Nr. 13857. 13857. stmitarf bf$ L f. iUt>r. ©uberntumo j« gatbacb. Sie €rrid)fung einer ^Probinjial# 3mangčarbeit6#21nftalt in Saibacb fur $rain betreffenb. Osnanilo z. k. ilirfk. deshelfkiga po- glavarftva v Ljubljani. Saftran naprave deshelne delavfh- nize sa Kranjfko deshelo v Ljubljani. --• ■ d)on mit bet’ ®ubernial# gurrenbe ddo. Saibad) am 27. Se# cember 1044 ^r. 29740 ift allge# mein *u »iffen getban morben, bag 6e. $ftajeftdt bermoge t)o\)tn ipof# fandci#SeeretcS bom 4. Secember 1844 flt. 38630 mit allerbbcbfter €ntfcbliegung bom 30. 91ebember 1844 bie grricbtung einer gmangS# arbeit£#2lnftalt fur $rain in Sai# bad) allergndbigft $u bemilligen ge# rubet paben. 3m Skrfolge beffen merben nun uber meiterb l;erabgdangte pobe ipoffanjlek^erorbnungen mn 29. banu 4. 3uni b. 3- 91r. 8525 unb 16919 bic ipauptbe# ftimmungen ber bor ber ipanb nod) probiforifepen €inricbtung biefer Slnftalt mit bem 25emerfen funb gegeben, baj? biefdbe bem# ndd)ft in 2Btrffamfeit gefept mer# ben mirb. Saibacb am 18. 3«ni 1847. 3 o f e p b greifjerr ». Bdngamn, £anbeb#0ouberneur. infereas ©raf ».po^eiUDatt, l f. ^oftaff). 3ofepb €buarb greiperr 9>ino b. griebentpal, f. f. ©Hbermalrart. le s o s nanil am tega pogla¬ varstva, danim v Ljubljani 27. Grudna 1844 Nr. 29740 je bilo fploh na snanje dano, de fo Nj. Velizhaftvo po osnanilu dvorni- ga fklepa od 4. Grudna 1844 Nr. 38630 napravo delavfhnize v Ljubljani sa Kranjfko deshelo 30 ci i a Liftopada 1844 premiloftivo pripovoliti fklenili. Is tega namena le tadaj po prejetim vifokim dvornim f ki epu od 29. .Sufhza, 4. Roshniga zve- ta, t. 1. Nr. 8525 in 16919 po¬ glavitne ravnala s daj fhe s a p o- fkufhnjo ufnovane naprave te delavfhnize s tem opominam osna- nijo, de bodo bersh ko bersh fvojo veljavnoft sadobile. V Ljubljani 18. Roshniga zve- ta 1847. ’ i Joshef Baron Weing , arten, deshelfki poglavar. Andrej Grof Hohemvart, i. k. dvorni fvetovavez. Joshef Eduard baron Pino od Friedenthal, %. k. poglavarfki fvetovavez. gjtobiforifdie Sapofkuflinjifka @ttttidf)tmtg be£ 3tO(Utg§= naprava delavftinize sa Kra- ar6ett§ • fktltfeS fur Hc nj&o deshelo pri fvetimVin- S$r©bhtJ Al rttill hči zenzu v Ljubljani. ŠBittcettj in gttilmd). I. SfbfdM«. I. Rasd^leb 3ft>e d bt r Sinftaff. Namen delavfhnize. §. 1 . 35ač $ro»mjial ^ 3roangčar&ert$ * #att$ fjat jurn k'c bafjitt ge&racjjten čenče ju bejTern, mit) ju arbcičfamen, nu^tdjen $leit' fd)en umjufc&affcn, attbere akt* burcf) Dic gurdjč, babin gebradjč ju merjen, »or 216t»egen abju* fcfjrccfen unt> auf folcfje SBetfe auf t>ic £3efbr= berung ber. ©iftlicbčeič unt) offcntl*cf)en ©icber* ty\t einjuroirfen. 5n$6efottbere ifi eč kjiintmč, sum 33olfjug &e$ §. 455 I. gfjeifa bea ©čraf- gefeiea ju bieuen. ba^er fein ©čraforč, fon&ern cine polijeiltcbe 33efrerung$an|Mf. §. 2 , 55ie #aupfmiftel jur 55cffermig bej?cf)ctt in bcm 9teligionk unb ftfflic^en Unčerricbče nnb in ber Slngeroobnung jur Sfrbeit S. 3. Ser Dteligionč* unb jMic&e Untmi^t ijl bie ©acf)e bea ©eelforgerč; bie melčlicben 2fn* gcflellčen finb jebocfj aucb ibrerfeifč »erpflicbtet, »acf) ftraffcn jur ftMid&en 23ilbung mtčjum(r= fen. $. 4 . Sn bic Sfogemb&nung an %x Mt ant grunk li#enS3efferung kmirfč unb beforberč, fo tvirb §. 1 . ■Namen deshelne pokorivne delavfhnize je, v njo pripreljane ljudi poboljfhati in v delavne, koriftne ljudi preoberniti, druge pa s ftraham , v-njo priti, od hudobnih pot odplafhiti in tako k lepimu sadershanju in k deshelni varnofti pripoinozhi. Pofebno je pa namenjena, k fpol- novanju §. 455 perviga dela ftrakovavnih po- ftavnih bukev flushiti. Ni tedej kraj fhtrafovanja, ampak poli- zajfka hifha poboljfhevanja je. §• 2. Pripomozhki k poboljfhanju fo poduk v kerfhanfki veri in v lepim sadershanji in pri- vajenje k delu. §. 3 . Poduk v kerfhanfki veri in v lepim sa- dershanji je rezh duhovniga gofpodu; pa tudi pofvetni flushabniki delavfhnize imajo dolsh- noft, kolikor jim je mogozhe, pokorivnikam k lepimu sadershanju pripomozhi. §. 4 . Ker je delo nar vezhi pripomozh k po¬ boljfhanju, fe bo vfe ftorilo, kar ljubesin k 4 5(tfcž, maž bie Ste5e sur 2frbeit unb bie ®e* mofmbetf ber S^dttgfett ju erjeugen im ©fatibc iff, angetvenbcf, aWc^ bažjenige aber forgfalfig »ermieben roerben, maž Deu Slr&eitžbefrieb »er* minbern ober unterbruefen fbitnfe. 5. 5. Sa SBeffetum^ ber ber 2(bgg&e in baž -foauž ij?, fo fann biefelbe rtie auf beffimmfc 3eif ^efcf>e^en, fonbern nui’ unbcffrmmf, biž 35c* metfe »on 23efferung an Sag gelegf tuerben. 3ut* merjjin barf aber bie Sauer ber Sfafjdftung in ber 9tegel nicf>t uber brci 3anglmge) einge* fitfjrfeit 2(r£>eifeu ju Icifctt, unb if)»en Die ju if)rer (Erlernurtg nat^igeit JŠtonjlgrjjfe betjubrim (jen j)aben. Hud) ber S3£Berfmci|tci* črnili cine befembere ^nflrucfion. $. 9. Ser £>6erauffel)ei’ fttfjrf bie. umntffelbare 2(ttfftcf)č itber bie im 3wctnggarbcifs^|)aufe 2(n- gef)affctten, unb beftcf)ft and) bet’ aufgejfclffeit €tt)i(mac^*SS)iannfc^aff; if)trt liegt bie 2Utf|tcf)f auf gufe £>rbnung unb 8$cinlicj$?eif befembere- ob; er ift burdjaub ben £$cfc()kn beg Sermal- ferg untergeorbncf, unb erf)dlf gleicbfallg cine eigcite Smffructicm. §. 