bo mogla opravljati dela, za katero se je usposobila, in zato ne bo mogla dati vsega, kar od nje pričakujejo. Tudi Svetlana meni, da v praksi bolj cenijo izkušnje kot znanje, zato mladi, ki pridejo iz šole, tako težko dobe zaposlitev.
Kljub težavam, o katerih razmišlja, se Svetlana zaveda bistva andragoškega izobraževanja in poklica. Pravi, da ga moramo doumeti, to pa pomeni tudi v praksi uveljaviti spoznanje, da je nenehno izobraževanje v človekovem življenju nujno.
, In kaj pričakuje od kongresa? > Res je, da velikokrat pričakujemo preveč in govorimo o tem, česar ni mogoče doseči. Toda pri tem ne sme ostati. Pričakujem boljše in drugačno reševanje problemov. Želim si, da ne bi zgolj ponavljali tega, kar je znano, saj to ne pripomore k rešitvam. Menim, da bo moral kongres nameniti med drugim ustrezno pozornost tudi problemom, ki tarejo mlade.
Kaj želijo in pričakujejo mladi ?
Veliko je težav, ki jih mladi najbolj'občutimo. Ena naj večjih je nezaposlenost, so pa še druge težave, ki nastajajo pri izobraževanju, tako v srednjem kot visokem. Če želimo pospešiti preobrazbo izobraževanja, moramo ustvariti za to ustrezne možnosti. Imamo veliko mladih, izobraženih strokovnjakov, ki jih j.e družba šolala, njihovega znanja pa doslej še nismo izrabili. Ali niso tudi v tem možnosti za izboljšanje gospodarskega položaja? To pa pomeni, da bi morali zaposliti strokovnjake, ki nenehno prihajajo s šol z novim in širšim znanjem. Dati jim moramo možnost, da si bodo pridobili izkušnje, hkrati pa se bo lahko uveljavilo tudi znanje. Mlad človek, ki se je odločil za
andragoški poklic, mora razmišljati o zdajšnjem sistemu izobraževanja odraslih. Svetlana Nenadovič meni, da je še zmeraj prepad med izobraževanjem in delom, ki je posledica nestvarnega načrtovanja potreb po delavcih in izobraževanju. To pa je hkrati tudi posledica težavnega vključevanja mladih v samoupravne organe. Ko načrtujemo, kakšne strokovnjake bo potrebovalo združeno delo, naletimo pri visokem šolstvu na številne težave že na samem začetku: pri politiki vpisovanja študentov, reformi visokošolskega študija, slabem gmotnem položaju študentov, šolstva in znanosti itn. Veliko mladine, ki se loti študija, žal, kmalu opusti izobraževanje. Kaj bi morali storiti, da bi se skrajšali seznami mladih, prijavljenih pri zavodih za zaposlovanje?
V zadnjem času opažamo, da se v naši družbi razvija proces deprofesionalizacije. Mladi strokovnjaki z visoko izobrazbo so po dolgotrajnem čakanju prisiljeni sprejeti kakršnokoli delo, celo tisto, ki je povsem drugačno od poklica, za katerega so se usposobili. S svojim delom niso zadovoljni, razočarani pašo tudi zato, ker opažajo pri zaposlovanju nepravilnosti, kot so: podkupovanje, protekcija, lažni razpisi, delovne organizacije ne spoštujejo meril družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in ne upoštevajo resničnih sposobnosti in znanja. Zveza komunistov bo morala resno in vestno obravnavati ta vprašanja, da ne bi mladi zašli na kriva pota. Ne smemo izgubljati časa s pu-. hlimi besedami, temveč moramo trezno reševati probleme.
Čeprav pozna vse težave, v Svetlani ni črnogledosti ali dvoma, da ne bi bilo mogoče najti izhoda iz težav. Pravi, da je v vsaki težavi tudi možnost za iskanje novih poti, ki bodo pripomogle k razvoju našega samoupravnega socializma. VIOMČILO PARAUŠIČ
SAP VOJVODINA
Kljub uspehom še veliko ovir
»Med tistim, kar je zapisano v resolucijah in raznih dokumentih, in tistim, kar delamo, so velikanske razlike, ki jih zelo občutimo v izobraževanju in znanosti,« je dejal redni profesor Fakultete za agronomijo v Novem Sadu Bogdan Rajkov, delegat 12. kongresa ZKJ. Našli smoga v njegovem kabinetu. Pogovarjali smo se v delovnem ozračju ob hrupu študentov, ki je prihajal s hodnika. Imamo preveč študentov, to pa ogroža kakovost predavanj, pravi profesor. Veliko je takih, ki se ne zanimajo za študij in samo ovirajo tiste, ki so željni znanja. To je eden izmed problemov naših visokošolskih organizacij. Ker bo profesor Rajkov delegat na kongresu, smo ga vprašali, kaj pričakuje od tega največjega srečanja jugoslovanskih komunistov. Takole je odgovoril:
Pričakujem, da bo kongres ocenil prehojeno pot, še posebno od desetega kongresa do danes. Vemo, da je K), kongres utrl pot reformi na področju izobraževanja in znanosti. Na tej .poti je prišla poleg Hrvaške najdlje Vojvodina. Na novo smo organizirali vse znanstvene inštitute in jih združili pri univerzi. Dobra stran tega združevanja je povezanost strokovnjakov. Na Fakulteti za agronomijo, na primer, jih imamo okoli 1300, na medicinski fakulteti pa celo več kot 4000 zaposlenih. To združevanje izobraževanja in znanosti pa ni potekalo usklajeno, zato se inštituti zelo razlikujejo. Nekateri podatki kažejo, da je združevanje ponekod škodovalo kakovosti pedagoškega dela, drugod pa je prizadelo znanost. Res je, da moramo povezovati strokovnjake, saj posameznik v današnjih časih
Prof. dr. Bojan Rajkov
ne more doseči skoraj nič brez teamskega dela, zagotoviti pa je treba tudi najsodobnejšo opremo za znanstveno delo.
Ne smemo spregledati druge plati: velikokrat so znanstveni delavci na posameznih inštitutih preobremenjeni s pedagoško obveznostjo, zato se premalo ukvarjajo z znanostjo. In če pomislimo še na to, kako neustrezno pridobivamo dohodek, bomo razumeli, da kljub uspehom, ki smo jih dosegli na tem področju, še vedno ostaja veliko problemov. Mednje spada gotovo dvojnost pri financiranju: naše delo financirata dve samou-
pravni interesni skupnosti, za znanost in za izobraževanje, del dohodka pa pridobivamo z našimi storitvami. Razumljivo je, da ob takem stanju ne morejo imeti vsi inštituti enakega položaja, zato pridobijo nekateri zelo veliko denarja, drugi pa životarijo.
O vsem tem bomo nforali
spregovoriti na kongresu. Prav gotovo, da so bila vsa izhodišča
reforme dobra, tako kot je v bistvu dobro vse, za kar si v resolucijah in drugih dokumentih prizadevamo, vendar se stvari ne uresničujejo tako, kot smo si zamislili. Menim, da proces, ki smo ga začeli pred leti, še zmeraj traja, usmerjati pa ga moramo pravilno; zato bo prav, če bomo ocenili dosedanjo pot.
Povprašali smo profesorja, kaj meni o jugoslovanskem sodelovanju na področju znanosti in izobraževanja, ki kot pravijo pogostokrat, ni najboljše. Zvedeti smo hoteli, kakšne so njegove izkušnje glede tega. Takole je dejal:
V kongresni razpravi bom govoril tudi o tem pomembnem vprašanju. Nujno je, da storimo nekaj več za povezavo dela jugoslovanskih znanstvenikov ob velikih znanstvenih načrtih. To smo tudi doslej poskušali, ve.ndar je večina takih poskusov propadla zaradi nesmiselnega načina financiranja skupnih načrtov. Ko je treba zagotoviti denar, se namreč vsak, ki sodeluje pri načrtu, obrne najprej na republiško ali pokrajinsko raziskovalno skupnost, ki največkrat ni zainteresirana, da bi sodelovala pri financiranju. Menim, da bi morali to odpraviti, krajevne interese pa večkrat zanemariti v korist skupnih.
Sprašujete, če bo moja razprava zajela tudi probleme, ki nastajajo v izobraževanju? Menim, da mora kongres name-
niti pozornost tudi tem vpraš* " njem, ker je naše, jugoslovans^ izobraževanje — republiško J pokrajinsko — polno protislov'! ki jih je treba premagati. Izobt* ■ji ževanje se je preveč razširil0®
preobremenjeno pa je tudi dvojnostjo. Vidno je nasproti* med številom otrok, ki’se šolaj0 , in med resničnimi družbenii’1 ® potrebami na zdajšnji stopnji fjr0 zvoja, zelo pereče pa .je tuM vprašanje zaposlovanja mladi!1 Velikokrat je izobraževanj ® obremenjeno s prezahtevni!0111 učnimi načrti, pa tudi gmotni p°le loža j vzgoje in izobraževanja I zelo slab. Menim, da moraH* P< izbojevati izobraževanju in nosti tak položaj, kakrš4C|; ustreza deležu, ki ga ti dve p0!5*1
dročji prispevata k skupnenf
družbenemu dohodku. Ta usm0]111 ritev bo zapisana tudi v osnutk' ^ resolucije 12. kongresa ZKJ. j?'
Znanosti in izobraževanja n[!2 smemo več obravnavati kot »p° le rabo«, saj smo imeli prav zara^Vs takšnega odnosa dovolj škodež* ^ v preteklosti. Zaradi nerešene^ gfnotnega položaja prosvetni^0 delavcev, se ne odločajo za •*?' poklic dobri učenci, razen neka12 terih posebno navdušenih. ZakJ1 na fakultetah ne moremo zag<V' loviti podmladka predavatelj6'1,1 in znanstvenih delavcev. Vse |f!. posledice so dediščina pretekloj!0 sti. Prepričan sem, da je pra zdaj čas, da te probleme tudiH.j širno.
NADA STANOJEVIČ
Je
Jasneje opredelimo ^ razvojne možnosti i
Iz razprave o osnutku resolucije 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
Razprave o osnutku resolucije 12. kongresa ZKJ, ki potekajo ta čas v družbeno-političnih organizacijah, vodi želja, da bi v tej pomembni listini čim bolj natančno opredelili prihodnje naloge in obveznosti pri razvijanju vseh področij našega "družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. V razpravi o osnutku resolucije, ki je bila nedavno v medrepubliški in pokrajinski komisiji za reformo vzgoje in izobraževanja ter v zveznjem odboru Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, so poudarili dobre in slabe strani sedanjega osnutka v tistih delih, ki govorijo o vzgoji in izobraževanju. Piscem osnutka moramo šteti v dobro, da izhajajo iz stališč 10. kongresa ZKJ in ne ponavljajo že znanega, pa tudi to, da so namenili temu področju posebno poglavje, mu dali s tem ustrezen poudarek in navedli nerešena vprašanja, težave in zastoje v reformi.
Če pa kritično ocenimo osnutek resolucije, ugotovimo, da so naloge orisane preozko in včasih preveč posplošeno. Nikjer ni besede o družbeno-gospodarskih in gmotnih temeljih izobraževanja in vzgoje, o razvijanju samoupravnih odaosov in samoupravni organiziranosti v vzgoji. O svobodni menjavi dela so zapisana le znana načela, ni pa predlogov, kako jih razvijati v prihodnje, če izvzamemo nekatere nove predloge glede financiranja.
Tudi vzgojne naloge so zapO"
stavljene. Premalo je poudaf'
j	■- * j a,
jena delovna vzgoja, med vzg«
nimi dejavniki niso omenjen0 družbeno-politične in družben0^ organizacije in množična občila nič ni povedanega o razvrščanj0 poklicev, o samoupravnih interek snih skupnostih in njihovi vlogč pri usmerjanju vpisa in zaposlo' ^ vanju. Malo je napisanega 0 vlogi in sodelovanju združeneg0 dela pri reformi izobraževanj0; in znanstvena misel v reformi ni,! ni omenjena, vse premalo je tudj (c poudarjena potreba po višf >c kakovosti vzgojno-izobraževal' ;|( nega dela.	n;
Osnutek daje vtis, kot bi s°(
l>e
omejeval na ozke meje šolskeg0 sistema. In vendar bi moral* ZKJ zavzeti stališče tudi do šifTc ših družbenih pojavov, ki jH1^ opažamo zadnja leta v tej dejaV' nosti, kot so npr.: lokalizem, n*' cionalizem, nacionalni romanti' ^ zem, uniformnost, zapiranje ' republiške meje in unitarizem^]
Tudi krepitvi in širitvi dos6' danjega medrepubliškega in p°' krajinskega sodelovanja bi mo; rali dati večji poudarek, neM[ več pa bi lahko spregovorili tu®' o prosvetnih delavcih.
Kljub dobrim stranem sedanj1! osnutek resolucije torej ne o®p pira dovolj razvojnih perspek tiv. V tem ga bo javna razprav*: bržkone obogatila in dala noV0>r predloge, s tem pa tudi nakaza]* J1 vzgoji in izobraževanju jasnejST* razvojne možnosti.
I
VAŠKO RAIČEVIČ
P'
'j|
-Ste icU na	Leintet
n$i ~ mi
J
,š>
st1
,»
Razlike ne ogrožajo enotnosti
lVl .#Deseti,kongres Zveze komu-,r1;!stov Jugoslavije je močno spo-budil k utrjevanju enotnosti ju-i jtoslov-anskih narodov,« je že v ^ll aeetku pogovora o tej zanimivi poudaril Zlatko Jurkovič, iij,an medrepubliško-pokrajinske fS 0rnisije za reformo izobraževali ^ Leta 1975, takoj ko se je za-1* ,e|o medrepubliško-pokrajinsko ifl)1 Ogovarjanje, se je pokazalo, da lil" "'dramo nameniti pozornost trem pfl enteljnim dokumentom, ki so a I Oitiembni za vse republike in in*'Pokrajine, za vse naše narode in 'nS arodnosti. To so: dogovor sofističnih republik in sociali-•'čnih avtonomnih pokrajin o j uPnih osnovah sistema vzgoje ^ izobraževanja, dogovor o tkf Upnih temeljih za enotno ra-. ,Vrščanje poklicev in strokovne n12obrazbe in skupno programsko P0 Mto vzgojno-izobraževalnih -av sebin osnovnega in usmerje-iž' f a izobraževanja. Do zdaj sta eg» Podpisana prva dva dokumenta, tn> ^kupnih osnovah sistema it> ra-11 fščanju poklicev in strokovni :l2°brazbi, tretji dokument pa je pekako povezan s prvima dvema.
_ aspešeno ga pripravljajo, zato Ije^islimo, da bo v letu dni nared. 21£|, 2 opredelitvijo skupnega slojNra osnovnega in usmerjenega >ra' ^obraževanja bomo dosegli dva rejiftieljna cilja. Prvič: vsak mlad j °vek, ne glede na to, v kateri ^Publiki in pokrajini in v kate-! jeziku se šola, bo spoznal -H^jpomembnejše dosežke vseh
naših narodov in narodnosti, posebno njihov pomen za razvoj kulture, znanosti itn. posameznih narodov, vse Jugoslavije in tudi v svetovnem merilu. To ne bo naštevanje znanstvenih, kulturnih in drugih ustvarjalcev in njihovih del, temveč predstavitev dosežkov, pomembnih za vso Jugoslavijo, kot prispevek k skupnemu razvoju in povezovanju naših narodov in narodnosti.
Drugič:	vsebine naj bodo
izbrane in razvrščene v sistemu osnovnega in usmerjenega izobraževanja tako, da bodo upoštevane posebnosti posameznih republik, pokrajin in ožjih območij, hkrati pa ohranjene prvine enotnosti, ki omogočajo predvsem nemoteno prehajanje skozi sistem, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je začel učenec šolati. S tem je povezana tudi priprava vzgojno-izobraževalnih programov. Z boljšim dogovarjanjem in s poenoteno izdelavo pripomočkov za sodobno vzgojno-izobraževalno delo bi obogatili njegovo vsebino in zagotovili smotrnejše in boljše rešitve in gospodarnejše poslovanje izdelovalcev opreme v vseh republikah in pokrajinah.
