TUDI MI BOMO .POMAGALI NA VČERAJŠNJI SEJI JE UPRAVNI ODBOR ŽELEZARNE JESENICE RAZPRAVLJAL O PREDLOGU, DA BI PRIZADETIM PREBIVALCEM IZ DALMACIJE, TO JE IZ OKOLICE MAKARSKE, SI SO UTRPELI OBČUTNO MA­ TERIALNO ŠKODO ZARADI PO­ TRESNIH SUNKOV, PRISPEVALI MATERIALNO POMOČ V VIŠINI 5.00C.OCO DINARJEV. IZ VSEH OBRATOV NASE ŽE­ LEZARNE DOBIVAMO POROČI­ LA, DA MED ČLANI KOLEKTIVA VLADA VELIKO ZANIMANJE ZA POMOČ PRIZADETIM PREBI­ VALCEM. NAJPREJ SO SE OD­ ZVALI V OBRATU JEKLOVLEK,' KJER SO SKLICALI IZREDNO SEJO ZBORA EE IN SKLENILI, DA V TA NAMEN PRISPEVAJO ZASLUŽEK ENE DNINE. PRI­ ZNATI MORAMO, DA SE" JE TU­ DI TOKRAT POKAZALA HUMA­ NA ZAVEST SLEHERNEGA ČLA­ NA NAŠEGA KOLEKTIVA, KI SOČUSTVUJE S TISTIMI PREBI­ VALCI NASE DOMOVINE, KI SO MOl-ALI ZAPUSTITI SVOJE DO­ MOVE. .. - PRAV JE, DA SPRIČO VELIKE­ GA ZANIMANJA, KI VLADA V KOLEKTIVU ZA POMOČ PRIZA­ DETIM PREBIVALCEM V . DAL­ MACIJI, ORGANIZIRAMO ENOT­ NO IN KOLEKTIVNO AKCIJO, S TEM PA BOMO DOKAZALI, DA SMO VEDNO IN POVSOD PRI­ PRAV" J7NI POMAGATI. ŠTEVILKA 3/IV — JESENICE, 20. JANUARJA 1962 O delu organov samoupravljanja v ekonomskih enotah Kakor smo poročali že zadnji številki našega časopisa, je upravni odbor naše železar­ ne imenoval posebno komisijo, ki zasleduje delo samouprav­ nih organov v ekonomskih eno­ tah. Omenjena komisija je zasle­ dila tudi napako, Id se zelo pogosto dogaja v primerih, ko vje treba izglasovati predloge ali sklepe. Tako so v eni od naših eko­ nomskih enot obravnavali pro­ blem, ki ga niso mogli rešiti drugače, kakor z glasovanjem. Sklenili so, da bodo glasovali po dninah, rezultat glasovanja pa je bil naslednji: od 118 čla­ nov je za predlog glasovalo 52, ^u"j^t tem Ki ' ^raraiiki so ha Jesenice pripeljali dva nova 5-tonskaca viličarja, ki so jih izdelali v Litostroju. Ecs^-a c . ; vlli-irjav bodo uporabljali za transportna dela v valjarnah, drugega pa zaenkrat na Blejski .Dobravi v reparacijskem skladišču, pozneje pa za transportna dela pri rekonstrukcijsklh delih na Belškem polju. Pred nekaj dnevi sta Iz Litostroja prispela še dva 3,51 viličarja, uporabljali pa jih bodo v predelovalnih obratih in na transportu odločno proti predlogu 18, pri glasovanju pa se je vzdržalo 48 članov kolektiva. Na podlagi teh rezultatov so v ekonomski enoti smatrali, da je predlog sprejet. Kje je torej 'napaka? Po vsej. verjetnosti je vodstvo vzdržane glasove prištelo k pozitivnim glasovom in so tako dobili re- glasovanja 100 : 18 in s smatrali, da je predlog sprejet. Možno je tudi to, da so v že omenjeni ekonomski enoti smatrali, da je bil rezul­ tat glasovanja 52 : 18 in prav tu menimo, da je bila napaka. Če je vodstvo ekonomske eno­ te hotelo zvedeti za mnenje ce­ lotnega kolektiva o določenem problemu, potem je to nekak­ šen referendum in bi morali upoštevati, da je predlog spre­ jet le v primeru, če bi zanj gla­ sovalo več kot 50 odstotkov članov kolektiva. Pri referen­ dumu niso važni glasovi, ki so proti predlogu in tudi ne gla­ sovi tistih volivcev, ki so se pri glasovanju vzdržali. V nasprotnem primeru, če glasovanje ne smatramo kot re­ ferendum, pa praV tako ne smemo zanemariti 48 glasov (navajam konkreten primer), nepravilno pa je tudi, da te glasove štejemo kot pozitivne oziroma glasovane »za«. Drugi primer je nepravilen tudi zato, ker moramo vedeti, da so se pri glasovanju vzdržali tisti, ki se morda zaradi premalo ob­ razloženega predloga ne more­ jo odločiti niti »za« niti »pro­ ti«, ali pa tisti, ki niso dovolj (dalje na 8. strani) železar KAM Z VZDRŽANIMI GLASOVI? Eno od transportnih dvigal SB-100, ki smo jih nabavili za potrebe našega podjetja v lanskem letu, zdaj pa jih prodajamo, ker v celoti ne ustrezajo svojemu namenu Upravni odbor naše železarne, je na eni izmeti zadkrjtfti sejj razprav­ ljal tudi: o sasfevi nabave novih dvi»- gal SB-1G0.. UTpravnf odbot je prav tako sklenil, da zadevo- prepusti v i nadaljnjo1 obravnavo in rešitev da- scir^jtiinjskl komisiji pri' našem pod­ jetju1. Mnenja smo, da v kolikor bi posvecaK* nabavi raznih strojnih na­ prav vež? pozornosti, da takšna raz­ prava na seji upravnega odbora ne br*Wa potraliifea. Gradiva, ki se na­ naša na nabavo in prodajo dvigal SB-KK), je precej in ga seveda ne moremo objaviti v enem samem čfean&ui Tbdat v irašen* ^sfavlfcu ho­ čemo poudariti samo to, da je tre­ ba jv bodoče pri nakupovanju dvi­ gal in drugih strojnih naprav ve- deti, ali bodo naročene strojne na­ prave našim zahtevam in pogojem odgovarjale in če jih bomo lahko koristno uporabljali. Industrijski zidarji in letošnji načrt ekonomske enote martinarne Finančni načrt železarne za leto IS62 predvideva ista količina jekla kot v letu 1981, vendar je pri tem poudarjen čim manjši nakup ingo­ tov od1 drugih že rezani in premik v kvaiitet>. Oba pogoja nujna pri- aadeneta martinarno, saj, je načrt njene proizvcčnjc povišan na 330.070 ton, ali 17.000 ton več, kot je bila realizacija v leto- 1961. Analiza, možnosti asa realizacijo načrta prikazuje vrsto pomanjklji­ vosti, kot so: 1,5 mesečna zakasni­ tev ojaceirja žerjavne proge v liv- ni jami za nosilnost 120 ton in s tem v zvezi zakarnitev povečanja vlož­ ka na peči H od sedanjih 65 na 85 ton; pomanjkanje zraka za atomi- zacijo mazuta, kar postaja zaradi' povečane porabe mazuta- vedno bolj pereče in zakasnitev izdobave dveh dvigal z magnetom za povečanje Kapacitete priprave vložka. Pozitiv­ ni faktorji- pa so: celoletna proiz­ vodnja peta: M s 120 t vložkom proti osemmesečnemu obratovanju TP leta 1961,- nov način popravila dna, kar povečuje mesečni proizvodni po­ tencial za ccs 60—80 OP, oz. £00 ton predvidena rekonstrukcija peči A v mesecu aprilu od sedanjih 53 na 60 ton in končno rekonstrukcija peči H v mesecu marcu od sedanjih. 