z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
TRIINDVAJSETI TEČAJ.
VEiEDIL IN IZDAL
P. STANISLAV ŠKRABEC,
mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška na Kostanjevici •
V GORiČt.
HILARIJANSKA TISKARNA 1900.
^seBina
str
Ob novem letu.................................... 1.
Cerkveno leto .	4, 83, 6«, 97, 129, 161, 193, 223, 257, 289, 321, 253.
Mons. dr. Frančišek Sedej, knez nadškof goriški .	.	.	65.
Sv. Bernardin Sij enaki. V vod..................................9.
1.	poigl. Mlada leta................................ 10.
2.	„	V vednosti in čednosti vedno naprej!	.	,	.	18.
3.	„	Bernardin strože bolnikom.........................48.
4.	„	Bernardin voli stan	........	52.
5.	„	Perva leta v redu.................................73.
6.	„	Bernardin se pripravlja za pridigarja	.	.	.	76.
7.	„	Temno ozadje — k svetnikovi podobi	....	104.
8.	„ Na misijonih...................................... 167, 197.
.9.	„	Papeževa prepoved.............................. 202.
10.	„	Nadaljevanje apost.	dela; novo	nasprotovanje	.	.	240.
11.	„	O Bernardinovih pridigarskih spisih	....	262.
Za god sv. Valentina................................. 40.
Naša K o s t a n j e v i ca. Vvod........................... 15,44,80.
Zgodovina cerkve in samostana
. I. Doba. 1. Vstanovitev cerkve in samostana .	.	. .lil.
2.	Pervi prebivavci v novem samostanu .	.	.	114.
8. Cerkev in samostan prevzamejo p. karmeliti .	. 141.
4.	Nadaljne spremembe do odprave p. karmelitov	. 214.
5.	Kostanjevica zapuščena, osamela	....	270.
II. Doba. 1. Svetogorski frančiškani se preselijo iz goriškega
mesta na Kostanjevico............................ 304.
2. Frančiškani popravijo samostan in vstanove tu mo-
droslovno in bogoslovno učilišče .	, ■	. 339,
Spomini na moje romanje v Sv. Deželo.
25.	K sv. Janezu v puščavo....................................19.
26.	Haram eš-šerif............................................64.
27.	Emaus.....................................................83.
28.	Cerkev Marijinega groba; neketeri drugi grobi; Siloa. .	.117.
29.	Slovesen vhod patriarhov v cerkev božjega groba. Noč v tej
cerkvi	.	1.................................135.
30.	Jeriho, Mertvo morje in Jordan...........................178.
31.	Iz Jeruzalema nazaj v Bejrut.............................211.
32.	Damask in Baljbek.................................. 277, 309.
. 33. Iz Bejruta čez Smirno na Gerško..........................311.
34. V Atenah................................................ 335.
35 lz Pireja v Carigrad..................................... 873.
Zdrava, Marija! Zdrava, kraljica! .	.	.................23.
str.
P. Benedikt Gradišnik -j-................................. 59, 87.
Terezija Zidanšek, tretjerednicn ...	....	90.
Sv. Nikolaj in njega češčenje.
1.	pogl. Življenje in delovanja sv. Nikolaja	.	30, 92, 125.
2.	„ Cerkveno češčenje sv. Nikolaja ...... 150.
3.	„ Sv. Nikolaj patron raznim stanovom .	.	. 185, 218, 251.
4.	„ Cerkve in svetišča v čast sv. Nikolaja	. 317, 349, 381.
Vseslavensko romanje v Rim.................................91.
Terpljenje .	............................................94.
S Kitajskoga .............................................121, 138.
„	Zgodovinski razvoj kitajskega misjona .	.	. 174.
„	Misijonska sporočila p. Petra Bapt. . 206, 235, 298, 326,
Tretjerednica Marija Laznik .........	156.
Rabi dobro svoj jezik ..........................................188.
Serce kvišku !.................................................189.
Spoznaj samega sebe!...........................................189.
Zgodi se tvoja volja! .	.	.	.	.	. -	.	.	•	190.
Gdor noče biti raztresen pri molitvi...........................193.
Prošnja .....................................................  190.
Darovi za kitajski misijon ..... 191, 223, 310, 852, 384.
Večkrat k sv. obhajilu!............................ .	•	. 232.
Serafinski ali frančiškanski rožni venec ......	243.
Tretji slovenski katoliški shod v Ljubljani .................... 247.
Cerkev sv. Antona na Viču....................................  249.
Narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu. ....	252.
Blagoslov sv. Frančiška....................................... 253.
Bog je moj voditelj	254.
Kak razloček! ................................................ 285.
Tvoj pravi prijatel!	  285.
Za stariše in predstojniko !	........	.	286.
Na počitnicah ............ 294.
O oporoki ali testamentu tretjerednikov....................... 360.
Govor pri blagoslovljenju tretjeredniškega bandera v Brežicah .	. 365.
Podobe sv. Frančiška šola čednosti za tretjerednika .	.	.	.371.
Srednja pot — prava pot............................ .	.	. 377.
Morda tudi od tebe V.......................................... 382.
Kaj jo bolje ?................................................ 382.
