INTERVJU NASA TEMA ŠENTJUR Vasja Jager: »Utrujen sem od zdrah in afer« str. 22-23 S trebuhom za kruhom mnogi na Celjsko str. 12-13 Sveža energija za dom na Resevni str. 8 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 17 / Leto 78 / 26. april 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Coi t? Ki: Za njimi so tri desetletja obnavljanja Da se vztrajnost in predanost splačata, dokazujejo člani kulturnozgodovinskega društva Žovnek, ki tamkajšnji grad, ki kraljuje nad Spodnjo Savinjsko dolino, prostovoljno obnavljajo že trideset let. Razvaline so z vsakim letom bolj podobne nekdanji grajski zgradbi, ki ima velik pomen za slovensko zgodovino. Svobodni gospodje Žovneški so bili predniki Celjskih knezov, katerih tri zvezde v slovenskem grbu izvirajo prav z gradu Žovnek. Na slovensko narodno zavest v teh dneh opozarjajo tudi številne proslave, ki se po regiji vrstijo ob bližajočem se prazniku dneva upora proti okupatorju. Preverili smo, kaj ta praznik sploh še pomeni mladim generacijam. Str. 9, 2-3 'Л__ - ž, ft * Г. "4 e ■V 1.- I- '4 i* /- v NM II yWit BONEY M Legende prihajajo v Laško! l№MJ "I l SPORED J I ■ - Foto: Bina Plaznik - " ^pfcjr * ^■HHi i '< PRILOGA KRONIKA SMARTINSKO JEZERO Je v prometu res vedno več pijanih žensk? Str. 15 Pogini rib in druge težave ribičev Str. 7 Spacapan Vončina nezemljani, nenavadnimi bitji in kruto, a resnično zgodovino TV SPORED Melanie Wood: Tu je vroče, 'ače so, in prevladujejo moški 2 AKTUALNO ZADETKI »Človek je izumil ekonomijo, da bi si olajšal preživetje. Danes ekonomski sistem žre človeka in se napihuje na njegov račun. In ta ekonomski sistem se imenuje neoliberalni kapitalizem.« Vasja Jager, novinar, kolumnist in pisatelj »600 kilometrov od nas je krvava vojna. To mora biti opozorilo, da se vsak trenutek borimo za mir, ki je zame ena največjih vrednot, kolikor jih lahko ima človeštvo.« Marijan Turičnik, predsednik savinjskega sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB »Včasih med vožnjo v službo mislim na preiskavo, ki jo imam na urniku. Služba se na nek način pri meni začne že, ko sedem v avto, in konča šele, ko pridem domov.« Samo Vesel, pediatrični in fetalni kardiolog v SB Celje »Kamenja je bilo dovolj, prinesli smo pesek in cement ter začeli delati. Dela so se sprevrgla v pravo obnovo in v rezultat, ki ga vidite danes.« Franci Kralj, pobudnik obnove gradu Žovnek »Zdaj so vzpostavljeni dobri pogoji za nadaljnji razvoj planinstva v Šentjurju in odlični pogoji za uporabo celotne stavbe planinskega doma. Uporabljati ga bo možno za različne dejavnosti.« Miro Rožej, koordinator obnove doma na Resevni SREDA ČETRTEK 18 4 PETEK SOBOTA 7 ■H III 1 i J: I I I II/. BI i Wim ШШШШ ШШ OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU moja pesem m Le moja pesem OB 100. OBLETNICI ROJSTVA KARLA DESTOVNIKA KAJUHA Ш II i 'f V « St; tok t L n Osrednja govornica na žalski proslavi, ki je bila v ponedeljek zvečer, je bila dr. Ljubica Jelušič. (Foto: SHERPA) Ob dnevu upora proti okupatorju se po regiji vrstijo proslave »Brez upora ni svobode in delavskih Tako je na sobotni slovesnosti v Tevčah izpostavil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško Andrej Mavri. Šlo je za prvo od osrednjih občinskih proslav, ki se v teh dneh vrstijo po naši regiji v čast dnevu upora proti okupatorju. Praznik pod tem imenom praznujemo od leta 1992, medtem ko je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte ali dan OF. Ta dan leta 1941 je za naš narod predstavljal prelomnico v boju proti nemški okupaciji v času druge svetovne vojne. V Vidmarjevi vili v Ljubljani je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. pravic« »Uporništvo, ki nastane kot odgovor na zatiranje, je treba prenašati na mlade generacije in jim pojasniti zgodovinske razloge za ohranitev majhnega naroda na geostrateškem prepihu,« je izpostavila dr. Ljubica Jelušič. V občini Laško so se dnevu poklonili s sobotno slovesnostjo pri kozolcu konjerejskega društva na Slogih. Slavnostni govornik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško Andrej Mavri, je poudaril, da je štiriletni narodnoosvobodilni boj zahteval neizmerne človeške in materialne žrtve. »Toda slovenski narod se je v tem odporu prekalil, dobil samozavest in moč, ki mu je skoraj pol stoletja kasneje omogočila, da se je ob ponovnem odporu zoper agresijo nad Republiko Slovenijo junija 1991 osamosvojil in stopil v družbo suverenih narodov sveta.« Dodal je, da je namen svečanosti v Tevčah v tem, da iztrgajo iz pozabe pomembne dogodke iz zgodovine Slovenije in Laškega in da z njo izkažejo spoštovanje takratnim rodovom in posameznikom, ki so odigrali pomembno zgodovinsko vlogo in poslanstvo. Pozval je, naj dan upora proti okupatorju praznujemo z mislimi na partizane in vrednote, za katere so se naši predniki bojevali v drugi svetovni vojni. Ob bližajočem se prazniku dela je opomnil, naj bo ta namesto »potrošniškega, piknikarskega in izletniškega dogodka« v prvi vrsti namenjen boju za delavske pravice. Kulturni program so sooblikovali Laška pihalna godba, Moški pevski zbor Sedraž in učenci OŠ Primoža Trubarja Laško. V Žalcu Jelušičeva, v Šentjurju Kučan V ponedeljek zvečer je sledila osrednja proslava v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Kot osrednja govornica je spregovorila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V uvodu se je dotaknila nastanka Osvobodilne fronte in povezovanja različnih političnih skupin. »Uporništvo slovenskega naroda se je skozi zgodovino izkazovalo kot posebna preživetvena moč, zlasti v obdobjih, ko sta grozila asimilacija ali celo uničenje slovenskega naroda in ko z običajno pohlevnostjo, ustre-žljivostjo in delavnostjo ni bilo mogoče preživeti,« je povedala Jelušičeva in dodala, da je uporništvo, ki nastane kot odgovor na zatiranje, treba prenašati na mlade generacije in jim pojasniti zgodovinske razloge za ohranitev majhnega naroda na geostrateškem prepihu. V Celju osrednja skrb za mlade Celjska slovesnost za praznik je bila v torek popoldne v Parku svobode. V kulturnem V občini Laško osrednjo slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju vsako leto pripravijo v drugi krajevni skupnosti. Letošnja je bila v Tevčah v Krajevni skupnosti Marija Gradec. (Foto: Andrej Mavri) AKTUALNO 3 Kulturni program v Žalcu je sooblikovala plesalka iz društva Harlekin. »Bojevati se za svobodo in mir v vseh delih družbe je dolžnost vsakega od nas. Mlade moramo opogumiti in jih predvsem naučiti ter navdihniti za boj: za več znanja, za kakovostno in zdravo odraščanje, za zdravo hrano in čisto vodo ...« pravi mag. Marijana Kolenko. programu so nastopili dijaki Gimnazije Celje - Center, zbrane je nagovorila mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava. Izpostavila je skrb za mlado generacijo in med drugim dejala, da je praznik na srečo ostal pomnik, da je bil upor proti okupatorju, nasilju in kratenju svobode na lastnem ozemlju izjemnega pomena za narod. Po njenem mnenju se ne bi smeli sramovati upora, boja za svobodo, mir, pravičnost, solidarnost, humanost in za skupne temeljne človeške vrednote. »Bojevati se za svobodo in mir v vseh delih družbe je dolžnost vsakega od nas. Mlade moramo opogumiti in jih predvsem naučiti ter navdihniti za boj: za več znanja, za kakovostno in zdravo odraščanje, za zdravo hrano in čisto vodo ...« je poudarila in dodala, da bodo le tako mladi lahko razumeli, kako pomemben boj so izbojevali naši predniki. »Ljubezen in ži- vljenjska sila sta najmočnejši orožji v boju za lepši svet. In ne življenje na omrežjih,« je še poudarila. Na proslavi v Šentjurju, ki je bila v torek popoldne, je kot slavnostni govornik spregovoril prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. V kulturnem programu so sodelovali Zoran Predin, Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur in učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur. Ob istem času v torek popoldne je bila proslava tudi v Velenju, kjer je bil slavnostni govornik župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Pred slovesnostjo so k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja Onemele puške na Titovem trgu položili venec. Slovesno na Tolstem vrhu Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenske Konjice slovesnost že vrsto let organizira pri spominski hiši Milenka Kne-ževiča na Tolstem vrhu. Gre za skupno prireditev konjiške, zreške in vitanjske občine. Letošnji slavnostni govornik dr. Jernej Štromajer, ki je sicer zaposlen v kabinetu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo na jutrišnji (četrtkovi) prireditvi med drugim pozval k pravičnosti in solidarnosti. Dan upora proti okupatorju po njegovem mnenju predstavlja prizadevanja za nov, boljši svet in za družbo, v kateri bosta vladali pravičnost in solidarnost. »Naše sporočilo mora biti jasno, upor nad nacifašizmom je pogumno in ponosno dejanje slovenskih partizanov, ki pripada celotnemu slovenskemu narodu. Zato je zapisan med zmagovite zaveznike druge svetovne vojne ob boku Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze.« BA, TC, BF, ŠO ANKETA Ali poznamo dan upora proti okupatorju? V Sloveniji obeležujemo 15 državnih praznikov, a vsi niso dela prosti dnevi. Je pa takšen 27. april, ko obeležujemo dan upora proti okupatorju. Ali Celjani vemo, za kakšen praznik gre in kakšna je njegova vsebina? Vse to smo preverili pri mimoidočih na celjskih ulicah. Obenem nas je zanimalo, ali za praznike izobesijo slovensko zastavo in kateri državni praznik jim je sicer najpomembnejši. ER, foto: SHERPA mislim, da smo se takrat Slovenci pač bojevali proti nekemu okupatorju.« Gašper Cverlin »Nek praznik imamo. Točno, nekaj so se bojevali, ker je dan boja, več pa ne vem. Sicer ne poznam praznikov preveč dobro. Vem, da postavljamo mlaj za 1. maja, pa kres zakurimo. Več praznikov se ne spomnim, vsak je super, če smo le doma.« Tjaš Klakočar »Jaz bom praznoval, da nisem v šoli. Mislim, da je dan samostojnosti in enotnosti. To so >predmajski< prazniki, sicer pa se mi zdi najpomembnejši dan državnosti, mislim, da je 25. junija. Takrat vedno obesimo zastavo. Točno, 27. april, ie dan upora proti okupatorju, Aljaž Friderik Jevšnik Lorger »27. april je dan boja proti okupatorju. Ne vem, kaj se je takrat zgodilo, najverjetneje smo uničili nekega okupatorja. Sicer pri babici in dedku vedno obesimo zastavo. Od praznikov poznam še dan dela 1. in 2. maja, 25. junija je dan državnosti, 25. decembra je božič in potem novo leto 1. in 2. januarja. Sicer ni ravno praznik, ampak zame je, zato mi je najpomembnejši moj rojstni dan.« takrat smo zmagali. To je ostalo iz Titove Jugoslavije, to je trajno, to moramo spoštovati vsi v Sloveniji. Zastavo tudi imam, jo pa ponavadi razgrnem po pohištvu. Sicer mi je najpomembnejši 1. maj, ker je takrat konec zime, vse je zeleno in lepo, predvsem pa je praznik najpomembnejši nam delavcem.« Tatjana Savič Voh »Takrat je državni praznik dan boja proti okupatorju. Me pa preveč vprašate, kaj se je takrat zgodilo, vem, ampak se ne spomnim. Vedno pa v bloku izobesimo zastavo. Najraje imam prvi maj, vreme je že lepo, april je grozen. Za 1. maja gremo v hribe, se sprostimo in uživamo v naravi. Praznujemo tudi novo leto, ampak to ni državni praznik, to je pač novo leto.« Djuro Kondič »27. april je velik praznik in je dan boja proti okupatorju in Anita Selčan »Na ta dan obeležujemo dan boja proti okupatorju. Poznam tudi vsebino, ampak se res ne spomnim. Sicer pa za praznik vedno izobesimo zastavo. Meni najpomembnejši je 25. junij, najbolj obeležujemo pa 8. februar. Izkoristim dan odprtih vrat za muzeje.« Marijan Turičnik, novi predsednik savinjskega sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Rešilo jih je mamino in babičino znanje nemščine Da mlajše generacije o dnevu upora proti okupatorju vedo malo, žalosti predsednika pokrajinskega sveta savinjskega območja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijana Turičnika, ki je na tem mestu zadnjih šest mesecev. Pravi, da se Slovenci, sploh mlajše generacije, premalo zavedajo, da je slovenski narod v preteklosti doživel in preživel zelo krvave preizkušnje za svobodo, ki jo imamo danes. ŠPELA OŽIR »Šeststo kilometrov od nas je krvava vojna. To mora biti opozorilo, da se vsak trenutek bojujemo za mir, ki je zame ena največjih vrednot, kolikor jih lahko ima človeštvo. To smo tudi dočakali v krvavi drugi svetovni vojni, v kateri je izgubilo življenje več kot šest odstotkov Slovencev, kar je precej velik davek,« pravi Marijan Turičnik, ki je bil v teh težkih časih za slovenstvo star le nekaj let, a se še vedno zelo dobro spominja, kako je kot triletnik stal ob mami in babici, ko sta rotili nemške vojake, naj jih ne strpajo na prevoz za taborišče. »Moja družina je bila izdana kot sodelavka Osvobodilne fronte. S preostalimi člani družine sem bil trikrat na Vaminnn -za i-zcolitmr Trilrrat sta mene in vse bližnje rešili mama in babica. Na domačiji sta uspešno prepričali nemške sile, ki so prišle po nas, da smo lahko zapustili kamion,« pripoveduje Turičnik, ki je otroštvo preživel ob vznožju Pohorja. Kot prva rojena v svobodni Jugoslaviji Kot mlad fant se je zaposlil v bolnišnici v Slovenj Gradu, od koder je nato odšel na izobraževanje v Ljubljano, kjer je študiral politične vede in ekonomijo. Po študiju ga je pot vodila v Žalec, kjer si je s soprogo, ki jo je pred tem spoznal v slovenj-graški bolnišnici, ustvaril dom. »Moja žena je prva Jugoslovan-ka, ki se je rodila v svobodni Jugoslaviji 9. maja 1945,« kot zanimivost pove Turičnik, ki je Marijan Turičnik je predsednik pokrajinskega sveta savinjskega območja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije zadnjih šest mesecev. po študiju služboval v različnih delovnih organizacijah v Celju, kot so Emo, srednja tehnična šola in Žična Celje. Bil je tudi podpredsednik izvršnega sveta celjske občine in direktor celjske delavske univerze. Polnih 40 let delovne dobe je izpolnil leta 1995, ko se i'e tudi upokojil. Tokrat v vlogi obiskovalca V obdobju okrog dneva upora proti okupatorju se vsako leto udeleži več proslav. V času, ko je 16 let vodil žalsko združenje za vrednote NOB, je bil v sodelovanju z občino dejavno vpet v organizacijo tamkajšnjega tovrstnega dogodka. »Vesel sem, da sem letos po vsem tem času prvič na žalski proslavi užival kot gledalec in poslušalec,« še dodaja. Kot predsednik pokrajinskega sveta savinjskega območja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ima v prvi vrsti koordinacijsko delo. »Skrbim za povezovanje in usklajujem dejavnosti vseh desetih združenj, kolikor jih deluje v savinjski regiji, da na primer proslave niso vse ob istem času, temveč so enakomerno porazdeljene v času praznika.« Še posebej zgoščene so februarja, ko obeležujejo prihod XIV. divizije in pohod do frankolovskih žrtev. Foto: SHERPA Marijan Turičnik: »Šeststo kilometrov od nas je krvava vojna. To mora biti opozorilo, da se vsak trenutek bojujemo za mir, ki je zame ena največjih vrednot, kolikor jih lahko ima človeštvo« —IIUJI- ша^нннкг Osrednji spomenik padlim borcem v žalski občini je na Šlandrovem trgu. Spomenik je zanimiv tudi zato, ker je v njem še vedno pepel sedmih žrtev iz graškega krematorija. 4 GOSPODARSTVO Lanski bilančni dobiček Cinkarne Celje naj bi letos ostal nerazporejen Kljub rekordnemu dobičku brez dividend? Dan pred odločilnim krogom pogajanj, v katerem so uprava in podjetniška sindikata sklenili dogovor o zvišanju osnovnih plač in so sindikalisti preklicali stavko, sta vodstvo in nadzorni svet Cinkarne Celje sprejela odločitev, da bosta lastnikom družbe predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog, ki je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček, naj ne bi bil povezan z napovedano stavko. JANJA INTIHAR V pojasnilu svojega predloga, ki je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta namreč uprava in nadzorni svet zapisala, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon določa, da mora družba, ki je uveljavila pomoč, v primeru, da v letu 2023 ali za leto 2023 izplača dobiček, kupi lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplača nagrade poslovodstvu za poslovno uspešnost, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta državna sredstva mora vrniti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo, sta ugotovila uprava in nadzorni svet. Ko sta tehtala pravice delničarjev na eni strani in dobrobit družbe na drugi, sta ugotovila, da je pomembnejša dobrobit družbe. Izguba državnega denarja bi vplivala tudi na ekonomski položaj delničarjev. Glede na takšne razmere je nujno, sta še zapisala uprava in nadzorni svet, da si delničarji letos ne razdelijo del lanskega dobička. Če se bodo okoliščine spremenile, bosta sklicala novo sejo skupščine. Mali delničarji se ne strinjajo Cinkarna Celje je lani imela 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Uprava in nadzorni svet sta oblikovala bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov, ki naj, kot predlagata, ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je že pozvalo upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita takšen sklep, ter predlagalo, da družba za dividende nameni 21,6 milijona evrov. »Argumenti uprave in nadzornega sveta ne zdržijo nobene resne finančne presoje, saj bi zaradi morebitnega vračila prejete državne pomoči po podatkih, ki veljajo za zadnji dan lanskega leta, samo na transakcijskem računu ostalo cinkarni malo več kot 38 milijonov evrov,« je povedal predsednik društva Rajko Stanković. Društvo MDS se s predlogom o delitvi dobička ni strinjalo tudi lani, ko naj bi v cinkarni za dividende namenili 16,4 milijona evrov od skupno 25 milijonov evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov. Društvo je predlagalo, naj družba za dividende nameni več denarja. Na seji skupščine so delničarji z večino glasov podprli njegov predlog in cinkarna je svojim lastnikom razdelila skoraj ves predlanski bilančni dobiček, bruto dividenda na delnico je znašala 31,89 evra. Podobno kot lani se je zgodilo tudi v letih 2020 in 2021. Delničarji so na sejah skupščin vsakokrat izglasovali višjo bruto dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Leta 2020 so jo zvišali za malo manj kot štiri evre, leta 2021 za deset evrov. O letošnjem poslovanju po praznikih Cinkarna je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2021. Konec leta je na računih imela 45 milijonov evrov. Za letos so v družbi napovedali 11-odstotni upad prihodkov in kar 85 odstotkov nižji čisti dobiček, ki naj bi znašal 5,9 milijona evrov. Ali bo letošnje poslovanje res toliko slabše od lanskega, bo morda znano že 12. maja, ko bo cinkarna objavila poročilo o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Najkasneje 16. junija bo jasno, ali bodo delničarji res ostali brez dividend. Takrat se bodo namreč na redni letni seji zbrali lastniki družbe, med katerimi ima največji delež država. Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje predlagata lastnikom družbe, naj se letos odpovedo dividendam. Društvo Mali delničarji Slovenije ju je že pozvalo, naj sprejmeta sklep o delitvi dobička. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Na svidenje do leta 2025 MOJA KARIERA V TERMAH OLIMIA Postanite del ekipe Term Olimia in odkrijte vse prednosti in priložnosti, ki vam jih prinaša kariera v turizmu. Sklepajte nova poznanstva in urite veščine, kot sta komunikacija in sodelovanje. Pridružite se dinamičnemu timu in skupajz nami ustvarjajte termalne presežke! PROSTA DELOVNA MESTA: KUHAR - IZMENOVODJA (m/ž) KUHAR (m/ž) NATAKAR (m/ž) SOBARICA - ČISTILKA (m/ž) MASER (m/ž) REŠEVALEC IZ VODE (m/ž) (možnost sofinanciranja licence) Več info na: www.terme-olimia.com Prijave: kariera@terme-olimia.com Na celjskem sejmišču se je končal Mednarodni industrijski sejem, ki je letos še bolj utrdil svoj sloves največjega in najpomembnejšega sejma na področju orodjar-stva in strojegradnje, varjenja in rezanja, industrijskega vzdrževanja ter industrijske avtomatizacije, robotike in elektronike v jugovzhodni Evropi. Sejem je bil rekorden tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev. Letos je svoje novosti predstavilo 330 razstavljavcev iz petnajstih držav, ki so skupaj zastopali več kot tisoč blagovnih znamk iz tridesetih držav. Industrijskemu sejmu se je letos pridružil sejem Lestech, na katerem se Mednarodni industrijski sejem je obiskalo tudi rekordno število dijakov in študentov tehniških šol in fakultet. (Foto: Andraž Purg) je predstavilo petnajst podjetij iz Slovenije, Italije in Nemčije. Mednarodni industrijski sejem ni bil rekorden le po številu razstavljavcev, ampak tudi po številu obiskovalcev. »Na zadnjem sejmu, ki je bil leta 2019, smo našteli malo več kot 15 tisoč obiskovalcev, letos jih je bilo najmanj dva tisoč več,« je ob izteku zadnjega dne sejma povedal Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem. Poudaril je, da je letošnje izjemno zanimanje za sejem dobra popotnica za pripravo naslednjega, ki bo leta 2025 in za katerega je med podjetji, ki so se ga udeležila tokrat, že zdaj veliko povpraševanje. JI 'Terme Olimia GOSPODARSTVO 5 Slovenski orodjarji letos govorili o spodbujanju uporabe zelenih tehnologij Do zelenega prehoda s korenčkom in palico Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos, ki ima sedež v Celju, je v času mednarodnega industrijskega sejma pripravil že tradicionalni Dan orodjarstva. Gre za najpomembnejši strokovni dogodek slovenske orodjarske industrije, na katerem so letos govorili o spodbujanju uporabe tehnologij za zeleni prehod, o povezovanju najsodobnejših pristopov v orodjarstvu s primeri dobrih domačih in tujih praks ter o projektnem sodelovanju in financiranju. »Zeleni prehod se bo zgodil takrat, ko ga bomo kot družba, predvsem njen mlajši del, jasno zahtevali,« je na srečanju, ki je privabilo več kot dvesto udeležencev, med drugim poudaril dr. Aleš Hančič, direktor Tecosa. JANJA INTIHAR Slovenija velja v Evropi za državo, ki ima največ orodjarn na število prebivalcev. V orodjarski dejavnosti, od katere je odvisno kar 42 odstotkov predelovalne industrije, deluje 170 podjetij, ki zaposlujejo 3.500 ljudi. Na leto ustvari malo več kot 400 milijonov evrov prihodkov od prodaje, največ v državah Evropske unije, kjer je pomembna do- baviteljica avtomobilske industrije. V celjski regiji sta največji Gorenjeva orodjarna in Emo orodjarna. Ob njiju je še veliko manjših, ki se večinoma ukvarjajo z izdelovanjem orodij za izdelke iz plastike. Zaradi upada proizvodnje avtomobilov, ki so se mu pridružile še visoke cene surovin in energentov, imajo orodjarji zadnja leta kar nekaj težav. »V orodjarstvu sta zelo pomembna povezovanje in pretok znanja,« je na Dnevu orodjarjev poudaril direktor Tecosa dr. Aleš Hančič. Kljub temu nihče od njih ni zaprl svojih vrat, vendar, opozarja dr. Aleš Hančič, nikoli več ne bo tako, kot je bilo. »Podjetja ne dobivajo več naročil za mesece vnaprej, vse posle morajo opraviti čim prej, pritisk na cene je velik, bilo je tudi kar nekaj odpovedi projektov. Kljub temu, pravi dr. Hančič, je za večino dela zaenkrat še dovolj. Poslovanje je še vzdržno, imajo pa podjetja še vedno velike težave zaradi pomanjkanja kadrov, kar jih omejuje pri njihovi rasti. Nujna sprememba vrednot V orodjarstvu sta zelo pomembna povezovanje in pretok znanja, poudarja dr. Aleš Hančič. Tudi zato Tecos vsako leto organizira dan orodjarstva in ga nameni različnim temam. Rdeča nit letošnjega srečanja so bili prihodnost zelenih tehnologij ter izzivi, s katerimi se pri njihovem vpeljevanju v proizvodnjo srečujejo tisti, ki na evropski in državni ravni odločajo o vsebini in finančni podpori zelenega prehoda, a tudi podjetja, stanovska združenja ter raziskovalne in izobraževalne ustanove. V prvem delu srečanja so Denisa Perrin, vodja enote Evropskega inovacijskega sveta, dr. Roland Willmann, profesor industrijskega me-nedžmenta na univerzi uporabnih znanosti na avstrijskem Koroškem, Marko Hren z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Marija Čebular Zajec z ministrstva za gospodarstvo govorili o spodbujanju uporabe zelenih tehnologij. Ob vprašanju, kakšno naj bo uvajanje zelenega prehoda - od ljudi do tistih, ki odločajo, ali naj bo strateško določeno od zgoraj navzdol, od države in Evropske unije do podjetij in posameznikov - so se strinjali, da je prava pot do zelenega prehoda ustrezna in premišljena kombinacija korenčka in palice. Ob tem so govorci opozorili, da bo treba nujno spremeniti vrednote. Evropa reciklira le 12 odstotkov surovin, je povedala Marija Čebular Zajec, podjetja pa izdelujejo aparate, ki delujejo le nekaj let in s tem podpirajo potrošništvo. Dr. Aleš Hančič je prepričan, da so med mlado generacijo zeleni pristopi že postali vrednota, zato je njena vloga v zelenem prehodu ključnega pomena. Odpadna papir in plastika za nov material Drugi del Dneva orodjarstva je bil namenjen predstavitvi dobrih primerov iz prakse s področja 3D-tiska, biorazgradljivih materialov, industrije 4.0 in prototipne tehnologije. V Tecosu, ki je zeleni prehod in uvajanje zelenih tehnologij opredelil kot svojo strateško usmeritev, zadnja leta vedno več storitev opravijo na področjih digitalizacije proizvodnje ter razvoja novih izdelkov in trajnostnih materialov. Pri tem sodelujejo v številnih domačih in mednarodnih raziskavah ter projektih. »Zeleni prehod pomeni zmanjšanje porabe energije in materialov ter s tem tudi znižanje stroškov. Nekatera podjetja so že zavezana načelom zelenega prehoda, mnoga pa izpolnjujejo le tiste zahteve, ki jih nalaga zakonodaja,« pravi dr. Aleš Hančič. Direktor Tecosa kot pomembnejši mednarodni projekt, pri katerem celjsko podjetje sodeluje kot eden od partnerjev, navaja razvoj novega materiala iz odpadnega papirja in plastike za embalažno, avtomobilsko in gradbeno industrijo. »V Sloveniji bo ta material, ki je zelo trpežen, kmalu začelo uporabljati podjetje Adria Mobil za izdelavo opreme v svojih avtodomih. Proizvodno linijo je že namestilo,« pojasnjuje dr. Hančič, ki upa, da bodo prednosti novega materiala kmalu prepoznali tudi drugi proizvajalci avtodomov v Evropi. V ljubenski družbi KLS bodo do leta 2025 končali naložbo v nakup strojev in opreme za proizvodnjo novih zobatih obročev. (Foto: arhiv podjetja) Napredna tehnologija za zmanjšanje ogljičnega odtisa V družbi KLS Ljubno pričakujejo malo več kot štiri milijone evrov nepovratnega državnega denarja, ki ga bodo porabili za nakup strojev in opreme za proizvodnjo novih zobatih obročev z notranjim ozobjem za pogon avtomobilov. Gre za večjo naložbo, katere vrednost v celoti znaša 11,9 milijona evrov in naj bi bila končana do leta 2025. Pomočnica glavnega direktorja Nataša Stra-šek je povedala, da je podjetje že začelo kupovati stroje in opremo za proizvodnjo novih zobatih obročev. Poudarila je, da bo ta naložba prispevala k doseganju še višje dodane vrednosti na zaposlenega, k okoljsko še bolj odgovornemu ravnanju, večji energetski učinkovitosti ter ohranjanju delovnih mest. Poleg tega je zelo pomembna tudi za hitrejše zmanjševanje ogljičnega odtisa ter prehod na zelene, bolj čiste tehnologije v svetovni avtomobilski industriji. Ljubenski proizvajalec zobatih obročev namreč sodeluje z vsemi največjimi in najpomembnejšimi proizvajalci avtomobilov. Izvozi kar 96 odstotkov svojih izdelkov in se že zdaj uvršča med najbolj avtomatizirane in robotizirane tovarne v svoji dejavnosti na svetu. Cilj naložbe v proizvodnjo novih zobatih obročev z notranjim ozobjem je tudi zagotoviti družbi vodilno mesto med proizvajalci visoko kakovostnih zobatih obročev za pogon hibridnih in električnih avtomobilov. Država podprla 63 projektov Država je KLS odobrila finančno pomoč v okviru javnega razpisa za spodbujanje velikih naložb za večjo produktivnost in konkurenč- nost. Gre za drugi sveženj ukrepov v okviru državnega načrta za okrevanje in odpornost, katerega namen je predvsem spodbuditi gospodarske družbe k vlaganju v naprednejšo tehnologijo in avtomatizacijo poslovnih procesov, ki bodo prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter k zelenemu in digitalnemu prehodu. Skupna višina sredstev za ta ukrep znaša 95,5 milijona evrov, država pa se je odločila, da bo podprla 63 projektov. Med njimi jih je kar štirinajst, ki so jih prijavila podjetja s širšega celjskega območja. Najvišjo nepovratno spodbudo, ki znaša 5,5 milijona evrov, je država odobrila podjetju VonPharma iz Žalca, ki je napovedalo, da bo v Velenju postavilo proizvodnjo dermatološke kozmetike ter zgradilo največje logistično središče za farmacijo v vzhodni Sloveniji. Za podjetja na Celjskem tretjina denarja Med tistimi, ki jim je država odobrila največ denarja, je tudi šmarsko podjetje Pišek-Vitli Krpan, ki bo predvidoma v prihodnjem letu končalo 12 milijonov evrov vredno naložbo v postavitev dodatne montažno-skladiščne hale ter v nakup opreme za predobdelavo in površinsko zaščito kovin in enega najsodobnejših laserjev za razrez pločevine. Več kot dva milijona evrov državne subvencije bodo na Celjskem dobile še družbe ErgoPhar-ma, Tehnos, Sico in Uniforest. Med izbranimi so tudi podjetja Konus-Konex, Podkrižnik, Bial, Ema, Ino, Alpox in Rotobox. Višina sredstev, namenjenih njihovim naložbam, je različna in znaša od 650 tisoč do 950 tisoč evrov. JI Brez sprememb Predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje bo še naprej Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. To bo njegov že tretji petletni mandat. Upravni odbor zbornice, v katerem so predstavniki osemindvajsetih uspešnih gospodarskih družb na Celjskem, je izvolil tudi svoje predstavnike v skupščini Gospodarske zbornice Slovenije. Celjsko gospodarstvo bodo v njej naslednja štiri leta še naprej zastopali Aleš Hančič, direktor Tecosa, Hugo Bosio iz podjetja Bosio, Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje, in Izidor Krivec, ki bo tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. JI Spet novo vodstvo v HTZ Premogovnik Velenje se je ponovno odločil za zamenjavo vodstva v svoji največji hčerinski družbi HTZ, ki že nekaj let svojo dejavnost osredotoča predvsem na področje obnovljivih virov energije. Staško Velikonja je na mestu generalnega direktorja zamenjal Damijan Kanduti. Kot so navedli v Premogovniku Velenje, je bil Damijan Kanduti, ki je po izobrazbi magister znanosti s področja tehniškega varstva okolja, med letoma 1991 in 2001 zaposlen v premogovniku, nazadnje kot tehnični vodja, nato je bil tri leta pomočnik direktorja in komercialni direktor v družbi HTZ, zadnjih petnajst let pa je bil direktor podjetja PLP, lesna industrija, ki je prav tako hčerinska družba Premogovnika Velenje. Staška Velikonja, ki je v družbah Skupine Premogovnik Velenje prav tako kot Kanduti zaposlena že zelo dolgo, je HTZ vodila le pol leta. Generalna direktorica je bila od novembra lani, ko je zamenjala Nino Mauhler, ki je po malo več kot dveh letih sporazumno prekinila svoj mandat. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO - Obetajo se nove podražitve Globlje v žep za pomoč in odpadke Maj za občane Laškega prinaša nove podražitve. Potem ko so cene programov vrtca v občini že od 1. aprila višje za povprečno 15,8 odstotka, so laški občinski svetniki pred nekaj dnevi potrdili tudi nove cene na komunalnem in socialnovarstvenem področju. Od prihodnjega meseca bo tako dražja storitev pomoč družini na domu, prav tako se bodo zvišale cene obdelave, odlaganja ter zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vedno višji stroški dela in materiala ter naraščajoče cene energentov pomenijo tudi višje cene storitev. Zaradi spremembe višine minimalne plače ter višine regresa za letni dopust in za prehrano bo storitev pomoč družini na domu v občini Laško od maja dražja za povprečno osem odstotkov. Ekonomska cena storitve ob delovnikih bo po novem znašala 23,67 evra. Od tega bo Občina Laško prispevala približno 18 evrov, kar pomeni 76-odsto-tno sofinanciranje (zakonska obveznost je vsaj 50-odstotno sofinanciranje občine). Uporabniki bodo tako po novem za uro storitve ob delovnikih plačali 5,63 evra (doslej je bil prispevek uporabnika 5,10 evra). Ob nedeljah bo cena za uporabnike znašala 7,63 evra ter ob praznikih 8,14 evra. Kot je dejal vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril, je Občina Laško ena redkih občin, kjer cena storitve za uporabnike med tednom tudi po povišanju ostaja nižja od šestih evrov. Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa takšne oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo mo- žnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za nek čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu ali drugi organizirani obliki. Storitev pomoč družini na domu v občini Laško od 1. januarja kot koncesionar izvaja Zavod Pristan iz Vipave. Višje tudi položnice za komunalne storitve Cene ravnanja z odpadki so določene na podlagi elaboratov o oblikovanju cen Komunale Laško in družbe Simbio. Slednja je v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pripravila izračun cen storitev obdelave in odlaganja nekaterih vrst komunalnih odpadkov za letos. Po izračunu se ceni omenjenih storitev v povprečju zvišujeta za 22 odstotkov. Del cene ravnanja z odpadki (zbiranje in odvoz), ki se nanaša na storitve Komunale Laško, se je povečal za 12 odstotkov, kar je v največji meri posledica povečanja stroškov plač in dviga cene energentov, a tudi tega, da so se cene ravnanja z odpadki nazadnje spremenile v letu 2016, indeks rasti cen pa je v tem obdobju znašal kar 21,9 odstotka. Skupno se je cena ravnanja z odpadki (del cene Komunale Laško in del cene Simbia) tako povišala za približno 17 odstotkov. »Za tričlansko gospodinjstvo, ki ni vključeno v odvoz bioloških odpadkov, to pomeni približno tri evre več na položnici oziroma malo več kot štiri evre več za gospodinjstva v primeru vključenosti v odvoz bioloških odpadkov,« je pojasnil direktor Komunale Laško Tomaž Novak. V sistemu odvoza še niso vsa gospodinjstva Komunala Laško odvaža odpadke v regionalni center za ravnanje z odpadki v Bu-kovžlak. V zbirnem centru Strensko izvaja zbiranje in skladiščenje odpadne embalaže, odpadnih nagrobnih sveč ter kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, prav tako tudi ločeno zbran papir in steklo. Kot je dejal Tomaž Novak, v sistem rednega odvoza odpadkov še niso vključena vsa gospodinjstva v laški občini. Dodal je, da bodo z analizo vključenosti gospodinjstev in z optimizacijo poti dodatno zajeta tudi vsa tista gospodinjstva na podeželju, kjer je odvoz še racionalen ter tehnično izvedljiv ob ustreznem stanju cestne infrastrukture, predvsem ob pogoju zagotavljanja prometne varnosti delavcev. Prav tako nameravajo v laški komunali v prihodnje namestiti nekaj dodatnih ekoloških otokov, pri čemer se v podjetju srečujejo s primeri nestrinjanja lastnikov zemljišč za njihovo postavitev, zato morajo nova mesta zanje iskati predvsem na zemljiščih v lasti Občine Laško. VINAKOPER VINAKOPER, podjetje za proizvodnjo in prodajo vina, d.o.o., Koper, Šmarska cesta 1, 6000 Koper vabi dinamičnega sodelavca za izvajanje delovnih nalog: PRODAJNEGA PREDSTAVNIKA oz. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA Lokacija dela: Savinjska, Koroška, Podravska in Pomurska regija ODGOVORNI BOSTE ZA: pridobivanje novih kupcev na segmentu Horeca, ohranjanje dobrih stikov in razvoj poslovanja z obstoječimi kupci, spremljanje zadovoljstva strank in reševanje reklamacij, usklajevanje prodajnih pogojev in pripravo ponudb, doseganje prodajnih ciljev in plana prodaje ter pripravo poročil in posredovanje podatkov. PRIČAKUJEMO: delovne izkušnje na podobnem delovnem področju, vozniški izpit B-kategorije, prodajno usmerjenost in orientiranost k strankam, odlične veščine za upravljanje odnosov s strankami in sposobnost razumevanja potreb strank, komunikacijske, organizacijske in predstavitvene sposobnosti, motiviranost za delo, natančnost in odgovornost. PONUJAMO: dolgoročno sodelovanje in urejene pogoje dela, možnost stimulativnega nagrajevanja ter možnost strokovnega in osebnega razvoja. Prijave sprejemamo na naslov: Vinakoper, d.o.o., Koper, Šmarska cesta 1, 6000 Koper oziroma na e-naslov: vinakoper@vinakoper.si. Prijavi priložite življenjepis in dokazila o izobrazbi. Za dodatna pojasnila pokličite na telefon 041 654 776, Danilo Šoster. Svetniki ugriznili v kislo jabolko VOJNIK - »Potrjevanje višjih cen je neprijetna naloga, a je žal nujna, če želimo, da bo sistem še naprej deloval in da bodo občanom še naprej zagotovljene kakovostne storitve,« je ob sprejemu novih cen programov vrtca, storitve pomoč družini na domu ter pogrebnih in pokopaliških storitev v občini Vojnik na seji minuli teden dejal voj-niški župan Branko Petre. Višje cene omenjenih storitev so posledica vedno višjih stroškov dela in materiala ter sprememb v višini minimalne plače ter regresa za letni dopust in za prehrano. Vrtec se je v občini Vojnik podražil že lani oktobra, maja se bo ponovno, in sicer program prvega starostnega obdobja za 15 odstotkov, za drugo starostno obdobje bo cena višja za 13,6 odstotka in za kombinirani oddelek za 15,5 odstotka. »Žal je bilo to nujno zaradi rasti plač v javnem sektorju,« pravi župan in dodaja, da cene programov vrtca v vojniški občini tudi ob povišanju ostajajo na ravni cen, ki veljajo v okoliških občinah. Pomoč občine občanom Zvišuje se tudi cena storitve pomoč na domu, ki jo v vojni-ški občini izvaja celjski Dom ob Savinji. Ekonomska cena storitve tako ob delavnikih (od ponedeljka do sobote) po novem znaša 26,59 evra na uro, kar je približno dva evra več kot doslej. Ob nedeljah je nova cena 34,21 evra (do zdaj 31,75 evra) ter ob praznikih Vrtec se je občini Vojnik podražil že lani oktobra, maja se bo ponovno, in sicer za povprečno 15 odstotkov. (Foto: SHERPA/arhiv NT) 36,75 evra na uro (do zdaj 34,10 evra). »Odločili smo se, da potrdimo predlog povišanja cen, ob čemer ne zvišujemo prispevka, ki ga plačujejo uporabniki. Zanje znesek še naprej ostaja 6,50 evra za uro storitve. Razliko bo pokrila občina iz proračuna,« je pojasnil župan Branko Petre. Za Občino Vojnik sprememba cene storitve predstavlja letni strošek v višini približno 185 tisoč evrov. Občina na podlagi odločb centra za socialno delo dvema uporabnikoma dopla-čuje tudi del cene, ki bi ga sicer morala uporabnika plačati sama. Ob tem župan poudarja, da so uporabniki s storitvijo pomoč na domu zelo zadovoljni, pri čemer je potreb v občini po tovrstni pomoči vedno več. Storitev uporabnikom omogoča, da kljub zdravstvenim in drugim težavam ostanejo čim dlje v domačem okolju. Za občino je ta oblika socialnovarstvene storitve tudi cenovno bolj ugodna kot institucionalno varstvo. Dražja tudi smrt Občina Vojnik ima koncesijsko pogodbo za urejanje pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini sklenjeno s koncesionarjem Raj. Zadnje povišanje cen pogrebnih in pokopaliških storitev ter cen najema grobnih prostorov je bilo v letu 2018. Koncesionar je že v letu 2021 podal predlog za povišanje cen pogrebnih in pokopaliških storitev ter najema grobnih prostorov, a ga je občinski odbor za finance in občinsko premoženje zavrnil. Letos je koncesionar ponovno zaprosil za povišanje cen z obrazložitvijo, da je to nujno zaradi dražje elektrike, vode, materiala, energentov in odlaganja smeti. Pogrebne in pokopališke storitve so se tako zvišale za približno 18 odstotkov, kolikor je znašala stopnja inflacije v zadnjih petih letih. Cene se bodo vsako leto 1. januarja uskladile z rastjo cen življenjskih stroškov. BA IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Kako se bo razvijalo Šmartinsko jezero? RD Celje je v minulih letih uredila ribolovne trase v Ločah in pri ribiškem domu, kjer so na voljo tudi sodobne sanitarije. Konec maja bo proslavila 70-letnico delovanja. Več kot 200 tisoč evrov je TD Celje porabilo za urejanje ribolovne proge v Ločah in pri ribiškem domu na polotoku Brezova (na sliki). (Foto: arhiv RD Celje) Kakšna bo prihodnost Šmartinskega jezera, kjer je bilo v zadnjih letih marsikaj urejeno, a nekatere težave ostajajo nerešene. Na nekatere od teh je na nedavnem srečanju z najvišjimi predstavniki Mestne občine Celje opozorilo vodstvo Ribiške družine Celje, ki ima koncesijo za upravljanje jezera in si želi, da bi pri njegovem razvoju skupno nastopali vsi, ki so povezani s to vedno bolj privlačno izletniško točko. TATJANA CVIRN Zadnje novice z jezera žal niso spodbudne, saj ribiče skrbi spomladanski pogin samic krapov. Ta pojav so opazili že lani, a je letos pogina še več. Kot je povedal predsednik RD Celje Štefan Zidanšek, so ribiči zadevo predali inšpekcijskim službam, da bi ugotovile, kaj je vzrok in kako preprečiti pogin. »Očitali so nam, da ribe preveč hranimo, kar se je izkazalo za neresnično. Sami predvidevamo, da bi lahko bile krive vremenske spremembe, saj se krapi drstijo marca, ko je toplo, aprila pa se je precej shladilo in se zato verjetno niso mogli drstiti.« Čista ali umazana? Če bi bila kriva onesnaženost vode, bi najprej poginile manjše ribe, ne le samice krapov, pravi Zidanšek, ki kljub temu ni zadovoljen s kakovo- stjo vode v jezeru. Ribiči sami dajejo občasno v analizo vode, s katerimi gospodarijo. »Savinja in pritoki so precej čisti, medtem ko se na Šmartinskem jezeru srečujemo z odplakami v vodi. Večina gospodinjstev v okolici jezera ima namreč iztoke speljane vanj. Najhuje je pri pritoku iz Šmartnega v Rožni dolini in nasproti čolnarne Muzelj, torej prav tam, kjer imamo drstišča ... Menimo, da bi morali urediti biološke greznice, dokler ne bi bila urejena kanalizacija na tem območju. Problem je tudi gnojenje tik ob jezeru, saj gnojnica nazadnje steče v vodo.« Kot je dejal župan Matija Kovač, ki se je v ribiškem domu na Brezovi s sodelavci srečal z ribiči, so podatki o kakovosti vode, s katero razpolaga občina, drugačni, in sicer je lani junija Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Mariboru sedemkrat vzel vzorce vode in ocenil, da se na osnovi izvedenih mikrobioloških preskušanj voda jezera uvršča v razred odlična kakovost celinskih kopalnih voda. A dejstvo je, da kanalizacija v okoliških zaselkih ob jezeru ni urejena. Če je na zahodnem delu jezera kar nekaj že zgrajene, bo za vzhodni del letos šele izdelana dokumentacija. Kanali in kormorani Kot so opozorili ribiči, so edini, ki plačujejo koncesijo za upravljanje jezera v višini sedem do osem tisoč evrov letno. Ob tem morajo odšteti še tisoč evrov letno za vodno pravico za uporabo jezera. Glavni dohodek predstavljajo prodane ribiške dovolilnice. »Savinja in pritoki so precej čisti, medtem ko se na Šmartinskem jezeru srečujemo z odplakami v vodi. Večina gospodinjstev v okolici jezera ima namreč iztoke speljane vanj,« pravi Štefan Zidanšek. Doza narave v malhi zabave CELJE - Na svetovni dan Zemlje se je s slovesnostjo na Šmartinskem jezeru končal večletni projekt Doza narave v malhi zabave. So tudi nekakšni skrbniki jezera, ki ga sicer upravlja družba ZPO Celje. Ribičem zato ni vseeno, kako se bo jezero razvijalo in kako bo urejeno. Še zlasti ker so drugi vodotoki, ki jih upravlja RD Celje, po protipoplavnih ukrepih le še kanali, v katerih se ribe ne morejo dolgo zadrževati. Veliko rib pojedo še kormorani in podobne ptice, ki so pogosto zaščitene in jih ribiči ne smejo preganjati. Občinski svet je lani sprejel plovni režim za jezero, a njegovega izvajanja nihče ne nadzira in mnogi niti ne vedo, da obstaja, čeprav imajo čolne, posojajo pedoline ... Veliko je bilo v preteklosti tudi gradbenih posegov brez nadzora, medtem ko so ribiči pri svojih naložbah naleteli na številne omejitve. Želijo si, da bi našli skupni jezik z okoliškimi prebivalci, saj jih ti pri raznih delih pogosto prijavljajo inšpekciji. Vse to po mnenju Štefana Zidanška zavira hitrejši razvoj turizma na tem območju. RD Celje gospodari s Šmartinskim jezerom ter s Savinjo in Hudinjo s pritoki, v Goričici pa ima pet ribo-gojnih ribnikov. Mestna občina Celje je kot članica Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja Na prireditvi ob zaključku projekta so nastopili otroci Podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini, Društvo podeželskih žena Meta pa je ponudilo domače dobrote. (Foto: SHERPA) pred leti pridobila sredstva za projekt Doza narave v malhi zabave. Las povezuje območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik z namenom spodbujanja razvoja podeželja. K sofinanciranju projektov največ prispevata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri Šmartinskem jezeru je projekt vključeval postavitev novih igral, treh platojev za mize in stole, devet stebrov z informacijami o vplivu narave na počutje ljudi, ki so hkrati nosilci za viseče mreže, izdelavo celotne grafične podobe jezera in oblikovanje novih tabel okoli jezera ter izdelavo promocijskega videa in fotografij. Za 75 tisoč evrov vreden projekt bo približno 41 tisoč evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Občina tako nadaljuje prizadevanja, da bi Šmartinsko jezero postalo privlačna turistična točka. TC Bomo izvedeli kaj novega? CELJE - Agencija RS za okolje bo do leta 2026 izvedla program spremljanja kakovosti tal v Sloveniji. Prvo letošnje vzorčenje je opravila v Celju, in sicer na območju Otoka med stanovanjskimi bloki. Glede na to, da je bilo Celje že pred desetletji prvo v Sloveniji, ki je imelo podatke o veliki onesnaženosti tal s težkimi kovinami, bo zanimivo spremljati, kaj bodo pokazale nove meritve in ali bo nastopil čas še za kakšne menjave zemljine, kot so bile minula leta tiste pri celjskih vrtcih. Vzorci tal za kemijske in pedološke analize jemljejo strokovnjaki iz treh globin: do 5 cm, do 20 cm in do 30 cm. Tako naj bi pridobili zanesljive podatke o stopnji onesnaženosti tal, različnih spremembah kakovosti in predvidenih posledicah različne rabe tal. Vzorčna mesta so namreč določili na območjih kmetijskih zemljišč, otroških igrišč, stanovanjskega območja in industrijskega oziroma opuščenega industrijskega območja. V Celju so vzorce pri dveh vrtcih odvzeli že lani, kmetijsko in industrijsko območje bosta sledila v naslednjih letih. S temi meritvami naj bi na osnovi enotne in mednarodno primerljive metodologije na ravni države pridobili okrepljene in usklajene podatke o kakovosti tal, omogočili boljšo dostopnost do okoljskih podatkov in prispevali k večji osveščenosti o pomenu tal. Izsledki spremljanja kakovosti tal naj bi služili kot osnova za pripravo predpisov, strateških dokumentov, kazalcev okolja, odločanj v upravnih postopkih in poročanj s področja varovanja okolja. Rezultati kemijskih in pedoloških analiz odvzetih vzorcev bodo objavljeni proti koncu letošnjega leta. TC Na Otoku v Celju so strokovnjaki Agencije RS za okolje nedavno odvzeli vzorce zemlje za spremljanje kakovosti tal. (Foto: arhiv Arso) ZA VAS IN VAS DOM SKRBI UPRAVNIK Iskrene čestitke ob mednarodnem prazniku dela in prijetno prvomajsko praznovanje ter veliko delovnih uspehov. Koletektiv Storkom Štore 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Planinski dom na Resevni po 60 letih popolnoma obnovljen Sveža energija priljubljene planinske točke Odprtje povsem obnovljenega doma na Resevni v občini Šentjur so mnogi minulo nedeljo označili kot planinski praznik. Ta priljubljena postojanka je zdaj še bolj gostoljubna, hkrati prinaša nove možnosti za planinsko dejavnost in razvoj turizma v občini. TINA STRMCNIK Ker je zob časa precej načel Planinski dom na Resevni, je v Planinskem društvu (PD) Šentjur, ki je lastnik stavbe, dolgo tlela želja po obnovi. Kot je bilo mogoče slišati na nedeljski prireditvi ob odprtju nove pridobitve, so k uresničitvi želje prispevali trdo delo prostovoljcev, pomoč občine in radodarnost številnih dona-torjev. Predsednik PD Šentjur Miro Rožej, ki je bdel nad obnovo planinskega doma. Peter Jevšnik je dejal, da je obnovljen planinski dom temelj za nadaljevanje planinske tradicije v občini in zagotovilo za razvoj novih rodov planincev, zagovornikov zdravega načina življenja. »Prav skrb za zdrav način življenja je tisto, kar sodoben človek kljub vsemu izobilju danes nujno potrebuje.« Od temeljev do stropa Da je udarniško grajen dom skrival marsikatero presenečenje, je dejal Miro Rožej, ki je od začetka bdel nad obnovo stavbe. Dejal je, da je bila slednja že zelo dotrajana, hkrati so bile v njej neizkoriščene zmogljivosti za nastanitev gostov. »Obnovili smo vse - od temeljev do strehe. Uredili smo skupna ležišča na podstrešju, prostore za družinske apartmaje, sobo za usposabljanje, posodobili smo tudi del, namenjen gostinski ponudbi. Manjka še nekaj notranje opreme, a jo kmalu pričakujemo.« Miro Rožej: »Zdaj so vzpostavljeni dobri pogoji za nadaljnji razvoj planinstva v Šentjurju in odlični pogoji za uporabo celotne stavbe planinskega doma. Uporabljati ga bo možno za različne dejavnosti - med drugim za izobraževanja, hkrati bo omogočal prijetno bivanje za vse uporabnike.« Celotna naložba je bila vredna približno 420 tisoč evrov. PD Šentjur je del denarja zanjo med drugim pridobilo zahvaljujoč uspešnima prijavama na razpisa Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bo-horja in na razpis Ministrstva RS za gospodarstvo, turizem in šport. Po besedah Rožeja planinsko društvo, ki deluje na temelju prostovoljstva, takšnega zalogaja nikakor ne bi zmoglo samo. S solidarnostjo in skupnimi močmi Kako pomembno je ljudem omogočati, da najdejo zeleno oazo v vedno bolj nemirnem tempu življenja, je med dru- »Zahvaljujemo se vam za vso pomoč in bodite prošeni še naprej,« je ob izročitvi zahvale predsednik PD Šentjur Peter Jevšnik dejal šentjurskemu županu Marku Diaciju. Marko Diaci: »Ko je bil predstavljen obseg obnove, je tudi občinski svet podprl idejo, da obnovimo celoten planinski dom in iz proračuna v ta namen zagotovimo več denarja. Upam, da bo dom ustrezal potrebam za naslednjih 60 let.« gim prepoznala Občina Šentjur, ki je pomagala planincem pri pridobivanju zunanjih virov financiranja, hkrati je za obnovo namenila 250 tisoč evrov. Župan mag. Marko Diaci je izrazil hvaležnost vsem, ki so dom gradili pred 60 leti ter so na vrh Resevne nosili zidake in ves drugi potreben gradbeni material. Veliko teh prostovoljcev se je udeležilo nedeljske prireditve ob odprtju doma. Po besedah Diacija je bilo tudi tokrat bistveno, da so vsi sodelujoči k obnovi doma pristopili s skupnimi močni, solidarnostjo, z voljo in energijo. Župan se je zahvalil tudi številnim donatorjem. »Pripravljenost vseh sodelujočih, da pomagajo, je pokazatelj, da znamo v Šentjurju marsikatero stvar, čeprav ni povsem v javni lasti, urediti skupaj.« Dodal je, da obnovljen dom prinaša nove možnosti za razvoj turizma, športa in rekreacije. Številni občani in obiskovalci od drugod prihajajo na Resev-no dnevno in jim ta planinska točka ogromno pomeni. Zato je bila odločitev za obnovo po njegovem prepričanju še toliko bolj pomembna. Foto: SHERPA Črna točka pomahala v slovo ŠTORE - Občina je porušila staro telovadnico v bližini Doma Lipa. Čeprav imajo številni domačini nanjo lepe spomine, je zgradba po besedah župana Mirana Jurkoška v zadnjem času postala črna točka, povezana z neprimernim vedenjem. Morda bo prostoru dal novo vsebino prav dom starejših. Župan Občine Štore Miran Jurkošek je povedal, da je bilo rušenje telovadnice predvideno že zadnjih pet let, vsaj toliko časa stavba ni bila več v uporabi. »Zadnje leto ali Staro telovadnico na Lipi so porušili pred dnevi. (Foto: SHERPA) dve je bila stavba povezana z vandalizmom, v njej so se zbirali mladi, celo kurili so v dvorani, zato je bilo nujno, da smo jo podrli.« Dodal je, da je naselje Lipa sicer lepo urejeno, stara telovadnica pa je bila v zadnjem času črna točka. Včasih je bilo drugače. Na telovadnico, zgrajeno leta 1962, številne domačine vežejo lepi spomini, povezani z urami športne vzgoje. Tam so se, kot pravi Jurkošek, številni ljudje navdušili nad košarko in malim nogometom. Pozimi je bila telovadnica dobro izkoriščena za rekreacijo. »Vesel sem, da smo zdaj dobre pogoje za šport in rekreacijo zagotovili v novi športni dvorani, hkrati sem vesel, da smo odstranili dotrajan >spomenik<.« Na mestu, kjer je bila stara telovadnica, bo občina uredila zelenico. Za nakup zemljišča se po besedah župana zanima Dom Lipa, ki v svoji okolici nima na voljo ravno veliko prostora. »Objavili bomo razpis za prodajo zemljišča in če bo dom pri nakupu uspešen, bo lahko tam uredil park. V prihodnosti bo morda zemljišče prišlo prav za širitev doma.« TS v Čezmejno reševanje OBSOTELJE IN KOZJANSKO - Kako bi izvedli protokol reševanja v primeru masovne nesreče, so minulo soboto gasilci, reševalci, policisti, predstavniki civilne zaščite in drugih reševalnih služb z obeh strani meje preverjali na vaji v središču hrvaškega Huma na Sotli. Mednarodno vajo so izvedli v sklopu projekta Cro-si-sa-fe, pri katerem med drugim sodelujeta Občina Rogatec in Razvojna agencija Sotla. Vaje se je udeležilo približno 180 predstavnikov reševalnih služb, med drugim predstavniki Civilne zaščite Rogatec, tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, Rdečega križa in Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah. Udeleženci vaje so preverili protokol reševanja v primeru zrušenja in poškodovanja stavb ter osnovne šole v primeru potresa in spremljajočih požarov. Namen vaje je bilo izboljšati sodelovanje reševalnih služb z obeh strani državne meje. Udeleženci so s sodelovanjem krepili svoja znanja in veščine. Izboljšati pripravljenost ob naravnih nesrečah in nesrečah zaradi človeške napake ter vzpostaviti zdravo, varno in dostopno obmejno območje je nasploh cilj čezmejnega projekta Cro-si-safe. Vodi ga Zagorska razvojna agencija iz Hrvaške, Razvojna agencija Sotla je koordinatorica dejavnosti na slovenski strani. Projektni partnerici, Krapin-sko-zagorska županija in Občina Rogatec, bosta pridobili denar za nakup opreme. Občina Rogatec bo kupila terensko reševalno vozilo, namenjeno lokalnim gasilskim društvom, dvižno ploščad, s katero bo omogočeno reševanje na višini in večji šotor za vzpostavitev mobilne enote reševanja. Skupna vrednost projekta znaša približno 740 tisoč evrov, od tega je predvidenih približno 629 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 BRASLOVČE - Slavnostna akademija ob 30-letnici obnavljanja gradu Žovnek Želeli so ga zavarovati, a so ga nevede začeli obnavljati Do obnove žovneškega gradu, ki kraljuje na malo več kot 400 metrov visoki vzpetini nad jezerom na obrobju Savinjske doline, je v začetku 90. let prišlo povsem po naključju. Skupina domačih ljubiteljev kulturne dediščine, povezanih v kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, je ruševine želela očistiti in zavarovati. Postopoma so se njihova dela prevesila v obnovo, pri kateri je v tridesetih letih sodelovalo približno 300 prostovoljcev, ki so opravili 30 tisoč ur prostovoljnega dela. Občina Braslovče se je vsem poklonila na sobotni slavnostni akademiji, s katero jim je obenem napovedala podporo tudi v prihodnje. BINA PLAZNIK Eden glavnih pobudnikov za reševanje gradu je nekdanji predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče in predan zgodovinar Franci Kralj. Kot bi bilo včeraj, se še danes spominja, kako se je vse skupaj začelo. »Nekoč nam je pri druženju pijača stopila v glavo, s skupino prijateljev smo postali nerazsodni in odločili smo se, da bomo začeli oživljati grad.« Najprej so postopoma očistili okolico, zaradi česar je ruševine začelo obiskovati vedno več ljudi. »V bližini je bila pet metrov globoka jama in nekega dne sem v zadnjem trenutku rešil deklico, ki je tekla proti njej. Naša skupina se je odločila, da bo luknjo zavarovala. Iztok Omladič, ki ima v bližini gozd, je nasekal sušice in zgradili smo ograjo,« je nadaljeval Kralj. A ograja je bila še bolj privlačna za otroke. Ugotovili so, da ni dobra rešitev, zato so pozidali še zid. »Kamenja je bilo dovolj, prinesli smo pesek in cement ter začeli delati. Dela so se sprevrgla v pravo obnovo in v rezultat, ki ga vidite danes.« Z Žovneka po Evropi Ruševine so restavrirali s pomočjo starih fotografij in pri tem ves čas sodelovali z zavodom za kulturno dediščino, ki jim je priskrbel skice. »Tako je do danes vse teklo gladko. To ni naše, Kraljevo »Kamenja je bilo dovolj, prinesli smo pesek in cement ter začeli delati. Dela so se sprevrgla v pravo obnovo in v rezultat, ki ga vidite danes,« je povedal Franci Kralj. ali tvoje. To je skupna slovenska kulturna dediščina. Nekoč nas je obiskal nekdanji škof Lipovšek in dejal, da je to naša preteklost in tudi naša prihodnost,« je še povedal Kralj in dodal, da moramo biti na svojo zgodovino zares ponosni. Gospodi Žovneški so spadali v posebno kategorijo »svobodni«, zaradi česar so lahko sami razpolagali s svojim ozemljem in na njem gradili. Kupili so si grofovski naziv in čez pet desetletij postali knezi. Dokazano se po Kraljevih besedah po žilah vseh britanskih kraljev pretaka malce krvi Celjskih grofov, natančneje Barbare, najmlajše hčerke Hermana II. Celjskega, najvplivnejšega med Celjskimi grofi. So šele na začetku Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je ob tej priložnosti povedal, da tako sam kot vsi občani zelo cenijo dolgoletno delo prostovoljcev. »Grad predstavlja res pomemben kulturni spomenik ne le za Slovenijo, temveč tudi širše za Evropo.« Kot je še dodal, imajo z njim še veliko načrtov. »Tukaj ni nikoli konca, težko bomo kdaj dosegli končno različico gradu, želimo si, da bi to ostala ruševina, da bi ohranila ta duh in prvinskost ter energijo, ki jo čutimo tukaj na vsakem koraku. Gradu moramo dodati še nekaj vsebin in nadaljevati obnovo, da bomo dvignili tloris gradu iz zemlje na plan. Pravzaprav smo šele na začetku.« Dogodka se je udeležil tudi celjski župan Matija Kovač, ki se je, kot je povedal, zelo razveselil povabila. »Z velikim zanimanjem sem si ogledal delo. Še posebej zanimiva se mi zdi notranjost obnovljenega stolpa z obokom. Pred leti sem bil tukaj na izrednem predavanju dr. Nataše Golob, ki nam je podrobneje predstavila zgodovino tega gradu. To je zares naša skupna dediščina in na takšnem dogodku celjski župan ne sme manjkati.