Štev. 35. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. augusta 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na .posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je ! do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v »Poslanom« 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Včinimo svojo dužnost Zdajšnje volitvi so za nas Slovence nekaj posebnoga. Zakaj? Zato, ar naša stranka ide po volitvaj, kak je to povedao ministerski predsednik Velja Vukičevič, šteri de po volitvaj postavlao vlado, v vlado. Njeni program, šteroga zdaj za volitvi glasi. je ne nekaj takšega, štero bo Stranka samo v tistoj prigodi mogla obistiniti, kda bi se njoj ponüdila prilika, nego je te njeni program, program prišestne vlade. Te program je bio objavleni te, kda so razpüstili poslance i napovedali nove volitve. Glavno znamenje toga programa je, da se mora pri nas zbogšali gospodarski položaj. Glavne reči toga programa, je povedao dr. Korošec na svojem velkom shodi v Rajhenburgi. Gospodarski svet. Dozdaj se je naše gospodarsko živlenje zato ne moglo zdignoti, ar so tisti, ki bi se morali zanje brigati, bili preveč zaposleni z političnimi i predvsem strankarske zadevami. Ki so meli v rokaj državno Vodstvo, so morali vsikdar paziti, kak se obdržijo na vladi, kak naj ostane stranka močna, zato so včasi gledali bole na svoje pristaše, kak pa na vküpne haske. Se zna, da je to vküpnim gospodarskim haskom neizmerno škodilo. Zato je bila goreča žela vsej, ki ščejo narodi dobro, naj se nastavi eden gospodarski svet, v šterom bodo meli reč zastopniki vsej stanov, i bodo tej meli pred sebov samo gospodarske zadeve, ne gledoč na stranke ali dnevno politiko. Što ne spozna, da nam je to neizmerno potrebno, te more biti slepotov vdarjeni. Proti tomi gospodarskom! sveti kričijo najbole demokratje, ar oni ščejo meti Povsedi vmes politiko svoje stranke. Zagnali so halo, da prej naša Stranka šče meti nekšo zgorašnji zbornico, pa njim níšče več toga ne verje, ar Znamo, da se je včasi pri nas večkrat pri najbole gospodarski pitanjaj gledalo le na strankarsko pripadnost. Agrarna reforma se mora spraviti na pravo i pošteno pot. Da je agrarna reforma ne prav spelana i to ravno po zaslüženji radičovcov, to vsi čütimo. Večnim revizijam, štere samo burkajo lüdstvo, da ne ve ali bi gnojilo i obdelavalo ali ne, državo pa komisije koštajo težke peneze, mora biti ednok konec. Interesent naj dobi zemlo tak, da bo jo mogao s skrblivim delom rešiti i se na njoj preživlati. Ceno zemle naj dobi lastnik, veleposestnik, šteroga je zemla, ne pa ka bi drügi, šteri nemajo nikaj pri odaji i pri agrarnoj reformi punili žepe. Agrarna reforma mora biti vsem velko i resno Socijalno pitanje pa ne pitanje kšefta posamični lüdi, na kvár lastnikom zemle pa inte-resentov. Z agrarnim pitanjom v zvezi je tüdi pitanje cerkvenih patronatov, šteri morejo biti pravično rešeno. Vrediti se mora tüdi samoravnanje. Že pri letošnjoj Živinsko] kügi meteličnosti, smo Spoznali, da je Samoravnanje ali Samouprava velkoga pomena za naše gospodarsko živlenje. Hitra pomoč je bila potrebna. Z Beograda, kama Spridejo zadeve cele države, je žmetno hitro rešiti süne zadeve, čiravno nekak ma dobro volo za takšo rešitev. Smo toti dobili pomoč, nego pomoč, Štero nam je dao mariborski oblastni odbor, je bila dosta hitrej rešena. Vsaki bole pozna prilike v svojem domačem kraji. Samoravnanje oblasti je teda velke važnosti za nas. Glavno reč programa prišestne vlade je teda, da po dozdajšnji sküšnjaj vredno oblastno samoravnanje tak, da njim važnejše gospodarske skrbi držáva prek da i prepusti tüdi dačne vretine, da bo lehko Skrbela za tiste potrebčine, štere sama najbole spozna. Zednačenje dače. Tü moramo predvsem premisliti, da Se v našoj državi na več formo pobirajo dače. Vsaka pokrajina, štera se po bojni pridrüžila Jugoslaviji, je prinesla s sebov davčni zakon, po šterom se i v novoj državi pobirajo dače. Da so takše razmere ne pravične, da se v takši okolščina]' pobirajo po nešterni pokrajinaj dače nepravično, je očivesno. V našoj ustavi je povedano, da So vsi državlani pred zakonom ednaki. To je fundament vsake pravičnosti, Najbole pa lüdstvo zahtevle, da Smo pred zakonom ednaki, kda se ide za žepe. Zato je bio stalen glas vsej dobromis-leči politikov, da se naj v državi napravi ednoten zakon za dače, naj se napravijo enotni katasteri, da se po njih lehko pobira dača od vsej državlanov pravično po njihovoj gospodarskoj zmožnosti. Za polodelavca i drüge stane se morajo dobiti penezi na falejši intereš. Država mora poskrbeti i s svojov gospodarskov moč- jov garantiran peneze na falejši intereš. S tem se povzdigne za-družništvo, štero je v hasek polodelavci^ posebno pa male kase, iz šteri