Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 1
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Zdravje v občinah 2018  .............................................. 4
Nizka, Varpolje: 
Krajani ostro nastopili 
proti ukinitvi volišča  .................................................... 6
Galerija Mozirje: 
Odmeven pogovorni 
večer z Vero Mejak  ......................................................... 7
Predstavitev knjige Davorina Lenka: 
Mlad pisatelj izdal svoj drugi roman  ............... 10
Mozirje, Laze, Gornji Grad: 
Kresovanja na predvečer 1. maja  .......... 16, 17 , 20
MPZ OŠ Nazarje:
Katja Gruber: »Uspel nam je vrhunski 
nastop, v katerem so pevci pokazali 
veliko zrelosti«  ............................................................... 18
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 19, 11. maj 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(ML)
(PV)
(MŠ)
Kakšno je zdravje v vaši občini?
Slovenijo tvori 212 med seboj zelo raznolikih 
občin, v katerih živi več kot dva milijona prebival-
cev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je 
pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev v 
vseh občinah, tako pripravljeni podatki pa so ob-
javljeni tretjič zapored. Spletna aplikacija Zdravje 
v občini omogoča dostop tudi do vseh prejšnjih 
podatkov in primerjavo s preteklimi leti.
Informacije o zdravju prebivalstva so predsta-
vljene na ravni Slovenije, statističnih regij, uprav-
nih enot in občin. S tem je omogočen prikaz sta-
nja posameznih območij in primerjave med nji-
mi. Kazalniki so razvrščeni v posamezne temat-
ske sklope, in sicer prebivalci in skupnost (de-
mografski in razvojni kazalniki), dejavniki tve-
ganja za zdravje, preventiva (kazalniki aktivnosti 
za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni), 
zdravstveno stanje (kazalniki, ki govorijo o oceni 
zdravja in prisotnosti bolezni) in umrljivost.
Letos je dodan nov kazalnik, ki prikazuje po-
datke o deležu oseb, ki si umivajo zobe vsaj dvak-
rat na dan. Kazalniki, za katere ni novih podat-
kov, to so sosedska povezanost, delež kadilcev, 
delež visoko tveganega opijanja in samoocena 
zdravja, v letošnji objavi niso prikazani, ker izha-
jajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih 
ciklih in bodo ponovno objavljeni po izvedbi no-
vega kroga raziskav. 
Trije kazalniki o umrljivosti zaradi določenih 
vrst raka (pljuč, dojke in debelega črevesja) so 
nadomeščeni s kazalniki o novo odkritih prime-
rih raka. Tako kot vsako leto je tudi letos za vsako 
občino pripravljena štiristranska publikacija, pri-
merna za tiskanje, ki poleg prikaza kazalnikov iz-
postavlja neenakosti v zdravju in skrb za ustno 
zdravje.
Ker so kazalniki v letošnjem letu objavljeni 
tretjič zapored, to omogoča tudi časovno primer-
javo, vendar je potrebno biti pri interpretaciji pa-
zljiv in upoštevati dejstvo, da lahko v občinah z 
majhnim številom prebivalcev kazalniki, ki kaže-
jo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in 
smrti zaradi posameznih vzrokov, močno nihajo 
že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav so v 
NIJZ skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazal-
nikov iz večletnih povprečij. 
Rezultati raziskave Zdravje v občini so vsako 
leto deležni velike pozornosti medijev, županov 
in ostalih lokalnih odločevalcev, kar je dobro, saj 
na nivoju občin spodbujajo razpravo in aktivnosti 
za izboljšanje zdravja. Kaj omenjeni podatki go-
vorijo o zdravju v zgornjesavinjskih občinah, smo 
za vas strnili v tokratni temi tedna, o zdravju in ži-
vljenjskem slogu pa smo povprašali nekaj nak-
ljučnih sogovornikov.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
ZDRAVJE V OBČINAH 2018
Se želite izogniti pijanim voznikom in potrebi po samomoru? 
Preselite se v Solčavo, pri tem pa ne pozabite na redno 
umivanje zob
V slovenskem povprečju si zobe umije vsaj dvakrat na dan 64,3 
odstotka ljudi starih med 25 in 74 let, v Zgornji Savinjski dolini je ta 
odstotek pod povprečjem v vseh naših občinah.
Nacionalni inštitut za javno 
zdravje (NIJZ) je že tretje leto zapo-
red objavil aktualne informacije o 
zdravju prebivalcev za vse sloven-
ske občine. Z informiranjem lju-
di o zdravstvenih podatkih na ni-
voju lokalne skupnosti želi inšti-
tut spodbujati krepitev zdravja in 
preprečevanje bolezni v okoljih, 
kjer ljudje živijo in delajo. Objave 
Zdravja v občini so vedno deležne 
velike pozornosti lokalnih uprav, ki 
lahko z njihovo pomočjo pripravlja-
jo ustrezne aktivnosti za izboljša-
nje zdravja ter s tem prispevajo k 
izboljšanju vrste kazalnikov zdrav-
ja v domačih občinah.
MANJ SAMOMOROV IN 
VEČ PROMETNIH NEZGOD 
Z ALKOHOLIZIRANIMI 
POVZROČITELJI
Novi podatki na nivoju celotne 
Slovenije kažejo tako izboljšanja kot 
poslabšanja različnih kazalnikov. 
Povečal se je delež delovno aktivnih 
prebivalcev, višje dosežene izobraz-
be, večji je tudi delež prebivalcev, 
starejših od 80 let. Manjše je števi-
lo prejemnikov zdravil za zdravlje-
nje duševnih bolezni, nižja je umr-
ljivost zaradi samomora. Porastla je 
tudi udeležba na obeh preventivnih 
programih za odkrivanje raka, to sta 
Svit in Zora. 
Kakšen je vaš življenjski slog?
Življenjski slog je pomemben dejavnik, ki spodbuja zdravje ali pa 
vodi v bolezen. Pomembno je, kaj in koliko jemo, koliko se giblje-
mo. Tako odrasli kot otroci in mladostniki so zaradi premajhne te-
lesne dejavnosti izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja. Na 
razvoj različnih bolezni pa vplivajo tudi naše razvade, kot sta uži-
vanje alkohola, kajenje in številne druge. Kako zdravo živijo Zgor-
njesavinjčani?
Katja Kokovnik, Brdo
Poskušam kar se da zdravo živeti. Skrbim 
za prehrano, hodim na dolge sprehode, kole-
sarim. V moji okolici so lepe sprehajalne po-
ti in možnosti kolesarjenja, žal pa ni možnosti 
za igranje majhnih otrok. Druženje je možno v 
bližnjem Šmartnem, kjer je zelo dobro organi-
zirana rekreacija preko tamkajšnjega športne-
ga društva. Sicer pa se mi zdi, da zdravje ljudi zelo vpliva na gospo-
darstvo. Zdravi in zadovoljni delavci gredo manj v bolniško in posle-
dično bolje delajo. 
Marjana Rihter, Delce
Živim v kmečkem okolju in opažam, da otroci 
za svoje gibanje uporabljajo domača dvorišča. Tu-
di sama se rekreiram in sproščam ob kmečkem 
delu. Sicer pa se v prostem času kdaj podam na 
sprehod ali na kolo. Nikoli nisem ne kadila in ne 
uživala alkohola, tako da lahko rečem, da dokaj 
zdravo živim. Mladi pa se lahko športno udejstvu-
jejo na igrišču v Bočni, za organiziran športni program pa skrbi bočko 
športno društvo.
Brane Zakrajšek, Gornji Grad
Pred skoraj tremi desetletji sem opustil kaje-
nje. Sem član veteranskega športnega društva, 
v katerem z različnimi športnimi aktivnostmi po-
skrbimo za svoje zdravje. Sicer pa tudi zelo rad 
planinarim in gobarim. Podam se tudi na kolo. A 
na življenjski slog vplivajo tako zaposlitev kot fi-
nančna sredstva. Super je, če se lahko za vikend 
odpraviš v kakšne toplice in si tam privoščiš sprostitev in v ponedeljek 
prideš »fit« v službo. To si ljudje z nizkimi dohodki ali brez njih težje ali 
pa sploh ne morejo privoščiti. 
Marko Grudnik, Okonina
Kot podjetnik moram delati več kot osem ur, 
da bi preživel. Tako mi za rekreacijo ostane ma-
lo časa. Ne poznam dopusta, ne morem na bol-
niško. Bi se kdaj podal na kolo, če bi v občini bile 
urejene kolesarske poti. Sem pa član športnega 
društva in poleti kdaj uspem igrati košarko, po-
zimi pa rokomet. V preteklosti sem bolj skrbel za 
kondicijo kot sedaj, saj sem bil sodnik v enem od kolektivnih športov. V 
domačem okolju je dobro poskrbljeno za gibanje otrok, ob gasilskem 
domu so namreč igrala. 
Majda Žagar, Mozirje
Rada se rekreiram in poskušam zdravo živeti. 
Sedaj, ko sem v pokoju, lahko več časa namenim 
tako pohodništvu kot kolesarjenju. V moji okoli-
ci je zelo dobro poskrbljeno za športno rekreativ-
ne programe, tako lahko vsak najde kaj zase. Si-
cer pa se mi zdi, da je življenjski slog odvisen od 
stopnje izobrazbe, zaposlitve in ne nazadnje od fi-
nančnih sredstev, s katerimi ljudje razpolagajo. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 5
Tema tedna, Aktualno
V primerjavi s prejšnjima letoma 
je bilo pri nekaterih kazalnikih za-
beleženo tudi poslabšanje. Pove-
čalo se je število prometnih ne-
zgod z alkoholiziranimi povzročite-
lji, večje je tudi število bolnišničnih 
obravnav zaradi bolezni, ki so ne-
posredno pripisljive alkoholu.
PRI NAS PIJANIH VOZNIKOV ŠE 
VEDNO VEČ OD DRŽAVNEGA 
POVPREČJA
Vsi podatki o zdravstvenem 
stanju občanov, preventivi in tve-
ganjih za zdravje, ki so dosegljivi 
na spletni strani Zdravje v občini 
2018, pravzaprav predstavljajo iz-
kaznico zdravja za vsako sloven-
sko občino. Kot kaže, so prav al-
koholizem in z njim povezana tve-
ganja naraščajoča problematika 
Slovencev. Delež prometnih ne-
zgod z alkoholiziranimi povzroči-
telji je bil v šestih zgornjesavinj-
skih občinah višji od slovenske-
ga povprečja z izjemo Solčave. Ta 
ima celo najnižjo vrednost tega 
deleža v Sloveniji, saj prometnih 
nesreč z alkoholiziranimi povzro-
čitelji sploh ni bilo. 
Prekomerno uživanje alkoho-
la predstavlja tudi enega glavnih 
preprečljivih dejavnikov tveganja 
za kronične bolezni in številna dru-
ga bolezenska stanja ter nezgo-
de. Pri kazalniku, ki določa stopnjo 
bolnišničnih obravnav zaradi bo-
lezni neposredno pripisljivih alko-
holu, sicer Zgornjesavinjčani osta-
jamo v slovenskem povprečju. Po-
zitivna izjema je občina Rečica ob 
Savinji, ki je v tem kazalniku stati-
stično značilno boljša od povpre-
čja preostale Slovenije.
DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH 
PREBIVALCEV RASTE TUDI V 
NAŠIH OBČINAH
Kaj pa kazalniki, ki so se v pre-
teklem obdobju izboljšali? V držav-
nem merilu se je izboljšal delež de-
lovno aktivnih prebivalcev in tudi 
večina zgornjesavinjskih občin se 
lepo drži državnega povprečja, ob-
čine Mozirje, Nazarje in Rečica ob 
Savinji pa celo pozitivno izstopajo. 
Tudi po bolniški odsotnosti de-
lovno aktivnih prebivalcev smo 
Zgornjesavinjčani rahlo pod slo-
venskim povprečjem, ki znaša 14,4 
dneva na delavca. Že v zbirki po-
datkov iz leta 2016 in 2017 je ime-
la najmanj bolniških odsotnos-
ti Solčava (dobrih 9 dni letno na 
delavca) in tudi v letošnji merit-
vi jih ima najmanj med zgornjesa-
vinjskimi občinami, vendar pa dva 
dni več kot prejšnji leti. Nad slo-
venskim povprečjem pa sta občini 
Mozirje (16,8 dneva) in občina Gor-
nji Grad (16,1 dneva bolniške odsot-
nosti). 
Po stopnji umrljivosti zaradi sa-
momora so naše občine večino-
ma nad državnim povprečjem, pod 
njim sta občini Rečica ob Savinji in 
Solčava. V slednji občini v opazo-
vanem časovnem obdobju (od le-
ta 2012 do 2016) pojava samomora 
sploh ni bilo, občin brez samomo-
ra v omenjenem obdobju je v drža-
vi le še sedem.
SMO ZGORNJESAVINJČANI 
DOSLEDNI PRI USTNI 
HIGIENI?
V letu 2018 je dodan zanimiv 
nov kazalnik, ki prikazuje podat-
ke o deležu oseb, ki si umivajo 
zobe vsaj dvakrat na dan. V slo-
venskem povprečju si zobe umije 
vsaj dvakrat na dan 64,3 odstot-
ka ljudi starih med 25 in 74 let, v 
Zgornji Savinjski dolini je ta od-
stotek pod povprečjem v vseh 
naših občinah. Najbolj pridni pri 
umivanju zob so Mozirjani (61,2), 
sledijo jim na Rečici (58,2), manj 
kot polovica občanov pa si zobe 
umiva v Lučah (49,3) in še manj 
v Solčavi (47 ,2), kjer sicer pozitiv-
no prednjačijo pri številnih dru-
gih kazalnikih.
Pri NIJZ so za piko na i sešte-
li kazalnike, ki značilno odstopa-
jo od povprečja Slovenije. Ta se-
števek pokaže, da ima večina na-
ših občin več slabih kazalnikov kot 
dobrih, kar pomeni, da zdravstve-
na preventiva in zdravje v Zgornji 
Savinjski dolini še zdaleč nista ne-
kaj samoumevnega.
Tatiana Golob
Solčava je občina z najnižjo vrednostjo stopnje bolniš-
ničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah 
in edina slovenska občina z ničelnim deležem prometnih 
nezgod z alkoholiziranim povzročiteljem (2012 – 2016).
Med deset občin z najvišjimi vrednostmi telesnega 
fitnesa osnovnošolskih otrok in mladostnikov spadata tu-
di občini Luče in Solčava (2012 – 2016).
Solčava in Luče spadata med osem slovenskih občin, 
kjer ni organizirane pomoči na domu (2012 – 2016).
Malo gospodarstvo želi svojega ministra
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so izrazili željo, da bi po 
volitvah s prihodom nove vlade malo gospodarstvo, obrtniki in mali podje-
tniki skupaj dobili ministra za malo gospodarstvo. Kot razlog so navedli, da 
le-to v Sloveniji predstavlja več kot 98 odstotkov celotnega gospodarstva, 
njihove zahteve pa so vse prevečkrat preslišane.
Novosti za očete otrok
V uporabo je stopila sprememba zakona o starševskem varstvu in dru-
žinskih prejemkih o očetovskem dopustu. Ta velja za očete otrok, rojenih 
po 1. maju 2018, z njo pa so očetje pridobili fleksibilnejši in preglednejši na-
čin izrabe očetovskega dopusta. Tako bodo lahko izrabili vseh 30 dni oče-
tovskega dopusta skupaj, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti v strnje-
nem nizu kadar koli od rojstva otroka do najkasneje enega meseca po po-
teku starševskega dopusta oziroma pravice do starševskega dodatka za 
tega otroka. Preostalih 15 dni morajo izkoristiti do otrokovega končanega 
prvega razreda osnovne šole.
