Ameriška Domovi na
3dl/Wmg*MGflk Ul— HJOJW1E
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 29, 1963
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LII
Tudi £ehi !eSe obwo mi s SveiO siolko
Po poročilu italijanskega časopisja so začeli po madžarskem in poljskem zgledu iskati boljše zveze z Vatikanom tudi Čehi.
RIM, It. — Italijanska • časopisna poročevalska služba ANSA je prinesla vest, da skuša tudi češki komunistični režim popraviti svoje odnose z Vatikanom. Na njegovo zadevno vprašanje v tem pogledu so mu tam odgovorili, da je prvi korak k temu dovolitev sestanka dunajskega kardinala Koeniga s praškim nadškofom J. Bera-nom, ki ga imajo komunisti zaprtega v nekem samostanu na Moravskem že nad 10 let.
Kardinal Koenig se je sestal z madžarskim primasom kardinalom MindiSzentyjem v ameriškem poslaništvu v Budimpešti, kasneje pa s poljskim primasom kardinalom Wiscynskym v Varšavi. Z obema je govoril kot zastopnik Sv. stolice o možnosti izboljšanja odnosov med vlado in Cerkvijo. Poljski primes kardinal Wyscynsky je kmalu po razgovoru odpotoval v Rim na posvete s Sveto stolico. Trdijo, da utegne priti celo do novega konkordata s Polj-£ko.	•'	:	S; '
Češka vlada je poslala najprej nekega kanonika na Dunaj h kardinalu Koenigu. Po raz-govoru s tem je odšel kanonik V Rr.m, pa ise nato vrnil poročat češki vladi o svojih razgovorih. Češka komunistična vlada je izrazila podobno kot poljska in madžarska željo po izboljšanju odnosov s Sveto stolico, ki se v zadnjem času tudi trudi, da 'bi našla možnosti za olajšanje Položaja katoličanov v komunističnih deželah.
Novi grobovi
Vinko Godina
Po težki bolezni je preminul v Mt. Sinai bolnici poznani Vinko Godina, star 68 let, stanujoč na 19805 Mohawk Ave. Tukaj zapušča soprogo1 Jennie, roj. Čermelj, doma iz Ustja pri Ajdovščini, sina Vincenta in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Herpeljah pri Kozini, kjer zapušča sestri Antonijo in Ceci-
Bolezen papeža rešili Kennedyja Iz žagale
Zaradi nje je predsednik lahko odložil obisk v Evropi, ki je v spremenjenih razmerah izgubil svoj prvotni smoter.
WASHINGTON, D.C. — Vatikan je objavil, da sv. oče ne bo mogel v doglednem času lij o ter druge sorodnike. Tukaj gprgjgmatj odlične obiskovalce, je bival 40 let. Zaposlen je bil	zanj preve£ naporno,
pri New York Central železnici, jZa(to je tudi odpovedal Kenne-do.der m bil upokojen pred dyjev obisk v vatikanu. d verni leti. Bil je član Društva
Washington št. 32 Zapadne slov. zveze, predsednik,
W.O.W. Bil je direktor in predsednik nadzornega odbora SDD na Recher Ave., eden od ustanoviteljev Doma za ostarele na
soboto zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Highland pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob sedmih zvečer.
Spominjajmo se njih, ki so dali svoje življenje, da bi mi živeli v svobodi!
Na afriški kcmimenfaini konferenci s© uveljavil
ADilS ABEBA, Abes. — Za-afriške konference so
Redkokdaj je kak dogodek
, „	, .	v , i prišel tako prav Kennedyju kot
slov. zveze, kjer je bil vec let, ,	v , ,	^
D r u štva št 231 se,“anla Papeževa bolezen. Ken-
nedyjev propagandni stroj je že ^mg gjjeSi’nSki £88©?
lani skuhal načrt, kako naj gre
Kennedy na obisk v Evropo, da
tam uradno pokaže, kako ise A- 'ključki
Neff Rd„ podpredsednik KlubaIZanima za EvroP°- V!dokaz, da je na njej zmagalo Ljubljana in član Kluba upoko-r3™1 ^ bl Pa obls,k ^ EvrT stališ'če abesinskega cesarja, ki jencev v Euclidu. Pogreb bo vl™6^ namen’ da Pokaz£ ^ zastopa zmerno srednjo linijo.
Vraullu, da imajo v Evropi radi Glavna resolucija predvideva
tudi Kennedyja in ne samo nje-Jsamo afriško konfederacijo in ga. Seveda bi obisk pomenil tu-' nobene federacije, predvideva d'i Kennedy jev uspeh v domači tudi postopen razvoj in ne pri-i politiki.	poiroča nobene hitrice. Resolu
Že takrat je svet vedel, da so cija postavlja tudi začasno vod-politične razmere v Evropi vsaj nestalne, ako že ne več. Vedel je, da se Italija pripravlja na
Nemci hočejo proizvajati rakete
STUTTGART, Nem.— Nad -00 strokovnjakov iz Evrope Amerike se je zbralo na ktno zborovanje, da obravna-Vajo vprašanje poletov v ve-s°lje, v kolikor bodo služili ^iru. Nemci so porabili to hUIiko, da so prišli na dan z kovico, da bodo ustvarili svo-J0 telekomunikacijsko raketo.
Iz pičlih podatkov, ki so jih dRli na zborovanju, se da '^klepati, da Nemci problem d°bi'o poznajo, saj so predla-nekaj novotarij, ki nanje Celo ameriški stokovnjaki niso ^islili. Nemci imajo v načrtu ‘Viri različne projekte, trajalo
° Pa precej let, predno bodo d°fc,ili praktične oblike.
grade nova vojaška oporišča na Kubi
Washington, d.c. — po
vesteh, ki prihajajo iz kongresih in vojaških krogov, gradijo , ^i na Kubi nova vojaška ta-_ °rišča in izpopolnjujejo cbsto-•Tča. T0, naj ki kazalo,, da svoje-vojaštva z otoka ne mislijo Se kmalu umakniti.
SdOWERS
lnd©iieii|ski kemiiRisfi prešli m kifajsko sfra!n
CLEVELAND, O. — Titova ■‘desna roka na levi strani” Edvard Kardelj je bil pozimi v Indoneziji, da pridobi indonezijske komuniste na svojo in rusko stran. Sedaj ga je gotovo razočarala novica, da so indonezijski komunisti prešli na kitajsko stran. To so povedali svetu, na ta način, da je njihov voditelj Aldit grobo napadel ne samo Titovo vrsto komunizma, ampak tudi rusko.
parlamentarne volitve in da, se časno tajništvo.
stvo bodoče afriške konfederacije! v abesinsko preistolico in dolcča, da bo tam poslovalo ža-
bo dr. Adenauer v doglednem času uma k n i 1 iz politike. Vkljub temu je propaganda mislila, da je Kennedyju treba iti v Evropo. Med tem se je pokazalo, da je delal račun brez krčmarja.
Na konferenci je posamezne države zastopala večinoma le mlada generacija, abesinski cesar je bil za cel rod starejši od nje, pa ga je vendarle poslušala. ..Še celo Naser ni j.ckazal nobene želje, da postane vse-
V Italiji se je politika zasu-, afUški voditelj.
kala tako, da tam ne bo do jeseni nobene stalne vlade, Fan-fanija pa ne na sedežu ministrskega predsednika. V Nemčiji
Čisto v duhu afriške stvarno-
ZAKLONIŠČA RES REŠITEV ALI SAMO SMRTNE PASTI?
Kongres je včeraj začel debato o koristnosti in smislu zaklonišč pred napadi z atomskimi bombami, oziroma v atomski vojni. — Ta lahko rešijo milijone ljudi, lahko pa postanejo tudi samo smrtne pasti.
WASHINGTON, D.C. — Trenutno komaj kdo v de-žeJi misiji na atomsko vojno, še bolj redki so tisti, ki bi se jo resno bali. Kljub temu je Kongres začel razpravo o predlogu načelnika zvezne civilne obrambe za gradnjo zaklonišč pred atomskim radio-aktivnim prahom in radijskim sevanjem, ki utegneta uničiti v slučaju atomske vojne milijone človeških življenj. Zvezna vlada trdi, da je mogoče pripraviti na veliko taka zaklonišča za $15 za osebo, nasprotniki gradnje zaklonišč pa opozarjajo na možnost, da sovražnik razstreli vodikove bombe v zraku in spremeni mesta v en sam požar, v katerem bodo pokončani tudi tisti v zakloniščih.	-------- —=—-—
sl"*	»ameslnik »M**™ v
nih sredstev za vso deželo je za- SOVJSfljl Dil PNjCl čel pododbor odbora za oboro-j MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-žene sile Predstavniškega do- sko časopisje je odkrilo, da je ma, ki mu načeluje kong. F. bil odstavljen in prijet Dmitrij Edward Hebert, demokrat iz D. Koroljev, namestnik trgo-Alalbame. Načelnik pododbora vinskega ministra v Ruski soci-je napovedal dolgo vrsto zašli- alistični republiki, glavni in sevanj, ker hoče slišati vse raz- največji r e p u b liki Sovjetske loge za gradnjo zaklonišč in vse zveze. Očitali so mu podkupo-razloge proti njej.	vanje in nemoralno vedenje.
