za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO SVOHOTDOMISELJVIH SLOl'SJVCEV V AMEHIK.! devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage ! Stev. 25 Entered as Seiond-Class Matter July 8th, 1903, at the Ppst-Offioe at Chicago, 111., under Aot of M&roh 3rd, 1879 Chicago, 111., 23. junija 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I Leto X Razgled po svetu. DOSEŽENO! Lrsabun, 20. aprila. — Zjed. države so danes pripoznale Portugalsko kot republiko. Pismo ameriške vlade je prišlo za tem, k0 je predsednik parlamenta preeital dekret, kjer se je monarhija odpravila in z izgnanstvom iz domovine cele kraljeve hiše in posebno rod Braganca. Ta dekret se je preeital pred parlamentom pred tisočglavo množico in ljudstvo je bilo do skrajnosti veselo, da se je storil zadnji korak, ki je spominjal še na kralja itd. Takoj za tem je govoril ameriški trgovinski zastopnik George L. Lorillard in izroči] zunajnemu ministru ameriško pismo, kjer Zjed. države pripoznavajo Portugalsko kot republiko. Memorandum. Madrid, 19. junija. — Španija je danes izročila Franciji memorandum, v katerem Španija opravičuje m poskuša dokazati, da ni Španija ravnala proti Francozom, stem da je lkupirala El Arajš in Alcazhe Srancoska vlada na memorandum ni odgovorila. Sploh se vedejo Francozje zadnje čase jako hladno in nočejo zavoljo Afrike zgubiti ravnotežja. — Francoski trik. Španska se pripravlja. Pariz, 19. junija. Časopis “Patrie” je dobil posebno poročilo iz Tangerja iz Afrike, katero pravi, da ima Španija v mestu Cadix 10,000 mož s veliko množino vojnega materiala, kar se bo upora-biLo v Marokko, v slučaju, da se razmere poslabšajo. Število vojaštva, ki je zasedlo El Vrajš, poveva za 4,000 mož. Španija je pripravljena na vse e-ventuelnosti, tako se j (p izjavil sam Canalejas, premier Španije. Po judih. Kijev, 20. junija. — Ruska vlada je prišla na sled velikim goljufijam, ki so jih povzročile cele judovske družine v tem mestu. Več sto družin je napačno zapisalo svoje bivališče in poklic. Skoro vsi judje so se zapisali kot lekarnarji. Vsi tisti so dobili od policije “povabilo”, da se v teku enega dneva pri njej zglase in v teku 7 dneh zapuste Kijev. Če bo policija šla pravilno po zakonih, bo moralo zapustiti v sedmih dneh nič manj kot 1000 družin mesto Kijev in morebiti celo Rusijo, če jim ne bodo dopustili kot drugod se naseliti. Eni mislijo da je to tiranstvo ruske vlade, temu pa ni tako. — Kdor ve, kako izsesavajo ruski judje rusko ljudstvo bo razumel, zakaj Rusija podi jude iz svoje dežele. Dunaj je postal rdeč! Dunaj, 21. junija.. — Pri ožjih volitvah so zmagali na celi črti — social demokrati. Dunaj je postal rdeč! Cela Avstrija, da, cel svet se čudi nad zmago rdečega pra-porja v cesarskem mestu v Avstriji in lahko se zgodi, da postane tudi župan Dunaja rdečkar! Razmerje stoji takole: 4 krš- čanski socialci, 10 nemških liberalcev in 19 socialnih demokratov. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za * 10.35 ................ 50 kron. za $ 20.50 ............... 100 kron za S 41.00 ............. 200 kron za $ 102.50 ............... 500 kron za $ 204.50 .............. 1000 kron. za $1020.00 .............. 5000 kron Poštarina je TŠteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne poSiljatve izplačuje c. kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočene)! ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Ba"k Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. Few York «104 St. Clair A ve., N. E. Ceveland, Ohio DELAVCI NAJ PLUVAJO NA PROCESIJO. London, 20. junija. — Socialistični poslanec James Keir Har-die, član parlamenta se je izjavil o kronanju kralja Georga V. in kraljice Mary, da vsak delavec, ki ima v sebi še kaj rešpekta, naj pljune na vso kraljevsko slavnost in procesijo, katero bodo mogli gledati le milionarji, princi, itd1. James Hardie nadalje pravi, “da delavci naj gledajo v svoji borbi za tem, da spravijo kralje, carje, cesarje in celo bando te vrste tja, kamor spadajo!” Danes je v Londonu na tisoče gladnih in nihče jih ne pozna. Na drugi strani se pa posiplje kočijam vele kapitalistov, s dragimi cvetlicami in občuduje njihovih hčera obleke, pudelne in konje. Razne novice. SLAB DELAVSKI POLOŽAJ. Štrajk mornarjev. London, 20. junija. — Štrajk mornarjev, kurjačev in delavcev na krovih se veča dan nadan in vedno več jih odpuščava, delo. — Posebno na severu dežele je plovba po morju nemogoča, ker so vsi mornarji odložili delo. —- V luki Clyde in Tyne ni niti ene ladje, ki bi bila zmožna zapustiti mesto. Tudi vsi stevardi na parnikih Megantie, Celtic in Dominion od White Star črte in liverpoolske črte, so danes odložili delo in se podali solidarno na štrajk. Štrajk mornarjev dela vladi velike preglavice. Na tisoče ljudi iz vseh krajev, ki bi se radi udeležili slavnosti v Londonu, niso mogli priti v iiiienovano mesto, ker na ladjah ki so vozile, ni bilo prostora. Hotelirji imajo velikanske izgube, ravno tako cela trgovina Londona Vodstvo štrajka mornarjev upa, da se tudi ameriški delavci izrečejo za mednarodni mornarski štrajk. Častitelji Venere. bk>peah»gfcn, -22. -¿milja. — -Velikanske nemoralnosti so se godile zadnjih par dni v glavnem mestu Danske. Ameriškim mornarjem so kapitalisti priredili velikanske slavnosti in “povabili” k “zabavam” tudi ženstvo. Vojakom Amerike je bilo dovoljeno vse. To tem bolj, ker so imeli žepe ¿»olne denarja. Klerikalni, buržo-aski in socialistični časopisi prinašajo danes skupen protest zoper tako češčenje gospodične Venere. Listi poročajo, ida so popolnoma nage ženske plesale in se “zabavale” s mornarji po javnih cestah vpričo otrok, mladenk, žena in vsega občinstva. Tako so kapitalisti pogostili hlapee ameriških kapitalitov, piše klerikalen list in narod danski zahteva, da se krivce, ki so zmora-lirali pošteno mesto, tudi kaznuje. — Angeline Braamcamp, prvi prezi-dent Portugala. Lisabon, 21. junija. — Angelino Braamcamp je bil danes izvoljen od parlamenta za prvega prezi-denta mlade republike Portugal. Braamcamp je svobodomislec in napreden mož in ljut sovražnik monarhije, monarhistov in njihovih zaveznikov — jezuitov in vse rimsko katoliške duhovščine. Vihar v Trstu. Dunaj, 20. junija. — V tržaški luki je vladal zadnje dni ljut vihar. Dvajset ribičev, ki se je nahajalo na prostem morju, je utonilo. Izvlekli so mrtve iz vode. Mestni svet mesta Trst je sklenil, da utople ribiče pokoplje tržaška mestna občina, ki je v to privolila 50.000 K. Ravno tako bo občina skrbela, za zapuščene vdove in otročiče. Nemci svare. Berlin, 18. junija.—■ V nemških diplomatičnih krogih so radi mar-rokanskih francoskih vojaških intervencij jak0 v skrbeh, da Francija prekorači zakone in določilo, ki jih je določila, Algeeirska konferenca, v kateri se nahaja in posebno povdarja suverniteta in in-tergriteta Marokko. Biro v Washingtonu za delo in delavske blagostanje kaže nadnje mesece slabe statistike. Posebno na zapadu se je položaj delavcev obrnil na slabo in je že 100,000 delavcev že več mesecev brez vsa-eega dela in zapadejo lahko gla du. če ne bo hitro pomoči. Upa pa se, da se bo v poletju našlo za vse te ljudi na farmah dosti o-pravka, a kako bo s zimo, nihče nemore povedati. COLNINSKA VOJSKA. Tako ja. Naša vvašingtonska vlada regi-mentno 'skrbi za svoje podanike. Posebno judje ji zadnji čas stoje na srcu. Neve. kako bi jih branila in tudi ne, kako bi jih zadostno odlikovala za “muke”, ki jih ima ta rod pretrpeti od soljudi že na tej zemlji. Senatorja Guggenheim, dobrega znanca Gl. Svobode, je bil sedaj imenovan predsednikom pfili-pinskega odseka in članom komiteja za poljedelstvo in gozdovje, rudnin in javnih dežel in tudi članom za povspeševanje naturnih deželnih zakladov je Guggenheim postal. Guggenheim je tisti kradeš, ki je sestavil zakon, ki brani njegove sindikate, s katerimi bi najraje danes ukral celo Alasko in jo naselil z izraeliti. “Naš” Lorimer je ravno tako sedaj član poljedelstva in za “o-hranitev” naturnih zakladov. To je tisti človek, ki se je fajtal za anti-putrin zakon za čikaško tra-stovsko klavnico! Za prihodnje volitve pričakujemo juda kot kandidata za prezi-denta, v rokah imajo že tako cel trg in politiko. Znorela hudobnost. V državi Kentucky So sodniki in legislature hudobna znorela -svojat. Nekemu ma smrt obsojenemu so “dali” še 30 dni časa, čeprav bi moral biti obešen mesec nazaj. Nesrečneža namreč ne bodo obesili, temveč elktronizirali, ker je legislature obešenje odpravilo, ker nova kultura in dostojanstvo XX. stoletja zahteva “boljšega” smrtnega orodja. E-lektrični stol se je pa mogel šele' napraviti in ker je na smrt obsojen slučajno tudi izvežban kot e-lektrieionist, so mu ukazali, da pomaga pri sestavi naprave električnega stola — svojega rablja Stvar je pretragična, da bi iz nje “vice pokali” spominja pa na čase španske jezuitske inkvizicije. JČe resno stvar pogledamo, vidimo vso zlobnost in z 1 o č i n justice grozodejstvo in nečloveštvo justice, kateri ni dovoljeno, kaj tace ga storiti, da poleg vseh muk, nesrečneža še sili, da si pripravlja stol za svojo smrt. Da kaka država koga obsodi na smrt, je že dovolj barbarično, da pa obsojencu še pred smrtjo smrtni strah tisočkrat poveča, ta škandal pa je navaden zločin, katerega je zakrivila država. Doli c smrtno kaznijo ! PROTEST SOCIALISTOV. Protesta socialistov in organiziranega delavstva Chicage proti nezakoniti odpeljitvi J. J. McNamara, se je zadnjo nedeljo udeležilo v Riverview parku v Chicagi nič manj kot 80,000 oseb. Resolucije so bile z navdušenjem sprejete in odobravane. Na protestu je govori! tudi kongresman Berger in povdarjal posebno, da delavstvo mora gledati, da prav uporabi svojo politično moč, da mora gledati, da se delavsko časopisje vedno bofj razširja in da se ga podpira. Nadalje je rekel, da bo delovaljna to, da se bo v kongresu sprejel zakon, ki bo v zanaprej onemogočil kidnapanje kacega delavca iz ene v drugo državo, kot se je to zgodilo pri McNamara. Zaključil je, da milionarjem se da časa, da po zločinih lahko še “izginejo”, delavce se pa lovi kot miši in se jih lahko pošilja pred rablje, kamor kaphalisti zahteva- Washington, 22. julija. — Re-proeitetna predloga bo v senatu od republikancev gotovo zavržena, če se ne bo prezidentu Taft posrečilo razgrete republikanske glavice pregovoriti, da bod0 glasovali za canadsko predlogo, za katero jo Taft tako delal. - Potem se je govorilo o prosti in zaprti ednini. Senat se še ni odločil. Senator Crawford je izjavil, da se ne čudi, da so senatorji iz Pennsylvanije, New York, Massachusetts in Maine in sploh tudi severne države Amerike vedno za varnostno ednino, ker s tem varujejo svoje blago, ki bo vse col-nino prosto. Ko je bil edini socialistični kongresman Berger Viktor vprašan za mnenje o novi eolninski postavi, je odgovoril, da varovovalni eolninski zakoni, niso v nobeno varnost in zbolšanje za delavski stan, temveč le za ščito kapitalističnega stanu — in demokratje in republikanci mu so verjeli. — LEPO GOSPODARSTVO. Snobizmus. Snobizmus se danes goji v A-meriki od bogatih in “višjih” šolskih učenk, ali kakor mi to imenujemo od “backfišov”! Snobizmus je jako grda napaka, če se v kakem narodu zagojzdi. Človek bi rekel, da v demokratični Ameriki je snobizmus skoro nemogoč. Toda ne! Američanke so v devetih nebesih, zanj. Nobeno žensko pleme Evrope ni tako zavzeto za “višje” aristokratske i-deje, kot “demokratične” Amerikanke ! In to se pokaže že v mladini. Sicer je šolska oblast temu jako nasprotna, pa kaj se brigajo hčerke “višjih stanov” za šolske oblasti? Snobizmus se danes goji pod šolsko streho in težko ga bo zatreti. K0 pride tak backfiš v 15, 16 leto, in seveda tudi v “high school’, se čuti poklicano, med njo in ubogo součenko plan-ke postaviti, ker ona, “nižja” ne spada v njen “set”. In tako se skupinirajo ducati bogatih hčera v eno “Greek letter society” (čeprav grščine nerazumejo!) in tako potem prezirajo vse soueenke, ki niso njihovega “razreda”. Pa tudi fantje imajo isto vrsto “družbe”, samo še pomešano s popivanjem in pretepanjem in cel “kerl” je tisti, ki se na “knajpi” najbolj skaže ! Mlada Amerika ! Degeneracija stoji v krvi in mladi pač tako žvižgajo, kot slišijo in vidijo stare peti. Razumljivo če pogledamo, kateri narod je najbolj zastopan pri kronanju angleškega kralja! Konvencija. Poroča se nam, da. bo prihodnja konvencija “Slovanske Delavske Podporne Zveze” to jesen in sicer v mestu Conemaugh, Pa. Delajo se že priprave za bodočo konvencij«, ki ho spremenila mnogo nedostatkov in pravil. Natančno dneva ne vemo. kedaj ho konvencija zborovala, a upamo dobiti kako primerno poročilo od naših naročnikov iz omenjenega mesta. Knjige so v redu. Claridge, Pa. 20. junija: — 17. junija se je sešel skupni nadzorovalni odbor društev spadajočih k S. S. P. Zvezi, da pregleda natanko vse knjige, da preišče, kar je bilo štrajkarjem poslano podpore, pa to le tistim štrajkarjem, ki spadajo k S. S. P. Zvezi. Knjige so bile v popolnem redu in se je odboru izrekla zahvala. Več v dopisu. Jos. Matko. Listnica uredništva: Dopisi ki niso v današnii izdaji, pridejo na vrsto prihodnjič. Zrakoplovstvo. Pgriz, 20. junija. — 28 zrako-'oloveev je zapustilo to mesto. 