Kakšna bo usoda 300 učiteljev?
Ker se državnemu svetu izteka mandat, sprejetja novele zakona o fi-
nanciranju izobraževanja pa ne bo na dnevnem redu, je usoda 300 učite-
ljev v negotovosti. Z novelo je namreč ministrstvo za izobraževanje žele-
lo podaljšati možnost dopolnjevanja učne obveznosti z neustrezno smer-
jo izobrazbe do leta 2023. Ministrstvo zagotavlja, da bodo nastali položaj 
reševali z vsako šolo posebej. Zakon namreč določa, da mora predmetni 
učitelj poučevati zgolj tiste predmete, za katere je strokovno usposobljen. 
Takšna praksa pa je zaradi mreže manjših šol z nizkim številom učiteljev 
težko izvedljiva.
Večja zaščita čebel proti neonikotinoidom
Evropska komisija je podala predlog za nadaljnjo omejitev uporabe treh 
neonikotinoidov, tj. imidakloprida, klotianidina in tiametoksama. Podprle 
so ga tudi države članice EU. Evropska agencija za varnost hrane je na-
mreč v znanstvenem pregledu ugotovila, da njihova uporaba na prostem 
škoduje čebelam. Tako bo po novem vsakršna uporaba navedenih aktiv-
nih snovi na prostem prepovedana, omenjeni neonikotinoidi pa bodo do-
voljeni samo v trajnih rastlinjakih, kjer stik s čebelami ni pričakovan. Ured-
ba bo v veljavo stopila konec letošnjega leta.
TG
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
6
Iz občin, Organizacije
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Zaradi novosti v zakonodaji sprejet pokopališki red 
V gornjegrajski občini so svetni-
ki v drugi obravnavi sprejeli odlok 
o pokopališkem redu. Tega je bilo 
treba uskladiti z zakonom o pog-
rebni in pokopališki dejavnosti. Na 
seji so prisluhnili še poročilu di-
rektorja podjetja PUP Sauberma-
cher o izvajanju gospodarske jav-
ne službe zbiranja in odvoza ko-
munalnih odpadkov v občini.
UVEDBA 24-URNE DEŽURNE 
SLUŽBE
Glavna novost v pokopališkem re-
du je uvedba 24-urne dežurne služ-
be. Poleg tega so določeni način iz-
vajanja pogrebne slovesnosti, mož-
nost pokopa izven pokopališč, pros-
tor za raztros pepela, način oddaje 
grobov v najem ter tehnični normati-
vi za le-te in ostale podrobnosti pog-
rebne ter pokopališke dejavnosti.
ske javne službe 24-urne dežurne 
pogrebne službe v občini, in cenik 
storitev pogrebne in pokopališke 
dejavnosti. Nato bo na osnovi jav-
nega razpisa sklenjena pogodba 
za opravljanje le-te.
KONCESIONAR LETO ZAKLJUČIL 
POZITIVNO
Direktor podjetja PUP Sauber-
macher Janez Herodež je svetnike 
seznanil s poročilom izvajanja zbi-
ranja in odvoza odpadkov v občini 
v preteklem letu. Povedal je, da so 
poslovno leto zaključili pozitivno. 
Večjih sprememb pri poslovanju ni 
bilo razen uvedbe odvoza določe-
nih odpadkov na tri tedne. Prav ta-
ko razen nekaj manjših del ni bilo 
sprememb pri delovanju Zbirnega 
centra Podhom. 
ŠMS
OBČINSKI SVET LJUBNO IN REČICA OB SAVINJI 
Še o turistični in promocijski taksi
Poročali smo že, da bo v skladu 
z novo zakonodajo poleg doslej 
znane turistične takse stopilo v 
veljavo še določilo, da se ob tem 
plačuje tudi promocijska taksa, 
ki jo bodo občine odvajale na ra-
čun za nacionalno promocijo tu-
rizma. Država je določila maksi-
malni znesek 2,5 evra, občinam 
pa prepustila prosto presojo o vi-
šini obeh taks in o oprostitvi dolo-
čenih kategorij gostov. 
NA LJUBNEM … 
Občinski svet Ljubno je na 
aprilski seji obravnaval zgoraj 
navedeno temo in sprejel odlok 
o turistični in promocijski taksi 
v prvem branju. V odloku je pre-
dlagana za prenočevanje turistič-
na taksa v višini enega evra in 25 
odstotkov promocijske takse, kar 
je 25 centov. Skupaj bi torej gost 
plačal 1,25 evra. Svetniki so od-
lok potrdili v prvi obravnavi. Od-
lok hkrati predvideva, da se bos-
ta zneska pričela uveljavljati s 1. 1. 
2019, ko bo odlok stopil v veljavo, 
dotlej pa velja sedanji akt, ki so ga 
na Ljubnem posodobili in spreje-
li v letu 2015.
… IN NA REČICI OB SAVINJI
Rečiški župan Vinko Jeraj nas je 
opozoril, da smo v Savinjskih no-
vicah št. 18 napačno zapisali, da je 
bila pri njih potrjena turistična ta-
ksa v višini enega evra in promo-
cijska taksa v višini 40 centov, to-
rej skupaj 1,40 evra.
Občinski svet je v prvem bra-
nju obravnaval in potrdil odlok, v 
katerem je predlagana višina tu-
ristične takse 1,4 evra plus še 0,25 
odstotka za promocijo, torej sku-
paj 1,75 evra, če ni oprostitve pla-
čila. Tudi tukaj so se odločili, da 
bo do uveljavitve novega odloka s 
1. 1. 2019 veljala sedanja višina tu-
ristične takse.
Občine morajo svoje odloke 
uskladiti z novimi predpisi do 15. 
junija letos, za obračun taks po 
novem pa se lahko določijo z za-
četkom prihodnjega leta. O tej te-
mi so razpravljali županja in župa-
ni tudi na nedavnem kolegiju, kjer 
je bilo predlagano, da bi se obči-
ne naše doline pri višini obeh ta-
ks poenotile. Ali se bodo v tej lu-
či predlogi odlokov v drugem bra-
nju kaj spremenili, bomo še spre-
mljali. 
Marija Lebar
PODELITEV KONCESIJE PO 
RAZPISU
V odloku je predvideno, da se 
določene naloge upravljavca po-
kopališča s sklepom pogodbe 
prenesejo na Komunalo Gornji 
Grad. Po sprejemu odloka o po-
kopališkem redu v občini bo pot-
rebno pripraviti in sprejeti kon-
cesijski akt, s katerim bo dolo-
čen predmet in pogoji opravlja-
nja obvezne občinske gospodar-
NIZKA, VARPOLJE
Krajani ostro nastopili proti 
ukinitvi volišča
V zadnjem času se je med kra-
jani Varpolj in Nizke v občini Reči-
ca ob Savinji širilo nezadovoljstvo 
ob informaciji, da se ukinja njiho-
vo volišče, ki so ga doslej imeli v 
Tehnično preglednem centru A. M. 
Miklavc. Okrajna volilna komisija je 
namreč ugotovila, da dosedanje 
volišče ni ustrezno dostopno za 
invalide in ne zagotavlja zadostne 
zasebnosti ter za volišče določila 
novo lokacijo. 
O tem sta na seji občinskega 
sveta spregovorila svetnika Vera 
Slokan in Ivan Kramer ter razloži-
la, da volivci omenjenih naselij na-
sprotujejo odločitvi Okrajne volilne 
komisije Mozirje med drugim tu-
di zato, ker je novo določeno vo-
lišče za prebivalce preveč oddalje-
no, do njega ni pešpoti, kar je mo-
teče zlasti za starejše oziroma tis-
te, ki nimajo prevoza. 
V dneh pred izvedbo referendu-
ma o drugem tiru in pred držav-
nozborskimi volitvami so se kraja-
ni organizirali in oblikovali peticijo, 
v kateri so navedli več domnevnih 
nepravilnosti v postopku ukinitve 
volišča. V naseljih je nekaj več kot 
400 volivcev, peticijo pa jih je pod-
pisalo okoli 230. Skoraj dvesto naj bi 
jih napovedalo bojkot referenduma.
Marija Lebar
V pokopališkem redu je določeno vse, kar zadeva pogrebno in 
pokopališko dejavnost. (Foto. ŠMS)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 7
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Sprejeli poslovnik o delu 
občinskega sveta
Na vsebino poslovnika o delu 
občinskega sveta, ki so ga nazarski 
svetniki v prvem branju sprejeli na 
predhodni seji, je bilo podanih kar 
nekaj amandmajev. Amandmaji so 
bili pisno in pravočasno dostavlje-
ni občinski upravi in občinski svet 
je na aprilski seji razpravljal o vsa-
ki od teh dopolnitev. 
Amandmaje sta pripravila dva 
svetnika, nanašali so se na dik-
cije nekaterih členov poslovni-
ka, ki bi jih bilo dobro dopolniti, 
bolj precizirati ali morda skrajša-
ti, ponekod pa je šlo za čisto re-
dakcijske popravke. Župan Matej 
Pečovnik je predstavil vsak posa-
mezen amandma, pojasnil pa ga 
je predlagatelj. Svetniki so o vsaki 
od predlaganih dopolnitev sproti 
glasovali. Nekateri amandmaji so 
bili sprejeti, drugi zavrnjeni, ne-
kaj pa jih je umaknil sam predla-
gatelj, saj so bile dikcije, podobne 
novopredlaganim že v drugih čle-
nih poslovnika. 
Ob koncu razprave je župan 
poslovnik vključno s potrjenimi 
amandmaji dal na glasovanje. Do-
polnjeni poslovnik je občinski svet 
soglasno potrdil. 
Marija Lebar
REČIŠKI OBČINSKI SVET O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI
Svetniki se niso odločili za 
podelitev koncesije
Na aprilski seji so člani rečiške-
ga občinskega sveta obravnavali 
dva dokumenta v zvezi s pogrebno 
oziroma pokopališko dejavnostjo. 
Sprejeli in potrdili so odlok o zago-
tavljanju 24-urne dežurne službe, 
niso pa potrdili odloka o podelitvi 
koncesije za to službo.
Kot sta pojasnila župan Vinko Je-
raj in direktorica občinske uprave 
Majda Potočnik, morajo občine po 
novem oblikovati gospodarsko jav-
no službo, ki je doslej še niso imele, 
to je 24-urno dežurno službo v pri-
meru potrebe prevoza pokojnika do 
hladilnih prostorov ali do zdravstve-
ne ustanove na obdukcijo. Za to 
mora imeti občina ustrezen odlok, 
ki so ga predhodno pregledala pri-
stojna telesa rečiškega občinskega 
sveta. Svetniki so ob nekaj pripom-
bah odlok potrdili.
Seznanili so se tudi z vsebino odlo-
ka o podelitvi koncesije za opravljanje 
24-urne dežurne službe. Menili so, da 
bi bilo dobro, ko bi imeli svojci na vo-
ljo več možnosti za izbiro in ne bi služ-
be opravljal le en koncesionar. V zvezi 
z vsebino so želeli še nekaj pojasnil in 
sprejeli sklep, da o tem odloku na tok-
ratni seji ne bodo odločali.
Marija Lebar
GALERIJA MOZIRJE 
Odmeven pogovorni večer z Vero Mejak
V Galeriji Mozirje je v organiza-
ciji občinskih odborov SDS Zgornje 
Savinjske doline nedavno potekal 
zanimiv večer, katerega gostja je 
bila Vera Mejak, rojena Đokovič. Z 
njo se je pogovarjala poslanka SDS 
v državnem zboru Nada Brinovšek. 
Dogodek je privabil številne obi-
skovalce, ki so do zadnjega kotička 
napolnili galerijski prostor in s po-
zornostjo spremljali življenjska in 
kritična razmišljanja gostje večera. 
LEPI SPOMINI NA MLADA LETA
Vera Mejak se je rodila v Srbiji in z 
veseljem govori o svojih zgornjesa-
vinjsko-srbskih koreninah. Del otro-
štva in mladosti je preživela v Boč-
ni, kjer je hodila v šolo, nato pa šo-
lanje nadaljevala v Gornjem Gradu 
in Celju. Pravi, da je hvaležna svojim 
učiteljem in mentorjem, ki so znali 
mladim prikazati, kaj je prav in kaj 
ni. V svojem izvajanju je bila nepo-
sredna, spontana in iskrena, ni skri-
vala, da je bila kot otrok precej sa-
mozavestne narave in je med sošol-
ci uveljavljala svoje mnenje tudi z 
bolj »ostrimi«, celo fizičnimi prijemi. 
KARIERO JE GRADILA S 
SPOSOBNOSTJO IN POŠTENIM 
DELOM
Prvo službo je dobila v Celju pri 
Službi družbenega knjigovodstva, 
v Celju je spoznala bodočega mo-
ža in se kmalu poročila. Kot finanč-
nico in pravno strokovnjakinjo jo 
je pot vodila na različna delovna 
mesta po Sloveniji. Sedaj je upo-
kojena in je njeno življenje razpeto 
med Slovenijo in Španijo. Še ved-
no je aktivna na različnih področ-
jih poslovnega življenja.
POGLED SVETOVLJANKE NA 
NAŠE RAZMERE
Na vprašanje o delovanju sloven-
skih strank je povedala, da podpira 
program stranke SDS. »Za razliko od 
te so številne od strank, ki se pojav-
ljajo na Slovenskem, šele od včeraj 
in niso še ničesar pokazale,« je de-
jala Mejakova. 
Glede stanja naše države je iz-
postavila večdesetmilijardni dolg 
in menila, da bi bilo potrebno dr-
žavno upravo racionalizirati. »S 
tem ne mislim, da je potrebno ta-
koj začeti metati ljudi na ulico. Tis-
tih, ki odhajajo v pokoj ali drugam, 
naj se ne nadomešča, prav tako naj 
ne bi bilo kreiranja novih delovnih 
mest na tem področju.« Ne stane-
jo pa le ljudje. »Pogledati je pot-
rebno samo luksuzni vozni park ra-
znih vladnih služb in še kaj podob-
nega,« je bila konkretna.
APLAVZ PRISOTNEGA 
OBČINSTVA
Po njenem bi bilo potrebno pre-
vetriti tudi slovensko sodstvo in to-
žilstvo, pa številne predpise in za-
kone, prešteti institucije in jav-
ne zavode ter pogledati, ali so za-
res potrebni. Davčna zakonoda-
ja in administrativne ovire zavira-
jo razvoj malega in samostojnega 
podjetništva, kar je v sosednjih dr-
žavah rešeno s pavšalnimi dajat-
vami. 
Kako zelo so to pereči proble-
mi našega vsakdana, je pričal 
spontan aplavz, ki ga je izzva-
lo takšno razmišljanje Vere Me-
jak. Gostja je izrazila upanje, da 
se bo na volitvah izbrana nova 
vlada znala lotiti teh in številnih 
drugih izzivov, ki so se nakopičili 
v dobrega četrt stoletja naše sa-
mostojnosti.
Mejakovi se je ob koncu zahva-
lil Jože Jelen iz SDS in ji izročil ne-
kaj daril s poreklom oziroma prio-
kusom naše doline. Predal ji je tu-
di mozirsko monografijo, v katero 
se je na njeno željo podpisal župan 
Ivan Suhoveršnik. Prisotni pa so iz-
razili upanje, da pride Mejakova v 
goste še kdaj. 
