Monošter, 24. marca 2016 {Leto XXVI, št. 12 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ŽELEJMO VAM BLAJŽENE VÜZENSKE SVETKE! PAVLOVA PLAKETA PORABSKOMI HARMONIKARI Nagrajenec Laci Korpič (s prave) s Pavlovov plaketov pa predlagatelom Martinom Ropošom Med velko publiko je pri Juditi Pavel sejdo nagrajenec, mauž dr. Endre Simon 15. marciuša se vsi Madžari med Karpatami pa zvün nji spominajo na revolucijo pa bojno za slobaudnost v lejtaj 1848/49. Na té dén má šegau Skupščina Železne županije prejkdati priznanja tistim li- dam, šteri so dosta napravili za svojo krajino. Na letošnjom županijskom svetki v Kulturnom domi v Celldömölki se je zbralo sploj dosta lüdi, štere je oprvin pozdravo župan varaša László Fehér. Svetešnji guč je emo parlamentarni poslanec krajine Péter Ágh, šteri se je spomino na vse tiste batrivne lidi z naše županije, šteri so se pred 168 lejtami bíli za vogrsko slobaudnost. Takši moremo prej v naši cajtaj tö ostati pa naprej pelati svojo domovino, je eške tapravo. Po kračišom kulturnom programi (s plesom, igranjom pa recitacijo) je predsednik županijske skupščine László Majthényi začno prejkdavati priznanja za delo v novinarstvi pa šaulstvi, v kulturi pa zdravstvi, v sociali pa športi ino pri mladini pa narodnostaj. Predsednik je prejkdau pet »Pavlovi plaket« ranč tak, štere so med drügimi dobili dva plesna koreografa pa edna leranca. Tau válo pa je leko prejkvzeu lokalni zgodovinar dr. Endre Simon tö, šteri je mauž od Judite Pavel, čéri Avgusta Pavla. Tak so se spominali na 130. oblejtnico narodjenja prekmurskoga polihistra pa na 30 lejt Pavlovi plaket, štero domoznansko priznanje je do tega mau prejkvzelo več kak dvajsti Porabski Slovencov. Leta 2016 si je tau válo zaslüžo harmonikar Laci Korpič, šteri se je začno včiti na fude igrati z 12 lejtami. Na začetki 1970-i lejt ga je prosila pokojna Irena Barber, aj na harmoniko sprevaja slovenske pesmarce. Zavolo toga je v več lejtaj dojspiso 150 porabski ljudski pesmi z nautlinami, štere so ma zaspejvale domanje ženske. Leta 1975 je napravo svoj erični petčlanski ljudski ansambel, s šterim je sprevajo ženski kvartet. Gor so staupili na dosta mejstaj na Madžarskom pa v Sloveniji, depa eške v drügi rosagaj tö. S svojim ansamblom pa z ženskami so gorvzeli več plošč pa kaset, folklorno skupino svoje rojstne vesi, Sakalauvec je fudaš sprevajo osem lejt. Laci Korpič zavolo zdravdja že dugo ne nastopa, pred par lejtami pa je dosta lidam veseldje napravo, gda je v Slovenskom domi donk gorstaupo z ženskami. Porabskoga harmonikara je za Pavlovo plaketo predlagala Državna slovenska samouprava, tomi pa se je pridrüžila Zveza Slovencev ranč tak. V imeni novin Porabje gratulejramo nagrajenci, šteri si je s svojim glasbenim delom zaslüžo tau priznanje. -dmMonošter, 24. marca 2016 {Leto XXVI, št. 12 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ŽELEJMO VAM BLAJŽENE VÜZENSKE SVETKE! PAVLOVA PLAKETA PORABSKOMI HARMONIKARI Nagrajenec Laci Korpič (s prave) s Pavlovov plaketov pa predlagatelom Martinom Ropošom Med velko publiko je pri Juditi Pavel sejdo nagrajenec, mauž dr. Endre Simon 15. marciuša se vsi Madžari med Karpatami pa zvün nji spominajo na revolucijo pa bojno za slobaudnost v lejtaj 1848/49. Na té dén má šegau Skupščina Železne županije prejkdati priznanja tistim li- dam, šteri so dosta napravili za svojo krajino. Na letošnjom županijskom svetki v Kulturnom domi v Celldömölki se je zbralo sploj dosta lüdi, štere je oprvin pozdravo župan varaša László Fehér. Svetešnji guč je emo parlamentarni poslanec krajine Péter Ágh, šteri se je spomino na vse tiste batrivne lidi z naše županije, šteri so se pred 168 lejtami bíli za vogrsko slobaudnost. Takši moremo prej v naši cajtaj tö ostati pa naprej pelati svojo domovino, je eške tapravo. Po kračišom kulturnom programi (s plesom, igranjom pa recitacijo) je predsednik županijske skupščine László Majthényi začno prejkdavati priznanja za delo v novinarstvi pa šaulstvi, v kulturi pa zdravstvi, v sociali pa športi ino pri mladini pa narodnostaj. Predsednik je prejkdau pet »Pavlovi plaket« ranč tak, štere so med drügimi dobili dva plesna koreografa pa edna leranca. Tau válo pa je leko prejkvzeu lokalni zgodovinar dr. Endre Simon tö, šteri je mauž od Judite Pavel, čéri Avgusta Pavla. Tak so se spominali na 130. oblejtnico narodjenja prekmurskoga polihistra pa na 30 lejt Pavlovi plaket, štero domoznansko priznanje je do tega mau prejkvzelo več kak dvajsti Porabski Slovencov. Leta 2016 si je tau válo zaslüžo harmonikar Laci Korpič, šteri se je začno včiti na fude igrati z 12 lejtami. Na začetki 1970-i lejt ga je prosila pokojna Irena Barber, aj na harmoniko sprevaja slovenske pesmarce. Zavolo toga je v več lejtaj dojspiso 150 porabski ljudski pesmi z nautlinami, štere so ma zaspejvale domanje ženske. Leta 1975 je napravo svoj erični petčlanski ljudski ansambel, s šterim je sprevajo ženski kvartet. Gor so staupili na dosta mejstaj na Madžarskom pa v Sloveniji, depa eške v drügi rosagaj tö. S svojim ansamblom pa z ženskami so gorvzeli več plošč pa kaset, folklorno skupino svoje rojstne vesi, Sakalauvec je fudaš sprevajo osem lejt. Laci Korpič zavolo zdravdja že dugo ne nastopa, pred par lejtami pa je dosta lidam veseldje napravo, gda je v Slovenskom domi donk gorstaupo z ženskami. Porabskoga harmonikara je za Pavlovo plaketo predlagala Državna slovenska samouprava, tomi pa se je pridrüžila Zveza Slovencev ranč tak. V imeni novin Porabje gratulejramo nagrajenci, šteri si je s svojim glasbenim delom zaslüžo tau priznanje. -dm Porabje, 24. marca 2016 2 Telko lüdi je veuka dvorana Generalnoga konzulata RS v Monoštri že dugo nej vidla. Pozvali so je Zveza Slovencev na Madžarskem pa generalni konzul dr. Boris Jesih, ka bi jim s pomočjauv generalnoga vikara Püšpekije Murska Sobota Lojzeta Kozara mlajšoga nutpokazali knige nekdešnjoga odranskoga plebanoša Lojzeta (Alojzija) Kozara starejšoga. Zakoj djenau v Monoštri? Pred par lejtami je začnila Župnija Odranci vödavati zbrana dela dühovnikapisatela, lani je na svejklost prišla šesta kniga z naslovom »V Porabju doma«. V etoj najdemo tresti kračiši pripovejsti, štere so povezane s Porabjom pa njegvimi lidami, z lejtami Alojzija Kozara na Vogrskom ali pa z zgodovino Slovencov na Madžarskom. Knigo so že nutpokazali lani na srejdi decembra v Odranci, zdaj je na red prišo Monošter. Zbrane lidi je oprvin pozdravo dr. Boris Jesih, šteri je tapravo, ka je vsikdar svetek, gda edna nauva kniga vöpride. Sploj pa če je od Porabja piso človek, šteri je biu krščen na Gorenjom Siniki; šteri je čüto s Porabjom, s slovenskim narodom; šteri je biu veuki humanist pa čüto znamenje maternoga gezika v cerkvi, ki se gnesneden zgübla v Porabji. Predstavitev knige so s svojim štiriglasnim spejvanjom polepšali člani MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika, šteri so zbranim pripelali porabske ljudske pesmi. Po tistom je rejč prejkvzeu generalni vikar, odranski plebanoš Lojze Kozar mlajši, šteri je ovak nečak (unokaöccse) pokojnoga pisatela nauvi knig o Porabji. Že na začetki svoje predstavitve je z veseldjom oznano, ka so Alojzija Kozara lani decembra razglasili za Božoga slüžabnika. Tau pomeni, ka se je začno proces njegve beatifikacije, posvečanja za blajženoga pa sledik svetnika. (Zvün njega mamo Prekmurci in Porabci Božoga slüžabnika Danijela Halasa.) Kak je govornik tapravo, so se Alojzij Kozar narodili v Martinji pod Srebrnim brejgom leta 1910, krščeni so bili v staroj gorenjesinčarskoj cerkvi. Cejli žitek so bili hvaležni sinčarskomi plebanoši Janoši Kühari, ka so gordržali njini krstilni kamen. Kisnejši odranski dühovnik so na Sinik ojdli k meši pa k prvomi prečiščavanji. Gda se je grajnca zaprla, so na gimnazijo ojdli v Mursko Soboto pa na Ptuj, za dühovnika so je posvetili v Maribori leta 1936. Pri njinoj nauvoj meši pri Svetoj Ani na Boreči se je zbralo kauli deset gezero lüdi. Živlenjska paut je je pelala daleč: od Trbovelj ino Hrastnika blüzi Ljubljane prejk Brežic na rovačkoj grajnci končno do prekmurskoga Törnišča. Med drügov bojnov so je sombotelski püšpek prejkpostavili