6 letečih ljudi se je že ubilo, dva sta zgorela in pričakuje se še več uesree.NIz mesta Litiha se -poroča, da je tja dosnelo 18 aviatikov in °t°m so premostili prvo etapo! Se 130 mil, pa dosežejo drugo, in sicer je to mesto Utrecht. Hitchhock, generalni poštni mojster se povišuje do neba. Pravi, da je prihranil stricu Samu najmanj 30 milionov dolarjev. Tega pa ne pove, da so bili vzeti iz žepa direktno iz poštarjev in poštnih uslužbencev na železniških progah in indirektno na zdravju celih poštarskih rodbin, ki so bile primorane stradati, ker so njihovi možje delali za slavo Hitch-hocka. Hitchhock je tako “hranil” državni denar, da je zavoljo tega na sto in sto poštnih uslužbencev dobilo jetiko in druge stanovske bolezni. Poglejmo pa njegovo ravnateljsko sobo v Wash-ingtonu. Ima: papirne koše po 35 dolarjev komad; pisalne mize po $298 komad, mize, ki stanejo od 320 dolarjev in še več komad. To je le mal pogled v njegovo ravnateljsko sobo in nam kaže njegovo veliko štedlivost, katero je upeljal v svojem lastnem uradu. Za novo pohištvo za svoje tri sobe je izdal 7500 dolarjev in za svojo zasebno sobo še posebnih 4000 dolarjev. Hraniti se mora! je njegova parola. in zato sedaj v 10 poštnem o-kraju delo, ki ga je prej odpravljalo deset ljudi sedaj opravljajo le štirje. Tako se gospodari Po Hitelihock-ovo! KANDIDATJE ZA 1912. Demokratje upajo, da dosežejo , pri prihodnjih predsedniških volitvah zmago. Kandidatov imajo ' že' sedaj vse črno. Posebno ‘ ‘ vod-nik ki nima para”, g. Wiliam Je-nings Bryan; on vživa zaupnost “visoke” zbornice. Tukaj je po-, tem Wooldron Wilson, governer New Jersey; mož, ki se po radi-kalsko na govorniški tribuni zvija, ki pa ima črno kapitalistično srce. Ker nastopa kot kandidat za prihodnjega prezidenta, so mu, kot se je sam izjavil, “od oči padle mrene in iz kapitalistieno-konservativnega Savla, je naenkrat postal (‘za voljo ljudstva’!) progresni Pavlus. Z doline Ohio se pa oglaša star očak Judson Hermon Republikanski ostane “še za sedaj” — Viljem Howard Taft. * Grozno. Cikaški časopisi se bavijo zadnje čase s ubojstvi, ki se dogajajo skoro vsak dan v Chicagi. Vsi so pa mnenja, da se ubijalce premalo kaznuje, od 22. oktobra 1909, je bil zadnjič nek morilec obešen. Premalo se ljudi obeša! kriči kapitalistično časopisje. To leto je že bilo v Chicagi umorjenih nič več in nič manj kot 548 ljudi, od katerih jih je bilo 223 direktno u-morjenih Torej po mnenju naših juristov pride premalo ljudi na vislice in električni stol, t0 je namreč vzrok, zakaj je toliko morilcev. (?) Statistika nam kaže, da ni v nobeni deželi na svetu toliko umorov in samomorov in nesreč, ko v Zjed. državah. V sami Chicagi se je to leto več ljudi u-morilo, kot v Nemčiji Avstriji in Franciji1 Že ta dokaz bi mogel kapitalističnim pisačem odpreti malo bolj oči, in potem ne bi pisali, da se mori zategadelj, ker se justica premalo poslužuje vislic,! , Resnica je, da policija ne skrbi za varstvo občinstva. Skrbi pa za bogataše in za avtomobile. Socialno zlo je krivo polovico umorov tudi. Sedaj pa, da se zločini še po-množe, je policiji ukazano, na zvečer, če ženska zahteva, jo mora policist “spremljati” do doma. Tu se namreč misli dame “višjih krogov”, Vendar enkrat! Washington, 22. junija. — Generalni poštni mojster Hitchcock je po dolgi preiskavi prišel na “sled” velikanskim goljufijam od strani železniških družb. Patrio-tiene železnice so pošto Zjed. držav vsako leto goljufale za prilič-no 10 milionov dolarjev. Kongres ; bo skrbel, da se teh 10 miliončkov prihrani davkoplačevalcem. Tajna preiskava se je vodila tako, da ni nihče od magnatov že-leznie kaj slutil — ker drugače bi lahko vse preprečili če hi vedeli (jim bi bilo izdano), da jim je vlada za petami. Če pridejo železniške dražbe javno pred sodišče se še neve. — Vlada se bo menda za v prvič zadovoljila samo z denarjem in jih bo pustila drugače na mira. Plača ženam? V ameriških ženskih krogih se posebne zadnji čas sliši povdarja-ti, da mora vsak mož dati svoji ženi primerno tedensko plačo. Posebno samica Ella W. Peathie je stopila novi “borbi” žena na čelo in v ženskih časopisih agituje. naj ženske pričnejo od svojih mož zahtevati tedensko plačo. — Ona pravi, da naj, tudi to postane za-i kon, ki naj tudi določi, koliko naj mož odrajta vsak teden od svoje plače ženi. Zraven pristavlja stara, gospodična, da bi bilo na tisoče družin bolj srečnih in zadovoljnih, če ne bi bilo potreba ženi za vsako malenkost vprašati moža za denar. Kaj pa milijonarke, ki imajo, vsega na razpolago — pa je v njihovih krogih vendar največ! razporek, največja nemoralnost in žalost med družino, zalivana sj-j šampanjcem in obdana j s dragu-: 1 ji! Kam meri katoliška cerkev? Tudi v Ameriki je začela “vera” igrati svojo vlpgo. Kam meri katoliška cerkev? oz. kam je smer vseh cerkva ? Narod zasužniti in priti do oblasti in vsako svobodo zatreti in vse na grmadi sežgati, kar ne bi tulilo v njihov rog. i Najbolj “senzaeionelnim ” nedeljskim pridigašem slovi danes v Ameriki “pastor” Sunday, pallet nazaj igralec bole in član eika-ških “White Stockings” igralcev. Sedaj je “evangelistieni” profet in dela denar. K naj večjim nedeljskim konjem ga lahko prištevamo tega od boga poslanega govornika Njegovi izrazi so “slums”, “hudič z rogovi”, “brezno večnega ognja”, in vse zveličav- e- na cerkev. To je “Bilijev vangelij ” 1 Mesto Detroit se čuti grešno in povabilo je Bilija, da sramoto mesta opere. Prej so se pa vedno" račun j a joči ‘1 krist j ani ’ ’ vprašal i, kaj bo božji namestnik računal. Zvedeli so, da je v mestu Waterloo, la., ki ima 24,000 prebivalcev, “zaslužil” za svojo besedo — $9000; v Portsmbuth-u, O., 826,000 prebivalci, $13,200 V Lima, 0-, s 25,000 ljudmi, $11,000. V Toledo, O., ki ima čez 100,000 prebivalstva, $50,000. S teškim srcem so lionštatirali, da jih bo stalo za mesto Detroit $100,000 in vendar so Čarlatana “povabili”, Ja mesto “spreobrne”. V domovino. Za zadnjo Gl. Sv. smo prepozne ;j dobili obvestilo, da, se je naš rojak g. Janko Ogulin iz Jolieta, TIL' podal morebiti za vselej v stare, j domovino. “Gl. Svobode” ima od g. Oguli' na le najlepše spomine. Bil j« zvest naročnik in dostikrat dal * levico, kar ni smela vedeti desni ea. Podal se je v Semenič s svoje g. soprogo. Namestnika, mu bonu teško dobili. Vso srečo, v domovini! — Za urednike poročevalce. Iz zanesljivega vira smo zvede H, da se bo to jesen konvencija K. S. K, Jednote vršila ne v So : Chicagi, temveč v Jolietu. Vzrok te spremembe nam ni znan. — L istega vira javljajo tudi, da bo k konvenciji svoboden pristop poro ■ čevaleev vseli slovenskih easopi sov v Ameriki. Prvič bo na kak slovenski konvenciji lahko zasto pan vsak list po svojem uredniki poročevalcu. Ker je nrsel, da b se smer slovenskih urednikov tu di združil in na razna poročila o1 mejil, o čemur je jo pisal Gl. Sv. Clev. Amerika in posebno Glasi lo S. N P. J., je ta novica gotov« razveseljujoča za vse urednik« poročevalec, katerim bo pros’’ ! vstop na konvenciji in tudi od: i merjen poseben pripraven pro' štor. Snidifno se. tam, tovariši! —! i Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljena 25. aprila in inkirporlrana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Bax 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FR k NK TOSTO VRŠ NIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, B3X8D, Enumc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wrasli. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. VIII. “Nym : Elice. I say! pauca. pau-ea; slice! that’s my humour. The anchor is deep: will that humour pass! The humour rises; it is good: humour me the angels. Caius: Fe, fe, fe, fe! ma foi. il fait fort chaud. Je m’en vais a la cour, -— la grande affaire”. Shakespeare. Iff In zdolaj je vabilo iz voda in :u ;. tožilo in koprnelo in plulo na till hih krilih večerne sape daleč, da-|i leč . . . Solnee je zašlo, lili “Za Vami se ne bo — —” Vojnik je sklenil roke. Tako je listal še nekaj časa omočen ob ¡1 breznu. Vse po njem je vrelo. I|l|Srepo so zrle njegove oči v po- Îllgubni prepad. Naredil je dva ko-i raka nazaj ... v naskok proti llprepadu . . . Tačas so zapeli zvo-jÜ j novi vranovske cerkve: “Ave ||Maria!” II In peli so milo, ubrano, mo- {'¡jjgočno, in hrepeneli so krepki gla-Ijsovi proti višavam in lili po zra- niJfkôvih sveto tolažbo. Il Vojnik je obstal. Tudi od bližnjih cerkvic se je jo glasil mnog pohleven zvonček in ni hotel zaostati za večjimi tovariši. In poslušal je log in dol in gora verno brona glas, Tu je slišal Vojnik rahel šum |za seboj. Okrenil se je. Tam v travi je klečala “divja Mina” na kolenih. V rokah je i-mela molek, pred sabo pa je bila razvrstila, po rosnih bilkah celo število Marijinih podobic. Večerili vetrc se je igral z rdečim trail,'i iom njenega širokega slamnika jji' n z gostimi, plavimi, nespleteni-, jni lasmiv zašumel po vencu, po jlipelih in rdečih suhih rožah okolo j!njenega golega vratu. Poleg nje ¡e ležala močna gorjača. Klečala je nepremično na tleh. “Divja Mina” je naredila križ molila. Molila je na glas. Z ne-pisno zaupnim pogledom je •ledala Marijine podobice, in glas ji je bil tako rahel, tako jerotek, tako pobožen, tako prisr-ien : I “O prečista. devica Marija, u-Imili se vseh trpečih duš, utrdi nalosrčne, potolaži žalostne in ►omagaj vsem, ki te prosijo ponoči! Prosi Jezusa, svojega sina, ja odvrne svojo jezo od nas, o dobrotljiva, o milostljiva, o usmi-jena devica, zdaj in ob smrtni u-i in vekomaj! Amen.” | Še so peli zvonovi po gorskih arah . Z genljivo nežnostjo in skrbjo ijs prestavila “divja Mina” sveto odobico v travi in začela z ver-im glasom: .• “Angelj Gospodov je oznanil lariji---------” Vojnika je pretreslo z neznano lo . . . Ali ti je zlo? — Ti si mrtvaško led!” 11 Sočutno mu je zrla v oči in se lu prijazno nasmihala. Spravila ¡il| molek, shranila podobice in seja, še vedno klečeč, po gorjačo, j “O — ti se mi zdiš — Kje pa > imaš — mojo štiriperesno de-; iljico?” lui: “Divja Mina” se je oprla ob palico, skočila pokonci in stopila pred inženirja. Potrkala mu je na ramo, ga gledala s plašnim pogledom in tiho, komaj slišno šepetala : “Štiriperesno deteljico! —- Ali je ne pomniš več, povej mi, povej ! — Joj, ti si — ti si mi jo — izgubil! — Dokler je spet ne najdeš, — nič, nič! Srečo si izgubil.” Sedla je na svojo “pruko”, prikimavajoč z glavo in počasi ponavljajoč: “Sre — čo!” ‘Naposled je zmajala z dlanjo,po zraku in vzkliknila: “Nič, nič!” Ledeno je zadihala planinska sapa . . . Temni, kakor od dima zasiveli, težki, nizki oblaki so o-vili in zakrili mesec. Od juga in od zapada so se podili in grmadili vedno novi roji z nerazločnimi, zamazanimi utori in p.repregli vse nebo s fantastičnimi zanjka-m, ki „so se hitro družile, zalivale. polnile. Miruj — miruj! Le nikar me ne razjezi! — Oh, danes je vse tako čudno. — Ali ne? Tiho! Vidiš, tukaj za čelom mi vre! Tako mi dela in vrta, kakor bi mrgoleli in gomazili skeleči, žgoči mravljinci po možganih in vlačili po njih ostre kamenčke. — Ali ti je mraz? Hladno je. — No, ali sem ti že kaj povedala o Franceljnu — stoj — ” Nestalen ogenj ji je tlel v široko odprtih očeh.. Nje pogled je iskal daljave. Nepremično, kakor iz kamena izklesana, je sedela na skali. Ustnice so ji drhtale. “Še malo časa” — je zašepetala tajinstveno, “malo časa, pa sopivat z mojim Franceljnom — pred olatr! Toda — zdaj je še hudo, hudo bolan! Ranjen mi leži in se zdravi. — Groga vse to dobro ve. O -— Groga je dober človek, on mi je skrivaj resnico povedal, da bi malo potolažil mene, obupano revo. Skupaj sta bila na vojski, veš, daleč, daleč tam za gorami, na, Turškem! Turka so premagali, vojske je konec.— Moj Francelj pa mi nalašč noče nič pisati! Nalašč ne, mi je dejal Groga. Veš, zato noče, da bi bila potlej bolj vesela, ko pride jeden-krat zares! — Oh, kaj — tam-le, glej, glej, glej — ne, ne — temno je, temno —” Neprenehoma je zrla v daljavo .. . Kar je hipoma skočila kvišku. Život je nagnila naprej, iztegnda desno roko pred-se, pritisnila levico kot senčilo k čelu nad oči, kakor bi se ji bliščalo od preostre svetlobe, in naslonila glavo proti levi rami. Vi ga čakamo. Vsi, vsa vas “Že gre, že gs čaka ob cesti. gre!" vpijejo. “Zdaj prihaja, zdaj- Res je, oh! Ali ga vidiš? Oh —on je! On! Svetinja se mu sveti na prsih! Godci igrajo. Sosedje, glej. mu mahajo s klobuki nasproti! Vse je veselo! Vse kriči! Vse ga kliče! Vse mu roko ponuja! Vse ga pozdravlja ! Vidiš, kar ne morejo se ga nagledati! Ne morem do njega! Francelj, Francelj ! On me je zagledal! Konji se ustavljajo. Skočil je z voza. Objema me. — Oh, ti si, prišel si! — Vse jo lepo. Kako sem pa, tudi ves čaj molila! Uslišala si me, mati božja! — Vse se spet sveti! — Glej, glej, vsi znanci so tukaj! Vsi prijatelji, vsi sosedje, veseli svatje! Voz za vozom dirjamo k poroki! Starejšina mi kima. Vozniki pa šopke za klobuki! Svatje vsi cvetlice pripete, same rdeče rože! Stoj, poslušaj! Pokajo, vriskajo, tikajo. Slišiš? — Pridirjamo. Postanemo. Pred cerkvijo smo! Vse gleda, vse — kaj — kaj je? — Kje — oh, Franceljna — ni — težko — komaj — ne” . . . “Divja Mina” se je zgrudila ob skfdi na tla. Onemogla je obležala z bolestno pretvorjenim o-brazom, po katerem so ji lile debele potne srage. ’ Oči so ji bile medle, motne, osteklele. Iz pol odprtih ust so ji prihajale bele pene. Slamnik ji je bil zdrsnil raz glavo. Kakor mokre kače so se ji razvili gosti, vsake vezi prosti lasje na travnatih tleh v večerni rosi. Dihala je hitro., naporno in mrmrala pretrgoma nerazumne besede. — Vojnik je pokleknil k nesrečnici in ji polagal na čelo in sence hladnih, rosnih peres in mahu. Ona se ni ganila^ Oči so se. ji zapile. Naposled je jela mirneje sopsti, pogledala, se dvignila, in sedla “Minilo je! —- Zdelo se mi je, da padam v prepad. — Hvala materi božji! Zdaj — zdaj je spet dobro.” Vstala je in sc ozrla po temnem nebu. — “Huda ura! Zdaj pa naglo od tod! Stran od mene, človek! Kaj iščeš tukaj!” Dvignila je gorjačo. Toda takoj jo je zopet spustila — “Ne, ne, tako ne! Ti si moj prijatelj, t’ mi dobro želiš. Pojdi do- mov. Tukaj ob brezdnu mi pa nikar ne stoj, tam na pruki “divje Mine” — ne, ne, pa tam doli, globoko, strašno — človek božji, o — odtrga se tukaj, kakor takrat znamenje, pa trešči doli v Savo, kjer čaka bela žena, čaka smrt. — Smrt! In ti, ti si še mlad, ti boš še srečen, le pojdi — pa deteljico — saj veš! Pojdi vender, pojdi! Z Bogom! — Stoj! — Nič se ne boj “divje Mine”. Prosila bi te — ” Nagnila je glavo, brskala s palico po polzlem mahu na skali. “Vidiš, lepi gospod, ko bi ti dal lepo besedo Grogi? On ve, kje je Francelj in kdaj se vrne. Toda obljubil mu je, da ne pove o tem nikomur nikdar nič. Zdaj se pa Groga tihega dela; čudno se muza, v stran se ^obrača, kadar ga sirota izprašujem. —• Kaj pa, ko bi bil morebiti ti tako dober, tako usmiljen, pa bi ga skrivaj pobaral, morda se ti — zareče? Potem pa hitro, hitro meni povej! — Boš — Tako težko ga čakam. Franceljna, komaj, komaj ga že čakam. — Nocoj imam še dolgo pot. V gore me‘žene. Pojdi! — Lahko noč!” — Gledala je za njim. Oddaljen, zamolkel, neprenehoma šum, jedilih silnemu pišu burnih vetrov, je prihaja! od severa. Pridrdrala so težka kolesa, močno fje nžljalo. stokalo, zvenčalo, cvililo bobneče železje. Hripavo je prižvižgal vlak na vranovsko postajo, postal, zasikal, zazdehal in zopet zadrdral. Kakor lahen šum kipeče vode se je slišalo za njim tam za goro, v daljavi. “Divja Mina” je.krenila po izvoženi okrajni cesti mimo Vrano- vega proti vzhodu, preti Javori- cam, koder še je svet polahko vzdigoval de bližnjih gora. Nastala je trda tema. Mina je prišla v gozd. Kakor