"4i. 34. V Gorici, v četrtek dne $0. marea 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in jioer: vsak torek, četrtek hi soboto, zjatraaje Iz-daaje opoldne, veierao iadanje pa ob 3. url popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter i »Kažipotom* ob, novem letu vred po pošti pre-jamana alt v Gorici' na dom poiirjana: Vse leto.......13 K 20. h, ali gld. 6-60 pol leta ........6 , 60 , , , 3-30 Setrtleta ....,,.,$„ 4G . . . 1-70 Posamične Itevilke stanejo- ,10 vin. -..•=¦'- •*. * ;.., ^ NaroCnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v iGoriSki Tiskarni* A. GabrSCek vsai dan od 8. tire zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na aaroeila brez doposlane nareSnin* ne ne oziramo- Ogiaal In poslanic« se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., f-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata.Večkrat >po pogodbi, — Večje .Srkajo, prošnja. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Narofelao la »glase je plačati loeo Gorica. >Vse zb. omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrUl. Uredalltro se nahaja v Gosposki ulici 51 7 v Gorioi v I. nodstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan > od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SLU, Dopisi naj se poSIljnjo 1© uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravulStvu. ______ „PRIHOBEC" izhaja neodvisno od tSo5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld; 1-60. tSo&a* in cPrimoree* se prodajala v Gorioi v to-bakarni Sehvrarz " Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Irstu v tobakarni LavrenSiS na trgu deli« Caserma in Pipan v ulioi Ponto della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanfe.) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, Iv. Meljavec) tisk*.in aal. Po V tolminskih hribih, 16. marca 1902. Maraikedo je mislil, da se vsled Cahe-jevega škandala ne bodo predrznili klerikalci pri dopolnilnih volitvah niti pogledati po božjem svetu, nikar pa še ponovno agiti-rati ter slepiti in begati našega kmetica, da gre za vero, in da če ne bo volil tako, kakor komandi™ nune iz farovža, ravna proti Bogu in dela za pekel. Vaak razsoden človek pa je rekel: Sedaj ima volilec jasno sliko, sedaj vidi, da ni slo ssa vero, kajti ko bi bilo res šlo za vero, bi ne bili volili nunci sleparja v deželni zbor, ker sleparji in goljufi ne morejo braniti i«re, ker jo sami zametujejo. Prepričanje se je sirilo, da nunci povesijo oci ter se .poberejo v cerkev, kamor edino spadajo, da pustijo kmetu presto voljo in ne bodo »tikali svojih nosov tje, kjer jih bi ne imelo pet* nič brigati — toda zgodilo se je ravno narobe! Ti ljudje nimajo nobenega srama, hudobni duh jim je obsencil že itak od hudobij zakrknjeno dušo, spustili so se zopet nad ubogega kmetica, kakor lovski psi na divjo zver. Lokavi posvecenci okoli .Norice* trobijo dan na dan svojim dolgouhatim čitateljera neki poziv dr. T., da naj dokaže, da je res pritiskala tol. duhovščina na volilce s peklenskim ognjem. Evo nekaj za dokaz 1 PonUtovaki ,pr<*3astiti* dušni pastir Kodromac je pisal prt sedanjih volitvah nekomu približno sledeče : Predragi! Vi imate do volilcev velikanski upliv, pa tudi veliko odgovornost pred Bogom. Tu se gre za stvar t. j. za božjo in peklensko reč. Vam zadostuje to, drugemu bi rekel kaj* veC. To Vam iz dobrohotnosti in ljubezni piše Vaš dušni pastir Janko Kodromac. — Poberite se grdini na katoliški podlagi! Tako piše Kodromac. Kdor