Celjski tednik Leto XU. štcT. 2 ОеЦе, 12. januarja 1962 CENA IZVOOU ao DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE/E DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISIA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Dolg od lani Pri nekaterih azijskih ljudstvih imajo hvalevreden običaj, da do novega leta poravnajo vse stare račune. Pri nas si v to smer zelo prizadevajo predvsem Upniki z manjšim deležem odziva z na- sprotne strani, s strani dolžnikov. Nimamo namena govoriti o fi- nančnih dolgovih, kajti tu delu- jejo ekonomski zakoni dokaj ost- ro. Gre za dolgove v obliki naših moralnih in političnih obvezno- sti do družbe, do naših družbenih ciljev. j Po zakonu o delovnih razmer- ^jih bi morale vse gospodarske or- ganizacije do konca leta 1961 iz- delati in sprejeti pravilnike o o- sebnem in čistem dohodku. Na to dolžnost so bili kolektivi opozar- jani tudi na številnih sejah, tn političnih forumih. In vendar... Po sedanjih podatkih je izmed 351 gospodarskih organizacij, ki so dolžna pravilnike sprejeti in uveljaviti, le 276 takih, ki so svo- jo dolžnost opravila. Razlika, tose pravi 75 podjetij, se dejansko si- cer res zmanjša zaradi združe- vanj manjših podjetij, ki so bodi- si v teku ali, pa se nanje priprav- ljajo. Vendar pa popolnega opra- vičila to dejstvo ne nudi. Zakaj? Čeravno bodo mnogo manjša, predvsem trgovska, obrtna in kmetijska podjetja združena, bo- do bržčas v vseh teh primerih še naprej obstajala v obliki eko- nomskih enot. Ker pa je naš pri- hodnji cilj, da bi pravilnike o o- sebnem in čistem dohodku spre- jemale prav ekonomske enote, bi ne bilo prav nič prenagljeno, če bi take pravilnike sprejela prav delovni kolektivi ne glede na predvideno združitev. Dolg je ostal vendarle dolg in le deloma upravičen. Mnogo bolj od podatkov v su- hih številkah in odstotkih pa je važna vsebina. Oklevanje, ki so ga kolektivi marsikje tako vstraj- no »gojili-", se utegne kaj kmalu maščevati. Dejstvo je, da je bilo največ pravilnikov sprejetih v zadnjih dveh mesecih minulega leta. To pa nakazuje novo po- manjkljivost, da je le veliko teh pravilnikov sprejetih na hitro, da so bili sestavljeni v ožjem krogu, da so nekateri bili »infiltrirani-" od vrha navzdol, od vodstva v kolektiv. Vendar korak naprej je bil sto- rjen. Ni malo primerov, ko so ko- lektivi že v lanskem letu spreje- li le začasne pravilnike in jih potem, ko so videli, kako deluje- jo, tudi ustrezno dopolnjevali in spreminjali. Kot smo že omenili, vprašanje pravilnikov o čistem in osebnem dohodku ni zadeva, ki bi smela iti v »mirovino-". To je in ostane dinamičen inštrument, ki živo po- sega v razvoj proizvodnih odno- sov, ki je osnova utrjevanja so- cialistične demokracije. Od tu, do koder smo prišli, bo treba iti naprej. Kot rečeno, bodo kolek- tivi tam, kjer so za to dani po- goji, nadaljevali delo s tem, da bodo pravilnike o čistem in o- sebnem dohodku sprejemali de- lovni ljudje v ekonomskih enotah samih. Sele takrat bo dosežena končna faza pri uveljavljanju na- ših novih družbeno-ekonomskih načel, ko bo v proces vodenja in delitve vključen vsak proizvaja- lec. VREME VREME — VREME za čas od 12. do 21. januarja Približno do 14. januarja pogo- stne padavine, v glavnem sneg. Nato bo suho in jasno vreme ter hud mraz. Dr. V. M. PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS V CELJSKI OBCINI: lUivi in osnovne oroanizaclie RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS TOV. TONETOM SKOKOM - Šole komunistov Organizacije Zveze komunistov v celjski občini so tik pred letnimi konferencami. Pripravam na letne konference je bila posvečena tudi zadnja seja občinskega komiteja. Naprosili smo sekretarja občinskega komiteja tovariša Toneta SKOKA za r3.zgovor po teh vprašanjih, ki je takole potekal: — Na zadnji seji občinskega komiteja ste razpravljali o bliž- njih letnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov v občini. Kakšne sklepe in predloge je s tem v zvezi komite sprejel? — Konference osnovnih organi- zacij ZK, ki bodo v naši občini v januarju in februarju, so ter- jale, da je občinski komite po- svetil pripravam posebno pozor- nost. Seja komiteja je bila prav- Ф zaprav samo obnovitev razprav občinskega komiteja za vse leto nazaj, saj je komite sproti anali- ziral vse probleme in pojave v delu organizacij ZK v občini. To- krat je šlo predvsem za to, da so se člani komiteja, ki se bodo ude- ležili letnih konferenc, temeljiteje seznanili in obnovili spomin na delo v preteklem letu. — — Katera osnovna vprašanja bodo komunisti na konferencah pirvenstveno obravnavali? — — To naj zveni kot direktiva. Komite je priporočil, da bi se os- novne organizacije prvenstveno posvetile analizi svojega dela v preteklem letu in delo vzporejale z izsledki tretjega plenuma ZKJ ter številnih posvetov ter semi- narjev v okviru občine. Ugotovili naj bi predvsem to, kako daleč so osnovne organizacije prodrle pri novih oblikah in metodah dela Zveze komunistov, kako se odda- ljuje sistem vodenja in koliko po- staja način vzgoje in prepričeva- nja osnovna oblika dela komuni- stov med množicami. — — Katere so osnovne oblike po- manjkljivosti pri delu organiza- cij ZK v preteklem obdobju in kako naj bi jih le-te odpravijo? — Osnovna napaka pri delu os- novnih organizacij ZK je bila ta, da se številne organizacije še vedno preveč zapirajo v lasten krog, da so obremenjene s for- malizmom, z obravnavanjem oz- kih organizacijskih problemov. Vse premalo so se nekatere osnov- ne organizacije spoprijemale s problemi delavskega samouprav- ljanja, z družbenim upravljanjem v komuni. Ponekod pa so se ko- munisti teh problemov lotevali po napačni poti, tako da so v organi- zacijah odločali, skušali voditi razvoj raznih problemov s stališ- ča avtoritete organizacije. Naloga komunistov pa je, da se v osnovnih organizacijah in akti- vih usposabljajo za uspešno delo v drugih političnih organizacijah in družbenih iter samoupravnih organih. Te napake imajo svoje vzroke v prešibkem ideološkem in družbeno-političnem izobraževa- nju in v pomanjkljivostih kad- , rovskega značaja, kar je medse- bojno seveda povezano. — — Kakšne naj bodo po priporo- čilih komiteja nove oblike dela komunistov, kako naj v bodoče osnovne organizacije delajo ter kako naj odpravijo pomanjklji- vosti kadrovskega značaja? — — Odgovor je lahko kratek: Osnovne organizacije naj bodo v bodoče, prav tako tudi aktivi ko- munistov, poprišče politične vzgo- je članstva. Osnovne organizacije naj v bodoče oborožujejo komu- niste z znanjem in poznavanjem naših političnih ciljev in proble- mov, da bodo v organih samo- upravljanja, družbenega upravlja- nja, ter v okviru ostalih množičnih organizacij s svojim vzgledom in poznavanjem problemov delovali kot vzgojitelji in prepričevalci. Osnovne organizacije ne morejo več biti »komandni štabi«, temveč morajo postati šola komunistov za delo navzven. Navznotraj pa bodo morale bolj kot doslej ter- jati odgovornost od svojih članov za njihovo družbeno delo in uspo- sabljanje za tako delo. V mnogih organizacijah bodo morali v vodstvo organizacij iz- brati boljše in dela.vnejše tovari- še. Veliko pričakujemo od letoš- njih slušateljev eksperimentalne večerne politične šole. Veliko pa si obetamo tudi od dela aktivov komunistov, kjer bodo naši člani lahko še posebej veliko storili, zlasti zaradi tega, ker bo delo v aktivih približano njihovem oseb- nem interesu. J. Kr. ZAKAJ NI POROČIL IZ CELJ- KSEGA OKRAJA Meteroloska služba v naši re- publiki odlično deluje in dobro obvešča. Nerazumljivo pa je, za- kaj obsTiočje celjskega okraja že dlje časa ni vključeno v to ob- veščanje. CeljsM bazen je specifično po- dročje glede na kotlino, vetrove, meglo in ozračje sploh, zato me- nim, da bi obveščanje o stanju vremena v Celju in njegovi oko- , lici ne smelo izostati. I Sličici z Dolgega polja Pod Golovcem mali sankarji »obirajo*! zadnje krpe snega. (zgoraj) V dva izmed treh stolpičev ob Dečkovi cesti se je 40 družin vselilo v novi dom. (spodaj) OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU O VLOGI MLADINE ilanj totorstifa - vec zanpanja v ponedeljek je bila v Celju seja Občinskega komiteja Zveze komunistov, na kateri je predsednik Občinskega komi- teja LMS tov. Golavšek podal poročilo o delu in vlogi mladine v celjski komuni. Seje so se udeležili tudi člani sekretariata Občinskega komiteja LMS. Obsežno in zelo konkretizirano poročilo o delu in vlogi mladine v celjski komuni ter pozneje raz- prava, je izzvenela zelo kritično in konstruktivno. Na žalost so mnoge ugotovitve bile spet refre- ni starih ugotovitev, bile so od- mevi že dostikrat izrečenih trdi- tev ter analiz. To pa pomeni, da so nekateri negativni pojavi v zvezi z delom in vlogo mladih sil- no trdovratni, ker morajo vedno znova iskati pota rešitve in do- končne likvidacije kot problema. Gradivo, ki je na seji bilo zbra- no tako v obliki poročila in bo- gate, plodne razprave, bo služilo tako mladinskim organizacijam, zlasti pa organizacijam Zveze ko- munistov, kot dobro izhodišče za bodoče delo z mladino, za obrav- navanje vprašanj, ki naj vodijo naša prizadevanja k uspešnejše- mu izgrajevanju osebnosti v vr- stah mladih občanov in ki naj bolj kot doslej sprostijo mlade si- le v pozitivno vsestransko razgi- banost. Kot je rekel sekretar občinske- ga komiteja tov. Skok ob zaklju- čku razprave, bodo morale orga- nizacije ZK, ostale množične or- ganizacije, prav tako pa tudi ko- miteja Zveze komunistov in mla- dine, storiti vse, da se po določe- nem času ne bomo več pogovar- jali o istih pomanjkljivostih ter ovirah. Zal ne moremo v kratkem se- stavku ponoviti vsega, kar je bilo na seji rečeno, kar je ÍdíIo ugotov- ljeno. Poleg tega se že naposled človeku upira ponavljati številne pojave vedno znova. Treba bo od- ločne akcije, da bomo enkrat od- stranili z dnevnega reda vse tiste ovire, ki se postavljajo na pot mladim ljudem, od togosti pro- svetnih kadrov, preko formalizma v pojmovanju šolske reforme pa vse do cehovskega nezaupanja do mladih ljudi, ki je enako močen tako v strokovnih krogih, kot v organih uptravljainja ter deloma tu- di vodstvih političnih organizacij. Ker v tej številki obravnavamo v intervjuju s predsednikom Ok- krajnega komiteja LMS tov. Zvo- netom Draganom domala ista vprašanja, ki jih je načenjal tudi občinski komite v Celju, bi tu vprašanj in problemov tudi ne ponavljali. Pristavljamo samo, to, da bo celjski komite ZKS po- zorno proučil vse gradivo s seje in sestavil ustrezne sklepe, kot navodilo organizacijam ZK za delo z mladino. Hkrati pa je bil sprejet sklep, da na bližnjih let- nih konferencah osnovnih organi- zacij ZK komunisti posvetijo po- sebno pozomost obravnavanju dela mladinskih organizacij. CELJANI PRVAKI MED ZVEZNIMI ZRAČNIMI ASI v teh novoletnih dneh nas je ponovno presenetil kolektiv celjskega »Aero-klu- ba« z vrhunskimi uspehi pri tekmova- nju v zveznem merilu. Pogosto jih vidi- mo, če imamo čas, ali pa vsaj slišimo kadar letajo nad našimi glavami in blgrujemo njihovo svobodo v zračnem prostranstvu. Manj pa nam pride na misel, s kakšno prizadevnostjo, vztraj- nostjo ter discipliniranostjo je povezan ta »sinji šport«. Letos so bili objavljeni rezultati lan- skih tekmovanj v različnih disciplinah v zve/.nem merilu. Uspeh celjskih letal- cev je presegel pričakovanja, čeravno je bila že pred tem znana visoka vred- nost doseženih uspehov. Celjani so tekmovali v tekmovanju z motornimi in jadralnimi letali. Obojni so dosegli zavidljive uspehe. Pomudimo se najprej pri »motomja- kjh«! Motorni piloti so tekmovali v prista- janju z plinom in brez plina na dolo- čeno točko na zemlji. Poleg tega pa so tekmovali tudi v preciznosti metanja padale na cilj. Pri tem tekmgvanju imamo Celjani kar štiri blesteče zmage: Franc Januš je postal zvezni prvak med posamezniki. Trojka Mulej, Januš in Pukl je prva v ekipnem prvenstvu. Maks Mulej je kot po/sameznik dosegel tretje, Maks Arbajter pa peto mesto. Odlično so se plasirali tudi celjski jadralni piloti. Tekmovali so v hitrosti poleta, v višini In preletu nad odreje- nimi cilji. Med jadralnimi piloti so Celjani zav- zeli prvo mesto v Jugoslaviji kot ekipa in sicer v sestavu Arbajter, Pukl in Ferlez. Drugo in tretje mesto si v ekip- nem plasmanu delita Novi Sad in Beo- grad. Med posamezniki so imeli celjski jad- ralci manj sreče, toda kljub temu je Pukl Srečko na četrtem, Maks Arbaj- ter pa na petem mestu. Pred leti je Maks Velej pri jugoslo- vanskem aero- reilyju pobral zvezno pr- venstvo in motorno letalo za nagrado. Kako bo leios z nagradami še ni znano, teda za celjski »Aero-klub« bi bila naj- večja nagrada, če bi v športnem Celju tudi športniki sinjega neba uživali ve- čjo družbeno naklonjenost, ki jo po svo- ji prizadevnosti in pomenu tega športa brez dvoma zaslužijo. Doslej 40 pravilnikov v torek je bila v Žalcu seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o Teikstilni tovarni Juteks v novih pogojih poslova- nja po izvršeni rekonstrukciji, o problematiki delovno pravnih raz- merij in higiensko tehnični zaščiti pri kmetijskih organizacijah ter o poročilu komisije o predi oženili pravilnikih o delitvi dohodka. Iz poročil kakor iz razprave je bilo razvidno, da je zlasti proble- matika delovno pravnih razmerij pri kmetijskih organizacijah do- kaj pereča. Inšpektorat dela pri občinskem ljudskem odboru je namreč pregledal v tem smislu poslovanje nekaterih kmetijskih gospodarstev, pri čemer je ugoto- vil, da mnoga gospodarstva ni- majo urejene osnovne kartoteke. Zgodilo se je celo, da nekje sploh niso vedeli, ikoliko ddlavcev je trenutno zaposlenih, medtem ko so istočasno vedeli povedati, koli- ko in kakšnih glav živine imajo. Prav tako ponekod tudi ni u- streznih komisij za sprejemanje in odpovedovanje delovnih raz- merij, nadalje ni urejeno vpra- šanje dopustov itd. Na podlagi takšnega stanja je bil zbor proiz- vajalcev mnenja, da morajo kme- tijska gospodarstva te slabosti od- praviti, kakor tudi, posvetiti več pozornosti skrbi za človeka, teh- ničnemu varstvu, večji angaži- ranosti kmetijskih tehnikov, ki jih je v žalski občini čez p)etde- set itd. Poseben problem so nam- reč še vedno tudi poškodbe pri delu, saj je bilo teh leta 1960 kar 74 (dve smrti) in lani prav toliko (ena smrtna). Drugo vprašanje, ki ga je ob- ravnaval zbor proizvajalcev, je bilo vprašanje pravilnikov o de- litvi čistega in osebnega dohodka. Iz poročila komisije, ki je predlo- žene pravilnike pregledala, izha- ja, da še precejšnje število zlasti obrtnih podjetij ni izpvolnilo svo- jih osnovnih dolžnosti, saj jih je v občini od 65 gospodarskih orga- nizacij predložilo pravilnike le 40, rok pa je namreč potekel že lani. Predloženi pravilniki sicer ne ka- žejo kakšnih posebnih neskladno- sti in prevelikih razponov, ven- dar je ponekod prišlo tudi do te- ga, zlasti tam, kjer v razpravah niso sodelovali vsi člani kolekti- vov in je bil delež političnih or- ganizacij prešibek. SEMINAR ZA VODSTVA LJUDSKE MLADINE Od desetega do petnajstega ja- nuarja bo na Teharju seminar za sekretariate občinskih komitejev Ljudske mladine celjskega okra- ja. Seminarja se bodo udeležili tudi nekateri člani komisij pri okrajnem komiteju Ljudske mla- dine. Odločili so se, da bodo v glavnem razpravljali o nalogah mladine po občinskih konferen- cah in pred kongresom Ljudske mladine Slovenije ter o vsebini, sistemu in metodah dela komisij pri občinskih komitejih. scmo Srot v nedeljo je bilo v Ljubljani zaključeno izbirno tekmovanje slovenskih orodnih telovadcev za sestavo republiške vrste, ki bo nastopila na turnirju republik v Novem Sadu. Od dveh Celjanov se je v republiško vrsto nazadnje uvrstil le Tine Srot, medtem ko je Avgusta Kisla zamenjal Skaza. V drugem delu tekmovanja, т obveznih vajah, se Srot ni najbo- lje izkazal. Precejšnjo smolo je imel na drogu, zaradi česair je moral odstopiti od nadaljnje bor- be za eno boljših mest v končni razvrstitvi. Sicer se je na bradlji uvrstil na drugo mesto, na kro- gih pa na prvo. e CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 12. januarja 1962 Pogled po svetu Kdo ne pozna Hansa Christia- na Andersena prozorne pravljice o cesarjevih novih oblekah. Kaj se je zgodilo dečku, ki si je upal zakričati, da je cesar nag? Nissim Aloni, mlad izraelski dramatik, je napisal po tej pravljici dramo »»Cesarjeve obleke«. Tudi v njej se vzdigne mlad človek, ki odpi- ra ljudem oči: »Ali ne vidite, da je cesar nag?« Satira na držav- ne vodiče in biriče, na »»vodnike in zavodnike«, je baje polna afo- rizmov o moderni državi, njene- ga osnovnega etičnega problema pa seveda ne rešuje. Cesar ostane nag, toda obdan s celo vojsko krojačev. Alonijeva kabaretna ko- medija je kot nalašč napisana za današnjo situacijo v Franciji. Tu je de Gaullova oblast po svoji no- tranji in zunanji orientaciji na- perjena zoper napredne, levičar- ske sile. To je voda na mlin fran- coskih militaristov, ki vidijo bo- dočnost Francije v fašistični vla- di, v fizičnem zatoru vseh pro- gresivnih sil. Neodločno stališče de Gaullove vlade je Francijo pri- peljalo na rob državljanske voj- ne. Obe strani se trgata za center, to je za tisti del Francije, ki bi rad živel v miru in užival sadove boja, ki bi ga izbojevali drugi. Teror OAS je vsak dan večji in dobiva tak obseg, da bo moralo priti do odločilnega spopada. Vse kaže, da de Gaulle, njegova voj- ska in policija niso dovolj močni, da bi preprečili spopad. Kaj bo to pomenilo za svetovno ravno- težje? O tem trenutno nobeden javno ne razmišlja. Cesar pa je nag, oblast ni zdrava in nima per- spektiv. Do razgovorov med ZDA in SZ je torej vendarle prišlo. Nič ni še jasnega, vendar pravijo na obeh straneh, da je čas za konsolidaci- jo obstoječih razmer v Berlinu prišel. V ZDA pravijo, da za dru- go niti ne gre, marveč le za znos- no sožitje, za modus vivendi. To ni kaj prida izjava, a vendarle bolje kot nič. Sožitje še ni vojna in dokler sožitje traja, so tudi po- goji za nadaljnje razgovore. Nem- ci te razgovore v Moskvi pozorno zasledujejo, čeprav o njih ni no- benih dokumentov. Posebno jim gre na živce protinemško razpo- loženje v zahodnem taboru, ki je tolikšno, da ga ne gre ignorirati. Tri stvari omenjajo za vzrok zad- njega protinemškega vala: Eich- manov proces, aretacijo »^jugo- slovanskega partizana« Vračariča in izreden uspeh Shirerjeue knji- ge o vzponu in propadu nacinnal- socialistične Nemčije. Nacistični inferno si je Evropa vendarle za- ■ pomnila, ni ga v 16 leiih pozabi- la. Zahodna Nemčija bi rada do- kazala, da so se Nemci spreme- nili, da senca nemške preteklosti po krivici visi nad nemško seda- njostjo. Fašistični zli duh je pod zašči- to angleške mornarice zar jul svo- jo bojno pesem v Libanonu, da bi vrnil od izvenblokoiiskc uarnerjc- nosti v zahodni blok. Fa^istoni, ki se tu imenujejo populisti, se to sicer ni posrečilo, i^endar je to vsem arabskim državam rosen memento, da so koloninlistične mračne sile na delu. Nobena u- metna megla ne more skriti, kak- šne namene ima kraljevska mor- narica. Cesar je nag. Po volji zahodnega bloka je Portugalska 34 let v rokah klem- fašista Salazarja. Njegova vlada ima pečat senilnega razpadanja, ta ko da sta se Salazarja praktično odrekla dva velika patrona ZDA in Anglija. Salazar je ostal sam v sporu z Indijo, nič kaj prida pod- pore si nima obetati v Angoli. Ce je zdaj v dveh letih spravil s sveta že drugi upor, ni rećpno, da se bo obdržal še po tretjem. S tem pa ni rečeno, da sta ZDA in Anglija za popolno demokratiza- cijo na Iberskem polotoku. Zaradi Ir'ana ne bo vojne. Nem- ci pa pravijo, da so se Nizoz''mci nečastno vdali. Ce že pristajajo na zahteve Sukarnove države, bi morali to storiti pod določenimi jamstvi za nizozemske pravice. Zahodni svet se ne sme nikjer umakniti nemočno, tako prauijo. Ali ni tudi v tej zahtevi volk brez krinke? Ni čuda, če se zad- nje čase vedno bolj govori o ne- sposobnosti OZN. OZN je bila u- stanovljena za to, da se narodi enakopravno pogovore o vsph ne- soglasjih. In seveda v dostojnem tonu! Toda dostojnosti nt — ce- sar je vendar nag! T. O. Le fako naprej JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE POD GESLOM »MOJ KRAJ — VČERAJ, DANES IN JUTRI« SO ZAKLJUČENE, JE V RAZGOVORU DEJALA TAJNICA OKRAJNE ZVEZE PRI- JATELJEV MLADINE TOV. MARICA VOLFERLOVA. — Koliko odredov pa je lansko- letna aktivnost pionirjev sploh zajela? — V akciji je sodelovalo vseh 137 pionirskih odredov. S to šte- vilko in dejavnostjo, ki so jo po- kazali smo lahko zadovoljni. Ne moremo pa biti zadovoljni z vse- mi odredi. Nekateri so delali več, drugi manj. V glavnem so bili njihovi uspehi odvisni od materi- alnih pogojev, zlasti pa še od pri- zadevnosti prosvetnega kadra, ki je bil nosilec celotne akcije. Go- tovo pa je, da bi lanskoletna pio- nirska aktivnost dosegla še po- membnejše rezultate, če bi v vseh občinah delali tako marljivi od- bori, kot je bil to primer v žalski. — Kako ocenjujete uspehe lan- skih pionirskih iger? — Ce bodo v pionirskih odre- dih nadaljevali z začetim delom, in če bodo tudi v naprej delali krožki, ki so zaživeli lani, potem bomo lahko z aktivnostjo pod ge- slom »Moj kraj — včeraj, danes in jutri« zadovoljni. Zavedati se namreč moramo, da tudi v tem primeru, kakor za vsakoletno ak- tivnost Jugoslovanskih pionirskih iger, ne gre za kampanjsko akci- jo, temveč za začetek sistematič- nega obravnavanja in dela na do- ločenem področju. Zato bi bilo napak, če bi pionirski odredi letos pozabili na delo, ki so ga začeli lani in pred dvema letoma ter se v celoti posvetili le telesni vzgoji, ki je nosilec letošnje akcije jugo- slovanskih pionirjev. Ce bodo le- tos zanemarili ostale aktivnosti in se posvetili le telesni vzgoji, po- tem bi morali govoriti o kam- panjski akciji, kar pa ni nameii Jugoslovanskih pionirskih iger. Izkušnje lanskoletne akcije so tudi pokazale, da bi morali v več- ji meri zaživeti starešinski sveti pri pionirskih odredih. Kjerkoli so pri pionirskih odredih delali starešinski sveti, tam so tudi do- segli sorazmerno boljše rezultate, kot v onih, kjer sodelovanja več- jega števila državljanov pri ob- ravnavanju pionirske dejavnosti niso poznali. Po dosedanjem delu pa lahko priporočamo še večjo materialno okrepitev pionirskih odredov, u- stanavljanje pionirskih klubov, delavnic in podobno. Kot rečeno, je še dejala tov. Volferlova, so bili v akcijo vklju- čeni vsi pionirski odredi, njih de- lo pa so, ali bolje rečeno, naj bi usmerjali občinski odbori Jugo- slovanskih pionirskih iger. Sestav teh odborov v nekaterih občinah ni bil zadovoljiv, saj so bili v njih ljudje, ki so bili preobloženi z drugimi funkcijami ali pa niso imeli dovolj smisla za delo z mla- dino. Med najboljše občinske od- bore Jugoslovanskih pionirskih iger je lani sodil v Žalcu, ki je s svojim delom skozi vse leto do- segel izredno lepe rezultate. Kljub vsem težavam pa so lan- ske pionirske igre dosegle svoj namen. Pionirji so pod vodstvom prosvetnih delavcev spoznali svoj kraj. Z obiski v tovarnah, v sre- čanjih z družbenimi in politični- mi delavci pa so približali šolo življenju. Ob zaključku iger so skoraj vsi občinski odbori pripravili primer- ne proslave, na katerih so razde- lili praktična darila mnogim od- redom. Občinski odbori Jugoslo- vanskih pionirskih iger v Celju, Žalcu, Šentjurju in Konjicah so za nagrade zbrali nad dva mili- jona dinarjev, razen tega pa sta Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger ter Okrajna zveza prijateljev mladine prispevala v darilih še okoli 1,2 milijona di- narjev. Želim, da bi pionirski odredi, je zaključila razgovor tov. Vol- ferlova, dobro koristili praktična darila, da bi nadaljevali z delom, ki so ga med letom utrdili. Go- tovo pa je tudi to, da bodo pod vodstvom dobrih starešinskih sve- tov in tesno povezani z družbe- nimi in političnimi organizacija- mi dosegli še večje uspehe. Tudi pionir Miloš se je izkazal na nedavni reviji pionirske dejav- nosti v Celju. Kot velik umetnik je zaigral Beethovnovo »Ekosezo«.. Ob prvem biltenu Pred kratkim je Zavod za za- poslovanje delavcev v Celju izdal prvi Bilten in s tem izpolnil vr- zel, ki