10 . Sie SBacbmamtfdfonft mad)t nad) ber biefj* fčiUigen !3nflrucfion im Snnern beg -Daufcg liber @id)crl)eif unb gute ,£)rbmmg. 3>n tftrcr JDicnffe letfftmg tmfer ftrettge Sigcipliu geftelff, jtnb bic SDtifglieber berfelben bei uuf)f giifcm SSerfjalfen jeben 2fagenb(icf jur Suflajfung geeignet $. n Ser bejMfe 2(r ( ?t unb ber SBunbArjt for* m »ermbge befonberer Snffrucfionen fur bie ©efunb^eif ber 3mdngfingc. mi® m&mtut 91t’&eifčauf$abe / tl e ben? er* bienft unč> 21rbeif č$eif. §. 12 . (£g merben jienc Slrbeifcu jur 23efd)affi* gung eingefu^rf, roefdjc fur bic Strdffe unb 2(nlagen ber 2trbeifenben am faugltc&jfeu unb ncbflbei fur ben 23orf&eil ber Sfnjlalf am am gemeffenffen ftnb, j. 23 f a) Slac^gfpinnen, b) SSMenfpmuett, 5 namenjene nakladati in te, kolikor jim bo potreba , v njih delih uzhiti. Tudi delovodja prejme pofebne ravnala. §. 9. f Velki zhuvaj f Oberaufselier ) ima na v delavfhnizi saperle gledati in sapoveduje tudi vfim podloshnim zhuvajanl; on ima pofebno sa lepi red in fnaslmoft v bilki fkerbeli ; v vfih rez h eh je ofkerbnikovim poveljani podver- sben in prejme tudi pofebne ravnala. §. 10. Zbuvaji zlmjejo po fvojih sapovedib zno¬ traj bifbe sa varnoft in dobri red. V fvoi fltisbbi fo ojfirini poftavam podveršheni, in fe imajo tadaj , ako fe dobro ne obnafliajo, ne- utegama is flushbe ispuftiti. §. 11. Podavljen sdravnik in ranozelnik fkerbi- ta po fvojih pofebnih ravnali b sa sdravje po- korivnikov. m® Rasdčleflb Belo, saflushek in zhaf sa delo. §. 12 . V delavflmizi fe bodo tifte dela oprav¬ ljale, ktere fo sa mozbi in umnoft delavzov narbolj pripravne, razim tega pa koridi de- lavfbnize nar bolj primerne ; namrezli : 1) Predivo predi, Volno predi,- 2 6 tl) SBebcit m Četrten, $Me tmb ©etbe, e) daljen, ©friefen un£> an£>erc f)dušdid)e Slrkiteit. $. 13. Senrganjeit ^>mi6 'gJerfonafe tft e£ auf bač ffmniflc i®b unfer ber imnacfjftdf)tncf)jfen 2ty«bun& »ethofeu, einen gttrdngltng in i^rer obet ettteč Britten ^t'i»atangefegcnf)eif ^ur %X' beif ober einci’ SSerac^iing mijuljalten. §. 14. SeOef 2(r£>eifet’ (jat etn 6cffimmfe$ 3)Zaf? »on Str&eif ju liefem, i»elcf)eč Me SKufgabc, bač §)c»fum gettannf, imt> nacf> Deffeit Sd()ig= Fctf tmb ^tdffen Bemeffen nttrb. er me(jc arbetfcf, f)etj)f bab Heber»erbt'enji. Sen 83efrag b.?$ ^enfumč bejteljt bas? :£auš, i»e!cf)eš ifmt bafitt’ bie SSerpfTcgmta unt> ISefleibung rc. aM reitftf. Sač UebemrbienjZ tvtrb tf)m, tventt er in cine J&effere Ctaffc »orgmttff ijl, »errecfmef (§.29) imbbt$$tt feinetn $(učfriffe aitf6et»af)rf, in tvteferne er nicf)t fdjott inbeffen tunitbet* ber .gjaučorbturng gemdjHerfugef f>at §. 15. %lk SBerftagc rnirb gearbeitcf, tmb bie 2(r6eifbjlunben ftnb li^bert ©ommermonafen, b. i. »orn l. $(pril .6i&ie($fett ©cpfcmber »on 5*4 Uf>r ftmf), 6is 8 Uf)r 21benbo; in bett tibrigen tonalen »on c*/ 2 XU)i’ friu) Mb 8 Uf)f 2U>enbb; btc ©funben far ©rljolimg unb dflen ab(jerecl)ttct iv. milnat. $Bcr fid) $uv altung im 3mangčarbcifčl)aufc d 9 ne t. $. 16. 3ur 21uftta()me in bab Smaitgbarbettb* $aub eigtmt fict): 3) Kertazhiti, - 4) Platno, volno in shido tkati, 5) ( Shivati, fhtrikati in druge domazhe dela, * §. 13. Vfun v delavfhuizi v flushbi tlojezhim je ojftro ojftro in pod nepregledljivimi filtra- fingami prepovedano, pokorivnika v fvojih ali v rezheh kakiga drusiga k delu ali kakorfh- niniu kolj opravku naganjati. §. 14. Vfak pokorivnik ima fvoje odlozheno de¬ lo ftoriti, ktero fe odlozhek ali naloga imenuje, in ktero fe po njegovi umnofti in smoshnofli odmeri. To, kar pokorivnik vezli flori, fe imenuje njegov s a f lus h e k. Snefek sa naloshene dela vlezhe hifha, ktera mu sa to sliivesli in obleko i. t. d. da. Saflushek fe mu, zhe fe v boljfhi klaf premakne, sarajta (§ 29) in do njegoviga ispufheiija is de- lavfhnize f-hrani, ako ga ni med tem she po Iiifhnim redu kako obernil. Y vfih delavnikih fe dela in delavfke ure fo v poletnih mefzih, to je, od perviga maliga travna do sadnjiga kimovza od pol pe¬ tih sjutraj do ofmih svezher ; v drusih mef¬ zih pa od pol fheftih sjutraj do ofmih sve¬ zher; sa pozhitek in sa jed je- pofeben zhaf odldzhen. IV. RaSflČleli. K d o je sa delavfhnizo vgo- d en. 4 §. 16 . V delavfhnizo priti fo vgodni : 7 a) 33ot’ 5Wcm jene, mclcl)c nad) §. 4551. £ljeilb beb ©trafgefebbud)eb cine poltsciftd)e scit= nmfe Žgenrabrtnig nottjig madjett, unb smat uorsugltd) fold)c, bie ju ben in^rain (efanntett Rokanazheu gcfmrett. b) 3ene, mcldtc £>ut*d) poliseiroibrigeb ftffcn= lofeb £eben bie šKufje bet’ ©emeiitben ftb ren, unb buref) pclt 5 ciltd>e 9^nbungen unb ©frafen nid)f gcbefferf locrbcn fonnen. c) Sftuftggdngcr unb at*bcifbfd)eue liebedi' ct>e $}>crfonen. §. 17 . 9M) bet* fo cbett aufgcfuf)t*čen 9leil)eufofge i*icf)tet ftd) bie 9?otf)n>enbigfeit bet* 3fafnaljme. S)a bab errufttete <4rbeifbf)aub beinen sit grofselt Umfang Ijat, fo fmb bet einet’ »orfommeiTbeit s DJe^t*jaf)( bie in a) 33eseid)ncfeit trn* ben gol? genben, unb bie in b) oot* jcneit in c) aufsu* neumen. §. 