In vendar poteka dogovarjanje počasneje kot naraščajo potrebe. Glede na to, da so takoj po desetem kongresu začele vse republike in pokrajini uresničevati naloge po svojih najboljših močeh, niso pa dovolj zavzeto
sodelovale med seboj so nastale nekatere razlike. Vsi se namreč strinjajo, naj bi bile le-te samo v prvinah, značilnih za posamezne republike in pokrajini. Toda razlike, ki so nastale, ne ogrožajo enotnosti sistema. Kolikor prej se opredeli programsko jedro kot temeljna vez, ki bo zagotavljala enotnost v sistemu, toliko hitreje in bolje se bo izoblikoval tudi sam sistem v republikah in pokrajinah. Da je to mogoče uresničiti, kaže delo, opravljeno doslej. Medrepubliško-pokra-jinska komisija in Stalna konferenca zavodov za napredek vzgoje in izobraževanja Jugoslavije sta pripravili predlog skupnega programskega jedra, o katerem je že potekala javna razprava, obravnavali pa so ga tudi v
medrepubliško-pokrajinskih pogovorih. Na podlagi teh razpravljanj bo v letu dni izdelan predlog skupnih vsebin, o katerem bodo spet razpravljali in jih sprejemali prosvetni sveti ali drugi organi, pristojni za sprejemanje vzgojnoizobraževalnih programov.
Za to, kar naj bi bilo v usmerjenem izobraževanju skupno za vso Jugoslavijo, sta posebno pomembna enotna nomenklatura in razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe. Leta 1980 je bil o tem podpisan družbeni dogovor, lani pa je bila sprejeta enotna metodologija za izdelavo nomenklature poklicev. Zdaj v
vseh republikah in pokrajinah organizirano pripravljajo nomenklaturo po določenem načrtu, prihodnje leto pa tudi strokovne organizacije. Tako naj bi nastala enotna nomenklatura poklicev, ki jo bodo po dogovoru v enakem besedilu sprejeli podpisniki družbenega dogovora. Potem bo na vrsti opredeljevanje izobrazbenih profilov in osnov za
načrtovanje usmerjenega izobraževanja za pridobivanje strokovne izobrazbe na posameznih stopnjah strokovnosti. Poleg programskega jedra osnovnega izobraževanja in skupnih temeljev usmerjenega izobraževanja bo usklajevanje programskih vsebin strokovnega izobraževanja na vseh stopnjah druga bistvena sestavina oblikovanja enotnega sistema. Temu moramo dodati pred nedavnim podpisani dogovor o vpisu študentov v visokošolske organizacije, dogovor o standardu učencev in študentov in dogovor o skupnih temeljih izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev in o informacijsko dokumentacijskem sistemu na enotnih temeljih za vse republike in pokrajine, ki ga prav zdaj pripravljajo.
Vse kaže, da smo na dobri poti in da bomo uresničili pilje reforme izobraževanja in jugoslovanske enotnosti na tem področju-
IVAN ŽIGIČ
Več medsebojnega sodelovanja M pripravi učbenikov
30- Laj smo naredili v medkon ar- ^snem obdobju za krepitev ju Rovanške enotnosti v našil
"	v '-n'Juiusu v uasii
;HS .upnikih, kakšne težave se pr •n« f pojavljajo in kakšni so načrt jla. 9 Prihodnje? Ta vprašanja siru nju™stavili Radivoju Sukoviču, se jrejlfjemu predsedniku stalni ogi fference jugoslovanskih izda ;lo'ftejjev učbenikov in druge uč “"iške literature, sg"
'j.3: in
nit'j
Uil' rar
Uveljavljanje skupnih potre! ttačel pri oblikovanju učbeni 0v dobiva v programih stalni flerence čedalje močnejš . f darek, pa naj gre za družbo-’0vno-jezikovno, naravoslov-'■matematično ali ožje stro ’vno skupino predmetov. N; j. lifužboslovno-jezikovnem Cllcrn področju se večajo mož-,°sti za skupno organizirane pri pripravi in izdajanju uč-laikov. Vedno bolj se uveljav sja spoznanje, da se le v skupno-fahko polno uveljavljajo tud ■ifl jfbnosti narodnih kultur se- "‘'nstveno posvetovanje c
eg" al3 sir-jik a v-,
n3'lh
iti'
marksistični idejni zasnovanosti učbenikov, ki ga je pred leti pripravila naša konferenca, je ver liko pripomogla k osvetlitvi iri uporabi načela enotnosti v učbenikih fer opozorilo na dobre zglede pa tudi napake.
Jugoslovanski izdajatelji in založniki učbenikov vedno bolj sodelujejo med seboj pri obdelavi pomembnih zgodovinskih dogodkov, osebnosti in del, ki povezujejo jugoslovanske narode in narodnosti. Letos smo izdelali analizo učbeniških gradiv, ki obravnavajo osebnost v naših učbenikih osvetljena vsestransko in na različne načine (zgodovinski orisi, literarni prispevki, spomini, fotografije in umetniške slike), vendar bo treba njegovo osebnost še bolje vtkati v širše zgodovinsko dogajanje. Priprava zbirke Moja domovina SFRJ za otroke naših delavcev na začasnem delu v tujini je pomembna tudi za napredek domačih učbenikov in za širše uveljav-
rfotec v Titovem mestu
ek-
aVl obisk vzgojno-varstvene ^^anizacije v Titovem Velenju :a! , Podstavitev njenega dela v :js f ni številki prosvetnih glasil Pnhlik in pokrajin sta me if,budila dva razloga: zanima-U ’ 'inko skrbi za mladi naraščaj I fo, ki si je lani s ponosom na-
# 0 Titovo ime, pa tudi to, da je
ftec povezan z vrtci iz drugih (tofik in pokrajin, ki so leta Qv v Vukovarju podpisali do-0 °r o trajnem medsebojnem elovanju v duhu enotnosti in atstva naših narodov in narod-
fsti.
Ve1lenje Je mlado L °- bvoje korenine ima glo-l(„ 0 Pot* zemljo, v »črnem zla-0 k njegovemu razcvetu pa je lob8 mdnika prispevala tudi so-industrija. V tem mestu ljudi vseh jugoidovan-Sjih nar?t!ov 10 narodnosti, slišiš ■jjlf'0 izvirno govorico, pa tudi tL0Vo medsebojno sporazu-JL anje v slovenskem jeziku, ki E . Sak dodaja še nekaj iz svoje
materinščine ali svojega dialekta. Skupno delo in življenje, skupni cilji in interesi povezujejo ljudi v enotno skupnost.
Vzgojno-varstveno organizacijo v Titovem Velenju sestavlja 13 enot, ki vključujejo okoli 1500 otrok od osmega meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. Največji razvoj je doživela ta organizacija v obdobju po letu 1970, ko sos pomočjo treh zaporednih samoprispevkov zbrali precej denarja tudi za nove vrtce. Kar deset jih je bilo zgrajenih v tem času, skoraj vsako leto po eden, starejše zgradbe pa so posodobili. Upajo, da se bo tak razvoj nadaljeval tudi v prihodnje kljub zaostrenim gospodarskim težavam. Želeli bi, da bi se vsi predšolski otroci lahko vključili v organizirano vzgojno-varstveno dejavnost, da bi tako imeli bolj enake možnosti ob vstopu v osnovno šolo in da bi bil njihov osebnostni razvoj bolj celosten in vsestranski.
Ijanje skupnega v njih. Izdajatelji učbenikov menijo, da je treba doseči v prihodnje boljše sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s pospeševanjem vzgoje in izobraževanja.
Pri pripravi skupnih učbenikov smo dosegli v-zadnjem obdobju precejšnje uspehe. Izdali smo učbenike prve pomoči in zaščite ter obrambe in zaščite, izdajamo dve reviji, namenjeni pouku in še marsikaj drugega.'Še zmeraj pa ni rešeno vprašanje: kako pripraviti enotne jugoslovanske učbenike za naravoslov-no-matematično področje in strokovne predmete glede na to, da se predmetniki in učni načrti močno razlikujejo med seboj? Že manjše razlike v razporeditvi učne snovi po razredih in programih ovirajo pripravo enotnih učbenikov. Izdajatelji učbenikov kljub svojim izkušnjam največkrat niso povabljeni k sodelovanju pri pripravi učnih načrtov. To stanje bi se lahko spremenilo le z boljšo povezanostjo med organi-
zacijami, ki izdajajo učbenike in razvojnimi službami s področja vzgoje in izobraževanja.
Po republikah in pokrajinah je različen tudi postopek odobravanja učbenikom, vendar to niso tako hude ovire, če je dobra volja in pripravljenost pri vseh, kot je to bilo pri pripravi učbenikov za prvo pomoč in zaščito v osnovnih šolah in za obrambo in zaščito v usmerjenem izobraževanju. Tedaj, so nam bili najbolj pomembni prav skupni cilji!
V prihodnje nameravamo oceniti možnosti za razširitev programa skupnih učbenikov in začeti tesnejše sodelovanje Z zavodi za šolstvo in pedagoškimi oziroma strokovnimi sveti. Zavzemali se bomo za enotnejše oblikovanje učne snovi v vseh učbenikih, da bodo imeli v njih ustrezno mesto dogodki, osebnosti in pisci, ki so najpomembnejši z vidika celotne naše skupnosti.
R.	Dj.
V Titovem Velenju že dolgo uresničujejo načelo, naj bo vzgojno-varstvena organizacija središče vzgojno-varstvene dejavnosti za vse otroke v krajevni skupnosti. Poleg njenih rednih enot deluje v njenem sestavu tudi organizirano družinsko varstvo, ki ima prav tu že dolgo tradicijo. Petinsedemdeset otrpk, starih od enega leta do treh let, je vključenih v varstvo na domu — vzgojno-varstvena organizacija usmerja delo varuhinj, nadzira
jih, jim svetuje in skrbi za njihovo strokovno rast./
Za vse petletne otroke, ki niso v dnevnem varstvu, organizirajo vsako leto po kraj&vnih skupnostih 80-urni program. Za šestletne otroke prirejajo 120-tirni program »male šole« za neposredno pripravo na šolo. Tako je v Titovem Velenju ves mladi rod deležen načrtne priprave na življenje. Iz te skrbi je nastal tudi poseben razvojni oddelek, ki
V osnovnem izobraževanju imamo skupne cilje pa tudi težave
V jugoslovanski zvezi samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje je bilo v zadnjem obdobju precej storjenega za usklajevanje skupnih prizadevanj v vzgoji in izobraževanju, za njuno enotnost in povezanost. Tako je povedal v pogovoru Peter T. Rakočevič, usklajevalec te zveze. V skupščini, naj višjem organu zveze samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje, smo si izmenjali izkušnje, poenotili merila in se dogovarjali o enotnem reševanju odprtih vprašanj. Dobro smo sodelovali z zvezno konfernco SZDL, z zveznim birojem za zaposlovanje, s skupnostjo založnikov učbenikov ter z drugimi zveznimi organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z osnovnim izobraževanjem. Ob takem sodelovanju nastaja med drugim tudi učbenik Moja domovina SFRJ, ki ga bodo prihodnje leto verjetno že dobili otroci naših delavcev na začasnem bivanju v tujini.
Na skupščini zveze samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje smo obravnavali mnoga aktualna vprašanja iz te dejavnosti. Letos
je v ospredju analiza gmotnega položaja osnovnega izobraževanja v SFRJ, razpravljali pa bomo tudi o izobraževanju otrok naših delavcev v tujini. Nekatera gradiva bodo pa našo pobudo obravnavali tudi ustrezni organi zvezne konference SZDL. Tako bomo skušali s skupnimi prizadevanji uspešneje reševati, med njimi zlasti vprašanje, kako izboljšati gmotni položaj osnovnega izobraževanja, ki je v vseh republikah in pokrajinah nezadovoljiv.
V naši zvezi skupnosti smo pri vsem tem delu naleteli sicer tudi na težave — na primer pri usklajevanju stališč in v samoupravnem sporazumevanju. Vendar pa se ni zgodilo, da bi se ne mogli dogovoriti med seboj. Te izkušnje govorijo v prid nadaljnjega dela zveze samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno izobraževanje, ki lahko precej pri-
in izobraževanja, še zlasti ob tem, ko nimamo na zvezni ravni upravnega organa, ki bi se ukvarjal z osnovnim izobraževanjem.
R. Dj.
pomore k oblikovanju enotnega jugoslovanskega sistema vzgoje
Osnovna šola I Primorski partizanski bataljon S. Gregorčič -Šempas zgrajena s samoprispevkom
vključuje duševno in telesno težje prizadete otroke.
Ce sledimo letnemu delovnemu načrtu vzgojno-varstvene organizacije, najdemo v njem še veliko drugih peštrih oblik dela, ki jih prirejajo domača za vso predšolsko mladino, skupaj z društvom prijateljev mladine, te-lesnokulturno skupnostjo in drugimi. Pri njih na vsakoletnih plavalnih tečajih vsi mladi Velenjčani s šestim letom »splavajo«. Veliko jih je pozimi v smučarskih tečajih, veliko je tekmovalcev za športno značko. Radi pojejo in vsako leto tudi nastopajo na reviji pevskih zborov. Otroci se posebno veselijo svojih praznikov:	prihoda pomladi
(ptičja svatba), prihoda jeseni (teta jesen), dneva mladosti, prihoda dedka Mraza in še nekaterih. Kot majhne radosti za vse otroke so tudi ure pravljic, lutkovne predstave, mali kino. za otroke, izleti.
Zelo dobro je sodelovanje s starši, s katerimi se ne srečujejo samo pri govorilnih urah in na roditeljskih sestankih, marveč tudi pri družbenih srečanjih z vsebino, ki zanima starše (plete-
nje, prepevanje narodnih pesmi ipd.).
Veliko bi lahko pisali tudi o notranjem življenju in strokovni rasti vzgojno-varstvene organizacije, o načrtnem strokovnem izpopolnjevanju in pohvalni pomoči pedagoške službe pri uvajanju sodobnih oblik in metod dela. Pohvalno je tudi delo druž-beno-političnih organizacij: osnovna organizacija sindikata je dobila letos srebrni znak republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, osnovna organizacija zveze komunistov pa vključuje v idejno-politično izobraževanje vse delavce vzgojno-varstvene organizacije.
In kako se vključujejo v skupno življenje vzgojno-varstvene organizacije otroci drugih narodov in narodnosti? Brez težav, pravijo. V otroškem svetu so stvari preprostejše, medsebojno navezovanje stikov in prijateljstva je neposredno in naravno. Tudi starši so zadovoljni, da je tako in da se otroci vključujejo brez težav tako v vrtec, kot pozneje v osnovno šolo in v celotno življenje okolja.
J. VALENTINČIČ'
NAKNADNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojni varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah
Razpisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih ib vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki jih objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. list SRS, št. 5/80), zakonu o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in zakonu d delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77). V teh zakonih so določeni tudi splošni in posebni pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati j ki se prijavljajo na razpis posameznih del in nalog.
Vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobra-že vanju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje dne 21. 1. 1981 (glej Prosvetni delavec št. 7/81).
Prijave na razpise je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu določen daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor najkasneje v 30 dneh po izbiri. Če v razpisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisane za nedoločen čas, predvideni začetek dela pa je 1. september 1982.
Nekateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki pomeni-j«- VZG — vzgojitelj predšolskih otrok, U — učitelj s končanim učiteljiščem, PRU — učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ter učitelj razrednega pouka z višjo izobrazbo, P — učitelj ustrezne smeri z visoko izobrazbo, STU — strokovni učitelj z ustrezno izobrazbo.
Prijava na razpis mora praviloma vsebovati.
—	osebne podatke
—	podatke in dokazila o strokovni izobrazbo in usposobljenosti (diploma, dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, dokazilo o pridobljeni dopolnilni pedagoško-andragoški izobrazbi ipd.)
—	življenjepis s podatki o dosedanjem poteku študija in dela, o družbeni in drugi zunajšolski dejavnosti.
_ Kandidati pošljejo prijavo vzgojno-varstveni organizaciji ali šoli, kjer se želijo zaposliti. Neposredno na temeljno organizacijo naslovijo prijavo tudi tedaj, če je razpis objavil vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih temeljnih organizacij. Za podružnične šole pošiljamo prijavo na matično šolo.
Občina Ajdovščina
Komisija za delovna razmeija
ZOŠ CELJE TOZD OSNOVNE ŠOLE ŠTORE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja razrednega pouka na podružnični enoti Svetina, učitelj s PA za razredni pouk,
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja tehničnega pouka, PRU
—	učitelja glasbenega pouka, PRU.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Stanovanj ni. POGOJI:
Pod 1., 2., 3. alineo končana višja izobrazba ustrezne smeri; strokovni izpit. !
Pod 4. alineo višja izobrazba ustrezne smeri; strokovni izpit, uspehi na zborovodskem področju.
Začetek dela/1. 9. 1982.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri.
Vzgojno-izobraževalna organizacija Šolskega kovinarskega in metalurškega centra Štore
razpisuje v
TOZD POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA ŠOLA ŠTORE
dela in naloge
— učitelja strokovnoteoretičnih predmetov za metalurge, dipl. inž. metalurg, polovičen delovni čas, za nedoločen čas.
Posebni pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja \ usmerjenem izobraževanju, kj jih predpisuje zakon.
