GROSUPELJSKI
((ODMEVI
GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XL | 6 - 2014
#
OBČINA
Grosuplje
- 1
						M.1, ~ - rvV, w		! * i	¡n
								■difli	
OMi ' «t?
fi ' * h /
m*
B dr-»
/_j
.A
Pogovor z županom dr. Petrom VeHičemired ! državnim praznikom, str;5
[prilogaaVetTničal
NLB Stanovanjski kredit
V„
r » t
Nekatera doživetja so nepozabna.
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem v NLB Poslovalnici Grosuplje, Taborska 3, 01 7866 068.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si	Kontaktni center: 01 477 20 00

Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobil Grosuplje v Mercator centru.
Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31. 7. 2014, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme.
simobiLsi
Si.mobil Grosuplje
Brvace 1a, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88
Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00, nedelja: 8.00-12.00
Pooblaščeno prodajno mesto
UGODNI NAKUPI V TRGOVINI GABER OD 16. DO 30.JUNIJA.
IZKORISTITE 10%, 15% POPUST NA DOLOČENE ARTIKLE.
Industrijska cesta 3, Grosuplje (prejšnje skladišče Tabor, nasproti železniške postaje), tel: 01/ 7810 472, del. čas: pon-pet od 7. do 20. ure in v soboto od 7. do 17. ure
£as v tujini
ss-SSsSsSfess1
Preverite razširjeno
ponudbo z novim, paket.
po ugodnih cenah!
www.vzajemna.si © 080 20 60
VZAJEMNA
Delovni čas:
sre: 8:00 - 12:00 in 13:00 - 17:00 pet: 8:00 - 12:30 in 13:00 do 15:00
Poslovalnica Grosuplje Taborska cesta 4 1290 Grosuplje Tel.: 01/781-08-51
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.vz
V primeriu dodatnih informacij nas lahko kontaktirate na telefonsko številko 031 698 866.
Kazalo
Pogovor z županom / 5 Iz občinske hiše / 8 Politika / 23 Iz naših krajev / 26 Gospodarstvo / 27 Turizem / 27
Socialno varstvo in zdravje / 29
Izobraževanje / 33
Šport / 39
Kultura / 42
Društva / 55
Spomini in zahvale/ 63
Obvestila/ 64
Razvedrilo / 65
Napovednik dogodkov / 68
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov!
Lep predpočitniški pozdrav. Smo v času najaktivnejšega delovanja na vseh področjih, učenci so v pričakovanju počitnic, maturanti počasi zaključujejo z izpiti, upam, da vsi uspešno, gasilska društva že na veliko prirejajo veselice in obeležujejo obletnice delovanja, turistična društva imajo svoj vrhunec, tudi športniki so aktivni in zaključujejo sezonska tekmovanja, bliža pa se državni praznik, dan državnosti in hkrati tudi občinski praznik, kar bomo tudi ustrezno proslavili. Ob tej priložnosti objavljamo pogovor z našim županom. Dogajanje od zadnje številke glasila je bilo zelo pestro, kar lahko mnogi spremljate tudi na uradni internetni strani Občine Grosuplje. Od večjih dogodkov naj omenim tradicionalni Kolesarski maraton treh občin, tokrat že šestnajsti. V zadnjih nekaj letih se je v sklopu tega maratona dodobra prijel družinski maraton, kjer se število udeležencev vsako leto povečuje, kar je izrednega pomena tudi za motiviranje najmlajših.
Omenim naj tudi prav tako že tradicionalni obisk starodobnih vozil, ki se zberejo na Škofljici in med vožnjo ustavijo v Grosupljem, kjer se predstavijo obiskovalcem. Tudi projekti občine so v polnem teku, tako ima novi del zdravstvenega doma že kar vidno obliko, tudi čistilna naprava gre počasi proti koncu, kanalizacijsko omrežje se širi, nekje so dela že zaključena, drugje pa v polnem teku. Tam, kjer so praktično zaključena, imamo novo asfaltno prevleko, zato so ceste seveda boljše, kot so bile pred izgradnjo, je pa težava v tem, da nekateri vozniki ne upoštevajo tega, da je treba hitrost kljub lepi cesti ali ulici prilagoditi razumnim omejitvam, zato bo ponekod, žal, potrebno namestiti hitrostne ovire, ki jim najbolj nasprotujejo prav prehitri vozniki, med njimi so večkrat tudi uporabniki kmetijske mehanizacije z velikimi traktorji, ki so lahko še posebej nevarni. Hitrostne ovire niso prijetne za vožnjo, zato apeliram na vse, naj vozijo po pameti, pa se jim mogoče celo izognemo. Zavedajmo se, da so med najbolj ogroženimi predvsem otroci pa tudi pešci in kolesarji, seveda pa prehitra vožnja moti lastnike hiš, ki so tik ob cestah. S primerno hitrostjo je tudi hrup očitneje manjši.
Letošnje leto je leto volitev in referendumov in čakajo nas še državnozborske volitve. Naslednja številka bo izšla nekoliko prej, saj smo po zakonu dolžni strankam omogočiti zakonsko predpisan prostor za oglaševanje. Udeležite se volitev in izbirajte ljudi, za katere menite, da lahko storijo kaj dobrega za vse nas.
Lepe praznike želim, pa tudi prijetne počitnice vsem, ki si boste vzeli čas za nabiranje novih moči.
Odgovorni urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 29. junija na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Pogovor z županom dr. Petrom Verličem pred državnim praznikom
Pred državnim praznikom, dnevom državnosti, ki je hkrati tudi praznik Občine Grosuplje, smo obiskali župana dr. Petra Verliča in nastal je naslednji pogovor.
Spet je leto naokoli, bi lahko rekli. Zaupajte nam, g. župan, kdaj napravite letni obračun opravljenega dela na občini, ob občinskem prazniku ali ob novem letu?
Zagotovo si oba datuma zaslužita, da se ozremo nazaj na prehojeno pot. Res pa je, da ob občinskem prazniku damo več poudarka opravljenemu delu, izvedenim investicijam in projektom, ki jih na občinski slavnostni seji tudi vedno predstavim. Novo leto pa je zame bolj oseben praznik, kjer napravim osebno bilanco uspehov, lepih doživetij, pa tudi kakšne grenke izkušnje se najdejo vmes.
Če se torej lotiva opravljenega dela na občini, ste zadovoljni?
Zelo. Najbolj sem vesel dejstva, da se je v celoti uresničila moja predvolilna obljuba, da bomo storili vse, da dobimo čimveč evropskih nepovratnih sredstev za prepo-trebne projekte v naši občini. Letos je bil ta rezultat viden na seji občinskega sveta, kjer smo sprejeli rekordno visok proračun za leto 2014 v višini nekaj več kot 38 milijonov evrov, kar je kar enkrat več kot v preteklem letu. Proračun so občinski svetniki sprejeli soglasno, kar štejem kot veliko priznanje meni kot županu, saj je po zakonu župan edini predlagatelj občinskega proračuna.
Koliko evropskih sredstev je bilo pridobljenih in za katere projekte?
Skupna številka se približuje 20 milijonom evrov, kar je skoraj enoletni občinski proračun. Od tega predstavlja največji zalogaj, okoli 15 milijonov evrov, projekt nadgradnje in modernizacije čistilne naprave v Grosupljem, obnova povezovalnih kanalizacijskih kanalov do nje ter dogradnja kanalizacijskega sistema v občini. Ostala evropska nepovratna so bila zagotovljena za energetske sanacije javnih objektov, to je podružnične osnovne šole v Šmarju, ki je že zaključena, za vrtec Kekec in za osnovno šolo Louisa Adamiča z vrtcem Tinkara smo pogodbe z izvajalci podpisali v mesecu juniju letos, energetske prenove pa bodo v naslednjem letu deležni tudi obstoječi objekt zdravstvenega doma, vrtec Pika v Šmarju ter osnovna šola na Adamičevi cesti v Grosupljem. Iz sredstev Ljubljanske urbane regije smo prejeli sredstva za izgradnjo kanalizacijskega omrežja Paradišče in Podogorica, iz sredstev EU programa Leader Las pa smo pridobili evropski denar za ureditev igrišča pred osnovno šolo v Šmarju.
Kakšen pa je delež občinskega sofinanciranja?
Deleži so odvisni od posameznega razpisa ter od upravičenih stroškov financiranja. Na občini skrbno pretehtamo vse pogoje razpisov in se potem odločimo za prijavo. Za
energetsko sanacijo šole v Šmarju smo tako dobili celotna sredstva iz EU, medtem ko bo za največji projekt kanalizacije in čistilne naprave potrebno zagotoviti okoli 6 milijonov lastnih občinskih sredstev.
Menite torej, da se splača potruditi s projekti in pridobivati evropska sredstva? Kako vam je to uspelo?
Brez tega denarja naša občina ne bi tako napredovala, to je zagotovo. Brez teh sredstev bi te investicije realizirali bistveno kasneje, ob tem, da bi se kot občina morali močno zadolžiti, kar do sedaj sploh ni bilo potrebno. Za vsakim takim projektom stoji moja odlična ekipa na občini z direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem na čelu. Seveda pa je potrebno tudi lastno angažiranje, znanje, poznavanje instrumentov EU in izkušnje. Teh pa se je v mojem dosedanjem poklicnem življenju nabralo dovolj, da jih sedaj lahko prenašam v domačo občino. Ne smemo pa pozabiti tudi na učinke teh investicij. Prvi rezultati izvedene energetske sanacije na osnovni šoli v Šmarju kažejo kar za tretjino nižje stroške porabe energije, kar pomeni direkten prihranek za občinski proračun. Privarčevana sredstva pa bomo tako lahko koristno uporabili za druge prepotreb-ne investicije v šolstvu.
Letošnje leto je zagotovo v znamenju še ene prepotrebne investicije v naši občini, to je gradnje novega prizidka k Zdravstvenemu domu Grosuplje. Je gradnja res posledica srečnega nakazila zaradi dobitka na loteriji?
Ne, nikakor ne. Gradnja prizidka je bila dolgoletna želja občank in občanov naše občine ter zaposlenih, saj obstoječi prostori nikakor ne zadoščajo za kvalitetno zdravstveno oskrbo. Odločitev je padla pred dvema letoma, ko smo se odločili, da izpeljemo investicijo. Prizidek bo obsegal 3500 kvadratnih metrov tlorisne površine v dveh etažah, v pritličju bo nov diagnostični laboratorij, nova urgenca, v nad-
stropju pa osem splošnih ordinacij. Dostop gibalno oviranim v vse objekte bo urejen z dvigali, zagotovljenih pa bo 110 novih parkirnih mest. Investicija, ki znaša nekaj manj kot 4 milijone evrov, bo v celoti financirana z občinskim proračunom, res pa je, da nam je davek od dobitka prihranil 3 milijone evrov, ki bodo koristno uporabljeni. Tudi tu moram pohvaliti vse, ki sodelujejo pri tem projektu in kot sedaj kaže, bomo nov prizidek predali svojemu namenu že to jesen.
Konec lanskega leta ste slovesno odprli tudi nove prostore podružnične osnovne šole v Šmarju in s tem rešili prostorsko stisko za učence in zaposlene. Bo sedaj šola lahko postala tretja samostojna šola v naši občini?
Reči moram, da sem zelo zadovoljen, da smo skupaj z vodstvom šole našli racionalno rešitev, ki je v kratkem času rešila prostorske probleme. Nadzidava obstoječe telovadnice je šoli prinesla tri velike in eno malo učilnico ter malo telovadnico s spremljajočimi prostori. Vse ostale rešitve so bile zaradi zahtev umeščanja v prostor opuščene, saj bi prestavile pričetek gradnje v poznejši čas, šola pa ne bi mogla zagotoviti prostora za vse nove učence. Šola po mojem vedenju sedaj izpolnjuje vse pogoje, da postane samostojna šola.
Opazili smo, da promet skozi našo občino teče bolj tekoče, še posebej odkar imamo nova krožišča. Kako vidite razvoj prometa in prometne infrastrukture v naši obči-
ni
i?
Ko sva že pri šolah, kako kaže z novo podružnično šolo na Polici. Bil sem na prireditvi konec leta na Polici, ko ste zbranim napovedali datum otvoritve 1.9.2015. Ta da tum še drži?
Da. Če se ne bo nepričakovano zapletlo pri postopkih sprejemanja Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta na državni ravni, datum otvoritve prvega septembra 2015 ni ogrožen.
Kaj pa Osnovna šola Louisa Adamiča na Tovarniški v Grosupljem, ki je tudi že pretesna?
Z vodstvom šole smo že pregledali idejne zasnove novega prizidka, sedaj sledijo vsi postopki priprave ustrezne projektne dokumentacije, da bomo lahko čim prej pričeli z gradnjo.
Tudi za predšolsko varstvo je poskrbljeno. Kakšne so vaše izkušnje z vrtci v občini?
Odločitev, da podelimo koncesije zasebnikom, se je izkazala za pravilno. Na začetku nastopa mojega mandata pred štirimi leti se je občina soočala s problemom velikega števila odklonjenih otrok, mislim, da jih je bilo preko 400, kar smo nadomestili s ponudbo varstva pri zasebnikih. V tako kratkem času občina v nobenem primeru ne bi bila sposobna zgraditi novega vrtca. Zasebni vrtci so se lepo vključili v življenje občine, vsi vrtci, tako javni kot zasebni, pa lepo sodelujejo med seboj in vnašajo prijetno, pozitivno vzdušje med nas.
Ureditev krožišč je bila velika prioriteta mojega volilnega programa. Zato smo v prvem letu mandata z racionalno rabo sredstev vsa pereča križišča preuredili v krožišča in danes je skozi središče Grosupljega promet resnično bolj tekoč. Seveda bi želeli čimprej urediti Adamičevo cesto skozi središče mesta Grosuplje ter vsa montažna krožišča preurediti v trajna, vendar so to državne ceste. Državna direkcija za ceste ta hip nima nobenega denarja, zato ti projekti žal čakajo. Če smo že pri prometu, tudi uvedba mestnega avtobusa 3G se je dobro prijela, tako kot brv ljubezni pri postajališču pri Domu obrtnikov v Grosupljem, kar se vidi po številu obešenih ključavnic na brvi. Ta brv je primer dobre prakse, kako se mora javni promet približati prebivalcem, saj je skrajšala pot do postajališča prebivalcem bližnjih blokov. Lani, ob začetku šolskega leta, smo ob sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom uvedli tudi krajevne linije mestnega prometa od avtobusne postaje Grosuplje do Sp. Slivnice, Luč, Žalne, Škocjana in Police z možnostjo prestopanja z urbano na mestni avtobus 3G. V sklopu urejanja kanalizacije pa se letos izvaja tudi najbolj pereč odsek lokalne ceste proti Ponovi vasi. Žal se je v občini v preteklosti nabralo precej zaostanka pri gradnji komunalne in cestne infrastrukture. Zamujenega iz preteklih treh mandatov se žal ne more nadomestiti čez noč.
So pa vlaganja v modernizacijo cest, nove pločnike in kolesarske poti v občini zagotovo del snovanja in načrtov občine za v prihodnje. Kaj vse še imate v načrtu na občini?
Zagotovo. Modernizaciji cest, pločnikom in kolesarskim potem bomo v prihodnje ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi namenili še več sredstev kot doslej. Od ostalih projektov je najbližje zaključku priprava industrijske cone Jug v Grosupljem, v bližini tovarne Belimed, ki je zasnovana fleksibilno, tako da bodo bodoči investitorji svoje poslovne objekte lahko zasnovali glede na svoje tehnološke potrebe, javna infrastruktura pa je zasnovana racionalno, kar bo pocenilo stroške komunalne opremljenosti in s tem povečalo privlačnost cone. Tudi prostorski načrt za izvedbo centra Šmarja napreduje. V letošnjem letu bo na prostoru starega pokopališča zaživel lep in urejen spominski park, kot zeleno območje središča Šmarja, pripravlja pa se tudi razpis za investitorje poslovno stanovanjskega dela centra. Ko bo zgrajen, bo v njem našla svoj prostor zdravstvena postaja. Pot zdravja, ki smo jo odprli nedavno v bližini grosupeljskega pokopališča in poteka proti Spodnji Slivnici, pa nakazuje našo usmeritev v projekte, ki pove-
čujejo kvaliteto izrabe prostega časa in rekreacijo. Tako se pospešeno pripravlja prostorski načrt za umestitev športnega parka Grosuplje pri Sončnih dvorih ter načrt za ureditev Koščakovega hriba, ki bo postal rekreacijsko in sprehajalno središče med Zdravstvenim domom Grosuplje in hotelom Kongo.
Ali so v občinske projekte vključene tudi krajevne skupnosti?
Pohvaliti moram predsednike krajevnih skupnosti, ki so angažirani in tvorno pomagajo pri oblikovanju naših načrtov. V letošnjem letu smo uvedli tudi redna delovna srečanja župna in občinske uprave s predsedniki krajevnih skupnosti, kjer si izmenjujemo vse informacije. Na naslednjem sestanku bomo predstavili projekt širitve kanalizacijske omrežja po vseh krajevnih skupnostih, kot enem izmed naslednjih pomembnih projektov v naši občini. Praksa je pokazala, da se pri urejanju kanalizacije ponavadi uredijo še ostali komunalni vodi ter po potrebi tudi na novo obnovijo javne poti ter izvede javna razsvetljava, zato bo njihova pomoč zelo dobrodošla.
Kaj pa širokopasovni internet?
Širokopasovni internet je v celoti domena zasebnih ponudnikov in občina na njihove odločitve ne more vplivati. Telekom je v našem primeru šel občini nasproti, občina pa je zagotovila brezplačne služnosti na javni infrastrukturi. Lahko se pohvalimo, da se je število optičnih priključkov v naši občini lepo povečalo, še zlasti na področju KS Polica, Šentjurij in Škocjan. Škoda, da država ni uspela z evropskim razpisom za širitve širokopasovnih omrežij, saj smo kot občina pripravljeni s projekti in se bomo nanj takoj prijavili.
Na prireditvah pogosto izpostavite, da občina niso samo projekti, ampak da smo občina tudi ljudje. Kaj imate ob tem v mislih?
Vsa tista lepa povabila naših društev in zvez na mnogo lepih prireditev, ki se jih, če je le mogoče, udeležim. Letos smo imeli pravo leto obletnic, naj naštejem tiste, ki se jih ta hip spomnim: 120. obletnica kočevske proge, 100. obletnica prvega vodovoda v Grosupljem, 105. obletnica Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje, 90. obletnica PGD Škocjan, 60. obletnica PGD Mala Ilova Gora, 40. obletnica Glasbene šole Grosuplje, 40. obletnica Zveze kulturnih društev, 60. obletnica Društva upokojencev Grosuplje, 30. obletnica Društva invalidov Grosuplje, 10. obletnica Rotary kluba Grosuplje ... naj mi bo oproščeno, če sem koga pomotoma izpustil. Želim povedati, da sem neizmerno vesel, ko vidim, s kakšnim veseljem in energijo so ljudje pripravljeni svoj prosti čas vlagati v popestritev našega vsakdana. Res hvala vsem in vsakomur posebej.
Solidarnost in medsebojna pomoč se zlasti odrazita pri naravnih nesrečah. Narava ni prizanesla. Lani orkanski veter, ki je odpihnil pločevinasto streho z občinskega poslopja in jo pometal po centru Grosupljega, letos februarja žled. Smo na te dogodke dobro pripravljeni? Smo dobro pripravljeni po zaslugi naših srčnih gasilk in
gasilcev, ki so se v obeh primerih in tudi v vseh ostalih primerih odlično izkazali. Izkoriščam to priliko in se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem gasilkam in gasilcem v naši občini, vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vodstvu Gasilske zveze in poveljniku civilne zaščite v naši občini Niku Mihičincu, da tako požrtvovalno in z vso strokovno odgovornostjo in osebnim pristopom zagotavljajo varnost naših občank in občanov. Mi na občini obljubljamo, da bomo še vnaprej zagotavljali vse potrebne pogoje, da bodo gasilci dobro in ustrezno opremljeni. Veliko svojega dela in prispevkov so gasilci vložili tudi pri izgradnji svojih domov, občina pa je pri tem prispevala del finančnih sredstev. Tako so bili v preteklih štirih letih zgrajeni ali pa so tik pred otvoritvijo domovi na Malem Mlačevem, Velikem Mlačevem in Škocjanu, v celoti pa je energetsko saniran tudi Gasilski center v Grosupljem, kjer domuje osrednje Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje. Lahko se pohvalimo, da v naši občini ni več gasilskega doma, na katerega ne bi mogli biti ponosni.
Najin pogovor sva začela z občinskim praznikom, pa ga še zaključiva. Kakšno je vaše sporočilo ob letošnjem državnem in občinskem prazniku?
Smo majhen narod, ki pa se svoje majhnosti ne sme sramovati. Imamo svoj jezik, svojo državo in evropsko zavest. Imamo pa tudi svojo občino, na katero bodimo ponosni, saj smo tu doma. Ob državnem in občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občankam in občanom, čestitke tudi vsem letošnjim občinskim nagrajencem, osebno pa si želim, da bi znali gledati na prihodnost pozitivno in optimistično, s Slovenijo in občino Grosuplje v srcu!
Hvala za vaše želje in tudi v imenu Grosupeljskih odmevov čestitamo Vam in občinski upravi ob občinskem in
državnem prazniku!
Brane Petrovič
_ Občina Grosuplje
Spoštovane občanke in občani!
Vabim vas na slavnostno sejo občinskega sveta v počastitev občinskega praznika, dneva slovenske državnosti in 23 let samostojnosti Republike Slovenije,
ki bo v sredo, 18. junija 2014 ob 18. uri, v Kulturnem domu Grosuplje.
Podeljene bodo nagrada in priznanja Občine Grosuplje.
Sejo bo spremljal bogat kulturni program: • OPZ VVZ Kekec Grosuplje pod vodstvom Anje Skubic, • člani Gledališča ggNeNi KD Teater, • Zala Katarinčič, učenka GŠ Grosuplje iz razreda klarineta prof. Sama Perka, • članici recitacijske skupine Društva za ITŽO, • vokalistka Mirjana Šernek,
• Grosupeljski oktet KD Šentjurski oktet pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona.
Seji sledi pogostitev ter prijetno druženje pred Kulturnim domom Grosuplje.
Prijazno povabljeni!
Dr. Peter Verlič župan

L]
PSD GROSUPLJE
Novih 5 na 100 podlage
105 let gasilstva v Grosupljem
SOBOTA, 21. JUNIJ 2014, ob 17. uri
SLAVNOSTNA PARADA IZPRED OBČINE GROSUPLJE, SLOVESEN PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA AC 24/6©, BLAGOSLOVITEV IN PREDAJA V UPORABO ENERGETSKO OBNOVLJENEGA GASILSKEGA
CENTRA IN RAZVITJE SPOMINSKE LISTINE
Dr. FRANC RODE
kardinal
Dr. PETER VERLIC
župan občine Grosuplje
BORUT PAHOR
predsednik Republike Slovenije, častni pokrovitelj
Ob 20. uri
VELIKA ZABAVA Z DEJANOM VUNJAKOM in Brendijevimibarabami
GASILSKI CENTER GROSUPLJE - POD VELIKIM ŠOTOROM
Občina Grosuplje
Občina Grosuplje in Krajevna skupnost Račna vabita na prireditev ob dnevu državnosti in prazniku Občine Grosuplje, ki bo v torek, 24. 6. 2014 ob 19.00 uri na Ostrem vrhu (675m) nad vasjo Čušperk.
Kulturni program oblikujejo: kulturniki in harmonikarji iz Račne. Slavnostni govornik: župan dr. Peter Verlič.
Dvigu zastave na novem obeležju bo sledilo kresovanje.
Vabljeni!
Več informacij glede obeležja, lokacije in opisa poti si lahko ogledate na spletnih straneh PGD Čušperk in PGD Račna.
VSO
Združenje
za vrednote
slovenske
osamosvojitve
Občina Grosuplje
Občina Ivančna Gorica
Občina Dobrepolje
VABIMO VAS NA OSREDNJO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI
sreda, 25. junij 2014, Polževo nad Višnjo Goro
OB 11.00 URI MAŠA ZA DOMOVINO
v cerkvi Svetega Duha nad Polževim, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik
OB 13.00 URI OSREDNJA PRIREDITEV s kulturnim programom pred Hotelom Polževo
Pozdravni nagovor:
Dušan Strnad, župan Občine Ivančna Gorica, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje, Janez Pavlin, župan Občine Dobrepolje, Aleš Hojs, predsednik Združenja VSO
Slavnostni govornik: Janez Janša
Kulturni program: Godba Stična, Matej Vovk - tenor, solist v SNG Opera in balet Ljubljana, Vokalni tercet Za umret, KD France Prešeren Račna in Ansambel Jana Zrneca
Po prireditvi vabljeni na pogostitev in druženje.
Slovesna otvoritev POTI ZDRAVJA
V soboto, 17. maja 2014, smo pri pokopališču Grosuplje slovesno odprli Pot zdravja.
Tisti, ki so se po Poti zdravja odpravili prvi, so se že navsezgodaj zjutraj z razgibalnimi vajami ogreli, preden pa so se podali na pot, sta vse zbrane rekreativce nagovorila župan dr. Peter Ver-lič in pomočnik v. d. direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje Simon Bole, kot se za otvoritev spodobi, pa sta skupaj z direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem in pooblaščencem župana Iztokom Vrhovcem tudi slavnostno prerezala trak.
Župan dr. Peter Verlič je vsem zbranim rekreativcem, ki bodo uradno prvi šli po novi Poti zdravja, in osebju Zdravstvenega doma Grosuplje zaželel dobro jutro. Zdravje je tista vrednota, ki si jo najbolj želimo in župan meni, da se bo Pot zdravja lepo dopolnjevala z Zdravstvenim domom Grosuplje. Gradnja prizidka k zdravstvenemu domu lepo napreduje, dobili bomo kar 8 novih splošnih ambulant, urinski in hematološki laboratorij, prostore za nujno medicinsko pomoč in garažo za medicinska vozila. Tja bomo hodili, ko bomo potrebovali več zdravja, da pa ga bomo kar najbolje ohranjali, se bomo gibali po Poti zdravja. Pot je namenjena rekreaciji, dobremu počutju, pripravljajo pa se že tudi drugi projekti v naši občini, ki bodo naredili hojo in kolesarjenje še prijaznejše. Da se bo uredila sprehajalna pot na Koščakovem hribu, ki bo povezovala zdravstveni dom na eni strani in Hotel Kongo na drugi strani, ni več skrivnost, pogovarjamo pa se tudi o novi kolesarski poti od Ljubljane do Grosupljega. Skratka, vsebin za aktivno preživljanje prostega časa ne bo manjkalo, je še rekel župan, in vsem zaželel veliko zdravja.
V imenu Zdravstvenega doma Grosuplje pa je vse skupaj lepo pozdravil pomočnik v. d. direktorja Simon Bole. Povedal je, da Zdravstveni dom Grosuplje v sodelovanju z občino Grosuplje že več let uspešno organizira različne projekte, med njimi tudi test hitre hoje, ki se izvaja ravno po tej poti, želi pa si, da bi občani to pot uporabljali vsakodnevno.
Zdravstveni dom Grosuplje po poti, ki je sedaj tudi uradno postala Pot zdravja, vsako leto enkrat spomladi in enkrat jeseni organizira test hitre hoje, na katerega so lepo povabljeni vsi obča-
ni. Test hitre hoje se izvaja v dolžini 2 km, za izvajanje testa pa potrebujemo le športna oblačila in obutev. Test hoje na 2 km je mednarodno priznan test ocene zmogljivosti, saj je enostaven, dovolj natančen, varen in ponovljiv. Dejavniki, ki vplivajo na izid testa, so spol, starost, telesna teža in višina, čas hoje ter srčni utrip. Na osnovi ugotovitve telesne zmogljivosti vam osebje zdravstvenega doma svetuje ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo izboljšala vaše zdravje in dobro počutje.
Prav tako Zdravstveni dom Grosuplje po tej isti poti enkrat spomladi in enkrat jeseni organizira tudi tečaj nordijske hoje, na katerega so ravno tako povabljeni vsi občani. Sicer pa za vse občane velja povabilo, da Pot zdravja uporabljajo vsakodnevno in tako z gibanjem ohranjajo in izboljšujejo svoje zdravje. Pot zdravja označuje 6 totemov, ki so postavljeni na petih točkah. Obarvani so z modro in zeleno barvo. Če se odločimo za hojo z vmesnimi vajami, sledimo zelenim tablam, če pa bi želeli preizkusiti svojo telesno zmogljivost, sledimo modrim tablam. Lepo povabljeni.
Jana Roštan
Obisk predstavnikov Evropske komisije
in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Predstavniki Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so si v četrtek, 22. maja 2014, ogledali potek in napredovanje del za izgradnjo kanalizacije in nadgradnjo centralne čistilne naprave v občini Grosuplje. Šlo je za reden pregled projektov, ki se financirajo iz evropskih skladov Evropske komisije. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je kot primer dobre prakse izpostavila projekt izgradnje kanalizacije in nadgradnje centralne čistilne naprave v naši občini.
Občina Grosuplje se je v letu 2011 prijavila na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada Evropske unije za nujno potrebno ureditev kanalizacijskega omrežja ter rekonstrukcijo in povečanje kapacitet čistilne naprave v občini Grosuplje. V decembru 2012 je bila Občini Grosuplje izdana odločba, s katero ji je bilo dodeljenih 14,7 milijona evrov. Izvajalec gradnje podjetje Riko je z deli pričel avgusta 2013, vsa dela na kanalizacijskih vodih in čistilni napravi pa bodo predvidoma zaključena do poletja 2014, poskusno obratovanje čistilne naprave bo nato trajalo 12 mesecev.
Predmet projekta je izgradnja 14.644 metrov novih kanalizacijskih vodov, sedmih črpališč in treh zadrževalnih bazenov ter nadgradnja obstoječe centralne čistilne naprave Grosuplje s sedanje kapacitete 10.000 populacijskih enot na 20.000 populacijskih enot. Investicija se izvaja na območju Malega Vrha, Gajnič, Šmarja - Sapa, Spodnjega Blata, Gatine, Grosupljega in Ponove vasi.
Najobsežnejši, najzahtevnejši in tudi najdražji sklop predstavlja nadgradnja čistilne naprave v Grosupljem. Župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, pred-
stavnika urada za komunalno infrastrukturo Občine Grosuplje ter predstavniki podjetij Riko in Komunalne gradnje so zato predstavnike Evropske komisije in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sprejeli prav na mestu, kjer dela potekajo najbolj intenzivno.
Na centralni čistilni napravi Grosuplje je že zgrajen SBR bazen in tehnološki objekt, kjer poteka vgradnja strojnih in elektro inštalacij. V teku je vgradnja strojne in elektro opreme v objekte mehanskega predčiščenja, izgradnja gnilišč in izgradnja vseh kanalov med objekti, načrtuje pa se še vgradnja strojne in elektro opreme v SBR bazen, rušitev preostalih objektov in izgradnja zgoščevalnika blata, naknadnega use-dalnika, merilnega mesta in UV dezinfekcije ter plinohrama.
Projekt je za samo občino in občane izrednega pomena, saj pomeni celovito reševanje problematike z odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda. Z novim kanalizacijskim sistemom, ki bo zgrajen vodotesno, bo preprečeno uhajanje odpadnih voda v tla in naprej v podtalnico. Nova čistilna naprava pa bo omogočila optimalno čiščenje.
Celotna vrednost tega dela projekta znaša 21.552.324 evrov in ga delno financirajo Republika Slovenija, Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« in Občina Grosuplje.