strahovi so stali hrasti in smreke. Vse črno, vse tiho. Daleč v gorah je zabučal grom. — V tem jo je primahal z olimp-skim mirom in s polkovnikovim okvirom Groga lepo počasi po cesti. Kratkočasil se je po svoji stari navadi s poglasnim samogovorom, v katerem je nameraval vse današnje vtiske in dogodke kritično prerešetati in nabrati si kolikor največ klenega zrnja prave modrosti. “To pa rečem in ne odneham zlepa: Prav nič naj nas ne bo sram zavoljo Katrice! Naš gospod major pa vranovski gospod Greben sta oba lazila za ženskimi. Le polahko1 Najprvo premišljujmo nekoliko našega gospoda! Bog ve, kakšna pisma so ji pisali tam na Dunaju, kjer je sam cesar doma, pa ji pisali in pisali — pa vse ni nič izdalo! In gotovo so ji gospod major pošiljali še vse drugačna pisma, kakor pa so jih znali sestavljati gospod korporal Go-drnjavček — ne da bi jim tukaj mj morebiti kaj slabega očitali'! Bog ne prizadeni tega! Torej: pisma so ji pisali, svoji Melonici, kakor se je pisalo tisto brhko dunajsko dekle — nič ne rečem, morda še celo z rdečo tinto, ki i-ma neki posebno moč v sebi — pa vse nič! Bržkone je bila še bolj gosposke sorte, kakor naša majuzel na Javoricah, ki si po trikrat na dan štupa svoja lica, za dobro jutro, za dober dan in za dober večer. I seveda je bila še bolj gosposke krvi, petična pa menda tudi, prevzetnica. Pa jih ni marala, našega gospoda, ako-prav so se postavljali % žvenketajočo, svetlo sabljieo in so bili mladi in lepe postave, še lepše, kakor morebiti mi. Vidiš no, tudi gospod Greben so jo zastonj pometali za njo. — Zatorej: dva sta bila, ona pa sama, pa še nista nič opravila! Potemtakem naj nas nikar ne bo sram zaradi Katrice, zoper katero smo spustili svoje občutke čisto sami, tristo jesenskih vetrov! Toda, reči moramo, in vsakdor nam bo pritegnil : gospod Greben so pa le pravi kavelj! Devetinštirideset ljubic so imeli, ako smo prav razumeli, devetinštirideset deklet so imeli — pa sc vendar ostali živi! Mož je iz železa. Zdrave matere sin! Nam je jedne same Katrice črez in črez preveč! — Baron je pa o-čitno izbezljal. Kako se ta reva žene za ženskimi! Gospoda so g& pa takoj prijeli z ježevimi rokavicami. Kaj bomo otrobe vezali ? Recimo: pošteno jo bo izkupil in iztakni!, kadar — ” Dalje prihodnjič. Trdnjava Laloma v državi Nikaragva (Srednja Amerika je zletela v zrak. Mnogo oseb je ubitih. Skoraj vsa poslopja so poškodovana. Strašna smrt strojevodje. Na ekspresnem vlaku med Parizom in Havrom je zadela strojevodjo Lebaila strašna smrt. Hoteč opazovati signal na progi, se je nekoliko preveč sklonil z lokomotive. Ravno tisti hip je pridrvel na drugem tiru nasproten vlak in mu je odtrgal glavo.. s— Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate denarje y staro domovino ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za .=^30 parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER COL, S2 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že < brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. PF Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. 4>VUJ1 K SVOJIM! 8?E.eeouj/is ustanovitelj AKO TRPITE NA: Želodčne,j bolezni, slab' prebavi, drizgi, kožni bo-lezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-' oljne, hripavost, naduho ali jetiko, ZZizio napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano. Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr.È. C . Golli asa. s pisano ,c knjigo, Človek njegovo M življenje in zdravje kotira, je v vsakej hiši zelo potrebna. ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim ueiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporoeljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnee dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: Teieoeujem zuiaviukT Pred nedavnim časom sem bil ^popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod sk.m jaz bil najtopleje priporočam. Ant on v Bartasevich. _______fjr_Hutching_gtj.,_ Batavia. N. Y. Antony Bartasevich. Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in^ me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje ____________________ prijateljice vejo kje da se ženske bolezni in neprilike toko čudodelmo ozdravijo. Se enkrat najlepša zalivala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York. Julija Kalman. Spoštovani gospod! « Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemn in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Moj dragi zdravnik 1 4 Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem naj ti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem Mike Poiak 358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa. 140 WEST 34fh STREET NEW YORK. N. Y. Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do o ure popoldan Ob uedeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. or i as svrmnrvfr Račun Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze od 1. januarfa do 30. aprila 1911. DOHOTKI IZDATKI Ime ir kraj društva a i ' i 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 O O 23 24 ^ I 26 I 27 j 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 ‘f: 36 38 I 39 I +0 i 41 I 42 I 43 I 44 45 I 46 47 j 48 I 49 I 50 I 51 I ;>~ ! 53 j 54 I UO 56 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 73 I 74 I 75 76 I 77 78 Chicago ...................... Claridge, Pa.................. Depue, 111.................... Black Diamond, Wash........... Darragh, Pa................... Winterquarfers, Utan.......... Arona, Pa..................... McGuire, Colo................. Leadville, Colo............... Moon Run, Pa.................. Stanton, III.................. Sublet. Wyo................. Witt, 111..................... Yale, Kans.................. Taft, III.................... Clinton, Ind.................. Aurora, MinD.................. Girard, O. . ................. So. Chicago, 111.............. Cleveland, O. ................ Naylor, Mo.................... Indianapolis, Ind............. Lemond Furnace, Pa............ Milwaukee, Wis................ Reading, Pa................... Collimvood, Pa................ Forest City, Pa............... Madison, 111.................. Taylor, Wash.................. Bishop, Pa.................... Farmington, W. Va............. Wenona, 111................... Livingston, 111............... Oregon City, Oreg............. Franklin, Kans................ Springfield, 111.............. Lawber, Pa.................... Jenny Lind. Ark............... Aguilar, Colo................. Sali da, Colo ................ Anibridgo, Pa................. Red Lodge, Mont............... High Bridge, Ta............... Virden, 111................... Baltic, Aiich................. San Francisco, Cal............ Chicago, 111.................. Mulberry, Kans................ Wiriterquarters, Utah.........j Milwaukee, Wis................| Ravensdale, Wash............ Somerset, Colo.............. LaSalle, Til................ Ely, Minn................... Broughton, Pa............... Rock Springs, Wyo........... Barton, Ohio................ Greenland, Mich............. Conemaugb, Pa............... Pueblo, Colo................ Barberton, Ohio............. Lorain, Ohio................ Sheboygan, Wis.............. St. Mihael, Pa.............. Onnalinda, Pa............... Superior, Wyo............... Johnston City, 111.......... Issaquah, Wash.............. Brewster, Ohio.............. Dunlo, Pa................... Marianna, Pa................ Hillsboro, 111.............. Girard, 111.'............... Johnstown, Pa............... East Helena, Mont........... Roundup, Mont............... Cherokee, Kans.............. Brereton, 111............... Pristopnina C . £ «n 9 urezvečer V nedeljo Od 9 “ “ 12 o poldne. JAX KAREL. J. F STEPITA, predsednik. blagajnik. 4 4* * 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* Ml VAS SEZNANIMOZ NOVO 23 kamnov NOVO pristnih “ v ti 1WI ■ a ■ vsebuiočo uro. pristnih EXCELSIOR WATCH CHICAGO, ILL., U. S. A NAZNANILO. » & » b » m m Občinstvu naznanjajo, da je naša pomladanska zaloga «1$ moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in «S sicer z novim in zadnje m,,de blagom najboljše kvalitete. «i Oglejte si zalogo oblek! f J. J. DVORAK Co.jf 1853-55 Blue Islatid Ave. 43 edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni xp strani Chicaga m NAREJENE OBLEKE ?ftl:'T,tudMe*nariti°J?ein8tvoz na' ™ „--n—..... — „ so veliko zalogo krojaško nirejenth m oblek, zadnje mode v mestu Ml »irsutlrittio s oje blago iu vemo, -- da je vsak naš oljemalec zado ml ien, kclor nas obišče. j\r f!PVl 11 Samo Dfidtt» in ogieite si našo veliko zalogo unijskih Vi —7.— - čevljev vseh vrst in kakovosti. B h* » S •i# m J, J. DVORAK, lastnik. trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Drugavrata od KasparjeveBank. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE Avg. W. Ramm '4 E ■ vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za S5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in •'gold filled”.’ Posebno so te ure poznane ^>o svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka taniso“modoe garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne marate,—jo ni potreba kupiti in US rnolriromn VCQ LePa uro pošljite na naše stroške nazaj. If 11 I CO All 01111) IoG ■ verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov: CO., DEPT. 505, pogrebnik in balzamovač, tapetnih in podobar 9211 Sili St, SHEBOYGAN, Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER Za zunanje oglase ni odgovor-itvo. »« Glas Svobode (The Voice of Liberty) weekly 99 PublUhed by M. V. HONDA CO. I ill 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year Advertisements on agreeraeu i Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode’ izhaja vsaki petek in velja ZA AMERIKO: Za celo leto za pol leta 1A EVROPO: Za celo leto ,' Naslov za dopise in pošiljatve je GLAS SVOBODE 2020 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi 3tabi naslov. PISMO upravnika. II ______ Včeraj zjutraj je prav počasi K pricapljal pismonoša, bil je nam-,jree silno obložen; prinesel Jni je ||j kup pisem. To ni nič posebnega, l| da se vsako jutro nahaja velik kupec pisem na moji pisalni mizi. ji Prečit an j e pošte jako pomaga za dobro prebavo mojega zajtrka, ijffj Prvo pismo, ki sem ga odprl je bilo od gospoda zastopnika John N ... iz Colorado, in vsebovalo en “money order” in 15 novih naročnikov. To ni nič posebnega, dobivati 'denar po pošti in veliko polo nail jislovov z novimi naročniki. To H! deluje še bolj tečno na trebušne • organe in da dobr0 pripravo za lunch. Tukaj je tudi vzrok, zakaj sem |j tako zdrav vklub vsem prepirom. Ii| Naj si drugi to vzamejo za vzgled. Drugo pismo ki sem ga odprl well, nisem ga odprl, ker je bila dopisnica. Vsebovala je par be-gJIsed: “Prosim, vstavite Vaš list, I •; pozdravim”, Da vam priznam resnico, teh par vrstic, je imelo grozen učinek i „ name. Pretreslo je moje prebav-Jljanje in popolnoma vzelo slad do jedi. Menda, pisec teh vrstic ima gotovo tisoč in en vzrok, da se je odpovedal listu. Ampak jaz pa ne vidim vzroka, zakaj ni tudi meni ||povedal, kak vzrok ima, da je 1 ;iprišel do tega zaključka. Ko sem iltako stvar premišljeval, bi kma-||lu zgubil še svoj razum. Ti veš, kako male reči človeka |§|bole, in tudi kakšne grozne posle-|||diee lahko imajo za cel svet. Velika pika na tvojem nosu i||]ahko simetrijo tvoje pfisognomi-mje popolnoma spremeni, a dobra «|brea bo pa že popolnoma spreme-¡¡¡Inila tvojo hojo. Zgodilo se je enkrat, da je en !Slrev v Afriki storil samomor, ker ||lniu je muha nagajala. To se je iSjjpgodilo pa že mnogo let nazaj. Seli: daj so pa levi modrejši in so ved-jitpo na “lookout”, posebno od ta-v! krat, od kar je šel Teodor Roose- Ivelt v Outlook. Vojske med Francijo in Nem-hjo je bila kriva napačna razlaga samo ene besedice v poročilu, i Napoleon Veliki, ki si je pod-vrgel cel svet, je pri Waterloo >adel. ker se je pozabilo na zemljevidu zaznamovati malo sotesko. | Če se hoče človeka ubiti z elektriko, se je potrebuje velike množine konjskih sil. Gas’ni račun člo-jlreka pretrese in mu ubije dušo. | Človek, ki mu je narava obdarila grbo, je nesrečen za celo svoje življenje. Kavalir pa, ki zju-raj zapazi na svojem nosu mo-»1, misli, da človeška humanite-|a ne pozna viška grdobi. Tako mi je v malem posrečilo dokazati, kakor vplivajo na današnje doveštvo majhne stvari. lista namreč, v kvaliteti in 'kvantiteti, dajte mi vedeti to. Večkrat ena prijazna beseda, majhna opaska, je vzrok velikim stvarem. Draginja sveta je primorala ljudi, da zidajo “skyscrapers”; prevelike rentne in cene so primorale ljudi, da si iščejo prostora v zraku in pripomoglo, da je zrakoplovni stroj vedno boljši. Bog je vstvaril človeka, človek bossa, bos» je zopet vstvaril trust, in v bogu smo združeni. Tom Marshall, governer Indiane, se je dobro izkazal v kraji ljudi in ima pogum, postati predsednik Z jed. držav. Kidnapanje enega individua mu je dalo tak pogum, da misli, da mu bo lahkota kidnaped 6 milionov volilnih glasov. Well, pa če on tega, ne stori, bo pa kdo drugi. “Glas Svobode” noče zasloveti v kidncpanju kakega novega na ročnika, tudi ne, da bi stare na ročnike držali na vrvici. Veruje pa, da s pomočjo vseh postane lahko deber časopis, boljši časopis, najboljši delavski list te vr ste. In to lahko postane, s pomočjo naših prijateljev, v kratkem tudi. # # * K sklepu; če se Ti dopada Glas Svobode, povej to vsakemu; če pa nasprotno, drži jezik za zobmi, in piši nam! Poslovodja. DELAVSKE ORGANIZACIJE SE VEČAJO. Pa preidem nazaj k tisti premeti dopisnici. Ni dolgo temu na-paj, ko sem povabil vse naše naročnike na ko-operativno ured-lištvo. Veseli me, da sem bil vsaj lir malem uslišan, ampak jaz in u-| tednik hočeva sedaj še vse nekaj .Iruzega. Mi hočemo vaše mišljena j e, vaš nasvet, vašo podporo. ■ Nov naročnik je nov prijatelj, l|tar naročnik je član naše druž lipe, in mi nočemo, da smo odruže-|ni od njega, temveč želimo, da je ledno z nami. Njemu je lahko reji i : Se mi ne dopada list, ker je e-jjka noga urednikova prekratka, a-Ji predolga, ali, glava poslovodje i preveč “v sebi drži”! Well, v ta-tih slučajih mi ne moremo pomagati. Ampak, če Vi najdete v li-|tu to ali ono napako, v sestavi Vsak delavec mora tudi pripa dati k delavski organizaciji. De lavei celega sveta imajo v tem britke izkušnje in vejo, da se še z organizacijo ne da vse tisto doseči, kar delavcem po pravici