GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE delovnega ljudstva koprskega okraja KOPER — 8. APRILA I960 ■jif Poštnina plačana v gotovini -fa LETO' IX. — ŠTEV. 15 Mednarodni delavski praznik — Prvi maj — bo letos imel pri nas Jugoslovanih še prav posebno obeležje: pi-aznovali ga bomo sredi drugih velikih dogodkov in obletnic, ki imajo prav v zvezi z njim še poseben pomen. Tako bo prvomajsko slavje sledilo neposredno zveznemu kongresu Socialistične zveze, hkrati pa bomo proslavljali petnajsto obletnico osvoboditve in deseto obletnico ipbstoja naših delavskih svetov, ki o v razvoju naše družbe odigrali M. •C SI Eno najspodbudnejših gibal za uspešno izpolnjevanje in glede na prvo letošnje trome-sečje ponekod tudi za preseganje plana podjetja (s tem pa tudi za preseganje poprej predvidenega osebnega dohodka posameznega delavca!) je brez dvoma novo uvedeni način nagrajevanja po učinku. Povsem razumljivo in čisto prav je, da se v marsikaterem kolektivu tudi hudo krešejo mnenja okoli mnogih vprašanj, ki so v zvezi s pravičnejšim in s tem stimulativnejšim sistemom merjenja opravljenega dela posameznega delavca, V teh razpravah po kolektivih, na sestankih aktiva Zveze komunistov, Ljudske mladine, na sejah sindikalnih podružnic, delavskih svetov, upravnih odborov in raznih komisij znova in znova izstopajo nekateri dobro misleči »nezadovoljne-ži«, ki prednjalčijo tv svojih koristnih predlogih za izpopolnitev načina evidentiranja, merjenja in ocenjevanja oprav-Ijeneaa dela posameznega delavca. Za razliko pa glede takšnih tovarišev in tovarišic. ki na sejah sedanjih delavskih svetov in upravnih odborov redkokdaj spregovore, moramo biti v obdobju izbire kandidatov za nove delavske svete pozorni rtrav na takšne delavce in delavke Pogosto so to tudi razmeroma mladi ljudje, ravno vrav, ti so najbolj borbeni!). ki so se pri delu za strojem sedaj v sistemu nagrajevanja po učinku posebno izkazali, hkrati pa v raznih razpravah in pogovorih vneto zastopali nova, očitno boljša stališča. glede potrebnega izpopolnjevanja tarifnega, premi jskega. normnega pravilnika, boljše organizacije dela, popolnejšega izkoriščanja delovnega časa in strojnih kapa-itet, zmanjševanja režije, Ukarta itd. Razvijmo po naših podjetjih čimveč takšnih in podobnih razprav in začnimo v zvezi z vsemi naštetimi vprašanji kaj več govoriti tudi o vseh tistih tovariših in tovarišicah v kolektivu, ki s takšnimi zdravimi predlogi v korist čim izdatnejše izpolnitve plgrta svojega podjetja najbolj izstopajo s svojimi poživljajočimi nazori!. Kajti, prav takšni tovariši in tovarišice sodijo med. kandidate za volitve novih delavskih svetov. tako pomembno vlogo. Zato bo letos praznovanje drugačno, še bolj slovesno in praznično, kot druga leta. Pri okrajnem odboru SZDL ter po občinah so že sestavljeni posebni štabi, ki naj do podrobnosti pripravijo praznovanje Prvega maja. Ne glede na to, koliko delovnih ljudi bo praznike izrabilo za oddih in izlete izven kraja svojega bivanja, je treba slavno-sti prirediti povsod, saj bodo pri njih prav gotovo sodelovali tudi vsi slučajni gostje — praznik dela je naš praznik, pa naj bomo in ga slavimo kjerkoli. Slavili pa ga bomo po naših tovarnah, podjetjih in kmetijskih zadrugah, po šolah in delavnicah in uradih naših mest in vasi. S slikami, grafikoni in razstavljanjem izdelkov naših tovarn in dosežki naših organov ljudske oblasti in družbe-neea upravljanja bomo skušali prikazati razvoj gospodarstva, doseženi življenjski nivo našega delovnega človeka. Radost nad našim delom in življenjem v močni in svobodni domovini jugoslovan- TRETJI OBISK prijatelja iz Indonezije Predsednik indonezijske republike Ahmed Sukamo je te dni že v tretje obiskal Jugoslavijo, ko ga pot vodi skozi azijske, afriške, evropske In južnoameriške države v misiji dobre volje. V našo državo je prispel iz Iraka v torek popoldne na puljsko letališče, kjer ga je prisrčno sprejel predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko in s soprogo predsednika Sukarna, ki se že nekaj dni mudi v naši državi. Ko so visokemu gostu in njegovemu spremstvu, v katerem so tudi indonezijski zunanji minister dr. Subandrio, minister za razvoj nacionalne industrije dr, Suharto in visoki funkcionarji indonezijske republike, izkazali najvišje časti, je odpotoval s predsednikom Titom na Brione. Predsednik republike Josip Broz-Tito in njegova soproga sta priredila v torek predsedniku Sukamu in gospe Sukamo svečano večerjo, v sredo pa sta oba državnika odpotovala z Brionov mimo Kopra, Postojne (obisk v Jami), Ljubljane proti Gorenjski. Zadnji dan svojega obiska v naši državi je predsednik Sukamo preživel v Zagrebu, od koder je nadaljeval potovanje v druge države. skega delovnega ljudstva pa bomo izrazili z zastavami in cvetjem, v katere bomo odeli naša naselja, tovarne, javne zgradbe in tudi naša bivališča. Prav gotovo tiste dni ne bo niti ene naše zgradbe ne na vasi in ne v mestu, ki ne bi s svojo svatovsko podobo govorila vsemu svetu, da mi — jugoslovanski delovni ljudje — praznujemo svoj in mednarodni Praznik dela. V prireditvah pred Prvim majem — javnih nastopih, zborovanjih, povorkah, bakladah z ognjemeti, govorih in kulturno umetniških prireditvah v čast tega praznika bomo sodelovali vsi z vsem, kar najboljšega Premoremo in kar največ lahko damo. 1 S I ! is m NOVA LADJA »SPLOŠNE PLOVBE« V nedeljo, 3. aprila t. m. dopoldne, so izploviii v ladjedelnici »Uljanik« je opremljena z diesel-motorjem domače proizvodnje, ki ima G.250 konjskih moči in bo lahko razvijala hitrost do 15,5 morskih milj na uro Kot vsako leto tudi letos 7. aprila po vsem svetu na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije proslavljamo obletnico te človekoljubne ustanove. V lanskem letu smo seznanjali ljudi z duševnimi boleznimi in protialko-holnim bojem, letos pa je cilj te organizacije, postaviti pogoje za izkoreninjenje malarije po vsem svetu do leta 19G2. V Jugoslaviji je bila pred drugo svetovno vojno malarija še zelo razširjena, največ v Makedoniji; število bolnikov je včasih preseglo milijon. Po drugi svetovni vojni je ljudska oblast načrtno zatirala malarijo in je imela pri tem velike uspehe, tako da je v letu 1951 zbolelo na malariji le še nekaj manj kot 900 ljudi. Zadnja leta pa je število malaričnih bolnikov zopet narastlo na nekaj tisoč, ker se sistematična povojna akcija ni več rigorozno izvajala. V Sloveniji malarije ni, zaradi tega bodo v letošnjem letu zdravstveni aktivisti posvetili v predavanjih in na proslavah posebno skrb potrebi, da čimprej zatremo tudi druge nalezljive bolezni, ki našim ljudem, zlasti pa otrokom, še vedno ogrožajo zdravje in življenje. Pogoj za uspešno borbo proti nalezljivim boleznini pa je obvezno cepljenje. V našem okraju nismo povsem zadovoljni z udeležbo pri cepljenju. Iz najrazličnejših vzrokov, ki največkrat niso upravičeni, nekaj otrok ostane necepljenih. V bodoče moramo skrbeti, da bo odstotek necepljenih čim-manjši, ker nam samo cepljenje dsje garancijo za uspešno borbo proti nalezljivim boleznim. Izredno majhno število obolenj za davico, tetanusom in otroško paralizo v zadnjih letih so zgovoren dokaz uspešnosti cepljenja. Letos pa smo uvedli še cepljenje proti oslovskemu kašlju (skupno z ostalim cepljenjem) naših najmlajših in prepričani smo, da bo te bolezni, ki je zahtevala marsikatero smrtno žrtev, v bodoče vedno manj. Ko se torej 7. aprila spominjamo obletnice ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije in njenih uspehov v preprečevanju obolenj, je naša dolžnost, da bodo naši otroci redno cepljeni In s tem obvarovani težkih posledic nalezljivih bolezni. Dr. Polde Hladnik Zo poglobljeno delo okrajnih svetov Štirinajst novih okrajnih svetov, ki so bili nedavno izvoljeni, je že pričelo s svojim delom; nekateri so imeli že po dve seji. Zaradi 'enotnega sistema dela, koordinacije nalog med seboj sorodnih svetov ter zaradi tesnejše povezanosti okrajnih svetov s I. SREDNJEŠOLSKI MLADINSKI FESTIVAL V nedeljo je preplavilo koprske ulice in športna igrišča okrog 600 dijakinj in dijakov srednjih ir strokovnih šol našega okraja, 6a bi proslavili Dan mladinskih delovnih brigad in da bi hkrati izvedli eno izmed akcij za čim-večje sodelovanje mladine na le- tošnji izgradnji Ceste bratstva in enotnosti. Ze v zgodnjih jutranjih urah, ko so-prihajali tekmovalci in udeleženci mladinskega .zborovanja v naše mesto, je četa sedemdesetih brigadirjev iz Kopra, opremljena s krampi, lopatami in samo- Haps^ed vremena za čas od 8. do 15. aprila 19G0 v zadnjih dneh je temperatura zraka močno padla in v nekaterih predelih južne Evrope je deževalo. Vse pa kaže, da je bilo takšno vreme ie prehodnega značaja in pričakovati je, da bo v drugi polovici aprila postalo topleje. Vendar krajevne plohe • a področju Severnega Jadrana niso izključene. V; . , X";.\ C"": -. ■ i"- v ^ . -;;vv i-'o--:,::: ■: ^Ua-y-i^v - , , ' • «m? ■j -v».;-;' N < t - < - V v : inR - Na nedeljskem mladinskem zborovanju v veliki gledališki dvorani v Kopru je sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir Izročil zastopnikoma IV. in I. koprske MUH Reda dela I, in II. stopnje, s katerima je brigadi odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito kolnicami zapela brigadirske pesmi in odkorakala skozi mesto na prostovoljno delovno akcijo ob Vojkovem nabrežju. Mladi brigadirji so svoj dan začeli z delom pri ureditvi mesta in v nekaj urah so odstranili ruševine in krtine ob morju pri podjetju Fructus. Medtem so zaživela skoraj vsa koprska športna igrišča, na katerih so se ves dan odvijale ostre borbe za osvojitev prvih mest in ličnih prehodnih pokalov. Športni spored je obsegal tekmovanja v odbojki, nogometu, rokometu, košarki, streljanju in šahu. Največ uspehov pa so poželi Postojnčani, saj so v večernih urah odnesli s seboj kar devet pokalov.' Najveličastnejše je bilomladin-- sko zborovanje v veliki gledališki dvorani. Do zadnjega kotička so jo napolnili bivši in bodoči mladinski brigadirji, med gosti pa so bili tudi predstavniki političnih organizacij in oblasti, in sicer okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, organizacijski sekretar ZKS Koper Jože Božič, predsednik občinskega ljudskega odbora Miran Bertok, predsednica OK LMS Marija Vogrič in drugi ugledni javni delavci. Najprej je spregovoril komandant okrajnega štaba MDB Emil Cer-net.ič. Omenil je, da je mladinska organizacija koprskega okraja lahko ponosna na uspehe, ki so (Nadaljevanje na 2. str.) predsedstvom OLO ter z ustreznimi upravnimi organi OLO je predsednik Okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc sklical za torek 5. t. m. vse predsednike novih okrajnih svetov na posvetovanje. Po tehtnih uvodnih besedah predsedujočega so novi predsedniki svetov v razpravi povsem soglašali s tovarišem Dujcem glede odgovornosti svetov za izvajanje politike okrajnega ljudskega odbora, glede odnosov med sveti in upravo in glede odprave raznih pomanjkljivosti v sistemu dela dosedanjih okrajnih svetov. Med sklepi tega razgibanega posvetovanja je omeniti napovedano novost, po kateri bodo v prihodnje odborniki obeh zborov okrajnega ljudskega odbora postavljali predsedniku, podpredsedniku, tajniku OLO in predsednikom posameznih okrajnih svetov vprašanja s področja njihove odgovornosti, le-ti pa bodo na seji posameznega ali pa obeh zborov na ta vprašanja odgovarjali. Za tesnejšo povezavo okrajnih svetov z občinskimi, se pravi za še v'ečjo poenotenje okrajne politike, pa je bilo sprejeto več priporočil. Tako bo predsedstvo OLO predlagalo vs'em pi-edsedni-kom naših občin, naj tudi oni skličejo s svojimi predsedniki svetov podobne sestanke glede poglobljenega dela občinskih svetov in glede njihovega tesnejšega sodelovanja z ustreznimi sveti pri OLO. Tako za nove okrajne kot tudi za nove občinske svete pa je bilo sprejeto osnovno napotilo, po katerem naj si sveti — nekateri so to že storili — že v začetku svoje mandatne dobe napravijo plan d'cla za daljšo obdobje vnaprej, tako da bodo razen tekočih problemov na sejah obravnavali predvsem vso tisto bistveno problematiko svojega področja dela, ki je pomembna za uspešno izvajanje določeno politike svojega delovnega področja. sš HAVANA — Delavci kubanske industrije sladkorja so Izročili ministrskemu predsedniku Castru resolucijo, v kateri pravijo, da za zdaj ne bodo zahtevali zvišanja mezd in zboljšanja delovnih pogojev v znamenje solidarnosti z revolucijo. Predsednik Castro je na sestanku s predstavniki delavcev industrije sladkorja pozdravil ta njihov sklep in ga označil za darilo delavcev narodu in za dokaz moči in vitalnosti revolucije. TOKIO — V spopadu med stavkajočimi in stavkokazi v rudniku Milke v južni Japonski je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 140 ljudi, med njimi 34 hudo. Policija sodi, da je ranjenih še več, vendar njih števila ni moč ugotoviti, ker neredi še trajajo. Stavka v tem rudniku se je začela pred dvema mesecema. i (Nadaljevanje s 1. str.) jih lani dosegle njene delovne brigade, saj so požele 19 udarniških priznanj, 11 posebnih pohval, I, in IV. pa sta osvojili prehodni sekcijski zastavi Glavnega štaba, ker sta bili v določenem času najboljši. Iz vseh štirih brigad se je vrnilo domov 130 brigadirjev z udarniškimi značkami in s kupi pohval, ker so bili naši brigadirji nadvse požrtvovalni graditelji ceste, prizadevni kulturni in telesnovzgojni delavci ter udeleženci raznih strokovnih tečajev za pridobivanje delovne kvalifikacije. Prav zaradi velikih uspehov je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval IV. koprsko MDB Elvira Vatovec, ker je bila 7-krat udarna in 5-krat specialno pohvaljena, z Ordenom dela I, stopnje in I. koprsko MDB Srečko Kosovel, ki se je vrnila s šestimi priznanji udamištva in z dvema posebnima pohvalama, z Ordenom dela II. stopnje. Nepozabno bo ostalo v spominu zborovalcem iskreno in viharno navdušenje, ko je stopil na slavnostno okrašeni oder sekretar okrajnega komiteja ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in izročil predstavnikoma odlikovanih kmečko-delavskih brigad najvišja priznanja za opravljeno veliko delo. Iz deta in Italijanski kulturni krožek »Giordano Bruno« v Izoli zelo intenzivno razvija svojo kultumo-umetniško (dejavnost in s tem veliko prispeva kulturnemu iz--zavijanju italijanske etnične skupine v občini. To dokazuje tudi povečano število obiskovalcev krožka, ki je znatno naraslo v tej sezoni, kar je tudi posledica uvedbe novih oblik dela v zadnjem času. Veliko zanimanje so vzbudile konference, ki jim sledijo živahna razpravljanja, posebno velika udeležba je bila na konferenci, kjer je predsednik ObLO Izola Srečko Vičič govoril o javnih delih v mestu in konferenci, kjer je govoril predsednik Okrajne zadružne zveze Franc Kralj-Petek. Zelo aktivna je bila kulturno-umetniška sekcija, ki je omogočila več predstav s sodelovanjem plesnega orkestra in pevcev lahke glasbo, skupino recitatorjev, mladinskega zbora in dramske skupine. Dramska skupina je dosegla lope uspehe z uprizoritvijo del, ki so precej zahtevna, kot n, pr. uprizoritev treh Pirandello-vih in enega Goldonijevega dela. Med drugim so s'e udeležili tudi radijskega tekmovanja, ki ga je pripravila Italijanska unija za Istro in Reko. Predvsem pa je treba omeniti tri slovesne proslave, ki jih je italijanski krožek organiziral ob 15-letnici ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko, ob 360. obletnici smrti Giordana Bruna in ob prazniku žena, 8. marcu. Ob tej zadnji pri- DAN ŽELEZNIČARJEV V nedeljo, 10, t. m., bodo tudi železničarji v Hrpelj ah proslavili svoj tradicionalni praznik — Dan železničarjev. Kakor vsako leto, bodo v osrednji dvorani DPD »Svoboda« v Hrpeljah priredili proslavo s kulturno - umetniškim sporedom, na katerem bo sodelovala tudi železničarska godba na pihala iz Varaždina, ki j'e trenutno na turneji po Hrvatski in Slovenski Istri. J. Z. ložnosti so v veliki dvorani krožka izročili svojemu namenu oder, ki sicer ni posebno velik, je pa opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki. Navdušenje številnih gledalcev, ki so se tedaj zbrali na proslavi, je krožku vdihnilo dobro zamisel. Tako je sedaj vsako drugo soboto na programu re-vijski večer. Prvi tak večer je bil 26. marca z naslovom »Simpati-cissimo«, in občinstvo je bilo z njim zelo zadovoljno. Predstavi je sledila plesna zabava. Dramska skupina in mladinski zbor se sedaj resno pripravljata na festival, ki bo v prihodnjih mesecih. Italijanski kulturni krožek razpolaga tudi z lastnim televizorjem in ima lepo opremljeno knjižnico. Vsako leto redno nabavljajo nove knjige, ki izidejo v Italiji in pri založbi Edit v Reki. Bralcem so na razpolago tudi številne reviie in časopisi. Člani krožka imajo zato na razpolago še biljard, namizni tenis, šah in podobno. Večkrat pa organizirajo tudi šahovske turnirje. D. S. Nato je tovariš Kajtimir govoril o naši mladini, ki je med vojno s puško v rokah stala v prvih vrstah za osvoboditev jugoslovanskih narodov, danes pa je