bi volil moža poštenjaka »Modrijana*, bi volil za peklensko ree, kdor pa kakšnega zopetnega sleparja Caheja ali svinjarja Fridolina, pa za Boga in sveto vero ! Poberite se, sleparji 1 Svoj čas je Št. Vidskogorski nune rekel, da zo naprednjaki lumpi, brezverci, kateri hočejo zatreti vero in sv. cerkev, kedar je pa zadosti nafarbal kmeta in prodrl s svojo umazano stranko, je pa rekel: da ni šlo za vero, ampak za z ni a g o l Torej kateri teh ptičkov poje prav! Pa naj se vrnem k svojemu namenu. Ce sem prav poučen in kakor se na sploh govori, največ je krivo grahovsko županstvo, da je klerikalizem prišel še tako do sape na Tolminskem......Da je zmagal klerikalizem na Grahovem, je krivo največ to, ker so se tamošnji razumniki premalo brigali za stvar! Kaplanček v Poimelcu je obletal obširno županstvo, napajal volilce in jih nekoliko prehvapil na svojo stran, druge pa doma pridržal. Naprednjaki so bili zmage gotovi, in vsled tega so premalo pazili, kaj delajo volkovi v ovčjih oblekah. Rodoljubi na Grahovem, skušajte popraviti ta Svoj smrtni greh ob prvi priliki l Širite .Primorca* v najoddaljena sela, oglasite se kedaj tudi z majhnim dopisom, kazite ljudstvu klerikalnega *«mja v vsej le njemu lastni ostudni nagoti, »azmaga bo sčasoma naša na celi črti* Čudno ni, da so prišli klerikalci do ve-čine, ker so se posluževali vsakojakih sredstev v svoje namene, tudi takih, kateri so naravnost kaznjivi! Človeka mora srce boleti, ko vidi toliko lumparijo pri ljudeh, kateri se očitno ponašajo s svojim katoliškim prepričanjem, zgražati se mora nad hudobijo teh »katoliških* prvoboriteljev, obenem pa milo-vati našega kmetica, ker gre tem volkovom v žrelo in si .koplje *am sebi grob. Tisti sdebeli« Aptoifcar na Pečinah je trobil med volilce, da je .Modrijan" poneveril pri cestnem | odboru tisočake! Podmelski kaplanček je pa rekel, da je »Modrijan* kriv, da se je zviSal davek na žganje. Takih luroparij bi lahko navedel celo knjigo, pa naj zadostuje, saj poznamo te .katoliške" možiceljne, njih parola je: Laži, obrekuj, če tudi veš, da je dotičnik nedolžen, saj namen posvečuje sredstva, za vse to boš imel že na tem svetu obilo plačilo. (Podrepniki dobijo pijačo iz farovža, v slučaju tudi papežev žegen, nunci pa priznanja vitjih in povišanje v službi, na onem svetu pa večno zveličanje!!) Dragi moji rojaki 1 Dasiravno smo propadli, le ne obupati, ampak le še z večjo marljivostjo moramo nadaljevati neizprosen, energičen boj, prihodnost mora biti naša! Le poglejmo nekoliko naše razmere. Mladina je vsa na naši strani; koliko jih je bilo letos, ki niso imeli volilne pravice ? Le na Št. Viški gori jih je nad 15, tam bi bili tudi sedaj lahko zmagali naprednjaki, ker so imeli samo 3 glasove manjšine, dasiravno niso prišli vsi na volišče, ker poizvedel sem iz gotovega vira, da je na Vojskili izostalo 7 naprednih volilcev 1 Zaupniki, kaj ste delali?! Pri Sv. Luciji je bila večina na napredni strani, toda ker so videli naprednjaki drugodi »joraz, so kar vrgli puške v koruzo I Poglejmo v Cerkno. Tam se giblje klerikalni zmaj ie Se na šibkih nožicah, prva sapa od napredne strani vrže ,tp, grdogledo zver v prah! — Le na noge, vrli somišljeniki, le na noge, vrzite zmaja v prah, širite naše časopise, poučujte ljudstvo, delajte tako, kakor da bi imele biti že jutri zopetne volitve. Poučujmo ljudstvo vsaki dan, vsako uro, vsaki trenutek, pri vsaki priliki, poučujmo z mirno prepričevalno in priprosto besedo, in zmaga mora biti