Marija Lebar
Z iskrivo in duhovito sogovornico Vero Mejak (levo) se je 
pogovarjala poslanka Nada Brinovšek. (Foto: Marija Lebar) 
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
8
Gospodarstvo
MOBILNOST DANES, JUTRI, POJUTRIŠNJEM
Elektrika prevzema eno ključnih vlog v prometu
Model Avantcarja, ki je uveljavljen mednarodni ponudnik 
mobilnosti, na polnilnem mestu pred Vrbovcem v Nazarjah. 
(Foto: Igor Solar)
S spoznanjem, da je promet 
eden glavnih onesnaževalcev, se 
je začelo iskanje drugačnih reši-
tev za pogon motornih vozil. V mo-
žnem naboru alternativnih goriv 
se zdi kot okolju prijaznejša opti-
malna rešitev uporaba električne 
energije, vendar se v zvezi s tem, 
ne glede hitro rast prodaje elek-
tričnih avtomobilov, odpirajo šte-
vilna vprašanja.
POTREBNE KORENITE 
SPREMEMBE NA PODROČJU 
MOBILNOSTI 
Človeštvo je zaradi posledic 
podnebnih sprememb, ki ima-
jo vzroke tudi v vse večjem one-
snaževanju, pred izzivom, da je 
potrebno izboljšati učinkovi-
tost rabe razpoložljive energije 
in se preusmeriti k trajnostnim 
in okolju bolj prijaznim energet-
skim virom. Ker je promet eden 
večjih onesnaževalcev in hkra-
ti velik porabnik energije, gre 
iskanje rešitev tudi v smeri ko-
renitih sprememb na področju 
mobilnosti. 
ZDRUŽITEV PONUDNIKOV AVTOBUSNIH PREVOZOV
Nič več Izletnik, odslej Nomago
Do konca leta bodo vsi avtobusi podjetja Nomago dobili novo 
podobo. (Foto: Igor Solar)
S 1. majem so se ponudniki av-
tobusnih prevozov Avrigo iz Nove 
Gorice, Izletnik iz Celja in Promet 
Mesec iz Logatca po pisanju Nove-
ga tednika združili v enotno druž-
bo Nomago. V poletnem času se 
bosta tej združeni skupini pridru-
žila potovalna agencija STA poto-
vanja in družba Avtobusni prevo-
zi Rižana. Cilj združitve je vzposta-
vitev celovite ponudbe, ki bo kon-
kurenčna za uporabnike ter razvoj 
prevoznih in potovalnih storitev.
VODILNA DRUŽBA ZA 
POVEZOVANJE LJUDI
Novonastala družba bo ime-
la tri regijske centre, v Celju, Novi 
Gorici in Ljubljani, kjer bo tudi se-
dež Nomaga. Ta naj bi do konca le-
tošnjega leta zaposloval 800 lju-
di. »Postati želimo vodilni v pove-
zovanju ljudi in njihovih ciljev ter 
še naprej zagotavljati najbolj ugo-
dno, zanesljivo, udobno in varno 
potovanje,« pravi direktor Nomaga 
mag. Sandi Brataševec, ki je do 
zdaj vodil Avrigo in Izletnik. V za-
četku maja sta bila v novi podobi 
zaenkrat dva avtobusa, do novega 
leta pa bodo vsi.
KMALU SLEDI DIGITALNA 
PREOBRAZBA POSLOVANJA
Po združitvi vseh podjetij se bo-
do v Nomagu lotili še preobraz-
be poslovanja, po kateri obljublja-
jo poenostavljene storitve in večjo 
dostopnost in kakovost prevozov. 
Napovedujejo tudi širitev v tujini, 
saj naj bi kupili 70-odstotni delež 
hrvaškega prevoznika Brioni. Zani-
majo pa se tudi za prevoznike v se-
verni Italiji.
POLETNA LINIJA V LOGARSKO 
DOLINO OSTAJA
Avtobusni prevozniki poveza-
ni v Nomagu bodo javni potniški 
promet izvajali na več kot 500 lini-
jah po Sloveniji in s tem povezovali 
približno polovico države. Po bese-
dah vodje komercialnega sektor-
ja Izletnika Celje Boštjana Čokla 
bodo poleg rednih linij v naši do-
lini tudi letošnje leto v času pole-
tja izvajali posebno linijo na relaciji 
Celje-Logarska dolina ob sobotah, 
nedeljah in praznikih. Mini avtobus 
bo tako kot vsako leto imel priko-
lico za kolesa, na kateri lahko po-
tniki brezplačno prevažajo kolesa.
Primož Vajdl
ELEKTRIČNA ENERGIJA DOBIVA 
NOVO VLOGO
V prihodnosti bo eno ključnih 
vlog na tem področju poleg kre-
pitve javnega prometa imela ele-
ktrična energija. Tako je mogoče 
razbrati iz nedavno predstavlje-
ne strategije na področju razvoja 
trga za vzpostavitev ustrezne in-
frastrukture v zvezi z alternativni-
mi gorivi v prometnem sektorju, ki 
so jo izdelali na ministrstvu za in-
frastrukturo. 
KAJ SO ALTERNATIVNA GORIVA
S strategijo na področju razvoja 
trga za vzpostavitev ustrezne in-
frastrukture v zvezi z alternativ-
nimi gorivi v prometnem sektorju 
se v slovenski pravni red prena-
ša evropska direktiva o vzposta-
vitvi infrastrukture za alternativ-
na goriva. Med slednje so uvršče-
na električna energija, stisnjen in 
utekočinjen zemeljski plin, uteko-
činjen naftni plin in biometan, bi-
ogoriva, sintetična in parafinska 
goriva ter vodik.
V letu 2017 smo imeli v Sloveniji 228 javno dostopnih 
polnilnih mest za elektriko, eno oskrbno mesto za vodik, 
115 za utekočinjen naftni plin in 4 za stisnjen zemeljski 
plin, ki omogočajo prehod avtobusov mestnega prometa 
na okolju bolj prijazno gorivo. 
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 9
Gospodarstvo, Organizacije
MED UKREPI OSTAJAJO 
FINANČNE SPODBUDE
V strategiji so predlagane skupi-
ne ukrepov za vsako alternativno 
gorivo posebej, na podlagi kate-
rih bo ministrstvo za infrastrukturo 
pripravilo podroben akcijski načrt 
za obdobje 2018–2020. Prednostno 
so predvideni ukrepi, s katerimi bo 
zagotovljena ustrezna polnilna in-
frastruktura za vozila na električni 
pogon, na stisnjen in utekočinjen 
zemeljski plin in s katerimi bo dr-
žava spodbujala uporabo vozil na 
alternativna goriva. Med ukrepi os-
tajajo finančne spodbude za nakup 
električnih vozil in priključnih hi-
bridov ter oprostitve plačila dolo-
čenih dajatev za električna vozila.
RADIKALNE OMEJITVE ZA 
BENCIN IN DIZEL 
Prvi cilj strategije je, da v Slo-
veniji po letu 2030 ne bo več do-
voljena prva registracija avtomo-
bilov na bencin in dizel, saj mora 
biti v skladu z dokumentom skup-
ni ogljični odtis avtomobila manj-
ši od 50 g CO2/km. Danes so pod 
to mejo samo električna vozila in 
priključni hibridi. 
Že od leta 2025 dalje bo omeje-
na prva registracija osebnih in lah-
kih tovornih vozil kategorij, ki ima-
jo po deklaraciji proizvajalca skup-
ni ogljični odtis večji od 100 g CO2/
km. Na ministrstvu pravijo, da to 
ne pomeni, da bencina ali dizla pri 
nas ne bo več, ampak da bodo mo-
rala vozila bistveno manj kot sedaj 
obremenjevati okolje. Promet na-
mreč v Sloveniji povzroči dve pe-
tini vseh emisij.
DO LETA 2030 17 ODSTOTKOV 
ELEKTRIČNIH VOZIL IN HIBRIDOV
Če želi Slovenija do leta 2030 
doseči cilje na področju alternativ-
nih goriv, je potrebno poleg ukre-
pov za izboljšanje javnega potni-
škega prometa zagotoviti, da bo 
med osebnimi vozili vsaj 17 od-
stotkov električnih vozil oziroma 
priključnih hibridov (200 tisoč vo-
zil), 12 odstotkov električnih lahkih 
tovornih vozil (11 tisoč vozil), tretji-
na vseh avtobusov na stisnjen ze-
meljski plin (1.150) in 12 odstotkov 
težkih tovornih vozil (4.300) na ute-
kočinjen zemeljski plin.
ŽE ČEZ DVE LETI POTREBNIH 
1.200 POLNILNIC
Ker bo na cestah vse več vo-
zil na alternativna goriva, bo treba 
povečati število polnilnic. Sloveni-
ja je bila sicer med prvimi v Evropi, 
ki je na svojem avtocestnem križu 
postavila električne polnilnice vi-
sokih moči, a ta mreža se bo mo-
rala v naslednjih letih bistveno po-
večati. V notranjem prometu bomo 
ob predvideni rasti števila vozil že 
leta 2020 potrebovali 1.200 polnil-
nic običajne moči, leta 2025 7.000 
in leta 2030 22.300 polnilnic. 
VISOKE SUBVENCIJE ZA NAKUP 
ELEKTRIČNIH VOZIL
Slovenija ukrepe za uvedbo al-
ternativnih goriv izvaja že nekaj 
zadnjih let. Tako imamo eno viš-
jih subvencij v Evropi v višini 7.500 
evrov za nakup električnega vozila, 
4.500 evrov za nakup priključnega 
hibrida in lahkega tovornega vozila 
ter 3.000 evrov za nakup električ-
nega ali motornega kolesa. Ima-
mo oprostitev plačila letne dajat-
ve za uporabo teh vozil v cestnem 
prometu, ugodna posojila in nižjo 
stopnjo davka na motorna vozila.
JAVNI PREVOZ POVSOD NE MORE 
NADOMESTITI OSEBNIH VOZIL
Ker smo po številu vozil na prebi-
valca med najbolj motoriziranimi dr-
žavami v EU, je pred Slovenijo zah-
tevna naloga. Povečati bo treba tudi 
konkurenčnost javnega potniškega 
prometa, vendar samo po sebi to ne 
bo dovolj, ker javni prevoz zaradi raz-
pršene poseljenosti povsod ne mo-
re nadomestiti uporabe osebnih vo-
zil. Prav zato bo potrebno na podro-
čju uvajanja alternativnih goriv v pro-
metu dovolj ambicioznosti, da bo tu-
di tisti del prometa, ki bo še naprej 
potekal z osebnimi vozili, v čim manj-
ši meri obremenjeval okolje.
Franci Kotnik
V Sloveniji je bilo konec leta 2016 registriranih 8.980 vo-
zil na utekočinjen naftni plin, 124 vozil na stisnjen zemeljski 
plin in šest na vodik (predelana vozila). Vozil na električ-
ni pogon in priključnih hibridov je v Sloveniji malo manj 
kot tisoč.
V Zgornji Savinjski dolini so trenutno 4 polnilnice za ele-
ktrične avtomobile: ena na Črnivcu, ena v Logarski dolini, 
ena v Solčavi in ena v Nazarjah.
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE (ZSŠD)
Na skupščini predstavljene letošnje operacije in lansko delo 
Na skupščina so obravnavali poročilo o delu LAS Zgornje Savinjske 
in Šaleške doline v preteklem letu in načrt aktivnosti za letos. 
(Fotodokumentacija LAS)
Konec prejšnjega meseca je na 
Ljubnem potekala 4. skupščina LAS 
ZSŠD. Na njej so obravnavali poročilo 
o delu LAS v preteklem letu in načrt 
aktivnosti za letos. Pred skupščino 
sta se na ločenih sejah sestala nad-
zorni in upravni odbor ter pregleda-
la delo LAS, kjer nista ugotovila po-
manjkljivosti ali nepravilnosti. 
UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR 
ZADOVOLJNA Z DELOM LAS
Bančni račun se vodi znotraj vo-
dilnega partnerja, to je Zavoda Sa-
vinja, saj LAS ni samostojna prav-
na oseba. Tako je bilo na AJPES 
oddano skupno finančno poroči-
lo oziroma zaključni račun, ki ga 
je predhodno obravnaval in potrdil 
svet Zavoda Savinja. 
Na skupščini je poročilo o aktiv-
nosti leta 2017 in načrtovanih le-
tošnjih projektih podala direkto-
rica zavoda Ivica Orešnik. Lani so 
zaključili 1. Javni poziv LAS, letos 
aprila so prejeli prvo odločbo o po-
trditvi operacije iz tega razpisa. Pri-
čakujejo, da bodo v maju in začet-
ku junija imeli vse odločbe o potr-
ditvi projektov s strani Agencije RS 
za kmetijske trge in razvoj podeže-
lja, s strani ministrstva za gospo-
darski razvoj in tehnologijo pa bo-
do prejeli v podpis pogodbe. 
PROBLEM JE ZALAGANJE 
DENARJA
Poleg omenjenih lastnih projek-
tov LAS ZSŠD sodeluje tudi kot par-
tner v operacijah sodelovanja med 
LAS-i, za katere so bile odločbe že 
izdane in so bile nekatere aktivno-
sti že izvedene. 
Prisotni so se dotaknili tudi pro-
blematike časovnih rokov izpla-
čil zahtevkov. Ivica Orešnik: »LAS-i 
ugotavljamo, da je povprečna do-
ba čakanja na izplačilo zahtevka 
za sofinanciranje od 8 do 10 mese-
cev, kar pomeni, da je potrebno de-
nar založiti in nastanejo likvidno-
stni problemi, saj je potrebno tako 
dolgo čakati na vračilo denarja. To 
je največji problem na strani delo-
vanja LAS.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
10
Kultura, Ljudje in dogodki
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Predmaturitetni koncert 
violinistke Karin Lešnik
Violinistka Karin Lešnik je v dvorani Glasbene šole Nazarje 
predstavila svoj predmaturitetni koncert. (Fotodokumentacija KL)
V dvorani Glasbene šole Nazar-
je je zbranim svoj predmaturite-
tni koncert predstavila violinist-
ka Karin Lešnik iz Velenja. Violine 
se je pričela učiti pri sedmih letih 
na Glasbeni šoli Fran Korun Ko-
željski Velenje, danes pa je dijaki-
nja 4. letnika Umetniške gimnazi-
je v Velenju pod mentorstvom Da-
nice Koren. 
Na svoji glasbeni poti se je us-
pešno udeležila več tekmovanj na 
državni in mednarodni ravni. Poleg 
solističnega igranja sodeluje v šte-
vilnih komornih skupinah in piše 
priredbe za večje komorne zased-
be. Trenutno igra v Simfoničnem 
orkestru Glasbene šole Velenje ter 
v Simfoničnem orkestru Glasbene 
šole Celje. Po maturi si želi študij 
nadaljevati na Akademiji za glas-
bo v Gradcu. 
Gostja koncerta je bila violinist-
ka Barbara Horvat, pri klavirju pa 
ju je spremljal Nikolaj Žličar.
Barbara Rozoničnik
PREDSTAVITEV KNJIGE DAVORINA LENKA
Mlad pisatelj izdal svoj drugi roman
Z Davorinom Lenkom (levo) se je o njegovem romanu Bela 
pritlikavka pogovarjal Aljoša Harlamov. (Foto: Primož Vajdl).