jemle ravno siromaškejši Človik za gospodárstvo potrebne posodilo. S tem v zvezi bo tüdi znižanje dače, štero je tak uspešno že spelavala naša stranka, kda je bila nedavno na vladi. Cil mora biti, naj dača ne vničüje dačoplačüvalca, nego njemi niha telko, da bo meo veselje do dela. Jako žereče je tüdi pitanje verski odnošajov. Kakše je stališče naše stranke v tom pogledi, ste lehko čteli v tozadevnom govori, šteroga so meli naš g. poslanec v državnoj zbornici, i šteroga smo svojčas že objavili^ Krivica je, da nešterne vere dablajo od države visike podpore, drüga pa so bile podpirane kodiško. S tem v zvezi je tüdi pitanje naših verskih šol, naših pravic cerkvénih odborov. To so glavne zadeve, štere šče spelati Prišestna vláda, v šteroj, kak smo že. po rečaj vodilni politikov povedali, bo Šla po volitvaj tüdi naša stranka. Da ma naša stranka v tom pogledi nájveč razmevanja za pravičnost, se je pokazalo z njenoga dozdajšnjega dela. Najjasnejši dokaz za to pa pa je, da našo Stranko, kak je povedao Sam Zdajšnji ministerski predsednik, sprimejo v vlado zavolo njenoga imepitnoga gospodarskoga programa. Vsa ta pitanja so najbole Važna pitanja naše Krajine. Od njihovoga Pravičnoga rešenja, bo odvisno v bodočnosti v velkoj meri naše gospodárstvo. Ide se za naš lep, zato je ne vseedno ali bomo šli 11. septembra volit ali ne, nego moramo našo stranko vsi tak podpreti, da bo njeni glas, glas, nas vsej, Krogla, štero na te den püstim v prvo škrinjico, pove tam dol v Belgraditak ščem, naj se razmere vredno, kak to zastopa Slovenska ljüdska stranka. Veliki shod Slov. ljüdske stranke ali Kmečke zveze se vrši za celo Slovensko Krajino za lendavski i sobočki okraj v ČRENSOVCIH 28. augusta popoldnevi ob treh. Govori Dr. Korošec. Pridite vsi! Ne Vam trbe iti v Lotmerk) na- čelnik stranke pride k nam. Povabljeni so tüdi Madjari, njim se madjarski razložijo dr. Korošca reči. Gorička, Ravenska, Dolenske pridi 28. augusta punoštevilno v Črensovce. VODSTVO STRANKE. Naše volitvi. Volitvi so pravica pa dužnost vsej državlanov, šteri po zakoni lejko volijo. Od toga, či mi idemo volit ali nejdemo volit je lejko odvisna sréča vsej državlanov cele države. Či volimo sebi zastopnike pa voditele od šteri Znamo, da so pošteni pa majo Odpreto srce, i razmevanje za naše potrebščine. Te lejko ze naprej z mernov dűšov Čakamo, da bodo takši lüdje odvračali od nas krivice, spravlali nam pa bodo takše reči, štere nam bodö v hasek. Či pa nejdemo voliti ali či volimo lüdi, od šteri znamó, ka nemajo srca za trpeče lüdstvo, liki je njüva glavna Skrb, da kem prle obogatijo, či tüdi zavolo toga vsi kodiši gratamo, te lie čakajmo od takši lü^i nikaj dobroga ne za Sebe, ne za koga drügoga. Mi smo ponizni, delavni pa skromni. Mi se Skrbimo, naše njive so dobro obdelane, zbirno, da či si sami svojega krűha ne spravimo, drügi nam ga né da. Trdo, težko delamo, redkogda iščemo pomoči pri drügom pa tüdi redkogda dobimo pomoč od drügoga. Mi to vse dobro Znamo, zato smo z malim zadovolni, kaj velkoga si niti želeti ne vűpamo. Mi smo tak ponizni pa tak skromni, da mislimo, da je to7 tüdi edino pravilno pa dobro, da nad nami vsigdar drügi vladajo. Dostakrat cilo mislimo, da tüdi v našoj Krajini morajo meti v rokaj vsa višiša ravnitelska mesta lüdje, Šteri so nej od nas zleženja. Tak se nam vidi, kak da ‘tisti, šteri med nami zrasté, od’ šteroga mi Znamo kakši je büo, gda je ešče dete büo, kak da eden takši ne bi mogao kaj vekšega gratati. Dostakrat tühinci nihogo véč zavüpamo, ali si ga pa v Svojoj domišliji napravimo'nezmerno velkoga, modroga pa zmožnoga, tak, da domači človek V náše j domišliji nigdar ne bi mogao gratáti tak velki. Radič. Samo s toga zroka, ka smo mislili, da edèn tühinec more vekše čüde delati, kak tisti šteri je med nami raseo, se je moglo 2. NOVINE 28. augusta 1927. najti pred par lejti telko lüdi, šteri so vörvali, gda je prišao pred nas Radič pa nam obečavao: Mirotvorno, človečanske republiko, državo brezi žandarov, brez vojske, državo gde nede tr-belo plačüvati kmetom dače, sploj državo, gde se bo kmet počüto bogše kak v nebesaj pa ga s toga sveta v prava nebesa niti níšče nede mogao spraviti. Vsakši človek Zdravoga razuma včasi sprevidi, da takša držáva na zemli nemro biti. Vsi smo grešniki, eden nekaj vkradne, drügi drugomi nous doj vdári, trbej nam žandare pa nekšo oblast, štera de delala pa držala red pa mer med nami. Či bi nam kakši domači človek takšo državo obečavao, bi njemi pravili: »Ti si se sladkoga vina napilo, poznamo te, idi tű odnet.