spet prva pri izgradnji boljših delovnih pogojev in socialističnih odnosov med državljani. Omenil je, da delovni uspehi mladinskih brigad dokazujejo njihovo borbenost in odločnost, pa tudi neuničljivo željo po ostvaritvi velikih ciljev revolucije. Dejal je, da so MDB kovačnice mladega človeka, ki ob ponovnem vključevanju v redno življenje zna koristno uporabiti strokovno in politično znanje, ki si ga je pridobil v brigadah. Ob zaključku svojega govora je tovariš Kajtimir izrekel priznanje lanskoletnim brigadirjem in prepričanje, da bodo letošnji sledili njihovemu zgledu, saj tudi mlade ljudi v naši državi čakajo velike gospodarske naloge, ki jih bodo sposobni rešiti le, če bodo izkoristili kar največ možnosti za strokovno izobraževanje in za nadaljnjo krepitev socialističnih odnosov. V nedeljo zjutraj je 64 brigadirk in brigadirjev koprskih srednjih šol z udarniškim delom odstranilo na Vojkovem nabrežju v Kopru ruševine in splaniralo del nasipa ob morju DELAVNIŠKI SVET IKŠ V KOPRU DOBRO PRESTAL PRVO PREIZKUŠNJO Prilagoditi šolo življenju in vzgajati v njej tudi bodoče upravljavce je predvsem za strokovne šole osnovno pravilo. Z razširitvijo predmetnika in uvedbo novih predmetov na nižjih strokovnih šolah — družbeno ekonomsko vzgojo in ekonomiko podjetij — ne bi mogli zadostiti tej potrebi v celoti, kajti zgolj teorija brez praktičnega dopolnjevanja v tem prizadevanju ne bi požela zaželenega uspeha. Tudi Industrijska kovinarska šol» v Kopru je, kot vse ostale sorodne šole v Sloveniji, že našla ustrezno obliko dopolnjevanja v tako imenovanem delavni-škem svetu. Resda gre samo za posvetovalni organ in njegovi člani — zastopniki iz vrst učencev in vodstva šole — nimajo drugih pravic, kot da posredujejo svojo predloge komisiji za sklepe, nakar jih ta predloži šolskemu odboru in vodstvu šole. Vendar se je že kmalu po ustanovitvi delavniškega sveta izkazalo, da so njegovi predlogi v mnogočem izpopolnili sistem dela v šolski delavnici in tudi drugi kot stalna oblika izboljšane praktične vzgoje bodočih strokovnjakov in upravljavcev. Če ob tej praktični koristi ocenjujemo . že vzgojni pomen tega organa, v katerem neposredno sodelujejo gojenci sami, velja ome- niti še pravilnik delavniškega sveta, ki zajema vrsto točk in nalog, s pomočjo katerih bodo gojenci temeljito spoznali sistem družbenega upravljanja v našem gospodarstvu. S tem, da gojenci v okviru danih možnosti prisostvujejo zasedanjem delavskih svetov v podjetjih, da se seznanjajo z materialnimi in finančnimi problemi šolskih delavnic ter da analizirajo sami programe šolskih delavnic in imajo posvetovalni glas v šolskem odboru in pri vodstvu šole, so mladi so-moupravljavci vključeni v proces praktičnega povezovanja teorije in prakse. Le katero podjetje bi se kasnej'e lahko otepalo takih ljudi! b - , HEr OSP PODOLŽNI PROFIL CELOTNE NAPRAVE tJtrilo dctiir Urnlo yi£ir 7 IDO 6 Um "j(mm V prejšnji številki ni bilo mogoče pri članku o HE Osp objaviti te skice zaradi pomanjkanja prostora. Zato jo objavljamo danes. Prikazuje nam vzdolžni rez objektov hidroelektrarne. Risba je spačena: dolžine so risane v manjšem merilu kot višine ali z drugimi besedami, vzdolžni rez je risan v zvečanem merilu. Na levi vidimo zaključek akumulacijskega jezera, kjer bo stala pregrada in zadrževala vodo na koti 300,00 m nad morjem. Pri vtočnem objektu se začne 1T.150 m dolgi dovodni rov, premera 4,10 m ki se končuje v vodostanu. Od tod je Se kratek rov do celice za zasune, kjer se začne jeklen tlačni cevovod. Ta dovaja vodo v strojnico, ki leži le še 19,00 m nad gladino morja. Iz strojnice odteka porabljena voda po strugi potoka Osp v morje Kot gost Gostinske zbornice LRS se je pretekli teden mudila v našem okraju liolandska turistična novinarka, gospa P. II. M. De Bock-Luiting iz Bewerwijka pri Amsterdamu. V Portorož je prispela z junaki plani-ških poletov, katere si je bila ogledala prejšnji teden. Gospa De Bock je že dvanajstič v na5i državi. Ob slovenskem morju je bila zadnjikrat pred 5 leti. Povedala je, da vedno znova z občudovanjem ugotavlja nenehen napredek v izgradnji in ureditvi naših krajev in turističnih objektov. Prepričana Je, da bomo z dosedanjim tempom v nekaj letih popolnoma dorasli potrebam sodobnega turizma. Po njenih izjavah smo že na stopnji, ko se moramo zavzemati močneje tudi za razne drobnarije, ki se nam zdijo spričo pomembnejših nalog malenkostne, ki pa vplivajo na prijetno ali neprijetno bivanje turistov. V naših hotelih manjka tistih drobnarij, ki naredijo turistu bivanje toplo, domače. Med drugim spada k temu dolžnost direktorja hotela — ali v večjih hotelih tudi njegovega namestnika ali nalašč za to določenega človeka — da se osebno zanima vsak dan za počutje in želje vsakega go- Svečanemu delu zborovanja sledil bogat kulturnoumetniši spored. Nastopili so instrumentalni zbori srednjih šol in koprske Industrijske kovinarske šole, Gozdarskega šolskega centra v Postojni ter Pomorske srednje šole iz Pirana; recitatorji ter pevci, solisti, tamburaški zbor italijanskega kulturnega krožka iz Kopra ter Brunetta Markezan, članica italijanskega kulturnega krožka iz Izole. V drugem delu proslav Dneva mladinskih delovnih brigad je podpredsednik okrajnega ljudskega odbora inž. Peter Aljančič priredil kosilo za najboljše lanskoletne brigadirje-udarnike in mladinske funkcionarje ter se z njimi zadržal v prisrčnem razgovoru, želeč jim, da bi ob II. srednješolskem mladinskem festivalu, ki bo prihodnje leto, znova presenetili z bogato bilanco letošnjega leta, Predsednica OK LMS Marija Vogrič pa je podelila p< kale najboljšim tekmovalnli! __ ekipam in jim zaželela prijetne vtise s I. festivala. Po proslavi Dneva brigad smo se stisnili trije med navlako kulis in drugih rekvizitov v kot gledališkega odra hrpeljske Svobode, se v naglici pogovorili o poteku proslave, nato pa načeli drugo zadevo, ki jo je sprožil sekretar občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Marko: »Za danes smo opravili. Mislim, da je dobro opravljeno. Sicer pa bomo videli v »Slovenskem Jadranu«, je hudomušno mežikal vame, »Prav bi bilo, da bi kaj brali tudi o bodočih načrtih mladinske organizacije,« me je pričel izzivati. »Tovariš Stane, po-strezi s podatki!« Stane je član občinskega komiteja LMS. V TOS dela. Pravijo, da zna brusiti čudovite steklene vaze. Prikupen fant. Zelo akU-ven mladinec. Odličen organizator. Njegove živahne oči se veselo smehljajo skozi debela stekla očal. »Sklenili smo, da bomo letošnji Dan mladosti in rojstni dan maršala Tita proslavili z vrsto mladinskih akcij. Organizirali bomo obisk tistih preživelih borcev iz NOB, ki so se vključil v osvobodilno borbo od leta 1841 dalje. Te obiske bomo opravili mladinci s pionirji. Bivše borce bomo tudi obdarovali.« »Lepa zamisel!«, sem pohvalil. »Prosim, to še ni vse! Organizirali bomo tudi lokalno štafeto, ki jo bodo sestavljali mladinci, člani Partizana, vojaki in pionirji. Štafeta bo prehodila nekdanja partizanska pota v teh krajih in se končno pridružila glavni štafeti v Hrpeljah. Pripravljamo tudi tekmovanje v odbojki, balincanju, streljanju in šahu z nagradnimi pokali. Prav tako bomo v kratkem nadaljevali z lani začeto gradnjo športnega igrišča v Hrpeljah.« »Velike naloge so to,« sem pripomnil, »Ali imate že vse načrte pripravljene?« »Vse. Sredi aprila pričnemo z akcijami. Dve smo tako rekoč že opravili: poslali smo 5 predstavnikov naše mladinske organizacije v prvo izmeno zveznih delovnih brigad ter organizirali in Izvedli proslavo Dneva brigad.« »Ali boste zmogli tudi materialna sredstva za izvedbo vsega tega?« »S pomočjo občinskega komiteja Zveze komunistov in Socialistične zveze, ki nam stojita čvrsto ob strani, pa tudi občinski odbor Rdečega križa nam je nekaj obljubil in še kod se bo kdo našel, pa bomo rešili tudi to vprašanje. Prosim, naj bo v .Slovenskem Jadranu' objavljeno, da se mladina toplo zahvaljuje občinskim političnim organizacijam za izkazano nam naklonjenost!« »Iz srca vam to želim, hkrati pa čestitam k tako lepo uspeli današnji proslavi. Sporočite brigadirjem tople pozdrave in najboljše želje Slovenskega Jadrana' in moje.« Jaša Iz Holandije sta. Razumeti je treba — je poudarila gospa De Bock v razgovoru s portoroškimi turističnimi delavci — da se gost čuti v tujem kraju nekako izgubljen, nesiguren; da mu ta občutek ne bi pokvaril dopusta, je nujno, da se nekdo zanima za gosta in mu tako prežene ta neprijetni občutek. Ob slovesu je holandska novinarka obljubila, da se še vrne v naše kraje. £ F? S Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daSlcja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 509 din, za tujino 1300 dinarjev aU 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 692-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk«. KOPRSKA »HLADILNICA« IRIA V LOKVI PRI DIVAČI NAJVEČJI OBRAT ZA DODELAVO PRŠUTA V DZAM ¿ogaio obrestovanie Tako imenovane stransko dejavnosti, ki se jih lotijo razna podjetja i z tega ali onega razloga, nemalokrat presenetijo zaradi dobrih gospodarskih rezultatov ne samo pobudnike in organizatorje Likih obratov, temveč tudi pasivne opazovalce, ki skraja ne verjamejo v uspeh podjetja. Poučen primer je Hladilnica Koper . Nerentabilno poslovanje osnovnega obrata — hladilnice -— jih je skorajda sililo v iskanje nove poti, da bi utrdili ekonomski položaj podjetja. Z ustanovitvijo obrata za dodelavo pršuta, ki so mu našli idealne prostore v bivši vojašnici v Lokvi pri Divači, so našli lep izhod. Kratek razgovor s komercialnim direktorjem •Hladilnice Koper» Jankom Simončičem naj na kratko pojasni delo in obseg proizvodnje in nadaljnje načrte podjetja. W — Zakaj ste sc odločili za to stransko dejavnost in kolikšna jc sedanja zmogljivost vašega obrata v Lokvi. — Veliko povpraševanje po pr-fiutu doma in v tujini ter ugodni pogoji za skladiščenje v poletnih mesecih v naši hladilnici so razen težav, v katerih je bilo podjetje, glavni razlogi, da smo se odločili r.a to dejavnost. Čeprav smo ustanovili največji tovrstni obrat v državi, z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v naših računih nismo zmotili. Ugled kraškega pršuta nam je pomagal, da cclotne količine prodamo no že vnaprej sklenjenih pogodbah v tujino. Zmogljivost obrata jo 100 ton. trenutno na imamo v proizvodnji 70 ton pršuta. — Kdo je vaš glavni dobavitelj in kakšno jc zanimanje za te irciclkc na domačem tržišču? — Zaenkrat je naša surovinska baza v osrednji in severni Sloveniji, vendar bomo že letos poskušali najti glavne dobavitelje v našem okraju. S tem bomo hkrati izpolnili tudi pogoj, da bodo služili za predelavo v kraški pršut zares na Krasu vzrejeni pr;.: iči, seveda beli in pasme jokšir. Ker urno pogodbeno vezani na stran- STIIU SLADKORNI" TOVARNI: DOBIJO NOVO OPREMO Sladkorne tovarne v Crvenkl. Vrbasu. Branjlnem vrhu ln Beogradu bodo dobile novo opremo, ki Jo bodo uvozili iz Zahodne Nemčije. S preureditvijo ln izpolnitvijo teh tovarn bo treba pohiteti. ker Je zmogljivost na"e ■■ -lad-korne Industrije premajhna, kar se ie zlasti pokazalo ob predelavi lanskega pridelka sladkorne pese. Tovarne morajo biti preurejene že pred začetkom predelave novega pridelka, to jc do Jeseni. ELEKTRIČNI ITI.TRI ZA ClSCENJE ZRAKA V tovarni •Ventilator' v Zagrebu so pred kratkim pričeli pro-izvaiatl električne filtre za pre-čiščevanje zraka. Filtre Izdelujejo po licenci Švicarske firme »Elex<. Prvi električni filter za dimne pline bodo v kratki m vgradili v toplarni Zagreb ii. priprave na domaČo I PROIZVODNJO niDROBirSOV v loSinjski ladjedelnici e pripravljajo na proizvodnjo hldrobu-«ov in hidrogliserjev za potrebe n a" i h turističnih središč, ki se zelo zanimajo za njihovo nabavo. RAZŠIRJENA PROIZVODNJA TEŽKIH KAMIONOV Tovarna avtomobilov v Priboju je s svojim kooperantom tovarno motorjev FAMOS iz Sarajeva odkupila licenco italijanske firme OM za proizvodnjo kamionov 'Super Orion« z nosilnostjo 10 ton. Pogodba med Italijansko firmo in domačimi proizvajalci je zelo ugodna. Z uvozom 200 kamionov t(- znamke bosta domači podjetji pridobili pravico za osvajanje proizvodnje, za katero Jim bo Italijan-ki partner nudil vso tehnično dokumentacijo In tehnično pomoč. Vrednost sklenjene pogodbe znaša milijardo dinarjev. DIESLOVI MOTORJI ZA ARGENTINO Pred kratkim je neka argentinska firma prevzela več die: lovih motorjev tovarne *Jugoturblria* v Karlovcu v vredno :ti 000 tisoč dolarjev. Do konca avgusta bodo dobavili ie nekaj motorjev s skupno močjo 14.000 konjskih moči. ke v Trstu, lahko za domači trg odstopimo le 20 odstotkov celotne proizvodnjo pršuta. — Torej so pogoji trgovanja s tujino za vas bolj ugodni? — Da, ugodnejši so zaradi toga, ker dobimo za naše izdelke dragocene devize, drugič pa zaradi višjih cen teh izdelkov v inozemstvu. V planu imamo razširitev tržišča v ZDA in Zahodno lamarimo s soljo in raznimi datnimi začimbami v v«j deli, nakar jih stiskamo v sobni stiskalnici ter v nekaterih * primerih izpostavimo dimljonju. Nadaljnji pogoj za uspešno dodelavo je svež in v prvi vrsti suh zrak. Naj pripomnim, da je bila letošnja vlažna zima za marsikn- .. teroga proizvajalca pršuta usod- 'tff. čeprav pri nas nismo zavrgli f niti ene šunke. To predvsem za- t radi izredno ugodne lege našega obrata, močnih ventilatorjev in ne nazadnje po zaslugi dveh mesar-i sluh mojstrov in štirih pomožnih moči, ki bdijo dan in noč nad dragoceno vsebino našega novega obratu. (bb) Detajl Iz velike ' hrambe«, kjer pršuti zorijo (Lokev pri Divači) Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE V IZOLSKEM KOMBINATU DELAMARIS Novo vodstvo pred obsežnimi nalogami Nemčijo, kjer bomo lahko prodali pršut še za tretjino draže kot v Trstu. — Ali lahko zvemo Sc za postopek dodelave pršuta? — Proizvodnja pršuta traja 8 do 12 me.-et.vv. Sveže šunke sa- Na sobotnem občnem zboru sindikalno podružnice kombinata Delamaris se kljub uspehom in vidnemu napredku sindikalne organizacije ni bilo moč izogniti vtisu, da sindikat le še ne zavzema mesta, ki mu pripada. To spoznanje tembolj izstopa ob ugotavljanju lepih dosežkov kolektiva na gospodarskem in družbenem področju, kjer pa so se pokazale nekatero vrzeli, ki očitno kažejo na slabo vzpostavljeno ravnotežje v trikotniku: organi družbenega upravljanja — vodstvo nodjet;a — sindikalna organizacija. Slednja je predvsem premalo upoštevala vzgojo svojega članstva. Da so nekatere po- Nove potniške ladje v Kopru V zadnjih dneh Je promet v koprski Inki močno narasel. Kazen tovornih ladij in znanih dveh italijanskih potniških ladij, ki obratujejo po določbah Videm s k i' ¡;a sporazuma, vidimo dvakrat na dan tudi našo motorno ladjo »Troglr-. eno izmed najmodernejših potnlško-tovornlh ladij na Jadranu. Ta ladja plove na redni progi l'm.ig—Portorož—Piran-Izola— —Koper—Trst po določbah Vldem-skega sporazuma. Dolgo pričakovana proga Je bila torej končno vzpostavljena! Isti dan je prvič vplul v koprsko luko paruik «Kristre na«, ki vzdržuje redno tedensko potniško-tovorno zvezo Koper—Kotor In nazaj. Tudi par-nik »Laslovo« Je 1. aprila prvi»"' pristal v Kopru v progi Trst—Kreta (Grčija). Tudi ta proga Jc potni ko-tovorna. Navedeni parnik Jr prej bil v progi Trst—PlreJ in ima II postelj za potnike. Ta proga bo Imela znaten pomen tudi iz. turističnega vidika. V torek zjutraj ob 5. url pa jc v Koper v plula naša najnovejša in naj- sodobnejša motorna potnlško-tovorna ladja »Opatija«, ki Je uvrščena v progo Trst—PlreJ poleg svojega dvojčka • Ortblča«. slednji bo prišel v Koper naslednji torek. Proga Je tedenska. Ladja dospe v Koper ob 3. url zjutraj, ob 7. uri odpelje v Trst, odkoder sc vrača v Koper ob 21. url, tri ure kasneje pa odpelje v PlreJ. Motorna ladja »Opatija« je bila letos zgrajena v ladjedelnici »Tito« v Kraljeviči in predstavlja za svoj tip ln velikost zadnjo besedo ladjedelske tehnike. Ima lo:,o liltT, motor s 1SOO KS, hitrost do IG morskih milj na uro, 30 luksuznih kabin za potnike, restavracijo, luksuzen salon in bar. Opremljena Jc z. napravami In skladišči za hitro pokvarljiv tovor in njena nosilnost znaša 000 ton. »Opatija« Ima tudi izredne plovne sposobnosti. Ko Je prvič plula na progi Ite-ka—PlreJ—Trst, Je bilo morje Izredno valovito, v Trstu pa takšna burja, da nobena ladja nI vplul.i v luko. Izjema Jr bila tisti dan prav naša »Opatija«, ki Je edina pristala v Trstu. bude in naloge osrednjega odbora zvodenelt; že na odborih posameznih obratov je sicer moč delno opravičiti z nedavno združitvijo štirih podjetij v kombinat kon-servne industrije, kjer je po združitvi prevzel vodstvo nad vsemi štirimi podružnicami 7-tlanski osrednji odbor, ki pa STANE KAVClC V POSTOJNI Minuli petek jc predaval starešinskemu kadru garnizije JLA v Postojni predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič o razlikah gradnje socializma pri nas in v državah vzhodne Evrope. Dom JLA v Postojni pa je pred kratkim priredit tudi predavanje predsednice ideološke komisije pri GO SZDL Slovenije Marije Vilfan o vtisih z njenega nedavnega potovanja po