V* Kamniški občan LETO XXXII KAMNIK, 18. NOVEMBRA 1992 Slovenija, zgodba o volitvah Ob prebiranju časopisov sem prišel do spoznanja, da so volitve pravzaprav čudovita stvar. Imajo eno samo napako, morale bi biti namreč vsaka dva meseca. Zakaj? Predvolilni čas prinaša tudi nekaj koristi. Samo v zadnjem mesecu so nas obiskali Peterle, Jazbinšek, Kučan in Plut, pričakujemo še Pintarja in morda Drnovška, pa še kdo se bo pojavil v našem prelepem Kamniku. Vsi se zanimajo za naše probleme, vedo, koliko je brezposelnih, kako gre z našimi podjetji, vidijo naše ceste, pijejo našo vodo in skupaj z nami dihajo zrak, kije tretji po onesnaženosti v Sloveniji. Na vprašanje, kako bo država Slovenija lahko pomagala Kamniku, pa vsi nekaj zamrmrajo v brado, pogledajo po občinstvu in izjavljajo nekaj v smislu »pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« Toliko veljakov ni bilo v Kamniku od časov ranjke Av-stro-Ogrske, ko smo dvorskim gospem in gospodom prodajali hojo po mokri tra vi in spanje na prepihu, še nikoli. Da so bili naši dedje bolj poslovni od nas, dokazuje že to, da danes nimamo hotela, kjer bi mi svojim veljakom pnx]ali spanje na prepihu. In če bi bile volitve vsaka dva meseca, bi v Kamniku zopet zaživel elitni turizem. Veljaki bi nam prodajali volilne obljube, mi pa njim hojo po mokri travi in vsi bi bili zadovoljni. No, volitve so načelno le vsake štiri leta in morali se bomo domisliti česa drugega. Za začetek, recimo, kdo nas bo predstavljal v republiškem parlamentu. Izbira je velika in za vsakega se bo nekaj našlo. Kdo so kandidati za državni zbor? Vsega vam ne morem razkriti, saj bi vam pokvaril ves čar predvolilnega obdobja, vendar vas lahko usmerim. Berite Kamniški občan natančno, oglejte si priimke pod članki, vsebina. ni tako zelo pomembna. Ko gledate impulz, si oglejte, kdo se najlepše smehlja in okoli koga je gneča največja. Ko poslušate komentarje, poizkusite najti tistega, ki ve največ o zgodovinskih napakah. (Nadaljevanje na 2. strani) S seje občinske skupščine Mihu Novaku mandat za sestavo IS Z izvolitvijo Mihe Novaka, dosedanjega podpredsednika izvršnega sveta, je občinska skupščna 4. novembra končno le napravila nov korak naprej, da bi čimprej prišla do novega izvršnega sveta. Izid tajnega glasovanja, pri katerem je Novak dobil 47 glasov od 48 navzočih delegatov, je pokazal, da tokrat ni odločala le ozka strankarska pripadnost delegatov, pač pa predvsem zaupanje, da bo mandatar sposoben čimprej sestaviti nov učinkovit izvršni svet. V svojem uvodnem nastopu je mandatar povedal, da sicer želi imeti ob sebi sodelavce, s katerimi bo lahko sodeloval, vendar pa bo imel pri predlaganju pred očmi tudi sedanjo zastopanost strank v občinski vladi. Občinska skupščina je upoštevala izraženo željo Novaka, da bi mu določila nekaj daljši rok od desetih dni, kot jih določa poslovnik, da bi lahko dobro pripravil predlog kandidatov, in je na predlog Matevža Skamna določila enomesečni rok. Torej lahko pričakujemo volitve novega izvršnega sveta še pred novim letom. (nadaljevanje na 2. strani) Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v torek, 1. decembra. Prispevke sprejemamo do 23. 11., reklamne oglase do 26. 11. 1992. Str. 2 Odločba o določitvi volišč Str. 8 OK Kamnik uspešno začel Str. 9 V zdravstvenem domu J. Polca Svetovanje za mlade Str. 12 Devetdeset let Ukančeve mame Prvo slovensko pevsko društvo Lira slavi Slavnostni koncert CrUcEo^nt do^pOclelc Pesem ne pozna meja. To reklo je v polni meri zaživelo na slavnostnem koncertu LIRE iz Kamnika v petek, 6. novembra. Za ta jubilejni koncert, pripravljen, ob 110. obletnici Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika je bilo čutiti veliko pričakovanje že dlje časa, zlasti med ljubitelji lepe pesmi. Niso se zmotili v upanju, da bo to **" velika kulturna prireditev. Prostori v avh ŠENŠRM so bili ob napovedani uri nabito polni. Prostora za vse je zmanjkalo, za- ..... . „ fo bodo mnogi prišli na svoj račun šele ob ponovitvi koncerta. Slavnostnega koncerta so se udeležili tudi mnogi pomembni ljudje iz kulturnega, političnega in javnega življenja. i n C || LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA 1 VABIMO VAS NA VEČER ŠANSONOV IN POEZIJE Z R. ŠERBEDŽIJO IN PIANISTOM JURETOM IVANUŠIČEM. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK, ČETRTEK, 19. NOVEMBRA, OB 18. URI. PREDSTAVILI VAM BOMO TUDI KANDIDATA ZA DRŽAVNI ZBOR - MAKSA LAVRINCA, KAMNIŠKEGA ŽUPANA, IN KANDIDATA ZA DRŽAVNI SVET - ALEŠA OCEPKA, DIREKTORJA ARBORETUMA V VOLČJEM POTOKU. Prišli so priznani mojstri glasbene ustvarjalnosti nekdanji Li-rašiin vsi, ki jim je pri srcu prijetno zborovsko petje. Prišli so gostje iz zamejstva in daljnih krajev Slovenije. Med drugimi so bili na koncertu prisotni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, predsednik občinske skupščine Kamnik Maks Lavrinc, poslanci občinske in republiške skupščine in še in še... Predsednik Lire Marjan Novak je vsem udeležencem koncerta zaželel prijeten večer in (nadaljevanje na 6. strani) SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO! Naš kandidat za poslanca v državni zbor dr. BRANKO BOŽIČ i i # ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka KAMNIK Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije DUŠAN JESENIK KANDIDAT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE ZA DRŽAVNI ZBOR Vse, za kar sem se uspešno zavzemal na svojem delovnem področju, je vključeno v program SLS. Doseči moramo skladnejši razvoj mest in podeželja. Delavcem in kmetom moramo omogočiti življenje, vredno človeka. Njihov odnos do dela je pogoj za uresničitev tega cilja. V SLS hočemo imeti prave ljudi na pravem mestu. Po zmagi na volitvah bomo uresničili svoj program, ki bo Slovence, ideološko neobremenjen, združil v skupnost srečnejših ljudi. DUŠAN JESENIK Na podlagi 39. in 69. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okolju št. 10, volflna enota št. 1 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na volitvah • poslancev v državni zbor, članov državnega sveta in predsednika Republike Slovenije dne 6. decembra 1992 v volilnem okraju št. 10 I. VOLIŠČE št. 10/93 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za volivce občine Kamnik II. Predčasne volitve bodo v torek, dne 1. 12. 1992, v sredo, dne 2.12.1992, in četrtek, dne 3.12.1992, od 9. do 17. ure. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Stanislava Avbelj O DENACIONALIZACIJI Če sodimo po razpravi o poročilu o poteku denacionalizacije oz. o vračanju po vojni odvzetega premoženja v naši občini, potem večjih problemov, zlasti glede dela občinskih komisij, ni bilo zaznati. Kot je rečeno v poročilu, ki ga je v imenu izvršnega sveta obrazložil Dušan Žumer, je eden izmed problemov pomanjkanje ustreznih strokovnih ljudi za vodenje postopkov. Vsi delavci, ki vodijo postopke, morajo to opravljati ob svojem rednem delu. Žumer je tudi povedal, da je IS upošteval predlog kamniškega pododbora združenja razlaščencev in v vsako komisijo pritegnil po enega njihovega predstavnika. Največ zahtevkov je prejela ko Potrjeni kandidati za državni svet Kamniško občino bo na listi kandidatov za člane državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov, zastopal Aleš Ocepek, dipl. ing. agronomije in direktor Arboretu-ma Volčji Potok, poleg njega pa bodo na kandidatni listi še Slavko Rokavec, preds. izvršnega sveta iz Litije, in dipl. ing. Ervin Anton Schvrarz-hartl, predsednik skupščine občine Domžale. Takšna je potrjena lista kandidatov (vrstni red je določil žreb) za 2. volilno enoto (Kamnik, Domžale, Litija), ki jo je sprejela volilna komisija 4. volilne enote s sedežem v občini Ljubljana-Beži-grad, njej so namreč poverjene naloge v zvezi z volitvami državnega sveta za naše območje. Sicer pa je sedež te volilne enote za državni svet v Kamniku. V vseh treh občinah bodo torej volivci 6. decembra izmed treh kandidatov izvolili enega člana državnega sveta, ki bo zastopal lokalne interese teh občin. Po zakonu so imele možnost, da določijo kandidate za člane državnega sveta — predstavnike lokalnih interesov, občinske skupščine, politične stranke in volivci. Če so predlagatelji kandidata volivci, je treba zbrati najmanj sto glasov. Te možnosti so se poslužili tudi volivci v naši občini in za kandidata Aleša Ocepka zbrali 135 glasov podpore. Podobno so storili tudi v domžalski občini, medtem ko je litijskega kandidata določila socialistična stranka Slovenije. F. SVETEU misija za vračanje kmečke zemlje in gozdov, ki jo vodi ing. Tone Kotnik. Od prejetih 208 zahtev se največ zahtev nanaša na plačilo pravičnih odškodnin za aron-dirana zemljišča. Zanje so namreč lastniki prejeli le simbolične odškodnine. Tega izplačila pa ni nemogoče opraviti, ker v republiki še ni ustanovljen odškodninski sklad. Sicer pa so v naši občini v naravi vrnili 12 bivšim lastnikom 87 ha zemljišč. V kratkem pa bodo rešili še 12 zadev. V razpravi je Bojan Pollak predlagal, naj tudi občina Kamnik kot nekdanji lastnik tretjine premoženja Meščanske korporacije zahteva vrnitev tega deleža. Podobno vprašanje je postavil tudi Jože Semprimožnik glede vračila lastnine bivše korporacije Motnik. Ker je po veljavnem zakonu mogoče vračati premoženje samo fizičnim osebam, tega za občino in korporacijo kot pravni osebi ni mogoče uresničiti. Sem spadajo tudi bivša kulturna in druga društva, zato je Pavle Ocepek predlagal, naj bi dali pobudo za ustrezno spremembo zakona. Marko Magister, sekretar Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja, je dodatno obrazložil pisno informacijo o ravnanja z komunalnimi odpadki v naši občini in predlagal, naj bi skupščina sklenila, da se del denarja, pridobljenega iz pogodbe s Publicusom, ki je vzel v najem prekladalno postajo in odkupil od Komunalnega podjetja opremo za odvažanje odpadkov v znesku okrog 5,6 milijona SIT, nameni za asfaltiranje dovozne ceste do prekladalne postaje Suhadole. Delegati (Ocepek, Rebova) so pohvalili dosedanje delo izvršnega sveta in sekretariata na področju ravnanja z odpadki. Predlagali so, naj se čimprej organizirajo odlagalni otoki za različne vrste odpadkov (Škarja), rešiti je treba problem zabojnikov pri stanovanjskih blokih in nesnage okrog njih (Gašperšič), čeprav so bii izraženi nekateri pomisleki iz Tuhinjske doline o namenitvi denarja za cesto pri prekladališču, je vendar prevladalo mnenje tistih delegatov (Ocepek, Zarnik, Magister), ki so menili, da sta krajevna skupnost Moste in Križ upravičeni do nekakšne rente, saj odpadkov nihče noče (rad) sprejeti. Glede ostalega denarja (skupaj naj bi bilo okrog 29 milijonov SIT), pa je delegat Perčič predlagal, da se bo treba temelji-vo pogovoriti, kako ga uporabiti, saj gre za premoženje, ki je bilo ustvarjeno z denarjem občanov. F. SVETEU Odločba o določitvi volišč in območij volišč za glasovanje državljanov na volitvah poslancev v državni zbor, članov državnega sveta in predsednika Republike Slovenije dne 6. decembra 1992 v volilnem okraju št. 10 KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 10/01 bo v Domu družbenih organizacij Motnik. za volivce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 10/02 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volivce naselij: Spitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št., 1-9, 12 in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 10/03 bo v Kulturnem domu na Lazah za volivce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Ćešnjice, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 10/04 bo v Domu družbenih organizacij Šmartno za volivce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 10/05 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za volivce naselij: Pšajnovica, Gabrovica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 10/06 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volivce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 10/07 bo v Kulturnem domu Sela za volivce naselij: Sela, Znojile, Zubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Rožično. Studenca, Markovo in Sovinja Peč. KRAJEVNA SKUPNOST NEVUE volišče št. 10/08 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volivec naselij: Nevlje, Briše, Olševek, Tučna, Vrhpolje (Olševek) volišče št. 10/09 bo v gostilni Zlata kaplja na Vrhpoljah za volivce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 10/10 bo v prostoru družbenih organizacij Godič za volivec naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 10/11 bo v Gasilskem domu na Gozdu za volivce naselja Gozd volišče št. 10/12 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volivce naselij: Podstudencc, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št.10/13 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za volivce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 10/14 bo v pisarni Rudnika kalcita Stahovica za volivce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica in Velika planina, volišče št. 10/15 bo v Osnovni šoli Stranje za volivce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Krcgarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 10/16 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volivce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 10/17 bo v prostorih Društva upokojencev Glavarjeva 104, Komenda, za volivce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in ulic: Kranjska pot, Remičeva pot, Žajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sa-darjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ * volišče št. 10/18 bo v Gasilskem domu Križ za volivce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 10/19 bo v Osnovni šoli Moste za volivce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 10/20 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volivce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 10/21 bo v Kulturnem domu Šmarca za volivce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 10/22 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za volivce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 10/23 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja Peč za volivce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 10/24 bo v Kulturnem domu Duplica za volivce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št od 14/A - 86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 10/25 bo v Osnovni šoli Duplica za volivce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakov-nik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 10/26 bo v domu Partizan Mekinje za volivce ulic: Polčeva, Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Jera' novo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Zduša Podjelše, Drnovškova, Neveljska KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 10/27 bo v prostorih kina Dom Kamnik za volivec ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1 - 14 in 22 - 29), Žale volišče št. 10/28 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za volivce ulic: Šlakarjeva, Šlandrova, Titov trg, Trg svobode, Prešer nova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Kidričeva, Sadni karjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška Parmova, Muzejska, Ekslerjeva KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 10/29 bo v SENŠRM KAMNIK za volivce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Per-kova KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 10/30 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volivce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 11, 12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 10/31 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volivce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. l/A, 1/B, l/C, l/Č, 3/A 3/B, 3/C, 4, 5 in 6), Svetčcva pot, Podgorska pot, Ogrinčcva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska volišče št. 10/32 