k»b3 50 e^oSev, nveaečn« hsroStnn* I SEBnj! GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE letnik n. DUNAJ, V TOROK 10. ,VL 1947 MOČI LJUDSKIH MNOŽIC, MOČI LJUDSKE VOLJE SE NE MORE NIHČE UPIRATI. OB NJEJ SE ZRUŠI VSAKA KRIVICA V * • ŠTEV 34 (62) Pripravljeni smo dati komisiji na razpolago gradivo o našem položaju Spomenica koroških Slovencev komisiji za avstrijsko mirovno pogodbo na Dunaju 1945. vodili oboroženo borbo v najtežjih okoliščinah ter s težkimi žrtvami doprinesli svoj delež k skupni zmagi zaveznikov nad fašističnimi osvajalci. V tej antifašistični borbi je vznikla naša politična organizacija Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško, ki je v borbi za osvoboditev združila koroške Slovence brez razlike njihove strankarske pripadnosti. Osvobodilna fronta kot politična predstavnica koroških Slovencev stoji tudi danes na čelu borite za pravice koroških Slovencev. Koroški Slovenci zahtevamo priključitev Slovensko Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in ne bomo sprejeli nikdar nobene druge odločitve. Edinole zedinjeni s svojim narodom in ostalimi jugoslovanskimi narodi bomo zavarovali svoj obstoj in dosegli resnično osvoboditev. Poudarjamo, da današnje stanje na Koroškem še s posebno nujnostjo opozarja, da je samo s priključitvijo Sloven- ske Koroške k Jugoslaviji mogoče zagotoviti koroškim Slovencem obstanek iu svoboden razvoj. Nešteto dogodkov potrjuje, da je velenemški duh v današnji Avstriji, posebno pa na Koroškem, še izredno močan in globoko zakoreninjen. Elementi, ki so odgovorni za najtežja nasilja nad Koroškimi Slovenci, zavzemajo še vedno svoja mesta v javnem aparatu in javnem življenju. Ustanavljajo se nove organizacije s starimi velencmškimi težnjami. Borci proti fašizmu so izpostavljeni preganjanju, nacističnim elementom pa se daje stalna vzpodbuda za borbo proti koroškim Slovencem. Pripravljeni smo dati komisiji na razpolago material o našem položaja in predlagamo, da se da predstavnikom Osvobodilne fronto za Slovensko Koroško možnost, da pred komisijo izrazijo željo in zahtevo koroških Slovencev. Prepričani smo. da bo komisija našla rešitev, ki bo za koroške Slovenee pravična in tako doprinesla k utrditvi miru med narodu Postavite Maier-Kaibitscha pred sodišče Vsi antifašisti brez. razlike v OF, KPOe in SPOe zahtevajo obsodbo Maier-Kaibitscha in ostalih krivcev izselitve Koroški Slovenci smo se skozi stoletja ®pirali zatiranja germanskega osvajalca ohranili svojo narodnost kljub nasilnemu potujčevanju. Nismo nživali narodnostnih pravic niti v dobi Avstro-ogrske Monarhije, niti v dobi prve avstrijske republike in jih tudi v današnji Avstriji ne uživamo. Avstrija je izigrala celo mednarodne obveznosti za naš narodni nbstoj in ni opustila nobene mere, da bi ®as nasilno germanizirala. Slovenski je-*ik na Koroškem nikdar ni užival enakopravnosti jn je še danes ne uživa. Av-strija je z lažnimi popisi prebivalstva skušala pred svetom zanikati obstoj tonskih Slovencev. Tako je Avstrija pripravljala pogin kneških Slovencev, ki ga je skušal dovršiti nacistični režim z nasilnim preseljevanjem in fizičnem iztrebljenjem. Toda koroški Slovenci smo v tem usodnem času Prijeli za orožje in se ramo ob rami z ostalimi Slovenci in jugoslovanskimi narodi borili za svojo osvoboditev in zedinjenje s ‘slovenskim narodom. Mi smo e,lini v mejah Avstrije od leta 1942. do Antifašistično prebivalstvo iz Železne ^aple in okolice, ki je pod nacizmom prenašalo najhujše nasilje in doprineslo velike ^hve, je naslovilo na varnostno ravnateljevo skupno protestno noto s podpisi krajnih predstavnikov OF, KPOe in SPOe, v kateri ugotavlja: ••Maier-Kaibitsch je skupno s svojimi pomagači kriv, da so bili pod nacističnim re-naši antifašistični kmetje in delavci jnnožično izseljevani — iz naše občine je .do samo leta 1942 izseljenih sedem dru-*'n s skupno triindvajsetimi osebami ter Nagnanih v razna taborišča v Nemčijo, — d* je prišlo 142 naših občanov zaradi nji-*H)vega antifašističnega zadržanja pred ge-stapovska sodišča in v gestapovske zapore r~ od teh se jih 42 ni vrnilo več domov, _ r so bili pobiti po raznih taboriščih in ^aPorih. — Dalje je odgovoren Maier-Kai-dtsch s svojimi hlapci tudi za življenje riinsedemdesetih partizanov, ko so iz na-občine dali svoja življenja za demokr«.- ,^a velikih zborovanjih, ki so bila v raz-71 Predelih Budimpešte, so vodilni pred-^avniki Komunistične partije in social-de-'okratske stranke Madžarske govorili o arinji politični krizi na Madžarskem in ob-j”c'ili neodgovoren način pisanja zapadne-reakcionarnega tiska. Namestnik predsednika madžarske vlade ^'dvas Rakosi je v govoru, ki ga je imel ^ konferenci predstavnikov južnopeštan-’vi, organizacij Komunistične partije, ome-okoliščipe v zvezi s politično krizo: ,^'Hitra rešitev krize,” je poudaril Rakosi, "^kazuje, da je ma(uarska demokracija Svilna in močna in da bo znala, če bo cijo in svobodo človeštva ter za osvoboditev Koroške izpod fašističnega jarma. Proces proti vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu bi namreč razkrinkal vse zločinsko delo nacističnih županov, bivših „Orts-gruppenleiterjev" ter „Ortsbauernfuhrer-jev", nacističnih orožniških komandantov ter ostalih ovaduhov, ki so pri izselitvi antifašistov najtesneje sodelovali z Maier-Kaibitschem. Danes, dve leti po uničenju fašističnega vojaškega