je obstojala. Zavod deluje za občine Celje, Laško, Šentjur in Šmarje. To je dokaj široko ob- močje in je prav, da o delu, iz- kušnjah in nalogah informira šir- šo javnost ter obenem posreduje rezultate svojega dela tudi dru- gim zavodom in ustanovam, ki jih zanima ta problematika. Prvo številko je celjski Zavod ob 5-letnici službe poklicnega a- smerjanja in svetovanja v Celju namenil temu. Uredila sta jo prof. Albin Podjavoršek in Mitja Um- nik ter obsega preko 70 strani. Ker zajema predvsem vprašanje o poklicnem izobraževanju mla- dine, so jo poslali vsem šolam v okraju. V prihodnje bo prav s šo- lami potrebno razviti tesnejše so- delovanje. Poleg razprav o poklic- nem usmerjanju in svetovanju obravnava še poklicno rehabilita- cijo in zaposlevanje invalidov ter posebej še prizadevanje za po- klicno usmerjanje mladino pri Zavodih v Žalcu in Slovenskih Konjicah. Podobne Biltene bodo izdajali občasno in bodo v njih obravna- vali široko problematiko, ki jo v družbeni praksi vedno bolj nujno obravnavajo Zavodi za zaposle- vanje delavcev, da bodo krepili stike s šolami, podjetji in osta- limi. s. Za boljše delo sekcii Na območju mozirske občine so že pri vseh krajevnih organizaci- jah Socialistične zveze ustanovili več sekcij. Na žalost pa je zaen- krat ostalo le pri tem, pri usta- novitvi, dlje od tega pa še niso prišli. Skratka, sekcije še niso za- živele, pa čeprav imajo obilo mož- nosti, da bi v razpravo o aktu- alnih problemih zunanje politike in prav tako o nalogah in načrtih komune vključile večje število državljanov. Zato so predstavniki krajevnih organizacij sklenili, da bodo prav kmalu izdelali po- drobne načrte ne samo o svojem delu, temveč zlasti še o delu sek- cij. TRIJE NOVI MLADINSKI AKTIVI Nedavna letna konferenca mla- dine konjiške občine je pokazala, da je mladinska organizacija v minulem obdobju dokaj uspešno delovala. V svojih vrstah ima o- koli devet sto mladih ljudi, ki so člani aktivov v podjetjih, na vasi in v nekaterih šolah. Lani so u~ stanovih tri nove mladinske or- ganizacije na vasi ter dve v o- snovnih šolah. Čeprav je bilo v zadnjih letih izvoljenih v organe upravljanja precej mladih ljudi, analiza kaže, da se mladi delavci in delavke v teh organizacijah še niso najbolje znašli. Zanimiva je ugotovitev, da je več mladih ljudi v delavskih svetih gospodarskih organizacij, kot pa v ostalih organih uprav- ljanja. V. L. Problemi sveta za verstvo družine Na nedavni seji obeh zborov Občiinskega ljudskega odbora v Mozirju so odborniki med dru- gim poslušali poročilo sveta za varstvo družine in sveta za soci- alno varstvo. Posebno delaven je bil svet za varstvo družine, ki ima pod skrbstvom kar 414 mla- doletnikov, od tega 100 otrok pa- dlih borcev. Svet je skrbel pred- vsem za njihovo šolanje, v dru- ž'nah alkoholikov za игзјапјз družinskih razmer in podobno. Za podpoire in oskrbnine v domovih je svet izplačal v lanskem letu nekaj nad tri in pol milijone di- narjev. Svet za socialno varstvo pa je skrbel za socialno ogrožene oe- be, za rehab.tilacijo in zaposlo- vanje invalidov, ki niso socialno zavarovani itd. V občini je nad 120 socialnih pudpirancsv. Pov- prečna mesečna podpora znaša blizu tri tisoč dinarjev, kar je malo. Na ločenih sejah sta oba zbora razpravljala in sklepala o neka- terih gospodarskih zadevah. Tako so odboimiki potrdili sklep priza- detih kolektivov o spojitvi kme- tijskega posestva Savinja in zgor- nje savinjske kmetijske zadruge. Razen tega so potrdili pripojitev trgovskega podjetja »Splavar« v Rečici ob Savinji k trgovskemu podjetju ^--Savinja« v Mozirju ter združitev gostilne ►►Turist« v Gor- njem gradu z gostinsdcim podje- tjem »-Na trgu« v Mozirju. Oba zbora sta še dala poroštve- no izjavo kmetijskemu gospodar- stvu »-Savinja« in sicer 11 mili- jonov za najetje investicijskega posojila ter 5.5 milijonov za obrat- na sredstva. Sprejela sta tudi pra- vila družbenega sklada za šolstvo. -er Medtem, ko sta na okrajni reviji pionirske dejavnosti pod naslovom »Povej, zapoj, zaigraj« sestri- ci Eva in Neda igrali Deldevovo »Pravljico o zvončidh«, je mala Darja risala otroško glavico. Socialistična zveza v statutu komune Na petem kongresu SZDL Jugoslavije je bilo točno do- ločeno, kakšno vlogo naj za- vzame Socialistična zveza, da bo postala sestavni del celot- nega družbenega upravljanja pri nas. Od tedaj se delo or- ganizacij Socialistične zveze prilagaja tej zahtevi tako po vsebini kot tudi oblikah. Za- radi tega se je tudi vpliv Socialistične zveze v zadnjem obdobju znatno povečal na vsa dogajanja '>'V komunah. Zdaj gotovo ni več vpraša- nja, ki ga ne bi na en ali drug način obravnavale or- ganizacije Socialistične zve- ze, pa naj si bo to na sejah vodstev, ali pa tudi v sekci- jah, na javnih tribunah in podobno. Celo tista vpraša- nja, za katere so prej menili, da spadajo v izključno pri- stojnost obravnave podjetij, sindikatov ali ljudskih odbo- rov, postajajo zdaj predmet in naloga organizacij Socia- listične zveze. Zato je povsem razumljivo, zakaj se v zadnjem času, ko se veliko razpravlja o bodo- čih statutih komun, govori tudi o ustrezni vlogi in me- stu Socialistične zveze v njih. Čeprav so razprave o teh statutih šele v povojih in če- tudi je precej stvari še ne- razčiščenih, pa mnoga vpra- šanja niso več sporna. Na primer: če bo statut komune točno določil in zagotovil pravice državljanov in samo- upravnih organov pri sodelo- vanju v upravljanju družbe- nih služb in nalog v komuni, potem je prav tako razum- ljivo, da ta statut ne bo mo- gel prezreti določenih pravic Socialistične zveze, ki se bo čedalje bolj razvijala kot splošna politična tribuna ob- , čanov in ki bo čedalje bolj odločno vplivala na formira- nje stališč in na vsklajevanje notranjih odnosov v komuni. Zavoljo tega menijo, da je treba v statutih komun jasno povedati, da morajo biti vod- stva, oziroma organizacije Socialistične zveze redno in sistematično obveščena o de- lu vseh samoupravnih orga- nov in organizacij, predvsem pa ljudskega odbora. Zaradi tega bi morali vsi ti organi in organizacije obveščati So- cialistično zvezo o svojem delu, sklepih, odlokih in po- dobno. Razen tega bi morali ime- ti predstavniki vodstev in organizacij Socialistične zve- ze pravico, da sodelujejo na vseh sestankih organov u- pravljanja, na katerih bi ob- ravnavali važnejša vprašanja in prav tako pravico, da na teh sestankih nastopajo s predlogi, mišljenji, kritiko itd. Razumljivo je, da bi s tem Socialistična zveza ne imela pravice do neposred- nega odločanja ali do sode- lovanja v odločanju; njeno delo bi se naj uveljavilo zla- sti v obliki političnega vpli- va na sprejemanje določenih sklepov. Prav tako menijo, da bi Socialistična zveza lahko imela pravico neposrednega vpliva na delovne kolektive, zlasti takrat, kadar ti iščejo rešitve za svoja vprašanja in celo, da bi tako kot sindika- ti, imela pravico do sklica- nja sestankov kolektivov. In spet, kot vsi ostali organi v komuni, tudi Socialistična zveza ne bi imela pravice, da spreminja sklepe samouprav- nih organov v podjetjih; imela pa bi dolžnost, da bi k reševanju najvažnejših vpra- šanj angažirala čim večji krog proizvajalcev in uprav- Ijalcev. In končno, kadar bi bilo govora o splošnih problemih komune, za katere so zain- teresirani vsi državljani, bi Socialistična zveza imela pravico, da daje ljudskemu odboru ali njegovim organom svoje predloge, nadalje, da sodeluje na sejah, na katerih bi razpravljali o teh proble- mih itd. Posebna naloga Sociali- stične zveze se zrcali v ob- veščanju državljanov o delu samoupravnih organov in problemih, katere rešujejo. Razen tega naj bi socialistič- na zveza sprožila pomemb- nejša vprašanja na javni razpravi in zagotovila, da bi na takšne zbore prišli tudi predstavniki prizadetih orga- nov. Nekateri celo menijo, da bi bilo prav, če bi Sociali- stčna zveza dobila pravico za sklicanje zborov volivcev, nadalje, da bi dajala pobudo za najrazličnejše referendu- me itd. Mnoge od teh nalog ne predstavljajo novost, saj je veliko organizacij Sociali- stične zveze že doslej imelo aktivno vlogo pri obravnava- nju in reševanju najvažnej- ših problemov v komuni. Ve- liko bolj gre za to, da bi vse te pravice in dolžnosti Soci- alistične zveze dobile ustrez- no in »uzakonjeno« mesto v statutu komune. Vse te naloge pa nalagajo precejšnjo odgovornost tudi vodstvom in celotnim orga- nizacijam Socialistične zve- ze, ki se bodo morale v bo- doče z dosti večjo odgovor- nostjo, analitično in princi- pielno lotiti vseh problemov. Socialistična zveza ne bo več tolmačila in popularizirala odloke in sklepe posameznih organov upravljanja, temveč bo morala več sodelovati v pripravi in formuliranju teh zaključkov ter skrbeti za pravice in interese tako dr- žavljanov kot skupnosti. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 12. januarja 1962 NAŠI DELEGATI na petem občnem zboru republiškega šteta sindikatov Slovenije Minuli petek je bil v Ljubljani peti redni občni zbor re- publiškega sveta sindikatov Slovenije. Uvodno poročilo o de- lu republiškega sveta in o neposrednih družbeno političnih nalogah sindikatov, je imel predsednik Stane Kavčič. V raz- pravi pa so med drugim sodelovali tudi nekateri delegati iz celjskega okraja, kot Emil Pepelnjak, Jože Beve, Rafko Ža- gar in Joško Plahutnik. Za današnjo številko našega lista smo izluščili misli iz razprave, ki sta jo imela predsednik Občinskega sindikal- nega sveta v Celju Jože Beve ter predsednik Občinskega sin- dikalnega sveta iz Šoštanja Rafko Žagar. Jože Beve, Celje Za demokratičnost poslovanja z ozirom na odgovorno delo sindikalnih delavcev menim, da smo premalo napravili za izobra- ževanje sedanjega in perspektiv- nega sindikalnega kadra. Mislim,: da bo treba nuditi več pomoči za ideološki in politični dvig kadra, za konkretno reševanje vsako- dnevnih problemov itd. Doseda- nja praksa, ko smo v vodstva ob- činskih in osnovnih sindikalnih organizacij postavljali ljudi ter jih pustili brez pomoči in pripo- močkov nam narekuje, da bo tre- ba v bodoče pripraviti več raznih seminarjev za sindikalne delavce. Ti seminarji naj bi bili v obliki razgovorov, v katerh bi razčišče- vali najaktualnejše naloge. Y sindikalnih podružnicah ima- mo veliko primerov, da izvolijo za njenega predsednika človeka, za katera že v naprej vedo, da ne bo sposoben reševati odgovornih nalog. Zato ni naključje, da sin- dikalna organizacija ne more raz- viti svoje dejavnosti. Ce govorimo o ideološko poli- tičnem izobraževanju v sindikatu, bi bilo prav, če bi govorili o ena- kem izobraževanju tudi v raznih upravnih forumih, vsaj toliko, da bi imeli nekateri ljudje osnovne kvalifikacije za demokratično po- slovanje. Morda bi kazalo neka- tere odgovorne ljudi poklicati na razne seminarje o demokratičnem poslovanju našega družbenega si- stema. Nekateri primeri v celjski občini namreč potrjujejo, da so še ljudje, ki odločajo, a zelo malo poznajo, ali pa nočejo izvajati os- novnih načel socialistične demo- kracije. Tako poznamo primere, i zlasti okoli predpisovanja dodat- ' nih finančnih obremenitev za ne- j katera manjša podjetja, kjer ti ] ljudje kršijo ne samo demokratič- I no poslovanje v občini, ampak potegnejo v to še ostale vodilne ljudi iz podjetij, ki potem izve- dejo nekatere dogovore mimo sa- moupravnih organov. S tem ne škodujejo samo samim sebi, am- pak tudi tovarišem iz gospodar- skih organizacij, ki zavoljo takih postopkov zgubljajo zaupanje pri delovnih ljudeh. Ce se ti postopki trenutno v podjetjih še ne ma- ščujejo in obsodijo, pa se bodo prav gotovo tedaj, ko bodo člani kolektivov volili svoje direktorje. Razumljivo je, da se tedaj ne bo- do odločili za človeka, ki ni delal s kolektivom in ki je živel izven podjetja, izven delavskega samo- upravljanja. Menim, da se kolek- tivi takrat ne bodo odločili za takšne ljudi; gotovo pa je, da ne bodo dobili zaslombe in zaposlit- ve niti pri tistih, ki so jih nava- jali na izvajanje nedemokratičnih postopkov. To sem povedal zaradi tega, ker mislim, da bodo morale sindikalne organizacije pravočas- . no zavreti in napraviti konec ta- ' kim pojavom. , PLANINSKI KOTICEK TUDI POZIMI NE SME PRAVI PLA- NINEC MIROVATI, skrbeti mora, da obdrži kondicijo in da bo sposoben v poletni sezoni spustiti se na daljše in težavnejše izlete. 1 Iz Celja imamo zelo ugodne zveze a] vlakom in z avtoibusi na vse bližnje vr- hove. Poleg običajnega izleta na Celjsko ko- čo ali k sindikalnemu domu nn Svetini, so priljubljeni še izleti na Šmohor, Ko- pitnik, Gore, Kal in Mrzlico, Lovrenc, Lisco, Kum, Bohor. Cenišeniško pia-, nino, Zasavsko goro, Partizanski vrh,- Oljko, Paški Kozjak, Bot- in ВоШог. Povscd pridejo tudi smučarji na svoj račun. ZA IZLET NA BOC se odpeljemo z jutranjim vlakom malo pred sedmo uro in fmo prav lahko nazaj v Celju že ob 15. uri. Na Boč se povzpnemo črez Ba- bo, precej strmo, pa smo v eni uri že pri Šmiklavžu pri dotmu Planinskega dr društva Poljčane. Ta pot je vseskozi zelo dobro markirana. Druga pot pelje po nekdanji riži črez Titov kamen ne- posredno na vrh Bfl^ča, kamor nas po sedaj ne bo vleklo, ker razpadajoči raz- gledni stolp ni več dostopen, drugačep « ni razgleda z vrha Boča. Nad planinskim domom je strmo'trav-' nnško nobočje Boča zelo ugodno za smučame. seveda za že izvežbane smu- čarje, dočim imajo začetniki v smučanju dovolj primernega terena okoli doma. Boč je znan tudi po težkih borbah, ki so se tu vršile in je padlim partizanom postavljen spomenik na travniku pred domo'm. PLESNIKA FRANCA so pretekli teden poko.pali na solčavskem pokopališču. Do- segel je visoko starost in je zadnji iz- med treh markantnih oseb Loiarske do- line. Oče Logar je že davno med pokojniki, oskrbnik nekdanjega Piskernikovega za- vetišča. Fort. je preminul pred več leti. sedaj je šel za njima še Plesnik Franc, vsesplošno znan med planinci in lovci, ki so prihajali v Logarsko dolino. Tu so se ustavili tudi pri Plesniku. rn to v hclelu Plesmik. ki pa je postal žrtev požara med zadnjo svetovno vojno, poz- neje pa v Plesnikovi gostilni, kjer go- spodari sedaj pcikojnikov sin. Planinci in lovci bomo Franca Ples- nika ohranili v lepem spominu. Dr. M. Parada hurmonkarjev Harmonikarji »Svobode«, к^ jih že leta uspešno vodi Oskar Leskovšek, bodo v nedeljo ob osemnajstih znova pripravili pri- jetno presenečenje. V Narodnem domu bodo imeli »Parado har- monikarjev«, kjer bodo prikazali svoj napredek od lanskega leta. Ker bodo mladi harmonikarji za nastop pripravili svoja najboljša dela, pričakujejo čimveč poslušal- cev. Rafko Žagar, Šoštanj Družbeno ekonomsko izobraževanje Uvodni del svoje razprave je tov. Žagar posvetil uvedbi pri- spevka na izredni dohodek gospo- darskih organizacij. Prav je, je dejal, da imamo v sistemu delitve instrument, ki zajema ekstra pro- fite, seveda pod pogojem, da tak instrument nima davčnega, prora- čunskega značaja, temveč, da re- snično učinkuje le na tisti del do- hodka, ki ima značaj ekstra pro- fita. Iz nekaterih primerov, ki so očitni tudi v Šoštanj ski občini, pa ima ta instrument dve pomanj- kljivosti in sicer v kakovosti sa- mega instrumenta ter v mehaniz- mu določanja zneska izrednega dohodka. Ko je govoril o notranji delitvi v gospodarskih organizacijah je ugotovil, da so nekatere gospo- darske organizacije premalo ob- delovale bistvo delitve čistega do- hodka. V gospodarskih organiza- cijah so se pogovarjali bolj o de- litvi, manj pa o ustvarjanju sred- stev. Tako so z delitvijo želeli za- gotoviti primerno raven osebnih dohodkov, ostanek pa so namenili v sklade. Posledica takšnih na- ' pačnih izhodišč so zgrešene pred- stave o tem, kdo je nosilec ust- varjanja in uživanja sadov dela. To odseva tudi iz razprav, saj analiza pravilnikov kaže na do-, kajšnjo centralizacijo sredstev in slabšo materialno decentraliza- \ cijo. Od tod izvirajo tudi težave pri uvajanju ekonomskih enot, zlasti tistih, ki so oblikovane sa- mo zato, da je zadoščeno politič- nim oblikam. Zato ni čudno, da prihajajo do izraza razprave, ki dele proizvajalce na dve skupini, na ene, katerih zasluga in delež naj se meri z fizično produktiv- nostjo dela in tiste, ki si pripisu- jejo zasluge za ekonomsko pro- duktivnost dela. To kaže, da bodo morale sindikalne organizacije več delati na družbeno ekonom- skem izobraževanju proizvajalcev, da bodo le-ti razumeli mehani- zem delitve in s tem vlogo proiz- vajalca v novih pogojih upravlja- nja. V prihodnjem razdobju čaka sindikalne organizacije težka na- loga, saj bodo morale opozarjati na kvalitetno izpopolnjevanje pravilnikov in sistema notranje delitve. Kajti le najbolj odločna realizacija delitve čistega in oseb- nih dohodkov po delu bo tudi v bodoče sproščala še večje ustvar- jalne sile proizvajalcev in hkrati krepila upravljanje. Velenjske turistične perspektive šaleško dolino poznamo kot le- po in zanimivo pokrajino, katero rad obišče ne samo naš domači človek, ampak se tudi tujec zazre v njene naravne lepote. Tu je vse zanimivo: lepa gozdnata okolica z mnogimi znanimi vrhovi in pla- ninskimi postojankami, kraji in končno, posebno pozornost zasluži tudi gospodarski razvoj. Dolina ima dobro prometno le- go, kar ji je v preteklosti veliko bolje služilo, kakor sedaj. Zaradi tega so v tej ne preveč obsežni dolini zrasli kar trije gradovi, ki imajo že častitljivo starost. Sko- raj enako stara in zanimiva je Stara vas. ki bo zgodovinarje še močno privlačila. Po vsej verjet- nosti dolina ne bi doživela tako velikanskega razvoja, čc ne bi ko- vač Zaje pred več kot dve sto leti odkril, da se da tudi »z drv- mi izpod zemlje« dobro kuriti. Lignitna kadunja je precej ob- sežna in globoka, saj inaša njena debelina tudi po 115 metrov. Več- ji razmah je rudnik doživel pod lastništvom Daniela von Lappa. Prav neverjetni razvoj je doži- velo Velenje v poslednjih letih. Zanimivo je primerjati staro trž- no središče Velenja z novim, saj kot nikjer drugje v Sloveniji, sta še vedno drug poleg drugega. Ve- lenje je s svojimi napravami in objekti kakor ustvarjeno za od- dih in razvedrilo. Toda, v Velenju beležijo le malo obiskovalcev. Do- slej tudi ni bilo pravih nočitvenih kapacitet. Zdaj je v tem pogledu že bolje. Tako je bilo na primer oktobra lanskega leta več nočitev, kakor leto prej v najbolj obiska- nem mesecu. Obisk v zadnjih šti- rih mesecih lanskega leta pa je prekoračil številko celega 1960. leta. Glavni vzrok takšnega pora- sta je gotovo novi hotel. Zato ni naključje, da je zadnji čas močno zaživelo tudi velenjsko turistično društvo. Novi upravni odbor, ki mu predseduje direktor hotela Paka tov. Mitja Lap, bo imel veliko dela, če bo hotel ure- sničiti program, ki ga je društvo sprejelo na občnem zboru. Prva naloga jih čaka v izdaji ličnega prospekta, druga tiči v ureditvi kraške jame »Hude luknje«, itd. Dosti dela bo tudi z razširitvijo in povečanjem delavske restavra- cije. Skratka, toliko naravnih in družbenih pogojev za razvoj tu- rizma, kot jih ima Velenje, ima le malo mest pri nas. Perspektive so lepe in kot vse kaže tudi pri- pravljenost ljudi, da bi jih izko- ristili, je tu. Zup IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Ponekod so še vedno prepričani, da so ti stroji in naprave pravilno zaščitene. Zanima nas, kaj bodo rekli potem, ko se bo pripetila nesreča? Izgovorov bo nebro j, krivda pa...? Koristne pobude Medtem ko so v mnogih podjetjih komaj sprejeli pra- .vilnik o razdeljevanju čiste- ga in osebnih dohodkov, pa je n. pr. sindikalna organi- zacija pri celjskem Ingradu že začela z akcijo za njego- vo popravo. Ta predlog je bil tudi na dnevnem redu raz- širjene seje predsedstva sin- dikalne podružnice, na kate- ri so med drugim sprejeli od- ločitev, da naj sindikalna or- ganizacija predlaga delavske- mu svetu takšno spremembo pravilnika o osebnih dohod- kih, po katerem bi zagotovili najnižje prejemke v višini nad 16.000 dinarjev, medtem ko bi najvišji ne smeli za normalno opravljeno delo preseči 96.000 dinarjev. Zanimiva in posnemanja vredna pa sta še dva sklepa. Tako bodo po prvem pred- lagali ureditev pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov, oziroma o plačevanju kilo- metrin, po drugem pa pripo- ročili ustanovitev posebnih skladov pri ekonomskih eno- tah, iz katerih bi krili razli- ko manjših zaslužkov tistih delavcev, ki zaradi starosti ne morejo izpolnjevati pred- videnih obveznosti po nor- mah. Pobuda sindikalne organi- zacije Ingrada zasluži naj- večjo pozornost, saj kaže, da sindikalna organizacija od- ločno posega v notranje živ- ljenje in dogajanje. Železarna Štore pred rekonstrukcijo LETOŠNJE NOVO LETO JE KOLEKTIVU ŽELEZARNE STORE PRINESLO RAZVESELJIVO VEST, DA JE UPRAVNI ODBOR JUGOSLOVANSKE INVESTICIJSKE BANKE FI- NANČNO ODOBRIL INVESTICIJSKI PROGRAM, KI GA JE PREDHODNO REVJDTRAT.A 7VEZNA REVIZIJSKA KOMI- SIJA IN GA POTRDIL SEKRETARIAT ZA INDUSTRIJO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA. TAKO JE ŽELEZARNA ŠTORE TRETJA ŽELEZARNA V SLOVENIJI, KI JI JE OMO- GOČENA REKONSTRUKCIJA. OKROG 17 MILIJARD INVESTICIJ Po podatkih, ki nam jih je s tem v zvezi posredoval direktor Železarne Štore Tugomer Voga, znašajo skupna investicijska sred- stva okrog 17 milijard dinarjev, od tega je bilo odobrenih za os- novna sredstva 12 milijard 974 miliionov 717 tisoč, za obratna sredstva pa 770 milijonov 117 ti- soč, medtem ko znaša lastna ude- le7ha podiotja 10 odstotkov ali milijardo 570 milijonov dinarjev. KAKŠEN JE INVESTICIJSKI PROGRAM? Investicijski program, za kate- rega je predvsem značilno, da so ga v celoti izrlpiali podip+iv ob sodelovanju domačih tehničnih, ekonomskih in komercialnih stro- kovnih kadrov ter s pomočjo pro- jektanta ing. Dideka s sodelavci iz Ljubljane, predvideva razširitev Železarne na novo lokacijo v ne- posredni bližini sedanjih objek- tov, kilometer in pol v smeri pro- ti Celju. Po tem programu bodo na starem mestu ostali elektro- plavži in aglomeracija, livarna valjev in kokil, obdelovalnica va- ljev in deloma pomožni in ener- getski obrati, medtem ko bodo na novem prostoru zgradili jeklarno, valjamo in livarno specialne, mo- dularne litine za potrebe stroje- gradnje, brodogradnje, avtomo- bilske industrije i. dr. Lokacija novih objektov omo- goča funkcionalno povezanost; je- klarne in valj ame in hkrati funk- cionalno povezanost livame va- ljev in kokil s predvideno obde- lovalnico valjev. Prednosti te po- vezave so zlasti v tem, da bo lah- ko rekonstrukcija potekala, ne da bi motila proizvodnjo in ne da bi bilo torej prizadeto tržišče. Investicijski program je prvot- no predvideval dve fazi — prvo do leta 1965 in drugo po tem letu, vendar je Železarna spričo objek- tivnih pogojev pristala na krajši rok, po katerem naj bi bila re- konstrukcija opravljena do konca 1966. leta. Tako bodo s priprav- ljalnimi deli pričeli že na pomlad, pri čemer bo prišla v poštev re- gulacija Voglajne in ureditev tra- se za dvovozno cesto s priključ- kom na Teharje, kasneje pa še ureditev cestnega omrežja in že- lezniške transportne mreže s pri- ključkom na celjski tovorni kolo- dvor v Cretu, pa prav tako posta- vitev elektrotrase Selce—Štore s 110 tisoč voltov napetosti, za kar obstoje že vsi projekti. Hkrati s pričetkom gradbenih del za je- klarno in valjamo in deloma za drugi elektroplavž kapacitete 24 tisoč kilo volt amperov je za prvo leto rekonstrukcije že sklenjena pogodba z avstrijsko tovarno Elin za dobavo novega pečnega trans- formatorja moči 18.000 kilo volt amperov, kar bo omogočilo, da bo obstoječi plavž že marca 1963 povečal proizvodnjo za 14.000 ton surovega železa letno. Skupna po- trebna devizna sredstva za uvoz- no opremo bodo znesla 11 mili- jard 519 milijonov, gradbeni ob- jekti pa okrog 5 milijard dinar- jev. Opremo bo dobavila Poljska, Norveška ali Zahodna Nemčija, Anglija, Italija, Švica in Fran- cija. PRIMERJAVE IN REZULTATI Po končani rekonstrukciji bo Železarna Štore popolnoma funk- cionalno in tehnološko zaokrože- na celota s specializirano proiz- vodnjo surovega železa in valja- nih proizvodov, zlasti pa edini proizvajalec valjev v Jugoslaviji. Tako se bo proizvodnja aglomé- rala povzpela od sedanjih 37 na 105.000 