Zvezna vlada je lani predloži- Z njim sta bila prijeta tudi la načrt za gradnjo in ureditev dva njegova glavna pomočnika, zaklonišč po vsej deželi, ki bi ki sta obdolžena istih pregreh, tekom petih let stala zvezno Koroljev in tovariša so menda blagajno okoli dva bilijona do-’skušali za vsako ceno spraviti larjev. Pomožni obrambni taj-'na nek važen položaj v trgo-nik S. L. Pittman, ki je na čelu;vinskem m ini/strstvu nekega programa za civilno obrambo, črnoborzijanca Klemperta. Par-trdi, da zaklonišča lahko rešijo tijska celica se je temu upirala milijone ljudi in da so tudi za- in končno je prišlo vse skupaj
silna, in skromno opremljena še
oti so na konferenci pozabili po- vedno veliko “boljša kot nič”.
vedati, kdo ,naj plača začasno I	-------o------
tajništvo in njegove1 organe. To
bo moral prevzeti abesin-
MSl je še zmeraj
SO Adenauerjevemu režimu šte-skrb _	aiJcaLll.
Potem takem je bil Kardelj ^ meseci> a'ko že ne tedni. Po-'ski cesar. Vsaj s tem naj plača VSlSfa Z3 pOSSl tla L'.£113 zastonj na izletu v Djakarti. Ki- Remu naiv §re Kennedy pri ta- svoje zmage na konferenci, tako | WASHINGTON, D.C. _____________ Od-
šel cforaz so morali napraviti bem po^zeju v Evropo? Da se so v zasebnih razgovorih nami- pCir proti dragemu izletu na tudi v Moskvi. V Indonezijo je P0,g°varia z ljudmi, ki jih kma- gavali udeleženci konference. |Lun0. ,ki bi ga NASA rada nri-Kremelj vteknil v raznih Ji-	»-	je l«W Hrenci br- pravlia vsajgdo ,. I970>
kah do 2 bilijona dolarjev, ki stih. To je bila za našo admim- zojaven pozdrav. Drugega po- gnal v javnost vse zagovornike ne dajejo, nobenih političnih stracil0 huda zadrega. Papeže- mebnega dogodka na konferen- načrta ikar jih ™ore stakniti ti-
vn hnlezpn n Hala larGli.Wi, Ha	-Lila	,	’	•> I
na dan.
Namestnik ministra Koroljev in njegova pomočnika naj bi poskušali s podkupovanjem in vplivom dosegati stvari, do katerih niso mogli po zakoniti poti, udeleževali pa naj bi se tudi homoseksualnih orgij.
Iz Clevelanda in okolice
Zlata poroka—
Mr. in Mrs. John Bergles z 1177 E. 71 St. bosta v petek, 31. maja, praznovalal 50-let-nico svoje poroke. Poročena sta bila pri Sv. Vidu v Clevelandu 31. maja 1913. Zlatopo-ročenca imeta sina Edwarda, hčerki Vickie in Marie Birtic ter vnuke. Njun dom bo odprt prijateljem v nedeljo, 2. junija, od treh popoldne dalje. čestitamo in želimo zla-toporočencema še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Zopet doma—
Mrs. Jennie Jaksetic z 19703 Arrowhead se je vrnila iz Yume v Arizoni in lepo pozdravlja prijatelje in znance. Na obisk v stari kraj—
Pretekli teden sta odpotovali na obisk v Slovenijo skupini, ki sta jih organizirala !Prosveta in SNPJ. Okoli 60 joseb je odletelo v ponedeljek |iz New York pod vodstvom M. Medveška, okoli 50 pa jih je odplulo v soboto iz New Yorka z ladjo pod vodstvom Fr. česna. — Srečno pot in zdrav povratek!
Pogreb—
Pogreb pok. Viole Gave, roj. Erste, bo v petek ob 9.30 iz Marhevka pogreb, zavodk na 4438 Pearl Rd. v cerkev Marije Dobrega Sveta na Pearl Rd., nato pa na pokopališče Sv. Križa.
Slov. pristava vabi—
Odbor Slov. pristave prosi
člane in prijatelje' Pristave, da
obresti. Pa sei vsaj lahko tola- va bolezen ji je dala priliko, da
Kennedyjevo pot v Evropo odpove.
žijo s podobno smolo, ki jo ima Washington. Tudi ameriška administracija je vtaknila v Jugoslavijo nad 2 bilijona, ki se ne obrestujeta politično niti v tisočinkah, kaj šele v odstotkih.
Indonezijski voditelj Aidit je seveda radi lepšega želel julijskemu sestanku ruskih in kitajskih komunistov “vse najboljše”. Državno tajništvo v Wa-shinigtonu misli, da se je indonezijska
V Ameriki je 3.1% več nih zvez (Momrovija, Casablan-
žensk kot moških
WASHINGTON, D.C. — Ta-
ci ni bilo.	|sta na,sa industrija, ki bo pri
Edina praktična posledica1 pripravah za polet največ za-konference je smrt precej šte-j služila. Sedaj je začela zago-viinih lokalnih afriških politič-J varjati izlet skupina osmih znanih ameriških znanstvenikov. Ako človek pogleda njihovo
ko trdi zadnje poročilo federal-. kler si afriški politiki ne bodo
ca itd.). Vse te so postale spričo splošne afriške solidarnosti poklicno delo, vidi, da so di-nepotrebne vsaj tako dolgo, do-Tektno ali vsaj indirektno oseb- niki
Beli jetniki dobili bitko proti integraciji
WASHINGTON, D. C. — V jetnišnici Lorton vlada pravilo, da so vse spalnice načeloma “integrirane”, to je, da spijo v njih skupaj beli in črni jetniki. Vendar imajo jetniki pravico, da zahtevajo, da jim jetniška uprava odredi ločene spalnice. Jet-
nega statističnega urada in pove tudi razlog: hitro odmira ge-neradja emigrantov, ki so prišli v deželo še koncem druge komunistična stranka svetovne vojne;, na drugi strani
premislili.
Avstralija takoj za ZDA
no zainteresirani na pripravah siužujejo. za polet, kolikor se namreč tiče 1 znanstven ega raziskavanja. Znanstveniki škušajo zavrniti trditve nasprotnikov poleta, pri čemur pa ne navajajo nobenih novih razlogov za polet.
NASA se je tudi odločila, da ne bo napravila novega poleta
se te pravice pogosto po-
, pridejo jutri, v četrtek, pomagat devat streho na novo zgradbo na Pristavo.
V Evropo—
V Evropo so odpotovali Joe, Mary in Roza Zukali. Vse potrebno za pot je uredila pot. pisarna Mirko Antloga na 6515 St. Clair Ave. — Srečno pot! --------------o------
Francoska zamisel
PARIZ, Fr. — Moderno živi-nozdravništvo ima svoj začetek v Franciji, kjer je bila leta 1761 v Lyonu odprta prva živino-zdravniška šola.
Sedaj je jetniška uprava hotela ukiniti to pravico za bele jetnike, ne pa za črne. Beli jetniki bi morali spati le v “integriranih” spalnicah, dočim bi črni jetniki še zmeraj imeli pravico do svojih spalnic. Beli jet-
SYDNEY, Avstral. — y Av-
sedaj naslonila definitivno na pa ženske počasneje odmirajo'strahji pride en avtomobil na kitajsko stran in da bo to imelo kot moški. Presežek ženskega' povprečno vsakih 7.8 oseb in je za komunizem v Aziji velike spola je velik samo v starosti v tem pogledu takoj za Združe-
posledice.	nad 50 let in raste čim bolj ra-Jnimi državami. V pogledu to-[okoli Zemlje v okviru Mercury nlki 30 se temu uprli, sodnija je
------o-------	stGjo l^tci življenjske ‘dobe. Za [ vornjaikov je Ameriki enaka, programa. To jG povedal vo- razsodila v njihov prid in jetni-
— Azija pridela Okoli devet šolo godnih otrok imamo pa že tam kot tu pride en tovorni av- dilni uradnik NASA na svoji ška uprava bo tudi v prihodno-desetin vsega riža nasvetu. 46.6 milijonov.	* tomcbil na vsakih 21 oseb. I tiskovni konferenci.	sti morala imeti tri vrste spal-
______________________________________________________ ___________________________________ ________________________________________ nic, integrirane, bele in črne.
V Kongresu premišljujejo o potrebi nove politike do Evrope
politiki. Ako duh v Evropi,
Hruščev, spočit, pomlajen in dobre volje, se sklicuje na Boga!
MOSKVA, ZSSR. —- Hru
potem se senatoi sprašuje, ali je g^ev je zopet presenetil
WASHINGTON, D.C. •— Pre- Našli SO' pa svoj odmev med samo njegove, ampak da jih s števa pri svoji tekli teden so imeli politiki v vplivnimi senatorji, ki nekaj Francijo vred ociobrava tudi ve- prevladuje tak naši prestoliei posebno zabavo, pomenijo ne samo na Kapitolu, lik del zahodne Evrope
Washington s konference NA- nanje politike. Senator Ful- Združene države mislijo na to, senator Church med redne TO v Ottawi s celim tropom bright, predsednik senatnega kako bi polagoma svojih diplomatov, ki so doka- odbora za zunanjo, politiko,
d y^inoma, oblačno, verjetnost ežici in milo. Najvišja tempe-atura 74.