« Liki od Radiča, šteri je od ni-ked z drügoga kraja k nam prišao, smo mislili, da nam te mogoče li zna kaj takšega spraviti, ka Znamo da nam domači človek nemro dati. No trbej pa samo malo časa pa se lüdem v v glavi presveti, zdaj pa že vsi gledamo kak se je Radičov svetli mesec daleč za gore nagno. Demokrati. Devetnajstoga leta, gda se je naša Krajina prikapčila velkoj domovini Jugoslaviji, so prevzeli ravnitelske mesta pri nas lüdje, šteri so prišli po večini, kak mi pravimo s preka k nam. Tej lüdje so morali priti k nam, zato, ka smo mi v istini nej meli zadosta domači šolani lüdi, Šteri bi ta ravnitelska mesta v svoje roke vzeli. No, mi smo pa tüdi tak ponizni pa skromni, da mislimo, da morajo meti v našoj Krajini ravnitelska mesta v svoji rokaj drügi, ne domači lüdje, da je tou tak edino pravilno, čiravno bi mogoče meli domače lüdi, šteri bi bili zato prilični. Zmed tej lüdi, šteri so dobili v tom časi pri nas ravnitelska mesta, moramo povedati, da so bili edni jako dobri pa pošteni, drügi pa menje dobri. Večina tej lüdi se dnes rado javno po prsáj mlati pa pravi: Mi srno. demokrati. Dobro se počütijo tej pri nas na svoji mejki stoucaj, pa se kak vsakši skrben človek tüdi jako bojijo, da ne bi prevzela tüdi koga drügoga grešna žela, priti na njűvo mesto. V svojoj nesrečnoj miselnosü majo tüdi tou velko modrost, da trbej naše prosto kmečko lüdstvo kak najbole za pečjov držati, njüvo] malo-vrednoj deci kak pa najmenje prilike dati, da se kaj navčijo. To so modri lüdje v svojoj rniselnosti, tej demokrati, tej znajo, da tupaste lüdi človek dosta ležej vláda pa lejko več haske z njij potegne, kak pa s takši lüdi, šteri kaj znajo. Zato pa vsi tej lüdje samo edno velko pa jako pobožno želo majo, tou je ta, da bi gospodin Bog dao, da bi šlo kak najmenje naše dece v šole, da bi se tam nikaj nej mogli navčiti, sploj, da bi mi nikše takše šole nej meli, gde bi se lejko naša deca kaj navčila, pa bi tak nigdar nikšega domačega vö šolanoga človeka nej meli. Te bi oni lejko mérno nad nami sedeli v mejki stoucaj z leščečim licom pa blaženim smeh-lajorn, zato ka bi videli, da nemamo mi niti ednoga takšega človeka, šteri bi se mogao gda sveta tak spozabiti, pa te grej napraviti, da bi prišao na lepo njüvo mesto pa bi oni morali povedati z Bogom ostani ali kak oni pravijo — tužni „zdravo". Našiva kandidata. Počasi se pa prikažüje za vse te lüdi či duže vekši straj, pred šterím večkrat nevejo na šterom konci svojega tela nosijo svojo modro glavo. V našem, od njij ne preveč čaščenom lüdstvi, ne zača vužigati čüdna svetlost. Lüdstvo z velkimi očmi gleda, da v sredi med njimi počivle neizmerna moč, za štero so prle niti sami nej znali, da se nahaja med njimi. Naše lüdstvo vidi, da smo pravzaprav in; tudi telko zmožni kak drügi, da Sojo med nami tüdi lüdje, šteri znajo rav- no tak ravnitelske cügle v rokaj drža-i kak drügi, če ne ešče dosta bogše. No, či pa zdoj ešče neimamo zadosta zmožni lüdi, meli mo pa te zadosta, gda se vsi naši mladi izšolajo. Mi Znamo vsi dohro, da nam domači dober pa pošteni človek vsigdar lejko več dobrr ga spravi, pa bole razmi naše nevole pa potrebčine kak tisti, šteri samo zato pride k nam, da bi pri nas bogat gratao. Mi pa dobro poznamo našiva kandidata tak gospoda Klekla, kak gospoda Jeriča, da sta dobriva pa Pošteniva, da mata Odpreto srce pa razum za naše trpeče lüdstvo, za tou nam nikoga nej trbej, da bi nam tou prišao razlaga t. To mi že vsi dobro Znamo. Ka je pa pri tom glavno, oba sta našiva domačiva človeka, ka so nam pa do zdaj tühinski demokratje nosili, pa ka nam ešče zdaj nosijo, to pa tüdi vsi Znamo. (Dopis smo objavili v celoti zato f naj vidi lüdstvo do kakšega spoznanja so prišli tisti, ki s pazlivim okom gledajo dogodke med nami. Med temi je tüdi pisec gotnjega članka. Ur.) VOLILCI! Pri volitvaj 11. septembra je naša Škrinjica PRVA 1. Gosp. Štipica Radič v Soboti — v kavarni Sočič! V soboto, 20. avg., je pá Pogledno g. Radič „svoje lüblene volilce.“ Samo ka več nej prišeo med nje kak „ dober pastirliki že samo kak „zgrablivi vuk“, šteri ešče izda misli, ka de duže lejko za nos vodo ,prekmurske magarce 1“ Liki zdoj so se Radič-űr prav pošteno zmotili, četüdi se ,Njim“ je ze malo prle senjalo, ksk se bo zgodilo. No kak je bilo? Da ne bomo pravili preveč i nej premalo, bilo je okoli 250 lüdi. Samo to je zdaj pitanje, što so bili tej. Mislite, ka Radičovi? Na prste bi jih lejko prečteli. O. Kühar, obl. post, je prignao sebov par lüdi i par ji je bilo iz Sobote, (ešče zeleni za vilami). Pravom, da je teh vsej vküper bilo 30 1 Nikak ob 11 vöri se je začno. Prvi je začno govoriti sam g. Stipica Radič. Ka je semleo — ne vemo ali je Čarna mela — ali so pa že samo Otrobi. Vse proračuna je na küp zvračo. Pa doli s korupcijo t Dobro vojsko nam trbej! Split mora biti lüka, štero celoga sveta „flotal‘ ne premaga 1 (Kaša, repa, zelje, graj . . . itd.) I Škoda na papiri, da bi to meša-nico opisovali. Med drSgim je pravo, ka seljačka stranka dela za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije. Medklic. „G. Korošec jo prle bodo po Bolgariji, kak se je Vam senjalo o tem 1“ Radič . „Ma, čütite, ví nerazumna ništa“ — Za njim je začno g. Pernarl .Zdaj se je oglasila bas-trombenta", se je nekak zdro Odzaja. Vsi v smehi »Gučte po domačem jeziki, ka vas lüdje ne raz-mijo!