Jana Roštan
Slovesna predaja energetske izkaznice
p»	I	V • V • V I •	•	f—
Podružnični soli Šmarje - Sap
Konec decembra lansko leto smo slovesno odprli razširitev Podružnične šole Šmarje - Sap, v okviru katere je bila šola tudi energetsko sanirana. Energetsko sanacijo šole je deloma financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada, šola pa je tako postala ne le energetsko varčnejša, marveč tudi tehnološko precej naprednejša. V ponedeljek, 19. maja 2014, je Podružnična šola Šmarje - Sap dobila tudi energetsko izkaznico.
Župan dr. Peter Verlič je ob tem povedal, da energetska sanacija Podružnične šole Šmarje - Sap predstavlja enega izmed kamenčkov v mozaiku projektov, ki jih financira Evropska unija. Energetska sanacija pomeni prihranek pri energiji, ta prihranek se bo zagotovo poznal že zdaj, posebej pa je pomemben za trajnostni razvoj. Kot je župan obrazložil, gre pri trajnostnemu razvoju za to, da tisto, kar so naši dedki in babice pustili nam, v upanju, da bo to za nas dobro, mi nadgradimo, da bo to še boljše, ter pustimo našim sinovom in hčeram, vnukom in vnukinjam, oni pa se bodo trudili naprej, da bo to za prihodnje generacije še boljše. Skrbimo torej za okolje, da bo čim lepše in čim bolje ohranjeno. To so projekti, ki jih spodbuja Evropska unija. Župan je tako dejal, da je zelena barva v našem grbu z razlogom. Že več mesecev je v teku eden največjih projektov v naši občini, izgradnja kanalizacije z nadgradnjo centralne čistilne naprave, ki bo omogočila, da bodo naše vode čistejše. Trudimo se tudi, da bi bil javni prevoz čim cenejši, čim bolj dostopen in da bi ga tako občani čim bolj uporabljali. Spodbujati želimo tudi hojo, kolesarjenje, pred kratkim smo zato pridobili Pot zdravja, želimo pa si urediti tudi kolesarsko pot med Ljubljano, Škofljico, Grosupljem in naprej proti Ivančni Gorici. Zato, da bi čim bolj zdravo živeli in imeli tudi čim lepše okolje, je z besedami zaključil župan.
Direktor občinske uprave Dušan Hočevar je povedal, da se je Občina Grosuplje konec leta 2012 prijavila na javni razpis za energetsko sanacijo šol in vrtcev s tremi vlogami, in sicer z vrtcem Kekec na Trubarjevi cesti, z Osnovno šolo Louisa Adamiča z vrtcem Tinkara na Tovarniški cesti in s Podružnično šolo Šmarje - Sap. Z vsemi vlogami smo uspeli in pridobili preko 1.200.000 evrov nepovratnih sredstev. Vrednost izvedbe energetske sanacije Podružnične šole Šmarje - Sap je znašala 449.556 evrov. Povedal je še, da je sama investicija trajala od julija do oktobra 2013, ob tem pa se je vsem učencem, staršem, učiteljem zahvalil za potrpljenje. Delo je bilo zelo zahtevno, saj je bilo potrebno istočasno z različnimi izvajalci voditi oba projekta, se pravi energetsko sanacijo in nadzidavo.
Izvajalec energetske sanacije Podružnične šole Šmarje - Sap je bilo podjetje Sauter Automatika. Več o sami sanaciji nam je povedal predstavnik podjetja Rafko Švegelj. Šola je bila zgrajena leta 1974, prvi prizidek pa ji je bil dograjen leta 1997. Kot je povedal Rafko Švegelj, je bil stari del šole v zelo slabem stanju, stene so bile zidane, izolirane samo s 3-cm izolacijo, medtem ko podstrešje sploh ni bilo izolirano. Novi del šole je bil sicer energetsko nekoliko boljši, imel je že dvojno zasteklitev, stene so bile betonske s 7,5 cm izolacijo, delno je bilo izolirano tudi podstrešje. Kotlovnica je bila zastarela in neučinkovita, prezračevalna naprava v šoli ni imela vgrajenega rekuperatorja, tudi luči so bile potratne in zastarele.
Ključni cilj, ki so si ga zadali, je bil posodobitev strojne in elektro opreme, skupaj z vgradnjo toplotne črpalke, ki bo nadomestila kotel na kurilno olje ter vgradnjo prezračevalnih naprav z vračanjem toplote odpadnega zraka.
Na starem delu šole so kompletno fasado obdali s 15-cm izolacijo, na novem delu šole, ki je že bila izolirana v debelini 7,5 cm, so dodali še 5 cm izolacije. Podstrešje so izolirali v debelini 20 cm, zasteklitev v novem delu je bila iz dvoslojne zamenjana v troslojno, pred glavnim vhodom v šolo pa so zamenjali tudi vetrolov.
V sklopu energetske sanacije so vgradili toplotno črpalko, 4 klimatske naprave z rekuperatorji, zamenjali so luči, vgradili varčne svetilke, za vse nove naprave pa so hkrati vgradili tudi merilnike električne in toplotne energije ter porabe vode.
Dolgoročna želja je, da bi energetsko sanirali vse javne objekte, šele takrat bomo lahko te prihranke kumulativno vrednotili in jih skozi leta tudi prikazali. Dušan Hočevar je ob tem povedal, da se je Občina Grosuplje kasneje prijavila še na javni razpis za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic, tudi tokrat s tremi vlogami, in sicer z osnovno šolo na Adamičevi cesti v Grosupljem, z vrtcem Pika v Šmarju - Sapu in z obstoječim zdravstvenim domom, ob katerem se gradi prizidek. Tudi tokrat je uspela z vsemi tremi vlogami, so pa bila sredstva v tem razpisu bistveno manjša.
Energetsko izkaznico, to je listina o učinkovitosti energije v stavbi s priporočili, je prav tako izdelalo podjetje Sauter Automatika, Podružnični šoli Šmarje - Sap pa jo je kot donacijo slovesno predal direktor Marjan Koščak, ki je tudi naš občan, zato je bil, kot je dejal, toliko bolj vesel in počaščen, da prvo energetsko izkaznico, ki jo je izdelalo podjetje, izroča prav šoli v naši občini.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Podpis pogodbe za energetsko sanacijo vrtca Kekec
Konec leta 2012 in leta 2013 se je Občina Grosuplje prijavila na javni razpis za energetsko sanacijo šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic in je uspela z vsemi šestimi vlogami. Objekt, ki smo ga s sredstvi, pridobljenimi iz Kohezijskega sklada Evropske unije, uspešno sanirali že v letu 2013, je Podružnična šola Šmarje - Sap, 19. maja 2014 je šola pridobila tudi energetsko izkaznico.
V sredo, 4. junija 2014, pa sta župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor podjetja TIPO Investicijske gradnje Marjan Miklič podpisala že tudi gradbeno pogodbo za energetsko sanacijo vrtca Kekec na Trubarjevi cesti. Vrednost pogodbe znaša cca 300.000 evrov, izvajalec del pa bo z deli pričel že konec meseca junija.
Nove podobe vrtca Kekec se nedvomno veselijo tudi naši najmlajši. Direktor občinske uprave Dušan Hočevar je malčkom povedal, da bo vrtec dobil novo fasado oz. toplotni ovoj objekta, zamenjala se bodo nekatera okna, delno se bo sanirala tudi streha. Župan dr. Peter Verlič pa je poenostavil, da bomo vrtec oblekli v nov lep plašč, da jim bo skozi vse leto toplo in se bodo v njem dobro počutili. Kot kaže, pa so otroci to že vedeli, saj so župana pričakali z risbicami, na katerih so narisali, kakšen vrtec si želijo, veliko so razmišljali predvsem o tem, kakšne barve plašč bi bil najlepši.
Z energetsko sanacijo objekta se bodo občutno zmanjšale toplotne izgube in znižali visoki stroški ogrevanja, dolgoročna želja pa je, da bi energetsko sanirali vse javne objekte v občini Grosuplje.
Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega kohezijske-ga sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Jana Roštan
MINISTRSTV OlA I h, F R ¿STRUKTURO lk PROSTOR
1. sestanek častnega seniorskega odbora v okviru projekta »Starosti prijazna občina Grosuplje«
V torek, 27. maja 2014, je v Družbenem domu Grosuplje potekal 1. sestanek častnega seniorskega odbora v okviru projekta »Starosti prijazna občina Grosuplje«.
Člane odbora je v svojem imenu in v imenu občinske uprave lepo pozdravil župan dr. Peter Verlič ter se jim za njihov odziv in sodelovanje pri omenjenem projektu lepo zahvalil. Ideja o projektu je zorela že dlje časa, vendar pa bo projekt gotovo najlepše zaživel, če bodo pri njem pomagali in sodelovali tisti, katerih vsakdan je že zdaj takšen, da aktivno delujejo v družbenem okolju in krepijo povezanost med generacijami.
To je projekt, ki se bo izvajal z majhnimi koraki. Z dobrimi idejami, veliko energije, lastnim vložkom in z majhnimi koraki lahko veliko dosežemo. Župan je še povedal, da je za sejo Občinskega sveta, ki bo v juniju, že pripravljen predlog Soglasje k smernicam uresničevanja projekta »Občina Grosuplje - starosti prijazna občina«.
On sam in ostali na občinski upravi vidijo ta projekt kot izrazito medgeneracijskega. Ne smemo se ločevati na mlade, starejše, stare, vsi živimo v tej lepi občini. Dejal je, da smo zgradili veliko lepih krožišč, veliko lepih objektov, in ta infrastruktura nam seveda pomaga, vendar pa se bo v naši skupnosti največ naredilo, če bomo med seboj spletli dobre odnose, dobre povezave, če se bomo razumeli in ne preslišali. Pomembno je, da se skupaj znamo nasmejati, če pa je potrebno, tudi vestno pristopiti k stvari. Povedal je še, da se bo v okviru občinskega proračuna skrbelo, da ta projekt, četudi gre za majhne korake, ne bo ostal brez sredstev, želja pa je, da se vključimo tudi v kakšne evropske ali pa mednarodne projekte.
Sestanku je prisostvoval tudi predstojnik Inštituta Antona Tr-stenjaka dr. Jože Ramovš. Povedal je, da sta projekt Starosti prijazna mesta in občine pred leti sprožili Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija združenih narodov, in sicer zaradi staranja prebivalstva. Usmerjen je od spodaj navzgor. To po-
meni, da ljudje sami najbolj vedo, kaj je tisto v njihovem kraju, kar je starosti prijazno. Nobena stroka ne ve bolje od njih. In tako je tudi nastal ta projekt, ko so po svetu leta 2007 in 2008 delali raziskavo po različnih mestih in občinah, ter starejše pa tudi mlajše ljudi spraševali, kaj je v njihovem mestu ali občini takega, zaradi česar se je lepo starati in zaradi česar je sobivanje mladih in starih lepše. Ljudje so naštevali, iz tega pa se je rodil ta projekt.
Koordinator starosti prijaznih mest in občin v Sloveniji je Inštitut Antona Trstenjaka, ki poskuša pomagati vsakemu mestu ali občini, kjer se politično izvoljeno vodstvo odloči, da bo v naslednjih letih svoj kraj oziroma svojo skupnost razvilo v starosti prijazno skupnost, kar pa pomeni, da se ta skupnost pripravlja na večji delež starega prebivalstva. Kajti čez 20 let bo starejših dvakrat več, kot jih je zdaj. V Sloveniji in Evropi je že zdaj 20 % prebivalstva starejših od 60 let, čez 25 let jih bo 40 %, in na to se pripravljamo, je povedal dr. Jože Ramovš.
Povedal je še, da so prav člani odbora tisti, ki bodo znali stroki, občinski upravi, županu in občinskemu svetu najbolje svetovati, kateri bi bili tisti pravi majhni koraki, saj se veliko gibljejo med ljudmi, so ugledni in razgledani.
Direktor občinske uprave Dušan Hočevar je ob vsem tem dodal, da se je v naši občini na sami infrastrukturi v zadnjih letih veliko naredilo, tudi kar zadeva starejše. Eden ključnih projektov je gotovo gradnja prizidka k zdravstvenemu domu, ki je seveda namenjen vsem generacijam, vendar pa toliko bolj pomemben za starejše. Dela napredujejo izredno hitro, otvoritev pa bo že v mesecu septembru. Drugi projekt, ki so si ga zastavili, predvsem na pobudo direktorice Doma starejših občanov Grosuplje Marte Gašparovič, pa je Dnevni center aktivnosti za starejše, ki se bo zgradil v prostorih doma. To bo večnamenski multifunkcijski prostor, sta pa z Marto Gašparovič ocenila, da je zgraditi ta prostor oziroma ta center eno, drugo pa je, da se ta center napolni z dnevnimi aktivnostmi. Prav na tem mestu pa naj bi največ prispevali člani odbora ter društva in združenja, ki
že zdaj aktivno delujejo v prostoru naše občine. Dušan Hočevar je še povedal, da v Sloveniji nekateri dnevni centri aktivnosti za starejše delujejo res zelo dobro in imajo pravzaprav sestavljen celodneven program za vse dni v tednu. Želimo si, da bi se tudi pri nas ves dan nekaj dogajalo, in vsak, ki bi obiskal ta center, bi lahko tudi kaj ustvarjal ali pa le prišel na klepet. Če bi želel, bi lahko šel tudi na kosilo v dom, ali pa le na kavo. Prostor je zasnovan tako, da bo omogočal raznovrstne dejavnosti, lahko bo predavalnica, lahko bo delavnica ali pa prireditveni prostor. Možnosti je veliko in verjame, da bo iz tega centra nastalo res nekaj dobrega, in da bodo starejši v njem lahko aktivno preživljali svoj čas.
Vodja urada za gospodarstvo, finance in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek pa je podala nekaj informacij s finančnega vidika. V občinskem proračunu je letos za sam center zagotovljenih 60.000 evrov, za dejavnosti, ki se bodo v centru odvijale, pa 10.000 evrov. Nekaj denarja pa seveda Občina že zdaj namenja tudi društvom, ki se ukvarjajo s starejšimi.
Člani častnega seniorskega odbora v okviru projekta »Starosti prijazna občina Grosuplje« so predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Andreja Smolič, predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec, predsednica Društva upokojencev Šmarje - Sap Ana Fabjan, predsednica Koordi-
nacije društev upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Malči Žitnik, predsednica Društva invalidov Grosuplje Anica Perme, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič, direktorica Doma starejših občanov Grosuplje Marta Gašparovič, pa tudi Darja Zupančič iz Doma starejših občanov Grosuplje, Nuša Mihalič iz Centra za socialno delo Grosuplje, Anica Smrekar iz Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, Darinka Sašek iz Župnijske Karitas Grosuplje, Štefka Zaviršek iz Zdravstvenega doma Grosuplje, Mojca Koželj, Luka Potokar in Mateja Mušič iz Občine Grosuplje ter nekateri naši občani, že zdaj aktivni v več različnih društvih in organizacijah, Valentina Vehovec, ki je tudi občinska svetnica, Danijel Nagelj, Marina Rački, Marija Kavšek, Nevenka Zrnec in Miro Cerar, ki pa se tokratnega sestanka ni uspel udeležiti.
Glede na prve odzive članov odbora in glede na številne dejavnosti, namenjene starejšim, ki se v naši občini že odvijajo, z naborom vsebin, ki bi potekale v Dnevnem centru aktivnosti za starejše, ne bi smelo biti težav. Želimo si, da bi ta center resnično zaživel, da bi ga z veseljem obiskovali vsi občani, tako starejši kot tudi mlajši, da bi se v njem radi zadrževali, družili in ga s svojimi idejami napolnili z najrazličnejšimi vsebinami.
Jana Roštan
Javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta gospodarska cona Jug in njegovega okoljskega poročila
V	sredo, 28. maja 2014, je v Družbenem domu Grosuplje potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Gospodarska cona Jug in njegovega okoljskega poročila. Zainteresirani javnosti so osnutek predstavili predstavnika urada za prostor Občine Grosuplje Miha Simončič in Mojca Lovšin ter izdelovalci strokovnega gradiva iz podjetij TOPOS, d.o.o. in OIKOS, d.o.o..
V	Grosupljem, ki se nahaja v neposredni bližini Ljubljane, je veliko povpraševanje po nakupu gradbenih parcel za različne dejavnosti, predvsem zaradi izredno dobrega geografskega in prometnega položaja. Vendar pa v občini Grosuplje ni več prostih površin za gradnjo industrijskih, poslovnih, trgovskih in podobnih objektov znotraj obstoječih con, zato je potrebno izdelati prostorski dokument, ki bo omogočil nove gradbene parcela za tovrstne dejavnosti.
Izdelava OPPN Gospodarska cona Jug, v neposredni bližini katere potekata avtocesta in železnica, ki omogočata hitro povezavo s celotno Slovenijo in širše, posega že v leto 2006. Do uveljavitve ZPN je občina Grosuplje objavila Program priprave (Uradni list RS, št. 30/07), izvedla 1. prostorsko konferen-
co ter pridobila odločbo, s katero je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da je v postopku priprave OPPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Na osnovi prometne rešitve, ki upošteva zmanjšanje profila osrednje napajalne ceste, zmanjšanje širine varovalnega pasu potoka Bičje skladno z usklajevanji v fazi izdelave OPN Grosuplje (Uradni list RS, št. 8/2013) ter povečanjem območja na jugozahodni strani, se je s Sklepom o začetku priprave OPPN
(Uradni list RS, št. 88/2013) in dopolnilnim sklepom (Uradni list RS, št. 9/2014) pristopilo k nadaljevanju izdelave OPPN. Septembra 2013 je bil osnutek poslan nosilcem urejanja prostora v smernice ter na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za opredelitev do Okoljskega poročila v postopku Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), oktobra 2013 pa je bilo na Občini Grosuplje gradivo osnutka predstavljeno lastnikom zemljišč.
Marca 2014 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo odločbo, da je v postopku priprave in sprejemanja OPPN potrebno dopolniti okoljsko poročilo, v katerem bodo opredeljeni vplivi predmetnega plana z razširjenim območjem ovrednoteni.
V maju 2014 je bil tako izdelan dopolnjen osnutek na podlagi pridobljenih smernic, v skladu z Okoljskim poročilom za presojo sprejemljivosti na varovana območja za OPPN GC Jug ter Presojo vplivov izvedbe OPPN Jedro in OPPN GC Jug na morebitne spremembe hidrološkega režima v naravnem rezervatu Bičje.
Meja območja OPPN je na vzhodu definirana z obstoječo gospodarsko cono ob Industrijski cesti, na zahodu s potokom Bičje, na severozahodu je območje obdano s površinami močvirnatega predela potoka Bičje. Na severu je območje tangi-rano s hišami romskega naselja, na jugu z obrtno cono Pod Slivniškim hribom, na jugovzhodu pa s stanovanjskimi hišami in traso železnice.
Območje urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote, in sicer na območje za poslovne, proizvodne in skladiščne dejavnosti, na zelene površine ter na območje prometne in ostale infrastrukture.
Zemljišče, namenjeno gradnji, je določeno s površino za gradnjo stavb, manipulativnim dvoriščem, parkirišči in zelenico, dostopno pa je z javnih površin. Površina za gradnjo stavb je določena z odmiki, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje stavb in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. Dopustna zazidanost posameznega zemljišča, namenjenega gradnji, pa je največ 60 %.
Predvidene stavbe bo potrebno priključiti na primarno infra-strukturno omrežje, in sicer na vodovod, kanalizacijo, vro-čevod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez ter plin.
Zelene površine območja potoka Bičje pa so namenjene ureditvi naravnih biotopov in pešpoti. Glavni cilj je, da se naravovarstveno pomembni habitatni tipi in vrste, ki živijo oziroma uspevajo na območju naravnega rezervata in na območju ekološko pomembnega območja Radensko polje-Bičje, dolgoročno ohranijo v ugodnem stanju. Površine se tako prepustijo naravni rasti in se jih ne nasipava. Posegi v strugo, breži-ne in obrežno vegetacijo potoka Bičje niso dovoljeni, izvajajo se le nujna sanacijska dela. Na teh površinah se predvidijo minimalni posegi z ureditvijo pešpoti (sprehajalna pot, trim steze) in se tako namenijo za rekreacijo in prosti čas. Dopolnjen osnutek OPPN Gospodarska cona Jug je zainteresirana javnost v večini sprejela z odobravanjem in pohvalila funkcionalne rešitve zasnove gospodarske cone. Podanih je bilo tudi nekaj dodatnih konstruktivnih predlogov, do katerih se bo Občina opredelila. Po opredelitvi stališč do pripomb se bo postopek nadaljeval s pridobitvijo mnenj nosilcev urejanja prostora.
Jana Roštan
23. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje
V sredo, 4. junija 2014, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala 23. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Občinski svetniki so sprejeli Zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za leto 2013, Odlok o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje, Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014, Sklep o obsegu časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi v času volilne in referendumske kampanje ter več sklepov o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na več zemljiščih v občini Grosuplje.
Občinski svetniki so prav tako sprejeli Soglasje k Smernicam uresničevanja projekta »Občina Grosuplje - starosti prijazna občina«, ki ustvarja ugodno in varno okolje za starejše, denarno darilo Občine Grosuplje, ki je za vsakega novorojenega otroka znašalo 150 evrov, pa se je zvišalo na 180 evrov.
Sprejeli so sklep o podelitvi nagrade in priznanj Občine Grosuplje za leto 2014. Nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje prejme Bojan Dolgoš, priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje prejme Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje prejme Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje,
priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje prejme Študentski klub GROŠ.
Soglasje k Smernicam uresničevanja projekta »Občina Grosuplje - starosti prijazna občina«
Občina Grosuplje je z letom 2014 pristopila k projektu, ki smo ga poimenovali Občina Grosuplje - starosti prijazna občina. Projekt poteka pod strokovnim vodstvom Inštituta Antona Tr-stenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, naša občina pa se tako pridružuje slovenski mreži Starosti prijaznih mest.
V skladu s svojo zavezo, dano v okviru Strategije razvoja socialnega varstva v občini Grosuplje 2011-2015, želi občina sistematično postaviti temelje za varno starost občanov, kar pomeni, da zagotovi pogoje za čim daljše aktivno, zdravo tretje življenjsko obdobje in postavi ustrezne vzvode za udobno četrto življenjsko obdobje, brez materialnega pomanjkanja in socialne izključenosti.
Občina Grosuplje je sodobna, hitro razvijajoča se občina. Število prebivalstva je naraslo na skoraj dvajset tisoč ljudi, od tega
jih sedem tisoč živi v samem mestu. Vendar pa tudi za naše prebivalstvo velja, da se stara (starejših od 65 let je že 14 % naših občanov, starejših od 60 let pa že 19,4 %). Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi podaljšanja življenjske dobe spremenila empirične meje staranja in jih potisnila v čedalje kasnejšo dobo. Starost je lahko lepa in ustvarjalna doba, a se kljub temu marsikdo staranja boji. Strah je najpogosteje povezan z vprašanjem, ali bomo še zmogli samostojno skrbeti zase.
V okviru tega projekta se tako ustvarja ugodno, varno okolje za starejše. Razvijajo se oblike pomoči starejšim, ki jim bodo omogočile, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, ki so ga navajeni, obenem pa pomenijo dopolnitev institucionalnim oblikam pomoči starejšim. Z uresničevanjem temeljnih usmeritev tega projekta se zmanjšuje osamljenost starejših in ustvarja lepše medčloveške odnose med generacijami. Občinski svetniki so na seji sprejeli Soglasje k Smernicam uresničevanja projekta »Občina Grosuplje - starosti prijazna občina«. Te smernice so:
1.	Aktivna starost in ohranjanje zdravja (programi za aktivno staranje, preventivni zdravstveni in drugi humanitarni programi, center aktivnosti za starejše);
2.	Podpora obstoječi javni mreži institucionalne skupnostne skrbi za starejše in razvijanje novih oblik pomoči (pomoč družini na domu, pomoč na daljavo, mobilna pomoč, varovana staranja);
3.	Alternativni dopolnilni programi za bolne in onemogle, ki bodo usklajeni z institucionalno oskrbo (tečaji za oskrbo onemoglih, skupine za samopomoč in pomoč starejšim, projekt Starejši za starejše);
4.	Medgeneracijsko povezovanje, sožitje med generacijami in integracija vseh institucij in nevladnih organizacij v občini (skupni projekti z mladinskimi organizacijami, razvijanje pro-stovoljstva, preprečevanje nasilja v družinah in šolah).
Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici
Občinski svetniki so sprejeli Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kmetijsko gospodarstvo Šircelj v naselju Gorenja vas pri Polici. Investitor Edvard Šircelj je lastnik kmetije v Gorenji vasi in ima trenutno v uporabi skoraj 14 ha obdelovalnih kmetijskih površin in 12 ha gozda. Na trenutno zazidljivem območju pa je premalo razpoložljivega prostora za razvoj kmetije, zato želi na svojih zemljiščih cca 50 m pod sedanjim območjem kmetije postaviti nov sodoben hlev za 90 govejih pitancev, krave dojilje ter za vzrejo plemenskih telic, silos in senik. Z novo pridobitvijo bo kmetija imela tudi boljše izhodišče za razvoj v prihodnosti. Stroške postopka OPPN nosi investitor sam.
Zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za leto 2013
Občinski svet Občine Grosuplje je sprejel Zaključni račun proračuna Občine Grosuplje za leto 2013. Občina je realizirala prihodke v višini 16.534.723 €, odhodke v višini 18.273.135 €. Proračunski primanjkljaj je znašal 1.738.411 €, prenos sredstev v leto 2014 pa 398.101 €.
Sklep o podelitvi nagrade in priznanj Občine Grosuplje za leto 2014
Občinski svet sprejme sklep o dobitnikih nagrad in priznanj za posamezno leto po postopku, določenem v Odloku o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje, ki se podelijo ob občinskem prazniku 25. junija. Nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje prejme Bojan Dolgoš, priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje prejme Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje prejme Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje, priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje prejme Študentski klub GROŠ.
Odlok o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje
Občinski svetniki so sprejeli Odlok o podeljevanju štipendij Občine Grosuplje, ki se prilagaja spremembam sistema štipendiranja na državni ravni. Zaradi ponovne uvedbe državnih štipendij dijakom lahko štipendiranje na občinski ravni nudi ugodnejše pogoje za izobraževanje za vse dijake in študente. Cilj sprememb je tudi vzpodbujanje izobraževanja za deficitarne poklice, vendar ob upoštevanju učnega uspeha in izvenšolskih aktivnosti.
Sklep o določitvi višine denarnega darila občine staršem novorojencev
V skladu z 2. členom Pravilnika o denarnem darilu občine staršem novorojencev višino darila določi občinski svet s sklepom. Denarno darilo Občine Grosuplje je do sedaj za vsakega novorojenega otroka znašalo 150 evrov in se višina ni spremenila že več let.
Občinski svet je na predlog občinskega svetnika stranke Nove Slovenije - krščanskih demokratov sprejel Sklep o določitvi višine denarnega darila občine staršem novorojencev, ki za vsakega novorojenega otroka določa denarno darilo v višini 180 evrov.
Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014
Občinski svetniki so sprejeli Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014.
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji se lahko iz proračuna občine delno povrnejo stroški volilne kampanje za kandidate za volitve župana občine in liste kandidatov za občinski svet. Sklep o delni povrnitvi stroškov za posamezno lokalno skupnost sprejme občinski svet, ki določi pogoje in višino povrnitve stroškov organizatorjem volilne kampanje za volitve v občinski svet in volitve župana. V skladu z veljavno zakonodajo višina delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje na volitvah za člane občinskega sveta ne sme presegati višine povračila za dobljeni glas organizatorjem volilne kampanje za poslance Državnega zbora oz. 0,33 EUR; višina delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje za župana pa ne sme presegati višine povračila za dobljeni glas organizatorjem volilne kampanje za predsednika republike oz. 0,12 EUR.
Sklep o obsegu časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi v času volilne in referendumske kampanje
Občinski svetniki so sprejeli Sklep o obsegu časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi v času volilne in referendumske kampanje.
nja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju.
Izdajatelji drugih tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s sprejetimi pravili pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru, ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti.
Na podlagi 19. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi pravila o obsegu časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju sprejme občinski svet.
Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 1390/2, k.o. 1783-Grosuplje-naselje; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 573/46, k.o. 1787-Mali Vrh; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parcelni št. 2202/8 in 2203/1, obe k.o. 1794-Račna; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 2198/4, k.o. 1789-Ponova vas; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parcelni št. 2226/1 in 2226/2, obe k.o. 1789-Ponova vas
Na dnevnem redu od točke 12 do 14 so občinski svetniki sprejeli sklepe o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah v Grosupljem, na Malem Vrhu, v Račni in v Ponovi vasi.
Video posnetke seje si lahko ogledate na: www.grosuplje.si.
Jana Roštan
_ Občina Grosuplje
Izdajatelji medijev morajo po zakonu o volilni in referendumski kampanji najkasneje 45 dni pred dnem glasova-
19. vseslovensko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Škofljica s postankom na Kolodvorski cesti
V	soboto, 24. maja 2014, se je Kolodvorska cesta v Grosupljem za nekaj ur preobrazila v tisto izpred več deset let, ko so se po naših cestah vozili motorji in avtomobili, ki jih danes ne vidimo več. Da vozilo lahko pridobi status starodobnika, mora biti izdelano pred najmanj 30 leti, pa tudi dobro ohranjeno.
Ljubitelji starodobnih vozil Škofljica so se ta dan dobili že na 19. vseslovenskem srečanju, pot karavane se je pričela na Škofljici, prvi postanek naredila na Kolodvorski cesti v Grosupljem, svojo pot pa nato nadaljevala preko Št. Jurija, Turjaka, Rašice, Iga in nazaj do Škofljice.
Dobrodošlico v naši občini Grosuplje je »oldtimerkam« in »oldti-merjem« izrekel župan dr. Peter Verlič. Župan se je lepo zahvalil Old timer clubu Škofljica, da nas je že tretjič prepoznal za enega izmed svojih postankov in tako družabno življenje v naši občini še popestril. Dejal je, da se ob takšnih vsakoletnih dogodkih vedno vpraša, kaj se je v zadnjem letu novega zgodilo, in nekoliko v šali povedal, da smo v zadnjem letu postali ena najbolj srečnih občin, ne bi pa se branili še kakšnega vplačanega Euro Jackpota v naši občini, saj imamo v načrtu ogromno investicij, denarja pa vedno manjka.
V	Grosuplje so se s starodobniki pripeljali tudi župani občine Ribnica Jože Levstek, občine Logatec Berto Menard, občine Log-Dragomer Mladen Sumina in občine Škofljica Ivan Jordan ter vse zbrane nasmejali s svojimi kratkimi pozdravnimi nagovori. Predsednik Old timer cluba Škofljica Franc Gruden pa se je županu dr. Petru Verliču in vsem občanom Grosupljega zahvalil za lep sprejem.
Da je bilo na Kolodvorski cesti res živahno, je poskrbela tudi Combo zasedba Big banda Grosuplje, Andrej Košenak na kontrabasu, Janez Zrnec na bobnih, Miha Smrekar na trobenti, Rok Weber na klaviaturah in Klemen Kotar na saksofonu.
Jana Roštan
16. kolesarski maraton treh občin
V nedeljo, 1. junija 2014, je potekal že 16. kolesarski maraton treh občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Tudi letos so na startu na Kolodvorski cesti kolesarke in kolesarje, pa tudi pohodnike, skratka rekreativce vseh generacij, pozdravili župani vseh treh občin: občine Grosuplje dr. Peter Verlič, občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in občine Dobrepolje Janez Pavlin. Stalni gost športno rekreativne prireditve pa je tudi župan občine Škofljica Ivan Jordan, ki se je županu dr. Petru Verliču pridružil na družinskem kolesarskem maratonu.