Občina Domžale
Komisija za delovna razmerja na OSNOVNI ŠOLI JURIJA VEGE MORAVCE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja matematike — fizike	L,
—	učitelja likovne vzgoje in gospodinjstva	u
—	učitelja telesne vzgoje	*
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega biv/
Pogoj za zasedbo: višja izobrazba ustrezne smeri	L
L
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 1 Začetek dela: 1. 9. 1982.	^
Prijave sprejema tajništvo šole v 15 dneh po objavi razpisa. :
l	•>-	■ ■ ■ •	■	......................... ' iT
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbirali prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE OLGE AVBELJ HOMEC, 61235 RADOMlA)
razpisuje dela in naloge	L.
—	likovnega pedagoga, za določen čas (od 1. 9.1982 do 30.4.19 -
nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) L
Pogoj: specialni pedagog za poučevanje likovnega pouka ali L kovni pedagog.
—	učitelja tehničnega pouka (obdelava tekstila, papirja in gline)'
Pogoj: specialni pedagog ali predmetni učitelj tehničnega poul'
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Začetek dela 1.9. I9q Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.	L
OSNOVNA ŠOLA DRAGA BAJCA VIPAVA
razpisuje prosta dela in naloge
Svet
KMETIJSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA CELJE, Ljubljanska 97
......................................i
OSNOVNA ŠOLA JANKA KERSNIKA BRDO,	t
61225 Lukovica	v
za nedoločen čas:
—	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Goče
—	učitelja v oddelku podaljšanega bivanja
—	učitelja srbohrvaškega jezika za polovičen delovni čas
—	učitelja glasbenega pouka za polovičen delovni čas
za določen čas:
—	učitelja zgodovine in DMV (od 1.9. do 30.11.1982), nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok >
—	učitelja biologije in kemije (od 1. 9.1982 do 31. 3.1983), nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
—	učitelja razrednega pouka na podružnici Budanje (od 1.9.1982 do 31. 3.1983), nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Občina Brežice
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ARTIČE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja matematike, PRU — za nedoločen čas
—	učitelja telesne vzgoje, PRU — za nedoločen čas
Pogoj: Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo ustrezne smeri v skladu z zakonom o osnovni šoli in aktivno obvladati slovenski jezik.
Prijave z dokazili sprejemamo 30 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po poteku razpisa. Začetek dela: 1. 9. 1982.
GLASBENA ŠOLA BREŽICE
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	2 učiteljev harmonike
—	učitelja kitare
Začetek dela 1. 9. 1982.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja na glasbeni šoli, predpisane z zakonom o glasbenih šolah. Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema Glasbena šola Brežice 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in zgodovine, za nedoločen čas; začetek dela 1. 9. 1982
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje o vrsti in stopn ji izobrazbe učitelja po^klepu strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kmetijski šolski center Celje, Ljubljanska 97.
Občina Cerknica
Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE JOŽETA KRAJCA RAKEK
razpisuje dela in naloge:
*
učitelja matematike in fizike, PRU s strokovnim izpitom za ne<f *' ločen čas. Stanovanja ni. Začetek dela 1. 9. 1982
—	učitelj telesne vzgoje (moški), PRU s strokovnim izpitom za n^ r ločen čas. Stanovanja ni. Začetek dela 1. 9. 1982
—	učitelja telesne vzgoje za določen čas od 1. 9.1982 do 7.1. # T (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) ,0
—	učitelja slovenščine in za knjižničarstvo, PRU s strokovnim izfK tom, za določen čas, za šolsko leto 1982/83
—	učitelja razrednega pouka z ustrezno pedagoško izobrazbo, s sttK kovnim izpitom za nedoločen čas, za podružnično šolo Biagovi^ Stanovanja ni
—	dveh učiteljev razrednega pouka z ustrezno pedagoško izobrazi’
s strokovnim izpitom, za nedoločen čas za COŠ Krašnja. Stano' T nja ni
—	vzgojiteljico za malo šolo z ustrezno pedagoško izobrazbo za davčen čas, za podružnično šolo Blagovica
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas:
—	učitelja matematike in fizike s polovičnim delovnim časom
—	učitelja glasbene vzgoje
za določen čas:
—	učitelja razrednega pouka za delo v 4. razredu (nadomeščanje delavke)
Pogoj: končana višja šola ustrezne smeri.
Začetek dela 1. septembra 1982.
Stanovanj ni.
Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa v Prosvetnem delavcu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o usposobljenosti za opr* Ijanje razpisanih del in nalog na naslov: Osnovna šola Janko Kersn Brdo 5, 61225 Lukovica, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VENCLJA PERKA DOMŽALE
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta deb* naloge
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	vodja šolske prehrane — gospodinjstva, PRU
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKEGA ODREDA CERKNICA
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
—	2 učiteljev matematike in fizike, za nedoločen čas
—	učitelja matematike in fizike, za določen čas (nadomeščanje delavke, Id bo na porodniškem dopustu)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli.
Začetek dela 1.9. 1982.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tajništvu Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica.
Začetek dela 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenost f kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa.	; K|
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RADOMELJSKE ČETE PRESERJE
razpisuje prosta dela in naloge	-j-
učitelja matematike in fizike, za določen čas z nepolnim delovni* časom (14 ur na teden).
Pogoj: predmetni učitelj ali profesor.
Občina Črnomelj
Začetek dela 1. 9. 1982.
Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Radomeljske čete Presefj! 61235 Radomlje v 15 dneh po objavi razpisa.
Občina Celje________________________________________
Komisija za medsebojna delovna razmeija
OSNOVNE ŠOLE I. CELJSKE ČETE CELJE, Vodnikova 4
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
— učitelja glasbene vzgoje in za zborovodstvo, PRU
Stanovanja ni.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo I. celjske čete, 63000 Celje, Vodnikova 4.
CENTER SREDNJIH ŠOL ČRNOMELJ, Kidričeva 20
razpisuje dela in naloge
—	2 učiteljev praktičnega pouka za nedoločen čas za VIP kovinar-strojnik, višja šolska izobrazba strojniške smeri
—	učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas, P
—	učitelja biologije in zdravstvene vzgoje za določen čas, nadomeščanje začasno odsotne delavke, P
—	učitelja matematike za določen čas, P
—	učitelja francoskega in angleškega jezika za določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, P
Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite tajništvu v 15 dneh po objavi razpisa.
Občina Dravograd
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD „
K
naknadno razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja nemškega in slovenskega jezika, PRU, za nedoločen & P
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas
P
Prijave z dokazili pošljite na Osnovno šolo Neznanih talcev Dra'1^ grad, komisiji za medsebojna delovna razmerja.
^fanj__________
Občina Grosuplje
/f^misija za delovna razmerja
'rSNoVNE ŠOLE STIČNA
ji,zPisuje prosta dela in naloge
^nedoločen čas:
^ učitelja telesne vzgoje, PRU
''r določen čas:
P učitelja gospodinjstva (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
P učitelja razrednega pouka na podružnici Ambrus (za eno šolsko leto)
^SNOVNA ŠOLA V ZAVODU ZA REVMATIČNE IN SRČNE REKONVALESCENTE ZA MLADINO DR. MARKO GERBEC v/entvid PRI STIČNI
[Opisuje prosta dela in naloge
učitelja matematike in fizike, ki bo poučeval tudi tehnično vzgojo, PRU ali P, za nedoločen čas
učitelja glasbene vzgoje in vodenje pevskega zbora za 10 ur na teden, PRU ali P, za nedoločen čas
'a
učitelja matematike in fizike je na voljo samsko stanovanje.
Osnovna šola vojkove brigade spodnja idrija
fazpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
* ^ učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
. P učitelja glasbene vzgoje in za vodenje pevskega zbora, PRU ali P 3 P učitelja za polovično zaposlitev v knjižnici, ki bo dopolnjeval de-, I lovno obveznost s poučevanjem prve pomoči in varstvom vozačev, 3 PRU ali P
[9fp»četek dela 1. 9. 1982.
________________________________i____________
1
Občina Jesenice________________________________
.pmeljne organizacije, združene v e<r ZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODL! JESENICE
izpisujejo prosta dela in naloge za
19 pozo OSNOVNA ŠOLA JESENIŠKO-BOHINJSKEGA JODREDA KRANJSKA GORA
učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim ( časom. Pogoj: PRU ali P
*“čitelja razrednega pouka za določen čas s polnim delovnim časom |VI (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. u 1982 do 31. 12. 1982). Pogoj: PRU ali U
' \,OZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESE-
Mce
10 ^ učitelja slovenščine in srbohrvaščine za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P
učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P
učitelja razrednega pouka s smislom za telesno vzgojo 1.-4. r. za nedoločen čas s polnim delovnim časom — za COS. Pogoj: U ali PRU telesne vzgoje
^ učitelja kemije za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P
T0zd OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE
^ učitelja telesne vzgoje na razredni stopnji pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: -U ali PRU
EOZD osnovna šola karavanških KURIRJEV NOB koroška bela
^ učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1982 do 19. 11. 1982. Pogoj: U ali PRU
J
,S ^OZD OSNOVNA ŠOLA GORENJSKEGA ODREDA ŽIROV-
J ^ učitelja tehničnega pouka in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana višja ali visoka šola ustrezne pedagoške smeri
^ učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana višja ali visoka šola ustrezne pedagoške smeri
TOZD GLASBENA ŠOLA JESENICE
•j učitelja violine za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: P ali PRU
učitelja klarineta in blok flavte za pouk na matični šoli in na oddelku v Žirovnici za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: P ali PRU
,rj| učitelja trobil za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: P
~~ učitelja roga s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: P ali PRU
^ učitelja harmonike za pouk na oddelku v Kranjski gori za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: P ali PRU učitelja flavte in blokflavte za pouk na matični šoli in na dislocira-nih oddelkih za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoi: P ali PRU
^ učitelja kitare za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P
Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti za pedagoško delo.
ohlaVe z d?kazih o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh po javi razpisa. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 20 dneh od Poteka roka za prijavo.
lVCst
anovanj ni.
Občina Kamnik
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja matematike, za nedoločen čas, PRU
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1982. O izbiri kandidatov boste obveščeni v 30 dneh pd razpisu.
Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Kamniškega bataljona Stra-njc, /g. Stranje 22, 6l’242 Stahovica.
Občina Kočevje
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVANA BABIČA-JAGRA
MAREZIGE PRI KOPRU
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas od L 9. 1982:’
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU
—	učitelja PB za kombinirani oddelek, U ali PRU
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU
—	učitelja biologije, kemije in gospodinjstva, PRU, 15 ur in dopolnjevanje obveznosti v knjižnici
—	učitelja zemljepisa, zgodovine in DMV, PRU, 13 ur
—	učitelja telesne vzgoje, PRU, 10 ur in vodenje ŠŠD
—	učitelja likovne in tehnične vzgoje, PRU ali P, 10 ur in vodenje interesnih dejavnosti
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli. Pfijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja tehničnega in likovnega potika, P ali PRU
—	učitelja telesne vzgoje, P ali PRU
—	učitelja glasbene vzgoje, P ali PRU
—	učitelja za razredni in deloma za predmetni pouk na podružnični osnovni šoli v Podpreski, U ali PRU
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola /bora odposlancev Kočevje, 61330 Kočevje.
Vsa dela in naloge so razpisana za nedoločen čas.
Stanovanj ni.
CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE
razpisuje dela in naloge
za nedoločen čas s^polnim delovnim časom:
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja fizike in matematike
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja geografije in zgodovine
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in organizacije dela
—	učitelja biologije in zdravstvene vzgoje
—	3 učiteljev strokovnih predmetov v kovinsko-predeI%aIni usmeritvi
—	učitelja praktičnega pouka v ko v insko-predelo v,il ni usmeritvi
—	učitelja praktičnega pouka v tekstilno-tehnološki usmeritvi
—	strokovnega delavca (psihologa)
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
—	učitelja umetnostne vzgoje
—	učitelja zgodovine
—	učitelja kemije
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje za kovinsko-predelovalno usmeritev
—	laboranta
/a vsa dela in naloge učiteljev se zahteva visokošolska izobrazba ustrezne smeri, le za učitelja praktičnega pouka zadostuje višješolska izobrazba in za laboranta najmanj srednja izobrazba.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela je 1. september 1982. Prijave s priloženimi podatki in dokazili o strokovni izobrazbi in usposobljenosti in življenjepisom pošljite na naslov: Center poklicnih šol Kočevje, Trg zbora odposlancev 22.
Občina Koper
OSNOVNA ŠOLA ISTRSKEGA ODREDA GRAČIŠČE,
66272 Slovensko Gračišče
razpisuje prosta dela in naloge
za določen čas
—	učitelja razrednega pouka, predvidoma od 10. 1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja likovne vzgoje, za šolsko leto 1982/83 -— s skrajšanim delovnim časom
za nedoločen čas
—	knjižničarja, ki bi opravljal še neposredno vzgojno-izobraževalno delo, polovičen delovni čas
—	učitečja fizike in tehnične vzgoje, skrajšan delovni čas
—	učitelja biologije, kemije in gospodinjstva z mentorstvom šolske kuhinje, poln delovni čas
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli.
Prijave z vsemi ustreznimi dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
Stanovanj ni.
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ELVIRE VATOVEC PRADE
razpisuje dela in naloge
— učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki bo dopolnjeval učno obveznost na Osnovni šoli Ivana Babiča-Jagra v Marezigah (4 ure+ 2 uri pevski zbor).
pogoj: predmetni učitelj glasbene vzgoje.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Elvire Vatovec Prade, Pobeška 52 — Koper (za komisijo za medsebojna delovna razmerja).
Osnovna šola je oddaljena od Kopra 4 kilometre.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI KOPRU
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
—	učitelja tehničnega pouka, fizike in matematike, PRU ali P
za določen čas:
—	učitelja slovenščine, PRU ali P, od 1. 9. do 17. 12.- 1982
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za čas porodniškega dopusta delavke
Prijave sprejema razpisna komisija tukajšnje šole 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščenfo izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
Občina Kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu
SREDNJE TEKSTILNE IN OBUTVENE ŠOLE KRANJ
razpisuje dela in naloge
—	učitelja fizike
visoka izobrazba ustrezne smeri
—	učitelja obrambe in zaščite
visoka izobrazba smeri splošna ljudska obramba ali diplomant vojaške akademije ali visoka izobrazba in končana šola za rezervne oficirje
—	učitelja varstva pri delu
visoka izobrazba strojne smeri z izpitom iz varstva pri delu
—	organizatorja proizvodnega dela in delovne prakse višja izobrazba tekstilne ali obutvene smeri
—	učitelja praktičnega pouka tekstilno-kemijske smeri
inž. tekstilne tehnologije
—	učitelja praktičnega pouka tekstilno-konfekcijske usmeritve
inž. tekstilne konfekcije ali inž. tekstilne tehnologije z ustrezno prakso
—	laboranta
srednja izobrazba kemijskega tehnika
Občina Lenart
OSNOVNA ŠOLA CERKVENJAK
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	5 učiteljev razrednega pouka, PRU
—	učitelja telesne vzgoje, PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja matematike, PRU
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU
—	socialnega delavca s končano višjo šolo za socialne delavce, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na Osnovni šoli občine Lenart
za določen čas:
—	učitelja nemškega jezika, PRU (od 1. 9. 1982 do 5. 2. 1983)
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Cerkvenjak.
Svet
OSNOVNE ŠOLE HRVATINI
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja italijanskega jezika, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela: 1. 9. 1982.
Pogoj: z zakonom predpisana izobrazba.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti upravi Osnovne šole Hrvatini v 15 dneh po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA LENART V SLOVENSKIH GORICAH
ponovno razpisuje dela in naloge
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU
—	učitelja gospodinjstva, PRU
—	2 ortopedov za delovno usposabljanje, PRU
—	učitelja likovne vzgoje, PRU
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
Občina Lendava
Komisija /a ra/pis del in nalog
ŠOLSKEGA KOVINARSKEGA CENIKA LENDAVA
ponovno ra/pisuje po P i. členu zakona o usmerjenem i/olua/e-
Vanju dela in naloge
—	učitelja kemije in biologije, I’ / /iinnjem slovenskega in madžarskega je/ika
—	učitelja telesne vzgoje, P z znanjem slovenskega in madžarskega jezika
—	učitelja matematike in fizike, P / znanjem slovenskega in madžarskega jezika
—	učitelja zemljepisa in zgodovine, P z znanjem slovenskega in madžarskega jezika
—	3 diplomiranih inž. strojništva, P
—	2 učiteljev praktičnega pouka, višji inž. strojništva
—	učitelja slovenskega jezika, P, polovični delovni čas
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o
usmerjenem izobraževanju.
