/irertga GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LETNIK XXV SLOVENSKE ŽELEZARNE, ŠTEVILKA VERIGA n. sol. o. JULIJ _ LESCE, ALPSKA 43 AVGUST 1983 25 let delovanja službe varstva pri delu Počitnice, dopusti, morje, gore — kdo bi še mislil na tovarno, na polletni obračun, delo in na vse ono, kar se nam za ograjo ne zdi prijetno. »Junij, julij, avgust samoupravo pri miru pust’« je nekoč dejal izkušeni politik. Takšno je vsako poletje, pa je tudi letošnje enako prejšnjim? Komajda, kajti kljub silni vročini na nas pljuskajo slapovi slabih novic in napovedi. Podražilo se je to in ono, skratka podražilo se je vse, čeprav globalni odstotek objavljen na televiziji ni visok, kajti podmornice imajo še enako ceno. Bencina bo jeseni manj — nič hudega, saj še za 40 litrov ni lahko najti denarja. Naša. bistra (beri slaboumna) administracija pripravlja velike novosti (beri neumnosti) v sistemu obdavčevanja. Na vse našteto hladno tuširanje letošnjega poletja, bi se človek najraje zapil, pa kaj, ko se je alkohol tudi podražil. Kaj nam v tej situaciji preostane? Da negodujemo, tarnamo, preklinjamo? Ničesar dobrega ne bo od tega. V »Delu« je pisalo, da bomo sami morali začeti delati. Res ne vem, koga je ta apel pozival, toda verjetno vse. Bolj kot takšen neosebno — demagoški apel nas na to opozarja tudi polletni obračun, ki s surovimi številkami tehta našo pridnost, oziroma rezultat letošnjega prvega polčasa gospodarjenja. Znabiti pa ta naša surova naravnanost v številke, bilance, obračune tudi slaba. Slaba v tem, da si izmišljamo traparije in to eno z drugo, da pozabimo, da je za ograjo 1.400 ljudi z vsakodnevnimi problemi in da ne gre le za to, da bo, ne glede na žrtve, vsakdo od nas ob koncu meseca imel na »rampi« tono svojih izdelkov. Resnično smo že tako daleč, da premišljamo samo še o tonah, milijonih, rokih, dolarjih. Nihče več ne misli na to, da se teh mesečnih tisoč in več ton naredi v takšnih ali drugačnih razmerah, da vsaka tona posrka toliko zdravja, da na toliko in toliko ton odrežemo tudi palec, da v takšnem in takšnem času poleg ton »izdelamo« tudi invalida. Res da imamo službo varstva pri delu, toda kakšna je varnostna kultura. Res, da organizirano varstvo pri nas praznuje srebrni jubilej, toda koliko je takih, ki si ob brušenju nataknejo očala? Konec koncev kaj pomaga delavcu, ki je ob roko, izpolnjen mesečni plan? Nič, in če bo poškodovanih in obolelih delavcev vedno več, bo tudi več takih, ki jim ne bo mar plan. In kaj potlej? Nič, če v naših glavah ne bo spremembe že prej, spremembe v tem, da hodimo na delo zaradi sebe in ne zaradi planov, ton rokov in dolarjev. Skrb za večjo varnost pri delu sega pravzaprav že v prvo leto osvoboditve, saj je bil že leta 1946 objavljen Zakon o delavskih poverjenikih, ki jim je bila med drugim tudi poverjena naloga, skrbeti za varnost p:i delu. Ta zakon je bil v veljavi le kratek čas, saj je bil razveljavljen s sprejetjem novega Zakona o inšpekcijah za delo v decembru leta 1946, ki je podrobneje obravnaval to področje. Ta prva dva zakona sta dala pobudo, da so začeli v delovnih organizacijah ustanavljati komisije za higiensko tehnično varstvo. Tako je varstvo pri delu v teh letih zaznamovalo nekatere pomembne razvojne faze. Zakon o delavskem samoupravljanju iz leta 1950 je določal, da je delovna organizacija osnovna celica izvajanja varstva pri delu. Kasneje najdemo v prvem Zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1957 določilo, s katerim je postavljeno varstvo pri delu kot obveznost sleherne delovne organizacije, kar vsekakor pomeni znaten poudarek in napredek pri razvoju varstva pri delu. Pri nas je bila najprej organizirana služba higiensko tehnične zaščite HTZ za varstvo delavcev, že v letu 1956. Takratni upravni odbor je izvolil komisijo higiensko tehnične zaščite. Delo komisije je usmerjal delavec iz tehnične službe, ki je poleg svojega dela skrbel za zaščitna sredstva, razdeljevanje dodatne hrane za težka fizična dela in prijavljanja nesreč pri delu. Delavci so namreč v tem času poleg svojih rednih mesečnih prejemkov dobivali dodatek za nabavo delovne obleke in ostalih zaščitnih sredstev. Ta dodatek so delavci imenovali «-umazani dinar«. V teh letih ni bilo mnogo storjenega, saj se je služba za-začela šele ustanavljati. V tem času pa je potrebno omeniti tudi delovanje društva rdečega križa, ki je imel takrat pomembno vlogo pri nudenju prve pomoči ponesrečenim delavcem. Ambulanta prve pomoči v tovarni je bila ustanovljena leta 1955. V naši delovni organizaciji je bila ustanovljena stalna služba varstva pri delu na podlagi sklepa upravnega odbora dne 19. 12. 1958. leta. Spričo velikega števila nesreč pri delu je namreč tedanji občinski ljudski odbor z odločbo odseka za delo št. 04/9—440/2 naložil tovarni, da mora ustanoviti posebno službo varstva pri delu in sprejeti pravilnik o varstvu pri delu. Po podatkih je bil Pravilnik o higiensko tehničnem varstvu zaposlenih delavcev sprejet 3. 3. 1959. Takratni pravilnik je obsegal 232 členov in je imel podrobneje opredeljene predvsem dolžnosti vodilnega osebja in organov higiensko tehničnega varstva ter ukrepe tehničnega varstva pri delu. V letu 1959 je bilo delovanje službe varstva pri delu usmerjeno predvsem v borbo proti zmanjšanju nesreč pri delu. V letu 1958 je bilo namreč zabeleženih 155 nesreč pri delu pri 847 zaposlenih delavcev. Še bolj viden napredek pa nam prinaša Zvezna ustava iz leta 1963, ki pravi, da je vsakemu delovnemu človeku zagotovljena pravica do osebne varnosti ter do zdravstvenega in drugega varstva pri delu. Prav na načelih, ki jih je nakazala zvezna ustava, je bil izdan zakon o varstvu pri delu. Po teh načelih in konceptih varstva pri delu so bile delovne organizacije dolžne: — da v celoti in v skladu s predpisi o varstvu pri delu izvajajo varstvo oseb na delu in — da tudi same kontrolirajo, če se varstvo pri delu izvaja v skladu z zakonitimi predpisi. Delovna organizacija je bila na podlagi takih določil tudi odgovorna za izpolnjevanje teh dolžnosti. Za morebitne kršitve ali opustitve dolžnosti so bile po zakonu predvidene tudi občutne denarne kazni, ki so istočasno zadele delovno organizacijo in odgovorno osebo, ki je napravila prekršek. Na podlagi teh dveh zakonov in to predvsem republiškega zakona o varstvu pri delu smo morali dopolniti pravilnik o varstvu pri delu v DO, ki je bil ponovno sprejet in izdan 10. 6. 