V Centru Rinka Solčava je konec 
aprila potekala predstavitev knjige 
Bela pritlikavka mladega pisatelja 
Davorina Lenka, ki je otroštvo pre-
živel v Solčavi. To je njegov drugi 
roman, potem ko je leta 2013 izšel 
njegov knjižni prvenec z naslovom 
Telesa v temi. Z avtorjem se je po-
govarjal pisatelj, publicist in ure-
dnik leposlovja na Cankarjevi za-
ložbi Aljoša Harlamov.
ROMAN, KI TEMATIZIRA 
LJUBEZEN
Po besedah Lenka njegov ro-
man ni ljubezenski, temveč roman 
o ljubezni. V ospredju je temazira-
nje ljubezni, ki jo obdeluje na spe-
cifičen in realističen način. Be-
la pritlikavka je dialoška pripoved 
pod visoko napetostjo, prevprašuje 
božanskost ljubezni, ki jo v zahodni 
kulturi umeščamo na sam vrh pira-
mide vrednost in potreb. 
Zgodba v treh velikih poglavjih go-
vori o pol Slovenki in pol Nemki Ma-
rii, ki se po naključju, potem ko zbeži 
pred dvema moškima, v ameriški Lo-
uisiani sreča z Louisom, s katerim s 
pogovori razvijeta pristen odnos. 
»Liki so enostavno rasli v meni 
in se razrasli. Sčasoma se pri pisa-
nju nisem več ukvarjal z vpraša-
njem, kaj bo neka oseba naredila, 
saj sem enostavno vedel. Enostav-
no sem ponotranjil njihovo življe-
nje,« je povedal Lenko, ki je roman 
pisal štiri leta.
MLAD PISATELJ, KI SE LAHKO 
POHVALI S ŠTEVILNIMI USPEHI
Davorin Lenko je po konča-
ni srednji šoli študiral primerjal-
no književnost na ljubljanski filo-
zofski fakulteti. Za različne sple-
tne in tiskane medije se je med le-
toma 2008 in 2012 ukvarjal z glas-
beno kritiko in glasbenim novinar-
stvom, kjer je prvotno raziskoval 
black metal. 
S književnostjo se je aktivne-
je pričel ukvarjati leta 2010. Kratko 
prozo, eseje in poezijo je objavljal v 
vseh pomembnejših slovenskih li-
terarnih revijah. Za kratko zgodbo 
Zver in brezno je prejel prvo nagra-
do dvojezičnega natečaja v Pliber-
ku, kratka zgodba Samoumevnosti 
in esej Zapiski o black metalu pa 
sta bila nominirana na Slovenskih 
dnevih knjige. 
Leta 2013 je izdal prvi roman Te-
lesa v temi, ki je leto kasneje pre-
jel nagrado Kresnik za najboljši iz-
virni slovenski roman ter nagrado 
Kritiško sito, ki jo podeljuje Društvo 
slovenskih literarnih kritikov.
Primož Vajdl
LENARČIČ MERI ČRNI OGLJIK V ODPRAVI AZIJA 2018
Po Rusiji v družbi kopilota 
Dobrovina
Matevž Lenarčič, ki izvaja okolj-
sko raziskovalno misijo Green Li-
ght World Flight nad Azijo, se v 
družbi kopilota Andreya Dubrovina 
prebija čez Sibirijo. Pred 9. majem, 
ko je v Rusiji državni praznik in je 
nad prestolnico zaprt zračni pros-
tor, sta se poskušala kar se da prib-
ližati Moskvi. 
Letenje nad Sibirijo so sprem-
ljale nizke temperature in občasne 
snežne plohe, pogost nasprotni ve-
ter ter velike količine ledu, ki so se 
nabirale na letalu. Še posebej te-
žavno je bilo letenje med Krasno-
jarskom in Omskom, kjer sta zaradi 
slabega vremena večji del poti le-
tela na višini 3.000 metrov in med 
oblaki, temperatura pa se je spus-
tila celo pod -20 °C. Zaradi stalne-
ga nabiranja ledu na letalu je za-
mrznilo in začasno odpovedalo vi-
šinsko krmilo, vendar sta izkušena 
pilota težavo odpravila brez večjih 
tveganj. 
Tudi za nadaljevanje poti so bi-
le vremenske napovedi za obmo-
čje nad Uralom slabe. Tako je bil 
polet do Ufe precej zahteven. Ovi-
rali so ga oblaki, mraz in zalede-
nitve. Kljub temu se je Lenarčič 
približal Moskvi. To je preletel ta-
koj, ko je bil odprt zračni prostor 
nad prestolnico, in se odpravil v 
Belorusijo. Slednja je bila še zad-
nji postanek na poti domov v Slo-
venijo. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 11
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
43. PRAZNIK CVETJA V SPLITU – MEDNARODNO 
TEKMOVANJE CVETLIČARJEV
Klinarjeva na odličnem drugem 
mestu
V začetku maja je v Splitu po-
tekal 43. Praznik cvetja, mednaro-
dno tekmovanje cvetličarjev. Letos 
so tekmovalci prišli s Hrvaške, Ma-
džarske, Nizozemske, Poljske, Bel-
gije, Danske, Norveške in Sloveni-
je. Našo državo je zastopala Brigita 
Klinar iz Dol-Suhe. Študentka 2. le-
tnika hortikulture na Šoli za horti-
kulturo in vizualne umetnosti Celje 
je osvojila odlično drugo mesto. Ob 
mentorici Anji Sotošek iz Varpolj jo 
je spremljala pomočnica Tina Mau-
rič iz Nove Štifte, dijakinja drugega 
letnika, smer cvetličar. 
SLOVENIJO ZASTOPALE KAR TRI 
ZGORNJESAVINJČANKE
»Tekmovanje je potekalo v štirih 
kategorijah. Prva je bila fantazijska 
dekoracija, to so izdelali v Dioklecija-
novih kleteh. V drugi – prosto vezan 
šopek v roki – so se floristi pomeri-
li na splitski rivieri. Tretji izdelek je bil 
poročni šopek, četrti pa je bil prese-
nečenje – okrasitev stiroporne torte 
za določeno priložnost. Materialov in 
cvetja, s katerim so tekmovalci dela-
li, niso poznali. Tudi orodje so dobi-
li na tekmovališču v Dioklecijanovih 
kleteh,« je o dogajanju povedala So-
toškova, ki ni skrivala veselja ob dej-
stvu, da so letos Slovenijo zastopale 
kar tri Zgornjesavinjčanke.
MED SODNIKI SIMON OGRIZEK
Slovenci smo imeli predstav-
nika tudi med sodniki. Strokovne 
ocene je podeljeval Simon Ogrizek. 
Mednarodni sodnik in florist ni bil 
pristranski, saj so sodniki izdelke 
ocenjevali anonimno in niso prišli 
v stik s tekmovalci. 
Brigito Klinar letos čaka še eno 
pomembno tekmovanje. V Budim-
pešti bo zastopala Slovenijo na 
olimpijadi poklicev Euroskills.
Marija Šukalo
Slovenijo so na mednarodnem tekmovanju v Splitu zastopale kar tri 
Zgornjesavinjčanke (od leve): mentorica Anja Sotošek, tekmovalka 
Brigita Klinar in pomočnica Tina Maurič. 
(Fotodokumentacija: Sotošek)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
12
Ljudje in dogodki, Oglasi
Ivan Rigelnik, p. d. Rastočki Ivan, bo ostal 
zapisan v zgodovino Rastk in Ljubnega ob 
Savinji kot zelo dober poznavalec različnih 
del in opravil na zemlji in v gozdu. Zapustil je 
bogato etnografsko dediščino, ki jo je ohra-
V SPOMIN
Ivan Rigelnik – 
Rastočki
1930-2018
PREDAVANJE: BOLEČINE V HRBTENICI
Večina aktivnega prebivalstva se občasno srečuje z bolečinami
Tanja Giuliatti Devinić ima veliko izkušenj glede bolečin v hrbtenici, 
saj se na Ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer skrbi za prakso 
srednješolcev medicinske stroke, z le-temi redno srečuje. (Foto: ŠMS)
Na gornjegrajski šoli je o bole-
činah v hrbtenici predavala Tanja 
Giuliatti Davinić. Poudarek je dala 
razlogom, zaradi katerih do težav 
in bolečin pride in kako si poma-
gati ob bolečinah.
POGOSTE TEŽAVE  
Bolečine v hrbtenici pri številnih 
ljudeh povzročajo težave občasno 
ali stalno v manjši ali v večji me-
ri. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi prej 
ali slej zabolelo v križu, manj po-
gosto v vratni hrbtenici. Statistike 
kažejo, da približno 65 odstotkov 
aktivnega prebivalstva išče zdrav-
niško pomoč zaradi bolečin v kri-
žu, je povedala Giuliatti Daviniće-
va. Vzrokov za pogoste bolečine v 
križu in vratu je mnogo, vendar so 
najpogostejši vzrok spremembe v 
medvretenčni ploščici in posledice 
teh sprememb. 
SAMOPOMOČ ALI OBISK 
ZDRAVNIKA
Do bolečin v križu najpogoste-
je pride zaradi nepravilnega dvi-
govanja bremen ali nenadnega, 
nepravilnega giba. Bolečino po 
nasvetu predavateljice najprej 
poskusimo omiliti s počitkom ter 
gretjem ali hlajenjem boleče-
ga mesta, po potrebi z jemanjem 
sredstev proti bolečinam, ki učin-
kujejo tudi protivnetno. V kolikor 
bolečina ne preneha, je potreben 
obisk zdravnika. 
Za zdravo hrbtenico lahko naj-
več naredimo, da vzdržujemo pra-
vo telesno težo, pazimo na pravil-
no držo telesa, pravilno dvigujemo 
bremena in smo pozorni na pravil-
no sedenje. Prisotnim je predava-
teljica pokazala tudi, kako pravil-
no vstajati s postelje, kako sede-
ti, vsem je razdelila brošure z vaja-
mi za hrbtenico in odgovarjala na 
vprašanja.
ŠMS
Kot sedemnajstletnik je nato dobil delo pri 
Gozdni upravi in od tedaj dalje je bil samosto-
jen vlcer. Najprej delavec na riži, kasneje rižmoj-
ster je dal skozi vse, kar se je v tedanjem ča-
su smatralo za mojstrstvo tega nevarnega pokli-
ca. Po njem se je prenašalo znanje na mladi rod. 
Kasneje je delal na žičnicah, tudi še pri spra-
vilu lesa na rižah, nato pa je postal rudar v ru-
dniku v Mežici. Ko je spoznal svojo izbranko 
Tončko Tostovršnik, sta se jima rodili dve hčeri. 
Nekaj časa so živeli in delali na zgornji Detmar-
jevi kmetiji, kmalu za tem pa sta si postavila svoj 
novi dom v Rastkah. Ivan je ob šolanju postal le-
sni manipulant (prevzemnik lesa), to delo pa je 
opravljal vse do upokojitve v letu 1987 . 
Jože Hudej Juvaničnik iz Tera, ki je tudi sam vl-
cer in cimerman ter spremlja vse v zvezi z de-
lom v gozdu in na rižah, je o Rastočkem Ivanu 
pripravil zapise, ki pričajo o lastnostih izjemne-
ga človeka: »V Vrbju na Ljubnem je za etno pri-
reditev Flosarski bal omogočil s svojim znanjem 
in delom narediti kar tri riže v različnih obdobjih, 
ena je postavljena še danes kot etnografski sim-
bol tukajšnjega vlcerstva in nekdanjega spravi-
la lesa po rižah.«
Jože Miklavc
njal in ustvarjal sam in z drugimi. Svoje zna-
nje je prenašal na druge, predvsem nekdanje 
vlcerje. 
Pri Turističnemu društvu Naš kraj, pri prire-
diteljih flosarskih povork in med svojimi kole-
gi bo ostal zapisan kot prvi in visoko spoštova-
ni rižmojster. Za svoje delo in poslanstvo je pre-
jel različna priznanja, tudi srebrno priznanje Ob-
čine Ljubno. 
Ob mami samohranilki je doživljal trdo mla-
dost, v skromnosti je zrasel v pravi dren in že kot 
10-letni fantič nosil cveke (lesene kline) na riže 
po bližnjih hribih, kjer so vlcerji postavljali lese-
ne drče in spravljali les v dolino. Tako si je že iz 
mladosti naprej služil kruh. 
Pri enajstih letih je poprijel pri kmetu Jezerni-
ku v Teru za lažja kmečka opravila, poleti je pa-
sel živino, v zimskem času pa je del te živine tudi 
krmil. V vojnem času, ko so okrog Jezernice pri-
tiskali nemški vojaki, je občutil bridkosti tedanje 
okupacije in številne nevarnosti, tudi smrt Jezer-
nikove mame, ki so jo Nemci ustrelili na njenem 
domu. Za tem je zamenjal to domačijo, ki mu je 
bila kot lasten dom, za Furlančevo kmetijo v Pla-
nini, kjer se je naučil vseh kmečkih in gozdar-
skih del. 
PREPOVED
Prepovedujem približevanje na lastnini Goltnik: Suho-
veršnikom, Glušičem, Čretnikom, Završnikom, Gosteč-
nikom, Portom, Sedovškom, Remenikom, Acmanom, 
Klančnikom, Emeršičem, Brinovcem, Rosensteinom, Bez-
jakom, Herčkom.
Alojzija Goltnik, Brezje 57 , Mozirje
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Kmečko knjigovodstvo nekoč
Šmihel nad Mozirjem leta 1938.
Lovro Goličnik o Podgolčanih 
Šmihelski kronist Lovro Goličnik je marsi-
kaj zanimivega zapisal in tako ohranil pretek-
lost pred pozabo. Po njegovih navedbah so ljud-
je pod Goltmi živeli že veliko prej, preden je bila 
zgrajena cerkev sv. Mihaela, zato se niso imeno-
vali Šmihelčani. Dolinci oziroma ljudje, ki so ži-
veli v dolini, so jim pravili Podgolčani.
KO ŠE NI BILO ŠMIHELA
Tudi Franc Praprotnik v kroniki trga Mozirje na-
vaja Golčko planino. Šmihelski župnik Franc Ma-
ronšek je v vprašalnik dr. Gotha, graškega to-
pografa in profesorja, vpisal leta 1843, da nosijo 
Podgolčani takšno in takšno obleko. Tako je skle-
pati, da so nekoč ljudi pod Goltmi tako imenova-
li, pozneje pa so izraz zaradi župnijskega patrona 
spremenili in vas poimenovali Šmihel (sv. Mihael).
41 LET OD ZAČETKA GRADNJE DO 
POSVETITVE CERKVE
Da je kraj že od davna poseljen, pričajo tudi 
izkopanine. Ignac Orožen je zapisal, da so sod-
nik in svetniki Celja 15. avgusta 1599 na pro-
šnjo mozirskih župnijskih mož odobrili gradnjo 
cerkve sv. Mihaela vključno s pokopališčem. Da-
lje navaja točne mere zemljišča v korakih, ki naj 
služi za gradnjo oziroma za pokopališče.
Po navedbah Goličnika so s pripravami za 
gradnjo cerkve začeli leta 1590, nato pa je delo 
le počasi napredovalo. Gradbeni kamen so do-
važali z ruševin gradu nad Gregorcem. Cerkev 
so posvetili 16. decembra 1631. Prvotno zgradbo 
so tekom časa večkrat prezidali in dozidali. Cer-
kev je imela do leta 1869 lesen strop, takrat pa 
so jo obokali. Cerkveni stolp v sedanji podobi je 
bil zgrajen leta 1751. Leta 1903 je Ivan Fantoni op-
ravil poslikavo cerkve, orgle pa je leta 1908 izde-
lal Ivan Naraks iz Petrovč. 