18 . Sagegen etgnett ftd) su einet* Sfttfnaljme in bab gmangbarbeitbbaub gar ntd)f: a) ftjnbet uitfcr 14 ^afjren, b) Srrftnutge, c) SSltnbe, Saabe unb ©tumtue, d) Slutfer mit fdugeitben ftinbern, e) SVranfe mit contagiofett Uebeln, obet* in- fofetne ti)t* guftanb bet* 2(ti ift, bajl c ute 2(n[;a(tuug berfelbett aut* Sfrbeit ttnffmm itd) evfdjeint §♦ 19 . 3n bet* iKe^el barf fcin ©fraflittg aub betu 9>t’o»ittaiaM5teaff)aufe unmiftelbai* in bab 9>ro#injiaf * Smangbarbeifb - £>aub abgegeben rnefben. SGemt et* abet* nad) crlattgfer greijjcif fid) micbet* fo benimmf, bajj er ttacl) obigen trn §. ig entjjalfencn SBejtimmitftgen sur Sibgabc in bab ^rooinsiaf^mangbarbeifb^aub ftd) eignef, fo fann unb fofl cr baf)itt notionirf tverbett. 1) Pred vfinii drugimi tifti, kiere je po §. 455 perviga dela ftrahovavnih po- itav sa nekaj zhafa polizajfko sapreti treba, in fizer pofebuo tifti, kteri fo is med na Kranjfkim snanih Rokonazliev. 2) Tifti, kteri s soperpoftavnim rasusda- uim slavljenjem v fofefkah nepokoj de¬ lajo iu fe s polizajfkimi fhtrafingami vftra- iiovati ne dajo. 3) Pollopazhi, lenuhi in sanikerniki, ki fe delu vgibajo, §• n- Po ti verfti fe ima jemanje v delavfhni- zb ravnati. Ker uovosidana dclavfhniza nima slo veliziga proftora , fe bodo, ako bi fe ve- zlii fhtevilo primerilo, tifti, ki fo vi.) verfti, pred unimi v 2.) verfti, in v 2.) verfti sastta- movani pred unimi v 3.) verfti sasnamovanimi va - njo jemali. §. 18 . V delavfltnizo fe pa ne bodo jemali: a) Otrozi pod 14 letmi, b) Nori, c) ( SIepi, gluhi iu mutafti, d) Dojezlie matere s otrozi, e) Bolniki s ku,sirnimi bolestnimi, ali zhe je njih sdravje tako, de fe savoljo nje¬ ga k delu filiti ne morejo. §. 19 . Sploh fe ne fine noben pokorivnik is de- slielne ftrahovavnize ( is grada) naravnoft v deshelno delavfhnizo oddati. Zhe fe pa kdo po sadobljeni proftofti fpet tako obnafha, de fe po sgorej v 16 pi- fanili rasldzhbah sa oddatev v deshelno de- lavfhnizo pripravniga fkashe, fe sna in fe mora sa-njo sapifati. 2 * 8 V. mfcfrsutt. V. Rasdftek. / , V . ^ €rfcnnfniffe $ur 2 lb$abe in Obfoditev k oddatvi v de- t>at$ |)tot>tn$tal * ? shelno delavfhnizo. arbdfč* #au$. §. 20 . Saš <£rfemtfnij; ober i>ie 9?»tion iiCer t>ie 2fbga5c in bae 9)ro»injiaf'3rcangšarbeitl>; |)auš, miubefieuš auf eine Sauer »on .6 ttafen, roirb in erjter Snftanj »ont Gctrcffenbcn ščreišamte, imb in ^mcifcr unb lefiter Snjianj »on ber £anbešjW(e gefcbbpft, unb jivar itbei* 23cricf)f ber ČocaMbbrigfeit unb »orf>er genau unb gemiffenljaft erljobenen žoefuttb ber Utm ftdnbe, tuobei ber Sftofionirfe uber fcine $(uš' mege ju ef)rficf)cm (Eriuerbe im greifjeitšjujianbc befragf, unb baritber eine angemeffenc (šrrbrfe* rung im (Ein»erne§men mit betu Srtšfeelfor* gcr unb betu ©emeinbe * fSorftanbc gepjiogen morben fetm tuufj. S. 21. Set au bie Sanbešffelle gejiaffefe 0tccur^ miber bie freišamflid&en (Erfenittniffe ntufj bin* nett 24 ©funbeu nad) gefcfjefjener orbettflicber $unbmac£ung ber Sftofion angemelbef unb bim ttett 3 Sagen eingebracbf tuerben; jcbocf) un ; terliegen aud) folcbe freišamflicf)en Srfennfniffe, tuiber mefd)c nidfjt recurirf roorben, ber SSor? eitt|tcf)f unb ^kfldtigung ber £attbeš(Me, unb jtuar inšbefonbete jur £anbf)abung ber im $. J 7 attgebeufefen šBejtimmungen. VI. mbi^uitt £lufnajine in bcm Jmanflg* avbcifč * #aufc. §. 22 . Sie ČanbešfMc »erfugef bie 2(bgabe eineš §. 20 . Obfoditev ali odlozhitev sa oddatvo v deshelno delavfhnizo , namen j sa fiieft inef- zov pride v pervi ftopnji od krefije, in v drugi in tretji ilopnji pa od deshelfhkiga poglavarfiva, in fizer na pifanje komifijske - gofpofke in po poprej natanjko in po vefli prefojenih okoljftavah; sa delavfhnizo sasna- novgn fe mora pa pri teni po njegovih po- fhtenih safinshkih v proftofti fprafhevati, in sa- voljo tega fe morajo duhovna gofpofka in shupani tifte fofefke poprafhati. §. 21 . Priteshba na deshelfko poglavarftvo soper krefijfko obfoditev fe mora v 24 urah po ftorjenim redovnim osnanilu obfoditve napove¬ dati in v treh dneh oddati; pa vtuider pri¬ dejo tudi tifte krefijfke obfoditve, soper kte- re priteshbe ne ftezhejo, k deshelfkimu po- glavarftvu v pregled in poterjenje, in fizer pofebno sa fpolnjenje v §. 17 rasloshenih od- lozhitev. VI. Rascl^lek. Prejemba v delavfhnizo, §. 22 . * Defhelfko poglavarftvo odda po pravizi recf)t$fcdftig Sftotiomcfett iu bač 3w«ngčar* 6eit$s|)au$ mittelft beš $rci6aittfc$ unb ber £ocal*,£>&ng£eit. ?Son entfernteren £>rteu mecbcn bie 2(uf' jubemaljrenben Dui’dE> beu @cf)ub, unb fall£ cine befonbere D^ucfftdjt einfritt, of)ne 3fuffefjcn unb burd) oedleibete SS5oci)cti aucf) oljne 0ifen (infoferne nidjt SBtberffaub oeefuc^t micb) in bat? £>auč gebracfrt. §. 23 . S5ei Sfbgabe eineč %>tiomrfen in bač SmangSarbeitč f>at bač jfbrcičamt bcn drjtlicfren uiti) munbdrjtlicfjen 35efunt> itber t>ie fi>rper(icf)e ^Sefc^affenf>eit bcš SnbimbuutnS cine genaue $epfon$6efc&rci&ung unb einc Cljacafr teriftit ober furjgefafjte £ebcnbgefcl)tcf)te Dco- felben ait £>ie -£)aubbermaltung gelungen jit macfjen. Siefe CfjaratafiiČ tcdgt bic žSemaltung in bač ©tammbucf; beb |)aufcb cin, unb fte ^>at bei bet 23e()aublung beb 3n&i»it>uutnb biefc ^efc^eeibuitg feiner žMageit unb feinee SSer-' ^altniffe ftcf) gegenmdrtig ju Ijalfeit. $. 