Spedlzlone ln abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXII.. št. 71 Upravništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon 5t. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraje Ita'ije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Ljubliana, sobota 28. marca 1942-XX 12KI »UČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A MILANO Cena cent. 70 lihi jt vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 15.—. za inozemstvo pa Lir 22.80 Uredniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCF.SSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A MILANO Italijanske podmornice ob ameriški obali Potopile do zopet tri ladje, med njimi dve petrolejski — Silovito bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. marca naslednje 664. vojno poročilo: Neprestani peščeni vihraji so v Cirenaiki omejli delavnost izvidniških oddelkov Ji letalstva. Med nočnim letalskim napadom ia Ben-gazi je v b;'žini Regine v plamenih trešči Io i:a tla sovražno letalo. Na otoku Malti so nemški letalski oddelki silovito bombardirali pristaniške naprave in pomorske cilje ter z goto -imi učinki radeli parnike in vojne edinlce v na-zenu, kakor tudi ponovno protiletalske ba-teri:e in žarometne postojanke. V nalogah goriva v Ia Vallettl je izbruhnil požar izredne silovitosti. Nemške podmornice, ki so večkrat po vrsM napadle vzhodno od Soluma britanski konvoj v močnem spremstvu, so potop ie sovražni rušilec, trgovski parnik in bencinsko ladjo s 4000 tonami. Ena- naša podmornica se nI vrnila na »•v oje oporišče. Naše podmornice, ki operirajo ob obali Zcdin.fcnih držav Severie Amerike, so potop.!e tri ladje, meti njimi dve petrolejski ladji, s skupno tonejo 22.600 ton. Nemško oblikovanje italijanskega admirala B>r!in. 27 marca s. V imenL H;tier;a je vel;ki admiral Kaeder izročil železn križec vodilnemu poveljniku italijanskih pomorskih oborožen h sil admiralu Eksc Angelu Japinu, ki sd je pridobil že mnogo zaslug v času španske vojne. Takrat je bi;l odlikovan z redom nemškega orla z zvezdo Ln meči. Praznik Italijanskega vojnega letalstva Rim, 27 marca s. Dne 28 marca bo poteklo 19 let. odkar so bile ustanovljene italijanske oborožene sile v svojem sedanjem sestavu. Ta dan bodo letalske sile svečano proslavile V Rimu bodo priredil; na trgu Bocca della Verita posebno vojaško parado Ob tej priliki bodo razdeljena tudi visoka odlikovanja. Nad mes'om bode krožile formaci;e letalskih oboroženih sil, med n iim; tudi bombni ka eskadrilja Bruna Mussolinija Državn; podtajnik v letalskem ministrstvu m načeln;k letalskega generalnega štaba ie za ta dan izdal dnevno povelje. v katerem poveličuje slavr letalskega orožja ki se je spomladi svojega 20. leta živi jen ia zna;la v borbi zs civilizacijo in v junaškem tekmovanju z zavezniškim letalstvom Pogum izkušnje iti vrline ita-ljanskih letalcev in moč italijanskih st.ro-iev dokazujejo sedamo silo itali;anskefla letalstva Trdna volja, da se doseže zmaga in veselje da se služi domovini, vlivata italijanskim letalcem v sedanj- odločilni uri ponos da zavzemajo v veliki borbi ob pričetku 20. leta svojega orožja tako važen polrvžaj Vsr vedo. da so na pragu nove etape na poti do zmage. Duce o zaščiti nacionalne šted Inflacija, ki bi pomenila razvrednotenje prihrankov, plač in mszi bo z vsemi sredstvi preprečena in za vsako ceno zaščiteni milijoni vlagateljev i i i r Uspešni protinapadi na vzhodu Ha polot?ku Kerču uničenih zopet 12 sovjetskih oklopnih voz, v srednjem odseku bojišča pa 19 vlakov Rim, 27. marca. s. Včeraj popoldne je Duce sprejel v Beneški palači predsednika in upravni svet centralnega zavoda italijanskih ljudskih posojilnic. Razen profesorja Fantinija, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo, so bili prisotni tudi podpredsedniku zavoda dr. Martini in dr Marani, italijanska akademika de Štefani in Severi, se-! nator Concini ter zastopniki cele vrste ljud-i skih posojilnic in hranilnic. I i Predsednik Odone Fantini je podal po-i ročilo o delovanju zavoda in je opozoril i na naraščajoči razvoj ljudskih posojilnic, ! na pomoč, ki so jo prejele od fašistične vlade in na naloge, ki jih čakajo v bodočnosti. Ob zaključku svojega poročila je stavil Duceju na razpolago 200.000 lir. Duce je ta znesek razdelil takole: 160.000 zavodom sirot v vojni Dadlih, 40.000 lir pa za ustanovo mater m otrok. Duce je izrazil svojo pohvalo spričo dela, ki ga je opravil zavod in je nato podal naslednje izjave: Čeprav je v času vojne moje pravilo molk, ki dopušča le najnujnejše in kratke izjeme, vendar nočem opustiti prtlike, ki ml jo daje naš sestanek, da vam povem nekaj neposredno perečih stvari, pa takih, ki bodo razčistile Ideje in osvetlile našo in vašo pot. Cas Je, trditi in znova naglasltl, da ustvarjata politika postopno in torej neskončno naraščajočih cen ter v zvezi z njo nastala špekulacija slepi krog, katerega končni rezultat je, kakor je neovrženo dokazano s tragičnimi izkušnjami iz starih in modernih časov, inflacija in z njo po- stopno nezadržno razveljavljenje denarja in razvrednotenje prihrankov, plač in mezd. Režim hoče to preprečiti in bo to dosegel, ker ima sredstva za to in je trdno ter neomajno sklenil, da to stori. Treba je rešiti nacionalno štednjo. Treba se je ustaviti na cesti, ki vodi v prepad. Niti koraka ne smemo dalje! Treba je z učinkovitejšimi zdravili zdraviti one, ki so v dobri ali slabi veri jemali omamljajoča sredstva. Le tako se bo preprečila denarna Inflacija, spričo katere bi bila vredr.ost denarja v nasprotnem razmerju z njegovim Številom. Italijanskim vlagateljem je treba razglasiti na ves glas, da bi bilo sleherno veliko naraščanje denarnih sredstev usodno, pravim, usodno pomenilo razdrobitev in popolno uničenje njihovih v potu svojega obraza doseženih prihrankov, ki pomenijo skoraj zmerom rezultat trajnih naporov celih generacij. Vlagatelje bo treba sedaj zaščititi, ker jih smatram za najboljše državljane, ker so, kakor v start pravljici delovne mravlje, ki jih imam daleč raje od lenth skržkov. Z dejanji dokazujejo, da zaupajo državi, njenemu denarju In verujejo v zmago njenega orožja. Niso taki oni nezavestni in histerični defetisti, Id pokupijo vse mogoče stvari. Po podatkih, ki ml jih je Izročil guverner Italijanske banke kot vrhovni Inšpektor za zaščito vlog In prihrankov in ki se nanašajo na SI. december 1941, je v ItaMjl kar 6,130.161 ljudi, ki imajo pofttne hranilne knjižice. Se večje število je ljudi, ki imajo svoje vloge pri rednih posojilnicah in za- stavljalnicah, namreč 6 393.709. Pri drugih rednih kreditnih zavodih ima svoje vloge 1,761.763 ljudi. Vaše ljudske posojilnice so zbrale prihranke 2,192.910 ljudi. Pri bankah nacionalnega značaja so naložene vloge enega milijona 44 tisoč 685 ljudi in končno so naločene pri javnopravnih kreditnih zavodih vloge 1,626.071 ljudi. Skupno je torej v Italiji 19 149.245 posestnikov hranilnih knjižic in vse njihove vloge znašajo 65,728.400 tisoč lir. To so ogromne številke, ki bi jih bilo treba še posebej komentirali. Omejil pa se bom le na to, da predstavljajo predvsem moralno zdravje ialidanskega naroda ln dodal bom. da pripada velika večina vlagateljev kmečkim množicam. Ne z lluzornim povišanjem cen, marveč z obrambo prihrankov se ščitijo pravi in realni interesi kmečkega prebivalstva. In ta zaščita se bo izvajala zlepa, če b-> mogoče, s silo, če bo potreba, za vsako ceno pa bo treba preprečiti razvrednotenje denarja in nazadnje njegovo popolno propast. Vsi fašistični Italijani se morajo zavedati svoje glavne nujne naloge in spremeniti besede v dejanja. Te dolžnosti pa se morate posebej zavedati vi. ki vodite bančne zavode, ld se ne Imenujejo kar tako »ljudski«, vaši sotrudniki ln funkcionarji, višji in nižji nameščenci. Vsi morate povsod v vaših dnevnih stikih z občinstvom širiti neovrženo resnico, ki sem vam jo razložil. Niti najmanj ne dvomim, da boste premišljeno, skrbno. Inteligentno in z zaupanjem opravili to delo. General Ugo Cavallero v Budimpešti j Obisk načelnika italijanskega generalnega štaba je znova potrdil orožno prijateljstvo Italije in Madžarske Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: \'a polotoku Kerču so oa bile nemške ln rumunske čete napade sovražnika, ki jih je podvzel v več valovih, in uničile pri tem 12 oklopnih voz. Severno-vzhodno od Taganroga so bile močnejše sovjetske sile vržene v protinapadu s hudimi izgubami na svoje izhodne postojanke. Na več krajih srednjega in nevernega odseka fronte so bile prav tako prizadete sovražniku hude izgube, ko je ponovil svoje brezuspešne napade. Lastni protinapadi so dovedli do nadalj-iojih uspehov. Le Isko orožje je razbilo zbirališča sov-ražn ;vih oklopnih voz na polotcl.u Kerči- in je uničilo samo v srednjem odseku ironte 19 sovjetskih transportnih vlakov. Rensko-vvestfalska 243. pehotna divizija je v tedne dolgih najhujših obrambnih bojih odbila 120 sovražnikovih napadov, ki so jih deloma podpirali oklopni vozovi, in uničila glavno silo več sovjetskih divizij. V severni Afriki je bila pri letalskih napadih na pristanišče v Tobruku poškodovana trgovska ladja srednje velikosti. Puščavska železnica v severnem Egiptu je bila v pretekli noči z bombnimi zadetLi pretrgana na več mestih, pri čemer je bil un:*en tudi 1 angleški transportni vlak. Na Malti so nemški oddelki bojnih letal nadaljevali s posebnim uspehom napade na sovražnikove ladje v pristanišču La Vallet-te. kakor tudi v zal.vu Marsa Scirocco. Bombe težkega kalibra so zadele eno križarko in pet velikih trgovskih ladij, izmed katerih so se štiri vnele. Doseženi so bili nadaljnji bombni zadetki na skladišča pogonskih sredstev, doke, vojašnice in protiletalske postojanke. Na Sredozemskem morju je zasledovala ena izmed nemških podmornic angleški konvoj, v katerem sta bila — kakor je bilo javljeno že v včerajšnjem vojnem poročilu — že zadeta 1 rušilec in 1 parnik, ter je potopila s torpedom petrolejsko ladjo s 4000 br. reg. tonami. V borbi proti angleškemu otočju so letala v poslednji noči uspešno bombardirala vojaške naprave važnega ladjedelniškega središča Sunderlanda in neko pristanišče ob izlivu Humberja. Vzhodno od Islanda je napadla ena izmed podmornic sovražnikovo trgovsko ladjo s 1500 br. reg. tonami, ,ki so jo ščit.11 ena stražna ladja in dva lovca podmornic, ter je sama potopila vse štiri ladje. Pri napadu slabejših sil angleškega letalstva v poslednji noči na zapadno Nemčija je utrpel sovražnik hude izgube. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 16 napadajočih bombnikov. Štiri nadaljnja angleška letala so bila sestreljena podnevi ob francoski zapadni obali. Višj! narednik Gildner je dosegel svojo 26. da 28., nadporočnik Lippe-VVelssenfeld pa svojo 18. do 21. nsčno lovsko zmago. Oddelek nočn'h lovcev pod poveljstvom ge-neralleutnanta Kammhuberja je tako v poslednji noči sestrelil 500. sovražnikovo letalo. S Sinske«a bojišča Helsinki 27 marca s Finsko vrhovno po ve';ni"tvo ie snoč< objavilo da je finsko to-n^tvo na KareNki ožini včeraj močnn oviralo sovjetske čete pri gradnji utrdb. pa tudi vso sovjetsko oskrbo v neposrednem zaledju bojišča. V nekem odseku, na katerem so bili zbrani močni sovjetski oddelki, je topništvo razdejalo vse obrambne naprave in strelske jarke. Odbit je bil sovražni napad na finske postojanke. Na Aunuški ožini je prišlo do živahnih spopadov med topništvom in pehoto z obeh l strani. Finsko topništvo je ponosno hudo 1 obstreljevalo zbirajoče se sovražne oddel-! ke. V južnem odseku bojišča v vzhodni Ka-reliji je finsko topništvo uničilo 4 manjše sovražne utrdbe. Razdejan je bil tudi i velik sovjetski tank. | Finske letalske sile so v vzhodnem delu Finskega zaliva uničile sovjetsko kolono, ki je predirala po zaledenelem morju V zraku nad P etrov sik o-j. m so se finski lovci spopadli s skupino nai modernejših sovjetskih strmoglavcev in so eno sovjetsko letalo sestrelili. Živahni boji na vsej vzhodni fronti Berlin, 27. marca. s. Snočnji nemški listi opozarjajo na najnovejše boje v dneh 24. in 25. marca na vzhodnj fronti, ki so se zaključili z velikim sovjetskim porazom. Borbe, ki so se razvnele severnovzhodno oa Gžatska, so se končale s sovražnikovim umikom, čeprav je vrgel v boj mnogo svojih tankov. Vsi njegovi napadi so bili ne-f prestano odbiti. Nekemu sovjetskemu od-t delku je uspelo prodreti med nemške po-1 stojanke, a tudi ta oddelek je bil kljub te-j žavam. ki jih povzroča cdjuga, pregnan in so mu bile prizadete vel ke izgube. Sovjetski oddelki so se ponovno pognali proti višini, ki so jo branile nemške čete, a vselej so se njihovi napadi izjalovili spričo nemškega koncentričnega obrambnega ognja. V nekem odseku bojišča je bil sovjetski napad odbit v borbi na nož. Po spopadu so nemške patrole naštele okrog tisoč padlih sovjetskih vojakov. Tudi severnovzhodno od Ilmenskega jezera so izvedli sovjetski oddelki več napadov, ki pa so bili prav tako zaman. Sovjetske čete so imele hude izgube. Pri nekem napadu, k: ga je močno podpiralo sovjetsko topništvo, so bile sovražne izgube po-ebno velike zaradi nemškega zapornega ognja. Nemška oklopna divnzija, ki je prešla v protinapad, je zavzela več postojank in uničila nekaj sovražnih tankov, zaplenila mnogo strojnic rn drugega orožja zlasti protitankovskih pušk. V južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo vreme sicer zelo neugodno že od pri-četka pomladi dalje, vendar pa so nemške j letalske sile razvile živahno delovanje. V | Donešk' kotlini je bilo sestreljenih 29 sov-j ražnih letal. Nemški bombniki in strmo-j glavci so ponovno napadli prometne zveze v sovražnem zaledju. Predvsem so bombardirali neko železniško križišče. Bombe so tam razdejale tri vlake ki so bili na-tovorjen- z vojn'mi potrebščinami. 4 železniške stroje, poleg tega pa je bilo na vsej progi poškodovanih še mnogo drugih vlakov. železniških postaj in naprav. Ob Antilih potopljena ameriška ladja Buenos Aires, 27. marca s. Severnoameriško mornarT-ko nrnistrstvo je obiavilo da je sovražna podmornica na področju okrog Anti'ov obstreljevala in potopila neko severnoameriško straž no ladjo Poletni čas v Turčiji Carigrad. 27. marca d. S 1 aprfom bo v Turčiji uveden običajni podetm ča& Budimpešta, 27. marca s. Načelnik italijanskega generalnega štaba, general Ugo Cavallero, se od včeraj mudi v Budimpešti. Kmalu po svojem prihodu se je vpisal v knjigo obiskovalcev regenta in viceregenta. Obiskal ie tudi marVi nadvojvodo Josipa. Naito je bil pri predsedniku vlade Kal!ayu in je imel z njim dolg in prisrčen razgovor V večernih urah se je sestal z madžarskim vojnim ministrom generalom Bartho s katerim je imel prav tako dole razgovor, ki Je potek d v duhu prisrčnega prijateljstva in globokega tovarištva. General Cavallero je bil s svojim spremstvom in v družbi italijanskega poslanika Anfusa tudi v fašističnem domu, kier so mu fašisti iz Budimpešte priredili navdušen sprejem na katerem so viharno vzklikali italijanskim oboroženim silam in neizbežni zma<*i. Voini minister tfeneral Bar-tha je priredil v čast generalu Ca vali eru večerjo. Udeležili so se je med drugimi italijanski kmetijski minister Pareschi, ki se že nekaj dni mudi v Budimpešti, podanik Anfuso. skupina nemških in japonskih ter drugih" zavezniških vitjih oficirjev. Pri večerji sta generala Bartha in Cavallero izmenjala prisrčni zdravici. Dopoldne se je eenerai Cavallero pokloniti spomen'ku padlih Madžarov in je obiskal tudi italiiansko vojiško pokopališče. V d m ž bi madžarskega vo;nega minisitra sd je ogledal tudi nekaj objektov madžarske voine industrije Obisk načelnika italijanskega generalnega štaba generala Ca vali ena in italijanskega kmetijskega ministra Carla Pareschi ja je zbudil veliko pozornost v vsej madžarski javnosti in tisku Listi toplo pozdravljajo generala Cavallera in naglašajo, da njegov obisk potrjuje tesne prijateljske odnose med Italijo in Madžarsko, kj sta že preizkusili sveje tovarištvo tudi v vojni proti boljševizmu Stiki vrhovnih poveljnikov italijanskih in madžarskih oboroženih sil spadajo v okvir tesnega sodelovanja oboroženih si' osi in njenih zaveznikov. »Maggyar Orszag« naglasa da so se v generalu Cavalleru združile vse italijanske vojaške vrline Minister Pareschi je odličen predstavnik fašističnega kmetijstva, ki daje velik delež narodu v vojni in jača njegov od^or. List tudi naglaša da ste predvsem Duceju zasluga, da je italijanski narod na poti do zmage. Njemu velja tudi vsa zahvala madžarskega naroda, ki ne bo pozabil, da je bil prvi državnik kj je zagovarjal pravice Madžarske, okrnjene z mirovnimi pogodbami. Madžarski narod stopa ob strani svojih velikih osnih zaveznikov in bo vztrajal oh njih do zmage, ki bo svetu zagotovila pravico in blagostanje. »Pester Liovd« pravi da se bo o prliki obiska generala Cavallera še bolj ojači'o tesno sodelovanje obeh držav. Naloge, ki jih morajo v sedanji vojni opraviti italijanske oborožene sile. sc odločilnega pomena. Fašistična Italija je dokazala, da se morejo te naloge zmagovito rešiti Italvanske oborožene sile. ki postajajo od dne do dne iačie so že doslej vzdržale in bodo tudi v bodoče vzdržale z neustrašnim pogumom sunke angleškega imperija. K obisku kralja Borisa v Nemčiji V Berlinu opozarjajo, da je bolgarska vlada že pred čascan zavzela odločno stališče proti boljševizmu Berlin, 27. marca. V pristojnih nemških krogih so slej ko prej zelo molčeči glede razgovorov, ,ki jih je imel bolgarski kralj Boris z voditelji Nemčije. V nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj izjavili, da nimajo nič pripomniti k besedilu uradnega poročila, ki je bilo o teh razgovorih izdano. Na drugi strani pa berlinski opazovalci opozarjajo na velik pomen Borisovega obiska in poudarjajo, da je prišel ta obisk v dobi, ki pomeni važne priprave za dokončno zmago proti boljševiški vojski. Obenem opozarjajo, da se mora Bolgarija prav zmagoviti nemški vojski zahvaliti za uresničenje svojih lastnih nacionalnih aspiracij in z zadovoljstvom beležijo, da je bolgarska vlada že pred časom zavzela odločno in jasno stališče proti boljševizmu. Da bi prikrili svoje sebične račune, si v Londonu izmišljajo vse mogoče stvari, kakor n. pr. dozdevne spore med Madžarsko in Rumunijo, samo da bi Stalina prepričali, da Rusija lahko sama dokonča vojno, ne da bi bilo treba Angležem intervenirati. V tej igri pa zanima Berlin dejstvo, da je Stalin prav sedaj potrdil, da ima dovolj razlogov za drugačno mnenje. To Stalinovo stališče je na brezobziren način razložil včeraj sovjetski veleposlanik v Londonu Majski, ki je povsem odkrito postavil pike na i. Njegove izjave smatrajo v Nemčiji za zelo značilne. S temi svojimi izjavami je Majski podrl vse papirnate zgradbe anglosaške propagande. Majski je namreč z vso odločnostjo dejal, da je letošnje leto odločilno nele za Sovjetsko zvezo, temveč za vse zaveznike. Ako zavezniki hočejo zares doprinesti svoj delež k skupni zmagi, je dejal Majski, potem mora Anglija takoj preiti v ofenzivo. Bojišče, na katerem se bo to leto odločila vojna, je vzhodno bojišče. Velika Britanija mora vreči na tehtnico vse, kar zmore, kajti v tem letu bo treba iztrgati Nemčiji iz rok pobudo na vseh bojiščih. Sovražnik hoče doseči odločitev v tem letu. Ml moramo stremeti po istem. i Ton teh izjav je dovolj dramatičen, da ne bi človek mislil na razloge, ki so Majskega dovedli do te lekcije Angležem. Glavni razlog njegovih izjav pa je očividno v tem posrednem priznanju, da sovjetska zimska ofenziva ni rodila pričakovanih uspehov niti kot minimalni program večje obrabe nemškega vojnega stroja. Na drugi strani so sovjetski napadi na vsej bojni črti imeli za posledico zmanjšanje ruskih oboroženih sil, tako da je njihova pripravljenost za bližnji spopad znatno okrnjena. Na drugi strani je verjetno, da razpolaga Stalin z zadostnimi informacijami glede dejanskih vojaških zmožnosti Anglije in glede pomoči, ki jo lahko tarn dobi. Zdi se malo verjetno, da je Stalin mnenja da bi Velika Britanija lahko nekaj storila, da pa noče. Prav včeraj je neki britanski vojaški kritik prišel do zaključka, da bi v sedanjih okoliščinah pomenila angleška ofenziva samomor. Po njegovem mnenju bodo Angleži in Američani še vse leto obsojeni na pasivno udeležbo v tej vojni. Revija, ki objavlja članek tega kritika dostavlja: Splošni položaj je tako temen in tako težaven za nas, za Američane in za Rusijo, da bi lahko ena sama vojaška zmota prinesla katastrofo. (Piccolo.) Odmevi zahtev Majskega v londonskem tisku Stockholm, 27 marca d. Govor, ki ga je imd sovjetski veleposlanik Majski ob podelitvi Leninovega reda štirim britanskim letalcem in v katerem je zahteval takojšnjo zavezniško ofenzivo, je naletel v Angliji na zelo značilen odmev. Govor sc s;ctr ob;a-vili vsi londonski listi, teda previdno- st izogibajoč vsakim obširnejšim komentarjem. Na splošno je londonsko časopsje izrazilo samo zadovoljstvo, ker so izjave Majskega v skladu z govorom Stalina in Litvinova, prav skrbno pa sc se izognil- obravnavanju tistega dela govora, ki zahteva takajšnjo zavezniško ofenzivo. Edino izjemo predstavljata »Ddilv Ma.:!« ir. »Da:Iv Herald«, ki pa jc bil tudi dovolj previden da se je izognil razmotrivanju o zahtevi po ofenzivi. List je edino omenil, da so bile Sovjetski zvezi dane že marsikatere obMube. in je izrazil upanje da se bodo tudi uresničile. Zahteva pa »Dailv Herald« samo takojšnjo anketo glede možnosti izpo'nitve zahtev Majskega. Tudi laburistično glasilo previdno izraža upanje, da an^e-ka v'ada ne bi napačno razumela besed Maiskega da je namreč največja na«l'ca nv;na. Na drugi strani izjavlja »Da.ilv Mail«. da hoče Nemčija še to leto doječi zmago m pripominja. da je to fudi cilj Stalina ;n da bi moral bit' potemtakem tudi cilj Anglije. List zelo značilno ueofavlja. da se mora z zlomom Rusije razbliniti tudi britansko upanje v zmago. Wi£lkiejevi nauki amerikifd favnosti Rim, 27. marca. Londonski list »Daily Telegraph« je objavil dopis iz New Yorka, v katerem je posnel članek Rooseveltovega kandidata pri predsedniških volitvah Will-kieja v ameriški reviji »Look«. V tem članku odgovarja Willkie med drugim tudi na vprašanje, ali veruje v ameriško zmago. Willkie piše: Ta vera je danes podvržena trdi preizkušnji in moj duh je obupno vznemirjen. Nobenega dvoma nI, da imamo ljudi in gradivo za zmago, manjkajo nam pa tri stvari, izmed katerih prva je resnično in pravo poveljstvo, kakor sem sicer že večkrat javno opozoril na slabosti sedanje vlade. Obstoja pa še neka druga slabost, ki ima najslabše posledice v vsej državi, namreč, da prikrivamo resnico. Tretji činitelj, ki ga pogrešamo, ako bi hoteli zmagati, pa je ta, da se narod še ni zavedel, da je ta vojna njegova vojna. Celo drame.:ini komunikeji generala Mac Arthurja, celo dejstvo, da podmornice osi operirajo v bližini naše obale, ln celo izguba mladih ameriških življenj niso bili zadostni elementi, da bi vzdramili našo državo. Vojno pri nas še vedno smatrajo kot neko strašno stvar, ld se dogaja nekje na drugem koncu sveta. Londonski list »Observer« pa sam trdi, da bo Anglija zmogla spomladanske spopade samo, ako se bo znebila nevarnosti, da se tudi v njene vrste vrine duh, podoben onemu francoskih vojakov v Magino-tovi liniji. (Piccolo.) Kov ameriški poslanik v Londonu Rim, 27. marca s. Ameriški list »Wall-street Journal« je objavil vest da ie Roosevelt baie ponudil Vinantu. sedanjema velepo^aniku v Londonu, važen resor v amerilki vladi. Za veleposlanika v Londonu bi bil imenovan sedanji vojni minister Stim-son. Upor med francoskimi četami v Siriji Carigrad. 