ZVONOVI IN NJIH USODA
Zvonove so nabavili med leti 1732 in 1845 v 
teži od 700 do 1.800 kg. V gornji lini je domo-
val navček ali, kakor pravijo Šmihelčani, »cin-
gieter«. Ti zvonovi so nato postali žrtev prve 
svetovne vojne, tudi bakrena streha na zvo-
niku je bila zamenjana za navadno pločevi-
nasto. Po prvi svetovni vojni so nabavili nove 
zvonove, ki so uspešno preživeli drugo sve-
tovno vojno. 
DRUGAČNA PODOBA PROSTORA PRED 
CERKVIJO
Nekoč je stala mežnarija med sedanjo in žu-
pniščem, a so jo podrli in zgradili novo na mes-
tu, kjer je danes gostilna. V njej je bilo stanova-
nje za organista, ta pa je imel v najemu tudi go-
stilno, ki je bila sicer v lasti župnišča. Tudi se-
danje župnišče ni prvotno, slednje je stalo nižje, 
sedanje pa je bilo zgrajeno leta 1854. Nekoč je 
prostor pred cerkvijo krasilo veliko lepih lip, tam 
je bila tudi lepa kapelica. Ta podoba se je kasne-
je bistveno spremenila, ko so večino lip podrli in 
postavili novo kapelico.
V naši dolini so bili kmetje že od 
nekdaj med naprednimi. Čeprav je 
bil ta predel slovenske dežele pre-
cej zemljepisno zaprt in je bilo luč-
ko ter še posebej solčavsko obmo-
čje pozno povezano s cestami, so 
ljudje ves čas iskali boljše možnos-
ti za preživetje. Mnogi so se s tre-
buhom za kruhom podali v tuje de-
žele, nekateri so trgovali z lesom, 
drugi so splavarili, skratka, ljudje iz 
doline so po svetu iskali priložnos-
ti in izkušnje, ki so jih nato prina-
šali domov.
PRESENETLJIVI PRIMERI 
KMEČKE MODROSTI
V šolah prejšnjega stoletja se je 
le malo poučevalo računstvo, šte-
vilni prebivalci hribovskih predelov 
pa sploh niso mogli obiskovati šo-
le. Kljub temu najdemo prav prese-
netljive primere kmečke modros-
ti, iznajdljivosti in razumnosti. Ta-
ko sem naletel tudi na nekaj izje-
mnih primerov kmečkega knjigo-
vodstva. 
SKRBNO GOSPODINJSKO 
KNJIGOVODSTVO PRAZNIKOVIH
Zelo zanimiv primer je bil najden 
na nekdanji Praznikovi domačiji v 
Lačji vasi, ki dokazuje, da je go-
spodinja Marija Praznik vodila ze-
lo skrbno gospodinjsko knjigovod-
stvo. Ti zapisi so zaradi raziskova-
nja nekdanjih življenjskih in delov-
nih razmer v dolini izrednega po-
mena.
V njih so cene blaga, ki so ga 
takrat kupovali. V isti hiši je že le-
ta 1895 gospodar nastavil knjigo, v 
kateri so natančno opisani vsi po-
slovni dogodki. Najdemo tudi ce-
ne lesa in drugih pridelkov, dalje 
razne pogodbe, ki so bile nareje-
ne za lesne kupčije, in podobno. 
Vsekakor je takšna knjiga drago-
cen zapis za raziskovalca.
MIKEKOVI ZAPISI VEČ OD 
KNJIGOVODSTVA
Zalo zanimivi so tudi zapi-
si nekdanjega mozirskega žu-
pana in naprednega gospodar-
ja Valentina Mikeka. Posestvo 
na Lepi Njivi je prevzel leta 1919 
od svojih staršev. Takoj po tem, 
ko je pričel gospodariti na kme-
tiji, je nastavil svoje knjigovod-
stvo in je po mesecih zaključe-
val dnevne izdatke in prejemke, 
pod posebnim poglavjem »zapi-
snik« pa je zapisoval dnevne do-
godke, vreme, opravila in druge 
pomembne stvari. 
DRAGOCENI PODATKI ZA 
PROUČEVANJE RAZMER
Če pogledamo knjigo za obdob-
je od 1934 do 1946, najdemo tudi 
nekatere zanimive zapiske iz voj-
nega časa. Na prvi strani te knjige 
je zapisal svoj rodovnik in nekatere 
podatke o svojih poslopjih. Dosle-
dno je zapisal vse izdatke, tako je 
iz zapisov mogoče razbrati vse ce-
ne po letih, ko je knjigo vodil. 
Prav ta gibanja in zapisane pla-
če hlapcu in dekli so zanimiv po-
datek za proučevanje življenjskih 
razmer kmečkih poslov. Iz zapisa-
nih opravil lahko razberemo takra-
tne setvene navade in pridelke. In 
morda še ta podrobnost: Valentin 
Mikek je dosledno uporabljal slo-
venska imena mesecev, kot so lis-
topad, vinotok, rožnik itd.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
14
Ljudje in dogodki, Organizacije
RAZSTAVA RADOVANA WEISSA
Iz številnih vrst lesa številni 
izdelki
V soboto, 12. maja, bo odprtje 
razstave unikatnih lesenih izdel-
kov, ki so skoraj leto dni nastaja-
li pod rokami Radovana Weissa iz 
Okonine. Okrog 480 predmetov: 
skled, orodja, vsakdanjih pripo-
močkov in še česa, bo razstavlje-
nih na Weissovi domačiji v Okonini. 
Svoj prostor bodo dobile tudi vezi-
lje društva Toplica iz Okonine in Ja-
ni Štiglic, ki bo razstavil igre iz lesa.
ŠMS
DRUŠTVO TOPLICA
Za tekmovanje bodo nastali 
posebni izdelki
V oktobru bo v Velenju 5. Med-
narodni festival vezenja, na kate-
rem bodo drugič sodelovale vezi-
lje Toplice, Društva podeželskih že-
na Ljubno. Ko so prvič sodelovale 
v tekmovalnem delu, so po bese-
dah predsednice društva Marga-
rete Atelšek videle, da se s svojim 
delom brez težav kosajo z drugimi 
udeleženkami. V prazničnih dneh 
so se družile in istočasno izbirale 
materiale, vzorce ter niti, ki jih bo-
do potrebovale za izdelke, ki jih bo-
do razstavile. 
Letošnja tema tekmovanja bo-
do vezene blazine. Topličanke so 
si najprej ogledale številne revi-
je in si iskale primerne vzorce. 
Ker obstaja veliko načinov roč-
nega vezenja, so se odločile, da 
se bodo za to priložnost nauči-
le tudi kaj novega in preizkusile 
različne materiale. Glede na nji-
hovo dosedanje znanje bodo iz-
delki, namenjeni za razstavo in 
tekmovanje, zagotovo nekaj po-
sebnega.
ŠMS
RAZSTAVA TULIPANOV V MOZIRSKEM GAJU
Organizatorjem tokrat streglo vreme, park privabil okoli 
10.000 obiskovalcev
Mozirski gaj je letos svoja vrata 
odprl že v začetku aprila. Več 100 
tisoč tulipanov je ob lepem vreme-
nu hitro bodlo iz posajenih gredic 
in obetalo pisano razstavo, katere 
vrhunec je bil tudi letos med dne-
vom upora in 1. majem. V tem času 
je park obiskalo okoli 10.000 obi-
skovalcev.
ZELO UGODNI POGOJI ZA 
RAZSTAVO
V 40. letu od ustanovitve Gaja 
je v parku obiskovalce čakalo tu-
di sončno vreme, naklonjeno orga-
nizatorjem razstave, članom Eko-
loško hortikulturnemu društvu, ki 
ga vodi Darko Bele. Ob tem času 
je doslej kar preveč prireditev že 
izzvenelo v prazno zavoljo dežja, 
predlani celo snega, ki je gredice 
prekril z debelo odejo. 
CVETELO VEČ TISOČ TULIPANOV 
MOZIRSKI GAJ
Ob vstopu v park cvetja je obi-
skovalce najprej pozdravila veli-
ka greda tulipanov Mozirski gaj, 
ki so bili vzgojeni in rastejo samo 
tu. Urejeni travniki, obrezano drev-
je in grmičevje so dodatna privlač-
nost tega prostora. Gredice pa so 
kar pokale od cvetov. 
NOVOST OTROŠKI ZAČARANI VRT
Ob obletnici so se upravljav-
ci odločili, da storijo čim več za 
najmlajše obiskovalce. Kot novost 
so postavili otroški začarani vrt, 
vrsto majhnih lesenih hišk, v kate-
rih živijo fantazijska bitja. Hiške so 
Tulipani so v času razstave gredice zapolnili do zadnjega kotička.
V kmečki hiši je bila razstava plazilcev, med njimi so bile številne želve.
Obiskovalce parka je pozdravil prikupen in prijazen minionček.
tako majne, da odrasli vanje nima-
jo vstopa, otroci pa v njih odkrivajo 
skrite kotičke.
LETOS POUDAREK NA ŽELVAH
Skozi park so se sprehajali ju-
naki risanih filmov, ki so pozdrav-
ljali obiskovalce in se ob njih foto-
grafirali. Člani društva Bioexo so v 
kmečki hiši uredili razstavo plazil-
cev. Ob kuščarjih, kačah in podob-
nem je bil letos poudarek na žel-
vah.
MOZIRSKI GAJ OHRANJA 
PRIVLAČNOST TUDI SEDAJ
Kljub temu da bodo tulipani v 
parih dnevih odcveteli, park s tem 
ne bo izgubil privlačnosti. Odcve-
tele rože bodo hitro nadomesti-
le druge, ki bodo prav tako ode-
le prostor v pisane barve, v mir in 
tišino, ki jo bo paralo zgolj ptičje 
žvrgolenje. Že sedaj pa cvetijo ro-
dodendroni in azaleje.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO
Potrebno je vzpostaviti pogoje za dostojno življenje vseh 
državljanov 
Ob spomeniku padlim borcev se je zbralo veliko število pohodnikov 
z nazarske in vranske strani. 
Praznik dela v nazarski občini 
že vrsto let obeležujejo s pohodom 
prijateljstva na Čreto. Tega pripravi 
kokarska krajevna skupnost ob po-
moči domačih društev. Tudi letos 
so na pot krenili številni udeležen-
ci. Na Čreti so se zbrali ob spome-
niku padlim borcem XIII. slovenske 
narodnoosvobodilne brigade Mir-
ka Bračiča na slovesnosti v počas-
titev 1. maja.
ŽUPAN SPOMNIL NA PADLE 
Pozdravne besede sta jim na-
menila župana Nazarij in Vranske-
ga, Matej Pečovnik in Franc Sušnik. 
Pečovnik je spomnil na padle v 
drugi svetovni vojni na Čreti in na 
pridobitve osamosvojitvene voj-
ne – samostojne države. »Ali smo 
po tolikih letih osamosvojitve za-
dovoljni s svojo državo, pa ve vsak 
sam,« je med drugim dejal Pečov-
nik, prepričan, da je v Sloveniji pot-
rebno vzpostaviti pogoje za dostoj-
no življenje vseh državljanov.
DELO MORA BITI TEMELJ 
SOCIALNE VARNOSTI
Sušnik je dejal, da mora sreče-
vanje ljudi na Čreti, tako z vran-
ske kot nazarske strani, ostati 
stalnica. Praznik dela je po nje-
govem mnenju priložnost, da 
se spregovori o delavskih pra-
vicah. »Delo mora biti edini te-
melj socialne varnosti in mora 
biti vrednota, ki je ne more na-
domestiti nobena socialna pod-
pora, pomoč ali solidarnost,« je 
med drugim povedal.
PO SLOVESNOSTI DRUŽENJE NA 
FARBANCI
Kulturni program so oblikova-
li učenci podružnične osnovne šo-
le Šmartno ob Dreti in moška vo-
kalna skupina kokarske krajevne 
skupnosti. Po spominski slovesno-
sti so pohodniki odšli do planinske 
koče Farbance, kjer so nadaljevali 
z druženjem.
Tekst in foto: Marija Šukalo
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE NA GOLTEH 
V hotelu koncert Ive Stanič z bendom
Priznana slovenska jazz pevka Iva Stanič je zapela ob spremljavi 
benda v hotelu Golte.
V organizaciji hotela Golte in v 
sodelovanju z Mozirsko kočo, pla-
ninskima postojankama pri Treh 
plotih in Žlajferju ter pri začas-
nem bifeju JerNejc Moravček pri 
Alpskem vrtu so na Golteh priredi-
li prvomajsko praznovanje kot sku-
pek dogodkov, ki je privabil več sto 
obiskovalcev, predvsem rekreativ-
nih planincev. Več kot 150 ljudi so 
prepeljali z gondolsko vzpenjačo, 
preostali so prišli peš ali z več kot 
sto avtomobili. Kakšnih 120 se jih 
je zbralo v »Muldi«, kjer je mozirski 
župnik Aleksander Koren daroval 
mašo pri kapelici Jezusa Dobrega 
pastirja v čast godovniku Jožefu 
delavcu in vsem delovnim ljudem.
VSEPOVSOD HRANA ZA DUŠO 
IN TELO
Ob ponudbi glasbene zabave na 
štirih lokacijah se je med Mozir-
sko kočo, Petelinjekom, Starimi sta-
ni, Tremi ploti, Medvedjakom in ho-
telom sprehodila številna množica. 
Pri Žlajfarju, kjer so ponudili zastonj 
golaž, je nastopil ansambel Vtis. Na 
Treh plotih je bila ponudba na žaru, 
pri Mozirski koči bograč in mesna 
rolada mojstra kuhalnice Janija Orla. 
Pri Alpskem vrtu je zaigral ansam-
bel Kratek stik in v hotelu zapela Iva 
Stanič ob spremljavi benda.
ZA VSAKEGA NEKAJ, ZA VSE 
DOBER OBČUTEK OB PRAZNIKU 
DELA
Vsi so prišli na svoj račun, tudi 
gostinci, a še največ so imeli od 
sprehodov planinci in ljubitelji na-
rave, saj je za skopnelim snegom 
planino prekrila odeja večbarvne-
ga teloha, pomladnega žafrana in 
vijoličnega dišečega volčina. Tu-
di zvončkov ob manjših zaplatah 
snega in druge pozno razcvetele 
podrasti ni manjkalo.
V hotelu so pripravili animacij-
ske igre za najmlajše, pestro ku-
linarično ponudbo in že omenje-
ni popoldanski koncert popularne 
pevke z izjemnimi glasbeniki. Do-
kazali so, da s poletno ponudbo 
in številnimi napovedanimi prire-
ditvami mislijo resno, ljudem pa je 
bil to lep napotek za sproščanje ob 
koncih tedna in v obdobju poletnih 
dopustov.
Tekst in foto: Jože Miklavc Ansambel Kratek stik je nastopil pri Alpskem vrtu.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
16
Ljudje in dogodki, Organizacije
PRVOMAJSKA BUDNICA DONELA PO CELI DOLINI
Godba Zgornje Savinjske doline na praznik dela ne počiva 
Prvomajska budnica Godbe Zgornje Savinjske doline je donela po celi dolini, s 
tradicionalnim igranjem so se ustavili tudi v Bočni. 