“ (Velka večina je bila kmečki lüdi, Šteri so »siromacje« čakali na zrnje v Soboti, tak n. pr. iz Bogojine je bilo 30-40.) Radič skoči z stoca pa: „Magarac, ma, Ovo je državni FRANJO HORVAT. Pokora za greh. (IV. nadalj.) V sivoj megli se pokaže jezdec. Megla ga moči i z obleča se njemi cedi že voda. Išči nekaj, kak da bi zablodo. Na bregi se čüje lisičje la-janje i led škriple i cvili, da je groza i straj napuno vsakoga. Konj nosi jezdeca, ar njemi je spüsto vfizdo i se je popunoma zavüpao na njega, to je na konja, šteri tak pazi i skače od okóre do okóre proti prevali na sredi Müre, samo da bi se priküpo po dugom vremeni pa ednok svojemi pravomi verti. Čedno živinče pazlivo Stopte. Zdaj? i zdaj obstoji, zmeri dalino, gde je prepast med okorami jo z ednim skokom preskoči. Pali se obrne na levo ali na pravo; čüti, da mora paziti tam, gde je led že preslab za dvojni ter. Jezdec pa med tem pripovidavle konji i Čedno živinče špiči vüha, kak da bi razmelo vsakšo reč svojega verta, šteri je pripovidavao: »Že dugo sva se nej Vidla, moj Čilól Ti si jo lQcki oves, jaz sam pa sedo v tmičnoj vozi i tožo nebi j gledao hladne stene okoli sebe. Zvezali so me, kak ropara i kak da bi me prí kraji picekov zgrabili, me sodili 1 obsodili. Pa ti dobro znaš, da sem picekov nej krao. Istina, da se mi je včasi povido kakši konj i sem seo na njega, nej da bi njegov vért za to znao. Pa ka je tol Ali nega preveč konjov po celoj okroglini? Venda se mi to ne vidi, da delajo tak sodniki s človekom. Oni so se nej brigali za moje tožbe, nego so me zaprli v vozo, v tmično i mrzlo vozo, moj Cilo 1 Bio sem sam. Nej sem vido niti sunca niti nebe i plavajoče oblake po visočinaj nebeski, ali s tem več podgani i tmični spominov. Ne vem, ka je hüjše: podgan ali špomin? Pod-gen mi je krala samo krűh, špomin pa se mi je zajo v srce i je v njem postavo svoj morilni ogenj. Spožgao mi je düšo kak kopriva, ali jezerokrat hüjše. Na miseo mi je prišla moja žena i Hatvanica, štera je kriva vse moje nesreče. Kak sem mogeo ženo, to lepo i lilbečo rožo, pohoditi v prah za tisto čemerno rastlino ? Ne vem, kakši hüdi düh me je zapelao, da sem to dobro i verno ženo zapüsto i jo mantrao ? Požalüvao sem jako moje dejanje, moj Cilo! Na nosiš več razbojnika, nego spokornika. Tüdi sem zvedo, da je Hatvanica, fa zapeliva ženska, sledka spadnola v nekše hüdobije i prišla v vo-vozo. Što zna, mogoče sva si bila soseda. Dosta, • jako dosta sem si zdi- havao, ar me je bolelo srce i je düša trpela zavolo smrti moje žene 1... Konj je v tom megnjeno močno zahrzao. Pintar je Pogledno okoli sebe. Pred njim je bila globočina, na ednoj okori prek nje pa sta stala dva človeka. Včasi se je zmislo, da atk to Farkaš i Peter, šteriva išče. To se je tak zgodilo: Gda sta prišla Farkaš i Peter s sanmi gori na led, je te bio že pri bregi počeni. Müra naimre teče bole kre bregov i tu je tüdi velka globočina. Na sredi pa je prod, to je kamenje, štero je nanosila voda z gor. I kre bregov se je led začno pati. Okora je prišla na okoro i v sredini je štelo prevao, gde je bio led tenki, ar je bilo tam malo vode. I tak sta Farkaš i Peter prišla prek prevala proti drügomi bregi. Ali v tistom megnjeno, gda sfa prišla na sredo globočine je počo led i konji so s sanmi spadnoli pod velko ledeno okoro. Farkaš i Peter sta ostala na robi drüge okore, štera pa je že tüdi začnola pokati. Megla je ležala vse okoli. Lisica je lajala v bližini Müre, gda se je pripravila na lov nad küre. Vsikdar vekše škripale okor se je čülo, led je cvilo i pokao, groza je vladala nad vsov ledenov skorjov.* Farkaš i Peter sta se pripravila na smrt. Doli z ledene okore sta nej mogla. Vse seširom so se gibale okore i silile edna pod drügo. Voda se je stavila i s tem vekšov močjov probala zdignoti ledeni ter i se osloboditi zimski lancov. Megla se ja vlekla i v to grozno noč je ropotala i šümela z velkov strahotov moč nature. I te je prišeo Pintar. Glasno je zakričao proti nima: »Hej, človeka, ka iščeta tam ?« »Dober Bog znal« — je odgovoro mladi glas, šteri je bio jako podoben Prvomi. »Nej sva tű iz svoje vole. Iščeva pot, po šteroj bi se lejko rešila, pa je nega nindri.« »Včasi vama pokažem. Čakajta malo!