aparata, pa ugotavljamo, da glavpi krivec vseh teh grozodejstev, ki so bila izvršena nad antifašističnim prebivalstvom naše občine, Maier-Kaibitsch, še ni bil postavljen pred sodišče, marveč uživa v celovških zaporih vse ugodnosti, na drugi strani pa antifašiste postavljajo pred sodišče ter zapirajo. Proti temu odločno protestiramo in zahtevamo, da se postavi Maier-Kaibitsch takoj pred sodišče ter da prejme najstrožjo kazen. Tudi za njegove pomagače, nacistične župane in ostale zahtevamo pravično kazen." potrebno, uvesti red z železno roko. KP iipa zaupanje v novega predsednika vlade in smatra, da je imel proti zaroti in stvari demokracije popolnoma drugačne odnose kot Ferenc Nagy, ki je vtaknil svoje prste v zaroto. Prijatelji zarotnikov in tisti, ki jih podpirajo, morajo biti izključeni iz javnega življenja. V parlamentu je mnogo oseb, ki so prišle tja s pomočjo Ferenca Nagvja in Bele Kovacsa in ki bodo delale ovire, zato bomo apelirali na narod in zahtevali nove volitve." Govofeč o odmevu vladne krize v inozemstvu je Rakosi izjavil: ,,V Madžarski ni bilo doslej še nobenega državnega pre- vrata, puča ali upora. Odkrito je bilo sodelovanje predsednika vlade v zaroti; ko pa je začutil, svojo krivdo, se ni vrnil pred vojaško sodišče'.” Na zborovanju v Angyalfoldu je govornik, social-demokrat Ferenc Revas, dejal: „Ti časopisi vodijo slabo politiko ali pa so napačno obveščeni. V Madžarski ne bo prišlo do tega kot v Franciji. Social-demo-kratska stranka Madžarske ni za enotnost delavskega razreda iz taktičnih razlogov, ampak zaradi tega, ker je to v prid delovnemu ljudstvu. Obžalujemo, da Oscar Pollak in Ramadier vodita slabo politiko. Mi Madžari jima ne bomo nikoli sledili.” Drugi govornik J. Revai je opozoril, da je bila poleg gospodarske in notranje politične tudi zunanje politična zarota. Zunanji minister Gyongyosi bi moral že davno odstopiti. Prav tako tudi nekateri madžarski predstavniki v inozemstvu, ki niso delovali v prid Madžarske, ampak v prid reakcije. Ko je predsednik vlade Ferenc Na-gy objavil svoj odstop, je dobil od nekega Madžara, ki biva v Ameriki, brzojavko, v kateri mu ta svetuje, naj ne odstopi, temveč da odide v Ameriko, kjer bo sestavil prbtivlado, kakor je bilo ob obisku madžarske delegacije v ZDA dogovorjeno. wFerenc Nagy," je dejal govornik, „je torej pripravil svojo emigracijo m svojo izdajo demokracije že v času, ko je bil v ZDA." MADŽARSKI TISK O HUJSKAŠKIH VESTEH REAKCIONARNIH LISTOV Madžarski časopis „Szabad Nepp" piše v svojem uvodniku: ,.Britanski, ameriški in francoski konservativni in reakcionarni listi vpijejo o „ko-munističnemi puču" v Madžarski. Pri tem se opirajo na svoj stari recept in uporabljajo dolgoletne izkušnje, ki so jih pridobili v borbi zoper demokracijo. Francoski tisk Ljudskega republikanskega gibanja je šel celo tako daleč, da je pisal, da hočejo komunisti tudi predsednika republike prisiliti k odstopu. Žal gredo po isti poti tudi časopisi kakor „Daily Herald", „Populaire in dunajska „Arbeiter Zeitung". Poročila, ki jih prinašajo o politični krizi na Madžarskem, se niti najmanj ne razlikujejo od hujskaških vesti angleških konservativnih, de Gaullovih listov in časopisov različnih ameriških trustov." O vesti, ki jo je prinesel londonski „Dai-ly Herald", češ da so komunisti ustvarili na Madžarskem organizacijo, ki z njo hočejo osvojiti oblast, piše „Szabad Nep": „Zakaj so pa potem bili na Madžarskem generalni tajnik laburistične stranke in vodja zunanjega političnega oddelka? Bevin se torej požvižga na vsa poročila svojih strankinih sodelavcev in se rajši pridružuje politiki britanskih konservativcev." List pravi, da mora Madžarska odkloniti vmešavanje reakcije v njene notranje zadeve in odbiti pomoč, ki jo inozemstvo daje notranji reakciji. Georgij Dimitrov o perečih zadevah Bolgarski otečestevno-frontovski listi so objavili izjavo predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova, ki jo je nedavno dal posebnemu dopisniku lista »Daily Mail« Johnu Fischerju. Predsednik Georgij Dimitrov je v svoji izjavi poudaril željo bolgarskega naroda, da bi bila mirovna pogodba čim prej ratificirana. O odnosih med Veliko Britanijo in Bolgarijo je dejal, da so odvisni od Velike Britanije. V kolikor bo zaupala Velika Britanija novi demokratični Bolgariji, v kolikor bo upoštevala njeno suverenost in dopustila bolgarskemu narodu, da svobodno in samostojno ureja svojo deželo, ni nobenih nepremostljivih zaprek za popolno normaliziranje odnosov med obema državama. Bolgarski narod pričakuje od Velike Britanije razumevanje in vpošteva-nje svojih zakonitih pravic in interesov, ki ne ogražajo miru v svetu in ne morejo škodovati pravicam iu interesom angleškega naroda. O zadnjem govoru ameriškega predsednika Trumana je dejal, da je pobuda ostankom prejšnjega fašističnega režima in da ne pomeni prispevka za mir in demokracijo. Nato je predsednik Dimitrov odgovoril na nekatera vprašanja dopisnika >Daily Maila«. Ali menite, da bo Bolgarija ponovno sprožila vprašanje izhoda na Egejsko morje? Bolgarija se naravno ne more odreči svoji pravici, osnovani na pravičnosti in priznani s celo vrsto mednarodnih pogodb, ki ji je bila nasilno in po krivici odvzeta. Ker pa je iskreno vdana načelom organizacije Združenih narodov, bo zahtevala ureditev te zadeve, ki je življenjskega pomena zanjo, v okviru organizacije Združenih narodov in v smislu njenih Statutov. Ali bi bile zadovoljene potrebe Bolgarije s svobodnim pristaniščem v Solunu? Glede na dosedanje izkušnje gledam skrajno skeptično na možnost, da bi Bolgarija dobila res svobodno pristanišče v Solunu, ki bi ustrezalo njenim potrebam. Dokler bo dosedaitji monarhofašistični režim v Grčiji, ki kaže največje sovraštvo do Bolgarije in stremi, da bi odtrgal del njenega ozemlja, je po mojem mnenju brezpredmeten vsak razgovor v zadevi pristanišča v Solunu. Na vprašanje o morebitnih načrtih za okrepitev zvez med Bolgarijo in Jugoslavijo je D' mit rov odgovoril: Madžarska demokracija je pravilna in močna Predstavniki demokratskih strank o politični krizi ZAVESA JE PADLA Po razpadu Nemčije pa vse do danes je avstrijska reakcija, predvsem pa OeVP, načrtno prikazovala zadnjega avstrijskega kanclerja Schuschnigga kot doslednega avstrijskega patriota, ki je z vso odločnostjo branil avstrijsko neodvisnost. S tem je reakcija hotela zakriti pred svetom svoje dolgoletno načrtno pripravljanje „anšiusa", svojo pangermanistično miselnost in svoj nezadostni odpor proti nacizmu, hkrati pa je poskušala avstro-fašistično obdobje od rl>34 do 1938 pokazati kot borbo za neodvisno in samostojno Avstrijo. Isto tendenco kaže tudi dokumentarna avstrijska „Rdeče-belo-rdeča knjiga”, s katero hočejo prikazali avstrijsko odporniško gibanje. Celotni OeVP-jevski /tisk je ob vsaki priložnosti poveličeval to borbo in se zgražal, ko *ni bilo mogoče takoj dobiti Schuschniggove knjige „Requiem in Rot-VVeiss-Rot” v avstrijskem knjigotr.šlvu. . > Sedaj pa je čez noč minila vsa slava dozdevnega patriota Schuschnigga, ko je dunajska ,,Volksstimme" začela priobčevati neobjavljene sestavke iz prvotnega izvirnega Schuschniggovegu rokopisa za omenjeno knjigo. V tem rokopisu, ki ga je napisal v svojem udobno opremljenem sopo-ru, se Schuschnigg odkrito priznava k ve-ltkoneniški miselnosti in, v hlapčevski vdanosti poveličuje Hitlerja kot tistega, ki je ,.povečal rajh” in kot ,,kronanega izvoljenega kralja”, pred katerim bi se moral sleherni Nemec „z občudujočim priznanjem klanjati”. Schuschnigg pa pove v tem rokopisu tudi, da bi bil, če bi mu bila dana možnost, volil 10. aprila 1938 z ,,da”, da je bil Dolliuss kot on na črti ,,anšlusa”, da je bil avtoritarni režim ,,fašističen”, in tla je tudi v ,,časih najhujše stiske" odklanjal ,,sleherno socialistično pomoč”. Za velikega patridta Schuschnigga je s preos-novo Avstrije v ,,vzhodno marko” avstij-ska usoda ,,dokočno in za vselej" zapečatena. Avstrija se vrača ,,k izhodišču svojega zgodovinskega poslanstva — k vzhodni marki rajha" in Schuschnigg „ima samo še to e n o ž.eljo, da Veljka Nemčija in v njenem okviru vzhodna marka ohranita svoj prostor pod soncem”. Objava Schuschniggovega rokopisa je nad vse važna jn je takoj vplivala na potek obravnave proti Guidu Schmidtu. Državni tožilec je izjavil, da po tej objavi nima nobenega zaupanja več v verodostojnost priče Schuschnigga, ki 1ako kot obtoženec Schmidt stoji v ,,dvojni luči". Objava tega izdajalskega dokumenta je v živo zadela tudi vso avstrijsko reakcijo. Rokopis ne obremenjuje samo Schuschnigga, temveč razkrinkuje tudi vse one kroge, ki so bili stebri avstro-fašističnega režima in ki so večinoma tudi danes na vodilnih mestih. Padla je zavesa in razgalila vse tako imenovane avstrijske patriote izza av-stro-fašistične dobe kot prikrite pangerma-niste, pripadnike „anšlusa", sovražnike delavskega gibanja in izrazile fašiste. Koroški Slovenci smo jih že takoj spoznali. Mimo vseh lepih besedi in obljub so ostali pangermanisti in navdušeni ge/manizatorji brez vsakega razumevanja za naše narodne težnje. Ti avstrijski ,,p nemogoče, da bi ljudstva sveta dopustila novo svetovno vojno. Četudi med posameznimi vladami obstojajo težkoče in različna mnenja, vendar to ne more dovesti do nove vojne. Monarhofašistična vojna sodišča v Grčiji so v enem dnevu obsodila deset partizanov na smrt. V Solunu pa so istega dne usmrtili 13 na smrt obsojenih partizanov. novice Osebno vozovni oddelek železniških delavnic v Mariboru je bil v letošnjem prvomajskem tekmovanju kljub temu, da je bil po . osvoboditvi stoodstotno potušen, naj' boljši med vsemi oddelki v delavnicah. 'la oddelek je nedavno zgradil prvi motorn* vlak, ki bo vozil po jugoslovanskih železnicah. Mestni odbor ljudske mladine Beograd* se je obvezal, da bo beograjska mladi** še to leto zgradila normalnotirno železniško progo Železnik—Beograd, ki bo dol0a 13 km. , Na mednarodnem velesejmu v Zagrebu razstavlja 726 jugoslovanskih gospodar' skih podjetij, ki bodo prikazala velike ff°' spodarske uspehe, ki jih je dosegla JnO° slavija v kratki povojni dobi. Od inozem skih držav sodelujejo Sovjetska zveza, A bunija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžar' ska, Poljska, Švica, Francija, Belgijo. H®* landija, Italija in Svobodno ozemlje- Us ■ Zaradi izrednega zanimanja in obiska s velesejem podaljšali do 11. junija. V Zagrebškem parku Maksimiru so P** čeli graditi 2.500 m dolgo in 60 cm šir° pionirsko železnico. Najlažja dela in uP*y vo železnice bodo prevzeli pionirji sam>-najlepšem delu beograjskega parka pa dijo ..pionirsko mesto”. Tudi tu bodo * junija pričeli z gradnjo pionirske železn1^ ki bo peljala po najlepših gozdnih Pret^,j. beograjske okolice. Železnica bo imela -s ri majhne, najmoderneje urejene postaje. O^Drobne Gozdovi v vetrn so zavalovali, "a poljih kmetje spet so zaorali, ^ poletju klas blestel bo kol zlato, s*j naša srčna kri poji zemljo! (Fr. Kosmač) Prikrita spominska slavnost Nacisti so na binkoštno nedeljo leta 1939 P°d častnim varstvom Maier-Kaibitscha odkrili pred občinsko hišo v Šmarjeti pri elikovcu spomenik v čast padlim nacisti-aim pučistom iz leta 1934 in v spomin za ^Nemčijo padlim brambovcem" leta 1920. Velikimi črkami so vklesali vanj svojo damsko vero „Deutschland, wir leben und st0rben lčir Dich, Deutschland, Du bist un-fGr Ziel und Lebcnl" Nacistični spomenik se danes stoji nepoškodovan na svojem mestUi mogoče je celo pod zaščito spome-Iliškega urada. Človek bi mislil, da je pač s'>mo spomin na minule čase, dogodki na košnjo binkoštno nedeljo pa jasno priča-J0, da to geslo za predstavnike avstrijskih rGakcionarnih strank velja tudi danes še v Polni meri. 1 Letos na binkoštno nedeljo, torej točno n® obletnico odkritja spomenika, so praz-dovali isti ljudje ustanovitev nemškega Paškega društva. Na začudenje vsega filološkega prebivalstvu je prevzel za to Javnost častno zaščito sam deželni var-n°stni ravnatelj polkovnik Stossier, ki si-Ger za spominske slavnosti nikakor ni po-aZfd zadostnega razumevanja. Saj je na ? ®vbosti v spomin slovenskim žrtvam fa-Mzma dne 15. aprila 1940 in 13. aprila 1947 Poslal kar cele kordone svoje policije a 1,6 v počastitev, temveč zato, da bi razbili '”";ifašiste. Ali je vzrok nerazumevanja za *°venske slavnosti samo v tem, da gre pri ' Sencih za žrtve nemškega fašizma, tned-6,11 ko gre tukaj za počastitev ljudi, ki so P®dli Za ^Veliko Nemčijo", ki ji je v vsej v1#nostl kot štabni oficir služil tudi go-SP°d varnostni ravnatelj? Potek slavnosti ^ Šmarjeti, ki je bila čisto v znamenju tra-v'cije nemškega prodiranja proti jugu, nas t0m mnenju samo potrjuje. Na vseh Inih mestih so izzivali šovinistični in ve-.^n0ihški lepaki — med drugimi tudi taki z dobe plebiscita — antifašistično sloven-Prebivalstvo. Tudi govornik, priselje-*z Labudske doline, je pozabil, da go-°ri na slovenskih tleh in da je Nemčija Pr°Padla. Njegove besede, po katerih je „Tukaj nemška zemlja in bo tudi nemška ostala! Zaradi tega naj se tukaj poje'nemška pesem! Ko greste domov, vzemite s seboj v svojih srcih nedeljeno Koroško!" pričajo, da tem vsenemškim agitatorjem tudi danes ni za Avstrijo, temveč — da govorimo s Steinacherjem, — „verujejo le v vrnitev v rajh". Temu naj bi služila tudi pesem, ki se je danes pod botrinstvom najvidnejših koroških veljakov očividno poslužujejo posebno zato, da bi prikazali „koroško enotnost”. V Šmarjeti so sicer pokazali le enotnost članov OeVP in bivših nacistov, saj so vodje treh zborov, ki *so nastopili, registrirani nacisti, da o drugih sploh ne govorimo. Zakon o društvih očitno za te pevske zbore ne velja! Nič drugače ni bilo na drugi veliki pev- ski prireditvi v Trdni vasi, kjer so nastopili večinoma isti .pevski zbori. Tam je govoril Schuschniggov poslanik v Berlinu, inženir Tauschitz, ki je tokrat ravno tako poveličeval združujočo moč koroške pesmi, kakor je na dan anšlusa po telefonu iz Berlina poveličeval združujočo moč firerja: „Heil Hitler, Josefl Wir sind so weil!" Slovensko prebivalstvb resno vprašuje, ali takšne obletnice in nastopi res pomirjevalno vplivajo na koroško ljudstvo in združujejo slovenskega in avstrijskega de-želana? Ali nekateri ljudje res mislijo, da že danes spet lahko brez strahu začnejo z obnovo različnih pevskih zborov, ,,Heimal-kreisov" in podobnih organizacij, ki so bile svojčas leglo nacistične propagande in hujskanja proti mirnemu slo,venskemu prebivalstvu? Da se obnavljajo pod zaščito in botrinstvom najvišjih plasti, je samo znak, da se na Koroškem ni prav nič spremenilo. Konec klevet o novi Jugoslaviji Minilo je šele nekaj dni, kar so se vrnili naši pevci s turneje po Jugoslaviji, pa se je že pokazala vsa smešnost reakcionarnih klevet, ki so jih raznašali naši- nasprotniki predvsem v Borovljah in okolici. Med bivanjem naših pevcev v Jugoslaviji so OeVP-jevci in socialistični funkcionarji med seboj tekmovali, da bi širili med ljudstvo in delavstvo najrazličnejše laži in obrekovanja. Govorili so, da so v Jugoslaviji nekatere naše pevce zaprli, drugi da so se ponesrečili in da stracfajo, slovensko kmečko ljudstvo pa da jim je bilo nenaklonjeno, češ da v Sloveniji sami nimajo dovolj živeža, da bi se do sitega .najedli. S temi in podobnimi izmišljotinami so hoteli begali naše ljudstvo. Ko pa so prišli pevci nazaj in navdušeno pripovedovali, s kakim poletom jugoslovanski narodi ustvarjajo in obnavljajo svojo domovino, kake uspehe imajo, kako raste zadovoljstvo in blaginja in kako delovni človek neprimerno bolje živi kakor avstrijski delavec, so se lažnivi propagandisti potuhnili. Ker jim resnica o novi Jugoslaviji, o svobodnem življenju in ustvar- janju nikakor ni po volji, poskušajo danes na vse mogoče načine, s hišnimi preiskavami, z ovajanjem in z drugim pritiskom naše ljudi zastrašiti in jih odvrniti od osvobodilne borbe. Nikdar jim ne bo uspelo, da bi naše ljudstvo odvrnili od pravične zahteve po priključitvi. Naši pevci so videli dovolj. Na lastne oči so se prepričali o lepšem, srečnejšem življenju v svobodni domovini. A tudi avstrijski delavec je namere avstrijske in mednarodne reakcije, ki je širila laži