Indiji. REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V SEŽANI V nedeljo, 10. aprila bo ob 14.30 v kino dvorani v Sežani revija mladih pevskih zborov iz sežanske občine, na kateri bodo nastopili pevski zbori osnovnih šol iz Sežane pod vodstvom Majde Hauptman, iz Divače pod vodstvom Vere Može, iz Dutovelj pod vodstvom Miro Sirca, iz Štanjela pod vodstvom Albina Križmana in iz Komna pod vodstvom Sto-jana Fakina. Nastopilo bo skupno 360 pevcev, med odmori pa tamburaški pionirski zbor iz Senožeč in tcrcet mladink i/. Komna. _ er NAS GOSPODARSKI K O M E N T A R Po sprejemu drožbenfh plenov 1960 Okrajni ljudski odbor okraja Koper je letos prvi med okraji sprejel družbeni načrt za letošnje leto. Ko to ugotavljamo in poudarjamo prvenstvo, ne mislimo pri tem, da gre za neko akti-vistično akci in s postavljenim terminom, temveč za nekaj več. Da jc okraj Koper v tem pogledu letos prvi so vsekakor dani določeni pogoji, ki so mu omogočili vripravo in sestavo načrta, s katerim je stojnl na prvo mesto in postavil za letos jasno in določeno naloge, ki jih mora opraviti na gospodarskem področju. Osnova letošnjega družbenega načrta je izpolniti in preseči naloge, ki so bile dane po petletnem perspektivnem načrtu in ki morajo biti izvršene t' štirih letih. Ko gremo tako od postavke do postavke, moramo ugotoviti, da se ni bati, da bi te naloge ne bile izvršene. ¡Vaj navedemo samo nekaj vrimerov: industrijska proizvodnja bo letos večja za 43,S "/t in s tem petletni ;>ian presežen, gradbena dejavnost se bo povečata za 17.0 "'t in s tem bo perspektivni načrt presežen itd. Zlasti pa bo prednjačil zopet promet, za katerega so predvidene letos ponovno velike investicije. da ne govorimo o turizmu in gostinstvu, ki komaj sledi narašča-jočemu pritisku z vseh strani. Posameznih postavk ne bi navajali, pač jki bi omenili problem kmetijske proizvodnje, kjer bo možno doseči znatne uspehe z velikimi naložbami. Omejili bi sc le na nekatere značilnosti, ki jih je vsekakor treba poudariti. Ne mislimo tu na poudarjanja pomena nekaterih tovarn m drugih industrijskih obratov, kot n. pr. To-mos in drugi, temveč na poudarjanje nekaterih dejavnosti, ki so za koprski okraj življenjskega pomena. Gre predvsem za porast prometa in prometnih sredstev. Splošna plovba bo letos bogatejša zopet za tri tramperje, kar bo njeno tonažo dvignilo za nadaljnjih približno 40.000 rcg. ton. Tega napredka se lahko veselimo, kajti pomen, rasti Splošne plovbe ni omejen samo na koprski okraj ali bližnjo obalo in okolico, temveč sega globoko v našo gospodarsko rast sploh. Skladno z njo raste koprsko pristanišče in ustvarjajo se načrti železniške proge, ki naj bi povezovala našo obalo z zaledjem. Druga pomembna dejavnost jc turizem in gostinstvo. Tudi za to dejavnost bo vloženih ogromno sredstev in računamo lahko, da bo našemu gospodarstvu prinašala ogromne koristi. DonJiči in tuji turisti, zlasti slednji, vedno bolj pritiskajo na vašo obalo, ki jim lahko s svojim zaledjem nudi vse, kar si žele. Tega se zavedamo i n nič čudnega ni, čc predvideva družbeni načrt t> ta namen znatne investicije in nabavo ter gradnjo objektov. Omenimo naj zlasti hidrogliserje za prevoz turistov ob obali. Družbeni načrt je pred nami in z njegovim preučevanjem bomo lahko ugotovili, da si postopno z izpolnjevanjem nalog ustvarjamo vse pogoje za zboljšanje življenjskih pogojev. Na vseli področjih in gospodarskih dejavnostih sc namreč kaže iniciativa za napredek in razvoj in v vse tiste panoge, ki imajo pogoje za razvoj, se vlagajo razpoložljiva sredstva, da bi se niihov razvoj pospešil. To nam kaže tudi letošnji koprski družbeni načrt, ki obravnava vse možne gospodarske dejavnost' koprskega območja, jih vskla-ja in določa sredstva, ki bodo vanje vložena. -dt- zaradi obsežnosti podjetja ni uspel v celoti povezati vseh odborov v enotnega izvajalca in pobudnika številnih nalog. Zgrešeno bi bilo, če ob nakazanih neskladnostih ne bi označili tudi zasluge sindikalne podružnice pri izpolnjevanju planskih nalog, ki so jih osrednji odbor in odbori no obratih budno spremljali vso svojo mandatno dobo. Ob teh vprašanjih pa jo bilo na .številnih sejah sindikata več razprav o raznih organizacijskih vprašanjih, pripravah na volitve DS in UO, o pripravah za sestavo novega tarifnega pravilnika ter izvajanja novega sistema nagrajevanja. Kljub sedanjemu nepopolnemu sistemu nagrajevanja je ¡X) novih metodah nagrajevanih že okrog 88 odstotkov vseh za-x>slenih; predvsem pa je pohvalna ugotovitev, da bo Delamaris na Koprskem med prvimi podjetji, kjer bodo skoraj v celoti uvedli kompleksno nagrajevanje. Pri pravilnem tolmačenju novih meril nagrajevanja in proizvodnih zadolžitev vsake ekonomske enote je prav sindikalna organizacija nosila glavno brerne in s tem pripomogla k uspešni materialni stimulaciji članov kolektiva. Nedvomno ima to prizadevanje nemajhen delež pri ugotavljanju gospodarskih uspehov podjetja v minulem letu, ki mu je ob skupni realizaciji 3.770,000.000 dinarjev uspelo ustvariti nad 287 milijonov čistega dobička. Tudi investicijski program podjetja je zelo obsežen ter bodo razen rekonstrukcije obrata »Argo« in izgradnje lastne ribiške flote zgradili ali izpopolnili še nekatere objekte, ki obetajo nadaljnjo rast podjetja. Precej pomanjkljivosti pa beležijo v pogledu strokovnega izpopolnjevanja delavcev. Medtem ko so organi delavskega samoupravljanja .s svojim aktivnim udej-stvovanjem na vseh področjih zelo napredovali, pa je še vedno občutno v ozadju skrb za človeka. Sicer je 14 raznih komisij, ki pripravljajo predloge za DS in UO dokaj aktivnih, vendar je povsem zatajila gftj.ua — komisija za socialna vprašanja, ki bi kot zametek bodoče socialno-kadrovske službo morala odigrati najpomembnejšo vlogo. Na občnem zboru sta razen sekretarja občinskega komiteja ZKS Izola Jožeta Buli a govorila tudi tajnica Republiškega odbora sindikatov za živilsko industrijo Neda Vcrbek in tajnik OSS Koper dr. Igor Vilfan. Dr. Vilfan se je v svojem izvajanju v glavnem omejil na potrebo po čim uspešnejšem uvajanju socialno-kadrovske službe, ki naj bo organizirana v posebnem sektorju kot skupek vseh doslej ločenih služb, ki zadevajo skrb za človeka. Občnega zbora sc je razen zastopnikov političnih in sindikalnega foruma ObLO Izola udeležil tudi predsednik občine Srečko Vičič. (bb) V s N S iT k LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA ZVVI V HRPELJAH 8 tr m V nedeljo je bila v Hrpeljah letna konferenca občinske Zveze vojaških vojnih invalidov, ki so se je razen 60 delegatov udeležili tudi predsednika okrajnega odbora ZVVI Mirko Pire, sekretar občinskega odbora SZDL Mirko Enci in drugi gostje. Dosedanji predsednik občinskega odbora Janko Ražem je v svojem referatu predvsem poudaril, da se socialno stanje invalidov boljša, saj so se njihovi prejemki v zadnjem času povečali za povprečno 53 odstotkov, vendar pa je še vrsta nerešenih problemov, ki jih bo moč odstraniti ž dnevnega reda le postopoma. Velika pMHáfa d%u@ed ... 7,1 MILIJONA DINARJEV POSOJIL ZA NAKUP AVTOMOBILOV Letna bilanca Komunalne banke v Murski Soboti kaže, da so se v lan- gospodarskim organizacijam za povečani obseg poslovanja. Teh posojil so skem letu močno povečala posojila _ aniza< >seg i se posluževala predvsem trgovska podjetja. V lanskem letu so komunalne banke odobrile poleg ostalih potrošniških posojil še 7 milijonov 108 tisoč dinarjev za nakup osebnih avtomobilov. Povpraševanje za te kredite bi bilo mnogo večje, če bi bilo na tržišču dovoi.i avtomobilov. gOLEtOSlI OST KAM PO OSEMLETKI? O PRIPRAVAH NA RAZSTAVO O IZBIRI POKLICEV 15. maia bo v prostorih vajenske šole v Novem mestu odprta razstava o izbiri poklica. Namenjena bo predvsem mladini, ki je končala osemletko. Tu bo vsak videl, kje vse se lahko zaposli oziroma v kateri šoli lahko nadaljuje svoje izobraževanje. Hkrati bo razstava opozorila, po katerem kadru je v našem okraju trenutno največje povpraševanje in kakšne potrebe bodo po kadrih v bodoče. Razstava bo torej tudi slika potreb in razvoja našega okrajnega gospodarstva. Razstavo pripravlja pripravljalni odbor za razstavo o izbiri poklica. Zadnjo sejo je imel v ponedeljek, 14. marca, Na njej so razpravljali o dosedanjem delu posameznih komisij, ki jih ima odbor (za industrijo; obrt, prosveto, zdravstvo, kmetijstvo, trgovino, turizem in gostinstvo, promet, gozdarstvo itd.), o programu razstave in ostalem Don Pa-sauala«. trudijo najti zanje primerna delovna mesta. V hrpeljski občini j'e sedaj 308 osebnih ia družinskih invalidov, ki so včlanjeni v sedem osnovnih organizacij. Mod najbolj aktivnimi so v Pregarjah in Podgradu, manj podjetnosti pa kažejo v Obrovu in Hrpeljah. Na konferenci so ob zaključku izvolili nov odbor, ki ga bo tudi v prihodnje vodil kot predsednik Janko Ražem, tajnik pa bo letos Lojze Zct-ko, ki tajniške posle opravlja vse od ustanovitve občinske organizacije ZVVI. Ta novi odbor bo imel veliko nalog, predvs'em v organizacijskem utrjevanju osnovnih in občinske organizacije, v reševanju socialnih in zdravstvenih problemov članov ter v povečanju sodelovanja z drugimi političnimi organizacijami in društvi, Slednja naloga pa bo toliko lažja, ker veliko invalidov sodeluje v organih delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja in v odborih raznih organizacij. J. Z. DIJAK FULVIO MI AN I Preteklo nedeljo proti večeru je dijak Ribiške šole v ."ii.-nu, Miani Fulvio, doma iz Novigrad,! v ¡stri, rešil štiriletnega Zivka Skevir.a, ko je pred materinimi očmi zdrsnil v piransko pristanišče. Voda v tem delu pristanišča je globoka, polna umazanije, zato je njegovo naglo pomoč in pogum sredi zmede, ki je nastala ob obali, treba javno pohvaliti. Od velike množice ljudi, praznično oblečene, je edino Fulvio ocenil vrednost obleke in življenja, ki je ugašalo v morju. Takšni ljudje ne smejo ostati brezimni med nami IZ DELA LJUDSKE UNIVERZE Ljudska univerza v Postojni je priredila v letošnji sezoni vrsí zanimivih predavanj, ki so bf izredno obiskana. Dosedanja pre^ davanja — o vzponu ina Himalajo, vtisi s poti po Franciji, Italiji in Ameriki, ki sta jih posredovala prof. Pavlica iz Postojne in iprof. Kambič iz Ljubljane, so pokazala, da je ta oblika splošnega izobraževanja zelo koristna in dobrodošla. POSVET O GOSTINSTVU Minuli teden je bilo v Ilirski Bistrici posvetovanje o gostinstvu, ki so se ga udeležili predstavniki Gostinske zbornice za okraj Koper in predstavniki občine. Po daljši razpravi so udeleženci tega posvetovanja ugotovili, da bi lahko v ilirsko-bistri-ški občini sredstva, ki jih ima sedaj na razpolago gostinstvo, bolje izkoristili. Zato' bo občinski ljudski odbor izdelal plan perspektivnega razvoja gostinstva in turizma, za bližnjo turistično sašf!j& zono pa poskrbel, da bodo gcsüs? stinski obrati izboljšali svoje poslovanje glede izbire jedil in postrežbe. J. ODBOR ZB SEŽANA PODAL OBRAČUN DELA V soboto 2. aprila je bil v Sežani, na sedežu ObLO, občni zbor članov ZB sežanske komune, Iz izčrpnega poročila Občinskega odbora ZB in diskusije delegatov krajevnih organizacij ZB o poročilu smo dobili ponovno ¡potrdilo, da so bili člani ZB sežanske komune tudi v obdobju od zadnjega občnega zbora pobudniki političnega dela na terenu in izvrševalci socialistične izgradnje. Poročilo in diskusija sta nadalje i udi invalidi v Ilirski Bistrici Konec marca so imeli letni občni zbor tudi vojaški vojni invalidi ilirsko-bistriške občine. Le-teh je 405 in skrbijo za živahno delo v svojih 11 osnovnih organizacijah. Zato so na občnem zboru dali priznanje dosedanjemu delu občinskega odbora ZVVI, ki je poskrbel za pravilno smer dela posebno še v drugi polovici minulega leta. Vse organizacije so namreč kol. prvo nalogo uredile evidenco in se začele podrobneje zanimati za socialno in zdravstveno stanje članov. To delo bodo po sklepih občnega zbora nadaljevali v prihodnjem letu, saj je tudi v ilirsko-bistriški občini še večje število invalidov, ki nimajo urejenih svojih pravic. Med delegati pa je veliko zani-manj'e vzbudila tehtna razprava predsednika okrajnega odbora ZV VI Mirka Pirca. Ta je priporočil nadaljnje utrjevanje osnovnih organizacij ter njihovo večjo samostojnost pri reševanju obsežne problematike članov ZVVI. jc Gotovo ste že sami preverili vse prvoaprilske potegavščine v našem listu minuli teden. Le redko se namreč pripeti, da je 1. april prav na petek, ko naš list izide, zato smo si tokrat privoščili nekaj potegavščin. Gotovo je posebno Koprčanom žal, da je kljub vsemu še vedno ostal na stolpu piramidni nastavek, da tudi ni nič z decentralizacijo Jadrolinijc in prav tako z abonmajem v restavraciji hotela Triglav. Na sliki: koprski razgledni stolp, kakršen je še danes, čeprav je bil 1. aprila brez »pokrivala«. ZAKLJUČEK TEČAJA Okrog 230 delavk in delavcev živilske stroke s področja ilirsko-bistriške občine je že z uspehom zaključilo sanitarno higienske tečaje. V minuli zimski sezoni so priredili štiri tečaje, z njimi pa bodo nadaljevali jeseni. Ko ob začetku promet.no-vzgoj-ne akcije :a kolesarje pregledujemo vzroke, ki so jo narekovali, prelistavamo tudi statistike prometnih nesreč, ki so jih zakrivili kolesarji ali pa v njih bili poškodovani. Številke so tako velike, da nas zares navdajajo s skrbjo: pri vseh nesrečah lani je bilo t1 L RS mrtvih in poškodovanih več kot 1000 kolesarjev; torej dobra tretjina vseh nesreč odpade nanje. Tudi v koprskem okraju so številke velike, kljub temu, da nimamo toliko koles kakor na primer v Ljubljani ali na Gorenjskem: lani je bilo llfi težko ali laže poškodovanih, S nesreč pa je bilo s smrtnim izidom. In kje so vzroki za tako krvavo statistiko? Prvi je — neprevidnost. Za to ni treba iskati posebnih dokazov. Pojdimo na ceste ali križišča ob zaodniih jutranjih ali onoldanskih urah, ko se ljudje voziio na delo in z dela, pa bomo komaj lahko šteli vse tiste, ki so na cesti tako neprevidni. da tako rekoč izzivajo nesrečo. Pred dnevi smo bili na običaini vatroli s predstavnik' prometne milice. V slabi uri bi na križišču vred- mehanično delavnico transriortnena nodietja v Ilirski Bistrici lahki nriSlo do rirste nesreč, saj so bili redki ti- sti kolesarji, ki so upoštevali znak STOP, preden so zavili na glavno cesto ali pa z roko nakazali smer, preden so z glavne ceste zavili na stransko. Nič bolje ni bilo na enem izmed najbolj prometnih križišč na Primorskem: križišču ljubljanske, reške in koprske ceste v Postojni. K vsemu temu pa gre še seveda slaba oprema koles, pijanost kolesarjev in tako dalje in tako dalje — ?> glavnem torej sami subjektivni, vzroki. Zato ima prej omenjena vzgojna akcija, ki bo tekla dva meseca. še toliko večji pomen. Poslu-žili se bodo vseh mogočih oblik", da bi kolesarjem dokazali, kako hitro se lahko maščuje tudi najmanjša neprevidnost — predavanja s filmi bodo po tovarnah, kjer je največ kolesarjev, posebno pozornost oa bodo posvetili prometni vzgoji otrok v šolah — tu bodo posebni krožki, vtionirji pa, ki bodo dobro opravili poseb-ne izpite, bodo dobili prometne značke. Tr> bodo dovoljevale vožnjo s kolesom. S takimi krožki so ponekod, že začeli — v Postojni so že vorlelili več kot 300 prometnih značk. Seveda pa morajo v akciji sodelovati vsi državljani, če hočemo, da bo uspeh tak, kakršnega si želimo. revoluciji pokazala, da organizacije ZB niso pozabile na bolne tovariše, na reševanje stanovanjskih problemov borcem, na prekvalifikacijo borcev itd. Razveseljivi so tudi uspehi zgodovinske in spomeniške sekcije. V bogato razpravo, v kateri so delegati nanizali še vrsto nerešenih socialnih in drugih problemov, so posegli Anton Ukmar, predsednik okrajnega odbora ZB Janko Valentinčič, predsednik ObLO Sežana Alfonz Grmek, sekretar občinskega komiteja ZKS Gabrijel Moderc in drugi, Anton Ukmar je med drugim poudaril, da je ZB politična organizacija ter da jc njena glavna naloga vršiti politično naloge, seveda pa mora najtesneje sodelovati z organi ljudske oblasti, da se pravilno rešijo socialna vprašanja borcev. Janko Valentinčič je delegatom. ki so naštevali nerešene stanovanjske, zaposlitvene in druge probleme, pojasnil, da so strelstvo v postojni V okviru srednješolskega prvenstva Slovenije v streljanju z zračno puško je ekipa SD »Gozdarski center« premagala moštvo »Srednješolca« s 388:350 krogi. Med posamezniki sta bila najboljša Fajdiga in Božič (Gozdarski center) z 80 krogi od 100 na vseh odgovornih mestih sežanske komune člani ZB, ki pravično rešujejo probleme borcev. Zaradi pomanjkanja sredstev in velikega števila problemov pa bo potrebno še nekaj let, da bo komuna mogla rešiti vse probleme. Na temelju primerov delovanja reakcionarnih sil na terenu jc Alfonz Grmek poudaril nujnost še bolj učinkovitega političnega dela na terenu. Nov upravni odbor je v razpravi dobil nalogo, da po svojih najboljših močeh stori vse, da bo proslava 20. oblctnice revolucije, ki jo bodo naši narodi proslavljali prihodnje leto, v sežanski komuni resnično vseljudska. ----- J. K. POSTOJNA 7: Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Postojni so razpravljali o pripravah na letošnje volitve delavskih svetov, o sporedu prireditev 1. maja in 10. obletnice obstoja delavskega samoupravljanja. Ob tej priložnosti so sklenili, da bo letna konferenca občinskega sindikalnega sveta 24. aprila. POSTOJNA 39: Na pobudo Okrajne trgovinske zbornice in Okrajnega sindikalnega sveta je bilo v soboto v Postojni širše posvetovanje predstavnikov trgovinskih podjetij s področja -postojnske in ilirsko-bistriške občine o zalogah tržišča in o oskrbi prebivalcev z živilskimi, predvsem poljedelskimi pridelki v letošnjem poletju. Govora pa je bilo tudi o uvedbi nagrajevanja po učinku dela in o smotrnem koriščenju investicij v trgovinskih podjetjih. ILIRSKA BISTRICA 78: Občinski odbor RIv in Ljudska univer-v Ilirski Bistrici bosta te dni organizirala v podjetjih in vaseh ilirsko-bistriške občine predavanja o preprečevanju nalezljivih bolezni in o preventivnem cepljenju. Ta predavanja zdravstvenega osebja Zdravstvenega domH v Pivki bodo v počastitev letoš nje proslave mednarodnega dneva zdravja. DIVAČA 11: V Divači so začeli preurejevati kino dvorano, ki je bila že dalj časa neuporabna. Grozila je namreč nevarnost zrušitve stropa, ki se je že pred nekaj meseci zaradi slabe gradnje močno upognil. Za sedaj so odstranili strop s prostovoljnim delom Di-vačanov, v drugi polovici aprila pa bodo nadaljevali z delom. KOMEN 5: Obrtno gradbeno podjetje iz Sežane zaključuje urejevanje poslovnih prostorov novega podjetja Konfekciji. Z delom zelo hitijo, saj je podjetje Konfekcija že dalo v pogon stroje, ki so jih nabavili pred kratkim, a so trenutno nameščeni v Zadružnem domu, SENOŽEČE 1: V Senožečah bodo začeli z urejevanjem avtobusnega postajališča, ker s 1. majem ne bodo več dovolili ustavljanja avtobusov na nezavarovanih mestih cest I. reda. Postajališče bodo uredili tudi v Storjah. Pri teh delih bodo v glavnem sodelovali domačini s prostovoljnim delom. SEŽANA 3: Preteklo nedeljo so v Sežani gostovali slušatelji Zavoda za glasbeno šolo iz Ljubljane. Uspela prireditev je Sežanča-ne zelo navdušila. i V ih 'ep- I tve-^L )ni:«jSa f® glev 15 _ 8i a,p,pila 1960 __»SLOVENSKI JADRAN■■___Stran 5 KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA i? KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA -k KULTURA P PRIMORSKE PRIREDITVE — PRVO GOSTOVANJE MARIBORSKE DRAME r. r.