65 na 85 ton. Predpogroj navedene­ ga višjega proizvodnega potenciala martinarne pa je. vsaj enako izko­ riščanje proizvodnih- agregatov kot v letu 1981. Kajplivnejsi faktor pri tem so glavna popravila peči. Analiza rokov mrzlih zidarskih popravil peči kaže iz leta v leta do­ ločen- napredek. Zidarji so uspeli skajšati roke v povprečju od odst v letu 1958' na 15>3 odst. v letu 1959, 13,9 odst, v letu 1960 in 12,7 odst. v letu* 1961. Kljub vedno sta­ rejšim pečem, katere martinarna v okviru možnosti forsira, so roke skrajševali. Ta uspeh je rezultat boljše organizacije, večjega Števila delavcev, zaposlenih pri glavnih popravilih, hitrejšega dela zidarjev in občasnih denarnih nagrad. Obse­ gi glavnih popravil so različni: po­ rabljene ure od 8000 — 16.000 ur, ra­ ki pa od & ~ 15 dni. Če te približne podatke primerjamo z martinarno v Sisku ali Zenici, kjer so porablje-' ne ure približno enake, roki pa od 8 — H dni, lahko sklepamo, da je pri večjih glavnih popravilih naša zidarska skupina premajhna ozira-/ ma preslaba v kvalifikacijski struk­ turi. Pri sedanjih pogojih, velikosti kapacitet in razpoložljivih pomož­ nih agregatih mora letos martinar­ na obratovati vsaj 3 mesece s sed­ mimi pečini. Sedempečno obratova­ nje pa je možno le- takrat* če bodo roki: glavnih popravil tudi pri 16.000 I^e mocemt Ea&uiMeta^ da so- od dvi^- galr ki so jih. na tranispoctnem od* deEfcu prejeG; 23. okfobra l§Šlt enrr že* prodafr gradtoenenro polje l ju »Tetaile*«* JLjutoljam^ za prodajo drugega dwi@srlai pa* so- v teku. raz>- govori z, ŽTP Ljubljana in Gradi« som Jesenice. Glede prodaje teh dvigal smo se pozanimali tudi na Iraspartnem od­ delku, kjer .pojasnjujejo, da so le­ ta prodaH zaradi tJega, ker ©o d vi* gala zelo* visoka in> jih. težko preva­ žajo v železarnii hr izven- nje.- Zdaj. ugotavljajo, da potrebujemo bolj okretna dvigala, kot so n. p-r. dvi­ gala UB-1, ftt pff jih- podjetje »14* oktobar-« v KruŠeveu. m izdeluje v€&. "Vj svojem pojasnilu; transportni oddelek omenja tudi obratovanje dvigala, ki smo ga prodali in sicer v času 23. oktobra 1961 do 19. de­ cembra 1961. V tem času so z žep omenjenim dvigalom1- razložili ali naložili 6.432 ton, raznega mater! ala, Vrednost tesar materiala pa znaša 1.537,24». ' dinarjev. Ce dvigalo ner 1 bi obratovalo; potem bi moralo na­ še podjetje po mnenju transportne­ ga oddelka plačati tudi nekaj več nrifijonov" za* etojnine: Ne glede na to, ali so bili pogoji: za prodajo ugodni: alf Me,- ugotavlja­ mo, da do prodaje teh dvigal ner bi prišlo, če bi bili bolj pazljivi že* pri samem nakupovanju. Ze ome­ njeno dvigalo so na* transportnem; urah, največ 12 dni oz. skupna s kurjavo 17 dni ali 11,7 odst. kole­ darskega časa;. Ta zahteva je veza­ na ua še večji delovni elan in nujno povečanje posade zidarjev. Novo zidarsko podjetje »Vatro~ stalna« iz Zenice je doslej v vseh jeklarnah Jugoslavije zadovoljivo opravljalo glavna popravila Pred­ nost tega podjetja je v tem, da raz­ polaga s številnimi delavci z moc- Dalje na 3. strani oddelku sicer prodali za manjšo vrednost, vendar večje materialne škode ne bo, ker je dvigalo bilo koristno uiporabljemo, odkar je ob* ratovalo v našem podjetju. Namen tega sestavka je samo v tem, da opozorimo na večjo previ«C> nost prt bodočem nakupovanju raa- rtih strojnih naprav, tako da se ne bo- treba ponovno" ukvarjati z ugo­ tavljam jem raznih pomanjkljivosti in pa & takojšnjo prodaj«. Komisija je v hladni valjarni in žičarni ugotovila Nadaljevanje iz 2. številke NORME O neurejenosti norm so največ govorili v žicami, dočim izgleda, da v hladni valj ar ni in drugih oddelkih norme niso bistveni problem. Pre- vl adu je mi šrjen j e, da nastopajo prevelike razlike med posameznimi dimenzijami in- da se za ureditev tega vprašanja ni nihče resno zani­ mal. Obratovodstvo norm v žičarni/ ni smatralo za problem, ker str Te-te vedno- preseke* povprečje presega­ nja norm v žičarni. Iz razgovorov je komisija lahko ugotovila* da so norme postavljene rta osnovi izkušenj in kasne^Šnl 6n£ časnih sprememb na podlagi sne1- nnanj. Da izrazitega' nezadovoljstva s strani delaveev je prišla pred­ vsem zato'"ker so V žicami glede na značaj- dela Ve individualne norme in je neurejenost norm po zadnji korekturi, ki bi ji morali posvetiti več pozornosti, prišla bolj da izraza. Problem bi morali reševati v nekem sorazmerju^ za posamezna delovna mesta in jje bilo pretežno linearno zniževanje nepravilno; Vprašaffije^ ki je tudi povzročilo velike razlike pri korekturi norm, sa takozvame nadomestne ure. Svoječasno Je upravni odbor o teme sklepal in opozori, da je treba pri pomansjfcsfc^ nju delavcev pisati nadomestne ure tistim, ki so namesto odsotnih delo opravili. Obrat o v odstva s* tem opo­ zorilom ni bilo seznanjeno- in* je zato pristalo na zahtevo delavcev, da jim maralo ptnSrrti^v1 fefi prime­ rili, odstotek pr^drarfevan^a norm namesto pTasevatija nadohlSfemft fr.