24 . 3Dic Slngečommcnen merben im #aufe bot’ 5(Uem miebec drjtlidj uuterfucf)t, unb menit fid) babci fein Stnflanb cegibt, in bic 91njta(t mirfltd) aufgcttommen, rnorauf uitmiP felbac i()ee €drpcrlid>e Dteinigung unb debet’-- fleibung eifolgt. §♦ 25 . SSoit bet' SČleibung unb beit fonfftgen Sjafc feligbeiten, bic boe 9fufgenoramene mit&nngf, merben i^tit bie mit bet £auborbnung nicl)t oertrdglid)en abgcnomnten unb nact> »ovlduftgcr ©dubmmg in einem mit eincr ^untnter oer- fef)enen jpitguetc aufbemafjrt. £)aruber mirb cin S3ormerfbud) gefitfjrt. gin ©leicbcb c\.efc^ie^f mit bent 0elbe, bab er mifbringf. Siefeb (jat burcf) ben SSermalfer in 0e* genmarf beb 3mdnglingb s« gefdKben, 9 obfojeniga v delavfhnizo poj krefiji in komi- fijfki gofpofki. "•'i' ' Is bolj daljnih krajev fe pripeljejo po« korivniki v delavfhuizo po fhubu, in zhe je po- febno treba, fkrivaj in s preoblezheuimi zhuvaji, tudi h res slielesja (ako nefkufhajo »operita- vljali fe). §. 23 . Pri oddatvi obfojenza v delavfhnizo ima krefija od sdravnika in rauozelnika terjati, de ga popifheta, kakofhniga sdravja in kakofhne poftave de je, in kako je dofihmal shivel, in ta popif hifhniinu ofkerbnifhtvu isrozhiti. \ ■ ■ . . Zl\ , Ta popif fpifhe ofkerbnifhtvo v Miline bukve, in po tein popifu, is kteriga fe dufhne in telefne laflnofti pokornika prefodijo, naj fe s njim ravna. §. 24 . Kdor v delavfhnizo pride, bo fhe enkrat od sdravnika pregledali, in zhe fe niz h nafprotuiga ne pokashe, bo ref v njo viset; koj potem fe ofnashi in preoblezhe. §. 25 . Vfe oblazhila in kar obfojenez fizer re¬ zin’ fabo prinefe, fe mn, ako fo soper hifbni red, prezh vsamejo in poprej ofnashene s po- febno numevo sasnaniovane na odfozhen kraj fpravijo. Sapifhejo fe mu v sasnaiuovanjfke bukve. Ravno to fe tudi s denarji sgodi, ki jih fabo prinefe. To fton ofkerbnik prizho pokorivnika. 3 10 I $. 26 . ©obann beffimmt ber SSermalfer t)ie 2lb- f^eUu« 9 , in Me bet* ?fttfgettommenc ju fotm men f)at. m 9 Mf#nttk (Elaffcn * šintbeilung ui?£> ^e&anDlung D er a r b e i t e r. §. 27. £>ie 9lufberoa(jrtett (jeifku 5(rbcitcr obet* 3manglttige unb ntcftt ©trdflmge. Sic Sfbfottberuitg bet* betbeit ©efcf)(ed)ter (jat anf bas? forgfdffigjle ju gcfdjeljeu, unb felbfi rodbreub ber 2lrbeit ijt baši 3ufammen= treffen bet* beiben ©efd;(ed)fer ju »ermeibeu. S. 28* 2>ie 3(rbetfer ftnb in bret Ciaffen fitr jse* beč (Befd)lecf>t unb nad) SJtafigabe if)re$ jittlt* djen 3ufktnbe$ ju reiljen. 3n bet* 33erpflegung, fo tpie beim Ueber* »erbienjte rnirb auf biefe ©lajFcn 3£ite6 93tifte( jur Stneiferuug rnirb feflgefetd, ba£ bač Uebertterbienft ber 2lr* Miter ber britten ©laffe bem |)aufe, jencei ber 2lrbctfer ber jmei befferu ©rabe aber ifjuen fetbf? eigentbumlid) jufdllt, fo jroat:,, bafj batrauf feitt Sfttfprud) jttm ©rfa|e ber 5lnfjaltung$fojlen im 3tPang^arbeitM'|)aufe uber^anpf gemadjt mer* ben rnirb. #► §. 26. Potem odlozhi ofkerbnik klaf, v kteriga v delavfhnizo vseli prnle. VII« Rasdčlek. Rasdeljenje v klale in ravna¬ nje s p okori vni ki. §. 27 . V delavfhnizo vseli fe imenujejo delavfh- niki ali pokorivniki, in ne jetniki. Oba fpola fe morata ojliro lozhili in fhe pri delu fe mora na to nalanjko gledali, de fkup ne prideta. §. 28. Delavfhniki fo v tri klafe sa vfak fpol in po meri njih sadershanja vverfteni. V hrani kakor (udi pri saflusbku fe ho na te klafe gledalo. Dell ravno je s delavfh¬ niki fploh lepo in s vfim prisanafhanjem rav¬ nati , fe morajo vunder pregrefhki po ftop- njah klafov ali s vezhi prisanafhljivoftjo ali pa s hujfhi ojflrofljo kasno vati ali fhtrafovati. Ravno na to fe bo tudi pri rasdeljenji lo- shejih ali pa tesliejih opravil gledalo. §. 29. Sa poglaviten pripomozhek fpodbadanja k delavnofli je poftavljeno, de saflushek zlies nalogo delavfhnikov tretjiga klafa oftane hi- fhi, saflushek delavfhnikov dveh boljfhih kla¬ fov pa njim farnim, tako fizer, de fe is njega fploh nizh sa povrazhilo ftrofhkov sa hrano v delavfhnizi terjalo ne bo. 11 §. 30. Hehet’ Dicfež Ite&emrbienff ftmuen Die Broduglinge in bcn groei Bcffcrcn Ciaffeu sur £a(bfcf)eibc fct)i>n im £aufe »erfugen, uni> jeber Dicfer 2frbcifci’ farm ftcf) auž fcinem to- fljcilc g. £3. an ^afjvuug, £ieibung unD itbto gen SBeDurfnijfeu 2iffcž, tune er tuilf unb mit Det- £>rDmmg Dež .£>aufež ftcf) »erfragf, am fcf)affen, obet- Dabon Den ©einigen o Det’ aucf> toberit fcfjcnfen, mit 2(užnafjme Det’ SKitar* Deiter, Denen ofjtte ©rlau&ntjj in Feiner 58etfe etmaž gefcfjenFt roerben barf. llebrigeuž er^aften Dic 2ft’beiter baž Uebet’* »erbienjF nic auf Dic .£)anD, fonDcnt Die 33ci’* roalfung rnerft cž »or mtb bcforgt Die ®rfu(* litng if)t’et’ f3DBunfd>e. 2>tc gmeife #dffte Dež Ucbet&erbtenfiež mufi jeDenfaffž rittfgefegf roerben, uitD bažfefbc crfjdft Det* Bmangžarbetfer feinerseit bci Der (Entlajftmg auf Die £anb. $. 