v Hosszúpereszteg pa Kermedin, gde so mogli vogrski mešüvati (pa se oprvin madžarski gezik dobro navčiti). V Kermedini se je eške gnes ništerni spominajo, kak so se s piciklinom vozili k svetoj meši. Po drügoj bojni so prišli (po par mejsecaj v Veliki Polani) v Odrance, gde so ostali do smrti leta 1999. Njina naloga je bila postaviti cerkev, ka se jim je prišikalo tö. Aktivni so bili v kulturi: pelali so pevski zbor, včili igrati na harmonium, malali so. Sploj dosta knig so napisali, doj so obrnauli madžarske pesmi Avgusta Pavla v slovenski gezik. Bili so urednik letopisa Stopinje pa glasila Poti k Bogu. Naslov nauvi knig je »V Porabju doma«. So bili Alojzij Kozar v Porabji rejsan doma? - se spitava Lojze Kozar mlajši. Pokojni odranski dühovnik so bili sploj dobri padaš sinčarskoga plebanoša Janoša Kühara, dosta sta si pisala. Večkrat sta vküper prišla, če rejsan je bila grajnca sigurno zaprejta. Alojzij Kozar so radi ojdli v Slovensko ves, gde so v kapejli slüžili slovensko sveto mešo. V molitvi so dostakrat prosili, ka aj bi se slovenski gezik gordržo v Porabji. Od té male krajine so vnaugo pisali v svoji knigaj: o dvej dečkaj na grajnci, šteriva sta šla po mrtveča nosila (»Takšen prag«), o Veroniki, štera se v Franciji spomina na domanjo rabsko dolino (»Pajkova mreža«) pa o žmetni časaj po prvoj svetovnoj bojni, gda se je oblast na gausti menila (»Materina ruta«). Najlepši spomenik je pa vendar roman »Licenciat Janez«, šteri se godi v Porabji za cajta bitke (csata) s Törki v Monoštri. Nauve knige »V Porabji doma« so raztalane na pet talov, v šteraj so pisanja, ki so že vöprišla v drügi knigaj, kalendaraj. V osmi pripovejstaj prvoga tala »Iz otroštva« avtor dojspiše spomine na mlašeča lejta, kak sta na priliko z babicov na velko soboto ojdla na Gorenji Senik. Leko preštemo več veseli, ali celau smejšni pripovejsti tö (»Anuška in trije fantje«). Drügi tau z imenom »Ob rekah babilonskih« spomina na cajte, gda so bili Alojzij Kozar kak dühovnik »vözagnani « v Hosszúpereszteg pa Kermedin med drügov svetovnov bojnov. Leko preštemo žalostne pripovejsti o konci bojne, gda so Rusi prihajali, domanjo lüstvo pa je dühovnika prosilo, aj ostanejo, vej se zavolo gezika ležej pogučijo z »osvoboditelami«. Leko preštemo, kak so gospaud Kozar ruskomi sodaki dali vöro, pa se tak rejšili smrti. Tretji tau, »Življenje ob meji« ranč tak guči od žmetni cajtov diktature, tau pa po drügoj bojni, gda so vnauge Slovence vöodpelali ali so sami odišli. Kak je Lojze Kozar mlajši povödo, so njegvi stric poznali žmetni žitek Slovencov, pa je občüdovali, ka so donk gorostali. Poglavje »Turški škorenj« nas pela nazaj v zgodovini v cajte, gda so v našoj krajini Törki robili, gda se je godila erična bitka pri Varaši. Slejdnji, péti tau (»O Porabju in Porabcih«) največ pripovejda od »stebra Porabski Slovencov « Janoša Kühara, depa dosta je pisanja o domanji Slovencaj ranč tak. Alojzij Kozar so pisali zatok, ka aj bi v Ljubljani nej meli zaprejti oči, ka bi spoznali, kak živé lüstvo v Porabji. Knige »V Porabju doma« so napisane v slovenskoj knjižnoj rejči, donk pa so tau knige za Porabske Slovence ranč tak. Ta mala skupnost je prej vrejdna občüdovanja, ka go »nikša toča ne more na nikoj djati« -je pravo generalni vikar Lojze Kozar mlajši. »Stali ste in stogite« - je eške cujdau pa želo, ka bi Slovenec dale Slovenec austo. »Gospaud Alojzij Kozar, šteri so rejsan bili ’v Porabju doma’, pa nas gledajo z Očetove iže, kama mi vsi ščemo priti« - je zaklüčo govornik. Gosti sta se za lejpo predstavitev zavalila predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in generalni konzul dr. Boris Jesih, gorenjesinčarska Slovenka Vera Gašpar pa se je na pokojnoga gospauda Kozara spominala kak na človeka veukoga srcá. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je znauvič dau pobudo, ka bi v gorenjesinčarskoj cerkvi pri krstilnom kamni postavili spominsko ploščo, tam, gde so Božoga slüžabnika Alojzija Kozara krstili. Mogauče je prej, ka bomo Porabci in Prekmurci dobili svojoga prvoga blajženoga človeka. -dmkejpa: K. Holec BOŽI SLÜŽABNIK, KI JE BIU V PORABJI DOMA Knjigo V Porabju doma je nupokazo Lojze Kozar, mlajši, generalni vikar na soboški püšpekiji (na sredini); pauleg njega na pravom kraji generalni konzul dr. Boris Jesih, na lejvom kraji sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek En tau publike, med njauv člani Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel z Gorenjoga Senika, šteri so spejvali na predstavitvi knjige Porabje, 24. marca 2016 2 Telko lüdi je veuka dvorana Generalnoga konzulata RS v Monoštri že dugo nej vidla. Pozvali so je Zveza Slovencev na Madžarskem pa generalni konzul dr. Boris Jesih, ka bi jim s pomočjauv generalnoga vikara Püšpekije Murska Sobota Lojzeta Kozara mlajšoga nutpokazali knige nekdešnjoga odranskoga plebanoša Lojzeta (Alojzija) Kozara starejšoga. Zakoj djenau v Monoštri? Pred par lejtami je začnila Župnija Odranci vödavati zbrana dela dühovnikapisatela, lani je na svejklost prišla šesta kniga z naslovom »V Porabju doma«. V etoj najdemo tresti kračiši pripovejsti, štere so povezane s Porabjom pa njegvimi lidami, z lejtami Alojzija Kozara na Vogrskom ali pa z zgodovino Slovencov na Madžarskom. Knigo so že nutpokazali lani na srejdi decembra v Odranci, zdaj je na red prišo Monošter. Zbrane lidi je oprvin pozdravo dr. Boris Jesih, šteri je tapravo, ka je vsikdar svetek, gda edna nauva kniga vöpride. Sploj pa če je od Porabja piso človek, šteri je biu krščen na Gorenjom Siniki; šteri je čüto s Porabjom, s slovenskim narodom; šteri je biu veuki humanist pa čüto znamenje maternoga gezika v cerkvi, ki se gnesneden zgübla v Porabji. Predstavitev knige so s svojim štiriglasnim spejvanjom polepšali člani MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika, šteri so zbranim pripelali porabske ljudske pesmi. Po tistom je rejč prejkvzeu generalni vikar, odranski plebanoš Lojze Kozar mlajši, šteri je ovak nečak (unokaöccse) pokojnoga pisatela nauvi knig o Porabji. Že na začetki svoje predstavitve je z veseldjom oznano, ka so Alojzija Kozara lani decembra razglasili za Božoga slüžabnika. Tau pomeni, ka se je začno proces njegve beatifikacije, posvečanja za blajženoga pa sledik svetnika. (Zvün njega mamo Prekmurci in Porabci Božoga slüžabnika Danijela Halasa.) Kak je govornik tapravo, so se Alojzij Kozar narodili v Martinji pod Srebrnim brejgom leta 1910, krščeni so bili v staroj gorenjesinčarskoj cerkvi. Cejli žitek so bili hvaležni sinčarskomi plebanoši Janoši Kühari, ka so gordržali njini krstilni kamen. Kisnejši odranski dühovnik so na Sinik ojdli k meši pa k prvomi prečiščavanji. Gda se je grajnca zaprla, so na gimnazijo ojdli v Mursko Soboto pa na Ptuj, za dühovnika so je posvetili v Maribori leta 1936. Pri njinoj nauvoj meši pri Svetoj Ani na Boreči se je zbralo kauli deset gezero lüdi. Živlenjska paut je je pelala daleč: od Trbovelj ino Hrastnika blüzi Ljubljane prejk Brežic na rovačkoj grajnci končno do prekmurskoga Törnišča. Med drügov bojnov so je sombotelski püšpek prejkpostavili v Hosszúpereszteg pa Kermedin, gde so mogli vogrski mešüvati (pa se oprvin madžarski gezik dobro navčiti). V Kermedini se je eške gnes ništerni spominajo, kak so se s piciklinom vozili k svetoj meši. Po drügoj bojni so prišli (po par mejsecaj v Veliki Polani) v Odrance, gde so ostali do smrti leta 1999. Njina naloga je bila postaviti cerkev, ka se jim je prišikalo tö. Aktivni so bili v kulturi: pelali so pevski zbor, včili igrati na harmonium, malali so. Sploj dosta knig so napisali, doj so obrnauli madžarske pesmi Avgusta Pavla v slovenski gezik. Bili so urednik letopisa Stopinje pa glasila Poti k Bogu. Naslov nauvi knig je »V Porabju doma«. So bili Alojzij Kozar v Porabji rejsan doma? - se spitava Lojze Kozar mlajši. Pokojni odranski dühovnik so bili sploj dobri padaš sinčarskoga plebanoša Janoša Kühara, dosta sta si pisala. Večkrat sta vküper prišla, če rejsan je bila grajnca sigurno zaprejta. Alojzij Kozar so radi ojdli v Slovensko ves, gde so v kapejli slüžili slovensko sveto mešo. V molitvi so dostakrat prosili, ka