248	Socialno delo, 27, 1988/3
ŠTIRIINDVAJSETI MEDNARODNI KONGRES SOL ZA SOCIALNO DELO
Mednarodno združenje šol za socialno delo ( lAS&'W - Interna-
tional Association of Schools of Social Work), katerega
članica je tudi Višja šola za socialne delavce v Ljubljani,
je od 17. do 23. julija 1988 na r>unaju organiziralo svoj 24.
kongres. Udeležencev je bilo okoli 500. Na seznamu. ki je
bil naknadno dopolnjen. je preko 400 naslovov učiteljev,
praktikov in raziskovalcev socialnega dela.
Program kongresa je bil zelo pester m bi ga bilo treba
249	Socialno delo, 27, 1988/3
obširneje predstaviti; v tem zapisu je nanizanih le nekaj
dejstev in vtisov z namenom informirati o mednarodnem
dogajanju na področju izobraževanja za socialno delo.
Tema kongresa je bila "Socialni razvoj in socialne
pravice: nujnost izobraževalnih programov za leto 2000 in
potem (Social Development and Social Rights: Curriculum
Imperatives for the Year 2000 and Beyond). Pod tem naslovom
so bili zbrani vsebinsko in idejno zelo različni prispevki
udeležencev, takorekoč z vsega sveta.
2e dan pred formalno otvoritvijo kongresa so se začeli
predkongresni kolokviji, ki so obravnavali položaj žensk z
vidika socialnega dela. pomen informacijske tehnologije za
socialno delo. novosti v praktičnem izobraževanju, socialno
delo v deželah v razvoju. mednarodno (cross-country)
socialno delo (begunci, razseljene osebe, migranti, zdomci),
pisanje za revijo o socialnem delu ter avstrijsko socialno
politiko in sistem socialnega varstva. Poleg bolj ali manj
zanimivo predstavljene vsebine so dali predkolokviji. ki so
potekali v manjših skupinah, možnost za spoznavanje in
navezavo stikov med udeleženci.
V	glavnem kongresnem programu je bilo razmeroma malo
plenarnih zasedanj. Uvodno predavanje z naslovom "Viri za
preživetje" (Resouces of Survival) je imel znani psiholog
dr. Viktor Franki.
Nasledni dan je Armaity Desai iz Indije v predavanju
posvečenem spominu nekdanje predsednice združenja Eileen
Younghusband obravnavala izobraževanje za socialni razvoj.
Sledila je panelna razprava o Združenih narodih in
interdisciplinarnih strategijah za socialni razvoj in
socialne pravice. Popoldne so bili ogledi nekaterih social-
nih institucij na Dunaju.
Na naslednjem plenarnem zasedanju je potekala	panelna
razprava o izobraževanju za socialno delo v petih	regijah
sveta in sicer v Afriki, Aziji in Pacifiku, Evropi,	Latinski
Ameriki in Severni Ameriki.
V	nadaljevanju je delo kongresa potekalo predvsem v
skupinah, različnih po tematiki in načinu dela, med katerimi
je bilo zelo težko izbirati. To so bile takoimenovane
"special interest groups" s temami kot: ženske v socialnem
delu oz. ženska stvar (Women Caucus); socialno delo s
skupinami; uporaba informacijske tehnologije v socialnem
delu; uporaba ustvarjalnih medijev v socialnem delu;
izobraževanje za socialno delo v ZDA, Kanadi in Združenem
Kraljestvu; izobraževanje za socialno delo v Evropi;
študijski program za gerontologijo; povezovanje med šolami
za socialno delo. Vzporedno z delom v teh skupinah so
250	Socialno delo, 27, 1988/3
potekale delavnice, prikazovanje filmov, regionalni sestanki
in predstavitve prispevkov udeležencev. Slednjih je bilo
skoraj 200. med njimi trije z oddelka za socialno delo pri
zagrebški pravni fakulteti in eden z Vièje šole za socialne
delavce v Ljubljani.
Predstavniki Višje šole za socialne delavce so se ob
tem udeleževali še sestankov izvršilnega odbora evropske
regionalne skupine, ki vsaki dve leti prireja evropski
seminar šol za socialno delo. Dogovorjeno je bilo. da bo
naslednji seminar s temo "Izobraževanje za socialno delo:
teoretični koncepti in izobraževalni programi" od 2. do 4.
novembra 1989 na Bledu.
V času kongresa je bila tudi generalna skupščina
Mednarodnega združenja šol za socialno delo, ki je med
drugim izvolila novo vodstvo. Kongres se je formalno končal
s pregledom poteka dela kongresa, ki ga je podal dosedanji
predsednik dr. Heinrich Schiller (ZR Nemčija), s pregledom
bodočih usmeritev, o katerih je govoril novi predsednik dr.
Ralph Garber (Kanada) in s predavanjem konzeravativnega
kardinala dr. Koeniga.
Po kongresu je bil še kolokvij z nekoliko nerodnim
naslovom "Vzhod-Zahod". na katerem naj bi udeleženci iz
evropskih držav z različno družbenopolitično ureditvijo
prikazali izobraževanje za socialno delo pri njih.
Ob tako raznoliki vsebini in udeležbi je težko podati
splošen, celosten vtis o kongresu. Med udeleženci z VSSD
prevladuje mnenje, da je bil plenarni oziroma uradni del
kongresa precej konzervativno obarvan in usmerjen bolj v
veščine kot v teoretična izhodišča socialnega dela. Obratno
pa velja za številne skupine, v katerih so bili posebno
zanimivi prispevki udeležencev iz dežel v razvoju, ki za
svoje probleme iščejo drugačne odgovore, kot jih ponuja
tradicionalno socialno delo.
Za Višjo šolo za socialne delavce je bil kongres
priložnost za mednarodno primerjavo našega sistema
izobraževanja za socialno delo z drugimi in potrditev
nujnosti, da tudi ljubljanski program kot zadnji v Jugosla-
viji doseže visokošolsko raven. Pri tem nam bodo v pomoč
številni mednarodni stiki, ki smo jih navezali v času
kongresa.
Dr. Andreja Kavar-Vidmar