1966. leta. Kot nujna posledica teh kvalitetnih sprememb pri izvajanju varstva pri delu so se spremenile tudi nekatere naloge in pristojnost organov inšpekcije za delo, še bolj pa so se izmenjale naloge in metode dela na področju varstva pri delu v naši delovni organizaciji. Kot je že omenjeno, so morale DO same opravljati tudi kontrolo, kako njihove odgovorne osebe izvajajo varstvo pri delu. Vsekakor mora biti ta interna kontrola na takšni kvalitetni ravni, da bo lahko z zadostno strokovno avtoriteto ugotovljena morebitna nepravilnost in napaka pri izvajanju varstva pri delu. Praktično je bila ta interna kontrola poverjena službam za varstvo pri delu. Praktično je bila ta interna kontrola poverjena službam za varstvo pri delu. Zaradi tega je tudi republiški zakon o varstvu pri delu postavil tako ostre pogoje glede strokovne izobra- zbe tistih, ki bodo poklicno delali v službi varstva pri delu, naj imajo najmanj višjo izobrazbo ustrezne smeri in vsaj pet let prakse v svoji stroki. To pomeni, da je zakonodajalec postavil tako ostre kriterije prav zaradi zahtevnosti nalog, ki naj jih opravlja služba za varstvo pri delu in tudi kot opozorilo, da je treba varstveno problematiko obravnavati strokovno na isti strokovni ravni, kot vse druge proizvodne naloge. Torej na varstvo pri delu je treba gledati kot na živ organizem, ki je v nenehnem gibanju in dopolnjevanju. Ta nenehni mehanizem je v stvari nujna medsebojna povezava: človek — zaščita — delovne priprave in naprave oziroma tehnološki postopki. (Nadaljevanje na 2. strani) Poslovni rezultati prvega polletja 1983 Za nami je že več kot pol leta in tako smo s periodičnim obračunom presojali rezultate svojega dela. Medtem ko nam obračun za januar—marec navadno ne prikaže realne slike uspešnosti poslovanja, pa so podatki polletnega obračuna že osnova za nadaljnje odločanje, saj so dosti realnejši in prikazujejo dejanska gibanja v poslovanju organizacij združenega dela. Ti so posledica splošnih gospodarskih razmer in pa uspešnosti samega poslovanja v organizaciji. Izmed splošnih pogojev gospodarjenja naj omenimo le nekatere, ki so izraziteje vplivali na poslovni rezultat. Posebno {Nadaljevanje s 1. strani) S spremembo zakonodaje na zvezni in republiški ravni je prišlo do dopolnitve ustavnih amandmajev v letu 1971 in 1972, ki so tudi pripomogli k vsebinski boljši ureditvi varstva pri delu. Zato je prišlo do sprejetja novega republiškega zakona o varstvu pri delu leta 1974. Ta zagotavlja enotno in celovito ter samoupravno urejanje varstva in tudi odgovornost za to področje, ki je izrednega pomena za varno in uspešno delo delavca. Gre za uveljavljanje ustavnega načela, po katerem ima delavec ne le pravico do dela, temveč tudi pravico do dela v združenem delu s sredstvi dela, da odločajo o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. Z ustanavljanjem več temeljnih organizacij združenega dela v naši DO smo leta 1974 pristopili k zakonski ureditvi službe varstva pri delu s tem, da so tozdi pooblastili določenega delavca za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Pooblaščenci za varstvo pri delu v tozdu imajo pooblastila, da lahko prepovejo delo na delovnih krajih, za katere ugotovijo, da je zaradi opustitve varstvenih ukrepov in normativov neposredno ogroženo življenje ali zdravje delavcev. Leta 1976 je bil sprejet samoupravni sporazum o varstvu pri delu, ki je urejal pravice in obveznosti delavcev in organizacijo združenega dela do varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer. Pomemben korak pri razvoju službe varstva pri delu je bil napravljen leta 1978, ko nam je republiški inšpektorat potrdil metodologijo za periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav z vidika varstva pri delu. Služba varstva pri delu si je torej tako pridobila pooblastilo za strokovno delo, ki so ga predčasno opravljali zavodi pereč problem je bilo zaostajanje prodajnih cen izdelkov kovinsko predelovalne industrije za cenami proizvodnje osnovnih surovin, že v preteklih letih so cene izdelkov črne metalurgije rastle veliko hitreje kot cene verig in vijakov ter kovaških izdelkov. Tako gibanje je bilo opaziti tudi letos, ko se naše cene niso dvignile, mi pa smo morali plačevati dražje surovine, če smo si hoteli zagotoviti normalno oskrbo. Tudi uvožene surovine postajajo zaradi stalne rasti tečaja dinarja vse dražje in ne moremo več govoriti o nižji ceni uvožene žice v primerjavi z domačo, kot smo to lahko ugotavljali v preteklih za varstvo pri delu na področju periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav. Seveda kratek pregled uspehov in neuspehov na področju varstva pri delu ne bi bil popoln, če ga ne bi dopolnili z določeno analizo. Iz primerjave je razvidno, da je v tem obdobju število nesreč upadlo. V tem obdobju je bil ustanovljen obrat družbene prehrane z namenom, da se poleg redne prehrane zagotovi delavcem tudi topel obrok med delom. Z uvedbo tople prehrane smo občutno zmanjšali obolevnost delavcev na prebavilih. Tudi ukinitev nočnega dela žena v letu 1974 je bil velik prispevek k zmanjšanju zdravstvenih in socialnih motenj pri delavkah. Prav tako povzroča nočno delo zmanjšanje delazmožno-sti in s tem produktivnosti zaradi trajnega pomanjkanja počitka. Fiziologija človeka, nauk, ki proučuje življenjske pojave in fiziologija dela sta že zdavnaj potrdili, da so ustvarjalne ure na naši zemljepisni širini le od osme do trinajste ure in od petnajste do osemnajste ure, torej le podnevi. Izgleda smešno, če rečemo, da ljudje nismo sove, ki žive ponoči, ampak živa bitja, ki bedimo in delamo podnevi. Le zakaj se torej v našem življenju ne moremo prilagoditi drugačnemu življenjskemu ritmu v zadnjem času, ko uvajamo novi obratovalni čas. Ko smo površno pregledali 25 let humanega dela v naši DO, lahko zaključimo, da so postavljene osnove pognale korenine za rast naše sedanje in bodoče službe varstva pri delu. Naša skupna prizadevanja morajo biti še naprej usmerjena v skrb za varno delo in zdravje delavcev, ki sta hkrati preventivni ukrep zoper dela-nezmožnost in nesrečam pri delu v naših tozdih. Vitomir Rems letih. Še posebno zaostajajo cene iz proizvodnega programa TIO. Rešitev problema zaostajanja prodajnih cen pričakujemo do jeseni, vprašanje pa je, kakšen odstotek povišanja nam bo odobren. Tudi strošek amortizacije je večji kot smo z gospodarskim načrtom videli, in sicer kar 38 % več kot lani v istem obdobju. To je posledica višjih stopenj amortizacije, uveljavljenih že v letu 1982 in revalorizacije osnovnih sredstev. Na višino čistega dohodka je v veliki meri vplival porast pogodbenih in zakonskih obveznosti, med katerimi so najpomembnejše obresti. To je posledica splošnega dviga obrestne mere, saj je bila v letošnjem letu več kot 100 °/ovišja. To je prizadelo zlasti nas kot velikega koristnika kratkoročnih kreditov. Rast obresti pa še ni zaustavljena. Ze na začetku drugega polletja, to je po 10. juliju 1983, so povečali vse obresti za kredite, ki gredo iz primarne emisije Narodne banke Jugoslavije. To so vsi krediti za selektivne namene, to je za pripravo izvoza, za izvoz ter uvoz. Vse omenjene obrestne mere so višje za 10 poenov. Splošna obrestna mera zaenkrat še ni višja, vendar že zdaj zaračunavajo banke za eskont menic 32 %. Predvidevajo pa, da bo splošna obrestna mera v jeseni porastla na 37 — 40 %, kar je bil pogoj Mednarodnega monetarnega sklada ob odobritvi novih posojil. V prihodnje bomo morali Vveč pozornosti nameniti prav pridobivanju lastnih virov sredstev, to pa bo možno le z boljšo uspešnostjo poslovanja. V veliki meri se je podražila tudi energija, predvsem zemeljski plin. V zadnjem času se tudi količine porabljenega plina povečujejo, seveda pa porabimo manj ostalih energetskih medijev. Ob vseh teh zunanjih pogojih gospodarjenja pa lahko ugotovimo, da so notranji pokazal-ci še kar uspešni. Fizični obseg proizvodnje je bil 3 % večji od plana, vrednostni pa 9 % večji. Število zaposlenih se je od 1. 