Ta je bil letos že tretjič, udeležilo pa se ga je kar 100 naših najmlajših s svojimi starši, med udeleženci pa so bili gotovo tudi tisti, ki preprosto radi uživajo v druženju in neokrnjeni naravi. Družinskega kolesarskega maratona se je udeležil tudi direktor občinske uprave Dušan Hočevar z družino, vseh udeležencev tega maratona pa je bilo približno 260. Na 15 km dolgi poti so naredili kratek postanek na Boštanju, kjer je najmlajše pozabavala nagajiva Pika Nogavička, za tiste, ki so si raje ogledali bližnji grad Boštanj in Radensko polje, pa je bil organiziran pohod.
Kolesarke in kolesarji so sicer lahko izbirali tudi med 92-kilo-metrsko progo z vzponom na 600 metrov visok Korinj, 80-kilo-metrsko progo po isti trasi, le brez vzpona na Korinj, in 56-ki-lometrsko progo, delno skrajšano v občini Ivančna Gorica. Za tiste, bolj željne adrenalina, je bila organizirana tudi MTB proga v dolžini 35 km, primerna samo za gorska kolesa, letos prvič speljana po obnovljeni dvonamenski Grosupeljski planinsko-kole-sarski poti.
16. kolesarskega maratona treh občin se je udeležilo več kot 800 kolesark in kolesarjev, za njihove spremljevalce, ki se na pot raje podajo peš kot s kolesom, pa je bil organiziran pohod na Mag-dalensko goro.
Jana Roštan
Anna Gerželj praznovala 104. rojstni dan
Naša najstarejša občanka, Grosupeljčanka Anna Gerželj, je v sredo, 14. maja 2014, praznovala že svoj 104. rojstni dan. Župan dr. Peter Verlič in predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec sta Anno v njenem stanovanju obiskala in ji iskreno čestitala že ob praznovanju njenega 102. in leto kasneje 103. rojstnega dneva. Obakrat nasmejana Anna nas je že takrat s svojo mladostnostjo resnično presenetila ter nam zaupala, da se še vedno rada sprehodi do bližnje slaščičarne ali kavarne, kjer si z veseljem privošči tudi kakšno kavico.
Decembra se je Anna preselila v Dom starejših občanov Grosuplje, kjer pa so ji ob praznovanju njenega 104. rojstnega dneva pripravili pravo rojstnodnevno praznovanje, tudi tokrat pa sta jo z obiskom razveselila župan dr. Peter Verlič in predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec.
Dr. Peter Verlič je povedal, da je počaščen in ponosen, da je Anna naša občanka, da je Grosupeljčanka. »Vsako leto, ko smo se srečali ob vašem rojstnem dnevu, ste nam popestrili dan, in šele ob takih trenutkih človek pravzaprav vidi, kaj je tista prava energija,« je rekel župan. »Sicer pa vidim, drage stanovalke in stanovalci, da je tista prava energija tudi tukaj, da smo bolni in čemerni zunaj, v domu pa je vzdušje res prijetno,« je še povedal župan in slavljenki Anni v svojem imenu in v imenu občine Grosuplje iskreno čestital ter ji zaželel obilo trdnega zdravja, dobrega počutja in da nas bo še dolgo razveseljevala.
Predsednik Društva upokojencev Drago Andročec pa je povedal, da ko mu je župan pred dvema letoma predlagal, da bi skupaj obiskovala naše občane, ki so dopolnili 100 let in več, in ko sta pred dvema letoma prvič obiskala Anno, si res ni mogel predstavljati, kakšno energijo ima gospa pri teh letih. Že takrat je bil resnično ganjen in počaščen ter vesel, da jo je imel priložnost spoznati. Ob njenem jubileju ji je tudi on iskreno čestital in ji zaželel veliko zdravja in da naj to svojo pozitivno energijo prenaša tudi na vse ostale stanovalce doma.
Dejala je, da jih je doletela velika čast, ko se je Anna pred nekaj meseci preselila v dom in se pridružila tej veliki družini, hkrati pa nam je zaupala, da je Anna najstarejša stanovalka v vseh 30 letih obstoja doma. »Želimo vam veliko zdravja in zadovoljstva med nami, in pa seveda, vsi želimo biti stari toliko kot vi ali pa kot drugo leto tudi vi,« je s svojimi besedami zaključila Marta Gašparovič.
Anna nam je sicer povedala, da recepta za tako dolgo življenje žal ni, kot pravi sama, se je kar zgodilo, leta so preprosto šla dalje. V največje zadovoljstvo v življenju pa so ji otroci in seveda zdravje.
Anno so ob njenem rojstnodnevnem praznovanju z obiskom presenetili njeni prijatelji, otroci iz vrtca Rožle, in ji s pesmijo zaželeli vse najboljše. Vsi skupaj smo potem tudi nazdravili in zapeli vsem poznano »Kol'kor kapljic, tol'ko let«, Anna pa je, kot se za slavljenko spodobi, zarezala tudi prvi kos torte.
Jana Roštan
Anni je ob njenem rojstnem dnevu iskreno čestitala tudi direktorica Doma starejših občanov Grosuplje Marta Gašparovič.
Rotary klub Grosuplje občanom podaril spomenik -repliko konja s keltske svastike
V petek, 23. maja 2014, je Rotary klub Grosuplje v počastitev 10-letnice delovanja kluba občanom Grosupljega predal spomenik - repliko konja s keltske svastike. Rotary klub Grosuplje je bil pred 10 leti ustanovljen na gradu Turjak prav na ta dan, kot so takrat napisali na listino, da bi širili po svetu ljubezen in dobroto.
Guverner distrikta 1912 Slovenije Edi Stropnik je ob tej priložnosti povedal, da se še spominja tistih časov izpred 10 let, ko je bil ustanovljen Rotary klub Grosuplje. V Sloveniji je bilo takrat veliko manj rotary klubov, kot jih je danes, zato je bila ustanovitev kluba res velik praznik.
Kaj je pravzaprav rotary, se je vprašal Edi Stropnik. Gre za filozofijo nesebične pomoči, ki pomaga razreševati konflikt med človekovo željo po imetju in pa med človekovo potrebo po dajati oz. deliti z nekom. Gre za višjo stopnjo človeške zavesti, deliti z nekom tisto, kar ti je dano v življenju ustvariti. To je vodilo rotaryjcev, in seveda že od vsega začetka tudi vodilo rotaryjcev Rotary kluba Grosuplje.
Ob vseh projektih, ki jih je klub izpeljal v svojem okolju, v skrbi za re-jence, za mlade ljudi, za štipendije, je aktiven tudi mednarodno ter tako krepi prijateljstvo s prijatelji iz Bosne in Hercegovine iz Rotary kluba Bi-hač in s prijatelji iz Nemčije iz Rotary kluba Dorfen. Tako dobro delujočih klubov v Sloveniji je res malo. Krona delovanja pa je ustanovitev Interact kluba Grosuplje. Tako je izražena skrb rotaryjcev za mlade ljudi, po tem se razlikujejo od ostalih podobnih organizacij, prav ta skrb pa kaže pot v prihodnost.
Župan dr. Peter Verlič je Rotary klubu Grosuplje ob 10. obletnici iskreno čestital in dejal, da verjetno že vsi nestrpno pričakujemo odkritje konjička. Gre za res lepo darilo mestu, lepo darilo občini Grosuplje. Nekoliko v šali pa je župan povedal, da je ta konjiček, ki je iz predzgodovinskih časov, še iz časov pred Kristusom, že vse od takrat čakal na svojo priložnost, da danes lahko stoji tukaj v našem krožišču. Konj simbolizira moč, energijo, vztrajnost, vse to želimo s svojimi dejanji simbolizirati tudi na občini, v stavbi ob krožišču, krog pa pomeni sklenjenost, povezanost, neskončnost, in tako naj dejanja rotaryjcev, ki jih z vso občutljivostjo, solidarnostjo in dobrimi deli izvajajo, ostanejo kot večen pečat.
Predsednik Rotary kluba Grosuplje Ervin Struna je povedal, da le redko katero združenje obstaja tako dolgo kot rotaryjska skupnost prijateljev, ki je nastala pred več kot 100 leti, in v Grosupljem pred 10 leti. Družita jih pripravljenost pomagati, podpiranje dobronamernega, vsega, kar je v dobro skupnosti, posameznikov. Tam kjer so, se trudijo prepoznati pomoči potrebne ljudi in poiskati stik s tistimi, ki služijo dobremu ter skupnosti. Nesebična pomoč, svetovna povezanost ter spodbujanje in krepitev prijateljevanja so vrednote, ki jih delajo prepoznavne. Vsi projekti, ki so jih izvedli, vsa druženja, ki so jih imeli v teh 10 letih, jih označujejo in povezujejo: 40 letnih šolskih štipendij, skoraj 200.000 evrov, namenjenih socialnim programom in humanitarnim akcijam, božična obdarovanja rejencev in rejnikov, vsakoletno druženje z 80-letniki ter še veliko drugih pomoči in projektov. Pohvalijo se lahko z marsičem, najbolj ponosni pa so na svoje prijateljevanje. Veliko članov se je v vseh teh letih izmenjalo, prijateljevanje med njimi pa ostaja rdeča nit, zaradi katere se razveselijo drug drugega, vsakič ko se srečajo. Ervin Struna je še povedal, da so se tako po 10 letih dela dogovorili, da tudi v Grosupljem obeležijo svoje dejanje tako, da bo to simboliziralo njih in njihov kraj. Županu občine Grosuplje dr. Petru Verli-ču so predlagali, da v krožišču sredi mesta postavijo kip konjička. Halštat-ski konjiček je občinski simbol, ki označuje zgodovino naših krajev, je tudi simbol sedanjosti, in v Grosupljem tudi simbol prijateljstva. Kip je njihovo darilo kraju, v katerem delujejo in krepijo prijateljstvo.
Nagovorom je sledil najbolj slovesen del, odkritje kipa ob 10-letnici Rotary kluba Grosuplje. Lik konjička je občinski simbol in tudi simbol prijateljstva. Osnova zanj je svinčena svastika iz štirih konjskih glav, ki je bila verjetno del konjske opreme. To je eden izmed halštatskih izdelkov, najdenih v gomili na Magdalenski gori, izdelanih med 5. in 4. stoletjem pr. n. št.
Dogodek so s plesom in glasbo obogatili člani Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, Folklorne skupine Račna in Combo zasedbe Big banda Grosuplje.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
OO DeSUS Grosuplje, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ob 25. juniju, DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
Slovenska ljudska stranka
Ob dnevu državnosti in ob občinskemu prazniku Iskreno voščimo vsem občankam in občanom občine Grosuplje. Bodimo In ostanimo ponosni domoljubi! SLS, občinski odbor Grosuplje
r	\
O domovina,	Vesela domovina,
ko te je Bog ustvaril,	pozdravljena iz veselega srca!
te je blagoslovil z obema rokama
in je rekel:	Ivan Cankar
Tod bodo živeli veseli ljudje.
Ob 23-letnici razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije vsem občankam in
občanom iskreno čestitamo!
Župan dr. Peter Verlič ter svetnice in svetniki občinskega odbora SDS Grosuplje
V_J
M Cm Nova Slovenija
»iJI tftšiarisktt HvUska stnmkti
OO Grosuplje Ob DNEVU DRŽAVNOSTI
vsem občankam in občanom občine Grosuplje, članom stranke in podpornikom krščanske demokracije iskreno čestitamo in želimo prijetno in dostojno praznovanje
DNEVA DRŽAVNOSTI,
na način, s katerim izražamo svoj ponos in podporo svoji domovini.
Iskreno čestitamo tudi ob OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE, prav tako pa tudi vsem nagrajencem
in prejemnikom občinskih nagrad in priznanj.
Občinski odbor Nove Slovenije - krščanski demokrati Grosuplje
HIMNA REPUBLIKE SLOVENIJE - Vabljeni k podpisu pobude
Zdravljica je pesem, ki jo je največji slovenski pesnik France Prešeren napisal novembra leta 1844 in je po 6. členu Ustave Republike Slovenije besedilo himne Republike Slovenije. Skupščina Socialistične republike
Slovenije je sprejela Zdravljico za himno Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989.
Ženski odbor SDS, Klub seniorjev in seniork SDS ter Slovenska demokratska mladina predlagamo, da se sprejme Zakon o grbu in himni Republike Slovenije, ki bo določil, da se, skladno z Ustavo Republike Slovenije, na državnih prireditvah in drugih slovesnostih izvaja celotna himna, celotna Zdravljica, izjemoma pa skrajšana oblika 2. in 7. kitica.
Komu najprej veselo zdravljico, bratje č'mo zapet'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Gre torej za to, da bi zakon skladno z Ustavo, kot himno naše države določal Zdravljico. Himna naj bi se v svoji ustavno določeni obliki, torej celotna, izvajala na državnih prireditvah in drugih
SDS
slovesnostih, ko gre na primer za športne prireditve, predvsem tiste v tujini, pa skrajšana oblika, 2. in 7. kitica. Zato bi bila z zakonom določena tudi možnost uporabe v skrajšani obliki. Izvedbi 2. kitice bi tako sledila izvedba 7. kitice. S tem sledimo tudi idejam Franceta Prešerna, ki je sprva poudaril Slovence in našo deželo Slovenijo, za tem pa tudi vse druge narode in naše prijateljstvo z vsemi.
Razlogi pa so hkrati tudi praktični. Še ne dolgo nazaj smo s ponosom spremljali Olimpijske igre v Sočiju, na katerih smo dobili lepo število medalj, šampionka Tina Maze pa nam je prinesla tudi dve zlati. Ponosni, srečni in ganjeni smo prisluhnili naši himni. Himna pa se je takrat zavrtela dvakrat, torej dvakrat 7. kitica, saj je bila ena kitica prekratka oz. prehitra, da bi bila v skladu s slovesnim ceremonialom dviga zastave.
Vabljeni v soboto, 21. junija 2014, od 9.30, do 12. ure, na Tržnico Grosuplje, k podpisu POBUDE. Z zbiranjem podpisov k pobudi bomo obeležili tudi DAN DRŽAVNOSTI, ki ga praznujemo 25. junija, in z njim obeležujemo spomin na 25. 6. 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna.
Ob dnevu samostojnosti, decembra 2014, bomo predlog Zakona vložili v postopek sprejema v Državni zbor RS.
Ženski odbor SDS Grosuplje
KRŠČANSKI DEMOKRATI USPELI S POBUDO ZA DVIG DENARNEGA DARILA OBČINE STARŠEM NOVOROJENCEV
Grosuplje - Občinski svet Občine Grosuplje je na svoji zadnji seji 4. junija 2014 sprejel tudi sklep o dvigu denarnega darila staršem novorojencev. Občinski odbor Nove Slovenije - krščanski demokrati Grosuplje in še posebej občinski svetnik Matjaž Trontelj so se v tem mandatu močno zavzemali za dvig te postavke, ki po novem znaša 180 EUR. Krščanski demokrati smo ponosni, da je bil sklep sprejet soglasno in z veliko mero pozitivnih razmišljanj. Prepričani smo, da tako Občina Grosuplje daje pozitiven zgled tudi številnim drugim občinam, ki tega nimajo, pa bi bili starši takega darila zelo veseli. V času velike demografske krize je ustvarjanje okolja, ki podpira odprtost do družin in novih življenj, ključnega pomena.
«C« Nova Slovenija
R^f Krščanska fju as k a stranka
Krščanski demokrati smo tako izpolnili še eno od svojih zavez iz volilnega programa.
Občinski odbor Nove Slovenije -Krščanski demokrati Grosuplje
Program N.Si: NIZKI DAVKI, ENOSTAVNI
itf Si ""
POSTOPKI in ODPRTO GOSPODARSTVO!
Nova Slovenija je nedavno predstavila nov volilni program z naslovom Odgovori za prihodnost, ki predstavlja glavno vodilo krščanskih demokratov pri reševanju Slovenije iz primeža krize. Program je plod iskrenih prizadevanj strokovnjakov, podjetnikov in strokovnih odborov N.Si, da naši domovini pokažemo pot do uspešne Slovenije, kot smo jo nekoč že imeli. Program N.Si temelji na treh temeljnih vrednotah - pravičnosti, svobodi in varnosti. Želimo ustvariti socialno tržno usmerjeno gospodarstvo, kjer vlada miselnost, da je potrebno najprej nekaj ustvariti, da lahko nato to tudi delimo. Trdimo, da do uspešne Slovenije vodijo trije glavni cilji, ki jih moramo uresničiti: 1. NIZKI DAVKI, 2. ENOSTAVNI POSTOPKI in 3. ODPRTO GOSPODARSTVO, ki bo podjetnim dalo možnost razvoja doma in v tujini.
Z nižjim DDV-jem želimo spodbuditi potrošnjo, z nižjo obdavčitvijo dela želimo povečati slovensko konkurenčnost, z uvedbo socialne kapice pa želimo preprečiti odliv mladih, visoko izobraženih in sposobnih posameznikov v tujino. Ob izkazani podpri za naš program bomo takoj poenostavili po-
stopke javnega naročanja, skrajšali prostorsko načrtovanje in pospešili črpanje evropskih sredstev. Da Slovenijo ponovno postavimo na zdrave temelje, moramo gospodarstvo odpreti svetu in zagotoviti konkurenčno poslovno okolje. To lahko storimo edino s privatizacijo državnega premoženja, reformo trga dela, ki bo mladim in sposobnim omogočala lažjo zaposlitev, ter povečanjem plačilne discipline. Celoten program si lahko ogledate tudi na spletni strani www.nsi.si
Predsednica N.Si Ljudmila Novak in vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin sta ob predstavitvi programa povedala, da se je stranka zavestno odločila, da na volitve ne gre s socialno demagogijo, ampak ljudem pove resnico in predstavi rešitve, ki jih je nujno potrebno sprejeti. Podpora N.Si je torej podpora programu, ki želi brez leporečenja izpeljati tiste spremembe, ki bodo Sloveniji omogočile prihodnost in razvoj. Vzemite prihodnost v svoje roke in ne pustite, da drugi odločajo namesto vas!
Nova Slovenija - krščanski demokrati Grosuplje
N.Si na obletni maši in spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu
Grosuplje - V soboto, 7. julija 2014, se je delegacija N.Si, na čelu s predsednico Ljudmilo Novak, podpredsednico Ivo Di-mic, članom Izvršilnega odbora in predsednikom Občinskega odbora Grosuplje Matjažem Trontljem z družino ter predsednikom Zveze seniorjev N.Si Jožetom Jurkovičem, udeležila oble-tne maše in spravne spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu. Mašo je vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je pred približno 2000 zbranimi dejal, da je sprava mogoča, če žrtev in krivec presežeta prizadetost in se potrudita za medsebojno odpuščanje. N.Si pripravlja Zakon o dostojnem pokopu vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja
Z namero, da bi vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja v Sloveniji izrazili primerno pieteto in zagotovili dostojen pokop vseh posmrtnih ostankov, ki so bili najdeni v letih po vojni, v N.Si že dalj časa pripravljamo tudi zakon o dostojnem pokopu vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja v Republiki Sloveniji. Izhajajoč iz spoštovanja svetosti in nedotakljivosti človeškega življenja od trenutka spočetja do naravne smrti krščanski demokrati namreč odločno zagovarjamo pravico vsake človeške osebe do dostojnega pokopa njenih posmrtnih ostankov. Ta neodtujljiva sestavina dostojanstva človeške osebe in občečloveška civilizacijska norma pri nas žal še vedno ni splošno sprejeta. Na osnovi posvetovanj s strokovnjaki, na podlagi mednarodnih primerjav in pregleda sedanjega stanja v Sloveniji je poslanska skupina Nove Slovenije zato pripravila osnutek Zakona o dostojnem pokopu vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja, ki v določenem delu povzema določbe že obstoječega Zakona o voj-
nih grobiščih. Bistvena novost predloga Nove Slovenije pa je postopek dokončnega pietetnega pokopa posmrtnih ostankov vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja pri nas. Zakon sledi nameri, da je potrebno varovati in urediti vsa grobišča, ki dejansko obstajajo, in sicer ne glede na način njihovega nastanka ali identiteto žrtev. Nanaša se tako na tista, ki so ustrezno označena, urejena in vzdrževana, kot tudi na tista, ki so še v postopkih raziskovanja, sondiranja, preiskovanja in izkopa. Obravnava pa tudi tista, ki so samo evidentirana, in končno tudi vsa tista, za katera v tem trenutku niti še ne vemo. Zakon predvideva tudi sankcije za prekrške, povezane z nespoštljivim odnosom do žrtev, ki so pokopane v omenjenih grobiščih. Osnutek omenjenega zakona je trenutno še v fazi usklajevanja, saj menimo, da ga je treba pred sprejemanjem v Državnem zboru čim bolj kvalitetno pripraviti in uskladiti, da bo imel realno možnost, da bo tudi sprejet. Predvsem pa želimo, da bi čim bolj pripomogel k narodni spravi in resnični pomiritvi. K oblikovanju vsebine posameznih določb zakona smo povabili Novo Slovensko zavezo, Študijski center za narodno spravo, Ustanovo Memores ter organizacijo Resnica in sočutje 19452015. Menimo, da so znanje in izkušnje s tega področja, dobro poznavanje dogodkov slovenske polpretekle zgodovine ter skrb in odgovornost za končanje tega poglavja narodove bolečine pri vsebinski pripravi zakona izjemnega pomena.
Nova Slovenija - krščanski demokrati Grosuplje
Naraščaj v sedmih gnezdih
»Grosuplje - štorklja vas« bi morda lahko pisalo na kakšni vhodni tabli v naše mesto. Saj imamo sedem gnezd, v njih pa kar 20 mladih štorkljic.
Priznam, da je prav veselje pokukati, od daleč seveda, z daljnogledom, ali teleobjektivom na te čudovite skupke trave, zemlje, vejic, kakšnega polivinila, pa še kaj, visoko na drogu. Na kovinskem podstavku, v skupni teži lahko celo več kot nekajkrat sto kilogramov. In seveda, pokukati na veselo pernato otročad, ki je velika že kot veliki piščanci.
Sedaj še večino dneva poležavajo. Seveda, do prileta enega od staršev s hrano v svoji golši. Med prerivanjem, kar že znajo, se vidi le repke in mamo ali ata štorkljo, ki jim na sredino gnezda polaga nabrano hrano. Vmes malo potelovadijo z raztezanjem peruti, pred ponovnim počitkom se pa tudi malo »olajšajo«. Brez izjeme, v vseh gnezdih, in vse čase enako - ritensko se precizno približajo robu gnezda in spustijo.
Trije pari vzgajajo po štiri mladiče, v dveh gnezdih so po trije, v enem dva. Zanimivo, da pa v enem gnezdu štorklja še vedno leži. Tomaž Mihelič, poznan ornitolog, mi je dejal, da je še vedno možno, da izvali. Za tako velik mlad naraščaj na ne preveč velikem terenu je potrebno
kar veliko hrane. Gospa s parcele, na kateri je par s štirimi štorkljica-mi, je dejala, da starša garata od jutra do večera, brez prestanka. Čim eden prileti, drugi takoj po zanimivem pozdravu v obliki klopotanja s kljunom, odleti.
Še kaj o naših štorkljicah bomo brali v enih naslednjih Odmevih.
Marjan Trobec
Nenavadno zanimiva krajanka s Spodnje Slivnice
Grosupeljska občina je relativno velika, zaradi bližine Ljubljane pa pri nas živi še toliko več ljudi, ki so tako ali drugače poznani širši javnosti. Mnogi so se k nam preselili tudi zaradi lepe narave in prijaznih ljudi, seveda pa smo tako imenovani domačini tudi uspešni na različnih področjih.
V januarju je bila v Osnovni šoli Louisa Adamiča prireditev, kjer so predstavili najboljše športnike v občini. Prireditev je povezovala simpatična povezovalka Urška Puš, doma s Spodnje Slivnice. Glas mi je bil poznan, saj je radijska voditeljica na radiu Ekspres, lahko pa jo vidite tudi na TV Veseljak, pred nekaj leti pa je delala na radiu Zeleni val. Izvedel sem, da se Urška poleg omenjenega ukvarja tudi z nenavadno dejavnostjo, saj je s časom in zaradi okoliščin ter dogodkov, ki so jo spremljali skozi življenje, dodobra razvila svojo sposobnost, da lahko naveže stik z umrlimi dušami in z njimi komunicira. Na prvi pogled se zdi to milo rečeno nenavadno, nekoliko strašljivo in morda za večino nemogoče, a me je v pogovoru, ki sem ga imel z njo in sem ga tudi posnel na diktafon, prepričala, da vsekakor obstaja nekaj, kar je večini
nedosegljivo. Verjetno je že marsikdo doživel kakšno nenavadno situacijo, ki si je ni znal razložiti, morda imel občutek, da mu pomaga ali tudi nagaja kakšna nevidna sila. Iz otroških let se spominjam, da so starejši večkrat govorili o nenavadnih doživljajih v zvezi s pokojniki.
Urška mi je poslala kar nekaj pričevanj oseb, katerim je pomagala navezati stik s svojci in so ji bili za to zelo hvaležni, saj je mnogim pomagala, da so se znebili bremen, ki so jih težila. Ljudje jo ponavadi pokličejo takrat, ko imajo slutnje in določene znake, da njihovi pokojniki nimajo miru, ali se na določenih mestih zaradi pokojnikov slabo počutijo, oziroma se jim dogajajo nenavadne stvari.
O Urški so objavili več zanimivih člankov v različnih revijah ter tudi v Delu in Dnevniku.
Zaradi zanimive tematike imam v načrtu z Urško posneti pogovorno oddajo in jo objaviti na spletu, če koga še posebej zanima ta tematika, ga vabim za moderatorja pri snemanju.
Gospa s Primorske je zapisala: »Pozdravljeni, pred parimi leti mi je umrla mama. Vseh pet let nisem bila tako mirna kot sem sedaj. Za to sem lahko hvaležna naši Urški. Opisala mi je mamino bolezen, njene gibe, njene besede, vse je bilo resnično. Povedala mi je stvari, ki sem jih vedela le jaz in noben drug. Bila sem pozitivno presenečena, povedala mi je celo ime moje none. Ko sem odšla, sem se počutila kar za deset kg lažja v duši, kot da mi je nek kamen padel od srca. Zelooo sem bila zadovoljna in priporočam vsem, ki imate kakšno vam ljubo osebo, ki vam je umrla in nimate nekaterih stvari rešenih, da se obrnete na Urško, ker, verjemite, ne bo vam žal, resnično ravno nasprotno, srečni boste. Sama bom še šla k Urški, ker mi je pogovor z umrlimi preko nje zelooo pomagal. Urška, hvala še enkrat za vse in želim, da čim večjemu številu ljudi, ki so svoje najdražje izgubili, pomagaš. Srečno.«
Brane Petrovič
c	\
ZAHVALA	
Iskreno se zahvaljujem vsem vaščanom Žalne, Mlačevega, Gatine in	Male Loke, ki ste ob nesreči
s traktorjem nesebično priskočili na pomoč.	
V	Jože Šeme ^
Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje (v nadaljevanju OOZ Grosuplje), Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje, na podlagi Sklepa Občine Grosuplje, št. 430-4/2014 o dodelitvi sredstev za izvedbo ukrepov spodbujanja razvoja malega gospodarstva v letu 2014, objavlja
JAVNO POVABILO K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ENOT MALEGA GOSPODARSTVA NA PODROČJU OBČINE GROSUPLJE V IZVEDBI OOZ GROSUPLJE
Dokumentacija javnega povabila, vključno z vlogo, je na voljo v pisarni Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje, in na spletnih straneh zbornice www.ooz-grosuplje.si, dodatne informacije na telefonu 01-786-51-30 ali po ooz.grosuplje@ozs.si
Hkrati pozivamo vse obrtnike in podjetnike iz občine Grosuplje, če vas zanima razstavljanje vaših izdelkov in storitev v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju (10.-15.9.2014) ali v okviru prireditve »Grosuplje v jeseni«
(september 2014), da svoj interes sporočite na OOZ Grosuplje.
_ OBČINA
Grosuplje
OOZ Grosuplje
Pohod po Radenskem polju
Letos je bil pohod po krajinskem parku Radensko polje prav na dan parkov, 24. maja 2014. Bilo je lepo, sončno jutro. Skupina pohodni-kov se je zbrala kot običajno pri informativni tabli na grajskem vrtu Boštanj. Po predstavitvi krajinskega parka smo se podali mimo cerkve svetega Martina do Velikega retja. Zaradi velikih padavin v prejšnjih dneh je voda Dobravka skoraj do vrha napolnila strugo, zato sta laboda uživala sredi vode. Nadaljevali smo proti vasi Zagradec, kjer je na drogu gnezdila štorklja s svojimi mladiči. Ko smo zavili na samo polje, nas je presenetila voda čez mostiček, da smo po prstih in petah prešli čez. Pot nas je naprej vodila do Srednic, najlepše estavele. Tudi te so bile zalite z vodo, ob robu pa so cvetele številne poletne kronice. Nasproti je bilo videti šop sibirskih perunik v odcvetanju. Sonce nas je prijetno grelo in prišli smo do mokrotnih travnikov, kjer je največ rastišč sibirske perunike, ki je bila v polnem razcvetu. Sibirska perunika je simbol Radenskega polja. Od tam smo krenili naprej do Močila, kjer nas je pozdravilo regljanje žab. Tu imajo bogat življenjski prostor številni kačji pastirji in žabe, saj tu voda nikoli ne presahne.
Pred nami je bil že holm Kopanj, mimo katerega se vije struga Zelenke. Naš končni cilj pa so bile Zatočne jame, ki so bile na naše presenečenje skoraj prazne, čeprav je bila struga vode Šica napolnjena skoraj do vrha. Po kratkem postanku smo se podali nazaj in v Velikem retju zavili še na Baronovo pot in se povzpeli na grajski grič. Na vrhu smo se ozrli nazaj in imeli lep pogled na delno zalito polje pod vasjo Zagradec. Po ogledu razvalin Boštanjskega gradu, nekdaj enega najlepših gradov, smo se zadovoljni spustili na izhodišče našega pohoda.
Marija Kavšek Foto: Brane Petrovič
Pohod po poti vodnih virov, 10. 5. 2014
Pot nas je vodila skozi vasi, gozdove, suhe travnike, vlažne travnike, doline s potoki in bajerji. Tako smo spoznali različne ekosisteme in bi-otsko raznolikost v KS Šmarje - Sap. V gozdovih uspeva več vrst kot v kateremkoli kopenskem ekosistemu, zato je bila naša rdeča nit pohoda gozd in pa tudi pomen posameznih dreves v kulturni krajini. Eno odraslo drevo poleti odda okoli 1000 kg vode in s tem hladi okolico, deluje kot naravna »klima« v urbanem okolju. Za kvalitetno bivanje v urbanem okolju imajo ozelenele površine in posamezna drevesa velik pomen, zato jih je potrebno načrtno ohranjati in upoštevati v urbanističnih načrtih. Gozdovom rečemo tudi zelena pljuča, saj eno odraslo drevo oddaja količino kisika, ki zadostuje za dihanje treh ljudi.
V	okolici Zacurka smo se spoznali s primerom zaraščanja travniških površin in na splošno spoznali gozdnatost v Sloveniji, ta je že skoraj 61 %. Gozdnatost je z leti naraščala, leta 1875 je bila 36,4 %, leta 1980 pa smo presegli 50 %. S pohodniki smo občudovali številne drevesne in grmovne vrste in se še posebej seznanili z zelenim borom, ki ni naša avtohtona drevesna vrsta. V literaturi zasledimo, da je bil zeleni bor leta 1705 prinešen v Evropo. Iz Amerike ga je prinesel lord Weymouth in je danes razširjen po celi srednji Evropi. Vrsta dobro prenaša hud mraz in hudo poletno vročino, odporen je proti slanam in ker ima rad veliko padavin, dobro uspeva tudi v naših gozdovih. Pri nas od vseh borov raste najhitreje in ima ravno deblo, ki je najbolj polnolesno, zato je bil z vidika pridobivanja lesa tudi zanimiv.