aj bi se slovenski gezik gordržo v Porabji. Od té male krajine so vnaugo pisali v svoji knigaj: o dvej dečkaj na grajnci, šteriva sta šla po mrtveča nosila (»Takšen prag«), o Veroniki, štera se v Franciji spomina na domanjo rabsko dolino (»Pajkova mreža«) pa o žmetni časaj po prvoj svetovnoj bojni, gda se je oblast na gausti menila (»Materina ruta«). Najlepši spomenik je pa vendar roman »Licenciat Janez«, šteri se godi v Porabji za cajta bitke (csata) s Törki v Monoštri. Nauve knige »V Porabji doma« so raztalane na pet talov, v šteraj so pisanja, ki so že vöprišla v drügi knigaj, kalendaraj. V osmi pripovejstaj prvoga tala »Iz otroštva« avtor dojspiše spomine na mlašeča lejta, kak sta na priliko z babicov na velko soboto ojdla na Gorenji Senik. Leko preštemo več veseli, ali celau smejšni pripovejsti tö (»Anuška in trije fantje«). Drügi tau z imenom »Ob rekah babilonskih« spomina na cajte, gda so bili Alojzij Kozar kak dühovnik »vözagnani « v Hosszúpereszteg pa Kermedin med drügov svetovnov bojnov. Leko preštemo žalostne pripovejsti o konci bojne, gda so Rusi prihajali, domanjo lüstvo pa je dühovnika prosilo, aj ostanejo, vej se zavolo gezika ležej pogučijo z »osvoboditelami«. Leko preštemo, kak so gospaud Kozar ruskomi sodaki dali vöro, pa se tak rejšili smrti. Tretji tau, »Življenje ob meji« ranč tak guči od žmetni cajtov diktature, tau pa po drügoj bojni, gda so vnauge Slovence vöodpelali ali so sami odišli. Kak je Lojze Kozar mlajši povödo, so njegvi stric poznali žmetni žitek Slovencov, pa je občüdovali, ka so donk gorostali. Poglavje »Turški škorenj« nas pela nazaj v zgodovini v cajte, gda so v našoj krajini Törki robili, gda se je godila erična bitka pri Varaši. Slejdnji, péti tau (»O Porabju in Porabcih«) največ pripovejda od »stebra Porabski Slovencov « Janoša Kühara, depa dosta je pisanja o domanji Slovencaj ranč tak. Alojzij Kozar so pisali zatok, ka aj bi v Ljubljani nej meli zaprejti oči, ka bi spoznali, kak živé lüstvo v Porabji. Knige »V Porabju doma« so napisane v slovenskoj knjižnoj rejči, donk pa so tau knige za Porabske Slovence ranč tak. Ta mala skupnost je prej vrejdna občüdovanja, ka go »nikša toča ne more na nikoj djati« -je pravo generalni vikar Lojze Kozar mlajši. »Stali ste in stogite« - je eške cujdau pa želo, ka bi Slovenec dale Slovenec austo. »Gospaud Alojzij Kozar, šteri so rejsan bili ’v Porabju doma’, pa nas gledajo z Očetove iže, kama mi vsi ščemo priti« - je zaklüčo govornik. Gosti sta se za lejpo predstavitev zavalila predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in generalni konzul dr. Boris Jesih, gorenjesinčarska Slovenka Vera Gašpar pa se je na pokojnoga gospauda Kozara spominala kak na človeka veukoga srcá. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je znauvič dau pobudo, ka bi v gorenjesinčarskoj cerkvi pri krstilnom kamni postavili spominsko ploščo, tam, gde so Božoga slüžabnika Alojzija Kozara krstili. Mogauče je prej, ka bomo Porabci in Prekmurci dobili svojoga prvoga blajženoga človeka. -dmkejpa: K. Holec BOŽI SLÜŽABNIK, KI JE BIU V PORABJI DOMA Knjigo V Porabju doma je nupokazo Lojze Kozar, mlajši, generalni vikar na soboški püšpekiji (na sredini); pauleg njega na pravom kraji generalni konzul dr. Boris Jesih, na lejvom kraji sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek En tau publike, med njauv člani Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel z Gorenjoga Senika, šteri so spejvali na predstavitvi knjige 3 Nove knjige BUDIMPEŠTA IN MADŽARSKA TAKO IN DRUGAČE Zgodilo se mi je, da sem v zelo kratkem času bral dve knjigi, povezani z madžarskim glavnim mestom, ena se dotika tudi Porabja. To sta prvi roman s pomenljivim naslovom Budimpeštatrans Marjance Mihelič, sicer odlične prevajalke iz madžarskega jezika v slovenščino (doslej je prevedla kar lepo število literarnih del) in roman južnoameriškega pisatelja Chica Buarque s preprostim naslovom Budimpešta. Ker nisem literarni kritik, marveč novinar, se lotevam primerjave bolj obrobno in se želim zgolj podrobneje sprehoditi po vsebini Budimpeštatransa. Rečeno poenostavljeno: Budimpštatrans je tekoče in berljivo napisan roman, ki se ne izogne že kar na začetku dovolj močno opisani erotiki. Vedno, ko pišem ali berem o erotiki v literaturi, me zanima, ali je nasilno vrinjena v vsebino, za večji učinek, ali v zgodbi deluje naravno, življenjsko. Avtorici je uspelo v tem smislu, ki mi je blizu in se ga tudi sam poslužujem. (Še najbolj izrazito v povesti Pesem Črnih mlak). Pisateljica razpreda o zapleteni, občasno neprijazni ljubezni med glavno junakinjo Halino, slovensko novinarko v Budimpešti, in umetnikom, slikarjem Jeromom. Vendar nas njune peripetije, ki se dogajajo v Sloveniji in na Madžarskem, pretirano ne zanimajo. Pozornost mi je pritegnil tisti del zgodbe, v katerem se avtorica dotika aktualnega dogajanja pred, zlasti pa med demokratičnimi spremembami med Slovenci na Madžarskem in v Porabju, deloma pa v državi nasploh. S pristopom novinarke, toda le v zgodbi, na literarni način posega v obmejni prostor, v Porabje, deloma dotikajoč se Goričkega, Slovenije in Avstrije. V pi sanje o Slovencih je vključila tudi pripovedko o Črni mlaki ali Črnih mlakah v Andovski dolini, kjer izvira tudi reka Zala, ki se izliva v Blatno jezero. (O Črnih mlakah mi je prva pripovedovala babica, ki je umrla sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, stara 96 let. Kot dekle je s šalovskega zaselka Kutoš hodila v Varaš, beri Monošter, po nakupih. Hranim njeno stensko uro v lesenem okvirju in odličen porcelanast lonček). Halina, novinarka-dopisnica slovenskega časnika iz Budimpešte, piše tudi za Slovenski list (v Narodne novine/ Ljudski list), tednik, ki izhaja za slovensko, hrvaško in srbsko manjšino na Madžarskem. Časnik je (bil) pod pokroviteljstvom skupne manjšinske organizacije, le-ta pa je delala po napotkih politike. (Dobro znano tistim, ki se dalj časa ukvarjamo z manjšinami na Madžarskem in smo obiskovali sedež Demokratične zveze južnih Slovanov na številki 49 ulice Nagymező.), kjer je bil tudi sedež omenjenega lista. Novinarka (pravilno) ugotavlja, da nastajanje skupnega tednika daleč od Porabja, za Slovence na Madžarskem ni primerno in se ga mora preseliti v Monošter, v Porabje (Kar se potlej zgodi, kot tudi s Slovenskim/Porabskim koledarjem). Napetost med Slovenci in Srbi Halina začuti na jugoslovan skem veleposlaništvu v Budimpešti, ko je vojnemu atašeju dala vedeti, da se bosta naslednjič srečala v novi Jugoslaviji. Med najpomembnejše dogodke uvršča ustanovitev Slovenske zveze. Ceste proti Porabju so bile tistega dne zaradi stavke taksistov marsikje zaprte, zato se je Halina skupaj s svojimi slovenskimi znanci morala prebijati mimo barikad do železniške postaje v Budimpešti in vstopiti na vlak proti Zalaegerszegu. Med vožnjo se pogovarjajo tudi o prvih težavah, ki jih ima nova oblast, denimo o potrebnem štiriurnem čakanju pred trgovino s kruhom. Na poti proti Gornjemu Seniku več ni stražarnic in vojakov, ki bi potnike legitimirali, kot je bil ustaljen običaj v prejšnjem sistemu. Iz osebne izkušnje lahko rečem, da so bili pregledi potnikov z jugoslovanskim potnim listom nerazumljivi, kajti kdor je imel ta dokument, je lahko potoval v Avstrijo po cesti ali z vlakom in ne bežal čez dvojno bodečo žico. Razumi, kdor lahko! Na ustanovitvi Zveze Slovencev so se zbrali tudi gostje iz Slovenije, Murske Sobote in Ljubljane, pa seveda novinarji (v arhivu TV Slovenija je desetminutna reportaža, ki smo jo pripravili za oddajo Slovenci v zamejstvu na ustanovnem zboru). Sledijo opisi srečanj predvsem z naključnimi ljudmi, med katerimi je tudi Kati, s katero sta nekje na podeželju obiskali Jožefa. Ob pogovoru z nekdanjima zaljubljencema, Halina sliši za povest o Črni mlaki, kar jo zelo pritegne, zato povpraša za nekatere podrobnosti. Jožef pove, da v teh krajih vsi poznajo zgodbo o tem, kako se je v jezero pogreznila cerkvica, zakaj se je to zgodilo in kaj se na tistem kraju dogaja še zdaj. V osnovi se avtorica oslanja na pripoved o Črni mlaki, ki jo je po pripovedovanju Ane Oreovec, rojene 1891 (po domače