1. do 30. 6. 1983 zmanjšalo za 14 delavcev. Produktivnost je večja 2,57 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Vrednost prodaje se je gibala na nivoju plana, izvoz pa je zaostajal, kar je značilno za prvo polletje. Ce ugotavljamo uspešnost poslovanja glede na ustvarjen ostanek čistega dohodka, lahko zaključimo, da smo ob dokaj slabih razmerah še kar uspešni. Dve temeljni organizaciji izkazujeta sicer izgubo, vendar je ta manjša kot je bila ugotovljena v prejšnjih mesecih. V radovljiški občini je sicer več temeljnih organizacij prvo polletje zaključilo z izgubo, vendar s področja industrije le Vijakar-na in TIO. Verjetno se bo izguba v naslednjih mesecih še zmanjševala, še zlasti, če bomo dosledno izvajali sprejete ukrepa sanacije TIO in predsena-cijske v Vijakarni. Za to obdobje je značilno, da je postal izvoz dohodkovno zanimiv, kar je bistveno drugače, kot v preteklosti, ko smo v zvezi z izvoznimi artikli poznali le rdeče številke. Stalna rast tečaja dinarja povzroča, da so prodajne cene v izvozu ugodnejše kot domače, še zlasti zato, ker te zaostajajo za rastjo cen repromateriala. Če nam bo uspelo izpolniti izvozne obveznosti do konca leta, bo to vplivalo pozitivno na finančni rezultat. Ker sta Verigama in Sidrne verige precejšen delež celotnega prihodka ustvarila na tujem trgu, je njun poslovni rezultat največji, saj sta za prelive od izvoza dobila obračunane znatne tečajne razlike. Kovačnica sicer ne izkazuje izgube kot je to v preteklih mesecih, vendar je razkorak med prodajnimi cenami kovaških izdelkov na domačem trgu in stroški proizvodnje še vedno velik. Tudi v Kovačnici že izvajajo sprejete ukrepe za izboljšanje stanja, med katerimi je najvažnejši povečanje akumulativnih izdelkov. Temeljni organizaciji skupnega pomena izkazujeta pozitiven uspeh, čeprav se je ta v Orodjarni nekoliko znižal v pri- Ko informiramo kolektiv o podatkih, o izgubah, postane aktualno vprašanje tistih TOZD, ki poslujejo z izgubami. Zgodbe o »izgubarjih« trajajo že predolgo in se prepogosto ponavljajo. Precejšnje število ljudi je prepričano, da bo odpravljanje nerentabilnega poslovanja z izgubami toliko težje, če bomo nadaljevali s prakso, da poravnamo izgube na račun tistih, ki poslujejo in delajo dobro. Potrebno bo konkretizirati odgovornost za poslovanje z izgubami. Pri sedanji praksi, to je saniranje izgub, je bilo dokaj takšnih nerazumljivih postopkov, ki izkrivljajo nekatera temeljna načela samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kot so: načela dohodka, samoupravno dogovarjanje, delitev po rezultatih in podobno. Vse preveč je bilo in je pri izgubarjih prisotno prepričanje, da nekdo mora prikriti izgube, ker je negativno vplivala na gospodarski odnos in boljšo organizacijo dela in poslovanja. Analize vzrokov takšnega poslovanja kažejo, da so najbolj odgovorni TOZD same in sicer zaradi slabe organizacije in zaradi ne-prilagajanja tržišču. Prav gotovo bi bilo drugače, ko bi iz- merjavi s preteklim obdobjem. Ker so potrebe po orodju znotraj DO Verige nekoliko manjše, se bo treba maksimalno angažirati pri razvoju proizvodnje orodja za eksterni trg. Investicijska dejavnost je bi-ba v prvem polletju dokaj intenzivna, saj je bila poraba sredstev kar 104 % večja kot lani v istem obdobju. Najpomembnejše so bile: nakup stružnih avtomatov iz programa TIO 2, gradnja čistilne naprave in druge linije površinske zaščite, več strojev za Orodjarno in TIO, nadaljevali pa smo tudi z gradnjo skladišča goriv in maziv. Glede gibanja osebnih dohodkov lahko ugotavljamo, da smo jih izplačevali glede na poslovni uspeh v okviru Družbenega dogovora, da pa smo v SOZD Slovenske železarne na zadnjem mestu, tako po višini kot tudi stopnji rasti. Ostale DO opravičujejo takšno rast z dobrimi poslovnimi rezultati, z izjemo TOVIL Ljubljana. Vsi sprejeti ukrepi so naravnani k temu, da bi tudi v drugem polletju dosegli podobne oziroma boljše poslovne rezultate. Marjana Kozamernik ražali zahteve po zakonskih normah, po katerih je za te kolektive predvideno izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov za dobo nerentabilnega poslovanja. Gotovo ne bo nihče zadovoljen, da bi prišlo do tega, toda enkrat bo treba po tej poti, če želimo izkoreniniti navado, da živimo na tuj račun. Odkrito je treba povedati, da je med temi temeljnimi organizacijami združenega dela dosti takšnih, ki imajo slabo delovno disciplino, nezainteresirane strokovne službe, za katere bi bil ukrep plačevanja zajamčenih OD zadosten signal, da bi pričeli odločneje odpravljati subjektivne slabosti. Postavlja se vprašanje, ali se z uveljavljanjem administrativnega ukrepa zaostruje odgovornost za izgube. Seveda je odgovor povsem pritrdilen. Drugo vprašanje je, ali je na primer dobro, da zaradi uveljavljanja ukrepa vsi člani kolektiva dobivajo enak dohodek. Zapleteno in pomembno pa je vprašanje, ali je kolektiv sposoben, da se z odpravo lastnih slabosti iznebi izgub. Franc Hanžič VERIGA št. 10, OKTOBER — 1978 Leto Število zaposlenih Število nesreč Število bol. dni zaradi nesreč Dosežena proizv. v t 1958 847 155 1.056 5.000 1982 1.488 86 1.200 12.750 Kaj pa odgovornost za izgube Proizvodnja v prvem polletju 1983 V prvi polovici leta smo dosegli naslednje rezultate: proizvedenih je bilo skupno 11.568 ton izdelkov, od tega za eksterni trg 6.548 ton, kar predstavlja 57 % od skupne proizvodnje. Vrednostno smo proizvedli za 1.339 milijonov, od tega je eksterne proizvodnje za 901 milijon oz. 67 %. V istem obdobju lani je bil vrednostno delež eksterne proizvodnje v skupini 62 %, količinsko pa 59 %. V prvem polletju letos smo na eksterni trg prodali 6.347 ton izdelkov, kar je za 2 % manj kot lani, oziroma za 828 milijonov din. Izvozili smo 1.393 ton ali 22 % od eksterne realizacije, vrednostno pa znaša izvoz 150 milijonov din oziroma 18 % od eksterne realizacije. V primerjavi s planom je bila v prvem polletju skupna količinska proizvodnja za 4 % višja od načrtovane, interna proizvodnja je višja za 9 %, eksterna pa je na nivoju planirane. Glede na enako obdobje lani je skupna količinska proizvodnja za 4 % višja, interna proizvodnja je za 10 % višja, medtem ko je eksterna proizvodnja na nivoju lanske. Izmed posameznih temeljnih organizacij sta količinski plan eksterne proizvodnje izpolnili Vijakar-na in Kovačnica. Planskih obveznosti interne proizvodnje ni izpolnila Kovačnica. Glede skupne količinske proizvodnje so vsi tozdi izpolnili planske obveznosti, glede na isto obdobje lani pa imata Vi-jakarna in Verigama nižje doseganje, Sidrne verige in Kovačnica pa višje. Za skupno vrednostno proizvodnjo na nivoju delovne organizacije velja, da je v primerjavi s planskimi obveznostmi višja za 9 %, prav toliko eksterna, interna proizvodnja pa je vrednostno za 8 % višja od planirane. Količinsko in vrednostno doseganje plana po trgih in tozdih je razvidno iz naslednje tabele : plana je zaradi velikih popravil in tekočih okvar strojev pri iver vijakih do 0 3,0 mm in pri lesnih vijakih 0 3,1 •— 3,5 mm. Pomanjkanje delovne sile je vzrok za nedoseganje proizvodnega plana pri lesnih vijakih 0 3,6 — 4,0 mm in 5,6 — 6,0 mm. Odprema je dosežena v višini 59 %• Skupna količnska proizvodnja v Verigami je na ravni planirane, presežen je plan interne proizvodnje, ki pa predstavlja manjši delež. Pomembnejši izpad proizvodnje je pri visoko-odpornih verigah zaradi termične obdelave, zaradi embalaže pa pri snežnih verigah, zaščitnih verigah in pri verigah z grabeži. Odprema je nižja od planirane za 18 %. V Sidrnih verigah je največji izpad pri eksterni proizvodnji, ki je za 35 % nižja od planirane. Izpad proizvodnje je zaradi tekočih okvar strojev in manj izkoriščenih kapacitet pri odgorevno varjenih verigah 0 21 — 37, zaradi pomanjkanja materiala ter zaradi izdelave drobnejših dimenzij pa pri dimenzijah nad 37. Odprema je dosežena v višini 88 %, od proizvodnje pa je višja za 35 %. Kovačnica je presegla proizvodni plan za eksterni trg, in sicer količinsko ter vrednostno, ni pa dosegla skupne planirane količinske proizvodnje in proizvodnega plana za interni trg. Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo dvoverižni transporterji in bremenske verige, vendar je zaradi pomanjkanja verig proizvodnja nekoliko nižja od planirane. Pomembnejše preseganje plana pa je pri delih dvoverižnih transporterjev in pri odkovkih serijske izdelave. Odprema izdelkov je za 3 % nižja od planirane. V TIO je proizvodnja nižja od planirane za 12 %. Razlogi za nedoseganje plana so predvsem v pomanjkanju kapacitet in materiala ter naročil. Odprema je dosežena 56 %. V Orodjarni je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 78 %. Vzroki za nedoseganje plana so zaradi termične obdelave pri orodjih iz jekla, zaradi pomanjkanja naročil pa pri orodjih iz trdih kovin. V Vzdrževanju je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 71 %. Plan ni dosežen pri izdelavi osnovnih sredstev in velikih popravilih. Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji ter o doseganju plana po tozdih so prikazani v naslednjih tabelah: Količinska proizvodnja za julij v tonah Tozd Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 244 179 73 — — — 244 179 73 Verigama 395 388 98 2 10 500 397 398 100 Sidrne verige 306 198 65 715 625 87 1021 823 81 Kovačnica 151 164 109 51 32 63 202 196 97 DO VERIGA 1096 929 85 768 667 87 1864 1596 86 Vrednostna proizvodnja za julij v 000 din Tozd Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 27.631 23.137 84 6 453 7550 27.590 23.590 85 Verigama 42.465 36.634 86 1.834 963 59 44.099 37.597 85 Sid. verige 23.954 19.947 83 35.350 33.696 95 59.304 53.643 90 Kovačnica 25.911 27.685 107 9.540 10.173 107 34.451 37.858 107 Orodjarna 417 337 81 8.851 6.956 79 9.268 7.293 79 Vzdrževanje 203 26 13 12.141 8.798 72 12.344 8.824 71 TIO 17.981 15.772 88 — 111 — 17.981 15.883 88 DO VERIGA 138.562 123.538 89 67.522 61.150 91 206.084 184.683 90 Veriga med 200 največjimi DO v SRS Proizvodnja januar—junij Indeksi plan =100 Lani smo v našem glasilu Tozd količinsko (v kg) vrednostno (v din) objavili podatke o tem, kakšno je mesto naše delovne organi- skupaj ekster. int. skupaj ekster int. zacije v Sloveniji. Tudi letos 105 115 6161 116 objavlja Gospodarski vestnik Vijakarna 105 — vrstni red največjih. Kriteriji Verigama 99 822 101 98 142 100 razvrščanja so naslednji: viši- Sidrne verige 92 109 104 145 115 127 na dohodka, število zaposlenih, Kovačnica 109 75 100 105 82 99 uporabljena poslovna sredstva Orodjarna — — 235 99 105 in celotni prihodek. Letos je po višini ustvarjenega dohodka na Vzdrževanje — — — 36 106 105 prvem mestu Železarna Jese- TIO — — — 80 — 80 nice, v prejšnjih letih je bila DO VERIGA 100 109 103 109 108 109 to Iskra Kranj. Ta se je lani razcepila na tri delovne orga- Za proizvodnjo v juliju velja, da količinsko in vrednostno niso bile izpolnjene planske obveznosti za ekserni in interni trg. Skupna količinska proizvodnja na ravni delovne organizacije je za 14 % manjša od planirane, vrednostna proizvodnja na ravni delovne organizacije je za 14 % manjša od planirane, vrednostna proizvodnja pa je za 10 % nižja od planirane. V Vijakarni je bil proizvodni plan količinsko v kg dosežen 73 %, kosovno pa 64 %. Pomembnejši izpad doseganja nizacije in je tako izgubila prvo mesto. Kljub temu pa še vedno zasede Iskra — DO industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj četrto mesto po višini ustvarjenega dohodka. Po številu zaposlenih je na prvem mestu TAM Maribor, ki zaposluje 7148 delavcev. Uporabljenih poslovnih sredstev so imeli največ v SOZD Železniško gospodarstvo Ljubljana, kar je za njihovo dejavnost značilno. Kriterij višine ustvarjenega celotnega prihodka pa dodeljuje prvo mesto SOZD Petrol, DO Trgovina, ki je sicer po ustvarjenem dohodku na 67. mestu. In kje je DO Veriga Lesce? Letos nam pripada 128. mesto glede na ustvarjeni dohodek, kar pomeni, da smo v primerjavi z drugimi napredovali, saj smo bili lani na 140. mestu. Število zaposlenih smo povečali za 1 %, kar je pozročilo, da smo zdaj na 126. mestu, prej pa smo bili na 131. Po uporabljenih poslovnih sredstvih smo 95., prej smo bili 81. in po višini celotnega prihodka 133., prej 146. Podatki torej kažejo, da smo napredovali tako po višini dohodka, celotnega prihodka in številu zaposlenih, nazadovali pa pri uporabljenih poslovnih sredstvih. V seznam največjih so po kriteriju višine dohodka uvrščeni še: Železarna Ravne na 2. mesto, Železarna Store na 13. mesto. V seznamu 200 največjih ni ostalih DO v SOZD Slovenske železarne, to je Plamena Kropa, Žične Celje in Tovila Ljubljana. Iz občine Radovljica sta poleg naše delovne organizacije uvrščeni med 200 največjih v SRS še Elan Begunje in LIP Bled. Elan Begunje je pred nami, in sicer na 119. mestu po ustvarjenem dohodku. Opazen je precejšen napredek Elana po vseh kriterijih v primerjavi s prejšnjim letom. LIP Bled je 179. po kriteriju dohodka, medtem ko je bil leto prej 134. Omenim naj še to, da so bili za razvrstitev upoštevani podatki po zaključnih računih za 1. 1981 in 1982, ki jih objavlja Služba družbenega knjigovodstva. Marjana Kozamernik Inovacije v Verigi V drugem trimesečju leta 1983 je služba za inovacije prejela naslednje predloge: 1. Predlog št. 19/83, inž. Hanžič Darko — tehnolog kvalitete: Hladno stiskanje sorni-kov po DIN 82101 za GH-1, 1,6 in G6-1, 1,6. 2. Predlog št. 20/83, inž. Fa-ladore Vinko — vodja ROES: Razvodnik za avtobusna vrata (vložena prijava za zaščito izdelka s patentom). 3. Predlog št. 21/83, Bernard Zlatko — vodja galvanske linije: Izboljšava na avtomatski liniji cinkanja z bobni. 4. Predlog št. 22/83, Rems Vitomir, Jelenc Dušan in Veren Bela —- vsi iz Vzdrževanja: Rekonstrukcija stroja za stiskanje mostičkov do 0 23. 5. Predlog št. 23/83, Dragan Nikolaj, Jelenc Dušan in Kne-ževič Dane — vsi iz Vzdrževanja: Izboljšava tesnenja na pralnem stroju v Vzdrževanju. 6. Predlog št. 24/83, Kne-ževič Dane in Kunšič Matija, oba iz Vzdrževanja: Izboljšava na tesnenju hidravlične stiskal-ke 600 t v Orodjarni. 7. Predlog št. 25/83, inž. Hanžič Darko — tehnolog kvalitete: Stiskanje spojnih členov T 30 iz obroča (možno tudi za ostale izdelke podobnih dimenzij). 8. Predlog št. 26/83, Bertoncelj Marjan in Frank Dušan, oba iz Vzdrževanja: Orodje za vrezovanje navojev z navoj no matico. 