na to, senator utiurcn med redne za-umaknile govornike Kennedy j eve zuna-
, A ,	. ,	.	,	je svojci -čete iz Evrope. Senator ni nje politike. Zato bo njegov
zavali Amerikancem, da so si- previdno omenil, da je za A- proti temu, da naj ima Evropa zadnji govor o zunanji politiki cer francoski in ameriški mte- mer ko- zmeraj težje ‘koordini- svoje atomsko orožje, toda sa- sprožil debato o naših odnosih resi v zunanji pohtiki nelodji- rati ameriško m evropsko po- ma naj ga tudi plača. Senator do Evrope, ki ne bo tako hitro vi, da pa ameriška diplomacija Mrko. -Senator Morse je bil Church odbija vnaprej obtežbo, zaspala. Ni namreč nobenega
se zmeraj ne gleda Evrope s bolj odkrit. Rekel je, da dvomi, da je predhodnik izolacijoniz- znaka da so bili vsi ti govori vlJenia lkot mi Je sedaj!” Diplo-prave strani in da bi bilo do- ali je NATO res tako važen in-!ma. Trdi namreč, da vlada H„n a I	, v	° . . matje in časnikarji so kari
unent naše- z„-na^	lizol*™«™ ™	. duh “naročeni” od državnega tajni-	-	Kai '
i zunanjo politiko, da
je prišel na poslovilno večerjo, ki jo je vlada priredila na čast Castru. Kot je v navadi, je imel tudi nagovor. Rekel je, da se izvrstno počuti. “Daj Bog, da bi mi bilo tako dobro do zadnjega dne mojega ži-
so
zmigavali z rameni. S tem je namreč odšlo v hitro pozabo
bro, ako sedanja administracija strument naše: zunanje politike, j izcila-cijonizma ne v Ameriki delo De Gau-lla ne bi	samo kri-	Po- njegovem je prišel čas, da	ampak v Evropi. Ako se Evr ’	3tVa
tizirala, ampak tudi	premislila	Združene države na novo pre-	konsolidira v tem duhu ji te^	PrePlašii° evropsko politično	na miiij0ne	besedi, ki so v
njegove načrte. Ali	se bodo	sodijo svoje vojaške in gospo-	nihče ne bo branil, toda Am^	iavnost ah vsaj evropske vlade,	zvezi	z leti	in	zdravjem to
francoski nauki kaj prijeli naše	j (farske obveze do Evrope. Mi-|rika je upravičena, da smernice	ki se štejejo med prijatelje na-jvariša	Hruščeva	napovedovale
diplomacije, je težko reči. 'sli tudi, da ideje De Gaulla niso evropske politike primerno v,no- 'še dežele	vse mogoče domišljije.
Zadnje vesti
VATIKAN. — Papež Janez XXIII. je zaradi izgube krvi začel očitno slabeti. Njegova okolica je prepričana, da so mu verjetno že štete ure ne več dnevi.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA John F. Kennedy praznuje danes svoj 48. rojstni dan pri kar trdnem zdravju.
WASHINGTON, D.C. — Ostra debata med Združenimi državami in Vel. Britanijo o ustvaritvi nove oblike atomske oborožene sile NATO odpira možnost, da se bo predsednik Kennedy na svoji poti v Evropo tekom zadnjih deset dni junija le ustavil tudi v Londonu. Predsednik britanske vlade Macmillan pritiska že dalj časa na Belo hišo za tak obisk iz notranjepolitičjih razlogov. Kennedy se skuia temu obisku izogniti med drugim tudi za to, da ne bi od glavnih zaveznikov v zahodni Evropi na tej svoji peti opustil samo obisk v Parizu pri De Gaullu.
KHJSIŠKA DOMOVINA, MAY 29, 1963
Ameriška Dommam

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
ga Zedinjene drž&ve:
114.00 na leto; ?8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; ?9.00 za pol leta; $6.00 za S mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 106 Weds., May 29, 1963
Spominski dan
Jutri bomo zopet pohiteli na grobove svojih dragih, okrasili jih bomo in se ob njih spominjali dni, ko so ti, ki spe mirno pod rušo, bili še med nami polni življenja. Posebno se bomo spominjali vseh onih, ki so dali svoja življenja v boju za skupno narodno stvar, v obrambi svoje domovine.
*
Nekdaj doma smo se spominjali pokojnih na Vseh svetnikov in na Vernih duš dan, v Združenih državah imamo poleg teh dveh še poseben dan, ki je prvenstveno posvečen onim, ki so padli v boju za domovino. Spominski lan ali Dan krašenja grobov je prišel v navado po državljanski vojni najprej na jugu dežele, nato pa tudi drugod. Matere, vdove in hčere so krasile grobove svojih dragih, pa začele čez čas krasiti tudi grobove onih, s katerimi so se ti bojevali. Smrt je končala nasprotovanje med njimi, oboji so padli za svoje prepričanje, v obrambi tega, kar so ljubili in hoteli ohraniti za ceno življenja.
*
Kako čisto drugače je bilo ob koncu državljanske vojne v Sloveniji, ko je zavladal naši domovini komunizem. Na Orlovem vrhu, kjer so bili na Ljubljanskem gradu pokopani domobranci, so komunistični oblastniki te grobove razdrli, razkopali in razmetali kosti svojih mrtvih nasprotnikov. Na tisoče živih nasprotnikov so pomorili, čeprav so imeli zmago že trdno v rokah. Niso marali, da bi se jim še kdaj utegnili postaviti po robu. Okoli 10,000 slovenskih domobrancev so postrelili in poklali ter zmetali njihova trupla v množične grobove.
Ni to prazna zgodba nasprotnikov komunizma, kot nam skušajo dopovedati nekateri zagovorniki jugoslovanskega komunizma in njegove “osvobodilne borbe”. To je strašna resnica, ki jo vsakemu dvomljivcu lahko potrdijo žive priče, pobegle iz teh grobov, sedaj živeče med nami!
Domobranci niso bile edine žrtve pijanega komunističnega zmagoslavja in krviželjnosti. Poleg njih je bilo pomorjenih še na tisoče drugih nedolžnih žrtev, med njimi žene in otroci. Nekdo, ki je preživel prva leta doma in bil priča krvavim zgodbam, je pripovedoval, da so samo v nekem malem mestecu na Slovenskem pomorili od maja pa do novembra 1945 214 oseb, samih civilistov, med njimi tudi več pod tri leta starih otrok! Strahota, ki jo človek ne more razumeti!
Po vseh krajih Slovenije postavljajo spomenike “borcem osvobodilne vojne”, svoje nasprotnike so pa pokopali na neznanih krajih sredi gozdov in jih zasuli v kraških jamah. Še sedaj po 18 letih ne pustijo, da bi bile prenešene kosti njihovih žrtev v blagoslovljeno zemljo. Niti z mrtvimi se nočejo ali ne morejo pomiriti. Pri tem iščejo pomir-jenje z živimi!
Ne moremo do grobov žrtev komunističnega nasilja, da bi jih okrasili, zato pa se bolj zamislimo v njihovo žrtev, v cilje, za katere so dali svoja življenja. Prav je, če še enkrat preidemo vso pot, začetek državljanske vojne, njegovo ozadje, potek in konec! Nemara se nam bo porodila prenekatera nova misel ob vsem tem!
Molimo za nje, ki so morali v večnost v cvetu življenja, končanega od rok lastnih krvnih bratov. Molimo tudi za njihove krvnike!
❖
Ko bomo krasili grobove, ne pozabimo, da se jim pridružujejo vedno novi, da naši vojaki padajo na svojih postojankah v Laosu, v Južnem Vietnamu, na Koreji, da stoje na straži v skoraj vseh delih sveta in da nevarnost nove vojne ni še prešla.
Komunistični in svobodni svet merita svoje sile, iščeta in izkoriščata slabe točke nasprotnika, uporabljata svojo lastno moč in ugoden položaj, kjerkoli se ponudi. Bilijone in bilijone žrtvujeta za orožje in oborožene sile, vpregla sta v to merjenje sil svojo znanost, industrijo, vse svoje sposobnosti, vse narodne sile. Za “obrambo” svoje dežele in svobodnega sveta žrtvujemo ogromne vsote; nad polovico vsega zveznega proračuna gre v 'Je namene! Kaj bi se dalo vse s tem denarjem ustvariti! Koliko bolnišnic, koliko šol, stanovanjskih hiš in koliko tisoč in tisoč milj cesta bi lahko z njimi zgradili, koliko lačnih ust nasitili, koliko golih oblekli!	* •
Mrzla vojna zvezana s tekmo v oboroževanju povečava nevarnost nove, vroče vojne, strašnejše od katerekoli, ki jo svet pomni. Atomska vojna bi utegnila uničiti ves svet, Dokončati ves človeški rod, ne samo vojskujoči se stranki. Izgleda, da se svet tega še vedno ne zaveda v polni meri, sicer bi se bolj trudil za zavarovanje miru, za končanje mrzle vojne.
Človek je v taki meri izpopolnil sredstva za uničevanje. za pobijanje, da utegne vsaka nova vojna, ki bi dobila večji obseg, pomeniti samomor za človeški rod! Zato je treba napeti vse sile, da človeštvo najde nova pota, nove
k službi božji. Slovenska narodna, noša je dokaz naše slovenske bitnosti in s tem predanosti 'idealom, za katere so naši očetje, bratje in sestre umirali.
M. Jakopič
načine za reševanje svojih sporov, za manj nevarno merje- ste naprošemi, dajpridete v njih nje sil.	•	"	..........
Potreba po neki svetovni vladi, po nekem pravnem redu, ki bo obsegel ves svet, je vsak dan bolj občutna, vsak dan bolj nujna. Kako do nje priti, je vprašanje, ki naj bi se mu posvetili najsposobnejši duhovi vseh narodov. Naloga je težka, na videz skoraj nerešljiva, pot do cilja prepolna zaprek in ovir, vendar je cilj tako zaželjen in tako lep, da moramo k njemu stremeti; Svet brez vojn, brez grobov v vojnah padlih!
Mislimo na vse to, mislimo na ta daljni cilj, ki bo prihranil ljudem prenekatero solzo, kadar bo dosežen, ko bo-bo jutri obiskali pokopališča, poslušali govornike in domoljubne pesmi!
Slovenskih vernih duš dan
Še vidim vihrati zastave, sredi vetrinjskega polja, čvrste poklekati fante pred stari Marijin oltar.