27. marca d Iz Sirije so prispele vesti, da je i>retek'e dni izbruhnil irnor med afri"k:mi de^aul'ističnimi francoskimi četami, ki so že dalje časa v vojašnicah mes'ne?ra nkraia Hamidieh v Damasku. Ko so nekateri det*auHistični ča5tn;k; skušala vzpostaviti med uporniki red ie prišlo do streljanja in ie bi'o več častnik«*v ubitih in ranjenih. Vodici upor je trajal ve« daad.alce. bržkone z namenom da organizirajo domače izdajalce Kitaiski eksnedicijski zbor na južnem boii^ču se ;e spopadel s tankimi m i a non sk;Trn četami v pokra fini Jeth-sle-Tunffu Sovražnik ie utrpel vražn;ku no- j STeoilo presekati njihove zveze z zaledjem ' Japonci so vrgl; v borbo na tisoče svoiih mož prir»adaiočih n-ročilo iz Melbourna opisuje požgani Moresbv kot »mesto duhov« v katerem ni več nikakega življenja K sedanjim poročilom iz Avstralije je vredno pripomniti, da še ni dolgo ko s>o tako v Avstraliji kakor tu-d- v Londonu zatrievali, da bodo britanske oborožene sile Port Moresby branile do zadniih možnosti. Obsedno stanje v severni Avstraliji Sanghaj, 27. marca. d. Iz Melbourna javljajo, da je bilo obsedno stanje, ki je veljajo 3 osle j samo za izolirane predele v obalnem pasu severne Avstralije, sedaj razširjeno na vse pokrajine severne Avstralije. Na Filipinih Buenos Aires, 27 marca. s. Severnoameriško vojno ministrstvo je objavilo, da je 54 japonskih težkih bombnikov hudo napadlo u rjeni otok Corregidor ob vhodu v Manilski zaliv. Napad je trajal celih 6 ur Tudi na polotoku Bataanu so se razvnele srdite borbe. Lizbona. 27. marca d. Iz Wash'ngtona javljajo, da je ameriško vojno ministrstvo včeraj v posebnem poročilu objavilo velike japonske napade na vhod v Manilski zaliv Po wa?hin »hlaičen ca ianonske^a posHn^ka v Vatikanu Dosedanji japonski poslanaik v §v'ei. Tfl-kanohu Milani e bi! istočasno imenu- nn za novega japonskega velepoM^vkn v Vi-chvju kot name^nik nrei^niesia v*>'oT>r*?'fl-nika Sntomacu Katoja. ki ^ nedavno umrl. Tok^n ?7 marca (Dome1^ V toki isk:b diplomatskih kro«ib so^ia.spo odobrava jo ''ni? nm'anie biv5ega »9ponsiker-o.sike novohn> sti in pok'tične smernice D Tvorna Niči kn-g- v Tokiu sii obetajo od imenova-ua no-v-ega ve'eno«mMne objavijo naslednje s'užbe-no noiasnfo: Z namenom, da bi se sedanji prijateljski .-vdnosi med Japonsko in Sv. stofico bn»dTvkov rimsko-katoliSke vere po men priisteM^kih odno^iev in medseboif ne>?s kor>t-,kt.a m^d Janoniko in Sv s^o^i-cp sko.-a i ne potrebuje nobenega dodatnega Por .»Vi t "apons/kj poslanik v Vat:kanu. Ken TTar^dn ie da'ie časn d^rm-al poj biv-kto japonskim vel epo*^ a rn'V< >m v Pa~fzii ^epz.-m Sa^-ado. ki ie označi'1 Harado kot delno Ciisebnost za novo po^anišk" m°T»r-1'aniTt''Tr> iTtH^n iz Pariza, ie Harada kot e^im preortgti član velenPRila-nr-ntva ostal! v ^a^-ni do -rbnih« voine med \Te-n*'io in Sovietekn tvpzo Tokio 27 marca (D^mei> Sbižbeni za- s^oPTi;k japonske**! i n f vrma c' i«V urada Hori ie na današni' ti^koi-m kfmf°T**nc: 'z iavi! o imeno»-!»nin iarwinck°?a »-o^'«>nik.a piri Vatikanu K^n.o Har^^p v tehničnem pogledu n»* rfi^neni forrpalnertia nrič^tka dir»'onri3f»iV;Vi oJnoi"aiev mir«ef «*rp -7f> »t^-a i^n»p d""«'ornqt«iv'h (vlno^i«: de fac^o Na<*'a»ji-i »g už-^-o fj-v^.+.-tici-: d^lc-^t« oV« xr>onclen ki biva na Ja~on«ikem ž" rod 1. 1037 v prt'ni meri vsp Hi^o^n^tn1-«* pri vilpitiie K t°i i-riain ip r«s'or>n;k i*i*o-ma-ciHkftfta urflida e pripomnil da pr/iili.a to-krat la^pon^ik- »rvič svojega diplomatskega delegata v Vatikan. protiletalsko zaščito ker že resno računajo z bližnjimi japonskimi letalskimi napadi. Zaskrbljenost v Angliji Siockholm 27 marca d Dopisniki švedskih listov javljaio iz Londona d* tamkaj z naraščajočo zaskrbiienrostio spremliaio razvoi vojaJkega polozaia v Birmi Posebno skrbi io Angleže narašča loče dezertaci je domačinskega vojaštva v sestavu čet. ki vzdržujejo v Birmi obrambo nič manj pa se rnerodainim krogom v Londonu ne zd« nevarna splošna podpora ki io domače prebivalstvo nudi napredujočim japon4::m četam. Angleški listi in an^le^ki radio označujeta borce za svrobodo Birme ki beže iz britanskih čet kot izda;alce. toda to označevanje tudi v sami britanski javnosti ne žanie zaželenega uspeha zaradi česar je cenzura v Londonu sedai pričela izfločati od mbiav vsa porroči'a o stremljenjih osvobodilnega gibanja v Birmi zlasti ker »e v merodainih angleških krofih boie. da taka porodila ne bi rme'a za An«!iio neugodnih posledic tudi med prebivalstvom Indiie V Lon donu srna tra i o da se ie no!o?«: v Birmi 5e nadalje poslab5«!. rodkar so iapon-eke čete okupirale Andam«n*ko otočje ki predstavna novo važno iaponsko oporišče, s katerega japonske pomorske sile lahko uspešno ovirajo transporte britanskih vojaških rotačeni v Birmo Riomski proces Riom, 27. marca. Včerajšnja razprava pred riomskim sodiščem se je začela z zasliševanjem generala Preauda. ki ie izjavil. da so francoski vojski primanjkovale vse vrste potrebščm. zlasti pa je bilo premalo vežbališč za čete. Priča sicer ugotavlja. da ie Francija na Oamelinovo pobudo mnogo storila za organizacijo svoie vojske. Vzroke poraza je po njegovem t mneniu troba iskati predvsem v izkliuč-✓o obrambni politiki in v po«l^bšaniu i morale, ki ea je zakrivila poTtlčna dc-| magoffija. Med drug'm je eeneral Preaud | navedel, da 1e parlament preorpčil zera-j ditev peVega vežbališča za vojsko Obtoženec Daladier je k te.1 iziavi pripomnil, da je šlo za težkoče v pogledu razlastitve terena. Podpolkovnik Verdurad, rezervni oficir. ki 1e med vojno služil v vodstvu protiletalskega topništva v .vojnem ministrstvu. je izjavil, da francoska vojska predvsem ni razpolagala z izvidn'šldm letalstvom in da izvidniška legala v novembru 1PS9 ni*o bils n^ti v gradnji. General Lever >»e 'e orito^^val nad po-maniVaniem Vr>pi<»n're !p oklon^ih *vrto-i mobflov in je prinomn!l je h'1o tr-ba čakati do marca leta 1340 . preden 50 se 1 nekatere edlnice spremenile v motorizirane edinice. Tudi Število avtomatskih sfcroinic ni bilo veliko in prevoznega ma- terijala je primanjkovalo povsod. Priča je opozorila nadalje tudi na pomanjkanje tankov in prevoznih avtomobilov. Po zaslišanju generala Leyerja je bila razprava preložena na danes. (Piccolo.) Radio Ljubljana SOBOTA, 28. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisani glasba — v odmeru napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini 12.15: Poje tenoriJ Anton Sladoljev na kitari ga spremi., h Stanko Prek. 12.40: Trlo Emona 13. Na poved časa — poročila v italijanščini. 13.1 i: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožml vojnega časa 21 Preno*. i? gledališč« >La Fent.-e« lz »3enetk:, Ver» Traviata — tretje n četrto dejanje — v odmoru predavanje v slovenščini. /2.10: Adamičev orkester igra. 22.45: Poročila v italijanščini. Da se enotno organizira preizvodnja 1" razdeljevanje tehničnega lesa e Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, kj je objavljena v »Službenem listu« 25. t. m. in je stopila s tem dnem v veljavo. S to naredbo se uveljavijo podvtbm predpisi glede prometa z gradbonim lesom, ki veljajo na ostalem ozemlju Kraljevine. Prijava zalog Kdorkoli ima na enem kraju ali na raznih krajih več kakor 10 m3 tehničnega ie sa, je dolžan prijaviti svojo zalogo preKO občine Pokrajinski zvezi delodajalcev Sindikalno nevčlanjene ustanove morajo vložiti prijave za Zbornico za trgovino in industrijo v Ljubljani. Za tehnični les se šteje les. ki je prikladen za kakršno keli rabo, izvzemši drva in bukov les za izdelovanje celuloze in oglja. Prijave se moraio sestaviti na posebnih obrazcih, ki so že na razpolago in jih razdeli Pokrajinska zveza delodajalcev. Predložiti pa se merajo do 5. aprila. Prl'ave morajo navajati količino na dan 31. marca. Ves prijavi zavezani tehnični les se postavlja z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo. pod zaporo na razpolago Visokegi kemisarijata in se ne sme ne odsvojiti ne ukoriščati. tudi ne za lastno rabo. brez predhodne odobritve Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Brez posebne odobritve pa je dovoljena odsvojitev med gozdnimi lastniki, industri-c1 in trgovci. Ki bivajo v Ljubljanski pokrajini ln imajo redno protokolirane tvrdke za proizvodnjo iesa ali za trgovino z lesem. Glede ukoriščanla lesa po industrijskih tvrdkah. kolikor les že imajo, velja zapora samo za tiste količine, ki presegajo potrebo za mesec april. Prejemna ln oddajna knjiga Z dnem ko je stopila ta naredba v veljavo. morajo voditi prejemno in oddajno knjigo vsi. ki izvršujejo lesno trgovino ali industrijo, nadalje prevzemniki gozdne ?eč-nJe za proizvodnjo tehničnega lesa n ast-niki gozdov z več kakor 10 ha površine ki samo izkoriščajo svoje zemljišče Preiemno in oddajno knjigo vidira in razdeli Ukrajinska zveza delodajalcev Knjiga mora izkazovati po dnevih prejete in oddane ko ličlne. vrsto in izdelavo tehničnega esa » imenom prodajalca in kunca Tz te knjige mora biti nadalje razvidno: zaloga esa, promet ln shranišča posameznih količin. Mesečne prijave Ne glede na prijavno obveznost glede zalog na dan 31 marca morajo tvrdke, ki so po tej naredbi zavezane voditi prejemno 'n ; oddajne knjigo, mesečno prijavljati Pokra-I 'lnski zvezi delodajalcev na posebnem obrazcu preiemni in oddajni promet ln zalogo na zadnji dan meseca, ločeno po vrsti izdelavi in kakovosti Te mesečne nriiave se morajo vložiti do petega dne naslednjega meseca, na katerega se nanaša jriia-va in iih je treba sestaviti ločeno za vsak kraj in za vsako podjetje ali shraniSče. kjer so zaloge. Prijava kupoprodajnih pogodb V desetih dneh od uveljavljenja te naredbe, to je do 4. aprila, morajo vsi lastniki gezdov, z več kakor 10 ha površine, nadalje lesni trgovci in industriici. kakor tudi zakupniki sečenj prijaviti Zbornici za trgovino in industrijo vse na tehnični les ^e nanašajoče kupoprodajne in dobavne pogodbe in pogodbe glede zakupa sečnje, ki naj se izvrše ali se že izvršujejo. Pozneje sklenjene pegodbe se morajo prijaviti v cemih dneh od dneva sklenitve. Pr javani mora'o biti priložene pogodbe v Izvirniku; poleg tega morajo prijave navajati naslednje podatke: 1) ime 111 naslov prcdaialca in kupca, 2) nadrobni popis prodanega bla^a po trgovinskih uzancah, 3) kraj kjer je blago, 4) stanje obdelave blaga. 5) dobavni rok. 6) plačilne pogoje. 7) naklada.no in prevzemno postajo. 