ton, surovega železa od 35 na 100.000 ton, surovega SM in elektrojekla od 33 na 100.000 ton, valjanih proizvodov od 32 na 80.000 ton, obdelanih valjev od 2600 na 10.000, kokil od 2500 na 4500 in modularnega liva od 5.500 na 6.500 ton letno. Nova elektroobločna peč bo omogočila, da bo livama osvajala višjo kvaliteto plemenitih jekel, medtem ko bo valj ama proizva- jala vrsto specialnih profilov, ki spričo malih količin ne prihajajo v poštev v proizvodnji večjih li- varn. Nadalje bo razširila proiz- vodnjo valjev poleg na potrebe čme metalurgije še na barvno metalurgijo, industrijo gume, pa- pirja, mlinsko industrijo, razen tega pa bo te produkte tudi iz- važala. Modulama litina, ki jo Železarna z uspehom proizvaja že dve loti, bo lahko spričo svojih lastnosti zamenjala jeklene odlit- ke in deloma odlitke iz temprane litine, kar prihaja v poštev zlasti za avtomobilsko industrijo :n strojegradnjo. Podjetje proizvaja to vrsto litine tudi za tovarno Om v Italiji in v kolikor bodo rezul- tati ugodni, bo lahko sklenilo z njo dolgoročno pogodbo. S pro- izvodnjo kvalitetnega belega ka- kor sivega surovega železa in zr- calovine pa bo Železarna ustva- rila sebi lastno surovinsko osno- vo, ker bo koristila tekoče železo v nadaljnji predelavi v jeklarni in livarni valjev in kokil. Suro- vinska osnova je naposled dana tudi z razširitvijo jugoslovanskih železnih rudnikov, preostale po- trebe pa bo Železarna krila iz republiških virov s predelavo od- padnega blata v tovarni glinice v Kidričevem, piritnih ogorkov papirnic in deloma kemičnih in- dustrij. Železarna predvideva tu- di, da bo v elektroplavžih ko- ristila kot redukcijsko sredstvo polkoks, pridobljen iz velenjske- ga lignita, to je, novo tehnološko gorivo — daljinski plin iz bodoče veleplinarne. Prdnostá velenj- skega plina ob istočasnem koriš- čenju plina iz obeh plavžev bodo predvsem v kalorični moči, kva- liteti in ugodni ceni. Tako se bo r>o izvršeni rekon- strukciji celotni dohodek podjetja povečal od sedanjih 7 milijard 900 milijonov na 20 milijard di- narjev, čisti dohodek pa od 2 mi- lijard 45 milijonov na 5 milijard 844 milijonov dinarjev. VPLIV REKONSTRUKCIJE NA ZAPOSLENOST Izvršitev rekonstrukcije pred- videva tudi povečanje števila za- poslenih in sicer za 350 delavcev in uslužbencev ali za 16,6 odstot- kov. Vendar pa bodo v Železarni skušali ob izdelavi glavnih pro- jektov to število zreducirati, tako da bi praktično ostali pri istem številu — 2000 — kot doslej. Ker se bo stopnja mehanizacije nam- reč bistveno povečala, bo moral izobraževalni center prekvalifici- rati preko 900 delavcev. V ta na- men že pripravljajo podroben program izobraževanja, ki ni za- snovan na principu izobraževanja na delovnih mestih, pač pa v skladu s tehnološkimi potrebami. Tudi v pogledu stanovanjske izgradnje pripravljajo ureditveni načrt, po katerem bi v roku os- mih let zgradili 1000 novih stano- vanj. NEREŠENO VPRAŠANJE — ŠAMOTARNA Železarna Štore je pri izdelavi investicijskega programa predvi- dela tudi izgradnjo nove šamo- tame s kapaciteto 15.000 ton, ka- tere proizvodnjo bi usmerili na izdelavo specialne opeke iz od- padnega korunda tovarne v Ru- šah, kakor na izdelavo visoko od- pornega ognjestalnega materiala. Te rekonstrukcije pa zvezna re- vizijska komisija ni obravnavala, čeprav predvideva konkurs tudi razširitev in izgradnjo objektov za proizvodnjo ognjeodpornega materiala. Zato bo Železarna po- novno vložila zahtevek za izgrad- njo te šamotame pri Jugoslovan- ski investicijski banki, ker smat- ra, da je za potrebe Železarne Ravne in ostalih potrošnikov v Sloveniji ta investicija upraviče- na, še zlasti, če upoštevamo, da gre za rekonstrukcijo prve jugo- slovanske šamotarne, ki je od leta 1873 dalje vseskozi krila potrebe jugoslovanskega tržišča, poleg te- ga pa je svoje proizvode tudi iz- važala v Avstrijo. Po osvoboditvi so šamotarne priključili Železarni in je svojo proizvodnjo, čeprav z iztrošenimi osnovnimi sredstvi, povečala za 100 odstotkov od predvojne. Gradnja šamotarne bi stala okrog 985 milijonov dinarjev, za nadaljnjo upravičenost te inve- sticije pa govori še okoliščina, da bodo perspektivne potrebe po sa- motnem materialu v državi po oceni zveznega Zavoda za gospo- darsko planiranje in združenja nemetalov znašale 1963. leta 159.000 ton, medtem ko znaša ka- paciteta samotam 150.500 ton ali 8.500 ton primanjkljaja. V letu 1965 na bodo te potrebe narasle na 181.000 ton, pri čemer bo pri obstoječih kapacitetah že 30.500 ton primanjkljaja. Na podlagi uspehov, ki jih je Železarna Štore dosegla s tem, da je povečala fizični obseg pro- izvodnje kakor celotni dohodek, saj je opustila vso proizvodnjo be- tonskih železov, in ji je po 12-let- ni proizvodnji valjev uspelo po- kriti 90 odstotkov potreb železarn, kakor tudi, da se je zelo afirmi- rala s proizvodnjo kvalitetnega surovem železu v elektroplavžu, smemo upravičeno pričakovati, da bodo vse investicijske nalož- be te uspehe še znatno povečale in jih utrdile ter tako prispevale k utrjevanju materialne osnove našega gospodarstva. K temu pa bo vsekakor tudi pripomogel njen ugoden geografski položaj, saj le- ži končno komaj 250 kilometrov od morja, v bližini .železnih ka- kor asfaltnih cest. Železarna Sto- re, ki je bila ustanovljena že 1845. letq kot rudnik rjavega premoga in je 1851. dobila še železolivarno za proizvodnjo paličnega železa in plošč, bo čez pet let »pretopila« celo stoletje in več! D. Hribar IZ NAŠIH KOMUN Ne le za spomenike podlim, tudi za živeče borce je treba skrbeti Na letaiem občnem zboru žal- ske organizacije Zveze borcev so člani kritično presodili delo do- sedanjega odbora in začrtali smer- nice za prihodnje obdobje. V dokaj plodni in živalni raz- pravi so naglašali, da bo potrebno bivšim borcem, internirancem in in pregnancem, zlasti tistim, ki si ne vedo sami, bolj pomagali, da se bodo vključevali v naše druž- beno in javno življenje in da jim bodo zagotovljeni primerni živ- ljenjski pogoji. Pri tem je mišlje- na predvsem pomoč pri zaposlit- vah na odgovarjajočih delovnih mestih, pomoč pri prekvalifikaci- ji, iskanju učnih mest in štipen- dij njihovim otrokom itd. Pogle- dati bo treba tudi, kaj je z borci na vasi, zlasti s tistimi, ki imajo premalo zemlje ali delovne sile, da bi se dostojno preživljali s kmetijstvom. Njim bo treba nu- diti roko, da se bodo znebili tiste krpe zemlje in se vključili v so- cialistični sektor kmetijstva, kjer je zanje boljša bodočnost. Pri tem lahko prav bivši borci veliko store. Lani je zadnji otrok padlega borca izšel iz osnovne šole. Sedaj se vsi že nahajajo bodisi v sred- njih šolah ali fakultetah ali pa so že našli zaposlitev. S tem pa skrb zanje še ne sme prenehati. Ker nimajo enega ali obeh roditeljev, jim je treba še naprej pomagati v življenju, da se bodo vraščali v naš družbeni razvoj kot polno- pravni člani naše družbe in da bodo napredno usmerjeni. Organizacija Zveze borcev kot celota pa se ne sme zapirati v krog svojih lastnih problemov, ampak mora delovati kot aktivn:i družbena sila, se vključevati v gospodarska, družbena in politič- na dogajanja. Zato je tudi izobra- ževanje borcev tako strokovno kot politično zelo potrebno. Naglasili so tudi, da za tako vlogo organizacije ZB ni dovolj enkraten sestanek članstva na le- to, ampak bi morali iskati več medsebojnih stikov, zlasti pa tudi več stikov z znanimi kmečkimi družinami, ki so bile povezane z osvobodilnim gibanjem. Kritizira- li so tudi odnos nekaterih članov ZB, ki se kljub pismenemu vabi- lu ne vzamejo toliko časa, da bi prišli na zdravniški pregled, ki ga je organizirala organizacija ZB. Poudarili so tudi pomen opiso- vanja dogodkov in doživljajev iz NOB za krajevno kroniko, ki ne smejo toniti v pozabo. Čeprav je glede tega v Žalcu že precej stor- jenega, pa je vendarle še veliko stvari, ki niso zabeležene, a bi jih bilo vredno opisati. Društva PRIJATELJEV MLADINE Letne konference Občinske zve- ze Društev prijateljev mladine se je poleg delegatov društev udele- žilo več predstavnikov političnih organizacij občine, zastopniki Ok- rajne zveze DPM iz Celja in iz drugih občin. Konferenca je na osnovi poro- čila, ki ga je dala Občinska zveza DPM analizirala uspehe doseda- njega dela in predvidela delovni program. Ugotovili so, da je Ob- činska zveza dobro delovala. Ob- činsko zvezo DPM že več let vo- dita Drago Predan in Justi Ko- lobar. Društva so se lotevala raznih nalog. Bolj ali manj uspešno so vsa društva sodelovala s šolami v njihovih prizadevanjih za pove- zavo šole z domom in družino. Pri tem 'so lahko DPM močna o- pora družinam pri njihovih pri- zadevanjih. Večina najodgovor- nejših nalog pa leži na ramah prosvetnih delavcev. Le-ti si za- radi uspešnejšega reševanja raz- nih vzgojnih in socialnih vprašanj želijo večjega sodelovanja širšega kroga državljanov in družbenih činiteljev, kajti vzgoja je družbe- na naloga. Sedaj deluje v žalski občini 12 Društev prijateljev mladine, v Andražu in Ponikvi pa so tudi os- novali pripravljalni odbor za ustanovitev društva. Med 1288 člani društev je kar 927 žena, kar govori o tem, da so žene v teh društvih našle hvaležno torišče družbenega udejstvovanja, Zelo pomembna je tudi skrb DPM, ki jo posveča varstvu in vzgoji predšolskih otrok. Mnogo- kje so prav ta društva iniciator za ustanovitev varstveno vzgojnih ustanov. Vodstveni in družbeni organi na državnih posestvih že uvidevajo nujnost ustanovitve ta- kih ustanov, ki so potrebne tudi kmetijski delavki za njeno raz- bremenitev in varstvo njenih otrok. Na ta način se bo njena proizvodnost zvišala, organizirana skrb za vzgojo otrok pa je tudi zelo potrebna. Kljub prihodnjemu principu, da bodo morali korist- niki sami nositi stroške za uslu- ge varstvenih ustanov, se tega ne bi mogli oprijeti že sedaj takoj, ampak postopoma. Društva prijateljev mladine pa bodo morala smele j e načenjati tudi vprašanja spolne vzgoje, pra- vilnih odnosov med ljudmi. V tem pogledu bodo lahko mnogo storili ' :. petih šolah za življenje, ki jih nameravajo ustanoviti v žalski občini v sodelovanju z delavsko univerzo in mladinsko organiza- cijo. J. G. ŽENSKE BOLJŠE OD MOŠKIH Komisija za šoferske izpite v Slovenskih Konjicah ima precej dela, saj mora preizkušati znanje kandidatov skoraj vsak teden. Seveda je med njima tudi nekaj takih, ki morajo včasih ponavlja- ti, tako da morajo priti po dva- krat pred komisijo. Kot pravijo člani komisije, so ženske pri iz- pitih boljše in jim ni potrebno to- likokrat ponavljati. Brez dvoma je to rezultat boljših priprav. Ćuprija — Celjska ulica Žreb je odločil Kot so pokazala pisma, v kate- rih so bile rešitve novoletne kri- žanke, lahko sklepamo, da je re- ševanje križank zelo priljubljeno razvedrilo med bralci našega li- sta. Do roka smo prejeli nekaj sto rešitev. Pri pregledu pa smo morali žal ugotoviti več nepravil- nih rešitev, kar kaže, da križanka ni bila najbolje sestavljena. Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagra- jence: Prva nagrada 5000 din: Silva Canžek, dijakinja, Celje Gledali- ška 9; dve drugi nagradi po 3000 din: Milja Dolenc, Celje, Kocbe- kova 5/II, Fina Cernelč, Celje, Cankarjeva 13; tri nagrade po 2000 din: dr. Aleksander Hrašo- vec, Celje, Ljubljanska 22, Bože- na Pevec, dijakinja, Ljubljana, Cesta X/1 in Vlado Podergajs, Celje, Na rebru 2; štiri nagrade po 1000 dinarjev: Marjan Trav- ner, Celje, Otok 10, Mojca Pečnik, Celje, Ulica 29. novembra 5, Her- ta Korošec, Leveč 1, pošta Pet- rovce in Milan Jeršič, Teharje 25; osem nagrad po 500 din: Vilma Velej, Bukovžlak 56, pošta Tehar- je, Silvester Mehtig, Galicija, po- šta Žalec, Malči Javoršek, Šempe- ter v Savinjski dolini. Tone Am- brož, Šmarjeta 175, pošta Stkofja vas, Martina Tofant, Bukovžlak 19 a, pošta Teharje, Tomaž Stre - hovec, Celje, Malgajeva 4, Ferdo Primee, Celje, Resi je va 9 in Jo- žica Jesenovec, Celje, Ulica 29. novembra 17. Vsem nagrajencem bomo denar poslali po pošti. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: Buzdo, kazalo, Jasna, NKOJ, otepa, oktava, ad, Prosen, dlaki, trme, Iskra An, Toledo, OA, o. Domovina, š, ZB, alein, čila, terna, Epsom, prata, pari, Rita, ep, ker, eko, Kr, RP, CK, GO, VL, OAS, o, r, era, tromba, Daimler, komm, r. Kern, Amir, Ika, parodija, eni, so. Kočiš, Gana, es, LG, sin, koli, pt, as, čekana, ZO, Ante, mami, Mate, zagata, li, kateta, arena, kana, jezen. Eseni, ja- mar. Navpično: 1. Bakla. Naš razgovor DA IN NE Vsi, ki ga poznamo, skoraj ne moremo verjeti, da se je tovariš Ivan Vodovnik, direktor laške pi- vovarne pred dnevi srečal z Ab- rahamom. Kljub velikemu trplje- nju med vojno, ki mu je zapusti- lo posledice, še vedno izgleda mladosten in čil, čeprav njegovo zdravje ni najboljše. Tudi, ko sem ga pred dnevi obi- skal in ga diskretno povprašal, če je res, da je pred dnevi dopolnil pet križev, je dejal, da je in ni res. Ker je vedel, da sem od časopi- sa, se je hotel izmakniti odgovoru na lakonski način: — Po koledarju je res, po ob- čutju pa se mi kar čudno zdi, saj se počutim mlajšega in kljub te- žavam med vojno in trdemu de- lu po vojni si ne morem misliti, kdaj so tako hitro ta leta minila. Ker je tovariš Vodovnik skro- men, me je najprej prosil, da bi o tem ne pisali v časopisu. Kljub njegovemu embargu pa se mi zdi, da je vendar prav, da napišem nekaj iz njegovega trdega in plod- nega življenja. — Vem, da si mnogo pretrpel med vojno in da si čisto po na- ključju dvakrat ušel smrti, sem načel pogovor. — Težko je bilo, je začel pripo- vedovati, vendar človek prenese več kot žival. V pogovoru sva se hitro povr- nila v njegovo preteklost pred dvajsetimi in še več leti. Iz nje bom izluščil le poglavitno. Tovariš Ivan Vodovnik se je že pred vojno kot sin maleaa kmeta iz Letuša povezal z napred- nim gibanjem, ki je bilo takrat v Savinjski dolini dokaj razgibano. Že takrat je sodeloval s predvoj- nimi komunisti Letonjo, Hribar- jem in Reberškom. Ob vdoru Nemcev do 1942. leta je bil v nemškem vojnem ujetništvu. Kmalu po vrnitvi domov so ga v juniju 1942. leta zopet aretirali. Sel je skozi vse trpljenje Starega piskra. Borla in koncentracijske- ga taborišča Auschwitza, odkoder so ga vsled težke bolezni v oktob- ru 1944. leta poslali domov. Kljub bolezni in izčrpanosti je odšel » partizane v Zg. Savinjsko dolino. Ker pa je bil bolan, so ga vrnili zopet domov, kjer je pomagal partizanskemu gibanju. — Kot mi je znano, si bil tudi po osvoboditvi vedno tam, kjer je bila največja potreba. Takoj 1945. leta sem se vključil v delo tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Sprva sem odgovarjal za prosveto pri takratnem Okraj- nem odboru OF ГШ Vranskem. Takrat sem bil sprejet tudi v Ko- munistično partijo. Pozneje sem bil večkrat na Okrajnem odboru OF in Okrajnemu ljudskemu od- boru Celje-okolica poverjenik za obrt in industrijo, poverjenik za prosveto, predsednik okrajne tuo- nine komisije za volitve v ustavo- dajno skupščino, podpredsednik okraja, predsednik okrajne plan- ske komisije in nazadnje poverje- nik za kmetijstvo. — In ko si prišel v pivovarno » v Laškem, tamkaj stanje takrat ni bilo najbolj rožnato, kot se spominjam. Ali ne? — Prvega maja bo deset let, od kar sem v laški pivovarni. Res je, da takratne razmere niso bile nič kaj razveseljive. V pivovarni so hromila boljše delo notranja tre- nja, na tržišču pivovarske indu- strije pa je vladala stagnacija in je pivovarna vsled tega zapadla v velike gospodarske težave. Ven- dar ta leta so mimo. V zadnjih le- tih so se razmere v pivovarni znatno izboljšale, proizvodnja in storilnost raste, s kvaliteto piva smo si zagotovili tržišča, ki ga ne moremo povsem zadovoljiti kljub temu, da smo lani povečaAi zmogljivost polnilnice steklenic. V načrtu imamo izgradnjo sla- darne in povečanje varilnice » prihodnjih dveh letih. Tudi za družbeni standard delavcev skr- bimo kolikor se le da. Tovarišu Vodovniku, ki je bil pred leti tudi republiški ljudski po- slanec in nekaj let predsednik laške občine ter je še sedaj član občinskega komiteja ZK in pred- sednik občinskega odbora zbora proizvajalcev, razen tega pa ima še nekaj drugih družbenih funk- cij v občinskem, republiškem in celo v zveznem merilu, gre vse- kakor nemajhrm zasluga, da je laška pivovarna gospodarsko in družbeno na trdnih nogah. Ob njegovem življenjskem ju- bileju, ki se mu hkrati letos pri- družuje tudi deset let, ki jih je posvetil kot direktor delu v pi- vovarni v Laškem, mu nekdanji družbeni delavci iz bivšega celj- skega okraja iskreno želimo, da bi še dolgo let zdrav in z isto de- lovno vnemo kot doslej plodno de- lal. -ma Pred občnim zborom Olepševalnega in turističnega društva v Celju Olepševalno in turistično druš- tvo v Celju se že dlje časa vneto pripravlja na svoj redni občni zbor. Ker bo združen še z deset- letnim jubilejem delovanja uprav- nega odbora, postaja zanimanje zanj čedalje večje. Kako temeljito se pripravljajo nanj društveni delavci, kažeta tu- di dve publikaciji, ki sta izšli ko- nec minulega leta. Tako je v sre- dini decembra izšla prva številka društvenega glasila Lepo mesto, kmalu zatem pa nov prospekt Celjsko turistično področje. -nik Juteks Eno izmed vprašanj, ki je o njem razpravljal zbor proizvajal- cev občinskega ljudskega odbora Žalec na svoji zadnji seji, je bilo vprašanje poslovanja Tekstilne tovarne Juteks po izvršeni rekon- strukciji ali bolje, problematika podjetja v novih pogojih proiz- vodnje. Kakor znano, je bila v Juteksu izvršena rekonstrukcija lani sep- tembra, s tem, da so se uresničili napori kolektiva po skoraj dese- tih letih, ko je končno pričela obratovati nova predilnica jute z letno kapaciteto do 1440 ton pre- je. Tako je dejansko iz nekdanje pivovarne nastala po zaslugi ko- lektiva, ki se je odpovedoval de- lu osebnih dohodkov, tekstilna to- varna. Pri tem se je investicijska vsota povzpela od prvotnih 124 na 214 milijonov dinarjev, število zaposienih pa od 194 na 277. Hkrati s tem velja omeniti še ne- kaj podatkov: kolelîtiv Juteksa je vsako leto presegal proizvodnjo in je imel najnižji odstotek osebnih dohodkov v občini; celotni doho- dek je znašal okrog 800 milijo- nov dinarjev; dohodek podjetja se bo po rekonstrukciji povišal od dosedanjih 142 na 234 milijonov letos in na okrog 258 milijonov v prihodnjem letu. Toda medtem ko je bilo priča- kovati, da bo rekonstrukcija pri- pomogla k izboljšanju razmer podjetja, se je Juteks trenutno znašel — najmanj po svoji krivdi — v težavah, ki so se pokazale v dobavi preje — to dobiva po zelo dolgi poti iz Pakistana — zlasti pa v finančnih težavah, ki so na- stopile ob pomanjkanju obratnih sredstev in odplačila obveznosti. Se letos bo moralo namreč pod- jetje odplačati preko 76 milijo- nov dinarjev, medtem ko bo ime- lo na razpolago le 45 milijonov. Primanjkljaj znese preko 31 mi- lijonov, k temu pa je treba pri- šteti še primanjkljaj na skladih v višini 10 milijonov dinarjev. Ce k temu dodamo še okoliščino, da se je jutino vlakno podražilo za 50 odstotkov, kakor tudi, da bo nujno treba zvišati osebne do- hodke — ti so lani znašali pov- prečno 13000 din, se poraja vpra- šanje, kje je rešitev problema. Svet za industrijo občinskega ljudskega odbora je sicer odobril šestmesečno poskusno proizvod- njo, delno pa so uvedli tudi tretjo izmeno, vendar velja menje, da ta dva faktorja ne moreta v celoti rešiti položaja. Zato bo po vsej priliki treba poiskati še dodatno rešitev iz občinskih in morda o- krajnih virov. Spričo tega, da je podjetje že zaključilo vrsto po- godb za dobavo jutinih tkanin, kakor tudi, da ima zagotovljeno jutino vlakno za prvih pet mese- cev tega leta in je plasman pro- izvodov ugoden, bo ob zaključku bilance za to leto sposobno pla- čati vse zaostale obveznosti v ркз- gledu osnovnih kakor obratnih sredstev. Mladost na knžpotju Ker je izbira poklica vse prej kakor lahka, zlasti za dekleta na podeželju, ki po končani obvezni šoli ne vedo kako in kaj, sem na- menila te-le vrstice vsem, ki so na križpotju. Gospodinjsko poklicno izobra- ževanje je pri nas na začetku svo- je poti, a bo z gotovostjo zanimalo mlade bralce našega lista; pred štirimi leti so prišla na srednjo ekonomsko šolo v Koper prva de- kleta, ki so želela študirati gospo- dinjstvo. Letos je študij za njimi, pred njimi pa se odpirajo široke možnosti poklicnega delovanja. Poleg splošno izobraževalnih predmetov so se v šoli učile tudi knjigovodstva, blagoznanstva, go- spodarskega poslovanja, račiino- vodstva, politične ekonomije in korespondence. Dekleta na gospo- dinjskem odseku pa so imela v učnem načrtu še biologijo, nauk o prehrani, vrtnarstvo in osem tedenskih ur praktičnih vaj v ku- hanju in ostalih gospodinjskih delih. Kamorkoli bodo prišle kot ab- solventke te šole, bodo morale iz- ven svojega poklica sodelovati tu- di pri gospodinjskem izobraževa- nju odraslih. Šolanje lahko tudi nadaljujejo, in sicer na Višji gospodinjski šoli v Grobi j ah pri Domžalah. »Kam zdaj?« se sprašujejo šti- rinajstletni fantje, ko se za njimi zapirajo vrata osemletk. O, vse poti so dobre, če je popotnik vztrajen, pogumen, delaven, in če zares hoče ustvarjati. Marsikoga bodo potegnile elek- trogospodarske ter telegrafsko- telefonske industrijske šole. Ži- vahne fante vabijo industrijske šole s praktičnim poukom pri podjetjih Litostroj, Jesemce, na Ravnah, v Storah, v kranjski Iskri, v Celjski tovarni emajlira- ne posode, železniška industrijska šola v Mariboru, kovinarska šola v Trbovljah, industrijska šola v mariborski tovarni avtomobilov itd. Zato nekaj nasvetov za najvaž- nejše strokovne šole s praktičnim poukom: 1. Industrijska šola pri podjet- ju Litostroj Ljubljana traja tri leta. Pripravlja za tele poklice: strojni ključavničar, strugar, li- var, modelni mizar. 2. Metalurška-industrijska šola pri Železarni na Jesenicah traja tri leta. Usposablja za poklice: strojni ključavničar, obratni elek- tričar, livar, kalupar, železostru- gar.. Šola sprejema samo moško mladino, tako kot prejšnja. 3. Metalurška industrijska šola Ravne na Koroškem traja tri leta in usposablja za podobne poklice kot prejšnji dve. 4. Metalurška industrijska šola Štore pri Celju traja tri leta. Po- goji: sprejemni izpit iz slovenske- ga jezika, računstva in preizkus ročne spretnosti. Ta šola je pre- bivalcem Savinjske doline najbolj pri roki; podobne industrijske šo- le so še raztresene po vsej Slo- veniji. Industrijska kovinarska šola emajlirane posode v Celju, Železniška industrijska šola v Mariboru, Industrijska kovinar- ska šola v Ljubljani, Industrijska kovinarska šola strojne tovarne v Trbovljah, Industrijska kovinar- ska šola pri tovarni avtomobilov Maribor—Tezno, Industrijska ko- vinarska šola Koper, Industrijska rudarska šola v Trbovljah in v Zagorju. Vse te šole usposabljajo za poklic preciznega mehanika, ključavničarja, kovača, kleparja, strugar j a, rezkarja, varilca in po- dobno. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 12. januarja 1962 CELJSKA MLADINA PRED KONGRESOM LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE - NOVI ČASI - NOVI PROBLEMI Tc dni smo na okrajnem komiteju Ljudske mladine v Celju poiskali predsednika tega foruma - Zvoneta Dragana s prošnjo, da bi nam kaj več povedal o bližnjem kongresu Ljudske mla- dine Slovenije, ki bo zadnje dni tega meseca v Kranju Mladi ljudje celjskega okraja se namreč na ta veliki obračun dela ze dolgo pripravljajo in videti je, kot da si od njega mnogo obe- tajo. Razgovor s tovarišem Draganom je to se potrdil. »Osnovni moto letošnjega kon- rresa Ljudske mladine Slovenije bo menda problematika mladih proizvajalcev. Zakaj, menite, so izbrali prav to temo?