« — je pravo Pintar. Pintar je pofepko konja, ga Pohvalo i fetje stopo za par stopajov nazaj, nato pa se zagnao prek globočine s takšov močjov na sosedno okoro, da se je ves sklüčo. »Gde mata sani?" jiva je pitao Pintar, gda je skočo s konja. I stari Fsrkaš je odgovoro: .Sani? Bog zna gde so že zdaj pod ledom s konjoma vred. Tüdi miva bi bila pod ledom, če ne bi Peter ostao hladnokrven i me šče v pravom časi rešo gvüšne pogibeli. Tüdi konje sva štela rešiti, ali okora jiva je s sanmi vred zakopala v mrzle Vale ledene i besneče Müre. (Dale.) 28. augusta 1927. NOVINE 3. jezik, ma šta čete ! Valja si ovoga magarca zabeležiti !" „Što je vaš magarca ?“ smo njemi kričali. Nastala je takša zmešlinga, da že ne dosta manjkalo, ka bi se . . . vut . . . Govornik je rad ali nej rad končal s tem, ka je zakričal: »Živio Radič« ! Drügi so pa malo inači kričali ! Naopak ! Za njim se je ešče nikaj Skašlao eden njegov »kurtaš«, ovak gvüšno obada ne bi dobo. To je vse od vele-spoštovanoga g. Radiča ! Par rejči tüdi ,,velkomi demokrati", šteri je šteo s svojimi demo-kratekami vö vrčti tiste, šterim se je nej vidlo Radičovo gučanje. Čüjte, te človek si prisvaja preveč pravic. Naj ne misli, ka je v Slov. Kraj. ešče izda PP režim — namreč da bi z Orjuno in s policijo preganjali njim nej lübe lüdi. Če demokrati od žele-lene nevoščenosti ne dajo drügim slobodno gučati (ogovarjati), zato ka je njim itak vse edno, če povejo kaj proti ali nej, to je ešče nej vzrok, da drügi tüdi nesmijo! Tüdi se ne damo včiti od velkogo demokrata, ka se spodobi na shodi i ka nej. On je kričao za slobodo, samo ka če bi se njemi splačalo, kak je on pravo >v politiko mešati« bi se za gvüšno. Na spodobnost i »bon-ton« bi na} g. Radiča opozoro, gda je našim polodelavcom »magarce« delio 1 Našim Ženskam i deklam! Ženske i dekle! 11. septembra bodo volitve v narod, skupščino ! Ka pa naj ve napravile, da bode zmagale krščanska stranka, to je SLS. ? Nikaj drügo, kak samo to: da svoje može, očeve, dedek«, brate, sine i vse drűge, za štere znate, ka je ešče nej volo, pošlete na volišče, ka de volo SLS ! Slovenske ženske i dekle ! Od Vas je tüdi dosta odvisno ali zmagamo mij, ali pa naši nasprotnicje. Zato ne dopüstite, da ne bi što šeo volit samo zato, ka je manjak, liki vsakšega Spravite na volišče i naj dobro voli ! Da se bodemo veselili vsi sküpne zmage, zato, ve drage Slovenske žene i dekle, že zdaj na delo ! Shodi. Našiva akademika iz Bogojine, sta mela dobro obiskane shode i to: V Črensovci v pondelek na Velko mešo pred Cerkvov po božoj slüžbi. Bilo je zbranih okoli 500 lüdi, šteri so bili vsi zadovolni z mernimi pa stvarnimi govori. Večer okoli 6 vöre sta pa bila na Gornjoj Bistrici, gde Je prvi razlagao pomen pa potek Zdajšnji volitev, drügi pa na prošnjo pa Splošno zadovolnost poslüšalcov od različni kmečki nevol, bolezni pri živini i njenoj obrambi. V Polani jiva je zadovolno poslüšalo prek sto lüdi. Merno pa Prijatelsko so si pogučali od vsega ka je bilo važnoga. Bilo je to v tork 16. toga meseca po poudnevi, zadvečera ob Šesti sta pa mela lepo obiskani shod na Hotizi. Bilo je okoli osemdeset lüdi, šteri so bili z obema govornikom a nad vse zadovolni. Eden izmed nji je obiskao v soboto, 20. toga meseca vogrske vesnice, Radmožance, Genterovce i Kamovce. Vogrsko naše lüdstvo se je jako razveselilo, da ji je prišao obiskat, pa srčno želejo, da pridejo ešče gospod poslanec Klekl sami med nje, oni je pa v kratkom časi tüdi zaistino nameravajo pohoditi. V nedelo 21. toga meseca sta mela oba lepi shod po božoj slüžbi v Beltinci, če tüdi je malo lüdi znalo za njega, zato ka je bilo prekesno naznačeni. Mirnim govorom so niti tisti ne mogli dosta proti gučati, šteri so s toga namena ta prišli, da bi shod motili^ Lüdi je bilo okoli sto-osemdeset, blüzi ravno telko je bilo tüdi zbrani pri^ lepom shodi na Kobilji,'gde sta govorila isti den zadve-čara. Tüdif,tü so vidili tisti, šteri so prle bole poslüšali takše lüdi, Šteri so naši nasprotniki, da se proti istini, štero sta oba govornika mérno pa odločno vöpovedala, nemrejo bojüvati. Naši shodi. 4. septembra po ranoj meši bo shod pri Svetom Jürji, po velkoj božoj slüžbi pa na Cankovi. Isti den bojtüdi shod .Törnišči ob dvema zadvečera, ob trej v Renkovci, v Dobrovniki ob štirah v Radmožanci ob peti, v Nedelici ob šestih i za celo törjanske faro ešče 8. sept. po velkoj božoj slüžbi, na šterom bodeta govorila gg. Baša i Bajlec. 8. sept: bo po ranoj božoj slüžbi velki shod na Tišini. Na te shod se zberefve'samo zavedna tišlnska fara, nego tüdi iz okolice naj pridejo lüdje v kemvekšem broji. Slovenska Krajina. — Sedemstoletnico smrti sv. Ferenca se bo vršila v Črensovcih od 14. do 18. septembra. Začne se 14. ob 6 i dokonča se 18. z sküpnom sv. prečiščavanjom i z procesijov z Najsvetejšim. Spored se objavi ednok drugoč. — Izjava. Podpisani Glavač Ivan, pos. Dol. Bistrica (Bednja) pooblaščenec, Cigan Matjaša Pos. Dol. Lendava Štev. 176. sedaj stoječ v Ameriki, izjavlam, da ne Prevzemem i ne odgovarjam za nikakši doig, šteroga bi napravila žena Cigan Matjaša, Marija roj. Perša pos. v Dol. Lendavi št. 176. in da so vse pogodbe, štere bi ona s kem koli sklenola neveljavne, Dol. Bistrica (Bednja), 21. VIU. 1927. GLAVAČ IVAN. — Delavci pri rekrutaciji Müre. Naš kandidat za namestnika narodnoga poslanca Ivan Jerič je zaproso pri merodajni krogaj za intervencijo, da se delavcom pri regulaciji Müre, k1 so že delali po 2 meseca, brezi da bi se njim zaslüžek izplačan, isti izplača nemudoma. Iz Maribora javlajo, da je 19. toga meseca ministrstvo nakazala v te namen 2 miljon! dinarov. Delavci že žmetno čakajo plačo, ar nešternim že krvavo trbe za Vsakdenešnje potrebčine. — Nečloveško ravnanje z delavci. Te dneve smo vidili, da so celi šeregi slavončarov čakali na' zaslüženo zrnje. Nešterni .od tej siromakov so čakali celi tri dni i tri noči na delitev, pa zaman. Zrnje je bilo na kolodvori, gazdo ali palera pa od niked. To pitanje se more [vrediti na vsaki način. Nejde najmre, da bi delavci telko nüdili zavolo nemarnosti palera. Nešterni od tej siromakov so spali na vedrini, drügi so šli kesno v noč do- mo. Naj se določi natenci čas, kda do davali zrnje, ka njim nede trbelo plačüvati ležarine pa nedo cele dneve sčakavali. Či pa bi delavci po palero-voj krivici morali cele dneve čakati, naj ga zatrpijo za odškodnino na sodniji, kde se poskrbi, da paler plača zamüdo delavcov i se njemi odpove dovoljenje za nabiranje delavcov. — Nesrečna vožnja. Na velko mešo sta se Prankoviva iz Sobote pelala v radinske toplice. Med potjov se le konji odkadila nagrada i ie rud na kolicai začeo venkraj voziti. Ar so ne mogli naskori konja staviti, so kolica zavozila na eden breščék i se prevrgla. Prí tom si je gospa potrla nogo v glažnji i to tak nevarno, da so njoj morali operirali nogo. — Poljske miši v Prekmurju. V južni krale] Prekmurja, posebno v okraji Dolnja Lendava in v občini Rakičan okraja Murska Sobota se jako širilo nevarni škodlivo!, poljske miši. Veliki župan mariborske oblasti se je ponovno obrno na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazila kredita v svrho nabavo sredstev za Uničavanje škodljivca. — Državna realna gimnázija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v I. razred bo 1. septembra, v U., III., IV. in VL razred pa 2. septembra od 9—12. ure. Pri vpisu mora vsak Učenec predložiti izpričevalo prejšnjega šolskega leta, za vpis v I. razred poleg tega še rojstni list. Učenci, ki bi hoteli nadaljevati študij v V. in VU. razredu na tukaj šnj em zavodu, naj pošlejo oziroma predložijo najkasneje do 3. septembra pismene izjave, potrjeno od staršov, da se bodo vpisali na tukajšnjem zavodu, ako bo ministrstvo prosvete tekom tekočega šolskega leta dovolilo Otvoritev V. ozir. VII. razreda. Vsi ostali podatki so razvidni na uradni deski. Ravnateljstvo. — Dne 27. t. m. (v soboto) gosp. Veliki župan mariborske Oblasti v Maribori slüžbeno obišče Prekmurje. Gospode gerenta i eventualne deputacije pa drüge funkcijonare de sprejemao ob 8 vöri in pol v Murskoj Soboti na glavarstvi, ob 10 vöri pri Sv. Jürji pri Raffelni, ob U. vöri i pol v Gornjoj Lendavi prí Baligač!, ob 12. vöri in pol v Gornjih Petrovcih pri Pörši i ob 13. vöri 15 minut v Hodoši pri Skaliči. — Črensovci. Naši žižkovski in bogojanski Orli bodo priredili na Ma-njin svetek dne 8. septembra izlet v Dolnjo Lendavo. Pokazati hočejo tamkaj kaj naša mladina dela in kaj zna. V Lendavo se bodo peljali na okinčanih vozovih, tako, da bodo ob V2IO tam. Nato bodo šli z godbo na čelo skozi mesto k meši. Popoldne po večernicah bodo pa Orli in Orlice in tudi majnša deca nastopiti na vrtu č. šolskih sester pri telovadbi. Vmes bodo tudi peli naše narodne pesmi. Vabimo vse naše prijatelje da pridejo. Ne samo iz Slovenske Krajine, tudi Medjimurce in Štajarce smo povabili da pridejo dol v Lendavo, da bo naša Proslava čim lepša in da bo ljudstvo zgübilo našo mladino, ki se v orlovstvo šola. Zato pridite v velikem številu, da bo šlo čim lepše. Bog živi. Pripr. odbor. DIJAŠKO POLJE. Š. K. A. D. »Zavednost" ima svoj redni občni zbor dne 30. avg, (v torek) v Martinišča. Udeležba obvezna ! Začetek ob 8 uri ! Bodite točni, ker je dnevni red obširen! Odbor. Trodnevni peš Izlet po Goričanskom S. K. A. D. "Zavednosti" od 26. do 29. (IV. del.) Nas 13 pa udriha le naprej ob meji. Preko Velkoga brega (tu smo zapustili mejo) pridemo na Stroški breg. Tu je doma Gašparov Jožek. Zato, ker je povedel svoje ime, je dobil dinar. Na Stroškom bregi smo imeli .drugo" kosilo pri g. Sukiču, gostilničarjih Napredek! Vsi okrog dolgo brezeve mize na brezovih klopeh. (Idilal) Prijazen Sukič se nam precej od začetka pridrüži. — Besedo prevzame senlor : prineste ... ví... na . . . pa . . .