Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 1 Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 2 Oglasi Tema tedna: Zdravje v občinah 2018 .............................................. 4 Nizka, Varpolje: Krajani ostro nastopili proti ukinitvi volišča .................................................... 6 Galerija Mozirje: Odmeven pogovorni večer z Vero Mejak ......................................................... 7 Predstavitev knjige Davorina Lenka: Mlad pisatelj izdal svoj drugi roman ............... 10 Mozirje, Laze, Gornji Grad: Kresovanja na predvečer 1. maja .......... 16, 17 , 20 MPZ OŠ Nazarje: Katja Gruber: »Uspel nam je vrhunski nastop, v katerem so pevci pokazali veliko zrelosti« ............................................................... 18 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 19, 11. maj 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (ML) (PV) (MŠ) Kakšno je zdravje v vaši občini? Slovenijo tvori 212 med seboj zelo raznolikih občin, v katerih živi več kot dva milijona prebival- cev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev v vseh občinah, tako pripravljeni podatki pa so ob- javljeni tretjič zapored. Spletna aplikacija Zdravje v občini omogoča dostop tudi do vseh prejšnjih podatkov in primerjavo s preteklimi leti. Informacije o zdravju prebivalstva so predsta- vljene na ravni Slovenije, statističnih regij, uprav- nih enot in občin. S tem je omogočen prikaz sta- nja posameznih območij in primerjave med nji- mi. Kazalniki so razvrščeni v posamezne temat- ske sklope, in sicer prebivalci in skupnost (de- mografski in razvojni kazalniki), dejavniki tve- ganja za zdravje, preventiva (kazalniki aktivnosti za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni), zdravstveno stanje (kazalniki, ki govorijo o oceni zdravja in prisotnosti bolezni) in umrljivost. Letos je dodan nov kazalnik, ki prikazuje po- datke o deležu oseb, ki si umivajo zobe vsaj dvak- rat na dan. Kazalniki, za katere ni novih podat- kov, to so sosedska povezanost, delež kadilcev, delež visoko tveganega opijanja in samoocena zdravja, v letošnji objavi niso prikazani, ker izha- jajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih ciklih in bodo ponovno objavljeni po izvedbi no- vega kroga raziskav. Trije kazalniki o umrljivosti zaradi določenih vrst raka (pljuč, dojke in debelega črevesja) so nadomeščeni s kazalniki o novo odkritih prime- rih raka. Tako kot vsako leto je tudi letos za vsako občino pripravljena štiristranska publikacija, pri- merna za tiskanje, ki poleg prikaza kazalnikov iz- postavlja neenakosti v zdravju in skrb za ustno zdravje. Ker so kazalniki v letošnjem letu objavljeni tretjič zapored, to omogoča tudi časovno primer- javo, vendar je potrebno biti pri interpretaciji pa- zljiv in upoštevati dejstvo, da lahko v občinah z majhnim številom prebivalcev kazalniki, ki kaže- jo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno nihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav so v NIJZ skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazal- nikov iz večletnih povprečij. Rezultati raziskave Zdravje v občini so vsako leto deležni velike pozornosti medijev, županov in ostalih lokalnih odločevalcev, kar je dobro, saj na nivoju občin spodbujajo razpravo in aktivnosti za izboljšanje zdravja. Kaj omenjeni podatki go- vorijo o zdravju v zgornjesavinjskih občinah, smo za vas strnili v tokratni temi tedna, o zdravju in ži- vljenjskem slogu pa smo povprašali nekaj nak- ljučnih sogovornikov. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa ZDRAVJE V OBČINAH 2018 Se želite izogniti pijanim voznikom in potrebi po samomoru? Preselite se v Solčavo, pri tem pa ne pozabite na redno umivanje zob V slovenskem povprečju si zobe umije vsaj dvakrat na dan 64,3 odstotka ljudi starih med 25 in 74 let, v Zgornji Savinjski dolini je ta odstotek pod povprečjem v vseh naših občinah. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že tretje leto zapo- red objavil aktualne informacije o zdravju prebivalcev za vse sloven- ske občine. Z informiranjem lju- di o zdravstvenih podatkih na ni- voju lokalne skupnosti želi inšti- tut spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Objave Zdravja v občini so vedno deležne velike pozornosti lokalnih uprav, ki lahko z njihovo pomočjo pripravlja- jo ustrezne aktivnosti za izboljša- nje zdravja ter s tem prispevajo k izboljšanju vrste kazalnikov zdrav- ja v domačih občinah. MANJ SAMOMOROV IN VEČ PROMETNIH NEZGOD Z ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI Novi podatki na nivoju celotne Slovenije kažejo tako izboljšanja kot poslabšanja različnih kazalnikov. Povečal se je delež delovno aktivnih prebivalcev, višje dosežene izobraz- be, večji je tudi delež prebivalcev, starejših od 80 let. Manjše je števi- lo prejemnikov zdravil za zdravlje- nje duševnih bolezni, nižja je umr- ljivost zaradi samomora. Porastla je tudi udeležba na obeh preventivnih programih za odkrivanje raka, to sta Svit in Zora. Kakšen je vaš življenjski slog? Življenjski slog je pomemben dejavnik, ki spodbuja zdravje ali pa vodi v bolezen. Pomembno je, kaj in koliko jemo, koliko se giblje- mo. Tako odrasli kot otroci in mladostniki so zaradi premajhne te- lesne dejavnosti izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja. Na razvoj različnih bolezni pa vplivajo tudi naše razvade, kot sta uži- vanje alkohola, kajenje in številne druge. Kako zdravo živijo Zgor- njesavinjčani? Katja Kokovnik, Brdo Poskušam kar se da zdravo živeti. Skrbim za prehrano, hodim na dolge sprehode, kole- sarim. V moji okolici so lepe sprehajalne po- ti in možnosti kolesarjenja, žal pa ni možnosti za igranje majhnih otrok. Druženje je možno v bližnjem Šmartnem, kjer je zelo dobro organi- zirana rekreacija preko tamkajšnjega športne- ga društva. Sicer pa se mi zdi, da zdravje ljudi zelo vpliva na gospo- darstvo. Zdravi in zadovoljni delavci gredo manj v bolniško in posle- dično bolje delajo. Marjana Rihter, Delce Živim v kmečkem okolju in opažam, da otroci za svoje gibanje uporabljajo domača dvorišča. Tu- di sama se rekreiram in sproščam ob kmečkem delu. Sicer pa se v prostem času kdaj podam na sprehod ali na kolo. Nikoli nisem ne kadila in ne uživala alkohola, tako da lahko rečem, da dokaj zdravo živim. Mladi pa se lahko športno udejstvu- jejo na igrišču v Bočni, za organiziran športni program pa skrbi bočko športno društvo. Brane Zakrajšek, Gornji Grad Pred skoraj tremi desetletji sem opustil kaje- nje. Sem član veteranskega športnega društva, v katerem z različnimi športnimi aktivnostmi po- skrbimo za svoje zdravje. Sicer pa tudi zelo rad planinarim in gobarim. Podam se tudi na kolo. A na življenjski slog vplivajo tako zaposlitev kot fi- nančna sredstva. Super je, če se lahko za vikend odpraviš v kakšne toplice in si tam privoščiš sprostitev in v ponedeljek prideš »fit« v službo. To si ljudje z nizkimi dohodki ali brez njih težje ali pa sploh ne morejo privoščiti. Marko Grudnik, Okonina Kot podjetnik moram delati več kot osem ur, da bi preživel. Tako mi za rekreacijo ostane ma- lo časa. Ne poznam dopusta, ne morem na bol- niško. Bi se kdaj podal na kolo, če bi v občini bile urejene kolesarske poti. Sem pa član športnega društva in poleti kdaj uspem igrati košarko, po- zimi pa rokomet. V preteklosti sem bolj skrbel za kondicijo kot sedaj, saj sem bil sodnik v enem od kolektivnih športov. V domačem okolju je dobro poskrbljeno za gibanje otrok, ob gasilskem domu so namreč igrala. Majda Žagar, Mozirje Rada se rekreiram in poskušam zdravo živeti. Sedaj, ko sem v pokoju, lahko več časa namenim tako pohodništvu kot kolesarjenju. V moji okoli- ci je zelo dobro poskrbljeno za športno rekreativ- ne programe, tako lahko vsak najde kaj zase. Si- cer pa se mi zdi, da je življenjski slog odvisen od stopnje izobrazbe, zaposlitve in ne nazadnje od fi- nančnih sredstev, s katerimi ljudje razpolagajo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 5 Tema tedna, Aktualno V primerjavi s prejšnjima letoma je bilo pri nekaterih kazalnikih za- beleženo tudi poslabšanje. Pove- čalo se je število prometnih ne- zgod z alkoholiziranimi povzročite- lji, večje je tudi število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki so ne- posredno pripisljive alkoholu. PRI NAS PIJANIH VOZNIKOV ŠE VEDNO VEČ OD DRŽAVNEGA POVPREČJA Vsi podatki o zdravstvenem stanju občanov, preventivi in tve- ganjih za zdravje, ki so dosegljivi na spletni strani Zdravje v občini 2018, pravzaprav predstavljajo iz- kaznico zdravja za vsako sloven- sko občino. Kot kaže, so prav al- koholizem in z njim povezana tve- ganja naraščajoča problematika Slovencev. Delež prometnih ne- zgod z alkoholiziranimi povzroči- telji je bil v šestih zgornjesavinj- skih občinah višji od slovenske- ga povprečja z izjemo Solčave. Ta ima celo najnižjo vrednost tega deleža v Sloveniji, saj prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzro- čitelji sploh ni bilo. Prekomerno uživanje alkoho- la predstavlja tudi enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni in številna dru- ga bolezenska stanja ter nezgo- de. Pri kazalniku, ki določa stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi bo- lezni neposredno pripisljivih alko- holu, sicer Zgornjesavinjčani osta- jamo v slovenskem povprečju. Po- zitivna izjema je občina Rečica ob Savinji, ki je v tem kazalniku stati- stično značilno boljša od povpre- čja preostale Slovenije. DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH PREBIVALCEV RASTE TUDI V NAŠIH OBČINAH Kaj pa kazalniki, ki so se v pre- teklem obdobju izboljšali? V držav- nem merilu se je izboljšal delež de- lovno aktivnih prebivalcev in tudi večina zgornjesavinjskih občin se lepo drži državnega povprečja, ob- čine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji pa celo pozitivno izstopajo. Tudi po bolniški odsotnosti de- lovno aktivnih prebivalcev smo Zgornjesavinjčani rahlo pod slo- venskim povprečjem, ki znaša 14,4 dneva na delavca. Že v zbirki po- datkov iz leta 2016 in 2017 je ime- la najmanj bolniških odsotnos- ti Solčava (dobrih 9 dni letno na delavca) in tudi v letošnji merit- vi jih ima najmanj med zgornjesa- vinjskimi občinami, vendar pa dva dni več kot prejšnji leti. Nad slo- venskim povprečjem pa sta občini Mozirje (16,8 dneva) in občina Gor- nji Grad (16,1 dneva bolniške odsot- nosti). Po stopnji umrljivosti zaradi sa- momora so naše občine večino- ma nad državnim povprečjem, pod njim sta občini Rečica ob Savinji in Solčava. V slednji občini v opazo- vanem časovnem obdobju (od le- ta 2012 do 2016) pojava samomora sploh ni bilo, občin brez samomo- ra v omenjenem obdobju je v drža- vi le še sedem. SMO ZGORNJESAVINJČANI DOSLEDNI PRI USTNI HIGIENI? V letu 2018 je dodan zanimiv nov kazalnik, ki prikazuje podat- ke o deležu oseb, ki si umivajo zobe vsaj dvakrat na dan. V slo- venskem povprečju si zobe umije vsaj dvakrat na dan 64,3 odstot- ka ljudi starih med 25 in 74 let, v Zgornji Savinjski dolini je ta od- stotek pod povprečjem v vseh naših občinah. Najbolj pridni pri umivanju zob so Mozirjani (61,2), sledijo jim na Rečici (58,2), manj kot polovica občanov pa si zobe umiva v Lučah (49,3) in še manj v Solčavi (47 ,2), kjer sicer pozitiv- no prednjačijo pri številnih dru- gih kazalnikih. Pri NIJZ so za piko na i sešte- li kazalnike, ki značilno odstopa- jo od povprečja Slovenije. Ta se- števek pokaže, da ima večina na- ših občin več slabih kazalnikov kot dobrih, kar pomeni, da zdravstve- na preventiva in zdravje v Zgornji Savinjski dolini še zdaleč nista ne- kaj samoumevnega. Tatiana Golob Solčava je občina z najnižjo vrednostjo stopnje bolniš- ničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah in edina slovenska občina z ničelnim deležem prometnih nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem (2012 – 2016). Med deset občin z najvišjimi vrednostmi telesnega fitnesa osnovnošolskih otrok in mladostnikov spadata tu- di občini Luče in Solčava (2012 – 2016). Solčava in Luče spadata med osem slovenskih občin, kjer ni organizirane pomoči na domu (2012 – 2016). Malo gospodarstvo želi svojega ministra V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so izrazili željo, da bi po volitvah