naša! Poglejmo zavedne Kraševce, oni so se otresli klerikalnega jarma, oni znajo misliti z lastno glavo. Kaj pa mi? Zakličimo iz polnega srca zavednim Kraševcem: Slava! Slava! Gromovita slava zavednim sinovom skalovitega Krasa! Mi gremo in gotovo pridemo za vami! D O P 1 SI. Iz Vipavske doline. (Tulti frutti.) — Spomini na preteklo leto silijo marsikomu v glavo; reči moramo, da silijo te spomine na dan one osebe, katere bi morale prav utihniti in skrbeti, da se skoraj omeji sumljivo in škandalozno govorenje med ljudstvom na blizu in daleč. Večkrat se je čitalo v .Soči*, kako neki se ima župnik Kosec s svojimi ovčicami. Prizanesljivi dopisniki .Soče" so hodili v svojih dopisih okoli njega tako, kakor .mačka okoli sklede vrele kaše." Hodili so okoli in okoli grma, a v njega si niso —upali. Kako to? — Zamotano štreno je težko razmotati. Dopisnik .Soče* je popolnoma zaspal s svojo obljubo; zato ga pustimo, naj spi, ter pojasnimo mi ljudem, da bodo vedeli, koliko je resnice onega govorjenja, ki se je slišalo večkrat tu pa tam o znanem župniku. ,Kaj neki ima župnik kamenjski na Čavnu, da tako pogostoma obiskuje družino gozdnega čuvaja?* Tako so začele stikati stare babe skupaj glave. — Mična in prijazna gospa je res vabljiva; pa tudi ta nune je »fajn* fant, ni torej čudno, če se lepi ljudje radi vidijo. No obiski so se vršili pogostoma dalje; bodisi zgodaj čez dan, opoldne, ali pa tudi zvečer je župnik poselil Čavenjsko kra-sotico. Ko ni bilo župnika doma, se je reklo že iz nava.ld: ,No, je že šel zopet na Čaven!« i. t. d. Vsaka reč |ja ima svoj Jronec; tako je moralo tudi tem obiskom biti konec. Nekega dne pride Močnik v Karanje; 1 tu dobi dve pismi; jedno zanj, — drugo namenjeno njegovi polovici. Ko prebere njegovo pismo, pa pogleda še .kaj pa ima kakšn opravt z moja baba?* Nato odpre pismo iz Kamcnj, dano na pošto v Črničah, — Zakaj ? Seveda iz tega je nastalo veliko nasprotje med zakonskima na Čavnu. Sedaj so imeli ljudje obilo posla in smeha. To pa je vse govoril v več krajih gozdar Močnik ter jim pripovedoval na dolgo in široko romanček svoje žene. Pri tem je seveda preklinjal in se izrazil grozilno: ,Če se še kedaj prikaže pred moj prag — itd, itd. / Glejte! To je pomagalo, da ni župnik več šel na čavensko .Sommorfrische* ne . jutraj, ne o poldne, tem manj pod noč. Torej tu je naredil mir, — kaj ne g, Kosec P P (Saj vendar pošilja popravke v .Sočo", da »ni res", da napravlja prepir!) Ni čuda torej, da je skušal ta nunček delati tudi drugod razpor. Drugi »mir božji* je zasejal tudi v drugi hiši v Kamnjah. — Župnik jo zahajal prevečkrat v hišo Tončeta Vodopivcn, kar seveda ni bilo možu po volji, da so župnik pogovarja z njegovo ženo. Všeč pa tudi ni bilo Tončetu, da ga je župnik sramotil v pričo domačih, da ni vreden take žene itd. ter tako širil nasprotje s Tončkovo ženo. Zato pa je TonCek tožil župnika, kateri je bil tudi obsojen. (Zahvali tudi lahko župnik ono ženico, ki je pripomogla, da je bil obsojen za jeden dan več potem, ko je ta pričala — proti Tončetu *— da je župnik rekel, da ni vreden take žene.) Nato je torej TonCek opomnil župnika, naj ne pride več v njegovo hišo, da drugače ga zalovi. Slučaj je hotel, da se kmalu po obravnavi snideta Tonče in Močnik v Kamnjah; Močnik je razpravljal Tončetu svoje afere, ki jih je imel z župnikom, — kako ga je odpravil, da ima mir pred njim. Kmalu po tem pripovedovanju gre Tonček za hip domov, in glej! Tu najde župnika, ki se pogovarja z ženo, katera