o ljudski Jugoslaviji, spregledal in ne naseda več klevetam reakcionarne OeVP in plačanim voditeljem SPOe. Avstrijsko delovno ljudstvo se zanima za novo življenje v Jugoslaviji in naši pevci morajo stalno poročati o svojih vtisih pri svobodnih bratih. Turneja združenega zbora koroških pevcev je napravila konec vsem lažnivim vestem in odprla oči vsem poštenim Slovencem in antifašistom. . To se je pokazalo tudi v boroveljski tovarni, kar pa zaupnikom OeVP in SPOe nikakor ni po volji. Hrvat, mladina koroš. Slovencem S kongresa Ljudske mladine Hrvaške, ki je bil konec preteklega meseca v Zagrebu, so poslali mladini Slovenske Koroške naslednjo brzojavko: ',,Ko prenašate še jarem suženjstva in se borite za svobodo v zelo Ježkih okoliščinah, se vas žalostnega srca spominjamo, ko so vsi naši narodi z vnemo začeli izvajati veliki Titov petleini plan, v katerem bo naša svobodna država cvetela v splošni sreči in biagoslanju. Vsak dan spremljamo vaš boj, za priključitev k naši skupni domovini FLRJ. Vaš boj nas še bolj navdaja z delovnim poletom pri izgrajevanju domovine. Vztra|a|te še nadalje v svojem boju! Delajte po zgledu neustrašenih koroških partizanov! Vaš boj je pravičen fn mora biti uspešen." FAŠISTIČNA PREDRZNOST iz Podljubelja nam pišejo: Tudi v naši vasi je dosegla fašistična predrznost skrajne mere. Po vsej naši zemlji so se fantje in možje borili kot parti zani ža osvoboditev'Slovenske Koroške Mnogi so dali na oltar domovine vse, tud življenje. Po vojni smo večino padlih bor cev prenesli iz gozdov in jih dostojno po kopali na domačih pokopališčih. Vseh žr tev pa se spominjamo tudi v cerkvi. Zdaj pa se je pojavil znani nacist Sep Berger, ki je hotel župniku prepovedati, da moli za padle partizane. Kaj je povod temu fašističnemu izpadu? Nacist Sep Berger najbrž nima čiste vesti, ko ga spomin na partizanske žrtve tako vznemirja. Čudimo se samo, kako je mogoče, da hodi takšen človek še dahes prosto po slovgnski zemlji. VABILO Hranilnica in posojilnicah v Borovljah r. z. z n. z. vabi vse zadružnike na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 25. junija 1945 ob 15.. uri V prostorih ,,Pri Bundru" v Borovljah, Dol-lichgasse št. 4, z važnim dnevnim redom. Načelstvo. Koroška 131 Partizansko delovanje v Spodnjem Rožu Rožiču leta 1943 smo odšli na Koroško. smo zvezo s tovarišem Kosto, ki je Sv tako vodil tja. svojo skupino. S Kosto Lilo še približno deset tovarišev. Sku-lJ srtio tedaj krenili s Pokljuke na Koro-kamor smo dospeli 31. decembra leta . Zasedli smo sektor Golico—Mačenj-I, Vl'h in Macen. Ko smo prišli preko Go-nas Je tam že čakal komandant ko-* G9a odreda tovariš Primožič — Marko, ( jLb pa'so bili še drugi tovariši. Vsi ti k'11 že s prejšnjo četo pri akcijah v ^ gorju in so-potem ostali na Koroškem, ^andant nam je dodelil operacijski sek-6 Mačenjski vrh-Sinjski vrh-Zingarico. j.^bovali smo se vedno koroška čela ^^bega koroškega odreda. Prvo naše uj* bilo, da pridobimo nekgj domači-i ' Pam namreč prebivalstvo še ničesar tlVpdelo o partizanih. Pri naši četi je bil kor"* koroSk‘ rojali kurir Luka' doma !z , ‘Ce Železne Kaple. Dodelil nam ga je 4 v°cliča komandant koroškega zahodne-°bn- ^a- Najprej smo si na terenu pri-« bf ^0Varišico Pepco, doma iz Slovenje-tru ajberku, volike zasluge pa ima tudi «. Y*rjGva družina' iz Slovenjega Plajber-0hil. v®si Sinje smo za obveščevalko pri-Hjj 1 domačinko tovarišico Julko. Na la aci.n sm° organizirali obveščevalno in agi-aigjv.'0 službo na terenu in Smo smeli šele 1 na vojaške akcije. ati r ^ se prehranjevali, smo morali debi ekvl*icije, ker smo bili navezani sa- ^Padb6' Na eni svojih prvih akcij sm° Plajb 1 v°jaško postojanko v Slovenjem *kiherku' ki je imela posadko 30 nem-v°jakov. V istem času, ko smo mi napadli Vojaško postojanko, je drugi vod napravil rekvizicijo pri nacističnem krajevnem vodju v Slovenjem Plajberku in mu pobral vso hrano in obleko. Tedaj še nismo imeli napravljenega nobenega bunkerja, temveč smo živeli v gozdu na prostem. Strugarjev oče, 70-letni starček, je zabrisal sledi za nami s tem, da je vsak dan vozil z voli in sanmi drva iz gozda k svoji hiši. Obenem nas je sproti Obve-ščeval o položaju okoli našega taborišča. Mi smo se namreč zadrževali na Sinjskem vrhu in na Zingarici do 25. januarja 1944. Tedaj nam je komanda zahodnega koroškega odreda javila, da se pripravlja na naš sektor hajka. Zato smo se umaknili proti vzhodu v smeri Črni vrh—Peca. Prej pa smo napravili še akcijo v vasi čisto ob Dravi. Ker v eni noči nismo mogli dospeti na določeni kraj, smo dan prečepeli v robidovju ob Dravi in tudi tam — čisto ob reki — kuhali. Vodil nas je koroški rojak Luka. Omenjena točka ob Dravi , leži naravnost pod vasjo Kočuha. Tam smo bili še skupaj s tovariši Koste, ki so šli proti vzhodu. Tukaj smo se razdelili na dve skupini. Naša četa je šla na Črni vrh, Kosta in njegovi tovariši pa proti vzhodu. Na Črnem vrhu smo si pridobili prebivalstvo vasi Zavrh. Vsi kmetje so nas z veseljem sprejeli in nas zalagali s hrano, tako da prehranjevalne akcije niso bile več potrebne. Posebno se je izkazal kmet Fa-lej. Pozneje nas je podpiralo tudi ljudstvo v boroveljskih Rutah in nas stalno obve-ščevalo. Kmalu nas je izdal neki gospodar iz Smarjete, ki je pod Črnim vrhom sekal drva in zapazil našo sled. Ta nas je izdal policiji v Šmarjeti. Za, to smo izvedeli od tovariša Zajca, ki