Orövcine Nanice iz Števanovec), zapisala Irena Pavlič. (Povedka je objavljena v narečju in knjižnem jeziku v knjigi Karla Krajcarja Kralič pa lejpa Vida. Knjigi je priložena tudi zgoščenka s pripovedmi, med katerimi pa ni Črne mlake). Na koncu porabskega dela je opisana še bitka pri Monoštru, kjer je krščanska vojska porazila in zaustavila Turke na osvajalskem prodiranju proti Dunaju. Na poti iz Porabja se je Halina resno vprašala, kaj dela v Budimpešti in odločila, da se po bivanju na Madžarskem vrne v Slovenijo, kjer se zgodba konča. Roman južnoameriškega pisatelja Chica Buarqua Budimpešta se skoraj v vseh elementih, razen nekaterih poimenovanj ulic in predelov v mestu, razlikuje od Budimpeštetransa. Glavni junak je Jose Costa, anonimni pisatelj tekstov, ki jih podpisujejo drugi. Letalo, v katerem potuje, mora zaradi okvare pristati v Budimpešti. Očaran je nad madžarščino, edinim jezikom, »ki se ga, kakor pravijo zlobni jeziki, boji še sam hudič«. Iz Rio de Janeira se vrne kot Zsose Kosta in postane ljubimec Kriske, svoje učiteljice madžarščine. Zaživi v večnem potovanju med Riom, kjer ima težave z ženo Vando, in Budimpešto. Doseže cilj, popolnost v znanju madžarščine, kar se konča z izidom pesniške zbirke v tem jeziku, in se vrne v Rio de Janeiro. Knjigi s podobnima naslovoma in različno, toda dovolj privlačno vsebino. Ernest Ružič 19. JOŽEFOVI DNEVI NA CANKOVI Letos je TD Cankova devetnajstič organiziralo »Jožefove dneve« v kulturni dvorani vaško-gasilskega doma na Cankovi. V okviru le-teh je bila tüdi razstava ročnih del, domače obrti pa zeliščarstva. Potekale so tüdi različne delavnice, gé so nutpokazali del preteklosti naših krajev. Na tradicionalni razstavi je sodelovalo 7 rokodelcev iz Porabja, steri so nutpokazali svoje izdelke. Tau so bili Iluška Dončec, Ana Ropoš (papirnate rauže), Ilika Dončec (izdelke iz volne pa iz kukarčnoga lupinja) iz Števanovcev, Margita Korpič (kvačkane figure) iz Monoštra, Marija Čato (papirnate rauže) z Dolnjega Senika, Alojz Hanžek (pletene košare) pa Micka Ropoš (izdelki iz kukarčnoga lupinja). Gyöngyi Bajzek 4 OD SLOVENIJE… Triglav je spet v Sloveniji 1.072 rešenih prebežnikov, več uničenih plovil tihotapcev in veliko izkušenj. To je izkupiček 37-članske posadke vojaške ladje Triglav, ki je bila od oktobra na misiji v Sredozemlju, zdaj pa se je vrnila v domovino. V tem času so na krov iz komaj plovnih ladij in čolnov potegnili 500 prebežnikov, še enkrat toliko so jih pomagali rešiti. Plovila so tudi uničili, je povedal poveljnik Andrej Pečar in poudaril, da se majhnost Triglava izkazala za prednost -predvsem pri izvajanju patruljiranja in izvidništva. Pahor povabil Putina na slovesnost ob stoti obletnici Ruske kapelice Predsednik republike Borut Pahor je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal vabilo na slovesnost ob stoti obletnici Ruske kapelice pod Vršičem. »Spoštovani gospod predsednik, menim, da smo voditelji narodov in držav poklicani, da po svojih najboljših močeh pripomoremo k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju, da okrepimo mednarodni mir in varnost. Glede nekaterih pomembnih vprašanj imava različne poglede. To dodatno spodbuja potrebo po dialogu. Poleg negovanja tradicije in pietete vidim tudi v tem pomen vaše udeležbe na spominski slovesnosti in najinega srečanja,« je v vabilu ruskemu kolegu zapisal slovenski predsednik. Kot je še spomnil, letos mineva sto let od tragičnega dogodka, ko je med prvo svetovno vojno ruske vojaške ujetnike, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič, zasul plaz. Na tem žalostnem kraju zdaj stoji Ruska kapelica in vsako leto se tam »sredi poletja zberemo Slovenci in Rusi, da bi se poklonili žrtvam tragedije«. Skozi desetletja je to preraslo v »vsakoletno simbolno dejanje, ki nosi sporočilo o pomenu miru ter spoštovanju in razumevanju med narodi«, je med drugim zapisal Pahor. ANDOVČARGE NA ČRNOM VRHI 13. marciuša - za volo lejpoga vrejmena -je našo drüštvo (Porabsko kulturno in turistično drüštvo Andovci) že tretjo paut treneralo na triglavsko romanje, steroga planejramo mejseca julija. Dvajsti kilomejtrov titi po raveni pa tak misliti, ka po brgaj že vözdržimo, je nej gvüšno. Zavolo tauga smo si tau vözmislili, ka malo bola žmetnejšo paut si vöodaberemo. Tašo, gde mo malo švicali, pa mo znali, sto kelko lada, koma de sapa sfalila. Najprvin smo zemljevid v roke vzeli, pa smo tiste hribe poglednili, šteri so višeši kak 1000 mejtrov. Tej hribi so se od Pohorja naprej začnili, mi smo si Uršljo goro vözaglednili, štera je 1699 mejtrov visika. Tam je še paulak Peca tö z 2125 mejtri, samo ta je za nas za prvo paut še sploj visika bila. Poglednili smo si na hribi. net, kakšo vrejmen baude na Uršlji gori v nedelo, pa tak smo si te gvant v ruksake spakivali. Za soboto pa za pondejlek je oblačno kazalo, dapa za nedelo, 13. marciuša, je sonce kazalo. Tau smo prejk online kamere vidli, štera je na vrhi Uršlje gore, ka je tam še snejg, pa tauma smo se mi fejst veselili, že komaj smo čakali, aj leko štartamo. V nedelo v sedmoj vöri je dvanajset naspani članov z našega društva v tri autone sedlo, pa smo se zraven k Uršlji gori pelali. Na Tepanjaj smo se telko stavili, ka smo en kafej spili, zajtrk smo pa tak v avtoni meli. Zato, ka se daleč trbej pelati, dnevi so kratki, tak pa djesti na cejli den z daumi si moraš prinesti. Kak smo tanjali Tepanje, na pravoj strani smo že zaglednili prve zasnežene vreke Karavank. Gda smo se že dola z avtoceste pripelali pa vsigdar bola skrjej bili k Uršlji gori, gnauk samo kmica gratala pa dež se je začno lejvati. Vreki so vse v oblakaj bili, tak ka sploj smo nej znali, ka se tam dogaja. Te sem se tak odlaučo, ka mo telefonsko pomauč proso od našoga prijatelja, gorskega reševalca Borisa Goljata, šetri tak v Slovenj Gradci žive. On je biu eden med tistimi, šteri je nam lani pomago gor na Triglav priti. Že po telefoni je nam pravo, nega šanse, ka bi na Uršljo goro prišli, zato ka snejg dé pa velki viher je na vrhi. Za edno vöro smo se dobili na avtobusni postaji z Borisom, pa kak proto nas staplo, dja sem se že od tauga bojo, ka zaman smo se tak daleč pripelali, na vrejek gvüšno, ka ne pridemo. »Kak sem že povedo, na Uršljo goro gnes za volo vrejmena ne more priti, če drugo paut pridete, te že tö rano morate od daumi štartati, zato ka skur pet vör mate tagor pa ranč telko nazaj. Povejm, ka mo zdaj delali, demo domau k meni, pa tam mirno spijemo eden vrauči čaj, potistim pa gremo na najvišjo točko Pohorja, na 1543 mejter visiki Črni vrh. Že kauli edenajset je vöra bila, gda smo v avto sedli pa smo se pelali proto Črnemi vrhi. Spodkar pod brgaum je še vse črno bilau, samo pa kak smo vsigdar više šli, tak je pomalek vse bejlo gratalo. Slejdnji par stau mejtrov smo že samo škrabali, avto nej üšo nej naprej pa nej nazaj. Drügo nej bilau, tam smo je njali na pauti, pa smo pejški šli do tiste točke, odkec smo štartali. Kak smo vsigdar više šli, tak je vekši snejg biu, bola mrzlo pa vsigdar vekši veter. Dapa zdaj smo že znali, kak se trbej naravnati, nej ka bi tak zopodli, ka skur smo nej zmrznili pod Kredaricov. Tak ka gda smo na najvišjo točko prišli, tam že leko povejm, ka je »siberija « bila, snejg pa vekši kak en mejter. Dapa najbola üše je tau bilau, ka veter snejg noso, pa te snejg, gda ti je v obraz vdaro, kak glažojna, tak te je piko. Tau je najbola vrkar na raveni bilau. Dobro, ka so z nami bili Boris, njegvi sin pa še en gorski reševalec, zato ka ovak bi zablaudili, vej pa dvajsti mejtrov smo nej vidli naprej, puščice so se pa sploj nej vidle. Od Črnega vrha smo se spistili dola do Ribniške koče, gde smo spili vroči čaj pa pogeli sendviče iz ruksaka. Že skur šest vöra bila, gda smo doj z vrha prišli. Ranč smo na tejm zmišlavali, kama demo na večerjo, gda je nas Boris pozvau domau na večerjo. Njegva žena je tak žmano vse pripravila, ka smo djeli, kak vokauvge. Že je kmica bila, gda smo se poslovili od njij, pa smo se napautili proti daumi. Ranč smo še nej domau prišli, že smo nad tejm zmišlavali, kama, na steri vrh mo šli drügo paut. Karči Holec 12 členov društva se je v