Že 7000 podpisov za
ohranitev obeh radiev
SPD Šentjanž Kuiturverein St. Johann
/^srednji kulturni organizaciji Vyter olja zasebna radia, Radio 2 in Agora, so v najkrajšem času zbrali že 7000 podpisov v podporo ohranitvi obeh zasebnih radiev. Koordinacijski odbor koroških Slovencev je to ocenil kot izraz, da ljudje poslušajo oba radia in si tak program tudi želijo. Koordinacijski odbor je te podpise posredoval zveznemu kanclerju in v spremnem pismu ponovno poudaril, da koroški Slovenci želijo ohraniti to radijsko pridobitev.
Hkrati je Koordinacijski odbor tudi zelo jasno zavzel stališče do nekaterih špekulacij, po katerih naj bi osrednji politični organizaciji koroških Slovencev privolili v opustitev slovenskega sporeda v okviru ORF. V zameno naj bi dobili finančno podporo za vzdrževanje obeh radiev. Koordinacijski odbor je take špekulacije zavrnil in poudaril, da kaj takega ne pride v poštev. Ponovno je zatrdil, da se edino obe osrednji organizaciji in ustrezni organi pogovarjajo o medijski oskrbi slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Oba radia sta ob ustanovitvi (ko je bil zvezni kancler dr. Vranitzky) dobila podporo iz urada zveznega kanclerja. Po nastopu nove čmo-modre vlade pa so to podporo ukinili. V zmanjšani obliki je financiranje tedaj prevzel ORF, ki pa ga je s koncem leta 2002 ukinil.
Ravno te izkušnje s financiranjem obeh radiev potrjujejo, da edino integracija slovenskega sporeda v program ORF lah-
v Lepeni I in Leppen
pri Kežarju I beim Keiar
V nedeljo I am Sonntag 19. I. 2003
ko zagotovi njegovo dolgoročno in stabilno delovanje. Prav zato sta se osrednji organizaciji koroških Slovencev vedno prizadevali za rešitev medijske oskrbe v okviru ORF.
Koordinacijski odbor je potrdil sklep o trimesečni finančni podpori za minimalno delova-
nje obeh radiev in od obeh zahteval usklajeno delovanje tudi v zvezi z delitvijo oddajnega časa. Konflikti med obema zasebnima radiema zaradi delitve oddajnega časa, ki so se začeli ob koncu prejšnjega leta, so namreč kontraproduktivni in nesmiselni.
17V 01. 2003 -1 20.00 -1 k & k
Šentjanž v Rožu/St. Johann im Rosental
VAŠČANI POJO I QUARTETT DES SINGKREISES ROSENTAL VOKALNA SKUPINA IZ SLOVENJEGA PLAJBERKA ŠENTJANŠKI TAMBURAŠI
Predsednik Radia ACORA Lojze Wieser (desno) je s poslovodkinjo Angeliko Hodi na novinarski konferenci od politikov odločno zahteval dolgoročni finančni koncept za oba radia. Gladovno stavko sta označila kot skrajno sredstvo v boju za obstoj radia. Povedala sta, da bo Radio Agora uporabil vse pravne možnosti za nadaljnje oddajanje v več jezikih.	Peč na 2. strani.
Umrl je dr. Pučnik
V 71. letu starosti je umrl dr. Jože Pučnik, častni predsednik SDS, predsednik demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990, kandidat za predsednika države (1990) in podpredsednik Demosove slovenske vlade. Od leta 1993 do 1997 je bil član državnega zbora. Pučnik, sociolog in publicist, je bil v času komunističnega režima iz političnih razlogov obsojen na večletno zaporno kazen in je nato dve desetletji živel v izgnanstvu v Nemčiji.
PREBLISK
■ KHD očita Sturmu in Sadovniku zimsko spanje in imenuje Vouka za »hardlaj-nerja«, ker je pri ustavnem sodišču spet vlotil pritožbo. Kaj naj bi bilo »hardlajnerskega« v tem, da odvetnik v imenu stranke vloži pritožbo pri ustavnem sodišču, je res uganka, ki jo zna razrešiti le gospod Feldner.
Zanimivo je, da se za KHD-jevsko kritiko skriva nekaj čisto drugega. KHD potrebuje kongenialnega partnerja, s katerim se lahko prereka o dvojezičnih napisih in še o čem in s tem ustvarja sliko zelo pomembnega partnerja pri razreševanju manjšinskih vprašanj. Na žalost politične stranke v deželi vedno znova padejo v to past. Tudi osrednji
organizaciji nista mogli preprečiti sodelovanja teh »domovinskih organizacij« pri tako imenovani konsenzni konferenci.
Hardlajnerji
potrebujejo
»hardlajnerje«
Kljub temu je treba ponovno opozoriti, da je pravna država nedeljiva in ne more biti predmet barantanja s posameznimi zasebnimi organizacijami. Še posebno ne, če so to organizacije, ki jim ne gre za sožitje in konstruktivno sodelovanje, temveč le za konflikt in za ustvarjanje napetega vzdušja v deželi.	-on
SLOVENSKI GENERALNI KONZULAT v Celovcu, Center za vojaško zgodovinsko dejavnost in Društvo »KULTURNI DOM Pliberk« vabijo na otvoritev razstave
VOJNA ZA SLOVENIJO 1991
v četrtek, 16. 01. 2003, ob 19.30 v Kulturnem domu v Pliberku.
Slavostni govornik bo
generalni direktor Policije RS Marko Pogorevc.
