I I NEZADRŽNA POPLAVA KNJIŽNIH NOVOSTI Ponovno se je pojavila nuja po zasilni razvrstitvi obilnega gradiva, ki se je nabralo približno v dveh letih : od konca 1989 do začetka 1992. Večino prispevkov sestavljajo knjižne ocene za revijo Srce in oko, vmes pa je še nekaj razrešenega blaga : pri- godnih člankov ob obletnicah (npr. N farte Velikonja) ali posamez¬ nih podrobnejših anjD^aiz (npr. Flisarjev čarovnikov vajenec). čeprav so bila minulaleta politično izredno označena in prelom¬ na, je vendarle v zbranih prispevkih težišče na "čisti" književ¬ nosti, torej naiits besedni umetnosti ne glede na trenutne poli¬ tične razmere« Članki in zapiski politične narave bodo izšli po¬ sebej z naslovom : V boju za Slovenijo. Redakcija gradiva je bilsjopravljena v aprilu 1992. Amdrijan ^ah Ali so problemi z Balantičem prevladani ? Ci’rance Pibernik: Temni zaliv Franceta Balantiča: portretna skica, Ljubljana, Cankarjeva založbo 1939* 249 str Petem ko je pesnik France Balantič (1921-1943) v vojni podel n® domobranski strani, jepostalo njegovo povsem nepolitične pesništvo zaznamovano izrazito politično* 0 tem priče že med¬ vojna izdaja njegovih pesmi (V ognju groze plapolam, ur, Tine De¬ beljak, i$Lj, 1944), a tudi usoda njegovih pesmi po vojni, eni strani (zlasti v Argentini) so gs tiskali in slavili, na drugi (v Sloveniji) pa sta vladala dolgotrajen molk is blokada. Se 2e let po vojni se je zgodilo (1966)» da je bil® sprva dovoljene in celo že natisnjena knjiga B a i aa tičevih pesmi vendarle pre izidom umaknjena in jekončala med odpadnim papirjem. Preteči je moralo domala ponovnih 2o let, da je 1934 izšla v Ljubljani B 8 i 3a tičeva knjigapesmi Muževna steblika (s pesnikovim lastnim naslovom za nameravano zbirko)• Postopna demokratizacija v Sloveniji, kar je saznačnioa za lomljenje ideološke ledene dobe, je slednjič omogočila tudi izid Pibernikov« knjige o tem pomembnem pesniškem ustvarjalcu, ^ar takoj jetrebapovedati, da jepodnaslov dela (portretna skica) očitno preskromen, saj gre za obsežno, natančno doku,entirano študijo, ki bi ji mogli reči kar monografija. Pibernik jeob sestavljanju čimbolj vsestranske B a i 8a tičeve podobe prešel dolg« pot zbiranj« raznovrstnih podatkov (od izjav sorodnikov, prikateljev, sodobnikov do različnega tiskanega gradiva iz notranjein zunanje Slovenije). Študija ima tridsle, ki izpriču¬ jejo eavo dramsko gradnjo. Prvi del obravnava Bgx aa tičevamlad8 leta v Kamniku in njegovo srednješolsko obdobjev Ljubljani do 2, svetovnevajne. 2 Drugi del »začenja z dokončnim ^alsatičevim odhodom ©d doma v negotovost, k© seje ob nemški zasedbi ^amaika odločil za umik v od Italijanov okupiram© Ljubljano, a z mislijo na nadaljevanje študija. u es se je tu vpisal na slavistiko im sek©t študent že 1941 vkiučil v OP. ^edaj je Balantič že pripravljal izdaj© svoje paeacE pesniške zbirke (začetek 1942). Tretji del prikazuje, kak© je vojna dokončno usmerila im odlo¬ čila pesnikov© us©d©. ^ajprej je bil ^alantič obenem s številnimi drugimi Ljubljančani v sredini 1942 odpeljan v taborišče Gonars. Tu je preživel več mesecev, aovenbra ps so gs izpustili in vrnil se jev Ljubijan©, ^ečel seje ©dl©čilmi zaplet. Balantičev prijatelj Kremžar je bil tedaj žejs poveljnik vaških straž v Grahovem* Getov© je bojeviti Kremžar bistveno vplival na neb©jevitega Balantiča, da se mu je le-ta marca 1943 pridružil. Pibernik takole razmišlja o Belantioevi odločitvi : "Ko s kušamo prepoznati razloge zs ^slan- * tičev© odločitev, se vse belg jasn© kaže, da je bila v ozadju vsega materialnaodvesnast ed Kremžarjevih, da je t« hkrati pomenilo biti povezan z ekstremnimi političnimi ljdmi katoliške strani in da so te zveze vsej posredno delovale nanj. Prav tak© je večina njegovih meščanskih znancev bila orientirana desno." Grahovo je bilo zelo izpostavljena postojanka vaških straž in po italijanski kapitulaciji septembra 1943 se je Kremžar s svo¬ jimi (tudi Balantič) umaknil in se rešil v Ljubljano* Potem ko je bil ““slantič nekaj čase v Ljubljani, sz je novembra spet odšel - tokrat z usodnimi posledicami - s Kremžarjem v Grahovo, iri par¬ tizanskem napadu naGrahovo v istem mesecu je Balantič p© eni ver¬ ziji (S. Tomažič) umrl v goreči postojanki, po drugi verziji pa je 3 /1 bil ujet in tak©j ustreljen, a zatem vržen v goreč© postojank©, ^akorkoli že. Balantičeve pesmi, ki jih T. Debeljak sprva ni sprejel ravno navdušeno, saj jih za ^alantičevegaživljenja ni pripravil za tisk, so po pesnikovi smrti brž izšle (1944, posebej še Sonetni venec)• Pibernik se seveda neukvarja zg@lj s pesnikovo biografijo; v študiji nadrobno spremlja tudi njegovv pesniški razvoj. Oporeka tistim, ki menijo, "da je Balantič zgolj izzvenevanje religionega ekspresionizma". Kot jeznano, je Balantič načrtoval celo Sonetni venec sonetnih vencev (to zamisel je pozneje izpeljal Balantičev pesniški vrstnik Mitja ^arabon). Pibernik ©bjavija načrt te pesnitve. Zelo zanimiv in informativno bogat je dodatek, ki vsebuje zgoščeno kronologij® 1945-1987. Pohvalno veljaomeniti še izbrano slikovno gradiv©, kerje v knjigi nekajkrat omenjena Ciglarjeva uli¬ ca, naj ©pozerim, da gre za Ciglerjev© ulico (p© J anezu Ciglerju). Pibernikovoknjig® je mogoče pohvaliti najmanj z dveh strani: kot dragoceni literarnozgodovinski in kulturnozgodovinski prispevek in kot zel© berljiv® in kar napeto biografij© pesnika, katerega recepcija p© dosedanjih ovirah končno leprehaja v normalne okvire. Andrijan B a h Roman kot nadomestni temelj sveta ' (Milan Kundera: Umetnost romane, Ljubljana, Slovenska matica in Fartizanskakmjiga 1988, 175 strani) O romanu, tej najobsežnejši in najrazaolikejši proani zvrsti je izšla v zadnjih letih na Slovenskem vrsta del, ki pa jih naša revija žal ni komentirajoče pospremila v svet. To so : ‘Janko Kos: Roman, ‘‘aterinaBogataj-Gradišnik: Sentimentalni roman (oboje v x zbirki Literarni leksikon), France Pibernik: Čas romana in Kihail ■^ahtin: Teorija romana. Lani se jek* tem knjigam pridružila še esejističnaknjiga znanega češkega pisatelja Milana Kundera z nas¬ lovom Umetnost romana. Kunderevaknjiga * fe H*g*x združuje 7 tekstov (4- eseji, 2 pogo¬ vora in 1 govor). Avtor žev uvodu navaja, da nima nikakih teoret¬ skih ambicij "in da gre pri tej knjigi zgolj za izpoved praktika.” Po tej strani je podobna Pibernikov! knjigi čas romana, v kateri je avtor intervjuval vrsto slovenskih romanopiscev in v kateri so le-ti ©dgovarjsli kot "praktiki”. Seveda Kundera aegovori zgolj o svojih romanih, smpak tudi o evropskem romanu (širše) in srednje¬ evropskem romanu (ožje). Kundera gleda na riman kat na "proizvod Evrope" (ne upošteva torej azijskega romana) in govori o štirih stoletjih evropskega romana (od ^ervantes^ dalje - opušča torej obravnavo evrospkego srednjeveškega romana). "Roman je aa svaj posebni način drugega za drugim odkrival in s svojo l3stao logiko razčlenjeval najraz¬ ličnejše vidike eksistence," pravi Kundera, Pridružuje se Brochu v misli : "edini smisel romana je odkrivati to, kar lahka odkrije samo roman". Edino morala romanaje torej spoznanje. Pot evropskega romana se zdi Kunderi kot vzporednico zgodovini Novega veka. 2 O Roman jepo Kunderu utemeljen v relativnosti in dvoumnosti vsega človeškegs in je . zata nezdružljiv s totalitarističnim univerzu- mom, V * 2o* stoletju, po 1» svtovni vojni, so se lotili ter¬ minalnih protislovij Novega veka veliki srednjeevropski romano¬ pisci; Kafka, hašek, Musil in -^roch* ^edukcijain unifikacija v i sodobnem svetu spodjedata roman, le-ta pa nas varuje X pred pozabo biti", zato je po Kunderi njegov obstoj danes še potreb¬ ne jši. "Duh romana je duh kontinuitete; vsake novo besedilo je odgovor na predhodna besedila, vsaka nova umetnina nosi v sebi vso dotedanjo izkušnje romana", nadaljuje Kundera in se izpra¬ šuje o lastni zavezanosti vrednotam, He veže se niti za pri¬ hodnost, neza Bogo, na Domovino, na ^arod, na Posameznika* Euti s e zavezan "izključno in in samo evropskemu romanu, tej zaničevani ^ervanteseni dediščini"* Enega ©d esejev pesveti Kundera v celoti Brochovemu romanu hesčniki (prevod tega izjemnega romamo v slovenščina še čakamo !)• Brochov reman, ki ga sestavljajo trije deli (Pasenew ali romanti¬ zem, Esch ali anarhizem in Huguenau ali realizem), po Kumderovi oceni prikazuje svet, v katerem poteka postopna degradacija vred¬ not. V času pretirane a pecializacije pomeni remon pe Brochu "enega zadnjih položajev, kjer človek še lahko stopa v razmerje z življe¬ njem v vsej njegoni celovitosti"* V nadaljnjem razpravljanju primerja Kundera sestav© literar¬ nih čfel z glasbenimi. Sicer pa Kundera meni, da ponuja "romaneskna forma skoraj brezmejna prostestn", roman pa označi kot "premiš¬ ljevanje© eksistenci, kakor se kaže v izmišljenih osebah". Zenimive je analiziranje Kafke glede na sedanjo češko stvarnost. Kundera podaja številne vzporednice med Kafkovo litera¬ turo in resničnostjo (vzorec, kak® iiARnntimttxyKKHi ta3t xii3Cžjpgxj a uacxx 3 življenje pesnem* literatur« i). "Podobe, situacoje, cele določeni stavki iz Kaffeevih romanov se postali sestav®! del praškega vsak¬ danjika % pravi Kundera. V sestavku 61 besed obravnave evter izber pomenljivih besed svojega romanopisje* Rema® eb tej priložnosti označi takole t "*eli- ks prezna farma, v kateri pisec s pamačja nekaj eksperimentalnih, jazov (junakov) temeljita preučuje in raziskuje nekaj velikih bi¬ vanjskih tem"* v Gevaru v Jeruzalemu je spregaveri! kundera med drugim tudi @ "modrosti romana"* in nadaljeval i "Vsi pravi roman ©pisci poslu¬ šaje glas te medosebne modrosti, zato so veliki romani vselej neke- likainteligentnejši od svojih avtorjev"* Prav pesniška pa prida še misel, "da je umetaest romana prišla na svet kot odmev božjega smeha (kaj takega bi lahko rekla tudi Broch eli Singer I)* sklep lahke rečem, da nam t® izostrena in poglobljena raz¬ mišljanja « romanu (prevedel jih je Jaroslav Skrušay) prijetno do¬ polnjujejo slike pisatelje, ki smo ge doslej v slovenščini poznali predvsem kot romanopisca (Gale, Življenje je drugje, Vgleek za slov©? i Nenehne lahkost bivanja)* 0 Andrija® kak '/vV. 4t ^ Končn® srednješolski učbenik za književnost (Jauk® Kes: Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije, *‘arib#r, Obzorje 1989» 551 stresi) v** Poročilo e novi Kosovi knjigi bi kazale začeti z ugoto¬ vitvijo, da je te prvi (I) povojni učbenik za celeten peuk knji- ževnesti v srednji seli, in z vprašanjem, zakaj sme nate knjige tolike časa čakali (ni dvema, da bi lahke napisal Kes približne tike tudi že pred 2e leti, saj je njegeve prva knjiga za srednje šele Svetovnaknjiževnost I izšle že daljnega let8 1962). Odgever na te vprašanje bi najbrž našli predvsem v nenehnem revolucioai- rsaju in nezadržnem reformiranju našega šelstva, Kttlik® sistemskih sprememb, kolike sprememb učnih načrtov, kolike stalne se menjajočih beril in učnih knjig I Ali si moremo zamisliti velikanske izgube človeških energij in finančnih sredstev, ki je ob tem nastala ? Ali ni jasne, de bi ob znosnih in smiselnih spx*emembah morali uč¬ beniki in berila trajati vsej desetletje ? Ali izbor dobrih (najboljših) tekstov ali ©dlemkev velja le za kake let® ? Sve- tevnsknjiževnast I (1962) in Svetovnaknjiževnost II (1964) bi lahke kot antologiji tekstov še denes koristne služili vsem uporabnikom* Isto bi lahko rekli tudi za kaka slovenska berila, posebno za tista, ki so obsegela taka slovensko kot svetovno in jugoslovanske književnosti* A vrnimo se k ebrevnvnsvi Kosove knjige* Sistemske jw naslo¬ njene ne sedenje serijo beril za srednje šolo (1., 2. in 3* del)* Poglavitno je dejstvo, da združujezdaj eneknjige pregled tako slo¬ venske kot svetotonein jugoslovanskih književnosti. Tudi razvrstitev posameznih književnosti se ravne po berilih (slovenskaknjiževaost, jugoslovanske književnosti in svetovna književnost). Tu je sevda problem. Po eni sbrani jeumestne, da ima prvenstvo slovenska knji- 2 ževnost, saj j« za nas getov« bistvena, p« drugi strani pe bi bil zaradi razvojnega vidika (sledenja slovenske književnosti evropski) primernejši vrstni red s svetovna, slovenska, jugoslo¬ vanske književnosti. ^ ačetek knjige (uvod) in zaključek (slovarček književnih pojmov) sta namenjena oznakam nekaterih glavnin literarnoteoretič¬ nih pojmov, del literarne teorije pa jeustrezno podan ob literarno¬ zgodovinskem pregledu. i*e~ta je razdeljen v skladu s snovjo terh beril takole : Od začetkov do romantike, 0$ 'romantike d« moderne in Od moderne d« sodobnosti. Dobrodošlenovosti so tudi pri načinu podajanja snovi . Vrstijo se vprašanja (kot nekaki naslovi manj¬ ših poglavij), slede pa zgoščeteerazlaga in v glavnem dekaj primer¬ na vprašanja za obravnavano snov. Ob vprašanjih za obravnavo je treba omeniti, da segajo nekatera aadcsnimcc tudi preko okvirov same snovi in s tem spodbujajo bralca (dnjak( k širšemu in samostojnemu razgledovanje, ^rsv prikupnaje tudi gyxnmn slikovna notranja opre¬ ma ; naslovaicekajig, slikekajiževnikov, ilustracije del, posnet¬ ki rokopisov, fotogrefijeiz gledaliških in filmskih del itd. Upajmo torej, de bodo mikavna zunanja in aotraajaoprema in prijet¬ na podana saov pritegnile dijake ia spodbudile njihovo zanimanje zo književnost ia števiinaživljeajsicavprašaaja, ki jih književnost posreduje ia obravnava. Koristne so številne preglednice s sintetičnimi, večkrat primerjalnimi podatki, eaako pa tudi političnezgodevinske in kulturnozgodovinske letnice ob uvodih v večjapargisat^nc poglavje, hed tehničnimi pomanjkljivostmi n8jnoraenim včasih motne posnetke slik, zlasto naslovnic ( apr. na str. 9 in 366). Ob branju sem si zapisal nekaj opomb, navajam jih kar po vrstnemnsdu * 3 str* 65: pri Rošlinu Ih ^erjanku bi kszalemomeniti zbornik z istin nssl@v®m} str. 74: pri Smrekarjevi karikaturi prešerneslovcev bi kazal® napisati, kdo s® ti prešerneslevci} etr. 83: pri sonetnih vencih bi bil® Ir prav »mesiti Hitj® ‘■'srabons is B.A* Hevaka, k® je že amen j e« ^enez A '*enart} str. 84: pri luterernih »bdela vek Krsta pri ^avici manjka rama« M. ^alenškove : Črtamir in Bogomila; str. 111: primerjava R#san«ginice z "ep® Vid® je mogoča sam® p® nasprotju, ne p® podobnosti; str. 158: pretiran® j»proglašati Ili¬ ade is Odisej® za »ajpomembnejsša epa svetevneknjiževnosti. I® je izrazitonevropocentričn® s tališče, saj je v Aziji is Afriki odnos d® teh del gotov® p®vsem obroben; str, 165: podoba« je tudi s pro¬ glasitvijo Danteja za največjeg® pesnika srednjegs veke. Ponova® gre le za Evr®p«, pa še t® »e vem®, ali se s tem mnenjem stri¬ njaj® tudi npr. Sraacozi ali A *emcij str. 179: »apeča® deljenje Je-aii, Pier-re, str. 185: napačno deljenje Byss-hej str. 225“224: pri baladah iu romancah seznajdej® tudi Aškerčeva Stara prsvda (ciklus pripovednih pesmi), Slovenska legenda (legenda), Kristus in sveti *eter (legenda), Cašs nesmrtnesti (parabola), Fir&uzi in derviš (parabola), rrvamučeaics (parabola)} str. 247; Murnovi Vlahi ss dokaj dvomljiva remancaj str* 292: v razpredelnici pri srbskem realizmu močne pogrešam E, Doma ne vica; no isti štreni aei»@be ; V w Denein(e) mamestom Seno®v(a)} str. 42®: Brvarjev® zbirka j® Slikanica in ne Slikanice} str, 445: Dimitrij Rupel ima sicer števila® zaslu¬ ge, težko po bi ga bile uvrstiti med najuspešnejše avtorje komedij (ab Partljiča); str. 451: pri Ivanu Mraku jeomesjeaa Francoska tetralogija, vsekakor gre za Revolucijsko tetralogij®. He glede na te drobne prip®mvbe veljareči, da jeizid Kosovega učbenika pomemben ali kar odločilen prispevek k boljšemu poučevanju književnosti »a srednjih polah. Andrijan i®h Lojze Kavačaič t Basel -i <>- ^ i. (Ljubija a® , CZ 1989» 187 straai) Padaaslev aave pripovedi Lojzeta Kovačiča je : tretji frag- meat (»apissa je bil leta 1983)* 2a aaaaka aas usmeri k avtorjeve¬ mu delu Pet fregmeatev (1981), ki jep* majem maeaju eas aajbaljših slaveaskih prazaih kajig* V Petih fragmentih pa 3t8 bilaebjavljeaa le dva (prvi i* drugi), torej je -^aael aeke vrste aadaljevaaje ame- ajeme kajige. v eadar pa gre za aedaljevaaje s pridržki, saj je ■ u a- sel povsem zsključea ia tudi stilaa drugače* ad retih f rajgmeatav . Zaaaa je, dsks je Kovačič predvsem avtobiografski avtor. V Pri¬ šlekih, svajem gatava aajuspešaejšem delu pri bralcih, je prikazal desetletje svajegaadraščanjs v Slaveuiji, kamer se je priselil s starši leta 1938. V •desaičaosti abrovaave svaja srhljiva vejapka doživetja, ^av/el (tu se je Kevačič leta 1928bradil) pa vsebuje določene pripavedaa (časevse) posebnost. Dagajaajepofceka 1972, ka se svter pa "A letih prvič odpravi ( s spremljevalka h) »a obisk v rad*© mesta (tam obiščeastarela ia čudaško sestra Morgrit). Ko pa avtor v Basel pride, se sačeaja meša*je časav : sscj&anjega i* spo¬ minskega (aszgadaja otraškaleta). Vrstita se aataačnaapisaost ia vedao zaavs preseaečujače spemiasko "secira*je". Veador pa -^asel v cel®ti, kljub žekar zaaesljivi Kovačičevi kakovosti, le ae dasega Potih fragmaatav. /1 L 46 i i r/ Dimitrij Rupel: Levji delež (Ljubljena, DZS 1989, 255 strani) Lavi Ruplov ramsa je mogoče brsti kat samostojna, posebno del« sli p« kat del romaneskne trilogije, katere prvi del je roman Maks (198J), drugi del pa ramam Povabljeni pozabljeni (1985)* Vsa tri dela povezujejo posamezne asebe (apr. "aldad - ta asstapi tudi v Ruplovi drami Jab) ia pa aadasebma junakinje Zgodaviaa, ki j* talikakrat pa aemaraem imemujema naša učite¬ ljica, v teh romanih pa je te prsv zares. Remsa ^evji delež se adlikuje pa Ishkctaem ia duhovitem stilističaem preigravanju ia je spretna montaža (dokumentiraae) preteklosti, (zmuzljive) sedcajasti ia (fantastične) prihadbasti. "e v naslovu jo skrita besedaaigra, ki ja besedila izpelje dakaj razločna. Ne gre (le) za ISve (živali), ampsk (predvsem) za llve (v smislu političnosti tarej za levičarje). Obenem pa se pamembai tudi livi (živali), čeprav bolj v bosenskem smislu (basni ima ja v romanu vidno vlaga). Iz preteklosti vstopa v rcman kar sam °rt«mir (s variantno zgodba Krete pri ^avici), za dogajanja v seda¬ njosti je usjporaombnejša čudna smrt znane osebnosti, prihodnost pa je predstavljena s širokopoteznim načrtom o preselitvi (vseh) Slovencev v Združeno cfi^avveAjSaaBikfee. Vsekakor gre za vredno ia vsestransko zanimivo besedilo ia psvsern je mogoče pritrditi ocenjevalcu aaavitku knjige, ki pravi, daje Ruplov roman “miselno živahno, vitalno in duhovita dela”. 46 - 11 - Fiter Esterh6zy : Pomožni glagoli srca : uvad v leposlovje (Ljubijaa®, CZ 1989, 121 strani) Patom k© seksi’ »©moremo odločiti, kako bi ©predelili Esteha- z,yjev@ pripeved (m©rdekot novelo), asm px*ide nspomoč avtorjev pod«asi®vs uved v leposlovje# * k es gre za nekake "vaje v stilu” (seveda drugačne kat pri ©ueneaujti), e katerimi izkazuje avtor svoj® velika sposobnost ustvarjamja besedmih lepatij (- lepega slavja). Očitne gre madžarskemu pisatelju balj za “kake” kat za “kaj”, kar je raorda nujnareakcija as dalga previsdujači socrealizem, ki seje ''odlikoval 1 ' pe straga usmerjenih idejnih vsebinah in zasta- relihbklisej skih ablikah# naslav bi KoanEda. lahka razložili tako¬ le ; besede (glagoli) pomagajo čutenju (srcu)# Osnovna avtobiografska doživetje ue drobne pripovedi (materina bolezen, umiranje, smrt) je le navsezadnje tfiko, ds je v najtesnejši zvezi z osebnim čutenjem (= srcemjf# Z začetka zgodbe nam zasije pomenljivi ivittgonsteinov izrek : Govoriti zna tisti, ki zua upati, in narobe, m strani 9 navede avtor seznam madžarskih in drugih knji ževnikev, katerih “dobesedni sli popačeni citati” so vključeni v njegova dele# Glede na ta citatuost bi mogli uvrstiti obravnavana del® v bližina t.i« postmodernizma# Kedvamaa kvalitetnega madžarskega pisatelje Esterh8zyja pozna¬ mo Slovenci tudi kat tretjega dobitnika nagrade Vilenica 51988)# Silvester Koprivs i Ljubljena skozi čes t ob latinskih. in sloven¬ skih napisih in zapisih, Ljubljane, Borec 1989, 287 str,, zbirks Iz rode v rod Skrajni čas je že bil, <§a se je Ljubljene ozrle tudi po sebi in v svoj zgodovinski spomin. Vse kaže, de tokrat ker temeljito, saj je lete 1989 izšle vrste pomembnih domoznenanskih in kulturno¬ zgodovinskih del, od katerih omenimo vssj Vodnik po Ljubljeni Brede Miheličeve, Zgodovino ljubljanskih uličnih imen Vlade Valen¬ čiča in pa seveda ljubljeno skozi Č3s Silvestre Koprive. Kot dol¬ goletni profesor letinščinein grščine ne Klaični gimnaziji v Ljub¬ ljani je Kopriva (roj. 19o8 - teko je knjige z rahlo zamudo poča¬ stitev njegove 8o-letnice) vrsti generacij (tudi naši) odpiral vrata v zakladnico entičnekulture. Razen kot šolnik se jeuvelj8Vil Kopriva tudi kot avtor prigodnih pesmi v latinščini in kot preva¬ jalec v latinščino in iz latinščine. Knjiga Ljubljana s±cozi čas nem predstavi Koprivo še kot kultur¬ nozgodovinskega veščaka in kar vzornega huiaenifctiouega izobraženca. Z ljubeznijo in poznavanjem popelje avtor bralca skozi ljubljanski irrostor različnih, a povezanih časov. Knjigo si je Kopriva zamislil kot kramljanje ob sprehajanju skozi Ljubljano. Mesto jerazdelil v posamezne sklope, ob ogledovanju teh sklopov pa izvemo za vrsto za¬ nimivih zgodovinskih podatkov in informacij, povrh pa nam avtor še prevede in komentira vse latinske napise, mimo katerih vodi pot. Že podnaslov pa pove, da neostaja le pri latinskih nepisih, 8mpek enako upošteva tudi slovenske, vključno z 2. svetobno vojno. Knjigaje bog8to ilustrirane ter dopolnjena z x opombami in bibliografijo; uvodno besedo je prispeval Marjan Brezovar, zaključno besedo pa Niko Grafenauer. Kerje knjigo avtor pripravljal dolga leta, se je zgodilo tudi to, ds rszpfcsvlje še o kski hiši, ki 3 « pred desetletjem sli dvema še stela, danes pe je ni več (npr* Dom Anice Jernejeve)* Tu bi bi le umestna opombe, de je bile 1939 (ob izidu ktK$$£g30 te stavbašeeppddtt« • Anjigsiraa neprecenljivo kul turno v zgo j no in izobi*sževalno vred¬ nost in nam neposredno ilustrira znsni Župnseičve izrek Iz veka v vek , iz roda v rod krv gre tek, duhb išče pot. Bruno Hartman : Rudolf Maister, Ljubljana, Partizansko knjiga 1989, 215 str., zbirke Znameniti Slovenci Pomembna zbirku Znameniti Slovenci, ki že d8lj čašo nizhajs pri partizanski knjigi v Ljubljani, je dosegla s Hartmanovim Rudol¬ fom Maistrom 51* zvezek. Do sedaj so v zbirki izrazito prevla¬ dovali književniki (20), pa tudi ^sister spada vsaj deloma v to dru¬ žbo. Res pa je, da zaradi svojega pašništva ne bi bil znamenit* Vsekakor pribaja monografija o Maistru neknjižni trg kar pravi čas. Maister je namreč nič manj kot simbol slovenskega samozavedanja in pa aktivnega, no lastne sile ne zanašajočega slovenstva. O pomenu cega danes po je najbrž odveč razpravljati, Bruno Hartman, avtor številnih člankov in razprav, gledališč¬ nik in prevajalec, dolgoletni tavnatelj Univerzitetneknjižnice v Mg riboni inn kulturni zgodovinar, je prikszal bistra v širokem raz¬ ponu njegove bogate osebnosti. Medtem ko je bil kot passAik (psev¬ donim Vojanov) Maister dokaj znan (rojen 1874- je bil sopotnik naših modernistov oziroma novoromantikov, deloma tudi slednik Aškerca), pa je Maistrovo ukvarjanje n slikar-stvom in biblicfilstvoic. za mar¬ sikoga najbrž novost* Razumljivo je, da posveti Hartman največ ča¬ sa Maistru vojaku, Maisterje bil dolgoletni poklicni častnik v av¬ strijski vojski in jekot tsk tudi učakal poraz Avstro-Ogrske v 1» svetovni vojni* Njegovi energični posegi v Mariboru in na severni slovenski meji v urelomnera času so ne le pridobili Maribor Z8 Slo¬ venijo oziroma državo SHS, ampak tudi spodbudili nastanek kar upra¬ vičenega mita o Maistru* Te mit ne v stari ne v novi Jugoslaviji ni bil posebno zaželen, sej je hit Minister tudi simbol slovenske voj¬ ske, ki nikdar ni bilapo volji unitarističnim oblastem* ( o tem po svoje govori tudi čudnszgodba o Maistrovem spomeniku v Kstiboru)* p io upokojitvi (1923) j« Maister do smrti (k93^) zbiral zgodovinsko gradivo o svojem času, 9 ga žal ni utegnil s brni ti v knjigo spo¬ minov. dvojo pregledno, vseskozi zanimivo in bogato dokumentirano knjigo o dgistru zaključi Hartman takole : "Maister je svojo zgo¬ dovinsko vlogo opravil in se v slovensko zavest vtisnil kot legen¬ dama in karizmatičnsosebnost zaradi redkega spoja liričnega pes¬ nika, hedonista, dejavnega omikanco in predrznega vojaka. Osebnosti takšnega spoja so tudi v svetu redke.” Vladimir Kavčič * Pesnik in policistka, Ljubljana Prešernova dru¬ žba 1989, 151 str. Kratki roman znsneg8 pisatelja Vladimirja Kavčiče z zanimivim naslovom Pesnik in policistka nadaljuje že v prejšnjih avtorjevih delih (npr. Živalski krog, Veleposlanik na Kitajskem) začeto sa- mospraševanje o bistvenih eksistencilano-družbenih voališčih na¬ šega Č8sa, Potem ko je v romanu Veleposlanik ns Kitajskem dogajs- njepadont prikazovano skozi zorni kot očetov (pissteljeve generacijs) se v lesniku in policistki pojsvi zorni kot sinov ozix*omahčera • ^azlika med romanoma je tudi v s tilistični zahtevnosti t ''elepos- lanik na Kitajskem kaže izrazite zapletenejše modernistične postop¬ ke, ^esnik in policistka pa vsebuje enostavnejšo pripoved, ki jo dopolnjuje posebnakompozicijske igra g prvo in zadnje (56,) poglav¬ je sta enaka (mimogrede, ob pisanju romansje bilo avtorju 56 let), haslov ni povsem enoumen, a.per podobno kot pri Veleposlaniku na kitajskem )v le-tem glevnapoložaja do aa±a položaja veleposlanika sploh nepride i), lako pri bohemskem novinarju 1'eodorju Klevišar¬ ju razmišljamo, 8li jepesnik ali ne : včasih je sicerpisal pesmi, predvsem pa je bolj "pesniško" ) v smislu nekonformistično) živel (bpr, pot navzhod, nsčin življenja doma), Že bolj nihamo pri odlo¬ čitvi, ali lahko glavno žensko osebo, mlsdo novinarko *->anjo Podlo¬ gar, hčerko uglednih pravosmernih staršev, označimo zs policistko, Resd8 je prist8l8 n8 pobudo svojegapresstojnika Bruns Birse, da bo malce "popazila" ne "sumljivega" Klevišarja, a vendar ,,, Stvari so peč zamotane, nam najbrž hoče povedati pisatelj, Vrsg vedi, kdo in kaj smo, Avtro si je torej izbral tri glavne (omenjene) osebe za svojo zgodbo, okrog nje pa premišljeno prepletel številne štrene, na katere se bralci ne le ujamemo, smpak tudi ih odkrijemo. 2 Roman nam nudi ob poglobljenem nizanju problemov tudi zelo mi¬ kavno branje* Iskoleps avtor knjigo konča j “ Ali niso vsa ta vpra¬ šanja še posebej pomembna sedaj, ko vsi pričakujemo, da bi s e mora¬ lo zgoditi nekaj odločilnega ? Se je morebiti to že zgodilo in je vsa naŠ8 prihodnost le še v obnVljanju vse bolj bledega spomina in izpraznjenega zanosa, ali pa smo morebiti na pragu novega sveta?” f 2x Karjan Tomšič t Veter večnosti, Ljubljana Tehniška založba Slovenije 1989, 24-1 str., zbirka Spektrum 7 knjigi iiarjanaTomšiča (roj. 1939) Veter večnosti je zbranih 34 zgodb, ki večinoma spadajo v okvir t.i. znanstvene fantastike, nekaj pa jih lahko uvrstimo med "navadno" fantastiko, kolikor je seveda izraz navaden za fantastiko sploh ustrezen. A ' ent3 stično st oziromafantazijskost sta Tomšiču očitno blizu, saj nastopata že v njegovih prvih proznih zbirkah Krog v krogu (1968) in Onstran (198o). haslov Veter večnosti ni le lep, marveč tudi pomenljiv. Že v uvodnem zapisu nsm avtor predstavi izrazito vznesen položaj (vrh hriba pred* sončnim vzhodom), pripovedovalec pa zasliši glas s "To je veter večnosti, ki veje skozi svetove in vse čase" V naslednjem pa pripovedovalec slišano doživi : "bil sem veter važnosti in sem iz neznanega središča hitel na vce srtrsni in skozi vse, skozi pla— nete in sonca, skozi ozvezdja in galaksije ' skratka : gre za biti izven (sam) in biti V (del celote). Večkratnatemapri Tomšiču je t.i. kontakt, stik zemljanov in vesoljskih bitij (sil) Izpečjate teme so različne ; oa sprav¬ ljivejših (Goleje. Vir) do katastrofičnih (Velikanski iiicelij, Invazija). Katastrofično in a pokaliptično sta zastavljena zgod¬ bi Črno s once in NAP 3-3. divilizacij3 se pokaže nemočna tudi pri 'osvajanju" zemlje (Ekspedicija). Elemente parapsihološkega najdemo v zgodbi Nebo zapri, vogal obteši. Zgodba z realističnim okoljem in pravljičnim rekvizitom (kačo) jo Praksča dara. Elemente srhljivke vsebuje zgodba ^ade mecum itd. Tomšičeve zgodbam ki so izšle v specializirani zbirki znanstvene fantastike k* Spektru«#, so kakovostno dokaj izenačene, z estetsko obravnavo usodnostnih človeških vprsšanj pa ne spadsjo v vzporedni, ampak kot vsaks dobra ZF v glav i književnosthi tok. Andr ijan Lah Ladislav Črnologar : Razstreljeni bog, Jesenice, Književna zadruga Jesenice 1989* 76 str # Grnologra ni neznan avtor, saj je pričujoče delo že njegovs četx*ta knjiga (prve tri knjige je izdsl avtor pri založbi Kmečki glas), krajše povest ««Z3nrayl3imxxkHgxmgBČraK^ z izsto¬ pajočim naslovom Razstreljeni bog seoče skozi usode nekaj oseb (po)vojni čas in sodobnost 8li bolje ; kaže g(po)vojne pretrese, kot se trn v spominu, zavesti in podzavesti pojavljajo danes* Do¬ mačih literarnih del s tovrstno usmeritvijo seveda ni malo, Ob dru¬ gačnem alx različnem ocenjevanju številnih dogajanj iz preteklosti pa nudi omenjena tematika novemožnosti. Trebaje reči, da je bila do sedanjega obdobja očitnelibereiizecije tiske takale tema o razstrelitvi vaškega verskega znamenje - kapelice (prim. naslov) vsaj nezaželena ali kare tabu. Ob že oapr^i obravnavi povojnih žrtev v Kočevskem Rogu, •‘•‘eharjah in drugod pa sezai morda raz stre- * litev nekega znamenja žekar nepomembne. Seveda pa gre za simbol. V spop8d.u aveh bojujočih se strani, lahko bi rekli kar ver komunizem je neke vrste sc^ularizireno krščanstvo) se je z raz¬ strelitvijo znamenja (« starega svete) potrjevala zm8ge t.i. novega sveta. ,Avtcr se loteva v svojem realističnem prikazu dogodkov pred¬ vsem moralnih vprašanj in potrjuje vrednost tradicionalne, versko utemeljene morale. S zgodbi jepoanta pravzaprav nekake "sprava”, --evolucrobar Andrej ^sjžar pred smrtjo rsroči svojemu znancu, pri¬ povedovalcu linetu, naj obnovi znamenje - kapelico, dre očitno za poskus širše civilizacijske in ožjeosebnostne obnov©, Problem, ki ga p. pisatelj obravnava, je gotovo nadvse tehten in aktualen, kljub nekaterim pripovedalnim poenostavitvam je trnolog8rjeva po¬ vest s svojim sporočilom o človeku na poti k skrivnosti, "brez katere bi bilo njegovo življenje nesmisel", vsekakor vredna pozor- I l l_ CO- /*/q Književnost v osnovnošolskih berilih (statistična in delne vsebinske enalizs) Uvod kot sodelavce nove serije srednješolskih beril (1,-3* del že izšli, 4-, del v pripravi) me je že pred leti zsčelo zanimati, kaj in koliko česa je v osnovnošolskih berilih, šlo mi je že takrat ss px*esmislek, iz kakšnih temeljev (ti temelji so peč osnovno¬ šolska berila od 1* do 8. razreda) izhajaje srednješolska berile, ki jih je pripravljala naša skupina. ko ja nevednost o osnovnošolskih berilih je bila domala popolne, soj nikoli nisem učil na osnovni šoli, s tudi branja teh beril se nisem lotil* Ce bi bilo novo srednješolska berila bolj avtorsko samostojna, bi si moral seveda osnovnošolska berila že prej ogledati. Ker pa smo bili le izvajalci učnega načrta in opremljevalci že vnaprej določenih besedil (tak način se mi zdi neustrezen in preveč omejujoč), primerjava s osnovno¬ šolskimi berili neposredno ni bile potrebna, o tudi do časa za zaželeno analizo niaem prišel. Sedanjo analizo opravljam z namenom, da ugotovim t 1) kaj in koliko česa je v berilih, 2) kakšen razgled po književnosti omogočajo berila, 3) česa je v berilih premalo (preveč) in kej po mojem mnenju po¬ membnega manjka* Analizirana so bila osnovnošolska berila, ki so v robi v šol¬ skem letu 1989/S‘O. To so ; Prvo berilo (lj. UK 1989, 117 str.) - s stavijalke : Helena Veselko, ^©rinlce Sivec, Zdenka Lampič; Zvonec kliče : Berilo za drugi razred osnovrešole )L#. l,H 1985 - berilo je v potrjeni rabi od leta 1973 - 2o7 str.) - sestavlajlci; 2 Vlrdimir Cvetko* Bogomil Gerlanc t Andrej Savli, Venceslav Winkler; Dobre Jutri, sonce : Berilo ze tretji razred osnovne šole C LJ. MK 1986 - berilo Je v potrjeni rebi od leta 1974 - 162 str*) - sestavijelci: Vladimir Cvetko, Bogomil Gerlanc, Marija ^slen$ krinke Sivec, Andrej 4 ev ii t Venceslav Wi»kler; Drevo ir. zemlje rese ; Berilo začetnici z‘azred osnovne šole (LJ. MK 198? - berilo Je v potrjeni rabi od leta 1978 - 139 str.) - Gv atavljalci: Vladimir Cvetko, Bogomil ^erlane, Morija Jalen, v J arinka Sivec, Andrej 4 8 Yii f Venceslav Vfinkler; Srečno, domovina : Berilo zapeti i?8'/.red osnovnešole (LJ. MK 1987 - berilo Je v potrjeni rebi od lete 19?6 - 179 str) - sesfesvljalci: Vladimir Cvetko, Bogomil Gerlanc* ^srija °alen, Darinke Sivec, Andrej L^vli, Venceslav Winkler; Iz reds v rod : Berilo za šesti razred osnovnešole (LJ. lik 1987 - berilo J* v potrjeni rabi od let fl i$iSx 197® - 21o str, ) - sestavljal ec Stane Mihelič; Vezi med ljudni * Slovensko berilo za sedmi razred osnovne šole (LJ. EK 1987, 271 str.) - sestavljale® Gregor Kocijan in Stanje Ši¬ menc; V nove zarje t Slovensko berilo za osmi razred osnovnešole (LJ, Ki' 19S9, 292 str.) - sestavljalcs Gregor Kocijan in Stanko Šimenc. Statistika enot (naslovov) 1. berilo - skupno 126 enot, lo6 slovenskih in 2o tujih (* prevedenih) 2. berilo - skupno 184 enot, 171 slovenskih in 13 tujih, 3. berilo - skupno 123 enot, lo3 slovenske in 2o tujih, 4» berilo - skupno 97 enot, 74 slovenskih in 23 tujih, 3. berilo - skupno lo6 enot, 63xdslovenskih in 38 tujih, 6. berilo - skupno 88 enot, 59 slovenskih in 29 tujih, 3 7* berilo - skupno 63 enot, 47 slovenskih in 21 tujih, 8* berilo - skupno 82 enot, 63 slovenskih in 19 tujih. Opomba ; l.bnote so seveda različno dolge : od nekaj vrstic do nekaj strani, 2. če je KBn±H§3i8 3lov) pregovori ali uganke, štejem to kot eno enoto in no kot več enot, 3* Kot vidimo, ponudi daloe nsjvečje število enot 2, berilo, ki po po straneh ni najobsežnejše, 4. Razmerje med temeljno, to je slovensko ali domačo knji¬ ževnostjo in tujo (prevedeno) je povsod ustrezno in ugod¬ no. Raamerge je približno tskole : 1. berilo -5:1* 2. berilo - 15 s 1, 3» berilo -3:1* 4. berilo -3:1* 5. berilo -2 : 1, G, berilo - 2 : 1, 7* berilo - 2 ; 1, 8. berilo -3:1* Statistika avtorjev 1. berilo - 52 slovenskih ( + 9 ljudskih besedil + 2 odlomka iz časo¬ pisja) in 13 tujih ( + 4 ljudska besedila); 2. borilo - 74 slovenskih ( + 24 ljudskih besedil) in 0 tujig ( + starogrška zgodba; 3. berilo - 36 slovenskih ( + 7 ljudskih besedil + 2 odlomka is Ča¬ sopisja) in 15 tujih ( + 3 ljudska baaedila); + 4. berilo - 57 slovenskih ( + 2 ljudski besedili) in 21 tujih ( ruska revolucionarna pesen); 5* berilo - 44 slovenskih ( + 6 ljudskih besedil) in 35 tujih ( + pionirska pesem iz Vietnama); 6* berilo -32 slovenskih ( + 6 ljudskih besedil + partizanske anek¬ dota) in 18 tujih ( + 3 ljudske besedila + grška bajka + partizanske ankedote)j 3x 4 7. berilo ~ Jo slovenskih ( + J ljudske besedile) in 21 tujih; 8« berilo - slovanskih in 18 tujih ( + staroegipčanske pesem)« Pomembnejši tuji avtorji v berilih : 1« berilo - A. A, Milne« L,N. Tolstoj, 2, berilo - G« Collodi, J. berilo - P.S, 3uck, J. In W, Grimm, S, LagerlSf, F. '^altsn; 4-« nerilo - H.O. Andersen, 3. ^efoe, A* deSaint Exupery, R, Guillot, G. Preussler, L.K, Tolstoj, 5« berilo - H, G. Andersen, I. Asimov, C. Dickens, A, de «-aint Exupery, R, Kipling, I.A. Krilov, P. Molnar, J* Steinbeck, B« Trs- v-n, 1*3, Tur&enjev, M, Tv/sin; 6, berilo - H*0. Andersen, I, Andric, Ezop, Horaci’, X.A. Krilo v, J. de bafontsine, V/. Rey$cntj 7* berilo - G, Boccaccio, G*G,N« Byron, K. ^eine, E. ileiaingway t G« de ^aupassant, Moližre, Ovid, P. Petrovič Njegoš, B. Nušic, B. Prus, A* ‘•'enoe, I.N. Tolstoj; S. berilo - Ajshil, I« Andrič, R. Eredbury, Z« ^sivino, M, Gorki, H. Hesse, B, Konaski, M* Krleže , C, Miloš?., P, Neruda t V’, Shakespeare, Opombe ; Časovno segajo avtorji od antike (Ajshil) do sodobnosti (Milosz). Zastopana so obdobja renesanse (Boccaccio, Shake- snera), klasicizma (Koližre) fn romantike ( Byron, Heine). Prevladujejo, kar je normalno, avtorji 19, in 2o„ stoletja. Tudi prostorsko (nacionalno) je ssstsveva evtorjov dokaj pisana. Zastopane so naslednje književnosti : angleška, ruska, italijanska, ameriška (ZDA), nemška, švedska,, 5 danska, "rimo o o v« t madžarska, srbska, starogrška, poljska, črno¬ gorsko, hrvaško, makedonska, spensks (latinskoameriška). Gotovo iz svetovne književnosti marsikaj pogrešano. Posebej so zanemarjeni nekateri tipi la/.Je, zabevneknjiževnosti (zgodovinski, pustolovski, kavbojski, detektivski ipd, roman oziromepovest), c e si ogledamo knjigo L, Zubka Vitezi brez mtjča, v kateri Je predstavljeno 15 zna- nih svetovnih, za mladino primernih avtorjev, npr, opazimo, do Jih Jo v berilih C1-8) zastopanih le 5 (Defoe, Andersen, Dickens, Tw8in, L,N, Tolstoj), Manjkajo pa tile x Cervantes, Swift, Scott, Cooper, Dumas, mškin, Bcecher Gtowe, Verne, Sienkiewic3, May» To lebolj mimogrede, saj se bomo podrobneje ukvarjali le z udeležbo slovenske književnosti v berilih, Pomembnejši slovenski avtorji v berilih Medtem ko za svetovno književnost v osnovnošolskih berilih zadošča prikaz nokkt&eibh vzor(č)nih avtorjev in ni toliko nujen zgodovinski pregled svetovneknjiževnosti, pa Je s slovensko književnostjo dru¬ gače* Poleg prikaza pomembnih avtorjev (oziroma njihovih del) Je potreben tudi prikaz razvoja slovenske književnosti, torej - gre za temeljno gojitev (kulturno)zgodovinskega spomina skozi literarna dela v duhu Župančičeve Iz veka v vek, iz roda v rod ,,, Ob pre¬ gledu slovenskih avtorjev bi sicer lahko ločevali pravo mladinsko književnost od književnosti, ki Je za mladino orišemo* Razumljivo Je, da Je glede narazvojno stopnjo (mladost) učencev osnovne šole prvi tip književnosti (jnladinske) provzs orav izraziteje predstavljen, &er pa so pomembni avtorji mladinske književnosti v veliki večini tudi pomembni avtorji "odraslo" knniževnoati, ločevanje nima večjefea smisla,Slovenske književnosti se bomo lotili drugače : ne po razre- 6 dih kot pri svetovni književnosti, marveč razvojno (od Trubarja do danes), avtorji bodo predstavljeni v celotnem svojem deležu v berilih (1-3), v oklepaju po bo povedano, koliko enct imajo v be¬ ri lib:y&npr. P. T r ubar (2)* ^sčiiimo kar z ljudskim slovstvom. V berilih (1--7) je skupno y? enot ljudskega slovstva. Cd pomembnih naslovov omenimo i •Peter Klepec, Pirota Jerica, Rabeljsko jezero, Kralj Hat jež. Pegam in Lombergar, Galjot (L C pr Vida ter Rošlin in ^erjanko sta uvr¬ ščena šele v srenješolsko 1. berilo). Pogrešam predvsem bajko Zlatorog in Miklovo 2elo (J. Kelemina : Bajke in pripovedke slo- vens^cega ljudstva). Reformacijo predstavljata ?. Prubsr (2) in A. Bohorič (1). Razsvetljenstvo : A.T. Linhart (1 - odlomek iz Zupanove Aieke), V. Vodnik (p). Pri Vodniku vseakor manjka zgodovinsko pomembna pesen Ilirija oživljene, pogrešam pa tudi kako hasen, npr. reka in mlad.e in še bolj Nemški in kranjski konj. Romantika ; F. Prešeren (9 + 1 odlomek). ““Sredi izjemnega pomena Prešerna si oglejmo kar celotni seznam*, i Zdravljica nas¬ topi 2 x, enkrat v odlomku (4. berilo) z dveiaakiticaise* in enkrat v celoti (7. berilo). Drugeobjovljene Prešernove pesmi so : Apel in čevljar,. Krst pri kavici - Uvod, Pod oknom, Povodni moz, Turjaška Rozamnurds, 6. gazels, Glose in epigram. Vsekakor smiseln in preteh¬ tan izbor. Od sedehnikov manjka £ J. Cigler (odlomek iz Sreče v nesreči). Od romantike k realizmu : J* ‘^rdins (2) je premalo in premalo izrazito predstavljen; F. Levstik (3) je izbran ustrezno, saj sta upoštevani glavni -eli : h srtin A rpan in Tugomer, S* J enko (5 + 1 ponovitev) - pri Jenku je trebs vsekakor omeniti očitno malomarnost 7 orircms nesmiselnost, Iste pesem (12* obraz) je pod različnima nar^ovoma objavljena v 5* in 6. berilu J V 5. berilu z naslovom 0 večerni vri in v 6. z naslovom Srčno jih pozdravi l Zakaj ta skromna pesem ksr dvskrat ? V njej ni drugega koi? naivni panslavi¬ zem oaveko-donavske smeri, Kje je sijajni 7* obraz ( Zelen obrešče) ali pomembni 16 obrca (Zida drobna mravlja) ali pa 19* obraz s prijaznim življen jskin vodilom (Zarja don pripelje) ? Pogrešam še pesem Trojno gorje (prišla ni. niti v 2, srednješolsko berilo !) Manjkajo pa tudi ljubka Naš maček* pomenljivi Uvod in satirična K a zbiranje. F. Erjavec (4); J. Stritar (1) - medtem ko je Erjavec še nekako predstavljen, jerelc no kratko odpravljen Stri¬ tarx (ena same uganka !). ^anjka vsaj ksk Dunajski sonet (npr. čisti o liberalnem Slovencu !), e tudi ksk odlomek iz proze. l'ežko jc razumljivo, da sploh manjka - Mencinger 1 J. Jurčič (4) - pri Jurčiču marsikaj pomembnega inprimemega manjka (npr. Jurij ^ozjek. Sosedov son, Rokovnjači ...). S. Gregorčič (2) je dokaj skromno pred¬ stavljen. ^sr nerazumljivo pe je, da manjka pesen Soči I I. Vavčer (2) - odločno premalo je tudi tega našega klasike (le 'Tržačan in odlomek iz Visoške kronike). Kje po Cvetje v jeseni, Vita vitee aeae, Izza kongresa, 4000 £... J. Kersnik (2) - kot pri Tavčarju premajhen izbor, upoštevsnaniste niti Ciklamen niti Agitator.; A. Aškerc (4) - je predstavljen solidno z naslednjimi pes mimi s 3 rednik, Kronanje v ^agrebu, ^cša nesmrtnosti, Godčeve balade, S*. Milčinski (9) je primerno zastopan. Nerazumljivo pa manjka kak odlomek iz ktičketr brez gnezda i P.S. Finžgar (14) - številčno in tekstovno ustrezen izbor : krajša proza, romsn (Ped svobodnim son¬ cem) in drama (Veriga), Povsem odveč pe je podvajanje teista Moj nožič, je stvar še bolj čudna, je v 5. berilu daljši odlomek, v 8 4, berilu pa krajši odlomek is tegateksta (pričakovali bi obrnjeno) Sestavljalci obeh beril ps so bili Isti I Z. Kveder (1) - umestno je predstavijenatu&i prva naša pomembnejša pisateljica. Koca romantike (moderna) : h. Kette (5) - sat med 5 enotami je 1 mladinska zgodba, 1 mladinska pesem in 5 pesmim med njimi znamenita h 8 ctčevem grobu. Pogrešam vsaj še znano programsko i Popolnitev bodi moj edni vzor ... J. Kurn (f>) je kar ustrezno predstavljen, čeveda manjka ontologisks Ko dobrav® se mreče, zlasti ker ni uvrščena niti v srednješolsko 2ž berile. I. Cankar (lo) - izbor sestavlja 3 pripo¬ vednih £š±HKkzncx enot in odlomek iz komedije Za narodov blagor«. Šte- vičro je Cankar zadovoljivo upoštevan, manjkata pa mi že ob prvem pogledu naizbor 2 teksta (uvrščena nista niti v 2. srednješolsko berilo J) ; vzornačrtica Skodelica kave in pa znameniti odlomek iz Kurente, t. i. Kebesa pol 'Iriglavcm. Vsaj pomembnost slednjega od¬ lomka je tolikšna, da brez njega berila ne bi smela biti. Zgodovinski spomin govori, do so ta odlomek trgali iz čitank v stari tugoslaviji. Zdaj smo torej že toliko napredovali, da tega sami ne uvrščamo več v berila 1 tako 3 stališča Cankarjeva umetniške proze, lepote sloven¬ skega jezika narodnein domovinske vzgoje je ta odlomek povsem nepo¬ grešljiv ± (ob rej zanosni domovinski hvalnici p8 seveda danes ne bi bil odveč kak opozarjajoč memento v podobi kakega dokumentarnega ekološkega zirma o ciovenijr ij. O. Župančič (28) je avtor, kki je v berilih največkrat zastopan, ^ejveč seveda koc mladinski, pesnik ( 1 ,- 6 . berilo). P^tem ko ga v 7. berilu ni, je v 8. berilu pred¬ stavljen kot pesnik "za odrasle 11 ( 6 enot), ned temi b enotami so 4 antologijske pssmi : Vseh živih aen, Z vlakom, Zdrevies?: in Žeb- 1jaraka• Kenjkaše kaka programska štirivrstičnice (npr. Kuj me, živ- 9 O 1jenje* kuj sli pa Ziveti-umerti je usoda naša, c nacionelnopolitič nega vidike k pogrešam ^ea&jevid, z vodno seobnovljsjočege genera¬ cijskega vidika pa itmeeia mladine* A. Gradnik (6) je dovolj dobro izbran. Mcci le pesem iA aj, ki je le slaba verziiikacija * i. Goliš (5) - 1 pesem in 2 odlomka iz iger. L. Kovy (5) • ekspresionizem in novi realizem (književnost med vojnama) : 1. Pregelj (1); F* iievk: (21) je zastopan predvsem z mladinskimi spisi, najdemo pa tudi odlomek iz kaplana iA artina Čedermace. J. u al«a (2) - tudi odlomek iz Bobrov. J • kozak (4); Prežihov /cranc (15) - ob ten našem pomembnem avtorju valje opozoriti na neenotno robo njegovega priimka v abecednih kazalih beril (npr* 5* berilo - Prežihov /orane, 4, berilo - Kuhar Lovro), izboru sicwr ni kaj oči¬ tati. u ajderao ps spet ponavljanje tekstov t v 2. berilu je odlomek črtice Prvi mej, v 6. berilu pa je objavljena celotna črtica. 