velkom snejgi napautilo na Črni vrh; pomagali so njim gorski reševalci Boris Goljat, njegvi sin pa padaš Skupinska slika na najvišešom punkti Bejlo, bejlo, bejlo vsepovsedik; če bi nej meli pomauči, bi se težko orientirali Porabje, 24. marca 2016 5 Milan Vincetič Vüzenski otok Poštaš Kari neje mejo nigdar sv. Pavla pisalo Happy Easter. skom, če gli niti edni, niti drügi la kak konja. S šterim se je kejsile niti na petek niti na svetek. Dosta rejči sploj nejsam razmo, ne svetijo našoga Ježuša …« pala, gda se je komaj postavila Biu je tak drouven pa tak bat-ar so bile pisane v takšnij lite-Začno se je vömotati, ka na na svoje nogé. Malo jo je noso, … DO MADŽARSKE Trgovine zaprte ob nedeljah že riven, ka nigdar nejsi vedo, če raj, o šterij se nama s poštašom njenom gostüvanji neje bilou malo je gejzdila psa, gda sta eno leto on nosi poštarsko turbo ali ona Karijom neje ranč senjalo. kejpara, ka so bilé samo žen-prvo pout na vüzensko nedelo njega. Gvüšno je bilou samo »Če si li najde telko časa, ar ske, štere se med sebov zovejo šla žegnavat. Žena Vilma nig- Prav pred enim letom, 15. marca 2015, tou, ka biciklin pela tak njega moja čer Jelka je sigdar na pou-sestre, ka so bili tam pouleg dar neje šla z njima, mala Jelka je začel veljati zakon o prepovedi ne kak turbo. ti, mi pošle tüdi kakšno pofar-püšpeka tüdi kardinal, šteroga pa je komaj čakala. Slednje mu deljskega obratovanja trgovin. Vlada je »Moj biciklin je moj raketlin, bano djajce. A ga že dugo neje. so poslali s samoga Svetoga je najglobše segnilo v düšo pa z njim želela ugoditi domačim trgov pojbek, če trbej, leko tüdi bole Zatou pa je bila v Lurdi,« je vö varaša. v srcé. skim mrežam, kot so CBA, COOP in friško leti kak vsakši poštarski potegno karto s kejpom Svete »Ges ji ešče itak pravim Jelka, druge. Po sedanjih podatkih in anali goloub,« me je poglado po lasaj. Device pa male Bernardke, »eti če gli se zadnje čase podpišavle Tou leto se je itak stavo na »Več kak preveč je vido toga pü-lepou piše po francuski Joyeu-kak sestra Felicita, po latinsko velki četrtek, če gli neje meu zah je očitno, da je bil učinek prav naklavoga svejta,« je nabejro, gda ses Pâques! Pojbek moj,« si je sororis Felicita. Srečka, bi pra-za nas nikše pošte. Sejdo je kak sproten, kajti več so profitirale velike je stala pred njim posanca küp nesreče, pa tüdi posance mednarodne trgovske mreže, kot so vina. »Dale je biu, kak segajo vina se neje tekno. Tesco, Auchan, Lidl ali Penny market, telefonski drouti, šteri do za »Sam gospoud püšpek so me kajti milijarde so privarčevale s tem, da par lejt gvüšno prišli tüdi v zvali, ka naj več ne čakam jim delavcem ni bilo potrebno plačevati vašo ves. Če so jih napelali svoje Jelke. Ščem praviti, nedeljskega dodatka. V novi situaciji je pod moudrjom do Merike, sestre Felicite,« se je cejli zgrzakoj jih nej bi tüdi skouz ti zelo pomemben podaljšani obratovalni sto vašo velko gouščo, skouz bao. »So püjšpek pravili, ka je že lani odišla na Vüzenski čas ob petkih in sobotah in tudi hitrost štero si njusi neje ešče nigdar otok (Húsvét-szigetek). Bro postrežbe, pri teh so v veliko boljšem znüco peté …« je pomodrüvo. do sam si, ka me ma za ni položaju mednarodni trgovski centri Sigdar mi je prineso kakšne maka, ar za té rosag ešče nej kot domače mreže, ki imajo ponavadi cajtinge. Takšne s farbastimi sam čüo, pa tüdi na karti na manjše trgovine in manj zaposlenih. kejpi z ovih rosagov, šterih pošti ga nejsam najšo. Pa so Pri zadnjih je v enem letu za 6,8 odstot več neje bilou ali pa ešče bou gospoud püšpek pravili, ka do. Na vsakši velki četrtek si ka upadel promet. je vzeo, či gli si nej bi smeo, té otok, šterome se pravi Isla de Pascua, po tistoj domanjoj Vlada je prepoved nedeljskega obrato telko časa, kelko ga je ščeo. dao natočiti že štrto posanco, vili po naše. Želo bi, ka je rej-rejči pa Rapa Nui, ka naj bi vanja trgovin utemeljila tudi z zaščito »Ar mené ne čaka več nikša »tüdi v Fatimi v Portugaliji je san,« je spüsto glavou na prsa značilo 'poupek svejta', rejsan malih družinskih trgovin, saj so te večerdja …« se je cejli zgübleni bila, gé se je tüdi skazala sveta pa za časek zadrejmo. leží srejdi mordja pouleg Južne lahko odprte tudi ob nedeljah, v koli zagledno skouz oukno. Mati, eti piše na velko Pascoa Merike. Pa ka se zové Vüzenski kor dela v njih sam lastnik ali njegovi Ščeo je povedati, ka mu je nema feliz!, drügo leto pa de gvüšno Lani neje prišo. Mogouče za-otok zatou, ka je na njega prvi že duga lejta nišče sküjati. Niti šla tüdi v bole bližanje Među-tou, ka nam nišče neje piso stoupo holandski marinar Rog družinski člani. Toda rezultati so tudi indašnja žena Vilma, štera mu gorje …« za vüzem. Od tistoga mau, ka geveen 1722. leta na samo tukaj mešani, na eni strani naj bi njije odpelala čerko Elico, štero je Cejli se je raztoupo. Ar poštaš ma vsakši pri naši iži mobilni vüzensko nedelo …« hova prodaja narasla za tri odstotke, sigdar zvao Jelka, v nekšne vis-Kari je biu sigdar preveč naraji. telefon, si vouščimo vse svetke »Gvüšno njoj tam dobro ide,« se na drugi strani naj bi lani zaprli 2500 ke školé v varaši, za štere ešče »Moja Jelka bi mi naložila velko elektronski. Tou je po eni stra-je oglasila moja mama. družinskih trgovin. Število zaposlenih nigdar neje čüo niti poštarski pokouro, če bi me zdaj vidla,« ni poštaši Kariji, šteri je v dvej »Pa tüdi zime tam ne poznajo, v trgovini nasploh se je v enem letu főnök. se je skrivma pokrižo, gda mu lejtaj trnok stari grato, pa tüdi poštaš Kari,« sam se delo čed zmanjšalo za 9 tisoč. »Za vsakši vüzen mi samo je mama narezala šunko, »če biciklin ga neje sigdar več bou-noga. Jelka pošle kakšno karto. Po-gli ma moja Jelka takšnoga go, pasalo. Drügi poštaši so se »Zatou pa je zima v mojom gledni,« odpré svojo turbo, moža, šteri vse milostno odpiš-že vozili z motorbiciklini ali z srci,« je oudpro svojo turbo pa Madžarska je poslala policiste v »na toj z zlatim njusinom,« si čavle.« autoji, on pa neje meu izpita, djao na sto črno parto. Makedonijo je odijavo, »piše po nemško »Gé li ga je najšla, poštaš Kari?« zatou je raznašo pošto samo v Prebledno sam, ar je biu na Prejšnjo sredo je odpotovalo v Makedo- Frohe Ostern!, na toj, na šteri je pitala mama, oča pa jo je dvej bližajnij vesnicaj. Drügo parti kejp mlade nüne, šteri je nijo 20 madžarskih policistov, ki bodo se Zveličani zdigavle v nebesa, samo na krivo prestrejlo z oča-leto de tak šou v penzijo, mo-biu z dupliškim črnim roubom služili na makedonsko-grški meji in pa po holandsko Vrolijk Pasen! mi. gouče de si te najšo čas, ka z obrobleni. Rouka se mi je zač pomagali opravljati naloge makedon- Na, sam si prešti,« mi je potisno »No,« se je začno vömotati poš-Vilmo pa z Jelko po dugij lejtaj nila trousiti, latinske rejči Pax že zglodane vüzenske karte v taš Kari, »nej se je za istino pa vküper pridejo. tecum - Mir s tebov so mi začni skim kolegom v zvezi z migranti. S tem roké, »mene že oči trnok zapi-oženila, kak tou delajo navadni »Vse je skončano,« si je prvejša le moutno plesati pred očami, da so države na balkanski poti zaprle ščavajo …« lidgé, liki jo je vzeo za ženo sam lejta briso skuzé, »ousto sam njega pa so polejale skuzé. svoje meje, se je situacija v osnovi spre- Bilou jih je več kak dvajsti. Boži sin!« san kak pen, do Vilmice sam »Samo tou me gor drží, ka ta z menila, zato so poslale v Makedonijo Vse so bile lepou štemplane. »Boži sin?« se je pokrižala mati, komaj prišo, ar me pred njo njenim lüblenim, tou je Božim svoje sile tudi druge države, med njimi Brodo sam si: njegva čer Jelka pa tüdi ges sam požro debelo niti ena neje ščela meti, pa mi sinom, vküper gor stanila na Češka, Slovaška, Avstrija in Nemčija. je gvüšno bila pred petimi lejti slino. je tüdi ona odletejla v bejli svejt, tistom dalešnjom Vüzenskom Generalni direktor madžarske policije pri samom Svetom oči, ar je biu »Pa v sam Jeruzalem je ojdla gé si od dobroute, ka ji iz srca otoki,« se je kak tenja napouto štemplin vatikanski, na karti po njega. Pogledni, pojbek,« je privoščim, gvüšno samo obliza-na dvour, gé ga je čako njegvi je ob odhodu izpostavil, da se je prvi pa je stalou po latinsko Felix vöpotegno karto, na šteri je biu vle prste.