« Obnavljajo ob nedeljah Približno 300 prostovoljcev in 30 tisoč opravljenih prostovoljnih ur šteje seštevek truda, vloženega v obnovo. Na slavnostni akademiji so posvetili posebno pozornost njihovemu trudu pri ohranjanju kulturne dediščine, ki je bila zapuščena več stoletij. Prisotne je pozdravil novi predsednik Kulturno-zgo-dovinskega društva Žovnek Braslovče in eden od prostovoljcev Boštjan Kragl. »Počutimo se svobodno, tako kot so bili naši predniki, zato smo tudi vsako nedeljo tu. Danes je čas za veselje in praznovanje. Jutri je nedelja in bomo šli delat v severno steno,« je povedal. Župan Žohar jim je v zahvalo za njihovo delo in ohranjanje kulturne dediščine podelil bon v višini dva tisoč evrov in obljubil podporo tudi v prihodnje, saj gre za lokalni in državni kulturni spomenik ter biser. V programu so sodelovali vitezi in plesalci iz skupine Vitezov Šaleške doline, fanfare KUD Štajerski rogisti, harfistka Katja Šumečnik in Konrad Prvi Žovneški. Ob koncu praznovanja je bila za oči privlačna ognjena predstava. Foto: Bina Plaznik Gospodi Žovneški so spadali v posebno kategorijo »svobodni«, zaradi česar so lahko sami razpolagali s svojim ozemljem in na njem gradili. Kupili so si grofovski naziv in čez pet desetletij »Tukaj ni nikoli konca, težko bomo kdaj dosegli končno različico gradu, želimo si, da bi to ostala ruševina, da bi ohranila ta duh in prvinskost ter energijo, ki jo čutimo tukaj na vsakem koraku,« je izpostavil Tomaž Žohar. Približno 300 prostovoljcev in 30 tisoč opravljenih prostovoljnih ur šteje seštevek truda, vloženega v obnovo. Na slavnostni akademiji so posvetili posebno pozornost njihovemu trudu pri ohranjanje kulturne dediščine. _ v V ■ V v , , ■ ■ v Zapušča jo ze četrta generacija ucencev ŽALEC - Waldorfska šola in vrtec Savinja, ki imata sedež v Žalcu, letos praznujeta dvanajsto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so učenci z učitelji v soboto v žalskem domu II. slovenskega tabora pripravili prireditev z naslovom 10+2. V prostorih šole, ki sicer domuje v stavbi žalske ljudske univerze, so poskrbeli za bogat spremljevalni program, ki so ga sestavljali ustvarjalne delavnice, poligon, razstava in ogled šolskih prostorov. Ideja o ustanovitvi šole se je porodila leta 2011 skupini staršev, ki je ob pomoči matične šole v Ljubljani uresničila svoje sanje o prvi waldorfski šoli v Spodnji Savinj- ski dolini. Šola, ki je najprej delovala v Celju, se je po dveh letih zaradi naraščajoče prostorske stiske preselila v nove prostore v Žalcu. Ob izdatni pomoči lokalne skupnosti, žalske ljudske univerze in seveda ob pomoči staršev je začela delovati v prostorih UPI ljudske univerze Žalec. Hkrati s šolo je vrata odprl tudi waldorfski vrtec. Šolo, ki jo danes obiskuje več kot 150 učencev od 1. do 9. razreda, letos zapušča že četrta generacija učencev. Kot spominski pogovor Na dogodku, ki sta ga povezovala dva nekdanja učenca šole Laura Mlinar in Aleks Apat, so sodelovali vsi učenci od 1. do 9. razreda z učitelji. Prireditev, ki je bila zasnovana kot spominski pogovor dveh nekdanjih učencev, je obiskovalcem omogočila podroben vpogled v ogrodje delovanja waldorfske pedagogike. Ravnatelju šole Jožetu Školcu sta se kot vabljena govorca pridružila direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš in župan Občine Žalec Janko Kos. Žalska ena od šestih Prva waldorfska šola v Sloveniji se je sicer rodila septembra 1992 v Ljubljani, obiskovalo jo je 58 učencev, ki so bili razporejeni v dva razreda. Danes v Sloveniji deluje šest waldorfski šol, obstaja tudi močna iniciativa na Dolenjskem. »Tisto, kar waldorfsko šolo razlikuje od javnošolske-ga izobraževalnega programa, je, da temelji na celostnem pristopu pri razumevanju otroka in mu skuša ob pravem času na pravi, ustrezen, njemu razumljiv način ponuditi prave vsebine,« je pojasnila učiteljica Jerneja Kolar iz žalske waldorfske šole. ŠO 10 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - V mladinskem centru ob festivalu prostovoljstva še več drugih vsebin »Naš cilj je, da mlade aktiviramo v času počitnic, da pripravijo raznolike vsebine in tako aktivno preživljajo svoj prosti čas,« je povedala Sonja Majcen. Naj prostovoljci so postali Uma Jevšnik, Teja Vengust, Amar Ibrahimović in Daša Smole, Armenda Haliti, Tinkara Anžur, Zoran Jeranko, Peter Čepin Tovornik, Anton Mlinaric in Darja Pretner. (Foto: SHERPA) Ob nekaterih se jim je utrnila solza Ponosni zaposleni v Celjskem mladinskem centru, prejemniku srebrnega celjskega grba, ne počivajo na lovorikah, temveč se lotevajo vedno novih projektov, razširjajo stare in jih vedno bolj približujejo mladim v mestni občini Celje. Tako so minuli petek pripravili že 18. Festival prostovoljstva, kjer so med velikim številom prijavljenih letos še posebej težko izbrali dobitnike priznanj. Pripravili so tudi prvi javni poziv za mladinske dogodke na poletnem odru MCC. Veselijo se še dogodkov ob letošnjem tednu Evrope in ponosno predstavljajo nekatere druge mednarodne projekte. EVA RUDMAN V sodelovanju z Mestno občino Celje so minuli petek podelili priznanja naj prostovoljcem in prostovoljkam. »Za- nimanja je vedno več. Včasih je bilo treba društva in zavode skoraj prositi, naj prijavijo svoje prostovoljce. Letos je bilo drugače - dobili smo več kot štirideset prijav,« je povedala sodelavka za projekte v CMC Samanta Hadžič Žavski in dodala, da je komisija preučila vse zgodbe, ob nekaterih se ji je utrnila celo solza. Zaradi težke odločitve so letos tako v vsaki kategoriji izbrali po dva zmagovalca oz. prejemnika naziva naj prostovoljec. Kdo so naj prostovoljci? Naj prostovoljki leta 2022 v starostni kategoriji od 12 do 15 let sta postali Uma Jevšnik in Teja Vengust, v kategoriji od 16 do 19 let Amar Ibrahimović in Daša Smole, v starostni kategoriji od 20 do 29 let Armenda Haliti in Tinkara Anžur, v kategoriji od 30 do 60 let Zoran Jeranko in Peter Čepin Tovornik. Naj prostovoljca leta 2022 v starostni kategoriji nad 60 let sta postala Anton Mlinarič in Darja Pretner. Mladinski center je ob tej priložnosti ob slavnostnih govorcih direktorici centra Sonji Majcen, podžupanu Samu Seničarju ter državnem sekretarju z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Marku Koprivcu pripravil tudi pester kulturni program. Pri tem se je povezal z Glasbeno šolo Celje, s Srednjo zdravstveno in kozmetično šolo Celje, z zaposlenimi in s prostovoljci iz Vrtca Zarja ter z učenci OŠ Ljubečna. Na tržnici prosto-voljstva so se predstavili nekateri zavodi in organizacije: Škofijska karitas Celje, Ljudska univerza Celje, Socio, Slovensko društvo Hospic, Tehnopark Celje ter Slovenska vojska in Celjski gasilci PGD Babno, ki so na ogled postavili tudi svoja vozila. Z igro do opismenjevanja A razglasitev naj prostovoljcev še zdaleč ni edini projekt. V mladinskem centru pripravljajo več tako lokalnih kot nacionalnih in internacionalnih vsebin. V postopku testiranja je interaktivna digitalna igra, ki je del projekta Ceteris Paribus, s katero mladi lahko spoznavajo osnove evropskega opismenjevanja. V sodelovanju z Lovsko družino savinjsko-kozjanske regije so se letos lotili solidarnostnega projekta Spoznaj lovca, ki je usmerjen v osveščanje mladih o širšem pomenu lovstva za naše lokalno okolje in lokalno skupnost. Prav tako solidarnosten je projekt Polet s knjigo, katerega namen je opismenjevanje mladih in zajema sodelovanje staršev, vzgojiteljev ter učiteljev prvega triletja. Projekt, ki zajema tudi seznam kakovostne literature za lažji pogovor o perečih temah z mladimi, se bo sicer končal letos poleti. V sklopu projekta CO-MIX so v mladinskem centru razvili digitalno platformo za pripravo stripov, ponosni so tudi na pravkar začet projekt Agora NextGen, ki želi mladim približati politiko ter zapolniti vrzeli znanja in vedenja o tej tematiki. Ne nazadnje so vodilni v mladinskem centru ponosni tudi na projekt YouWell, ki je namenjen učiteljem, kjer lahko starejši postanejo mentorji mlajšim kolegom in jih usmerjajo pri poklicu učitelja, ki zajema več kot le učenje znotraj učilnice. Smeh in hrana v tednu Evrope V mladinskem centru so letos pripravili prvi javni poziv za mladinske dogodke na poletnem odru. Poziv, ki je odprt do 15. maja, je namenjen mladim med 15. in 29. letom, ki bi želeli pokazati svoj talent. »Naš cilj je, da mlade aktiviramo v času počitnic, da pripravijo raznolike vsebine in tako aktivno preživljajo svoj prosti čas,« je o projektu povedala direktorica Sonja Majcen. Celjski mladinski center bo tudi letos v tednu Evrope sodeloval pri projektu Evropska vas, v katerega je sicer vključenih devet regij, v naši ga vodi III. OŠ Celje v sodelovanju z informacijsko točko Europe Direct Savinjska. 11. maja bodo v sklopu tedna Evrope pripravili dogodek Evropska vina in siri, 12. maja Stand-Up Europe s Perico Jerkovićem in z Rokom Škrlepom. Še zadnji v sklopu tedna Evrope bo dogodek na mestni tržnici v Celju z naslovom Okusi Evrope. »Zanimanja je vedno več. Včasih je bilo treba društva in zavode skoraj prositi, naj prijavijo svoje prostovoljce. Letos je bilo drugače,« pravi Samanta Hadžič Žavski. Razglasili prostovoljko leta BRASLOVČE - V avli doma kulture je bilo srečanje društev in prostovoljcev občine Braslovče, ki s svojim nesebičnim in prizadevnim delom puščajo pomemben pečat v kraju in družbi. Prostovoljka leta 2022 je na podlagi javnega razpisa občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja postala Ivanka Krevh. Župan Tomaž Žohar ji je izročil posebno priznanje za njeno nesebično pomoč in požrtvovalno delo v preteklem letu. Ivka - pod tem imenom jo poznajo domačini - je članica številnih društev in »je človek sočloveku v času njegove stiske«, kot so v predlogu na javni razpis za naj prostovoljca zapisali tisti, ki jo najbolj poznajo. Da ima prostovoljstvo v Braslovčah dolgo tradicijo, je bila dokaz polna dvorana doma kulture. Žohar je ob tej Prostovoljka leta 2022 občine Braslovče je postala Ivanka Krevh. (Foto: TT) priložnosti poudaril pomen društev za občino, se zahvalil njihovim članom ter jim izkazal vidno spoštovanje in podporo njihovemu delovanju. Po slavnostni podelitvi in osrednjem delu programa je nastopil Klemen Slakonja s Small bandom, s katerim je poskrbel za odlično glasbo in obilico smeha. ŠO Svet spreminjajo na bolje ŠENTJUR - Sredi aprila je priznanja in pohvale za naj prostovoljce podelila tudi Občina Šentjur v sodelovanju z mladinskim centrom (MC), ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko. V kategoriji prostovoljcev do 18 let je priznanje prejel Matic Frlež na predlog MC Šentjur. V kategoriji prostovoljcev od 19 do 30 let je priznanje prejela Sara Vehovar, ki jo je predlagalo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Šentjur. Priznanje za prostovoljca, starejšega od 31 let, sta prejela Ivo Bro-dej na predlog Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur in Miro Rožej na predlog Planinskega društva Šentjur. Priznanje je prejel še projekt Prostofer na predlog Društva upokojencev Šentjur. Priznanje za prostovoljce, starejše od 31 let, ki delajo z otroki in mladino, sta prejela Simon Jecl in Majda Šporn. Za priznanje ju je predlagala Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur. Številni posamezniki so za svoj prispevek k boljši družbi prejeli pohvale. TS Skupinska fotografija vseh prejemnikov priznanj in pohval (Foto: Jure Godler) KULTURA 11 Razvoj plovil pripovedujejo znamke z najrazličnejših koncev sveta V železarskem muzeju razpeli jadra V Galeriji Železarskega muzeja Štore na Teharjah bo do 12. maja na ogled filatelistična razstava z naslovom Jadrnice sveta. Razstava obeležuje tudi 44 let delovanja jadralnega kluba Živaana, ki ga je ustanovil Janez Kuntarič. TINA STRMCNIK Janez Kuntarič, ki v rokah drži tematsko razglednico prireditve, počasi končuje vodenje tekem in vzgojo tekmovalcev jadranja. Zato je razstava nastala ob tej prelomnici. »V obdobju, ko sem osnoval klub, v Celju resnega tekmovalnega jadranja ni bilo. »S prijatelji smo poiskali načrte za gradnjo tekmovalnih jadrnic in smo jih izdelali,« pravi Janez Kuntarič. Avtor filatelistične razstave Tone Petek, član Filateli-stičnega in numizmatičnega kluba Celje, je pojasnil, da je jadro eden najstarejših in najpogostejših načinov premikanja civilizacij skozi zgodovino. Po poti razvoja Petek je razstavo pripravil kronološko, nanjo je uvrstil znamke, ki prikazujejo najstarejše jadrnice sveta - feničanske jadrnice - do današnjih jadrnic in srfov. Vključena je tudi zlata doba jadranja, ki je povezana z odkrivanjem Amerike in različnih držav ter s širjenjem civilizacij. Čeprav so jadra zelo pogosto uprizorjena na znamkah, je avtor pripravil jagodni izbor, želel je namreč, da bi bila razstava čim bolj zanimiva, slikovita in dokumentarna. Znamke izvirajo z najrazličnejših koncev sveta, kar še dodatno odkriva zanimivost filatelističnega sveta. Slovenija ima na temo jadrnic malo znamk, zato je Petek pri slovenskih znamkah vključil tudi druga plovila, kot sta drevak in pletna. Jagodni izbor znamk z motivom jader in jadrnic, ki ga je naredil Tone Petek. Od prvih poskusov do uspehov Razstava je posvečena tudi 44-letnici delovanja jadralnega kluba Živaana, katerega poslanstvo so tekmovalno jadranje, izobraževanje in organizacija regat. Predsednik kluba Janez Kuntarič je povedal, da razstava predstavlja zgodovino delovanja kluba in osvojene rezultate. V obdobju, ko je osnoval klub, v Celju resnega tekmovalnega jadranja ni bilo. »S prijatelji smo poiskali načrte za gradnjo tekmovalnih jadrnic in smo jih izdelali. V Ljubljani je takrat že delovala precej močna jadralna zasedba, zato smo najprej obiskovali tekme, ki so jih prirejali v prestolnici,« se spominja. Klub Živaana je v preteklosti tekmovanja organiziral na Šmartinskem jezeru. Slednje nima najboljših pogojev za ta šport, saj vetrovi pihajo previsoko, v vsakem rokavu veter drugače piha, obala je močno zaraščena. Zato je društvo ta del dejavnosti preneslo na Velenjsko jezero, člani kluba pa so se ves čas udeleževali tekmovanj na Obali, Bledu, v Bohinju, Mariboru in Cerknici. Foto: SHERPA »Jadro je eden od najstarejših in najpogostejših načinov premikanja civilizacij skozi zgodovino,« je pojasnil Tone Petek. Katere so najboljše lutkarske predstave? Šentjurska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je prejšnji četrtek gostila regijsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije, na katero so se uvrstile najboljše lutkovne predstave celjske in koroške regije. Predstave si je ogledala selektorica Nika Bezeljak, ki bo po končanih regijskih srečanjih med skoraj 50 predstavami izbrala osem najboljših. Slednje bodo 6. junija uprizorjene na državnem srečanju lutkovnih skupin Slovenije na Ptuju. S Celjskega so se na regijsko srečanje v Šentjurju uvrstile predstave Alma (Društvo Škratovo gledališče Celje), Štrikec v Sloveniji (Zohn teater, LiVra z Vranskega) in Cesarjevi novi lasje (Lutkarska banda OŠ Vransko). Predstavo Vesoplanet so pripravili v Lutkovni sekciji Mavrica, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Dravograd. Po besedah vodje šentjurske izpostave JSKD Anite Koleša uvrstitev predstav na regijsko srečanje dokazuje izjemno kako- vostno delo na gledališkem področju. »Na žalost je lutkovnih skupin vedno manj in zato tudi število predstav usiha. V Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti vsako leto pripravimo veliko novih izobraževanj, s katerimi želimo ohrabriti skupine, da bi se začele ukvarjati z lutkovno dejavnostjo. Lutke omogočajo otrokom spremljanje raznolikih možnosti odrske čarovnije in budijo njihovo domišljijo ter jih spodbujajo k ustvarjalnosti,« je dejala. TS ne prezrite Na praznični 27. april bo v Narodnem domu še en koncert, ki sodi v okvir glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje. Koncert z naslovom Preobrazbe bo ob 19.30, pol ure prej bo tudi tokrat pogovor z umetniki. Godalni sekstet Uroša Kreka in slavne Metamorfoze Richarda Straussa bo izvedla mednarodna zasedba priznanih mladih glasbenikov: violinista v njej sta Anna Morgoulets in Vid Sajovic, violista Roberto Papi in Anuša Plesničar, violončelista Maruša Turjak Bogataj in Milan Hudnik, kontrabasist v zasedbi je Miha Firšt. TC Nastop orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom profesorice Maruše Mirnik (Foto: TT) Zaigrali so kitaristi V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je bilo nedavno deseto srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije v organizaciji Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom ravnatelja mag. Gorazda Kozmusa. Srečanje kitarskih orkestrov je nastalo v Žalcu na pobudo upokojene profesorice Marije Alatič, ko kitarski orkestri še niti niso bili del učnih načrtov. Od takrat poteka bienalno in je odprto za vse orkestre in ansamble, delujoče tudi zunaj glasbenih šol Slovenije. Na srečanje se je letos prijavilo rekordno število udeležencev, kar 450 otrok v 22 zasedbah. V uvodni besedi se je ravnatelj mag. Gora-zd Kozmus zahvalil vsem sodelujočim za zaupanje in sodelovanje. Poudaril je, da gre za izjemen organizacijski podvig, in se zato vsem zaposlenim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, iskreno zahvalil. Srečanje so, kot veleva tradicija, pred popolnoma napolnjeno dvorano otvorili domači glasbeniki, orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki ga vodi profesorica Maruša Mirnik. Za tem sta se predstavila orkestra sosednjih glasbenih šol, Velenje in Celje, sledilo je še sedem orkestrov v prvem delu, ki se je začel ob 10. uri, ter 11 v drugem delu, ki se je začel ob 15. uri. Kolektiv Glasbene šole Rista Savina Žalec se je ponovno izkazal kot izjemno homogen in ustvarjalen, za kar gre zahvala ravnatelju mag. Gorazdu Kozmus, ki je razumevajoč do vseh projektov, podpira vse ideje in s tem krepi ustvarjalnost kolektiva in otrok. ŠO Češki pečat v knežjem mestu Češki veleposlanik v Sloveniji Juraj Chmiel in celjski župan Matija Kovač sta prejšnji četrtek na celjskem Krekovem trgu odprla razstavo Češke sledi. Ob češkem predsedovanju Svetu Evropske unije jo je pripravilo veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani. Njena tema je dediščina češko--slovenskih odnosov v Sloveniji, ki so svoj pečat pustili tudi v Celju. Razstava na 22 panojih predstavlja osebnosti češkega rodu, ki so uspešno prispevale h gradnji slovenske narodne identitete, kulture, izobraževanja, infrastrukture in športnega gibanja. Čehi in Slovenci so v preteklosti živeli v skupnih državnih tvorbah, nazadnje v Avstro--Ogrski. Njihova zgodovina in kultura sta se zato oblikovali na podlagi skupne usode in medsebojnega navdihovanja. »Čehi so poseben pečat pustili tudi v Celju. To sta na primer Jan Vladimir Hräsky, arhitekt, ki je zasnoval stavbo Narodnega doma, ki je od konca 19. stoletja dom slovenske kulture v Celju, in priznan celjski fotograf Josip Pelikan, ki je bil sin čeških staršev,« je ob tej priložnosti povedal celjski župan. Odprtje razstave je bilo tudi zabavno, saj se je Juraj Chmiel dotaknil podobnosti med slovenščino in češčino, izpostavil je predvsem dve besedi, ki sta v obeh jezikih enaki, njuna pomena pa se razlikujeta. To sta besedi otrok in jed, prva v češčini pomeni suženj, druga strup. Kot je veleposlanik rekel: »Zelo se mi zdi zabavno, ko vidim na avtomobilih napis otrok v avtu ali da v restavracijah ponujajo jedi.« ŠO Pred Celjskim domom je na ogled razstava, katere tema je dediščina češko-slovenskih odnosov v Sloveniji, ki so svoj pečat pustili tudi v Celju. (Foto: SHERPA) 12 NAŠA TEMA Ne le v prestolnico, živahne delovne migracije beležimo tudi v našo regijo S trebuhom za kruhom mnogi na Celjsko Ste vedeli, da vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji na delo odhaja v drugo občino? Število medobčinskih delovnih migrantov se še povečuje, lani jih je bilo približno deset tisoč več kot leto prej. Največ ljudi na delo odhaja v Ljubljano. A morda včasih pozabljamo, da se tudi na Celjsko iz precej oddaljenih krajev na delo vozijo številni ljudje, ki prispevajo k razvoju gospodarstva, kulture, zdravstva in drugih področij. Nekaj njihovih zgodb vam predstavljamo tokrat. TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, DEAN ŠUSTER Med občani 33 občin s Celjskega je bilo lani malo več kot 12.500 ljudi, ki so imeli delovno mesto v prestolnici. Največ ljudi s službo v Ljubljani je bilo iz mestne občine Celje (2.795), sledili so Velenjčani (1.723) in Žalčani (1.100). Na repu lestvice števila občanov, ki prebivajo na Celjskem, delali pa so v Ljubljani, so bili prebivalci Kozjega (82 občanov), Vitanja (56 občanov), Bistrice ob Sotli (54 občanov), Dobja (21 občanov) in Solčave (14 občanov). Iz Ljubljane v savinjsko regijo V katerih občinah s Celjskega so lani delali ljudje iz prestolnice? Največ jih je imelo službo v Celju (638), več kot trikrat manj v Velenju (175), v Žalcu je službovalo 140 Ljubljančanov. V Slovenskih Konjicah je lani delalo 64 oseb iz prestolnice, v Laškem 58 in v Šentjurju 53. Na repu lestvice občin, v katerih so lani imeli delo ljudje iz Ljubljane, so občine Dobje (4), Bistrica ob Sotli in Tabor (2) ter Dobrna (1). Seveda v naše kraje na delo ne prihajajo le ljudje iz Ljubljane. V mestni ob- čini Celje je na primer lani delo imelo 20 tisoč ljudi, ki so imeli kraj prebivališča v drugi občini. Največ jih je prihajalo iz bližnjih občin, kot so Šentjur, Žalec, Vojnik, Laško, Šmarje pri Jelšah in Štore. Med bolj oddaljenimi občinami prebivališča so bile na primer občine Maribor (595), Koper (85), Novo mesto (78), Piran (70), Jesenice (55) in Bled (14). Izstopajo Nazarje in Rogaška Slatina Med tako imenovane izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takšnih občin 17. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini je imela občina Nazarje. V skupino izrazito delovnih občin sta se uvrstila Celje in tudi Rogaška Slatina, ki je bila v letu 2021 še med zmerno delovnimi občinami. Foto: Andraž Purg, SHERPA, SB Celje Med vožnjo vadijo za predstave Razdaljo med Ljubljano in Celjem zadnjih trinajst let redno premaguje igralec Branko Završan, član ansambla Gledališča Celje. Pogosto se na pot odpravi z drugimi igralskimi kolegi, s katerimi skupaj ponavljajo besedilo ali čas med vožnjo porabijo za urejanje obveznosti. »Avtomobil se velikokrat spremeni v našo pisarno,« pravi uspešen gledališki in glasbeni ustvarjalec. Igralec Branko Završan je v Gledališče Celje prišel na povabilo nekdanje upravnice mag. Tine Kosi. Zanimalo ga je, kako je imeti redno službo, biti ves čas vpet v ekipo, s katero sodeluješ, in imeti zastavljen program predstav, medtem ko je prej vrsto let delal kot »svobodnjak«. To, da bo na delo potoval nekoliko dlje, mu pri odločanju o tem, ali naj ponudbo sprejme ali ne, ni predstavljalo pomislekov, saj rad vozi. Med vožnjo iz prestolnice in nazaj domov včasih posluša glasbo, novice, včasih telefonira, spet drugič ponavlja besedilo. Samo trije člani ansambla so iz Celja, drugih 18 igralcev celjskega ansambla se na delo vozi od drugod. Tisti iz Ljubljane se na delo in nazaj večkrat vozijo skupaj. »Avtomobil se velikokrat spremeni v našo pisarno. Medtem ko eden vozi, se skušamo drugi dogovarjati o kakšnih opravkih in obveznostih, ki jih imamo v zasebnem življenju. Redno med vožnjo »Avtomobil se velikokrat spremeni v našo pisarno,« pravi Završan. ponavljamo besedilo predstav. Kadar se skupaj peljemo tisti, ki nastopamo v istem prizoru, je to zelo uporabno.« Igralec Branko Završan Pogreša štoparje Završan je na svoji poti vedno rad ustavil štoparjem. Še posebej veliko jih je bilo na Dolgem mostu, namenjeni so bili na različne konce države. A v zadnjem času opaža, da »analognih« popotnikov, ki bi z dvignjenim palci stali ob cesti in upali na prevoz, ni več. »Sploh kadar se vozim sam, njihovo družbo pogrešam. Težko mi je pri srcu, da je toliko sedežev v mojem avtu praznih, medtem ko porabljam bencin in povzročam izpuste.« Zgodilo se je že, da so člani ansambla Gledališča Celje zaradi nepredvidenih razmer na cesti zamudili predstavo. »Spominjam se, da sem se sam še uspel pripeljati do gledališča pravočasno, skupina igralcev za mano pa je na avtocesti obstala, saj je prišlo do nesreče.« Takrat predstava odpade, gledališče se občinstvu opraviči in pripravi nov datum dogodka. O tem, da bi se v Celje preselila, doslej s partnerko Lučko Počkaj nista razmišljala, čeprav tudi ona dela v Celju. »Za naju je najljubše bivališče na svetu v Ljubljani. Imava domovanje, kot ga drugje ni, najino gnezdo je preveč prijetno, da bi se mu odrekla.« Slabe železniške povezave Vožnja sem in tja je vsakodnevni napor, a ker se igralci vozijo v nasprotni smeri največjih prometnih konic, je vseeno nekoliko lažje. »Ko gledam kolone v nasprotni smeri, preprosto ne razumem, kako lahko ljudje to preživijo. Zastoji so že 20 kilometrov pred Ljubljano,« je kritičen Završan. Ob tem se sprašuje, zakaj pri nas ni boljših železniških povezav. Glede na to, da v prestolnico na delo po podatkih statističnega urada prihaja 140 tisoč ljudi iz drugih občin, bi morala država po njegovih besedah ponuditi boljše rešitve. »Jaz bi se z veseljem vozil z vlakom, če le ob tem ne bi izgubljal še dodatnega časa,« pravi igralec, ki se zelo pogosto na pot odpravi tudi proti Kranju. Tam namreč organizira igralski filmski festival. Iz izkušenj ve, kdaj mora na cesto Med tiste, ki skoraj vsak dan sedejo v jekleni konjiček in se iz Ljubljane odpravijo v knežje mesto, spada odvetnik, nekdanji atlet in predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš. Doslej ni razmišljal, da bi se zaradi stalnih voženj vrnil v Celje, kjer je preživel otroštvo in del mladosti. »Ne, na življenje v Ljubljani sem se toliko navadil, da se najverjetneje ne bom vrnil v Celje. Ampak saj mesta nisem nikoli zapustil. To, da večino dneva preživim v Celju in da v njem delam, mi daje občutek, da sem še vedno Celjan,« pravi Feguš, ki je obenem poudaril, da vožnja zanj ni naporna in da mu ne odžira prostega časa. »Celo nasprotno, v vožnji največkrat uživam. Med njo lahko opravim telefonski pogovor, se miselno pripravim na obravnavo na sodišču »V vožnji največkrat uživam. Med njo lahko opravim telefonski pogovor, se miselno pripravim na obravnavo na sodišču ali na sestanek,« pravi Primož Feguš. ali na sestanek, kamor se odpravljam. V popoldanskih urah, ko se vračam v Ljublja- Odvetnik Primož Feguš no, mi vožnja predstavlja čas sprostitve, čas za razmislek.« Rad je točen Za vožnjo iz Celja v Ljubljano ali obratno je treba biti vedno bolj »taktično« pripravljen glede odhoda. »Pravočasen prihod na sestanek mi predstavlja vrednoto in vrlino. Zelo pazim, da sem točen. Zato mi je pravilno načrtovanje odhoda od doma ali iz pisarne pomembno. Iz izkušenj vem, kdaj moram na pot, ob katerem času dneva, saj so neke razlike v gostoti prometa. Občasno se vseeno zgodi, da se znajdem v prometnem zamašku, bodisi zaradi dela na cesti ali zaradi prometne nesreče.« Lahko se pripeti tudi kaj zanimivega ali celo smešnega. Obstal ob cesti V Celje in nazaj se vozi že 17 let. Zagotovo je prevozil že več kot pol milijona kilometrov. Kot pravi, se mu je v tem času na cesti dogodilo že skoraj vse, le v hujši nesreči še ni bil bil udeležen, za kar je hvaležen. »Najbolj smešna je zgodba, ki se mi je zgodila pred kratkim. Že nekaj let vozim električni avtomobil in v tem času še nisem ostal brez elektrike, čeprav sem se kdaj domov vrnil s preostalim zgolj enim kilometrom dosega. Zato sem želel preizkusiti, koliko ima vozilo še rezerve po tistem, ko baterija pokaže nič odstotkov. Izkazalo se je, da rezerve ni, zato sem obstal na eni od regionalnih cest. Poklicati sem moral avtomobilsko asistenco, ki je vozilo naložila in me odpeljala domov. Zanimivo je, da se je več voznikov ustavilo in vprašalo, ali potrebujem pomoč, vendar sem odgovoril, da je vlečna služba že na poti.« 7мФ PETEK , 26. MAJ 2023 PRIREDITVENI PROSTOR BRASLOVČE NAŠA TEMA 13 Hvaležen, da se izogne gneči Zadnjih pet let na delo v Celje prihaja pediatrični in fetalni karidolog doc. dr. Samo Vesel, dr. med. Preden je sprejel ponudbo za delo v splošni bolnišnici, mu je največ nelagodja povzročala misel na vožnjo. Slednja se je izkazala kot manjši problem, kot si je predstavljal. A v čevljih tistih, ki se v jutranji prometni konici vozijo v Ljubljano, popoldne pa iz nje, nikakor ne bi rad bil. Pediatrični in fetalni kar- delal v Ljubljani, je lahko na diolog Samo Vesel je bil 23 let zaposlen na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ko se je tam njegova zgodba končala, se je odločil za nove izzive. Razmišljal je o nadaljevanju kariere v tujini, ko je od takratnega strokovnega direktorja Splošne bolnišnice (SB) Celje in takratne predstojnice otroškega oddelka prejel ponudbo za delo v knežjem mestu. »Zelo hitro smo našli skupni jezik. Odločil sem se, da bom poskusil, in ni mi žal.« Manj nevšečnosti, kot je predvideval Preden je sprejel delo, mu je največ nelagodja povzročala misel na vožnjo. Ko je delovno mesto odšel peš ali s kolesom. Vožnja se je zelo hitro izkazala kot manjši problem, kot si je predstavljal. »Živim blizu obvoznice in ker grem tako zjutraj kot popoldne v nasprotni smeri od prometnih konic, je promet zelo obvladljiv. V petih letih sem morda dvakrat naletel na daljše zamude zaradi razmer na cesti ali prometne nesreče. Teh nevšečnosti je veliko manj, kot sem predvideval.« Na vožnjo se je navadil. »Včasih z ženo, ki dela v UKC Ljubljana, odhajava domov ob približno istem času. Zgodi se celo, da sem jaz prej doma kot ona ali pa se srečava v garaži. Čeprav ona opravi pet kilometrov razdalje, jaz Pediatrični in fetalni kardiolog Samo Vesel pa 75, je v prestolnici včasih neverjetna gneča.