'i. Seliškar (9); S. Kosovel (IG) - številčne in vsebinske dokaj doberizbor. Odveže je se-vde ponavljanje pesmi Burje (2. in 4. berilo# 1 ilo Bil seznani tudi 8 eventgardističi-im -osovel«.... . .ons 4). k. Kocbek (I) - odlomek iz Listine; I. i.ob (lj - žel brez odlomka jo žal sploh uk. onjo zanemarjeno področje v vseh naših berilih 1 A. Ingolič (7) - v 8. berilu je odlomek iz romana Ko splavih; H, rije; H. Bor (16) - tudi pri tem avtorju moti neenotna raba v abeced- K. Destovnik - ^ajuh (8) - k izboru ni kaj reči, mords pa bi ven¬ darle Slovenske pesem prišla že v kako osnovnošolsko berilo namesto v 5* srednješolsko bwrilo. isvBosetege brata in brez kake lo Književnost po 1$4> s pregled pašnikov (vidik naštevanja ge gene¬ racijski) - C, Vipotnik (1) - pese* "elan grobek; I* hinstti (5)» L* i-rakar (4); C* Zlobec presenetljivo manjka; T* ^arček (19) predvsem je predstavljen kot mladinski pašnik, v 6* berilu pa j® pesem ireproste besede; J* H nart (4); K, Kovič (13) k, d. “'oje (8); G, atrniŠa (2) - v k 9* berilu je pesem w rion kot primer teksta za popevke - vsekakor dobra zamisel; d. Vggri (4-); s. ^'akarovič (12) - jc si^er bolj predstavljena kot mladinska pisateljica, v 8* berilu pa je pesem Jutro; N« Grafenauer (7) - v 7, berilu je pesem Ljubezen iz zbirke Skrivnosti; L* fritz (1); T. Kuntner (2); B.A* Eovak (2); pregled pisateljev t I » Libelič (3); B, i ehor (2); A, nebula (1); B. Zupančič (2);I. Zorman (2); L, Suhodolčan (9)}L. Kovačič (p); Ž, -eten (2)1. Zidar (2) - pogrešam predvsem odlomek, iz avtorjev® najboljše mladinske kujge Pišem knjigo; K. ^eligo (1); S. ^ortljič (1). razumljivo je, ds nisw bili našteti vse slovenski piševelji-ce, ki so upoštevani v berilih. Sklep Potem ko smo si na vzorčnih pri rih ogledali, kaj in koliko česa je v osnovnošolskih berilih, lahko ugotovimo, do omogočajo berila vsaj iiHiBfchriiivnn razgled po svvtevbiikkjjševnosti in dokaj izčrpen razvojni pregled slovenske književnosti od začetkov do naših dni* Predvsem pri slovenski književnosti sem posebej pmenjel tekstf, ki so buli prezrti, a po mojem mnengu v berila neogibno spadajo, harsikaj v berilih po bi tudi brez škode (ali celo v prid) odpadlo* Obravnavana osnovnošolska berila očitno spadajo v antologijski tip* ko se pravi : ni treba vseh tekstov prebrati (predelati), ampak so pač na razpolago as branje (obdelavo). Posamezni prcvotelji-ce lahko uporabijo te tekste, drugi(e) ps one. Brsko je z dijašdLm zornim kotom ; nekdo bo prebral več (vse) t drug le malo, tisto nujno* Vprašanje izven moje analitične možnosti je seveda : koliko berils (teksti) pritegnejo, izobrazijo, informirajo in vsestransko obliku¬ jejo učence* i4 aloga sestsvljalcev čitank paje sevdda predvsem v tem, da mladim bralcem ponudijo kar najprimernejše oziroma naj¬ boljše branje (metodična priprava besedil bi terjala oosebno ana¬ lizo). u e si ogledamo osnovnošolska berila še z vidika, s kako (možno) razgledanostjo navdajo učence ob prestopu v srednjo šolo, se zdi, da je rezultat kar ugoden. Seveda pa bi srednješolska bex- rils morara trdneje temeljiti na osnovnošolskih, grsditi na njih in neponavljati tekstov* Tudi srednješolska berila naj bi bila avtorska, antologijska, ponudila naj bi nekaj več kot zgolj suho¬ parno izpeljavo učnega načrte* Anarijsn I*ah Igor Torkar : Meditacije o mojem času (Trst, Založništvo tržaškega tiska 1989* 223 str.) Hovo Torkar jeva knjiga združuje 4o meditacij, kot do&stelf pa je objavljeno še 47 njegovih epigramov oziroma satiričnih bodic. Meditacije 3e mude na odprti meji med publicistiko in literaturo* tako da se ene nagibajo bolj na eno, druge na drugo efcren, Svoj čas je razdelil pisatelj takole : predvojni če (1 meditacija), vojni čas (2 meditaciji), povojni čas (39 meditacij) in dodatek (2 medi¬ taciji), O tem in onem, o čemer govore meditacije, je Torkar že spregovoril v svoji avtobiografski knjigi Deseti brstje. Uvodna meditacija o moji raskuštrani mladosti (objavljena tudi v Srcu in očesu 1959) ob koncu aenejevljs bistveno avtorjevo pri¬ zadetost aeradi domače T)reydussove afisn*, to je Dachauskih procesov, katerih ene od nedolžnih *rtev (4 leta zapora) je bil tudi san, T® tena se kot leitmotiv pojavlja v več medi teci jah (zlasti kot nenehno prizadevanje za moralno rehsbilotecijo žrtev, saj mrtvih ni več mo- gočeobuditi niti živim plečati primerne odškodnine), V teh in dru¬ gih meditacijah nastopa pisatelj v slogu ZolajevegcS manifesta Obto¬ žujem in izpoveduje etični protest in korektiv zoper politično-ob- lastno krivico, Vlogspisateljs kot moralista in bores zoper druž¬ bene krivice je že stars, a ostaja še vedno pomembna in neogibna. Poglejmo samo na vzhodnoevropski prostor in se spomnimo le na Sol- žericins in hsvl3 1 v ečino meditacij bi najsplpcneje lahko razdelil v tiste, ki se ukvarjajo s kulturo (predvsem z gledališčem), in one, ki obravnavajo domačo družbenopolitično problematiko, Torkar npr, ironočno posprem- v ljo bombastično-prazno predstavo Krsta pod Triglavom v ^slikarjevem domu, polemizira s posameznimi uprizoritvami (npr, s Korunovo upri¬ zoritvijo Shekespeerovega3n8 kresnenoČi v ljubljensnski Drami) ipd, °d politično obarvanih naj omenim Meditacijo 0 ogorčenosti in zmedenosti ljudi, v kateri problematizira avtor pojem Sitove Jugoslavije, saj se sprašuje, katero 1'itovo Jugoslavijo mislimo (mislijo) : az lete 194-5* 195o, 196o, 197o, 198o. 5?u in tam je 1‘orkerju mogoče oporekati (npr, teo nekritično povzema uradne Isrils- tice o "kontrarevoluciji’ 1 nsKosovu), vsekakor pa je mogoče pritr¬ diti njegovim zaključnim besedam, ki so tudi potrditev za vlogo p»isa- telsj "v sreni življenja" ; "*->ele v jesenskih dneh spoznavam, da je med vsemi zločini HOM - eden največjih.,, n . "sl manjkata v knjigi kazalo meditacij in pa dobrodošle opombo* kdaj in kje jekska meditacije v tisku že izšla. Marij Avčin : Doktor Anton (Celje, Mohorjeva družba 1989* 195 strani) naši V najdlje - več kot sto let - izhajajoči knjižni zbirki Slovenske večernice je izšla leta 1989 knjige, ki je vredne ne- dvomnepozorncsti. Znani slovenski otroški zdravnik Marij Avčin (roj, 1915) j« izdal z nas lovora Doktor Anten zbirko spominskih črtic in zgodb, ki vzbude pri bralcu veliko presenečenje. Ko to zbirko prebiramo, sensm namreč zdi, deje prišlaizpod peresa znanega in izkušenega pisatelja, pa je vendarle njegoveprba knjiga I Mirko Mahnič v sprk-ani bsedi ustrezno prim*rja Avčinov nastop z Lokar¬ jevim (prvaknjiga pri 64 letih 1), Ob avtorjevi literarni sposobno¬ sti in kakovosti je presenetljivo tudi stališčepripevedovales. ~e-to je izrazito umirjeno, umerjeno in distančno usmerjeno, kar uspevapisatelju predvsem z likom doktorja Antona kot drugega jaza. Domala nikjer ni postavljen v ospredje saraczegledsni subjekt (eden redkih takih trenutkov v zgodbi Glorija jetalfoj kasnovsn !)• povsod dihaiz besedil sočutno razumevanje seljudi, živali in naravo sploh. Bogato in pisano Avčinovo življenje v črticah seveda le deloms predstavljeno. Že v uvodni črtici Anton pove avtor tole »"Dolgo# je razmišljal, sli naj kaj od tega razkrije drugim. Izbral jele ne¬ kaj. Knogokaj pa bo ostalo semo njegovo." iosebej so nam vtisnejo v spomin zgodbe o otrocih in revežih (npr Vrabec, Jurok, &arciska t Pesek, ^eveata ...). v eč zgodb se dogaja v C rn i gori, kjer je pisa¬ telj mudil kot vojak pred 2, svetovno vojno. V njih spoznavamo vr¬ sto oseb iu dogodkov, ki nam protegljivo ilustrirajo za nas ker eksotični, patriarhalni, posebni svet (Don Bjuro, baba Joke, Kiče, Zob, Sin, Pomiritev, A rijatelj Mednaslednjimi posebej izstopa zgodba Breda, ki ima dodatno kulturnozgodovinsko vrednost. Govori 2 u nsmreč o znamenitem otroškem zdravniku dr. ^erču, Avčinovea učitelju in predstojniku, dobričini in svojskem posebnežu. Aveinovaknjiga, nepo3.njena z blsgo človečnostjo, svežim besedi¬ ščem in prijetnim slogom, jeraaveseljiv dogodek ne knjižnem trgu. Evsld Flisar s Noro življenje (Ilurska Sobota, Pomurska založba 1989, 31o strani) Opus letos 43-letnega pisatelja Flisarje je že dokaj velik in raznolik (pesni, pripovedna proza, drsate, potopisi, ase ji) . Več njegovih knjig je doživelo izrazito zanimanje in priznanje, pisa¬ teljeva predzadnja knjig8 Čarovnikov vajenec pa je s dvema izdajama v nekaj letih postala prava uspešnica, in to ne uspešnica nateme- Iju popularnega, lahkega pisanja, ampak nasprotno 1 kot zahtevno, poglobljeno, pomembno sporočilno x pisanje. Tudi nojnovejsi Flisarjev roman Noro življenje utegne possti uspešnica. Oznako roman sicer pospremi avtor kar z dvema vprašajema in s tem problematizira zanesljivost opredeljevanja književnih zvr¬ sti, Glede na to, kaj ase eenarn v književni produkciji ponuja kot roman, je Flisarjev tekat gotovo roman, je pa značilen po tem, de je pripovednost mešana z meditacijo in esejisticnosvjo, ki p3 ven¬ darle niste novinki v romanopisju, <->c prvi bralni vtisi nas prepričajo, da icismo o^jravka z izbra¬ nim, izdelanim, kultiviranim in kar rafiniranim tekstom, Ljubesen- s c zgodbe in njeni čustveno-mieslni zapleti se zde včasih preveč konstruirani, a so vendarle v okviru možnega, ^ersikaj sicer presega realistične okvire (npr, vloga Gluhonemke oziroma njenih variacij, vloge "eona kot izgubljenega in najdenega sina), V S e pa ostaja v trdnih mejah literarneresničnosti. Ljubezenske zgodba Henrika in *- j aje je v celoti enaod arhetip¬ skih različic močko-ženskege srečevanje in razhajanja, z motivom bikoborb se pojsvi še temeljns dvojica Eros-ianatos. *“er pa dogaja- njepoteka predvsem ob Sredozemskem morju (Grčija, ^penija, *-»evrn8 x Afrika)), se vseskozi počutimo v objemu nam znane (Odisejsko-j8zo- novske in druge) mitologije. Avtor zevzema do pripovedovanega tudi ironično distanco, saj nsa deje na voljo različne nadaljevanje ali konce zgodbe. Svojo dvojico navsezadnje '-'obsodi na smrt" v prometni nesreči, kar ae zdi sprejemljivo, sej je tekmkonec že de- loinapriprevljen (glede ne njuno prvo avtomobilsko nesrečo, v kate¬ ri sta bilaranjena). Mordsje ta*: konec tudi najboljša podoba absurd¬ ne Coamusovske, sisifovske) usode, v keteri se nenehno vzpenjain propada nenasitni hlastajoči svetvčloveških želje, katerega pomen¬ ljivo označuje naslov s ftoro življenje. Flisarjev roman je kakovos¬ ten tekst na evropski ravni. •iarao Kuščer žalostni virtuoz in druge domišljijske (Ljubljana, DZS 1989, 226 str.) zgodbe Ze s svojo prvo knjigo domišljijskih zgodb Sobi (slovenski po¬ men Osomljenos - 1983) je Kuščer dokaj izrazito vstopil v slovensko književnost. Njegove druga knjige n8deljuje in dopolnjuje naravna¬ nost prve. V obeh primerih je stalnice "domišljijska zgodba”, izraz, ki pri Kuščerju pokriva delno t.i. znanstveno fantastiko, ctelno pa dokaj široko razumljeno fantazijo sploh. Avtor je v drugi knjigi pr-stopil v izrazitejšo opskost. fre&tea ko so v prvi knjigi prevla¬ dovale skicozne kratke zgodbe (vseh jih je bilo 19), so v drugi knjigi predvsem daljše (skupaj jih je 8). iA ed zadevami, ki očitno pritegujejo pisatelja, je vprašanje komunikacije nadljudmi (ali bitji sploh). V uoveli Dobx*odošli je ironično izpeljan motiv kontakta med Zemljani in Vesoljci. Lva Ai arsovcs, ki se v človeški podobi po javi ts v Ljubljaii, sploh ne prideta do t.i. "odgovornih predstavnikov človeštva"; navsezadnje se znajdeta seveda na Studencu, kjer seodigra grotesken finale, motiv komunikacije (sli osamljenosti iz prve knjige) je viden tudi v uvod¬ ni zgodbi dsiostni virtuoz, v kateri se izjemni, genialni glasbenik (posameznik) težko znajdeva v vsskdanjih rsznerah. Motiv potovanj© skozin čas so pojavi v zgodbi Pisslnakclonija. Najdaljša zgodba jenom in Abenel duhovite variira biblijsko zgodbo Adam , Eve in njunih otrok. Posrečena je tudi Mediteranska grozljivka, ki temelji na, recimo postmodernističnem, sistemu pitanja o pisanju zgodbe. V celoti lahke ocenim Kuščerjev© knjigo kot mikavno, gladko in spretno ubesedeno pisanje. . b ^starina Marinčič : dereza (Gelovec, Wieser 1989* 286 štreni) Ob mlade slovenske pisatelje, ki so že s svojimi prvimi kjni- gami izkazali nedvomno nadarjenost in prip vedovalno sposobnost (npr. Blatnik* Bratož, Mazzini), se je lani uvrstila tudi -^atarins ^arinčič (roj. 1968). Roi#sn '^ereza bi lshko označili za družinsko fresko z vrsto zanimivih oseb in dogajalnih obratov. ij eE8 vsebina je seveda la variacijaštevilnih podobnih del z aeščsnsko-kmečko tematiko, ^ar predvsem priteguje, so spretni, zanesL.jivi in prese¬ netljivo zreli oblikovalni postopki mlade avtorice, torej tisti umetniški "kako”. Značilno je sproščeno menjanje pripovednih zornih kotov oziroma stališč s prvopripovednegs pripovedovalca spremljajo komenratji v distanci stoječe "vsevedne” pisateljice. Presenečenje vzbujata tudi tako suvereno podajanje in razumevanje peradokslanih človeških usod. Očitni 3 ts dve osišči i bratsko (meščansko) in sestrsko (kmečko- proletarsko) • Odnosi bed bratoma I>8rdoms no prikazani predvsem skozi njuno dopisovanje (Ernest Ivanu, Iran Ernestu) narelaciji mssto- dežela ali domovins-tujins (Dunsj). Zgodba sester Krfetičevih ( Mež¬ narje vih hčera) pe povezujoeepoteks v poglavjih z istimi naslovi j A ereza in Johana (spremljajoči tip poglavij ima naslov čss okrog Božiča). Polarnost dopolnjujeta še trgovec Teter Barde s svojima ženama Angelo (Ernestovo materjo) in Štefko (Ivanovo materjo), ter Bsrdovažena Angela v razponu med urejenim mmečšBBkkmmiinpotspuško— pustolovskim živijenjen* Roman konča pisateljicaz besedami : "Bog porna gaj, Vseh vrst ljudje so ne svetu". Gssovno poteka roman od konce 19» stoletja (omenjen je tudi ljubljanski potres 1895) do časa po prvi svetovni vojni., a dogaja- faje se usmerja zgolj v intimno sfero in se ognepolitiki. V knjigi Ježol nek8j tiskovnih in celo pravopisnih napak (npr. ponavljanje pridevniškeoblike Bgrdin* pravilno zaradi moške osebe paš Bardov ~ kot npr. ^ofkov, Benoov, Mundov). Bicerpa Je roman vsekakor priporočanja vredno, kakovostno in pritegljivo branje. Aridrijan “ah Vlado ^alenčič : Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljena, Zgodovinski arhiv in Partizansko knjiga^: 1989♦ 26o strani) Co izredno zanimivi knjigi Silvestra koprive Ljubljana skozi čas (o njej smo v naši reviji že poročali) je lani izšla še eno poglobljeno kulturnozgodoteiiisko delo o Ljubljani, To je Zgodovins ljubljanskih uličnih imen, ki jo je napisal dolgoletni, zdaj že upokojeni arhivar testnega vvLjubljani* dr, Vlado %3lenčič. Ko je leta 198o izšla inforBativrso-poljudna publikacijs Ljubljanske ulice, je dr. Valenčič zanjo že prispeval krajši strokovni uvod. V Zgodovini ljubljanskih uličnih imen je to snov rssširil v obsežno znanstveno razpravo, ki je po svoje kar zgodovine Ljubljane, gleda¬ ne z določenega zornega kota, z vidika razvoja uličnih imen. S teme¬ ljitim in zamudnim prebijanjem skozi arhivsko gradivo je avtor uspel oblikovati trano, zanesljivo celoto. Knjigajekijub znanstvenosti pri- tegljiva za vsakega bralca, ki ge zanima domačazgodovina oziroma pre¬ teklost Ljubljaneposebej. šotam ko jeLjubljana v pisanih virih prvič omenjena 1146 (Lrybach), se od naslednjega stoletja v raznih listinah že pojavljajo tudi imena za ljubljanske ulice. Uradno poiuecovanjeza ulice pe se je v Avstriji začelo šele konec IB. stoletja. Do leta 1848 po imele ljub Ijanskeulice le nemška imena, to leto pa je prineslo ob nemških ime¬ nih še slovenstce različice. Konec stoletja se jepričei c v mestu boj zo samo slov4nske ulične napise, Posebej zaslužen ze to je bil dolgo¬ letni ljubljanski župan, zavedni nerodnjek Ivan L r ibar. a > 8V idkevne so zgodbe o imenovanjih in preimenovanjih ulic, Česar je bilo v vseh dobah kar precej zeredi takih ali 1 do 1$?2 izdal kor 6 pesniških zbirk, tem pa je 197? sledil se antologiskinLok (z nekaj niviroi pesmimi). Mimogrede še to, da je naš avtor v letih 1995-1971 knnižno izdal tudi 5 oranj tako vidimo, de se ni ognil nobenega književnega rodu. Kmecl je sboj izbor razdelil v štiri razdelke s značilnimi Bes- lovi :Punčč, pogrešam te, V sobi k s štirimi stebami, Hvalnica psov in Skozi to znamenje v molk* Posrečen je način, da pod vsako pesmi¬ jo piše, iz katere zbirke je, tako da vseskozo primerjalno ttaadiis- mo n pesnikove dosežke in stilno-duhovne spremembe v česu* i.erpri ne¬ kaj zadnjih pesmih v knjigi ni omembe zbirke, lahko sklepamo, da so te pesmi iz (naj) novejšega časa. Kot zanimivo dejstvo velja n8jpx*ej omeniti tole, Hgvadno se omenjajo snone Pesmi štirih (skupnezbirka Kojiča, ^ensrta, Pavekein Zlobca) iz leta 1953 kot uveljavljeni mej¬ ni k t. i. intiuizme v pesništvu. Pri Hofmanovi prvi zbirki Pred ju¬ trom (1951) pe vidimo, de je ta intimizem pri njem že poskočno priso¬ ten. Hofmanovi začetki so v znamenju sledenja naši novi romantiki« Xz kake pesmi se oglasijo npr. prvine iz Gradnika (Dekliospiše) ali pa Goliš (Odgovor neznanki), ki pe je po tempera^emontu koimanu bližji. V prvih zbirkah goji Hofman sklenjene verzneoblike z rimami, pozneje pa preide v svobodhoverzneoblike. Ljubezensko motivimo iz prvega ob¬ dobja nadomesti pozneje širša palete bivanjskih vprašanj. Na tern mesh 2 tu omenimo le nekaj pesiai, ki seukvsrjajo s poetološkimi vprašanji* Pesnikovo pozicijo izrazi avtor zi8 koncu pesmi Pravice do glasu ta¬ kole : *>-er gane sae zatajiti,/ neda bi se sam ugonobil,/ mora stopiti iz vrste/ in zapeti tistim, ki so oglušeli od hrupa* Pesem Pesnikova ljubezen se konča takole : Ni cene, ki bi bile previsoka zate./ Pesem,” Najobsežneje obrsfcsnava to temo ciklus 7 pesmi Pesnik, s ka¬ terim se izbor zaključi. Uporniško žilico pri Hofmanu pcdčrtuježe že naslov izbora i povzet je iz pesmi Puntarska (!), ki s svojim spo¬ ročilom pospremlja človeka v izpostavljenost eksistence : IPrebaje več *•*• praznih rok/ stopiti v rjavino odpadlega listja/ in si tam, ne začetku, blizu pekla, / zatakniti petelinje pero ze klobuk. Izbor Ilofmanovelirike nsa tega pesniškegaustvarjslce približa v dokaj razvidno luč. j ■" ■ J ' 'j, Anne Ahmatova (ljubljena, Mladinska knjiga 1989, 139 stra ni) Gb zbirki Sto romanov in zbirki Nobelovci je skoraj gotovo abir- ka Lirike na jzaslužne jšg za to% ds dobi c ©mo Slovenci sistematično in v kakovostnih prevodih na knjižni trg pomembna dela svetovne književ¬ nosti. S knjigo pesmi znane i’uske pesnice Anne Ahmetove (zbirke Li¬ rika pe posebna po ten, daje ime avtorja ~ avtorice oberem tudi nas¬ lov I) je dosegla zbirka že 66. zvezek. Iljene pesmi je izbral in prevedel Tone Pavček, izboru pa dodal se zapis c Ahaatori). •ot že pri Hofmanu imatudi taknjige elemente jubilejne pozornosti. Anna Ahmatova ( s pravim priimkom Gorenko) je bila namreč ro¬ jena 1689 (istega leta kot Hitler in lo let ze Stalinom, ki je seveda odločilneje vplival usnjeno življenje). 3 svojim pesniškim imenom se je prvič pojavila 191o, ko se je tudi poročila s pesnikom Gumi- ljovom. ^eta 1912 je izšla njenaprvazbirke Večer. V Sovjetski sveži v nekaterih obdobjih sploh niso izdajali njenih pesmi (npr. 1924-1939) leta 1946 pa so io obenem z Zošoenkom izključili iz Zveze pisateljev. Umrla j«1966 v "eningradu. Ahmatovaje nekaj časapripadale skupini akmeistov, o ti niso bili usmerjeni avantgardistično kot npr. futuristi, ampak so v bistvu nadaljevali rusko klasično poezijo 19* stoletja. Ahmatovajeobčutlji- vaizpovedovalka svojega intimnega svtea, »sak tak osebni svat pa je bil po nastopu nestrpnein tiranske boljseviškepolitike označen kot "buržoazni sibjektivizea" ipd. Pavčkov izbor predtssvlja Ahmatovo v urejeni časovni liniji (z nekaj izjemami). pjjvspesem v izboru je iz leta 19oy, zadnja iz 1964. Najbrž zaradi težkih življensjkih pretresov prevladujejo pri Ahmatovi resnobne jsi razpoloženjski toni. JJ ®ty 19 p 1, v letu smrti prvega može (kot politično sumljivega so ga ustrelili boljaeviki) je v pesmi iz¬ povedala : "^ade, rada imarekri^ kri ima / 0333 Rusija. 1 • u eta 1936 napise v pesmi Voronež (posvečeni pesniki °sipu ^smdelštamu, ki je pozneje umrl v fetilinskem taborišču) tudi tele verze : ... A v sobi 2 pevca, ki jeosl v nemilost,/ dežurat« menjaje Muzali) strahagd / in bliža noč se z neizprosno silo,/ ta noč, ki zore jutra ne pozna." (Ali nas zadnji verz ne sponi na naslov Hofmanovege romana Noč do jutra ?!).Srhljive politične situacije v sovjetskih Jo. letih se do¬ takne v ciklu pesmi &ekvieia* V Uyodu v Rekviem beremo : •' ... Zvezde smrti so stale nrd nami) in nedolžna se je zvijala vsa/ Rusija pod kolosi črnih meric/ in pod krvavimi škornji zla." In lota je napisala v kratki 4-vrstičnici tudi tale verza : Ha svetu uaj- trpečnejas je bol,/ najtrajnejša nezmagana beseda. Ali nista te verza kot nekake oznaka za težko življenje in odlično poezijo rus¬ ke pesnico ? I Franček Rudolf : Odpiram mlin, zappinaii mlin (Ljubljena, Kmečki glas 1989, 385 štreni) Vsestranski in nadvse plodoviti književni ustvarjalec Fran¬ ček Rudolf (rojen 1944), pesnik, pripovednik, dramatik, scenarist, publicist in še ks,j, je lani objevil svoj osmi roman (urednik Brenk o Gradišnik govori ne ovoju knjige o devetih ?!) z nenavadnim naslo¬ vom Odpiram mlin, zapiram mlin (zanj je raledtem že dobil napjrado Pre¬ šernovega skleda 199o), Rudolf piše (oziroma izdaje) romane že 15 let. horda nebo odveč, če jihb posr vrstnem redu izbe jen js navedemo : ^ara je mama šle ? (1975)» Fotosinteze Linhart (19’ 7 9)» Očko, vrni se nara zdrav domov (1981), Jazbečar iz jantarja (1984-), Srečne zvezde prašičev (1985)» Nagradno življenje (1986) in Zvestoba ( 1988 ). btolna in za resne Slovence nadvse poživljajoča sestavine Rudolfovih romanov so (črni) humor, ironija, groteska, v širšem smislu bi lahko vse to z oznako neugneiia zabavnost bivanja, tematiko jemlje R avtor iz mnogoobi-aznege sodobnega življenje, pri tem pa so v ospredju npr* tekšnileproblemi i proizvodno delo (Očka, vrni se nam zdrav domov), film, književnost in nerodnozebavneglesbs (Jazbečar iz jantarja), stanovanjska gradnja (Nagradno življenje) ali šolstvo (Zvestoba). In Česa se loteva Rudolfov zadnji roman ? Na kratko bi lahko re¬ kli, da slovenske zgodovine 2o. stoletje, upodobljene skozi gBH% I jB6X h 3 ces kroniko Rudolfove ožje in širše družine. Ali drugače : gre za družinsko kroniko, s katero je sugestivno in nemalokrat prese¬ netljivo ilustrirana slovenska zgodovina Po. stoletja, ob že znani evoorjevi vsestranski humornosti in prekinevakipevajoči duhovitosti pa je za ta roman značilna še ene posebnost : skrbne umetniška ob¬ delave. ^»podatek, de japisate 1j snoval roman ker 5(0 let, kaže, de seje skušal izogniti frfravosti, površnosti in cenene učinkovito¬ sti, ki izhajajo iz hitrega pisanja in s o prisotne tudi v nekateri! njegovih pre j omenjenih delih. 2 V obravnavanem delu je nanizanih toliko dogodkov, da nas le-ti kar preplavljajo. Roman je seatev^jen v bistvu iz krajnih zgodbic, družinskih in družbenih, prizorov, ki se zlivajo v širšo zgodovinsko panoramo, *?ed tolikimi sorodniki iz številnih generacij se včasih žeksr neznajdemo, 8 nič ta to. Zgodbe zanesljivo in osvajajoče deluje jo, Ri se zmotil urednik Branko Gradišnik, ko je izjavil, da bodo v romanu "uživali celo kritiki". Podpisani ocenjevalec se z uredni¬ kovim mnenjem povsem strinja, roman ps slovenskemu bralstvu izrazito priporoča. <^ev • J etel8 : Stisko in sijaj slovenskega kneza (Celovec, Mohorjeva založba 1989* 188 strani) "ev betela (rojen 1939 - torej lanski »brahsmovec) neploden književnik, ki paje slovenski javnosti razmeroma malo znan, in to predvsem zaradi dejstva, daživi od leta 196o v Avstriji in da ima njegovo bivanj e tam '‘diskreteo-šaraantni" pridih emigrontstva* V teh letih jeizdsl ^etela okrog 25 knjig (pesmi, pripovedno prozo, drame, eseje) v slovenščini in nemščini, loiaeaben je tudi kot posrednik slovenske književnosti nemškemu kulturnemu krogu, ježivshsu sodela¬ vec številčili revij, avstrijskega, nemškega in tržaškega radia itd* knjiga, o kateri poročamo, obravnava prelomno dogajanje 8 . sto¬ letja, pokristjanjevanje Slovencev in izgubo slovenske državne samo¬ stojnosti, skratka, čas, ki ga v slovenski književnosti uppdablja znameniti Prešernov krst pri °avici. Glede na to, da jo izšel roman v zbirki Družinske večernice, je seveda razumljiva enostavna pripo- vednosc tega dela. ‘ £j ol avtor ni presegel klišejskosti večerniškega pisanja. Roman obnavlja znani zgodovinski 'potek dogodkov v 8 . sto¬ letju, na sedišču slovenskih (karantanskih), bavarski, frankovskih in obrskih interesov, ko bi lahko govorili o sgouovini, ki je pre¬ oblikovana v književno pripoved. Vladar, ki nastopa v romanu, je 3orut, toro j tsadriji samostojni slovenski (in poganski) katantenoski knez. i1 eslov romani- ni :azx$kB±$ ravno ustrezen, saj je upodobljena predvsem stiska slovenskega kne¬ za, sijaja paiz povedaneganereztoeremo« ko drugi sorani pa Borut niti ni tako v ospredju zgodbe, de bi bila upravičena njegove teko vidna prisotnost v naslovu. Homan (zaradi pripovedne enostavnosti bi bil ustreznejši naziv povest !) je z*?ezd.eljen v lo poglavij s kompozicijskim dodatkom lo prijateljskih pogovorov. Pred vsakim poglavjem se namreč pogovarjata ! 2 sodobna Slovenca Črtomir (i) in Rastko (prim* ime lugomerjevega sžnsczi sina i) o preteklih dogajanjih in jih nekako usmerjate. k endai* pa se stvar ne zdi najbolj posrečena. Pisatelj se je odločil v »godbi za zorni kot naivnega pripovedovalca, irskega krščanskega misijonarja med Slovenci, vendar je bil pri tem nepazljiv, saj pripovedovalec opisuje tudi stvari, pri kateiuh ni bxl zraven. x 3ko naše 8. stoletje na pomembnejšo pripovedno stvaritev Še čaka (zaankrac je precej boljši od Detelovega pove ti ^alenškin roman Črtomir in Bogomila - o istem obdobju). Knjigi sta pridana zapis o avtprja izpod peresa Bogdane -rogečnike in pa dodatek Slovenci na Koroškem (Zgodovinsko ozadje romana). An&rijen - J ah ^ ./o Roman '“eljak s teharske žive rane (Ljubljana, ^ankarjeva založba 199o, 162 strani) “e s svojo prvo publicistično knjigo *->am proti njim je ^eljak nedvomno pritegnil veliko pozornost (v njej govori o varnostnim sistemu države in posebej armade nateraelju lastnih izkušenj). A *edtem ko "eljakova prvaknjiga obravnava dogajanje pri nas v zadnjem času, se s ‘‘"eharskimi živimi ranami preselimo 45 let nazaj, v prelomno leto 1945. V knjigi gre zs desetletje prikrivane zločine, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu 2. svetovnevojne naozemlju Slovenije : konkretno izvemo tu za poboje v %karju in še v neka¬ terih krajih ne Štajenskem (nožnica, laško dlovensks Bistrica). Avtor se je nspotil še k živim pričsm tedanjega dogajanja in zvedel marsikaj oprijemljivega. Vendar je zastr 0 šenost nekaterih ljudi še vedno tako velika, ds se obotavljajo povedati "vso resnico". Posebej znsčilnajeizpobed 92-letnega (O Franca Kožela, ld. pravi med drugim : "^senkrat se še ne da povedat, ne smem po¬ vedat. ^ekaj lahk povem, do kraja psne morem povedst, vete." devede je že to, kar s e zdaj ve, dovolj za opis peklenskih muk. *->lo je za množičnelikvidscije, neleod Abgležev vrnjenih domobranskih, ustaških, četniških ipd. enot iz Koroške (torej voj¬ nih ujetnikov), ampak tudi številnih civilistov, okoličanov, vštevši ženske in otroke. Kolikor ni mogoče na nobeni civilizacijsko človečanski ravni odpustiti tovrstnegapočetja, pa gaje mogočerazumeti kot dejanja brezmejne volje do moči, kot najdoslednejšo izpeljavo rekla "Nič ni resnično, vse je dovoljeno" in kot največjo potrditev izreka "Vsaks oblast kvari, a ebsolutnaoblast kvari absolutno". Dejstvo, da se je vse to dogajalo "v imenu revolucije", ničesar neopfca- vičuje, le povsem diskreditira revolucijo (to je * njeno pomen- 2 nsko pozitivnost v smislu mporatlačenih proti zatiralcem)* Ute¬ meljenost družbe na zločinih namesto na "družbeni pogodbi" pa ne more prinesti dobrega, ^anes je to najbrž že dovolj jasno. Avtor se dotakne ob koncu svojega dela tudi t.i. naronde spra¬ ve ; "Vedno pogosteje je slišati glasoveo narodni spravi. Razum¬ ljivo. *ripedniki istega naroda ne morejo biti pol stoletja v sporu zaradi neke ideologije, ki je na vsem svetu doživela po¬ raz. "arodna sprava brez željepo maščevanju, vendarle ne sprava z zamolčano resnico. Predvsem to je treba povedati in priznati mrtvim, pa naj so padli natej ali na oni strani, spoštovanje, ki gre v kulturnem svetu umrlim." Pretresljivo knjigo, ki jo jeze tisk pripravil Ivo Zorman, pomembno dopolnjuje tudi sugestivna spremna beseda Jožeta Jnoja. Ervin Fritz : Radoživost (•Ljubljana, Dražvnazaložba Slovenije 1989, 447 strani) n šrečanjez Abrahamom je pesniku Ervinu iritzu (roj. k94o) pri¬ neslo nič manj kot izdajo njegovih zbranih pesni v knjigi Radoži¬ vost. ^ekaj podobnega je ned sedanjimi živimi pesniki doživel pač le še J snez “ensrt s knjigo atetveživljenja. Fritz je do zdaj izdal šest pesniških zbirk, in to t Hvalnica življenja (1967)» "“en današnji (1972), Okriški sveta (1978), I-dne- vanje (1982), dejansko stanje (1985) in Glehernik (1987). V istem vrstneniedu so te zbirke zdaj ponatisnjene v knjigi Radoživost. aeved8 *■ naslov Radoživost (podoben nsslov ima prva Fritzeva zbirk8 Hvalnica življenja) za oznako celotnega pesnikovega razpo¬ loženja le ni čisto ustrezen. Ob vitalistični vztrajnosti (kot x'azlagi za naslov Radoživost) namreč odkrijemo pri pesniku tudi mračnejše misli, resignacijo in razmeroma veliko srečevanja s smrtjo. Gotovo paje te "radoživost” kljub vsemu le značilna za *i*itz8, ki ubeseduje v svojem pesništvu nsjširšo, "neizbrano” stvarnost od preprostega kuhinjskegsprizors do visoke eksisten¬ cialne meditacije. otilno in oblikovno (dokaj urejene kitičnain verzna podoba, rime) je Fritz nadaljevalec zdrave tradicije in pravi antipod mod mističnega hermetizma (npr. Nika Grafenauerja, s katerim v eni od pesmi tudi "polemizira"). Izrazna dostopnost približuje t8ko Fritza različnim bralskim slojem, ksr mu zagotavlja popu¬ larnost v najboljšem pomenu besede, lesnik zneubrati humornein satirične tone, se zsgnati v družbeni aktivizem (tu mevcssih spo¬ minja na^8jakovskega v njegovi nebombasticni fazi) in variirati intimne, ex*otične, družinske, nacionalne itd. teme. Aornen erotične usmerjenosti Fritzevegs pesništva boudsrjajo prvi cikel v prvi zbirki (Fet pesmi za Merijo, prvi cikel v 2 tretji zbirki (“sd), prvi cikel v cetri zbirki (lesnikova žena , V ciklu Vsakdanjost le-to temeljito® premeri že v prvi zbirki in nato še večkrat pozneje« i*ed političnimi temami v ožjem smislu vsekakor omenimo izstopajoči cikel Velik brat govori (iz zbirke ^ejansko stanje)* Tudi olovencev in slovenstva sespomn tako in drugače (ciklus Zakaj se mi po slovensko sanja iz zbirkeOkruški sveta« pesem **ako spoznaš Slovenca iz zbirke Dejanskomstanje« pesem olovenska smrt v zbirki Slehernik)« V pesmi Slovenski pes¬ niki (iz zbirke Slehernik) pove med drugimi " "Bomo našli obalo ? ±*os bo slovenstvo preživelo ?/ resniki gledajo somnambulno v svet«/ ^8di bi« de nas slovenstvo ne bi bolelo«/ A slovenstvo nas boli spet in spet«” 2ritzve pesniške knjigo, ki jo dopolnjuje obsežna spremna be¬ seda Jožeta Pogačnika, moremo vsekakor označiti kot pomemben dogo¬ dek na domačem knjižnem trgu« To drevo natujem raste (Ljubljana, Aleph 199o, 165 strani) Knjigez gornjim naslovom ime naslednji označujoči podnaslov: antologija slovenskega zdomskega pesništva zadnjih štiridesetih let* A esmi jeizbral in uredil Ciril ^ergles, obenem pa napisal še informativno spremno bsedo ter zbral podstkeo avtorjih. Urednik je tako opravil nedvomno zamudno in vsekakor zsslužno delo, saj nam jeoraogočii pogled v tudto širno domovino, o kateri se je Žu¬ pančič v Dumi spraševal : "Kje domovina si ? ••• Tu ? Preko morja ? In ni ti meja ?** ^elo prilegajoč se naslov teknjige bi b 1 lahko tudi Dom je jezik (prim* istoimensko knjigo "anila Lokarja O« Urednik nam predstavi v antologiji slovenske pesniške ustvar¬ jal ce iz naslednjihacŽ8V in celin : iz Argentine, Avstralije, Brazilije, Evrope,Indije, Japonske, Kanade in Združenih drŽ8V Ame¬ rike, Skupno jeizi ranih avtorjev 42, o 4o paizvemo tudi krajše podatke, manjkajo podatki o Cilki ^agar iz Avstralije in o Tonetu ^agorcu iz Kanade, Dfcostorskaoiaejenost naših poročil n^m onemogo¬ ča nadrobnejšo obravnavo, zsto lenekaj opomb« Kakovostni razpon tega pesništva je dokaj širok : od ljubiteljskega prigodništva do pozornosti vrednge a uaetništva, vse skupsj pa jerszveseljivo in včasih kar presenetljivo. Ned pesniki so taki, ki so se rodili v Sloveniji in tu še neksj čssa živeli (npr. Tine Debeljak st,, Anton Novačan, Zorko Simčič idr.), a tudi taki, ki so se že rodili v novi domovini za morjem (npr. A avel ajdiga, Andrej Rot). ^ajveč pesniških ustvarjalcev je še vedno v /rgentini, na drugem mestu pa je Avstralija, V tujino so se svtorji napotili zaradi različnih razlogov, najčešče zaradi politike in ekonomije, Ai ed avtroji s posebnimi usodami keže posebej navesti že umrlega teologa Vladimirja Truhlarja, misijonarja v Indiji Jožeta Cuka- leta ter jezuitain profesorja v Tokiu Vladimirja Kose. V naši reviji smo se žeiraeli»priložnost ©znaniti se z Vinkom Žitnikom (Argentins), s A avlo Gruden in Bertom iribcem (Avstrali¬ ja), z Levom ^etelo in x eo Rovšek - Witzem8nn (Avstrija)* Domo¬ ljubnost in domotožnost sta sicer večkrat opazni (fcpr* Ltefsn Ton¬ kli : Domotožje, Vinko Žitnik : Domov), vendar pa ne povsem pre¬ vladujoče prvine tega pesništva* "'azpetost med dve dbmovini lepo izrazi Bert iribac v Epilogu $1* kitica) : "De v tej nev oni domo¬ vini / do dn8 zasidran,/ a vendar ujet v ljubezni do obeh / razdal bi več, kot sem dobil / osteh, natistih tleh*" Knjig8 ima poleg književnega še širši nacionalni pomen v smi¬ slu povezovanja razpršenih narodnih ustvarjalnih sil* u etka Ootič : Cena za majhnost (Ljubljane, ^ržavnszaložbe iilovenije 198y, 121 strani) Prvo knjigo Metke Cotič sestavljal^ črtic ali kratkih zgodb. v 1 njih se avtoricanagiba bolj k meditiranju kot k pripovednosti. ivnjiževnarealnost, s katero imamo opravka, je včasih bliže "na¬ vadnemu doživljanju ali preživljanju, neksjkrat pa prestopa v sanj- sko-fentazijsko sfero. Avtorico močno pritegujejo erotični, kom¬ pleksni žensko-moški odnosi, in to pxk£xbkhx kar v smeri strind- bergovskege bojamed spoloma. Cotičeva se odloči tudi za moški zorni kot (za moškega pripovedovalca), npr. v zgodbi Vonj po mošu- su in v zgodbi ^arija se boji svojegaimene. “e prva zgodbs se loteva pomembne teme, stiks, povezave med mojim svetom in svetom dragega ( w ekdo se je danes sprehodil po mojem svetu). r 8 p8doks£lnost sepokaže v trenutku, ko sezdi, de pomeni porušeni lastni Oumetniški) svet prsvo katastrofo; s stališča komunikacije (oče**sin) pa se katastrofa preobrazi v pozitiviteto. Stilistično posebnain sporočilno intenfcivna je zgodba o uai- rahju Staccato ultirno. Vrstijo se odsekani, kratki stavki (taki z eno, dvema, tremi besedami). V zgodbi gre za neke vrste življenj¬ sko bilanco, zaklučne, a preskakukujoče, tudi zmedene misli o pre¬ živetem času )npr. Ni bulo napak živeti. u e včasih težko. Neko- likonse sprehodiš po tem sire tu. *a konec. -*-a diragam •••)• etilno podobna, a izrazito ironična je zgodba La condition humaine («* Oloveškausoda). V njej gre za pa prilegajanječloveka (otroka) temu svetu (npr. "a se boš prilagodil. u esa ne smeš storiti, ti bomo povedali... Lato, da ti bo toplo in lažje, pa moraš ubogati. Ubogati i "bzumeš ? Latvoje dobro •••)• V zgodbi Muhaenodnevnica si neks razmišljajoča žebskaoseba zada težko rešljivo vprašanje : ^eko živeti ? Pretresljiva mi¬ niatura, tokrat bolj objektivna (zunanja) pripoved o usodi reveža, norčka v manjpem kraju, je Kurje sanje. Pisateljics večkrat upo- 2 J / dablja čes človeškega hiranja, usihanja, umiranja (npr. Drevo za urejenega človeka). Isto temo, a z dodatkom lezbične izpo¬ vedi najdemo v zgodbi Pisma mojeprijateljice« In zazaključek še družinska usodnostnazgodba Pridnapunčka• Dokaj samosvojezgodbe ^etke Cotičeve so nedvomno vredne brsnja in premisleka« iiate Dolenc : Strupens Brigita C^jubljsna, Borec 1989, 185 strani) rili šinilo je že 2o let od Dolenčeve prve knjige, zbirke novel ^enjalhica (197o) ia do danes je pisatelj izdal že vrsto del ki spadajo v različne pripovedne zvrsti (omenimo vssj dve iz¬ stopajoči deli : nepozabno grozljivo povest — ali bolje : ro¬ man - Vampir z Gorjancev in duhovito knjigo novel Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji). V zadnjem desetlerju se je uve¬ ljavil tudi v mladinski književnosti (npr. povest Golo morje). V naši reviji smo spoznali pisatelja Dolenca kot navdušenega ' morjaka in (pod)aorskega lovca posebej, horje je tudi često prizorišče dogajanj v Dilenčevih pripovedih (npr. novele Potop¬ ljeni otok, povest Golo morje idr.). 'fudi povest Strupena Brigita je osredotočena namorje. Glede napovest Golo morje, ki je s svojim realizom primernejša za odraslejše mladostnike, pa je Strupena Brigits s snojo - sicer v realistično okvir ovito - pravljičnostjo dostopnejša zx še zs nekoliko mlajše bralce knjigaje izšls v Kurirčkovi knjižni¬ ci in s posrečenimi ilustracijami "aniela ^emšarjs). Strupena J0 rigita ima pomenljiv in povsem usmerjajoč podnaslov« ekološkspovest z morskega dne. Kot stvaren vir za to najde povest nastopa italijanskaladja Brigita hontanari, ki seje s svojim strupenim tovorom potopile v Jadransko morje najugoslovanski strani. Živahnspripoved, sproščene domiselnost in naravni prehodi iz "realnosti" v "pravljičnost" močno pritegnejo bralcs (nele mladega J)• Srečamo senajprej s počit niško družino na korju (oče-pripo- sin v ane). Iz realnih okoliščin p8ker namnkarts vedovalec, mama , 2 b \ srečanje z Orado, govorečo ribo« ^a posreduje moškimačlanoma dru¬ žine (mama se medte* "stv8 no" sonči) števila dogajanja namoeskem dnu, saj Je strup iz ladje začel povzročati prebivalcem morja hud glavobol ^ako se morata navsezadnje celo sam naš morski kralj Ante Pozejdon in njegov italijanski kolega Žusepe ^eptun spopri¬ jeti z "ekološko problematiko"« “al imajo tudi namorskem dnu teo¬ retike, tako se npr« Pozejdonov sin Anton Antedon ukvarja z raz¬ pravo ^emelji ribizms namesto z dejanskimi, življenjskimi vprašanji (nek8m znano, ne ?). Spoznamo še veliko morskih prebivalcev, zlasti pa morskega dežkHkmiafcka fantka Poldka, otroka, ki živi pod d morjem in se sprijatelji z ¥ anetom« horski prebivalci so z združenimi močmi Idosatvilil strupeno ladjo ljedem naobali (vrnili so Jim "bumerang")« Seveda pa Je morje še kar naprej moč¬ no ogroženo od umazanije« Imenitno Dolenčevo povest Strupena -brigite odlikujeta dve, 8 v eno se združujoči prvini* zanesljiv* in pritegljiva lepo- slovn8izpelJsv8 in povsem nevsiljive, a zelo oprijemljiva vzgoj¬ nost, poučnost o tako pomembni zadevi, kot Je ekologija« To Je knjigaza vse zelene strsnkarje in nestrenkarje, za mlado in staro (e mlado po srcu)« Z 5\V . 1 ' / Povečano zanimanje za Jarca « J (Bojana Stojanovič: Poetika Mirana ^arca, Novo mesto* Dolensji muzej 1987* 195 strani) ■‘■ako za ekspresionizem kot za avtorje* povezane z njim* moremo v zadnjem času ugotoviti dejstva* da so se znašli v večji publicistični in znanstveni pozornosti. Gb hosovelu, ki je posebno poglavje* prihajajo v ospredje tudi nove izdaje in razi¬ skave **srca. Podatki, ki to potrjujejo, so npr. nova izdaja Jar¬ čevega izbranega dela v kondorju (Vergerij), nova izdaja Jarče¬ vega romana Novo mesto v elitni zbirki Iz aLovenske kulturne zaklad niče* novi slovenski film režiserja Filipa Robarja - Dorina Veter v mreži in nenazadnje študija Bojane Stojanovič Poetika Mirana ^arca. Omenimo* da avtorica navaja v uvodu širši naslov dela : Poetika Mirana Jarca v kontekstu književnosti med obemavojnama* kar ni zanemarljivo. Pako gre v študiji bolj za " tisto splošno naravnanost Jarčevega literernegarazvoja* naketeri temelji ve— iotnanjegovaumetnost", manj p e za raziskavo tistih " pesniških lastnosti* ki tvorijo temelj neponovljive pesniškeindividuelnosti Mirana Jarca". M aa pojem "poetika" nekega avtorja seveda ni nedvoumen : lahko gre za obravnavo dela z naslovom Poetika (prim. Aristotel)* za obravnavo avtorjevih ven ličnih zapiskov* esejev in pisem o književnosti ali pacalo zaobravnavo zgolj avtorjevih literarnih del* neda bi ta avtor sam kaj posebej teoretično umoval o (lastni) umetnosti. Pri obravnavi Stojanovičeve greočitno za kom¬ binacijo drugega in tretjega, saj je Jarc dokaj izrazito posegel v književno kritiko in esejistik©* avtorica pa seveda razširi svoj pogled tudi na *arčeve teiste* ki jih sam avtor ni osvetlil s kritično refleksijo. 