PoŠtama plačana v gotovini Leto LXIX. št, 103 LJubljana, sreda 6. maja I936 Cena Din iznaja vsaK dan popoldne, Lzvzemši nedelje in praznike, — inserau do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit »ts ta D tri 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratm davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPBAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Važni diplomatski sestanki v Beogradu: Balkanska zveza na braniku miru Zunanji ministri sprejeli vse potre Beograd, 6. maja. r. Zasedanje »talnega Sveta Balkanske zveze, ki se je proti pričakovanju zavleklo, bo danes opoldne zaključeno. Za 13. uro je napo vedan sprejem novinarjev, ki jim bo pri le j priliki v posebnem komunikeju sporočen uspeli tridnevne konference. Balkansk.j zveza je razpravljala na svoji beograjski konferenci o vseli aktual* nih medni rodnih problemih, zlasti pa o sonetni utrditvi -Dardanel, o odnošajib med R;*|kansko zvezo Hnlgarijo ter o položaju Albanije v sklopu balkan. skih držav. Po izjavah, ki so jih dali ministri novinarjem, je bil v vseh vprašanjih dosežen popoln sporazum ter se je znova pokazala popolna solidarnost Balkanske zveze. Odločna volja. da ohranijo mir na Balkanu ne glede na razvoj dogodkov v ostali Evropi, je pri šla na tej konferenci še Posebej do izraza. Balkanska zveza ho storila v*e, da okrepi svojo varnost t^r da se za" ščiti pred vsakim morebitnim prešine, čenjem. Odmev v Rumui?^i Bukarešta, <». maja AA. Listi objavljajo dolge komentarje o beograjski konferenci držav Balkanske zvezo in opozarjajo na veliko ranima nje. ki vlada za sedanje zasedanje. Zasedanje Be vrši v prav kritični dobi Evrope. ►Universub ugotavlja da ?e je že prvi dan pokazalo, soglasje med zunanjimi ministri vseh štirih balkanskih dežel. Balkanska zveza, ki je del Društva narodov, ne more ostati ravnodušna spričo težkega položaja v Evropi; zato mora podrobno proučiti mednarodna vprašanja in zavzeti stali =če za vsako eventualnost, predvsem pa -v.[p nedotakljivosti po Krofta je prispel v Beograd danes zjutraj. Na kolodvoru so ga sprejeli ministrski predsednik dr. Stojadi-iiović z višjim uradništvom zunanjega ministrstva, poslaniki malih držav Male antante in Balkanske sveze tor mnogi drugi odličnik i. PO vpisu v dvorno knjigo se je odpeljal na Oplenac, kjer se je poklonil na grobu kralja Aleksandra. Dnevni red konference Male antr.n-tc cb-ega najprvo tradicionalni splošni po-I i t i en 1 razgovor. Predvsem bodo ministri Male antante razprav! "a'i o posledicah razvoja abesdnskeUa konflikta. zlasti z ozirom na Društvo narodov, dal.ic o položaju kakor se je razvil po enostranski odpovedi lokarnske pogodbe s strani Nemčije ter o novem položaju, nitStalcm v Srednji Ev-ropi po samosJa'nem postopanju Avstrije, ki je prokrši'a svoje vojaške obveze iz srn-žermensko pegodbe. Po cben predmet bodo odnošaji, ki so nastali med Nemci io in ČSR. Minister dr. Krofta bo obvestil svoje kolege tudi o gospodarskih pogajanjih, ki se vršijo med Prago in Dunajem v svrho zbližan ja Male antante z zimskim blokom. Posebno pozornost Male antante zaslužijo na. novejši vznemirljivi znaki iz Avstrije in ojačenje revizionisticnih stremljenj na Madžarskem V marsičem je razvoj dogodkov pokazal, da so bili docela utemeljeni jugo-lovenski pomisleki, Sporočeni g. dr. Hodži povodom zadnjega njegovega obiska v Beogradu. Osrednji problem beograjskih posvetovanj je z ozirom na ce'okupni položaj kolektivna varnost zavezniških držav. Mala antanta. kakor tudi Balkanski sporazum se morata pobrigati, da nedostatke, ki jih je pokazal sistem varnosti, v ženevskem okviru, popravijo in nadoknadijo z lastnimi sredstvi in napori . Stalni svet Male antante bo zato znova razpravljal o načrtih regionalnih paktov, ki naj zagotovijo konsolidacijo Srednje Evrope in Balkana. Vse tri zavezniške države so složne v tem, da se mora organizacija Srednje Evrope naslanjati na močno ogrodje skupine, ki je že pokazala svojo stabilnost ;n ki nobenega >odelovanja ne odklanja Praga, Beograd in Bukarešta soglašajo v sodbi, da je potrebno sodelovanje Nemčije in Italije. Kriza mirovnih pogodb in slabost ženeve moraio solidarnost Male antante Še bolj pojaoiti- Italijani vkorakali v Addis Abebo Abesinci so jih sprejeli z belimi zastavami Adis Abeba, 6. maja. AA. Italijanske čete so snoči zasedle italijansko poslaništvi na katerem so z vojaškimi rastmi izobesile italijansko zastavo. Med tem je z maršalom Radoglijem prišel tudi vojni ataše Calderini, ki je bil svo-ječasno zaprt v vojni ječi z italijair skim generalnim konzulom Vincijem. Italijanske čete so nato zasedle obe ce_ sarski palači, letališče, kolodvor in radio postajo. Ob vhodu čet v mesto je bi!o oddanih nekaj strelov na italijanske kolone. Prebivalstvo pa je sicer povsod izobesilo bele zastave in Pozdravljalo italijanske čete s fašističnim pozdravom. Nekateri člani inozemskih kolonij so se že včeraj vrnili v svoje hiše. v kolikor niso bile porušene. Italijanska kolonija ali samostojna država? London, 6. maja. A A. Reuter poroča: Sedaj, ko so italijanske čete že zavzele Adis Abebo in ko je to dejanje žp. izvršeno, so angleški krogi razpoloženi, da bi na položaj glednli pod drugim vi_ dikom stvarnosti. Znto se pričakuje, dDaily MaiU objavlja razgovor svojega diplomatskega sotrud-nik z Mussolinijem, ki predstavlja po mnenju lista neke vrste mirovno pogodbo Italije Angliji. Politika Italije, je izjavil Mus-solini, ni bil nikdar naperjena na to, da bi škodovala interesom angleškega imperija. Italija nima nikake želje, da bi zasedla Egipt, ker smatra Egipt za samostojno državo, ki ne spada k Afriki, marveč k Sredozemlju in s katero je Italija živela vedno v dobrih odnošajih. Italija prav tako nima nikakih političnih interesov v Sudanu aH v Palestini in je docela napačno, pripisovati krivdo za nemire med Židi in Arabci v Pa-j lcstini Italiji. Z zasedbo Abesinije je Itali- ja dobila, kar je hotela in nima nikakih drugih kolonijalnih zahtev. Italija se sedaj lahko prišteva k državam, ki so s svojim položajem zadovoljne. Mir v Abesiniji pa mora biti rimski! Vsaka država lahko gospodarsko sodeluje v Abesiniji in velja to Še prav posebno za Anglijo in Francijo. Italija se bo sedaj zopet posvetila Evropi in bo kar najbolj aktivno sodelovala pri reševanju evropskih problemov. >Daily Telegraph« komentira izjavo Mus-- solini ja, in pravi med drugim; »Bodočnost, ki jo nakazuje italijanski vodja, je polna nevarnosti za vsako državo, ki ni dovolj opremljena v pogledu državne obrambe. Dejstvo, da Društvo narodov ob tej priliki ni imelo uspeha, še ne pomeni konec za Društvo narodov, ampak nam samo nalaga dolžnost, da storimo kar je treba, da bi preuredili to ustanovo in jo ojačili. Med tem pa nimamo nobenega razloga za to. da bi spremenili angleško politiko zvestobe do Društva narodov in spoštovanja vseh njenih soglasno sprejetih sklepov. Preokret v Franciji Pariz, 6. maja. r. Vsi listi se obširno ha-vijo s položajem v Abesiniji- Pozornost v vseh političnih krogih je zon di]o pis?nje nekaterih vladnih listov. Do- čim so se vladni listi doalej ogrevali za Italijo in priznavali upravičenost itadijan skih zahtev, pišejo danes, da se Italiji m. kakor ne more dopustiti, da bi enostavno diktirala Abesiniji svoj „rimski mire.* V Parizu in Londonu je dobro znano, da je finančno slanje Italije zefc> šibko in da postaja z vsakim dnem bolj kritično. S tega stališča bosta lahko Pariz in London izvrševala pritisk na Rim in preprečila, da bi postavila Italija nernop-oč^ in np-mre-jemljive mirovne pogoje. Rim ali Berlin Avstrija na razpotju — Tudi Francija se bo morala odločiti Pariz, 6. maja. r. Predsednik zunanjega političnega odbora poslanske zbornice Paul Bastide je objavil v listu v Ere Nouvele« članek o Avstriji. V njem svetuje francoskim državnikom, naj dobro proučijo avstrijsko vprašanje, preden se odloČijo zavzeti posebno stališče. Francija ima danes rešiti zelo mnogo vprašanj ter )e prevzeta skoraj preveč obveznosti. Sedaj ne gre za, avstrijsko neodvisnost, nego za to, kateri vpliv bo zmagal na Dunaju, rimski ah berlinski. Francija mora izbrati og^ga« ki je zanjo najbolj po vol jen in g-a podp+mtl Po francoskih volitvah Definitivni rezultati — Usoda Sarrautove Pariz, 6. maja. AA. Notranje ministrstvo je izdalo sedaj uradno statistiko o izidu volitev za vseh 61S poslanskih mandatov. Rezultati so naslednji (prva števiL ka pomeni število mandatov, druga dosedanje mandate, tretja koliko mandatov je pridobljenih, četrta koliko prejšnjih mandatov je izgubljenih): socialisti 146, (73), -f?3, —24; socialistična unija 26, (22), +4,—2; neodvisni socialisti 11, (8), +3, —14; komunisti 72, (10), +62, —0; neodvisni komunisti 10, (9)? +i( —2; radikalni socialisti 116, (92), + 24, —76; neodvisni radikali 31, (24), -f-7, —42; republikanska levica 84, (56), + 28, —43; narodni demokrati 23, (18), + 5, —5; republikanska demokratska uni ja 88, (58), +30, —19; izven strank 11, (4), +7, —2. £eja vlade Pariz, 6. maja. h. V8e*»j ie je sestal mini-strsJd svet, da se bavi s položajem, ki je nastal po zadnjih volitvah. Sedanji Sarrautov kabinet bo ostal na krmilu do začetka meseca junija. Dotlej bosta ministrski predsednik Sarraut in zunanji minister Flandin obveščala voditelje javnih strank nove večina o važnejših dogodkih v zunanji in notranji politiki Francije- Voditelji komunistov so tudi danes izjavili, da ne todo stopili v novo vlado, da pa bodo podpirali socialistično večino v zbornici. Negotova usoda Sarrautove vlade Pariz. 