31. £>ie 2fbff)ctlimg in Die €(affen f)af itut’ nacf) Dem angegebeneit Unfeifcfjicbe in Det’ &3c* f)anbfung gu 6e|W)eit, Feiitežmegž aber eine 2fb- fonberung Det’ SuDiuiDuen naci) ftcf) gu gief)cn, nulefje ofpie D?ucffic^t auf Cfajfett naci; togem Srmeficn Der S3cm>a(ftmg m Dic SirDeifž- unb ©cf)(afgimmer etugeffjeift merbeit, roobei grnei .$)auptimcfftci)ten gu heo6acf)fen finD, namlief), Daf, mo mogiief; gufe S5ctfptefe (Singelner min- Der guten beigefefff, unD enfgegen micDer fof- cf)cr ®cfciffcf)aff, 6ei Der baž itblc žBcifpiel uDcrmicgcn fonnte, f&unlicfrji aužgen>icf>cn »er* De; Die£ ift bet jtmgen £euten unfer gmangig 3af>rcu befonDerž im 2iuge gu f>abcn. §. 32. SBei Dem ©ntrifte Fommen Die ^mcinglmge tiiemafž fogfetcf) in Die beffere Člafic. 55ie S3er- fe^urtg in Dic beffere tjt S3elof)nung, unD Dtitcf- »erfefcung in Die jcf)fecf)fei’c ©frafe. 2frbeitž^ ffeid unD SOtorafitdf oDer kangel Derfelben finD Dabei Die 23ejfimmungžgmnbe. §. 30. S pol o vizo tega saflushka samorejo de¬ lavfhniki v dveh boljfhih klafili slie v liifbi gofpodariti, in vfak teh delavfiniikov fi sa- more is fvojiga saflushka, poftavim : sa ob¬ leko, shivesh in druge potrebe, vfe, karko¬ li hozlie in kar soper hifhni red ne fega, omifliti in fvoji shlahti ali pa tudi drugim darovati, le Tvojim (ovarfham ne, kteriiu fe bres privoljenja nikakor kaj podariti ne fine. Delavfhniki pa fizer fvojiga saflushka ni¬ koli v roko ne dobijo, teinuzli ofkerbnifhtvo ga sapifhe in fkerbi sa fpolnjenje njih shelja. Druga poloviza saflushka pa mora vedno v hifhi f-hraujena oftati, in kadar je delavfh- nik is delavfhnize ispufben, fe mu na roko odfhteje. §• 31 - Rasdeljenje v klafe ima pa le po nasna- njenim raslozliku v tem obdati, de fe s po- korivniki vfaziga klafa drugazh ravna, ne pa de bi bili med feboj lozheni; sakaj bres raslozhka klafov jih po fvoji pameti ofkerb¬ nifhtvo v delavnize in fpavnize rasdeU; tu¬ kaj je le na dvoje gleda( : , namrezh, de fe kar kolj je mozh dobri isgledi menj dobrim pridrushijo in de fe taki tovarfbiji, pri kteri je flab isgled bolj ozhiten, kolikor je mozh, v okorn pride; na to fe mora pri mladih lju¬ deh pod 20 letini pofebno gledati. §. 32. Koj po prihodu v delavfhnizo ne pri¬ dejo delavfhniki nikoli koj v boljfhi klaf. Preltavljenje v boljfhi klaf je obdarilo fpo- dobniga sadersbanja, in preltavljenje v flab- fhi klaf nasaj je kasen ali fhtrafinga. To fe po pridnofti in po sadershanji rasfodi. 3 « 12 @olange bet’ gnjcrngling rttcf>t melje alb fettt f>enfum Iteferf, famt eitte bcffcre Cfafe in bee Siegel nicf)f ju £f)eil roerben. Ste 23efNmšung bee Clajfen erfofgt butci) bett SSeemalter nad) SSerne^mung bes ©eel- forgerč. §. 33 * ^ftacb ben $rdffen tmb nad) ben 5(e6ei' fen, beeen bet’ ^eema^efe efma fd)on funbtg iff, bcfftmntf bet- SSeemalfee bte ©affung bet’ ^efdjdffiguttg. Ser 2(rbettet et^dlt etn gebrucf= tež 83ttcf)lew, mo bab crf;altcne SJtoteriafe, bte abgegebene 91rbetf uttb fein Uebetberbienff burd) ben SBerftnetfler »erredmef rnirb. £ben batin fmb feine aub bem Ueberoerbienft beflrtffenen Slublagen aufjujeid)nen, banttf bet 5(rbetfer Confrolle liber fein (Etgenffjutn fjabe. §. 34. Sur £3eted)mmg beb Uebemrbienfleb be= pi)t ein eigener bon bet £anbebj?elfe genefc migter STattf, in roeldjem aud) bte $aubar* betfett ciubejogen etf^einett. §. 35* Sab $enfum mufj »on jebern Sltbetfet bei @frafe gelteferf rnerben, boči) tmtb tljm bie SSecfmung nut jiebe ^Bocfje gentad)t, mo* nad) ein Sag um ben anbern ftc^ aubgleid)cn fann, §. 36* ©efdjettfe in ®e(b u. a. m. baef bet 2(r* beifer ntdjt felbft empfangen, fte roerbeu tljm bib ju feittee £ttflaffung aufberoafjrf, ttnb in fein 23ud)lem eingetragen; bettn im #aufe oer* jefjren barf er in bet Dtegcl nut, mat? er ftd) butelj Sftbeif an Ueberoerbtenjf etmitbf. £3et ®efdjenfen an €ftn>aren, j. £3. fann nad) Um* fidnbeu bet SSetmalfet eine 2(ubnal)me macbett, aber nut fur Sfrbetfer bet bejfen £(a|fe unb alb 83elo§nung befonberen $letj?el. Dokler delavfhnik vezli ne flori, kakor tvojo naklado, ne more v boljfhi klaf pre- ftavljen biti. Klafe dolozhi ofkerbnik potem, ko fe je s duhovnim gofpodam pomenil. §. 33 . Po smoshnofli in po delih, klere morde delavfhnik she ume, dolozhi ofkerbnik opra¬ vilo. Delavflinik dobi uatifujene bukvize, v kterih je prejeta priprava, odrajtano delo in njegov saflushek od delovodja sapifan. V teh bukvizah fo tudi istrofhki is njegoviga sa- fluslika sapifani, de delavfhnik fam nad fvo- jim premoshenjem zhuje. g. 34. Sa prerajtauje saflushka obftoji od de- shelfkiga poglavarilva poterjena tarifa, v kle¬ ti fo tudi hifhne dela sarajtane. §. 35. Nalosheno delo mora vfak delavfhnik odrajtati, zhe ne, ga kasen sadene; pa raj- tenga fe mu naredi konez tedna; tako fe samore‘en dan s drugim sglihati ali pobotati. §. 36. Daril v denarjih' in drusih rezheli ne fine delavfhnik nikoli fam prejeti, do njego¬ viga ispufhenja fe mu f-hranijo in v njegove bukvize sapifhejo ; sakaj povshiti fine po po- (lavi 1‘amo toliko, kolikor fi je s delam zhef fvojo nalogo pridobil. Darila v jedeh sna ofkerbnik po okoljfhinah pripuftili; tode farno delavfhnikam nar boljfhiga klafain, sa pla- zhilo pofebne pridnofli. I 31 §. 