V vojni leta 1991 je sosednja država Slovenija ubranila svojo samostojnost in neodvisnost. Vojni uspehi slovenskih vojakov in policistov, takratnih pripadnikov Teritorialne obrambe in Milice, so omogočili mednarodno politično dejavnost, ki je na koncu pripomogla k mednarodno priznani samostojni državi Sloveniji. Fotografije so zbrali Slovenska vojska, veterani, predstavniki policije, civilne zaščite, muzeji in drugi. Slovenski poti v samostojnost je JLA začela oboroženo nasprotovati 23. maja 1991 v Pekrah. 7. julija je bila na Brionih podpisana deklaracija, s katero so bili oboroženi spopadi končani.
Razstava, ki jo bodo prvič postavili izven Slovenije, bo odprta od 16. januarja do 2. februarja 2003 in si jo lahko ogledate vsak dan, razen ob torkih, od 16. do 20. ure.
KOMENTAR
PÖ je doletela podobna usoda kot pred leti ÖVP. kJ Tako kot ÖVP je tudi SPÖ najavila, da bo šla v opozicijo, če ne bo zmagala na volitvah. Sicer je zmagala - v tem se razlikuje od najave ÖVP pred dvema letoma - a ÖVP je bila tokrat še bolj uspešna, tako da brez nje ne gre. Skratka, rdeče-zelena vlada torej matematično ni možna.
Funkcionarji SP smo bili razočarani in smo zagovarjali pot v opozicijo.
V zadnjih dneh in tednih pa se širijo namigovanja o možnem vstopu SP v vladno koalicijo s VP.
Resnično sem začudena, kajti v volilnem boju smo med drugim najavili, da ne bomo kupili prestreznikov, da bomo ukinili študijsko in ambulantno pristojbino in še bi lahko naštevala.
Ali bo mogoče vse to uresničiti v koaliciji s VP? Dvomim. Kaj govori za koalicijo s VP in kaj proti njej?
V' koaliciji s VP bi SP vsekakor pripadla vloga, da skrbi za kolikor toliko socialno izravnane reforme. Tudi z vidika manjšinskega vprašanja je mogoče pričakovati določeno odprtost. Kljub vsej utemeljeni kritiki na račun SP je le treba ugotoviti, da je Vranitzky zagotovil ßnan-ciranje zasebnih radiev, Schüs-
sel pa ga je ukinil. Tudi v zvezi Z ravnateljskimi mesti je bila SP bolj odprta do dvojezične kvalifikacije kot pa FP in VP. In še bi lahko naštevala.
Vprašanje pa je, ali bo volivec to vlogo SP, namreč vlogo varo\’alke interesov tako imenovanega malega človeka, na prihodnjih volitvah tudi nagradil. Dvomim, sploh če pomislim, da bo morala nova vlada speljati tudi boleče reforme. Najbrž bi taka vladna konstelacija sicer pripeljala do tega, da bi se del volivcev, ki je tokrat podprl VP, vrnil k FP, vprašanje pa je, ali bi SP uspelo obdržati svoj volilni potencial.
Po drugi strani pa je seveda jasno, da bi SP v opoziciji odigrala pomembno vlogo, se še naprej notranje reformirala in tako na naslednjih volitvah imela dobre možnosti za zmago. Seveda tudi za ceno, da bi čmo-modra vlada medtem »očistila« državno upravo in jo napravila enobarvno, čmomodro.
Odločitev torej ni lahka. Gu-senbauer ima pred seboj težke dneve in tedne.
Po mojem mnenju bi bila pot v opozicijo za SP bolj pametna in bolj perspektivna, predvsem z vidika jasnih linij in prepoznavnosti za volivca.
Ana Blatnik
SPÖ v vlado ali opozicijo?
RADIO AGORA
Potreben je dolgoročni finančni koncept
W er so na ORF ob koncu leta 1x2002 odpovedali sodelovanje in financiranje projekta Radia 2, sta se oba radia, AGORA in Radio 2 (Korotan) znašla v finančnih težavah. Zaenkrat jim je s solidarnostno pomočjo slovenskih kulturnih in političnih organizacij uspelo zagotoviti sredstva za kritje materialnih stroškov do konca letošnjega marca. Kako naprej, pa je slej ko prej negotovo.
Nad 7.000 podpisov
Predsednik Radia AGORA Lojze Wieser je na novinarski konferenci pretekli torek dejal, da število podpisov za ohranitev obeh radiev zgovorno priča o potrebi slovenskega oziroma dvo in večjezičnega radia na Koroškem. Podpise so zbirala vsa slovenska kulturna in politična društva, samo sodelavci in sodelavke Radia AGORA pa so zbrali kar okrog 3.000 podpisov. Menil je, da je zahteva po slovenski besedi v javnem prostoru in etru izrednega pomena za obstoj slovenske narodne skupnosti in zgodovinski dosežek.
Zahteve
Nadalje je v pogovoru z novinarji nanizal naslednje zahteve:
1.	Hitro finančno pomoč, ki sta jo obljubili osrednji politični
organizaciji koroških Slovencev do konca marca 2003.
2.	Deželno in občinsko politično in finančno pomoč obema radiema.
3.	Dolgoročno osnovno financiranje Radia AGORA, ki je edini svobodni eno oziroma dvo-in večjezični radio na Koroškem z uradno dogovorjenim oddajnim časom (od 10. do 14. ure in 18. do 2. ure).