-^Karsflcft tegšp •?#*^i*Slov rWi d\y 80#/» preseganja norm, ljudje pa, ki so bili nagrajeni na ta način, so bili ob korekturi norm prizadeti. Po zboru proizvajalcev pa se jjffi zgodilo' nekaj, posebnih primerov^ M kažejo na anarhienos^:. Nekateri de­ lavci, ki so prej. presegali! normo d& W§&k'WŠ &s«dgfeaaai normč niso- ho> tef i v<@& d&«fc& Ta kaže na negativ­ ne tendence ta- na škodT^cvo popur* šš3ffl$m vodilnega kadra-, ker vema* d& se- tate- ptapu^eanje pri določanju^ norm prej:. ali slej maščuje vsem p#oii2v»jalcem, saj je dbSpod^: Od^rt- sen le od količine psie^uiisferaega dCa. Komisija smatra, dat ^sca&svo^- stvo.in delovodje niso pravilno po- stop^^ičf so, se v nastalem poto- ž#fn^S^^^in^^a^"pt^ na^ma|roega^ olrffer'av . S^rav so" bi1! ''n^KalefiT Vs krivde, ker^dSa^r določnim proble­ mom niso posveMIi dovolj pozorno­ sti, ^ecadi tega smatram, da je ena prvih nalog organov delavskega Upravljanja' v tej enoti, utrditi disciplina te ff- tem odnos do dela^ na drugi strani' pa odločno vztrajati JB$L reševanju pesteh vprašanj. OPNOSI \Bfa podlagi dosedanje analize lah­ ka ugotovimo, H odnoisiv. predvsem v pogledu individualnih zadolžitev ©z».zaira^; slabe rsBsdelitve de!a med «d^s^s»n&ai uslužbenci^, niso na;- bsG^j^L- — Nepravlli*a je^ da so bile Hi-pr.- feonference pri šefu gruoe od 8; pa> tadS d3* M-ure in je bilo za­ radi tega več: ur izgubi jenih* Posa­ mezni od^govomi! uslužbenci v obratu ffe> isfeEfešijx» za Kjpopoln^evan-3 o** gan:z,ac"je dela, za pravilno r^z^^o- rebrne delovnih nalog itr5. A"*"aa tudi k?7e, da bo treba na po--7o5ju pT#ftovske siu'be v po30SIvdecen- fra^^r#*^W d"1^.^-W« uoroi^fflS Konec na 8. strani SB-100 KAKO GOSPODARIMO 2 » 20. seja upravnega odbora "Upravni odbor nase železarne je ftmel 6. januarja 1962 20. redino se­ jo, Tia tej seji je pregledal 698 -skle­ pov, M BO bili sprejeti na "prejšnjih H sejah, dani tJO so ugotovili, • sejah UO ali zbj^a sodelovanje delije« Sedaj ima naš <§rat diJkalni odbor. Delavci na ^skta splošnem v pril&rj-i ki imajo boljše jlov mulativno nagrJ^nd. odbor si prizadjla, našega kolektivi |tu< saj so vsi zelo dlcip tudi le tako laijip ) oziroma celo pr pči ni ; načrt.-« Tako o sebi Č ni ! tropeči. Oglejmc si loge jih čakajo »J pa V bodoče je^ioffij1 nje proizvodnje §Eek ši železarni z i2gpad tropeči s kapaciteta" 50 do- 60 ton. Z ekonomskega stališča je izgrad­ nja takšne peči brez dvoma upra­ vičena, saj so veliki agregati ved­ no bolj gospodarni kot manjši. — Vendar je pri takšni peči-tudi nuj­ na nabava mešalca, ki izboljša kvaliteto izdelanega jekla in olajša fizično delo posade pri peča. Prostor za postavitev nove peči je predviden v podaljšku hale-mar- tiname v zadnjem polju, M. je ne­ koliko tesnO s prostorom za tako veliko peč. Zaradi tega bi bilo po­ trebno o lokaciji te peči predhod­ no res dobro razmisliti, ker bo peč obratovala daljšo dobo in bodo pri tako stisnjenem prostoru med obratovanjem gotovo nastale teža­ ve, ki jih bomo takrat težko reše­ vali, ker za to ne bo možnosti. — Brez dvoma pa je takšna peč z oziram na premik naše .železarne v kvaliteto potrebna. V jeseniški občini je trenutno^ matičnih osnovnih šol in 6 podružničnih šol s skupno 3641 učenci. Že v prihod­ njem šolskem letu se bo to število povzpelo na 4000. šole imajo pouk v dveh izmenah, ponekod pa zaradi prevelikega števila učencev prehajajo že na tri izmene. Jeseniška šola »Toneta Cufarja« se je za letos že rešila tretje izmene, ker ji je uspelo dobiti nekaj prostorov v poslopju gimnazije. Poleg ugotovitve, da so naše šole pri sedanjem obsegu pouka in pri omenjenem številu-otrok že polne, je dobro vedeti, da je vse šolstvo v obdobju šolske reforme. Refor­ ma skuša vsebino in čas trajanja pouka prilagoditi sodob­ nim potrebam, ki izhajajo -iz sodobnega industrijskega razvoja, razvoja družbenih odnosov in napredka znanosti. Celotno naše šolstvo temu razvoju ni dovolj hitro sledilo. Zato skuša šolska reforma stanje popraviti in celo izbolj­ šati s spremembami šolskega programa, po drugi strani pa tudi z uvajanjem novih predmetov. Ti predmeti so tehniška vzgoja z delovno vzgojtL gospodinjska vzgoja, likovna, telesna in glasbena vzgoja, spoznavanje specifične proble­ matike svojega kraja in podobno. Vendar te predmete raz­ meroma počasi uvajamo, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. V Kranjski gori imajo pouk tehniške vzgoje kar v kleti, šola na Dovjem-Mojštrana pa je sploh brez ustreznih prostorov. Še slabše prilike so pri gospo­ dinjskem pouku, kajti samo tri šole v občini imaji za to primerne prostore, medtem ko se ostale šole skušajo znajti kakor vedo in znajo. Gotovo pa je, da pouk v takih pogojih ne more biti najboljši, pa če se učitelji še tako trudijo. Koliko prostorov šole pravzaprav še potrebujejo? Pre­ cej! Da bi lahko' zadostili učno-vzgojnim potrebam osnov­ nih šol v naši občini, potrebujemo Še 27 učilnic s pomož­ nimi prostori, za potrebe strokovnega izobraževanja pa še dodatnih 6 učilnic s pripadajočimi prostori. In koliko to stane? 673 milijonov. Ali je to potrebno? Je! železarna gre v rekonstrukcijo, ker kot zastarelo podjetje ne more več dosegati želene produktivnosti in kvalitete izdelkov. Pre­ majhne, zastarele in slabo opremljene šole pa ne morejo dajati družbi zadovoljivo izobraženih kadrov, od katerih, kakor vemo, tudi zavisi uspeh proizvodnje. 5 Šole v naši občini postajajo pretesne kla ž i boljši uspeh pa a aneznim ekonom- š, večjo saihcstoj- 3 LVCJ eo za samo- e > zainteresirana, it TO dober obisk na b ra EE in aktivno si cev v razpravah. i še, kakšne na-_ prihodnjih letih. 1 eijvideno poveča- | lektrojekla v na- z| radnjo nove elek- Tav. Miha iJJftsic je na elektropeči že 21 let Vodja priprave vložka je tov. Tine DbŠs? Društvo izumiteljev sporoča: Ustanovljena je registratura tehničnih izboljšav Na predi og društva izumi tel j ev je KO ustanovil lastno »Registra- turo« tehniških izboljšav in njih avtorjev. To je evidenca tehniških izbolj ša v, datum njih nastanka (prijave pri registraturi), ker so se pričeli pojavljati spori med indu­ strijskimi organizacijami glede av­ torstva. »Registratura« bo v zmanj­ šanem smislu opravljala funkcijo patentnega urada. Za pravilno registracijo bodo av­ torji tehničnih izboljšav prejeli for- mular, v katerega bodo vpisali bak tftvene podatke termične izboljšave (racionalizacije). Po prijavi bode prejeli uradno potrdilo o registra­ ciji z 'TI ~.rn pr ^ a ve. Za člane DIATZ bo registracija brezplačna. • Nečlani bodo plačali vsako regi­ stracijo po 200 din za pristojbine in 100 din za administrativne stro­ ške. RegsjsttfatSfre se lahko poslužu­ jejo fizične in pravne osebe. po­ šte v pridejo samo potrjene raci©— nalizacije. »Registratura^ ba dajala tudi In­ formacije o obstoječih in registri­ ranih racionalizacijah. »Registratu­ ra« ne bo imela zaščitne funkcije kot na - primer državni Patentni urad, temveč predvsem dokazno Sankcijo v primeru spora. Smatramo, da bo to nova prido­ bitev za avtorje tejMčnih izboljšav. MARTINARNA V. martinarna so morali utrditi žerjavno progo, -da bo lahko ne- moteno obratoval 100 tonska livni žerjav v hali livne jame. Na ta na­ čin bodo omogočili, da bo tudi pri peči HI možno delati % vložkom 85 ton, s čemer bodo pripomogli k po­ večanju letnem ^^"^ proizvodnje jc^-r. nekaj dnevi sta obiskala rnartinarno zdravnika obratne am­ bulante Šef. dr. Milan Ceh in dr. Jože Jensterle. Zanimala sta se za organizacijo varnosti pri delu, ka­ kor tudi za zdravstvene pogoje, v katerih delajo naši sodelavci v mar­ tinarna. Martinarji so bili njune­ ga obiska veseli in pričakujejo še vetjih uspehov na področju preveri­ ti Tr^-*a -zdravstva. K^AI*J*A VALJ A RN A - fSCAKNA REKORDNA PROIZVODNJA V HLADNI VALJARNI V -decembru so v -ekonomski eno­ ti hladna v algama dosegi rekordna proizvodnjo v višini 1540 ton. Do­ segli so tudi rekordno storilnost-in sicer 76 kg/h 'moža. Kljub vsm težavam je tudi ži­ cama izpolnila svoj letni načrt za lansko leto. Najvišjo mesečno proizvodnjo pa so dosegli tudi pri proizvodnji bele pločevine in sicer 275 ton. Kako dolgo se bodo mudili gradbeni delavci v stanovanjskih blokih na Plavžu želimo, da bi bili z gradbenimi deli čimprej gotovi, stanovanja pa dodeljena prosilcem, ki že težko čakajo na vselitev Prve vselitve šele v marcu V našem časopisu smo že večkrat pisali o pereči stanovanjska pro­ blematiki na Jesenicah, s posebnim poudarkom, da je treba pospešiti gradbena dela na stanovanjskih objektih. Pisali smo tudi -o velikem odzivu članov našega kolektiva, ki so se odločili, da vložijo potrebna denarna sredstva z namenom, da čimprej dobijo stanovanja, ki jih gradijo gradbena podjetja na''Plav­ žu in na Javorniku. Ni treba po­ sebej poudarjati, da prosilci težko čakajo dneva ,ko jim bodo izročili ključe od novih stanovanj, V času, ko to pišemo, bi morali bila prosilci že v novih stanovanjih, ker pa gradbena podjetja, ki stanovanja gradijo, niso držala ^obljube, bo vse­ litev v nove stanovanjske objekte možna šele v marcu. Stanovanjski referent pri naši že­ lezarni je sodelavcu našega lista povedal, da dela pri gradnji stano­ vanjskih blokov na Plavžu napre­ dujejo zelo počasi Nekatera grad­ bena podjetja zamujajo roke in sredi najhujše zime opravljajo dela na vodovodnih in instalacijskih napravah, ki bi jih morala opraviti že lani. Ne moremo razumeti, za­ kaj se gradbenim podjetjem ne mudi in kje so vzroki, da dala tako počasi napredujejo. Ali gre res sa­ mo za to, da. ob počasnem delu gradbeni «|elavci na lažji način pre­ živijo zimske