Še vidim kresove goreti, te lepe majske kresove, ko lega megla na jezero, na tihe koroške domove.
Še čutim njih vroče poglede, poglede v vrhe Karavank, ko mesec sanje razprede v krogu zvezda — svojih znank, ko misel slednja poroma do praga ljubega doma, in se ob svojih ustavi, jih vroče objame, pozdravi. ..
Še vidim njih bataljone, še vidim mogočne kolone, in tihe trenutke slovesa ...
Že sanje drobijo kolesa.
Oj, zbogom vetrinjska Marija,
Ti varuj naš rod in naš dom!
Zvon Ufarije ¥nehovze!@
VESTI
■ Z SLO VEI%II JE
in svetovna morija se zaradi komunistične revolucije ni končala niti ear sam dan preje.
Narod je kaj kmalu spoznal, kaj se skriva za lepoi masko Osvobodilne fronte, spoznal to po groznih sadovih. Zato in šele potem se je uprl. Uprl tako, da bodo slovenski rodovi še dolgo o tem govorili, kajti vsa zlagana in potvorjena zgodovina, ki jo komunistični oblastniki doma tako pridno prodajajo, ne bo prav nič zalegla. Narod ve, da so komunisti res mojstri laži in potvarjanja; ve pa tudi, kje so bili resnični idealisti in branitelji slovenskih tradidij in krščanstva.
Po zadnji veliki bitki 8. m 9. maja 1945 na boroveljskem motu so naši domobranci zaključili svoje zmagovite pohode. Taka je bila božja volja. Po izdajstvu tistih, v katere smo bili dejansko zaljubljeni, so odšli na svoj zadnji pohod — iz Ve-trinj v Kočevski rog. Izgubili so vse, le tistega niso izgubili, za kar so se borili: svojega prepričanja. Ko so padali v jame, niso prosili usmiljenja, umirali so kot junaki. Pobiti so bili na skrivaj, brez obsodbe in še danes po osemnajstih letih oblastniki poboj skrbno prikrivajo, ker vedo, da zločinec sebe obsoditi ne more.
Bratje! Ponosni smo na vas. Ponosni, ker vemo, da je bila vaša pot prava in da danes ne bi bila prav nič drugačna. Prišel bo dan, ko bo tudi na naši zemlji zasijala zarja svobode, — čas je v božjih rokah, — takrat, dragi bratje, pridemo mi ali naši zanamci poljubit zemljo, katero ste) vi blagoslovili s svojoi (krvjo.
V soboto, 1. junija, zvečer bomo na Spominski akademiji počastili te žrtve komunistične) revolucije. Posebno se bomo letos spomnili še onih naših bratov, ki so na Turjaku ali v Grčaricah izgubili svoja življenja, in onih, ki so bili “obsojeni” na kočevskem procesu. Dve desetletji sta pretekli od takrat. Je-lendol, Mozel, Kočevski Rog. Sami slovenski Katyni. Kdaj boste spregovorili svetu in mu odprli oči?
Skrajni čas je, da zberemo vsa imena žrtev vetrinjske tragedije. To je naša dolžnost, naša velilka naloga. Zato bodo pri akademiji razdeljeni posebni o-brazci, na katere napišite imena tistih vaših sorodnikov, prijateljev 'in znancev, ki so bili poslani iz Vetrinja nazaj. S tem boste pomagali ohraniti spomin na naše najboljše, naše drage in pomagali boste dopolniti Matico mrtvih, katero sedaj sestavni možje m žene po naših neza-!ljajo. Res je skrajni čas, da obvarovanih vaseh. Dolga je njih |javimo vsa imena pobitih v ti-vrst, vrsta najboljših. Vrsta ti-jgkani knjigi. Zato prinesite postih, za katere so komunisti ve- datke s seboj. (Ime, priimek,
19. t m. je bilo pri Litiji
Na ploščadi pred Figovcem (v Ljubljani) je bil kakor vsa-Cleveland, O. — Nekaj do-,^0 nedeljo v zadnjem mesecu godlkov, ki smo jih napovedali v .pj-ojnenadni koncert. Nekaj se-zadnjem poročilu pod tem na-^nrid čez enajsto uro se je ne-slovom, je že za nami, na nekaj madoma zamajala zemlja. Med njih še čakamo. O takozvanem |poslušalci je zavladal preplah. Minstrel Show-u ter Materinski j Godba je utihnila in ploščad je proslavi je collinwoodski do-^da v hipu prazna. Podoben pisnilk AD g. Ernest Terpin že preplah je zavladal na terasi poročal.	(ljubljanskega) nebotičnika, ki
Pred kratkim sta bili blago-Jse je zamajal in se stresal v poslovljeni dve bronasti plošči v,treisnih krčih... S stolpnic v naši cečkvi. Na eni so imena z j Roški ulici so ljudje preplašeni letnicami dosedanjih župnikov|bežali na prosto... in se s stra-naše fare, na drugi pa so imena bom ožirali v zidove hiš. “Sinov in hčera fare Marije
Središče potresa v Sloveniji^skega odbora Celje: itd.
Kvaliteta ni zadovoljiva
Zvezna gospodarska zbornica je na seji upravnega odbora
Zrak je kot kri težak, čeprav je majnik in svet vrtnica sama.
Stojim kot zaklet, maje se svet pod nogama, ko štejem sprevod.
Tisti zadnji pohod.
Oj, Vetrinj!
Škofja Loka, Št. Vid,
Teharje! Resnica, čudni peklenski prividi?!
Nat'0' odprta jama Kočevskega Roga,
kot da čaka na koga.
Moj Bog!
Da jo blagoslovi, z rožmarinom pokropi, in poklekne na rob, jim sklene ugasle roke čez krvaveče srce, za zadnji, večni pokoj ...
Približal se je spet slovenskih vernih duš dan. Slovenci razkropljeni po širnem svetu, se v začetku junija spominjamo svojih žrtev med drugo svetovno vojsko, posebno še onih, ki so padli pod bratovskimi streli, obsojeni od komunističnih zločincev v tistih dneh stiske in groze, komunistične revolucije, ki so jo začeli po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Preje našim, komunistom ni bilo do “svobode”, saj je njihov največji “učitelj” Stalin bratsko delil slovansko Poljsko s Hitlerjem in mu pomagal pri uničevanju poljskega naroda.
Že kmalu po prvih akcijah OF pri nas, se je videlo, da komunistom ni za borbo proti o-kupatorju, temveč za borbo proti slovenskemu človeku, ki ni maral pripeti rdeče zvezde, srpa in kladiva na svoj praopr. Padli so naši najboljši po ljubljanskih ulicah, padla Natlačen in Erlich, padali so naši ugled-
koncern aprila ugotovila, da je bil v prvih treh mesecih letošnjega leta letni gospodarski plan izpolnjen z 22.8 odstotkov. Obseg je bil torej še nekako zadovoljiv, niso pa ustrezale kvalitete izdelkov. Kljub temu so pot ugotovitvah, omenjene seje prenekatera podjetja zahtevala zvišanje cen, zvišanje izvoznih tečajev, zaščito domače proiz-vodnje s carinami in še vsakovrstne olajšave.
Na Geji so razpravljali o vpra-Močan preplah je nastal med šanju kreditiranja nakupov in Vnebovzete”, ki so se posvetili ] j mirni v Litiji, kjer so občutili'v zvezi s tem ugotovili, da gro-duhovniškemu ali redovniške-^hrajše potresne sunlke dobrih 20 zi proizvodnji avtomobilov, da mu stanu.. Za imeni in letnica-1sekund. Na starejših hišah so bo preveč založena z avtomobi-mi na teh ploščah je toliko zgo- se začeli podirati dimniki in pa- R. Cene kmetijskih prehrambe-
dati na cesto, ljudje pa so be- nih predmetov in nekaterih in-
deli, da ne bodo nikoli njihovi Nihče danes tako opevanih partizanskih junakov in herojev ni branil (slovenskih vasi pred o k u p atorjevim požigom,
domače hišno ime, starost, vas ali kraj rojstva in bivališča itd.)
V nedeljo pa se udeležimo svete maše pri Lurški Mariji
nihče od njih se: ni žrtvoval, da na Charden Rd. Vsak ima koki rešil falce na kole privezane j ga, ki je bil žrtev tistih strašnih in pripravljene za strel. “Žrtve'dni slovenske1 zgodovine. Zato morajo biti,” so govorile vašike je naša dolžnost, da se jih teremke, “žrtve morajo biti,” so skupno spomnimo in molimo dokazovali rdeči junaki v go-'zanje. Ne samo zanje. Za vse ti-
dovine naše župnije, da bo prav, da ob priliki o tem kaj več napišemo.
Slovenska šola zaključi svoje leto 1962/63 prihodnjo soboto. Otroci naj pridejo točno ob 9. v šolo. Učiteljstvo pripelje otroke slkupaj v cerkev, kjer bodo zmolili zahvalno molitev in zapeli nekaj Marijinih pesmi. Nato prejmejo otroci v prostorih otroškega vrtca spričevala in knjižice o sv. Cirilu in Metodu, dar odbora za letošnji katoliški obod, ako do tistega časa dospe pošiljka knjig v Cleveland.
Dne 16. junija pojde Slovenska šola na zlet v zgodovinske kraje ohajske države:, kakor k 'Sv. Petru na gorah, kjer bomo imeli pete litanije 'in bodo otroci tekmovali, nato pa obiščemo kraje, kot trdnjavo Laurens, Zoar, Dover in Schoenbrunn. Otroci Slovenske šole imajo sedeže v busih zastonj, odrasli plačajo 3, otroci, fci ne hodijo v slovensko šolo $2. Zletniki Imajo sv. mašo pri Mariji Vneho-vzeti ob 6. Pri tej bo ljudsko petje, ki ga bo vodil učitelj petja g. Rigler. Odhod ob 7. Vrnemo se okoli 9. zvečer.