s prihodom nove vlade malo gospodarstvo, obrtniki in mali podje- tniki skupaj dobili ministra za malo gospodarstvo. Kot razlog so navedli, da le-to v Sloveniji predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega gospodarstva, njihove zahteve pa so vse prevečkrat preslišane. Novosti za očete otrok V uporabo je stopila sprememba zakona o starševskem varstvu in dru- žinskih prejemkih o očetovskem dopustu. Ta velja za očete otrok, rojenih po 1. maju 2018, z njo pa so očetje pridobili fleksibilnejši in preglednejši na- čin izrabe očetovskega dopusta. Tako bodo lahko izrabili vseh 30 dni oče- tovskega dopusta skupaj, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti v strnje- nem nizu kadar koli od rojstva otroka do najkasneje enega meseca po po- teku starševskega dopusta oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Preostalih 15 dni morajo izkoristiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole. Kakšna bo usoda 300 učiteljev? Ker se državnemu svetu izteka mandat, sprejetja novele zakona o fi- nanciranju izobraževanja pa ne bo na dnevnem redu, je usoda 300 učite- ljev v negotovosti. Z novelo je namreč ministrstvo za izobraževanje žele- lo podaljšati možnost dopolnjevanja učne obveznosti z neustrezno smer- jo izobrazbe do leta 2023. Ministrstvo zagotavlja, da bodo nastali položaj reševali z vsako šolo posebej. Zakon namreč določa, da mora predmetni učitelj poučevati zgolj tiste predmete, za katere je strokovno usposobljen. Takšna praksa pa je zaradi mreže manjših šol z nizkim številom učiteljev težko izvedljiva. Večja zaščita čebel proti neonikotinoidom Evropska komisija je podala predlog za nadaljnjo omejitev uporabe treh neonikotinoidov, tj. imidakloprida, klotianidina in tiametoksama. Podprle so ga tudi države članice EU. Evropska agencija za varnost hrane je na- mreč v znanstvenem pregledu ugotovila, da njihova uporaba na prostem škoduje čebelam. Tako bo po novem vsakršna uporaba navedenih aktiv- nih snovi na prostem prepovedana, omenjeni neonikotinoidi pa bodo do- voljeni samo v trajnih rastlinjakih, kjer stik s čebelami ni pričakovan. Ured- ba bo v veljavo stopila konec letošnjega leta. TG Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 6 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Zaradi novosti v zakonodaji sprejet pokopališki red V gornjegrajski občini so svetni- ki v drugi obravnavi sprejeli odlok o pokopališkem redu. Tega je bilo treba uskladiti z zakonom o pog- rebni in pokopališki dejavnosti. Na seji so prisluhnili še poročilu di- rektorja podjetja PUP Sauberma- cher o izvajanju gospodarske jav- ne službe zbiranja in odvoza ko- munalnih odpadkov v občini. UVEDBA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE Glavna novost v pokopališkem re- du je uvedba 24-urne dežurne služ- be. Poleg tega so določeni način iz- vajanja pogrebne slovesnosti, mož- nost pokopa izven pokopališč, pros- tor za raztros pepela, način oddaje grobov v najem ter tehnični normati- vi za le-te in ostale podrobnosti pog- rebne ter pokopališke dejavnosti. ske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v občini, in cenik storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti. Nato bo na osnovi jav- nega razpisa sklenjena pogodba za opravljanje le-te. KONCESIONAR LETO ZAKLJUČIL POZITIVNO Direktor podjetja PUP Sauber- macher Janez Herodež je svetnike seznanil s poročilom izvajanja zbi- ranja in odvoza odpadkov v občini v preteklem letu. Povedal je, da so poslovno leto zaključili pozitivno. Večjih sprememb pri poslovanju ni bilo razen uvedbe odvoza določe- nih odpadkov na tri tedne. Prav ta- ko razen nekaj manjših del ni bilo sprememb pri delovanju Zbirnega centra Podhom. ŠMS OBČINSKI SVET LJUBNO IN REČICA OB SAVINJI Še o turistični in promocijski taksi Poročali smo že, da bo v skladu z novo zakonodajo poleg doslej znane turistične takse stopilo v veljavo še določilo, da se ob tem plačuje tudi promocijska taksa, ki jo bodo občine odvajale na ra- čun za nacionalno promocijo tu- rizma. Država je določila maksi- malni znesek 2,5 evra, občinam pa prepustila prosto presojo o vi- šini obeh taks in o oprostitvi dolo- čenih kategorij gostov. NA LJUBNEM … Občinski svet Ljubno je na aprilski seji obravnaval zgoraj navedeno temo in sprejel odlok o turistični in promocijski taksi v prvem branju. V odloku je pre- dlagana za prenočevanje turistič- na taksa v višini enega evra in 25 odstotkov promocijske takse, kar je 25 centov. Skupaj bi torej gost plačal 1,25 evra. Svetniki so od- lok potrdili v prvi obravnavi. Od- lok hkrati predvideva, da se bos- ta zneska pričela uveljavljati s 1. 1. 2019, ko bo odlok stopil v veljavo, dotlej pa velja sedanji akt, ki so ga na Ljubnem posodobili in spreje- li v letu 2015. … IN NA REČICI OB SAVINJI Rečiški župan Vinko Jeraj nas je opozoril, da smo v Savinjskih no- vicah št. 18 napačno zapisali, da je bila pri njih potrjena turistična ta- ksa v višini enega evra in promo- cijska taksa v višini 40 centov, to- rej skupaj 1,40 evra. Občinski svet je v prvem bra- nju obravnaval in potrdil odlok, v katerem je predlagana višina tu- ristične takse 1,4 evra plus še 0,25 odstotka za promocijo, torej sku- paj 1,75 evra, če ni oprostitve pla- čila. Tudi tukaj so se odločili, da bo do uveljavitve novega odloka s 1. 1. 2019 veljala sedanja višina tu- ristične takse. Občine morajo svoje odloke uskladiti z novimi predpisi do 15. junija letos, za obračun taks po novem pa se lahko določijo z za- četkom prihodnjega leta. O tej te- mi so razpravljali županja in župa- ni tudi na nedavnem kolegiju, kjer je bilo predlagano, da bi se obči- ne naše doline pri višini obeh ta- ks poenotile. Ali se bodo v tej lu- či predlogi odlokov v drugem bra- nju kaj spremenili, bomo še spre- mljali. Marija Lebar PODELITEV KONCESIJE PO RAZPISU V odloku je predvideno, da se določene naloge upravljavca po- kopališča s sklepom pogodbe prenesejo na Komunalo Gornji Grad. Po sprejemu odloka o po- kopališkem redu v občini bo pot- rebno pripraviti in sprejeti kon- cesijski akt, s katerim bo dolo- čen predmet in pogoji opravlja- nja obvezne občinske gospodar- NIZKA, VARPOLJE Krajani ostro nastopili proti ukinitvi volišča V zadnjem času se je med kra- jani Varpolj in Nizke v občini Reči- ca ob Savinji širilo nezadovoljstvo ob informaciji, da se ukinja njiho- vo volišče, ki so ga doslej imeli v Tehnično preglednem centru A. M. Miklavc. Okrajna volilna komisija je namreč ugotovila, da dosedanje volišče ni ustrezno dostopno za invalide in ne zagotavlja zadostne zasebnosti ter za volišče določila novo lokacijo. O tem sta na seji občinskega sveta spregovorila svetnika Vera Slokan in Ivan Kramer ter razloži- la, da volivci omenjenih naselij na- sprotujejo odločitvi Okrajne volilne komisije Mozirje med drugim tu- di zato, ker je novo določeno vo- lišče za prebivalce preveč oddalje- no, do njega ni pešpoti, kar je mo- teče zlasti za starejše oziroma tis- te, ki nimajo prevoza. V dneh pred izvedbo referendu- ma o drugem tiru in pred držav- nozborskimi volitvami so se kraja- ni organizirali in oblikovali peticijo, v kateri so navedli več domnevnih nepravilnosti v postopku ukinitve volišča. V naseljih je nekaj več kot 400 volivcev, peticijo pa jih je pod- pisalo okoli 230. Skoraj dvesto naj bi jih napovedalo bojkot referenduma. Marija Lebar V pokopališkem redu je določeno vse, kar zadeva pogrebno in pokopališko dejavnost. (Foto. ŠMS) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 7 Gospodarstvo, Iz občin OBČINSKI SVET NAZARJE Sprejeli poslovnik o delu občinskega sveta Na vsebino poslovnika o delu občinskega sveta, ki so ga nazarski svetniki v prvem branju sprejeli na predhodni seji, je bilo podanih kar nekaj amandmajev. Amandmaji so bili pisno in pravočasno dostavlje- ni občinski upravi in občinski svet je na aprilski seji razpravljal o vsa- ki od teh dopolnitev. Amandmaje sta pripravila dva svetnika, nanašali so se na dik- cije nekaterih členov poslovni- ka, ki bi jih bilo dobro dopolniti, bolj precizirati ali morda skrajša- ti, ponekod pa je šlo za čisto re- dakcijske popravke. Župan Matej Pečovnik je predstavil vsak posa- mezen amandma, pojasnil pa ga je predlagatelj. Svetniki so o vsaki od predlaganih dopolnitev sproti glasovali. Nekateri amandmaji so bili sprejeti, drugi zavrnjeni, ne- kaj pa jih je umaknil sam predla- gatelj, saj so bile dikcije, podobne novopredlaganim že v drugih čle- nih poslovnika. Ob koncu razprave je župan poslovnik vključno s potrjenimi amandmaji dal na glasovanje. Do- polnjeni poslovnik je občinski svet soglasno potrdil. Marija Lebar REČIŠKI OBČINSKI SVET O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI Svetniki se niso odločili za podelitev koncesije Na aprilski seji so člani rečiške- ga občinskega sveta obravnavali dva dokumenta v zvezi s pogrebno oziroma pokopališko dejavnostjo. Sprejeli in potrdili so odlok o zago- tavljanju 24-urne dežurne službe, niso pa potrdili odloka o podelitvi koncesije za to službo. Kot sta pojasnila župan Vinko Je- raj in direktorica občinske uprave Majda Potočnik, morajo občine po novem oblikovati gospodarsko jav- no službo, ki je doslej še niso imele, to je 24-urno dežurno službo v pri- meru potrebe prevoza pokojnika do hladilnih prostorov ali do zdravstve- ne ustanove na obdukcijo. Za to mora imeti občina ustrezen odlok, ki so ga predhodno pregledala pri- stojna telesa rečiškega občinskega sveta. Svetniki so ob nekaj pripom- bah odlok potrdili. Seznanili so se tudi z vsebino odlo- ka o podelitvi koncesije za opravljanje 24-urne dežurne službe. Menili so, da bi bilo dobro, ko bi imeli svojci na vo- ljo več možnosti za izbiro in ne bi služ- be opravljal le en koncesionar. V zvezi z vsebino so želeli še nekaj pojasnil in sprejeli sklep, da o tem odloku na tok- ratni seji ne bodo odločali. Marija Lebar GALERIJA MOZIRJE Odmeven pogovorni večer z Vero Mejak V Galeriji Mozirje je v organiza- ciji občinskih odborov SDS Zgornje Savinjske doline nedavno potekal zanimiv večer, katerega gostja je bila Vera Mejak, rojena Đokovič. Z njo se je pogovarjala poslanka SDS v državnem zboru Nada Brinovšek. Dogodek je privabil številne obi- skovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili galerijski prostor in s po- zornostjo spremljali življenjska in kritična razmišljanja gostje večera. LEPI SPOMINI NA MLADA LETA Vera Mejak se je rodila v Srbiji in z veseljem govori o svojih zgornjesa- vinjsko-srbskih koreninah. Del otro- štva in mladosti je preživela v Boč- ni, kjer je hodila v šolo, nato pa šo- lanje nadaljevala v Gornjem Gradu in Celju. Pravi, da je hvaležna svojim učiteljem in mentorjem, ki so znali mladim prikazati, kaj je prav in kaj ni. V svojem izvajanju je bila nepo- sredna, spontana in iskrena, ni skri- vala, da je bila kot otrok precej sa- mozavestne narave in je med sošol- ci uveljavljala svoje mnenje tudi z bolj »ostrimi«, celo fizičnimi prijemi. KARIERO JE GRADILA S SPOSOBNOSTJO IN POŠTENIM DELOM Prvo službo je dobila v Celju pri Službi družbenega knjigovodstva, v Celju je spoznala bodočega mo- ža in se kmalu poročila. Kot finanč- nico in pravno strokovnjakinjo jo je pot vodila na različna delovna mesta po Sloveniji. Sedaj je upo- kojena in je njeno življenje razpeto med Slovenijo in Španijo. Še ved- no je aktivna na različnih področ- jih poslovnega življenja. POGLED SVETOVLJANKE NA NAŠE RAZMERE Na vprašanje o delovanju sloven- skih strank je povedala, da podpira program stranke SDS. »Za razliko od te so številne od strank, ki se pojav- ljajo na Slovenskem, šele od včeraj in niso še ničesar pokazale,« je de- jala Mejakova. Glede stanja naše države je iz- postavila večdesetmilijardni dolg in menila, da bi bilo potrebno dr- žavno upravo racionalizirati. »S tem ne mislim, da je potrebno ta- koj začeti metati ljudi na ulico. Tis- tih, ki odhajajo v pokoj ali drugam, naj se ne nadomešča, prav tako naj ne bi bilo kreiranja novih delovnih mest na tem področju.