-p i. a >>r MESEC ZA NESREČNEŽE Z ameriškim dramaturgom Euge-nom Gladstonom O'Neiliom smo se na naših odrskih deskah že srečali. Bile so lo predstave Anno Christie, Strasti pod bresti .in ElelUre v črnini. Zdaj so nam člani SNG Maribor, ki so nas obiskali tokrat prvič, predstavili še dramo MESEC ZA NESREČNEŽE, ki sodi v pretresljivi dramski cikel avtorjeve družine. O'Neilla, začetnika in vrh ameriške dramatike, kot ga sodijo, večkratnega Pulitzerje-vega in Nobelovega nagrajenca, smo spet spoznali kot pisca psihoanalitičnega in supernaturalističncga dela. Dramaturg mariborskega SNG in prevajalec O'Neillove drame »Mesec za nesrečneže« — zato so imeli v Mariboru čast. jugoslovanske praizvedbe — Bruno Hartman je zapisal v uvodu v gledališkem listu, da je prepričan, da je mladi James Tyrone v igri, ronični alkoholik in brodwayski gi- dalin z zavoženo eksistenco, bil v esnici mladi James O'Neill, Eugenov brat. Kes da je osebe iz tega dela najti v izrazito avtobiografski drami O'Neillove družine »Dolgega dneva potovanje v noč«, ki jo je uprizorila v lanski sezoni ljubljanska Drama. Prevajalčeva domneva je zato kaj verjetna in še bolj prepričljiva za tistega, ki pozna tragično življenjsko zgodbo O'Neillove družine. V dogajanju »Meseca na nesrečneže« je del zgodbe te nesrečne družine, izsek iz življenja starejšega sina Jamesa. Naturalistično zgodbo o zakupniku Philu je dramatik O'Neill romantično obarval s čustvom ljubezni med njegovo zdravja in moči prekipevajočo hčerko Josie in zemljiškim gospodarjem, zapitim in razvpitim Jamesom, S širokim čopičem, namočenim v sentimentalno prizadetost, je nametal protislovne like: fizično brutalnost in primitivizem, čustveno ra-hlost in pesniški zanos, pocestno govorico in najčistejše čustvo, pobož-njakarsko pokvarjenost in osmešeno kapitalistično baliavost, tragiko očiščenja, odpovedi pa tudi pravo mero zabavne smešnosti. V mesečni noči se znajdeta nesrečneža, Josie in James, sama pod milim nebom, njuni duši sta si najbližji, toda most združitve požge Jamesova izpoved »velikega greha« in Josiena preobrazba v odpuščaj očo mater. Mariborsko odrsko uprizoritev je prepričljivo zrežiral Juro Kislinger na stilizirano nakazanem prizorišču Toša Primožiča. Glavne vloge so tolmačili Angela Janko-Jenčičeva, Arnold Tovornik in Boris Brunčko. Umetniško prepričljivo, kljub veliki zahtevnosti vlog, morda le v govoru obarvano preveč lokalno. V manjših vlogah sta nastopila še Janez Klasinc in Marjan Bačko, nazorno in- brez pretiravanja. Vsekakor lepa dramska realizacija zahtevnega dela. SREČA NA UPANJE Drugo delo, s katerim so nas seznanili mariborski gledališčniki, je diametralno nasprotje težke, psihoanalitične 0'NeiIlove drame. Bila je to komedija bulvarskega tipa francoskega avtorja Marcela Francka. Tematika sodobnosti: stanovanje, želja za tehnizacijo in mehanizacijo, menice in življenje na kredit. Morda pa niti ne tako novi problemi ob vseh obveznih atributih komedijskega zapleta — tašče, razvajeni edinčki in edinke, zaljubljeni stari samci. Režiser Miran Hercog je napel uprizoritev v dinamični lok življenjskega vrtiljaka, ki ga je ponazarjala tudi scena Adalbcrta Svagana. Muzikalne efekte v medigrah so domiselno dopolnjevali odrski delavci s plesnimi .gibi na odprtem odru. Avtor si je privoščil nepretenciozno satiro na novejši pariški bulvar. Materi poročita svoja edina otroka; mislijo, da so bogati, v resnici pa vsi "'vijo od podpisanih menic in v pla- čevanju obrokov. Situacijska komika, nekaj erotičnih namigavanj, mlad zakonski par, tašči, pomote in zmote — vse to je dosledna in preprosta bulvarska komika, prepletena s salonsko konvcrzaeijo. Igralci so lilli kos tej avtorjevi in režiserjevi zasnovi, zlasti mlada Breda Pugljcva v vlogi ljubimke. Njen partner jc bil Janez Klasinc, ki je poudarjal burleskne prvine svoje vloge. Starejši par sta predstavljala Pavla Brunčkova in Arnold Tovornik s preizkušenimi in preprostimi komičnimi gagi in paradoksi. Manjši figuri sta oživeli še Slava Gorinško-va in Mija Mencejeva. Naše občinstvo jc sprejelo obe predstavi mariborskih gostov z razumevanjem in priznanjem za njihovo gledališko prizadevnost in kvaliteto. Z. L. V Sei-tni, Kopru in Izoli (od 1. do 1. aprila) je gostovalo prvič SNG iz Maribora. Uprizorili so bulvarsko komedijo Marcela Francka SREČA NA UPANJE. Na sliki vidite osebe, ki nastopajo v komediji. Z uspehom so mariborski gledališčniki odigrali to komedijo žn krajih svojih gostovanj tridesetkrat v različnih IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA S seje predsedstva Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Pri vsem razpravljanju, zakaj moramo poiskati nove oblike ljudskoprosvetnega dela, da bi ga poživili, je največ govora o klubih in klubskem življenju. Primeren prostor, opremljen s sodobnimi tehničnimi pripomočki naj bi bili nova oblika in žarišče množične kulturne dejavnosti, razvedrila, izživljanja in tudi izobraževanja. Pri nas imamo doslej 14 opremljenih klubov, ki že dokaj aktivno posegajo in oblikujejo ljudskoprosvetno življenje, v fazi formiranja in neposrednih priprav pa je še okrog 10 klubov. Vprašanja okrog vse te široke problematike, ki zajema lqlube, njihovo opremo, programe, koordinacijo potrebnih sredstev in ljudi, ki naj bi klube vodlili in jih posečali, so billa predmet razprave nedavne seje predsedstva Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Po izčrpnem poročilu Sosveta za klubsko in družabno življenje so se člani predsedstva v razpravi zedinili, da smo že dosegli z novimi oblikami določene rezultate, vendar pa zato ne gre zanemarjati starih, tradicionalnih oblik. Le-te so se res izoblikovale v nekdanjih čitalniških in nacio-nalno-budniških časih, ki so se danes temeljito spremenili, kljub Prizor iz 0'Neillove drame MESEC ZA NESREČNEŽE v uprizoritvi SNG Drame iz Maribora. Delo so si lahko ogledali gledališki obiskovalci v Kopru In v Izoli (2. in 3. aprila). Na sliki Angela Janko-Jenčičeva kot Josie in Arnold Tovornik kot njen oče Phil temu pa še vedno predstavljajo aktivne oblike dejavnosti, v nasprotju s pasivnimi oblikami, ki jih dovoljujejo prav sodobni tehnični izumi. Člane predsedstva je v tem mnenju podprl tudi tajnik republiške Zveze, tovariš Vinko Trinkaus, ki se je udeležil seje kot gost. Po njegovem včasih v hlastanju za novimi oblikami pozabljamo, da amaterizem ni samo gledanje ali izobraževanje, ampak predvsem razvedrilo. Nove oblike morajo biti dopolnilo in razširitev starih, ne pa njihova negacija. To je iprav gotovo tudi vzrok, da povsod v svetu pa četudi sta življenjski standard in sodobna tehnika še tako na višku najdemo tudi pevske zbore in dramske skunine, za katere smo včasih mnenja, da so preživeti način amaterizma. Seveda pa je vsebina teh Izbonov ali iskupiin drugačna kot je bila nekoč in pomeni aktivno sodelovanje v njih zdravo razvedrilo, rekreacijo in posebne oblike družabnega izživljanja. Na nedavnem občnem zboru DPD Svoboda v Šmarjah je lahko upravni odbor poročal o dokaj. pestri in obsežni dejavnosti. Iz poročila je bilo razvidno, da se je osebno uveljavila dramska skupina, ki je imela v časovnem razdobju med obema občnima zboroma osem uspelih nastopov doma in v okoliških vaseh. Pričakovanja je upravičila tudi god-bena sekcija, ki jo reprezentira danes dober orkester. Nekoliko manj lahko pohvalijo knjižnico, ki je imela le 20 rednih čitateljev. Vzroki za to so tehničnega in materialnega značaja. V dvorani zadružnega doma imajo tudi klubska prostor in televizor. Ljudska univerza je pripravila tri predavanja. Največji uspeh pomeni prav gotovo združitev DPD Svoboda in kulturne sekcije sindikalne podružnice šmarske Tovarne kovinske galanterije. .Z združenimi močmi in številnim članstvom imajo v Šmarjah vse 'pogoje, da se zdaj s še večjim uspehom uveljavijo na raznih področjih kulturnoprosvetne dejavnosti. Razprava na občnem zboru je pokazala, da tako v vasi, ki se danes hitro razvija iz kmečkega v industrijsko naselje, ni več vprašanje, kako ljudi zainteresirati in pritegniti, ampak da gre za izbor programa, za kvaliteto, z a . kulturno razvedrilo in vsestransko pestro društveno življenje, kajti ljudi, lci so pripravljeni sodelovati, je dovolj. SEMINAR ZA REZISERJE-AMATERJE ID in 20. marca je bil pri Delavskem odru v Ljubljani seminar o režiji Molierovih komedij. Dela tega velikega Francoza so se v zadnjih letih vse redkeje pojavljala na amaterskih odrih in potreben je bil nov impulz, ki bi mlade režiserje navdušil zanj. Različne režijske in scenografske rešitve SGANARELLA in SOLE ZA ZENE je udeležencem seminarja razložil režiser Mile KO-RUN, namišljeno razčlembeno vajo pa so pripravili udeleženci sami Poleg razgovorov o oblikovanju posameznih značajev in o interpretaciji teksta je seminar vseboval še predavanje režiserja F. Jammka in Maj ne Sevnikove. Seminar o Molieru je samo del sistematične vzgoje gledaliških amaterjev, ki se zadnja leta uveljavlja v Sloveniji; mladi ljubitelji gledališča prejmejo prvi pouk na osnovnih tečajih, ki jih organizirajo okrajni sveti Svobod in prosvetnih društev, se temeljiteje seznanijo s temeljnimi načeli režije na poletnih tečajih v Kopru in kasneje dopolnjujejo svoje znanje na seminarjih; tu sodelujejo povsem aktivno, tekste prejmejo že mesec dni pred pričetkom in na seminarju razlagajo in zagovarjajo svoje režijske zamisli. V mesecu aprilu se bosta pri Delavskem odru zvrstila še dva podobna seminarja. Prvi bo namenjen klubskim oblikam dela v amaterskih dramskih družinah, drugi pa režiji dveh Shakespearovih komedij. Logičen povzetek vse te razprave okrog novih in starih oblik je bil v izjavi predsednika okrajnega sosveta tovariša Mavsarja, da smo danes na taki stopnji razvoja, ko iščemo skupni jezik med amaterizmom in klubskim življenjem. Po njegovem mnenju zaradi nekaterih težav ni umestno govoriti o krizi ljudskoprosvetne dejavnosti, ker- moramo priznati, da najdemo precej razumevanja pri vseh političnih oblastnih forumih, kakor tudi pri nekaterih gospodarskih organizacijah in da gre po navadi le za to, da koordiniramo razdrobljeno in stihijsko delo. Nove oblike, kot so klubi, televizija in podobno, morajo amatersko delo in življenje le obogatiti, ne pa ga zavirati. V nadaljnji razpravi o materialnem stanju so bili Ijudsko-prosvetni delavci mnenja, da je le-to odvisno od povezave raznih društev in organizacij na terenu in od pravilne razdelitve finančnih sredstev, ki so na razpolago. Ni namreč mogoče trditi, da- celotna vsota, ki jo daje naša družba pod najrazličnejšimi naslovi v te namene, ni velika, gre le za njeno najbolj smotrno, najpotrebnejšo in najkoristnejšo uporabo. Z. L. f^-go? /v. 3 PREMIERA RADIJSKE SLUŠNE IGRE V torek zvečer je bila na ljubljanskem Radiu premiera radijske drame avtorja Paula Hiihnerfelda, ki smo ga spoznali po njegovi radijski igri »Videla je vse drugače«. Naslov nove drame je simboličen SAM SEBI SOVRAŽNIK. To je psihološka lcriminalka, ki govori o ženi nekega tovarnarja in njenem samomoru. Policijski komisar se temeljito posveti raziskovanju nejasnega primera in izlušči enega izmed problemov so-dobnega človeka: če ni dovolj vere vase, samozavesti in samostojnosti, postane človek sam sebi sovražnik. Delo je za ljubljanski Radio režiral Hinko Košak, igrali pa so Slavka Glavinova, Vika Grilova, Maks Baje, Maks Furl-jan, Ivan Jerman in Franjo Ku-mer. POPEVKE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Pretekli teden so nastopili pred skoraj 3000 poslušalci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani popularni jugoslovanski in italijanski pevci popevk. Spremljal jih je veliki ritmosimfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. TEDEN MLADINSKE KNJIGE IN LEVSTIKOVE NAGRADE Letošnji Teden mladinske knjige in podelitev tradicionalnih Levstikovih nagrad ima letos posebno slovesno obeležje, ker založba Mladinska knjiga praznuje l!5-let-nico svojega obstoja in uspešnega dela. Levstikove nagrade je žirija podelila Franetu Milčinslce-mu za pravljično marionetno igro ZVEZDICA ZASPANKA, Marij U Preglju za ilustracije v knjigi Er-nesta Hemingwaya STAREC IN MORJE ter Štefanu Planincu za ilustracije v knjigah SINIČKA NAS JE OBrSKALA, KARKAZU in PRVI LJUDJE NA MESECU, za poljudnoznanstveno književnost pa je prejel nagrado dr. Lavo Cermelj za delo Z RAKETO V VESOLJE. V tem tednu so v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavljene podobe in ilustracije iz mladinskih knjig, prav tako pa knjige in časopisi, ki jih izdaja založba za pionirje in za mladino. »VOJNA« — NOVI JUGOSLOVANSKI FILM V filmskih ateljejih na Košut-njaku pri Beogradu snema režiser Veljko Bulajič po Zavattini-jevem scenariju film »Vojna«, ki govori o posledicah atomskega spopada. Film nameravajo končati do Puljskega filmskega festivala. V glavnih vlogah nastopata Tone Vrdoljak in poljska igralka Eva Krzyzanowska. ODRSKI USPEH SAGANOVE Pred nedavnim so v Parizu slovesno uprizorili prvo gledališko delo Françoise Saganove »Dvorec na švedskem«. Mladi pisateljici priznavajo, da je ustvarila podobno vzdušje kakor v svojih romanih in da je ogrela za novo uprizoritev tako premiersko občinstvo kot kritike. Največje priznanje je izjava: »Končno imamo pisca komedij I« Pospešene in temeljite priprave na občinske in na okrajno revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov — Sodeluje 41 šol, 56 zborov in okrog 2300 mladih grl Preteklo nedeljo je bila v Pri-dvoru premiera igre Antona Korena »Vohunka 907«. Igralci dramske družine DPD Svoboda so igrali pred nabito polno dvorano, kot še nikoli doslej in želi veliko priznanje. Igro je režiral Janko Kleibenzettel, ki je tudi igral. Razen njega so nastopili še Pal-mira Koradin, Franko Muženič in nadarjeni novinec Esperij Jako-min. Z igro bodo gostovali tudi v okoliških vaseh. Osrednja prireditev Zveze Svobod Slovenije bo letos mladinski glasbeni festival v Celju. Pokazal naj bi dosežke iz kulturnoprosvetne dejavnosti na tem področju, pevsko zmogljivost mladine iz vse republike, obenem pa bo udeležba na festivalu pomenila mladinskim dn pionirskim pevskim zborom priznanje za njihovo delo. Prireditev v Celju bo v glavnem vzgojnega in ne tekmovalnega pomena, njen glavni pomen pa je pokazati dosežke na področju mladinskega glasbenega udejstvovanja. Težišče na naših občinskih (10. in 17. aprila) in na okrajni reviji 24. aprila) je zlasti na pionirskih pevskih zborih. Iz podatkov, s katerimi razpolaga posebna komisija pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev, je razvidno, da se je odzvalo k udeležbi veliko število šol in pevskih zborov. Iz sežanske občine bo nastopilo 6 zborov, iz koprske 18, iz ilirskobistriške 3, iz postojnske 6, iz hrpeljske 12, iz piranske 6 in iz izolske 5 zborov. To pomeni v skupnem številu 56 zborov z 41 osnovnih šol, ali 2300 mladih pevcev. To množičnost.