8) morebitne posebne določbe glede proda ne pogedbe oziroma debave. Po priloženih listinah preizkusi Zbornica navedbe v prijavi, registrira prijave, vidira njih priloge ter priloge vrne prijavitelju. Morebitne spremembe prijavljenih pogodb in izvršitev pogodb z dobavami se mora naznaniti zbornici. Prijavi so zavezani tudi tisti, ki so prijav li Kupoprodajne pegodbe z nemškmi iz^elniid po naredbi z dne 4 februarja 19!2-XX. Odbor za ureditev proizvodnje in predaje lesa Pri Zbornici za trgovino in industrijo se ustanavlja odbor, ki mu predseduje ravnatelj te zbornice in ki sestoji iz po enega odposlanca VIII. oddelka Visokega komi-sarijata, gozdnega odseka Visckega Komi-sarijata, Gozdne milice. Pokrajinskega združenja trgovcev. Pokraiinskega združenja industrijcev in Pokrajinskega združenja kmetovalcev. Odbor predlaga Visokemu komisarju odredbe, iti se nanašajo na enotno ureditev proizvodnje in prodaje tehničnega lesa in na morebitno določitev kontingentov proizvodnje. dodelovanja posameznih kakovosti tehničnega lesa kakor tudi na oddajne cene. Kazni Kdor ne predloži, da si je v to zavezan, prijave o zalogi tehničnega lesa. mesečne prijave ali prkave dobavnih pogodb ali 5e da nepopolne ali netočne prijave, kdor od_ svoji ali izkoristi tehn;čni les, ki je pod zaporo, in kdor ne vodi, dasi je v to zavezan, pre'emne ali oddajne knjige ali knjigo vodi drugače, kakor je predpisano se kaznuje — če dejanje ni huHe kaznjivo — v denarju z globo od 1000 do 5000 lir, v hujših primerih pa tudi z zaporom do d--eh mesecev. Vselej se cdredi zaplemba blaga, poleg tega pa se lahko cdredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Prekrški ie ugotavljajo in sodijo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX V izvrševanju kazenskega zakona vel"'ajc predpisane prejemne in oddajne knjige Kot javne listine. Opustitev vpisa ali netočno vpisovanje se kaznuje s kaznimi, določenimi za ponarejanje javne listine. Rastoča italijanska proizvodnja umetnilt tekstilnih vlaken Vodilni koncern italijanske industrije umetnih tekstilnih vlaken Srna Vscosa je te dni izdal svoje poročilo za leto 1941., ki navaja med drugim naslednje Industrija umetnih tekstilnih vlaken je lan; glede na vojno nadalje povečala proizvodnjo. Celotna svetovna pro zvodnja je znašala okrog 1300 milijonov kg (od tega 588 milijonov kg umetne svile in 672 milijonov kg celulozne volne). Svetovna proizvodnja umetne svile se je lan. povečala za 10%, proizvodnja celulozne volne pa za 15°/o. Na Italijo in Nemčijo je lan. odpadlo 760/o celotne evropske proizvodnje al 44°-'o svetovne proizvodnje Poročilo poudarja velik pomen itaLjansko-nemškega sporazuma o ureditv, proizvodnje ir o izvozu tekstilnih vlaken za gospodarsko obnovo Evrope. Italijanska proizvodnja umetnih tekstilnih vla ken je tudi lani zabeležila nov napredes ter se je v primeri s prejšnjim letom nadalje znatno povečala Izvoz celulozne volne se je znova dvignil, medtem ko je izvoz umetne svile nekoliko nazadoval Italijanski trg je imel lani na razpolago znatno večjo količ'no umetnih tekstiln h vlaken kakor v prejšnjem letu Sama prosukcijska k?pacite+a tvornlc družbe Snia Viscosa se ie od 'eta 1930 poš"irinajstorila. Družba j-3 posvetila posebno pozomcMt oskrbi tvcrnic s celulozo To vpra6anje }e podjetje v znatni meri rešilo z ustanovitvi, jo in razširjenjem velike tvornice Torvis-ccea. ki pridobiva celulozo iz trsja. Kot nov postranski proizvod te tvcrnice je zabeležiti metilnl alkohol. Navzlic raznim težko-čam je bil izpolnjen produkci ski načrt za proizvodnjo umetne volne in kazeina (la-nital). Pod okriljem družbe Snia Viscosa je bila lani v Španiji ustanovljena družba »Sniace«. ki je pričela izdelevati umetna tekstilna vlakna po patentih družbe Snia Viscosa. V koncem družbe Snia Viscosa spada tudi družba Cisa Viscosa. ki ie lani povi*ala glavnico od 151 na 257 milijonov lir. Sama družba Sn*a Visco.«a je imela lani pri glavnici 1050 milijonov lir za 127.4 mi. 11'ona lir čistega dobička (prejšnje leto 83 7) in bo izplačala nespremenjeno ll4'« dividendo.--- Gospodarske vesti = Skrčenje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini, šef civilne upiave za Spodnjo štajersko je z najnovejšo odre lbo predpisal načrt za zmanjšanje hmelj.kih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljski nasadi se bodo povprečno skrčili za 70% v primeri z obsegom v letu 1940 Hmeljsko področje obsega 19 občin. Izven teh občin se morajo vsi hmeljski nasadi odstraniti in nadomestiti z drug:md kulturami Savinjsko hmeljsko področje obsega občne: Celje, Aria vas, Žalec, Sv. Peter, Polzela, (brez katastralnih občin Sv. Andraž in Dobrič). Brasflovče. Paka. Vransko. Tabor, Prebold in sosedne občine škof ja vas, Šmartno. Vojnik, Nova cerkev in Dobrna. Hmeljsko področje Marenberg pa obsega občine Marenberg. Mu ta. Vuzen'ca 'n Vu-hred. Posebna komisija bo za vsako posestvo loločMa površno hmeliskh nasadov Predvsem se bo^o skrčiM nasadi na področju, kier se nrdeluie a1 ah hm olj Oni, ki niso pravi kmetje bodo morali pridelovanje hmelja opustiti. Prav tako bodo opuščeni nasadi na posestvih, ki jih upravlja komisarijat za utrditev nemštva. = Kolinska tovarna hranil d. d. v LjUD-Ijani objavlja v »Službenem listu« svo.o bilanco za preteklo leto. Družba je imela pri delniški glamici 1.52 milijona Ur v preteklem letu 228.900 lir čistega dobička. K temu je prišteti še prenos dobička 'z prejšnjega leta v višini 37.9C0 lir. Celotna bilančna vsota je znašala 2.509.000 Lir. Za preteklo leto bo družba izplačala i2"/o di-vidende. = Poostreni predpisi za mletje pšenice v Srb'ji. Žitna centrala v Beogradu je izdala poostrene predpise glede mletja pšenice. Odslej morajo mlini iz 100 kg pšenice izmleti 90 kg enotne moke in 8 kg otrobov. Glede na pevečan odstotek zmlet-ja bodo morali mlini spričo nespremenjene prodajne cene moke oddat; fondu za izravnavo cen po 25 d n od 100 kg pšenice. DRAMA Sobota, 28. marca: ob 17.30 Človek, ki je videl smrt. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja. 29 marca: ob 14. Jurček vlla-dinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30 Zaljubljena žena Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Victor Eftimiju: »človek, ki je videl smrt«. Tridejanska romunska komedija, katere dejanje se godi v polpreteklem oa-su. V njej e duhovito ironizirano provin-cijalnc življenje in malomeščanska iara gospoda s svojim mišljenjem in čustvovanjem, ter hrepenenjem po pomembnosti in časteh. Osrednji lik dejanja je potepuh-pustolovec, čigar miselnost povzroči konflikte in dejavnost. Igrali bodo: Casar. 3a_ brije'čičeva. Simčičeva, VI. Skrbinšek. Raztresen, Jan. Režiser in inscenatcr: inž. B. Stupica. Nede'ja v Drami. Ob 14. uri: P. Golle mladinska igra: »Jurčrk«. Pestra bajka za mladino. Veselo, zabavno dejanje, ki pokaže dogodivščine neumnega a dobrega Jur-čka in treh popotnih godcev. Ba"na nitja, živali itd. nastopajo v tej ljubki pravljici. Režiser in inscenator: B. Stuoica, scenska glasba: B Adamič. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17 30 url: Cenzato: »Zaljubi'ena žena«. Sodobna slika iz življenja. Osrednja dejanje -'e borba žene in liublce za lju^^-zen zakonskega moža. Režiser: prof. šelt! Znižane cene od 12 lir navzdol. OPERA Sobota, 28. marca: ob 17. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 29. marca: ob 11 Indija Koroman-dija. Premiera. Izven. Znižane cene od 16 lir navzdol. Ob 17 Don Pasquale. Izven. Cene od IS lir navzdol. Premiera učlnkovPe opere za velike in male otroke bo v nedeljo ob 11. uri v Operi. Uprizorili bodo Lrharjevo delo »Indija Koroniandija«. Zgodba o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napot;ta zapeljana od duha lenobe, Lenigoja iskat srečo v deželo vseh lenuhov in požeruhov, -e mi« kavna in poučna in vsebuje osem slik. nega ubožnega sveta, zaradi česar so bili najoolj prizaaeti naši najrevnejši občani. n— Hitra rešitev mešanega spora. V rudniku Otočec pri Novem mestu je nastal mezdni spor me i delavstvom, zaposle-mm pri prevozu premoga in upravo rudnika, Novomeški okrajni civilni komisar g. dr. Ottone Griseili je takoj zaslišal oue dtranki, nakar mu je po daljših pogajanjih uspelo rešiti spor v obojesLraoaito zadovoljstvo. n— Krčitve in delitve gozdov. Novomeško okrajno glavarstvo opozarja gozdne posestnike, da se more po določilih gozdnega zakona vsaka spremenitev gozda v drugo kulturo (vinograd, travnik, njivo, pašnik itd.) izvršiti ie na podlagi prej izdanega dovoljenja okrajnega glavarstva odnosno Visokega komisarijata. Samovoljne krčitve bodo kaznovane po obstoječih predpisih in odrejena zopetna pogjzditev. Isto tako je v smislu gozdnega zakona prepovedana vsaka delitev gradov brez predhodnega dovoljenja Visokega komisarijata. Z Gorenjskega Upravni odbor Okrožne hranilnice v Radovljici se je konstituiral. Za člane upravnega odbora so bili postavljeni trgovec j Vinko Savnik, zdravnik dr. Janez Scharz in finančni uradnik Franc šlibar iz Radovljice, gostilničar Jožef Mulej iz Spodnje Lipnice, trgovec Janez Kenda z Bleda in prokurist Emil Klein z Jesenic. Za načel-nikovega svetovalca je bil izvoljen radovljiški notar dr. Christomancs. Koroška dekleta na Gorenjskem. Dekleta iz taborišča za obvezno delovno službo ženske mladine v Grabštajnu so prispela na obisk na Gorenjsko. Pripeljalo se je 35 deklet v posebnih uniformah. Kier so ss ustavile, so uprizorile pravljično igro »Kraj Bradoniac. Nastopile so v Kranju, Št. Vidu, Tržiču, Radovljici, na Jesenicah in Bohinjski Bistrici. Nato so se vrnila v Grabštajn. V Litiji ie nadučitelj Sepp Pragger ustanovil nemški pevski krožek. — Na Bregu pri Litiji se je 42 letni pomožni delavec Janez Zaje zaletel v osebni avtomobil, ki ga je podrl in mu zlomil desno stegno. Zajca so pripeljali v bolnišnico na Golniku. S Spodnje štajerske Nevarna igra s karbidom. Na Pobrežju pri Mariboru so fantje pri igri napolnili neko dozo s karbidom in prilili vode, nakar so Jožo zaprli. Plini so raznesli dozo in drobci so hudo ranili 14 letnega Rudolfa Stamiča na desnem očesu Prepeljan je b l v deželno bolnišnico v Gradiu, kjer mu bodo skušali rešiti oko. — Tja je bila pripeljana tudi rudarjeva žena Matilda Pau-ličeva, ki je strigla ovco. Ovca se Je zganila in ob njenem sunku se je Matilda ranila s škarjami v desno oko. Turška nevtralnosttia politika Budimpeštanski oficiozni list »Pester Lloyd« je posvetil pred dnevi svoj uvodnik Turčiji in njeni politiki nevtralnosti. Po pregledu glavnih stremljenj turške politike in prizadevanj obeh vojnih taborov prihaja madžarski vfladni organ do naslednjih zaključkov: »Gotovo je. da imajo interes na zapletu Turčije v vojno samo zavezniki, ki seveda tudi ne opuste nobenega sredstva da bi dosegli ta cilj. glede osnih velesil in n:unih zaveznikov pa je jasno da je mogoče brez nadaljnjega spraviti v popolni sklad dosego njih poilitičmh ciljev z ohranitvijo turške nevtralnosti. Sofijski list »Zora« zelo pravilno pripominja, da je prav tako v interesu Turčije kakor Bolgarije da se v obrambi pred boljševizmom medsebojno podpirata, saj sta vendar oba soseda kakor ustvarjena za to, da si drug drugemu pomagata. Na drugi strani pa je prav tako gotovo, da zavzema vojna obseg, ki postavlja vsako še preostalo nevtralno državo v velike težave v njenem prizadevanju da bi se ne zapletla v totalno borbo na petih kontinentih. Enostavna formula ki jo je bilo tako pogosto slišati tudi iz ust diplomatov, da je namreč ta ali ona država pripravljena braniti svojo nevtralnost tudi z orožjem v roki. se danes ne uporablja več. Nevtralnost se brani z diplomatskimi sredstvi in prav v tej obrambni ign je bila tjrška diplomacija doslej nedosegljiva. Nihče seveda ne dvomi da ankarska vlad« tudi se-, daj nič drugega ne želi, kakor ostati izven borbe s puško ob nogi. AH pa se ii bo to tudi v bodoče posrečilo, ako na primer oba zlobna soseda, zavezniška Vefliks Britanija in pogodbena prijatelj-ca Sovjetska zveza, tega ne bosta več trpela, je seveda zeflo dvomljivo.« PRESENEČENJE Dama pri mizi začudeno: »Vi ste torej slavni profesor Komar* Ja/. sem pa mislila, da ste čisto drugačni!« »Kakšen pa?« je vprašal profesor. »Debel, majhen, grd?« »Nasprotno! Vitek, velik in lep!