se hoče razporočiti. Tonče se spomni Močnikovega pripovedovanja, in on — ne bodi len — veli župniku iz hiše. Ta se ustavlja. Nato prime TonCe župnika spredaj za jopo in ga vleče ven. Žena Tončetova pa ga vleče za frak nazaj, in domač pes je skakal na župnika. — Pravili so, da je imel raztrgano suknjo župnik. — Sleui$* je vendar Tonče zmagal in .zafural* župnika iz hiše dopbd linde. Sedaj jo je ta popihal v župnišče. — Radi tega dogodka poda tožbo župnik proti hišnemu gospodarju. Pri tej prvotni obravnavi je bil obtoženec obsojen na 3 tedne zapora. Kdo pa je bil v resnici kriv vsega tega ? Mislim, da mirnejim potom ni mogoče si poiskati svojih pravic, kakor si jih je Tonče, zato pa je dobil — plačilo, — Tu pomisli, svet, in strmi H __________ Domače in razne novice. Današnja volitev. — Klerikalci na Tolminskem uprizorili presenečenje. Niso volili ne Tonklija, ne Fona, ne Rutarja, ampak zjedinili so se za — Janeza Lapanja, bivšega .deževnega* poslanca. Tako nam poroča brzojavka ob 11. uri. V Sežani je bil izvoljen g. dr. Dra-gotin Treos 43 glasovi; g. Josip Fabiani iz Kobdilja je dobil 14 glasov, dekan Sila I, eden volilni mož pa je »izostal. Čudimo se, kako so prišli .kavči* do g. Fabianija! — Slava zavednim Kraševcem 1 Splošen kaos. — V slov. klerikalni stranki kaos pri volitvi, pa tudi v Furlaniji, kjer so imeli toliko kandidatov kakor naši klerikalci —izvoljen je pa serneniški profesor dr. F a i d u t ti. — Faidutti je rojenja beneški Slovenec. Se v nedeljo je odklanjal (!) vsako kandidaturo. Smrtna kosa. — V torek je umri v ZaloSčah v dornberšk' občini v starosti 73 let g. France Bud in, posestnik, Pokojnik je bil spoštovan mož in skrben gospodar, Pogreb je bil danes ob 10. uri. — Bodi pokojniku lahka zemlja domača! Preostalim naše sožaljel Nil Mrku je bilo ob volitvi enega volilnega moža 15 naprednih in 15 nc:.čevih voliluev, Vikar Mašera v Št. Mavru je storil vse mogoče, da je prisilil nečaka Cirila, voliti s klerikalci. Pričakujemo, da se g, vikar v oporoki tudi res spomni te poslušnosti t — Tisti dan je bila kakor nalašč splošna spoved; iz Benečije došli nunci so vsi agitovoli in zmerjali naše poštene volilce s — Turki. Nam se zdi, da beneški nunci imajo doma več hvaležnejšega posla; tam naj se pobrigajo za uboge beneške Slovence. Politično oblast pa opozarjamo na tako hujskanje italijanskih državljanov. Prihodnjič bo treba te nunce odpraviti čez mejo l Ker ni zmagala nobena stranko, io jo volilo še enkrat; ali tudi zdaj je bilo 15 in 15 glasov. Treba je bilo — žrebati, Župan, vrl naprednjak, je vzdignil žreb za — klerikalce. Pač smola 1 Dostavljamo, da je večina naprednih volilcev v tem času v svetu; pečajo se s krošnjarstvom. Da so oni doma« bi ne bilo ntkake težave. Razdraženost v livški občini je velika. Vsi najboljši posestniki so naprednjaki. (V treh hišah slučajno letos še ni glasov, ker je gospodar umrl, naslednik pa je mladoleten naprednjak. Torej zopet smola! Prihodnjič bo drugače i tu!) Domači nune naj se le košati s to zmago, toda vpraša se lahko z grozo v srcu: Kaj sem koristil ? Zasejal sem zdražbo, sovraštvo, razpor, a koristil nič. — Livška občina je in ostane vkljub temu slučaju napredna trdnjava. Ko se bo dobojeval odločilni boj proti klerikalnim sleparijam, bodo stali Livčanje v vrstah naprednih junakov. Le naprej, vrli možaki! Suplentn SrebralSn prvi pozdrav. — Malo časa šele imamo čast, videti na goriškem gimnaziju suplenta dr. Srebrniča, pa se javnost bavi ž