- je pripisovati dobrim organizatorjem, ki so znali vzbuditi pri mladini živo zanimanje, "Kako je ta številka — 56 zborov — velika nam pove primerjava z ljubljanskim okrajem, kjer bo kljub velikemu številu osnovnih šol in pionirjev nastopilo le 200 zborov na vseli občinskih revijah. Ker največ zborov nastopi v koprski in hnpeljski občini, bo razdeljena revija v teh krajih na dva sektorska nastopa, in sicer za koprsko občino v Kopru in Dekanih, za hrpeljsko pa v Obrovu in Hrpeljah, Di-ugod bo prizorišče revije v občinskem središču, razen Postajne, ki bo priredila revijo v Pivki. Izven konkurence „bodo nasto-pli na koprski občinski in okrajni reviji še dijaki Učiteljišča in koprske Glasbene šole z orkestrom in zborom. Glede repertoarja velja še poudariti, da je izredno pester in da (kljub številnim zborom po vsem okraju skoraj ni najti pesmi, ki bi bila duplirana. Z zanimanjem pričakujemo "to veliko glasbeno manifestacijo naše mladine. Zavedajmo se, da tu nte gre-za tekmovanje, kdo bo boljši, ampak za pregled nad dej-lom, za priznanje . prizadevnim izborom in glasbenim pedagogoih ili zlasti za prelomnico, za zače'p tek načrtnega, glasbenega dela in vzgoje. .i ŽENA 8N DOM it ZDRAVSTVO m VZGOJA -k OTROK S K U t B N A it 2ENA M BOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA ir O T K © K ANKETA ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA Ljudje ob vsaki vselitvi v novo-grajena stanovanja obširno razpravljajo in ocenjujejo stanovanja glede praktičnosti, velikosti, notranje razporeditve in podobno. Ob tem imajo precej negativnih pripomb zaradi premajhnih površin nekaterih prostorov in nekaterih površno izvršenih obrtniških del. Upravni odbor Zavoda za pospeševanje gospodinjstva je o tem razpravljal in da bi ugotovili stvarno stanje novograjenih stanovanj je sklenil, naj bi Zavod za pospeševanje gospodinjstva v sporazumu z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo izdelal anketna vprašanja. Na podlagi tega je Zavod anketiral 54 uživalcev stanovanj v različno grajenih blokih v našem okraju. Gospodinje, ki stanujejo v teh stanovanjih so sicer izražale zadovoljstvo, vendar so navajale tudi pomanjkljivosti, Id so jih opazile v stanovanju. Te pomanjkljivosti so uslužbenke Zavoda ob anketiranju ogledale in ocenile. Povzemamo nekatere njihove misli: Nekaj pripomb je neupravičenih in izvirajo iz zastarelih nazorov ljudi, O o II ki gospodinjskega dela in načina življenja ne znajo prilagoditi sodobnemu in majhnemu stanovanju. Preccj pripomb gospodinj pa jc bilo upravičenih, saj številne pomanjkljivosti v stanovanju dokazujejo, da projektanti ne upoštevajo vsakodnevnega procesa gospodinjskih del in ne projektirajo tako, da bi delo potekalo hitreje in z manjšim trudom. Obrtniška dela so v marsikaterem stanovanju zelo površna; razen tega pa še večji del pohištva, ki ga nam nudita trgovina in industrija, ne ustreza sodobno grajenim stanovanjskim površinam in stanovanja ne moremo opremiti tako, da bi se v njem počutili udobno. Kuhinja je v vsakem stanovanju najvažnejši prostor, saj večji del gospodinjskih opravil opravljamo prav v tem prostoru. Da bi gospodinje delo v kuhinji opravile hitreje in z manjšim naporom, bi morali temu prostoru posvetiti večjo skrb. Vsa opravila v zvezi s pripravo hrane bi morala biti strnjena na skupnih delovnih mestih. To pa lahko dosežemo PEDAGOGI O VZGOJNIH PROBLEMIH d «H V»1 KE333f.lSE.-5» V šoli se je navadil delati po nekem redu. Tako so ga navajali tudi doma, mislim pri domačih nalogah in pri drugem delu. Mati je poiskala zanj primeren kotiček, kjer je v miru delal. Določila je tudi čas za učenje. Po pouku Tonček pokosi, za seboj pospravi in ves ves'el steče na dvorišče, kjer se igra s prijatelji na svežem zraku. Toda kmalu mora zapustiti igro in prijetno druščino in že hiti h knjigam. Spočit je in nalogo dobro opravlja. Koliko časa naj Tonček piše nalogo in se uči, mu mama ni določila, kajti naloge niso vsak dem enake. Skrbna mati pazi, da otrok nalogo pravilno in iepo opravi ter da ne sedi ob njej predolgo. Tonček pa ni kar čez noč postal tako vesten in reden pri delu. To je mati pri njem dosegla z vztrajnostjo 'in doslednostjo. Ze kot abecedarja ga je učila samostojnosti in mu vzbujala ljubezen do dela. Pri tem je večkrat naletela na težave: kako naj otroku pravilno pomaga pri pisanju domačih nalog. Znašla se je. Posvetovala se je z učiteljico. Rade volje ji je vse pojasnila. Ta povezava je še danes trdna in prav zaradi lepega odnosa matere do šole je viden uspeh pri njenem sinu. Zdaj mu mati zna pomagati. Učiteljica ji je povedala, da otrok v šoli snov dojema, to se pravi, razume jo. Kljub temu si Tonček večkrat ne zna pomagati. Rešiti mora na primer sestavljeno uporabno nalogo. Mati se z njim o nalogi pogovori le .toliko, da otrok ugotovi, kaj mora računati. Pri vsej pomoči pa deček pri nalogi kdaj pogreši. Mati ga na to opozori in napako mora sam popraviti. V šoli pa je vedno kaj novega. Nova reformirana šola ne prizadene samo učencev, ampak tudi starše. Pol'eg drugih novosti uvajamo tudi delo po skupinah. Reševanje domačih nalog poteka zdaj drugače. Člani Tončkove skupine so prišli nekega dne na njegov dom. »Kaj pa bo zdaj?« je vprašala mati. »Učili se bomo!« »Pa kar vsi štirje?« se začudi mati. »Seveda; to je naša skupina. Vsi moramo znati, kajti uspeh ali neuspeh posameznika prizadene vso skupino in ves razred. Zato smo skupaj, da skupno xešuj'emo naloge.« — Toda Tončkovi materi je bilo kmalu tega dela dovolj. Nagnala jih je, misleč, da to ni resno delo. Fant pa v jok: »Ti boš kriva, če bo naša skupina najslabša!« In tako je tudi ibilo. Mati je Šla zopet v šolo in se pozanimala za to delo. Zdaj zna svetovati fantu in njegovim tova- STARŠI! Obračajte se pismeno na Pedagoško društvo Koper — Učiteljišče za nasvete o vzgojnih vprašanjih. Odgovore bomo objavili v Slovenskem Jadranu. rišem, kje naj iščejo snov in kako naj se pripravljajo. Spočetka je šlo delo težko. Zgubljali so se z iskanjem in učenjem snovi, ki je niso razumeli. Sina je učila: »Kadar rešuješ nalogo, reši jo tako, kakor najbolje veš in znaš in povej ali napiši le tisto, kar razumeš.« — Na otroka se ne jezi več, ker skupina v šoli dobro napreduje. Lepi uspehi bi bili po šolah, če bi se vse matere zavedale, kako morajo pomagati pri domačih nalogah. Alenkina mati na primer ne zna urediti pomoči svoji hčerki. Tudi se nikoli ne zglasi v šoli. Alenki res pomaga, toda kako? Ko Alenka ne zna napisati naloge, sede k njej in jo sama napiše. Pri tem je deklica večkrat tepena. Kako je z Alenko v šoli? Učiteljica ne more oceniti matere, temveč njeno Alenko, ki ji delo ne gre od rok. Posledica so slabe ocene. Torej, kako moramo razumeti pomoč pri domačem delu naših otrok? Vzgled naj nam bo Tončkova mati, ki sina usmerja pravilno in ga lepo vzgaja. LS lc v sodobno opremljenih kuhinjskih nišah, kjer so urejena delovna mesta tako, da ima gospodinja vse kar potrebuje v neposredni bližini in ji je dosegljivo brez nepotrebnega tekanja. Take kuhinjske niše ali vsaj podobne sicer že imamo v naših novograjenih stanovanjih, vendar niso povsod vse praktične. V nekaterih zgradbah so majhne, da so vanje lahko namestili le korita za pomivanje posode in štedilnik. Za delovno mizo in ostalo opremo, kjer naj bi gospodinje spravljale vse potrebne pripomočke in posode, pa v njih ni prostora. V nekaterih zgradbah je ta prostor sicer nekaj večji, a so v njem vrata in okna tako razdeljena, da je ob stenah nemogoče namestiti sodobno opremo in prostor ne ustreza funkcionalnim potrebam. V takih stanovanjih gospodinje nimajo pri delu nikakršnih olajšav. Vso hrano pripravljajo v tako imenovani bivalni kuhinji, tudi posodo in ostale pripomočke hranijo v tem prostoru. Zato jc pripravljanje hrane združeno z neprestanim tekanjem iz enega prostora v drugega in iz kota v kot. Prav tako tudi shrambe v največ primerih niso povezane s kuhinjsko nišo temveč z bivalno kuhinjo. Na videz so ti prostori res modernizirani, v praksi pa se način dela v njih ni prav nič spremenil od načina dela v starih, velikih, klasično opremljenih kuhinjah. Le v redkih stanovanjih so projektanti predvideli prostor za čistilne pripomočke, čeprav je v vsakem gospodinjstvu tega precej. Nasprotno pa so v nekaterih stanovanjih predvidene prostorne shrambe za živila. Ta prostor v marsikaterem gospodinjstvu z mesečnimi zalogami živil ni izlfori-ščen. Zato so gospodinje primorane shranjevati v njem še druge predmete, čeprav vedo, da ne sodijo k živilom, a v stanovanju nimajo zanje drugega prostora. Zelo dobro so ta problem rešili v tistih stanovanjih, kjer so v predsobi vgradili večje omare. V stanovanjih je ugotovila anketa še druge pomanjkljivosti: prenizki okenski parapeti v stanovanju in ob stopnicah, ki niso varni za otroke, drugod posebno ob stopnišču pa previsoki, da je čiščenje okenskih stekel možno le z lestvami. Prevelika okna s prozornim steklom v sanitarijah, prozorno steklo v vratih spalnic staršev, prenizko vloženo steklo v vhodnih vratih, nezavarovano pred udarci ali prenašanjem pohištva. Dalje prenizke ali neprimerne ograje na balkonih nekaterih zgradb, francoska okna v prostorih, ki so že povezani z balkoni, nepredvideni prostor za skupno varstvo otrok. Ti prostori so nujno potrebni vsaj v večjih zgradbah, da bi se otroci v zimskih mesecih ne igrali na stopniščih, čečkali po zidovih, razbijali stekla, mazali stopnišča in s kričanjem motili vse stanovalce. V nekaterih večjih zgradbah niso urejene pralnice niti nimajo prostora za sušenje perila. V neki zgradbi so v pralnici montirali kotel za pre- kuliavanje perila iz rjavečega jekla in podobno. Že prej smo omenili, da imajo stanovalci težave z opremljanjem stanovanja. Večji del pohištva, ki ga nam nudi trgovina in industrija, jc za novograjena stanovanja premasiv-no, bolj reprezentativno kot praktično. Za novograjena stanovanja pa je nujno potrebno zložljivo, lahko pohištvo. Zato je treba vskladitl proizvodnjo opreme z zahtevami sodobnih stanovanj: lahke, zložljive, cenene police za knjige, omare s primerno notranjo razporeditvijo za shranjevanje perila in obleke, omara za čistilne pripomočke, primerne mize z oblogami (ultrapas, melamin) za jedilne niše, zložljiva otroška ležišča, primerne garderobne stene, lalike in cenene spalnice itd. Poseben problem predstavljajo tudi površno izvršena obrtniška dela. Nekaj teh površnosti se pokaže takoj po vselitvi in jih obrtniki sicer popravijo v svoji režiji, večji del napak pa se pokaže kasneje in jih navadno zelo malo popravljajo. Stene, ki so izpostavljene dežju in burji, so zelo slabo izolirane pred vlago, v nekaterih zgradbah stene razpokajo, odpada plesk in celo omet. Za mizarska dela uporabljajo sveži les. Ko se les izsuši, se marsikje okna in vrata zvijejo in se slabo zapirajo. Tudi v parketnih tleh nastanejo večje ali manjše špranje. V nadaljevanju v prihodnji številki vam bomo posredovali mnenje Zavo-dovih strokovnjakov in predloge, ki so jih dali Komisiji za revizijo investicijskih programov. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« štev. 2-1960 Pravkar je izšla druga letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. Na svojih 32 straneh prinaša kopico zanimivega branja za vsakega, zlasti pa za zaposlene žene in matere. V začetku beremo članek o pomenu šolskih kuhinj za zdrav razvoj in boljše učne uspehe šolskih otrok. Mnogi starši bodo z zanimanjem prebrali članek o tem, kako so v Lenartu v Slovenskih goricah znali narediti roditeljske sestanke zanimive in privlačne. Zaposlene žene, ki jim domače gospodinjstvo jemlje dosti preveč časa, bodo v članku o servisni službi stanovanjske skupnosti lahko našle pot, kako bi tudi v lastni stanovanjski skupnosti brez posebnih težav prenesle posamezna gospodinjska dela v servise. Tiste gospodinje, ki same perejo v servisnih pralnicah, bodo vesele navodil za strojno pranje navadnega perila in perila iz umetnih vlaken. Ta navodila bodo dobrodošla tudi strokovnim močem v servisnih pralnicah. Pralnice in pralne stroje zadeva tudi anketa v tej številki, ki bo pomagala osvetliti nekatera vprašanja okrog pranja izven gospodinjstev. Kostum klasičnih oblik s širokim pasom iz enakega blaga. Za pomlad izberemo blago svetle barve Bralci so veseli, če revija v njihovem imenu predlaga izboljšave, ki bi bile koristne za vse potrošnike. Y tej številki bodo lahko brali o predlogu za boljši način izdelave kuhinjske emajlirane posode in o posnemanja vrednem načinu prodaje mesnih in mlečnih izdelkov v celjski samopostrežni trgovini. S področja oblačenja beremo o novostih in pomanjkljivostih letošnjega sejma mode in modne revije. Pra* je, da se je revija spomnila tudi zakona o gospodinjskih pomočnicah in objavila osnovna načela, ki se jlla morata držati gospodinja in gospodinjska pomočnica. Druga številka prinaša tudi nadaljevanje in konec članka o gorivih, o kurjenju in o gospodinjskih kuriščih. Ob pojavu prve domače peči na trajno gorenje je prav, da je objavila revija članek o načinu kurjenja v taki peči, ki je zaradi svoje praktičnosti in vrednosti ter lepe zunanje izdelave postala zelo priljubljena v gospodinjstvih, S področja prehrane prinaša revija zanimiv članek o piščaneih-brojlerjih; o pomanjkljivostih v delovanju naših hladilnic in o bananah. RAZGOVOR IN ZAPISEK V JUBILEJNEM LETU Jubilejni zapisek v jubilejnem letu. In marsikdo se bo začudil, kako zelo ga je izneverila njegova presoja človeške starosti. Ni namreč običajen poklon, če zapišem, da LOJZKA PLESNIČAR, sekretar Splošne trgovske v Kopru, ne kaže svojega življenjskega jubileja. Te dni, točneje v soboto; ¡9. aprila dopolnjuje šestdeseto leto svojega razgibanega, težkega, pa tudi bogatega življenja, predana dolga desetletja borbi za našo današnjo socialistično stvarnost, v kateri zavzema v naših skromnih mejah lepo mesto. Svojo življenjsko pot je začela v Barkovljah pri Trstu v Marte-lančevi družini. Že prvo ogrožanje njene slovenske zavednosti in pozneje prvi nastop fašistične nevarnosti jo najde v vrstah napredne mladine, med borbenimi in nepokorljivimi študenti. Po tej težavni poti se vzpenja tudi pozneje, ko se poroči in pride v Gorico, kjer takoj najde svoje mesto v ženskem gibanju. Toda tu se začno že trde življenjske preizkušnje, kajti za zavedne Slovence ali celo člane ilegalnega komunističnega gibanja ni kruha. Leta 1934 emigrira Plesničarjeva družina z dvema majhnima otrokoma v Jugoslhvijo. ¡Začeti ¡fe treba znova, brez strehe nad glavo, brez ficka v žepu. Nekaj razumevanja pri dobrih ljudeh in nekaj pomoči begunske organizacije »Tabor«. Usoda tolikih vrimorskih družin. Postaje v Ljubljani, Kamniku in končno v Ptuju do izbruha druge svetovne vojne niso postlane z rožicami. Brezrioselnost in trda borba za vsakdanji košček kruha, ki ga je kapitalistična družba kaj mače- hovsko rezala tistim, ki niso stali z njo na isti strani bariere. V maju 1941 so se morali Plesni- čarjevi že drugič posloviti od težko priborjenega in skromnega doma in začeti v Ljubljani znova, brez najosnovnejšega in najpotrebnejšega. Po hčerki Tatjani, ki je bila zdaj že študentka, je našla Lojzka takoj zvezo s prvimi akcijami za partizane in svoje mesto med ilegalnimi borci za svobodo. To delo jo pripelje leta 1944 v Trst, kjer dočaka tudi osvoboditev. — Težko življenje je bilo, — pripoveduje, — pa ne samo moje, tako je bilo življenje naših ljudi in še posebno žena in mater. Le velik optimizem in prepričanje, da bo nekoč vse bolje, mi je pomagalo premostiti vse težave. Lahko bi še dodala: topla človečnost in razumevanje za slehernega človeka, prekipevajoča življenjska sila, ki še danes ni izgubila svojega mladostnega poleta in iskanja novih poti. Pa o tem ne govori. Zgovorno pa to izpričuje še prav posebno njeno življenje po osvoboditvi, ko zaživi obdobjg najaktivnejše in najbolj vsestranske dejavnosti. Že od prvih povojnih let najdemo Lojzko vso pri dolžnostih, ki jih ni mogoče meriti z običajnim vatlom časa in službene obveznosti. V Trstu je takoj po osvoboditvi članica mestnena odbora in do leta 1950 sekretarka I. rajona. Stalno bivališče ima takrat še v Trstu, vendar se vozi v službo že tudi v Koper, kjer jo vso pritegne živahni tempo novega razvoja, politično delo za utrditev ljudske oblasti, borba z reakcijo, ki jo je tu še najti na vsakem, koraku. Toda to je tudi žal obdobje, ko jo zadene najhujši osebni življenjski udarec, da izgubi hčerko in tudi moža. Ostal ji je sin, ki je danes cenjeni zdravnik in ima dva živahna vnuka, o katerih pripoveduje z žarečimi očmi. Od jeseni leta 1950 živi stalno v Kopru. Od takrat prizadevno in požrtvovalno dela v ženski organizaciji, v raznih svetih in organih družbenega upravljanja, je bila večletria. članica občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja, raznih društvenih in političnih forumov. In