« Potovanje proti delovnem mestu in nazaj se mu zdi bolj prijetno spomladi, poleti in zgodaj jeseni. Težje je pozimi, ko se na pot odpravi po temi in po temi pride tudi domov. V Celju rad ostane tudi po službi Na otroškem oddelku SB Celje, ki je sicer po besedah Vesela precej majhen, so zaposleni štirje zdravniki iz Ljubljane. Kadar lahko, se kolegi povežejo in si delijo prevoz, saj vožnja ob pogovoru hitreje mine. Ker imajo precej različne urnike, se Vesel v približno 70 odstotkih na delo in z njega pelje sam. Celje je bilo zanj najprej le kraj delovnega mesta, ob spoznavanju širšega kroga ljudi in kraja mu je mesto postalo bližje. Tukaj in v okolici je spletel precej novih poznanstev in prijateljstev, zato v mestu ob Savinji z veseljem ostaja tudi zunaj delovnega časa. »V tej sredini sem se našel,« pravi. ob robu »Včasih med vožnjo mislim na preiskavo, ki jo imam na urniku. Služba se na nek način pri meni začne že, ko sedem v avto, in konča šele, ko pridem domov. Včasih seveda o delu premišljujem še kasneje,« pravi Samo Vesel. Najlepše je spati doma pri družini Čeprav imajo hoteli v Termah Dobrna več kot 460 ležišč, se Leon Tomašić vsak dan po koncu službe odpelje domov v 130 kilometrov oddaljene Moravske Toplice. Najlepše je spati doma, pri družini, pravi. Vsakodnevna vožnja mu ni odveč, zato o tem, da bi si morda našel delo bliže domu, ne razmišlja. Leon Tomašić se iz Prek-murja na Štajersko vozi že več kot deset let. Najprej je krajši čas delal v Rimskih termah, leta 2013 se je zaposlil v Termah Dobrna. »Letos 13. julija bom praznoval prvo desetletko,« pravi. V termah je bil najprej vodja prodaje in marketinga, od leta 2018 je direktor družbe. V svoji pogodbi o zaposlitvi ima med drugim zapisano, da lahko v primeru povečanega obsega dela prespi v kateri od hotel- skih sob. Te ugodnosti doslej ni še nikoli izkoristil. »Nočem obremenjevati sodelavcev, da bi zaradi tistih nekaj ur, ki bi jih porabil za spanje, morali za mano pospravljati vso sobo. Naj raje ostane za goste,« pojasnjuje. Ampak najpomembnejši razlog, da vsak dan prevozi 260 kilometrov, je družina. »Čeprav odhajam zgodaj in prihajam bolj pozno, mi zelo veliko pomeni, da vsaj prespim doma. Res je, da sem med tednom z ženo in otroki malo skupaj, a ob koncu tedna, med prazniki in v času dopusta vse nadoknadimo,« pravi. Vsak dan vstaja ob petih zjutraj ter hčerama, stari sta dvanajst in deset let, pripravi šolski torbici, vsem skupaj, še ženi in dveletnemu sinu, pa na mizi pusti zajtrk. Nato sede v avto in se odpelje v službo. Vsaki dve leti nov avto Od Moravskih Toplic do Dobrne običajno porabi uro in dvajset minut, saj se velik del poti vozi po avtocesti. Večkrat se je že zgodilo, da je namesto ob sedmih ali osmih v službo prišel šele po Direktor Term Dobrna Leon Tomašić enajsti uri. »Če je kakšna prometna nesreča in nastanejo zastoji, za nekaj ur obtičim v avtu. Tudi na to sem se že navadil in sprejel kot nekaj, česar ne morem spremeniti,« pojasnjuje. Prežarčiti se (še) ne da TINA STRMČNIK Dolžina potovanja je, kot še marsikaj v življenju, relativna stvar. Ko polni pričakovanj potujemo na dopust, vožnja morda hitreje mine kot takrat, ko sredi največje prometne konice stojimo v koloni in se zavedamo, da že zamujamo na delo. Včasih se nam pot iz enega kraja države do drugega zdi dolga. A v primerjavi z razdaljami, ki jih, da pridejo od točke a do točke b, prevozijo prebivalci večjih držav, se zdi vse skupaj kot kaplja v morje. Kraj našega delovnega mesta je mnogo več kot le naslov, napisan v uradnih zbirkah podatkov, in prikaz potnih stroškov na plačilni listi. Je posledica skupka odločitev, ki jih vlečemo skozi življenje. Vse od izbire izobraževanja, prepoznavanja poslovnih priložnosti, spletenih poznanstev in naše predanosti pri uresničevanju naših želja. Kdor je našel sanjsko službo, se je morda zanjo pripravljen peljati dlje. Za koga drugega je morda najbolj sanjsko, da lahko gre na delo peš ali s kolesom. Čeprav so včasih razdalje od doma do službe dolge, se zdijo vseeno krajše kot nekoč. Ljudje iz oddaljenih krajev so se v preteklosti pogosto preseljevali v kraj delovnega mesta in bogatili tamkajšnjo skupnost. Tako mi je pred časom povedala legendarna upokojena učiteljica, ki je po končanem učiteljišču kar z dekretom prišla učit na Kozjansko. Z možem sta v šoli, ki ni imela niti vrat, zbudila kulturni utrip za ves kraj. Tam sta si ustvarila družino, vodila krožke, sodelovala v društvih. Danes, ko državo prepredajo ceste in imamo sodobna vozila, marsikdo kljub oddaljenosti od delovnega mesta ne razmišlja o selitvi. Številne naloge v različnih poklicih se da opraviti celo od doma. Le učinkovitega javnega prevoza med večjimi kraji še nimamo. In prežarčiti se (zaenkrat) še ne da. »Čeprav odhajam zgodaj in prihajam bolj pozno, mi zelo veliko pomeni, da vsaj prespim doma,« pravi Leon Tomašić. Z vsakodnevno vožnjo v službo in nato spet domov na leto prevozi 100 tisoč do 120 tisoč kilometrov. V desetih letih je zaradi tolikšne kilometrine moral zamenjati že pet avtomobilov. V avtu je vedno sam. Ko se vozi proti Dobrni, razmišlja o delu, ki ga čaka, načrtuje pogovore s sodelavci in poslovnimi partnerji, na poti domov premleva dogodke tistega dne. »Domov vedno pridem s >čisto glavo< in prav to je velika prednost vsakodnevne vožnje,« je prepričan. Leon Tomašić o tem, da bi si poiskal službo bliže domu, doslej ni razmišljal in najbrž tudi nekaj časa še ne bo. »Službene obveznosti in družinsko življenje dobro usklajujem, žena in otroci me pri vsem podpirajo. Zato kakršnekoli spremembe zaenkrat niso v mojih načrtih,« pravi. O občasnem delu od doma ne razmišlja Med tistimi, ki imajo stalno bivališče v osrednji regiji, službo pa v Celju, je tudi Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje. Vodenje največjega celjskega podjetja je prevzel julija 2020 in od takrat se iz domačega Mengša vozi na delo malo več kot petdeset kilometrov. »Za cinkarno sem se odločil predvsem zato, ker sem jo dobro spoznal že v eni od prejšnjih služb, v domžalskem He-liosu, za katerega je dobavljala pigment titanovega dioksida. Vedel sem, da gre za uspešno, urejeno in perspektivno podjetje,« pojasnjuje Aleš Skok, ki je bil pred prevzemom vodenja cinkarne tri leta tudi član njenega nadzornega sveta. Aleš Skok se v Celje vozi vsak delovni dan. Včasih bi lahko delal tudi od doma, ampak menedžer si tega ne sme privoščiti, pravi. Prisoten mora biti tam, kjer je tovarna. Za pot do službe, če seveda na cesti ni zastojev, običajno porabi štirideset minut. To je le deset minut več, kot je trajala vožnja, ko je še delal v Ljubljani, čeprav je ta od njegovega domačega kraja oddaljena le 15 kilometrov. »Čas na poti v službo in potem domov mi Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok zelo hitro mine. Porabim ga za razmišljanje, sprostitev ... Če bi se do delovnega mesta moral voziti dlje, bi bilo to najbrž zelo utrujajoče in bi razmislil, ali sprejeti takšno službo,« priznava. V avtu se vozi sam, nesreče doslej še ni imel. Ampak nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, pravi. Prednost manjših mest Čeprav dela v Celju šele tretje leto, mu je mesto priraslo k srcu in ne razmišlja o tem, da bi službo poiskal kje drugje. »Manjša mesta imajo veliko prednosti pred velikimi. Ljudje se bolje poznajo, bolj so povezani, tudi zaupajo si bolj, zato se da marsikaj lažje urediti,« o delu v Celju razlaga Skok. Mesta sicer doslej še ni uspel tako dobro spoznati, kot si želi, saj mu delo v cinkarni vzame zelo veliko časa. »Vabijo me na številne kulturne, športne in druge prireditve, a se večine, žal, ne morem udeležiti. Dogodki so običajno zvečer, kar pomeni, da bi moral v enem dnevu pot od doma do Celja in nazaj opraviti dvakrat,« pojasnjuje. »Manjša mesta imajo veliko prednosti pred velikimi. Ljudje se bolje poznajo, bolj so povezani, tudi zaupajo si bolj, zato se da marsikaj lažje urediti,« pravi Aleš Skok. 14 KRONIKA Več hujših nesreč ' ШВК f Ш - . K—T * - m"f »a .fes,..; V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo več hujših nesreč. % »v: L ' ^-Л^шИ - ' v : ' џ \ v 4 r. i'ÄSlä Štev... .: V ~ -'^"^ISfo ... .v , :al na stre » Г. - ; I mm v .: ■ - v. , vs.-- ..де-; i- . > . T ■ ' ' • ~ m -m ...... ■ ■ Ж ■ I Ш ! • ММШШа - " 4 > \ Vozilo je bilo ukradeno v Franciji Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje so pred dnevi na počivališču Lopata ustavili 31-letnega voznika tovornega vozila, državljana Romunije. Ta je med tovorom prevažal več različnih predmetov. Policisti so v postopku ugotovili, da je med predmeti prevažal kolo z motorjem, za katero so ugotovili, da je bilo ukradeno v Franciji. Vozilo so mu zasegli, zoper 31-letnika bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja. Padla po pobočju V soboto popoldne so policisti obravnavali poškodbo pla-ninke na Donački gori. 54-letna planinka se je poškodovala pri sestopu, kjer ji je zdrsnilo, nato je padla po pobočju. S helikopterjem so jo odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, kjer so ugotovili, da se je lažje telesno poškodovala. Tuja krivda je izključena. V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo več hujših nesreč. Najprej sta trčila voznika v Vitanju. Voznik v Pi-rešici je zapeljal s ceste in trčil v ograjo. Na Polzeli se je hudo poškodovala kolesarka. Nesreča se je zgodila tudi na območju Šmarja pri Jelšah. SIMONA SOLINIC V Vitanju sta trčila voznika dveh vozil. Do trčenja je prišlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje. Oba, tako povzročitelj kot drugi voznik, sta bila pod vplivom alkohola. Povzročitelj je imel približno dva promila alkohola v krvi, drugi udeleženec približno promil alkohola. Oba sta se pri trčenju lažje poškodovala. Povzročitelja bodo kazensko ovadili, drugemu udeleženemu vozniku so izdali plačilni nalog. Odnesla sta jo brez poškodb V nedeljo se je nesreča zgodila v Pirešici. Voznik je zapeljal s ceste in trčil v ograjo. Alkotest mu je pokazal 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V vozilu je prevažal sopotnika, vendar ni bil nihče telesno poškodovan. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja nevarne vožnje. Smolo je imela kolesarka Dan prej se je na Polzeli hudo poškodovala 70-letna kolesarka. Ta je padla zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. S kraja nesreče so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Nesreča se je zgodila tudi na območju Šmarja pri Jelšah. Do nje je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti 67-le-tnega voznika, ki je vozil proti Loki pri Žusmu. V kraju Bukovje v Babni Gori je v ovinku zapeljal čez vozišče in bankino v obcestni jarek. Pri tem je vozilo obrnilo in je obstalo na strehi v jarku. V zadnjem tednu so se na Celjskem zgodile tri hude delovne nesreče, ena od njih se je končala celo s smrtjo poškodovanca. Minulo soboto nekaj minut pred 17. uro se je v gozdu na območju Savine pri Ljubnem ob Savinji smrtno ponesrečil 63-letni moški. Policisti in kriminalisti so na kraju opravili ogled in ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi podiranja drevesa. Slednje je moškega poškodovalo, zaradi česar je na kraju umrl. Pomoč na kraju so nudili gasilci, tuja krivda je izključena, policisti bodo o nesreči obvestili pristojno državno tožilstvo. Na območju Hrastja pri Šentjurju se je pri žaganju lesa s krožno žago poškodoval moški. Žaga mu je poškodovala dlan. Tuja krivda za nesrečo je izključena. V Radečah se je ponesrečila 26-letna ženska. Do poškodbe je prišlo v podjetju, kjer je stroj za izdelavo izdelkov delavko stisnil in jo huje poškodoval. Poškodovana je bila s helikopterjem odpeljana v UKC Maribor, kjer je ostala na zdravljenju. Ogleda kraja nesreče so se udeležili dežurni preiskovalni sodnik, tožilec in inšpektor za delo. Policisti in kriminalisti zbirajo obvestila, da bi ugotovili dejstva in okoliščine nastanka poškodbe. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Foto: SHERPA - \ v-^ k> « 5&rl£l —t% »t r* 4 Nezakonito v Slovenijo V Rogaški Slatini so policisti pred dnevi izsledili dva državljana Nepala in štiri državljane Šrilanke. Policisti so ugotovili, da so nezakonito prestopili notranjo mejo in vstopili v Slovenijo na območju Rogatca. Vsi tujci so zaprosili za azil in bili po opravljenih postopkih odpeljali v azilni dom. Nato so policisti v Laškem prijeli državljana Albanije, ki je na tovornem vlaku nezakonito prestopil notranjo mejo in vstopil v Slovenijo na območju Do-bove. Zaprosil je za azil in bil odpeljan v azilni dom. Foto: Pexels Fotografije so simbolične. KRONIKA 15 Od ovadb do prepovedi vožnje Sredi preteklega tedna je na Ljubečni voznica povzročila prometno nesrečo in odpeljala s kraja. Močno je bila pod vplivom alkohola, saj ga je imela v krvi približno dva promila in pol. Nesreča se je zgodila, ko je voznica pri vključevanju na prednostno cesto izsilila prednost drugemu vozniku in trčila vanj. Ko je odpeljala s kraja, je še večkrat kršila cestnoprometne predpise. Pred kratkim so celjski policisti ustavili drugo voznico, ki je prav tako imela visoko stopnjo alkoholiziranosti. SIMONA SOLINIC Spomnimo, da so policisti pred tedni obravnavali tudi žensko na območju Vojni-ka, ki je trčila v stanovanjsko hišo, nato še v vozilo in nadstrešek. Ne le da je bila pijana, ampak je bila tudi pod vplivom konoplje in kokaina. A tu se še ni ustavilo. Policisti so ugotovili, da je pred tem povzročila že eno prometno nesrečo in s kraja pobegnila. Na Celjskem se je zgodilo tudi, da so policisti ustavili pijane voznice ali kršiteljice, ki so v vozilih ob tem prevažale otroke. Kot pravi pomočnik načelnika Policijske postaje Celje Tomaž Aubreht, statistika sicer ne kaže bistvenega porasta števila pijanih voznic na našem območju, vendar »Gre za visoko stopnjo alkoholiziranosti, ki prinese hude posledice s pravnega vidika in tudi življenjskega. Ovrednotena je kot kaznivo dejanje, pomeni tudi razveljavitev vozniškega dovoljenja in prepoved vožnje,« izpostavlja Tomaž Aubreht. ne smemo prezreti, da jih policisti ustavijo kar nekaj. Policijska statistika namreč prometne kršitve ne ločuje po spolu storilcev, drugače pa je pri povzročitvah prometnih nesreč. Visoka stopnja alkoholiziranosti »V letih 2021 in 2022 so ženske pod vplivom alkohola povzročile 12,3 odstotka prometnih nesreč,« dodaja Aubreht. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila 1,26 promila, kar je zelo velika težava. »Gre za visoko stopnjo alkoholiziranosti, ki prinese hude posledice s pravnega vidika in tudi življenjskega. Ta stopnja alkoholiziranosti pomeni, da je nesreča ovrednotena kot kaznivo dejanje, pomeni tudi razveljavitev vozniškega dovoljenja in prepoved vožnje,« dodaja sogovornik. Aubreht nadaljuje, da se voznice od voznikov sicer ne razlikujejo glede narave kršitev. »Gre za vse kršitve, od milejših, kot je neuporaba smernikov ali to, da s seboj nimajo vseh potrebnih dokumentov za vožnjo, do hujših kršitev prometnih predpisov, kot so prekoračitve hitrosti. Res je tudi, da je več kršitev vseeno nekoliko bolj na strani moških,« še dodaja sogovornik in nadaljuje, da je družba dosegla pozitiven preboj predvsem pri mlajših voznikih, torej tudi pri voznicah. »Redkokdaj se zgodi, da bi policija obravnavala mladega voznika oziroma voznika začetnika, ki bi storil hudo kršitev ali kaznivo dejanje v prometu. Na tem področju menim, da gre izobraževanje oziroma preventivno osve-ščanje mladih v pravo smer, ki se kaže tudi v prometu.« Foto: Pixabay S a pol in delovanje kohola Koliko gramov alkohola je v vaši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, od vrste alkoholne pijače, od tega, kaj ste jedli pred ali med pitjem in kako ste pili. Podlaga za izračun sta telesna teža in spol. Primer 1 Д Primer 2 80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo vsebnosti alkohola v krvi, ki znaša 0,71 grama na kilogram krvi ali 0,34 miligrama v litru izdihanega zraka. 60 kg težka ženska prav tako popije liter piva. Pri njej tekočine obsegajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena vsebnosti alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligrama v litru izdihanega zraka. Zaskrbljujoče visoke stopnje alkoholiziranosti »Skoraj ne mine dan, da na cestah naše policijske uprave ne bi obravnavali voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Še bolj zastrašujoče so visoke stopnje alkoholiziranosti. Glede na to, da so pred nami praznični dnevi in pogostejša druženja, opozarjamo vse voznike, naj ne vozijo, če uživajo alkoholne pijače. Odzivi voznikov, ki so pod vplivom alkohola, so običajno prepozni in napačni, na nekatere ne- varnosti se sploh niso več sposobni odzvati. Zato svetujemo vsem voznikom, če bodo uživali alkoholne pijače, nikar za volan. Naj bodo odgovorni in si uredijo prevoz,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Pri kršenju omejitev hitrosti razlik med ženskami in moškimi ni. Vsi prepogosto preveč pritisnemo na plin ... (Foto: Andraž Purg) 16 ŠPORT Primož Rifelj (1975-2023) V 49. letu se je po hudi bolezni poslovil Primož Rifelj, vrhunski tekmovalec v konjeniškem športu v preskakovanju ovir in najuspešnejši slovenski trener. Rodil se je v Mozirju, kjer je odraščal obdan s konji in kjer je začel svojo športno pot. S svojim neizmernim posluhom za konje, pogumom, predanostjo, z navdušenostjo, s trdim delom in karizmatičnostjo je v več kot tridesetletni karieri zabeležil vrsto odmevnih rezultatov doma, predvsem pa v tujini, kjer si je zgradil spoštovanje in ugled med najvidnejšimi predstavniki tega športa v svetu. Bil je dolgoletni član in predsednik strokovnega sveta v preskakovanju ovir pri Konjeniški zvezi Slovenije, kjer je oral ledino in iz strokovnega vi- dika postavil Slovenijo ob bok razvitejšim državam. Rezultati so pokazatelj dolgoletnega trdega dela. Svoje znanje je nesebično delil vrsti mlajšim tekmovalcem in naslednikom, ki so - tako kot on - pod njegovim vodstvom želi vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih. V zadnjih letih je deloval na posestvu Ce-rovec v Šentjurju, kjer se je poleg športnega treniranja ukvarjal tudi z rejo vrhunskih športnih konj, s katerimi je njegova pastorka Nina Pangeršič segala po zelo visokih mestih v svetovnem pokalu. S svojim delom je pustil neizbrisen pečat v slovenskem konjeništvu, kjer zdaj ostaja praznina. Za sabo je pustil dvanajstletno hčer Najo, ki odločno in ponosno stopa po njegovih stopinjah. DŠ Po zmagi v Šiški bo v soboto sledil štajerski derbi Aljoša Matko je ob koncu oktobra dvakrat zabil žogo v mrežo Maribora Nogometaši v drugi slovenski nogometni ligi so odigrali tekme 26. kroga. Rogaška je po zmagi s 3 : 0 v gosteh proti Rolteku Dobu obdržala vodilni položaj. strelci so bili Matic Marci-us, Andrej Pavlović in Tomi Gobec. slatinčani imajo na vrhu lestvice 59 točk oziroma dve več od drugega Aluminija. Do konca tekmovanja so le še štirje krogi. Moštvo trenerja oskarja Drobneta bo pričakalo Bilje in Krko, gostovalo pa bo v Ajdovščini in v zadnjem krogu v Krškem. Bravo, Celje! V soboto skok na drugo mesto? Nogometaši Celja so se s petnajsto zmago v 1. slovenski ligi utrdili na tretjem mestu, v soboto pa lahko skočijo na drugi položaj razpredelnice. V Šiški so ljubljanski Bravo premagali s 3 : 0. DEAN ŠUSTER Prvi gol je dosegel Charles Ikwuemesi, preostala pa Aljoša Matko. Pilipčuk ni menja(va)l Izidi 32. kroga so bili: Kal-cer Radomlje - Koper 1 : 1, Tabor - Mura 1 : 2, Maribor -Domžale 1 : 0, Gorica - Olim-pija 2 : 2 in Bravo - Celje 0 : 3. Celje je neporaženo že pet krogov. Po klavrni predstavi proti sežanskemu Taboru so se varovanci trenerja Romana Pilipčuka dobro odzvali in visoko slavili na vedno neugodnem gostovanju. Celotno tekmo so odigrali Matko Obradović, Žan Kar-ničnik, David Zec, Damjan Vuklišević, Nejc Ajhmajer, Mark Zabukovnik, Nino Kouter, Denis Popović, Luka Bobičanec, Aljoša Matko in Charles Ikwuemesi. Na klopi so zaman na priložnost čakali Matjaž Rozman, Daniel Štefulj, Klemen Nemanič, Tin Matić, Lucas Mačak, Gregor Bajde, Ibrahim Kargbo, Lovro Bizjak in Matic Vrbanec. Prvi je v 15. minuti zapretil branilec Zec, a je žogo udaril proti sredini vrat. Po pol ure je bilo 0 : 1. Charles Ikwuemesi se je z levega roba kazenskega prostora nenadoma odločil za diagonalni udarec, ki ni bil močan, ampak izredno natančen. To je bil njegov deveti prvenstveni gol. Dobra popotnica za derbi V uvodu drugega dela se je moral po strelu Davida Flakusa Bosilja zelo potruditi vratar Obradović. Gostje so podvojili prednost v 59. minuti po izvrstnem prodoru Aljoše Matka. Zelo hladnokrven je bil tudi v izdihlja-jih tekme, ko se je ponovno sam znašel pred vratarjem in je spretno poslal žogo čez njega: »Pomembno je bilo, da smo uspešno lovili odbite žoge in nadaljevali napade, s katerimi smo imeli nadzor nad tekmo. To nam je omogočalo, da smo si ustvarjali več priložnosti, ki smo jih danes tudi izkoristili. Vesel sem, da se je tudi meni odprlo in da sem uspel celo dvakrat zadeti.« Zatem je hitronogi Matko priznal: »V zadnjem obdobju nisem bil najboljši pri izkoristku priložnosti. Tokrat mi je uspelo po željah. Upam, da bom takšne izvedbe ponavljal do konca sezone. Današnja zmaga zagotovo pomeni lepo popotnico za štajerski derbi.« 23-letni Matko je v 1. SNL v tej sezoni zbral osem golov. Ni treba posebej poudarjati, da bo proti svojemu nekdanjemu klubu Mariboru še dodatno motiviran. Preža na protinapade Za trenerja Romana Pi-lipčuka je postalo že kar značilno, da se ne hvali ob zmagah. Nasprotno, zna poiskati podrobnost, ki ne gre na roko njegovi ekipi: »Kljub dobremu rezultatu bi se lahko stvari v trenutku odpeljale v drugo smer, na primer pri zadetku Brava, ki je bil nato razveljavljen. Verjamem, da bi bila tekma precej bolj zahtevna, če bi tisti zadetek obveljal. Takrat smo imeli nekaj težav, zato smo se povlekli malce nazaj in čakali na priložnosti za protinapade. Po enem od njih smo potem tudi zadeli. Štajerski derbi bo izjemno pomemben, saj gre za neposredni dvoboj za drugo mesto.« Državni prvak z Olimpijo je Celjan Svit Sešlar, ki je živel tudi v Slovenskih Konjicah. Od tam prihaja trenutno najboljši strelec 1. SNL Žan Vipotnik, nekoč nadebuden igralec Dravinje, zdaj pa ostrostrelec Maribora, ki je zbral le en gol manj od Ik-wuemesija in Matka skupaj. Foto: Andraž Purg Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 32 22 4 6 55:31 70 MARIBOR 32 17 6 9 64:37 57 CELJE 32 15 10 7 44:32 55 KOPER 32 14 8 10 41:30 50 MURA 32 11 13 7 43:38 46 DOMŽALE 32 11 12 9 44:37 45 KALCER 32 6 14 12 29:51 32 BRAVO 32 8 7 17 30:38 31 GORICA 32 4 11 17 26:50 23 TABOR 32 3 13 16 26:58 22 Charles Ikwuemesi je v Šiški odigral celotno tekmo, kar je obetavna novica pred razburljivim obračunom moštev, ki jima zelo dobro kaže v boju za evropske vozovnice. ŠPORT 17 Izjemno privlačno akrobatsko tekmovanje v Celju Ena zmaga, četrto mesto in napaka favorita Prvič je bilo državno prvenstvo v akrobatiki na veliki prožni ponjavi v Celju, doslej so bila petkrat izvedena v Murski Soboti. V dvorani I. osnovne šole se je zbralo več kot dvesto tekmovalcev in tekmovalk iz trinajstih slovenskih klubov. DEAN SUSTER Naslednja tekma v Celju bo 7. oktobra, in sicer 2. odprto prvenstvo Celja. Skamnov spodrsljaj Na državnem prvenstvu je tekmovalo deset predstavnikov Freestyle kluba Celje, cicibanki Ema Gogić in Tia Šlogar, cicibani Niko Mahmutović, Tal Majcen in Belin Jarh, starejša deklica Vita Fir, starejša dečka Janez Radej in Žan Rednak ter mladinca Jakob Leskovšek in Urh Skamen. Zaradi bolezni so manjkali mlajši deček Matevž Novak in starejša dečka Rok Robič in Gašper Novak. Izkazal se je Niko Mahmuto-vić, ki je osvojil naslov prvaka med cicibani. Starejši deček Janez Radej je bil sedmi. V finale med mladinci se je uvrstil Jakob Leskovšek in osvojil četrto mesto. Urh Skamen, ki je spadal med favorite za odličja oziroma je sodil celo za glavnega favorita za zmago, je storil napako in se ni uvrstil v finale ter je pristal na devetem mestu. Skamen je sicer državni prvak med mladinci na mali prožni ponjavi. Brez zapletov Franc Grahek je predsednik Freestyle kluba Celje in glavni trener: »Tekmovanje je bilo izpeljano kakovostno, predvsem po zaslugi naših dveh računalničarjev Uroša Leskovška in Rolija Rade-ju, ki sta odlično vnašala in obdelovala podatke. Vse je minilo brez zapletov. Malce nas je presenetila zelo številna udeležba. Nimamo prav veliko izkušenj, a je tekma potekala tekoče.« Glede re-zultatskih dosežkov je Gra-hek dodal: »Morda so naša pričakovanja vsak dan večja. Zadovoljen sem z uvrstitvami naših fantov in deklet. Najvišje sta posegla Niko Mahmutović in Jakob Lesko-všek. Urh Skamen je odlično izvedel prvi del vaje, po petem skoku v drugem delu se je dotaknil blazine, kar je pomenilo prekinitev vaje in je izgubil naslov prvaka.« Po počitnicah bo sledila tekma na malem trampolinu, večina najboljših slovenskih tekmovalcev pa se bo v Celje vrnila 7. oktobra. Foto: Andraž Purg Celjanke danes v Kranj po drugo zmago Precej hitrejša od prejšnje rekorderke Članica Atletskega društva Kladivar Klara Lukan je na Dunaju nastopila v cestnem teku na pet kilometrov v sklopu dunajskega maratona. Progo je pretekla v času 15 minut in 32 sekund. Krepko je izboljšala državni rekord Helene Javornik, katere dosežek iz leta 2000 je bil 16: 10. Lukanova, dobitnica več odličij na evropskih tekmovanjih v kategorijah mladink in mlajših članic, je tudi prepričljivo zmagala, saj je Hrvatica Ana Martinović za njo zaostala skoraj dve minuti. DŠ Košarkarice Cinkarne odločno korakajo proti osvojitvi novega naslova državnih prvakinj. Letos lovijo že svojo 19. zvezdico. V ponedeljek so zmagale 31. zapovrstjo v finalih končnice. V dvorani Gimnazije Celje -Center so bile od igralk kranjskega Triglava boljše z 69 : 48. Konec že v petek? Druga tekma finalnega niza na tri zmage bo danes v Kranju (20.30). Če bodo varovanke trenerja Damirja Grgića povedle z 2 : 0, bodo v petek v Celju (18.00) pripravljeni pokal in medalje. Košarkarice Cinkarne so v tej sezoni doživele zgolj štiri poraze, dva v ligi Waba, enega v slovenskem pokalnem tekmovanju in enega v rednem delu 1. slovenske lige, ko je bil Triglav v začetku decembra boljši s 65 : 54. Predvčerajšnjim Kranjčanke niso bile blizu novemu presenečenju. Že ob polčasu so Celjanke vodile z dvajsetimi točkami prednosti. V nadaljevanju je Grgić ponudil priložnost prav vsem igralkam. Manjkala je poškodovana Ana Nuša Anžič, kapetanka Maruša Seničar pa je kljub zdravstvenim težavam stisnila zobe. Niso pokazale vsega Celjanke se potegujejo za devetnajsti naslov državnih prvakinj, Kranjčanke, ki so bile njihove tekmice v zadnjih desetih finalih, pa so še brez naslova. Vseh deset finalov v zadnjih enajstih sezonah (leta 2020 prvenstvo zaradi covi-da-19 ni bilo končano, naslov pa je osvojila Cinkarna), so Celjanke dobile s 3 : 0. »Dekleta so odigrala dobro. V prvem polčasu so bila zelo zbrana. Po visokem vodstvu je ritem padel, tudi zaradi naših številnih menjav. Najbolj pomembno je, da smo v prednosti in da smo se znebili začetnega pri- tiska. Zdaj se bodo z bremenom morale soočiti Kranjčanke. To moramo izkoristiti in storiti vse, da že v petek lahko končamo sezono. Menim, da moje igralke še niso pokazale vsega, kar znajo,« je prepričan Damir Grgić. Najboljši strelki sta bili Taylah Rose Simmons s 17 in Sara Elizabeth Loomis s 13 točkami. Vse igralke so po koncu obračuna na parketu zapele in čestitale za rojstni dan direktorju kluba Urošu Kranjcu. DŠ Po odigrani tekmi 25. kroga 1. slovenske lige v Rogaški Slatini so košarkarji Zlatoro-ga ostali brez možnosti za obstanek med elito. V drugem polčasu so Laščani nekajkrat po-vedli, a so gostitelji na koncu slavili z 90 : 84. Moštvo iz Treh lilij bo v prihodnji sezoni nastopalo v 2. slovenski ligi. Košarkarice Cinkarne so svojemu direktorju Urošu Kranjcu čestitale in zapele kar na parketu. Klara Lukan med pogovorom s predsednikom AD Kladivar Stanetom Rozmanom. (Foto: Andraž Purg) Ni še konec, a je ... Po izjemni zmagi nad trebanjskim Trimom je bilo pred rokometaši Celja Pivovarne Laško le še nekaj stopničk do ponovne osvojitve naslova državnih prvakov. Z najvišjo so opravili v Ribnici. Domači Riko so premagali z 32 : 20. Tri kroge pred koncem 1. slovenske lige imajo še naprej štiri točke prednosti pred najbližjimi zasledovalci iz Trebnjega. V deželi suhe robe je bila tekma do 21. minute precej enakovredna (8 : 9), nato so izbranci trenerja Alema Toskića v končnici prvega polčasa zaigrali zelo dobro v obeh smereh in se na veliki odmor odpravili s prednostjo petih golov. V nadaljevanju so prikazali zrelo in odgovorno predstavo ter drugih 30 minut dobili še z višjo razliko kot prvih. V celjski ekipi, ki je največ vodila za 14 golov, sta bila najbolj učinkovita Aleks Vlah in Mitja Janc s po petimi goli. S kar 19 obrambami se je izkazal vratar Nebojša Bojić. Po reprezentančnih tekmah se bodo tekmovanja v domači konkurenci nadaljevala z zaključnim turnirjem pokala RZS; v polfinalu 6. maja v Ormožu se bodo celjski roko-metaši pomerili s koprskimi. V prvenstvu bodo dvakrat zapovrstjo igrali doma (Maribor, Krško), po proslavljanju bodo odpotovali v Slovenj Gradec. DŠ 18 NAPOVEDNIK (fcfcC fT №11 DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE SREDA, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE S KATJO 3. maj, ob 17.00 Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. Knjižnica pri Mišku Knjižku ČETRTEK 4. maj, ob 18.00 ZAKAJ ZDA NIMA MINISTRSTVA ZA KULTURO Predstavitev knjige Blaža Kosovela. Oddelek Glasba-film NAPOVEDUJEMO! ZELENI TORKI Teme: plodovke, balkonske in okrasne rastline, zeliščni vrt, kompostiranje. Vsak torek v maju ob 18. uri. Oddelek Glasba-Film Kulturne prireditve SREDA, 26. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Bi se gnetli na tej metli? Pravljična predstava v izvedbi učencev OŠ Vransko-Tabor 17.00 Knjižnica Velenje Ema Marinčič: Sivko na potepu po Plečnikovi Ljubljani Predstavitev knjige in ustvarjalna delavnica 17.00 Glasbena šola Rogaška Slatina Jan Čugalj, violina in Urška Roškar Imenšek, klavir Koncert ob 50. letnici delovanja GŠ Rogaška Slatina 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni Predstavitev stripa Kajuh, pesnik in partizan (Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić) 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov 18.00 Dom krajanov Tabor Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nune v akciji Glasbena komedija ČETRTEK, 27. 4. 11.00 Šotor pri Domu krajanov Tabor Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju 11.00 Na Tolstem vrhu pri spominski hiši Milenka Kneževiča Prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju Medobčinski dogodek Občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče PETEK, 28. 4. 19.00 Galerija F-bunker Velenje Isto sonce Odprtje fotografske razstave Ive Suhadolnik Gregorin NEDELJA, 30. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi SREDA, 3. 5. 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ićkoti Igrajo: Denis Avdić, Ranko Babić, Ivan Šarić, Žan Papić in Admir Baltić v stand up komediji Druge prireditve SREDA, 26. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 17.00 do 20.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tečaj kaligrafije z Natalijo Resnik Tudi v sredo ob istem času 17.45 do 19.00 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike Tudi v četrtek ob istem času 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja 19.00 Celjski mladinski center Tečaj orientalskega plesa - Shekaya ČETRTEK, 27. 4. 7.00 Šmartno ob Paki_ Pohod po poti spominov 8.00 Turist biro Rimske Toplice Tradicionalni pohod na Kopitnik 10.00 Sejmišče v Mozirju Blagoslov konj 11.00 Spomenik pri Planinskem domu na Boču Osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 11.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Proslava v počastitev treh praznikov 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večeri novonastale glasbe PETEK, 28. 4. 9.00 do 13.00 Sadovnjak Kozjanskega parka, Gradišče nad Podsredo Mednarodni dan travniških sadovnjakov Dan odprtih vrat sadovnjaka Kozjanskega parka 11.00 Galerija Velenje Praskan svet oblik Brezplačna počitniška kreativna delavnica 17.00 Pokrajinski muzej Celje Pečati iz voska Počitniško ustvarjalnico bo vodila Rada Hriberšek. 19.00 Tabor_ Slovesno odprtje Jurijevega trga Koncert zasedbe The Moonlighting Orchestra SOBOTA, 29. 4. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 8.00 do 12.00 Laško_ Tržnica Laško 9.00 do 12.00 Grad Komenda Polzela Otroška delavnica Moj mali mlaj Izdelovanje mlaja 10.00 Domačija Lamperček v Vinski Gori Risanje na kamenčke Obarvaj svoj kamenček sreče, primerno za otroke prve triade OŠ 13.00 Pred kulturnim domom v Mozirju Tradicionalni pohod v počastitev občinskega praznika po delu Brezja 13.00 Celjski mladinski center Gledališko filmske delavnice Delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima gledališče. 14.00 Celjski mladinski center Tečaj risanja portreta Vodi celjski slikar in umetnik Đorđe Aleksić Dimitrijević 17.00 Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj NEDELJA, 30. 4. 9.00 do 20.00 Središče Tabor Šentjurski sejem z veselico Maša, povorka, predstavitve društev, veselica 19.00 Travnik pod belim dvorom na Gorici Velenje Tradicionalno kresovanje na Gorici 19.00 Ob Velenjskem jezeru Kres na vodi in kresovanje pri Žlajferju 20.00 Travnik pri železniški postaji v Paški vasi Kresovanje PONEDELJEK, 1. 5. 8.00 Start izpred KZ Tabor Čemšeniška planina in Zajčeva koča Prvomajski pohod 10.00 Celjska koča_ Prvomajska proslava Slavnostna govorca predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk in celjski župan Matija Kovač 10.00 Dom na Šmohorju Tradicionalno srečanje na Šmohorju 10.30 do 13.00 Čreta_ Tradicionalno prvomajsko srečanje Delavska maša, slovesnost ob spomeniku NOB in druženje 11.00 do 17.00 Graška gora, športno igrišče Prvi maj na Graški gori Tradicionalno prvomajsko srečanje C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si DNEVA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 üa ЕТППЕга telemach ■ C kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 SREDA: 3. 5. 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 17.45 do 19.00 Celjski mladinski center Tečaj Lego robotike Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8., razstava Naj med!, na ogled 3D KRANJICA - čebela velikanka; do 15. 5. narodrwzabavna TV oddaja Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www. vtvstudi o. com, www.facebook.com/najviza Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Vrata, celjskega kiparja in slikarja Ervina Potočnika; do 26. 6. Krekov trg Celje: Češke sledi v Sloveniji; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: razstava Rudolfovi in njihove literarne sledi, avtorici: Ana Miličevič in Tina Esih; do 25. 5. Knjižnica Šentjur: razstava fotografij Biodiverziteta - umetnost življenja 2022; do 31. 5. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: likovna razstava Med volkovi in gradovi, avtorice Sonje Zorko; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Prikazni, avtorja Tomaža Milača; do 14. 5. Grad Podsreda: razstava Igrače Hermana Lisjaka; do 30. 6. 2024 Galerija Velenje: razstava Odtenki temine, avtorice Cvetke Hojnik, do 6. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Brinove jagode, avtorice Agate Pavlovec; do 30. 4. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: Lejga kamerat! Ne vštic, to naj gre gor, na star' grad!; do 1. 9. Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava Škale, ki jih ni več; do 31. 7. Velenjski grad: razstava ob 65-letnici Muzeja Velenje »Lej-ga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALIOGLASI/INFORMACIJE 19 / V Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v pomladnem jutru nemočno za vedno si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in tasta J OŽETA GRUMA (13. 9. 1937-14. 4. 2023) iz Šaranovičeve ulice v Celju, nazadnje je bival v Domu Lipa Štore hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh njegovega slovesa nudili oporo, stisnili roko, izrazili sožalje, darovali cveije in sveče ter se poklonili njegovemu spominu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma Lipa Štore za nego, skrb in razumevanje ob njegovih zadnjih urah. Žalujoči: vsi njegovi V IOTORNA VOZILA POSEST ODDAM PRODAM CITROEN C4 1,6 hdi, dizel, letnik 2029, z vso opremo, lepo ohranjen, registriran do seetembra, pcodam za 1.850 EUR. Telefon 031 649-203. 273 STROJI PRODAM TRAKTOR Mitsubishi, 4 x 4, 25 KM, 1.200 ur, letnik 1999, prodam za 6.500 EUR. Telefon 031 649-203. 273 TRAKTOR Mitsubishi, 4 x 4, 22 KM, samo 600 ur, kot nov, letnik 1998, prodam za 5.300 EUR. Telefon 031 247-018. 273 KOSILNICO Sip BRK 135 in štirivretenski pajek prodam. Telefon 041 663-137. p Poroke Celje Poročila sta se: Urška JEL-ŠEVAR iz Litije in Blaž VAR-ŽIĆ GALLE iz Hajdine. Žalec Poročila sta se: Diana DREV iz Topolšice in Seba-stijan ŠORN iz Kamnika. ŠO z vrtom oddam v zameno za manjšo pomoč na kmetiji. Telefon 031 406-327. 281 60-letna vdova brez obveznosti, z lepo manjšo kmetijo, bi rada spoznala dobrosrčnega sopotnika za preostanek življenja. Telefon 070 621-251. 281 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bcs 127, dvovrstno sejalnico za koruzo, znamka Panagra, dve škropilnici - traktorsko njivsko, 340 l, in vinogradniško ventilatorsko, 200 l, cisterno za vino, 800 l, ter 50 kosov betonskih stebrov za vinograd, prodam. Telefon 041 211-883. 274 PRODAM KAKOVOSTNO vino različnih sort, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 031 534-970. p VODOVOD L KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lav/a 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC - april/maj LOKROVEC GORICA PRI ŠMARTNEM I OPATA MEniOG SIATINA V ROŽNI DOIINI lOČE Vedno s1 v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... V S P O MIN 28. aprila bo minilo eno leto, kar nas je zapustila naša draga VERO NIKA ZORKO iz Rilengozda Hvala vsemC ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji oeižigate svečke. Vvi njeni Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 72. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, tast, svak in boter ALOJZIJ KOŠAK iz Grobelc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Gekott za organzacijo pogreba, gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen poslovilni obred, govorniku gospodu Darku Bezenšku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in gospodu za odigrano Tišino. Hvala veteranskemu društvu Sever, društvu upokojencev iz Gorice pri Slivnici in vsem, ki vas nismo posebej imenovali in ste našega dragega Alojzija pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi VINO (izabela, jurka), žganje sadjevec in semena (pegasti badelj) prodam. Telefon 031 806-041. 272 KOCKE sena, 120 kosov, prodam. Telefon 041 573-380. 277 TRITIKALO za krmljenje živali prodam. Telefon 041 295-239. 278 PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-716. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Smrti Celje Umrli so: Jože BELTRAM iz Celja, 85 let, Matija BU-BIK iz Šmartnega ob Paki, 76 let, Leopold Andrej HRASTNIK iz Tabora, 85 let, Marija ROBIČ iz Celja, 68 let, Jožef KOROŠECizDramelj, 70 let, Anton POŽUN iz Celja, 88 let, Doroteja MRA-KOVČIČ iz Celja, 90 let, Karolina OŠTIR iz Celja, 82 let, Marija ČANŽEK iz Celja, 90 let, in Luka MLAKAR CAJZEK iz Laškega. Šentjur Umrla je: Silva MA-STNAK iz Slivnice pri Celju, 71 let. Žalec Umrla sta: Dragica ŠPAJ-ZER iz Liboj, 71 let, in Terezija JAGER iz Svetega Lovrenca pri Preboldu, 70 let. Velenje Umrli so: Danilo ŠVENER iz Topolšice, 61 let, Martina GLINŠEK iz Velenja, 82 let, in Stanislav ČUJEŠ iz Velenja, 77 let. PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si 49 300 Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA V 91.letu nas je zapustil dragi ati, ate in stric IVAN PLANINŠEK s Hudinje v Celju (9. 5. 1932-11. 4. 2023) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še posebej izjemno skrbnima in čutečima negovalkama gospe Zdenki in gospe Ireni, patronažnim sestram gospe Marjanci, gospe Jerneji in gospe Veri, osebni zdravnici gospe Čebular, dr. med., in sestri Lidiji. Hvala duhovniku gospodu Davidu za cerkveni obred in sveto mašo. Zahvala tudi pevcem skupine Eros in gospodu Mateju za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste bili z njim v mislih ali zanj molili. Z nami bo ostal za vedno v vsej svoji veličini. Žalujoči: hčerki Alenka in Natalija z družinama Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna, misel nate. ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedka, pradedka in tasta JOŽETA BELTRAMA iz Celja (15. 8. 1938-12. 4. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen obred, pevcem kvarteta Pušeljc, govornici in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Mineva 6. leto, kar si nas zapustil, naš dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956-26. 4. 2017) Si zdaj metulj, ki včasih sede name? Si zvezda, ki na nebu sveti zame? Si zvok, ki ga slišim ta trenutek? Ali tišina, ki govori, ko ves svet molči? Karkoli si... vem, da to si TI! Pogrešamo te ... Hvala vsem, ki se ga spominate. Vsi tvoji u#u#u# ronnrtor ci t SOMRAK SONČNEGA KRALJA Reforme z vprašajem: (ne)sposobnost ministrske ekipe iNTERVJU - FRANE ADAM, sociolog: Pobudo za zamenjavo Roberta Goloba bo dala Levica epilog cerkvenega škandala Zaljubila se v župnika, prepovedali so ji v cerkev intervju - EDWARD cLUG, koreograf: Prihaiam v leta ko eno oslabi PRI РПППЛ.Ш niu nnsnpisnu I c i r I 20 INFORMACIJE novi tednik radio cene OBČINA BRASLOVĆE Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROCILNICA ZA novi tednik Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: Naročnino bom plačeval: П mesečno □ na 3 mesece Dna 6 mesecev Dietno □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)_ S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik Novi tednik naročam na predlog (ime, priimek in telefon oz. e-mail): NT&RC, d.o.o. Prešernova 19 3000 Celje za vsakega novega naročnika prejmete darilni bon planeta tuš celje vvrednosti20 evrov. bone v vrednosti 20 evrov prejme tudi novi naročnik! 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Akcija traja od 16.3. do 31.5.2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. 1000 EVROV www.novitednik.si novi tednik VMiac? £ шту. Ted ni ko ve zaodbe Št. 17 / Leto 78 / Celje, 26. april 2023 Angela Rehar pri 95 letih še vedno polna življenja Vsak četrtek je zanjo »praznik« Sreča je imeti tako zveste bralce, kot je Angela Rehar iz Lokovine pri Dobrni. Novemu tedniku je predana že desetletja in tako komaj čaka četrtke, ko ji na vrata potrka poštar in ji prinese njeno najljubše čtivo. »Že navsezgodaj ga čaka in ko pride, mu v roke v zahvalo stisne bonbone,« pripoveduje Angelina hči Nada. »Videti bi jo morali, s kakšnim žarom nato lista in prebira časopis. Še zajtrk mora počakati,« doda. BOJANA AVGUŠTINČIČ V četrtek, 23. marca, je bil za Angelo dvojni praznik. Ob tem, da je izšla nova številka Novega tednika, je Angela dopolnila tudi častitljivih 95 let. Domači so ji pripravili presenečenje. Pri njej se je zbrala vsa družina, slavljen-ki je prišel voščit tudi župan Dobrne Martin Brecl. Obiska se je iskreno razveselila, saj ni pričakovala, da bo deležna takšne pozornosti. Srce ji je zaigralo tudi, ko je zaslišala harmoniko. Presenetili so jo namreč tudi muzikanti. »Ko zasliši harmoniko, pozabi na vse bolečine, glasba ji da neverjetno moč in voljo,« pravi hči Nada. Slavljenka je tako na svoj 95. rojstni dan tudi zaplesala. Skromno in težko življenje Angeli Rehar v življenju ni bilo s cvetjem postlano. Rodila se je 23. marca 1928 na Vi-nah pri Novi Cerkvi. Mladost je preživljala v številni družini, z desetimi sestrami in bratoma. Življenje na majhni kmetiji je bilo skromno in težko, a na otroštvo in mladost ima lepe spomine. Po osnovni šoli je ostala doma in pomagala na kmetiji, saj za nadaljnje šolanje ni bilo denarja. Očetu je pomagala tudi pri opravilih v vinogradu in v vinski kleti in tam je spoznala tudi svojega prihodnjega moža Milana, ki je z voli in vozom prišel po vino. Leta 1949 sta se poročila in že kmalu se jima je pridružil prvorojenec Milan. V zakonu so se jima nato rodili še hči Cvetka, sin Stanko in kot najmlajša hči Nada. Angela je znala poprijeti za vsako delo. Mož Milan je bil zaposlen v Liku Savinja Celje, bil je tudi družbeno dejaven in nekaj časa predsednik Krajevne skupnosti Dobrna, zato je bil pogosto zdoma. Angela je doma vzgajala otroke, kmetovala in gospodinjila. Leta 1958 sta z možem kupila hiško v Lokovini in si na istem mestu zgradila novo. Pred trinajstimi leti je Angela ovdovela, zdaj jesen življenja preživlja s hčerko Nado ter z vnukom Matjažem in njegovo družino. Zelo je ponosna na svojih osem vnukov, 16 prav-nukov in prapravnuka. Nada ob tem omeni zanimivost, da je mama Angela pred 18 leti ravno dan pred svojim rojstnim dnevom dobila eno pravnukinjo, lani pa dan po svojem rojstnem dnevu še eno. Recept za dolgo življenje Čeprav je nedavna bolezen 95-letnici pobrala nekaj moči, je še vedno polna življenja in bistrega uma. Tudi leta neverjetno dobro skriva. Kot je zaupala županu, ji pri tem najbolj pomagajo mir v duši, delo in preprosta hrana. Veliko ji pomenijo tudi glasba in dobra volja in to, da ima ob sebi svoje najbližje. Obožuje rože, ogromno jih je dobila tudi za rojstni dan. Zelo rada tudi bere. Najraje seveda Novi tednik, ob njem pa tudi druge časopise in revije. Čas si krajša še z gledanjem televizije in s poslušanjem glasbe. Da bi ji zdravje še dolgo služilo, da bi jo vedrina duha in notranji mir spremljala še vrsto let ter da bi se ob stoletnici ponovno srečala, je sla-vljenki zaželel župan Martin Brecl. Sama pa se je zbranim zahvalila za obisk in nepozabno presenečenje ter jim zaželela, da bi bili srečni in zdravi. 95-letna Angela Rehar je tudi županu Martinu Breclu povedala, da ob četrtkih najprej v roke vzame Novi tednik. Brati ga začne na zadnji strani. Večkrat je sodelovala tudi v akcijah Novega tednika, kot so bile Sto kmečkih žensk na morje in druge. To je bilo zanjo nepozabno doživetje. (Foto: Zdenka Kumer) Slavljenka je za rojstni dan med drugim dobila stol, na katerem bo lahko ob toplejših dneh posedala pred hišo in občudovala cvetje, ki ga obožuje. (Foto: osebni arhiv družine) Kislo »župo« tokrat Z dopusta se (še) Zbiratelj s strastjo iz kuhali gasilci Str. 24 niso vrnili Str. 25 okolice Dobrne Str. 30-31 22 INTERVJU Na urgenci je bil za božič. Izčrpano telo ga je popolnoma ustavilo. Pred leti je prejel nagrado društva novinarjev za perspektivnega novinarja. Pravi, da bi nekoč rad napisal zelo dobro knjigo. Med drugim se je poigraval z mislijo, da bi vstopil v politiko. Vasja Jager, novinar, kolumnist in pisatelj Utrujen je od zdrah in afer Profesorica Manca Košir mu je med študijem novinarstva rekla, da je dober novinar dober človek. Pravi, da do danes še ni slišal večje resnice o tem poklicu. Tisti, ki spremljamo njegovo novinarsko delo, se strinjamo, da v skladu s to resnico Vasja Jeger živi. Odraščal je v Šmarju pri Jelšah. To je bil čas, ko ga je prevzela ljubezen do literature. V svojem poklicu je hitro opozoril nase, saj se je posvečal predvsem preiskovalnemu novinarstvu, zato je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za najbolj obetavnega novinarja. A mu je novinarstvo v naslednjih letih postreglo tudi s trpkimi izkušnjami, finančno negotovostjo in z opešanim zdravjem. Danes pravi, da je utrujen od zdrah in afer, rad bi spet čutil radovednost in v sebi ponovno prebudil občutek, da je na svetu še kaj lepega. BARBARA FURMAN Pomlad je v polnem razmahu. Je letošnja za vas po čem bistveno drugačna od predhodnih? Drugačna je glede tega, da z njo postavljam nov osebni rekord v preživetih pomladih -da sem torej starejši, kar pomeni, da je duh bogatejši za leto izkušenj, telo pa obteženo z dodatno kilometrino. Zdi se mi, da nakopičeno bogastvo vendarle odtehta izjemen napor, ker sem letos bolj miren in radosten kot prejšnje pomladi. V Šmarju pri Jelšah ste odraščali. Se pogosto vračate v domači kraj? Žal ne. Primarna družina je že pred leti razpadla, zato sem izgubil velik del razlogov za vračanje. Še vedno ostajajo prijatelji, znanci in sorodniki, ki jih pogrešam. Kadar me prehudo grize slaba vest, si pomagam z mislijo, da je razdalja od Maribora do Šmarja pri Jelšah še vedno enaka razdalji od Šmarja pri Jelšah do mene. Kako se je prebujala želja po opravljanju novinarskega poklica? Ste pri izbiri študija oklevali? Seveda sem okleval, pri osemnajstih pač nisem imel pojma ne o sebi ne o svetu. Vedel sem samo dvoje: da nisem tehnični tip in da ne želim trohneti v pisarni. Na Gimnaziji Celje - Center sem imel čudovito učiteljico slovenščine, Ireno Benedičič, ki mi je privzgojila ljubezen do literature. Ko sem se potem v zadnjem trenutku odločal, kaj bi študiral, sem izbral novinarstvo kot najmanjše zlo. Verjel sem, da je ta poklic najboljši približek dejavnosti, ki omogoča življenje od kreativnega pisanja. Z delom dokazujete, da je bila izbira za poklic prava. Pred leti ste med drugim prejeli nagrado Društva novinarjev Slovenije za najbolj obetavnega novinarja. Kar nekaj časa ste kot svobodni raziskovalni novinar pisali za Večer in med drugim drezali v gnezda korupcije, vaše prispevke smo brali Pri Večeru sem bil zaposlen skoraj desetletje in imel sem zelo dobro plačo. Ko je podjetje prevzel lastnik, s katerim sva se že pred tem znašla navzkriž v eni od afer, ki sem jih razkril, sem dal odpoved. Leto sem bil brezposeln, nakar so me pri tedniku Mladina dobesedno pobrali z ulice, za kar sem jim večno hvaležen. Delal sem kot honorarni sodelavec in zadovoljen sem bil. Vse je bolje kot brezposelnost. Mladina je zame pojem kakovostnega novinarstva. Po najboljših močeh sem se trudil in res so mi kasneje ponudili tudi službo, ki pa je nisem sprejel. Pri sebi sem že čutil, da sem iztrošen in otopel. Tovrstno novinarstvo terja celega človeka, jaz pa sem imel ob tem tudi druge izzive. Ko se je telo končno uprlo in preprosto nisem mogel iz sebe iztisniti ničesar več, sem šel. Stresno življenje je pustilo posledice na vašem zdravju. Izgoreli ste, pomoč ste iskali na urgenci. v Mladini, pred kratkim ste se zaposlili pri reviji Jana. Zakaj prav pri njej? Po letih v jarkih čutim, da je Jana najboljši približek tega, zaradi česar sem takrat šel v novinarstvo. Rad imam ljudi in rad pišem. Utrujen sem od zdrah in afer, rad bi spet čutil radovednost, radost, hvaležnost ... Pogrešam občutek, da je na svetu še kaj lepega, in pogrešam vero v človeško dobroto. Ste res pred tem službovali na ministrstvu za digitalno preobrazbo? Na tem ministrstvu sem bil zaposlen mesec dni. Dovolj, da sem videl, da nisem za uradnika, za pisarno in »štempljanje.« Ce bi vztrajal na tem delovnem mestu, bi goljufal tako delodajalca kot sebe. Spoznal sem, da se nikoli ne izteče dobro, če naredim življenjski premik iz strahu, temveč moram iti za svojo radostjo. Ko se je pojavila ponudba za zaposlitev pri Jani, nisem okleval. Tudi pri tedniku Mladina so vam pred leti ponudili redno zaposlitev. Zakaj je niste sprejeli? Na urgenci sem bil za božič. To je bilo drugič, ko me je telo popolnoma ustavilo. Prvič je bilo, ko sem nekega dne odhajal z Večera. Obakrat je bilo podobno - pešanje imunskega sistema, ves čas so me pestile bolezni, vnetja in izpuščaji po vsem telesu, tesnoba in depresija, nespečnost in stiskanje v prsih. Danes se počutim zelo dobro, tudi EKG se izboljšuje, no, optimalen sicer še ni. Čeprav se ves čas dokazujete s kakovostnim novinarskim delom, se je vaša družina znašla v finančni stiski. Ce bi bil sam, bi mi zaslužek več kot zadostoval. Ker pa je med porodniško in zatem med epidemijo žena Danaja nič kriva in nič dolžna ostala brez dela, nam je denarja pač začelo zmanjkovati. Njena zgodba je v tem pogledu bistveno težja od moje, njen boj me navdihuje in zaradi nje nimam pravice do tarnanja. Zvozili smo - kot družina. In to je vse, kar šteje. Moram poudariti, da nismo v tem pogledu nič posebnega, kaj šele, da bi bili kaj več. Nedavno sem spoznal oblikovalko, ki je prekarka že trideset let. Ob njenih preizkušnjah, a še zdaleč ni edina, sem globoko ponižen. To so večji ljudje od mene. Živimo v primežu neizprosnega neoli-beralizma, v katerem mnogi pristanejo na prekarne oblike dela. Zakaj? Zaradi strahu? Da, samo zaradi strahu. Strah je lahko izredno močno motivacijsko sredstvo, ker nas žene v beg pred tem, česar se bojimo. To je lekcija, ki se je mnogi naučimo že kot otroci, ko smo namesto z zdravimi zgledi motivirani s strahovi. Kaj bodo rekli drugi, če boš vztrajal v svoji pristnosti? Kaj bo z ljudmi, ki jih imaš rad, če jim ne boš vedno na voljo? Kaj bo s tvojim življenjem, če ne boš izpolnil tujih pričakovanj o uspehu? Prekariat je podaljšek manipulacij z vzorcem strahu. Prekarec bo preprosto sprejel vse, kar se od njega zahteva, samo da bo imel občutek družbene in človeške vrednosti. Mnogi šefi so mojstri v izkoriščanju potrebe po tem občutku, namesto da bi ljudi motivirali z dobrim zgledom in s poštenim plačilom. Prekariat je sramota zahodne civilizacije, poudarjate. Mnogi se strinjamo s tem. Toda kako ga odpraviti? Temeljni pogoj je, da dosežemo potrebno soglasje o tem, da smo kot družba povsem zašli, ko smo zamešali, kdo služi komu - mi gospodarstvu ali gospodarstvo nam. Clovek je izumil ekonomijo, da bi si olajšal preživetje, danes pa ekonomski sistem žre človeka in se napihuje na njegov račun. In ta ekonomski sistem se imenuje neoliberalni kapitalizem. Ko bomo obrnili prizmo in bodo podjetja obstajala zgolj zato, da bodo ljudem dajala kruh, ne pa iz njihove krvi iztiskala dobička, se bo neoliberalizem sesedel sam vase. Takrat se bomo verjetno lahko dogovorili o nekem temeljnem univerzalnem dohodku, o spoštovanju osnovnih delavskih pravic in o poštenem plačilu za pošteno opravljeno delo - in v tistem trenutku prekariata ne bo več. Med drugim ste opozarjali na cenzuro in samocenzuro v novinarskem poklicu ter izpostavljali potrebo po uporu proti sistemu, ki legalizira zlorabo medijev. To sem govoril, ko sem bil še idealist in so bili časi še malo bolj romantični. Danes bi rekel, da največja težava novinarstva nista cenzura in sa-mocenzura, temveč slabi novinarji in uredniki. Pehanje za ekskluzivami, tabloidizacija in afera- štvo, padanje standardov poročanja, nerazgleda-nost ljudi, ki bi morali osmišljati družbo - to so vzroki, zaradi katerih tradicionalni mediji postajajo pogrešljivi in izgubljajo občinstva v primerjavi s spletom. Na drugi strani ljudje ne storijo ničesar, da bi podprli kakovostno novinarstvo, temveč se zadovoljijo s kičem, z dezinformacijami in resničnostnimi šovi; samo da pribije. Preprosto je, kakovostno novinarstvo ni nikomur več v interesu. Za novinarje je prenaporno, za bralce in poslušalce je premalo zabavno, politika pa itak ne prenese, da se ji nastavlja ogledalo. Potem ne preseneča, da je preiskovalno novinarstvo v slovenski medijski krajini skoraj povsem poniknilo. Preiskovalnega novinarstva ni, vsaj ne v tistem hollywoodskem smislu, ko novinar več tednov ali mesecev preiskuje neko »svinjar-jo« skorajda kot zasebni detektiv, se dobiva z ljudmi z roba, jih zasleduje, se lažno predstavlja in skrivaj snema. Tega ni. Najbolje, kar trenutno premoremo v slovenski medijski krajini, je podatkovno novinarstvo, ki ga izvaja peščica ljudi. Ustanovam težijo za podatke javnega značaja in prebirajo poslovne registre. Tu in tam kdo komu postavi pravo vprašanje in razkrije kakšno zgodbo. Potem imamo afere, ki so v javnost posredovane iz enega kroga z namenom škodovanja nasprotni kliki. In to se največkrat predstavlja kot preiskovalna ekskluziva. Je pa hvala bogu še živo kakovostno reportažno novinarstvo, prav tako so še prisotni dobri intervjuji in tudi kakšno pozitivno zgodbo novinarji še napišejo. Slovenska tiskovna agencija (STA) pa drži pokonci ažurno in kakovostno novičarstvo. Drugo je prepisovanje, prazno intelektualizi-ranje, prikrita propaganda in reklame, lažne novice in trači. »Človek je izumil ekonomijo, da bi si olajšal preživetje. Danes ekonomski sistem žre človeka in se napihuje na njegov račun. In ta ekonomski sistem se imenuje neoliberalni kapitalizem.« »Na urgenci sem bil za božič. To je bilo drugič, ko me je telo popolnoma ustavilo. Obakrat je bilo podobno - pešanje imunskega sistema, ves čas so me pestile bolezni, tesnoba in depresija, nespečnost in stiskanje v prsih.« INTERVJU 23 V družini je povsem zadovoljen s častnim položajem namestnika predsednice vlade, hudomušno pripomni. Leta 2014 ste kandidirali za vodjo Komisije za preprečevanje korupcije. Takrat ste med drugim opozorili na vrsto pomanjkljivosti v izbirnem postopku. Za kakšne pomanjkljivosti je šlo? Saj ne vem več prav dobro. Kolikor se spo mnim, je bila ena od članic izborne ko misije nesramna na račun mojega dela, čeprav sem do takrat vendarle opravil nekaj dobrega. Jaz sem bil takrat že za-kompleksan in ranjen, res nisem potreboval še tega, da me kdo ponižuje, ko pridem z dobrimi nameni. Nekako tako sem takrat doživel vse skupaj. »Bilo i prošlo,« pravijo južni bratje. Zanimivo je, da vas je politika vabila v svoje vrste. In to celo večkrat. Res je. Prvič že pred devetimi leti, ko sem napisal kolumnico o razgovoru za službo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in doživel svojih pet minut »cvrenja« v kresu ni čevosti, imenovanem prepoznavnost v de želi z dvema milijonoma ljudi. Nekaj časa me je misel o »Ljudje ne storijo ničesar, da bi podprli kakovostno novinarstvo, temveč se zadovoljijo s kičem, z dezinformacijami in resnično stnimi šovi; samo da pribije.« vstopu v politiko kar mikala, ker sem iskal načine, kako onkraj pisanja in blebetanja narediti kaj pametnega za skupnost. Zdaj, v zrelejših letih, sem raje prijazen in sočuten do prijaznih ljudi, ki me resnično potrebujejo. Povsem zadovoljen sem z nadvse častnim položajem namestnika predsednice vlade v naši družini. (smeh) Tudi pisateljevanje vam ni tuje. Pred približno petimi leti ste na povabilo Cankarjeve založbe s priznanim odvetnikom Petrom Čeferinom napisali kriminalni roman Sodni dnevi. Med pisanjem knjige sta menda postala prijatelja. Kako osebno doživljate gospoda Čeferina? »Fajn« dečko je. So vam novinarske veščine prišle prav pri pisanju romana? Seveda. Še bolj prav bi mi prišli daljši rok, manjše obremenitve med delom v času korone in poglobljena uredniška obravnava. Vas pisateljevanje še mika? Pripravljate kaj novega? Nekoč bi rad napisal res dobro knjigo. Takšno, na katero bom sam ponosen in jo bom od časa do časa tudi brez strahu vzel s police ter jo prebrskal. Takšno, ki bo svetu nekaj dala, čeprav mi svet zanjo ne bo dal ničesar. Vasja verjame, da mora iskati resnico in živeti v skladu z njo »Nekaj časa me je misel o vstopu v politiko kar mikala, ker sem iskal načine, kako onkraj pisanja in blebetanja narediti kaj pametnega za skupnost. Zdaj, v zrelejših letih, sem raje prijazen in sočuten do prijaznih ljudi, ki me resnično potrebujejo.« Kaj bi svetovali študentom novinarstva glede tega, kaj je najbolj pomembno pri opravljanju novinarskega poslanstva? Manca Košir mi je med študijem dejala, da je dober novinar dober človek. Do danes še nisem slišal večje resnice o tem poklicu. Zato bi jim dejal, naj delajo na sebi, naj čistijo svoje travme in komplekse, da bodo tudi njihovi motivi pri opravljanju poklica čisti. Da bodo torej pošteni, ne da jih bo gnala želja po prepoznavnosti in zaslužku, zaradi česar bi bili pripravljeni opraviti vsakršno umazano delo. Ranjen ego je strup za resnico, tako o svetu kot o sebi. Posebej bi jim položil na srce, naj za božjo voljo vendar berejo zgodovino, leposlovje in poezijo, sicer ne bodo nikoli znali ne pisati ne govoriti. Slab novinar je sam sebi referenca, dober novinar pa je prebral Brate Ka-ramazove. In kaj vi trenutno berete? Knjigo Črni obelisk, ki jo je napisal nemški pisatelj Erich Maria Remarque. Potem bo na vrsti Ukradena pozornost, ki je izšla pri založbi Primus. V kaj verjamete? Verjamem, da moram iskati resnico in živeti v skladu z njo, da bom lahko v resnici srečen. Kaj vas je doslej naučilo življenje? Da se nekateri ljudje nikoli ne spremenijo, čeprav s svojo držo povzročajo bolečino sebi in ljudem, ki so zaradi tega zavezani spremembi. Bo v poletnih mesecih čas za popoln odklop in sprostitev? Dvomim, popoln odklop sem nazadnje izkusil v maternici. Če bo zdravje in če bo vreme naklonjeno, načrtujem družinski dopust na Hrvaškem. Vmes bo padel še kakšen veteranski »basket« in bom prebral še kakšno fantazijsko knjigo. Po mesecih moče in mraza se leto šele prav začenja. Foto: Andraž Purg 24 SPOMLADANSKI VRVEŽ Šentjurjevo v znamenju sonca, druženja in slastne kisle »župe« Svoje jeklene lepotce so s ponosom pokazali starodobni kolesarji, ki delujejo pod okriljem Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur. Lepo vreme in zanimiv program sta privabila številne obiskovalce Kuhalnico tokrat spretno vihteli gasilci Ste vedeli, da se tudi gasilci kdaj igrajo z ognjem? Tako je bilo minulo soboto na tradicionalni turistični prireditvi Šentjurjevo. Organizatorji so kuhanje slovite kisle »župe«, po kateri je celo dopoldne dišalo v šentjurskem Zgornjem trgu, namreč zaupali gasilcem. Ti so dokazali, da znajo še marsikaj drugega kot gasiti požar. Ekipa Gasilske zveze Šentjur je dokazala, da zmore še marsikaj več od posredovanja v primeru požara. Po ščep kulture so obiskovalci lahko zavili v Galerijo Zgornji trg, kjer se s svojimi deli predstavlja Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. TINA STRMCNIK Organizatorjem prireditve je tokrat ustreglo vreme, ki je Zgornji trg odelo v prave pomladne temperature. Tega so bili veseli ponudniki, ki so svoje stojnice založili z izdelki domače in umetnostne obrti, s kulinaričnimi dobrotami in še s čim. Toplo sonce je grelo tudi pohodni-ke, ki so pot pod noge vzeli v Športnem parku Šentjur in se podali na Jurijev pohod. Najmlajši obiskovalci so lahko v lutkovni predstavi, znani pod imenom Jurčkovanje, spremljali puljenje repe velikanke. To zahtevno nalogo je uprizorilo Lutkovno gledališče Velenje. Ko se je približeval čas za kosilo, je skomine budil vonj slastne jedi na žlico, ki se ponavadi prileže po prekrokani Tudi predstavniki PGD Dramlje so se spretno sukali okoli svojega kotlička. noči. Strokovno komisijo je tokrat najbolj prepričal kulinarični presežek, za katerega je poskrbela štiričlanska ekipa Gasilske zveze Šentjur. »Za zmago je največ prispeval naš tajnik Milan Kukovič, ki se je ves čas motal okoli kotlička in nekaj dodajal, tako da niti vsi drugi ne vemo, kaj vse je notri,« je dejal predsednik zveze Aleš Guzej. Dodal je, da gasilci niso dobro usposobljeni le za pomoč soljudem, ampak tudi za vihtenje kuhalnice. Izkazali so se še pri domiselni okrasitvi stojnic, širjenju dobrega vzdušja in prijateljskega druženja. Po prepričanju Guzeja slednje ni pomembno le v Šentjurju, ampak v vsakem kraju, kjer so dejavni krotilci rdečega petelina. Foto: Andraž Purg Na bogato obloženih stojnicah ni manjkalo domačih izdelkov. Strokovna komisija za ocenjevanje kisle »župe« je imela težko i POČUTIJO SE DOMA 25 Ukrajinska družina Hishev je v Zrečah našla priložnost za nov začetek Z dopusta . s (šeLniso Vr uCV.J gjjL 'h VW / M Družina Hishev, levo hči Svetlana, na sredini oče Aleksandr, ob njem mama Nataša, sin Danylo je bil med našim obiskom v šoli. Ko so se februarja lani odpravljali na smučanje v Slovenijo, niti slutili niso, da bodo zimske počitnice zaznamovale njihovo življenje. Štiričlanska družina Hishev iz Ukrajine je le nekaj dni po prihodu na Mariborsko Pohorje izvedela, da se je v njeni domovini začela vojna. Šok. Nemoč. Žalost. Strah. Negotovost. A je neprijetna čustva niso povsem zlomila. Zbrala je dovolj moči za iskanje rešitve, kako naprej. In jo nekaj mesecev kasneje našla v gostinstvu. V najem je vzela restavracijo Pod Roglo v Boharini pri Zrečah, kjer gostom to pomlad že strežejo raznovrstne, tudi ukrajinske jedi. Prve izkušnje so, kot pravijo družinski člani, spodbudne. BARBARA FURMAN Aleksandr in Nataša Hishev ter njuna 21-letna hči Svetlana in 8-letni sin Danylo so pozimi radi prihajali v Slovenijo, saj vsi uživajo v smučanju. Ker imajo v mestu ob Dravi prijatelje, so redno obiskovali Mariborsko Pohorje. Vsako zimo so se vračali zaradi lepe narave, urejenih smučišč in prijaznih ljudi, pravijo. Tudi februarja lani so prišli na zimske počitnice. A tokratne so bile vse prej kot sproščene in zabavne. Ostati ali se vrniti? Že začetek njihovega dopu-stovanja ni bil obetajoč, saj so vsi štirje zboleli zaradi okužbe s koronavirusom. »V Slovenijo smo pripotovali 13. februarja, a smo že naslednji dan zaradi visoke temperature in slabega počutja obležali za več dni. K sreči ni prišlo do zdravstvenih zapletov. Zadoščal je le počitek. Tako smo se 23. februarja odpravili na smučišče in neizmerno uživali. A naslednji dan nas je šokirala novica, da je v naši domovini izbruhnila vojna. Ne znam opisati groznih občutkov, ki te preplavijo ob tem. Panično smo iskali informacije, kaj se dogaja v Ukrajini, predvsem v našem domačem mestu Kryvyi Rih. Kako je z našimi sorodniki in prijatelji? Begalo nas je tudi vprašanje, ka z dolgoletnimi izkušnjami. Menijo, da je restavracija kakovostno in lično urejena, zato opreme niso spreminjali, so pa nekoliko spremenili jedilnik, saj so nanj uvrstili tudi nekatere tradicionalne ukrajinske jedi. Kot pravijo, so gosti še nekoliko zadržani, a tisti, ki se odločijo za ukrajinsko hrano, so navdušeni. Od boršča do sirnikov Hihshevi so še posebej ponosni na boršč, mesno-ze-lenjavno jed na žlico s kislo smetano, ki je v Ukrajini zelo priljubljena. Unesco je boršč lani uvrstil na seznam ogrožene kulturne dediščine. Sicer v restavraciji ponujajo tudi krompirjeve njoke z gobami ter še nekatere ukrajinske jedi iz zelja in skute. Za sladico postrežejo sirnike, to so ocvrte kroglice iz skute, ter kompot, ki ga pripravljajo iz različnega sadja. Najpogosteje iz jagod. Ker se zavedajo, da zgolj z ukrajinskimi jedmi ne bodo dovolj zaslužili, pripravljajo tudi jedi, na katere smo Slovenci bolj navajeni. »Pri nas so na voljo tudi različne juhe, pice, solate, mešano meso na žaru in še bi lahko naštevala. Poleg Slovencev smo doslej gostili tudi Avstrijce, Nemce in Hrvate, ki so se ustavili pri nas, ko so se vračali s smučanja na Rogli. Zadovoljno so zapuščali naše gostišče. To nas veseli in opogumlja, da samozavestno nadaljujemo. Naše gostišče je v občini Zreče, zato smo se zelo razveselili tudi obiska predstavnikov zreške občinske uprave. Zaželeli so nam uspešno delo. Vsak gost je pri nas dobrodošel. Še naprej se bomo trudili, da bomo upravičili njihovo zaupanje. Uvedli bomo tudi dostavo hrane na dom in poskrbeli še za kakšno novost za popestritev ponudbe,« dodaja nasmejana Svetlana, ki se med pogovorom kar nekajkrat prijazno odzove na telefonski klic in skrbno zabeleži rezervacijo mize v restavraciji. Njeno iskreno hvaležnost ob tem se da občutiti. Foto: SHERPA ali naj se vrnemo ali ostanemo,« se spominja Svetlana in dodaja, da so se najprej tolažili z mislijo, da se bodo razmere umirile v mescu ali dveh in se bodo lahko kmalu vrnili. »Tedni čakanja so se vlekli kot leta in kmalu nam je postalo jasno, da bo vojna trajala. Odločili smo se, da bomo ostali v Sloveniji in poiskali priložnost za delo, ki nam bo omogočilo preživetje,« doda Svetlanina mama Nataša. V stiku z domovino Družina Hishev je imela v mestu Kryvyi Rih v osrednji Ukrajini družinsko podjetje. Oče Aleksandr, velik ljubitelj piva, je leta 2018 odprl kraft pivovarno, v kateri so varili osem vrst piva. V domačem mestu so kmalu zatem odprli še prodajalni piva. »V njiju obiskovalci niso le kupovali, ampak so tudi degustirali naša piva. V ponudbo smo dodali še nekaj vrst piva drugih dobaviteljev. »V delu smo res uživali, pri tem smo tudi dobro zaslužili. Zato smo se toliko težje soočili s tem, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Naše domače mesto zaradi bombardiranj sicer ni tako uničeno kot številna druga mesta v Ukrajini. Tudi civilnih V gostišču Pod Roglo lahko gosti okušajo tudi nekatere ukrajinske jedi. žrtev je manj. Naša hiša in pivovarna še stojita, a pivovarna ne deluje,« pravi Aleksandr, ki zelo pozorno spremlja, kaj se dogaja v domovini, saj Hishe-vi ne izključujejo možnosti, da bi se po koncu vojne vrnili domov. Verjame, da se bo moreča agonija, s katero se Ukrajinci soočajo že več kot letno, kmalu končala. Upa, da še letos. Učenje slovenščine Privajanje na novo okolje jim sicer ni predstavljalo velikih težav, saj sta si Slovenija in Ukrajina v marsičem podobni, prilagajanje pa so jim, kot hvaležno poudarjajo, olajšali številni prijazni in razumevajoči Slovenci. »Počutimo se sprejeto in to nam veliko pomeni,« dodaja Svetlana, ki v družini Hishev najbolje obvlada slovenski jezik. »Z mamo sva obiskovali trimesečni tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ga je organizirala mariborska univerza. Osnovno znanje slovenščine sva osvojili, zdaj ga iz dneva v dan izboljšujeva. Kar dobro nama gre. Tudi oče in brat se učita slovenščino,« pojasni Svetlana, ki je v Ukrajini obiskovala tretji letnik pravne fakultete. »Na pravni fakulteti v Sloveniji so mi priznali le en letnik, vpisala sem se v drugega. A za zdaj sem študij opustila, najprej se moram dobro naučiti slovenski jezik, da bom lahko uspešno študirala. Sicer pa mi zmanjkuje časa za karkoli drugega, saj sem bila zadnje mesece vpeta v priprave za prevzem gostišča. Očetu in mami sem pomagala tudi pri urejanju obsežne dokumentacije za prevzem gostišča v najem.« Zakaj gostinstvo? Zanimalo me je, kako so prišli na idejo, da bi se ukvarjali z gostinstvom. »Prijatelji so nam povedali, da zreški podjetnik v Boharini pri Zrečah prodaja oziroma oddaja v najem hotel Pod Roglo. V njem so restavracija, prenočišča in manjša pivovarna, ki je znana po Kovaškem pivu. Informacija se nam je zdela mikavna, zato smo se povezali z lastnikom, s katerim smo se dogovorili, da bomo najprej vzeli v najem le restavracijo. Izkušenj z gostinstvom sicer nimamo, a smo se pripravljeni učiti. V gostinsko delo so nas uvajali domačini. Mama Nataša je prevzela vlogo direktorice, v kuhinji ima glavno besedo oče, jaz skrbim za številna druga opravila. Brat Danylo obiskuje zreško osnovno šolo,« še pravi Svetlana in doda, da so zaposlili picope- »Tedni čakanja so se vlekli kot leta in kmalu nam je postalo jasno, da bo vojna v Ukrajini trajala. Odločili smo se, da bomo ostali v Sloveniji in poiskali priložnost za delo, ki nam bo omogočilo preživetje,« so povedali člani ukrajinske družine Hishev. »Poleg Slovencev smo v naši restavraciji doslej gostili tudi Avstrijce, Nemce in Hrvate, ki so se ustavili pri nas, ko so se vračali s smučanja na Rogli. Zadovoljni so zapuščali naše gostišče. To nas veseli in opogumlja, da samozavestno nadaljujemo,« je povedala Svetlana. : nona< Gina ga je imela,« pripoveduje Vlasta. Šavrinke so bile nekaj posebnega v tistem času, saj so zaslužile za preživetje družin, kar v patriarhalnih časih ni bil običaj. Šle so po svetu in prinašale mestne »Sama sem prenehala iskati eno samo veliko srečo in si rekla, da moram biti zadovoljna z majhnimi srečami, da si bom zaslužila tudi večjo.« bila v Šentjanžu nad Štorami, zgodaj je izgubila mamo in ko se je oče spet poročil, je že pri petnajstih letih šla v >tavrh<. Imela je težko življenje, vendar je bila bojevnica,« povzema avtorica, ki meni, da je nasledila njeno bojevitost, občutek za svoj prav in moč, da vedno izpelje, kar si zastavi. Ob padcu pa se zna z nasmehom pobrati in iti naprej. Po rojstvu prvega nezakonskega otroka se je Mimika poročila s sinom gostilničarja iz Šentjurja in imela še pet otrok. Zgodba o tem, kako je bila prepričana, da je že v meni, a je ugotovila, da je spet noseča, je zmes smeha in žalosti. Sram jo je bilo, kaj bodo rekli ljudje, bala se je za svoje in otrokovo življenje, saj so bili že prejšnji porodi tvegani. Hotela je splaviti, poskusila je vse mogoče, a ni uspelo. Pri 47 letih je rodila zdravega otroka in tudi sama preživela. Tragična je zgodba Vlastine mame, ki je želela otroka, a je ta umrl pri osmih mesecih. Mimika se je obremenjevala, da je ona priklicala to nesrečo s svojo željo po tem, da se njen otrok ne bi rodil. Tudi Vlastina mama Rozi je imela težko življenje. »Šele ko je spoznala mojega očeta Šira, ki se je po vojni iz Rižane preselil v te kraje, se je začelo lepo življenje. A žal je zbolel in mlad umrl.« Tudi figa mora dozoreti »Veliko časa je ta ideja o knjigi tlela v meni, želela sem se nekako pokloniti svojim prednikom, čeprav so bili povsem običajni ljudje, ki niso bili posebej bogati in so bili brez posebne izobrazbe.« A brez njih tudi sama ne bi bila, kar je, podedovala je tako dobre stvari kot tudi kakšno manj dobro, tudi drugačnost, ki se je kazala že v otroštvu. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi tako kot vse prejšnje (Zapeti ali od mode zadeti -2008, Reciklirajmo se in uživajmo - 2011 in Galaksija v čajni žlički - 2018), a je po vsebini povsem drugačna, je oblikoval njen sin Žan Luka Žerovnik. »Knjiga je tudi na videz malo drugačna od sodobnih mini- »Geni so pomembni, a se ne smemo sprijazniti z vsem, kar podedujemo, češ da se ne da nič spremeniti. Sama sem dobila veliko talentov od prednikov. Vseh nisem izkoristila, a nekatere sem, pri čemer sem jih nadgrajevala in plemenitila.« navade v svoje vasi, kar je bilo pomembno za njihov napredek. »Šele v zadnjih desetletjih so dobile mesto, ki jim pripada,« meni sogovornica, ki bo po smrti sestrične Nadje, ki je bila predsednica društva Šavrink v Rižani in ji je veliko pomagala pri knjigi, na željo domačink nadaljevala njeno delo. Tako se ji spet odpirajo novi izzivi, čeprav se je že zdelo, da se ji življenje z upokojitvijo počasi umirja. Ni bila mena Velik del pripovedi v knjigi se dotika tudi naših krajev. »Moja >oma< Mimika je imela zanimivo življenje. Rojena je malističnih izdaj. Želela sem živahno in barvno naslovnico in z izdelkom sem zelo zadovoljna,« pravi avtorica, ki je za naslovni motiv izbrala figo, drevo, ki raste pred družinskim piranskim poletnim domovanjem in jo sicer spremlja že od otroštva v Rižani. Tam je številne lepe trenutke preživela prav pod podobnim drevesom. Figa ima po njenem mnenju tudi veliko simbolnih sporočil. Ne le da raste na nenavadnih mestih, skoraj iz kamna, je tudi simbol boja, moči, vztrajnosti in tega, da je treba v življenju pri vseh stvareh počakati, da dozorijo, in se jih šele takrat lotiti. »Ko sem bila majhna, sem sadež fige utrgala, ko še ni bil čisto zrel, in okus je bil takšen, da ga vrsto let nisem več poskusila.« Malo jo je bilo strah, kakšen bo odziv bralcev, a zdaj ugotavlja, da se knjiga mnogih dotakne, saj se najdejo v smešnih in tragičnih življenjskih zgodbah. Kot bi ji narekovali zgodbe Posebnost knjige je, da sta prvi dve poglavji napisani v primorskem oziroma štajerskem narečju, tako kot so govorili njeni predniki. Pisanje je bilo tako bolj zamudno in zahtevno, a daje knjigi poseben čar, sicer pa avto- POZNAVALKA MODE 27 Številni obiskovalci so se družili z Vlasto Cah Žerovnik ob predstavitvi njene knjige Mora cantada v Muzeju novejše zgodovine Celje. Po uradnem delu je sledilo sladkanje ob njenih tradicionalnih čokolatinih oziroma vlastinčkih, kot je nekdo predlagal ime za dobrote, ki so del vsake predstavitve knjige. Družina je bila vedno na prvem mestu: Vlasta in mož Aleš, vmes hči Katja, ki je v Celju vodila predstavitev knjige, in sin Žan Luka, ki jo je oblikoval. Vlasta z mamo Rozi leta 1958. Do njenega petega leta so stanovali v hiši na Spodnji Hudinji, nato je oče, ki je delal v cinkarni, dobil stanovanje v Šaranovičevi ulici. Najprej sta se z mamo pogovarjala o gradnji hiše na Ostrožnem, a ni bil navdušen. Nazadnje je priznal, da bi rad šel na Primorsko, saj je bil v Celju vedno prišlek, ki so se mu smejali zaradi njegove govorice. A žal selitve ni dočakal. rica priznava, da se običajno zadev loti po najtežji poti. Knjiga je drugačna tudi zaradi opomb, ki osvetlijo zgodbo z manj znanimi podatki in dajo dodatno težo in zanimivost. Tri leta je zbirala podatke za roman. »Vodila so me čustva do ljudi, ki jih razen >ome< Mimike nisem poznala, a sem jih začutila. Nekako so mi narekovali te zgodbe, ki sem jih zapisala in jim dodajala podatke o dogajanju ter življenju v tistih časih.« Oče Širo ji je v mladosti veliko povedal o svoji mami Gini, sama je nato sestavila podobo o njej, saj ni imela nobene fotografije. Oče je namreč po prihodu iz vojne ostal brez vsega. Pri »omi< Mimiki je preživela veliko počitniških dni in poslušala njene pripovedi ter občudovala njene talente, med drugim izdelavo papirnatih rož. Lovljenje rokov Učiteljica likovnega pouka je v osnovni šoli prepoznala Vlastin likovni talent in ji svetovala, naj se vpiše v šolo za oblikovanje v Ljubljani. A staršem se je zdelo, da deklica pri štirinajstih letih še ne more sama od doma. Tako se je vpisala v srednjo pedagoško šolo v Celju in bila zelo nesrečna. Po pol leta je odnehala. Tudi slikar Milan Lorenčak, ki jo je učil, je prepoznal njen talent in poklical starše v šolo, naj jo nehajo siliti v smer, ki ni zanjo. Nato so ji le dovolili v Ljubljano. »A samo nadarjenost ni dovolj, treba je tudi veliko delati,« pravi Vlasta Cah Žerovnik, ki je ponosna, da gre tudi vnukinja Minea po poti svoje babice in svojega dedka, saj bo šolanje nadaljevala na umetniški gimnaziji. Leta 1985 je med prvimi pri nas dobila status samostojne kulturne delavke s področja oblikovanja oblačil in modnih dodatkov. Po eni od modnih revij v Golovcu je začela redno sodelovati z Radiem Celje in Novim tednikom, nato še z Nedeljskim dnevnikom, na osnovi česar so se ji odprla sodelovanja z mnogimi revijami, radijskimi postajami ... »To so bili zlati medijski časi, danes to ne bi bilo mogoče,« je prepričana. A to so bili tudi časi garanja in lovljenja rokov oddajanja tekstov. Vsak medij je imel drugačno politiko in drugačne bralce, ki jim je prilagajala vsebino svojih prispevkov. »Ko smo šli z družino na dopust, sem šla še zjutraj na radio vodit oddajo, oddala sem tudi vse članke za štirinajst dni vnaprej. Ko smo prispeli na morje, sem zaradi vsega zbolela.« Sama svoja oblikovalka Časi niso bili prijazni, če je hotela biti še mama dvema otrokoma, žena in gospodinja. Te vloge je ob svojem ustvarjanju vedno postavljala na prvo mesto. »Včasih kdo reče, da mi je moda pomenila vse v življenju. To je daleč od resnice. Nikoli se nisem urejala po modi, vedno sem se oblačila po svoje, niti nisem imela dragih blagovnih znamk, saj si jih niti nisem mogla privoščiti. Vprašanje, ali bi mi sploh bile všeč.« Zanimanje za modo je pri Vlasti zbudila stara teta, Ginina sestra, ki je živela v Trstu. »Bila je šivilja tržaških meščank, vodila me je na obiske in me seznanila z modo, s katero sem se kasneje dolgo ukvarjala, a me je zanimala bolj v smislu zgodovine oblačenja in umetnosti.« Pri teti je tudi videla, kako je znala stara oblačila iz kakovostnih materialov predelati v nova. Vlasta je tako že pred tremi desetletji, ko recikliranje še ni bilo v modi, bralkam v naši prilogi Tedni-kova petica predlagala, kako lahko iz svoje bluze izdelajo otroški pajac ali iz dveh oblek naredijo novo. Moda ji zdaj ni več blizu, pravi, ker je izgubila kompas. »Modnih revij ni več, čara prikazovanja v živo v glavnem tudi ne. Zato cenim redke, ki še vztrajajo, kot je na primer Jolanda Thaler. Zavedajo se, da ne gre samo za posel, ampak da dajejo ženski lepo obleko, v kateri Naslov knjige Mora cantada je vzet iz imena stare istrske igre, ki avtorico spominja na nepredvidljivo igro življenja. Moro ponekod še vedno igrajo v gostilnah. Dva sedita za mizo in ob štetju v italijanščini kažeta različno število prstov na roki. Treba je uganiti seštevek prstov. Včasih je bilo mogoče z zmago po nekaj krogih osvojiti cel pršut.w Ko iz razbitih keramičnih ploščic nastane povsem nova Ogledalo, narejeno iz lesenega krožnika in gumbov, sim-sestavljanka ... bolizira štiri letne čase. se dobro počuti. Hitra moda in agresivni marketing uničujeta vse. Prej je bila pomembna umetnost v modi, šele nato zaslužek, zdaj je obratno,« ugotavlja razočarano. Zavese kot valovi V omari ima zelo malo oblek. Pretežno nosi črnino, saj ima raje barve okrog sebe. Še danes je tako, da kosu oblačila iz trgovine kaj doda ali odvzame in nastane nekaj povsem novega. V tem duhu je tudi anekdota iz časa, ko je živela v bloku v Šaranovičevi ulici v Celju. Zamislila si je spalnico v morskem slogu. Kupila je fototapeto Maldivov in modro preprogo ter želela še zavese, ki bi pričarale morske valove. A takšnih v trgovini ni našla. Zato je kupila modro barvo in z brizgalnim aparatom pobarvala bele zavese. Ker se je to dogajalo na travi med bloki, je eden od sosedov od šoka skoraj padel z balkona ... Danes Vlasta rada ustvarja mozaike zanimivih vzorcev in uživa, ko je treba razbiti ploščice. Pravi, da jo to sprošča. Zamisli ji ne zmanjka, ko ji kakšna šine v glavo, si jo hitro skicira ali zapiše. »Z ustvarjanjem sem našla notranji mir. Pri tem se povsem strinjam z mislijo Dana Podjeda, letošnjega nagrajenca za bob leta, češ da imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. »Tudi sama menim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu. Rada sem z drugimi, a sama želim odločati, kdo in kako bo vplival name. Ljudje se spreminjamo, če ugotovim, da z nekaterimi nisem več na isti valovni dolžini, grem na svojo, morda neuhojeno pot. Te so pogosto napornejše, a to imam očitno v sebi. Ko najdem svojo pot, sem še bolj zadovoljna. Tudi moja >nona< Gina je bila takšna, s svojim osličkom je šla po svoji poti, ko je imela dovolj klepetavih sosed.« Foto: osebni arhiv Krilo v stilu Klimtove slike Vlastina modna stvaritev iz sredine osemdesetih let 28 OTROCI POJEJO Slovenska pesem je odmevala v Braslovčah #o F a • F« u o u O S o M A •rt Š N T3 O a • F« СЛ TD u o •rt T3 fd »H Ö -M cu H СЛ fd Ö • rt T3 3 fd T3 cu o o M A rS 'S C Ol >u p A Ol СЛ > Ol a o -m СЛ g Nastopajoči zadnjega izbora 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, učenci OŠ Baaslovče Minuli teden seje? naša ra dijska karavana še zadnjič v sklopu 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odpravila na lov za talenti, za polfi-nalisti. Spisku najboljših smo v Braslovčah dodali še dva, ki se bosta pomerila v polfinalu. EVA RUDMAN Zmagovalka mlajše kategorije, četrtošolka Lana Kurent Zmagovalka starejše kategorije, šestošolka Manca Marija Četina P Pokrovitelji: PDDKRIŽNIK STOREQST EEL group m CINKARNA Mladi pevski talenti so nas tudi tokrat pustili odprtih ust. V športni dvorani OŠ Braslovče se je predstavilo dvanajst mladih pevk in pevcev, šest iz mlajše kategorije od 1. do 5. razreda in šest iz starejše. Tudi tokrat je odmevala slovenska pesem, slišalismo vise - od večnih Avsenikov, filmske glasbe Gremo mi po svoje do nekaterih sodobnih pesmi priljubljene Maraaye, Nine Pušlar in Alye. Aljoša Bončina in Branko Ogrizek sta tudi tokrat poskrbela za brezhibno ozvočenje, otroci pa so se na generalki čudili, kako dobro na odru med nastopom slišijo svoje petje,in se tako učili tudi javnega nastopanja. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bončina, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik, je kljub težki nalogi morala izbrati in še zadnjič v 9. sezoni projekta dopolniti seznam najboljših. Naziva zadnjihpolfina-listov te sezone so podelili četrtošolkiLani Kurent, ki je pela pesem Irene Tratnik Malo miru, in šestošolki Manci Mariji Četina,ki je stopila v čevlje Maraaye in odpela Tisoč let. Ob tem je Manca Marija povedala, da bo svet čez tisoč let najverjetneje popolnoma robotiziran, a dodala, d o upa, da bo še kdo znal v roke prijeti knjigo in tu in tam od peti kakšno pesem. Tovrstnih dogodkov v občini je vesel tudi župan Ob čine Tabor Tomaž Žohar, ki je ob prireditvi povedal, da mladim pevkam in pevcem takšna prireditev veliko pomeni: »Vedno se z velikim veseljem in težkim pričakovanjem pripravljajo in čakajo na to prireditev. Daje jim potrebne izkušnje, ki jim bodo vedno prišle prav v življenju. Premikajo svoje mejein rastejoskupajsslovensko glasbo ter celotnopotjo oz.izkušnjo.Zatoje še toliko bolj pomembno, da take projekte podpremo in izvedemo.« Sicer pea se tudi sam spominja svojih osnovnošolskih dni in celo petja pri pevskem zboru:»Tudi meniglasba pomeni ogromnovživljenju, mepomirja, motivira, polni z energijo. Tomespremlja že iz otroških let. Nekaj časa sem pel tudi v šolskem pevskemzboru, res si neznam predstavljati dneva brezglasbe.« Foto: Andraž Purg W uiuRpen © SAZAS □ □ □ □ SI LKEM KRONOTERM' IT rešitve h RIT Cvetličarna 11 011 HELENA NOVAK toplotne črpalke www.kronoterm.com novi tedniki radio celie Štajerski TEDNIK (RradioPTUI DOBROTNIK LETA 29 Podelili naziv dobrotnik leta 2022 Biti dober pomeni biti tu za tiste, ki potrebujejo pomoč V Narodni galeriji v Ljubljani so pretekli teden podelili naziv dobrotnik leta 2022. Bralci časopisov Novi tednik, Naša žena, Dolenjski list, Štajerski tednik, Naš čas, Primorske novice, Novice Svet24 in Vestnik so na območju svoje regije med kandidati izbrali sedem plemenitih posameznikov, ki s svojo dobrosrčnostjo premikajo meje. Po regijskem glasovanju je sledilo še nacionalno. SIMONA ŠOLINIČ Letos je tako naziv dobrotnik leta 2022 pripadel Juriju Juhantu iz Zavetišča Horjul. Juhant se predaja sto bitjem, ki nimajo svojega doma ali so v zavetišču pristala zaradi drugih razlogov. Med sedmimi kandidati, ki so se potegovali za ta laskavi naziv, je bila tudi Dragica Mirnik, ki je pred vseslovenskim glasovanjem dobila največ glasov v sklopu izbora za dobrotnika v naši regiji. Mirnikova je predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. »Zmoremo biti ljudje!« Revija Naša žena podpira solidarnost v družbi in išče ljudi, ki s svojo dobrodelno- Kandidati za dobrotnika leta 2022 na nacionalni ravni: Marija Pušenjak, Katarina Praznik, Jurij Juhant, Silva Ferletič, Božo Kostadinovski, Dragica Mirnik in Marjan Skok. Vsak je postal dobrotnik leta pred nacionalnim izborom tudi v svoji regiji. Čestitke vsem! Dragica Mirnik. Dobrotnica leta 2022 v naši regiji. Častni sponzor: Dva na en mah! Prireditev je vodil Miha Deželak, tudi sam velik dobrotnik. Sponzorja: stjo premikajo meje in ustvarjajo boljši svet za vse, na prireditvi Ljudje odprtih rok pa razglasi tistega, ki je po izboru bralcev dobrotnik leta. Gre za tradicionalno akcijo, ki je bila letos že 29. po vrsti. Juhantu je kipec na prireditvi podelil minister za solidarno prihodnost in častni pokrovitelj prireditve Simon Maljevac. »Vemo, da svet brutalnega kapitalizma in potrošništva nista dom ljudske dobrote. Najpremožnejši namreč postajajo vedno bogatejši in to za ceno rastočih statistik revščine. Večini ni lahko. Zato je toliko bolj pomembno, da o teh svetlih zvezdah naše družbe - torej o dobroti in dobrotnikih - spregovorimo čim glasneje, čim večkrat in jih vztrajno potiskamo v jedro družbe. Da nas opomnijo, da se da. Da kljub vsem izzivom zmoremo biti ljudje,« je dejal minister. »Hvala za vaše glasove!« Tudi Mirnikova, ki je bila v ožjem nacionalnem izboru za dobrotnika leta 2022, je © REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST slovenska ŽENSKA In družinska revtja D<(>« '^rff : ZBIRKA STARIN 31 avtomobili in kolesa. Avto znamke Austin je v voznem stanju, vendar malo uporabljen, saj ni hiter; z njim se je mogoče peljati največ 50 km/h. Registrirane ima tri starodobnike, med njimi je v sedemdesetih letih v Angliji izdelan model panter lima. Narejenih je bilo le 800 takšnih vozil, namenjenih za vožnjo v prostem času. Vozilo je sicer neudobno, kar je tako ali tako značilnost starodob-nikov, vendar je dovolj hitro, zato se Habe z njim vozi tudi po avtocesti. V vseh letih, odkar se ukvarja z zbirateljstvom, je imel sto motorjev, danes ima veliko motorjev znamke To-mos, Partizan Subotica, TMZ Zagreb in Prima iz Sarajeva. S 500-kubičnim motorjem znamke Wanderer je prevozil vso Slovenijo, prav tako z motorjem, ki ga je izdelal skupaj s kolegi, na katerem je vse, razen šasije za motor, izdelano ročno. Motor, ki po skoraj petdesetih letih že sodi med starodobnike, krasi nagačena glava majhnega krokodila, ki jo je Habe dobil v dar od svojega prijatelja; ni znano, kje je bil ulovljen. Četrt stoletja iskanja Tribune Z zbirko večinoma slovenskih koles so se mu izpolnile že skoraj vse želje, morda bi si želel kupiti le še kakšnega, narejenega pred drugo svetovno vojno v Tribuni, tedaj največjem kolesarskem podjetju. Pred vojno so po sestavljanju koles sloveli tudi nekateri mehaniki - med njimi Jax & Sin v Ljubljani - ki so si na svoje kolo pritrdili ploščico. »Še vedno ne morem verjeti, da sem prvo tribuno iskal kar 25 let. Vsi zbiralci v Sloveniji so vedeli, da jo iščem in zanjo sem, četudi nisem imel v mislih kolesa z vsemi deli, ponujal 8000 evrov, ko pa sem ga končno le našel, sem ga dobil po simbolični ceni,« se spominja Habe. V zbirki ima še nekaj tribun, največ je bil pripravljen odšteti le za prvo, in to zato, da bi kolo, ki si ga je tako želel, iskala zanj vsa Slovenija. Prav mrzlično iskanje kaže na to, da je zbirateljska strast v Sloveniji zelo močna, po prepričanju Petra Habeta nič manjša kot kje drugje, v Italiji, Avstriji, Franciji, na Hrvaškem in v Nemčiji, torej v državah, kjer Habe in njegovi kolegi obiskujejo velike in pestro založene sejme starin. Kupljena rikša in »sanjsko kolo« Rikša, kupljena z namenom, da zabava otroke, saj jih z njo, kadar pridejo šolske skupine, vozi po domačem dvorišču, je bila poleg še dveh, ki jih je prodal, kupljena na severu Nemčije. Koliko je plačal zanje? »Kdor jo mora prodati na hitro, ker nima dovolj prostora, je bo prodal po ugodni ceni, tudi za 500 evrov. Za najcenejšo sem plačal 800 evrov, za drugi dve 1000 in 1200 evrov, kar še vedno ni drago v primerjavi s kolesom, za katerega sem pred sedmimi leti dal ogromno in sem ponj dobesedno letel v nemški Mannheim, saj je šlo za kolo, ki se je takrat prodajalo po enkrat višji ceni, jaz pa sem ga iskal po vseh sejmih.« Za marsikoga nič posebnega, zanj pa prava dragocenost: »To je starejše kolo iz leta 1892 s trdimi gumami, ki so ga kot modno kolo prodajali po vsem svetu. Izdelano je bilo po propadu prvega do takrat izdelanega kolesa z enim velikim sprednjim in manjšim zadnjim kolesom, ki ni imelo verige. To kolo velja za zelo nevarno, zato je znano tudi kot kosto-lomac ali peni.« Tudi ta je v še polno predmetov, ki jih je prodajal, dokler ni opustil svoje dejavnosti, med drugim cigaretne škatlice z letnico 1963. Kolo je opremljeno z lesenim dežnikom, da se lahko, potem ko je odprto, nanj obesi stvari za prodajo, običajno na kakšnih večjih prireditvah. V Habetovi zbirki je tudi kolo potujočega obrtnika za popravilo dežnikov in vezenje loncev, ki je namesto zračnic še vedno uporabljal V zbirki je poštarsko kolo ter kolesa s škatlami za shranjevanje orodja, od pleskarskega z valjčki za okrasitev sten do čevljarskega in gozdarskega: »Čevljarsko kolo sem najprej kupil v Franciji, vendar sem ga prodal, ko sem dobil podobnega v Sloveniji.« Zbirka žepnih ur in okrasnih kovinskih pasov za narodne noše in kot dodatek k svečanim oblačilom. Habetovi zbirki in v voznem stanju, z njim se tudi popelje, vendar le po domačem asfaltiranem dvorišču, kjer ni nobene klančine. Ko se mudi, kupi Dieslov motor Kolesa v njegovi zbirki so vozna, izjema je kolo z originalno zračnico. Zračnice so prvič serijsko montirali med letoma 1895 in 1897, ko so se začela opuščati kolesa s trdimi gumami. Peter Habe ga je kupil v Nemčiji, saj jih v Sloveniji takrat ni bilo mogoče dobiti, mu je pa eden izmed italijanskih zbirateljev pokazal fotografijo takšnega kolesa, kupljenega pred 25 leti na Gorenjskem. Še ena takšno kolo, kupljeno v Avstriji, ima zbiratelj v Šentjurju, sicer pa je precej teh koles s prvo zračnico v tehniškem muzeju v Bistri. Zelo redka so kolesa, opremljena z motorjem znamke Diesel, uporabljena po drugi svetovni vojni: »Ko si v trgovini kupil motor in rezervoar za gorivo, si lahko motor takoj montiral že pred trgovino in se peljal, seveda pa je bilo tako kolo z motorjem primerno le za suho vreme in vožnjo po ravnem, zato ta kolesa niso bila dolgo v uporabi.« Kje so časi, ko so se ponujali obrtniki Za obiskovalce so najbolj zanimiva delovna kolesa vseh vrst obrtnikov, čeprav niso toliko vredna. Uporabljala so se po drugi svetovni vojn še tja v sedemdeseta leta : tudi kasneje, celo do deve desetih let prejšnjega stoletj Takšno je bilo denimo ko unionske pivovarne, upor bljeno ob večjih dogodkih : veselicah, ko si lahko kup za žetone pivo, natočeno sodčka na kolesu. V zbirki je prav tako še dolgo uporabljeno poštarsko kolo ter kolesa s škatlami za shranjevanje orodja, od pleskarskega z valjčki za okrasitev sten do čevljarskega in gozdarskega: »Čevljarsko kolo sem najprej kupil v Franciji, vendar sem ga prodal, ko sem dobil podobnega v Sloveniji.« Vredno ogleda je kolo gozdarja in neznanega fotografa, ki ga je Habe kupil v Celju, zanj pa se je odločil zaradi napisa izdelovalca, celjskega mehanika Draga Gamsa; priimek Gams je tudi na zvoncu kolesa. V okolici Ljubljane je kupil kolo nekdanjega trgovca in v njegovi škatli je bilo trde gume, takšne, kot so bile v letu 1898. Obisk italijanskih filmarjev Tudi druga delovna kolesa so bogato opremljena z dodatnimi pripomočki, brusilnikom za nože, majhnim šivalnim strojem za drobna popravila oblačil, na kolesu mlekarice je vse polno kan-glic za mleko. Kolo nemškega proizvajalca Diktator z dodatkom, v katerega si nalil vodo, uporabljeno pri brušenju orodja, je Habe posodil italijanski filmski ekipi, ki ga je uporabila v filmu. Sodelovanje z njimi je bilo zelo korektno, na kolo so zelo pazili, zapakiranega in takega, kot ga je posodil, tudi vrnili. O tem, kako se bo njegova zbirka spreminjala v prihodnje, ne razmišlja, si pa še vedno želi veliko zbirateljskih izzivov, a ti zagotovo ne bodo več tako velikopotezni kot nekoč, ko njegova neverjetno pestra zbirka še ni bila tako obsežna, kakor je dandanes. Foto: PRIMOŽ LAVRE Iz Anglije pripeljan panter lima, kjer je bilo izdelanih le 800 takih vozil. г t i in 32 INFORMACIJE Delati pri Lidlu Slovenija: »Jaz omogočim, da kupec na polici najde, kar želi« Lidl v Sloveniji je danes eden večjih in priljublje-nejših slovenskih trgovcev. Podjetje je prejemnik mednarodnih certifikatov Top Employer Slovenija in Top Employer Europe 2023, ki nagrajuje odličnost pri zagotavljanju najboljših delovnih razmer, ter polnega certifikata Družini prijazno podjetje. Nič od omenjenega ne bi bilo mogoče brez zavzetosti in truda zdaj že skoraj dva tisoč zaposlenih, ki so prvi ambasadorji podjetja. Med njimi je tudi Lidlovka Ana Nuša Telič, ki dela v centralnem logističnem skladišču v Arji vasi. O svojih delovnih nalogah v enem največjih logističnih centrov v Sloveniji pravi: »Delam na viličarju in skrbim za robo. Mojim bližnjim je zelo zanimivo, da opravljam to delo. Navdihuje me misel, da nekdo pride v Lidl in vzame svoj najljubši izdelek s police in mu to jaz omogočim.« Ob njenem pripovedovanju človek začuti, da je Lidl zares zgodba o zaupanju in navdihu. Podjetje namreč svojim zaposlenim že vrsto let zagotavlja privlačne delovne pogoje, prilagodljiv delovni čas in stimulativno plačilo, ki je višje od povprečja v panogi. Odlično plačilo Nedavno so tako za vse zaposlene napovedali tudi dvig plač. Plače prodajalcev bodo po povišanju znašale tudi do 1.560 evrov bruto in plače skladiščnikov do 1.430 evrov bruto. Plače prodajalcev in skladiščnikov rastejo po znanih stopnjah, zaposleni vsako leto prejmejo tudi visoka dodatna izplačila (poslovna uspešnost, regres). Prav tako zaposleni že od septembra 2022 prejemajo najvišje neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom v znesku 7,96 evra. Dodatno jim vplačujejo premijo v drugi pokojninski steber, ki na letni ravni za vsakega zaposlenega znaša 480 evrov. 36-urni delovni teden Ena od velikih prednosti Lidla Slovenija je tudi Lidlova 36ka, s katero je podjetje odgovorilo na izzive sodobnega zaposlovanja. To možnost so uvedli za delovna mesta prodajalec, skladiščnik in skladiščnik viličarist, kjer ponujajo zaposlitev za polni delovni čas, čeprav zaposleni dela 36 ur na teden. S tem so se v Lidlu prilagodili željam svojih zaposlenih, ki lahko tako več časa namenijo družini, konjičkom ali kateri drugi dejavnosti, ki jih veseli, obenem pa imajo zaposlitev za polni delovni čas. Odlični razvojni programi Strokovna in osebna rast v Lidlu Slovenija ni stvar naključja, temveč rezultat načrtovanega razvoja vseh sodelavcev in njihovih kariernih poti. Tako je že ob zaposlitvi vsak delavec vključen v strokovno uvajanje na delovno mesto, dobi tudi mentorja in botra, ki mu pomagata pri usvajanju novih delovnih nalog in začetni vključitvi v okolje. Vsako leto so na voljo obsežna nadaljnja usposabljanja in izobraževanja - od vodenih tečajev (prek spleta ali v živo), delavnic in srečanj, periodičnih šolanj do praktičnega in kombiniranega učenja. Veliko je tudi priložnosti za napredovanje - nemalo je Lidlovk in Lidlovcev, ki so ob svojem delu napredovali na vodstvene položaje. Ponosni so tudi na programe tako imenovane mednarodne menjave Job Rotation, v okviru katerih lahko Lidlo-vi sodelavci za nekaj časa odidejo na izmenjavo na sedež podjetja Lidl ali v druge Lidle v okviru Skupine Lidl. Skrbnost, varnost in številne ugodnosti Ob vsem tem so Lidlovkam in Lidlovcem na voljo tudi številne druge ugodnosti in dejavnosti, ki pripomorejo k uravnoteženju poklicnega in zasebnega življenja ter k dobremu počutju vseh zaposlenih. Kot nosilci polnega certifikata Družini prijazno podjetje redno izvajajo različne dejavnosti, med njimi: • možnost »službenega odklopa«, • simbolično darilo ob rojstnem dnevu, • poletne jezikovne tabore za najstnike zaposlenih, • zabave za najmlajše otroke zaposlenih ob novem letu, • posebne pozornosti za nosečnice in mlade mamice. Ponosni so tudi na iniciativo Dober lajf, s katero se letos strateško lotevajo krepitve obravnave zdravja, zadovoljstva, razvoja in dobrega počutja na delovnem mestu. Lidlova energija navdihuje Lidlova energija navdihuje je dinamična in povezuje. Je podjetje, katerega del si človek preprosto želi postati. Ob tem skladiščnica Ana Nuša še pravi: »Če ne bi delala v Lidlu, ne bi spoznala toliko super ljudi. Med sabo si zaupamo in smo ena velika skupnost.« Čas je, da nehaš skladiščiti svoj potencial. Postani Lidlov skladiščnik ali skladiščnica! © 36-urni delovnik i«::«: zaposlitev za nedoločen čas o odlično plačilo, odlični dodatki Pridruži se nam na kariera.lidl.si. Preprosto več za vas ZAPOSLOVANJE 33 0 MojeDelo.com Arhitekt v projektnem biroju (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Iščemo samoiniciativno osebo, ki je kreativna, komunikativna, ji ustreza delo v timu ter je željna novega znanja in izkušenj na področju projektiranja visokih gradenj. Uniprojekt d.o.o., Savinjska cesta 117, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 14. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Čistilec -specialist (m/ž) - enoizmensko dopoldansko delo (Ljubno ob Savinji) Delo obsega čiščenje skladiščnih prostorov ter upravljanje in vzdrževanje vo-lanskih čistilnih strojev in kombimatov. Delo poteka od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure. Aktiva TS, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir kakovosti (kakovost pri dobaviteljih) (m/ž) (Nazarje) Iščete nove priložnosti, nove izzive, izpolnjujete razpisne pogoje ter ste visoko motivirani za delo? Potem vas vabimo, da naslednji opis del in nalog postane vaša nova kariera: sodelovanje pri izboru dobaviteljev ter izvajanje presoj pri dobaviteljih. BSH Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 21. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Adjuster - kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge (Štore) Opis del in nalog: nadzoruje rezanje valjanih profilov na 1000-t škarjah, nadzoruje tehnološko pot razrezanih profilov do tehtanja (transporterji, zlagalni žepi, ve-zalne naprave in tehtanje), nadzoruje tehtanje, vpisuje teže vezi ter veže etikete na vezi, nadzoruje valjane profile - vezi (dolžino, ravnost, reze, obliko vezi). Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 8. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni monter (več oseb) (m/ž) (Celje) Delovne naloge: operativno vodenje posameznih (zlasti zahtevnejših) montaž na delovišču, proučitev tehnične dokumentacije in določitev faz dela ... Elektro-signal, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik - komisionar in občasno nadomestni voznik tovornega vozila C kategorije (m/ž) v času visoke sezone (Šentjur) Naloge: priprava blaga za kupce, nakladanje-razklada-nje in transportiranje blaga, prevzemanje, zlaganje blaga v skladiščne regale, dekla-riranje in pakiranje blaga, skrb za vzdrževanje prevoznih sredstev - gospodarski vozil (tehnična brezskrbnost, čistoča ...), skrb za red in čistočo v skladišču . Ahac, d. o. o., Stopče 31, 3231 Gro-belno. Prijave zbiramo do 21. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Finančni knjigovodja (m/ž) (Celje) Odgovornosti: zagotavlja pravilnost dokumentov ter analitičnih računovodskih evidenc na svojem področju ter njihovo arhiviranje skladno z predpisi in zakonodajo. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater upogibnega stroja (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: upravljanje upogibnega stroja, upogibanje pločevine različnih debelin, branje in razumevanje načrtov, shem, delavniških risb in druge dokumentacije ... Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov (m/ž) (Polzela) Delovne naloge: vodenje in spremljanje projektov - proizvodnja strojev za uporovno varjenje, priprava in vzdrževanje časovnic projektov, vzpostavitev in izvajanje projektov z opredelitvijo vlog in odgovornosti zaposlenih v podjetju, evalvacija projektov in projektno poročanje, sodelovanje s sodelavci z drugih področij. Kočevar, d.o.o., Brin-ska cesta 6, Ločica ob Savinji, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar - pomočnik (m/ž) (Dobrna) V svoj tim sprejmemo pomočnika kuharja, ki pomaga v kuhinji pri pripravi jedi. Delo zajema: čiščenje živil, pripravljanje začetnih jedi, priprava juh in jušnih za-kuh, pripravljanje zelenjavnih jedi, solat ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Frontend razvijalec/ razvijalka (Celje) Mi smo Navteh. Inovativni, fleksibilni in unikatni. Slovenski, ki s svojimi sistemi sežemo daleč v svet. Nudimo dinamično delo v perspektivnem in kreativnem okolju, pozitivno timsko vzdušje, skrb za osebni in strokovni razvoj. Stimulativno plačilo in zaposlitev za nedoločen čas. Navteh, d.o.o., Kersnikova ulica 17a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Oblikovalec 1 (m/ž) v PE polimeri (Celje) Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: dokončan ustrezen 3- ali 4-letni program strojne smeri: strugar, mehanik in serviser kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, strojni tehnik oz. drug ustrezen program, ročne spretnosti ... Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Reševalec iz vode in savna mojster (m/ž) (Rimske Toplice) Želite postati del ekipe Rimskih term in skupaj z nami pisati zgodbo uspeha? V našo ekipo vabimo reševalca iz vode in mojstra savn. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 24. 4. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Disponent -organizator transporta v mednarodnem prometu (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: optimalno razporejanje vozil in voznega osebja, iskanje in izračun naj optimalnejših poti in s tem povezanih stroškov, pripravo transportne dokumentacije. Easytrans, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Samostojni mizar (m/ž) (Celje) Delo poteka v naši mizarski delavnici v MPE Celje in obsega: obžagovanje - for-matiranje lesenih plošč in drugega lesa ter ploskovnih materialov, žaganje letev, ro-bljenje plošč ... Slovenijales trgovina, d.o.o., Celovška cesta 160, 1210 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 5. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Asistent v produktni podpori (m/ž) (Rogaška Slatina) Kot asistent v produktni podpori boste izvajali operativno in administrativno podporo na področju raziskav in razvoja. Steklarna Rogaška, d.o.o., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 5. 5. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Substrati Humovitso na vo )vtrgovinah iiWUE ) a M Tehnika Г "JÄGER in v izbranih kmetijskih zadrugah. SUBSTRATI ZA VAŠ VRT J ** p ■ * 2'ifc "V JäP* k i v ft 1873 • 2023 34 BRALCI POROČEVALCI Slovenija skozi oči škratjega para Na Ljudski univerzi Šentjur si ves čas prizadevajo za ustvarjanje spodbudnega učnega okolja. Prihajajoči Tedni vseživljenjskega učenja so priložnost, da med svoje vrste privabijo tudi tiste, ki jih še ne poznajo, saj bodo ponudili pester nabor brezplačnih izobraževalnih in svetovalnih vsebin. Letošnji izobraževalni dogodki se navezujejo s praznovanjem evropskega leta spretnosti. Če vas zanimajo teme, kot so digitalna preobrazba družbe, starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje, finančna in potrošniška pismenost, dejavno državljanstvo in izzivi večkulturnosti, zdrav duh v zdravem telesu, zelena prihodnost - lokalno in globalno, bodo veseli, če se jim boste pridružili. Pomladno dogajanje zaznamujejo tudi zanimive in aktualne vsebine, kot so pasti v sodobni prehrani, zakaj je lokalno pridelana hrana boljša, predstavitev poslovnih načrtov udeležencev programa izzivi podeželja v njihovih okoljih, dve skupini začetne integracije priseljencev, ki potekata s pomočjo ministrstva za notranje zadeve, izobraževanje zaprtih oseb s pomočjo ministrstva za pravosodje ter izbrani tečaji angleščine in digitalnih spretnosti iz ukrepov hitrejši vstop mladih na trg dela in pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Vsebine letošnjih študijskih krožkov bodo v znamenju praznovanj 30. obletnice smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (Ravnikarjevo leto), 100. obletnice smrti pisatelja Ivana Tavčarja (Tavčarjevo leto) ter učenja v naravi - lokalno in tudi širše. ALENKA TESTANIERE Pomladno dogajanje na Ljudski univerzi Šentjur zaznamujejo zanimive in aktualne Esjažebine. V Knjižnici Šmartno ob Paki smo pripravili tematski večer. Našo deželo, Slovenijo, smo predstavili na različne načine: z glasbeno točko, ki sta jo pripravila učenec 2. razreda citer iz oddelka Šoštanj Ožbej Klemen in njegov mentor Peter Napret, s kami-šibajem, ki ga je pripravila in izvedla Urška Veberič, ter na pravljično obarvan način s predstavitvijo slikanice Pravljična Slovenija. Avtorica Darja Arh Centrih, ilustratorka Lea Svrzikapa in urednik oddelka otroške literature pri Založbi 5ka Jon Kanjir so na predstavitvi knjige Pra- vljična Slovenija spregovorili o nastanku slikanice in njeni zgodbi, kjer škratji par Slov in Enija na zanimiv način odkriva lepote, značilnosti in običaje vseh sedmih pokrajin svojega kraljestva. Darja je učiteljica angleščine in francoščine v osnovni šoli. Kot najstnica je pisala predvsem zgodbe o ljubezni in neskončnih ljubezenskih zapletih. Zgodbe so bile objavljene v revijah Antena in Ljubezenske zgodbe. Kasneje je začela pisati dramska dela. Nekaj jih je ostalo v osebnem arhivu, dve deli sta bili izbrani na natečajih JSKD in objavljeni znanje Savinjski odbor za varstvo gorske narave je konec tedna na gradu Komenda na Polzeli izvedel kabinetni del tečaja za gorske stražarje za člane planinskih društev savinjskega med-društvenega odbora. Celodnevnega in zahtevnega tečaja se je udeležilo 29 planincev iz 14 društev. Med njimi je bilo zelo veliko društvenih strokovnih delavcev, v zbirkah dramskih del z naslovoma Šepetka in Potepka. Čeprav avtorica uživa v pisanju krajših del, je v njej ves čas tlela želja, da bi napisala tudi samostojni roman, zato je še posebej ponosna na svoj prvenec Presneti deveti, ki se mu je letos pridružil še roman s pomenljivim naslovom Ena plus ena je ena. »Pravljica v vsakem od nas, otroku ali odraslem, vzbudi vsaj kanček narodne zavednosti ter nas opomni, v kako zanimivi deželi živimo,« je povedal urednik Jon Kanjir. MAJA PRAPROTNIK torej vodnikov, markacistov, celo predsednik društva. Največ je bilo mentoric planinskih krožkov. Med predavatelji sta izstopala priznana naravovarstvena strokovnjaka dr. Peter Skoberne in biolog Dušan Klenovšek. Poleg njiju sta predavala tudi Andreja Vidali in Marijan Denša. Terenski del tečaja bodo savinjski planinci izvedli junija na Menini. TT Aktivacija mladih na Ljudski univerzi Celje гЛ- Norway grants REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KOHEZIJO IN REGIONALNI RAZVOJ Projekt PreseNEETi se mladim brezposelnim nudi individualno podporo in uporabne vsebine, ki jim bodo omogočile hitrejšo socialno vključevanje. Obenem na sistemski ravni razvija orodja za oblikovanje politik, ki bodo omogočile zgodnjo intervencijo na področju populacije NEET. Projekt PreseNEETi se naslavlja problematiko oseb NEET, mladih do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Ljudska univerza Celje je bila lani z njim uspešna na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje - krepitev človeških virov. Projekt se sofinancira iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014-2021 ter pripadajoče slovenske udeležbe v višini 498.792 evrov in traja od 1. junija 2022 do 30. aprila 2024. Projektno partnerstvo sestavljajo Ljudska univerza Celje, Univerza v Mariboru, Mladinski svet Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje ter norveški partner Veiledernettverket NOS-CO / Norwegian Organisation for Supervision and Co-Operation. Namen projekta je opolno-močenje in socialno vključevanje oseb NEET. Projekt prispeva tako k vzpostavljanju podporne storitve za mlade brezposelne osebe kot k izboljšanemu izobraževanju in družbenemu okolju, ki je namenjeno podpori prikrajšanih skupin. Naraščajočo populacijo NEET želijo narediti vidno in prepoznavno na sistemski ravni, osebam NEET pa omogočiti aktivno vlogo na trgu dela v obliki prostovoljstva, zaposlitve ali iskanja zaposlitve ter jim nuditi pomoč pri vključitvi v lokalno okolje, pri dvigu samozavesti ter uspešnem premagovanju ovir in osebnih stisk z individualnim svetovanjem in mentorsko shemo. Številne dejavnosti Od začetka trajanja projekta so partnerji izvedli mnoge dejavnosti, ki že kažejo dobre rezultate. V lanskih poletnih mesecih so izpeljali fokusne skupine, s katerimi so prepoznali potrebe mladih, novembra pa so na Ljudski univerzi Celje v izobraževalne module, oblikovane posebej za ciljno skupino, vključili 30 mladih, ki so se odločili za sodelovanje, ki bo trajalo do konca junija letos. Udeleženci so v prvem delu pridobivali veščine na področju finančne pismenosti, računalništva, javnega nastopanja, spoznavali so izbrano zakonodajo in obveznosti ter pravice zaposlenih, pomembnost osebne rasti, samopodobe in zdravih medsebojnih odnosov ter dvigovali motivacijo. V drugem delu so usvajali nemščino, spoznavali podjetništvo, prostovoljstvo ter nadgrajevali veščine iskanja zaposlitve, poleg tega so se začeli vključevati v prostovoljske organizacije in v prakso pri delodajalcih, pri katerih so videli možnost kasnejše zaposlitve. Udeleženke, katerih materni jezik ni slovenščina, so se vključile v tečaj slovenščine, celotna skupina pa se je enkrat mesečno neformalno družila ob zajtrku, kjer so mladi še močneje začutili podporo izvajalcev projekta, poleg tega je druženje krepilo vezi med njimi. Poleg praktičnih znanj jim je bilo na voljo tudi individualno svetovanje, za katero so izkazali veliko zanimanje, korake mladih pa še vedno spremljata po dva mentorja, eden iz mladinskih vrst, drugi iz Zavoda RS za zaposlovanje. Ob tem je Mladinski svet Slovenije pripravil priročnik za mentorje za delo s populacijo NEET, Ljudska univerza Celje pa pripravlja zbirko izobraževalnih modulov, ki bo služila pri načrtovanju nadaljnjih dejavnosti za to ciljno skupino. Našli so zaposlitev Pozitivne izhode iz projekta je še pred koncem junija doseglo lepo število udeležencev, kar enajst se jih je že zaposlilo, devet pa vključilo v prostovoljstvo. Te številke kažejo na izjemno uporabno zastavljene vsebine programa, ki dokazano pripomorejo k hitrejši vključitvi mladih na trg dela. Projektni partnerji so lani novembra obiskali partnersko organizacijo v mestu Sta-vanger na Norveškem, kjer so spoznavali norveške ustanove in njihove dobre prakse dela s populacijo NEET. Prepoznali so pomembnost nudenja podpore in vzpostavljanja zaupanja, ki pripelje do občutka odgovornosti posameznika, kar odpira hitrejše poti do vključitve na trg dela. V nadaljevanju projekt načrtuje vzpostavitev metodologije za identifikacijo osnovnih karakteristik in potreb populacije NEET, s katero bodo javni zavodi in državni uradniki dobili orodje za snovanje projekcij in oblikovanje takšnih javnih politik in priporočil, ki bodo omogočili zgodnjo intervencijo na tem področju. Neformalno druženje ob zajtrku Vse pripravljeno za Parado učenja Bližajo se Tedni vseživljenjskega učenja, ki so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Letos bodo med 15. majem in 18. junijem. 24. maja bodo po vsej Sloveniji organizirane Parade učenja, tudi na podeželski tržnici v Žalcu. V duhu priprav na dogodke in delavnice, ki se bodo zvrstile v okviru TVU, so se v sredo, 12. aprila, V UPI - ljudski univerzi Žalec zbrali izvajalci TVU-prireditev. Vse jih povezuje želja po širjenju »učnega virusa« in seveda UPI Žalec, ki bo tudi letos območni ko- ordinator TVU. Letošnji pripravljalni sestanek je s krajšo predstavitvijo na temo dobre fotografije popestril Andraž Pušnik. Vabljeni, da spremljate spletne strani www. upi.si, kjer bodo objavljeni vsi TVU-dogodki, sicer za vse obiskovalce brezplačni. BISERKA NEUHOLT Med priprava i' izvajalcev edna vseživljenjskega . učenja Z V" ■ I ■ V ■ I ■ ■ učenjem za in skozi vse življenje Na fotografiji so urednik Jon Kanjir, ilustratorka Lea Svrzikapa in avtorica Darja Arh Centrih. Za naravovarstveno BRALCI POROČEVALCI 35 Vojniški vinogradniki praznujejo 20 let V lepem ambientu Jerne-jevega doma v Vojniku so člani Vinogradniško-vinar-skega društva občine Vojnik opravili volilni občni zbor. Splošna ugotovitev je bila, da društvo dobro dela in da so bile vse točke res obširnega programa dela lepo realizirane. Sprejeli so tudi smernice za delovanje v jubilejnem letu, ko društvo praznuje 20-letnico. Občni zbor je pozdravil »oče« Božičnega Vojnika Beno Podergajs. Vinogradnikom se je zahvalil za sodelovanje - postavitve vsakoletnih vinogradniških jaslic, ki so pri obiskovalcih zbujale pozornost in občudovanje. Pri tem lepem projektu sodelujejo tudi člani društva kot posamezniki s svojimi jaslicami ali kot člani turističnega društva. Tretji pogovor v okviru 7. Rastoče knjige OŠ Lava so oblikovali trije odlični gostje - strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, ki vsak na svojem delovnem področju premikajo meje. Mag. Nastja Mulej je odlična poznavalka De Bonovih metod ter kreativnega razmišljanja, ki ga prenaša na učitelje in otroke, in razmi-šljevalka, ki vedno znova izpostavlja, da je v šolah treba narediti ustvarjalni prostor za otroke, ki so drugačni, ki imajo kreativne potrebe, ki težko sedijo pri miru, ki si želijo ustvarjati. Drugi gost je bil dr. Kristijan Musek Lešnik - psiholog, predavatelj, raziskovalec, iskriv sogovornik, ki vedno podpira učenje, branje in še enkrat branje, aktivno delo otrok, izkušenjsko učenje in ki jasno zagovarja postavljanje meja, krepitev osebnosti otrok. Kot tretji se nam je pridružil dr. Slavko Gaber - sociolog, predavatelj, raziskovalec, avtor številnih znanstvenih člankov in strokovnih knjig, ki gleda daleč čez obzorja, brez okvirjev, v šolo prihodnosti s skrbjo za zeleni planet. Opozarja na varovanje Direktor KZ Celje Vrisk je po pohvali za uspešno delo vinogradnike povabil v njihov dobro založen nakupni center v Vojniku. Tamkajšnja informativna točka društva je namenjena vpisovanju novih članov in plačevanju članarine. Predsednik Društva upokojencev Vojnik Janez Korošec se je zahvalil za 20-letno sodelovanje in zaželel še nadaljnjo uspešno delo. Prizadevna tajnica društva Albina Karmuzel se je v čustvenem nagovoru poslovila od ustanovitelja društva Mirka Krašovca, ki po 20 letih posle predsednika predaja mlajšemu Miranu Kovaču. On bo zdaj nosil naziv častnega oziroma zaslužnega predsednika. Mirko si ob ustanovitvi društva 23. junija 2003 verjetno ni mislil, da planeta Zemlja, ki je naš skupni in edini planet, kar tudi pomeni mlade učiti odnosa do tega, jih krepiti v zavedanju, kako lahko zdaj delujejo, da bodo sami doprinesli k zeleni usmeritvi. Zagovarja šole kot središča skupnosti, kar je prihodnost za človeka tudi v Sloveniji - sodelovanje, so-bivanje, skupno načrtovanje in skupno ustvarjanje, med-generacijsko sodelovanje in plemenitenje drug drugega, skrb starejših za vključevanje mlade generacije. Vsak gost je na svoj način odgovarjal na aktualne teme in dajal tudi navdih ter ideje, kako mlade čim bolj povezati, jih osvestiti o dobrih skupnih del, pozitivnem ravnanju in kako jih uravnoteženo osveščati o pomenu tehnologij, umetne inteligence, kar vse je že tu. Tako nam je s Tehnopar-kom Celje uspelo pripraviti kakovosten večer, ki je ponudil veliko razmišljanj o branju, znanju, skrbi za vsakega otroka in mladostnika, predvsem pa razmišljanj in pogledov v šolo prihodnosti, ki bo osnova naše skupne družbe - upamo, bolj pravične, bolj empatične, bolj čustveno zavzete in vključujoče. bo ideja po združevanju vinogradnikov in kletarjev tako uspešna. Društvo je zaradi dobro izvedenega programa v svoje vrste uspelo privabiti 269 članov, in sicer kar iz šestih občin. Dober glas gre v deveto vas! Po številu ocenjenih vzorcev, v zadnjem obdobju tudi po visokih povprečnih ocenah na ocenjevanjih vin, se društvo uvršča med najboljša društva vinorodne dežele Podravje. Mirko, hvala za vse! Z velikim aplavzom izbran nov predsednik Miran Kovač se je v nagovoru spomnil svojih začetkov in tudi uspešnega dela v vinogradu in kleti. V vseh letih se je razvil v vrhunskega vinskega strokovnjaka, kar mu javno priznavajo tudi mentorji - strokovnjaki iz kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in Celje. Izjemen Svoj prispevek sta dodali še posebni gostji. Podžupanja Saša Kundih je s svojo prisotnostjo in z nagovorom dodala pomemben kamenček v mozaik bogatega pogovora. Maja Krušič Šega z ministrstva za vzgojo in izobraževanje je dodala pomembno razmišljanje o mladih z razvi- uspeh je dosegel s pripravo prve penine iz grozdja modre kavčine, ki raste na potomki 400 let stare trte z Lenta. V vlogi podpredsednika je pokazal izjemne organizacijske sposobnosti. Za prihodnost društva tako ni strahu. Miranu želimo vse dobro in uspešno delo. Predsednik že zdaj vabi k sodelovanju v društvenih projektih. Zbiranje vzorcev vin in salam bo 3. maja v društveni kleti, ocenjevanje vin bo dan kasneje v Jernejevem domu, medtem ko bo praznik vina, salam in kruha s praznovanjem 20-letnice delovanja društva 27. maja. PAVEL LESKOVAR 1 i ä :h m J|1kw timi osebnostnimi lastnostmi ter kompetencami podjetnosti, saj je naša šola razvijala petletni projekt tudi na tem področju. Rastoča knjiga raste, bogati, predvsem pa omogoča kakovostno razmišljanje tudi o zelo perečih in aktualnih temah. MARIJANA KOLENKO Pomlad je že pošteno potrkala na vrata, rože so zacvetele, ptički zapeli. Prav tako veselo je tudi pri nas v Pegazovem domu. Ob mednarodnem dnevu poezije so stanovalci obiskali Knjižnico Rogaška Slatina, kjer nas je prijazno sprejela direktorica mag. Nataša Koražija. Odpeljali smo se na Boč in se na lastne oči prepričali, da cveti velikonočnica, ter ogled združili s sprehodom po lepi neokrnjeni gorski naravi. Ob materinskem dnevu nas je pot ponesla do kulturnega centra, kjer so nastopili malčki iz Vrtca Potoček. S svojo energijo so napolnili srca stanovalcev, ki so bili navdušeni nad njihovimi točkami. V Pegazovem domu je v tednu pred materinskim dnevom nastopil Moški pevski zbor Rogaška Slatina pod okriljem Franca Plohla ter nas razveselil z ljudskimi in domoljubnimi pesmimi. Za spoznavanje daljnih zanimivih dežel sta poskrbela dva popotnika. Vesna Božiček nas je popeljala v Sirijo, deželo bogate kulturne zgodovine, zibelko civilizacij, a tudi deželo vojne in bolečine. Naslednji vsestransko zanimiv gost je bil Jože Lipnik, častni občan Rogaške Slatine. Odpeljal nas je na 5.895 metrov visok Kili-mandžaro, ki ga je ob filmčku ter pripovedih doživeto predstavil stanovalcem. MATEJA IN VALENTINA Da bodo mladi čim bolj povezani V spomin Milki Conradi Posvetilo je »besedilo, napisano v znak spoštovanja«, pravijo tisti, ki v tem vidijo nek pomen. Je hkrati dar, poklon, izražen z besedami, na oseben, intimen način. Zapišeš, napišeš tako, kot se v tistem trenutku spominjaš ali čutiš - do neke osebe, za katero ni nujno, da jo zelo dobro poznaš. Preprosto povedano, vredno je, da to storiš. Zanjo. Zaradi nje. Milka. Ko sem se pred leti včlanila v naše literarno društvo, je bila tam. Kot nekakšna matrona, v vsej svoji veličini in izražanju dostojanstva do pisane besede, v vseh možnih oblikah. Njen topel glas, mehko zveneč in poudarjen s pravilno izraženimi slovenskimi besedami, je bil navdušujoč. Vedno je imela kaj povedati in o čem govoriti. Ker se ji je vedno veliko dogajalo. »Na polno«, bi rekli tisti, ki vedo, da je življenju treba slediti in biti povsod tam, kamor te vodi njegova mogočna sila. Slediti svojemu poslanstvu! Milka je to znala in upoštevala. Biti z ljudmi, jim pomagati, prisluhniti, se jim posvetiti ... Vse to je obvladala in nič od tega ji ni bilo težko. Ker je to živela. Najina naklonjenost se je začela pred mnogimi leti, ko sem hodila še v osnovno šolo. Moja mama je namreč h Conradijevim nosila mleko in domače pridelke, kot je bilo tisti čas v navadi. Ob koncu tedna in v času počitnic sem tudi sama večkrat s kolesom opravila to dopoldansko delo. Ko sem prvič malo v zadregi pozvonila pri vhodnih vratih, me je smejočega obraza in toplih iskrivih oči sproščeno in prijazno pozdravila ženska z zelo lepim glasom. Zelo posebnim. Še danes ga slišim - kot znano, staro melodijo, ki gre lepo v ušesa in se mehko prileže duši. Njena prijaznost in naklonjenost sta z leti prerasli v spoštljiv in iskren odnos in kadarkoli sva se srečali, so besede stekle same od sebe. O družini, otrocih, službi ... Večne teme, kjer nikoli ne zmanjka besed. A Milka je bila tista, ki jih je znala oplemenititi, jim dodati žlahtnost, pridih časa in prostora, jih narediti žive, zanimive, iskrive. Vedno me je povprašala po mojih otrocih in to na poseben, oseben način. Zapomnila si je njihova imena in za vsakogar posebej vedela, kaj študira, s čim se ukvarja ... Seveda ji je o tem pripovedovala moja mama, a vseeno. Njena pozornost me je vedno ganila. Malo ljudi sem srečala v svojem življenju, ki so bili tako iskreno prijazni. In topli. Kot Milka. In tako je bilo tudi ob njenem poslednjem slovesu. Prijazno in toplo. Mnogi spomini so oživeli, veliko in marsikaj je bilo povedanega. Sonja in Vir-ginija sta bili tisti, ki sta nas s svojim govornim darom in srčnostjo izrečenih besed popeljali skozi Milkino življenje, tako polno in bogato, kot ga je mogoče doživeti samo ljudem, katerih duša je čista, iskrena in plemenita. In katerih srce ne čuti le tistega, kar je vsakdanje, temveč katerih moč seže mnogo dlje ... Tja daleč in visoko - onkraj, kjer bivajo duše večnega življenja. In v kar je Milka z vsem srcem verjela. Naj zaključim v prvi osebi. »Draga Milka, zdaj si tam, kamor si si želela. Pri svojem možu, svojih dragih, tistih, ki so že prestopili prag mavrice . In verjetno je med njimi tudi Pavček, pesnik z bogato dušo, ki ti je bil najdražji. Da te pozdravi s svojo tebi najljubšo pesmijo: Treba je mnogo preprostih besed, kakor kruh, ljubezen, dobrota ....<« Hvala ti, draga Milka, za čas in dar, da sva se poznali. In za vse preproste besede . MARIJA DEŽELAK Pomladne dejavnosti 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Taxi služba s tradicijo vozila, če želi opravljati takšne prevoze. »Ker se v našem mestu Celje dogajajo ravno takšne zadeve, da si ogromno voznikov oziroma taksi službe dovoljuje pavšalne prevoze ali prevoze na črno, je seveda težko konkurirati s cenami ter biti konkurenčen cenovnemu prevozu druge taksi službe, ki bodisi obratuje na črno bodisi uradno ali s pavšalnimi oziroma nerealnimi cenami prevozov,« pravi Rozman, ki si želi ureditve predvsem na področju cene prevozov, zato poziva vse pristojne organizacije, naj opravijo svoje delo ter uredijo področje javnega prevoza potnikov na celjskem območju. V Taxi Maxi kot taksi službi, ki na celjskem obratuje od leta 2015, si želijo predvsem prevoze po cenovno likvidni ceni tako za njih kot tudi za stranke, ki uporabljajo njihove storitve. Predvsem si želijo, da bi pristojne ustanove uredile nered na področju taksi služb na Celjskem, saj v nekaterih pogledih vse skupaj daje ogledalo Teksasa, pravi Rozman in dodaja: »Poleg vsega navedenega je pomembno omeniti tudi to, da Mestna občina Celje na področju taksi služb do zdaj ni naredila popolnoma ničesar. V ospredju občine je predvsem javni prevoz Celebus, ki opravlja brezplačne prevoze na račun evropskih sredstev. Na drugi strani smo taksisti prepuščeni breznu, čeprav se vsi zavedamo, da taksi prevoze na območju Celja potrebuje ogromno predvsem starejših občanov. Naj ponovimo tudi to, da je Celje edino mesto v Evropi, kjer občina ni zagotovila postajališča za taksije na železniški postaji (oziroma imamo postajališče na parkirišču za železniško postajo, kar je popoln nesmisel). Tudi parkirišča, ki so bila smiselna in točkovno ugodna za nas taksiste, so nam ukinili iz neznanega razloga. Torej z eno besedo tudi občina nima namena pomagati celjskim taksistom, ki že leta in leta prevažajo številne zadovoljne občane.« Kot podjetje Taxi Maxi so se odločili, da bodo na meji likvidnih cen ponujali prevoze s popusti ter poskušali strankam ugoditi cenovno ugodne prevoze ter zagotoviti delovna mesta zvestim zaposlenim voznikom ter dispečerjem. Direktor službe Taxi Maxi Dejan Rozman ob koncu še dodaja, da si želijo predvsem izboljšave na področju taksi služb na Celjskem in predvsem ukinitev nelikvidnih oziroma pavšalnih cen, s čimer bi se izognili nelikvidnostim težavam podjetij in minimalnim plačam voznikov, ki se trudijo in opravljajo taksi prevoze. Taxi Maxi Celje Taksi služba, ki vas zapelje kamorkoli in kadarkoli Podjetje Taxi Maxi iz Celja se ukvarja z javnimi prevozi potnikov. Gre za podjetje, ki obratuje z dvanajstimi taksiji in seveda z dodatnimi prestižnimi vozili za prevoze na letališča ter vse druge po želji izbrane relacije. Gre za taksi službo, ki vas pobere pred vrati in vas zapelje do izbranega končnega naslova. Taxi Maxi obratuje podnevi in ponoči, in sicer 24 ur na dan 365 dni v letu. PRENESI APLIKACIJO Taxi Maxi je podjetje, ki vas ne bo pustilo čakati in bo ustreglo vsem vašim željam glede prevoza. Njegovi taksisti želijo z delom zadovoljiti in omogočiti vsem strankam varne in zanesljive prevoze kamorkoli. Njihova vozila so lepo očiščena in brezhibna. Najpomembneje je, da so zavarovana za prevoze javnih potnikov, kar pomeni, da je vsaka stranka, ki si želi prevoz, zavarovana med vsakim prevozom. Zavedajo se, da v današnjih kriznih časih taksi prevozi niso ravno poceni, zato želijo vsem strankam ustreči s popusti na prevoze. Dejan Rozman, direktor službe Taxi Maxi, pravi: »Žal si kot podjetje ne moramo dovoliti, da bi prevažali svoje stranke po bizarno nizki ceni, kot to počnejo druge delujoče službe, kjer je eno vozilo v treh različnih barvah ali vozila celo niso zavarovana za prevoze potnikov. To pomeni, da je prevoz v vozilu, ki ni zavarovano za javni prevoz potnikov, za vsako stranko zelo nevarno. Seve- i HITRI, ZANESLJIVI, KLIMATIZ j PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI da je stranka, ki se pelje od točke a do točke b za dva evra ceneje kot z našo taksi službo, izjemno zadovoljna, čeprav se vozi z nekom, ki opravlja prevoze na črno oziroma brez taksimetra. Obenem se ne zaveda, da ni zavarovana v primeru da pride do kakšne nezgode.« Vsak, ki ima uradno taksi službo, mora imeti pridobljeno licenco za opravljanje taksi prevozov, in sicer je to razvidno na zadnji strani taksi table, ki jo mora imeti vsak voznik taksija nama-gneteno na vidnem mestu taksi ' Naravni pripravek za zatiranje škodljivcev -„„ENTOMOPATOGENE OGORČICE mr% nemastar za zatiranje bramorja www.metrob.si 08016 22 BRO bit VSE ZA PISARN Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala L^a W: birobit.si T: (03) 425 6100 PODLISTEK 37 Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (4) Slikarka je rojena Pri 18 letih je naslikala oltarno sliko za novozgrajeno pokopališko kapelo na domačem farnem pokopališču. Sliko je naslovila Nebeška tolažba (Himmelstrost). (Foto: zasebni arhiv Helene Ojsteršek) Bila je stara 18 let, ko je naslikala prvo sliko velikih dimenzij. Pastor Schreiber je v farno kroniko zapisal, da je 20. marca 1925 dokončala oljno oltarno sliko, visoko 2 metra in široko 1,26 metra, namenjeno za novozgrajeno pokopališko kapelo na farnem pokopališču. Sliko je naslovila Nebeška tolažba (Himmelstrost). Čez nekaj dni je sliko fotografiral tamkajšnji fotograf Kempe. Na podlagi tega posnetka je nastala razglednica. Po pričevanjih, ki jih je zbral pastor Burkhardt, so jo potem začeli klicati slikarka. Slika je bila po 2. svetovni vojni iz kapele odstranjena in takrat se je za njo izgubila sled. O motivu slike je Thea Schreiber Gammelin zapisala, da je upodobila mlado vdovo, ki na grobu objokuje moža, nedavno preminulega v brodolomu. Za roko jo drži hčerkica in ji kaže »nebeški Jeruzalem«, ki se je prikazal v zgodbe iz domoznanske kamre sončnem žarku in predstavlja tolažbo iz nebes. Veliko zanimanje za slikarstvo je kazala že kot predšolska deklica in že takrat so ji pripisovali talent. Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, po končani srednji šoli, je začela obiskovati zasebno slikarsko šolo v Berlinu. Zapisala je, da je hodila k Henny na ure risanja in slikanja in da je njeno umetniško oko povsod iskalo motive za ustvarjanje. Izkazalo se je, da je bila njena prva mentorica nemška slikarka Henriette Henny Deppermann, krajinarka, vedu-tistka in ilustratorka. Kako je v nadaljevanju potekal njen umetniški razvoj, za zdaj še ni povsem jasno. Po njenih besedah je v letih 1928-1932 v Stockholmu študirala slikarstvo na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost in študij tudi zaključila. Verodostojnega vira, ki bi to neposredno potrdil, doslej nisem odkrila. Žigi v njenem potnem listu dokazujejo zgolj to, da je v tem obdobju nekajkrat potovala na Švedsko. Več virov - med drugim prav žig v potnem listu - pa dokazuje, da je pozno spomladi 1928 res prvič odpo- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. tovala v Stockholm. Odzvala naj bi se na povabilo švedske baronice Dagmar Sparre, s katero sta se spoznali, ko je baronica letovala v Brun-shauptnu. V Stockholmu naj bi jo vpeljala v visoko družbo, celo na kraljevi dvor. Zelo verjetno se zdi, da je Theo prav ona seznanila z Ellen Roosval von Hallwyl, švedsko slikarko, kiparko in skladateljico. Ta naj bi opazila njen talent in jo vzela pod svoje okrilje, ji ponudila, da biva pri njej in da financira njen študij slikarstva. To znanstvo potrjuje več fotografij in zapis v farni kroniki iz leta 1932, ko jo je Ellen Roosval von Hallwyl obiskala v Brunshauptnu ter nekaj časa bivala v faro-vžu. Ohranjenih je tudi nekaj likovnih del Thee Schreiber Gammelin, ki so nastala v Stockholmu. Se nadaljuje. Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje Perilniki ob starem frankolovskem bazenu »Toplica« okrog 1940 Stari bazen ob potoku Tesnica v Verpetah (Frankolovo) je na začetku 20. stoletja zgradil angleški oficir in konzul Faber, ki je bil pred 2. vojno tudi predzadnji lastnik dvorca Sternstein v Verpetah. Kronist dr. Fran Mišič je l. 1955 zapisal, da je Faber že pred l. 1881 iskal po alpskih deželah ugodno bivališče za svojo bolno soprogo Alice Frančiško Faber, ki si je zaradi ugodne klime izbrala lokacijo v dolini ob Tesnici. »Tu je lepo, tu osta-niva« so bile njene besede, ki so Fabra prepričale, da je kupil dvorec Sternstein in kmalu začel razmišljati, kako izkoristiti tudi toplo vodo, ki je izvirala pod Konjiško goro in se izlivala v potok Tesnico. Tudi v najhujši zimi voda v potoku Tesnica ne zamrzne in je tudi v zimskem času nekoč poganjala nekaj mlinov in žag vse do Loke - današnjega Frankolovega. Faber je zgradil za tedanji čas sodoben ograjen bazen s perilniki, ki se ga še starejši domačini spominjajo z imenom »Toplica«. Perilniki so služili gospodinjam za pranje perila in pozimi mesarjem za pranje svinskih črev ob kolinah. Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA MNOGI V SLOVENIJI NIMAJO MOŽNOSTI, DA SE SAMI PREŽIVIJO. JAVNO VODSTVO GROFJE CELJSKI Nedelja , 30. APRiL 2023, ob 11.00, KNEŽJi DVOR. 38 RAZVEDRILO »Jože, a greva na kavo?« »Da, seveda!« Če bi vedel, kako lepo je v pokoju, ne bi Oven Tehtni ca шШ Vsi bi radi naredili nekaj, da bi bil svet boljši. Nihče pa ne bi zamenjal rolice papirja! Ko ima tvoj pes takšen pogled ... Bil sem na 25-letnici mature. Brade, brki, trebuhi... Da ne govorim o moških ... ***** Z leti, ko se staramo, pridobivamo težo, ker je v naših glavah preveč podatkov. Moja glava ni več mogla sprejemati vseh teh podatkov in so šli v druge dela telesa. Torej sem samo pametna, ne pa debela. To je moja zgodba in pri njej vztrajam! ***** Za srečo sta potrebna samo dobro zdravje in slab spomin. ***** Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Če si bil cepec pri dvajsetih, si tudi pri šestdesetih, le da imaš štirideset let izkušenj. Ubil sem črno kačo, zakaj niste veseli? Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Organist V cerkvi so se menjavali organisti. Zvečer pred mašo je župnik vprašal: »Kdo igra nocoj?« Ministrant: »Olimpija in Maribor.« Post V gostilni sta jedla prijatelja in prvi vpraša: »Kako to, da ješ pečenko, če si mi vedno govoril, da si vegetarijanec?« »Seveda sem, samo danes imam post.« Križišče Starejša gospa se je podala čez cesto v križišču kljub dvignjeni roki policista. Ta jo je takoj ustavil in vprašal: »Gospa, ali veste, kaj pomeni, če dvignem roko?« »Seveda, saj sem bila trideset let učiteljica!« Kako veš, kdaj je čas, da nehaš voziti? Končno je nedelja in bom lahko spal ves dan. Moj sosed ob 7. uri zjutraj: Izredno pomemben mesec je pred vami. Navidezno boste poslušali nasvet nekoga v bližini, a v resnici boste delovali povsem po svoji presoji. Urejali boste zadeve, ki imajo dolgoročno izredno velik uspeh. Izkoristite zlasti prve tri tedne, kasneje bo Merkur retrograden. Jupiter odpira marsikatera do zdaj zaprta vrata. V prvih treh tednih bo vitalnost odlična. Previdnejši bodite ob polni luni. 3\k Lev Devica z* Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vaša vladarica Venera bo v prvi polovici meseca v biku, zato boste blesteli v svoji najboljši izdaji. Veselje vas bo pogledati. Nikar ne ponovite napake, ki ste jo že zagrešili v preteklosti. Tokrat lahko zadeve obrnete sebi v dobro in do-sežete zavidljive rezultate. Pred vami je nepričakovan preobrat v ljubezni. Od vas je odvisno, kako se bo situacija razpletla, v zadnjem delu meseca bo lahko že vse jasno. Odlično lahko napredujete na poslovnem področju, vendar pohitite z vsem pomembnejšim do 21. v mesecu, ko bo Merkur še direkten v vašem znaku. Po tem datumu vstopi Sonce v bika, počutje bo dobro. V tem obdobju svojega življenja potrebujete ljubezen in oporo, na katero se lahko zanesete. Prepustili se boste dogodkom in doživite lahko nekaj zares izjemnega. škorpijon Dvojčka Vaš vladar bo potoval po znaku bika, zato boste izredno premišljeni. Veliko obveznosti imate pred seboj in kar nekaj sitnosti, ki so povezane s preteklostjo, kar velja zlasti za čas po 21. v mesecu, ko bo retrogradni Merkur. Delovati morate bolj sistematično, saj se vam obetajo pozitivne spremembe. V vaše znamenje bo vsak čas vstopila Venera, kar vas bo osrečevalo. Kaže se zadovoljstvo na čustvenem področju. Rak Izredno dober in dejaven mesec je pred vami, v katerem lahko odlično napredujete. Veliko obveznosti je pred vami, zato se na poti ne ustavljajte, temveč resno in preudarno rešujte zadeve. Nekoliko upočasnjeno bo vse v zadnjem delu meseca. Zaradi vpliva sončevega mrka boste lahko malce nestrpni, še zlasti v odnosu. Previdnost v teh dneh ne bo odveč, saj bo tudi Merkur postal retrograden. Strelec Več planetov v ognjenem sorodnem znaku je odlična podlaga za vaše delovanje. Na prihodnost boste gledali s pridihom nadčutnega in se brez strahu predajali obveznostim, ki v tem času ne bodo tako majhne. Uspehe boste nizali drugega za drugim, zato se obeta napredovanje. Odlične bodo tudi povezave s tujino. Vitalnost bo v prvih treh tednih iz dneva v dan boljša, spremljale vas bodo tudi naklonjene okoliščine. Vplivi planetov bodo pozitivno delovali na nove premike, ki jih načrtujete. Malce bo motena stopnja zbranosti v zadnji tretjini maja, sicer se obeta v tem mesecu prijetno presenečenje. Mars bo potoval po vašem znaku ves maj, zato boste polni energije. Ko bo vaša vladarica Luna prazna, bo nastopil delni sončev mrk. Bodite previdni. Kozorog Čeprav imate včasih vsega čez glavo, boste uspeli pri dobrem podvigu. Nadaljujte taktiko, ki ste si jo zastavili, in se nikar ne ustavljajte. V zadnji tretjini meseca se bodo vaše dejavnosti nekoliko upočasnile, malce si boste oddahnili. Nastopil bo čas, ko boste lahko končno končali (pre)dolgo odprto zadevo. Tudi v ljubezni se obeta lepa sprememba. Nekoliko umirjenemu obdobju v prvem delu meseca bo sledila bolj razgibana druga polovica. Planet Mars bo ves mesec nasprotoval vašemu znamenju, zato se boste morali za dosego svojih ciljev truditi z dvojno močjo. Lahko naletite na ovire, kar bo okoli polne lune, težavnejši pa bo lahko tudi čas mlaja, ko bo nastopil tudi sončev mrk. Malce boste notranje napeti, kajti niste dosegli tistega, kar želite. Sledi preteklosti bodo tako močne, da ne boste mogli ubežati. Najboljša rešitev je, da se soočite sami s seboj. Vodnar O Zapleti na poslovnem področju so rezultati, ki so nujni za napredovanje. Tega vpliva boste zelo intenzivno deležni v zadnji tretjini meseca, ko bo vaš vladar Merkur retrograden. Na čustvenem področju bo v prvi polovici meseca zelo prijetno, odlično se boste imeli. In še opozorilo na splošno: popaziti morate na svoje zdravje, saj včasih pretiravate pri naprezanju, izogibajte se stresnih situacij. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Zadovoljni boste ob nenadnem poslovnem uspehu in skušali iz vsega skupaj potegniti nekaj več. Odlično vam bo šlo od rok vse do polne lune. Kasneje nekoliko varčujte z močmi, saj telesno ne boste v najboljši formi. Vaš najbližji družinski član se bo močno oziral na vaše želje, zato bosta vladali složnost in sreča. Po 11. v mesecu, ko bo Venera v sorodnem znaku, bo še posebej lepo. Ribi Začetek meseca bo zelo spodbuden, zato boste imeli kar nekaj dobrih idej, kako nadgraditi stanje. Skrbelo vas bo za prihodnost, vendar je strah odveč, vse se bo dobro izteklo. Mars vas bo ves april oborože-val z notranjo močjo in energijo. Zato boste telesno izredno dejavni. Saturn, ki je že začel svoje potovanje po ribah, bo od vas zahteval povečano disciplino na različnih življenjskih področjih. Najlažje se boste »razumeli z njim«, če boste pri tem voljno sodelovali. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 sudoku 567 Nagradna križanka VELIKO, MNOGO Prišla je ... KrižamKe & ugamKe UGLEDNO, UVELJAVLJENO MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA (ANG.) GENERAL ALI MAJOR AMERIŠKI AVTO IAN FLEMING ŽIVALI LOVI Z ZANKO NEOSTER RICHARD BURTON STANUJ, ŽIVI NAREKUJEJO UKREPE BANK PRILJUBLJENI SOBNI PTICI 10 GRIC ALI SLEME SLIČICE PROGRAMOV NA MONITORJU ZBOGOM (POG.) TRIGLAVSKI NARODNI PARK 20 ZNAMKA KOZMETIKE ZVEZDAN MARTIČ INTERPOLACIJA UREJEN JAVNI NASAD 17 Z GLAVO SKOZI ... ROMAN EMILA ZOLAJA ŽIVEC (ZASTAR.) UROŠ ROJKO ZNAMKA RAČUNALNIKOV AMERIŠKA IGRALKA (CAMERON) IZREČE VABILO FRANCOSKI PISATELJ ZOLA RUSKA ČRKA 14 NAGAJIVE, NORČAVE UDELEŽENEC ALKE MEČ BREZ VOKALA IZDELUJE OBLAZINJENO POHIŠTVO AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA FINA, LESKETAJOČA SE TKANINA ČEDOMIR ILIĆ 16 23 4 18 GLAVNO MESTO SIRIJE V 100. PONOVITVI REKVIZIT PRI BEJZBOLU STEBLO ŽIT ALI TRAV DUMASOV MUŠKETIR PRVA JOK IN ... CANKARJEVA TULEC Z PESNIŠKA VŽIGALNO ZBIRKA KAPICO POSTAJATA VIŠJA PAS PRI KIMONU KRATKA ŠALJIVA IGRICA PREDSTAVNICI JAVNEGA TOŽILSTVA NEKDANJI AMERIŠKI TROJANSKI TENISAČ JUNAK SAMPRAS 5 19 22 MANJŠI, DOBRO ZAPRTI PROSTORI DOLŽINO MERIMO Z ... ŠPANSKO OTOČJE SODOBNA ZVRST GLASBE IGRAJO GA V WIMBLE-DONU HEBREJSKA ČRKA VOLK ... IN KOZA CELA FRANCOSKI SMUČAR (CLEMENT) NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER MORO VANDOTOV JUNAK PORTUGALSKI POMORŠČAK (VASCO DA) POKRAJINA V VIETNAMU ZELENI SLOVENIJE GORA NI NORA, TISTI JE ., KI GRE GOR ZMIKAVT, KRADLJIVEC HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA 13 TROPSKO DREVO NEKD. PRVI MOŽ OZN (BUTROS) ANGLEŠKI AMERIŠKI IGRALEC JUNAK HOLM (DAVY) PRITOK RENA V ŠVICI VZKLIK NA BIKOBOR-BAH 15 ORGANIZACI JA OZN ZA PREHRANO TATUM O'NEAL PREVOZNIK S ČOLNOM THOMAS ALVA... ETILNI ALKOHOL ŽUŽELKA NA ZADNJI STOPNJI RAZVOJA 12 RAZ-DRUŽIMO ODPRTO OGNJIŠČE 3 8 5 4 6 3 9 2 7 4 7 1 2 3 9 6 2 5 9 9 8 1 7 4 8 sudoku 258 8 5 4 3 6 1 4 1 9 9 5 7 2 4 3 4 8 8 1 7 9 8 7 3 5 8 1 REŠITEV SUDOKU 566 REŠITEV SUDOKU 257 1 4 7 6 3 5 8 9 2 6 8 2 4 9 7 1 5 3 3 5 9 1 8 2 6 4 7 9 7 3 8 5 1 4 2 6 5 6 8 7 2 4 3 1 9 2 1 4 3 6 9 7 8 5 8 9 1 2 7 6 5 3 4 4 2 6 5 1 3 9 7 8 7 3 5 9 4 8 2 6 1 3 1 5 8 9 6 7 4 2 6 7 8 3 2 4 9 1 5 2 9 4 5 7 1 8 6 3 9 2 3 7 6 5 4 8 1 4 8 7 2 1 9 5 3 6 1 5 6 4 3 8 2 7 9 7 3 9 6 4 2 1 5 8 8 6 1 9 5 7 3 2 4 5 4 2 1 8 3 6 9 7 novi tednik vedi/io? % mmji radio celie Nagradni razpis: 1. nagrada: dve vstopnici za Mozirski gaj in odeja 2. nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in predpasnik 3. nagrada: vstopnica za Mozirski gaj in kuhinjska krpa KUPON Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do srede, 3. maja. Geslo iz številke 16: Tabor in Mozirje praznujeta Izid žrebanja: 1. nagrado: dve vstopnici za Mozirski gaj in odejo prejme Adrijana Jošt iz Vojnika. 2. nagrado: vstopnico za Mozirski gaj in predpasnik prejme Stanislava Vulevič iz Šmarja pri Jelšah. 3. nagrado: vstopnico za Mozirski gaj in kuhinjsko krpo prejme Bernarda Planko iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah boste preprosto uživali. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si CELJE LIMITIRA 9 ŽLAHTNI PLIN 3 SESTRIN SIN 1 6 21 SPLETKAR NOBELIJ 7 RAZGRETE 2 POLET 8 11 40 PISANI SVET Celjski modno-glasbeni spektakel Konec minulega tedna je bil v Citycentru Celje v znamenju tradicionalne modne revije. Tokrat z naslovom Moč miru, s čimer so letos želeli poudariti subtilnost, ženstvenost in belino. Osrednja gostja je bila pevka Maja Keuc - Amaya ob spremljavi simfoničnega orkestra pod taktirko Matjaža Brežnika. Plesni izziv so sprejeli plesalci iz Bolera, ki jih vodi koreograf in plesalec Matevž Česen, aranžmaje za glasbo pa je pripravil skladatelj in aranžer Peter Tovornik. Večer je zaokrožil še didžej Minless (Mitja Novak). ER Po odru so se tokrat med drugimi sprehodile manekenke Celjanka Gea Erjavec, Nastasja Prihoda, Nika Kar, Laura Škvorc. (SHERPA) ■ ■ i ■ ■ v v Jurjevanje obujajo ze vec desetletij Jurjevanje je izvirna in narodopisna posebnost Laškega. Obeleževati naj bi ga začeli že pred več kot 140 leti. Šega je nato za nekaj časa ugasnila, dokler je niso pred skoraj tremi desetletji in pol obudili in od takrat jo učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško v sodelovanju z Zvezo Možnar vsako leto ponosno predstavijo. Tudi tradicionalno jurjevanje v Slovenskih Konjicah je v središče mesta na sončno aprilsko nedeljo privabilo veliko obiskovalcev, ki so uživali v pestrem prireditvenem programu. »Svetega Jurja vodimo, za jajca, špeha prosimo. Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Jurju maša je dobra kravja paša.« Tako je minuli petek po laških ulicah in trgih odmevala posebna Jurijeva pesem. Učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško so že 34. leto zapored obudili običaj jurjevanja. Ob Člani Godbe na pihala Slovenske Konjice pri cerkvi sv. Jurija. (Foto: Občina Slovenske Konjice) tem so dekleta in fantje v družbi Zelenega Jurija prepevali še druge pomladne in pastirske pesmi ter s piskanjem na piščali in rogove po mestu delali velik trušč. Po obhodu mesta se je sprevod ustavil na občinskem dvorišču, kjer so se dekleta in fantje predstavili s pastirskimi in z rajalnimi plesi. Člani Zveze kulturnih društev Mo-žnar so na stojnicah prikazali izdelovanje rogov, venčkov, piščali in »prdcev«. Tradicionalno so tudi ocenjevali rogove. Tradicija veleva, da so ti narejeni iz povsem naravnih materialov. Izbrati je treba primerno vrsto lesa oziroma drevesno vejo, ki jo izdelovalec nato previdno obreže in iz lubja ustvari rog. A bolj kot velikost oziroma dolžina roga je pomembno njegovo sporočilo, in sicer da služi svojemu namenu. Rog je namreč simbol pomladi, prebujanja narave. BA, BF Strokovna komisija je izbrala najlepše in najdaljše rogove, simbol pomladi in prebujanja narave. (Foto: Občina Laško) V tretje gre rado V soboto je bilo vreme Žalčanom naklonjeno in so lahko pod streho spravili že nekaj časa napovedni dru-žabno-glasbeni dogodek kot uvod v osmo sezono fontane piva, katere pipice sicer delujejo že od začetka aprila. Fontana je tudi uradno dobila nova ambasadorja Tilna Artača in Ani Frece. »Verjamemo, da bosta svoje poslanstvo opravljala s ponosom. Hvala tudi predstavnikom Bi-ograda, da so v Žalec prinesli dalmatinsko vzdušje. Klapa Bunari in skupina Fajercajg odlični sta bili,« so po dogodku objavili organizatorji. ŠO Alma v lutkovni izvedbi Škratovo lutkovno gledališče Celje, ki je letos prejelo priznanje celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih, je v soboto prvič uprizorilo novo predstavo Alma. Gre za pripoved o znameniti Celjanki Almi M. Karlin, tokrat v lutkovni izvedbi, primerni za otroke in odrasle. Slikovito uprizoritev o Alminem potovanju v Južno Ameriko, na Japonsko in Papuo-Novo Gvinejo, so člani skupine pripravili v okviru dobrodelnega lutkovnega dogodka, ki ga je v Plesnem forumu Celje organiziral Rotary klub Celje. Ta je tokrat prvič pripravil nekoliko drugačen dobrodelni dogodek, da bi zbral prispevke za starejše in otroke, ki potrebujejo pomoč. Dogodek so soustvarili učenci Osnovne šole Lava, ki so pravljico o veveričku Viktorju uprizorili s pomočjo japonskega papirnatega gledališča kamišibaj. TC Pevski sprehod po Celju Na nedeljskem prvem pevskem sprehodu po Celju v okviru letošnjega Mladinskega pevskega festivala je sodelovalo več kot 130 pevcev, folkloristov in godbenikov iz celjskih društev, vrtcev in šol. Novost letošnjega festivala je sodelovanje pri projektu Vseslovensko petje s srci in del tega je bil prvi pevski sprehod po mestu. V ponedeljek so zapeli in nastope posneli v številnih vrtcih, šolah, organizacijah ter podjetjih. Na ta način so se sodelujoči pridružili pobudi za ohranjanje in širjenje slovenske pesmi. TC Slovensko petje in ples sta v nedeljo napolnila celjske trge. Na fotografiji je zbor OŠ Frana Roša. (Foto: SHERPA)