“ Nekam zadovljne smo se mu zasmebjali. Voda na naš mlin! G. Sukič pomigne sprstom in že nam njegove hčerke solidno skažejo s ,,Štajercem* in slatino. Za ko. silo: čebula, česenj, Paprika, sol, krűh, meso, potlce in gibice . Itd. — vse v abundantni meri j Po kosilu pa v prijetni senci igrali in igrali pa igrali. Še Gašperovj Jožek je bil zraven. Ogledali smo si gostilno tudi na znotraj. Šmenta, tu pa se je začela prava: hujahaja. Nazadnje bi ie skoraj pozabili, če še danes moramo biti pri Oradu. Da ne [pozabimo: od gostilne smo imeli krasen razglet: na eni strani rabska dolina, na drugi strani pa gornje Goričko (Križevci). . . Ob pol 3 uri smo se odstavili od »prijaznih« Sukičevih (čeprav nam niso dali nič »povrh«) Po dolgi boji smo prišli k Boreči sv. Ani. Nekaterim že dobro poznani »čuvaj« sv. Ane nas je zopet prijazno sprejel. Pod visoko črešnjo smo se nekoliko spat odpočili in shladili — namreč z »dobro« vodo tudi od „zuna}‘ 1 ? Zato pa sv. Ani nismo nič zapeli. Imeli smo Obenem proščenje pri Ani. (Lansko leto so jo renovirali od znotraj — in stare kipe so pometati na kor — sa. mo zato ker so okvir}! za nič I Tobo pač Škoda za nje 1) Od Ane smo prisopihali po dol* gi in mučni poti v Vidonec. (Kjer smo pred dvema letoma .strahovito'' mesarih?) Od Vidonec se spustimo v globoko dolino k potoku. Dolgo časa ob potoka — Čez Popelščeka h Gradi. Seveda se razume, da smo med potjo peli, vriskali in godi! — Sicer nevem četnu bi vse to imeli, če ne ... ? Vsak hrib, vsako vas smo oživeli. Pri Gradu I Oj ti nesrečni Grad t ki si zanesel bolezen med nas I Gornji del vasi, okrog gradu, izvabimo vse ljudi iz hiž. — Kaj sedaj ? 1 Oglejte si grad. „ . . . biti© . . . “ „Zaprto je. Ključa ni tu. Ima ga ... ? mu rečem. (Tudi dobro, če človek ve več „šprah“.) — Že gretno drugič. Bolezen postaja hüjša, Kako tudi nebi, če pa sama »küga hodi z nami!? Dobro pa je prijela »reveža« I ? Smo že v grajski kleti, ki ima 3 „podstrop-ja.“ Ogromni sod, ki smo ga vsi ob čudovali in ki je že v razvalinah, drži do 3000 hektolitrov. Videli smo vešala, jetnišnico ... V kapeli nam je bila Dokazana roka nekega rimskoga vojaka-mučenca. Na dvorišču je ioteresanten in redki slučaj narave. Bršljan je že popolnoma obrasel staro akacijo, tako da se akacija spozna le še na vrhu. Eno deblo pa dvoje življenje.«»Hvala na prijaznosti. Klanjam se. Aiá szolgája. Z Bogom" (repen.) »Tuta, tuta . . . hojla . . .« Dol v vas. Prva skrb: prenočišče. »Dobimo na župnišči!." Prijazen g. župnik nas .stare" goste sprejmejo veselo. »Pauperes studiosi sumus — petimus vladam).« (Dalje sledi !) 4 N O V I N E 28. augusta 1927. GOSPODARSTVO Ceplenje za skorjo (lub). Za skorjo ali lub cepimo na sprotlike, da se že skorja püsti od lesa . (to je, kda je že drevje v mezgi). Pri grüškaj se navadno vrši v drügoj polovici meseca [aprila ; pri jablanaj pa v prvoj polovici maja. Vse to pa je odvisno od vremena. Drevo, štero mislimo cepiti, je na prípravnom mesti odrežemo. Z čistim i ostrim nožom prevzetno skorjo dva do tri em doli proti zemli. Prvi del skorjo odlüščimo od lesa i porinemo cepje pod skorjo. Cepjej napravimo prečno narezo i na to vrežemo poškao tak, ka je na ednom kraji skorja. Te cepič se more močno privezati i tudi zamazati s cepilnim voskom. Pri tem načini ceplenja se drevo dosta menje rani kak pa pri kalanji i je tudi bole gvišno. Cepičje se. narežejo za sprotolet-no ceplenja meseca februara na zdravom i rodovitnom drevji. Dokeč je ne nücamo, je mamo spravlene v peski na hladnom prostori. Cepje jako mladoga drevja pa ne je dobro za cepanje. Pri ceplenji se nüca poleg noža, rafija i cepilna smola ali vosek. To se dobi küpiti v bautaj. Cepilno smolo pa si lejko napravimo doma. Vzeme se: Polovico (1/2) kg jeličove (ne borove) smole alí pa kolofonje, 1 žlico nesolene Svinske masti (ali pa 1 žlico lenóvoga olija) i 1 osmi tao litra Špirita. . Smolo denemo v lonec i raztopimo na ognji z lesenov žlicov mešano i pridenemo edno žlico leno-voga olja ali masti. Da je to razpüščeno, denemo doli z ognja i Počasi prilevamo špirit i med tem mešamo. Moremo pa paziti, ka se nam ne vižgé. Nato püstimo, ka se shladi. Če se cepilna smola strdi ji prilijemo več špirita i smola pa porabliva. Kak pomladimo sadoveno drevje ? Vsemi je ednok konec. Vsaka drevo, štoro loto za letom rodi, se tűdi izrodi. Da se drevo več zrodi, nam prinaša jako slab sad ali pa nikaj. Nazadnje pa tüdi več ne rasté. Takše drevo moremo pomladi^. To se pa etak zgodi: Drevo, štero Ščemo pomladi, njemi odrežemo veje do polovice. Do drügoga sprotoletja se drevo že pomladi. Rane pa se zamažejo s cepiloim voskom. Pomladi se kesno v jeseni, ali ravno na sprotlike, da