4.	Urad zveznega kanclerja bi moral dolgoročno zagotoviti osnovna sredstva za delovanje Radia 2, ki oddaja v slovenščini po dogovorjeni oddajni shemi
5.	Ohranitev slovenskega sporeda v okviru ORF-Koroška in njegova razširitev.
6.	Ohranitev medijske pluralnosti iz leta 1998 za slovensko narodno skupnost in večinski narod.
7.	Proti vsakršnemu pogojevanju medijskega vprašanja z dvojezičnimi tablami.
Ukrepi
Lojze Wieser je v zvezi z načrtovanimi ukrepi za nadaljnji obstoj Radia AGORA napovedal zbiralno akcijo za njegovo ohranitev. Nadaljnji ukrepi bodo iskanje in nadaljevanje pogovorov s kanclerjem Schiisslom in predstavniki političnih strank na deželni in občinski ravni. Izkoristiti je treba vse pravne instrumente, kijih nudita Avstrija
in EU. Predlagal je pogajanja z ORF in lobiranje na evropski ravni. Radio AGORA se bo tudi potrudil, da bo z zbiralno akcijo povečal lastni delež financiranja, število radijskih abonmajev in pokroviteljstev podjetij, interesnih skupin, zasebnikov, izdali naj bi dobrodelno zgoščenko Elfriede Jelinek itd.
Poslovodkinja Angelika Hodi je menila, da bodo v prihodnosti še bolj motivirali poslušalce in poslušalke obeh narodnosti za aktivno sodelovanje pri oblikovanju radia. Najpomembnejše je ohraniti v štirih letih zgrajeno infrastrukturo.
KOKS nima pravne osnove
Glede sklepov oziroma predloga KOKS-a, da se spet spremeni oddajna shema, je Wieser dejal: »KOKS nima pravne osnove, da bi odločal v imenu lastnika licence Radia AGORA.« Radio AGORA se ne želi prepirati glede oddajnega časa, dodal pa je, daje Radio AGORA dobil samo tretjino finančnih sredstev in da so zelo varčevali z denarjem. KOKS-u je svetoval, naj spodbudi vse sile za takšno rešitev oziroma pomoč, da bo dolgoročno zagotovljeno delovanje obeh radiev, šele potem se bo pripravljen pogovarjati o spremembi oddajne sheme.	M. Štukelj
SLOVENIJA
Najpomembnejši dogodki v slovenskem gospodarstvu v letu 2002
»Eksplozivni« - donosi na Ljubljanski borzi Slovenski farmacevt Lek dobil strateškega partnerja v švicarskem No-vartisu. Nova Ljubljanska banka pa v belgijski KBC -Pivovarna Union še nima strateškega lastnika, medtem ko je lastništvo Zavarovalnice Triglav še nedoločeno
Leto 2002 je bilo za slovenski trg kapitala izjemno uspešno. Slovenski borzni indeks SBI 20 je pridobil več kot 50 odstotkov vrednosti (inflacija v Sloveniji je bila v tem obdobju okrog 7,5 odstotka) in investitorji na Ljubljanski borzi so si meli roke, saj so se zaslužki merili tudi v milijardah evrov. K temu je največ pripomogla prodaja ljubljanskega Leka, slovenskega farmacevtskega velikana, švicarskemu Novartisu za dobrih 900 milijonov evrov, kar je bil z naskokom največji prevzem v zgodovini slovenskega gospodarstva. Pri tem sta veliko zaslužila predvsem Kapitalska družba, ki skrbi za pokojninsko blagajno, in Slovenska odškodninska družba, ki plačuje dolg v obliki obveznic iz naslova denacionalizacije.
Slovenska država je veliko zaslužila tudi s prodajo 39 odstotkov Nove Ljubljanske banke (34 odstotkov so prodali belgijski KBC in 5 odstotkov Evropski banki za obnovo in razvoj), za katero je kupnina znašala približno 500 milijonov evrov. Javno mnenje je bilo tej prodaji veliko manj naklonjeno kot pro-
daji Leka, saj Slovenci v Novartisu vidijo družbo, ki bo še pospešila nadaljnji razvoj Leka. Se pa je slovenska vlada državljanom delno »odkupila«, tako da ni prbdala večinskega deleža Nove Kreditne banke Maribor (zanjo so se potegovali avstrijska Bank Austria - Creditan-stalt, italijanski UniCredito in slovenska Aktiva Group), še več - vlada želi NKBM okrepiti s pripojitvijo (tudi državne) Poštne banke Slovenije. Sedaj ni več skrivnost, da je bila za NKBM finančno najbolj ugodna ponudba Avstrijcev, vendar naj bi ti
želeli iz mariborske banke narediti zgolj podružnico in ji niso ponujali ustreznega razvoja.
Bolj temačna je zgodba o Pivovarni Union, ki po dolgem letu prerekanj še nima (pravega) strateškega lastnika. Belgijski Interbrew sicer ima podporo v upravi ljubljanske pivovarne, a ima večinski delež Uniona Pivovarna Laško, ki ga za »nobeno ceno« ne želi prodati Belgijcem. Pri tej »bitki« najbolj služijo družbe za odnose z javnostmi, še bolj pa odvetniki. Nič kaj svetla ni zgodba o Zavarovalnici Triglav, kjer seje uprava z Nado
Klemenčič na čelu vztrajno prerekala z državo, katere interese je zastopal mag. Anton Rop, nekdanji finančni minister in sedaj že premier. Problem je, ker zavarovalnica še zdaj nima znanih lastnikov - po eni teoriji naj bi kar 85 odstotkov lastništva pripadlo državi, po drugi naj bi bila večina v zasebnih rokah, predvsem vodilnih Triglavu. Ob tem prepiru je propadel tudi posel, da bi Triglav kupil Croatio Osiguranje, največjo zavarovalnico na Hrvaškem, pa tudi odstop Klemenčičeve ni razjasnil zapleta.
Letošnji hit pa so bili slovenski vzajemni skladi, ki so obseg premoženja s 65 povečali na skoraj 250 milijonov evrov in v povprečju dosegli 40-odstotni nominalni donos. Kljub vsemu so rezerve vzajemcev še ogromne, saj ima slovenski državljan v povprečju v vzajemnih skladih le 120 evrov. Prihodnje leto naj bi bilo v Sloveniji tudi več skladov, ki bodo investirali v tujini, kar naj bi omogočalo bogate zaslužke investitorjev tudi v prihodnje. Na Ljubljanski borzi, katere tržna kapitalizacija se je povečala »že« na 10 milijard evrov, v naslednjem letu ne pričakujejo tako hitre rasti tečajev, kot smo ji bili priča v letu 2002, za možni prevzemni tarči pa največkrat omenjajo slovenska trgovca Mercator in Merkur.
Damijan Toplak
LJUBELJ ZAPRT
Od začetka tega tedna pa vse do 17. marca je predor Ljubelj popolnoma zaprt za promet. Zaradi prenovitvenih del, ki so bila načrtovana že dlje časa in v tej fazi potekajo izključno na avstrijski strani, bodo morali udeleženci v prometu uporabljati ostale mejne prehode. Od 17. marca do 23. maja naj bi predor čez dan odprli za enosmerni promet, ponoči pa bi z gradbenimi in obnovitvenimi deli nadaljevali. Po oceni nemškega ADAC-a, ki je analiziral evropske predore, je bil predor Ljubelj po stopnji varnosti na zadnjem mestu v Evropi. Najpomembnejša dela bodo uredila oziroma izboljšala prezračevanje, razsvetljavo, napajanje z električno energijo, vgradili pa naj bi naprave za avtomatsko štetje prometa, za klic v sili, videonadzor. radijske zveze in svetlobno signalizacijo.	A. Kardelj
SLOVENIJA IN EVRO
/^b prvi obletnici uveljavitve V/nove valute EVRO je mogoče suvereno zatrditi, da so tudi v Sloveniji ta denar sprejeli brez težav, čeprav je bila vse do prihoda nove valute nemška marka močno vpeta v varčevalne in trgovske navade. Ne le zato, ker sta neposredni sosedi Slovenije evro začeli uporabljati kot edino plačilno sredstvo in ker so bili
prebivalci o novi valuti res dobro obveščeni, temveč tudi zato, ker je bilo menjalno razmerje med nemško marko in novim evrom zelo enostavno. Res pa je, da v vsakdanjem življenju za lažje preračunavanje večjih zneskov mnogi še vedno uporabljajo marko. Z uvedbo evra je promet v menjalnicah nekoliko upadel, še vedno pa lahko z gotovostjo trdimo, da imajo ljudje »za vsak primer« ali za nakupe čez mejo veliko evrov kar doma in ne v bankah.	A. Kardelj
Ni vaša vloga nekoliko protislovna? Učiteljem angleščine predavate o ogroženih jezikih, o izumiranju jezikov?
Prva naloga jezikovnega učitelja je, da jezik spoštuje. Nihče ne uči samo jezika: ko učiš jezik, pravzaprav sporočaš ljudem: to je krasen jezik, učite se ga, uživajte v njem, uživajte njegovo literaturo, spregovorite ga, jeziki so čudovita stvar. Zal so bili v zgodovini časi, ko so imeli učitelji angleščine zelo aroganten pristop do učencev, češ, učite se angleščine, angleščina je najboljši, najlepši, najmočnejši jezik na svetu, vaš jezik pa ni ravno zanimiv. Učitelj angleščine mora najprej iskreno spoštovati materne jezike ljudi, ki jih hoče naučiti angleščino. Učenje tujega jezika je zmeraj privilegij. In če hočeva biti pri učenju uspešna, moram sprejemati vaš jezik za enakovrednega svojemu, čeprav se vi želite naučiti mojega in ne jaz vašega. Vsi jeziki so enakovredni, enako lepi, enako izrazni, vsi imajo poseben pogled na svet, od katerega se lahko vsi kaj naučimo. Zaradi zgodovinskih razlogov je pač angleščina trenutno močan jezik, zato se je ljudje želijo naučiti. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da ima ta položaj angleščina po srečnem naključju in da ni v ničemer povezan z naravo angleškega jezika; gre za zadevo politične, ekonomske zgodovine itd., kar se zlahka spremeni.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani ste predavali na nekam zloveščo temo Jezikovna smrt - ali pišemo jezikom osmrtnice. Koliko jezikov bo izumrlo? Bodo nastajali tudi novi jeziki? Mislim, da vemo za precej natančno število jezikov, ki bodo izumrli. Splošna ocena je, da bo od šest tisoč jezikov, kolikor jih je trenutno na svetu, v naslednjem stoletju izumrla polovica. Torej tri tisoč jezikov, kar pomeni, da povprečno na dva tedna izgine en jezik. Ne v Evropi, seveda. Govori jih premalo ljudi, da bi se obdržali. Nekateri se bodo ohranili, saj se bodo zanje zavzele njihove skupnosti in prepričale naklonjene vlade, naj sprejmejo zakone za zaščito teh jezikov in skupnosti, našel se bo denar za to. Na jezike zdaj gledamo kot na zaščiteno vrsto. Nekaj jezikov se bo torej rešilo, hudo veliko pa jih bo nedvomno izumrlo. Postavlja se vprašanje, ali jih bodo nadomestili drugi jeziki, ki jih zdaj še ni, in odgovor je jasen: ne. Prehitro izumirajo, da bi se lahko obnavljali na ta način. Novi jeziki se sicer res pojavljajo, nekatere šele odkrivajo. Jeziki seveda nastajajo zaradi političnih vzrokov; če se okoliščine politično ali gospodarsko spremenijo, se lahko spremeni tudi položaj nekega jezika in iz narečja postane samostojen jezik. V predavanju sem omenil primer Srbije, Hrvaške in Bosne, kjer so pred desetimi leti vsi govorili srbohrvaško, danes pa
govorijo srbsko, hrvaško in bosansko. Vsi trije jeziki niso kaj bistveno drugačni kot pred desetimi leti, res pa postajajo vse bolj različni. Toda zdaj imajo drugačen status. Največ novih jezikov bo nastalo - kar je ironija - ko bo angleščina postala globalni jezik. Ko se bo angleščina širila po svetu, se bodo na ravni navadnih, pouličnih govorcev začeli razvijati novi angleški dialekti, ki bodo sčasoma medsebojno nerazumljivi. Že zdaj lahko ponekod po svetu opazujemo, kako iz različic angleščine nastajajo novi jeziki. V Singapuru npr. obstaja jezik, ki mu pravijo singapurska angleščina oziroma skrajšano singleščina, mešanica angleščine in kitajščine.
Deloma lahko moč angleščine pripišemo dejstvu, da ni bila nikoli preveč izbirčen jezik?
Prav res; moja prispodoba je, da je angleščina jezikovni sesalnik. Vsesava besede, deloma tudi zvoke in slovnico, toda predvsem besede iz vseh jezikov, s katerimi se je po svetu družila ... in to so praktično vsi jeziki na svetu. Če preštejemo,
JEZIKOSLOVEC DAVID CRYSTAL
vati. Taki ljudje so praviloma starejši člani skupnosti. Ljudje, ki so s svojim jezikom naredili kariero. Na jezik gledajo takole: če hočemo, da jezik preživi, ga morajo vsi govoriti tako kot mi. To se dogaja povsod po svetu. Starejši govorijo, da je treba ohraniti čist jezik, s tem seveda mislijo takega, kot so ga govorili oni. Prav to je v resnici najhujša nevarnost za vsak ogroženi jezik. Starejši kritizirajo jezik mlajših. Mlajše generacije imajo drugačne vrednote. Zgledujejo se po Ameriki, popularni glasbi in drugih stvareh,
ki jih mladi prinašajo v jezik, vir bogatenja jezika. Angleške besede v slovenščini res spreminjajo značaj slovenščine. Ampak tudi značaj angleščine se je nedvomno spremenil s sprejemanjem francoskih besed. Je angleščina zato izumrla? Ne, postala je zelo močna in bogata. Spremenjena, toda močna. Prihodnost je malim jezikom -pri tem govorim o statistični velikosti nekaj sto tisoč govorcev, milijon, dva milijona - zagotovljena tedaj, če govorci sprevidijo, da bodo njihovi jeziki toliko močnejši, kolikor bolj
DdVld Crystal	Vir: Delova Sobotna priloga, 28. december 2002, str. 19, foto M. Družnik
Slovenščina še ne bo izumrla
David Crystal je svetovno znan in cenjen jezikoslovec. Živi in dela v Veliki Britaniji, v VValesu, ima se za Valižana, zaslovel pa je s knjigami o angleščini in v angleščini. Je avtor in urednik več kot 90 knjig, v katerih obravnava vroče in pereče jezikovne teme. Njegove zadnje knjige so Angleščina kot globalni jezik (1997), Smrt jezikov (2000), Jezik in internet (2001). Konec septembra 2002 je gostoval tudi v Sloveniji. Z njim se je za Delovo Sobotno prilogo pogovarjal Marko Stabej (David Crystal, jezikoslovec: Ko bo angleščina globalni jezik, bo nastalo največ jezikov. Delo, Sobotna priloga, 28. decembra 2002, str. 18-21). Nekatere njegove trditve so zanimive tudi za koroške Slovence, saj jih lahko povežemo z jezikovno situacijo na Koroškem. Zato z Delovim dovoljenjem objavljamo povzetek članka.
se izkaže, da si je angleščina v svoji tisočletni zgodovini izposodila besede iz več kot 350 jezikov. Tudi v Sloveniji so nekateri zaskrbljeni zaradi prevzemanja besed iz angleščine v slovenščino, ker mislijo, da je to za slovenščino pogubno. Izkušnja z angleščino dokazuje ravno obratno: več besed ko prevzamete, močnejši postane vaš jezik. S tem v svoj jezik vgradite več pogledov, izrazite več odtenkov ...
Slovenci imamo že dolgo izkušnje z izposojanjem, predvsem iz slovanskih jezikov, vendar se ne zavedamo dobrih strani procesa; to se nam zmeraj zdi nevarno. Nikakor niste edini. To se dogaja v Evropi in tudi drugod. Čudne stvari se dogajajo, če preprečujete besedam vstop v svoj jezik ... Poskusite lahko, ustavili pa jih ne boste. Besede so »seksi« in »kul« samo zato, ker je jezik, iz katerega jih jemljete, jezik moči. Tudi vi hočete postati močni. Želite se udeležiti gospodarske rasti v Ameriki. Želite si politične moči, ki jo s sabo prinaša jezik ... Težave nastopijo takrat, ko imate ogroženi jezik in skupino ljudi, ki se namenijo ta jezik nadzoro-
ki se dogajajo po svetu, in si mislijo: govoriti angleško je »kul«, angleške besede so »kul«, zato jih začnejo uporabljati. Na ta način pripadajo svoji generaciji. Starejšim to nikakor ni všeč, jasno. Kakor hitro uporabiš eno samo angleško besedo, je to znak propadanja jezika. Vedno znova lahko opažamo generacijsko ločnico med tistimi, ki se imajo za zaščitnike jezika, in onimi, ki resnično ohranjajo jezik. To so mladi ljudje, ki bodo naslednja generacija staršev, saj bodo oni predali jezik naprej svojim otrokom. Starejši so to že opravili. Zdaj morajo štafeto prevzeti otroci in jo prenesti naslednji generaciji. Če starejši mladim očitajo, da je njihov jezik slab, da ne govorijo prave slovenščine ... kako bi reagirali vi? Vemo, kakšna je reakcija mladih: no, lepa reč, OK, govoril bom tako, kot bom hotel, z vašo slovenščino se ne splača ukvarjati, ker je mimo, zgodovina, adijo, govorili bomo po novo, mogoče pa se sploh ne bomo več mučili s slovenščino.
Kako se lahko temu
izognemo?
Samo na en način: ljudje morajo sprevideti, da so spremembe,
bodo vanje vključevali moč ostalega sveta. Vsak Slovenec ali Valižan bo rekel, če sem lahko tako gospodarsko močan kot drugi narodi, je to dobro, če sem lahko politično enako močan, je to dobro, zakaj torej govorijo, da je slabo, če sem enako močan tudi jezikovno? Toda biti jezikovno enako močan pomeni govoriti drugi jezik, in če se ga ne morejo naučiti v celoti, kar je seveda najbolje, si lahko vsaj iz njega izposodijo najboljše besede in na ta način dopolnjujejo svoj jezik. To se mi zdi pozitivno, dokaz je angleščina, ki je zmeraj kradla besede drugih jezikov in je zdaj tam, kjer je.
Slovenščina je razvit državni jezik z vsemi funkcijami,
toda govorcev nima veliko.
Je obsojen na smrt?
Ne, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Dva milijona sta veliko. Statistično gledano se uvršča slovenščina z dvema milijonoma govorcev nekako v zgornjih deset odstotkov svetovnih jezikov. Večina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. Dva milijona je lepa številka, krasna, sijajna. Čeprav se vam morda ne zdi tako, je s stališča vsega sveta to številka s težo.
Po drugi strani glede jezika nihče ne more biti samozadovoljen. Jezik lahko izgine v eni sami generaciji. V eni sami generaciji lahko slišite: »Ne bom več govoril tako. Govoriti hočem drugače. Svojih otrok ne bom učil starega jezika.«
V eni sami generaciji?
O ja, zlahka, že večkrat se je zgodilo. Pravzaprav gre za zadevo treh generacij, toda spremeni se v srednji generaciji. Starši opazujejo prihod novega jezika, zdi se jim privlačen, zato ga naučijo svoje otroke govoriti ali vsaj pustijo, da se ga otroci naučijo bolje kot starega; druga generacija novi jezik tekoče spregovori, starega po malem opušča, vendar še zmeraj razume; njihovi potomci pa znajo samo novi jezik, na starega pa popolnoma pozabijo. Od tod prepad med starimi starši in vnuki, ki se med seboj ne razumejo več. Tak scenarij najdemo povsod po svetu. Odvije se lahko v 50 letih.
Katere stvari so ključne za
preživetje jezika?
Ena od njih je ta, da morajo navadni ljudje, vsa jezikovna skupnost, hoteti, naj njihov jezik preživi. Najprej to. Ne dvomim, daje ta pogoj v Sloveniji v dobršni meri izpolnjen. Drugi kriterij je ta, da se morajo lokalna, državna in na globalni ravni mednarodna oblast strinjati, da je ohranjanje jezikov dobra stvar. Podpirati je treba vse pripadnike skupnosti. Kar je težko. To namreč pomeni vse dialekte in zvrsti jezika, kar jih je. Ne samo starejših govorcev, ampak tudi mlajše, ne le tistih, ki že vse življenje bivajo v Sloveniji, temveč tudi priseljence, ki ne govorijo ravno dobro slovenščine.
Se da živeti brez maternega
jezika?
Seveda. Čisto dobro, saj ne potrebujete ne vem koliko jezika za preživetje, odvisno je od načina življenja. Jeziki so velika stvar, v jeziku je marsikaj, in če ste poljezični, še vedno znate kar precej jezika. Ne vsega, poljezični ljudje morda ne zanjo uporabljati jezika v znanosti, pravu, religiji, v uradnih položajih, za kaj takega ne poznajo besed, ustreznega stila. Pol-jezičnost je najbrž že od nekdaj. Toda včasih so bili ljudje, ki vsega življenja niso preživeli v eni državi, res izjeme. Še danes so sorazmerno redki, toda njihovo število narašča. Evropska mobilnost bo imela tudi jezikovne posledice. Tega bi se morali zakonodajalci zavedati ... Po vsem svetu jeziki izgubljajo področja rabe. To pravzaprav nima nič opraviti z ogroženostjo jezikov. Je sicer res prvi korak k ogroženosti, po drugi strani pa lahko kljub temu, da izgubite področja, kot jezik zelo dobro preživite za vse večne čase.
Marko Stabej, priredila Saša Poljak
SINČA VAS
Gobi - puščava ali še kaj
Q azstavljene slike v poslovilnih prostorih davčnega svetovalca Hermanna Klokar-ja so nastale lani po enomesečnem potovanju njihovega avtorja Rudija Benetika v daljno puščavo Gobi v Mongoliji, državi med Rusijo in Kitajsko.
V neizmerno prostrani stepi Mongolije so se mu porajali »majhni floralni zapisi«, kot je povedal slikar. Iz trde, steptane in izsušene zemlje (pri temperaturi približno 45 stopinj Celzija) so bila še vedno zaznavna ponekod posušena stebla rastlin, ki jih niso poprej pojedli jaki, divji konji in divje gazele.
Prvič po 18 letih je likovni umetnik Rudi Benetik spet
uporabljal zeleno barvo, čeprav zelo asketsko, ampak vendarle so na posameznih delih zaznavni še tu pa tam sočni zapisi v listih in smešno oblikovanih kaktusih. Celotna površina objektov pa je prežeta s trepetajočo vročino, ki se odraža v sivi barvi, kar tudi ponazarja prah, ki je v puščavi nekaj vsakdanjega. Pogled skozi to sivo transparenco nam kaže barve v neresnični barvitosti. »Prvič sem na svojih dosedanjih potovanjih slišal puščavski veter prepevati - zatem pa je polegla neizmerna tišina nad šotor...«
Zaradi velike odmevnosti sta se Sabina in Hermann Klo-kar odločila, da bodo slike na ogled še do konca tega meseca.
Razstava je odprta od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure, v poslovnih prostorih pisarne Klokar, Femando-Co-lazzo-Platz 5 v Sinči vasi.
M. Š.
Odlično razpoložene plesne lepotice
Foto: Štukelj
PODJUNA
Ples s klasično polonezo
1 / prostorih gostilne Šoštar so V se preteklo soboto gnetli obiskovalci in obiskovalke iz vse Podjune in se prav do ju-> tranjih ur veselili ob zvokih
znanega in priljubljenega narodnozabavnega ansambla Gašperji. Organizator, SKD Globasnica, je poskrbel za bogat srečelov in lepe nagrade, mladina je na začetku zaplesala otvoritveno polonezo, MePZ Peca pod vodstvom Dominika Hudla pa je glasbeno začinil tradicionalni društveni ples.
M. Š.
UNIKUM - RAZSTAVA V K & K CENTRU V ŠENTJANŽU
HALBSCHEIT | POLČAS | METÄ
HALBSCHEIT I POLČAS I META se glasi naslov razstave kulturnega centra na celovški univerzi UNIKUM v sodelovanju s k & k centrom, ki bo na ogled od 24. januarja do 9. marca 2003 v prostorih k & k centra v Šentjanžu. Razstava dokumentira nastanek in izid umetniških projektov, ki jih je UNIKUM skupaj s partnerji v Sloveniji in Italiji realiziral v minuli polovici leta v okviru trilateralnega cikla SCHÖNE ÖDE I LEPA PUŠČA I BELLA BRULLA pod pokroviteljstvom evropske komisije.
Umetniški cikel obsega šest posameznih projektov in je namenjen odkrivanju in zaznamovanju prostorov lepote v pokrajini propada v treh nekoč pomembnih industrijskih krajih v trikotu med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Umetnice in umetniki različnih panog in iz treh sodelujočih dežel v posameznih akcijah, intervencijah in instalacijah razširjajo in ostrijo pogled na družbeno politične pojave in vsakdanjo kulturo ter iščejo sledove duševnega sorodstva med
Bistrico v Rožu, Jesenicami in Rabljem (Cave del Predil). V žarišču estetske razprave in umetniških prispevkov stojijo tematska polja, ki so nekdaj bistveno oblikovala lik, življenje in kulturo omenjenih krajev. To so železnica, industrija, voda, vsakdanja kultura, muzeji in jeziki. Vsaki temi je posvečen en umetniški projekt, od katerih jih je UNIKUM do danes realiziral tri: ANBAHNUNG I PRIHOD I PARTENZA - poetično potovanje po tirih nekdanje železniške proge od Beljaka preko Jesenic v Trbiž; MUSEUM I MUSEO I MUZEJ - umetniški posegi v obstoječe zbirke lokalnih muzejev; DECAY & REA-DYMADE - fotografski projekt, ki se ukvarja s propadom industrijske arhitekture. Do konca junija 2003 se bodo uresničile še ostale tri umetniške akcije, o katerih bomo poročali tudi v Slovenskem vestniku.
HALBSCHEIT I POLČAS I METÄ je torej razstava, ki s pomočjo številnih objektov, fotografij, besedil in videoposnet-
kov riše topografijo prvih treh umetniških projektov v okviru celoletnega cikla SCHÖNE ÖDE I LEPA PUŠČA I BELLA BRULLA in je v tem smislu neke vrste vmesna bilanca.
Otvoritev razstave bo pospremil ansambel BEAT-BLOW-BARREL
Železo, svinec in cinkovo svetlico so svojčas kopali na območju Karavank na tej strani današnje tromeje in onkraj nje. V svoji najžlahtnejši obliki so ti elementi tudi surovina za izdelavo pihalnih instrumentov. Tradicija godbe na pihala, industrijski hrup železarn in elementi jazzovske glasbe tvorijo tkivo nenavadnega ansambla, ki bo zaigral na otvoritvi razstave v k & k centru v Šentjanžu.