Občina Litija
Svet
OSNOVNE ŠOLE DUŠANA KVEDRA TOMAŽA LITIJA
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU, za Osnovno šolo Bevkova
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Bevkova za čas od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983
—	učitelja razrednega pouka, za določen čas od 1. 9. do 15. 11.1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas od 1. 9.1982 do 15. 2. 1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja razrednega pouka za Osnovno šolo Rozmanov trg, pogoj: opravljen strokovni izpit in dve leti delovnih izkušenj
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Rozmanov trg
—	učitelja tehnične in likovne vzgoje na Osnovni šoli Bevkova
—	učitelja angleškega in slovenskega jezika ali slovenskega jezika in zgodovine za Osnovno šolo Vače
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o
osnovni šoli.
Prijave z dokazili pošljite tajništvu šole v 15 dneh po objavi razpisa.
Občina Ljubljana Bežigrad
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA, LJUBLJANA,
Ul. Pohorskega bataljona
razpisuje dela in naloge
—	učitelja matematike in za drugo vzgojno-izobraževalno delo v COŠ — za nedoločen čas ,
—	učitelja kemije in tehnične vzgoje in za drugo vzgojno-izobraževalno delo v COŠ — za nedoločen čas
—	2 učiteljev razrednega pouka in za drugo vzgojno-izobraževalno delo v COŠ — za nedoločen čas
Začetek dela s 1. 9. 1982. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave s podatki o dosedanjem delu in dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BOR SA ZIHERLA LJUBLJANA, Črtomirova 12
ponovno razpisuje dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje (moški)
—	učitelja glasbene vzgoje
—	učitelja gospodinjstva, za polovični delovni čas
—	3 učiteljev razrednega pouka — vodij oddelkov podaljšanega bivanja na razredni stopnji
—	učitelja razrednega pouka — vodje oddelka podaljšanega bivanja, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Pogoj: Kandidati morrjo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o osnovni šoli.
in objavlja dela in naloge
—	snažilke, za nedoločen čas
Začetek dela 1. septembra 1982.
Prijave sprejema komisija za delovna raznferja Osnovne šole Borisa Ziherla Ljubljana, Črtomirova 12, 15 dni po objavi razpisa.
Občina Ljubljana Center
Svet
OSNOVNE ŠOLE LEDINA, LJUBLJANA, Komenskega 19
razpisuje na podlagi 100. člena zakona o osnovni šoli za nedoločen čas s polnim delovnim ča.sorn dela in naloge
b razrednih učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, učitelj razrednega pouka — učitelj glasbene vzgoje, PRU ali P
Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa.
Svet
OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA,
Ljubljana, Šaranovičeva 7
ra/pišu je prosta dela in naloge
—	3 učiteljev razrednega pouka s poinim delovnim časom
—	učitelja matematike in fizike s poinim delovnim časom
—	učitelja matematike in fizike z nepolnim delovnim časom
—	učitelja glasbenega pouka s polnim delovnim časom
—	učitelja za določen čas od I. 9. 1982—31. 7. 1983
—	učitelja biologije s polnim delov nim časom za določen čas od 1.9. 1982-31. 7. 1983
Delo se združuje v COŠ in se združuje /a nedoločen čas pod alineo 1., 2., 5., 4. Šola nima stanovanj.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na gornji naslov. Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim bivališčem v Ljubljani.
OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA LJUBLJANA — Prežihova 8
razpisuje dela in naloge
—	7 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU (razredni pouk) ali U
—	2 učiteljev tehnične vzgoje in fizike za delo v slovenskih in srbohrvaških oddelkih, PRU
—	učitelja zgodov ine in zemljepisa za delo v oddelkih s srbohrv aškim učnim jezikom, P ali PRU
—	učitelja matematike in fizike za delo v oddelkih s srbohrvaškim učnim jezikom, P ali PRU
—	učitelja likov ne vzgoje, P ali PRU, za določen čas (od 1. septembra 1982 do konca L polletja 1983)
Šola nima stanovanj.
Komisija bo reševala samo prijave z vsemi potrebnimi prilogami.
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PRULE
naknado razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge
—	2 učiteljev razrednega pouka v celodnevni osnovni šoli, U ali PRU
—	2 učiteljev telesne vzgoje in vodje prostega časa za razredni pouk v celodnevni osnovni šoli (moški), PRU ali P
—	učitelja tehničnega pouka, PRU
—	učitelja matematike in fizike z manj kot polnim delovnim časom, PRU ali P
Prijave z dokazili pošljite najkasneje 15 dni po objavi razpisa.
SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA,
Poljanska cesta 22
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja likovne vzgoje in osnov tehnike in proizvodnje (usmerjeni program v VIP vzgojitelj), potrebna izobrazba: akademija za likovno umetnost
—	učitelja ritmično gibalne vzgoje in psihologije, potrebna izobrazba: filozofska fakulteta — psihologija in izkušnje na področju plesne dejavnosti (izrazni ples)
—	učitelja kitare, potrebna izobrazba: visoka šola za pedagoško glasbeno področje in vsaj srednja izobrazba za kitaro
—	učitelja fizike (8 pedagoških ur na teden), potrebna izobrazba: FNT ali pedagoško-andragoški dopolnjeni program ustrezne visoke tehniške šole
—	učitelja zdravstvene vzgoje (6 pedagoških ur na teden), potrebna izobrazba: biologija, telesna vzgoja ali psihologija s programom za izpopolnjevanje ali visoka izobrazba zdravstvene smeri
Kandidati naj pošljejo prijave komisiji za delovna razmerja na Srednji
vzgojiteljski šoli v Ljubljani. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.

Svet
SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE BORISA KIDRIČA LJUBLJANA, Prešernova 6
razpisuje prosta dela in naloge
— pomočnika ravnatelja (brez učne obveznosti)
Pogoj: visoka izobrazba, strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih ^izkušenj.
Občina Ljubljana Moste Polje
>SN
&str<
^azp
Komisija za medsebojna delovna razmerja	P
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA POLJE	l U
r u
razpisuje prosta dela in naloge	__ ®
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P	^ ^
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, visoka šola za telesno kultur* r
I	rijave / ustreznimi dokazih o strokovni izobrazbi sprejema komis, /a medsebojna delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Kand dale bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbi'
ian'
o
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEOPOLDA MAČKA-BORUTA,
NOVO POLJE, Zadobrovška 35
objavlja za nedoločen čas s naloge s L sept. 1982
—	učitelja tehnične vzgoje
—	učitelja glasbene vzgoje
—	3 učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja	b-
Pogoj: diploma PA ali diploma ustrezne smeri visoke ali višje šol*
—	učitelja razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje delavk< ki bo na porodniškem dopustu) od 1. sept. 1982
Pogoj: diploma PA razredni pouk ali diploma učiteljišča.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepi' som najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obveS stili v roku 15 dni.
polnim delovnim časom prosta delaj
az
K

OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA-TOMAŽA, SOSTRO
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas:
—	učitelja slovenščine, PRU ali P
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU
St;
Si;
sel
Li
za določen čas:
— učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega biva-
nja, U ali PRU (I. polletje šol. leta 1982/83)
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite Komisiji za delovna razmerja
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA LJUBLJANA, Koširjeva ul. 2
razpisuje prosta dela in naloge	jp
—	2 učiteljev razrednega pouka, PRU, s polnim delovnim časom zt nedoločen čas
—	učitelja glasbenega pouka, PRU ali P, s poinim delovnim časom Ti j
nedoločen čas	^
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh objavi razpisa korpisiji za delovna razmerja Osnovne šole Ketteja H-Murna.
Začetek dela L 9. 1982.
Občina Ljubljana Šiška
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVANA NOVAKA-OCKA LJUBLJANA,
Na gaju 2
razpisuje dela in naloge
—	učitelja fizike in matematike, P ali PRU, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas
—	učitelja telesne vzgoje, P ali PRU, s polnim delovnim časom, z« nedoločen čas (moški)
Začetek dela: L 9. 1982.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ivana Novaka-Očka, 61210 Ljubljana Šentvid, Na gaju 2.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po objavi. Razpis velja 15 dni po objavi.
Stanovanj ni.
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA MARNA VODICE NAD LJUBLJANO
Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—- učitelja fizike (visoka izobrazba, 2 leti delovne prakse)
za določen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja računalništva z matematiko (visoka izobrazba, 1 leto prakse)
za določen čas s polovičnim delovnim časom
—	učitelja slovenskega jezika (visoka izobrazba. 1 leto delovnih izkušenj)
—	učitelja obrambe in zaščite (visoka izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj)
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom —začetek dela 1. 9. 1982
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU
—	2 učiteljev telesne vzgoje (1 ženska in 1 moški), PRU ali P
—	2 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja v Vodicah, U ali PRU
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom začetek dela 1 9-1982
učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli Utik, ki bo lahko dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem na centralni šoli, U ali PRU
za določen čas s polnim delovnim časom — začetek dela 4. 10. 1982
—	učitelja zgodovine in družbenomoraine vzgoje, PRU ali P (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Začetek dela 1. 9. 1982.
Prijave z dokazili in o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Srednja ekonomska šola Borisa Kidriča Ljubljana, Prešernova 6, v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu.
Prijave brez dokazil o izobrazbi ne bomo upoštevali.
‘SNOVNA ŠOLA OTA VRHONCA-BLAŽA MEDVODE, strovrharjeva ulica 4
jazpisuje prosta dela in naloge
P tJveh učiteljev tehnične in likovne vzgoje za nedoločen čas, PRU P učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas, PRU ali P | učitelja telesne vzgoje za določen čas (september—februar), PRU , al i P
r učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB za določen čas (september—januar), razredni pouk rf~ računovodje za polovični delovni čas — ekonomski tehnik
j|andidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po ob-f^razpisa.
Občina Ljubljana Vič-Rudnik
{‘SNOVNA ŠOLA LJUBA ŠERCERJA PRI LJUBLJANI
popisuje prosta dela in naloge
P učitelja razrednega pouka za poučevanje v 1. razredu, za določen čas od 1. 9. do 31.12.1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
^ 4 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bi-Vanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^ učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom ( (moški)
^ učitelja glasbe in zborovskega petja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Z'' učitelja fizike in tehničnega pouka, za nedoločen čas s polnim de-^ lovnim časom
č'" učitelja likovne vzgoje in tehničnega pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
J Pogoji: Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva z zakonom ! predpisana izobrazba in po možnosti eno leto delovnih izkušenj.
Poskusna doba je dva meseca.
Stanovanj ni. Dobre avtobusne zveze z Ljubljano, pandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi komisiji za med-i'ebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Ljuba Šercerja, Ig pri [Mubljani v 15 dneh po objavi razpisa.
Osnovna šola oskarja kovačiCa Ljubljana,
g.Oolenjska cesta 20
izpisuje prosta dela in naloge
^ učitelja matematike, PRU ali P ^ učitelja matematike in fizike, PRU ali P ^ učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P ^ učitelja tehnične in likovne vzgoje, PRU ali P učitelja telesne vzgoje, PRU ali P " 3 učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, U ali PRU — razredni pouk
^ učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja v enoti Rudnik, U ali PRU — razredni pouk vzgojiteljice, VZG
l*>rijave sprejema šola 15 dni po objavi razpisa.

It)
n
komisija za medsebojna delovna razmerja
Osnovne šole vlado miklavc vrhovci,
Mubljana, Cesta na Bokalce 1
izpisuje prosta dela in naloge
^ 2 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja — za nedoločen čas (pogoj: PA — razredni pouk)
' ~~ učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — moški — za nedoločen čas učitelj glasbene vzgoje, PRU ali P — za nedoločen čas
Začetek dela 1. septembra 1982.
__ kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Vlado Miklavc Vr-huvci, Ljubljana, Cesta na Bokalce 1 — za razpisno komisijo.
Komisija za delovna razmerja
J Osnovne šole Ljubljana-vič,
Ttžaška 74
' • ' ' v , - -
I
izpisuje prosta dela in naloge
2	učiteljev telesne vzgoje za nedoločen čas .	učitelja telesne vzgoje s polovičnim delovnim časom za določen čas
l " učitelja matematike za nedoločen čas
Kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo po zakonu o osnovni s šoli.
'n objavlja prosta dela in naloge . ^ 2 snažilk
j~ačetek dela 1. 9. 1982.
! Pijave sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa.
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri svetu ’ OSNOVNE ŠOLE DOLOMITSKEGA ODREDA pOLHOV GRADEC
izpisuje dela in naloge
OSNOVNO ŠOLO DOLOMITSKEGA ODREDA POLHOV ORADEC
učitelja v oddelku podaljšanega bivanja — 1. do 4. razred, za določen čas, U ali PRU-razredni pouk
2 učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja — 5. do 8. razreda, za nedoločen čas, PRU
učitelja telesne vzgoje (ženska), za nedoločen čas, PRU ali P ^ učitelja telesne vzgoje (moški), za določen čas, PRU ali P ^ učitelja slovenskega in angleškega jezika, za določen čas, PA ali I. stopnja fakultete ustrezne smeri
^ učitelja gospodinjstva in biologije — vodja šolske prehrane, za nedoločen čas, PRU
?A PODRUŽNIČNO OSNOVNO ŠOLO ŠENTJOŠT
učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas, U ali PRU (PA-ra-. zredni pouk)
Občina Ljutomer
OSNOVNA ŠOLA BRANKA BERNOTA-ALJAŽA KRIŽEVCI
ponovno razpisuje dela in naloge
—	učitelja matematike in fizike, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja razrednega pouka ali likovne, telesne ali glasbene vzgoje, PRU, ki ho opravljal pol delovne obveznosti v celodnevni osnovni šoli Vučja vas, pol pa v oddelku podaljšanega bivanja v Križevcih, za nedoločen čas
—	učitelja nemškega in angleškega jezika, PRU, za določen čas od 1. 9. 1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Komisija za delovna tazmerja OSNOVNE ŠOLE BUČKOVCI
razpisuje za določen čas od 1.9. 1982 do 31. 8. 1983 prosta dela in naloge
— učitelja matematike in fizike, PRU ali P
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanja ni.
Občina Logatec
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA LOGATEC
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka v COŠ s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9.1982 do 1. 4.1983, U ali PRU — razredni pouk
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška cesta 150, 61370 Logatec. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja DO SREDNJA KEMIJSKA ŠOLA RUŠE,
TOZD ŠOLA,'62342 Ruše, Šolska «L 16
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje ter organizatorja proizvodnega dela— s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoji: visoka izobrazba kemijske, elektrotehniške, strojne usmeritve ali fizike
—	učitelja matematike — s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko ali visoka izobrazba teoretične smeri ali uporabne smeri matematike z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo;
—	učitelja telesne vzgoje — s polnim delovnim časom za nedoločen čas, VŠTK — pedagoška smer
—	učitelja telesne vzgoje — s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas, VŠTK — pedagoška smer
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
LESARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR
razpisuje prosta dela in naloge, za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja fizike
—	učitelja obrambe in zaščite
—	učitelja strojnih in električnih naprav
—	učitelja kemije
—	učitelja matematike
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja zgodovine in geografije
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
—	učitelja telesne vzgoje
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, kijih predpisuje zakon o usmerjenem izobraževanju in smernice, id jih je sprejel Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje.
Začetek delaje 1. septembra 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Lesarski šolski center Maribor, Lesarska ul. 2, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Občina Maribor
Občina Metlika
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA MARIBOR, Žolgarjeva 4
razpisu jeza nedoločen čas prosta dela in naloge
— učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU
Stanovanja ni.
Prijave z dokazili sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV V MARIBORU, Krekova 1
razpisuje dela in naloge
BETI METLIKA Tovarniška 2
TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER
razpisuje prosta ali neustrezno zasedena dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja telesne vzgoje
Za vsa razpisana dela in naloge sta potrebna dokončana visoka izobrazba in strokovni izpit.
Prijave zbira kadrovska in splošna služba v delovni organizaciji Beti v Metliki.
— učitelja biologije — vodje prehrane, PRU ali P
Stanovanja ni.
Občina Mozirje
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MAKSA DURJAVE MARIBOR,
Ruška cesta 15
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja razrednega pouka, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tajništvu šole.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
razpisuje prosta dela in naloge
ZA CENTRALNO ŠOLO
—	2 učiteljev razrednega pouka
—	učitelja zemljepisa in družbenomoralne vzgoje ali zgodovine
učitečja matematike in fizike učitelja biologije in kemije učitelja slovenskega jezika učitelja likovne vzgoje učitelja telesne vzgoje učitelja glasbene vzgoje (stanovale) vodjo šolske prehrane učitelja tehnične vzgoje
Delovna skupnost	ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO ŠMARTNO OB DRETI
OSNOVNE SOLE SELNICA OB DRAVI	— učitelja razrednega pouka
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja matematike in fizike, za nedoločen čas, PRU
Šola nima stanovanj. Dobre avtobusne zveze.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o osnovni šoli.