« vörni biciklin, šteri pa ga neje kontingent madžarskih policistov vrnil Pascha. Pa tüdi Londona neje Boži grob, »na njoj lepou piše Samo pes mu je ešče ousto. Ti-nigdar več pripelo k nam. iz Makedonije, kjer je služil en mesec, vö pistila, ar je na karti s cerkvo tüdi po židovskom pa po arab-sti, šteroga je mala Jelka gejzdi na začetku februarja. Porabje, 24. marca 2016 6 OKRAŠEVANJE PIRHOV V SLOVENSKEM DOMU V MONOŠTRU Ob obisku članic Društva venskem domu v Monoštru. porabskih slovenskih upoko-Kot vodja sekcije sem predlajencev na delavnici jeseni lan-gala vrste okraševanja pirhov Porabske upokojenke so napolnile razstavni prostor Slovenskega doma; delale so s pomočjo soboških upokojenk skega leta smo se dogovorile in sicer: batik, jedkanje, pras o izvedbi delavnice krašenja kanje, decoupage -servietno pirhov v različnih tehnikah, tehniko in krašenje pirhov (stikot jih poznamo in izdelujemo roporasta jajca) z ostanki blav sekciji ročnih del pri DU Mur-ga. Za vsako vrsto okraševanja ska Sobota. Po dogovarjanju in sem poslala seznam potrebneusklajevanju s predsednico druš-ga materiala, ki so ga nabavili, tva Klaro Fodor smo se dogovo-nekatere stvari pa smo prinesle rile za datum delavnice, in sicer s sabo. za 7. marec 2016 ob 14.30 v Slo-Na delavnici se je zbralo preko dvajset udeleženk, od DU MS pa smo delavnico vodile: Dragica Vlaovič, Ana Varga, Vera Kalamar in Bojka Veren. V skrbno pripravljenem prostoru smo res delali in sprva okorne roke so pričele izdelovati prave umetnine. Želele smo jih naučiti predvem batik tehnike in jedkanja (risanje motivov z voskom) ter praskanja, kakršno so uporabljali naši predniki na našem območju in s tem prenesti Končni izdelki ter obuditi to veščino kot tradicijo okraševanja pirhov tudi na porabske domove. Rdeče črne remenke so zasijale v rokah ponosnih malih mojstric. Razdelili smo se v dve skupini, v drugi pa so prav pridno rezale ostanke blaga jih zatikale z noži v stiroporasta jajca, okrasile s pentljami ter ponosno druga drugi razkazovale svoje umetnine. kristalnem sladkorju. Zadovoljstvo ob koncu delanvic je bilo na obeh straneh. Prav lepo je bilo videti zadovoljne Ženske so delale v različnih tehnikah Dve uri in pol kolikor je bilo namenjeno za ročna dela, je minilo, kot bi mignil, zato smo ostale tehnike prikazale bolj na hitro. Vendar so pehar s končnimi izdelki krasili tudi pirhi v servietni tehniki, praskanke in umetelno pobarvani pirhi z akrilnimi barvami, povaljani v obraze, ponos in iskrice v očeh udeleženk tega koristnega, prijateljskega druženja. Še se bomo srečali, smo si obljubili! Bojka Veren vodja sekcije ročnih del pri DU Murska Sobota OBČNI ZBOR SOMBOTELSKOGA DRÜŠTVA Člani sombotelskoga drüštva se odlaučajo o več pitanjaj so gorpoiskali gradiščanske Hrvate pri avstrijskoj grajnci. Novembra so v Muzeji Savaria pomagali nutpokazati spomine prekmurskoga sodaka na prvo svetovno bojno, tisti mejsec pa so eške gorprijali 140 Martinovi prauškarov iz Slovenije. Decembra je na srečanji z lüstvom (közmeghallgatás) slovenski Miklauš gorpoisko sombotelske mlajše, en malo pred božičom pa so v svojom varaši gorprijali folklorni skupini iz Sakalauvec pa Gorenjoga Sinika. Skupina Sombotelske spominčice je mela v leti 2015 osem nastopov, največkrat so gorstaupili s tamburašom pa plescami (Šempas pri Novi Gorici, Budimpešta dvakrat, Sombotel trikrat, Murska Sobota, Sakalovci). V leti 2016 so se do tega mau sombotelski Slovenci spominali na 70. oblejtnico smrti Avgusta Pavla na njegvom grobi pa odišli na Verico na borovo gostüvanje. Dale planerajo pohod na cvejtno nedelo, srečanje s Cankovčani pa Andovčani, junijsko prauško po Sloveniji, udeležbo na Državnom srečanji Slovencev v Sakalauvci. Narodnostni den do držali letos na Glavnom trgi, v znaménji svetoga Martina - ovak do vsi programi v varaši letos povezani z 1700. oblejtnico rojstva eričnoga svetnika. Več programov do Sombotelčarge posvetili jubileji Avgusta Pavla, na konci leta pa pá pride Miklauš. Sombotelske spominčice majo redne probe pa več nastopov. Samouprava eške dale nutplača novine Porabje za vse člane drüštva pa vse programe vküper organizera s civilnov organizacijov. Predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar je povödala, ka se more organizacija s svojoga gnešnjoga mesta prejkspakivati. Občni zbor SKD Avgust Pavel se je odlaučo, ka se vküper preseli s samoupravov. Predsedica je eške povödala, ka na slabše mesto nédejo pa plačüvati za arendo ranč tak neškejo. Mestna občina Sombotel je ponidila že več mejst, depa člani slovenske samouprave so do tega mau ednoga nej sprejeli. Kak kaže, leko slovenski organizaciji v svoji prostoraj ostaneta do konca mandata (2019), depa če varaš odá ižo, se morata samouprava pa drüštvo pakivati. Sombotelski Slovenci so poglednili kejpe s programov v preminaučom leti, te pa se eške dugo pogučavali tisti večer. -dm- Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel v Somboteli má šegau svoj občni zbor držati vsikšo leto marciuša, gda člani s predsedstvom prejkpoglednejo delovanje pa gazdüvanje v preminaučom leti ino se odlaučijo za plane v prišešnjom cajti. Zbrane je pozdravila predsednica drüštva Ibolya Dončec Merkli pa je prosila, ka se z enominutnov tüučov spominajo na pokojno članico Ireno Dončec Szenczi, štera je spejvala pri Sombotelski spominčicaj pa bila ovak tö sploj aktivna. Predsednica je tapravla numare od gazdüvanja, člani drüštva so finančno poročilo enoglasno sprejeli. Po tistom je povödala, ka vse se je godilo v preminaučom leti. Januara 2015 so držali tradicionalni fašenski bal, februara so se spominali 90-lejtnice častne članice Judite Pavel. Na cvejtno nedelo so ništerni odišli na Pavlov pohod od Varaša do Sakalauvec, majuša so z domanjimi v Andovci vküper postavlali majpan. Eške majuša so z mlajšami vküper držali den mater(ne rejči), konec junija pa je biu cajt za tradicionalno Martinovo prauško v Sloveniji. Julija so se napautili na Porabski dan v Andovce pa pomagali mlatiti, avgust pa je biu čas za veuko paut -v spomin na deportirance na Hortobágy. Septembra sta bili dvej prireditvi: paut na partnersko Cankovo ino Narodnostni den v Škanzeni, oktaubra pa Porabje, 24. marca 2016 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Koratovo perdje Mlajši v malom varaši znouva nevoule majo. Zaprav, uni vsigdar nevoule majo, če je nej kak ovak gé. Starejši v malom varaši po svoje gučijo, mlajši pa vse po svojom razmejo. Tak je eden den ranč takši biu. Nekak je vözglaso, ka korati perdje majo. Ja, nekak je vözglaso, ka de koratovo perdje vöter kaulak noso. »Vej pa tou aj niške ne guči, ka bi korati perdje meli,« se najbole na glas mala Magda zglasi. »Tou perdje samo nej najbole čisti v glavej leko vidi.« »Ja, ranč tak, kak praviš! Ftiči, kokouši, rece, gouske pa vse takše perdje ma. Korat tou gvüšno ne more meti,« Lacika od toga tö nika vej. »Če takšo v šouli ta povejm, bole aj se več ne zglasim,« se Pištini vse laske vüška zdigavajo. »Sto pa je eške vido koratovo perdje,« se Renata po čeli tuče. »Takšo aj niške ne pripovejda!