IS MENGSAN ^^ GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 6 junij 2004 / leto XI junij 2004 / leto XI Trgoavto Koper Mengeš, Prešernova 3, Trgovina Burnik tel/fax. 01/7237-785 AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA SKUTER SYM JET 5D 298.990,00 SIT SKUTER MALAGUTI F 15 519.990,00 SIT TOMOS FLEXER (VOŽNJA BREZ REGISTRACIJE, ČELADE IN IZPITA) 169.990,00 SIT TOMOS APN 6 S 189.990,00 SIT TOMOS APN 6 ALPINO 219.990,00 SIT MOTORNO KOLO SYM JOYRIDE 200 cm3 749.990,00 SIT KOLESA MERIDA KALAHARI 580 SX - OPREMA ACERA X 24 PR 69.990,00 SIT KOLESA MERIDA KALAHARI 580 DISC - ACERA X, VZMET. VILICE 79.990,00 SIT KOLESA ATALA TROPHY 26C 21 PR 19.990,00 SIT KOLESA ATALA TROPHY 26 C 18 PR 16.990,00 SIT OTROŠKA KOLESA OD 12 C - 24 C OD 8.990,00 SIT VISOKOTLAČNI ČISTILEC FKX 1018 - Z GRELCEM VODE 119.900,00 SIT ELEKTRIČNI GENERATOR 1200 W 69.990,00 SIT ELEKTRIČNI KOMPRESOR 25 l 1.5 KM 27.900,00 SIT ROTACIJSKA KOSILNICA S KOŠEM 42.900,00 SIT STREŠNI KOVČEK ZA NA AVTO - CARGO 3 27.000,00 SIT STREŠNI KOVČEN ZA NA AVTO - CARGO 5 29.000,00 SIT KOLESNI NOSILCI ZA NA PRTLJAŽNIK 2.700,00 SIT PRTLJAŽNIKI ZA VSE VRSTE VOZIL 11.500,00 SIT KOLESARSKE ČELADE OD 2.500,00 SIT AVTO ŠAMPON 1 l 333,00 SIT SPRAY ZA ARMATURO 499,00 SIT SENČILA ZA VET. STEKLO 880,00 SIT AKUMULATORJI FIAM - POPUST 25 % AVTOPLAŠČI - SAVA - EFECTA, INTENSA, RAPIDEX IN M+S 25 % POPUST VEDNO NA ZALOGI: REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, REZERVNI DELI ZA TOMOS MOTORJE IN KOLESA, AVTO DODATNA OPREMA, AVTOKOZMETIKA, IZPUŠNI LONCI GIANNELLI ZA SCOOTERJE, AGREGATI ZA PRANJE VOZIL, ELEKTRO ROČNE ORODJE, KOMPRESORJI, POTOPNE IN PRETOČNE ČRPALKE, UNIOR ORODJE, ELEK. KOSE ZA ŽIVE MEJE, ROTACIJSKE KOSILNICE, KOSILNICE Z NITKO IN MNOGO DRUGIH TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV MOŽNOST PLAČILA NA 1+5 ČEKOV, 1-12 OBROKOV Z M PIKA KARTICO, AMERICAN ALI DINNERS IN BREZ OBROKOV Z VSEMI OSTALIMI KARTICAMI ALI UGODNIMI KREDITI Del. čas: pon.-pet. od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. - 12. ure. KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš; koncem meseca junija bomo začeli prodajo stanovanj različnih površin v kompleksu Melodija- Mengeš. - Kamnik; garsonjera v izmeri 33 m2, drugo nadstropje, z balkonom, ločen spalni del, starost bloka 20 let., cena; 11.000.000,00 SIT. - Vodice; več stanovanj različnih kvadratur, od 33m2 do 75m2, nova gradnja, cena; od 8.500.000,00 SIT do 18.500.000,00 SIT - Domžale; štirisobno stanovanje v etaži stanovanjske hiše, v izmeri 110 m2, s kletjo v izmeri 60 m2, na parceli 360 m2, vrt, brunarica, ,ločen vhod, balkon, terasa, cena; 45.000.000,00 SIT. Parcele: - Moste pri Komendi; zazidljivo zemljišče v izmeri 2903 m2, parcela leži na obrobju urbanega naselja, izvedena parcelacije na štiri parcele, dostop urejen, cena; 100 EUR za m2. - Kamnik-okolica; parcela 850 m2, nadomestna gradnja na kateri stoji delavnica in hiša ki je potrebna rušenja, cena; 11.500.000,00 SIT. - Dol pri Ljubljani; zazidljiva parcela v izmeri 1189 m2, na kateri stoji hiša potrebna rušenja, 266 m2 stavbišča, dovoz dveh strani, možnost gradnje stanovanjskih hiš, vrstnih hiš, ....cena; 23.500.000,00 SIT. - Trnovče nad Lukovico; prodamo pet zazidljivih parcel od 450 do 600 m2, možnost gradnje stanovanjskih hiš, dostop urejen, sončna lega, cena; 50 EUR m2. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si Hiše: - Utik; enodružinsko stan.hišo, 103 m2 stanovanjske površine na parceli 330 m2, zgrajena do III. podaljšane gr. faze. V hišo so vgrajena PVC okna in vrata, speljane vse grobe inštalacije, klimatska naprava, končani vsi estrihi in ometi sten, cena; 32.000.000,00 SIT. - Komenda; stan.hišo (k+p+n+m) 250 m2 s poslovnim prostorom 120 m2 v prizidanem delu, na parceli 900m2, stara 20 let, cena; 53.000.000,00 SIT. - Mengeš; stanovanjska hiša na parceli 700 m2, 160 m2 bivalne površine, možnost takojšne vselitve, cena; 55.000.000,00 SIT - Vir; stanovanjska hiša, na parceli cca. 400m2, stara 25 let, lepa lokacija, cena; 38.000.000,00 SIT. - Dravlje; trojček, nova gradnja, podaljšana 3.grad.faza, vseljivo septembra, -Južna enota; (k + p + n + m) 304,67m2, parcela 272m2, cena; 58.069.563,00 SIT. -Srednja enota; (k + p + n + m) 3l4,27m2, parcela 2l2m2, cena; 57.340.000,00 SIT. -Severna enota; (k + p + n + m) 304,67m2, parcela 2 70m2, cena; 56.023.058 SIT. Poslovni prostori: - Tuhinjska dolina; v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, l000m2 zemljišča, star 30 let , cena; 55.000.000,00 SIT. - Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,^dejavnost, 37 m2, star 10 let, cena; 9.500.000,00 SIT. Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu. Za znano stranko iščemo zazidljivo parcelo v Kamniku z okolico. □ >cn □ rd Jn.IQ.07. in 2Ó.07. 2004ol. IQ.OOuri pi^^«noeREZPL^CNI^-e-jCPP VABLJENI!!!!! iel.: 01 / 7?9 10 ÍÓ fax: 01 /729 10 ?7 gsm: 041 / Ó2 33 03 e-mđil: relos® siol.net iittp// ;www.retos.si URADNE URE poneJeljek, sreJo In čet-rteli oJ IÓ.00 Jo 18.00 ure "toTek in petek oJ 10.00 Jo 1-2.00 ure V tem uvodniku se bom dotaknil težave ali problema, ki ga kot urednik glasila MENGŠAN doživljam. Iskreno rečeno, nimam namena izpostavljati kogarkoli, ne morem pa mimo dejstev, ki praktično onemogočajo moje delo. Največja težava je, da se predvsem v občinski upravi vtikajo v delo urednika. Kot sem že nekajkrat napisal, je izdajatelj glasila Občinski svet Občine Mengeš. Prav zaradi tega sem neposredno odgovoren za vse dobro ali slabo njemu. Občinska uprava je torej prav tako stranka kot vsi ostali dopisovalci, ki pač svoje zadeve objavlja v glasilu in se mora držati rokov, ki so namenjeni pravočasni oddaji prispevkov. Se pa dogaja ravno obratno; župan in njegovi sodelavci ZAHTEVAJO, da pregledajo tekste, ki so jih poslali v objavo, tik preden se prične priprava na tisk. Prav, vendar tu prihaja do časovnega zamika, posledica pa je kasnitev izida glasila. Župan Tomaž Štebe se tega zaveda, saj se kar v nekaj svojih uvodnikih opravičuje za pozen izid glasila. Poleg tega si župan dovoli urejevati glasilo, saj premika strani, v prejšnji številki so izpadle slike nagrajencev Občine Mengeš (zakaj?). V lanski julijski številki glasila si lahko v županovem uvodniku preberete, kakšna gromozanska katastrofa je bila, ker nisem - spet po županovem mnenju - dostojno predstavil nagrajencev v glasilu. Včasih imam občutek, da bi bilo bolje najprej vprašati župana, če je sploh kdo razen njega, sposoben karkoli narediti dobrega v Mengšu. V občinsko upravo je prišel nov obraz. Direktor uprave, ki je po prvih vtisih pokazal neverjetno energijo. Tudi glede UREJANJA glasila; predvsem je obljubil, da bodo prispevki občinske uprave pravočasno dostavljeni. Upam! Ji. .-J Komendski župan Tomaž Drolec je s člani odborov za okolje in prostor ter finance prišel v Mengeš na povabilo župana Tomaža Štebeta. Razpravljali naj bi o problematiki vodovoda in pitne vode. Mengeški župan je prišel šele po 25 minutni zamudi, ko so gostje po 15 minutnem čakanju na povabilo komendskega župana odšli na »drink« v svojo občino. Bil je vroč dan. Štirinajstega junija pa so se končno sestali komendski in mengeški odbori vendar tokrat brez župana Komende. KAZALO A. Benkovič: Pozdravljene Mengšanke, Mengšani in drugi bralci 6 Odgovori na vprašanja članov Občinskega sveta 7 Šola: Pohorje 2004 10 Vrtec: Premalo prostora za vse otroke 11 Obisk LEK-a 13 v Štefan Borin, Trdinov sejem 14 Glasbenik z dušo: Miha Kosec 16 Udar strele v Topolah 18 Rok Benkovič, mladi voznik 20 Planinci vabijo 28 Novičke z »Balin placa« 30 Mengeš je lep 32 Rok za oddajo pripevkov za prihodnjo številko glasila je 12. julij 2004. Naslovnica foto: Peter Škrlep MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si, petra.piskot@siol.net Člani uredni{kega odbora: Majda Trobec, Ana Jernejčič, Tina Železnik, Katarina Marin, Dušan Pejič, Peter Škrlep Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106 Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš « y Drage občanke, spoštovani občani, osemnajsti uvodnik pišem nekako pomirjen in zadovoljen. Delo in obveznosti, pa problemi, ki jih re{ujemo in sodelovanja ter usklajevanja z občani in s sosedi ter partnerji pri projektih in sistemih, mi ne dajo prostora, da bi razmišljal in se ubadal z dejanji in načinom že kar škodljivega in nerazumnega delovanja konkurentov. Pa z nenehnimi obtožbami in že obskurnimi proračunskimi nagajanji. Sicer pa bosta vsem presojala zgodovina in čas, kot najboljša razsodnika. Poteka kritično in odločilno obdobje izjemno pomembnega dogovorjanja o povezovanju krvavškega in kamniškega vodooskrbnega sistema ter o skupnih okoljskih sistemih in urejanju ter sodelovanju v porečju Pšate, pa tudi Kamniške Bistrice. Odločil sem se, da z objavo vseh pomembnih dokumentov na naši občinski spletni strani omogočim javnosti, da se sama seznani in lažje presodi dogajanja in (ne)dejanja. Odprli bomo povsem obnovljeno ulico Zavrti z nekaj novimi urejenimi parkirišči ter vgrajenimi glavnimi napajalnimi kabelskimi kanalizacijami za rezervno oz. dodatno elektroenergetsko oskrbo središča Mengša ter za telefonske kable in za infrastrukturno omrežje občine. Položen je bil visokotlačni napajalni in nizkotlačni distribucijski plinovod, vgrajen nov vodovod, obnovljeni kanalizacijski jaški ter izvedeni dodatni priključki. Vse vgrajeno je sedaj skrito pod novo ulico z novo javno razsvetljavo. V četrtek pred praznikom državnosti, ki ga letos praznujemo v Topolah, bomo ulico na skromni slovesnosti odprli, skupaj z našimi slavljenci Godbo Mengeš. Zahvaljujem se za razumevanje in potrpljenje ter sodelovanje pri pripravah in med samo gradnjo ulice. Opravičujem se za primere in probleme, ko nismo takoj uspeli uskladiti in rešiti. Na tem delu že tečejo priprave za podobne posege v Levčevo in Slamnikarsko ulico ter hkratno urejanje parkirišč v skladu s pogodbo z lastniki v večstanovanjskem naselju Zavrti. In prav tako izvedba povezav na območju dela Kersnikove ulice do Slovenske ceste ter po njej mimo občine in prihodnjega novega stanovanjsko poslovnega objekta Lovec ter po Stari poti do tovarne Filc oz. ZD Mengeš. V tem mesecu bosta končani tudi ulica med Mengšem in Loko ter Testenova ulica v Loki. Slednja morda še ne v celoti končana, ker je na trasi veliko posegov v meje in ograje zaradi urejanja čimbolje dimenzionirane ulice. V industrijski coni Mengeš Topole pa pričenjamo z gradnjo komunalnih naprav za celotno območje in posebej za območje investicij v teku podjetij Zora, Sipras in Tehmax. Novo graditelje, sedanje in prihodnje, bomo povezali za kandidiranje za podporo iz regijskih, državnih in evropskih skladov. Ob dnevu državnosti čestitam in želim prijetno praznovanje. Letos vas tudi v svojem imenu vabim na veselo praznovanje v Topole, kjer bo na večer pred praznikom veselo na vasi. Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Antonio, Maja, Jan Tim. Prav lep pozdrav! Ob 14-obletnici razglasitve državnosti Slovenije čestitamo in želimo vse dobro! Občinski svet, župan in uprava občine Mengeš TomažŠtebe Ob 14-obletnici razglasitve državnosti Slovenije čestitamo in želimo vse dobro! Občinski svet, župan in uprava občine Mengeš SPLETNI STREŽNIK IN PRENOVLJENA SPLETNA STRAN OBČINE MENGEŠ Ob koncu junija uvajamo omenjeni dve novosti. Občina je končno pridobila svoj na linuxu delujo~i strežnik na ločenem ADSL priključku, na katerem so tudi računalniki v internet čitalnici središča Naš Slamnik. Vse skupaj je delo našega domačega strokovnjaka, sedaj že študenta Andreja Ostermana, bruca, ki končuje prvi letnik računalništva. Uvajamo tudi novosti na spletni strani, ki bodo, na začetku, predvsem upravi občine omogočala takojšnje nameščanje dokumentov in odpiranja ustreznih rubrik. Pod Objave se sedaj da menuje/ podmenuje dodajati, spreminjati, dodajati dokumente, spreminjati vsebino. Novicam se bo po želji lahko dodajalo tudi slike. Pripravljamo še "oglasno desko« ponudba/povpraševanje/razpisi za nepremičnine in premičnine. V Topolah in v Loki pa tudi nameščamo ADSL internet priključek v gasilskih domovih za javno uporabo. Mengeške gasilce (in godbenike) pa bomo poskusili povezati z občino (brez)žično, da se izognemo mesečnim stroškom ločenega priključka. Prosiva za predloge, pripombe in mnenja. mag. Tomaž Štebe, župan VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ 16. seja bo predvidoma v sredo, dne 7. julija 2004 ob 18. uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Pred redno 16. sejo bo nadaljevanje III_15. seje: - Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (poročilo za leto 2003) - Zaključni račun 2003 (sprejem) Predvideni vsebinski dnevni red 16. seje: 1. Razvojni projekti in naloge Občine Mengeš za regijske projekte in sodelovanja v „Ljubljanski urbani regiji" (odziv in sprejem predlogov iz javnega povabila in predstavitve) 2. Obveščanje o obvoznici Mengeš (sprejem uredbe o lokacijskem načrtu in prostorskega plana) 3. Komunalni prispevek. 4. Prodaja delnic banke Domžale, ki jih ima v lasti Občina Mengeš. 5. Soglasje k ceni pogrebnih storitev. 6. Soglasje o povečani delovni uspešnosti v javnem zavodu Zdravstvenem domu Domžale. 16. seja in nadaljevanje 15. seje je sklicano ponovno, ker se stranke LDS, SLS, ZLSD, SMS prvega sklica niso udeležile in to vnaprej sporočile. Opomba: Gradiva so objavljena na spletni strani občine -www.menges.si. Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste. mag. Tomaž Štebe, župan SPOŠTOVANI STARŠI! Vse starše, ki imajo otroke stare od 3 do 6 let, obveščamo, da imamo še nekaj prostih mest v enoti Pedenjped - popoldne, Jakopičeva 27. Poslovni ~as oddelka je od 12.30 do 16.30 ure. Vse ostale informacije dobite na telefonski številki 01 830 33 30, oziroma na Upravi VVZ Antona Medveda Kamnik, Novi trg 26b. Vse občanke in občane Občine Mengeš vabimo na proslavo OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v ČETRTEK, 24. junija 2004 ob 20. uri v Topolah ob Studencu V kulturnem programu sodelujejo: MKZ Menge{ki zvon in MPZ Komenda Enota ZVVS Mengeš Po proslavi v okviru Večera na vasi zabava z ansamblom Tulipan - golaž, ples VSTOP PROST - VLJUDNO VABLJENI ! PGD Topole in Občina Mengeš Pozdravljene Mengsanke, Mengsani in drugi bralci! Svoj prispevek bom predstavil v treh delih: - odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi Občine Mengeš, - proračun Občine Mengeš in - dodatna predstavitev direktorja občinske uprave Občine Mengeš. Sprejeto odredbo lahko preberete v dodatku -Uradnem vestniku Občine Mengeš, zato se bom v svoji predstavitvi dotaknil le najbolj pomembnih stvari. Zavedam se, da obstaja včasih odpor do branja predpisov, zakonov, odlokov ipd, čeprav bi se takšno vsebino čestokrat dalo z nekaj pridevniki spraviti v pisano obliko brez členov. Zato je pravo kakršno je, s poglavji, členi in odstavki, pustimo iznajdljivcem, da iščejo luknje in tistim, ki po njem postopajo, da jih tolmačijo. Odredba razlikuje poslovni čas od časa uradnih ur. V poslovnem času opravlja občinska uprava svojo primarno dejavnost, izvršuje naloge, poverjene občini in skrbi za nemoteno uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti svojih občanov. V uradnih urah smo vam na voljo za osebne stike, z vami komuniciramo, se z vami sestanemo. Ostali čas je namenjen delu, za uresničevanje vaše zahteve. Na razpolago smo v času uradnih ur v ponedeljek od 8. do 11. ure in od 12. do 14.30 ure, v sredo od 8. do 11. ure in od 13. ure do 16.30 ure, v petek pa od 8. do 12. ure. V tem času dela tudi sprejemna pisarna. Nujno pošto lahko vedno oddate v nabiralniku občine, ki se nahaja pri glavnih vhodnih vratih. Možnost vložitve vašega zahtevka obstaja tudi s telefaksnim sporočilom ( št. 01 7237081). Olajšajmo si življenje z informacijskimi sistemi. Vse bolj pogosti informacijski sistem je elektronska pošta (obcina@menges.si), preko katere poslujemo ves čas. Zaposleni bodo pripravili vse potrebno. Ko boste prišli dvignit zadevo, prinesite s seboj podpisano zahtevo ali nam jo že predhodno pošljite po pošti. V času dopustov od 15. 7. do 31. 8. bodo zgoraj navedene uradne ure vsako leto strnjene. Uradne ure bodo v ponedeljek od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure, v sredo od 8. do 10. ure in od 13. do 16. ure, v petek od 8. do 11. ure. Občanke in občani, da pa bom tudi sam vam na voljo, sem se odločil za sistem pogovornih ur o vaših problemih vsak prvi in tretji ponedeljek od 14. do 16.30 ure. Prosim vas, da se na razgovor predhodno najavite pri tajnici Marti Kuret. S pogovornimi urami bomo pričeli 1. 9. 2004. Potrudil se bom, da bomo skupaj poiskali ustrezne rešitve vaših težav Zaposleni v občinski upravi so bili imenovani v nove nazive v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih, ki se je začel uporabljati lanskega leta. Proračun Zakaj ni objavljen? Morebiti boste sami razbrali iz priloge, ki nam jo je posredovalo Ministrstvo za finance (kot novi direktor upam, da bo v času, ko to berete, odločitev že znana -planirana izredna seja je 21. 6. 2004). Iz vsega tega je razvidno tisto, kar poskušamo občinskemu svetu tudi predstaviti, da je proračun enoten akt. V našem primeru je bilo odločeno o Odloku o izvrševanju proračuna za leto 2004, v katerega se je vneslo določilo, da so sestavni del odloka tudi tabele, preglednice, ipd. Nato so svetniki odločali o predlaganih amandmajih, s katerimi pa se je povzročila neusklajenost proračuna v nekaterih proračunskih postavkah. Ob koncu sprejetja vseh teh predlogov je bilo v občinski upravi ugotovljeno, da je proračun neusklajen in neuravnotežen, predlagali so uskladitev proračuna z uskladitvenim predlogom. K usklajevanju smo povabili vse politične stranke v občini, žal se glavnina le-teh tega ni udeležila. S strani župana je bil pripravljen prvi uskladitveni predlog, ki seveda ni bil izglasovan v občinskem svetu. Zatem so občinski svetniki glasovali o proračunu kot tabelaričnem delu - pa čeprav neusklajenem in ga seveda potrdili. O proračunu kot enovitem aktu pa se sploh ni glasovalo. Po besedah g. Slavka Tekavčiča - sekretarja na Ministrstvu za finance neusklajen proračun ne more biti sprejet in potrebno je najti uskladitveno rešitev. Na podlagi navedenega je župan ponudil še drugi uskladitveni predlog, kjer je sprejel vse zahteve občinskih svetnikov, razen tistih, ob katerih bi bila narejena kršitev že s sprejemom samega proračuna. Da ponazorim v številkah. Občinski svetniki so predlagali za 122 milijonov sprememb na postavkah, kar predstavlja okrog 14 odstotkov vsega proračuna, z drugim uskladitvenim predlogom je župan pristal v njihove spremembe pri 65 milijonih, žal o takšnem predlogu niso razpravljali in je bil umaknjen z dnevnega reda. In, da citiram nekaj stavkov strokovnjaka s finančnega ministrstva: »Če proračun ni usklajen, morajo pristojni organi pripraviti predlog za uskladitev proračuna.« (op. smo ga že dvakrat). In še dalje: »Na podlagi predhodnih obrazložitev PRORAČUN OBČINE MENGEŠ NI SPREJET, ZATO SE GA TUDI NE SME OBJAVITI.« Kot človek, ki si v vaši občini služi le kruh in, ko mi moja domicilna občina služi v veliko primerjavo, lahko ugotovim, da Občina Mengeš, ki ne dobiva izravnave primerne porabe, lahko preživi še stoletja in, da bo morebiti drugim občinam po širni Sloveniji, če se bo ta znesek zmanjševal, »trda predla«. Ali ne bi bilo v redu zakopati »sekire« namernega nagajanja in peljati skupno pot v dobrobit Mengša? Vložiti energijo v nove projekte, razpise, pridobivanja sredstev iz evropskih skladov in narediti čim več? Boriti se je potrebno s športnim duhom, kako biti dober in boljši od svojega konkurenta? To je v očeh in glavi osebe, ki je do nedavnega vedel za Mengeš le kje leži, pa morebiti, kdo prihaja iz njega, recimo ansambel »Stoparji«. Direktor občinske uprave. Prvi vtis o meni ste si naredili vsekakor z mojo prvo predstavitvijo, ki sem jo imel v aprilski številki, poskušal sem z nekaj besedami povedati veliko. Morebiti sem slišal besede, ali mi je bilo povedano, da sem oseba, s katero se bo dalo delati ipd. Veseli me to, ampak sem človek, ki spoštujem doslednost, ki ima v sogovornika veliko mero zaupanja in razumevanja in če občutim, da se to izkorišča, postanem trd morebiti tudi v mislih koga neizprosen. Nekaterim v tem času sem poskušal za tisto, kar je bilo možno pomagati pristopiti k takojšnjemu reševanju - morda se je komu zdelo takšno takojšnje reševanje za neprimerno, ampak o zadevi se je potrebno pogovoriti, kaj, koga vodi do tega, zato bi vas preko tega mojega pisanja pozval, da vsem, katerim so bili izdani računi za plačilo obveznosti le-te poravnate, morebiti, če niste sigurni, ali te obstojajo, boste dobili informacijo v občinski upravi. Ne bi bil rad, da bi si ustvarjali dodatne stroške, vesel bom, če nimamo nepotrebnega dodatnega dela, saj izterjava obveznosti ni primarna naloga občine in ogromno je nalog, s katerimi se moramo ukvarjati, da vam olajšamo življenje v takšni skupnosti - zato naj tole velja kot neformalno opozorilo, kajti pozneje bo možno iskanje rešitve le od točke, na kateri se bomo znašli, na izhodišče se ne bomo vračali. Seveda takrat lahko ugotovimo v dobro obeh strani, kaj je najbolje, kajti drugače gremo po premici poti vsak k sebi, med nami pa se bo ustvarjala samo daljša daljica. Vedno pa sem pripravljen na pogovor in iskanje ustrezne rešitve. Moram priznati, da ob preletu knjige Mengeš in Trzin skozi čas ugotavljam, da imate bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, oprostite mi to, da knjige nisem prebral, jo le preletel, ob tem sem ugotovil, da obstaja kar nekaj skupnih besed, na las podobnih prekmurščini. Knjigo prebral v prihodnosti, čas je le težko napovedati, je pa res, da v času mladosti knjige bolj pišemo, na stara leta pa jih beremo in se spominjamo preteklosti in takrat tudi vaša knjiga ne bo ostala neprebrana. Hvala vašemu času, ki ste si ga utrgali za branje mojih besed. AndrejBenkovic, univ. dipl. iur. direktor občinske uprave - podsekretar m _|f 1Í.LÍ Al MIH WJHJlTiy HÏ M1IHAHK I tŮ6j Litil^Dru 540VE«IJrt Ësftloi: M nnim^tr^EitčMTfl îJmiaBll i I ki. JI 1 -t^'.n inj.y 9., k í-jI. /'jST-i.. (Jaluiicti Ici roil T c*rii-L v "i -TBIiî- [rír^ ; ■if ■ -i ' A",. i OJlf-INA M K Ni : KS (■t ppi^t- r« ni ili STÍ I2.