V	Sloveniji z gozdovi gospodarimo trajnostno, mnogonamensko in so-naravno. Imamo dolgo tradicijo gospodarjenja z gozdovi, na katero smo lahko ponosni.
Na primeru in pomenu gozdnega roba, razvojnih faz in varstvu gozdov smo se pogovarjali tudi o stabilnosti sestojev. Tema je bila aktualna, saj smo med potjo opazovali posledice letošnjega žledoloma.
Spoznali smo, da gozdovi niso pomembni samo z vidika pridobivanja lesa, vendar so tudi življenjski prostor rastlinam, ki so osnovni vir hrane za rastlinojede kopenske organizme, osnova vseh prehranjevalnih verig. Na vrhu prehranjevalne verige so zveri in ujede. Spregovorili smo tudi o številčnosti in pomenu prisotnosti velikih zveri v gozdovih. Pohodni-ke je zelo presenetilo dejstvo, da v Sloveniji živi komaj 32-43 volkov in komaj nekaj risov. Volk in ris sta selektivna plenilca, kar pomeni, da plenita živali, ki so poškodovane ali bolehne, in tako poskrbijo, da se bolezni ne širijo.
Sama pot nam je odkrivala različne funkcije gozda: proizvodne (dobrine gozda), ekološke (pomen gozda pri zmanjševanju onesnaženosti zraka, voda in tal ter blaženju podnebnih vplivov) in socialne (ohranjanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot, turizem in rekreacija). Gozdarsko razvite dežele veliko pozornost posvečamo ekološkim funkcijam gozda, kot so varovalna, biotska in hidrološka funkcija.
Pot nas je vodila tudi po dolini, ki leži na zunanjem robu Ljubljanskega barja. Ljubljansko barje je krajinski park, tako da smo se pogovarjali tudi o pomenu zavarovanih območij in o našem ravnanju z naravo, npr. opazili smo, da na travnikih izginja tipično poljsko oz. travniško cvetje.
Vreme nam je bilo naklonjeno, pohodniki željni znanja in dobre volje, torej dovolj razlogov, da se naslednje leto zopet srečamo in spoznamo še kaj novega.
Saša Rus, univ. dipl. inž. gozdarstva, Turistično društvo Šmarje - Sap
Posebno doživetje: jamarski spust v Županovo jamo
Predzadnjo soboto v maju je Permetova dvorana v Županovi jami vrve-la od dogajanja. Skozi odprtino visoko na stropu so se drug za drugim spuščali nekoliko vznemirjeni, a vendarle pogumni obiskovalci. Fantje iz Jamarskega kluba Novo mesto so jim omogočili prav posebno doživetje - spust v jamo po vrvi. Deset metrov se mogoče ne zdi posebna višina, a ko „bingljaš" nekje na polovici poti od stropa do tal, je pogled na podzemeljsko dvorano povsem drugačen, kot če se ves čas držiš trdnih tal. Ne glede na to, da varno in razmeroma udobno sediš v nekakšni vreči, ki jo jamarji sicer uporabljajo pri reševalnih akcijah. Za velik del obiskovalcev je bila ta izkušnja jamarstva prva te vrste, različni pa so bili tudi njihovi odzivi - od rahlo tesnobne zamišljenosti do vzklikov navdušenja.
Spust v Županovo jamo skozi brezno, v katero so leta 1926 vstopili prvi raziskovalci, je bil že tretje leto del širše zastavljenega dogodka - Dneva doživetij, ki ponuja bolj ali manj adrenalinske dogodivščine obiskovalcem vseh starosti. V lepem sončnem popoldnevu je bilo živahno tudi v okolici jame. Člani plezalne sekcije Planinskega društva Grosuplje so bili na voljo za pomoč pri športnem plezanju po naravni skalni steni, pripravili so hojo po vrvi in ustvarjalne delavnice za otroke. Skupine radovednežev so lahko preizkusile skavtsko orientacijsko pot, zahtevnejša naloga, ki so jo pripravili skavti, pa je bila hoja s hoduljami. Obiskovalci so se pod mentorstvom članov rokodelske družine Grčar s Turjaka preizkusili tudi v streljanju s srednjeveškim lokom ali samostrelom in izkusili, s kakšnimi družabnimi igrami so si krajšali čas v renesansi.
Damjan Viršek,
Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje Foto: Marjan Trobec
Pogled v brezno
Pred pristankom
Dan krvodajalcev
Vsako leto v juniju obeležujemo kar dva dneva, posvečena krvodajalstvu: 4. in 14. junij.
4. junij je v Sloveniji dan krvodajalcev kot spomin na pomemben mejnik na področju transfuzijske službe, ko so na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih zato lahko tudi shranili.
14. junij, svetovni dan krvodajalcev, pa se letos osredotoča na varno kri za varnost mamic. Svetovna zdravstvena organizacija poziva vse države, da si prizadevajo zagotoviti pravočasen dostop do varne krvi in krvnih pripravkov in s tem preprečijo smrt mnogih mamic. Zaradi zapletov pri porodu namreč vsak dan umre kar 800 žensk, skoraj vse v državah v razvoju.
Pri nas smo na videz preskrbljeni. Kako hitro se lahko stvari porušijo, smo občutili že letos, ko se je štiridnevne krvodajalske akcije udeležilo 410 krvodajalcev, to je kar 99 manj kot lani spomladi, pojavil pa se je tudi velik problem glede prostora v Grosupljem. Da Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje po več desetletjih ni mogla zagotoviti potrebnih prostorov za izvedbo enodnevne krvodajalske akcije, je med krvodajalci zbudilo veliko začudenje in neodobravanje. Tako šolarji ne morejo več videti dobrega zgleda v svoji sredi. Prav nasprotno pa sta OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Dobrepolje spraznili nekaj učilnic tako, da so učence peljali na športni oziroma kulturni dan, najstarejša skupina iz vrtca Dobrepo-lje pa je celo spremljala svojo vzgojiteljico skozi cel postopek darovanja krvi.
Naj bosta praznika tudi priložnost za čestitke in zahvalo vsem krvodajalcem in vsem tistim, ki na razne načine pomagajo k ozaveščenosti in pri izvedbah krvodajalskih akcij.
RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar
Pomoč žrtvam poplav na območju Hrvaške, Bosne in Srbije
V drugi polovici maja 2014 je na območju Hrvaške, Bosne in Srbije prišlo do naravne katastrofe. Poplave so razdejale to območje v takšni meri, da je bila mednarodna in svetovna pomoč več kot potrebna, saj si sami niso mogli pomagati. S tem namenom, tako kot drugod po Sloveniji, je bil odprt zbirni center v grosupeljskem Kongu. V prvih dneh se je zbralo več ton blaga in hrane ter vode. Posamezniki in druge ustanove so se odzvale zelo hitro in zanesljivo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so karkoli prinesli, predvsem pa dobrodelni organizaciji Drevored Grosuplje in Osnovni šoli Ponikve za tak odziv in tako pomoč. Še posebej pa lastniku H&C Konga Pečečniku, ki je omogočil operativno rabo prostorov za zbirni center in realizacijo transporta pomoči na to območje. Iz zbirnega centra Kongo Grosuplje je bilo odposlano več kot 10 ton pomoči.
Milan Kovačevič
Humanitarna pomoč prizadetim v poplavah v BIH in Srbiji
V	petek, 30. 5., smo iz RKS - OZ Grosuplje poslali en tovornjak pomoči - 40 palet, 11 ton hrane, higienskih pripomočkov in posteljnine, ki so jo zbrali znani in neznani darovalci v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Občina Grosuplje nam je takoj dala v uporabo dodaten prostor za zbiranje in skladiščenje pomoči, zbirali pa so tudi v TC Spar Grosuplje, Osnovni šoli Brinje Grosuplje, v župnijski dvorani v Višnji Gori, Kulturnem domu v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in v Do-brepolju, kjer se sami še živo spominjajo katastrofalnih poplav leta 2010. Mnogi prostovoljci so darovano pomoč sortirali, popisovali in pakirali. Lastnik tovornjaka Dare transport je prevoz opravil brezplačno. Pomoč so v soboto, 31. 5., prejeli v Modriči in Odžaku v BIH. Že pred našo pošiljko pa je preko Rdečega križa Slovenije tudi grosupeljsko podjetje Avtotransporti Kastelec podarilo en tovornjak vode.
V	imenu prejemnikov pomoči iskrena hvala vsem navedenim in tudi vsem anonimnim darovalcem, ki ste se tako hitro in velikodušno odzvali in pomagali!
Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar
Sončnice so pekle palačinke
Članice Društva podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega so vsestransko aktivne. Njihova aktivnost ne sega samo na izobraževalno, kulturno in družabno področje. Dejavne so tudi na področju humanitarne dejavnosti in prostovoljstva.
Letos so se na povabilo organizatorjev že tretjič zapovrstjo udeležile mednarodnega festivala »Igraj se z mano«, ki je bil od 27. do 30. maja na ljubljanskem Kongresnem trgu in je namenjen vključevanju oseb s posebnimi potrebami v družbeno življenje.
Grosupeljske Sončnice so na tem festivalu imele zelo sladko vlogo. Na svoji stojnici so poleg peciva obiskovalcem postregle tudi s slastnimi palačinkami. Speči vsak dan nekaj sto palačink kar tako na stojnici prav gotovo ni mačji kašelj. Toda Hedvika, Betka, Sonja in Nežka so to nalogo opravile odlično in udeleženci festivala so bili nad palačinkami navdušeni.
Grosupeljske Sončnice so tudi na ta način še enkrat dokazale, da drugačnost ni ovira za uspehe, sodelovanje, sklepanje prijateljstev in medsebojno pomoč, kar je tudi glavno vodilo mednarodnega festivala »Igraj se z mano«.
Franci Zorko
Dobrodelni bazar GREMO NA MORJE 2014
3. dobrodelni bazar GREMO NA MORJE, ki ga je tudi letos organizirala Fundacija DREVORED, je bil bazar presežkov. Srečali smo se v centru Grosupljega, v soboto, 31. 5. 2014, kjer smo vsi; prostovoljci, nastopajoči, donatorji in obiskovalci delali in dihali za skupni cilj, ki je bil postavljen ambiciozno in, kot kaže, bo tudi dosežen.
Za organizatorje in prostovoljce je najbolj pomembno, da pridejo obiskovalci; ko je teh dovolj, vse steče in dobi svoj smisel: pester kul-turnozabavni program, prodaja srečk, živahno trgovanje, druženje, ustvarjanje, vrsta pred stojnico s palačinkami, panoramska vožnja z rikšo ...
Ocenjujemo, da se je v centru Grosupljega, na Adamičevi ploščadi in Kolodvorski ulici - kamor smo letos postavili t.i. prodajno avenijo - preko celega dogajanja zvrstilo okoli 700 ljudi, ki so prišli z dobrim namenom, katerega smo materializirali v izkupiček bazarja
z navdušujočo številko 3.420 €! Na podlagi predhodnih donacij podjetij, posameznikov in ostalih v višini 1.936 € je trenutna številka na bazarometru fantastičnih 5.356 €! In kar je najpomembnejše - ni se še ustavil.
K letošnji akciji zbiranja sredstev za letovanja otrok iz socialno šibkih družin iz občine Grosuplje smo z javno pobudo povabili tudi občinske svetnice in svetnike. Nekateri so se v skladu s pobudo velikodušno odpovedali celotni sejnini naslednje občinske seje, drugi so pristopili malo drugače, nekateri pa, kot kaže, žal ne bodo sodelovali. Vendar smo v tem smislu naredili premik od lani in veseli smo odziva, saj verjamemo, da lahko nanje računamo tudi v naslednjem letu.
Sicer pa je bil sam bazar kot prireditev v marsičem korak naprej od lanskega; tokrat smo prireditveni prostor razširili na zaprto Kolodvorsko ulico ali nam ljubše - drevored, kar se je izkazalo za odlično potezo. Skozi celotno prireditev smo izvajali pester glasbeno-igral-
sko-plesni program, ozvočen s profesionalno opremo, ki jo je velikodušno prispeval donator. Za mikrofonom smo imeli neutrudljivo moderatorko, na prodajni aveniji se je z velikim uspehom angažiral t.i. pospeševalec prodaje. Več prostora smo namenili tudi ustvarjalnim vsebinam, ki so jih predvsem najmlajši navdušeno sprejeli. Novost je bil tudi dobrodelni srečelov.
Kam gre zbrani denar?
Celoten izkupiček dobrodelnega bazarja in donacij (trenutno 5.356 €) bo namenjen plačilu letovanj otrok in letos tudi družin iz občine Grosuplje, ki si tega "razkošja" ne morejo privoščiti. Vsa ponudba za prodajo na bazarju je bila Fundaciji Drevored podarjena, razen majic. Prav vsi prostovoljci in nastopajoči so na dogodku sodelovali popolnoma brezplačno. Materialne stroške bazarja bomo pokrili s sredstvi v višini 481,56 €, ki jih je za sofinanciranje dogodka namenila Občina Grosuplje preko javnega razpisa. Skupaj s Centrom za socialno delo Grosuplje in Območnim združenjem Rdečega križa bomo naredili seznam otrok in počitniških lokacij. Fundacija Drevored bo plačila letovanj izvršila neposredno izvajalcem za posamezne otroke.
Če želite tudi vi prispevati za letovanja, lahko sredstva nakažete na TRR Fundacije Drevored (SI56 6000 0000 0254 017, pri Hranilnici LON, sklic: 00-160, namen: Gremo na morje. Nakazila, opravljena preko računov bank: Sberbank, NLB, Hypo, Hranilnica LON, UniC-redit, Nova KBM in BKS, so prosta provizije). Hvala vsem prostovoljcem, donatorjem, zapravljivcem, nastopajočim ... vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo skupaj ustvarili nov presežek v akciji Gremo na morje. Ves naš trud bo poplačan z mnogimi nepozabnimi počitniškimi trenutki otrok in družin.
Več na: www.drevored.si
Andrej Brezec, Fundacija DREVORED Foto: Martina Zaletel/Utrinki časa
Rotary klub Grosuplje in Center za socialno delo Grosuplje
CSD Grosuplje je javni zavod, ki ima zapisane cilje, kot so izboljšanje kakovosti življenja upravičencev, zagotavljati strokovno podporo in pomoč pri razreševanju socialnih stisk uporabnikov in razvijati strokovne mreže pomoči.
Pri svojem delu se ukvarjamo s stiskami ljudi in jim v okviru svojih pristojnosti pomagamo pri njihovem premagovanju. Država nam je podelila javna pooblastila in to počnemo poklicno in strokovno.
Ena izmed prvin dela CSD je tudi sodelovanje z različnimi institucijami, društvi, nevladnimi organizacijami, posamezniki. Seznam je dolg, bi pa izpostavili sodelovanje z Rotary klubom Grosuplje. Cilji rotarijancev so tudi nudenje humanitarne pomoči ter boj proti bolezni, lakoti, nasilju, različnim ogroženostim. Na tem mestu, ko gre za pomoč posameznikom ali skupinam prebivalstva, smo se tudi srečali.
Na CSD imamo kar nekaj rejniških družin in otrok, ki so v rejništvu. Vsako leto pred božičem in novim letom Rotary klub v Knjižnici Grosuplje organizira srečanje z otroki in njihovimi rejniki. To srečanje je že tradicionalno in se ga vedno znova veselimo. Seveda takrat pride na obisk eden izmed treh dobrih mož in prinese otrokom darila, pred tem pa si skupaj z otroki pogledamo gledališko predstavo, po predstavi in obdarovanju pa je čas za druženje, spoznavanje in izmenjavo želja.
V	okviru CSD Grosuplje deluje kar nekaj programov, najbolj znan je Krizni center za otroke - Hiša zavetja Palčica. Palčica je svoja vrata odprla leta 2008 in je edini krizni center, namenjen otrokom od 0 do 6 let v Sloveniji. Gre za varno in kratkotrajno namestitev otrok v krizni situaciji, zaščito otroka in pomoč. Palčica je nudila začasni dom preko 250 otrokom. Ob otvoritvi nam je Rotary klub Grosuplje podaril peskovnik in s tem hišo naredil še bolj prijazno in omogočil otrokom brezskrbno igro.
V	preteklosti je Rotary klub vedno priskočil na pomoč z različnimi donacijami, ki so bile posredovane pomoči potrebnim. Vedno so izkazali veliko mero občutka za ljudi v stiski in veliko voljo in željo pomagati.
Sodelovanje ocenjujemo več kot zgledno in si v bodoče želimo še več tovrstnega sodelovanja. Vemo, da se na ta način revščine, nesreče in bolezni ne da odpraviti, lahko pa posameznikom, tako otrokom kot odraslim, ta pomoč olajša, polepša, mogoče celo spremeni življenje. V boju proti revščini, socialni izključenosti in različnim stiskam smo skupaj močnejši.
Grosuplje, 3. 2. 2014
Nenad Stojanovic, direktor CSD Grosuplje
V Rotary klubu so meseci sami maji
Kako hitro tečejo leta. Kako živ je še spomin na naš ustanovni sestanek na turjaškem gradu. Bilo je svečano in veselo. Grosu-peljčani smo se vključili v svetovno druščino rotarijcev in sprejeli njeno idejo delovati v dobro skupnosti. Že takrat sem za naš prvi zbornik zapisal: Na pragu Dolenjske so kraji, ki nas združujejo, kraji s slavno zgodovino, z bogato naravno in kulturno dediščino. To je deželica gradov, ki gospodujejo ob rekah in na gričih. Po naših vrhovih so številne cerkvice, vsaka s svojim svetnikom in s svojim umetnostnim bogastvom zlatih oltarjev in srednjeveških fresk. Tak je tudi znameniti Tabor nad Cerovim, ki je danes s staro cerkvico svetega Nikolaja v sredini, zgovorna priča naše srednjeveške zgodovine, ena najlepših ohranjenih obrambnih arhitektur na Slovenskem.
Le streljaj od Tabora je znameniti Škocjan. Tu je bil v cerkvi krščen Primož Trubar (1508-1586) oče slovenskega knjižnega jezika, ki je napisal prve knjige v slovenskem jeziku. Doma je bil v sosednji Rašici, kjer je danes Trubarjeva domačija, ki je urejena v muzej. Na bližnjem gradu Turjaku in v Škocjanu pa so ohranjeni spomini na drugega velikega protestanta, na Jurija Dalmatina. Iz teh krajev izhajata tudi dva iz velike trojke mladoslovenske pomladi Stritar in Levstik, tretji, pisatelj prvega slovenskega romana Josip Jurčič, pa je z Muljave. Tu je zelo obiskana Jurčičeva rojstna hiša z malim muzejem arhitekture tega dela Dolenjske na prostem, ki je postala ena najbolj privlačnih slovenskih muzejskih postojank, živ spomin na pisatelja in za-
kladnico dolenjske starožitnosti. Tu še vedno v naravnem amfi-teatru ob Jurčičevi domačiji prirejajo igre iz njegovih povesti v pojoči govorici domačinov v deželi Desetega brata. In če smo že pri pisateljih, moramo omeniti še našega dolenjskega domačina Toneta Pavčka, ki je tej naši lepi pokrajini napisal slavospev:
Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja. Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma.
Tu je tudi znameniti cistercijanski samostan v Stični, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori ple-mičev iz bližnje srednjeveške Višnje Gore. Stiški samostan je bil središče kulturnega in gospodarskega življenja velikega dela Dolenjske. Tu je nastal znameniti Stiški rokopis v letih med 1428 in 1440, ki je eno najzgodnejših slovensko zapisanih besedil. Danes je stiški samostan s svojo znamenito romansko baziliko eden najbolj znamenitih kulturno zgodovinskih spomenikov v Sloveniji. V samostanu je tudi osrednji Muzej krščanstva na Slovenskem z bogatimi zbirkami sakralne in ljudske umetnosti.
Stična in njena okolica sta ena sama zgodovina. Na Viru je že v prazgodovini stalo veliko imenitno mesto. Še danes so tu lepo vidni ostanki obzidja halštatskega mesta iz 7. st. pr. n. št. Južno od Vira je ohranjenih nad sto velikih gomil, ki so pripada-
le prazgodovinskemu mestu. Na bližnjem Korinjskem hribu so arheologi odkrili najdbe, ki segajo v čas kulture žarnih grobišč okrog leta 1000 pr. n. št. Na Magdalenski gori pri Šmarju je eno najbolj raziskanih arheoloških grobišč na Slovenskem. Tu so izkopali čez 1000 grobov. Tu je bilo odkopanih največ figuralnih situl, mnogo orožja in vojaške opreme. Pomembna najdba iz keltskega obdobja je bila tudi svastika, štirikratni križ iz okrasja konjskih glav. Stilizirana konjska glava je v grbu občine Grosuplje. Svastika iz vseh štirih glav pa je tudi simbol Rotary kluba Grosuplje.
Vemo, da so najstarejše izkopanine na Magdalenski gori pripadale kulturi žarnih grobišč, ki se ja začela v Evropi okoli leta 1100 pr. n. št. Ker je Magdalenska gora doživljala svoj največji razcvet sredi prvega tisočletja pr. n. št., so bili naši kraji prek rimske dobe in srednjega veka naseljeni tako rekoč do današnjih dni, lahko trdimo, da smo že 3000 let v Evropi in ne šele od 1. maja 2004, ko smo se priključili Evropski uniji, RC Grosuplje pa v veliko mednarodno druščino rotarijcev.
Dr. Boris Kuhar, predsednik Rotary kluba Grosuplje 2005/2006
Kamor koli gremo po občinah, v katerih deluje RCG, naletimo na ostanke starih kultur od prazgodovine do obdobja Rimljanov in srednjega veka. Še danes so vidne stare rimske ceste, ki so povezovale naše kraje in stare naselbine z morjem in Evropo.


VRTEC MALČEK ODPIRA SVOJA VRATA -Vpis otrok za šolsko leto 2014/2015 še poteka!
Vabimo vas k vpisu vaših otrok (za novo šolsko leto 2014/2015) v novi zasebni vrtec Malček, ki odpira svoja vrata z mesecem septembrom 2014. Vpisujemo otroke prve starostne skupine (od 11 mesecev do 3 let).
Vrtec Malček je novo nastali vrtec, ki bo deloval v sodobnih prostorih na Velikem Mlačevem. Primeren je za vse tiste, ki za svojega otroka želijo zdravo, razgibano vzgojo in nepozabna doživetja!
Vlogo za informativni vpis oddajte preko naše spletne strani www.vrtecmalcek.com. Več informacij lahko dobite na vrtecmalcek@gmail.com ali na telefonski številki 064-183-256.
Kolektiv vrtca Malček
Spoznali smo poklice
V mesecu maju smo Sončki spoznavali različne poklice. V vrtec smo povabili tudi starše.
Obiskali so nas policisti, prišli so s pravim policijskim avtomobilom, s seboj so pripeljali tudi konje. Prav vsi smo jih lahko jahali in jih malo pobožali. Zabavno je bilo sesti v velik avto in pritisniti prav vse tipke.
Obiskala nas je tudi medicinska sestra, spoznali smo veliko novih medicinskih pripomočkov. Povijanje s povoji je bila prava zabava, hkrati pa smo se naučili, da moramo biti zelo previdni, saj povoji niso vedno zabavni.
Da smo dodobra spoznali, kaj moramo storiti, ko smo bolni, smo obiskali tudi bližnjo lekarno. Povedali so nam, kako se moramo zaščititi pred soncem, kako nastajajo zdravila ... Lekarno smo poznali samo preko prodajnega pulta, sedaj pa smo videli tudi druge prostore.
Seveda pa smo spoznali tudi, kaj dela vzgojiteljica, za eno dopoldne so tudi otroci postali čisto pravi vzgojitelji in vzgojiteljice.
Na igrišču pa smo se razveselili novega igrala, hkrati smo opazovali delo hišnika. Hvala vsem, ki so nas obiskali.
V Vrtcu Sonček nam nikoli ni dolgčas, zato vabljeni, da se nam septembra tudi vi pridružite, saj imamo še nekaj prostih mest.
Za Sončke zapisala Nina Mivšek
Vrtec Zvonček bogatejši za nov skalnjak
Začelo se je s pogovorom in bežno idejo, da bi tudi v Zvončku imeli manj -ši skalnjak, saj smo Eko vrtec, radi imamo naravo in navsezadnje kot podeželski vrtec živimo in dihamo z njo. Beseda je dala besedo in v sredo, 7. maja, smo na vrtčevskem igrišču doložili mesto, kjer smo izkopali vrhnjo plast zemlje in jo razrahljali. Hišnik Bojan nam je pripeljal skale in kamenje, ki smo jih smiselno in lično postavili, mednje pa zasadili zelenje ter začimbnice. Na koncu smo na manjše kamenje napisali imena začimb-nic, vse skupaj zalili ter v zemljo položili vse deževnike, ki smo jih rešili med izkopavanjem. Posadili smo tudi grm, imenovan »metuljnik« ki bo privabljal metulje in tako poskrbeli za še bolj pestro življenje na igrišču.
Vrtčevsko igrišče sedaj krasi prečudovit skalnjak, zahvala pa gre našim pridnim otrokom, hišniku Bojanu za pomoč, Boštjanu Žagarju in Ervinu Mehletu iz Zelenega gaja za donacijo zelenja ter Mitji Škrjancu, krajinskem arhitektu, za ideje in pomoč pri postavitvi skalnjaka.
Vzgojiteljica Ana Vrhovec
Skalnjak v nastajanju .
Nov skalnjak, otroci in glavni šef Mitja Škrjanec
Slončki smo pravi zmagovalci
»Ali gremo ali ne gremo?« »Ja, kam?« »Na srečanje otroških gledaliških skupin.« »Kaj bi pa igrali? Ali nismo še malo premajhni?« »Ja.... Kaj pa če bi Muco Copatarico ... Otroci jo poznajo, zgodbica je lepa, za kostume lahko porabiva očkove srajce, za sceno eno ogromno poslikano škatlo ... Kaj pa, če bi jo malo spremenili?« »Ja kako? A bodo zmogli najini Slončki?« »Itak, da bodo! Glej, naredimo drugačno Muco Copatarico. Kar tri muce naj nastopajo. Pa narediva igrico brez govora - samo plesno dramatizacijo.« »S kakšno glasbo? Klasiko, ne?« »Seveda, s klasiko. Kaj gremo potem?« »Gremo, pa bomo videli. Kar bo, pa bo.« In tako smo se skupina otrok, starih 3-4 leta iz VVZ Kekec, prijavili na srečanje otroških gledaliških skupin. In tukaj se je naša čudovita in nepozabna zgodba začela.
Z Matejo sva najine ideje začele zapisovati na papir. Določili sva scenske prizore; dobili ogromno škatlo in jo porisali s ključnimi slikami iz zgodbe; otroci so prinesli očkovo srajco, ki jim sedaj absolutno ni več prav, saj je skrajšana in zožana; izbrali sva najlepše klasične melodije, ki izražajo občutke dogajanja v zgodbi in jih združili v eno skladbo. Potem smo začeli z vajami. Želeli sva si, da bo vse to za otroke igra, in je tudi bilo. Tri muce, pet otrok, štiri mame, dva drevesa in štiri rožice so najprej
sramežljivo poplesavali po naši igralnici, ki se je za tisti mesec spremenila v gledališki oder; sledili najinim navodilom, kako se dogajanje spreminja s posamezno glasbo in se preizkušali v različnih vlogah. In že po dobrem tednu so otroci začeli poslušati glasbo, začutili so dogajanje, noro dobro so se vživeli v zgodbo in svoje občutke izražali z gibanjem. Odločili sva se, da se le za nekaj ključnih stvari dogovorimo, kako bodo odplesali, drugače pa gibanje popolnoma prepustiva njim samim in njihovim trenutnim navdihom. Tako niti ena vaja ni bila enaka prejšnji, smo pa iz tedna v teden postajali boljši. Otrokom pa je navdušenje nad našo Muco Copatarico kar naraščalo in so večkrat spraševali: »Kdaj se gremo igrat Muco Copatarico?« »A se gremo še enkrat?«.
Po enem mesecu vaje smo premierno svojo predstavo pokazali staršem ob materinskem dnevu. No, bili smo dobri, a trema pred starši je naredila svoje, zato sva bili prepričani, da smo lahko tudi boljši. In to smo dokazali z nastopom na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin v začetku aprila v Kulturnem domu v Grosupljem. Skupaj z otroki sva trepetali na odru - no, midve sva imeli tremo, za otroke pa se je predstava takoj, ko so zaslišali znano uvodno Bizetovo glasbo, spremenila v igro in pripoved zgodbe drugim otrokom z gibanjem. Bili so čudoviti in neizmerno
ponosni sva bili na najine Slončke. Takrat je bil to za naju največji uspeh in si sploh nisva predstavljali, da se vse to lahko razvije še naprej. Pa se je. Kritika Gašperja Jarnija, dramskega in filmskega igralca, lutkarja, pevca in voditelja, nas je popeljala na državno srečanje otroških gledaliških skupin. Gašper je bil že takoj po ogledu predstave popolnoma očaran nad otroki: »...Uprizoritev se ni držala klasične gledališke forme, a je vseeno opazno izstopala. Scenografija predstave je bila enostavna in učinkovita. Kartona-sti kubus, ki je bil poslikan z vseh strani, so otroci enostavno obračali in tako spreminjali prizorišče. Največjo odliko predstave vidim v odločitvi, da zgodbo uprizorijo brez besedila... Kljub temu, da v predstavi ni bila izgovorjena niti ena beseda, se je dalo dogajanje zelo dobro spremljati; otroci so z enostavnimi gestami in fizičnimi akcijami jasno izražali vsebino, glasba pa je bila ustvarjalec vzdušja in hkrati odličen znak za otroke, kdaj morajo kaj početi. V kratki predstavici je po odru ves čas mrgolelo in migetalo; celotno dogajanje je delovalo kot ena velika zabava, ki je preko otroške igrarije ustvarjala in razvijala zgodbo...«.
Tako smo se 5. junija udeležili Srečanja lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije na Jesenicah. Odšli smo že zgodaj zjutraj izpred vrtca, s seboj vzeli zajtrk, malico, škatlo, kostume, vsak svoj nahrbtnik in veliko mero pričakovanja. Ob vstopu v Gledališče Toneta Čufarja so otroci kar
obnemeli, saj je bilo res posebno vzdušje. Dobili smo čisto pravo gledališko sobico z ogledali in lučkami, kjer smo se preoblekli in že hiteli na oder. Oder je bil za naše male junake ogromen, še bolj pa so jih očarale odrske luči. Še igrica Elektrika, da se umirimo in vsak na svoje mesto. Otroke še zadnjič spodbudiva, pošljeva poljubčke in začetek je vedno čaroben. Vsi igralci vsakič držijo pesti, da bodo Muce uspele pobrati vse copate, predno se zbudijo otroci. Zanimivo je, kako na odru drug drugega spodbujajo, opominjajo, a še vedno se najbolj varno počutijo, da pokukajo na rob odra, kjer skupaj z njimi dihava midve. Po odru se vije kolona otrok, zaplešejo skupaj z rožicami in drevesi; Muce pred svojo hišo vabijo otroke; vsi otroci razen Bobka, ki žalostno obstane čisto na koncu odra, dobijo svoje copatke; ko dobijo copatke vsi, je veselje in skakanje; potem zaplešejo še Muce in na koncu ob stiropornem snegu, ki ga mečejo vsi igralci, šivajo nove copatke za otroke.