« ŠPORT Pred prvimi koraki v novo sezono Atleti v teh dnevih, ko se je prismejalo novo spomladansko sonce, spet znova oora-čajo oči na terene na prostem. Kmalu bo to izginili zadnji ostanki ietošn.e zime in gorico s:nce bo športnike spet privabilo na zelene travnike. Ta čas se začenja v življenju športnikov predhodna sezona na prostem. ki bo letos spričo dolge zime razmeroma kratka in jo bo zato treba izkoristiti še prav posebno, j Športna borba na terenu zahteva utrjenega človeka, vseskozi pripravljenega za najhujše napore. Vse priprave zanje bi bili morali atleti prav za prav končati v teku ; zimskega treninga. Kdor je zimske mesece res izrabil zanj, bo kmalu v dobri kondiciji f in bo lahko brž imel prve uspehe. Razen 1 tega bo atlet, ki pozimi ni držal križem i rok, svoje prvo delo na terenu že lahko po-j svetil izboljšanju stila in tehnike, kolikor tega že ni zadostno opravil v zimskem ča-j su. Letos ie bilo vse to delo omejeno na i zelo majhno mero, kar pomeni, da bo treba ' s prvo spomladjo vse pospešiti, in sicer v najbolj prikladni in smotrni obliki. Pri prvih nastopih na prostem bo treba skrbno razdeliti vse sile ter se čim prej osredotočiti na trening za posebno disciplino, ki jo bo atlet nameraval gojiti. Za živce je bivanje na prostem najboljši trening in zato se mora atletom samo svetovati. da se živahno udeležujejo gozdnih tekov, ki so najprimernejši uva bi bilo tudi čisto napačno in celo škodljivo, če bi se kdo v tem prvem času ob prehodu iz zime v poletje že kar posvetil specialnemu treningu na tekališču. Glavno je sedaj, da atlet ohrani voljo do dela, ne pa da dosega že prve uspehe. Ko bodo tako ustvarjeni pogoji za nadaljnje delo. bo lahko nadaljnji trening res rodil najlepše sadove. Težave assgleškega e »g smeta Nogometni dogoki po svetu so jasno pokazali, da se nekoč proslavljeni angleški nogomet v času vojne nikakor ne more vzporejati z nemškim. Kakor se sliši, so skoraj vsi nekoč bajno bogati angleški profesionalni klubi pred kenkurzom. V kakšnih razmerah životari nogometni šport v Angliji sedaj, kaže med drugim dejstvo, da sta dva zelo znana kluba, kakor sta bila Aston Villa in Derby County, od začetka vojne popolnoma ustavila svoje delovanje. Pred kratkim pa je nogometna enajstorica slednjega spet nastopila na terenu v dveh tekmah proti nekim vojaškim moštvom. Takrat nekako je dobila za nasprotnika celo moštvo češke vojske, kar najbolj označuje vrednost zmage (11:4), ki jo je to slavne anglečko moštvo spravilo v srečanju s to imorovizirano nogometno garnituro. Drugi kiub, o katerem smo govorili, se nadeja, da bo v jeseni morda lahko ponovno začel sodelovati na službenih tekmah V ostalem se zmerom bolj množijo vesti j o nadaljnjem razkroju angleškega nogometa,. Po vrhu vsega sta se med seboj ; sporekli tudi londonska liga in službena ! angleška nogometna liga, tako da igra 20 ! londonskih klubov za lastno darilo med sf-j boj in je nekoč tako privlačno tekmovanje za angleški pokal izgubilo vsako privlačnost. Kdor je malo zasledoval razvoj nogometnega življenja po Evropi, bo priznal, da je v pravem nasprotju z mrtvilom, ki vlada v njem na angleškem otoku. Po »Športni službi E. S.«). Zadnja hokejska tekma italijanske reprezentance. Danes popoldne se bosta v ledni palači v Milanu sestali drža vri reprezentanci Nemčiie in Italije v hokeju na ledu, ki bo obenem zaključna za itadjan-sko državno ekipo. Domače moštvo se bo tudi to pot moralo odpovedati nekaterim dobrim igralcem, vendar pričakuje z ozi-rom na nekatere ugodne nastope, ki jih je opravilo, v zadnjih tednih, svoje močne nasprotnike z vso samozavestjo. Svetovni atletski prvak Maki poražen na smučarski tekmi. Tudi na Finskem se velika večina atletskih specialistov posveča v zimskem času smučarstvu. Letos ie bila ta delavnost zaradi vojne precej omejena, toda vendar ni bila čisto ustavljena. Organiziranje takih prireditev so večinoma vrtf vzemala vojaška poveljstva v ozadju fronte. V eni takih smučarskih tekem sta se med seboj pomerila Taisto Maki, sloviti atlet in svetovni rekorder na 10.000 m to Vilenius, dober smučarski tekač in državni prvak v delavskih športnih vrstah. Proga je bila dolga 12 km in jo je nazadnje kot prvi presmučal Vilenius v času 42.03, na drugo mesto pa je prišel slavni Maki, ki je prehitel resda vse ostale tekmovalce, bil pa je vendarle za 46 sekund slabši od zmagovalca. Kaltnrni pregled Titus Livius Letošnja proslava 20001etnice zgodovinarja Tita Livia vzbuja zanimanje za življenje in delo velikega Padovanca, ki je postal poveličevalec Rima in njegove preteklosti prav na križpotju rimske zgodovine — ob prehodu v cesarsko dobo. V Neaplju je pravkar izšla knjiga Vincenza Dattila »Tito Livio — una visione e un'opera«, ki poroča o nji Edounardo Gennarini v najnovejšem »Meridiano di Roma«. Tltus Livius, ki je umrl v letu 17. po Kr., je spisal ~go-devinsko delo, obsegajoč 142 kn ig. Izmed teh je ohranjenih prvih deset knjig, ki obravnavajo rimsko zgodovino od ustanovitve mesta do samnitskih bojev, nadalje knjige 21 do 45, t. j. od začetka hanibalske vojne do triumfa Lucia Amilia Paula (218—167 pr. Kr.). Livijeva zgodovina Rima je segala do Drusove smrti 1. 9. pred Kr. Pisci je najbrž preprečila smrt, da bi zaključil z Avgustovo smrtjo. Kaj je z ostalim delom Tita Livia? Ali bo n egova veličastna zgodovina Rima ostala za vedno torzo? Ne bodo nikdar več odkrili manjkajočih delov velikopotezno zasnovanih »Libri ab urbe condita?« Nekatere ostanke so pozneje odkrili, tako odlomke iz 91. knjige. Iz citatov nekaterih poznejših pisateljev bi smeli sklepati, da so še poznali tiste knjige Liviieve zgodovine, ki so nekako od konca rimskega imperija neznane. Zapisana so preganjanja cesarja Cali- gule, čeprav je njih obseg ostal nejasen Mnogi dvomijo, da bi bili na odredbo tega tirana uničeni res vsi izvodi Livijevega dela. Dattilo omenja, da so po novejših io-gnanjih poznali v času gramatika Prisciani (6. stoletja po Kr.) vseh 142 knjig in vse do 8 stoletja -e bil ohranjen vsaj -ečji del Livijevega dela. V desetem poglavju navedenega spisa piše Dattilo o slabem upanju, da bi se izgubljeni deli še našli v Hercu-lanu. Najnovejše izkopanine v sektorju žile Pisonov so prinesle na dan večjo množino papirov, ki vsebujejo grška dela to ki do danes še niso bili do kraja proučeni. Ali e rr.ed njimi tudi kakšen del Livijevega spisa? Vsak odgovor na to in vsako upanje v nadaljnje najdbe je samovoljno. Vzlic temu teoretično ni mogoče reči, da je bila izrečena zadnja beseda in da je upanje v odkritje Livijevih manjkajočih knjig 'zgubljeno za vse večne čase. Umljivo je, da so zgodovinarji in pozna valci stare literature iskali vsa zadnja stoletja izgubljene knjige Tita Livia. Tako je nastala cela »zgodovina« izgubljene zgodovine se nava ajo razni falsifikati, mlstf-fikacije in zmote. Med drugim vzbudilo mnogo hrupa »odkritje« Pietra della 7alle, ki je videl 1. 1615 kodeks s celotnim Livt-jevim delom v dvorni knjižnici turških sultanov v Carigradu O tem kodeksu pa pozneje ni mogel nihče nič izvedeti. L. 1700 je frater Cappellano Vella raztrobil v s^et, da je dobil v roke celotno Livijevo delo v arabskem prevodu. Tudi to se je Izitazalo kot mistifikaci a. Pred petnajstimi eti ie prišla iz Neaplja vest. ki je vzbujala do-debne nade, »endar se je kmalu pokazalo, da gre za zmoto, če ne za zavestno prevaro. Tako se bo slavila tudi 20001etnlca Tita Livia. ne da bi se izpolnil večstoletni ^en o odkritju manjkajočih delov njegove nio-gečne zg-dovine starega Rima. A že to, kar je bUc ostalo za njim. zagotavlja slavnemu Padovancu nesmrtno ime med prvimi. ki sc^ poveličevali slavo Rima in med prvimi, ki so postavili vzglede za obravnavanje preteklosti nareda in držav. ZAPISKI »Konverzacija z Beethovnom. Znano Je, da je bil Beethoven dolga leta gluh to le mogel govoriti z drugimi samo tako. da so mu napisali v zvezek svo"e odgovore. "J zapuščini nesmrtnega skladatelja so a.*Sli okrog 100 takih zvezkov ki jih je nekaj čnsa po mojstrovi smrti dobil njegov prijatelj Anton Schindler Le-ta pa je začudo uničil večino teh. za Beethovnov življenjepis tako važnih zvezkov. Tako je 260 zvei-knv vjdno izgubi enih, najbrž zato, ker je Schmdier hotel veljati za Beethovnovega najboljšega prijatelja, a ti zvezki so poknznii kaj drugega, njemu morda celo nevšečnega. Preostale zvezke ie 1. 1846 kupila pruska država in šele sedaj jih je začela izda ati Pruska d»žavna knjižnica. Iz šlo bo osem knjig; v kakih 40 snopičih. Prvi snopiči so pravkar izšli. Nekatere nove italijanske knjige. Arturo Farinelli je izda, »Nuovi saggi e nuove memorie«, Luigi Ugolini »Il romanzo di Michelangelo«, Enrico Castelll svoje »im-pressioni di viaggio« Silvestro Carotenito izbor iz Galilea Galilei, Adalmo Damertoi študijo »Classicismo e Romanticismo nel.e Musica«, Corrado Alvsro spomine na nma-dost »II viaggio«, Gianfranco Contino pa knjigo literarnih študij in kritik »Un anno di letteratura«. Janko J Srimšek: 5 Vandrovec »Ne, Vida! — Kako bi vi, sirotica, bili grešnica"' Ce sem prestregel svojo malenkost, je prav. Biažev in njegove pijane bratovščine delež je bil obilnejši. Vsakemu, kar mu gre, Vida. Ne bi bilo fantom v ponos, če bi se bil umaknil kar tako — Brez vsega —« »Zakaj, Jakob?« »Med fanti so navade, Vida, in menda ceio dolžnosti, da se zlasajo in stepo. Stepo se domači med seboj. Z vrstn.ki iz sosednih vasi. Pretveza ali vzrok sta hitro pn rokah. Se s plota snemata. Iz rokava strese ta. No jaz ž njimi? Oni z menoj? Ne! in še, kakor se je v nedeljo zgodilo! Nak!« »Ne razumem, Jakob — Razložite —« »Kaj ne bi. Vida? Nisem domač. Tudi sosed ne. Niste slišali Blaža? Prihajač — Pritepeni vandrovec — Malhar, ki jutri morda ne bo več zajtrkoval tam, kjer je nocoj večerjal — Vam je jasno. Vida?« Nekoliko se je zamislila. In je rekla s celim obrazom Ln z bleščečimi očmi: »Da! Tako je! Izvrstno ste povedali! Popolnoma pravilno — Ce ste namreč —« »Kaj, Vida?« sem vprašal zamolklo. ?— tepec' Toda ne bi dejala. Prej otrok. Vzlic letom. Kar bi prej verjela. In bi nai ljubo b lo, če je tako —« »Vida!« »S tem sva opravila!« Je odkrhnila odločno in nadaljevala polglasno, kakor bi se bala. »Poglejte —« je posegla v nedrije. To^ sem vam prinesla. Za vas sem kupila na žegnanju. Robček Za odpustek. Jutri je nedelja. Si ga zavežete k maši, Jakob? Bom Kro * Iz »Službenega lista«. »Službeni list za LjubljausKO pokrajino« št. 24. z dne 25. marca 1942-XX. objavlja določitev časa za zatemnitev, predpise za kolesarski promet predpise o proizvodnji to razdeljevanju tehničnega lesa to cenik za zelenjavo ln sadje št. 12. * Pogoji za sprejem bolnikov v Ljubljansko bolnico, splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine v Ljubljanski pokrajini, naj obveste svoje občane, da se sprejemajo v bolnišnico bolniki le pod sledečimi pogoji: 1. S seboj morajo prinesti predpisano oolniško nakazruco — člani bolniških blagajn, 2. potrdilo o zaposlitvi — javni nameščenci; 3. plačila nezmožni — ubožno spričevalo z izrecno pripomoo, da je plačilo-zavezanec (oče, mati, užitko-dajaiec) nezmožen plačati oskrbne stroške; 4. vsi ostali pa morajo položiti primeren depozit (za dan L. 15). * Odlikovanje nemškega konzula v Ljubljani. G. dr. Hans B r o s c h , ki je že nekaj let nemški konzul v Ljubljani, je bil povišan v generalnega konzula. * Italijanska počastitev nemškega igralca. Kr. italijanski poslanik v Berlinu Eksc. Dino Alfieri je v dvorani italijanskega poslaništva izročil nemškemu igralcu Emilu Janningsu veliki oficirski križ reda Italijanske Krone in sicer v priznanje njegovih posebnih zaslug za nemško-italijanske kulturne odnošaje. * Človek modre polti. Iz Dublina poročajo, da imajo tamkaj čisto poseben primerek človeka: moža, ki je od temena do pete ves moder v životu. Zdi se, da je čudni pojav posledica zdravljenja neke bolezni s srebrnim nitratom. Bolnik je res ozdravel, vendar mu je koža lobila najprej modrikasto, nato pa povsem modro barvo in je taka ostala do danes. Vsi deli telesa so dobili to barvo, celo jezik je ves moder. * 27 turških vasi pod vodo. Reka Diej-kan v Turčiji je poplavila 27 vasi. Poročajo tudi v človeških žrtvah in znatni izgubi živine. * Mrlič je vstal od mrtvih. V carigraj-sko bolnišnico so te dni prenesli človeka, ki se je zgrudil mrtev, ko je obračal stikalo. da bi bil prižgal električno luč. Ves trud, da bi možu vrnili življenje. 