Î4 MK.Nr;|íjš /-.Mír V A; S|írfjťm lirihr^lJlIIIH nihiMnr Mm^rï r.u Íclii ÏIIIU V Iňtvi ^ vjíSidH Ju^ii^tíiT, Si. OiKi'l'? Ï tinř 4. rt, 2(HM> ï kuli:riiii :i!i.- ivpihuikp i-ijijuisill iiinciij« 4li ji; priiniiïijn nWiTiL' ^t[:FlJ;ťi /j le(e 2Í«H ?i|iffjtL. hini ifmtiiCunTJi nnilídnÍL-■ut^i-lovilí i : l'n liiiii. iili if prmmiiin ubOiiní Mriijiiii ípíejťi jIi ne. je pi>LrL'1ipiip ^ řťljjii up^iitlcvjiti fiijiunif. ki sirtu^ vjni j^i litontL-ilih^nii j: ikhjiÎHiiin, Ai 4] Z^DI^i/ïCHI.I T. dnu lu tKitttctii, dj rihiirniuh tttiíiiií; ^«^iviiii Jfl iiillrkn fWiirrtJiiriij in nii-^Hi hlil Ti|NrL:|i.-r vkupiij ■/: iiIIIoVl-tii km fiKilf n >ikL Itkr^li [p;i i^v ii|m/^rjHinrf ic ita dníiiOlHi jii. CIciul ^jLhiiiu hh jninik fnur^jih II irpLÎiu |ik[ KS, il. i2 ( IMJ, 7'J.'U| jti ki Jitliiifnimriitvif pri [ni^l.i>p);ip íp[v>L'riirini;i prorjiíiiiij. N.i rnxJla^i h.-|í:l ůl^iiii nmníitJ firvillimi wi nnjj i/L!iilko\' prvniůupui iihu|>jLÍ [wl-lIh>iiu pTvicnikdv piLtr^fiurui .ili ^ /iii.iiii^iiijLi drujjtli pMitnúiirM ^ ini i T išini, |iri ^IlHICJ- li llť Slliqii liili v htivni: fitL>h-.iLÏUN>L.c ;lli \plL>JinC rl^in^nn^ltc Ttfjffv^iiv ^li v hiL'iin: JinljlHL"^! ňíJ(iiři;iHin.i:i řJa ui [liiíin i-e >piiSl"víHns iinírio riivmílfjjii iiiiL-d fir^í^inki in vd^ulsj pruiK^ipnj. i'nHliipiek ^prcjrïii.-iniiiilii|»irljii] nu p^L-Jlnti pi-nhai:iiiiu. LL firjNJbj^it ^h^Mii, nmrji hiti uii.-ji.ii % v kaccpvni Ki niíjrj|H> liilt diílnťfroiL ilii dhřinslii svfi hífilin liEjMjjr LI |iri,ir^;iiiiM kii| i:«Ici|:i Jek- kilnj, l(ji> ji: kunùjuiii iitii^iiinji u Ju^iiriilLh in J.ujuit ll^inlri^'i., di1 |ť [NL>rQ^un Llïk Ijlji-'-IL yHH ik-lilb [L-r iiIcJl: |iriJiiHlkiii' ppp Ti; IVL fri>r:itllPL P)|. ■lïkljjc:!!. iiïLiriijd pn^iLnlni nr^.n]! prifuiivili prvitfiïji i:n ll^kl,nJi1l■v priinifiiiiii. I/ ïJijiiwiikii I.Í st-jc [iWinukCíiii í^crii iilîiiin: 7 línf M J. :!rHI4. J;i sic iji [msNiii ii,i Mïptpiimvn fa llniiPKV. [V.1 ni ni/^iildHi, liii hi iib^iii~iki [Xi ki'iif^uii lp jmrhLii^upiiL díiJinsko ^i.iiovjil o u>ki.bjL'rk.-ni iimnifLUin. r)h »lirTiviiiivj ihiMl.i: tjjiftmT'i mlii. Iti iv ii!' (ijiijtii.n 11.1 jiDiiijiÎLiji Lhh<;i ne Mí-iijwi Iťiii ÎIWiJ m ;ííl|S h 11 pinfrt ru^.i^Lijiiiii [mi|!ruimn-' /.1 ■ iKliihji; ml liln 7PÍ1M Ji> li;ta ÏÎKIT fli nhíiHTiilva) m/^iJnii. tlu it uhřiinkí s\<.-| íiÍíimii.ií II* >H tPlťiiiibyiijlih jLiJ1ir[ir;i{iiri:i | i'r.iii l4ikHi |ii nhri-UUlLi. d:i 111 Il1l0i■l^ki "vv^jl )>iuM7^;ili>rJiiihLi pfiifii^miit, kiitfpv^ij j^iFiiiin Jťl II mm tnri priKiiiiirt. Nhi |ii»iilli.nii priJfHiilnili iihrn^k>iiU-^' "IjîhIk McňjíiřS ni aprvjçi. /jitA-m ya iiikip ii^ ïmc LihjavipJ. i'rljViii'ilji: pCt «ChïVUlT ilLij^iln Itx-'piir, pf>d«kri.'[jťhii VNA SïlKRKIAHK.^ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Vprašanje ge. Brede Jamsek 1. Zakaj je komunalni prispevek v občini Mengeš višji kot v sosednjih občinah? Zakaj se ne razmišlja s strani župana, da previsok komunalni prispevek odganja investitorje ven iz občine in v sosednje občine, kar pomeni definitivno padec razvoja občine? (Primerjalno imajo Domžale cca 30 odstotkov ali več nižji komunalni prispevek, Komenda približno polovico nižjega itd.). Dajem pobudo, da se pristopi k analizi komunalnega prispevka glede na sosednje občine in se ga čimprej ustrezno korigira, tako, da je dosežena vsaj približna skladnost s sosednjimi občinami. Odgovor: Resno primerjavo bomo izdelali ter o tem poročali. Tudi primerjavo z načinom izračunavanja pred sprejemom zakona o stavbnih zemljiščih. Občina Mengeš ima sistem izračuna prevzet od MO Ljubljana, s tem da je bila naša izhodiščna cena 7948 in ljubljanska 8839 SIT ob njihovih bistveno višjih pribitkih (do 30 odstotkov) namesto popustov, ki so v naši občini. Komunalni prispevek je pomembna postavka pri investiciji. Toda v primerjavi z drugimi »strošek« ni odločilen. V občino prihajajo firme in posamezniki, ko uspejo kupiti ustrezna zemljišča. Delno je v naši občini problem tako imenovanih popustov, ki pa so jih uveljavili nekateri svetniki mimo predloga župana. Te popuste so svetniki zaobrnili in so jih uveljavili za območja, kjer je infrastruktura dražja, ker so objekti bolj razpršeni in je manjša gostota gradnje. V Mengšu bi na primer moral biti ta popust namesto uveljavljenega drugačnega. 2. Zakaj župan ignorira normalno funkcioniranje Odbora za okolje in prostor, vezano na pristojnosti, ki jih ima Odbor skladno s sprejetim odlokom? Obrazložitev vprašanja: Kot že večkrat doslej, župan ne upošteva predlaganega dnevnega reda Odbora za okolje in prostor ( v tem primeru 11. seja) in ne dostavi gradiv za točke dnevnega reda. Ne poda končnega poročila za vrtec, ne posreduje poročil za novo predvidene investicije. Odbor naj bi po županovem mnenju obravnaval samo točke, ki so vezane na dnevni red občinskega sveta, ostale investicije, postopki, poraba sredstev na investicijah, problematika na investicijah, odbora ne smejo brigati, niti zanimati. Člani odbora takšnemu načinu odločno nasprotujemo in želimo aktivno in strokovno sodelovati v odboru. Zato zahtevamo odgovor na zgornje vprašanje, ki ga ponavljamo že tretjič, kakšno je vaše stališče do Odbora in zakaj ga ignorirate s tem, da ne posredujete poročil, gradiv in potrebnih informacij. Odgovor: Menim, da so očitki popolnoma neutemeljeni. Gradiva so posredovana v skladu z dogovorm s predsednico odbora. Svetovalec župana odgovoren za investicije je redno na sejah odbora in odgovarja na vsa postavljena vprašanja. Na primer končnega poročila za vrtec Sonček še ni, ker je del izvedbe še vedno sporen in niso bile še razčiščene in plačane zadnje oz. končne situacije. O tej investiciji je bilo odboru dostavljeno ogromno dokumentacije, imeli smo tudi posebno točko na seji sveta. In sodelovali so projektant in nadzor. Na koncu sem še sam pridobil neodvisno revizijo. Povzetek je bil objavljen v Mengšanu, celota pa je na spletni strani. 3. Zakaj vsa gradiva, ki jih dobimo za seje, niso formalno pravno veljavna, ker s strani župana ali ustrezne pooblaščene osebe ni nikjer nobenega podpisa? Ali gre sploh za veljavne dokumente? Odgovor: Dokumenti imajo navedbo predlagatelja in so »podpisana« z l.r. Podpisani izvodi s štampiljko in spremljajoči sklepi so shranjeni v arhivu občine. Pobuda: V zadnjem gradivu smo prejeli dopis in gradivo Občine Mengeš z novo "glavo", kjer je na vse stare logotipe, ki so nametani v glavo, dodan še novi. "Glava" uradnega mengeškega dokumenta že prej ni bila ustrezno oblikovana, sedaj pa sploh ni več primerna za v javnost. Dajem pobudo, da občina naroči ustrezno oblikovanje "glave" in celostne podobe občinskih dokumentov. Odgovor: Pobuda je dobrodošla. Upam, da bo podprta tudi, ko bomo za izvedbo profesionalne celostne podobe predlagali ustrezna finančna sredstva. Zaradi minimalnih sredstev za »promocijo« ali materialne stroške pisarniškega materiala smo sami računalniško oblikovali predloge občinskih dokumentov. Podobno je s spletno stranjo občine. Lanije bilo za ves tako imenovani internet namenjenih le 350 tisoč SIT - desetina predlaganega. 29. maja ob občinskem prazniku so bila na slavnostni akademiji podeljena priznanja Občine Mengeš BRONASTO PRIZNANJE OBČINE MENGEŠ TONČEK PREMK S f r Za razvoj turizma na Dobenu in obnovo kmetije. Velik prispevek k izgradnji infrastrukture na Dobenem. SREBRNO PRIZNANJE OBČINE MENGEŠ FRANC URBANC ZLATO PRIZNANJE OBČINE MENGEŠ ŠTEFAN BORIN Dolgoletno delovanje v ljubiteljski kulturi. Gonilna sila KD Mihaelov sejem in pobudnik projektov, ki uspešno promovirajo Občino Mengeš. JOŽE MLAKAR Dolgoletni član operativne enote PDG Loka, član večih odborov, ki so vodila izgradnjo telefonskega omrežja in kanalizacije v Loki. Njegovo strokovno znanje koristi tudi v štabu CZ. LADO KOSEC Neprecenljivo delo in pomoč soljudem, ki življenje preživljajo drugače. Center za osebe z motnjami v duševnem razvoju Naša hiša je dosežek, ki prinaša prihodnost otrokom. Prav tako prispevek na športnem področju, saj so nekateri člani ŠD Partizan priznani tekmovalci tudi v Evropi. PLANINSKO DRUŠTVO JANEZ TRDINA MENGEŠ *f Nepogrešljiv član KD Mengeška godba, prevzema vsa organizacijska področja v društvu. S svojim delom se je vedno trudil in angažiral za promocijo Občine Mengeš. alpinizma v Mengšu. V letu 2002 50 - letnica društva, v letu 2004 pa 50 - letnica Mengeške koče. NAZIV ČASTNI OBČAN MENGŠA FRANC ZABRET # f V Spodbujanje krajanov k športnemu udejstvovanju, aktiven član več športnih društev v Mengšu. Predsednik Turističnega društva Mengeš, ki uspešno skrbi za promocijo Občine Mengeš. Prav turistično, ki vodi, je pobudnik akcij za lepše okolje, uspešno pa sodelujejo na področju tako imenovane Podjetne regije. Je član KD Mihaelov sejem, ki je organizator največje mengeške prireditve Mihaelov sejem Predsednik društva Miro Sušteršič. V čast in zahvalo ustanoviteljem, graditeljem Mengeške koče, začetnikom planinskega in vrhunskega ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV Občina Mengeš odda v najem več poslovnih prostorov, ki se nahajajo v središču Mengša: a) v drugem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30. - poslovni prostor v velikosti10,79m2 (jamstvo - 44.360,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 18 m2 (jamstvo -74.000,00 SIT) - poslovni prostor v velikosti 71,45 m2 (jamstvo - 293.700,00 SIT) b) poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Mengšu v velikosti 41m2 in 20,5 m2 (jamstvo 147.600,00 oz. 73.800,00 SIT) c) poslovni prostor v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 28 v Mengšu v velikosti 24,5 m2 (jamstvo -100.800,00 SIT) Informacije na tel. 7237-081 Občina Mengeš Čestitke ob dnevu državnosti 25. junija. Res smo majhna država Slovenija, vendar smo vsi mi skupaj z vami tisti ljudje, ki velikost merimo z uresničevanjem naših idealov. OO LDS Mengeš LDS ■vcjisiia BiZMiKi^ íííM^ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA članica SKUPINE Evropskih ljudskih strank in evropskih demokratov (EPP-ED) SDS ČESTITKE, DOBRE ŽELJE, ZAHVALA Ob dnevu državnosti 25. juniju 2004 čestitamo in želimo uspeha in zadovoljstvo vsem državljankam in državljanom ter naši domovini in državi Republiki Sloveniji. Ob 14-obletnici razglasitve državnosti in zmagovite obrambne vojne za Slovenijo počastimo spomin na padle in bodimo hvaležni vsem zaslužnim in vsem, ki so nas podprli pri uresničitvi tisočletnega sna Slovencev. HVALA za udeležbo na volitvah in za podporo SDS in za izvolitev v evropski parlament našima kandidatoma in članoma, ki živita v naši neposredni bližini: dr. Miha BREJC in dr. Romana Jordan CIZELJ. SDS - Slovenska demokratska stranka, občinski odbor Mengeš mag. Tomaž ŠTEBE, predsednik Vse državljankam in državljanom čestitke ob Dnevu državnosti. Zahvalimo se tistim, ki so podprli napredek naše Slovenije in smo skupaj uresničili zastavljene cilje. OO SLS Mengeš OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije Delovno mesto / Področje Telekom SiMobil eNaslov Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave (0)1 723 70-81(0)1 724 71-00 040 8523- 52 obcina@menees si Ma^ta Kuret@menees si Župan 040 8523- 50 Tomaz Stebe@menpes si Direktor občinske uprave (0)1 724 71-02 040 8523- 60 Andrej.Benkovic1@menges.si Svet občine, splošne zadeve (0)1 724 71-06 040 8523- 55 IrenaPodborsek@menges si Sociala, vzgoja, zavodi, društva (0)1 724 71-07 040 8523- 51 Rika Binter@menges si Vodenje, investicije, okolje (0)1 724 71-04 040 8523- 57 Andrej.Urbanc@menees.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišča (0)1 724 71-09 040 8523- 59 Robert.Spenko@menges.si. Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71-01 040 8523- 53 Boris.Kavcic@menees.si (0)1 724 71-05 040 8523- 54 Mitja Dolinsek@menpes si Knjigovodstvo, finance (0)1 724 71-08 040 8523- 58 ef@menges si, Fakturiranje, obračun (0)1 724 71-03 040 8523- 56 Tidija Urankar@menpes si Knjižnica Mengeš (0)1 723 73-74 Vrtec Mengeš (0)1 72375-00 Glasbena šola Mengeš (0)1 723 71-93 Glasilo Občine Mengeš MENGSAN (tudi na www.menges.si) (0)1 723 70-81 (oglasi,za^ale, ^lava) 031 603 713 (odgovorni urednik) mengsan@menges.si Prodnik - Javno komunalno podjetjeKoncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki (0)1 729 54 30 DEŽURSTVO Zimska služba - Izvajalec GRATSO d.o.o. - Odgovorna oseba 031 648 407 g. Bogo Rus PL^ovodno omrežje - Dežurna terenska služba PETROL d.d. 040 679 344 Policija DomžaleDežurstvo Mengeš PON 8.00-11.0, SREDA 15.00-18.00 (0)1 724 65-80 (0)1 723 75-68 Policija 113 Center za obveščanje, gasilci, reševalci 112 Humana - stare obleke in obutev 031 510 521 Središče »Naš Slamnik«- Upravljalec Študentski klub Mengeš - Čitalnica in internet - Turistično društvo Mengeš - Podjetniško združenje Mengeš (četrtki ob 20.00)- Planinsko društvo Janez Trdina- Kolesarsko društvo Mengeš (0)1723 02-06 Fax:7230207 Karitas - torek 16.00 - 18.00 ure (0)1 723 89-77 041 912 550 031 294 933 ga. Jerca Stopar Rdeči križ - 01 723 74-42 ga. Majda Trobec 041 288 612 Inšpekcijska služba Domžale (0)1729 59-50 Inšpektorat za okolje (0)1478 71-01 Veterinarska postaja Domžale (0)1721 28- 84(0)1721 61-94 Elektro Domžale (0)1724 12-89 Banka Mengeš (0)1724 78-72 Pošta Mengeš (0)1723 70-00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. Župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. Župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro. URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00 Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v času uradnih u .PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 14.30; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«, Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev ^ POHORJE 2004 Učenci vseh treh četrtih razredov OS Mengeš so imeli kot že kar nekaj let doslej od 3. do 7. maja življenje v naravi v domu Gorenje na zreškem Pohorju. Z njimi smo bile učiteljice razredničarke Dana, Nada in Simona, v pomoč pa nam je bila še učiteljica Milica, ki ji je ta del Slovenije dobro poznan, saj je v bližini preživela otroška leta. Dom Gorenje deluje v sklopu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Ves pedagoški del, pouk, vodijo trije učitelji naravoslovja in dva učitelja športne vzgoje, ki so v domu zaposleni. Za program dela smo se natančnodogovorili še pred našim odhodom v Gorenje. V teh petih dneh smo želeli izvesti štiri naravoslovne dni in preživeti čim več časa v naravi. Učenja, sicer v malo drugačni obliki in športa ni manjkalo, čeprav nam je vreme vse dni malo nagajalo. Na srečo imajo v domu dovolj dežnih plaščev in veliko telovadnico. Učenci so vsak dan pisali dnevnike, ki smo jih po večerji prebirali in ob branju osvežili pridobljena znanja tistega dne. Niso pa pozabili pisati tudi o hrani, ki je bila res zelo dobra. Utrinke iz njihovih dnevnikov (največ izbranega je iz Petrinega dnevnika) smo zbrali, da boste videli, kaj vse smo počeli in kako smo se imeli. PONEDELJEK, 3. 5. Ob 8. uri zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred gradu. Vozili smo se eno uro in pol. Dom je čisto nov in zelo lep. Na igrišču smo počakali učiteljico Nado. Potem smo se razdelili v skupine za sobe in odšli v sobe. Ko smo vse razpakirali, smo odšli na kosilo. Jedli smo zelenjavno juho, rižoto in čokoladni puding, pili pa smo sok. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, da smo si postlali postelje, nato pa smo odšli v telovadnico. Razdelili smo se v delovne skupine. Učiteljica Nada je imela v vrečki razrezane slike. Vsak učenec je potegnil en del slike. Učenci, ki so skupaj sestavili sliko, so bili v isti delovni skupini. Z delom v skupinah smo začeli že popoldne. Šli smo na ogled Pohorja in reševali delovne liste. Ogledali smo si vas Pohorje, cerkev sv. Kunigunde in več kot 100 let staro kmečko pohorsko hišo. Pod nami smo lahko videli naselja in poraščeno pohorsko pokrajino. Razgled je bil čudovit, saj je bil jasen in sončen dan. Ko smo se vrnili v dom, je bila večerja, šmorn in kompot. Na ploščadi smo se še malo poigrali in prvi sončen, a vetroven dan je minil. TOREK, 4. 5. Ob 7. uri nas je zbudila učiteljica Danica. Po jutranjem umivanju smo imeli telovadbo in po njej pospravljanje sob. Dežurni učenci so deset minut pred nami odšli v jedilnico in vse pripravili za zajtrk. Jedli smo kruh z marmelado in margarino, pili pa kakav. Pred jedilnico je tabla, kjer piše, kaj katera skupina dela in kaj za delo potrebuje. Danes je nekaj skupin obiskalo kovača. S seboj smo vzeli pisala in se še pred odhodom namazali s sredstvi proti klopom. Kovač, ki smo ga obiskali, se piše Švab, kovačija pa je Švabova kovačija. V kovačiji smo opazovali kovača pri delu in zraven reševali liste. Delo kovača je zelo težko, saj so kladiva, s katerimi tolče po kovini in oblikuje izdelke zelo težka. Pa še zelo vroče je notri. Pri delu se lahko tudi poškoduje in opeče. Kovač izdeluje motike, sekire, verige in tudi druge predmete, ki jih prodaja. Tudi vse orodje za delo je kovač izdelal sam. Po ogledu smo se vrnili v dom na malico, potem pa smo imeli nekateri streljanje z lokom. Vsak je tekmoval za svojo delovno skupino in se trudil čim bolj natančno meriti in s tem doseči čim več točk. Po kratkem počitku smo imeli kosilo : gobovo juho, pečenko in pečen krompir, solato, pili pa smo sok. Počitek v sobi je bil namenjen pisanju dnevnika, pa tudi reševanju nalog za računanje je igra. Nekateri smo poklicali domov ali napisali razglednice. Popoldne se je začel pouk o orientaciji v učilnici 1. Imel nas je učitelj Grega. Zelo veliko smo se naučili. Za orientacijo je najbolj zanesljiv kompas, lahko pa se orientiramo tudi po uri in soncu, zvezdah, mahu. Nato smo na ploščati reševali naloge s kompasom. Po večerji smo se zbrali v kleti in prebrali nekaj dnevnikov, nato pa smo odšli na nočni pohod s svetilkami. Hoteli smo videli Lunin mrk, a ga nismo, ker je bilo nebo oblačno. Nazaj v dom, umivanje in spanje. SREDA, 5. 5. Zjutraj nas je zbudil učitelj Grega. Zbrali smo se pred domom in za telovadbo tekli po vasi. Ko smo pritekli nazaj, smo na ploščadi naredili še nekaj vaj. Pred zajtrkom smo še malo pospravili, nato pa se pripravili na pouk. Danes smo šli v gozd. Spoznali smo veliko listnatih in iglastih dreves, jih prepoznavali po lubju, krošnjah, plodovih ... Naredili smo odtise lubij in jih primerjali med seboj. Vrnili smo se v dom na malico in se po malici odpravili nazaj v gozd ter nadaljevali s spoznavanjem dreves. Celo pot nas je spremljal tudi pes Bingo, ki je zelo prijazen bernardinec. Včasih pa se nam je pridružil tudi Bingov sin Spajki. Po terenskem delu v gozdu so nas čakali delovni listi v učilnici. Ko smo vse naredili, smo imeli malo prostega časa, nato pa kosilo. Jedli smo golaž, polento, solato, za posladek pa smo dobili tortico. Popoldne smo imele nekatere skupine plezanje po umetni steni v telovadnici. Plezanje nam je bilo zelo všeč in nekateri smo plezali kar večkrat. Veliko nas je prišlo do vrha, nekateri pa so preplezali le nekaj metrov. Pri plezanju smo imeli učiteljico Snežano, ki je pazila, da nihče ni padel. Po večerji smo se skupine razdelile za delo in se potem zamenjale. Eni so imeli igre v telovadnici, drugi družabne igre v jedilnici in tretji risanje znaka delovne skupine. Ob devetih smo odšli v sobe, se umili in ob pol desetih nam je učiteljica ugasnila luči. Kar hitro smo zaspali, saj smo bili utrujeni. ČETRTEK, 6. 5. Zbudil nas je učitelj Emil, ki nas je imel za jutranjo telovadbo. Ker je zunaj deževalo, je bila telovadba v telovadnici. Po telovadbi smo hitro pospravili sobe, ki so jih učitelji potem pregledali in ocenili. Najvišja ocena je 10, ki jo je kar težko dobiti. Za dopoldanski pouk smo imeli kamnine in zdravilne ter uporabne rastline. Spoznali smo jih kar nekaj. Jedli smo tudi zajčjo deteljico, ki je dobra, čeprav je kisla. Raziskovali smo gozdna tla in ugotavljali plasti. Našli smo tudi dva močerada in si ju dobro ogledali. Lahko smo ju tudi prijeli v roko. Po poti smo nabrali različne kamnine, eni so imeli kar cele vreče. Najbolj nam je bil všeč bel marmor, ki se je lepo svetil. Pri delu nas je zmotilo močno deževje, in do doma smo bili že vsi mokri. Hitro smo se preoblekli in preobuli ter odšli na malico. Nato smo v učilnici reševali delovne liste do kosila. Za kosilo je bila goveja juha, široki rezanci, meso in solata. Počitek v sobah smo izkoristili za klepet, pisanje dnevnika, malo pa smo tudi vadili za nastop na zaključnem večeru. Vsaka soba mora pripraviti vsaj eno točko. Mi smo pripravili reklamo za naš dom Gorenje. Ob treh popoldne smo imeli orientacijski pohod, ki je trajal več kot dve uri. Do večerje smo imeli še športne igre. Po večerji smo se zbrali v kleti, da preberemo dnevnike. Vsaka soba se je predstavila s svojo točko, potem pa smo imeli ples, ki se je končal ob pol desetih. Utrujeni smo hitro zaspali. PETEK, 7. 5. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo pospravili svoje stvari v potovalke in jih odnesli v klet. Nato smo pospravili še vsak svojo sobo. Za pouk smo imeli tekmovanje v orientacijskem teku. Tekli smo po označeni poti in zraven reševali naloge na listih. Skupina je morala priti na cilj čim hitreje. Naloge niso bile težke. Po teku smo imeli malico, nato pa smo odšli k potoku. S seboj smo imeli cedilo, lupe in posode. Iskali smo rastline in živali ob in v potoku. Eni skupini je Bingo iz posode spil vso vodo in vse živali, ki so jih našli. Danes smo imeli kosilo že ob enih. Jedli smo ješprenj in potico. Ker sta šoferja že prišla, smo zložili prtljago v avtobus. V domu so nas čakale še razglasitve najboljših skupin in najbolj pospravljene sobe. Poslovili smo se od Gorenja in se odpeljali proti domu. Pet dni je vsem hitro minilo in zadovoljni smo se vrnili domov. Program, ki smo si ga zastavili smo v celoti izpeljali, kjub dokaj slabemu vremenu. Učenci so bili pridni, delovni in tudi tisti najbolj neješči so se kaj kmalu odločili, da v domu pač ni maminega hladilnika in da je treba jesti takrat in to, kar dobiš. učiteljice Dana, Nada, Simona in Milica vrtec / šola / novice / zanimivosti MENGSAN V MENGEŠKEM VRTCU TUDI LETOS V JUNIJU NI BILO DOVOLJ PROSTORA ZA VSE OTROKE, KI BI ŽELELI OBISKOVATI VRTEC Vrtec Mengeš je ob ustanovitvi novih občin in s sprejemom Zakona o vrtcih iz{el iz nekdanjega Vzgojno varstvenega zavoda Domžale, ki je imel svoje enote po vsej sedanji Upravni enoti Domžale. S premoženjsko delitvijo med nekdanjo in novonastalimi občinami je na področju predšolske dejavnosti Občina Mengeš dobila v last vrtec Sonček in vrtec Gobica. Po Zakonu o vrtcih je z dvanajstimi oddelki predšolski javni zavod lahko samostojna pravna oseba. Nekaj let je bilo v Vrtcu Mengeš trinajst predšolskih oddelkov; s prehodom na devetletno osnovno šolo pa je oddelkov dvanajst, saj nimamo več oddelka priprave na šolo izven dnevnega varstva. V enoti Gobica je bilo v prvem letu samostojnega vrtca le šest oddelkov, v šolskem letu 97/98 se je v vrtcu Gobica s preureditvijo prostorov število oddelkov povečalo na sedem. V enoti Sonček je bilo v stari stavbi pet oddelkov, toliko jih je tudi v novo zgrajeni stavbi. V starostne oddelke otrok se otroci sprejemajo po normativu, ki ga v Odredbi določi minister za šolstvo. V skladu z dogovori med ZOS in SOS, Skupnostjo vrtcev Slovenije in MŠZŠ so v Občini Mengeš normativi za homogene starostne skupine naslednji: od enega do treh let starosti otrok je lahko v oddelku največ štirinajst otrok, v oddelku od treh do štirih let starosti otrok, je lahko največ devetnajst otrok in v oddelkih od štirih let dalje je lahko največ štiriindvajset otrok. V Vrtec Mengeš vpisujemo otroke preko celega leta tako, da se vpis za naslednje šolsko leto prične s prvim majem v tekočem letu in se zaključi s tridesetim aprilom v naslednjem koledarskem letu. Ce ni zapletov, starši zvedo za sprejem ali odklonitev svojega otroka do konca meseca maja. Ce z oblikovanjem skupin nastanejo zapleti, se ta čas za obveščanje staršev podaljša v začetek junija. V vsej Upravni enoti Domžale, v katero spada tudi Občina Mengeš, je še vedno premalo mest za vse predšolske otroke, ki potrebujejo javno predšolsko vzgojo in varstvo, zato je datum oddaje obrazca Prošnje za vpis otroka v vrtec zelo pomemben. S to prošnjo starši vrtcu sporočajo svoje potrebe po varstvu v prihodnjem šolskem letu. Nekateri starši ob rojstvu otroka, otroka vpišejo, čeprav vedo, da bodo varstvo potrebovali v kasnejšem času in nekako pridobivajo na času in sigurnosti za leto, ko bodo vrtec sigurno potrebovali. V Vrtec Mengeš vpisujejo svoje otroke tudi starši iz drugih občin: Komenda, Kamnik, Trzin, Domžale. Ce bi bilo dovolj prostih mest, in bi bili sprejeti vsi otroci iz Občine Mengeš, bi vrtec lahko sprejel tudi otroke iz drugih občin. Glede na člen Pravilnika o sprejemu otrok in v vrtec in plačevanju oskrbnine je seveda pomembno, kdaj se odda v vrtec prošnja za sprejem otroka, odvisno je tudi od rojstnega datuma otroka, saj otroka ne moremo vpisati pred njegovim rojstvom. Vsako leto se v juniju izkaže, da je premalo prostih mest za sprejem otrok v vrtec. V septembru je navadno nekaj prostih mest, ker se starši otrok, sprejetih v juniju, premislijo. Ce so se starši otroka, ki v juniju ni bil sprejet v varstvo, pritožijo na Svet zavoda, in če je v odgovarjajoči starostni skupini otroka nastalo prosto mesto, Svet zavoda te pritožbe ugodno reši. Ce se starost otroka, za katerega so se starši pritožili in na novo dobljeno prosto mesto v posamezni starostni skupini ne ujemata, če Svet zavoda ne more pritožbe staršev ugodno rešiti. Prošnjo za vpis otroka v vrtec starši lahko dobijo v obeh enotah našega vrtca, lahko pa jo najdejo tudi na naši spletni strani. Glede na to, da nova osnovnošolska zakonodaja z devetletko nima več tako imenovane male šole in da raziskave Zavoda za šolstvo R Slovenije kažejo, da je v naše vrtce vključenih manj otrok v starosti od treh let dalje kot je povprečje v EU, bo potrebno razmišljati o še kakšnem oddelku vrtca v mengeški občini. Pred vstopom v šolo si predšolski otrok poleg znanja v vrtcu pridobiva tudi izkušnje v komunikaciji z otroki in drugimi odraslimi osebami, ki niso z njim v sorodstveni zvezi. Take izkušnje pa otrok ob vstopu v šolo nujno potrebuje. Mica Kavka MENGEŠKA GODBA JE PRAZNOVALA Prav je, da ob visokem jubileju KD Mengeška godba z nekaj besedami in s slikami podoživimo 120 - letno delovanje. Ob praznovanju se jim je pridružilo KD Mihaelov sejem, ki je uspešno pripravilo Trdinov sejem. Slo je predvsem za pomoč Mengeški godbi, saj sama ne bi uspela doseči zastavljenega cilja praznovanja predvsem v finančnem smislu. Na žalost ali pa že kar pričakovano občina ne nameni in tudi dejansko za praznovanje ni namenila zadovoljivih sredstev, društvo samo pa za večje projekte nima sredstev. Ta generacija bo pač doživela morda še 150 letnico, zato bi se takšni okrogli jubileji morali dostojno praznovati. Pa še nekaj, krajevna godba je po vsem svetu zaščitni znak in ena izmed najbolj spoštovanih društev v občinah. Iz izvirnih zapisov je razvidno, da je bila Mengeška godba ustanovljena 2. novembra 1884. Prva njihova naloga je bila zbrati potrebna sredstva za nakup inštrumentov. Odziv Mengšanov je bil velik. Ustanovitelje so podprli z denarnimi in materialnimi prispevki, kar je bila zadostna osnova za najetje posojila za nakup inštrumentov. Prvi kapelnik godbe je bil Bernard Degischer, ki je godbo vodil 14 let, nasledil pa ga je njegov brat Franc Degischer, ki je godbo vodil do leta 1901. Naslednji kapelnik je bil domačin Peter Lipar, ki je godbo vodil kar 52 let, od leta 1901 do 1953. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla višek razvoja in zaslovela po vsej Sloveniji. Godba je igrala tudi težje koncertne skladbe, uverture in potpurije. Praznovanje godbe letos je bilo hkrati tudi obletnica njegovega rojstva. Leta so minevala, godba pa je bila vedno bolj priznana in uspešna. Ob praznovanju stoletnice delovanja so uspešno zastavili s projektom »Pod mengeško marelo«. Ideja Franca Kompareta, Janeza Pera in Ivana Sivca, da organizirajo skupni nastop godbenikov in ansamblov, ki imajo v svoji sestavi vsaj enega člana godbe, se je v letošnjem letu realizirala že dvajsetič. V vseh letih so, seveda po svojih zmožnostih, dokupovali nove inštrumente, kupili enotna oblačila in narodno nošo in kar je najpomembnejše, igrali in zabavali poslušalce po Sloveniji in tujini. Ob 115 - letnici delovanja so ustanovili veteransko sekcijo. V njej so starejši godbeniki, ki so že prenehali igrati v godbi zaradi zdravstvenih in različnih drugih vzrokov. Namen sekcije je prijetno, manj zahtevno igranje in druženje. Leta 1997 je godbo prevzel sedanji kapelnik Primož Kosec. Pod njegovim vodstvom se je godba še razcvetela in tako so člani elitne 1. kvalitetne skupine pihalnih orkestrov v Sloveniji. Clani godbe so mladi, saj je povprečna starost glasbenikov nekaj nad 20 let. Za uspešno igranje inštrumentov je potrebno znanje, za kar ima velike zasluge Glasbena šola v Mengšu, s katero dobro sodelujejo. Na pobudo godbenikov je bil v šoli ustanovljen oddelek tolkal in tako je tudi po tej plati zagotovljeno kvalitetno izobraževanje Naj za konec zapišem še želje, ki so jih godbeniki izrazili ob praznovanju 120 - letnice: - z dobro glasbo in kvalitetno izvedbo zadovoljiti naše poslušalce, - na vseh nastopih doma in v tujini dostojno promovirati naš kraj in našo občino, - zadržati svoje mesto v 1. kvalitetni skupini slovenskih godb, - ustvariti takšno vzdušje, ki bo omogočalo dobro počutje sedanje generacije godbenikov in zagotavljalo stalen dotok novih članov, - dobro sodelovati z občino, zvezami in društvi, godbami po vsej Sloveniji, gospodarskimi subjekti in občani. Župan Tomaž Štebe pa je v svoji čestitki godbenikom zapisal takole: »Mengeška godba je nesporni del naše skupnosti. Razveseljiva je številčnost mladih in še posebej deklet v Mengeški godbi. Dodaten glasbeni užitek nudi odličen orkestralni program, svež in sproščen nastop. Poznavanje glasbe in zavzetost sedanjega umetniškega vodje in dirigenta Primoža Kosca daje dobre obete za prihodnost.« Marij Urh PROBLEM INDUSTRIJSKEGA ONESNAŽEVANJA ZRAKA V OBČINAH MENGEŠ, DOM@ALE IN KAMNIK Končno prihaja poletje v naša mesta na deželi. Sončno jutro prebudi speče ravnine. Tolikšna lepota narave razveseli srce. A okna na mnogih hišah v zelenem trikotniku Mengeš - Domžale - Kamnik so zaprta. Le zakaj? V jutranjem zraku ni več vonja dišečih trav in cvetočih grmov, še jutranji ščebet ptic je skoraj utihnil. Zamenjal ga je gost, slab zrak, v katerem so glede na vir in bližino onesnaževalca prisotni dim ter različne, neprijetne vonjave. Prebivalci zelenih ravnin pod vznožjem mogočnih planin smo zaskrbljeni, da tako obsežno onesnaževanje zraka že ogroža zdravje ljudi in kvaliteto našega bivalnega okolja. Industrijsko onesnaževanje zraka postaja vse večji problem naših mest. Onesnažen zrak pač ne pozna občinskih meja. Razumemo, da industrija vlaga sredstva v gospodarski razvoj in ohranitev delovnih mest. Pri tem pa premalo pozornosti namenja kvaliteti zraka in ohranjanju naravnega okolja. S tem člankom želimo spodbuditi k učinkovitejšemu reševanju te problematike odgovorne v vseh treh občinah, industrijo in seveda lokalno prebivalstvo. INDUSTRIJSKO ONESNAŽEVANJE ZRAKA Onesnaževalcev zraka v naših mestih je več. Veliko odgovornost za slab zrak pa nosi nedvomno industrija. V zimskem času smo lahko videli kar z domačega praga v obe sosednji občini, kako se valijo iz tovarniških dimnikov vsakodnevno v zrak ogromne količine škodljivih snovi. Sedaj, ko je letna sezona, se to dogaja veliko v nočnih urah in prikrito očem. Ko se mesta potopijo v nočni mir, preneha cestni promet, individualno kurjenje, takrat se odprejo tovarniški dimnikih Škodljive snovi v zraku se mešajo med seboj in širijo z zračnimi tokovi na večje razdalje in preko občinskih meja. Zato je v jutranjih urah zrak tako slab. Na območju mengeško domžalskega polja obratujejojo zbrane na kupu kar štiri velike tovarne. Pri svoji proizvodnji uporabljajo številne kemikalije in druge nevarne snovi. V občini Mengeš obratujeta tovarni FILC in LEK Farmacevtska družba, v občini Domžale tovarni KOLIČEVO KARTON Vir in HELIOS Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo. V kamniškem predmestju Duplica obratuje privatno podjetje za sežig odpadkov PIROLIZA. In še bi lahko naštevali. Vsa podjetja uspešno poslujejo, povečujejo proizvodnjo, v zrak pa pošiljajo velike količine škodljivih emisij. Problem tovarn je, da se nahajajo v urbanih naseljih, razen tovarne Lek, ki leži na kmetijskih površinah in območju vodnih zajetij. Poleg velikih onesnaževalcev zraka imamo še manjša privatna podjetja (plastika, ličarstvo, mizarstvo, pečarstvo, čistilnice itd.), katerih vpliv na zrak je bolj lokalen. POSLEDICE INDUSTRIJSKEGA ONESNAŽEVANJA ZRAKA Posledice posameznih industrijskih onesnaževalcev zraka in skupne učinke vseh na zdravje naših ljudi in okolje je nemogoče oceniti. Take študije bi bile zapletene, dolgotrajne in predrage. Sama okoljska zakonodaja in dovoljene mejne vrednosti emisij (so nezanesljive) spodbujajo pri tovarnah vtis, da je onesnaževanje zraka pod kontrolo. Za mnoge občane naših mest pa je slabšanje zraka in vse večja prisotnost škodljivih snovi v zraku postala že moteča. razporeditev padavin in širili škodljivci. Skrita grožnja ekosistemom je tudi kisel dež. Zveplovi in dušikovi oksidi se v oblakih vežejo z vodo v razredčene žveplove in dušikove kisline in padajo na zemljo kot kisel dež. Ta že povzroča obširno uničevanje gozdov severne in srednje Evrope, njegov vpliv pa se širi preko Avstrije v Slovenijo in proti jugu. Kisle padavine pospešujejo tudi razpadanje kamnin, ometov. Pa se ozrimo še na gozdove in zelene poljane v naših občinah. -Ali ste že videli, da so se zadnjo zimo posušile nekatere mogočne stare smreke v vaši bližini? Ta pojav opaža gozdno gospodarstvo v vseh treh občinah in tudi v nekaterih drugih delih naše države. Kriv je smrekov lubadar. -Ali ste opazili, da pojejo ptice v jutranjem svitu tišje kot v preteklih letih? -Ali ste slišali, da na področju od Moravč, preko Domžal, Komende in v smeri Cerkelj zaradi zastrupljanja polj padajo čebelje družine? Te koristne in zanimive živali so pomemben pokazatelj krize v našem naravnem okolju, Medicinske raziskave opozarjajo, da ima onesnažen zrak negativen vpliv na zdravje ljudi. Preko onesnaženega zraka škodljive snovi najhitreje vstopijo v telo. Slab zrak povzroča pri prebivalcih industrijskih območij tveganje za poškodbe in bolezni dihal (astma, bronhitis) ter drugih organov. Veča se število rakavih obolenj, narašča stopnja neplodnosti. Novejše raziskave ugotavljajo, da mnoge kemikalije v okolju sploh ne razpadejo. V človekovem telesu se kopičijo v maščobah in se kot kemična dediščina prenašajo na otroke. To so resna opozorila, ki bi jim še kako morali prisluhniti vsi tisti, ki so odgovorni za javno dobro naših ljudi. Zdravje je za vse nas še vedno tista dragocena vrednota našega bivanja, ki je ne more nadomestiti nobena druga. Emisije, ki jih naše tovarne vsakodnevno spuščajo v ozračje, imajo značaj toplogrednih plinov (n.pr.ogljikovodiki, ogljikov monoksid, žveplov oksid, flour, klor itd.). Zaradi teh plinov se veča ozonska luknja. Posledica je segrevanje zemljine atmosfere, ki naj bi privedla do klimatskih sprememb, zaradi česar naj bi se spremenila ki ne ogroža samo narave, ampak tudi vse nas. Narava nas opozarja. Da bi jo le ljudje znali opazovati in jo obvarovati pred napopravljivimi napakami. STANJE ZRAKA V OBČINI MENGEŠ V našem prijetnem mestu na deželi opažamo prebivalci zadnje leto bistveno poslabšanje kakovosti zraka. Pogosto je zaznati prisotnost motečih vonjav. Za spremljanje onesnaževalcev in njihovih emisij v okolje namerava občina v prihodnje pripraviti program. Za informativno uporabo smo občani sami pripravili Tabelo za spremljanje neprijetnih vonjav v zraku. Vanjo smo vpisovali dober mesec prisotnost motečih vonjav ob času pojava (dan/ ura). Sodelovanje občanov nas je pripeljalo do nekaterih novih spoznanj. Emisije iz tovarne Lek in Filc so vsakodnevno prisotne. Koncentracija je odvisna od smeri vetra, z oddaljenostjo od tovarn pada. Vonjave so prisotne v jutranjih urah, občasno tudi preko dneva. V nočnih urah pa se slab zrak razširi po celem mestu. Iz razbremenilnika Pšata, ki poteka po vzhodnem obrobju mesta, občasno prihaja vonj različnih kemikalij in gnojnice, ki se včasih širi tudi v naselje. V kanal ni napeljana nobena kanalizacija, v času našega opazovanja je bil razbremenilnik vedno suh. V vzhodnem delu mesta in po polju smo zaznali vonj po kislem. Mengšani z zadovoljstvom ugotavljamo, da sta naši največji tovarni v občini Lek in Filc prejemnici standarda ISO 14001, na podlagi katerega že sodelujeta z lokalnim prebivalstvom glede vplivov na okolje. Veseli nas, da sodelovanje lokalnega prebivalstva s tovarno Lek lepo poteka. V mesecu aprilu so nas v tovarni Lek prijazno sprejeli in nam predstavili spremljanje stanja okolja in njihova prizadevanja za zmanjševanje vplivov na okolje. Pred kratkim so ponudili, da bodo opravili s svojimi napravami štirinajstdnevne meritve prisotnosti snovi v zraku tako, da bodo istočasno opravljali meritve pri tovarni Lek in v Mengšu. Upamo, da bomo v naši občini tako prvič prišli do kvalitetnih in natančnih podatkov o zraku. Za vonjave, ki so moteče za okoliške prebivalce, bodo namestili dodatne filtre. Tudi na drugih področjih varovanja okolja so v Leku pokazali pripravljenost za sodelovanje. V Tovarni Filc smo se dogovorili za obisk občanov jeseni. Pripravili bodo tudi dan odprtih vrat. Ob predhodni najavi pa so dobrodošli tudi posamezni občani. LOKALNO PREBIVALSTVO IN OBČINA ZA ČISTEJŠI ZRAK Najprej lahko prav vsak sam prispeva k čistejšemu zraku s tem, da ne kuri odpadkov na prostem, pri ogrevanju uporablja čistejše vire (plin, solarna energija), na koncu kurilne sezone preveri peč in dimnik, več hodi peš ali kolesari, uporablja sredstva javnega prometa itd. Za učinkovito spremljanje emisij v zrak potrebujemo na občinski ravni lokalni program za področje zraka. Občina v njem: 1. določi vsa podjetja (tudi manjša), ki oddajajo v zrak emisije, 2. spremlja obratovalni monitoring zraka vseh podjetij za pretekli leti, 3. v skladu z evropsko okoljsko zakonodajo naj bi se letne emisije stalno zmanjševale, kakovost okolja pa izboljševala. V primeru večanja emisij bo moralo podjetje povečati stopnjo učinkovitosti čistilnih naprav ali pa pristopiti k sodobnejšim. O izvajanju lokalnega programa varstva zraka občina redno obvešča javnost (lokalni časopis), pomemben pa je tudi interes in pomoč prebivalcev. Lokalno prebivalstvo je z evropsko okoljsko zakonodajo dobilo priložnost, da se aktivno vključi v proces varovanja svojega bivalnega okolja. S tem, ko politika in industrija prisluhneta mnenju javnosti, je odprta pot za reševanje konkretnih okoljskih problemov. Usklajeno in istočasno delovanje vseh treh občin na področju varovanja zraka bi nam vrnilo upanje, da bomo v naših mestih spet lažje zadihali. Za kvaliteto našega življenja in naravnega okolja se potrudimo vsi, da bodo tudi naši otroci imeli dostojno prihodnost. Pobuda za varovanje okolja v občini Mengeš Tanja Hribar OBISK LEK-a Dvakratna skrb za nase zdravje in okolje V mesecu maju smo bili povabljeni v proizvodni obrat LEK-a v Mengšu. Mag. Igor Boševski in njegovi sodelavci so nam predstavili proizvodnjo, ki se razprostira na 132.000 m^, kjer je zaposlenih 522 ljudi iz Domžal, Mengša, Kamnika in Trzina. V proizvodnem obratu, ki leži na območju naše občine, izdelujejo učinkovine, ki rešujejo in izboljšujejo kvaliteto življenja. Mednje: Vankomincin, Lisinopril, Amlodipin, Sok ameriškega slamnika in izdelki Biofarmacevtike. Iz navedenih učinkovin izdelujejo zdravila za zdravljenje hudih infekcij, zdravljenja raka, slabokrvnosti, krepitev imunskega sistema in še kaj. Glede na to, kaj so nam prikazali v obliki krajše predstavitve in ogleda, smo dobili vtis, da je proizvodnja v LEK-u okolju prijazna, saj namenjajo skrb za redne meritve emisij v okolje, predhodno čiščenje emisij z absolutnimi filtri, kondenzacijo in regeneracijo organskih topil, pranjem plinov in biološko razgradnjo, biofiltracijo z odstranjevanjem neprijetnih vonjav in zmanjševanjem hrupa z dušilci hrupa. Da je teh emisij v okolje čim manj, imajo zgrajen trikanalski kanalizacijski sistem, ki bo s časom na pokrovih opremljen še z dodatnimi filtri za biofiltracijo. Izdelana je varnostna loputa na iztoku v Pšato, lovilna skleda pod skladišči in proizvodnimi obrati, poskrbljeno je za biološko čiščenje odpadne vode v komunalni čistilni napravi, delujejo zaprti krogi sveže vode za hlajenje, ki najprej trikrat obkrožijo sistem potem pa se nazaj izlijejo v Pšato. V samem proizvodnem obratu skrbijo za ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov, presojo vplivov na okolje pred vsako investicijo, imajo izdelane sisteme odziva na izredne razmere in pridobljen certifikat ISO 14001. LEK deluje skladno z zakonodajo, a na poti neprestanega izboljševanja tako, da neprestano spremlja okoljski vidik razvoja proizvodnje, distribucije, rabe energije in naravnih virov, zdravja zaposlenih in stanja okolja. Neprestano izboljšujejo okoljsko delovanje še v strožjih okvirih kot to od njih zahteva zakonodaja, uveljavljajo moderno tehnologijo, ki je okolju prijazna, tako namenijo letno v te namene 500 milijonov SIT. Proizvodnja v Mengšu se giblje v izjemno koncentriranih količinah in služi za nadaljnjo predelavo, zato se njihova proizvodnja meri v kilogramih in le o redko katerem proizvodu bi lahko govorili, da je proizveden v tonah. In kaj lahko pomeni Lek za Mengšane? Velik izziv Mengeški mladini, ki bi lahko videla izziv v študiju farmacije in podobnih smeri, saj imajo primanjkljaj zaposlenosti teh smeri in še v nekaj letih ni pričakovati večjega priliva izobraženega kadra, zato bi morebiti ne bilo slabo razmišljanje, da bi se mladi v večjem številu zanimali za ta poklic, morebiti sami povprašali o možnostih. Šole na našem področju oziroma širše okolice, da bi vzpostavile stik z upravo in morebiti poskrbele, da bi se ta poklic bolj predstavil mladim. Že v podnaslovu smo zapisali dvakratna skrb za naše zdravje, tukaj mislimo na kurativo, če smo sami bolni, preventivo, da preprečimo bolezen in preventivo v širšem pomenu besede, ko skrbijo, da s svojo proizvodnjo ne povzročajo vzrokov za nove bolezni. Z veseljem se zahvaljujemo LEK-u kot gostitelju za povabilo, predstavitev in gostoljubje. Na sliki 1 izvršni direktor LEK d.d., proizvodnje Mengeš mag. Igor Boševski ob razlagi pridobivanja učinkovine vankomicina za injekcije. Ob njem direktorica mag. Urlep Mateja, direktorica programa biofarmacevtika Mengeš. Na sliki 2 vodja proizvodnje organskih sintez Franci Žun predstavlja nov obrat, ki je tik pred otvoritvijo. Na sliki 3 smo ujeli gnezdo. Foto TŠ. mag. Tomaž [tebe - župan, Andrej Benkovič- direktor občinske uprave, Andrej Urbanc, Andreja Koncilja, Marta Kuret - zaposleni v občinski upravi. O ORGANIZIRANEM SEJMU V MENGŠU SEJEM BIL JE ŽIV! Mengeš je že dolgo znan po sejmih, ki so bili organizirani in zapisani v kroniko. Tako najdemo zapise v letu 1835, ko je takratni župan Mihael Stare uvedel sejem na god sv. Polone 9. februarja in še sejem na praznik sv. Urbana. Leta 1844 je bil prvič tudi na praznik sv. Jedrti 17. marca. Prvi in najbolj slovesen pa je bil seveda sejem na god sv. Mihaela, ko je mengeška fara počastila svojega zavetnika tudi na ta način. Zapisovalci mengeške zgodovinske kronike naštevajo kar sedem sejmov skozi vse leto v Mengšu. V sedanjem času pa bo že dvanajsto leto organiziran Mihaelov sejem, ki ga pripravljajo prizadevni člani Kulturnega društva Mihaelov sejem. Kot zanimivost je potrebno zapisati tudi to, da so letos člani društva prvič pripravili tudi Trdinov sejem. O