2 Stojanovičeva analizira predvsem Jarčevo poezijo, saj upra¬ vičeno odkriva tudi v njegovi prozi prevladujočo poetičnost« Ugotavlja začetne simbolistične elemnte pri 4 arcu (zvezo z domačo ib tujo novo romantiko) v prvi ustvarjalni fazi (1919-192oJ|, v centru obravnave je Jarčeva ekspresionistična faza (192o“1928), sledi paše prehod ekspresionističnepoetike v poetiko socialnega realizaeC1929“19^o)• študijaje vseskozi podprta z gradivom, zlasti so zanimive primerjavein odnosnice s hrvaško in srbbko sočasno književnostjo« V sklepnih razmišljanjih ©vtoricaugotsvlja, da je v okviri jugoslovanskega ekspresionizma zbirka Človek in noč ena najpomembnejših ,,«" Presenetljivo visoko ocenjuje Stojanovičeva sicergotovo zani¬ mivega Vergerija, Avtoricaga postavijaob Krležo in Gruma in pravi, da "je Jarc z dramo *ergerij ustvaril eno najpomembnejših lite- rarnih del medobema vojnama"« Xk aže , da misli avtorica celo na jugoslovanski okvir. morem pa se strinjati z njenim Hng ggjs are pogledom na Xgxggx±#x tri "verzije" Vergerija; tu gre vsekakor za tri različneprizore, ki jih lahko bolj ali manj povezujemo. Zaokrožena, strnjenain pregledna študija B. Stojanovičeve ob¬ sega v knjigi le 61 strani, pxggs±xxxfc, preostali del knjigepa je izpolnjen z izborom iz Jarčevih del (poezija, proza, di^mstika, eseji, pis»a)x kot z nekako praktično oporo teoretični ibravnavi. hed x eseji sta najzanimivejša "Franz k k a fka" in itt "D.H. Uawrence". Posebej veljaomeniti že Jarčeva pritegljiva in pomen- ljivapisma w eni Zinki, ^a koncu so dodani še bibliografija, po¬ datki o avtorici (roj. 196o v pogradu) in mnenje Harije iiitrovič o pričujoči študiji. Lično podobo knjige dopolnjujejo še ilustra¬ cije in kakovosten papir. Andrijan Lah Gregorčič med Znamenitimi Slovenci ^anez Dolenc: Simon Gregorčič, Ljubljane, Partizanska knjiga 1989, 235 strani) Gb Prešerna, Zupančiču in Kosovelu je med slovenskimi pes¬ niki najbrž revno Gregorčič doživljal največ zanimanja med pu¬ blicisti, esejisti in znanstveniki. 0 tem pričajo knjige a. Bur- graje (19o7)* D, Stribrnjrja (1922) in - najpomembnejša - F, Kob¬ larja (1982). Slednja je v bistvu monografija k zbranemu delu Simona Gregorčiča (v 4 knjigah), ki gaje tudi pripravil France Koblsr. Zezbirko Znameniti Slovenci je nameraval napisati mono- ctafijo o Gregorčiču A. Slodnjak, a ga je aart prehitela. I‘ako se je lotil nove predstavitve Gregorčiče Slodnjakov bivši študent in naš slavistični kolega Janez Dolenc. V skladu z namenom zbirke, ki terja poljudno in nazorno obravnavo, je Dolenc dobro opravil,svoje delo. Očrtal jepesnikov rod, poudaril Gregorčičevo povezanost z rodno pojrajino in pre¬ pleteno ustrezno oridal njegovo življenje in dele. Obravnavo vseskozi spremljajo odlomki iz Gregorčičevih pesmi, ker je obe¬ nem smotrno in poživljajoče (sli koristno in prijetno). Oeprav niti malo ne podpiram dogmatično?verskih ^shničevih nazorov, se i®i zdi, da moramo vendarle Lghnlce v nekem smislu "rehabilitirati". In to ravno v liberalnem smislu, v smislu dopu¬ ščanja raznih rnnenj. ^ehniČ - glede n« pogledov na umetnost pravi platonist - je imel seveda vso pravico misliti o Gregorčičevi(h) pesmi(h) po svoje. F es i m i Z em, panteizem, budizem ±&tx in podobno lahko razbere v pesmi Človeka nikar navsezadnje kak drug bralec, npr. tudi jaz; razlika je seveda v tem, da se je to ^ahniču zde¬ lo grešno, napačno itd., meni (nam) pa povsem neproblematično in sprejemljivo, za estetsko vrednost pesmi pa sploh nepomembno. 2 Umetniški teksti peč dopuščajo različne razčage, nobenapa ne more biti edina zvečičVna* Uoienc navaja v knjigi Koblerjevo t ki Jeravno tako ene od mogočih* ^elo avtorjeva poznejša raz¬ laga lastne pesmi nemore biti obveznaza druge bralce* ^esedilo namreč zaživi svoje življenje in Je na razpolago različnim razu¬ mevanjem, sodb8» in obravanevam. Kolikor Je gotovo bila K 3 hničeve ideološkakritika za Gregorčiča neprijetna, pega vendarle ni živ¬ ljenjsko ©gražala (v inkvizicijskih in stalinističnih časih so celo bili za "nepravoverna" mnenja pisci kaznovani s smrtjo )® ^e drobneJšapripomba h Gregorčičevi pesmi G©sarju Frančišku Jožefu I, ob slovesni priliki njegovega prihods v Gorico 4* april la 1875 vedno zvesta Slovenija* hordabi le bulo vredno zabeležiti dejstvo, da Koblar te pesmi )in še dveh tovrstnih cesarsko slavil¬ nih) ni uvrstil v Zbrano celo, izšle pa so v smtologiji Slovenska muza pred prestolom (1989), ko Jo Je pripravil “arjen Dolg8nac (pri njem Je naslov te pesmi nelokiko drugačen : Njihovemu apo¬ stolskemu veličanstvu presvetlemu ••• o slovesni priliki NJihove- g3 • • • ) • V poglavju In šel od sela bom do sela navede Dolenc izdaje Gregorčičevih pesmi do današnjih dni* Knjigo pa sklene avtor s poglavjem »- i e duh njegov živi med nami{ tu gre predvsem za raz¬ gled po tem, kako zlasti na ^rimorskem še vedno skrbno gojijo Gregorčičevo izročilo. ~e praktičen utrinek o Gregorčičevem izro¬ čilu v osnovnošolskih berilih. Fred kratkim sem v analizi teh beril odkril, da npr. v nobenem ni Gregorčičeve pesmi Soči l Avtor monografije Je do "svojega" pesnikarazpoložen navduše¬ no in slavilno, kar pa se ai zdi - 1 JJub morebitni občasni nekri¬ tičnosti - bolje kot obratno ( npr. Zedravčeve obravnava Gradnika v isti zbirki). Andrijan ^ah Toiai Ramadanovič ; Plimovanje (Ljubljana, Državna založba Slovenije 1989, 67 strani) naslov prve Ramadanovičeve pesniškezbirke je domišljen in posre¬ čen, ^es gre v njej za številne vzgibe, premike, dvige in padce občutij in razpoloženj, prelitih v pesmi, kar je vse dkupaj močno blizu gibanju morja, v pesništvu tolikokrat uporabljene in upo¬ dobljene naravne sile, Hamadanovičevo pesništvo je enako daleč od avantgardističnega eksperimentatorstva kot od aeoklasičnega obno¬ vi teljstvs; mogli bi ga uvrstiti v zmerni modernizem. Posebej so značilni zapesnika kratki svobodni verzi (večkrat z eno samo besedo) in dosledna neuporaba ločil. Kompozicijsko je zbirk^ijeta med prvo pesem Gredo (■ Veru¬ jem) in zadnjo pesem Zorenje, ^eprvapesem Gredo je zelo določena ilustracije plimovanja. Glasi se s sem skala / in sem veter / dsnes mirovanje / jutri potovanje / sem vase uprta sila / in sem brezte¬ lesni slap / hkrati mračno brezno / in igrivi ognjemet. In kako t pesnik doživlja zorenje ? Zsdnjakitica zaključne pesmi je takale : preveč je zvezd / z® razdraženo oko / pomežikni / in zajahaj luno / ko boš med njimi / se bodo razbežale. Plimovanje lahko uzremo tudi v takihle parih pesmi s snežink® - Puščava; Rojstvo neba - Apokalipsa; Praznovanje poletja - Zimaje moj čas; Prvaljubezen — oecirnica; otrast - Mlr ipd. Naslovi pesmi se pri Uamadanovicu nasploh zelo zgovorni in močno označujoči, cepi‘sv včasih konven¬ cionalni ali k8r izrabljeni (npr* Jesenska, Ljubezen, Zimska ,,,)• Paradoksalnost ljubezni ubesedi pesnik takele : v čase te zaja¬ mem / preden srknem / izhlapiš /- lovim te / sled korak / jesen pomlad / svetloba mrak / - v besedi te ujamem / e ko eva skupaj / sam ostanem, ^ako doživlja pesnik povsem drugačno občutje apoka¬ lipse ? v tej besedno skrajno skopi pesmi odkrijemo ob strogi 2 / kompoziciji (3 kiticepo 3 verze) tudi poudarjeno zvočnost (semoglas nibki razpon od a do u f končni i-ji). Rescra segl8si : barikade dima / oglje / kri - ognjeno morje / mumije / kosti - odprta zemlja / molk / mi vsi. Ramadanovičevo zbirko je mogoče oceniti kot opazen korak pri hoji na x 'srna s* Ivo Zorman : V znamenju tehtnice (Ljubljana, Borec 1989, 2-4-3 strani) Pomudimo se najprej pri pomenljivem naslovu novega Zprmano— vege romana* tehtnica (obenem tudi eno od nebesnih zodiakelnih znamnej) nam usmerjepozornost vsaj na troje j v tehtanje (ljudi, razmer, dobe, sistema), v ravnotežnost (kot kratkotrajni elemnt sveta) in v nihalnost (menjanje položaja zgoraj - spodaj)* Dogaja¬ nje romanapotrjuje pravzaprav vse omenjene možnosti, čeprav je mogoče reči, da izstopaprva (tehtanje)* Iz naslova (oziroma iz opreme naslova) seva še ena poudarjena prvina : tri veliko črke N - V xxNzNaraeNju tehtNice. Prav lahko si zamislimo, da gre tu za psiž podajanje Našega Novodobnega Nihilizma (N je znaamje za LKBRGIJO: v romanu gre za uničujočo * revolucionarno in pešajočo « postrevo- lucionarno energij©)* Las, razviden v romanu, sega od 2* svetovnevojne do bližnje se danjsoti* Bistveno pomemben je zorni kot pripovedi : kot pripove¬ dovalec nastopa zdaj že stari, odsluženi revolucionar in poznejši oznovec Žiga Devetak. Z njegpvega enoumnega vidika so upodobljena osebna, politična in družbenadogajanja zadnjih desetletij* Krajev- naosnovg zgodbe je Zormanovo mladostno okolje : Jamnik* Glavno osebo, revolucionarja Žigo, spoznavamo predvsem z dveh scrani: s politične in z erotične« Obe se seveda prepletata zaradi raz¬ lične družbene pripadnosti nastopajocin žensk* Nihaj tentnice je izpeljan v romanu neusmiljeno do konca t prejšnji m(og)očni revo¬ lucionar je zdaj opiti upokojenec, Ki ga miličnik zaradi kaljenja miru odstrani iz gostilne ("Briši,®® slišal za seboj. To je bil konec sveta* To je bil sodni dan* 1 ') 2 Homan jezelo berljiv in potrjuježe znano Zormanovo pisatelj¬ sko potezo : brižno izdelanost tekstov. Vendar ostaja vseeno v sen¬ ci avtorjevih najboljših tekstov, npr, drage moje Ize (iz nski motiv v našea romanu predstavlja Ajde Slatnarjeva) ali pa Pox*trets revolucionarja ^alusa ( ta roman in roman V znaanju tehtnice ste povezana po glavnem junaku revolucionarju). Drago u ančar : Terra incognita (Celovec, Založba Wieser 1989, 14o strani) Zbirke esejev Terra incognita združuje vrsto tekstov, ki so bili od 1985 do 1908 večinoaažekjeobjavljeni. Opredelimo jih lahko kot značilno dopolnitev Jančarjevega leposlovja* Iz uvodnega eseja, ki je dal zbirki naslov, zvene, kateraje te "neznana zem¬ lja "• To je sededa Slovenija, ki seje Jančar loteva s cankarsko prizadetostjo in mešanimi občutji od naklonjenega razumevanja do očitajočeitcritionosti. Gre z« tisto nietzscheJevško izrekanje svete¬ ga DA in svetega NE ali z 3 presernovski fcazkol med upom in stra¬ hom, kar je navsezadnje bistvenaznačilnost pomembne književnosti ali pa paradoksalne eksistence nasploh. Uvodni esej Jančar zače- njein konča z literaturo, osrednji del pa namenja političuo-zgodo- vinskim okoliščinam, vprašanju srednjo Evrope (prim* hundera) in slovenskemu saaoubijalstvu* Esej konča z mislijo "nsliteraturo, ki ve, da paradokse zgodovinein njenih ironičnih domislic pre¬ naša ns svoji koži, s svojim srcem in razumom predvsem človek* paradokse Tudi tragične svojega naroda, njegovo kulturno in vsakršno identi¬ teto v Srednji Evropi..•" Esej Slovenski eksil (prvič izšel v 57» številki Nove revije) obravnava eno najusodnejših slovenskih vprašanj, izseljenstvo v njegovih šcevilnih različicah. u anČar navaja podatek o približno 600*000 Slovencih, ki so se v loo letih izselili iz domovine* Vprašanja, ki jihb zastavlja J enčar o slovenstvu tod in ondod, se kar kopičijo, vse do vprašanja sprave, o katerem pove mod drugim: ' ,ledi še zgodba o zenbudistič- iadnji stavek, ki se tudi veže na čaj (pred odhodom iz Indije ga je naročil tudi pisatelj !), pa smo že analizirali na začet¬ ku naše obravnave. mojster ne sme zastati v samozadovoljstvu in čarovnik ne sme pre- ~e s0zdaj s sprehoda po vajenčevi poti vrnemo k vprašanju, kam, v kateri literarnozvrstni Tredal naj uvrstimo Flisarjevo delo, se mi zdi, da je Srovnikov vajenec kljub vsem literarnim vrlinam in besednim lepotijam vendarle predvsem "učbenik življenja" ( ne v banalnem smislu učbenika, ampak v smislu pomembnih izročil, sve¬ tih knjig ipd.). p a "učbenik”, naprvi pogled tako težaven za povprečnega za¬ hodnjaka, Pa vendarle stoji na ravni modrne zavesti- le-ta posta¬ ja namreč sinkretistična, spajanoča različna kulturnain verska iz- x-ot mojstrenja je tako končana - ali pa tudi 17 roeile. dinkretizem se je je izrazito pojavil ob koncu antike, v helenizmu, kot spoj Vzhoda in Zahoda; tudi samo krščanstvo je posx svojih sestavinah sinkretistični pojav« Ki čudno, da se ob zatonu naše epohe (in pred vrati Vodnarjeve) ponovno pojavlja z vso silo (omenimo le močan prodor tazličnih vzhodnih verskih in filozofskih elemntov ne Zahod 1)« Ob oznaki ^srovnikevega vajenca kot "učbenika" naj omenim, da nekateri v Sloveniji to knjigo kot učbenik že p uporabljajo 1 Snani zdravnik dr. sbsgmig J emez Rugelj je vključil čarovnikovega vajenca v svoj program zdravljenja alkoholikov kot t«i« biblio- terapijo. "Rugljevi pacienti morajo knjigo prebrati in o njej napisati vtise", tako pravi »m avtor v intervjuu z Brecom ^avr- nikom ( x eleks, 26*5*1988) in nadaljuje 1 " kolikor vem,>^* je dozdaj orebralo kakšnik 25o zdravljencev in bojda je marsikomu odprla oči, doživel je katarzo. u re zalknjigo, ki je l a hko tudi zdravilo* v am sem bil povabljen na razgovor s pacienti, ki so prebrali Vajenca. Zanimivo je, de ljudje s šibko izobrazb® stvar bolje doumejo, morda instinktivno, kot izobraženci, ki so obremenjeni a svojimi miselnimi strukturami, “anj izobraženega človekaje lažje pozdraviti." Glede recepcije in komunikacije, ki ju čarovnikov vajenec sproža, pa Flisar še d oda 1 "Sicer pa je čarovnikov vajenec izrazito komunikativno branje in odziv nanj -V je presenetljivo velik. Doslej sem od bralcev prejel že okrog 65© pisem in šelcar naprej prihajajo." Uspeh knjige je torej kar izreden 1 tako pri prodaji (3 izda#« v 4 letih; naklade pa 6000, 5«®« in •••• izvodov) kot pri odzivih na delo, o katerih piše sam avtor. Fri tem veljs pos¬ premiti avtorjevoudzjavo, da je Čarovnikov vajenec "Izrazito komunikativno branje",s takimle dodatkom : vsekakor sproža knjiga veliko komunikativnost (odnos bralec “ sporočila knjige f veliko količino znanja (tudi zahodnega sveta), delujeta pa predvsem kot modrijana in le s poglobljeno življenjsko modrost¬ jo lahko tako intenzivno vplivata bodisi na učenca - pisatelja bodisi na učence - bralce* ilustracijo si ©glejmo še del izjave neke bralke (objav¬ ljen na ovoju 1* izdajo čarovnikovega vajenca) : "... Vi pišete o osvobajanju iz ječe, v kateri živimo vsi. l'a ječa ni manj res¬ nična, čeprav je le psihološka, pravzaprav jejhujša, s a j se je dostikrat ne zavedamo. Tistim, ki skušajo pobegniti iz nje, ponu¬ jate s svojim pisanjem upanje, da se ni treba z glavo zaletavati v zid, ker obstaja ključ." Sklep našega razpravljanja tako izzvenva v misel, daje ^robnikov vajenec prav gotovo tudi literatura, venda r ne so mo literatura. ena tistih izjemnih modrih knjig, ki uči, da je mogoče živeti drugače, da je mogoče ŽIVETI*", kot pravi avtor sam v intervjuju z Jožetom Horvatom (Sodobnost 1986). To je knjiga, ki nam pove, da jetreba včasih nagoti k sebi opraviti potovanje nakonec sveta. odnos bralec - avtor), vendar nezapletena. Gotovo paje zanjo značilno, da nad učenostjo zmagu¬ je modrost. x ak® Jogananda kot veliki lama nedvomno premoreta f! 19 Andrijan Eah Jože -mit : Grenki med ' ' (^jubljana, Samozaložba 199®, 83 strani) Jože Šmit (roj* 1922) je obenem s Petrom pevcem, Ivanom Mi¬ nattijem,x* Lojzetom Krakarjem in drugimi (npr* v vojni padlimi pesniki F* "alantičem, Kajuhom in I* Hribovškom) pripadnik pesnišk ke generacije, ki jo je močno sli kar usodno px*izadel 8 2* svetovna vojna* Od njegove prve pesniške zbirke Srce v besedi (195o) je minilo natančno 4o let* i'ri oznaki Šmifcovegapesništva se kaže kot zelo uporabna Paternujeva opredelitev pesništva omenjene generaci¬ je ; "nspoteh ••• k moderniziranim oblikam romantizma*" V prvem obdobju je gojil Šmit predvsem sklenjene pesniškeoblike, v zbirki Grenki med (naslov je izrazito paradoksalne narave) pa prebiramo svoboanoverzne oblike, ki jihbprežema kar klasično jasna sporočil* nost* 'Lak® ostaja pesnik vseskozi daleč od kakršnekoli hermetič* nosti.xxnkHxmsksqj* L 8 bk 0 bi celo rekli, da je komunikativnost z bralstvom aii kar z obdajajočo ga človeško skupnostjo prisotna žm v naslovih nekaterih njegovih pesniških zbirk fc: pesnik je predstavnik občetva, govori zanj in njemu (Lirika časa, L^ko bomo umirali, Eden izmed vas). Zbirka, o kateri govorimo, vsebuje meditativno, izpovea.no liri - ko, ki upesnjuje širno, splošno-posebno prostranstvo človeškega življenja. Značilni so nekateri "splosni" naslovi : svoboda, Gtrik, Ženska, otrah, u anje, Vnuk, Življenje (kar dve p esmi s tem naslovom 0, Luša, Bolečina, Iskanje, Ljubezen, ^elo, Kisel* Neka¬ teri naslovi so enaki kot v Grafenauerjevih Skrivnostih, npr* Strah, Kisel, Ljubezen, svoboda, Življenje, Luša, Bolečina. Uje¬ manje naslovob je lahko šLučajno, morda pa je vendarle Grafenauer- jevazbirka Šmita spodbudila, daje še sam podal svoja pesniška vi¬ denja omenjenih eksistencialij* Šmitov pogled na svet je v zna¬ menju zrele modrosti in v uravnoteženju življensjskih nasprotij. ^staja v humani stičnem risu čustveno-ra zumnega reagiranja« fri nekaterih pesmih ječutiti tudi odzive nepolitična degaJanja, npr« v pesmi otranke (Ljubiva zato / skupaj ta svet, / sočlovek ^emljan, / seziva si v dlan«.«)* ali v pesmi Korotan in kosove v srcu ("afcko obujaš spmine,/ lahko slaviš / svojeprednike, / a ne misli na to, / da jih obudiš«)« ^esnik čuti katastrofizem tega sveta (pesem Oči : Hodile so oči, / vsenaokrog so se ozirale / in iskale človeka, / a človeka so samo slutile, / ker so slepele / v grozi pred njim«). V agnostično prizanje izzveni pesem *sksnje ) ••• Ničesar ne toem in ne bom vedel«•«)• Vitalistično pa je spo¬ ročilo (druge) pesmi Življenje (^ekaj bom /moral začeti, / četudi vsem drugim v posmeh, / nekaj na novo vzljubiti, / četudi bo greh)« lesnik spodbudno konča zbirko s pesmijo Kisel ( ••• Kisli porajajo / velike stvari, / lepa, čista misel / lshko umije svet« Šmitovo pesniško zbirko je likovno obogatil z grafičnimi pripevi Hože Ciuha, tako daprijetnodeluje na "srcein oko"« Boris A. Novak : Vrtnar tišine - Gardener of Silence (-»-gubijsna, Mlodinskaknjiga in Društvo slovenskih pisateljev 199o « 92 strani) Posebnost te izrazite lepotne knjižneizdaje je, da je v znamenju dvejeg avtorstva t obsežnejši likovni del (43 strani) sestavljajo slike Vide Slivniker "elantič, manjši literarni del (25 strani) papesmi Borisa A, Novaka* G re torej za srečanje dveh umetnosti, ki sta večkrat v najtesnejših odnosih (prim* ilustra¬ cije luterarnih del); seveda v našem primeru negreza dobesedno ilustriranjepesniškegageadive, marveč za enakošravno soočanje dveh dveh različnih umetniških svetov* ‘ekajkrat nastopijo sicer isti ali podobni naslovi pri pesmih in slikah ( npr. Poldan vo¬ nja - r oldan vonja. Zima - vrt pozimi. Prazno jeobzorje - Ho¬ rizont, Nobena sapa - ^atišje, Potok - Potok barv. Drevo - "*az- pedajoče drevo, fioža - Ugaslo cvetje ••*; naprvea mestu so ha- slovi pesmi, na drugem slik), vendar tudi tu negre za ilustra¬ cije, ampak za že prej omenjeno soočanje* inu- he) idr#; pisatelj sicer piše o zgodovinskih dogajanjih, a misli no sodobnost. Zgodovinoporne ni tu so me pretvezo ali tudi nekake za vetje (apr. pred cenzuro), iz katerega pisatelj nenotesc govori o (najčešče politični) sedanjosti. Kot vzoren primere! te usmeritve noj omenim roman A, Koootlerja fipartak, v katerem se vzporednosti med sušerjakim uporom v starem Rimu in komunističnim gibanjem 2o# stolfctja več kot jasne; naslednji tovrstni vzorec je roman češ- kegepisatelja J. Četolo Jezusovo družba, v katere« ob obravnavi IV# stoletja (obdobje po belogorski bitki 162o) karečutimo zagatne vzdušje po sovjetski okupaciji Češkoslovaške 1968 ; v nekem smislu spada v ta sklop tudi Bartolov Alamut# 3 V nadaljnjem razpravljanju borne videli, da obstajao pri -^evku vse tri omenjene usmeritve : fabulativne, pravazgodovinska in seda¬ njost predstavljajoča* ^e pred obravnavo Bevkovih del z zgodovinsk ko tematika pa se kaže vsaj na kratko posvetiti ^evkovemu mestu v naši književnosti, "evk pripada pisateljski generaciji po moderni (novi romantiki)* Hedtem ko je I* Pregelj sedem let starejši od ~ev ka, pa so le-temu p® letih rojstva najbliže tile avtorji : A* ^e- mee (1886), I. ^atičič 51887), J* Pahor (1888), A* Budal (1889), J. Lovrenčič (189®), J* "alen (1891), I. Vašte 51891), N. Velikonja (1891), j,Kozak (1892) in - najpomembnejši - Lovro Kuhar - Preži¬ hov Voranc (1893)* °eprev je ta generacijaodraščala v času Can¬ kar jeveprevlade v prozi (obdobje do 1918), je vendarle Cankarjev stilni vpliv nanjo minimaleb. v ečinoma nadaljujejo slovenski rea¬ lizem 19. stoletja, na nekatere (tudi na "evka) krajši čas vpliva ekspresionizem, v 3®* letih pa postanejo, v 3o* letih pa postanejo bodisi vodilni predstavniki "novega" realizma (J* Kozak, Prežihov Vofcanc) ali solidni predstavniki domačijskega realizma (J* Jalen, N. ^elikonja idr,)* Bevkovo mesto je nekje vmes : mee vodilno pi¬ sateljsko generacijo po Cankarju (za Pregljem) in domačijskimi pi satelji, ki pa jim je v marsičem blizu (A, *emec, I. iA atičič, J. Pahor, A. Budal, J. Lovrenčič; vsi omenjeni pisatelji - razen No- tranjca A atičiča - so ^rimorci I). Ob tem razgledovanju še omenimo, fa je vrsta teh pisateljev posegala po snov za svojo dela tudi v zgodovino (razen ^reglja še A* j*emec, I* a tiči o, ahor, A. Budal, J* Lovrenčič in še posebj I. T aštetova, ki seje natovrstno prozo kar specializirala)* Končno se ozrimo ©brisno še na Bevkovo življenjsko pot, da bomo videli, v kakšnih okoliščinah so nastajalo njegova dels nas¬ ploh in tista z zgodovinsko tematiko posebej, Rojen v ^akojci na 4 - '“'erklaanskem spdn ^evk pokrajinske še med primorske avtorje* Potem ko seje pred 1. scetoovno vojno že usposobil zaučitelja in nekaj časa tudi poučeval, se je udeležil 1* svetotene vojne kot avstrijski vojak na vzhodni fronti. Po vojni se je najprej zaposlil kot časnikar v Ljubljani, leta 192 © pa se je prese¬ lil v Gorico in sčasomapostal glavni slovenski pisatelj in kultur¬ ni dalavec na našem ozemlju pod Italijo. Bil je urednik pri raz¬ nih časopisih in založbah v Gorici in -Tstu. V obdobju itali¬ janske zasedbe Primorske je bil večkrat zaprt, tudi kapitulacijo Italije 194-3 je dočakal v zaporu. Od 194-3 do koncs vojne je bil v partizanih in postal celo predsednik Pokrajinskega N00 za ■‘Ti¬ mor je in Trst. Tudi po vojni je bil bolj ali manj povezan s ■“rimorske, pokopan pa je v Solkanu. Potem ko je ^evk leta 1922 izdal svojo prvo knjigo pripoved¬ ne proze, zbirko črtic Paraon, moramo počakati na prvo knjigo, ki spada v naš pregled, do leta 1927. x edaj je izšla v ,i! rstu pastirskazgodba Kresna noč, ki pa jo lahko ustrezneje označimo Dogajanje za povest.X 3 fl 0 Btx je časovno točno določeno (1473), krajevno (vas ^azne) pa manj, vendar gre prejkone za Tolminsko. Abtor sicer oriše fevdalno-tlačonske razmere ha deželi, vendar go bolj zani¬ majo prvinske človeške strasti, tavajoče med ljubeznijo in sovraš¬ tvom in končsvsjoče se z zločinom in kaznijo. %lo vsebuje pri¬ kaz številnih ljudskih (še poganskih) izročil : kresno noč, obred z zelenim Jurijem ipd. Glavnaoseba pastir Jure je neke vrste izob¬ čenec, s a j je sin pobeglega morilca Matije (le-ta je ubil v lju¬ bosumju kmeta Tinaco), Pohovitev ljubezenskega trikotnika je tek¬ movanje Jureta in Tinacovega sina Tončeta za dekle (poznejšo Jure¬ tovo žene) Svetke. Ko Tonče Svetke posili, jo Jure v besu ibije 5 in zažge vas« Ko hoče Jure naočetovo pobudo že priznat;! krivde in oditi k sodniku v Tolmin, ju prestreže množica vaščanov in ju linča« Zgodba je za v evkovo prozo pravzaprav kar vzorčna, saj bo podobnih prikazov silnih, romantičnih, izjemnih strasti še več. Pisatelj je povest za izdajo v 2. knjigi Izbranih spisov leta 1935 popravil, v 3* knjigi Izbranih spidev 1953 peje ostala v bistvu nespremenjena« Obsežno zgodovinsko fresko razmer in ljudi (čas od konca 13« d.© sredine 14. stoletja) je "evk ustvaril v romanu - trilogi¬ ji Zgnmenja na nebu ;sestavljajo ga : Krvavi jezdeci (Gorica 1927, 2. izdaja 1928), Škorpijoninzemlje (Gorical929) in u mi bratje in sestre (Gorical929)* Posamezni naslovi temelje predvsem na Apo- kapisi (prim. Štirje jezdeci Apokalipse, rkorpijoni zemlje), zad¬ nji naslov (Urni bratje in sestre) pa lahko seveda meri tudi no sodobnost, na čas nasilja fašističnih "črnih srajc". Značilni začetek Znamenj na nebu se glasi * "Na severni strani goričke deže¬ le je v srednjem veku, ob zatonu trinajstega stoletja, in slej, ležala velikapitana, molzna krava. la ktava je bilo Tolminska de¬ žela. Njena vimena so bila belain vabljivo napeta, za njene štiri sesce so se klali in izrivali beneški doži, oglejski patriarhi, čedadski kapitelj, goriški grofi in drugih gospodov brez števila. Ubogo ciko so r zali, drezali in bezali, da je mukala od boleči¬ ne; žejna in krvaveča je motala oddajati mleko v prostorne žehtar- je, ki so jih mogočniki *ed krvavim tepežem nastavljali, in odri¬ vali jene teličke." Vsebinsko je roman izjemno nabit, oseb pa je toliko, dajih le s težavo obvladamo. Povejmo le, da sezvrste v do¬ gajanju vsi sloji fevdalne družbe, odtlačanov, preko biričev in me¬ ščanov, plemičev raznih stopenjnin duhovnikov do goriškega grofa in oglejskega patriarha. Dogajanjepoteka v kočah in gradovih, v 6 divjini in v mestih (Gorice, ^edad^:, Oglej), torej izrazir o kon¬ trastno« P© vseh mogočih strahotah srednjega veka (npr« vojne, kobilice, lakote, potres, kuga ••«) in težkih preizkušnjah nasto¬ pajočih oseb konča ~evk Znamenja na nebu s takim sporočilom t 'Ljudje so znali ceniti življenje, ki so gaodkupili s trpljenjem znali ljubiti zemljo, ki so jo stokrat piščali s krvjo, tisti stari, po svoji žilavosti in življenjski odpornosti občudovanja vredni lnudje, katerih sin si ti, bralec, in jaz, ki sem ti z ljubeznijo xnqažxa±x ta roman napisal«" Kot zgodovinski vir je služila ^evku predvsem Rutarjeva Zgodovina Tolminskega« i; a koncu Črnih bratov in sester je najavil ^evk tudi nadaljevanje Znamenj na nebu ("Zgodovinski dogodki opisane dobe se bodo nadaljevali v povesti "Človek proti človeku", ki bo zgodba popolnomazase, v eni knjigi zaokrožena."). Znamenja nanebu so ponovno izšla v Izbranih spisih V leta 1956 in še posebej leta 1978 in 1981« Le s pridržki lahko uvrstimo medzgodovinske povesti tudi Vihar (Trst 1928)« ^elo opisuje življenje slovenskih ribičev med ~evinom in *rstom, vendar čaaa nemoremoraprav določiti; dogajanje pote a v nejasni preteklosti (najbrž še v času "eneške repub¬ like, torej nekako do konca 18. stoletja). Podobno kot pri Kresni noči in tudi Znamenjih na nebu gre za usodno, prav baladno zgodbo o ljubezni in sovraštvu : vihar s trasti v ljudeh je vzpore¬ / den viharju na morju. Obris vsebine spominja na ljudsko balado Hošlin in v erjanko. Ribič Mikola ima mlajšo ženo Juco in sina H- kolčeta. Priseljeni Tržačan Piero ima sina Tonina. Mikolčein Tonin tekmujeta za Dražejevo ^aro, a Tonin gleda tudi za Mikolčetove materjo Juco« ho Mikolazato izve, povabi Tonina z bačke na ribolov a ob tem Tonin starega Mikola ubije in ga vrže v morje, po vrnit- f vi nsobalo pa izjavi, da so ^ikola ubili na mor#u beneški ribiči, čožoti 1 • -apetost med mladima se nadaljuje, kikolče se poroči z aro, Tenxn pa se hočeporočiti z Juco. Končno pride do ponovitve¬ ne situacije (prim. Kresna noč i). Tonin povabi Hikolte na barko, da bi gaubil ("evk uveljavijo v svojih delih slepi determinizem usode, ki je prvobitnega ali delno že naturalističnegaizvera.) A Kikočče se uspe rešiti in zdaj on ubije Tonina. Iz viharja se vrne naobalo in zločin prizna (spet primerjava s Kresno nočjo O. Soseska preda fcikoleeta viharnemu morju - v pogubo. Ljudska balada je v prozi striktno izpeljano ( ^erjankev oče - Mikolo, Verjankova mati - Juca, v erjanko - Hikolče, Rošlin - Tonin). Posredno lahko najdemo v povesti tudi sledove slovensko-italijaiskih nasprotij ( Ai ikols, Školča - Pero, Tonin). Povest je delno spremenjena (tudi drugačen konec I) izšla 1935 ▼ 2. knjigi Izbrehih spisov in v glav¬ nem enaka v 3. knjigi Izbranih spisov 1953 in posebej še 197«. Človek' proti človeku (Gorical93») j« avtor napovedal sicer kot povest, a je najbrž zaradi strtim obširnein razčlenjene pripo¬ vedi ustreznejša opredelitev roman, ^elo se dogaga na istem kra¬ jevnem prizorišču kot Znamenja na nebu, časovno pa Znamenja na nebu neposredno nadaljuje (začetna letnica dogajanja je 134-9* torej eno leto za znano kugo, ki je, mimogrede, tudi osnova za okvirno pripoved v Boccaccioven "ekameronu 1). V naslovu romana moremo videti parafrazo znanega reka človek človeku volk. Nosil¬ ni vozli zgodbe so * plemiško življenje, razni boji in spopadi, upor plemičev proti oglejskemu patriarhu, uboj oglejskega patri¬ arha, kruto kaznovanje zarotnikov - vse skupaj podobno kaki krvab vi renesančni ali romantični tragediji. Roman je ponovno izšel 1937 v 3* knjigi Izb^nih spisov in še 1958 v 6. knjigi Izbranih spisov. 8 Noslednjaknjiga v našem pregledu je povest Umirajoči bog Triglav (Gorica 193©). ^a začetku knjige je ^evk natančno citi¬ ral vsebinsko pobudo za to delo s "L. 1331. 16. avgusta začne verski inkvizitor za "^eneško in Furlansko, Francesco xx da Clugia, pridigovati križarsko vojno zoper Kobaridce. Ondašnji Slovenci so namreč molili neko drevo in stidenec pod njim. Vojna se vzdi¬ gne iz '“'edada pod vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka dre¬ vo, zamaši studenec in izruje ostanek stare vere. - S. Rutar : Tol¬ minska zgodovina*. Opraviti imamo z izredno pomenljivim naslovom, ki galahko prevedemo kar v "Umirajoče slovenstvo na Primor¬ skem". V p vesti je še več simbolnih imen : npr. Gorazd - pogan Jasna in Volkice - njegovi hčeri, *ri mož - potujoči duhovnik. Konfliktnapolarizacijajetakale : prvobitno poganstvo - nižjeslojno slovenstvo - miroljubnost na eni strani in institucionalizirano krščanstvo - višjeslojno italijnastvo - nasilje na drugi strani. T© delo moramo ob vsej živopisni zgodinskosti (ponovno se pojavlja¬ jo v povesti že iz prejšnjih del znane izkemne strasti, družin¬ ski spori, celo bratomor, mučenje, nasilne smrti ...) vendarle uvrstiti v na začetku pmenjene 3. skupino zgodovinskih povesti. Bevk sam je namreč o & sodobnem ozadju za to povest povedal nas¬ lednje : vrhu Krna so bili Italijani postavili velik spomenik vojakom alpnistom, ki so padli v bojih v juniju leta 1915. stre¬ la je spomenik poškodovala, a fašisti so za poškodbo dolžili do¬ mačine. Dne 22. junija leta 1922 so iz >dada, Vidma in drigih mest pridrli v Kobarid fašisti, uničili spomenik skladatelja Hra- broslava Volariča in posekali lipe na trgu. Drugi dan so napdli tudi Drežnico napobočju Krna in požgali župnišče. Divjali so tudi po drugih bližnjih vaseh in izvajali nasilje nad prebival¬ stvom, ki jeponekod v strahu bežalo v gore in gozdove. To je bilo 9 prvo fašistično nasilje v večjem obsegu na Goriškem, ki je lju¬ di globoko ptetreslo..* w Povest je ponovno izšla 196o* Ali ekaj težav pri uvrstitvi v naš pregled jo z ^evkove zgodo¬ vinsko povestjo Burkež gospoda Viterga (Gorica 1931 - izšla s psev¬ donimom Tone ^emažar). Resda ni dvoma« zgodovinskih okoliščinah, dokaj nejasnapa sta čas in kraj dogajanja. Iz omembe bojev v ‘‘“ale- stini, ki sejih je udeležil revni s±fcmzplemič Vlterge, moremo sklepati križarske vojne, torej na 11.-12* stoletje, ^e slabše je s krajevno določenostjo* Pisatelj se izogibavsakršnega krajevnega imena, imena reke ipd. 'I‘a nekako splošni srednji vek nekoliko določajo le itelitfansko-slevenska mešanica osebnih imen, tako da navsezadnje le umestimo krajevno prifcorišče nekje med Akni Ogle¬ jem in Tolminom (torej v isto okolje, v katerem se dogajajo tudi že prej omenjeni Bevkovi teksti). Osišče zgodbe je ljubezen bur- keža Oliverja do plemkinje Adelajde, kar pa se konča po pričako¬ vanju nesrečno t Oliverja obglavijo, Adelajda pa se utopi* Med vsemi Bevkovimi v zgodovino uprtimi deli spada Burkež gospoda Viterga najbolj v prvo, fabilistične skupino, torej v sfero tri¬ vialnosti. Tudi shematičnost je precejšnja j k temu še dodatno pri¬ speva prej omenjena krajevna nedoločenost* Naslednjo ^evkovo delo z zgodovinsko tematiko je spet ozem¬ ljeno in časovno določeno. To jepovest iz turškihbčasov Stražni ognji (Gelje 1931)* Dogajanje poteka v letih W7 in 14-78 na Vipav¬ skem. ^el® prikazuje fevdalne odnose na deželi (kot že številna prejšnja ela), nov tematski elemnt pa je turški vpad* na to penim ozemlje* Povest jeponovno izšla v Gorici 1938. Posebnost tega dela je v tem, daje izšlo najprej v c elju(pri Mohorjevi družbi v zbirki slovenske večernice)* lo povest v is J tM začetnem letu 2. svetovne vojne je izdal ^evk s pomenlji¬ vim naslovom Pravica do življenja C^elje 1939). To je povest, ki se začenja takole : "Bilo je v jeseni leto tisoč šeststo petin¬ dvajsetega, dve leti pred prvim tolminskim puntom, tri leta pred veliko lakoto, ki jeobiskala Goriško in tudi Tolminskemu ni priza¬ nesla.” Obravnava torej prvi tolminski upor 1627. Glavna oseba je ^ernej u avrič, bivši vojak in sedanji borec za zemljo, katereg ga upornost se konča še razmeroma milo, z ječo in izgnanstvom. ^es pa je, daje bil ta upor nenasilen, le na ravni protestov in pritožb. $udi tapovest je izšlav zbirki Slovenske večernice. Jj eta 194-0 (eb ^evkovi 5o-letnici) je izšla v Ljubljani zbir¬ ka novel Mlada njiva. Knjigajeobsegals gradivo, ki gaje pisatelj izbral zs četro knjigo svojih Izbranih spisov (tri knjige Bevko¬ vih Izbranih spisov so izšle v Ljubljani v letih 1934-1937). V tej; kjnigi. V tej knjigi je izšla med drugimi tudi novela (ali bolje k»r povest) Sega svetega Boštjana C^elo jeizšlo v reviji Dom in svet že leta 1928). Dogajanje povesti poteka "v drugem letu francoske Ilirije", torej leta 181©, naobmočju Gorenjske (vas ko¬ lesje, Škofja Loka, Poljanska dolina) in B evkove ožje domovine Cer¬ kljanskega. V ospredju pa ni vprašanje francoske oblasti, ampak predvsem umetniške dLileme vaškega podobarja Ivare ^eljaka. Ob ust¬ varjanju sohe svetega Boštjana si zada umetnik vprašanje * "^aj * je umetnost a nato vprašanje ni pravega, adino odrešilnega od¬ govora ("Poiskal je zapisnik, pogledal vanj in prečratl vse, kar je našel v njem zapisanega © umetnosti. Novega dognanjapa ni znal izraniti v besedah.). v emo tudi zazunanjo pobudo te povesti. £kk V Mladiki 1921 je Stanko Stanič objavil spis Dva cerkljanska umet¬ nika. Stanič jepredstavil tu slikarja “akoba 4 8Spe t 8 in Jožefa Štravsa. k 8 s P et je izdelal tudi kop sv. Boštjana, kare je njegovo najboljše delo. Ivan *->eljsk (prim* tisti, ki se seli) v povesti je torej umetniške predelana podeba ‘Jakoba ^,3 sp e ta, vsekakor pa je v tej osebi nekaj pisatelja samega (oziroma njegovega spoprije¬ manja s pisateljstvem), in te žezaradi imena glavne osebe i med številnimi ^evlovimi psevdonimi sta tudi France ^eljak in Ivan željan I Povest je izšla še v Izbranih spisih III leta 1955 in v Izbranem delu II leta 1969*. vojni je minilo preč j časa, da se je -Bevk spet lotil zgodovinske snovi* ^eta 1956 jen izšle pri Frešerbovi družbi v Ljubljani zgodevinskapovest Iskra ped pepelom. Pogaja se na Tolmin¬ skem začenši z letom 17oe* j žanhrindc povesti se g±xs±xxx pp pri¬ čne takole : "Pisalo se je letom tisoč sedmsto* Bilo je ifcm leto polno nemirov, kakršnega je napovedovalo že njegovo roj¬ stvo. Zg dan in uro, ko seje staro stoletje umaknilo novemu, je bi,o napovedanih toliko grozot, da je ljudem kri ledenela v žilah, ^rnaprerokovenja so prenašali in trosili berači in potepuhi, romar ji in klateški mašniki} od ljudi, ki so bili az strahu pred smrt¬ jo bolj odprtih rok kot kdaj prej, so izvabljali kose Itruha in sira, bele groše in črne krajaarje. ‘spovedovali so prihod Turkov . črno kugo, potres in povodenj, azadnje se bo sonce razletelo in padlo na zemljo - in to bo konec sveta." Kolikor ta citat spo¬ minja na "evkovadela iz 2o. in 5©. let, pa je vendarle treba reči, da se jeob podobni vsebini Bevkov stil precej spremenil, predvsem umiril. Glavno oseba povesti je 1 imen Golja, poznejši upornik v velikem tolminskem uporu 1713* ~evk je s to povestjo nekako nada¬ ljeval svojo povest Pravica do življenja in obenem postavil vse¬ binski prehod k Pregljevim Tolmincem. Limon Golja najprej vodi de¬ legacijo tolminskih kmetov na Dunaj, da bi tara cesarju predala kme¬ čke pritožbe zaradi fevdalnegazatiranja in izkoriščanja. Ko seta 12 'k» neuspešne konča (prim. Hlapec Jernej 1) , po;»stane preganja nec in končno ubežnik iz domovine, k® se umakne na ^eneške, ^eta 1959 je Prešernova družba izdala še ena Bevkova zgodo- viaskompevest - Viharnik. Dogaja se 1812, torej v Č8su francoske Ilirije, in sicer v ožji Bevkavi domovini, v hribovju nad B eške grapa, Glavnaosebe je Krištof Tomažin, begun iz francoske voj¬ ske, ^r pa sta s tovarišem pri begu zadavilaše straža, mu preti še hujša kazen, r ri skrivanju poasga Krištofu stric Kozina, vendar končno - pa izdaji - vojaki le odkrijejo ^ištofain ga nsbegu ustrelijo. Epilog povesti s e dogaja 1015* ko stari kozm8 sklepa svoje življenjske račune, ^evk je v povesti obdelal torej motiv, ki gajepr dlagal šLovenskim pisateljem že I. Levstik v Popotovanju iz Litije do ^ateža (1858), Naslov Viharnik je simbolne narave : viharnik je dreto#, ki se upira viharjem, izpostavljeno kar najbolj neugodnim okoliščinama (prim, 0, Zupančič s ",,, glej to drevo, za usodonič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen.")• Navsezadnje je ^evk eno od zgodovinskih povesti namenil še posebej mladini. To je Iz iskre požar”, povest za mladino, iz¬ šla pri Prešernovi družbi 1963 in posvečena * "Enajstim tolmin¬ skim puntarjem, ki so se pred dvesto in petdesetimi leti bojevek li za pfcavioe tlačanov in umrli na Trevnooku v Goroci". Povest jo nadaljevanje Iskre pod pepelom, kar omenja sam pisatelj in kar se¬ veda tudi bralci zlahkarazberemo. Poudarek je na žimnu Golji, ki se vrne iz ^enečije in n pripravlja punt, in na njegovi družihi. Posebej izstopata v zgodbi otroka : Šinnov sin Karko in njegov prijatelj Tinč. Sicer pa povest prikažepotek tolminskega upora 1713 in njegov konec, krajevno prikorišče pa je Tolminska, tja do Gorice, 0 istem dogodku, tolminskem puntu 1713* pripoveduje tudi 13 zadnje ^evkovo delo z zgodovinsko tenatike : Tolminski punt (Ljubljana 1968, 2. izdaja 1973)* vendar je to pravzaprav le skrajšana priredba povesti Iz iskre požar v tekst za slikanico (ilustriral je delo Ive Šubic)« SKLEP s ^asovna nit ^evkpvih zgodovinskih ponesti in romanov sega od 12* dtoletja (Buriež gospoda Viterga) do začetka 19* stoletja (Soha svetgega Boštjana, Viharnik), V razmerju med ro¬ mantičnimi in res ističnimi elementi je •“evk pravi naslednik sta¬ rejših slovenskih pisateljev, ki so pisali prozo z zgodovinsko tematiko. Toko J, Jurčuč in I, ^avčar kot mlajši P.S. Finžgar (lod svobodnim soncem) so bolj naklonjeni romantični izjemno¬ sti kot realistični tipičnosti. Potrebno je seveda vedeti, v kakšnih okoliščinah jo "evk pisal (italijanskazas odba ^rimorske) in komu je bilo njegovo pisanje namenjeno (celotnemu spektru bral¬ stva - predvsem primorskega - , vendar z mislijo na ljudsko in ne na elitno branje), -^evk je v zgodovinskih povestih lahko ši- rokonrazvil svoje volikefabulativne sposobnosti (1, smer zgodo¬ vinskih povesti oziromaromanov) in delomauporabil zgodovino kot kuliso za sodobnost (3. smer - Umirajoči bog Triglav). ¥ ečina "evkovih tovrstnih del pa spada predvsem v 2. skupino (oblikova- V njezgodovine s knniževnimi sredstvi), ^evk se ni trudil z estetsko dovršenostjo svojih del, tega mu hitro in obsežno pisanje njiti ni dopuščalo. Bolj se jeusmeril v sporočilnost (s oznavnavloga književnosti), katere vodilni toni je narodno”spodbudni, ^ečina njegovih povesti kažo namreč ob težkihbpreizkušnjah in trplje¬ nju naših prednikov tudi njihovo odpornost in upornost. Pisa¬ telj je v teh delih ob zgodbi mimogrede povedal, da so Slo¬ venci na Primorskem (in sploh) prestali že stoletja nasilja in 14 vladavine, s da se vendar še vedno vztraja® drže "na aroji zemlji", s tem pa je vzbujal upanje, da bado (primorski) Slovenci prestali tudi novejša (italijansko ili kak® druga) tiranijo.« Značilno je, daje -^evk po 2* svetovni vojni pisal predvsem delo z "uporniško" tematike (tolminski puntihji), kare ps je po svoje razumljivo, saj se je ideologija NOB utemeljevala tudi nekmečkih uperili., a današnjega, recimo osvobojenega, bralca je narodno- spodbudai vidik v "evkovem ugodovinskem pripovedništvu morda manj tehten ali kar odmaknjen in preživel. Horda pa ni tako, saj se utemeljujemo nezgodovinski vednosti in k tej prippevaj® tudi ' D ev- kove obravnavana dela. ^aj končam z mislijo, da V 'evk nepodlege trpno-vdani razlagi preteklosti, kot jo izpoveduje S. *enko v znani pesmi Slovenskazgodovona (Tihe bori vnuk korakačez grob borega očaka), ampak potrjuje bolj aktivistično, vitalistično smer v srai- t j« slu Župančičevega Prebujenja : "Mi pa po d njimi mat sonci - op. A.L»)se bijemo, vijemo, sijemo, gasnomo, škodimo, hasnemo ... vriskamo, jočemo, hočemo, hočemo.•«". Andrijan /fr X Glavnauporablgena dela : F, v evk : Izbrani spisi I-XII (uvod in opombe napisal France Koblar), Ljubljana 1951-1965 F* Koblar s 0 zgodovinskem pripovedništvu Franceta Bevka (v : F* "evk : Vihar, Koper 197o) ■^evkcva knjiga (uredil B, u erlaae), Ljubljana, 1972 M. Brecel t Bevkova bibliografija, Koper 196o H. Glušič t France ^evk v besedi in sliki, Ljubljana 1978 France '“evk, borec in pisatelj (zbornik), Nova Gorica 198o Paradoksalna eksistenca srečnega Sizifa (Marjan anfreds : ^edeao sonce, Ljubljana, Prešernova družba 199ot 269 strani) pC Slovensko planinsko (in še posebej alpinistično) potopisje se je v 2o. stoletju, zlesti pa po 2* aretovni vejili, dodobra razmahnilo in se potrdil© ne le po dokumentaristično-prieevanjski, ampak celo p© literarni scrani. Hseda so bili (ali so še) med pla¬ ninskimi potopisci tudi pravi literati (npr. Janko Mlakar, a 3 tjaž Kmecl) in normalne je, da ©d njih literarno uspešnost tudi pri¬ čakujem©; večinanaših potopiscev pa vendarle pripada zelo pisane¬ mu spektru poklicev, a so številni raed njitei izkazali velike ispcvedovslnein upevedcvalne sposobnosti* (od poklicnega filozofa Klement* Juga, preko glasbenika Marjana Lipovška, profesorje Fran¬ ceta Avčine, novinarje Zorana “eriae, pravnika Mihe Potočnike do rekli bi, življenjskega ‘'filozofa" M e j C# Zaplotnika, če omenimo le nekatere). Ketpravi angleški pesnik J, Donne, da ni noben člo¬ vek ©tok, tak© lahko rečemo, da tudi nobena nova knjiga ne stoji sama zase, ampak vstopa v naravno povezavo s tradicijo, z že napi¬ sanim. To veljatudi za jjnfredovo knjigo ^edeno sence, s katero zdaj dopolnjujemo navedeni niz. ** začetek naj povem, da je M aB f re da, ki je seveda v gorah marsikaj doživel, znal ta doživetja bralcem pritegljivo in zanimi¬ vo predstaviti, mestoma pase je približal že kar leposlovju (Prag večnosti)• Potopisje je včasih težke ločiti od avtobiogra¬ fije; negotovamefta medobemetipoma proze potekanekako tara, kjer se tehtata pot in oseba. Prevlada šoti « potopisje, prevlada osebe = avtobiografijo. Mordaje ravno alpinistična (izpovodn©-pri¬ povedna ) proza natistem jezičku tehtnice med enim in drugo. 