Nov tretjeredni časopis....................................... 384.
Priporočilo v molitov 32, 63, 94, 127, 159, 191, 223, 255, 286, 319, 352, 383. Zahvala za vslišano molitev , 32, 63, 96, 128, 159, 192, 224, 256, 287, 319.
352, 383,
Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1906 . 32, 64, 96, 128, 160, 192, 224,
265, 288, 320, 352, 384.
Bodi ponovljeno tudi lotos, kar smo v lanskem in prejšnjih tečajih povedali gledo pridevkov «sveti» in «blaženi , da jih namreč nismo namer-jali svojevoljno dajati, komer ne gredo. Tudi o čudežih ali čudežem
podobnih dogodkih nismo imeli namena nič pisati, kar se ne bi vjemalo S cerkvenimi določili. Ke bi nam bila ponevedoma ušla kaka besedica, ki bi se ne skladala z nauki in naredbami rimsko-katoliške cerkve, smo jo pripravljeni preklicati vsak čas. Glede kakih prezertih tiskovnih pomot pa prosimo, kaker po navadi, blagovoljne prizanesljivosti. Le nekoliko jih bodi tukaj naštetih:
Stran
10 versta 17			od	spodaj	beri	priljubil
10	11	2	n	11	1	1885
12	n	19	n	zgoraj	11	je bil
50	ii	3	n	11	11	roke
50	n	0	n	spodaj	11	prizanese,
52	ii	1	n	zgoraj	11	mladeniška
54	n	3	n	11	11	opomin
74	n	10	ii	spodaj	11	sč svojim
75	n	17	n	zgoraj	11	leto
79	n	4	' n	spodaj	11	je bil
104	n	13	n	11	11	1309
108	n	zadnja		11	11	sicer je maševal in potem
J 99	ii	19	od	zgoraj	11	navadi
201	n	7	ii	11	11	ure
205	n	20	ii	spodaj	11	Grosseto
242	n	3	n	zgoraj	11	in sč vso
203	ii	19	n	11	11	kako
267	n	11	n	11	11	seka
343	n	10	n	spodaj	11	omejeni
24. tečaj.
Mnogo težav smo imeli premagati v teku let, kar »Cvetje« izhaja. Premagali smo jih s pomočjo božjo. In na to pomoč zaupajoč želimo nadaljevati delo; vabimo torej čislane prijatele k naročbi na 24. tečaj.
Kaker smo si do zdaj prizadevali, kar največ mogoče koristiti dragim bratom in sestram tretjega reda sv. očeta našega Frančiška in sploh vsemu dobremu ljudstvu slovenskemu, tako želimo delati to tudi še na dalje, dokler bo volja božja.
Kaker je bilo opisano v 28. tečaju cerkveno leto, tako se bodo v 24. po želji, ki nam jo je razodel eden, pa jo imajo morda mnogi naših bravcev, razlagale božje zapovedi. Saj so te poglavitna dolžnost, ki jo imajo tretjeredniki sv. Frančiška.
Neketeri spisi, ki se v doveršenem tečaju niso mogli končati, se bodo nadaljevali, drugi že lani napovedani ali tudi ne še napovedani začeli in, kaker bo prostor dopuščal ali bodo okoliščine nanesle, zveršili.
Vsem spisom v »Cvetju« je poglavitni namen gojiti in pospeševati čversto kerščansko prepričanje in temu prepričanju primerno bogoljubno življenje, vravnano zlasti po vodilu tretjega reda. V ta namen pa morejo služiti ne le dobri nauki in lepi zgledi iz življenja svetnikov ali drugih pobožnih bratov in sester tega ali onega reda sv. Frančiška, temuč tudi misijonska in božjepotna poročila, sploh vse, kar se tiče v obče cerkvenega in posebej redovnega, frančiškanskega življenja. Tega načerta smo se deržali do zdaj in se hočemo deržati nadalje.
Ker so si pa tudi platnice našega »Cvetja« zavoljo nenavadne robe, ki se je na njih tiskala skozi toliko let, nekako ime pridobile, bodi povedano tudi o njih, kako in kaj mislimo. Boja zoper Forelovsko filozofijo upamo, da ne bo treba nadaljevati; resnico smo dokazali tako
jasno, da je ne vidi le, kedor je noče videti. Vernili se bomo torej k tvarini, ki je mnogi naši bravci že težko pogrešajo, k jezikoslovju. Končati bi bilo najprej spiske, ki so ostali nedokončani ali v poslednjem ali že v prejšnjih, tečajih. Ali ker se je pisavcu približal večer življenja in ne ve, koliko časa mu je Bog še namenil, bi rad najprej na dan spravil, kar se mu zdi, da bi težko mogel kedo drugi povedati namestu njega. To je nekaka o b č es 1 a v e n s k a in splošna tahigrafija, ki bi mogla nadomeščati vsako, tudi jako natančno navadno pisavo, pa bi bila ob enem celo preprosta in lehka. Upamo, da je ta stvar toliko dozorela, da bi jo bilo škoda seboj jemati v grob. V enem ali neketenh številih novega tečaja bomo skušali torej načert, s potrebnimi klišeji pojasnjen, izročiti slovenskemu svetu.