tem in še o čem sem poklepetal s predsednikom društva Štefanom Borinom. Kdo je kdo in seveda organizator sejmov? Kulturno društvo Mihaelov sejem je nastalo pred dvanajstimi leti na mojo pobudo in pobudo predsednika Turističnega društva Mengeš Franca Zabreta. Veliko podporo tako v moralnem smislu kot tudi v finančnem smislu sva dobila in imela v takratnem predsedniku Krajevne skupnosti Mengeš Janezu Peru. Želeli smo obuditi predvsem stare običaje, prikazati orodja in pripomočke, ki so jih pred leti uporabljali predniki. Težko je namreč v sedanjosti samo pripovedovati kaj in kako so se preživljali in tudi zabavali naši dedki in babice. Ob vsej tej sodobni tehnologiji je prav neverjetno, kako in pravzaprav s kakšnim trpljenjem so delali za skromno preživetje. Tako je društvo poleg razstave starih orodij in strojev pripravilo tudi sejem. Pri organizaciji sodelujejo vsi člani društva, saj so v njem združeni predstavniki skoraj vseh kulturnih in ostalih društev v Mengšu. V društvu sta po dva predstavnika PGD Mengeš, KD Mengeška godba, Turističnega društva Mengeš, društvo ima sekcijo Pritrkovalcev in nekaterih posameznikov. Sodeluje pa seveda tudi Občna Mengeš. Društvo deluje na ljubiteljski ravni, torej ob organizaciji sejma člani delujejo prostovoljno in brez plačila za katerokoli aktivnost. Tukaj velja omeniti, da strošek za prevoze, denimo stojnic ali drugih obveznosti, člani poravnajo sami, za kar jim gre vsa zahvala. Verjetno za organizacijo sejma potrebujete tudi razna dovoljenja? Kakšna? Lahko bi rekli, da je prav to največji zalogaj tako v finančnem smislu kot tudi organizacijskem. Tu smo seveda odvisni od drugih in še časovno moramo biti pravočasni, saj se na kakšno dovoljenje čaka lahko tudi več časa. Prav vsako dovoljenje je potrebno tudi plačati, na upravni enoti v Domžalah pa nam izstavijo enotno dovoljenje za izvedbo vseh aktivnosti v času sejma. Še prej pa moramo pridobiti dovoljenja posebej za zaporo Zoranine ulice in posebej v času povorke Slovenske, Trubarjeve in Liparjeve ceste (Ministrstvo za promet in zveze), pridobiti moramo elaborat o prometni ureditvi (upravljalec cest je Cestno podjetje Ljubljana, ki postavi znakovno ureditev v času sejma), naslednji je elaborat o varnostnem sistemu (Varnost Mengeš). Pomembno je tudi dovoljenje oziroma spet kar elaborat, ki ga izstavi Policijska postaja Domžale. Pridobiti moramo še dovoljenja Občine Mengeš (za postavitev na njenem zemljišču in za same stojničarje, ki morajo imeti dovoljenje občine za prodajo na njenem terenu). Naslednja dovoljenja so v domeni ministrstev; Ministrstvo za prehrano izda dovoljenje za prodajo živilskih artiklov. Imeti moramo dovoljenje za postavitev sanitarno -higienskih prostorov, ki imajo certifikat ustreznosti za veliko število obiskovalcev, zagotoviti pa moramo tudi posebne sanitarije za gostinca, ki skrbi za prehrano. Prav tako moramo še pridobiti dovoljenja Vrtca Mengeš, Banke Mengeš in ZD Mengeš, ker se aktivnosti izvajajo v bližini objektov, ki so v nočnem času posebej varovani in seveda plačani. Nenazadnje je tudi dovoljenje za izvajanje kulturnega programa, ki obsega plačilo avtorskega honorarja (SAZAS) in ob tem še dovoljenje za prekomerno prekoračitev hrupa. Elaborat za to prekoračitev hrupa izda Ministrstvo za okolje in prostor, ki natančno določi meje hrupa v decibelih. Nenazadnje je pomembno tudi priporočilo Turistične zveze Slovenije, ki malce pripomore k hitrejši izdaji dovoljenj. Na jesenskem Mihaelovem sejmu občasno izvajamo ognjemet, za katerega pa moramo dobiti dovoljenje še od Letališča Brnik. Ti nam tudi določijo čas, v katerem se ognjemet lahko izvaja, seveda zaradi preletov letal. Seveda je potrebno tudi veliko pisanja, saj se najprej stojničarjem pošlje vabilo na sejem, ob potrditvi stojničarja o udeležbi se pošlje pogodba in predračun, nato pa še račun z zahvalo za sodelovanje. Vse to in z vsemi dovoljenji moramo biti »oboroženi« v dneh sejma, ker nas radi obiščejo tudi inšpektorji; predvsem sanitarni (vsi natakarji in natakarice ter kuharji morajo imeti opravljen živilski pregled, pregledujejo čistočo okolice, tal, kjer se kuha in peče^). Poseben poudarek je na kulturnem programu, ki spremlja sejem. Kdo sestavi program? Konkretno za letošnji prvi Trdinov sejem so kulturni program sestavili člani KD Mengeška godba, saj je zaradi praznovanja 120 letnice društva bil poudarek na udeležbi in glasbi pihalnih orkestrov. KD Mihaelov sejem je tokrat zaradi finančnih razlogov pristopilo na pomoč godbi z organizacijo sejma, ker sama kot društvo ne zmore tolikšnih sredstev za izvedbo obeležitve obletnice. Mihaelov sejem je pa v celoti organizacijsko v rokah članov KD Mihaelov sejem, od izbire gostinca na javnem razpisu, kulturnega programa, ki se odvija pod šotorom, do postavitve stojnic, seveda s pomočjo že prej naštetih društev. Poleg članov društva verjetno potrebujete se koga za sodelovanje. Kje pridobite sodelavce in nastopajo~e? Kot sem že omenil, so člani društva nosilci vseh aktivnosti. Torej vse delo, tudi cvetlične aranžmaje, sceno na odru, postavitev reklamnih panojev in še kaj bi se našlo, postorijo praktično v enem dnevu člani, društvo pa ima tudi kar nekaj simpatizerjev, ki radi priskočijo na pomoč. Tako fizično kot tudi z raznimi nasveti ali s pridobivanjem preko znanstev nastopajoče. Prav ti pa so večkrat kar velik problem. Seveda jih je potrebno plačati, le malokdaj se zgodi, da se odločijo nastopiti za potne stroške in malico. Društvo si finančno ne more privoščiti nastop denimo slovenskih zvezd, saj plačilne vsote dosegajo vrtoglave višine. Tako si pomagamo z raznimi kompenzacijami, na nastop povabimo cenovno ugodnejše estradnike ali dobre »prijatelje« Mengša. Seveda je potrebno pogledati celoten sklop in namen, torej scenarij naj bi bil prilagojen starim kmečkim običajem, tja pa spada predvsem narodno - zabavna glasba. Trudimo si ugoditi tudi mlajši populaciji, vendar pa je že zaradi prej omenjenih financ to včasih nemogoče. Pomembna so tudi finančna sredstva. Kako se sejem financira? Lahko bi rekli da iz rok v roke. Zagonska sredstva so omejena na občinski proračun, ki pa, kot vemo, je težko izplačljiv. Pa še ta sredstva praktično ne zadoščajo niti za pridobitev vseh dovoljenj. Tako že dva ali celo tri mesece pred samim sejmom začnemo pošiljati prijavnice stojničarjem (prav tako v tem času zaprosimo za dovoljenja), in določimo rok plačila po predračunu. Večina stojničarjev se drži tega roka in tako pridobimo že nekaj finančnih sredstev. Naslednje stvar je, da poiščemo sponzorje. Ta način je čedalje težji, saj sponzorjem zakon ne omogoča omilitev v davčni napovedi ali povrnitev dela sponzoriranega denarja. Verjetno ste že opazili, da je skoraj vsak sejem drug generalni sponzor, ki običajno sponzorira kulturni program. Medijski sponzor pa je že vsa leta isti in brezplačno oglašuje našo dejavnost pred pričetkom. Jasno je, da je potrebno vložiti veliko truda v iskanje, ker sama stojničnina ne zadošča za kritje vse stroškov. Marsikdo misli, da je plačevanje z boni, ki jih člani društva in nastopajoči dobijo v uporabo (koliko je sklep upravnega odbora društva), brezplačno, kar seveda ni res. Te stroške mora pokriti društvo in so enakovredni ceniku, ki ga izstavi gostinec. Kako privabite obrtnike k sodelovanju na stojnicah? Predvsem v začetkih organizacije sejma smo obiskovali sejme po Sloveniji. Tako smo z obveščanjem in zbiranjem naslovov prodajalcev na stojnicah pridobili še kandidate za sejem v Mengšu. Potrebno je povedati, da prvi sejmi v Mengšu niso obsegali tolikšno število stojnic in se je šele z leti razširilo na današnji obseg. Po raznih pogovorih s stojničarji v Mengšu smo ugotovili, da je red, čistoča in nenazadnje prijaznost edino merilo stojničarjem. Skoraj vsi, ki so bili na Trdinovem sejmu, so naši stalni »gostje« in radi obvestijo tudi druge. Kar nekaj prošenj za udeležbo smo morali zavrniti, na tem sejmu pa smo imeli prvič tudi goste iz Avstrije. Vsako leto še naprej obiskujemo sejme drugod in si pač ogledujemo dobre in slabe strani organizatorjev. Tako se skušamo še kaj naučiti, predvsem pa ne ponavljati napak drugih. Menim, da se za prihodnost tako Trdinovega sejma in Mihaelovega sejma ne gre bati ob taki zainteresiranosti stojničarjev in priznanj, ki smo jih dobili od Turistične zveze Slovenije, konkretno njenega predsednika Marijana Rožiča in tudi drugih institucij, ki opazijo naše delo. Zelimo si kvečjemu to, da bi lahko ob pomoči občine privabili še več domačih razstavljalcev in prodajalcev. Reklama in oglaševanje je pomemben dejavnik za dober obisk sejma. Kako sejem oglašujete? Brez večjega medijskega sponzorja ne gre. Vsako objavljanje v drugih medijih pa je potrebno plačati. Da zadostimo zakonskim obveznostim, moramo plačati tudi objavo o zapori ceste za povorko, čeprav bi taka obvestila lahko, po našem mnenju, lokalni in okoliški mediji objavljali zastonj. Obveščamo na televiziji (teletekst), AMZS, lokalnem radiu in seveda časopisju. Drugo poglavje pa je izdelava zloženke. Oblikujemo jo v društvu, tiskar pa doda še logotipe sponzorjev in donatorjev. Tiskana je največkrat v nakladi 20000 izvodov. Seveda moramo biti prepričani v program sejma in kulturnega dela, da nato ni prevelikega odstopanja. Vse prevečkrat se zgodi, da kdo od nastopajočih zadnji trenutek odpove sodelovanje, v tako kratkem času pa težko dobimo drugega izvajalca. V spomladanskem času, ko je pri nas potekal Trdinov sejem, še ni bilo veliko sejmov po Sloveniji, v jesenskem času pa jih je več in jih obiskujemo ter obiskovalcem zatikamo zloženke za avtomobilske brisalce. Načeloma je to najboljša reklama, v teh dvanajstih letih Mihaelovega sejma pa smo že postali toliko znani, da se v kakšen drug strošek za reklamo ne bi spuščali. Je pa Mihaelov sejem zapisan tudi v koledarju Turistične zveze Slovenije, ki ga pošiljajo po vsej državi in si ga lahko ogledate tudi na internetu. Kdaj pa je za vas sejem uspel? Zanimivo vprašanje, odgovor pa je težji. Na začetku je bil vsekakor uspeh, do so se pokrili stroški, kar je bilo zelo težko. Z leti se finančno praktično veliko ni izboljšalo, še posebej, če pomislimo na mačehovski odnos Občine Mengeš do te prireditve, vendar smo postali pozornejši na reakcije in kritike Mengšanov in seveda vseh udeležencev. Zadovoljni smo, da se vsi radi vračajo v Mengeš. Zadovoljni smo tudi, da vedno pridobivamo vedno več podpore ljudi, ki menijo, da se v Mengšu premalo dogaja in vsaj sejem popestri življenje. Zavedamo se, da ni vedno vse idealno, saj tri dni »mučimo« sosede prireditvenega prostora z glasbo, ki jim mogoče ni všeč in pa, kar ni naša krivda, s prepotentno mladino, ki ji ni do spanja. Torej je uspeh zelo relativna zadeva tudi zaradi tega, ker nikdar ne moreš ugoditi zahtevam vseh ljudi. Vedno je pač tako, da je nekomu nekaj všeč, nekomu pa sploh ne. Kljub vsemu pa menimo, da je velik uspeh že to, da smo tudi kot občina postali prepoznavni v slovenskem prostoru in čisto na uho povedano; želimo pridobiti še prijatelje iz tujine, kot na primer na Trdinovem sejmu iz Avstrije, ki so tudi obljubili, da naslednjič pripeljejo še druge. Tako bomo dejansko prestopili meje in tudi mi odšli v Evropo. Malce šaljivo, pa vendar je v vsaki šali kanček resnice. David Žagar GLASBENIK Z DUŠO Pravijo, dajabolko ne pade daleč od drevesa. Presneto prav imajo, saj je Miha Kosec izvrsten glasbenik in je od leta2002 član KD Mengeška godba. Mladi člani z Mihom vred se strinjajo, da je težko pridobiti status godbenika, ker se pač zahteva dobro poznavanje vsakovrstne glasbe in seveda tudi odlično obvladovanje instrumenta. Njegov oče, kapelnik godbe Primož Kosec, je mojster klarineta, ki je tudi igral v več ansamblih, zato je morda še toliko bolj zahteven in kritičen do sina, ki se je prav tako odločil za igranje klarineta. Miha je pred časom dobil zlato plaketo na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Je očetovo igranje na klarinet odločilno vplivalo na izbiro instrumenta? Ko sem se moral odločiti za inštrument, sem se odločal med klavirjem in klarinetom. Klavir sem večkrat igral pri sestrični, ampak, ko mi je ati doma v roke dal klarinet, sem vedel, da je to »tapravi« inštrument zame. Razumem, da v mlajših letih skoraj ni pomembna zvrst glasbe, vendar današnja mladina posluša ali igra rap, rave in še kaj. Te nikoli ne zamika, da bi sam poslušal isto? Kdo pa pravi, da tudi sam tega ne poslušam? Resda mi je za razliko od ostalih mojih vrstnikov všeč tudi klasika in orkestralna glasba, vendar poslušam tudi moderne zvrsti glasbe. Morda se takšna zvrst glasbe da celo igrati na klarinet? Zagotovo ne. Kako se pravzaprav mlad človek, denimo pri 7. letih ali še celo prej odloči za glasbeno šolo? Je to želja predvsem staršev ali navdušenje šolarja? Jaz se mojega vpisa v glasbeno šolo sploh ne spomnim, zato sem toliko bolj hvaležen staršema, da sta me vpisala v glasbeno šolo in da sta me vzpodbujala, vedno, še posebno 3 leta nazaj, ko sem imel krizo in sem skoraj povsem obupal ter hotel vse skupaj pustiti. Prvih korakov si se verjetno naučil ob očetu Primožu? Ne. Prvih korakov sem se naučil pri prof. Karlu Leskovcu, ki je bil 7 let moj mentor. Sicer je to bolj vprašanje zanj, jaz sem takrat imel občutek, da mi je šlo super, verjetno pa je moj klarinet takrat zvenel kot kakšna pokvarjena trobenta ali saksofon. Oče je in še verjetno zahteva več od samega učitelja v glasbeni šoli? Je znosen in sta ob glasbi prijatelja? Oče oz. ati kakor ga kličem, doma nikoli ni bil učitelj ali dirigent, ampak je bil vedno starš. Le včasih mi je pomagal, če sem ga prosil za pomoč. Pomagal mi je s svojimi izkušnjami, znanjem in nasveti, včasih pa sva skupaj tudi kaj zaigrala. Vaja, vaja in še enkrat vaja. Vem, da prvo leto bolj teoretično, kako pa potekajo vaje? Obvezno tudi doma? Obvezno tudi doma. Učitelj v glasbeni šoli ti daje le napotke kaj in kako doma vaditi, potem pa je vse odvisno od učenca, koliko je pripravljen delati. Uspehi seveda pridejo s trdim delom. Vendar je tudi še tukaj prisotno še nekaj drugega; namreč veselje, pripadnost in navdušenje do glasbe. Se pravi, duša človeka, ki se ukvarja z glasbo. Pomembno je, da glasbo razumeš. Ce glasbe ne razumeš, potem ne veš, kaj bi počel z notami, ki jih imaš pred seboj. Seveda pa je najbolj pomembna vaja, vendar moraš vaditi z užitkom in vztrajati. Naštej nekaj uspehov: kje, kdaj in kaj si ob tem občutil? Je to pač zmagoslavje ali zadovoljstvo ob dobro zaigrani skladbi, ki je prinesla priznanje? Letos sem se udeležil 33. regijskega Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenija (TEMSIG), kjer sem osvojil zlato plaketo in se tako uvrstil na državno tekmovanje. Tam sem dobil zlato plaketo s skoraj vsemi možnimi točkami (99,33 od 100 možnih) in drugo mesto v državi v svoji starostni kategoriji. V Slovenski filharmoniji sem prejel posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja (Uroš Krek - Sarabanda per Nataša). To je le dokaz zame, da sem delal v pravo smer, seveda pa je lep občutek, ko ti ljudje čestitajo. Omenil pa bi še prof. Martino Golob - Bohte, ki me je spremljala na vseh nastopih, ki sem jih imel v teh sedmih letih. Tudi ona je letos na tekmovanju dobila nagrado in sicer nagrado za najboljšo korepetitorico. Usklajevanje s šolskimi obveznostmi? Nameravaš v srednjo glasbeno šolo? V letošnjem šolskem letu sem imel status glasbenika, tako da sem se vsaj za nekatere predmete lahko vnaprej dogovoril, kdaj bom vprašan, saj sem imel veliko obveznosti in priprav za tekmovanje in sprejemni izpit. Marca letos sem uspešno naredil sprejemne izpite na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani - umetniška gimnazija, kjer bom jeseni nadaljeval študij klarineta. Torej poklic glasbenika in morda študij v tujini? Do takrat je še daleč. Trenutno sem osredotočen samo na srednjo šolo. Zagotovo mi je velika želja narediti tudi Akademijo za glasbo, študij v tujini pa so zaenkrat samo sanje, za katere upam, da se bodo nekoč uresničile. Vse življenje v glasbi? Da. Cilji: zmagovati na tekmovanjih; poučevati na glasbenih šolah; ustanoviti svoj ansambel; igrati v velikih orkestrih? Zmagovati na tekmovanjih mi zagotovo ni cilj, ker potem glasba postane eno samo tekmovanje. Želja za poklic in obenem cilj mi je, da bi igral v profesionalnem simfoničnem orkestru, kasneje pa mogoče tudi poučevanje. Marij Urh OB ODKRITJU SPOMINSKEGA OBELEŽJA Vrniti se moramo dale~ v preteklost, v leto 1884. Na{ kraj je seveda tedaj izgledal ~isto druga~e in tudi hi{a, kjer smo se danes zbrali, je imela drugo podobo. In kaj se je zgodilo tega leta, ki ga omenjam? Dva dogodka sta zaznamovala to leto. V Mengšu je bila ustanovljena godba na pihala in v tej hiši se je rodil Peter Lipar. Oba dogodka v začetku nista bila medsebojno povezana. Toda rojenice so, kot bi zapisal naš veliki rojak Janez Trdina, določile mlademu Petru Liparju prav posebno usodo, ki je trdno povezala oba omenjena dogodka. Peter Lipar se je rodil v tej hiši. Starši so imeli gostilno in manjšo kmetijo. Oče Matija je bil organist in pevovodja v farni cerkvi. Mali Peter pa je že v rani mladosti kazal veliko zanimanje za glasbo in prvo glasbeno vzgojo je dobil kar pri očetu. Znanje pa si je pridno nabiral tudi v šoli, učil se je tudi igrati na klarinet. Ze kot dvanajstletni fantič se je vključil v godbo, katere prvi predsednik je bil njegov oče Matija. Zelja mladega Petra, da bi svoje glasbeno znanje izpopolnil, se je uresničila zelo kmalu, ko se je vpisal v orglarsko šolo. Šolo je končal v letu 1901 in še isto leto postal kot prvi domačin, kapelnik godbe, star komaj 17 let. Koliko je imel volje, znanja in zaupanja vase ter v svoje glasbenike, kmečke in delavske fante, ki so le napol poznali note in so igrali bolj po posluhu. In to so bili fantje in možje, ki so bili praviloma starejši od njega. Verjamem, da mu je v organizacijskem smislu veliko pomagal oče, ki je bil tudi predsednik in pomočnik pri vzgoji glasbenikov. Trdo delo in neizmerno potrpljenje je rodilo sadove. Godba je napredovala, postajala znana tudi v širši okolici in postala ena najboljših godb v Sloveniji. Naj navedem opis iz Mengeškega zbornika 800 let Mengša: "Kapelnik Lipar in Mengeška godba sta postala en pojem in godbo so poznali tudi po markantni pojavi njenega kapelnika. Srednje visok, rejen, z mogočnimi 30 cm dolgimi brki je ponosno korakal pred svojimi godbeniki in med dirigiranjem občasno navihal zdaj desno, zdaj levo polovico brk. Lipar je rasel in živel z godbo in godba z njim." Da je res tako, sem se prepričal tudi po razgovoru z dvema godbenikoma, ki sta kot mlada fanta igrala v njegovi godbi. Povedala sta, da je kapelnik učil godbenike na vseh inštrumentih in jih uvajal v teorijo glasbe. Učna soba je bila kar zadnja posebna soba v domači gostilni.V to je bil prisiljen, saj glasbenih šol v tisti dobi ni bilo. Lahko pa si zamislite, koliko ljubezni in potrpljenja je bilo potrebnega, da so ti mladi fantje lahko začeli igrati v godbi. Vinko Sitar mi je povedal, da je kapelnik na vajah sedel k vsakemu posamezniku, vsaki sekciji in pel tisto, kar so morali nato fantje zaigrati. Tako jim je predočil melodijo z razdelitvijo not, saj so fantje note in razdelitev poznali le okvirno, kot je povedal Franc Lukan. Osvajanje novega programa je bilo prav težavno, saj so na ta način prišli le do dveh ali treh novih skladb na leto. Zato pa je bil uspešnejši že prej osvojeni železni program, ki pa se je igral zelo dobro. Kako so s takim delom lahko posegali po težjih skladbah, uverturah, potpurijih in arijah, pa je skoraj nerazumljivo. Vendar pa je Mengeška godba igrala tudi take skladbe in zaslovela. Nastopala je v vseh večjih mestih v Sloveniji in tudi v Celovcu. V privatnem življenju je Peter Lipar živel običajno življenje. Poročil se je in z ženo imel dva sinova in dve hčeri. Tudi tu se je pokazalo, da se nadaljuje glasbena tradicija. Njegov sin Peter je študiral glasbo in končal glasbeno akademijo. V zadnjih letih, ko je oče bolehal in po njegovi smrti, je Peter ml. kratkotrajno vodil godbo in nadomeščal očeta. Preselil se je v Kranj in bil najbolj poznan kot dirigent Prešernovega pevskega zbora iz Kranja. Poleg tega, da je bil kapelnik godbe, je bil Peter Lipar še organist in pevovodja cerkvenega zbora. Bil je spoštovan krajan in je bil tudi trikrat izvoljen za župana, leta 1918, 1921 in 1927. Ko takole obnavljamo lik in življenje Petra Liparja, mi je skoraj nerazumljivo, kako je usklajeval vsa področja, na katerih je deloval in jih obvladoval. Godbo je vodil celih dvainpetdeset let, kar predstavlja nedvomno fenomen, ki je edinstven in neponovljiv. Koliko ljubezni, potrpljenja in energije je potrebno za tak dosežek. Pri godbi je vztrajal in se veselil 70. obletnice, ki bi jo proslavili v letu 1954, toda nesrečni padec je prekinil njegove načrte. Peter Lipar je umrl leta 1953 in bil vse do svoje smrti kapelnik godbe. Mengeški godbeniki, še zlasti pa tisti, ki smo gospoda Liparja poznali, smo se že dalj časa ukvarjali z idejo, da se mu na nek način zahvalimo za polstoletno pionirsko delo. Njegova velika zasluga je, da danes še vedno deluje njegova godba in slavi visoko 120. obletnico. Današnje odkritje spominskega obeležja je skromna zahvala mengeških godbenikov za njegovo delo in zasluge za godbo. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče nadaljevali njegovo delo in ohranili spomin na legendarnega kapelnika in človeka v njem. KD Mengeška godba Predsednik Marjan Trobec PREKMURJE IN DOLENJSKA -REGIJI NAJBOLJ STRPNIH LJUDI Strpnost je menda lepa čednost. Na vseh področjih. Sploh, ker o tej tematiki kar naprej poslušamo s strani bivših in zdajšnjih politikov, iz ust predstavnikov raznih kulturnih ustanov, predsednikov uprav slovenskih bank in vseh večjih in manjših podjetij in še bi se dalo naštevati. Biti strpen - ne pomeni biti samo potrpežljiv in prilagodljiv, dostikrat prerase to mejo in kar naenkrat obvezuje posamezne ljudi k molčečnosti, samo še tihemu razmišljanju in s tem neenakopravnosti zaradi nezmožnosti povzdigovanja svojega glasu. Tale uvod je malo čuden, se bo kdo vprašal. Vendar na območju Suhe krajine, od koder sem doma, prebivalci številnih sosednjih vasi zadnje čase žal ne morejo biti več strpni. Problem so Romi oz. cigani, kot jim tam rečemo. Vem, da ste gledali pogovorno oddajo Trenja in vse prebrali tudi po drugih časopisih, a ker se me je zgodba nekako dotaknila, bi vam jo rada na kratko predstavila. Pred približno dvajsetimi leti se je večja ciganska skupina nastanila par km proč od moje rojstne vasi, na ozemlju, ki ga nikdar niso kupili oz. koga sploh vprašali za dovoljenje za bivanje. Kar ostali so. Sprva so bili celo prijazni in po sosednjih vaseh so s konjsko vprego in *lojtmiškim* vozom prosjačili hrano, za priboljšek pa kakšen cigaret, ki je bil lahko tudi že na pol pokajen ali pa pravkar prižgan. Cela kopica skuštranih otrok in kak mesec nazaj rojeno detece, v *bisagi priklopljeno* na mamino dojko, vsi skupaj so gledali tako živo in nebogljeno, da smo dostikrat podarili še vse tisto, kar morda res ne bi bilo treba. Seveda so se zmeraj lepo zahvalili in jasno, naslednjič kar kmalu prišli. Se mi zdi, da smo jih ljudje preveč razvadili z raznimi dobrinami in tako se jim ni nikamor mudilo in niti na pamet jim ni prišlo, da bi se kam preselili, pa čeprav so brez elektrike in vodovoda. Ali kakor sta rekla cigana Miha in Jelka: brez luči smo se navadili, voda je pa itak tako blizu v Krki. Ja, imajo res srečo, pri nas, slaba dva km od izvira je pa res še čista in pitna. In dokler je bilo njunih 12 otrok še malo manjših, je bilo še dobro, zdaj ko imajo pa že ti skoraj vsi svoje otroke, je nastal pa nemir. Preveč je različnih interesov v njihovem naselju, kjer živijo. Kljub veliki državni podpori, so se začeli obnašati tako, kot mislijo, da je edino prav. Začele so se pojavljati večje in manjše kraje vsega, kar jim je pod roko prišlo. Prebivalci so vse pogosteje klicarili na policijo, vendar niso uspeli razrešiti ničesar, zato so stvar vzeli v svoje roke in zgodilo se je tisto streljanje. In kaj vse se je še pred tem dogodkom - zgodb za več romanov in še kakšno nadaljevanko. Dolenjcem je prekipelo, zato so protestirali pred parlamentom z zahtevo, da država kot glavna institucija poskrbi za razrešitev nastalih problemov. Mar bomo morali samo domačini spet izkazovati svojo strpnost do njih, naseljenih na naši lastni zemlji? Kje so zdaj kakšne pravice in kdo ima kakšne dolžnosti? Ker otroci niso hodili redno v šolo, so v večini nepismeni, za razliko od prekmurskih, ki so izobraženi vsaj poklicno in zato boljše situirani. Mislim, da tisto, kar je povedal župan Ivančne gorice, drži kot pribito. Namreč, da so se najbrž romi oz. cigani v Prekmurje in na širšo Dolenjsko naselili zgolj zaradi dobrih in dovolj strpnih ljudi. Nikjer drugje jih ne bi gledali in bili ustrahovani pred njimi tako dolgo. Ta misel mi je sedla v srce, saj je delovala tako odrešujoče in tolažilno, da se mi je vrinila že v naslov te zgodbe. Kar zamislimo si sedanji trenutek, morebitne njihove naselitve nekje v mengeški občini ali pa kateri izmed sosednjih. Ker oni ne povzročajo nereda, ne kradejo in so sploh prilagodljivi vsej okolici in potrebujejo samo vodo in luč, z njimi zagotovo ne bi imeli problemov. Ali pač? Kakorkoli. Dejstvo je, da so cigani oboroženi, upajo si marsikaj in še več, zato se jim je priporočljivo izogibati na vseh možnih poteh. Sploh na cestah, ker vozijo brez registracijskih tablic in dovoljenj, za povrhu pa še vsi mladoletni in jasno, brez izpitov. Ce se vam kaj zgodi, se žalite Bogu, ker policija ne zmore, ne zna, se boji ali pa ni pooblaščena za takšne situacije. Kot tudi za tiste, ki se godijo tujim ribičem, ki iz skoraj vseh evropskih držav prihajajo na reko Krko. Navdušeni nad našo lepotico, polno postrvi, se kaj kmalu razočarani vračajo domov in nič več nazaj - zaradi ciganov, ker jim ves ulov poberejo in še kaj drugega zraven. Je rekla njihova mama Jelka: če se ljudje ne bodo znali obnašati, bo pa * kalašnik* pel. Jasno in glasno je to zatrobila v kamero, da smo razločno vsi videli in slišali, učinka od pristojnih pa nobenih. Ja, je že tako, da se brez ciganke nič ne ve'. In vsak dogodek, če je še tako slab, je za nekaj zagotovo dober. Ne boste verjeli, v mojem dialektu mnogi prepoznajo dolenjsko narečje, vendar vasi in kraje tam okrog pa zelo slabo poznajo ali prvič slišijo zanje. Šele zdaj sem se znebila dolgih in širokih opisovanj. Samo zadnje ciganske bitke in dogodke omenim, pa je vsem jasna, ne samo lokacija, celo nadmorska višina moje vasi. Ana Jernejcic UDAR STRELE Ob 16.48 19. maja 2004 je prišlo do udara strele v neposredni bližini zahodnega dela Topol. Boris Lorber, ki se je v tem času nahajal doma, je takoj stopil na balkon stanovanjske hiše pogledat, kam je strela udarila. Ob tem je zaslišal klice na pomoč, vendar se ni videlo, odkod prihajajo, zato je stekel kakih 20 m vstran do gasilskega doma, odkoder je imel pogled na polje. Tam se je nahajalo osebno vozilo, videl je osebo, ki se sklanja k tlom in slišal klice. Takoj je posumil, da se je zgodilo nekaj hujšega, zato je stekel na dom k Janezu Konciliji, ki prav tako stanuje v neposredni bližini gasilskega doma. Oba sta takoj pohitela v gasilski dom, se ustrezno opremila in izvozila z GV-V2. Po kratki vožnji (cca 500 m) sta na polju približno 50 m levo od ceste Topole - Suhadole opazila skupino ljudi, ki je stala okrog ležeče osebe na tleh, dve osebi pa sta z oživljanjem skušali pomagati ponesrečenemu. Kot se je kasneje ugotovilo, sta bili to žena poškodovanega, ki se je v času nesreče nahajala na polju in pa sorodnica poškodovanega, ki stanuje v neposredni bližini in je takoj prišla na kraj. Stekla sta do ležečega in takoj ugotovila, da gre za zelo hudo poškodbo in po hitrem ogledu ugotovila, da poškodovani nima tipljivega pulza, da ne diha in krvavi iz nosu. Prisoten je bil tudi vonj po zažganem, vidne so bile manjše opekline, za katere pa takrat ni bilo časa za oskrbo. Ker je žena ponesrečenega izvajala umetno dihanje, je Janez Koncilija od sorodnice prevzel masažo srca, vendar po trikratnem intervalu masaže ni prišlo do sprememb, zato je prevzel izvajanje umetnega dihanja usta na usta, Boris Lorber pa masažo srca. Iz razumljivih razlogov števila masaž in vpihov ni možno opisati, vendar je reanimacija trajala najmanj 3 minute, ko je poškodovani prvič samostojno zadihal, zaznan pa je bil tudi pulz. Takoj je bil nameščen na bok, vzpostavljen pa je bil nadzor nad življenjskimi funkcijamo, tako da se je meril pulz na zapestju in vratu, neposredno ob obrazu pa spremljalo dihanje. Na začetku je bilo oboje slabo zaznavno, iz minute v minuto pa je bil utrip normalnejši, prav tako se je poglobilo dihanje. Poškodovani se ni zavedel, občasno so ga stresali krči. Istočasno, ko je potekalo oživljanje poškodovanca, je na tleh kakšne 4 m stran od poškodovanega ležal njegov sin, ki pa je kazal vse znake življenjskih funkcij, zato so ga lahko nadzirali ostali prisotni, po kakšnih 10 minutah pa je prišel k zavesti in se tudi pogovarjal z mamo, tako, da neposredne nevarnosti za življenje ni bilo več. Potem se je za reševalca pričelo najtežje obdobje in sicer čakanje na reševalno vozilo. Vsaka sirena je pomenila upanje, vendar je najprej prišla policija, ki je sicer takoj urgirala za takojšen prihod reševalcev. Prav tako, je rešilnega po GSM večkrat pozval Slavko Grilc, prav tako član PGD Topole, ki je vseskozi skrbel za telefonsko povezavo, nazadnje je klical ob 16.55 uri. Upanje je dal zvok naslednje sirene, vendar so bili to gasilci iz Kamnika, katere so z ReCO obvestili, da je strela udarila v avtomobil. Ob 17.12 uri je končno prispelo prvo reševalno vozilo z zdravnikom in medicinsko sestro iz Kamnika, kateremu sta gasilca poročala o stanju poškodovanca, nakar je bil opravljen EKG, nato naložen na nosila in nameščen v vozilo, ki je poškodovanega odpeljalo na urgentni oddelek kliničnega centra. Nekaj za njim je prispelo še vozilo ZD Domžale z zdravnico, s katerim je bil odpeljan drugi poškodovanec, ki pa je kazal že kar dobro stanje, saj se je pogovarjal, želel pa je tudi vstati, kar pa mu seveda ni bilo dovoljeno. Šele takrat je nastopil čas za razgovor, kako so dogodki ob udaru strele potekali. Družina je bila skupaj na polju, kjer so na avtomobilsko prikolico nalagali travo, ko jih je ujela manjša nevihta. Dežja praktično skoraj ni bilo, občani pa so menda registrirali samo strelo, ki je dvakrat preskočila vzhodno od naselja Topole, tretja pa je počila na mestu nesreče. V času udara sta se žena ponesrečenca in mlajši sin k sreči že nahajala v vozilu, tako, da sta bila varna, očeta pa je strela ujela direktno. Strela je morala namreč potovati po ponesrečencu in ga dobesedno vrgla iz copat kakšne 2 m od sledi strele, ki je kopala po zemlji. Sin je obležal na robu njive, najbrž zaradi posledic električne napetosti tal. Če ob koncu povzamemo, lahko ugotovimo, da je kljub hudi nesreči k srečnemu zaključku prispeval splet okoliščin in sicer pozornost gasilca ob udaru strele, takojšna dosegljivost drugega gasilca, prihod na kraj dogodka v času dveh minut, se pravi ob 16.50 uri, ob 16.55 pa so bili že vzpostavljene življenjske funkcije. Časi so povzeti po klicih iz GSM aparatov navzočih, prav tako je točno evidentiran prvi prihod reševalnega vozila. Glede na dobro stanje poškodovanca ob obisku naslednji dan v bolnici vsi upamo, da ponesrečeni zaradi hudih poškodb ne bo imel trajnejših posledic in mu želimo čim hitrejše okrevanje in vrnitev v družinsko okolje. Ob koncu tega kronološkega zapisa je potrebno zapisati še nekaj; nemalokrat imamo o sočloveku precej negativno mnenje. Dogaja se, da bližnjih sploh ne opazimo, a so vedno prisotni. Prav tako kot Boris Lorber in Janez Koncilija. Bog ve, kaj bi bilo s ponesrečenci, če ne bi priskočila na pomoč. Vestnost pri gasilskem delu pomeni pomoč sokrajanom in vsem potrebnim pomoči ne glede na okoliščine. Tragično je pravzaprav že dejstvo, da je strela izbrala edino osebo na ravnici, lahko pa bi bilo še hujše. Sama zahvala najbrž ni dovolj požrtvovalnima gasilcema, vendar hvaležnost ne pozna meja. Ne samo njima pač pa vsem, ki so se odločili za prostovoljno delo v gasilskih enotah. Še posebno Topolci, ki so ponosni na svoja člana in vse društvo, saj resnično »vkup stopijo« takrat, ko je najbolj potrebno. Kar pa je najbolj pomembno, v nesreči spoznaš prijatelja. Marj Urh MOJE LETO NA BAVARSKEM - 15. del Dnevi minevajo z neverjetno naglico. Pravkar so se na Bavarskem dobro začele binkoštne počitnice. Novoletne, pustne, velikonočne, binkoštne, poletne, jesenske ali čarovniške in spet novoletne. Vsakokrat vsaj dva tedna, ni čudno, da otroci ničesar ne znajo. So pa otroci veliko doma in skupaj s starši lahko kam odpotujejo. Tako so naredili tudi moji stanodajalci in tako sva skupaj s sostanovalko Moniko prevzeli za nekaj dni gospodarstvo na posestvu vile Gabriel, kakor se uradno imenuje hiša na Haberlstrasse 4. Spredaj in zadaj je ogromen vrt, rože, črvi, pajki, polži in tudi zajec. Pred odhodom sicer dobro rejeni zajec ni dobil kakšne posebne malice, tako da sem ga danes prestavila z ogromno kletko vred v visoko travo in mu nesla dva korenja, ki mi ju je dobesedno iztrgal iz rok in res jedel tako, kot to počnejo zajci v risankah. i) Veliki vrt pri družini Knies. Sicer pa sem dobila tudi nalogo zalivanja vrta in rož in danes je tako padal dež, da bi morala imeti za zalivanje dežni plašč in dežnik, tako da sem ga raje preskočila, haha. Ampak se nič ne šalim, Kniesovka leta tudi v dežju s »kanglo« in utaplja rože. Ker je ekološko ozaveščena, ima tudi kompost in tam si je umislila poseben način pospeševanja kompostiranja, saj iz velikih sodov gnijoče prelaga v manjša vedra in to preliva s kropom in zopet strese nazaj v sod ali pa pusti nekaj dni na sredi vrta ^ Ne vem, če je postopek že patentiran (konec koncev imamo patentni urad tukaj v Munchnu), ampak dela si napravi veliko, kadar pa se človek približa temu mestu, pa itak Ulice v Grafelfingu so spokojno mirne. misli, da je spet kdo križal orla in dihurja - ne ve sicer, kaj je pred njim, smrdi pa do neba ^ S Tirolske se je po nekaj dneh oddiha vrnila tudi Monika. Monika bo drugo leto srečala abrahama, če jo bo pred tem srečala tudi pamet, pa še ni gotovo. Monika je sveže zaljubljena (še bolj kot jaz) in svojega fanta (kako leto čez 60! ima) z imenom Werner je peljala predstaviti svoji mami. In potem ga včasih kliče, on pa ne sliši: »Vernaa, Vernaa Tako to izgovarja. Na Tirolskem živi Monikina mama s svojim možem, ki (seveda) ni Monikin oče in za ta obisk se je Monika oblekla v rdeč dirndl, platnen suknjič in belo srajčko z izvezenimi roza rožicami, volnene bele nogavice in črne pohodne čevlje. Srčkano, da ni za povedati! Danes sta bila še v hribih, grem stavit, da je šla takšna tudi v hribe, če je pa še zajodlala na vrhu, je bila pa idila popolna. Pravega Bavarca se spozna na kilometre daleč, po celi Nemčiji so edini, ki nosijo za klobukom (brivske) čopiče in suknjiče z zeleno obrobo, kot da bi se ravno vrnili z lova. Na to obleko so pa tako ponosni, da enstavno ni modnega oblikovalca, ki bi bil bolj cenjen. Cene teh oblačil sploh niso nizke, recimo zgornji del (kratek životek), še najbolj podoben kakšnemu bombažnemu stezniku, stane okrog 80 evrov v najcenejših trgovinah, torej moramo kar računati s skoraj 18 tisočaki, pa še vedno nismo oblečeni za na ulico - nujen je še spodnji del, ki je še malo dražji, pa čeveljci in vse ostalo, pa smo že skoraj pri ceni naše narodne noše, ki pa je tisočkrat lepša. DRŽAVNI IZPITI Tudi Darmstadt je za mano. Tam so potekali državni izpiti za prevajalce. K sreči sta bila samo dva kandidata, enega od njiju sem poznala že iz lanske Poletne šole, kar je malce komično. Se bolj komično bo pa naslednje leto, ko bo izpit delala lektorica, ki bo prišla za mano na to delovno mesto in je kar nekaj let starejša od mene. Ampak je pa to zelo ljubek izpit. Kandidat mora zanj plačati skoraj 500 evrov, priložiti tudi ne preveč staro sliko, opraviti veliko domačih nalog, pisati pisni izpit in se ves čas lepo truditi, da naredi vtis in nato lahko pride na ustni izpit, kjer ga predsednica komisije vpraša, če je zdrav in če se dobro počuti. Jasno, da se človek zmede. Jaz bi se tudi. Se kot izpraševalka sem se skoraj, je bil pa moj nemški soizpraševalec profesor Hammel iz Berlina več kot šarmanten in sva se prav odlično zabavala na izpitu. Je bilo pa treba že kar zgodaj vstati, namreč ob štirih zjutraj sem vstala in šla na vlak proti Pasingu, od tam pa v Darmstadt. Seveda smo imeli zamudo. Kako bi pa bilo drugače. Ampak sta pa tudi oba kandidata naredila, kar je bil prijeten občutek, sama pa sem imela čas za sprehod po Darmstadtu, ki se res razlikuje od Munchna! Pri izpitu sta dobila kavo, sok, vodo in slano ter sladko pecivo za krepčilo. ODŠTEVANJE Minevajo moji zadnji dnevi. Na koledarju jih že odštevam. Sedaj, ko se odhod nezadržno bliža, mi je po eni strani skoraj žal, da bom morala spet nazaj, po drugi strani pa bo veliko težav, ki sem jih imela tukaj, odpadlo. Poslovilne zabave se vrstijo. Juretov poslovilni pikinik na plaži za nagce. Skupina slovenskih študentov, ki je redno obiskovala naše filmske večere, se počasi zmanjšuje. Piknik je pripravil tudi Jure, ki je tukaj napisal tudi svojo diplomo. Bila sem navdušena nad njegovim jezikom, lep in jasen jezik, ne pa neka spakedranščina, ki jo marsikdaj preberem tudi v družboslovnih nalogah, sem bila prav vesela! Je pa izbral zanimiv kraj za piknik - namreč FKK-plažo ob enem od jezer v okolici Munchna. Ko smo povabljeni ugotovili, kam nas je povabil, smo se seveda čudovito zabavali cel večer. Sicer je bil pa tak mraz, da nam še na misel ni prišlo, da bi se preveč pomanjkljivo oblačili. Bilo je prav lepo. In za konec še ena vrtna dogodivščina gospe Knies. Tik pred odhodom na Irsko je hotela posaditi še krompir. Potem jo je mož nekaj zjezil (gotovo je bil mož, ker je vedno on kriv in je krompir pozabila v plastični posodi. Tam je ležal 9 dni (vmes smo imeli veliko dežja vsak dan) in danes je poklicala Moniko, da naj nekaj naredi s tistim krompirjem. Ker pa Monika tudi nima preveč kmečkih in ročnospretnostnih sposobnosti, je povprašala gospo Knies, kaj naj bi to bilo. No in se je Kniesovka domislila, da naj po krompirju v posodi potrese zemljo z gnojilom (ki je sicer za pelargonije) in pusti na vročem soncu, da bo krompir ta čas počival. Hja, torej je Monika vodo zlila ven in potrosila zemljo po krompirčku, ki je imel za seboj 9-dnevno kopel. Me prav zanima, kakšna bo letina! Naša mami se pa tako razburja, če kakšna stvar ni narejena čisto tako, kakor je treba. Tukaj pa v vrtu najbolj uspevajo koprive in plevel. Ja, samo, smo pa zato tudi bolj v zelenju. Servus! MatejaJemec Vsepovsod vabila na evropske volitve. Mladi voznik Rok Benkovic LETA PRINESO SPREMEMBE Na žalost ali na veselje vseh nas čas beži. Vsako obdobje prinese nekaj novega in s tem tudi določene obveznosti. Šoferski izpit sicer ni obvezen, vendar pa je v današnjih ~asih nujen, saj si življenje brez avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev, kar težko predstavljamo. Osemnajsto leto življenja nam dovoljuje, da ga opravimo in se pridružimo veliki družini voznikov ter se s tem vključimo v cestni promet. Kako pa je to storil Rok Benkovič, rekorder z 215 metri leta na smučeh, ki je navajen na hitrosti tudi preko 100 km/h? Rok v avtošoli RETOS Ker je Rok član mengeškega skakalnega kluba, se spodobi, da tudi v Mengšu naredi šoferski izpit. Pod okrilje ga je vzel Renato Osolnik iz avtošole RETOS. Renato v Mengšu poučuje vozniške veščine že od leta 1988. V vsem tem času je njegovo avtošolo zapustilo že kar lepo število dobrih voznikov avtomobilistov in tudi motoristov. Avtošola Retos dosega visoke rezultate uspešnosti na izpitih in slovi po nizkem številu ur porabljenih za pripravo kandidatov na izpit. Renato ima že izkušnje s poučevanjem vrhunskih skakalcev (pri njem je opravljal vozniški izpit med drugim tudi Primož Peterka) in tudi druge bolj ali manj znane osebnosti iz bližnje in tudi daljne okolice, velja on in njegova avtošola za eno najboljših v regiji. Včasih smo si pred začetkom učenja v avtošoli že doma nabirali izkušnje v vožnji (vsaj jaz sem bil eden tistih). Rok, pa bi te najprej vprašal, če si tudi ti imel kaj izkušenj preden si prišel v avtošolo ? Je avto zmeraj ostal cel? Glede na število treningov, priprav, tekem in ostalih obveznosti, mi je žal za te stvari ostalo bolj malo časa. Moram pa priznati, da pa sem kljub temu nekajkrat poizkusil vsaj malo speljati in to samo doma na dvorišču, kakšnih večjih izkušenj o vožnji z avtomobilom pa nisem imel, kar pa za motorno kolo ne morem trditi^hmmm. Avtošola RETOS in Renato sicer slovita po potrpežljivosti in inštruktorjih z dobrimi živci. Sta se razumela z inštruktorjem? Slišal sem, da so v avtošoli Retos »cool«. Ja, pa tudi to moram povedati, da je Renato zelo v redu inštruktor in da ima potrpljenje. Z njim sem se dobro razumel. Hitrost zate ni nič novega. Veter okrog ušes na smučeh pa je vendarle drugačen kot piš vetra v avtu. Boš vozil hitro? Hitrost imam sicer rad, a se bom klub temu skušal čim bolj držati cestno prometnih pravil, kajti varnost je le na prvem mestu! Renato ali mi zaupaš kakšen voznik je postal Rok? S tako motiviranimi kandidati kot je Rok nimam slabih izkušenj, saj se je učenja vožnje in vseh spremljajočih aktivnosti lotil zelo resno in odgovorno. Že dejstvo, da je teoretični in praktični del izpita opravil v prvem roku, ter da je za učenje praktične vožnje porabil samo sedemnajst ur je že samo po sebi dovolj zgovoren podatek. Glede na vse to in tudi ostale rezultate v njegovem življenju sodeč predvidevam, da so doslednost, vztrajnost in natančnost njegove osebnostne lastnosti, pa tudi nenazadnje, zapomnil si je hitro. Je pa res, da mu v zraku ni potrebno uporabljati vzvratnih ogledal, za kar pa v prometu ne morem trditi (se hudomušno nasmeje in pogleda Roka). Seveda pa drži eno dejstvo, da je dandanes promet vse zahtevnejši in predvsem veliko hitrejši kot je bil pred leti, zato je naloga nas inštruktorjev še toliko bolj odgovorna, posledično k temu pa tudi za kandidate toliko bolj zahtevna. A k sreči na koncu sledi nagrada, ki pa ni le rdeča knjižica (šoferski izpit) temveč tudi si upam trditi, da kar nekaj izkušenj in tudi toliko znanja. Seveda pa še vedno drži, da je šoferski izpit le vstopnica za nadaljnje samostojno učenje in le veliko število prevoženih kilometrov, ter velika mera odgovornosti in strpnosti do sebe in drugih naredi dobrega voznika. Ritem našega življenja pa žal, narekuje, da živimo ofenzivno, kar pa se neposredno odraža tudi na cesti, zato želim Roku in vsem ostalim, čim več defenzivnih in seveda varnih kilometrov. Poglavitno vprašanje Roku; kaj je tisto, kar ti ne da spati: hiter avto, po možnosti cabrio, ali bolj tak, družinski, morda terenec^? ^družinski^.he,he.. ne nič od tega, če povem po pravici, bi si najbolj želel kakšnega Mercedesa, pa da ne bo pomote, naj bi bil star vsaj 20 let še rajši pa bi videl, da bi bil še starejši in po možnosti lepo ohranjen. Moram pa priznati, da rad pogledam tudi kakšen športen avto. Drugače pa, kot sem že rekel, kar veteran pa po možnosti Mercedes. Za ta čas pa upa na kakšen sponzorski avto (pravkar se dogovarjamo o tem). Kakršen koli bo, bom z njim zadovoljen. Ko si uspešno zaključil izpit za avto, si takoj začel tudi z vožnjo z motorjem. Ali niso štiri kolesa varnejša kot dve? Ja, sedaj delam še šoferski izpit tudi za motor. Res velja splošno mnenje, da so štiri kolesa varnejša, ampak dvokolesniki nudijo tudi drugačne užitke, katerih ne moreš najti nikjer drugje ali jih primerjati z ničemer drugim. Rad imam motorna kolesa in neznansko uživam v vožnji z njimi. Z Renatom sva opravila izpit za avto, sedaj pa so v polnem teku priprave na šoferski izpit še za motor. Kot vidimo na cestah, imajo motoristi več možnosti hitrejšega potovanja, saj vozijo ob koloni vozil, ki morda stojijo na mestu. Te mikajo daljša potovanja na motorju? Želim si tudi potovati, a žal sedaj še nimam časa za takšne stvari. Moje vožnje bom prilagajal mojemu prostemu času. Neznansko pa tudi uživam v krajših vožnjah, ker me vožnja ne glede na njeno trajanje sprošča. Medse pa so me tudi povabili člani moto kluba Mengeš, prepričan sem, da idej in lepih izletov ne bo manjkalo. Imaš pripravljeni dve čeladi? Saj veš zakaj? Pripravljeni sta sicer res dve, samo le ena je podpisana^! ^zaenkrat^ Spet podobno vprašanje; kakšen motor in model bi kupil, če ga še nimaš? Cena? Seveda, motor pa že imam. Za začetek je to Suzuki DR 350 kubični. Kakšnega bi si pa kasneje kupil, pa še ne vem. Želja je veliko, samo, saj veste tudi cena spremeni okus, pa saj sem zaenkrat tudi s tem zadovoljen. Uspešno še naprej, pa predvsem previdno. Vsaj na začetku ne glej preveč naokoli, še posebej v prihodnjih dneh. Kaj hitro zletiš v kakšno izložbeno okno, saj je poletje, naš narod oziroma nasprotni spol, pa je čedalje bolj razgaljen. Že tako vroč asfalt postane žgoč. Marij Urh UMETNOSTNI ZGODOVINAR IGNACIJ ŠUMI JE PRAZNOVAL 80 LET Na Dobenu zaenkrat ne premoremo 90. letnikov, čeprav na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki se tem letom že kar lepo bližajo. Čisto po naključju sem pri gornjih sosedih zvedela, da je pred kratkim, 14. 