9. Predlog št. 27/83, Stiper-ski Marjan in Zupan Ivo iz Vi-jakame in Podgornik Niko iz Vzdrževanja: Naprava za prebiranje vijakov in kovic. 10. Predlog št. 28/83, Pogačnik Franc iz Vzdrževanja: Predelava lamelne elektromagnetne sklopke pri rezkalnem stroju PGVZ-400, Orodjarna. 11. Predlog št. 29/83, Janša Jože, Kunšič Matija in Praprotnik Janez, vsi iz Vzdrževanja. Izboljšava na ravninskem brusilnem stroju Zocka v Orodjarni. 12. Predlog št. 30/83, Kranjc Janez iz Orodjarne in Larisi Janko iz Vzdrževanja: Izboljšava na utornem avtomatu 16— 12, Carlo Salvi za izdelavo utorov na vijakih M 8 x 41,9 Titan (za Plamen). 13. Predlog št. 31/83, Lindič Alojz iz Kovačnice: Nova izvedba zaščite gum z grabeži. 14. Predlog št. 32/83, inž. Hanžič Darko — tehnolog kvalitete: Stiskanje stremen ško-pca DIN 82101, po 4 kose naenkrat, za velikost 0,6 in 0,4. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje racionalizacij skih predlogov pripravila naslednje predloge za komisije po tozdih: 1. seja — 1. 4. 1983 1.1 Predlog št. 8/83. Avtor predloga mora na osnovi dejanskega stanja na četrti liniji v novi kovačnici dopolniti svoj prvotni predlog. 1.2 Predlog št. 9/83. Avtor predloga mora na osnovi realnih potreb na četrti liniji predložiti svoj dopolnjeni oziroma prilagojeni predlog. 1.3 Predlog št. 10/83. Predmetno zadevo se prepusti v ob- ravnavo Kovačnici s tem, da predlog prouči in odloči o realizaciji predloga. 1.4 Predlog št. 11/83. Predlagatelj mora svoj predlog dodelati, tako da bo sprejemljiv. 1.5 Predlog št. 14/83. Predlog je podan za enkratno posebno nadomestilo. 1.6 Predlog št. 18/83. Predlog se osvoji in tečejo avtorjeve pravice od prvega razpisa naloga za delo po predlogu. 2. seja — 9. 5. 1983 2.1 Predlog št. 41/82. Ko se bo začelo delati verige po predlogu, se bodo začele pravice predlagatelja do posebnega nadomestila in to za dobo treh let. 2.2 Predlog št. 32/82. Predlog je podan za enkratno posebno nadomestilo. 2.3 Predlog št. 11/79. Predlog je podan za enkratno posebno nadomestilo štirim ude-deležencem. 2.4 Predlog št. 26/79. Predlog za izplačilo posebnega nadomestila za drugo leto koriščenja predloga. 2.5 Predlog št. 5/83. Predlog je podan, da se osvoji predlog, izdela dokumentacija in orodje izdela, pravice predlagatelja veljajo 3 leta. 2.6 Predlog št. 16/83. Predlog je podan za enkratno posebno nadomestilo. 2.7 Predlog št. 17/83. Predlog je podan za enkratno posebno nadomestilo. 2.8 Predlog št. 15/76. Predlog za izplačilo posebnega nadomestila za drugo leto koriščenja predloga. 3. seja —17. 6. 1983 3.1 Predlog št. 8/83. Po oceni Kovačnice in komisije se predlog osvoji in arhivira. 3.2 Predlog št. 19/83. Predlog se osvoji in se bo obračun delal 3 leta. 3.3 Predlog št. 25/83. Predlog se ne osvoji zaradi težav, ki bi bile pri izdelavi orodja. 3.4 Predlog št. 24/83. Predlog je enkratno posebno nadomestilo. 3.5 Predlog št. 6/83. Predlog za enkratno posebno nadomestilo za oba predlagatelja. 3.6 Predlog št. 4/83. Predlog vodstvu tozda TIO, da izdela prototip in čimprej izvrši preizkus izdelka. 3.7 Predlog št. 3/83. Predlog vodstvu tozda TIO, da izdela prototip in čimprej izvrši preizkus izdelka. 3.8 Predlog št. 20/83. Vložena je zahteva za zaščito s patentom, vendar je potrebno opraviti vse potrebne dejavnosti, da bi preizkusili izdelek. 4. seja — 24. 6. 1983 4.1 Predlog št. 21/83. Predlog za enkratno posebno nadomestilo. 4.2 Predlog št. 12/83. Predlog za enkratno posebno nadomestilo za vse štiri predlagatelje. 4.3 Predlog št. 13/83. Predlog za oba predlagatelja, enkratno posebno nadomestilo. 4.4 Predlog št. 44/82. Predlog za oba predlagatelja, enkratno posebno nadomestilo. 4.5 Predlog št. 23/83. Predlog enkratnega posebnega nadomestila za vse tri predlagatelje. 4.6 Predlog št. 1/83. Predlog enkratnega posebnega nadomestila za 15 upravičencev. 4.7 Predlog št. 22/83. Predlog enkratnega posebnega nadomestila za tri predlagatelje. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno odločale o naslednjih predlogih: 1. KOVAČNICA 1.1 Predlog št. 34/82, inž. Bizjak Marjan in Lužnik Franc, oba iz razvoja: Prebijanje lukenj namesto vrtanja na izdelkih vezni člen, škopci in trebušasti škopci. Komisija je sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila za drugo leto koriščenja predloga in to: inž. Bizjak Marjan 21.168,85 din in Lužnik Franc 9.072,35 din. 1.2 Predlog št. 2/83, inž. Hanžič Darko iz službe kontrole: Kovaška linija za izdelovanje somikov za škopce DIN 82101 (čokolada). Ker je predlagatelj podal bolj racionalni predlog za izdelavo istega izdelka, se predlog 2/83 umakne in arhivira. 1.3 Predlog št. 14/83, Veren Bela iz Vzdrževanja: Izdelava električne sheme in predelava podajne naprave za surovce pri indukcijski peči v Kovačnici. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v znesku 8.000 din. 1.4 Predlog št. 18/83, Horvat Martin iz Kovačnice: Utopno kovanje obroča 0 19. Komisija je predlog sprejela in določila, da bodo pravice predlagatelja tri leta od dneva pričetka izdelave obročev po predlogu. 1.5 Predlog št. 26/79, inž. Harinski Jože iz Orodjarne in Lužnik Franc iz razvoja: Izboljšava postopka veznih členov. K.omisija je sprejela sklep o drugem izplačilu posebnega nadomestila, in to: inž. Harinski Jože 48.902,56 din in Lužnik Franc 20.958,25 din. 1.6 Predlog št. 5/83, inž. Hanžič Darko iz službe kontrole: Nov tehnološki postopek izdelave napenjalnega kavlja št. 3 in ostale velikosti. Komisija osvaja predlog in naroča, da vodstvo tozda čimprej naroči orodje za izdelavo kavlja. 1.7 Predlog št. 16/83, Horvat Martin in Lindič Alojz, oba iz Kovačnice: Posebno orodje za izdelavo grabeža št. 1. Za predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila -—• Horvat Martinu 11.000 din in Lindič Alojzu 11.000, skupaj pa 22.000 din. 1.8 Predlog št. 17/83, Horvat Martin iz Kovačnice. Oblikovalno orodje za izdelavo nateznega ključa št. 3 in 4. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v znesku 12.000 din. 1.9 Predlog št. 15/76, Mešiček Bogdan, upokojenec in še 7 predlagateljev: Vrtalna priprava za Vrtanje klinov. Za predlog je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila za drugo leto koriščenje predloga. Vsak od predlagateljev prejme 4.240,20 din, to so: Mešiček Bogdan, inž. Bizjak Marjan, dipl. inž* Resman Franc, inž. Jerman Brane, Prtnač Rine, Arh Tine, Veren Bela in Kneže-vič Dane. 2. VZDRŽEVANJE 2.1 Predlog št. 11/79, Miklič Jože iz investicijske službe, Murn Franc in dipl. inž. Vogelnik Peter iz Vzdrževanja ter dipl. inž. Štular Cveto, bivši sodelavec: Znižanje električne konične obremenitve v TVL. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila, in to: Miklič Jože 30.000 din, Murn Franc 10.000 dipl. inž. Vogelnik Peter 5.0001 in dipl. inž. Štular Cveto 5.000 din. 3. ORODJARNA 3.1 Predlog št. 39/82, Habjan Vinko iz Orodjarne: Lopata za čiščenje nesnage na tlaku. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v znesku 3.000 din. 3.2 Predlog št. 32/82, Jan-škovec Marjan iz Orodjarne: Izdelava gravure za žige s postopkom eroziranja. Za predlog je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila v vrednosti 8.000 din. 3.3 Predlog št. 24/83, Kneže-vič Dane in Kunšič Matija iz Vzdrževanja: Tesnenje hidravlične stiskalke 600 t v Orodjarni. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v višini 1.000 din vsakemu predlagatelju, skupaj 2.000 din. Vsako leto ob zaključku šolskega leta organizira občinska konferenca ZRVS v sodelovanju s TO in sekretariatom za ljudsko obrambo občine partizanski tabor »heroj Tonček«. Letos je bil tabor organiziran 3. junija 1983 v Ribnem pri Bledu. Udeležilo se ga je 500 učencev 7 razredov osnovnih šol občine Radovljica in 50 rezervnih vojaških starešin, pripadnikov TO, JLA in ostalih spremlj evalcev. Otvoritvi tabora so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih organizacij občine ter žena in sin pokojnega narodnega heroja. Namen tabora je negovanje tradicij NOB, pridobivanje učencev za vojaške poklice, obujanje spomina na narodnega heroja AntonaDežmana —Tončka, ki je bil pred leti pobudnik tabora in kot zaključek obrambnih priprav osnovnih šol. Glavni poudarek je bil na spoznavanju sodobnega orožja Ob priliki praznovanja praznika dela — 1. maj — je občinska Raziskovalna skupnost Radovljica podelila pet denarnih nagrad z diplomo za najboljše inovacije v letu 1982. Od petih nagrad jih je 4 prišlo v Verigo in ena v Elan. Naši nagrajenci so: Pogorevc Hubert, inž. Harinski Jože, inž. Hanžič Franc, Lužnik Franc, Frelih Stane, Mešiček Bogdan, inž. Bizjak Marjan, dipl. inž. Resman Franc, inž. Zorman Brane, Prtnač Tine, Arh Tine, Veren Bela in Kne-ževič Dane. Lepe čestitke za priznanja! Bralce časopisa obveščam, da smo v Verigi dne 30. 6. 1983 ustanovili društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav — DIATI. Namen društva je predvsem skoncentrirati znanje že uspešnih inovatorjev v nove rešitve. V kratkem (po počitnicah) bomo začeli vpisovati člane društva, članarina znese 50 din. Izkoriščam priliko, da se zahvalim sindikalni organizaciji Veriga za finančno pomoč ob ustanovitvi društva, kakor tudi direktorju Noč Pavlu, dipl. inž. za obljubljeno podporo od vodstva podjetja. Vsem inovatorjem, kakor tudi ostalim članom želim čim prijetnejše počitnice. Albin Lampe in vojaških poklicev. Razgovor o vojaških poklicih je vodil Jakob Vidic s pomočjo gojencev vojaških šol. Učenci so bili po posameznih šolah organizirani v čete in vode. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: — kviz na temo NOB, — poznavanje in nudenje prve pomoči. — poznavanje puške M 48, — streljanje, — kulturni program, ■— disciplina. Najboljši je bil I. vod, I. čete iz osnovne šole Bled, za kar je prejel zastavico tabora »heroj Tonček«. Pred zaključkom je bilo izvedeno pokazno streljanje pripadnikov teritorialne obrambe Radovljica, skupno s člani lokostrelskega kluba Eksoterm. Po oceni izvedbe tabora je bil le-ta dobro pripravljen in je v celoti uspel. Jordan Blaževič Partizanski tabor Heroj Tonček Strateški pomen čistih vodnih izvirov za Gorenjsko V predelu Gorenjske, kjer je zemljišče pretežno hribovito in gorato je zaradi vse večje stopnje industrializacije ogroženo ekološko ravnotežje, ki se predvsem odraža pri ekologiji tekočih in stoječih voda. Tako lahko celotno problematiko, ki jo moramo obravnavati kompleksno, opredelimo na naslednja področja: 1. Preskrba prebivalstva s pitno vodo v mirnem času in eventualno vojnem času. 2. Viri onesnaževanja in ekološki vplivi na celovito okolje s poudarkom na vodo. 3. Struktura vodnih izvirov kot potencialnih virov preskrbe enot v okviru SLO s pitno vodo. 4. Možnosti drastičnih posegov v ekologijo okolja na posa-mazenih področjih Gorenjske. 1. PRESKRBA PREBIVALSTVA S PITNO VODO Glede na dejstvo, da se število prebivalstva v ožjih industrijskih področjih stalno veča in da se tudi potrebe prebivalstva za sanitarno vodo stalno povečujejo, je preskrba s pitno vodo izrednega pomena četudi je vedno bolj ogroženo. Nima smisla navajati statističnih podatkov niti različnih bolj ali manj znanstvenih prognoz. Lahko si ogledamo samo nekaj podatkov, ki izhajajo iz analiz v svetu in tudi pri nas. Vsebnost SO2 se v zraku iz leta v leto povečuje kar povzroča kislost meteornih voda, ki padajo na zemljo. Pri tem so najbolj ogrožene stoječe vode kot so jezera. Industrializacija povzroča poleg ostalega tudi onesnaževanje s težkimi kovinami. Kako izredno nevarno je tovrstno poseganje v človekovo okolje najbolj drastično kaže primer Minamata bolezni na Japonskem. Težke kovine se z meteornimi vodami prav tako izpirajo v jezera in morja, poleg tega pa se pojavljajo že na izvirih sladkih voda. Proces filtriranja meteornih voda v slojih kamenin postaja zaradi prevelike stopnje oneznaženosti in zaradi kemičnih prvin, ki jih naravni sistem ni sposoben nevtralizirati ali filtrirati vedno bolj neučinkovit. Tako se poleg vedno večjega pomanjkanja pitne in sanitarne vode pojavlja tudi vedno slabša kvaliteta še pogojno uporabne vode, ki smo jo v večini primerov že prisiljeni obdelati z dodatnimi kemičnimi postopki, da zagotovimo zdravju neškodljivo kakovost, kar pa je še vedno relativno. Četudi smatramo, da se pesimistične napovedi strokovnjakov o demografski eksploziji v letu 2000 ne bodo uresničile, pa vemo lahko to, da bo še pred tem postal v celotnem svetu izredno pereč problem kvalitetna pitna voda. Ce si konkretno ogledamo naše ožje okolje, ki je bogato z vodnimi izviri, bi lahko na prvi pogled smatrali, da pri takem vodnem bogastvu ne more biti bojazni, da bi zmanjkalo pitne vode. Žal pa natančnejša analiza pokaže že bistveno drugačno sliko od pričakovane. Zaradi sezonskega nihanja nivoja vseh vodnih izvirov pri katerih nastopajo tud 4-kratne razlike v količini se v času minimuma že pojavlja problem, da zajetje pitne vode poruši suhe struge. Takšna situacija je prisotna na nekaj zajetjih v širši okolici. Pri tem pa je prisotno še splošno onesnaževanje teh voda predvsem s kemičnimi substancami, ki so prisotne v zraku in na zemlji, ki jih meteorne vode izpirajo v struge ali preko kamenin in slojev zemlje do izvirov vode. Pri tem moram svojo trditev podpreti tudi z nekaj številkami, ki nam povedo, da smo praktično že vsi več ali manj zastrupljeni. Človek je žal pri svojem razvoju zavestno vse kar je naredil zadržal v svoji biosferi razen kozmičnih plovil, pri tem pa je človek sestavni del te iste biosfere. Kako grozljiva je lahko številka nam pokažejo naslednji podatki: 1. Do danes je sintetizirano ali izdvojeno 4,500.000 raznih kemikalij. 2. 