to vse ob naporni in zahtevni službi pri podjetju Splošna trgovska, kjer jj^ tudi predsednica delavskegUm sveta. ^^^ Zdaj ji teče zadnje službeno leto in že veseli se časa, ki ga bo imela potem za še intenzivnejše družbeno delo. — Moja služba je lepa in zelo sem zadovoljna; nikoli mi ni bilo tako dobro, kot zdaj, — so njene besede. — Toda ta poklic me popolnoma absorbira in težko zmorem zdaj še kaj drugega. Pa bi rada. Drugo leto. Da, drugo leto in še veliko let. Di aaoceni so nam ljudje s takimi notranjimi kvalitetami, kot jih ima Lojzka Plesničarjeva. Za vsakogar najde pravo besedo, vsakega človeka občuti kot del sebe in ni ga družbenega, političnega, svetovnega ali osebnega problema, o katerem bi govoril in ne bi našel pri njej razumevajoči ali tolažilni odmev. Izbrusila jo je trda življenjska šola, toda lahko ja ponosna, da je vedno dela, kje je njenm mesto in da doživela čas, ko postaja z vsakim jutri vse lepše in boljše. Z. L. Občinski komite LMS v Hnpe-jah je organiziral letošnjo proslavo Dneva mladinskih delovnih brigad z izbranim sporedom, ki so ga izvedli mladinke in mladinci iz Podgrada s sodelovanjem pripadnikov JLA podgrajskega garnizona. Proslava je bila preteklo soboto v prosvetni dvorani Svobode v Hrpeljah. Potem, ko je godba na pihala odigrala In-ternacionalo, jc Joško Butinar v slavnostnem govoru orisal delo in pomen mladinskih delovnih brigad v graditvi socialističnega gospodarstva. Sledil je folklorni nastop vojakov, ki so v disciplinirani izvedbi in ob spremljavi nacionalnih godal odplesali temperamentni makedonski ples v slikovitih narodnih nošah. Pred mikrofon je stepil simpatičen ka-drovec in zapel sodobno popevko. Spremljala ga je tovarišica s kitaro. Tako dobro se je »odrezal«, da jc moral dodati še dve, eno celo z mehikanskim besedilom. Vrhunec programa je bil baletni nastop učenk višjih razredov pod-grajske osemletke ter odlomek iz kitajske baletne pravljice, v kateri je nastopil vojak, ki je v ci-vilu član baleta splitskega narodnega gledališča in je naštudirat tudi ostale plesne točke z mladinkami podgrajske šole. Kako značilen in spodbuden primer medsebojnega sodelovanja in tesne povezanosti mod uniformirano in »civilno < mladino tuch v kulturnem življenju! Vse točke tega dela programa so bile izvedene z nadpovprečno amatersko kvaliteto. Posebej moramo omeniti koncertna izvajanja mlade godbe na pihala, ki je pod patro-natom industrijskega obrata Iplas v Podgradu in se je pod vodstvom požrtvovalnega dirigenta Rudija Korošca v 1 letu usposobila za javne nastope. — Dvorana je bila polna udeležencev pro-slave, med n.iimi nad polovico mladine. Izvajalci programa so bili od točke do točke nagrajeni z navdušenim anlavzom. Prosla-v sta se udeležila tudi sekretarja občinskega komiteja ZKS Viktor Liubič in občinskega odbora Socialistinče zveze Marko Enci in modstavniki občinskih prosvetnih organov in organizabij ter šolstva. Proslava je bila zaključena s plesom ob domačem jazzu. Tako je hrpeljska mladina ob Dnevu brigad pripravila sebi in nam starejšim večer izredno lepega kulturnega doživetja. Okol-nost. da so ves program proslave opravili vrli Podgrajčani, pa naj bo hrpeliskim in kozinskim mla- dinkam in mladincem spodbuda za medsebojno tekmovanje v kulturni dejavnosti. Saj v upravnem središču občine ne primanjkuje pogojev. J. 2. ^ 'ir f ZBOR FOTOAMATEKJEV Na rednem letnem občnem zboru Fotoamaterskega društva, ki jc bil minulo nedeljo v sejni dvorani ObLO, so ugotovili, da je-bilo društveno delo v minulem obdobju izredno plodno kljub nekaterim zaprekam, ki so ovirale, da bi se društvena dejavnost razširila tudi na druga področja, kar je bila tudi želja vodstva. Člani so si uredili temnico z vsemi potrebnimi pripravami in pripravili tečaje za fotografe - amaterje. Tak«j ko jc posijalo sonce, so v Ilirski Bistrici zagrabili za tlelo in začeli gradil. aovo šolo. Stala.bo IGO milijonov dinarjev. Zgradilo jo bo SGP 1'rimorie i - Ajdovščine. Na pomoč so priskočili tudi občani in doslej prispevali za okrog pet milijonov dinarjev lesa in v denarju. Na sliki: dela pri izkopu temeljev za novo šolo Z LETNE KONFERENCE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK V SLAVNIKU O M O i koprski nebotičnik se te dni vselili stanovalci bodo V nedeljo, 3. aprila, dopoldne so imeli člani ZK pri avtoturi-stičnem podjetju »Slavnik- Koper svojo letno konferenco. Med gosti sta se ¡conference udeležila tu-.di člana okrajnega komiteja ZK, podpredsednik o kraja Koper inž. Peter Aljančič in Stane Kovač. Poročilo o delu partijske organizacije v tem podjetju v preteklem letu je v imenu tovarniškega komiteja podal sekretar Ivo Brečko. V svojem močno kritičnem in samokritičnem poročilu je pouda- lil. da štejejo vse štiri osnovne r;i'' ijske organizacije v okviru pod . uja skupaj 105 komunistov, LT in tehnična vzgojo delavcev Vsebinsko in slikovno nič manj bo-p..ia od januarske je tudi februarska številka mesečnika POMORSTVO. Naslovna stran prikazuje v barvni fotografiji nove ladje pred puljsko ladjedelnico Uljanik. V slovenščini prinaša revija naslednje prispevke: Hudo Goljak: Problemi slovenskega pomorstva (s fotografijami Pogled na ladjedelnico in Piran ter Znak Splošne plovbe na dimnikih njenih Indij), pesem Ludovike Kalanove Bel galeb loti; s posebnim ozirom na naše obalne potrebe razvija -r Priložnostne misli pred turistično sezono 19f,o, dopolnjuje pa jih s kratkim poročilom Iz Slovenskega Primerja Viktor Pirnnt. Otočje V senci Velebita opisuje Hinko Vilfan. Več člankov je posvečenih šolanju pomorščakov, med drugimi pa omenjamo le nekatere: Izgradnja moderne luke v Bakru, Češkoslovaški tranzitni promet skozi naše luke. Mednarodna pomorska konvencija v lfloo, Pomorski muzej v Jugoslaviji (pogrešamo omembo piranskega!), etno-sociološki pregled Primorci in pomor-ci. Velika tekma šolskih ladij na Jadra itd. Zaključen je potopis Od neke do LStngapura. Obširno opisana in slikov-Lio dokumentirana je Operacija Sun-•hine, to je pot ameriške atomske podmornice pod ledeno skorjo čez Severni teča.i iz Tihega v Atlantski ocean. Nič manj zanimivo ni poročilo. kako Ile de France rešuje brodo-lomce z Andree Dorie. Pomorskim dogodkom pri nas in po svetu in bibliografskemu poročilu sledita Statistika glavnih trgovskih mornaric sveta in Gibanje naših ladij skozi tuje luke. Seveda v številki ne manjka pesmi, med fotoreprodukct.iami pa posebno izstopajo posnetki Export-projekta iz Ljubljane. Važnejši članki so povzeti v angleščini. Prilogi kot vedno: Vestnlk Združenja pomorskega brodovja Jugoslavije in Bilten Pomorstva. V, P. gostovanje celjanov Pretekli ponedeljek je v kino dvorani v Postojni gostoval z izbranim sporedom domačih melodij in humorja zabavni ansambel celjskega akademskega kluba ■ Dobri znanci« s pevcema Brankom Dobravcem an Marijanom Eoblekom. Številni .poslušalci, ki so prisostvovali prireditvi, so bili nadvse zadovoljni s programom ter so goste ob zaključku nagradili z dolgotrajnim aplavzom. To je bila osrednja točka dnevnega reda razširjenega plenuma okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru, ko se je sestal minulo soboto, da bi podrobno proučil možnosti splošno tehničnega in strokovnega izobraževanja industrijskih delavcev in uslužbencev v koprskem okraju. Temu plenumu so razen stalnih članov prisostvovali tudi predsednik in sekretar Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije Milko Gor-šič in Lojze Prvinšek, sekretar okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, tajnik okrajnega sindikalnega sveta dr. Igor Vilfan ter zastopniki gospodarskih organizacij. Iz živahne razprave povzemamo le nekaj misli, saj so naloge Ljudske tehnike v sedanjem času tako obsežne, da jih komaj zmoremo registrirati brez daljših komentarjev. Gre namreč za ugotovitev, ki ni najbolj spodbudna: premalo je društev Ljudske tehnike v raznih gospodarskih organizacijah in še vse premalo prevladuje prepričanje, da lahko v takšnih društvih kar najhitreje usposobimo kadre, ki bodo sposobni kot strokovnjaki nuditi pomoč podjetjem pri uveljavljanju avtomatizacije in dobili dovolj znanja za uspešno prevzemanje nalog v organih družbenega upravljanja. Društva Ljudske tehnike v industrijskih podjetjih morajo biti pobudniki, organizatorji ter usmerjevalci tehničnega izobraževanja, da bodo delovni kolektivi dobili kar največ strokovnega znanja in z njim boljša delovna mesta. Zato pa bo potrebno organizirati razne tečaje, strokovna predavanja in tudi poučne izlete v industrijske kraje. Aktivnost članov LT pa naj bi se razširila tudi na delo po šolah in vaseh. V plodni razpravi so člani plenuma in gosti omenili široke možnosti, da bi društva Ljudske tehnike ob tesnem sodelovanju in v soglasju z upravami podjetij ter tehničnih vodstev razširila svoje delo tudi v izdelovanje prototipov, ki so posledica novatorstva, racionalizatorstva in tehničnih izboljšav,, vendar le v težnji, da se v kali zatre šušmarstvo, ki nikakor ni v skladu z osnovnimi principi tehnične vzgoje. Preprečiti pa moramo proizvodno dejavnost LT, saj niso društva proizvodne enote, pač pa družbeno-vzgojne organizacije. Zato je bilo predlagano, naj bi našli primerne načine vzdrževanja društev LT s pomočjo gospodarskih in družbenih organizacij. Društva Ljudske tehnike naj bi v prihodnje tesneje sodelovala z bodočimi centri za strokovno izobraževanje in naj bi vplivala na ukinitev obrtni škega načina proizvodnje, ki še marsikje prevladuje. Osnovne smernice zaključkov tega plenuma so v glavnem namenjene tehnični pomoči vzgoje kadrov v industrijskih obratih, v tesnejši povezanosti med društvi in šolami in v izvajanju šolske reforme. Glavno je namreč, da bi čimbolj približali učenje v šolskih klopeh praksi in tudi obratno. Ob zaključku zasedanja razširjenega plenuma so podelili nagrade najboljšim enotam Ljudske tehnike, in sicer občinskemu odboru LT v Ilirski Bistrici, Avto-moto društvom v Postojni, Kopru in Pivki ter fotoamaterskemu društvu v Postojni. Drugi koprski nebotičnik na Belve-deru že leze proti vrhu. Pogled na gradnjo z Muzejskega trga (izpred muzeja) AVTO-MOTO V PIVKI V nedeljo je AMD Postojna priredilo v Pivki spretnostno vožnjo za motoriste. Med 14 udeleženci je zasedel prvo mesta Stanko Sila s 113 kazenskimi točkami, drugi je bil Vinko Sorina iz Matulj (130 točk), tretje mesto sta si razdelila Milenko Šušanj iz Matulj in Žarko Filipčič iz Postojne, četrti pa je bil Franc Avsec iz Pivke. V soboto je v Kopru zasedal novo izvoljeni okrajni svet za blagovni promet in na tej svoji prvi seji začel razpravo o nekaterih problemih trgovine, gostinstva in turizma. Razen članov sveta in predstavnikov omenjenih gospodarskih dejavnosti sta seji prisostvovala tudi državni sekretar za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS dr. Marijan Dermastia ter predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan. Predsednik sveta Vinko Zni-daršič je v uvodnem referatu prikazal nekaj najvažnejših vprašanj s področja blagovnega prometa v okraju, nato pa se-je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali tudi gosti. Tako je državni sekretar dr. Dermastia opozoril na možnosti boljšega izkoriščanja že obstoječih kapacitet v trgovini in gostinstvu ter na nujno potrebo krepitve komun s pomočjo razširjenega blagovnega prometa. Govora je tudi bilo o različnih možnostih, da bi blagovni promet povečali z boljšim izkoriščanjem investicijskih sredstev ter vključevanjem delovne sile pri izdelovanju in nudenju turističnih predmetov oziroma uslug. Udeleženci te razširjene seje pa so razpravljali z veliko pozornostjo o nekaterih škodlji- vih pojavih v trgovini in gostinstvu s poudarkom, naj bi temeljito premislili in ekonomsko utemeljili, kdaj in katera podjetja sorodnih strok imajo pogoje za združevanje in formiranje novih gospodarskih organizacij. Svet za blagovni promet bo o teh vprašanjih nadaljeval z razpravo na prihodnji seji in nato sprejel ustrezne sklepe. ki bi morali predstavljati moč-neišo politično silo v okviru podjetja, kakor pa so jo. Pokazalo se je, da večina članov ZK v podjetju misli, da jc dovolj, če pod j ctje v redu dosega in celo presega svoje planske naloge, pri tem pa so zanemarjali politično delo v podjetju. ZK ni imela v podjetju zadostne avtoritete, ker komunisti niso poskrbeli za dosledno izvajanje njenih sklepov in so mnogokrat sklepi celo zvo-clc-neti. Najaktivnejši je bil aktiv " komunistov v delavnicah Koper, najslabša pa aktiva turističnega sektorja in delavnic Piran. Glede plačevanja članarine in udeležbe na partijskih sestankih je organizacija ZK »Slavnik« med najslabšimi v okraju Tako poročilo kot. tudi poznejša obširna in večinoma zelo zrela kritična diskusija sta obravnavala tudi vrsto konkretnih nalog in problemov, ki stojijo pred člani ZK podjetja »Slavnik«, V bodoče se morajo komunisti v večji meri ukvarjati z življenjskimi problemi podjetja in vseh. ki so v tem podjetju zaposleni, Organizacija ZK mora skrbeti, da bodo smernice dela delavskega sveta podjetja čim primernejše in da bo sindikat jemal povečanje storilnosti dela kot svojo glavno nalogo. Podpreti mora delo mladine in jo vključevati v delo iz-kušenejših; mladini se po krivici zaupa premalo. Odraz tega je tudi to, da v vsem lanskem letu ni bil sprejet v organizacijo ZK niti en nov član. V diskusiji je bilo tudi precej govora o kritikantstvu in o poskusih sejanja razdora med organizacijo ZK in vodilnimi osebami podjetja. Da bo boljše sodelovanje z vodilnimi tovariši, ki niso člani ZK, bi jih moral tovarniški komite vabiti na svoje seje in tako že pri sprejemanju sklepov doseči koordinacijo z njimi glede sodelovanja pri izpolnitvi zadanih nalog Po eni strani je potrebno odstraniti nepoboljšljive kritikante, po drugi stržmi pa z več rahločutnosti prisluhniti mnenju, pritožbam in pripombam vsakega posameznega člana kolektiva in predvsem članov ZK. J. L. Priprave železničarjev no njihov dan Pripravljalni odbor za izvedbo letošnjih tekmovanj in proslave v počastitev dneva železničarjev v Divači je v polnem delu, saj si je zastavil velike naloge za izvedbo izredno pestrega programa, ki ga bodo izvajali od nedelje 10. t. m. do vštete nedelje<17. t. m. Naj navedemo samo nekatere točke iz tega programa, ki mu bodo dali posebno vrednost premnogi prijavljeni gostje, skupine in društva. Med drugimi bodo sodelovali železničarji iz vse Slovenije, dramske skupine SKUD Tine Rožanc iz Ljubljane ter DPD Svoboda iz Divače, TVD Partizan iz Sežane in Divače itd. V nedeljo 10. t. m. bo šahovski turnir, turnir balinarjev in večer slovenske pesmi in plesov, 11. t. m. bo tekmovanje v odbojki, naslednji dan spet turnir balinarjev, V isredo tekmovanje v streljanju, v četrtek bodo delavci kurilnice in postaje krasili -kuril-niške "rostore, v petek, ko je Dan železničarjev, ^a bo zjutraj bud-nica, nato pa svečana zasedanja delavskih upravnih organov postaje in kurilnice, popoldne pa tekmovanje balinarjev in tekmovanje v biljardu; v soboto bodo ocenjevalne motodirke okoli Divače, tekma v odbojki, zvečer pa dramska predstava. Zaključne prireditve bodo v nedeljo 17. t. m. s turnirjem balinarjev, dopoldanskim promenad-nim koncertom ter popoldne ob 17. uri z zaključno akademijo v izvedbi DPD Divači. RAZPIS ŠTIPENDIJ Po 25. členu temeljnega zakona o štipendijah razpisuje komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Sežana naslednje štipendije: 1 za študij na filozofski fakulteti — slovenščina, 1 za študij na pravni fakulteti, 1 za študij na fakulteti splošne medicine — oddelek stomatologije, 2 za študij na VPS — angleščina — germanistika, 1 za študij na VPS — risanje, 3 za študij na VPS — matematika in fizika, 1 za študij na VPS — biologija, 1 za študij na VPŠ — zgodovina, 2 za študij na Višji upravni šoli,, G za študij na učiteljišču, 2 za študij na Zobotchnični Soli, 1 za študij za knjižničarko. Prosilci naj do 20. avgusta 1900 vložijo kolkovano prošnjo (250 din državne takse ter za vsako prilogo po 30 din državne takse) in predlože: 1. Potrdilo o vpisu v šolo, 2. Izjavo o gmotnem stanju (obrazec za OD), 3. Mnenje mladinske organizacije in SZDL, OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEŽANA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Avtoturistienem podjetju »SLAVNIK« Koper razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. enega vodjo socialno-kadrovskega sektorja, 2. enega saldokontista, 3. enega materialnega knjigovodjo, 4. enega kapitana male obalne plovbe s prakso, 5. enega strojnika II. razreda s prakso, G. dva mornarja, 7. enega tariferja, 8. tri šoferje D—E in C—E kategorije, 9. enega kvalificiranega rezkarja, 10. tri kvalificirane strugarje, 11. dva kvalificirana avtomehanika, 12. dva kvalificirana avtoleleparja, 13. sekretarja-ke delavskega" samoupravljanja in organizacij ■ pri podjetju. Pogoji: delovno mesto pod št. 1: višja ali srednješolska izobrazba, delovno mesto pod št. 2 in 3: ekonomska srednja šola s prakso, delovno mesto pod št. G: opravljen izpit za ladjevodjo omenjene plovbe z najmanj 3-letnim plovnim stažem, delovno mesto pod št. 7: visokošolska izobrazba ali ekonomska srednja šola s prakso v prometu, delovno mesto pod.