meseee, ali pa gre samo za to, da je število opravlje­ nih delovnih ur pri gradnji .stano­ vanjskih blokov -čim večje. Radi bi vedeli, kaj o teh vprašanjih meni- j o pri gradbenem podje$ju »Oori- ca«, saj so že pred meseci napove­ dali, da bo stanovanjski objekt, ki ga gradijo na Plavžu, dograjen že do Dneva republike v lanskem letu. Nič boljši ni položaj na Javorni­ ku,, kjer je v gradnji šest stano« vanjskih blokov. V dveh stanovanj­ skih blokih že stanujejo člani na* šega kolektiva z družinami, ostale -štiri objekte, ki jih gradi gradbeno podjetje »Projekt«* iz Kran; a, pa gradijo prav tako počasi, k^kor stanovanjske objekte na Plavžu. Želeli bi, da nam več o tem povedo teti, ki so odgovorni za točno iz­ polnjevanje predvidenih rokov pri gradnji stanovanjskih objektov. Morda' tudr ne bo oiveč, če bi v eni od prihodnjih številk n?"e**a časopisa povedali svoje m r. Je tudi predstavniki našega podjetja, 3d stanovanjske objekte tudi finan­ cira. NAŠE ODLIKE »Oh, ti nesrečni kozarci in fiase:« Ker je pred nami še nekaj sindikalnih občnih zborov,, ne ~hi bilo napak, če napišem @ tem nekaj vrstic. Občni zbori so vsako leto in mnogo bolj obiskani^ kot med letom običajni sindikalni sestanki. K temu seveda pripomore stara navada: pol klobase, nekaj maliganov in ob .zaključku prosta ¡ zabava. Zabave si človek bolj želi, kakor dolgih referatjov in zato ni čudno, da so škripanje stolov, zejianie^ pokašljavanje ih drugo pripomočki, da je Jfovoriiega déla čimprej konec in se začne zabava š plesom ali pa prijatelj­ ska debata. Imamo pa tudi prijatelje, ki se spoprimejo z litrcM, kar ima za posledico včasih precej bučen zaključek večera. TeT jd bilo tudi pred kratkim, ko so ob zaključku »plavaii« po zraku vse mogoči predmeti od kozarcev, ste­ klenic pa ae vem kaj. Toda ne le po zraku, včasih je prišlo do neizbežnega trčenja z glavo kakšnega posameznika. Jutranja inventura je prinesla žalostno sliko. Posledica letečih predmetov je bila osem »ajmarjev« črepinj in ostan­ kov »uspelega« občnega zbora. Prepričan sem, da bi bil vsak nadaljnji komentar odveč in da je taka bilanca najlepše ogledalo »naših odlik«. v Dr. špiemoh 6 iz naših "EE" RACIONALIZATORSKA IN NOVATORSKA DEJAVNOST "SVOBODA NA POHODU" Kakor vsako leto, taka sta tudi lana Občinski sindikalni svet in Iz­ vršni odbor sindikalne organizacije naše železarne že v decembru zače­ la s pripravami za obisk naših de­ lavcev in sploh vseh Jeseničanov, ki se zdravijo v zdravilišču .Golnik. Teden dni pred planiranim obiskom je bil sestavljen točen program. V programu je bil predviden tudi na­ stop DPD Svobode, ki naj bi nasto­ pil a z glasbeniki in pevci. 1 rcgram je bil odobren od pred- seuii'ka Svobode in določen tudi to­ čen čas odhoda, to je ob 15-. uri. Ve-.-d ar smo prva razočaranje doži­ veli že na Jesenicah, ker smo mo­ rali ed predvidenega odhoda cd- s^plii in smo se na G-statik odpe­ ljali s 45 minut zamude, vendar brez pevo-vodje, ki je ostal na Jcse- n>ah z namenom, da bi zbral še o:lal2 manjkajoče pevce. Rečeno je bil?., da pride pevevtMtju s pevci ta- k?' za nami na Golnik. Na Golul&u je bila predstava predvidena ob 16. uri. Ko smo s ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sta­ re mame, sestre in t&te ANTONIJE TACEKffEVE -se najlepše zahvaljujemo za pomoč tov. ojtzelovi, Kcstlcevi in DeTDe- 1; Elcovi in darovalcem vencev. Po­ se ono se zahvaluj emo dr. Bf and- sieter^u in dr. Vidaliju ter vsemu osebju in'e^nega oddelka bolnišnice na Jesenicah za nego in skrb.. Naj- le^-Sa hvala tudi vsem, ki so jo spremil' na njeni zadnji poti. 2£lujc«?f: hčerka, Anjefca z možem, A nf ca. z družino, Ivanka z družino in Beti z molem, ter družini Šli bar in Rspič ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega rocža in oče.a JANEZA 2VANA se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako* velikem šievilu spremili na »r nji poti in sočustvovali z nami. Iskrena zahvala tudi družben«* političnim organizacijam, kolelcti- vu. železarne in zdravnikom a dr: B~ne:liktr m dr. Ulčatrjevi. 2^?.hvaljujemcr se tudi pevcem in godbenikom ter daroVaJeem ven­ cev in govornikom za poslovilne be­ sede ob odprtem grobu. Za!u-eča: žena Vida, hčer­ ka Ivanka, sin Janez in ostahr sorodstvo torju BrandSstetlerju in doktorja ZAHVALA Ob nenadni smrti nase drage že­ ne in mame IVANKE. BEGUSEVE se najicrkreneje zahvaljujeva dok- Jensteriu za lajšanje bolečin in vsem, ki so- jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nama. Žalujoča: mož Florijan polurno zamudo prispeli na Golnik, je bila dvorana nabito polna, če­ prav v prejšnjih letih nT bilo tako. Naprošeni smo bili, da s predsta­ vo takoj, začnemo, ker majo bol­ niki najkasneje ob 18. uri že ve­ čerjo. Seveda smo morali obrazloži­ ti položaj, v katerem smo se naha­ jali in prosili, naj nekoliko poča­ kajo, ljudje v dvo>oni pa so ne­ strpno čakali in slišali smo mnoge žvižge in opazke. - Toda dragi bralci, verjemite mi, da smo še bolj nestrpno čakah* na pêvovod^ïr in pevce mi, kakor pa ljudje v dvorani. Ker se je kazalec na uri