« smo naj- prej povprašali. >Letošnji kongres Ljudske mla- dine Slovenije sovpada v čas iz- redne dinamike našega ekonom- ekega in družbeno političnega raz- voja. Razgibano prvo leto novega perspektivnega plana, s poglab- ljanjem sistema samouprave, z utrjevanjem komune, z novo de- litvijo dohodka in s številnimi , drugimi spremembami, ki jih je prineslo, bo prav gotovo odločilno vplivalo na smer razprave na kongresu. Letošnje leto bo ne- dvomno še pospeševalo in hitreje razvijalo vse tisto, kar je napred- no in pravilno, prav tako pa še hitreje odpravljalo vse, kar ni v ■kladu z naprednimi težnjami. In to so procesi, ki bi se zanje mo- rali, mladi ljudje najbolj zavze- mati. Zato bo moral kongres Ljudske mladine jasneje nakaza- ti vlogo mladih ljudi v novem gospodarskem sistemu, pomen nji hovega prispevka pri utrjevanju komune, hkrati pa razčistiti tudi vsa tista vprašanja, ki jih mlad človek srečuje v šoli, na vasi m drugod. Prihodnje obdobje bo namreč za mlade ljudi polno novih, od- govornih nalog. Razumljivo pa je, da jih bodo lahko uspešno reše- vali le, če bodo dodobra poznali vse zakonitosti našega družbene- ga razvoja. Zakaj, mladi ljudje so rasli v drugačnih pogojih in o- kolju kot starejši. Pridobitve re- volucije jim niso tuje in v večini primerov niso obremenjeni s sta- rimi pogledi na svet. Volje je ve- Iko, le znanja jim včasih primanj- kuje. Zato bo delo v konkretni družbeni praksi koristilo njim sa- mim in vsem nam. Ob nalogah pa, ki jih nalaga prednje Ljudska mladina, mladi ljudje ne bi smeli pozabiti na svoj odnos do dela. Delati čim bolje in čim več — v šoli, v podjetju ali drugod — bo nedvomno še vedno njihova prva in osnovna naloga. Decentralizacija delavskega sa- moupravljanja, ki vse bolj teme- lji na volji neposrednih proizva- jalcev, daje tudi mladim ljudem široke možnosti resničnega uprav- ljanja in odločanja. V sistemu, kakršen je ta, za mladino prav gotovo ne bo več tako boleče, če ob volitvah v delavski svet ne bo izvoljeno veliko mladincev in mladink. Le-ti bodo še vedno ime- li možnosti, da postanejo člani obratnih delavskih svetov in če ne bi uspelo tudi to, bodo njihovo mnenje prav gotovo upoštevali v ekonomski enoti. Tu pa si mladi ljudje sami ustvarjajo položaj — odvisen je od njihovega dela.« »Ob vsem tem, kar ste povedali, menda res ni naključje, da bo kongres posvečen problematiki mladih proizvajalcev — v najšir- šem smislu. Slišali pa smo, da bo kongres odgovoril tudi na številna vprašanja nadaljnje rasti in dela te organizacije mladih ljudi. Bo res tako?« »Prav gotovo! Zavedati se nam- reč moramo, da bi Ljudska mla- dina — pa četudi bi razvila kar najširši krog oblik za razvedrilo in izobraževanje mladih ljudi — ne mogla zadovoljiti njihovih šte- vilnih interesov. Ostala bo le ena izmed osnovnih tribun za druž- beno afirmacijo mladega človeka. Njena vloga, pomen in naloge pa ne bodo zato nič manjše. Ce bo Ljudska mladina skrbela za to, da bodo mladi ljudje družbeno po- litično aktivni — pa naj bo to v kateremkoli društvu ali organi- zaciji — bo morala imeti nad nji- hovim delom dober pregled. To pa nedvomno ne bo lahka nalo- ga.« »Toliko smo že slišali o moder- nizaciji organizacije Ljudske mla- dine! Nam lahko kaj več poveste o tem?« »Izkušnje preteklih leto so po- kazale, da je med mladino veliko zanimanje za nove, sodobnejše oblike dela v Ljudski mladini. Medtem ko se šole za življenje, tribune mladih, krožki in podob- ne oblike uveljavljajo na vseh področjih, pa zastareli načini dela vse bolj tonejo v pozabo. Zato je nujno, da bodo programi dela mnogo bolj življenjski, da bodo temeljili na interesih članstva, v njih pa razvijali smisel za stvar- no in objektivno. Kažejo naj jim — v okviru sedanjega stanja in potreb — resnično realno per- spektivo. Kongres pa bo med dru- gim moral odločneje spregovoriti o demokratizaciji v Ljudsiki mla- dini. Tu bo itreba prav gotovo bolj kot dxDslej krepiti v mladini čut lastne presoje, smisel za sa- moupravo in jih še bolj priprav- ljati za življenje, utrjevati obču- tek samokritičnosti, odgovornosti do dela itd. Prišel je čas, ko se mladi ljudje ne zanimajo več samo za svoje ozke, drobne probleme. V njiho- vih mislih in besedah zavzemajo čedalje večje mesto — šola, go- spodarska organizacija, komuna in vzporedno s tem tudi proble- mi, ki se v teh enotah porajajo. Le-ti pa marsikaj presegajo okvir Ljudske mladine. So širše druž- beni in jih je dolžna reševati vsa družbena skupnost.« »Le še to — tovariš Dragan — kakšen bo delež celjske mladine na kongresu?« »Soliden prispevek k razpravi so bile nedvomno že občinske konference Ljudske mladine. Ce pa sklepamo po pripravah in raz- govorih z delegati, lahko računa- mo, da bo na kongresu v razpravi sodelovala vsaj polovica udele- žencev iz našega okraja.« Da bi bili njihovi prispevki čim bolj tehtni in da bi kongres raz- jasni čim več tega, kar je še ne- jasno, -ij llrideli so Socializacija vasi in s tem napredek v kmetijskem go- spodarstvu, je zajela tudi kmečke predele Savinjske doline. Kmečki proizvajalec je prišel do spoznanja, da je bodočnost v kmetijstvu edi- no v strojnem in mehanizira- nem obdelovanju zemljišč. Za tak način obdelovanja pa je treba posegati po vseh razpoložljivih agrotehničnih ukrepih, ki pa so uspešni le na večjih in stmjenüi zem- ljiških površinah. Tako že naš kmet sodeluje s kmetijsko zadrugo na osno- vi kooperacijskih pogodb, ne- kateri posestniki pa so že od leta 1959 dalje odstopali zem- ljišča v zakup socialistične- mu sektorju. Lani je precejš- nje število kmetijskih proiz- vajalcev prodalo svoja obde- lovalna zemljišča socialistič- nemu sektorju, ki je tako znatno razširil površine svo- jih zemljišč. Pričakujemo, da se bo pro- ces socializacije vasi še na- dalje širil, saj so družbena posestva z doseženimi kata- strskimi donosi dokazala, da je obdelovanje zemlje po so- dobnejših metodah nujno. Savinjski kmet je uvidel, da zastarel način obdelovanja zemlje ni več rentabilen. Zato se naš kmetijski proiz- vajalec vključuje v proces izboljšanja obdelave zemljišč in se poslužuje vseh razpo- ložljivih strojnih pripomoč- kov, kar pa v zasebnem sek- torju ni vselej mogoče. Na področju občine Žalec je doslej sklenilo zakupne pogodbe s socialističnim sek- torjem že 105 lastnikov ob- delovalnih zemljišč. Od 132 posestnikov pa so bila od- kupljena zemljišča deloma v celoti, deloma pa posamezne parcele obdelovalnih zem- ljišč. P. F. Slabosti odpravljajo Povsod v šmarski občini se v teh dneh pripravljajo na letne konference krajvenih organizacij SZDL. Nedvomno bo- do pomenki na zborovanjih letos izredno živahni, saj je življe- nje v občini polno sprememb. V Rogaški Slatini so se združila vsa gostinska podjetja, združile so se vse kmetijske zadruge in kmetijsko gospodarstvo: že samo to sta dogodka, o katerih pre- : - « v cej razpravljajo. >ч. - ; . ; Ne smemo se čuditi, če nekateri občani ob tem zmajujejo z gla- vami in ne morejo doumevati ta- ko naglih sprememb. Nič prese- netljivega ni, če kakšen kmet do- bi občutek negotovosti in pravi, da se ne znajde več. Pred pol leta smo združevali, zdaj spet združujemo, kaj bo pa jutri? No, če tako pravi, to še ne pomeni, da nasprotuje. Prav pa je, da na let- ni konferenci SZDL povpraša in hoče vedeti, čemu tako, da bo nje- gov glas za to dejansko zavesten in prepričljiv. Morda bi bilo mno- go takih dvomov, če bi o vsem pravočasno informirali občane, se pomenili in jih prepričali v dobro tega, kar želi družba doseči. ' Včasih padajo na sestankih be- sede, ki bi naj pokazale slabost, pa so tako nerodne, da se sprevr- žejo v zabavljaštvo in nimajo prave zrele osnove. Take kritike niso primerne, niso konstruktiv- ne in ne dosežejo tistega, kar bi morale. Nihče ne more trditi, da ob vsem velikem delu, ki ga druž- ba vodi, ne bi bile napake nas vseh, občanov, ki delamo proiz- vajamo in upravljamo, zato je po- trebno postavljati besedo tako, da bodo slabosti osvetljene in jih bi lahko s skupnimi močmi od- pravljali. Tudi na letnih kkonferencah, ki v teh dneh potekajo v šnmrski ob- čini, bodo nedvomno govorili o slabostih, toda obenem je potreb- no iskati poti, ki bodo boljše. Do- sti prepotrebnih stvari se da re- šiti v kraju samem in o teh naj bo odkrita beseda na konferen- cah. Organizacija SZDL pa bo svoje poslanstvo vršila lahko sa- mo takrat, če bodo vsi njeni čla- ni aktivno sodelovali v njej. V teh dneh se na Smarskem po- menkujejo največ o kmetijstvu, o nagrajevanju v proizvodnji in o vsem: o izsuševanju Imenskega polja, o obnovi virštanjskih vino- gradov, o gradnji ceste, o zavaro- vanju, o novi šoli v Rogaški Sla- tini, o izobraževanju in na vse je potrebno odgovoriti na letni kon- ferenci. Prav tako pa je pravilno, da občani v posameznem kraju tudi odgovorijo, čemu še ni po- brana članarina, čemu ne morejo v šoli dobiti ob malici še pribolj- ška, čemu... Dosti obojestranskih vprašanj in odgovorov, ki se porajajo v življenju in so odraz tega, kar delamo vsi. Uspehi so, slabosti so, kjer se dela! Pomenki ob letnih konferencah so obračuni dejavno- sti, obenem pa oblikovalci per- spektiv, ki jih v razvoju konkret- no začrtujejo v posameznih kra- jih. In to naj bo ena izmed osnov- nih nalog letošnjih letnih konfe- renc v šmarskih krajih, ki pote- kajo v teh dneh. s. Združili so se z novim letom so se v konji- ški občini združile vse kmetijske organizacije v eno podjetje, ki je s tem postalo dokaj močna gospo- darska osnova za nadaljnji razvoj kmetijstva gornje Dravinjske do- line in dobršnega dela Pohorja. Zdriižili so se kmetijska zadruga, kmetijsko gospodarstvo, mesarija in veterinarska ambulanta. Taka močna gospodarska organizacija bo vsekakor mnogo lažje in hitre- je skrbela za napredek kmetij- stva, na drugi strani pa bo lahko vplivala na večjo proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Ena glav- nih nalog bo vsekakor ureditev sadnih plantaž in vinogradov v Skalcah, za kar so načrti že iz- delani, izgleda pa, da bodo odo- breni tudi potrebni krediti. Ker je tudi glede zamenjave ali od- kupa potrebnih in v načrtih za- jetih zemljišč že večinoma vse urejeno, bo nova kmetijska orga- nizacija lahko z dela pri urejanju pričela že v letošnji spomladi. Velika pridobitev pa bo tudi v tem, ker bo v večjem gospodar- stvu mnogo lažje zaposliti srednji in višji strokovni kmetijski kader, da tu ne govorimo o strojnem parku, poslovnih in drugih pro- storih ter o samih zemljiščih, ki so dosedaj na istem področju ime- li dva lastnika. Vse to bo torej moralo dati pozitivne rezultate v večji in boljši kmetijski proiz- vodnji, v večji ponudbi kmetij- skih pridelkov na tržišču in kon- cem koncev bodo odpadli tudi ne- kateri posredniki, ki so se dosedaj dostikrat pojavljali in kar je se- veda podražilo določene kmetij- ske proizvode. V. L. ' OKLEŠČENI KOSTANJI V Šmarju pri Jelšah ob cesti proti železniški postaji stojijo sredi beline kot kaki mrki stražarji, okleščeni kostanji. Verjetno ne bodo nikoli več razvili velikih zelenih krošenj, kot so jih imeli. Nekoč so bili del stare idile, danes pa novi čas terja svetlobo. Med debla so uvrstili čedne stebriče za javno razsvetljavo, vsevprek pa se razpletajo tudi žice električne in telefonske napeljave, ki se tudi ne morejo družiti s košatimi krošnjami. Verjemite, vseeno je tako lepše v Šmarju pri Jelšah in še lepše bo, čim več bo luči, žic in Л strojev. V Človek ne živi samo od kruha?... Težko bi naštel vse seje, ses- tanke, plenume, zasedanja, posve- tovanja in konference, na kate- rih se je zadnje čase resno raz- pravljalo o vprašanjih kulturne- ga življenja pri nas. Pač pa bi mnogo lažje zgostil in združil u- gotovitve in resolucije, ki so jih rodila takšna zasedanja. Glavna ugotovitev je ta, da s kulturnim življenjem pri nas ni vse v redu, da ni niti ekstenzivno niti zado- stno intenzivno. Treba bo torej nekaj storiti. In na to se tudi pri- pravljajo okrajni in občniski od- bori Socialistične zveze, delavske univerze idr. Toda zaenkrat je še vse v pripravah — do akcij ne pride in ne pride. Prvi vzrok za to vidim v preve- liki načelnosti razpravljanja o kulturi. Kultura sama je zelo ši- rok pojem — izgrajuje se na zelo ra.zlične načine. Zavestna vzgoja oz. izobraževanje pa je pri tem nepogrešljiv činitelj. Zato bi bilo treba razpravljati o tem, kje, kdaj in kakšne izobraževalno-vzgojne akcije se bodo izvedle za dvig kulturnega življenja. Prav tako se mi zdi nujno poudariti zvezo med nemoralnimi — in seveda nekulturnimi! — izgredi na pod- ročju delitve osebnih dohodkov v gospodarstvu. Ponavljam: če je to — in to je — politični in moralni je tudi kulturni problem. Pravza- prav nekulturni: tisti, ki nimajo posluha za to, kaj pripada nje- mu in kaj njegovemu sotovarišu — tisti nimajo in ne morejo ime- ti posluha za moralne in estetske vrednote kulture oz. umetnosti. Zato smatram, da je zelo zgre- šeno razpravljati o perečih kul- turnih problemih mimo proble- mov pravične delitve dohodka. In obratno: ko politični forumi ob- ravnavajo nemoralne pojave, la- hko kaj hitro ugotovijo, kaj je pri teh primerih s kulturo, z vzgojo, z izobraževanjem mladih. Kako malo je cenjeno kulturno delo v Celju — za to bi lahko na- štel kopico dokazov. Najzgovor- nejši dokaz pa so številke. Vpra- šajmo se: Koliko sredstev je v celjski občini (po predpisih) na- menjenih za izobraževanje? Vso- ta bo znesla krepke milijone! Ko- liko teh sredstev je bilo sploh u- porabljenih za izobraževanje? Morda polovica, morda dve tre- tjini. In koliko od teh sredstev je šlo za kulturno (mislim estetsko — umetniško) izobraževanje? Del bi bil izražen v promilah. Zato tudi i>ropadajo načrti in pobude. Celjska delavska univesrza je že v svojem letnem programu o- pozorila na to, naj si (vsaj večja) podjetja izberejo nekoga, ki bo vodil kulturno življenje pri njih. Razpisali so namreč seminar za vodje kulturnega življenja v pod- jetjih. Niti najmanjšega odziva ni do danes niti s strani sindika- ta niti s strani delavskih svetov ali vodstev podjetij ... Pač ni problemov. S sodobnimi seminarji imajo drugod (Ljubljana, Kranj, Mari- bor) že dobre izkušnje in plodne rezultate. Prav tako ni niti eno podjetje reagiralo na pobudo za organizacijo interne tribune, pre-^ ko katere bi lahko v pestri obli- ki izobraževali celotni delovni kolektiv. Ni denarja ... V teh dneh pripravlja delavska univerza v Celju akcijo, ki bi mo- rala zanimati vse Celjane. Raz- pisati nameravajo cikluse estet- ske vzgoje. V 10 povezanih pre- davanjih oz. glasbenih, filmskih ali likovnih večerih s komentar- jem bodo priznani strokovnjaki iz Celja in drugod vodili poslu- šalce po svetu umetnosti. Preda- vanja bodo javna, vstopnina pa dostopna vsakomur (50 do 80 di- narjev). Za vsak ciklus si bo mo- goče nabaviti abonmajsko vstop- nico za vse prireditve po znižani ceni. Ciklusi bodo bogato oprem- ljeni s filmi, diapozitivi in magne- tofonskimi posnetki. Morda bi bilo prav, če bi o tem kdaj razmislili starši, ki po- šiljajo otroke gledati kvarne kav- bojke za 100 in več dinarjev; prav bi bilo če bi razmislili o estetski vzgoji ljudje v gosp>odarskih or- ganizacijah in vodstva šol ter na probleme in konkretne akcije te- mu primerno reagirali. Posebno danes bi bilo prav, da si zapomnimo resnico: človek ne živi samo od kruha. A. R. NAJSTAREJŠI KONJICAN UMRL Pred dnevi je v Slovenskih Ko- njicah umrl najstarejši občan ko- njiške občine Jožef Lederer. Do- čakal je visoko starost 96 let in je še do nedavnega bil čil in zdrav ter ga je bolezen priklenila na posteljo šele v zadnjih mesecih. Pokojni Jožef Lederer je bil ro- jen v začetku avgusta leta 1865 na Koroškem. V domačem kraju je obiskoval šolo, nato pa je vsto- pil v žandamerijsko službo. V ča- su službovanja si je pridobil za- upanje v ljudi v vseh krajih, kjer se je poleg vestnosti, pravičnosti in objektivnosti posebno še izka- zal kot zaveden Slovenec. To je bil eden od osnovnih razlogov, da je bil prvič upokojen že med prvo svetovno vojno leta 1917. V borbi za slovensko Koroško je pokojni Lederer našel svoje mesto, ko je kot oficir sodeloval v Malgajevi četi. Zato pa se je se- veda moral po prvi svetovni vojni tudi umakniti iz Koroške in se je nato naselil v Slovenskih Konji- cah, kjer je živel preko 40 let. Starejši Konjičani se ga še spom- nijo, ko je bil v službi nekaj let po prvi svetovni vojni do druge upokojitve. Njegovo priljubljenost je naj- bolje pokazal pogreb, ko so se številni, posebno starejši Konji- čani za vedno poslovili od njega. Ob grobu se je od pokojnega Le- derer j a poslovil v imenu organi- zacije ZB tov. Jakob Štefančič, ki je posebej naglasil pokojnikove zasluge pri borbah za slovensko Koroško. ZDRAVSTVENI DOM V SLOVENSKIH KONJICAH Potrebe po razširitvi zdravstve- ne službe v Slovenskih Konjicah narekujejo, da bo čim prej treba pričeti s povečanjem sedanjega zdravstvenega doma. V njem je poleg zdravstvene ambulante še podružnica Zavoda za socialno zavarovanje, ki zaseda več pro- storov. V kratkem bodo izdelani okvirni načrti za dograditev stav- be zdravstvenega doma, ki bo predvidoma stala 30 milijonov dinarjev. Računajo, da bi z grad- njo pričeli že v prihodnjem letu, z delom pa bi zaključili v letu 1963. Gradnjo bi deloma financi- ral Zavod za socialno zavarova- nje, svoj del pa bi prispevala tudi občina in zdravstveni dom. Tako akcijo bodo brez dvoma podprli vsi zainteresirani organi v občini, saj je več kot potrebna. L. V. Pred koncem sveta?! »■Jejhata, Katra, si slišala! Pe- tega februarja bo konec sveta!« je prisopihala Jera. »Kaj praviš?« »^Копес sveta bo! Pa nič ne pravim, to drugi pravijo. Nisi či- tala: neki učeni astro-stro-logi v Aziji so se dokončno odločili, da bo petega februarja konec sveta!« »■Kaj praviš? Se ti je zmešalo!« je zagovedno vprašala Katra. »■Ne, nič se mi ni zmešalo! Sa- mo povedala sem ti! On je to bral pa menda še v radiu slišal, pa ne našem! Veš, to bo že drža- lo! Le pomisli: to so že rajnki pre- rokovali. Ti učeni a-aa-stro—stro- logi pa pravijo, da se tako, no, taki konec zgodi vsakih milijon let. Jej pa pij, kolikor moreš, po- tem ne boš več. Jaz bežim po J okla, da bo brž prašiča zaklal. Mislila sem, da bi ga še kakih šti- rinajst dni redila, pa ga ne bom! Vsaj nekaj še hočemo od njega imeti, če bo že konec!« »Saj ti ne morem verjeti, pa misliš, da bo to res!« ni rrwgla zapopasti Katra. »Kaj ne bo res! Tudi direktor Miklavž mi je tako povedal. Vsi, ki so sejali, so tako mislili. Pra- vijo, da si bodo kar zdaj tisti gib- ljivi del ali dobiček ali kakšnega šmenta že imajo za celo leto vna- prej razdelili. Tako je prav, veš, zdaj si naj privoščijo. Pa Onzek, ki se ceUh dvajset let nt hotel oženiti, se bo v soboto, veš, če- prav je govoril, da je to še tri dni pred smrtjo prerano. Pravi, da ta greh bi še rad vžil pred koncem Pa oprosti, bežim, veš, da bomo še danes prašička stisnili! Ja, ja, vidiš, kam smo prišli! Saj tega zlodeja je kriv ta današnji svet pa tiste atomske norosti, pa nič drugega, veš!« Katra je onemela in prvi čas niti ganiti ni mogla. Potem se je obrnila na peti in pohitela na nji- vo, kamor je Lojz gnoj sankal: »Lojz, hitro pridi dorrurv! Vole prižem, voz lahko kar tam pu- stiš! Kaj bi se mučil! Zdaj ne bo- mo več delali. Kdo bi pa gnojil! Prašiča boš zaklal, jaz pa peteli- na, pa kuhanega bom skuhala: to si še morava privoščiti!« To je bilo vse pokonci v Za- božjem. Piki, ki je za pultom stal, si ni mogel kaj, da ne bi kar s predala smuknih šop jurjev, si odrezal debel kos salame in si mislil: »Ej, zdaj pa je vse naše, vse moje, saj bo samo še nekaj dni!« Potem si je zbral najlepši plašč in vzdihnil, da bo vsaj pred koncem gospod. Tako je naenkrat vse narobe. Ali se niso azijski astrologi zmo- tili, ko napovedujejo treščenje sedmih nebesnih teles? Zemeljska so se začela treskati, zemeljska v Zabožjem, toda Jera in Katra, kaj bo, če nebeškega treščenja ne bo? Kaj bo, totmriš direktor? s. KVLTuRÄ IM PROSYETÄ Požrtvovalnost pri'divateljcv zagotavlja uspeh Med šolami, ki delujejo v naši občini in ki so nam bolj ali manj znane, je tudi šola, o kateri kljub njeni uspešni dejavnosti, zlasti pa njenem pomenu, redkokdaj kaj slišimo. In v resnici, ka- kor da se je umaknila jav- nosti, kajti na nobenem po- slopju ni najti njenega nazi- va. Tudi njeni »šolarji« se po vsakodnevnem končanem ur- niku bržkone razidejo brez tistega značilnega šolarskega hrupa. Pa vendar — ta šola živi med nami. To je Ekspe- rimentalna politična šola, o kateri nam bo kaj več pove- dal Polde MRAZ, sekretar njenega aktiva, ki smo ga парго.чШ za razgovor. — Eksperimentalna poli- tična šola, ki je bila usta- novljena na pnhiido občin- skega komiteia ZKS ob sode- lovanju s celjsko delavsko univerzo, ima dva oddelka in 65 slušateljev. Pouk poteka v dveh izmenah, in sicer od treh do šestih in od šestih do devetih zvečer. Svoje prosto- re je našla v novi stavbi ok- rajnega Zavoda za socialno zavarovanje, pri čemer velja izraziti vse priznanje za ra- zumevanje in naklonjenost, saj si brez prostorov ni mo- goče zamisliti uspešnega de- la. Šola je pričela z delom lani novembra, trajala pa bo do 8. februarja letos. — V čem je težišče njene- ga dela? — Predvsem v posredova- nju aktualnih tem. Tako ob- segajo posamezne teme so- dobne politično družbene vi- dike, kakor, protislovja v so- dobnem svetu, sociali/.em kot svetovni proces, pregled de- lavskega gibanja v Jugosla- viji, izkušnje delavskega gi- banja v programu ZKJ. Na- slednje poglavje je družbeno ekonomska graditev v FLRJ s temami: podjetje kot os- novna ekonomska celica, proces nastajanja in razvija- nja socializma, splošne zna- čilnosti naše povojne gospo- darske politike, vsebme in metode dela komunistov v gospodarskih organizacijah i. dr. Predavatelji uporabljajo vse potrebne pripomočke, ka- kor zidne liste in diapozitive, da pa je slušateljem študij čim lažji, jim predhodno nu- dijo tudi teze za vsako pre- davanje posebej. Vsekakor je treba reči, da je predava- teljski zbor pokazal vso pri- zadevnost. — Kakšen pa je kadrovski sestav? — Soliden. Šolo vzdžujejo ustanove in podjetja katerih slušatelji jo obiskujejo, pri čemer je zlasti važno, da so spoznala njeno koristnost In so zato vanjo poslala resne in sposobne ljudi, ki bodo ta- ko po teoretičnih zaključkih kakor na osnovi praktičnih dognanj v razgovorih, deba- tah in obiskih gospodarskih organizacij obogatili svoje znanje ter ga hkrati posre- dovali tudi drugim dhr Nekateri filmi leta 1962 Spričo okoliščine, da se obetajo, tako vsaj zatrjujejo, nekatere bi- stvene spremembe v distribucijski politiki v odnosu distribucij do nakupovanja fimo v, pri čemer je odpravljena vnaprej določena kvota in bodo podjetja lahko uva- žala poljubno število tujih filmov, je upati, da se bo morda vsaj de- loma izboljšal filmski repertoar. Medtem ko so bila doslej kino- podjetja baje prisiljena predvaja- ti vse filme jugoslovenskega film- skega sklada, bi po tej novi vari- anti lahko odslej sami odločali svoj spored. Seveda, če (če bo iz te moke namreč kaj kruha). Ne da bi ugibali, kako bo, je treba vendarle zapisati, da nam filmski program, s katerim bodo letos razpolagala distribucijska podjetja, vendarle v nekem smi- slu zagotavlja nekaj več kvalite- te, s pridržkom, v kolikor bomo seveda filme, ki to kvaliteto no- sijo, videli. Tako je Zeta nabavila za to leto med drugim Cuhrajevo »Mirno nebo«, v katerem nastopata v glavni vlogi Jevgenij Urbanskij in Nina Drobiševa, Resnaisov film »Hirošima, moja ljubezen«, Reno- irov film »Kosilo na travi« in »Zlobneži dobro spijo« režiserja Kurosave. Ameriška filmska pro- dukcija je zastopana s »Pcyoho« režiserja Hitchcocka, »Zgodbo z naslovne strani« z R. Hayworth v glavni vlogi ter s Hathawaye- vem filmom »Ženska obsedenost«, v kateri nastopa S. Hayworth. Kinema Sarajevo je med dru- gimi filmi odkupila Dmitrykove- ga »Plavega angela« (May Britt), Viscontijevega »Rocca in njegove brate« in Antonionijevo »Noč« (M. Mastroianni in J. Moreau). Med italijanskimi filmi je še »Ciocla- ro«« de Sice in »Dolga noč 1943«, poleg tega je Kinema ponovno odkupila nemški film »Zakon v senci«. Med pomembnejšimi stvaritva- mi, ki jih je odkupila Croatia, je »Potovanje v središče zemlje« (J. Mason, Pat Boone), »Salamon in sabska kraljica« (J. Brynner in G. Lollobrigida), »David in Golijat«, »Vitez grbavec«, »Moralist« ter najboljši angleški film preteklega leta »V soboto zvečer in nedeljo zjutraj«. Ljubljanska Vesna pa je izbrala »Ljubezen v aprilu«, westerna »Osedljaj veter« z Robertom Taylorjem in »Alamo« z J. Way- neom v glavnih vlogah, pa še Lattuadin film »Nepredvideno«. Med filmi Makedonije je poleg nekaj westernov (Vidorjev »Dvo- boj na soncu«, Fordovi »Konje- niki«, Aldrichov »Poslednji so- mrak«) tudi zmagovalec s cann- skega festivala — Bunuelova »Vi- ridiana«, nadalje zmagovalec fe- stivala v Benetkah »Lani poleti v Marienbadu«, Castelanijev »Ban- dit« in »Butterfield št. 8«, za ka- terega je Elisabeth Taylor dobila Oscar j a. Za kvaliteten izbor je poskrbela tudi beograjska Morava, saj je odkupila Wilder jew film »Apart- ma«, ki je dobil pet Oscarjev, francoski film »Tako dolga od- sotnost H. Colpija«, ki je odnesel lani v Cannesu prvo nagrado, po- leg tega pa še »Vražjega učenca«, v katerem nastopajo B. Lancaster, K. Douglas in L. Olivier. Omeniti velja še »Razpoka v ogledalu« z Orsonom Wellesom in dvoje Fer- nandelovih filmov — »Krava in ujetnik« ter »Milijonar po sili«. SloTf Dsk i ízs(l:(Di)kí koledar Slovenska izseljenska matica v Ljubljani" je tudi za to leto izdala koledar, namenjen vsem tistim našim rojakom, ki žive v daljnih deželah. Tehnično in oblikovno vzorno urejena publikacija obsega mno- go tekstovnega kakor slikovnega gradiva in tako seznanja naše iz- seljence z življenjem v njihovi stari domovini. Med najpomemb- nejšimi sestavki je v koledarju prispevek predsednika Ljudske Skupščine LRS Mihe Marinka Na- daljnja spopolnitev gospodarskega in družbenega sistema v Jugosla- viji, medtem ko posredujejo član- ki dr. Marjana Breclja, Marje Fortičeve in Milenka Sobra po- gled v trgovsko sodelovanje Ju- goslavije z drugimi državami. Ja- nez Stanovnik, direktor Instituta za mednarodno politiko in gospo- darstvo je prispeval pregled zu- nanje politike Jugoslavije v zad- njem letu, ki je bila zlasti po- membna spričo beograjske konfe- rence, predsednica GO SZDL Slo- venije Vida Tomšičeva pa nekaj misli o delovanju Socialne komi- sije OZN v New Yorku. Več člankov je posvečenih bi- vanju naših rojakov v lanskem letu v Jugoslaviji, stikom Izse- ljenske matice z njimi, kakor tudi rojakom, ki si urejajo svoje raz- merje do Jugoslavije v luči novih izseljenskih predpisov. S kulturnega področja prinaša letošnji koledar med drugim ju- bilejni članek Toneta Pavčka, po- svečen 90 letnici Franca Šaleške- ga Finžgarja, naš znani muziko- log dr. Dragotin Cvetko pa po- daja prerez slovenske glasbe slco- zi stoletja. O spomeniški dej a v-, nosti govori članek Ivana Kome- Ija. Slovenski izseljenski koledar iz- popolnjuje še literarni del s pes- mimi Mileta Klončiča, Vide Bre- stove, Kajetana Kovica in Toneta Pavčka ter s proznim tekstom Mateia Bora Roška ofenziva in Cirila Kosmača Prebujenje. O na- šem velikem rojaku Louisu Ada- miču piše Mira Mihaličeva, o po- kojnem Andreju Bernardu Smol- nikarju pa dr. Janez Stanonik. V tem okviru velja omeniti še od- prto pismo izseljencem iz Prek- murja, ki ga je naslovil na svoje ožje rojake pisatelj Miško Kran- jec, ter Cikaske burkeže Franceta Magajne. V dolgi vrsti krajših in daljših prispevkov je naposled mnogo za- nimivih podatkov o našem špor- tu in športnikih, o rasti našega gospodarstva, industrije in kme- tijstva, o prometu in turizmu. Maribor, Rakičan, Bela krajina, Primorska, Kras, Koper, Domžale in Ljubljana so tu v živi podobi in besednem opisu. Kakšen je dober plakat Pred desetletji, ko so ljudje še več hodili peš ali ko so se kveč- jemu vozili s kočijami in počasni- mi vlaki, se je odvijalo življenje bolj počasi. Takrat so se utegni- li mimoidoči ustaviti pred pla- katom in si ga dolgo ogledovati in prebrati daljši napis, ma.o po- misliti in oditi naprej. Danes se vsem nekam mudi. Ljudje d.