št. 13: srednješolska izobrazba s prakso na takšnem delovnem mestu. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje vložite v tajništvu podjetja v Kopru najkasneje do 15. aprila 1960. UPRAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN o o naslednja delovna mesta: 1. 1 VODJO PROGRAMA (ARAN2ER PRIREDITEV) z večletno prakso (sezonski) 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalili) 3. 1 POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 4. 1 2URNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 5. 1 POMOŽNEGA ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 0. 1 ŠEFA KUHINJE — visokokvalificiranega (sezonski) 7. 1 ŠEFA RESTAVRACIJE — visokokvalificiranega (sezonski) 8. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE (sezonski) 9. 1 SLAŠČIČARJA — visokokvalificiranega (sezonski) 10. 1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski) 11. 6 SOBARIC — polkvalificiranih (sezonske) 12. 6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih) 13. VE C NATAKARJEV — kvalificiranih in polkvalific. (sezonskih) 14. VEČJE ŠTEVILO POM. KUH. OSEBJA — kvalificiranih in polkvalificiranih (sezonskih) 15. 2 CEVAPClCARJA — kvalificiranega in polkvalificiranega (sezonska) 16. 4 BLAGAJNICARKE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 17. 3 TOCAJE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 18. 3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske) 19. 4 PERICE — nekvalificirane (sezonske) 20. 1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski) 21. l NOSACA — nekvalificiranega (sezonski) 22. 8 SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske) 23. 7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski) 24. VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nekval. (sezonski) Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1. junijem oziroma s 1. julijem 1960 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 19G0. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30. aprila 1960 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti, glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. KULISE — meščanski salon s tapetami ugodno prodamo. — Sindikalna podružnica ČZP Primorski tisk, Koper (tiskarna). KUPIM enodružinsko ali polovico hiše v Portorožu ali bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini, vselitev po dogovoru, Benko Erika, zdravilišče, Slatina Radenci., MOTORNI ČOLN ZA 12 OSEB v brezhibnem stanju, primeren za počitniške domove, prodamo. Ponudbe na upravo lista pod »Motorni čoln«. HIŠNO POMOČNICO — lahko tudi starejšo, — sprejme štiričlanska družina v Piranu. Naslov na upravi lista. SPREJMEM HONORARNO ZAPOSLITEV za tri mesece. Star sem 17 lot, dokončal sem 8-let-no šolo. Ponudbe na upravo lista. V MESECU JULIJU t. 1. bi zamenjala sobo v centru Ljubljane (možnost kuhanja) za sobo ob morski obali. Pogoj: ne predaleč od morja, hotela ali gostilne. Ponudbe pošljite upravi lista pod »Zamenjava«-. PRODAM HIŠO Z VRTOM IN ČEBELNJAKOM ob cesti Divača—Kozina, cena po dogovoru. Franetič Anton, Kačice 5, Divača. Ugodno prodamo nov električni štedilnik znamke »To bi« z garancijskim listom, priključkom, 4 grelci, pečico, predgrelcem in termostatom. Prodajna cena 48.271 din, ogled vsak dan pri Lepej Kati, Piran, Vivantejeva ulica 2. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah an za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! Podjetje »Piranske soline« razpisuj e naslednji delovni mesti: 1. Kvalificiranega ključavničarja-varilca 2. Polkvalificiranega mehanika. Pogoji: delovno mesto pod št. 1: izučen ključavničar z izpitom ter s prakso v av-togenem varjenju; delovno mesto pod št. 2: priučen mehanik ali ključavničar z 2-letno prakso. Interesenti naj se javijo upravi podjetja do 20. aprila 1960. JOŽE BLAZON — OSEMDESETLETNIK V nedeljo bo v Planini praznoval 80-letnico Jože Blažon, znan kmetovalec in gospodarstvenik. Bil jc dolga leta župan v Planini in njegova zasluga je, da je dobila tudi ta notranjska vasica električno razsvetljavo in vodo. Jože Blažon pa je bil tudi znan sadjar in je prirejal razstave najboljšega sadja iz bližnjih sadovnjakov. Ko so Italijani v Postojni porušili spomenik pesnika, pisatelja in skladatelja Miroslava Vilharja, je dal Jože Blažon pobudo, da so postavili novega v Planini, v neposredni bližini Vilharjeve rojstne hiše. Še mnogo let! Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kopru razpisuje mesto računovodje Pogoji: srednja strokovna izobrazba. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din in življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi vložite v 15 dneh od dneva objave. KOPER — 8., 9. in 10. aprila ameriški barvni cinemascope film ČLOVEK, KI GA NIKOLI NI BILO; 11. in 12. aprila ameriški barvni vista-vi-sion film HOLLYWOOD ALI PROPAD; 13. in 14. aprila ameriški film DVANAJST JEZNIH MOŽ. izola — 8, aprila ameriški barvni cinemascope film ZLOMLJENO KOPJE; 9. in 10. aprila ameriški barvni film POVABILO NA PLES; 11. in 12. aprila ameriški film DVANAJST JEZNIH MOŽ; 13. in 14. aprila ameriški barvni cinemascope film DEKLETA. piran — 8. aprila francoski film HEROJI SO UTRUJENI; 9. aprila ameriški barvni cinemascope film SEDEM LET ZVESTOBE: 10. in 11. aprila angleški film operacija AMSTERDAM; 12. in 13. aprila špansko-francoski barvni film MLIN LJUBEZNI; 14. aprila ameriški barvni cinemascope film ZLOMLJENO KOPJE. portorož — 8, aprila ameriški film NE KOT TUJEC; 9. aprila angleški film OPERACIJA AMSTERDAM; 10. in 11. aprila ameriški barvni cinemascope film SEDEM LET ZVESTOBE; 12, aprila angleški film OPERACIJA AMSTERDAM; 13. aprila italijanski film V ZNAKU VENERE: 14. aprila španskoJrancoski film MLIN LJUBEZNI. škofije — 9. aprila ameriški barvni film HOLLYWOOD ALI PROPAD; 10, aprila ameriški film DVANAJST JEZNIH MOZ; 14. aprila nemški barvni film LAŽNI KAPETAN. sežana — 9. in 10. aprila francosko-italijanslci film PARIZANKA; 12. in 13, aprila ameriški film LOV NA PUME; 14. in 15. aprila francoski film TATOVI DRAGULJEV. preko SAP TURIST BIRO 1. prirejajo SINDIKATI PROSVETNO — ZNANSTVENIH in ZDRAVSTVENIH delavcev 10-dnevno ekskurzijo z vlakom in avtobusom V CARIGRAD IN SOFIJO Cena aranžmaja brez potnega lista 31.700 dinarjev Prijave sprejemamo do 30. aprila 1960 !. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE pa za svoje ČLANE potovanje z osebnimi avtomobili in avtobusom V DOLOMITE preko Tolmezza — Passo Mauria — Misurina — Cortina d'Ampezzo — Passo Falzarego — Passo Pordoi — Bolzano — Meran — Trento — Gardsko jezero — Verona — Benetke — Trst Cena aranžmaja brez pot. lista z oseb. avtomobilom 11.700 dinarjev. Cena aranžmaja brez pot. lista z avtobusom 1G.400 dinarjev Prijave sprejemamo do 15. aprila I960. SA TURIST BIRO POSLOVALCI KOPER — PIRAN Preklicu jem žaljive besede, ki sem jih izrekla o Mariji Miklovič iz Izole ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Bensa Bentka, Izola NEDELJA, 10. aprila — 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: Letošnje melioracije na Goriškem/ — Problemi neobdelanih zemljišč' na področju KZ Izola — Hidrocen-traia v Ospu in namakanje kmetijskih površin — Nižja kmetijska šola v Skocjanu — 8,30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Vrni se zdrav domov — 9,15 Zabavni zvoki — 13,30-Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Beneške narodne pesmi poje zbor RTV Ljubljana. VSAK DAN je ob 7,15 in 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila. Poročila so nato še ob 13,30 iia 15,00, ob 15,10 pa Zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 11. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Čebelarska opravila spomladi — 13,45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14,30 Športni pregled — 14,40 Izbrane melodije — 15,20 Narodne. TOREK, 12. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Kako pripravimo odkupljena teleta za pitanje — 13,45 Odlomki iz oper — 14,30 Šola in življenje: Mladi radioamaterji v Šmarjah — 14,50 Glasbena medigra — 15,20 Slovenske narodne. SREDA, 13. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Kako organizirati kmetijsko proizvodnjo v zgornji vanga-nelski dolini — 13,45 Od melodije/1 do melodije — 14,30 Kulturni obzor-" nik: Pred revijami pevskih zborov — 14,40 Pohorski fantje. ČETRTEK, 14. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Uničevanje plevela na njivah — 14,40 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah — 15,20 Dalmatinske popevke. PETEK, 15. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Proizvodnja krmnih rastlin — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: Izkušnje iz nagrajevanja v gostinstvu — 14,40 Poje zbor RTV Ljubljana — 15,20 Kmečka godba. SOBOTA, 16. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: Kaj je pozitivna selekcija pri redčenju gozdov — 13,45 Popevke in ritmi — 14,30 Primorski tednik — 15,20 Za veselo popoldne. DOPOLNILNO ŠOLANJE Te dni je v teku v okviru Avto-moto društva v Postojni tečaj za voznike-amaterje A in B kategorije, ki se ga udeležuje 60 slušateljev, razen tega pa je Gozdarska srednja šola ob sodelovanju postojnskega AMD pripravila za dijake petega letnika in slušatelje pripravljalnega tečaja bivših, borcev tudi tečaj za motorna vozila, ki se ga udeležuje 72 gojencev. Uprava zavoda namreč meni, da je nujno potrebno, da dijak po odhodu iz šole obvlada vožnjo bodisi z avtomobilom ali motornim kolesom. Foto-klub »Objekti v« Koper obvešča, da bo prvo predavanje začetniškega fotoamater-skega tečaja danes, 8. aprila 1960 ob 19. uri v poslopju indutrijske kovinarske šole. Vabimo tudi nove člane. P/l »BIHAC« je 6. aprila priplula v Benetke (Porto Marghera), kjer manipulira s tovorom M/l »BLED« je 7. aprila priplula iz Neaplja na Reko, kjer razklada M/l »BOHINJ« je 2. aprila priplula v Pliiladelphijo, nato v New York M/l »BOVEC« je 3. aprila odplula iz Kopra na Reko, nato v New York P/l »DUBROVNIK« je 6. aprila odplula iz Splita v Ploče, kjer. naklada M/l »GORANKA« je 4. aprila priplula v Sukhoi Liman, kjer razklada M/l »GORENJSKA« je na popravilu v Piranu P/l »LJUBLJANA« je 1. aprila priplula v Sukhoi Liman, kjer na- M/l »MARTIN KRPAN« je 3. aprila priplula v Port Said, kjer razto-varja M/l »PIRAN« je 8. aprila priplula v Kobe na Japonskem P/l »POHORJE« je na poti v River Plato, kamor prispe 13. aprila P/l »ROG« je na poti v East London, kamor prispe 13. aprila M/l »TRBOVLJE« je v Sibeniltu, k jej; razklada do 21. aprila P/l »ZELENGORA« je 1. aprila pr plula v Sidney v Avstraliji, kjer" razklada »Led na Klondiku se je ravnokar lomil,« je končaval Čok svoje pripovedovanje, »in morali smo čakati, da se reka sčisti za plovbo. Dva vlačilna čolna, šest mož razen mene — poznaš jih vse — pa vsakovrstna oprema in potrebščine. Toda slapovi jih bodo gotovo zadržali najmanj za teden dni. Tam sem jih pustil in sam nadaljeval pot preko gora v to smer. Moja naravna slutnja mi je pravila, naj grem. Pa sem napolnil vrečo in šel. Vedel sem, da te bom našel tavajočega in izčrpanega do skrajnosti. Dimač je prikimal in ponudil tovarišu roko; en sam stisk je izrazil njuno prijateljstvo in zvestobo. »Dobro. Zdaj se odpraviva na pot.« »Vraga, na pot,« se je zadri Čok. »Nekaj dni ostaneva lepo tukaj, da te malo opitam in se odpoeijeva.« Dimač je odkimal. »Treba bi bilo samo, da samega sebe vidiš,« je ugovarjal Čok. In kar je Čok videl, res ni bilo lepo: kjer se je koža videla, je bil obraz črn, škrlatast in lišajast od številnih zmrzlin. Lica je imel tako upadla, da se je kljub bradi poznal rob, ki ga je tvorila zgornja vrsta zob. Na čelu in okoli globoko vdrtih oči je bila koža napeta kakor na bobnu. Brada, ki naj bi bila zlatobarvna, je bila zmršena, osmojena od ognjev in umazana od dima. »Prav storiš, če pospraviš,« je rekel Dimač. »Jaz hočem naprej.« »Slaboten si kakor otrok. Nikamor ne moreš. Kam se ti tako mudi?« »Čok, po najdragocenejšo stvar grem, kar je v Klondiku. Ne morem čakati. To je vse. Pospravi! Povem ti, po najdražjo stvar na svetu grem. Dragocenejša je zame kot jezera in cele gore zlata, dražja kot lov na medvede in uživanje medvedjega mesa.« Čok je izbuljil oči. »Za boga, kaj je to?« je vprašal hripavo. »Ali se ti je morda zmešalo?« »Ne, ne, jaz sem povsem pameten. Morda mora človek res za nekaj časa nehati jesti, da vidi stvari prav. Vedi: videl sem stvari, o kakršnih se mi ni nikoli sanjalo, da so na svetu. Vedi: zdaj vem, kaj je žena, da, zdaj vem.« Čok je široko odprl usta. Okoli ustnic in v kotih oči se mu je začel nabirati hudomušen posmeh, »Prosim te, Čok, nikar,« je rekel Dimač nežno. »Ti tega ne veš, jaz pa vem.« Čok je požrl nasmeh in se premislil. »Hm!« je dejal. »Ni mi treba ugibati njenega imena. Drugi so šli tja gor, da začno z osuševanjem Jezera presenečenja, Joy Gastel-lova se je pa odločila, da ne pojde. Tam okop Dawsona postava in čaka, ali se vrnem s teboj. In prisega, da če te ne bo, proda vse svoje imetje, najame armado strelcev, odide z njimi v deželo karibujev in izstreli ves gnoj iz starega Snassa, ter vse njegove drhali. Zdaj pa, če moreš malo brzdati svoje nemirne konj če, zložim svoja šila m kopita in sem pripravljen mahniti jo s teboj nazaj.« KONEC TELESNA VZGOJA iz SPORT * 1A H -k TELESNA VZGOJA k SPOKT ŠAH it TELISNA VZGOJA iz Ši»©0 SLOVENSKA CONSKA LIGA Kaže, da bodo Izolčani spomladi bolje vozili na tujih igriščih kakor pa na domačem. V nedeljo so spet ugodno pr'esenetili in iztrgali Grafičarju dragoceno točko (1:1). Položaj na lestvici pa je kljub temu še zmeraj neugoden za Izolo. Tekmo Grafičar — Izola lahko imenujemo srečanje izgubljenih Preprečili so milijonsko škodo V nedeljo so člani prostovoljnega gasilskega društva v Piranu na redni letni konferenci razpravljali o svojem -delu v minulem letu. Sodelovali so pri gašenju 31 požarov in obvarovali la približno 6 milijonov dinarjev ljudskega premoženja. V preteklih itveh letih so imeli tudi 122 vaj, ki jim je prisostvovalo 1.005 gasilcev. Njihovo operativo sestavlja 16 ne-Izprašanih gasilcev, 49 izprašanih, 4 podčastniki in en častnik. Le-ti skrbijo tudi za vzgojo podmladka, saj Imajo v svojih vrstah tudi 22 pionirjev, ki sd doslej opravili že 38 vaj. Živahna je dejavnost gasilcev tudi na kulturnoprosvetnem področju, posebno pozornost pa posvečajo lastni strokovni vzgoji ter prirejanju predavanj o požarni varnosti za šolsko mladino in za odrasle. V nedeljo so Koprčani zamudili lepo priložnost, da bi osvojili dve točiti. S Kovinarjem so do zadnjih se-Icund vodili, potem pa brez potrebe izgubili žogo in dragoceno točko. Sicer pa izid 12:12 v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Gostje so se v prvih minutah bolje znašli in dosegli vodstvo 4:1. Koper se je le počasi otresel pritiska in tudi spremenil taktiko: ko so videli, da je l.ežko razbiti nasprotnikovo cono, so se začeli posluževati hitrih, individualnih prodorov. Tako jim je uspelo po zaslugi odličnega Kastelica izenačiti na 4:4. priložnosti za obe moštvi. V prvem polčasu so imeli gostje več od igre in so tudi zasluženo dosegli vodstvo 1:0. Imeli so celo priložnost povečati razliko v golih, Vendar je imel Kostič zelo slab dan in je zamudil dve stoodstotni priložnosti. Isti igralec je zastreljal tudi enajstmetrovko. Drugi polčas so bili domačini v premoči. Dosegli pa so le en gol, ker niso znali napadalci izkoristiti najbolj zrelih priložnosti. Drugi primorski zastopnik Nova Gorica je odšel visoko poražen iz Kranja (1:4). Gostje so se sicer požrtvovalno borili in bili v polju 'enakovredni, pred vrati pa so povsem odpovedali. V nedeljo se bodo Izolčani pomerili doma z Rudarjem, Nova Gorica pa prav tako doma z Gra-fičarjem. Medtem ko v zmago Goričanov ne dvomimo, pa se utegne v Izoli marsikaj zgoditi. Gostje so sicer favoriti, bodo pa morali računati na to, da se bodo domači krčevito borili, saj bi jim morebitna zmaga zopet odprla možnosti za obstanek v ligi- Branik 14 11 1 2 61:11 23 Kladivar 14 10 2 2 43:30 22 Triglav 14 9 0 5 34:25 18 Maribor 14 7 2 5 21:19 16 M. Sobota 14 7 2 5 33:30 16 Rudar 14 7 1 6 36:15 15 Krim 14 5 4 5 14:26 14 Ljubljana 14 6 1 7 29:28 13 N. Gorica 14 3 3 8 30:44 9 Ilirija 14 4 1 9 16:28 9 Grafičar 14 1 5 8 10:40 7 Izola 14 0 6 8 13:38 6 Dolgo že ni bilo ničesar slišati o namizno teniški sekciji v Izoli. Pravzaprav bi človek mislil, da je v Izoli ta šport zamrl. In res je tako. Vzrokov za to je mnogo, eden izmed glavnih je vsekakor pomanjkanje prostorov za treniranje. Ker nimamo svojih prostorov, smo se zatekli v vhodni prostor glasbene šole. Prostor je neprimeren in temen, za vsako uro igranja pa moramo odšteti 40 dinarjev. Seveda gre to vse iz lastnega žepa. Drugi vzrok je pa to, da ni bilo trenerja oziroma vodstva, ki bi vso stvar vzelo v roke. Tako smo bili prepuščeni sami sebi. Zanimanje za namizni tenis pa je v Izoli zelo veliko, posebno med mlajšimi