so ga Nemci ujeli s tovarišem Lukom in koroškim dezerterjem, ki se je hotel pridružiti partizanom. Tovariš Luka je bil pri tem spopadu hudo ranjen in je pozneje umrl v ce- 1 lovski bolnišnici, medtem ko se je tovarišu Zajcu posrečilo, da je pobegnil. Po obvestilu tovariša Zajca smo se takoj umaknili s Črnega vrha v smeri Macen., Bilo je 31. januarja 1944. Ker pa je bil že prejšnji dan celotni sektor na Macenu obkoljen od SS-ovcev, so nas SS-ovci napadli v višini 1800 metrov in razbili na dve sku-, pini. Naša četa je štela tedaj 35 mož, nekaj naših borcev pa je poprej bilo dodeljenih štabu za obveščevalce in za kurirje čez Golico. Prišlo je do borbe z SS-ovci, ki jih je bilo okoli 3000. Iz Smarjete je napadala specialna SS-ovska policija iz Celovca, ki je štela 500 mož. Druga skupina SS-ovcev je napadala z Macna in Črnega vriia, tretja pa iz boroveljskih Rut. Prebijati smo se morali skozi obroč; kljub temu pa smo v teh bojih zaplenili nekaj orožja. Zal smo izgubili tri tovariše. Na nasprotni strani sta padla dva SS-ovca. Ko smo prebili obroč —tako prva skupina, ki je štela 11 borcev, kakor druga, l^jer jih je bilo okoli 20 — smo se po sedmih dneh spet znašli na Zingarici. Prej smo na boroveljskih Rutah napravili še prehranjevalno akcijo pri kmetu, ki nas je stalno hodil ovajat v Borovlje. Hkrati pa smo napadli tudi orožniško postajo v Bajtišah. Pot na Zingarico je bila zelo težavna in nevarna. Bili smo brez vodiča, lačni, bil je strupen mraz. Hoditi smo morali po visokem snegu, tako da je morala med borci začela padati. Ko smo se po sedmih dneh s pomočjo Pepce in Strugarjeve družine spet združili s prvo skupino, smo ostali na Zingarici od 4. februarja do 29. marca leta 1944. Začeli smo takoj z organizacijo terena. Pridobili smo vas Sinje ter šentjanške Rute. Na postojanki na Zingarici so bile ne- nehne hajke SS-ovcev in orožnikov. Nemške postojanke v tem odseku so bile precej močne. Nekega dne nas je v gozdarski koči na Sinjskem vrhu obkolilo nad dvajset SS-ovcev, vendar smo jih odbili. Imeli so tri mrtve, medtem ko mi nismo imeli , nobenih izgub. Konec februarja nam je prišla na pomoč nova edinica X. korpusa, in sicer na Sinj-ski vrh, ki je pol ure oddaljen od Zingarce. Tej edinici je bila naša četa pridružena in je tako nastali bataljon štel skupaj okoli 70 mož. Naš komandant je postal komandant bataljona. Naša četa je bila oborožena z mauzerjevimi puškami in z 'zbrojev-kami, ostali pa so imeli večinoma italijansko orožje. To je bil prvi bataljon zapadno-koroškega odreda. Razdeljen na tri čete ja imel približno isti operacijski sektor, ki smo ga imeli dosedaj mi, dobil pa je nalogo, da krene tudi preko Drave na Gure proti Celovcu. To nalogo je dobila tretja četa. Ko smo se razdelili 3. marca 1944, je naša tretja četa napravila akcijo na telefonske naprave v'Slovenjem Plajberku in na Bistrici. Prerezali smo žico in požagali dvajset drogov. Cez dva dni smo napadli Landwache v Svečah, kjer smo zasedli državno skladišče in mobilizirali nekaj domačinov Slovencev, ki so bili doma na dopustu. V tistem času so se nam stalno pridruževali slovenski domačini, ki so pobegnili iz nemške vojske, da bi se borili proti nasilju za svobodo svojega ljudstva in za osvoboditev Slovenske Koroške. Dne 19. marca 1944 je bil letalski napad na Celovec. Nemci so sestrelili tri zavezniška letala. Mi smo v gozdu rešili dva ameriška pilota, ki sta s padalom pristala pod Golico. Dne 22. marca 1944 smo ju z našima dvema četama, ki sta šli v jeseniški okraj, spravili čez Karavanke. Tedaj smo morali iti čez Golico zaradi prehranjevalne akcije, ker je bil Rož že precej gosto zaseden od Nemcev in je bila prehranjevalna' akcija pretežka. O 1 O r> n V PUŠČAVI Turkmenska sovjetska socialistična republika obsega 485.000 km2 površine. Od tega obsega 350.000 kur’ zgolj puščava Kara-Kum. To ime pomeni »Črne peščine«. Toda ne gre za barvo, ondotni pesek ni črn, marveč rumenkast ali sivkast, mehak in droben kakor prah. Ogromno je tega peska, da se človek tod le trudoma prebija skozi življenje. Peščine Kara-Kuma so podobne valovitemu jezeru. Videti so vekovite. Toda treba je samo, da potegne lahek vetrc in že ožive vse te peščine. Iznenadni viharji raznašajo pesek po prostranem ozračju, ki je bilo še pravkar vedro in jasno. Po dveh korakih že ne vidiš več svojega sopotnika. Grički se selijo s kraja na kraj, kdaj pa kdaj oddaljeni drug od drugega komaj po dvajset metrov. In tedaj nastane tam, koder je bila še pred kratkim ravnica, visok peščen hrib. Stalno in neogibne, vselej pokorne vetrom, se dvigajo peščine s severozapada proti jugovzhodu, kakor da puščava stremi za tem, da bi zasula, kar je še živega v teh krajih. Kakor v egiptovski deželi Če hočemo povedati, s kakšnimi plodovi se odlikuje ta dežela, v kateri uspevajo breskve, bombaž in vinograd, tedaj rečemo, da so ti kraji plodni kakor egiptovske ravnice. Plodovitost dežele Nila je prislovična. A ko hočemo količino sončne toplote in luči, ki ju vsrka vase vsak kvadratni kilometer zemlje v Turkestanu, število deževnih dni v letu in zimsko podnebje primerjati s podnebjem drugih dežel, tedaj lahko rečemo, da je Turkmenija zelo podobna severnem Egiptu. To se pravi, da bi lahko v Turkmeniji v velikih množinah pridelovali smokve, breskve in znameniti egiptovski bombaž z dolgim in nežnim vlaknom. Kaj pa ovira