2 Zunsnjapot se namreč v njej večkrat skrči naminimum, zato pa se tembolj poudari "notranja" pat (apr. duševne dileme ob skrajni eksistencialni ogroženosti v gorah); le-ta paje gotova pomembna prvina avtobuografije. 2ake lahko vidimo v ^anfredovi knjigi oboje i krajevno obarvaaeorisezuaanjega sveta in v ©dlomldLh pri¬ kazano življenjsko pot* Knjig® sestavlja 15 samostojnih potopi* sov, ki pajih vendarle povezano doživljamo v razvidaem kompozi¬ cijskem loku ©d uaivno-zagnane otroškosti (Prvahoja naTriglsv) do težko preskušene človeške zrelosti ob bratrančevi aorti v steni (Prag večnosti). Morda se velja ustaviti že ob "zgodbi" Prve hoja na ‘friglav. Seveda nas opomni na znano Ai ewrngerjevo Mofto hojo naTriglav, a z opazno ra lika s "Prvehoje" je neke vrste Manfred©va iniciaci- ja za gornika©zirorna alpinista, "Mojahoja" poje predvsem podoba o pisateljevi poti skozi življenje, vrh, ki gepisatelj doseže, pa ni OJriglav, ampak knjiga sama. V *!"Prvi poti" gre za realno pot v "Noji hoji" pa ob realni poti književnih oseb za simbolno-lite- rarni pomen. Posebej kaže omeniti obsežnejši potopis Leden© sonce, ki že z naslovom vzbuja parodokslone občutke ob mešanju naspro¬ tij (prim. ob tem Kovičevo nbirko pesmi Ogenjvoda l). V Ledenem soncu prikaže w anfreda svojo prvo pot v Himalajo, odpravo na Ma¬ kalu leta 1972, ki se ni končala z osvojitvijo vrha, v epilogu pa je podan še kančni uspeh tega neznanskega truda, vzpon na li akalu C8475xm) tri leta pozneje. V zvezi s tem dosežkom je vredno za¬ reki juček pi s3 ti r vt*^ j l ,i n ng kimmxvxtgK potopisu (" a z pa sem tedaj postavil svetovni rekortdi osvojil sem dotlej aajvišji vrh brez dihanje dodatnegakisikaiz bombe.") 3 V prijetnem kramljanju z naslove® V severni steni ii 3 tterhorna se detskbe dilematienegaplezalčevegs dušvesega stanja pred vstope® v stene in gs oriše takele t "&ad bi pobegnil, rad bi prišel .izpod oblasti te stene, vendar ne morem več; rad bi se ebr nil, vendar ne najdem primernega vzroka; irad bi zbežal v doline, vendar nimam niti zase nobenega opravičila in neza tiste, ki grede skupaj z mene j; rad bi si pojasnil, Čei$u sploh grem v goro in v steno, v nevarnost in v neudobje, vendra si nikoli :ae morem do¬ volj prepričljivo - pavendar nikoli neodneham in nikoli ne obr¬ nem koraka*" V spisu Pod vrhom sveta Manfreda sugestivno upodobi svoje sode lovaaje v ekspediciji na Meunt Everest 1979* ^er je nanjo odšel "s najvišgim ciljem" ("vse, ksr bi bilo manj kot vrh, bi bil ssae neuspeh"), je Manfredo ta "Pod vrhom" nedvomno prizadel. V potopisu Stena smrti je avtor mikavno orisal vzpon po sever¬ ni steni Eigerja (" x ak je ta Eiger na svoji severni štreni : če je vremelepo, splezajo njegovo severno steno celo povprečni ple¬ zalci, če je slabo, neprideje iz nje niti najboljši med odlični¬ mi."). V utrinku, meditaciji, izpovedi e pomenljivim naslovom Rob življenja, rob smrti se s oznanimo s prelonnim ternutkom, ki ga doživlja alpinist med biti in nebiti* iv Wredovaknjiga, ki jo begate lepe barvne fotografije, je imenitno branje za vse, ki jih zanimajo gore in ljudje v boju z njimi, a tudi zatiste, ki skozi aplinistovo početje doživljajo intenzivno stopnjo človekovo bivansjko pustolovščine. Kot vsa]j» dobra alpnističnaknjiga nam tudi Manfredova prikaže široko paleto možnosti, kaj aplinizem splih je ; vrhunskinšport, uveljavljanje jaza, osvajanje "nekoristnega sveta", tip nevarnega življenj«. izzivaajeusede , stik s transcendenco ali variacija srečnega jiaifa , ki (namesto skale - bežjekazni) po 9 lastni volji nenehno usmerja svojetelo in svojega duha navzgor^ Aadrijan ^ah Dragi Darjan l 31.7.199» Kot sva se domenila, Ti poaičja* prikaz “aniredove knjigo ■^edeno sonce za F/, Upa«, da je tudi dolžina nekako primerna I? Prilaga« Ti tudi Številko žiro računa, dobo vse skupaj : 5oloo-62o-lo7 sklic na št, o5 lol2118 - s2©5®1 Ljubljanska banka - ^©spodarsi® banka PE ©12 Ljubljana Moste A,L, Ljubljana, Društvena 9 Sprejmi lep pozdrav I Aadrijan Ivan Hribovšek s Pesmi (Ljubljana, Cankarjeva založba 199o, 1©5 strani) 3 pesnikom Ivanom Hribovška« (1925-1945) se je zgodilo nekaj podobnega kot g Iraacetom __ alaatičem. bjuno povsem nepolitično pesništvo je bilo dolga desetletja zamolčevano ali postavljamo ©b stran samo zaradi tega, ker nista v vojni padla na pravi strani, to je s na strani zmagovalcev. Potem ko smo že d očakali norma¬ len izid Balantičevih pesmi (zbirka Kuževna steblika), smo končno k- f tl se izid Hribovškovih pedmi, za kar je bistveno zaslužek profesor Irance Pibernik, ki je zbirko pripravil za tisk, napi¬ sal paše tehtno spremno besedo in izčrpno kronologijo. Gotovo je Uadvseprimerao, doje ravno v t.i. spravnem obdobju izšla tudi H r i» bovškovakajiga• °etudi nas seveda pretrese pesnik©vausoda kot enega od izdanih, predanih, prodanih (?) ia v smrt poslanih Vetrinčanov, se kaže tu ustaviti le ob njegovem pesniškem Oslu. Po tem, kar v zbirki prebe¬ remo, je mogoče H^ivškepridružiti izstopajoči skupini naših izjem tiO talentiranih zgodaj umrlih pesnikov : Ketteju, kurnu, Koso¬ velu, Balantiču ... S Hribovškovepesniške vzore edkriit ^ v širokem razponu od stare do nove ipmantike, pri te« pa nas po¬ samezne pesmi spomnijo na prav določene pesnike : že prva , Pora- ladnarsdost 1, kar razločno na c enka. V so teke vplivne sledi pa »epomaaijo, daje pesnik zgolj nekak epigoa, marveč le to, do se normalno vključuje v tradicijski tok. V zbirki prevladujejo skle¬ njene verzneoblike, nekaj pa je tudi pesmi v svobodnem verzu. Sbocfc 2r~tji, zadnji, razdelek paje v celoti sestavljen iz sonetov. 7 nihaju med aretlo romantike (Župančič) in mračno romantiko (Gradnik) je Hribovšek bxi»e slednji. Cikel pesmi Ns očetovem grobu nas sponni seveda na znano Kettejeve pesem Na otčevem gro— "ou, vendar (j* ideja pesmi precej drugačnakot pri “-etteju ( prim« kosec prve pesmi : O vstani, vsatni, ®ce, iz gomile / in pojdeva zgubljene ciljeiskat, / razkrivat greva sence, ki namerile / so moje duše skrivani zaklad«), Pesem azgevor je dodatno zanimiva, ke.c pesnik nagovarja v a je j svojega znanca iz gimnazije , pesnika Ocžeta Brejca (danes bel j znanega kat Jožeta ^avarsko)«,x -'-esen A rometej spominja v anaogečem na Goethejev® istoimensko pesem« Izra zifce gradsikovska je pesem “siest. rrav pretresljiva je omledna pesem 1944 (5« kitica : 0 ti prekletstvo, ko bi hotel rasti, / razpeti sile, ker napne se lok, / zoreti hrepeneč v zaključen krc«;, / P® moraš brez besede bedno pasti«) • -tešem helenskim bo¬ govom vzbuja primerjav® s “einejevo pesmijo Bogovi Grčije« V pe¬ smi -Slutnja je izpovedan® pričakovanje msrti ( začetek 4. ki¬ tice : ho me rfLednjič vržej* v jam« / ia blizu ae bo / človeške duše, zajokal v grpzi, / j®j, v blagodejne bora prst ...). _ur» »aj- lepših Hribcvškovih pesmi se mi zdi Drevesen« ;5oa et Besedo noša, tv®jer®zadetje ... je v celoti bolj gradnikovski, a kaže kar dvojen stik z -Jurančičem (pesem hišo beseda, začetek pesmi -telesa noš© : 1‘elesa naša, vrči dragoceni «.«)* Mučne vojno vzdušje upesnjujesonet Ura 1943« ^a&ljučnapesem zbirke Paladi, ki govori o poeziji k@t eksistenvi, pa se konča prav antologijsko (Ali eno, Pale s, mi izpolni: / pesen naj zapojem, ki ko v snu / mračna nosim jo v iskanem dnu. / Potlej mirno meza vek prekolni: / za trenutek bil sem kakor bog, / zatrenutek v sebi sklenjen krog!). ha kratko bi lahko označil Hribovškov® peemi kot dragocen člen naše najboljše pesniakotradivije. Ježe ^ehar : Aurora austtfalis ljubljena, Mladinska knjiga 199© t 99 strani) Mladost je očitno sela raztegljiv poleti (ker je pravzapnav razveseljivo a& vse, ki so žev objemu "srednjih let”), sej so pesui Jožeta Žoharja (roj. 1945) izšle v zbirki Pata Mladih i v es pa je, da izpričujejo Žoharjeve pesfcd dobržno nero j&lafostn« zagnanosti, neposrednosti, vneme, pa tudi igrivosti, kar vse bi navsezadnje uvrstitev v omenjeno zbirko potrjevalo. Žohar je doma s Goričkega, a že dolgo živi v Avstraliji. Tu živahne deluje v slovenskoavsralake* literaniounetnišken krožku in sploh v druč- tveaea življenju avstralskih Slovencev. Obenem je tudi literarno dejaven. Aurora austrelis pa je njegova prva pesniškozbrika (ure¬ dil j© je Tone Kuntner, spremno besedo pa napisal Katkaž Kmecl). kdo pričakuje, do bo v Žoharjev! knjigi odkril kake 'iskri¬ ce domorodne", se pač noti. ‘^ake imenovana domovinska tematika je res v ospredju pesnikovepozornosti, vendar so Žoharjev epe and pre¬ senetljivo sveže in so le mal® obremenjene s tradicionalne slo¬ vensko sentineatalnostjo. titik z domovino od zunaj pa nasploh daje Žoharjevim pesmim večjo in globljo doživljajsko napetost* * t ezve— seljiv je Žohar tudi po jezikovni strani i ne sume da premore begat in gibek jezik, ampak se povrh še z jezikom suvereno in posrečeno poigrava (prim. zlasti zaključni ciklus Aurora -ustralis) . Zbirkoje razdeljena v šest ciklov, ©d katerih jo žeprvi pus- večea srečanju z domom (domovino) Doma Doma Doma. V naslednjem ciklu sepesnik, nasprotno, sooča s tujino. A er a© potovanja (re¬ alna ali miselna) steInapesaikovaznačilnost, se tudi tretji cikel imenuje S potovanj. V tem »iklu je več občutenih pesmi o domu (npr. A ti se vračaš v tisti sen, Očetov odhod, otrmiš, moj sin ? dugestivnapesem^ake kako" se končatakole * "^ako senaj zveže* med hribe, / kako noj vodi povem svoje pravo ime, / 2 O kake ja ©stane« »era zdel jen, / kake naj »e gro« »eraajen od a jo ? Cikle lazbajanjo j« usmerjen v ljubezenska intiaaoat, cikle ^ali- posai pa že a naslovom napoveduje prevladujočo žalebaast. v ečja so ustaviti še ob zadaje m ciitlu (Aurora Australia) , a katerena jo kar trikrat omenjena naša znamenita gops a^epa Vida, 5e posebej ponen- lj.ivaaa aaše izseljenstvo. Tu se razmahne pesni*«va igra a bese¬ deči, ki omogoča večpomenskost ( »pr. dolg a čas joj dolg iz let; med otrple mir se ne to pir je; © kriza 's tema; iz muz aje ni; ©d tu je id| iz mozga »i; za gozde ni; je vset prek let; v »as Vid en je; polke veliki a vee ni kov; O sin teze dveh; e vro vizije e vr« pice; preveč preveč sva omea ila ••»)• Žchsrjevakajiga dokazuje imetniško kakovost in jo velja vse¬ kakor {-^ijazne pozdraviti. A avle Zidar : Mlaj : »gaji gotovosti (Ljubljana, ^anlarjeva zalažba±8$* 199a t 1J1 strani) V času ad 196» (prva Zidarjeva knjiga) da daaes Je izšla okrag 7 ® Zidarjevih knjig, ajegav apus pa dapalajujeja še številae reviilne objave* Pa pladevitasti in številu aaslavav se Je taka aajbalj približal v evku, tovrstnemu rekorderju aa Slovenskem« Iz velikanske Zidarjevekajiževae bere pa izhaja dvajeaprijemlji- vih problemov : težkaabvladljivast tega apusa cela za strokov¬ njake (Zidar "zahteva" taka rekač svoje bralce 1) in kakovostna nihanje Zidarjevih del (eaaka visoke kakovosti svajih del ni ab- držal aabea mnagapišači pisatelj, vštveši -Balzaca ipd«)« Poseb¬ na značilnost pri Ziradjn Je še, ds sa že ajegava prva dela vzorci za kakovest Csaha z olfcrja damoviae, Sbeti r avel, Oče naš. Jugo idr«) ia "»ara" kaka pisatelj taka rekač "tekmovati" z nji¬ mi« Pripaved Mlaj (s podnaslavaa s agaji gatavasti) moremo brez nadaljajega uvrstiti v vrh Zidarjevega pisanja, s tea patudi na opazne mesta v aavejši slovenski praži« V Mlaju, ki Je Jekaka mešanica sedanje avtabiegrafiČnesti, spamiaav »»otroštva, prese¬ netljivih in svežih meditacij ia sugestivnega papatavaaja skozi prostor ia čas, »k se vrača pisatelj v svoje rajstaa akalje (slo¬ venski Javornik). Omeniti kaže, daje tovrstna kmmžarji^ Zidarje¬ ve "vračanje" že dezdaj nekajkrat prispevala h kvalitetnim književ¬ nim dosežkom (npr* ^arakarji, Dim, -^i diši pa sestri Juli, k Oku¬ pacija ^avarnika)« Ali Je ta tista antejevska vračanjek zemlji pa njene moči ? Kakorkoli že« Ka prebiram* Mlaj, nas pisatelj osvoji z vrstna sugestivnih prizorov (npr« trgovski obisk ‘Prsta, zgadbaa psički Lisci in njenem sinčku čričku, spominski utrinek a streljanju talcev 2 7 med nemške okupacije, drugevanje s sestrične Fini, grebe banalne srečanje s sodobne barakarske stvarnostjo, odkrivanje družinskih izvorov iz 17 « stoletja,ob koncu pa vrhunec t zgodba exsxssBm nemškem esesovcu, ki na stroa leta mrmra judovske molitev, katere sicer nerazume, zapomnil pa si je je v koncentracijskem taborišču od judovskih zapornikov, obsojenih na smrt ...)• Odfces tega dela do "resničnosti" razloži Zidar takole x "Osebe in dogodki v tej knjigi so tu in tam podobni resničnim, čeprav pretežno po naključju." 3 svojo novo knjigo bo Zidar vsa¬ kemu odprtemu bralcu obogatil srce in duha. Marjeta Novak : Posebne nežnosti 7 ' C / . (Ljubljana, Prešernova družba 199o, 236 strani) prvi trije romani Marjete Novak (Vrtiljak, Kristina, Vila Ilichel) so pokazali, da avtorica ne podlega enostavnim tujim vpli¬ vom niti ne uveljavlja neke lastne ponavljajoče se manire; narobe, vsak njen roman je bil tako po vsebinski kot po izrazni strani pre senečenje zase« Prejšnjo ugotovitev lahko utemeljeno prenesemo tu¬ di nan#**x avtoričin četrti roman Posebne nežnosti* "ekako “podob¬ nost" tega romana z Vilo Nichel ali Kristino pa lahko odkrijemo v lokaciji dogajanja Francija)« Tovrstna pripovedovalska pozicija omogoča avtorici pogled na domsčelogez distance in pa preseganje zgolj domačih vidikov ob soočanju z (zahodno)evropskim svetem« Homan je zanimi vame sanica žanrskih seszavin i imaelemente ljubezenskega romana (nekaj posebnih ljubezni), s tudi političnega romana (položaj vzhodnih dididentov na zahodu in njihova ogrože¬ nost), našli pabi tudi kanec detektivskosti. Pomembno je pripove- dovalsko izhodišče« Dogajanje spremljamo predvsem z dveh vidikov : pripovedovalca, upokojenega francoskega zdravnika, ki doživlja ob srečanju z novo sosedo, vzhodnoevropsko emigrantko h^line, nekak nov, intenzivni življensjki vrtinec (sli pa vrtiljak 1), dopolnjuje jo pisma, ki jih jepisala Hčlčne svojemu sinu Alešu, ^ako se moš¬ ki in ženski vidik spajata v celovitosti *jinga-janga. Pisateljica nas v pripovedi spretno vodi med "objektivno" (t«j« vsakdanjo, pri čakovano, "normalno") realnostjo in pisateljsko realnostjo, v ka¬ tero spadajo nenavadnost, izjemnost, čudnost, fantastičnost ipd. dtvari as začno čudnon zapletati že kar na začetku, še bolj pa v na daljevanju romana, ko jeprikazanavse tlačeča totalitarna družbena ureditev. V zgoščenem ep su na istrani 2o3 ia dalje avtorica po- vežeelemente Kafkovega Procesa ia Orwellovega 1984, ko pripoveduje o državi - zaporu ia dveh skupinah ljudi ("V eni so bili uradni¬ ki, sevedalepo razporejeni ©d najvišjih do najaižjih, in v drugi skupini so bili preostali ljudje* državljani-zaperniki. ^ervečina nikoli ni dobilanadem zapornega naloga in večine nikoli niso pe¬ ljali kan, kjer bi Jih potisnili za kakšna vrata in Jih zasli¬ ševali, se večina te svojeprelonnice med časom pred zaporom in ča¬ som v zaporu ni tako Jasno zavedala in tudi odpor ni bil več takem izraziti. Počasi so bili pač vsi ne ur a dni ki - spotoma so nekateri prestopili v uradniške vrste - znotraj."). Ime Aleš nas spomni sicer na Slovenca (Slovenijo), vendar se avtorica vseskozi izogiba natančnega lociranja vzhodnoevrop¬ ske države, iz katere J Aleš prišel in v katero se ob koncu romana vračs. Vendar Je to povsem v skladu s pisateljičinim name¬ nom, de sicer nakazuje objektivno "stvarnost", obenem pa poudari, da gre vendarle za lešoslovje, za besedno umetnost, ^er se v tem poročilu ne moremo ukvarjati z dokaj obsežno in zapleteno vsebino, naj lešeomenim, da avtorica nepozabi na ironijo kot de¬ likatesno as stavino literature (prim. literarna agencija, ošvrk nadutega recenzenta ipd.), posamezni pokopališki prizori pa so celo prav groteskni. Tudi kulinariki da avtorica opazno in tran¬ som ustrezno mesto. Kulinarično sfero pa lahko vzamemo kar kot metaforo zaokusno, slastno in duhovito začinjeno literarno poje¬ dino, ki nam Jo JepripravilapisatelJica. Jižk® Šavli s Slovenska država ^araataaija : institutio sclavenica (Lepe • -ips - Dunaj j ,'nez HugelJ pri (•)zdravljenih alkoholikih. Treba#e še dodati, da Je Gradišnik za ta p®ael še posebej primeren, saj Je prvi slovenski magister kreativnega pisanja (z univerze v iancastru) Drugi pameabni slovenski prispevek v knjigi je izpod peresa Lojzeta Levačiča (Izkušaj« pisateljske delavnice). w aš znani pisa¬ telj vedi že ad 1977 v ljubljanske« A iaairske« do»u literarna de¬ lavnica, ki j« ebiskujej® zainteresirani osnovnošolci, srednješolci, & tudi odrasli* Mira® Hladnik, domači strokovnjak za trivialna kaji- ževbest, pa se je v svoje« prispevku (Pisanjekat popoldanska abrt ali napake slovenskega žanrskega pisanja) živahno zavzel za pr®izv®dna domačih žanrskih (lažjih) tekstav, katerih pisanja se avtorji nazadnje tudi najlaže "abrtne'' naučija. ^»¥T ]p5žrrpt MiilxSOižhžafiixKiižiijipeižijj>x Zaključek knjige na« panudi še izbrana bibliografija in opis nastopajačih avtorjev. Ki kaj. Ukaželjai pisci, vesela aa dela 1 U - \°./S F.K, Dostojevski : Kova besede (Ljubljena, Cankarjeva založba 1989, 358 strani) i ričujoČ8 knjiga ne prinaša kakega zaključenega dela znameni¬ tega ruskega pisatelja, ampak je svojevrstna antologija. Dokaj razločno jo ounačuje podnaslov : ^apisi in razmišljanja o (lite¬ rarni) umetnosti in umetniškem ustvarjanju, ^ekste je izbral, uredil in spremno študijo napisal nas vodilni tuiist dr, Aleksander Skaza, odlomkepa sta - razen njega - prevedla še Ciril Stani in France Vurnik, nikak Dostojevski seveda ni bil nmfemn literarni teoretik ali obli¬ kovalec sistematične estetike, vendar je v nekaterih svojih de¬ lih jasno izpovedal svoje posamezne nazore o umetnosti in lepoti, Cdloski so razdeljeni v vel poglavij, in sicer t Iz umetniških del, Dnevnik pisatelje, Feljtoni, členko, predgovori, ^apisi in osnutki, Pisma, 1» romana ^edni ljudje je npr. tale citat : '»Literatura je lepe stvar... Globoka stvar je ! Ljudi osrečuje, poučujejih ..." Zani¬ miv jeodnoa Dostojevskega do relizms, kot gaizrazi v romanu Lladenič ""ealižem, ki asže samo do konice lastnega nosu, je nevarnejši od najbolj blazne fantestičnosti, ker je slep." 0 lepoti pa navedimo tisti znani citat iz romana Bratje ^aremazovi : "Grozno je to, da lepota ni »mo strašna, ampak tudi dcrivnostna stvar. Tu sevrag z Bogom bojuje i* bojišče »o - človeške sroe." V Dsevsiku pisstelje izreže Bostojevski memmje o rszaih rus¬ kih in svetov.ih ksjižebmikih, spr. o Berc.u, gelisskem, ‘uškisu L.H. Tosltoju, jermostov*. “ekresovi ... i» Biokessu, Ooetheku, »e.- dovi, ‘•'ervestesu idr. Bostojevski deje predsost E.T.A. Hoffma.su prea Poejem, hveli Hugojei« seopredeljuje proti Zoleju. “s pretek 2 je estetksih in idejnih izjav tudi v pisnih. toordaje vredno ha- vesti, katere avtorje priporočs Dostojevski za "čtivo" nladenu bralcu (v pisiau N„a., 188o). Poleg najbolj znanih ruskih klasikov omenja tele tuje svtorje : Schillerja, Goetheja, Shakespeara, ss Scotta, Dickensa, posebej po izpostavlja Biblijo Nove zaveze, Ker je znano, da nss ne privlačijo le dela, snpak tudi živ- ljemjaia mišljenja velikih ustvsrjslcev, je vabljivost ansnjm te antologije nedvomna# Knjigo bogate še študijsko dobrodošli doadatki i urednikov oris litererno-estetkegs nszoro F#N* Dostojev¬ skega, Kronološki pregled življenja indbla Dostojevskega, Biblio¬ grafija Dostojevski pri Slovencih (do lets 1986) in šeobcežni ko¬ mentarji in opoabe. Jsaez Dolenc, St * France Koblar : France Sevk V (Bjubljana, ^artizenskaknjiga 199o t 229 strani) / zbirki Zneseniti Slovenci, ki jerevno s to knjigo spreme- aila svojo dosedanjo stalao rumeno opre«o, jeizšle tudi nonografija o ^raacetu bevku (ob stoletnici rojstva), Janez Dolenc, ki je ne- dolgo tega pripravil žekajigo o Sinonu Gregorčiču, si jeizbral v tej kajigi za soavtorja žepokojaega dr. Franceta Koblarja. Sledaji seje a aaareč ned sloveaskiai literarnimi zgodovinarji doslej aajteaeljiteje posvetil ^evkoveau književnemu delu, saj je izdal tudi 12 kajig Bevkovih Izbraaih g>isov. Ia rabno Koblarjeve spremne besede iz Izbrsaih spisov je Dolenc smiselno vključil v ta poljudai oris |evkovega življeajaia dela. Razumljivo je, da je obvladovaaje celotaega Bevkovega opusa aezaaasko aeporaa zadtvs, saj imamo opraviti 5po podatki# bibliografov) kar s 164 deli 1 Že aazačetku knjige Dolenc uaestao priaerje Bevks z Gregorči¬ če®. ^Primorsko pomeni u regorčič aajpriljubljeaejšega pesaike, Bevk pa aajbolj rezširjeaegapisatelja. Oba avtorja povezuje še nekaj simbolnega t letal9o6 je Gregorčič umrl, B e vk pa je objavil svojo prvo črtico 1 Prvapolovicaaoaografijeprikaže razgibano Bevkovo življeaje t pisatelj je sodeloval v obeh svetovaih vojaah aktivao, obdobje od 192o do 194o pa preživel pod Italijo tako rekoč v “obsedne« stanju” (pač zaradi Mojega kultur.ega delove.Ja »a ‘rinorake.). Omenjeno obdobje se tudi ujens z nejvežni. reznaho. bevkovega književnega ustvarja. je, ki pa ae.u pridružuje že raznoliko ured¬ niško, založniško, literamo-orfcsnizacijsko ipd. delooaaje. Pregled "evkovega dela je sed sel. o razdelje. v Delo za od¬ rasle ia Delo zaotrokk. Zaobojo ateroatao rtop.jo je pisal “evk raz- ličnezvrsti vseh treh literaraih vrst, t.j. lirike, epike in dra- m8tike (s poudarkom aapripovedai prozi)* ^evkova dele razvršča nono- grafija po zvrsteh, pri te* ps as j opomni*, da so delitve pri *o- velah, povestih ia romanih pač precej poljubne in marsikdo bi *8r- sikaj pač označil drugače* * ed napakrai saj oaeaia podatek, da "je Bridke ljubezen ponatis poveš i Jakec ia ajegovaljubezea"* Toiaiz primerjaveobeh del ni raz¬ vidno* li anjŠ8 napak8 je tudi as str* 162, ko bereao, da je '■'ederasca v (TV) filmu igral Fr. Zupaa * vsekakor hre za Jožeta Zupana. Sicer paje knjiga pregleden ia aoriste* priročnik in lepo dopolnjuje že uveljavljeno zbirko. Andrej Brvar s Ranitve i» p esa i ( ariboi, Obzorja 199 o, 96 s trsni) n /- v 2 ‘® s sv °JO P**vo pesniško zbirko Slikanica (1969) je Brvar uveljavil izrazito lastno poetiko oziroma je neposredno prikazal. Loj ina za pesem in pesništvo (prim, pesem Pesem)« ^eisu svojemu prepričanju oziroma ustvarjalni usmerjenosti jeostal zvest do danes« 10 -B^va ju je (lahko) vse pesem : oris najbolj vsakdanjih dejstev, dodgodkov in pripetljajev, s pitjem in prehrano vred (prin. kuhar¬ ski recept kot pesem) ipd* Obenem je Brvar v isti zbirki nakazal tudi nagnjenost k pripovedaosti v okviru tovrstnegapesnjenja (prim* ciklus Zgodbe)« Z vsem tea in taki* imamo opraviti v zbirki ženitve in pesni. Kot pesnitve mam -^rvsr ponudi nekak e prozne! dnevniškex zapiske. V njih izvemo to in ono o avtorjevem družinskem življenju, pa tudi služba v knjižnici ni pozabljena. Brvar tako ukinja vsako razliko med poezijo in prozo, a vsekakor le zasej koliko bo o pesniškosti teh poročil prepričal bralce, pa je povsem druge stvar, “e x en svojevr¬ sten primerke "pesnitve" je "Poročilo s Društvu slovenskih pisate¬ ljev z obiska Struških večerov poezije : od 26. do 5o. avgusta 1932", V vrsti proznih in prozaičnih, vosoih ker telegrafs:cih, stavkov so nanizano avtorjevi vtisi ob obisku v “akedoniji. Poleg banalnih dejstev (npr. Bkrog 17.oo v Ohrid. - Kupil pol kile grozdja po 15 «1». - Bo 16 * kop ” 3 * — ipd ’ ) 39 Ten4arle kaj poeM.5i.ess (»P*. hetero kot kskin.fl... gladke polt. - “slo pozneje metulj, beli«, »o svoji dolgi poti ...). Seveda ae Brvar poisrava tudi z razmerji pesnitev - pez e.. 'rt najboljši volji « »or.no rtnife -anreč dognati, zakaj ao npr. tis la Odiseja (24J v.rtov 1), Ponaša naloga ali paZiuaka romanca pešaj in ne pesnitve, 1 2 Med pesmimi (o) vsakdanjosti je sicer nekaj prav pritegljivil in zanimivih ( npr. Vrnitev iz JLA ali slovo od mladosti; Ujetega ptiča tožba; Vzgojnapesen ali hvalnica nekemu trpotcu)* pesem ! Lju¬ bimca" p3 je celo blizu običa nimsvobodnoverzni pesmi, ^adnja (iz¬ jemno kratka, a vsrakor poantirana) pesem v znirki je JJvet im proti svet. Glasi se : V s i ti dnevi, vsi ti tedni sladke besedne omame... / 0 blaženo lupljenje krompirjs l 0 blaženo strganje ko¬ renjaka l 0 blaženo sekljanje čebule ! (gre mordaza perodizacijo Letrarce ?I). In spet smo pri ifvarjeven temeljnem izfeodišču * povezavi oziroma enačenju nedpoezijo in "nsvsdnim" življenjem. lati in legende ameriških Indijancev (Ljubljane, ^Iterstura 199o, 167 strani) Gotovo so temeljno kulturno izročilo človeštvo revno miti. V .jih „ s urejena bistvena spoznanja o življenju in svetni in njihovs po¬ membnost (ne glede na številne naivnepcstavke) ostaja trajna. 2a civilizirane slovenske bralce, ki so še najbolj seznanjeni z grško in judovsko mitologijo, bo srečanje z miti in legendami ameriških domorodcev (še vedno napačno imenovanih Indojanci I) še najbolj podobno svežemu napoju in bistrega studenca čiste narave. Knjigo (uredil jo je **aai Virk, prevedli pa iz angleščine ^ojca Hočevar, ani Virk in atsša Virk) je mogoče brati vsaj z dveh vidikov : neobremenjeno kot zanimive in poučnezgodbe in obreme¬ njeno s primerjalao-mitološkiai podatki. V obeh primerih pa se obe¬ ta bralcu zadovoljstvo ozironazadoščenje, ^ri uporabljeni termino¬ logiji ‘'miti in legende" imam sicer pomisleke s ko namreč uporab¬ ljamo i izraz legenda izven krščanskega kulturnega kroga (zale¬ ge*de imamo običajno zgodbe o krščanskih svetkikih), postane ta izraz povsdM nejasen : tudi v tej inijigi je tako. J!i 8 sačatkuas zvrsti nekaj kozmogonočnih bajk (o nastanku sveta) “eprv*. “t prvi stavek dejanske zgodbe Kako d« Ml narejen svet aes spona! »s judovsko Biblijo : ""e začetku .i bilo »ičessr i* ‘‘aheo, 'oeobsesojoči duh, ježivel v praznini." T čerokečken i» hopske. iz¬ ročilu je bile *e začetku vode, Preseneča "ea izraziti i* ponavlja¬ joči se pomen žezsk v teh izročilih, »pr. boginjaustvsrjalke ustvari najprej žensko I Ponavlja »• ■<>«* ustvaritvečlovakeiz glihe (blata). V Saje,Rke« izročilu o nastanku svete (is Se *ugod) »ajde.o tudi že mit o (vesoljnem) potopu. Nadvsezaninive je zgodb, »avahov “stvar¬ jenje Prveganoškega i. ženske”, v kateri ao predstavljaj bogovi kot kulturoaosci (prim. možni obisk visokoaiviliziraaih ve¬ soljcev I), / irokeški zgodbi 1J, ako je Hjevata zedinil Irokeze najdemo mit o te«, kako bog ži’tvuje svojo hčer, da bi odrešil svoje ljudi 1 Mit o vesoljnem potopu in zgodovinske reminiscencepovezuje veliki zgodba Bontezumain xxkb±#x± potpp, Prevzetnega Bob ezumo (prim, zgodovinskega vladarja Aztekov i) kaznuje * elika skrivnostna moč tako, da pridejo v deželo tujci Gpeaci i) i* gauničijo. V »odoš- ki zgodbi ^ako je »8 ertt priais smrt (in ae drugje) imamo različico grške zgodbe o °rfeju in -vridiki. Globoki in poetični knjigi, ki jo bralcem zares priporočam, je pripisal urednik kakovostno, pomenljivo in kar aktualno sprem¬ no besedo, v kateri med drugim pravi : "Kiti in legende, zbrane v tej knjigi, prikazujmo odnos do aretein življenja, na katerega smo pozabili. Go predvsem vizija začetka in kobcs in ruisbične skrivnosti življenja... So dokument nekega načina bivanja v svetu.. In ta način bivanj8 sporoča, n8j gre, dokler je to mogoče, življenj naprej." Pripovednik in humorist Jakob Alešovec Ped domačimi avtorji, ki jih j« litererna^godovina zaradi različnih vzrokov (predvsem seveda zaradi izrazite usmerjenosti v elitao književnost) postavila ma obrobje tanimanja, je tudi ^akob Alešovec (1842-19ol), Pisatelj je po rojstmi letnici blizu generaciji mladoslovencev, rojeni v 4o. letih (F.Celestin - 1843, d. Gregorčič - 1844, J. Jurčič - 1844, P. ^evec - 1846 ...). Vendar je trebžjfreči, da Alešovec ni pripadsl nikakršni močneje povezani skupini, kot so bili npr, vajevci (morda bi ga s pridržki lahko imenovali - zaradi čestega sodelovanja v Novicah in Slovencu - za aoviškega ali slovenčevskega avtorje), Nasploh pa ge veljs oce¬ niti za "samotnega jezdeca", ki je bil s svojim Brencljem, prvim slovenskim humoristično-sstiričnim listom (1869-1875, 1877-1885) vsekakor močno prisoteb na tedanjem slovenskem kulturno-politič- nee prizorišču, v še nenapisani zgodovini slovenskega časnikar¬ stva pa bo (prav zaradi Brenclje) tudi moral dobiti ugledno mesto Prispevek v SBL (D, Lončar) označuje Alešovce kot časnikarja in ljudskegapisatelja, s tem pa tudi nakazuje, kaj je bilo piš- čevo prednostno področje. Naša obravnave se usmerja predvsem k Alešovcu kot pisatelju (in humoristu). Dejstvo je, djje pisal Ale¬ šovec veliko, da se je lotil različnih žanrov in da je umet¬ niška vrednost njegovih del močno nihajoča. Dodetnajkosebnost pri Alešovcu je še to, de je^ečel pravzaprav s pisanjem v nemščini (1863-1868) in da je izdal svojo prvo slovensko knjigo šele 1867 (prim. začetek dualizma v Avstriji 0. Z njegovim nemškim opusom se ne bomo ukvarjali (kot zanimivost omenimo le njegov^iemško piša.. Laibacher - Ijublja.ak. .kriv.o.tl . 1868$ 2 3 Prede* se lotimo pregleda Alešovčevih slovenskih knjižno izdanih del t pa si oglejmo v bežnih obrisi^ pisateljevo življenje, v kate¬ rem bi mogli najti kar nekaj potrdil za naturalistično mpljejsko teprijo (rod, okolje , čas), Alesovec se je rodil 1842 na Skaručni pod Šmarno goro kot sin revnega kmeta. Oče se je^lcvarjal tudi s čevjLarstvom (ta obrt je čakala tudi Jakoba)* ^8r8di revščine doma je Alesovec le stežka prišel do šolanja. Ljudsko šolo je s pomočjo duhovnikov obiskoval v ^amnikuj še/težje so bilezsnj razmere, ko je '11 odšel v Ljubljano na gimnazijo in je bil tu več lačen kot sit. V šoli ni vzdržsl; ob gmotnih težavah g8 jc^estila matematika (prim. F. "evstik 1) is v 6, gimnazij;! je izstopil. K^a^ek čas je poskusil še s šolanjem na^ičiteljišču, potem pa se je odločil za težki kruh poklicnega časnikarjein književnika kot eden prvih na Slovenskem. Svojabtroška in divjaška leta pisatelj prijetno opi¬ še v svoji avtobiografiji. i4 8 jprej (1864) jejtdšel za d omačega učitelje v družino pisatelja in gla sbenike Miroslava Vilharja na grad *alec, kar g^onovno po¬ vezuje s F. ^e v stikom, ki je bil na ^ P Alešogcem. beta 1866 je nekaj časa urejal knjižnico grofa ^anthie- rija v Vipavi, od 1867 pa živel stalno v Ljubljani* in pisal za različne liste, *adaljnji pomembni mejnik v Alešovčevem življenju je izdajanjekista Brencelj v lažnivi obleki (pozneje Novi Nrencelj v zbadljivi‘in šaljivi obleki). Obdobje Brenclja (1869-1885) je tudi centralno mktokj* Alešovčevo ustvarjalno obdobje. Satirične osti vm. v Brenclju so bile .eperjeme^redvse« proti “e.ce» is »em- akutarjem (K. bežne. I), P rotl d0 “ a " liberalce«, “P r * elastiko. ?. Suklja). *a*> J® A1 ” Š0T,!I v bi » tTU uanerje- 3 nost starosloveneev oziroma J. Bleiweisa kot tedamjega marodmega voaitelja (prim* tudi cesto Alešovčevo sodelovamje v Novicah)* Alešovec je -^rettclje ae le urejal, sapak ga tudi v dobršni meri pol* bil s svojimi prispevki (samo Alešovčevo pisanje v Brenclju bi terj8lo posebno obdelavo)* "ets 1885 je pisatelju opešal vid* V Novem Brenclju je Alešovec takol^ospremil ta za n vsakega književ¬ nika pač usodni dogodek ("Našemu uredniku J. Alešovcu so po preobil¬ nem in prenapetem tsznovrsthen dušebmen delovanju oči opešsle tako, da ne more prav nič br8ti in le prav težko kaj malega pisa¬ ti* Zdravnik mu jeukazal varovati oči in več tednov ne črkice pissti in ne brati, da ^e mu oči morda zopet okrepčajo* "Brencelj” bo pa vendar neprenehoma izhajal, le nekoliko potrpljenja prosimo, če ts D kritični čas fce bo tako pstro pikal, kakor bi ob zdravih očeh urednikovih.")* ^adnjaleta svojega življenja (1885-19ol) je tako Alešovec pre¬ živel B8 skrajnem robu revščine, umrl pa je v ljubljanski ubož¬ nici (podobno usodi - smrt v ubožnici - je doživel pozneje še em zna slovenski humorist : *ado Murnik I). Prešernov izrek o pesnikovi (književnikovi) usodi, da "on živi, umrje brez dnerja”, se je pri Alešovcu povseu ud.js.il (sraža.je c Al.šovc«, »ekej pred 1900, je zabeležil t *» I* » iŽ8T im str* 410-411)* Prvi Alešovševi Imjigi spsdata v aktuel.o sgodovi.sko-politidso publicistiko (.e»e.je.o preproste.« bralcu) . Kustoca i. Vi. , kratek popis vojske .a -sške. l*ts 1866 (1867) i. Cesar liak. i. Mehika (1868). Po desetih letih s. te^tajig^pridruži ae e«e to- vrstua . Vojaka se Turek« od leta 1875 do kossa let. 1878 (tudi o avstrijski sase^i Boas.fi. U,ro.govis. - 1878). x'ako je prve Alešovčeva leposlovna knjiga šele Vrtonirov prste* ali zmaj v Bistriški dolili (1869). ®a "ljudske povest iz preteče¬ nih ca sov" k8Že vrsto začetniških okor»osti i* »8pek9 »sjbolj i. v J opaž. aje mesa*je zgodovinske oz*sče»osti (turški vpadi) z nezgodo- viasko pravljičnostjo (zmaj v Bistriški doliai l). Izjemna roman¬ tičnost ia pretirana črno-bels tehnika v tej povesti delujeta danes že kar zabavno, ^endar se je pisatelj očitno hotel s svoji* delo* približati tusteaubtipu književnosti, ki naj bi izhajala iz do¬ mače folklore in jo jepri nas Mojstrsko uveljavil J. Trdins. V uvodu k svoji povestici (8o strani) Alešovec *ed drugi* o*e*i s "Poprijel se bo (pisatelj, op. A.L.) pravlic, tu in ta* *ed ljud¬ stvo* razstresenih, in skušal, s pripravniai vozili storiti celoto v poduk, radost in kratek čas za prosto ljudstvo slovenski." ^eta 187o je izdal Alešovec knjigo Brencelj v koledarjevi pbleki (samozaložba) in v tendblu tudi dokaj jssno prikazal svoje humoristično-satirične značilnosti. knjigajezbornik, sestav¬ ljen iz različnih prispevkov : pesni, kratkih zbadljivk, s*eš*ic, ugank, daljše zgodbe Pav liha ne Dunaj!, kratkega (satiričnega) slo¬ varja ipd. Vsekakor je s humorističnega stališča še danes upošteva¬ nja vredna zgodba r avliha naBunaji. Alešovec x ostro udraje po AM en- cih, po Bežnanu i* liberalcih, zaninivo pa^e, de ošvrkne v Krat¬ kem slovarju tudi čitalnico ( Č., zbirališče surovosti, knetavzarjev in preoblečenihiknetov ter slovenskih prenepetežev. Vrh tega je tudi kraj, kjer se posebno nenški govori."). V zaključni pesnici v tej knjigi je Alešovec takole predstavil sebe oziroma Brenclja : "Sem prekleta mušica,/ "Brencelj" ni reko;/ Se. znaiaja hudega, / Selo man ostro." 5 Podobe« huaorističao-satirični (verzno-prozni) zbornik je tudi " vicet ižS ^ 8t> deka, kuhaa v dveh mesecih i« zabeljen s pasjo mastjo (1 l 73 - ffiaozaložba), Knjigama odziv a^letovčev dvomesečni zapor C^ebjek je del Ljubljane, kjer je bil tedaj zapor); vaaj je prišel zaradi preostrega "pika/hja" v Breaclju (prim. M. Vilharja, ki je oil leta 1863 zaprt šest tedaov zaradi Levstikovega pisanja v listu A< aprej 1). Posebej velja oaeaiti iz te kajige kratko krioiaalao zgodbo Pravica- krivica (s podaaslovoa s "esnične povest iz sodnij- skega življenje). x Wzgodba|je aekak vzorec zs serijo kriaiaalaih zgodb, ki jih jeobjavljsl Alešovec od leta 1874- v Novicah, Ob humoristične« listu ia humorističnem pisanju im^f Alešovec še eno prvenstvo aa/sloveaskea t prvi jezačel pisati kriminalke ZgOd- At / ' be, in to ževcasu, ko se ta žanr se v Evropi ni dobro razmahnil (prim. A,G, Doyle, avtor Sherlocka Holmese, je bil roje« šele 1859, detektivke pajšzačel pisati šele v 8o.(etih, torej dobrih lo let po Alešovcu i). Seveda bi veljalo predvsem primerjati Alešovčeve^godbe s sočasnim tovrstnim pisanjem v nemškem tisku, "eta 1874 je Alešovec izd8l (v s amozaložbi) knjižico it sodBijskegBŽm življenja (s podnaalovon. : "Hik.vnmtoT.ati iz življa- a j^hudodelnikov * im "1*0 sponiau atareg. prevrnilo."). To jepomatig trih zgodb iz Kovic (Požtmekakazaica, Požtaric. m. Prelazu, Pimare- jemi bankvoci) • Piaa-e ao )>« stsr «S«K pra«ika, ki ja bil m obravnavanimi kriminalnimi nadeval v nepoarad... * stiku. ^ri prvi in tretji zgodbi gre za d.narno pr.varo, pri drugi za umor. iti eni od kriminalnih zgodb, objavljani v Kovicah 1875 j je omenjene v »jej evstrijsko-i tali jenska ozirose evstrijsko-pruske »oj.a leta 1866. Alešovec se dotakne v povesti teko vasi kot .e.ta, šolajta politike, a vse obravasvs teadeašao, v okviru kulturno-političnega bojo aed klerikalci i. liberalci, pri S.ner eo prvi "beli" i. drugi "črni". "eta 1885 je izšlo Alešovševo delo "•'asa aad Dobrušo ali dobri iu hudobni grajšak" i pravljica is starodavaih časov. Po zvrst«! pripadnosti jo blizu Vrtosiroveaub prstasu, siceijpa sočno sponinja 7 * ic ' i)3 ® zelo razširjea^ovesti *e*škega(>isc8 C. Sehnida , v k8uex 4 ih je prevladovala izrazilo poudarjena črno-bels tehnika Cchmi&u piše Alesovec tudi v svoji avtobiografiji). Dogaja*je pravljice (ustrezneje bi rekli ; povestice) je postavljamo v bliž¬ ajo okolico Alešovčevega rojstkega kraje , med ^epnj^n Smlednik : dobremu repenjakemu graščaku stoji naproti hudobni smledmiški trinog dobro zmage, psje v takih pravljicah (ali povesticah) pač nujno in običajao. rf ečjo pozornost zasluži nasladaja Alešovčeva knjige : w e v Ameriko j Povest Slovencme v poduk (1883). Povest, ki ima sicer vrsto pripovedmo-umetniških pomanjkljivosti, je vendarle najzsmimi- ( vejšeia najobsevnejše Alešovčevo pripovedno d elo. Teza knjige je odkriito izpovedana že ksr v naslovu s gre za propagando proti iz¬ seljevanju Slovencev v Ameriko z mislijo t ten vem bo (lahko) še slabše kot doma. Povest je mogoče označiti kot pustolovsko, saj se uspeta dogajanjakar kopičijo; v njej bi našli celo elemente indi- - \ janarice, pač v odlomkih, ki opisujejo boje slovenskih priseljencev z indijanskimi domačini (zanimiva vzporednost : *arl najbolj znani pisec indijanaric, se je rodil istega leta kot Alešovec 1). Povest obsega 13 O) poglavij, s čimer je nesrečna usoda sloven¬ skih izseljencev v Ameriki še dodatno najavljena, ^er so zapustili domovino, svet "Pod lipo" (1. poglavje), dožive izseljenci hude ne¬ sreče in težave in končni rezultat so le "Ostanki naselbine" (13. poglavje). *ekak vodja skupine izseljencev je Jerman (prim. Jermana v Cankarjevih Hlapcih l). Posredno se dotakne^ovest tudi Župančiča * izueljeuci potujejo «jP«j *° “« bur S® <*“*■• Župe.žičevo Du»o l) in zate. z ladjo v Ameriko. 8 •lesda jič je uzšlo lete 1886 še najuspešnejše Aleš včevo Jelo t oobiogjrefijl ako sea se jas likal : Povovrt slovenskega ti‘pin& v podukf.iia zsbivo. "elo spada med najprijetnejše, najbolj posrečene is tudi l/terarao najmikavnejše avtobiografije na Slovenskem, Izšlo je večkrat, zadnjič 1975 pri Prešernovi družbi v Ljubljani« ^ehko le obžalujemo, da Alešoveo dela ni nadaljeval, saj jebčitmo, de je na hitro končano (avtorjevaočesna bolezen 1) in pravzaprav nekak- torzo« u e z opisom dolgoletne^ Alešovčevega urednikovanja v Cenc¬ lju bi dobili osvetljeno kar celo obdobje slovenskega kulturno¬ političnega življenja« A tudi v objavljeni /ilešovčevi evtbiogre- fiji, ki kosaj poseže nslo preko n piščevega šolskega obdobja, je irdkavnosti na pretek : orisi otroštva na deželi in šolskih let v ‘‘asaaiku in Ljubljani so izjemno nazorni in pritegljivi« Vidino, kako se ob prevladujoči nenščini oblikuje v Aleiovcu nacionalno občutja. V 14. poglavju "likanja 1 ' odkrijemo, kako ja Alešovec pre¬ hitel pankerja pri "skodelici kave", ^eduvni odlomek ae glasi tako¬ le * "... Zbudili so as mati s skledico kave v roki. To so mi ponu- jali, ker m oi.li.li, de4e to zejboljša 4«d i. pi4eia. -oz .«« r«. izpil, a slabo asi j« bilo..*” mjM * Ne moreno reči, da so ns Alešovoa po njegovi smrti kar pozabili, Joža* (Tole 4e izdal pred 1. or.tovoo vojao (1,10-1912) Al.3ovS.va Izbraze zpia. v 6 kzdig.h (z .praozo b.zedo v J. k»41ei). d. Lavtižar .e 4» zpoooil Alašovca » 8»o4i kojisi “aši »založi oožjs (1942), ..kad *•* ‘ ts ‘ epis81 * 0 A1,SoVCU *• *• " tr “ 4 v sodi (1949) iz Č. Zorae v 01.au (1969), oba z poudarke. za AleSovou kot prve. siovezaket buzoriatu. seveda k.i. poudariti a. po M . 9 tV Alešovcbkot časnikarja in začetnika domače krimiaalae zgodbe« H / »# pozabiiaa, da je napisal tudi nekaj v sx uspelih veseloiger (ena od teh - Podlaga z 3 konske sreče - je doživelaprvi natis sto let po nastanku, leta 1975 O* njegovo avtobiografijo po lahko ute&eljeno uvrstimo že v klssičai fond slovenskih literarnih del« 4J- Bogdan Novak * Lipa zelenela je, 1. in 2. knjiga (Ljubljana, Kaečki glas 199c, 265 + 262 str.) Pisatelja Bogdana Novaka (roj, 1944) src že spoznali po dveh pritegljivih romanih iz sodobnega življenje (Na drugi strani Ljub¬ ljanice, drugo življenje), Bedaj pa se je lotil zahtevnega načrta^ obsežnega roaaaa-reke ozirosie "slovenske sage", kot delo označuje sam. Gre za litersrao upodobitev življenja aa Sloveaskea v sadajih sto letih, od koscs 19» stoletja do asših dni, ~krstk8, gre za t,i, "veliki tekst", ki ga Bloveaci še čakaao ia terjamo, saj širokopis- ni vojni ronani (»pr, K. Kranjec, r i. Svetina, V, Kavčič) tovrstni zahtevi tako ali drugače ne ustrezajo povsem. Ha podlegi prvega dela Hovakove slovenske S8ge (V senci dvogla¬ vega orla) je mogoče reči, da je izbral pisatelj za realizacijo svojega romana zanesljivo, premišljeno, a tudi že znano in presku¬ sen© pot : družinsko kroniko skozi prostor in čas (prim, že L.N, lolstoj : Vojna in »ir, Ana Karemina ipd,) Umestno se je odločil Novak za klasično realistično pripoved, saj je Modernistični tip velikega teksta zaradi stil»o-£ox-a8lne zahtevnosti pripraven le za ožje, ljubiteljsko in poznavalsko bralno občinstvo, Bogajanje prvega dela obsega čas od 16?9 do začetka 1, sve¬ tovne vojne, torej 25x let. Krajevno prizorišče je ns obeh straneh BI oveni j e : zahodni, primorski (s irstom) ia vzhodni, prekmurski. Kompozicija je urejena tako, da poglavju o prekmurski d ružini (Godi¬ na - in drugih) sledi poglavje o primorski družini (Bok oziroms Kolar - ia drugih). Pripovedovanje poteks počasi, zložno, v skladu z epsko širino. Zgode in nezgode "navadnih " družin so dopolnjene tudi z udeležbo zaanin in znamenitih bloveneev. Lokaj naravno in 2 l l neprisiljeno ste vključene v zgodbo apr. Kette v '-trstu eli Cankar ne Dunaju* Ker čutino, de imajo tedanje dogajanja[tudi še z nešia oasoM, lahko štejeno delu v dobro tudi Župančičev ski "is i*ode v rod, is veka v vek". Novakove gladko piseBS in dobi’0 grajene segs vse¬ buje dovolj elementov za bralno uspešnico. Duša* ftevlja t Oporoka (Maribor, samozaložba 199o, 12? strani) llcdoviti in vsestranski književnik Dušan ^evlja (roj* 192o) je px‘az&oval lani svojo ?o-letnico* Ob tej priložnosti oo izšle ped gornjim naslovom njegove izbranepesai (uredil jih je in jim spremno besedo »spisal akademik Janez ^'eaart). ^evljspripada gene¬ raciji, katere pesništvo izhaja iz vojnega čase (prim* tudi J. *'©voršen, E, Kosmač, P* Pevec idr*)* Po vojni je izdal Mevlja (ob več prozsin knjigah) vrsto zbirk, katerih vrh so prejkoae Cehovski soneti (1932). čeprav je pisal ^evlja pretežno satirično poezijo in epigrsma- tiko, ga izbor predstavlja tudi kot občutljivega intimista in humanističnega izpovedov8lcs v klasični prešernovski razpetosti med upom in strahom* Pesmim iz vojnega časa, polnim idealističnega za¬ nosa sledi kot nekak žalosten, razočarujoč epilog pesem Earaoai, očiuao nastala v novejšem času* ^ovijo, ki enako spretno uporablja svobodni verz in sklenjene pesniškeoblike, lshko uteaeljeno označimo kot nadaljevalca romantič¬ nega in realističnegaizročilaobenea. Značilnaizpovednspesem je npr. To, kar sem (To, kar sem, / to mora® biti. / človek, ki se mora / v nič izgubiti*). Potem ko prevladuje v prvih ciklih (Odložena maska, Einale, Motivi) aelaaholična meditativnost, se v ruge® delu zbirke (satire, bpigraai, Cehovski soneti) oglase - kot za ravnotežje - ostrejši, rezki in posmehljivi toni. Avtor ošvrkne kritike (literarne!