Vse dogajanje okoli naše predstave je bila čudovita izkušnja, polna otroških nasmehov, iskric v očeh, razigranih poskokov in neskončnega plesanja ob čudovitih klasičnih melodijah, zlato priznanje, ki smo ga prejeli, pa dodatni dokaz, da smo Slončki resnično pravi zmagovalci.
Anja Skubic in Mateja Meglič
MINOTAVER
Električni avtomobil na OŠ Brinje Grosuplje
Na OŠ Brinje Grosuplje smo letos končali izdelavo električnega avtomobila druge generacije. Poimenovali smo ga Minotaver. V primerjavi z našim prvim lesenim električnim avtomobilom iz leta 2006 je karoserija tega v celoti narejena iz lesa, vgrajen pa ima tudi nov, 2200 W močan električni motor slovenskega proizvajalca Letrika. Triletni projekt, za katerega so učenci žrtvovali tudi številne popoldneve, je v letošnjem šolskem letu dokončala skupina fantov, ki obiskuje modelarski krožek. V avtomobil smo vgradili tudi avtoradio, sprednje led luči in mikrokr-milnik, s katerim prek tipk, vgrajenih v volanski obroč, krmilimo led luči, vgrajene v sprednji pokrov avtomobila. Sprednji pokrov krasi lepo izrezljana podoba bikove glave. S projektom smo tudi pokazali, kakšna je lahko prihodnost električnih avtomobilov. Trenutni problem električnih avtomobilov je v tem, da imajo prekratek domet in da je polnilni čas
njihovih akumulatorjev predolg. Naša rešitev je boljša. Ko se avtomobilu izprazni akumulator, se zapeljemo do polnilne postaje, kjer akumulatorja ne polnimo, pač pa ga enostavno zamenjamo z drugim - polnim. Čas polnjenja oz. menjave bo tako še krajši, kot je sedaj čas natakanja goriva. Polnilne postaje imajo lahko na strehah sončne celice, preko katerih se izpraznjeni akumulatorji napajajo. Takšno polnilno postajo na sončne celice smo izdelali tudi sami.
Več o našem električnem avtomobilu najdete na blogu, kjer smo objavili tudi predstavitveni video. Blog in video sta ravno tako delo učencev modelarskega krožka.
http://avto-osbrinje.blogspot.com Mentor: Ivan Dovic
Mozaik generacij 2014
Osrednja prireditev Tedna vseživljenjskega učenja z naslovom Mozaik generacij je potekala v četrtek, 29. maja 2014, v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Na prireditvi so zbrane nagovorili predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Katja Dovžak, direktor Andragoškega centra Slovenije Andrej Sotošek in direktor občinske uprave občine Grosuplje Dušan Hočevar.
Predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Katja Dovžak je med drugim povedala, da ministrstvo sodeluje pri pripravi tedna vseživljenjskega učenja in ga tudi finančno podpira že vse od leta 1996. Na ministrstvu namreč verjamejo, da vse promocije in vsi informativni dogodki, ki potekajo v sklopu tega dogodka, prispevajo k zavedanju, kako pomembno se je učiti vse življenje. Učenje nas spremlja v vseh življenjskih okoliščinah in na različnih področjih, tako v vrtcih, šolah, visokošolskih zavodih, knjižnicah, na različnih izobraževanjih, v kulturnih ustanovah, delovnih okoljih, naj si bodi, ko smo zaposleni ali ko smo brezposelni, ko se sami na različne načine razvijamo in se učimo. Naslov Mozaik generacij je zato prav gotovo pravšnji. Dogodki, ki se širom Slovenije vrstijo v maju in juniju, obogatijo in nagovorijo slehernega posameznika, ki izkoristi katero od brezplačnih priložnosti. Katja Dovžak je še povedala, da se iz leta v leto vse bolj uveljavlja medgeneracijsko in večgeneracijsko učenje, ki postaja učenje prihodnosti, ter v imenu ministrstva ustvarjalcem te prireditve izrekla iskreno priznanje.
Direktor Andragoškega centra Slovenije Andrej Sotošek je povedal, da Andragoški center Slovenije kot nacionalni koordinator Tedna vseživljenjskega učenja dela že 19 let. Gre za vsedržavni projekt, ki je v svojem obdobju prerasel v festival učenja, in tako prerasel vsa pričakovanja, saj se bo letos v maju in juniju zvrstilo kar 11.000 različnih dogodkov in prireditev. Povedal je še, da je projekt priložnost, da postavimo znanje in izobraževanje za eno temeljnih vrednot v razvoju naše družbe. Znanje je tisti potencial, ki bo potegnil voz razvoja naše družbe naprej.
Direktor občinske uprave Dušan Hočevar pa je dejal, da se na občini vse leto trudimo, da se vseživljenjsko učenje uspešno pelje skozi vse generacije, od najmlajših v vrtcih, do starejših v šolah. Srednje šole in fakultete sicer nimamo, je pa zato v naši občini toliko bolj dejavna Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Ker je prireditev potekala ravno v prostorih Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje, nam je Dušan Hočevar zaupal, da je pred kratkim potekal eden zadnjih sestankov za pripravo projekta za razširitev te šole, ki bo omogočil, da bodo pogoji za učenje še boljši.
Na prireditvi so nastopili otroški zborček VVZ Kekec Grosuplje, pevski zbor Brinčki iz Osnovne šole Brinje Grosuplje in mlada baletna plesalka Lina Kadunc, učenka Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Prireditev se je nadaljevala z ustvarjalnim popol-dnevom in lahko rečemo, da nas je preplet raznih aktivnosti in zanimivih predstavitev res navdušil.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Zaključek 10. akademskega leta Društva za izobraževanje Grosuplje
Kulturni dom, 30. maj 2014, ob 10. uri
Društvo za Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Grosuplje praznuje 10 let delovanja. To je že kar lepo obdobje za društvo, še večji pa je pomen za upokojence v tretjem življenjskem obdobju, saj jim zapolnjuje dneve in pomaga izpolniti vse tiste skrite želje po znanju, za kar med aktivno delovno dobo niso imeli časa.
Vsako leto se ob koncu akademskega leta slušatelji zberemo, da pregledamo svoje delo in izpostavimo posebej uspešne skupine. Letos smo se zbrali v Kulturnem domu v Grosupljem. V svoji sredi smo pozdravili župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča, direktorja občinske uprave Dušana Hočevarja, ravnateljico vrtca Kekec Grosuplje Majdo Fajdiga, našo slovesnost pa je počastila tudi prof. dr. Ana Kranjc.
Za uvod je zapel Mešani pevski zbor U3 Grosuplje, ki ga vodi zborovod-kinja Gabrijela Cedilnik ob sodelovanju korepetitorja Primoža Cedilnika. Mlad zbor je, saj se je v januarju 2013 prvič zbralo nekaj čez 10 pevcev, potem pa so počasi začeli kapljati skupaj, zdaj zbor šteje 32 pevk in pevcev. Zapel je tri pesmi: Schumannovo Lipo, Veselo tovarišijo Vinka Vodopivca in Ko pomlad cvetoča pride, solo je pel Tine Zibelnik, na harmoniko ga je spremljal Primož Cedilnik.
Predsednica društva ITŽO se je sprehodila skozi dosežke in presežke zadnjega obdobja, župan dr. Peter Verlič je spregovoril o razvojnih načrtih za naše kraje in zaželel, da bi skupaj uspeli doseči, da bi bila občina Grosuplje starosti prijazna občina. Dr. Ana Kranjc je opozorila na pojave v naši družbi, na nove demografske trende, ki močno vplivajo na življenje vseh starostnih skupin, pa jih zaradi nepoznavanja problematike ne razumemo. Tudi odnos do denarnih prihodkov in pokojnin bo treba spremeniti. Predvsem pa je pomembno, da smo celo življenje aktivni in da znanje, ki smo ga pridobili, delimo z drugimi. Pohvalila je delo grosupeljske univerze in omenila, da jo tudi po svetu promovira kot zgled dobrega dela. Zato je UTŽO Grosuplje v marcu 2014 zasluženo prejela častno priznanje za dolgoletno požrtvovalno in ustvarjalno izobraževalno delo ter delovanje v lokalnem in širšem okolju. Predstavila se je skupina za italijanščino. Izštevanko z imeni in opisi mesecev sta Olga Meglen in Jelka Škrlj povedali v slovenskem in italijanskem jeziku ob sličicah na platnu, ki jih je prispeval Ivo Puhar.
Vrhunec prireditve je bil nastop naše občanke, altistke in prvakinje ljubljanske opere Mirjam Kalin, na klavirju jo je spremljala pianistka Nataša Valant. Poslušali smo dve Handlovi ariji in samospev Rada Simonitija Ko mislim nate. Članice in član recitacijske skupine: Cvetka Gole, Rozi Fortuna, Kristina Oblak in Ivo Puhar so s humorističnimi in poučnimi zgodbami predstavili
MePZ U3, ki ga vodi dirigentka Gabrijela Cedilnik, na svojem četrtem javnem nastopu. Foto: Marjan Trobec
knjigo folklornih pripovedi občine Grosuplje in okolice So z vilicami pisali. S harmoniko in besedo pa je nasmejal zbrane v dvorani tudi znani grosupeljski glasbenik Drago Zakrajšek.
Zaključno slavnostno prireditev smo začeli že v Mestni knjižnici Grosuplje, kjer smo odprli dve razstavi. Obe likovni skupini našega društva, z mentoricami akademsko slikarko Uršo Meke, absolventko likovne pedagogike Alenko Čož in akademsko kiparko Anemarijo Šmajdek, v dvorani knjižnice razstavljata slike z naslovom Sanjski prostor. Skupini sestavlja 21 slušateljev. Lepo povabljeni k ogledu razstave v času, ko je knjižnica odprta.
Fotografska skupina: Drago Andročec, Vida Curk, Alojz Gorišek, Andrej Grm, Jože Gros, Melis Pangerc, Slavka Perovšek, Lojze Vatovec, Franc Zorko, Jelena Žarnič je v knjižnici pod mentorstvom Marjana Trobca postavila razstavo fotografij z naslovom Iz mojega albuma. S kratkim filmom so se spomnili izleta na Primorsko, ko se je rodila ideja, da bi se skupina pod strokovnim vodstvom seznanjala z digitalno fotografijo. Mentor Marjan Trobec je vsem, ki so delovali v njegovi skupin v letošnjem šolskem letu, podelil diplome.
Pomembno povezovalno vlogo med vodstvom univerze, mentorji krožkov in slušatelji opravljajo animatorji, zato sem jim je predsednica društva Andreja Smolič posebej zahvalila in jim podarila knjigo So z vilicami pisali, prav tako se je zahvalila za vzorno sodelovanje tudi strokovni vodji ZKD Simoni Zorc Ramovš, ravnateljici vrtca Majdi Fajdiga in direktorici Mestne knjižnice Grosuplje Roži Kek.
Predavatelji, slušatelji in animatorji pa so se zahvalili predsednici Andreji Smolič in njeni pomočnici Dori Adamič za predano desetletno delo in jima zaželeli, naj še vztrajata in vodita našo univerzo v skupno zadovoljstvo.
Marija Samec
6. tradicionalni pohod »Po Rožletovi poti«
V soboto, 17. maja 2014, na dan druženja in gibanja vseh generacij, je potekal že 6. tradicionalni pohod »Po Rožletovi poti«.
Malčke in njihove starše pa tudi vse ostale pohodnike, od najmlajših pa do najstarejših, je pozdravila ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje Majda Fajdiga. To, da je pohod »Po Rožletovi poti« že 6. po vrsti, dokazuje, da nam medgeneracijsko povezovanje veliko pomeni. Nekaj uric prijetnega druženja pa lahko predstavlja tudi priložnost za tkanje novih prijateljskih vezi. Majda Fajdiga se je zato ob tej priložnosti zahvalila svojim sodelavkam iz vrtca Rožle in tudi tistim iz ostalih vrtcev, ki vsako leto s skrbjo pripravljajo ta pohod. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki pripravijo vse spremljajoče dejavnosti Rožletovega pohoda.
Poseben pozdrav je Majda Fajdiga namenila županu dr. Petru Verliču, direktorju občinske uprave Dušanu Hočevarju in pooblaščencu župana Iztoku Vrhovcu. Veseli jo, da so se jim pridružili tudi na tokratnem druženju, ob tem pa dodala, da za številna lepa druženja, kjer se srečujemo občani, poskrbi tudi občina. Eden takšnih dogodkov je bližajoči se kolesarski maraton, pa tudi prireditev Grosuplje v jeseni in silvestrovanje na prostem.
Vse zbrane pohodnike je pozdravil tudi župan dr. Peter Ver-lič ter jim zaželel lep pohod in prijetno druženje. Povedal je, da smo v občini ravno dobili še eno pot, primerno za sprehod in rekreacijo, na katero so vsi lepo povabljeni, Pot zdravja, ki poteka od Pokopališča Grosuplje proti Spodnji Slivnici. Kmalu pa se bo uredila tudi sprehajalna pot od zdravstvenega doma čez Koščakov hrib proti Hotelu Kongo.
Pohodnike so na Rožletovi poti, ki poteka mimo vojašnice, pričakali vojaki in policisti ter zanje pripravili številne zanimivosti. Ob prihodu nazaj pa so jih pričakale slaščice članic Društva podeželskih žena Sončnica, povabili pa so jih tudi k drugim dejavnostim. Univerza za 3. življenjsko obdobje je predstavila nordijsko hojo, Zdravstveni dom Grosuplje je poskrbel za merjenje kisika v krvi, v organizaciji Ane in Marka Srebreniča je potekal šahovski kotiček, za nadvse zabavno animacijo z baloni pa je poskrbel Balon-cvet art.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Plezalci iz Plezalne sekcije Ascenda izkoristili prednost domačega terena
Člani Planinskega društva Grosuplje - Plezalne sekcije Ascendo smo že 12. leto zapored tradicionalno organizirali tekmo za državno prvenstvo v težavnostnem plezanju za mlajše kategorije. Letos je nastopil 101 otrok iz celotne Slovenije. Pomerili so se v dveh kategorijah, in sicer cicibani/cicibanke ter mlajši dečki/ mlajše deklice.
V dopoldanskem času so pričeli najmlajši. Prav zanimivo jih je bilo gledati, kako niso prikazali nobenega strahu in se odločno podali v obe smeri. Razdalja med oprimki je bila tokrat nekoliko daljša, zato so imeli prednost tisti, ki so bili nekoliko večji. Dober nastop sta v smeri pokazala naša dva člana Uroš Tomažin in Jernej Škufca. Dobro sta odplezala eno smer, druga pa se jima ni posrečila, zato na koncu uvrstitev ni bila po njunih željah. Zelo dober nastop v obeh smereh pa je pokazala naša članica Manca Zaletelj. Zaradi odločnega nastopa, točnega plezanja, zbranosti ter s pomočjo domače publike je na koncu osvojila drugo mesto. To je zanjo prva medalja v tej sezoni, zato se je svojega uspeha še toliko bolj veselila in dobila dodatno vzpodbudo za prihodnje tekme.
Tudi mlajši deček Žiga Zajc je kljub prvemu slabšem nastopu s svojim dobrim drugim nastopom popravil uvrstitev in si preplezal tretje mesto.
Tekma je tudi letos odlično uspela. To gre pripisati našim članom ter staršem otrok, ki ob trenutkih, ko jih najbolj potrebu-
ješ, priskočijo na pomoč in pomagajo po svojih močeh. Prav tako brez naših zvestih sponzorjev ne bi mogli imeti tako dobrih nagrad za otroke. Skratka, na koncu smo bili zadovoljni prav vsi in že komaj čakamo naslednje leto, ko bo grosupeljska tekma še uspešnejša.
Sandi Pelko, Načelnik Plezalne sekcije Ascendo
Foto: Marjan Trobec
Grosupeljska planinska pot odslej namenjena tudi turnim kolesarjem
Vedno in vsem ni mogoče zahajati v visoke gore, zato smo se člani Planinskega društva Grosuplje kmalu po ustanovitvi odločili , da po gričih in dolinah okrog Grosupljega označimo pot, ki bo planincem različnih starosti in sposobnosti v vseh letnih časih omogočala sproščeno gibanje v naravi. Našo zamisel smo s prostovoljnim delom uresničili leta 1989, ko smo pot dokončno uredili. Pri urejanju poti nas je vodila tudi želja, da spoznate naše kraje, našo mirno dolenjsko pokrajino.
Skupna dolžina poti je cca 80 km in se jo zlahka prehodi v štirih delih. Danes pot ne vodi samo po občini Grosuplje, ampak posega tudi na področje občin Ivančna Gorica, Ljubljana, Škofljica in Velike Lašče.
Prostovoljci in markacisti društva smo na poti določili 14 kontrolnih točk in jih opremili z vpisnimi knjigami in žigi. Izdali smo tudi vodnik po Grosupeljski poti in Dnevnik poti, v katerega pohodniki odtisnejo žig osvojene kontrolne točke.
Za celotno prehojeno pot društvo izreka priznanje in podeljuje spominsko značko. Letno prehodi pot nekaj deset pohodnikov, ki prihajajo iz vseh delov države in tudi iz tujine. Domačini radi obiskujejo posamezne markantne točke, manj pa so navdušeni za zbiranje žigov za pridobitev priznanja za celotno prehojeno pot.
Že kmalu smo na posameznih odsekih Grosupeljske poti opazili tudi kolesarje. Ko se je med planinci pričela razprava o kolesarjih na planinskih poteh, je predsednik društva predlagal, da pot namenimo tudi kolesarjem in jo v skladu z veljavno zakonodajo uredimo kot dvona-mensko. Predlog je dobil podporo tako na občnem zboru članov kot na KTK in Upravnem odboru PZS. Posebna komisija planinske zveze je preverila, ali pot ustreza kriterijem in prostovoljcem društva prižgala zeleno luč za uresničitev cilja.
Letos smo morali na spletni strani Planinskega društva pohodnike obvestiti, da je žled napravil veliko škode tudi na trasi naše planinske poti. Hoja po poti je bila zato zelo otežena in na nekaterih mestih je bilo
potrebno poiskati varen obhod mimo podrtega drevja. Člani smo takoj pričeli s čiščenjem posledic žleda, istočasno pa je stekla tudi akcija dogovarjanja s Kolesarskim društvom Grosuplje in načelnikom KTK za otvoritev dvonamenske poti.
Desetega aprila 2014 smo, skupaj z načelnikom KTK Jožetom Rova-nom, narisali prve dvonamenske markacije (Knafelčeva markacija z modro črto pod markacijo) na poti od Grosupljega do Magdalenske gore. S tem se je pričela uresničevati zamisel, da skupaj s kolesarji na dan, ko Kolesarsko društvo Grosuplje organizira Kolesarski maraton treh občin, pripravimo tudi cca 40 km zahodnega dela Grosupeljske poti za vožnjo turnih in gorskih kolesarjev. Kar zahtevna je bila naloga kompletnega čiščenja in markiranja 40 km poti, ki pa so jo člani PD Grosuplje v 255 urah prostovoljnega dela uspešno opravili.
Prvega junija 2014 je 45 turnih oziroma gorskih kolesarjev, pod vodstvom načelnika KTK Jožeta Rovana, opravilo otvoritveno vožnjo. Po odzivih sodeč, so bili kolesarji navdušeni nad potjo. Navdušen pa je bil tudi Miro Eržen, podpredsednik PZS, ki je v imenu PZS prišel pozdravit prizadevanje Planinskega društva Grosuplje za sožitje kolesarjev in pohodnikov na grosupeljski planinski poti.
Prostovoljce PD sedaj čaka še urejanje cca 40 km vzhodnega dela poti in računamo, da bomo to delo opravili do meseca oktobra, ko društvo praznuje 30 let delovanja.
Upamo, bodo prizadevanje članov društva znali izkoristiti predvsem v grosupeljskih šolah in vrtcih, ki smo jim ustvarili idealne pogoje za organiziranje športnih dni za spoznavanje naravnih lepot, rekreacije in uživanja v naravi. Naj bo Grosupeljska pot izziv vodstvom šol, da v času šolanja otroci prehodijo oziroma prekolesarijo tudi celotno 80 km pot. Vsem pohodnikom, kolesarjem in ljubiteljem narave želimo varno uporabo označene poti in veliko izpolnjenih Dnevnikov poti.
Franc Štibernik
Po 37. rallyju Saturnus
S ponosom organizatorja, za katerim je že 37. rally Saturnus in z grenkobo v srcu, ker nas je v teh težkih časih zapustil dolgoletni generalni pokrovitelj, postaja vse bolj pomembno vaše razumevanje in pomoč. Ta se kaže v večmesečnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, vzdrževalci cest in ne nazadnje s celotno občino, kjer poteka trasa rallyja. Seveda pri naši zvrsti športa brez temeljitih varnostnih priprav in njihove izvedbe ne gre. Tako je na mestu trditev, da prireditev uspe predvsem s pomočjo in sodelovanjem lokalnega prebivalstva. Tudi letos gre velika pohvala vsem lokalnim prostovoljnim gasilskim društvom, ki nam opravljajo gasilsko in redarsko službo, na t.i. zaprtih hitrostnih preizkušnjah, kjer se tekmuje na čas.
In iz vsega tega sledi, da brez uspešnega sodelovanja z lokalno skupnostjo rallyja enostavno ni mogoče organizirati. Kako smo to uspeli letos, je stvar analiz in razgovorov, s katerimi pričnemo takoj po zaključku tekmovanja. Rezultati tega bodo merilo za priprave na 38. rally Saturnus in bodoče dogovore, kje bodo v naslednjih letih potekale hitrostne preizkušnje.
Če strnemo dosedanje odmeve, je bil rally tudi letos v vaših krajih dobro sprejet. Tekmovanje še vedno privlači precejšnje število gledalcev, tako domačinov, kot od drugod. Opazili smo, da ste letos postavili nekoliko manjše število stojnic, da bi se s tovrstno ponud-
bo predstavili obiskovalcem. To področje moramo še bolj doreči in uporabiti pristope iz tujine, kjer lokalne skupnosti iz rallya naredijo večdnevni avto športni dogodek, ki ga spremljajo razne kulturno zabavne prireditve. Verjamemo, da tako lahko prireditev v prihodnje izvedemo skupaj z vami še bolje in da ste jo že »vzeli za svojo«, saj je že 8 let po vrsti poteka v vaših krajih.
Vsekakor se po tej poti zahvaljujemo vsem, ki bivate ob neposredni trasi letošnjega tekmovanja, za vaše razumevanje in potrpljenje, posebno tistim, ki ste bili 5 - 10 ur znotraj cestnih zapor. Posebna zahvala gre tudi krajanom, ki ste kot prostovoljni gasilci sodelovali z
nami, prav tako uredništvom občinskih glasil, saj smo z vašo pomočjo pravočasno obveščali prebivalce in nenazadnje županom in njihovim sodelavcem z nasveti in pri pripravi vseh potrebnih dovoljenj.
S športnega vidika je bila letošnja prireditev še posebej uspešna. Nastopilo je 67 posadk, ki so prišle iz enajstih držav Evrope. Imeli smo tudi povečano število atraktivnih vozil, t. i. štirikolesnikov, ki jih je bilo kar osemnajst. Ker so bili ti zmogljivi »stroji« v glavnem iz tujine, je tako letos prvič pripadla kar dvojna - družinska zmaga za posadki iz Nemčije. Kar dve posadki iz domačega društva (Humar - Rus in Pajk - Cevc) sta bili tik pod vrhom. Za DP R Slovenije pa sta dosegli 1. in 3. mesto;
Skupna uvrstitev voznikov:
1.Gassner	jr./Mayrhoffer (NEM) (Mitsubishi Lancer EVO X R4)
2.Gassner/Thannhauser	(NEM) (Mitsubishi Lancer EVO X R4)
3.Štajf/Rajnoha	(ČEŠ) (Subaru Impreza STI)
Uvrstitev najboljših SLO:
4/1.Humar/Rus (SLO) (Renault Clio R3) 6/2.Turk/Ložnar (SLO) (Peugeot 208 R2) 7/3.Pajk/Cevc (SLO)(Peugeot 208 R2)
Ob zaključku vas vabimo, da nam pošljete vaše videnje prireditve. Še posebej bodo dobrodošle vaše fotografije z letošnjega rallyja Saturnus, ki nam jih pošljite na e - naslov: info@amdsai.com Najboljše bomo objavili na naši spletni strani: www.amdsai.com. Avtorja najboljše pa bomo tudi povabili na slavnostno prireditev, ki bo ob 40-letnici AMD Slovenija avto organizirana v prvi polovici decembra t. l. Prav tako kličemo: pridružite se nam tudi prihodnje leto in vam pošiljamo športni pozdrav!
Davorin Možina Tajnik organizacijskega odbor
Slavnostni koncert ob 40. obletnici Glasbene šole Grosuplje
Slavnostni koncert ob 40. obletnici Glasbene šole Grosuplje je potekal v petek, 16. maja 2014, v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Koncert so s svojo prisotnostjo počastili župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, poslanec Državnega zbora mag. Andrej Šircelj, župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan občine Škofljica Ivan Jordan, župan občine Dobrepolje Janez Pavlin, predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Boris Štih, pooblaščenec župana občine Grosuplje Iztok Vrhovec, občinski svetniki občine Grosuplje Janez Pintar, Matjaž Trontelj in Valentina Vehovec, ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje in predsednica Zveze kulturnih društev Grosuplje Majda Fajdiga, ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič, ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač, ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek, vodja strokovne službe Zveze kulturnih društev Grosuplje Simona Zorc Ramovš, seveda pa so bili na koncertu lepo pozdravljeni tudi starši, učitelji, učenci in drugi gostje.
Letošnje šolsko leto je za Glasbeno šolo Grosuplje res nekaj posebnega. Mineva namreč 40 let, ko sta na pobudo nekaterih zavzetih krajanov začela najprej delovati klavirski oddelek in oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo, v naslednjih letih pa se je šola razširila v sodobno vzgojno izobraževalno ustanovo, ki jo danes v štirih občinah obiskuje več kot 500 otrok. Na šoli deluje tudi več orkestrov in komornih skupin. Kar šest orkestrov: kitarski, harmonikarski, godalni, mali pihalni, pihalni in simfonični orkester, pa se je na tem slovesnem koncertu tudi predstavilo. Poleg njih pa še dve pevski zasedbi, in sicer Mladinski pevski zbor in skupina ArtVoices ter komorna zasedba Gross upi. Več kot 200 nastopajočih otrok in njihovih mentorjev je poskrbelo za glasbeno nadvse zanimiv večer.
Zbrane je ob 40. obletnici Glasbene šole Grosuplje nagovoril ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Dean Telič Zavašnik. Povedal je, da Glasbena šola Grosuplje mlade glasbenike vzgaja in izobražuje. Glasbeno izobraževanje ima pozitiven vpliv na razvoj otrokovih sposobnosti, spodbuja kreativnost, medsebojno sodelovanje in delovne navade. Otroke vzgajajo v duhu pozitivnih vrednot ter skrbijo za spoštovanje in ohranjanje slovenske in evropske kulturne dediščine. So otrokom prijazna glasbena šola, ki odgovorno in strokovno posreduje glasbeno znanje. Veseli so, da je glasbena šola vzgojila veliko ljubiteljev glasbe, ki se udejstvujejo v zborih, orkestrih ter različnih skupinah. Učenci, ki so zaključili glasbeno šolo, so postali tudi obiskovalci koncertov ter kritični poslušalci. Še posebej pa so ponosni na učence, ki so se usmerili na nadaljnji študij glasbe. Mnogi med njimi so postali poklicni glasbeniki in pedagogi.
Dean Telič Zavašnik je še povedal, da je Glasbena šola Grosuplje s svojimi podružnicami ponos občin ustanoviteljic, Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Škofljica. Vpeta je v kulturno življenje v občinah, saj s svojimi glasbenimi točkami sodeluje na številnih prireditvah in bogati
dogajanje v kraju. Zahvala gre vsem zaposlenim, še posebej prizadevnim in marljivim učiteljem, ki s svojim entuziazmom in predanostjo skrbijo za nenehno rast in napredek šole. Moči pa sedaj usmerjajo v pridobitev novih prostorov, ki bi učiteljem in učencem omogočili ustrezne delovne pogoje, saj si jih glede na številne uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih tudi zaslužijo.
Ob slovesnem koncertu je vse prisotne pozdravil tudi predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Boris Štih in v svojem imenu in v imenu slovenskih glasbenih šol Glasbeni šoli Grosuplje iskreno čestital za prehojenih 40 let. Prepričan je, da sledi, ki jo Glasbena šola Grosuplje pušča za sabo, ne bo mogel izbrisati veter časa prihodnosti. Boris Štih se je ob tej priložnosti v imenu zveze iskreno zahvalil vsem županom, ki znajo prepoznati pomembnost glasbenega izobraževanja za širšo družbeno skupnost, svoj govor pa je zaokrožil z mislijo, da je znanje bogastvo, ki ga je vredno celo življenje plemenititi, glasba pa univerzalna energija, ki povezuje vse ljudi sveta.
V svojem imenu in v imenu občine Grosuplje je Glasbeni šoli Grosuplje za prehojenih 40 let iskreno čestital tudi župan dr. Peter Verlič. 40 let je lepo obdobje, nekateri so v tem času že postali izvrstni glasbeniki, spet drugi to postajajo danes, ko se izobražujejo. Dejal je, da se je sam učil igrati harmoniko, vendar pa ima za sabo samo 3 tedne glasbene šole, za kar mu je danes malo žal.
Ko opazuje note na notnem črtovju, se mu zdi, da je vsaka nota napisana zelo natančno, matematično, ko pa se te note združijo, ne gre več za matematično formulo, ampak čudovito harmonijo glasbe, ki navdušuje in odpira naša srca. Dodal je, da si želi, da nam Glasbena šola Grosuplje odpira naša srca še naprej in prepričan je, da bo sonce posijalo tudi skozi nova okna prostorov glasbene šole.
40-letnica Glasbene šole Grosuplje je velik razlog za veselje in praznovanje. Je pa tudi priložnost za obujanje spominov. Zato se je Glasbena šola Grosuplje ob tej slovesni priložnosti spomnila tudi na dolgoletno požrtvovalno delo in pedagoške uspehe petih učiteljev in se jim še posebej zahvalila. Priznanja Glasbene šole Grosuplje so prejeli nekdanji učitelj violončela Edvard Adamič, nekdanji učitelj saksofona Braco Jožef Do-blekar, nekdanji učitelj trobil Vladimir Škrlec, nekdanji učitelj klarineta in saksofona Ivan Matoš in nekdanji učitelj trobil in ravnatelj Glasbene
šole Grosuplje Franc Korbar.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
PESEM HOČE BITI LUČ, območna revija odraslih pevskih zborov 2014
V petek, 23. maja 2014, smo v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje poslušali 2. del območne revije odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Pesem hoče biti luč. Kot nam je zaupala povezovalka prireditve Larisa Daugul, so si slogan letošnje revije sposodili pri Federicu Garcii Lorci, ki je bil prepričan, da je pesem potrebno zgraditi s čim manj besed. Ta ne sme pojasnjevati in razlagati, temveč sme le namigniti. Pesem mora presenečati in vznemirjati. Bistvo svoje poezije je Lorca preoblikoval v skrivnostnost in slutnjo. Larisa Daugul nam je še namignila, da če smo se v teh zadnjih pomladnih dneh odpravili na sprehod po zorečih travnikih, šumečih gozdovih, in sta nam v mislih preletela verza: »Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter. Zelene veje,« potem smo ga zaslutili in je njegova pesem zaslutila nas.