in vsi si želimo več razumevanja in uspeh ne bo izostal. Pred kratkim smo imeli dva dvoboja s pomlajenim moštvom Kopra. V prvem dvoboju rezultat ni bil zadovoljiv, saj se je končal z zmago Kopra s 7:2. Bolj uspešni smo bili v nedeljo 3. aprila, ko je bilo povratno srečanje, čeprav smo tudi tokrat izgubili, vendar z rezultatom 5:4. Najboljši v moštvu Izole je bil Komac, dobra pa sta bila tudi Kiko in Bubola, ki je tudi izbojeval eno zmago. V. K, PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Na občinski konferenci Ljudske tehnike v Kopru so sporočili, da bodo v Kopru v kratkem začeli graditi Dom ljudske tehnike. Zamisel je treba vsekakor pozdraviti, saj je v Kopru šest društev in krožkov Ljudske tehnike brez primernih prostorov. Na konferenci je bilo mnogo govora o letošnjih jubilejnih prireditvah. Kar štiri društva ter Jkrožki praznujejo namreč desetletnico svojega obstoja (Jadro, Avto-moto društvo ter fotoama-terski in radioamaterski krožek). "Večina prireditev bo v drugi polovici maja, ko nameravajo organizirati razstavo fotografij, razstavo raznih izdelkov ljudske 'tehnike, nadalje tekmovanje s skiroji, mopedi in dvokolesi, mladinsko jadralno regato, avto-moto dirke v Portorožu, tradicionalni »lov na lisico«, Titovo UKV štafeto in tekmovanje modelarjev. Na konferenci so tudi naglasili, da bodo letos še bolj razširili število članstva. Predvsem bodo gledali, da s'e razširi zanimanje za razne oblike ljudske tehnike po tovarnah, šolah in na podeželju. V SEŽANI JE NOVO I Vse tri osnovne organizacije ;ZDL v Sežani se živo zanimajo za probleme, ki jih je v mestu še vse polno. Odbor osnovne organizacije Sežana I. je n. pr. na nedavnem sestanku razpravljal o sklepih občinske konference SZDL in ugotovil, da še ni •ostvarjena prava povezava med -samimi organizacijami SZDL, kljub temu, da je b;l izvoljen poseben koordinacijski odbor. Ta odbor bi se moral čimprej sestati in koordinirati skupne akcije, Odbor je tudi mnenja, da bi bilo treba začeti s konkretnimi pripravami za ustanovitev obrata za družbeno prehrano, saj je bila potreba po njem že dovolj utemeljena. Kot najprimernejši lokal bi prišli v poštev prostori v gostinskem obratu »Trst«. Da bi se ustvarili čim tesnejši stiki s člani SZDL in podjetji, bo odbor sklical v začetku aprila množični sestanek, čimprej pa naj bi bil tudi sestanek s predstavniki gospodarskih organizacij. V drugem polčasu je bila igra v glavnem enakovredna. Moštvi sta se menjavali v vodstvu vse do zadnjih petih minut, ko je imel Koper več od igre. Uspelo mu je doseči minimalno vodstvo. Ko so vsi pričakovali sodnikov žvižg, so koprski igralci lahkomiselno izgubili žogo in dopustili, da so gostje v zadnjih sekundah izenačili. Čeprav so imeli na koncu malo sreče, pa so gostje zasluženo odnesli točko iz Kopra. Cono so bolje organizirali kot domačini, njihova slabost pa je bila v tem, ker so bili premalo domiselni v akcijah. Najboljši v moštvu Kovinarja je bil vsekakor vratar Male, ki je med drugim branil tudi dva penala. V koprskem moštvu se je odlikoval le Itastelic v prvem polčasu, v drugem pa je zaradi pomanjkanja kondicije odpovedal. Vsi drugi so igrali pod svojimi zmožnostmi. Za Koper so bili uspešni Iva-stelic 4, Kosmina 2, Kveder 2, Seličič 2 ter Udovič in Dornik 1. Za goste pa so dosegli zgoditlce Urleb I in Popo-vič 3, Aprisnik, Urleb II in Naraglar pa po dva. Drugi primorski zastopnik — Ajdovščina — je visoko izgubil s Slovanom v Ljubljani (18:6). Prihodnjo nedeljo igrata Koper in Ajdovščina na tujih igriščih in je le malo upanja, da bi prinesla domov kako točko. LESTVICA: Odred 10 9 0 1 225:150 18 Mladost 10 7 i 2 202:166 15 Rudar 10 7 0 3 172:133 14 Krim 10 6 1 3 147:145 13 Branik 10 4 2 4 172:84 10 Slovan 10 4 2 4 175:186 10 Svoboda 10 3 2 5 138:135 s Koper 10 0 4 G 125:166 4 Kovinar 10 1 2 7 139:185 4 Ajdovščina 10 1 2 7 152:204 4 V drugem kolu spomladanskega dela nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Tomos : Postojna 3:0, Primorje : Ilirska Bistrica 4:0, Sidro : Anhovo 4:1, Branik : Rudar 3:0 in Tabor : Adria 7:2. Tolmin je bil prost. Glavni dogodek tega kola je bil v Kopru, kjer sta se pomerila glavna kandadata za prvo mesto Tomos in Postojna. Lepo vreme je privabilo na igrišče blizu 800 gledalcev, ki pa so bili razočarani nad igro obeh moštev. Postojna je nastopila brez odličnega Slapničarja, medtem ko je Tomos igral brez prave prizadevnosti. Skoraj vso tekmo smo gledali gneče okrog žoge, slabo podajanje in slabe strele mimo vrat. V koprskem moštvu se je odlikovala obramba z Gombačem in Papcem na čelu, v napadu pa je bil najboljši Furlanič. Pri Postojni je bila dobra leva stran obrambe, napad pa jc igral v celoti slabo, saj si ni ustvaril niti ene zrele priložnosti za gol. Kronika dogodkov na igrišču je zelo skopa, Prvih dvajset minut je imel Tomos več od igre in je izsilil dva prosta strela z razdalje 25—30 metrov. Furlanič je obakrat dobro streljal. Enkrat je šla žoga tik čez prečko v aut, drugič pa je zadela v živi zid. To pa je bilo tudi vse, kar je vreduo omeniti za prvi polčas. V drugem polčasu so se nadaljevale počasne akcije na obeh straneh vse do petnajst minut pred koncem, ko so Koprčani nepričakovano prišli v vodstvo. Vratar gostov je namreč tako nesrečno odbil žogo, da je padla v roke branilca. Pogačnik je poslal žogo z bele pike v spodnji levi kot. Prejeti gol je goste demoraliziral. Obramba se je zmedla in v naslednjih desetih minutah je Koper dosegel še dva gola, oba kot posledica grobih napak obrambnih igralcev. Obramba Postojne, ki je bila vso tekmo boljši del moštva, je torej na koncu tako popustila, da je nepriza-devni napad Tomosa zelo poceni prišel do treh golov. Kakor v Kopru so tudi v vseh drugih srečanjih domačini prepričljivo zmagali. V Piranu so domačini zaigrali enostavno in borbeno. Uspeh ni izostal. Treba pa je povedati, da se je Anhovo vso tekmo dobro borilo in celo v zadnji minuti doseglo častni gol. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, ker so bili bolj iz- najdljivi pred golom, toda menimo, da je le nekoliko previsoka. Zelo borbeno je igrala tudi Ilirska Bistrica v Ajdovščini. Primorje je bilo tehnično precej boljše; gostje pa so pomanjkanje tehnike skušali nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Žal vse skupaj ni dosti zaleglo, kajti hitri napadalci Primorja so dosegli štiri lepe zgoditlce. Ilirski Bistrici pa gre v čast, da se je do zadnje minute igre požrtvovalno borila. Sežančani so bili v nedeljo navdušeni nad igro svojega moštva. Razpoloženi napadalci so dosegli najvišjo zmago v letošnjem prvenstvu in to proti moštvu, ki je preteklo nedeljo odvzelo točko Tomosu. Kaže, da je Tabor v dobri formi in da bo resno posegel v boj za prvo mesto. Visok poraz gostov pa gre delno na račun slabe kondicije večine igralcev. Zmago Branika nad Rudarjem smo pričakovali. Idrijčani so imeli le malo priložnosti za trening, povrh vsega pa še preurejajo igrišče. Po tem kolu sta se dokončno formirali »zgornja« in »spodnja« hiša. V zgornji je sedem moštev, ki še zmeraj upajo na prvo mesto, v spodnji pa so štiri moštva, ki imajo pravzaprav le še teoretične možnosti, da bi se prebila v sredino lestvice. Za- nimiv bo torej le boj za prvo mesto. Lani smo bili za to zanimivost prikrajšani, ker je Nova Gorica ves čas vodila s prevelikim naskokom, letos pa je kar sedem kandidatov s približno enakimi možnostmi. Kako velika gneča je na vrhu, dokazuje že dejstvo, da je Postojna po nedeljskem porazu zdrknila z drugega na peto mesto! LESTVICA: Tolmin 11 7 2 2 36:15 18 Tomos 12 G 3 3 25:15 15 Primorje 12 6 3 3 25:23 15 Branik 12 G 2 4 34:15 14 Postojna 11 6 2 3 24:15 14 Tabor 12 6 2 3 32:26 14 Sidro 12 5 3 4 24:14 13 Rudar 11 4 1 6 33:32 9 Adria 11 3 2 7 24:43 S II. Bistrica 12 2 2 8 10:43 6 Anhovo 12 1 2 9 11:36 i V prihodnjem kolu igrajo: Postojna : Tabor, Adria : Branik, Rudar : Sidro, Anhovo : Primorje, Ilirska Bistrica : Tolmin. Tomos je prost. Najzanimivejše srečanje bo vsekakor v Postojni. Prvi rezultati nedavnih razgovorov o čim tesnejših stikih naše mladine z mladino onstran meje so se že uresničili. Koprski taborniki odreda Srebrnega galeba so se minulo soboto in nedeljo v Trstu pomerili s tržaškimi taborniki rodu Modrega vala v namiznem tenisu, šahu in odbojki. To športno tekmovanje je bilo pravzaprav povratno srečanje med obema enotama. V lanskem letu so se že dogovorili o medsebojnih srečanjih in tudi že izvedli prvo tekmovanje v počastitev 22. aprila — Dneva tabornikov. Takrat so zmagali koprski taborniki. V nedeljo je bilo na koprskih športnih igriščih zelo živahno. V finalnih tekmah so se namreč pomerili najboljši športniki in športnice srednjih šol koprskega okraja. Največ uspehov so imeli Postojnčani, ki so osvojili sedem prvih mest. Postojčani so zmagali v naslednjih panogah: odbojka moški in ženske, nogomet, streljanje moški, košarka moški in ženske in šah ženske. V finalni tekmi moških odbojkarskih ekip je Gozdarska srednja šola iz Postojne nepričakovano premagala Ekonomsko srednjo šolo iz Kopra s 3:0, presenetljivo zmago nad koprsko ESŠ pa so dosegle tudi dijakinje postojnske gimnazije (2:1). Nogometna tekma med GSŠ in IKŠ Koper s'e je končala s prepričljivo zmago postojnskih gozdarjev 4:0. Mladi koprski kovinarji so imeli ves čas tekme podrejeno vlogo na igrišču, zaradi izključitev in poškodb pa so ostali nazadnje s sedmimi igralci na igrišču. V Dostojnskem moštvu je bil najboljši Slapničar. V streljanju za moške je GSŠ dosegla 340 krogov od 500 možnih. Druga je bila Pomorska srednja šola Piran s 323 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Gabrič (GSŠ). V košarki sta se v finalu moških in ženskih ekip spoprijeli postojnska gimnazija in ESŠ iz Kopra. Postojnčani so bili obakrat uspeš- ni. Moški so zmagali z 62:48, ženske pa s 40:38. Koprčani pa so osvojili prva mesta v streljanju ženske, v šahu moški, v namiznem tenisu moški in v malem rokometu moški in ženske. Glede streljanja naj povemo, da so gojenke koprskega učiteljišča osvojile 148 krogov od 300 možnih. Za ta uspeh je najbolj zaslužna Helena Lupine, ki je osvojila 78 krogov od 100 možnih. V namiznem tenisu so igralci koprske gimnazije prepričljivo premagali Pomorsko srednjo šolo s 5:1. Največ zanimanja je bilo za rokometni finale moških ekip GSŠ in IKŠ. Na igrišču se je zbralo okrog 400 gledalcev, ki so temperamentno bodrili obe ekipi. V prvem delu igre so bili Koprčani precej boljši, nato pa so se gostje znašli in zmanjšali razliko. Končni izid je bil 14:11 v korist IKŠ. Treba pa je povedati, da so nas igralci obeh ekip presenetili s hitro in domiselno igro. Dokaz več. da je mali rokomet v obeh rry?stih na najboljši noti! Zensika rokometna tekma med ESŠ in koprskim učiteljiščem pa se je končala z zmago ESŠ s 6:2. Športni festival srednješolcev koprskega okraja je v celoti lepo uspel. Zadovoljni smo lahko s številom udeležencev, s kvaliteto in z borbenostjo. Le v posameznih srečanjih je borbenost prešla meje dovoljenega (nogomet), čemur bi se v bodoče vsekakor morali izogibati. Vso pohvalo zaslužijo organizatorji, ker se je zelo obsežen program odvijal nemoteno. Zmagovite ekipe so prejele lepe pokale okrajnega komiteja Ljudske mladine v Kopru. Letošnje srečanje pa je potekalo takole: V soboto popoldne so se pomerili najprej v namiznem tenisu V tej disciplini so bili Koprčani boljši in so zabeležili rezultat 5:1 v svojo korist. Rezultat je na prvi pogled sicer visok, vendar so bile borbe precej izenačene in če bi bili Tržačani vzdržljivejši, bi bila razlika manjša. Sledilo je dvokrožno šahovsko srečanje na šestih deskah. Tudi to pot so bili Koprčani uspešnejši in zabeležili zmago 7:5. V nedeljo dopoldne pa so se pomerili v odbojki. Najprej sta nastopili moški šestorki obeh taborniških fenot. Zmagali so Tržačani z rezultatom 3:0 (15:4, 15:13 in 15:8). Tudi pri dekletih so bile tržaške tabornice uspešnejše in odločile srečanje v svojo korist z rezultatom 2:0 (15:3 in 15:4). Vsa tekmovanja so bila v Trstu v Slovenskem dijaškem domu in na stadionu 1. maj. Po tekmovanjih v nedeljo so se vsi zbrali v Šlovenskem dijaškem domu, kjer so objavili rezultate. Vodstvi obeh ekip sta ugotovili, da so taborniki Modrega vala iz Trsta bili boljši in da do prihodnjega tekmovanja pripada njim prehodni pokal. Sledil je kratek kulturni program in nato družabni popoldan, ki so ga pripravili svojim gostom tržaški taborniki. R. M. V SEŽANSKI OBČINI SO USTANOVILI NOV ORGAN Na pobudo okrajnega sveta za telesno kulturo je minulo nedeljo sežansko društvo TVD Partizan sklicalo v Sežani ustanovni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo, ki so ji prisostvovali razen telesnovzgojnih in športnih društev tudi gostje, med njimi sekretar občinskega komiteja ZK Slovenije Alfonz Grmek in podpredsednik občine Lado Mahnič. V uvodni besedi je tajnik TVD Partizan Sežana Albert Bregant omenil, da bo naloga novoustanovljene zveze ustanavljanje, krepitev in razširitev telesno- vzgojnih in športnih društev v občini, posebno pa še poživitev dela v TVD Partizan Tomaj in Komen ter ustanovitev društva v Pliskovici. Nato so v razpravi obravnavali priprave na proslavo Dneva mladosti, ki bo v Sežani 22. maja. Takrat bodo nastopila razen telesnovzgojnih in športnih še prosvetna društva, delovni kolektivi, šolska mladina in pionirji. Predvideno je tudi več tekmovanj in udeležba sežanske ekipe pri teku »Ob žici okupirane Ljubljane«. -er Profesor Martz na gornji sliki jo doma iz Kalifornije. Ko so ga nekega dne povabili, naj pride predavat v neko Solo o raketah, se je pripeljal s svojim sinom na čudnem vozilu, ki ga je sam skonstruiral na principu raketnega pogona. Kljub navidezni nerodnosti in sorazmerno ogromni obremenitvi je vozilo divjalo po Orangevalu s hitrostjo -19 km/h OBDAVČENA ZANIKRNOSTjfifo Stara, patriarhalna »matju-^^^ ška Rusija« je bila tako neznansko zanemarjena, da so ji po vsej pravici pravili »smrdljiva Rusija«. Nasprotno pa danes sovjetska mesta presenečajo vsakega tujca s svojo neverjetno, vprav fantastično čistočo. »Laže je najti palmo na severnem tečaju, kakor pa tramvajski listek na pločniku v Moskvi,« je dejal neki Američan. Tudi župana San Francisca, ki se je pred nedavnim mudil v Moskvi, je predvsem zanimala organizacija te vrste dejavnosti. V SZ so »organizirali čistočo« na dva načina. 24 ur na dan krožijo po mestih posebni kamioni, ki so pravzaprav sesalci za prah. Drugi način je pa sila trda in drastična vzgoja. Kdor hote ali nehote vrže na tla in ne v posebni koš ogrizek, čik ali tramvajski listek, takoj plača kazen od 50 do 100 rubljev (nekako od 0—15.000 din!). Kdor tolikšnega denarja nima pri sebi, mu seveda vzamejo osebne podatke in vsoto meni nič tebi nič odtrgajo ocl mesečne plače. Idrijske Kakor preproge in filigranski izdelki tako imajo tudi čipke svojo domovino v Ori-entu. Na evropsko celino so zanesli to obrt bržkone Arabci. Zanimivo pa je, da se je udomačila ta obrt predvsem v rudarskih revirjih Evrope, največ v Belgiji, Holandski, Nemčiji in Češkoslovaški. Rudarji so prejemali tedaj sila nizke plače in njihove žene so lahko tako s »kleklanjem« pre-cej popravile družinski proračun. Kdaj so začele idrijske žene in dekleta čipkati, ni mogoče zanesljivo dognati. Bržčas v začetku prejšnjega stoletja. Pripovedujejo, da jih je prva jela učiti žena nekega češkega rudarskega uradnika. Idrij-čanke so se sčasoma povsem »osamosvojile« in jelc izdelovati čipke s samosvojo tehniko, s pomočjo »bube« in »kle-kelnov«, mimo tega pa se odlikujejo njihovi izdelki tudi po izvirnih in samosvojih vzorcih. Čipke, ki so »dišale po živem srebru«, so v svetu zelo čislali in so jih večkrat nagradili z zlatimi medaljami 809 MIUJONO PISEM V lanskem letu je dosegel poštno-telegrafski promet v Jugoslaviji rekordno številko, Pismonoše so, izročili več kot 807 milijonov pisem (pomnožite to t. 20 din), 5,682.000 paketov in 7,672.000 telegramov. V lanskem letu je bilo pri nas 230 tisoč telefonskih aparatov, z njimi smo opravili 373 milijonov krajevnih in 30 milijonov medkrajevnih pogovorov. NEW IDRIA Prvi nasOjencl na ameriškem kontinentu so poimenovali pokrajine in naselbine z imeni, ki naj bi jih spominjala na njihovo domovino in na rodni kraj. Tako so nastali New England, New Orleans, New York pa tudi New Idria. To je eno izmed redkih krajevnih imen iz slovenskega sveta, po katerem se imenuje neki kraj tudi v Ameriki. Vendar pa naselju New Idria niso botrovali Idrijčani, marveč sloves, ki ga je Idrija že od nekdaj uživala. Tod so namreč našli živosrebrno rudo. Podobno kakor New Idria je nastalo tudi rudniško naselje New Almaden. mulatorje in generatorje. S kratkimi električnimi sunki bodo prignali ribe v bližino ladje, kjer jih bodo z močnimi zaporednimi električnimi udarci pobili, posebni sesalci pa jih bodo natovorili v ladijska skladišča. Dobro izvežbana posadka japonske ribiške ladje ujame danes v približno 50 dneh 1.000 ton rib. Ribiška ladja, ki jo zdaj gradijo, pa bo opravila isto delo v pičlih 20 urah, 45 l