« Tak so mlajši es pa ta od toga perdja brodili. Depa če starejši takše gučijo, leko ka je tou ranč istina gé. Takšo njim je tö na pamet spadnolo. Zatoga volo so najprva do ene male mlake odišli. Iskali so kakšnoga korata, depa enoga nej bilou. Za tisim so že bili pri staroj grabi, kama so inda svejta krave gnali. So je gnali, aj se vode napidjejo. Na, tam so se koratke že na velke nafudavali. Maljši gledajo, iškejo, depa enoga nega, ka bi perdje emo. Eške bole gledajo, eške bole iškejo, samo takši korati so gé, kak jih poznajo: eden perdje nema, vsi so zeleni. »Leko pa, ka krapanca perdje ma,« Renati na pamet spadne. »Demo v gouško iskat, tam kakšo gvüšno najdemo. Kak povejdano, tak napravleno! Ojdijo po gouški es pa ta. Nastrgavajo koulak vsikšoga staroga pena, dokejč eno ne najdejo. Bole gledajo debelo krapanco, nikšne pere ne vidijo. »Krapance tö perdja nemajo. Depa prva vsikši na svoj kraj odide, si nika dun moramo obečati. Niške aj ne zvej, ka smo korate s perdjom iskali,« si obečajo, prva vö iz gouške odidejo. Po tejm so si vsikši den kakšno vöro časa vzeli. So si čas vzeli, ka so iskali, če rejsan korata s perdjom najdejo. Vejn, ne bi takšnoga korata iskali. Bi ga nej, če bi čüli vse, ka je tisti možakar povedo. »Če je tou istina gé, kak si povedo, de vöter koratovo perdje kaulak noso,« je povedo, gda so možakarge v krčmej politiko gnali. Kak povejdano, tak mlajši iz maloga varaša tadale korata pa njegvo perdje iškejo. Iskali do ga do tistoga dnejva, gda v njive mlade glave znouva kaj drugoga ne pride. Depa malomi Laceki tou delo že pošteno na žile dé. Tak je doma iz vankiša tisto drouvno perdje potegno. Zdaj samo na tou čaka, gda de leko sam do tiste stare grabe šou. Samo eške takšno keldje mora najti, ka leko perdje gor na korata zakeli. Miki Roš POMAUČ PENZIONISTOM Z MáLO PENZIJO Večkrat leko čüjemo pa štemo, ka se starejšo lüstvo tauži, kak málo penzijo dobi, kak težko si nota vtala tak malo pejnez, aj nikak döjn leko vöpride, živé od mejseca do mejseca. Penzionistka našoga drüštva Anuška Penzeš je v svojom življenji v slovenski vasnicaj dosta lidam pomogla sprajti penzijo, pa eške gnesden velko brigo ma za tau, gde leko koma kaj pomore. Etak je prišla pá do tašni informacij, kak si leko tau lüstvo vcuj spravi mejsečno par gezero forintov. O tejm že en čas vseposedik goči, gde má za tau priliko. Mi bi pa prejk naši sloven- ski novin tü radi dali na znanje pa prosili vse bralce, aj tau na znanje dajo tej lidam, ka si oni gvüšno ne morejo privauščiti no- vine. Ka se šté za málo penzijo pa sto má pravico prositi pomauč? Tisti penzionisti, steri mejsečno vsevküp menje penzije dobijo kak 75.000 forintov (v tau se nota računa tisto tü, ka dobijo za možaum ali ženov), so spunili 62 lejt pa 38 delavni lejt májo. Oni s svojimi papiri, s sterimi svedočijo, kelko penzije majo, leko nota dajo prošnjo v pisarni v zidini občine (polgármesteri hivatal) v Monoštri. Tau je v zadnjom tali zidine, gde Rdeči križ tü ma pisarno. Sé vsakši mejsec slejdnjo srejdno predpodnevom pride stoj dola iz Kancalaja za penzijo v Somboteli, pa té tej lidam tü pomore papire vöspuniti pa tadale poslati, kama trbej. Vseprvim si stoj ta napravi, vseprvim leko dobi tau pomauč. Nej je dosta, depa nika je döjn. Vöjpamo, ka smo s tejm mi tü leko bili majncko na pomauč. Klara Fodor Nepozabni dnevi z Zinko Zorko Človeška toplina in spoštovanje sta me prevzela, ko sem brala v časopisu Porabje članek Ernesta Ružiča o svečani prireditvi ob 80-letnici akademikinje in zaslužne profesorice Univerze v Mariboru dr. Zinke Zorko. Več desetletij je že minilo od takrat, ko smo se spoznali z njo kot slovensko lektorico na Visoki učiteljski šoli. Mi, starejši učitelji, njeni bivši učenci (sedaj že v pokoju, nekateri že v vekivečnem počivanju) smo navdušeno sprejeli njene tople, spodbudne besede in njen pouk. S kakšno strpnostjo je popravljala naše napake, nas prepričevala o tem, kakšna vrednota je narečje, in nas vzpodbujala, naj negujemo to dragocenost! Župančičeve misli so mi prišle takrat na misel: »Kdor hoče znati pisati knjižno slovenščino, mora sprejeti vase vsaj narečje svojega kraja z vsem notranjim ustrojem in vso gradnjo, iz njega bo z lahkoto razvil vsa slovnična pravila, in kadar bo v dvomu, najde tam oporo in potrdilo ali zavrnitev. Vsi zajemajte tam.« Verjetno je v tem prepričanju raziskovala porabsko slovensko narečje, govor Števanovcev kot dialektologinja Pedagoške fakultete v Mariboru. Z njo smo preživeli lepe dneve, ne samo v učilnici, temveč tudi takrat, ko nas je spremljala po izletih, nas seznanila s svojim rojstnim krajem, s Poljano nad Škofjo Loko in nam približevala Tavčarjevo književnost. V imenu nekdanjih njenih »dijakov« ji izrekam iskrene čestitke in najboljše želje ob jubileju! Erika Glanz PETEK, 25.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST: GRAVITACIJSKI VALOVI, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: OREH, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.35 DUHOVNI UTRIP: ABECEDA ETIKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: NAJBOLJŠA EKIPA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ŠKRLATNA ULICA, AMERIŠKI FILM, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL PETEK, 25.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.45 SLEDI: ANA WAMBRECHTSAMER, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.10 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.35 POSEBNAPONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 EVANGELIČANSKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ MURSKE SOBOTE, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PREHOD, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 POSTNI PRTI NA KOROŠKEM, 21.10 KRIŽEV POT, PRENOS IZ RIMA, 22.40 POLNOČNI KLUB: DAN ZA DRUŽINO, 23.50 SOZVOČJE SVETOV - KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE (S. OSTERC – RELIGIOSO, W. A. MOZART – REKVIEM V D-MOLU), POSNETEK IZ NARODNE GALERIJE, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 HALO TV, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.45 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZARAZGIBANO ŽIVLJENJE, 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SOBOTA, 26.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NAVRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 AMBIENTI, 15.00 GENERACIJAZEMLJA: TRANSPORT, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI VŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU IN VELIKONOČNI ZAJČEK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 OKTOBER -NOVEMBER, AVSTRIJSKI FILM, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 3.15 INFOKANAL, 5.30 MOZARTINE: SOLISTI, KOMORNI ZBOR IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA INUROŠ LAJOVIC (G. F. HäNDEL, PRIR. W. A. MOZART: MESIJA, ORATORIJ), SOBOTA, 26.03.2016, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 MED VALOVI, 10.40 10 DOMAČIH, 11.30 ALEKSANDRINKE, DOKUMENTARNI FILM, 13.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJAZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 13.45 POT NA EP 2016, ODDAJA O NOGOMETU, 14.15 MAGAZIN FIFA - POT V RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 15.00 ADELINE PUSTOLOVŠČINE, FRANCOSKI FILM, 17.00 ŠKOFJELOŠKI PASIJON, ADAPTACIJA PREDSTAVE, 17.45 ČE BI MIDVA SE KDAJ SREČALA, DOBRODELNI KONCERT OB SVETOVNEM DNEVU DOWNOVEGA SINDROMA, 19.15 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 20.00 BURTON INTAyLORJEVA, ANGLEŠKI FILM, 21.25 ZVEZDANA, 22.05 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 22.55 UMETNOST PROPAGANDE, AVSTRALSKADOKUMENTARNA ODDAJA, 0.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.00 ARITMIJA, 1.30 ARITMIČNI KONCERT -DEMOLITION GROUP, 3.50 POT NA EP 2016, ODDAJA ONOGOMETU, 4.20 MAGAZIN FIFA - POT V RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 4.50 POLNOČNIKLUB: DAN ZA DRUŽINO, * * * NEDELJA, 27.03.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.30 PRISLUHNIMO TIŠINI: PRIZNANJE RTV SLOVENIJA USTVARJALCEM ODDAJE PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 10.00 VELIKONOČNA MAŠA IZ VATIKANA, 12.00 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA, 12.30 OBZORJA DUHA: MIRVAM BODI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 PLAČILNI DAN, AMERIŠKI FILM, 15.10 LUČIVELEMESTA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: SEVERNI SIJ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALOTEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 PAPEŽ FRANČIŠEK, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.25 NIKJER DOMA, BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.45 NOČNE DIRKE, ŠVICARSKO-NEMŠKI FILM, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL, 5.25 MOZARTINE: SOLISTI, KOMORNI ZBOR IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN UROŠ LAJOVIC (G. F. HäNDEL, PRIR. W. A. MOZART: MESIJA, ORATORIJ), NEDELJA, 27.03.2016, II. SPORED TVS 6.05 DUHOVNI UTRIP: ABECEDA ETIKE, 6.