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volivce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova Trdinova, Jurčičeva, Ljubljanska (hišne št. 7, 7/A, 8, 9 in 10), Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vika Rožiča, Frana Albrehta PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE STANISLAVA AVBEU Iz dela izvršnega sveta Z dvema plačama trije ne morejo živeti Občinski izvršni svet je na prvi novembrski seji, ki jo je vodil podpredsednik Miha Novak, največjo pozornost posvetil dvema zelo aktualnima vprašanjema: socialnemu stanju naših občanov in onesnaženosti zraka v kamniški občini. Socialni položaj prebivalcev je v veliki meri odvisen od gibanja zaposlenosti. To pa ni nič kaj razveseljivo, saj se je samo v prvem letošnjem polletju število zaposlenih zmanjšalo za 5,2%, v zadnjem letu in pol pa kar za 1624 delavcev ali za celih 16%. Tako je konec septembra iskalo zaposlitev 1739 oseb ali 289 oseb več kot v začetku leta. Skoraj polovica vseh, ki čakajo na zaposlitev, je mlajših od 26 let, med'njimi pa jih 282 čaka na prvo zaposlitev. Do denarnega nadomestila oz. do denarne pomoči, ki znaša od 1. septembra dalje v zajamčeni višini 10.786 SIT, je bila 30. septembra upravičena le polovica brezposelnih oseb. Zato ni čudno, da so center za socialno delo in druge institucije dobesedno zasute z vlogami za socialno pomoč. Čedalje več je med prosilci za pomoč ljudi, ki kljub dvema dohodkoma v družini ne morejo pokriti vseh življenjskih stroškov, saj jim veČino denarja pobere plačilo položnic. Izvršni svet je zaradi podatka, da med prosilci za denarno pomoč ni čistih kmetov, so pa med njimi družine, ki imajo poleg dohodka iz kmetijstva še dohodek od zaposlitve, menil, da je pravilno v takih primerih podrobneje preučiti socialne razmere. Prav tako so bili mnenja, da morajo pristojni organi poostriti nadzor nad porabo sredstev za kritje denarnih nadomestil in za odpiranje novih delovnih mest. Ugotovljeno je bilo namreč precej primerov zaposlovanja pri obrtnikih in podjetnikih bodisi na »črno« ali pa kvečjemu s pogodbo o delu. Hkrati pa se za iste delavce izrabljajo sredstva zavoda za zaposlovanje, ki jih ni dovolj niti za tiste, ki jim je to edini vir preživetja. LANI SMO DIHALI ENAKO SLAB ZRAK KOT V REVIRJIH V dneh, ko začenjamo novo kurilno sezono, je posebej pomemben podatek o onesnaženosti zraka v Kamniku v pretekli sezoni. Po informacijah Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, ki jo je obravnaval izvršni svet, se je Kamnik po povprečnih izmerjenih koncentracijah žveplovega dioksida v pretekli kurilni sezoni uvrstil v slovenski vrh. Pred Kamnikom sta samo Trbovlje in Hrastnik. Daleč za nami je bil celo Šoštanj s termoelektrarno. Meritve povprečTie onesnaženosti zraka sicer kažejo na rahlo upadanje onesnaženosti, kar je posledica razmeroma ugodnih lanskih vremenskih razmer in delno tudi manjše emisije. Vendar bomo morali končno tudi v Kamniku nekaj storiti in se pridružiti tistim krajem v Sloveniji, kjer že potekajo prizadevanja za izboljšanje zraka. V skladu z zakonom, o varstvu zraka bo morala tudi naša občina izdelati sanacijski program za varstvo zraka. Seveda je osnova za ta program emisijski kataster, ki ga pripravlja Hidrometeorološki zavod Slovenije. Sedaj imamo v Kamniku samo eno merilno postajo, in sicer v Stre-liški ulici. S 1. decembrom pa bodo začeli meriti onesnaženost zraka še na severnem in južnem delu Kamnika. Meritve bodo trajale 3 mesece. Povedati je še treba, da bo k izboljšanju zraka lahko pomembno prispevala izvedba projekta o energijski preskrbi občine Kamnik s poudarkom na plinifikaciji, katerega izdelavo je IS tudi podprl. Republi ška komisija bo ta mesec odločila ali bo republika prispevala polovico denarja za izdelavo tega projekta. F. SVETEL) Nadaljevanje s prve strani Slovenija, zgodba o volitvah To so namreč kandidati za vašega poslanca v parlamentu. Vsak od njih ima dobre in slabe lastnosti, le da bodo dobre oznanjali, slabe pa skrivali. Le skriti jih nihče ne more, saj vsi poznamo vse. Izbirali bomo in izbrali najboljšega od ponujenih, človeka, ki mu lahko za- upamo, morda takega, ki se bo ukvarjal s prihodnostjo, ne pa s premetavanjem kosti. Če pa po naključju najdete koga, ki zna prodajati roso in prepih, me, lepo prosim, pokličite, kajti rad bi glasoval zanj. DEM1TRIJ PERČIČ Predsednik republike na obisku v Kamniku Minili so časi, ko je obisk prvega človeka države pomenil splošni praznik, pa čeprav se je ta le peljal skozi mesto. Danes so časi drugačni, saj v strankarskem sistemu ni mogoče pričakovati vsesplošnega navdušenja, pa vendar je obisk gospoda Kučana mesto Kamnik znalo počastiti. V petek, 6. novembra so ga ob 12. uri najprej sprejeli člani predsedstva in izvršnega sveta, pogovarjali pa so se o delu izvršnega sveta in skupščine. Uro kasneje pa se je predsednik sestal s predstavniki gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. Predsednik predsedstva R Slovenije si skupaj s predstavniki naše občine v avli občinske zgradbe ogleduje razstavo — Celostna grafična podoba občine Kamnik. Po razgovorih si je skupaj s predstavniki kamniškega družbenega in političnega življenja ogledal še deponijo komunalnih odpadkov v Drnovem, kmetijo Marka Zadrgala v Komendi in se udeležil pogovora o kamniški kmetijski politiki, ki ga je vodil Tone Hočevar, občinski minister za kmetijstvo. Večerne ure pa je predsednik, s soprogo Štefko preživel v frančiškanski knjižnici in obnovljenem samostanu ter na slavnostnem koncertu Prvega slovenskega pevskega društva LIRA. M.R. Ogled prenovljene knjižnice so vodili prof. Jarb Dolar, gospa Olga Zupan, direktorica Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj in pater Marko Novak. Na sliki: prof. Jaro Dolar, Milan Kučan, pater Marko Novak, Štefka Kučan in predsednik SO Kamnik Maks Lavrinc. foto: v. REPANSEK Obvestilo za javnost V skladu z zaključki okrogle mize o razreševanju problematike Kalcita je bil 11. nov. sestanek pri predsedniku skupščine, ki so se ga udeležili predstavniki Odbora za ekološko sanacijo doline Kamniške Bistrica, krajevne skupnosti Godič, krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, Izvršnega sveta SO in Rudnika kalcita. Namen sestanka je bila uskladitev opravil, nosilcev teh opravil in določitev rokov. Predstavniki odbora so seznanili pristojne s svojimi ugotovitvami in predlogom sklepov. Predstavnik IS jih je seznanil s stališči, ki izvirajo iz planskih aktov. Zaradi tega, ker so si nekatera stališča popolnoma nasprotna, je bilo dogovorjeno, da Rudnik kalcita pripravi odgovore oziroma svoje videnje predlaganih ukrejx>v in ugotovitev. Poleg tega so bili predlagani in sprejeti naslednji sklepi: 1. Rudnik kalcita se zadolži, da: - izdela analizo vzrokov neizpolnjevanja Odloka o zazidalnem načrtu SP-1 Stahovica in Samoupravnega sporazuma o okoliščinah za realizacijo zazidalnega načrta SP-1 Stahovica za razširitev in povečanje proizvodnje kalcita iz leta 1986 - predstavi prihodnjo strategijo podjetja (ekonomsko in ekološko) - svojo utemeljitev o nesmotrnosti zaprtja rudnika. Gradivo dostavi predsedstvu SO, Izvršnemu svetu in Odboru. Rok: 30. 11. 1992 Koordinator je IS, ki poskrbi za pripombe odbora k predloženemu gradivu. Svoja stališča in pripombe k pripravljenemu gradivu pa mora pripraviti do 15. 12. 1992. 2. Rudnik kalcita mora seznaniti IS in prek njega tudi Odbor, kako potekajo priprave za izdelavo ureditvenega načrta za predel eksplo-tacijc. Za to, da se pridobijo kvalitetne rešitve in zaradi proceduralnih rokov na skupščini ugotavljamo, da bi bil tak načrt sprejet najprej v prvem četrtletju prihodnjega leta (izdelava UN, javna obravnava, dopolnitve in uvrstitev na dnevni red seje zborov skupščine). 3. Odboru za ekološko sanacijo Kalcita se predlaga, da spremeni ime v Odbor za ekološko sanacijo doline Kamniške Bistrice, ker sedanje ime glede na veljavno zakonodajo ne ustreza. 4. Zaradi vsestranske želje po strpnejšem urejanju problema je bilo dogovorjeno, da se javnost obvešča zgolj z usklajenimi skupnimi sporočili. MAKS LAVRINC, I. r. predsednik SO Začetek novega ravnanja z odpadki Podjetje Publicus iz Ljubljane je skupaj z avstrijsko firmo Gojer in Komunalnim podjetjem Kamnik meseca oktobra na prekladalni postaji v Suhadolah in v Galeriji Repanšek predstavilo novo tehnologijo ravnanja s komunalnimi odpadki. Zbrane predstavnike iz dvanajstih občin in Ljubljane in okolice ter Gorenjske je pozdravil Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine Kamnik. Predstavitve se je udeležil tudi dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije, ki je zbranim uvodoma dejal, da ga zelo veseli, da se je končno tudi v Sloveniji začel uresničevati celoviti projekt ravnanja z odpadki, ki vsebuje tri faze: ločeno zbiranje odpadkov, njihovo predelavo in način odlaganja. Opozoril je, da je v Sloveniji več kot 20.000 divjih odlagališč, katerih sanacija in uvajanje sodobnih načinov ravnanja z odpadki mora postati naš razvojni izziv. Izrazil je upanje, da bo kamniški primer postal prvi kamenček v mozaiku oblikovanja našega drugačnega odnosa do ravnanja z odpadki. V nadaljevanju je Marko Magister, sekretar občinskega sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja predstavil dosedanja prizade- vanja kamniške občine za učinkovitejše in dolgoročnejše ravnanje z odpadki. Rezultat tega je bila gradnja prekladalne postaje v Suhadolah (v načrtu je tudi kompostarna) in dogovor z mestom Ljubljana o skupni naložbi v izgradnjo III. polja deponije na Barju, ki je že končana. Predstavnika Publicusa, d. o. o., Laurenčir in firme Gojer iz Sinče vasi v Avstriji sta nato obrazložila postopek ravnanja z odpadki. Gre pravzaprav za začetek ločenega zbiranja odpadkov, ki bo prek prekladalne postaje v Suhadolah pokrivalo območje s 15.000 prebivalci. Poskusno obdobje pa bo trajalo leto dni. Razmišljajo pa tudi že o načrtih za pirolizo, kar pomeni termično preoblikovanje organskih snovi v trdne, tekoče in plinske sestavne dele. To tehnologijo, ki praktično nima nobenega negativnega vpliva na okolje, pomeni pa pridobivanje uporabnih materialov (surovin) in energije v obliki plina, je predstavnik nemške firme PKA Ekološki inženiring s pomočjo videopos-netkov predstavil tudi udeležencem. Obširneje bomo o zanimivi in koristni predstavitvi poročali v prihodnji številki. F. SVETEU Moste - prostor za smeti, odpadke, čistilno napravo? Z zanimanjem sem prebral članek v Delu z dne 16. oktobra časnikarja Janeza Pet-kovška, ki nosi naslov V Kamniku z odpadki zdaj drugače, in članek v Kamniškem občanu z dne 9. septembra Od 1. septembra odpadki prek Publikusa v Ljubljani (F. Svetelj). Iz njih sem zvedel, da od 1. septembra 1992 za odvoz odpadkov na območju kamniške občine skrbi podjetje Publikus d. o. o. iz Ljubljane, pri katerem ima glavni delež avstrijska tvrdka Gojer. Omenjeno podjetje latinskega imena je za dobo desetih let prevzelo v najem prekladalno postajo v Suhadolah (pravilno pri Suhadolah ali Suhadole), v suha-dolski jami bo tudi uredilo kom-postarno za predelavo bioloških odpadkov (v kolikšnem obsegu in za kolikšen del Slovenije?), od Komunalnega podjetja Kamnik je kupilo ves vozni park in drugo opremo, potrebno za odvoz odpadkov. Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik naj bi za to dobila od Publikusa po pogodbi, sklenjeni meseca julija, v nekaj letih skoraj 29 milijonov tolarjev. Po tej pogodbi naj bi Publikus opravljal še vrsto drugih storitev, vse pa so povezane s sortiranjem, pobiranjem, odvozom in predelavo odpadkov. Hvalevredno dejanje, da bo urejeno pereče vprašanje odpadnih snovi, bi človek dejal na prvi pogled. Res tako, kajti skupaj s še nekaterimi zaskrbljenimi krajani KS Moste, ki jim ni vseeno, kakšna bo jutrišnja podoba Most, Suhadol in Žej, sem se malce dlje pomudil pri tej zadevi. Zanima nas, kdo je pravzaprav lastnik (lastniki) Publikusa, kdo njegov ustanovitelj, kolikšen bo v njem delež slovenskih članov ter kakšne dejavnosti poleg omenjenih misli v prihodnosti še opravljati na območju KS Moste? Sprašujemo se tudi, s kakšno pravico je bila brez soglasja krajanov KS Moste urejana prekladama postaja na njihovem območju (po domače Kodretovi jami) in kako to, da o tako važni stvari niso bili obveščeni na zboru krajanov? Ali je zatajilo obveščanje »od zgoraj« (z občine) ali pa so za to premalo oziroma sploh nič poskrbeli funkcionarji KS Moste? Če so oni krivi, so si naprtili breme odgovornosti, ki ima lahko daljnosežne posledice za KS Moste in njene prebivalce. Dalje se sprašujemo, s kakšno pravico si občina Kamnik lasti sredstva od prodanega tujega zemljišča (Kodretova jama je na območju KO Suhadole oziroma KS Moste in je bila nekdaj ko-menska občinska jama) in kam bo končno šel ta denar? (»Po sklepu Izvršnega sveta se morajo vsa sredstva, ki pripadajo po tej pogodbi občini Kamnik, namensko uporabiti za komunalno infrastrukturo.« - Kamniški občan). Do njega ima gotovo največ pravic KS Moste, če se že zbirajo in razvrščajo odpadne snovi na njenem ozemlju, uničujejo ceste, onesnažuje zrak z vozili za odvoz smeti in drugih odpadkov. Koliko bodo od te jame dobili pravi nekdanji lastniki (vprašanje vračanja zemlje v prave roke)? Sprašujemo se tudi, kdo je sploh dovolil Komunalnemu podjetju Kamnik dovažati smeti in odpadke v »kriško jamo«, pravzaprav Rozmanovo jamo (prej je bila črno odlagališče, sedaj pa je polna in zasuta), prav tako na območju KD Suhadole oziroma KS Moste, in kdo je imel od tega koristi? (Na uho mi je prišla novica, da so v njej tudi nevarni odpadki, ki jih bodo še vozili drugam. Močno upam, da so to le »vaške govorice«, kajti bog ne daj, da bi se še kaj takega zgrnilo na nos). Še prej pa, kako je bilo z zapolnitvijo Jurčkove jame (vanjo so tudi vozili vse mogoče odpadke z vseh koncev občine pa tudi od drugod), ki prav tako spada pod KD Suhadole odnosno KS Moste? Torej, kar troje jam, kjer se zbirajo oziroma so se odlagale smeti kamniške občine. Temu osredotočenju odpadnih snovi na Moščanskem naj bi se pridružila še čistilna naprava sredi Suhadol ob Pšati, kot da ta vas (Poleg nje pa tudi Moste) ni že dovolj prizadeta zaradi poplav in vsega mogočega, ki se ob njih razliva po vaseh, poljih in travnikih. Kako to, da sojo načrtovalci zarisali tako blizu samega središča vasi? Zavedamo se, da je takšna naprava (zares kakovostna) ob urejeni kanalizaciji potrebna, vendar zakaj ne zunaj vasi? Koliko je oziroma bo KS Moste dobila od kamniške občine za tolikšno koncentracijo odpadnih snovi na svojem področju, kot je že v Jurčkovi, Rozmanovi in nazadnje še Kodretovi jami? (Zakaj jih ne bi imenovali s pravimi imeni razlaščenih lastnikov?)«. Kdaj bo krajanom strokovno in »z vrha« oziroma za njihovim hrbtom? Kako to, da domači funkcionarji ničesar ne ukrenejo, da bi ljudje zvedeli resnico oziroma ustavili Publikus ter druge, če počne nekaj, kar ni prej pošteno in odkrito pojasnjeno in razčiščeno na ravni KS Moste? Kako to, da je ta krajevna skupnost dovolila dovoz smeti v Rozmanovo jamo, če se je prej skupaj s krajani tako odločno postavila po robu načrtom za odlagališče odpadkov velikih razsežnosti v »Ozkih delih« pri Žejah? Kaj je dobila v zameno za ta pristanek? Tamkajšnji načrt je spodletel, lahko pa se zgodi, da se bodo nekega dne prebivalci KS Moste le »prebudili« in zahtevali pošten odgovor ter tudi povračilo, kolikor že ni bilo nakazano, od kamniške občine in Komunalnega podjetja Kamnik, pa tudi ustrezno in že teko čakamo pojasnilo domačih funkcionarjev. Kdo je o vsem tem odločal v imenu krajanov? KS Moste denar (odškodnino, povračilo) tudi potrebuje, saj njena osnovna šola kliče po nadaljnji sanaciji, dozidavi in obnovi šolskih prostorov; Moste se dušijo v prometu, vaščani in drugi udeleženci v prometu so v veliki nevarnosti na neurejenih in prometno-varnostno premalo zavarovalnih cestah, ni urejene kanalizacije, telefonije, pločnikov, javne razsvetljave v tej krajevni skupnosti, pa še marsikaj druge- ga ne. Tarnajo tudi suhadolski kmetje, ki imajo zemljo ob vodnem razbremenilniku, saj so jim narasle vode že večkrat poplavile travnike, odškodnine za to pa nobene. Res je, da ponavadi najslabšo odnese »ta zadnji«, zadnje čase je to prevečkrat KS Moste. Upajmo, da se bo tej krajevni skupnosti bolje godilo, ko se bodo začeli uresničevati načrti Odbora za celostni razvoj Komende, Križa in Most. Ta si je med drugim zadal nalogo, da ne bo mislil le na središče - Komendo - ampak na potrebne preureditve, dograditve in izboljšave po vseh treh krajevnih skupnostih. Skupaj z nekaterimi zaskrbljenimi krajani KS Moste upam, da te besede ne bodo »le pihljaj v veter«, ampak bodo obrodile tudi kakšen zdrav sad. JOŽE PAVLIC O jari kači kamniške telefonije Kdor hitro da, petkrat da! Kar se telefonije tiče, smo Slovenci že skoraj v Evropi. Že prihodnje leto bo vsak novi naročnik lahko dobil telefonski priključek za skromnih 260 nemških mark. Novica, ob kateri bodo eni poskočili od veselja, kamniški telefonski naročniki pa pozeleneli od jeze. Z upravnim odborom Sklada stavbnih zemljišč se namreč že leto dni prerekajo okoli cene telefonskega priključka. Upravičeno, saj je več kot petkrat višja od »evropske«. Pa to še ni vse, kar se evropskih cen tiče. Vsi telefonski naročniki (stari, novi in vsi prihodnji) pa bomo enakopravni pri ceni telefonskih pogovorov. Po najnovejših informacijah PTT bodo kar triinpolkrat dražje od veljavnih. Kako bodo »diskriminacijo« pri ceni telefonskega priključka prenesli Kamničani, se ne ve, bo pa zanesljivo »vroč« konec leta, vsaj kar se telefonije v Kamniku tiče. Neevropska cena priključka in evropska cena impulza — to se seveda ne ujema! Ze zato ne, ker bo v ceni impluza zanesljivo vgrajen tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo PIT dejavnosti. V Kamniku pa vlaganj zanesljivo dolgo časa ne bo, saj je zgrajena nova moderna centrala in sodobno omrežje s toliko prostih priključkov, da bodo na voljo še našim vnukom. Kaj bo zdaj storila Komisija za revizijo izgradnje telefonskega omrežja? Bo zahtevala razveljavitev pogodb o megalomanski telefonski investiciji, saj je zdaj že jasno, s kako škodljivimi posledicami so bile sklenjene za občane Kamnika. Postalo je nedvoumno tudi jasno, da naročniki nikjer na vsetu, v Evropi pa zanesljivo ne, ne plačujejo stroškov telefonskega omrežja. Pa to še ni vse, kar se najnovejših novic tiče. Če je res, kar trdi Komisija, da upravni odbor Sklada nima več mandata (nima pristojnosti, ker ni bil na novo izvoljen) od letošnjega aprila, potem bo v Kamniku zares vroče! IVANA SKAMEN Zeleni Kamnika ob volitvah 92 Samo eno Slovenijo imamo Ob skrbzbujajoči obremenjenosti našega bližnjega in daljnega okolja se Zeleni izrazito zavedamo tudi težavnosti današnjega gospodarskega stanja v Sloveniji. Zato tvorno podpiramo ekološko-eko-nomsko uravnotežen razvoj našega gospodarstva in se pri tem zlasti zavzemamo za: - sprejemanje sestave in usmeritve proizvodnje v surovinskoenergetsko smotrno, zdravju zaposlenih in okolju prijaznejšo proizvodno dejavnost in za uvajanje novih okolju prijaznih poslovnih dejavnosti - z novimi delovnimi mesti ob ohranitvi sedanjih; - razvoj in podporo sonaravnega turizma; - okolju prijazno, predvsem družinsko kmetovanje in gozdarjenje; - celovito varstvo narave, naravne in kulturne dediščine; - naravovarstveno vzgojo, ozavešča-nje in obveščanje; - sodelovanje s šolami (predavanja, ekološki kvizi, akcije čiščenja okolja in selektivnega zbiranja odpadkov); - sodelovanje s tiskom, radijem in televizijo; - pospešeno reševanje na posebej obremenjenih področjih; - varstvo zraka (sanacija v Kamniku kritično onesnaženega ozračja); - varstvo voda (v Komendi je pitna voda že onesnažena, drugod ogrožena; Kamniška Bistrica je pogosto že ob izviru onesnažena); - varstvo pred hrupom; - zmanjšanje količin komunalnih in posebnih odpadkov, selektivno zbiranje odpadkov, reciklaža, urejeno odlaganje odpadkov; - aktivno strokovno in strokovno-po-litično sodelovanje Zelenih in raznih ekoloških gibanj pri okoljevarstvenem delovanju občinske skupščine in občinskega izvršnega sveta. Na vseh teh delovnih področjih smo bili Zeleni Kamnika že do sedaj aktivni in uspešni. Tako je občinska skupščina že prvo leto našega delovanja sprejela Programske usmeritve varstva okolja v občini Kamnik, na našo pobudo je bila ustanovljena komisija za varstvo okolja pri IS občine, na ponavljajočo se zahtevo Zelenih pa je občinska vlada letos zaposlila tudi prvega okoljevarstvenega strokovnjaka - ekologinjo. Tako komisija kot strokovnjak-ekologinja sta s svojim delom že dokazala, kako nujno potrebno je bilo zapolniti praznino na tem, za naše preživetje tako pomembnem področju. Zeleni smo poznani tudi po raznovrstnih prireditvah (ekskurzije in okrogle mize o problematiki odpadkov in onesnaženega zraka, ekološki otroški parlament ....) in drugih okoljevarstvenih akcijah (čiščenje bregov naših rek, pravilna uporaba sadnih škropiv ...). Ker pa se kljub vsemu okoljevarstvene usmeritve v naši občini mnogo prepočasi in necelovito uresničujejo, so posledice znane (smo v samem slovenskem vrhu po onesnaženosti mestnega zraka, imamo težave s pitno vodo v Komendi, nezadovoljni so mnogi prebivalci, ki živijo v okolici poznanih predstavnikov »umazane« tehnologije...). Zato moramo na volitvah potrditi, da z varstvom okolja še nismo zadovoljni in da smo od sedanjih oblasti pričakovali več. Tudi prisotnost Zelenih v prihodnjem državnem svetu bo zagotovilo, da bodo ukrepi na področju varstva okolja v prihodnje temeljitejši, celovitejši. Samo eno Slovenijo imamo - Zeleni skrbimo zanjo! Vaš kandiat Zelenih za državni zbor BRANKO NOVAK Kandidat Narodne demokratske stranke Neupogljiv duh ali gorenjsko trmo narodnega demokrata iz Kamnika?! Ali pa kar oboje hkrati. Silovito je planilo na dan, da ne more več nazaj. Nazaj - v politično anonimnost, v kateri je Franc SITAR ustvarjal in živel od svojega dela. Prostega časa pravzaprav nikoli ni imel veliko. S hčerko Nives je skoraj vse njeno otroštvo in mladost izgoreval na belih poljanah. Franc Sitar je tako že zdavnaj spoznal, da brez trdega dela in vztrajnosti ni uspeha. A ne le v življenju vrhunske športnice, kamor se je z njegovo pomočjo zavihtela Nives, ampak na sploh v življenju. Franc Sitarje človek, ki nikoli ne stori koraka nazaj. Ve, da to pomeni vračanje v preteklost, to pa ne prinaša napredka. Pred več kot desetletjem se je odločil za delo pri zasebniku, a ga je ta pustil na cedilu. Nazaj v tovarno zaradi skromnega zaslužka ni več hotel, pa se je odločil, da postane sam obrtnik. Najprej kot izdelovalec različnih orodij, podjetnost in prodoren duh pa sta ga gnala za napredkom. Zdaj sodi med tiste zasebnike, ki so mladi slovenski državi v ponos: je edini izdelovalec medeninastih in aluminijastih protivlomnih ščitov in kljuk za vhodna vrata. Med prvimi naročniki teh proizvodov je bilo Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije. To pove dovolj o kakovosti izdelkov. Je bilo zgolj naključje ali pa je neka nevidna sila podjetnega garača Franca Sitarja pahnila v politiko?! Pa ne, da mu doslej ni bilo mar za družbeno in politično preobrazbo naše mlade države. Spremljal je slovensko pomlad od Roške naprej in živel v prepričanju, da je v politiki dovolj sposobnih in poštenih ljudi, ki bodo mlado državo znali postaviti na njene lastne noge. A bolj ko se čas odmika, jasnejše je njegovo spoznanje, da se v težko pridobljeno svobodo in samostojnost države vtihotaplja nostalgija za preteklimi časi — lagodnim življenjem na tuj račun. Neodgovornost, ki se je razcvetela v času realsocializma, zopet dobiva svojo podobo in moč. Vse več politikov pa ugotavlja, da tržno gospodarstvo ni izum, ampak predvsem delo in lastno znanje. To pa ni prijetno, saj pomeni slovo od lagodja. Tudi v Kamniku ni bilo drugače. Kot član komisije za revizijo izgradnje telefonskega omrežja se je soočil z neodgovornimi skupščinskimi in občinskimi delavci, ki nimajo radi, da bi kdo razmišljal s svojo glavo. S člani komisije je doživljal poniževanja in posmehovanja. A ne le od ijudi, ki so še vedno pristaši starega režima, ampak tudi od ljudi, ki jih je naplavila slovenska politična pomlad in so jim ljudje zaupali. Le kdo bi razumel tiste poslance, ki so dvignili zeleni karton na seji skupščine v znak potrditve, da so o problematiki telefonije dovolj seznanjeni, niso pa se mogli kasneje odločiti za predlagani sklep ali proti njemu, ampak so se glasovanja vzdržali. Kot niso odločitve, ki se sprejemajo zaradi sklepov samih nič vredne, če se ne izvajajo, tako s svojimi vzdržanimi glasovi poslanci na sejah skupščine nikomur ne koristijo. Skratka, delo brez učinka, ob katerem bi človek obupan vrgel puško v koruzo. A narodni demokrat Franc Sitar je ne bo. S komisijo bitko nadaljuje. A ne le to. Odločil se je stopiti med tiste politike, ki jim ne gre za ambicije in pomemben družbeni stolček, ki bi mu zagotavljal socialno varnost. To si namreč zagotavlja sam z lastnim znanjem in rokami. Gre mu le za pošteno življenje, brez krivic. V predvolilni bitki ne bo nabiral volilnih točk z obljubami, zapisanimi na dragih reklamnih plakatih. Namesto vsiljivih obljub »o medu in mleku« ponuja svojo poštenost, pokončnost in čisto preteklost. Neuklonljiv duh in gorenjsko trmo pa bo oklesal le toliko, da ne bo ranil človeškega dostojanstva na nasprotnem bregu. NARODNI DEMOKRATI OBČINSKI ZBOR KAMNIK Krščanski demokrati se predstavljajo Iz volilnega programa Združene liste Združeni smo močnejši Obiskali smo njihovega kandidata za državni zbor ing. Pavleta Ocepka in predsednika OO SKD Kamnik ing. Marka Magistra. PAVLE OCEPEK, vi boste na Kamniškem na bližnjih volitvah kandidat SKD za poslanca v državni zbor. Vemo, da ste med krščanskimi demokrati na Kamniškem eden najbolj aktivnih, ste tudi predsednik zbora krajevnih skupnosti v kamniški skupščini. Prosim, predstavite se nam! P. OCEPEK: Rojen sem bil 7. jan. 1938 v številčno močni kmečki družini na Bregu pri Komendi. Moj oče je bil ponosen slovenski kmet, zato ob arondaciji zemljišč kljub odvzemu 4 ha orne zemlje ni dobil zemlje v zamenjavo, čeprav je bil kmet po poklicu in je imel številno družino. Ob tako zmanjšani kmetiji smo morali otroci v uk in po svetu, tako kot smo rastli. Sam sem se izučil za strojnega ključavničarja, nadaljeval šolanje ob delu in postal strojni inženir. Želja po znanju me je zvabila v tujino, kjer sem prejel precej strokovnega znanja in se seznanil z načinom demokratičnega življenja. S politiko - seveda tisto krajevno - sem se pričel ukvarjati po vrnitvi iz tujine, ko sem se posvečal predvsem komunalnemu urejanju kraja. Leta 1986 sem bil izvoljen za člana delegacije v zbor KS v občinski skupščini. Naša delegacija je kmalu ugotovila namen delegatskega sistema, zato sem postal stalni delegat v zboru KS, tako sem bil vedno obveščen o vsebini in predmetu skupščinske obravnave. Na volitvah leta 1990 sem kandidiral na Demosovi listi in bil izvoljen v zbor KS, kjer sem bil izvoljen za predsednika zbora. To delo opravljam z veseljem, prizadevam si, da bi bil dober delegat svoje KS in dober predsednik zbora vseh KS v občini Kamnik. V skupščini si prizadevam za spoštljive medsebojne odnose, za zakonitost, za pospeševanje gospodarstva, posebej kmetijstva in turizma na hribovitih predelih, za ohranitev čistega okolja, zdrave pitne vode in čistega zraka (sem član komisije za plinifikacijo Kamnika). Prizadevam si za tako zdravstveno varstvo občanov, da si bodo lahko izbirali hišnega zdravnika. MARKO MAGISTER, ste predsednik OO SKD Kamnik in član IS Kamnik, v katerem ste sekretar za prostorsko urejanje in varstvo okolja, kako bi ocenili dosedanji razvoj stranke Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem? M. MAGISTER: Slovenski krščanski demokrati smo se organizirali v Kamniku v prvih dneh januarja 1990. V primerjavi z današnjim stanjem smo bili številčno majhni. Število novih članov vztrajno narašča, posebno v zadnjem času. - Kot sekretar za prostorsko urejanje in varstvo okolja v IS Kamnik ste z ureditvijo odlaganja odpadkov dosegli enega večjih uspehov pri urejanju prostora na našem področju. Kako vam je to uspelo? M. MAGISTER: Ko sem prevzel Sekretariat za prostorsko urejanje..., je bilo stanje na področju odlaganja komunalnih odpadkov brezupno. Na zahtevo krajanov KS Duplica smo morali prenehati odlagati odpadke na dupliški deponiji. Propadel je poskus pridobitve začasnih lokacij na Rudniku, v Tuhinju in na Ozkih delih. S sanacijo Kriške jame smo rešili problem odlaganja odpadkov za leto dni. Z navezavo dobrih sosedskih stikov z mestno vlado v Ljubljani smo uspeli problem ravnanja z odpadki regionalizirati. Kot soinvestitorji smo se skupaj z mestom Ljubljana vključili v izgradnjo III. polja deponije na Barju. S tem smo kupili deponijski prostor za štiri leta, ki je postal zelo dragocen zaradi višine te investicije. Da bi zmanjšali količine odpadkov na deponiji Barje, smo oddali zbiranje in ravnanje z odpadki podjetju Publicus iz Ljubljane. To podjetje bo v Kamniku in severozahodnem delu Ljubljane pričelo v letu 1993 z ločenim zbiranjem odpadkov na izvoru. Posebej se bodo ločevali organski odpadki kakor tudi vsi uporabni odpadki - kot so les, kovine, papir, steklo itd. Organski odpadki se bodo kompostirali na kamniški pre-kladalni postaji pri Suhadolah. ANA MARINŠEK nadaljevanje prihodnjič! POJASNILO! V št. 18 smo na željo Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev objavili prvi del seznama vojnih žrtev, ki so živele na območju občine kamnik. Nadaljevanja po želji avtorja še ne bomo objavili, saj seznam š^ni dokončen. Danes je čas, ko moramo pozabiti na majhne zamere in zapiranje v lastni vrtiček. Današnji čas zahteva, da združimo vse moči za nov razvojni vzpon naše mlade slovenske države. Zato smo Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP — Socialno demokratska prenova Slovenije za skupen nastop na letošnjih volitvah oblikovali Združeno listo. Naša odločitev temelji na skupnih programskih točkah, katerih osnovni cilj je gospodarsko uspešna in socialno pravična država Slovenija. Naš politični program je preprost in vendar z zelo natančno pretehtanim ozadjem. Zlasti že-iimo. 1. Povrniti slovensko življenjsko občutje, dvigniti samozavest in ohraniti človeško dostojanstvo, ki jih načenja predvsem preživetveni strah in vse bolj občutek nepravilnosti. Pri tem se ne odrekamo nikogaršnjemu sodelovanju: želimo biti skupaj z upokojenci na robu obupa, s starši, ki hočejo zdrave in šolane otroke, z delavci na »čakanju« in bolniki, z zdravniki, učitelji, kulturniki, znanstveniki, dijaki in študenti, ki težko prenašajo nepravično podcenjenost svojega dela, s podjetniki, tehnično inteligenco, z vojaki in policisti, s tisto množico kmetov, na katere danes nihče ne misli, in seveda predvsem z delavci, s katerimi bi spet radi vsi mešetarili. 2. Zavarovati tiste človeške pravice in svoboščine, ki so nav- sezadnje vezane na dostojno plačano delo, na zavarovano zdravje, na možnost varne in zaželene družine, na izobraževanje in pravično napredovanje. Ni svobode in suverenosti praznih želodcev in še manj praznih glav. 3. Zaščititi vse narodnostne, verske, kulturne in socialne manjšine. Različnost je naše bogastvo. Zato jo moramo ohraniti. 4. Za razvojno uspešnost in socialno pravično Slovenijo. Naš cilj ni samostojna, a ubožna država, nekakšen podalpski zaprtek, v katerem ljudje ponosno stradajo zaradi »višjih ciljev«. Slovenija mora postati moderna, regionalno enakomerno razvita ter socialno pravična država z učinkovitim gospodarstvom. Zaostrene gospodarske in socialne razmere zato zahtevajo temeljit razvojni preobrat, za katerega so ključni: - hitro in pravično končana lastninska preobrazba, ki mora zagotoviti uspešno delovanje podjetij na eni in ščititi pravno in lastninsko varnost delavcev na drugi strani; - ureditev sodelovanja zaposlenih pri upravljanju podjetij in zavodov; - socialni sporazum kot prehodni družbeni dogovor oziroma pogodba, s katero se bodo delavci, delodajalci in država dogovorili za čisto medsebojne odnose in za pravično razmerje med cenami in plačami. 5. Pomladiti Slovenijo. Brez prave razvojne, družinske in so- cialne politike se je Slovenija v dveh letih spremenila v deželo, ki ji dajejo ton brezposelni in predčasno upokojeni. Zato se zavzemamo za univerzalni otroški dodatek, brezplačno osnovno in srednje šolstvo, dovolj prostora v šolah, dijaških in študentskih domovih, štipendije in študijska posojila za vse, ki jih potrebujejo. 6. Za socialno državo, ki ni potuha in ki bo zagotovila za vse kar najvišjo brezplačno osnovno zdravstveno zaščito, najboljše šolanje, dostojno preživetje tudi tistim z najnižjimi plačami, pravične pokojnine, pa tudi to, da nihče ne bo lačen. 7. Za Slovenijo brez ran v naravi. Z nesnago, ki jo je navrgel pretiran razvoj industrije v povojnih letih, ne bomo opravili z zastavljanjem razvoja, temveč samo z novim, ki bo upošteval naravne omejitve. Našim vnukom moramo ohraniti »zeleni raj pod Triglavom«. Kandidat Združene liste za poslanca v državnem zboru iz občine KAMNIK je dr. BRANKO BOŽIČ, ki bo svoj pogled na delo v slovenskem parlamentu predstavil v prihodnji številki. 18. NOVEMBRA 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN Volitve so tu! Prispevek gospoda Staneta Zamika v zadnjem Kamniškem občanu je dopadljiv in poučen. Pred volivce razgrinja zamolčane in prikrite resnice in jih opozarja, naj nikar ne verjamejo samo njemu, kajti vsi imajo prav zase, to pa ni nujno dobro tudi za volivce. Ker meni v zapisu pripisuje celo »nadnaravno« moč poročanja s skupščine, na katri me »normalno« ni bilo, moram gospodu Zamiku v tolažbo zapisati, da bi bili Kamničani že zanesljivo v Evropi, če bi bil sam kot skupščinski poslanec (torej iz pr(a)ve roke) pripravljen to delo opraviti namesto mene. A, zanj izvemo šele v predvolilnem času. Njegov prikupen pogled in razmišljanja o vsem zapisanem v predvolilnem času omikano dopolnjujeta prispevka v Ljubljanskem dnevniku. Crnogradnje v Kamniku in okolici cvetijo, on pa »strokovno« razmišlja (gospod je namreč tudi direktor Inšpekcijskih služb občine Kamnik) o spravah med ljudmi in življenju za zidovi. In o Sloveniji ali zgodbi o uspehu! Pripis: O telefoniji na skupščinskih klopeh lc šc toliko: Gordijski vozel kamniške telefonije bo razvozlan v tistem trenutku, ko se bodo začeli izvajati sklepi, ki so jih občinski poslanci (med katere sodi tudi gospod Zarnik) že zdavnaj sprejeli. Dejstva so namreč (že dolgo) znana. IVANA SKAMEN Še enkrat o Kamniku - malo drugače Če bi g. Kučana peljali še proti Kamniški Bistrici, bi tudi že na začetku poti izjavil, da je Kamnik fenomen. V Stranjah bi srečal industrializirano podeželje, kot da smo v dobi prve petletke. Na začetku je novi FAF, dalje zanemarjeni Graditelj, naprej Kalcit - vse je vgnezdeno med stanovanjske hiše v naselju, vse za vprašljivo pridobljenimi dovoljenji ali pa brez njih! Da, Kamnik je fenomen! Kje pa še tako delajo s prostorom in z ljudmi? Groteskno deluje na nas stalna hvala o »naj Kamniku«. Nekaj kilometrov pred mestom pa industrija s krajani in okoljem katastrofalno ravna. In to v Kamniku nikogar ne moti! Nikogar ni, ki bi kdaj preverjal hrup teh obratov ali emisijo prašnih delcev, izpušnih plinov, onesnaževanje dotrajanih cestišč, nekulturno vožnjo nepokritih tovornjakov? Graditelj, npr., povzroča hrup, ki presega 55 decibelov. Valovita plastična »izolacija« je odprta in hrup se neomejeno širi. Čemu ne? Saj ni nikogar, ki bi ga nadzoroval, kaj šele ukrepal! Da bi nenapovedano prišel zmerit hrup za zaščito krajanov? To bi bil DOGODEK! Kot učiteljica kemije imam možnost ekološko vzgajati učence. Ko sem učila še v Stranjah, je bilo za nekatere skoraj sporno lotiti se konkretnih problemov. Takrat sem ob tednu otroka poslala članek Občanu, da bi bili otroci v Stranjah bolj veseli pločnika, kot da so z barvnimi kredami ustvarjali na kamniškem trgu. Mojega članka niso objavili. Od takrat je minilo 10 let, naši otroci pa še vedno nimajo pločnika! In to na najbolj prometni cesti - turistično in žal, industrijsko. Morali bi videti prvošolčke, kako se prebijajo med tovornjaki in ogromnimi lužami! Čemu puščate krajane v takih okoliščinah brez pomoči! Zakaj smo prepuščeni ekološko neosveščenim in za dobičkom hlastajočim posameznikom? Ali je kdo, ki hoče in je sposoben napraviti vsaj nekaj reda! Tako je naše počutje v »naj Kamniku«. Kam naj se obrnemo po pomoč? K ZELENIM, k inšpekcijski službi? Ali kar na ministrstvo za varstvo okolja? Ali se moramo posamezniki takole izpostavljati, da bi imeli znosno bivalno okolje? Ali ni to moralna dolžnost tistih, ki so dali zeleno luč za industrijo v naselju? Jožica Lipičnik Črni »čebelnjak« - divje »čebele« Nak, na Kamniški vrh mc ne spravi nihče več! Čudovite travnate planjave gor ali dol, s »kozjo« stezo proti »kocinastemu« vrhu vred. Šc suhe travnate rože in bilke me ne bodo več zvabile mimo »čebelnjaka« pod Kamniškim vrhom. Je bilo oni petek, 11. septembra, ko se je okoli njega zbrala vsa pomembna kamniška »čebelja družina« hudo nevarno: med brenčanjem je jezna sikala: »Vohljači« in obljubljala puško in metek... ali meter! K sreči je ostalo le pri brenčanju, o puški in metku pa nič, o metru še manj. Bi se seveda o čebelnjaku znova lahko pisalo, da to pač ni čebelji domek, temveč na črno zgrajena vikend hišica, katere »prebivalci« si lastijo tudi lepe travnate planjave in »kocinasti« vrh... Pripis: Objava prirejenega prispevka na zahtevo časopisnega sveta! N. N. (naslov v uredništvu) Matična knjižnica pred novo izbiro ravnatelja_ Občinska skupščina je tokrat že drugič obravnavala in sklepala o soglasju k imenovanju Saše Kos za ravnateljico Matične knjižnice Kamnik. Svet zavoda jo je namreč že imenoval. Sedaj so predlagatelji, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, oblikovali zelo jasen predlog sklepa. V obrazložitvi pa so navedli, da komisija predlaga, naj skupščina imenovani, kljub temu da izpolnjuje pogoje iz statuta, zaradi več spornih zadev v zvezi z njenim delom in poslovanjem knjižnice, ne da soglasja k njenemu imenovanju. V zelo živahni razpravi, ki v glavnem ni bila naklonjena kandidatki, smo slišali tudi mnenja, ali je to mesto res tako pomembno, da se mora skupščina toliko ukvarjati z njim, vodilni v družbenih gospodarskih podjetjih pa nas malo brigajo. Negativno mnenje je dala tudi komisija za družbeno nadzorstvo občinske skupščine. Potem ko je predsedujoči Maks Lavrinc dal predlog sklepa o soglasju na glasovanje, je zanj glasovalo le 13 od 50 delegatov, 14 jih je glasovalo proti, 23 pase jih je vzdržalo. Sedaj bo moral svet zavoda razpis za mesto ravnatelja knjižnice ponoviti. F. S. Spoštovani tovariš Prezeij! S prijatelji in znanci Kamničani sem 1. novembra obiskal grobove tistih, ki so padli za domovino in žrtev povojnega nasilja. Vas, tovariš J. Prezeij, predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, ni bilo, čeprav smo vas pričakovali. Zakaj niste prišli, da bi prispevali svoj delež k slovenski spravi, veste sami. Morda se srečamo drugo leto. MATEVŽ SKAMEN Gospod Skamen! Žalne svečanosti ob dnevu mrtvih sem se udeležil 30. oktobra ob 16. uri na kamniških Žalah pri grobišču prvih padlih partizanov in ob spomeniku padlim v I. svetovni vojni. Čas in kraj svečanosti sta bila objavljena v Kamniškem občanu 21. oktobra in v oddajah Radia Slovenija. Tudi vas ni bilo na tej svečanosti. Za kakšen najin dogovor ne vem, ker ga z vami nisem sklepal. Vaše provokativno vabilo v Kamniškem občanu 21. oktobra pa je vse prej kaj drugega kot pa prispevek k spravi. JANEZ PREZEIJ PRIPIS: Uredniški odbor zaključuje polemiko na to temo. NOVO Kemijska industrija ni edini »dimnikar«! Ko se peljem proti Kamniku z mengeške strani, se kadi iz Stolovega dimnika, naprej iz Titanovega pa še iz.številnih družinskih in drugih dimnikov do konca Kamnika! Ne vem, nisem strokovnjak, da bi kar tako na oko videla, kateri od teh dimov jc bolj strupen. Titanov ali Kikov! Vsi so škodljivi, vendar morajo te dime odgovorni nadzirati; če pa presegajo meje normativov, inšpektorji ukrepajo! To so moje misli ob članku o KIK v 17. št. Kamniškega občana. Motijo me članki nekaterih, ki bi kar na hitro KIK zaprli, češ da je strupen, nevaren, da ne sodi v to mesto. Res je sedaj prostor Kemijske industrije Kamnik ponesrečen, ker je sredi mesta, ki je nastalo ob njem. Vendar je KIK žc dolgo časa tu, moj mož je praznoval že 30-lctnico dela v njem! Ponosen je na svoj KIK, jaz pa tudi z njim vred! Naša družina od tega »nemogočega« KIK že nekaj časa kar dobro živi, počutimo se socialno varni, pomagal nam je ustvariti standard; vsem delavcem, pa tudi samemu mestu Kamnik jc dosti dal. Mi smo samo ena družina, ki je vesela, da oče dela v KIK, in ne edina, saj solidno zasluži in, kar je pomembno, tudi vseh 700 delavcev redno dobiva plačo. Zgrozimo pa se ob nekaterih plačah v drugih tovarnah, številnih odpuščanjih v Kamniku in splošni socialni negotovosti. Nihče ne bi smel samemu sebi uničevati in zastrupljati prostora, verjetno bi bilo idealno KIK preseliti na kak drug prostor, samo finančna sredstva za preselitev tako zahtevne proizvodnje so verjetno velika. Nemogoče ga jc preseliti. Zapreti ga je laže - le kdo bo odgovarjal za preživetje 700 delavcev in še najmanj 2.000 družinskih članov, ki od Kika zaenkrat, hvala bogu, kar dobro žive, navsezadnje pa gre nekaj denarja redno tudi v občinski sklad! ANA ŠPORTNI ODDELEK - bunde, uvoz (Raiski)l - bunde, uvoz (Nort-| hland) - bunde, Elan (Micro-tactel) bunde, Toper kombinezoni puloverji trenirke puliji Medla druga športna konfekcija - superge - smučarski čevlji Al-pina in še in še ODDELEK IGRAČ - kompleten programi LEGO - BARBIE - ZAPF igrače za naj-| mlajše SPECIALIZIRANI ODDELEK KRISTALA - kristal Rogaška - kompleten program METALKA, BLAGOVNICA KAMNIK Kidričeva 35/a © metalko Trgovina za ljudi s posebnimi merili METALKA BLAGOVNICA! KAMNIK Kidričeva 35/a smuči Atomic inl Head že od 10.000| SIT smučarske palice že od 2.5001 SIT vezi Atomic že od 9.500 SIT - LEGO kocke že od 236 SIT - BARBIE punčke| že od 1.050 SIT - kristalni kozarcil Rogaška že od 242,00 SIT Prodaja na 2 čekaj brez obresti. Prodaja na potrošniško posojilo. © metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! V trgovski hiši »HIP« Duplica dobi kupec ob plačilu za vsakih 1.000 SIT kupon za žrebanje, ki bo konec decembra. Prva nagrada je enotedensko družinsko letovanje v slovenskem smučarskem središču. V »HIPU« bo 3., 4. in 5. decembra ob 17. uri z darili obiskal otroke MIKLAVŽ 8. decembra ob 17. uri pa MIKLAVŽ PODARJA LUTKOVNO IGRICO - OJOJ, BOLI! Vabljeni! Sonja Širca-Prepadnik Kidričeva 28, Kamnik, tel. 832-866 Tudi za vas smo na Kidričevi 28 odprli kava bar Paradise. Pričakujemo vas od ponedeljka do sobote od 7.30 do 21. ure, ob ponedeljkih od 7.30 do 12. ure. @ metalko Trgovina za ljudi s posebnimi merili pri enajstem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačilih do konca leta 1992. Vključite se v akcijo! Nadaljevanje s prve strani Slavnostni koncert Lire obilo kulturnih užitkov. Orisal je prehojeno pot in spomnil na najpomembnejše dogodke, ki so vtisnili svoj pečat delu društva, ter opozorili napomemben vpliv Lire, ki ga je odigrala na področju družbenih premikov proti koncu preteklega in v začetku tega stoletja. Povabil je k besedi Mila-na Kučana. Taje dejal, da 100 let dela Lire iz Kamnika pomeni pravcato zakladnico kulturnih dogodkov tudi njen izredni pomen pri narodovem ozaveščanju. Lira upravičeno zasluži vse priznanje, saj se je dokazovala s svojim neprekinjenim delom ves čas svojega obstoja. Maks Lavrinc je poudaril, da Lira ni nikoli oklevala, vedno je bila nosilec naprednih idej, tudi v času velikih preizkušenj. Skrbno izbran pevski program je vključeval dela J. Gallusa, P. I. Čajkovskega, A. Foersterja, K. Pahorja, J. Ravnika, R. Savi-na in A. Srebotnjaka v I. delu. V drugem delu koncerta pa je moški pevski zbor pel pesmi J. Pavčiča, F. Kimovca, E. Adamiča, Z. Prelovca, M. Gabrijelčiča. O. Deva, C. Vremšaka in F. Ma-rolta. Zborovodja Samo Vremšak je z izrednim občutkom vodil pevski zbor, ki je celotni program uresničil na visoki umetniški ravni. Pevski zbor Lira je ponovno dokazal, da je v celoti kos še tako zahtevni nalogi. Uvrstitev na visoka mesta na posameznih koncertih, festivalih in drugih nastopih potrjuje, da je Lira pevsko društvo, ki se uvršča v sam vrh pevske kulture v državi. V mednarodnem merilu beleži Lira zelo laskave uspehe... Pred zaključkom slavnostnega koncerta so pevcem Lire za večletno aktivno delo in sodelovanje v zboru podelili Gallusova priznanja. Nekateri pevci nastopajo v zboru že več kot 40 let. Častni predsednik Lire Kamnik dr. Albert Čebulj je kronološko orisal nekatere pomembne dogodke iz življenja Društva, njegov vpliv na zgodovinska dogajanja v Sloveniji v prejšnjem in tem stoletju. Pevsko društvo Lira veže poseben odnos z Gasilskim in Planinskim društvom, ki so skupaj rasli in se medsebojno krepili. Spomnil je tudi na nekatera neurejena vprašanja, ki jih ni več mogoče odlašati. Predstavniki raznih društev, pevskih zborov, kulturnih institucij, iz tujine in drugi so Liri čestitali k visokemu jubileju, čestitali so njenim uspehom in poslanstvu, ki so ga častno izpolnili na področju zborovskega petja in še mnogo širše. Zbor so skoraj zasuli s šopki rož in spominskimi darili. Razpoloženje se je stopnjevalo. Poslušalci kar niso mogli prenehati s ploskanjem. Na koncu so zahtevali še in še novih pesmi, ki niso bile v programu. Navdušenja ni bilo moč zaustaviti, zato je zbor zapel še več dodatnih pesmi in žel polno priznanje. Dobra organizacija slavnostnega koncerta je prav gotovo prispevala k temu, da so bili vsi poslušalci navdušeni in bogatejši za neprecenljivo kulturni užitek, bili so bogatejši za spoznanje, da pesem združuje in plemeniti ljudi. Slavnostni koncert je bil novo doživetje v nizu kulturnih prireditev v okviru Zveze kulturnih organizacij Kamnika, in ga lahko postavimo v sam vrh občinskega kulturnega dogajanja. S posebnim občutkom za povezovanje sta svojo vlogo pri poteku slavnostnega koncerta nadvse uspešno izpeljala Tone Ftičar in Barbara Božič, ki sta s pravim mojstrstvom znala brezhibno voditi potek koncerta. Med posameznimi pesmimi smo slišali vrsto zanimivih pričevanj, ki so Liro postavili na tisto mesto, ki ji v narodovi zgodovini gre. STANE SIMŠIČ Pogovor s častnim dekanom Viktorijanom Demšarjem Trpka povojna leta v Komendi Vsako življenje ima svoj tek, pusti večjo ali manjšo sled. Vsak človek je edinstven, njegovega življenjskega poslanstva ne more izpolniti nihče drug. Ko ga ni več med nami, za njim zazeva žalostna praznina. Odvisno od tega, koliko nam je pomenil. Po drugi strani pa nas preveva zadovoljstvo, da smo ga poznali, se družili z njim, da nas je bogatil s svojo navzočnostjo, nam zapustil dela, ki bodo njegovo ime vklesala na pomnik časa, kajti ravno po delih postaja človek nesmrten. Viktorijan Demšarje maturiral 22. junija 1924 v Kranju, filozofijo in teologijo je študiral od leta 1924 do 1929 v Ljubljani, kjer je bil 29. junija 1929 posvečen v duhovnika. Po posvećenju je bil najprej imenovan za vojaškega kurata ljubljanskih garnizij, 10. januarja 1930 za kaplana na Koroški Beli, 15. avgusta 1933 za kaplana v Srednji vasi v Bohinju, v Skofji Loki je bil kaplan od 3. januarja 1934 do 1. maja 1936, ko je bil imenovan za rektorja cerkve in kateheta v uršulinskih šolah (tudi banovinski mlekarski šoli); v tem mestu je bil šest let tudi garnizijski duhovnik. Službo nika, 15. avgusta 1975 seje upokojil. V Komendi je kot župnijski upravitelj in župnik deloval kar 29 let in tri mesece, kot upokojeni duhovnik pa skoraj 16 let in pol. 26. junija 1988 je v župnijski cerkvi sv. Petra praznoval 60-let-nico duhovništva (biserno mašo). V intervjuju je zajeto obdobje duhovniškega delovanja Viktori-jana Demšarja v Komendi, drugi kraji pa so omenjeni, kolikor so povezani z vsebino pogovora in odstirajo pomembne vidike iz njegovega življenja. Z njim sem se v krajših časovnih presledkih pogovarjal jeseni 1991, torej le nekaj mesecev pred smrtjo. Čutil sem, da moram to narediti, da ne smejo iti z njim v grob številne pomembne, pa tudi bridke stvari, ki jih je doživel v Komendi. Zadnji pogovor z njim sem imel manj kot mesec dni pred smrtjo. Sogovornik se je kljub visokim letom in pojemajočim življenjskim močem dobro spominjal preteklih dogodkov v Komendi. Sam je pregledal celotno vsebino pogovora in ga avtoriziral, Ko sva končala, je naročil: »Dokler živim, si ne želim objave tega pogovora. Res pa je, kar sem povedal. Naj ostane zapisano za krajevno zgodovino!