Vsa dela bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi najkasneje 15 dni po objavi razpisa.	1
Komisija za delovna razmerja
CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE SLADKI VRH,
62214 Sladki vrh
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas
—	učitelja biologije in kemije, PRU ali P, za določen čas (1. polletje — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Na voljo je ena garsonjera.
Občina Murska Sobota * 1 2
SREDNJEŠOLSKI CENTER
TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOLOTA
razpisuje prosta dela in naloge
a)	za nedoločen čas s polno učno obveznostjo
1.	— 4 učiteljev slovenskega jezika
2.	— 3 učiteljev matematike
do osnovne Sole novo mesto
3.	— učitelja fizike	i
4.	— 2 učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma
5.	— učitelja nemškega jezika, za nedoločen čas — 3 učiteljev obrambe in zaščite
7. — učitelja zdravstvene vzgoje
S.	— učitelja biologije 9. — učitelja geografije
1®* — 2 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov v kovinarski usmeritvi
11< — 5 učiteljev praktičnega pouka strojno-kovinarske stroke
12.	— učitelja praktičnega pouka elektrotehniške stroke
13.	— 2 laborantov za kemijo in biologijo
razpisujejo prosta dela in naloge za
TOZD OŠ XII. SNOUB BRŠLJIN, Kurirska pot 19, Novo mesto
—	učitelja angleškega in slovenskega jezika za nedoločen čas, PRU ali P
—	učitelja zgodovine, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov za določen čas (od 1. 9.1982 do 15. 3. 1983), PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas, PRU
DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge:
—	učitelja matematike,
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje — dipl. ekonomist
K
Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji o vrsti in stopnji iz? brazbe, ki jih je določjl strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževan! Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa svetu Dni boslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3 a.

b)	za nedoločen čaš s polovično učno obveznostjo
—	učitelja zdravstvene vzgoje
c)	za določen čas (od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983) s polno učno obveznostjo
—	učitelja zgodovine
Kandidati za opravljanje del in nalog:
—	pod točko a) od 1. doli., točko b) in točko c) morajo imeti končano visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;
—	pod točko a) H. in 12. najmanj višjo strokovno izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj;
—	pod točko a) 13. najmanj srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
Če se na razpisana prosta dela in naloge ne bodo prijavili kandidati, ki v celoti izpolnjujejo pogoje, bodo izbrani tisti, ki pogoje le delno izpolnjujejo, vendar le za določen čas, tj. od 1. 9. do 31.-8. 1983. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča št. 12.
TOZD OŠ GRM, Trdinova 2, Novo mesto
—	učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas — poučevanje na nižji stopnji, PRU ali P
—	učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas, PRU ali P
—	učitelja matematike in fizike za nedoločen čas, PRU ali P
TO/D OŠ MILKA ŠOBAR-NATAŠA, Šmihel 4, Novo mesto
—	učitelja matematike in fizike za nedoločen čas, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka za nedoločen čas — delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli: Začetek dela je 1. 9. 1982. -
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa neposredno posamezni TOZD. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri.
OSNOVNA ŠOLA L SAB p. o. PREVOLE
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge v celodnevni šoli
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu
OSNOVNE ŠOLE FOKOVCI
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
— učitelja zgodovine in zemljepisa, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem spoznavanja družbe in družbenomoralne vzgoje, PRU ali P
Družinsko stanovanje v stanovanjskem bloku ob šoli.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Fokovci. Začetek dela. 1.9. 1982.
Razpis del in nalog za OSNOVNO ŠOLO GORNJI PETROVCI v prejšnji številki Prosvetnega delavca se pravilno glasit — učitelja glasbenega pouka, PRU (in ne gospodinjskega pouka, PRU, kot je bilo napačno objavljeno!)
Občina Nova Gorica
—	2 učiteljev razrednega popka, U ali PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem glasbene vzgoje
Pogoji: z zakonom predpisana izobrazba ustrezne smeri.
Dodatek na težke življenjske razmere. Na voljo so samska stanovanja. Prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo I. SAB p. o. Prevole, 68362 Hinje.
Delegacija delavcev v svetu OSNOVNE ŠOLE
NARODNEGA HEROJA MARTINA KOTARJA ŠENTJERNEJ
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
—	učitelja matematike, PRU matematike in fizike
—	učitelja telesne vzgoje, PRU telesne vzgoje
—	učitelja likovne vzgoje, PRU likovnega in tehničnega pouka
—	pomočnika ravnatelja
Pogoj: Kandidati za pomočnika ravnatelja morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, imeti strokovni izpit in biti moralno in politično neoporečni.
Občina Ormož
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja glasbene in likovne vzgoje, PRU, za nedoločen čas, od t 9. 1982
Zbor delavcev
OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MEGLA VINKA TOMAŽ PRI ORMOŽU
Kot:
»Sf
'eli
'az
razpisuje prosta dgla in naloge
za nedoločen čas:
—	učitelja likovne in glasbene vzgoje, PRU
—	učitelja razrednega pouka, PRU ali U
za določen čas:
dveh učiteljev razrednega pouka, PRU ali U (od 1. ‘. 1982 do 3lj$ta
7. 1983)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh p° objavi razpisa na naslov: Osnovna šola narodnega heroja Meglu Vinka Tomaž pri Ormožu.
Kandidati bodo obveščeni o izidu 30 dni po objavi razpisa.
Ka
Občina Postojna
OSNOVNA ŠOLA KOŠANA
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	učitelja biologije in gospodinjstva, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU
Stanovanj ni.
R
St
0
ta
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
OSNOVNE ŠOLE MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU ali P
—	učitelja matematike in fizike, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P
—	učitelja razrednega pouka za nadomeščanje in delo v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli Ajševica, U ali PRU
Občina Novo mesto
Razpisna komisija
VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA NOVO MESTO Ragovska 18, 68000 Novo mesto
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	2 pedagoških vodij
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
—	izobrazbo za vzgojitelja ali strokovnega delavca, določeno z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	aktiven in pozitiven odnos do socialističnih samoupravnih odnosov in biti družbeno-poiitično aktivni
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVZ.
Mandat- traja 4 leta.
Začetek dela je 1. 9. 1982.
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »ZA
RAZPISNO KOMISIJO«.
Vse prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po sklepu samoupravnega organa.
_________________________________ \
OSNOVNA ŠOLA MIRNA PEČ
ponovno razpisuje dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje, ki bo dopolnjeval delovno obveznost še z dniginei zaposlitvami, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	sčittcija slovenskega jezika, PRU, za določen poln delovni čas od 1.9.1982 do 31.1.1983 (nadomeščanje d davke, ki bo na porodniškem dopustu)
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK
razpisuje dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja angleškega jezika, PRU ali P, za določen čas (od 1.9.1982 do 31. 12. 1982) s polovičnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja osnovne šole Žužemberk. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja matematike in fizike (s poglavji iz osnov tehnike in proizvodnje), P ali visoka izobrazba smeri, ki jih je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas, začetek dela je 1. septembra 1§82.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Komisija za medsebojna razmerja
SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika in samoupravljanja s temelji marksizma, za polovični delovni čas, profesor
—	učitelja matematike in fizike, profesor aii druga ustrezna izobrazba
—	učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, profesor
—	učitelja telesne vzgoje in obrambe in zaščite, profesor
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BRATOV VODOPIVEC PIVKA
razpisuje dela in naloge
—	učitelja kemije in biologije, PRU ali P, za določen čas, za šolsko leto 1982 83 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dpu' stu)
—	učitelja razrednega pouka, U aii PRU, za nedoločen čas
—	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Dolane, U ali PRU za nedoločen čas
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU, za nedoločen čas
—	socialnega delavca, višja izobrazba, za nedoločen čas
Si
(
K
0
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE »25.MAJA« PRESTRANEK
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja zemljepisa in družbenomoralne vzgoje, PRU	k
—	učitelja telesne vzgoje, rekreacijo in za potrebe COŠ, PRU C
—	učitelja tehničnega pouka, PRU	k
—	učitelja likovnega pouka in za knjižničarstvo
r
Delo se združuje za nedoločen čas s 1. 9. 1982.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola »25. maja« Prestranek. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
GLASBENA ŠOLA POSTOJNA
popravlja razpis prostih del in nalog, objavljen v 10. številki, if sicer:
za vsa razpisana dela in naloge, razen za učitelja harmonike, je potrebna višja strokovna izobrazba in ne visoka, kot je bilo pomolom3 razpisano.
Občina Radlje ob Dravi
OSNOVNA ŠOLA BORCEV LACKOVEGA ODREDA BREZNO-PODVELKA
razpisuje prosta in neustrezno,zasedena dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika. PRU
—	učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU, polovična zaposlitev

^ PODRUŽNIČNO ŠOLO REMČNIK
^ učitelja matematik^ fizike in tehnične vzgoje, l’RU, za določen čas (za šolsko leto 1982/83)
^ učitelja zgodovine, zemljepisa in družbenomoralne vzgoje in drugih vzgojnih predmetov, PRU, za določen čas (šolsko leto
I 1982/83)
učitelja biologije, kemije in drugih vzgojnih predmetov, PRU, za ’ določen čas (šolsko leto 4982/83)
voljo so eno družinsko stanovanje in samska stanovanja.
PODRUŽNIČNO ŠOLO LEHEN NA POHORJU
učitelja razrednega pouka v kombiniranem oddelku COŠ, PRU
PODRUŽNIČNO ŠOLO KAPLA
^ učitelja za poučevanje kombiniranega pouka (poučevanje več različnih predmetov na predmetni stopnji — zgodovina, zemljepis, družbenomoralna vzgoja, fizika, vzgojni predmeti), PRU, za določen čas
^ndidati se morajo prijaviti na razpis v 15 dneh.
.dl
Občina Radovljica
^misija za medsebojna delovna razmerja
^SNOVNE ŠOLE PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED,
^•iška ulica 3
Opisuje dela in naloge
^ učitelja zgodovine, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
^ učitelja telesne vzgoje za žensko vrsto, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
^ knjižničarja, PRU, za nedoločen čas s krajšim kot polnim delovnim časom
^ učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU, za nedoločen čas s krajšim kot polnim delovnim časom

>vfli
anovanj ni.
kandidati naj se prijavijo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. O ^biri bodo obveščeni v-30 dneh po izteku roka za prijave.
.po
'gu
°snovna šola a. t. Linharta Radovljica
izpisuje prosta dela in naloge
3	učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen delovni čas
2 učiteljev razrednega pouka, za določen delovni čas za šolsko leto 198ZH3 in enega za čas od 1. 9. 1982 do 22. 12. 1982 učitelja likovne in tehnične vzgoje, za nedoločen delovni čas učitelja družbenomoralne vzgoje in zemljepisa, PRU, za določen
čas
^ok prijav 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni.
Osnovna šola bratov žvan gorje
izpisuje dela in naloge
^ učitelja razrednega pouka, PRU
učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji, PRU
Stanovanj nimamo.
u Občina Ravne na Koroškem
ie-	——----------------
J^omisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANJA GOLOBA PREVALJE
izpisuje prosta dela in naloge
~~ učitelja tehničnega pouka za polovičen delovni čas	'
Pogoj: višja ali visoka izobrazba.
^misija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA
havne na koroškem
m
:š-
in
izpisuje prosta dela in naloge
učitelja slovenskega in angleškega jezika, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), PRU ali P
^ učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), PRU ali P
Začetek dela 1. 9. 1982.
“rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Ko-r°škem, Gozdarska pot 11 z oznako »komisija za delovna razmerja«.
glasbena šola ravne na koroškem
Ponovno razpisuje prosta dela in naloge
~~ učitelja violine "" učitelja klavirja učitelja trobi!
^ učitelja harmonike "• učitelja kitare "" učiteija flavte in biokflavte ^ učitelja klavirja in nauka o glasbi učitelja kitare in nauka o glasbi
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o glas-.en'J šolah. Vsa navedena dela in naloge razpisujemo ža nedoločen Cai> s polnim delovnim časom. Pri jave pošljite v 15 dneh po objavi raz-P,sa na naslov: Glasbena šola Ravne na’ Koroškem. N:t .Gradu 1.
Občina Sevnica
razpisuje na podlagi sklepov svetov TOZD prosta dela in naloge ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA BLANCA
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P (za čas porodniškega dopusta od 1. 9. 1982 do 23. 1. 1983), samsko stanovanje
—	učitelja likovne vzgoje, PRU ali P, za 6 ur na teden
—	učitelja gospodinjstva, PRU ali P, za 2 uri na teden
Začetek dela L 9. 1982.
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA KRMELJ
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen čas
—	učitelja glasbenega vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas
Na voljo sta gorsonjeri.
7zkčpfpk HpIr 1 Q 108"?
ZA TOZD OSNOVNA SOLA SAVA KLADNIKA SEVNICA
—	4 učiteljev razrednega pouka na centralni šoli (3 za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, enega za delo v rednem oddelku), za nedoločen čas
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas, novo družinsko stanovanje 61 kvadratnih metrov
—	učitelja slovenskega jezika in za knjižničarstvo, PRU ali P, za nedoločen čas
—	psihologa za delo v šolski svetovalni službi, za določen čas od 1. 9. 1982 do 4. 1. 1983 s polno delovno obveznostjo
' učitelja razrednega pouka ali vzgojiteljice za delo v celodnevni mali šoli na enoti Loka, za določen čas od 1.9.1982 do 19.4.1983 s polno delovno obveznostjo Začetek dela 1. 9. 1982.
ZA TOZD OSNOVNA SOLA MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ
—	učitelja matematike, PRU ali P, za nedoločen čas
—	učitelja fizike in tehnike, PRU ali P, za nedoločen čas
Začetek dela L 9. 1982.
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE
—	učitelja zemljepisa, PRU ali P, 7 ur na teden, za nedoločen čas
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P,1 ur na teden, za nedoločen
čas
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P, 6 ur na teden, za nedoločen
čas
—	učitelja nemškega jezika, PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Začetek dela L 9. 1982.
ZA TOZD POKLICNA OBLAČILNA ŠOLA SEVNICA
—	učitelja matematike in fizike, P, za nedoločen čas
—	učitelja kemije in biologije, P, za nedoločen čas, polovičen delovni
čas
—	učitelja telesne vzgoje, P, za nedoločen čas, polovičen delovni čas
—	učitelja obramb? in zaščite, P, za nedoločen čas, polovičen delovni
čas
—	učitelja umetnostne zgodovine. P, za nedoločen čas, 25 % delovnega časa
—	učitelja slovenskega jezika. P, za določen čas od 15. 10.1982 do 30. 6.1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja strokovnih predmetov, dipl. tekst, inž., za določen čas od 1.9.1982 do 1.2.1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Začetek dela 1. 9. 1982.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tisti TOZD — šoli, na kateri želite delati. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
Občina Sežana
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. BOGOMIRA MAGAJNE DIVAČA
razpisuje dela in naloge
—	učitelja fizike in tehničnega pouka
—	učitelja zgodovine in likovnega pouka
—	učitelja likovne in tehnične vzgoje
—	pedagoga — psihologa
—	učitelja slovenskega in angleškega jezika
—	učitelja matematike in fizike A
—	učitelja biologije — gospodinjstva in vodje šolske prehrane
—	knjižničarja
—	učitelja razrednega pouka na podružnici Misliče (na voljo je družinsko stanovanje)
—	2 učiteljev razrednega pouka na podružnici v Senožečah
Vsa navedena dela so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: Končana višja ali visoka šola ustrezne smeri.
Začetek dela: 1. 9. 1982.
—	učitelja slovenskega jezika za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9.1982 (nadomeščanje delavca med služenjem vojaškega roka)
—	pomočnika ravnatelja
Pogoji:
—	pedagoška izobrazba ustrezne smeri,
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	ustrezne družbenopolitične in moralnopolitične lastnosti
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Začetek dela: 1. 9. 1982-
Svet
OSNOVNE ŠOLE DRAGOMIRJA BENČIČA-BRKINA HRPELJE, 66242 KOZINA
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas:
—	učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU
—	učitelja matematike, PRU
—	učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja telesne vzgoje, PRU za določen čas:
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja tehničnega pouka, spoznavanja družbe in zemljepisa
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa.	■
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ANTONA Š1BELJA-STJENKA KOMEN
razpisuje deia in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja razrednega in tehničnega pouka
—	učiteija kemije in gospodinjstva
—	učitelja telesne vzgoje in fizike
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
—	šolskega pedagoga
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o osnovni šoli.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa.