njim že prav obširno. Deloma vzroča to sam, deloma klerikalni listi. Ali čuditi se temu ni, ker mladi dr. Srebrnič ima služiti kot vzor, kakšni morajo biti klerikalni profesorji, kakor jih hočejo naši škofje. V .Slovencu* od srede čitamo, da je na univerzi pri promociji doktorjem imel na prsih pripeto s ve ti n j o M a ri j i ne d ružb e ter da je bil najbolj goreč .Daničar*. Nočemo tega označevati, pribijemo pa, da ljudje, ki to čitajo ali čujejo, se -smejejo! — V Gorici se kaže Srebrnič jako unetega za čast božjo, zato pa postajajo ljudje, kadar ga vidijo, da gre mimo kake cerkve, ker se tako nekam ostentativno odkriva ter odkrit po vojaški maršira mimo cerkva. Mož obrača pozornost nase, škoda le, da ne nosi še pripete svetinje Marijine družbe. Potem bi bil še bolj imeniten. Baje hoče tudi v šoli nekaj .reformirati".... zato naj se le pripravi na to, kar ga čaka, ker nikakor nismo voljni trpeti, da bi preobračal kdo Ha gimnaziju klerikalne kozle tako, kakor mislijo klerikalci okoli »Prim. L.*. Še tega manjka našemu nemškemu gimnaziju — potem bo res .unicum unicorum*. Kaj pa pravijo naši znani klerikalni profesorji k suplentu Srebrniču? Noben ni tako popoln, kakor on — v Marijino družbo ni upisan nihče izmed njih, in tudi cerkvam se ne odkrivajo, kakšn; liberalci, kakSni brezverci so še proti supl. Srebrniču! Zato smo radovedni, kdaj se spokorijo ter vpišejo v Marijino družbo, se začno ddkrivati cerkvam in kedaj se prikažejo z »medejcami« na prsih na ulici?! To bo Babilon! Nova justična palača bo gotova do konca meseca maja. Začetkom julija pa se že vselijo v njo vsi uradi, za katere je določena. Slavne zmage, sijajni čini.... »Gorica* piše o slavnih zmagah in sijajnih Činih, katere bi bili dosegli, kakor hoče dati razumeti, sedanji matadorji, zbrani okoli nesloge* ; na to pa govoriči o verigah, katere nadevljejo našemu narodu domači in tuji ko-ristolovci in neznačajniki. — Kam meri to konjsko kopito, je umevno. Gledč na to pri-bijerao, da sedanji matadorji ne-»SIogaši» in pobiči okrog ,Prim. Lista", z dr. Gregorčičem vred, so prav nedolžni na vsem napredku zadnjih dosetletij; kar 3e je storilo res dobregainr trajnega, sor storili dragi, in v zadnjem desetletju so bili tisti, katere sedaj zmerja »Gorica* s koristolovci in neznačajniki, ki so storili marsikaj' slavnega in sijajnega v dobrobit našega ljudstva — od ne-»Slogasev* in njihovih pritiklin pa kaj takega ni pričakovati, ker vse njihovo početje meri j le na razdor in na služenje njim, ako ne — j pa naj vse hudič vzame! »Slavni* in »si- | jajni« so na delu, ki gre v neprilog in v po-neumnevanje natega ljudstva! I Razpisane službe za učiteljice. — Na vadnicah, združenih z ženskim učiteljiščem v Gorici, je oddati z začetkom šolskega leta 1902.-1903. dve deflnitivni mesti podučiteljic. Prosilke, ki izkažejo poleg nemškega učnega jezika tudi znanje deželnih jezikov, imajo pri drugače jednaki kvalifikaciji prednost. Prošnje morajo biti naslovljene na naučno mini-sterstvo, oddati jih je pa do 30. aprila pri predsedništvu c. kr. dež. šol. sveta za Go-riško-Gradiščansko v Trstu. Prošnje, poslane kasneje ali ne pc predpisih sestavljene, se ne bodo npoštevale. S tem razpisom stoji v zvezi prevzetje S razredov nemškega »SchulvereinaB v režijo vlade! — In nikdo se ne gane.! | Žalosten konec. — O »kmetijskem društvu* v St. Petru, katero so zasnovali l svoj čas klerikalci in kateremu je bil duša vsakokratni kapelan v Št. Petru, smo že veliko