Zgornjesavinjska godba prvomajsko budnico 
izvaja od leta 1976 in tudi letos ni bilo nič druga-
če. Ob 6. uri zjutraj so pričeli z igranjem v Mozirju 
in nato nadaljevali po posameznih občinah vse 
do Solčave. Od tam so krenili v Gornji Grad, kjer 
so se ustavili tudi pri centru starejših. Godbeni-
ki so pot nadaljevali po Zadrečki dolini in z igra-
njem zaključili v Mozirju. Pravijo, da so povsod 
lepo sprejeti, marsikje jih tudi pogostijo. Pos-
lanstva in tradicije budnice se dobro zavedajo, 
saj se člani godbenega ansambla dogodka ude-
ležijo v velikem številu.
PRED NJIMI PESTRA POMLAD
V maju za godbenike ni počitka. V polnem te-
ku so priprave na 38. državno tekmovanje slo-
venskih godb na 1. težavnostni stopnji, ki bo 19. 
maja na Jesenicah. Obenem tam poteka 6. med-
narodno tekmovanje pihalnih orkestrov v kon-
certnem programu »IMC 2018«, ki se ga bodo 
prav tako udeležili.
KONCERT OB 700-LETNICI TRŠKIH PRAVIC
Sledile bodo priprave na koncert ob 700-le-
tnici trških pravic v Mozirju. 60-članska Godba 
Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Toma-
ža Podlesnika bo dogodek obeležila 23. junija na 
Mozirskem trgu skupaj z gosti, ansamblom Šta-
jerskih 7 .
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
OKONINA
Drevo postalo 
poseben mlaj
Na glavo postavljen mlaj v Okonini privlači 
poglede številnih, ki se vozijo mimo.
Okoninski mladinci so letos pred praznikom 
dela postavili prav poseben mlaj. Le-ta je posle-
dica lanskoletnega vetroloma. Postavljen je na 
glavo, tako da so vidne ohranjene korenine dre-
vesa, ki ga je podrl orkanski veter. Na mlaj so 
postavili manjšo jelko, ki so jo okrasili s sloven-
sko zastavo. Tak prav gotovo privablja številne 
poglede. Postavljanje mlaja so združili s fantov-
ščino enega od okoninskih fantov.
Tekst in foto: ŠMS
KRESOVANJE V MOZIRJU
Športniki pogreli in okrepčali zbrane
Ob kresu v Mozirju se je zbralo lepo število občanov. (Foto: Benjamin Kanjir)
V Mozirju pred prvim majem tradicionalno 
vsako leto zagori kres, ki ga pripravijo člani tam-
kajšnjega športnega društva. Tako je bilo tudi 
letos, na druženju pa se je zbralo precejšnje šte-
vilo občanov. 
Obiskovalci so prihajali na prizorišče ob Sa-
vinji in do prižiga kresa napolnili Lukno in se-
dišča okoli nje. Zbrane je nagovoril predse-
dnik društva organizatorjev Robert Klemenak. 
Spomnil je na bogato tradicijo prižiganja kre-
sov pred praznikom dela. V časih, ko so se de-
lavci borili za osnovne pravice, je bil praznik 
svetla točka in dan, ko so na glas spregovorili 
o svojih težavah. Delavci pa so tudi dandanes 
vse bolj izkoriščani za interese posameznikov. 
Praznik je zato čas, da se na težave vsaj malo 
pozabi, da prideta v ospredje druženje in dob-
ra volja.
Ob ognjenih zubljih kresa, ki so greli hladno 
noč, so se zbrani pogostili z golažem izpod ku-
halnice Vinka Tevča.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 17
Organizacije, Ljudje in dogodki
KRESOVANJE NA LAZAH
Praznik je čas, ko se lahko posvetimo družini in prijateljem
Na kresovanju na Lazah se s taborniki srečajo vaščani in okoličani. (Foto: Marija Šukalo)
Na predvečer praznika dela so po dolini za-
goreli kresovi. Tudi na tabornem prostoru na La-
zah so ob ognju pripravili prijateljsko pomenko-
vanje in kulturni program. Organizacija dogodka 
je bila v domeni Društva tabornikov Rod Soto-
čje Nazarje. O kresovih, prazniku dela, domolju-
bju in pomladi so skozi pesem spregovorili otro-
ci POŠ Šmartno ob Dreti z mentorico Lidijo Sla-
pnik Fedran. Za glasbo sta poskrbela harmoni-
karja Amadej Kolenc in Mark Sovinšek. 
Pozdravne besede je obiskovalcem name-
nil župan občine Nazarje Matej Pečovnik. V go-
voru je med drugim dejal, da mora delo osta-
ti vrednota, ki jo bodo spoštovali vsi. A tako, kot 
so se ljudje v preteklosti borili za svoje delavske 
pravice, se morajo tudi danes. »Naj bo praznik 
tudi čas, ko se lahko posvetimo družini in druže-
nju s prijatelji,« je še povedal. 
Marija Šukalo
SLOVENSKI POZDRAV, DRUŽINA POJE
V finalno oddajo 
odhajajo sestre 
Lamprečnik
Sestre Lamprečnik so zapele 
pesem posvečeno mami in očetu. 
(Fotodokumentacija RTV SLO)
V tokratni sezoni oddaje Slovenski pozdrav na 
nacionalni televiziji močan pečat puščajo odlič-
ni pevci Zgornje Savinjske doline. V polfinalni 
oddaji sta se pomerila dva družinska pevska se-
stava iz naše doline, sestre Lamprečnik iz Spo-
dnjih Kraš in sestre Čerček iz Solčave.
Ponovno smo bili priča predstavitvi obeh dru-
žin in krajev, od koder dekleta prihajajo. Sestre 
Čerček so se predstavile z Venčkom ljubezenskih 
pesmi ansambla Veseli svatje, sestre Lamprečnik 
pa so zapele pesem posvečeno mami in očetu za 
vse, kar sta storila zanje. Kot običajno so o napre-
dovanju odločali nastopajoči ansambli v oddaji. 
Več glasov so namenili sestram Lamprečnik. 
Barbara Rozoničnik
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Pohod v Borseko z veliko simbolike
Udeleženci pohoda pri spominskem obeležju na Borsečnikovi domačiji, ki ga je pred leti 
postavilo veteransko združenje. (Foto: Urška Selišnik)
Območno združenje veteranov vojne za Slo-
venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v 
soboto, 21. aprila, tretje leto zapored pripravilo 
pohod v Borseko do kmetije Borsečnik v Polja-
nah nad Rečico, kjer je bila leta 1990 tajna lo-
kacija orožja takratnega oddelka za ljudsko ob-
rambo in oddelka za zveze. Veterani so na letoš-
nji pohod povabili tudi svoje »boljše polovice«.
DEJANJE POLNO SIMBOLIKE
Pohodnike, ki so se na pot podali od kmetije 
Tiršek, je na cilju pozdravil predsednik veteran-
skega združenja Maks Slatinšek in v svojem go-
voru dejal, da dejanje, v spomin katerega prire-
jajo pohod, nosi v sebi veliko simbolike. Ne sa-
mo podobo upora proti grožnjam in nadvladi 
nad slovenskim narodom, ampak tudi ugotovi-
tev, da ničesar, kar nam je uspelo v procesu osa-
mosvajanja, ne bi mogli doseči brez medseboj-
nega sodelovanja.
ŽUPAN SE JE ZAHVALIL GOSPODARJU
Udeležence pohoda je nagovoril tudi župan 
občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je iz-
postavil pomen druženja, ki ga je v današnjih 
časih vse premalo. Zahvalil se je gospodarju Pe-
tru Brezovniku, ki je v prelomnih in negotovih 
časih sprejel v hrambo orožje in tako izpostavil 
sebe ter celotno družino. Druženje na cilju po-
hoda so veterani letos popestrili s streljanjem 
z zračno puško.
Franci Kotnik
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
18
Kultura
MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE S FESTIVALA V BELGIJI S PRVO NAGRADO V SVOJI KATEGORIJI
Katja Gruber: »Uspel nam je vrhunski nastop, v katerem so 
pevci pokazali veliko zrelosti«
Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vod-
stvom zborovodkinje Katje Gruber se je zadnje 
dni aprila mudil na zborovskem festivalu v dalj-
nem Neerpeltu v Belgiji. Bienalni festival je v 66 
letih obstoja pridobil sloves največjega evrop-
skega tekmovanja za otroške in mladinske zbo-
re do 24. leta. Je tekmovalnega značaja, letos pa 
sta se ga udeležila 102 zbora, v katerih je prepe-
valo okrog 3.000 mladih pevcev iz 23 držav. Tek-
movalni program je potekal tri dni, zbori pa so 
bili razdeljeni po kategorijah. MPZ OŠ Nazarje je 
uspel še en skoraj neverjeten podvig, v svoji ka-
tegoriji so osvojili prvo nagrado. 
OD IDEJE DO REALIZACIJE PROJEKTA
»Za festival v Neerpeltu sem slišala že pred 
mnogimi leti, saj so se ga udeleževali najodlič-
nejši slovenski izbori, a zdel se mi je nedoseg-
ljiv. Leta 2013 me je na tekmovanju v Bratisla-
vi presenetil eden od žirantov, ki je namignil, da 
smo kot zbor zreli, da nastopimo v Neerpeltu,« 
opisuje Gruberjeva, kako je pričela rasti zamisel 
o projektu. 
Od takrat sta z ravnateljico OŠ Nazarje Ve-
sno Lešnik, ki zbor spremlja praktično povsod, 
na tihem preračunavali vsaka svojo valuto: Gru-
berjeva pevske sposobnosti pevcev, Lešnikova 
pa finančne možnosti. Ker pa zborovodkinja ni-
česar ne prepusti naključju, si je festival v Ne-
erpeltu že leta 2016 po bliže ogledala in se sez-
nanila s programskimi in izvedbenimi zahteva-
mi. Pravi, da se je vrnila opogumljena in spreje-
ta je bila odločitev, da bo leto 2018 tisto »ta pra-
vo«, in očitno je bilo res tako. 
OB NATRPANEM PROGRAMU, ČASA ZA 
DOMOTOŽJE NI BILO
Tekmovanje ni le merjenje moči med zbori, 
ampak druženje in spoznavanje različnih kul-
tur. Mestece Neerpelt, ki je malo manjše od Ve-
lenja, je v dneh festivala povsem podrejeno pev-
skemu dogajanju. Vsaka hiša ima izobešeno fe-
Katja Gruber: 
»Lahko zatrdim, da je zbor z udeležbo 
na tekmovanju dosegel vsa moja pričako-
vanja. Z nastopom se mi je uresničila dol-
goletna želja, da vsaj eno generacijo pev-
cev privedem do te stopnje, da bo dirigi-
ranje zboru en sam užitek. No, morda bi 
po strokovni plati lahko še kaj izboljšali, a 
»kemija« med menoj in pevci je bila tok-
rat res čarobna. Mislim, da Neerpelta ne 
bodo nikoli pozabili.«
stivalsko zastavo, okna so polepljena s plakati, 
center mesta vsako popoldne zaprejo za pro-
met, saj se tam odvijajo parade zborov, župan 
mesta prireja sprejeme za udeležence. Prvi ve-
čer so se vsi udeleženci festivala zbrali na sve-
čani otvoritvi, kjer je bilo slišati tudi slovenski 
pozdrav. Nazarski pevci so bivali v mobilnih hi-
šicah v počitniškem naselju, se udeležili prire-
ditve Okusi Neerpelta ob igranju lokalnih sku-
pin in koncertirali v bližnjem mestu Zonhoven. 
Na tekmovalno nedeljo pa je vse potekalo s sve-
tlobno hitrostjo vse do svečane razglasitve re-
zultatov. 
MPZ OŠ NAZARJE SODI V ZLATI 
MEDNARODNI NIVO
Tekmovanje zborom ne razkriva osvojenih 
točk, ampak nivo, ki so ga osvojili. Prvo nagra-
do lahko osvoji več zborov, predstavlja pa neka-
kšen zlati mednarodni nivo. Zbore razdelijo v ka-
tegorije po starosti in nato v nivoje, ki jih ozna-
čijo z zlatom, srebrom in bronom. Najodličnejši 
zbori lahko osvojijo še posebno pohvalo »cum 
lauda« ali še več »summa cum lauda«, ki že tri 
festivale ni bila podeljena. 
»Na osvojeno prvo nagrado smo več kot po-
nosni. Uspel nam je vrhunski nastop, v katerem 
so se pevci izjemno povezali in pokazali veliko 
mero muzikalnosti in pevske zrelosti,« še doda-
ja Gruberjeva. 
PEVSKE IN ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE
Pevske priprave so potekale skozi vse šolsko 
leto. Program je bil podoben kot na državnem tek-
movanju v Zagorju ob Savi, dodali so le še nekaj 
lažjih pesmi za spremljevalni koncert. Prav tako 
ali pa še bolj zahtevne so bile priprave po orga-
nizacijski plati. Prijavili so se na javni razpis JSKD, 
kjer lahko konkurirajo zbori z visokimi državnimi 
dosežki in pridobili nepovratna sredstva. Ker pa 
taka turneja presega šolski standard, so priskoči-
li na pomoč sponzorji, z denarnim prispevkom pa 
so sodelovati tudi starši pevcev.
PRED POLETJEM ŠE NE BO POČITKA
MPZ OŠ Nazarje z Gruberjevo na čelu je z ve-
seljem sprejel ponudbo Radia Slovenija za šti-
ri snemalne ure trenutnega pevskega sporeda. 
Konec maja bodo pripravili letni koncert vseh 
šolskih zborov, da se pokažejo tudi mlajši pev-
ci, ki bodo krojili pevsko zgodbo naslednjih let. 
»Ni me strah, da bi ne imela dovolj pevcev 
za kakovosten zbor. Vidim, da je dobra pesem 
neusahljiv magnet. Želim, da bi na šoli še nap-
rej znali usklajevati vse dejavnosti tako, da bo-
do zbori lahko delovali in aktivno sodelovali pri 
vseh kulturnih dogodkih v lokalni skupnosti. 
Hvala vsem, ki nam pomagate in nas spodbuja-
te, vodstvu šole, staršem in sponzorjem,« je za-
ključila zborovodkinja prvonagrajenega zbora. 
Barbara Rozoničnik
Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje je na največjem evropskem tekmovanju za otroške 
in mladinske zbore v Neerpeltu v Belgiji v svoji kategoriji osvojil prvo nagrado. 
(Fotodokumentacija OŠ Nazarje)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 19
Kultura
MEDNARODNO TEKMOVANJE GIOVANI TALENTI 
Učenke Glasbene šole Nazarje svoje znanje in talent pokazale v 
italijanski Gorici
Flavtistka Larisa Kotnik je 
v svoji kategoriji prejela 1. 
nagrado. (Fotodokumentacija LK)
V Gorici sta odlično nastopili flavtistki Tara Nadlučnik in Lara Slapnik (spredaj od leve), prav tako z 
odličnim dosežkom se lahko pohvali Trio DaViZa, ki ga sestavljajo flavtistki Daša Urlep (zadaj desno) in 
Vita Purnat (na sosednji sliki) ter pianistka Zala Paulina Brišnik (zadaj levo). (Foto: BR, fotodokumentacija VP)
Od 26. do 29. aprila je v Gorici 
v Italiji potekalo mednarodno tek-
movanje mladih talentov. Tekmo-
vanja sta se udeležili posamezno 
dve učenki flavte ter komorna sku-
pina Trio DaViZa.