« Viktorijan Demšar pripoveduje o svojem zahtevnem duhovniškem delu po drugi svetovni vojni v Komendi, težavah, ki jih je imel pri tedanjih družbenopolitičnih oblasteh, ko si je prizadeval dobro opravljati duhovniško službo, primerih nestrpnosti oblasti in posameznikov do krajevne Cerkve in njega kot duhovnika, požrtvovalnosti župljanov pri obnovi in gradnji cerkvenih stavb in bogoslužnih prostorov, kako je reševal Glavarjevo knjižnico, domačinom in svetu odkrival bogato pastoralno in znanstveno zapuščino p. p. Glavarja, zakaj je pisal strokovne članke in skrbel za dvig kulturne zavesti pri krajanih, spoštovanje velikih kulturnoumetnostnih, zgodovinskih in knjižnih dragocenosti, ki jih ima Komenda, napredno pastoralo in še marsikaj drugega. Njegovi spomini so dragocen prispevek k osvetlitvi dogajanj po drugi svetovni vojni v Komendi in na Kamniškem ter pričevanje o zahtevnem duhovnikovem življenju in delu v težkem zgodovinskem obdobju. Naj njih sporočilna misel pade na rodovitna tla. (se nadaljuje) JOŽE PAVLIC Pri lovski koči v Palovčah. Jesenski pohod V soboto, 7. novembra, sta Planinsko društvo in Društvo upokojencev Kamnik organizirala pohod po poti NOB občine Kamnik. Udeležilo se ga je 26 članov. Z rednim avtobusom so se odpeljali do Potoka v Tuhinjski dolini. Od tu dalje jih je pot vodila mimo Vasenega (most preko Nevljice je zadnja povodenj močno poškodovala) proti Veliki Lasni. Žc ob začetku poti se je pokazalo sonce, ki je pohodnike spremljalo ves čas. Pri Vidmarju na Veliki Lasni so pohodniki vtisnili žig v pohodne knjižice in se kmalu zatem zlagoma napotili proti Palovčam. Lepo toplo in sončno vreme je ustvarjalo vedro razpoloženje. Prelep je bil pogled na Kamniške planine. Videli so se tudi Julijci z očakom Triglavom, dolina pod njim pa je bila polna megle in zadušljivih plinov. Postanek pri lovski koči v Palovčah so pohodniki izrabili za počitek, za prigrizek iz nahrbtnika in tudi za okrepčilo grla ter slikanje. Med pohodniki je bilo več starejših in izkušenih planincev, kot Vinko Vizovišek s svojimi 84-imi in Karel Benkovič s svojimi 80-imi leti starosti. Kljub starosti sta hodila zelo dobro, kot prava planinska veterana. Lep jesenski pohod v čudovitem naravnem okolju bo gotovo dobra vzpodbuda za podobne naslednje akcije, pohode in planinske ture. V mesecu decembru, t. j. 20. 12., se bodo udeležili še pohoda na Kostavsko planino in s tem zaključili celotni program pohodov za leto 1992. STANE SIMŠIČ NOVA TRGOVINA »VERIGA« Kamnik, Tomšičeva 17 tel. 831-888 (v bližini tržnice) vam nudi po ugodnih cenah: jupol 25 kg 1.650 SIT, beltop 4 I 2.530 SIT, lepilo za parket 20 kg 3.460 SIT, žična ščetka, petvrstna 165 SIT, nitro lak, univerzalen Helios, 420 SIT, toaletni papir 215 SIT, Jolly prašek 3 kg 468 SIT, garnitura krožnikov 18 kom 4.290 SIT, kavni mlinček Gorenje 2.000 SIT, žarnice 65 SIT, testomat 1.980 SIT, jedilni pribor za 6 oseb 2.450 SIT, aeternum ekonom lonec 5 I 9.132 SIT, kipersbuš štedilnik 41.760 SIT, bojler Tiki 8 I 8.945 SIT, lepilo za keramiko, sanitarne armature Armal, kroglični ventili Kovina Šmartno, razna kolesa. Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d. o. o., trgovina »VERIGA« SE PRIPOROČA V okviru skupnosti alpskih mest Predstavitev Kamnika v Italiji Eden takšnih mož je bil tudi pokojni komendski častni dekan in častni vitez malteškega viteškega reda Viktorijan Demšar. Njegova življenjska pot se je začela 12. marca 1904 v Stari vasi 12 pri Žireh, kjer seje tako deseti med dvanajstimi fanti, ob njih je bilo še pet sestra, rodil očetu Jakobu in Materi Heleni, rojeni Kopač, končala pa 1. januarja 1992 v komendski kaplaniji, kjer je kot upokojeni duhovnik preživljal večer življenja. V blagoslovljeno zemljo duhovniškega grobišča, ki ga je sam uredil za umrle komendske duhovnike, so ga položili 4. januarja. župnika in dekana v Ribnici na Dolenjskem je nastopil 25. aprila 1940, do leta 1941 pa je bil tudi vojaški kurat ribniške garnizije. Po drugi svetovni vojni je bil zaprt od 24. junija 1945 do 27. septembra istega leta. Po krajšem bolniškem dopustu je bil imenovan za vikarja namestika pri Sv. Jakobu v Ljubljani, dokler ni 4. maja 1946 po dekretu ljubljanskega škofa Antona Vovka prišel za župnijskega upravitelja v Komendo. Tu je bil tudi imenovan za duhovnega svetnika, leta 1962 pa je dobil naslov zaslužnega dekana. 24. februarja 1967 je bil imenovan za komendskega žup- V času od 29. do 31. oktobra je bila v Trentu generalna skupščina Skupnosti alapskih mest, katere član je od leta 1990 tudi mesto Kamnik. Udeležila sta se je tudi predstavnika občine Kamnik: Mihael Novak - podpredsednik IS, in Marta Janežič - svetovalka za turizem. V prostorih kulturnega centra S. Chiara je bila 29. okt. tiskovna konferenca Republike Slovenije in slovenskih mest, članic DSAM (v skupnost je včlanjenih 31 mest iz Francije, Švice, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije, med njimi so Ljubljana, Jesenice, Kamnik, Maribor, Radovljica ter Kranj, ki je bil sprejet v skupnosti 31. okt. na redni seji skupščine). Konferenco je odprl minister za turizem g. Janez Širše, vsako od včlanjenih slovenskih mest pa se je na kratko predstavilo v sliki in besedi. Minister Širše je poudaril, da sodelovanje v delovni Skupnosti alpskih mest Sloveniji odpira možnosti za skupne priprave programov, predstavi- tev ter ponudb, ki bodo bogatili turistično ponudbo Slovenije in jo postavili v konkurenčni položaj v Evropi. V času tiskovne konference je bila postavljena tudi manjša razstava z 10 panoji, ki so vključevali zemljevid Slovenije z oznako mest, članic Skupnosti in fotografijami le-teh. Naslednji dan so bili na programu zanimivi referati na temo urejanja prostora, komunikacij, ekologije, promocije in dinamike turističnega razvoja. Posebej privlačen je bil referat prof. dr. Čla-uda Kasparja iz Švice (predsednika znanstvenega odbora) na temo, kako doseči ravnovesje med gospodarskim razvojem in razvojem okolja (na to je vezana tudi Alpska konvencija, ki jo bo v letu 1993 podpisala tudi Slovenija). Glede na to, da oblike mehkega turizma dobivajo vse večjo veljavo v deželah alpskega loka, si je potrebno prizadevati za dvig kakovosti življenja, ker bomo le na ta način zagotovili zanimanje lokalnega prebivalstva za turi- stično dejavnost (kot primer je navedel švicarski model - mesto Luzern). Turizem lahko veliko več prispeva k razvoju gospodarstva, zato so pravilne usmeritve tudi na alpskem področju izrednega pomena. Trendi v turizmu: višja kakovost storitev, oživitev starih mestnih jeder, usmeritev v ekološko čistejše okolje, alternativni turizem. Zanimiva je tudi mreža izobraževanja, ki jo je zasnoval Inštitut iz Freiburga (Nemčija), vanjo pa so že vključene srednje šole v Franciji, Španiji in Švici. Zajema izmenjavo študentov, izobraževanje profesorjev, podjetnikov ter razna srečanja in izobraževalna potovanja. Za udeležence razprav je bila še posebej zanimiva predstavitev osnutka projekta »Incoming« (turistični katalog alpskih mest, ki vsebuje vse potrebne podatke o posameznem mestu z opisom vseh turističnih možnosti, med njimi tudi Kamnika). Ko bo katalog zgledal luč sveta, bo imel tržno vrednost, saj bo dal kar najpopolnejši pregled informacij o vsem, kar lahko ponudijo posamezna mesta svetovnemu turizmu. Alpska mesta se bodo tako predstavila s kakovostno, skupno in specifično ponudbo. V katalogu bo predstavljen tudi niz hotelov, ki nimajo možnosti za samostojen nastop na velikem svetovnem trgu. Turistična ponudba na področju Alp je homogena, zato je vsekakor pomemben skupen nastop. Tudi tehnično bo katalog dodelan tako, da se bo vanj možno vključevati z novimi podatki, kar je še posebej zanimivo za Kamnik, zlasti, ker so v primerjavi z drugimi mesti naše nočitvene zmogljivosti minimalne. 31. oktobra je bilo zasedanje generalne skupščine z obravnavo predloga statuta, izvolitvijo organov skupščine in določitvijo delovnega programa za sezono 1993/94. MARTA JANEŽIČ Pogovor z Milanom VVindschnurerjem Telefonsko (najcenejše) omrežje dograjeno Kljub temu da so poslanci na predzadnji seji občinske skupščine zavrnili poročilo komisije telefonskih naročnikov in je ta nato umaknila zahtevo, da odstopi UO Sklada stavbnih zemljišč, je ta komisija 23. okt. spet naslovila na poslance nekoliko modificirano poročilo. Čeprav ste v našem časopisu že zavrnili nekatere trditve te komisije, bi vas vendarle prosil, da mi odgovorite še na nekaj vprašanj. Ali drži trditev komisije, da se je PIT Ljubljana pri izgradnji telefonije na kamniškem, okoristila za velik denar? To investicijo je treba gledati v celoti. Ob zgrajenem samem omrežju bi še ne mogli telefonirati. Vzporedno s tem je bilo potrebno zgraditi PTT zgradbo na Bakovniku, postaviti vsebnik v Stranjah, kupiti 2 telefonski centrali in razširiti tisto v starem središču. Vse to in omrežje je sedaj dograjeno (ostalo je le še nekaj razvodov v soseski B-8) in je stalo po izračunih PTT, po cenah s 30/9-1992,1.312 mio tolarjev. Od tega odpade na kamniško stran 562 mio (43%), PTT Ljubljana pa je vložilo 750 mio tolarjev (57%). V projektiranem omrežju za 6103 priključke ima kamniška stran za prodajo do konca 1. 1992 4200 priključkov (69%), PTT pa v letu 1993 in naprej 1903(31%)priključke.To razmerje je seveda ugodnejše za Kamnik. Ugodnejše bi bilo celo v primeru, če bi bilo omrežje projektirano za 7928 priključkov, kot razmišlja komisija. Našemu upravnemu odboru je (doslej edinemu v Sloveniji) uspelo po trdih pogajanjih s PTT vnesti k osnovni pogodbi določilo, da se ob eventualnem preoblikovanju PTT Ljubljana (v javno podjetje, delniško družbo ipd.) opredelijo možne spremembe lastninskih odnosov v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Zakaj še niste prenesli pravic in dolžnosti UO Sklada SZ na komisijo naročnikov, kot ste sami skupščini, zaradi nenehnega obtoževanja komisije, sami predlagali? Izkazalo se je, da to ni mogoče, dokler komisija ni konstituirana kot pravna oseba, ki sme po zakonu upravljati z družbenim premoženjem. Pred dobrim mesecem je bil sklenjen med Skladom in komisijo glede tega dogovor, da se komisija čimprej ustezno pravno konstituira, odpre svoj žiro račun in se nato vse poslovanje prenese na komisijo. Do danes tega komisija še ni storila. Sicer pa smo izposlovali pri PTT Ljubljana sestanek, na katerem bomo skupno s komisijo zahtevali podaljšanje naše prodaje telefonskih priključkov kot tudi njihovo povečanje v našo korist. Ob dejstvu, da je investicija že končana, je ta prenos sploh še potreben? Mislim, da bosta o tem odločala občinska skupščina in prihodnji upravni odbor Sklada, saj je dosedanjemu po zakonu mandat potekel in opravljamo posle Sklada le še do izvolitve novega odbora. Komisija očita Skladu negospodarno ravnanje. Kako se to ujema z dejstvom, da ste uspeli zgraditi priključke po nižji ceni (okrog 1500 DEM za naročnika), kot se te cene sučejo na drugih področjih v Sloveniji (Radovljica npr. 3000 DEM)? Seveda se to ne ujema in v Skladu smo veseli tega dejstva. Že ko smo v letu 1990 prevzeli delo, smo se obnašali kot odgovorni in delovni poslanci občinske skupščine, ki morajo v prvi vrsti skrbeti za koristi občanov. Ob tej priliki bi se rad zahvalil svojim soodbornikom v Skladu, zlasti tistim, ki so se s svojim znanjem in razsodnostjo še posebej trudili pri izgradnji telefonije, g. Bojanu Pollaku, g. Bogdanu Jamšku, ing. Pavletu Ocepku pa tudi diplomiranima ekonomistkama Marjeti Majcenovič in Ani Mariji Lah, ing. Marku Magistru ter Marjanu Plahutniku. Je oktobrska cena 81.000 SIT, po kateri ste prodajali telefonski priljuček, dokončna? Teh 81.000 SIT je bilo izračunanih na predpostavki, da bodo v Skladu prodali vseh 4200 pri-ljučkov po tej ceni. Sedaj je na voljo še ca. 250 priključkov. Mnogi, ki so dobili telefone, predno so plačali celotno ceno, razlik še niso poravnali. K skupnim stroškom moramo prišteti še plačane obresti na premostitvene kredite. Te je bilo potrebno najeti predvsem zaradi nepravočasnega plačevanja nekaterih naročnikov. Del naročnikov je po ocenjeni končni ceni plačal več kot 81.000 SIT. Ker je za naše omrežje prispeval tudi občinski proračun, bo verjetno treba temu, ob izačuna-ni nižji končni ceni, vrniti del sredstev. Mislim, da bo do končne cene potrebno še nekoliko počakati, prodajo po ceni 81.000 SIT pa smatrati kot ne končno. Končna cena po vsej verjetnosti ne bo večja od 90.000 SIT. V Kamniškem občanu št. 18 ste bili vi osebno zelo ocrnjeni. Kaj je vzrok temu? Ob svojem delu v UO Slada sem se tudi kot član krščanske demokracije trudil, da bi bili rezultati našega dela čimboljši. Koliko mi je uspelo, bodo presodili ljudje. Delal sem z najboljšimi nameni. Kar pa zadeva članek v 18. številki, bi rekel tole: Prav bi bilo, da bi tudi v Kamniškem občanu zmagal duh novinarskega etičnega kodeksa. Pogovarjal se je MATIC ROMSAK Petdnevni izlet po kamniških hribih 7. julija sva se z očijem namenila na petdnevno planinsko turo. Prvi dan sva se čez Žmavčarje povzpela na Male Pode, kjer sva v bivaku prespala. Drugi dan sva se spustila nazaj po melišču do odcepa v Kotliški graben. Povzpela sva se do Kotličev, od koder sva šla čez Tursko goro nazaj do Male Pode, kjer sva spet prespala v bivaku pod Skuto. Naslednje jutro sva se najprej povzpela na Štajersko, Koroško in Kranjsko Rinko, nato pa sva se vrnila in zajtrkovala. Po zajtrku sva se po Turškem žlebu spustila na Okrešelj; od tam sva se povzpela na Mrzlo goro. Potem sva šla do koče na Ledinah, naprej pa do Češke koče, kjer sva prespala. Četrti dan sva se povzpela še na Kočno in Grintavec, potem pa sva se čez Koroško sedlo spustila na Dolge njive, kjer sva spet prespala. Peti, zadnji dan, sva šla čez Kalški greben na Kalško goro, od koder sva se vrnila v Coj-zovo kočo, odkoder sva odšla v Kamniško Bistrico. Ko sva se vzpenjala čez Žmavčarje, sem premišljeval o poti, ki smo jo pred štirimi dnevi oči, Anka, Izidor in jaz popravili in prenovili. Vsega skupaj je bilo za dobra dva tedna dela. Oči je tudi čisto na novo naredil pot iz Žmavčarjev v Kotliški graben in jo poimenoval po sebi: Pot Braneta Bitenca. Do bivaka, ki je 2070 metrov visoko, sva hodila tri ure. Ko sva se okrepčala, sva šla pregledovat Pode, če so kje naše tri ovce, ki smo jih pred mesecem in pol izpustili nad gozdičkom. Kmalu sem zagledal kozoroga in kozoroginjo. Te edinstvene priložnosti nisem hotel zamuditi, in sem ju šel opazovat. Prišla sta iz Gamsovega skreta in se namenila v Žmavčarje. Samici sem se približal na dva metra. Oči ni našel ovc, očitno so bile nekje spodaj. Jutri jih bova šla iskat. Spala sva sama. Nikogar drugega ni bilo. Naslednje jutro sva ob pol sedmih startala. Medtem ko sem naju jaz oskrboval z vodo, je oči preiskal del področja, kjer bi lahko bile ovce, vendar brez uspe- _ ha. Potem sva si razdelila področje, ki ga je bilo treba preiskati, in začela. Ko sva vse neuspešno preiskala in sva se srečala na jasi, sva malicala. Razmišljala sva, kaj bi se lahko zgodilo ovcam: »Verjetno se niso pobile ali pomrle, na Malih Podih jih ni, da pa bi znale priti pod Slemenom na Velike Pode, je skoraj nemogoče. Edina možna varianta je, da so se kje skrile ali pa da jih je kakšen 'črni lovec' postrelil in jih odnesel domov.« Ko sva se najedla, mi je povedal, da je odkril pot v Kotliče in me vprašal, če sem za to, da greva čez Kotliče na Tursko goro in nazaj na Male Pode. Bil sem navdušen in sem seveda privolil. Ko sva se že vzpenjala na Tursko goro, mi je oči povedal, da na nekem mestu zelo dobro odmeva; sliši se celo sedem do osem odmevov. Ko sva prišla na tisti kraj, je zavriskal. Zaradi megle se je slišalo le štiri ali pet odmevov. Zvečer sva šla zaradi dolgočasja pred spanjem še na konec Velikega Grebena. Odpiral se je prelep razgled z oranžno-rdečim sončnim zahodom v ozadju. Ko naju je začelo zebsti, sva sestopila. Najprej sva mislila iti takoj k bivaku, vendar sva imela še veliko časa in sva stopila še okrog ovinka na konec Gamsovega skreta. Oči je spet začel: »Ne, ne, to je skoraj nemogoče. Kako naj bi ovce znale spodaj najti ravno tista dva metra prostora med skalami in borovci in da je treba ravno čez to majhno sedelce na drugo stran in spet nekoliko navzdol pod Sleme in spet gor na Velike Pode. Ne, to ne more biti.« »Glej jih! Glej jih! Neverjetno!« Sprva nisem vedel, koga naj bi gledal, potem pa sem vendarle tudi jaz zagledal tri bele ovce! Kaj sedaj, sva vedela. S kruhom jih bova zvabila k sebi, da se naju bodo nekoliko navadile, potem pa bo oči pograbil Flekico, ki je vodja, in ji nadel zvonec. Zvijača je uspela. Ko jim je oči razdelil že skoraj cel hlebec, se je nenadoma vrgel na Flekico in jo objel. Začela je divje brcati in se otepati, da jo je komaj obvladal. Ko se je utrudila in nekoliko umirila, ji je nataknil zvonec. Potem jo je spustil. Kako sva bila oba vesela, da sva jih našla! V četrtek zjutraj sva šla najprej na Štajersko, Koroško in Kranjsko Rinko., Zamudila sva se dve uri. Ko sva se vrnila k bivaku, sva najprej zajtrkovala. Po zajtrku pa sva vse pospravila in jo mahnila po Turškem žlebu na Okrešelj. V žlebu je bilo še najmanj pet metrov snega, vendar je bila pot skoraj v celoti speljana po steni. Ko sva prišla iz žleba, sva se ločila: oči je vzel moj nahrbtnik in šel proti poti na Mrzlo goro, jaz pa sem na Okrešelj tekel žigosat transverzalno knjižico. Ko sem se vrnil, je oči ravno kuhal juho. Bila je zelo dobra. Ko sva se najedla, me je vprašal, če bi šel na Mrzlo goro. Seveda sem bil takoj za. Po poti so se nama pridružili še neki Slovaki, ki so se tudi potepali po naših hribih. Na razpotju je pisalo: NEIZKUŠENIM PLANINCEM POT STROGO PREPOVEDANA! Moram reči, da je res zelo slabo zavarovana. Skoraj vse jeklene vrvi so bile potrgane, tako da si si moral kar s skalami pomagati, ki pa so bile zelo krušljive. Namesto da spodaj pišejo, da je pot neizkušenim prepovedana, bi jo morali obnoviti ali pa zapreti! Seveda vsak misli, da je izkušen že, če prileze s Kamniškega sedla na Okrešelj. Napisati bi morali, da gredo gor lahko samo planinci z določeno stopnjo alpinističnega znanja in izkušnjami s plezanjem na izpostavljenih mestih in s krušljivim materialom. Potem pa bi se že verjetno kdo vprašal: Ali sem izkušen? Tudi tisti Slovaki so hrabro rekli: Seveda smo izkušeni, na koncu pa so se trije obrnili na dveh tretjinah poti, le eden si je upal z nama na vrh! Ker je tu meja med Avstrijo in Slovenijo, so tu mejni kamni. Včasih je na njih pisalo SFRJ, pa je prišel neki vandalistični nacionalist in razbil kamne! Nove oznake Republike Slovenije pa še V dežju sva nadaljevala proti koči na Ledinah. Najprej sva mislila iti čez Križ, ker se nama je zdelo bliže. Ko pa sva videla, da bo treba plezati, sva obrnila. S pelerino človek res ne more plezati po mastnih skalah. Potem sva šla čez Savinjsko in Jezersko sedlo. Tudi tu je meja med Avstrijo in Slovenijo. Včasih so bili tudi tu napisi, na katerih je bilo napisano, kdaj je dovoljeno hoditi tod okoli, spodaj pa je bil še napis SFRJ. Tudi te table so razbite in razmetane daleč naokoli! Pod Savinjskim sedlom sva naletela na majhno hišico — zasilni bivak. Jaz sem vstopil in se raz-gledal, za mano pa je hotel še oči.- Nameraval je odpreti vrata, pa NISO IMELA KLJUKE! HA - HA - HA - HA: vrata brez kljuke! To se nama je zdelo tako smešno, da sva še nekaj časa zbijala šale na ta račun. In ne samo, da niso imela kljuke, še zapreti se jih ni dalo oziroma bi jih že najmanjši veterček lahko odprl. Prej sva bila na območju, ki ga ima na skrbi celjsko PD, zdaj pa sva prišla na območje kranjskega PD. Kakšna razlika! V Logarski je vse zelo slabo označeno. Transverzalna pot je, pa pri domu na Okrešlju ni nobene oznake, kje gre pot v Turski žleb; kar sam jo moraš najti. Tudi drugje so oznake slabe ali pa jih sploh ni, niti kje gre pot, kaj šele, da bi kdo napisal, koliko časa se hodi in kakšna je zahtevnost poti. Ko pa prideš na kranjsko stran, je stvar popolnoma drugačna: markacije so dobro vidne in obnovljene, na vsakem razcepu so smerokazi, ki vsebujejo seveda tudi podatke o dolžini in zahtevnosti poti. Poti so obnovljene in dobro vidne. Ko sva prišla do koče na Ledinah, sva se samo vpisala in šla takoj naprej čez Žrelo na Češko kočo. Tik pred kočo pa sva se ustavila in začela pripravljati večerjo. Oči je spet pripravil nebeško dobro .planinsko čorbo'. Ko sva prišla v kočo, sva naročila čaj in pojedla še vsak ene ribe, saj sva bila res zelo lačna. Potem pa sva šla spat. Zjutraj je deževalo. Sklenila Na kavi pri podpredsedniku skupščine Ko sem se vključil v Socialdemokratsko stranko Slovenije, sem spoznal podpredsednika kamniške skupščine Igorja Pod-brežnika, ki je tudi predsednik občinskega odbora naše stranke. Prijateljski klepet ob kavi pri njem doma pa sem izrabil, da sem ga povprašal, kako v svoje politično delovanje kot podpredsednik vključuje svoje politične vizije. Kaj ti pomeni socialdemokracija? Zame je to predvsem način družbenega življenja, v katerem se išče stalno ravnovesje med kapitalom in delojemalci. Kapital je res gibalo družbenega napredka, vendar pa v praksi ne sme priti do izkoriščanja delovnih ljudi, pač pa mora država s svojimi mehanizmi omogočiti človeku dostojno življenje - tako na materialni kot tudi na kulturni in duhovni ravni. Predvsem pa mora biti naša eksistenca odvisna od našega lastnega dela. Vendar pa morajo biti oblikovani takšni socialni mehanizmi, ki omogočajo dostojno življenje tudi tistim, ki so prizadeti, ne po lastni krivdi. Kako se to odraža na občinskem nivoju? V občini sicer nimamo na voljo mehanizmov, ki sem jih prej omenil, vendar pa lahko zagotovimo nekatere možnosti za višjo kvaliteto življenja. Kakšne možnosti imaš v mislih? To so vsakdanje stvari, ki vplivajo na naše življenje, npr.: izgradnja kvalitetnih cest v odmaknjene vasi; ustvarjanje čimboljših danosti za odpiranje novih obrtnih delavnic in podjetij; s tem bi bilo omgočeno, da bi ljudje zaslužili v domačem okolju in tudi znižali stopnjo nezaposlenosti; približati lekarno bolnikom, ki pridejo v zdravstveni dom; zagotoviti boljše možnosti izobraževanja otrok v okolici Kamnika. Ali je kamniška SDSS dosegla kakšne uspehe? Bili smo prva stranka na Kamniškem in smo sodelovali pri ustanovitvi drugih strank bivšega Demosa. Leta 1990 smo v danes neverjetnih razmerah vodili predvolilno kampanjo. Potem smo z Demosovimi poslanci sodelovali pri sprejemanju občinskih odlokov in dolgoročih programov. Druga stvar, ki pa ni tako opazna, pa je tudi ta, da smo vzpostavili nekatere osebne stike s pomembnimi osebnostmi iz političnega in gospodarskega življenja v republiki, s čimer smo zagotovili uresničitev pomembnih občinskih projektov. Kakšna je po tvojem mnenju perspektiva Kamnika? Pomembna sc mi zdi uresničitev nekaterih vizij na področju turizma in ekološke sanacije. Vendar pa bi rad poudaril, da moramo iskati rešitve v lastnem okolju in da ne bi bilo prav čakati na »strica iz Amerike«, ki bi prišel v Kamnik s polnimi žepi denarja. Sami moramo zbrati denar za prednostne programe iz dobička današnjih programov, ki so ekološko sporni in zato dolgoročno neperspektivni. Mnogo je tudi perečih ekoloških problemov. Pri tem menim, da teh težav ne smemo reševati radikalno. Rešitev jc v postopnem prehodu v druge ekološko prijaznejše dejavnosti. Tako gledam tudi na reševanje Rudnika kalcita in Kemijske industrije Kamnik. Pomemben perspektivni delež pa imajo po mojem mnenju tradicionalne obrtne dejavnosti. Ravno iz teh je nastala močna in heterogena kamniška industrija, zato bodo dobrodošle obrtne šole, povezane s tovarnami, v katerih so vgrajene desetletja stare izkušnje, brez katerih Kamnik ne bi bil Kamnik... Vprašanj in odgovorov jc bilo seveda za dve kavi, med najinim pogovorom pa se je prva že ohladila. ANTON BERGANT sva, da ne greva nikamor, dokler bo dež. Okoli enajstih je nehalo deževati, zato sva se brž odpravila na Kočno. Pot je zelo lepo zavarovana in tudi obnovljena. Presenečen sem bil nad razpoko v steni, skozi katero se moraš plaziti kar po trebuhu. Nahrbtnike sva pustila pred razpoko; na vrh sva vzela le knjižici in pelerini. Na poti sva našla čisto vijoličen pesek, ki vsebuje verjetno precej železa. Videla sva tudi samorodno železo v obliki majhnih kroglic. Ko sva prišla na vrh, je oči kar debelo pogledal: »Saj pol vrha manjka! Verjetno so strele treskale vanj, dokler se ni sesul.« Pa bo kar držalo, da je Kočna iz železa. Pri povratku sva nekaj časa kar tekla. Odločila sva se, da greva še na Grintovec, ko sva že ravno tu. Ker se je zopet ulil dež, sva morala ogrniti pelerine. Zanimivo. Do sedaj sva bila še vsak dan takole mokra, a ne več kot za pol ure. Na vrhu Grintavca je bilo jasno! Videla sva dve plasti oblakov: eno pod nama, drugo pa visoko nad nama; na zahodu pa, ko se je zgornja plast nehala, se je videlo sonce. Ker sva bila že pošteno lačna, sva se kar takoj spravila k malici. Po malici pa sva šla proti Cojzovi koči. Na Kokrškem sedlu sva spila čaj, oči se je pogovarjal z oskrbnikoma, ker se malo poznamo. Izvedela sva, da na Dolgih njivah kot vsako leto spet taborijo župnik in ministrantje iz Naklega. Župnik je očitov znanec, zato sva se odločila, da bova prespala pri njih, saj sva že prej imela namen iti na Dolge njive k planšarici Dolores na kislo mleko. Čez kaki dve uri sva prišla k Dolores. Ponudila nama je mleko, kruha pa sva imela svojega dosti, ker sva prej jedla špagete. Ko se je oči usedel in pil mleko, mu je postalo hladno. Hotel sije odvezali bundo izza pasu, da bi si jo oblekel - pa je ni bilo nikjer. Pogledal je okoli sebe, če bi ležala na tleh, pa je ni bilo! Izgubil jo je! Toda potem bi se moral jaz naravnost spotakniti ob njej, pa je nisem niti videl. Ko je tako premišljeval, se je vprašal, če jo je sploh vzel s sabo. Saj res, pustil jo je v Cojzovi koči! Ko smo se poslavljali, jo je pozabil na peči. No, pa je šel najin načrt po vodi: v soboto sva se nameravala vrniti na Kalško goro in se potem čez Kake spustiti v Kamniško Bistrico, sedaj pa bova morala nazaj do Kokrškega sedla in od tam v dolino. Ko sva se najedla, nama je Lo-ra povedala, kako se pride do tabornikov, midva pa sva hitro šla k njim, saj se je že mračilo. Ko sva nekaj časa hodila, sva zagledala izobešeno slovensko zastavo. »Videti je, da sva na pravi poti«. URBAN BITENC, 13 let (se nadaljuje) OK Kamnik uspešno začel novo sezono Začela se je 1. državna odbojkarska liga, v kateri nastopa tudi ekipa OK KAMNIK Novi graniti. Po dobri igri na povratni tekmi evropskega pokala proti ekipi SVS Sokol - Moma (Dunaj) so nadaljevali z dobrimi rezultati tudi v domači ligi. Ligo so začeli izredno uspešno. V prvih štirih kolih, od tega so bila tri na tujem, so dosegli štiri zmage in oddali le tri sete. Tako so uvrščeni na vrhu lestvice skupaj z OK PI-' ONIR in OK SALONIT. Te tri ekipe so ob OK OLIMPIJA naj-resnejši kandidati za vstop v play off in s tem v evropska tekmovanja. Tu nastopa, ob prvih treh uvrščenih, še udeleženec evropske lige OK VILEDA. Kamničani so prvo tekmo odigrali na vročem parketu v Murski Soboti proti ekipi OK POMUR-JE, ki je okrepljena z dvema bivšima igralcema OK MODRICA (BiH). Tekma je trajala kar 122 minut. Zmagali so Kamničani z rezultatom 3:1. Še bolj napeto je bilo na Bledu, saj je bil zmagovalec znan šele v podaljšanem 5. setu. Rezultat 3:2 je bil sicer zaslužen, vendar težko priigran, saj so Kamničani skupno osvojili kar 17 točk več kot Blejci. Trdi boj se je obetal na prvi domači tekmi 3. kola proti OK FUŽINAR. Za to TRGOVINA FAJFA DARILNA TRGOVINA - TRAFIKA FAJFA KIDRIČEVA 64 (PRI KOROBAČU) EKSTRA PONUDBA: VSE ZA MIKLAVŽA, DEDKA MRAZA IN BOŽIČKA TOBAČNI IZDELKI, DARILA, ARANŽIRANJE DARIL. ODPRTJE TRGOVINE FAJFA BO 23. 11. 1992. DELOVNI CAS: OD 7. DO 19. URE. SE PRIPOROČAMO. ekipo igrajo kar trije igralci slovenske državne reprezentance: Fujs, Kokot in Maučnik. Pred ligo so napovedovali lahek vstop v play off. Vendar so jih Kamničani z dobro igro povsem zasenčili in jih premagali z najvišjim rezultatom 3:0. V Žalcu pa so Kamničani proti OK ŠEMPETER pričakovano zmagali z rezultatom 3:0. Kamničani so imeli težavo z registracijo Urbana Prevorčni-ka. Odbojkarska zveza Slovenije jim je hotela odvzeti prve tri zaslužene zmage ter prepovedati nadaljnje igranje omenjenega igralca. To se na srečo Kamniča-nov ni zgodilo in tako si tudi v prihodnje lahko obetamo njihovo dobro igro. Do konca jesenskega dela bodo Kamničani igrali doma proti OK PIONIR (tekma je bila 11. nov.), OK GRANIT (28. novembra) in OK OLIMPIJA (12. decembra). Vse tekme bodo ob 19. uri v športni dvorani OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Vabimo vas, da si jih ogledate in se sami prepričate o dobri igri Kamilica no v. Slika: drugi trener Marko Mat-jan, Matej Škorjanc, trener Gre- Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo poslovalnico na naslovu: ŠARANOVIČEVA UL. 36 A VIR PRI DOMŽALAH (nasproti tovarne Tosama) Nudimo: - kmetijsko mehanizacijo - rezervne dele - krmila in vitaminske dodatke - zaščitna sredstva - umetna gnojila - vrtičkarko orodje - cvetlično orodje - semensko blago - hrano in opremo za male živali Ugodne cene - prepričajte se! Trgovina Vir, Šaranovičeva 36 a, tel. 724-393 (nasproti tovarne Tosama) Trgovina Kamnik, Novi trg 17, tel. 832-655 (pri zdravstvenem domu) Delovni čas: - Trgovina VIR od 8. do 19. ure (sobota od 8. do 13. ure) - Trgovina KAMNIK od 9. do 17. ure (sobota od 8. do 13. ure) ta Hribar, Aleš Sarec, Simon nabl, Grega Orel, Urban Pre-vorčnik, Mitja Vadnau, Matjaž Žagar, Robi Jenčič, Darko Di-mec; kleči: Franci Obolnar JOŽE JANKOVIČ Šali pri nas in v svetu Šahovska igra je med mladimi zelo priljubljena. Šah kot miselna igra že stoletja spada v kulturno zakladnico človeštva. V Sloveniji je po raziskavah 15% učencev vključenih v več kot 600 šahovskih krožkov. Na OŠ v Kočevju so imeli šah kot izbirni učni predmet in ugotavljali so, da je pomembno pripomogel k miselnemu razvoju in vzgoji učencev. Skoda je le, da so začeto delo opustili. V zadnjem desetletju svetovni organizaciji FIDE in .UNESCO namenjata šahu posebno pozornost. Spodbujata in podpirata širjenje njegovega vpliva v mnogih državah po svetu. Kar precej dežel je vpeljalo šah kot fakultativni učni predmet v osnovni, pa tudi v srednji šoli. V kanadski zvezni dravi Ouebec poučujejo šahovsko igro otroke od 7. leta starosti dalje pri rednih šolskih urah matematike v okviru novega matematičnega programa DEFI M A THEMA TICS. Vsi učbeniki tega novega učnega programa vključujejo šahovske vsebine. Avtorji verjamejo, da si bodo otroci z njegovo pomočjo mnogo bolje razvili sposobnosti za reševanje problemov. Bogata šahovska preteklost in sedanjost krasita šahovsko delo OŠ Komenda-Moste. Učenci so zadovoljni zapuščali šolo. V prihodnje si še želijo podobnih dni, s podobno vsebino dela. Primer OŠ Komenda-Moste pa lahko pomembno prispeva k vsesplošni poživitvi podobne dejavnosti tudi na drugih šolah v Sloveniji. RAFKO LAH ROMAN HACIN -SCETKARSTVO PRESEejE. KAMNIŠKA**? KJER JE vtOOAJA njNA Neka] za vas, < Kulturni dan v Komendi Kamnik in njegova okolica skrivata mnogo dragocenih kulturnih vrednot. Nam, učencem 8. razreda osnovne šole Toma Brejca, je bila v okviru kulturnega dne, 27. oktobra, predstavljena ena izmed največjih kulturnih zapuščin - Glavarjeva knjižnica v Komendi. Je v beneficiatni hiši, ki je bila last Petra Pavla Glavarja, razsvetljenega komendskega duhovnika. Bil je nezakonski sin malteškega viteza Testaferrata, ki ga ni nikoli hotel priznati. Pomagal pa mu je pri posvetitvi za duhovnika. P. P. Glavar je bil gospodarstvenik, član Kranjske kmetijske družbe, upravitelj ali komendator malteškega križarskega reda Komende, čebelar, lastnik gradu Lanšprež na Dolenjskem, kjer je leta 1784 umrl. Vseskozi je bri delaven. Dal je sezidati šolo za dečke, zgraditi bolnišnico in cerkev sv. Ane v Tunjicah, ki je ena najlepših baročnih cerkva na Slovenskem. Posvetil jo je svoji nepoznani materi Ani. Največ pozornosti je posvečal knjigam, ki so še sedaj v njegovi povsem ohranjeni knjižnici. Šteje jih okoli 2000. Dobro so zavarovane pred požarom z dvojnimi železnimi vrati, kamnitim podbojem in okni, ki preprečujejo vstop vlagi. Zato že sam prostor naredi na človeka mogočen vtis. Tako je vsak obiskovalec po svoje občutil spoštljiv odnos do knjig, ki smo jih videli ali se jih celo dotaknili. Prevzele so nas predvsem zaradi s svoje starosti in vsebine, ki nas seznanja s tistim časom. Knjige zajemajo področje zemljepisa, zgodovine, medicine in verskih tem, teh je največ. Najstarejša knjiga je iz leta 1484, Biblija sakra, kije inkunabula. Nastala je v Benetkah. Zanimivih je 14 knjig svetniških zgodb iz leta 1506, bogato so opremljene z lesorezi. Drugo Sveto pismo je iz leta 1530 in je bilo natisnjeno v Zurichu. V platnice so vtisnjeni rastlinski ornamenti. Največja in najtežja knjiga je Slava vojvodine Kranjske, najimenitnejša knjiga vseh časov. Vsakogar posebej je prevzela. Gledali in celo dotaknili smo se je z velikim spoštovanjem in občudovanjem. Dnevne molitve so najmanjše knjižice, kijih je Glavar uporabljal predvsem na poti. Znameniti so Glavarjevi rokopisi, napisani z gosjim peresom. Razprava o Aristotelovi Fiziki je prav Glavarjeva knjiga, ki jo je napisal devetnajst-leten, ko se je šolal v Gradcu. Kamničan Jurij Japelj je s pomočjo Josefa Riharda znova prevedel Sveto pismo. Zanimive so tudi barvne podobice svetnikov, stare približno 400 let. So tiskane ali ročno pobarvane. V tistem času se je našlo le malo tako pomembnih in naprednih mož, kot je bil Peter Pavel Glavar. Pripomogel je k izobraževanju in pismenosti ljudi. Knjižnica sama ima neprecenljivo vrednost, saj razodeva slovensko zgodovino, ki se je kovala pred dvema stoletjema. V bližini knjižnice je komendska cerkev, zgrajena v baročnem slogu. Okoli nje je bilo včasih obzidje kot obramba pred Turki in svetilnik iz leta 1510. Stoji na prostoru, na katerem je bila prejšnja cerkev, pa jo je podrl potres. Na njem je zaznamovana letnica 1610, ki pomeni spomin na zmago nad Turki. Zgodovinsko zanimiv je rimski kamen, na katerem so upodobljeni delfini kot simbol Rimljanov ob Donavi. Na sprednji strani kamna jc zapis, ki pa ga doslej še nihgče ni prebral, ker je močno zabrisan. Cerkev ima bogat pozlačen oltar s kipi sv. Avguština, sv. Atanazija, sv. Zlatousta, sv. Ambroža. Pod oltarjem je v vitrini ohranjeno okostje mučenca sv. Urbana, kije staro okoli 1600 let. Zraven stoji še mogočen Misijonski križ, kije tirolsko delo, in koželjev križev pot. Na stropu so čudovite freske kamniškega slikarja Matije koželja. Stranski oltarji imajo oljne slike in kipe. Prelep je krstilni kamen. Rezbarska dela so mojstrovine Kamničana Berganta. Ponos Komende so tudi tri lipe. Prva je stara preko 700 let in so jo posadili malteški vitezi. Drugo je zasadil P.P. Glavar, tretjo pa so zasadili ob slovenski samostojnosti. Zelo pomembno je, da skrbimo za kulturno dediščino, ker nam še čez toliko let govori o naših prednikih, načinu življenja in kulturi. Prav tako pa moramo skrbeti tudi za sedanjo kulturo, ki bo dediščina naših naslednikov. Vedno pa se moramo naslanjati na knjige, ki imajo veliko vlogo pri shranjevanju pomembnih dogodkov. Če jih ne bi bilo, di bila naša zgodovina pusta, neznana, zavita v plast pajčevine, in brez spomina. Hvala gospe prof. Andi Peterlin, ki nam je vse dopoldne odkrivala nam doslej nepoznano bogastvo. Maja Berlec Polona Rizman OŠ Toma Brejca Kamnik Srednješolci, razstavljale! V petek, 12. oktobra, so v razstavišču Veronika odprli razstavo del mladih likovnih ustvarjalk SENŠRM. Razstavljale so Barbara Mušič, Mojca Spende, Polona Lovšin in Mateja Čvijanovič. Portrete, akte, pokrajinske slike, posehno tehniko Barbare Mušič in nekaj kipov, narejenih z veliko truda, si je bilo vredno ogledati. Velika zasluga za uspešnost razstave gre mentorjema Marku Novaku in Andreju Schleglu, katji brez strokovnih nasvetov in spodbud prava umetnina nc nastane. Poleg likovnih razstavljalcev se je s krajšim kulturnim programom predstavila recitacijska skupina SENŠRM, ki je ob glasbeni spremljavi violinistke Anje Skalar in pianistke Urše Urbanije predstavila pesmi dijakov naše šole. Po končanem kulturnem programu smo si šc podrobneje ogledali razstavljena dela, postregli pa so tudi s pijačo. Prireditev mi jc bila zelo všeč, šc posebno dela mladih razstav-Ijalk, za katere mislim, da so zelo talentirane. BOJANA KLEMENC novinarski krožek SENŠRM Novo - novo - novo - novo - novo Svetovanje za mlade Ob koncu lanskega šolskega leta smo med četrtošolci SENŠRM v Kamniku izvedli anonomno anketo, v kateri smo mlade ob drugem spraševali tudi, kakšno obliko informiranja v zvezi s spolnostjo, kontracepcijo, spolno prenosljivimi boleznimi... si želijo. Eden najpogostejših odgovorov je bil tudi želja po organiziranem svetovanju v okviru ZD. Tako je v okviru ginekološkega dispanzerja v ZD Kamnik v mesecu oktobru pričela z delom posvetovalnica za mlade. Svetovanje vodi v. m. s. Marjana Bedenk in ima prostor, namenjen tej dejavnosti, v I. nadstropju ZD (na hodniku za fizioterapijo). Svetovanje je namenjeno vsem mladim (dekletom in fantom), ki želijo izvedeti kaj več o odnosih med.spoloma, o kontracepcijskih metodah in uporabi, o spolno prenosljivih boleznih in zdravljenju ... Program bomo prilagajali in širili glede na želje in potrebe. Svetovanje vodi višja medicinska sestra, ki po potrebi povabi k sodelovanju druge specialiste. Vabimo vas mlade, ki imate težave ali še bolje zato, da težav in problemov ne bi bilo, da vaše mladosti ne bi grenile posledice neodgovornega ravnanja ali nevednosti. Pridite k nam in izrabite naš čas, ki je namenjen vam in vaši mladosti. URNIK DELA Ponedeljek od 8. do 13. ure Sreda od 17. do 19. ure TELEFON 831-611, int. 354 dr. HELENA PIKL-ISTENIČ spec. ginekolog Zanimivosti za upokojence V zadnjem času se številni upokojenci z vprašanji obračajo na razne organe in tudi na Društvo upokojencev Kamnik. Zaradi pomembnosti opozarjamo danes na dve zadevi, ki ju bomo skušali pojasniti, upokojenci pa se po premisleku odločite sami. — Prostovoljno zdravstveno zavarovanje V prešnji številki Kamniškega občana smo seznanili naše bralce z novostmi, ki jih prinaša novi zakon. Upokojence smo ob tej priliki opozorili, naj s sklepanjem pogodb do nadaljnjega počakajo. V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da odgovorni organi, na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije, Zavoda za zdravstveno varstvo in drugih, razmišljajo o kolektivnem zavarovanju za vse upokojence. Tak postopek bo učinkovitejši, cenejši in bodo upokojencem prihranjene mnoge nepotrebne poti. Vsi upokojenci bodo v teku meseca novembra prejeli posebno pismo ZPIZ iz Ljubljane (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) z navodili, priložena bo tudi izjava. Upokojenci, ki se bodo odločili za kolektivno zavarovanje, bodo priloženo izjavo podpisali in jo vrnili pošiljatelju. ZPIZ bo na podlagi te izjave odtegoval ustrezne zneske zavarovanja. Društvo upokojencev Kamnik bo pomagalo svojim članom z nasveti in tudi pri izpolnjevanju izjav. Vsi, ki želite tako pomoč, se lahko oglasite na Društvu upokojencev, Kamnik, Kolodvorska 5, kjer boste dobili odgovore. Novi zakon naj bi začel veljati s 1. jan. 1993, zato bo potrebno vso organizacijo sklepanja pogodb zaključiti v mesecu decembru, da bi upokojenci podpisane izjave poslali na ZPIZ pravočasno. - Avtomobilsko zavarovanje za starejše upokojence Zavarovalnica Triglav daje upokojencem, starejšim od 65 let, lastnikom avtomobilov, poseben desetodstotni popust pri avtomo- bilskem zavarovanju. Ta popust lahko izrabijo le tisti, ki že uživajo 50% bonus in v zadnjih osmih letih niso povzročili škodnega primera. Upravičenci naj zaprosijo za dodatni popust na enoti zavarovalnice Triglav, kjer bodo tudi prejeli posebno potrdilo oziroma bon za popust. STANE SIMŠIČ Označbe na cestišču na Fužinah niso primerne za razvoj hitrega prometa. NAPREDEK A l I Za obdaritev vaših otrok in vseh, ki jih imate radi, smo se dobro pripravili. Bogato smo založili naše trgovine s kvalitetnim domačim in uvoženim blagom. Posebno bogata je naša ponudba igrač. Imamo jih kar 600 vrst, in to italijanskih in domačih. KAM PO IGRAČE? KAM PO DARILA ZA MIKLAVŽA, ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE? V NAPREDKOVE TRGOVINE: - v blagovnico Vele v Domžale - v mini blagovnico Zarja, Mengeš - v Super N, Domžale - V Šport Napredek, Domžale - v vse Napredkove samopostrežne in klasične trgovine Pridite in se prepričajte! Imamo veliko izbiro, nizke cene in prijazne prodajalce. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Konec meseca bomo v Jaršah, ob cesti Kamnik-Domžale, odprli velik diskontni center - 3.500 nr - z vso oskrbo za družine, trgovine, gostince, ustanove in podjetja. V Napredku vedno kaj novega! GOSPODARITI ZNAMO, Z NAMI JE PRIHODNOST OBETAVNEJŠA I!! ...VOLILNI GESLI SLOVENSKE OBRTNO PODJETNIŠKE STRANKE IN KANDIDATA ZA POSLANCA V DRŽAVNI ZBOR Vinka GOBCA Ob Martinovem nekoliko drugače Pijmo, bratci, vince..• S takimi in podobnimi nagovori se začenjajo mnoge narodno in ponarodele pesmi, ki govorijo o vinu, o pitju. Slovenska narodna zakladnica jih je polna. Tako sta pitje in naš široko-gruden odnos do njega v našem narodu zakoreninjena, povezana z narodovo zgodovino in običaji, z gospodarstvom in politiko. Torej se moramo sprijazniti s tem, da smo Slovenci narod z velikim številom alkoholikov in konec! To pa ni tako preprosto, zlasti, kadar gledamo zaradi alkohola razbite družine in otroke, ki preživljajo težko otroštvo in mladost. To jim bo pustilo pečat za vse življenje. To ni preprosto, ko pomislimo na veliko število poškodovanih in ugaslih življenj na naših cestah. Še posebej pa se s tem dejstvom ne moremo sprijazniti, če gre za kakršnokoli osebno prizadetost, saj je zaradi alkoholika močno prizadeta tudi njegova okolica. In tudi prav je, da se ne sprijaznimo. Kaj pa sploh lahko storimo? Najprej moramo vedeti, da je alkohol ena od zelo močnih drog, pa čeprav je legalna (dovoljena), ki povzroča odvisnost. To pomeni, da le nekaj časa ti odločaš o zaužitju droge (alkohola), potem pa se ob pogostem srečanju z njo zgodi, ne da bi točno vedel, kdaj, da droga začne usmerjati tvoje ravnanje. Skratka: ne moreš več brez nje. Živimo v okolju, kjer je alkohol stalno na voljo, in le od naše zrelosti je odvisno, koliko znamo ostati pokončni, neodvisni. Preizkusimo svojo zrelost in pokončnost na preprostih stvareh, ki tudi povzročajo neke vrste odvisnost. Znam ugasniti televizor, če vem, da od oddaje, filma ne bom imel nobene koristi? Se znam odtrgati od dela in si vzeti čas za sprostitev, počitek? Znam reči naslednji kavi NE, ker mi že razbija srce, imam težave v želodcu? In končno, imam vedno dovolj moči, da rečem naslednjemu kozarcu NE? Slovenci imamo v zvezi s pitjem nekatera mnenja in navade, ki pospešujejo alkoholizem. Bojimo se, da nam bo gost zameril, če mu ne ponudimo alkoholne pijače. Radi silimo z alkoholom in mislimo, da to spada k vljudnosti in gostoljubnosti. Če gost odkloni alkoholno pijačo, spoštujmo njegovo odločitev in je ne ponujajmo več! Predvsem ne pijmo ali ponujajmo alkohola na prazen želodec! Veliko alkohola popijemo zaradi žeje in ob večjih, težjih delih, kot da bi se z brezalkoholno pijačo ne dalo odžejati. Lahko da tukaj tiči past za nekatere delovne mlade ljudi, da se prav počasi podajo na pot alkoholizma... Alkoholu reči NE! zahteva zrelo osebnost, kar pa naši doraščajoči otroci še niso. A prav ti se grozljivo veliko srečujejo z alkoholom. Kako jih obvarovati pred alkoholizmom? Samo mi odrasli jih lahko. Dajmo jim dober zgled. Pogovarjajmo se z njimi. Prisluhnimo njihovim problemom in jim pomagajmo pri njih reševanju. Poskušajmo jim dopovedati, da alkoholni opoj ni rešitev iz težav, je le beg pred njimi. Po streznitvi se vrnejo še z večjo močjo. To tudi ni nek podvig hrabrosti. Naj nam gre pohvala za dobro opravljena dejanja lažje z jezika, saj to mlademu človeku krepi samozavest. Otrok naj dobi doma izkušnjo, da se je tudi brez alkohola mogoče sprostiti, zabavati. Morda jim lahko pomagamo pri iskanju primerne družbe, kjer so cenjene splošne človeške vrednote: prijateljstvo, dobrota, spoštovanje drug drugega... Večina ljudi je ali bo nazdravila ob prazniku vina, saj je abstinentov (tistih, ki ne pijejo alkohola) malo med nami. In prav je tako. Naj ga bo toliko, da bo res za zdravje in ne za uničevanje našega zdravja, zato: »Le po pameti ga pijmo, da še glave ne zgubimo!« v. m. s. MILENA CERAR ZD Kmanik 10 KAMNIŠKI OBČAN OglaSl 18_ NOVEMBRA 1992 MALI OGLASI Popravilo šivalnih strojev. Rudi Galin, Župančičeva 3, tel. 812-826. * * * Prekajujem vse vrste mesnih izdelkov. Tel. 728-762. * * * Instruiram risanje za sprejemne izpite na srednjih šolah. Tel. 815-636. * * * Kompletno zbirko Naša beseda in Nobelovce ugodno prodam. Tel. 813-627. * * * Grem pospravljat ali likat na vaš dom ali v gostilno. Naslov je v uredništvu. * * * Osnovnošolcem in dijakom nudim instrukcije iz fizike, an- ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij. gleščine, matematike in nemščine. Tel. 811-502. * * * Prodam Iskrin sesalec hydro 20. Tel. 815-640. * * * Prodam hladilnik s 50-litrsko zamrzovalno omaro, cena 30.000 SIT in najamem garažo v bližini Klavci-čeve ulice. Aleš Zupančič, Klav-čičeva 9, 4, nad., stan. 29. * * * Iščemo samostojno šiviljo, veščo krojenja in šivanja trikotaže in drugih izdelkov iz tekstila. Tel. 723-028, po 16. uri. MATIČNO POROČILO ZA oktober 1992 SMRTI: - Alojzij, PANČUR, os. upokojenec z Vrhopolj pri Kamniku 231, star 75 let - Rozalija TRDIN, os. upokojenka z Duplice, Jakopičeva 19, stara 84 let - Ljudmila KLOBUČAR, druž. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 20, stara 87 let - Stanislav KARLIN, os. upokojenec iz Ljubljane, Hudo-vernikova 2, star 75 let - Marija KEPIC, upokojenka: iz Podgorja: 61, stara 92 let - Ivana ClMZAR, os. upokojenka iz Suhadol 41/A, stara 92 let - Katarina SEMPRIMOŽ-NIK, druž. upokojenka z Malega Rakitovca 7, stara 76 let - Antonija DEJAK, druž. upokojenka iz Nožic, Gostičeva 65, stra 90 let - Ernestina KOGOVSEK, druž. upokojenka iz Ljubljane, Malgajeva 14, stara 88 let - Ivan JEŽ, os. upokojenec iz Ljubljane, Cesta v Gorice 16, star 70 let - Frančišek PETEK, kmet iz Gradišča v Tuhinju 6, star 57 let - Husein SARAČEVIĆ, inv. upokojenec iz Suhadol 4/B, star 59 let - Ana ZARNIK, gospodinja iz Suhadol 59. stara 68 let POROKE: - Bogdan ZUPAN, sekretar iz Nožic, in Tanja ZAJC, referent za PL z Vira - Stanko RAK, delavec pri stroju s Porebra, in Tanja PETEK, prodajalka z Gozda - Franc KLUN, transporter iz Buča, in Marija KOKOLE, šivilja iz Kamnika - Anton HRIBAR, delavec iz Praproč v Tuhinju, in Andreja TOME, kuhinjska pomočnica iz Mengša - Tomaž Bogomir LONGY-KA, prevajalec iz Ljubljane, in Marjeta LUBEJ, absolventka fakultete iz Kamnika TRGOVINA ZA MLADE IN NAJMLAJŠE »TIA« Irena Skok Moste 80/H tel. 841-524 vam nudi veliko izbiro igrač, tekstila, otroške obutve, plenice pampers in še in še. Pri večjem nakupu možnost plačila na dva čeka. Delovni čas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. UGODNE CENE, PESTRA IZBIRA! JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji. d.d. Novi prodajni pogoji v naših tehničnih in tekstilnih trogvinah - prodaja na odloženo plačilo (čeki, potrošniški kredit) - zmanjšani pologi - zmanjšana vrednost najnižjega nakupa - posebne ugodnosti v prodajnem salonu pohištva Kljub izboljšanim prodajnim možnostim prodajamo po poštenih cenah. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE! ŠIVILJSTVO MARTINA KADIVEC Križ 13, Komenda tel. 841-108 Po ugodnih cenah šivanje po meri: krila, hlače, bluze, oblačila za otroke in popravila. NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico ADUT? Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT o 8 3 9 O 3 3 o T> 3 §^ cr g TT" O n» cr Ig NOVA MENJALNICA NA STELETOVI 8 - S KG KAMNIK NAJUGODNEJŠI TEČAJI! DELOVNI ČAS OD 8. OD 18. URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SNEŽANA IN STANE OSENAR PRODAJALNA S TEKSTILOM Vrhpolje 39/a Tel. 832-331 (ob gasilskem domu) Velika izbira moških, ženskih in otroških oblačil, spodnjega perila, kozmetike, modnih dodatkov, ur... BOGATA PONUDBA UVOŽENIH IGRAČ! Vse po zelo ugodnih cenah! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V SOBOTO, 5. DECEMBRA, BO TRGOVINA ODPRTA VES DAN - OD 8. DO 19. URE! TRGOVINA »FAJFA« Kidričeva 64, Kamnik (pri Korobaču) Odpiramo trgovino s tobačnimi izdelki, igračami, darili, spominki, časopisi, revijami... Aranžiranje daril. PRI NAS BODO NAKUPOVALI TUDI MIKLAVŽ, BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ! Odprto od 7. do 19. ure - tudi ob sobotah!. Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76 Telefon 713-781 In 713-783 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... PETEK, 20. novembra, ob 17. url Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave LIKOVNI SVET UČENCEV OŠ MARIJE VERE, DUPLICA Razstava bo odprta do 26. novembra vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure, ob nedeljah le dopoldne. TOREK, 24. novembra, ob 17. uri Matična knjižnica, Kamnik IGRAJMO SE, SPOZNAVAJMO SVET... Tokrat se bomo podali v VESOLJE. Pridite v našo družbo in skupaj z mentoricama Ivanko Učakar in Ksenijo Baronik nam ne bo dolgčas! SOBOTA, 28. novembra, ob 18. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Avtorska razstava fotografij DUŠAN LIPOVEC: ENNIGERLOH, VVESTFALIJA Razstava bo odprta do 8. decembra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah le dopoldne. A PIZZERIA NAPOLI Ivan Kelam Sadnikarjeva 5 Kamnik, tel. 832-744 Dostava pic in pijač na dom ter v službo Za invalide je dostava brezplačna Delovni čas: od ponedeljka do sobote od 9. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 13. do 22. ure. VSAKA 11. PICA JE NAGRADNA! Vaše naročilo bomo z veseljem izpolnili! IGRAČE IGRAČE TRGOVINICA IGRAČE Medvedova 18/a, Kamnik sporoča MIKLAVŽU, BOŽIČKU m DEDKU MRAZU da ima pestro izbiro igrač Nakup tudi s čeki na odloženo plačilo. Delovni čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. MENJALNICA »AVENIDA«... Kamnik, Titov trg 8 Tel. 832-914 V ponedeljek, 23. novembra, dokončno odpiramo poslovne prostore, kjer je že menjalnica Avenida, sedaj pa bo še nova trgovina, v kateri vam nudimo: - vrhunsko kozmetiko znanih svetovnih proizvajalcev (Ellen Betrix, Max Factor, Laura Biagiotti, Boss, Otto Kern, Lancome) - vrhunsko bižuterijo znamke Avon in druge - poslovna darila iz firme Djolly - unikatne modne dodatke (tekstil, galanterija itd.) - veliko izbiro uvoženih alkoholnih pijač in cigaret - slaščice in bomboniere firme Perrugina Odprto od 8.30 do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12. ure. Do novega leta izredni popusti, možnost plačila na čeke z odloženim plačilom ali posojilo. MENJALNICA ZORA Steletova 25 Kamnik, tel. 811-522 i™ (v poslovno stanovanjski stavbi, ob trgovini z barvami »CIT«) Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Devize lahko plačate tudi s čeki Ljubljanske banke Nudi poleg prodajnega izbora v TRGOVINI farme DUPLICA še: - krmila za kokoši nesnice (a 25 in 50 kg) - krmila za brojlerje (a 10 in 25 kg) - kompostiran kokošji gnoj (5 I v vrečki) - kokošji gnoj (a 40 kg v vrečah) - kokošji gnoj z dostavo. Priporočamo nakup, cene so ugodne! NOVO V KAMNIKU MODNA TRGOVINA »SAGA« Steletova 8 (pritličje SKG) Vam ponuja po najugodnejših cenah: - otroško - moško in - žensko konfekcijo - usnjene ženske torbice - pletenine za vse generacije Ob ugodnih plačilnih pogojih vam v mesecu novembru za nakup nad 7.000 SIT nudimo nagradno žrebanje: družinski vikend paket na Koroškem. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! GUMENOTEHNIČNA TRGOVINA Kamnik, Kidričeva 64 (pri Korobaču), tel. 812-611, Int. 34 vam nudi: - gume za pralne stroje od 770 SIT - badevist za kopalnice - 646/m2 - škornje od 1.200 SIT - avtomobilske preproge - gumice za avtomobilske brisalce - 300 do 400 SIT/kos - zimske in letne avtoplašče od 2.500 do 5.400 SIT/kos - antifriz po 323 SIT/I, čistilo za steklo po 237/1 - modno blago FLAVISTA po 961 SIT/m Pokličite, pridite in se sami prepričajte o izboru blaga in ugodnih cenah! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. FIRMA POLOS in AVTOPREVOZNIŠTVO Jernej Jerman Zapoge 40, Vodice tel. 823-585, 824-096 vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom domači in uvoženi premog, suha bukova drva in žamanje. Po dogovoru plačilo tudi na obroke. ZAHVALA V 89. letu starosti je umrla naša mama FRANCKA NOVAK z Vrfapolj 161 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti in se spoštljivo poslovili od nje. Hvala za cvetje, mašne darove in sveče. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, prijateljem, neveljskim pevcem in gospodu župniku Lojzetu Bercetu. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravniškemu in strežnemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja - Klinika za hipertenzijo - za skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Nace in Maks z družinama November 1992 ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila ANICA VRTAČIČ rojena Kranjc s Podlimbarskega 2 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za nego v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi gospodu Modicu za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni November 1992 SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV - popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar - menjava izolacije v skrinjah in omarah - montaža in servis večjih hladilnih sistemov - servis klima naprav - popravilo aparatov za hlajenje mleka Za vsa opravljena dela dajemo 3-mesečno garancijo! TEL. 815-570 ali 831-435 Možnost plačila na več čekov. TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO! UGODNO! UGODNO! Sezona za obnovo in gradnjo še ni zaključena! Novembra in decembra vam v ta namen nudimo izdelke COLORIN JUB PO PROIZVODNIH CENAH za takojšnje plačilo z izjavo (za obrtnike in podjetja) ali za gotovinski nakup nad 2.000 SIT. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Material brezplačno pripeljemo na dom. SE PRIPOROČAMO! g® Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite, po doleh in po bregeh. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica ROZALIJA TRDIN z Duplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in osebju Doma upokojencev Kamnik. Hvala tudi g. župniku, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Tine in Ivan ter hčerka Angelca z družinami in drugo sorodstvo Oktober 1992 Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata: aVdneva ne pove nobena prat'ka. (France Prešeren) ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedi PETER ROMŠAK Ožbovčev ata s Podjelš Za vsestransko pomoč in velikodušnost se zahvaljujemo sosedom s Podjelš, sorodnikom in prijateljem, številnim znancem, našim sodelavcem iz Alprema, Elektroelementa, Mercatorja Domžale, šole F. Albrehta Kamnik in Mekinje ter Mizarstvu Petek za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in darove v druge namene. Hvala sestram uršulinkam, pevcem in instrumentalistom Betki, Katarini, Primožu in Franciju, Vrtnarstvu Vrhovnik, nosačem, Marjanu in Francetu za prevoz na zadnji poti. Posebej hvala župnikom Antonu Gosarju, Pavletu in Štefanu Krtu za opravljene molitve na domu in pogrebni obred. Hvala tudi ministrantom in številnim prijateljem in znancem za bedenje in slovo na domu. Hvala vsem, ki ste našega ata spoštovali in se tako številno udeležili pogreba. Ohranimo ga v lepem spominu! Žalujoči: žena Helena, sinovi Joško, Sebastijan, Peter in Miha, hčerke Bemardka in Truda z družinama ter Urška z Niko, brat Franc, sestri Marija in Angelca z družinama KAMNIŠKI OBČAN v besedi in sliki 18. NOVEMBRA 1992 KONČNO JE NAPOČIL ČAS, KO SVOBODNI IN SAMOSTOJNI ZAŽIVIMO BOLJI- SKUPAJ BOMO ZMOGLI IGOR PODBREŽNIK KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Lojze Peterle na obisku v Domu upokojencev Na svojem predvolilnem obisku 27. oktobra v Kamniku je g. Peterle kot predsednik SKD obiskal tudi naš Dom. Čeprav nismo več sredi življenjskega dogajanja in se zato večkrat počutimo nekako odrinjene, nas je še posebno razveselil ta obisk, saj nas je moralno dvignil, in smo radi sledili programu. Obiskovalca s spremstvom smo počakali v polni dvorani in tako prišli z njim v prisrčen, dober stik. Pozdravili smo ga s šopkom in majoliko, kamniškim simbolom, in želeli dobrodošlico tudi s pesmijo. Zahvalili smo se za dosedanje delo in trud za našo domovino Slovenijo in zaželeli stranki še nadalje uspeh, zlasti pri volitvah. Sproščen pogovor je stekel. Lojze Peterle je bil vesel, da sc nas je toliko zbralo. V nekaj besedah je orisal stališča svoje stranke in načrte za naprej; opisal je Iva Bizjaka kot strankinega predstavnika za predsednika republike, ki žal ni mogel priti z njim. Potem se je pošalil in poveselil z nami. Omenil je svoje obiske drugih domov za starejše in zanimiva srečanja. Poudaril je, da je treba stare ljudi spoštovati. Prisluhnil je naši pesmi ob harmoniki, potem pa je sam zaigral. Skupaj smo zapeli, vzdušje je bilo prijetno, domače, raj oditi. Za daljši pogovor ni bilo časa, Ob pozdravu je direktorica Mar-ker so morali obiskovalci že sko- ta Žerko izrazila veselje, da je to prvi tak visok obisk v Domu in da si gostov, ki so v ospredju družbenega življenja, pomembnih predstavnikov v politiki, še želimo. Dom drugače ostaja v ozadju in se nas z obiski izogibajo, čeprav so tu ljudje, ki so s svojim delom prispevali k napredku naše dežele. MARIJA LAVRIČ Devetdeset let Uhančeve mame V nedeljo, 25. oktobra, je Ivana Lah, po domače Ukan-čeva mama, praznovala devetdeseto leto življenja. Majhna in drobna ženica, bistrih in toplih oči, s prisrčnim nasmehom na ustih, nekaj let z lahkoto skrije. Le na noge se ne more preveč zanesti, zato jo po stanovanju spremlja palica. Obiskala sem jo na njenem novem domu pri sinu Petru in snahi Ivanki v Komendi. Sama ni mogla postoriti vsega potrebnega, zato je, čeprav težko, zapustila svojo majhno hišo in se preselila. Zanimalo me je, kako je preživela dolgih devetdeset let. Pogledala me je, se zazrla v daljavo in pripovedovala. »V življenju mi ni bilo z ničemer prizaneseno, a vedno sem si dejala, da za dežjem posije sonce in tudi največje preizkušnje me niso upognile. V mladih letih sem služila, pozneje sem delala pri zasebnih ščetarjih, nazadnje pa sem bila kar nekaj let zaposlena v ščetarni v Komendi. Od 1959. leta sem upokojena. Poročila sem se z osemnajstimi leti in rodila deset otrok. Samo mati ve, kako hudo je, ko sem morala dva pokopati majhna, med vojno hčerko, ki so jo ustrelili Nemci, in kasneje še enega sina. Žive imam še tri hčere in tri sinove. Imam šestnajst vnukov ter trinajst pravnukov. Brez življenjskega sopotnika sem trideseto leto.« Utihnila je. Nič tarnanja nisem zasledila v njenih besedah. Vseskozi je živela delavno in skromno, zato je tudi z vsem zadovoljna. Pravi, da lepo živimo, a se tega premalo zavedamo. Redno spremlja vse dogodke doma in po svetu preko televizije, in ne razume, čemu se ljudje toliko prerekajo ter grenijo življenje sebi in drugim. Njene besede so me prisilile k razmišljanju. Zaželela sem ji lepo jesen življenja, predvsem pa zdravja in srečo, ki jo vsekakor zasluži. Celo lepo, sončno vreme je bilo po dolgotrajnem deževju naklonjeno njenemu praznovanju ter njeni veri in upaju, da po slabem vedno pride dobro oziroma po dežju posije sonce. JOŽICA GLOBOČNIK SLOVENIJA, ODPRTA IN VARNA Vizija socialistov Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani! Socialistična stranka Slovenije si bo v prihodnjem parlamentu države Slovenije kot levosredinska stranka, ki ni ideološko opredeljena, prizadevala uresničiti volilni program oziroma volilni razglas, objavljen v 19. številki Kamniškega občana. Kolikor želimo uveljaviti opredeljene cilje, kot so mir, razvoj, svoboda, solidarnost, socialna pravičnost, demokracija in pravna država, v novem demokratično izvoljenem parlamentu, volite 6. decembra 1992 za NOVO VIZIJO RAZVOJA slovenske družbe in države - zaupajte našima predlaganima kandidatoma: - v 1. volilni enoti za DRŽAVNI ZBOR, ki zajema občine Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič, Škofja Loka, Idrija in Kamnik, v 10. okraju Kamnik Socialistična stranka kandidira JANKA BLAGŠIČA zaposlenega v podjetju Trival, v katerem opravlja podjetniške funkcije in se tudi sicer zavzema za razvoj občine Kamnik; - v 2. volilni enoti za DRŽAVNI SVET, ki zajema občine Kamnik, Domžale in Litijo, Socialistična stranka v Kamniku predlaga in podpira neodvisnega kandidata ALEŠA OCEPKA podjetnika in direktorja ARBORETUMA Volčji Potok za člana v državnem svetu Republike Slovenije. Socialisti v Kamniku pričakujemo, da boste volivci kandidatoma zaupali in ju volili, le-ta pa bosta s svojim prizadevnim delom vaše zaupanje tudi upravičila. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK Cenjene kupce obveščamo, da bo BLAGOVNICA METALKA KAMNIK ODPRTA VSE SOBOTE V DECEMBRU od 8. do 19. ure. ei nun » pOTT trgovska hiša olhihh «mil »hip« duplica tel. 812-332 DROGERIJA ANDREJA vam nudi: veliko izbiro igrač po ugodnih cenah. Za nakup igrač nad 3000 SIT možnost plačila na 2 čeka - pampers plenice vseh velikosti, za fantke in punčke, samo 1.395 SIT - vrhunska kozmetika, frizerski materiali, čistila Obiščite nas, cene so naš adut!!! Prazniki se bližajo, pa ne veste, kje bi lahko najceneje nakupili: - najžlahtnejša vrhunska vina po najugodnejših cenah - najboljše in raznovrstne sire - različne mesne izdelke (Celjske Mesnine, Kras, Jurij, Meso Kamnik...) - čokolade in piškote vseh vrst za vaše najmlajše Vse to in še marsikaj izbranega za vaš okus vam nudi DELIKATESA PETRA Delikatesa Petra in Drogerija Andreja sta odprti od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11.30. OBIŠČITE NAS, CENE SO NAŠ ADUTI Trgovska hiša »HIP« DUPLICA Tel. 812-332 Prej na križišču Kranjske in Ljubljanske ceste, sedaj v Hipu. Bogata izbira metrskega blaga, pribora za šivanje, nad 500 vrst gumbov, posteljnina - vse večinoma iz uvoza. Posebna ponudba: šivalni stroji PFAFF na 3 obroke, elastične čipke za perilo, šivanje po naročilu, plisiranje, oblačenje gumbov itd. Š tem oglasom nudimo 5% popust! Do novega leta odprto vsak dan od 9. do 19. ure, ob nedeljah zaprto. FOTOKOPIRNICA »FORMAT« Novi trg 41/a. tel. 832-139 (v avli srednje šole) Pri nas vam fotokopirano gradivo tudi zvežemo. Izdelujemo letake, plakate, filme za sitotisk na našem računalniku in laserskem tiskalniku. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprto! Knjigarna in papirnica, Ljubljanska 21/a, Duplica (v trgovski hiši »HIP«) Tel. 812-332 velika izbira igrač smmm - sestavljanke - lego kocke - družabne igre in druge zanimive igrače. Možnost plačila na dva čeka. Na izbiro različni koledarji, rokovniki, pisala .. ritev poslovnih partnerjev. Aranžiranje daril. za obda- KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.