5. 2004, praznoval okroglo obletnico - 80. rojstni dan tudi g. Ignacij Šumi, naš priznani umetnostni zgodovinar in upokojeni profesor, ki ga vsi bolj poznamo po imenu Nace. Tako razgledan in visoko študiran človek, ki navkljub svojim letom še zmeraj ustvarja in besede upokojitev ne sliši rad, me je z zadovoljstvom in brez kakšnih posebnih uradnih najav, sprejel v svojo prostorno in s svetlobo napolnjeno hišo. To težko drugače razložim, vendar zaradi njene izjemne lege in njegove lastne znanosti in arhitekturne zamisli zanjo, si je skiciral prostore tako, da ta svetloba buči v osrednji prostor iz vseh možnih strani, visoko navzgor v galerijo. Druga dobra stvar vsega skupaj so še stopnice, ki jih enostavno ni. Na starost so edine, ki jih zagotovo ne potrebuješ, me opomni. Zelo verjamem. Najprej sem se mu opravičila, češ da ga premalo poznam. Da bi mu zato težko postavila nekaj značilnih vprašanj, ki bi me na splošno zanimale iz njegovega življenja in njemu tako ljubega študija. Je zamahnil z roko in še preden mi je ponudil sesti za mizo, je z nasmehom na ustih izrekel, da se raje bolj sproščeno in po domače pogovarja. Priznam, odleglo mi je. Povejte za začetek, kaj vas najbolj spominja na vašo mladost? Že beseda mladost je lepa. Tudi moja je bila. Rad se spomnim na gimnazijske čase iz rodnega Kranja. Že takrat me je zgodovina zelo zanimala, vendar zaradi vojnih časov in ujetništva oz. prisilnega dela v taborišču Dachau od 1942. do 1945. leta, študija seveda nisem mogel nadaljevati. To so bili težki časi in srečen sem, da sem kljub vsemu preživel, mnogi žal niso. Rad bi povedal, da toliko tovarištva in zaupanja nisem nikoli več nikjer doživel. Od vsega slabega in hudega, sem ravno tu največ * iztržil* in prejel ogromno informacij oz. spoznal do potankosti več evropskih narodov in njih glavne značilnosti, saj smo bili med sabo pomešani priporniki s širšega območja. Zelo lepe spomine pa imam tudi na vpoklic v tedanjo jugoslovansko vojsko, vojaški rok sem odslužil v Slavoniji na Hrvaškem. Se pravi, da ste po odsluženem vojaškem roku nadaljevali s študijem? Ja, prav tako je bilo, točnih datumov se zdajle ne spominjam. Dejstvo je, da me je še vse bolj zanimal študij umetnostne zgodovine, ki sem ga uspešno končal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po spletu vseh okoliščin sem tukaj tudi ostal kot predavatelj in redni profesor celih 40 let, vse do upokojitve. To so bili zelo lepi časi zame osebno kot tudi za vse takratne študente, ker sem mnenja, da je študij umetnostne zgodovine eden najlepših in izvirnih. V njem si prepuščen svojim razmišljanjem in podoživljanju vseh vtisov s potovanj po svetu. Ravno zaradi tega študija sem popolnoma preučil Evropo, žal se mi velika želja po spoznavanju Amerike in Afrike ni izpolnila. V veliki meri tudi zaradi finančnih sredstev, ker so bila potovanja draga in si jih študenti nismo mogli privoščiti, pa čeprav je tudi država dostikrat prispevala svoj delež. Napisali ste kar nekaj knjig. Kaj trenutno končujete? Uspel sem napisati blizu 40 znanstvenih knjig, večina jih govori o baroku, se pravi iz 17. in 18. stoletja. Moja prva knjiga je bila namenjena secesijski arhitekturi v Ljubljani in nosi tudi takšen naslov. Opisan je cel lok od renesanse do današnjega dne, večina knjig pa so vsebine besedilnih ocen, predvsem o arhitekturi. Sem namreč mnenja, da je ravno arhitektura mati vseh drugih likovnih strok. Na Slovenskem je približno 400 prekrasnih gradov ali pa zaradi medvojnih porušenj samo še njihovih pročelij. Skoraj vse sem spoznal in zdaj bi rad dokončal njih arhitekturna proučevanja. Hkrati se veselim vsakršne obnove gradov. Lep je pogled na meni zdaj najbližji grad Jable. Trenutno pa je končana knjiga o baročni arhitekturi, posvečena celemu ljubljanskemu območju. Zdaj smo v Evropi. Mislite, da se bodo zdaj tuji študentje pogosteje vpisovali na naše univerze? Po moje je ta trenutek še prekmalu reči, najprej se mora zgoditi boljša slovenska prepoznavnost. Zdaj ko so Primorci dobili svojo univerzo, jo zahtevajo še Novomeščani. Saj je prav, ampak bolj naj nas skrbi, da bi bile vse slovenske univerze dovolj strokovne, z res usposobljenim kadrom. Z vsakršnim tujcem se prehitro sporazumevamo v njihovem jeziku, svoj lastni materni, to je slovenski jezik pa zanemarjamo. Žal. Poskušajmo ga rešiti za vsako ceno, tudi zaradi posebnosti, ki jo drugi svetovni jeziki ne vsebujejo, zaradi dvojine. Pa vam pri pisanju tale vaš računalnik kaj prav pride? Meni čisto nič. Zadnje čase me je obiskalo več novinarjev, pa sem jim lepo v diktafon odgovarjal, potem so se pa oni na njem dobro znašli in kar tukaj stiskali tekst. Osebno raje pišem ročno in vesel sem, da mi zaenkrat spomin še dobro služi. O svoji ženi in otrocih lahko kaj poveste? Z ženo Jadranko se že kar dolgo poznava, poročena sva pa 10 let. Sedmo leto že živiva na Dobenu, to je v kraju, ki ga zdaj ne bi zamenjal za nič na svetu. Za Silvestrovo sva se vselila, čeprav hiša še ni bila čisto nared. Pravzaprav samo udobna zakonska postelja in prečudovit razgled v tisočerih lučkah na novoletno Ljubljano. V življenju sem se kar nekajkrat selil in imam eno hčerko v Kranju, eno pa v Ljubljani. In prikupne tri vnukinje (same ženske - sledi smeh). Vse me rade obiščejo, kakor tudi ženina hči in sin. Slednji tudi študira arhitekturo v Benetkah. Zelo ga cenim. Pomembno je, da se vsi razumemo in spoštujemo med seboj. To nekaj velja. Kaj pa sosedje? Z vsemi se lepo razumemo in tako mora tudi ostati. Težko bi bilo biti skregan s sosedom. Veste, kar nekaj jih poznam, ki so se zaradi takšnih težav celo preselili. Zaradi pohlepa, vsemogočnosti in vzvišenosti ter dajanja občutka, da je nekdo lahko nekaj več. Bedarija. Zato bodimo odprti drug do drugega in predvsem človeški, pa bomo vsi lepo shajali. Vam je kdaj dolgčas, ko takole predvsem dopoldneve preživljate sami? Kakšen je vaš običajen vsakdan? Zdravje mi še kar dobro služi, le sladkor zadnje čase poskuša nekaj s svojimi nihanji. Pa noge menda prav zaradi tega bolj trpijo, tako da na kakšen daljši sprehod pač ne grem. Rad sem na tekočem z dogajanjem doma in po svetu, zato sta radio in televizija moja dnevna spremljevalca. Ogromno berem. Kar iz svoje mini knjižnice si izposojam. Trenutno, po moje že sedmič berem in proučujem roman Pod svobodnim soncem in veste, tale Finžgar sploh ni bil tako *neumen* kot so menili mnogi. Rad svetujem ljudem, naj eno in isto knjigo preberejo večkrat, vsakič bodo občutili vsebino in avtorja na drugačen način. Kar seveda pripomorejo življenjske izkušnje in čas, ki neusmiljeno teče mimo. Oziraje se po stenah prepoznam edino njegov portret. Originalno ga je upodobil njegov prijatelj, akademik Rudi Španzel. Še cela vrsta različnih grafik, olj in drugih umetnin, ki so mu jih podarili prijatelji in nekateri priznani slovenski umetniki, okusno krasijo stene, v uvodu omenjenega dnevnega prostora oz. galerije. Z vsakim pogledom nanje se g. Nace Šumi hipoma spomni na vse lepe trenutke, ki so v zvezi z njimi nastali. Samo še zahvalila sem se mu za čas, ki si ga je vzel, z željo po nadaljnjem plodovitem ustvarjanju v poklicu, v katerem še vedno tako zelo uživa. Ana Jernejcic PRIMOZEV VEČER Koncert ljudskih in umetnih pesmi, ki ga že vrsto let v loški cerkvi sv. Primoža in Felicijana - tokrat je bil deseti, jubilejni - pripravlja Kulturno društvo Antona Lobode, je lepo uspel. Čeprav je v času, ko je bilo treba v cerkev, malce ponagajal dež in je marsikdo ostal raje doma, pa tistih najzvestejših obiskovalcev in ljubiteljev petja ni mogel zadržati. Kar lepo so napolnili loško podružnico in v njej uživali ob najlepši človeški govorici - pesmi. Začelo se je s sv. mašo ob 19.uri, katero je v čast našemu zavetniku in godovniku sv.Primožu, daroval mengeški župnik Matej, nato pa so se zbranim predstavili - ženski nonet Vigred, ki je z raznolikim in skrbno izbranim programom dodobra razvnel obiskovalce, Andres Jose Arnšek, rojen v Bariločah v Argentini - ob klavirski spremljavi svoje žene Mateje, se je predstavil s svojim čudovitim baritonom v treh pesmih. Zapel je VERGIN TUTTO AMOR Francesca Duranteja, Bachovo VERGIB MEIN NICHT in OJ, ROŽMARIN Hrabroslava Volariča ter požel velik aplavz. Kot zadnji je nastopil Tunjiški oktet iz Tunjic, ki je z nastopom in repertoarjem dokazal svojo superiornost. Na koncu se je vsem navzočim za prelep večer zahvalila povezovalka programa Nataša Vrhovnik Jerič. Nastopajoče in obiskovalce je nagovorila z besedami: Upam, da ste se imeli lepo in, da vam ni žal časa, ki ste ga nocoj namenili nam in svojim dušam. Če je temu res tako, ponesite vaše zadovoljstvo med prijatelje in znance. Veseli bomo vašega oznanila. Aplavz, ki je bil skozi večer namenjen nastopajočim, je dokaz, da so vam bili všeč. Nonet Vigred, Andres Jose Arnšek in Tunjiški oktet, hvala vam, da ste bili z nami. Hvala tudi vam, spoštovano občinstvo, za obisk in vsem skupaj Lahko noč in Nasvidenje prihodnje leto. Jaz pa dodajam še - Ni bil samo lep, bil je čudovit večer! Jože Brojan Vsakoletna vaja reševanja in evakuacije na Osnovni šoli Mengeš Koristno, poučno vzgojno delo gasilcev med mladimi. Na mengeški osnovni soli vsako leto pripravijo akcijo reševanja in evakuacije, ki jo organizira Občinska gasilska zveza iz Meng{a. Letos je vaja potekala v petek, 4. junija 2004, udeležile pa so se je štiri gasilske enote: tri iz prostovoljnih gasilskih društev iz Mengša, Topol in Mengeške Loke ter enota industrijskih gasilcev iz podjetja Lek, ki so v vaji sodelovali v oblekah posebej primernih za reševanje iz prostorov, kjer so nevarne snovi. Tudi v letošnji akciji je šlo za tako imenovano »prikazno vajo«, za katero so načrtovalci pripravili domnevo, da gre za reševanje iz šolskih prostorov, v katerih se je vnel televizor, ki pa ga učitelj ni uspel pravočasno pogasiti. Alarmirana je bila številka 112, pristojni pa so nato alarmirali vse bližnje prostovoljne gasilske enote in enoto industrijskih gasilcev iz Leka. Kot je povedal Igor Kalšek, predsednik industrijskega gasilskega društva Lek, hkrati pa pooblaščeni strokovnjak za varstvo pred požarom na lokaciji Mengeš, so bili vsi sodelujoči Lekovi gasilci ne le dobro opremljeni s sodobno gasilsko opremo pač pa tudi ustrezno usposobljeni. Z intervencijo z lestvami ter s ponjavo je bila v kratkem času opravljena hitra evakuacija ogroženih učencev iz prostorov, kjer se je domnevno razvil požar, tako da ni moglo priti do poškodb ne med učenci in tudi ne med reševalci. Po opravljeni evakuaciji so gasilci pripravili še demonstracijo gašenja s priročnimi gasilskimi aparati na bližnjem šolskem igrišču. Na tej demonstraciji, ko je poskusno vzplamtelo nekaj manjših ognjev, so dali priložnost tudi nekaj mladim, da so se z ognjem sami spopadli. Seveda je bil ogenj tudi v tem primeru uspešno pogašen. Iz uspešno izvedene akcije, ki jo je vodil in dejavnosti vseskozi tekoče koordiniral poveljnik Občinske gasilske zveze Franci Skok, izhaja, da je možnost požara zaradi takih prikaznih vaj vsekakor manjša, če pa bi kdaj do požara vendarle prišlo, bi bilo reševanje in aktivnosti gašenja v takem primeru vsekakor uspešnejše. Matjaž Brojan, radio Slovenija Županova samovoljna, celovita obnova ulice Zavrti, ali "Devet mesecev sramote" Foto: Dušan Pejic 50 let planinske postojanke »Mengeška koča« na Gobavici - 1954 - 2004 Dve leti je minilo, odkar smo praznovali 50 - letnico planinskega društva »Janez Trdina« Mengeš. Ustanovljeno je bilo eno leto pred osvojitvijo najvišjega vrha sveta Mount Everest. Kar je pomenila osvojitev najvišjega vrha našega planeta za svet, je za mengeške planince bila ustanovitev lastnega društva: začetek in vrh. To veliko dejanje so z vso predanostjo, navdušenjem in ljubeznijo do naših gora uresničili Jože Mulej, Jože Hrovat, Stane Lužar in drugi mengeški ljubitelji planin. Kar 132 se jih je zbralo 13.marca 1952 v Trdinovi dvorani Melodije. Upravni odbor ustanovnega občnega zbora je že takrat sklenil, da bodo na vrhu Gobavice postavili planinsko kočo. Ta naj bi poživila turizem v Mengšu, društvu pa zagotavljala preživetje. V tistih časih je beseda nekaj veljala. Takoj so poprijeli za delo. Koča je z obilico prostovoljnega dela, podarjenega materiala, odrekanja in dobre volje, hitro rasla. Že med gradnjo so prirejali planinska srečanja in koča 433 m je bila vedno bolj pri srcu Mengšanom in okoličanom. 1. maja 1954 so z velikim ljudskim rajanjem slavnostno otvorili Mengeško kočo. Najbolj delavni člani gradbenega odbora poleg že zgoraj omenjene trojice so bili Miha Gregorc, Marjan Lužar, Tone Kopitar, Janez Šimenc, Jože Kanc, Pavle Šimenc in mnogi drugi Mengšani. Za prvega oskrbnika koče je bil izbran Drago Travnar - Bardorferjev. Koča je kmalu postala premajhna za vse obiskovalce, zato so leta 1962 ob koči začeli z gradnjo depandanse Jurček. Toda do končne podobe in pridobitve uporabnega dovoljenja za ta pomožni gostinski objekt, je preteklo 30 let. Zdaj Koča in Jurček lahko gostita preko 100 obiskovalcev. Od prvega oskrbnika pa do sedanjega zakupnika se je zvrstilo nekaj dobrih in tudi slabih upraviteljev, ki so povzročali glavobole članom Upravnega odbora, predvsem tistim najbolj dejavnim. Med njimi so danes žal že pokojni Srečo Blejc, pa Matija Slokan in njegov sin Janez Slokan in Miro Šušteršič. 15. maja 2004 smo se v lepem vremenu zbrali na Mengeški koči in s proslavo počastili njenih 50 let. Priložnostna razstava, ki je še odprta v hodniku Jurčka, spominja na zgodovino koče in ljudi, ki so pripomogli, da je postojanka na Gobavici postala simbol mengeškega planinstva. Slovesnost je uspela s pomočjo izvajalcev kulturnega programa. Fanfaristi so s planinsko himno Jakoba Aljaža »Oj Triglav moj dom« napovedali začetek slovesnosti, v nadaljevanju smo prisluhnili še ženskemu nonetu Vigred, mengeškim godbenikom- veteranom, kitaristki Meti Skok, ki je svojim igranjem za nekaj trenutkov umirila že veselo planinsko druščino. Za slavnostno besedo je poskrbel podpredsednik PZS g. Tone Škarja, ki je z vzpodbudnimi in hkrati kritičnimi stavki orisal pomen in prihodnost slovenskega planinstva. Vse skupaj je povezoval gospod Jože^ Vozny z izbranimi recitacijami, katere je v scenarij vpletla gospa Nataša Jerič. Čestitke in pozdrave smo planinci prejemali od sosednih in mengeških društev. Mengeški župan gospod Tomaž Štebe je planincem in koči podaril priložnostno darilo. Z narodno zabavnim ansamblom »Sicer« se je slavje nadaljevalo pozno v noč. Na koncu se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem mengeškim planincem, posebno še ustanoviteljem in graditeljem društva in koče ter vsem posameznikom, ki so na kakršenkoli način pripomogli da tudi mengšani znamo živeti z naravo in tam »gori« doživljamo lepe trenutke. In prav vsi so zaslužni za zlato priznanje občine Mengeš, ki ga je Planinsko društvo »Janez Trdina« prejelo 29. maja 2004. Miro Šušteršič ^Ma - ^ - - . > ■ " f ? ■ ti m H številni MeňgšanI In okoličani so se zbrali tudi ^ ob polnih sodih vipavskega vina rf^ ^ , ,Tt Zbrane Mengsane in goste je pozdravil nosilec liste Nove Slovenije Lojze Peterle: »Smo za Evropo na slovenskih tleh_«. Posebej je omenil glasbilarja in inovatorja Valentina Zupana Kandidate Nove Slovenije je v Mengšu sprejela Mengeska'godba, ki letos praznuje svojo 120 letnico — ^ Mengšani so navdušeno pozdravili kandidate za Evropski parlament SPOROČILO ZA MEDIJE Strukturni skladi priložnost za razvoj in povezovanje Ljubljanske urbane regije Ljubljana, 10. junij 2004 - Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je na današnji novinarski konferenci predstavila projekt povezovanja in sodelovanja med nosilci turističnega razvoja v okviru prijave na strukturni sklad. Agencija pa poleg povezovanja v konkretnem projektu Upravljanje turistične destinacije Ljubljanske urbane regije pripravlja tudi izobraževanja na temo priložnosti razvoja prek sofinanciranja kohezijskega in strukturnih skladov. Povezovanje in sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na širšem območju Ljubljane udejanja projekt Upravljanje turistične destinacije Ljubljanske urbane regije. Z njim se je v sodelovanju s partnerji RRA LUR kot nosilka projekta prijavila na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta je eden osrednjih finančnih instrumentov regionalne politike Evropske unije. Izhodišče za črpanje njegovih finančnih sredstev v Sloveniji predstavlja Enotni programski dokument. Le-ta v okviru prednostne naloge spodbujanja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti spodbuja tudi razvoj turističnih destinacij v skladu s strategijo slovenskega turizma do leta 2006. Temeljni namen projekta je povečati prepoznavnost celotne Ljubljanske urbane regije kot enotne turistične destinacije in povezati ponudnike turističnih storitev tako v njenem urbanem središču kot v zaledju. Svetovalka direktorice RRA LUR mag. Lorena Korošec je povedala: »Gre za enega prvih projektov uspešnega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. Verjamem, da so razpisi v okviru strukturnih skladov priložnost za uresničevanje nalog, ki smo si jih zadali v sodelovanju s 25 partnerji.« Na Zavodu za turizem Ljubljana se po besedah Petre Garin, namestnice direktorice zavoda, zavedajo potencialov Ljubljane in njenega zaledja. Menijo, da sodelovanje občin lahko dolgoročno pripomore k temu, da Ljubljana postane prepoznavna destinacija v Sloveniji. Zato so se kot strokovna institucija odločili za sodelovanje pri pripravi projekta. Na novinarski konferenci je svojo vlogo in stališče predstavil tudi BTC d.d, ki po besedah Francija Malisa vidi priložnost predvsem v skupnih aktivnostih trženja. Zavedajo se, da lahko le sodelovanje med ponudniki turističnih storitev pripomore k večjemu številu turistov v ljubljanski regiji. Skupna ocenjena vrednost projekta je 28.310.000,00 tolarjev. Od tega predstavljajo 60 odstotkov vrednosti projekta sredstva zasebnega in 40 odstotkov sredstva javnega sektorja. Pričakovana vrednost sofinanciranja je 35 odstotkov celotne vrednosti projekta. Med občinami, ki podpirajo projekt, so: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vrhnika. Med podporniki so naslednja podjetja in organizacije: Aerodrom Ljubljana, Celica Šouhostel, Monsadria d.o.o., Center za razvoj Litija, Zavod za turizem Ljubljana, Cankarjev dom, Družba M hotel , Daj - Dam gostinsko podjetje d.d., Kolosej d.d., Arboretum Volčji potok, KD Group d.o.o. in Agroemona d.o.o. Kot partnerji soinvestitorji so se v projekt vključili: Riko Invest d.o.o., KD Holding d.d., Givo Real d.o.o., Terme Snovik Kamnik d.o.o., BTC d.d., Hosting d.o.o., Hotel Turist d.d., Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., Much, izobraževanje d.o.o., Zavod Šouhostel, Gostinsko podjetje Ljubljana d.d. in Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o. Direktorica agencije Lilijana Resinovič pa je na novinarski konferenci predstavila niz šestih izobraževanj. Prvo bo potekalo jutri na Brdu pri Lukovici. Ta srečanja bodo prispevala k izvajanju Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. Cilji srečanj so izmenjava izkušenj in usposabljanje za prijavo skupnih projektov na kohezijskega in strukturne sklade. Predstavnikom občin, razvojnim partnerjem in sodelavcem RRA LUR bodo predstavili možnosti črpanja evropskih sredstev. Osrednji gost prvega srečanja bo Tom Garvey, ki bo udeležencem predstavil delovanje institucij Evropske unije, njihove vloge in strukturo. Upokojeni predstavnik Evropske komisije ima bogate izkušnje, saj je bil prvi direktor programa PHARE ter namestnik generalnega direktorja DG Okolje. Pri slednjem je sodeloval v obdobju, ko je Slovenija začela s procesom prilagajanja EU na področju okolja. Dodatne informacije: mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, svetovalka direktorice, Linhartova 13, Ljubljana, telefon: 01/ 306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-pošta: lorena.korosec@ljubljana.si. PRIHAJA POOLPARTY 2004 Letošnji Poolparty se bo dogajal v četrtek, 24. junija 2004 z začetkom ob 15. uri. Najprej se bomo zabavali v igrah z žogo (košarka ob bazenu, odbojka na travi), prepustili se bomo vodnim igram (blazine, vodni baloni, vodne pištole^), za vse skupaj pa bosta skrbela študentom dobro poznana spikerja. Za glasbo čez dan bo poskrbel DJ Magic. Da vaša grla ne bodo suha, pa bo skrbel profesionalni barman Primož s Cocktaili. V večernih urah se bo na domžalskem bazenu predstavila aerobična skupina Afa Show Team, nakar sledi glasbeni vrhunec dneva - predskupina Carpe diem in zvezda večera - MAGNIFICO. Saj še veste? Vstopnice kupite v Študentskem klubu ali pa na eŠtudentskem Servisu. MatejaKegel UTRINKI IZ MAJSKEGA FESTIVALA Drugi festival Pejmo se maja(t) je bil, glede na lanskoletnega, skrčen na le štiri dni. Navkljub temu, da smo imeli nekaj težav z dežjem, je v celoti gledano, zelo dobro uspel. Spet se nam je pridružilo mlado in staro, počeli smo vse in še več, doživeli obilo dobre glasbe, umetnosti, kulture, preizkušali svojo ustvarjalnost, se športno udejstvovali in doživeli nova poznanstva. 