« gledališke), jedko spregovori o socialni nee¬ nakosti (Jedilni list), aktualen politični epigram pa je Parlament (kvropsko raven demokratsko / v nje® uono dosegali* / odslej se bomo složno, bratsko, / le po pravilih Kregali *,.)* Vrsto posrečenih orisov najdeno v ^ehovskih sonetih (npr. x ešec, Mopedist, Morilec, Humorist, Akrobat, Opica, Pogrebec) Zbirko zaključuje ironična pesen Oporoka, ki je dala par zbirki tudi nas- lov. V nihaju iae& tragični« občutenje« življenja i* donkihotskim boje® z »epskasd sveta podaja tudi ^evlja s svojim pesništvom raz¬ ložen prispevek za "sled »asih senc". Franjo Prančič : Milostni strel - Orgije (Ljubijasa. Borec 1990| 175 str.) hed avtorje, ki so se vodno uveljavili v udnule® desetletju, »pode tudi Franjo Frančič. Z vrsto svojih knjig, ki imajo značil¬ ne izstopajočenaslove (dgotrip, Domovine, bleda mati, Ne, ^eb) je upodabljal usode ljudi na robu (eksistence) ali izven (uracme družbe), ‘ekej podobnega je slikal pred leti v drugačnem s tilu ■»•'eter Božic, V *8Ši knjigi sta objavljeni dve deli : zbirka novel Milostmi strel in nekaka generalna inpoved Orgija, ki paje tudi ločena v tri dele, ti paše v nekaj# poglavij. Gos dela knjige pa navsezadnje tes¬ no povezujeta skupno čustvo in skupni izraz, ki bi ju najustrezneje označil s faulknerjevskia (ali še prej asebethovskia i) "krikom in besom ". Bkratka, s Frančičem sezsajdemo v svetu ostrih robov", "krutem in večnem", če se spomnimo že pregovornega Šalamuna. V novelah in v izpovedi (pripovedi) Orgija se vrste od zla prizadete in zlo povzročajoče eksistence v nekakem pošastnem mrtvaukeia plesu, ki ps ni čisto brez vitalističnega naboja. Frančičev stil je napet, zasekan, eksploziven, v besedišču pa je primeren delež "estetike grdega" (pogovorščins, žargon, klet¬ vice ,..). Proti koncu prehajajo stavki (v stilu tokazavesti) že ti skoraj v eaobesednost, npr. 167 : Govori. In greste. Kdo je kli¬ cal duhovnika ? Prav. V črni halji in beli svili spredaj. Maka s kadilom. Pa majhen ministrant, ki ga prej nisi opazil. In voziček s štirimi pogrebci, 'Iško hitro, čisto. Neosebno. 1'aobred. Slovo." Odlomek nas seveda spomni napokopališki prizor v Joyceovem Ulikou, n® da bi seveda hoteli Prančiča dolžiti posnemanja. 7 zgodbi Mesto je zanimivo in sugestivno prikszsna Ljubljana. 2 .* O. Y*WA t % -MKVM* 4«* Frančičev morasti "svet norosti i» bolečin" ni prijeten in pri¬ jazen; ©orda sas bo branje Frančičeve proze spravilo v obup, morda pa tudi v paradoksalni odziv (kljub vsemu) "ljubimo ta prekleti svet 11 . Branko SSme® : Vzporedno nebo (beseda ob predstavitvi knjige, 12.12.9o) Domnov roma® iz sodobnega življenja Vzporedno nebo jepikaven tako po intenzivnem dogajanju kot tudi po pripovedovalnih - moder¬ nističnih, a »e pretirano z g pletenih - postopkih, s katerimi avtor to intenzivno dogajanje podaja. Glavni osebi - boemski novinar artia in njegova žena igralka kaj ds - sta izrisani izjemno živo in pritegljivo. Roman v celoti pravzaprav analizira njuno zakonsko krizo, katere dodatni žrtvi staše njuni hčerki. V redkokatereia slo¬ venskem pripovednem delu j^zakonski "pliraližem interesov", preha- jsjaoč že k8r v vojno stanje (prim. °esih v svoji zadnji v Kranju uprizorjeni igri S),prikazan v tako skrajno tazkriti, neprizanesljivi podobi. '|Vja kratko bi lahko rekli, da gre v romanu za pravcati strindbergo^ski spopad med spoloma. Roman Vsebuje kar precej dra¬ matičnih elementov, vključno vrsto dialoških odlomkov; sice^pa je dogajanje blizu dramatičnemu tudi po časovni dronjenosti v nekaj dbi (od 7« do 11. marca). Seveda roman ob družinskem jedru nej£>rezre družbenega in družabmega okolja, v katerem se glavna^seba - ttartin <- suka. Tu gre predvsem za stike na sližbenem, prijateljskem, gžfs- tx»«ko-pijamskem in tudi erotičnem področju. iJ ^jezikovni ravni roman ustrezno uporablja okoliščinam primerno besedišče* Avtor kompozicijsko posr čeno povezuje banalno vsakdanje dogajanje rea— listično-naturalističneja tipa z ekskurzi vsBbjski svet; mimogrede naj omenim, da uporabi pisatelj za podajanje san§skegs sveta kar nam že znani naslov : podobe iz sanj ! bkrataa, gre za problemsko tehtno in dobro napisano delo z vrsto stilističnih posebnosti, a zaključek pa še odlomek za pokušino (str. 47-4-8) ^adoven Hrast : C 8S# ki ga ni (Ljubljana, Mladinske knjiga 1991, 223 strani) Avtobiografska dela, če le podajajo dovolj izrazite in zani- 1 mive, zlasti pa še posebnein izjemne človeške usode, vzbujaj jo običajno pri bralcih velik odziv* Ožji zvrsti avtobiogra¬ fij, ki sta se močno uveljavili v zadnjih desetletjih, sta vojna (vojaška) in jetniška (taboriščna). Potem ko smo se najprej seznanili s spomini iz italijanskih fašističnih in nemških nacističnih taborišč, so sesfeačele vrstiti postopoma ' alzburg, Wieser 199o, lo9 strsai) dratka prosa Silvijo Borovaik, zbra*a v knjigi Strašijivke t je izrazito profili*«*« ia gkladaa s »aslovo*. Src %% r / novol(ic), v katerih je stvarnost podajana s irosičaiad i* grotesknimi ele^ati* r/torioc ,dii*uje tako la..t*a duhovitost kot tudi posrečeaa uporaba duhovitosti drugih, kako je ae v prvi pripovedi (Disident - op a ruš¬ ke) citiram izjenai DOrroasattov stavek iz drsa« liosulus v eliki s drsava se iaeauje doaoviaa vedao takrat f kadar se pripravljaš« to # da ho morilaljudi. ako jota izrek aktualen v zadajma času, ae ksže posebej razlagati, -riaarr svežega, presoaačajočoga stila is prve zgodbe i ,,ij epege dne sta profesorja doparuika obiskala agenta Prsk is Lr sk ter sanjam kratko ia jedra«to iaved.laobiaet. opai • *pku sta sporočila, da ga je zapustila služba." Ljubko je uporabljena tud?, postaodsraističaa (?) citatsost : “kupil je vozovnico is vlak je odpeljal, pošast*« sopihajoč kot de sanja ^elikoajeva knjige v našem f>regi«du so Lenke (Bue¬ nos 'liree 1/69) • Knjigo je uredil in ji napisal končno besedo Sine ^ebeljek, medtem ko jaiabor pripravil še pisatelj sam (gradivo z® knjigo Ljudje !). iVneljek je del knjigi nsalov i "ht .is ječ ir * e 11 k on j a ve novele 2 S nka ( 194 * 3 ), To jepisateljeva zsdnjeobjevljena novel® ( obravnave medvojne likvideeijen ozirom® atentate - novela je s lužila celo kot obremenj eva In o gradivo napročesu proti Velikonji), Knjiga Banke vsebuje v celoti 11 tekstov. Pomensko, problemski in umetniško najpomembnejši je drugi razdelek knjige, Al ®jprtj je pod poetičnim naslovom fotnčad občuteno upodobljeno življenje in nehanje starih ljudi v hiral¬ nici . V teh ljudeh pešata telo in duh, ost®j® pa še vedno v njih svet raznoterih želja, Loveli A \ kliniki in ^ahodniku temeljite n® pisateljevih izkušnjah ob lastnem zdravljencu v grobu. X .1s®telj uspe preprič¬ ljivo pod®ti delovanje in mišljenje številnih seb v posebnih bo¬ lezenskih (tudi duševnobolezenskih) okoliščinah. Sproščujočo posebnost v knjigi predstavlja novel® 5 t&m Hjava sled, ki jeneke vrste parodij® w®kriminalke. T. ~ebelj®k to nena¬ vadno pripoved označi takole* " Z Rjavo s ledjo jepo mojem pisal feljton kot detektivsko povest, delonaeere?, deloma kot satiro ns d tektivske povesti sploh, V o vojem racionalizmu in imaginarnosti je predhodnica Benki, metanje resničnega s fiktivnim, znanstvene¬ ga s fabulativnim ter še z zavestno ironijo, B Posrečeni zaključek knjige seotavijate dve avtobiografski izpo¬ vedi n šaljivim pridihom : Kojeliterernelavorike ir* pa Hoj nekro- SKLEP iv as krajci informativni prikaz ^elikonje kaže, da ne gre zekakegs zanemarljivega plsateljaiz X, polovice 2o, stoletja* Ob močni generaciji pisateljev, rojenih okoli 189o ( D evk, ^alen, J. Kozak idr*), v elikonjs - ob stvarni oceni - ne ostaja v njihovi senci, ampak sejim v marsičem pridružuje* Podčrtati kaže njegov psihološ¬ ki realizem, v katerem jeznal zanesljivo prikazati številne do¬ življajske odtenke otrok in odraslih,.Imel je rudi opazen čut zs humor, celo za grotesko* Lkrajni čas je že, da končamo z razvršča¬ njem pisateljev po nazorskih ali drugih nalepkah, ki so izrazito omejujoče (npr, katoliški pisatelj, dominsvetoveki pisatelj *,*), Vodilo naj bi bil zgolj pisateljev književni pomen ob vseh inter¬ akcijah s predhodniki in sodobniki, ne pa ideologija* v auovostno Izpostavljam 5 Velikonjevih knjig ; Sirove, otroci, Sesede, ljud¬ je in ^anke. Sicer pa se *elikonjev opus skoraj v celoti veže s £» številom 2 : 2 kmečki povesti f 2 knjigi o otrocih t knjigi humoresk, 2 knjigi anekdot in 2 knjigi, ki sta izšli v Argentini, * povest Albanska špijonka pa je napisal ^elikonja v dvoje (z Izi¬ dorjem a: Cankarjem), Navsezadnje pa je tudi "elikonjevo življenje imčica (roj* 1921) Človek na obeh straneh stene jeizšlo prvič 1957» a je bilo večini slovenskih bralcev do nove (ljubljanske) izdaje domala neznano* Odgovor na vpraša— nje t zakaj je bilo delo *•* domala neznano - je enostaven t prvič je delo izšlo v Buenos Airesu in je pripadalo t*i* emi grsntski književnosti* Slednjapaje bilapredana zaprtim knjiž nim fondom in njih strogim političnim čuvajem* Upati je, da bomo ob normalnem prebiranju slovenske emigrantske književ* nosti odkrili marsikaj zanimivega in morda tudi pomembnega* Pri Človeku na obeh straneh stene gre zaoboje* t za zanim&vs vost in zapomembnost. Medtem ko Tone Pavček naovitku knjige označi Simčičevo delo kot roman, ga pisatelj v uvodni besedi opredeli kot novelo* Moram ppriaatii, da sem ki tudi sam v dilemi, kateri zvrsti Simčičevo delo bolj ustrezno pripada, nevede paje jasno, da za delo ni bistvena zvrstnaoznačenost, ampak kakovost, "azi- skovslec slovenske zdomske književnosti J* Pogačnik je Sim¬ čičev tekst označil takole i "v zdomski prozi estetski vihu- nec", Medvomno je to močno, izrazito in specifičnega vzdašje polnoi delo z znanim, a svojsko izpeljanim motivmo "tujca" in "tujstva". Morda bi gatsxx»fci± lahko celo rekli, da je Simčičeva novela najboljša domača vzporednica Camusovemu Tujcu (tudi Tujca uvrščajo nekateri med novele, drugi med romane i). Tu jetrebareči, da je Simčičev tekst stilistično (modernistično) precej bolj slojevit kot "klasično" napisan ni Camusov Tajec* 2 Z- 3 o kGlavna oseba Simčičeve novele je slovenski domobranec« ki se xxx$&kx umaknev Argentino« nenehno paga spremlja preteklo dogajanjeiz vojnegain povojnega časa. Položaj "naobeh tiraš* neh šbene" jetako krajevni (Slovenija - Argentina) kot Č8sovn< (preteklost - sedanjost) j dodatno osebno razdeljenost (razdat dvojenost) pa spodbujaše več stvari s zlasti polit čno-ideo loška nasprotja ( na barvni ravni recimo i beli - rdeči) in zlasti politično-zgodovinska določenost (poraženci - zmagovat valci). -^elo se loteva predvsem najintimnejših psiholoških vzgibov in so tako politični elemnti novele v primernem ozad ju* Simčičeva novela se dotakne bralca s sugestivno upodob¬ ljeno moro eksistencialnih stisk razdvojenega človeka. -.v^en Jurič : O dloveniji in Slovenkah samo vsenajboljše ( Ljubljana, Samozaložba 1991, 172 strani) Zgolj v humor usmerjenih piscev je na Slovenskem malo, s eden od njih je vsekakor Svgen Jurič (roj. 1937 ). Svojo prvo knjigo humoresk jeizdal že leta 197o (®aša ulica), zdaj pa je pred nami že njegovačetra knjiga. V njej je objavljeno km kar 15o kratkih in jedrnatih humoresk, katerih tematika so številne malenkosti, ki družni sestavljajo življenje. V spre mni besedi Bogdane Gjuda izvemo, da "Jurič obožuje Jaroslam va Haška in spoštuje h+rla w epke". Avtorja sta res vredne po zornosti in vzorovanja. s tem pa ni rečeno, da ju Jurič po¬ snema. **a prave humoriste - in Jurič je med njimi - jezneči- len prijazen, blag, prizanesljiv in razumevajoč odnos do živ 1jenja. ^aslov (0 Sloveniji ... samo vse najboljše) ni mišljen resno (kar je za humorista primerno), vendar pa to še ne pomeni, da spregovori avtor o nas (pre)hudo kritično, "e, opraviti imamo s pravo dozo zabavnosti, ki temelji tudi na tem, da se znamo posmehniti samim sebi in da vsaj včasih neobčutimo vsega dogajanja smrtno resno. Humor spravi seveda tudi vse visoko, patetično nezemeljsko, banalno raven. Uspeh dobre humorističneknjige pa je v tem, da nam le-ta našo ^nemalo¬ krat žalostno, revno, konfliktno) vsakdanjost olajša s sme¬ hom. Ob Juricevi knjigi sem se res prijetno zabaval, in če še pomislimo, da je smeh pol zdravja, je mogočeknjigo pripo¬ ročiti kot zanesljivo zdravilo. Jurič zna dobro zgraditi svoje humore ke in jih končati z učinkovito poanto. 2 Za vzorec Juričevega pisanja vzemimo kar začetek prve humo i/ reske "Slovenci kremeniti” t Slovenijaje najlepše dežela na svetu in v okolici. Prav zato smo Slovenci smešni od roj¬ stva do smrti, r se Slovenec rodi, marareč zajoka, kot bi v? se ne zavedal sreče, da se je rodil v Sloveniji in da bo že čez osemnajst let lahko dobil potni list in odpotoval, ksana mor mu bo srce poželelo - če bo le imel dovolj denarja za vozovnico”• j w anez w elen (ob stoletnici rojstva) ~ z znamenitega gorenjskega literarno-kulturniškega kota, j v katerem so se rodili France Prešeren, h atija Čop, slikar in čebelar Anton anša, Pran 8* Finžgar, izhaja tudi ^anez Jalen. Rodil se je 26.5*1891 v Rodinah, umrl* pa je 12*i 4. 1966 v Ljubnem na Gorenjakom* Po končani teologiji v Ljub- n , \ K “V. ljani je služboval kot duhovnik širom po Sloveniji, na Gorenjskem, v Ljubljani in na Notranjskem, A1( sjV6Č g8 je 11- terarno navdihovala rodna Gorenjska, deloma pa tudi druge njegova življenjskaokolje. Stilno je bil umerjen realist z idiličnimi potezami, v marsičem blizu starejšemu pisatelj¬ skemu kolegu F.S, Finžgarju. '•'eprav se je sprva precej* posvečal tudi dramatiki (npr. ljudske igre s kmečko tematiko : S Dom, Srenja, Brat- je), je vendar njegovo glavno ustvarjalno področje pripoved¬ na proza, n ajprej je izdal povest Ovčar ^arko (1929), poz neje še večkrat ponatisnjeno uspešnico. Povest obravnava živ ljenje karavanških pastirjev ib vozarjev v 2. polovici 18. stbietja. .Druga knjižno objavljena °alnova povest je bila Cvetkova Cilka (1938), tretja *a?x±xx**x njegova popularna Trop brez zvoncev pa je uzšla leta 1941. Obe sta doživeli več knjižnih izdaj, Cvetkovo Cilko pa uvršča literarni zgo¬ dovinar Miran Hladnik (v delu Slovenska kmečka povest) med najpopularnejše slovenske kmečkepovesti. Še pred Tropom brez zvoncev je izdal -alan zbirko novel in črtic Previsi U94o' V vojnem času (1942-19^3) je izdal Jalen eno najpriljub¬ ljenejših proznih knjig - morda bi jo lahko po uspešnosti 2 nf postavili ob bok Finžgarjevemu romanu Pod svobodnim soncem " to so Bobri, povest v treh delih (**am, Rod, Vrh) o življenju nekdanjih mostiščarjev naljubljanskem barju. j^o vojni je ^alen zasnoval obsežen ciklus povesti Vozer^ ji (v 6 knjigah). Kot prva knjiga cikla je ponovno izšla priljubljena povest Ovčar A "*arko, sledili pa sta ji še Eri za obljube (1959) in Izpodkopana c sta (196o). "Vrednost Jalno ve pripovedi", pravi literarni zgodovinar Matjaž Kmecl, "je v spretnem fabulitanju ter v inventivnem prikazovanju gorenj ske kmečke civilizacije polpretekle zgodovine j folklore, |oc proizv«janja, k socialnih in moralnih razmerij." Zadnje Jalnova knjiga je bilapovest Ograd (1961, nova izdaja 190*0 • V njej se je avtor preusmeril v meščanski svet in v njegovo moralno ptoblematiko. Z vrsto del se je ‘•'alen trajno zapisal med ugledne slovenskepripovednike. Andrijen A ‘ah ! ! i2 r J vt) ub stoletnici rojstva pisateljice like V.Stetove hed letošnjimi jubilanti z okroglo letnico je tudi lika V»š te« ^odila se je 2«6«1891 v Novem mestu (rojena Burger). V Ljubljani je obiskovala ucitecjišče in nato poučevala v več krajih po Sloveniji, nazadnje v Ljubljani. Tu je 3.7.1967 tudi umrla* "ačela je pisati že pred 1. svetovno vojno, svojo prvo knjig go pa je izdala 1921 (Pravljice), ^estetova spada med izra¬ zite žanrske pripovedovalke. Posvetila se je namreč zgolj zgodovinski in biografski povesti oziromatovrstbemu romanu Naj prej je izšla povest f^ejaai (1923)* ki pripoveduje o bo¬ jih Slovencev s Furlani v 8. stoletju. Baročno Ljubljano 18. stoletja in njene likovne umetnike (npr. Robbo) šbravnlva po vest Umirajače duše (1929)* v povesti Vražje dekle (1933) pa hastopi kot eden glavnih likov tudi J.V. v alvasor (17. sto¬ letje). Najuspešnejše delo like Vešta je Roman o Prešernu* k ki je prvič izšel 1937 in doživel po 2. svetovni vojni še vrsto izdaj* pisateljica je pozneje objavila tudi dramo o Lrešernu z naslovom Visoka pesem (1953)» Pred vojno je izšla še njena ppvest Rožna devica (194o), ki pripoveduje o Ljubljana za časa Ilirskih provinc (18o9-1813), v povesti pa nastopa tudi Valentin Vodnik. Isto obdobje obravnava nje¬ na prva povest po 2. svetovni vojni Upor (195o). Z romanom Svet v zatonu (1953) s« J® vrnila kn st,rim Slovencem v 7. stoletje. Roman Gričarji (1956) obravnava slovensko reforma¬ cijo v 16. stoletju, dogajanje v tem delu pa je predvsem osredotočeno nepiseteljičin rojstni kraj - Novo mesto. V njenem zadnjem romanu Izobčenec (196o) je prikazan del živ 1jenje pisatelja Janeza Trdine. Za svoje pisateljsko slovo 2 pa je objavilaše avtobiografijo z naslovom Podobeiz mojega življenja (1964). Vaštetovaje nadaljevala tradicijo romantičnezgodovinske po¬ vesti iz 19* stoletja in je s svojimi deli, ki so priteg¬ nila širok krog bralcev, občutno prispevala h gojitvi zgodovinskega spomina med Slovenci. Andrijan ^ah „ V1 /O Boštjan K. Zupančič s Pravo in prav ^ ^ / , (Ljubljena, w enkerjeva založba 199o, 252 strani) i-roi98or na pravni fakulteti ljubljanske univerze Boštjan M. Zupančič se je ob strokovnem delu uveljavil tudi kot ese¬ jist* V pričujoči knjigi - 3 podnaslovom Bseji o pravni dr— žari - že v naslovu posrečeno nakazuje imensko podobnost prava (stroke) in prav-a oziroma prav(ice) kot etične kate¬ gorije* Vemo pa seveda t da imenska podobnost teh dveh podro¬ čij še ne zagotavlja nujno dejanske podobnosti. Spomnimo se le na stari latinski izrek : Sumraum ius, summs iniuria (**ej- višjeprsvo je - oziroma more biti - največja ne-pravica ozi roma krivica)* Po kantovsko naslovljenem uvodu (Moralni imperatit in zvezd nato nebo nad nami), objavlja Zupančič v knjigi 11 esejev, od katerih ge le manjši del izrazito strokovne narave, ve¬ čina esejev pa se ukvarja z različnimi osebnimi in druž¬ benimi vprašanji od gospodarstva in politike do stike in transcendence. Od čisto strokovnih esejev bo nestrokovnjaka najbrž najbolj pritegnil Uvod v Pravni memorandum (Ob prime¬ ru Janeza u anše). Proces proti četverici pred vojaškim sodi ščem v Ljubljani je v svojem času močno razburil večinsko slovensko javnost, saj je bil evcdentno političen in moti- ran (ob pisanju tega poročila poteka v ^egrebu podoben proces pred vojaškim sodiščem, tokrat proti hrvaškim obto¬ žencem I), šlo jepač zatipišno izkazovanje pravice moči (moč - pravica). Zupančič argumentirano sesuje v prah "prsvnost" tega procesa, ki jepotekal pač v znamenju reka "sodnik toži in sodnik sodi". Zupančič pravi med dru- 2 gim t "Absurdno pa# je, da ima vojska v tistih situacijah kjer se sama počuti prizadeto, npr. pri izdaji vojaške skriv nosti, možnost spor ne le sprožiti, marveč o njem tudi razso jati." .--.seji s širšo tematiko pabodo pritegnili marsikakega razum* nika, četudi se z Zupančičevimi nazori ne bo strinjal (npr. o - družbeni - lastnini, o socializmu ipd.). Omenimo le ne kaj značilni naslovov ; Zasebnainn javneučinkovitost, ^ 8 ko do vladavine sposobnih, Zlovenija konec dvajsetega stoletja ... V eseju Q politiki avtor žena začetku pravi, da je" današnjemu času ... potrebna politikahrepenenja." oeveda je politika hrepenenja bolj pesniška želja (nejstvo) , podobno kot npx'. znameniti verzi Prešernovi Zdravljice (Žive naj x vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...). Bistvo politike kot umetnosti možnega so pač dejstva $xmx oziroma pragmatična in bsnalnastvarnost. V eseju bmisel zastavlja Zupančič gotovo 20 vsakega zavestno delujočega človeka pomembno vprašanje : sli ježivljcnje somo po sebi smiselno (prim. S, Kosovel t Živeti je tmisel človeka) ali P* daje smisel šele transcen¬ denca . Zupančičeve seje je tako mogoče priporočiti ravno s tem,da dokaj presegajo svojo opredelitev v podnaslovu : z eseji o pravni državi. Frank Btlkvič : Vojnain revolucija (Ljubljana, Založba M * & M 199o, 568 strani, desetletjih kaj malo vedeli, saj smo njih dela 1© stežka do¬ bili v roke, spada tudi Frank Btlkvič (roj. 1923). Po zelo burnem in nenavadnem življenjskem toku je postal profesor za nemški jezik in nemško književnost na univerzi v Fairfiel- du (ZDA), pisateljevarojstnaletnica kaže, da pripada £$x Btlkvič generaciji, ki jo je bistveno prizadela 2. svetovna vojna. Ki čudno, daje vojnapritegnila tudi njegovo posa- teljsko zanimanje, ^enaslov obsežnega romana v štirih delih - Vojnain revolucija - $epovsem določen. Gre za povezavo, ki je obratna kot npr. pri L. N. Tosltoju (Vojnain mir). Pri Tolstoju gre za dva pola, ki si v glavnem stojita nasproti pri Btlkviču pa za dvapojava, ki sta bolj ali manj (tudi ča¬ sovno) povezana. Ugotovimo lahko, da spada Btlkvičev tekst med najobšir¬ nejše slovenske vojne romane. Po načinu pripovedovanja, po živahnem fabuliranju, po lahki berljivosti (le-to žal moti¬ jo številne tiskovne napake i), po sposobnosti pritegniti bralce z nenehnim nizanjem napetih dogajanj - bi lahko pri¬ merjali Btlkvičev roman s 3vetinovo Ukano, znano slovensko vojno uspešnico (8888 8 Ukana_ je sredstvo za zmago-vanje v y 0>1n i i n Revoluciji 1). ž enaprvi poglednajdemo tudi neke Steiner v Vojni in revoluciji ). Presenetljivo je, da roman - vsaj v večjem delu - sploh ni protikomunističen. Narobe. NOB je podan p vsem naklonjeno; šele v zadnjem delu podobnosti pri likih (Wolfu pri Uk.ni ustreza npr. 2 'L l/ 'D (prevlad* revoiucijeob koneu vojne ali pa nadaljevanje rev volucije kot vojne po vojni) slika avtor kimunističnezloči- n8 (p° v °j ij i obračuni z drugače mislečimi, poboj vrnjenih do mobrsncev iz Koroške, koruptnost novih obl 8 stnikov ...). Ki povsem jasno, zakaj avtor uporablja deloma druga krajev- naimena (namesto Slovenije Krajina, namesto Save Glavka I), medtem ko je toliko drugih krajevnih imen uporabljenih v normalni podobi. Krajevno prizoriščeje pri BUkviču glede na Svetinovo Ukano nekako dopolnjujoče : pri Svetini pretežno zahodno del Slovenije, pri BOkviču pretežno vzhodni del Slovenije (nemškain madžarska okupacija )• Skupno prizori¬ šče v obeh romanih paje npr. Bled I Kompozicijsko je roman zelo urejen : vsak del ima po lo poglavij. 2 el iz knjige ni jasno, kdaj je roman nastal. Zaključek epiloga namreč avtor obarva povsem spravno t Bivša £xz vojna nasprotnika ("rdeči" in "beli") se po dol¬ gih letih pagmoDrick« prijateljsko pogovorita in skupaj ugo¬ tovita, da so božjapota skrivnostnain čudovita. BOkvičev roman - kor večina slovenske vojneproze - ne spda med lite- rarneumetnine, ampak v popularno književnost, in ož z vserd. njenimi značilnostmi (klišejski opisi in liki, večkrat pa¬ pirnati in deklarativni dialogi, preopazno ali naivno kon¬ struiran jezgodbeipd.) Andrijan -^ah Bogdan Novak : -Pavlihova frača (Ljubljana, Magnolija 1991* 27o strani) •^rvo Novakovo knjigo N s drugi strani Ljubljanice srno® pred leti brali kot aktualistični roman M s ključem" iz novinar¬ skega življenja. Po dvečino sicer prirejenih priimkov smo lahko bralci - eni prej, drugi pozneje - brez večjih težav razpoznali realne osebe, ljubljanske novinarje. Nova No- vakovaknjiga Pavlihova frača tudi obravnava domače novinar¬ stvo, vendar brez leposlovne preobleke in s pravimi imeni. Spada torej v publicistiko in predstavlja delno avtorjevo (novinarsko) avtobiografijo in obenem bogato dokumentirano pričevanje ne le o novinarstvu v določenem času, marveč kor o specifičnih potezah polpreteklega družbeno-političnega živ 1jenja. Že naslov je dovolj usmerjevalen. Novak je bil pri ^avlihi nekaj časa odgovorni urednik; zaradi satiričnega drezanja v vidne politične osebe in tabujsko nedotakljive instituci¬ je pa je povzročil nekako ?krizo Pavlihe (prim. nekdanjo "krizo Ljubljanskega Zvona i)* Glavni urednik Pavlihe hiloš Mikeln, sicer sam satirik, ni soglašal z ostrimi satirič¬ nimi "napadi" na domače stebre družbe. Iz konceptualnega neskladanja med Novakom in Mikelnom je nastal izrazit kon¬ flikt ob t.i. Pavlihovi frači (1985). f;lo je tekst in za karikaturo, ki sta se dotikala tedanjih vojaških vaj. Prača naj bi po Hikelnovem mnenju menda žalila vojsko (prim. poznejše "napade" na vojsko, ki jih je ta organiza¬ cija skrbno iskalain najdevala v časopisih !)• B#nes že težko razumemo, zakaj naj bi ta frača pomenila tak prob±* lem. Takrat pa je bilo seveda drugače. Eačela se je Hanaane^jraa gonja proti Novaku , usmerjana iz raz nib. centrov oblasti oziromaiz vedno budnih družbenopolitič¬ nih organizaciji vendar pa Novaka le še ni '‘pokopala” frat ča, ampak šele napad na trojnega novinarsko-političnega funk cionarja Koprivca s Pavlihovo številko, ki je parodirala ma riborski časopis Kaj z naslovom Jak l Novaku so tedaj odx vzeli odgovorno uredništvo, ostal pa je še kot urednik pri Pavlihi. V Pavlihovi frači nastopa vrsta znanih imen iz domačih krajev, dogajanja pa so dokumntirana celo z Zapis¬ niki ! ' A 'eko je tekst v veliki meri zelo razgiban in poln informacij, mestomapa zaustavlja naše zanimanje kak razvlečen zapisnik, ¥ endar pa tudi to ni odveč, saj nazorno spoznamo koliko praznega pleteničenja smo morali prebaviti v minulih desetletjih. Skratka, Novakova knjiga je polna značilnih znamenj časa in po tej strani ji ne more konkurirati nobeno leposlovje. m Andrijsn &a ^arel Mauser : Grče nikoli ne laže (Celovec, Mohorjeva založba 199o, 118 strani) Našim bralcem kaže predstaviti še enega zamolčevanega (pač emigrantskega) slovenskega pisatelja. To Je K«rel “auser (1918-1977), rojen na Bledu in umrl v Clevelandu (ZDA). Avtor premore en “naj”. Zdi se, da Je najplodovntejši pri¬ povednik v naši zdomski književnosti, "'erJe veliko njego¬ vih knjig izšlo pri celovški Mohorjevi založbi, Je kljub vsemu le nekoliko bolj znan ±KBt± doma kot npr. kak sloven¬ ski pisatelj, ki JeobJavlJal izključno v Argentini. Naštej¬ mo nekaj njegovih knjig : ^emlja, Ura s kukavico, kaplan Klemen, Ljudje pod bičem, Rotija, Prekleta kri, ^e eno Je potrebno idr. Povest, o kateri tu poročamo. Je izšlaprvič 1955 v Clevelandu z naslovom Večnavez. Gre za značilno kmeč¬ ko (večerniško) povest, ki pa Jo dopolnjuje izseljenska problematika. Glavnaoseba, Dolenjec* Matt Kovach, pride v Ameriko, da bi si nabral nekaj denarja in se potem vrnil na domačo kmeti¬ jo. Geveda se stvari obrnejo. ri att Je sprva tovarniški dela vec v Clevelandu, nato pa se vrnek zemlji in postane spet kmet. Poroči se s slabotno %ne (s Glovenko drugega rodu) in ima z njo sina, a žena duševno zboli in čez nekaj časa umre Matt se za kratko vrne v Glovenijo, a glas nove domovine Je močnejši s v Ameriki ga čaka novaljubezen, zdrava, krepka soseda Dorothy, ki se Je ločilaod svojega nič prida moža (posestvi se bosta združili 1). Zgodbaje gladko, a klišejsko izpeljana, česovnaopredeljenost Je nejasna, krajevnaobarvanaost pa Je slabotna : Amerika Je domalapovsem zabrisana, razpletJe predvidljiv že zgodaj * za 2 kmečko življenje ni primerna slabotna, bolehn^&enska, ampak močna, zdrava ženska* Izpostavljena sta problema s hattovo nihanje med prvo in drugo domovino ter med Jane in Dorothy^ V obsežni spremni besedi je France Pivernik natančneje pred¬ stavil pisateljevo življenje in delo. Andrijan Jj ah i^t r O (o /D Pogled v slovensko zdomsko književnost Do nedavnega, se pravi : do večstrankarskega političnega preobrata v Sloveniji, je nosile domala celotna slovenska knji¬ ževnost, ki je nastajala izven DR Slovenije, vnaprejšnji pečat ideološko-politične sumljivosti ali kar družbene nevar¬ nosti# To je veljalo že za določene knjižne izdaje iz '^rsta, Gorice (Goriška Mohorjeva družba l) in Celovca ( Mohorjeva dru¬ žb a v ^eloveu l), da negovorimo o slovenskih knjigah iz Argen¬ tine, ki so bile od komunistične oblasti obravnavane kar kot px’eteče orožje državnega sovražnika. x ako je žeožji strokovni krog težko prižel do tovrstnih knjig (zaprti fond v NUK I), širšemu bralnemu občinstvu pa je bila vednost o temdslu slovenske književnosti praktično onemogočena. V zadnjem letu se je ta nenaravnaovira podrla in končno vendarle lahko nor¬ malno dobivamo in prebiramo tudi slovenske knjige, izdane* v Buenos Airesu. Sna od knjig, ki nam nudi širši razgled po književnem ozi¬ roma pesni »kem ustvarjanju Slovencev po svetu, je Antologija slovenskega zdomskegapesništva. Izšlaje leta 198o v Buenos Ai¬ resu. v ljubljanskem Tribarjevem antikvariatu p« je bila doseg ljiva šele letos. Gradivo za ^knjigo sta zbrala in uredila Tine Debeljak (Le-taje medtem - 1989 - žeumrl) in France ^apež. V antologiji je predstavljenih 4o slovenskih pesnikov od 'Prsta do Amerike, Avstralijein japonske. Avtorji so smiselno razvrščeni po generacijah : najstarejši je Anton Novačan (1887-1951 t umrl v Argentini), najmlajši pa Pavel Fajdiga (rojen 1954 -zev Argentini). Stilno so pesmi v antologiji bolj tradicionaiistič ne kot modernistične, do kake evnstgardistične eksperimenta1- nesti pa - kar je pametno - ne sežejo« Od »vtorjev iz te antologije (marsikateri jeobenem tudi prozaist, esejist, dra¬ matik ...) naj omenim vsaj nekaj ; Stanka n ajcna (1988-197o)j le-ta pravzaprav ni emigrant ali zdomec, saj je živel in umrl v Sloveniji j Mirka Kunčiča (1899-1984) : njegovi zanimivi spo mini izhajajo letos v reviji Srcein oko; Vinke Žitnika (19o3- 19&o) s članek o njem je izšel v Srcu in očesu lanij Tineta Debeljaka st« (19o5-1989) : bil je centrelnaosebnost v sloven- ske-ergentinskem književnem krogu - pesnik, esejist, prevaja- lec ,«•; njegovo pretresljivo pesnitev elikačrna maša za po- bite Slovence (194-9) je izšla medtem tudi že v Ljubljani$ Vladimirja Truhlarja (1912-1978) s avtor je bil mednarodno pomemben teolog, njegovepesniškeknjige pa so izhajale v Slove¬ niji | Vinka "eličiča (roj« 1913) : pesnik, pisatelj in preva¬ jalec, ki živi v ■'"rstuj Karla Suserja (1918-1977) * predvsem jeznan kot najplodovitegši zdomski prozaistj Zorka Simčiča (roj 1921) * predvsem jepomembne kot pisatelj - njegova odlična no¬ vela o emigrantski usodi Človek naobeh straneh stene je pred kratkim izšla tudi v Ljubljani; Vladimirja Koda (roj, 1924) : ta naš izredno izobraženi rojak je ževeč desetletij profesor najezuitski univerzi v Tokiu - * tam je izdal leta 196o prvo slovensko knjigo, tiskano na ^»ponskem (pesniška zbirka 1 Dober večer, Tokyo)j Humberta Pribca (roj 1933) * leta 1962 je izdal prvo sLovensko knjigo v Avstraliji, pesniško zbirko Bronasti tolkac* ^eva letelo (roj« 1939) 1 plodovit pesnik in pisatelj, ki živi na Dunaju, ustvarjapatudi v nemščini« Ob tej nedvomno kakovostni antologiji s pretehtanim izbo¬ rom velja dodatno omeniti še antologijo zdomskega pesništva, H ki jo je pripravil Ciril ^ergles in jeizšla lani v Ljubljani z naslovom : To drevo natujem raste, in pa izbor pesmi Sloven¬ cev v Avstraliji : Lipa šumi med evkalipti, ki je ravno ta ko izšel lani v Ljubljani. Pogled v slovensko zdomsko knjišev nost se nam tako - v dcladu z idejami Svetovnega slovenskega kongresa - nedvomno odpira, Andrijan ' Lj ah Zorko Simčič KOČ Ob jezeru JN#huel Huapi V meni je *^amo, Izdan V meni je Trubar, Pregnan, V meni je ves bataljon vetrinjskih vojakov čez mejo v jame poslan. In takč dolgo, vso noč skozi temine zroč tje čez gozdič črnih brez, čez k jezeru temnemu, strmi moj pogled čakajoč - kdaj sine dan Goran Gluvič Vsakemu poučno branje izpovedi jehalca dvajsetega stoletja (Kurska Sobota, Pomurska založba 199o, 16o strani) i otem ko smo Gorana Gluviča že spoznali kct pesnike in rama rikš, se je ta avtor pojavil Sev vlogi razgibanega pripoved¬ nika« Gluvic se je razveseljivo lotil tiste zvrsti romana, Iti je pri nas dokaj zanemarjena i to je pikarski (potepuški, £ ustolovskijj roman, znan v Evropi že od renesanse* ^eveda pa kaže omniti še en možni vzor za Gluvičev tekst : to je tip filozofskega, a tudi pustolovskega ironočno-satiričnega romana, kot ga je pisal v 18. stoletju Voltaire (npr. gandi did sli optimizem). “ar je opravil kandid za 18. stoletje (nekako obrisno fresko razmer, dogajanj, človeških usod), to skuše izpeljati Gluvičev tekst za 2o. stoletje« Z Gluvicevim "junakom* 1 (prvoosebnim pripovedovalcem) se (vsej bežno) ude¬ ležimo mnogoštevilnih zgod in nezgod (cd. 1. svetovne vojne do 2* svetovne vojne in še marsičesa povrh), pri čemer sto¬ pa glavnaoseba v stike e mnogind pomembnimi in znamenitimi osebnostmi iz političnega in kulturnega sveta, npr. s Stali- nim, Gorkičem, Andriče^, Prevertom, Picassom, Churchillom, ^arjjem Cooperjem, Djilesom, ^snkovičem, Che Guevaro, Rudi¬ jem Butschkejem, Orv/ellom, ^omjatinom itd. itd. ^e smemo po¬ zabiti še na obilne udeležbo stripovskih junakov, npr. iz druščine Alane Forda (številk* ena, Bob Rfcck idr.). Dogaja* nje se tako giblje izven ozkih okvirov realističnih verjetno sti in možnosti, nekako narobu "vse je mogoče". Roman je rx rszdelejn na tri dele (1. - obdobje 1914-194-5 , 2. - obdobje 1946-1968, 5. - obdobje 1969-1999). Krajevno prizorišče je kar najširše, a predvsem evropsko-ameriško. Avtor pospremi svojo prippved z močno dozo ironije, ^e z »k četek Je tekle t "^sjprej bi red priznal, de sem Jahal dv 9 J seto stoletje. Skočil sem nanj, zgibil tlapod nogami in lox vil uzde, katerih, če mi dovolote, detakoj povem, nisem niko li ujel,” Ali pa dalje (str,3) s "2 ečel bom pri štirinajsti stih letih mojega živ|genja. Otroštva ne bom opisoval, ker Je bilo srečno, a sreče, kot je znano, ne da opisati." Glede na čudne pustolovačinein potegavščine, s kateri mi nasrado Gsrno obsipa pripovedovalec, bi mogli imeti Gluvicevega Ju¬ naka ksb za nekako različico "^ažnivega Kljukca", L akorkoli žeogle&ujemo Gluvičev tekst - dejstvo Je, da "nam nudi pri¬ jetno in duhovito zabavo ter aaga preberemo na dužek. Slovenska leposlovne produkcije je postale že teko obsež¬ ne, d® je komaj mogoče sproti spremljati že znane, uveljav¬ ljene avtorje. Razumljivo je, de ostane se manj možnosti za rez temeljitejši pregled po delu ne novo nastopajočih oziroma manj znanih avtorjev, ki povrh še izdajajo svojeknjige v samo¬ založbah ali pri malih založnikih. Seveda*: pa jetreba reči, da tudi v okviru slednjega odkrijemo zanimiva in kakovostna dela. Pesniška zbirka (najbrž prvenec) Milene Cigler "Regratov cvet” priteguje s svojo naravnostjo in sproščenostjo. Gre za poezijo vsakdanjosti, nekako v asmiBlu Andreja Brvarja : vse je pesem, vendar nev saislu izrazitega posnemanja tega pesnike. Zbirka, pisana v raznolikih svobodnih verzih, vsebije dva ciklapesmi : : &ako je prišel Toni in kmcaodfcraoc Domačija. Prvi cikel je v znamenju ljubezni, in to Izrazito dobrovoljne in prijetne. Drugi cikel paje »stavljen predvsem iz niza pesmi o naravi in pesničinem bližnjem okolju. Pesnica je navdušena ob svojem Poniju (Toni iraačudašne prste), sreča, ki jo najde pesnice, je v malih, vsakdanjih stvareh (Hoja sreča), iz ljubezenskega ravnanje e Tonijem veje dobra velja (3 tonijem sediva za mizo), spominjajoča na Brvar¬ ja paje pesem ^akaj ljubim delavski razred; upesnitve Vx'edna je pesnici tudi zidava hiše (^analnapesem). Toni je posredno prisoten celo v naslovu knjige : "In Tobi / mi je za šalo / 2 ir/ poklonil /regratov cvet," (Izlet), Drugi del je značilen po resnejšem razpoloženju, saj pesmi večkrat opisujejo propadanje vasi oziroma posameznih domačiji, na katerih p ostajajo le še stari (Gvrč§njepiic, Opoldanska 3lika II, Komisija popi¬ suje), Avtoričina prijetna in čustveno neposredne pesmi so obogatene še z opremo in ilustracijami Stojana Brezočraika, ) pečeva / vsak v svojem modlu". Ldsiv neživljenjsko pritleh¬ nost je pesem Obrekljivkam (draga gospa / pustite nas pri miru/ s svojimi natilcevanji / z zvedavimi pogledi / v naše stano¬ vanje.! Ljubka je opredelitev , kako n s stane pesem j "pesem nastane tako / da ujameš / žareč drobec dneva / ki frči mimo tebe / Če gazamudiš / ja hitro ogorek." V zaključni pesmi zbirke (|adnjažalostinka) nam pesnica med drugim pove t "toli¬ ko veljaš / kolikor je velik prostor / ki si gaustvaril / v srcih drugih." Neposredna komunikativnost in čustvena inten¬ zivnost zagotavljata pesmim Shakerjeve gotovo prijazen sprejem pri bralcih. 71 / O / zadnjem desetletju se je ‘‘arjan Tomšič ’«®ko po števičnosti kot po kakovosti svojih del prebil v prednjo vrsto slovenskih pisateljev in a tein poudaril dejstvo, kso je leksikon Slovens- ks književnost is leta 1982, ki {Tomšiča neomenja, žepomankljiv. Tomšič je vss j dslno "pokrajinskih avtor, a v najboljšem Lomenu te besede. To pač pomeni, id a avtentično in sugestivno prika¬ zuje določeno slovensko pokrajino (prim. Prežihov Voranc idr.) in jo s tem vključuje v spoznavanjein zavest slovenskih bral¬ cev. ^e posebej je zanimivo, da je avtor doma sicer iz šta¬ jerske, a da zdaj tako uspešno in intenzivno piše o - Istri (prim, že roman oavrinke ** 1985 idr.). ISTRI Tudi povest (ali kratki roman ?) Oštrigeca govox'i o IsžkI. Zgodbo zastavi pisatelj v prologu takole j "Ko je v Istri najbolj lepo, cveti brnistra: Spomladi peščeni hribi porumeni¬ jo in omamno zadiši po medu in ljubezni. x akrat se razpre tudi sivi kamen, ki je bil nekoč morsko ali rečno dno; iz njega vzklije v modrino neba SKRIVNOST". Kot je žegrafično izkazano, jepoudarek dveh besedah : na Istri in na skrivnosti; v kombinacijah gre torej za skrivnost Istre ali za Istro skriv¬ nosti. Ko st na ovitku knjige označi Andrej Blatnik Tomšiča za magičnega realista, se zdi, daje opredelitev - vsaj za to knjigo - kar primerna. Krajevno barvo temu zares očarljive¬ mu delu daje tudi jezik s svojimi pokrajinsko-narečnirai poseb¬ nostmi (nakoncu knjige je krajši slovar narečnih izrazov, ki 2 ^5 nam med drugim razloži se naslov Oštrigeca j vzklik v pomenu "0 čarovnija i"), da bi posegali podrobneje v vsebino knjige, kaže ven¬ darle omeniti ključno nit zgodbe $ spopadanje med dvema ma¬ gijama j “belo 1 * in “črno”. Potepuh in večni popotnik Boškin je nekak dobri duh pokrajine (določenega dela sveta), njemu pa stoji nasproti nenehno dejavna "črna" čarovnica, babura -tefura. temeljno polarno Atripanje (prim, Bpg - *-*atan f - Koč itd, itd,) daje zgodbi dovolj netiva za stalno napetost in bralno vabljivost. r ripoved* x o Čarovniku in čarovnici ali kar o čarovništvu (čaranju) se stika večkrat kar s pravljico oziroma s pravljičnostjo, A 'ezlik*ined pravljico (Bilo je nekoč ,,,) in Tomšičevo pripovedjo pa je seveda ravno v časovni ravnini i prim Tomšiču smo v (večni) sedanjosti, skratka * gre za čar(obnoot) zdaj. Knjigo velja priporočiti vsem rado¬ vednim in radoživimiubralcem. /v . 'T^ K r h\' > ^CC‘ o "V- 3 ^^vtv 1 **š zshssc znameniti in vsestranski ter mednarodno zneni in priznani znanstvenik dr# Anton Irstenjak Je prav gotovo eden vodilnih slovenskih genijev našegačasa. Povrh Je še pravi ustvarjalfai fenomen, saj pri 65 letih kar po vrsti izdaja noveknjige# Bnaodnjih ,1e tudi frisli o slovenskem človeku, s s svojo razsežno vsebino pa ponovno izpričuje široko in temeljito avtorjevo interdisciplinarno podkovanost# knjigo bi mordanakratko označili kot narodno psihologijo (karakterolo- gijo) Slovencev, sevedapa se dotiks še antropologije, sociolo¬ gije, kulturneiu politične zgodovine in se česo# Izšla Je v zbirki Brevir in tudi zasluži, da postane brevir vsakogar, ki gszanimain pritadeva slovensko žitje in bitje. Avtor se pri¬ jetno kramljaje loti vrste problemov. Jih »haiizira in predlaga rešitve oziroma izboljšave dejanskega stanja# V tem poročilu lahko le bežno omenimo posaoezuapodročJa, s katerimi se krs¬ ten Jak ukvarja : v najobsežnejšem poglavju Podoba slovenskega človeka obravnava slovenske zgodovinske okvire, zemljepis- neokvire in civilizaeniJake okvire ; nekatera druga zanimiva poglavja so še : skupni slovenski kulturni prostor. Psiholo¬ gi Janarodne asimilacij«* Slovenska samomorilnost. Slovenska državljanskuzavest Avtor se kot zaveden Slovenec (in obenem tudi kot široko¬ srčen kozmopolit) že v uvodu sprašuje t "Ali bomo še tretjič 2 s previdnim, plahim popuščanjem zapravili enkratno priložnost, da se res osamosvojimo ? Ali že tudi danespo sedemdesetih letih nismo politično dovolj zreli, kakor nismo bili leta 1918 ?" Ob zgodovinskem okviru analizira Trstenjak mejnost, razdeljenost, ustvarjalnost, sprtost ... slovenskega človeka, v zemljepisnem okviru pa znane pokrajinske "tipe” t Gorenjce, Dolenjce, Korošce itd, V poglavju Psihologijanarodne asimila¬ cije je posebne razdelek "POt v elito", v katerem avtor poudar¬ ja, da se mora majhen narod (ali celo njegovemenjšina) izkazo¬ vati s kvaliteto, ko seže ne more s kvantiteto. Iz poglavja slovenska samomorilnost naj omenim le razdelek Sinovski tip človeka, v katerem označi avtor Slovence kot družbo brez oče¬ ta, pri tem papoveže sinovski tip t. modernim potrošniškim indi¬ vidualizmom, V poglavju Slovenska državijanck" zavest je zani miv razdelek Slovenske dvojina z različnimi, a utemeljenimi raz legami o «*« n ng *n r tej slovenski jezikovni posebnosti. Ob razmišljanju o suverenosti v zadnjem poglavju (Pred pra¬ gom tretjega tisočletja) avtor posrečeno navede še slobenske narodne "junake" : kralja Matjaža, ki spi} ietra Klepca, ki pomaga drugim, a ne sebi} Martine *rpana, ki se ob zmafei zado¬ volji z drobtinicami, z malim. Knjigo konča avtor spodbudno, z mislijo, "da bomo Slovenci v tretjem tisočletju človeško, narodnostno in državljansko bolj zreli ,•» • Knjigo ki je nadvse primerna za današnje Čase, je okusno in 0 * * opremil pomensko ustrezno ak ltto ii Srnest ^-rnaic. k oJk (_^9 *> v£_ Kot 27* knjiga dragocene zbirke Iz antičnega sveta Je izšla Plavtovakomedija Aulularia v gladkem prevodu Kajetane "antarja **► (le-ta Je pripisal knjigi tudi spremnebesede in opombe)* lo JešetretJi Plavt v omenjeni zbirki s prej sta že izšla še Amfitruo in Hišni strah* Plsvt, ki Je glavni romski komedio¬ graf (živel Je okoli 25o - 184- pred našim štetjem), Je pisal po grških vzprih t.i* komedij« tipov* u ovno Aulularia J e ena najuspešnejših (čeprav Je , šal, ohranjeno nepopolna; po mnenju strokovnjakov Ji manjka nekonou kakih kakih sto o lina: dvesto verzov) i n najvplivnejših Plavtovih iger. Vsebuje namreč mo¬ tiv "skopuha" : v igri Je prikazan e k&v obsedene Lvklionova skrb za denar, na koncu pa seta obsedene nekam hit ro in ne dovolj motivirano "spreobrne" h v normalnega človeka* in izgubi svojo prekomerno strast do zgolj zbiranja donszj*. V igri nas¬ topajo pričakovani tipi i mladi ljubezenski psr (hvklionova hčerka Psjdrie in Likonid), bistri in spretni suženj (rkrofilo) itd* frebaje še x*či # do so poskušali številni avtorji dopolniti to komedije, med njimi tudi Italijan Antonio Codro Urceo do Rubiera (15* stoletje), fa zaključek Jeuporabil svobodno tudi naš prevajalec* Med štev: lnimin evropskimi odzivi namotiv sko¬ puha omenimo vsaj Uršičev o komedijo Skopuh (16. stoletje) in seveda Milierovega Skopuha §17. stoletje). Izid te znane ^lav- tovekomedije pomeni novo obogatitev slovenske prevodne književ¬ nosti* rp Hed evropskimi mitsko-narodnimi epi zavzema finska ^ale- vala ugledno mesto, belo jeizšlo v celoti sev 55 v slovenščini pc doslej le revialno v odlomkih (Ljubljanski 2von 1959) is, knjižno p* je izšla ruakapptird&he^^Shiavhle za otroke v prozi (z nekaj pesniškimi odlomki). Tudi sedenje slovenska izdaj® v kondorju neprineša celotnega epa, ampak Miaftat odlomke iz sedmih spevov (vseh je 5o , celota pa obseda £2795 verzov);pesniške odlomke povezujejo kratke prozne vsebine posameznih spevov, ■“alevele je sestavil v 19 * stoletju pomembne finski zbi- e ralec ljudskega ©lovstva Elias LSnnrot (18o2-lGS4), E ano vne kelevalske pesmi in junaki kalevale (te je naziv za pokra¬ jino ne Finskem) izhajajo se iz finskih poganskih mitov in izročil, V izhodišču je celo eden od koznogonienih mitov, nastanku torej mitov o Kfcvairšmt# sveta, tog&jenje ep« je izredno bo¬ gato in se gibljepredvsem v pravljičnih okvirih (vseje mogoče, btlo-orn«tehnika, izjemne osebe, čarobni rekviziti, npr, sam- po - čarobni mlin, ki izpolnjuje želje itd.), K atem mestu se ne moremo podajati v vsebino, naštejmo pa vs*j nekaj lovnih junakov ; VSinimSinen - čarobni pevec (prim, °rfej), ustvar¬ jalec keatel (nekakih citer), odkritelj ognja (prim, A rometej), modrijan, zdravnik, čarovnik, a neuspešen snubec; Ilmarinen - 2 Z -Go kovač z nadnaravnimi, kar božanskimi sposobnostmi, ustvaritelj čarobnega samps, sonca, lune in zvezd, uspešen snibecj Jjenmin- kSinen - pustolovec in uživaš, mati ga reši is dežele smrti} Louhi - gospodaric® Pohjole, ^alevali sovražne džele, lik ne- kakae čarovnice ali zle boginje, tf erz ^alevale je Stiristopni trohej, torej razmeromokra- tek in zvočno učinkovit verz, Prevajalke ^elkaOvaska tfovak (napisala je tudi spremno besedo in opombe) je opravile svoj posel izvrstno, vsaj kai? zadeve slovensko jezikovno podobo, S tem nem je omogočila pogled v oaaapor: nam manj znano književnost lepe in samosvoje severne evropske dežele, morda kaže še dodati, daje slovenski pesnik in dramatik ~*&ne ^ajc pred nekaj leni na temelju Plavale napisal uspelo poetično dr?no z istim naslovom. Andrijan Jj oh MIROSLAV MALOVRH j L L M OPATOV PRAPORŠČAK LJUBLJANA, ZALOŽNIŠTVO SLOVENSKE KNJIGE 1991* 16$ strani / Pohvaliti je treba podjetno in spretno Založništvo slo¬ venske knjige, ki dokaj hitro in poceni:: ^a^cpošilja neknjižni trg knjigeiz dveh načrtno zasnovanih zbirk j Svetovni klasiki in Slovenska povest* *njige izhajajo v prikupni žepni obliki, z broširanimi, a ličnimi platnicami in s primerno spremno besedo* Kot 7* knjiga v zbirki Slovenska povest je izšla Malovrhova zgodovinskapovest Opatov praporščak* Miroslav ^elovrh (1861-1922) je za današnjega domačega bralca pravzaprav novo ime, sqj po letu 194-5 ni bil ponatisko vam* Glede na množico tuje trivialne literature, ki prihaja na slovenski knjižni trg (pomislimo samo na serijo del Victorie Holt 1), paje Malovrhova "obuditev” nadvse umestna. Ni namreč jasno, zakaj ne bi ponudili Slovencem tudi domačih avtorjev t.i lažjega, zabavnega ali popularnega pisanja. Malovrh je predvsem pisec populsrnezgodovinske povesti, večinanjegovih del pa jeizšlav 1. desetletju 2o. stoletja (npr. rod novim orlom. Kralj Matjaž, Na devisnki skali, Stra- hovalci dveh kron, Ljubezen Končanove Klare, V študentovskih ulicah idr.)* Svoje povesti je Malovrh kot liberalni časnikar največ objavljal v Slovenskem narodu in s tem sledil v Ev¬ ropi že dolgo uveljavljenemu tipu podlistkarskega romana v na¬ daljevanjih (prim* A* Dumas st., M* Zevaco idr«)* Moram reči, da šemi je branje Malovrhove p vesti -z vso njeno naivnostjo, belo-Črno tehniko in klišejskostjo likov in 2 dogajanj — kot dobrodošlo ravnotežje “težji" literaturi kar prileglo* Malovrh seveda obvlada svoj posel t je živahen fabu— list, zna pritegniti pozornost z napetostmi in obrati, resno- žalostne zaplete zgodbe papoživlja s huaomo-duhovitim likom * Ustijo ^azbecea. Povest časovno obravnava začetek 15, stoletja, krajevno pa predvsea s aaostan Stično in okolico, Glavnaosebaje Andrej Rovan, opatov praporščak oziroma praporščak kar d veh opatov, ki tekmu¬ jete zaoblast v samostanu* čeprav Rovan ni plemič, pale deluje plemiško in plemenito, bodisi v boju, bodisi v stikih c plemiškimi gosmemi, P 0 vest, polna napetife dogajanj, iraaočitno proticerkveno tendenco, kar jepač v skladu z liberalno usmerjensetjo pisca. Prijetno in informativno spremno besedo (Z romanom po strankar¬ skem nasprotniku) jeknjigi prispeval domači strokcanjak za trivi¬ alno literaturo Sr* Miran Hladnik* Si cer pa - Vic tora Holt je končno dobila slovensko konkuren¬ co. XIS^SI^ŽIK3SaXXXIXliBXmMa£I^iaiMXSfS5fjšIJfiHI ALOJZIJ ŽIBRET : POD MARIJINIM VARSTVOM KRANJ, GORENJSKI GLAS* 1991, 271 strani Knjiga z gornjim na lov o* in* s podna slovo* "spomini Slo¬ venca - nemškega vojaka na drugo svetovno vojno v letih 1941-1945" je prav gotovo nekaj posebnega, ajprej nato, ker n kaj podobnega pri nas (v Sloveniji) najbrž še ni izšlo, saj je do nedavnega veljalo bojevanje v neaški vojski za dvoaljivo, sumljivo ali kar sovražno početje} za natis tovrstnega spomanopisja pa seveda tudi ni bilo dejanskih aožnosti. Ob te* kaže še dodati, da so Žibertovi spomini uzjeano sugestivni in da so posrečena mešanica med stva no dokumentaičnostjo in osebnim doživljanje* z vojnih strahot. Iz knjigezačutiao, da posa*ezno resnično življenje pre¬ kaša večino književno opisanih pustolovščin, ki so si jih izmislili Mnogoštevilni pisatelji s celega sveta. Obene* pa seob branju nenehno žudi*(o), koliko lahko prebese in vidrži človek} preživetje v opisanih vojnih raz*erah pa resnično spominjana čudež (pri*, naslov Pod ^arijinm varstvo*} res pa se takoj zastavlja vprašanje, kaj je zb Marijini* in božji* varstvo* tistih številnih vernikov, ki pa so v voini pJIdli.). Avtor je bil rojen 1924 na Gorenjske*, leta 1943 pabil mobiliziran v nem ško d elovno službo, nato pa v vojsko. Udeležil se ještevilnih bojev na ruski fronti (kratek čas bil celo ujetnik Rusiv i), bil težko ranjen, prestal več operacij, prišel v aaeriško ujetništvo, na koncu pa doživel še pravi križev pot ob vrnitvi v komunistično Slovenijo. 2 J»sno je t da so se od ^emcev Mobilizirani Slovenci neradi uklonili prisili ( zlasti v skrbi za domače) in da niso z navdušenj em odkorakali kot topovska hrana na boijišče, lii tem j® tudi razumljivo, da vseanošice Mobiliziranih Slovencev niso mogle pobegniti v gozdova itd« Ce trezno premislimo, lahko službovanje Slovencev v nemški vojski priaerjamo s službovanje# Slovencev v avstrijski, francoski, italijanski ipd, vojski; vse te so pač uporabljale za s/oje vojnenanene tiste, katerim so vladale. Morda bi lahko odkrili v Žibertovih spominih celo nekaj odmevov na starozavezno izročilo o Jobu, Ob naivni avtorjevi veri pa tu in taa pojavlja tudi dvom » "Človegu se včasih ob taki priložnosti (op. A.L. : ob vojnih strahotah) celo poraja dvoa o božji previdnpsti. Vseokrofe j« črno in zapuščeno ter izročeno na milost in nemilost usodi.” In dalje * ” Zakaj je toliko gorja na svetu ? kdo za vae to odgovarja ?" Knjigo dopolnjuje vrsta fotografij; dodatno značilnost pa predstavljajo številne pesni (avtorjeve, ljudske in drugih pes¬ nikov), uvrščene ob posamezna poglavja, Andrijan l^ah 2 k r SXKXSimXKXSZSDflXI THE ČASE OP SLOVENIA LJUBLJANA, NOVA REVIJA 1991* 228 strani u % Slovenci st»lnž> in intenzivno obveščamo tujino o svo »»a položaju in ravnanju, o svoji resnici in pravici, je gotovo izredno pomembno in koristno požet j«. K«rj e pisana beseda še vedno eden temeljnih kanalov sporočanj* in informi¬ ranja, je torej vloga pisateljev (in pišočih) še vedno prvo¬ vrstna. K 0 t v vsem poteku slovenske pomladi so bili slovenski pisatelji nosno ds javni tudi v času vojne v Sloveniji, že ne¬ kako mesec dni po koncu vojn« pa 30 iadeli še vsebinsko in slikovno kakovostno in privalčno edicijo v angleščini 2ho ^ase of Sloveniš (prevedli bi morda kar : Zadeva Slovenija). •.■r #fo »yn tkvgTFad n rj 1 « V zborniku sodeluje kar 24 vidnih sloven¬ skih pisateljev (npr. N. Grafenauer, J. Snoj, D. ^aje, D. Jan¬ čar, L. Kovačič, R. Šeligo, T* ^altraun, B.A. NOvak, V. Taufer) f politikov (npr. M. Kučan, D. Rupel, T. Peršak, F. Bučar) in znanstvenikov (npr. P. Vodopivec, T. Hribar, h. Jezernik, D. Tttrk, P. Simoniti, D. Nečak). Knjiga!®« lo razdelkov (od Uvoda do Dokumentov), ‘^eksti se dotikajo neposredno vojne v Slovenj ji (np r, A. Puhar), posredujejo pa tujemu občinstvu tudi števila zgodovin sle? in novejšapolitična dejstva o Sloveniji in Slovencih npr. P. Vodopivec). Posebno poglavje jezelo umestno posvečeno v vojni ubitemu slovenskemu filozofu Janezu Svetini, V poglavju Lite¬ ratura .ie prevedeno v angleščino vei del sodobnih slovenskih pes nikov in pisateljev. Tudi nekaj *h š±h uglednih tujih avtorjev srečamo v fcborniku (M. Kundera, A. Finkielkraut, A. tehnik). (d ¥ naštevanje *li vsebinske označevanje posameznih prispevkov se v tem poroHlu ne more&o spuščati, Mordarmoj omeniti le neobčutljivejše vprašanje, e kateri« se srečujemo Slovenci x±n in tudi omenjene publikacije, ko seobračerao natujo javnost 2 kako dopovedati Evropi, da je slovenska samostojnost pozitivno dejstvo in ds tlovenska "secesija" ni negativno dejstvo« kis¬ lim, da je ubral najustreznejšo razlagalno pot -teter Vodopi¬ vec v čalnku Zgodovinsko ozadje slovenskega vprašanja, lu je navedel kot vzporednici osamosvojitev Norveške od Švedske leta 19o5 inasdanjo osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije, (^al X?a za domačo rabo dobro verna, da kolikor smo mi Norveška, ostane® Jugoslevijeprav gotovo ni vedska I) Vsekakor pa bo k 3 d va Slovenija" »a mišljenjsko odprto tujo javnost opravila dragoceno razlagalno poslabetvo. knorijan ^ah VOJNA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, CANKARJEVA ZALOLBA 1991» 129 str 1 -f- “organizacijskim (vojaško—medijskim) dosežkom Slo¬ vencev v boju proti napadalni jugoslovanski armadi (konec ju¬ nija - začetek julija) se Je ob koncu julija pridružil še mčinkovit založniški dosežek* s Cankarjeva založbaje že iz¬ dala lepo knjigo o nedavnih dogajanjih ! Zbornik s pomenlji¬ vim naslovom Vojan za Slovenijo združuje v sebi dvoje & živahno pisano kroniko q»opadov med slovensko in zvezno voj¬ sko od 26. junija do 7« julija in veliko število izredno zani¬ mivih, vsestransko informativnih in nemalokrat pretresljivih fotografij. Medtem ko pri teksta niso omenjeni posamezni av¬ torji (avtorgo vlogo je prevzelo kar uredništvo Cankarjeve založbe v celoti), paje avtorjev fotografij (navedeni so na zadnji strani knjige) kar 35 l ^ekoliko večji številčni de¬ le* fotografij kot drugi sta prispevala Egon Skaialec (^ečer) inJoco Žnidaršič, ki jeobenem tudi urednik fotografij v tej knjigi. 'l'u&i kompozicija knjige je prav posrečena : na začetku sugestivni je objavljen prispevek Milane Kundere z dne 3. julija , ki ga je ugleeni avtor - kot prani trenutni predstavnik "vesti člo¬ veštva" - namenil javnosti, a koncu knjige pa je objavljena (ob vojno-vojaški statistiki) t.i. brionska resolucija, izde¬ lek evropske statusquoJevške diplomacije, ki še vedno podpira unitaristično (pačetudi komunistično l) jugoslovansko ureditev, 'lorej j od Kunderove plemenite ideje (osvoboditve narodov) don evropske realnepolitike (vzdževati državno ječo narodov, četudi večini narodov taječa neugaja in bi nekateri iz nje radi * izšli alu ušli)x. vojna za Slovenijo (za svobodno, s amostojno Slovenijo) je bilapSaona pravo nadaljevanje tiste, o kateri siao 45 let po¬ slušali, da je bilanarodnoosvobo&ilna, a je le vzpostavila unitaristienoiMcomunistieno diktaturo« Obenem se je ta vojna jasno pokazala kot spopad med narodom, ki hoee biti gospodar tuje ne svoji zemlji, in tuje (drugejezično) vojsko, ki zastopa tuje oblastuiškeintarese« Noben narod ne more imeti tujejezič¬ ne vojske za svojo« Ob spopadu se je hitro pokazelakrhkost večnecionelnevojske, ki jo - po generalskem mnenju - zadovo¬ ljivo združuje le en poveljujoči (= srbski) jezik« Paradoks je, da je ravno bolestno preganjanje drugih jezikov v vojski ali enonacionalnih enot s z lastnim jezikom najbolj zanesljivo zrušilo dolgoletne bratsko-enotnostnefraze« "»^orkoli že, tudi -i-—' ta knjiga je živapotrditev Kueanovegazgodovinskega izreka, da niš veš ne bo tako, kot je bilo« Andrijan Lah BORIS PANGERC : PESEM BREGA KOPER, POMJANA 1991, 36 str. O Že v svoji prvi pesniški zbirki Amfore Sase (1972) se j« Boris B en gerc (roj. 1952) predstavil z izrazito pokrajinsko liriko, vezano ne domene (kraško) okolje* Tudi njegove nove zbirke Pesem Brege (v opombah izvemi, de % Breg "pobočje pod obronki. Krese, jugovzhodno od Trste, kjer se planote spusti v flično dolino nadaljuje avtorjevo začetno usmeritev. j?ko je Pangarševo pesništvo pravo nesptotje svetovljan¬ skega, internacionalno, mitsko utemeljenega pesništva Roberte Titana - Pelixa* *“akor je Titanovo pesništvo šumno in hrum¬ no, čutno in nemirno, teko je Pengereevo mirno in zadržano, vedro in spokojno, vendar ne brez zanosi, ki jeznačilen tudi za Titane. Gre za dve različici arhetipov. Titan izhaja iz grško?judovskega mitskega sveta, torej iz izrazitih elemen*- tov razvite kulture, Pangerc pa iz arhetipa zemlje (domače, a vendra skupnočloveške, časne, a vendar časovno neomejene), ^aj je komu bliže, je pač stvar osefcnegaokuss in ne spada na pod¬ ročje kakovostnegaocenjevanja. Pangerc je v naj večji meri predan s vobodnemu verzu in ta mu teče sproščeno in uglajeno. Tu in tam p« se poigra z rima sto zvočnostjo (nar. Dobra voda talnica / iz duše dna kot skal— niča // kod vse se ti nstekaš / kot prošnjav dlan pritekaš// V virih voda Glinščica / drhtiš žariš skrivnostna // v Bregu si boginja / prisege sl svetostna). ^epesere deluje kot nekaka starodavna ljudska obrednarotitev. Pesnik je do življenja in do okolja razpoložen naklonjeno inobeudujoče ( Všeč so mi jasne in mrzle noči ... Všeč so mi oljke in ciprese v samoti ... /šeš so mi šastni in hiše v Bregu ...), s sorojaki je tesno povezan (Jaz in ljudje v 2 O Bregu / rastemo v bivanje / kot ene gruda)* x esnikov zanos se kaže npr* takole i J ez čutim sončna krila v sebi • / neskončno f) slast v vsem, / kar vrašča me / v drhtljivi vreaec zemlje Brega Ali pa drugače / ^ader gre skozme / udar pragozdov / kadar gx gr dtozme ku± / kot tema grobov / takrat . / mi jeponoreti od življenja# Vendar idilo narave ograža civilizacija t “ iloee- nine. S-roki trave#/ Grušč# / ^arpunabolečine./ Omrtvičene goljave. 5 * Iz dveh zadnjih pesmi v zbirki pa se oglašata takile pesnikovi želji * “da bi iz moje pesmi / vzhlepela čarna moč“ in pa “Bog daj mi biti v naši srenji / plamen vseprežar- nil“ ^aklpnjeno spremno besedo je pripisal knjigi Marjan 1’oošic, omeniti pa velja tudi prijetno likovno opremo Jasne Herkfi. ROBERT TITAN - FELIX : CARFE DIEM i MURSKA SOBOTA, POMURSKA ZALOŽBA 1991, 5o str. Redlco sezgodi, d# vtorjevo ime in naslov njegovega del« tako združujoče usmerjate brile*, -er je °erpo diei* (užij dan 1) 2 ani izrek rimskega pesnika Homca, Felix pa pomeni v latin¬ ščini Srečen (Srečni), kar pričakujemo, da nas bo omenjena pes- niškazbirkepolejale v objem čutnega uživeštve v antičnem smi¬ slu. Trebije reči, de je to pričakovanje v precejšnji meri tu* di izpolnjeno, v prvi pesmi (takrat) se trdno znajdemo med erotiko in alkoholno omamo, nekaj dilje pa srečamo še marihuano Vrsta pesmi je posveeenašenskim osebam (naštel sem jih 7)» pesniškemu kolegu Vincetiču pa je avtor posvetil pesem Po¬ hota. Titanepreveve nekak prvinski vitalizem, ki pa nima zgolj navdfcšeno-svetlih is razpoloženjskih tonov. Zanimiv je se uvodni citat iz madžarskega pesnika S. Adyja (Moja cule* težki Nimam,/ Nič in Nihil* moja pot,/ mojausoda: iti, iti, iti,/ moje sanje: Bog). Najbrž jeumestna trditev, daje našemu pesniku Adyjeve življenjskeizpoved blizu. Poelg likov iz antičnemitologije nastopa v Titanovem pes¬ ništvu še vrsta znanih arhetipov - od Biblije do "eronike Jese¬ niške. Naštejmo jih nekaj * *an, Eros, Apolon, Dioniz, Abadon, Satan, Orfej, Lucifer, Mars, Atena, ^ezejj tus ta še živa in s«kti pa Jožef iz Arimateje in sveti Graal. Občutek imam, da deluje vse to skupaj žemalo preobloženo. Pesnik hoče očitno nahitro upovedati vsa večno pdprte življenjska vprašanja, od izhodiščnega ww*$Hk*g* tuzemskega O.rpe diem pa uhaja tudi v met 0 fizičnevprešenje, upodob ina v razponu satanskega. MILAN VINCETIČ : TAJKIR MURSKA sobota, pomurska ZALOŽBA 1991* 63 štreni ut desete let Je, odkar Je izšel pesniški zbornik Kot slutnja radovedno (1981), v katerem se Jo Vincetič - ob F. •^ainščku in V. Pergar - prvič pojavil kot knjižni avtor. Svojo pesniško rast Je potrdil v naslednjih zbirkah (Zauna “ 1983* Arka - 1987* Finska - 1988), ko Je že Jasno uveljav il svoj pesniški svet in izraz. Po dveh straneh svojega pesništva se Vincetič bliža Gre¬ gorju Strniši : po vračanju v mit ki svet (prim. še zlasti Arka) in po oblikah (enostavne štirivrstičnekitiče z asonanca- ai). IzstopajočaJe Vincetičeva "obsedenost" s številom 7 1 vse njegove dosedanja zbirke so »stavljene iz po 7 ciklov pesmi I Ta "zakonitost" se ponovi tudi v Tejmiru (ali 2*jmirju ?). Vincetič Je popotnik skozi pesniške ali daljne dežele (pes¬ niška dežela Zanna, z Arko Je šel nspot tja do Atlantide, Stone henges, Noeta in Argonavtov, daljna dežela Finska, tajinstvena dežela Tsjmir). Zbitka Tajmir, ki Jo kompozicijsko uokvirjata Lesem o za¬ četku in Lesem o koncu, Je s estavljena iz sedmih ciklov t '1’ajmir* Izbrane pesmi* Intima* Absint* Erotika, Spleen in P, redmeti. Zbirka Je v večJ* meri naravnana erotično in opaz¬ no pretkana s fino ironijo. V Pesmi o začetku in Pesmi o koncu ki sta pravzaprav celota* ae ponovno odigra prastari nit o dre¬ vesu spoznanja, Jabolku* dekletu (večni Evi), le moški Je bolj ob strani, ^ekletovakonenaugotovitev Je : "V peškah dČ Je moš¬ ki prah /in Jabolko v ogrizku". Žeomenjena ironijaJe namenje« na tudi samemu pesništvu (prim. ciklus Izbrane pesmi - citat : "Pa štrbunkne opienjak / v izbrane pesmi/ in skima Saj de isti vrag / kakor v moji kletki"), ^elo iprninK ^dodi značil¬ na je razporeditev ciklov * prvi cikel d« ‘■'•'admir (tored : skri skrivnostna dežela), zedndi pa Predmeti (ko a zna d demo v bold pridemldivem in vsakdandem svetu). V zakldueni 7« pesmi iz ci¬ kla Predmeti zaslutimo celo brildantni pesniški komentar slo- venskempolitione situacide ("^edalee stran čokat signal / prhk a prebarvan na rdeče / kaže prosto zadndikrat / kot prazni kup nesreče // V pulmanu drobiža st fant / n« najde lastni sedež / Boš pač prestal dč kretničar / lahko se greš predmete). Vincetičev ' x admir spada nedvomno med vidne kakovostne pri¬ dobitve novedšege slovenskegepesništve. ZGODBE 1990 t JESENICE* KULTURNOUMETNIŠKI KLUB TONE ČUFAR in KNJIŽEVNA ZADRUBA 1991* 162 strini K jigss gornjim naslovom je nasledek natečaja za kratko zgodbo, ki jo je razpisila Književna zadruga Jesenice leta 199o. Kot izvemo v uvodu, je prišlo na natečaj okoli loo zgodb, v knjigo paje uvrščenih 22 zgodb. Izbor je pripravila komisij® v sestavi s Tone Pretnar, Miha h azzini in Edo Torkar. Zanimivo je, da najdemo v knjigi vež neznanih kot znanih imen. Kod slednjimi sg s Stefan ^emic, Kilan Vincetič, art ^enordie in ^aao Kuščer. Zgodbe so vsebinsko in stilno raznolike in tako primemezarazlieneokuse. kakovostna raven zgidb je solid¬ na, vsekakor pa so nekatere pritegljivejše ali boljšenabaadcm od drugih. Zgodba Borisa ^ajeta "Ptiči'' prikazuje utrinek iz krimi¬ nalne vsakodnevnosti. Miha Klep v zgodbi Krik nad breznom spretno prepleta voo časov dogajanja in jih združuje v učinko¬ vito sintezo. Počitniško obarvani doživljaj ali doživljanje oriše BaricaSmole v zgodbi ^starina. Milan Vincetič je dal svoji zgodbi naslov Ljubezen. V njej otaupodobljena omejeni preprostež Vafel in njegovasatreskanost v zanj nedosegljivo Bri gito. Tugo "aletel se v črtici Skodelica kave posrečeno poi¬ grava s Cankarjem in cankarjanstvom. Edini avtor z dvema zgod¬ bama je v knjigi Jože Kos. Obe njegovi reskratki zgodbi(ci) sts prav prikupni (M*ximarket, Izza pripovedi). Z zanimivim iskanjem človekove preteklosti preko časovnih dokumentov (fotografij) se ukvarja zgodba Borivoja *epeta Izgubljeni zaj¬ ček. Soočenje evropskegain azijskega (japonskega) doživljanja sveta nam prikaže Samo Kuščer v zgodbi Kosti stare mame« 0 sre- ? Čanju ženske s z boleznijo (rakom) pripoveduje Mimica Lnu&erl v zgodbi **aj bo žejutri« "adnji prispevek v knjigi jezaniniva meditacija o bralcu in branju (Marko Golja i Bralec)« Knjigo je raogoeeoznačiti kot mikavno doživljajsko paleto sodobne domače kratke proze. FERI LAIIfoUEK : GRINTA MURSKA SOBOTA, POMURSKA ZALOŽBA 1991* 141 strani Revi ^»inSeov roman Peronarji je izšel skoraj pred desetimi leti (1982)* Avtor mu je dal značilen podnaslov : romanček najbrž (delno zaradi kratkosti teksta , delno pa zardi lahkotnosti teksta)• w aslednje dva avtorjeva romana (^eze - 1986, &ezpoč- nica- 1987) sta umetniško pretencioznejša in stilno zahtevnej¬ ša kot prvi ter psdata gotove med najboljše domače romane tega časa. ^di se, da ‘‘'a in še kov novi roman u rinta glede neprikazova- no okolje bliže Peronarjem kot pa A azi ali "“azpočnici. Vse tri glavne osebe v romanu * Ivan Ivan (tudi liubertus), Grinte (tudi Goje) in Silvana Qtudi Čila) šive na nekakem bo- hemsko-kriminalnem obrobju družbe. Seveda pa avtor nimanemena obravnavati stvarnosti s ocielnorealistično, ampak se s stvar¬ nostjo poigrava, "ajprej kaže, da gre v trikotniku Ivan Ivan, Silvanain Grinta za standardni odnos med prvim kot uporabnikom vlač uginih uslug, vlačugo in slednjim kot njenim zvodnikom. "ato se zadeva sprevrže v kriminalni zaplet. Ob sporu obeh ■n moških za žensko se le-ta odloči za Ivana Ivana in tstreli Grinto* (svo jega moža !)• Umorjenec se v nadaljnjem začne prikazovati kot privid ali nočnem* mftra Ivanu Ivanu. V ten hipu je že dovolj viita jasno, da je Ivan Ivan razrvan živč- než, psihotik ali kar psihopat. Ivanu Ivanu se nadalje zazdi, da je kriv za Cilino smrt v vodi, v kateri sta se skupaj zna¬ šla, vendar kombinirana zdrevniško-kriminelistične raziskava ne more potrditi nobene od Ivanovih blodenj, ^arobe, od neka- (j 2 kih strokovnih glasov ob koncu romana izvemo, daje vsa zgodba pravzaprav fiktivna. Ni bilo umorjenca, opisani u rinte pa Je pravzaprav Ivanov oče, ki Ježe vedno živ in zdrav, ubijalka Čila pa Je po Ivanovih opisih oeituo njegova mati (tudi še ži¬ va), ^ako gre v zgodbi kar zame opazno ironizacijo psihoanali¬ tične obremenjenosti (OJdipov kompleks )• Centralnamisel te spretno nap isaae knjige ( pripoved z več zornih kotov, notra¬ nji glasovi ipd,) Je navsezadnje v popolni negotovosti uv. ova¬ denega dogajanja. Nihče ni to, kar Je (kakor Je sprva opisan). Vse skupaj Je Ivenovafentezme. ^aj Je resnica ? človekovo živ¬ ljenje Je (ostaja) skrivnost. & Kot 25. teko reko« jubilejne, knjig« zbirk« Iz sLovenske kulturnezeklednice so, presenetljivo, izšle Koso- volove pesmi v prozi. 2,kaj "presenetljivo" ? Enostavno zato, ker smo "navajeni" na Kosovela samo kot na avtorja silovite, predvsem ekspresionistične izpovedne lirike in učinkovitih, izzivalnih konstruktivističnih integralov, ^animivo Je, da se prej omenjena zbirka začela leta 1964- ravno s Kosovelovimi pesmimi (v zbirki so med drugim izači : Jurčičev ^eseti brat, Ssvearjeva Visožkakronika, Prežihovi Samorastniki, Zupančičevi Samogovori, Prešernov Krst pri w avici idr.) 1 Glede na omenje¬ na dela J® videti, da izhajajo v tej zbirki samo preverjena de3a slovenske klasike. 2>a Kosovelovepesmi v prozi bi lahko rekli, da do zdaj v ožji klasični fond domačih del niso spada¬ le, torej gre tu za preocenitev oziromaza poskus "kanoniziranJa dozdaj premalo upoštevanaga ali uveljavljenega dela. Kosovelove p esmi v prozi seveda niso nekaj neznanega, saj so žcizšle v Kosovelovem Zbranem delu, a vendar Je treba pri¬ dati, de so zares ostale naobrob^u pozornosti. Ko prebiramo te jesrni v prozi, se seveda nenehno spominjamo na Kosovelovo "pravo" pesništvo, irimerjava nas prepriča, daje tudi v pesmih v prozi prisoten "pBavifcc", vsestransko obeutčjivi, sugestiv¬ ni Kosovel, ^akanakratkapesem v prozi se komaj loči od "navad¬ ne" pesmi Vzrnimo kot primer tekst Tu pred menoj t "Tu pred menoj Je slamnata straha. Sonee vajo blešči in tiho Je pod njo. Ptički n# drevju p« poj6, poj6, poj6. *ez ssdim v sobi in gledam v dalji gore, drevje in sinje nebo. ^aljše pesmi v prozi omogočajo s vede avtorju ve« meditacije kot krajšelirske pesmi. In zato gre. *eleta Kosovelovih občutij je v pesmih v prozi enaka kot v njegovi liriki, rezlikeje zg a i zgolj dolžinska, ~er je dodatno, je uporaba nove zvrsti, ki $ jo je v Pvropi uveljavilanova romantika (^avdeleireve pesmi v prozi). Po tej strani lahko ugotovimo, da do '“'enkarje kot ustva jalca ritmične, pesniSke ubraneproze na Slovenskem ni bilo niti prave možnosti zapesmi v prozi, ^er pa niti ^anlcar ni napis®! dosti tekstov, ki bi sejih dalo uvrstiti mod pemi v prosi, se izkaže, daje Kosovel pravzaprav kar izrazit klasik te zvrsti neslovenskem. In v tem smislu je knjiga dosegla svoj namen in potrdila svojo upravičenost v omenjeni zbirki« iehtno spremno studijo je prispeval knjigi Janez Vrečko. BORIS A. NOVAK : OBLIKE SVETA : PESMARICA PESNIŠKIH OBLIK LJUBLJANA, MLADIKA 1991, 138 str, i-njig«z naslovom Oblike sireta je tako po zamisli kot 90 iz¬ peljavi zelo posebna ali kar izjemna, ^e neke vrste literar¬ na teorija za mladino. x eorija imaobičajno sicer nekako suho¬ parno—p is šoben zven, vendar nas Novak uspe prepričati, da temu nix vedno tako. Avtor poljudno, prijetno, igrivo in iskrivo pokramlja z bralcem o različnih literarnoteoretičnih pojmih in številnih pesniških oblikah (od akrostiha do zmerljivke - avtor je obdelal 68 pojmov in oblik kar po abecedi), svoje kramljanje pa dopolnjuje z lastno poezijo, ki teorijo kar ble- sreče ilustrira, ^ekatere oblikeje pesnik predstavil celo prvič v slovenščini (npr, lai, limerick, luna, madrigal, pantum, peterostišje, razvejano drevo, rondel, rondo, skeltonični verz, sekstina, sonet z odmevom, tanka, vilanela, motet skratka, doseženo je suvereno dela d je med teorijo in prakso - v zadošče¬ nje in zadovoljstvo bralcev, Novak je bil gledene svojo dosedanjo poezijo za odrasle i n mladino kar najprimernejši ustvarjalec te knjige (prim. njegovo pesniško maksimo, "da naj pomen besede zveni in zven pomeni") , V uvoda avtor omenja, da je pri pisanju $njige "in¬ tenzivno doživel, kako jepesea najmlajša hči plesa in glasbe." "amen svojeknjigepa je opredelil Novak takole 1 "nazorno poka¬ zati, da so pesniške oblike sad ustvarjalne igre." M e bilo bi prav, če ne bi omenili kot dragocene sestevineknjige tudi posrečen^ duhovit** kar kongenialnih ilustracij Darjana “an- čka. 2 7 f 2- 3?u p« tam se je pritihotapila v knjigo tudi posamezna napa¬ ka ali pomanjkljivost : na strani 17 je neusterzno predstavlje¬ na moška asonanca (-torej tip * dan - val), na strani 27 v zad¬ njem verzu (Šakrat Mm kralj ,,,) ritmično pogrešam en zlog (morda s vi vsi pa ,.,); na straneh 118 in 119 P* Novak čud¬ no uporablja besedo magistrale (torej t.i. mojstrski sonet) v množini : torej magistrale - magistral itd,, dozdaj smo uporab¬ ljali to besedo v ednini * tore® magistral - magistrala, skla¬ njano po moški sklanjatvi, enako kot finale, finala, Sicer pa bi lahko o Novakovem pesniškem vsemirju ■ vserim ju kazalo le ponoviti dve oznaki N, Kmecla naplatnicah knjige i sijajno in prvovrstno. Bogdan Kovak : Lipa zelenele je, 3. in 4. knjiga (Ljubljana, Kmečki glas 1991, 291 + 242 strani) S podnaslovom Krvave reke Je izšel 2. del Novakove ob¬ sežne slovenske sage (o prvem delu smo v naši reviji lani že poročali)* Avtor se drži sistema, ki ga je vpeljal že v prvem delu : gre za stalno krajevne menjavanje po poglavjih* ■‘■rvo poglavje npr. pbravnava Prekmurje in prekmursko ckžino (Godina) drugo pa 'Prst in tamkajšnjo družino Kolar, “er 2. del v celoti % obravnava 1. svetovno vojno, srečamo osrednja moškačlana obeh družin (.Cie fan Godina in ^arlo Kolar) na širnem prizorišču raz¬ nih front, od rusko-avstrijske do italijansko-avstrijske. Pripo ved se začenja in končuje v Prekmurju : na začetku je objavlje na splošna mobilizacija (julij 1914), na koncu pa je prikazana prekmurska "revolucija" 1918, bolje t ropanje židovskih trgovin in plemiškelastnine. Od obeh glavnih likov je nekoliko bolj v ospredju K 8 rlo Kolar, ki se kot častnik mudi v številnih kra¬ jih Avstr-Ogrske in sodeluje v bojih kar natreh frontah * na galicijski, na soški in na romunski. Stefan Godina se bori v lici ji, po vrni tv* domov pa hira in še predkoncem bojne umre zajetiko. Novak pripoveduje zložno, živahno in zanimivo, tekst je dob* ro organiziran in kljub obsegu nič razvlečen. Kedtek m ko so druge ovojne zgode in nezgode vse v okviru naravne pripovedi, pa moti nekam prisiljen* in preslabo motivirana postavitev “aška fc(-Švejka) v galicijsko dogajanje. >prav smo o 1. svetov ni vojni žemarsikaj brali, delujejo Novakovi vojni opisi kar sveže. Novakov romantorej prijetno in pritegljivo f deluje pa tudi nacionalno osveščajoče, tako da mu je uspeh ri številnih bralcih nedvomno zagotovljen. I Branko Reisp j Grad Fužine L ^ k/ Af^( knjižici z gornjih naslovom (izšla j® lotos pri založbi Obzorja v ^ariboru in obsega strani) večja spregovoriti kar s treh vidikov. 2o bo i avtor, naslov (ifl iSma), zbirka. začnimo ksx z zbirko. i "scionalno in kulturnozgodovinsko drsgoceha zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (zbirka vodnikov) je z ^oisjovo knjižico prispela že do 175* številke J a al jetr* zbirka premalo znana in tudi premalo po¬ pularizirana* Torej jo priporočimo vsaj na tenu mestu. V tej zbirki je prikazana Slovenija s svojini raznolikimi znamenitostmi, od posaneznihb krajev, gradoto, muzejev, hiš do naravnih lepot in posebnosti. Zbirkajezaiela izhajati 1965 in je tako praznovala še svojo 25 -letnieo. V prvem zvezki js S. Peterlin prikazal "Triglavski narod¬ ni park% v 15o. pa je P. Skoberne opisal Triglav. Jubilejni izpeljal 5o. zvezek je prikstsaci S"Sprehod po Ljubljani k ostankom Emone ( J. E,g e l), v jubilejnem loo. zvezku p»oe 1». Vuga obde- Leta 1985 lal "Eeleznodobne Vašo”. xžftryxi£a¥x i±KJddk±r^klJEk&. je izšla brošura Dvajset let zbirke z bibliografijo (1* do 15o. zve¬ zek), ki paias , šal, nekaj pomanjkljivosti. Branko Heisp j® zbirki pri speva lnxknucx ze 15 zvezkov* Predvsem seje posvetil gradovom (npr. Grad n ehovo, Predjama, Turjak, Blejski grad, kofjeloški grad. Ljubljanski grad, Grad Kostel, Grad *aleo, Grad Smlednik, Grad i4 edija). V Gradu Fužine nam avtor mmbaoamdm privlačno naniza vrsto kulturnozgodovinskih dejstev in dogajanj od nastankagradu (16. stoletje) do naših dni. V dveh za Slovence izredno po¬ membnih obdobjih, v protestantizmu in v Prešernovem času*, O e bil gred Fužine zaradi aro jih gospodarjev celo v ospredju s lošnoslevenskega dogajanje i V 16. stoletju so bili lastniki ■ j du Khzsli, ki so b li med vodilnimi protestanti ne Kranj¬ ske® in bili tudi vidni podporniki slovenska protestantske književnosti, ko je ekržina Khisl v začetku 17 . Btoletje izu¬ miš* so gred kupili jezuiti in paiaeli v lesti do začasne ukinitve tegereda lete 1773. Grad je bil nekaj že se državne last, države pa ga#e 1825 prodale trgovau Pidelisu lerpincu. "a-ta je bil znamenit podjetnik in najvelji slovenski indu¬ strialec tistega lasa. Živahno je sodeloval tudi v političnem in kulturnem življenju, podpiral je nacionalna društva in bil med ustanovnimi Členi n etiee Slovenske. V lasti Terpinoebih naslednikov je bil grad do 1933, ko ga je kupila delniška družba Združene papirnice ^evee, Goriiane in bedvede. kod vojno je bila v gradu italijanska vojskain povzročila pre¬ cej škode, po vojni pa je grad v skladu s proletmrsko-proti- fevdalno miselnostjo, nadalje propadal. Sodanjacbcovagradu in zamisel o namestitvi Arhitekturnegeauzeje in Plečnikove raz¬ stave v fužinski grad sta obetavni rešitvi za nadaljnji razvoj tega kulturnega spomenika. Poročilo o mikavni Reispovi knjižici, obogateni s šte¬ vilnimi ilustracijami in tiskani na odličnem papirju, končaj- ao ker e ozn.ko toge del. n« »letnio.h te edicije 1 “eni- tdv.»ri»oved o izredno kulturno »rie.deTuih in ,e»abnifc fužinskih grešeekih#* 1 Andrijan i*ah fflli ai rt A m I zbi fju fX«*X X ttiM—Mr*|« *»*ftn rnftTf DANILO SLITNIK STO OSAMOSVOJITVENIH DNI LJUBLJANA, DELO 1991, 224 str. iot pravi pregovor, se zarečenega kruha naj ve č poje. V skladu s te* pregovcros je tudi Slivnikova knjiga (na plat¬ nicah knjige nesreč prebere*©, da vstor "nikoli ni naboraval napisati nobeneknjige"). Očitne so burni slovenski politični pretresi v letu 1991 povzročili spresembo Slivnikovih "nekjniž- nih načrtov" - in prav je tako* 3 Slivnikovo knjige sno na*reš dobili izredno zaniaivo novinarsko kroniko letošnjih politieno- vojnih dogajanj v Sloveniji in okoli nje (kronikaobsega Sas od 29« *arca do 11* julija 1991)« Slivnik se je v 8o* letih uveljavil kot luciden koaentator iz Moskve, v zadnjih letih pa ga dobro poznaao po prispevkih v čas¬ niku ^elo* k Tit Dobršok pravi v predgovoru Slivnikovi knjigi aed drugi* tole i "Pričujoča knjiga je $eb nekakšen laboratorij¬ ski poskus raziskovalnega novinarstva, drzen poskus brskanja v ozadju in žaljevega paberkovanja čia več relevantnih informacij." Avtor zna in z*ore tako pritegniti bralca, da prebere njegovo knjugo na dušek, ali kot posrečeno izjavlja ‘-'enes Stanič : "knji¬ go bolj požreš, kot prebereš". Iz anogih infornacij naredi Piv¬ nik izbor in ga »ozeično zloži predbralce. Jasno je, ds scix is dobro onveščenih krogov" sirijo različne govorice, Id. jih ni sogo- ee stoodstotno potrditi *•!! aanikati), novinarjeva stvar ja Jo, da tovrstne stvari oceni in komentira. Ker so tu nujne m dejen- ska imena v »ovsen (dnevno) doloienih okolišlinah, Jepri takem pisanju velika možnost e*nar. A brez tega (reoino i tveganja) v česnikarsvtu paš negre. Slibnikovaknjigaje pričakovano in uteme¬ ljeno postalaprava uspešnici. MARCEL PROUST SODOMA IN GOMORA LJUBLJANA, DRŽA VNA ZALOŽBA LLOYL1«j.JL' 1991* 646 str« Vs f- /; nsci izrek pove, d* "isajo knjige svojo usodo", k toru bi doo.*l, daisa svojo usodo tudi brenjeknjig, V letošnje* Juniju sor/ se spravil k branju najnovejbega Proust® v slovenščini 3 pov— se k določeni*! pričakovanji : v teh. neairno-čiveaih časih bi Proust doloval kot pravcato poairilo ali kar zdravilo (priaerna dczaje še 2©~Jc strani dnevno)« Ko pa so nastopileizredne, voj- nerazKer«, asa Prousta doložil kar zaen uesee in uspel prebrati šele v avgustu, Sodega in Gomora je četrta (srednja) knjiga iz znaamitega Proustovega ciklaroaanov Iskanjeizgabljenogačasa (prevedene i&aao še prve ir-i knjige t V Gwann4vea svetu, V senci cvetočih deklet, Svet Gueraantskih). Prevajalko Radojko Vrančičevo, ki nas je s svojiai prevodi Prousta pripravila pravo sledorusniške pojedino, Čakajo torej še trije deli te acjstrovine začetnega modernističnega romanopisja. Proust izhaja pravzaprav iz deka¬ dence, iz svet* prefinjenih eutno-šustvenih odtenkov, krog bogatega meščanstva in visoke aristokracijo v času Jreyfussove sfere (približno začetek 2o, stoletja) -to je svet Godomein Gomore (naslov vsebuje najbrž nekaj iroiij)#)# Na šoku življenjskemu občutju je svae Proustovih junakov močno tuj in težko umljiv : ne gr* toliko zaozke in dokaj zaprto družabno sfero, s katero iaaao opraviti, še bolj nas pravzaprav preseneča (počasno) potekanje Sasa, ki gai^oa ta družbana pretek in gaznapo svoje tudi uživati, Geveda bi lahko rekli, da so ti 2 aristokratski pogovori, shajanj, opravljanja, spletke, razdori itd. prsvi pravcati "eenenj ničevosti" in dr se na toliko straneh ~j.OfcAiv >2 zgodi prav malo (nazunaj) « Pomen in čar Prousta res nista v pripovedovanju napetih zgodb, rapak v stilu. Vmesili je že possjsezch stavek pravazrkuake. Vzemimo zepriiier kar prvi stavek Oodoao in Gomora : ”^e®o že, da sea s.alo pre&tea, ko sem tistega dne (nsc.an, ko je bil večerni spre jen pri kneginji GuerKantakl) odšel k vojvodi in vojvodinji naobisk, o katere* som pravkar pri¬ povedoval, oprezoval, kdaj se bost« vrnila, in ned to prečo odkril nekaj, kar je zadevalo posebno gospoda de Ckeriuee, a je bilo tudi samo po sebi pomembne, da se» porodilo o ve« odlagaj vse dor*d*£x zdaj, do trenutka* k© jbu lahko dam mesto in obseg, ki se ni zdita primerna." Proust zn* izredno pritegniti * z orisov oseb in vzdušja,. * X. duhovitimi dialogi, ki jih vodi ta - v marsičem zelo izobražena - elit® (številne nznige na francosko zgodovino in kulturo na* pojasnjujejo opombe). ^ar zadevanaslov, je treba reči, d* se pri Prosu tu ne srečujemo s 3wki.nl brezni pregrehe v biblij aken smislu res pa je obravnavan tudi homooeksualizem (s lezbi j stvori vred), a vse skupaj b bolj diskretni in ne natutailstiini obliki. Glede nato, da 5 « Prosu tako izjemen mojstarperesa, spada prevod njegove Sedemeio Gomore ned knjis(ev)ne dogodke leta. Kot kritično opombo p»bi pristavil ugotovitev, da je 4. knjiga Prous- t. po for«tu tor t. col »rot »1«. kot »rvo tri l MIKLAVŽ KOKELJ LUČ DELFINA CELOVEC, WIESER 1991, 64 str. Ze doatie pesništvo zadnjega časa je znaeilno vztrajne m- £*nje k sn*ni k, ustaljeni«, klasični« pesniSkim oblik#*, slasti k sonetu« Ali rekom© te«u pojavu nooklasieizeM ali pamtinoderajjai s©«* je navsezadnje malo pomembno« Bistven* j e vedu« le kakovost pesništva* O V.©*elj©vi pesniški zbirki -k:« delfin*je ajogoče dokaj zanesljivo reši, d* ni le opazen prvene«, m&rvel d* v sabat j e pre¬ senetljivo zrelo in izraznih lepot polno liriko. Kladegapeoniko Miklavža domelj* (rej* 1973) žeposuaao iz posameznih revialnih objav, tako dazbirka ni popolno presenečenje. w »jvei je v zbirki sonetov, v katerih najde*® novsiljiveprinerjag^ tako z renesans— ni* kot z romantični* itrošilo** Presenečata nas bogastvo podob in dognanost pasniEkeizvedbe{ ob EladostneK zagonu in zanosa pa nastopajo tudi opazni resno- rezzJ.il ja jcši toni* iaivo je, da žekar v prve« verzu prvega me xskasoneta srečamo Smrt t "1'ozko je Smrti nakolenih rasti" (v nadaljnjih sonetih nastopi Smrt de večkrat). Uvoda® sonat prinaša tudi razlago naslova zbirke : "^aj kar delfin us nauči modrosti*/ Iz vede dciži, ni ga strah norosti, / pot&s pa,,ko s strupeni zrak preorje,/ Se globijeutone v materinsko iiorke*" ^epaprispodeba za delfina, prinaialaa globinske luči. V teh ver¬ zih je opazno tudi paradkoksalno srečanje »odrosti in norosti (igrivosti, igre sveta, umetnosti kot igre ipd,). 7 ene* odijube zens kih sonetov beremo takele zanosne verze i "Zbeživa rajši v travnikeselene./ Pustiva Bogu* naj kraljuj« zgoraj,/ Z« hip že tu in zdaj bodiva večne#"• lesnižici subjekt, n žeosvetljen z delfinov© lučjo, pove o sebi v sonetu Človeka uislie tole t A eden kar baprej je, kar naprej./ Edini nemo¬ goče nor ves čas./ In te jeravno tisti, ki sem jaz." 2 In temeljno ljubezensko praženje : "dva ene , ki ? zanosu drget«:/ d e milost, je prekletstvo, d« a-« are?" (str, 4e). Z ntzom para¬ doksov se srečsao tudi v pesmi Skrivnost : "Kdor je že vse razdal,/ imavsegapreve«./ Mor bo vitez postal, aega&otakne Me©.// Kdor bo videc postal,/ au tišinataraste oži./ Kdor bo potoval^/ obleži.” Bugestivnaje pese« "sbe (v besedi je eutiti tudi po¬ menski podton n® bo). Konec tepesmi segla si s "'Požno nad mano je neb©./ Brez aene ga ne bi tukaj bilo,// Tudi brez mene bi bilo./ Bilo bi nebo, snpak ne to.” Kodeljeva sbirkab® s svojo čfoživl^p jsko polnostjo in estet¬ sko ušinkovitostje prav gotovo ©Sarala nertalu ljubiteljev poezije. MRKO POGAČNIK ZA ZDRAVLJENJE ZEMLJE LJUBLJANA, DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 1991, 144 str. .irsčanje s Pogačnikovo knjige je prava dukovnapuetelovššina žeza tiste, ki sieerpoznajo Pogačnik*, »ježevedfelevanje in nje¬ gove tovrstne knjige ( v slovenščini st* izšli p* e it o še dve : Zre jev® Črte, ekclegijain umetnost - 1986 in Ljubljanski trikot¬ nik - 1988) • ^anepripravljenega brl.es« p* jo najbrž ©brcvnavan* knjige popolno - a upajno i nadvse prijetne - presenečenje® "a uvod k?*šc spregovoriti neke j besed o i4 erku Pogačniku (roj. 1944 v Kr*nju). **e akademski kipar, vendar se ukvarja tudi s kmetovanjem. Živi v "empasu v Vipavski dolini. Pripadal je avantgardistični hrupni OHO (okoli 197©)* ^et*19?l j® ustanovil (55 družino in prijatelji) kmečko skupnost "Družinav 'jenpssu" in se lotil pravzaprav poglavitnega problema sedanjosti : razmerja rod človekom in naravo (svetom)* Pogačnik je že zg© »j dojel, ds je sodobna »aterialiatično-racienallistion* civilizacija do nsr^veizrazite unišuješa in da vodi tovrstno ravnanje tako naravo kot človeka v propad. Rešitev ime© Pogačnik v spremenjenem odno¬ su človeka do narave (sveta) ozirosav človekovi duhovni preok- l>r«jsbi. ^»s je s svojim vsestranskim eblovanje* (knjige, preda¬ vanja, praktično delo naterenu) dosegel že marsikaj. V predgovori pravi Pogačnik med drugim i "Prepričan sem, '■'7:7ut • ; ’ ‘ . : da v zrcalu nojih izkušenj in spoznanj vsakdo lahko prepozna morebitne lsetnevzgibe in intuicije. Predvsem pa želim z osebnim pričevanje* potrditi, daje zdravljenje Zealjemogeče in da zemlja začlovek® ni izgubljen svet. Rad bi ponudil temelj as pozitivna misel. n In dalje : ,,JJ 9 bi lahko zaobjel življensjke procese, ki 7 9 2 I so po svoje* bistvu celostne narave, se* se moral odpreti onkraj- čutni*, S.ntuitivni* in vibracijski* razsežnostim krajine," Pogačnikova knjigai»*tri dele, in sicer s Ttirnish, Ljubljana, moranj, 1 'ttrnich. je grad C s parkom) pri Lblnu in graksi gospodar groi Hosasbaoeoh je v začetku 8 o. lot želel oživiti tako stavb® kot njeno naravno okolje, K zahtevnemu načrtu je pritegnil -Pe¬ ga onika, bakratk® je »ogočereči, da se ukvarja Pogačnik po¬ zorno, Čuteče in dobrotno tako z naravo kot s kulturo, take z drevesi ket enakovrednimi živimi bitji kot z bogato simbolike, ki gre od kitajskih Jinain 'Vuga do evropskih antičnih in poz¬ no j sili krščanskih simbolov, Sreča*© se tudi z numerologijo ipd. Ob o- ugačnikovem raziskovanju, tehtanju in tuhtanju ter odkrivanju "skrivnosti" ao tudi bralcu odpirajo pr vosteuovepckrajine, Sreba je še rei, da je Pogačnik zdravil kompleks £\jkmeho s tako imeno¬ vano litopunkim*®, to ja s s postavljanjem 5 obdelanih) kamnov na določene energijske točke, 3 to* pa dosegel d jansko izbolj¬ šanje položaja 1 0 Ljubljani je Pogačnik podrobnejepisal žev Ljubljanske* trikotniku, izredno privladni in tehtni knjigi, V novi knjigi rogoeaik dopolnjuje svojaeutanjain videnja v Ljubljani, opiše patudi svojo razstavo litopunkturnih kamnov v ljubljanski lieder- ai galeriji. In še kranj (ali bolje ; Približevanje kranju) : tu se ukvarja Pogačnik z energijskimi problemi kronajko okolice iu tazkrije žalostno usode nekdanje cerkve svetega ‘artina, V sklepu, ki ima enak naslov kot knjigo, predlaga Pogačnik sedem procesov zdravljenja * , esulž& neosebni Lavni. Pogačnikove k-a ji geni mogaceaznaoiti z navadnimi superlativi s to je dejanski ebs gelij nove dobe (hew Age), Andrijan u erjen Tenaie : Čavrinke ■^s redke knjige novejše de**že preše doživije svoje ponatise »li neveizdajc teke hitre ket lenšieev renan Šavrinke, ki je zares vreden bralske in kritiškepezernesti, 2©nšie s® je v zadnjih letih izoblikoval v pravega barde Istre (pri«, še : ■“ažuni, Cštrigee«, Kož je noja, dan jetvej). o*yrinke obrav¬ navajo revne življenje kiiečkelstre v prvi polovici 2e, sto¬ letja« Glevneesebe reneue je knetiee *etine, ki je tudi pevesu- jcei elennt dele. Brez nje czireaaz njene nsnjš® vloge kot ene iz&ed nnegih bi knjigane®ree prešla v zbirke nevel © istrskih ženskeh - ^»vrinkah (neslev kljub tenu kaže ne t.i, "kolektivi" resen)* in nuihevih različnih* a n« izreziti revščini teseljeeih usedeh. *atibo spresti jene od začetke njenega trgovskega popot¬ ništva po Istri (*rvie napet)* ko jebilase nedorasle dekle, preko vseganjenege napornega delebnege življenja de trenutka, ko sez leti izčrpana najbrž zadnji« vrne de*av (Mati seja, saj sen vre dene), -‘■'el© jeizre&ns nikevno, saj nan približa večinsnanale znane življenjske rezaere ab udi zahodni neji (trgevskepeti Čevrink sežejo tudi do Trste). Pisatelj je spregovoril kotpravi ljudski pripovednik, ki teneljito pozna ljudi iz svajep»krajine in sezna približati njihevenu čutenju in »išljenju - in nenazadnje : tudi jeziku, ^areenaobarvanest daje knjigi še dedtten žar (bralcu pa k ra- suttevanju penaga slovarček nanj znanih besed ob koncu knjige), '^se nianse človeške usode v razponu od redkejše vesele do češee žalostne se prisetnev |avrinkah. 2 ^»k* t* del* sugestivn* in priteguj•••pri®* nele* istrski, *ap»k • s»l*šn**l*T*»ki ‘>*ti ?seg» živeg*”. AA *rJ»n Q}«aati« : ^»vrinke, £jiiblj*n#, *«eeki gl*s 1991» 5®6 štreni Jakeb Aleševee * Ljubljanski kisteriji Celovška Loharjeva založba je potegnila posrečeno poteze, ko jeebudile iz pozabe roman (pa Bveji nezahtevnosti in kratkosti pravzaprav povest) «»keb» Alesovca Ljubijenski misteriji. Bedeti je trebe t daizhaja te dele v slovenščini sploh prvič, sej geje avtor nepisel in objavil v nemščini C^eibeeher Zeitung 1868 ). Gre teke reke« ze vzorne dele doneče triviiandtnjiševnosti (bidermajerskege češe), nestele »vede pe tujih vzorih (nej omenim šene znamenite ■‘•ariške skrivnosti iraneoskegepisatelje K* Sueje). Le začetek renana (ozir. povesti) s svojin stilen pričo, de bi lahko Aleševee ob večji ustvarjalni disciplini nagel snage več doseči tudi v '‘pravi’*, umetniške zahtevnejši književnosti. ~e pepristeneno, deje tudi triviftlneknjiževnest "prave”, pa Mo¬ rene ugotoviti, de je Aleševee s te knjige uspešne pesteregl večini širokega bralskega občinstva. "oslov je sieer nalee pre¬ tiran, saj ni govora e kakih posebnih "skrivnostih", vabljiv pe je le. L« dobrih ste streneh pa je nanizanih tolika prigod, do braleekar obsujejo. •jepegomajskego dne (noj - nesee ljubezni I) pridev Ljubljano nlajši tujec, ki ga avtor predstavi takole* "Koški - ni jih kazal ve© ko trideset - je s svojo zunanjostjo gatovo napravil na vsakogar, ki bi neapazil tistega posebnega prežečega pogleda, ki nu jenatrenutke poblisnil in oči, ugoden vtis". •‘•atujec poten ©svoja lepo in nedolžno ljubijon*© Adeio. slednjo poljubi tudi dijak Šivic - in tu je že ljubezenski trikotnik, drugi ljubezen¬ ski trikotnik sestavljajo dijak Šivic, vanj zagledana Plora in Adela, Posebna vlago inase Adelin brat ^eopold, kateregatujee zaradi njegovih napak spretno izsuljuje. iu ječe k dobremu usmerjeno tujka^eotrice (l), ki sestavlja s tujcem in ^eopoldo* tretji trikot- nik. P® raznih zapletih tujec (pozne«® gezgelj a psev&eninea Httller) ugrabi Adele in ji hečevzeti nedelznest, tod® v zad¬ nje® hipu ... (Tudi bralce® našega perečile ne borne izdali preveč, saj bi bili prikrajšani zaear zapletem in razpleta* Dedsjae še, da je v Ljubljanskih misterijih skupne 13 (O poglavij, @d Usedne iz¬ gube de Konca, zgodbe pa usnerjeje še ta&ile učinkoviti naslovi poglavij : i *st, ^eljubaodkritja, Aretacijain njne posledice, Izgisilebre« sledu 1 in V teai naši. Ljubljanske misterije velja priporočiti vse® bralcem, te¬ šeči® p® gladk ;* in napete® pisanju, ket tudi ljubitelje® in poznavalce*, ki se beda zabavalipdcskKsc ab ugatevitvah, kake je del® (pe pravilih zvrsti) sestavljene* y akeb Aleševec i Ljubljanski misteriji : ranan, u el©vee, Mohorjeva zaležba 1991* 133 ^b»eai, prevedla Lučka w enčie, zbirka družinske večernice 46 Sede* pepatovanj sindbada Paaarščaka * iz Tiscč in ene noži Zgodbe iz zuaaaite arabske pripovedne zbirke Tisoč in en 9 noč s® x ▼ slovenščini izšle že v reč izdajah., posebnost te izdaje F« j« v test, daje vso j aaličtelček obsedne eelete prvič preveden v slovenščino neposredne iz arabščine. V prologu je natisnjen#«#jprej uvodna azireaa povezovalna zgodba Tisoč in ene noči, t® je Zgodba ® kralju Šahrijarju in njegfve« bi’atu Iz tezgodbeizidešele '‘prava pripovedovalka" številnih zgedb iz Tisoč in ene noši, Šeherezada. Le-ta v boju za lastno življenje s pripovedovanjen zgedb© očara, pridobi in omehča krutega (in nad ženskami razočaranega) kralja Šahrijarja. V prologi je prideneše Kgadba a biku i o aslu. Središčeknjige zavze*a Bede« popotovanj Sindba&e P#«orščaka• Zaradi številnih pravljičnih elem ntov je za to d el® ute»eljen naziv pravljica ali (zaradi dolžine) pravijienapovest. V verigi pripovedovalcev Tisoč in ene noči je tudi Sindbad leserščak eden ed členav. Pasebnast je v te«, do pripoveduje Sindbad *a«aršoak (pustolavee, bagataa, izjo«rež) svaje zgadbe Sindbadn Nasaeu (delaveu, revežu, povprečnežu). 7 pustolovske-fantastičnih Sind- badavih zgodbah najde«# večkrat tudi asociacije naOdiseja in njegave pesa ske dogadivščine. tevilo sedeaje znana ša svoji up rabi v številnih »itih, pravljicah in izračilih. Sindbad dažuvlja na svajih papatavanjih prav neverjetne (in realno neaogoče) prigode, vedno jena rabu prapads, a vedna * ^et reši, vrne se do«av, nekaj časa da«a (v Bagdadu) pečivain uživa, nato pa gapustalovska sla znova zvabi na pot itd. Siste« se nadalju¬ je da kanca 7 patevanja, ki junakavapatavalna slaapeša. 2 V Epilogu se ponovne s?eea»© s Šeherezade, ki v lool, noči konča svaje pripave&i. Kralj §e tedaj sprejneza svoja uradne žen©, š*g a e as vsakdanje življenje brez fabtastišnih zgodb. Tisoč in ene noč iaane običajne za knjige (knjige) pravljic, vendar nas epenbepeučijo, da nastopijo v ten klasične« atabsken delu naslednje književnezvrstini pravljice, pravljične pripovedke, pustolovske zgodbe^, ranani in nevele, legende, poučuezgodbe in basni, humorističnezgedbe, junaškebeduinske pripovedke, anekdote* in pesni. Iz tehtne prevajelkine spremne besede veljaše posebej poudariti poglavje : Tisoč in enanač naSlovensken, Sindbadave prigode so prijetno branjeza stara in mlada. Beden popotovanj Bindbada Pomorščaka : iz Tisač in ene noči, Ljubljana, Hla&inskoknjiga, 1991* 126 strani, izv arabščine prevedla Mahsen Alhady in iU agrit Pedvarnik~Alhady, pri prevedu verzov je sodelovala w aja Vidmar, ilustriral Rudi Skočir, spreanabeseda Magrit Padvornik-Alhady, zbirka Odisej Welf In der ^eur : ^eeionelize* Hed številnimi pogledi n* nacionalizem nem uemške-evstrdsjki publicist Wol£ In der ^aur ponuja še svoje različico. Abter povzeMobeorije, deje atelje isšlošele is razsvetljenstvaim fron- ceskerevolueije C ter« j is 18. stoletja), ker jenejmanj dvomiji- v§, sej neredev in držav, utemeljenih, ne neredih, žev sterea veku neuoremo »biti. ~eško jeresueeti tudi avtorjevo srditev, de ima neeije "nedoumljivo vsebine", hojstvo noeionolizmo pa posta¬ vi avter v 19. stoletje in prid*j« t deje nacionalizem "najbolj rušile ideje". luaevad* ni mogoče spregledati, de avtor izhaja predvsem is srednjeevropskega ali ker e-v&tre-ogrskege prostore, kri svajen sprehodu skozi zgodevime seaajvee zadrži pri omenjeno* geografsko-pelitišnam okviru, ^er pe tudi dlevence te vau ©kv ir najbolj zanima, sej smeipolitične ocag dolgo česa pri¬ padali, kultura® posau še vedno pripademo, si ogle ja© nekaj ^surovih krdikavr navedb. V 19. stoletju (v knjigi ni natančno nevedne, kdaj, očitno pa gre se 2. polovice stoletje) jezivele v Avstriji 92,8 milij©neljudi (od tega 25^ Nemcev, 1?£ Madžarov, 13$ u ehov, 11$ Srbev in Hrvatev - ni jasni, saka j so le-ti nave¬ deni skupaj 9$ kaljakov. Sp Ukrajincev, 7$ komune v, Slova¬ kov, 3$ Slovencev, 2$ Ifcaljinaev in 1$ drugih nercdot). seveda pa jeprvaugetevitev , ki izvira is p detkov, te, de je bileuto- meljitev Avstrije nenemški nedveldi povsem neustrezne l Avtor citira izjavo avstrijskega ainistrskegepredsedniks laaffeja (konce 19* stoletje), de je " edinametede vladati vsenarodne države ta, da a» neredi stalno, a enakomerne nezadovoljni". Vendar pa ta aforizem Pueeovendorle vse d venee te«, zakaj večne- rodnadržava ne bi temeljela na cnekpprsvnssti neredov in ne ne 2 O saj »ere stalno in neutenešaeljao podrejanje večine narodov enesu * i"izvoljenemu" in "državnemu" narodu vzbudiri pri dru¬ gih navsezadnje le združen odpor* Avtor preble*atizira tudi pravico aaredov do samoodločbe, češ doto ruši ustaljene raz ere, tisti blagi "staus que% seveda še ne odgovori na vprašanje, ali naj štotfifai aaajši narodi (npr. tudi Slovenci) zaradi ljubega siru velikih pristanejo ne stalno podrejenost in ne«n 9 kopravnost* nacionalizmu je naprtil avtor tudi krivdo za 1* svetovno voj¬ ne, kor je velo vprašljivo, saj ne Moreno enačiti volikodrževnih inpcrializmov (velikih narodov) z nacionalizme* kot gibanjem zo n^rednepravice (aanjših narodov)* Avtor vendarle uvidi, d® spori v Sovjetski zvefci, Jugoslaviji in drugod niso le nacionalni, saj gre za številne " kulturne, socialne, gosp®darske, verske in zgodovinske" sestavine. V nadaljnje* pisec loči sed nacionalni* čustvo* in in ned kipeči* nacionalizma* (morda sisli s slednji* nam šovinizem ?!). 1 ^turova razlaganaeionalizma je blizu uradni* evrokrato*, ki temelje pri nacžpbalne* vprašanju na znane* latinske* izreku Qu@d licot lovi, n on lieet bo vi 5 po domače bi te*u rekli s A or pripada *elike»u, nopripada ^elemu). Wolf inder ***ur s “aeionalizeia, Celovec, Mohorjeva založbo 1991, 115 strani, prevedel Frane® Vrbine, zbirka Krotke & jedr¬ nat® Neva predstava Mojega gledališča (Erik Ves : Plešoči ©sliček) multurni dca upaneki borci je pobegnil ke leni pasuetne repertoarne potezo, me je ponudil svoj <&aer v uporabe giede- liški (oa dec) skupini, ki si je neaele pri j#*ec neživ Hej e gledalzaoe. ekeke ob «;©su, ke je skupine praznovale lee. pono¬ vitev laneme mladincmo predstave (G. Preussier ; -ezbejnik Eege- viiez), sme imeli priložnost egredeti si nov® preastave uega gledaiieea. Dne 12.11*1991 je bile preaiera znene in popularne ižUuiuske igre d. vesa Prenoči oslič ek« igra je bila ne sloven¬ skem žeteaeljite preskusen©, sej so je igrala gledališča v ljubljeni (Miadinamo gledališče), V 1'rstu, v elju in “eriboru« I'ak«;j jetrebareei, da naje gledališče koristne in smiselne dopolnjuje k£mfexguuuax gledališko pcnuu.be, ki je postala - vsaj za nlc ui n e - precej manjša. odkar se je MičLinske gledališče posvetile predvsem odraslemu občinstvu. Igre Pleneči osliček s* pripravili režiser Aleš **an, koreo¬ graf uunez **ejai, giasneuim "eri ja n Beži« in keatunagrafke Alenka Bsrtleva, besedila songov pa sta napisala ione j aviiek in srke ietsn, igrali pa so Alekaandar *slič, Iztok v *lie, Jurij Souček, Nataša barbara Grečher, Hi le na d>a in Garaža J akomini (omenjena je premierska zasedbo - nekaj vieg ima n«reč dvojna zasc-ute^. i4 a široko ažpfciy» edprti, neobremenjeni sceni j »režiser A. Jon ustvaril prijetne, tekočo predstave, mi primerna zaposli oči in ušesa gledalcev. Aleksander v tžie je bil dobr»sreni in naivni **ehin»ce Fepe* ^aslovno (nema) vlogo jokorektn® izpelji! lorazd u ako uini. Dvojico (ne prehudih) ne.iridipravav, ki ukradeta saiička, » se potem skesata, sta upodobila I* Valič (Shirki) in J. Smuček (Plempi). Tretje xix dvojico sta živahno predstavili Nateza Bar- bsr« Graecer (Aiiaiee) in Milena Gr* (Asalet). * J redvs#a potreb* reei t da se jeeb ecfeeriei znanih, prefc#lj«aih »gr* le e v (a. ž in I* »#115 1 J, beušek* M« u r») opazne uveljavil* talentirana slada igraljt# ^afcane r>arb#r» Gračner. Predstavi velja zaželeti pedeben uspeh Aet njeni predhodnici 0 h#eionaln® fe&essbnekajige let# 1991 i® nenavadne in abene« tudi peatealjive je dejstva* da s»* Slevenei letos ob tolikih devinske-**« 1 itipnih yr-r -.tresih dsiskali tudi zagijueek dveh velikih naeienelnit knjižnih pragektzv ; Slovenskega bitgrafskega leksiktb® (EBL) in Glavarje slevenskegaknjišne«* jezika (CSJEo) • Slovenski biografski leksikon je začel izhajati daljnega leta!925 in je terc-j rabil z& pet eeL * če £ kar 66 let. Sestav¬ lja ga 15 zvezkov ( » 4 debele knjige) * v posebne? zvezku pa j« izlile št i&l& koristna ©nebno kazale (skupne ebsega del® prek« 55ea strani). Pri projektu se jc jx jsK.cn j.-la vrsta ureclnk ou Izidorja Cankarja ds Jožete Bunde* klk£re£kxzz j« pripeljal d-io dw konci.. u«ved« leksikon eki podatki z« sedobneustvarjalce hitre zas¬ tarijo. gmrsins. Povrh jo tudi j a eno* d® marsikateri znameniti Slavonca v leksikonu sploh »enjka* stj se dc lete 1952* k® ge isk ::EL prišel do črte L, nar«# o c rodil ni. '■‘■'»ko j® razum¬ ljivo* da se k&žb v CBL veže konca z KnŽ3± ne>vla zeeet- koa. V pripravi ja že geslovnik novih Inen s« novi BBL, motava pa bo treba peskaj zvezke pripravljati hitreje ozIren® hitreje dopolnjevati lic ebdolane o v tor je. Drugi letos zaključeni temeljni nacionalni projektje bil Slovar slovenskega knjižnega jezik a. Le-ta je začel izhajati leta 197o /1. knjiga A-H/ kot naš prvi obsežni enojezični šLovar. Tudin pri temmdelu se je zamenjalo več urednikov in zvrstilo mnogo sodelavcev.Zadnjo, neto knjigo SSKJ je pospremil s sklepno besedo predsednik glavnega uredniškega odbora dr. Frane Jakopin. Osnovni statistični podatek o tem delu je, da obsega dobrih 5ooo strani, na teh straneh pa je obdelanih nad lo7.ooo gesel 4n podgesel. Bogastvo našega jezika je torej s tem slovarjem postalo široko dostopno tako strokovnjakom kot ljubitelj*axxicqHcx oziroma navadnim uporabnikom. Dr. Jakopin je, zavedajoč se po; membne povezave med slovensko k*x politiko in /še posebej jezijt- kovno/ kulturo, je povedal ob zaključku svoje sklepne besede tole : "Slovarslovenskega knjižnegajezika je bil konč an in do tiskan v letu tojstva slovenske narodne samostojnosti in držaif ne ne suverenosti, ki jima je bil jezik najočitnejši vodnik in pri¬ čevalec; zato; je ta^ ^veza živijenjskain trajna.” Stvar nas, upor *btli'^fv, pišočih Slovencev pa je, da , prosto & po Voltaira, jezikovni "vrt" in skrbimo t zanj. Andrijan Lah Spodbudni polet žepne knjige Znano je, da številni poskusi z žepno knjigo na Slovenskem niso uspeli. Ko dcušamo odgovoriti ne vprašanje, zakaj ta neus¬ peh, se ponuja kot vzrok najprej (pre)majhen knjižni trg, na drugo mesto pa bi lahko uvrstili značilno šLovensko ljubezen do (lepo) vezanih knjig. In vendar - ravno žepnaknjiga (z večjim številom izvodov in slabšim papirjem) omogočanakup novih knjig ljudem, ki imajo malo pod palcem. * J eveda pa more biti tudi ponud¬ ba žepnih knjig drugače zastavljena kot prodaja ''običajnih” knjigž. Žepneknjige nas morajo vabiti tudi iz časopisnih kioskov naulicah, kolodvorih, avtobusnih postajah, x paše v samopostrežmih trgovinah ipd. - in ne biti dostopnele v knjigarnah. Q?o dejstvo, znano v inozemstvu, pri nas še ni upoštevano. •^ani je napodročježepne knjige podjetno poseglo Založništvo slovenskeknjige (Jaro Mihelač), eden najbolj dejavnih novih založ¬ nikov. Ponudilo je(in medtem že tudi realiziralo) dve seriji s Slovensko povest in Svetovneklasike (obe seriji vsebujeta - kot 1. letnik - po lo del), "a je pro jekt ponudil zares cenene knji¬ ge, dokazujepodatek, daje bilaprednaročilna cena za lo slovenskih povesti le 79 o dinarjev, sedanjaknjigarniškacena posamezne sloven- skepovesti patudi ni več kot 22o tolarjev ! Oglejmo si lanski program zbirke Slovenskapovest : J. Cigler: Srečav nesreči, J. Jurčič : Kloštrski Žolnir, I. Zorec : ^eli me¬ nihi, I, Zorec s Stiški svobodnjsk, I* Zorec : Stiski tlačan, I. Zorec : Izgnani menihi, M. “elovrh j Opatov praporščak, P. M*- selj Podlimberski j Gorski potoki, P. Gestrin : Iz arhiva, I. *sv- čar : w enez Sonce. v se knjigetezbirke so broširane v rimeni barvi Jr in vse imajo tudi spremne besede, kar je primerno in koristno. Skupno necelo vseh teh povesti je prijetne, lehkotnabralnost, ob prvi slovenski povesti (J. Cigler) in bolj znanih pisateljskih imenih CJurčič, Haselj, x evčar) pa srečamo Še nekajn manj znanih a zanimivih avtorjev (Zorec, “elovrh, Gestrin). Oslednjih kaže povedati nekaj besed. Ivan Zorec (188o-1952) jeob povestih iz sodobnega življenja napisal tudi štiri zgodovinske povesti (tetra¬ logijo) o stiškem samostanu skozi stoletja. Miroslav alovrh (1861- W 1922) jenapisal vrsto popularnih zgodovinskih povesti in ga lahko primerjamo z A. Dumasom st. in M. Zevecojem. Opatov praporščak (tudi taobravnava Stiškisamostan I) ni njegovo najboljše delo. Fran %strin (1865-1893) jebolj znan* kot pesnik. Kjegova (po jm Kersniku ubrana) povest Iz arhive, objavIjenaprvič v Ljubljanskem Zvonu 189o, paje doživelazdaj prvo knjižno izdajo I ^akšen je bil spored 1. letnika Svetovnih klasikov ? Seznam je takle : G. Bocceccio s ^ekameron, C. Bronte : Jane Byre, S. Orane : Rdeči znak hrabrosri, F.M. Dostojevski : srečelovec, .urežem Rotterdamski : Bvalnicanotosti, Homer t Odiseja, R. Kipling: Knjigao džungli, P. Herimee : Šentjernejska noč, F. u efke : Prooes, H. Sienkiewiez : Mali vitez. Izborjekar dobro pretehtan. Obsega avtorje od grške antike do 2o. stoetja. Med lo avtorji sta le dva iz iste države (C. Bronte, R. Kipling) in le trije iz iste jezi¬ kovne sfere (poleg obeh Angležev še Amerikanec Orane). ^edliterar- nimi x zvrstmi pa so zastopani : ep, novele, k esej, povest in romani. Vsa ta dela so sicer žeizšle v slovenščini, a sedanje (nove) izdaje so nedvomno umestne in nekatere celo zelo potrebne (Bocceccio, Kafka), knjige so brošoene v modri barvi in imajo - kot aLovenskepovesti - spremne besede, ekej del jezaradi obsež- nosti izšlo v več zvezkih (npr. Bocceccio). V primerjavi s slo- 3 venskimi povestmi so seveda Svetovni klasiki zahtevnejšebranje, s vendar je med naštetimi tudi nekaj popularnih del (C* Bronte, Kipling, Sienkievriez), S šolsko—uporabnega vidik® izstopajo tri dela s G, Boccaccio s dekameron, Homer i u diseja in F, ^-aJTke : Proces, ^eleti je, da bi se obezbirki ‘'prijeli", uveljavili in našli pot naknji nične policein v bralske roke. ANDRIJAH LAH tfl V prikupHix prvem letniku prikupne zbirke Slovenska po¬ vest je izšlo tudi delo Frana Gestrina (1865-1893) Iz arhiva« la povest jeizšle prvič pred dobrimi sto leti v Ljubljanskem zvonu (189o), v knjižni obliki pa doslej sploh še ni ijšla i Sako imamo opraviti z neko mešanico starega (prvi izid) in novega (knjižnapremiera). Gestrin ne spada med nsše vidnejše pisce 19« stoletja, prav¬ zaprav se je bolj uveljavil kot pesnik, vsaj z nekaterimi pes¬ mimi (npr« znana balada o prepelici)« Po vest Iz srbiva epigon- sko spominja na klasično slovensko prozo tistega časa, deloma na Jurčiča in zlasti ne Kersnika, ki je bil ob izidu Gestrinove povesti naus tverjalbem vrhu« kasarn naslov (Iz arhiva) pa^e morda vplival roman hrvaškegspisateljs Anteja Kovačiča V regi- straturi (izšel 1688)« Arhiv nima tako centralnevloge v povesti, kot bi gledena naslov pričakovali« ^endsr pa predstavlja točko, v kateri se glavnamoška oseba (Lovro Kodren) dokončno zbliža s svojo izvol¬ jenko, lepo Anico Sirčevo« Nadnje (12* poglavje) povesti končs pisatelj, potem ko je sam "vstopil" v povest, takole s "Lovro mi jepripovedoval o svojem življenju, o svojih študijah itd* / 'In po grajskih arhivih ne iztikaš več?' vprašalmsem gs, ko mi / je ravno pripovedoval o slovenskih starinah« 'Malo,' odgovoril je smehljaje se, 'odkar sem v Kotu odnesel' - pokazal je soprogo - 'svojo srečo - iz arhiva'««*" Okvirni prolog in epilog povesti se glsita enako i "Po¬ zdravljeni mi staregagr8da otemneli zidovi 1" Sicerpa je po¬ vest mestoma toliko klišejska, da bi jo lahko uvrstili tudi v kako¬ vostno trivialno književnost. Glavnaosebs 3o-letni zgodovinar Lovro Kodran (prim. Jurčičevega Lovra Kvase 1) pride (neocenjen I) 2 O obiskat svojegsprijeteljaDavla Sirca na grad Kot* Vidik tega obiska je kar nasprotujoče si dvoj : Lovro”si je hotel v svežem zraku okrepiti od trudapolnega dela nekoliko oslabelo zdravje” (torej antejevska vrnitev k ^emlji, k Naravi)* Drugi vabljivi motiv paje Lovru predstavljal "ogromen arhiv grajski, ki gaje hotel pregledati, seli ne bi našlo ondi kaj za domačo zgodovino važnih listin," (bivanjev arhivu, na slabem zraku, pa ae očitno neujema s prvim načrtom ali namenom), Qe si ogleda¬ mo zgolj ta dilematični položaj glavne osebe, vidimo, dagre za model (kongliktnegs) odnosa med Naravo in Kulturo, med indivi¬ dualizmom zasebnika (skrb za lastno zdravje) in socialbo vlogo posameznika (preučevanje domače zgodovine). Drugi elelemti po¬ larnih odnosov v povesti so še naravneh grsd Kot - vas Desni¬ ce, KKmxkEx*xx±E*KkxkB mestno - vaško, moško - žensko, sloven¬ sko - nemško, Tu je še vrsta dokaj jasno (dobro-slabo) profili¬ ranih oseb* kratka, povest V srhibu je s svojo naivno, 8 ljubko tradi¬ cionalnostjo prijetno branje za^kak zimski večer. Ifran d es t;rin : Iz srhiva^ : povest, Ljubljena, Založništvo sloven ke knjige 1991, 91 strabi, spremno besedo napisal Gre¬ gor Kocijan, zbirka Slovensk8povest Jani Virk : Vrata in drug« zgodb« M«d vidnejša predstavnike mlaja« slovenske preže špara tudi J ani Virk (rej. 1962). 2 aČel je s krajšo preže Prevkok (1987)* sledil je «b mikaven remaa ahela (1939)# leta 199o pa je izdal Se pesniško zbirke Tečeva čez polje. S knjigo Vrata in druge zgodbe se torej vrača Virk k svoji začetni zvrsti s kratki prozi. V knjigi je zbranih sedem zgodb« ki se nastale v čas« ed 1988 d« 199e. Virkove zgodbe prikazujejo ljudi v nevsakdanjih« posebnih ali kar izjem* nih duešvnih stanjih* ali bolje s ljudi« ki v tovrstna stanja pr(e)ideje iz bolj ali manj navadne vsakodnevnosti. Prvazgodba (Človek* ki je nehal govoriti) pripoboduje o univerzitet¬ nem profesorju« ki "izskoči" iz utečenega sistema« odkrije v »bi "praz¬ nino"« nazadnje pa najde dušo* a z njo (in obenem) smrt. Drug* zgodba (Ljubezen na Dunaju) se ukvarja s znano razliko mod banalno resničnostjo in sanjsko iluzijo« ki obstaja same na daljavo. V tretji zgodbi se pripovedovalo« (Virk povsod uporablja prvoosebnega pripovedovalca) ob prestopu od kozmološke teorije k življenjski (erotični) praksi znajde pri odločilnih vratih. Vratih v večnost 7 ^asploh bi lahko ugotovili« da je v večini zgodb v ospredju odnos med ljubeznijo in smrtjo (prim. tudi zgodbi Vaški učitelj« Fotograf) oziroma ljubeznijo in časom (zgodba Dva para) oziroma ljubeznijo in praznino (zgodba ogata). 1 * Virkovi pripovedovalci so variacijo belJ ali manj (no)srečnih Sizifov« pripovedi pa so vse po vrsti pritegljive in zanimivo. Gre skratka za uspelo in komunikativno moderno preže. **ani Virk : Vrata in druge zgodbe« Ljubljana, Mladinska knjigag 1991« 166 strani« sbirka Nova slovenska knjiga Zota Tavčar : Slovane! za danoa Knjig« sestavljen« iz intervjujev, se na Slovensken dokajšnja reukost. Sna takih redkosti je obravnavane dele, ki ima podnaslov 3« Intervjujev z znanimi Slevenei in Slovenkami v emigraciji in doma« Po avtoričinem predgovoru - avteintervjuj« se zvrste tri poglavja, in sicer : Emigracija - zdomstvo,g Osem Slovencev za danes in Osem Slovenk za danes* 4 at zadeva izpraševalko , Zore ' A avčar, je mogoče reči, da tx ena s tehtnimi in spodbudnimi vprašanji pritegniti svoje izpraševance in jih zvabiti v zanimiv pogovor, Rezultai teh izpraševanj so prav razveseljivi, saj smo v 3o intervjujih dobili enako števil« živahnih prikazov sodobnih slovenskih osebnosti. Glavno vprašanje je zdaj te, kakden je seznam Intervjuvancev. Za stopnjo zanimivejše je - vsaj zame - prvo poglavje (intervjuvanci iz emigracij« in zdomsztva). Tu srečamo Slovence in A anade, Argentine, iz Rima, iz Tokia, Iz Seattla (ZDA) in iz Sidnejra (Avstralija), zanimive in pomembne ljudi in strokovnjake, av podtriglavski Sloveniji ne dovelj znane. Med njimi naj omenim vsaj Alojzija Ambrožiča, nadškofa iz Toronta, Maksimiljana Jezernika, ravnatelja zavoda Slovenik v Rimu, Vladimirja Kosa, jezuita, pesnika in univerzitetnega profesorja v Tokiu, Jožeta xH Velikonjo, univerzitetnega profesorja geografije iz Seattla, in Stanislava ^apotea, slikarja iz Sidneya, Zlasti življenje S, *apetca, ki je bil med 2, svetovno vojne obveščevalec jugoslovanske vlade v emigraciji, se kaže kot pravi pustolovski roman, K omenjenim imenom iz 1, skupine naj dodam še umetnostne zgodovinarke Ireno Mislej, ki pa jo zdaj srečujemo v Ljubljani, Osem Slovencev za danes po izboru Bavčarjeve pa navedimo v celoti : Frane e Bučar, Anton Trstenjak, Matjaž Kmecl, Ivan Oman, Anton Stres, Bogo Grafenauer, Drago Jančar, Alojzij Šuštar. Izboru ni česa očitati, saj podaja reprezentativnepredstavniko slovensko politik«, c erkve, zna« 2 nansti in umetnosti. M edtem ko ao vsi omenjeni Slovenci zelo znani« odkriva seznam osmih Sl ovenk za danes tudi kako ne široko popularno ime : Spomenka Hribar« Majda azevec« Helga Glušič* Katarina Ambrož« Dubravka Smmži Tomšič« Božena °režen, Alenka Puhar in Aleksandra Kornhausor. Tudi v tej spupini so vidno predstavnice politiko, erkv«, znanosti in umetnosti. V iirokoa razponu poklicev in dejavnosti sta najizraudaitejšo nasprotje predstojnica klarisinj atarina Aabrož (življenje v molitvi) in Alek¬ sandra Kornhausor (življenje v akciji)« Knjigo Zore Tavčarjeve velja pozdraviti in priporočiti kar kot svež dodatek Slovenskega biografskega leksikona« Zora Tavčar : Slovenci za danes : 3o intervjujev z znanimi Slovenci in Slovenkami v emigraciji in doaa« Ljubljana s Družina in Tret : Mladika t 1991* 274 strani \ Ksrtin Buber Pripovedi hasidov Znani nemško-judovski filozof Martin Buber (1878-1965) ni "pravi" avtpr to knjige, ampak je le (i)sbral in izdal basidske tekste, ki pripa¬ dajo po njegovon prepričanju dvema literarniaazvrsteaa : legendarni anekdoti in uizreku« K a. začetek kaže na kratko spregovoriti o hasidizmu. Vid Snoj ga v spremni besedi označi takole t "Basidizem j® zadnji veliki tok judov¬ ske mistike, ki je v drugi polovici 18. in prvi polovici 19» stoletja zajci in prepojil judovsko skupnosti v vzhodnocvrocki diaspori, na Polj¬ skem in v Husi ji.'* Kot jo znano, so Judje ljudstvo (eno) knjigo, te jo Biblijo Staro za- vezo« *‘&ko so judovski bogoslovci in modrijani izradzito vezani na tradi- r ^ ci je, na te, kar je že napisano« Mij stika (kakršnakoli t judovska, krš¬ čanska itd«) pa so predvsem nagiba k neposrednaou (doživi ja jekeam) stikn z Bogom« Tako npr« jo ^alšemtev, nekak utemeljitelj hasidisma, menil, da je obšestvo a Bogom pomembnejše ed preučevanja svetih epieev.lt Tak vidik zahteva seveda ed mistika večjo aktivnost, obenoa pa so mistik L lahko hitre znajde • glede na degaats^a verska stališča - v vlogi here¬ tika« V našem izboru h&sidskih zgodb in izrekov srečamo vrsto judovskih rabinov in modrijanov, katerih imen pn tu ne kaže naštevati. Bolj miselno jo, da navedene nekaj hasidakega modrovanja in izjav¬ ljanja Upr« Balšemtov je rekel t " r azglablgate, ali obstaja Beg « J az era norec in verjamem«" (izrek nas spominja na TertuliJanovo misel * V erjaaem, ker je absurdno O« Ali pa (izrek ^esaioa) : Balšem je govoril : "Kaj pomeni te, kar pravijo ljudje * Resnica gre po vsemsretu ? To pomeni, da je preganjajo iz kraja v kraj in da mora potovati naprej«" Ah Ali pa ž (anekdota asoa) : Ko jo Magid opazil, da jo postal znan po vsesa aretu, je prosil B oga# naj mu razodene* s katerim grehom si je zasl«** žil to kazen* " Ali pa : (anekdota Prav niš) "Rabina Arena so vprašali* kaj se je naučil pri svojem učitelju* velikem *agidu. »Prav nič* je dejal. In ko o dalje silili vanj* je dodal : « Naučil sem se pravnič. aučil sem se smisla pravniča* n M aučil sem •* da nuisea prav nič in da vendar sem*" Ali pa (anekdota a razpotju) s "“a enem njegovih popotovanj se je primerilo* da je rabin 2usja prišel do razpotja in ni videl* po kateri od obeh cest maj gre Teda j je drignil pogled in videl* da gre pred njim šekina (s božja prisotnost v eretu). Ali pa : (anekdota Daj in vzemi) * Rabin Jicak Ajzik je geveril t "Življenjsko geslo je s c aj in vzemi* Vsak člevek naj bo darovalec in prejemnik* Kdor ni oboje v enem, je jalovo drevo* -*<*--* . - *XXXpK Pripovedi hasidov so močna duševna hrana in opazna obogatitev slovenske knjižne ponudbe* Martin Buber 5 Pripovedi hasidov* Ljubija:ta, ^uteratura 1991* izbral in spremni asej napisal Vid Snoj* prevedel Temo Virk* zbirka Mitologije Boris Až Novak s Stihija Nova pesniškaknjiga Borisa A* Novaka Stuhija je deloma ponovitev, deloma pa dopolnitev njegove knjige Oblike sveta (pesmarica pes¬ niških oblik), o kateri smo v naši reviji že poročali. ~azlike med knjigama je ta, da so Oblike sveta povezava literarne teo¬ rije in literarneprakse ® poezije, medtem ko je Stihija v bistvu ‘'navadna 1 ' pesniška zbirka (ali bolje : izbor pesmi), ki pa jo dopolnjuje nekaj strokovnih opomb. Novak imaizredneoblikovalske sposobnosti, kar je sicer že dalj časa znano, ealosacije starih pesniških oblik so za pesnika obenem disciplinirane pesniške vaje, a tudi ustvarjalni izzivi zb vnašanje novih občutij v stare oblike. V zbirki so predstavljene naslednje pesniškeoblike : sonet z odmevom, brisani sonet, sonetni venec, sekstina, pantum, velika balada, chant royel - ktaljevski spev, mala balada, ode, glose, rondel, triolet, motet in cinqu#in - peterostišge. Zbirka se pričenja z dognanim in že znanim sonetom (z odme¬ vom) Narcis in Bho, konča pa se s(tudi že znanim) peterostišjem ^etni časiac ("Bet je/letnih časov :/ pomlad in poletje / in sta¬ rost in smrt in večno / petje.). Sicer pa si poglejmo predvsem novosti Novakove stihije (opozoriti kaže tudi igrivo—domiselni naslov zbirke oziroma izbora O. Ti jenajprej Brisani sonet , sestavljen iz 5 kitic, vsaka kitica paima en stih manj (5+^+3 + 2+l= skupaj 15 verzov). Glede neobičajni sonet je v tej pesmi en verz več. Nov je tudi pantum Stolp (pantum jeindonezijska pesniške oblika). Novak v tej pesmiica: variira pomenljivo zgodbo o graditvi ^ailon- slcega stolpa. Nove so še francoske balade t velik® baisda črte življenja (nastalaob začetku vojne na Slovenskem juni jal991), kraljevski spev 1'ričevanje (nastal ob vojni ne Hrvaškem oktobra 1991) in tri male balade Vse izgubljene stvari, Jugovzhodno od spomina in stihija. Naj iz pe^mi Stihija, ki je dala knjigi naslov, citiram štiri verze iz 3* kitice i "naj v prespomin oblike / vrežem ritem bolečine, / kri, ki pelje skozi stihe, / da usofia neutihne*’ 4 - Omeniti velja vsaj še očarljivi ror.de 1 Sled in otožni motet A ena• Ni dvoma s Novakove poetične mojstrije so zbrane tudi na straneh Stihije* Boris A, Novak s Stihija, Pribor, Obzorja 1991, 63 strani Dolf Lindner * Praznoverje ¥ prikupni žepni zbirki Kratko in jedrnato pri Mohorjevi založbi v w elovcu je izšla knjižicao praznoverju, ki jo velja približati tudi našim bralcem. Živimo namreč v šašu, ko seje močno razširilo zanimanje za vse mogoče oblike okultizma in magije, za astrologijo, parapsihologijo itd. Marsikaj z omenjenih področij bi lahko spadalo tudi v praznoverje (odvisno od izhodišč posamez¬ nikov) • Knjižica seže začenja s pomembno ugotovitvijo : ¥ ^ekoč v pre¬ teklosti jebilo vse, kar danes označujemo za praznoverje, vera. Mnogo tega se je ohranilo do danes, vendar se prvotnih pomenov komaj še zavedamo." Pridati je še treba, da je določena zadeva tudi sočasno (npr. danes) za nekoga praznoverje, za drugega pa vera. ^asno je, da točne ločnice med vero in praznoverjem (teko meni tudi I). Lindner) ni mogoče pobegniti. Povsem je mogoče pritrditi J. ^eithauserju , ki meni, da je prin prvobitnih ljudstvih še vse vera oziromadapri njih razlike med vero in praz¬ noverjem sploh še ni - ta razlika nastopi šele ob višji razvojni stopnji religijein znanosti. ¥ nadaljnji obravnavi se avtor zadrži pri zgodovinski obravnavi magije, ■‘'ato se loti vloge rastlin in živali v praznoverju, usta¬ vi se pri raznih pravljičnih oziroma bajeslovnih bitjih (nimfe, vile, škrati, velikani itd.). Omeni amulete in talismane, zatem astrologijo in različne oblike vedeževanja, *->e posebej izvemo nekaj o alkimiji in kabali. JJno poglavje je posvečeno čarovnicam. Avtor omeni proti koncu še nekatere sedanje ostanke praznoverja in magije (prvi april, prstani, barvni simboli, z napačno nogo vstati, potrkati na les, podkev, črna mačka, štiriperesna deteljica 2 dimnikarji itd.), sklene pa svoje prijetno kramljanje s citatom iz Nestroveve burke Peklenski strah (zadnje štiri vrstice se glase : ^e dam si svoje prazne vere vzeti, / saj ni g©, ki more mi vse razložiti. / Človeku danes že je lepo inn prav, / če lahko veruje sploh še v kaj !)• Idndnerjevo knjižci moremo označiti kot pregledno, tehtno in strpno obravnavo tega zelo obsežnega področja, Tisti bralec, li pa ga omenjeno področje podrobneje zanima, pelahko poseže po številnih tovrstnih delih - tudi zev slovenščini. Omeniti je trebe v zvezi s tem predvsem zbirko mladinske knjige Ha meji resnič¬ nega (6 knjig). Soli Lindner : Praznoverje, Celovec, Mohorjeva založb® 1991* 119 strani, prevedel Jože Urbsnija, zbirka Kratko & jedrnato Janez ►. V8jncer : Dokler sem živ, nisem mrtev Plodovitemu pisatelju Janezu Švajncerju je t kot izvemo na platnici knjige, gornji naslov že 27. knjig«. Posebnost le-te je, daje označenakot humoristični roman (spet na platnici^* ~33£ x tip romana je redek, saj v humoristično književnosti, tako domači kot tuji, prevladujejo predvsem krajšeprozne oblike. Švajncer se je s humorističnim romanom pred leti že preskusil (Direkcor Steblič in drugi, 1977)* tako dazanj taromanskazvrst ni novost. Njegovo najnovejše delo si ogljemo z dveh vidikov : z vidikahumorja in z vidika romana. Najprej paše kratek pogled na vsebino roman«. Pripovedovalec (Prane Prsnik starejši) je mož, oče in dedek, Čeomeuimo njegove glavne družinske funkcije. Pripoved je usmerjenq v družinsko- sosedske odnose, jel so polni razgibane vsakdanjosti in občasne nenavadnosti. Pomembneosbe so še pripovedovalceva zena sle, njuna hči ‘■'alka in njun vnuk Amor; v nižji rang sodelujočih pa spadata še družinska štirinožca Piki in Poki. ^edrobno obravnavano družibsko dogajanje nas že ob začetku spomni naklasika domače humorističneknjiževnosti, na Prana Mil¬ činskega, pri katerem je družinska tematikaprosotne v številnih humoreskah. Tako bi lahko rekli, da gre pri Švajncerju za pozi¬ tivno sledenje določeni domači tradiciji* obenem pa seveda za variacijo družinskih odnosov (ki so se od časov Milčinskega do danes peč v marsičem spremenili)* Humoristovo izhodišče je seveda (zaigrana) naivnost, ege se naš avtor trdno drži. Ob tem jepri Švajncerju stalno prmsotna tudi nekaka blago— umirjena distanca do dogajanja. Oe namreč na¬ tančno premislimo, se de iz istih situacij, is katerih se humo¬ rist izmuznev humor, narediti tudi družinsko dramo l Švajncerjev hnmor jeustrezen slovenski tradiciji - bolj zadržan; ne sproža smejanja* ampak bolj nasmihanje. Razmisliti je mogoče tudi o zvrstnosti, Morda bi z p radi hotene enostavnosti lahko rekli delu tudi povest ali pa z srdi določene modrnističnefragmentarnosti (zlasti zaključni del) tudi pripoved, *->eveda pa protejska zvrst roman sprejme vase zelo raznovrstna dela, 3n tip romana (že od ^ervanteso/ega Don Kihota) temelji na ni- zanju novel* zgodb z istim junakom, ‘i‘ak tip nizanjazgodbic je značilen tudi za Švajncerjev tekst (glsvnaosebe je pripovedovalec^ z nedvomnimi avtobiografskimi potezami), ^endar pa pripovedovalec ne doživi skozi tek dogajanja domala nikakege notranjega razvoja, saj je žeprevač modrijansko spokojen. Vitalistična poanta naslova je morda v tem, da pripovedovalSeva sosed® proti koncu pripovedi stopnjuje svojeerotično zanimanjezapripovadovalca, Vredno bi si bilo ogledati tudi posamezne stilistične postopke, ki jih upo¬ rablja avtor. Omejeni prostor pa našim ocenam tega ne dopušča, Vsekakorp3 veljapozdraviti že avtorjevo naravnanost v humor, ko je (tudi slovenski) svet poln rasnih brig, da o svetobolju in katastrofičnosti negovorimo, Janez švsjneer : Dokler sem živ, nisem mitev, Maribor, samozalož¬ ba 1991* 183 strani Jutro pozabljenih Mnjigaz gornjim naslovom je lani izdala Mohorjeva družba v c elju f pripravil pa jo je France Pibernik, ki je imel z njo prav gotovo veliko raziskovelskega dela. Gre za svojevrstno predstavitev 21 avtorjev z značilno oznako : antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih. Povezujoči ele¬ ment vseh prikazanih avtorjev je v tem, da so bili žrtve 2, sve- tovnevojne oziromakomunističnih pobojev po 2, svetovni vojni, Med 21raavtorji je večina neznanih imen. Vidnejši avtorji so pravzaprav le trije j od starejših ^arte v elikonje (kot proti¬ komunist ustreljen po vojni 1945), od mlajših pa France ^elsntič in Ivan Hribovšek (o prvem je n@pisal Pibernik tudi dobro štu¬ dijo - 1939* obema pa je pripravil v v letu 1991 lepi izdaji njunih pesmi), ^ekaj avtorjev iz te antologije je prikazal Pibernik že v svoji študiji Slovenski dunajski krog 1941-45 (Ljubljena 1991)* “azen Velikonje so vsi drugi umrli, ko so bili stari od 2o do 52 let, torej večina prav v začetku svpjega ukvar- janjsz literaturo. Posebnost te antologije je, da tragičneusode avtorjev, kot jih opiše Pibernik v svojih uvodih, močno preglasijo nihovo (v glavnem še začetniško) književnost, ^ako jemogočereči, da je antologijapredvsem pietetno kulturnozgodovinsko dejanje in da je njen literarni pomen v senci omenjenega dejanja, V našem po¬ ročilu omenimo le tiste avtorje, ki vzdržijo zahtevnejše literar- nekriterije, A ak je vsekakor ^arte v elikonja (1891-1945), ki je predstavljen z novelo Suša (motivnaprimerjeva z Vorančevo novelo Vodnjak i), Z nekaj pesmimi in dvemsčrticama mu sledi Stanko Vuk (1912-20x1944), ki je postal šeposebej znan s svojimi ljuezenskimi pismi, namenjenimi ženi ^enici iz italijanske ječe (knjižnaizdeja 1989). Jožeta v erjaka spoznamo x kot pesnik® in pisc® črtice. Po dogna¬ nosti izstopa pesem jesen v gozdu (prim. 1. kitica : Vter skozi gole veje / diha pravljice sanjave. / 7 jutrih zarje iz daljave / luč razkošno v krošnje seje.) Po objavljenih pesmih jemogooe ugo¬ toviti nedvomno nada jenost ^sneza Klariča (192o-1942). Karel Starc (192o-1944?), ki gaje smrt oiegla v Rusiji, je predstavljen z več pesmimi, medkaterimi sta prav sugestivni dve: Proti vzhodu in ^avnina. 0 Francetu "elantiču (1921-194-3) ob tej priložnosti ni reči kaj drugega, kot da se enakovredno uvršča ob naše izjemne zgodaj umrlepesnike (Kosovel, A ette, Murn #..). Vsestransko talentirani "anez r emic (1921-194-5) j« sicer pisal tudi pesmi, vendar sezdi, da bi se lahko bolj uveljavil kot kritik in esejist. Preseneča namreč njegovezrelain tehtnaocena Voduškove zbirke Odčarani svet (napisal jo je 19-lten !). Pesnik, ki jez nekaterimi pesmimi pravi klasik in tako enako¬ vreden ^alentiču, je Ivan Hribovšek (1923-194-5) • 0 njegovi zbirki pesmi smo v naši reviji žeporočali. Močno so me pritegnile pesmi Staneta Bračka ( 1923-194-5)* x Njegovapesem Večne brazde ( s slut¬ njo smrti) se končotakole: V dni brazde bomo v strahu onemeli:/ čez nas bo rezal mejo duh moči ... • Tudi nekaj pesmi "eopolda ^egate (1925-194-5) kaže že pravo ustvarjalno zrelost (npr . Novem¬ ber 1944). K e dnji v izboru je Odon *eterka (1925-194-5)* Antologija se zaključi z njegovo pretresljivo pesmijo Moj grob (2. kitica: ^ehtele ijmurke bodo na gomili, / planinke bele bodo zrle vame,/ mogočni orel mebo asnčil s krili, NIKDAR NE BOSTE NAŠLI MOJE JAME!). Jutro pozabljenih je v celoti zanimiva in tehtnaknjiga, ki ob delnih literarnih odkritjih predvsem bogati naš zgodovinski spomin« 3 Jutro pozabljenih : Antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih, Celje, Mohorjeva družba 1991, 318 strani, zbral in uredil France Pibernik Andrej w apuder : Iskanje drugega ^etrit roman Andreje ©pudre iskanje drugega je pravzaprav nadaljevanje njegovega tretjega romane ^apsodijs 2o (omenimo ob tem še njegov prvi in drugi roman : Bič in vrtavke in Mali cvet)* Medtem ko obravnava Ajjpgodije 2o slovensko izssebno in politično življenje (ob ključ i družini ^eubeuer) do začetke 2* svetovnevojne v Jugoslaviji (194-1)» psgečesovni okvir romana Iskanje drugega od leta 194-1 dalje, nekako do naših dni* Obrisno si bomo ogledali zgolj zadnji roman* Obsežno dele hoče v sistemu družibske sage obdelati številne, najbrž kar prepetvilne, probleme, ki so vrtinčili slovenske usode v zadnjih petih desetletjih« Homan jerazdeljen na štiri dele &n epilog* V prvem delu (Izidor, odpadnik) je vodilna oseba Izidor B eub©uer, sin domobranskega častnika Mergeja. Kljub političnemu bx*emenu pa uspe IzMor postai celo jugoslovanski diplomat; v A ari- zu. V drugem <*lu (Scenerij za Ano Matijo) je v ospredju "'srgejeva ljubica Ana n arija, od Neubauerjev pa se pojavlja tu predvsem ‘"'©rgej. Tret ji del (Tretja doba) je v znamenju bei^ejevege brata Marka ^eubauerja, ki je bil med 2« svetobno vojno partizan, po vojni p 0 se jeumaknil iz aktivizma in odšel v samostan* Omeniti je trebe, da je "bratski spor' 1 podan bolj simbolno (politične raz¬ like) in neuničevalsko v antigonskem smislu* In še Setrti del (Evsn in Amanda)* Taje v znamenju dveh mladih družinskih (v šir¬ še^ smislu) poganjkov, ki sta pač simbolna začetnika nove dobe (nova Adam in Eva - prim. očitno variacijo teh dveh imen O« Tekst je zgrajen po modernističnih načelih (mozaičnost, različni zorni koti pripoveaovanje, fluidnost, frsgmentax*ičnost). V romanu nastopi tudi avtorjev alter ego, profesor in prevajalec “©bata* Dogajanj v romanu je toliko, da nas kar preplavijo : 2 vojn® na osebni in politični ravni, povojni čas na oba načina, povezujeta se in dopolnjujeta se dom in svet, tukajšnja in emi¬ grantska Slovenija (najbrž 3 « avtorjeva zafcijugng poanta ravno v približevanju aed podtriglsvsko in emigranatko Slovenijo - p oko Svanain Amande O* Avtor je s romanom (oziroma z romanoma, čeupoštevamo še w ypsodijo 2 o) enostavno hotel preveč : upodobiti na reprezenta- •« tiven način kar “Slovesno celo”. x eko se zdi, da je iskanje dru¬ gega še en s poskus slovenskega “velikega” teksta, utemeljenega kot široka življenjska freska (predvsem domačega intelektuaIškega sloja) z mnogimi bolj ali manj posrečenimi detajli An organizira- noge v preskusen! obliki drzžbeno-drižinskega romana. Andrej ^apuder : ^skanje deugegs, Ljubljane, Slovenska matica 1991, 4-15 strani Andrijan ^ah Sergej ^erč : Rolandov steber ZT-L.ft 7 ?2 T Izid tega romana pomeni svojevrstno posebnost ne domačem knjižnem trgu* Sre hamreč za kriminalni roman* “e-teg» pa pri Slovencih domala ni* w e več : najbrž je Verčev tekst sploh prvi slovenski kriminalni roman I Dosedanji tovrstni žanrski poskusi na Slovenskem sežejo namreč le od kriminelnezgodbe (npr* Alešo- vec, knaflič) do kriminslnepovesti (Šorli, Premierjeva)* Sergej erč (rpjen 1948) se je dozdaj posvečal predvsem pisanju drenskih tekstov in kar takoj je kxskx mogoče reči, da mu je obvladanje dramskih zakonitosti pri pisanju romana močno koristilo* Pri strožjem predalčkanju bi mogli imeti kake pri¬ pombe k "čistosti" kriminalnega žanra v "erčevem romanu ( npr* elemnti ljubezenske zgodbe, narodnopolitičnaproblematika *.*), moram pa priznati, da mene omenjena mešanica sestavin prav nič ne moti* Glavna oseba romana je policijski komisar Benjamin I"erko, tržaški Slovenec, ki pa službujev Eboliju, v južni Italiji. Od tam jeposlan v *rst, da pomaga pri razrešitvi nekega kriminal¬ nega primera (umore). V 16 poglavjih se nato zvrsti ( kot se žanru s podobi) kopica napetih in presenetljivih dogodkov, ‘-'d za- četnegaizhodišča se zadevarazširi časovno do 2. svetovne vojne in do tedanjih in poznejših tržaških razmer in afer. ^azkrijejo se posamezne zveze med kriminalci in policijo, konec paje "normalen” : komisar razreši zadevo in seiz Trsta spet odpelje v Eboli. Povsem urejenakompozicija (začetek : pot v Trst, konec : pot iz Trsta) je dopolnjena z zaključnim sporočilom tržaškega italijan¬ skega kvestorja dr. i4 ee glsvni osebi : "^e dajte se, komisar V odnosu med r erkom in "eo najbrž lahko odkrijemo avtorjevo ide¬ jo o možnem in spodbudnem mednacionalnem (spo)razumevanju* 2 V ^erčev roman veljapriporočiti kot prijetno branje, ki ps raznovrstno problematiko presega zgolj zabavno funkcijo* Sergej tf erč : Rolandov steber s kriminalni roman, Trst, ^alož nitvo tržaškega tiska 1991, 2o2 strani Jan Zorec : Ljubezen in denar Ledem novel Jan® Zorc® (avtorje poznamo tudi iz naše revije) je dobilo knjižni našlov po zadnji noveli. k sslov jeizjemno uda¬ ren, saj obravnava kar dve bistvei "eksistencialiji". Zorčevi pi¬ sateljski postopki so blizu t.i. postmodernističnemu (metafikcij- skemu)bpoi|r8vanju z iitmžMm (literarno) stvarnostjo* *e na začetku prve novele (trboveljski odred smrti) navede pisec nasled¬ njo opombo s "Vse dogejanje v zgodbi jeizmišljeno, jeplod domiš¬ ljije in se v resnici seveda ni zgodilo* Bsa imena so izmišljena in bi morebitna misel, dagreza reslneljudi, bilačisto zavaganjein podtikanje • itd. seveda je vse to poudarjanje "izmišljen osti" zgodbe pravzaprav odveč, je neke vrste poza, pouč vanje "naivnega" bralca, v konkretnem primeru te novelepa še "obramba" pred krajev¬ no (trboveljsko) "obremenjenimi" bralci. Sicer pa je 'trboveljski odred smrti kruta na si lniška zgodba, ki se kritično loteva tudi so- cializmain njegovegatemelja - vojske. Druga novela (Bitka za ranjence - naslov z veni nekam ironič¬ no, čepomislirno seveda na znana dogajanjaiz 2. svetovne vojne 1) se začnetakole: "V literarni fikciji je vsemogoče 1" (ksr je nedvomno res), tu gre zašokantno povezovanje med ljubeznijo (sek¬ sualnostjo) in smrtjo, npr. : "Včasih še sanjam tisti prizor ubi- jenjagenerala, a zelo redko... Zvečer sem Valerijo položil v po¬ steljo, ji slekel tisti tekstil in ji položil glavo natrebuh". Ali p® : "Obraze njegovih morilcev sem kasneje zasledil v dnevnem časopisju, posatli so ogledni in uspešni politiki I ... Mnogo več mi pomeni, ko Valeriji potisnem ljubeč penis v mlado maternico. Bog, to jezesnično življenje, življenje, daob njem pozabiš na smrti" V tretji zgodbi (skrivnostnalutka) se Zorec loti kriminalnosti in norosti. Stvari so dvoumnein nejasne ("Kdo je lovil koga ? Kdo je pacient in kdo j*zdravnik ? Kje je meja med rezmon in nerazumen* ? °9, o tem je že vse jasno, tisočletja se odvija en inž isti prizor. Smo %mo nemočni opazovalci."). Dudi v naslednjih novelah avtor iščein upodablja izposatclje ne, robne življenjsko-smrtne situacije (npr. Rešitelj, Okuženi). S časovno igro ali z večnim vračanjem enakega se ukvarja novela Skok v prazno. V zadnji noveli m*(Ljubezen in denar) se avtro sooča ob piša* nju tudi z založnikom. Ds mu posreduje nekaj praktičnih nasvetov za pisanje : "‘-'aj je resničnost lahko tudi lepa, napišote zame lepo zgodbo, tako s srečnim koncerni.. Do ljudje radi berejo f" In še : "Epga sploh zanima resnica, do grla žeimajo resnice. Ljudjene marajo resnice I" Zadnji stavek novele ("Do jeliterature za prihodnje genera¬ cije I") je najbrž (ironična ?) samoreklama, sicerpa J e Zoreeva proza dokaj značilen primer določene sodobne miselnosti in pisateljeks easmeritve. ^an Zorec : Ljubezen indbnar : Sedem novel, Ljubljana, “arantanij a 1991 , 117 strani Slovenijaod vojne do priznanje Kot nekako posrečeno nadaljevanje knjige Vojna za Slovenijo (Cankarjeva z8ložbal991) jeistazeložba v začetku 1992 izdala še knjigo Slovenija od vojne do priznanja* Obeknjigi povezujejo enak format, podobnaoprema in splošnaureditevn ( zgoščena, novinarsko prikazana £ najnovejša "Zgodovina" ter bogat delež informativno- dokumentarističnih fotografij). Avtorji solidnega in priteglji- vega besedila so ^arijan Košir, foerko A ečauer in Veso Stojanov, navedenih avtorjev fotografij pajekar 26 - od Josipa Bistrovi- ča do Jocažnidaršiča* Pol itični pregled se začenja z Brionsko deklaracijo (?• julij 1991) in se nadaljuje s Sklepom u umiku JLA iz Slovenije, s Hsaško konferenco in Koncem moratorija. Slede še poglavja Sank¬ cij eproti SLoveniji, Priznanju naproti, hrzava je rojena in (nekak dodatek) Burni konec tisočletja. Avtorji teksta vseskozi spremlja¬ jo tudi širše jugoslovansko dogajanje, zlasti vojno na Hrvaškem, Ob zunanjepolitičnih temah pa se vrste tudi notranjepolitične. Knjigajeizčrpen in svež pregled najnovejše slovenskepolitič- nezgodovine, pregled dogajanja pa sekonča s seznamom prvih štiri¬ desetih držav, ki so priznale Slovenijo (od Hrvašek - 25,6,1991 do Brazilije - 25.1.1992), Koristni in potreni dodatek je poglavje Burni konec ti¬ sočletja, s podnaslovom Kazpad sovjetskegaimperija., P u najdemo po komentarju še preglednico dogodkov nasovjestkemin svetovnem političnem prizorišču od lfS5 do 51, decembra 1991» Knjigi velja priznati tako vsebinsko—podatkovno tehtnost kot tudi estetsko učinkovitost. Men od avtorjev je duhovito predstavil knjigo takole# : "Slovenijamed vojno in priznanjem jeilustriran bedeker in obenem svarilnaknjiga o tem, kaj vse vas doleti, če ste zraven, ko se delu država.*' S piscem pa se ne strinjam v stavku, ko ozna¬ čuje državo Jugoslavijo tudi kot našo (bivšo) domovino. Razlika med državo in domovino je namreč očotna s tako Avsirija kot Jugo¬ slavija nikoli nista mogli biti sa Slovence d omovini, ampak le državi. Domovinaje nekaj intimnega, pokrajinskega! povezanega z domom in domačijo* z naravo in kulturo; zaobčutje domovine je naj¬ brž že Slovenija geografsko prevelika. Knjiga Slovenijaod vojne dp priznanja opravlješe eno pomembno nalogo i Slovencem potrjujetako potreno samozavest in jih spodbudno osvešča o izjemnem in prelimnem dogajanju, ki so ga doživeli s o narodni osvoboditvi uzpod srbskega hegemonizma in kolonializma. Slovenijaod vojne do priznanja, Ljubljaana, Cankarjeva zalozba 1992, avtorji besedila : Košir, fiarko ^ečauer, ^eso Stojanov, oblikoval Cveto “eraša, opremil Kazimir Kaposa, zem¬ ljevida "atjaž Vidic, avtorji fotografij J Josip Bistrovič $et Ljudevit Pivko : Proti Avstriji 1914-1918 + Ljudmila Pivkova : Avstrijske jeSe Knjiga, ki združuje spomine dveh zakoncev, Ljudevita Pivka in Ljudmile Pivkov«, na prvo svetovno vojno , je prav zaradi te povezave nekaj posebnega, ^ejbrž so Pivkovi vojno-vojaški spomini najobsežnejši slovenski tovrstni tekst o prvi svetovni vojni. Qa jih dopolnjuje še žensmi zorfai kot iz zaledja, pa je dodatna zanimivost. $udi leto ponovneizdaje Pivkovih spominov, leto osamosvojitve Slovenije, ni brez pomena : opredelitev Proti Av¬ striji se jez leti obrnilav Proti Jugoslaviji, kar pa glede na enako slab odnos obeh držav do Slovencev ni bilo nič čudnega. Ljudevit Pivko (188o-1937) jebil večstransko dejavni slovenski izobraženec in se je v ^ariboru pred 1. svetovno vojno kot sokol, narodnjak in jugoslovanski navdušenec znašel v prvih vrstah ddpo- ra proti pritiskajočemu hegemoni stičnemu nemštvu. l‘ako ni čudno, da je kot avstrijski častnik v 1. svetovni vojni ob prvi prilož¬ nosti prestopil n« strem avstrijskih nasprotnikov. Avstrijo je g imel Pivko upravičeno za glavno sovražnico Slovencev, endar se je Pivko znašel v paradoksalhem položaju. n eta 1915* ko je Ita¬ lija napddla Avstro-Ogrsko, je bilo namreč jasno (čeprav določila londonskegapakta tedaj šeniso bila širše poznana - Angleži so v njem širokosrčno podarjali Italiji kot vojno nagrado ozemlja s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom), da posega v zahodni sloven¬ ski prostor nov in svež imperializem. Iz občutkaogroženosti pred Italijani je izhajala trdnavojaška morala slovenskih in hrvaških enot na soški fronti. Pivko paje sodeloval v bojih ne južnotirol- skem bojišču in mu pomisleki o ogroženosti zahodnega slovenstva še niso prišli določneje v zavest. 2 Na kratko s Pivko je s somišljeniki iz vrst slovenskih, hrva¬ ških, bosanskih in čepkih vojajov in častnikov pripravil na juž- notirolski fronti pravo zanoto, Povezal se je z Italijani in pri¬ pravil načrt za peKfes$x italijanski preboj avstrijske fronte* pri '“'arzenu, Zadeva zaradi italijanskegaoklevanja ali zaradi s labe organizacije italijanske akcije ali tudi zaradi italijanskega neza¬ upanja do sodelujočih protiavstrijekih Avstrijcev ni uspela,, a Pivko s svojimi je ob tem dogodku prestopil naitalijansko stran, r JDu je dcušal organizirati in tudi organiziral, obenem s °ehi, pro¬ stovoljske enote proti Avstriji, In tu se začenja blokada : Ita¬ lijani so dvomljivo gledali na "jugoslovanske" enote, saj jim je bilo očitno, da aca bo na razvalinah Avstro-Ogrske nastopilo italijansko-jugoslovansko meještvo, s tem pa se bodo spopadli naspro¬ tujoči si ozemeljski interesi, ^ako prihaja ob Pivkovem prizadev¬ nem sodelovanju z Italijani vedno do nekih nelsgodnosti in nesporazumov, Pivkovo pisanje je prijetno in zanimivo, neredko beremo nje¬ gove gpominekot d inamičen akcisjki roman. Prvikrat so izšli Piv- kovi spomini v letih 1924-1928 v devetihbzvezkih. Nova izdaja Piv- kovih spominov jepovsem umestna, saj nas ti podrobno infprmirajo o prelomnih dogajanjih 1,s vetovne vojne, ki so odločilno vplivali tudi na slovensko politično usodo, Spomini Ljudmile Pivkove so prvič izšli z naslovom Kriminal (letal925). V njih avtorica opisuje, kako so jo avstrijske oblasti zaradi močeve "veleizdaje" preganjale, zasliševale in tudi zaprle. Kot žerečeno so gospejini spomini nadvseprimerno dopolnilo moževih, s tem papomenijo smiselno zaokrožctev knjige, kakovostno spremno besedo je pridal knjigi Janez J, Saajncer, 3 Ljudevit Pivko : Proti Avstriji 1914-1918; Ljudmil* Pivko : Avstrijske jede, priredil Vladimir Pivko, uvod Janez J. Švajncer, ^aribor, Obzorja 1991* 7o9 strani, zbirka Meridiani y uri Aurobindo s olapovi luči : Misli, utrinki in reki Indijski modrijan Sri Aurobindo $1872-195o) je postal na Slo¬ venskem znan preko prevodov v zadnjem desetletju, A, ajprej je izšla pri Slovenski matici odlična Aurobindova kulturnozgodovin— skaknjiga Človeški ciklus (198o), kb±bxx|exxškx sledila je brošura Umetnost in narod (1989)* nato paše obsežen izbor z naslovom In- tegralnajoga in s podnaslovom s Psihologija duhovne rasti k polno¬ sti bitja (±$8 h Slovenska matical99o). ~ako jeknjiga Slapovi luči že četrta Aurobindova knjigav slovenščini, Najzaslužnejši na tako izrazito Aurobindovo prisotnost pri naspa je J anez Svetina (1941-1991)* ki jeprevedel, uredil in komentiral vsa omenjena Aurobindova dela. Psiholog w anez Svetina, v katerega življenju in delovanju je gotovo nekajnsvetniškega, jeumrl kot žrtev jugo¬ slovanske soldateske v Gornji Hadgoni 1991* in to celo na simbol¬ ni dan(28. junij), ^ri Aurobindo je bil vsekakor izjemna osebnost, tako po izo- brazbenin širini kot po duhovni globini, Svetinaga upravičeno ozna¬ čuje kot sintezo dveh svetov, šri Aurobindo jenemreč študiral v Svropi in se temeljito seznanil z evropsko kulturo in z evropskimi jeziki Bral je Homerja v grščini, Vergilav latinščini, Danteja v italijanščini, Goetheja v nemščini, Moliera v francoščini, Shakes¬ peara v angleščini, a tudi sam pisal v angleščini (celo pesnitev Ilion I), P w vrnitvi v Indijo pa se jepredal tudi študiju indijske duhovne dediščineod Ved do sodobnikaTgoreje, Knjiga, o kateri poročamo, je sestavljena iz vrste misli in izjav o raznih zadevah, naslovi poglavij pa so npr, takile : Cilj, Slast bitja, čerige, Spoznavanje, ^elovanje, Ljubezen, Kar me najbolj priteguje pri Aurobindu (in Svetini !), je njegova (njuna) strpnost, nedogmatičnost, odprtost do različnih religioznih izročil, šri Aurobindo pristaja, daima Bog veliko podob 2 in ds gs različni ljudje dožive različno, ^ato ne operira z edino resnico določenega dogmatskega sistema, ampak podpira in¬ tuitivno doživetje Boga, Posamezni Aurobindovi izreki nas spomnijo tildi na Tagoreja ali nepodobne filozofsko-pesniskeustvar jalce, £a n pokušino" nekaj Aurobindovih izrekov : npr. Preobrazi razum v urejeno intuicijo; naj bo vse tovijebitje luč, To je tvoj cilj, - Preobrazi ločenega posameznike v vesoljno osebnost; naj bo vse tvoje bitje božansko, Tonije tvoj cilj. - Kaj je Bog navsezad- nje ? ečni otrok, ki se igra večno igro v večnem vrtu. - ^adost in slast je skrivnost, Spoznaj čisto radost in slast, pa boš spoznal Boga, - Živi znotraj; ne daj se pretresti zunanjim dogodkom, - Koliko neumnosti in sovraštva znajo ljudje dostojan¬ stveno strpati skupaj in to opremiti z etiketo "bera" I - Oeje tvoj cilj velik, tvoja sredstva pa majhna, kljub temu deluj, zakaj samo z delovanjem se ti lahko povečajo, - Judje so iznašli člo¬ veka, ki se boji Boga, Indijapačloveka, ki je spoznal Boge, in člo¬ veka, ki ljubi Boga, - Bog, ki se ni sposoben s mehi je ti, ne bi bil mogel ustvariti tega komičnega vesolja, - Ljubezen do Boga in dobrota do ljudi je prvi korak k popolni modrosti. Stotim stranem globokoumnih Aurobindovih izrekov je pridal Janez Svetina približno ravno toliko strani opomb in razlag, dodal paje še spremno besedo o avtorju, °sebnost Janeze Svetine pa sta v knjigi prikazala Anica Uranjek in Janez Juhant, posebej pa je občuteno spregovoril o Svetini še dr. Anton Trstenjak, Ob nastopanju "Nove dobe", ko sekažejo očitne težnje po duhovni obnovi, bodo ta in druge Aurobindove knjige gotovo našle svoj bralski krog. 5 bri Aurobindo s Slapovi luči s Misli, utrinki in reki; prevedel, uredil in koieentsrje napisal ^anez Svetina; Celje, Mfehorjeva družba 1991* x 291 strani, zbirka Buh veje, kjer hoče Marjan Rožanc v zbirki interpretacije K/o*£. Kova revija si je zamislila knjižno zbirko, v kateri bi raz¬ lične slovenske književnike študijsko obdelali znani domači kritiki in esesjisti. Prva±mxxkaackai knjigate zbirke je posvečena “arjanu Rožancu (193o~199o). Knjigo jepripravil in uredil Alek¬ sander Zorn, v njej pa sodelujejo poleg urednika še naslednji avtorji * u ani Virk, Tom* Virk, Kanca Košir, Edvard Kovač, Marko Uršič, i,A arko Pogačnik, Drago ^ajt, Goran Schmidt in %ras Kermau¬ ner, Knjigo doponjujejo še intervjuji, ki so jih z Rožancem ime¬ li Manca Košir, Andrej Inkret in Branko Hofman in so bili pred tem žeobjsvljeni v revijah, ^animivi sestavek Večer s študenti na Gerbičevi 51 » pa je lastno Rožančevo pričevanje o 60 , letih. Knjigo zaključujejo Rožančevi biografski in bibliografski podatki. Ker je opus Marjana Rožanca dokaj obseden (samo njegovih samostojnih leposlovnih in esejističnih knjig naštejemo kar 22 i), se posamezni interpreti niso ukvarjali s celotnim Rožančevim de¬ lom, ampak s posameznimi vidiki ali izseki njegovega dela, V sestavku Biti in ljubiri i nemara pisati je Aleksander Zorn obde¬ lal avtobiografski opus Marjana Rožanca, ki je za avtorja močno značilen, za najbiljše svoje tovrstno dslo roman Ljubezen pa je dobil avtor celo nagrado Prešernovega sklada (ta roman izjemno pritegljivo pripoveduje o Zeleni jami pred 2 , svetovno vojno in med njo, doživel pa je tudi kakovostno filmizacijo), Posebej veljaomeniti še pripsevk Ai ance Košir (Zenska ali iskanje Boga) : erotika in bogoiskateljstvo sta namreč nedvomno vidni Rožančevi določenosti. Dva pogčeda na Rožančevo verništvo podajata * A arko Uršič ( ^amotain skupnost : M ar j #n Rožanc kot kr¬ ščanski gnostik) in Marko Pogačnik ( 0 pojmu "dobregahudiča"). 2 igraš v ermauner pa nam v spisu Rožanc v obdobju Revije 57 in i er- spkktiv prikaže ne le avtorja, marveč tudi okoliščine tedanjega časa (konec 5o. in začetek 6o. let). Morda velja tu spomniti vsaj na afero z Rožančevo igro Toplagreda (njenatžma je bila sociali¬ stično kmetijstvo 1). Kfstno predstavo teigre leta 1964 je nasil¬ no prekinilo "ogorčeno ljudstvo", pripeljano s podeželja v Ljublja¬ no* Igra sama pa je bile tako rekoč "zaprta" do leta 199o, ko je slednjič izšla v knjigi. £ax Prav zares, knjige (in igre) imajo svojo zelo specifične usode. Zbornik interpretacij o delu in mišljenju Marjana Rožanca je primerna počastitev tega v marsičem močno "moščanskega" avtor¬ ja ob prvi obletnici njegove sorti, ^al paknjigo spremlja preveč tiskovnih napak. Andrijan Lah Stanko **anež : Pot v prostost m Do zdaj je imel pri Slovansih nedvomen svojevrstni rekodrd pisatelj ^anilo Lokar : svojo prvo knjigo je izdal pri 64 letih I Stanko ? anež (roj* 1912) pa j e ob svoji osemdesetletnici i - d.«l svojo pr:Co knjigo 1 e poalovneproz e in je s tern hekerja se preko¬ sil* '“'eveda je treba dodati, da je J ©než pred tem napisal vrsto literarnozgodovinskih delj v številni^ natisih je izšel zlasti njegov Pregled slovenske!® jiževnosfci, ki jebil (do Kosovega Pregloda slovenskega slovstva) dolgo časa edini poljudni (in zb šole primerni) tovrstni priročnik* Janeževa leposlovnaknjiga (s podnaslovom črticeindrugo) je razdeljena v štiri dele * Prizori iz mestnegsživljenja, Prizori is življenja na podeželju, A los ciddos ( slovensko : x acllim) in ‘~rl z godbe z a mladino* Sz zaključnih opomb izvemo, da je bila prvo avtorjeva črtic® objavljen® v dnevniku Jutro že let® 193» (ha cesti), zadnje (Kanarček) paleta 1986 v Obzorniku* “ečin® Jc- ueževih tekstov je torej že doživela svojo objavo v časopisu ali reviji, nekaj pa jih je objavljeno prvič* 3 svojo izrazito socilano usmerjenostjo kaže Janeževa proz® sledove domače nove stvarnosti ozirom® soeielnegsrealizma 3o* let* Gladko ubssedenezgodbe pričajo, dajeimel d 8 neš tudi leposlovno talentiranost, ki p® jo je očitno premalo razvijal« Prvačrtica ( w a cesti) je še rahlo novoromantiena* potem ps sekor vrste raz¬ lična srečanj® s stvranostjo, npr* ^skslnica, Jrečka, ^©lor zavrženo predmestje, takole umirajo revni ljudje idr, 3 kančkom humorjeje prežeta Sodobne pravljic® sli korakati s časom (nov tekst !), Avtor ni pozabil domačega okolja (Domača vas - it ‘^kek) • ^sledno razpološenjeobvladuje zgodbo V Bmrekovcu« Kot humoresko bi lahko opredelili zgodbo "®ko sem bil eno uro nejvečji lopov svet®. 2 Omeniti kaže vsaj še zgodbo Srečanje ali kjesi ( Prigid ? (objavljenapred kratkim v Srcu in očesu)* ^spisana je v spomin pisatelja Ludvika Mraela* Knjigo, ki jo moremo označiti kot pri¬ jetno branje v okviru poetikeznanega, jez ilustracijami opazno obogatila Irina Lunkmoss* Stanko ^©než : lot v prostost (črtice indrugo), ilustracije Irina Lunkmoss, Ljubljana, Samozaložba 1992, 198 strani Marinke i?ritz Mine : Grand fouett£ •^•o večinski bralec pogleaanaslov novega (že četrtega) romane Marinke Jritz Kunc, najbrž ugotovi, d® jeptemalo izobražen. ^ako sem tudi jaz odprl francosko- slovenski sLovar (fouetie « bičan) in paleksilcon Cankarjeve založbe Ples ( fouettš = vreza nepretrganih obratov na eni nogi, virtuonnest klasičnega bačete, namenjena predvsem plesalki - balerini . ,„). Kerje grana velik, greočitno za pomembno plesno obliko, preneseno pa za vrhunski dosežek, za cilj, za samoreaiizscijo ipd. Avtorica, ki # tb . se je že uveljavilakot pisateljico uspešni«, si lahko obeta uspeh tudi z novim romanom. Vrsti tujih av.oric, ki etemaljito spoznajo nsuspešništvo, so torej pridružuje že tudi domača, ker kaže vsekakor pozdraviti. Komen Grand fouettč je “žensko 51 z več vidikov : z vidika avtorice, z vidikapripovedo valke in z vidika uppdabljanjaženske usode (ženskih usod). Glavna ženskaoseba (pripovedovalka) je plesalka Viviena, ki jezaradi poškodbe roke trenutno postavljena “na sranski tir' in ima dovolj časa zapresislek o lastnem življenju in svojem okolju, kivi v hiši ob morju, v njen dom pa priihaja - predvsem moški - svet. Tu je vivianin koreograf in prijatelj ^runo, s katerim se roman zač- nein konča, tu je znanec Julijan, ki se je vrnil iz Indije, tu je Vivianin mož Izak, ki nenehno potuje in se tako “umika" s prizo¬ rišča, daima Vivianaveč možnosti za “svoje" življenje (npr. za ljubimkanje z ^anom). Bralec se mordazačudi Vivianinemu odno?u do moža, ki je očiten 3urovaž (sadist), seveda pairmi kusjc Viviana najbrž delna mazohistična nagnjenja. Jvojih otrok Viviana nima, imspaprijateljske stike z Izakovima sinovoma iz prvega zakona, dogajalni prostor nspolnjuješe več ženskih oseb (sitna Jolande, / 't ^asminain njenamama, u abriela ...), vidnejšo vlogo palma tudi pes Lord, 2 Roman se končuje z Vivieninim razmišljanjem, ki spominje na Saint ibruperyjevega ^alega princa : "Odgovorna sem zanjo I (op* A. L. s za hišo) 2* vrt pr..d hišo (op* Voltairov ^andid I), z& mlado drevo, ki ga bom posadila, zapoti, koder sem hodila. 2udi zase sem odgovorna, r jkane smeš vreči iz hiše, pravijo. M 3 stališča zahtev- neknjiževnsoti bi lahko romanu oč tali to di ono, s stališča popu- larneknjiževnosti pa komaj kaj. Darinka Fritz Kunc : Grand fouettS : roman, Piran, Samozaložba 1991, 142 strani Lev betela : Poslednja gora / N -^ričujočaknjiga jeizšla kor prvi d el izbranih spisov tega slo¬ venskega pisatelja, katerega delo je (doživljalo zelo specifično usodo, L«v "'stela (roj* 1939) je namreč leta 196o prebegnil iz socialistične Blovenije v Avstrijo in se tu posvetil književnosti. Postal je dvojezični avtor, pri tem pa je bil njegov slovenski opus prisoten predvsem v zamejstvu, v Sloveniji pablokiran in domala neznan, V nemškem književnem svetu pa je avtor doživel vidne uve¬ la jvitve in priznanja. Izbrani spisi torej predstavljajo uveljavljenega, a malo zna¬ nega domačega pisatelja, obenem pa dopolnjujejo celotno podobo polpretekle olovenskeknjiževcosti, knjiga Poslednjagora prinaša izbor is naslednjih Detelovih proznih knjig : zgodbe Blodnjak (Srst 19649, proza in pesmi Atentat (Prst 1966), zgodbice Izkuš¬ nje z nevihtami (London 1967)* roman Kraljev kip (London 197o), Meka j naslednjih krajših zgodb jeizšlo tudi v Sloveniji : Dolca in nič drugega ('roblemi 1973^* Podganjaliteratura (Problemi 19740* nas bo preži velo (Mladje 19749. Dokaj nov je tekst Propad knjigotrčtva (Dislogi 1989)* V celoti je L e telovs proza dokaj presenetljivo, sajn močno izstopa iz sočasne slovenske produkcije. Mogoče je to ravno za¬ to* ker je nastal v "velikem svetu" in je prežeta z njim; je to- A« rej slovcnskspo jeziku* s kozmopolitske po duhu, evezali bi jo lahko ns evropski gvantggrdizem, nadrealizem, ludizem; značilnaje po fantastiki in zatorej ppvsem uhaja iz reelističneopisnosti. Gre torej zg suvereno oblikovanjelestnegs umetniškega sveta in no za posnemanje danega, “'etelova proza tudi presega utesnjujoče zvrstneoznake (r.cvel3, roman ipd,), sej jo h* najustrezneje zaznamujemo kar kot krajša ali daljšepripovea, Dodati je še treba, 2 ds ^atola ni svetoblono resen, mrvec x*oapolož«n m humor, ironijo, satiro in sotesko, "‘esnično svežo in nenavodno "etelovo proso (tu se spominjam ««* m svežine številnih Zupanovih romanov, ki so izhajali kar desetletja po svojem nastanku ?) sto slovenskem bralaem skušalapribližati Brone Gradišnik s uvodno bescio in Tomo Virk s zaključno besedo* -ov "eteia i Poslednja gore; spremna bpseda Tomo Virk, Ljubljana, Art agencija 1991* 221 strani Darinke Kladnik : Ljubljanske metamorfoze / zadkih letih smo dobili že vrsto vsebinsko in slikovno mikavnih knjig o Ljubljani; naj onenim la izvrstno iv oprivovo knjigo Ljubijan® skozi čas, Kovo knjigo o Ljubljani jexn?iprevils novinarke ^arinks Kladnik in se o&lcčilsza posrečen sistem : izbra¬ la Je loo objektov v Ljubljani in Jih komentora no pspremils skozi zgodovino (od nastanka do danes). Objekte Jere zdelila v posamezne sklope : palače in dvorci, cerkve, mostovi, trgi, gradovi, domovi, kulturni hrami, šole, bolnišnice, hoteli, gostilne!« kavarne, stav¬ be, tovarne, šport* Posebej st® obdelane še regulacija Ljubljanice in grajski predor* Vsak objekt Je prikazana n® dveh straneh veli¬ kega i»k±Hk®uBsk*gKx nnsciklcpedtJ skaga formata* Tudi slikovni si¬ stem Je zelo pritegljiv : naprvi strani Je starejša (Srno-bela) fo¬ tografija, na drugi Ara ni p« najnovejša barvnsfotografij® i s te gr objekta* w asovna razlikamed fotografiJam®J« sega od nekaj deset¬ letij do sto let, L* zlasti so izstopajoče prime* Jave med stavba¬ mi, ki so se v času močno spremenile, nekatere pa sc bile® sploh porušene in Je asdan.ii prostor bivših stavb precej drugače«. Avtorica ponudi primerno dozo podatkov, a Jih približa s prijetnim kramljanjem, Kot pravzaprav enakovrednega drugega avtor¬ ja je trebaomeniti še fotograf® Tomaža Sklaleta, Knjigabo koristila vsakomur, ki se bo sam razgledoval po Ljubljani ali pahotel druge popeljati po njej, ~e to s ob vsakem objektu je navedena še iztsai izbra nalitera tuba o njem. Vsestransko prijetno podobo knjige pa žal motijo različne in številne napaka, 'aj jih nekaj naštejem : str, lo : 192? še ni b lo Dravske banovine; str* 26 t francoski maršal ni bil Bernardotte, ampak -^ernadotte; Karel IV je glede na letnico (1728) pač %rel VI; str* JI : z 21, leti - prav : z 21 leti; podobno na naslednji strani : Po 41, letih - prav t Po 41 letih} str, 32 : škof Kri- štof Bavber - SBL ima “avbari str. 36 x jezuita Andr e a Pozzo - prav i Poz za* - gre za A. sklon} str. 37ii : kupule, kupulo - prav : kupole, kupolo} str. 45 i Oznanenja - prav : Oznanjenja} str. 51 (in še pozneje) : ISnniens - prav : ^iinnies} str. 88 : Apfeltern - Koprivaima v omenjenem delu Apfaltrern; na isti sfcrani s knezo- škof Brigado - prav : Brigido; str. 92 : Heerlein - prav ; Herr- leinj str. loo s 1987 - prav : očitno gre za 1897} str. lo&fej 1926 - prav : očitno gre za leto 1826} str. lio : ^entjanžovega - prav s entajenževeg^} str. 12o i s 1‘irolske - prav : iz tirolske} str. 126 : px*ed županom ar. Ltbina Costa - prav : Btbimom Costo} str. 152 i cesarica Blizabetaje prišla z avstrijskega dvora - vsekakor * z bavarskega dvora} str. 136 * Metropol je že pred koncem druge svetovne vojneuporabljala JLA - nikakor : JLA pred koncem 2* svetovne vojne ni prišlav Ljubljano} str. 174 s ne pred in ne po drugi svetovni vojni - prav : pred 2. svetovno vojno ia po njej; str. 183 : krepostim - prav i Kreposti - gre za eend.no; str. 199 : z italijansko okupacijo leta 194o - vsekakor ; leta 1941; na isti strani (Datajana Čopič * prav s ^epič. Ob morebitni novi izdaji knjige je zaželeno, da bi popravili vsaj naštete napake (žal jih je še nekaj). Barinka Kladnik : Ljubljanske metamorfoze} uvod ace i-umi, fotografije 2omež skale, Ljubljana, Luxuria 1991* 2o8 strani Richard "ach j Ilufcije Vsakdo, ki se je navdušil nad ^schovim očarljivim in čudovitim Jonatanom Livingstonom ©lobom, bo z zanimanjem posegel tudi po novi knjigi istega vatorje z naslovom Iluzije* Bralci bodo gotpvo ruaoveani, kaj jenepisel b»ch po svoji prejšnji izjemni knjigi (primerljiva je npr. z ^aint Bxuperyjevim R alim princem O. žxks kudi avtorje samega je mučil lenomen Jonatana* V predgovoru k Ilu¬ zijam pravi : "Bo izdaji Jonetana ^aleba so me večkrat vprašali : j boš napisal zdaj, Richard Bo jona tenu, kaj V" Gotovo je avtor v zaresnih težavah, ko se nora potrjevati na tako visoki (in uspešnostni) jrsooac Jonatanovi revni, ^sch prostodušno izjavi, da v pisanju niti najmanj neužiaa,obenem pa potrdi, do ga k pisanju nekaj (nekdo) sili ; "Rc spustim te, dokler me v besedoh ne spa- Voš ne papir." *ako je "norel" napisati evojenovo delo (novelo) Iluzije ( s podnaslovom Progode upornega iA esije). ~etalec in ljubitelj letenje s ecli povezuje očitno v svojem življenju in pisanju dvoje : dejansko letenje ( v tehničnem smi¬ slu) in preneseno letenje (polet duha). Bden tekih poletov duhaje tudi knjugalluzije* "ek*j vzhodnjaškega je v tej knjigi, tistega drugačnega, globokega, širokega in visokega, ki dopolnjuje evropsko **eneriško) materialistično—racionalistično omejenost* / ecanje avtorje (pripovedovalca) s modernim 1 ssijo Ronaldom ohimodo spo— ** min j a srečanje “sint Bxuperj r ja (pripovedovalca) z ^olin princem. V vseh teh knjigah greprovzeprav L zs postopno osveščenječloveka, z a nekako iniciacijo v "red spoznivalcev". Ljudje rebijo (rabimo) neke vzornike, modrijane, preroke, guruje in ti s svojimi besedami in aejanji vodijo ljudstvo iz zemeljskih nižav v duhovne višave. _u se približujejo posamezne poetično-religiozneknjige (npr. Biblija, Gospodova pesem idr.) s poetično-filozofskimi knjigami (npr. Nietzshejev ^"eko jegovoril Z ©ratustre* ipd.). ■^s>ch začne svojelluzije z nekakim uvodnim poglavjem, ki predstavi HoJtrs (= u esijo) v kratkih 33 (prim. Kristusova leta) tezah« Že tu nas spodbodejo takelepresenetljive misli : "Mojster je verjel f da je dobor, če vsak o sebi misli, da je božji sin, in kot jeverjel, tako je bilo." Mojster govori v prispodobah, kar je za prerokeznačilno. Mojstrov odhodod ljudi s pominja naznanega K r išnamurtij3., ki je tmt tudi odstopil od svoje mesijanske vloge. Sicer pepoteke mojstruje, ki ga doživijapripovedovalec in ga vodi mesija, preko ^osijev&ga priročnika in številnih modrih izre¬ ko« in paradoksov tz tegapriročnike. *elja si ogleadti nekaj n©si- jevib modrosti : "Skozi življenje te vodi notranje, učeče se, igri¬ vo duhovno bitje, ki je tvoj pravi jaz." Ali pa : " v ednose lahko svobodno premisliš in izbereše druagčno prihodnost ali drugačno pre¬ teklost." Ali pa * "Nikoli ne dobiš želje, ne de bi dobil tudi moč, t da jo uresničiš, endar moraš vseeno kaj narediti za to." Ali pa : "Tukaj je test, s katerim ugotoviš, če je tvoje poslanstvo ne zem¬ lji končano : če si živ, ni," Ali pa : "Oemur pravi gosenicakonec sveta, temu pravi mojster : metulj, 11 Mesijav zadnjem poglavju umre, vendar v prip vedovalčevih sa¬ njah ( v epilogu) spet oživi, inspirira avtorja za pisanje in avtor zečnepisati : "Mojsterje prišel nezemljo, v svetu deželi Indiani se je rodil," To ap je obenem začetni stavek v knjigi. Očitno je naka¬ zano večno vračanje enakega v nietzshejanskem ali pav vzhodnjaškem reimkarnavijskem smislu. Iluzije so pretanjena pripoved (izpoved) o širnem prostrahstvu med oprijemljivo in sansjko resničnostjo, med materijo in duhom, ®3d zemljo in nebom. Andrijan ^ah Pisatelj ^snilo Lokar (ob stoletnici rojstva) iied slovenskimi (a tudi med svetovnimi O pisatelji ima ^snilo •i^okar (1852-1989) - glede na časovno pojavljanje svojih knjig - kar izjemen položaj* Njegova prvakujigs (Podob n dečka) je namreč izšla leta 1956* ko je bilo avtorju 64 let i V naslednjih, treh desetletjih (zadnja knjiga njegovih novel ^amogovorniki je is šla leta 1984 l) pajeizdal še okrog 2o knjig in ostal ustvarja¬ len šepo svojem 9o, letu* Pisatelj se je roail v Ajdovščini (9*5*109P) in tu preživel tuai večji del svojega življenjs. V Gorici je obiskoval realko in tam pričel z literarnim delovanjem (prva novele v dijaškem listu Pobratimija - 19o6)* Ha Dunaju ještudiral medicino in se po koncu študija zaposlil kot zdravnik v domačem kraju* V po. letih se je le bežno pohavil o svojimi novelami v reviji Sodob¬ nost (prvaobjavljena novela Ples - 1955)* Bicer pa si jeočitno nobiral snov, doživetja in izkušnje zs arojepovojno pisateljevanje* Do le ta 1951 je bil v zdravniški službi, potem ps se j©povsem posvetil književnosti. Loka jevo pisateljsko islo izhaja iz temeljev psihološkega rea¬ lizma v smislu behovs. 'Pa ruski avtor je sploh ustrezna primerjava za Lokarja zlasti po oblikovni strani (pri obeh prevladujejo kot zvrst novele), obenem pase po z^zpoložen^eki in po tematski strani. Morda velja dodati še to, da je Lokar sprejel zase tudi oznako, ki jc je napisati p.dal za Jehova losltoj ("Pisal je to, kar je videl okoli sebe*")* zbirko novel Sodni dan navasi (1958) je prejel Lokar Prešernovo nagrado. ' x ej so sledile še druga priznan ja, doživel pa je tudi dokajšnjo pozornost in naklonjenost domače kritike* Omenimo še nekaj Lokarjevih knjig * novele Hudomušni Bros (196o) avtobiografski spis Leto osemnajsto (l%o), novele rvaumetniks (1965 - tu govori M>kar tudi o svojem rojaku slikarju lilonu), novele Silvan (197o), izbrane novele s pomenljivim naslovom Dom je jezik (1979), novele Rodovi (lv&o) in izbrane novele Burjapred tišino (1982), Vrsta Lokarjevih novel bo v slovenski književnosti prav gotovo ohranila antologijsko vrednost. Andrijan ~ah ^ezadržma^iaplava km.jižmih. mavasti - kazala str. str. str. 5 str. 8 str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. 12 13 1 : Uvad 2 : Ali s* prableni z Balamtičen prevladami ? (P. Pibermik : •^enmi zaliv Pramceta "“alamtiča) Hanam kat madanastmi tenelj svata (M. Kumdera : Unatmast ranama) Kamčma sradmjašalski učbamik zapmjiževmast (J. Kas : Kmji- žavnast : učbemik litararmajzgadavima im taarija) 11 : L. Kavačič : Basel D, Rupel : £evji dalaž F. Estarhazj : Panažmi glagali srca 14 : S. Kapriva ± Ljubljana skazi* čas 16 : B. Hartnam : Rudalf ^aistar 18 : 7. K»\rgi5 • Pesmik im palicistka 2a : M. Tanšič : Veter vačnasti 21 : L. Črmalagar : ^azstreljemi bag 22 : Kmjiževmast v asmavmašalskih barilih 33 s I* Ta>kar : Meditacija a najan času 35 * M. Avčim : Daktar Amtam 37 t E. Flisar : Nara življemje 39 : S. Kuščer : : Zalastmi virtuaz im druga danišljijske zgadbe 4a : K.Harimčič : Tereza 42 : V. Valamčič . Zgadavima ljubljamskih uličmih inem 44 : B. Hafnam : Ne kliči, tu mi škršatav 46 : Amma Afctnatava (Lirika) • : i.j ■ - 48 : P. Rudalf : Odpiran nlim, zapiran nlim • 4 5* : L. ^etela : Stiska im sijaj slavemskaga kneza 52 : R. fjslj eljak : ■‘■eharskecive rame 54 : E. Fritz s j^adaživast 56 : Ta dreva napujen raste (amtalagija slav, zdan. pesmištva) 2 X »tr. 58 str. 6* str. 62 str. 64 str. 66 str. 68 str. 7® str. 72 str. 74 str. 76 str. 78 str. 8* \/ str. 82 str. 84 str. 86 str. 88 str. 1*6 str. 1*8 str. 11* str. 112 str. 114 str. 116 str. 118 ~ str. 153 str. 137 str. 139 str. 141 : M. Cotič : Cena za majhnost / : M. Dolenc : Strupen« Brigita : Povečan« zanimanje za J arca (B. Stojanovič : Poetika Mirana ^arca) : Gregorčič med znamenitimi Slavonci (J. Dolenc : Simon Gregorčič) : T. Ramadanovič : Plimovanje I. Zorman : V znamenju tehtnice D. Jančar : Terra incognita V. Huovinen : Striček Josip I. Aralica: Duše sužnjev G. ^ergles : ^esnik vj^enetkah B. Gradišnik : Nekdo drug M. Rožanc : Manihejska kronika T, Kovač Artemis : Slovenski oratar : Dr. ^sne^-Bleiveis B. Schulz : Cimetove prodajalne I. G alvin« : Nevidni^nestfi_- Grad prekrižanih usod Flis 3 rjev čarovnikov vajenec ali potovanje na konec sveta : J. Šmit : Grenki med B.A. Novak : Vrtnar tišine + Gardener «f Silence D. Kuhar : Kolobarjenje V. Kovačič : Vlak S.T. Kondrotas : Kačjp. pogled P. Suskind : Golob Slovenskalzgodovina v delih Franceta J^evka Paradoksalnsjeksistn&encs srečnega Sizifa (M. ^anfreda : čeden« sonce) — : I. Hribovšek : |esmi : J. Žohar : Aurora australis : P. Zidar : Mlaj : ognji gotovosti 3 str. 14-3 str. 14-5 str. 14-7 str. 14-8 str. 15* str. 152 str. 154- str. 156 str. 158 str. 16* str. 162 str. 164- str. 173 str. 175 str. 177 str. 179 str. 18« str. 182 str. 184- str. 186 str. 188 str. 19» str. 192 str. 194- str. 195 str. 196 str. 198 str. 2©« : M. Naval : Pasebaekežaasti O —" "L : J. °svli : Slaveaska drzjva araataaija sclavenica N. (jaurer : Kadar ljubima T. j^artljič : Kamedije J. frsti : Barbara ia barbar Adanava kajiga : Etiapski rakapisi k Šala kreativaega^isaaja F.M. Dastajevski : Nava beseda J. Daleac ♦ F. Keblar : Fraace ^evk A, Brvar : Besaitve ia -pesmi Miti ia legeade ameriških Iadija^ev Bripavedaik ia humarist Jakab Alešavac B. Navak : Lipa^elenelajje I ia II D. Mevlja : Oparaka F. Eraačič : Milastai strel - u rgije B. Š¥mea : Vzppredaa aeba R. Hrast : Ca s, ki g # ni L. Kazar : N euaičljiva upaaje B. Bajetu : Filia ni dama P. ^araeplle : Odrska utvara - Gid J. P. Bled : Fraac Jažef K. Kavic : Paletje D. Ludvik : S hrepeaeajem kat plazavi S. Baravaik : Strašijivke B. Šaraea : Metuljev efekt ... V. Siraaaiti : Turki sa v deželi žw S. Krese : N a?re j zastava slave F. Rudelf : Kratka zgedavina Slaveacev : iiistitutie 4 str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. str. /\ str. 2e2 2©4 2*6 2*7 217 219 221 222 224 226 228 F. Frančič : Rosa K J. Hegue : Nostradamus : Tisočletje ... B. ^auter Kosič : Modrost ukročenih sanj Ob stoletnici rljstva pisatelja l^lsrteja Velikonje J. Rotar : Mora in bolečina slovenskega naroda M. Dekleva: t»»ični človek M. fjahnič : Me Punčke A. Bloch : Murphyjev zakon _ Oko in roža : antologija svetevne^Ljubezensle lirike V. Zamarovsky : Življonje Egipčana Sinuheta K L. Kovačič : Kristalni čas 229 /Z. Simčič : Človek n^ebehn straneh stene E* Jurič : 0 Sloveniji in Slovenkah samo vse najboljše v 231 233 235 237 239 241 243 245 str. 248 25® Jaaez ^alen (ob loo-letnici rojstva) Ob le©#letnici rojstva pisateljice like V ašteteve B.M. Zupančič : Pravo in prav F. Bukvič : Vojnama revolucija B. Novak : Pavlihova frača K. l^fauser : Srce nil^li ne lože Pogled v slovensko zdomsko književnost (Antologija sloven¬ skega zdomskega|pesništva - Buefnos Aires 198e) G. Gluvič : Vsakemu poučno branje izpovedi jahalca 2e. stoletja M. Cigler : Regratov cvet str. str. str. 252 : M. Shaker : ^alo nostalgije, a nefpreveo str. 254 : M, Tomšič : Oštrigeca str. str. 258 : Plautus : Aulularia 256 : A.^rstenjak : Misli o slovenskem človeku 5 str. 259 : str. 261 : str. 265 s str. 265 • str. 267 s str. 269 : str. 2?1 : str. 273 ' str. 275 : str. 277 : str. 279*-: str. 281 : -— str. 283 : str. 284 : str. 286 : str. 287 : str. 289 : str. 291 : str. 293 : str. 295 : str. 297 : str. 299 : str. 3®1 : str, 3®2 : str. 3®4 : str. 3«7 : str. 3*9 : str. 31* 1 a levala M. (f^lsvrh : Opatov praporščak A. Žibret : Pad ^afcijinin varstvan The (^ 3 se af Sl> venia ~r Vejn«|ze Slovenija (Lj. 1991) B. ^sngerc : Pesen Brega R, Tita* - Felix : Oarpe dien ! M. Vincetič : ^ajmir Zgadbe 199« j Jesenice) P. ^ainščak : Grinta S. Kosovel : Pesni v praži B.A. Navak : Oblike sveta B. N^vak : Lipa zelenela je III in IV B. u eisp : Grad Fužine D. Slivnik : Sta asanasBejitvenih dni M. r ro^t : Sadena in Ganera M. Kanelj : Luč delfina M. Pagačnik : Za zdravljenje zemlje M. Tenšič : Bavrinke J* Aleševec : Ljubljanski nisteriji Sedem papatavanj Sindbada Panarsčaka : iz laal neči 1 W. in der ivi aur : Lacianalizen 'N Navapredstava Mojega gledališča j&E. Vas : Plešoči osliček) Nacionalna panenbnejknjige leta 1991 (SBL in SSKJ) Spodbudni palet žepnejknjige S F. Gestrin : Iz arhiva J. Virk : Vrsta in drugJzgadbe Z. ^av čar : Slavenci z.Q_ danes 312 314 316 318 32e 323 325 327 329 331 334 337 339 341 343 345 347 349 6 M. Buber : Pripavedi hasidev B.A. Navale : Stihija D. Lindner : Prazneverje v v tjj-' J. Švajncer : Dakler sen živ, nisen rartsa^ Jutra pazabljenih ( >adlih, pebitih, prepevedn«ih, Jutra zanelčanih, pazabljenih) A, 0*puder : Iskanje drugega S. ^erč : Ralandav steber J. Zareč : Ljubeze* im demar SlavenijsJ>d vajme dia priznanja L, Pivka : Prati Avstriji 1914-1918 + L* Pivkava : : Šri Aurabimda : Slapavi luči : Misli, utrinki in reki : Marjan Rezane v zbirki Interpretacije : S, ^snež : Pat v prastast : M. Fritz Kunc : Grand feuettS : L. Letela : Peslednja gara : D. Kladnik : Ljubljanske metsmerfeze : R, -^sch : Iluzije : Pisatelj ganila Leker Seb^lee-letnici rajstva)