-vijo mimo kioskov ali plotov, p zlep- ljenih s plakati ter ne utegnejo, da bi si plakat na dolgo og.edo- vali ter o njem razmislili. Tisti, ki je dal napraviti plakat, pa že- li, da bi ga mimoidoči tudi v vsak- danji dirki opazili in si ga za- pomnili. Zato mora biti plakat po obliki tak, da ga v trenutku razumemo. Njegova misel mora biti sam predmet ali del predme- ta, ki pove vse. Cim manj je stvari na plakatu, tem bolje. Plakat se zato razliku- je od večine slik, ki si jih uteg- nemo ogledovati na razstavah, v muzejih, stanovanjih in knjigah, čeprav žal, je največkrat tako, da te razlike sploh ni ali pa je neznatna. Zdaj, ko se približuje čas splo- šnega ^>-piakatiranja«, bi biiö prav da bi pomislili tudi na to; te vr- stice sem namenila zlasti doma- čemu kraju — Mozirju, kajti pla- kati visijo vsepovsod, celo na pri- vatnih hišah, plotovih in vratih. Razen tega so neestetski, največ- krat prenačičkani s kičem in dru- go podobno navlako v barvah. Se več: polni, prepolni so slovničnih napak in, kar je najhuje, obeše- ni so kar tjavendan, pogosto v zadnji minuti in so iz vseh teh vzrokov vse prej kot učinkoviti. Nikdar ne dosežejo svojega na- mena, ljudje jih sploh ne opazijo. Naš namen pa je vsekakor dru- gačen: da bi jih ljudje opazili. Ce bo plakat res dober, ga bodo za- nesljivo opazili, tudi če se jim mudi po opravkih. Zapomnili si bodo, kajti plakat jih bo osvojil. Ste že kdaj pomislili tudi na to? Ni tako nepomembno, kot se morda komu prvi hip dozdeva. Plakat je lahko vzrok, prvi vzrok za uspeh ali neuspeh našega pra- znovanja ali prireditve. M. M. lzobražev:in;e po valovili ¿ Občinski odbor SZDL in delav- ska univerza v Šmarju pri Jelšah iščeta najboljše oblike, s katerimi bi nevsiljivo informirali občane in jih obenem tudi prosvetljevali. Svojstveno ugodnost imajo v šmarskem radijskem oddajniku, ki ga posebno ob nedeljah poslu- šajo daleč naokrog. Zdaj pa so pričeli z večerno oddajo tudi ob sredah, ki ima prvenstveno iz- obrazbeni in informativni značaj. Doslej je bilo že šest takih oddaj, ki so zajemala kratka predavanja o vzgoji za starše, o družbenih problemih v občini, o izobraževa- nju in kmetijstvu. V teh dneh izide tudi NOVO OBSOTELJE, glasilo družbenih organizacij in občinskega ljudske- ga odbora šmarske občine, s ka- terim skušajo utrjevati stike z občani. Poleg tega pa so izvedli po posameznih krajih vrsto pre- davanj in pomenkov o zunanje- političnih dogodkih, ki so jih vo- dili člani šmarskega predavatelj- skega aktiva. V razsežni podežel- ski občini je vrsta ovir, ki jih tež- ko premagujejo, vendar z vztraj- no prizadevnostjo uspevajo, da vsaj deloma zadovoljijo občane, ki posebno zdaj pozimi zelo radi prisluhnejo in razpravljajo. s. Teden ljudske kojižoice Velenju Med 15. in 22. januarjem bodo v Velenju organizirali teden za zbiranje sredstev za razširitev knjižnega sklada javne knjižnice, ki je v prostorih Delavske uni- verze v novem centru. Knjižnica je pri Delavski univerzi že tretje leto. Ima lepo urejene prostore, vendar so njene knjižne omare žal še skoro prazne. Tri tisoč knjig na sedemtisoč prebivalcev je gotovo premalo, posebno, če računamo, da je od teh 3000 knjig le polovica takštnih, da jih ljudje berejo. Posebno pomanjkanje ob- čutimo pri mladinskih knjigah. Prav zaradi takšnega stanja je mestni odbor SZDL priskočil na pomoč na ta način, da je organi- ziral sekcijo za ljudsko knjižnico, ki je pripravila vse za veliko zbirno akcijo po vseh gospodar- skih organizacijah, šolah itd. Z denarnimi sredstvi, ki jih je knjižnica že dobila te dni in s temi, ki jih bo dala omenjena ak- cija, se bo lahko knjižni sklad brez dvoma prilično razširil. S tem bo pa rešen samo delno ta problem. Šaleška dolina danes mora imeti svojo matično občin- sko knjižnico s profesionalnim kadrom. Stalni porast prebival- stva terja več skrbi za izobraže- vanje in kulturno vzgojo. Pri tem pa ravno knjižnice igrajo zelo važno volgo. V komuni nimamo nobene knjižnice, ki bi bila vsak dan odprta. V Velenju je samo dvakrat tedensko po dve uri in podobno je v Šoštanju. Brez pro- fesionalnega kadra, ki zahteva stalni dotok finančnih sredstev, pa ne moremo pričakovati nor- malnega dela knjižnice v Velenju. Zaradi tega pričakujemo, da bodo v Šoštanj ski komuni kmalu ustanovili sklad za kulturo, ki bo imel dovolj sredstev za kompleks- no reševanje kulturnih vprašanj v Šaleški dolini. Seveda bo nujno v bodoče vlagati več sredstev v ta namen, kot do sedaj. Osamo- svojitev knjižnice bo v veliki me- ri razbremenila delavsko univer- zo, ki ima že tako premalo sred- stev za modernizacijo lizobraže- vanja. V. V. Klubska soba v Podčetrtku Tihi kraj je Podčetrtek. Mnogi domačini so tarnali, da postaja v naselju vedno bolj mrtvo. Zdaj pa so se ponovno zganili. Pred leti so si uredili kino-dvorano, pretekli teden pa v nekdanji ob- činski zgradbi sredi trga še klub- ski prostor. Na pobudo krajevne organizacije SZDL so poprijele vse organizacije in društva, v teh dneh dobijo še televizijski spre- jemnik. Tako bodo imeli v Pod- četrtku kotiček, kjer se bodo zbi- rali k prijetnim pomenkom. Po- sebno lepo pa je to, da so se ob tem razgibale vse organizacije, ki bodo skupno prostor vzdrževale. L. Razstava o problemih šolstva Pred časom se je sestal občin- ski odbor SZDL v Žalcu in skup- no z nekaterimi sodelavci raz- pravljal o problematiki šolstva v občini. Razprava je pokazala, da je bi- lo tako posvetovanje nujno in bi ga bilo treba sklicati že kdaj prej. Med vodilnimi ljudmi v občini še vedno prevladuje zelo različno gledanje na probleme šolstva, ki se včasih tudi dokaj razlikuje od stališč in navodil naših najvišjih političnih in državnih organov. Trenja, ki nastajajo med pred- stavniki šolstva in predstavniki oblasti v občini, kadar načenjajo vprašanje šolstva, dokazujejo, da je po sredi precej nerazumeva- nja. Sicer ne bi moglo biti razha- janj v stališčih enih in drugih. Prosvetne delavce kritizirajo, da ne razumejo vselej potreb na osta- lih področjih družbenega življenja in gospodarskega stanja komune, od katerega je odvisen tudi na- daljni razvoj šolstva. Prav tako pa šolniki večkrat upravičeno tr- dijo, da tudi občinski organi ne razumejo potreb šolstva in ga gle- dajo zgolj skozi prizmo občinske- ga proračuna. Tudi odnosi niso najboljši in tako stanje jemlje po- let vsem tistim činiteljem, ki bi se morali skupno zavzeti za uspe- šen razvoj te javne službe. Na posvetovanju so ugotovili, da bo v prihodnjem letu nujno zagotoviti šolstvu več sredstev. Ker je bilo šolstvo prejšnja leta zaradi pomanjkanja sredstev in prioritete na drugih področjih vedno v zaostajanju, saj so mu sredstva odmerjali ne po nujnih potrebah, ampak po trenutnih proračunskih možnostih, bo treba v prihodnje to popraviti in zamu- jeno nadoknaditi. To seveda ne bo mogoče takoj. Narekuje pa, da bomo v to družbano dejavnost vložili sorazmerno večji del raz- položljivih sredstev komune. Os- novna dejavnost šol in drugih u- čnih in vzgojnih ustanov mora bi- ti zagotovljena in se bo treba o- mejiti drugod, zlasti pri investi- cijski potrošnji. Tudi vzpodbujajočemu nagraje- vanju prosvetnih delavcev bo tre- ba posvetiti več skrbi in ga pri- bližati nagrajevanju v javni upra- vi in drugih službah. Tudi delo tistega, ki oblikuje duševnost mla- dega rodu in ga vzgaja v bodoče- ga državljana, ki bo ne le dober proizvajalec ampak tudi uprav- Ijalec, je odgovorno in zelo po- membno družbeno delo. Zato je prav, da se tako delo primerno stimulira. Prejemki učnega ka- dra bi se morali zvišati vsaj za okrog 30 %, če bi jih hoteli pri- bližati prejemkom Icadrov v dru- gih službah z enako izobrazbo in odgovornostjo. Hkrati pa ugotavljamo, da so (vsaj v žalski občini) prosvetni delavci zelo požrtvovalni, da so pokazali vrsto uspehov pri orga- nizaciji svobodnih aktivnosti u- čencev, pri delu pionirske organi- zacije, pri akciji mladih zadružni- kov, pri Jugoslovanskih pionir- skih igrah itd., pa tudi sicer tvo- rijo jedro javnih delavcev ne le v prosvetnih in telovadnih, am- pak tudi v raznih drugih društvih in organizacijah. JG Anton Nerat - бО let Naš jubilant, ki živi kot upo- kojenec v Laškem, se je rodil 17. januarja 1882 v Mariboru. Njegov oče Miha je bil znani pedagog, ustanovitelj pedagoško — znan- stvenega lista za slovensko uči- teljstvo ►►Popotnika«, ki ga je u- rejeval v letih 1883 do 1918. Anton Nerat je že kot dijak mariborskega učiteljišča bil poln borbenega naprednega duha, kar mu je prineslo vrsto nevšečno- sti. Po maturi 1902 je 7 let učite- Ijeval v Šoštanju, kjer je kot od- ličen glasbenik vodil mladinski orkester, tamburaše in pevce ter prirejal igre s petjem in glasbo. Šoštanjska Narodna godba je na- stopila tedaj tudi v unionski dvo- rani v Ljubljani s koncertom god- be na pihala, Nerat pa je vodil tam violinski koncert. Bil je tudi član godalnega kvarteta. Medtem je iz Šoštanja hodil učit še v bljiž- ne Ravne in Plešivec. Leta 1909 je odšel kot šolski upravitelj v Gornjo Ponikvo nad Žalcem. Tu je z mladino prirejal tudi p>evske nastope in spevoigre. Po 10 letih je od tod bil imeno- van za učitelja na I. deški osnov- ni šoli v Mariboru. Z otroškim pevskim zborom in orkestrom je priredil več spevoiger v gledali- šču. Že kmalu pa je bil preme- ščen na mariborsko meščansko šolo. Po upokojitvi leta 1938 se je Nerat z družino preselil v Ljub- ljano, kjer je vodil več mešanih in pevskih zborov. Med okupacijo je njegovo sta- novanje v Janševi ulici bilo jav- ka in zavetišče za ilegalce. Tu- kaj je tipograf Anton Potokar s pravim imenom Rado Polutnik stavil Slovenskega poročevalca, Nerat pa mu je narekoval besedi- lo, katerega stavek so odnašali v tiskarno nekje za bližnjim Beži- gradom. Po odkritju tiskarne je policija aretirala tudi njega in ga z ženo zasliševala o -Potokarju-" ki so ga domobranci medtem ubi- li. V policijskih zaporih na Po- ljanah je Nerat prebil dva mese- ca, nakar so ga poslali v Ribnico na prisilno delo. Oba sina sta bila partizanska borca. Prvi je padel leta 1943, mlajšega pa so Nemci 1942 ran- jenega ujeli na Krvavcu in odve- dli v Begunje, od tam pa v Mau- thausen-Gusen, kjer je trpel do osvoboditve. Kot komercialist je po vojni prišel v Laško in je da- nes nameščen tu v zdravilišču. Tako je tudi Anton Nerat pri- šel preživljat svoj pokoj v Laško, vendar ni miroval. Honorarno je poučeval na gimnaziji in uspeš- no organiziral Glasbeno šolo, ki ji je bil prvi ravnatelj. Nesebičen, dober in delaven, kakršen je vedno bil, nam jubi- lant predstavlja vzoren lik pro- svetnega in kulturnega delavca, naprednega borca, zvestega Slo- venca in plemenitega človeka, ši- roko priljubljenega v vseh krajih svoje aktivnosti. Želimo mu še mnogo zdravih let ob zadovolj- stvu nad bogatimi plodovi dela! F. R. CELJSKI TEDNIK STEV. 2—12. januarja 1962 Zadnje novo leto v vojni Kadar so »Šercerji« prišli na Grašlio goro, je bilo večinoma mirno. Zato ni čudno, če smo bili veseli, ko smo zvedeli, da bomo novo leto pričakali tam. Toda kje smo še! Zadnje dni decembra ni nikjer miru. Kamor se obrnemo, naleti- mo na Nemce. Sedaj smo še ne- kje na Bizeljskem. Pot nazaj na Graško goro je še dolga. Po poti moramo še dvigniti municijo in nekaj orožja, ki se nahaja v bun- kerju. Prebili smo se že do Konjiške gore. Ta nam je bila vedno sov- ražna. Tudi tokrat so jo Nemci obmetavali s topovskimi granata- mi. Že dva dni nismo zatisnili oči. Vedno nas je zmotil kakšen sov- ražni napad, ko smo se priprav- ljali na počitek. Le brž naprej preko Vitanja in Doliča na Graško goro! V jutra- njem mraku smo pi-ečkali Konji- ško cesto v bližini Stranic. Potem pa hitro mimo Vitanja in čez Lošperk proti Doliču Malo pred jutrom je utrujenost vedno najhujša. Mnogi so kar v hoji napol spali. Najtežje je bilo, če so sedli. Težko je bilo potem zbuditi kolono, kajti ko je obsta- la, je tudi že zaspala. Težek to- vor municije je šibil kolena bor- cev. Vlekli smo se kot jesenska meg- la po vitanjski cesti. Navajeni na mehke steze in poti, nas je ce- sta posebno izmučila. Vlekla se je v nedogled in ob vsakem ko- raku si imel občutek, kot da ti nekdo zabija žebelj v nogo. Lošperk je za nami. Sedaj bo lažje, ker je navzdol. Že se bli- žamo Doliču. Tam je treba spet prečkati železnico in cesto Dra- vograd-Celje. Postavili smo za- sede ob cesti in železnici. Na tak- šnih nevarnih mestih, kjer si lah- ko vsak trenutek naletel na so- vražnika, so tudi tisti, ki so že komaj prestavljali noge, pospešili korak. Prav hitro smo bili na po- ti proti Sv. Vidu. No, sedaj smo se že oglašali po kmečkih hišah.. Marsikomu je hruševec vrnil moči čeprav kisel, da bi ga lahko upo-, rabil tudi za solato. To je bilo že pol osvobojeno ozemlje, na kate- rem smo se počutili kakor doma. Po izhojeni snežni poti smo hodi- li po obronkih Graške gore. Se dobro uro hoda in že smo se gne- tli okoli Klančnikove domačije. Stari Klančnik je z zanima- njem štel prihajajoče, a Klančni- kova je sklepala roke v nebo in vpila: ►>Koliko vas je!« Oba sta bila vesela domače vojske. To je zanje pomenilo tudi mnogo mesa in vesele praznike. Partizani naših ljudi na Graški gori nikoli niso pozabili. Tudi takrat, ko so izpraznili nekaj tr- govin v Velenju in okolici, so o- buli in oblekli te hribovske dru- žine. Terenske organizacije so bile tiste dni aktivne kar se da. Iz Pesja in Velenja so v koših nosili potice, klobase, meso in pijačo vseh vrst za partizane, da bi čim- lepše dočakali novo leto_. Na Klančnikovi mizi je stal Štefan domačega tropinovca, ki je kar vidno hlapel. Razpoloženje je bil odlično. Vse je plesalo in pelo. Zunaj so se kepali in posta- vljali na glavo v sneg. Nisi vedel ali se postavljajo na glavo za ša- lo ali pa jih meče tropinovec ... Rajanje je trajalo pozno v noč. To je bilo pravo ljudsko rajanje. Partizanska pesem je prebijala zidove planinskih domačij. Spet smo bili vsi prepričani, da je to zadnje novo leto v partiza- nih. Ni vrag, da bi lahko vojna trajala še eno leto! Saj Nemčija še surogatov nima več! S težkimi glavami smo se zna- šli v 1945. letu. Zimska burja je bila najboljše sredstvo proti mač- ku. «•Klin se s klinom zbija!« je mo- dro svetoval bataljonski kuhar in mi tiščal čutarico pod nos. Nisem se branu. V. V. Ko bi Boris še živel... Borisa Vinterja je poznal vsak Zrečan. Bil je črnolas, postaven fant, vesel in prijazen. Tudi mi- mo njega ni šla vojna vihra, ne da bi ga zgrabila v svoj vrtinec. Sovražil je Nemce in že kot 17- leten fant se je priključil narodno osvobodilnemu gibanju. Nemcem je marsikatero zagodel. Bili so besni nanj, toda uloviti ga niso mogli. Vedno se jim je pravoča- sno skril v pohorske gozdove аИ pa h kakemu kmetu. Kmetje so ga imeli radi. Mar- sikoga je pridobil na svojo stran. Največkrat se je oglašal pri Res- niških kmetih in ti se ga najbolj spominjajo. Vidmarjeva mama: »Imela sem ga rada kot svoje- ga sina. Nekega dne so prišli k nam trije partizani. S seboj so imeli precej blaga, da bi naredili nekaj oblek (eden izmed njih je bil namreč krojač). Obenem so čakali tudi na Borisa, ki se je u- stavil s svojo četo pri Kumrovih. Nenadoma pride nekdo povedat, da se bližajo Nemci. Hitro smo zmečkali napol narejene obleke in blago pod posteljo. Komaj so fantje odnesli pete, že so bili pri vratih Nemci. Oficirji so šli v ►►hišo«, ostali pa v kuhinjo. Za- htevali so sadjevec. Ko sem bila že pri vratih, sem zagledala za omaro dve puški, ki so jih poza- bili fantje. Komaj sem se prema- gala in hitro dala steklenico svoji mami, ker se sama nisem mogla premakniti od strahu. Nemci pušk niso opazili. Mama je šla proti vratom in jih odprla. Pred njo se pojavi Boris. Mama ga je hitro potisnila nazaj. Komaj mu je do- povedala, da so v hiši Nemci. Bo- risa je pograbila jeza. Hitro je splezal na balkon ter opazoval Nemce skozi okno. Zagrabil je za bombo in jo hotel pravkar za- gnati v kuhinjo, takrat pa sem jaz vstopila. Zato je ni vrgel. Bil je nagle jeze in drzen, a vseeno je bil dober fant. Da, ko bi še Boris živel...« Pitrofovi: ►►Boris je s svojo če- to večkrat prišel k nam in je pri- peljal s seboj tudi kakšnega ra- njenca. Imeli smo dobro skrivali- šče zanje. Bilo je pod svinjakom. Boris si ga je z nasmeškom ogle- doval. ►►Veste, če bom kdaj ra- njen, mi obljubite, da me boste pri vas skrili!« Razumljivo, da bi ga bili, če bi bilo potrebno. Bili smo vedno veseli. Včasih smo sami že skoraj obupavali nad vojno in Boris je bil tisti, ki nam je vedno vlil novo upanje v zma- go. Razumel nas je, čeprav smo bili kmetje, on pa napol študent. Ko bi Boris še bil živ...« Kumrovi: ►►Najbolj sem mu u- stregla, če sem mu pripravila v shrambi mleko. Kadar je prišel, je najprej šel v shrambo, potem šele v hišo in se vsedel na рзс. Njegovi tovariši so ga imeli radi. Sicer pa saj si ga moral imeti rad, ker je bil tako prikupen fant. Skoda, da ne živi več ...« Kotnikova mama: ►>Ce Borisa takrat ne bi bilo, bi me bili Nem- ci lahko aretirali. K nam je pri- šlo veliko mož in fantov, ki so ho- teli iti v partizane. Nekega dne sta prišla tudi dva moža. Zdela sta se mi čudna in predobro sta bila oblečena. Nisem jima zaupa- la. Že sta hotela oditi, takrat pa prideta dva kurirja. Odločila sta se, da ju vzameta s seboj. Cez nekaj dni pa je prišel Boris in mi povedal, da sta bila to dva Nemca iz Maribora. Pravočasno ju je spoznal in ju dal ustreliti. Pri sebi sta imela zemljevide in začrtavala sta si pot Borisove če- te od naše hiše naprej. Vsi sku- paj smo imeli srečo. Vse se je dobro izteklo. Skoda je bilo f£in- ta, ko bi še živel.. .« Da, ko bi še Boris živel, bi ti ljudje bili ponosni, ker bi se jih večkrat spomnil in bi povedal, kako so jim pomagali ti ljudje v težkih dneh. Bil je predrzen in hraber. In njegova predrznost ga je pripe- ljala v smrt. Z Menine je podil Nemce v Tuhinjsko dolino. Sel je že predaleč in se je hitro vr- nil s svojimi tovariši. Med begom se je nekaj Nemcev skrilo in se zbralo v skupino in nanje je na- letela Borisova skupina. Nek Ne- mec je ustrelil in smrtno ranil Borisa. Njegovi tovariši so jokali za njim, čeprav je bilo med nji- mi tudi precej starejših mož. Star je bil 21 let in eden izmed naj- mlajših borcev Sercerjeve briga- de. Nekaj dni pred svojo smrtjo je pisal pismo svojemu stricu v Zre- če. Pisal je, da trdno veruje v zmago in sluti, da je ne bo do- čakal. K. Z. Na Fakinovem grobu Trboveljski rudarji so imeli praznik. Spominjali so se velike- ga borca, rudarja Fakina. Slavko Slander je bil s trbo- veljskimi rudarji dobro povezan. Vedel je, da so tam tisoči pro- letarskih pesti, ki bodo nekoč, ko bo čas zrel, prve udarile. Zato je v Preboldu organiziral ljudi, da so se v lepem številu udeležili slavnosti. Na Fakinov grob so položili cvetje. In med cvetjem so bili tu- di rdeči nageljn,i, ki so pričali, da je Fakin umrl v krvavem boju za lepše dni. Vrelo juho so mu orjunaši vlivali v usta. V silnih mukah je Fakin postal trbovelj- ski Matija Gubec. Slavko Slander je dvignil svoj glas. Govoril je ognjevito. Njego- ve oči so švigale ko bliski in prsti so se mu krčili v pest. Ljudje, bodo prišli naši časi? Morajo priti! Junak Fakin nam je pokazal, kako se je treba bo- riti za nov čas, v katerem bo tudi proletarec postal človek. Rudar Fakin nam je svetel zgled, kje je naše mesto in česa se naši obla- stniki poslužujejo, da bi še bolj ponižali brezpravno rajo. Ne, ne bodo nas vseh pobili! Na tisoče ima Fakin sinov in hčera, armada brezpravnih je za njim in ta bo nekoč udarila in pokončala nena- sitne pijavke, ki sesajo kri, našo, proletarsko! Večna ti slava, ju- nak Fakin! Ob grobu je stala sključena že- nica in poslušala govornika. Po- časi je pristopila k Slavku in ga tiho vprašala: -Od kod si, da siplješ tako ču- dovite besede? Mar se ne bojiš, da bi te uklonili žandar j i?« Ljudje, dajmo, pomagajmo Fa- kinovi mami!« je zdaj rekel Slav- ko in hitro začel zbirati prosto- voljne prispevke. Stresel je denar Fakinovi mami kar v predpasnik. Solze so ji zalile oči in ni se mo- gla dovolj zahvaliti. Tiho je še- petala besede: Zdaj vem, da moj sin ni pa- del zaman ... Slavko jo je prijel za roko in ji preroško obljubil: ama, vam, ki ste rodili tako velikega junaka, obljubljamo, da se bomo borili tako dolgo, da bo tudi nam posijalo sonce lepšega življenja. In to naše sonce že vzhaja! Vsak čas bo posvetilo na naš, na nov svet, kjer ni pijavk poletarske krvi.« O, da bi se to kmalu zgodilo!« je zavzdihnila Fakinova matL Slavko jo je bodril. Mama, morda tudi vi učakate ta dan! In takrat ne bo človeka na širni slovenski zemlji, da ne bi vedel za junaška ponašanja vašega sina.