37. §• 37. 0efcf)en!c fur alk 3(r6eifer u&erfjaupf Ober Darila sa vfe delavfhnike fploh ali sa fur &a$ £auS faUen ber 3fo|falt *u. liifho oftanejo v lafii delavfhnize. |)af ber ©eber aučbrncflid) fcamtf einc Ako je darivez s Tvojim daram pofebua SBejlimmuns »erfoupfif, fo ijl fetn Me gu er * voljo Tklenil, Te mu mora dopolniti, koli- fitUett , ill fo fmte Ote £)rbnung bc$ £aufe$ kor to hifhni red pripufti; tode sa to je pri- c$ gufajjf; bocf) ijf bie ©ene[)migung £>er Si* voljenja voddva treba, reefion baau erforbcrliefj. ¥in. mfdniitt ©.erp.flegung unč) %5dU'u t>unc|. $often* £rfa($, S. 38. S)ie Sftafjruttg erljalfen Me Sfrbeifer nad) betu Unfei’fcT>teE>e ber dlafFen imt> nacf) 23e* fcf)affenf)eit iprer ®efunbf)ettš4lmf«nbe in ©c- mdfjfjeit ber oon ber £anbe£fMe cjenefuntgten ©petfeorbmmg. §. 39. Sfnbere (gfjmarett, fo trne @d)mtpfta6af fonnert fid) mtr bie Slrbeiter »on bat beffern ©laflTen blojj auš tfjrent Ueberoerbienjfe (§. 50) unb $mar in ©emdfjljeit ber ibauborbnung le* biglid) mif SSeroilligung beš 38envft(fer$ »er* fcpaffen. £)a$ £af>a?raucf)en ioirb unter feiner §3e* bitignng geffaftef. §. 40. Ste ^roanglinge roerben nad) £3efd)afen* f)Cit ber 3a(jrc$ieit mit ber nofljigett unb gleicfc fbrmtgen SBcfletbung unb 83efd)uf)ung in ©e* mdfd)eif ber bc|W)enben |)aučorbnitng »on ber $fn)Mf »erfefjen. §. 41. Suč SBeftgerdtf), bie 35eleud)fung unb ©e&cijung bcforgf gfeid)fallb bie Sfnffalf. ¥111. RasdčleK. Shivesh in oblazhilo. P n - vrazhilo ftrofhkov. §. 38. Shivesh dobivajo delavfhniki po raslozh- ku klaTov in po njih sdravji, tako, kakor ga je deshelfko poglavarftvo privolilo. §. 39. Druge jedi, kakor tudi tobak sa fhuo- fati, fi Tmejo farno delavfhniki boljfbih klafov le is fvojiga saflusbka (§. 30) in fizer po hifhnim redu, sgol s privoljenjem ofkerbnika omifliti. Tobak piti ni nikakor pripufheno. §. 40. Delavfhniki dobivajo po letnim zhafu po¬ trebno in enako obleko in obutev po obftoje- zhim hifhnim redu od delavfhnize. §. 41. Pofleljno perilo, lVezhavo in kurjavo tu di hifha prefkerbuje. 4 14 §. 42. Ste auf Dač Dmtgen.Djfc 33eDitrfnif k' fc^ranffen $ofictt Der 2(n§alfung trn grcattgč' ar6eit$s,paiife ftttD »on Den gmatigčarkifern t fel&jt cutč tavern gegettramligeti »Det i^netrfuitf« ttg jufallenDert SScmtbgm (mit #injurecfjnuitg Dcč nad) §. 25 in Die 31nj?alt, ctma mitge* kasten ©elDcč, jebod) mit Sretlaffmig Deč in Det’ $(nftaif ermorknen ItebemrDtcufteč obet’ erf;alfenen ©efcfjcttfeč) Det’ Slttfialf ju erfeben. — - — Ml. Mbmtitt ^anD^abung bet: ipauč* orbttung. $. 43. f8et Det’ ganjen 33efjanblung Darf ntc aufer 2lc fyt gelaffcn rnerben, Daj? Dte jBejjmmg Dež Slrbeiterč tmD Die 33elekmg beč 3(r6eit$trje* beč Der.3»ecf Det’ ganjen Stnjtalf ftttD. Sač 23erfaljt*en muf bat)er menfc&licf), k' (e^eenD, rufjtg tmD oljne SeiDenfc^aft fettt, ©cflčigc fin D ftrengfienč »erboten, auf er Den Saden, mo fte al6 ©trafe aučDrucfriclj »ot*ge= fdjrieben ftttD. §. 44. Sen £aučleufen ift unterfagt, mit Den Slrbeitcnt ju fpredjert, in fo fevtte eč nid)t Der Stenji mit ftdb Dringef. Sie ?(i’Dcitct’ Dttrfen unfer ftcfj gleicf)fallč feinc ®efprad)e fit^ren. S. 45. 3n Det* Stegel ijt ^iemanDen Det* ^utriff ttt Dač #auč gejlattet. Grme Sfučttafjroe Daoott Davf nut’ tiber DefonDere?Bemiiiiguug Det’ Sirec- tion 9Ma§ gteifen. Unter toelcfjen 23orftdjten ctma llnterre* Dttngcn Siučmdrtigcr mit ciitjeltten Slrbeitern ©taft ftttDen Ibnnen, bejtimmt Die SSerroal* tungč ? 3nfiruction. 8- 42. Potrofhke sa obderskanje v delavfhnizi, kteri pa nar poglavitiiifliib potreb nikdar pre¬ lezla ne fmejo, morajo delavflmiki farni is njih fedanjiga ali jim prihodnje dodeljeniga premoshenja delavfhnizi poverniti; (k temu fe fhteje tudi po §. 25 v delavfhnizo prinefheni denar, ne pa v nji pridobljeni safhlushek ali prejete darila.) K. RasdM. Spolnovanje htfhniga reda. „ \ §• 43. Nikoli fe ne fine v nemar puftiti, de je namen vfe delavfhnize, delavfhnike pobolj- fhati in pridnoft obuditi. Vfe ravnanje s delavflmiki mora tedaj miloferzhno, poduzhljivo, mirno in bres firafii biti; iepenje je ojflro ojftro prepovedano, ra- sun , kadar je taka kasen ali fhtrafinga ozhit- no sapovedana. §. 44. Domazhim ljudem je prepovedano fe s de¬ lavflmiki meniti, zhe flushba tega fabo ne pri- nefe. ltavno tako fe tudi delavflmiki med feboj ne fmejo pogovarjati. §• 45. Podava je, de fe nihzhe upanji v de¬ lavfhnizo ne fine puftiti. Zhe fe ima to sgo- diti, mora vodftvo to pofebno privoliti. i S kakofimo previdnoftjo fe unanjzi s po- famefnimi delavfhniki pogovarjati fmejo, o- fkerbnik rasfodi. } §. 46 . £)ic .£>aučorbnung mirt) jcbcnt cintrcfen^ ben Srodngliuge guerff tnebef»nbere, urit) banu aucf> on ©trafm mu j? £>drte uut) SBeic^ljeratgfeit gletd) »ermtebcn, unb bei bcr SSeflimmung berfelbeit tmmcr auf ben tn* t>it>i£>iieUcn C^araffcr beč ju SSeffrafenben un£> auf feine pf)pftfd)e 23cfd)affenl)eif £Kuofftcf)t ge- nontmen, nat) tmmer etnc angemeffene ©raba* fiott bergejialt beobad)tef tuerben, &a|l bet ti- nem unb bentfelbeu groangunge mir »on £>en leid)tern aber frud)tloš befunbenen TOtelu auf Ute f>dt1cren ubergegangen tverbe. $. 