gre Kaj si morejo vendar organizirani kapitalisti in vlade misliti, ko vidijo na milione ljudi, ki kopičijo s svojim znojem drugim vsa bogastva, sami pa ostanejo večni reveži! Kaj si vendar mislijo trustjanje ob pogledu na neorga nizirano delavsko gmajno? Delavci sami niso krivi, da ni so vsi v dobri organizaciji. Razmere, v katerih eni žive in so živeli, jim ne pripuščajo tega. Vkljub vsem zaprekam pa, vkljub današnjemu krivičnemu sistemu delavstvo vedno bolj spoznava svojo pot, pot v delavsko organi zaeijo. Organizirano delavstvo se raz ločuje od vseh meščanskih strani tudi po temu, da niso zavezani in razdeljeni od kake “meje” na zemljevidu, niti jih ne ločijo ene ga od druzega reke in gorovja jezik in noša, vera in morala. V vseh kulturnih deželah vidimo kako se bojuje organizirano de lavstvo s istimi pripomočki za iste načrte in načela in z isto eneržijo po \išji kulturi in izobrazbi, za boljše življenske razmere, za vsta jcnje mas, za občni napredek in vseblagor človeštva. Delavci, or ganizirani delavci, imajo v svojem programu najboljše namene, naj plemenitejše cilje in tudi najbolj šo voljo, v resnici ustvariti nekaj v čemur se bodo vse moči in talen ti delavske mase strinjali in kjer bo lahko vsak sam zase porabil svoje zmožnosti, 'v blagor vseh Nič bossov — samo ljudje naj ek sistirajo na svetu, in vsem se bo dobro godilo, ki si bodo hoteli do bro. Tako gre organizirano delav stvo svojo pravo pot. Delavstvo mora politično pa ravno tako de lovati kot. gospodarsko. Organizi rano delavstvo gleda posebno za tem, da tudi na političnem polju zada svojim sovražnikom udarec ki bo o njem govorila zgodovina prihodnjosti. Da se vsi narodi povspnejo na pravo kulturo, na pravo človeško stališče, da vsi delavci sveta ne pripoznajo' nobene razlike med človekom, če se hoče to in še sto in sto drugih važnih, za vse delav stvo in prihodnje človeštvo odlo čujočih faktorjih, je potrebno, da vse delavstvo stopi solidarno eno vrsto, v organizacijo. Velike armade organiziranega delavstva so že narodi postavili na noge; ravno sedaj izšla stati stika o mednarodni delavski or ga nizaciji nam podaja lepo sliko in gigantično število organiziranega delavstva. Videli bomo, da se je v letu 1909 organizirano delavstvo piramidalno pomnožilo. V letu 1909 (številke v oklepaju kažej za 1. 1908.) je bilo v Zjed. državah Amerike 1,710,473 (1,588.000) organiziranih delavcev, v Nemčiji 2,4u6,746 (2,382,401), Franciji 977.350 (294,918), Angliji 2,406,-746 (2,406,746), Italiji 783,538 (546,650), Avstriji 455, 401 (482,-279), Švediji 148,649 (219,000), Nizozemskem 145,000 (128,845), Belgiji 138,928 (147,058), Danski 121,295 (120,850), Švici 112,613 (113,800), Ogrski 85,266 (102,054) Norveški 44,233 (48,157), Španiji 40,984 (44,912), Finskem 24,928 (24,009), Bulgariji 18,753 (12,933) Rumuniji 8515 (?), Bosni Hercegovini -1470 (3997), Serbiji 4462 (3238), Hrvaški 4361 (4520). Tukaj je le en del šele objavljen. Manjka še Rusija in druge dežele, vendar nas morejo ?žp ta velika števila navdušiti za organizacijo delavstva. Dandanes, ko se vse organizira, pa naj edino le delavstvo stoji in mirno gleda? Ne! Ravno nasprotno! Dolžnost vsacega delavca je, da stopi nemudoma h kaki organizaciji. Kaj pa daje človeku organizacija. Tu le kratka, primera Trgovec, ki prodaja svoje bla-i, mi pove svojo ceno. Če se mi zdi previsoka, mu ponudim nižjo. Če pa ni zadovoljen z mojo ponudbo iti če mu ne plačam toliko, kolikor zahteva, mi enostavno ne da svojega blaga. Kaj pa storim, če grem v tovarno iskat dela? Kapitalistu ponu jam tiste blago, ki ga imam: Svojo delavno moč. Če mi obeta premalo za njo, pojdem drugam. Organizacija delavcev mi jamči, dokler ni kakšne krize, kakšne posebno neugodne konjunkture, da bo s svojo močjo preprečila prehudo znižanje cene za moje blago, za mojo delavno moč. Ali to jamstvo mi daje organizacija le tedaj, če ima moč, da se bojuje. Delodajalec, ki ve, da stoji za menoj močna bojevna organizacija, se b0 vsaj pogajal z menoj, če pa ve, da imamo zakon zoper stavke, da je torej organizaciji onemogočen boj, mi bo dejal; “Toliko dam, pa nobenega centa ve. Če nočeš, pa pojdi drugam.” Kaj pa mi pomaga hoditi drugam, ko vem, da me ima drugi podjetnik ravnotako v krempljih ? Kakor mi bo predpisoval plačo, tako mi bo predpisoval delavni čas, tako mi bo branil vstop v organizacijo, tako me bo sploh prisilil, da se mn v vsakem oziru slepo pokorim. Iz tega vidimo, da je delavčeva svoboda v veliki nevarnosti, če ni v nobeni organizaciji. Delavčevo blagostanje je danes odvisno od njegove, delavčeve, organizacije. Saj se pa kapitalisti tudi ravno tega, organizacije delavcev, boje kot lmdič križa! Še bolj ! Mi vemo, da naši sovražniki nobene stvari tako ne črtijo, kot probujo delavcev, njihovo socialno vstajenje izpod morečega jarma. Oni se trudijo na vse mogoče načine, da delavčevo organizacijo uničijo, (poglej slučaj J. J. McNamara, v kateri zadevi ima jeklarski trust svoje dolge prste. op. ured.) ampak vedno večje večanje probuje nih delavcev, njihove organizacije nam pravijo: zastonj je vaš trud! Organiziranega delavca ne morete ugnati! -— AVSTRIJSKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. BOGASTVO IN GLAD. Na milione funtov šterlingov stanejo kraljevske angleške slavnosti v Londonu. Razsiplje se bogastvo in kažejo in slikajo se ju veli in obleke Američank itd. 27. maja t. 1. pa je uradna londonska statistika izdala grozno tabelo današnjega kapitalistične ga sistema. Po tej statistiki po snemamo, da je bilo zadnje leto v Londonu 10,300 oseb, ki so plačali dohodninski davek, to pomeni, da imajo od 5,000 funtov šterlingov premoženja. Skupno se sodi, da imajo 130,000,7000 funtov šter-lingov. Druga statistika pa prinaša nasprotno. V letu 1909 je v Londonu umrlo 119 ljudi od glada. Urad na statistika pozna samo v 12 dru gih slučajih kot vzrok: zmrzne-nje, “neprava” hrana. V vseh drugih slučajih: glad. Trije od teh 119 nesrečnežev je prekoračilo 89 starost in je jasen dokaz, kako se angleški starci boje hiralnic, ki niso nič drugega kot brutalna naprava sistema. Kapitalistična gospodarska u-prava je žiher ponosna. Na eni strani 130,000,700 funtov šterlingov, na drugi strani 119 ljudi, ki so od gladu umrli Kratka brzojavna poročila/ o avstrijskih državnozborskih volitvah, ne dajo večjega upogleda v celo razmerje. Tolik0 pa je gotovo,da je s krščansko socialno po-litiko-švindlarijo na Dunaju konec. Krščansko socialna stranka, ali v resnici klerikalna vladna stranka, je imela v svojem vodji pokojnemu dr. Lueger-ju sposobnega človeka- na čelu, po njegovi smrti pa se je stranka razcepila in danes verno, da je iz klerikalnega Dunaja, postal socialno demokratični. Edino en mandat so krščanski “socialci” pridobili pri volitvah 13. junija. Vsi drugi, kar jih ni direktno propadlo že pri prvi volitvi, pridejo v ožjo volitev. — Sam njihov vodja dr. Gtesmann, ki je bil v svoji visokosti nedostopen, in vsi drugi kapitalisti, podžupani itd., ki so bili kandi-datje te propale stranke, so bili na celi črti od — delavcev, od socialnih demokratov poraženi. Social demokrati so dobili 43 mandatov in v ožjo volitev pridejo š v kakih 20 volilnih okrajih, in se neve še nič gotovega, kako stoji razmerje. Dunajska vlada se je zaklela, da socialne demokrate enkrat za vselej uniči. Zvezala se je z vsemi proti edini delavski stranki, a dosegla ni popolnoma nič. To se vidi, da vlada med avstrijskim organiziranim delav stvom popolna solidarnost in pra va delavska zavest. Pred štirimi leti, ko je baron Beek sprevidel, da se ne da več Avstriji s delavci pometati, pa je predlagal cesarju: splošno enako volilno pravico. Privilegiji so padli. Ni jih pa vrgel Beck in cesar, temveč organizirano avstrijsko delavstvo: socialdemokrati. 87 mandatov so socialisti imeli v zadnjem ljudskem zastopstvu. — Bili so najmočneja stranka torej. Svet je kar gledal, da je kaj ta-cega mogoče, da je v tako kleri kalni državi kot Avstrija, soeia-lizm tako razvit. Tudi na Kranjskem so socialisti razvili živahno agitacijo. V Ljubljani so dobili gotovo veliko število glasov, tako. da lahko v morebitni ožji volitvi odločujejo. Da se danes v Avstriji kapitalizm hudo razširja, je znano. Da jih pa ni večjih ešabnežev in delavskih tiranov kot so ravno avstrijski šovinistični kapitalisti, pa nam pove dnevnik “Zarja”, ki v članku: delavstvo in parlament jasno in odkrito razkrikava vso proti delavsko gonjo kapitalizma pod zaščito birokratične klerikalne avstrijske vlade. Kdor hoče vedeti, kakšni boji se bodo odločevali v prihodnjem avstrijskem parlamentu, mora citati glasila podjetnikov, v katerih razkrivajo svoje namene. Tak list je n. pr. na Dunaju izhajajoči “ Arbeitgeber”. Od številke do številke pozivlje delodajalce, naj gredo uri volitvah v boj zoper socialno demokracijo, ter jih uči, kaj naj zahtevajo od meščanskih kandidatov. Kakor tolpo roparjev op;suje to hujskaško glasilo socialno demokracijo. Kdor ga čita, bi moral misliti, da hočejo socialni demokratjp kar jutri vzeti ubogim kapitalistom zadnjo srajco s telesa in jih pognati v sabarsko puščavo, da tam poginejo. “Varstvo za lastnino! ” — kliče kapitalistični list. In ker je ta klic vendar nekoliko čuden v dobi, ko varuje vsako lastnino par sto paragrafov ter armada žandarjev in policajev, so veliki duhovni zlatega teleta tako ljubeznivi, da naravnost izrekajo, kaj zahtevajo še za “varstvo” bogastva. “Sem z zakonom zoper štraj-ke!” — je njihovo geslo. Delavska stavka je v očeh kapitalistov napad na njihovo “pravično” last. Po nazorih kapitalističnih voditeljev je delavec, ki stopi v stavko, enak roparju, ki nastavi potniku samokres na prsi s klicem; “Denar ali življenje!” Da zahteva delavec plačo za svoje delo, ne šteje nič pri tej gospodi. Zabtev0 samo po sebi smatrajo za zločin, pa hočejo, da bi se vrnili tisti časi, ko je gospodar po svoji mili volji določal, koliko sme delavec dobiti in ko je bila delavcu kratkomalo prepovedana vsaka združitev v namen zboljšanja svojega položaja. Zakon zoper stavke zahtevajo kapitalisti. Delavca, ki predlaga stavko, naj pograbi policija in naj ga izroči kar sodišču. Delavca, ki stopi v stavko, naj požene v njegovo domovinsko občino. In spor, ki ga je delavec imel z delodajalcem, naj se nazadnje še vpiše v delavsko knjižico, da ga bo vsak podjetnik takoj spoznal kot puntarja in ga pognal s praga sVoje tovarne! Podjetniki hočejo biti zopet gospodarji v svojih podjetjih”. Delavec pa naj bi zopet postal brezpraven suženj, ki ne sme niti poizkušati, da bi si nekoliko izboljšal svoj položaj. Izjemen zakon torej zahtevajo za delavce, zakon, ki bi iz njih napravil državljane tretjega reda in jim vzel pravice, katere so zavarovane vsem drugim državljanom. Na ulicah si je zavedno avstrijsko delavstvo priborilo koalicijsko pravico. Štirideset let je minilo od tistih krutih bojev in s pomočjo koalicijske pravice si je delavstve vsaj deloma izboljšalo svoj položaj. Par vinarjev za kruh, par ur počitka na teden je doseglo Vse to so le drobtine v primeri e. milijonskimi profiti kapitalistov. Ali kapitalistično časopisje govori o ropu, o napadih na lastnino, pa kliče parlament na pomoč, da;naj ukroti delavca! Tisti pai-Iament, ki si ga je delavstvo zopet na ulicah priborilo, da bi si z njim zakonito zavarovalo, kar si je moralo z bojem in žrtvami pridobiti, tisti parlament naj sklepa zakone zoper delavce in zoper njihovo enakopravnost! Ker so delavci nekoliko manj razcapani in nekoliko manj lačni kakor pred štiridesetimi leti, jih imenujejo kapitalistični hujskači prevzetne in objestne.. Ker vsaj nekoliko lahko soodločujejo o svoji u-sodi, jim hočejo vzeti še to malo možnost in še ta košček svobode. Da se zadnje ne zgodi, nam je prorok zadnja državnozborska volitev s zmago socialnih demokratov. IZ NIČ JE NEKAJ — AMPAK KAKO? “Iz nič je bog svet ustvaril”. Tako govore teologi. Skeptikarji odgovarjajo na to: “Iz nič ni nič.” Teologom ni potreba dokazovati, kar oni zatrjujejo, temveč zahtevajo s silo in brez izgovora, da se njim veruje. Na eni strani prazna trditev, na drugi strani igra z besedami. Podajmo se pa v resnični svet sedajnosti dvajsetega stoletja, ameriški oddelek, potem pridejo gospodje teologi zopet na častno mesto. Na pr.: Pri zaslišanju podpredsednika jeklenega trusta, je zadnji v torek izjavil na sledeče vprašanje; “Je bilo na zgradbah “Carnegie Steel Co.” kaj izboljšanega, da je, v knjigah je bilo zaznamovano bogastvo tvornie na 76 milionov dolarje^ prodalo se pa United States Steel družbi za — $500,000,000? Nakar je mož jeklenega trusta mirno odgovoril: “Družba je zidala vedno, povečevala svoje tvornice in si pridobivala več sveta.” Iz tega razvidimo, da je iz 75 miliončkov naraslo 500 milionov ameriških dolarjev, umetnost, za katero je lahko kak bog gospodu J. Pierpontu Morgan nevošljiv! In iz odgovora podpredsednika jeklenega trusta je razvidno, da se luknja od 76—500 ni mašila samo s’ zdravim in poštenim materialom Če bi ne bilo naše domnevanje pravilno, bi dotični gospod na dolgo in široko odgovoril, kako je družba povečavala svoje delavnice, in kako je prišla vedno do več sveta, in kako je naredila v desetih letih 424 milionov dolarjev novega bogastva. Tega gospod ni storil, dokler ni Carnegie prodal, in stem jasno dokazal u-mazane roke miljarderske jeklarne družbe in kot bo preiskava še dognala, gospodje so deželo (pardon, patriotje!) goljufali na vseh koncih in krajih in kolikor so jo sploh mogli. Sploh je “Šot” dobil razu» papirčke, kateri so velikanskega pomena, če bi jih zvezno višje sodišče imelo le v svojih rokah. Ampak jih nima! Andrew Carnegie ni dobil nobenega denarja v gotovini, temveč le prazno pisanje, ki je seveda ravno tako dobro. Se je ta svo-ta nanesla na 76 ali 500 milionov, bi bil0 za nas vseeno. Ni pa vse eno za sodišče, če je od vsega tega še naprej Carnegie vlekel po 6% obresti. Sedaj je dokazano, da je gospod Carnegie vzel polovico “prodane družbe” na svoje papirje. Je bil torej kot pravi pennsylvanski Nemec, že ‘schene raus”, ker s tem si je zasiguriral 250 za 76! Potem so prišli še ‘"Commons”, “Coupons” iu navadne akcije, “delo” Morgana. Na te zadnje ni dobil par let nobenih obresti, a vedel je, da morajo priti, ker prebivalstvo vedno narašča, potreba po jeklu večja, nobene konkurence, hurej! Če bi ri pr. Carnegie prodal papirje, ko so stali na najvišjem kurzu 135 (za 50 dolarjev) bi tako “naredil” par sto milionov dolarjev več — gotovo lepo priznanje za šotskega pol-boga. Ampak njemu je prva svota “zadostovala”, jo ima še, in bo gotovo imel to “sramoto” (sam je imenoval te- sramoto), da bo umrl kot bogataš. Vzemimo, da mn prinesejo v nadaljnih desetih letih o-bresti še 250 milionov, in ker gospod Carnegie gotovo ni tako ne-( patriotieen, da bi denar “odtegnil” iz prometa, bo gotovo naložil obresti na obresti. Sedaj pride za nas delavce vprašanje, kje je “prvih” 76 milionov skup prišlo, kateri so se pozneje ‘"povečali” na 500 in po zadnjem kurzu gotovo na 700 milionov dolarjev? Par sto, pa recimo par tisoč dolarjev sl je prihranil gospod Carnegie kot telegrafist; to je bil e-dini denar, katerega je v resnici Carnegie zaslužil poštenim potom. Potem je šel v jeklarsko trgovino, in potem je začel svoje soljudi izmozgavati in od prvih je priš]0 76 in nazadnje do danes 700 milionov dolarjev v njegovo nenasitc- malho. Ves ta denar je prišel od nasel-niškega, “inozemskega” delavca, in inderektno, ker je Carnegie tudi tovariše kapitaliste izkoriš-čeval, vedno pa le od glavne zaloge, iz rok drugih ljudi in vse skupaj je; neplačano delo delavcev ; vse je prišlo iz mišic, mož-gan in znoja neštetih, neimenovanih milionov, katerih usoda je, da so na svetu, da jih kdo izkorišča ! Stvarnik sveta — je delo. Ono naredi vse, in nima nič. Kedaj bodo vsi milioni spregledali? . . . Utrujen. Ti gotovo opaziš, posebno v tem letnem času, da si vedno u-trujen in onemogel. Jako važno za te je,, da si takoj za zopetno či-tost preskrbiš dobro zdravilo, da si zmožen zopet iti čil in vesel na vsakdanje delo, ki zahteva velike fizične pretege. Mi ti priporočamo kot tako zdravilo Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. Uredi neredne organe na. novo in poveča gorkoto telesa; ob istem času jih premaga in jim da novo moč. Mi priporočamo to zdravilo kot najbljše zdravilo za vse bolezni, posebno pa slabo kri, slabe živce, slab tek, jetra in želodec, ki je večkrat onemogel, in potrebuje tega pripomočka. Dobro tudi za revmatizm, glavobol, in tam, kjer je potreba, izčistiti celo telo. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, m. Telefon Canall439. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Txl,308» HAIN Slovensko Delavsko Podporno in Društvo Inkorp. ,15. marca 1910. MADISQN, PJBiV]\SYL\rA]>IA GLAVNI ODBOR: PMSDSEDIMK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adainsbung, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamslburg. Pa. Box 122 BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: JlNTON KLAjNČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik JAKOB ŠETINA, Adamslburg, Pa. Box 108. PLAŽ ČELIK. Adamslburg. Pa. Box 23 VRHOVNI ZDRAVNIK • GEORGE BOEHM, Aroma, Pa Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. NAPAD. (ATAKA). Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Za “Radničko Borbo” prestavil V. B,—a. Resnična Epizoda iz ruske revolucije. Masa naroda stoji mirno na cesti pred veliko tkalnico. Notri se sedaj nahaja komisija delavcev, pri lastniku tvornice in se z njim pogaja. -Štrajkujoči čakajo na odgovor. Prilieno jih je kakih 3000 po številu, mladeničev in de-vojk, mož in žena in starcev. Njihova plača znaša okolo 6—7 kron na teden za žene, okoli 12—14 za može. Dnevno delajo po 13 ur. -— Dalje tako ni mogoče ostati. Vsi so to spoznali, vsi so složni stopili v organizacijo, v štrajk, v borbo za priboljšek, za dostojno človeško življenje. In sedaj čakajo odgovor. Naenkrat s° okrog mirne gomile začenjajo ruvati policisti. Kriče, suvajo in napadajo žene in može, grabe jih za ramena in jih hočejo s ceste izstirati na ozek trotoar. Ozki trotoar pač ni za tako veliko množico ljudstva zgrajen in naravno prestopijo zopet čakajoči na cesto. Redko kedaj pride po ulici kak voz, in če se to zgodi, vsi se radi mu ognejo, da lahko mirno svojo pot gre naprej. Surovo postopanje policije, katera boksa in psuje in hoče z vso silo ljudstvo nagnesti na ozek tre-toar, je za čas prekinila mir. Zaceli so podati klici: “Brezobraz-nost! Surovost! Kaj se ne znate dostojneje obnašati!” tako posamezni ogorčene stopijo iz gruče in policija prične ostreje postopati in psovati: “Pasja ti zalega, hočeš vendar ostati na tretoa-ru?!” Naenkrat se pojavi nek policist, pograbi neko mlado dekle okoli pasu in jo surovo butne v stisnjeno maso. In policajava roka je prijela druzega in tretjega in dalje. “Vi magarec stari, nimate pametnejšega dela, nego stati tam na cesti?” — kriči drugi policist. Stran! Stran! Gor! Sliši se kletva, “da vas vrag odnese, čfe le še eden stopi na cesto!” “Stražar, ne dovolite, da ljudje tam stoje”, zakriči hripav glas Po zraku enega mladega policijskega poročnika. “Nazaj! Razidite se! Sablje ven! Udri! . . . Hop. . . Hop ... Marš?, — in z izvlečeno sabljo tira policija naprej pred seboj vzbuj eno ubogo delavsko gmajno. Polagoma se umičejo. V •teši vse kipi in vre od ogorčenja. Nezakoniti protiv in nastop pobrije, je razburil še tako mirnega delavca in pesti se jim stiskajo. Policijski poročnik je kar prebledel, k0 ga je neki mlad krepak delavec pogledal z svojimi lepimi kavami, a sedaj z divje bliskajoči očmi. “Gospod ravnatelj, situacija je krajno poslabšana; prosim vas 2a povečanje Policijski predstojnik je s sme-d°m ukazal pojaeanje in poslal vojaštvo Pod vodstvom nekega j’dadega lajtnančka prihaja polico eskadrone. Ravno sedaj Pohaja moštvo z one strani, pri-Vja na zahtevo policije. Masa se začudeno ozira in po-SVetuje, če se hoče okleniti od v°jaštva. Nekoliko vojakov je d°bil0 naročilo, da narod izstira- jo iz ceste na trotoar. Drugi poskušajo s konji zajezditi med stoječo stisnjeno mirno maso — in pride jim za hrbtom. Ali konji postanejo nemirni, in pričnejo se vspenjati kvišku. Žene postanejo nemirne in začnejo kričati, može se umičejo konjskim kopitom. Pride ukaz, da se mora konjenica preriniti skozi. Delavci so vedeli, da je bilo dano neko povelje in so že oddobravali, mislili so, da je načelnik uvidel, da je vojaštvo nepotrebno in da se bo umaknilo. Militarizm in razum? Mlad. poročnik je postal kar bled od jeze, ko je zaslišal klice odobravanja. Za njega je to raz-žaljenje Kričečim glasom nekaj kriči nad maso. Nihče ni razumel, kaj je hotel ta človek na konju. V eni sekundi pograbi za ročaj sablje, jo potegne iz nožnice in nekaj komandira vojaštvu. Zapoveduje. Žvenket sablj se sliši, ko jih potegnejo vsi iz nožnic. “Naprej!” “Galo-o-o-op!” Vsi vojaki kot eden besno spodbodejo konje in kot podivjane zveri polete v maso, stisnjeno in zbito na kup. Ožtrige se zare-vajo konjem v meso, meči žvenketajo, in čuje se, kako gladke sablje mahajo po glavah žena, mož in starcev. Vidi se samo besno ¡je podečo gomilo ljudi, golo-pirajoče konje, na katerih sede s biči, bestijalni hlapci kapitalizma in earenizma. Najprvo je cesto pretresel en jezovit, smrtni krič, potem dva, trije, deset, klici, javkanje, prošnje, udarci s kopiti, žveket, kletve, klici na pomaganje, le še trenutek pred smrtjo . » . Soldateska je prodrla skozi u-bogo gmajno; jo podrla, pogazi-la, pobila — in cesta vendar ni prazna in svobodna. Tam leže — mlade device mladenke, matere, očetje, starci, mladeniči in otroci in otročiči, tiho na mrtvih maternih prsih, sami že mrtvi ali pri zadnjih lahnih dihih — u blatu zlieem, v svoji krvi... sama delavska revolucionarna kri, prelita za po tomce . . . Zgaženi, gologlavi, krvavi, razsekani leže naokoli mrtvi in smrtno ranjeni . . . “Stoj!” Konjiki pomirjajo pametno žival. Niti jeden se ni smel premakniti. Samo poročnik gleda na pogažene ljudi in smehlja se, ponosen, na sedlu. Iz trume, ki se je razbežala, se eni vračajo, najpoprej po eden, dva, da pomagajo na noge težko ranjenim. Za njimi pridejo drugi, vedno več in več in v teku nekaj časa je nliea zopet polna. Zgraže-ni stoje nekateri mirno v krvi svojih tovarišev, bratov delavcev, in nevejo prav kam jim je za početi, od straha omamljeni, nevejo, bi li bežali dalje, ali bi se vrgli goloroki na oboroženo policijo, ali bi pomagali ranjenim. ‘‘Naprej! Sablje ven!” In konji zopet galopirajo. Žival je čutila, da ne dela prav, pa so se sprva zoperstavljali v spoznavanju, da se je nekaj dogodilo, kar so tudi oni morali pomagati ali jahači jih besno pod-bodejo v rebra, in oni so poleteli na ranjene, umirajoče in mrtve... Oni. ki so prišli tovarišem v pomoč, razbežali so se ponovno na vse strani. Vse beži, ljudje se bijejo kot besni med seboj za vsak kotiček, ki bi jih otel pogina. — Nekateri od njih so padli, spotak-nivši se ob kamenje. Samo ena mladenka kakih 20 let, vzdignila se je do enega po-gaženega, ki je ves krvav ležal v blatu, da ga senči in brani s svojim mladim telesom. In ravno tako kot kaka svetnica, razdelila je konjeniški kordon, da so galopirali na obeli straneh nje. Premagale je kazake ... Sedaj se je ponovno sklonila do onezveščenega. Do nje pridejo policisti, jo pograbijo, hoteči jo spraviti preč od ranjenca. — “Marš z nami!” Ali ona se krčevito drži za ležečega in ga vleče po blatu naprej, in v srce presunjeno plaka; “Karlo! Karlo! Pustite me pri svojem Karlu! Prosim, pustite me pri njem! A oni jo zopet vlečejo naprej. Policijski poveljnik, je na krik prihitel in ukazal: “To odvedite.” / In odvedli so jo. Njeno telo se je pa še lepše zravnalo, vzdignila je glavo po koncu in koraka, junakinja, pred policijo. Vojaki so tudi stopili raz konj. Konji ljuto udarjajo s kopiti. Mogoče da si hočejo zbrisati iz podkev strnjeno kri in čast, da so ifiorali tiste nositi, ki so jo po krivici nad svojimi brati prelili. Tudi poročnik je stopil iz konja. Delavko so dovedli do njega. “To je ona!” reče eden od policajev. “Neumna zabita blodnica. Ti se imaš pogum zoperstavljati!” grmi nad njo poročnik. Ne da bi kaj rekla ali odgovorila, ali se kako drugače pokazala zadeto — mu 'devojka poročniku pljune v obraz. En policist jo udari s pestjo po ustih, in nek drugi ji je zvezal roki in jo začel pretepati in daviti. Poročnik je pograbil meč. A onesvestila se je. Zapove, da jo odvedejo dalje in odvedli so jo. Pot jo je vodil skozi cel oddelek vojnikov. Nad e-nim obstane in zapili v njega svoje oči. “Tale! Vidite, mi .je ubil s sabljo brata. Tale! On mi je ubil mojega ženina! . . . Redovi uniformiranih ljudi se stresejo. Niti eno oko se ni drznilo pogledati na mladenko. Vseh oči so bile vržene na zemljo. Razumeli so, kaj je disciplina, kaj je vojaška naprava in šol^ in kaj je iz njili naredila. Spoznali so ob tem groznem pogledu nedolžne deklice, ki so ji ubili vse —da se nesmejo več prištevati ljudem. A delavko so odpeljali v temnico in solze, vroče solee škrope njeno pot, ji kapajo iz oči . . . Človeeanstvo je tu plakalo, ker ga tako sramote . . . Hugo T. BLAMAŽA. Kranjc Janez rev. se je grozno s svojo ^zaključno klobaso v zad-njetn “Amer. Slov.” blamiral. Mi mu sm0 že večkrat dokazali, kako da je od vseh bogov zapuščen, in da se mu je že davno izkadil zmisel za kak humor. Da pa je z logiko tako navskriž, kakor vse kaže, pa ne hi človek verjel; in sedaj se še drzne nas klicati na korajžo — pojdi se no solit Kranjce ! In če so res Kranjcu v Jolietu zaprli vrata, mirovati moramo potem tudi mi, vendar moramo poprej še Kranjcu povedati to • mi, svobodomisleci namreč, ne verujemo ne v knofe ne v cofe, te prepuščamo njemu, da se bo še bolj postavil, ko bo stel pri Medošu za baro —- tam kjer je prehod v pisarno, in škilil po ljudeh pri bari. Ne verujemo v nobene prirastke, pa naj bodo potem cerkveni ali posvetni. Tudi ne verujemo Janez — v tvojo ma-ziljenost, v tvojo spoved, ne v papežev žegen — kaj še le, da bi ti, komu grehe odpuščal. Soj ar in Kranjc, oba bi bila rada zasedla tolstega džolietskega konjiča in v ta namen sta vprizorila to nesramno gonjo, ne toliko proti nam marveč proti Džolietčanom. Upala sta jih s to gonjo razburiti, razdvojiti. E j, e j, kako prozorno sta se vendar vrezala. Kolikor je nam znano, ne bo nikdar Kranjec sedel na Šusteršičevemu stolu, pa če si sta tudi res bila taka prijatelja; Tone Sojar pa še veliko manj! — Poglej Kranjce, kako priprosti so Džolietčanje pa se le upajo, tebi, učena glava, zoperstavljati, tebi, ki si škofov svetovalec! Ni li to blamaža ? Koliko časa že hrepe- niš po tem sedežu sedaj pa je na enkrat vsega fuč’! Ja, ja, vidiš tukaj, tukaj Kranjce se splačajo tvoje krokodilove solze — samo če bodo kaj zalegle, ker takemu brezvercu, dandanes že nihče nič več ne veruje, — a biti, požuri se, mogoče niso še vrata popolnoma zaprta; dobiš še kje kak cof, ki si ga bodeš x>rivezal, da ti bo bingljal, ko se boš priklanjal vsega-mogočemu — dolarju. Pa kaj čm0 Janez je Janez n ostane Janez — FIGA-MOŽ, o-brekovalee, lažnik, —- dokler ne dokaže svojih trditev. Jolie'tsko grozdje je za vaju gg., dasi sladko — previsoko. Prav vama je. Sedaj lahko delata pokoro in premišljujeta neumrjoč-nost žuželk! —• ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO. Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev. Kakor se je sporočilo, priredi parobredska družba “Austro-Americana” za Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom “Martlia Washington’’ dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika. Izlet se bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija iz New Yorka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patres na Grškem (11. avgusta). Y Jadranskem morju se bode ladja ustavila v Oattaro ali pa v Lisi ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva kakor tudi podueljiva. Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb, da 'bodo dobivali posebno hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77:78 za one kateri niso državljani, za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskim jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike. Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo j f t. j. “Glas Svobode!” ! SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peci. itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbovce & Co. Nasledniki: Derganc, Wldet!č & Co. 1622 Arapa boe St. De n ver, Colo. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Botemio’* kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anhenser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstno kuhinji». Pina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul. AVSTRO-AMERIKANSKA-LIHIJA. AÏ NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO Aï PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA: Laura ......24. junija 1911 Argentina........ S. julija 1911 Eugenia..........19. julija 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island A ve , Cbicaeo TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot: IVloške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- OD.eke $2.50 do $10 00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v neds.jo dopoludae. Vogal Blue Island Avenue in 18- cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. ^ ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAGER | MAGNET | GRANAT | Razvaža plyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče 57 Nirth Ri'er vziožje t5tU St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New Y>r t MAURICE W. KOZM1NSKI glavni zastopnik za zapil, na 139 N. Dearborn St. Chicago, IR. DOPISI. Eaat Helena, Mont. Cenjeno uredništvo: — Prosim, da mi odločite nekoliko prostorčka v predalu vašega cenj. lista G. S. da nekoliko sporočim tukajšne razmere sotrpinov slovenskih delavcev v tej na-šej mali rudotopilniei. Ali obžalujem pa to, ker nemorem pisati kaj boljšega o našem delu, ker tudi tukaj ne posluje vse delo ali to pa kar deluje mora človek pa tako delati, da skoraj nebi poznal svojega sodelavca. S takimi močmi in silami gonijo kot, da bi bil jutri sodni dan. Ali za sedaj pustim to in se o-brnem malo na okolico E. Helene v katerej imamo tri lepa društva in namreč: Društvo “Jutranja zvezda”, društvo “Slovenski lovec” in pa tudi Žensko društvo “Narodne Slovenke”, katero ze-ip lepo napreduje akoravno rii dolgo še, kar je ustanovljeno ali vendar imajo lep napredek. Tem bolj me mora pa veseliti, •ko vidim vzbujene prave “narodne Slovenke”, katere ne mislijo samo, ampak tudi drže pravo svobodno besedo! Le tako naprej dragi čitatelji in čitateljice Svobode! Držimo se in ne odjenjajmo, akoravno nas strahuje amerikanski bog kapita-lizm in tudi klerikalizm, katerih Žakelj ne bode nikdar poln. Za-toraj lahko rečem, da koliko ljudi še spi v trdnej temi in se ne zavedo, kaj je narod in svoboda na svetu; misli in govori, pa neve še, kaj govori. Ustani in odpri svoje oči. in poglej po svetu po narodu, da te ne bodejo iskale črne vrane okoli tvojega domovja in prepevale svoj dvakratni kra-kra, katerim posipaš vedno, da iz rok tvojih žive. Ne išči žlalitnili cvetlic v globokem prepadu ampak podaj se na polje,’tam, kjer svobodno cve-to, in videl bodeš, kako se ti klanjajo vsaka s svojim bolj du-1) te čim vonjem. Dragi čitatelji in čitateljice “Glas Svobode”, jaz vem, da se mi bodete nekateri smejali ko bi Tekel, da bi iz vseh stanovanj napravil eno stanovanje ali tega ne! in tudi ne mislim tako daleč, ker inače bi bila senca tako daleč, da nebi mogla roditi zemlja deset mil na okoli in opustilo bi se sadno drevje česniljevega sadu, katerega moč je pravi jesih za čebulo. Kakor že zgorajšni vrstica ome-njeno zaradi dela naznanim in 'bojim se, da nebi prišlo do kake revolucije, ker je toliko ljudi tukaj in gledajo za delo, da skoro liride na eno osebo po petnajst drugih iskat svoje sreče. Zatorej ne želim in ne svetujem nobenemu sem hoditi £a delom. H koncu pozdravljam vse čita-telje in čitateljice tega lista širom Amerike! John G. Čilehim. ‘Muddy, 111. Uredništvo Glas Svobode: — Malokedaj se sliši iz naše naselbine iz Muddy in tudi danes nimam bogve kaj posebnega za poročati Delavske razmere so bolj srednje, vendar ne svetujem rojakom sem za delom hoditi. Tu je mnogo rok, ki čakajo že del j časa za delo, pa ga nemorejo' dobiti. Gary Goal družba, št. 17 je popolnoma prenehala s delom; le še št. 1 dela od 4—5 dni v tednu in se komaj toliko zasluži,, da imamo za hrano in stanovanje. Dostikrat si bi človek tudi rad privoščil kak kozarček pive, pa jo je težko dobiti, ker je “suha” kontra. Ko smo tako bolj prosti, se pa pomenkujemo o duhovnikih po starem, kranjskem običaju in verujte mi g urednik, da .jim ne zaprinaša-mo! A vendar še toliko naših rojakov spi, to pa za to, ker ne či-tajo nobenih svobodomiselnih in delavskih časopisov in knjig. Jaz kot delavec priporočam tovarišem list Glas Svobode. To je list, ki piše, msli in dela delavsko, ki se v resnici bojuje proti vsemu slabemu in za vse dobro. Podpirajte ga! Naj še omenim, da tukajšnji “bečlarji” jako pogrešajo slovenskih deklet. Šestnajst jih je, pa vse brez “punce”! Drugače se pa Slovenci tu dobro razumemo med seboj. Slovenska dekleta pa, ki bi se rade možile, naj se o-braejo v Muddy, 111. Fantov na , razpolago! Frank Jerič. Livingston, 111. Slavno uredništvo: Novice, ki prihajajo iz tega o-kraja so silno čudne in neumljive, kar se tiče ene stvari: šenski spol se preveč podcenuje. Ni se potem za čuditi, da se ženske zberejo in se posvetujejo, kaj jim je za početi. Težko je živeti s možem, ki popiva noč in dan, potem pa doma kriči, da se mora hraniti na obleki, hrani in pijači. Dostikrat družina strada, mož pa je vsega presit. Nekateri gredo še tako daleč, da ne privoščijo ženi na iz-prehod, da se navžije svežega zraka, Recimo pa, da je žena bolna, pa ji zopet mož ne privošči lepega pogleda. Tako družinsko življenje je žalostno in dosti Slovencev ga pelje. Da se tudi žene pretepa, je gotovo. Vzglede morajo pač dobiti lepe otroci, ki so priča vsega in si tudi vse dobro zapom-nejo. Nobena žena ne gre od moža brez vzroka stran. Vedno so vzroki, tehtni vzroki. Kaj pa ženski preostaja, če sprevidi, da je sovražena od svojega moža, pred katerim se more skrivat. Nasprotno pa‘'tudi ni prav, da se daje prav takim ženam, ki zapuste može. Boljše bi bilo malo preziranja. Slovenci moramo lepše ravnati s ženskami. Drugi narodi ji pri-poznajo skor0 vse, tudi mi glejmo, da v tem ne zaostanemo. Pozdrav! K. K. East Helena, Mont. Slavno uredništvo: — V njujorškem listu nek “rojak” piše, da se je tu ustanovilo žensko društvo, katero pa da ni bilo potrebno. Pa se ne bom na dolgo z njim prerekal, če je društvo potrebno ali ne. Opozorim pa vendar rojake na to, da Mihaela Smith sploh v tej naselbini nepo-znarno. Od druge strani pa jo ‘gospud’ 'vlečejo cigu-migu. Predlagali so namreč, da bi se dalo 50c posebnega asesmenta in da se bi potem skupna svota porabila za cerkev. Jasen dokaz, da sebe ti volkovi nikoli nepozabijo! Imeli so tudi spoved šolski o-troei in smo jih prav pridno skozi, “luknje” gledali, kako so gospud obhajali prvo spoved. Kaj so ubogi otroci vedeli, kaj je spoved, jaz nevem. Naj bi se kaj dru-zega raje uvedlo za otroke, ki bi prinašalo kako korist, ne pa taka sleparija. Vaš Belcebub. Anrora, Min n. Naznanilo! Članom društva “Delavec” št. 17 S. S P. Zveze se naznanja, da se je pri redni društveni seji sklenilo, da se pobira od elanov prispevk po 50c za nedoločen čas za društveno blagajno. Nadalje se poživlja člane, da se polno številno udeleže društvene seje dne 2. julija t. 1. Na dnevnem redu bo veliko važnega za rešiti v korist društva in članov. Ako se kaj sklene, ter zadnje ne ugaja posameznim elanom, kateri se ne udeleže seje, nima tisti potem nič za ugovarjati. Zatoraj dne 2. julija ob 9 uri dopoldne vsi na sejo. V. Mikulicb, taj. Aurora, Minn. Cenj. g. urednik: — Naj mi bi ustreženo, da razložim v delavskem listu Gl. Sv. malo tukajšnje delavske razmere, ki so zelo slabe, da ne svetujem nobenemu sem za delom 'hoditi. Železne rudo, je nakopičene polno. Celi kupi jo stoje, a odvaža se je ne nič in bomo morebiti celo zimo počivali. V Aurora smo sedaj v času piknikov. Vsa tukajšnja društva, sedem po številu, bodo imela piknik, kar kaže, da vlada složnost med njimi. In to je prav. Le eno društvo gre svojo pot in še temu načelujejo g. župnik, torej se ni zagledavati. Citate!jem Gl. Sv. se ni potreba čuditi če čitajo v “Am. Slov.” slavospev, da se je neko društvo tu v Aurora “spreobrnilo in rešilo”, to se pravi, da je stopilo v klerikalni tabor in se tako “rešijo večnega pogubljenja.” Kakor se čuje, je eno “narodno” društvo sklenilo, da kdor se ne bo udeležil skupne maše, mora plačati — kazen. Kaj pa, če ne bo hotel? Tn zagrmelo je po dvorani, da bo ven vržen, črtan od bolniške podpore, itd. In vse to se godi pri narodnem društvu, katero temelji na svobodomiselni podla- Država SLOV. 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižieo. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati no uživati življenja v polni meri —• vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti ^ mož med knjižica ti pove. ZASTONJ MOŽEM možmi, ta Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. im* IMATE LI zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek življen-skega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, im[?btenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. ' Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler no prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vanj razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovinku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. Pošljite Nam Ta Klupon še Danes. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, IH. Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. gi. Od kje farovška navodila? — Kdo jih zanaša in podpira? Tukajšnje žensko društvo, spadajoče k S. N. P. Jednoti si je o-mislilo in kupilo društveno zastavo, katera je res krasna in pomenljiva. Dne 25. maja sem imel priliko isto ši ogledati. Zastava je na eni strani okrašena s društvenim znakom, na drugi strani pa popolnoma rdeča, barva hi znak socializma. Gospod župnik jim je obljubil, da jo bo — blagoslovil. Zgodovinskega pomena je potem to, da bo prva socialistična zastava blagoslovljena od rimsko katoliškega duhovnika v Masebe Range, Minn., in sicer zastava ženskega društva S. N. P. J., leta 1911 v Zjed. državah A-merike. Izgovorili pa so si g. župnik tudi nekaj. Zahtevajo, da pridejo na dan blagoslovenja tudi vse “izgubljene” ovčice v'cerkev, ki so članice omenjenega društva. Seveda se ene upirajo in se oprijem-ljejo pravil, ki jih v to ne morejo siliti, vendar pa jim jaz priporočam, da grejo v cerkev, ker lahko se zgodi, da začnejo g. župnik sami iz leče kako socialistično propagando, kar bi bilo za XX. stoletje jako lepo, ker slovenskih duhovnikov je v resnici še malo socialistov — ali so pa vsi? Bog ve! Citatno tudi z vsem zanimanjem lepe odgovore in članke, ki jih daje v dušno hrano Gl. Sv. gg. So-jar-ju in Kranjcu. Da se jima je en kolega izneveril, jima menda tudi ni prav. Mi damo vsi Gl. Sv. prav. Zoto, ker ni začela prepira Gl. Sv. temveč imenovana gospoda oz. Am. Slov. ki jima je dal prostora za njuno neinteresantno in nič pomenljivo pisarenje. Prišel sem do sklepa, da Gl. Sv. ni v boju nič izgubila, temveč le pridobila Gospoda sta mislila prati druge, pa sta se sama v pravi vodi pokazala. Vsi čitatelji in prijatelji Gl. Sv. se morejo veselite te napredne — zmage. Ker s? je pa dopis že precej razstegnil, in, da se ne seznani z uredniškim košom (kar je lahko mogoče v tej pasji vročini; op. ured.), sklenem. Spominjam se ob tem logičnem zaključku na verske fanatike, pretepače in napadalce dopisovate-ljev GL Sv. Zg-odilo se je leto nazaj, da so dopisnika iz Mobaw-ka, ker mu niso mogli drugače priti dj živega, da so ga šli “čakat”, ko Se je vračal iz mesta od dela domov. Prvič jim je z razrezano suknjo ušel, drugič so ga pa prav po katoliško nabili, in to je menda vzrok, da se več ne oglasi. Pozdrav čitateljem Gl. Svobode, in vsem Slovencem po širni ameriški republiki. Opazovalec., Denver, Colo. Uredništvo Gl. Svobode: — Vam sporočim par. vrstic o svoji nesreči, ali boljše rečeno, kako ljuta usoda spremlja danes popotnika delavca. V Westmoreland o-kraju sem štrajkal 14 mesecev. —• Dobil sem pa od strica iz tega mesta povabilo, naj pridem v Denver in tudi prosto karto. Z veseljem sem se podal na pot, a doletela me je nesreča. Trčili smo se z drugim vlakom (29. maja ob 8 uri zjutraj) in me je fino prerah-ljalo in potolklo, posebno desno ramo mi je tako poškodovalo, da mi je še sedaj za delo nerabna. — Razdrobilo je popolnoma šest voz in ubilo 30 sopotnikov. Ves razstr-gan, brez klobuka iD vsega so me pripeljali v to mesto. Nevem, če bo kaka odškodnina; najbrže ne. Poti’udi] se bom dobiti za delavski list Glas Svobode v Denverju več naročnikov. E. Gorše. Arona, Pa. Zahvala. Skupni odbor društev S. S. P. Zveze za Westmorelandski okraj se tem potom srčno zah valu j e vsem sobratom darovalcem za po-slaflo nam pomoč. Darovalci so sledeči: Društvo štev. 70 v Dunlo, Pa. $12.16; dr. št. 72 v Hillsboro, 111. $3.65. Nabiralca darov Andrej Košea in Alojzij Strle. Iz Lorain, O., je prišla na odbor svota $20.00 in sicer po rojaku Frank Ažman. Ta svota je del skupne veselice loranjških društev, ki se je priredila v korist slovenskih štrajkarjev. Vsem, ki so se nas spominjali v tem položaju, kličem hvala! Z bratskim pozdravom, za skupni odbor M. Branet. Prvi znak jetike. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tal. Oanal 1408 Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj oh pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zJrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi. Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidib, Zaprtje in krči. Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo mi in Bruseljnu leta 1911. 1Î1S So. Cenite Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, ori tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznaaj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem 'jeziku zn vzorce In cenik. The KonradSchreier Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. JOSEPH teinee’3 REGISTERED Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN UL/AS SVOBODE RAZNO IN DRUGO J _________——/ Centrala za stanovanjsko reformo v Avstriji. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral in izvolil za načelnika dvor svetnika Dr. Rudolfa Maresch; v odboru je tudi dunajski obč. svetnik soc. Leopold Winarsky. V seji dne 29. maja je soglasno sklenil odbor pozvati vse državno zborske kandidate, da se bodo v slučaju izvolitve potegovali v novi zbornici za načrta, katere je sklenila centrala. Centrala se bode tudi odzvala ppvabilu Angležev, in priredi študijsko potovanje na Angleško v teku meseca julija. Tobak se je podražil dne 1. julija v Avstriji. Bienerthova vlada si ni dala dopovedati, da je že na vsakem polju preveč draginje in da je za ljudstvo vsako po-draženje njegovih potrebščin nov udarec. Sokriv pa je tudi zadnji parlament. Že v jeseni je bilo znano, da hoče vlada podražiti tobak, cigare in cigarete. Takrat je poslanec Johanis v imenu socialnih demokratov vložil predlog, da naj državni zbor protestira proti temu namenu. Toda dne 29. novembra 1910. je večina odklonila soeialno-demokratični predlog in s tem je vlada dobila prosto roke Podraženje zadene zopet nižje sloje. Rozete so dobili po naredbi ministra Weiskirchnerja poštni poduradniki, Telefonski in brzojavni poduradniki pa so dobili še štiri male strele kot električno znamenje. # Kolera v Gradcu. Svakinja poštnega uradnika Franzkyja, ki je umrl za kolero, je obolela in bakteriološka preiskava je dognala, da ima tudi ona azijatsko kolero. Marija Lebinger — tako se imenuje bolnica — ima v Naglergas-se malo kavarno. Prepeljali so jo v bolnišnico za kužne bolezni. — Tudi njenega moža in otroke so izoliral'. Okužiti se je morala, ko še ni bilo znano, da je njen svak bolan za kolero. Ko je šel v bolnišnico, misleč da ima samo pokvarjen želodec, ji je dal roko in takrat so morali priti bacili na njene prste, in odtod v usta. Rusija in Japonsko sta sklenili pogodbo za vzajemno izročanje zločincev. Politični zločinci se po tej pogodbi nimajo izročati, pač na taki. ki store kakšen zločin zoper vladarja. Zdi se, da imata car in mikado enako velik strah. Češki Japonci. Iz kronike češkega zgodovinarja Hajeka izvemo prav lično dogodbico. Češki stanovi so odposlali nekoč v Rim udanostno adreso in jo podpisali s svojimi, imeni. Ime samo pa jim ni zadostovalo in id'a dokažejo avtentičnost svojih podpisov je podpisal poedini: ja pan z Rozember-ka, ja pan z Kolowrat itd. Papež je bil nad to vdanostno adreso j močno vesel in je odgovoril v buli. Naslov pa je delal pisarniškim uradnikom papeževe kurije mnogo preglavice, mislili so, da je oni ja pan, ki je stal pred vsakim i-m'enom, titulatura čeških plemičev in so napravili potem naslov: Ad Japanos regnl Bohemiae (Japoncem češkega kraljestva). Francoske amaconke pred 100 leti. Od časa revolucije pa do padca Napoleona je bilo po eeli Franciji silno navdušenje za na-cijonalne ideje. Doseglo je včasih tak višek in se javljalo v tako izrednih pojavih, da jo primerja več zgodovinarjev naravnost z e-pidemi.jo. Jako mnogo žensk je zamenjalo v tem nacijonalnem-navdušenju žensko obleko z moško. Zgrabile so pogumne in odločne ženske za orožje in se hrabro borile ob strani svojih soprogov. Rosa Bouillon, Aimee Qua-tre-sons, Aleksandrina Bovieau in več drugih so se posebno odlikovale in se izkazale čudovito hrabre in odločne. Adelajda Bas-sery je ujela s svojo četo nekega avstrijskega generala, za kar jo je ljudstvo v slavnostnem sprevodu .vozilo po mestu. Sestri Fernid ste služili v nacijonalni gardi in se tako odlikovali, da jima je konvent sklenil podariti kot častno nagrado za izkazano hrabrost dva krasna konja. Gospodična Figuer je služila kot aktivna draeronka od leta 1783. pa do leta 1815. Udeležila se je več bitk in bila dvakrat ranjena. Obstreljena je bila pri obleganju Toulona, pri Saviglino pa je do-: bila štiri nevarne udarce s sabljo. O njej se pripoveduje tudi zanimiva anekdota, ki jasno kaže, kako se je vživela v vojaško življenje in častniške običaje. Peljala se je nekoč po opravkih s pošto iz Montelimarja v Lion. Na poti se ji je pridružil neki častnik in Ivi proti njej precej vsiljiv. — Ker le ni miroval, se pogumna a-maconka ni hotela poslužiti pravice zadoščenja kot ženska, marveč ga je pozvala na dvoboj s težkimi sabljami. Že sta križala v ipričo sekundantov v samotnem gozdn težke meče, ko so prihiteli sorodniki, ki so celo zadevo pojasnili in pogubonosen dvoboj predrzne in hrabre francoske a-maeonke preprečili ter zadevo mirno poravnali. S kakimi težkočami se bore časopisi. “Novi kraj’’ list, ki je izhajal na daljnem vzhodu za časa rusko-japonske vojne v Port Arturju. pogosto ni mogel iziti. Enkrat so Japonci razstrelili hišo, kjer so tiskali list, drugič pa se je opravičil list, da ne more pravilno izhajati, ker stavci beže/kakor hitro začujejo grmenje topov. V Vladivostoku je moral prenehati neki list izhajati, ker so morali vsi stavci in tiskarji v vojno. To oboje je umljivo, malo bolj čudno pa se je opravičil neki zamorski list v Log Rangeju. — Šest tednov ni izhajal in ko je prvi list po preteku tega časa izšel, se je opravičil urednik s tem, da si jA bil dal šesttedenski dopust. — Neki nemški list, dnevnik celo, je zaspal za dva dni in vzrok je bil ta, da se je tiskar tako napil, da je tiskarski stroj polomil. Po treh dneh je list to svojim bralcem s priznanja vredno odkritosrčnostjo priznal in dostavil, da je tiskar obljubil, da bo odslej naprej pil samo zvečer in ne tudi opoldne. -— Koburški “Generalanzeiger’’ pa jé prinesel na velikonočno nedeljo samo in-serate in na uvodnem mestu sledečo značilno notico: “Ker ni bilo mogoče v zadnji uri napraviti priloge, Inseratov pa je bilo strašno veliko, je moral izostati ves tekst, sicer bi list ne bil mogel iziti.” Hofrichter. Ko so oddali Hof-richterja, bivšega' častnika, znanega iz zastrupljevalne afere na Dunaja, v vojaško kaznilnico v Möllersdorfu, se je javil, da hoče delati kot pisar. pa je zlorabljal svojo službo v to, da je skušal priti v stik z zunanjim svetom. Tekom enega meseca se je poskusil tudi dvakrat umoriti. Enkrat je jemal s seboj v svojo celico vlakna ter si napravil vrv. na katero se je hotel obesiti. Prestavili so ga v največjo ječo, da ga lažje opazujejo. Pred par dnevi ga je smela prvič obiskati njegova sestra. Po njenem odhodu je razgrajal in jokal in več dni ni hotel ničesar jesti. Telesno in duševno pa je popolnoma zdrav. Splošna stavka na Reki. — Pri Ogrsko-hrvaškem parobrodar-skem društvu je pred kratkim izbruhnila stavka. Mornarji in strojniki so bili zaman poizkuša li z mirnimi sredstvi, da bi druž ba izpolnila njihove zahteve; ko so bili vsi poizkusi zaman, so razglasili stavko. Družba se je obrnila za “pomoč” do vojne mor narice. Ko so drugi delavci vide li, da hočejo podjetniki s silo in terorjem zlomiti stavko, so se organizacije zbrale na posvetova nje in so po vsestranski debati sklenili splošno stavko, ki se je pričela. Stavke se udeležuje 18 do 20 tisoč delavcev. Iz Pulja je prišlo več bojnih ladij varovat ‘red’ na morju. Delavstvo je silno razburjeno, ker opravlja mornarica tudi službo na ladjah parobrod-ne družbe, na katerih so mornarji stopili v stavko. Kitajsko peklo v svojih splošnih potezah nekoliko spominja na znameniti Dantejev L’inferno (peklo). Glavna podobnost obstoji v tem, da se kraj zavrženih grešnikov sklada iz raznih krogov, pri čemer se nahajajo raznovrstni grešniki v gručah po kakovosti svojih pregreh. — V prvem krogu so zbrani lažnjivi in netočni dolžniki, babjeki, kvartopirci in ogleduhi. Kazen njihovega zlo-dejstva se izvršuje s tem, da se nahajajo ti nesrečniki v nekakih vedno se pregibajočih stopah. V drugem krogu so neverniki splqh, in sicer: brezbožniki, bogotajci, svetohlinci, vsi tisti, ki so izvrše vali molitve brez predpisanega o-čišeenja: za njimi so bogokletniki in naposled izdavatelji in pisatelji pohujšljivih — brošur!! — Vse to grešno občinstvo tega o- krožja služi tudi kot zvonski žvenklji, t. j. vsak teh grešnikov se obesi namesto žvenklja v velikanski zvon, katere silni orkan — vihar venomer maja, da neznansko zoprno zvene. Sicer je za nekaternike teh prestopnikov določen še drug prostor, kjer jih pražijo na gorečih železnih mrežah ter .jih polagoma režjo z o-strimi pilami ,(žagami). V 3. krogu se čistijo zdravniki-skaze (šar-latanje), kateri se peko v razbeljenem maslu; tu sem pridejo tudi skrunitelji grobov, lenivi učitelji in krivični sodniki. (Po dr. Šusteršičevem nazoru vsi naprednega mišljenja sodniki eele Slovenije! Ur.) Četrti krog kitajskega pekla je določen le za nežni spol. Vse ženske, ki so se v življenju preveč lišpale in skrbele za telesno dobrobit, zraven pa zanemarjale svojo dušo, plavajo v nekem krvavem morju — in število njih je hrezbrojno! — Tu sem pridejo tudi one- ženske, ki so imele navado, da so razobešale oprano perilo po strehah svojih domov! — Da se razume čudno svojstvo te kazni, je treba pripomniti, da i-majo duše umrših Kitajcev posebna mesta, kjer se po smrti shajajo. Razobešeno perilo po strehah njihovih bivših domov pa jih premoti, da ne morejo spoznati in najti svojih prejšnjih stanovanj. — “Njiva”. Portugalska vlada je izdala u-kaz, naj se aretira 32 duhovnikov, k: so na dan volitve s prižnic agitirali' zoper republiko. Republikanska zmaga pri volitvah je zadala zadnji udarec monarhističnemu gibanju. Srečno mesto. Mesto Giessen na Nemškem ima -poseben pogrebni red. Ta. novi pogrebni red so sklenili v svoji seji mestni očetje 12. junija 1903. V tem pogreb nem redu pa pravi paragraf 68 doslovno': “Pokopavanje je do- voljeno šele, kadar je nastopila smrt. Izjeme sme dovoliti za pokopavanje župan.” V Giessenu tedaj smejo pokopavati z županovim dovoljenjem tudi žive. To bi bilo nekaj za naše klerikalce! Klerikalna lumparija. NajniČ-vrednejši človek v človeški družbi je denuncijant in najnievrednejša stranka v političnem življenju je tista, ki si skuša utrditi svoje sta. lišče s podlim denunciranjem svojih političnih nasprotnikov. Med te propadle stvore spada tudi kranjska klerikalna stranka. Ker je uvidela, da s poštenimi sred stvi ne pride do živega narodno-napredni stranki, je posegla po orožju obrekovanja najbrez stidnejše denunc-ijacije. Klerikal el so naslikali na zgoraj napredno stranko kot nelojalno in nepatri-jotsko ter s tem dosegli, da je vlada, stoječ pod njihovo sugestijo, odobrila vse politične lopovščine, ki so .jih klerikalci zagrešdi na napredni stranki v svrho, da si zagotovijo gospodstvo v deželi. Vsakomur je še v živem spominu, kakšno gonjo so klerikalni poštenjaki uprizorili lani proti bivše mu županu Ivanu Hribarju in proti stranki, katere pristaš je bil Dolžili so Hribarja in njegovo stranki' zvez z rusko in srbsko vlado ‘n dasi je bila ta obdolži-tev tako debela laž, da se jo je dal0 kar otipati, vendar so klerikalci s tem dosegli, da je vlada strmoglavila župana Hribarja ter odobrila od klerikalne deželno-zborske večine zveriženi za ljubljansko mesto novi volilni red, ki je pravcati monstrum, ki nima primere ne samo v Avstriji, nego v vsi Evropi: In ko so vse to spravili pod streho, so za nekaj časa prenehali s svojimi denuneijant-skimi posli. Toda stara denunci-j antska in obrekovala a žilica jim ne da miru. Sedaj pred državnozborskimi volitvami so se zopet polotili svojega posla in zloglasni “Slovenec” piše v uvodniku: “Liberalni pogledi so se upirali enkrat na Rusko, drugič na Srbsko.” Ob takšni podlosti zastaja poštenemu človeku kri v žilah, ker takšnih infernalnih sumničenj so zmožne samo kreature, ki so že zdavna izgub:le vsak čut za poštenost in dostojnost. Stvori, ki se ne sramujejo takšnih peklenskih sumničenj, niso vredni drugega, kakor da se jim pljune v obraz in da se jim zakliče: Vredni ste svojega mojstra Šukljeta, ki je v devetdesetih letih denunciral v parlamentu gvoje slovenske poslanske tovariše, da škilijo na Rusko, ter bil za to denuncijaeijo nagra-ien z naslovom dvornega svetnika! 1 BLAGO VREDNO SVOJE CENE.1 M m & m & m & m Pri Luriedobiš vedno nad polovico znižane cene. Zakaj drugam? m Shaker flanel, težak, obrobljen, fino blago 2 do 8 Vardov, vreden 10c, yard sedaj samo. 5Mc m "g Muslin, yard širok mehko likan, posebno fine jgj vrste blago, vreden 10c, sed^j jard samo.... & SMc White India Lion, 40 inč širok, dobre kvalitete, prej vedno 15c, sedaj pri tej razprodaji jard samo ................................. 1 VAt p Mizna oljnata pogrinjala, iy4 jarda širok, naj-g boljše kvalitete, temne in svetle barve, pisani; g navadna cena 22c, sedaj jard samo.... | 12 Tc H Podloženi zglavnito, fino blago, tovarniško g delo, navadna cena SOc, sedaj amo eden. 1 29o ® Dress Calicco, ruja ve, modre in črne 50 navadno 7c, sedaj jard samo. 1 4/io 3 barve, Gingham, modr, rujav in bel; tudi drage kraai |'j|| ne barve; fine kvalitete; navadna cena 7c, g pri tej razprodaji samo....... :.;V: m 5^0' ■*.- I m ————— ~ m HIŠNE POTREBŠČINE. Umivalniki, za noge, perilo in za vsako hišno stvar, vredni 89c, pri tej razprodaji samo.... 48c Likalniki, iz finega in trdnega železa, s pripravnim ročajem, navadna cena 98 centov, pri tej razprodaji samo.......................... m 59c Screens1 ‘ za okna, 24 inč visoka, narejena iz najboljše žice, navadna cena 29c, sedaj samo m g®®®®® ®®®®®®®tt®®®®&®®ig(g®{g|fig|§{gjgg{gig{§'|gjg}g’{§ $ EI1 •« Kakor prerojen se počuti. —G. Jos. Hejhail, Eaist Jordan, Mieh.. nam je ¡poslal sledeče pismo: “Z veseljem Vam naznanjam, da sem ravnal po Vašem nasvetu in nekaj časa užival Severov Živ-1 jenski Balzam, ki mi je čudovito koristil. Sedaj se počutim krepkega, zdravega in kakor prerojenega.” ■r* Ali ste videti stari? Jeza, čezmerno delo, slabota in drugi vzroki skupaj delujejo, da so videti ljudje stari pred svojim časom. Ue se pogledate v zrcalo, vidite gube, bledi, upadli lici in starikav izraz svojega obraza. Storite kakor drugi in uživajte SEVEROV 1IVLIEMI 61LZAH. Podpira prebavo. Preganja zapeko. Ozdravlja jetra. Odstranjuje slaboto. Pom nož uje kri. Poživlja telo. Cena 75C Prepreča rano staranje, ki pači vaš obraz. Narava zahteva, da morate imeti dovolj poživljajočega spanja vsakih 24 ur, Ali ga imate? Dokler so vaši živci slabotni, bolni ip razdraženi, namorete imeti dobrega spanja. Severov Nervoton. krepi onemoglo živčevje, teši razdražene čutnice, jim daje moči in vam donese pokojno in telo poživljajoče spanje. Dolar steklenica. Hitra olajšba je zaželena, če trpite vsled naglih bolečin po revmatizmu v mišicah in členkih, vsled boli v hrbtu, krčev, otrplosti ali nevralgije, in hitra olajšba sledi, če rabite > Bevarovo d sr. fiiaria. Dejuje v izvor holečine in jo ustavi Nič drugega ni potrebno, kakor ga namazati in drgniti z dlanjo, ali namočiti kos mehke volnine in obrezati prizadeti Cena 50C Severova Zdravila priporočajo in prodajajo vsi zanesljivi lekarni ki. Severovih; ne vzemite nobenih drugih, če se vam ponujajo. Zdravniški svet zastonj; pišite na Kupujte samo i W F ínevfr A CEDAR RAPIDS w w ■ ■ ■ wCVCI\ A vO. Iowa (4i,as svnurmK Luteranska doba na Slorenskem. ii. (KONEC). Tekom let se je luteranska vera udomačila, bila je razumljiva narodu in tako je postala v narodu precejšnja moč. Ali najmočnejši ljudje, plemenitaši in me-¿čani, s® bili premehki in deželni knezi so