60.000 kemikalij se nahaja v široki vsakdanji uporabi, od tega jih je 1.500 kot aktivne sestavine presticidov, 4.000 kot zdravila, 5.500 dodatki za hrano, ostalih 4.700 pa odpade na razne industrijske in kmetijsko uporabne kemikalije. V kolikor pa še upoštevamo sodobne arzenale kemičnih borbenih sredstev vseh armad po svetu, predvsem velesil, potem nam je ob pesimističnem pogledu na tak kemičen svet lahko tesno pri srcu, saj poleg konstantnega in v principu akumulativnega zastrupljanja z raznovrstnimi posledicami obstaja velika verjetnost, da bomo izpadli kot žrtev kemične zastrupitve v takšni ali drugačni obliki. Kako bi zadeva izgledala v vojni je pa še posebno vprašanje. Vsekakor bo potrebno v sistemu SLO nujno vključiti in zelo dobro organizirati čuvanje izvirov pitne vode. Če upoštevamo odprtost naših meja in množico turistov, ki leto za letom prihaja, potem nam je lahko takoj jasno, da imajo lahko zelo točne podatke o izvirih vode. Ker pa na mje poznano, da sistem TO in partizanskega vojskovanja temelji na preskrbi enot s terena, potem nam glede na možnosti, ki jih nudijo sodobna kemična orožja postaja jasno, da je pomen pitne zdrave vode izreden in ga ne smemo zanemariti, če želimo ohraniti v danem trenutku sposobnost in možnost borbe za domovino in vse to, kar smo v letih revolucionarne izgradnje dosegli. Dejstvo je, da ima tudi tehnološki napredek svojo ceno, ki jo pač moramo plačati. Pri tem seveda pa je potrebno opredeliti predvsem to, da v kolikor že sedaj s svojim delom ali nedelom povzročimo kritično stanje ekologije našega okolja potem nam lahko neka dodatna sprememba popolnoma poruši to ravnotežje. To je v bistvu tisto, česar si nikakor ne smemo dovoliti, kajti nepotrebne žrtve pri tako majhnem narodu nimajo resnično nobenega smisla. Verjetno pa si tudi nihče ne želi, da bi morali pitno vodo kupovati v trgovini, za pridobivanje le-te pa trošiti dragocene vire energije za katere pa prav tako vemo, da jih je vedno manj in da bo v bližnji bodočnosti potrebno krepko razmišljati kaj storiti, da bomo energetsko sposobni zadovoljiti potrebam tehnološkega napredka in osnovnim potrebam občanov. 2. VIRI ONESNAŽEVANJA IN EKOLOŠKI VPLIVI NA CELOVITO OKOLJE S POUDARKOM NA VODO Tradicionalni razvoj industrije, ki izhaja iz zgodnjih začetkov kovaške in železarske industrije tudi v sedanjem času poleg lesne industrije že po principu tradicije in vztrajnosti ljudskega pojmovanja ostaja v tem našem okolju tradicionalno v tem osnovnem okviru. Tako imamo zgodovinsko dediščino energetsko in surovinsko intenzivne proizvodnje, ki v sedanjih razmerah nima praktično nobene prave osnove. Zal pa tega stanja s strani ekologije ne moremo spremeniti ampak se moramo usmeriti v reševanje problemov, ki jih tovrstna industrija povzroča s svojim vplivom na ekologijo okolja. Poleg intenzivnega onesnaževanja zraka s prahom, dimom in plinastimi kemičnimi substancami nastopa tudi izredno intenzivno termično onesnaževanje. To pa še ni vse. Vsa industrija od lesne, tekstilne in kovinsko predelovalne v sedanji sodobnejši tehnologiji praktično ne more eksistirati brez uporabe kemikalij, ki služijo za kemično obdelavo končnih izdelkov ali kot kemikalije potrebne v tehnološkem procesu. Iz poročila inšpektorata je razvidno, da čistilne naprave v različnih oblikah sicer nastopajo, vendar je končna ocena samo ta, da je večina le-teh samo kot nujno zlo in je zelo velika verjetnost, da zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov prihaja do onesnaževanja preko vseh dovoljenih meja, kar včasih resno ogroža zdravo okolje. Kontrola nad vsemi čistilnimi sistem ni učinkovita in je odvisna izključno od zavesti ljudi, ki s temi sredstvi delajo in so zadolženi, da izvajajo kontrolo in nadzor nad izparinami in odplakami. Ker praktično v našem okolju ni tovarne, ki ne bi tako ali drugače onesnaževala okolje smatram, da nima smisla naštevati vseh, ampak bi se osredotočili samo na najbolj kritične. Eden največjih onesnaževalcev okolja po vseh ele-mentnih, bistvenih za ekologijo je železarna Jesenice, ki onesnažuje: 1. Zrak s plini, dimom in kemičnimi substancami, med drugim tudi težkimi kovinami. 2. Okolje s toploto, ki uhaja iz vseh energetskih postrojenj. 3. Okolje s hrupom, ki je v sedanji situaciji spremljajoč pojav pri tehnološkem procesu. 4. Vodo s toploto in odplakami v obliki jalovine, kemičnih substanc, olj in neposredno preko meteornih voda z izpiranjem zraka tudi širše okolje, med njimi tudi izvire na področju Mežaklje in obrobnih gorskih in hribovitih predelov do Radovljiške kotline. Posledice onesnaževanja voda direktno preko odplak in indirektno preko meteornih voda v skupnem seštevku z ostalimi manjšimi onesnaževalci se kaže v povečani kislosti stoječih voda, ki sicer še ni biološko smrfcnonosna in pa v izredni strupenosti usedlin. Tako se nakopičenje teh odpadkov akumulira v akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Moste, ki stoji nizvodno. Ker pa zaradi dvomljivo potrebnega čiščenja korita akumulacijskega jezera prihaja do občasnih izpustov vode na najnižji točki jezu, je pri zadnjem izpustu povzročilo množičen pomor vseh rib do Medvod, kar znaša ca. 60 km dolžine. Ob dejstvu, da se mesto Ljubljana preskrbuje s pitno vodo, ki jo črpajo izpod nivoja Save kot talnico, ki v precejšni meri pronica ravno iz struge Save in ob znanih vendar neobjavljenih izsledkih o snoveh, ki jih filtri odstranijo in snoveh, ki jih ne odstranijo, se lahko nad tem zgrozimo. Ker pa nihče ne more dokazati vzroka eventualne-nega obolenja niti eventualnih manjših ali premalo izraženih deformacij novorojenčkov, je seveda situacija takšna kakršna pač je v celoti spremenljiva za prebivalstvo, ker posledice niso trenutne niti niso direktno vzročne. To pa je tudi onovni vzrok, da spoznanje o potrebi za čistim okoljem tudi za ceno tehnološkega razvoja ali obrnjeno, tehnološki razvoj za vsako ceno, še ni v zadostni meri prisotno pri ljudeh. Jasno nam mora biti, da samo ustrezne institucije opremljene za vse možne raziskave posledic in vplivov onesnaženega okolja na človeka in njegovo biološko okolje, ki bodo v stanju z dejstvi informirati vse pripadnike naše družbene skupnosti in s tem omogočijo pravočasno razvijanje zavesti in dajo možnost delovnemu človeku, da direktno posreduje. Samo tako bo lahko človek uveljavljal ustavno načelo, ki mu zagotavlja pravico do čistega okolja. Brez dejstev, brez podatkov in točnih informacij pa se problematika zreducira na golo dokazovanje med posamezniki in na posamezne tragedije, ki se žal vedno bolj neprizadeto izmaknejo mimo nas, če nismo pri tem tudi sami prizadeti. 3. STRUKTURA VODNIH IZVIROV KOT POTENCIALNIH VIROV PRESKRBE ENOT V OKVIRU SLO S PITNO VODO Pri analizi vodnih izvirov v obravnavanem okolju naletimo na več vrst izvirov pitne vode: 1. Odročnejši količinsko manjši izviri pitne vode. 2. Količinsko močnejši izviri pitne vode, večinoma turistične točke. 