48 . (strafett bie »erljangf merbeu bit r fen, ftnb: 1) (Ermaljnung unb 33cri»ei$ im©cfjeimen, 2) ©rmaljnung unb SSermeid »or anbern 21r* beitern; 5) SSenoetgmmg beč t&pajiergangeč im ©arten; 4) 3ut^eiUmg etner fcbmcrereu Krbeit; 5) 21b$ug an ber $oft; G) 21nl)drtgen mitteljf geffclu eincr ttnrulji* gen ober gar sanEfudjfjgcrt §Jerfon bei berSlrbdt, nad) Umftdnben and) in cink ger ©ntfermmg »on anbern 3i»dng(ingen. 7) $ajtcn bei 58ajfer unb SBrot; 8) SSerfepng in einen cinfamen 2frreff, nad) . s Hmjfdnben mit $rummfcf)fie§en; 9) 3ud)tigung mit Dvufljeu obcr mit @tocf* ftreicben, unb jrnar nacf) Umjfanben ge* ^eim ober »or anbern 21rbcitern; to) SJerfepng auo bor beffercn in cine miti; bere ©lajfe. §. 49 . Sie obgebadjfcn ©trafett iperbeu fiir 33er* geljen itber&aupt unb miber bie £aučorbnung 15 §. 46 . Hifhni rgd fe vfakimu delavfhniku pri nje- ‘ "'4 ~ govim prihodu v delavfhnizo pofebej bere; po¬ le m pa tudi vlak teden. § 47 . % Pri kasnovanji ali fhtrafovanji fe ne fme ne terdo - ne mehkoferznoft kasati, in kadar fe kasen nakloni, fe mora na pofebne lafinofti in na shivotno poftavo liftiga gledati, kleriga je fhtrafati, in smeraj je od inanjfhiga k Ituj- fhiinu ftopati, tako, de fe delavfhnik le takrat f bujfliimi kasnimi fhtrafuje, kadar manjfbi nizh isdale nifo. §• 48 . Kasni, ktere fe nakloniti fmejo, fo: 1) Opominjevanje inokreganje na fkrivnim. 2) Opominjevanje in okreganje od drusih delavfbnikov. / 3) Prepoved v verlu fe fprehajali. 4) Teslieje delo. 5) Prikraten sliivesh. 6) Vklenitev s shelesjem nepokojniga ali filno preperniga delavfhnika pri delu, po okoljfhinah tudi nekoliko prožit od dru¬ sih delavfbnikov. 7 ) Polt ob kruhu hi ob vodi. 8) Saprenje v jezho na farnim, po okoljfta- vah fkljuzheno v shelesji. 9) Tepenje s fhibami ali s palizo, in fizer po okoljftavah ali na fkrivnim ali pa od drusih delavfhuikov. 10) Perftavljenje is boljfhiga v flabfhi klaf, §. 49 . Imenovane kasni fe bodo sa' pregrefhe- nje fploh in soper hifhni red pofebno po meri 4« 16 inčbefonbece nač) Sftafgak £»er fitt* ba$#au$* perfonale bcfu'f)enben ^orfcf>t*iffen Perfjdngt unb »olfjogen. $. 50 . Melnerc ?Sergcljcn flrtb 3e^ SDžaferialb ober ber 3nffrumentt «u£ ^aljrldfiigfeif, ungebuljrlicbeb SSefragcn gegett SSorgcfc^te ^ unjtfflkbeb ?Ke= bcn, ungcfd)eufež ©r$d(jlen Dec eigeneit ©trelcbc (meld)eč Icgfcre ftrengffenb imtcrfagf ijf) u.b. m. ©rojierc uni) fief$ fcfjmerer ju ftrafenbe 33ergef;en ftttb: mufbmilligeč gugnutDcridbCeit bee Sftaferialb ober ber 3Berf£euge, f£Biber= fc&Kc&fcit gegett £>berc mit DcfonDecejr 33od* f)eit obet’ gar m it £f}atlid)Mt, erfjeblld&e ober bfterč mieber&olfe Dtaufbdnbel, befonberb nad) frucbtloš »oraudgegangetter 83eftraftmg, min* bere Siebffdfjlc an SDtlfarbeifertt ober fonft Im #aufe, religiondmibrlge šKebett, gefdbrlid)e 2(nfd)ldge uitb ©ompfofte, 23erfudjc jur ©itd meidjung u. bgl. 2frtcn oblge f8crge(jt?n lit fdjmere ^oliaei* Ueberfrefungett ober g ar iti sQer6red)cn au$>, fo mlrb ba£ gcfefdlcbe SSerfa^ren »on ©eife ber blejjfatfč bcrufcneit Neborben eiugeleitef. K. Whitf>Mtt. 0 c f t e s b i c n ft u n b U n t c r * r i d) f. §. 51 . Ser ©otfečbicnfi ftnbef ber ^auSorbsumg gerndfš unb nad) ber bcm ©eelforger ertbeib ten ^nfiructiort (§. 7.) ©taft. §. 52 . Ser £>audorbmtng gemcif? mlrb aud) fitr cinen geelgnefcn Unferrid)f ber 2trbeifcr Im £e- fen, ©djmbcrt unb Dtecbncrt geforgf. sa hifhno drushino obftojezhih poliav rasfoje- vale in fpolnovale. §. 50 . Manjfhi pregrehe fo prepet*, kako majh¬ no ruvanje, neftorjeno nalosheno delo ali pa pokasana sanikernoft pri delu, fprideuje pri' prave ali orodja is netnarnofti, nefpodobno sa- dershanje proti vikfhim, gerdo govorjenje, neframno pripovedanje fvojih doprinefhenih hu¬ dobij; to poflednje je lilnoojftro prepoveda¬ no, i. t. d. Vezli i in vfelej bolj ojftro fhtrafljive pre¬ grehe fo: predersno pofhkodovanje priprave ali orodij, opornoft proti vikfhim s pofebno hudobnonjo ali zelo s filo ; vezhi in vezhkratno ruvanje, pofebno po sationjflinim flitrafovanji; manjfhi tatvine pri tovarfbih ali fizer v hifhi, govorjenje soper vero, nevarni naklepi in na¬ meni, pofkufhanje uiti i. t. d. Zhe is imenovanih pregrefhkov (eshki po- Kzajfki preftopki ali zelo budodeltlva sraftejo, fe bodo sa to pofiavljenim gofpofkam isro- > zbile, de bodo po pofiavah s njimi ravnale. JSl. Itasdčleli. B o h h j a fl u s h h a i n p o d u k. §• 51 . Boshja fhishba fe opravlja po hifhnir redu in po ravnalih dnhovuiimi gofpodu danih. $. 52 . Po hifhnim redu fe tudi sa pravfhno poduzhenje delavfhnikov v branji, pitanji in v rajtanji fkerbi. JCI. %tbfd>nitt. 20 on t> c n Sranfcn. §. 53 . $ur $ranfe ftnb jmd Bimmer, etnež fitr Oftdnner, baž anbcre fitr SBeiber uorfjanben. £>al)m ftn£> tutr folcfje ju »errocifen, Dcrcn Ue6d fef>r bali) geljoben miri), oDci' t>orerfl nur alž SSormanb unb Daf^et* gmelfel^aft erfcbeinc« fcmnfe. (Erfldrf £>ie StYariff)cif fur 6cbcu= feni), fi) roerben i)te '$ran&en tn’ž ©p tal ah- gegrbrn, njo fte nadfUmfldnDcn auf cigene ober auf&ofkn ber ft’rctžconcurrenj mrforgf roerben. §. 