Svet
OSNOVNE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU razrednega pouka za poučevanje na razredni stopnji, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja razrednega pouka za poučevanje v kombiniranem oddelku na podružnični šoli Lokev, U aii PRU razrednega pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U ali PRU razrednega pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U aii PRU razrednega pouka. Dela in naloge se združuje za določen čas, za eno šolsko leto, s polnim delovnim časom
—	vodja šolske prehrane, ki bo dopolnjeval obveznost z interesnimi dejavnostmi in poukom gospodinjstva, PRLJ gospodinjstva in biologije. Dela in naloge se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	učitelja matematike in fizike, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja tehničnega pouka, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja glasbene vzgoje, ki bo dopolnjeval obveznost z vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, PRU
—	učitelja telesne vzgoje, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o osnovni
šoli. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Osnovna.šola Srečko Kosovel Sežana — za svet šole. Začetek dela je
1.9. 1982. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa in izbiri v 30 dneh
po končani izbiri.
Svet
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA
razpisuje dela in naloge
—	učitelja matematike, P
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	pomočnika ravnatelja, visoka izobrazba pedagoške oziroma ekonomske smeri (od 1. 8. 1982)
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1982.
Prija/e z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa svetu šole, Sežana, Stjenkova 3.
Občina Slovenj Gradec
Svet
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA DUTOVLJE
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja telesne vzgoje. PRU ali P za določen poln delovni čas. Začetek deia: 1. 9. 1982
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o izobrazbi najkasneje v 1 5 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Edvarda Kardelja Dutovlje.
Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA RADA IRŠIČA MISLINJA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas
—	učitelja glasbene vzgoje za določen čas od 1.9.1982 do 31.8.1983 (nadomeščanje delavca, ki bo služil vojaški rok)
—	učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Završe za določen čas (od 1. 9. 1982 do 8. 1. 1983)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o osnovni šoli
Prijave / dokazili o strokovnosti naj pošljejo komisiji za delovna razmerja osnovne šole Rada Iršiča Mislinja 15 dni po objavi razpisa.
Občina Slovenska Bistrica
Komisija za delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE
OTONA ŽUPANČIČA SLOVENSKA BISTRICA
’ razpisuje prosta dela in naloge * 1
t
— specialnega pedagoga za delo v razvojnem oddelku
Pogoj: Končana višja ali visoka šola, izkušnje pri delu s predšolskimi otroki.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja VVO Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Tomšičeva 1.
Delovna organizacija
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU n.sol.o.
razpisuje dela in naloge za
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANA MALGAJA ŠENTJUR PRI CELJU
za nedoločen čas:
—	učitelja telesne vzgoje, PRU, začetek dela 1. 9. 1982
>
za določen čas:
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja za šolsko leto 1982/83, U ali PRU
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU — začetek dela 1. 9. 1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU — začetek dela 1. 9. 1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA SLIVNICA PRI CELJU
za določen čas:
—	učitelja zgodovine in družhenomoraine vzgoje, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov — začetek dela 1. 9. 1982 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
TOZD OSNOVNA ŠOLA MILOŠA ZIDANŠKA DRAMLJE za določen čas:
—	učitelja matematike, PRU (do vrnitve delavke z zdravljenja)
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU (za eno šolsko leto)
za nedoločen čas:
—	učitelja angleškega jezika, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov, PRU — začetek dela 1. 9. 1982
TOZD OSNOVNA ŠOLA BLAŽA KOCENA PONIKVA za nedoločen čas:
—	učitelja družhenomoraine vzgoje in spoznavanja narave, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem drugih predmetov v celodnevni osnovni šoli, PRU
TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR
za nedoločen čas:
—	učitelja kitare in violine, PRU ali STU
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Delovna organizacija Vzgojno-izobraževalni zavod Šentjur pri Celju, Ulica skladateljev Ipavcev 2, 15 dni po objavi razpisa.
Občina Škofja Loka
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVANA TAVČARJA GORENJA VAS
razpisuje naloge in opravila:
—	za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja telesne vzgoje, P, VŠTK — od 1. 9. 1982
—	za določen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja telesne vzgoje, P, VŠTK od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983
—	socialnega delavca — višja šola za socialne delavce — (od 1. 9. 1982 do vrnitve odsotne delavke s porodniškega dopusta)
Šola nima stanovanj. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivan Tavčar, Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. a
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PETRA KAVČIČA ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	na razredni stopnji:
—	pet učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela
1. 9. 1982,
—	učitelja razrednega pouka za delo na podružnični šoli Lenart, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9.1982
—	učitelja razrednega pouka, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke od 1. 9.1982 do 30. 4. 1983).
—	na predmetni stopnji:
—	učitelja tehničnega pouka, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), začetek dela 15. 9. 1982.
Pogoji za razpisana dela in naloge: končana višja ali visoka izobrazba
ustrezne smeri in ustrezne moralno politične lastnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja osnovne šole Petra Kavčiča
Škofja Loka, Šolska ulica 1, 64220 Škofja Loka.
Komisija za delovna razmerja
GIMNAZIJE BORISA ZIHERLA ŠKOFJA LOKA
razpisuje za nedoločen čas dela:
—	učitelja osnov tehnike in proizvodnje in organizacije proizvodnega dela v 1. letniku (diplomirani inženir strojne, elektro ali sorodne stroke),
—	učitelja obrambe in zaščite — 16 ur na teden, možnost dopolnjevanja (diplomirani obramboslovec, rezervni oficir z visoko izobrazbo ali diplomant vojaške akademije)
—	učitelja informatike, dokumentalistike in arhivistike ter osnov tehnike in proizvodnje v 2. letniku (visoka izobrazba — smer: arhivistika ali druga sorodna smer, višja izobrazba (PA s smerjo strojepisja), 13 ur na teden)
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE LESARSKE ŠOLE ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja angleškega in nemškega jezika
Delo je za določen, poln delovni čas, za šolsko leto 1982/83 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri.
Začetek dela: 1. 9. 1982.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59 — komisija za delovna razmerja.
Občina Tolmin
*
Komisija za medsebojna delovna razmerja ŠOLSKEGA CENTRA »VOJVODINA« TOLMIN
razpisuje prosta dela in naloge
ZA SREDNJO ŠOLO: za določen čas:
—	učitelja zgodovine, P — s polnim delovnim časom od 1. 9.1982 do 14.1.1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	učitelja francoskega jezika, P — s polovičnim delovnim časom od 1. 9.1982 do 14.1.1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
za nedoločen čas:
—	učitelja matematike-fizike, P s polnim delovnim časom
—	učitelja telesne vzgoje, P s polnim delovnim časom
—	učitelja obrambe in zaščite in zemljepisa, P s polnim delovnim časom
—	učitelja OTP — dipl. inž. elektrotehnike ali strojništva s polnim delovnim časom
—	učitelja STM, sociologije in filozofije — P s polnim delovnim časom
—	učitelja likovnega pouka, P s polovičnim delovnim časom
ZA OSNOVNO ŠOLO:
—	učitelja zgodovine, PRU s polnim delovnim časom, strokovni izpit
—	učitelja tehničnega pouka, PRU, strokovni izpit, polovični delovni čas
ZA GLASBENO ŠOLO:
—	dveh učiteljev klavirja, PRU s polnim delovnim časom
—	učitelja nauka o glasbi in harmonike, PRU s polnim delovnim časom
—	učitelja violine in kitare, PRU s polnim delovnim časom (mogoča je tudi kombinacija enega izmed navedenih dveh glasbil in nauka o glasbi ali drugih glasbil)
—	učitelja klavirja in nauka o glasbi, P ali PRU s polnim delovnim časom — strokovni izpit
—	učitelja nauka o glasbi, P ali PRU s polnim delovnim časom — strokovni izpit
ZA VZGOJNO-VARSTVENO ORGANIZACIJO:
—	vzgojitelja — srednja vzgojiteljska šola — strokovni izpit
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi.
Prijave in ustrezna dokazila o strokovni usposobljenosti sprejema komisija za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni.
Občina Trbovlje
Razpisna komisija
VZGOJNE-VARSTVENE ORGANIZACIJE TRBOVLJE
razpisuje po 175. členu statuta VVO Trbovlje prosta dela in naloge:
—	vodje enot — pedagoški vodja (reelekcija)
Pogoji:
—	srednja vzgojiteljska šola, najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO;
—	aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe in do bratskih narodov.
Stanovanja ni.
Prijave z dokazili pošljite razpisni komisiji VVO Trbovlje v 15 dneh
po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
Občina Velenje
“mi
-^N(
Razpisna komisija pri svetu šole
TOZD OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA, JENKOVA 2, 63320 TITOVO VELENJE
dol
Ue
uč
(n
uč
IH
razpisuje prosta dela in naloge:
—	vodje gospodarskih in splošnih zadev
—	vodje podružnične šole v Pesju
Kandidati za razpisana prosta dela in naloge morajo izpolnjevati slednje pogoje:
—	da imajo najmanj tri leta prakse v vzgojno-izobraževalnem d«
—	da izpolnjujejo z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovod
o uresničevanju kadrovske politike v občini Velenje določene!1^! goje;	“id
—	da imajo opravljen strokovni izpit;	“je
—	da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične re’ “k lucije;
—	da imajo strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v zaprti pismu, z oznako — za razpisno komisijo, na naslov: VIZ Veleti’^*' TOZD Osnovna šola Anton Aškerc, Jenkova 2, 63320 Titovo Ve nje. Rok za prijavo je 30 dni po objavi, o sklepu sveta šole pa bo Sg kandidatrobveščeni prav tako v 30 dneh po preteku časa, ki je dolo< Vl za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA JENKOVA 2, 63320 TITOVO VELENJE

razpisuje prosta dela in naloge:
— šolskega svetovalnega delavca, za nedoločen čas, s polnim delo nim časom, s predvidenim nastopom dela 23. 8. 1982.
Pogoji: profesor pedagogike, z opravljenim strokovnim izpito' lahko tudi pripravnik.
u
n
Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na gornji naslov v 30 dneh t So
dneva objave, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30. dneh P preteku roka za prijavo.
Kadrovsko-socialna služba
RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA TITOVO VELENJE TOZD ELEKTRO-KOVINARSKA ŠOLA
razpisuje na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZl Elektro-kovinarske šole dela in naloge:
za nedoločen čas
—	treh učiteljev slovenskega jezika, P
—	dveh učiteljev matematike in fizike, P
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	učitelja obrambe in zaščite, P
—	dipl. inž. strojništva, P
—	dipl. inž. elektronike, P
—	učitelja glasbene vzgoje. P, polovičen delovni čas
za določen čas (od L 9. 1982 do 31. 8. 1983)
—	učitelja zgodovine, P
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom 1 usmerjenem izobraževanju in sklepi strokovnega sveta SRS za vzgoji in izobraževanje.	j
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev v dneh po objavi v časopisu na naslov: Kadrovsko-socialna služba R( darskega šolskega centra, Prežihova 3, Titovo Velenje.
Občina Vrhnika
Odbor za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BOROVNICA
razpisuje za COŠ prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja biologije, PRU
—	učitelja glasbene vzgoje, PRU
—	učitelja gospodinjstva — vodja šolske kuhinje, PRU
Začetek dela 1. septembra 1982.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema odbor 15 dni po objavi piša.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izl ri.
Svet šole in komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER
razpisuje dela in naloge:
—	ravnatelja šole
Pogoji:
—	da izpolnjuje splošne z ZOŠ določene pogoje,
—	da ima strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj opravljenem strokovnem izpitu v osnovni šoli,
—	da ima ustrezne družbeno-politične in moralno-etične lastnost'b '
—- da ima ustrezne organizacijske sposobnosti.
—	učitelja slovenskega in angleškega jezika, PRU ali P za nedoloče« čas s polnim delovnim časom
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU za nedoločen čas s polni111 delovnim časom (za poučevanje na dislociranem oddelku — pr*' vozi trikrat na teden z delavskim avtobusom),
—	dveh učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšane^ bivanja, U ali PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časoflt
—	učitelja razrednega pouka, U ali PRU za določen čas s polnim de lovnim časom (za čas odsotnosti delavke na porodniškem dop"' stu),
—	šolskega psihologa — pedagoga za določen čas s polovičnim de lovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem de pustu).
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na našlo' Osnovna šola Log-Dragomer, 61351 Brezovica pri Ljubljani z oi nako »Komisiji za medsebojna delovna razmerja«.
“fisija za delovna razmerja
-rNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA VRHNIKA
ppisuje prosta dela in naloge Izločen čas:
| u«itelja razrednega pouka za šol. leto 1982-83, U ali PRL!
' utitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja . Nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) JU ali PRL' ’ učitelja razrednega pouka za nadomeščanje v I. polletju šol. leta l982-83, L ali PRL ji Nedoločen čas:
•Nitelja fizike in matematike, PRL ali P lf Nitelja glasbene vzgoje, PRL ali P ifJ “titelja razrednega pouka, L ali PRL
s^tek dela 1.9. 1982.
pdidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim ži\-rJepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Ivana efikarja Vrhnika, Tržaška c. 13.
Občina Žalec
'e---------------------------------------------------------
^GOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA n.sol.o. ^LEC
^^Pisuje na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta dela in naloge za
OSNOVNA ŠOLA VLADA BAGATA BRASLOVČE učitelja razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje delavke ta porodniškem dopustu)
teD OSNOVNA ŠOLA MIROSLAVA ŠIRCE PETROVČE učitelja likovne in tehnične vzgoje, PRL 1° učitelja glasbene vzgoje, PRL učitelja tehnične vzgoje, PRL učitelja fizike in matematike, PRL dveh učiteljev razrednega pouka v COŠ
pomočnika ravnatelja
i o goji:
p najmanj višja izobrazba pedagoške smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezne moralno politične lastnosti Ndatna doba je 4 leta.
OSNOVNA ŠOLA VERE ŠLANDER POLZELA učitelja glasbene vzgoje z vodenjem pevskega zbora, PRL učitelja telesne vzgoje, PRL 2l učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja učitelja telesne vzgoje, PRL za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
OSNOVNA ŠOLA IVANA FRANCNIKA-BLČA,
ransko
učitelja tehnične vzgoje, PRL učitelja glasbene vzgoje, PRL Učitelja telesne vzgoje, PRL Učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRL učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja
^ZD OSNOVNA ŠOLA PETRA ŠPRAJCA-JLRJA ŽALEC dveh učiteljev slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRL učitelja biologije in gospodinjstva, PRL
l	.	i
^ Pomočnika ravnatelja
j Najmanj višja izobrazba pedagoške smeri c_ Najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu organizacijske in vodstvene sposobnosti in ustrezne moralnopoli-tiine lastnosti
OSNOVNA ŠOLA NADE CILENŠEK GRIŽE učitelja zemljepisa in zgodovine, PRL učitelja biologije in kemije, PRL
" OSNOVNA ŠOLA LJLBE MIKUŠ ŽALEC
učitelja telesne vzgoje, PRL (učitelj si bo moraš med delom pridobiti dopolnilno izobrazbo za delo z duševno prizadetimi otroki)
GLASBENA ŠOLA RISTA SAVINA ŽALEC učitelja klavirja, P ali PRL ' Učitelja harmonike, P ali PRU | učitelja kitare, P ali PRL Učitelja klarineta, P ali PRL
^OVNA SKLPNOST SKLPNIH SLLŽB VIO ŽALEC ^yeh psihologov (za določen čas, nadomeščanje delavk na porod-"iškem dopustu)
Ndidati za opravljanje del in nalog učiteljev morajo izpolnjevati bi ^0je, kot jih določa 96. člen zakona o osnovni šoli. Dela se združu-'l°za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Jc«tek dela 1. 9. 1982.
Nieljne organizacije nimajo na voljo stanovanj.
'Jave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh °hjavi razpisa na naslov TOZD.' Kandidati bodo obveščeni o izbiri a dneh po poteku roka za prijave.
j^TlVAL KLRIRČEK MARIBOR, Tomšičeva 45 in tpCBLIŠKI ODBOR ZZB, LJUBU AN A, Beethovnova 10
popisujeta
v^nje mladinskih pevskih zborov, ki bo dne 18. decembra 1.982 d-t Mariboru.
d[ festivalu sodelujejo otroški in mladinski pevski zbori, ki so na j republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi do-^gli ustrezno kakovostno raven.
■f ' Vsak zbor bo zapel tri pesmi, od katerih mora biti ena iz pesmarice | J-apojmo veselo, druga na tematiko NOB in socialno tematiko, 8*5 yeti0 pa izberejo zborovodje po svoji presoji.
0. Zborj se prijavijo do 25. junija 1982 glasbeni komisiji pri FESTIVALU KURIRČEK, MARIBOR, Tomšičeva 45.
^r,-java mora vsebovati:
ime in natančen naslov zbora ^ ime in priimek zborovodje
natančno število pevcev in spremstva " program petih skladb (skladatelj, pesnik, naslov skladbe) izmed katerih bo komisija izbrala tri in obvestila zbor o izboru j, do 1. septembra 1982. f revozne stroške si plača zbor sam ali pa organizacija, ki ga pošilja, broške oskrbe v Mariboru plača zboru FESTIVAL KURIRČEK.
Kako bo letos z učbeniki ?
Na nedavni seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju družbene akcije za organizirano preskrbo osnovnih šol z učbeniki in o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol smo zvedeli, da bodo letos posebne izobraževalne skupnosti kljub denarnim težavam pomagale srednjim šolam in hkrati učencem pri nakupu obveznih učbenikov. V ta namen bodo prispevale, kot je povedal presednik skupščine I?obraževalne skupnosti Slovenije Tone Ferenc, predvidoma 40 milijonov dinarjev. Naj povemo, da kljub združenim prizadevanjem vseh odgovornih dejavnikov še ne bodo pripravljeni vsi potrebni učbeniki za srednje usmerjeno izobraževanje ob začetku šolskega leta, pač pa bodo učbeniki za strokovnorteore-tične predmete izhajali postopoma med šolskim letom. V začetku šolskega leta bodo učenci prejeli skoraj vse obvezne učbenike za splošno izobraževalne predmete (SVIO).
Na seji so člani odbora sprejeli prvi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o učbenikih, ki ga bodo postopoma dopolnjevali do konca junija, ko bo znova v razpravi. Precejšnjo pozornost so razpravljavci namenili cenam učbenikov, ki naj bi bili po mnenju nekaterih tržno blago; razpravljali so tudi o izdajanju delovnih zvezkov in priročnikov, ki jih strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje ne bo več potrjeval.
Vzgojno-varstvene in vzgoj-no-izobraževalne organizacije obveščamo, da je pred nedavnim izšel prvi del Kataloga učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za vzgojno-varstvene organizacije, osnovne in. srednje šole v SR Sloveniji za šolsko leto 1982—83, ki ga je izdal Zavod SR Slovenije za šolstvo. Objavljamo informacijo o tem, kako bodo šole organizirano oskrbljene z ubčeniki, ki je objavljena tudi v katalogu.
23. junija ob 11. uri bo v prostorih Slovenskega šolskega muzeja odprta razstava Sodelovanje osnovnošolcev pri mladinskih listih in šolskih glasilih pred letom 1941.
Razstava bo prikazala razvoj rubrik otroških dopisov v slovenskih mladinskih revijah in osnovnošolskih glasilih. Učitelj Engelbert Gangl je leta 1907 prvič začel v svojem listu Zvonček kramljati z otroki. Kmalu so mu poleg pozdravov in opisov svojih doživetij začeli pošiljati tudi pesmice in povesti, ki so jih sami sestavili. Te rubrike so se zlasti po letu 1929 razširile tudi v večini mladinskih listov. Ponekod so uredniki teh rubrik predlagali otrokom razne teme, o katerih naj pišejo, drugi so jim spet prepuščali prosto izbiro spisov. Leta ,1934 je izšel zbornik Kresnice, ki je bil sestavljen iz samih otroških prispevkov. Istega leta je izšla tudi posebna številka Razorov, ki je prinesla same spise učencev meščanskih šol. Osnovnošolska glasila so po naših šolah
Republiško tekmovanje iz znanja materinščine
Republiško tekmovanje iz znanja materinščine za Cankarjevo nagrado je bilo letos 5. junija v Kranju. Prireditev je organiziralo kranjsko slavistično društvo, potekala pa je v Srednji tekstilni in obutveni šoli. Tekmovalce in mentorje sta pozdravila predstavnik Slavističnega društva Slovenije Tone Pretnar in Stanko Šimenc v imenu Zavoda SRS za šolstvo in domačega slavističnega društva.
Tekmovali so učbnci iz sedmih in osmih razredov in srednješolci, prijavila pa so jih 'območna slavistična društva iz Celja, z Jesenic, iz Kopra, Kranja, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta, Slovenj Gradca, Trsta in Zasavja. Udeleženci tekmovanja so znanje iz materinščine pokazali — tako kot že leta doslej — v testih in spisni nalogi. Ta je za prvo težavnostno stopnjo zahtevala poznavanje medčloveških odno-
sov v Jurčičevih delih ali pa vlogo posebnežev v teh delih, za drugo stopnjo pa poznavanje socialnih razglasij na vasi v delih od Kersnika do Potrča, oz. zemlje kot osi življenja prav tako v delih od Kersnika do Potrča.
Po šest najbolje uvrščenih z vsake težavnostne stopnje je prejelo posebne knjižne nagrade, vsak tekmovalec pa priznanje kot simbolično sporočilo, da v tekmovanju iz znanja materinščine poražencev ni!
O nečem pa je vendarle treba razmisliti. Mar ne bi kazalo tega tekmovanja pripraviti prej (marca, aprila), ne pa ob koncu šolskega leta? Namig velja organizatorjema, Zavodu SRS za šolstvo in Slavističnemu društvu Slovenije, izraža pa željo mentorjev. Ti so tudi letos vestno opravili svojo dolžnost.
B. G.
NALOGE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL
Učenci in pedagoški delavci dobijo učbenike, ki jih zalagajo založbe, ob začetku pouka v vzgojno-izobraževalni organizaciji, ki je vključena v sistem organizirane preskrbe. Šole razdelijo učbenike med iičence. Vsi učenci 1. in 2. letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja lahko kupijo učbenike po subvencionirani ceni, vendar s pogojem, da bodo učbenike po končanem letniku pustili v šoli. Učenci 2. letnikov, ki bodo pustili učbenike iz 1. letnika na šoli, kupijo učbenike za 2. letnik po dogovorjeni znižani ceni (razliko — izposojevalnine prispevajo učenci prvih letnikov v šolskem letu 1982—83, ki si bodo sposodili učbenike na šoli. Če učenec ne želi po končanem letniku pustiti učbenikov v šoli, kupi učbenike po nesubvencionirani ceni.
Posebne izobraževalne skupnosti zagotavljajo denar, namenjen za nakup obveznih učbenikov za 1. in 2. letnik srednjih šol, ki tako oblikujejo zaloge učbenikov.
Šrednje šole naj čimprej sporočijo Izobraževalni skupnosti Slovenije na podlagi kataloga in orientacijskih cen, koliko učbenikov za 1. in 2. letnik, ki bodo subvencionirani, potrebujejo. Izobraževalna, skupnost Slovenije bo sporočila te podatke založbam.,
Vzgojno-izobraževainim organizacijam dostavljajo učbenike knjigarne. Matične knjigarne za posamezne šole določi komisija za knjigarne pri splošnem združenju. S prodajo učbenikov po subvencioniranih cenah bodo srednje šole razširile zaloge učbenikov še za 2. letnik, v kasnejših letih pa bodo oblikovali tako tudi zaloge za 3. in 4. letnike srednjega izobraževanja.
Vzgojno-izobraževalne organizacije naročijo ustrezno število vseh učbenikov iz kataloga v določeni knjigarni najkasneje do 30. junija. Knjigarna daje za ta naročila najmanj 5 % popusta na maloprodajno ceno.
Za kasnejša naročila v septembru popust ne velja.
Vsa naročila so dokončna, naročenih učbenikov ni mogoče vračati.
Knjigarne dostavijo učbenike vzgojno-izobraževainim organizacijam najkasneje do 31. avgusta ali po medsebojnem dogovoru.
Vzgojno-izobraževalna organizacija mora poravnati račun za prejete učbenike do 20. septembra ali pa v petnajstih dneh po prejemu, če prejme učbenike pozneje.
Založbe dostavijo učbenike za 2. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja knjigarnam avgusta ali takoj po izidu. Če učbenik izide kasneje.
Organizirana preskrba osnovnih šol z učbeniki bo potekala v skladu z družbenim dogovorom in tako kot v preteklih letih.
Nova razstava v Slovenskem šolskem muzeju
Bogat program letošnje andragoške šole
Letošnja poletna andragoška šola, ki jo prireja Andragoški centar v Zagrebu v domu prosvetnih delavcev v Crikvenici od 21. junija do 3. julija 1982, ima zelo bogat program seminarjev, posvetovanj in drugih oblik. Uvodni del, namenjen vsem udeležencem, obsega prikaz 25-iet-nega delovanja te šole in njenih prihodnjih možnosti (mag. M. Golubovič), referat o prosvet-no-kuiturnem delu v ljudski revoluciji (dr. M. Ogrizovič), razvojne perspektive vzgoje in izo-braževanja pri nas v luči 12. kon-gresžt ZKJ (dr. S. Šuvar) in perspektive nadaljnjega razvoja izobraževanja ob delu in iz dela (več referentov).
Posamezni seminarji bodo obravnavali tele aktualne teme: program in metode usposabljanja splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, teorija in praksa pri pouku tujih jezikov za odrasle, kulturna dejavnost v or-
ganizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, usposabljanje za delo v organizacijah združenega dela, izobraževanje ob delu v usmerjenem izobraževanju in šolah za funkcionalno osnovno izobraževanje odraslih, andragoški in kadrovski »inženiring« za nove proizvodne in storitvene organizacije ipd.
Predvidena posvetovanja pa bodo namenjena: 40-letnici dela delavskih in ljudskih univerz, njihovemu stanju in razvojnim možnostim, družbeno-politič-nemu izobraževanju in usposabljanju delegatov, vrednotenju vzgoje in izobraževanja v svobodni menjavi dela, razvoju andragoške znanosti v svetu in pri nas.
Letošnja andragoška šola bo jubilejna, zato bo tedaj tudi razstava o njenem dosedanjem 25-letnem delovanju.
M. GOLUBOVIČ
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije.
JUNIJ 1982
RAVNE NA KOROŠKEM
ČRNA-ŽERJAV
MEŽICA
KRANJ
RADLJE OB DRAVI
22., 23.
24.
25.
28.
29.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Poimenovanje Osnovne šole Rogatec po Edvardu Kardelju
začela izhajati okrog leta 1929. Njihovo izhajanje je bilo odvisno predvsem od šolskih vodstev in posameznih učiteljev. V zbirki Slovenskega šolskega muzeja je zlasti veliko glasil z osnovne šole Bloke, meščanske šole Trbovlje in poskusne šole Bežigrad v Ljubljani. Nekatera glasila so bila bogato ilustrirana. V glasilih je vidno zanimanje za narodopisje. Učenci so na pobudo učiteljev pisali pravljice in povesti, ki so jih slišali pripovedovati doma, opisovali so svoja doživetja, precej pa je biio tudi pesnikov. Med dopismiki najdemo tudi nekatera kasnejša znana imena. Ta šolska in razredna glasila so včasih edini vir informacij o delu na posameznih šolah. Učenci so pisali o šolskem samoupravljanju, šolskih hranilnicah, raznih športnih dogodkih, ki jih ne najdemo v šolskih kronifeah. Šolska glasila so krepila vezi med šolo in domom in v učencih razvijala smisel za samostojno delo.
TATJANA HOJAN
5. junij bo zapisan v kroniko osnovne šole Rogatec z velikimi črkami. Šola je dobila ime po revolucionarju Edvardu Kardelju.
Ponosni smo, da lahko naša šola nosi njegovo ime, čigar teorija je izhajala iz prakse in se v praks’ uresničevala. S številnimi obiski v delovnih organizacijah se je seznanjal z delom in organizacijo delavcev. Na podlagi teh izkušenj je gradil idejo o samoupravljanju in delegatskem sistemu. S4em je veliko prispeval k marksistični misli. Tako danes vsi delovni ljudje pa tudi naši najmlajši uresničujemo na vseh področjih življenja in dela idejo samoupravljanja.
Tudi v naši vzgoji posvečamo samoupravni organizaciji učencev veliko skrb. Želimo, da se žf. mladi zavedajo pomembnosti samoupravnega odločanja. Dober pionir — samoupravljavec bo tudi dober delavec — samoupravljavec.
5. junija je bil naš kraj Rogatec ves v zastavah. Tudi naša nova šola je zablestela s svojo urejeno okolico, z asfaltnimi potmi in novim igriščem. Hvaležni smo vsem, ki so kakorkoli
pripomogli, da imamo boljše delovne razmere.
Velika zahvala velja delovni organizaciji HP »Medex« ex-port, import iz Ljubljane, ki nam je omogočila postavitev doprsnega kipa Edvarda Kardelja, prav tako pa nam je že prej po-' magala z denarjem. Zahvaljujemo se tudi delovni organizaciji »Straža« Hum na Sutli iz bratske republike Hrvaške, za sodelovanje.
Za šolo, kraj Rogatec, druge kr ijevne skupnosti in občino Šmarje pri Jelšah sta poimeno-' anje šole po Edvardu Kardelju in postavitev spomenika velik praznik. Slovesnosti sta se udeležila tudi tovarišica Pepca Kardelj in naš rojak predsednik CK ZKS tovariš Andrej Marinc. S svojo udeležbo sta počastila naš praznik.
Učenci (n vzgojitelji šole čutimo dolžnost, da z vestnim delom sledimo našima vzornikoma — Titu in Kardelju.
Učenci in kolektiv osnovne šole Edvarda Kardelja Rogatec
Boljši časi ne bodo prišli kar tako
Iz razprave na Skupščini RO Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti
Izčrpen pregled stanja, nerešenih vprašanj in prihodnjih 'nalog sindikata ki ga je podal na skupščini dosedanji predsednik Geza Čahuk (o tem smo poročali v prejšnji številki), je dal ton in vsebinsko usmeritev tudi razpravi. Ta je posegla predvsem v gmotne razmere vzgojno-var-stvene in vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter samih prosvetnih delavcev. Ponovno je bila poudarjena zahteva, da bo treba izbojevati enakopraven položaj te dejavnosti v združenem delu in odkrito spregovoriti o vseh nerešenih vprašanjih.
Najbolj zapostavljena je vzgojno-varstvena dejavnost, vsaj tako bi lahko sklepali po razpravi na skupščini. V Mariboru so izračunali, da so znašali povprečni mesečni neto osebni dohodki v negospodarstvu.v letu 1981 13.360 din, v vzgojno-var-stvenih organizacijah pa samo 8.812 din! To, da osebni dohodki te. dejavnosti padajo pod povprečje osebnih dohodkov v naši republiki, dokazuje, da smo prešli kritično točko in ne moremo več govoriti o enakopravnem položaju vzgojno-varstvene dejavnosti, pač pa o njeni zapostavljenosti v družbi. V vzgoj-no-varstveni dejavnosti je tudi sicer stanje kritično: cene rastejo, vzdrževanje je vse dražje, prispevki skupnosti otroškega varstva in staršev pa zaostajajo za rastjo cen; oddelki so prenatrpani, o posodabljanju vzgojnega deta pa skoraj ni mogoče več govoriti. Vzgojiteljice se čutijo upravičeno prizadete, ker ostaja njihova zahteva po izobraževanju na višji šoli neuresničena. Vse so storile, kar so mogle, da bi^ to dosegle; nihče jim ne ugovarja, načelnih ovir ni, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke.
O resnih težavah so poročali tudi delegati glasbenih,šol. Čeprav so nižje glasbene šole že pred leti pripravile predlog normativov in meril za vrednotenje dela v tej dejavnosti, kjer je ve-
liko individualnega pouka, še nimamo v republiki sprejetih enotnih meril in vsaka občina ravna po svoje. Osebni dohodki učiteljev zaostajajo, šolnine pa ponekod rastejo že čez tisto mejo, ko je glasbena šola še dostopna nadarjenim učencem ne glede na socialni položaj staršev.
Težke čase preživljajo tudi domovi učencev. V večini domov je še precej prostora — na ljubljanskem območju je npr. kar 465 praznih ležišč. To vpliva na dohodek domov, ki je že tako skromen, saj ne dobijo denarja niti za kulturne in druge dejavnosti prostega časa. Pedagoški delavci v domovih se zavzemajo za to, naj bi bili štipendisti, ki so oddaljeni več kot 40 kilometrov od srednje šole, obvezno vključeni v domove, kjer jim družba zagotavlja ugodne vzgojne, študijske in gmotne možnosti. Le malo domov si obeta kaj več od organiziranega vključevanja v turizem v poletnem času, ko so njihove zmogljivosti proste.
Razprava se je dotaknila tudi položaja delavskih univerz, ki jim bo treba pomagati pri gmotni in kadrovski utrditvi v skladu s stališči, ki sta jih sprejeli predsedstvi republiške konference SZDL in republiškega sveta ZSS.
Ko je odgovarjal v imenu Izobraževalne skupnosti Slovenije na odprta vprašanja iz razprave, je Tone Ferenc poudaril, da so težave, ki so jih razpravljavci prikazali, resnične. Dosegli smo določen napredek v samoupravni organiziranosti vzgojno-izobraževalne dejavnosti in v razvijanju novih družbeno-gospo-darskih odnosov. Za rešitev težkega gmotnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju pa bo treba doseči, da bodo dohodki te dejavnosti sledili rasti družbenega proizvoda in da he bodo zaostajali za njim, kot je predvidela resolucija.
Vzgojno-izobraževalno dejavnost moramo obravnavati kot
Skupna programska jedra vzgojno -izobraževalnega dela
Že dve leti si prizadevajo republike in pokrajini, da bi se zmanjšale nepotrebne razlike v programih, posebno tiste, ki ovirajo prehodnost, otežkujejo šolanje, zaposlovanje in enotnejše opremljanje šol. Ta prizadevanja naj bi strnilo besedilo skupnih programskih jeder, ki je hvalevreden poskus — pripraviti skupne osnove vzgojno-izobra-ževalnega dela za vso Jugoslavijo. Ali povedano drugače: Programska jedra naj ne bi nadomestila učnih načrtov, temveč poudarila in povezala vse, kar je temeljno in skupno vsem republikam in pokrajinam.
Dopolnjen predlog skupnih programskih jeder, ki zajema predšolsko vzgojo, osnovno in srednje usmerjeno izobraževanje v SFRJ, je zdaj pripravljen za javno obravnavo. Čeprav je bilo doslej veliko prizadevanj, da bi se vse to čim bolje uskladilo, predlog še ni povsem izoblikovan. Dokument bodo dopolnjevali in izboljševali tako, da bo do jeseni pripravljen za širšo obravnavo v strokovnih telesih in družbeno-političnih organih. O predlogu skupnih jeder je zavzeto in odgovorno razpravljal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in se zavzel za to,
da naj bodo zares »jedra« tistega, kar je skupno.
Razpravljavci so med drugim poudarili, da je treba besedilo dokumenta bolj prožno oblikovati hkrati pa natančneje opredeliti cilje in izpustiti podrobnosti. Še posebno pozornost je treba nameniti interdisciplinarni povezanosti vzgojno-izobraže-valnih področij in opustiti predmetne opredelitve.
V razpravi je bilo soglasno izraženo mnenje, da' moramo v jedrih bolj poudariti prepletanje marksistične teorije in samoupravljanja s praktičnim življenjem in povezovanjem šole z okoljem.
Strokovni svet je po temeljiti razpravi sprejel še predmetnik za osnovne šole, ki je usklajen z zdajšnjimi denarnimi možnostmi. O tem bo razpravljala še izobraževalna skupnost Slovenije.
Sprejeli so tudi predloge za vse učne načrte za fakultativne predmete. Kot kaže se bo letošnjo jesen začela preobrazba osnovne šole. Da se bodo osnovne šole lahko ustrezno pripravile na novo šolsko leto, bodo že konec junija, tako so povedali na seji, prejeli smernice in učne načrte za fakultativne predmete.
T.	DOMINKO
dejavnost prednostnega družbenega pomena in ji zagotoviti potrebne razvojne možnosti. Zmanjšati bi morali razliko med osebnimi dohodki v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. Ne bi se smelo dogajati, da zaradi gospodarskih težav v posameznih občinah prosvetni delavci niso deležni dogovorjenih popravkov v osebnih dohodkih. Seveda pa moramo tudi v vzgoji in izobraževanju gospodarno ravnati z denarjem, spoštovati dogovorjena merila, smotrneje oblikovati mrežo srednjih šol ter iskati dodatne možnosti 'tudi v neposredni svobodni menjavi dela.
Težave so tudi z reformo
Nekatere razprave so posegle v vsebinska vprašanja in spremembe v vzgoji in izobraževanju. Anketa, ki so jo izvedli v Novi Gorici med učenci in učitelji prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja, je pokazala, da bi se zaradi natrpanih učnih načrtov učenci morali učiti dnevno po 10 ali 1 1 ur — vsakdanjemu pouku bi morali dodati še tudi po 5 ur samostojnega učenja na dan. Za učence skrajšanih programov ter dve in triletnih učnih smeri srednjega izobraževanja so učni načrti prezahtevni. Taki so tudi mnogi učbeniki, pa jih učitelji in učenci ne morejo uporabljati. V osnovni šoli se učenci večino naučijo v šoh — sedanji prehod na usmerjeno izobraževanje jih postavlja pred mnogo zahtevnejše dekv Učenci, ki niso kos tem povečanim zahtevam, se umikajo v pasivnost, nedelavnost in ravnodušnost ali pa se učijo samo še za zadostno o:eno. Prenatrpani programi izrinjajo iz učnega procesa vzgojo —- nad tem bi se morali zamisliti! Ob vsem tem pa učitelji
ugotavljajoča se trudijo mnogo bolj kot prej, učinek pa je slabši.
Precej je bilo v razpravi govora še o drugih vprašanjih — o inovacijski dejavnosti, o pripravah na kongres ZSS, o urejanju drugih perečih vprašanj, kot so npr. pokojnine prosvetnih delavcev. Temeljni sklep, ki ga je razprava na osnovi uvodnega poročila izoblikovala — povzel ga je novi predsednik republiškega odbora dr. Stane Pejovnik — je, da čaka sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanpsti tudi v prihodnje zahtevno in odgovorno delo. Boljši časi ne bodo prišli sami od-sebe — morali si jih bomo izboriti! Sprejeti sistemski zakoni so sicer dobra podlaga, vendar se zamisli in sprejeta stališča ne uresničujejo dosledno, zato je-potrebna načrtna in organizirana dejavnost sindikata.
Novo vodstvo republiškega odbora
Skupščina je izrekla posebno priznanje dosedanjemu predsedniku in dolgoletnemu predanemu delavcu v sindikatu delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti — Gezi Čahuku. nato pa je izvolila nov 13-članski izvršni odbor, ki je na prvi seji izbral ožje vodstvo.
Novi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja ih znanosti: dr. Stane Pejovnik, dipl. inž. kemije, docent na VTOZD kemija in kemijska tehnologija v Ljubljani.
Podpredsednik: Marjan Kampuš, predmetni učitelj praktičnega pouka v Šolskema centru TAM v Mariboru.
Tajnik republiškega odbora pa bo še naprej Aleš Golja iz delovne skupnosti Republiškega sveta Zveze sindikatov Sloveni-
Simpozij o pouku zgodovine
Po enoletnem premoru se bodo učitelji zgodovine iz vse Jugoslavije zbrali na-devetem simpoziju o pouku zgodovine konec avgusta (27., 28. in 29.) 1982 v Novem Sadu. Prvi tovrstni simpozij je bil namreč pred desetimi leti v istem kraju. Z letošnjim simpozijem začenjajo učitelji zgodovine nov sklop posvetovanj, povezanih z napredkom pouka zgodovine na vseh stopnjah izobraževanja. Strokovni organizator je Stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi zgodovinskih društev Jugoslavije, neposredno organizacijo pa je prevzelo Društvo istoričara SAP Vojvodine.
Uvodna referata bosta posvečena 90-letnici rojstva Josipa Broza Tita. V prvem bo obravnavan pomen Titovega dela za idejnopolitično vzgojo mladih, v drugem pa možnosti uporabe pisanih del Josipa Broza Tita pri pouku zgodovine.
Celoten program simpozija je razdeljen v dva dela, izhaja pa iz trenutnih razmer in aktualnih problemov v zvezi s položajem in vlogo zgodovine na vseh stopnjah izobraževanja. Poudarjena naj bi bila predvsem vloga zgodovine pri oblikovanju osebnosti mladega človeka. Ker se približuje reforma univerzitetnega študija, katere namen naj bi bil med drugim tudi boljše usposabljanje profesorjev zgodovine za delo v šolah, je del simpozija posvečen tem vprašanjem. Glavni referent in koreferenti (predstavniki posameznih kateder filozofskih fakultet) bodo govorili o tem, kako naj bi prilagodili pouk zgodovine na fakultetah
potrebam srednje usmerjenega izobraževanja. Organizator pričakuje veliko kritičnih misli in pobud od razprave, v kateri bi morali ) sodelovati predvsem praktiki,' izvajalci programa srednje usmerjenega usmerjenega izobraževanja. Verjetno se bo tudi pokazalo, kako zelo različni so programi študija zgodovine na naših univerzah. Zavedati se je treba, da univerzitetni študij usposablja poleg pedagoškega tudi za znanstvene delo.
Glavna tema simpozija imt naslov Ustreznost pouka zgodo« vine psihofizičnim zmožnostiit učencev. Šest referentov naj bi podalo analizo učnih programov učbenikov, priročnikov, opreme kabinetov in drugih pogojev z; pouk zgodovine v osnovni šoli in srednje usmerjenem izobraževanju. Analiza naj bi odgovorih tudi na vprašanje odnosa učencev zgodovine na posameznih stopnjah izobraževanja in morebitnih odklonov do tega predmeta. Tema simpozija je dokaj široka, razprava naj bi pokazala dosedanje izkušnje učiteljev pri praktičnem delu ter opozorila, koliko učni načrti in učbeniki ustrezajo zahtevam reformirane šole. Posvetovanje naj bi pomagalo premostiti očitne razlike med republikami in pokrajinama ter usmeriti razpravo k skupnim osnovam pouka zgodovine.
Organizatorji bodo, kot je že v navadi, organizirali ogled kulturnih znamenitosti Novega Sada in krajšo ekskurzijo, na kateri se bodo udeleženci seznanili s pomembnimi kraji in spome-




'//S
v//
prosvetni
delavec
V // ///Z
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred-
sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
niki iz obdobja NOB na Fruški gori.
Prepričani smo, da je takšen posvet zgodovinarjev z omenjeno tematiko potreben in da bodo poročevalci in razpravljavci prispevali k izboljšanju
tasti
Vzg
*n<
pouka zgodovine. Učitelje dovine iz SR Slovenije val naj se pri javi jo do 10. avgui D|J

naj se prijavijo do 10. avgui naslov: Društvo istoričara L Vojvodine (Novi Sad, Štej i« Musiča bb, tel. 58-577).
dr. IGNACIJ V
Naknadni razpisi
V letošnjem šolskem letu bo zadnja številka Prosvetnega <l( lavca izšla 12. julija. V njej bomo na željo vzgojno-varstvenihi vzgojno-izobraževalnih organizacij objavili še zadnje naknadi* razpise v tem šolskem letu.
Prosimo vodstva teh organizacij in razpisne komisije, da nat' pošljejo razpise čimprej, če je mogoče vsaj deset dni pred \t dom prihodnje številke časopisa.
Razpise del in nalog učiteljev in vzgojiteljev in drugih ped« goških delavcev bomo objavljali tudi v septembrskih številki našega glasila. V novem šolskem letu bo časopis prvič izšel 1-septembra 1982.
Junij 82
Skupina Junij razstavlja v likovnem razstavišču Rihard Jakopič do 26. junija. Ta skupina, ustanovljena v letu 1969, je tako zelo znana doma in drugod, da je ne kaže posebej predstavljati. Opozorimo pa naj le na nekatere njene značilnosti: sprva so jo sestavljali le slovenski ustvarjalci: Jagodič, Kaljanac, Putrih mi, Draušbaher, Pušelja in še nekateri. Kmalu je postala mednarodna, hkrati pa odprta, humanistična in kritična. V njenih delih prevladuje fotografija, v izbiri raznoterih materialov, v svoji vizionar-nosti in ideji pa zajema ne glede na možnosti in izhodišča sodobni utrip življenja in zahteve po varstvu okolja. Iz del odsevajo groteska in kritične ostrice, iskanje je lahko igra pa tudi ustvarjalni napor. Povezovanje različnih medijev se prebija skozi na videz nezdružljive elemente v zgovorno izpoved, pojav relativizma ni igra anekdotičnega prebliska. Že podatek, da sodeluje na razstavi 82 umetnikov iz 24 držav, pove, da se Junijci želijo potrditi v mednarodni panorami in v mednarodnem utripu, povezujejo s'e ne glede na raznoterost formalnih prvin posameznikov. Fotografija je torej osredje, ob njej pa se zvrstijo grafika, risba, plastika in montaže različnega kova. .
Čeprav je na letošnji razstavi manj grafičnih in kiparskih del, to ne pomeni, da so se Junijci odrekli področjem, ki so jim namenjali pozornost v svojih delih, prikazanih na prejšnjih razstavah, očitno pa je, da so dali letos prednost fotografiji. Za razliko od prejšnje razstave, na kateri je bila predstavljena fotografija še kar pogosto dokumentarna, čeprav eksperimentalno zasnovana, je na letošnji razstavi prikazana fotografija kto svobodno izrazno sredstvo. Umetnikom je le orodje, tako kot sta jim bila v klasiki barva in platno. Izhodiščnega pomena je torej stvaritev s fotografskimi možnostmi in ne le pre-fotografiranje. Montaža, brisi, tehnične možnosti od povečav, povezav, filtrov idr. so zgolj sredstva, s katerimi doseže umetnik zaželeno —prek naturalističnega, kjer je fantazija še prav posebno poudarjena kot ustvarjalčev odnos do realnosti. Zamisel ne izvira iz naravne danosti, ki jo dokumentarno uokvirimo, pač pa umetnik to danost šele kroji. Če je potrebno, jo spreminja, dopolnjuje, naredi kolažni mozaik, ji da nove vrednostne pomene itd. Ker smo v naših galerijah še zmeraj vajeni klasičnih del -— slikarskih, kiparskih, grafičnih in ker je tudi fotografija kot umetnostni izraz prodrla v Evropo z zamudo, je toliko bolj vredno temeljitega premisleka dejanja Junijcev, ki s sedanjo razstavo morebiti še bolj prečiščeno kot so to storili s prejšnjimi, opozarjajo še na drugačne izrazne možnosti.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.

Iz številnih umetnikov je te izbrali le nekaj imen, saj je liko takih, ki zaslužijo pozori In vendar naj opozorimo nekaj značilnih zgledov. St Jagodič je ostal zvest različici tografske obdelave akta v mi plikaciji in povezavi s tehno škim svetom, pri tem pa želi' kozmično razsežnost. Pri verju Kaljancu je škoda, da • prikazal novejše foto monta kakršne smo lahko videli ha'! govi samostojni razstavi lei | Opečna plastika Toneta De. šarja dobiva nove pobudei in h tve v zavesti urbaniziranega st in človeške utesnjenosti, preg a' jenosti. Ratimir Pušelja je z mil Ff ciozno risbo klasično ubran, to sproti podrl s konceptual ■ 0 razdrtostjo in prefinjeno komi {F zicijo. Lep premik je storil •
0
o
Boštjan Putrih z zgovornimi p ij’1' slikami; videti je, da mu tovrsl
izraznost in vrnitev k abstrahira f človeški podobi dajeta l izrazne možnosti. Ironično del f : jejo dela Olje Ivanjicki, na no ' in drugače kot doslej se je prdš > stavil tudi Zvest Apollonio. sevov anekdotičnosti preblisk',',1 ne najdemo le pri Biljani Unk6 J‘ ski, temveč tudi pri plastiki kobiar nega tipa, ki je delo Ratka Petri1’, j* Magrittovske elemente najdemi Berkovi fotografiji, Mersad Bel nadaljuje giacomettijevsko nd 1 dahnjeno plastiko s svojimi vzg ' in dopolnili. Kazuo KitajimO ^ prenesel tokrat svojo plastiko 00
kombinacijo fotografske moril ^
Že, Zhu Quing-Bao predstav.
dela, ki se navezujejo na kit a jsl
klasiko v sodobni izpeljavi krti.
H
ne, fotografska montaža RomtH j. Cieslewicza združuje sodob\f
paradokse v angažirani domislil Franco Montana se navezuje 1 y izpraznjen prostor in Chirid LJ izv odeni svet v fotografski razlil lfo ci. Martin Hruška z montažo g' • S| vori o dvomih in utesnjenosti s jj, dobnega človeka in nemoči. S’ ^ rodne misli z drugačno izpeljal ^ uveljavlja Annegret Soltau, »čh ^ vek, ki izgineva« se kaže v del Vlaste Zdbranskega, Pierre Co p dier je izrabil niz slik za pove# f vanje slikovno abstrahirani trc prikaza, ki je v stopnjevanju 1 ^ grafično premišljen. Vse to in p6 Sef dobno opažamo tudi pri mnog ov drugih, kjer bi posebej kazalo h op čiti inventivne umetnike, s sed njim prikazom pa smo želeli H-ponazoriti nekaj značilnih zgl' 'de dov.	po.
Na otvoritvi razstave je s 'o^ reografijo in plesom sodelovs iif Jasna Knez. Predstavila je sodu tiei ben ples Fanta rhei.	N
Razstava Junijcev je ena tisti1 e|e ki pritegne, terja gledalčevo rt zmišljanje in hkrati tudi vznenfi ( ja. Razstavni katalog je letos $ h radi varčevanja skromnejši, posamezni reprodukciji bi bihf treba navesti naslove fotografi k
le
IGOR GEDRIH
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komi'fc tejaza vzgojo in izobraževanjej8 *, časnik »Prosvetni delavec"1^ prost temeljnega davka od pro-^ meta proizvodov (glej 7. točko I odstavka 36. člena zakona b ob"j davčenju proizvodov in storiteV',| prometu).