Turkmenijo, da vsega tega še nima? Murgab in Tedžen Vsi 'vemo, kaj je oaza, srečni kraj v [Miščavi, kjer med drevjem izvira voda. Tudi Turkmenija ima več oaz, najpomembnejši izmed njih pa sla Murgab in Tedžen. Če potuješ po Turkmeniji in si še ves oznojen od puščavske vročine, v očeh pa ti še žari rumeni pesek, se iznenada znajdeš v osvežujoči oazi, kjer nudijo košata drevesa prijeten hlad. To so nasadi Murgaba, prve cvetoče oaze. Toda Murgab ne slovi samo po vrtovih in na- sadih, marveč še bolj po bombažu, čigar vlakno nikakor ne zaostaja za onim v dolini Nila. Egiptovski bombaž prinaša tolikšne dohodke, da bi v Turkmeniji lahko vsak kolhoz postal milijonar. Ampak v Murgabu ni dovolj vode, da bi zalivali bombažna polja. V Tedženski oazi je pomanjkanje vode še hujše. V juniju tam sploh nimajo vode. In čeprav je Tedžen najprikladnejši za gojenje egiptovskega bombaža, ga tam vendarle ne sejejo. Bombaž je treba nujno zalivati in sicer po sedem do enajstkrat na leto. V Tedženu pa je vode komaj za enkratni poliv. Turkmenija lahko postane še bolj- plodovita kakor Egipt, toda v ta namen priman jkuje samo vode. Vodovje Amu-Darje 0 Turkmenija ima samo eno večjo reko, Amur-Darjo. Pri mestu Turtkulju je tako široka, da vidiš nasprotno obalo kakor v megli. Njeno vodovje bi bilo v stanu napolniti sto takih rek kakršna je reka Moskva. Toda Turkmeniji prinaša Amu-Darja le malo koristi. Le neznaten del njenega vodovja se odteka v namakalne prekope, ki zalivajo pol ja in vinograde. Brez koristi odnaša Amu-Darja svoje vodovje v Aralsko morje. Vsenaokrog pa leži žareča zemlja. Tako je bilo iz veka v vek. Zdaj se temu bliža konec! Po načrtu stalinske petletke bo Amu-Darja napolnila reki Murgab in Tedžen, da bo privajala vodo poljem, do katerih doslej ne seže in bo razen tega nama-' kala še desettisoče hektarjev zemlje, ki je bila doslej puščavska. V ta namen je treba zgraditi velikanski prekop. Ekspedicija v puščavi Ni še bilo na svetu prekopa, ki bi tekel 600 km daleč po sami peščeni puščavi. V Sovjetski zvezi gradijo prvi prekop. V ta namen so morali inženirji sami vse pripraviti in ustvariti. Ni bilo ne knjig, kjer bi lahko poiskali pouka, pa tudi ne ljudi, ki bi jim pomagali z izkušnjami in nasvetom. Zato se je v Kara-Kum odpravila posebna ekspedicija geologov-irigatorjev, topografov in raznovrstnih strokovnjakov, ki morajo vse natančno ogledati, napisati in načrtovati. Topografi so posneli ondotne kraje, prepolne peščin. Kdaj pa kdaj so se znašli v prepadih in kotanjah med 70 m visokimi griči. V takem prepadu bi bilo prostora za 15 nadstropni nebotičnik. Geologi so s svojimi svedri in aparati raziskovali, kako globoko leži glina. To je bilo treba prav posebno ugotoviti, kajti voda, ki teče po prekopu, bo usihala v pesek in se ustavila šele tam, kjer bo prišla na glino. Glina vode ne pro-pušča. Irigatorji so vlivali vodo v izvrtane kotanje in ugotavljali, s kakšno naglico voda uhaja. Kdaj pa kdaj so našli glino šele 40 m globoko in je voda tekla v izvrtane luknje kakor v vodnjak. VseAo delo nikakor ni bilo lahkotno. Posebno je raziskovalce mučila vročina. Toplomer, ki ga je vodja skupine nosil na svojih prsih, je kazal do 45 stopinj Celzija, pesek pa se je razgrel do 60 stopinj. Žareči pesek so čutili celo skozi usnjene podplate. Voda je bila grenko slana. Kdaj pa kdaj tam, kjer je bil na karti zaznamovan studenec, vode sploh ni bilo; zasul jo je bil pesek. Kl jub vsemu temu je znanstvena odprava premerila vso razdaljo od Amu-Darje do Murgaba in še dalje do Tedžena ter izbrala najbolj primerno pot, po kateri bo stekel prekop. Naj bo še tako težko speljati vodo po puščavi Kara-Kum prekop bo brezpogojno ustvarjen. Reka plod »vit nesti Zamislite si reko, ki se kot rokav odcepi od Amu-Darje in poteče po jug0" vzhodnem predelu Kara-Kuma od vzhoda proti zapadu. Ta reka bo tako boka, da bodo po njej lahko pluli pfav tolikšni parniki kakor po Volgi. Kara-kumski prekop bi mogel s svojim vodovjem napolniti deset takih rek, ka^ kršna je reka Moskva. In ko bodo naši potomci pogledali na zemljevid, bodo rekli: »Glej reko, ki se je rodila v do-bi Stalinske petletke!« Že zdaj lahko preračunamo, kaj h® novi kanal prinesel Turkmenski repu* bliki. V Murgabski in Tedženski oazi h°l do kolhozniki pridelovali osemkrat vec bombaža kakor zdaj, 4 krat več mar®* lic, breskev in grozdja in 23 krat vec krompirja. Bodoči popotnik ne bo vec potoval po južnovzhodnem Kara-Kum^ na velblodu, marveč na parniku. Zelen8 trava in drevje na obeli bregovih kopa bosta razveseljevala popotnikove oči, da bo voljno priznal: Kako prijetno zelenje, kako prijeto0 in veselo življenje v tej deželi! (A. Gorobov«) UniMlItlUliilllllllUIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIItllltllllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIHIH^1^ IIIIIIIMIIIlil1® :v. Koliko je vredna minuta Neki sovjetski list je pod tem naslovom objavil članek, ki govori o velikem razvoju industrije v Sovjetski zvezi v se-. danji Stalinski petletki. Članek pravi med drugim: V petletki računamo na proizvodnjo milijon ton kovin in premoga, desetin milijard kilovatov električnega toka, stotine milijard ton bo prevozil transport. Ali veste, kaj je to milijon in milijarda? vprašuje pisec. »Stolpi če k e sestavljen iz milijona rubljev — to je stolp, visok sto metrov. Višina stolpa iz 130 milijard rubljev je