3. Zajetje pitne vode v gorskih predelih za organizirano preskrbo prebivalstva s pitno vodo. 4. Določeni deli tekočih voda brez intenzivnih virov onesnaževanja, ki so biološko zdravi in bogati s pitno vodo. V sedanji situaciji so najbolj občutljiva zajetja pitne vode, ki so kot objekti vidni, poleg tega pa je zaščita omejena samo na table z ustreznim opozorilom. Iz tega lahko zaključimo, da vpliv prisotnih onesnaževalcev okolja na te izvore pitne vode trenutno še ni kritičen, kljub temu, da je prisoten in ga lahko registriramo. Tako so primerjalne analize povojnega obdobja in sedaj pokazale izredno poslabšanje kakovosti te pitne vode, čeprav je kvaliteta še vedno taka, da ni treba s kemičnimi sredstvi (klor, fluor) vplivati na pogoje pitnosti. V primerjavi z nekaterimi bolj ogroženimi predeli bi lahko smatrali, da je nepotrebno okrog tega dvigati prah. Kljub temu pa moramo že sedaj skrbeti, da izboljšamo ali vsaj ohranimo stanje kakršno je, kajti preventiva je še vedno uspešnejša kot kurativa. Največji problem je trenutno že omenjena količina pitne vode, ki na zajetjih povzroča biološko nesprejemljivo nihanje nizvodno, kar onemogoča naravni ciklus življenja v teh vodah. Tako izgubljamo možnost uporabe vode izven zajetja, ker je ni ali je biološko mrtva. Seveda obstaja ogromno število odročnejših izvirov pitne vode, ki sicer za preskrbo prebivalstva niso sprejemljivi, niti uporabni. Ravno ti izviri pa so izrednega pomena za enote SLO v primeru vojnega stanja, saj bo verjetno takrat možna preskrba enot samo iz teh izvirov. Zato je poznavanje teh izvirov in očuvanje njihove kvalitete izrednega strateškega pomena. Nima smisla govoriti o posledicah, ki bi jih imelo uničenje teh izvorov vode. Žal je ta problematika vse premalo prisotna tudi v zavesti odgovornih. Po drugi strani pa je zaradi odprtosti naših meja in praktično popolne svobode gibanja turistov po naših krajih jasno, da se preko teh ljudi zbirajo informacije in podatki ravno o izvirih pitne vode, kar bi nam moralo marsikaj povedati. Količinsko močni izviri pitne vode so v naših razmerah (Nadaljevanje s 6. strani) Težnje k zmanjševanju energetskih stroškov v zahodnih državah Svetovna poraba energije v letu 1979 je znašala okoli 9.10R A2A TUJE Z. IME bo DUE (■fr.) RIBAR IVAM FLED POMA TUJ ILA H 7 ZAHOD OBRED ITALIJA TEE TJ/ TCfJ / / / / tiETEK UOLVESLA USUL IJAJHAUJŠI ( mn.) SPAILA Izžrebani nagrajenci križanke iz prejšnje številke: za prvo nagrado — Kavčič Branka za drugo — Repe Julijana in Simič Dragica za tretjo — Juršinič Anica in Pogačnik Jana 6 alpinistov: Ferjan Franc in Žumer Miha, člana AO Gorje ter Božič Vili, Jereb Blaž, Kersnik Borut in Pogačar Miro iz Bolivija 83 Zvezde ugašajo na nebu, dan se prebuja, lesketajoča se rosa v jutranjem soncu, žvrgolenje ptic, trop preplašenih gamsov, globoka gas v snegu, prečenje ledenika, preskakovanje globokih ledeniških razpok, visoka stena, navezovanje na vrv, stisk prijateljeve roke, zabijanje klinov, strah, previs, boj za vsak centimeter, nevihta, greben, vrh, sreča, veselje, utrujenost, vihar, naporen sestop, sončni zahod, plaz, kri, smrt, ropot helikopterja ... To je alpinizem, šport brez tekmecev, šport brez štoperic, šport brez gledalcev, šport, ki združuje elemente treningov, borbe, uspeha, estetike, tovarištva, poštenosti in nenazadnje šport, ki se ob jezi matere narave lahko spremeni v brezupen boj za golo življenje. Mnogokrat sem že preklinjal preperelo skalo, gazil globok sneg, drgetal na bivakih sredi velikih sten, bil sem trd od strahu, ko je treskalo okoli mene, poslavljal sem se od mrtvih prijateljev, ki jih je ugnobila razjarjena gora, pa me kljub temu neznana sila vleče tja gor v višave, med sive skale, na ostre grebene in zasnežene vrhove. Vsaka tura, vsak osvojeni vrh, vsako potovanje je obrnilo novo stran v mojem življenju in mi ga obogatilo za novo doživetje, novo izkušnjo, novo veselje, novo ljubezen ali pa tudi razočaranje. Vse težje in višje je geslo vsakega alpinista. Misel na visoke gore nas spremlja na vsa- kem koraku. Ko postanejo prenizki naši vrhovi, se seliš v osrčje Alp in ko osvojiš še te, se začneš ozirati v Centralno Azijo ali čez ocean. Tu pa se ponavadi zatakne, saj je za to potreben denar, veliko denarja. Treba je kupiti vrhove, oddaljenost je velika, letalski prevozi dragi, dinar pa nič vreden in nazadnje še ta strašna stabilizacija. Ob koncu prejšnjega leta smo alpinisti AO Radovljica in Gorje sklenili organizirati alpinistično odpravo v južnoameriške Ande. Ker so Andi Peruja od jugoslovanskih alpinistov že dodobra obdelani, smo se odločili za Ande Bolivije, ki so jih jugoslovanski alpinisti obiskali šele enkrat, in sicer leta 1964. Z mnogo volje, dela, truda in včasih tudi ponižnega prosjačenja smo le nekako uspeli izbrskati ves potreben denar in ob koncu maja smo bili nared. AO Radovljica. Organizacijo je vodil Janez Pretnar, PD Radovljica. Poleg nas je v Bolivijo potovalo še enajst planincev s polnimi denarnicami iz vseh koncev Slovenije in Beograda. 28. maja smo poleteli z letališča v Zagrebu v Pariz in od tam preko oceana na zeleno celino. Naša končna postaja je bila Lima, glavno mesto Peruja. Vmes smo pristali še na Gu-adalonpi, otoku v francoskih Antilih, Caracasu, glavnem mestu Venezuele in Bogoti, glavnem mestu Kolumbije. Iz Lime do La Paza, glavnega mesta Bolivije smo z namenom videti čim več Peruja potovali z avtobusom. Vračali smo se zopet iz Lime preko Momaosa, mesta sredi brazilske džungle tik ob ogromni Amazonki, Cayena, glavnega mesta Francoske Gvajane in Pariza zopet v Zagreb, kamor smo prispeli po šestih tednih 9. julija. (Nadaljevanje sledi) Program kina Radovljica od 1. 9. do 5. 10. 1983 jugoslovanski barvni film -MARATONCI TEČEJO Častni krog« sobota 27. 8. ob 18.30, četrtek 1. 9. ob 20.30 hongkonški barvni film -ZADNJI KARATE UDAREC« sobota 3. 9. ob 18.30 ponedeljek 5. 9. ob 20.30 ameriški barvni zabavni film -DŽUDI V UNIFORMI« sobota 3. 9. ob 20.30 nedelja 4. 9. ob 18.30 sreda 7. 9. ob 20.30 italijanski barvni film -ZGODBE NAVADNE NOROSTI« nedelja 4. 9. ob 20.30 torek 6. 9. ob 20.30 angleški barvni zabavni film -SEKS Z ZVEZDAMI« četrtek 8. 9. ob 20.30 sobota 10. 9. ob 20.30 nedelja 11. 9. ob 18.30 ameriški barvni film -RJOVENJE« sobota 10. 9. ob 18.30 nedelja 11. 9. ob 20.30 torej 13. 9. ob 20.30 ameriški barvni film -ČUDNA PRIČA ZLOČINA« ponedeljek 12. 9. ob 20.30 sreda 14. 9. ob 20.30 ameriški barvni film -DIAMANTNI REZ« četrtek 15. 9. ob 20.30 nedelja 18. 9. ob 20.30 nem. ital. franc, barvni pustolovski film -PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA« sobota 17. 9. ob 18.30 ponedeljek 19. 9. ob 20.30 ameriški barvni film -VABA« sobota 17. 9. ob 20.30 nedelja 18. 9. ob 18.30 torek 20. 9. ob 20.30 italijanski barvni zabavni film -LJUBICA POD POSTELJO« sreda 21. 9. ob 20.30 ponedeljek 26. 9. ob 20.30 ameriški barvni film -ZVER V ČLOVEKU« četrtek 22. 9. ob 20.30 nedelja 25. 9. ob 18.30 torek 27. 9. ob 20. uri hongkonški barvni zabavni film -POGODBA« sobota 24. 9. ob 18.30 nedelja 25. 9. ob 20.30 ameriški barvni zabavni film -KAJ SE DOGAJA, KO ODRASTEJO OTROCI« sobota 24. 9. ob 20.30 sreda 28. 9. ob 20. uri italijanski barvni zabavni film -POSODI MI ŽENO« četrtek 29. 9. ob 20. uri nedelja 2. 10. ob 20. uri francoski barvni zabavni film -KRALJ ZAPELJIVCEV« sobota 1. 10. ob 18. uri ponedeljek 3. 10. ob 20. uri sreda 5. 10. ob 20. uri ameriški barvni pustolovski film -RAJSKA OAZA LJUBEZNI« sobota 1. 10. ob 20. uri nedelja 2. 10. ob 18. uri torek 4. 10. ob 20. uri Obvestilo Srečanje učencev IKS Plamen Kropa V mesecu oktobru bo v Kropi srečanje učencev in zaposlenih v Industrijski kovinarski šcli Plamen v Kropi v letih 1945—1950. Pripravljalni odbor prosi vse učence in vodstvo šole, da do 15. septembra pošljejo svoje naslove na naslov: Jože Bester, 64244 Podnart 40. Vsem, ki bodo poslali svoje naslove, bo pripravljalni odbor po 15. septembru poslal vabila s programom za srečanje v Kropi. Po ogledu Krope bo skupno kosilo in tovariško srečanje v Radovljici. Ciril Rozman VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Tonejc, Marjan Stiperski, Franc Cop in Miloš Janša. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.