« Ne stane- jo pa le ljudje. »Pogledati je pot- rebno samo luksuzni vozni park ra- znih vladnih služb in še kaj podob- nega,« je bila konkretna. APLAVZ PRISOTNEGA OBČINSTVA Po njenem bi bilo potrebno pre- vetriti tudi slovensko sodstvo in to- žilstvo, pa številne predpise in za- kone, prešteti institucije in jav- ne zavode ter pogledati, ali so za- res potrebni. Davčna zakonoda- ja in administrativne ovire zavira- jo razvoj malega in samostojnega podjetništva, kar je v sosednjih dr- žavah rešeno s pavšalnimi dajat- vami. Kako zelo so to pereči proble- mi našega vsakdana, je pričal spontan aplavz, ki ga je izzva- lo takšno razmišljanje Vere Me- jak. Gostja je izrazila upanje, da se bo na volitvah izbrana nova vlada znala lotiti teh in številnih drugih izzivov, ki so se nakopičili v dobrega četrt stoletja naše sa- mostojnosti. Mejakovi se je ob koncu zahva- lil Jože Jelen iz SDS in ji izročil ne- kaj daril s poreklom oziroma prio- kusom naše doline. Predal ji je tu- di mozirsko monografijo, v katero se je na njeno željo podpisal župan Ivan Suhoveršnik. Prisotni pa so iz- razili upanje, da pride Mejakova v goste še kdaj. Marija Lebar Z iskrivo in duhovito sogovornico Vero Mejak (levo) se je pogovarjala poslanka Nada Brinovšek. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 8 Gospodarstvo MOBILNOST DANES, JUTRI, POJUTRIŠNJEM Elektrika prevzema eno ključnih vlog v prometu Model Avantcarja, ki je uveljavljen mednarodni ponudnik mobilnosti, na polnilnem mestu pred Vrbovcem v Nazarjah. (Foto: Igor Solar) S spoznanjem, da je promet eden glavnih onesnaževalcev, se je začelo iskanje drugačnih reši- tev za pogon motornih vozil. V mo- žnem naboru alternativnih goriv se zdi kot okolju prijaznejša opti- malna rešitev uporaba električne energije, vendar se v zvezi s tem, ne glede hitro rast prodaje elek- tričnih avtomobilov, odpirajo šte- vilna vprašanja. POTREBNE KORENITE SPREMEMBE NA PODROČJU MOBILNOSTI Človeštvo je zaradi posledic podnebnih sprememb, ki ima- jo vzroke tudi v vse večjem one- snaževanju, pred izzivom, da je potrebno izboljšati učinkovi- tost rabe razpoložljive energije in se preusmeriti k trajnostnim in okolju bolj prijaznim energet- skim virom. Ker je promet eden večjih onesnaževalcev in hkra- ti velik porabnik energije, gre iskanje rešitev tudi v smeri ko- renitih sprememb na področju mobilnosti. ZDRUŽITEV PONUDNIKOV AVTOBUSNIH PREVOZOV Nič več Izletnik, odslej Nomago Do konca leta bodo vsi avtobusi podjetja Nomago dobili novo podobo. (Foto: Igor Solar) S 1. majem so se ponudniki av- tobusnih prevozov Avrigo iz Nove Gorice, Izletnik iz Celja in Promet Mesec iz Logatca po pisanju Nove- ga tednika združili v enotno druž- bo Nomago. V poletnem času se bosta tej združeni skupini pridru- žila potovalna agencija STA poto- vanja in družba Avtobusni prevo- zi Rižana. Cilj združitve je vzposta- vitev celovite ponudbe, ki bo kon- kurenčna za uporabnike ter razvoj prevoznih in potovalnih storitev. VODILNA DRUŽBA ZA POVEZOVANJE LJUDI Novonastala družba bo ime- la tri regijske centre, v Celju, Novi Gorici in Ljubljani, kjer bo tudi se- dež Nomaga. Ta naj bi do konca le- tošnjega leta zaposloval 800 lju- di. »Postati želimo vodilni v pove- zovanju ljudi in njihovih ciljev ter še naprej zagotavljati najbolj ugo- dno, zanesljivo, udobno in varno potovanje,« pravi direktor Nomaga mag. Sandi Brataševec, ki je do zdaj vodil Avrigo in Izletnik. V za- četku maja sta bila v novi podobi zaenkrat dva avtobusa, do novega leta pa bodo vsi. KMALU SLEDI DIGITALNA PREOBRAZBA POSLOVANJA Po združitvi vseh podjetij se bo- do v Nomagu lotili še preobraz- be poslovanja, po kateri obljublja- jo poenostavljene storitve in večjo dostopnost in kakovost prevozov. Napovedujejo tudi širitev v tujini, saj naj bi kupili 70-odstotni delež hrvaškega prevoznika Brioni. Zani- majo pa se tudi za prevoznike v se- verni Italiji. POLETNA LINIJA V LOGARSKO DOLINO OSTAJA Avtobusni prevozniki poveza- ni v Nomagu bodo javni potniški promet izvajali na več kot 500 lini- jah po Sloveniji in s tem povezovali približno polovico države. Po bese- dah vodje komercialnega sektor- ja Izletnika Celje Boštjana Čokla bodo poleg rednih linij v naši do- lini tudi letošnje leto v času pole- tja izvajali posebno linijo na relaciji Celje-Logarska dolina ob sobotah, nedeljah in praznikih. Mini avtobus bo tako kot vsako leto imel priko- lico za kolesa, na kateri lahko po- tniki brezplačno prevažajo kolesa. Primož Vajdl ELEKTRIČNA ENERGIJA DOBIVA NOVO VLOGO V prihodnosti bo eno ključnih vlog na tem področju poleg kre- pitve javnega prometa imela ele- ktrična energija. Tako je mogoče razbrati iz nedavno predstavlje- ne strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne in- frastrukture v zvezi z alternativni- mi gorivi v prometnem sektorju, ki so jo izdelali na ministrstvu za in- frastrukturo. KAJ SO ALTERNATIVNA GORIVA S strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne in- frastrukture v zvezi z alternativ- nimi gorivi v prometnem sektorju se v slovenski pravni red prena- ša evropska direktiva o vzposta- vitvi infrastrukture za alternativ- na goriva. Med slednje so uvršče- na električna energija, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, uteko- činjen naftni plin in biometan, bi- ogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik. V letu 2017 smo imeli v Sloveniji 228 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko, eno oskrbno mesto za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in 4 za stisnjen zemeljski plin, ki omogočajo prehod avtobusov mestnega prometa na okolju bolj prijazno gorivo. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 9 Gospodarstvo, Organizacije MED UKREPI OSTAJAJO FINANČNE SPODBUDE V strategiji so predlagane skupi- ne ukrepov za vsako alternativno gorivo posebej, na podlagi kate- rih bo ministrstvo za infrastrukturo pripravilo podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi, s katerimi bo zagotovljena ustrezna polnilna in- frastruktura za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin in s katerimi bo dr- žava spodbujala uporabo vozil na alternativna goriva. Med ukrepi os- tajajo finančne spodbude za nakup električnih vozil in priključnih hi- bridov ter oprostitve plačila dolo- čenih dajatev za električna vozila. RADIKALNE OMEJITVE ZA BENCIN IN DIZEL Prvi cilj strategije je, da v Slo- veniji po letu 2030 ne bo več do- voljena prva registracija avtomo- bilov na bencin in dizel, saj mora biti v skladu z dokumentom skup- ni ogljični odtis avtomobila manj- ši od 50 g CO2/km. Danes so pod to mejo samo električna vozila in priključni hibridi. Že od leta 2025 dalje bo omeje- na prva registracija osebnih in lah- kih tovornih vozil kategorij, ki ima- jo po deklaraciji proizvajalca skup- ni ogljični odtis večji od 100 g CO2/ km. Na ministrstvu pravijo, da to ne pomeni, da bencina ali dizla pri nas ne bo več, ampak da bodo mo- rala vozila bistveno manj kot sedaj obremenjevati okolje. Promet na- mreč v Sloveniji povzroči dve pe- tini vseh emisij. DO LETA 2030 17 ODSTOTKOV ELEKTRIČNIH VOZIL IN HIBRIDOV Če želi Slovenija do leta 2030 doseči cilje na področju alternativ- nih goriv, je potrebno poleg ukre- pov za izboljšanje javnega potni- škega prometa zagotoviti, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 od- stotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov (200 tisoč vo- zil), 12 odstotkov električnih lahkih tovornih vozil (11 tisoč vozil), tretji- na vseh avtobusov na stisnjen ze- meljski plin (1.150) in 12 odstotkov težkih tovornih vozil (4.300) na ute- kočinjen zemeljski plin. ŽE ČEZ DVE LETI POTREBNIH 1.200 POLNILNIC Ker bo na cestah vse več vo- zil na alternativna goriva, bo treba povečati število polnilnic. Sloveni- ja je bila sicer med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila električne polnilnice vi- sokih moči, a ta mreža se bo mo- rala v naslednjih letih bistveno po- večati. V notranjem prometu bomo ob predvideni rasti števila vozil že leta 2020 potrebovali 1.200 polnil- nic običajne moči, leta 2025 7.000 in leta 2030 22.300 polnilnic. VISOKE SUBVENCIJE ZA NAKUP ELEKTRIČNIH VOZIL Slovenija ukrepe za uvedbo al- ternativnih goriv izvaja že nekaj zadnjih let. Tako imamo eno viš- jih subvencij v Evropi v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila, 4.500 evrov za nakup priključnega hibrida in lahkega tovornega vozila ter 3.000 evrov za nakup električ- nega ali motornega kolesa. Ima- mo oprostitev plačila letne dajat- ve za uporabo teh vozil v cestnem prometu, ugodna posojila in nižjo stopnjo davka na motorna vozila. JAVNI PREVOZ POVSOD NE MORE NADOMESTITI OSEBNIH VOZIL Ker smo po številu vozil na prebi- valca med najbolj motoriziranimi dr- žavami v EU, je pred Slovenijo zah- tevna naloga. Povečati bo treba tudi konkurenčnost javnega potniškega prometa, vendar samo po sebi to ne bo dovolj, ker javni prevoz zaradi raz- pršene poseljenosti povsod ne mo- re nadomestiti uporabe osebnih vo- zil. Prav zato bo potrebno na podro- čju uvajanja alternativnih goriv v pro- metu dovolj ambicioznosti, da bo tu- di tisti del prometa, ki bo še naprej potekal z osebnimi vozili, v čim manj- ši meri obremenjeval okolje. Franci Kotnik V Sloveniji je bilo konec leta 2016 registriranih 8.980 vo- zil na utekočinjen naftni plin, 124 vozil na stisnjen zemeljski plin in šest na vodik (predelana vozila). Vozil na električ- ni pogon in priključnih hibridov je v Sloveniji malo manj kot tisoč. V Zgornji Savinjski dolini so trenutno 4 polnilnice za ele- ktrične avtomobile: ena na Črnivcu, ena v Logarski dolini, ena v Solčavi in ena v Nazarjah. LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (ZSŠD) Na skupščini predstavljene letošnje operacije in lansko delo Na skupščina so obravnavali poročilo o delu LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline v preteklem letu in načrt aktivnosti za letos. (Fotodokumentacija LAS) Konec prejšnjega meseca je na Ljubnem potekala 4. skupščina LAS ZSŠD. Na njej so obravnavali poročilo o delu LAS v preteklem letu in načrt aktivnosti za letos. Pred skupščino sta se na ločenih sejah sestala nad- zorni in upravni odbor ter pregleda- la delo LAS, kjer nista ugotovila po- manjkljivosti ali nepravilnosti. UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR ZADOVOLJNA Z DELOM LAS Bančni račun se vodi znotraj vo- dilnega partnerja, to je Zavoda Sa- vinja, saj LAS ni samostojna prav- na oseba. Tako je bilo na AJPES oddano skupno finančno poroči- lo oziroma zaključni račun, ki ga je predhodno obravnaval in potrdil svet Zavoda Savinja. Na skupščini je poročilo o aktiv- nosti leta 2017 in načrtovanih le- tošnjih projektih podala direkto- rica zavoda Ivica Orešnik. Lani so zaključili 1. Javni poziv LAS, letos aprila so prejeli prvo odločbo o po- trditvi operacije iz tega razpisa. Pri- čakujejo, da bodo v maju in začet- ku junija imeli vse odločbe o potr- ditvi projektov s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeže- lja, s strani ministrstva za gospo- darski razvoj in tehnologijo pa bo- do prejeli v podpis pogodbe. PROBLEM JE ZALAGANJE DENARJA Poleg omenjenih lastnih projek- tov LAS ZSŠD sodeluje tudi kot par- tner v operacijah sodelovanja med LAS-i, za katere so bile odločbe že izdane in so bile nekatere aktivno- sti že izvedene. Prisotni so se dotaknili tudi pro- blematike časovnih rokov izpla- čil zahtevkov. Ivica Orešnik: »LAS-i ugotavljamo, da je povprečna do- ba čakanja na izplačilo zahtevka za sofinanciranje od 8 do 10 mese- cev, kar pomeni, da je potrebno de- nar založiti in nastanejo likvidno- stni problemi, saj je potrebno tako dolgo čakati na vračilo denarja. To je največji problem na strani delo- vanja LAS.