EKOLOGIJA 24 RECIKLIRANJE PAPIRJA 1 UVOD Recikliranje je proces predelave že uporabljenih in odpadnih ma- terialov v nove proizvode. Pora- ba papirja je že dosegla oz. celo presegla svoj vrh. V Združenih državah Amerike porabijo dnev- no toliko papirja, da bi lahko z njim kar 40-krat obkrožili Ze- mljo. Večino papirja, ki ga dnev- no porabimo, zelo kmalu tudi zavržemo, kar poveča povpraše- vanje po novih in svežih surovi- nah. Odpadni papir, odložen na deponijah, ustvarja med dekom- pozicijo toplogredni plin, metan. Drevesa, iz katerih se še vedno proizvede največ papirja, imajo ključno vlogo v našem okolju. Ne samo, da nas oskrbujejo s hrano, gorivom in surovino za proizvodnjo papirja ter pohištva, temveč je njihova glavna naloga ohranjanje ravnovesja ekosiste- ma. Ogljikov dioksid predstavlja več kot polovico toplogrednih plinov in ti negativno vplivajo na temperaturo ozračja, ki se iz leta v leto znatno zvišuje. 2 OBSEG RECIKLIRANJA V zadnjih 25 letih se je pogled na upravljanje odpadkov znatno spremenil. V začetku osemdese- tih so se na podlagi strogo dolo- čenih meril direktiv EPA (Envi- ronmental Protection Agency) dajatve na odlaganje odpadkov v okolju (deponijah) opazno zviša- le. Vsesplošno je znano, da depo- nije postajajo prenasičene, med- tem ko nove lokacije ne morejo slediti potrebam in povpraševa- nju. Pojavil se je program recikli- ranja, najprej v industriji in nato v gospodinjstvih. Industrije ra- zvitega sveta imajo že precej do- bro pokrito okoljevarstveno pro- blematiko. Predvsem je to odraz strogih direktiv in zakonodaje ter ozaveščanja javnosti. Slabše je problematika regulirana v gospo- dinjstvih. Še vedno je preveč pri- marnih odpadkov. Verjamem, da smo vsi dnevno v precepu, ali naj odpadno embalažo odvrže- mo z drugimi odpadki ali naj jo shranimo in odvržemo kasneje v zato namenjen zabojnik, ki je morda nekaj metrov stran. V izo- gib temu so strokovnjaki razvili dva sistema ločenega zbiranja odpadkov. Prvega z zabojniki, postavljenimi na t. i. ekoloških otokih, in drugega, nekoliko manj prodornega in pri nas ne tako uveljavljenega, obračunava- nje odvoza odpadkov glede na količino oz. prostornino. Slednji bi lahko pripomogel k večjemu obsegu ločevanja odpadkov, saj bi neločevanje pomenilo višjo mesečno obvezo do podjetja, ki z odpadki upravlja. Prednost prve- ga (zabojniki) je, da je bolj priro- čen, medtem ko drugi (obračun na prostornino) s smotrnim rav- nanjem z odpadki omogoča var- čevanje denarja. Ekonomski po- gled na predlagana programa pravi, da imata programa po- vsem drugačen vpliv na reciklira- nje in porabo različnih vrst reci- kliranih materialov. Drugi si- stem zbiranja odpadkov poleg nižanja mesečnih stroškov go- spodinjstvaše spodbuja reciklira- nje volumsko obsežnih odpad- kov, kot je embalaža mlečnih iz- delkov, pijač ipd. Tovrstni od- padki hitro zapolnijo zabojnik, poveča se frekventnost odvoza in posledično se zvišajo mesečni stroški. 3 ZBIRANJE ODPADNIH MATERIALOV Obstajajo številni znani vidiki reciklirnih sistemov. Zasnovani so na pogostosti pobiranja, izo- braževanju, spodbujanju in de- mografskih študijah prebival- stva, ki pa ima lahko znaten vpliv na delovanje izbranega reciklir- nega sistema. Pri načrtovanju in vpeljevanju optimalne zbiralne sheme morajo lokalne oblasti omenjene parametre skrbno pre- učiti in upoštevati. Neposredno zbiranje podatkov o tem, koliko gospodinjstev dejansko ločuje odpadke in jih odlaga v za to na- menjene zabojnike, poda najre- alnejšo sliko o ekološki ozavešče- nosti prebivalstva.Številne lokal- ne oblasti za presojo o tem, koli- ko ljudi je udeleženih v ponujeni reciklirni sistem, uporabljajo vprašalnike, poslane bodisi po pošti bodisi prek anketirancev in ciljnih (fokusnih) skupin. Obse- žne študije kažejo, da prebivalci vedno ne podajo oz. odražajo de- janskega stanja. V Resource Re- covery Forumu lahko najdemo podatek, ki pravi, da 72­82 od- stotkov vprašanih odgovori pozi- tivno, tj. da reciklirajo vsaj en- krat mesečno, kar pa ni opaziti v tonah zbranih odpadkov. Meto- da, ki bi bila zasnovana izključno na zbrani in izmerjeni masi reci- kliranih odpadkov, je predvsem delovno intenzivno naravnana in nima praktičnega pomena, saj primerja vso zbrano količino od- padkov z recikliranimi, za preu- čevanje navad ravnanja z odpad- ki določene populacije pa je predvsem preprostejša in povsem zadovoljiva. 3.1 Pogostost recikliranja Obseg udeležbe v sheme reci- kliranja je povsem uporabno orodje za ocenjevanje, toda ne upošteva nivoja, kako pogosto prebivalci urbanega naselja reci- klirajo. Narejene so bile številne študije, v katerih so prebivalce spraševali, kako pogosto recikli- rajo. V študiji Corral­Verdugo je uporabljena štirinivojska le- stvica, od »venomer« do »nikdar ne recikliram«, medtem ko je Knaussen uporabil sedemsto- penjsko lestvico, od »nimam na- mena« do »trdno prepričan« v re- cikliranje. Interpretacija rezulta- tov anket obeh avtorjev zahteva določeno mero pazljivosti, saj so pri ocenjevanju obsega negoto- vosti, kajti upošteva se le sklice- vanje na recikliranje in ne dejan- skega stanja. Pogosto ljudje trdi- jo, da naredijo kaj, kar je sicer v korist okolja, ker jim tako nare- kuje vest, a dejansko stanje izka- zuje povsem drugačno situacijo, npr. uporaba javnega prevoznega sredstva, ločevanje odpadkov, odlaganje strupenih snovi (mo- torna olja, barve, laki, pnevmati- ke). Oskamp je objavil rezultate dveh različno zastavljenih reci- klažnih shem. Kot ugotovitev podaja, da v povprečju le 13­22 odstotkov gospodinjstev skrbno ločuje odpadke. Nadaljevanje na strani 34. 34 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher MaticŠtefan Naslov uredništva Delo ­ GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +386 1 47 37 424 F. +386 1 47 37 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 20,04 EUR (4802,39 SIT). Posamezne številke po ceni 4,15 EUR (994,51 SIT) dobite na našem naslovu. Preračun v tolarje je in- formativen. Zanj smo uporabili centralni paritetni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne > Naslovnica oblikovanje Iva Molek Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2007 Nadaljevanje s strani 24. 4 SIMBOLI RECIKLIRANJA Simbol za recikliranje papirja je bil oblikovan ločeno od simbola za reciklirano plastiko. Simbol je izpeljanka v osnovi univerzalno zasnovanega reciklirnega simbo- la, ki ga je ameriško združenje za gozdarstvo in papirništvo (Ame- rican Forest and Paper Associati- on (AF&PA)) prilagodilo svojim potrebam. Za označevanje papir- nih proizvodov obstajajoštiri ra- zličice (a, b, c in d) simbola, pri- kazane na sliki 1. Simbola a in b na sliki 1 sta ra- zličici splošne reliefne figure uni- verzalnega reciklirnega simbola, ki ponazarjata, da je material, v tem primeru papir, recikliran. Običajno se uporablja belo obli- ko različice simbola. Domneva Slika 1. Izpeljanke simbola za reciklirni papir: a) bele puščice brez kroga (mo- žno reciklirati), b)črne puščice brez kro- ga (možno reciklirati), c) bel krog s črni- mi puščicami (določen delež recikliranih vlaken) in d)črn krog z belimi puščicami 100-odstotno reciklirana vlakna. pa se, da zaradi tankih zunanjih robov puščic ta ne omogoča do- bre reprodukcije in jo v tem pri- meru nadomesti simbol črnih puščic (b na sliki 1). Preostala simbola (c in d) se uporabljata za natančnejši opis, ali je material možno reciklirati ali je narejen iz recikliranih vlaken. 4.1 Avtor reciklirnirnega simbola Vsem dobro znani simbol, ki ga lahko opazimo domalaže na vsa- ki embalaži proizvoda iz trgovi- ne, ima znanega avtorja. Zgodbe še nisem zasledil v slovenski lite- raturi in jo iz tega razloga nava- jam v tem članku. V proces reci- kliranja je vključenih na tisoče inštitucij, od podjetij, vladnih organizacij do okoljevarstvenih skupin. Za prepoznavnost dejav- nosti pa ima zagotovo največ za- slug avtor globalno prepoznav- nega simbola, tj. Gary Anderson. Pri 23 letih je kotštudent zmagal na natečaju, ki ga je razpisalo podjetje za izdelavo reciklirnih materialov in tako znatno pripo- mogel k uveljavitvi reciklirnih programov. V letih 1969 in 1970 je bilo recikliranje v pora- stu. Na prvem dnevu Zemlje (Earth Day) je takratno čikaško podjetje Container Corporation of America, sedaj v lasti Stone- Smurfit Corporation iz St. Loui- sa, razpisalo natečaj na umetni- ških in oblikovalskih fakultetah po vseh državah ZDA. Na kali- fornijski univerzi umetnosti (Ca- lifornia College of Arts ­ CCA) je projekt vodil Bill Llyod. K so- delovanju je povabil študente pod sloganom »za ljubitelje Ze- mlje«, naj predstavijo skice, ki simbolizirajo proces recikliranja. Ponujene so bile tri nagrade v obliki šolnin za izbrane študijske programe. CCA je bila v tistem obdobju ena večjih porabnic re- cikliranega papirja. Letno so po- rabili več kot 750.000 ton sekun- darnih vlaknin, kar leta 2006 marsikatera evropska šola ne do- sega, kaj šele, da bi presegla. Na natečaj se je odzvalo več kot 500 avtorjev. Komisija za presojo pri- spelih predlogov je bila sestavlje- na iz uglednih presojevalcev, uveljavljenih na področju obli- kovanja, in je septembra leta 1970 na mednarodni oblikoval- ski konferenci v Aspnu, Kolora- du, podelila prvo nagrado v viši- ni 2500 dolarjev za predlagani reciklirni simbol (slika 2) štu- dentu zadnjega letnika, Garyju Andersonu, ki je denar porabil za nadaljevanje študija na Šved- skem. Simbol je bil tri loveče se puščice Mobiusove* zanke (*Au- gust Ferdinand Mobius (1790­ 1868), matematik in astronom- ski teoretik 19. stoletja, je odkril, da trak papirja, enkrat zavit in spojen na vrhu, tvori nepretrga- no, enorobno in enostransko po- vršino), v katerem se puščice med seboj spiralasto zvijajo in vr- tijo. Anderson je pri zasnovi sim- bola hotel prikazati dinamičnost (stvari okoli nas se nenehno spre- minjajo) in statičnost (ravnoves- je med stalnim). Zaradi prepro- stosti in jasnosti simbola se je ta hitro uveljevil po vsem svetu in je sedaj tako običajen, kot sta Nike puščica ali Coca-Cola pisava. Že istega leta, ko je simbol bil izbran, natančneje septembra 1970, so ga sprejele in uporabile tri vodilne skupine papirništva; American Paper Institute, Fibre Box Association in Paperboard Packaging Council. CCA je sicer patentni pisarni predložila vlogo za registracijo simbola kot bla- govne znamke, toda registracija je zaradi obsežne promocije s strain CCA in že uveljavljene uporabe številnih podjetij, bila izpodbita. CCA so vlogo uma- knile in se niso borile za prizna- nje izvirnosti blagovne znamke ter Andersonov dizajn je tako prešel v javno last in uporabo. Zelo zanimiva in izvirna izpe- ljanka Andersonovega simbola je prikazana na sliki 3. Skica nazor- no prikazuje življenski cikel lista papirja in je lep primer promovi- ranja in spodbujanja recikliranja v širši javnosti. Slika 2: Reciklirni simbol av- torja Gary Andersona.Slika 3: Življenski cikel lista papirja. 5 KATERE MATERIALE LAHKO RECIKLIRAMO? V splošnem so to materiali, ki jih lahko zberemo v večjem obse- gu in ki niso razporejeni v skupi- no nevarnih odpadkov (barve, laki, plini) ter da ekonomsko opravičijo stroške prevoza v pod- jetje, ki bo zbrani material reci- kliralo oz. k končnemu uporab- niku. Odločitev o zbiranju tovr- stnih materialov je tudi odvisno še od stroškov projekta vzposta- vitve mreže odjemalcev in prede- lovalcev, dohodka, interesa delo- dajalcev, okoljske politike podje- tja, lokalne politike in zakonoda- je o ravnanju z odpadki in od podpore javnosti. Najpogosteje se reciklirajo naslednji materiali: papir, karton, steklo, kovine, plastika in ostali reciklirni mate- riali (npr. biološki odpadki). V okvir tega članka spadata le prvi dve skupini, tj. papir in karton. 5.1 Papir Večino vrst papirja je možno reciklirati in zato ne vidim razlo- ga, da se ponujenega nebi vsi udeleževali. Pisarniški papirji se delijo v dve skupini. Prva so »vi- soko kakovostni« in druga »me- šani« papirji. V skupino »visoko kakovostnih« papirjev štejemo bele kopirne, tiskalne in pisalne papirje, medtem ko v skupino »mešanih« uvrščamo vse odpa- dne papirje proizvedene v pisar- nah, tako bele, kot tudi barvne, časopise, brošure, prospekte, ma- pe, fascicle, kuverte in mehko ve- zane knjige. Ker je papir druge skupine slabo razvrščen je rangi- ran kot papir nizke kakovosti in zato na trgu dosega nizko ceno. Kupci obeh vrst odpadnih papir- jev, ne dovoljujejo da bi vsebova- li umazanije, kot so visokosijajni papirji, lepilni trakovi in kuverte s plastičnimi okenci. 5.1.1 Časopisni papirji Uporaba recikliranega časopi- snega papirja je precej široka, saj iz njega lahko ponovno izdelamo časopisni papir, papirnatne vreč- ke, tisju papirje, kartonske ška- tle, ulitke iz papirne kaše, izola- tivne materiale, itp. Samo pov- praševanje po tovrstnih materia- lih pa je predvsem odvisno od naslednjih devetih dejavnikov: 1. Splošno povpraševanje po papirjih in kartonih je povezano z »zdravjem« ekonomije, saj se v tiskanih medijih še vedno poja- vlja visok delež oglasov. Povpra- ševanje torej lahko zadostimo tu- di preko recikliranih papirjev, saj življenska doba časnikov ni obi- čajno nikoli daljša od dne natisa informacij. 2. Zakonodaja, ki spodbuja re- cikliranje je v veliki meri dopri- nesla k porabi predvsem recikli- ranihčasopisnih papirjev in k ve- dno večjem povpraševanju pa- pirnic po tovrstnih proizvodih. 3. Kapaciteta za proizvodnjo recikliranega časopisnega papirja in trendov, ki se vzporedno poja- vljajo, bodo proizvajalke zadosti- le le,če bodo vpeljale oz. poveča- le obstoječe kapacitete za prede- lavo odpadnega časopisnega in preostalega papirja, saj založniki vedno bolj povprašujejo po tovr- stnih papirjih. 4. Zahteve po izvozu odpadne- ga papirja iz zahoda na vzhod so trenutno še precej visoke, toda tudi Azija bo v prihodnosti mo- rala zahteve zadostiti iz lastnih virov, saj zahodne države vedno težje dobavljajo željene količine recikliranega materiala. 5. Diskontinuirnost med doba- vo in povpraševanjem povečuje verzel, ki nastaja na domačem in tujem trgu ter znatno vpliva na ceno surovine. 6. Kapaciteta čiste celulozne vlaknine se manjša, toda kljub temu se jo proizvajalci še vedno rajše poslužujejo in uporabljajo, čeprav je nabavna cena višja, vendar z njo nimajo težav, kot so kakovost, zanesljivost in razpolo- žljivost. Čista celuloza je vedno le telefonski klic stran, medtem ko sekundarno vlaknino nima- mo vedno na razpolago in nam to lahko povzroča izpade v proi- zvodnji in zamude pri dobavi končnega proizvoda naročniku. 7. Kakovost oz. nekakovost do- bavljenega recikliranega papirja je po analizah industrije pred- vsem posledica nedoslednega in nezadostnega izobraževalnega si- stema javnosti. 8. Povpraševanje končnega uporabnika po recikliranem pa- pirju je že od samega začetka pr- venstveno pripadalačasopisu, saj se zaradi narave uporabe, le-te še vedno da proizvesti v mejah zah- tevane kakovosti in namembno- sti. V povprečju porabijo proi- zvajalke časopisnega papirja ne- kje 35 % sekundarnih vlaknin, kartonažerji 20 % in na vzhod se ga še vedno izvozi približno 15 %. 9. Ostali končni uporabniki re- cikliranega papirja so proizvajal- ci tisju papirjev in kartonskih škatel, vendar so ti omejeni na kratkost vlaken, ki je rezultat mnogokratnega predelovanja pa- pirne suspenzije. Možno jih je uporabiti v izolativne namene ali v proizvodnji kompozitnih ma- terialov. Panoga ješe v vzponu in ima znaten potencial za nadaljno rast. Odpadni časopisni papir še ve- dno predstavlja glavni delež po- samezne komponente reciklirne papirne kaše. Zvišanje proizvo- dnih kapacitet papirnic in konti- nuirno povečevanje učinkovito- sti izdelovanja recikliranega pa- pirja ter ob večji ozaveščenosti prebivalstva, bo povpraševanje zvezno naraščalo in bi do 2010 lahko preseglo 50 %. 5.1.2 Kompozitni materiali Znano je dejstvo, da v urbanih okoljih predstavljajo plastični in papirni odpadki velik delež celo- kupno zbranih odpadnih snovi. Rezultati raziskav kažejo, da je volumsko gledano v okolju 32 % papirja in 21 % plastike. Najve- čji delež odpadnega papirja je predvsem tiskovin, kot sočasopi- si, revije in etikete. Plastični od- padki pa so predvsem sestavljeni iz polietilena nizke gostote (LD- PE), linearnega polietilena nizke gostote (LLDPE), polietilena vi- soke gostote (HDPE), polipropi- lena (PP), polietilen tereftalata (PET) in polistirena (PS). Iz njih lahko z recikliranjem pridobimo poliolefine. Reciklirana vlakna papirja in termoplasti ponujajo zanimivo možnost, saj iz njih lahko proizvedejo materiale za industrijsko uporabo. V praksi to pomeni, da ligno-celulozna vlakna nizke gostote v kombina- ciji z njihovo nizko ceno, tvorijo materiale privlačne v kompozi- tnih aplikacijah. Kadar se upora- blja odpadni papir, kot sekun- darni vir vlaknin za proizvodnjo papirja, le-ta zahtevajo predho- dno razsivenje (deinking), čišče- nje in oplemenitenje, medtem ko ga uporabimo v proizvodnji kompozitnih materialov, odpa- dni papir ne zahteva predobdela- vo. Kompozit iz časopisnega pa- pirja in plastike je predvsem upo- raben v gradbeništvu kot npr. nosilna strešna konstrukcija. Uporablja pa se ga lahko tudi za vrata, okenske okvirje, pohištvo in notranjo opremo vozil. Upo- števajoč procesne karakteristike, predstavlja temperatura dekom- pozicije celuloznih delov kom- pozita, zgornjo mejo v procesu izdelave papir-polimer kompozi- tov. Obenem pa ne smemo zane- mariti dejstva, da lahko velika ra- zlika volumske gostote povzroča nemalo težav mešalni opremi. Problemi se predvsem pojavijo v nezadostnem in neenakomer- nem dovajanju, prepletanju in nenadzorovanem tvorjenju kompozitnega materiala. Najve- čjo težavo, ki omejuje ojačitev kompozita, predstavlja vključe- vanje ligno-celuloznih vlaken v plastiko. Pojavi se efekt nezdru- žljivosti hidrofilnih vlaken s hi- drofobnim polimerom, kar obi- čajno rezultira v nizko medplo- skovno adhezijo in je zaradi tega omejena zmožnost prenosa obre- menitve iz matrice na ojačitev. 5.2 Karton Kartoni so zelo iskani in želeni reciklirni materiali, predvsem za- radi enostavnega ločevanja od ostalih odpadkov. Dodatna pre- dnost je njihova voluminoznost. Obenem pa zaradi te lastnosti in ločenega zbiranja močno razbre- menimo deponije, zmanjša se število potrebnih zabojnikov in frekventnost pobiranja odpad- kov. Našteto tudi pozitivno vpli- va na zmanjšanje stroškov gospo- dinjstva, občine in nenazadnje države. Ponovno zbrana embala- ža, tj. vlaknine, imajo povsem za- dostno dobre mehansko-fizikal- ne lastnosti za vnovično proizvo- dnjo predvsem kartonskihškatel, ki ne bodo v neposrednem stiku zživili, zdravili, pijačo oz. s kakr- šnimi koli snovmi, ki jih človek zaužije. So pa uporabne za emba- lažo bele tehnike, elektronike, oblačil, kovinskih proizvodov (vijaki, žeblji, matice). Tovrstna embalaža nima takšnega primar- nega vpliva na odločitev potro- šnika o nakupu proizvoda in je v osnovi namenjena zgolj zaščiti produkta med transportiranjem od proizvajalca do končnega uporabnika. 6 OKOLJU PRIJAZNEJŠI PAPIRJI Papir je še vedno najpogostejši odpadek v naših smeteh. Mit o »družbi brez papirja« v elektron- ski dobi je še vedno samo mit, kot sem nekoliko bolj obsežnože pisal v članku »Poraba papirja v dobi digitalnih medijev« (Grafičar 5/2006). Samo za osve- žitev naj omenim, da se v pisar- nahše vedno porabi preko 90 % papirja pridobljenega iz 100 % svežih surovin. Nasledjič ko bo- ste kupovali in nato vstavljali pa- pir v kopirni stroj ali namizni ti- skalnik, pomislite na recikliran papir. Zagotovo že obstajajo do- volj kakovostni papirji iz sekun- darnih vlaknin, ki bi povsem za- dovoljili vaše vsako dnevne po- trebe. Izjema so dokumenti, ki zahtevajo arhiviranje. S povpra- ševanjem po recikliranih papirjih boste pripomogli k zvišanju pro- izvodnih kapacitet, nižjim ustvarjenim stroškom in pred- vsem boste pripomogli k zmanj- šanju okoljevastvenih proble- mov. EPA predlaga, da ko nasle- dnjič kupujete večje zaloge pa- pirja za vašo pisarno, delavnico, šolo, ipd., razmislite o minimal- nem nivoju recikliranega papirja, navedenem v preglednici 1. V določenih primerih je namesto enega nivoja recikliranih papir- jev navedih več, kar je odraz po- nudbe na trgu. Preglednica 1: Priporočljiv de- lež uporabe recikliranih papirjev. PredmetOpombaDelež [%]Tiskovni in pisalni papir- jiOfsetKnjige, komercialne ti- skovine, tehnična dokumentaci- ja, priročniki30ReprografijaPo- slovni papirji, kot so kopirni, dvojniki,…30RegistratorjiPisar- niški papirji, beležke, blo- ki30FormularjiPoslovni obrazci za izpis računov na blagajnah, potrdil o plačilu,…30Kuverte- Wove Kraft celuloza, beljenja in bar- vana Kraft nebeljena (kuverte narejene po naročilu niso upoštevane)30 10-20 10Bombažna vlaknaVisoko kvaliteten papir za razna vabila, denar, mape,…30PlatniceOvit- ki za knjige, skripte,…30Super- kalndriranPapir iz lesovine za oglaševanje preko pošte, katalogi in določene revije.10Lesovinski- Papir iz lesovine za revije in kata- loge.10VoščilniceVabila in vo- ščilnice.30VarnostniV proizvo- dnji in vladnih instituci- jah.10PremazaniLetna poročila, plakati, brošure in revije. Prema- zi so visoko-sijajni, sijajni ali mat.10SamokopirniVečslojni samokopirni papirji.30Fascikli- Manila ali obarvani.30Barvni opomnikiVečbarvni opomniki oz. pokazatelji poglavij v določe- ni knjigi, skripti,…20VizitkePo- slovne in privat vizitke.20Pre- španVisoko odporen karton za zgibanke in ovitke poro- čil.20Oznake in listkiPlačilo ce- stnine, loterijski list- ki,…20Časopisni pa- pirČasopisni pap.Lesovina za iz- delavo časopisnega papir- ja.20–85Kartonske škatle in embalažaValovit karton nad 20 bar do 20 barEmbalaža za shranje- vanje in transportiranje materia- lov. 25–50 25–30Kartonske škatleName- njene hranjenju specialnih mate- rialov, kot je dinamit, vojaško orožje (rakete).40ZavijalniVse vrste živil, kozmetike, zdravil in detergentov.40–80Industrijski- Cevi, bobni, nosil- ci,…45–100VsestranskiPuzzle, podlaga za razne družabne igre (monopoli).75–100NosilniZgi- ban karton namenjen večopra- vilnim nalogam.10–15RjaviPa- pirne vrečke in ovijalni papir (cvetličarne).50–75 7 ENCIMSKO RAZSIVENJE Vsaka zgodba ima dve plati. Do sedaj sem poskušal predstaviti dobre strani recikliranja, toda postopek predelovanja odpadnih materialov ima tudi negativno stran. Recikliranje papirja zahte- va precejšnje količine sveže vode, segrete na primerno temperatu- ro, dodatkov kemikalij in poseb- no strojno opremo. Predvsem prva dva, voda in kemikalije, naj- več obremenjujeta okolje, tako površinske kot podtalne vode. Postopek zahtevaše izgradnjoči- stilne naprave oz. če jo podjetje nima, je prisiljeno plačevati okoljske dajatve. Glavna naloga recikliranja je varovanje primar- nih gozdnih virov in procesne energije. Z recikliranjem odpa- dnega papirja dosežemo dva učinka: 1. eliminiramo ogromne količi- ne odpadnega materiala in 2. dodamo vrednost papirni ka- ši (pulpi). Pri predelavi odpadnega papir- ja je za dosego minimalne beline, ki jo zahtevajo tiskovni in pisalni papirji, razsivitveni (deiking) po- stopek nujen. Običajno se proces razsivenja prične z razpuščanjem odpadnega papirja. Razpuščeval- nik poleg vode vsebuje še kemi- kalije, ki zagotavljajo močno al- kalen medij. Ustrezen pH medij omogoča, da se prične tiskarska barva ločevat od papirja. V nada- ljevanju se papirju s pranjem ali flotacijo v blago alkalnem medi- ju omogoči odstranitev tiskarske paste. Kot alternativa klasične- mu razsivitvenemu postopku se danes ponuja ekološko prijaznej- ši postopek, v katerem ni priso- tnih agresivnih in okolju neprija- znih kemikalij. Postopek imeno- van »biodeiking« uporablja teh- nologijo, ki deluje v nevtralnem pH mediju, kar omogoča zmanj- šanje deleža onesnaževanja in je v primerjavi s klasičnim alaklnim postopkom ustreznejši za vzdrže- vanje okolja. Uporabne so različ- ne vrste celulaznih encimov. En- cimi delujejo na odcepitev tiskar- ske paste hitro in učinkovito. Za- drževanje razpuščenega odpa- dnega papirja se tako znatno skrajša, poraba sveže vode se zmanjša in razbremenijo sečistil- ne naprave ter zmanjša se obre- menitev tako talnih kot podtal- nih voda. Navedeno doprinese nižjim ekološkim taksam, ki jih je podjetje dolžno plačati pristoj- nim institucijam. Po poročanju Wodwarda, naj bi vezanje celula- ze na vlakna papirne kaše rezulti- ralo v spremembo površine vla- ken, kar naj bi zadostovalo lažje- mu odstranjevanju tiskarske pa- ste tekom razsivitvenega procesa. Medtem koštevilni drugi avtorji (Eom, Lee in Kim) trdijo, da je glavni vzrok odcepitve tiskarske barve od površine papirja hidro- liza in površinsko razkrojevanje celuloze. Uporaba celulaznih en- cimov pri recikliranju odpadne- ga časopisnega papirja predsta- vlja alternativo konvencional- nim kemikalijam. Pri nizkih koncentracijah (delež suhe snovi do 6 %) in sprejemljivem času učinkovanja (30 min), je učinko- vitost encimskega postopka ena- kovredna oz. je celo boljša od konvencionalnega razsivitvenega postopka. Podaljševanje časa učinkovanja encimov iz 30 na 120 minut ne doprinese k bolj- šim rezultatom oz. k višjim vre- dnostim beline recikliranega pa- pirja. 8 ZAKLJUČKI V pričujočem članku sem želel podati kar se da objektivno oce- no recikliranja, tako pozitivno, kot tudi negativno. Menim, da še nismo dosegli optimalnega ni- voja zavesti razumevanja proble- matike odpadkov in temu pri- merno tudi delujemo. Odpadke še vedno v večini gospodinjstev ne ločujemo. Nekoliko drugače je v gospodarstvu, kar pa je pred- vsem posledica stroge zakonoda- je in visokih dajatev in ne toliko zavesti. Tudi v državnih institu- cijah se ne izvaja recikliranje, predvsem papirja. V izobraževal- nih ustanovah je tovrstnega od- padka preko 50 %. Za zgled in opomin nam bi lahko bila CCA, ki ježe daljnega leta 1970 v svojo politiko rokovanja z odpadki vpeljala uporabo papirja iz reci- kliranih vlaken. Minilo je že 36 let odkar je recikliranje v večji meri prisotno na trgu, pa še ve- dno tudi sam odvržem upora- bljeni list papirja, popisan samo na eni strani, v koš z ostalimi od- padki. LITERATURA IN VIRI Baroulaki, I., Karakasi, O., Pa- ppa, G., Tarantili, P. A., Econo- mides, D. in Magoulas, K. Pre- paration and strudy of plastic compounds containing polyole- fins and post used newspaper fi- bres. Composites, Part A: Appli- ed Science and Manufacturing, 2006, št. 37, str. 1613-1625. Bennington, C. P. J., Sui, O. S. in Smith J. D. The effect of me- hanical action on waste paper defibering and ink removal in repulping operations. Journal of Pulp Paper Science, 1998, let. 24, št. 11, str. 341-348. Carré, B., Galland, G. in Saint Amand, F. J. Third Research Forum on Recycling, 1995, str. 73-88. Corral-Verdugo, V. Dual »realities« of conservation beha- viour: self reports vs observation of re-use and recycling behavio- ur. Journal of Enverimental Psychology, 1997, št. 17, str. 135-145. Dale, B. T. Compounding processed old news print recy- cled high density polyethyelene to make a substantial lumber product. Annual Technical Conference-SPE, let. 3,št. 53, 1995, str. 4232-4236. Environmental Protection Agency. How to Start or Ex- pand a Recycling Collection Program. EPA530-F-94-007, 1994, str. 1–4. Eom, T. J. in Ow, S. S. K. Ger- man patent GB 3,934,772, 1990. Jenkins, J. J. The Economics of Solid Waste Reduction. Edvard Elgar Publishing Limited, Hnats, England, 1993. Jenkins, R. R., Martinez, S. A., Palmer, K. in Podolsky, M. J. The determination of houshol- de recycling: a material-specific analysis of recycling programe features and unit pricing. Jour- nalm of Environmental Econo- mics and Management, 2003,št. 45, str. 294-318. Jones, P. in Powell, J. Gary An- derson has been found! Resour- ce Recycling, 1999, str. 1-2. Kim, T. J., Ow, S. S. K. in Eom, T. J. Enyzmatic deinking of wastepaper. TAPPI Procee- dings, 1991, str. 1023-1030 (objavljeno na Pulping Confe- rence, 1991). Kinsella, S. in Eckl, B. Envi- ronmentally Preferable Paper Office Products in Alameda Co- untry – Fact Sheet. Alameda Country Waste Management Authority and Recycling Board, 2004, str. 1–10. Knaussen, C., Yule, F., Mac- Kenzie, J. in Wells, M. An analy- sis of intentions to recycle hous- hold waste: The roles of past be- haviour, perceived habit and lack of facilities. Journal of Envi- ronmental Psychology, 2004, št. 24, str. 237-246. Lee, S. B., Kim, K. H., Ryu, J. D. in Taguchi, H. Structural properties of cellulose and cellu- lase reaction mechanism. Bio- technol Bioeng, 1983,št. 25, str. 33-52. North Carolina Department of Environmental and Natural Re- sources, Division of Pollution Prevention and Environmental Assistance. Paper: Old Newspa- pers, Commodity Profile. Mar- ket Assessment, 1998, str. 1-10. Oskamp, S., Zelezny, L., Schultz, P. W., Hurin, S. in Bur- khardt, R. Commingled versus separated curbside recycling - does sorting matter? Environ- ment and Behaviour, 1996, let. 18, št. 1, str. 73-91. Pèlach, M. A., Pastor, F. J., Pu- ig, J., Vilaseca, F. in Mutjé, P. Enzymic deinking of old new- spapers with cellulase. Process Biochemistry, 2003, št. 38, str. 1063-1067. Resource Recovery Form. Ho- usehold Waste Behaviour in London. RRF, Skipton, UK, 2002. Software Educational Resour- ces Ltd. Recycling. New Zeland, 2006. Tucker, P in Speirs, D. Count me as doing my bit: an appraisal of the accuracy of waste attitu- de/behaviour surveys. CIWM Scientific and Technical Rewi- ew, 2003, let. 4,št. 2, str. 9-18. Universal Multiple Octet Co- ded Character Set, ISO/IEC JTC1/SC2/WG2 N2310, 22. 12. 2000. 6 str. Wodward, J., Stephan, L. M., Koran, L. J., Wong, K. K. Y. in Saddler, J. N. Enzymatic separa- tion of highquality unlinked pulp fibers from recycled new- spaper. Biotechnology, 1994, let. 12, št. 9, str. 905-908. Woodard, R., Harder, M. K. in Bench, M. Participation in curbside recycling schemes and its variation with material types. Waste Management, 2006, št. 26, str. 914-919. Woolam, T.C., Emery, A., Griffiths, A. J. in Williams, K. P. A comperison of intended and claimed recycling behaviour to actual in a new kerbside sche- me. CIWM Sceintific and Tech- nical Rewiev, 2003, let. 4, št. 3, str. 2-9. a b c d Slika 2. Reciklirni simbol Garyja Andersona. NADALJEVANJE VŠTEVILKI 3/2007