Druga nekako podobna jezična novost naj ostane za zdaj še prikrita. Po tem kaker se bo sprejela perva, se bo tudi glede druge treba ravnati.
Sploh je izhajanje »Cvetja« popolnoma odvisno od primerne vdeležbe in podpore naših zvestih starih pri-jatelov, ki naj blagovoljno, kaker hilro jim je mogoče, ponove svoje naročilo. Zboljšanje glede unarije oblike pa bi se dalo sčasoma doseči, ako bi pristopilo tudi več in več novih naročnikov. Te pa še posebno prosimo, da bi se hilro oglasili, da bo mogoče zadostno število pervega zvezka natisniti. Cena listu ostane dosedanja, za Avstrijo in Ogersko I K. 50 v, za unanje dežele toliko več kar pošiljanje več stane. Naročnina pa naj se ne pošilja tiskarni, ampak edino le naravnost
Opravništvu „Cvetja“
frančiškanski samostan
mr GORICA.
24. tečaj.
Mnogo težfiv smo imeli premagati v teku let, kar »Cvetje« izhaja. Premagali smo jih s pomočjo božjo. In na to pomoč zaupajoč želimo nadaljevati delo; vabimo torej čislane prijatele k naročbi na 24. tečaj.
Kaker smo si do zdaj prizadevali, kar največ mogoče koristiti dragim bratom in sestram tretjega reda sv. očeta našega Frančiška in sploh vsemu dobremu ljudstvu slovenskemu, tako želimo delati to tudi še na dalje, dokler bo volja božja.
Kaker je bilo opisano v 2B. tečaju cerkveno leto, tako se bodo v 24. po želji, ki nam jo je razodel eden, pa jo imajo morda mnogi naših bravcev, razlagale božje zapovedi. Saj so te poglavitna dolžnost, ki jo imajo tretjeredniki sv. Frančiška.
Neketeri spisi, ki se v doveršenem tečaju niso mogli končati, se bodo nadaljevali, drugi že lani napovedani ali tudi ne še napovedani začeli in, kaker bo prostor dopuščal ali bodo okoliščine nanesle, zveršili.
Vsem spisom v »Cvetju« je poglavitni namen gojiti in pospeševati čversto kerščansko prepričanje in temu prepričanju primerno bogoljubno življenje, vravnano zlasti po vodilu tretjega reda. V ta namen pa morejo služiti ne le dobri nauki in lepi zgledi iz življenja svetnikov ali drugih pobožnih bratov in sester tega ali onega reda sv. Frančiška, temuč tudi misijonska in božjepotna poročila, sploh vse, kar se tiče v obče cerkvenega in pqsebej redovnega, frančiškanskega življenja. Tega načerta smo se deržali do zdaj in se hočemo deržati nadalje.
Ker so si pa tudi platnice našega »C v e tj a« zavoljo nenavadne robe, ki se je na njih tiskala skozi toliko let, nekako ime pridobile, bodi povedano tudi o njih, kako in kaj mislimo. Boja zoper Forelovsko filozofijo upamo, da ne bo treba nadaljevati; resnico smo dokazali tako
jasno, da je ne vidi le, kedor je noče videti. Vernili se bomo torej k tvarini, ki je mnogi naši bravci že težko pogrešajo, k jezikoslovja. Končati bi bilo najprej spiske, ki so ostali nedokončani ali v poslednjem ali že v prejšnjih tečajih. Ali ker s.e je pisavcu približal večer življenja in ne ve, koliko časa mu je Bog še namenil, bi rad najprej na dan spravil, kar se mu zdi, da bi težko mogel kedo drugi povedali namestu njega. To je nekaka o b č es 1 a v e n s k a in splošna tahi gr atija, ki bi mogla nadomeščati vsako, ludi jako natančno navadno pisavo, pa bi bila ob enem celo preprosta in lehka. Upamo v da je ; ta stvar toliko dozorela, da bi jo bilo škoda seboj jemati v grob. V enem ali neke ten h številih novega tečaja ;boino: :skušali torej načerl, s potrebnimi klišeji pojasnjen, izročiti slovenskemu svetu.
Druga nekako podobna jezična novost naj ostane za zdaj še prikrita. Po tena kaker se bo sprejela perva, se bo tudi glede druge treba ravnati.
Sploh je izhajanje »Cvetja« popolnoma odvisno od primerne vdeležbe in podpore naših zvestih starih pri-jatelov, ki naj blagovoljno, kaker hitro jim je mogoče, ponove svoje naročilo. Zboljšanje glede unanje oblike: pa bi se dalo sčasoma doseči, ako bi pristopilo ludi več in več novih naročnikov. Te pa še posebno prosimo, da bi se hitro oglasili, da bo mogoče zadostno štovilo pervega-zvezka natisniti.) Cena listu ostane dosedanja, za Avstrijo in Ogersko I K 50 v, za unanje dežele toliko več kar pošiljanje več stane. Naročnina pa naj se lie pošilja tiskarni, ampak edino le naravnost
Opravništvu „€vetja“
frančiškanski samostan
mr gobica:	1