1e bil zaman; položili so ga med mrliče in pokrili z mrtvaškim prtom. Ponoči pa se je nenadno vzbudil ta je začel v temi t5pati okrog sebe po mrzlih truplih mrličev. Prijela ga je groza in 1e na ves glas vp;l na pomoč, vendar v bližini zaprte mrtvašnice ni bilo nikogar, ki bi mogel slišati njegov glas. Ko ao se ziutrel pojavi1! v mrtvašnici pogrebni uslužbenci, da bi ga položili v krsto, so ga našli sedečega na nosilnicl in na pol blaznega od groze. Možem, ki so nosili v mrtvašnico krsto, ie padla rakev na tla in so se z vriščem raz-bežali. Ko so prišli iz bolnišnice zdravniki, je dozdevni mrl'č že prišel k sebi. Prenesli so ga v boln'šnico in ga zda i zlrave zaradi posledic ki mu jih Je zapustil električni tok v telesu. * Skrivnostno izsllfevnnle. Iz severne Ju ti and He poročalo o skrivnostnem poizkusu izs»vamosti Polička je dal" y«stražiti vso hišo ln celo bolnič'no postelio. * Težavna aref^Ha,. V MP"nu Je hitela nol'cHa aretirati moža k,j se Je bavll z nodnnustnimi lnmfiami Z^le^ovan! obdolženec se ie skril v dvi^o pek" šfiri-na^rironne h'še ln ep le toVko ča.ea izmikat roki pr^ce. dokler n'so preiHnUi elektronoma trka to ga tako prisilili, da je zapustil dvigalo. IZ LJUBLJANE u— Osebne Izkaznice. Oni prebivalci mestne občine ljubljanske onstran kontrolne črte, ki sami ne morejo priti po svojo osebno izkaznico, za katero so že prosili, in oni, ki te izkaznice nujno potrebujejo to jih še nimajo, naj se obrnejo na najbližji okoliški občinski urad na Ježici, Devici Mariji v Polju, Dobrunjah, Rudniku, Igu, na Dobrovi to Brezovici. Ti občinski uradi bodo prevzeli prošnje to podatke za osebne izkaznice ter jih dostavili ljubljanskemu mestnemu poglavarstvu, nato bodo pa ti uradi spet prosilcem dostavili izgotovljene osebne izkaznice Za prebivalce Zg. šiške, Dravelj in okolice pa posluje že nekaj časa poslovaln ca mestnega poglavarstva v šoli v Zg Šiški ter naj se prizadeti obračajo na to poslovalnico. u— Obvezno javno cepljen "e koz za otroke, rojene leta 1941. in one. ki so bili lani cepljenja oproščeni, bo tudi letos opravil mestni fizikat majnika meseca. Kakor vsako leto bodo seveda tudi letos starši o pravem času obveščeni po časnikih to z lepaki razen tega bodo pa starSi vseh onih otrok, ki morajo biti letos cepljeni. tudi še pismeno povabljeni. Ceplje- pazila na vas. Hudo mi bo, če ga zavržete. — Nate! Vzemite, Jakob!« mi je tiščala v roko mehko svileno rutico. Mlačno od njenega životka. Prsti so se mi tresli pod nežnim darilcem, kakor bi zemeljsko oblo držal v prgišču. In skaljeni pogled se je topil v njenem obrazu in v prelivajoči se Židi v rokah. »Vida — Vida!« sem vzkliknil in dekletov odpustek, to gorko. sladko lepoto prinesel k ustnicam. »Enajst bije. Lahko noč, Jakob!« je za-šepetala Vida in odbežala po vrtu. »Lahko noč, fant!« »Vida! Stojte! Čakajte! Vida! — Dekle!« sem klical za njo in silil v grmovje, ki me je delilo od vrta — Prijatelj! Ni bilo samo žive globovlne med njo in menoj. Po sredi grmovja je bila napeljana žica z železnimi trni. In se mi je teh železnih trnov trikrat troje zadrlo v meso, ko sem hotel na ono stran. In še troje drugih, hujših trnov se je zasekalo v srce. Troje kakor podedovani greh ostrih trnov: »Prihajač — Vandrovec — Malhar —* m DrugI dan je pri zajtrku Lenka spraševala Lizo: »Si videla?« »Kaj takega?« »Rože! Davi. Na vs« zgodaj. Pušeljc ln pol.« »Kje« »Na Vid*nih vratih. Na kljuko je bil privezan. Najlepše gavtrože z vrta Prve. ki so se razvetele. Spominčic cel snop. In sredi šopka dve potoniki. Ena rdeča. Druga bala. Kri in mleko, ti pravim!« mika nje bo na vsen sutuieh mesta, da bodo vsi otroci lahKo prišu na vrsto. u— iiaviuieljsivu L uieaue meščanske šole na vicu v j^juUjuiu sporoča svojemu učiteljskemu zbOiU, svojim ucencem m učenKam, da se piične ieuni šou»k4 pouk v ponecieliek čine oU. marca oo tri četrt na dve popoldne v poslopju ljudske šole na Viču. Pouk za vse razrede se bo vršil ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petKiri po urniku, ki jim bo objavljen v ponedeljek. Ta dan zberejo gg. razre iniki učence (ke) svojih razredov na dvorišču, za primer slabega vremena pa na šolskih hodnikih. Ravnatelj. u— Na U. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se začne v ponedeljek 30. t. m. zopet redni pouk. Do velikonočnih počitnic, ki se začno v četrtek 2. aprila, ie razpored naslednji: Na osnovni šoli na Viču imajo pouk v ponedeljek ob %14 IV. a, b, c, d in V. a razred, v torek ob 8. uri vsi oddelki IV. do VII. razreda. Na trgovski akademiji v ponedeljek ob ^14 razredi II. b, III. c in III. d; v torek II. c, III. a in III. b in v sredo II. d, III c, in III. d. V dvorazredni trgovski šoli (poleg trgovske akademije) pa v ponedeljek I. a to I. e; v torek I. b In I. d, v sredo I. c to II. a, ob ^14. Za ponedeljek velja stari urnik. Razpored in novi urnik sta nabita na oglasni deski v veži učiteljske šole. u— Nesreče. Lonec vrelega luga je zvrnila nase in se nevarno opariia po levici 8 letna hči posestnika Ivana Novakova iz Brezovice. Med igro je tovariš po nesreči poškodoval desno oko 9 letnemu sinu krojača Antonu Pircu z Vrhnike. Levo oko pa si je poškodoval 18 letni sin čuvaja Janez Drobec iz Ljubljane. S stola je padla in si zlomila levico 57 letna vdova po ma-istratnem uradniku Marija Magistrova iz jubljane. Levico si je pbškoloval, ko je padel na cesti 24 letni delavec Miroslav Kodelja z Rakeka. u— Tramvajska nesreča, V petek v jutranjih urah se je v Mostah zgodila huda tramvajska nesreča. Pod voz je prišel nek pasant. Podrobnosti o nesreči do trenutka tega poročila nismo mogli ugotoviti. Danes ob 18.39 VESELI TEATER '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D u— Danes nastopa v »Veselem teatru« Danilo Gorinšek, in sicer v solo-nastopu »Težave z milijoni« in v skeču »Mutec«. Razen teh dveh točk je na sporedu še enodejanka »Rodovnik«, kupleti, šale itd. Pričetek ob 18.30. Konec ob 20. Predpro-daja vstopnic od 10 do pol 12 in ol 16 dalje. — V nedeljo sta le dve predstavi in sicer ob 14.30 in 18.30. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonila v počastitev spomina blagopokojnega Slavka Kolarja prijateljska družba znesek 100 lir. Blagim darovalcem prisrčna hvala! u— Izgubljena živilska karta. V četrtek okoli 7. ure zvečer je bila od Lavrlčeve ulice do Tyrševe ceste izgubljena živilska karta in družinska knjižica. Ker je v družini majhen otrok, ki bi bil zaradi izgube močno prizadet, se naproša najditelj, da odda živilsko nakaznico v uredništvu »Jutra«. u— Umetnostna razstava »Slovenskega lika« v Obersnelovl galeriji na Gosposvet-ski cesti je podaljšana, nakar opozarjamo one, ki si je še niso ogledali. Zaključena bo nepreklicno v nedeljo. u— Sprememba naziva pošt Moste pri Ljubljani ln Vič. S 1. aprilom t. 1. se spremeni naziv pošte Moste pri Ljubljani v Ljubljana 10 pošte Vič pa v Ljubljana U. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, telefon 4158. u— Damsko frizerski salon E. Fettich-Frankhe'm se je preselil v šelenburgovo ulico 6/L Priporoča se za cenjeni obisk. Iz Novega mesta n— Oočinski podporni odbor. Na podlagi naredbe Visonega komisarijata je bil tu,i v Movem mestu ustanovljen mestni podporni oabor, ki bo ousiej vodil deia mestnega ubožnega sveta. V mestni podporni oubor so bui Imenovani za predsednika politični tajnik g. Altio Varini, za člane pa podžupan g. Josip Turk, trgovec EJdmund Kasteiic, zastopnik Usmiljenih bratov P. Ciprijan to okrajni zdravnik g. dr. Božidar Kussel. Novoimenovani odbor je imel v sredo svojo prvo sejo, na kateri je polrobno pretresel vprašanje podpiranja novomeških ubožcev. Po zaključkih prve se je je razvidno, da sredstva, ki jih je stavila mestna občina v letošnji proračun ubožnega sklada, nikakor ne zadostujejo za dovoljno podpiranje novomeških ubožcev. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo mestni podporni odbor takoj zaprosil pri osrednjem podpornem odboru v Ljubljani za večjo podporo, s katero bo omogočeno odboru za jamčiti vsem novomeškim revežem vsaj najskromnejše življenje. Na seji je bilo sklenjeno, da bo olbor podpiral vse reveže, katerim je doslej mestna občina nudila redno mesečno podporo. Ustanovitev podpornega odbora je bila sprejeta z vidnim zadovoljstvom, saj je letos popolnoma prenehalo delovanje mest- »Oh, kaj poveš —« »Radovedna sem, kdo jih je prinesel. In kdaj? Do dveh nisem zaspala. Nikogar nisem slišala. Vežna vrata so čez noč bila zaklenjena«. »Sinoči ne. Priprta sem našla zarana, ko sem vstala.« »Vi nič ne veste, Jožina?« »Hm,« je menil starec to lovil po skledi ajdov žganec. »Jerajev Blaž — Kdo drugi? Na vse zadnje — kdor jih je, jih je —« »Oho!« se je začudila Lenka. »Poglej, Liza, poglej!« je z žlico pokazala pod moj vrat »Nov robček! Šmentano in prešmen-tano! Katero si mi ti, svetnik, speljal na led in krive steze in ti ga je dala? Pa žida, Liza! Kar poglej! Sama žida! Prava žida!« »Tebe ni, kaj, Lenka?« je urezal hlapec. »Ti se ne daš, ha?« Liza se je škodoželjno zahihitala. »Kaj meketaš, koza ostrižena! Za teboj še jaz ne poškilim.« je osmodil Lizo, »ki vem. da si celo za mojimi preperelimi kostmi oblizuješ prste hehe!« »Kljukec stari, lažnivi,« je vzkipela Liza. »Roženkranc v roke in na zadnjo uro mislite —« »Da! Se vam podajo take besede kakor svinji sedlo —,« je dodala Lenka In sta dekli vrgli žlici po mizi. In zbezljalj iz sobe. »Boš še jedel. Jakob« »Ne bom, Jožina,« sem rekel veselo in vstal. Hlapec si je skledo primaknil bližje — Pod samo brado — Po deseti maši sem pred cerkvijo prestregel Vido. »Ste kaj prida molili, Vida?« »Morda, Jakob — Kdo ve?« me je pogledala izpod rute. »In vi? Ste molili za me?« »Sem, Vida! Veliko, veliko! Toliko!« sem odmeril z rokami »Sem vedela, da ste otrok, Jakob! Dober — dober otrok!« V zadregi si je popravila na prsih rdečo potoniko. Pred Jerajevo hišo sta v pogovoru stala Lenka in Blaž Ko sva z Vido šla mimo, sta umolknila. Blaževa glava je bila povita v sveženj povojev. Fant je pred Vido ln menoj potulil oči v tla — — • Pri fari v dolini je zaklenkalo delopust binkožtnim praznikom Na vrtu sem okopa val krompir. Glasovi zvonov so me iztrgali iz dela. Naslonil sem se na motiko. Zastrmel se v kopico hiš, mirno počivajo-čih v dolu med b režami. Na pohlevno svetlo pobeljeno cerkev med zelenimi lipami. Na vitki zvonik s kositrenim jabolkom in pozlačenim križem, v soncu plamenečem. »Zvonovi! Koliko lepše pojo naši — Tam — Doma — Za hribi in dolinami — Domači zvonovi — Kdaj jih bom spet poslušal? Oj! Pritrkaval — ob sobotah v delopust — ob nedeljah k zgodnjici in veliki maši — z domačimi fantini — kakor svoje dni — pač nikoli več —« Tiha žalost se je spuščala v srce Otožno hrepenenje se budilo in gibalo v prsih. Hrepenenje po domu, ki ga nisem imel — Po rodni vasi, Id je zame bila grob — Mrtev grob — Onemu enak, ki so v njem počivali vsi moji — Ves moj rod — Tako mi 1e bilo. kakor bi iz ubrane pesmi zvonov posegale za menoj nevidne, čudno nežne dlani in me s čudno nežnimi, nevidnimi prsti božale in milovale po licih — In me vabile in klicale s seboj na daljno, daljno pot — Po brezkončnih cestah — Skozi tuje kraje — Med neznanimi ljudmi domov — Domov — »Jožina je pripeljal drva, Jakob. Zložita! In pri živini mu pomagajte. Starec je truden. Od davi je z doma. Pastir naj zvozi gnoj. Liza opravi pri prešičih in pomolze. Do večerje si dajte počitka — Teden je bil dolg —« »Prav, gospodar!« Poravnal sem zemljo med redmi. Pobral orodje. Odšel na dvorišče. Z mrakom sem se navrnil v kuhinjo. Vida je z Lenko pripravljala večerjo. Prižgal sem na ognjišču pipo. »Takoj pojdemo jest. Kje je Jožina?« »Zdaj pride. — Vprašati sem hotel. Vida —« »No?« »Pojdete po vodo nocoj?« »Joj! Skoraj sem pozabila —« »Da,« se je oglasila Lenka. »Binkoštna sobota je — Na studencu — Katera jo prva prinese, se še letos omoži — Poj dem — pojdem —« »Se ti tako mudi, Lenka? Možila bi se rada? Si izbrala fanta? Lahko se je Množiti, Če te kdo hoče odpeljati pred oltar —c »I. vsak-' se mudi Kaj se vam ne, Vida?