pisali. Tudi »popravljali* so sveti možakarji našo pisavo v »Soči", ali popravili niso nič, ker smo jim sproti dokazovali isti-nost naših trditev, katere so bile take, da so pekle klerikalce, ker so bile britko resnične.... Iz tistega društva se je izcimila končno »katoliška oštarija*, ki je dobro funkcijonirala pod patronanco nuncev za časa volitev, drugače pa jo je doletavala in doletela tista usoda, katera doletava vse klerikalno gospodarstvo, da je namreč vzela žalosten konec. Tisie oslarije, v kateri se je reševala ob volitvah sveta vera, ni več, in tiste mo-bilije, ob katerih so trkali s kozarci za sveto vero, so sedaj na prodaj. Kdo da več, več pa so vredne na vsak način, ker se mora upoštevati, da so služile v reševanje vere in cerkve! Pa kaj še to! Ljudje bi radi imeli deleže nazaj, katere so založili v društvo, ali ako poprašujejo po njih, pa dobivajo odgovor, iz katerega smejo sklepati, da utegnejo priti ob lepe denarce! ' O ti katoliško gospodarstvo, ali že vendar odpreš ljudem oči, da bodo videli, kako jih zapeljujejo nunci in mežnarji s »kmetijskimi društvi*, katerih konec ne more biti nikdar drugačen nego žalostno pogorišče l Prevdarjajte usodo kmetijskega društva v Št. Petru povsod! tam* kjer usiljujejo nunci kmetijska društva! V Šempasu bi radi odvzeli krčmo J. P. Predpustom je bilo prišlo tam do nekega pretepa, katerega pa seveda krčmar ni bil kriv. To je dalo povod nasprotnikom, da ga preganjajo. Ljudje govorijo, da P. tudi župnik Grča ne gleda z dobrimi očmi, ker ni volil na njegovo stran. — Proti P. so podane pritožbe, katere pa ne skončajc tako, kakor želijo nasprotniki P. Sedaj je mnogo govora in ugibanja, kako razdeliti sedanje županstvo, pa tudi o cestah radi govorijo ljudje, in nekateri sodijo, da ker imajo sedaj v Šempasu župana, cestnega odbornika in deželnega poslanca, morajo doseči, kar hočejo glede cest; tudi cesto v Prvačino, za katero se toliko potegujejo nekateri. Ako ne dosežejo sedaj nič, potem ne dosežejo nikdar nič — tako skončavajo svoja modrovanja glede cest. Šempasci ugibajo, kaj dela še vedno Rustja v Šempasu, ko je vendar že zdavnaj bil premeščen? Seveda, Grča ga nerad zgubi, ker boljšega agitatorja ne dobi. Zato ga drži pri sebi, dokler je sploh mogoče! Cigan in ciganka pred sodnljo. — Te dni sta stala pred tuk. okr. sodnijo 19-letni Ferd. Kari in njegova ljubica jednake starosti Pavlina Held. Oba sta po »meštiru* — cigana. Kradla sta kot srake pj Dorn-bergu, Ajdovščini, Ajševici itd.* sploh kjer je bila prilika za to. N6, končno jih je zalotila pravica ter postavila pred sodnike. Tajila sta seveda in se delala nedolžna, ali oškodovanci so ju poznali, in sodni dvor jima je prisodil po 7 mesecev trde ječe z jednim postom na mesec, in Karija postavijo, kadar prestane kazen, pod policijsko nadzorstvo. — Ko je razglasil sodni dvor obsodbo — tu bi ga bili videli ciganskega fanta, kako je planil pokonci ter živahno protestiral, da skozi 7 mesecev ne bo užival zlate svobode! Prav v nasprciju ž njim pa je zatajila mlada Pavlina ciganskonarav ter je nekako z velikim veseljem in zadovoljnostjo sprejela kazen 7 mesecev trde ječe. Se pač odpočije, da bo potem lažje nadaljevala ciganijo. »Bralno In pevsko društvo* v Bo-brarljah bode imelo III. redni občni zbor v torek dne 25. marca 1902. v društveni sobi Iv. Jerkiča s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednika; II. Poročilo blagajnika ; HI. Volitev 2. pregledovalcev računa za 1. 