premaknil že na 17.30 uro, je vodstvo* zdrav "lisca Goînîk obvesti­ lo zbrane gîedalee v dvorani, da v tej situaciji ne morejo priča kovati programa in da vaj dvorano zapu­ stijo. V dvorana naj ostanejo le Je­ seničani, katerim bodo obiskovalci izročili novoletna darila in čestit­ ke* Ko smo izročili novoletna dari­ la našim sodelavcem, se je pripeljal na Golnik z dvoarno zamudo tudi pevovadja, tako da so- lahko zapeli nekaj pesmi, program pa je poslu­ šalo le 30—35 bolnikov. Fo nekaterih Izjavah' so imeli je­ seniški pevci ob- 19. uri uspel kon­ cert na Golniku, vendar u tem ne morem razpravljati, ker sem po­ begnil z Golnika zaradi sramu. Vam, dra^i bralci, prepuščam, da sami presodite, Če je koncert DPD Svobode z Jesenic uspel, toda po izjavah nekaterih bolnikov ni bil namenjen novoletnim praznikom, pač pa za I. april. Favel Lotrič Posvet o kulturi na ObSS 16. januarja 1962 je bilo na Jese­ nicah posvet ovsa le o kulturnem življenju in udejs-tvovanju naših ljudi. Tega posveta so se !*»l#g za­ stopnikov Sveta Svobod, Sveta za prosveto in kulturo pri OfeLO ter zastopnikov raznih-- kn^tumfSi d*jav­ nosti udeLezEK Ssdi pred&ednlfc kov mesije za kulturo pri Kepu£i;5kem Svetu sindikatov, tov. Ivo Tavčarr član ¥JnCverz££ein^a odbora ZSJ, tov. Blaž Matejkovšč in tov. Sonja Gašperj?ičeva, novinar Delavske enotnosti. Na posvetu so udeleženci iznesti predvsem problema, s katerimi se borijo posvetna društva v naši ob­ čini. Pogovorili pa so se tudi o tem, v kateri smeri naj bi delo v bodo­ če šlo in katerih načinov bi se pri tem: posluževali. Kar ni bilo izrečeno, a se je ven­ dar moglo iz vse diskusije razbrati, pa je ugotovitev, da naloge politič­ nih organizacij niso omejene samo na gospodarsko in' politično dejav­ nost v občini, ampak da zajemajo celotno problematiko življenja pre­ bivalcev občine, vključno- s skrbijo za vsestransko kulturno rast ljudi. Se zanimiva ugotovitev. Pob uda za posvet ni bila dana na Jesenicah, ampak je prišla iz Ljubljane. In še eno vpašauje. Ka­ ko to, da republiški organi kažejo za kulturno rast Jesenic večje zani- manifi.. kakor mi sam»9 Maksa Grilca ni več med nami Komaj teden dni je minilo, ko smo poročali o« smrti prvoborca Janeza 2vana-Draviskegav že smo zvedeli za žalostna novico,, da je umri, zadet od srčne kapd/, prvo- borec Sn nosilec spomenice 1941 Maks Grilc. Življenjska pot pokojnega Maksa Grilca ni bila rožnata. Rojen je trii ISO® v ftibnem pri Bledu. Izhaja rz. siromašne de­ lavske družine. V družini je bilo četvera otrok, ki jih je oče le s težavo preživljal. Zaradi težkih razmer, kakršne- so vladale <$o- ma, se je odločil za- krojaški po­ klic. V Ribnem pri Bledu je končal 4. razrede osnovne Šole in obrtno šolo, krojaško obrt pa se je učil na Bledu in v Rib­ nem. Med obema vojnama je po­ kojni Maks- Grilc spoznal, kako težko je Življenje, kajti pomoči ni prejemal. Odločil se je, da se pridruži prvim partizanom na Gorenjskem. 20. julija 1941 je odšel v partizane, v Cankarjev bataljon vrl sodeloval v zgodo­ vinski bitki v Dražgošah, kakor tudi na- Rovtarici, na Oblakovi planini ter v Poljanski in Selški dolini. Proti okupatorju se je boril odločno in vzrajno. Zaple­ nil je tudi prvi nemški mitra- Ijez, ki je še danes .ohranjen v muzeju NOB v Ljubljani. Med NOB je izgubili dva bra­ ta, tako da sta mu po zmagi nad okupatorjem ostala le še sestra in oče, ki je dočakal visoko sta­ rost 93 let. Poiskal si je delo v naši tovarni. Zaposlen je bil od leta. 1953 dalje pri nadzorni služ­ bi kot Čuvaj. Več let je stanoval v Kranjski gori in šele pred kratkim se je vselil v novo sta­ novanje na Plavžu. Sodelavci iz nadzorne službe se pokojnega Maksa Grilca spominjajo (kot skromnega in discipliniranega člana našega kolektiva. Ker je bil rahlega zdravja in zaradi po­ sledic Iz NOB, drugih nalog ni mogel opravljati, pač pa se je zadovoljil s svojim delovnim mestom v naši železarni. Kot enega izmed prvih borcev za svo­ bodo bomo pokojnega tov. Gril­ ca ohranili v trajnem spominu. nedeljo se bodo pomerila • Ljubljani za naslov republiškega prvaka moštva najboljših šahovskih društev v Sloveniji*' Igrali bodo: moštvo mariborskega Bran_ ka, Ljubljanskega šahovskega društva, pomlajeno moštvo Domžal, ki si j.e priborilo pravico igranja in moštvo Jesenic, ki je bilo na lanskem re­ publiškem prvenstvu drugo. - Ali bo uspelo oslabljenemu mošt* vu Jesenic ponoviti lanskoletni uspeh in obdržati drugo mesto v Sloveniji- Prvo mesto pripada nam­ reč zveznemu finalistu mariborske­ mu ,Železničarju,' ki ima v svojih vrstah mednarodnega mojstra Puca in Parmo, pdgovor na naše vpra­ šanje bomo dobili že to nedeljo, Danes objavljamo partijo šaha' z društvenega prvenstva Jesenic za leto 1951. Avtorja sta! mojstrski kandidat Hočevar, večkratni udele­ ženec slovenskih Šahovskih prven­ stev in tretjekategornik Krnicar. Razmerje sil je torej Gol jat : Da­ vid, vendar se je »Gol j a tu-« zaradi izsiljevanja zmage za vsako ceno? točka upravičeno- izmuznila. Beli: Kocevar Crm: Kmičar I 1. d4 Sf6„ 2. Sc3 d5, 3. Lg5 eG, 4. e4 d:e4, 5. S:e4 Le7, 6. LrfB, 7. Sf3 0-0, 8. c3 b€, 9. Ld3 Lb7, tO De* Sbd7, 11. 