« »Meni ni stiska,« je odgovorila Vida, »ln po me še vedno ni nikogar,« se me je dotaknila z žametastimi očmi. »Ali po ved« pojdem vseeno. Kaj se ve? Morda ga najdem — pravega — na potu do studenca —• Morda ga na studencu zajamem — Mi bojte nosili škaf, Jakob?« tfkideiat Jubilej slovenskega glasbenika Na cvetno nedeljo slavi dr. Josip C e r i n 75-letnico rojstva. Njegovo ime je ozko povezano s slovensko produktivno in repro-duktivno orkestralno glasbo, saj je bil eden prvih naših koncertnih dirigentov in vnet pobudnik mlade, v njegovih najboljših letih še skoraj nerazvite slovenske simfonič_ ne glasbe. V dobi, ko je dr. Cerin začel nastopati kot orkestralni dirigent, je bila slovenska glasba povsem osredotočena na vokaino področje ter smo čuli v domači izvedbi orkester le kot spremljavo h kantatam, ora-torijem in podobnim formam. Doba čit.*'-niškega kulturnega udejstvovanja je dct.a žig celotni naši takratni glasbeni tvornosti, zlasti pa njenim javnim izvedbam, ki so stale po veliki večini v znamenju pevskih koncertnih in ljudskih nastopov. Ne-dostatek takšnega glasbenega udejstvovanja je prvi uvidel današn i jubilant, ter je zastavil vse svoje mladeniš\e moči v službo propagande orkestralne glasbe. Njego vo delo je kljub mnogoterim težavam, oseb nim oviram, krivičnim podtikovanjem in omalovaževanju vendarle zarezalo globoko brazdo v naše glasbeno življenje, dalo mnogotero pobudo, dvignilo višino izvajalska tehnike ter prispevalo k osamosvojitvi ua-fie orkestralne glasbe, katera do n egove-ga nastopa skoraj ni imela zagovornikov, zlasti pa ne javnih izvajalcev večjega formata in ambicije, ako izvzamem nekaj od. ličnih tujih dirigentov, med njimi tfaclava Talicha, ki pa v vodilnih krogih naše takratne glasbe s svojimi napori niso našli primernega razumevanja in zadostne podpore, da bi bili mogli izvršiti svoie visoKO-leteče načrte. Dr. Cerin je začel svo;'o glasbeno kariero leta 1890. v Inomostu kot pevovodja, »»ar 23 let. Od tega dne pa do kraja leta 1927., vsega torej preko 37 let, je deloval z neumorno pridnostjo ir vztrajnostjo na področju reproduktivne orkestralne pa tuoi zborovske glasbe. Prva leta po povratku iz tujine v Ljubljano je bil koncertni vodja Glasbene Matice: že tedaj je pokazal svojo glasbsno usmerjenost s tem, da je uvrstil v spored Matičnih prireditev Smetanov/o simfonično pesnitev »Iz CeSKih logov in gajev« (iz simfonične suite »Ma vUst«), nadalje Schubertovo 7 simfonijo. Mozartov »Requiem« in Bachov »Matevžev pasijon« Takšni nastopi so bili za našo takratno glasbeno višine presenetljivi in bodrilni ter Bo odpirali novi generaciji dotlej neznana pota. Sočasno je vodil pevski zbor glasbene Matice ter kot zborovodja. prredJ zbirko slovenskih umetnih, narodnih in po-narouelih pesmi, ki še danes predstavljajo nedoseženo zakladnico slovenske zborovske glasbe, zbrane v »Pesmarici« Glasbene Matice. Iz Ljubljane ga je odgnalo nerazumevanje njegovih zavzetnih naporov; na Dunaju mu je bilo dano, da je izpopolnil teoretično znanje ter si ustvaril pozicijo kot vojaški kapelnik. Tako je služboval kasneje v Budimpešti in Pragi, po svetovni vojni pa v Ljubljani, kjer je takoj po prevratu ustanovil zgledno vo'aško godbo, s katero je priredil vsega preko 30 simfoničnih koncertov. Sporedi so obsegali klasična m novejša dela svetovne glasbene literature s posebnim poudarkom na domači produkciji; pri teh koncertih so sodelovali naši najboljši solisti, izvajana pa so bila mnoga dotlej pri nas nepoznana dela največjega simfoničnega sloga in formata. Del njegovega udejstvovanja je bil posvečen napredku vojaških godb pri nas sploh ter izobraževanju domačih godDenikov, katerih lepo število je izšlo iz krega njegove kapele ter se posvetilo glasbi prav na njegovo pobudo. Pri tolikšni reproduktivnl zaposlenosti pa juollant tudi ni zanemarjal skladatelj-skega udejstvovanja, ki ;'e v glavnem osredotočeno na prirejanje bodisi narodnih, bo_ disi umetnih skladb za zasedbo vojaških aH salonskih orkestrov. V tem pogledu ie njegovo delo vzorno; odličen poznavalec formalnih ln glasbeno-tecretičnih doktrin, je znal družiti prakso z zahtevnostjo ter | tako ustvariti priredbe, ki se morejo me-I riti s sllčnlmi obdelavami tujih in posebno izkušenih in prekaljenh obvladovalcpv te važne in pomembne glasbene stroke. Nekatere n'egove izdaje tovrstnih skladb bodo ostale v železnem repertoarju salonskih ln podobnih orkestrov kot zgledne. Slednjič ne gre prezreti jubilantovo mu-zikoločko delo. Rcjen muzikograf. je našel v tihem znanstvenem delu še mnogo ne-razkrltlh polj. zlasti na področju slovenske glasbene zgodovine. Posebno se je posvetil obiranju gradiva za študije o zgodovini slovenske glasbe, odnosno slovenskeea cerkvenega petja v protestantski d"bi. Del njeeovih izsledkov ;e bil objavljen »e v Trubarjevem zborniku iz leta 1908.. ?elot no delo pa še čaka v rokopisu na založnika. Kot doprinos slovenski glasbeni zgodovini bo njegovo delo gotovo dragoceno, saj nam v pogledu strogo znanstvenega obravnavan'a na tem področju manjka še pra/ mnogo. Ko gleda Jubilant tako na svojih 75 .et življenja, izpolnjenega z delom, borbo m uspehi, sme biti z n iml zadovoljen. Kot pr- vi pobornik čiste instrumentalne glasbe v našem glasbenem življenju je že s tom dejstvom samim utrl pot celi generaciji ustvariteljev in si priboril pomembne in neizbrisne zasluge. S svojim delom je preusmeril pot razvoja naše glasbe, iznolnil grozečo vrzel ter dvignil del reprodukcl e do Iste višine, kakor jo ie dotle^' dosego izključno le petje. Zgodovina slovenske glasbe bo znala ceniti njegov Dekret m mu pripisati zaslužene mesto, katero so male in nebogljene razmere, v katerih ie 3e'.o-val. često osporavale in omalovaževale. K tihemu jubileju, ki ga praznuje dr. Cerin. odtegnjen že desetletje "'a-m emu udeistvovaniu. naj prinesejo te vrstice zso- { ši*eno posvetilo glasbenika, kateremu ie ka- j kor njemu prospeh resne slovenske instru- ; mentalne glasbe vodeča misel, ki ji je ju- ? bilantovo stalno in vztrajno zanimane '"»i-la .nočna ln tolažliiva pobuda v mnogih vsakdanjih umetniških peripetij.ah. j I.. M. S. Angleški bombnik, ki se ga sestrelili italijanski lovci v Cirenajki aliajd Malajci spadajo med velike ljudske skupine Vzhodne Azije Njih prvotne domovine na celin isicer ne poznamo, vsekako pa so prišli ž nje. Danes obljudujejo pred vsem avstralaz jsko otočje, torej otočje Holandske Indije in druge otoke do Filipinov. V to novo domovino so jih potisnila bržkone tajska ljudstva, ki so se umikala pred Kitajci, kakor so se ti um kali Mongolcem. Na Sundskem otečju so Malajci zadeli na prastara plemena negritskega in avstralskega izvora s temno kožno barvo, gotovo so naleteli tudi na prednjeindijska praple-mena in jih potisnila v pragozdove otoških notranjosti, kjer jih srečujemo še danes. Pozneje so se primešali Malajcem priseljenci iz Indije, ki so bistveno prispevali k nj hovi duhovni in materialni kulturi. Vsakokratne mitološke predstave in pisavo so prejeli Malajci. kakor razne jezikovne elemente, iz Prednje Indije med drugim tudi obdelavo železa in bombaža a zlasti še pridelavo riža. k je danes podlaga njihovega materialnega življenja. Malajci so se z neštetih obal svojega otoškega sveta širili daleč po morjih in se širijo še danes. Njih prvotne ladje so b ii splavi iz treh debel in lesenih tal. Pozneje so srednje, najmočnejše deblo izvotlili, da je postal splav nosilnejši, obe stransk. debli oz roma bruni pa sta postali opornika. Ko so pozneje odpravili enega izmed obeh opornikov, ker je bil nepotreben, in so drugega izvotlili, je nastal tipični malajski brod z dvema sporedn ma ne zaporednima jamboroma in jadrom med njima. To so bili brod; z dolžino 30 do 40 m za 200 do 300 ljudi in opremo za dolgo vožnjo Znano je, da so Malajci na takšnih ladjah potovali po pet mesecev in se hranili v tem času s s rovimi ribami ter pili dc-ževnico Ravnali so se po zvezdah in po smeri valovanja. ki je v pasatnih pasovih Tihega oceana konstantna Tako so prepluli 6000 do 7000 km. torej razdalje k. ustrezajo približno dolžin: kanadske pacif ške železniške proge ali sibirske železnice od Ce'ja-binska do Vladivostoka Tako so drzn: malajski brodarj; odkrili otočja Pac fika in jih obljudili ter zavestno kolonizirali, prvotno prebivalstvo pa so odrivali v notranjost otokov kakor v svoji sundski domo-v ni. Znano je tudi, da so Malajc. dosegli ameriško obalo. Tako so raz.skovalci v Gvajakilskem zalivu v Ekvadorju našli star malajski bred. edino predkolumbijsko jadrnico, ki je znana iz Amerike. Toda tega potovanja v Ameriko Malajci gotovo n so namerno izvršili, tja jih je enostavno zaneslo. Da bi bili vplivali na ameriško kulturo, zlasti pa na visoko kulturo Majev Srednje Amerike, ni niti dokazano, niti verjetno. Vsekako pa je malajska visokomorska plovba po Velikem oceanu cvetela že v davnih časih, prej nego normanska plovba po Atlaniiku. Svoje lastne ter indijske kulturne elemente so Malajci raztrosili po vseh otekih Južnega morja, da so nasta'e svojevrstne mikronezijske in pol nezijske kulture. Tudi na melanezijske kulture Nove Gvineje, Salomonskih otokov. Novih Hebridov in Nove Kaledonije so vplivali Malajci, vendar so jih tu prekrla temnopolta plemena Prostor, ki so ga naselili in prepregl; malajski pomorščaki, je ogromen. Sega od Sumatre do Madagaskarja na zapadu in do Velikonočnega otoka na vzhcdu od Japonske na severu do Nove Zelandije na jugu To je površina 150 meridianov in 80 sporednikov. površina vsega tropskega predela Tihega oceana in sega še daleč v zmerne pasove na obeh polovicah zemeljske krogle. V tropskem Pacifiku so obstajale neodvisne ma'aiske države, ki so se smatrale enakovredne z državami evropskih ljudstev, še v 19 stoletju. Omenit: je n. pr. državo Tahiti do leta 1836., državo Havajev do 1893 in Tongo do 1900. Te države so prišle potem pod gospostvo Francije, Zedinjenih držav in Velike Britanije, tuje delavstvo in tuji podjetnki. zlasti plantažniki, so se zarili v ta malajska p d-ročja. domačini so izgub li svoj posebni način življenja ir- sc začeli izumirati. Samo na področju IIo'andske Indije in na Filipinih pod dolgotrajn:m španskim gospostvom se je ohranilo še mnogo prvotnih malajskih osebin. Malajske države so b'le vse med obema povratnikoma, toda malajska plovba in ma^aj-ko pleme sta prodirala daleč čez ti mejni črti Pirls3iOs©va3ei tn trgovci Vo^iuii ij.ajiKxUj. t-sKj uiicviuiv je oojavil preti dnevi nasieunjo beležko: Ang.eži jne-nujejo Beimude, maio skupino otokov, ouuaijeno kakih lOuU km oa severnoameriške obale, svojo »piisluškovalnieo št. 1«. . -;atcn .ei poste, ki se na tem svetu napiše, gre namreč skozi hotel »Prince* v i-ui naiiiiiionu na i>ermudih, kjer sede tako zvam preg euniki (»examjiers«), po večini ženske, ki pregledujejo vs_b.no pisem, ki prihajajo v pjš.n.h vrečah pomikov ah letal, ter vseomo zavojev, občnem pa piViS-ušKujejo tudi vsem telefoask m pogovorom Atlantika. Vsega tega pa ne aeiajo le zaiadi soviažn'kii. Pri iej pril.ki je namreč mogoče marsikaj izvedeti o raz-r.h denaimh uoežnikih, ali pa kaj koristnega o Irski in Jamaiki, saj je pošta iz ten piedelov podvržena še posebno strogi cenzuri. Nekoč so cenili š.evilo teh »preglednikov« na blizu 800, toda danes je prestoln.ca otočja (Port Hamilton) še lik pred drugo invaz?jo: invazijo tigjvcev z diamanti... Glavni diamantni koncem Beer, Ki ima svoj sedež v Londonu, se bo namreč v kratkem preselil na Bermude. NczapssEencst v Frasscifi Iz zaunjin stat:»iiK, ki so Jih objavili v Parizu, je razvidno, da je brezposelnost samo v seinskem departementu nazadova- la za 70 odstotkov v primeri z novembrom 1. 