Za romanje ib izlet k Tisočerim otokom, v Ottawo, Montreal, White Face Mountain in Auriesville se: je priglasilo 130 romarjev in zletn'ikov. Vsi trije buisi so polni. Nove priglašence sprejmemo samo pogojno, ako bi se kako mesto spraznilo. Pri-glašenci za ta zlet in romanje imajo v sredo, 5. junija, ob 7.30 zvečer sestanek, na katerem bomo videli nekaj slik krajev tega romanja in se bodo razdelili potniki za prenočišča. Prigla-šenci prejmejo te dni tozadevno vabilo po pošti. Romanje (zlet) se vrši v dnevih 11., 12., 13. in 14. julija. Odhod ob 5. zjutraj tisti četrtek (11. julija).
Minulo nedeljo je Društvo Najsv. Imena napravilo romanje k Žalostni Materi Božji v Frank, Ohio. Bilo nas je 134. Bil je: to res dan, ki ga je naredil Gospod. Kristalno sončno vreme s prijetno vožnjo v udobnih busih, dišeč romarski gaj, prepojen z vzdušjem pobožnosti. Melodije slovenskih Marijinih jlesmi in žalostink križevega pota so odmevale v romarski cerkvici in na križevem potu po gozdu. Tujerodni romarji so strme poslušali slovenske pesmi. Hvala posebno vodilnim pevcem, Janezu Riglerju, Viktorju Modicu in gospej Adamičevi.	J. G.
Sklep šolskega Ista S!o-venske šele ml Sfa fl#i
Cleveland, O. — V soboto, 25. t. m., je: bil zaključen pouk na Slovenski šoli pri Sv. Vidu. Ob tej priložnosti je bila v stari
žali na prosto. V Litiji so takoj izklopili električni tok, gasilci pa so oznanili alarm, še močnejše potresne' sunke so zabeležili v hribovskih vaseh okrog Litije na Vačah in Polšniku, ker je bil prav tam epicenter potresa. Strešniki, ki so padali s streh, so huje poškodovali dve ženski, zato so ju takoj prepeljali na nezgodno postajo v Ljubljani.
Iz Kamnika poročajo, da so se na starih hišah zrušili dimniki, padajoča opeka s streh pa je poškodovala več osebnih avtomobilov, ki so parkirali pod njimi. V zidovih starejših hiš, predvsem v notranjosti, so zazijale do cm debele razpoke. Podobna poročila prihajajo tudi iz Domžal, Črnuč, Dola in Gornjega grada. Takoj po prvem potresnem sunku so v Kamniku v središču mesta očistili ceste in pločnike. Marsikateri razmajan in kriv dimnik na starejših hišah pa še zmeraj grozi, da se bo zrušil na cesto.
Dežurni seizmolog na Golovcu (pri Ljubljani) je še isto popoldne) izjavil naslednje: “Ugotovili smo, da je ta potresni epicenter nastal v litijskem ba-
dustrijskih izdelkov za široko potrošnjo se gibljejo v okvirih planov... Gostinstvo je ob zagotovilih', da cene mesa, surovega masla in drugih osnovnih prehrambenih sredstev ne bodo šle navzgor, že pred pol leta poslalo v inozemstvo svoje cenike, zdaj bo moralo cene povišati, ker Ge je dvignila cena mesa in nekaterih drugih prehrambenih predmetov.
Kuitum'e zveze s tujino
Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani je v zadnjem času organiziralo posebno Komisijo za vzdrževanje: književnih zvez s tujino. Predseduje ji znani publicist Božidar Borko, ki je .pred revolucijo veliko pisal v napredne časopise, po njej pa nič manj pridno poročal v sedanje “socialistične” liste in revije. Komisija bo izdajala štirikrat na leto poseben glasnik v francoščini z naslovom “Le iivre Slovene” (Slovenska knjiga). Imel bo 32 strani; vseboval pa vsa važna poročila o slovenski k n j i ž e1 vnosti. Uredništvo glasnika je bilo zaupano Ivu Skušku. Pošiljali ga bodo raznim založbam po svetu, kakor tudi prevajavcem in sploh pri-
bazenu dobrih 10 km globoko, jateljem slovenske književno-Prav zaradi tega učinek na po- sr_ vršiini ni bil tako močan. Potresni valovi so se močneje širili proti Kamniku in Gornje-
mu gradu, šibkeje pa proti Ljubljani in tudi v druge smeri. Po prvih domnevah' gre za manjše premike tal v tako imenovanem litijskem prelomu — na .tektonski meji med različnimi kameninami, ki so. se hipoma sprostile in porušile trdnostno mejo. V naslednjih urah in dneh so prav zato še vedno možni manjši potresni sunki, vse dokler se zemlja ne umiri. Prva Skupina sunkov ob 11. uri 8 sekund je trajala 2 sekundi, zatem pa so prišli nevarnejši in močnejši transverzalni valovi, ki so povzročili naj večje premike:	rušenje dimnikov, odpada-
nje ometa... in smo jih občutili kot nekakšno valovanje.
NTK
Menjave v vodstvu
Slovenski pesnik v švedskem listu
O poeziji Alojza Gradnika je napisal za švedski dnevnik Goe-teborg Posten (S t o c k h o 1 m) daljše poročilo njegov ameriški dopisnik R. P. Ahleen (San Francisco, Cal.). Ta se je bil seznanil z Gadnikovo in sploh s slovensko poezijo preko angleške antologije (pesniške1 zbir' ke) “The Parnassus of a Small Nation.” (London, 1957) In p° antologiji jugoslovanske lirike, ki je bila izšla pri Državni založbi Slovenije; največ podatkov o naši slovenski poeziji pa je dobil od univ. profesorja dr-Janka Lavrina (rojen 10. f0’0-1887 na Krupi v Beli krajini); k ima tukaj v Ameriki (Puebl°> Colo.) sestrično Mary Kukar-R. P. Ahleen, ne vem, če se ne skriva za njegovim imenom sl°' venski Ahlin, je, mimo tega, da
V smislu nove: ustave so za-'je časnikar, obenem tudi knji' menjali večji del republiških j ževnik. V švedščino je doslej sekretarjev, članov republiških prevedel celotno antologijo Ju" vlad. Vzeli so jih iz raznih go-1 goslovanske lirike; prav sedaj spodarskih in drugih ustanov, pa je: v razgovorih z neko Šved' Tako je na primer postal Janko sk0 knjigarno v Stockholmu, ^ Potočnik, do z dan ji direktor naj bi ta njegov prevod izdala-podjetja “Kompas” v Ljubljani,1 (Rojaki v San Franciscu bi st°‘‘ republiški sekretar za turizem,1 rili prav, če bi se bolj pozabi' za republiškega sekretarja za mali za tega našega prijatelja-) finance je bil imenovan Miran
Cvenk, doslej predsednik Ijud-
Ne izpolnjujejo svojih obveznosti?
Dr. Makso šnuderl, današnj1
jal šele prihodnji mesec, ko bo- rektor ljubljanske univerze, je do pa šolska vrata že zaprta. ' na seji talko imenovanega U*d' Po sporedu je g. ravnatelj verzitetnega sveta 22. aprila t-*' razdelil učencem spričevala. Se'v kaj hudi stvari obdolžil P*0" j prej pa j e: izročil gdč. Zupanovi Hesorje. V svojem poročilu ie šolski telovadnici lepa domača diplomo o opravljeni slovenski med drugim trdil tudi to, šolska prireditev s petjem, de- šoli, zatem pa najboljšim učen-'ponekod profesorji ne izpolnju' klamacijami in govorom. Na- cem odnosno učenkam v pre-'jejo vseh učnih obveznosti, ^
.	.	^	_	__	.	stopili so vsi razredi. Mladina! tefclem šolslkem letu knjižne na-' seveda ne prispeva najbolje K
zdovih. Da — bile so strašne ste, ki se jih nihče ne spominja, pa je uporabila to priliko še za j grade. Zaključne prireditve, izobraževalnemu delu.” — D0? zave — a samo slovenske. Oku- jpa^ tudi za tiste, ki so krivi tejto, da je že sedaj vjjščila za god. Slovenske šole se je udeležilo {slej še ni bilo slišati, da bi se ^
„	„ /ps
pator zaradi teh junaštev ni ni-, velike nesreče in morije.	(svojemu ravnatelju g. Joštu še kar lepo Število staršev, če-j kdo od prizadetih k temu
ti minuto preje odvrgel orožja, Vsi, ki imate narodne noše, Martelancu, čeprav ga bo obha- prav je zanje bil čas neugoden, .oglasil!
kaj
SMMIiSS BQMUYMS,

Jame* Oliver Curwood j
OGENJ DIVJA
Ženska se je potem odmaknila in nagnila glavo nazaj, da so ji lasje zavalovili po hrbtu. Pierrove ustnice so jo zaman skušale zopet uloviti, obrnila sta se. Ona je pogledala proti oknu. Carrigan je komaj zadržal krik. Gledal jo je v oči in zdelo se mu je, da se mu njene na pol odprte ustnice smehljajo. Zdrknil je na tla, srce mu je razbijalo v prsih kakor kladivo. Zastrmel je v temo proti ladji. Marie-Anna, ljubljena ženska, je bila tam! Sama je bila tam z žalostnim srcem, v kabini na splavu pa se je družil, ponižujoč jo in pozabljajoč nanjo, podli Pierre Boulain z drugo. Z njim je bila sestra človeka, ki ga je bil dal Carrigan obesiti . .. Carmin Fanchet!