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 7.05 FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE 2013, 8.20 J. S. BACH: MAGNIFICAT ZA SOLISTE, ZBOR IN ORKESTER V D-DURU, BWV 243, 9.00 LJUDJE INZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.05 NOSOROG OTO, DANSKIFILM, 11.30 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 12.40 ŽENSKE IN KONJI, FRANCOSKI FILM, 14.15 ZGODBE IZZA OBRAZOV: SABINA DERMOTA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.40 ZVEZDANA, 15.25 AMBIENTI, 15.55 SLOVENIJA DANES, 16.40 POTUJOČA MUZIKA2015, 17.50 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE (Ž), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 V DIVJINI Z BENOM FOGLOM: ALJASKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.45 ŽREBANJE SUPER LOTA, 20.50 KRAJ ZLOČINA: V BREZNU, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 22.20 VSE JE MOGOČE, 23.50 VIKEND PAKET, 1.05 ZABAVNI KANAL, 3.20 ROKOMET -POKAL SLOVENIJE: FINALE (Ž), 5.15 ARITMIČNI KONCERT - DEMOLITION GROUP, * * * PONEDELJEK, 28.03.2016, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 8.30 OTO PESTNER - 60 LET: VSE NAJBOLJŠE! 10.30 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 10.55 10 DOMAČIH, 11.25 VEM!, KVIZ, 12.05 NAGLAS! 12.20 MEJICE, DOKUMENTARNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.45 SVETO IN SVET: VELIKA NOČ, 14.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.20 MAMA, RAD TE IMAM, LATVIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSTNI PRTI NA KOROŠKEM, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 EMILIJA: ŽIVELA PRINCESKA!, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 20.55 PAPEŽ FRANČIŠEK, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.25 UMETNI RAJ, 22.55 J. S. BACH – M. ŠPAREMBLEK: MAGNIFICAT, TV BALET, 23.00 MOZARTINE: PREOBRAZBA, MATE BEKAVAC IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (J. S. BACH, G. KANCHELLI, R. STRAUSS), 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 1.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 28.03.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.50 DUHOVNI UTRIP: ABECEDA ETIKE, 10.05 HALO TV, 11.20 ČRNO-BELA NEBESA, DOKUMENTARNIFELJTON, 11.50 21. GALA KONCERT RADIA OGNJIŠČE: POJMO NAŠE PESMI, 13.25 AVTOMOBILNOST, 14.10 OSMI DAN, 14.40 POLNOČNI KLUB: DAN ZA DRUŽINO, 16.10 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.15 MABO, AVSTRALSKIFILM, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.10 NOGOMET -PRIJATELJSKA TEKMA: SEVERNA IRSKA : SLOVENIJA, 22.45 SPOMINI: ALOJZ SENEKOVIČ, POGOVORNAODDAJA, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ŠPORT, 2.10 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 29.03.2016, I. SPORED TVS 6.10 DNEVNIKOV IZBOR, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 OBZORJA DUHA: MIR VAM BODI, 12.15 POLHI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SKRIVNI NAČRTI RADOVANA KARADŽIćA, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE -KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: EVA PETRIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 ZGODBE IZZA OBRAZOV: MATEJ MARKOVIČ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: ZOOFA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 MUK: AZIJSKI SLON, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: KORAKAJ KOT MRAVLJA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ANNO DOMINI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 20.50 ŽAMETNA KANTILENA, VIOLINISTDEJAN BRAVNIČAR, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: ANTON BROLIH - PATER POLIKARP, POGOVORNA ODDAJA, 0.35 PROFIL: EVA PETRIČ, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL TOREK, 29.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.20 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.45 DOBER DAN, 17.00 HALOTV, 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PUŠČAVSKA VOJNA: TOBRUK, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 21.40 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.35 AMBIENTI, 23.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 HALO TV, 1.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 30.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 UMETNI RAJ, 12.25 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: FRANCE CUKJATI, 14.15 PRAVA IDEJA: MIZARSTVO BOLČIČ, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ ŽIRI IN OŠ DOBROVA, KVIZ, 16.25 PROFIL: MARKO POGAČNIK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: PRIMOŽ NAD LJUBNIM, 18.05 SARA IN RAČEK: BARVASTA SVETLOBA, RISANKA, 18.15 SIMFONORIJE: RAZBITO OKNO, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ČAROVNIJA V MESEČINI, AMERIŠKO-ANGLEŠKI FILM, 21.40 KINOFOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ERMESINDA, ŠPANSKA MINISERIJA, 0.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.05 PROFIL: MARKO POGAČNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL SREDA, 30.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.35 KANAPE - KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.10 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.30 VIKEND PAKET, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: VSE JE V GLAVI, SLOVENSKANADALJEVANKA, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNAPARODIJA, 20.20 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.15 PO SLEDEH BALETA: IMATE RADI BALET? GA SOVRAŽITE?, UVODNA ODDAJA, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 ARITMIČNI KONCERT - NOCTIFERIA, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 HALO TV, 2.05 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA * * * ČETRTEK, 31.03.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 PO TRAVNIKIH ... SSTANETOM SUŠNIKOM: HENK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ŽAMETNA KANTILENA, VIOLINIST DEJAN BRAVNIČAR, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/ MOJA GOSTJA -VENDéGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: NAVIDEZNA RESNIČNOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 NANAŠI ZEMLJI: JESENICA, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM DAL KOŠ, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SI JE RIBICA ZAŽELELA LETETI, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 OPUS: SHAKESPEARE IN GLASBENA USTVARJALNOST, 0.15 UGRIZNIMO ZNANOST: NAVIDEZNA RESNIČNOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.40 PROFIL, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL ČETRTEK, 31.03.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.00 MED VALOVI, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 15.15 KINO FOKUS, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 17.00 HALO TV, 18.00 USTEKLENIČENO ŽIVLJENJE, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 PUŠČAVSKA VOJNA: EL ALAMEIN, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.25 MOST NA IBARJU, HRVAŠKO-NEMŠKOSRBSKI FILM, 22.55 ZAVEDENI -RESNICA O NLP-JIH, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 HALO TV, 2.10 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prisrčno vabi na otvoritev razstave umetniških del, nastalih na Simpoziju Zaplana 2015, ki bo v četrtek, 31. marca 2016 ob 17. uri v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Razstavo bo odprl dr. Boris Jesih, generalni konzul RS v Monoštru. Ob odprtju razstave bo spregovorila in avtorje strokovno predstavila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. A Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja a 2015-ös „Zaplana” Szimpóziumon született munkák kiállításának megnyitójára, melyre 2016. március 31-én (csütörtökön), 17 órakor kerül sor a szentgotthárdi Szlovén Kulturális és Információs Központ kiállítótermében. A kiállítást megnyitja: dr. Boris Jesih, a Szlovén Köztársaság szentgotthárdi főkonzulja. A vendégeket köszönti és a kiállított munkákat szakmai szempontból bemutatja Anamarija Stibilj Šajn, művészettörténész és műkritikus. Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPISISSN 1218-7062 ali 52 USD. SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Številka bančnega računa: HU15 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič