47. številka Ljubljana, v torek 27. februvarja XVI. leto, 1883 Ichaja vsak dan iveler, teimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstr ij s k o-oge rBke dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 ^ld., za četrt leta A gld., ca jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele tobko več, kolikor poštnina zua&a. Za oznanila plačuje se od četiriBtopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Glcdalifika stolba". U pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati nai-očnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvaii. "V LJubljani, 27. februvarja. Mej našimi brati na severu, mej žilavimi Čehi in mej nami Slovenci je mnoge sličnega. Mi smo sicer manjši na Številu, ponašati in sklicevati se ne moremo na slavno zgodovino, niti na bogato in imenitno, vse narodne težnje pospeševajoče plemsto. Naše mladeži ne navdušuje življenje junaka Žižke in njegovih silnih sobojevnikov, niti druge episode iz bogate češke zgodovine, na katero se naslanja, s katero se čvrsti in napaja današnje politično mišljenje in življenje naših bratov v Českej — skromni podatki iz turških bojev, tradicija o „starej pravdi" in po samične dogodbe, v katerih se je sedaj pa sedaj po-samičnikov pogum zasvetil na površje: to je vse, s čemer bi se mogli dičiti. V preteklosti nam pa tudi ni iskati sličnosti mej Čehi in nami, ampak le v sedanjosti in sicer v najnovejšej. Ne le, da smo v soglasji s Čehi glasovali in borili se v državnem zboru, da smo po njih vzgledu, i pri nas uveli in prenašali dolgo vrsto let nesrečni „pasivni odpor", so se baš v zadnjem času za vlade ministerstva Taaffe-jevega pojavili na severu in pri nas odnošaji, ki so skoro popolnem paralelni in so deloma uzrok, da razmere mej vlado in parlamentarno večino neso take, kakeršnebi morale in mogle biti. Če stavimo Češko in Kranjsko v spored, vidimo na prvi pogled, da sta ti deželi v narodnem oziru toliko napredovali, da so njeni prebivalci iz defenzive prestopili že v ofenzivo, da ti deželi in njeni zastopniki vsaj kako betvico, bodi si tudi osobna prememba, po vztrajnem prizadevanji doseže t i in da njima nasproti vlada, dasi ima skrbno vse večje žepe zapete, vender sedaj pa sedaj pokaže nekoliko dobre volje, par bonbonov, da laglje in bolj potrpežljivo čakati na bolj izdatna in redilna jedila. Na drugej strani pa sta si podobni Moravska in Štajerska s Koroško. Tu veje vse drug veter. V teh deželah vlada niti dobre volje pokazati neče, vladni aparat se ne kaže nikakor poslušnega programu vlade, zadovoljiti in pomiriti vse narodnosti, temveč po starem gasiti „divide et impera" hoče se zadovoljiti Češko in Kranjsko, da bi se s tem za-kril pogled na Moravo in dolenji Štajer in slednji kronovini lepo tiho ponemčili. Iz tega razloga in ker je v zadnje-irnenovanih deželah vse drugo osobje na krmilu, ne vidimo niti v Štajerskej s Koroško niti v Moravskej nikake premembe, nikakega zboljšanja in tudi pravosodnega ministra Pražaka tolikrat navedena okrožnica ni imela nikaeega uspeha, zalegla je toliko, kakor bob ob steno. Kaj pomaga Be tako lepo koncipirana naredba, ako ne najde oči j, ki bi je čule, in rok, ki bi je vestno in dosledno izvele V Navedene dežele so za Taaffeja deloma slabše nego poprej; vsaj to je brez dvojbe, da je pod meščanskim ministerstvom bilo marsikaj dopuščenega, kar dan danes ni, in da bi mi bili prav odkritosrčno veseli, ako bi se nam kruh ravnopravnosti tako delil, kakor za zloglasnega Giskre. Da je temu tako, pričajo nam vsakodnevne pritožbe, prihajajoče od Mure in Drave, in jadikovanje Moravcev in njihovih poslancev postala je skoro že stereotipna rubrika v avtonomističnih listih. In kaj je temu uzrok? Odgovor na to vprašanje — akoravno ne z ozirom na Moravsko in dolenje Štirsko, ampak splošno govoreč — dal je pred nekoliko dnevi poljski „Czas" ter kot uzrok navel uradništvo, ki tudi za Taaffejeve vlade v jedno mer uraduje in uloge rešuje po starem kopitu, v Auer-sperg-Lasserjevem duhu. Takoj pri nastopu Taafleja mislili so, da ta vlada itak ne bode trajna, postavili so se po robu; ker se jim ni zgodilo ničesa zalega, nadaljevali so in tako polagoma uživeli se v protislovji in v doslednej opoziciji proti sedanjej vladi. Mero-dajni faktorji pa so skrbeli, da so take vrste ljudje tudi nastanjeni bili na taka mesta, da so mogli uporabljati svoj upliv v takem smislu. Ako'pregledamo vse dolenjo Štirsko in vso Koroško, vse politične in druge urade, moramo se čuditi, da z jedno samo izjemo, so vsa količkaj odličneja mesta v rokah nam neprijaznih, Dalim narodnim težnjam nasprotnih osob, da še leta 1848., ko so se graščinski uradniki rekrutirali iz Češke, iz nemških krono-vin in sploh iz podanikov dotičnih graščakov, ni bilo niti primeroma tako hudo. To uradništvo, mej katerim se nahaja mnogo znanih nemčurskih imen, je mej drugim tudi ovira, da je napredek Taaffejeve politike iluzoričen, in da je nezadovoljnost avtono-mistov iz Štajerske in Moravske tako opravičena, kakor od dne do dne rastoča, da smo si tudi v tem podobni Moravč) iii Slovenci. Čudno je, a po tem takem nikakor Čudo, da je vladna politika v Českej in Kranjskej če tudi ne zadostujoča narodnim težnjam, vender boljša in vsa drugačna, nego v Moravskej in na spodnjem Štirskem iu Koroškem, čudo tem manj, ker vlada neče v poštev jemati terjatev parlamentarne večine in skuša veduo v nekakej idealnej nezavisnost i plavati nad strankami, in ker ne računajoč s posamičnimi narodno-stimi po starem državniškem kroji vso Avstrijo deli le po kronovinah in misli, da naj bolje pogodi, ako stori voljo v kronovini bivajoče večine (glej Štajersko in Koroško), ali vsaj do sedaj običajnih faktorjev (glej Moravsko). A čeravno obstoje še nekdanje politične meje mej kronovinami, duh narodnosti švignil je preko njih in z njim mora računati tudi državnik in svojo politiko uravnati po narodnih skupinah. Ne ločijo nas več reke, ne hribi: dosledno bi tedaj bilo. da nas tudi vladna politika ne! Vražji predlog. V Novem Torku izhaja časopis pod imenom „Iiish VVorld", ki je glasilo irskih narodnjakov in ki nam po svojej vsebini, po brezozirnih, za nas na starem kontinentu Čudovitih člankih kaže, kolika je tiskovna svoboda onkraj atlantskega oceana, kaj se ondi vse pisati in storiti sme. V jednej svojih zad- LISTEK. Junak našega časa. iKiMiuui M. Lermontova posl. J. F.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Mary. (Da\je.) 30. maja. Okolu sedme ure zvečer sprehajal sem se po sprehajališči. Grušuicki zagledal me je od daleč in prišel je k meni; nekako smešno navdušenje bliskalo mu je iz oči. Krepko me je stisnil za roko in rekel mi je s tragičnim glasom: — Zahvaljujem Be ti Pečorin ... vsaj me razumeš. — Ne; zahvaljevati se mi nemaš ničesar, odgovoril Bem mu; kajti res se nesem spominal nikakega dobrega dela. — Kako P ali včeraj ? ali si mari pozabil ? . . . Mary mi je vse dopovedala, vse. — Tako? Tedaj je pri vama že vse vkupno, celo hvaležnost? — Čuj, rekel je Grušnicki ponosno: — prosim te, ne norčuj se iz moje ljubezni, če hočeš, da ostaneva prijatelja ... Ti vidiš, da jo ljubim, da bi zblaznel... in jaz tudi mislim, nadejam se, da me ljubi ona . . . Nekaj bi te prosil; danes zvečer boš pri Ligovskih; obljubi mi paziti na vse: dobro vem, da si skušen v tacih rečeh, ti poznaš bolje ženske kakor jaz .. . Ženske, ženske! kdo jih razume? Njih smehljanje nasprotuje njih pogledom, njih besede obetajo, njih glas pa odbija . . . Zdaj uganejo hi poma naše najskrivnejše misli, drugi pot pa ne umejo, če jim tudi kaj tako jasno omeniš, da bi prijel z roko . . . Poglej to knežno: včeraj žarilo so se njene oči od strasti in gledale za menoj, danes so pa zopet ravnodušne in hladue . . . — To je morda posledica upliva toplic? — Ti povsod vidiš slabšo stran . . . mater-jalist, pristavil je s preziranjem; — no pa premeniva materijo — odgovoril je vesel svoje slabe šale in se posmejal. Ob devetih šla sva oba vkupe h kneginji. Ko sva šla mimo Verine hiše, videl sem jo pri oknu. Spogledala sva se mimo grede. Ona prišla je kmalu za nama k Ligovskima. Kneginja jo je predstavila meni kot svojo sorodnico. Gostov bilo je veliko; pili smo čaj in razgovarjali se vse križem. Prizadeval sem si dopasti kneginji, uganjal sem šale, da se mi je prav iz srca smejala; knežno je tudi silil smeh, a premagovala se je, da bi ne skazila svoje prijetne role. (irušnicki bil je jako vesel, četudi se knežna ni zmenila za njegovo veselost. Ko smo spili čaj, šli smo v salon. — Ali si zadovoljna z mojo ubogljivostjo, Vera? rekel sem jej, ko sem šel mimo nje. Pogledala sva se z očmi, in njen pogled je bil poln ljubezni in hvaležnosti. Kneginja posadila je hčer za glasovir; vsi so je prosili, naj kaj zapoje — jedini jaz sem molčal, porabil sem to priložnost, da sem šel k oknu z Vero, katera mi je rekla, da mi ima povedati nekaj važnega za naju oba . , . Kaj neki? . . . neumnost! Knežno jezilo je moje ravnodušje, kar sem njih številk doiiaša omenjeni list senzačen predlog, kako osnovati novo in gigantičuo organizacijo, da se na po polnem nov način zavojuje britiška vlada. V prepričanji, da si Irska svoje nezavisnosti ne more pridobiti z orožjem v rod, predlaga se načrt, kako upogniti moč Angleške, in ta načrt slove: „Mi se moramo bojevati ne v boji proti Angležem in proti Angležkinjam, ampak proti angleškemu kapitalu, proti augleškim palačam, proti angleškim zalogam blaga, proti tovarnam, proti angleškemu brodovju in proti angleškim ladijestojam in pristaniščem. Naj-ložji način, po katerem se to izvede, je tudi najboljši. Krava O' Leary jeve gospe, ki je s premogo vim oljem napolneno svetiluico v hlevu v Chicagi prekucnila, prouzročila je več škode, nego je nemška vojska z vsem svojim topničarstvom škodila mestu Parizu v Štirih mesecih, ali še dalje, ko je to mesto oblegala. Zaradi tega je premogovo olje, pravilno uporabljeno, milijonu rat bolj uničujoče, nego salpeter. Za ta način vojevanja t' eba nam samo petsto treznih m hrabrih mož in potrebujemo samo 500.000 dolarjev, da je vzdržimo skozi jedno leto na vojnem polji. Tristo teli mož zavzelo bi London, 50 Manchester, 50 Liverpo', 50 Biistoi in 50 Glasgovv. Vsak teh vojakov vzame si v najem opravljeno sobo. V to sobo spravi si s svojo prtljago posodo s petimi galooami premogovnega olja in škatijico žvep-leok. V burnej noči, na znamenje zapovedujočega častnika, nastalo bi HOO požarov na raznih krajih Londona in, razpthani po aequinoetialnem viharji, prouzročili bi ogenj, k; bi bil svetovno čudo. Požara v Moskvi in Chie?»gi bila bi v primeri le otročja igrača. Pri svitu tega požara čitali bi mi, kot narod, pismo svoje nezavisnosti". K praksi povrnitve škode iz državne blagajnice v slučaji preklicane konfiskacije kakega časopisa. Nadsodnija v Gradci izrekla je v pretečenih dneh jako zanimivo ter pomenljivo razsodbo, nanašajočo se na odškodovanje iz državne blagajnice v slučaji preklicanega zasačenja kakega časopisa v smislu 491 kaz. pr. r. Izdajatelj „Cillier Zeitung"-e je namreč potem, ko je sodnija po državnem pravd-ništvu prouzročeno zasačenje „Cillier Zeitung"-e kot neveljavno preklicala, uloži! [nošnjo pri c. kr. okrožni sodniji za pripozuanje in likvidiranje škode iz državne blagajnice, katero prošnjo je okrožna sodnija odbila, vsled pritožbe izdajateljeve pa jo nadsodnija povoljno in sicer tako rešila, da mora erar poškodovanemu povrniti stroške d r u z e g a, vsled konfiskacije potrebnega n a t i s a d o -Učnega lista v onem znesku, katerega je nadsodnija likvidovala. Ta razsodba, proti kateri je po tj. 45)4 kaz. pr. r. na pravni poti vsak daljši korak nemogoč, bila je s tem podprta, da je izdajatelj lista vsled pogodbe, sklenjene z naročniki, zavezan, da jim mora časopis v redu izročevati, in ako ga tretja oseba v tem s kakim ravnanjem zadržuje, namreč s konfiskacijo, ki se je pozneje kot neopravičena skazala, da ga mora ta tretja oseba, t. j. država, ki ga od izpolnitve pogodbine dolžnosti in sicer po krivici zadržuje, kar se v slučaji neopravičenega zasačenja zgodi, za to odškodovati. Država mora tedaj stroške novega natisa trpeti. Izgovor pa, da odškodovalno zahtevanje zaradi tega ni na mestu, ker se vsako zasačenje zaradi javnih ozirov vrši, ne more veljati, ker bi bila potem v §. 491 kaz. pr. r. normovana dolžnost odškodovanja sploh iluzorična. „Slov. Pravnik". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. februvarja. V včerajšnji seji državnoga /bora volil se je namesto odstopivšega dr. Klaiea dr. T o n k 1 i v preiskovalni odsek Kamiuskijeve afere. Postave o zložitvi zemljišč vzprejmb se v tretjem čitanji. Na to poroča grof Belcredi o premembah, katere je storila gosposka zbornica pri obrtni noveli. Vsi paragrafi te novele vzprejtno ae tako, kakor jih je osnovula gospodska zbornica. Kmalu potem se seja sklene in načelnik Kaminnkijevega odseka, grof C 1 a m povabi članove k takojšnji seji. Danes je zopet zbo rovanje. V soboto sestal se je davčni odsek, da obravnava nove davčne predloge. Grof Dziedu-szicki omeni, da so te predloge take, da se bo komaj dal dobiti pravi pojem o njih, ako se prej temeljito ne pretresajo; in sicer naj bi se to godilo v ožjem krogu. Govornik torej predhga, da naj se volita dva pododseka, v katerih naj bosti zastopani ohe stranki zbornice, da se na tak način omogoči uspešn > delovanje. Dva odseka sta zato potrebna, ker naj bo jeden obravnaval predloge, ki zadevajo k javnemu računodajstvu primorane družbe, drugi pa naj se bode posvetoval o novem pridobitnem in personalnem dohodninskem davku Da so zastopani vsi nazori, raj ima vsak pododsek po šest članov. Baron Doblboff izjavi na to v imenu levice, da se pri volitvi v ta pododseka na njega in njegove somiAlje nike ni treba ozirat', ker se ne strinjajo s princi-pijelnimi nazori teh predlo«. Grof Dziedu szicki, obžalovaje to izpoved, predlaga potem, da se naj voli v vsaki odsek le po štiii člane, kar se tudi zgodi. Oanovatelji društva za spravo Hrvatov in Srbov sešli so se bili, kakor piše „Pozor", v nedeljo v polnem številu pri načelniku dru. Ma-kancu, kateri jim v daljšem govoiu ra/loži, kaj je njega in njegove prijatelje dovelo na misel, usta uoviti takovo društvo: namreč razpor. ki obstoii in Be vedno bolj širi mej dvema plemenoma jednoga naroda na škodo obeh in pa na veliko veselje skup nih jim neprijateljev. On misli, da je proti temu rasporu uspešno sredstvo zbližan je hrvatske in srbske intelig'. naje v društvenem življenji ter izraža upanje, da bode ta spor zgubil mnogo svoje ostrine, ko se bodo bratje shajali, učili se spoznavati in spoštovati, ter o prepiniih točkah prosto in prijateljsko se razgovarjali. Društvo naj bi ne imelo politične svrhe, pristopili bi mu I ah k o somišljeniki raznih političnih strank; ampak z vkupnim občevanjem bi se lahko po društvenosti dosegle polagoma tudi politično narodne svrhe. — Za tem nagovorom Makančevim prične se prijateljski razgovor; soglasno se je pri znavalo, da je treba že jedenkrat končati ta bratski prepir po Hrvatskej; mnogo se pričakuje od tega društva in upa, da bode našlo po celej deželi odziv in nasledovanje. Kouečno se voli odbor četvorice (Ma-kanec, Medaković, Arnold in Babic), ki bo imel sestaviti ter predložiti pravila. Potem še le se bode izdalo vabilo k pristopu vsem rodoljubom, ki odobravajo cilj društva. V nanje države. Oficijelni organ rusko vlade objavlja carjev ukaz glede ustanovitve posebnega višega komi sij o na iz uradnikov raznih strok pod prvosed-stvom državnega tajnika M ako v-a, prejšnjega ministra notranjih poslov, ki bo imel pregledati vse državne postave, zadevajoče Žide, in osnovati načrte o potrebni premembi- Prvosednik komisijona imel bode pravico k posvetovanju posebnih vprašanj pozvati tudi izvedence. Te načrte in njih utemeljenja predložil bode potem minister notranjih zadev v pregled postavodajnem uradu. — V justičnem mini-sterstvu izdeluje se sedaj načrt amnestijskega manifesta, kateri je običajen pri slavnostih kronanja. Posvetovanje o njega vsebini dalo je bilo povod novici, da se pripravljajo važne reforme. — Minister notranjih zadev izrekel je za „Golosu tretje posvarilo, zabrani 1 ob jednem njega izdajo za dobo šestenh mesecev ter odredil zanj preventivno cenzuro ob novem izhajanji. Ta ostra naredba se tako utemeljuje: „Vzlic ponavljajočim se kaznim osta! je rGolosu pri svojej škodljivi smeri v sodbah o obstoječem državnem redu in pri svojem napačnem opisovanji dogodkov. On je hotel v obliki časniške polemike napak osvetliti nakane vladine glede reform prejšnje vlade, kar je bilo povsem naperjeno na to, da se seje razdor iu upor mej državljani; to se vidi iz cele vrste njegovih člankov". — „Novoje Vrenija" obžaluj« v interesu Bulgarije, da se je iztiral njen dopisovalec Molčanov iz nje ter ne želi, da bi se z jednako naredbo obdal tudi kak dopisovalec drugih vlastij. Kakor se poroča iz Sredca, izjavil je bul-g-ar»ki minister-prvosednik geueral S obole v povodom vzprejete deputacije narodnega sobranja, da konservativni vodje zavratno delujejo na to, da Rusi zapustijo deželo, mej tem ko liberalci očitno agitujejo in to kar odkrito zahtevajo, nazivajoć sedanje mi-nisterstvo nepatrijotično. Ob jednem je dejal Sobo-lev, da je Rusija z velikanskimi žrtvami osvobodila deželo in da je pripravljena še več žrtovati za nje razvitek. On sam da je dobil za to posebne napotke od svojega cara, kako naj se preustrojijo institucije kneževine in on da ima trdno voljo izpolniti te ukaze, pa naj se bolgarski vodje še tako upirajo in intri-gujejo. Govornik deputacije je baje odgovoril, daje v Bulgariji rusofilna stranka postala skoro nemogoča. Glasilo nemškega kancelarja. „Nordd. AUg. Ztg.w, priobčuje ^elo vrsto zelo ostrih člankov proti liberalcem, kakor tudi proti osredju in konservativcem. O liberalcih pravi oficijozni list: »Molčanje liberalcev pri debati o etat u bogočastja bode znabiti vlado napotilo k temu, da bode pop u s ti j i vejša nasproti željam papeževim kakor doslej." Z oziroin na neko kratko debato o pritožbah Polj a k o v obžaluje vladini list, da liberalci vlado proti Poljakom podpirajo. AVindthorst da je sicer dejal pri tej priliki, da je on najbolj nemškega pokolenja, a rečeni list mu očita, da stoji vzlic temu superla-tivnemu nemštvu na protinarodnem stališči. — V drugem članku popravlja „Nordd. Allg. Ztg.\ da je cesar pač odgovoril na zadnje pismo papeževo, ne pa na Jacobiuijevo. Mej obema vladarjema obravna- prijetno, kadar ni pravega uzroka žalovati ali veseliti se; poleg tega je žalost v družbi smešna, pre^ velika veselost pa neprilična. Ni me poslušala do konca, odšla je proč in usela se poleg Grušnickega, in unel Be je mej njima nek sentimentalen pogovor; knežna odgovarjala mu je le razstreseno na njegove modre fraze, dasiravno se je prizadevala poslušati ga z veliko pazljivostjo. On jo je večkrat pogledal in prizadeval si uganiti uzrok njene notranje razburjenosti, ki se je pokazo-vala v njenih nemirnih pogledih. A jaz sem vas uganil, mila knežna, varujte se! Vi me nameravate plačati z istim denarjem, dražiti moje samoljubje — a vam se ne bo posrečilo! ako vi meni napoveste vojno, tudi jaz ne bom imel usmiljenja. Ostali del večera prebil sem poleg Vere in do sita nagovoril se ž njo o preteklosti . . . Zakaj me ona tako ljubi, res ne vem, tem manj, ker je ona ženska, ki me po polnem pozna in ume z vsemi mojimi slabostmi in grdimi strastmi ... Ali je zlo mari tako vabljivo ? . . . sklepal iz njenega srditega pogleda . . . dobro sem skanja rok ... a jaz čutim, prisežem ti to, ko za-razumel ta kratki, U krepki, nemi, a pomenljivi go- ' slišim tvoj glas, t.\ko blaženstvo v svojih prsih, da vor njenih oč.ij. ga ne morejo nadomestiti najgorkejši poljubi. Zapela je: njen glas ni bil oduren, a pela jej Knežna Mary je nehala peti. Pohvale donele jako slabo . . . sicer jo pa nesem poslušal. Zato je ; so jej od vseh stranij; jaz sem šel k njej; izrazil pa Grušnieki, ki je sedel njej nasproti, pohlepno i sem se nekaj o njenem glasu, pa ne ravno pohvalno, požiral njene poglede: charment, delieieux ! ! in povedal, da je nesem poslušal dosti pazljivo. - Poslušaj me, rekla je Vera: - jaz ne Naredila je kisel obraz in napela spodnjo maram, da bi se seznanil z mojim možem, a vse- U8tnQ< ter m| rek,a porogljivo. kako moraš dopasti kneginji; to ti je lahko; ti mo reŠ, kar hočeš. Videti se moreva samo tukaj. — Samo? Zarudela je, potem je pa nadaljevala: — ti veš, da sem tvoja sužna, nikoli se nesem mogla — Že ljubše mi je, da me neste poslušali; a vi morda ne marate za godbo? . . . — Ravno nasproti — zlasti po kosilu. — Grušnicki imel je prav, ko mi je pravil, upreti tebi ... in za to sem kaznovana, ti me boš'd* imate vi jako prozajičen okus . . in sedaj vidim, pozpbil! A jaz hočem obvarovati vsaj svoje pošteno da vi ljubite muziko samo v gastronomičnem oziru. ime ... da ne za se, to dobro veš! . . . Lepo te — Vi se zopet motite, jaz nesem nikakeršen prosim: ne muči me s praznimi sumnjami in pona- gastronom: jaz imam slab želodec. Po muziki se jako lahko spi, spati po kosilu je pa jako zdravo; jaz ljubim tedaj muziko v medicinskem oziru. Zvečer pa muzika preveč razdraži živce in stori ms preveč žalostnega ali preveč veselega. To in drugo je ne- rejeno hladnostjo: morda bodem kmalu umrla; čutim že, kako slabim od dne do dne . . . iu tudi ne mislim o bodočem življenji, temveč samo o tebi . . . Vi moški še ne poznate sladkosti pogleda in sti- vali so se le{ glavni principi, materijalne zadeve pa mej vladama. Na Jacobinijevo pismo bode vlada Še le potem odgovorila, ko zasliši o tem vse dotične državne urade. — V tretjem članku napada list konservativce, ker neso hoteli podpirati davčne predloge ter jim očita, da so znto pobijali davek za patente, „da bi se ne zamerili politični sili bez-niških krčmarjev.u Lep stil proizvaja blažena nemška kultura! Pogreb dr. Štefana Kočevarja. Mrzla zemlja zagrnila je grob, v kojega so položili včeraj očeta Štajerskih Slovencev, blagega ro doljuba, milega dobrotnika, izbornega človekoljuba, požrtvovalnega zdravnika in izglednega očeta avoji rodbini. Neso se še posušile solze britke tuge in žalosti, ruša pred gomilo še ui vsahnela solz, prelitih iz tisočerih očes, in še krvavi srce, še nam v posluhu done tužni glasovi ganečih žalostink. Hladna zemlja objela je nepozabljivega starosto, in blagor mu! domača zemlja je, v kateri bode počival mož kristalno čistega značaja! Narod ni nikdar nehvaležen ljubiteljem in dobrotnikom svojim: to kazalo se je ob priliki sprevoda doktorja Kočevarja. Koj ko je sklenil ranjki slavno svoje življenje, ko je zatisnil spoštovani veljak oko, ki je gledalo tugo in radost, v&e sjiremembe slovenskega naroda, oko, čisto kakor najlepše zrkalo, odmeval je tužni glas po vsej slovenskej domovini in, iz lastne osve-dočbe rečemo, marsiktero oko se je solzilo itak v bogato opravljeni hiši tako v revni koeici pripro-stega vratarja. In kaj so dokazovale solze v očesih žalujočih? Jedino, resnično iu nepristransko žalost nad nezgodo, zadevšo slovenski narod, zadevšo ljudstvo, ki je s trdnim zaupanjem zrlo v osvitno obličje moža, ki ni poznal meje v ljubavi do svoje domovine in do človeka! Iz vseh krajev obiižnj h in oddaljenih prispelo je ljudstvo že drugi dan v Celje, da še jedeukrat, žalibože poslednjikrat obrne svoj pogled do obličja svojega ljubljenca., svojega rešitelja! Iz različnih krajev dohajali so telegrami in dopisi, v katerih se je izražalo sočutje in žalost nad nenadomestljivo izgubo, v žarečih besedah se je odlikovala neizmerna ljubezen do umrlega. Venec se je douašal za vencem v najfinejšem izdelku s krasnimi dragocenimi trakovi, in kmalu je bila soba, v kateri je ležal dr. Kočevar na mrtvaškem odru, po vseh stenah polna prelepih veucev. Naznanila se je smrt na vse strani in dan po smrti so že skoraj vsi časniki objavili v telegramih ali dopisih tužno vest. Na dan pogreba, to je v nedeljo, zbiralo se je ljudstvo že predpoludne v Celjskem mestu, iz Čitalnice, posoji niče in odvetniške pisarne dr. Srneca viseli so črni prapori. Z mešanim vlakom došli so Ljubljančanje s Sokolom, pevskim zborom, zastopnikom „ Matice Slovenske" in „Matico Glasbene", Narodne Tiskarne, „Slovenskega Naroda", s poštnim iu brznim vlakom došle so deputacije iz Maribora, Ptuja, Zagreba, Šentjurja itd. Sokol in pevski zbor ljubljanski došla sta s svojima zastavama. Dopoludne so dohajale deputacije iz bližnjih okrajev trgov in vasij. Breštevilua množica ljudij zbirala se je okolo mesta in po mestu, mej tem so se različne deputacije, kojih imena priobčimo pozneje, zbirale ter urejevale v Čitalnici Popoludne ob dveh so zbrane deputacije društev odrinole iz Čitalnice, na čelu Sokol in pevski zbor ljubljanski z zastavama, v gosposko ulico pred hišo ranjkega doktorja Kočevarja, ter se tam razvrstile tako, da so pred vsako deputacijo korakali trije dijaki dotični venec deputacije noseč. Malo prostora je ostajalo rediteljem sprevoda, kajti nabralo se je bilo toliko občinstva, da po gosposkej ulici ui bilo nikomur mogoče se prosto gibati. Točno ob treh je došlo č. duhovnistvo, odlo čeno za cerkveno opravilo, 21 duhovnikov, č. oo. ka pucini in redovniki sv. Jožefa, pod vodstvom gosp. opata Vrečka. Po izvršenem cerkvenem opravilu peli so Celjske Čitalnice pevci združeni z ljubljanskim pevskim zborom žalostinko „Usliši nas Gospod." Koj potem se je jel pomikati sprevod, in sicer tako, da so vse deputacije, zastopniki raznih društev in nositelji vencev hodili pred rakvijo. Treba je, da koj tu naštejemo deputacije. (Dalje prih.) Domače stvari. — (O b m rti in pogrebu Ivana Šolarja) piše „Narodni list": „V četrtek zvečer umrl je v Zadru nadzornik srednjih šol v Dalmaciji, Ivan Šolar. Ta vest bode jako žalostno zadela vse tiste, katerim je na srci napredek naših srednjih zavodov; razžalostila pa bode osobito profesorje, katerim je on ob jednem bil starešina in prijatelj, iu kateri so v njem videli človeka starega spartanskega značaja. Pokojnik bil je nad 50 let. Porodil se je v Kropi v Slovenskej, študiral gimnazijo v Ljubljani, vseučilišče pa na Dunaji. Bil je osposobljen za grški, latinski in slovenski jezik, katere vse tri je temeljito poznal. Zaradi njegovih redkih zaslug, katere si je pridobil kot učitelj, bil je imenovati nadzornikom srednjih šol v Slovenskej 1. 1871, a osem let pozneje bil je premeščen v Dalmacijo. Z njim so naše šole zadobile neprecenljivo pridobitev, kakor zdaj trpe veliko izgubo. Odlikoval se je ne samo po svojem vsestranskem a osobito filolog i ene m znanji, po svojej padagogični izvedenosti, ampak osobito tudi po svojej nepristranosti in velikej marljivosti. In če tudi je stal oddaljen od političnih bojev, ljubil je iskreno naš narod, radoval se njegovemu, kakor sploh vsacemu uapredku. Pokojnik pal je kot žrtva svoje neumorne delavnosti, svoje ljubezni do šole. Danes (24. t. m.) bil je sprevod, katerega so se udeležili učitelji in učenci srednjih šol Zidarskih. Dva profesorja, jeden iz gimnazije, dru«i iz realke, nosila sta vsaki venec svojega zavoda. Vsaki gimnazijski razred poklonil je tudi svoj venec. Te vence nosili so učenci. Gimnazija napravila mu je tudi latinki nadpis. Zastopane so bile vse deželne srednje šole in gimnazija Ljubljanska. Razen omenjenih veucev bili so še naslednji: Gimnazije Spljetske, realke Spljetske, gimnazije v Dubrovniku, gimnazije v Kotoru, Spljetske gimnazijske mladeži (vsi ti s hrvatskimi napisi), gimuazije Ljubljanske, dalmantin-skega namestništva^in deželnega šolskega sveta. Oital se je tudi latinski nadpis v imenu gimnazije v Dubrovniku in hrvatska pesen v imenu prijateljev. Mestne oblasti in vse, kar je odličnejega v Zadru, udeležilo se je sprevoda. Spomin Šolarjev ne bode se tako lahko izbrisal. Pokoj mu poštenoj duši!" — („Deutsche Zeitung") ima telegram s Celja, da je bilo povodom pogreba dra. Kočevarja ondotno prebivalstvo zaradi izzivujočega ponašanja Sokolov zelo razburjeno. Kaj tacega smo pričakovali, ker poznamo „deutsche Biederkeit", zlasti pa tisto, ki je v Cel j i doma. A da se resnica prav spozna, treba pojasniti, kaj je na tem. Vsakdo, kdor je naravnega in nravnega zdravega razuma, bode mislil, da se tujci, ki pridejo v oddaljeno mesto in to k pogrebu obče spoštovanega poštenjaka, puste lepo v miru in se ne bodo nikakor nadlegovali. Tako vsaj je pri omikanih narodih ta — iu onkraj atlaut-skega morja, vse drugače pa v Celji. Jedva so izstopili Ljubljančani na kolodvoru in se podali v mesto, že je bilo opazovati izzivajoče vedenje Celjskih pobalinov in čule so se naj robate je psovke, katerih imajo Celjski nemškutarji veliko zalogo, katerih po za sedaj niti navajati uečeino. Naši so vse te psovke in pereat-klice mirno prenašali, a v dveh slučajih je dotičnikom vender kri zavrela in par Celjanov, ki so se obnašali posebno nesramno, bir-man je bil brez škola in krizme. In še zadnji trenotek prišlo je nekoliko teh neotesancev na kolodvor iu obnašalo se tam tako pobalinsko, da so je železniški stražniki ekspediral. na zrak. — „Kmetski prijatelj", ki bi rad v koši omiko nosil na deželo, bodi opozorjen, da je je še v Celji krvavo treba. Kjer se pojavlja tolika surovost, da se insultirajo k pogrebu došli tujci, tam omike ni niti sluhu. In Celje ima to žalostno slavo, da v njegovem o z i d j i Slovan, če je Še tako miren, ni varen pred psovkami in j e d n n c i m i 1 j u-b e z n i v o s t i m i omikanega in n e o m i k a n e g a „Moba". Take cvetke poganja neinčurska kultura! Sploh je bilo v dno, da so ljubeznivi „Cillier Kinder" hoteli izvesti večji škandal, a ker smo to slutili, bili smo pozorni in ko je hrabra četvorica napala g. Lipolda, starosto „Savinjskega Sokola", prišlo je par naših slučajno o pravem času na lice mesta in napadovalci odnesli so svoje pete. — (Le temeljito!) „Agramer Zeitung" vzgojila je za svoje čitatelje novo raco. S po polnem resnim obrazom pripoveduje namreč v zadniej številki, da je nagrobni govor pri pogrebu dra. Kočevarja govoril župnik Božidar ItaiČ, katerega v krasotica uporno upirala mojej ljubezni, potem bi že mogel razjasniti, kaj me tako mika. A to ni! Tedaj tu ni potreba ljubezni, ki nas muči v prvej mladosti, in nas goni od ženske do ženske, dokler ne najdemo katere, ki nas trpeti ne more: tu se začenja stanovitna — brezkončna strast, katero lahko izrazimo matematično s premo črto, razprostirajočo se iz jedne točke vedno v jedno mer v brezkončnem prostoru; skrivnost te brezkončnosti tiii — v nemogočnosti doseči svoj cilj, to je konec. Zakaj pa to govoričim? — Iz zavisti do Grušnickega? Itevež! on je res ni vreden. Ali je pa to posledica onega slabega, nepremagljivega čuvstva, ki nas sili razdirati sladke zmote svojega bližnjega samo zato, da bi mu mogli povedati, ko bo vprašal nas v obupanji, čemu naj verjame: — Dragi prijatelj, z menoj godilo se je ravno tako, a vender kosim, večerjam, spim mirno in upam, da bom tudi umrl brez joka in solza. (Dalje prih.) Odšla sva s Grušuickim vkupe; na ulici prijel me je za roko in rekel mi po dolgem molčanji: — No kaj ? „Ti si bedak," hotel sem odgovoriti, a zadržal sem jezik in zmajal samo z ramama. 6. junija. Vse te dni nesem odstopil ne jeden trenutek od svoje sisteme. Knežni je moje govorjenje redno bolj všeč, povedal sem jej nekatere čudne dogodbe iz svojega življenja, ona že začenja videti v meni nenavadnega človeka. Jaz se smejem nad vsem svetom, zlasti nad čuvstvi: to jo straši. Vpričo mene ee ne upa več spuščati z Grušnickim v sentimentalne prepire, nekaterekrati odgovorila mu je že na njegovo besedovanje z ironičnim smehljanjem; jaz naredim vselej, kadar pride Grušnieki k njej, jako resen obraz, in grem proč; prvikrat bila je na videz tega celo vesela, drugikrat zjezila se je na me, tretjikrat na Grušnickega. — Vi imate jako malo samoljubja! rekla mi je včeraj. — Zakaj mislite, da sem rajši z Grušnickim ? Odgovoril sem jej, da žrtvujem lastno srečo za svojega prijatelja. Pogledal sem na njo, njen obraz bil je resen. Potem pa celi dan nesem govoril ž njo niti besedice .... Zvečer je bila vsa zamišljena; danes pri studenci pa še bolj. Ko sem šel mimo, poslušala je jako razstreseno Grušnickega, ki se je navduševal za prirodo; ko me je zagledala, jela se je kroho-tati (res prav ob uepriličnem času), samo, da bi po- I kazala, da me je zapazila, bel sem dalje iu jo začel skrivaj opazovati od strani, ona se je obrnila od Grušnickega, in dvakrat široko zazevala. Sedaj ga j ima že dosti. Še dva dni, pa ne bo več govorila ž njim. 11. junija. Večkrat vprašam samega sebe, zakaj se toliko prizadevam pridobiti ljubezen te mlade devojke, ki je ne maram niti zapeljati, niti vzeti jo kedaj za ženo. Čemu je to žensko koketstvoV Vera me bolj 'ljubi, nego me bo Mary kedaj ljubila; ko bi se ta Celji niti bilo ni. To je že prava pravcata orijen-talska domišljija. — (Čitalniški pevski zbor) ima v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer svojo redno vajo. Ker pridejo na vrsto nove skladbe za drugo postno besedo, upa odbor, da ne bode manjkalo nobenega gg. pevcev. — (Razpisana je služba) učitelja na jednorozrednici v Ajdovici. Letna plača 450 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 20. marca t. 1. na okrajni Šolski svet v Rudolfovem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. februvarja. Generalna debata o budgetu pričeta. Carneri (proti) ponavlja znane fraze in napade proti vladi. Klun (za) osvetljuje napredek na gospodarskem in političnem polji pod sedanjim vladnim sistemom ter graja, da narodna jednakopravnost za Slovence še vedno ni praktično upeljana. Opisuje zatiranje slovenskega ljudstva po Štajerskem, Koroškem in Primorskem in zahteva od vlade resnih naredeb za popolno jednakopravnost slovenskega jezika in proti upornim uradnikom. Berolin 2(>. februvarja. „Norddeutsche Allgemeine" ponavljaje kazoč na osorno na-sprotstvo, ki se kaže mej postopanjem centruma in blagovoljnimi besedami kurije, naglasa: da vlada ne more računiti na mir, dokler centrum uboga vodstvu Windthorsta. Kajira 26. februvarja. (Poročilo Hava-sovo). Vest britiških časopisov, da domačini v Egiptu prirejajo ostanek, zanikava se for-melno. Washing,ton 2 6. februvarja. Britiška vlada zahteva, da se jej Sheridan izroči. Občanska založna v Karlovem .... 50 Anton Friednch jun. v Schonlinde na Češkem . .......... 10 Bralno druStvo v Zireh polovico čistega dohodka pri veselici 28. januvarja . . 5 Ivan Korošec v Št. Petru nabral: Moliar iz Iga .... 1 gld. 20 kr. Jože LonČarič ... — „ 50 „ P. Bailovič, podčastnik v Jelačiču .... — , 50 , Veselo društvo v Jelačiču ...... 1 „ 05 „ V pušici ..... fi „ 12 , Na kegljišči .... 4 „ 04 ■ Vkupe . . 18 Franjo Žlindra, zastopnik banko „Slavije" v Vel. Laščah......... — Matej Šupljina, župnik v Umu ... 5 „ — „ Simc Matejčič, župmk na Starem Pazinu 5 ,, — ,, Fran Uukovec, /upnik v Tervižu ... 5 „ — n Josip Kome, benefirjiat na Vačah . ._2 „ — „ Vkupe . . . 9384 gld. 43 kr, 01 71 Javno zahvalo izreka podpisano občinsko predstojništvo v svojem in ob-darovancev imenu velikodušnemu dobrotniku in rodoljubu gospodu Janezu Borštnik-u iz Dolj pri Borovnici, koji jn za neznatno odškodovanje tukajšnji občini milostno podaril 24 Šopov (ali 392 kilog. teže) mladih, odraščenih in izvrstno ukoreninjenih, za vsako pogozdovanje sposobnih sadik (dre-vesic): za kar se preiskreuo in presrčno vrlemu gospodu zahvaljujem! Bog mu njegovo blago dejanje tisočero povrni. Nam pa nakloni jednake dobrotnike! — Občina Jahlanca v Oolenjen Zemona, dne 2G. februvarja 1883. Potepan, obč. predstojnik. iMeteorologično poročilo. A. V LJubljani: Razne vesti. * (Avstrijska vseučilišča.) V tekočem zimskem tečaji je na avstrijskib vseučiliščih 11,265 slušateljev, izmej katerih je na dunajskem vseuči lišči 5010 (4246 rednih in 764 izrednih), tedaj skoraj polovica. Dunajsko vseučilišče je tedaj najbolj obisko vano mej vsemi ostoječimi vseučilišči. Po raznih fakultetah razdele se slušatelji dunajskega vseučilišča tako: Teologov je 223, juristov 2244, medicincev 1750, filologov 793. V Pragi broji nemško vseučilišče 1598 (1245 rednih in 353 izrednih), češko vseučilišče 1021 (879 rednih in 142 izrednih), oba vseučilišča tedaj 2619 slušateljev. Gede družili vseučilišč naznanjajo se naslednje števike: Vseučilišče v Gradci 965 slušateljev (746 rednih in 219 izrednih), v lnomostu 685 (555 rednih 130 izrednih), v Krakovem 775 (698 rednih in 77 izrednih), v Lvovu 943 (866 rednih in 77 izrednih v Črnovicah 269 (222 rednih in 47 izrednih). Če primerjamo zadnjo številko z zadnjič objavljenimi številkami o naših srednjih šolah in pa dotične stroške in dotacije, usilujejo se nam čudne misli, zlasti, ako čitamo, da se je že tej ali onej srednjej šoli podpisal ali se namerava podpisati popotni list v večnost. * (Vulkan Aetna) začel je, kakor se iz Napolja piše v 16. dan t. m., postajati zopet nemiren in bruha žareče lavo na dan. Vrhunec hriba je po noči žareče razsvitljen. Včeraj čutil se je močan potres. l.isinicn uredništva. Gospod C—hacl! Vaša „postilla" in dovtipni razgovor gospodov A—hacelna in B—hacelna „pri obstoječih razmerah" ni za tisk, vsaj za naš list ne. Z rokopisom storimo, kakor ste želeli. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mai. 23. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 745'77mm. 744-IG mm. 74689 mm. — 0-8° C -fl3 6° C -j- 4 2° C si. zah. sl.jz. brezv. obl. jas. jas. OOOmm. dežja. 24. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74536 mm. 744-lGmm. 74610«». + P2»C -1- 9 4° C -f- 4-6"C si. j z. si. vzh. si. jz. obl. obl. obl. 0-OOnim. dežja. 25. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74r>,9f>mm. 748*60m. 74210 mm. -f 08°C + 8-6° 0 + 40° C si. vzh. si. vzh. si. j z. jas. jas. jas. 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal skoro nespremenjen; tudi razloček mej maksimom in minimom je znašal še vedno od 7—10 mm.; razdelitev je bila tedaj precej nejednakomerna. Temperatura se je povsod, posebno proti poludnevu, močno vzdignila; bila je tedaj precej ekstremna; razloček mej maksimom na jugu in mej miuimom na severovzhodu jo znaSal od 15—18° C. — Vetrovi so postali povsod močnejši, sicer so bili pa zelo spremenljivi in vzhodni niso več izključljivo prevladovali. — Nebo je ostalo do zadnjih dnij šo skoro povsod večinoma jasno, vreme pa suho in stanovitno. Darila za „Narodni Dom'1. Prenesek . . . 9271 gld. 61 kr. Na Vrhniki iz pušic: 4 gld. 60 kr Čitalnice in kavarne Pri Merjančniku vVerdn Pri Jurcu..... Pri Jelovfieku .... Iz Sarajeva: Fran Oblak, računski svetnik..... JoBip Dobida, finančni koncipist.... * Janko Pogorelec, računski oficijal . . . . J. P........ 65 15 70 Vku.pt 11 10 i! gld. — kr. 1 . - * 1 - - . 1 . — . Vkupe Vii)- X 5 - Puščavnik v Ribnici (X „DeB durchgegangenen Gastea halber" pri veselici v Ribnici . 10 — 50 50 JD-ianSvjsl^SL "borza, dne 27. februvarja. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodno banke....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemško marko ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ rt n n ^ /o...... n papirna renta f>°/a..... 5°/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . • Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke......100 gld. 78 gld. 35 kr 78 65 n 97 > 15 a 93 ■ 20 • 827 B — n 313 1 — 119 ■ 80 * 9 n n 48'/, n s 5 n 65 n 58 n 50 • 118 • 30 n 169 n 25 a 97 n 40 a 119 n 95 a 89 n — a 87 n 15 s 103 » — f 114 n 75 • 116 n 50 a 98 n 75 a 104 n 75 n 171 B — a Rudolfove srečke.....10 „ 20 „ 50 Akrijo anglo avstr. banke . . 120 „ 123 „ 50 Tranim\vay-dništ. velj. 170 gld. a. v. 226 „ 50 Zahvala. Za mnogobrojno udeležitov pri pogrebu našega nepozabljivega sina, oziroma brata, gospoda Matije Logar-ja, sedmošolea, posebno gospodom sošolcem ranjkega za prekrasen venec, vsem darovateljem vencev, gospodom pevcem za mili nagrobnici, kakor vsem prijateljem za izkazano sočutje o bolezni in o smrti umrlega, se srčno zahvaljuje (120) žalujoča rodbina. V Loki, v 27. dan februvarja 1883. ILTstrodz^a. ToiTolIotelza,- Prvo l>nl i o cr o —I a> ff rt) —i K" N 2. O o* 3. oa M <£. 3;© to F © D ^ w 3 o «> B* ^2. l11 H C FRAN Z J O SEF BITTER ,QUELLE za „prijeten in priročen lek Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne prouzroea nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dunaj. „je nspešnije, kakor druge grenčice.u Prof, LEIDESDORF, Dunaj, Zalitevaj se vedno izrecno: „FRAN-JOSIPOVA GRENOICA". Zaloge povsod. (98—2) Vodstvo razpošiljatve v Budapelti. Izdatelj in odgovorni urednik Makao Ar m i 6. Lastnina in tiBk „Narodne tiskarne".