XX.
To odkritje je bilo za Car-rigana tako močno, kakor je bilo nepričakovano. Na svoje oči je videl reči, ki si jih ne bi mogel predstavljati. Odstopil je od kabine. Rad bi bil zapustil splav, pa ni mogel. Kar je videl, ga je preveč prijelo. Zavoljo tako nepričakovano odkrite resnice je stiskal pesti in si namakal noge v počasni struji. Zadeva sicer ni bila nenavadna, ali v takih okoliščinah ga je tokrat napolnila z grozo.
Tista druga ženska je bila torej Carmin Fanchet. Njegove oči so iskale v temi ladjo, kjer je bila Pierrova žena sama v svoji nesreči. Prva misel mu je bila skočiti v vodo in jo doseči, druga pa, da bi šel kar nad Pierra in zahteval obračun. Daši lovec na ljudi, jih ni nikoli ubijal, ali Pierra bi pa sedaj. Po njem je vse vrelo in nohti na nogah so se skoro zasajali v les.
Ali Marie-Anne Boulain kaj ve? To se je najprej vprašal, nenadoma se je spomnil, da mu je bila dala razumeti z nekoliko zlobnim nasmehom, da ona ne bo edina ženska pri rokoborbi. Takrat si ni prav tolmačil izraza: ženska. Sedaj pa ni treba večja jasnosti. Marie-Anna je vedela za Carmino Fanchet na splavu.
Pa je vedela samo to? Je poznala vso resnico, ali je morda samo kaj sumila, ko se je Pierru tako mudilo na splav? David se je spominjal, kako je Marie-Anna Carmino branila in zagovarjala, ko je o n pripovedoval zgodovino ženske, ki ji je dal obesiti brata. Edino eno je mogoče: Marie-Anna je poznala Car-mino Fanchet in je vedela, da je na splavu.
y Spomnil se je, kako so ji zažarela lica, ko je bil Pierre pokazal naglico, s katero mo-i’a na splav; ni tudi pozabil Ha njegove v nasmehu zaokrožene nosnice, ki so mogle izražati omalovaževanje in ošabnost. Marie-Anna je morda trpela in sumila, da počivajo Pierrove misli in oči pre-često na obrazu, ki ni njen, Mi ob svoji ženski častitosti ni Hiogla pojmiti zločinskega predsodka, ki ga je on opazoval skozi okno. To je gotovo.
Počasi so mu mišice popustile in je zdrknil v vodo; Plavaje se je obrnil k ladji. Ali ni rezal vode tako točno kakor prej. Dosegel je breg četrt milje pod ladjo. Tam je nekoliko počakal. Črni oblaki so se razklenili in skoz nje je udarilo nekaj sivkaste svetlobe. Tiho je prišel do ladje in skoz okno zlezel v kabino.
Prižgal je luč, jo skoro popolnoma privil, da je samo brlela, in si drgnil mišice, da 80 ga pekle. Bil je pripravljen
za jutri. Ta zavest mu je napolnila srce z divjo radostjo. Ta borba ne bo več dogodek, v katerega bi se bil nevede zapletel. Zazdelo se mu je, da je to največje naključje, ki se mu je dogodilo. Pričakoval je zore z željnostjo zverine, ki hoče klati. Ali pod točo svojih udarcev ni gledal lica me-stičevega. Zakaj bi sovražil njega? Da, niti odvraten mu ni... Ulegel se je na posteljo in skoro je zadremal. V sanjah ni bil njegov nasprotnik Ba-teese nego Pierre Boulain.
Sredi trdega spanca se je vzdramil. Sonca še ni bilo, ali zora se je že rožnato kazala na obzorju. Tiho se je oblekel in skrbno prisluhnil, če bi bilo za steno kaj čuti. Tam je morala biti Marie-Anna. Z reke je prihajalo petje ljudi, od okna je zapazil belkasti dim pravkar zakurjenih ognjev. Indijanec mu je prinesel zajtrk in čez pol ure je prišel po posodo.
Potem je Carrigan čakal, ves trd od želje po udejstvovanju. Vse živce in vse mišice je pripravil za borbo. Gotov je bil, da bo zmagal, dasi se je zavedal surove moči nasprotnikove. Gotovo desetkrat je prisluhnil k steni, da bi čul Marie-Anno; toda nič se ni ganilo.
Ob osmih je prišel član posadke na ladji z vprašanjem, če je pripravljen. David je takoj šel z njim. Niti mislil ni več, kako je grozil Kumari Bateesu, ni mu bilo več mar rokavic za borbo, šel je z golimi pestmi.
Sledil je človeka v kanuj, ki je naglo krenil k nasprotnemu bregu. Ko je odhajal, je za gotovo videl, da se je zganila zavesa kabinice, kjer je spala Marie-Anna. Nasmehnil se je in vzdignil roko za pozdrav. Potem se je zavesa popolnoma sprostila. Pierrova žena je gotovo gledala za njim.
Splav je bil zapuščen, ali tam na obrežju je bilo več ljudi, čudno se mu je zdelo, da so tako mirni, ko sicer čolnarji oznanjajo vsemu svetu svoje razburjenje z močnim kričanjem. Omenil je to čolnarju z ladje, ki se je jedko zasmejal.
“Pierrovo naročilo je tako,” je rekel. “Pierre ne mara preveč hrupa .. . pri tej po-grebščini, kakor se pravi.”
“Prav!” je resno pritrdil David.
Gledal je na skupino mož. Velikanska postava se je ločila od drugih in počasi bližala robu brega. Bil je Pierre. Komaj se je kanuj zadel ob kopno,, je David že skočil ven in se napotil k Pierru. Za Pier-rom je hodil mestic. Njegove gorilske roke so mu mahljale ob telesu in mišice na mogočnih grudih so bile kakor iz mahagonovine ostružene. Bil je kakor velik medved, človek — zver s . pošastno močjo, stvar, ki se je moraš bati in izogibati.
Ali David se ni mnogo menil zanj. Šel je Pierru naproti, mu pogledal v lice in se ustavil.
Pierre se je smehljal. Podal mu je roko kakor tam v kabini na ladji in mu voščil dobrodošlico.
Carrigan ni odgovoril in tudi ponujene roke ni hotel videti. Moža sta se spogledala, potem pa je Carrigan po bli-skovo vzdignil roko in grozno usekal Pierra p o obrazu. Zaušnica se je čula kakor pljusk vesla po mirni vodi.
(Dalje prihodnjič)
Kennedy in Kongres na skušnji pred časnikarji
WASHINGTON, D. C. — Univerza Washington je sestavila posebno vprašalno polo, ki naj poizve od časnikarjev, kaj mislijo oi delu predsednika Ken-nedyja in o delu Kongresa- Sedem kongresnikov je razposlalo polo vsem vidnejšim časnikarjem v naši prestolici in dobilo od njih odgovore. Kongresnik Pelly je pa statistiko o odgovorih poslal uredništvom časopisov.
Statistika da za Kennedy] evo delo sledeče odgovore: 16 časnikarjev da Kennedy] evemu delu “odlično” oceno, 52 časnikarjev mu da “dobro”, 33 časnikarjev je dalo “povoljno”, 13 pa le “za-
ozka pooblastila, da bi mogla uspešno braniti mir in red v slučaju večjih izgredov, ki jih državne oblasti ne morejo* ali pa nočejo obvladati. Dodal je, da bo odločitev o tem padla v par
Ženske dobijo delo
GOSPODINJA
Iščemo gospodinjo za župnišče fare Marije Vnebovzete. Priglasi osebno ali po telefonu 761-0500.
(107)
dnevih. Za večja pooblastila se žene posebno njegov brat Robert, ki upravlja federalno tajništvo za pravosodje.
Moški dobijo delo
Mesar
Iščemo mesarja izkušen v rezanju mesa. Kličite RE 2-7251 po. 6 uri pop. (109)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
V slovenski senklerski naselbini je ugodno naprodaj hiša s 4 spalnicami, novo kopalnico, pečjo za ogrev, grelcem vode, kaminom, kletjo in garažo. Kličite za ogled EX 1-1658. —(108)
Enodružinska v najem
Dve sobi in kopalnica, opremljeno ali neopremljeno. Na novo dekorirano. E. 65 St., in St. Clair Ave. okolica. Kličite RE 1-6735.	—(106)
Stanovanje se odda
4 manjše sobe in kopalnica, pogodno za starejši ali mlajši par. Pokličite MU 1-3439.
(107)
Stanovanje oddajo
Oddamo stanovanje ene sobe, kuhinje in kopalnice s posebnim vhodom. Vse na novo dekorirano. Na 1082 E. 66 St. spodaj.
— (28,29,31 maj)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
1167 E. 58 St.
4 sobe in kopalnico, spodaj, oddamo za $45.00. Ključ se dobi pri Suite 5. Kličite 944-5050.	(107)
Naprodaj
Zidana enodružinska hiša, 13 let stara, 4 spalnice, garaža za 2 kare. Na E. 62 St. $20,500.
GABRIEL REALTY UT 1-0844
(29,31 maj)
Stanovanje se odda
Oddam v najem stanovanje 4 sob in kopalnica na 1177 Norwood Rd. Pustite naslov v Ameriški Domovini.
— (21,23,27,29 maj)
dostno” oceno. En časnikar se- ni hotel izraziti.
Časnikarji so dali Kongresu sledeče rede: samo eden je dal “odlično”, 17 jih) je dalo “dobro”, 38 pa samo “povoljno”; kar 50 je dalo* oceno “zadostno” in šest ni reklo ničesar.
Kennedy je torej “zdelal” z dobrim, toda ne odličnim uspehom, dočim je Kongres komaj “zlezel”', kot smo včasih rekli koncem leta v šolah.