1901.; IV. Volitev odbora; V. Društvena soba; VI. Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Bralno in pevsko društvo »Caven* T Skrlljab bode imelo v nedeljo dne 23. marca t. 1. H. letni občni zbor ob 3. uri popoldne v društonih prostorih po sledečem dnevnem redu: I. Pozdrav predsednika. II. Poročilo tajnika; HI. Poročilo blagajnika; IV. Volitev odbora po pravilih; V. Društvena soba; VI. Razno. K olHni udeležbi uljudno vabi — odbor. Zadruga IzvoSčekov. — 14. t. m. so imeli izvoščeki v mestni dvorani posvetovanje, da si ustanovijo zadrugo, kateri bo namen, varovati njihove interese. Po dolgem debatiranju so sklenili ustanoviti tako zadrugo ter so izvolili v to svrho odsek, ki ima nalogo, preskrbeti pravila ter vse potrebno za ustanovitev take zadruge. Listnica. — G. dop. v K, Oprostite, da za sedaj ne priobčimo poslanega dopisa. O stvari se bo dalo govorili o drugi priliki. Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji v torek je bil na razpravi budgetni provizorij za meseca april in maj. Schonerer je na dolgo in na široko razpravljal o jezikovnem vprašanju. Oči-taje drugim nemškim strankam malomarnost glede nemškega državnega jezika je izjavil, da začno Vsenemci takoj z obstrukcijo, ako se predloži jezikovni načrt, ki ne obsega nemškega državnega jezika. Končal je s tem, j da je z ozirom na poziv k redu, ki ga je pre-zident grof Vetter dal posl. Etsenkolbu radi ' njegovega, avstrijska patrijotična čutila žale-čega proslavljanja Hohenzoliernov, zaklical: JHeii und hoch Hohenzollern*. Vsenemški poslanci so mu hrupno pritrjevali in ponavljali njegov klic, druge nemške stranke, tako- I imenovane »državne stranke", so na to ne- ! čuveno veleizdajsko demonstracijo molčale kakor grob. Cehi, Poljaki in Jugoslovani so ogorčeno protestirali in upili na prezidenta grofa Vetter j a, kako da kaj takega trpi. Končno pa je prišel grof Vetter vendar toliko k zavesti, da je SchOnererja poklical k redu, na kar so Vsenemci zopet kakor obsedeni začeli kričati. Stein je pa upil »Hurrah Hohenzollern*. Ko se je povrnil mir, je dr. Krama!- po zasluženju ožigosal nastop Vse-nemcev kot očitno veleizdajstvo. Danes — je zaklical dr. Krama? — se je pokazalo, kaj pomeni nemški državni jezik, da pomeni nemški državni jezik vladanje Hohenzoliernov. Kramaf je potem ostro bičal Kčrberja in po-vdarjal, da ja vsenemško veleizdajstvo posledica vladne kapitulacije. Govoril je potem še Hortis, na kar se je zaključila generalna debata. Poročevalec Kathrein je v svojem zaključnem govoru šibal Schčnererja, na kar so Vsenemci odgovorjali s klici »Heil Hohenzollern 1 Hurrah Hohenzollern 1 Es lebe Kaiser Wilhelm!" Hotelo se je končno, naj bi se takoj vršilo tretje branje proračunskega pro-vizorija, a v to treba navzočnosti dveh tretjin poslancev. Ko je prezident preštel glasove, se je izkazalo, da ni mogoče tretje branje. Korber je silno razjarjen vstal ter odšel iz zbornice. Splošno se povdarja, da so dogodbe v tej seji najhujši udarec za Korberja. Mini-sterski predsednik se je sam izrazil, da ga silno skrbi, kr; poreče cesar. Pri debati o šolah se je oglasil Plantan ter zahteval slov. univerzo v Ljubljani; za isto ne zadenejo države posetni troški, ker je dežela Kranjska določila svoto 500.000 K za njo, Slovenci ne prenehajo prej potezo-vati se za univerzo, dokler je ne dobijo. Berks je žigosal znano Slurgkhovo resolucijo. Koneert »Slovanskega pevskega društva" t Trstu je, kakor čitamo v »Edinosti*, vspel naravnost sijajno, ter je