1940. To nazadovanje pa je opazovati v vsej Franciji. Ob koncu oktobra 1940. je bilo tam 910.000 nezaposlenih, lanskega junija pa samo še 247.000. N A M E § T ANEKDOTE Bilo je še v preteklih časih. Ko se je zdanilo, se je Mane iz Like pripravil, da zapusti Zagreb in se vrne v rodno vas. Denarja ni imel in ker ni bil slučajno tudi ničesar zakrivil, ga tudi niso mogli odposlati po odgonu. Sedel je torej na vlak brez voznega listka, naj bo, kar bo. Komaj je vlak zapustil Zagreb, je prišel sprevodnik in ugotovil, da Mane n ma vozovnice. Nima vozovnice, a n;ma niti denarja — kaj je hotel sprevodnik drug ga, nego da ga je prijel za vrat in ga na prvi postaji z brco v ono mesto, kjer izgubi hrbet svoje ime, postavil pred voz. To je bilo okrog Jaške Mane, ne boli len, je pričakal drug vlak in doživel je v Karlovcu nov ncgobrc. V Dugi Resi se je zgodilo isto in tako tudi v Generalskem Stolu, v Tonju in po vrsti. Ko je Mane odšel končno v Ogulinu na sveži zrak, ga je zagledal prijatelj Dane. »Kam pa. Mane?« »Ce Bog da, do Plaškega. A če bi imel po naključju dvojne hlače, bi zdržal tudi do Gospiča!« VSAK DAN ENA »Ali boš Sel takoj zalivat, ti lenuh! Zemlja je vsa razsušena!« »Pomiri se, imam znanca, ki je vreme-noslovec. Ta mi je napovedal dež!« Mali ogias Službo dobi neseda I —.60. taksa — .60 ca daianie naslova tli ca iilro l i.—. Cevlj. pomočnika prvovrstnega, spreimem ta koi. Plačam dobro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3813-1 Raznašalko cvetlic takoj spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3798-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, spreimem takoi. Brivski salon Mirin-celj, Kočevje. 5687-1 15—ISIetno dekle ki obvlada po možnosti neka: italiianščine, spreime knugarna. Javiti se ie dnevno od 15. do 16. ure pri Parovel e Gregoretti, Lu-biana, Tyrševa 23. 3809-1 Službe išče vestda I -.50 takta — JbL ■t laiame naslova tli «a (liro I i,— Zaslužek II Pohištvo tsctcu* I OO U*.k» - oO. '» daianie naslova tli u iifro t 3.—. ncxda l —-60. utu —-60. >9 1 ait naslova ali Ul iifro t 3.—. Slikar išče Več kuhinj, oprav lenski in moiki model za ceneiše vrste, poceni pioda dopoldanske. popoldanske Krie mizarstvo. Vrhnika, ali večerne ure. Ponudbe na Ogleda se: skladišče Liub- ogl. odd. Jutra pod »Mo- 1|ana Tyrševa 47, poleg del«- 3814-3 kavarne Majcen. 3377-12 'I' i' Beseda l —.60. ukm — .oo ta daianie oasiova tli t> _ iifro l 3.—. V najem dcscod i oo ..>< .hj, <3 daianie naslova tli ta iifro l 3. — Prodamo lepo spalnico. kuhinjske kredence, 50 vrtnih zložlji-! vih stolov in razno. Trgovina »OGLED«, Mestni trg it. 3. 3791-6 Leopard predposteiinik, originalen, t naprodai pri ABC, Liubllana, Medvedova. 3789-6 Globok voziček in gašperček naprodaj. — Lampetova 13. Trnovo. 3781-6 Otroški voziček in harmoniko za učenje kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoi«. 3773-6 Otroški voziček globok, moderen. dobro ohran;en, prodim. Naslov v vseh poslovalnicah lntra 3770-6 Gostilno ali buffet vzamem takoj ali po dogovoru v najem, po možnosti na Dolen skem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem mestu pod »Kočevje«. 3732-17 Mnjrmm beseda 1 —.60. uksa - oO, n daianie naslova ali za šifro l }.—. Parcelo sončna lega, lepo, ugodno prodam za Bežigradom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3806-20 Prodam parcelo ob bežigraiski gimnaziji za dvonadstropnico. Cen? 150 lil za kv. m. z vsemi stroški. Knlizeiska 19, Trnovo, tel. 39-34. 3S20-20 Beseda 1 —.60. tak^a — 60. •3 daianie naslova ali za šifro I 3,— Kupim voz zapravliivček. Huč, Vegova ul. 10. 3783-7 beseda l —.60. taksa -.60, •t laiame naslova ali u šific I 3. — . Karbid in vreče kupimo vsako količino. Plačamo dobro. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Fieo-▼ec, levo dvorišče), te'efon it. 29-27. 3818-7 Avirimpto Hrseda I - .60. taksa - 60 u laian>e naslova tli ta iifro I 3.—. Fiat Balilla elegantna 4sedežna limuzina. v naibolišem stamu, ' predelana na pogon z og S l;em, i voznim dovolilom. j za 22.000 lil naprodai. — ; Generator delavnica Tyrše-: va H (FiEovecl. levo dvo-• rišče), tel. 29-27. 3694-10 Scbo z eno ali dvema posteliama oddam. Privoz 14. 3797-2J INSEMIHAJ V „JUTEU"! beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. i Kupimo stare tovor- j ne in osebne avtomobile plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 1} 'Figo-, ec. levo. dvorišče I Tel. 29-27. 3695-10 BfflBl tteseila l - .00. taksa - .00. t» la>amc naslova tli za iifro l i.—. Triciklje različne velikosti, s prima Scbo s strogo sepanranim vhodom, opremi;eno ali prazno, v sredini mesta, po možnosti s kopalnico iščem. Ponudbe na ogl. odJ. Jutra pod »Dober plačnik 260«. 3811-23* Scbo sončno, išče gospodična ev. kot sostanovalka za 1. oz. 15 april. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »D^m nekai nagrade«. 3807-23a Opremljeno scbo lahko kabinet, s pos;hnim vhodom, bližje cc-nfu, za t.-.koi iščem. Ponudbe na ngl. odd. Jutra pod »Soliden 6«. 3799-231 beseda I —.60. tal.sa -.60, '.a iaiame naslova ali za šifro I i.— Papiga ' zelenkastortimena, ie balon-gumo. dobavila se po j na Mir|u sl;jj na jme p; sun ceni Generatoi de ki pro?,m na' se vrne na lavnica, Tyrševa 13 »Figo naslov. Sed Grohar eva vec levo dvorišče). «leton ul 21 spoda|. 37?0-27 Več tricikljev — izredna prilika najboljše izdelave različne . velikosti, s prima »Pirelli«-balon gumo (26X2). dobavita takoi še po stari ceni: Generator delavnica, Tjrrševa 13 (Figovec), levo dvorišče, tel. 29-27. 3817-11 beseda I -.60. taksa - 60, 's duamr naslov* ali za šifro I rteseda l —.60. taksa -.60 za daianie naslova ali za šifro l 3.—. Natakarica dobro izvežbana. mlada, išče mesta v boljši gostilni ali kavarni. Štefi Rupnik, Toplice 62, p. Straža pri Novem mestu. 3774-2 Podjetje staro, dobro upehano, zelo zaposleno, ugodno naprodai, eventuelno spreime družabnika. Potreben kapital 120.000 lir. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zelo dober in siguren zaslužek«. 3697-16 V ponedel tk jne 6. aprila 1942 ob po 15. uri se bo oddalo po sodišču na licu mesta na Viču njive za dobo enega leta v zakup. Dražbem pogon bodo razglašeni pred pričetkom dta-žbe. Ogledalo se pa lahko tudi na sodišču v sobi it. 40 med uradnimi urami. Zbirališče intere5entov aa Viču pri hiši $t. 40. 3815-32 ncseua I - .60. taksa .60, '» daianie naslova ali za šifro 1 V — INSERIRAJ Iščem družabnico Cestniki vrtov za prevzem gostilne z ne- , m njiv. kai kapitala ali inventaria. Dobro in poceni Vam preža takoi! Pavel Jemc, Rož- onem Vašo zemljo. Naslor na ul. 13, pri jontez. v vseh poslovalnicah lutra. 3772-16 3784-37 E. Salgari: 17 Roman »Komu? Tatu. ki v zasedi reže ljudem vratove?« »Ne. temveč vitezu Emiliu di Roccabruna!« je bil ponosni odgovor, »Aha. plemič ste! Potem bi pa vendarle želel vedeti, zakaj me hoče dati gospod Ventimiliski umoriti po svojih služabnikih!« »To je samo vaša domneva! Nihče ne misli na to. da bi vas ubil. Hočemo vas samo razorožiti in vas nekaj dni obdržati v ujetništvu. Nič drugega ne!« »In zakaj?« »Ker bi drugače obvestili maracaibska oblastva. da sem tu!« »Torei imajo oblastva kak račun z ventimiliskim gospodom?« »Guverner me ne mara! Od veselja bi znorel, ko bi me mogel dobiti v roke — takisto, kakor bi bil jaz srečen, da imam niesa!« »Ne razumem vas gospod!« »Saj nič ne de Torei — ali se vdaste?« »O. kai pa misl;te? Kdor je oborožen, se ne preda, ne da bi se branil!« »Torei me silite da vas ...« »A kdo ste prav 73 prav?« »To ste pač že uganili! Tortuški flibustirji smo! Branite se, gospod, kajti zdai vas naskočim!« »Menda, ko ste trije proti enemu!« »Če kapitan ukaže, se ta dva ne bosta vtikala vmes!« je lekel gusar ter mignil črncu in mornarju. »V tem primeru upam, da vas kmalu onesposobim za boj. Ne veste še. kako zna grof Lerma sukati meč!« »Kakor tudi vi ne veste, kakšen mečevalec ie gospod Ventimiljski! Pozor. grof. branite se!« »Samo neltai nai vas še vprašam: kaj ste storili z mojim nečakom in njegovim slugo?« »Ujetnika sta v notarjevi družbi. Ne vznemirjajte se zastran njiju! Jutri bosta prosta in vaš nečak bo lahko slavi] poroko!« »Hvala vam. caballero!« Črni gusar se ie lahno naklonil. Nato ie hitro krenil po stopnicah nizdol in tako viharno napadel Kastilica. da se je moral ta za nekaj korakov umakniti. Ozko vežo ie napolnil žvenket orožja. Carmaus in Afričan, ki sta se bila s prekrižanimi rokami naslonila na vrata sta molče opazovala dvoboj. Grof Lerma ie bil siiaien mečevalec Odbiial ie hladnokrvno in zadaial oovsem ravne sunke Kmalu pa se ie moral prepričati da ima opravka z nevanvm nasprotnikom, možem velike izurjenosti •n ieklenih mišic! Po orvih spopad:h se ie bil kaoitan docela umiril Zdai ie napadal le redko in se zadovolieval z obrambo kakor bi bn+ol na'nrpi nnpViati trrofa in spoznati njegove navade. Oči so se mu iskrile, ko je stal pokonci in vodoravno iztezal levo roko. Zaman ga ie skuhal Kastiljec s pravo vihro sunkov potisniti do stopnic, nadejaje se, da bo tam padel. Ventimiliski ni storil niti enega koraka nazaj; stal je kakor skala in s čudovito prisotnostjo duha odbiial nasprotnikove sunke. Mahoma pa ie planil naprei. Po bliskovo ie odbil nasprotnikovo ostrino in ga podrl na tla. Ko je grof videl, da ie razorožen. ie prebledel. Svetla konica gusarievega meča ie za hipec švignila proti njemu in zagrozila njegovim prsim, a takoi nato se ie spet dvignila. »Hrabri ste. na moio vero!« ie rekel gusar in pozdravil nasprotnika. »Prei mi niste hoteli predati orožia. Zdaj si ga vzamem, toda pustim vam živlienie!« Kastiljec ie obnemel. Silno začudenje se ie pokazalo na niegovem obrazu. Hitro ie stopil nekaj korakov naprei ter podal gusariu roko. »Moji roiaki trd;io da ste flibustirii navadni razboiniki. liudie brez vere in zakona! Reči moram. da se najdejo tudi med vami junaki, ki iih z viteštvom tn velikodušnem ne prekosi noben evropski plemič! Hvala vam. caballero!« Gusar ie stisnil ponudeno roko. pobral nasprotnikov meč. ki ie bil padel na tla, in mu ga podal z besedami: »Obdržite orožie! Zadostuie mi vaša obljuba, da ea do iutri ne boste rabili zoper nas!« »To vam obluib'm na evoio čast!« »Dajte se torei brez odpora zvezati. Zal mi je, a prisiljen, smo!« »Storite, kar vas je volja!« Na kapitanov migljaj mu je Carmaux zvezal roke in ga predal črncu, ki je odvedel grofa na vrh k ostalim ujetnikom. »Kdo ve, ali bo zdaj konec obiskov!« je rekel Carmaux. »Bojim se, da ne!« je odvrnil kapitan. »Če so sorodniki kaj zasumili, bodo nastopila maracaibska oblastva. Najbolje je, da zagradimo vrata in se pripravimo na obrambo. Si našel v hiši kaj strelnega orožja?« »Samo eno puško s strelivom pa staro, zarjavelo helebardo in enako lep prsni oklep.« »Puška bi nam utegnila koristiti!« »A kako se moremo upirati, če vojaki napadejo hišo?« »To bomo videli. Živega me Van Gould ne dobi v roke. Pobrigajmo se zdaj za obrambo, nato pa. če bo še časa, za kosilo!« Črnec se ie vrnil. On pa Carmaux sta se zdaj lotila naloge da zagradita vrata z naitežiimi in najobsežneišimi kosi pohištva, kar iih ie bilo v hiši. Odvetnik ie zaman skušal oporekati, ko so nosili v vežo skrinie. omare in težke mize. Novo pregrado so napravili pred stopnicami. »Povelinik! Poveljnik'« ie mahoma z zasoplim glasom kriknil Stiller. »Pred hišo ie zbrana množica liudi!« Ne da bi trenil z obrazom, ie stopil gusar k oknu ter pogledal izza zaves na ulico. « — Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za sonzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za flarodno tiskamo d. d. kot Uskarnarja: Fran Jeran. — Za useratni del je odgovoren Ljubomit Volčič. — Vsi v Ljubljani.