DOBRA BERA ODLIČNIH 
UVRSTITEV
Tekmovanje, katerega namen 
je promovirati in širiti glasbe-
no umetnost, je namenjeno mla-
dim glasbenikom do 22. leta sta-
rosti, potekalo pa je v treh sekci-
jah in petih kategorijah. Lara Sla-
pnik, flavta, je v II. sekciji, katego-
riji A, dosegla 93 točk in s tem 1. 
nagrado in 1. mesto. Flavtistka Tara 
Nadlučnik je v II. sekciji, kategori-
ja A, osvojila 87 točk in 2. nagrado. 
Zadnji dan tekmovanja je v di-
sciplini komorne skupine Trio Da-
ViZa, ki ga sestavljajo Daša Urlep 
in Vita Purnat, flavta, ter Zala Pau-
lina Brišnik, klavir, za svoj nastop 
v III. sekciji, kategorija B, osvojil 
93 točk, kar jim je prineslo 1. nag-
rado in 2. mesto. Vse tekmoval-
ke so nastopile pod mentorstvom 
Karin Garb.
TUDI LARISA KOTNIK PREJELA 1. 
NAGRADO
Glasbenega tekmovanja se 
je udeležila tudi dijakinja Larisa 
Kotnik iz Nazarij, ki je v disciplini 
pihala, kategorija D, prejela 1. nag-
rado. Larisa obiskuje 2. letnik Gim-
nazije Celje – Center, splošna smer, 
vzporedno pa se glasbeno izobra-
ževanje na Glasbeni šoli Fran Ko-
run Koželjski Velenje (umetniška 
gimnazija – glasbena smer, instru-
ment flavta). Njen mentor je Jernej 
Marinšek.
Barbara Rozoničnik
Mentor Primož Zvir (drugi z leve) je z 
rezultati svojih učencev zadovoljen. 
(Fotodokumentacija PZ)
4. DRŽAVNO PRVENSTVO HARMONIKARJEV ZA POKAL CYRILLA DEMIANA V OLIMJU
Gungl in Podkrižnikova zlata, srebro Bukšku in Ročniku
Prvi vikend v maju so v Olimju 
odmevale diatonične harmonike. 
Odvijalo se je namreč 4. državno 
prvenstvo harmonikarjev za pokal 
Cyrilla Demiana. Organizator je bi-
la Zveza diatonične harmonike Slo-
venije.
Tekmovalci so bili razvrščeni v 
pet skupin, najboljši iz vsake sku-
pine so prejeli priznanja. Med 56 
frajtonarji so bili tudi harmonikar-
ji Primoža Zvira. Zlato plaketo sta 
osvojila Tanja Podkrižnik iz Primo-
ža pri Ljubnem ob Savinji in Kle-
men Gungl iz Maribora. S svojim 
nastopom sta si vsak v svoji sta-
rostni kategoriji prislužila 96,1 toč-
ke. Srebro sta si priigrala Jan Roč-
nik iz Juvanja z 92,75 in Žiga Buk-
šek iz Žetal z 91,5 točke. 
Mentor Zvir ni skrival zado-
voljstva ob dobrem nastopu svo-
jih učencev, obenem je poudaril, 
da je komisija ocenjevala korektno 
in zelo strogo. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
20
Organizacije, Ljudje in dogodki
KRESOVANJE V GORNJEM GRADU
Veterani postavili zavidanja lep kres
Priprava prvomajskega kresa je za člane Športnega društva 
Veterani prava delovna akcija. (Fotodokumentacija ŠD Veterani)
V Gornjem Gradu je že leta obi-
čaj, da ob nogometnem igrišču 
člani Športnega društva Veterani 
postavijo kres. Da so pravi vetera-
ni pri postavljanju kresa, je že dol-
go znano, prav tako je znan njihov 
golaž, ki ga dobijo obiskovalci kre-
sovanja. Le-teh ni manjkalo, saj je 
bilo vreme prijetno in brez dežja. 
Med njimi je bilo tudi dosti otrok, ki 
so izkoristili igrišče in počitnice ter 
se zabavali. Požarno stražo so op-
ravili domači gasilci.
ŠMS
IGRA NARAVE V SPODNJIH KRAŠAH
Žrebiček brez kopita
Na domačiji Pri Remicu v Spodnjih Krašah se je skotila ljubka 
žrebička, ki pa ji usoda ni ravno prizanesla. Na svet je namreč prišla 
brez zadnjega desnega kopita. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Na domačiji Pri Remicu v Spo-
dnjih Krašah so konji že od nekdaj 
pri hiši, pred dvema mesecem so 
bili spet priča veselemu dogodku, 
povrgla je kobila Mika. Lastnik Al-
fonz Zupančič, vesel nove prido-
bitve, pa je opazil, da z nogo male 
žrebičke ni vse, kot bi moralo biti. 
Šepala je in se ni mogla normalno 
opreti na zadnjo desno nogo. 
Po natančnem pregledu in ob 
obisku veterinarja so ugotovili ne-
kaj precej nenavadnega, žrebička 
je prišla na svet brez enega kopita. 
Rejec pravi, da za kaj takega še ni 
slišal, kaj šele videl, prav tako pravi 
veterinar. Na mestu, kjer bi moralo 
biti kopito, se noga zaključi zgolj s 
kožo, ki sčasoma postaja vse bolj 
trda in uhojena. Kljub temu da žre-
bička nekoliko šepa, sedaj že vese-
lo teče po travniku za svojo mamo. 
Prav dolgo življenje pa se ji ven-
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Savinjskih novic smo pod fotografijo pri članku 
Zanimiv obisk terapevtskih psičk napačno zapisali ime učiteljice. Pra-
vilno je Martina in ne Zvonka Zakrajšek. Za napako se obema in bral-
cem opravičujemo.
IS
LOGARSKA DOLINA
Sivček je doskočil na svet
Nekoliko zadržana oslica Sivka, ob njej pa osliček Sivček 
(foto: Jože Miklavc)
Na kmetiji Francija Plesnika »Ki-
tajca« v Logarski dolini že nekaj 
let nastaja manjša gorska kmeti-
ja, kjer velik ljubitelj domačih ži-
vali goji v glavnem kopitarje, so 
pred prvomajskimi prazniki doži-
veli prijeten dogodek. Oslica Sivka 
je spravila na svet malega oslička 
Sivčka, ki je po besedah oskrbnika 
kmetije in konjarja dveh lipicancev 
ter treh rjavcev kar doskočil na vse 
štiri noge. Zdaj se ob zaupljivi ma-
mi sproščeno sprehaja v njeni bli-
žini, a se tudi kar pridruži mimoido-
čim ljudem. 
Jože Miklavc
darle ne obeta, saj zaradi okvarje-
ne noge kakšnih obremenitev ne 
bo sposobna. 
Barbara Rozoničnik
Po natančnem pregledu in ob 
obisku veterinarja so ugotovili 
nekaj precej nenavadnega, 
žrebička je prišla na svet brez 
enega kopita. (Foto: BR)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 21
Šport
SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA 
REPREZENTANCA NA PRIPRAVAH V MARIBORU
V izbrani vrsti tudi 
Mozirjanka Katja 
Mihalinec
Članice slovenske odbojkarske reprezentan-
ce so se zbrale v Mariboru, kjer bodo opravile 
priprave na sredozemske igre. V izbrani vrsti, ki 
jo je pred lansko sezono prevzel italijanski stro-
kovnjak Alessandro Chiappini, je tudi Mozirjan-
ka Katja Mihalinec, članica kamniškega kluba 
Calcit Volley. 
ZAČETEK SEZONE
Odbojkarice bodo sezono začele z nastopom 
na sredozemskih igrah, ki bodo konec junija po-
tekale v španski Tarragoni. Nato jih čakajo kvali-
fikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Te-
ga bodo prihodnje leto skupaj gostile Turčija, 
Poljska, Madžarska in Slovaška. 
KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Slovenke bodo igrale v kvalifikacijski skupi-
ni A, skupaj z Belgijo, Izraelom in Islandijo. Za 
uvod se bodo doma srečala z Izraelkami, obra-
čun bo na sporedu 15. avgusta. Sledili bosta go-
stovanji na Islandiji in v Belgiji ter domače sre-
čanje z Belgijo, kvalifikacije pa se bodo s tek-
mama proti Islandiji in Izraelu zaključile januar-
ja prihodnje leto.
Marija Šukalo
STRELSKA TEKMA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE MOZIRJE
Tekmovali strelci iz Zgornje Savinjske in 
Šaleške doline
V močni konkurenci je zmagal Marjan Prodnik (v sredini), drugi je bil Milan (desno) in tretji 
Aleks Ošep. (Fotodokumentacija SD Mozirje)
Člani Strelskega društva Mozirje so v soboto, 
28. aprila, organizirali tradicionalno tekmovanje 
s standardno zračno puško v počastitev občin-
skega praznika občine Mozirje. Na tekmovanje 
so bili vabljeni strelci iz Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline.
ZMAGAL MARJAN PRODNIK
Tekmovanje se je odvijalo na mozirskem stre-
lišču, ki se nahaja v kletnih prostorih športne 
dvorane v trškem jedru kraja. Za rezultat je štelo 
20 strelov v 4 tarče, strelski nastop pa je bil ča-
sovno omejen na 30 minut. V močni konkurenci 
je zmagal Solčavan Marjan Prodnik, drugi je bil 
Milan Hrovat iz SD Pesje, tretji pa še en Solča-
van Aleks Ošep. 
NA STRELIŠČU ŠE VEDNO 
NEUSTREZNI POGOJI 
To je bilo letošnje edino tekmovanje v organi-
zaciji mozirskega strelskega društva, saj se čla-
ni soočajo z neustreznimi pogoji za treninge in 
tekmovanja na svojem strelišču.
Roman Mežnar
ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M.
Tekaška delavnica Maratona Savinja uspela
To ni bila edina aktivnost pred Mara-
tonom Savinja, ki bo v nedeljo, 17. juni-
ja. Na tekaško druženje vabljeni tudi v 
sredo, 23. maja, ob 19. uri na parkirišče 
pred Mozirski gaj, ko bo na vrsti skupin-
ski ogled trase Maratona Savinja.
Petnajst ljubiteljev teka je v telovadnici v Ljubiji preverjalo svojo tekaško pripravljenost. 
(Fotodokumentacija ŠD T.E.A.M.)
V soboto, 5. maja, se je v organizaciji Marato-
na Savinja odvijala tekaška delavnica. Petnajst 
ljubiteljev teka se je zbralo v telovadnici Špor-
tnega društva T.E.A.M. v Ljubiji, kjer so preverja-
li svojo tekaško pripravljenost.
KAKO IZBOLJŠATI TEHNIKO TEKA
Tekaški trener in soorganizator Maratona Sa-
vinja Jaka Zajšek je tekačem s pomočjo video 
analize svetoval, kako izboljšati tehniko teka. 
Pokazal jim je tudi nekaj odličnih vaj, s kateri-
mi bodo lahko izboljšali svoj tek. Poleg tega so 
dobili odlično priložnost za testiranje tekaške 
obutve, športne prehrane in napitkov.
NAJ BO TEK UŽITEK IN SPROSTITEV
Brezplačna delavnica je bila namenjena 
predvsem tekaškim začetnikom. Udeležili so se 
je tudi izkušeni tekači, ki so bili prav tako deležni 
koristnih informacij. Organizatorji Maratona Sa-
vinja in Gorskega teka na Golte so z njo želeli 
prispevati k dvigu tekaške kulture. Boljša je te-
kaška tehnika, lažje je teči in bolj se uživa v te-
ku, ki lahko postane prava sprostitev.
RČ
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
22
Šport, Pisma bralcev
Resnica je le ena 
(SN 17, str. 2 in 27)
Komaj sem obrnil prvi list SN, že je vame z 
njegove zgornje polovice »udarila« pod zgor-
njesavinjskimi grbi narisana pest. In levo 
od nje sem prebral: Občankam in občanom 
vseh občin Zgornje Savinjske doline (verje-
tno vsem skupaj, a tudi vsakomur posebej) 
čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in 
prvem maju – prazniku dela. Kdo mi čestita 
ob teh praznikih, sicer ni navedeno, toda gle-
de na grbe si upam sklepati, da ljudje iz vseh 
zgornjesavinjskih občin. Koliko posamezni-
kov, ne bi hotel ugibati. Poskušam pa ugibati, 
zakaj sploh, saj se nikoli niti nisem imel pri-
like boriti proti kakemu okupatorju. Leta 1991 
nisem bil vpoklican, na svoje pa tudi nisem 
imel prilike ukrepati, saj je bilo, hvala Bogu, 
jugo avanture hitro konec. 
Ja, ja, kaj pa če je mišljen domači okupa-
tor? To bo, to, nedvomno. Čestitate mi torej 
več kot očitno, ker se, kolikor se le da in kadar 
se le da, v SN borim proti krivicam v državi, 
proti tistim, ki bogatijo na naš račun. A to še 
ni najhuje. Mesece in celo precej čez leto dni 
je treba čakati na specialistične preglede, ker 
zanje ni plačnika. Naš denar, ki ga za to pre-
ventivno plačujemo, namreč steče po drugih 
kanalih v privatne žepe. Še butalci bi ukrepa-
li, vlada pa ne stori nič. Kaj pa opozicija? Res-
nično se trudi, čeprav na začetku mandata 
za razliko od vladnih strank kot opozicija pač 
ni prisegla, da bo delovala v interesu države. 
A vendar to dela. Tisti ki pa so javno priseg-
li služenje državi, služijo le svojim interesom. 
In že nas spet prepričujejo, da boljših od njih 
pač ne more biti. Smo res taki norci kot misli-
jo? Upam da ne. 
LIGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V BILJARDU
Zmaga ostala v Ledenici
Zaključek lige je vsako leto pri eni od ekip, letos je bil v Ledenici. (Foto: Nika Tesovnik)
Že četrto leto zapored so se v drugi polovici 
aprila med sabo pomerili igralci biljarda iz pe-
tih ekip Zgornje Savinjske doline. Zmaga je pri-
padla članom ekipe Bar Ledenica z Ljubnega ob 
Savinji, kjer je tekmovanje tudi potekalo. Drugo 
mesto je pripadlo igralcem Franky's puba s Pri-
hove, tretji so bili člani ekipe Rdeča armada iz 
Kokarij. Četrta je bila Zmajeva votlina iz Nizke in 
peta ekipa Kovačnice iz Luč. 
Za vsako ekipo so igrali štirje igralci biljarda 
in zamenjave, tekmovanje pa se vsako leto od-
vija pri drugem organizatorju. Prihodnje leto se 
bo liga povečala za dve ekipi, je še povedal vod-
ja tekmovanja Boris Vovk, ki vabi igralce biljar-
da, da se jim pridružijo.
ŠMS
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Za žogo teka 120 nogometašev
Petletni nadebudneži dvakrat tedensko trenirajo pod vodstvom Jureta Žagarja. 
Pod okriljem mozirskega nogometnega 
društva, ki ga vodi Matjaž Purnat, deluje kar šest 
selekcij mladih nogometašev, ki dnevno trenira-
jo in vadijo, preko vikendov pa odigravajo tek-
me. Od najmlajših, starih pet let, pa do članske 
ekipe, ki je to soboto na svoji zelenici gostila eki-
po iz Žalca in bila za gol slabša.