« Morda res«, je rekla in solze so ji napolnile oči, drsele so po razoranem obrazu. Vse navzoče je dogodek ob Fa- kinovem grobu močno pretresel; vsak izmed njih pa je spoznal, kako zna Slavko čutiti z malimi, proletarskimi ljudmi. D. K. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI ЗАСКЛ LONDONA PISE STANE POTOCNm MAPUHOV BISER ž19. Ko so spet odšli ven, so opazil.;, da je vefer popnMil, a nebo je .>stalo oblačno. Videli so obe ladji, k, sta se vraòulj z ra/,p<-liitii jadri. Ža njimu^ le plula še tretja. Valovi so biKuli ob atol in m..rje je pričelo grozeče naraščati. Nenaden sunek vetra je zajel, vse iri itidrnice od zadaj Ш jim potrgal vrv! na prečnem drogu. Zabliskalo se je ii, votlo zagrmelo. ». 1,. "VI "^^ "^'^*^'" -^^ojima čoluouia. 2iZamiid 1 si<, je zavnil Hiiru Hum. >Mapiih je prodal biser Tori- kiju za tisoč štiristo čilsJtih dolarjev. Torki pa Levyju za petindvaj- set tisoč frankov. 21. Levy bo dobil zanj т Franciji sto tisoS. Imaš kaj tobaka?« Raoulu se je odvalil kamen od srca. Biser ga ni več vznemirjal. Vse skrbi so ga na mah zapustile, \endar eiiorokrii ni veriel. Lahko du ga je Mapuh prodal za tisoč štiristo čilskih dolarjev Torikiju, a Levy, ki je vedel nekaj o biserih, bi po Raoulovem mnenju nikoli ne fi I ,.,n; 'I-'--''vajset tisoč frankov. Sklenil je, da bo poizvedel pri kapitanu Lynchu. CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 12. januarja 1962 ŽENA* DOM •DRUŽINA Kam s svojim otrokom? »KMALU BOM MORALA V SLUZBO, PA NE VEM, KO- MU NAJ ZAUPAM SVOJO MALO DEKLICO,« MI JE PRED DNEVI POTOŽILA PRIJATELJICA, KI JE ŽE DOBER MESEC IN POL MAMICA. IN RES — KAKO JE PRI NAS Z VAR- STVOM TISTIH OTROK, KI Se ne morejo v VRTEC? Zadnji čas o varstvu naraščaja vse več govorimo. Ugotavljamo, da življenje zahteva svoje, da *^o treba v bodoče vedno več oto- ških vrtcev in drugih varstveno- vzgojnih ustanov, da stanovanj- ske skupnosti o tem še premalo razpravljajo itd. Cez čas pa, ko ugotavljamo, da zmogljivosti ne- katerih vrtcev niso zasedene, se jezimo in izgovarjamo na vse mo- goče. Govorimo o zastareli misel- nosti staršev, o neurejenih raz- merah v ustanovah, o neprimer- nih urah, o prehrani, o delu v iz- menah in o ... Preveč je tega, da bi vse našteli. Marsikdaj pa osta- ne le pri besedah. Eni vrtci so še vedno preveč polni, drugi pa se za svoje varovanoke še vedno pre- več ihtivo borijo. Nekje nekaj ni v redu — liskala bi krivdo pred- vsem pri vodstvu ustanov samih. Vendarle pa že bežen pregled čez število varstveno vzgojnih usta- nov in otrok, ki v njih najdejo zavetje in primerno varstvo, po- ve, da vse delo v preteklosti ni bilo zaman. Res imamo čedalje več vrtcev; drži, da le-ti delujejo tudi v manjših središčih in nase- ljih, da se otroci v večini prime- rov v njih lepo počutijo in da se čedalje več ljudi zaveda tega, da varstvo otroka ni le materina stvar. Zal pa te ugotovitve veljajo le za tiste male nadebudneže, ki jim leta dovoljujejo, da hodijo v vrtec. Kako pa je s tistimi, katerih starost merimo še v mesecih in ki še ne kobacljajo sami? Stare ma- me, tete, sosede in manke marsi- kdaj nadomeščajo mamico, ki ta čas, ko stoji za strojem ali pa sedi v pisarni, misli bolj na to, če ji bodo otroka pravi čas nahranili, če ga bodo zavili v suhe pleničke in če se ne bi slučajno opekel ali razrezal prstke — kot pa na to, kako bi delo na delovnem mestu čimbolje opravila. In marsikdaj bi bilo zanjo in za kolektiv bolje, če bi tiste štire ure, ko se odtrga od otroka in pride v službo, raje ostala doma. Kaj pa tiste družine, ki nimajo starih m^m. pa tet in sosed? Pre- dobro vemo, kako je z njimi. Ena gospodinjska pomočnica za dru- go — če imajo to srečo, da sploh katero dobijo — pa drag denar in še vedno skrb, če je doma vse v redu. Ne mislimo zdaj, da bi skrb za to morala v celoti prevzeti družba, nekaj pa bi se vendarle dalo napraviti. Mislim, da smo v Celju preteklo leto nekajkrat govorili o gospo- dinjskih pomočnicah, ki bi jih za- poslili v stanovanjskih skupno- stih. Le-te naj bi jih potem zapo- slile tako, da bi za nekaj ur bile v pomoč temu, nato spet drugemu gospodinjstvu v stanovanjski skupnosti. Mnogo je namreč dru- žin, ki stroškov za popolno zapo- slitev gospodinjske pomočnice ne zmorejo. Dobrodošla pa bi jim bi- la pomoč vsaj za nekaj ur. Men- da so na zavodu za pospeševanje gospodinjstva imeli celo tečaj v ta namen. Končalo ga je precej žena in deklet. Ko pa smo pred tedni povpraševali v nekaterih stanovanjskih skupnostih, koliko teh žena so že zaposlili, nismo do- bili zadovoljivega odgovora. Po- vedali so nam, »da se stvar ni ob- nesla«. Veliko dobrih zamisli včasih ob- tiči že pri prvih poskusih. Škoda bi bilo, če bi tudi ta. Takšne go- spodinjske pomočnice bi zlahka rešile marsikateri problem. Ne sa- mo problem varstva otrok za štiri ure, temveč tudi rešitev tistih opravil, ki jih zaposlena žena sa- ma ne zmore. Takšno gospodinj- sko pomočnico bi marsikatero go- spK>dinjstvo F>ozdravilo kot dobro- došlo prijateljico in nadvse dra- goceno pomoč. -ij Novoletna želja Zunaj tiho pada sneg. V ku- hinji je prijetno toplo in veselo. Mama peče piškote, jaz pa rez- ljam igračke za novoletno jelko. Radovedna vprašam mamo, če mi bo dedek Mraz kaj prinesel. Ma- ma se nasmehne. Mogoče! Včasih pogledam skozi okno in vidim ptičice, ki s strahom letajo v hišico, kamor smo jim nasuli drobtinic. Nekdo potrka in stopi v kuhi- njo. Soseda je. Prinesla je koli- ne. Začenja se mračiti. V nosu me prijetno ščegeta — krvavice bo- do za večerjo. Tišina in mir vla- data na vasi. Saj tudi drugod pri nas vlada mir. Želim, da bi v letu 1962 tudi v drugih deželah po svetu imeli mir Karmen Pavlovčič, Bukovžlak 47, Teharje pri Celju »Mamica nas ne utegne varovati, saj ima polne roke dela. Vrtca pa nimamo in tako ste nas zalotili tukaj ob vodi,« tako tožijo malčki iz Mozirja. Parfum - Novoletni prazniki so prav po- šteno spraznili drogerije in par- fumerije. Nič koliko stekleničic in steklenic je poromalo z nami. Nekaj smo jih postavili na lastne police, druge pa smo zavili v svi- len papir, jih povezali z zlatimi trakovi in vse skupaj podarili prijateljem. Kdo ve, če smo sto- rili prav! Parfum, ki nam je všeč, marda komu drugemu ni. Kolon- ska voda, ki z našega vratu učin- kuje prijetno in oživljajoče, se bo morda na koži drugega spremeni- la v moro za okolico. Kako torej s parfumi in kolonjskimi vodami? Najbolje je, da jih zase kupuje- mo sami! Ni namreč vseeno, ka- kšen vonj bomo izbrali. Športna žena se prav gotovo ne bo odlo- čila za enakega kot tista, ki je izrazito ženski tip. Vsaka koža ima svoj vonj in tudi enak parfum na različnih kožah različno učinkuje. Ce še niste izbrali tistega, ki vam naj- bolj pristoja, storite to čimprej. Naj vas ne zapelje lepa stekleni- čica, ali pa vonj, ki bo s proda- jalkine roke zapeljivo zadišal. Sami ga prei2¿kusite! Pustite ga na koži vsaj tri do štiri minute in se potem odločite. Dober par- fum bo zadržal svoj vonj tudi po štiri ure — žal pa tudi slab par- fum ne izgine tako hitro. Ce ste ugotovili, da parfum, ki ste ga na- nesli na kožo, ni takšen, kot ste ga zaželeli, ga raje ne vzemite. Ce pa vam je vonj iz stekleniči- ce tako všeč, da bi jo vendarle radi imeli — kljub temu, da ste ugotovili, da se je na koži spre- menil — se odločite za majhno zvijačo. Navlažite s parfumom kosmič vate in jo položite — v nedrček. Vonj parfuma bo ostal nespremenjen in vi zadovoljni. »■Pred meseci sem dobila tako čudovito stekleničico parfuma! Zdaj sem ga porabila in ne vem, kam bi s stekleničko,« mi je zad- njič med zaupnim kramljanjem povedala znar^ka. Kam s stekle- ničico? Le-ta je nedvomno dra- gocena reč. Ko ste porabili par- fum, jo napolnite z vodo. Nekaj časa si lahko z njo odišavljate roke, ali pa celo nekaj kapljic kanite v vodo, kjer izpirate ti- sto lepo, nežno perilo. Ce boste odprto stekleničko parfuma polo- žili med perilo, pa tudi ne boste zagrešili nič hudega. Bi jo radi uporabili za nakup drugega ipar- fuma? Operite jo torej v čistem alkoholu in jo pustite še nekaj dni pri miru. Nato jo lahko up>o- rabite za karkoli želite. »Ze na vse zgodaj zjutraj u- porablja parfum,« ujamemo kdaj pa kdaj kakšno pikro pripombo. Pa res! Vsaj čez dan se izogibaj- mo »-težkih« parfumov. Tisti, ki zvečer učinkuje očairujoče, bo zju- traj mogoče neznosen. Zato — u- porabite dopoldne raje kolonjsko vodo, če se že ne morete odreći dišavam. Tudi tiste, ki se vrtite v kuhinjah — parfxmi le popol- dne! Mlada dekleta pa naj na parfum raje ne pomislijo! Njiho- va naravna svežina je sama na sebi dovolj privlačna. Le dišeče milo, pa malo toaletne vodice in dosti prijetneje boste učinkovale. Tako drag je parfum, pa ga marsikdo vliva nase v pretiranih količinah. Ne pozabite! Ce ga bo preveč, bi človek lahko dobil ob- čutek, da nekaj sikrivate! To pa ne bi bilo prijetno. In še to — kam nanašamo par- fum? Res samo za uho, kot sve- tujejo babice? Nikar! Dajmo ga tja, kjer mislimo, da bo najbolje dišal. Na veke, na vrat, na not- ranje strani rok, kolen, v dekol- te. Odišavite pa tudi lase kadar boste zvečer plesali. In še enkrat — raje premalo, kot p«reveč! ROKAVICE iz jelenove kože operemo v navadni mlačni milni- ci ali detergentu, nato jih izpere- mo naprej v topli, nato pa še ▼ mrzli vodi. Posodi mi... Malokatera gospodinja se lah- ko pohvali, da se ji v njenem go- spodinjstvu še ni zgodilo, da bi si morala kakršnokoli stvar izposo- diti pri sosedi. Vendar pa zaradi tega gospodi- njo, ki se je morala že zateči po pomoč, ne moremo prištevati med neredne, ali celo malomarne go- spodinje. Kot se je že zgodilo mar- sikomu, da je imel namen napol- niti nalivno pero, pa je v zadnjem trenutku ugotovil, da je v stekle- nički zmanjkalo črnila, tako se z vso pravico zgodi tudi gospodinji, da v zadnjem trenutku, ko želi postaviti kosilo, vidi, da v stekle- nici ni več kisa. Navadno prisko- či ob sličnih primerih na pomoč soseda. Zato pa gospodinja, ki si je stvar izposodila, ne sme poza- biti, da je manjkajoče stvari v gospodinjstvu treba čimprej na- baviti in sosedi izposojeno tudi vrniti. Le tako bodo poravnini vsi računi ifi medsebojni odnosi bodo ostali zdravi. Zal, pa najdemo še sedaj gospo- dinje, ki so v večni zadregi. V njihovem gospodinjstvu vedno in vsak dan nekaj manjka. Ne- nehno odpirajo sosedna vrata in če ne najdejo pomoči pri prvi, od- prejo vrata še pri drugi sosedi. Te neredne gospodinje imajo navadno večje želje. Njim ne manjka le soli in kisa, temveč so njih potrebe vedno večje, kolikor hujša je njihova bolezen »IZPO- SOJANJE«. Le-tem ni nerodno potrkati na vrata sosede, pa če- prav dobro vedo, da tudi pri njej zaloga gre h kraju. V takšnem primeru čuti navadno zadrego ti- sta, ki stvar posojuje, saj ji je dobro znana navada prosilke, da stvari, ki si jih izposodi, nikoli več ne vrne. Vendar pa zaradi »miru v hiši« le-tej ustreže in ka- sneje niti ne terja, čeprav doseže to »kreditiranje« ob koncu me- seca precejšnjo višino. Menimo, da bi bilo v redu in prav, da bi se gospodinje, ki ima- jo te slabe lastnosti leteh iznebi- le in uredile svoje odnose do »dobrih sosed« kot navadno te svo- je žrtve imenujejo. Saj še pre- govor pravi; Cisti raCuni — DOBRI PRIJATELJI. Da-ca Zimska slika Vse belo; belo je naokrog, na bregu tam cel kup otrok, ta vozi smučke, oni sanke, so Tončki, Francki in Ivanke. Zima bela, vsa snežena, prišla k nam je iz daljav, zdaj je radost tu, veselje — zima izpolni vse skrite želje. Res je — zebe nas in včasih vsi se tresemo od mraza, vendar, ne na peči, v snegu pričakali smo dedka Mraza. Majda Zohar, Osnovna šola Žalec za male bralce MLADIM Spet je minil teden in iz- polniti moramo obljubo. Prvo nagrado smo prisodili Jani Zagoričnik iz Velenja, Kidri- čeva 16 d. Njeno fotografijo, ki nam jo je poslala, bomo objavili prihodnjič. Takrat pa si boste lahko ogledali tu- di sliki drugih dveh nagra- jencev — Marice Šmid iz Dob ja — Šentjur pri Celju in Karmen Pavlovič iz Bu- kovžlaka 47, Teharje pri Ce- lju. Jana bo dobila po pošti tisoč, ostali dve nagrajenki pa po petsto dinarjev. In zdaj — odgovori na ne- katera vaša pisemca. Te dni nam je spet pisal Drago Medved, urednik šolskega li- sta tretje osnovne šole. Zve- deli smo, da so mladi novi- narji njegove redakcije do- slej dopisovali v list »Ke- kec«. Zdaj pa bodo menda »menjali gospodarja«, pravi- jo, in začeli dopisovati v na- šo rubriko. Prav veselilo nas bo, Drago, če bomo dobili vaše prispevke! Vsem tistim mladim prija- teljem, ki so malo hudi na nas, ker njihovih prispevkov nismo objavili, v pojasnilo to-Ie: včasih je med množico pisem, ki jih dobimo, kar težko izbirati najboljše. Po- trudili se bomo, da*bomo v bodoče bolj pravični. Lepo pozdravljeni! Novoletna jelka Na tretji osnovni šoli smo se z veliko vnemo pripravljali na praznovanje novoletne jelke. Ves teden smo pripravljali kulturni program. Mnogo je bilo dela tudi z okrasitvijo telovadnice, kjer smo praznovali vsi osmi razredi. Jelka je bila vsa pisana, žarela je v vseh barvah. In ko smo se v soboto popoldne zbrali v telo- vadnici, se nas je vseh polotilo slavnostno razpoloženje. Kultur- ni program je obsegal novoletne pozdrave, deklamacije, narodne pesmi in seveda še popevke in humor. Po programu, so prišle na vrsto kuharske dobrote in celo — ples. Oglasili so se veseli zvoki in kar prehitro je prišel čas, ko smo se morali posloviti in si za- želeti srečno in veselo novo leto. Nič manj prijetno niso prazno- vali tudi nižji razredi. Ti so »jeL- kovali« že dan prej in povsod po šoli se je razlegal krik in vik. BUo je res svečano razpoloženje. Drago Medved, tretja osnovna šola Celje M ga več Dedek Mraz s kučmo belo, prišel k nam je bil v vas, vse obdaril je — seveda, kdor je priden bil ves čas. Kekse, fige in bonbone, nam posipal dedek je, puške, sablje in kanone pa doma pozabil je. Smo poslali ga v gore, da prinese, kar pozabil je, toda dedka ni nazaj, vendar — le zaspi nam naj. Anica Jeršič, Teharje 25. pri Celju GOREČI DEDEK MRAZ Kako smo bili veseli dedka Mraza! Obiskal nas je v gostilni Svetec v Ljubečni. Dedek Mraz je bil res tak, kot si ga predstav- ljamo otroci. Ves bel je bil, zavit v vato, star, utrujen, toda prije- ten in vesel. Ko je bilo vse kon- čano, ko se je poslovil in odšel proti domu, pa se mu je pripatilo nekaj hudega. Bil je še vedno ▼ slavnostni obleki in ne da bi po- mislil na to, kako vata gori, si je prižgal cigareto. Plamen se je dotaknil vate in dedek Mraz je bil takoj v plamenih. Samio po- mislite, kako je bilo, ko mu je gorela vata, ki jo je imel na o- brazu! Sedaj je ubogi dedek Mraz spet bel, toda to so bele obveze, pod njimi pa boleče opekline. Da bi se čimprej pozdravil, naš ljubi dedek Mraz. Marinka Naglic, Ljubečna Neprijetno mi je, ko moram priznati, da sem že v tretjem raz- redu — in še fant povrhu — pa ne znam žvižgati. Vendar se mi je te dni posrečilo, da sem prvič v svojem življenju zažvižgal. Toda... Bilo je u šoli, med poukom; pi- sali smo računsko nalogo. Sam ne vem, kako je prišlo. Našobil sem UAía, pihnil in glasno zažvižgal. Prvič v življenju. No, posledice so bile pač šolske! Vesel sem pa le. In prvega žvižga ne bom ni- koli pozabil. Drago Polšak, Blagovna POSTALI SO PIONIRJI Proti koncu preteklega leta so se v dvorani doma >>Parbizan« v Laškem zbrali učenci prvih raz- redov osnovne šole in posebne šo- le tega malega mesta ob Savinji. Bil je to zanje velik dan. Postali so namreč pionirji. V ta namen — in da bi proslavili dan repu- blike — so pripravili pester pro- gram. Z recitacijami, rajalnimi vajami, prizorčki in pesmimi so lepo prikazali pomen svobode in povedali, kako lepo je v naši do- movini biti mlad. Ko je ob kon- cu izzvenela himna, so na oder stopili cicibani. Bilo jih je sto de- set. Tovarišica Stana Govže jim je govorila o pomenu pionirske organizacije, nato pa so cicibani ponovili pionirsko zaobljubo. Na- čelniki so sprejeh pionirske ru- tice, kap>e in značke, pionirji pa pionirske značke. Zapeli so pio- nirsko himno, nato pa odšli v šolo, kjer jih je čakala skromna pogostitev. Cez čas so se veseli in ponosni razšU. Síaya cd state^ teta Ze teden dni pred prihodom Novega leta je bilo na naši šoli vse živo. Vneto smo razpravljali o pripravah na praznovanje. V soboto pred novim letom smo se zbrali pred šolo. Ko je bila ura devet, smo odšli vsak v svoj razred. Tam smo dobili malico in tako >фodloženi« smo odhiteli v dvorano, kjer smo z največjim veseljem pričakovali prihod dedka Mraza. Prišel je, ves utrujen od dolge poti, in ve- seli smo ga pozdravili. Zaželeli smo mu srečno Novo leto, on pa je začel deliti darila. Vsak od nas je dobil vrečko z bonboni, poli- tankami in piškoti. Nadvse pa smo se razveselili skupnega dari- la. Dobili smo žoge, sanke in po- večevalnik za slike. Ko je dedek vse to razdelil in nam naročil, naj bomo v novem letu v šoli in doma še bolj pridni se je poslovil za leto dni in odšel na dolgo pot. Mi pa smo še dolgo rajali okoli novoletne jelke. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici IZ NAŠIH KOMUN ZA BOLJŠO PRESKRBO V žalski občini že dolgo vgo- lavljajo kako bi končno uredili vprašanje preskrbe potrošnikov z mesom tako, da bi prenehale delovati klavnice, ki so v prav vseh primerih premajhne in no- bena ne zadošča sanitarno-higi- enskim in tehničnim predpisom. Preko tisoč litrov vina so prodali v nekaj dneh Samo v dneh pred noyim le- tom so v konjiški vinski kleti, sto- čili več kot 10.000 litrov vina v bližnje domače gostilne, пе:<ај sto litrov pa tudi za široko potro- šnjo. Ker je bilo večino sodov med 200 in 300 litri, so morali v teh dneh pretočiti in naložiti ka- kih 40 sodov. Seveda pa so Ko- njičani in okoliški prebivalci pre- cejšen del teh količin posipravili v prazničnih dneh. Iz Vilanja z novim letom se je iz podjet- ja »Obrtnik« v Vitanju od:'epil mizarski obrat, ki zaposluje pre- ko 200 delavcev in se je priklju-ìì čil podjetju LIP v Slov. Konji- cah. Iz istega podjetja pa se je osamosvojila prejšnja kovaška delavnica kot samostojno podjet- je. Pred kratkim so imeli na os- novni šoli v Vitanju posebno sve- čanost. 23. pionirjev VIII. razreda je vstopilo v mladinske vrste. Po slovesnem delu so izvedli mladin- ci pod vodstvom tov. Kravariče- ve kulturni program, starši pa so mladincem pripravili pogostitev. Ob tej priložnosti je delegacija novo sprejetih mladincev obiska- la na domu bolno sošolko, ki se svečanosti ni mogla udeležita. To je dokaz, da je tudi v Vita- nju mladina delovna in marljiva, Cbda'itev najpotrebnejših Komisijaz a varstvo družine pri Stanovanjski skupnosti Store in terenski odbor RKS Store sta se ob novoletnih praznikih spom- nila stark in starčkov, razen te- ga pa otrok, ki živijo v težkih gmotnih razmerah. Pred dnevi so pogostili in obda- rili 19 socialnih podpirancev iz S tor ter 6 podpirancev iz območ- ja Svetine. Razen tega so obdari- li 46 revnih družin z več šolo ob- veznimi otroki, ki nimajo prave nege in oskrbe bodisi da so star- ši socialno šibki bodisi da zane- marjajo skrb za otroke. Pogostitev in obdaritev so o- mogočili: Železarna Store, Ob- činski odbor RKS Celje in teren- ski odbor RKS Store. Inšpekcijske službe so morale to- lerirati postlovanja v takih klav- nicah, da preskrba potrošnikov ne bi bila okrnjena. Najslabše stanje je bilo vseka- kor v samem Žalcu, kjer pa so to pereče vprašanje rešili na ta način, da sedaj dovažajo meso iz nekoliko večje klavnice áz Pe- trovč. Približno tako se je zgodi- lo tudi za kraje Gomilsko in Ta- bor, kjer se potrošniki oskrbuje- jo z mesom iz Vranskega. Zaradi tega so se merodajni od-j ločili, naj se vse klavnice ukine-j jo, preskrbo z mesom pa naj^ prevzame podjetje »-Mesnine« izl Celja. Predstavniki tega podjet-J ja so povedali, da kapacitete nji-| hovih klavničnih prostorov zado-| ščajo tudi za potrebe mesnic v\ žalski občini. Za prevoz mesa pal imajo pripravljen avtomobil-hla- dilnik. Na ta način bi zaposlene osebe ostale na svojih delovnih mestih, zmanjšali pa bi stroške upravne režije. Podjetje x-Mesnine« iz Celja, ki bo poslovalo v sestavu »Agrokom- binata« Žalec bo uredilo proda- jalne tako, da bodo odgovarjale sanitarno-higienskim predpisom in da se bo izboljšala preskrba z mesom. Vsa dosedanja prodajna mesta za meso ostanejo, po po- trebi pa se bo število poslovalnic še povečalo predvsem v Žalcu. Novo podjetje bo pričelo obrato- vati z novim letom. K. I. Še en I speh v tovarni »KONUS« v Slov. Konjicoh v kratkem bo pri usnjarskem kombinatu »-Konus« v Slov. Ko- njicah pričel obratovati še en del novega oddelka za izdelova- nje umetnega usnja. Prvi del je podjetje dalo v pogon že lani v jeseni, medtem pa so v drugem še montirali stroje in druge na- prave. S tem se bo precej dvignil dohodek podjetja, novo zaoosli- tev pa bo dobilo več kot 20 de- lavcev. Od tega pa ima koristi tudi občina, saj se bo povečal dohodek in njena gospodarska moč. 10 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV V MOZIRJU Podružnica Društva upokojen- cev v Mozirju je pred nedavnim slavila 10. obletnico svojega delo- vanja. Na slavnosti, ki je bila po- svečena tudi 20. obletnici vstaje, je podružnica razvila društveni prapor. Podružnica šteje 185 čla- nov, dejavnost pa je bila vseh 10 let zelo pestra. Na slavnosti so osmim upokojencem, starim nad 80 let, podelili skromna darila. -er En vesel pogreb Ta naslov v zadnji številki va- šega lista v spomin na staro leto 1961 je povzročil, da sem se spom- nil veselega, resničnega pogreba, ki se je vršil pred par leti iz Za- bukovce na okoliško pokopališče v Grižah. V samskem domu v Zabukov- ci je dolga leta stanoval rudni- ški upokojenec A. B. — Bil je trdovraten samec, v ostalem pa veselega in tovariškega značaja. Naj omenim, da se je kot samec tudi sam bril, zadnjikrat neko poletno nedeljo zjutraj. Cez pol ure potem ga je zadela kap. Ko smo se pogrebci zbrali pri sam- skem domu, nas je neki rudar- V celjski železniški čakalnici Tov. urednik! Ko sem pred dnevi bila na celj- ski železniški postaji, sem se umaknila pred mrazom v čakal- nico. Nemalo pa sem se začudila, ker je bila le-ta prazna. Vprašala sem se, zakaj so ljudje raje zu- naj na mrzlem peronu kot pa v ogrevanem prostona, ki je name- njen njim. Odgovor na to ni bil težak. V notranjščini tega prostora je smr- delo tako, da so ljudje čakalnico raje zapustili. Tako sem storila tudi jaz. Obljubila pa sem, preko Vaše rubrike vprašati, kaj misli- jo o tem na celjski postaji. Prav gotovo bi bilo vredno peč, ki so jo namestili v čakalnici, popravi- ti, ali pa zamenjati, saj takšno kot je, pač potnikom ne koristi, temveč celo škoduje. O. O. Laško OP0Z0BÎLO STARŠEMl Tov. urednik! Pdkopaiiška cesta, ki pripelje preko Golovca in se s klancem konča na križišču Ceste na Dob- ravo in Gosposvetsko cesto, je vsako leto pravo sankališče in smučišče. Ker pa smo tamkajšnji prebi- valci bili že mnogokrat priča tes- nim srečanjem avtomobilov in vprežnih voz s sankarji in smu- čarji, se čutim dolžna opoczoriti na pretečo nevarnost. Starši, ki svoje otroke pošljejo na sankanje in smučanje bre2 nadzorstva, naj lentem povedo, da na cesti, kjer se odvija ved- no večji promet, ni mesto za tc zimsko veselje. Golovec je poln vzpetin, kjer se lahko po bregu spustijo mladi športniki brez stra- hu, da bi prišlo do nesreče. sostanovalec opozoril, naj se ne čudimo, ker bo rudniška godba igrala ob pogrebu samo vesele, poskočne in da je bila to svoje- časno izrecna želja роко-јпшка. Razimieli samo to željo, saj je bil umrli veseljak in brez sorodni- kov. Vsak človek bo razumel in po- trdil, kako zelo godba čustveno vpliva, bodisi na veselo ali ža- lostno plat. No, bil je to res svo- jevrsten, edinstven pogreb brez kolz, brez žalosti. Vsakdo izmed številnih pogrebcev pa je občutil, da je s svojo udeležbo na pogre- bu počastil pokojnega tovar.ša. Ob koncu pa je godba na lastno pest in odgovornost še zaigrala ganljivo koračnico, ki je potrje- vala naša resnična čustva. In prav je bilo tako! Kajti vsi smo tega odkritosrčnega »-ianta« radi imeli. k. r. To pa zares ni prav Tov. urednik! Prav nič nimamo proti temu, da so mlajši ljudje veseli, da za- pojejo, zaigrajo in zaplešejo. Saj smo bili tudi mi v naših mladili letih radi veseli. Vendar pa mora pri vsem tem po našem mnenju obstojati neka meja. Posebno še, če se zabava priredi v Domu oskrbovancev, kot se je pripetilo pred kratkim v Grmovju, ko je praznovala oseb- ni praznik snažilka doma. Pova- bila je znance, prijatelje in har- monikarja. Prav nič nismo bili jezni, da so bili veseli, težko pa nam je bilo, da so ob vrišču in hreščanju harmonike pozabili na nas, saj je prezahtevno prisiliti starega, bolehnega človeka, da mora biti buden do ranega jutra. Ali se vam ne zdi, da je tako? Oskrbovanec doma na Grmovju pri Celju JE TO ODNOS DO POTROŠNIKA? Tov. urednik! Ste že kdaj doživeli, da Vam je v trgovini kdo od uslužbencev pričel pometati pod nogami? Me- ni se je v Laškem pred dnevi zgo- dilo tako. Moram pa priznati, da mi ni bilo prav nič prijetno, saj sem imela občutek, da sem jaz, kot vse ostale stranke, ki jih je bilo v trgovini šo vec, uslužben- cem tega podjetja odveč. Ker še ni bil čas za zapiranje trgovine menim, da moj občutek ni bil ne- upravičen. Kaj mislite o tem vi — laški trgovci? O. O. Laško Temeljilo bodo analizirali dosedanje delo Na nedavnem sestanku sekre- tarjev osnovnih organizacij Zve- ze komunistov občine Mozirje, ki ga je sklical občinski komite ZKS, so največ govorili o nadalj- ni rasti osnovnih organizacij Zve- ze komun is(tav, o idejno-politi- čnem delu osnovnih organizacij in o kadrovskih zadevah. Celoifcno problematiko so pKDvezali z gradi- vom III. plenuma CK ZKJ. Ko so tako analizirali dosedanje ,delo osnovnih organizacij, so ugotovili tudi slabosti. V nekaiterih osnov- nih organizacijah je bilo opaziti, da se še niso prilagodile novim oblikam dela. Premalo so tudi storile za nadaljno rast svojih članov. Pri nekaterih osnovnih organizacijah se opaža tudi pre- majhna samostojnost, saj so še vedno navajeni čakati direktiv. Na podlagi temeljite razprave se sklenili, da bodo po vseh osnov- nih organizacijah v najkrajšem času temeljito analizirali dose- danje delo. Letne konference o- snovnih organizacij bodo opravili do 20. februarja. Ne odlašajte več! Se danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najraz- ličnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odiosajte več! Odrežite spodnjo naročilnico in nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Orehi - orehi - orehi Oreh je občutljiv sad. Mslim na oreh, ki ima grenko lupino in eladko jedrce. Med nami pa ž ve orehi-dvonožci. Ti pa imajo slad- ko lupino in ko peLin grenak sad. Po debelosti in kakovosti jih razdelimo v mnogo vrst. Vse niti registrirane niso. Nanizal bom le delček iz te ogromne vrste in že v naprej prosim, da mi tisti, ki to krat ne bo na vrsti, ljubeznivo oprosti. Naš Tejči ima avto! OpeU Re- kord! Tako je lepega dne odmevalo po vasi in na daleč se je razvede- lo, da je Opeharčnikov Teje ku- pil avto najmodernejšega tipa. To je bilo sreče v družini! Prišla sta oče in mati, prišli so strici in te- te, skratka, zbralo se je bližnje in daljno sorodstvo. To je bilo na sam dan ko je Opeharčnikov Teje šel nakupovat avto. Vse se je tajalo v sreči, najbolj pa je lo- putalo srce Teičevi ženki. Kakn tudi ne! Vse njene prijateljice se vozijo z avtomobilom, pa bi se ona, Tejkova žena ne smela? Teje se je bil nekoč odločil za topolinčka. Pa je ljubka ženka zarohnela: V taki šajtrgi se pa ne bom vozila! In ker je Teje vnet oboževalec ženinih želja, je bil v službi od jutra do večera in še ponoči. Nihče ne ve, kaj je delal, le govorilo se je, da že leto in dan dela nadure in da si na vsak način hoče pripraviti avto. Glejte, prihaja! je krikn.la žen- ka, ko se je izza ovinka prikazala dolga limuzina. In brž, ko se je iz limuzine pokukal še Teje, je eden izmed sorodnikov šklocnil s fotoaparatom in nastala je pre- krasna in nepozabna fotografija. Najiprej, tako se spodobi so zalili, nato pa so se zvrstili v elegan- tnih vožnjah. Kot zadnja se je peljala žena. Ni hotela pokazati razburjenosti radovednim sose- dom. Ko pa je končno le sedla poleg moža in je limuzina zdrse- la po cesti med hišami, je visoko dvignila glavo in v mislih mimoi- doč m delila poklone. Le s Tejcem ni bilo nekaj v redu. Kaj je z njim? Ne zastonj! Pa so prišli ti ra- dovedni miličniki, Tejcu natakni- li jeklene lisice in hajd na zato- žno klop. In tu so se slišali zad- nji odstavki hude obtožbe: Tova^ riš Opeharčnik Matija, po pokli- cu strojni ključavničar je okra- del podjetje za milijon in pol, pa še druge tatvine — skupaj pet let strogega zapora in povrnitev škode. In s tem je prve zgodbe konec. Da pa ne bo prehud dolgač, S3 ustavimo, za kratko spremembo, ob lepem stanovanjske mbloku, kd je bil sezidan na podlagi pre- tirane stanovanjske stiske izklju- čno za male delovne ljudi, kakor je potrdil in dal blagoslov sam tovariš direktor. Blok je bil na- rejen v rekordnem času in začele so zasedati komisije: v ponedeljek je rekla svojo tudi sitanovanjska komisija, v torek komisdja, ki jo je določil delavski svet, v sredo se je vmešal upravni odbor, nato pa je bila v direktorjevi pisarni še neuradna konferenca. In re- zultat? Ker je .prosilo rekordno število navadnih delavskih dru- žin, je bilo na podlagi paragrafa protekcije in člena ugleda ter od- govornosti sledeče: da ne bo za- mere, se v blok vselijo najožji sodelavci tovarniškega samoupra- vljanja in kolegi očeta in žene in sina in hčere, ker se bo s tem po- trdil ugled in se jim bo pot pred tremi leti zgrajenega bloka zma- njšala za celih pet sto metrov, kar je spričo pogostih sestankov izredne važnosti. Tako se je začeli? preseljeva- nje. Nekoč so Zakrpat j u slovan- skih narodov, zdaj uglednih in delavskih družin. V zadnje sta- novanje, ki je poprej obsegalo 'eno samo stanovanje tovariša O- BRATOVODJE, se je zdaj vanj vselilo kár troje družin; same ljuba sreča, da so to pohlevni in mirni ljudje. Nikar skrbi, da smo -štrli že vsa orehe! Takrat bi se morali pogo-^ varjati noč in dan tako dolgih čvek res ni lepo prenašati. To na mbi hudo zameril inženir Bo- lehar, zakaj z nj'm se godijo za- res čudne reči. No, sc "er pa sam ni niti toliko kriv. Kriva je upra- va kmetijskega gosx>odarstva ali kmetijske zadruge, kriv je ondot- ni upravni, odbor, pa zadružni svet in vsi tisti, ki so na vsak način hoteli imeti inženirja. Tale naš tovariš Bolehar je res prišel in vsi bili zadovoljni z njim, pa čeprav je nosil le roke na hrbtu ali jih je tlačil v žepe. Razumlji- vo, ker je imel med vsemi najvi- šjo izobrazbo, seveda z malo pra- kse, zakaj »-hejke« je rad bolj je- del kot gladil, petelinčka raje vi- del na krožniku ko na prolzrvodni tabeli, no, pa se je vseeno ta'e Bolehar zrinil na lep položaj, ki je bil podkrepljen seveda z lepo mesečno plačo. In lapcga d e se mu je zazehalo, da hoče nekam na zapad na specializacijo. Zara- di ugodnih zvez in vez jo je mo- žakar odkuril v Nemčijo, tam de- lal kot črna živina v žel2zami v mislih pa je seveda ugotavljal rezultate modernega kmetijstva ali kaj drugega. Mož se je po ne vem kolikih mesecih vrnil r/x svoj i>oložaj. In tu skromno opraviči- lo: pripeljal se je z avtimobilom in v njem je bil cel kup drugih bonitet. In vse bi bilo v redu, da ga lepega dne ni začelo zbadati zdaj pod rebrami, zdaj pa v že- lodcu, jetra so mu začela nagajati skratika, tovariš Bolehar je nasto- pil dolgovezno in širokopo:ezno bolniško dobo. Lepo se redi, voizi z avtomobilom, ne, le za delo ni sposoben. Ima v roVah zdravni- ški izvid in to je dovolj tehten dokument, da se ga posestvo ali kmetijska zadruga ne more od- križati, рш čeprav vsakdo ve, da mu je bolezen dala nemška ž^le- Samo trenutek, zdaj pa čisto na kratko. No, se je zgodilo, da je tovariš Tainta zasedel nov po o- žaj in kot takega so začeli obme- tavati s funkcijami. Tovariš tain- t-a se je branil, češ ne more in če bi bilo treba na sestanek, po- seduje le dvokolo na nožni pogon, to pa je dosti premalo za tolik- šno kopico sej in sestankov. Pa so rekli, da mu bodo v takem primeru priskočili na pomoč oni z avt^mob 1', 1? teh pa v kraju kar mrgoli. Tov. Tainta je sed'^'^a pri- stal, a si je hudirjevo grizel ust- nice, ko je grdega deževnega dne dobil nadvse strogo povabilo: toč- no ob 15. uri in to za vsako ceno. Gre namreč za dotacije posamez- nim organdzacijam in društvom. Ce ne pridete, dotacije ne bo. Ta- ko se je glasilo to strogo vabilo in naš tovariš Tainta je le al od enega do drugega, naj bi ga kdo hitro zapeljal z avtomobilom. Ali vsakdo izmed njih je bil tako hu- do zaposlen, da se je tovarišu v dno srca zasmilil, pa je skočil na kolo, pa gnal in brcal in toliko, da je ves premočen še vjel ko- ši^k seje in prav t^k knšv-'-k do- tacije. In ko je opravil, se je z denar- jem bogate sejnine in po'nik stroškov.,ki jih ni bilo, odpravil naravnost v gostilno in se ga tam poštJno nakresal. In zakaj? Poz- no zvečer so pri kolovrati li v go- stilno vsi, ki jih je prosil za pre- voz. Pa je eden moral na p%ano piško na Trojane, drugi se je pe- ljal plesat na Dobrno, tretji je prifrčal z velenjskega jezera. To- variš Tainta se je raz ezi\ da je bil ves črn, zahteval telefon in v slušalko zaklical: hej, dopsnüc, tovariš Trn! CELJSKI TEDNIK STEV. 2 — 12. januarja 1961 TELE5KA VZG0JA IN ŠPORT Pred prvim plenumom Okrajne zveze za telesno kilturo v ponedeljek 22. januarja bo v sejni sobi Okrajnega ljudskega odbora v Celju (Narodni dom, II. nadstrop- je) zasedal plenum Okrajne zveze za telesno kulturo. Gre za prvo plenarno zasedanje foruma, ki je bil ustanovljen pred dobrimi desetimi mese- ci na osnovi priporočil in za- ključkov prvega kongresa telesne kulture Jugoslavije in v skladu s težnjami po enotni poti na širokem pod- ročju telesnovzgojnega in športnega udejstvovanja. V predlogu dnevnega reda za to pomembno zasedanje sta dve glavni točki: analiza dosedanjega dela ter Jugo- slovanske pionirske igre, ki jih letos izvajamo pod ge- slom »Leto telesne kulture mladih«. V pregledu dosedanjega dela lahko zapazimo dve zna- čiln potezi: močno uveljavi- tev Okrajne zveze za telesno kulturo, ki ni samo v praksi, temveč tudi formalno potrdi- la enotnost telesnovzEiojnega dela in nadalje premajhno za- vzetost ustreznih oocmskih zvez. Slednja ugotovitev na- laga ne samo Okrajni zvezi, temveč zlasti še občinskim političnim forumom, da z vsemi razpoložljivimi silami podprejo delo občinskih zvez za telesno kulturo. hn- do pomagali uresničiti tudi eno najvažnejših načel —, da se mora tudi telesna vzgo- ja prilagoditi komunalnemu ' sistemu in najti v občinah ne samo močna občinska vod- stva, temveč prav takšne osnovne organizacije. Aktivnost Jugoslovanskih pionirskih iger pa v letos- , njem letu nalaga vsem teles- ' no vzgojnim forumom in or- , ganizacijam, da podprejo ak- ; cijo, ki naj pomeni začetek rednega in sistematičnega dela na telesno vzgojnem področju z mladino. To je akcija, v kateri se bo treba spoprijeti ne samo s proble-' matiko društev, 1етл'ес zla- sti še z vprašanji šolske te- lesne vzgoje in podobno. To sta problema, ki bosta prav gotovo v ospredju zani- manja na prvem plenumu Okrajne zveze za telesno kul- turo; gotovo pa je, da bo raz- prava načela še vrsto drugih vprašanj, kot kvalitetnega športa, vzdrževanja športnih objektov in naprav in po- dobno, -mb Najmlajši vratar kateregakoli mo- štva, ki sodeluje v zvezni ligi v hokeju na ledu, je prav gotovo član celjskega kluba Peter Pod- sedenšek. Na svoja ramena si je naložil težko odgovornost vratar- ja, tokrat pa tudi precej težko opremo čuvarja vrat... Uspešna bilanca nogometnih sodnikov , Četudi so na redni skupščini Podzveze nogometnih sodnikov- celjskega okraja dosti več govorili o napakah in F>omanjkljivostih, kot pa o uspehih, ki so jih do- segli, skupščine in njihovega ce- loletnega odgovornega dela ne moremo podcenjevati, temveč kvečjemu reči — svojo nalogo ste v redu opravili, pa čeprav je or- ganizacijska in delovna odgovor- nost slonela na redkih funkcio- narjih, kot so Vagner, Presinger, Goles itd. To je pač slabost in značilnost, ki jo ne srečujemo sa- mo pri nogometnih sodnikih, tem- več več ali manj pri vseh športnih in telesnovzgojnih organizacijah, slabost, ki kaže, da je v teh orga- nizacijah čedalje manj prizadev- nih amaterskih delavcev. Zato ni naključje, da leži vsa odgovor- nost le na nekaterih. In tako je tudi pri nogometnih sodnikih, da- siravno bi pričakovali pri njih nekoliko več discipline (zato so tudi sodniki na nogometnih igri- ščih). V zadnjem delovnem obdobju so povečali število svojih članov za devet. Tako jih zdaj ta orga- nizacija združujc vsega skupaj 42. To je sicer lepa številka. To- da, če povemo, da vsi ne delajo in da imajo v svojih vrstah še nekaj mlajših, ki spričo mladosti ne morejo prevzeti dolžnosti glav- nega sodnika, potem je položaj več ali manj na dlani. Na splošno pa lahko govorimo ne samo o po- večanju njihovega števila, tem- več tudi o izboljsaiîju kvalitete sojenja. O tem govorijo zapisniki o poteku nogometnih tekem, ozi- roma ena sama pritožba na do- zdevno slabo sojenje, ki pa je bi- la že v prvi stopnji zavrnjena kot neutemeljena. Ta pozitivna ocena gre predvsem na račun nekaterih prizadevnih tovarišev; dosti pa je bilo tudi takih, ki so pozabili na nujnost stalnega strokovnega iz- popolnjevanja, na kondicijske treninge, pa tudi na zdravniške preglede. Od 33 aktivnih sodnikov jih je le šest predložilo zdravni- ška spričevala. Navzlic temu so sodili vsi. ||1Ш11|1|«И1ИНД ^ JlOg^'->.arL''.3g7-gL-i- :aifc/ Nogometni sodniki celjskega o- kraja so lani sodili 285 tekem, ra-: zen tega pa bili 329-krat mejni sodniki. V minulem delovnem obdobju so pripravili dva semi- narja oziroma tečaja, ki sta lepo uspela. Čeprav so dobili devet до- vih sodnikov, so si v delovni px"0- gram za letošnje leto postavili še zahtevo po povečanju njihovega števila za najmanj deset. Pri tak- šnem številu bo dosli bolj prišla do izraza težnja po dobrem soje- nju in medsebojno tekmovanje. Nič kaj razveseljiva pa ni ugoto- vitev, da je na spisku sodnikov za sojenje tekem slovenske con- ske lige en sam sodnik z območja celjskega okraja in to Ivo Blekač. Na občnem zboru so jasno po- stavili zahtevo po enotnem nasto- panju vseh sodnikov, po rednih sestankih, na katerih bi ocenje- vali svoje delo in izmenjali iz- kušnje. Delo nogometnih sodni- kov pa bi se moralo poznati tudi pri vplivu na dvig kvalitete naše- ga nogometa. Skupščina je nada- lje obsodila dejstvo, da v Celju ne dela organizacija nogometnih trenerjev, čeprav je znano, da nekateri med njimi prejemajo ze- lo visoke honorarje za svoje delo. Na zboru so sprejeli tudi ne- katere spremembe pravil, razen tega pa potrdili sklep, da bo od- slej rrganizacija nogometnih sodnikov delala kot sarpostojno telo v okviru Okrajne zveze za telesno kulturo. HOKEJ NA LEDU — HOKEJ NA LEDU ZADOVOLJNI- NAVZLIC PORUZU v drugem kolu zvezne lige v hokeju na ledu, na sporedu je bilo minulo soboto, so se mladi člani celjskega Hokejsko drsalne- ga kluba srečali na drsališču pod Mežakljo z moštvom držav- nega prvaka, z hokejisti Jesenic. Kakor tekma prvega kola, tako bi tudi ta morala biti v Celju. Za- radi slabega ledu, pa so jo pre- ložili na Jesenice, vendar s tem zagotovilom, da bodo Jeseničani povratno tekmo odigrali v Celju. Ta predlog so najboljši igralci hokeja v državi sprejeli in tako bi jih lahko v Celju videli ju- tri, v soboto, 13. t. m. ob petih po- poldne na drsališču v Mestnem parku, če ne bi slabo vreme spet prekrižalo račune. Navzlic visokemu porazu, ki so ga doživeli Celjani na Jesenicah — rezultat tekme se je glasil 22:2 (7:1, 10:0, 5:0) — gostje niso razo- čarali. Igrali so lepo in srčno, se borili in častno izgubili. Celjani so osvojili simpatije Jeseničanov Največ odobravanja in priznanja, pa je pobral najmlajši vratar zvez ne lige, Peter Podsedenšak, za ka- : terega so si bili enotni prav vsi,, da je bil najboljši igralec tega. dvoboja sploh. Četudi je moral kar dvaindvajsetkrat pobrati plo- ščico iz lastnega gola, je branil v velikem slogu. Edina gola za Celje sta dosegla Čebul j in Turnšek. PRIDNO SO DELALI Mladi planinci ra občnem zboiv v nedeljo dopoldne se je okoli 60 mladih planincev zbralo na Celjski koči k svojemu tretjemu občnemu zboru. Teh 60 mladih planincev je zastopalo 9 mladin- skih skupin ustrezne komisije pri celjskem Planinskem društvu, oziroma 918 mladincev in mladink od tega 122 pionirjev. Iz poročila načelnice mladinske komisije Zo- fke Petkove posnemamo, da je več ja ali manjša planinska skupina doslej že formirana na vseh celj- skih šolah, pa tudi v vseh večjih tovarnah. Od zadnjega občnega zbora, ki je bil lani prav ta čas, pa do da- nes, so mladi planinci v celoti iz- polnili sprejeti delovni načrt. Nji- hova dejavnost je bila osredoto- čena na prirejanje številnih izle- tov v celjske, pa tudi ostale gore naše ožje domovine. Udeležba na izletih se je gibala od 40 do 60 članov. Razprava, v katri so razen nav- zočih predstavnikov mladinskih planinskih skupin sodelovali tudi društveni predsednik Tine Orel, tajnik Božo Greblaher, zastopni- ki koroških planinskih društev, nadalje predstavniki iz Maribo- ra, Ljubljane in drugod, je poka- zala, da si mladi planinci, zlasti na šolah, žele večjega sodelovanja pedagoških delavcev, kot prirodo- slovcev, geografov in etnografov, ki jim manjkajo predvsem na iz- letih, nadalje, da si med delavni- ki žele planinsikih večerov, na ka- terih bi izmenjavali svoje misli in poglede na planinsko udejstvo- vanje ter se društveno izživljali, žele si še več. organiziranih izle- tov in celo taborenj, od društvene uprave pa še vnaprej čim večjo moralno in gmotno pomoč pri uresničevanju načrtov. C. G. Zimska podoba Celja;. 16 let godbe na pihala TEP v nedeljo so imeli godbeniki Tovarne emajlirane posode v Ce- lju letni občni zbor. V poročilu, ki ga je imel predsednik odbora godbenikov tov. Martin Zagožen, je poudaril, da so godbeniki ime- li 66 nastopov, s čimer se ne mo- re pohvaliti vsaka godba na piha- la. Največ nastopov je bilo v po- častitev 20-obletnice vstaje. Na občnem zboru so se zahva- lili kapelniku tov. Pojavniku, prav tako pa tudi kolektivu celj- ske Emajlirke za razumevanje in materialno pomoč Godba na pi- hala Tovarne emajlirane posode dela že šestnajst let, kar Je prav tako pomembna in častitljiva ob- letnica. M. R. TORKOVA JAVNA TRIBUNA-v ¡onuariu Delavska univerza v Celja je tudi za mesec januar pri- pravila zanimiv program predavanj na torkovih javnih tribunah. Medtem, ko so bili prejšnji torek na sporedu u- trinki iz današnje in pretek- le Bolgarije, bo v torek 16. januarja predavala prof. Je- lisava Conič o mojstrih im- presionističnega slikarstva »Od Maneta do Jakopiča-*. Dne 23. januarja bodo o ve- lenjskem energokemičnem kombinatu govorili inž. Ciril Mislej, dr. Boris Lavrenčič in inž. Boris Fren. Zadnji torek v tem mesecu, 30. januarja, pa bo Svetozar Guček iz Ljubljane pripovedoval o smučiščih Komne in Matter- homa. Posebnost torkovih javnih tribun, ki so vsakokrat oo 19.30 uri v dvorani Narodne- ga doma, je še tednik naše- ga mesta — barvni fotopo- snetki s komentarji. v času cd 2>. do 50. decembra .ie bilo- v Celju rojenih 43 dečkov in 55 deklic. Poročili so se: Mihael Oglajner, zidar in Ana Su- mak, natakarica, oba iz Celja. Vladi- mir Natek. strojni tehnik iz Šoštanja in .\na Kumljanec, nslužbenka iz Polja. Martin Obrez, šofer in Ivana Romih, ši- vilja, oba iz Celja. Henrik Kožar, délave in Zofija Lesink. delavka, oba iz Za- grada. Štefan Caharijaz. uslužbenec LM in Marija Kolenc, tkalka, oba iz Celja. Marijan Ogrizek, strugarski pomcčnik iz Maribora in Marija Lugarič, delavka iz Celja. Alojz Slapnik. ing. gozdarstva iz Bočne in Erna Drač, uslužbenka iz Celja. Albin Mikola, delavec iz Grobel- nega in Helena Sivka, delavka iz Ce- lja. Anton Hrastnik, mcdelni mizar iz Vrh in Frančiška Gobec, poijedelka iz Laške vasi. Ivan Zvegler, zidar iz Celja in Teodora Vasle, delavka iz Podvina. Leopold krajšck, elektromonter iz Zu- dobrove in Marija Murgel, šivilja i» Škoije vasi. Mihael Sevsek, valjar ia Jožica Brglez, delavka, oba iz Štor. Sreč- ko Zibret, strugar iz Laške vasi in Jo- žefa Lečnik, bolniška strežnica iz Bu- kovžluka. Marijan kolar, rudar iz Ve- lenja in Amalija Breznik, delavka iz Slaline. Martin Obrez, kurjač iz Celja in Terezija Lipuvšek, poijedelka iz Dob- rine. Ivan Vouk, kovinosirugar in Jo- žefa Tratnik, delavka, oba iz Pečovja. Ivan Hadolin, strojni ključavničar iz Debra in Frančiška Sinkovič, delavka iz Košnice. Alojzij Vrbek, delavec in Ivana Ratajc. pom. šivilja, oba iz Ostrož- nega. Maksimiljan Bornšek, skladiščnik iz Celja in Rozalija Kampolšek. delav- ka 'Z Proseniškega. Albin Koslrevc, av- tomehanik iz Celja in Matitida Kresnik, uslužbenka iz Slane. Jožef Koprive, tr- govski pomočnik iz Drenskega rebra in Ivana Hotko, kn jigovodkinja z Kozje- ga. Jožef Stare, kovinrstrugar iz Les- kovca in Silvestra Mohorčič, uslužbenka iz Gore. Umrli sp: Angela Zorko. upokojenka iz Padeža, stara 61 let. Elizabeta Jerneje, gospodi- nja iz Gorice p. Šmartnem. stara 75 let. Ljudmila PaVr. delavka iz Celja, stara 38 let, Nuša Sedmak, otrok iz Celja, stara 5 dni. Marija Žerjav, nonkojenka iz Celia, stara 80 let. Marija Slemenšek, nnrkojenka iz Krunice, stara 74 lèt. Miloš Zlok. otro'k iz Hrastnika, star 3 meseca. Frančiška Zaje, gospodinja ii Košnice, stara 75 let. Romnii Pegan, n- pokojenec iz Celja, star 60 let. Angela Pavlovič. gí'spi dinja iz L^poglava, sta- ra 45 let. Rnzaliia Krajne, upokojenka, iz Šmarja p. Jelši\h. stara 67 let. Zden-. ka Juhart. otrok iz Polzele, stara 2 me- seca. Barbara Biz'.ik. gospcdînja iz Ce- lja, stara 78 let. Biserka Osolnik, otrok : iz Celja, stara 7 dni. V času od 30. decembra 1961 do 6. janu- arja 1962 je bilo v Celju. Rojenih: 28 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Boris, Bojan Gerì veterinar in Dani- jela. Slavica Oset. uslužbenka, oba iz. Celja. Štefan Pader, invalid, upokojenec in Terezija Lavrinc, puin. bulničarka, oba iz Laškega. Asif Ibrahimefendić, bolničar, Justina Topolšek, bolniška stre- žnica, oba iz Celja. Dragotin Celan, tekstilni mojster iz Maribora in Ange- la lopole, kuharica iz Celja. Ivan Skanien, poljedelec iz Dobrove in Ma- riju Güliaieu, poijedelka iz Zg. Iludiuje Marjan Zagoričnik. rudarski lehnik iz Crue in Marija Vdovč, medicinska se- stra iz ZabuKOice. AUoli ö.c«..ii;, me- sar in Vilma Verhovšek, trg. pomočnica, oba iz Zadobrove. Umrli: Ignac Berglez. upokojenec iz Celja, star 48 let. Marija Brežnk. gospc-dinja iz Celja, stara 80 let. Ludvik Šurbek, delavec iz Zbelovske gore. star 5? let. Marija Žolgar, gospoSteklarc Celje Gubčeva 8 razpisuje delovno me- tehničnega vodje Pogoj: gradbeni tehnik z naj- manj 3 letno prakso v operativi. Osebni dohodki po pravilniku o del. osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite na naslov do 31. 1. 1962. Komisija za imenovanja in razrešitve direktorjev pri Občin- skem ljudskem odboru Celje RAZPISUJE MESTO UPRAVNIKA OBČINSKEGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO CELJE Pogoj: a) splošni pogoji; — b) dovršena višja šola za socialne delavce z najmanj triletno prakso v socialni službi.. Prijave se sprejemajo do 20. 1. 1962. Upravni odbor Gozdnega gospodarstva Celje razpisuje prosto delovno mesto Šefa pravne službe Pogoj: pravna fakulteta z ustrezno prakso. Nastop službe možen takoj. Pismene ponudbe pošljite najka- sneje do 20. 1. 1962 na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13. RAZGLAS Na osnovi določil 18. — 21. čl. Zakona o spremembnh in dopolni- tvah zakona o varstvu voda, (Ur. 1. l.RS š(. 