začetkoma 17. stoletja kili že toliko trdni, da so lahko strožje postopali. V zadnjih po-jeraajik tega luteranskega gibanja (1630 do 1660) kažejo posebno ženske stanovitnost. Vkljub vsemu preganjanju ne odnehajo. Skrivale so še dolgo luteranske duhovnike po gradovih, po me ščanskik ter kmečkih hišah. Škof Tomaž Hren je dosti teh žensk dal zapreti ter jih tam pri vodi in kruhu držal. Še leta 1642. niso teh žensk spokorili. L. 1666. je bil zadnji luteranski 'plemenitaš, Krištof Jankovič v Hmelniški že umiral, spreobrnjen h katoliški veri “To je 'bila zlata doba slovenske zgodovine,” piše Terdina v svoji zgodovini slovenskega naroda. “ Noben čas naše zgodovine se ne more 16. stoletju na stran postaviti. V vseh obzirih je dosegel takrat naš narod visokost, kakršne ne prej, ne pozneje. V 17. stoletji v vseh obzirih zopet zapada. ” — Tz tega se vidi, koliko je katoliška. cerkev storila v prid slovenskega naroda. Njeni današnji duhovniki upijejo, da je ona rešila narod pogina. Danes je naš narod najskromnejši narod, med tem, ko je stal sredi turških bo-• jev, kmetskih ustaj v 16. stoletji v prvih vrstah. Danes mora za Spisal dr. K. Slane. vsako bitko prijeti, da si otme življenje; tedaj je imel vse stanove v svoji hiši jedine v prid začetka, narodne literature in kulture, — za povzdigo politične moči, za razširjenje slovanske oblasti čez ves slovanski jug! Utonilo je vse to. Ista katoliška cerkev, o/.iroma njeni duhovniki, ki so bili pred in po reformaciji gospodarsko in drugače med Slovenci „vodilni stan, imajo danes prvo besedo med tem, v 16. stoletju in po junaških turških bojih, po možatih kmetskih usta-jah, po gmotno in duševno življenje preobražečih verskih bo jih toli svetlem slovenskim narodom ! Le-ti pravijo, da znajo danes pisati in brati, iu da zamore jo le- oni narod rešiti in osrečiti. Če zgodovina, kak nauk da, potem ga nam Slovencem daje ona 16. stol el ja. — Le žal, da se naši zgodovinarji ne upajo, te najsvitlejše strani naše zgodovine v slovenskem jeziku in na podlagi zgodovine te dajnega gospodarstva pisati. Če bom jo je Palacky spisal, on jim je zbral, kar je preganjancu, zažiganju po katoliških duhovnikih v 16., in 18. stoletju še kulturnih spominkov husitske dobe ušlo. To husitsko dobo imenuje Palacky vrhunec zgodovine češkega naroda in pravi: “-Po svoji zgodovini in posebno po zgodovini svoje najveeje dobe se ima češki narod d0 zavesti kot narod povzdigniti saj tudi v časih svojega najglobljega propada ni nehal, po tej ve liki svoji zgodovini koprneti bračaje svoje oči na to sidro pretečem potopu v 17. in 18. sto let ju” UBOGA GREŠNIKA. lenka vstane in gleda čez polja po katerih se podijo sence obla kov. Pa vendar ne vidi Franca Zato je časa dovolj, da si ogleda Povest z Gor. Štajerja. Peter Roseger. Objela ga je krog vratu in re- znamenje ljube matere božje. Ka kla: “Franc, nekaj bi te prosi-, ko dražestnega otročička ima v 4a!” j naročju! Kako ga ljubi, in otro “Ali že zopet?” je odgovoril ; ček. kako gleda ljubeznjivo v ma hudomušno. terin obraz !... Delj časa gleda “Ne že zopet!” se je jezilo de-J podobo, potem se nagne k svoje kle, “naj se precej pogreznem, če j mu otroku, da bi ga poljubila ti nisem že več storila kot ti me-jiu potem se glasno zasmeja! ni! Danes bi pa rada zvedela, ali! “Ali je to molitev? ' reče si kaj pogumen!” Razkoračil se je Franc in zažu-gal s pestjo, kakor bi hotel sklatiti zvezde, luno in solnce z neba. “Pesti ni treba!” je odgovorila Alenka, “ampak srčnosti, če i-maš kaj poguma — greš jutri z menoj' k župniku!’’ Postal .je tih, jo pogledal in se zasmejal. “K župniku! Prav bi Franc, ki je bil stopil za njo in ji položil roke na. lica. “Torej, tukaj si! Smejati sem se morala. Veš zaradi —” “Zaradi?” “Zaradi tega, ker — ima Mari ja tudi otroka. Vsaka ima svoje ga!” “Previsoko tovarišico si si iz brala!” jo pograja Franc. “No že bilo, seveda. Ampak glej, Len- pa pojdiva! I” „ ka, vendar to ne gre. Saj veš, da si moram najprej nekaj prihraniti. Na prazno roko se ne moreva vzeti!” ‘•‘Ne bodi hud, fant! Saj vem, da moram čakati. Vam moškim se ni treba pokoriti, vam ni treba ne odveze, ne odpustkov, me ženske pa postanemo nečista bitja, katera se morajo prati, škropiti, kaditi in blagosloviti, da smemo zopet med poštene ljudi. Veš — jutri mine štirinajst dni — moram z otročičkom v cerkev k gospodu župniku. — In tega se bojim. Kakor peklenskega ognja se ga bojim in zato moraš iti ,z mano 1” “Ali zato, da bi me tudi poka-. dil ? ’ ’ “Ne poznam šale, dragi! Naš župnik je oster. In ker si mi ja-mo skopal, mi moraš tudi pomagati iz nje. Saj ne morem verjeti, da si tako brezsrčen, da 'bi naju zdaj zapustil, da bi se zatajil, če gospod župnik vpraša!” “No, le bodi tiho! Da bi se zatajil — tako nesramen pa vendar nisem !” “Oh, tako je strog, naš župnik. Brez očeta ne vpelje nobene!” “Če že mora hiti, grem s tabo k župniku, saj me ne more požreti! Kdaj pa naj pridem?” “Pred mašo, ob sedmih!” “Velja. Pri znamenju pod lipo se dobiva!” Tako sta se pomenila. In drugo jutro, že pred sedmo uro je sedela Alenka na klopi v rosni senci stare lipe. Skrbno v pisane rute zavitega otroka drži v naročju. Ravnokar se je bil napil iz gorkih maternih prsi, kakor jabolko okrogli in rdeči obrazek je gledal še iz bele kapice. Zvonček je zvonil zadnjo četrt pred sedmo. Franca še ni bilo. A- Uljudno je potrkal. “Naprej!’ zavpije visok glas. Franc potrka še enkrat, saj človek v takih slu čajih ne more biti nikoli dovolj uljuden “Saj je vendar odprto!” Vra ta se odpro in kuharica stoji tu Pred kuhinjo sta 'bila zašla. Okrogla kuharica, to je dobro znamenje, meni Franc. “I, kaj pa hočeta?” vpraša, ku harica mehka kot surovo maslo četudi dobro ve, kaj to pomeni, če stojita dva mlada človeka ponižno v župnišču, izmed katerih ima eden otrok v naročju. K pravim vratom jima pokaže in gre za njima^ prisluškovat. Župnik sedi v naslonjaču ne vstane. Naočniki so mu zlezli dol na konec nosu in temno gleda pon:žno vstopivši par. “Kaj pa hočeta? Nimam časa, mašo grem brat!” Počasi stopi Frane bliže, pes spod stola se zažene lajajoč vanj,' seveda, da bi obvaroval gospoda pred' močnim fantom. Franc drži z obema rokama klobuk, kakor bi hotel imeti zaslombo in govori tiho: “Lepo bi v^s prosila, — gospod župnik!” in umolkne. “Kaj?” Župnik dene roko k u-šesu, kakor bi ne razumel. “Ta tukaj!” govori Franc nekoliko razločneje, “ta je Alenka Lenčonova, ta — ki je poslala pred štirinajstimi dnevi krstiti! In danes prosi za vpeljevanje!” Župnik pa reče: “Tako — vpeljem naj jo! In s tem mislite, da je vse prikraju za------eno leto. Nikogar ne blagoslovim, kogar je gospod jjroklel — razumeta,? No, seveda, grešno živeti in potem — Padar vas je strah, priti k župniku, da bi molil za vlačugarstvo. Prav prijetno, kaj ne! Malovredne/!!” -- Zdaj postavi Franc nogo bolj trdo naprej in reče : ‘ ‘ Zaradi strahu ni, gospod! Zaradi navade je, ker gospodje duhovni sami želite, da se naj ženske v cerkvi blagoslove Če pa ni treba, potem —’ Alenka ga je prijela za rokav, češ, naj ne govori dalje. Župnik se zadere v Franca: Ti si oče seveda!” Franc pokima, prav nalahno. “Da te ni sram stopiti pred mene! ” Franc se ozre k dekletu, češ — ta me je zato prosila. “Kaj ne da, zdaj naj vas postavim pred oltar za vzgled zbrani župniji! Kaj ne? Blagoslovim naj vas povrh! Potem ni čudno, če raztrgate šesto zapoved. Saj jo potem lahko zakrpate! — Toda rečem vam, da je jaz nečem zakrpati. Črva sem krstil, ker žal ne smem drugače. Blagoslovil je pa ne bom, ker je sama kriva. — Najprej vabi tiča k sebi — in potem naj župnik čisti! Blagoslovljena voda je le za zakonske žene, da jih očisti, kadar žele postati čiste. Za neoženjene matere so vice. Ali sta razumela? Če sta se lahko pobereta!” Mlada dva sta se počasi obrnila. Vpitje je bilo zbudilo otročka in mama ga je zibala na rokah: “Tiho, tiho Mihec! Mož ti ne bo storil nič hudega, ti ne sme ničesar storiti!” Pri odprtih vratih je stala kuharica ter se smejala župnikovi odločnosti. Zunaj .pred župniščem sta stala, naša dva znanca v solncu in Janez je rekel: “Tega nisem mislil, Alenka, da ho tako hudo! — Tam gredo ljudje v cerkev, ki tudi niso boljši kot midva! Jaz ne grem k maši!’’ “Janez, slabo bi bilo, če bi ne šel zaradi tega v cerkev! Cerkev ne more za župnika — pri maši bova mislila le na Boga!” Gresta v cerkev, toda tudi med mašo ne mislita na Boga. Fant stoji jezen v zadnjem kotu. Dekle^ pa je tako sram. da bi naj rajše zlezla, pod klop. Še ni minulo leto, odkar je stala med devicami pred oltarjem. In zdaj, če je tudi skrita za stebrom, jo iz daja otroški glas. Po maši se posvetujeta, kje bi dobila blagoslov. Janez meni, da pri kaplanu — ta bo boljši. “Če misliš, da so mladi boljši,” reče Lenka, “se motiš! Mladi so najhujši v teh rečeh!” Končno se spomnita starega be-nefiejata na Sveti gori. Najboljše je, da odpravita stvar še danes. Sveta gora je visoka. V sinje nebo štrli njen zvonik. Eno uro hoda je do tja, pot pa kamnitna in brez sence. Smreke leže erez pot. olupljena debla, ki diše po smoli. Solnce pa pripeka, da bi človek skoprnel. Frane je vzel o-troka k sebi, Lenko skrbi, da bi padel in ga vrgel na tla. V tem pa pade ubožiea sama v resje od utrujenja Le en požirek vode! Daleč naokrog ni studenca! Borovnice ji podaje Franc. Tako u-boga jo, kako bleda in upadla — in takrat se je domislil Frane nečesa, nakar se ne spomni vsak: Kako se vendar pokori žena! Težko ju je pripeljal na vrh, v eni roki otroka, v drugi mater. Ko vidita cerkev in župnišče, krog in krog pa ničesar drugega kot par starih smrek, reče. Franc smehljaje, da bi jo razveselil: “Gora je tako strma, da še hudiča ni bilo tukaj. Saj pravijo,, da sezida, hudič gostilno precej zraven, kjer zida Bog hišo!” “Danes bi bila gostilne vesela!” “Ljubša bi mi bila kot župniš- ka ruto in vpraša, kaj je dolžna. “Saj imaš križa dovolj!” reče duhoven “le voljno potrpi, potem bo Bog že odpustil!” Ona ga začudeno gleda in misli, da ni razumel. Dolžna je nekaj za vpeljevanje. “Po.jdi ubožiea!” reče stari duhoven “Spravi dvajsetico, bo za fantka!” Ko je gospod spravil vse v red, je stopil pred vrata, kjer sta stala Frane in Lenka z otrokom. Prijel je Franca za uho in rekel: “Kaj ne, ta je! No le pribita kmalu zopet! Pa ne tako kot danes, presneta otroka! Kot ženina in nevesto bi vaju rad videl, da prideta k pokori, ali razumeta?” Blagoslov župnikov ni ostal brez sadu. Čez leto sta prišla zopet, proseč za zakrament sv. zakona. Tudi otroke, to je obljubil Franc, to dal krstiti na Sveti gori. In stari gospod je pomežiknil in rekel • Če bo le tukaj dovolj vode!” Opomba. In kaj je pri tej povesti najhujše? Ne, da je le napisana, ampak, da je resnična. Križ je s takimi ljudmi in od teh dveh duhovnov je bil gotovo strožji starejši, ki je vklubu svoji dobro hotnosti naložil ubogima grešni kma dosmrtno pokoro v zakonu. Dobra Unijska Gos1ilna,kJer" dobi mriefin gorak prigft- |AC Ç Ctietrill zek. : Pod vodstvom 3 Ida lil J 2005 Blue Island Ave. delikA Dvorana za drugtvane in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave SALOGN t lepo urejenim k e gl išče m in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. GOSTILNA J. J. Vodak io sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja Tel. Canal 1386. Priporoča se rojakom v SHEBOYG AN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vsezadovoljst-«oodjemalcev. Naročila na dom »ozi Frank Pangerce r. H.CtERLACH & C0. Trg-ovci blaga, grocerijsklh potreb ščin, moke in živeža 22011 ISth ST, SHEBOYGAN WIS. Telefon 630 White. ce! “Veš Franc tukaj se ne bdjint župnišča. K staremu gospodu si upava sama, kaj ne Mihec?” To je hil0 Janezu prav. Stari benefiejat je krmil ka: nareka, ko ponižno vstopi Lenka in pove svojo prošnjo. Dolgo pipo je vzel iz ust in je obrnil ne obriti rdeči obraz k dekletu: “Torej malega si dobila — in vpelja na hočeš biti! Pojdi, takoj bova gotova’” Hitro seže po talarju, ki je bil enkrat črn. Ko sliši Janez rožljanje ključa v ključavnici, stopi tudi v cerkev. Starec vzame štolo in škropilnico ter stopi k oltarju. Tam vžge sveči in reče Lenki, ki je plaho stala ob zidu: “Stopi sem dekle, poklekni!” Alenka to stori, du-hovn;k vzame knjigo in govori latinsko molitev ter poškropi mater in otroka. K0 je vse minulo, odveže Alen J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St ITALIJO črti INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljen j e je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. IN ADRI JO po stari in zanesljivi Cunard vstanovljena 1840. Offt’to-anifišiia pistrežba. IzNewYorKa v Reko ia Trst skoz Gibraltar Genovo in Neptlj Novo moderoi parniki na dva vijaka. Posebno izbrani za to plovbo. S AXON IA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov M ULTONIA - - ¡0.400 tonov ■'Kabina 2 razreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CRÊAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigçizek Tsat dan. M. KARA 1919 So HALSTED ST cor. 19. Pleče. je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo V 4? * * * * * * * 4* 4* * 4* JOHN NEMETH Itifcorporiratt pod zakoni države New York. KAPITAL: S25.000.00. Pošilla denar brzojavnim in poštnim potom. Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-i na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. * * 4» * 4* 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 JOHN NEMETH. 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. 4 JOHN NEMETH« predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent» ^ n 4144444444444444444444444 d . mm 11 4iti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane Iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum. Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od iga julija. INDUSTRlALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer od 6 do 8. Prirastka čez pol miliona dolarjev., n Čemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimom?k Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. » Pijte najboljše pivo E » id M K g Peter Schosnhofen Brewing Co. g id PHONE: CANAL 9 CHICAGO IIX. n Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. fit 19. ul.- VLOGE $3,700,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva Iu edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3 % od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na v»e del a ^^veta; prodajamo šif karte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. ^