6. maja- o. Usoda Sarrautove vlada še vedno ni odločena- Poštni minister Mandel zasitopa mnenje, da vladi sploh ni treba podati ostavke, marveč naj e>e pred-ettavi novi posLamski zbornici s primerno deklaracijo. Mandel je prepričan, da bn vlada dobila okroc 40 aU^sov večine, v političnih krogih pa ne verujejo, (k bi to mnonje prodrio. Podpredsednik socia-Listione stranke Au-riol jc objavil v »Journalu« daljšo izjavo, v kflteri pravi, da bo socialistična stranka tako i po volitvah skilicala kongres svoje stranke, ki bo odločal o nadaljnjem postopanju. Ker so sociaili^ti najmočnejša stranka v parlamentu, bodo n-a vsak način prevzeli vodstvo nove vlade, za katero bo me-rodajen program Ljudje fronte. Le-m Blum sicer ne kaže posebne želje, da rvi postal ministrski predsedjnik, vendar pa je po sklepu vodstva, stranice že preoei zoego-vore za sestavo nove vtede, v karteri bi vrle zastopane poleg sociađiarov m bornom-stiov vse socialistične frakcirje ter racfcKjr+i V političnih krogih prioaiicu\iejo, da bo Sarraut že te dni podal ostavko 9voje vdade. da pa mu bo predsedinik reputn«:e pomeril vodstvo vladnih poslo»v do «c*sfi*tt>ka par-brnenta v začetku junija. Kako nresojajo položaj v Moskvi Moška, ti. maja. h. Ruski tisk pouMav lja izid francoskih volitev kot trhamf pro tifašLstične £ronte in komuniatiftne stranke. Francoski komunisti, pišejo >Izveatjai« so pridobili toliko grl asov kakor nobena francoska stranka v zadnjib letih. C3H*dB nadaljnjega notranjepolitičnega razvoja v Franciji pravi list, da je vlada Ljudskie fronte đ sodelovanjem komuniatlcaie stran ke za sedaj še neverjetna, ker ftas za tako vlado po mnenju francoskih komwristov se ni prišel. Nemška sodba Berlin, <>. maja. A A. >Deutsche All^»-meine Zeitung* piše med drugim: Francoski volilci so se ravnali po moskovskem geslu. Francija bo morala nositi posledice, če bo odločevala o njeni usodi v bodoče Moskva. >Germania« pravi, da dokazujeta senzacionalni izid francoskih volitev in velikansko povečanje komunističnih mandatov, da sc je znal boljševiški obraz vedno skriti za krinko dobrega patriotskega državljana. Komunisti so ves čas pazili, da niso vrgli v politični boj gesel, ki bi mogla le preveč razgaliti moskovsko poreklo. Posrećilo se jim je, da so do konca utajili iderttiftriost Kominterne. Odtok zlata iz Francije Pariz. ti. maja. tz. V tukai^njih finan/trih krogih menijo, da bo Bnaoond rnooMier Regnier predJožti'1 rrarristrskeaiHi svetu več predlogov za zaščito franka prod špekulacijami. Pni tem gre v prvi vrsti za staogo kontrolo nad operacijami na dewwwm trgu in deviznimi term»mrfcm>i potrti. Ockol zlo ta iz Narodne banke traja dalje. Včeraj je francoska Narodna banka tzcrjbita pol milijona frankov v zteta- Meofcjrn, da bo ta odtfok trajal še dalje, kar ho pnKiirrto vlado k mijTrim pr^t \ u k repom Izgredi v Alžiru Paril 6. maja. z- Po poročilih iz Alžir i je prišlo tam sinoči do krvavih izgredov. Okrog 1.500 pristašev levičarskih strank je napadlo magistrat in ga hotelo zavzeti. Na magistratu je namreč še vedno nacionalna veČina. Mobilna garda je morala nastopiti z orožjem ter so bili štirje demonstranti ubiti, mnogo pa ranjenih 60 letni egiptski prestolonaslednik Kairo, 6. maja. r. Danes je bil objavljen uradni dekret, ki proglasa princa Mohameda Alija, 60-letnega nečaka, pokojnega kralja Fuada za prestolonaslednika. Flandin obolel Pariz, 6. maja. r. Zunanji minister Flandin je že tri dni bolan ter mora ostati v postelji. Zaradi tega še ni gotovo, ali se bo mogel udeležiti 11. maja zasedanja DN. Začasno vodi posle njegovega resora Paul Boncour. Potttičett umor v Beljaku Pariz, 6. maja AA. Havas poroča iz Beljaka, da je bil nacionalni sociali&t .Tohan Fusterman, ki bo ga nedavno tega izpustih iz koroentraerjskega taborišča ▼ Woifsdor fu ubit, s krogk) tz puške. Morfler. n zapustil nobenega sledu. Praga, 6. maja. r. Policija je danes odkrila tajno zborovanje ruske emigrantske organizacije ter aretirala 10 oseb. Is najdenega gradiva izhaja, da pripadajo ti emigranti mednarodni organizaciji, ki se imenuje Poražence in ki ima za glavni cilj borbo proti sovjetski državi. Organizacija, ki ima zastopnike v večini oatarih držav, Je izdajala tudi lastni list. Angleško t»roloves najboljšega češkega amaterja. Njegova dela »V delu«, »Ponte del So-spirf« in »Dubrovniški zidovi« so prvovrstne pokrajinske mojstrovine. Od znanega Danea Remfeldta u .era j a »Kakšno čudo«, deeim je drugo njegovo delo znatno Slabše. sijajno se je predstavil tokrat Egipt. Milcovich iz Aleksandrije je po rodu prav gotovo naša kri (Milković). 8 svojimi tremi del? so je pokazal velikega mojstra, ki vzdrži tudi polecr najslavnejših imen. Ne l*omo se motili, če trdimo, da spadata njegova »Večer na Nilu« in »Osel z melonami« med mojstrovine, kakršne se tudi na sve-tnvruh razstavah le redko vidijo. Poleg dr. Thoreka in Shecrresa je vsekakor naj-resnejši tekmec za prvo nagrado. Med Francozi je dr. Porte iz St. Etična, najmočnejši. Obe njegovi deli sta tehnično dovršeni. Ze|o številno so zastopani Ho-Undci. Najznamenitejši med njimi jo Schae-pman. za njim pa skoraj prav nič no zaostajata van Gelder in dr. Kleintjes. Po-sledpii biva sodaj v Munohenu in je razsta- vil za Nemčijo. Njegov »Predmestni kotiček«, je mojstrski primer, kako je treba izrabiti dnevno svetlobo. Indijci so specialisti za študije in portrete. Med tremi avtorji, ki so razstavili, ugajata najbolj Now-roz Kooka in J. Unvvalla, a plemenitejši in zrelejši je vsekakor prvi. Italija je zastopana s šestimi Blikami treh avtorjev, med katerimi sta dr. Glasersfeld iz Milana in dr. Peretti-Driva iz Turina priznana pro-minenta italijanske fotografije. Drugi zastopnik črneera kontinenta je Južna Afrika, ki ima svetovno znane amaterje. Zlasti ugajata oba Pretoi ijca izTrans-vala James Black in Max Nowitz, prvi s : Kapitanov im i povelji«, drugi pa z učenim svečenikom, ki študira talmud. Kanada uživa svetovno slavo in je težko reči. komu bi se prisodilo palmo. Prvovrstna je »Zima« Johnstona iz Ottawe. Tudi dežela smehljaja ne manjka v pisani družbi in jo zlasti častno zastopata Chin San Long in Liu Shu Chong, oba iz Šanghaja. Madžari so tudi to pot potrdili, da jih nimajo zastonj za mednarodne veličine. Le škoda, da niso dobili boljšega prostora in pokvar-ja boljši vti* precej slaba luč. Prav težko se je odločiti komu izmed sedmorice bi dali prednost Razstavljajo po večini studije, da so pa doma tudi v pokrajinah, dokazuje najbolj sijajni Ferenca Csika kolodvor »V noči in megli«. Svojevrstni in visoke umetniške vrednosti so dr. Csorgeojeva »Zimska pravljica«, dr. Felejrvhazvteva muca »Lačna sem«, inž. Hahekoszta »odsevi«, inž. Kletza »Steklenina«, Deakov »Najstrožji paragraf« in v*o tri Vadasove slike. Ne-mao Lange iz Berlina se je s svojim »Dirkačem« predstavil kot izvrsten portretist. Japonci so povsem svojevrstni in veli. ki prijatelji cvetličnih motivov. So odlični tehniki, pri tem pa silno mehki. Zlasti ugajata Sadao Jono in Mitsuo Ka\vazaki. O poljski in romunski fotografiji žal ni mogoče izreči sodbe, ker sta >sl a bo c zastopani. Španec Bandranas Campana se sicer nekoliko naslanja na slikarske vzore, je pa izredno močan in dobro zastopa stojo državo. Amerika je po češkoslovaški najštevil. neje zastopana. Razstavili so dovršene slike z vseh področij umetniške fotografije. To velja v prvi vrsti za znameniti Chicago Ca mera Club, ki je korporativno razstavil. Diči jih prijetna mehkoba in dobi opazovalec vtis. da so njihova dela prevlečena s patino Izredno posrečen je Bergov črni maček na črnem ozadju, ki tako živo opreza, da nehote iščeš, kje je miška. Prekrasna je tudi dr. Poundstono-va kitajska džonka, dočim se njegovemu, sicer izredno posrečenem posnetku Fndži-jame v škodo celotnega vtisa preveč po. zna čopič. Med bisere razstave spada vsekakor izredno živa vEthelreda« Jose-pha Dorina. Presenetljivo nežna je »Ap-narna« Hermana Lvthgoeja, Jako posre_ čene so enostavne, a tehnično dovršene cvetke Hectorja Rabezzane. Zelo dober je ameriški Dalmatinec Bero«, Blomcrren pa S3 svojim vLotosom« neprckosljiv specialist za rastline. Največji med Američani je pa brez dvoma dr Thorek, ki po pravici uživa sloves najboljšega ameriškega ama terja. S svojima >0 sole mio« in »Pesmi., jo ljub« /.ni-- se je izkazal neprekosljivega mojstra tehnike. Prirediteljem svetujemo, da postavijo njegova dela na drugo mesto, I ker se v sedanjem kotu popolnoma izgube, i Pravi umetnik v kompoziciji z izredno fi-i nim okusom je Sheerres, čigar nenavadno zgovorna s-Protekcija« in »Ritem linije« spadata med elitna dela razstave. O Jugoslovenih bomo spregovorili prihodnjič. Glavna skupčšina Gorenjskega zimsko športnega podsaveza Jesenice, 5. maja. V nedeljo popoldne se je vršila pri Pa-aru na Jesenicah glavna skupščina JZSP, katere ae je udeležilo 12 klubov, 3 pa niso poaiali avojih delegatov. Namestu obolelega predsednika dr Mihe Potočnika je skupščino otvoril in vodil podpredsednik S- Jože Zupan iz Mojstrane, kt je pozdra_ vi} navzoče, zlasti pa zastopnika JZSS g. Toneta Kunatlja tz Ljubljane. Predsednik in drugi funkcionarji so V svojih poročilih poudarjali, da je uprava posvečala glavno skrb olimpijskim tekmo -valcem, ki so nas zastopali v Garmisch Partenkirchnu. Bi]i so to BVance Smolej, Hubert Heim, Alojzij Klančnik, Emil žni-dajr, Albin Novšak in Albin Jakopič, čeprav je bila zima zelo neugodna, so bile prvenstvene tekme prirejene vseeno in si_ csr 9. februarja alpsko prvenstvo na Pustom rovtu, kjer je atartalo 56 takmovad. oev. Prvak je postal Slavko Urbar > Skala«, Jesenice in tudi ostala mesta so zasedli člani gorenjskega podsaveza. Pri tekmi se je ocenjeval vsak klub kot celota in jeseniška Skada je postala prvak GZSP za sezono 1935/36. 15. in 16. februarja «e 3e v Ratečah prvenstveno tekmovanje y kombinaciji. Nastopilo je 57 tekmovalcev. Prvenstvo si je priboril Gregor Klančnik, J5K Mojstrana-Dovje, a 19, marca so se vr&fle v Radovni in Krmi tekme za mladinsko prvenstvo podsaveza v MBBMHB teJBB Tekmovalo je 28 nara. ščajnikov. Deset dni pozneje so bile mladinske tekme za podsavezno prvenstvo v smuftkih Jfeflj na Ornem vrhu v Izvedbi JiSK Gorenjca, Tekmovalo je S2 nara-»čajnikov, ki so pokazali, da imamo med mladino nmago talamtov, ki bodo kmalu enakovredni Pračku. 21. |a 22 marca je podsavez priredil tekme za državno prven stvo v alpski kombinaciji na Itožci, kjer je startalo 36 tekmovalcev, med temi 24 članov gorenjskega podsaveza. PrvaK je postal Hubert Heim in tudi vsa naslednja mesta so si priborili člani podsaveza. Pod-savezni tekmovalci so pa tekmovali tudi na Pokljuki, na Zelenici, udeležili sc se prvenstva LZSP v Ratečan, kjer so za sedli povsod prva mesta. Načelnik mladinskega odseka g. Tone Berlot je podal smernice za bodočo vzgojo mladine, a tajnik Stanko Ravnik je po ročal, da je podsavez prejel 182, odposlal pa 372 dopisov. V podsaveza je včlanje. nih 15 edinic z 222 verificiranimi tekmovalci. Blagajniško poročilo izkazuj:; okoli 11.000 Din prometa. Preglednika &ta našla vse blagajniško poslovanj^ v vzornem redu in predlagala blagajniku iu upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V upravo so bili izvoljeni naslednji go_ spodje: predsednik Hiha čop, podpredsednika Jože Zupan in Drago Korenini, tajnik Stanko Ravnik, namestnik Jaka Cop, ml. gospodar Polde Ravnikar, tehnični vodja Viktor Novšak, Frelih Matevž, " >dar Franc Langus Anton, načelnik mladinskega i>d-seka Berlot Tome, preglednika Ogrin Ru_ dolf, Dobovišek Ciril, namestnika Vmdi-šar Stane, VVerdnik Matija, odborniki dr. AJeš Stanovnik, Cinkovic Jože in Truhlar Jože. Postani In ostani Slan Vodnikove dražbo l Giurgjev dan ljubljanske garniiljt Ljubljana, 6. maja. Tudi leto« je vsa ljubljanska garaizija slovesno proslavila Gjurgjev dan v spomin na hajduake sestanke, ki so pripravljali svobodo srbskemu narodu. Ob 5.30 so odkorakali vm polki iz svojih vojašnic pdd vodstvom komandantov proti letališču. Vse polke je vodil komandant 40. pespoi-ka major Labaš. Pri ieleaniikem viaduk_ tu na šmarttiLs-ki cesti pa je prevzel vodstvo polkovnik Batič. Krenile so na letališče, kjer 30 se razvrstile čete v paradni nastop. Ob 7. je prispel komandant divizije general Petar Nedeljkovič v sprem, stvu načelnika štaba polkovnika Kelerja. Po raportu polkovnika Batiča so čete ob zvokih vojaške godbe defilirale pred di-vizionarjem. Pri proslavi so bili navzoči tudi ban dr. Marko Natlačen, general Popadič, ftu-pan dr. Jurij Adlešič in drugi odlični predstavniki javnosti, zbranih pa je bilo tudi mnogo rezervnih oficirjev Divizio-nar general Nedeljkovič je obšel vse pol_ ke in jim čestita) k Gjurgjevemu dnevu. Sledila je zakuska v novo otvor jeni restavraciji g Ivana ^lerina, nato pa so se čete vrnile v vojašnice. Binkoštni izlet Jadranske straže Ljubljana 6. maja. Zvest svoji tradiciji priredi krajevni odbor .IS tudi letos za binkoštne praznike t:-let na morje. Na dosedanjih izletih "*o se izletniki seznanili s severnim in sredniim .Jadranom. letos bodo pa videli okolico Zadra. Biograd na moru je majhno in zelo simpatično mesto, oddaljeno od Zadra komaj 28 km. L'stanovi j eno je biilo leta 9M). Vil stoletju je bilo to mesto najvažnejše mesto hrvatskega kraljevstva. V njem ie bil dvor in sedež hrvatskega kralja kreši-mirja III. Zdaj je Biograd na moru krasno letovišče z modernimi hotel« in kopališčem. Prireditelji so se potrudili, da bodo cene izleta nizike in da izletnki ne bodo prikrajšani v svoji udobnosti. Imeli bodo priliko po lastni volji prirediti i'zlete v krasno okolico Šibenika (Mandarina. Zlarin, slapovi Krke. Skradiin, Visovac) Nedvomno je čim večja svoboda na izletih prijetnejša, nego delitev izletnikov na stkuipine. Odhod iz Ljubljane bo 30. maja ob 13.36, iz Zagreba ob 21.36, iz Karlovca ob 22.29. V nedeljo 31. maja ob 6.23 prihod v Perko-vič, kjer izletniki prestopijo. V Šibenik se pripeljejo ob 7.30, v Cirand hotelu »Krka« bodo imela zajtrk, ob 9.15 se pa odpeljejo s pamikonn v Biograd na morju, kamor prispe ob 11.30. Ogledajo si mesto in okolico, kdor bo hotel, se bo pa lahko tudi kopal. Po obedu bo ob 17 odhod proti Šibeniku, kjer bo večerja in prenočevanje v Grand hotelu »Knka«. V ponedeljek 1. junija po zajtrku izleti v okolico po volji, ogled mesta iu njegovih spomenikov ali kopanje. Obed in večerja bosta zopet v Grand hotelu »Krka«. V ponedeljek 1. junija ob 20.20 odhod iz Šibenika nazaj proti Ljubljani, kamor se pripeljejo izletniki ob 9.32. Cena izleta za vožnjo z železnico in par-nikom, s prehrano im prenočišče za člane l>in 420 Din. za nečlane Din 440. Polovico tega zneska je treba plačati takoj, drugo polovico pa najkasneje do 25. t. m. Obvezne prijave sprejema krajevni odbor JS do 15. t. m. Ce bi se izpremenil vozni red, sd pridržuje odbor pravico izmenjave programa. Tz-letniku, ki je prvo polovico zneska plačal in ni z utemeljenimi razlogi upra vičil odpovedi, zapade vplačani znesek. Izletniki lahko vzamejo s seboj tudi otroke, toda za nje odbor ne prevzame nobene obveznositi, če niso stari nad 10 let. Za otroka nad 10 let se pa računa polna izlet-n-ška cena. Vse druge informacije zlasti glede izveniLjubijanskih udeležencev se dobe pri krajevnem odboru JS, Ljubljana Tvrševa l/a IV. Čistim srcem m ni treba bati strupa, nobena ostrina noša no moro prerezati njihovih vezl9 Hadar se združijo v ljubezni In zvestobi. Skrita zloilnsha roha je brez močl9 še naleti na plamen ljubečih src. Omahniti mora in Izpustiti morllno orošje. O tem se boste prepričali, ho boste v nestrpni radovednosti sledili naglemu razpletu Izredno napetega dejanja našega novega romana ULICH GROZE ZAČETEK v SOBOTO! ZAČETKK V SOBOTO! Mati nekdaj in danes Ljubljana. 6. maja. Tudi naše ženervo praznuje materi in materinstvu posvečene dneve in je zlasti Letos posvetilo materinskemu dnevu mnogo vneme. Snoči je >»Jugoslovenska majka* priredila lepo materinsko proslavo s predavanjem ge. prof. Mar. Kokalj-Zelje/nove v restavraciji »Zvezdi«. Predavateljica se je najprej spominjala naših mater, pa rudi mater svega sveta, ne glede na to, a!i so italijanske ali abesinske, ki jim posveča tudi naše ženervo materinski dan, posebej je pa nazdravila največji jugoslovenski materi, Nj. Vel. kraljici Mariji. Spregovorila je o velikih nalogam društva »Juigoslovenske majke«, ki si šteje v svojo najvcjjo dolžnost vzgajati na-še matere v narodno zavedne žene, vzgojiteljice svojih otrok v nacionalnem duhu. Naslov predavanje je bil »Mati nekdaj in danes«, predmet je bil torej zelo zanimiv. Predavateljica je opisala razne bike mater, odnosna žene v zgodovinskem razvoju, n. pr. matere Grkinje in srbsko majko, ki ima v srbski n-arodni pesmi nesmrten spomenik. Pokazala je na razliko med tipoma srbske in starogrške matere. Tako se srbaika mati, kakor poje narodna pesem »Zidanje Skadra«, vdano žrtvuje, ko jo vzidajo v temelje, ter še vedno misli na svojega otroka in ga doji do smrti, Grki-nja, ki so jo vzidali v temelje mostu, pa se ne more sprijazniti s svojo usodo, ne more se žrtvovati junaško in vdano, temveč obu-pno kliče na pomoč. Nesmrten lik srbske matere je tudi majka Jugovičev. Predavateljica trdi, da se je položaj žene matere ravnal v zgodovinskih časih po reU-giji. Zato je živela žena na vzhodu, kjer je vladal turški polmesec, drugače kakor iu zapadu pod krščanstvom, vendar pa je bila žena tudi pod krščanstvom zlasti v srednjem veku skoraj povsem podrejena možu. O tipu slovenske matere nam je podala res posrečeno sliko v dveh citatih, Tavčarjevem in Cankarjevem; Tavčar je opisal slovensko mater kmetico in opozoril na njen socialni položaj, dočim je Cankar pri- kazal tudi njeno notranjo vel v no teu- br«z mejno požrtvovalnost in materinsko ljubezen. V drugem delu je pred.i\ateljica govorla o materah i/pred vojne in po vojni. Po vojni se je žena po njenem mnenju ti ljito ivpremc.ila. Na en strani m \< zavedati svoje enakopravnosti, izpremenil se je njen 00nos di> družine, na drugi .stru ni pa je novi čas prinesel še mnogo družin čniteljev, ki so vplivali na način življenja, dru/:ns\. \ g .jo, odnos mater do otrok in materinstva, na miselnost žene, loi je posta la tudi mn< tio bolj povr-.ni. zunanja, do čim je bila mati pred vojno bolj poduhov ljena. Tedaj so imele več mm >la za matere stvo, bolj so ljubile otroke in z večjo ljubeznijo so se p ks\e-čaie družinskemu živ ljenju, ko jim je bilo ognjišče itak središče njihovega življenja ter udejstvovanja. Predavateljica delno obsoja povojno mater dokso zagovarja. Ne obsoja je, če se otepa otrok, ko ji sociakne razmere diktirajo, da se mora odreči materinstvu. Navdušuje se za napredek naših čaeov, ki je prinesel ženi i/obra/bo in jd odiprl pot do poklicnega udejstvovanja, obsoja pa tio današnje žene ki živi samo zunanjosti in ki se tudi kot intelektualka samo odeva s svojo učenostjo, da bi imponirala. Kljub temu pravi, da ce žena prod vojno spbon na zavedala svojih pravic ter da je tip sedanje žene nekaj boljšega. H koncu je predava tel j ioa govorila o zaščiti matere in dece. Pri debati, ki pa se ni mogla posebno razviti, se je poka/alo, da niso vse poslušalke soglašale s predavateljico. Ga. .M. <..-► vekarjeva je zavračala trditev, da bi se dandanes matere tako silno razlikovale od predvojnih mater ter da bi bile lahkoživkc, češ, da so prav tako dobre, če ne še celo boljše matere. Tega mnenja so nedvomno neštete matere, ki dandanes vzgajajo z največjima žrtvam) ter zato s podvojeno ljubeznijo svoje otroke, kakor jih tudi sama predavateljica. |waiy Eichberger Bosanska rapsodij a Brigita Horney j__ ^-. .. .- .-.- pride: kino union! Tragična smrt mladega železničarja Slovenci v Ameriki V kraju Cliffe Mine si je končal življenje Ferdinand Pregelj, star 57 let, doma iz Št Lamlberta pri Litiji. V Ameriki zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri v starem kraju pa sina in brata. — V Pierce sta se pri delu v premogovniku ponesrečila Janez Logar in njegov srin. Očeta je na me stu ubilo, sina so pa prepeljali v bolnico. Pokojni je bil doma iz Primorja in zapušča številno družino. — V kraju A^on je ubilo v premogovniku Franceta Konca. Pokojni je bil star'65 let, doma iz okolice Velikega Gabra na Dolenjskem. V kraju Neffs se je pa ponesrečil v rudniku Karel Drnač. Zmeč kalo mu je desno roko in tudi levo mu je močno poškodovalo. V Shebovganu je umrla na porodu Mari«ja Klančar, rojena Stamzar. stara 2° let. Z njo vred je umrl tudi otročiček. Pokojna je bila doma na Oeškem in v Ameriki se je poročila s Slovencem Francetom Klanearjem. — V Cle-velandu je podlegla težki operaciji Roza Jalovec, rojena 2.gajnar, doma iz Zdenske vasi pri Dobrepoljah. V Clevelandu 'je bivala 31 let. Zapušča moža in pet odraslih otrok. Pred sodiščem v Clevelandu je bil obsojen slovenski pogrebnik Avgust Svetek na 10 dni zapora in 100 dolarjev globe, ker je opravljal kot postransko služibo odvetniške posle. Baje je sestavljal oporoke, v katerih je določal sebe za pogrebu ka in si seveda odmerjal tudi mastno plačilo. V Clevelandu sta umrla Anton Krušič, star 80 let, doma iz vasi Razdrto na Notranjskem in Marija Gruden rojena Brežek. stara 86 lat, doma « ljubljanske okolice. V Milvaukc sta umrla Anton Vodnik, star 46 let, doma iz Trebeljeve^a in Henrik Zajdel, star 46 let V kraju Luzorne je umrl Mi&a Voiel, star 71 let, doma it okolice Litije. V Nowbouxghu )e zadela srčna kap znanega nogometaša Janeza Trpota. Star je bil šele 34 let, rojen v Ameriki. V kraju Scoitch Countv je urorl Edvard Babic, star okrog 70 let, doma iz Radovice pri Matriki. Nekaj dni po njogovi smrti je umrla tudi njegova Jena Be-rta. V Lietch-fieldu je podlegel težki operaciji Janez Ferjančič, star okrog 50 let, doma iz 5em-lakov pri Vipavi, po poklicu kovač. Celje, 6. maja. V nedeljo popoldne je obiskal 311etni poročeni železničar Pavel Kragolnik iz Košnice pri Celju neki vinotoč v Košnici. Kc se je vračaj zvečer v družbi neke. ga Škerjanca z Anskega vrha iz vinotoča domov, se je začel v ša]i ruvati s &ker-jancem in ga vrgel v jarek. Kmalu sta se oba poslovila in Kragolnik je od&el domov. Vinjenega škerjanca pa je začelo peči, da ga je Kragolnik premagal. Sklenil je maščevati se in je zbral nekaj fantov. Oboroženi z latami 90 se pojavili ob 22.30 pred Kragolnikovim stanovanjem in poklicali Kragoinika. Ko je ta stopi] iz hiše, so ga vinjeni fantje napadli in ga za. čeli obdelavati z latami. Zlomili so mu tlnik in mu prizadejali še več drugih poškodb. Kragolnik se je takoj zgTudil ne zavesten in oblit s krvjo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v torek ob 10 30 izdihnil. Orožniki so are tirali fikerjanca in njegove pajdaše ter jih izročili okrož. nemu sodišču. Iz Kranja Dijaški koncert Gimnazijski koncert, ki ga je priredilo preteklo soboto zvečer tukajšnje do 14 Din. Sobota. 9. maja- Oozd. Red C. 8V0CM1 KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 Magda Schneider, W. A. Rethy, Theo IJngen v ljubki komediji MAČEK V VREČI SMEH. PETJE. ZABAVA. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek ob 8. uri Prihodnji spored: Adolf \VohIbruck, Svt.ille Smtr* Bil sem Jack Mortimer • »SLOVENSKI NAROD«, aveda, 6. maja 198«. DNEVNE VESTI — Slab uspen drug« Aljehin ove simuj. tanke v Zagrebu. V nedeljo in ponedeljek je nastopil bivši šahovski prvak dr. Alje-hin v Zagrebu, obakrat proti 40 aahiatam. V nedeljo je dosegel prav časten uspeh, saj je dobil 25, izgubil 6, a remiziral 8 partij. Zelo slabo in tudi najslabše na vsej svoji turneji po Jugoslaviji pa se je odrezal v ponedeljek, ko so mu Zagrebčani postavili nasproti svoje najboljše borce. Dr. Aljehin je dobil 17, izgubil 15, remiziral pa 8 partij. Velik poraz gre seveda na račun živčne izčrpanosti in napornega saniranja, saj je igral dr. Aljehin v teku 14 dni najmanj 10 simultank. fKINO SLOGA, tel. 37-3*1 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri nepreklicno poslednjič burka 1 Animator z najodltčnejšimi komiki v gl. vlogah — Strašen zločin v okolici čabra. Ves Čabar je pod vtisom strašnega zjočina. ki je bil izvršen v petek 1. maja v Srednji vasi. 261etni posestnik Anton Knavs je omenjenega dne prišel k Mariji Janeževi in ji dejal, da so vse ženske na vasi ra_ zen treh čarovnice in da je tudi ona med njimi. Carovnicc lahko napravijo mnogo zlega, pa tudi mnogo dobrega in bi ga lahko ozdravila, če le hoče Janeževa je videla, da je mož nekoliko zmeden in se mu je hote]a umakniti, Knavs pa je potegnil inž in ji ga zasadil v hrbet. Nesrečna Janeževa jc stekla nekaj korakov, nato pa se je mrtva zgrudila. Knavs je zatem odšel v vas Drago k orožnikom, kjer je prizna! zločin Zatrjeval je, da je Janeževa kriva njogove bolezni, češ da ga je začarala. OrožnVi so Knavsa, ki je po vseh znakih godeč ih]aznel, oddali okrožnemu sodišču na Sušaku. 1 Zvočni kino IDEAL l».\lt HOltBIGER, KARIN HARDT v prekrasnem muzikalnem filmu „ Vse radi glasbe" Danes ob 4., 7., in 9.15 zvečer! I*K1I)K! Don Jose Mojiea: »LJUBIMEC BOGOV« marca se dosedanji >Mestni dohodarstve_ ni urad« imenuje odslej >Mestni trošarin-ski urad«. —Ij Dobava gramoza. Na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani je nabit razglas o pogojih za dražbo o dobavi gramoza za razne ceste v območju sre-akega cestnega odbora Ljubljane. u— Legija koroških borcev. V soboto f>. t m. bo ob 8- zvečer v prostorih restavracije »Novi avetc na Gosposvetski cesti izredni občni zbor in ustanovni ofcčni zbor sreskega odbora Ljubljana. —J j Od & do 11. maja avtobusni izlet na Plitvice, v Senj in Crikvenica. Cena 240 Din. Prijave sprejema iz|etna pisarna Okorn, Ljubljana, hote| Slon. lj— S Texiiom, najnovejšim sredstvom za 16. v prostorih Zveze gospodinj na Bregu pmnje se bodo prale svilene in volnene rute, čepice, fine tkanine, ki jih prineso gospodinje same s seboj jutri v četrtek ob 8. Z. K. D. Na prihodnjem programu poje Richard Tauber lj— Deset vlomov pojasnjenih. Včeraaj smo poročali da je policija prišla na sled podjetni vlomilski tolpi, ki je kradla slasti po stanovantih. Najprej so prijeli brezposelnega pekovskega pomočnika Gabrijela Dolenca iz Strug, ki je 1 mgja vlomil v stanovanje Mencinovih v Gledališki ulici št. 7- Policija je aretirala še Miri njegove tovariše in se ji je posrečilo doslej pojasniti deset vlomov. Preiskava je še vedno v teku in zato v njenem interesu še ne smemo mo poročati podrobnosti. Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavi, te pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9 Ljub Jana. wmy Eichberge* Bosanska rapsodija Brigita Horney __- . . PRIDE! KINO UNIONT Izpred celjskega sodišča i — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, nestalno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru, Beogradu in Skopi ju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23. v Zagrebu 21, v Ljubljani 20.2. v Mariboru, Rogaški Slatini in Skoplju 19, v Beogradu 18, v Sarajevu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.2, temperatura je znašala 11.4. — Borza dela v Ljuhljani išfe kovača s 1-odkovško šolo, "2 ličarja za avtomobile, kolarja za avtomobile, soboslikari a. zidarja za teral.ona dela, zidarja za dela z rezanim kamnom in hišnega slugo. Celje, 6- maja Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju je obravnaval v torek dopoldne tri zločinstva: uboj, težko telesno poškodbo in vlom. Uboj po velikonočni procesiji Na veliko soboto po vstajenju so 2©Ietni delavec Jože Tkmar z Ločine pri Vranskem, njegov trat Ivan Ukmar. BOletni hlapec .Jurij Lešnik iz Jahomcev Jože Jerman, Anton Šlrajhar in Anton Hrastnik popivali v Smogavčevi in nato v Zupanovi gostilni na Vranskem in izpili pet litrov vina. V županovi gostilni je Ivan Ukmar vprašal Strajharfa, a\\ je res da so Javorškovi fantje obljubili Štefan vina za to, da bi štraj-harjevi tovarili pretepli Jožeta in Ivana Ukmarja ter jih vrgli pri Ceretu iz hiše. Ko je vsa družba zapustila gostilno, je začel Jože Ukmar na cesti govoriti o onem Štefanu vina, če bi ga fantje >nažgalk. Po teh besedah sa oba brata Ukmarja skočila za Jermanom in Hrastnikom. Jože Ukmar je udaril Jermana dvakrat s pestjo in ga zbil na tla, nato pa sta oba Ukmarja pretepla Jurija Lešnika. Ko je Jerman hitel na orožniško noslajo po pomoč, je Jožo Ukmar izvlekel nož in sedemkrat zabodel Lešnika ter mu med drugim prereza 1 na vratu žilo odvodnico in dovodnlco. Jurija Lešnika so prepeljali v celjsko tolnicokjer je na velikonočno nedeljo ob 9.45 podlegel poškodbam. Jože Ukmar je bil obsoen na 2o leti robije, na izgubo častnih pravic za dobo dveh let ter v plačilo sodnih sfroškov, 600 Din povprečnine, 30 Din bolniških In 1.680 Din pogrebnih stroškov. Obsojencev zagr»vornik je prijavil revizijo in priziv- S Kolom mu je preklal lobanjo Lani 28. septembra so kožuhali v hiši posestnice Urše Pleterske v Anovcu pri Vidmu 281etni že lOkrat sodnijsko kaznova- DANES PREMIERA! ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Film o globoki ljubezni, vzplamteli pod žarkim solncem grškega neba! Joan Crawiord lepa, šarmantna, temperamentna in elegantna kot še v nobenem filmu doslej! Film za ljudi najfinejšega okusa! Kino Union, tel. 22-21 Iz Ljubljane lj— Upravni odbor Ljubljanskega kluba se je na svoji seji dne 5, t.m. konstituiral takole; predsednik dr. Fran Windische»-, I. podpredsednik dr. Egon Stare, II- podpredsednik pod polkovnik Milan Kerekovič. go-sjiodar inž. Milan Suklje, tajnik Danilo Oo-riup. l>ix>zarjamo da se prostori, ki jdi ima Ljubljanski klub skupno z ljubljansko sekcijo Avtokluba v Kazini sedaj povečujejo ter na novo adaptirajo. Na razi>olago bo odslej krasno urejena dvorana ter bodo v bodoče li prostori ustrezali vsem potrebam Ljubljanskega kluba. lj— Uprava Huhadov« žimn JPS poziva vsa pevska društva, da se v največjem številu udeleže koncerta v pete«k S. maja ob 20. v Fliharmouični dvorani v proslavo 25* letnice glasbeno-prosvetnega delovanj^ j? Zorka Prelovca. lj— Jugoslavenska ženska zveza bo proslavila dan vseh mater z aktualnim predavanjem Angele Vode t ove »»Pravice »u doli-nnsti današnje matere* v nedeljo 10, t.m. ob 10. »lop v dvorani mestnega magistrata. lj— Dom visokošolk Danes ob 20, dr. Kraisher* ^Žena v današnem pravu£. Gradišče 141. lj— 2ivilski irg je že v pravem pomenu besede pomladanski, saj že prevladujejo letošnji pridelki. Tudi črešnje niso več luk-sus, sa jih prodajajo že po to Din kg, niso pa še posebno sočne. Letošnje sočivje se je zadnje čase znatno pocenilo. Kumaro so že po 12 Din. Novost je paradižnik, ki pa je seveda Še precej drag in sicer po 20 Din. Novega krompirja je že mnogo 7x0 6 Din in po isti ceni prodajajo tudi najlepši grah kakor tudi uvoženo salato- Zelen jadni trg danes ni bil posebno dobro založen, ker se je obetalo slaho vreme Na kmečkem sadnem trgu prodajajo zadnja jabolka. Branjevci so baje dobili bitko, ki so to dolgo vodili proti kmečkim prodajalcem sadja ter odslej ne to smel nihče drugi razen njih prodajati jabolk. Branjevci se sklicujejo na to da moraj-u plačevali davka, dočim jih prodajalci na kmečkem sadnem trgu ne plačujejo in je baje večina med njimi prekupčevalcev ki ne prodajajo nikdar lastnih pridelkov. Če bi ta prepoved veljala tudi jeseni, bodo kolikor toliko prizadeti kmetje, ki bi radi prodajali *adjc naravnost konzumentom, pa tuđi konzumenti sami. —lj Mestni trošarinski urad. Po sklepu mestnega trošarinskega odbora z dne 31. Pajitian obsojen v dosmrtno ječo Maribor. 6. maja Našim čitateljem so gotovo še v živem spominu zločini dveh roparjev Franca K 00-šajnea in Ivana Pajmana, ki sta več mesecev strahovala Maribor in njegovo okolico-Košajnca so naposled izsledili in ga po dramatičnem lovu sredi mesta ujeli ter izročili sodišču. Obsojen je bil na 12 let ječe_ dočim je Pajman odnesel pete. Pobegnil je v Avstrijo, kjer je nadaljeval svoje burno življenje. Klatil se je zlasti v okolici Ino-mosta. Prijeli so ga in zaprli, v aprilu pa je pobegnil iz zajx>rov v Schladmingu. V soboto 2. maja se je peljal proti Sv. Antonu, a je med potjo pri Landeoku nalelol na orožnike. Orožnik Ivan NVilhelm je zahteval, da se legitimira. Pajman je potegnil samokres, ki ga je ukradel pazniku v Schaldmingu ter streljal na orožnika. Nato je hotel pobegniti, pa so ga prijeli. Nevarno ranjenega orožnika so prepeljali v bolnišnico. Pajman pa je prišel pred preki sod- V Avstriji namreč po novem kazenskem zakonou vse umore aH polzkušene umore sodijo po pospešenem postopku. Zalo je prišel Pajman takoj po zločinu pred preki sod v Inomostu, ki na ie včeraj obsodil na dosmrtno ječo. Iz Celja —c Na dan obletnice Ma'gajeve smrti priredi celjski odsek Zveze Maistrovih borcev d revi ob osmih v restavracijskih prostorih Narodnega doma setanek svojih članov in prijateljev v počastitev spomina na Koroškem padlih tovarišev celjskega pešpolka. —c Društvo za dekoracijo in reklamu bo priredilo prihodnji redni praktični tečaj v četrtek 14. t.m. ob 20. v lokalu pomočniškega zbora v poslopju Delavake zbornice. Interesenti naj so javijo g. Olipu, aran-žerju tvrdke Stermeckb —c Lobanjo mu je preklal. V nedeljo ob 21. je pri Guckovi gostilni v Kozjem Guč> kov hlapec Jože Braci napadel 301etnega Čevljarja Martina Gnusa iz Kozjega ter mu z udarci z lato preklal lobanjo in zlomil eno rebro. Gnusa so prepeljali v celjsko bolnico. —e V eeljski bolnici je umrla v ponedeljek 141etna posestnikov« hčerka Marija Romihov* iz Sel pri Planini ni Čevljarski pomočnik in posestnikov sin Ivan Omerzo iz Anovca. 57letni delavec Prane Černelič in še več drugih ljudi. Ko se je vračal Černelič opolnoči domov ga je blizu hiše pričakal Omerzo ter ga brez vsakega povoda udaril z dolgim kolom podesni roki in glavi ter mu prebil lobanjo. Čemeličeva desna ro^a ie v gaški Slatini in njigov brat, 21 letni Drago-tin Krklec, posestnikov sin od Sv. Trojice pri Roogaški Slatini vtihotapila v garažo poleg trgovine Avgusta Otorepca v Tržišču pri Rogaški Slatini, razkopala zid, zlezla skozi nastalo odprtino v trgovino ter odnesla raznega sukna, srajc, robcev, nogavic, nahrbtnik, salamo in nekaj gotovine v vrednosti več tisoč dinarjev. Obsojena sla bila na 8 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dobo dveh let ter v plačilo sodnih stroškov in po 300 Din povprečnine. Nepravilna prebava slabi telo! Najboljše naravno zdravilo je ROGAŠKA SLATINA in sicer v lahkih slučajih motnje »TEMPEL«, pri težjih motnjah pa iz vrelca »DONAT«, ki je že od nekdaj znan kot eden od najboljših zdravilnih vrelcev. Vprašajte Vašega zdravnika! ž Jesenic Japonka ga. Marija Tsuneko Kondor Sku-škova bo pod okriljem Kola iuuoslovenskih sesler predavala drevi ob 20. o dvorani Sokolskoga doma o sledečih tenmh: Japonka pred i>oroko, japonska žena o cejšah, razni ženski poklici, razlika med iaponsko in kitajsko pisavo, o japonski narodnost, prikazala pa bo tudi japonske olese. Predavanje bodo spremljale skiootične slike. Jeseniške Kolašice vabijo vse da se izredno zanimivega večera udeleže! Dr« Aljehin v Maribora Maribor, 6. maja Včeraj popoldne se je z brzim vlakom iz Zagreba pripeljal v Maribor bi vsi *ve_ tovni šahovski prvak dr Aleksander Aljehin, Na kolodvoru sta ga pozdravila za s topnik šahovskega kluba in v imenu občine ravnatelj Rodošek. Zvečer ob 30. je dr. Aljehin nastopil v nabito polni ka. zinski dvorani, kjer se je zbralo nad 400 prijateljev kraljevske igTe, proti 40 na sprotnikom. Najprej ga je v imenu mariborskega šahovskega kluba pozdravil njegov predsednik g. Rudolf Goloaih, na kar se je Aljehin zahvalil v ruščini, nato pa je v nemščini poudarjal, da so jugoalo. venski šahisti v zadnjih letih zelo napre dovali. Pol ure pozneje se je pričela si_ multanka. Dr. Aljehin je sprva igral zeJo naglo, potem pa seveda znatno počasneje in previdneje. Mariborčani so se napram slovitemu mojstru prav dobro odrezali. Dr. Aljehin je dobil 22, izgubil 8, remiziral pa 10 partij. Zmagali so: Ostapovič. prof Stupan, Schvvab, Plis, Longer, dr. Schei-bel. Lukež in dr. Lipej. Remiziral i so: Lobkov. Krnic. Bien, Kukovec, Ferenčak, Frančik, Šuštar in Lokovšek. Noipoprtj jo |e dolgo som prtiikuid, župnik Knaipp, preden je dol slodni kavi, pripravljeni po njegovih navodilih, tudi svoje ime, svojo sliko in svoj podpis. To troje pa je ie tudi dandanes na vsakem pristnem zavitku Knei sladne Elitni kino Matica — Tel. 11-14 Danes ob 4., 7'< in 9*4 uri SENZACIJA NAD SENZACIJO ZLOČIN v MORNARICI Gigantski boji za ljubezen lepe žene. — Morje, ljubezen, strast. Iz Maribora — žrtev noža je postal preteklo noč 471etni strojni delavec Jeromin Huber, ki ga je neki pijanec v gostilni na Glavnem trgu z nožem zabodel v desnp sence in mu razrezal nos. Hudo poškodovanega delavca so reševalci prepeljali v bolnico. — Kolesarski specialist. Te dni so orožniki izsledili nevarnega kolesarskega ta_ tu v osebi 421etnega delavca Antona M. iz Legna. Pri njem so našli celo zalogo posameznih delov koles, iz katerih je sestavljal nova in jih nemoteno prodajal. M. je priznal več tatvin. — 200 dreves je posekal nekdo posest niči Ljudmili šoberjevi v Muti Pocestnica ima okrog 2000 Din škode. Orožniki so storilcu že na sledu. —Rokomavhi so izpodkopali zid pri posestniku Rudolfu Graceju v Finju pri Slo. venski Bistrici in vdrli v klet ter mu ukradli več sto litrov vina. Predrzneži so pustili v kleti pismo, v katerem javljajo posestniku, da ga bodo še obiskali. — V duševni zmedenosti v vodo. Snoei ob 20. so bili mariborski reševalci izzvani na pomoč k Trem ribnikom, kjer je skočila pri srednjem ribniku v vodo JMfiJmi Marija Pecnik iz Kukove ulice. Na pomoč so ji prišli ljudje s čolnom in jo potegnili iz vode. Z umetnim dihanjem so jo spravili k zavesti. Dekle je povedalo, da je hi'o popoldne v družbi nekega fanta v bližnji gostilni, kjer se je opisa- Domov grede *ta se s fantom sprla in ko je šla mimo vode. je v hipni zmedenosti skočila v vodo- Obupa nko so pripeljali v bolnico. — Požari v Slovanskih noricah. Neana ni požigalec je vpepetil hišo posestnika Antona Serbana v Jakobskem dolu. Zgo reja sta vsa obleka in pohištvo. Nasled njo noč je najbrže isti zločinec podtaknil ogenj pri posestniku Jakobu Ekselanaki. ju v Jakobskem dolu. Tudi temu je zgore la hiša in vsa obleka ter pohištvo Skoda znaša okoli 25.000 Din. — »Slovenski Xarod« dobite po vseh mariborskih trafikah. Kdor hoče Ust na. ročiti, naj to sporoči mariborski podru ž niči »Slov. Naroda« v atrosamayerjevi ulici 3/b. Krog naših naročnikov v Mari bor uvodno bolj narašča, kar je gotovo znak, da nudi za mesečno naročnino Din 12 mnogo zanimivega, zlasti pa posveča vso pozornost Mariboru in njegovemu področju. —V soboto premiera! V tukajšnjem Narodnem gledališču bo v soboto pramie. ra »Tujega deteta«, izredno duhovito iera ne komedije mlad aga sovjetskega piaate lja Svarkina, ki si zmagovito osvaja od«r za odrom. To delo je naštudiral glavni režiser g. Kovic, ki je obenem tudi ln scenator. Kupu) domače blago! Ipride! senzacija s k/on k! TRAUIHJLUS? SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.« Din Najmanjši znesek 8 Din STALNO MESTO in sigurno eksistenco si lahko pridobite ako hočete vestno iu marljivo delovati za naš zavod v Celju in okolici- Ponudbe na podružnico >Slovenskega Naroda* v Celju pod značko; »Stal-oa služba«. 1471 RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Dls Najmanjši znesek 8 Dls TRENCHOATE ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično izdelana si nabavite najugodne je pri Preskerju Sv. Petra c. 14. Telefon 33—83. C. R. 50 par cntlanje ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja a 0.75 Din. •Juiijana«. Gosposvetska 12. l/T PRODAM Beseda 50 par. davek 3.« Din Najmanjši znesek 8 Dls PRODAM 13 betonskih močnih stebrov za ograjo vrta in 8 kub. metrov obdelanega kamenja za temelj hiše. Ogied Tvrševa 71. Ljubljana. 14d8 PRODAM 2 zlati moški verigi. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 14/sO FURMANSKE URE nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubljana Pred Škofijo 15. 1470 Narodna tiskarna LJUBLJANA 1/14 MM* Nobeden moški me nI dvakrat pogledal. Zavidala sem drugim mladenkam aaradl vabil na plese, zaradi njihovih flirtov in fe-nitbenih ponudbi. Vse to meni ni bilo usojeno in vedela sem tudi čakaj. Imela sem strašno polt. Moja kosa je bila polna ta-jedalcev ia razširjenih zaojaic. Karkoli sem poizkušala, nič ni pomagalo. Takrat tem po nasvetu nekega lekarnarja poizkusila kremo Tokalon bele barve (oe maetaa). V neka) dneh je moja ko*a ie postala bolj sveža in bela- V enem tednu so Isgiaile vse razširjene znojnice in tudi sajedalci, a moja koža je postala svetla« mehka in gladka. Zdaj nisem več ljubosumna. Danas mi vsak moški, ki ga srečam, dela komplimente. Krema Tokalon bele barve vsebuje izčiičeno smetano in olčno olje. Te sestavine prodro v znojnice in odstranjujejo globoko ukoreninjeno nesnago, do katere milo in voda ne more priti. Druge dragocene sestavin« pa hranijo ia pomlajujejo kožo ter zožujejo znojnice. Vsaka žena, tudi če je v srednjih letih, lahko hitro doseže svežo, svetlo in lepo polt, s katero bi se lahka ponašalo vsako mlado dekle. 54 Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, sreda, 6. mada 1336. etsko nadaljevalna šola v Trbovljah jo je 23 fantov — Zaključena je teden v nedelju Trbovlje. 4. maja V nedeljo, 36. aprila je tukajšnja Kmet-sko-nadaljevalna sola zaključila svoj zimski tečaj. Izmed 23 kmetskih fantov, ki so obiskovali v zadnjih mesecih ta tečaj, ga je ab-solviralo 20. Predavalo se je o najvažnejših sodobnih temah iz kmetijskega gospodarstva. Predavali so učitelj g. Omerzu Karel, ki je obenem vodja šole, g. Dev Rajko, veterinar, g. dr. Jenšterle Janez, zdravnik, g. Jesih Adolf, učitelj, g. Zmavc Jože. vero-učitelj, g. Zupan Ivan sreski kmetijski referent iz Laškega in g. (fosak Josip, šolski upravitelj iz Teharja. — Poleg teoretičnega se je vršil tudi nazorni pouk v drevesnici, urnem travnišeu. &e-jalnici in oddelku za grmičevje ter v drugih panogah umnega in modernega kmetijskega gospodarstva, katerega pripomočke si je šola v zadnjih letih delovanja sama ostvarila odnosno pribavila, a i/obrazho u-čencev služi zlasti dobro strokovna knjižnica in šolski radio. — Šola nima. lastnih sredstev, ker je pouk brezplačen. Podpira jo hvalevredno banovina in oheina. ki se zavedata velikega pomena temeljito strokovne izobrazbe naraščaja bodočih kmetskih gospodarjev. — Po zaključku letošnjega tečaja so dobili absolventi brezplačno do Ifi vzgojenih drevesc iz'.šolsko drevesnice, da jih vsade v domačo pprado, kar jo vzbudilo med tečajniki še posebno veselje, saj se bodo v poznejših letih kot gospodarji z veseljem spominjali na tO strokovno šolo. ki jim bo v življenju mno- go koristila. — Po sklepu šole se je vršil sadjarski tečaj za cepljenje domačega kostanja z maroni-jem, 10. maja pa bo poučna ekskurzija absolventov na banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurij ob j. ž. Tekom meseca maja bo za absolvente še tečaj o kmetijskem knjigovodstvu, v juliju pa tečaj o kapunjenju pete-linčkov pri spancu. Končno priredi vodstvo šole v jespni tudi še dva tečaja za starejše gospodarje, ki bodo pri tej priliki seznanjeni z koristmi, ki jih nudi kmetijstvu napredno gospodarstvo. — Zaključku šole so prisostvovali g. Kolenc, Dominik, predsednik šolskega odbora kmet. nad. šole g. Ahac Rudolf kot zastopnik občine, g. Hauck Jože za čebelarsko podružnico, g. Brici Franc za kmetijsko zadrugo, g. porte Matevž za Sadjarsko in vrtnarsko podružnico ter več občinskih odbornikov in posestnikov. Vsi udeleženci in zastopniki so bili z rezultati, ki jih je dala doslej šola. izredno zadovoljni ter so izrazili željo, da bi se ta pre-koristna. kmetsko gospodarska tista nova svoje delovanje še razširila, tako da bi se pritegnilo k pouku večjo število kmečkega naraščaja, ko zstpnsti osnovno šolo. — Zato je odbor Kmetijsko nadaljevalne šo-šole sklenil, da bi oblast v svrbo poglobitve >istomatičre izobrazbe kmetske mladine v strokovnih iolah in tečajih odredi obvezno obiskovanje te šole za vse kmetske mladeniče o.I iT do 20. leta starosti vsaj za dobo eneira leta. — 5 prvega letošnjega poleta na Sušak Tja komaj pol ure, nazaj pa zaradi prenizkih oblakov 12 ur Ljubljana. 6. maja. Ljubljana je bila zavita še v gosto me-gio, ko so na ietališcu odprli ogromna vrata hangarjev in so se zasvetila srebr_ na krila trimotomega potniškega letala. Na letališču je bilo kakor po navadi: dr. Rape, poročnik Nežmah. mehaniki, podčastnik z meteorološkimi poročili in neizogibna megla Ljubljanskega polja v zgod_ nji spomladi, Striževski, ki je prejšnji večer pripeljal srebrno ptico, se je smehljaje oblačil. Radiotejegrafist našega letala je bil že pripravljen. Mehaniki so obračali propelerje in ptica je kmalu vzdrhtela. šef našega centra dr. Rape je opravil še zadnje dolžnosti: vsem potnikom je odvzel fotoaparate in pripravil radiogram, da smo se srečno dvignili nad čemerno in zaspano Ljubljano. Šef našega letalskega centra DR. STANE RAPE ^sopotniki: mladi Noč, ki mi je vso pot pripovedoval o lepotah jadranja po zraku in izrekel svojo skrito željo, da bi na ne. gibnih lesenih krilih rad s hribov nad Blokami prijadral prav do Ljubljane, in potem še neki fant z dekletom, ki se je šele na letališču zavedla, kakšno usodo ji je fant namenil. Obljubil ji je bil vožnjo do Sušaka z avtobusom, a tu je letalo. Pa ni nič hudega. Med potjo sem ponudij de. kletu vrečico za vsak slučaj, a mi jo je smeje vrnila in se zvedavo ozirala okrog. Striževski se je nasmehnil meglicam. Pod njegovo veščo roko so motorji enakomerno zabrneli in vsak hip stopnjevali svojo pesem. V megli nismo ne videli, ne čutili, kdaj smo se dvignili nad ljubljanska polja Okna so bila vsa rosna in bilo nam je žal., ker nismo videli poslavljajoče se Ljubljane. Z naglim zaletom smo sc po_ vzpeli nad megleno morje in zagledali jutranje solnce. Kopašta Krimova glava ni bila več daleč. Gojovški hribi so se kopali v megli in smo jih mogli naslutiti le po nekaterih grebenih, štrlečih iz nje Kmalu se je odprl pogled na Bloke. Noč je oži. vel in zgovorno opisoval vsak grič in vse lepote mladega sporta. Cerkniško jezero, Snežnik in v daljavi istrski hribi. Pod nami so se še vedno podije meglice, ko se nam je odprl pogled na naše morje. Vrhovi, ki smo nad njimi p!uli( so bili še pokriti s snegom. Pesem motorjev je skoraj utihnila. Zalito s solncem se nam je zasmejalo Grob. niško polje. Prvo letalo, ki je letos otvorilo zračni promet v naši državi, se je ustavilo pred velikim hangarjem. Nekako ob istem času, ko smo pristali na sušaškem letališču, se je dvignilo drugo letalo iz Skoplja proti Beogradu, čez pet minut pa bo naše nadaljevalo polet proti Zagrebu. Naša zračna pota so odprta. Ljubljanča. ni smo se menda najbolj postavili, saj je bdjo letalo skoraj zasedeno, a pot proti Zagrebu je s Sušaka nadaljeval en sam potnik. Pred hangarjem. Kdo bi se nam zasmejal, če ne naš stari prijatelj Nikola Vil-har? Bil nas je vesel, ker smo mu prine. sli prvi letošnji pozdrav iz naše lepe Ljubljane. Za zvečer, ko se vrnem, mi je naročil, naj jo prisrčno pozdravim. Letalo proti Zagrebu je odletelo. Zvečer se vrne, da poletim nazaj v Ljubljano in prinesem a seboj smeli našega neba, nade. ga solnca in našega morja. Sušak je, dasi se v prvih pomladnih dnevih, ves živahen. Nedavno ga je obiskala skupina visokošolk iz Basla. Dekleta so se čudila lepotam nase obale in ob slovesu izjavila, da našega Jadrana nikoli ne bodo pozabila. Vriskala so ob naših obalah in se podila po naših čereh kakor majhni otrociči in bodo sedaj po Švici ši_ rila pesem našega morja. Tujcev prihaja na Sušak vsak dan več. Iz vseh krajev so in prihajajo k nam, ki smo svet zase in ki so za nas in naše obale slišali premnogo najlepših bajk. Vsi pravijo, da je bajka o naši domovini stvarnost, da je himna prirode pri nas najlepša. Ne čudi jo se več oni moči naših pomoreev, ki je lomila zobe beneških levov. r>>movino, ka_ kor je naša, človek mora ljubiti. Šel' sušaškega letalskega centra G. NIKOLA VILHAR V ljubezni do našega morja so Čehi prvi. Za letošnje leto so napovedali 19 posebnih vlakov, ki nam bodo iz Prage pripeljali tisoče gostov in prijateljev, da jih po sedemdnevnem bivanju ob našem morju spet vrnejo v domovino. Tisoči teh izletnikov bedo doma pripovedovali o onem, kar so dotlej le slišali, a zdaj doživeli. In novi tisoči bodo prihajali k nam. Letos bodo prvič prišle k nam tudi večje sku. pine Slovakov, ki so se že najavili. Sušak se širi iz leta v leto. Grade se novc hiše in palače Vsak dan prihajajo novi parniki s tovorom in ljudmi Med našimi so pomešani parniki tujih držav. Stari mornarji posedajo na obali s pipami v ustih in gledajo mlade, še čile tovariše, ki s cigareto in kletvico v ustih dvigajo tež. ka bremena in si služijo skromen denar, morda le za jed in pijačo. V luki pri sosedih je mrtvo, a pri nas vre življenje kakor v ulnjaku. Male, skromne jadrnice se družijo z večjimi, težko natovorjenimi z žlahtnim dalmatinskim vinom, lesom in drugim tovorom. Vmes naši veliki potni, ški parniki Na malih ladjah so zastave umazane in počrnele od dima in saj. na večjih plapolajo še nove in ponosne. Nad njimi nebo in plavajoči galebi. Od Italije so se pripodi|i svinčeni oblaki. Morda bo neurje? Nad Grobniškim poljem so se% oblaki čedalje bolj zgošče-vaji in zalili ves kotel nad hangarjem. Stopil sem v pisarno Aeroputa in pris]uh_ nil pogovoru. Vilhar je odgovoril Zagrebu: oblaki so nizko 100 do 200 metrov. Spu ščanje bi pomenilo nesrečo. Letalo naj čimprej odleti iz Zagreba naravnost proti Ljubljani, da ga spotoma ne dohiti vedno močnejši jugo . . . V pol ure smo bili zjutraj iz Ljubljane na Sušaku, zdaj sc bomo s počasno železnico vozili 12 ur. da jo spet dosežemo. Kje so prešerna krila naših letal in njih nagli polet? R—y. NESRAMEN PRODAJALEC — Gospodična, kupite košček duhtečega mila! — kriči poulični prodajalec. — Hvala, mila ne rabim. — Tudi v soboto ne? STALNA SLUŽBA Mož: Zajec je res dobro pripravljen. Kdo ga je pa pripravil? Žena: Predzadnja kuharica ga je osnažila, zadnja vložila, nova pa spekla. DEDšOIN'O JE DOBIL — Kako se je končala tvoja pravda za dedščino ? — Zelo enostavno. Polovico moje ded. ščine je dobil nasprotnik, drugo polovico moj advokat, ostalo pa jaz. Zanimiva delavska konferenca v Kranju Važna pojasnila o pomenu socialnega zavarovanja in potrebi njegovega razširjenja Kranj, 5. maja V Kranju je bila predzadnjo nedeljo prva delavska konferenca, ki je bila zelo dobro obiskana in je prav lepo nsptla* Priredila jo je tukajšnja ekspozitura OLIZD. Poleg uradništva ekspoziture in ravnatelja OUZD v Ljubljani g. dr. Bohinjca se je konference udeJežilo nad 100 članov ekspoziture, v prvi vpsti seveda obratni zaupniki u vseh tovarn, zastopniki strokovnih organ ii-rij, pa tudi delavstvo skoro vseh večjih t-ou-jetij v Kranju in okolici. Glavni namen konference je bil. da se potom direktnega stika med OUZD in zavarovanci zvedo želje delavstva in pojasni današnje stanje socialnega zavarovanja. Konferenco je otvoril upraviteli tukajšnje ekspoziture £. C var Josip, ki ie podal kratko zgodovino socialnega zavarovanja v Jugoslaviji. Poudaril je. kako močno vpliva gospodarska kriza zadniih let na VM javno zavarovanje in kako zelo se občuti pomanjkanje soc. zavarovanja za starost in smrt« kar kvarno vpliva tudi na bolniško zavarovanje. Govoril je o organizaciji zdravniške službe in navedel podatke iz računskega 't ključka za L 1995. izmed katerih nnv.irimo le glavne. Za zdravila se je izdalo 3*205.224 Din za hranarino 11.010.413 Din, za porod n in ~ 2,239.379 \\\n stroški zdravnikov 4J52&630 Din. oskrbnina 1791*306 Din, za kopališča in zdravilišča 3j039jOQ7 Din itd. Urad posveča veliko skrb tuberkulozni n bolnikom. Zato podpira protitubemkulozni dispanzer v Kranju, kateremu je tudi dal na razpolago nov moderen roentgenoJ >v.i aparat. Leta 1035. je bilo v dispanzerju klinično preiskanih 621 članov in 144 svoj.- -v, roentgenolosko se je pregledalo Že 780 Rlh nov in 161 svojcev, pneuinotoraks Je dobili 4'> članov. Končno je še oi>ozorn na proti tuberkulozni teden, ki bo od 17. do -4. maja, in pozval delavstvo, naj so tudi ono udeleži vseh prireditev, ki se bodo vršile v tem času. Kot drugi ge-vorni.k je nastopil 2. ravnatelj dr- Bohinjec, ki je omenil, da je OUZD i« lani na obrtni razstavi v Kranju s slikami in grafikoni pokazal razvoi soc. zavarovanja. Dotaknil se je tudi vprašanja zdravniške službe in zavračal očitke delavstva proti u radovi m zdravnikom, če se komu godi krivica, imamo instanco kamor se :ah-ko pritoži. Sistem proste izbi»re zdravnikov, kakor so ga uvedli pod določenimi pogoij v Nemčiji, ne nudi zavarovancem nobene prave pomoči. Za ugotovitev, če je batom resna, določa zakon rok 7 dni ali še več. V tem času nima bolnik zastonl ne zdravnika, ne zdravil, niti se mu ne izplača hrana-rina. vse te ostre odredbe Pa ^ln/.ijo zato, da se preprečijo zlorabe. Jlranarina znaša po drugih državah 50 odstotkov zaslužka« pri nas pa 2/3, to je skorai 70 odstotkov. 30 odstotkov delodajalcev dolguje uradu na neplačanih prispevkih 16 milijonov Din. Drugje prispeva v takih slučaiih država in priskoči na pomoč, pri nas teremen ili v teh petindvajsetih letih, odkar ste zapustili svoj rojstni tkrau. Jaz sem mali Bernard... Kolikokrat sem šel z vami. ko ste hodili na lov ... In baš tistega leta, ko ste odšli, sem stopil v službo izvoščka Sauvogeota, za kočiiaža. Zdaj ima pa Sauvogeotov sin avtogaražo in pri njem sjlužim za šoferja. Vidite, kaj vse .prinese življenje . . . — Ah! Dober dan. Bernard. — je deial Le Mesni* prijazno. — Ne prav zares bi vas ne bil spozna:]. — Bože moti, saj sem bil takrat še dečeik, zdaj pa nisem več. No torej, gospod Edvard, baš moja žena vam je pisala, da je umrl vaš stari vrtnar Ludvik. Ključe od vašega doma imava nridva. Pripravila sva za vaš prihod vse, kar najbolje sva mogla . . . Veseli natiu, da ste se vrnili . . . — Poskrbite za mojo prtljago, prosim, tu je l listek. — 2e grem, gospod Edvard . . . Ta čas, ko je odšel šofer na kolodvor po prtljago, ie stopi Edvard Le Mesnil k avtomobilu in položil vanj svoj ročni kovčeg. Ozrl se je po trgu, po široki ulici. Bil je globoko ganjen, ko je prispel znova v to staro mesto, kjer je b:i rojen in na katero so ga vezali spomini iz otroških in miadeni-ških let . . . In zadrhtel je pri spominu na one čase, ko je pred petindvajsetima leti zadnjič stopal čez ta trg, da bi sedel v vlak. nesrečen, bežeč. Spom-njj se je muk, ki jih je takrat prestal in ki jih ie čas le polagoma ublažil. Podoba Madeleine, tolikokrat znova pnklicana. se mu je zopet prikazala: zapeljiva, patetična, dražestno miikav-na je stala pred njim v nežno sanjavi lepoti . . . Roditelja mladega dekleta sta bila nekoč dobra prijatelja roditeljev Edvarda Le Mesnila. Kupila sta bila hišo tik hiše, kjer so Le Mesnilovi stanovali celo leto. Od takrat se ie prijateljstvo med njimi še poglobijo. Oba- vrtova je delil zid, napravili so v nJem vratica. Edvard je videl Ma-deleino vsak dati. Vsak dan jo je bolj ljubil, strastno, nežno, globoko, na svetu ni imel drugih sanj nego oženiti se z njo in ostati v tem primeru zatišju do konca svojih dni . . . Ga je ljubila? Da, nedvomno, toda kot otrok, ki še ne razlikuoe dobro, ki bolj sprejema, nego izbira. Kar je nastal menda zaradi pretesnih stihov oster spor med obema družinama. Očeta, različnih političnih nazorov, sta se sprla in spo-rekla. Materi sta se pridružili nJunemu spora in si jeii z mržnje polno vnemo izmišljati, kako bi si metali polena pod noge, sosede so jju pa hujskale. Vratica v stenj so zaprli, med Edvardom in Madeletno se pa dvignila moralna ste-še učinkovitejša: nista se smela več videti, nista smela govoriti, nista smela sploh več mislti na poroko, ki je postala naenkrat nemogoča. Kttub svoji plahosti in spoštovanju očetove avtoritete se je hotel Edvard upreti. Toda Madelečne se ni ni uprla, zaročili so jo z dcirgirn fn omožila se je. Tedaj je Edvard v sflnj bolesti ves obupan zbežal daleč od očetove hiše, tako ljublje- ne, kjer je hote] živeti do smrti v miru in sreči s svojo ljubljeno ženo. Več let je silno trpel. Dolgo Je poka al. Ta čas, ko je bil v tu'jini, sta mu roditelja umrla. Mkoti ni prišla do njega nobena vest o Madeleini. Nikoli je ni pozabil. Ostala je kakor živa na pragu niegove mladosti, edino čisto iu bolestno doživetje ljubezni, ki mu je nekaj pomenilo. Sčasoma, polagoma so se rane njegovega srca zacei Toda v očetovo hišo, ki mu je bila tako draga, se ni upal vrniti. Minilo je že nekaj let, ki so mu prinesla po-nrirjenjie če že ne pozabljenja. Njegova davna ljubezen je bila kakor ognojena rana, na katero se človek spomni, ki pa ne boli več. Zdaj je bil pomirjen, ni se več bal mrtve bolesti, mo^el sc je wniti. hotel se je vrnit. Hotel je kon-čati s*voie življenje v mirnem zavetju, krier je bil rojen, sredj lepega, svežega, zdaj zapuščenega vrta, kjer se je igraj kot otrok. Ni Lmel rad živtfenja v družbi, ni bil navdušen za truše in zabave, ljubil je samoto, knjige, duševni mir . . . Smrt starega vrtnarja, kri je skrbel za hišo, ie prinesla naglo odločitev. Prisiljen Vrniti se, da bi naie»l novega čuvaja, je sikle-rrfl vrniti se za vedno. Kon^r jutri nju kot zastopniki delavstva pre«iložih na konferenci posebno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se takoj izvedejo volitve ▼ osrednje okrožne urade za zavarovanje delavcev. Do izvedbe volitev naj se priteg. nejo v vodstvo delegati vseh delavskih in ramošćenskih organizacij. Obenem prot _ stirajo, da se svojcčasni predlogi Delav. ske zbornice v Ljubljani niso upo&tevali. Resolucija zahteva tudi izvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in brezposeL nost< kakor tudi da se omogoči vsem strokovnim delavcem zavarovanje za višje dajatve kakor ga imajo sedaj le privatni na. mešcenci. Državna oblast naj poskrbi za potrebna sredstva, da bodo boln Anice mo-gta nuditi bolnikom zadostno oskrbo, ki j« potrebna za njihovo zdravstveno stanj*1, U radova zdravnika dr. Bežek in dr. B*»-zić sta podala pojasnila na razna vpraša, nja, poudarila težko srtališco zdravnika in prosila, naj ju delavstvo pri delu podpira I.o v sporazumu med zdravnik i in pa< lj^n ti bo zdravniška služba ustrezala namenu. I*rva delavska anketa v Kranju, ki ima kot industrijsko središCe kakih 5O0O de. lavoosv, je potekla nad vse zadovoljivo. Za skupno mizo so se rešila marsikatera \*prašanjat ki sicor razburjajo duhove. V razvoju socialnega zavarovanja kranjske, ga delavstva po men j a konferenca vazem mejnik, zato želimo pri izvedbi vs*h skle. pov veliko uspeha. Prezreti tudi ne sme. mo, da je dobilo kranjsko delavstvo .verovne vojne ji je takoj ponudil svojo pomoč. Zemljevid iz draguljev V Rusiji pripravljajo veliko razstavo pod naslovom >industrija socijalizma«. Za to razstavo pa pripravljajo posel.pn zemljevid, ki bo pač rdin.-rven na svetu. Zemljevid bo iz delan v ohscTJ 20 kvadratnih metrov in narejen bo iz sa:nih ruskih draguljev in pol-draguljev. Vo.ln.i prostranstva bodo sestavljena iz mo.lr* uri ln/urita, gozdovi iz zelenega nefrita. gore iz rjave jašme itd. Na zemljevidu bodo označena vsa mesta in velika podjetja sovjetske industrije, zjrrajena v dveh petletkah. n«ivi prekopi, rudniki, to varno itd. \ se tO bo označeno s top.izi. ametipti. kriznliti in dmjrimi poldra^rulji. Nad 2.0O0 me^t in podjetij bo označenih na zemljevidu na ta svojevrsten način. Moskva ho označena s peteroojrlato iresdfl i/, uralskih ruhi nov. Mnocro umetnikov ujo zdaj pri prave za to veliko delo. ki bo poverjeno 200 dramiljarjem in -trokovnjakom v mo za"«"ni umetnosti. V /IVALSKKM VRTI' Mah Verica pokaže na slona in vprafta mamico* — Ah je tudi fe_ra prinesla štorklja? Nlr f!'D\EGA — Križ božji, kako strašno suh in dolg je ženin vaše hčerke! — Nič čudnega, saj ima tovarno za Žico. Đrejvje Joatp ZupnOft. — Za »Narodno ttofeanoc Fran JMtrfifc — Za aptmvo te teatralni dal Usta Oton Oirtatof. _ y*i r izubijam. #