1. DAN Prvi dan festivala smo doživeli večji del v kulturnem domu Franca Bernika. Vse skupaj pa je izgledalo nekako takole. Ko se nas je peščica zbrala v klubskih prostorih kulturnega doma, smo skupaj nekaj popili, nekaj malega povedali in vse skupaj se je preselilo v dvorano, kjer so nas že pričakovali Skati. Polna dvorana kulturnega doma je razveselila tako Skat-ovce kot tudi Tinkaro Kovač, ki je bila tokrat zvezda večera. Seveda poleg vseh obiskovalcev. Čeprav je bilo v programu napovedan ognjeni nastop Cizamo Teatra, pa je marsikdo ob koncertu na to pozabil in prijetno presenečenje jih je čakalo nekaj po 22. uri ko so izstopili iz dvorane. Dva izmed članov teatra sta uprizorila pravi mali šov, ki sta ga zaključila z mini ognjemetom. Tisti bolj živahni so se v poznih nočnih urah prepustili še ritmom DJ-jev, saj je bila v Akumulatorju na sporedu tudi prava hišna zabava (House party). 2. DAN Čeprav je bil petek deževen in popoldanske dejavnosti niso prišle toliko do izraza, pa lahko rečemo, da so kljub dežju in mrazu, glasbeniki ta dan razgreli občinstvo. Los Ventilos, Nude in Alya so dosegli, da je mlado in staro stalo na kolodvorski ulici in uživalo v ritmih rocka. 3. DAN Sobotne aktivnosti pred Studentskim klubom Domžale so privabile kar nekaj umetnosti željnih ljudi. Čisto pravi frizer Luka (Mič Styling iz Poljanske) je poskrbel za nove frizure. Zunanja podoba stavbe, kjer se nahaja naš klub pa je ponovno dobila nekoliko drugačne barve - še tisti del, ki je ostal, so umetniki okrasili z grafiti. Večerni ritmi, ki so jih izvajali Legeres, Passo Continuo in predvsem Sankrock, tudi tokrat niso pustili ljudi brezbrižnih. Publika je uživala v večernih koncertih in prepričanje, da je v Domžalah vse premalo tovrstne zabave, se je še poglobilo. Pa da ne pozabimo. Doživeli smo tudi čisto drugačno kulturo, za kar so poskrbeli Kesukozi. Zanimivo in nenavadno. 4. DAN Nedeljski dan, ko je bilo vreme najlepše, so izkoristili vsi tisti, ki radi rišejo, barvajo, streljajo, igrajo košarko, skejtajo. Skratka počnejo karkoli. Za MKC Akumulator se je dogajalo vse to, kar smo našteli. Umetnije, ki so nastajale izpod rok umetnikov, za katere niti nismo vedeli, da obstajajo, košarka, ki jo je spremljala glasba dua Prim To, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo, ki so ga pripravili taborniki iz Domžal ter nenazadnje tudi tekmovanje na »rampi« v skejtanju je trajalo kar nekaj ur, niti se nisi dobro zavedal in dan je bil mimo. V večernih urah pa je sledil še uradni zaključek v klubskih prostorih kulturnega doma. Tako, kot se spodobi. Najprej je bila pogostitev pred zadnjim dejanjem, ki je bil za marsikoga najbolj zabaven. Le kako ne bi bil, če pa so k nam v goste prišli člani radijske ekipe Radia GA-GA, slavni Sašo Hribar s svojimi sodelavci na čelu. Da so poskrbeli za prisotnost vseh mogočih znanih ljudi iz sveta športa, zabave in politike, ni dvomiti. Zagotovo pa je bil najbolj časten slavnostni obisk predsednika republike Slovenije - Janeza Drnovška. Da ne bo pomote, v izvedbi njegovega imitatorja. Zadeva, ki so jo organizirali Studentski klub Domžale, Studentski klub Kamnik, MKC Akumulator, kjer je pripomogel še eSS je uspela in glede na uspeh se skoraj zagotovo vidimo ponovno prihodnje leto - saj veste v maju. MatejaKegel V INCE Mengeš, Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale - Kamnik letos drugič organiziramo Slikarsko popotovanje Mednarodni projekt, namenjen mladim od 18. do 25. leta starosti. V projekt so vključeni mladi z manj priložnostmi iz Slovenije in Nizozemske in mladi iz Avstrije in Italije. Ze v lanski mednarodni izmenjavi smo spoznali, da je likovno ustvarjanje eden izmed močnejših medijev, s katerim se lahko mladi z manj priložnostmi izražajo in tudi dosežejo osebno zadovoljstvo in potrditev ob končanju izdelka. Osebe z motnjo v duševnem razvoju pa tudi osebe ovirane pri gibanju ne dosegajo v svojem življenju takšnih rezultatov kot njihovi »zdravi« vrstniki. Vsaka potrditev, da so uspešni in dobri pri svojem delu, je za njihovo kreativno in kvalitetno življenje nujno potrebna. Takšno razmišljanje je bilo naše osnovno vodilo pri nastajanju letošnjega srečanja. Anamarija Stibilj Sajn, umetnostna kritičarka, je lansko Slikarsko popotovanje ocenila: »^danes je umetnost zelo heterogena in multimedialna. V njenih sferah je dovoljeno vse. Skoraj vse. Številni se ob tem sprašujejo, kaj sploh še spada v domeno umetniškega snovanja. V svetu umetnosti ni barier in če so, jih ustvarjalci podirajo. Morda prav zato vanj vstopajo tudi drugačni ljudje. Tokrat ljudje s specifičnimi razvojnimi težavami. Podali so se v svet umetnosti, na pot likovne ustvarjalnosti, na slikarsko popotovanje. In zdi se, da se ravno v tem svetu čutijo resnično svobodne. Z vso predanostjo so se posvetili snovanju. Na nekaterih delih je čutiti moč črte kot tistega primarnega, elementarnega sredstva izražanja, ki uteleša željene vsebine. Povsod pa igra odločilno vlogo barva. Če je barva tista, ki temelji na čustvih, potem vidimo, kako globoka čustva so v njih samih. Neobremenjeno so nam jih skozi likovne stvaritve razkrili, še več, celo razgalili. Kar je velik korak za posameznika, je majhen za človeštvo. In kar je velik korak za likovne ustvarjalce na Slikarskem popotovanju, je morda majhen za umetnost. In vendar se je v Mengeški koči rojevala velika umetnost... Prav zaradi neobremenjenosti, ki pogosto ukaluplja naše bivanje, delo in ustvarjalnost, so na srečanju zaživele stvaritve, ki so za posameznika značilne, pristne in svojstvene. Stvaritve, ki prihajajo iz njega samega. To pa je največ, kar lahko posameznik da. In da nam umetnost. Prav brez takšne umetnosti bi bili prikrajšani za marsikaj, predvsem pa za videnje tistih, ki so drugačni od nas^« Letos smo si postavili nov izziv in smo v izmenjavo vključili tudi mlade iz Avstrije, iz dvojezične ZG in ZRG za Slovence in Dvojezične trgovske akademije iz Celovca in iz Italije, iz Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu. V projekt so vključeni tudi mladi z motnjo v duševnem razvoju iz Nizozemske, iz Hengela, in iz Slovenije. Slovensko skupino sestavljajo mladi z motnjo v duševnem razvoju iz VDC Vrhnika in INCE Mengeš in mladi ovirani pri gibanju iz ZUIM Kamnik. S tem, ko smo v mednarodno izmenjavo vključili tudi mlade, ki v svojem razvoju nimajo težav, jim bomo skušali pokazati, kako lahko kvalitetno in kreativno skupaj preživijo dneve z mladimi z manj priložnostmi, se od njih učijo, spoznajo življenje drugačnih in pomagajo tistim, ki bodo pomoč potrebovali. Mladim z manj priložnostmi bomo tako ponudili možnost, da bodo skupaj z vrstniki iz srednjih šol ustvarjali, izražali svojo kreativnost, domišljijo in skupaj pripravili izdelke za razstavo. Mladi bodo s svojim izražanjem in udeležbo v projektu dobili priložnost samopotrditve in uveljavitve. V današnjem času, ki je izredno tekmovalno naravnan, mladi pozabljajo na svojo kreativnost, težijo k ustaljenemu, že poznanemu in skušajo biti v tem čim boljši. Tukaj bodo dobili priložnost, da so najboljši brez tekmovalnosti, da bodo svoje izdelke lahko predstavili tudi v svojem domačem kraju, pa naj bo ta v Sloveniji, Italiji, Avstriji ali na Nizozemskem. To je tudi način, da mladim z manj priložnostmi omogočimo, da sodelujejo z »zdravimi« vrstniki, ki jih drugače prekašajo in jim ne morejo slediti. Takšne pozitivne izkušnje so dobra popotnica tudi za osebnostni razvoj vsakega mladega, ki bo vključen v projekt. Izvedbo projekta »Slikarsko popotovanje 2« je finančno podprla in omogočila Nacionalna agencija Movit, program Mladina. Helena Bezjak, vodja projekta Peter Svetina, direktor INCE Akcija ob 850-letnici Mengša ^ NEZNANKE IZ ZAKLADNICE MUZEJA MENGEŠ Dragocena zbirka dokumentov, starih fotografij, fotografskih plošč, razglednic in filmov v Muzeju Mengeš bo z vašim sodelovanjem postala še dragocenejša. Vedno več je posameznikov, ki se odločajo in prepuščajo svoje predmete in zbirke muzeju. Pogosto pa uspemo pridobiti tudi stvari, kisoiz našega prostora, vendar o njih premalo vemo. Vabimo vas torej k sodelovanju, da skupaj rešimo pred pozabo dragocene podatke iz naše preteklosti. Oglasite se v Muzeju Mengeš ali pa pokličite na telefon 729 10 03. Skupinska fotografija Nogometnega kluba Mengeš. Kdo, kdaj, kje? Kakšne so okoliščine? Kdo je avtor fotografije? Mrva je že na vozu! Kdo je na fotografiji, kdo je fant s harmoniko? Kje je bila fotografija posneta, kdaj in kakšne so bile okoliščine? Kdo je avtor fotografije? Kdo so kopalci na fotografiji (nekatere poznamo!)? Kje je fotografija nastala, kdo je avtor in kakšne so okoliščine? Smučarsko tekmovanje na Gobavici, skupinski posnetek »pri Kržetu«. Poleg smučarjev je na fotografiji tudi Mengeška godba pod vodstvom Petra Liparja. Kdo je na fotografiji, kdaj je nastala, ob kakšni priložnosti in kdo je avtor fotografije? Kdo so možje in fantje na fotografiji, ki je nastala v Kamniku pred kasnejšo restavracijo Planinka? Kdaj? Kakšne so okoliščine? Kdo je avtor fotografije? Skupinski posnetek pri jabeljskem kozolcu v Loki pri Mengšu. Kdo je na fotografiji? Kdaj je fotografija nastala in ob kakšni priložnosti? Kdo je avtor fotografije? Šola o soncu Sonce oddaja ultravijolične žarke, ki različno delujejo na naše telo. UVA žarki ( A kot Ageing ali staranje ) prodirajo globoko v podkožje. in povzročajo pigmentacijo (obarvanje) kože, fotoalergijske in fototoksične reakcije in v večjih odmerkih tudi opekline. Povzročijo prezgodnje staranje kože, oslabijo imunski sistem ter poškodujejo genski material v celicah, kar lahko vodi v razvoj malignega melanoma, ki je najbolj nevarna oblika kožnega raka. UVB žarki ( B kot Burning ali opekline ) prodirajo v našo vrhnjico (epidermis) kjer v glavnem povzročajo sončne opekline. UVC žarki so za nas najmanj nevarni, ker se absorbirajo že v ozonski plasti ozračja in do zemljine površine sploh ne pridejo. Koža se pred škodljivimi žarki brani s tvorbo kožnih pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. Zagorelelost pa žal pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb. Učinki sončnih žarkov na organizem se skozi leta seštevajo in se kasneje lahko izrazijo v obliki resnih poškodb in bolezni kože. Zaščitna sredstva za sončenje vsebujejo filtre, ki absorbirajo ali odbijajo UV žarke. Na vsakem pripravku, ki ga kupite v lekarni, je naveden vsaj en zaščitni faktor z označbo SPF (Sun Protecting Factor) ali ZF (zaščitni faktor), ki pomeni koliko časa se lahko zadržujemo na soncu, zaščiteni s sredstvom za sončenje, v primerjavi s časom, ki bi ga preživeli na soncu nezaščiteni, ne da bi nas pri tem opeklo. Pred nakupom se s farmacevtom v lekarni posvetujte kakšen je fototip vaše kože in skupaj izberita ustrezen izdelek. Izberite izdelek ki vsebuje UVA in UVB filtre, ter v prvih dneh uporabljajte sredstva z zaščitnim faktorjem nad 15, ki so hkrati tudi fotostabilna in odpornia proti vodi in pesku. Priporočam vam tudi, da upoštevate naslednja priporočila, saj boste le tako na soncu brez skrbi, da bi vas opeklo: - Nosite ohlapna oblačila, klobuk s širokimi krajci in sončna očala. Soncu se izpostavljajte postopoma; prvi dan eno uro, naslednji dan dve uri, itd.. - Med 11. in 16 uro popoldne bodite v senci, otroci do tretjega leta starosti, pa naj bodo v senci ves čas. - Pijte veliko tekočine, ter se po vsakem kopanju in večkrat na dan namažite s sredstvi za nego kože med sončenjem. Zjutraj se namažite 30 minut preden greste na sonce. Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje. - Zvečer se, po izpostavljanju soncu, namažite s sredstvom za nego kože po sončenju, ki bo vašo kožo pomirilo in navlažilo. Priporočljivo je, da že nekaj tednov pred, med in po sončenju uporabljate vitaminske pripravke v obliki tablet ali kapsul, ki vsebujejo antioksidante (beta karoten, vitamin E), ki delujejo kot lovilci prostih radikalov in tako pomagajo popravljati poškodbe kože, ki nastanejo zaradi sonca. - Oblaki lahko prepuščajo tudi do 80% UV žarkov, zato večkrat na dan nanesite na kožo izdelke z zaščitnim faktorjem, tudi takrat, ko sonce ne sije. - Porjavitev ne pomeni zaščite pred soncem, še posebno ne pred UVA žarki. V zadnjih letih uporaba zaščitnih sredstev za sončenje narašča, vendar pa so raziskave pokazale, da velika večina ljudi sredstev ne uporablja pravilno. Če na kožo namažemo premalo zaščitnega sredstva, to pomeni, da je dejanska zaščita samo 20 do 50% vrednosti ZF napisanega na ovojnini. Kadar torej na kožo nanesemo zaščitni pripravek s faktorjem 20 v premajhni količini, to pomeni, da smo dejansko namazani z zaščitnim faktorjem, ki ni višji od 10. S preprostim pravilom si lahko pomagamo, da uporabimo zadosti mleka ali kreme za sončenje. Površino telesa razdelimo na 11 delov: 1. glava, vrat in obraz 2. leva roka 3. desna roka 4. zgornji del hrbta 5. spodnji del hrbta 6. zgornji del trupa 7. spodnji del trupa 8. levi zgornji del noge in stegno 9. desni zgornji del noge in stegno 10. levi spodnji del noge in stopalo 11. desni spodnji del noge in stopalo Na posamezen del telesa nanesemo količino kreme, ki smo jo dvakrat nanesli na celotno dolžino kazalca roke. Praktično to pomeni, da mora povprečno velik odrasel človek za zaščito celega telesa naenkrat porabiti 35 ml pripravka. Če ne želimo uporabiti tako velikih količin kreme, uporabimo sredstvo z višjim zaščitnim faktorjem. Uporabnost kozmetičnih izdelkov za zaščito proti soncu je šest mesecev po prvi uporabi. UV filtri zaradi visokih temperatur, vlage in kisika počasi razpadajo, zaradi česar krema ni več uporabna, poleg tega pa se zaradi oksidiranih (razpadlih) sestavin, poveča možnost preobčutljivostnih reakcij na koži. Opozorilo: Če ste svetlopolti in imate veliko pigmentnih znamenj na koži, večkrat na leto preglejte svoja znamenja. Če opazite kakršnokoli sprememo; srbenje, spremembo barve - potemnitev, rast, nepravilno, asimetrično obliko ali spontano krvavitev znamenja, ne čakajte, ampak takoj obiščite zdravnika. Samopregledovanje kože je najučinkovitejši način zgodnjega odkrivanja kožnega raka. Alenka Uršič, mag. farm. Lekarna Mengeš Mladinski odsek PD Janez Trdina Mengeš organizira PLANINSKI TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI Kakor že veste, mladinski vodniki mengeškega planinskega društva znova organiziramo letno taborjenje! Tokrat bomo gostje Kamniške Bistrice - doline, ki jo imamo tako blizu, pa je vendar ne poznamo dovolj dobro. Teden od 24. julija do 1. avgusta 2004 bo namenjen prav temu: da dolino spoznamo po dolgem, počez in da bomo vanjo gledali z vrhov, na katere se bomo povzpeli! Udeleženci in vodniki se bomo razdelili v dve skupini. Mlajši, ~ri~ki, bodo hodili na krajše in manj zahtevne izlete (krožna pot po dolini mimo balvanov velikanov, pešpot ob reki Kamniški Bistrici, slap Orglice, tolmuni v Repovem kotu, Kokrško sedlo), prosti čas si bodo polnili s športnimi in družabnimi igrami ter raznimi ustvarjalnimi delavnicami. Gr~e, od čričkov starejši udeleženci, se bodo podajali na daljše in nekoliko bolj zahtevne ture (Martinj steza-Dol, Medvedja jama, skozi Repov kot na Planjavo, Brana, Grintovec). Približno na sredini vsake ture se bodo ožuljene in utrujene grče lahko obrnile in odšle v dolino. Za poučevanje o gorskem svetu, kvalitetno pripravo na ture in vodenje bodo poskrbeli izkušeni mladinski vodniki, za dobro hrano naša kuharica, za razvedrilo in dobro voljo pa vsi, ki se boste ~imprej prijavili na spodnjih naslovih oz. telefonskih številkah. Kdo bo poskrbel za lepo vreme? Cena taborjenja: za otroke do 10 let (rojeni leta 1994 in pozneje) 20.000 sit, za vse druge 25.000 sit. Prijave in morebitna vprašanja sporočite Mojci Volkar (031 816 640), Ani Skok (041 590 835), Katarini Marin (041 818 520) ali na elektronski naslov i »Zato pa le pojdimo na gore, kjer radost in veselje nam krepi srce!« Planinski pozdrav Mladinski odsek PD Janez Trdina Menge{ P. s.: I{cemo kuharja oz. kuharico! TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Oprali in polikali smo svoje kroje (taborniška uniforma), jih nataknili nase in v nedeljo popoldne od{li na slavnostno povorko Trdinovega sejma. S seboj pa smo nesli tudi na{ prapor, ki ga je z velikim veseljem častno nosil naš Miha. No že naslednji teden pa smo jih zopet oblekli, kroje namreč. Zgodil se je propagandni tabor pred OS Mengeš. Že navse zgodaj zjutraj smo se zbrali pred našim skladiščem in iz njega z gasilskim kombijem odpeljali vso potrebno opremo za tabor. Do petih popoldan, ko so prišli otroci, je bilo že vse pripravljeno. Razvrstili smo se po šotorih in se pripravili za prvi zbor, na njem smo ob petju taborniške himne dvignili taborniško zastavo in tudi uradno pričeli tabor. Potem je bilo na sporedu nekaj spoznavnih in športnih iger. In tako je čas hitro minil in že smo hiteli postavljt ogenj, na katerem smo spekli hrenavke za večerjo. Po večerji smo se umili in oblekli ter odšli »iskat ranjence«. Seveda je bila to le igra, v kateri se nekaj starejših skrije v gozdu in jih otroci poiščejo. Na koncu smo zapeli še Dan je šel in se odpravili spat. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, potelovadili, pospravili šotore se umili in odhiteli na zajtrk. Po zajtrku pa nas je čakala gozdna šola. V njej smo se učili discipline za taborniški mnogoboj. Prvo nam je Blaž postavil ovire, čez katere smo morali čimhitreje priti na drugo stran. Sledila je Ana, ki nas je naučila postaviti šotor iz šotork. Nazadnje pa sta nas Andrej in Boris naučila streljati z lokom. Ker nam je nagajal dež pa se nismo učili postaviti ognja. Po obilnem kosilu in kratkem počitku smo odhiteli na fotoorientacijo po Mengšu. Bane je poslikal nekaj mengeških znamenitosti, otroci pa so se odpravili na lov za njimi. Tam so morali opraviti različne naloge in čimhitreje priti nazaj v tabor. Sledila je malica in po njej razne bolj ali manj taborniške igre. Vse do večerje. Za zvečer smo imeli v načrtu prižig velikega ognja, vendar nam je zopet zagodlo vreme in namesto ognja smo prižgali samo plinsko svetilko. Zapeli smo nekaj pesmi, odigrali nekaj skečev in si tako skrajšali večer. Prišel je čas za spanje. Naslednje jutro pa je bil čas da otroci pospravimo svoje stavri v nahrbtnike, počistijo šotore za seboj in se pripravijo na zadnji zbor. Na zadnjem zboru smo spustili zastavo in tako tudi zaključili propagandni tabor. No seveda pa se ja za starejše delo šele dobro začelo, saj smo morali pospraviti vse šotore in opremo in jo odpeljati v skladišče. No zdaj ko veste kako je bilo na propagandnem taboru, pa vas vabimo na pravi TABOR V BOHINJ. Leta bo potekal v terminu od 18. do 24.7.2004 na našem stalnem tabornem prostoru v Ribčevem lazu. Tabornina znaša 15.000 sit za člane in 21.000 sit za nečlane. Za več informacij pokličite Jureta (031/327-738) ali pa pridite na sestanek za starše, ki bo potekal v taborniškem domu (letno gledališče) v sredo 7.7.2004 ob 20 uri. VABLJENI!!! Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Andrej NOVIČKE Z »BALIN PLACA« Tokrat bomo zaceli kar z opravičilom in sicer; iskreno se opravičujemo g. Dragu Beber, ker smo ga v prejšnji številki Mengšana pozabili omeniti kot ~lana 1. ekipe. Druga~e se vse odvija po načrtih. Prva ekipa je bila v zadnjih dveh tekmah 2. lige uspešna, saj ima kar dve zaporedni zmagi. Na domačem igrišču so premagali ekipo Dobrove, v Radovljici pa njihovo domačo ekipo, ki je bila v preteklem letu ena najboljših ekip v 2. ligi. Trenutno je naša ekipa na dobrem 5. mestu lestvice. Tekmovalce pred zaključkom spomladanskega dela lige čakajo še 4 tekme preden si bodo lahko privoščili zaslužen dopust. Tudi našim veteranom gre dobro, saj so v veteranski ligi po 10. kolu kar na 4. mestu. Poleg tega pa jim je konec maja kljub slabemu vremenu uspelo ujeti dan brez dežja in organizirati turnir za veterane, ki se ga je udeležilo kar nekaj ekip, med njimi štiri mengeške. Rezultati: 1. Veterani Mengeš II 2. KUBU 3. Sava 4. Komenda 5. Rekord 6. Uršna sela 7. Veteranke Mengeš II 8. Duplica 9. Veterani Mengeš I 10. Škarja 11. Veteranke Mengeš I Tokrat naj bo to vse; preden pa se vsi skupaj odpravimo na dopust, vam bomo posredovali še končno lestvico spomladanske lige. Do takrat vsem bralcem Mengšana, našim članom in vsem našim sponzorjem želimo čim več sončnih dni. Štefan Kovač ml. [d loka - Odbojkarska sekcija Tako kot v pretekli sezoni bo tudi letos začela delovati odbojkarska sekcija Športnega društva Loka. Takoj, ko nam bo vreme dopuščalo, imamo namen postaviti mrežo in vse ostalo, kar je potrebno, da bo igrišče spet zaživelo. Igranje odbojke na mivki bo možno predvsem v popoldanskem času in sicer vsak dan v tednu razen v času rezerviranih terminov. Priredili bomo tudi več turnirjev amaterskih igralcev odbojke na mivki, ki bodo potekali ob sobotah. Igrali bodo v trojkah in na sistem izločanja. Vsi zainteresirani ste lepo vabljeni. Ce pa ste večja skupina in bi želeli imeti igrišče le zase, pa za vse potrebne informacije lahko pokličete tel. št. 041-724-100 (Mare). Za člane ŠD Loka bo igranje brezplačno, za vse ostale pa po znižani ceni. Znižana cena je odvisna od zasedenosti igrišča. Športni pozdrav. Odbojkarska sekcija Mare Kocijan SAHOVSKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE mengeS V nedeljo 30. maja 2004 se je odigral šahovski turnir v počastitev praznika Občine Mengeš v prostorih restavracije Grohar Mengeš. Organiziralo ga je Šahovsko društvo Mengeš. Obenem se letos praznuje 10 let ponovne ustanovitve Občine Mengeš, 850 let prve omembe Mengša.Turnirja se je udeležilo 46 igralcev in igralk. Odigranih je bilo 9 kol, za vsakega igralca in igralko so imeli na voljo po 15 minut časa. Med tekmovanjem je vsak udeleženec dobil kosilo. Najboljši so dobili pokal in denarno nagrado in sicer naslednji: 1. 