54 . ©o fange cin Sfr&cifer im ftrančenjimmer bež £>a»fcž i|f, noirb er nacl) 3(nletfung bež 2lrjfcž beljanbclf unb SUJež t>orgefe')rf, maž ju feitier 5Biebcr()erjMnng nbf^ig iff. XII. SlbfdMtf* (Entlaffung. §. 55 . $etn Sfrbetfer barf entlaffen roerben, bežor er nidjf fjinlanglidje groben abgelegf f)af, bafj er gebefferf unb jur Strbeif angemo^nf jjf, fo baft man mit ©nmb ermarfen bamt, er merbe ftcf) tu ber gretfjcif ef>rlidf)en Grrroerbež bcpfeijjcn. Solgenbe befonbere ?8cbingungeu Ijaben l)icbei cinjufrefen: a) 33?u§ ber 3lrbeifer in bie bejfe Clajfe »or^ geriicFf fein, unb ftdj buref) (dngere 3eif ununferbrocbett barin beroafjrf f;aben. $(už einer anbern Claffe barf feinc (Entlaffung bemilligef merbeit. b) ?Dfu|j ber ©eelforger bejeitgen, bajj ber 3lrbeifcr in ber Dteligicm unb feinen tyfLi& fen genugfam unterricfjfcf unb in bem SSillcn, fte ju erfullcit, ffinldngltdj befe* l^ujef ju fein fcfjeine. , 17 II« Ea§deSek. Od bolnikov. §. 58 . Sa bolnike fte dve Hanizi ali zim ra, ena sa moslike, druga sa shenfke. Va-nje farno tildi pridejo, kteri imajo kako majhno bolesin, ali pa taki, od kteri h fe sdi, de fe le po¬ tuhniti bozhejo. Zhe fe le bolesin bolj huda kashe, fe bolniki v boleiiifhnizo ali fltpital oddajo, kjer dobivajo pa okoljfhinah po- lireshbo ali is fvojiga premoshenja ali pa is plazhila od fvoje krefije §. 54 . Dokler je delavflmik v bnlnifiiki ftanizi , fe mu po sdravuikovim nafvetovanji Itreshe in vfe ftoiT, kar je sa njegovo osdravljenje potrebniga. XII. Rasdčlek. Ispufhenj e. §. 55 . Noben delavfhnik fe ne fine ispuftiti, dokler ni doftojnih snaminj pokasal, de je pobidjfhan in delavnofti privajen, tako, de fe fine po pravizi upati, de fe bo v fvoji pro- ftodi pofhteniga saflusbka prisadjal. Pogdcibe sa ispufhenje fo: a) Delavfhnik je mogel v nar boljfhi klaf priti in fe dalj zliafa neprenehama v njem dobro obnafhati. Is kakiga drusiga klafa fe ispufhenje ne fine privoliti. b) Duhovni gofpod mora fprizhevanje dati, de je delavfhnik v kerfhanfkim nauku iu v fvojih dolslmofiih doveij poduzhen, iu dofti voljan, jili fpolnovati. 5 18 Set- t^kelforgcc .tiram* ot ite^tn Sin- fju0 bet ber SSotrucFnng in bie Claffen. c) 5 )htf* bet 2!r6eitiV in 2 (bftcf)f auf fetn 33 e^ fragen unb $ 1 »$ langerc 3 etf ftd> tticfjfb fjaben ju ©cfraraen bmrnen laffen. Ste §. 50 ent{j«!fenen ffctacren fOec^cfjen »er- ibg-crn ben jjjfuetntt rcenigftenč tira brci SRonatc, bte fcbroerereit ura fecf)š SKonatc. d) 5)Jnn bet- £?n>dngling gltutbtourbig attgc* ben framen, ba£ trab mic er fid) au$' racate rcbfief) ernajjren tvorbe; baritber ijl mtf ber betreffenben čocdlobrigfeif Dtncffpracfvc 5 « pjfcgen. ■SnbeflTen fann biefe bte 9t«cfna^ne trab foitacb linferffu^ung bed Sirbeifero bet tvetfcrent reDitc^en (Enverbe nicf)t »ermdgern, menit ber Sirbeifer ber CnflafTung ftcf) murbtg gesetgt (>af. §. 56 . Ste (Snflajfung erfolgf iibet‘ Sinfrag ber SJerraaltung (trn 0 mt>erne§nteu mi* bera ©ceh forger) trab ber Slrecfion »on ©eife ber ftmbed* fleUe. 5 . 57 . Ste tra (rrfennfniffe au$gefprbcf>ene Snu er ber 3fa|altung tra Jmangoarbeitšfmufe, mira beflend ob fecf)d fOZonafen (§. 20 ), ijt iraraer nur ald cin Sftinimum aitgufef>en / trab itacf> 33er* tatif bet’ gebacbfen 3 etf erfolgf bie (Entiaffung bed Sradngiingd nur bann, raenn »on bemfdben mtiflerraeile Fetn šSergeben »eritbef toorben ift, unb itberbaupf ben ©ejltmmungen bed §. 55 enr fprocben erfcfjeinf. §. 58 . Sie Srtdobrigfeiten jtnb »oh ber (Eitflaf- fung »orlauftg ju »erpnbtgen unb bte (Enflaf* fenen bureb gebunbene 59Farfcb>roitfen mt if>re Somitilorfe p roetfen. §. 59 . %Bam etn 5(rbetfer and bera |) at! gčarbeifer ergriffen, fo ijf er »on Dec .Crtčobrigbeit in #aft unb fog(eid) bie Srage in (Erortetung ju neumen, ob er miebcr alfogletcf) in bač ^^ang^arDeif^- fjauč abjugeben fei, rooritber intmer bie (£nU fc&eibung ber £anbe$j?cUe abjmoarfcn rbmmt SSSdre er im $ran£f)eifč$nflanbe, fo ifHnbeffen unb aioar oljne ?Scqug nad) D en beftel)enben SSor- fdjriffen, fogleid) fitr feine »orlduftge |)ei(ung ju forgen. $atU er ftd) aber mittferroerle eiiter fdjtoeren $poli 4 ci*Ucbcrtretimg obet* eineč S>erbrcct)en6 fdfjulbig gentadjf, fo ijl, of>ne erftauf bie @c&(ufjk faffung ber ČanbeefieUc $u roarten, fogfcicf) bač bicffallo gefe^(id)e SSerfafjren einmlciten. gaibad) atu 18. Suni 1847. 19 gun s popifovanjein njegove ofebe ali perfho- ne ifkati. §. 60 . Zbe taziga delavfhnika vjamejo , ga mo¬ ra njegova gofpofka sapreti in koj sa fvet pra- fhati, ali fe ima koj fpet v delavfhnizo od- rajtati; savoljo tega je treba odgovora od deshelfkiga poglavarflva zhakati. Zhe bi pa bolekin bil, je po obftejezhih poftavah koj sa njegovo osdravljenje fkerbeti. Zhe bi fe bil pa med tem teshkiga po- Iizajfkiga pregrefhka ali kakiga lmdodelftva ukrivizhil, fe mora koj, bres de bi bilo fkle- pa od deshelfkiga poglavarftva zhakati, po poftavah s njim ravnati. V Ljubljani 18. roshniga zveta 1847. '