Preden pa je na odru zapelo, zablestelo in se predstavilo v najlepši luči kar 7 pevskih zborov: Moški pevski zbor Samorastnik, Ženski pevski zbor Lastovke, Ženska vokalna skupina Brinke, Mešani oktet Polica, Ženski pevski zbor Magdalena, Mešani pevski zbor Kopanj in Mešani pevski zbor Račna, je nastopajoče in obiskovalce pozdravil župan dr. Peter Verlič. Dejal je, da bo z nagovorom kratek, saj ve, da bo v nadaljevanju večera lepo, zato bi se rad kar čim prej prepustil glasbi. Vsem pevkam in pevcem je čestital za njihovo prostovoljno delo, veliko vaj in nastopov namreč poteka v njihovem prostem času, ter se jim zahvalil, ker večkrat lepo popestrijo naše prireditve s petjem, s pesmijo. To pa je tisto, kar včasih res potrebujemo. Pesem razveseljuje njih na vajah, na koncertu, ko jo izvajajo, nas pa, ko jo lahko poslušamo.
Župan je še povedal, da smo ravno pred enim tednom prav na tem mestu s čudovitim koncertom obeležili 40. obletnico Glasbene šole Grosuplje. Pred kratkim so našo občino obiskali predstavniki Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko pri Evropski komisiji. Ogledali so si gradnjo čistilne naprave in jo ocenili kot primer dobre prakse, na kar smo bili kar malo ponosni. Vodja delegacije je župana ob tem povprašal, kakšne
projekte imamo predvidene v prihodnje, župan pa mu je med drugim dejal, da bi si zelo želeli nov kulturni center in glasbeno šolo. Morda lahko upamo, da bomo v prihodnje pridobili sredstva tudi za takšne projekte.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Brinke proslavile pol desetletja glasbenega ustvarjanja
V začetku maja je Ženska vokalna skupina Brinke s koncertom v dvorani Družbenega doma v Grosupljem slovesno obeležila okroglih pet let pevskega ustvarjanja. Pet let se zdi malo, a ko jih postavimo v okvir ljubiteljskega ustvarjanja, ki v sebi skriva neomajno ljubezen do petja, brezštevilne ure vaj in soustvarjanje kulture v vseh njenih pojavnih oblikah, ta leta zaživijo v novi luči - tako kot so zasijale svečke na torti Brink ob njihovem petem jubileju. Da so se vrasle v srca ljudi, ki jih vsa ta leta zvesto spremljajo in podpirajo, je pokazala številna publika v pretesni in od glasbenega žara razgreti dvorani. In kot se za tako priložnost spodobi, so Brinke navdušile z jagodnim izborom pesmi iz svojega bogatega repertoarja, ki sega vse od umetnih skladb ter slovenskih in tujih ljudskih napevov, do vedno priljubljenih dalmatinskih in večno lepih zimzelenih popevk. Za sproščeno vzdušje so poskrbeli povezovalec Franc Pestotnik - Podokničar, za glasbeno spremljavo pa prekaljeni glasbenik Dominik Krt in
fantovska pevska skupina »Mor'mo še zbrat« iz Borovnice, ki jim je ljubezen do glasbe že v osnovnošolskih klopeh privzgojila njihova nekdanja učiteljica glasbe in tudi zborovodkinja Brink, Tina Vahčič.
Z jubilejnim letnim koncertom Brinke zaokrožujejo svoje aktivnosti v prvi polovici pevske sezone 2014, med katero so februarja sodelovale na velikem koncertu ob 40-letnici delovanja grosupeljskih kulturnih društev, aprila na predstavitvi knjige Trenutki odločitev Franca Severja Frante ob počastitvi dneva upora proti okupatorju in na samostojnem koncertu za bolnike Onkološkega inštituta v Ljubljani ter maja na reviji pevskih zborov v Grosupljem in koncertu za stanovalce Doma starejših občanov na Fužinah. V juniju pripravljajo Koncert z odmevom v Županovi jami in pevsko druženje Pod lipo na predvečer dneva državnosti, julija pa se pred zasluženim poletnim oddihom odpravljajo še na pevsko gostovanje na otok Krk na Hrvaškem.
Svojo glasbeno pot so Brinke začele kot sedemčlanska zasedba, ki se je že kmalu po ustanovitvi povečala in danes šteje dvanajst pevk; pevk, ki kot žlahtne jagode dobro ukoreninjenega grma-stega iglavca, po katerem so si nadele ime, suvereno in pod budnim vodstvom Tine Vahčič nastopajo na različnih prireditvah. Vsako leto pripravijo samostojen letni koncert z novim izborom skladb in sodelujejo na številnih pevskih in kulturnih dogodkih na lokalni in občinski ravni, po Sloveniji in v sosednjih državah. In teh dogodkov ni malo, saj se jih je v petih letih nabralo že več kot 70.
Vsega tega ne bi bilo brez predanosti glasbi in skupnemu delu.
Brinke povezuje iskreno prijateljstvo in veselje do druženja, ki velikokrat premagata napore in težave. Podpirajo pa jih tudi družine, pevski prijatelji in pokrovitelji, s pomočjo katerih so ustvarile harmoničen pevski kolektiv. Njihova pozitivna energija ter vsestranski pevski in drugi talenti so dobra popotnica, da nas bodo Brinke razveseljevale tudi v prihodnje.
Tamara Derman Zadravec Ženska vokalna skupina Brinke
Tam, kjer se čuje pesem...
.. .tam sredi tega gaja stoji cerkev svetega Martina. Prav tam, na robu Radenskega polja, smo zadnjo majsko nedeljo prisluhnili 4. letnemu dobrodelnemu koncertu Moškega pevskega zbora Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška. Kljub vabečemu popoldanskemu soncu je bila akustična baročna cerkev pod Boštanjem polna in publika pripravljena na dobro urico vedrih napevov.
V uvodnem sklopu smo obudili skladbe iz začetkov ustvarjanja zbora - pesmi z domoljubnim, podeželskim, fantovskim značajem; sledile so Marijine in mašne pesmi. V veličastnem spevu Mariji so zapele z nami tudi odlične pevske gostje, ženska vokalna skupina Solzice pod vodstvom Julije Omahen. Solzice so naš koncert popestrile tudi z nežnimi, ubranimi notami o ljubezni iz svojega repertoarja.
Koncert se je nadaljeval v ritmih Avsenikovih in drugih narodno--zabavnih viž, ki jim je poseben pridih dal zvok citer izpod uigranih prstov mlade citrarke Ane Koželj. Koncertni repertoar smo sklenili s ponosnim »Triglavom«. Tudi letos je spletala besede v misli in nagovorila poslušalce naša zvesta sodelavka, mojstrica vedrih, preprostih, a bogatih misli, Maja Zajc Kalar. Kulturno popoldne smo sklenili z druženjem na soncu, ob pesmi in številnih okusnih in lično pripravljenih dobrotah izpod rok samorastniških deklet in žena ter žlahtni kapljici.
Poleg omenjenih gre posebna zahvala za pomoč pri organizaciji tudi: Občini Grosuplje, ZKD Grosuplje, Slaščičarni Kovačič, Slaščičarstvu in pekarstvu Brodnik Grosuplje, Mari Podržaj s Perovega pri Grosupljem,Tiskarni Partner Graf, PGD Veliko Mlačevo, Župniji
Žalna in župniku Andreju Šinku, Avto centru Jerovšek, d.o.o., Zma-gu Permetu - PIL REMAG, TICCOPI, d.o.o., Grosuplje, Gostišču Krpan Grosuplje, Klimatizaciji Štrubelj, d.o.o., Mesnine, d.o.o., Bo-štanj, Radiu Zeleni val, Branetu Petroviču (snemanje), Mihi Zajcu in Nastji Pugelj (fotografiranje), Francu in Tončki Hotko ter KS Mla-čevo.
MoPZ Samorastnik se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste darovali svoj čas in dobro voljo, hvala za prostovoljne prispevke, ki so uresničili dobrodelno noto koncerta - za družino v stiski se je v skrinjici nabralo 1040 €.
KD Samorastnik: Jože Hren
Knjiga So z vilicami pisali in 10-letnica Rotary kluba Grosuplje
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 22. maja 2014
Rotary klub Grosuplje letos praznuje desetletnico delovanja in v četrtek, 22. maja 2014, so v Mestni knjižnici Grosuplje svoj praznik proslavili s postavitvijo razstave o svojem delu in s predstavitvijo knjige So z vilicami pisali, katere izid so podprli z bogato donacijo.
Pevka Tanja Zavašnik in Jaka Ivan na kontrabasu sta poslušalce prestavila v posebno vzdušje s pesmijo o ribi Faroniki, ki ne zamahne z repom in ne pokonča vsega sveta zaradi nedolžnih otročičev in porodnih žen. Na to temo je Tanja navezala še pripoved, kako se iz pene v potoku dobijo otroci. Avtorica knjige je povabila dva pripovedovalca, da bi tudi obiskovalci prireditve podoživeli del tistega, kar je doživela sama ob srečanjih z njimi, ko je zapisovala pripovedi. Marija Zabukovec je obudila spomin na grosupeljsko pesnico Ano Gale, Brane Žitnik pa je nasmejal občinstvo s fantovskimi dogodivščinami.
Ddr. Marija Stanonik je predstavila zbirko Glasovi, ki si jo je ona zamislila in je ves čas tudi njena urednica. Najprej je želela, da bi izšlo osem knjig, kolikor je narečij, pa se jih je nabralo več, tako je projekt razširila na petindvajset črk abecede. Danes si želi, da bi zemljevid Slovenije v celoti pokrili z zbirkami pripovedi, ki hitro izginjajo. Nova tehnologija ločuje ljudi, nič več ne znamo govoriti drug z drugim, zato se tudi pripovedi ne prenašajo več naprej. Zapisovalci lovijo drobtinice drobtinic. Dialektologinja dr. Vera Smole je v knjigi predstavila narečne posebnosti dolenjskega govora iz okolice Grosupljega. Dragoceni so tudi narečni zapisi govorov iz okolice Št. Jurija in Udja, ki jih je v knjigo prispevala iz diplomskih nalog svojih študentov, in iz svoje raziskave govorov na Hudi Polici pri Šmarju, ki jih je objavila v Šmarski knjigi. Eno teh pripovedi je prebrala v narečju in opozorila na dolenjske narečne posebnosti, ki hitro izginjajo iz vsakdanje govorice.
Predsednik Rotary kluba Ervin Struna je v nagovoru izpostavil delovanje kluba v dobro družbene sredine, kjer delujejo. Veliko donacij pomoči potrebnim so izpeljali, veliko je bilo dogodkov, ko so se spomnili tistih, ki so odrinjeni, in podprli mnoge projekte, ki so jih prepoznali kot vredne truda in njihove pomoči. Knjigo Marije Samec so prepoznali kot pomemben prispevek k prepoznavnosti Grosupljega, ki na najboljši način pomaga predstaviti kraj in njegovo preteklost. Z njo so dali kraju in ljudem nekaj, kar predstavlja trajno vrednost in utrjuje našo identiteto. Ob tem slovesnem dogodku so podelili tudi priznanje in značko prijatelj Rotary kluba - donator. Prejeli so jih: Mestna knjižnica Grosuplje in njena direktorica Roža Kek, saj je knjižnica prostor večine njihovih dogodkov, kjer so vedno lepo sprejeti in se dobro počutijo; Tadeja Anžlovar je prejela priznanje in značko za pomoč pri izvedbi njihovih projektov; Winterhalter Gastronom ima za rotarijce vedno odprta vrata in je vedno pripravljen na sodelovanje.
Po končanem literarnem večeru je direktorica knjižnice Roža Kek obiskovalce povabila še na otvoritev razstave o desetletnem delu Rotary kluba Grosuplje. Klub deluje na humanitarnem pa tudi kulturnem področju. Pomemben je njegov prispevek k dvigu bralne kulture, saj so s svoj donacijo omogočili izid knjige So
z vilicami pisali. Darovali so knjige za otroke, ki smo jih postavili na police naših knjižnic in jih posredovali tudi vsem osnovnim šolam in vrtcem. Z njihovo pomočjo je knjižnica dobila dragocenih pet knjig Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, je poudarila Roža Kek in vse povabila v galerijo Mestne knjižnice Grosuplje. Razstavo so pripravili člani Franci Markelj, Jurij Hribar in ustanovni predsednik kluba Stanislav Vehovec, ki nas je ob fotografijah popeljal skozi mnoge projekte in donacije Rotary kluba od ustanovitve 23. maja 2004 na gradu Turjak. Poslanstvo kluba je širjenje rotarijanstva, prijateljstva in dobrodelnosti. Prijateljstvo med rotarijci temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju in toleranci. Pomagajo drug drugemu in pomoči potrebnim: štipendirajo uspešne dijake in študente, pomagajo mladim družinam, invalidom, težko bolnim. Vsako leto obdarijo ostarele, rejence in rejnike, zato s ponosom praznujejo svoj desetletni jubilej.
So z vilicami pisali - pripovedi iz občine Grosuplje in okolice
Folklorne pripovedi iz občine Grosuplje in okolice je zbrala Marija Samec. Za naslov knjigi je vzela reklo, ki se še danes uporablja v teh krajih, rekoč: »Tja pa ne hodi, je predrago! Tam z vilicami pišejo!« Vilice imajo običajno štiri roglje, to pomeni, da ceno množijo s štiri.
V	knjigi je na 395 straneh zbranih 555 pripovedi, ki jih je povedalo 50 pripovedovalcev. Mnogi so že pokojni, kar nekaj pa se jih je poslovilo preje, predem je avtorica uspela priti do njih, in z njimi so šli v nepovrat mnogi spomini.
V	uvodu je predstavljena geografsko in zgodovinsko občina Grosuplje, dodane pa so še znane osebnosti, ki so se tu rodile, živele in delovale.
Ddr. Marija Stanonik je razložila, da so »Glasovi knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi s slovenskega etničnega ozemlja iz današnjih dni. V njih je po pokrajinskem ključu ohranjenih 16.601 folklornih in spominskih pripovedi. Vsi, ki se trudimo za zbirko Glasovi, se zavedamo narodnostnega pomena zbirke, ki ji bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno.« Dr. Vera Smole je dodala razpravo o dolenjskem narečju in nekaj pripovedi, zapisanih z narečnimi znamenji. Knjiga So z vilicami pisali je 44. knjiga zbirke Glasovi. V osmih
razdelkih prinaša: pravljice, bajčne in legendne pripovedi - teh je sicer bolj malo, vendarle pa pripovedujejo, kako so nastali jurčki, kako so kraji dobili ime, katerih strašljivih bitij so se ljudje bali, katere svetnike so klicali na pomoč, ko so jih potrebovali. V socialnih in etnoloških pripovedih spremljamo človeka od rojstva do smrti. Izvemo, kako se dobijo otroci, potem pa spremljamo zgodbe o odraščanju, o delu, na zemlji in v tovarnah, družinskem življenju, zabavah in smrti. Vse bitje in žitje nekdaj je bilo povezano s kmečkim delom ali obrtmi, ki so zaznamovale življenje in delo na vasi. Tudi šaliti in zabavati so se znali, dobri pripovedovalci bili povsod dobrodošli. Del knjige zasedajo tudi anekdote o znanih ljudeh. Poseben razdelek v knjigi predstavljajo zgodovinske pripovedi. To so osebni spomini na ljudi in dogodke iz preteklosti, ne prava, stvarna zgodovina, zato jih ne smemo presojati po resničnosti ali neresničnosti. Take, kot so zapisane, so ostale v spominu pripovedovalcev. Pripovedi so večinoma v prozi, naletela sem pa tudi na verzificirane oblike, pogosto so to šaljive, nagajive pesmice, uvrstili smo jih v uvod.
Lepe ilustracije v knjigi so delo domačinov Dore in Janeza Adamič. Brez njunih duhovitih ilustracij bi bila knjiga siromašnejša. Marija Samec se je zahvalila kolegicama bibliotekarkama Aleksandri Saši Gros Žagar in Petri Kremžar za prevoda povzetkov in za izdatno podporo pri izdaji knjige še ustanovam: Občini Grosuplje, Mestni knjižnici Grosuplje, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, Županovi jami - turističnemu in okolj-skemu društvu Grosuplje in Pekarni Grosuplje, ki je prispevala svoje izdelke za pogostitev ob koncu večera. In ker so v knjigi tudi pripovedi o kruhu, so podarili tudi lepo krušno srce. Danes tako zveličaven internet nam ne nudi vsega. Knjiga je nekaj trajnega. Ta knjiga diši po preteklosti, pisana pa je za sedanje rodove, ki ob njej obujajo spomine, in za prihodnje rodove, ki bodo iz nje črpali vedenje, kako s(m)o živeli nekoč v teh krajih. Tu je zapisan del naše lokalne zgodovine, v teh pripovedih so naše korenine, je naša identiteta.
Mestna knjižnica Grosuplje
Dotik mojih vrat
V	organizaciji Preplet, društvu za ustvarjalno skupnost smo se lotili zanimivega projekta v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem ter Mestno knjižnico Grosuplje. V aprilu in maju so lahko otroci iz Grosupljega obiskovali ustvarjalne dejavnosti, ki so potekale v Mestni knjižnici Grosuplje ter v romskem naselju Smrekec 1. Na delavnicah so otroci ustvarjali pod mentorstvom dveh kiparjev, Ljubomirja Zidarja ter Viktorije Šamine Zidar, krajinskega arhitekta Mitje Škrjanca ter »prepletk« Lare Kastelic in Tine Koščak. Tema delavnic so bila - vrata. Prebirali smo zgodbe, ki se skrivajo za različnimi vrati, spoznavali simbole, ki krasijo vrata, ter izdelali različne motive, s katerimi bi okrasili vrata. Otroci so ustvarili najrazličnejše izdelke, ki so bili v začetku junija razstavljeni v Slovenskem etnografskem muzeju.
V	Slovenskem etnografskem muzeju namreč prav zdaj poteka razstava »Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja«, muzej pa ravno tako odpira prostor tudi za svoje obiskovalce, za njihova razmišljanja, refleksije in ustvarjanja. Tudi grosupeljski otroci so tako dobili priložnost, da prispevajo svoj delež v muze-
ju z umestitvijo njihovih izdelkov v otroško razstavo, ki smo jo poimenovali Dotik mojih vrat.
Sedaj so otroci že prevzeli svoje izdelke, še vedno pa lahko na razstavi »Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja« v Slovenskem etnografskem muzeju raziskujemo praktične in simbolne pomene različnih vrat, pomene simbolov na vratih ter hkrati ugotavljamo, kdo neki bi živel za določenimi vrati, velika ali majhna družina, revni ali bogati, čevljar ali lekarnar, mlinar ali župan, zapornik ali svoboden človek.
Aktivnosti Dotik mojih vrat so potekale v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru projekta Dostopnost kulturne dediščine ranljivim skupinam in se financira iz Evropskega socialnega sklada.
Gašper Šinkovec
Ta čudoviti svet risanja s svetlobo
Le kdo ne pozna pojma fotografija. Z njim se srečujemo tako rekoč vsak dan v vsakem trenutku in na vsakem koraku. Pa najsi bo, ko prebiramo svoj priljubljeni časopis ali revijo, gledamo televizijo, spremljamo podobe z reklamnih panojev in plakatov ali pa ko sami pritiskamo na sprožilec fotografskega aparata ali mobilnega telefona.
Marsikdo pa ne ve, da je beseda fotografija skovanka iz dveh grških besed photos in graphos, ki pomenita svetlobo in risanje. Torej je fotografiranje po tem takem risanje s svetlobo.
Osnova fotografiranja je preprosta fizikalna zakonitost, ki so jo poznali že stari Kitajci, podrobneje pa jo je opisal v 15. stoletju živeči Leonardo da Vinci, po kateri svetloba, ki se odbije od ne-
kega predmeta ter skozi majhno odprtino pride v zaprt prostor, na zadnji steni tega prostora izriše obrnjeno sliko predmeta, od katerega se je odbila. Ta princip oz. prostor je mojster Da Vinci poimenoval camera obscura. In prav camera obscura je ostala kot osnova fotografiranja uporabna vse do današnjih dni. Spreminjali so se seveda njena velikost in materiali, iz katerih je narejena. V odprtino na sprednji strani so se dodajali različni optični pripomočki, od preproste leče do njihove sestave, združene v najkompleksnejše objektive. Na zadnji strani pa so se menjavali najrazličnejši mediji, ki so si »zapomnili« projicirano sliko. Med prvimi je bila to z bitumenom premazana Niepcejeva bakrena plošča. Nadaljevalo se je z odkrivanjem novih in novih za svetlobo občutljivih materialov, kot na primer Daguerova srebrna z jodovimi parami obdelana plošča, da bi naposled naše gore list
Janez Puhar odkril uporabo z za svetlobo občutljivo snovjo premazane steklene plošče, ki je kasneje omogočala izdelavo skoraj neomejenega števila enakih fotografij. Novo poglavje pa je odprl Američan Georg Estman z izumom s svetlobno občutljivo snovjo premazanega celuloidnega traku. Na koncu v času digitalizacije pa je ta medij postalo za svetlobo občutljivo elektronsko tipalo. Digitalizacija je prinesla nesluten razvoj fotografije. Postopno je postala dostopna skoraj vsakomur.
Elektronika danes omogoča, da s preprostim pritiskom na spro-žilec digitalnega fotografskega aparata vsakdo ob normalnih svetlobnih pogojih naredi relativno dober posnetek.
Toda nečesa pa elektronika vendar le ne zmore. To je poiskati pravi motiv in izbrati ustrezno kompozicijo. Tu pa je človeško oko še vedno nenadomestljivo. Prav tako je človek potreben pri upravljanju z zahtevno programsko opremo, s katero lahko oplemenitimo zajete prizore.
Za vse to pa je potrebno določeno znanje. Znanje se seveda pridobiva z učenjem. Za učenje pa ni nikoli prepozno. Zato je Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje v šolskem letu 2013/2014 že osmič zapored pod mentorstvom Marjana Trobca organizirala foto delavnico. Vanjo so se vključili tisti, ki jih ta dejavnost zanima in ki si želijo pridobiti oz. razširiti tovrstna znanja ali pa se preprosto družiti z ljudmi, ki jih zanimajo iste stvari. Razdeljeni so bili v dve skupini. Prva začetna je spozna-
S skupnimi močmi gre vse lažje.
vala osnove fotografiranja ter preproste programe za urejanje in obdelavo fotografij. V drugi nadaljevalni pa so tisti, ki delavnico obiskujejo že več let, ter tisti, ki želijo nadgraditi svoje znanje poleg zahtevnejših tehnik fotografiranja. Spoznavali so računalniške programe, ki nudijo skoraj neomejene možnosti obdelave fotografij. Ravno pri udeležencih te skupine se je še enkrat pokazalo in dokazalo pravilo, da več kot znaš, bolj spoznavaš, koliko je stvari, ki jih še ne veš.
Obe skupini sta se ločeno sestajali po dvakrat na mesec. Kar nekajkrat pa sta se srečali tudi na skupnih aktivnostih. Dvakrat so se odpravili na terenske vaje, kjer so praktično preizkušali pridobljeno znanje. Nazadnje pa so združili moči ter pripravili skupno razstavo fotografij na sicer kar široko zastavljeno temo z naslovom Slike iz mojega albuma. Široko zastavljena tema je omogočala širok izbor fotografij, po drugi strani pa je marsikomu povzročala obilo preglavic pri njihovi izbiri. Morali so se odločati za izbor treh fotografij med stotinami, tisočimi nekateri celo med deset tisočimi posnetki.
Toda tudi to nalogo so uspešno opravili. Sledilo je samo še vlaganje fotografij v okvirje ter obešanje na stene prostorov v Mestni knjižnici Grosuplje, kjer so na ogled vsem, ki jih tovrstne oblike kreativnosti njihovih soobčanov zanimajo.
Franci Zorko
Razstava je nared.
Franc Vidrih - Lepota v kovini
V	torek, 3. junija 2014, smo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje ob veselih zvokih violinskih citer Veronike Zajec odprli razstavo samorastniškega umetnika Franca Vidriha s Škofljice, ki ustvarja kovinske skulpture.
V	naši galeriji tokrat predstavljamo drugačnega umetnika, katerega izrazno sredstvo ni barva, pač pa kovina, namesto čopiča pa uporablja varilni aparat. Franc Vidrih se je v poklicu oblikovalca kovin s svojim materialom dodobra spoznal.
Kovina je bila kot surovina cenjena že od samih začetkov človeške civilizacije. Trda in hladna se ob visokih temperaturah zmehča, postane voljna in omogoča različne načine oblikovanja. Ko se shladi, dobi nazaj svojo prvotno trdo podobo. V grobi strukturi kovine je umetnik Vidrih zaslutil njene estetske in oblikovalske potenciale.
Pri svojem ustvarjanju uporablja zgolj že uporabljeno kovino. Odpadni kosi pločevine, kovinski deli z različnih vetrov, kovinske palice in vijaki, ki bi sicer na kakšnem smetišču onesnaževali okolje, v spretnih rokah umetnika dobijo nove oblike in s tem novo vsebino.
Franc Vidrih je neizčrpen vir idej, ki ga včasih poiščejo celo ponoči. Določen kos kovine ga asociira na kakšno obliko iz narave in že nastane figura živali, rože, list ... Skozi umetnikovo ustvarjalno delo podobe narave tako pogosto najdejo svojo kovinsko zgodbo. Zna pa v kovino zvariti tudi svoj pogled na življenje in tako nastanejo prave simbolne instalacije, ki prikazujejo, kam v svoji norosti drvi naš svet.
Na prvi pogled robustne in surove skulpture skrivajo fine detajle, izdelane z žarečo kovinsko nitjo z veliko natančnostjo. Tu je nakazan kožuh ali
pero kakšne živali, tam izstopa rastlinska žila lista, cvet vrtnice je izdelan do zadnje potankosti. Lepota teh podrobnosti daje skulpturam posebno estetsko kvaliteto.
Kljub temu, da Franc Vidrih ni šolan umetnik, je zagotovo mojster, ki svet okrog sebe opazuje s pogledom ustvarjalca in zna njegove oblike materializirati z veščo roko, predvsem pa ga odlikuje občutek za lepo, ki je vtkan v vsako njegovo kovinsko skulpturo.
Razstavo si lahko ogledate v galeriji do 1. julija 2014, v času, ko je odprta tudi Mestna knjižnica Grosuplje.
Darija Kovačič
Likovna razstava »Sanjski prostor«
Dne 30. maja 2014, ob zaključku šolskega leta 2013/14, sta likovni skupini Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Grosuplje pripravili in odprli svojo zaključno likovno razstavo z naslovom SANJSKI PROSTOR.
Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek je nagovorila vse navzoče in poudarila, da knjižnica že kar nekaj let sodeluje in spremlja delo Društva za tretje življenjsko obdobje Grosuplje in z veseljem tako tudi sledi dosežkom obeh likovnih skupin.
Mentorici akademska slikarka Urša Meke in absolventka likovne pedagogike Alenka Čož sta s svojo likovno skupino zasnovali razstavo s kombinacijo pokrajin in avtoportretov. Avtoportreti sočasno predstavljajo dimenzijo časa in s tem likovni problem, ki so ga morali ustvarjalci reševati. Obraz umetnika, naslikan v treh pozicijah, doživljam, kot da se umetnik razgleduje po pokrajini, opazuje vse okrog sebe, znotraj in zunaj prostora in hkrati tudi obraz sam me zaradi popačenosti spominja na pokrajino, kar dela povezuje med seboj.
Mentorica akademska kiparka Anamarija Šmajdek pa je na osnovi letnega izbora izpostavila slike pokrajin in tihožitij. Pri ustvarjanju razstavljenih pokrajinskih del so ustvarjalci razvijali občutek za prostor, daljavo, uporabljali različne tehnike in barve, od nežnih do močnejših in se soočali z različnimi motivi narave, ki so jih povezali v svoj sanjski prostor. Tihožitje loncev v prostoru je drug del razstave in gre za študijski projekt, ki so se ga likovniki lotili vsak v svoji izbrani barvi in s pogledi pod različnimi zornimi koti. Razstavljena dela so ustvarili: Dora Adamič, Irena Bahovec, Jožefa Čož,
Ivanka Demšar, Rozi Fortuna, Marija Gerzina, Mitja Gerzina, Sonja Gliha, Inka Goršič, Saša Jaklič, Draga Klavžar, Ana Lazič, Milena Nagelj, Metoda Selišnik, Milojka Stanič, Magdalena Suhi Morvai, Branka Šinkovec, Danica Šporar, Karmina Zadnik, Štefka Zajec, Darinka Zaletel in Vital Žitnik.
Razstava se naslednjih štirinajst dni nahaja v dvorani, nato bodo likovna dela razmeščena po ostalih prostorih znotraj knjižnice. Razstava bo na ogled do septembra.
Prisrčno vabljeni. Milenka Nagelj
Trubar pred slovensko procesijo
Anatol Štern upodablja Primoža Trubarja v predsmrtnem samogovoru, v katerem hoče popeljati svoje slovensko ljudstvo v zavedanje enakopravnosti pred Bogom in svetom z vero, da je z jezikom vred njegov narod prav tako Božje stvarstvo kot vsa druga ljudstva sveta.
Trubar nam je dal knjigo in pisni jezik, prevedel nam je temeljne Božje knjige, učil samozavesti, odgovornosti in resnično krščansko vero. Prav je, da se današnji rodovi vsaj kdaj umaknejo iz samoumevnega generacijskega egoizma. Trubarjev zapuščinski samogovor nam je namenjen kot ogovor, opomin in pouk.
Anatol Štern nam s svojo pokončno držo telesa, rahločutnostjo gest in grimas ter z nastavitvijo globokega možatega glasu, s premori, tišinami in gromkostmi podaja človeško negotove in ranljive sestavine mogočne Trubarjeve osebnosti.
Dramaturgija Šternovega nastopa gledalca celovito pritegne in se dotakne vseh njegovih čutov.
Uprizoritev bo na TABORU CEROVO, v SOBOTO, 28.6.2014 ob 20.00 uri
(prostoboljni prispevki).
Jožef Krašovec
(Trubar
preb sUmeuslui proccsno
Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje... (pl zkd Grosuplje
Bilo je....
torek, 03.06. ob 17:00. uri, Kulturni dom Grosuplje; KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
ZAKAJ SO MORJA, plesne miniature sklenjene v zgodbo
Ko so si male plesalke zastavile vprašanje Zakaj so morja, so nam to najprej povedale oz. odgovorile z verzi. Preprosto: morja so zato, da oblivajo bregove, prislanjajo školjke na uho, da slišiš morske glasove... skozi gib vseh generacij plesalk skupin TeGIBlo smo iz vročega kopnega pripotovali v globine morja, spoznavali morske živali in se potem spet preselili na kopno, na plažo, kjer so se razigrane plesalke po plavanju in igrivostih na plaži umirile šele zvečer, ko so zaspale - kar na plaži. Zbranost nastopajočih in zaključni dramaturško oblikovan mir ali negibanje nam je pričaralo tišino noči, ko se vse umiri, samo morje plivka v bližini. Skozi gib, dobro izbrano glasbo in domiselnimi miniaturami smo zlahka razbrali, da deklice rade ustvarjajo z mentoricami. Seveda pa je skupni nastop zahteval tudi organizacijsko več vaj in discipline kot običajno. Vsem sodelujočim se je nežen in gibalno ubran dogodek zaključne produkcije lepo posrečil. Ker gre za prvo skupno produkcijo lahko rečemo, da je poizkus uspel in da si želimo nadaljevanja plesnih zgodb.
Čestitke polega nastopajočih gredo tudi mentorici Tini Rozman, tudi koreografinji miniatur skupin TeGIBlo.1,2 in 4 ter Špeli Re-par Lomovšek, tudi koreografinji skupin TeGIBlo.3 in 5. Naj samo še dodam, da so bile deklice tudi v tej sezoni zelo uspešne in so se uvrstile na regijsko srečanje plesnih skupin osrednje Slovenije JSKD. Bilo je v Španskih borcih v Ljubljani in sta obe skupini TeGIBlo.3 (mentorica Špela Repar Lomovšek) in TeGIBlo.4 (mentorica Tini Rozman) odlično odplesali svoj nastop. Državno srečanje bo spet jeseni 2014. Če želite, da vaše najmlajše lepo in sistematično zapeljemo v svet baleta in sodobnega plesa lepo povabljeni k vpisu jeseni, v torek, 2. septembra 2014 med 17:00 in 18:00 uro v garderobi Kulturnega doma Grosuplje. Vpis ureja vodja dejavnosti Ana Kastelec. Vpisujemo otroke, ki so že izpolnili 5 let.
INFO redakcija ZKD Grosuplje, vodja strokovne službe: Simona Zorc Ramovš
Dogaja ...
Izlet v ZOO, Živalski vrt Ljubljana
Po zaključku abonmaja smo v slogu sodobnih smernic delovanja v kulturnih dejavnosti (po priporočilih evropske unije) lutkovne predstave uradno sklenili v ZOO Ljubljana. Pedagoški vodji sta vse prijavljene abonmajčke (bilo jih je 45) razdelili v dve skupini in so se odpravili v zgodbo obiska, ki je bila oblikovana po vsebini naših predstav, ki smo jih v sezoni 2013/2014 naslovili Lovimo zverinico, ujamemo zver!! Ker je bilo vreme lepo in živali razpoložene, se je vse lepo posrečilo. Nisem čisto prepričana, katera od živalic je bila otrokom najbolj všeč. Seveda sta bila sibirska tigra zelo mogočna, pa vendar ne vem, če niso bolj uživali ob živalicah, ki se pustijo pobožat malim rokicam. Vsem, ki ste to zgodbo zaključili z nami se zahvaljujemo za zaupanje. Marjanu Kastelicu, veterinarju oz. zdravniku živali v ZOO Ljubljana, tudi lastniku Veterinarske ambulante Buba d.o.o. ter članom njegove družine se zahvaljujemo za sodelovanje, saj so otroci prav radi lutkovno zgodbo zaključili ob božanju pravih živalic, ki so jih čakale v avli kulturnega doma.
Prav tako se zahvaljujemo našemu podporniku Pekarni Grosuplje in direktorju Miranu Hribarju, saj so njihovi najboljšimi pekarski izdelki postali tradicionalni del naših dogajanj. V vročem poletju pa že hitimo naprej in že pripravljamo nove lutkovne zgodbe. S sezono 2014/2015 bomo z lutkovnimi predstavami odškrtnili vrata v magični svet pravljičnih bitij! Veseli bomo, če boste spet z nami!!
Iz mnogih dežel
Konec maja smo ZKD Grosuplje in JSKD OI Ivančna Gorica izvedli prvi del projekta Iz mnogih dežel - From Many Lands, s katerim želimo obuditi spomin na našega izjemnega rojaka Louisa Adamiča. Otroški extempore, ki ga organiziramo tradicionalno, smo izvedli skozi delavnico mozaika. Dva profesionalna avtorja, Aljaž Vidrajz, diplomirani mozaičar in akademska slikarka Joanna Zajac Slapničar sta pripravila osnutek za barvno oživitev vhoda pred Kulturnim domom Grosuplje.
V celodnevni delavnici so skupaj s svojimi mentorji sodelovali učenci osnovnih šol, ki delujejo na področju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Več kot dvajset sodelujočih je v dopoldnevu postavilo osnovne temelje za mozaik po pripravljeni večbarvni predlogi. Mozaik je nastal na betonski ograji sestavljeni iz sedmih kubusov, ki stojijo na vhodu v Kulturni dom Grosuplje. Na njem so uprizorjene različne umetnosti, ki jih ZKD in JSKD že mnoga leta ustvarjalno razvijata v občini Grosuplje. Mladi so z izjemno potrpežljivostjo, natančnostjo in veseljem izdelali % barvnega mozaika iz različnih materialov, pretežno keramičnih ploščic. Ker je extempore trajal v dopoldanskem času, smo vsi organizatorji njihovo delo zaključili v večernih urah istega dne. Motivi na mo-
zaiku nam pričarajo plesno, likovno, literarno, filmsko, folklorno in glasbeno umetnost. Barvite podobe mozaika pa s svojim para-fraziranim naslovom, ki smo ga povzeli po še ne prevedeni knjigi Louisa Adamiča From Many Lands govori tudi o mnogih deželah umetnosti, ki jih mozaik predstavlja in ki domujejo pod okriljem grosupeljskega kulturnega doma, zveze in sklada.
V	letošnjem letu bomo postavili idejne temelje našega projekta, h kateremu želimo povabiti tudi druge akterje v občini Grosuplje in v širšem vseslovenskem prostoru. Uradna otvoritev prvega mozaika bo v petek, 20 junija 2014, ko podeljuje ZKD Grosuplje tretjič zapored nagradi ZKD Grosuplje, ob 19:00 uri. Lepo povabljeni! Simona Zorko, JSKD OI Ivančna Gorica
Mala likovna kolonija
V	okviru Male šole risanja z Judito Rajnar smo 31. maja izvedli likovno kolonijo v okviru galerijskega kompleksa v Kostanjevici na Krki. Primarna želja organizatorjev je bila, da otrokom omogo-
/
čimo spoznavanje umetnosti in situ v Galeriji Božidarja Jakca, ki je prekrasen nekdanji cistercijanski kompleks, ki je danes v celoti namenjen umetnosti. V prvem delu našega potovanja smo skozi posredovanje mentorice Judite Rajnar spoznavali skulpture Forma vive, kjer so otroci skozi različne izrazne načine »posnemali« obliko ali idejno zasnovo kipov ter jo interpretirali skozi gib, ples, glas ali pesem. V nadaljevanju nas je kustosinja dr. Helena Rožman popeljala po novi stalni postavitvi Toneta Kralja, našega rojaka iz Zagorice pri Dobrepolju. Mladi so navdušeno sestavljali puzzle in zgodbe na izbrane slike in kipe iz Kraljeve zbirke na temo Kraljeve legendarne ilustracije Martina Krpana, kip Salome in motiv jeseni na kmetih v grafiki. Po tem pa smo se spustili v čarobno gotsko cerkev, ki je na nek način še vedno namenjena sakralnemu, če lahko tako poimenujemo izkušnje, ki nam jih v umetnosti ponujajo njene vedno nove, izvirne in za prostor narejene postavitve slovenskih likovnih umetnikov. V nekdanji samostanski cerkvi nas je sprejela bela barva raznolikih krhkih trakov, ki so svetlobne tokove nosili iz zgornjih oken po vsem prostoru. Po tej izkušnji so se mladi sami spopadli v tehniki oglja in tuša ter na dvorišču kompleksa ustvarili svoje izdelke iz arhitekturnih detajlov. Dan je bil prekratek in z veseljem se bomo še vračali v ta dolenjski biser, ki nam vsakič znova nudi umetnost ter prelepa doživetja pod zelenimi griči Gorjancev. Simona Zorko, JSKD OI Ivančna Gorica
Gledališki potencial ne usiha - iz Grosuplja letos tri predstave na državnem srečanju lutkovnih in otroških gledališč JSKD
Če kdo misli, da je ta uspeh slučaj, se moti. Saj poznate tisti stari izrek, da je delež dela v umetnosti 90 odstoten, talent pa predstavlja le 10 odstotkov do zaključne umetnine. No, delamo na tem, da to formulo vzdržujemo in vedno dodajamo toliko novih ljudi, članov, da inspiracija pri delu ne usahne. Predstave, ki so dobile zlata priznanja na državnem srečanju verjetno že poznate, sam smo jih promovirali optimalno. Spodobi pa se, da jim čestitamo in jim želimo še naprej uspešne nastope, ker z državnim srečanjem predstave ne umrejo. Čestitke torej: lutkovni predstavi VIKIN ČAROBNI KAKTUS - lutkovna skupina Tok - tok Naprej!, ki je z detajlno oživljenimi lutkami izstopala tudi med najboljšimi, (PRE)VZGOJI
- Gledališče Hiša, ki je vznemirila udeležence srečanja in seveda obiskovalce v Jesenicah. Seveda pa so z iskrenostjo in prisrčnostjo plesno-gledališke MUCE COPATARICE publiko pobožali tudi najmlajši Sončki iz vrtca Kekec. Naša ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI Gledališča Hiška je prejela srebrno priznanje, septembra 2014 pa potuje na svetovni otroški festival Bela vrana v Litvo. Ja, Slovenija za našo gledališko produkcijo postaja že premajhna. Še naprej računamo na izjemno podporo Občine Grosuplje in z našim gledališkim svetom potujemo v svet! INFO, redakcija ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš
Napovedujemo...
četrtek, 19.06. ob 20:30 uri, Kavarna Europa; Literarna skupina Lu-is, KD Teater, ZKD Grosuplje, Kavarna Europa RAZGALJANJE INTIME, ČAKANJE REVOLUCIJE, literarni večer z Jurijem Hudolinom, Andrejem Tomažinom in Novico Novakovičem
Na poletni večer, v četrtek, 19. junija, ob 21ih, bomo v kavarni Evropa klepetali v družbi treh pesnikov, ki jim je med drugim skupno to, da so, ali trenutno živijo v Grosupljem. Zanimalo nas bo, kako na pesnika vpliva okolje in ali pesnik sploh še lahko vpliva nanj. Ali ve, poet, svoj dolg? Malo v šali, predvsem pa zares, bodo "v svojem kraju" predstavili svoje delo. Andreju Tomažinu, Juriju Hudolinu in Novici Novakovicu bo med razgaljanjem intime in čakanjem revolucije dušo lajšala Combo zasedba Big Banda Grosuplje.
Od gostov v najavi dogodka izpostavaljamo Jurija Hudolina in njegov zadnji roman Ingrid Rosenfeld. Zakaj? Ker je uvrščen v končni izbor za Delovo nagrado kresnik za najboljši roman leta poleg katerega so se po presoji žirije uvrstili še naslednji romani: Začarani Odisej Evalda Flisarja, Na/pol Jasmina B. Freliha (je bil tudi gost
literarne skupine Lu-is leta 2011), Telesa v temi Davorina Lenka in Usedline Toneta Peršaka. Finaliste so po tradiciji razglasili pred dobrima dvema tednoma oz. mesec dni pred slovesno podelitvijo na Rožniku. Izbrana dela so po Bratoževi oceni "smetana slovenske literature ta hip", vsa so izpisana z jasno avtorsko akribijo. Od lani je žirija štiričlanska. Predseduje ji profesorica Alojzija Zupan Sosič, ob njej so še Urška Perenič, Aljoša Harlamov in Igor Bratož. Kot je povedal Bratož, vsako leto dobijo seznam romanov iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat so bili presenečeni, ker jih je bilo po več kot desetletju manj kot sto. Nagrado kresnik bodo slovesno podelili 23. junija na ljubljanskem Rožniku. Lani je kresnika prejel Goran Vojnovic za roman Jugoslavija, moja dežela. Torej čestitamo Juriju Hudolinu in po stari slovenski navadi držimo pesti zanj! Pogovor z literati bosta moderirala Larisa Daugul in Jan Pirnat, verjetno bosta dodala še interpretacijo kakšne njihove pesmi. Veseli vas bomov četrtek, 19. junija, v Evropi! Literarna skupina Lu - is KD Teater
petek, 20.06 ob 19:00 uri, Kulturni dom Grosuplje; KD Big Band Grosuplje, ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje PODELITEV PRIZNANJ ZKD GROSUPLJE, slavnostni dogodek s koncertom
V sklopu termina prvega vseslovenskega projekta ljubiteljske
kulture, v sezoni 2013/2014, ob 40 letnici ZKD Grosuplje zaključujemo kulturno dogajanje s tretjo podelitvijo bienalnih nagrad ZKD Grosuplje. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije pripravlja prvi vseslovenski teden ljubiteljske kulture, ki bo potekal med 15. in 22. junijem 2014 in bo z ustvarjalno energijo povezal celotno Slovenijo ter poskrbel za široko promocijo ljubiteljske kulture in njenih ustvarjalcev. In zakaj omenjeni teden ljubiteljske kulture? Z njim, kot poudarjata pobudnika projekta, se tako poklanjamo tistim, ki svojo energijo in čas namenjajo kulturi. Preko kulturnega dogajanja želita povezati prebivalce lokalnih skupnosti in celotne Slovenije ter zamejstva. Ob tem praznovanju sta na vse lokalne skupnosti naslovila tudi pobudo, da v tem tednu zasadijo sadno drevo stare slovenske avtohtone sorte. Simbol tedna ljubiteljske kulture je namreč rodovitno drevo, ki ponazarja široko dostopnost in raznolikost naše kulture, ohranjanje kulturne dediščine in tudi skrb za biotsko raznovrstnost Slovenije ter simbolno obnovo po žledolomu. Pobuda o zasaditvi sadnih dreves je namenjena osveščanju prebivalstva o pomenu ohranjanja avtohtonih sort kot kulturne dediščine ter ustreznega odnosa do okolja. Dogodke tega projekta bodo skupaj soustvarjali: lokalne skupnosti, kulturna društva, zveze društev in območne izpostave JSKD. Navsezadnje gre za področje, kjer je Slovenija glede na evropske raziskave v samem evropskem vrhu!
Grosupeljčani nismo pri tem nobena izjema. Še več, smo med najuspešnejšimi zvezami in društvi. Kot smo že večkrat poudarili tudi zdaj dodajamo, da zaradi smotrne in permanentne podpore Občine Grosuplje. Poleg številnih lepih dogodkov in projektov, ki smo jih že izvedli v praznični sezoni (december 2013 izid zbornika iZobražujemo, obliKujemo in zDružujemo GROSUPLJE, februar veličasten koncertni dogodek 40 ZIM ZELENIH) zdaj zaključujemo s podelitvijo priznanj tistim, ki vlečejo voz kulture naprej, nas povezujejo in združujejo v ustvarjalnem procesu, ki nas osebnostno izpolnjuje. Najprej bomo podelili nagradi in predstavili dobitnika, potem poslušali dobro glasbo v izvedbi KD Big Banda Grosuplje. Zgodba koncerta postavlja s ospredje saksofonista, pianista in dirigenta Gordona Goodwina, ki je na začetku kariere deloval predvsem kot komponist in aranžer za različne zasedbe in pisal glasbo za tv oddaje in filme. Prejel je tudi Grammyja za glasbo v filmu the Incredibles. Njegovo najpomembnejše delo pa je zagotovo Big Phat Band - big band, ki ga je ustanovil leta 1998. Z njim je posnel več uspešnih albumov, z zasedbo je koncertiral po vsem svetu. Goodwinovo komponiranje se naslanja na swing glasbo 30. in 40. let, vendar ima zelo sodoben zvok, poudarjeno z brezkompromisnim ritmom. Big band Grosuplje pod taktirko mag. Klemna Kotarja bo ob podelitvi nagrad ZKD Grosuplje izvedel koncert njegovih kompozicij, med drugim Count Bubba, Few good men, There's the rub, Count Bubba's revenge. Big band bo s tem programom nastopil tudi na jazz festivalu v Marezigah v soboto, 5. julija 2014. Po koncertu ENO SAMO DIVJANJE, pa bomo uradno »odprli« mozaik IZ MNOGIH DEŽEL in se družili v prijetnem ambientu in dobri družbi. Dobrega dogodka ni brez dobre publike. Bodite z nami!
nedelja, 22.06. ob 20:00 uri, Kulturni dom Grosuplje, Gledališka skupina Fabula est KD Šmarje - Sap, ZKD Grosuplje, predstava vključena v projekt Tedna ljubiteljske kulture 2014 Matjaž Zupančič: HODNIK, drama
Zgodba predstave: Gre za zgodbo o sedmih ljudeh, ki so se pustili zapreti v studio, se s tem odpovedali svoji svobodi in se za 24 ur na dan prepustili javnosti ter z njo delili svoje najbolj intimne stvari - v zameno za slavo, denar, zmago. Hodnik je edini prostor, kjer ni kamer. Je to zatočišče ali past? Maxim: Hosnik pripadada samo vam! Mislite, da vam bo olajšal življenje. Ampak hodnik no bo za vas nobena od rešitev. Prekleli ga boste. Kajti hodnik vas bo provociaral! Da bi se skrivali. Da bi se pretvarjali. Da bi igrali dvojno voglo. Ne zanašanjte se preveč nanj. Kajti hodnik, dragi moji, bo vaš največji polom! Ustvarjlana ekipa: režija: Betka Jamnik, asistentka režije: Maša Tiselj, kostumografija, scenografija, glasba: Fabula est, realizacija idej: Katja Vodopivec, Jernej Iglič, tehnični sodelavec: Marko Kastelic; igrajo: Maša Tiselj, Tina Antolič, Katarina Antolič, Ka-
tja Vodopivec, Žiga Lah, Staš Petrovič, Nina Mestek, Rok Ple-terski
Igralska zasedba se je z letošnjo predstavo Hodnik (Grumova nagrajenka leta 2003) prijavila na festival Vizije. Gledališki ansambel deluje projektno in so zanj izziv sodobni, družbeno kritični slovenski avtorji. Besedilo, ki tematizira fenomen sodobnega časa, oddajo "Veliki brat", si torej lahko v nedeljo ogledate na grosupeljskem odru. Lepo povabljeni!
ponedeljek, 23. 06. ob 19:00 uri, Kulturni dom Grosuplje; Gledališče ggNeNi KD Teater, ZKD Grosuplje
POSTANI SVETLIKA, SVETILKA, gledališče poezije Srečka Kosovela
Letos marca je minilo 110 let od rojstva Srečka Kosovela. 12. junij 1925, iz pisma Mirjam Obidovi: »V meni se vrši velik prevrat. Ali v korist ali v škodo, ne vem. Vem pa ,da je v mojem razvoju nujen in celo stopinja naprej. Kar sem delal doslej, je bilo samo iskanje, sedaj mislim, da se bom bolj približal razvojnim možnostim. Stopil sem na kitajsko obzidje naših kult.(urnih) razmer in se razgle-dal šriše po svetu in kozmosu. Marsikaj mi je postalo jasno, kar mi ni bilo. Z novim spoznanjem pa pride nova naloga, novo žrtvovanje. Če bo trpljenje: pozdravljeno! Tudi trpeti se splača za ideje. Šele ko trpimo, sanje oživijo. S krvjo naših src jih moramo oživeti. Strašna naloga, a lepa. Končno, kaj je življenje? Človeštvo živi, recimo, 500 000 let in kaj je 50 let v primeri s tem? Nič. Kaj bi se človek bal za teh par let. Človek mora preko mostu nihilizma na pozitivno stran. Dva fakta sta v življenju: življenje in smrt. Več jih ni. Kaj pravim: piše se o tem težko. Jaz čutim v sebi veliko silo, ravno vsled tega, ker mi smrt ne more ničesar vzeti. ABSOLUTNO NIČESAR. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. Če jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drugi. V kozmosu ne propade nič. Najmanj ideje. Če jih je življenje rodilo, jih je rodilo za življenje, ne pa za smrt. Vem da čutite, da sem malo nervozen. Nič ne de. Danes je stoletje nervoznih. Kako bi ne bil nervozen? V nervoznosti spoznavam reči, ki jih ljudje ne bodo spoznali stoletja. Nervozen človek je medij kozmičnih tragedij. (...) Zdaj iščem novih poti. Novih, novih, novih. Ta nemir, ki je v meni, to nervoznost, to hočem izraziti. In to hočem povedati, da sem tako miren, kadar mislim na Vas, tako miren, kakor gorsko jezero. Da sem onkraj smrti. (...)« to in še več bomo razkrili v osebnih, impresionističnih pesmih Srečka Kosovela. Produkcija gledališča poezije še ni dokončna, saj nam je šola - nastopajoči so večinoma prvo-šolci v srednjih šolah - ter močna sezona dogodkov ob 40 -letnici ZKD Grosuplje oklestila število vaj. Vsekakor boste v prvem delu našega koncepta uprizoritve že začutili Srečkov svet. Vse v njem je tako popolno. Pokrajina, kraška. Ljubezen, ki ostaja sanja. Človek, ki želi spremeniti svet na bolje in prav vsakemu dati priložnost, da se uresničen oz. vsrediščen ugnezdi v kozmosu. Dodali smo glasbo, ki jo je Srečko takrat poslušal. Veliko smo se pogovarjali o njegovem življenju, razmišljanju, da bi lahko spregovoril preko nas. Z isto vero, prepričljivostjo kot je to lahko naredil on sam. Veseli bomo, če pridete v Gledališče ggNeNi KD Teater po iskreno vero v boljši svet, ki ga je prerokovala poezija izjemnega Srečka Kosovela. Ustvarjalna ekipa: režija: Simona Zorc Ramovš, asistent režije in tehnična izvedba: Jan Pirnat, glasba: Gledališče ggNeNi, luč: Luka Puš; igrajo: Nika Devetak, Tjaša Furlan, Veronika Gavez, Maj Ka-dunc, Andraž Zupančič, Pia Žmuc
INFO, redakcija ZKD Grosuplje, vodja strokovne službe Simona Zorc Ramovš
Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost VABI NA POLETNE DELAVICE pod gradom Boštanj
Poleti ne bo manjkalo umetniških delavnic, cirkuških vragolij, sproščenega druženja in igre!
Likovno-scenska, kiparska, glasovna, land-art, novinarska, gledališka, glasbena in gibalno-plesna delavnica! Vabljeni, da se nam od 11. avgusta do 22. avgusta pridružite na Grajskem vrtu Boštanj!
Likovno - scenska delavnica s kiparjem in restavratorjem Ljubomirjem Zidarjem
11. - 22. 8., od 10.00 - 11.45
Udeleženci aktivnosti bodo iskali pravljična bitja v barvastih packah, risali in slikali na ogromne formate (1 m x 2 m, 1 m x 10 m, 2 m x 3 m) ter izdelali različne inštalacije, ki bodo vključene v sceno na zaključnem dogodku. Inštalacije bodo nastajale iz različnih materialov, kot so kartonski tulci, kaširan papir, glina, žica, mavec, blago, recikliran material ipd.
Kiparska delavnica s kiparko Lučko Koščak
11. - 22. 8., od 10.00 - 11.45
Udeleženci bodo ob dotiku z glino razvijali občutek za prostorsko izražanje in oblikovanje. Spoznali bodo tehnike izdelave živalskih, človeških in drugih motivov. Udeleženci bodo izdelali skulpture, ki bodo pomemben del zaključne predstave.
Glasovna delavnica z učiteljico razrednega pouka Nastasio Končina
11. 8. - 15. 8., od 12.15. - 14.00
Mladi bodo spoznali in odkrili pravo barvo svojega glasu skozi zavedanje svojega telesa - inštrumenta. Skozi različne vaje in igre bodo poglobili zavedanje fizičnega telesa in pomembnost pevske drže. Udeleženci se bodo naučili nekaj preprostih pesmi. Poudarek bo na doživljanju pesmi in na igri dinamike.
Land--art delavnica z biologinjo Laro Kastelic
11. 8. - 15. 8., od 12.15. - 14.00
Udeleženci bodo doživeli Radensko polje preko izdelovanja skulptur iz naravnih materialov, ki jih bodo našli v bližnjem gozdu in na travnikih. Iz podrtih debel, vej, listja, gozdnih plodov, vsega, kar bodo našli, bomo ustvarili čarobna gozdna bitja. Pri delu se bodo srečali z različnimi živalmi in rastlinami in izvedeli, kako se imenujejo in kako živijo. Skozi igro in ustvarjanje bomo poglobili odnos do narave in razumevanje delovanja ekosistema. Po koncu delavnic bodo obiskovalci Blagajeve poti okoli Boštanja med sprehodom videli (ali pa spregledali) delo otroških rok, ki bo sčasoma razpadlo in se po naravni poti vrnilo v gozd.
Novinarska delavnica z Leo Lukan
11. 8. - 15. 8., od 12.15. - 14.00 18. 8. - 22. 8., od 12.15. - 14.00 Vsak teden se aktivnosti udeleži druga skupina otrok. Veselo dogajanje pod Boštanjskim gradom bomo ubesedili in razširili. Pravijo, da gre dober glas v deveto vas. Da se bo naš glas res slišal daleč naokrog, bomo za pomoč poprosili Radio Zeleni val ter Grosupeljske odmeve. Skupaj bomo naredili radijsko oddajo ter napisali časopisni članek. Poskrbeli bomo tudi za foto utrinke dogajanja in se tako potrudili ujeti ustvarjalno vzdušje. Vabljeni vsi radovedni, vsevedni, tudi tisti malo manj zgledni.
Gledališka delavnica z igralko Manco Dorrer
18. 8. - 22. 8., od 12.15. - 14.00
Otroci se bodo učili osnove gledališča in filma ter dramsko in filmsko igro. Spoznavali bodo, kaj vse je igralčevo delo in kako ustvarjamo dramski oziroma filmski lik. Delali bodo na improvizaciji, zbranosti, vajah za glas ter še marsikaj drugega. Skozi celotne delavnice se bodo pripravljali na nastop ob zaključku aktivnosti. Delavnica je primerna za otroke med 8. in 12. letom.
Glasbena delavnica
18. 8. - 22. 8., od 12.15. - 14.00
Otroci bodo uporabljali otroška (Orffova glasbila), lastna glasbila (lastno telo) in ljudska glasbila v kombinaciji godalnih, brenkalnih in drugih inštrumentov. Vabljeni, da prinesejo svoje inštrumente, bodisi je to flavta, kitara ali pa kakšna preprosta tolkala, ki so izdelana doma. Glasbeno predznanje ni potrebno.
Gibalno-plesna delavnica s Tino Koščak
18. 8. - 22. 8., od 12.15. - 14.00
Na igriv način bomo spoznavali prostor ter občutek za gibanje s skupino. Krepili bomo občutek za koordinacijo telesa v prostoru ter artikulacijo giba. Skupina bo pripravila krajšo predstavo, ki bo del zaključnega dogodka.
Cirkuške vragolije
Med odmori bodo otroci imeli možnost preizkusiti se v različnih cirkuških veščinah: od žongliranja, hoje po slack line-u, vrtenju pojev pa do hoje s hoduljami.
Vabljeni, da se nam pridružite, na brezplačnih ustvarjalnih aktivnostih med 11. in 22. avgustom (delavniki) od 10.00 do 14.00. Otroci pa se lahko udeležijo tudi celodnevnega varstva od 7.30 do 17.00. V času varstva bodo otroci skupaj z nami raziskovali kotičke sveta, se igrali športne igre, se potepali po Radenskem polju, opazovali in sodelovali pri naravoslovnih poskusih, se učili cirkuških veščin, se prepuščali barvam in likovnemu ustvarjanju ter ustvarjanju iz recikliranih materialov. Varstvo je plačljivo.
Več informacij je na voljo na spletni strani društva: www.preplet.wix. com/drustvo, lahko pa nam tudi pišete: drustvo.preplet@gmail.com, ali nas pokličete: 031-707-730 (Tina), 041-466-541 (Nastja).
Nastasia Končina, Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost
Juhu, GROŠ-evo poletje je že skoraj TU!
Zunaj je že toplo in sončno, oblačila v omarah so že skoraj izključno samo poletna, na koledarju pa že piše junij (ljubitelji filma Tu pa tam si lahko preberete v njihovi različici: "Danes je junij, avtobus pripelje šele januarja!").
Malo za šalo, malo za res, čas hiti, in prvi poletni dan je že skoraj tu. Skupaj s poletjem pa seveda pride tudi GROŠ-evo poletje.
In kaj smo za vas pripravili letos?
Začeli bomo seveda, kakor se za študente tudi spodobi, z eno najboljših zabav v Grosupljem. V torek, 24. junija, se nam tako le pridruži v Hot Spott Caffe Clubu (pod ŠK GROŠ), kjer bomo sezono odprli s Summer opening partyem. Še vsako leto je bilo super, tudi letos gotovo bo.
dogodkov: poletno druženje v Portorožu, rafting, adrenalinski park, ATP Umag, jadranje, in še kaj.
Skratka, Groševci smo z dogodki dobro založeni. Če torej še nimaš načrtov, in če ne želiš, da bi bilo to poletje dolgočasno, se nam le pridruži.
Naslednji vikend bo zanimiv predvsem za hribolazce, saj gremo Groševci na pohod v hribe.
V nadaljevanju pa pridejo na vrsto tudi tisti, ki so radi urejeni (no, pa tudi tisti, ki odprejo omaro, pa v njej ne najdejo nič pametnega). Obiskali bomo namreč nakupovalni center v Pal-manovi, kjer bo v času razprodaj gotovo vsak lahko našel nekaj zase. Izredno pomembno pa je, da si vsak najde kakšno oblačilo za tiste res vroče dni, saj bomo že naslednji vikend švicali na ŠVICU. Ampak, da nas Študentski vikend inteligence in cvička vseeno ne zdela preveč, je GROŠ poskrbel tudi za to. Kmalu po ŠVICU se bomo namreč odpravili v Terme Čatež, kjer se bomo s prijetno vodo kaj kmalu ohladili.
Dogodkov, katerih se je vredno udeležiti, je torej še in še. Ampak, kaj pa, če to še ni vse? Pravzaprav nismo niti še na polovici. V nadaljevanju poletja namreč sledi še mnogo, mnogo več. Naj za začetek zaupam le nekaj najbolj vročih GROŠ-evih
Zabava je zagotovljena, kvalitetno druženje tudi. Ker se prav za vsakega Groševca najde dogodek, pisan ravno njemu na kožo, verjamemo, da se bo našlo tudi nekaj zate. Če torej med napisanimi dogodki še nisi našel primernega zase, ali pa si našel ravno tistega, ki zanima prav tebe, nas le obišči na naši info točki v prostorih ŠK GROŠ (ponedeljek, sreda, petek: 18.00 - 20.00, torek, četrtek: 10.00 - 12.00), na uradnih urah v Dobrepolju (torek: 18.00 - 20.00), ali pa nas poklikaj na naši spletni strani http://www.klub-gros.com ali Facebook strani (Študentski klub GROŠ) in izvedi o študentskem dogajanju še več.
Verjemi, zanimivo bo, zato si nikar ne dopusti zamuditi GROŠ-evega poletja!
Mariša Pajk, Študentski klub Groš
24.6.Summer party
28« 6. Z Grošem v Hribe
6.7. Šoping Palmanova
19.7. Terme Čatež
24.7. ATP Umag
2.8. Rafting
GROSEVO
■LETJE
9.8. Enodnevni izlet v Portorož	
n i	16.8. Izlet na KolP°
www.klub-gros.com
23. 8. Adrenalinski park

13.9. Jadranie
fj£S!

Državno prvenstvo psov v rally obediencu
V nedeljo, 11. maja 2014, je v Centru Grajskega vrta Boštanj potekalo Državno prvenstvo psov v rally obediencu.
Tekmovanje so s pozdravnimi nagovori uradno odprli predstavnika Kinološkega društva Grosuplje Brane Puš in Marjan Balant, občinski svetnik in direktor Veterinarske ambulante Buba, glavne pokroviteljice tekmovanja, Marjan Kastelic, ter župan dr. Peter Ver-lič, prireditve pa se je udeležil tudi direktor občinske uprave Dušan Hočevar z družino.
Župan dr. Peter Verlič je tekmovalkam in tekmovalcem pa tudi vsem štirinožnim prijateljem zaželel dobrodošlico v naši občini Grosuplje. Grajski vrt Boštanj je prav prijeten prostor za takšno tekmovanje, je pa tudi lepa izhodiščna točka za izlete po naši občini, saj tekmovanje poteka ob robu Krajinskega parka Radensko polje, s čudovitim rastlinstvom in živalstvom, sredi polja pa se nahaja osamelec Kopanj s cerkvijo, igriščem in novo obnovljeno šolo, kjer je včasih kot otrok nekaj časa prebival tudi naš pesnik France Prešeren. Blizu je zelo lepa Županova jama, s sedmimi dvoranami, ki jo kot kraško jamo lahko postavimo ob bok Postojnski jami. V neposredni bližine Županove jame pa se nahaja tudi Tabor Cerovo, izjemno lepo ohranjen protiturški tabor.
Župan je tako vse tekmovalke in tekmovalce povabil, da se v našo občino še kdaj vrnejo, vsi skupaj pa so jim zaželeli veliko tekmovalne sreče, dobre rezultate in prijetno počutje. Svoje znanje je nato v štirih kakovostnih razredih pokazalo kar 60 nastopajočih tekmovalk in tekmovalcev.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Slivnica praznovalo 90-letnico delovanja
V soboto, 31. maja 2014, je gasilsko društvo Spodnja Slivnica praznovalo svoj častitljiv jubilej.
Najprej je bila povorka z jezdecema s slovensko in občinsko zastavo, sledila je kočija z narodno nošo.
Predstavniki vseh gasilskih društev Gasilske zveze Grosuplje so nosili svoje prapore, prišlo pa je na slovesnost tudi prijateljsko društvo Ljubljana Trnovo. Našteli smo 16 praporov. V povorki je sodelovala godba Dobrepolje z igranjem koračnic, zato je bil korak gasilk in gasilcev, ki so se zvrstili pred slavnostnim odrom, še bolj prožen.
Na svečanem odru je vse prisotne nagovorila moderatorka gasilka Irena Gruden. Častni gostje so bili: župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, predstavnik Gasilske zveze Slovenije Marjan Šmalc, predstavnik Gasilske zveze Grosuplje Iztok Vrhovec in poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc. Vse navzoče je pozdravil poveljnik PGD Spodnja Slivnica, tovariš Gregor Zupančič.
Janez Pezdirc, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje, je PGD Spodnja Slivnica podaril defibrator, z željo, da bi reševali življenja, in hkrati zaželel, da bi bilo take potrebe čim manj.
Župan je čestital vsem gasilkam in gasilcem in jim zaželel veliko uspehov v naslednjih desetih letih in praznovanje 100-letnice.
Podelili so priznanja in spominske plakete. Grosupeljski oktet in Do-brepoljska godba pa sta poskrbela za premor med govori in podelitvami priznanj in plaket. Poveljnik se je zahvalil za defibrator in priznanje, zahvalil se je za donacije in prispevke in povabil vse na gasilsko zabavo.
Vrli gasilci in gasilke Spodnje Slivnice so poskrbeli za hrano in pijačo, skupaj z ansamblom Petra Finka pa so pregnali veter in dež in zabavali obiskovalce do jutranjih ur.
Milena Nagelj
Novo vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje
Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje letos obeležuje 105-letnico obstoja. Prihod novega gasilskega vozila so v soboto, 7. junija 2014, pred Gasilskim centrom Grosuplje pričakali župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc, poveljnik regije Ljubljana 2 Borut Lončarevič, poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mi-hičinac, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Marjan Jakopin, direktor podjetja Avtotransporti Kastelec Lado Kastelec in seveda predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztok Vr-hovec ter gasilke in gasilci občine Grosuplje.
Za Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje je danes pomemben in izjemen dan, kajti bogatejši smo za novo gasilsko vozilo - avtocister-no (AC 24/60) na podvozju kamiona Mercedes Axor, je ob prihodu novega vozila povedal predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. Ob tej priložnosti se je zahvalil vodstvom občine Grosuplje, Gasilske zveze Grosuplje, Krajevne skupnosti Grosuplje, Civilne zaščite Grosuplje in vsem donatorjem, še posebej podjetju Avtotransporti Kastelec, glavnemu donatorju. Zahvalil se je tudi vsem članicam in članom, ki so se vse leto trudili in poskušali pridobiti sponzorje, do-natorje, da so pridobili zadostna finančna sredstva.
večkrat na paradah in čim manjkrat, ko bo potrebno, ampak če pa bo potrebno, ve, da bo dobro služilo. Povedal je še, da vozilo prevzemajo ravno na predvečer svetovnega dneva gasilcev, ki je 8. junija. Predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec je poudaril,
»Zelo sem vesel, da je prišlo do te pridobitve, kajti to je še en kamenček k večji varnosti naših občank in občanov,« pa so bile besede, s katerimi je novo vozilo pozdravil župan dr. Peter Verlič. Želi si, da bo to vozilo dobro uporabljeno, seveda čim večkrat na vajah, čim
da je nakup tega avtomobila velika pridobitev za celotno gasilstvo naše občine. PGD Grosuplje je osrednje društvo v občini in prav je, da ima tako dobro opremljeno vozilo, saj prav to društvo naredi večino intervencij. Seveda pa takšno vozilo ne pomeni veliko, če ni ljudi, ki bi znali s tem vozilom rokovati. Grosuplje ima te ljudi, ima mlade gasilce, sposobne, različnih specialnosti, zato je prepričan, da bo to vozilo res zagotovilo varnost v Grosupljem in v celotni občini. Čestitkam so se pridružili tudi poveljnik regije Ljubljana 2 Borut Lončarevič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc in poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihičinac, poveljnik PGD Grosuplje Jošt Kadunc pa je nato predstavil še tehnične karakteristike vozila ter zainteresirane popeljal na poskusno vožnjo.
Slovesen prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila AC 24/60, ki ga bo opravil kardinal dr. Franc Rode, ter slovesna otvoritev energetsko saniranega Gasilskega centra Grosuplje bo v soboto, 21. junija 2014, ob 17. uri, pred Gasilskim centrom Grosuplje. Ob 20. uri sledi velika zabava z Dejanom Vu-njakom in Brendijevimi barabami. Vabljeni!
Jana Roštan, foto Brane Petrovič
30-letnica delovanja Društva invalidov Grosuplje
V nedeljo, 25. maja 2014, je Društvo invalidov Grosuplje v Centru Grajski vrt Boštanj obeležilo 30-letnico svojega delovanja, ob tej priložnosti pa gostilo tudi tradicionalno letno srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine.
Članice, člane in prijatelje Društva invalidov Grosuplje, goste župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča, predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Draga Novaka in sekretarko Zveze delovnih invalidov Slovenije Tanjo Hočevar ter vse invalide iz društev Dolenjske in Bele krajine je uvodoma prav lepo pozdravila predsednica Društva invalidov Grosuplje Anica Perme. 30 let je jubilej, na katerega se ne more in ne sme pozabiti, tako zaradi sedanjih članov, kot tudi članov, ki so pretekla tri desetletja kakorkoli pripomogli k delovanju društva. Invalidi v občini Grosuplje so dolgo čutili praznino in nepovezanost pri svojem delu. Da bi lahko skupno reševali določene probleme, ki jih prinaša invalidnost, je 15. 6. 1984 deset invalidov podpisalo Statut Društva invalidov Grosuplje. Za predsednico je bila izvoljena Irena Kunej, tajnik društva pa je bil takrat Jože Rački. V vseh teh letih se je društvo večkrat selilo, nazadnje leta 2007, in sicer v prostore, katerih lastniki so leta 2012 po velikem trudu postali. Velika zasluga za to gre predvsem Zvezi delovnih invalidov Slovenije in županu občine Grosuplje dr. Petru Verliču. Anica Per-me je še povedala, da se je skozi vsa ta leta delovanja v društvu marsikaj spremenilo, vendar pa je vse od ustanovitve rdeča nit
društva pomagati sočloveku invalidu, pomagati drug drugemu, poslušati in priskočiti na pomoč, ko te človek najbolj potrebuje. Tudi tradicija srečanja delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine ima že dolge korenine, Anica Perme pa je ob tem s ponosom povedala, da je ravno Društvo invalidov Grosuplje organiziralo prvo takšno srečanje leta 1987. Prav bi bilo, da se takšna srečanja nadaljujejo še naprej, saj se ravno na takšnih srečanjih invalidi lahko pogovorijo, si izmenjajo izkušnje in se tudi poveselijo. V veliko pomoč pri delovanju jim je Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki jim pomaga finančno in strokovno. Brez njihove pomoči, denarja, toplic, nasvetov, pravnih nasvetov, bi jim bilo zelo težko ali pa skoraj ne bi mogli obstajati. Tudi brez pomoči lokalne skupnosti si delo društva težko predstavlja, predvsem za Občino Grosuplje velja, da jim vedno prisluhne in podpira njihove programe.
Anica Perme se je ob že prehojeni poti v svojem imenu in v imenu upravnega odbora zahvalila vsem, ki kakorkoli sodelujejo in prispevajo k obstoju društva, želi pa si, da bodo začrtano pot društva ohranili tudi prihodnji rodovi.
Prijateljem z Dolenjske in Bele krajine ter predsedniku Zveze delovnih invalidov Slovenije Dragu Novaku in sekretarki Zveze delovnih invalidov Slovenije Tanji Hočevar je toplo in prisrčno dobrodošlico na Boštanju, v osrčju zelenega Radenskega polja, zaželel župan dr. Peter Verlič. Prav lepo pa je pozdravil tudi domače društvo, Društvo invalidov Grosuplje, in predsednico društva Anico Perme.
Župan je društvu ob 30-letnici delovanja iskreno čestital, članom društva zaželel uspešno delo tudi vnaprej ter se jim zahvalil za vse, kar dobrega storijo, da vnašajo sonce, optimizem in dobro voljo v našo družbo, in to je tisto, kar najbolj potrebujemo. Dejal je, da ve, da so jih v življenju bičale preizkušnje, vendar pa skozi preizkušnje, ki jih človek doživlja v življenju, postaja močnejši, hrabrejši, pogumnejši, trdnejši. Tudi v občini Grosuplje si prizadevamo, da bi bili močni ter z veliko dobre volje in optimizma sledimo razvojno naravnanim projektom.
Župan je delovne invalide z Dolenjske in Bele krajine lepo povabil, da našo občino še kdaj obiščejo. Možnosti za izlete je namreč veliko, od Radenskega polja do čudovite Županove jame s sedmimi dvoranami ter protiturškega Tabora Cerovo in Mag-dalenske gore. Tam, kjer se konča Ljubljana in prične mehkoba dolenjskih gričev in zelenih dolin, kjer se mestni utrip že skoraj prepleta s podeželjem in kjer vas bomo vedno pričakali s prijaznim pozdravom, toplim nasmehom, toplim stiskom roke, tam smo doma v občini Grosuplje.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak ter poudaril, da si bo zveza še naprej prizadevala za dosego enakih možnosti ter da bo storila vse za odstranitev ovir v družbi, ki vodijo k socialni izključenosti, pa naj gre za ovire pri izobraževanju ali zaposlovanju, ki posledično vodijo k revščini ali osami. Vsem je zaželel sproščeno in prijetno druženje, ki se naj konča z mislijo na ponovno srečanje.
Jana Roštan Foto: Brane Petrovič
5. Pomladni pohod OZVVS Grosuplje
Bila je sobota, 10. maja 2014, ko smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zbrali pred osnovno šolo Šmarje - Sap, da bi se skupaj odpravili na že 5. pomladni pohod.
Na pohod smo povabili tudi naše prijatelje z območnih združenj VVS Ljubljanske pokrajine. Udeležili so se ga pohodniki iz OZVVS Kočevje, Vrhnika-Borovnica in Litija. Skupaj nas je bilo 45.
Tako kot prejšnje leto, je bila tudi letos pokroviteljica našega pohoda Krajevna skupnost Šmarje - Sap in nam omogočila toplo malico ob koncu pohoda.
Krajevni skupnosti in še posebej gospodu Tomažinu se lepo zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo Mercator - Pekarni Grosuplje za izdelke iz njihove proizvodnje, ki so nam še kako teknili med pohodom. Zahvaljujemo se tudi PS Mercator - TC Grosuplje za darovane prodajne artikle, ki so prav tako polepšali naš pohod.
Pohodnike sta pred odhodom pozdravila vodja pohoda Stane Žvegla in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič.
Pod vodstvom vodje pohoda, našega Staneta, smo v prelepem sončnem vremenu okrog osmih krenili na pot. Letos smo ubrali drugo pot, namenili smo se do Županove jame pri vasi Cerovo pri Št. Juriju. Hodili smo po prekrasni zeleni pokrajini skozi vasi Sela pri Šmarju, Bičje, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij do našega cilja Županove jame.
V vasi Podgorica pri Št. Juriju nas je na svoji domačiji prijazno sprejel Janez Križman, ki nam je za počitek dal na razpolago svoje prostore ter nam tudi postregel s svojimi dobrotami. V pomoč pri pogostitvi mu je bil prijatelj in sosed Ciril Trontelj, tudi on nas je počastil z domačo kapljico. Obema se lepo zahvaljujemo.
Nadaljevali smo pot skozi Št. Jurij in se ustavili pri znamenju sv. Antona Puščavnika, zgodovino tega znamenja nam je razložil domačin Janez Kozlevčar. Prav tako smo si ogledali taborsko cerkev nad vasjo Cerovo.
Posebej smo bili veseli, da so se nam pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Samorastnik, ki ga vodi Drago Zakrajšek. Uživali smo ob njihovem ubranem petju. Na koncu so nam zapeli celo v Županovi jami.
Prišli smo do Županove jame in se pod vodstvom vodiča spustili v njeno notranjost. Uživali smo v strokovnem vodenju in lepotah te podzemne jame.
Nato nas je seveda čakala pot nazaj v Šmarje - Sap. Bili smo polni vtisov, tako da v živahnem pogovoru sploh nismo čutili utrujenosti.
V gostilni Majolka v Šmarju - Sapu nas je čakal okusen bograč in hladna pijača.
Pa je bil za nami spet en lep dan, ki ga ne bomo kmalu pozabili. Gotovo jo bomo kmalu spet kam mahnili.
Jelka Janežič OZVVS Grosuplje
FOTONOVICE iz Društva upokojencev Šmarje - Sap
Naša članica Alojzija Goršič iz Šmarja je maja praznovala 100. rojstni dan. Na fotografiji skupaj s hčerko in sinovoma. Neizmerno lepo skrbijo zanjo.
Redno igramo šah. Kot opazovalci smo se v Ljubljani udeležili tudi šahovskega festivala z 230 udeleženci iz 12 držav, na katerem je tekmoval naš domačin, mednarodni mojster Jure Zorko.
Udeleženci balinarskega turnirja, na katerem se je pomerilo 10 ekip. Organizirali sta ga šmarsko balinarsko in naše društvo. Na pokrajinskih igrah smo tekmovali v šahu, balinanju, kegljanju, pikadu in namiznem tenisu.
Pevke Večerna zarja so po zadnjem nastopu v domu starejših v Tisju sezono zaključile z družabnim srečanjem na gradu Bogenšperk.
Ekskurzija UTŽO Grosuplje v Šavrinsko pogorje
V petek, 16. 5. 2014, smo se odpravili na Primorsko, pa ne na obalo, ampak v njeno zaledje, v Šavrinsko pogorje.
Prvi jutranji postanek smo napravili v Šmarju pri Kopru, nato pa smo pot nadaljevali v Padno. Tam nas je pričakala naša vo-dička etnologinja Rožana Koštial, zbiralka ljudskih pripovedi in predvsem petih pesmi s tega območja. V Padni smo se sprehodili po vasi in si ogledali cerkev ter Jakčevo galerijo, saj od tu izhaja njegov rod. Pot nas je nato peljala v Krkavče. Na vaškem trgu na naravni skali smo si ogledali cerkev sv. Mihaela in se med sprehodom po vasi seznanili s primorsko vaško literaturo. Me-galitnega kamna na robu vasi nismo imeli časa pogledati, pa saj mora še kaj ostati za drugič.
V	vasi Sveti Peter stoji Tonina hiša. Tu se nam je Rožana pokazala v šavrinski narodni noši in nam v narečju pripovedovala o težkem življenju na skopi zemlji in na obmejnem območju. Zapela nam je nekaj pesmi, v katerih smo začutili prepletanje melodij in jezikov: slovenskega - šavrinskega, italijanskega in hrvaškega.
V	Novi vasi smo imeli kosilo. V vaški gostilni kuhajo tradicionalne primorske jedi po nasvetu Koštialove. Dan smo zaključili z ogledom mesta Koper z imenitno vodičko, ki nas je popeljala mimo meščanskih hiš bogatih aristokratskih družin, ki so pustile v Kopru tudi kulturne sledi.
Do sedaj smo na naših ekskurzijah spoznavali življenje naših zamejcev v Avstriji, na Madžarskem, v Italiji in v obmejnih po-
krajinah na hrvaški strani. Tu pa samo spoznavali obmejno pokrajino v slovenski Istri in enega od primorskih govorov, ki z mešanjem prebivalstva in pod vplivom šole deli usodo vseh slovenskih narečij - hitro izginja.
Doživeli smo zanimiv, drugačen dan, poln pesmi in zvočne narečne govorice, začutili smo pestrost življenja ob meji, seznanili smo se s težavami po-tovk, ki so v Trst nosile pridelke v jerbasih na glavah. Tako zavzeto smo sledili dogajanju, da smo nazaj grede utrujeno obsedeli v avtobusu in premle-vali, kaj vse smo doživeli.
Marija Samec
Spomini in zahvale
Spet pomlad je na tvoj vrt prišla in željno čakala, da prideš ti, zdaj v žalosti sedla je na rožna tla da z nami joka, ker tebe več ni...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in ata
JANEZA SKUBICA
(24. 1. 1938 - 14. 5. 2014) iz Grosupljega
se iskreno zahvaljujemo oskrbovalkam Doma starejših občanov Grosuplje, g. Adamiču za skrbno pripravljen pogreb, pevcem za lepo zapete pesmi, Čebelarskemu društvu Grosuplje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter za darove za cerkev in svete maše. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
4
vso
OBMOČNO ZDRUŽENJE ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE GROSUPLJE - DOBREPOLJE
želi vsem občanom in še posebej veteranom vojne za Slovenijo, ob državnem prazniku Dan državnosti,
da bi občutili domoljubje kot ljubezen, da bi spoštovali domovino kot svojo mati, da bi ponosno in pokončno proslavili Dan državnosti in da nas domoljubje spremlja ne le en dan, temveč naj bo to naše vodilo.
Andrej SELAN predsednik OZ VSO G-D
f-\
Obvestilo o nujnosti izvedbe sanitarne sečnje in varstvenih del
za odpravo posledic žleda
Obveščamo vas, da je Zavod za gozdove Slovenije za območja katastrskih občin Stara vas, Polica-del, Blečji Vrh, Sela, Grosuplje, Grosuplje-naselje, Mali Vrh, Šmarje, Stranska vas, Ponova vas, Vino, Račna, Ilova Gora, Luče, Velike Lipljene izdal novo odločbo za izvedbo potrebnih varstvenih del za odpravo posledic žleda v gozdovih. Nova odločba podaljšuje rok za izvedbo sanacije zaradi žleda poškodovanih iglavcev. Sanitarno sečnjo je potrebno opraviti in izvesti potrebno gozdno higieno do 31. 8. 2014 (prvotna odločba je izvedbo potrebnih del nalagala do 15. 5. 2014). Generalna odločba se šteje za vročeno po 15 dneh po javni objavi na oglasni deski krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odločbo izdala, ter na oglasni deski e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/oglasnaDeska.euprava).
Odločba lastnike gozdne posesti na zgoraj navedenih območjih zavezuje k izvedbi potrebnih sanitarnih del za odpravo posledic škode, ki jo je žled v januarju in februarju 2014 povzročil v gozdovih.
Lastniki gozda ste z generalno odločbo pozvani, da pregledate svoje gozdove in opravite sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela ali zagotovite njihovo izvedbo. Pri tem morate posekati, izdelati in odpeljati iz gozda vsa drevesa, ki so izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovane krošnje (več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter več kot 60 % poškodovane krošnje pri listavcih) (v nadaljevanju: močno poškodovana drevesa). Drevesa za posek praviloma niso označena.
Prednostno je potrebno:
•	Zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ovira prevoznost gozdnih vlak;
•	Posekati in izdelati vsa močno poškodovana drevesa iglavcev. Če se drevesom ne olupi lubje v gozdu, je treba zagotoviti odvoz lesa iz gozda na lupljenje oziroma v nadaljnjo predelavo;
•	Vzpostaviti gozdno higieno. Gozdno higieno se vzpostavi s pospravilom polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter s pospravilom močno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca iglavcev je treba razžagati in zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda;
•	Če so sečni ostanki ter polomljeni vrhači že naseljeni s podlubniki, jih je treba požgati ali drugače uničiti zalego. Pri požiganju je treba zagotoviti požarno varnost!
Pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe Zavoda za gozdove Slovenije je bilo ugotovljeno, da se sanacija poškodovanega gozda marsikje še ne izvaja oziroma še ni izvedena v celoti.
Neizdelani iglavci so velika nevarnost za namnožitev podlubnikov, zato ne glede na skrajni rok za sanacijo iglavcev (31. 8. 2014) strokovna služba Zavoda za gozdove Slovenije opozarja na čimprejšnjo sanacijo poškodovanega drevja. V primeru, da pristojna služba na terenu ugotovi, da je poškodovano drevje naseljeno s podlubniki, bo ta začela upravni postopek izvršbe del na stroške lastnika gozda.
Strokovna služba Zavoda za gozdove v zvezi z navedenim poziva vse lastnike, ki imajo v svojem gozdu poškodovane iglavce, da čimprej izvedejo vsaj najnujnejša prednostna dela.
V primeru dodatnih vprašanj ali svetovanja lastniki poškodovanih gozdov lahko pokličete na Zavod za gozdove Slovenije, pristojnega revirnega gozdarja ali krajevno enoto Škofljica, Mijavčeva 16, 1291 Škofljica, tel. 01 366 82 10. Če sami ne morete izvesti ali zagotoviti izvedbe potrebnih del,vam bodo na krajevni enoti oz. revirni gozdarji (Franc Kogovšek, 041657217; Marko Jene, 041657213; Majda Petretič, 041657222; Matej Kozamernik, 041312906) svetovali tudi glede možnih izvajalcev del in odkupovalcev lesa.
ZGS, KE Škofljica, Vodja Milan Podlogar in
Občina Grosuplje
V_X
S: O/ Yc 'Ü-t-!.£; U J: t ititiit*
Veni, vidi, VICI
Končno vse jasno
Hči: »Mama, fanta imam; zelo se imava rada.« Mama: »Pazi se, punčka, ljubezen je lahko slepa.« Hči: »Vidiš ga vranča, zato me samo otipava.«
Prvi ukrep
»Kaj bi najprej storili, če bi prišlo do eksplozije in bi ljudi dvignilo v zrak,« vpraša tečajnika strokovnjak za prvo medicinsko pomoč? »Najprej bi počakal, da prilete na tla,« prepričljivo odgovori novi »strokovnjak« za pomoč v nesreči.
Šolska bremena
Dva neandertalca opazujeta učence na poti iz šole, ki se krivijo pod težo kamnitih učbenikov.
»Vidiš,« pravi starejši, »ni čudno, če smo tako čokati, ko nas že v mladosti vse tišči k tlom!«
Leta storijo svoje
Leta storijo svoje
v- - < /:	s 1 •i"sr--«-ar,
2, v i, g 1	v ' 1 t i 1 ''k
' / \ i	' tj 11 \ í v - ■
M j	. . ■ ■_i
'Pripravlja in urejaj
/ Leopold Revsr v 1
rjltl v
f*l t fr * +> * I < 4 4 I i *
Kako je Žakljeva kapca Minko podučil
Žakljeva kapca je bil berač, ki je v desetletjih pred zadnjo v°jn° hodil od vasi do vasi in prosil miloščine. Ljudje so pravili da je bil »faNran« študent, ki je bil neki tako pameten, da je bilo preveč in se mu je včasih zavrtelo. V jasnih dneh pa je povedal marsikatero zanimivo misel. Vzdevek Žakljeva kapca se ga je prijel zaradi zavihane vreče, poveznjene na glavo tako, da mu je pokrivala še dobršen del hrbta. Njegovega pravega imena ljudje niso poznali - morda gaje bil še sam pozabil.
Žakljeva kapca je nekega večera potrkal pri gospodinji Minki in prosil za večerjo. Minka je bila dobrosrčna in mu je skuhala skledico koruznih žgancev, politih z vročim mlekom. Ko je Kapca spraznil posodo, se je zazrl v gospodinjo in dejal: »Tavžentkrat bohlonaj, dobro je bilo; samo nekaj je bilo narobe: človek je sit, če pojé sto žlic, pri vas pa jih je bilo samo šestin šestdeset.« Potem je še nekaj trenutkov tiho posedel za mizo in potem od šel. Tisti krat so ga zadnjič videli v kraju. Morda se mu je bilo zamerilo, ker ni dobil za sto žlic večerje.
Tako, drage gospodinje in vsi ostali. Če bi se primerilo, da bi kdo potrkal na vaša vrata in prosil za okrepčilo (lahko bi to bil tudi Leopold, živemu človeku se vse primeri), mu le dajte, sto žlic mu namerite, da ne bo hodil lačen od hiše. Tako je priporočil berač Žakljeva kapca, kije marsikaj vedel.
O Bionorica
Canephron®
Ä!®netab'ete 1
M -t. ,	"^iiiiftüLuin^K
** P 5 rorjino uportbg
JJ>
Lekarna Kosobrin

^farmedica
Uijf partner pri zdravju
Pri nakupu dveh Canephronov vam podarjamo brisačo. Omejena zaloga.
n
Canephron je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki vsebuje rožmarin, tavžentrožo in luštrek. Namenjeno je podpornemu zdravljenju pri blagih težavah zaradi vnetja sečil in izpiranju sečil, s čimer se lahko prepreči nalaganje ledvičnega peska.
ai-medica
Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje. Odpiralni čas: pon-pet: 8-19, sob: 8-13, ned: 9-13, med 1. 7. in 31. 8. ob nedeljah zaprto. Izdelki so po akcijski ceni na voljo samo v Lekarni Kosobrin.
SVETOVNA PONUDBA
POPOLNOMA NOVI PRO_CEE'D 2014
•	DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE
•	BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA
•	ATRAKTIVEN VEČKRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN
KIA -NAJVEČAVTA ZA VAŠ DENAR!
AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA
01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si
Tile Power to Surprise
n.
w.facebook.com/KIASlovenija
Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 5,2 l/100km, emisije CO2: 104 - 135 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,15 g/km.
Cena 10.990 EUR za pro_cee'd 1.4 CVVT LX FUN, v posebni ponudbi. Cene vkjuč. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Vse ostale info. so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.
trgovina za male živali in SALON za nego psov
Tel: 01/78-888-90 040/831-553 mail: info@dogmania.si www.dogmania.si
V mesecu JULIJU z razširjeno ponudbo na še večji, lepši in boljši lokaciji,
samo čez glavno cesto na Kadunčevi 4 - Karantanija oz. bivši Zavod za zaposlovanje
Vabljeni ©
Peter Kastelic s.p.
Partizanska cesta 8
1290 GROSUPLJE__
telefon: 059190 524 gsm: 041 774 274 e-mail: servis.gaber@masicom.net
Arhiviramo VHSkastete
SERVISIRAMO VSO AVDIO- VIDEO, FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO
PRODAJAMO VSO TEHNIKO
ZNAMKE SONY
Pooblaščeni bang & servis za: olufsen

IUlj HITACHI YAMAHA w harman/kardorï
_ Občina Grosuplje
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
sreda, 18. 6. ob 18.00 uri	OBČINSKI PRAZNIK, slavnostna seja s podelitvijo priznanj in nagrade Občine Grosuplje ter praznovanje državnega praznika; slavnostni govornik, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje	Kulturni dom Grosuplje	Občina Grosuplje in ZKD Grosuplje
četrtek, 19. 6. ob 20.30 uri	RAZGALJANJE INTIME, ČAKANJE REVOLUCIJE, literarni večer z Jurijem Hudolinom, Andrejem Tomažinom in Novico Novakovičem; pogovor z literati moderirata Larisa Daugul in Jan Pirnat, glasbo izvajajo člani combo zasedbe KD Big Banda Grosuplje	Kavarna Europa	Literarna skupina Lu-is, KD Teater, ZKD Grosuplje, Kavarna Europa
petek, 20. 6. ob 19.00 uri	PODELITEV PRIZNANJ ZKD GROSUPLJE, slavnostni dogodek s koncertom; podelitev nagrad dobitnikoma in koncert skladb Gordona Godwina: ENO SAMO DIVJANJE v izvedbi velikega jazz orkestra KD Big Band Grosuplje pod vodstvom Klemena Kotarja	Kulturni dom Grosuplje	KD Big Band Grosuplje, ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje
sobota, 21. 6. ob 17.00 uri in ob 20.00 uri	105 LET GASILSTVA V GROSUPLJEM; slovesen prevzem in blagoslov novega gasilskega vozila ter slovesna otvoritev energetsko saniranega Gasilskega centra Grosuplje; velika zabava z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabam	Gasilski center Grosuplje	Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje
nedelja, 22. 6. vhod v jamo ob 15.00, koncert ob 15.30 uri	KONCERT Z ODMEVOM, vokalni koncert z ŽVS Brinke pod vodstvom Tine Vahčič	Velika dvorana Zupanove jame	ZVS Brinke KD Šentjurski oktet, Zupanova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje
nedelja, 22. 6. ob 20.00 uri	Matjaž Zupančič: HODNIK, režija: Betka Jamnik, asistentka režije: Maša Tiselj, kostumografija, scenografija, glasba: Fabula est, realizacija idej: Katja Vodopivec, Jernej Iglič, tehnični sodelavec: Marko Kastelic; igrajo: Maša Tiselj, Tina Antolič, Katarina Antolič, Katja Vodopivec, Žiga Lah, Staš Petrovič, Nina Mestek, Rok Pleterski	Kulturni dom Grosuplje	Gledališka skupina Fabula est KD Šmarje - Sap, ZKD Grosuplje; dogodek vseslovenskega projekta Tedna ljubiteljske kulture 2014
ponedeljek, 23. 6. ob 19.00 uri	POSTANI SVETLIKA, SVETILKA, gledališče poezije Srečka Kosovela; režija: Simona Zorc Ramovš, asistent režije in tehnična izvedba: Jan Pirnat, glasba: Gledališče ggNeNi, luč: Luka Puš; igrajo: Nika Devetak, Tjaša Furlan, Veronika Gavez, Maj Kadunc, Andraž Zupančič, Pia Žmuc	Kulturni dom Grosuplje	Gledališča ggNeNi KD Teater, ZKD Grosuplje
torek, 24. 6. ob 19.00 uri	Prireditev ob dnevu državnosti in prazniku Občine Grosuplje	na Ostrem vrhu (675m) nad vasjo Čušperk	Občina Grosuplje, Krajevna skupnost Račna
torek, 24. 6. ob 20.00 uri	PREDPRAZNIČNI VEČER; Večer pod lipo, vokalni koncert z druženjem članov ZKD Grosuplje; sodelujoči v programu: vsi pevci, člani vokalnih in zborovskih zasedb ZKD Grosuplje	Kolodvorska cesta	ZVS Brinke KD Šentjurski oktet, ZKD Grosuplje
torek, 24. 6. ob 20.00 uri	SUMMER OPENING PARTY	HotSpott Caffe	Študenstki klub GROŠ
sobota, 28. 6. ob 20.00 uri	Gasilska veselica z MODRIJANI v Šmarju - Sapu	Šmarje - Sap	Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje - Sap
sobota, 28. 6. ob 20.00 uri	Trubar pred slovensko procesijo	Tabor Cerovo	Turistično društvo Št. Jurij
od 11. 8. do 22. 8.	POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE	Center Grajski vrt Boštanj	Preplet - Društvo za ustvarjalno skupnost