2. 3. Kragelj Igor Kodrič Martin Cepon Dušan Šahovsko društvo Mengeš se zahvaljuje za sponzorska sredstva Občini Mengeš in Francu Jeriču, Mengeš, Glavarjeva ulica, 8A Jakob Bokalic TENISKI TURNIR ODPRTO PRVENSTVO MENGSa 2004 V počastitev občinskega praznika je teniška sekcija organizirala 28. 5. 04 in 29. 5. 04, teniški turnir za posameznike. Na tekmovanju je nastopilo 42 tekmovalcev in tekmovalk iz bližnjih občin, seveda največ iz domače. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: ženske, moški do 45 let, ter moški nad 45 let. Prvi dan v petek so odigrala srečanja do polfinala, naslednji dan v soboto pa polfinale in finale. Tekmovanje je tudi tokrat odlično uspelo, tako po organizacijski plati, kot tudi po tekmovalnih dosežkih. Rezultati: ženske: 1. Karin Kasesnik (Ljubljana) 2. Monika Lemič (Mengeš) 3. Tina Mežan (Mengeš) Moški do 45let. 1. Dušan Planinšek (Mengeš) 2. Luka Šolmajer (Ljubljana) 3. Iztok Mahorič (Trzin) Moški nad 45let: 1. Marjan Mušič (Mengeš) 2. Franc Rahne (Mengeš) 3. Lado Hribar (Mengeš) Za Upravni odbor Marjan Mušič PiGnirji TEKMOVALNE ENOTE ïiinni!;!: «kipe VAJA Z VKDHtlVKO Štafeta s prenosom VCHJK SKIIPA.I Vfila Pniptrijc tanui Vioa fjst v^r ICÚL lofkz Hr^ mni 73,1 Ě lUk Kïi lHikf: Ntpl mut Roj^ Uvrstitev HO 9V7 WT n.io 1S,2Đ I^K 1 M na, NO 1 Tvpuic 7,S7 1000 1000 20,00 5,00 25.00 150 30,SO lliJfl 144,50 109J,E0 2 I^lta 1 91 111,11 9V1 W1 li,«) 211,1» l'l'l 27,!K) 2,[» 1 133,0« .1 71 7,89 1«0 1000 71,50 6,00 79.» 150 30,SO llíífl 199,00 1040.00 A Pionirke Mladinci TEKMOVALNE ENOTE ïiÉarast «kipe ViJ,\y,OVíHAMI POLAGANJE CEVOVODA NA in.S III SK[iPx\.l VMI4 JÍÍVpttíii: Ekmut Vjííí ICa toEbt Hfi^ tuliu Zai. ft. taft ICu loftc Htpi Hcgíd IDftC Kjzndd UWJIIIC» Mfngcii I2[l 13,3.-1 9Í7 997 US íU.IO 10.12,70 1 Topole 12» HJ3 ÍW-t PÍM íů,íú 20,0Ci 7Í,S0 Uá ■il ,30 1,00 1015J0 2 LiJii 122 957 997 66,50 60,00 146.50 14Í 40.e0 8,00 -15,30 19JJĐ 949.70 3 Mladinke Tupuic 11^ 12,78 1000 1000 ÍS,30 10,00 «S.JO 150 J J ,50 e,oo 59.S) 127,Í3D 1022 JO 1 Menées lín I:Í,II 9V7 W7 fi:i.ífl) 10,011 7Jl,»Đ I^K Isi.m 101^.20 2 Líj^ai 120 13,33 ÍW7 P97 7^,00 10,00 S4.0Û 14£ j4S,20 13,00 ti 1.20 14J,20 999,30 3 7. PRVENSTVO LOKE V METANJU PODKEV Športna ploščad v Loki je bila še zadnjič prizorišče v tekmovanju za najbolj »podkovanega Ločana«, saj smo se odločili, da bomo kupili in na igrišče »namontirali« igrala za najmlajše, ki ga nujno potrebujejo. Dne 8. maja smo v ŠD Loka priredili 7. odprto prvenstvo Loke v metanju podkev. Kljub lepemu vremenu in zelo lepih nagrad, se je tekmovanja udeležilo sorazmerno malo tekmovalcev. Ne glede na okrnjeno udeležbo (30 tekmovalcev) pa smo videli zelo lepe dvoboje tako pri članih, članicah in tudi pri najmlajših. Prestižno nagrado, PANORAMSKI LET Z AVIONOM, katero je prispeval g. LUKAN FRANC, sta si prislužila najboljša metalca tega dne in sicer Robert Pogačar pri članih ter Jožica Vrhovnik pri članicah, ki je pripravila prvovrstno presenečenje, saj je opravila z vsemi tekmicami, kljub temu, da je bilo to njeno prvo tekmovanje. Polet z avionom pa si je nedvomno zaslužil prvi v članski konkurenci Robert Pogačar, saj je slavil tudi v dvojicah. Rezultati po disciplinah: Člani: 1. Robert Pogačar 2. Matjaž Anžlovar 3. Marjan Vrhovnik Članice: 1. Jožica Vrhovnik 2. Jasna Avdič 3. Jana Lukan Najmlajši: 1. Denis Avdič 2. Jaka Železnikar 3. Tanja Anžlovar Dvojice: 1. Slavko Sedeljšak - Robert Pogačar 2. Franc Urmaž - Marjan Vrhovnik 3. Jože Anžlovar - Matjaž Anžlovar Sponzorji tekmovanja so bili: Franc Lukan, Franci Kocijan, gostilna Pr Jakov Met, Okrepčevalnica Trzin, Temal - Marjan Testen s.p., Zavarovalnica Triglav in Kalcer d.o.o. Vsi pa ste v soboto, 3.7.2004 pri gostilni Pr' Jakov Met' v Trzinu vabljeni na ogled maratonskega tekmovanja med ekipama SD LOKA in ekipo »Pr' Jakov Met'« iz Trzina, ki bo trajala celih 12 ur s pričetkom ob 10. uri dopoldne do 22. ure zvečer. Vabljeni navijači, tekoče in ostala okrepčila bodo na voljo na licu mesta. Matjaž Anžlovar MENGES JE LEP Nihče ne ve natančnega stoletja, ko so staroselci mengeškega hriba zapustili prebivališča svojega gradišča in se preselili v dolino. Več tisoč let je minilo. Veliko se je spremenilo, okolje v katerem je kraj Mengeš še najmanj. Tudi prvotnega imena ne poznamo. Kadarkoli se namenim v kamniško ali gorenjsko stran in če imam srečo, da prevozim »zeleni val« mengeške Slovenske ceste, spotoma komaj opazim vladno palačo in kot bi mignil sem že na obširnem polju. Odpre se mi enkraten razgled na venec naših alp. Še lepši in obširnejši je razgled z vrha Gobavice. Občutek imam, da sem v raju, resnično je popolnejše naravno soglasje nemogoče iskati kjerkoli. Poleg lepote nam je narava naklonjena tudi z odličnimi vremenskimi razmerami. Prvi večji vrh na vzhodni strani Kamniško -savinjskih alp je Ojstrica, ki za svojim hrbtom skriva čudovito dolinico, Robanov kot, ki je obdan še z drugimi vrhovi. To je vhod v slovensko alpsko kraljestvo. Večkrat se spominjam davnega obiska v tem kraju, kjer po navadi ni veliko planincev. Ogledovali in občudovali smo veliko čredo gamsov, ki se je mirno pasla pod prelepimi vrhovi. Resnično »trop brez zvoncev«, kakor jih je imenoval naš pisatelj J. Jalen. Samo slap je motil veličastno tišino. Srečali smo gospodarja, ki se je razgledoval po okolici in ga prosili naj nam kaj zaigra na citre ko se vrnemo do njegove domačije. Pospremil nas je, ta enkratni Joža Roban v svojo hišo. Številna družina je posedla okoli mize v Bohkov kot, oče Joža je postavil citre na veliko mizo in zaigral. Vsi so s prijetnimi glasovi zapeli nekaj domačih pesmi. Kar venček Robanovih je bil. Vsi smo bili ganjeni in nismo skrivali solza navdušenja in veselja da smo med temi dobrimi ljudmi. Zašel sem od bistva. Dovolj je starih spominov in bajeslovnega gorskega sveta. Gre predvsem za današnji čas. Kadar semafor zapre pot pred vhodom na Šolsko ulico in v »glavno križišče, se ti prikaže eden najlepših predelov starega Mengša. Na levi in desni strani opaziš kar po nekaj hirajočih hiš. Nekdaj so tu stanovali premožni in bogati ljudje. Zdaj je tu revščina. Z desne strani je vse prazno, z leve pa ne, je še nekaj stanovalcev. Pred nekdanjo Znidarjevo hišo, kjer je bila prva konfekcijska delavnica je spomenik. Postavil gaje »gazda« pred 10. leti. Kazalo je, da bo popravil vogal hiše, ki je smrtno utrujen. To je »GRADZEVINSKA SKELA«. Sicer je že nekoliko zarjavela in prav zaradi tega je toliko bolj vredna občudovanja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri naši vladi je sicer zapisal v januarskem Mengšanu, da je spomenik treba odstraniti, da ne bi padel na cestišče. Velika škoda bi bila podirati pomnike preteklosti. Zavedajmo se, da se spominjamo 850 letnice omembe kraja, da bomo drugo leto obhajali 100 letnico smrti Janeza Trdine in še in še. V takih spoštljivih časih se menda ne bo nihče pregrešil, da bi dal podreti kakšen spomenik. 1. maja smo vstopili v Evropsko zvezo, pa menda ne bomo prav sedaj delali neumnosti. Evropska skupnost je naklonjena tudi spomeniškemu varstvu, naša dolžnost pa je, da podpiramo vsa taka prizadevanja. ^>Graditelj skele nije uspeo popraviti kuče,« zapušča pa nam obeležje svojega neuresničenega hotenja. Tudi v nekdanjem Malem Mengšu imamo najmanj 200 let staro Matičkovo šterno. Na trohneli pokrov je nekdo dodal še kos zaboja, ke bog ne daj, da bi še kdo padel v vodnjak. Dosti je bilo, da je enkrat padel v vodnjak fotograf, ki je snemal procesijo. Sicer pa se menda ni za bati tudi če kdo pade, ga bodo gasilci hitro izvlekli, saj so tudi fotografa docela nepoškodovanega. Vse za kulturo bivanja, ne podirajmo spomenikov, živimo svobodno in vgajajmo otroke, da bodo hodili po sredini cste, da ne bi na koga padla opeka s kakšne strehe ali pa še kaj hujšega. Večkrat sem že moledoval, da je treba stvari urediti, da ne bi bilo kakšne nesreče, pa sem vendarle prišel do tega, da ni uspešno opominjati oblastvenih organov. Stane Lužar ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE LAHKO ZGODI - TUDI MENI Pred časom sem si od sosede Majdič Darinke sposodila verižico, da sem zlatarju pokazala kakšen vzorček mi je všeč, tako da bi lahko zlatar napravil nekaj podobnega. Od tu naprej pa so nastale nepojmljive težave in zapleti z mojo sosedo. Ko sem se vrnila od zlatarja, sem sosedi vrnila verižico katero sem si pri njej sposodila, Majdičeva pa je verižico zavrnila češ, da ji nisem vrnila njene verižice. Sledili so dnevi in tedni prepričevanja, dokazovanja. Majdičeva je zadevo prijavila na domžalski Policiji, ki je in še vedno primer obdeluje. Ker z sosedo komunikacija ni bila več mogoča sem zadevo prepustila priznanemu detektivu, ki je vso stvar raziskal - ugotovil in z dokazi vrnil Majdičevo verižico Majdičevi, ki je verižico tudi sprejela. Majdičeva sedaj po Mengšu in okolici o meni širi razne neresnice in me obrekuje, zato preko glasila Mengšan sporočam vsem krajanom, da njene trditve niso resnične. Resnica je samo ta, da sem si dejansko sposodila za kako uro njeno verižico in sem ji tudi njeno verižico vrnila nazaj. Priznani detektiv je stvar raziskal inje Majdičevi z dokazi prav tako vrnil njeno verižico nazaj. Sedaj ko Majdičeva še vedno ni zadovoljna in me obrekuje, me napada pa je primer prevzela domžalska policija in zadevo obdeluje. S tem je stvar z moje strani zaključena in se ne nameravam časopisno dopisovati. Bralcem pa sporočam le to, da trditve Majdičeve niso resnične in se bo zadeva urejala na sodišču zaradi obrekovanj. Naredila sem vse, da bi sosedi Majdičevi dokazala njeno zmoto. Ker Majdičeva v javnosti prikazuje drugačno zgodbo in izsiljuje ter krši javni red in mir, so zadevo vzeli v roke organi pregona, katerim prijavo je podala soseda Majdič Darinka. Pepca ZUPAN Frane Strt* ÚfrtthtN ritMijrahiJ «dM^A ■ 111 iHeilJi iT^n; dwBJFH IMIM-Oir (1. MAJtUť" tliiHn^j miii-iřri^fli hi j Nflhft /ArH.VA. llrtAMUA VUKI^IŒ - IJUVliSHI.O UncJfi.dl.HKH ^fndï vani rwitL-li Í!;ft>4ili i^ní" vvriřiťi', (nin-Tii Jií spi™«lilu S-l=l-pía /IJl'AN, ^tiidur^f^niiitii híaic ikmeli iutjilh-aijati. /Jbtu v;lí (i(ivirfínm!>, itih l^iihiij^ v Iw^dirju lu!^ Jniibe nu i ríiitki 2 v LjuNi.4ni iit iln |hí Ijlri^u nWnçilja vriiLlUiíJ ITapiíCiVlti. t>l>ifl k-íttt itU b]|j tlf rUvIjiTIU pjl fUlMKlili^ iímkí, ir-ť-HíLir- ftakctj na kriliťn" vpraíninj* ni liilr. i" [tii (tinTiL;nl, da tl. /1'1'AN Taliko \ iLiťdiH>»[, fiviliin» li fias linu I xU. ZII'I'AN I II [SiIlLžIjvkjt pťnufa ^ SI.AS'A I X arhiv lu. l^cirktii: l'r-jiti; S IH I E : SAHOVSKI TURNIR SD Loka 2004 REZULTATI Mesto Igralec Kat ELO LRat Točke MBuch 1 Kohek Vladimir II 2017 7,5 36,0 2 Marko Janez I 1957 6,0 37,0 3 Košir Pavla WM 2061 1859 6,0 36,5 4 Hribar Branko I 2041 5,5 36,0 5 Ocepek Marjan II 1725 5,5 30,5 6 Kozarski Filip II 1816 5,5 27,0 7 Stefe Janko III 1803 5,0 37,5 8 Jukan Damir 1729 5,0 37,0 9 Banfi Gregor III 1739 5,0 36,0 10 Koštič Kasim I 1759 5,0 35,5 11 Anžlovar Matjaž 1597 5,0 33,5 12 Grašič Marjan III 1673 4,5 34,5 13 Koželj Janez II 1811 4,5 34,0 14 Ocepek Marjan ml, II 1685 4,5 26,5 15 Miklavec Jože-Tomaž MK 1834 4,5 26,5 16 Čižman Gregor II 1780 4,0 30,0 17 Banko David 1500 4,0 25,0 18 Ocepek Tina WII 1506 2,0 30,0 19 Triler Primož 1500 1,0 28,5 20 Mav Franci 1500 0,0 29,5 REZULTATI - mladi (letnik 1992 - 1996) Mesto Igralec Kat LRat Točke RPZ Zmage Soneb 1 Zajc Jan III 1685 6,0 2,0 0,0 15,0 2 [inko Tine 1500 5,0 1,0 0,0 10,0 3 Anžlovar Mitja 1500 4,0 0,0 0,0 6,0 4-6 Anžlovar Katja 1500 2,0 0,0 1,0 2,0 4-6 Anžlovar Nejc 1538 2,0 0,0 1,0 2,0 4-6 Tavčar Jan 1500 2,0 0,0 1,0 2,0 7 Goropečnik Luka 1500 0,0 0,0 0,0 0,0 h,.,-Is ■i I. ' t ■t rt Odgovor na pismo »KO STARSI PRETEPAJO DRUGE OTROKE«. Prosim družino Budaji, da neha razpravljati o meni in moji hčeri in se zraven gre še neke zdravnike in celo sodnike. Za takšne stvari so pristojne druge institucije. S tem svojim pisanjem so me res krivično napadli in jim predlagam, da se prej pozanimajo, sploh pa, kdo je napisal članek v aprilski številki Mengšana. Marija Jalušič Loka pri Mengšu TENISKI TURNIR ODPRTO PRVENSTVO MENGSA 2004 V počastitev občinskega praznika je teniška sekcija organizirala 28.05.04 in 29.05.04, teniški turnir za posameznike. Na tekmovanju je nastopilo 42 tekmovalcev in tekmovalk iz bližnjih občin, seveda največ iz domače. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: ženske, moški do 45let, ter moški nad 45let. Prvi dan v petek so se odigrala srečanja do polfinala, naslednji dan v soboto pa polfinale in finale. Tekmovanje je tudi tokrat odlično uspelo, tako po organizacijski plati, kot tudi po tekmovalnih dosežkih. Rezultati: Moški do 45let. 1. Dušan Planinšek (Mengeš) 2. Luka Šolmajer (Ljubljana) 3. Iztok Mahorič (Trzin) Ženske: 1. Karin Kasesnik (Ljubljana) 2. Monika Lemič (Mengeš) 3. Tina Mežan (Mengeš) Moški nad 45let: 1. Marjan Mušič (Mengeš) 2. Franc Rahne (Mengeš) 3. Lado Hribar (Mengeš) Marjan Mušič 10. GORSKA DIRKA DOBENO 2004 JUBILEJNA REKREATIVNA KOLESARSKA PRIREDITEV V soboto, 29. maja je Kolesarsko društvo Mengeš organiziralo v počastitev občinskega praznika in 850-letnice Mengša že tradicionalno prireditev 10. Gorska dirka Dobeno 2004. Leta 1995 je bil prvi gorski kronometer na Dobeno organiziran skupaj s KD KIK Kamnik, nato so do leta 1998 sledili uspešno izpeljani kronometri (posamična vožnja na čas) na trasi Loka (kamniti most)- Zg. Dobeno v celotni organizaciji Kolesarskga društva Mengeš. Lanski gorski kronometer s startom izpred športne ploščadi v Loki do Zg. Dobena, je kot eden izmed petih v sezoni, štel tudi za točkovanje rekreativcev v pokalu Slovenije. Od leta 1999-2002 so bile na programu gorske dirke s startom v Mengšu in zaprto vožnjo do kamnitega mostu v Loki, kjer nato leteči start do cilja. Tokrat smo morali zaradi objektivnih razlogov (nedokončana cesta iz Mengša proti Loki) spremeniti potek, v razpisih, objavljene trase. Za vodečim vozilom je kolona kolesarjev krenila izpred dvorane FIT-TOP, po Muljavi, Rašiški, Ropretovi cesti, mimo Lovskega doma (po makadamu cca. 800 m), v Loki levo Na Gmajni (mimo športne ploščadi), preko mostu, desno po Gasilski cesti. Leteči start pri Gasilskem domu v Loki, nato krog: kamniti most, Pot na Dobeno, Na Gmajni, preko mostu, desno po Gasilski cesti, preko kamnitega mostu, Pot na Dobeno do cilja pri Turistični kmetiji Blaž- Zg. Dobeno. Nastopilo je 62 tekmovalcev in tekmovalk razvrščenih v 12 kategorij, ki so se za kolesarski šport v idealnem vremenu (brez vročine, rahlo oblačno, za vzorec nekaj kapelj dežja) spoprijeli z 240 m višinske razlike na skupaj 8 km dolgi progi. Med prijavljenimi letos sicer ni bilo opaziti prekaljenih mačkov hribolazcev od daleč, niti ne tistih s super aerodinamično profesionalno opremo, prišli pa so tisti, ki se vsako leto radi vračajo na našo tekmo, zaradi srečanja s starimi znanci in zato, da se pomerijo s konkurenco. Dogajanje na progi so spremljali gledalci, ki so pozdravljali in bodrili tiste, ki so se borili s klanci in sekundami. Na cilju so se tekmovalci okrepčali s pijačo, bananami in toplim obrokom. Pokal za absolutno najhitejšega je prejel Tomaž Kališnik (kategorija moški 19-23 let) iz Zagorice pri Radomljah s časom 12 min. 42 sek. in 42 stotink. Pokale so prejeli še: najhitrejši deček (kategorija 12-15 let)- Sebastian Bauman, Bambi in najstarejši tekmovalec (kategorija moški 61 let in starejši)-Branko Seršen, SD Strahovica. Prvim trem uvrščenim po kategorijah so bile podeljene medalje z logotipom letošnjega jubileja prve omembe Mengša. Pokala za najhitrejšo občanko in občana sta šla tako kot že več let zapored v roke Neži [krlep za čas 16:32,70 in Gorazdu Lukanu (13:45,14). Pokala jim je izročil župan g. Tomaž [tebe, ki je kot član KD Mengeš tudi sam tekmoval. V času obdelovanja podatkov in izdelave rezultatov je potekalo žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih za vse tekmovalce tako kot vsako leto doslej prispevali številni sponzorji. Uvrstitve članov domačega kolesarskega društva po kategorijah so: 1. mesto sta osvojili obe ženski: Neža [krlep, Mojca Kališnik; 3. mesto: Gašper Skok, Jernej Rode; 4. mesto: Primož Lavrič, Primož Jeretina, Matej Urbanija, 5. mesto: Gorazd Lukan, Janez Prešeren, Uroš Klemen; 6. mesto: Tomaž [tebe; 9. mesto: Matjaž Uršič; 10.mesto: Miran Kosirnik. Rezultate si lahko ogledate na internetni strani www.bicikel.com. Na startu malo pred 16. uro Kolesarsko društvo Mengeš se zahvaljuje vsem, ki so na karšenkoli način pripomogli k uspešni izvedbi tekme, še posebej pa gre zahvala naslednjim donatorjem: pokrovitelj: Občina Mengeš, glavni donator: Turistična kmetija Blaž Zg. Dobeno, ostali: Medic-Canon, trgovina, servis in fotokopiranje Mengeš, Totter Midi d.o.o. Mengeš, AZ NET d.o.o. Mengeš, Jungheinrich d.o.o., prodaja, servis in najem viličarjev Trzin, Tagor d.o.o. Vrzel Mengeš, Avtoprevozništvo in vrtnarstvo Hubat Peter Zg. Dobeno, [pica-prodaja, popravilo koles in opreme Leben Boris s.p. Mengeš, HA-NI trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš, Izdelava obutve Bele Frido s.p. Mengeš, Avtoservis in pralnica Gregorc d.o.o. Mengeš, Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu, Mesnica in delikatesa Zaprice Anton Kališnik s.p. Kamnik, Kiwi, sadje -zelenjava Mengeš, Avto Car d.o.o., Renault servis in prodaja vozil Mengeš, Oblikovina- biro line Srednje Jarše, Glaso d.o.o. Trzin, Gostilna Ručigaj Spodnje Dobeno, Mladinska knjiga trgovina d.o.o. Ljubljana, Birox d.o.o. Ljubljana, L'Oreal Slovenija d.o.o. Ljubljana, Mladinska knjiga biro oprema d.o.o. Ljubljana, [portni center FIT-TOP Mengeš, Čebelarstvo Blejec Matej in Marija Mengeš, Meso Kamnik, HIT-FIT d.o.o. Mengeš, Lek d.d. Ljubljana, Plima Lendava d.o.o.-zdravilni pripomočki. Čimveč športnih užitkov in kolesarskih poti. Ursa Urankar Totter-tekst Franc Zabret- foto Najhitrejša občanka Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora na Slovenski cesti 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa je oddaja v najem: - poslovni prostor, ki se nahaja v središču Mengša na Slovenski cesti 30 v pritličju in kleti v skupni površini 175,05 m2 in je namenjen za gostinsko dejavnost. 2. Prostori so urejeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan v najetih prostorih opravljati dejavnost v skladu z namembnostjo. Izbrani kandidat bo stopil v obstoječe najemno razmerje najemojemalca. 3. Prostore oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v tolarski protivrednosti 6,14 EUR/m2 za 87,52 m2 v pritličju in 5,11 EUR/m2 za 87,52 m2 v klet. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine in uporabnine, ki ne sme biti nižja od začetne, - jamstvo za resnost ponudbe v višini 782.000,00 SIT - mora biti plačano na TR 01272-0100001612 do 13. 7. 2004. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije, - potrebna dokazila oziroma podpisane navedbe iz 7. točke tega razpisa. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponudba zavarovanja za primer neplačevanja najemnine, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, - število na novo odprtih delovnih mest, - zaposlitev občani iz občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča prekomernega hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo, - podaja ponudbe o delni povrnitvi inšpekcijskih pregledov ipd. ter prevzem obratovalnih sredstev iz lasti dosedanjih najemnikov (kavni stroj, hladilniki, zamrzovalne skrinje, ipd.). 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel 724 - 7106. Informacije glede osme alinee sedme točke tega razpisa interesenti dobijo pri dosedanjima najemojemalcema. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov« - NE ODPIRAJ, do 15. 7. 2004 do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 361-1/2004 Datum: 14.6.2004 Občina Mengeš Mag. Tomaž Štebe Čas kuje srečo in nesrečo (H. Habe) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, dobrega in skrbnega očeta, dedija, strica in svaka n Marjana KOPITARJA (1931-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kovač-Moharjevi za pomoč v njegovih zadnjih trenutkih. Hvala praporščakom, pevcem in trobentaču. VSI NJEGOVI. Cvetlica na vrtu najlepše dehti, ko pride pod koso nič več ne cveti, še ptica otožno povesi glavo, ko od nas dragi vzel si slovo. ZAHVALA 14. maja smo se zadnjič poslovili od STEFANA JALUŠIČA Iz Loke pri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo LD Motnik Spitalič in govorniku za ganljiv govor, praporščakom, domžalskim rogistom in številnim prijateljem iz zelene bratovščine. Zahvala gasilskemu društvu Loka pri Mengšu za lep govor in številno spremstvo, vsem praporščakom in gasilcem iz drugih GD. Zahvala gospodu Zevniku za lepo opravljem obred, dr. Gabrijeli Kovač-Mohar za 7 • v v nesebično pomoc, v.m.sr. Mirjam Svetlin za nego na domu. Zahvaljujemo se tudi vsem znancem ter prijateljem za podarjene sveče. Posebna zahvala velja sosedi Jelki Brodar za vsestransko pomoč, prav tako tudi prijateljema Jožetu in Jožici Leben iz Topol. Vsi njegovi! Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA KOMATARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Zahvala Branku Liparju za tako ganljive poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za ubrano petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Se enkrat iskrena hvala vsem žena Ana in hčerka A. Nuša z Markom VODOHRAN GOBAVfCA PRISTAVA OpBkama vodohran 2eCek globinska vrtina ŽEČEK ^obawca OBMOCJEOSKRBEIZ GLOBINSKE VRTINE v_ __v _ z E C E K GLftVm VENTILI VODOVODNE CEVI. fZ VENTILI) V Malem Mengšu in Loki se oskrbujejo iz novega vira Žeček naslednja območja / ulice: od Gasilsko godbenega doma v Mengšu proti zahodu in jugu do razcepa Testenove in Gasilske v Loki. To je prva etapa vključevanja. Postopno bomo, glede na hidravliko in dodatno urejanje cevovodov v Loki, poskusili vključiti še ostale dele Loke južneje od razcepa Testenove Gasilske pri Juhantu. Tomaž Štebe, župan VIR: Shema omrežja JKP Prodnik; Pregledal AS Izrisala: A[, Mengeš junij 2004