« Marija Lebar Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 10 Kultura, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE Predmaturitetni koncert violinistke Karin Lešnik Violinistka Karin Lešnik je v dvorani Glasbene šole Nazarje predstavila svoj predmaturitetni koncert. (Fotodokumentacija KL) V dvorani Glasbene šole Nazar- je je zbranim svoj predmaturite- tni koncert predstavila violinist- ka Karin Lešnik iz Velenja. Violine se je pričela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Fran Korun Ko- željski Velenje, danes pa je dijaki- nja 4. letnika Umetniške gimnazi- je v Velenju pod mentorstvom Da- nice Koren. Na svoji glasbeni poti se je us- pešno udeležila več tekmovanj na državni in mednarodni ravni. Poleg solističnega igranja sodeluje v šte- vilnih komornih skupinah in piše priredbe za večje komorne zased- be. Trenutno igra v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Velenje ter v Simfoničnem orkestru Glasbene šole Celje. Po maturi si želi študij nadaljevati na Akademiji za glas- bo v Gradcu. Gostja koncerta je bila violinist- ka Barbara Horvat, pri klavirju pa ju je spremljal Nikolaj Žličar. Barbara Rozoničnik PREDSTAVITEV KNJIGE DAVORINA LENKA Mlad pisatelj izdal svoj drugi roman Z Davorinom Lenkom (levo) se je o njegovem romanu Bela pritlikavka pogovarjal Aljoša Harlamov. (Foto: Primož Vajdl). V Centru Rinka Solčava je konec aprila potekala predstavitev knjige Bela pritlikavka mladega pisatelja Davorina Lenka, ki je otroštvo pre- živel v Solčavi. To je njegov drugi roman, potem ko je leta 2013 izšel njegov knjižni prvenec z naslovom Telesa v temi. Z avtorjem se je po- govarjal pisatelj, publicist in ure- dnik leposlovja na Cankarjevi za- ložbi Aljoša Harlamov. ROMAN, KI TEMATIZIRA LJUBEZEN Po besedah Lenka njegov ro- man ni ljubezenski, temveč roman o ljubezni. V ospredju je temazira- nje ljubezni, ki jo obdeluje na spe- cifičen in realističen način. Be- la pritlikavka je dialoška pripoved pod visoko napetostjo, prevprašuje božanskost ljubezni, ki jo v zahodni kulturi umeščamo na sam vrh pira- mide vrednost in potreb. Zgodba v treh velikih poglavjih go- vori o pol Slovenki in pol Nemki Ma- rii, ki se po naključju, potem ko zbeži pred dvema moškima, v ameriški Lo- uisiani sreča z Louisom, s katerim s pogovori razvijeta pristen odnos. »Liki so enostavno rasli v meni in se razrasli. Sčasoma se pri pisa- nju nisem več ukvarjal z vpraša- njem, kaj bo neka oseba naredila, saj sem enostavno vedel. Enostav- no sem ponotranjil njihovo življe- nje,« je povedal Lenko, ki je roman pisal štiri leta. MLAD PISATELJ, KI SE LAHKO POHVALI S ŠTEVILNIMI USPEHI Davorin Lenko je po konča- ni srednji šoli študiral primerjal- no književnost na ljubljanski filo- zofski fakulteti. Za različne sple- tne in tiskane medije se je med le- toma 2008 in 2012 ukvarjal z glas- beno kritiko in glasbenim novinar- stvom, kjer je prvotno raziskoval black metal. S književnostjo se je aktivne- je pričel ukvarjati leta 2010. Kratko prozo, eseje in poezijo je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih li- terarnih revijah. Za kratko zgodbo Zver in brezno je prejel prvo nagra- do dvojezičnega natečaja v Pliber- ku, kratka zgodba Samoumevnosti in esej Zapiski o black metalu pa sta bila nominirana na Slovenskih dnevih knjige. Leta 2013 je izdal prvi roman Te- lesa v temi, ki je leto kasneje pre- jel nagrado Kresnik za najboljši iz- virni slovenski roman ter nagrado Kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Primož Vajdl LENARČIČ MERI ČRNI OGLJIK V ODPRAVI AZIJA 2018 Po Rusiji v družbi kopilota Dobrovina Matevž Lenarčič, ki izvaja okolj- sko raziskovalno misijo Green Li- ght World Flight nad Azijo, se v družbi kopilota Andreya Dubrovina prebija čez Sibirijo. Pred 9. majem, ko je v Rusiji državni praznik in je nad prestolnico zaprt zračni pros- tor, sta se poskušala kar se da prib- ližati Moskvi. Letenje nad Sibirijo so sprem- ljale nizke temperature in občasne snežne plohe, pogost nasprotni ve- ter ter velike količine ledu, ki so se nabirale na letalu. Še posebej te- žavno je bilo letenje med Krasno- jarskom in Omskom, kjer sta zaradi slabega vremena večji del poti le- tela na višini 3.000 metrov in med oblaki, temperatura pa se je spus- tila celo pod -20 °C. Zaradi stalne- ga nabiranja ledu na letalu je za- mrznilo in začasno odpovedalo vi- šinsko krmilo, vendar sta izkušena pilota težavo odpravila brez večjih tveganj. Tudi za nadaljevanje poti so bi- le vremenske napovedi za obmo- čje nad Uralom slabe. Tako je bil polet do Ufe precej zahteven. Ovi- rali so ga oblaki, mraz in zalede- nitve. Kljub temu se je Lenarčič približal Moskvi. To je preletel ta- koj, ko je bil odprt zračni prostor nad prestolnico, in se odpravil v Belorusijo. Slednja je bila še zad- nji postanek na poti domov v Slo- venijo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 11 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi 43. PRAZNIK CVETJA V SPLITU – MEDNARODNO TEKMOVANJE CVETLIČARJEV Klinarjeva na odličnem drugem mestu V začetku maja je v Splitu po- tekal 43. Praznik cvetja, mednaro- dno tekmovanje cvetličarjev. Letos so tekmovalci prišli s Hrvaške, Ma- džarske, Nizozemske, Poljske, Bel- gije, Danske, Norveške in Sloveni- je. Našo državo je zastopala Brigita Klinar iz Dol-Suhe. Študentka 2. le- tnika hortikulture na Šoli za horti- kulturo in vizualne umetnosti Celje je osvojila odlično drugo mesto. Ob mentorici Anji Sotošek iz Varpolj jo je spremljala pomočnica Tina Mau- rič iz Nove Štifte, dijakinja drugega letnika, smer cvetličar. SLOVENIJO ZASTOPALE KAR TRI ZGORNJESAVINJČANKE »Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah. Prva je bila fantazijska dekoracija, to so izdelali v Dioklecija- novih kleteh. V drugi – prosto vezan šopek v roki – so se floristi pomeri- li na splitski rivieri. Tretji izdelek je bil poročni šopek, četrti pa je bil prese- nečenje – okrasitev stiroporne torte za določeno priložnost. Materialov in cvetja, s katerim so tekmovalci dela- li, niso poznali. Tudi orodje so dobi- li na tekmovališču v Dioklecijanovih kleteh,« je o dogajanju povedala So- toškova, ki ni skrivala veselja ob dej- stvu, da so letos Slovenijo zastopale kar tri Zgornjesavinjčanke. MED SODNIKI SIMON OGRIZEK Slovenci smo imeli predstav- nika tudi med sodniki. Strokovne ocene je podeljeval Simon Ogrizek. Mednarodni sodnik in florist ni bil pristranski, saj so sodniki izdelke ocenjevali anonimno in niso prišli v stik s tekmovalci. Brigito Klinar letos čaka še eno pomembno tekmovanje. V Budim- pešti bo zastopala Slovenijo na olimpijadi poklicev Euroskills. Marija Šukalo Slovenijo so na mednarodnem tekmovanju v Splitu zastopale kar tri Zgornjesavinjčanke (od leve): mentorica Anja Sotošek, tekmovalka Brigita Klinar in pomočnica Tina Maurič. (Fotodokumentacija: Sotošek) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 12 Ljudje in dogodki, Oglasi Ivan Rigelnik, p. d. Rastočki Ivan, bo ostal zapisan v zgodovino Rastk in Ljubnega ob Savinji kot zelo dober poznavalec različnih del in opravil na zemlji in v gozdu. Zapustil je bogato etnografsko dediščino, ki jo je ohra- V SPOMIN Ivan Rigelnik – Rastočki 1930-2018 PREDAVANJE: BOLEČINE V HRBTENICI Večina aktivnega prebivalstva se občasno srečuje z bolečinami Tanja Giuliatti Devinić ima veliko izkušenj glede bolečin v hrbtenici, saj se na Ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer skrbi za prakso srednješolcev medicinske stroke, z le-temi redno srečuje. (Foto: ŠMS) Na gornjegrajski šoli je o bole- činah v hrbtenici predavala Tanja Giuliatti Davinić. Poudarek je dala razlogom, zaradi katerih do težav in bolečin pride in kako si poma- gati ob bolečinah. POGOSTE TEŽAVE Bolečine v hrbtenici pri številnih ljudeh povzročajo težave občasno ali stalno v manjši ali v večji me- ri. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi prej ali slej zabolelo v križu, manj po- gosto v vratni hrbtenici. Statistike kažejo, da približno 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdrav- niško pomoč zaradi bolečin v kri- žu, je povedala Giuliatti Daviniće- va. Vzrokov za pogoste bolečine v križu in vratu je mnogo, vendar so najpogostejši vzrok spremembe v medvretenčni ploščici in posledice teh sprememb. SAMOPOMOČ ALI OBISK ZDRAVNIKA Do bolečin v križu najpogoste- je pride zaradi nepravilnega dvi- govanja bremen ali nenadnega, nepravilnega giba. Bolečino po nasvetu predavateljice najprej poskusimo omiliti s počitkom ter gretjem ali hlajenjem boleče- ga mesta, po potrebi z jemanjem sredstev proti bolečinam, ki učin- kujejo tudi protivnetno. V kolikor bolečina ne preneha, je potreben obisk zdravnika. Za zdravo hrbtenico lahko naj- več naredimo, da vzdržujemo pra- vo telesno težo, pazimo na pravil- no držo telesa, pravilno dvigujemo bremena in smo pozorni na pravil- no sedenje. Prisotnim je predava- teljica pokazala tudi, kako pravil- no vstajati s postelje, kako sede- ti, vsem je razdelila brošure z vaja- mi za hrbtenico in odgovarjala na vprašanja. ŠMS Kot sedemnajstletnik je nato dobil delo pri Gozdni upravi in od tedaj dalje je bil samosto- jen vlcer. Najprej delavec na riži, kasneje rižmoj- ster je dal skozi vse, kar se je v tedanjem ča- su smatralo za mojstrstvo tega nevarnega pokli- ca. Po njem se je prenašalo znanje na mladi rod. Kasneje je delal na žičnicah, tudi še pri spra- vilu lesa na rižah, nato pa je postal rudar v ru- dniku v Mežici. Ko je spoznal svojo izbranko Tončko Tostovršnik, sta se jima rodili dve hčeri. Nekaj časa so živeli in delali na zgornji Detmar- jevi kmetiji, kmalu za tem pa sta si postavila svoj novi dom v Rastkah. Ivan je ob šolanju postal le- sni manipulant (prevzemnik lesa), to delo pa je opravljal vse do upokojitve v letu 1987 . Jože Hudej Juvaničnik iz Tera, ki je tudi sam vl- cer in cimerman ter spremlja vse v zvezi z de- lom v gozdu in na rižah, je o Rastočkem Ivanu pripravil zapise, ki pričajo o lastnostih izjemne- ga človeka: »V Vrbju na Ljubnem je za etno pri- reditev Flosarski bal omogočil s svojim znanjem in delom narediti kar tri riže v različnih obdobjih, ena je postavljena še danes kot etnografski sim- bol tukajšnjega vlcerstva in nekdanjega spravi- la lesa po rižah.« Jože Miklavc njal in ustvarjal sam in z drugimi. Svoje zna- nje je prenašal na druge, predvsem nekdanje vlcerje. Pri Turističnemu društvu Naš kraj, pri prire- diteljih flosarskih povork in med svojimi kole- gi bo ostal zapisan kot prvi in visoko spoštova- ni rižmojster. Za svoje delo in poslanstvo je pre- jel različna priznanja, tudi srebrno priznanje Ob- čine Ljubno. Ob mami samohranilki je doživljal trdo mla- dost, v skromnosti je zrasel v pravi dren in že kot 10-letni fantič nosil cveke (lesene kline) na riže po bližnjih hribih, kjer so vlcerji postavljali lese- ne drče in spravljali les v dolino. Tako si je že iz mladosti naprej služil kruh. Pri enajstih letih je poprijel pri kmetu Jezerni- ku v Teru za lažja kmečka opravila, poleti je pa- sel živino, v zimskem času pa je del te živine tudi krmil. V vojnem času, ko so okrog Jezernice pri- tiskali nemški vojaki, je občutil bridkosti tedanje okupacije in številne nevarnosti, tudi smrt Jezer- nikove mame, ki so jo Nemci ustrelili na njenem domu. Za tem je zamenjal to domačijo, ki mu je bila kot lasten dom, za Furlančevo kmetijo v Pla- nini, kjer se je naučil vseh kmečkih in gozdar- skih del. PREPOVED Prepovedujem približevanje na lastnini Goltnik: Suho- veršnikom, Glušičem, Čretnikom, Završnikom, Gosteč- nikom, Portom, Sedovškom, Remenikom, Acmanom, Klančnikom, Emeršičem, Brinovcem, Rosensteinom, Bez- jakom, Herčkom. Alojzija Goltnik, Brezje 57 , Mozirje Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Kmečko knjigovodstvo nekoč Šmihel nad Mozirjem leta 1938. Lovro Goličnik o Podgolčanih Šmihelski kronist Lovro Goličnik je marsi- kaj zanimivega zapisal in tako ohranil pretek- lost pred pozabo. Po njegovih navedbah so ljud- je pod Goltmi živeli že veliko prej, preden je bila zgrajena cerkev sv. Mihaela, zato se niso imeno- vali Šmihelčani. Dolinci oziroma ljudje, ki so ži- veli v dolini, so jim pravili Podgolčani. KO ŠE NI BILO ŠMIHELA Tudi Franc Praprotnik v kroniki trga Mozirje na- vaja Golčko planino. Šmihelski župnik Franc Ma- ronšek je v vprašalnik dr. Gotha, graškega to- pografa in profesorja, vpisal leta 1843, da nosijo Podgolčani takšno in takšno obleko. Tako je skle- pati, da so nekoč ljudi pod Goltmi tako imenova- li, pozneje pa so izraz zaradi župnijskega patrona spremenili in vas poimenovali Šmihel (sv. Mihael). 