0-0-0 Tb 8, 12. hi De7, 13. Sfg5 h6, 14. Sh7 Tfc8; 15. Sh7:fff S:fB, 16. G4 c5, 17. d:c5 b:c5, 18. Sd6 L:ni, 19. S:c8 T:c8( 20. Trhl Db7, 21. Tgl Dc7, 22. g5 Df4-K 23. Kbl h:g, 24. h: g Sd5, 25. g6 Tb#, 26. grf7+ D:f7, 27. De5 Tb7, 28. C4 Df6, 29. Xfcf6 S:f6, 30. Tg5 Tc7, 31. Lg6 Sh7, 32. L:h7 KihTj 33. Te5 Tc6, 34. Tg5 Kh6, 35. f4 g6, 30. Kc2f Kg7, 37. Kc3 KfB, 38. a3 a5, 39. bS Tc7, 40. Kda Td7+, 41. Ke4 Tc7y 43. Kd3 Tc8, 43. Kc3 Tc7, 44. b4 a:h% 45. a:b4 cM, 46, K:b4 Tb7+, 47. Tb5 Td7, 48. Kc3 Tdlr 49. c5 Tcl#, 50L Kd2 Tc4, 5L Kd3 Tel, 52. Kd4 Tdl+, 53. Ke4 Td5, 54. Ta5 Tf5, 55". Kd4 T:f4+, 56. Kc3 Tf5, 57. Kb4 g5r 58. c6 Ke3, 59. Ta8 Kdff, 60. TCB g4, 61. Te8Jg5, 62. cT K:c7, 63. TTeo* KdT, 6£ TTei Kdtf, 05. Ke4 Tefr, 66. Tgl Te4+, 67. Kd3 Ke5x 68. Tfl Tf4, 69. Tel+ Ef5, 70. Te8 Kg5r 71. Th8 g3, 72. Ke3 Tf7, 73. Ke» Kg4, 74, Tg3+ Kha, 75. Th8+ Kg2, 78. Tha Kgl, 77. Th8.TI2-h Kel Th&, 7*. Xa8 g2 in beli se pred nastopom nove dame preda. BRALCEM 2ELEZARJA! Uredništvo^ Železarja obvešča čla­ ne kolektiva, da sprejema preklice? z% izgubljene izkaznice za vstop v železarno sprejemni oddelek. Zara­ di tega v bodoče ni treba več iskati informacij na uredništva Železar­ ja." 7 ŠPORT IN KULTURA ŠAH Ali bodo šahist še drugi v Sloveniji? ZAHVALA Podpisan Ivan Smon, zaposlen v obratu Javornik I — adjustaža, se iskreno zahvaljujem za prejeto de­ narno pomoč in novoletno darilo^ Ivan Smon Javornik I — adjustaža ZAHVALA Kolektivu prometa se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki jem jo prejel v Času moje bolezni* Blaž Domii&n (Nadaljevanje s l.str.) dozoreli in še bojijo zamere ter ne povedo svojega mnenja. Na­ vadno so tisti, ki se vzdržijo glasovanja, proti predlogu, le da tega nočejo javno povedati. Če se kdo s predlogom ne strinja, nas bo veselilo, da na tem mestu pove svoje mnenje. V naši razpravi ni prav nič ar­ gumentov, ampak samo člove­ ško in logično pojmovanje do­ ločenega vprašanja. Milan Polak železarski NORVEŠKA - Norveška je va­ žen proizvajalec ferozlitin, ki se uporabljajo v jeklarstvu in jih ve­ činoma izvaža. Poleg ferokroma, feromangana in silikomangana pro­ izvaja največ ferosilicija, ki ga je v letu 1960 po izvedla 160 tisoč ton in v letu 1961 175 tisoč ton. LIBERIJA - V letu 1962 bo do­ bavila ta afriška država Železarnam v Zahodni Nemčiji 2,5 milijona ton Komisija je ugotovila... (Nadaljevanje in konec) določiti več pravic in dolžnosti or­ ganom obratnega vodstva in uprav­ ljanja in da bodo morale pri kadrovanju bolj aktivno sodelovati odgovorne osebe obrata. Predvsem pa je treba pravočasno ljudem po­ jasnjevati morebitne spremembe in ne le administrativno reševati več­ krat navidezno majhne stvari, ki pa zaradi nepoznavanja povzročajo včasih tudi velike probleme. Komi­ sija je ugotovila, da je obratovod- stvo včasih na sestankih, ki so se jih udeležili jiredstavniki vseh or­ ganizacij v obratu, skušalo reševati tudi tehnična vprašanja (norme), ki so izključno v kompetenci obratnega vodstva. Tak način ukrepanja meji na oportunistični odnos. Vzrok temu pa moramo iskati v nepravilnih odnosih, ki povzročajo tako stanje, da že obratovodja več ne ve, kako bi ukrepal, da bi bilo vsem prav. To velja predvsem za žičarno. Komisija smatra, da so naloge in način dela posameznih družbenih in političnih organizacij v obratu do­ volj jasno določene in je razumlji­ vo, da ne more n. pr. predstavnik neke organizacije prevzeti soodgo­ vornost za neko rešitev oz. sklepe na posameznih sestankih, ki spada­ jo izključno v kompetenco obratne­ ga vodstva. K poslabšanju odnosov pa je vsekakor pripomoglo še dej­ stvo, da sta glavni delovodja žicame in delovodja skladišča vložka več­ krat pijancevala, da sta za delo nesposobna in se proti njima ne ukrepa v skladu s pravilnikom pod­ jetja; Tone Dolenc železne rude. V prihodnjih desetih letih je predvideno zvišanje uvoza železne rude iz Liberije v Zahod­ no Nemčijo na 9 milijonov ton JAPONSKA — Železarska indu­ strija jeklenih cevi na Japonskem je proizvedla v sedmih mesecih preteklega leta 887.000 ton cevi, in sicer od tega 249.000 ton brezšivndh in 638.000 ton šivnih cevi. S tem so dosegli že 76,2 odstotkov proizvod­ nje cevi v letu 1960, ko so izdelali 1,164.000 ton cevi. Te številke ka­ žejo, da so proizvodnjo jeklenih cevi v letu 1961 precej povečali. ^AVSTRIJA - V preteklem letu je železarna VOEST v Linzu inve­ stirala preko 600 milijonov šilingov v novogradnje. Glavni objekt teh investicij je bila nova hladna va- Ijarna, ki bo začela obratovati v sredini tega leta. Letno bo lahko izdelala 200 tisoč ton hladno valja­ nih izdelkov, kar bo sedanjo to­ vrstno proizvodnjo te železarne skoraj podvojilo. KRIŽANKA Vodoravna: 1. obrat naše železar­ ne; 7. očesna mrežica; 8. rimska Ljubljana; 9. naša najmanjša de* nama enota; 11. kazalnd zaimek; 13- števnik; 14. poziv, klic; 17. trava druge košnje; 19. glasbeni instru­ ment; 20. vrsta skladbe. Navpično: pekovski izdelek; 2. eden od