Pri skušnji je sodelovalo malo število časnikarjev, toda bila so samo* znana imena, ki ne poznajo samo Bele, hiše in Kapitela, ampak so stalno v stiku z vso deželo. Zato njihovo mnenje izraža tudi to, kar povprečno misli naša dežela.
-------O-----
Na Češkem se je zaostril boj med stalinisti in njihovimi nasprotniki
PRAGA, ičlSR. — Češki komunisti so se dolgo časa izogibali odločilnemu obračunu med stalinisti in njihovimi nasprotniki. Sedaj pa vse kaže, da bo prišlo do njega. Že tekom proslav prvega maja je prišlo v Pragi in drugih mestih do demonstracij proti režimu sedanjeiga generalnega tajnika komuni s tične stranke Novotnyja. Pri tem je bil udeležen največ mladi rod, študentje, delavci, mlada inteligenca.
Demonstracije je policija hitro in brutalno dušila, toda čisto jih ni mogla zatreti. Značilno je, da so* se dogodile tudi na deželi, tako na Češkem kot na Slovaškem. N el z a d o voljni so menda prav posebno slovaški komunisti, ki ne igrajo* niti podrejene vloge. Režim je začetkom priznal samo izgrede proti afriškim študentom, sedaj je moral priznati tudi demonstracije proti komunistični u-pravi.
Rusi obšli težave z naf-tovodnimi cevmi z nemškim strojem!
CLEVELAND, O. — Nemčija je na ameriški pritisk prepovedale izvoz naftovodnih cevi na Rusko, Anglija ga je dovolila. Vse skupaj je sprožilo škandale in diplomatične proteste med Bonnom, Londom in Washingtonom. Moskva je pa med tem kar na tihem kupila poseben patent, ki vari. cevi velikih premerov brez posebnih težav.
Trdijo, da je patent nemškega izvora, akoravno je zavit v švicarsko pravno obliko. Ideja zanj je morda prišla celo iz Amerike. Vsekakor se ne da zanikati dejstvo, da par tovarn za železno zaveso že dela po tem patentu in producirajo na “stotine kilometrov cevi”. Tako pravi rusko uradno poročilo.
Kennedy premišljuje o novem zakonu o civilnih pravicah
WASHINGTON, D.C — Predsednik Kennedy je rekel na zadnji tiskovni konferenci, da premišljuje, ali ne bi kazalo, da tudi letos pošlje na Kapitol nov zakon o civilnih pravicah. Zadnji nemiri v naših južnih državah so namreč pokazali, da ima fe-I deralna administracija vse pre-
ZADNJI TEDEN! MAJSKA BELA RAZPRODAJA
SLOVITE “STE¥SS-MiHAWK” R-A-2-T-2-S-L-J-I-V-E
PRIKROJENE RJUHE
‘Tesfefja je postlana
lahko h Mtre5’
“'MOHAWK” BOMBAŽNI MUSLIN 72 x108 &
enojne spodnje prikrojene
Originalno 2.49
1
.79
“MOHAWK” BOMBAŽNI PERKA L 72x108 &
enojne spodnje prikrojene & gumijaste prikrojene
Originalno 2.99
81x108 &
dvojno široke spodnje prikrojene
Originalno 2.69
90x108 — originalno 3.09 ............. 2.39
zgornje prikrojene enojne ............. 1.99
zgornje prikrojene dvojno široke ...... 2.19
42 x 36” prevleke blazin .......... 49e kos
45 x 36” prevleke blazin .......... 593 kos
81 x 108 & dvojno široge spodnje prikrojene za % postelje in polne gumijaste podloge
Originalno 3.39
90x 108 ........ 3.29	“Queen” prikroj.	4.99
„ , ,	,	n „„	“King” prikroj.	5.99
X-dolge ozke	....	„.99	Dvojne ......... ■j.gy
X-dolge široke	.	3.39	X-dolge dvojne!
44 x 38” blazinske prevleke ....... 84c kos
“Stevens-Mohawk” rjuhe iz belega bombažnega muslina in česanega perkala, po tako nizki ceni, da boste z lahkoto napolnili Vaše omare s posteljnim perilom po resničnih prihrankih!
“Stevens-Mohawk” rjuhe so znane po tem, da obdrže svojo obliko in trajno lepoto po neprestanem pranju. Prvovrstne kakovosti po taki ceni, ki si jo lahko privoščite.
ELEGANTNE! PRAKTIČNE!
ft
anncH
bombaževinaste "Terry Tile" brisače
20 x 40”
kepalna veličina
Ročne brisače .............. 3 za Sl
Umivalne krpice ............ 5 za Sl
Rožnate — modre — zlate — zelene
Nežno mehke in puhaste “Cannon” bombaževinaste brisače z lepimi “Terry Tile” vzorci... kopalne in ročne brisače ... in celo umivalne krpe po tako neverjetno nizkih cenah. Ne smete zamuditi!
Pismena ali telefonska naročila za $2 ali več ........ Kličite CHerry 1-3070
Kletni domačinski oddelek ..... The May C ompany, Downtown, Heights and Parmatown
"UMAZANA” ZABAVA — Študentje imajo včasih svojevrstne tekme in preskušnje, posebno ob sprejemanju novih članov v organizacije. Na univerzi Washington v St. Louisu, Mo., poznajo med drugim tudi “blatni skok”. Slika kaže Mimi Weyforth pri tej tekmi.
AMERIŠKA DOMOVINA,


HENRY BORDEAUX
SRCE §N KRI
ROMAN
i
!
Deset let sta se ljubimca klicala preko gora kakor Hera in Leander preko morja — a kaj sa naravne ovire v primeri s takimi, ki jih nosimo v sebiv — zdaj pa sta se na mah zavedela prepada, ki loci ljudi, kadar se je prelivala kri. Bila je med njima skrivnost prelite krvi, od katere te duhovnik more odvezati,
ki ne ubija duš, ki ne zamori ljubezni, a vendar iz poljuba naredi svetoskrunstvo!
Moje poslanstvo je bilo končano. Odslej bi bilo vsako posredovanje odveč. Nič več ne pomenim v žaloigri, kjer so si igralci sami povedali vse in zato ne potrebujejo zaupnika. Preprosto in brez vidne bolesti je Bianca pozdravila:
“Zbogom, Mihael.”
In on je vdano odgovoril:
“Zbogom.”
Oddaljila sva se z Mihaelom po stezi, ki se zagrize v pobočje Levanne in naju bo pripeljala na Savojsko. Njej pa se nepotrebna zdi še zadnja žrtev, da ne bi hotela gledati za njim do poslednjega trenutka. Dokler nama je razdalja ni zakrila, sva jo na vsakem ovinku videla z glavo naslonjeno na križ pod nogami Mučenca. Mihael doslej še ni odprl ust. Ko pa je zginila, mu je ušlo nekakšno hropenje, kakor zahrope gams, preden izdihne ...
XVII.
Dostavek
“Nesreča ustvarja v nekaterih dušah prostrano puščavo, da po nji odmeva božji glas’, je zapisal Balzac v knjigi Albert Sa-varus-
Mihael Gallice je hodil na povratku spredaj in me kakor v begu vlekel za seboj, a še zdaj ga vidim, kako sva pod noč oo-spela na Mollard in se je kakor vkopan ustavil pred opuščeno hiši, ki si jo je bil izbral za svoje bivališče in si jo dal že vnaprej blagosloviti.
Tukaj ga je ganil lep obred, spet je užival čast vpričo vse zbrane župnije, zati si je drznil misliti, da bi svoje in Biankino življenje združil. Brez besede sva se spustila na Ecot. Mihael ni človek, ki bi hotel svojo bolest razkazovati.
V domači hiši se je pomudil samo toliko, da je svoj del nepremičnin prepustil sestri Jožici. Še enkrat je dvignil naj starejšega otroka Tomaža, ki je zaradi njega zapravil svojo srečo. Potem pa se je,vrnil na Lo-vitel v službo lovskega čuvaja.
Letos sem ga spet videl. Njegovi tovariši so se nazadnje sprijaznili z njegovim tihim in samotarskim čudaštvom, čeprav ga ne razumejo. Saj vedno rad vsakemu ustreže, spravljiv je in
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK — HELP WITH CHILDREN S. Side home. Live in. Must have references. $50,00. Call RE 1-2476.
(106)
APARTMENTS FOR SALE
4 FLAT FRAME WITH 4 — 4 Rm. apartments. On East Side. Close to schools, churches and transportation. Priced for quick sale by owner. TO 2-2066 or St. John 5019. (107)
neverjetno dobrih rok.
Svoje čase so kartuzije sprejemale obupance, ki niso od življenja nič več pričakovali, a so živeti vendarle morali-
Tako se je stari Jean Pierre ki jih je uporabljal Tutanka-
Couvert, ko je zvedel, da so njegovo hišo v Bessansu omadeževali s krvoskrumbo in bratomorom, umaknil na Hautecombe v samoti jezera Bourget. Mihael Gallice pa je ostal v samoti sveta. —
Zato pa je gora njegov neskončni samostan. Kadar lovimo gamse, čutim že v njegovih pogledih po vrhovih, da hodi na drugačen lov... po krvavi sledi svoje edine uničene ljubezni lovi Boga...
Konec
Faraonski zakladi pod siražo
V novem muzejskem poslopju bodo moderne zaščitne naprave varovale ohranjene dragocenosti iz egiptovske zgodovine.
Ko so Howard; Carter in nje- Sčasoma so ugotovili, da manj-govi sodelavci pred 40 leti sto- 1 ka cela vrsta dragocenosti, kate-pili z lučmi v rokah skozi zadnja j rih števila in vrednosti zdaj niti vrata Tutankamonove grobnice,1 ni več mogoče izraziti v otiplji-ki jo je človeška roka zgradila1 vih podatkih. Ko je neki ruski in zaprla pred 3300 leti, ter za- arheolog proučeval Tutankamo-držali dih ob spoznanju, da jim‘novo zlato masko in druge prerije uspelo eno največjih odkritij' mete, ki so jih kot zunanje zna-v proučevanju egiptovske zgo- menje faraonske veličine pred dovine, ni nihče slutil, da bo že * davnimi tisočletji položili v grob-čez nekaj let skrivnostno izgini-' nico, je presenečen ugotovil, da lo iz egiptovskega muzeja več manjka ena izmed enajstih pa-tisoč največjih zgodovinskih dra-. lic, ki jih omenja seznam, in si-
gocenosti. Pravega pregleda nad J cer najvažnejša, 146 cm dolga, škodo, ki so jo povzročili tatovi tista, ki jo je nosil faraon le ob in sleparji, ni bilo, zato je pred- posebnih priložnostih. Z zlatom sednik Naser pooblastil kustosa obložena, bogato cizelirana pa-dr. Selima Hasana, naj spravi v lica je imela vrezan napis, nered egiptovski muzej v Kairu. kakšno osebno posvetilo: “Vzemi to zlato palico, da boš mngel slediti Amonu, svojemu ljubljenemu očetu.” Tisti, ki je vzel palico iz steklene omare, kjer je bila spravljena skupno z drugimi, je torej moral biti stro-j kovnjak. Pravijo, da je ta palica j vredna vsaj 160,000 dolarjev, ko-16 Apts. 3-6’s, 7-5’s and 6-4’s. — likor je seve sploh mogoče z de-! Furnace heat. Close to Humboldt:'nar jem označiti vrednost takšne Park. Income over $15,000. By own- dragocenosti.
CHICAGO, ILL.
mon, kadar se je s svojim vozom peljal iz palače. Zapiski povedo, da se je sčasoma zbralo v muzeju okoli 26,000 raznih predmetov iz faraonove dobe, pri nedavno zaključenem pregledu, ki je trajal nekaj let, pa so jih našli v muzejskih kleteh m drugih prostorih ter jih ponovno popisali, le kakih 3000- Spričo množice najdb, ki so se zvrstile v več desetletjih in katerih predmeti so se zbirali v muzeju, bržkone sploh ne bo mogoče uvesti preiskave zaradi vsake izginule dragocenosti posebej. Namesto nekaterih zlatih palic je našla preiskovalna komisija navadne bakrene. Težko je ugotoviti, kdaj so ljudje odnesli izvirnike in jih nadomestili s ponaredbami. Tako niso mogli najti nobenega izmed 117 draguljev, ki so vredni skupno več milijonov funtov. V zvezi z izginulimi skarabeji je izjavil dr. Hasan: “Teh dragocenosti sploh ne moremo iskati. Pri uličnih trgovcih jih je sicer dovolj, toda če rečemo, da je med desetimi, ki so naprodaj, le po eden pristen, je ta ocena že zelo optimistična. Faraoni so jih dali izdelati kot nekakšne pisemske znamke ter so jih izdajali ob porokah, rojstvih in zmagah na bojišču.”
Doslej so muzejski strokovnjaki fotografirali v celoti okoli 130,000 najdenih predmetov iz faraonskih časov, po izjavi dr. Hasana pa jih čaka na pregled in inventuro skoraj še pol milijona- Ko bodo pregledali tiste predmete, ki so ostali v domači deželi, jih bodo shranili v novem muzejskem poslopju, ki bo opremljeno z modernimi varnostnimi napravami.
Šole na kolesih
Avstralske prosvetne oblasti
so uveljavile izvirno zamisel v zvezi s šolanjem za poklice v eni svojih pokrajin, v Novem Južnem Walesu, ki je razmeroma zelo redko naseljen v primerjavi z veliko površino. “Potujoče šole” naj bi pripomogle, da bi si mladi ljudje s kmetijskih področij pridobili vsaj osnovno poklicno znanje, seveda tisti, ki ne morejo obiskovati rednih izobraževalnih šol.
Vsak razred šole na kolesih sestavljajo po trije železniški vagoni z delavnicami in z vsem potrebnim za pouk o celi vrsti tehniških strok. Nekateri “razredi” imajo celo laboratorije ter risalnico, ki je hkrati dvorana za sestanke in razgovore.
Po Novem Južnem Walesu vol
REAL ESTATE FOR SALE
er $80,000. — Call AR 6-5329. (106)
BY OWNER, Vicinity 77 and Pulaski. — 7 Rooms, 2 baths, in-iaw special. iy2 story cor. brick. 1st fl. 5 room central air conditioned, F. A. gas heat; 2 extra large rms., bath up. Basement, gar. and fence. Nr. Bogan. High. — $2,500 down, Imm. Possession. $25,500. LUdlow 5-0430.
(107)
GLEN ELLYN — LOVELY 6 Rm. 3 Bedrm. Ranch. Att. breezeway and gar. Patio, Beau, landscpd. % acre Full bsmt. with paneled rec. rm. S & S. Many extras. By owner. $27,000. HO 9-0751.	(107)
BY OWNER — 3 yr. old brick 2 flat. 514 rms. ea. fin. rec. rm. in. bsmt. Alu. S. & S. Cyclone fence. 2 car gar. Low taxes. 3601 W. 7ist St. LU 2-6141 after 6 PM. (106)
3 Bedrm. Ranch. Attached garage Large lot. Ceramic kitchen, bath, and laundry room. $17,500. Phone 424-1624.	(107)
EVERGREEN PARK—BY OWNER 7 Rm. Ranch, family rm. 14x24, 3 Bedrms. plus utility rm. Att. gar. Storms & screens. Carpeting, Drapes. $22,900. 9109 S. Avers, GA 2-6664.
(107)
LARGE SUMMER COTTAGE BY OWNER.
110x150 ft. Lawn. Inside plumbing. 1 Block from Bohner’s Lake, Burlington, Wisconsin. Only $7,250. — EA 7-9349.	(107)
PALOS HILLS
5 Rm. 3 Bdrm. brick ranch with country setting, Att. 2 car gar., fully Idscpd. 75 x 150 lot. Wkg. man’s price. $19,500. Opportunity knocks. Vic. 111th and S. W. Hwy. Call 448-5682 Sat., Sun. or evenings.	(108)
NILES — 1 BLK. OUR LADY OF RANSOM. — 4 YR. BETTER THAN NEW. 1,300 sq. ft. brick ranch with work and hidden expenses of a new home completed. S & S. 3 Bed-dooms, din. rm., 1 M> baths. By owner, $22,900. 8446 W. Kedzie. — TA 5-6093.	(106)
BLUE ISLAND — North. 5 Rm Clinker Brick. Natural firepl. tile kit. gas heat, screened patio. Gar. Full bsmt. Owner transferred. — $19,500. — FU 5-5991.
(27, 29, 31 May)
Izginilo je mnogo zlatih obeskov, posod in drugih predmetov,
DR, ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St..Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
zijo zdaj štirje takšni “razredi”, dva tedna ostane “šola” na enem izmed treh naseljenih področij, ki so nekaj sto kilometrov vsaksebi- Sistem omogoča mladini
tehnično izobrazbe
, ne da bi ji
bilo treba oditi iz domačega kraja, razen tega pa posredujejo ti “razredi” tudi strokovnjakom, ki živijo daleč od kulturnih središč, najnovejše dosežke in novosti na posameznih področjih.
Za vaše prihodnje kodranje!
Vzemite najboljše kodranje!
POPOLNO TRAJNO KODRANJE
GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR STE JIH IMELI.
Nikdar nikakega doplačila.
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS —
DEALERS
Pogrebni zavod:
I70G2 Lake Shore BIvd.
KEnmore 1-6300
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
FURNITURE
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2068
MISLITE NA NOV AVTO?
Vam ratla POi«aga nabaviti nov avto sedaj, plačali boste kasneje. Zahtevajte, da Vam prodajalec uredi posojilo pri forfeit) To lahko stori takoj na mestu. Plačate lahko v mesečnih odplačilih, primernih Vašim finančnim razmeram. Kadar je nov avto važen za Vas, je vselej važen tudi za
ki je bilo $25 je sedaj samo
$4A5
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogoletne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če So fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili... ali plačali več?
Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID A VE. at 4th ST.
ANDRE DUVAL
2nd Floor
AIR CONDITIONED
SU 1-3161
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNiK	lt 1-4234
PAINTING & DECORATING
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite* po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
■ ,	>.	- id 1, / t\;„
V BLAG SPOMIN
Frank Skuly
ki je umrl 29. maja 1943.
Frank Skuly Jr.
ki je umri 7. januarja 1940.
nas.
Tv. * ^
Soctettt National-bank
VSA REČ JE TUDI ZABAVNA — Precej angleške mladine se je pridružilo sprevodu od Aldermastona, atomskega središča, do Londona protestirat proti rabi atomskega orožja. Mladi ljudje so pri vsem tem imeli tudi precej zabave, kot kaže slika.
Prešla je v večnost cela vrsta let, odkar vidva sta zapustila nas in svet! Ali nismo Vaju pozabili: spomine svetle vedno v nas budita, v ljubečih srcih vedno nam živita!
žalujoči ostali:
SOPROGA ir. OTROCI Cleveland, 29. maja 1963.

BREZ ČEVLJEV — Operna pevka Gianna d’Angelo je pustila za seboj svoje čevlje, ko je v Bristolu na Angleškem pohitela nasproti prijateljem in častilcem.

^»Frw«;