je ešče drevje ne v mezgi. Na mladom Teji raste lepši sad. Drevo, štero ščemo pomladi, moremo prle dobro pogasiti. Tisto veje, štero je preveč, odstranimo. Cene: Zrnje s 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 260 Din., ovsa 250 Din. kukorice 280 Din., ječmena 190 Din., hajdine 270 Din., prosa 250 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 11*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Boro s 1 Dolar 56 Din 15 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 398 D. Mali oglasi. Küpüjem konoplje po najvišišoj dnevnoj ceni in Sprejmem tüdi dečaka kot Vajenca (inaša) iz dobre in poštene hiše. — MIHAEL TEMLIN, vrvar v Beltinci. K odaji je lepa lončena peč z dvojimi niklastimi dvericami, pripravna za lepše sobe. Pitati pri HREN IVAN, Srednja Bistrica. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. OBRTNA BANKA podrüžnica v LJUTOMERU CENTRALA v LJUBLJANI Telef. štv. 2. Telef. štv. 2. Küpüjemo srebrne krone, goldinarje, zlatnike in vse druge valute po najvišji dnevni ceni. Sta-, vite ponudbo z navedbo količine. Izvršujemo vse bančne posle naj kulantneje Občino Renkovci daje v zakup obč. gostilno za dobo 3 leta od 1. jan. 1928. do 31.dec. 1930. in coj pripadajočo zemljo in travnik en i pol orala, dražbe bo v obč. gostilni dne 4. septembra 1927. popoldne ob 2. uri. VAJENEC šteri seje že včio 1 ali 2 leti se taki sprejme pri KOLOŠŠA JANEZ čevljari v Murski Soboti. JABOLKA fina namizna vseh vrst vagonske množine kupujem po najvišji ceni. I. SANCAR trgovec MARIBOR Mlinska ul. 9. Zgübo se je 10. toga meseca na cesti od Beltinec do Rakičana okoli 9 vöre eden letni zelenkasti kaput, v šterom je bila srebrna vöra z lancekom. Pošteni najditeo se prosi, da jo proti primernoj nagradi izroči uredništvi „NOVIN“ v Murskoj Soboti. Proda se na novo zidani mlin na potoki z 3 valclnatni z cilindri, kopajo in parkamuo motor, šteri žene mlin ma 12 HP. Nahaja se še preša za oli delati. 2 sobi, künja 3 svinjske štale in 1 plüg .travnika. Mlin se nahaja v dobrom mesti. Prevzeme se lehko vsaki den. Poizve se pri FRANC TÓTH Ivanci pri G. Radgoni. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za »Novine" prí I HAHN trgovina s papirjev!, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠi BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za psüvanje, vedro, obroče, hinte, peresne veternice, grablje, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Barnabaš, trgovca s papirjem in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. RAZGLAS o licitaciji. Tetnellem odloka gospoda velikega Župana Mariborske oblasti Štev. H. br. 804/6 razpisuje Vodna zadruge v Dolnji Lendavi na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih izpremeni!) ter dopolnitev razglašenih v ..SLUŽBENIH NOVINAH* Štev. 148 z dne 7. julija 1922 in pravilnika z dne 18. novembra 1921. ter njegovih izpremeni!) ter dopolnitev z dne 22. maja 1922. s Skrajšani rakom po členu 89 navedenega^zakona, na dan 4. septembra lg27 ob 9 in pol uri dopoldne v svojih prostorih v DOLNJI LENDAVI hiš. Štev. 51. JAVNO USTN0 ofertno licitacijo za izkop Libeniškega potoka od km. 0 do km. 2, napravo obojestranskih nasipov v občinah Gaberje in Kapca, pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bode znašal okoli 11.000 m8 zemlje in gramoza ter so proračunjeni Stroški najvišje s 110.000 Din. Licitacije se smejo udele-ževati kot ponudnik vsak naš državljan, ki položi najkasneje do 9 ure pri blagajnik Vodne zadruge (Dolnje len-davska Hranilnica) začasno kavcijo Din 5.500 v gotovini, državnih vrednostnih ali si-ceršnih pupilarno varnost nu-dečih papirjih; ali v vložni knjižici kake Jugoslovanske hranilnice, in Se o tem komisiji pred Začetkom dražbe izkaže. Nadalje se morajo draži-telji izkazati s potrdilom davčnoga urada, da So plačali vse davke, in dati pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji Znani in da postajajo dražiti po njih. Ponudniki morajo ostati v besedi, dokljer se ponüdba enega njih konečno veljavno po kompetentni oblasti ne sprejme. Komur ostanejo dela, mora zgoraj navedene jamčevino takoj po obvestila o sprejeti ponudbi zvišati na 10% izlicitirane svote. Potrebna pojasnila in pogoje dobe interesenti v lokalu Vodne zadruge v Dolnji Lendavi v dneh 28. 29 in. 30. avgusta 1927. v dopoldanskih urah, kakor tudi na dan dražbe pred Začetkom iste. VODNA ZADRUGA v DOLNJI LENDAVI. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam za prišestno šolsko leto v zalogi vsakovrstne šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profe-sorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se IZIDOR HAHN trg. s papirjem in knjigami V MURSKI SOBOTI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Uradnik: IVAN JERIČ