39/1960) ter Oilloka o vodah, ki se štejejo za manjše potoke v obrini Celic (sprejet im ločenih .sejah obeh zborov Občinskega ljudskega ot) in ker struge domala vseh potokov in jarkov zaradi /anemnrji-nosli in zarašče- nosti povzročajo vse češče poplave in erozije ter odnašajo rodovitno zemljo, vse lasitn<»",k(Hl(>viiti pomladek. Vejevja in sečnih odpadkov ni dovoljeno odmetavati v vodo. 5. Očiščevalna dela bo nadzoгo^al reíiio-iiadzorstveni organ Vod- ne skupnosti, ki bo dajal strokovna napotila pri poseku kakor tudi za gojitev zaščitne zarasti ter za ukrepe, ki bodo potrebni za ohranitev ali zboljšanje vcdnega režima. Ce lastnik obrežnega zemljišča ne bo očistil struge potoka ali jarka v navedenem roku. bj to z izvršbo izvedel Občinski ljudski odbor Celje na stroške lastnika obrežnega zemljišča. Po sklepu družbeno upravnih organov so se združile nasled- nje gospodarske organizacije: KZ »OBSOTELJE«, IMENO KZ »BOHOR«, KOZJE KZ ROGAŠKA SLATINA »MESNINE« ROGAŠKA SLATINA MLEKARNE ŠMARJE, BISTRICA IN KOZJE KG ŠMARJE PRI JELŠAH v novo, združeno KZ ŠMARJE PRI JELSAH s sedežem v Ro- gaški Slatini. KZ Šmarje pri Jelšah razpisuje naslednja delovna mesta: 1. RAČUNOVODJA 2. ŠUPA KMSnjSKE PROIZVODNJE 3. PRAVNEGA REFERENTA 4. ŠEFA KOMERCIALE Pod točko 1: ustrezna šolska izobrazba in večletna praksa. Pod točko 2: agronom s prakso v zadružništvu. Pod točko 3: pravnik. Pod točko 4: komercijalist s prakso v kmetijski komercijali. Vloge pošljite na upravni odbor KZ Šmarje pri Jelšah, sedež Rogaška Slatina, Komisija za sprejem in odpust delavcev pri »Splošni zavaro- valnici v Celju« razpisuje prosto delovno mesto csnilca imovinskih škod Pogoji: Diplomirani gradbeni- tehnik s primerno prakso. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov »Splošne za- varovalnice v Celju«. Ponudbe poslati upravi »Splošne zavarovalnice v Celju« naj- kasneje do 31. januarja 1962. POZIV ^ k vložitvi davčaiih prijav za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1961, pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1962, odmero dohodnine od stavb za leto 1962, odmero davka od osebnega do- hodka za leto 1961 m odmero taks za leto 1962. '> Nepreklicni rok za vložitev davčnih prijav je do 31. januarja 1962 L Dohodnina in prometni davek Zasebni davčni zavezanci in zasebne pravne osebe, ki so v 1961. letu opravljali kakršnokoli pridobitno delo ali so izvrševali samostojne poklice z namenom pridobivanja dohodkov, ali so imeli dohodke od pre- moženja in premoženje-kiih prav'c (razen dohodkov od stavb), morajo za- | radi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgoraj določenem roku. Davčne prijave je treba oddati pri pristojni občini, kjer ima zavezanec stalno prebivališče oziroma sedež obrti. Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vlo- žiti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljajo promet, zavezan plačilu prometnega davka. П. Pavšalna odmera se izvrši po povsem ločeni prijavi kosmatega dohodka, ki ga bodo pavšalizirani zavezanci predvidoma dosegli v letu 1962. Zavezanci so istočasno dolžni prijaviti tudi predvideni promet v letu 1962 (glej 55. člen uredibe o dohodnini — Uradni list FLRJ štev. 22/1961). III. Dwíhodnina od stavb. Davčni zavezanci so lastniki ali uživalci stavb oziroma delov stavb. Za dohodke od stavb se računa tudi najemna vrednost lastnih stanovanj. Davčnih prijav ni potrebno vlagati za stavbe izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ker bodo za take stavbe uradno zbrane davčne osnove. IV. Davek od osebnega dohodka se odmeri zavezancem po 13. členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ štev. 24/60) na podlagi davčnih napovedi. V. Po 51. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ štev. 28/59) in po odloku o pristojbinah za motorna vozila in vprežna vozila (Uradini list FLRJ štev. 32/61) se plačajo takse in pristojbine za cestna motorna vozila, vprežna vozila, delovno živino, žganjarske kotle, mla- tilnice, potočne mline in mline na strojni pogon, od hibridne trte in od PSOT. VI. Po odredbi o mesečnih pavšalnih prispevkih iz osebnega do- hodka hišnikov in gospodinjskih pomočnic (Uradni list FLRJ štev. 25/1961) so dolžni zasebni delodajalci zaradi odmere proračunskega prispevka od gospodinjskih pomočnic prijaviti zneske mesečnih prejemkov in čae zaposlitve le-teh v letu 1961. Kdor ne vloži davčnih prijav v navedenem roku, plača kazni od 3 % predpisanega davka, do trikratnega oziroma petkratnega kasneje ugotovljenega zneska davka (pri osebnem dohodku). Kdor vire dohodkov utaji bo kaznovan s kaznijo, ki je predpisana za davčno utajo. Ustrezne informacije glede davčnih prijav daje Uprava za dohod- ke ob uradnih dnevih. Ste>v.: 422-1/1962-4 Datum: 8/1-1962 Občinski ljudski odl>*r Oddelek za finance Uprava za dohodke Celje OBJAVE IN OCLAŠI GLEBA LIŠCl SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Nedelja, 14. januarja 1962 ob 15.30 uri: Fadil HaHžić: HOTEL ZA NORCE Izven. Zadnjikrat v Celju. Znižane ce- ne. ob 20 uri: Milan Đoković: LJUBEZEN Gostovanje v Šmartnem v Rožni do- lini. Ponedeljek, 15. jaminrja 1962 ob 19.30: Vinko Strgar: HEROICA Gostovanje na Dobrni Četrtek, 18. januarja 1962 ob 15. uri: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Premiera. Izven. ob 20 uri: Fadiil Hadžić: HOTEL ZA NORCE Gostovanje v Vojniku Petek, 19. januarja 1962 ob 15. uri: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Izven. ob 20. uri: Saul Levitt: PROCES. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Nedelja, 21. januarja 1962 ob 14.30. uri: FadU Hadžić: HOTEL ZA NORCE Gostovanje v Krškem ob 20. uri: Fadil Hadžić: HOTEL ZA NORCE Gostovanje v Kostanjevici KINO KINO UNION 12.-15. 1. 1962 »TEROR BARBARJEV italijanski barvni Csc film 16.-20. 1. 1962 »TUJA ZENA< nemški film KINO METROPOL Do 14. 1. 1962 »STRTA ZVEZDA< ameriški barvni Csc film 15.-17. 1. 1962 »KROG< češki film 18.-22. 1. 1962 »GRBAVI VITEZ< francoski barvni Csc film KTNO DPD »SVOBODAc ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 15.-14. 1. 1962 »ZAKON PRERIJE, ameriški barvni Csc film 17. 1. 1962 »DIVJI VETERc ameriški fi'jn 18. 1. 1962 »ŠTIRINAJSTI DAN< jugoslovanski film »KOMPAS - CELJEc razpisuje mesto referenta Pogoj: srednja šolska izobrazba z znanjem strojepisja in vsaj 1 tujega jezika. Plača pu pravilniku o razdeli- tvi osebuih dohodkov. Nastop ta- koj. Pismene ponudbe poslati na na- slov: KOMPAS, Celje Nedelja, 14. januarja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Obvestila, zabavna glasba im re- klame 12.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 12.45 Nedeljski utrinki Ponedeljek, 15. januarja 17. Celjska kronika 17.10 Poje Mario Lanza 17.20 Športni tednik 17.30 Naši T>oslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Torek. 16. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra kvartet Mikta Ferleža 17.30 Naši Doslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.43 Obvestila, zabavna gla-sba in re- klame Sreda, 17. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Delavske pesmi poje moški zbor »Svobodec Celje 17.30 Naši rvoslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Četrtek, 18. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže igra trio Eda Cor- sica 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Petek, 19. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Umetne peemi poje mladinski mešani zbor celjske gimnazije 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Sobota, 20. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Za prijeten konec tedna 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame KONCERTI Ponedeljek, 15. I.: Prva javna produkci- ja učencev glasbene šole ob 18.15 v Na- rodnem domu. Sreda, 17. I.: IV. abonmajski koncert — godalni kvartet RTV, niezzosopranistka Božena Glavakova in klarinetist Igor Karlin. Petek, 19. I.: Druga javna produkcija učencev glasbene šole ob 18.15 v Na- rodnem domu. Sreda. 31. I.: Koncert zbora nniverze iz Valparaisa (Chile). Izven. Abonente vljudno prosimo, da porav- najo zapadli obrok. STANOVANJA- PRAZNO SOBO (stopniščni vhod) z ga- ražo (zidano), iščem. Ponudbe pod »Fluč'lo vnuprejc na upravo lista. STAREJŠA UPOKOJENKA, vdova, išče sobo, po mo/iiufsti s popolno oskrbo. Plačilo po dogovoru. Weixler Marija, upokojenka. Vojnik 64. LEl'O OI'REMLjENO sobo v centru Ce- lja oddam takoj proti polletnemu pla- čilu vnaprei. Ponudbe na upravo lista pod š'fro »Чб.000< DVE mirni dijakinji iščeta sobo. Po- kleka Marjeta. Ekonomska šola Celje. ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Otoku 9 (Pere) za trosobno proti na- gradi 50.000 din. RAZPISI Komisija za sprejemanje in odpušča- nje delavcev in uslužbencev pri »Klju- čavničar. Celje, Aškerčeva 7, razpisuje delovno mesto: ADMINISTRATORKE Pogoj: Znanje strojepisja in enoktna praksa v personali. Nastop službe taJcoj. Plača po tarif- ■em pravilniku podjetin- 12. januarja ob 20. uri v Narodnem do- mu MED EVROPSKIMI IN SVETOVNIMI MOJSTRI Sodelujejo najboljši slovenski šport- niki, športni novinarji, ansambel Jo- žeta Privška in pevca Majda Sepe in Ni- no Robič. Prodaja vstopnic v Narod- nem domu od 17. ure dalje. POTUJTE Z IZLETNIZKOM ki prireja 4-dnevno potovanje v Trst- Benetpe in Milano in 2-dnevno poto- vanje v Trst in Benetke. Potuje lahko vsakdo, ki si želi ogledali ta mestai. Prijave sprejemamo do zaključnega števila udeležencev. PRLVSENECENJE ZA VAS! 6-dnevno potovanje z avionom v deže- lo sonca, piramid, velblodov in puščav Egipt in Grčijo z ogledom KAIRA in ATEN v mesecu maju 1%2 — ČELNA PROPAGANDNA! Prijave v poelovaJni- oi do 15. marca 1962! Za člane obrtne komunalne zbornice in ostale ¡Btercísente: 4-dnevno poto- vanje v FIRENCE na mednarodni se- jem obrti v mesecu maju 1963. 4-dnevno potovanje na Dunaj za o- gled mednarodnega velesejma v mese- cu marcu 1962. 5-dneTno potovanje v MÜNCHEN na o- gled mednarodnega obrtniškega velesej- ma v mesecu aprilu 1%2. Prijave sprejema naša poslovalnica. Za bivše internirance, njihove ožje sorodnike, sorodnike umrlih v tabori- ščih in vse ostale člane ZB 6-dnevno potovanje v RAVENSBRUCK IN SACH- SEN ob obletnici Mveboditve taborišč. ZAHTEVAJTE PROGRAME! NiniMfi VAM SLEDEČE USLUGE: Izlete, prevore in strokovne efce- kurzije z avtobusi, vlaki, ladjami, avi- oni dLcxna in T inozemstvo ,л KOTNIH USTÜV IN TUJIH VIZ! \>r. VRSTE VOZOVNICI VF\IДV^ VALUTI TURISTIČNE INKORMALIJEI Za cenjena iiariičila *e priporofa 12 LF:TNIK poslovalnica I elie. litov . » (na«r'nti avt'>hii4ne по>Ч8|р». tel. 2« 41 PRODAM KRAVO BREJO šest mesecev prodam. Ahtik, Zagrad 122. KI BIK IN POL DESK, rolarle, napro- daj. Poizve se v konfekciji »Naprijed. Tomšičev trg. UGODNO prodam kad za zelje in že- lezno posteljo. Pušnik, Tovarniška 9 Celje LEP pogrezljiv šivalni stroj (veže in ši- va), naprodaj. Ogled od 13—14.30 ure. Naslov v upravi lista. ZARADI selitve prodam: kuhinjsko o- premo, štedilnik, kopalno kad,' žen- sko kolo. Naslov v upravi lista. LEIPZIG (od 4, do 13. marca 1%2) spo- razumno s Trgovinsko, Industrijsko ik Obrtno zbornico LRS organiziramo o- bisk največjega tehničnega in vzorčne- ga spomladanskega velesejma. Dunaj — Za strokovnjalee trgovskih in drugih podjetij organiziramo tudi letet tradicionalni ogled duuajskega velesej- ma v času od 11. do 18. marca 1962. pri- jave sprejeiiiauio Uo 2U. tt^biuarja 1У02, cena potovanja din 20.500. — VERONA — Kmetijski strokovnjaki! Organiziramo 5-dncvno avtobusno poto- vanje v Vereno (v času od 11. do И. marca 1962), ogled 64. mednarodnega kmetiskega velesejma. Cena potovanja 19.800 din. MILANO — Ciani trgovinske zbornicel Organiziramo 5-dnevno avtobusno poto- vanje v Milano (od 12. do 17. aprila 1962). Ogled milanskega mednarodnega velesejma. Cena potovanja 20.700. din. TRST IN BENETKE - Posebno obvesti, lo! Organiziramo 2-dnevno potovanje ▼ Trst in Benetke, lahko se prijavijo po- samezniki. Cena araužmana 7.900. ai», stroški za potni list niso vključeni. Pri- jave sprejema KOMPAS Celje do za- ključenega števila. SREČANJE Z ITALIJO IN AFRIKO - 14. dnevno potovanje z motorno ladj* »Jugoslavija, v Ajaccio (otok Korzika) — Palermo (otok Sicilija)-Tunis—Scu- ssa—Tripolis—La Valetta (otok Malta) — Gatanja-Bari—Reka. Potovanje bo v mesecu marcu 1962. PO SEVERNI ITALIJI - 5-dnevni avtto- busni izlet v mesecu marcu 1962, ogled bivših taborišč v Sev. Italiji. Zaklju- čen izlet za člane sekcije interuiraa- cev pri ZB-NOV. ATENE — CARIGRAD - 6-dmevno po- tovanje avtobus-letalo v mesecu aprila 1962. Izlet 7П pro«'.....'o delavce. ' IIOLM — 6-duevno potovani" a letalom v aprilu 1962 za člane DIT. Ogled uiodetuugu giudbemšlvu. Uredništvo Celje, Titov trg 9 - poštni predal t6 — telefon 25-25 ia 24-23 uprava Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — te- lefon 23-75 in 20- 89 — tekoči г»сав pri Narodni banki Celje: 603-21-! 656 — izhaja ob petkih — letnt naročnina 800, polletna 400, četrt letna 200 din - Inozemstva 2400 - posamezna številka 20 dinarjet Rükopi.4ov ne vračamo — apt* jem ogla.sov, razpisov in objav vsa ko sredo do 12. ure v ogla^nen o** delku. Trg V kongrena 5 Informacije u uglaxih, гмрм^ћ te rtbjavah dobite le т apravi Cell «kega leëaike' Pri NAS IN PO SVETU Dežela treh skreganih prinčev Laos je po svoji nemirnosti in zmešnjavi podoben Kongu, po politični plati pa za srvetovni mir prav tako nevaren kot Berlin v Evropi. Laos, ta mala azijska dežela, je >^majdan«, na katerem si stojita nasproti politična in vojaška interesa obeh blokov, laoški narod pa plačuje že dolga leta krvni davek v bratomorni vojni. Kadar poslušamo poročila, se nehote spomnimo na pravljice, ki se začnejo takole: — 2ivel je nekoč dober in mo- čan kralj. Imel je troje sinov ... Da prav tak je vtis, ki ga do- bimo o Laosu, ki bi ga drugače lahko imenovali tudi »dežela skre- ganih prinčev«. Laos je goi^a dežela na indo- kitajskem polotoku. Na severu meji na Ljudsko republiko Ki- tajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, na zahodu pa na Burmo in Tailand. Rekli bi lahko, da je ravno ta soseščina kriva za dolgotrajno državljansko vojno v deželi. Po- glejmo si jo. Kitajska in Vietnam sta deželi, ki pripadata vzhodne- mu bloku. Tailand p>a je članica SEATO pakta (ki kot naslednica Bagdadskega pakta ркжпеШ voja- ško zvezo kod okriljem Amerike v Aziji). Laos je podobno kot Vietnam, Burma, Kambodža, Malaja in Tailand nova azijska država. Sa- mostojnost si je pridobila po tež- kih bojih z japonskimi okupator- ji, ki so si deželo v drugi svetov- ni vojni pridobili od Francozov. Revolucionarne narodnoosvobo- dilne sile so po končani vojni v Aziji vztrajale pri likvidaciji ko- lonializma. Osvobodilna armada je nadaljevala boj, dokler ni leta 1949 dežela dobila neodvisnost po odhodu francoskih kolonialnih čet. Kralj Sri Savang Vafctiiana je po smrti svojega očeta prevzel vladarske posle. Prvi ministrski predsednik je bil prozahodni Si- nanikone, ki pa se je leta 1960 moral umakniti novemu predsed- niku Sou vana Fumi, ki je eden izmed treh laoskih prinčev bil na čelu zmerne politike, ki se za- vzema za nevtralnost, za koek- sistenco in pomiritev v deželi. O- stala dva i>rinca pa pričakujeta, da bosta s tujo pomočjo prišla na oblast. V bistvu pa igrajo pravo vlo- go v deželi tuji interesi. Lani je ponovno z vso silo izbruhnila dr- žavljanska vojna. S severa in vzhoda vplivajo na dogodke Ki- tajci in Severni Vietnam, zahodni protagonisti pa so Američani, ki so v Laosu porabili doslej letno več denarja za vojaške namene, kot ga dajejo ZDA letno za go- spodarsko pomoč tujini v celoti. Laos pomeni za Ameriko daleč najdražje oporišče, zaradi katere- ga je ameriški kongres že več- krat žolčno raznravljal. Čeprav izgleda, da Laos s svo- jimi 3 milijoni prebivalcev trpi zaradi nesoglasja treh prinčev, je v bistvu rešitev le v tem, da bi tuji interesi morali izginiti iz de- žele in prepustiti ljudstvu, da odloči o svoji notranji ureditvi in politiki. Trije princi so, razen Souvana Fume, le marionete na odru svetovne blokovske ßolLtaike. Mylene Demongeot je da- nes ena-najbolj iskanih fran- coskih filmskih zvezd. O njej privatno je povedati tro- je: — Da se je kot zvezdnica rodila v Ljubljani in na Ja- dranu je prvikrat nastopila pred filmsko kamero v fran- cosko-slovenski koprodukci- ji... — Da je v bistvu za film- ska merila dokaj skromna in je še vedno ostala ob svojem prvem možu, ki jo je od- kril in ki ni režiser, temveč, kot pri angleški princesi Margareti — fotograf ... — Da z izjemo ni zadovolj- na da je ženska, čeprav do- kaj čedna, temveč si je že kot otrok želela biti fant. Za- to je пјепл najljubša barva, ki zanjo pomeni ljubezen, ro- mantiko in nežnost — pla- va. Tudi na naši sliki bi videli, da nosi plav kopalni kostim, pa kaj ko naš list še ne tiska- mo v barvah. Sicer nam pa verjemite na besedo ... Opičje slike Neka newyorska galerija pro- daja čisto posebne vrste »aimetni- ne«. To so izdelki šimpanzove sa- mice, ki se ponaša z imenom »le- potica«. Barvo po platnu baje ma- že deloma s čopičem, deloma pa kar z rekami. Njene »^like« so po 20 dolarjev. Umetniška vred- nost teh slik je nesporna, saj mnogi akademski slikarji ne mo- rejo tako dobro prodati svojih u- metnin. »Lepotica« ima na svo- jem bančnem računu že nad tri milijone dinarjev izkupička. Kdo kupuje te slike? Svoji k svojemu. Niso opice samo bitja, ki so iste vrste kot >-lepotica«. TRDOVRATEN VOL Pravijo takole: Vol je vol. Ce ne bi bil vol Šerifa Celica iz Bosne vzročni vzor za tak izrek, poitem je izrek dejansko zaslužen. Zakaj? Serif Colic ima svojo večglavo govejo čredo naučeno, da se od rane E>omladi do pozne jeseni sa- ma pase po bližnji planini Cmi vrh. Zjutraj odpelje vod vodnik čredo v planino, zvečer pa spet nazaj. Letošnjo, oziroma lansko jesen pa je nekega večera prišla čreda brez vodnika v hlev. Go- spodar Colic se je napotil iskati svojega izgubljenega vola, toda brezuspešno. Drugi dan so mu po- magali sosedje in šele pod mrak drugega dne, so nesrečnega vola našli... Stal je uprt v drevo in z rogi pritiskal v deblo debele bukve mrtvega volka. Vol je bil že ves izčrpan in je dobesedno klecnil na gozdna tla, ko so odstranili mrt- vega roparja. Kaj se je utegnilo zgoditi ... Vol je bü ves obgrizen. To se pravi, da je volk napadel čredo in vol se je spustil z njim v boj. Med borbo se je volu posrečilo z rogovi pribiti volka na drevo. Ker pa vol ni vedel za volkove smrt, je vztrajal noč in dan v tem po- ložaju, verjetno v strahu, da bi volk spet ne grizel, če bi ga spu- stil. Kratke zanimivosti URA ZLOČINOV Statisti FBI (državne varnosti v ZDA) so izračunali, da je v ZDA bil v letu 1959 izvršen vsakih 7 minut uboj, vsakih 46 minut pa večja kraja. Dalje ura zločinov kaže še na- slednje podatke: vsakih 35 minut zločin zaradi lastne nejevolje, vsake 2 minuti kraja enega avto- mobila, a vsako minuto manjše kraje v vrednosti do 50 dolarjev. ENKRAT DRUGAČE... Žena svojemu možu, ki godr- nja nad prižgano jedjo: — Zakaj ne moreš, kot vsi dru- gi moški, brati časopis med jed- jo, namesto da kritiziraš jed? RES ZAKAJ? Možak, ki dela mesečni obra- čun izdatkov ugotavlja: — Zakaj trošimo denar, ki ga nimamo, za stvari, ki jih ne po- trebujemo, da bi bili všeč ljudem, ki jih ne maramo? VLOMILCI V KASARNI V neki italijanski kasarni so zjutraj z grozo ugotovili, da so jih ponoči obiskali vlomilci. Nav- zlic stražam so drzni vlomilci od- nesli — dva stara »kanona«. SMRT SE VEDNO KOSI PO HIROŠIMI Prva atomska bomba, uporab- ljena v vojne namene, še zmeraj seje smrt. V bolnišnici tega ja- ponskega mesta je umrlo spričo posledic radioaktivnega izžareva- nja, utrpelega pred 16 leti, od ju- lija lani do julija letos 40 oseb Preko 20.000 oseb, ki so doživele atomsko eksplozijo, se še zdravi v tej bolnišnici, okrog 1000 pa jih je v zelo resnem stanju. Obdukcija nekaterih nedavno preminulih žrtev atomske bom- be je odkrila pri njih prvič obo- lenje poliosteomileona. Gre za mnogoterne tumorje, ki se širijo v kostnem mozgu. IMA HRUŠČEV PLAVO KRI? Na vprašanje, ali je to navadna novinarska raca in provokacija, pa je senzacionalno »odkritje«, ne moremo odgovoriti. Nek angleški tednik je prinesel sestavek, ká naj bi senzacionadno odjeknil. Tr- di namreč da je sedanji predsed- nik sovjetske vlade Nikita Hru- ščev plemiškega rodu in da ima v Zahodni Nemčiji bratranca v drugem kolenu, ki se piše Sergi- us von Hruschtschew in ni nie drugega kot solas'tnik in direktor ba-í-'te v Weinheiimu. Baje, tako piše novinar Werner, Galle, je priimek Hruščev zapi-1 san v matičnih knjigah ruske ' pravoslavne cerkve že v letu 1493, ko je ta rodbina bila povišana v plemiče. Nemški bankar in sov- jetski premier naj bi imela skup- nega praočeta, ki je bil celo član carskega juridičnega tribunala. Kako, da ni bilo to poprej od- krito, vprašuje člankar? Zato, ker je med revolucijo v Rusiji bil arhiv v Kalinovki uni- čen. In kako to, da Hruščov ni niko- li priznal kaj takega? Baje zato, ker sam ne ve. Nem- ški »bratranec« pravi, da je bil oče sedanjega predsednika Sov- jetske zveze Sergej Hruščev revo- lucionar, toda z manj sreče kot Nikita Hruščev. Bil je zaradi svo- je dejavnosti preganjan, odvzeti so mu bili privilegiji in je delal kot rudar. V takih okoliščinah je baje rojen premier Hruščev, ki sam pravi da je iz družine pre- ganjanih in zapostavljenih ukra- jinskih mužikov. Tako je Hru- ščev okusil trdo življenje in se od ovčjega pastirja z revolucijo povzpel na vrh ... Zveni kot pravljica, mar ne? Bržčas tudi je. Kajti, odkar se v Sovjetski zvezi dogajajo velike reči, je polno »sorodnikov« po svetu, ki hočejo delček slave. Ta- ko so se ob poletih prvih astro- navtov Gagarina in Titova jav- ljali po vsem Zahodu razni »stri- ci«, »bratranci« in F>odobni »žlaht- niki«. Morda je zdaj nekdo, ki ima priimek Hruščev, segel kar v sam vrh in se proglasil za bra- tranca premierja Nikite Hirišče- va. Kakšen naj bo smisel takih senzacij ? Senzacija naj pripomore k ose- bnemu uspehu in popularnosti tistih, ki si jih izmislijo ... To je še nedolžno. Lahko pa je provokacija, oma- jati ugled voditelju proletarske države? Toda tudi to je nesmisel- no. Tudi če bi bilo res?! Tudi Marx, Engels in Lenin ni- so bili po rojstvu proletaroi... VAS STRAHOV Zadnjič smo pisali o nerazja- šnjeni usodi naroda, ki je nekoč živel na Velikonočnih otokih. To- da takih izginulih narodov je na svetu bilo še več. V indijskih pragozdovih naletite na veličast- ne templje in palače, ki jih je prekrilo pragozdno zelenje. V Andih so opuščene vasi in mesta starodavnih Inkov, kulturnih prebivalcev osrednje Amerike, ki so bili žrtve kdo ve kakšnih ne- sreč, predvsem pa iztrebi j eni od španskih osvajalcev. V severnem delu Ameriške celine so mesta in vasi, kjer ni žive duše. To so nekdanja selišča zlatokopov, ki so pred petdeset in več leti v diru za zlatom opuščali cele naselbine s pohištvom vred .. . Izumrle vasi in mesta pa so tudi drugje po svetu. Eden takih osamljenih naselij je Hallsand v Angliji. Dandanes je tam samo ena družina, ki se ukvarja z ov- čarstvom in ribištvom. Pred pet- inštiridesetimi leti pa je v vasi, ki se je raztezala vzdolž strme o- bale morske, živelo preko tristo ljudi, ki so vsi imeli dovolj zem- lje in dovolj dohodka od ribolo- va. Kaj se je zgodilo pol stoletja nazaj ... Stara osivela ribičeva žena je edino živo bitje, poleg štirih mačk, ki v odsotnosti moža in obeh sinov dela izjemo v vasi strahov. Bhzu sto hiš je razvr- ščenih ob obali edino iz ene se pod nebo dviga dim nad zakurje- nim ognjiščem. To je sedemde- B^etaa miss Prettejohn, ki i e novinarjem takole pripovedovala: — Pred petinštiridesetimi leti je bilo tu veselo in živahno. Imeli smo svoj cricket klub in lovsko družino. Vsi smo se poznali in si pnomagali... Nekega dne pa se je morje naenkrat vznemirilo. O- gromni valovi so butali z vso si- lo ob hiše. Prebivalci so komaj ušli in rešili svoje življenje. Vi- har je trajal ves dan. Trepetali smo od mraza, saj se je zgodilo pozimi in na strmini nad vasjo gledali, kako morje uničuje. Ne morete si misliti, kaj zmore hu- dega storiti morje. Ko se je vihar polegel, je bila vas razdejana. Večina je pKobrala žalostne ostan- ke svojega premoženja in odšla Ostalo je le nekaj starih ljudi. Jaz, ki sem bila takrat šele po- ročena, sem sklenila z možem ostati. Razredčeni sosedje so umi- rali, mladi pi niso več prišli na- zaj. Tako smo že nekaj let sami tu na obali. Midva z možem sva že onemogla. Kaj bosta storila sinova, ne vem. Ce bosta našla družici, ki bi hoteli sem v vas strahov, potem bo morda kdaj spet živo v Hallsandu. Ce ne, po- tem bosta tudi odšla . .. Stara miss Prettejolm je dejala: Pred petinštiridesetimi leti je bila naša vos vesela, danes je vas strahov in puščobe (levo).