TRENUTNO NA TRETJEM MESTU
Člansko ekipo sestavljajo prekaljeni igralci, 
iz njihovih vrst prihaja tudi večina trenerjev, ki 
redno obnavljajo trenerske licence in skrbe za 
strokovno vodenje mladih. Kot vse druge selek-
cije tudi člani igrajo pod okriljem Medobčinske 
nogometne zveze Celje. V članski ligi Golgeter 
igrajo z njimi še ekipe iz Šmartnega ob Paki, Žal-
ca in Kozjega. Mozirjani so trenutno na tretjem 
mestu. Ekipo vodi Viki Uršnik.
Ligaški način igranja imajo tudi selekcije 
mlajših in starejših dečkov. Oboji igrajo v šte-
vilčni ligi, trenutno pa zasedajo deveti mesti na 
prvenstveni lestvici. Trenerja ekip sta David Be-
zovnik in Marko Brinjovc. 
ZAGNANI TUDI CICIBANI
Polno igrišče je tudi nogometašev najmlajših 
selekcij. Mlajši in starejši cicibani pridno treni-
rajo in vadijo osnove nogometne igre. Zelo zag-
nani in motivirani se učijo prvih tehnik in iščejo 
tiste, ki jim najbolj odgovarjajo. Oboji igrajo tu-
di tekme, a se rezultati ne beležijo. Njihov tre-
ner je Ilija Pezić.
Poleg naštetih se dvakrat tedensko, tokrat ne 
na igrišču ob Savinji, ampak poleg osnovne šo-
le, srečujejo najmlajši nogometaši, stari okoli 
pet let. Z njimi dobro dela športni pedagog Jure 
Žagar. Poleg tega, da se učijo vodenja žoge in 
podobnih spretnosti, na vsakem treningu igra-
jo medsebojne tekme, ki jih jemljejo sila resno. 
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 23
Pisma bralcev, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 POLICISTI	ZASEGLI	VOZILO
Nazarje: 3. maja v dopoldanskem času je patrulja v Nazar-
jah ob kontroli prometa ustavila in kontrolirala voznika oseb-
nega avtomobila. Policista sta ugotovila, da voznik ne posedu-
je veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo, 
zoper njega pa je bil podan obdolžilni predlog na pristojno dr-
žavno tožilstvo.
•	 DREVO	PADLO	NA	ELEKTRO	DROG
Juvanje: 3. maja ob 10.27 se je v Juvanju drevo podrlo na ele-
ktro energetski drog, ob tem je prišlo do iskrenja. Posredovali so 
gasilci PGD Radmirje, Ljubno ob Savinji in Okonina, ki so zava-
rovali in požarno varovali kraj. Na kraju so bili vzdrževalci Elek-
tro Celje, ki so podrli drevo in opravili poškodbo na elektro dalj-
novodu.
•	 NAJDEN	DENAR
Mozirje: 4. maja se je na policijsko postajo v Mozirju zglasil 
občan in prinesel denar, ki ga je našel na bankomatu SKB v Mo-
zirju. Policisti še iščejo lastnika pozabljenega denarja.
Kakršnih koli uporov proti oku-
patorju ali sklepov o tem, dne 27. 
4. 1941 resnično ni bilo. Res pa je, 
da se je dan prej v Vidmarjevi hi-
ši v Ljubljani sestala Protiimpe-
rialistična fronta (PIF), ki je bi-
la naperjena proti t.i. imperialis-
tom, Francozom in Angležem. Z 
Nemci pa so komunisti le nekaj 
dni kasneje, 1. maja, paradirali po 
Trbovljah. Do 22. 6. t. l., ko je Hi-
tler napadel SZ, so si bili najbolj-
ši prijatelji. Le kako ne? Med ko-
munizmom, nacizmom in končno 
tudi fašizmom praktično ni raz-
lik. Vsi so pobijali, zdaleč naju-
činkovitejši pa so povsod po sve-
tu bili komunisti. In to predvsem 
do svojih rojakov, konkurentov 
za oblast. Saj menda razumemo: 
oblast in denar. Kaj pa ljubezen 
do domovine, do svojega naro-
da? Bejžte no!
Naši skoraj vedno izvoljeni ozi-
roma od nas (pravzaprav od vas) 
izbrani oblastniki nam vsako le-
to čestitajo ne le za praznik, ki 
ga po logiki ne bi moglo biti, am-
pak obenem tudi za praznik de-
la. Kljub temu, da ogromno ljudi, 
ki bi lahko in tudi moralo delati, 
sploh nima službe, s katero bi se 
preživljali. In celo mnogi, ki ima-
jo plačano delo, z njim ne more-
jo normalno živeti. Sploh pa ne bi 
preživeli brez RK in Karitas. Če to 
ni sramota za politike na oblasti 
in za državo …? Razlog za takšno 
krizo, ki pa je oblastniki niti no-
čejo videti, so mnoge, nekoč cve-
toče tovarne, ki pa so jih tovariši 
v skrbi edinole za svoje riti – raja 
jim nikoli ni bila mar – »zafurali«. 
»I nikome ništa«.
Brez vsakršnih posledic. Razen 
za ubogo (vsekakor tudi na duhu, 
ne le na telesu) rajo. Se torej zdijo 
komu njihova prvomajska voščila 
umestna? Upam, da vas ni veliko. 
Od vsega, o čemer tokrat pi-
šem, me navdušuje edinole dej-
stvo, da v firmah KLS in BSH oči-
tno razmišljajo le s svojimi glava-
mi (na to kaže tudi njihova uspeš-
nost!). Namreč slovitega, čeprav 
pravljičnega dneva upora proti 
okupatorju v svojih čestitkah fir-
mi niti ne omenjata. Sklepam to-
rej, da se požvižgata na neum-
nosti, beri: neumne oblastnike, 
ki česa za državo koristnega ni-
so sposobni, nadvse dobro jim 
gre od rok edinole poneumlja-
nje naših državljanov. A politike 
vendarle razumem. Le zakaj bi se 
trudili za boljše življenje svojih 
volivcev, če so le-ti z njimi očitno 
več kot povsem zadovoljni. Tako 
kot jaz, večina njihovih grehov 
(ne gre za nehotene napake!) ni-
ti ne opazi. Da nadaljujem s KLS 
in BSH: povsem primerno je, da 
firmi, ki sta poskrbeli za delo in 
zaslužek mnogim delavcem v do-
lini (si znate predstavljati dolino 
brez njih?), ob njihovem prazni-
ku v tukajšnjem mediju čestita-
ta svojim sodelavkam in sode-
lavcem, ki podjetji soustvarja-
jo, obenem pa tudi nekoliko širši 
skupnosti. Nekako v smislu: skup 
držimo, pa bo šlo! Sicer tudi ob-
last dela podobno: skup grabimo, 
pa bo šlo! In seveda jim gre na 
naš račun še kako dobro. A vse-
kakor le dotlej, ko si bo dobra po-
lovica »uboge gmajne« o tem na 
jasnem. Tokrat bodo lahko sreč-
ni, če bodo sploh še lahko pobra-
li svoja šila in kopita, preden bo 
prišla »gmajna vkup«. 
Janez Mavrič
Attemsov trg 8
Gornji Grad
Tako kot reka v daljavo se zgubi,
odšla si tiho brez slovesa,
za seboj pustila si spomin
na naša skupna leta.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marjete PAHOVNIK
iz Luč
18. 9. 1962 - 21. 4. 2018
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sta-
li ob strani. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, podarjene sveče in 
svete maše ter ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni 
zadnji poti.
Žalujoči domači
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
24
Za razvedrilo
TEHNIKA PRIŽIGANJA KRESA V TELEMARK POLOŽAJU
V mozirskem športnem parku ob Savinji so člani ŠD Mozirje tudi 
letos organizirali kresovanje. Obiskovalci so zagotovljeni, saj špor-
tniki kljub temu, da s tem ob pičli občinski donaciji v svoji blagajni 
pridelajo zgolj minus, vsako leto priskrbijo tudi golaž. Težave pa so 
vsako leto tudi s kresom. Les je običajno premalo suh in zato gori 
počasi. Še največ preglavic je s prižiganjem. Zadnja leta so zato to 
delo zaupali svojemu članu Janu Vodlaku, ki iz leta v leto pili tehni-
ko. Letos je to storil s položajem v telemark. Tehnika se je pokazala 
za uspešno, izboljšati bo moral le še reakcijski čas odskoka, da ga 
vneti bencinski hlapi ne bodo obliznili.
BREZPLAČEN GOLAŽ TEKNE TUDI PSOM
Zgodilo se je bliskovito. Ko se je na Golteh gospa pripravila, da za-
užije kulinarično dobroto iz Jernejčeve kuhinje, je pristopil njen pes 
in mljask, mljask … Od malice je ostal samo še prazen krožnik. Pasji 
lepotec za ta podvig ni potreboval jedilnega pribora, pohodnika pa 
si z njim, s priborom namreč, tudi nista imela več kaj veliko poma-
gati. No, vsaj eden s planine ni odšel lačen.
ZASTONJ REKLAMA
Ja, priznamo, malce reklame je v tejle cvetki, a je tudi čista resni-
ca. Ko je na praznik dela zadišalo pri Treh plotih na Golteh, so jo vsi 
pohodniki ucvrli v isto smer … In kmalu je bil v kotlu viden poden. In 
golaž ni bil več »zastojn«. Zamudniki pa v jok.
(Foto: BK)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 20. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
26
Petek,
11. maj
ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Družinski potep po okolici
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje 
Proslava ob 50-letnici Radiokluba Mozirje
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Prireditev Niti prijateljstva v pesmi treh šol
ob 19.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje
Odprtje razstave Senses slikarja Jožeta Kotarja
ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Bontonolog Saša Županek: Nasveti ženskam, 
kako naj preprečijo najbolj pogoste napake moških
Sobota,
12. maj
ob 10.00. V Potoku na Mali ravni
8. vzpon na planinsko kočo Farbanco
ob 14.00. Domačija Weiss v Okonini
Razstava unikatnih lesenih izdelkov Radovana Weissa
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Koncert Pesem pomladi
Torek,
15. maj
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Demenca, kaj, zakaj, kje in kako?
ob 19.00. Galerija Mozirje 
Predavanje Rajka Škariča Izgorevanje in izgorelost
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
16. maj
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
17 . maj
ob 13.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji
Predavanje in razprava na temo Pametno podeželje
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Sreča in informacijska družba
ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
Petek,
18. maj
ob 10.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju
Ogled napihljivega modela debelega črevesa
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
ŽIVALI – PRODAM
Prodam brejo telico simentalko, teli-
ca bo julija, in breje krave po izbiri; 
gsm 070/473-785.
Teličko ls, 100 kg, stara 1 mesec 
in pol, prodam; gsm 051/423-
440.
Prodam teličko rj pasme, staro 7 dni; 
gsm 041/394-997 .
Prodam bikca čb, starega 14 dni, 150 
eur; gsm 040/723-865.
Prodam bikca čb, rh, težkega 180 kg, 
in kravo simentalko, brejo 4 mesece; 
gsm 051/725-062.
Teličko čb, staro 15 dni, prodam; gsm 
041/519-507 .
Prodam bikca starega teden dni; 
gsm 041/783-572.
Prodam teličko mešanko, staro 14 
dni, in bikca, starega 5 dni; gsm 
031/416-089.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam orehov panj (štor); gsm 
051/276-000.
Prodam jedilni krompir; gsm 
041/868-633.
Prodam adria prikolico za kampira-
nje; gsm 031/839-769.
Prodam vitel krpan, 5 si, nov; gsm 
031/765-605.
Prodam motorno žago husquarna 
346 xp in rampirno desko širine 160 
cm; gsm 051/366-124.
Trosilec hlevskega gnoja sip orion 
40, prodam; gsm 041/372-040.
Prodam nakladalko 19, cena 7.000 
eur; gsm 031/290-386.
Prodam lita platišča 16 col, et 45 
5x112 z gumami 205/55/16 dunlop; 
gsm 040/684-238.
Prodam gume continental 225/60/
R16C + lita platišča et 43, 5x112, 17 
col; gsm 040/684-238.
Prodam tračno žago za razrez hlodo-
vine; gsm 070/300-375.
Prodam okrogle silažne bale; gsm 
041/755-508.
Prodam cisterno za kurilno olje, 1.500 
l; gsm 051/61-11-52.
Prodam tračni obračalnik sip in 
zgrabljalnik sip; gsm 041/783-
592.
Prodam mali zetor 25; tel. št. 58-31-
034.
Kolo žensko scott, 28 col, 27 prestav, 
staro dve leti, prodam, cena 210 eur; 
gsm 041/ 637-526.
NEPREMIČNINE
Oddam enodružinsko hišo z gospo-
darskim poslopjem in vrtom v Bočni; 
gsm 031/811-191.
Oddam popolnoma opremljeno sta-
novanje za eno ali dve osebi; gsm 
031/296-365.
Zemljišče za vrt/njivico oddam v Mo-
zirju; gsm 041/650-151.
Oddam stanovanje, dve sobici, kuhi-
njo, stranišče in kopalnico, Mozirje; 
gsm 041/280-005.
Oddam dvosobno stanovanje na Re-
čici ob Savinji, renovirano in opre-
mljeno; gsm 040/727-552.
Del hiše, 50 m2, s svojim vhodom in 
vrtom v Ljubiji – Kolovrat, prodam, 
kasneje možen odkup v celoti; gsm 
070/777-281.
VOZILA – PRODAM
Prodam avto pasat 1,9 tdi, limuzina, l. 
2008, prvi lastnik, kupljen v Sloveniji; 
gsm 041/532-635.
IŠČEM
Iščemo pomoč za nego na domu; 
gsm 031/353-607 .
Potrebujem pomoč pri pripravi 
drv za zimo. Okolica Mozirja; gsm 
031/214-181.
DRUGO – PODARIM
Podarim dva dobro ohranjena jogi-
ja velikosti 90 x 190 cm, letno zimska 
tkanina; gsm 031/855-556.
DRUGO – KUPIM
Kupim 5 m3 bukovih drv; gsm 
031/567-361.
Kupim motokultivator, lahko je okva-
ra motorja; gsm 031/299-738.
Traktor in vso ostalo kmetijsko me-
hanizacijo v kakršnemkoli stanju ku-
pim; gsm 031/736-727 .
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 KVALITETNE	BARVE	ZA	LES	
Čistilne krpice Würth, gasilniki, plinske jeklenke, šivalni 
stroji, ... Tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563.
Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela-
va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či-
stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz-
delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi-
pni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018 27
Čestitke, Oglasi
Savinjske novice št. 19, 11. maj 2018
28
Ljudje in dogodki, Oglasi
Občina Nazarje, na podlagi javnega razpisa za dodelitev nepovratnih 
finančnih sredstev za nakup in vgradnje malih čistilnih naprav v Ob-
čini Nazarje za leto 2018 (objavljenega na spletni strani: www.nazar-
je.si ) objavlja
JAVNI POZIV
za oddajo vlog za pridobitev sredstev za  nakup in 
vgradnjo malih čistilnih naprav 
v  letu 2018 
Razpisni postopek:
1.  Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo pogoje v 
    objavljenem razpisu.
2. Čas razpisa od 26. 4. 2018 do vključno 28. 5. 2018.
3. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži osebno 
    ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom » RAZPIS MČN 2018 – 
    NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 
    Nazarje.
Številka: 355-0003/2018
Datum: 26. 4. 2018
Župan
Matej PEČOVNIK, l.r.