dvojčkov mitoloških usta* novi tel jev Rima; 3. skrajšan naziv za obrat naše železarne; 4. žensko ime; 5. največje finsko jezero; 6» kazalni zaimek; 10. glavno mesto Turčije; 12. dalmatisko vino; 15. ze­ meljski plin; 16. vulkanski izme­ ček; 18. vijak sadne stiskalnice; 19. okrajšava za konjsko silo. REŠITEV KRIŽANKE IZ 2. ŠTEVILKE Vodoravno: 1. žicama, 8. amor- fen, 9. raka, 10. MK, 11. Magia -» 13. v, 14. Toto, 18* or, 18. napa. 20. Vatikan, 22. kantata. Čeprav zima še ni pri kraju, na Selškem polju z gradbenimi HM že nada- ljujejo. Na sliki vidimo, kako z bagerjem nakladajo material in ga nato odvažajo na nasip Jesenice : KAC 4 i 8 ELEZAR, tednik - izdaja: 2ele- ::arna Jesenice — glavni in odgovor­ ni urednik Remigij Noč — ureja redakcijski odbor. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naslov: Uredništvo »*2elezar«, Železarna Jesenice, telefon it-394. - Tisk CP Gorenjski tisk v Kranju M0S2 kot mazivo za mazanje strojev, napram avtomobilov (Nadaljevanje iz Št. 2) V naši železarni smo uporabili molibden-di- sulfid že na več maznih mestih. Uspešni rezul­ tati 6 premazi MoS2 paste so se pokazali med Štirimesečnim mazanjem pri Jitcstrojskem re­ duktorju v valjarni tanke pločevine. Zlasti stične ploskve na zobeh so postale bolj gladke, kar priča, da smo preprečili 'kvarni pojav pitinga. S tem je zelo zmanjšana obraba zobnikov, kar praktično predstavlja najmanj enkratno podalj­ šanje življenjske dobe tega strojnega elementa. Pri drsnih ležajih t urbine in generatorja v hidrocentrali Zasip je bil dalj Časa problem gretje ležajev. Z uporabo MoS« se je znižala tem­ peratura precej pod maksimalno dopustno mejo. Pri motorjih z notranjim izgorevanjem igra po­ membno vlogo uporaba MoS. pri večjih popra­ vilih in remontih. S pravilnim premazom prepre­ čimo nagnjenja k zaribanju in dosežemo mir­ nejši tek, zmcnji:amo obrabo batov, valjnih :z- vrtin, ležajev glavne in odmične gredi itd. Od-« lično zaščitimo zobnike v menjalniku in diferen­ cialu. Tudi pri avtomatskih sklopkah n. pr. Sa- xomat itd. lahko uroiab3*r,mo s 9rav'ln!m na­ potkom MoS2. S tem v zvezi je zmanjšana pora­ ba goriva in maziva, da ne govorimo o podalj­ šanju življenjske dpbe stroja. Pri natiku kroglič­ nih, valjčnih, igličastih ležajev, raznih koles, pri naprezanju pus, prirobnic, raznih plošč, vijačnih zvez, Členkov galovih verig itd. poleg zmanjša­ nja obrabe s predhodnim finim premazom po­ zneje zlahka demontiramo sestavne dele, zlasti tiste, ki so izpostavljeni toplotnim učinkom (do 650« C). M0S2 — posebnost za orodjar j e: pri vročem in hladnem oblikovanju, rezanju, štancanju itd., izboljšamo površine oblikovanih ploskev, izog­ nemo se posnemanjil in na guban ju materiala itd. Prilagoditev in lažji premik ventilov, drsni­ kov, zasunkov pri parnih in vročevodnih nape­ ljavah omogočimo z Mo2ykote-pasto G. Na vročih stičnih in drsnih mestih regulacije pri parnih turbinah izcoljšamo z manipulacijo... Prav tako je tudi koncentrat M063 v obliki praška treba z utiranjem-nanašati na drsne ploskve in sicer na popolnoma očiščene, izsušene in razmaŠČene, enakomerno ter v fini plasti. Kot tekočina pa pride v poštev MoS2 največ" kot do­ datek določenim oljem pri visokih obremenitvah. Posebno pozornost moramo posvečati deda- janju MoS. v olje pri motorjih z notranjm iz­ gorevanjem. Vsaka prevelika "količina dodan^a M0S2 lahko povzroči okvaro na ležajih in po-, dobro. Zato doziramo vedno v" določenem rrz- merju do ofr*en*ene - rv^rv^v^i. rr.^tsro^gi <"lja v karv^rju ia š*ey;'\i y*re." V *"**«'"v/1 c.- roma časovni menjali olja. Molykote-A nudi motorju boljši in hitrejši start, gladki tek, manj­ ši vibracijski hrušč, manjšo porabo goriva- Ne zmanjšuje pa možnosti za dosego najvišje hi­ trosti vozila. Pri uporabi M0S2 ugotovimo tudi povečanje kompresijskega pritiska za 2 do 3 atii večkrat že po 5.000 km ali 200 obratovalnih urah. Pri dvi­ galih, žerjavih in sploh napravah na pogon z mo­ torji z notranjim izgorevanjem, ki obratujejo pod težjimi pogoji dela, izbiramo v veČini pri­ merov HD-olja. Kljub aditivom in detergentom, ki jih imajo ta olja, lahko uporabimo MoSs, zla­ sti pri starih in dotrajanih strojih. V Švici so napravili poizkus pri motornem vozilu, ki imelo prevoženih nad 50.000 km. Z dodano emul­ zijo MoS2 motornemu olju SAE 20, so prevezi1.! 500 km. Nato so olje izpustili in vozili .nadalj­ njih 500 km brez olja v motorju. Mazanje e prevzel v zadnjem primeru molibien-drsulfid in preprečil vsako poškodovanje. Take nenamer'« poizkuse v praksi srečamo povsod, kjer n?m iz katerihkoli razlogov lahko odpove mazanje ali zmanjka olja in kot zadnji ukrep še vedno lahko nadaljujemo obratovanje oz. vožnjo s stro­ jem do prve reparaturne delavnice. S temi primeri pa še niso izčrpai<§ vse mož­ nosti uporabe molibdenovega-disulfida kot pra­ ška, paste ali oljne surr?enz!je~v službi rrazan'a. S pravilno uporrbo MoSj dosežemo daljšo živ­ ljenjsko dobo stroja, manj popravil in znižamo stroške vzdrževanja. - • *f%j§»*$ Ivan Kodrič J, GLOBUS Sam 25 vzdržanimi glasovi