41 LET OD ZAČETKA GRADNJE DO POSVETITVE CERKVE Da je kraj že od davna poseljen, pričajo tudi izkopanine. Ignac Orožen je zapisal, da so sod- nik in svetniki Celja 15. avgusta 1599 na pro- šnjo mozirskih župnijskih mož odobrili gradnjo cerkve sv. Mihaela vključno s pokopališčem. Da- lje navaja točne mere zemljišča v korakih, ki naj služi za gradnjo oziroma za pokopališče. Po navedbah Goličnika so s pripravami za gradnjo cerkve začeli leta 1590, nato pa je delo le počasi napredovalo. Gradbeni kamen so do- važali z ruševin gradu nad Gregorcem. Cerkev so posvetili 16. decembra 1631. Prvotno zgradbo so tekom časa večkrat prezidali in dozidali. Cer- kev je imela do leta 1869 lesen strop, takrat pa so jo obokali. Cerkveni stolp v sedanji podobi je bil zgrajen leta 1751. Leta 1903 je Ivan Fantoni op- ravil poslikavo cerkve, orgle pa je leta 1908 izde- lal Ivan Naraks iz Petrovč. ZVONOVI IN NJIH USODA Zvonove so nabavili med leti 1732 in 1845 v teži od 700 do 1.800 kg. V gornji lini je domo- val navček ali, kakor pravijo Šmihelčani, »cin- gieter«. Ti zvonovi so nato postali žrtev prve svetovne vojne, tudi bakrena streha na zvo- niku je bila zamenjana za navadno pločevi- nasto. Po prvi svetovni vojni so nabavili nove zvonove, ki so uspešno preživeli drugo sve- tovno vojno. DRUGAČNA PODOBA PROSTORA PRED CERKVIJO Nekoč je stala mežnarija med sedanjo in žu- pniščem, a so jo podrli in zgradili novo na mes- tu, kjer je danes gostilna. V njej je bilo stanova- nje za organista, ta pa je imel v najemu tudi go- stilno, ki je bila sicer v lasti župnišča. Tudi se- danje župnišče ni prvotno, slednje je stalo nižje, sedanje pa je bilo zgrajeno leta 1854. Nekoč je prostor pred cerkvijo krasilo veliko lepih lip, tam je bila tudi lepa kapelica. Ta podoba se je kasne- je bistveno spremenila, ko so večino lip podrli in postavili novo kapelico. V naši dolini so bili kmetje že od nekdaj med naprednimi. Čeprav je bil ta predel slovenske dežele pre- cej zemljepisno zaprt in je bilo luč- ko ter še posebej solčavsko obmo- čje pozno povezano s cestami, so ljudje ves čas iskali boljše možnos- ti za preživetje. Mnogi so se s tre- buhom za kruhom podali v tuje de- žele, nekateri so trgovali z lesom, drugi so splavarili, skratka, ljudje iz doline so po svetu iskali priložnos- ti in izkušnje, ki so jih nato prina- šali domov. PRESENETLJIVI PRIMERI KMEČKE MODROSTI V šolah prejšnjega stoletja se je le malo poučevalo računstvo, šte- vilni prebivalci hribovskih predelov pa sploh niso mogli obiskovati šo- le. Kljub temu najdemo prav prese- netljive primere kmečke modros- ti, iznajdljivosti in razumnosti. Ta- ko sem naletel tudi na nekaj izje- mnih primerov kmečkega knjigo- vodstva. SKRBNO GOSPODINJSKO KNJIGOVODSTVO PRAZNIKOVIH Zelo zanimiv primer je bil najden na nekdanji Praznikovi domačiji v Lačji vasi, ki dokazuje, da je go- spodinja Marija Praznik vodila ze- lo skrbno gospodinjsko knjigovod- stvo. Ti zapisi so zaradi raziskova- nja nekdanjih življenjskih in delov- nih razmer v dolini izrednega po- mena. V njih so cene blaga, ki so ga takrat kupovali. V isti hiši je že le- ta 1895 gospodar nastavil knjigo, v kateri so natančno opisani vsi po- slovni dogodki. Najdemo tudi ce- ne lesa in drugih pridelkov, dalje razne pogodbe, ki so bile nareje- ne za lesne kupčije, in podobno. Vsekakor je takšna knjiga drago- cen zapis za raziskovalca. MIKEKOVI ZAPISI VEČ OD KNJIGOVODSTVA Zalo zanimivi so tudi zapi- si nekdanjega mozirskega žu- pana in naprednega gospodar- ja Valentina Mikeka. Posestvo na Lepi Njivi je prevzel leta 1919 od svojih staršev. Takoj po tem, ko je pričel gospodariti na kme- tiji, je nastavil svoje knjigovod- stvo in je po mesecih zaključe- val dnevne izdatke in prejemke, pod posebnim poglavjem »zapi- snik« pa je zapisoval dnevne do- godke, vreme, opravila in druge pomembne stvari. DRAGOCENI PODATKI ZA PROUČEVANJE RAZMER Če pogledamo knjigo za obdob- je od 1934 do 1946, najdemo tudi nekatere zanimive zapiske iz voj- nega časa. Na prvi strani te knjige je zapisal svoj rodovnik in nekatere podatke o svojih poslopjih. Dosle- dno je zapisal vse izdatke, tako je iz zapisov mogoče razbrati vse ce- ne po letih, ko je knjigo vodil. Prav ta gibanja in zapisane pla- če hlapcu in dekli so zanimiv po- datek za proučevanje življenjskih razmer kmečkih poslov. Iz zapisa- nih opravil lahko razberemo takra- tne setvene navade in pridelke. In morda še ta podrobnost: Valentin Mikek je dosledno uporabljal slo- venska imena mesecev, kot so lis- topad, vinotok, rožnik itd. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 14 Ljudje in dogodki, Organizacije RAZSTAVA RADOVANA WEISSA Iz številnih vrst lesa številni izdelki V soboto, 12. maja, bo odprtje razstave unikatnih lesenih izdel- kov, ki so skoraj leto dni nastaja- li pod rokami Radovana Weissa iz Okonine. Okrog 480 predmetov: skled, orodja, vsakdanjih pripo- močkov in še česa, bo razstavlje- nih na Weissovi domačiji v Okonini. Svoj prostor bodo dobile tudi vezi- lje društva Toplica iz Okonine in Ja- ni Štiglic, ki bo razstavil igre iz lesa. ŠMS DRUŠTVO TOPLICA Za tekmovanje bodo nastali posebni izdelki V oktobru bo v Velenju 5. Med- narodni festival vezenja, na kate- rem bodo drugič sodelovale vezi- lje Toplice, Društva podeželskih že- na Ljubno. Ko so prvič sodelovale v tekmovalnem delu, so po bese- dah predsednice društva Marga- rete Atelšek videle, da se s svojim delom brez težav kosajo z drugimi udeleženkami. V prazničnih dneh so se družile in istočasno izbirale materiale, vzorce ter niti, ki jih bo- do potrebovale za izdelke, ki jih bo- do razstavile. Letošnja tema tekmovanja bo- do vezene blazine. Topličanke so si najprej ogledale številne revi- je in si iskale primerne vzorce. Ker obstaja veliko načinov roč- nega vezenja, so se odločile, da se bodo za to priložnost nauči- le tudi kaj novega in preizkusile različne materiale. Glede na nji- hovo dosedanje znanje bodo iz- delki, namenjeni za razstavo in tekmovanje, zagotovo nekaj po- sebnega. ŠMS RAZSTAVA TULIPANOV V MOZIRSKEM GAJU Organizatorjem tokrat streglo vreme, park privabil okoli 10.000 obiskovalcev Mozirski gaj je letos svoja vrata odprl že v začetku aprila. Več 100 tisoč tulipanov je ob lepem vreme- nu hitro bodlo iz posajenih gredic in obetalo pisano razstavo, katere vrhunec je bil tudi letos med dne- vom upora in 1. majem. V tem času je park obiskalo okoli 10.000 obi- skovalcev. ZELO UGODNI POGOJI ZA RAZSTAVO V 40. letu od ustanovitve Gaja je v parku obiskovalce čakalo tu- di sončno vreme, naklonjeno orga- nizatorjem razstave, članom Eko- loško hortikulturnemu društvu, ki ga vodi Darko Bele. Ob tem času je doslej kar preveč prireditev že izzvenelo v prazno zavoljo dežja, predlani celo snega, ki je gredice prekril z debelo odejo. CVETELO VEČ TISOČ TULIPANOV MOZIRSKI GAJ Ob vstopu v park cvetja je obi- skovalce najprej pozdravila veli- ka greda tulipanov Mozirski gaj, ki so bili vzgojeni in rastejo samo tu. Urejeni travniki, obrezano drev- je in grmičevje so dodatna privlač- nost tega prostora. Gredice pa so kar pokale od cvetov. NOVOST OTROŠKI ZAČARANI VRT Ob obletnici so se upravljav- ci odločili, da storijo čim več za najmlajše obiskovalce. Kot novost so postavili otroški začarani vrt, vrsto majhnih lesenih hišk, v kate- rih živijo fantazijska bitja. Hiške so Tulipani so v času razstave gredice zapolnili do zadnjega kotička. V kmečki hiši je bila razstava plazilcev, med njimi so bile številne želve. Obiskovalce parka je pozdravil prikupen in prijazen minionček. tako majne, da odrasli vanje nima- jo vstopa, otroci pa v njih odkrivajo skrite kotičke. LETOS POUDAREK NA ŽELVAH Skozi park so se sprehajali ju- naki risanih filmov, ki so pozdrav- ljali obiskovalce in se ob njih foto- grafirali. Člani društva Bioexo so v kmečki hiši uredili razstavo plazil- cev. Ob kuščarjih, kačah in podob- nem je bil letos poudarek na žel- vah. MOZIRSKI GAJ OHRANJA PRIVLAČNOST TUDI SEDAJ Kljub temu da bodo tulipani v parih dnevih odcveteli, park s tem ne bo izgubil privlačnosti. Odcve- tele rože bodo hitro nadomesti- le druge, ki bodo prav tako ode- le prostor v pisane barve, v mir in tišino, ki jo bo paralo zgolj ptičje žvrgolenje. Že sedaj pa cvetijo ro- dodendroni in azaleje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 15 Organizacije, Ljudje in dogodki POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO Potrebno je vzpostaviti pogoje za dostojno življenje vseh državljanov Ob spomeniku padlim borcev se je zbralo veliko število pohodnikov z nazarske in vranske strani. Praznik dela v nazarski občini že vrsto let obeležujejo s pohodom prijateljstva na Čreto. Tega pripravi kokarska krajevna skupnost ob po- moči domačih društev. Tudi letos so na pot krenili številni udeležen- ci. Na Čreti so se zbrali ob spome- niku padlim borcem XIII. slovenske narodnoosvobodilne brigade Mir- ka Bračiča na slovesnosti v počas- titev 1. maja. ŽUPAN SPOMNIL NA PADLE Pozdravne besede sta jim na- menila župana Nazarij in Vranske- ga, Matej Pečovnik in Franc Sušnik. Pečovnik je spomnil na padle v drugi svetovni vojni na Čreti in na pridobitve osamosvojitvene voj- ne – samostojne države. »Ali smo po tolikih letih osamosvojitve za- dovoljni s svojo državo, pa ve vsak sam,« je med drugim dejal Pečov- nik, prepričan, da je v Sloveniji pot- rebno vzpostaviti pogoje za dostoj- no življenje vseh državljanov. DELO MORA BITI TEMELJ SOCIALNE VARNOSTI Sušnik je dejal, da mora sreče- vanje ljudi na Čreti, tako z vran- ske kot nazarske strani, ostati stalnica. Praznik dela je po nje- govem mnenju priložnost, da se spregovori o delavskih pra- vicah. »Delo mora biti edini te- melj socialne varnosti in mora biti vrednota, ki je ne more na- domestiti nobena socialna pod- pora, pomoč ali solidarnost,« je med drugim povedal. PO SLOVESNOSTI DRUŽENJE NA FARBANCI Kulturni program so oblikova- li učenci podružnične osnovne šo- le Šmartno ob Dreti in moška vo- kalna skupina kokarske krajevne skupnosti. Po spominski slovesno- sti so pohodniki odšli do planinske koče Farbance, kjer so nadaljevali z druženjem. Tekst in foto: Marija Šukalo PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE NA GOLTEH V hotelu koncert Ive Stanič z bendom Priznana slovenska jazz pevka Iva Stanič je zapela ob spremljavi benda v hotelu Golte. V organizaciji hotela Golte in v sodelovanju z Mozirsko kočo, pla- ninskima postojankama pri Treh plotih in Žlajferju ter pri začas- nem bifeju JerNejc Moravček pri Alpskem vrtu so na Golteh priredi- li prvomajsko praznovanje kot sku- pek dogodkov, ki je privabil več sto obiskovalcev, predvsem rekreativ- nih planincev. Več kot 150 ljudi so prepeljali z gondolsko vzpenjačo, preostali so prišli peš ali z več kot sto avtomobili. Kakšnih 120 se jih je zbralo v »Muldi«, kjer je mozirski župnik Aleksander Koren daroval mašo pri kapelici Jezusa Dobrega pastirja v čast godovniku Jožefu delavcu in vsem delovnim ljudem. VSEPOVSOD HRANA ZA DUŠO IN TELO Ob ponudbi glasbene zabave na štirih lokacijah se je med Mozir- sko kočo, Petelinjekom, Starimi sta- ni, Tremi ploti, Medvedjakom in ho- telom sprehodila številna množica. Pri Žlajfarju, kjer so ponudili zastonj golaž, je nastopil ansambel Vtis. Na Treh plotih je bila ponudba na žaru, pri Mozirski koči bograč in mesna rolada mojstra kuhalnice Janija Orla. Pri Alpskem vrtu je zaigral ansam- bel Kratek stik in v hotelu zapela Iva Stanič ob spremljavi benda. ZA VSAKEGA NEKAJ, ZA VSE DOBER OBČUTEK OB PRAZNIKU DELA Vsi so prišli na svoj račun, tudi gostinci, a še največ so imeli od sprehodov planinci in ljubitelji na- rave, saj je za skopnelim snegom planino prekrila odeja večbarvne- ga teloha, pomladnega žafrana in vijoličnega dišečega volčina. Tu- di zvončkov ob manjših zaplatah snega in druge pozno razcvetele podrasti ni manjkalo. V hotelu so pripravili animacij- ske igre za najmlajše, pestro ku- linarično ponudbo in že omenje- ni popoldanski koncert popularne pevke z izjemnimi glasbeniki. Do- kazali so, da s poletno ponudbo in številnimi napovedanimi prire- ditvami mislijo resno, ljudem pa je bil to lep napotek za sproščanje ob koncih tedna in v obdobju poletnih dopustov. Tekst in foto: Jože Miklavc Ansambel Kratek stik je nastopil pri Alpskem vrtu. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 16 Ljudje in dogodki, Organizacije PRVOMAJSKA BUDNICA DONELA PO CELI DOLINI Godba Zgornje Savinjske doline na praznik dela ne počiva Prvomajska budnica Godbe Zgornje Savinjske doline je donela po celi dolini, s tradicionalnim igranjem so se ustavili tudi v Bočni. Zgornjesavinjska godba prvomajsko budnico izvaja od leta 1976 in tudi letos ni bilo nič druga- če. Ob 6. uri zjutraj so pričeli z igranjem v Mozirju in nato nadaljevali po posameznih občinah vse do Solčave. Od tam so krenili v Gornji Grad, kjer so se ustavili tudi pri centru starejših. Godbeni- ki so pot nadaljevali po Zadrečki dolini in z igra- njem zaključili v Mozirju. Pravijo, da so povsod lepo sprejeti, marsikje jih tudi pogostijo. Pos- lanstva in tradicije budnice se dobro zavedajo, saj se člani godbenega ansambla dogodka ude- ležijo v velikem številu. PRED NJIMI PESTRA POMLAD V maju za godbenike ni počitka. V polnem te- ku so priprave na 38. državno tekmovanje slo- venskih godb na 1. težavnostni stopnji, ki bo 19. maja na Jesenicah. Obenem tam poteka 6. med- narodno tekmovanje pihalnih orkestrov v kon- certnem programu »IMC 2018«, ki se ga bodo prav tako udeležili. KONCERT OB 700-LETNICI TRŠKIH PRAVIC Sledile bodo priprave na koncert ob 700-le- tnici trških pravic v Mozirju. 60-članska Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Toma- ža Podlesnika bo dogodek obeležila 23. junija na Mozirskem trgu skupaj z gosti, ansamblom Šta- jerskih 7 . Tekst in foto: Barbara Rozoničnik OKONINA Drevo postalo poseben mlaj Na glavo postavljen mlaj v Okonini privlači poglede številnih, ki se vozijo mimo. Okoninski mladinci so letos pred praznikom dela postavili prav poseben mlaj. Le-ta je posle- dica lanskoletnega vetroloma. Postavljen je na glavo, tako da so vidne ohranjene korenine dre- vesa, ki ga je podrl orkanski veter. Na mlaj so postavili manjšo jelko, ki so jo okrasili s sloven- sko zastavo. Tak prav gotovo privablja številne poglede. Postavljanje mlaja so združili s fantov- ščino enega od okoninskih fantov. Tekst in foto: ŠMS KRESOVANJE V MOZIRJU Športniki pogreli in okrepčali zbrane Ob kresu v Mozirju se je zbralo lepo število občanov. (Foto: Benjamin Kanjir) V Mozirju pred prvim majem tradicionalno vsako leto zagori kres, ki ga pripravijo člani tam- kajšnjega športnega društva. Tako je bilo tudi letos, na druženju pa se je zbralo precejšnje šte- vilo občanov. Obiskovalci so prihajali na prizorišče ob Sa- vinji in do prižiga kresa napolnili Lukno in se- dišča okoli nje. Zbrane je nagovoril predse- dnik društva organizatorjev Robert Klemenak. Spomnil je na bogato tradicijo prižiganja kre- sov pred praznikom dela. V časih, ko so se de- lavci borili za osnovne pravice, je bil praznik svetla točka in dan, ko so na glas spregovorili o svojih težavah. Delavci pa so tudi dandanes vse bolj izkoriščani za interese posameznikov. Praznik je zato čas, da se na težave vsaj malo pozabi, da prideta v ospredje druženje in dob- ra volja. Ob ognjenih zubljih kresa, ki so greli hladno noč, so se zbrani pogostili z golažem izpod ku- halnice Vinka Tevča. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 17 Organizacije, Ljudje in dogodki KRESOVANJE NA LAZAH Praznik je čas, ko se lahko posvetimo družini in prijateljem Na kresovanju na Lazah se s taborniki srečajo vaščani in okoličani. (Foto: Marija Šukalo) Na predvečer praznika dela so po dolini za- goreli kresovi. Tudi na tabornem prostoru na La- zah so ob ognju pripravili prijateljsko pomenko- vanje in kulturni program. Organizacija dogodka je bila v domeni Društva tabornikov Rod Soto- čje Nazarje. O kresovih, prazniku dela, domolju- bju in pomladi so skozi pesem spregovorili otro- ci POŠ Šmartno ob Dreti z mentorico Lidijo Sla- pnik Fedran. Za glasbo sta poskrbela harmoni- karja Amadej Kolenc in Mark Sovinšek. Pozdravne besede je obiskovalcem name- nil župan občine Nazarje Matej Pečovnik. V go- voru je med drugim dejal, da mora delo osta- ti vrednota, ki jo bodo spoštovali vsi. A tako, kot so se ljudje v preteklosti borili za svoje delavske pravice, se morajo tudi danes. »Naj bo praznik tudi čas, ko se lahko posvetimo družini in druže- nju s prijatelji,« je še povedal. Marija Šukalo SLOVENSKI POZDRAV, DRUŽINA POJE V finalno oddajo odhajajo sestre Lamprečnik Sestre Lamprečnik so zapele pesem posvečeno mami in očetu. (Fotodokumentacija RTV SLO) V tokratni sezoni oddaje Slovenski pozdrav na nacionalni televiziji močan pečat puščajo odlič- ni pevci Zgornje Savinjske doline. V polfinalni oddaji sta se pomerila dva družinska pevska se- stava iz naše doline, sestre Lamprečnik iz Spo- dnjih Kraš in sestre Čerček iz Solčave. Ponovno smo bili priča predstavitvi obeh dru- žin in krajev, od koder dekleta prihajajo. Sestre Čerček so se predstavile z Venčkom ljubezenskih pesmi ansambla Veseli svatje, sestre Lamprečnik pa so zapele pesem posvečeno mami in očetu za vse, kar sta storila zanje. Kot običajno so o napre- dovanju odločali nastopajoči ansambli v oddaji. Več glasov so namenili sestram Lamprečnik. Barbara Rozoničnik OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Pohod v Borseko z veliko simbolike Udeleženci pohoda pri spominskem obeležju na Borsečnikovi domačiji, ki ga je pred leti postavilo veteransko združenje. (Foto: Urška Selišnik) Območno združenje veteranov vojne za Slo- venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v soboto, 21. aprila, tretje leto zapored pripravilo pohod v Borseko do kmetije Borsečnik v Polja- nah nad Rečico, kjer je bila leta 1990 tajna lo- kacija orožja takratnega oddelka za ljudsko ob- rambo in oddelka za zveze. Veterani so na letoš- nji pohod povabili tudi svoje »boljše polovice«. DEJANJE POLNO SIMBOLIKE Pohodnike, ki so se na pot podali od kmetije Tiršek, je na cilju pozdravil predsednik veteran- skega združenja Maks Slatinšek in v svojem go- voru dejal, da dejanje, v spomin katerega prire- jajo pohod, nosi v sebi veliko simbolike. Ne sa- mo podobo upora proti grožnjam in nadvladi nad slovenskim narodom, ampak tudi ugotovi- tev, da ničesar, kar nam je uspelo v procesu osa- mosvajanja, ne bi mogli doseči brez medseboj- nega sodelovanja. ŽUPAN SE JE ZAHVALIL GOSPODARJU Udeležence pohoda je nagovoril tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je iz- postavil pomen druženja, ki ga je v današnjih časih vse premalo. Zahvalil se je gospodarju Pe- tru Brezovniku, ki je v prelomnih in negotovih časih sprejel v hrambo orožje in tako izpostavil sebe ter celotno družino. Druženje na cilju po- hoda so veterani letos popestrili s streljanjem z zračno puško. Franci Kotnik Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 18 Kultura MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE S FESTIVALA V BELGIJI S PRVO NAGRADO V SVOJI KATEGORIJI Katja Gruber: »Uspel nam je vrhunski nastop, v katerem so pevci pokazali veliko zrelosti« Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vod- stvom zborovodkinje Katje Gruber se je zadnje dni aprila mudil na zborovskem festivalu v dalj- nem Neerpeltu v Belgiji. Bienalni festival je v 66 letih obstoja pridobil sloves največjega evrop- skega tekmovanja za otroške in mladinske zbo- re do 24. leta. Je tekmovalnega značaja, letos pa sta se ga udeležila 102 zbora, v katerih je prepe- valo okrog 3.000 mladih pevcev iz 23 držav. Tek- movalni program je potekal tri dni, zbori pa so bili razdeljeni po kategorijah. MPZ OŠ Nazarje je uspel še en skoraj neverjeten podvig, v svoji ka- tegoriji so osvojili prvo nagrado. OD IDEJE DO REALIZACIJE PROJEKTA »Za festival v Neerpeltu sem slišala že pred mnogimi leti, saj so se ga udeleževali najodlič- nejši slovenski izbori, a zdel se mi je nedoseg- ljiv. Leta 2013 me je na tekmovanju v Bratisla- vi presenetil eden od žirantov, ki je namignil, da smo kot zbor zreli, da nastopimo v Neerpeltu,« opisuje Gruberjeva, kako je pričela rasti zamisel o projektu. Od takrat sta z ravnateljico OŠ Nazarje Ve- sno Lešnik, ki zbor spremlja praktično povsod, na tihem preračunavali vsaka svojo valuto: Gru- berjeva pevske sposobnosti pevcev, Lešnikova pa finančne možnosti. Ker pa zborovodkinja ni- česar ne prepusti naključju, si je festival v Ne- erpeltu že leta 2016 po bliže ogledala in se sez- nanila s programskimi in izvedbenimi zahteva- mi. Pravi, da se je vrnila opogumljena in spreje- ta je bila odločitev, da bo leto 2018 tisto »ta pra- vo«, in očitno je bilo res tako. OB NATRPANEM PROGRAMU, ČASA ZA DOMOTOŽJE NI BILO Tekmovanje ni le merjenje moči med zbori, ampak druženje in spoznavanje različnih kul- tur. Mestece Neerpelt, ki je malo manjše od Ve- lenja, je v dneh festivala povsem podrejeno pev- skemu dogajanju. Vsaka hiša ima izobešeno fe- Katja Gruber: »Lahko zatrdim, da je zbor z udeležbo na tekmovanju dosegel vsa moja pričako- vanja. Z nastopom se mi je uresničila dol- goletna želja, da vsaj eno generacijo pev- cev privedem do te stopnje, da bo dirigi- ranje zboru en sam užitek. No, morda bi po strokovni plati lahko še kaj izboljšali, a »kemija« med menoj in pevci je bila tok- rat res čarobna. Mislim, da Neerpelta ne bodo nikoli pozabili.« stivalsko zastavo, okna so polepljena s plakati, center mesta vsako popoldne zaprejo za pro- met, saj se tam odvijajo parade zborov, župan mesta prireja sprejeme za udeležence. Prvi ve- čer so se vsi udeleženci festivala zbrali na sve- čani otvoritvi, kjer je bilo slišati tudi slovenski pozdrav. Nazarski pevci so bivali v mobilnih hi- šicah v počitniškem naselju, se udeležili prire- ditve Okusi Neerpelta ob igranju lokalnih sku- pin in koncertirali v bližnjem mestu Zonhoven. Na tekmovalno nedeljo pa je vse potekalo s sve- tlobno hitrostjo vse do svečane razglasitve re- zultatov. MPZ OŠ NAZARJE SODI V ZLATI MEDNARODNI NIVO Tekmovanje zborom ne razkriva osvojenih točk, ampak nivo, ki so ga osvojili. Prvo nagra- do lahko osvoji več zborov, predstavlja pa neka- kšen zlati mednarodni nivo. Zbore razdelijo v ka- tegorije po starosti in nato v nivoje, ki jih ozna- čijo z zlatom, srebrom in bronom. Najodličnejši zbori lahko osvojijo še posebno pohvalo »cum lauda« ali še več »summa cum lauda«, ki že tri festivale ni bila podeljena. »Na osvojeno prvo nagrado smo več kot po- nosni. Uspel nam je vrhunski nastop, v katerem so se pevci izjemno povezali in pokazali veliko mero muzikalnosti in pevske zrelosti,« še doda- ja Gruberjeva. PEVSKE IN ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE Pevske priprave so potekale skozi vse šolsko leto. Program je bil podoben kot na državnem tek- movanju v Zagorju ob Savi, dodali so le še nekaj lažjih pesmi za spremljevalni koncert. Prav tako ali pa še bolj zahtevne so bile priprave po orga- nizacijski plati. Prijavili so se na javni razpis JSKD, kjer lahko konkurirajo zbori z visokimi državnimi dosežki in pridobili nepovratna sredstva. Ker pa taka turneja presega šolski standard, so priskoči- li na pomoč sponzorji, z denarnim prispevkom pa so sodelovati tudi starši pevcev. PRED POLETJEM ŠE NE BO POČITKA MPZ OŠ Nazarje z Gruberjevo na čelu je z ve- seljem sprejel ponudbo Radia Slovenija za šti- ri snemalne ure trenutnega pevskega sporeda. Konec maja bodo pripravili letni koncert vseh šolskih zborov, da se pokažejo tudi mlajši pev- ci, ki bodo krojili pevsko zgodbo naslednjih let. »Ni me strah, da bi ne imela dovolj pevcev za kakovosten zbor. Vidim, da je dobra pesem neusahljiv magnet. Želim, da bi na šoli še nap- rej znali usklajevati vse dejavnosti tako, da bo- do zbori lahko delovali in aktivno sodelovali pri vseh kulturnih dogodkih v lokalni skupnosti. Hvala vsem, ki nam pomagate in nas spodbuja- te, vodstvu šole, staršem in sponzorjem,« je za- ključila zborovodkinja prvonagrajenega zbora. Barbara Rozoničnik Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje je na največjem evropskem tekmovanju za otroške in mladinske zbore v Neerpeltu v Belgiji v svoji kategoriji osvojil prvo nagrado. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 19 Kultura MEDNARODNO TEKMOVANJE GIOVANI TALENTI Učenke Glasbene šole Nazarje svoje znanje in talent pokazale v italijanski Gorici Flavtistka Larisa Kotnik je v svoji kategoriji prejela 1. nagrado. (Fotodokumentacija LK) V Gorici sta odlično nastopili flavtistki Tara Nadlučnik in Lara Slapnik (spredaj od leve), prav tako z odličnim dosežkom se lahko pohvali Trio DaViZa, ki ga sestavljajo flavtistki Daša Urlep (zadaj desno) in Vita Purnat (na sosednji sliki) ter pianistka Zala Paulina Brišnik (zadaj levo). (Foto: BR, fotodokumentacija VP) Od 26. do 29. aprila je v Gorici v Italiji potekalo mednarodno tek- movanje mladih talentov. Tekmo- vanja sta se udeležili posamezno dve učenki flavte ter komorna sku- pina Trio DaViZa. DOBRA BERA ODLIČNIH UVRSTITEV Tekmovanje, katerega namen je promovirati in širiti glasbe- no umetnost, je namenjeno mla- dim glasbenikom do 22. leta sta- rosti, potekalo pa je v treh sekci- jah in petih kategorijah. Lara Sla- pnik, flavta, je v II. sekciji, katego- riji A, dosegla 93 točk in s tem 1. nagrado in 1. mesto. Flavtistka Tara Nadlučnik je v II. sekciji, kategori- ja A, osvojila 87 točk in 2. nagrado. Zadnji dan tekmovanja je v di- sciplini komorne skupine Trio Da- ViZa, ki ga sestavljajo Daša Urlep in Vita Purnat, flavta, ter Zala Pau- lina Brišnik, klavir, za svoj nastop v III. sekciji, kategorija B, osvojil 93 točk, kar jim je prineslo 1. nag- rado in 2. mesto. Vse tekmoval- ke so nastopile pod mentorstvom Karin Garb. TUDI LARISA KOTNIK PREJELA 1. NAGRADO Glasbenega tekmovanja se je udeležila tudi dijakinja Larisa Kotnik iz Nazarij, ki je v disciplini pihala, kategorija D, prejela 1. nag- rado. Larisa obiskuje 2. letnik Gim- nazije Celje – Center, splošna smer, vzporedno pa se glasbeno izobra- ževanje na Glasbeni šoli Fran Ko- run Koželjski Velenje (umetniška gimnazija – glasbena smer, instru- ment flavta). Njen mentor je Jernej Marinšek. Barbara Rozoničnik Mentor Primož Zvir (drugi z leve) je z rezultati svojih učencev zadovoljen. (Fotodokumentacija PZ) 4. DRŽAVNO PRVENSTVO HARMONIKARJEV ZA POKAL CYRILLA DEMIANA V OLIMJU Gungl in Podkrižnikova zlata, srebro Bukšku in Ročniku Prvi vikend v maju so v Olimju odmevale diatonične harmonike. Odvijalo se je namreč 4. državno prvenstvo harmonikarjev za pokal Cyrilla Demiana. Organizator je bi- la Zveza diatonične harmonike Slo- venije. Tekmovalci so bili razvrščeni v pet skupin, najboljši iz vsake sku- pine so prejeli priznanja. Med 56 frajtonarji so bili tudi harmonikar- ji Primoža Zvira. Zlato plaketo sta osvojila Tanja Podkrižnik iz Primo- ža pri Ljubnem ob Savinji in Kle- men Gungl iz Maribora. S svojim nastopom sta si vsak v svoji sta- rostni kategoriji prislužila 96,1 toč- ke. Srebro sta si priigrala Jan Roč- nik iz Juvanja z 92,75 in Žiga Buk- šek iz Žetal z 91,5 točke. Mentor Zvir ni skrival zado- voljstva ob dobrem nastopu svo- jih učencev, obenem je poudaril, da je komisija ocenjevala korektno in zelo strogo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 20 Organizacije, Ljudje in dogodki KRESOVANJE V GORNJEM GRADU Veterani postavili zavidanja lep kres Priprava prvomajskega kresa je za člane Športnega društva Veterani prava delovna akcija. (Fotodokumentacija ŠD Veterani) V Gornjem Gradu je že leta obi- čaj, da ob nogometnem igrišču člani Športnega društva Veterani postavijo kres. Da so pravi vetera- ni pri postavljanju kresa, je že dol- go znano, prav tako je znan njihov golaž, ki ga dobijo obiskovalci kre- sovanja. Le-teh ni manjkalo, saj je bilo vreme prijetno in brez dežja. Med njimi je bilo tudi dosti otrok, ki so izkoristili igrišče in počitnice ter se zabavali. Požarno stražo so op- ravili domači gasilci. ŠMS IGRA NARAVE V SPODNJIH KRAŠAH Žrebiček brez kopita Na domačiji Pri Remicu v Spodnjih Krašah se je skotila ljubka žrebička, ki pa ji usoda ni ravno prizanesla. Na svet je namreč prišla brez zadnjega desnega kopita. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na domačiji Pri Remicu v Spo- dnjih Krašah so konji že od nekdaj pri hiši, pred dvema mesecem so bili spet priča veselemu dogodku, povrgla je kobila Mika. Lastnik Al- fonz Zupančič, vesel nove prido- bitve, pa je opazil, da z nogo male žrebičke ni vse, kot bi moralo biti. Šepala je in se ni mogla normalno opreti na zadnjo desno nogo. Po natančnem pregledu in ob obisku veterinarja so ugotovili ne- kaj precej nenavadnega, žrebička je prišla na svet brez enega kopita. Rejec pravi, da za kaj takega še ni slišal, kaj šele videl, prav tako pravi veterinar. Na mestu, kjer bi moralo biti kopito, se noga zaključi zgolj s kožo, ki sčasoma postaja vse bolj trda in uhojena. Kljub temu da žre- bička nekoliko šepa, sedaj že vese- lo teče po travniku za svojo mamo. Prav dolgo življenje pa se ji ven- OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic smo pod fotografijo pri članku Zanimiv obisk terapevtskih psičk napačno zapisali ime učiteljice. Pra- vilno je Martina in ne Zvonka Zakrajšek. Za napako se obema in bral- cem opravičujemo. IS LOGARSKA DOLINA Sivček je doskočil na svet Nekoliko zadržana oslica Sivka, ob njej pa osliček Sivček (foto: Jože Miklavc) Na kmetiji Francija Plesnika »Ki- tajca« v Logarski dolini že nekaj let nastaja manjša gorska kmeti- ja, kjer velik ljubitelj domačih ži- vali goji v glavnem kopitarje, so pred prvomajskimi prazniki doži- veli prijeten dogodek. Oslica Sivka je spravila na svet malega oslička Sivčka, ki je po besedah oskrbnika kmetije in konjarja dveh lipicancev ter treh rjavcev kar doskočil na vse štiri noge. Zdaj se ob zaupljivi ma- mi sproščeno sprehaja v njeni bli- žini, a se tudi kar pridruži mimoido- čim ljudem. Jože Miklavc darle ne obeta, saj zaradi okvarje- ne noge kakšnih obremenitev ne bo sposobna. Barbara Rozoničnik Po natančnem pregledu in ob obisku veterinarja so ugotovili nekaj precej nenavadnega, žrebička je prišla na svet brez enega kopita. (Foto: BR) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 21 Šport SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA NA PRIPRAVAH V MARIBORU V izbrani vrsti tudi Mozirjanka Katja Mihalinec Članice slovenske odbojkarske reprezentan- ce so se zbrale v Mariboru, kjer bodo opravile priprave na sredozemske igre. V izbrani vrsti, ki jo je pred lansko sezono prevzel italijanski stro- kovnjak Alessandro Chiappini, je tudi Mozirjan- ka Katja Mihalinec, članica kamniškega kluba Calcit Volley. ZAČETEK SEZONE Odbojkarice bodo sezono začele z nastopom na sredozemskih igrah, ki bodo konec junija po- tekale v španski Tarragoni. Nato jih čakajo kvali- fikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Te- ga bodo prihodnje leto skupaj gostile Turčija, Poljska, Madžarska in Slovaška. KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Slovenke bodo igrale v kvalifikacijski skupi- ni A, skupaj z Belgijo, Izraelom in Islandijo. Za uvod se bodo doma srečala z Izraelkami, obra- čun bo na sporedu 15. avgusta. Sledili bosta go- stovanji na Islandiji in v Belgiji ter domače sre- čanje z Belgijo, kvalifikacije pa se bodo s tek- mama proti Islandiji in Izraelu zaključile januar- ja prihodnje leto. Marija Šukalo STRELSKA TEKMA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE MOZIRJE Tekmovali strelci iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline V močni konkurenci je zmagal Marjan Prodnik (v sredini), drugi je bil Milan (desno) in tretji Aleks Ošep. (Fotodokumentacija SD Mozirje) Člani Strelskega društva Mozirje so v soboto, 28. aprila, organizirali tradicionalno tekmovanje s standardno zračno puško v počastitev občin- skega praznika občine Mozirje. Na tekmovanje so bili vabljeni strelci iz Zgornje Savinjske in Ša- leške doline. ZMAGAL MARJAN PRODNIK Tekmovanje se je odvijalo na mozirskem stre- lišču, ki se nahaja v kletnih prostorih športne dvorane v trškem jedru kraja. Za rezultat je štelo 20 strelov v 4 tarče, strelski nastop pa je bil ča- sovno omejen na 30 minut. V močni konkurenci je zmagal Solčavan Marjan Prodnik, drugi je bil Milan Hrovat iz SD Pesje, tretji pa še en Solča- van Aleks Ošep. NA STRELIŠČU ŠE VEDNO NEUSTREZNI POGOJI To je bilo letošnje edino tekmovanje v organi- zaciji mozirskega strelskega društva, saj se čla- ni soočajo z neustreznimi pogoji za treninge in tekmovanja na svojem strelišču. Roman Mežnar ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M. Tekaška delavnica Maratona Savinja uspela To ni bila edina aktivnost pred Mara- tonom Savinja, ki bo v nedeljo, 17. juni- ja. Na tekaško druženje vabljeni tudi v sredo, 23. maja, ob 19. uri na parkirišče pred Mozirski gaj, ko bo na vrsti skupin- ski ogled trase Maratona Savinja. Petnajst ljubiteljev teka je v telovadnici v Ljubiji preverjalo svojo tekaško pripravljenost. (Fotodokumentacija ŠD T.E.A.M.) V soboto, 5. maja, se je v organizaciji Marato- na Savinja odvijala tekaška delavnica. Petnajst ljubiteljev teka se je zbralo v telovadnici Špor- tnega društva T.E.A.M. v Ljubiji, kjer so preverja- li svojo tekaško pripravljenost. KAKO IZBOLJŠATI TEHNIKO TEKA Tekaški trener in soorganizator Maratona Sa- vinja Jaka Zajšek je tekačem s pomočjo video analize svetoval, kako izboljšati tehniko teka. Pokazal jim je tudi nekaj odličnih vaj, s kateri- mi bodo lahko izboljšali svoj tek. Poleg tega so dobili odlično priložnost za testiranje tekaške obutve, športne prehrane in napitkov. NAJ BO TEK UŽITEK IN SPROSTITEV Brezplačna delavnica je bila namenjena predvsem tekaškim začetnikom. Udeležili so se je tudi izkušeni tekači, ki so bili prav tako deležni koristnih informacij. Organizatorji Maratona Sa- vinja in Gorskega teka na Golte so z njo želeli prispevati k dvigu tekaške kulture. Boljša je te- kaška tehnika, lažje je teči in bolj se uživa v te- ku, ki lahko postane prava sprostitev. RČ Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 22 Šport, Pisma bralcev Resnica je le ena (SN 17, str. 2 in 27) Komaj sem obrnil prvi list SN, že je vame z njegove zgornje polovice »udarila« pod zgor- njesavinjskimi grbi narisana pest. In levo od nje sem prebral: Občankam in občanom vseh občin Zgornje Savinjske doline (verje- tno vsem skupaj, a tudi vsakomur posebej) čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prvem maju – prazniku dela. Kdo mi čestita ob teh praznikih, sicer ni navedeno, toda gle- de na grbe si upam sklepati, da ljudje iz vseh zgornjesavinjskih občin. Koliko posamezni- kov, ne bi hotel ugibati. Poskušam pa ugibati, zakaj sploh, saj se nikoli niti nisem imel pri- like boriti proti kakemu okupatorju. Leta 1991 nisem bil vpoklican, na svoje pa tudi nisem imel prilike ukrepati, saj je bilo, hvala Bogu, jugo avanture hitro konec. Ja, ja, kaj pa če je mišljen domači okupa- tor? To bo, to, nedvomno. Čestitate mi torej več kot očitno, ker se, kolikor se le da in kadar se le da, v SN borim proti krivicam v državi, proti tistim, ki bogatijo na naš račun. A to še ni najhuje. Mesece in celo precej čez leto dni je treba čakati na specialistične preglede, ker zanje ni plačnika. Naš denar, ki ga za to pre- ventivno plačujemo, namreč steče po drugih kanalih v privatne žepe. Še butalci bi ukrepa- li, vlada pa ne stori nič. Kaj pa opozicija? Res- nično se trudi, čeprav na začetku mandata za razliko od vladnih strank kot opozicija pač ni prisegla, da bo delovala v interesu države. A vendar to dela. Tisti ki pa so javno priseg- li služenje državi, služijo le svojim interesom. In že nas spet prepričujejo, da boljših od njih pač ne more biti. Smo res taki norci kot misli- jo? Upam da ne. LIGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BILJARDU Zmaga ostala v Ledenici Zaključek lige je vsako leto pri eni od ekip, letos je bil v Ledenici. (Foto: Nika Tesovnik) Že četrto leto zapored so se v drugi polovici aprila med sabo pomerili igralci biljarda iz pe- tih ekip Zgornje Savinjske doline. Zmaga je pri- padla članom ekipe Bar Ledenica z Ljubnega ob Savinji, kjer je tekmovanje tudi potekalo. Drugo mesto je pripadlo igralcem Franky's puba s Pri- hove, tretji so bili člani ekipe Rdeča armada iz Kokarij. Četrta je bila Zmajeva votlina iz Nizke in peta ekipa Kovačnice iz Luč. Za vsako ekipo so igrali štirje igralci biljarda in zamenjave, tekmovanje pa se vsako leto od- vija pri drugem organizatorju. Prihodnje leto se bo liga povečala za dve ekipi, je še povedal vod- ja tekmovanja Boris Vovk, ki vabi igralce biljar- da, da se jim pridružijo. ŠMS NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Za žogo teka 120 nogometašev Petletni nadebudneži dvakrat tedensko trenirajo pod vodstvom Jureta Žagarja. Pod okriljem mozirskega nogometnega društva, ki ga vodi Matjaž Purnat, deluje kar šest selekcij mladih nogometašev, ki dnevno trenira- jo in vadijo, preko vikendov pa odigravajo tek- me. Od najmlajših, starih pet let, pa do članske ekipe, ki je to soboto na svoji zelenici gostila eki- po iz Žalca in bila za gol slabša. TRENUTNO NA TRETJEM MESTU Člansko ekipo sestavljajo prekaljeni igralci, iz njihovih vrst prihaja tudi večina trenerjev, ki redno obnavljajo trenerske licence in skrbe za strokovno vodenje mladih. Kot vse druge selek- cije tudi člani igrajo pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje. V članski ligi Golgeter igrajo z njimi še ekipe iz Šmartnega ob Paki, Žal- ca in Kozjega. Mozirjani so trenutno na tretjem mestu. Ekipo vodi Viki Uršnik. Ligaški način igranja imajo tudi selekcije mlajših in starejših dečkov. Oboji igrajo v šte- vilčni ligi, trenutno pa zasedajo deveti mesti na prvenstveni lestvici. Trenerja ekip sta David Be- zovnik in Marko Brinjovc. ZAGNANI TUDI CICIBANI Polno igrišče je tudi nogometašev najmlajših selekcij. Mlajši in starejši cicibani pridno treni- rajo in vadijo osnove nogometne igre. Zelo zag- nani in motivirani se učijo prvih tehnik in iščejo tiste, ki jim najbolj odgovarjajo. Oboji igrajo tu- di tekme, a se rezultati ne beležijo. Njihov tre- ner je Ilija Pezić. Poleg naštetih se dvakrat tedensko, tokrat ne na igrišču ob Savinji, ampak poleg osnovne šo- le, srečujejo najmlajši nogometaši, stari okoli pet let. Z njimi dobro dela športni pedagog Jure Žagar. Poleg tega, da se učijo vodenja žoge in podobnih spretnosti, na vsakem treningu igra- jo medsebojne tekme, ki jih jemljejo sila resno. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 23 Pisma bralcev, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POLICISTI ZASEGLI VOZILO Nazarje: 3. maja v dopoldanskem času je patrulja v Nazar- jah ob kontroli prometa ustavila in kontrolirala voznika oseb- nega avtomobila. Policista sta ugotovila, da voznik ne posedu- je veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo, zoper njega pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno dr- žavno tožilstvo. • DREVO PADLO NA ELEKTRO DROG Juvanje: 3. maja ob 10.27 se je v Juvanju drevo podrlo na ele- ktro energetski drog, ob tem je prišlo do iskrenja. Posredovali so gasilci PGD Radmirje, Ljubno ob Savinji in Okonina, ki so zava- rovali in požarno varovali kraj. Na kraju so bili vzdrževalci Elek- tro Celje, ki so podrli drevo in opravili poškodbo na elektro dalj- novodu. • NAJDEN DENAR Mozirje: 4. maja se je na policijsko postajo v Mozirju zglasil občan in prinesel denar, ki ga je našel na bankomatu SKB v Mo- zirju. Policisti še iščejo lastnika pozabljenega denarja. Kakršnih koli uporov proti oku- patorju ali sklepov o tem, dne 27. 4. 1941 resnično ni bilo. Res pa je, da se je dan prej v Vidmarjevi hi- ši v Ljubljani sestala Protiimpe- rialistična fronta (PIF), ki je bi- la naperjena proti t.i. imperialis- tom, Francozom in Angležem. Z Nemci pa so komunisti le nekaj dni kasneje, 1. maja, paradirali po Trbovljah. Do 22. 6. t. l., ko je Hi- tler napadel SZ, so si bili najbolj- ši prijatelji. Le kako ne? Med ko- munizmom, nacizmom in končno tudi fašizmom praktično ni raz- lik. Vsi so pobijali, zdaleč naju- činkovitejši pa so povsod po sve- tu bili komunisti. In to predvsem do svojih rojakov, konkurentov za oblast. Saj menda razumemo: oblast in denar. Kaj pa ljubezen do domovine, do svojega naro- da? Bejžte no! Naši skoraj vedno izvoljeni ozi- roma od nas (pravzaprav od vas) izbrani oblastniki nam vsako le- to čestitajo ne le za praznik, ki ga po logiki ne bi moglo biti, am- pak obenem tudi za praznik de- la. Kljub temu, da ogromno ljudi, ki bi lahko in tudi moralo delati, sploh nima službe, s katero bi se preživljali. In celo mnogi, ki ima- jo plačano delo, z njim ne more- jo normalno živeti. Sploh pa ne bi preživeli brez RK in Karitas. Če to ni sramota za politike na oblasti in za državo …? Razlog za takšno krizo, ki pa je oblastniki niti no- čejo videti, so mnoge, nekoč cve- toče tovarne, ki pa so jih tovariši v skrbi edinole za svoje riti – raja jim nikoli ni bila mar – »zafurali«. »I nikome ništa«. Brez vsakršnih posledic. Razen za ubogo (vsekakor tudi na duhu, ne le na telesu) rajo. Se torej zdijo komu njihova prvomajska voščila umestna? Upam, da vas ni veliko. Od vsega, o čemer tokrat pi- šem, me navdušuje edinole dej- stvo, da v firmah KLS in BSH oči- tno razmišljajo le s svojimi glava- mi (na to kaže tudi njihova uspeš- nost!). Namreč slovitega, čeprav pravljičnega dneva upora proti okupatorju v svojih čestitkah fir- mi niti ne omenjata. Sklepam to- rej, da se požvižgata na neum- nosti, beri: neumne oblastnike, ki česa za državo koristnega ni- so sposobni, nadvse dobro jim gre od rok edinole poneumlja- nje naših državljanov. A politike vendarle razumem. Le zakaj bi se trudili za boljše življenje svojih volivcev, če so le-ti z njimi očitno več kot povsem zadovoljni. Tako kot jaz, večina njihovih grehov (ne gre za nehotene napake!) ni- ti ne opazi. Da nadaljujem s KLS in BSH: povsem primerno je, da firmi, ki sta poskrbeli za delo in zaslužek mnogim delavcem v do- lini (si znate predstavljati dolino brez njih?), ob njihovem prazni- ku v tukajšnjem mediju čestita- ta svojim sodelavkam in sode- lavcem, ki podjetji soustvarja- jo, obenem pa tudi nekoliko širši skupnosti. Nekako v smislu: skup držimo, pa bo šlo! Sicer tudi ob- last dela podobno: skup grabimo, pa bo šlo! In seveda jim gre na naš račun še kako dobro. A vse- kakor le dotlej, ko si bo dobra po- lovica »uboge gmajne« o tem na jasnem. Tokrat bodo lahko sreč- ni, če bodo sploh še lahko pobra- li svoja šila in kopita, preden bo prišla »gmajna vkup«. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna leta. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Marjete PAHOVNIK iz Luč 18. 9. 1962 - 21. 4. 2018 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sta- li ob strani. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše ter ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 24 Za razvedrilo TEHNIKA PRIŽIGANJA KRESA V TELEMARK POLOŽAJU V mozirskem športnem parku ob Savinji so člani ŠD Mozirje tudi letos organizirali kresovanje. Obiskovalci so zagotovljeni, saj špor- tniki kljub temu, da s tem ob pičli občinski donaciji v svoji blagajni pridelajo zgolj minus, vsako leto priskrbijo tudi golaž. Težave pa so vsako leto tudi s kresom. Les je običajno premalo suh in zato gori počasi. Še največ preglavic je s prižiganjem. Zadnja leta so zato to delo zaupali svojemu članu Janu Vodlaku, ki iz leta v leto pili tehni- ko. Letos je to storil s položajem v telemark. Tehnika se je pokazala za uspešno, izboljšati bo moral le še reakcijski čas odskoka, da ga vneti bencinski hlapi ne bodo obliznili. BREZPLAČEN GOLAŽ TEKNE TUDI PSOM Zgodilo se je bliskovito. Ko se je na Golteh gospa pripravila, da za- užije kulinarično dobroto iz Jernejčeve kuhinje, je pristopil njen pes in mljask, mljask … Od malice je ostal samo še prazen krožnik. Pasji lepotec za ta podvig ni potreboval jedilnega pribora, pohodnika pa si z njim, s priborom namreč, tudi nista imela več kaj veliko poma- gati. No, vsaj eden s planine ni odšel lačen. ZASTONJ REKLAMA Ja, priznamo, malce reklame je v tejle cvetki, a je tudi čista resni- ca. Ko je na praznik dela zadišalo pri Treh plotih na Golteh, so jo vsi pohodniki ucvrli v isto smer … In kmalu je bil v kotlu viden poden. In golaž ni bil več »zastojn«. Zamudniki pa v jok. (Foto: BK) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 26 Petek, 11. maj ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Družinski potep po okolici ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob 50-letnici Radiokluba Mozirje ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Prireditev Niti prijateljstva v pesmi treh šol ob 19.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Odprtje razstave Senses slikarja Jožeta Kotarja ob 19.00. Dom kulture Nazarje Bontonolog Saša Županek: Nasveti ženskam, kako naj preprečijo najbolj pogoste napake moških Sobota, 12. maj ob 10.00. V Potoku na Mali ravni 8. vzpon na planinsko kočo Farbanco ob 14.00. Domačija Weiss v Okonini Razstava unikatnih lesenih izdelkov Radovana Weissa ob 19.00. Kulturni dom Bočna Koncert Pesem pomladi Torek, 15. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Demenca, kaj, zakaj, kje in kako? ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje Rajka Škariča Izgorevanje in izgorelost ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 16. maj ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 17 . maj ob 13.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Predavanje in razprava na temo Pametno podeželje ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Sreča in informacijska družba ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Petek, 18. maj ob 10.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Ogled napihljivega modela debelega črevesa Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ŽIVALI – PRODAM Prodam brejo telico simentalko, teli- ca bo julija, in breje krave po izbiri; gsm 070/473-785. Teličko ls, 100 kg, stara 1 mesec in pol, prodam; gsm 051/423- 440. Prodam teličko rj pasme, staro 7 dni; gsm 041/394-997 . Prodam bikca čb, starega 14 dni, 150 eur; gsm 040/723-865. Prodam bikca čb, rh, težkega 180 kg, in kravo simentalko, brejo 4 mesece; gsm 051/725-062. Teličko čb, staro 15 dni, prodam; gsm 041/519-507 . Prodam bikca starega teden dni; gsm 041/783-572. Prodam teličko mešanko, staro 14 dni, in bikca, starega 5 dni; gsm 031/416-089. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam orehov panj (štor); gsm 051/276-000. Prodam jedilni krompir; gsm 041/868-633. Prodam adria prikolico za kampira- nje; gsm 031/839-769. Prodam vitel krpan, 5 si, nov; gsm 031/765-605. Prodam motorno žago husquarna 346 xp in rampirno desko širine 160 cm; gsm 051/366-124. Trosilec hlevskega gnoja sip orion 40, prodam; gsm 041/372-040. Prodam nakladalko 19, cena 7.000 eur; gsm 031/290-386. Prodam lita platišča 16 col, et 45 5x112 z gumami 205/55/16 dunlop; gsm 040/684-238. Prodam gume continental 225/60/ R16C + lita platišča et 43, 5x112, 17 col; gsm 040/684-238. Prodam tračno žago za razrez hlodo- vine; gsm 070/300-375. Prodam okrogle silažne bale; gsm 041/755-508. Prodam cisterno za kurilno olje, 1.500 l; gsm 051/61-11-52. Prodam tračni obračalnik sip in zgrabljalnik sip; gsm 041/783- 592. Prodam mali zetor 25; tel. št. 58-31- 034. Kolo žensko scott, 28 col, 27 prestav, staro dve leti, prodam, cena 210 eur; gsm 041/ 637-526. NEPREMIČNINE Oddam enodružinsko hišo z gospo- darskim poslopjem in vrtom v Bočni; gsm 031/811-191. Oddam popolnoma opremljeno sta- novanje za eno ali dve osebi; gsm 031/296-365. Zemljišče za vrt/njivico oddam v Mo- zirju; gsm 041/650-151. Oddam stanovanje, dve sobici, kuhi- njo, stranišče in kopalnico, Mozirje; gsm 041/280-005. Oddam dvosobno stanovanje na Re- čici ob Savinji, renovirano in opre- mljeno; gsm 040/727-552. Del hiše, 50 m2, s svojim vhodom in vrtom v Ljubiji – Kolovrat, prodam, kasneje možen odkup v celoti; gsm 070/777-281. VOZILA – PRODAM Prodam avto pasat 1,9 tdi, limuzina, l. 2008, prvi lastnik, kupljen v Sloveniji; gsm 041/532-635. IŠČEM Iščemo pomoč za nego na domu; gsm 031/353-607 . Potrebujem pomoč pri pripravi drv za zimo. Okolica Mozirja; gsm 031/214-181. DRUGO – PODARIM Podarim dva dobro ohranjena jogi- ja velikosti 90 x 190 cm, letno zimska tkanina; gsm 031/855-556. DRUGO – KUPIM Kupim 5 m3 bukovih drv; gsm 031/567-361. Kupim motokultivator, lahko je okva- ra motorja; gsm 031/299-738. Traktor in vso ostalo kmetijsko me- hanizacijo v kakršnemkoli stanju ku- pim; gsm 031/736-727 . ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KVALITETNE BARVE ZA LES Čistilne krpice Würth, gasilniki, plinske jeklenke, šivalni stroji, ... Tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563. Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 27 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi Občina Nazarje, na podlagi javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnje malih čistilnih naprav v Ob- čini Nazarje za leto 2018 (objavljenega na spletni strani: www.nazar- je.si ) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev sredstev za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav v letu 2018 Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje v objavljenem razpisu. 2. Čas razpisa od 26. 4. 2018 do vključno 28. 5. 2018. 3. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS MČN 2018 – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Številka: 355-0003/2018 Datum: 26. 4. 2018 Župan Matej PEČOVNIK, l.r.