bil ta večer zares časten za g. pevovodjo Srečka Bartela ob 25-letnici. Došlo je na koncert premnogo občinstva, tudi odličnega od raznih stranij. Na koncertu je bil tudi ljubljanski župan Hribar. G. Bartel je dobil za svoje delovanje toliko presrčnih ovacij in gratulacij, da je bil ganjen do solz. Naj deluje še mnogo let na procvit slov. pesmi ob Adriji. Županom t Pazitra je bil izvoljen zopet dr. Žime Kurelič* dosedanji dični župan pazinski in vrl bojevnik za hrvatske pravice. V južni Afriki. — Sedaj je gotovo, da pošljejo Angleži na bojišče v južno Afriko še ta mesec nad 10.000 mož. ker je Kitchener izjavil, da ima polovico moštva po bolnišnicah. — Odpeljal se je v južno Afriko lord Wolsely, kateri ima s seboj tudi posebno sporočilo na voditelje Borov. Novejše vesti. — Na Pruskem so v Šleziji in v Poznanju izključili iz visokih šol vse slovanske vnanje dijake. — V Srbiji imajo, kakor čitamo, zopet ministersko krizo. Kabinet Vuič je podal ostavko. - Finančno ministerstvo je odredilo osemurni delavnik za delavce v državnih podjetjih. — Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bala In Lrna vlit« i/.ulpavaklti; furlanskih, Dostavlja n- dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od ?»6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzores. Can« srnam«. Po.itražba poitane E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice mm- ApollO Čedna hiša na prodaj tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna za restavracijo aH trgovino. Kupna cena približno 4000 kron. — Natančneje se izve pri gosp. Antonu Bonne-tu v Ajdovščini. Olje štokviževo (od polenovke) od jiajzadn}3ga lova, edino sredstvo proti šibkosti, malokrvnosti itd. bodisi pri otrocih ali odraslih, so dobiva vedno sveže v mlrodilnlcah Ant. Mazzoli v Gorici. Gosp. Lekarnar BELA ZOLTAN Budimpešta. Prosim, poSljete mi proti povzetju l posodici Vašogd izv sl-no a mazila proti protinuinrevinatizfliii. To mazilo nam je služilo izvrstno. BIMim spoštovanem Marija Pelikan, polkovnikova soproga. Grks. Posebni slučaji, mnoKobrojna priznanja in zdravniška spričevala dokazujejo, da je to mazilo že več let znano fn gotovo delujočo sredstvo, katero naj bolje upliva pri bolečinah v kos eb, sklepih in mišicah. Cena steklen ce 2 kroni. Lokama pri Glavna zaloga za Avstrijsko ,6rn«m"madvadu" BWr Dunaj, I. Lugeck 3. '"'•M- Poštne naročbe na lekarnarja ZOltan v Budimpešti. *%T ©8 -""2SI VABILO ^ 3 k REDNI OBČNI ZBOR , Jrpvsfco-e&rtne repfrerane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici kateri bode y četrtek, dne 3. aprila 1902. ob 3. uri popoldne v pr,štorih »Goriške ljudske posojilnice«, Gosposka ulica Št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in sklepanje o letnih računih in bilancah. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev 7 članov načelstva in 3 namestnikov. Volitev 0 članov nadzorstva in o namestnikov. 4. Razprava in sklepanje o predlogih načelstva, nadzorstva in posameznih članov. Načel stvo. ( ¦•cs^gA i 4& Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., invi zalogo žlebov vseh Trst za nove stavbe, oziroma proskrblja iste v najkrajšem tasu. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi i ozlačenih. — Izdeluje pnn«pe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanjo sodov iz cmkanega železa, »kropiluice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljauje grozdja raznih sistemov itd. itd. ¦m- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*fli