večja kot premer zemeljske krogle. Lela 1950 bo dalo kmetijstvo 127 milijonov ton žita. Za toliko žetev bi bil potreben vlak dolg 60.000 km — bil bi torej en in polkrat daljši od ekvatorja. Da bi imeli še jasnejšo sliko teh veličastnih del, je v članku izračunano, ko-, liko industrijskih prbizvodov bodo izdelali v Sovjetski zvezi leta 1950 — v eni minuti'. Tako bodo v eni sami minuti: rudarji izkopali 476 ton premoga, lo je vlak s 40 vagoni; delavci v industriji nafte bodo pridobili 67 ton nafte; kovinarski delavci bodo izlili 48 ton jekla; vsako minuto bo izdelan en nov avtomobil; ' vsako minuto bo izdelanega 9500 m blaga in preko 600 parov čevljev. Koliko bo stala ena minuta dela sovjetske industrije? Če upoštevamo, da delajo podjetja v izmenah, znaša vrednost ene minide 712.000 rubljev. Minuta, ki jo bo ena >z' mena v podjetju prihranila v enem^ lovnem dnevu, bo dala milijon 500.000) v enem letu pa več kot 500 milijonov rubljev. Zaradi primerjave omenimo, da r stala rekonstrukcija moskovske tovarn® avtomobilov, enega od največjih podje* tij v času dveh petletk 561 milijonov rubljev. Ena minuta naše proizvodnje stan® toliko kot velika tovarna. In to san10 ena minuta! Kako bi se dale prihraniti tako drag0" cene minute? Tukaj dajejo zgled stahanovci. In r®®» zaradi razvoja stahanovsko-busiginskeŽ® gibanja je bilo treba n. pr. v avtomobilski tovarni v Gorkem leta 1940 za lavo enega avtomobila 189 delovnih 0,r’ medtem ko jih je bilo za isto delo Ie* 1930 treba — 478. Članek se končuje: Od^vsakega od n81' je odvisno, da pridobimo na času, da Pospešimo tempo, da skrajšamo roke izpolnitev veličastnih načrtov nove Pet' I' 11: el _ Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik B®t*j dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Oltak11 , gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. Fran Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wien * ' Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. ■— družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), »o, kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: „Globu® 1 Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5. PREŽIHOV VO-RANC: »Koliko boš pa dobil napitnine, če prodata?« Prvič v življenju sem čul besedo na« pitnina. Zato mi je morala razložiti. »Jaz dobim kovača.« »Jaz pa obleko,« sem se hotel poba« bati. »To ni isto, kar je napitnina. Na« pitnina je posebej!« Čudno se mi je zdelo, da mi oče te pravice sam ni razodel. Kakor hitro se je vrnil, sem ga vprašal. Oče se je kislo držal, kakor bi hotel reči: Kdo pa ti je to obesil? Tu se je vmešal Galuf: »Bomo videli, ako prodamo!« Čas je hitel in mi še nismo imeli kupca. Oče ni več zdržal pri staji; ve« nomer je hodil giedat po sejmu m se nemiren vračal. »Mrtvo, mrtvo...« Tudi drugi sejmarji so soglašali: »Mrtvo, mrtvo...« Vrišč se je stopnjeval, od solnca razgreto ozračje se je napenjalo. Tu in tam je buknil velikanski polom, po« sebno pri kravjem oddelku, kjer so kupčevali Štajerci. Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil, z gla« vo ter brez besede izginil. Drugi je vprašal za ceno in ko je čul. je rekel: Če dobite dva in pol, zahvalite boga.« Potem smo imeli pred kupci mir. Očividni neuspeh je očeta zelo potla« čil in postal je čisto siv. Galuf pa se ni zmenil. Seveda, on je trdneje stal; imel je poln hlev živine in ga razme« re niso tako silile. Primanjkovalo mu je samo krme. Okrog nas se je zbrala gruča proda« javicev in začela razgovor. »To bi moralo biti drugače urejeno. Moralo bi iti iz ene roke kar v drugo, brez mešetarjev ... Vsega so krivi me« šetarji...« Preklinjali so gospodo in biriče. »Poglejte,« je dokazoval oče. »Jaz sem ubog najemnik in imam vsaka tri leta, ako gre po sreči, kak rep na pro« daj. Sedaj sem prišel sem, kupil živin« ske potne liste, plačal mostnino, pla« čal sejmnino, izgubil ves dan in vse zastonj...« Sovražni pogledi so štrkali izpod čel. Tam izpred vhoda so se zasvetili žan-darji. »Poglejte okrog sebe ...« je svarilno šepnilo. Pogledi so se osredotočili v* to smer. Nekdo je uporno rekel: »Kaj pa nam morejo ... mi smo tisti ki jih redimo!« Toda njegov glas se ^je že izgubil v molku. Pod temi vtisi je sejm zame izgubil vso prejšnjo sanjavo privlačnost in pestrost in začel sem ga sovražiti. Najrajši bi se bil takoj vrnil domov. Sejm me je prevaral, spravil me je ob velikonočno obleko, ob vse užitke ih to spoznanje me je napolnjevalo gnevom. Pod težo teh občutkov sem ^ zopet zbližal z Jirsom in Bavhom, katerih sem se bil pod vplivom kupc. vavskih in sebičnih misli že čisto 0 daljil. Pri tem sem bil popolno spregledal, da je že čez poldne in K zabil sem na glad. Zmoti! me je Gf ki je nama z očetom prepustil voh- »Moram dobiti kaj toplega! gresta pa vidva in bom jaz varoval- - Tedaj sem se spomnil, da je Pfe odhodom mati naročala očetu: »Ne pozabi mu kupiti mesa!« . Pri nas je bilo meso štirikrat na na mizi, zato ni bilo nobeno čudo, ^ smo ga posebno častili. Toda tud* . nes mi je sejm ta užitek požrl. Go® koj za Galufom izginil in se vrn štruco belega kruha. j_o« »Ker nisva prodala, bo to najin0 silo...« jže' Meni je odlomil večji kos, h*a ga je vtaknil v žep, izvlekel pa Jcsati-domačega kruha in ga začel ^jti Navdajala me je grenkoba, da nu pogača ni teknila, ali razumel se ’ mora biti tako. „ Ko se je Galuf vrnil, sem pogaC° zmulil. (DaUe)