Sodelujejo: Richard Klammer - trobenta; Vinzenz Witzl-sperger - tuba, Martin Zrost -saksofon; Nataša Koncilia, Emil Krištof in Klaus Lippitsch - perkusija na pločevini, (ekri) PETEK, 24. 1. 2003, ob 20. uri, vstop prost, uvodne besede, osvežitev.
SLOVENJ GRADEC
Novoletna
razstava
Tukajšnja galerija, ki se je I nedavno preimenovala v Koroško galerijo likovnih umetnosti, je ob tradicionalnem novoletnem druženju pripravila razstavo slik Koroška krajina.
Velikemu številu prijateljev umetnosti in umetnikov so se predstavili Gustav Januš, doma v Podrožci, Benjamin Kumprej iz Leš pri Prevaljah in v Slovenj Gradcu živeči Karel Pečko.
Gustav Januš, znan tudi kot pesnik, razstavlja platna abstraktnih oblik, kjer ga zanima interakcija človeka z naravo in sledovi, ki jih pušča; najsi bo to pisava, votline in podobno. Nepogrešljiva je čma barva, ki vsrkava ostale. Benjamin Kumprej razstavlja platna s hribovito in gorsko pokrajino, kot jo opazuje s svojega doma na Lešah; značilno je bogastvo barv. Prav tako razstavlja figure iz cikla »leški knapi«, na katerih z nadnaravno velikih obrazov zrejo oči rudarjev. Karel Pečko, dolgoletni ravnatelj te galerije, je poleg podob Uršlje gore, ki prehajajo v
žensko telo, razstavil osnutke za slikanje na okensko steklo. Direktorici galerije Mileni Zlatar je izročil mapo šestih grafičnih listov z Uršljo goro. Izkupiček od prodaje grafičnih map je namenjen Fundaciji Karla Pečka za štipendiranje nadarjenih na Koroškem.
Občinstvo sta v kulturno-družabni večer popeljali še harfistka Tanja Vogrin in flavtistka Milena Hudernik, slišali smo recitacijo pesmi Gustava Januša, zbrane pa je nagovoril tudi župan mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar. Zanimiva razstava bo odprta do pomladi. S. Š.
Družba je bila vesela RADIŠE
27. radiški ples
Radiše. Preteklo soboto, 11. januarja, je SPD Radiše vabilo v kulturni dom na 27. radiški ples. Ob glasbi ansambla Svetlin, ki je letos že drugič igral na Radišah, so obiskovalci plesali do jutranjih ur. V nabito polni dvorani je bilo vzdušje veselo
in sproščeno, kot je na Radišah običajno. Poleg dobre postrežbe in odlične glasbe je goste, ki so prišli od blizu in daleč, čakal še bogat srečelov. Sponzor plesa, Posojilnica Bank Borovlje, je pripravil nagradno igro, pri kateri so udeleženci - če bodo izžrebani - lahko dobili tudi smučarsko opremo. Z lepimi spomini se že veselimo prihodnjega plesa na Radišah. Tomo
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU
Jubilejni ples
maturantov
VŠGP
r^eseti je bil po vrsti. Kako L/hitro mine čas! Nekdanja gospodinjska šola šolskih sester se je ob koncu prejšnjega stoletja preobrazila v Višjo šolo za gospodarske poklice z modernim programom, ki zadovoljuje potrebe gospodarstva, dijakom, predvsem dekletom, pa daje možnost nadaljnjega izobraževanja ali pa neposredne zaposlitve na odgovornih delovnih mestih.
Z letošnjimi vred bo na tej šoli maturiralo že preko 170 dijakinj in dijakov, letošnja bera pa je 15 - 14 deklet in en fant. Prejšnji petek se je v šentjakobskem kulturnem domu zbrala velika množica obiskovalcev, med katerimi so bili seveda naj-pomebnejši maturanti, njihovi starši, sorodniki in profesorji.
Med častnimi gosti so izstopali slovenski generalni konzul v Celovcu Jure Žmauc, predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednik SGZ Matevž Grilc, šolski inšpektor Teodor Domej, oba ravnatelja celovških srednjih šol, Anton Malle in Maja Amrusch-Hoja, ter šentjakobski župan Obiltschnig in podžupan Mikula.
Po pozdravih ravnatelja Štefana Schellandra in zahvalah
staršem in profesorjem ter klasični polonezi, ki jo je z maturanti pripravil plesni mojster Gregor Krištof, je bil seveda na vrsti ples s starši, nato pa je program potekal dolgo v noč. Bilo je vsega — od srečelova do tehtanja košare, diska in še in še.
Maturanti VŠGP resda niso številčni, kljub temu pa so svoj ples pripravili vzorno. Želimo jim, da bi bili tako uspešni tudi pri zaključnih izpitih. J. R.
Maturantke V$GP ob plesu poloneze
NOVA ZBIRKA PESMI HANZIJA ARTAČA
Dežela mojih sanj
r^ecembra 2002 je v Grosu-L/plju izšla 5. zbirka pesmi Hanzija Artača z naslovom Dežela mojih sanj, ki je posvečena 100. obletnici rojstva pokojne pesnice Milke Hartmanove. V Artače vem glasbenem opusu, ki obsega 141 glasbenih skladb, objavljenih v zbirkah Oh reki Dravci (1984), Pevec izpod Obirja (1988), Sanjal o tebi sem (1994), Sede Iški zvonovi (1996), Dežela mojih sanj (2002), med drugim zasledimo več kot 100 pesniških besedil izpod peresa libuške pesnice. Glasbenika Hanzija Artača in pesnico Milko Hartman združuje »sorodna in enako čuteča duša«, ki se odraža v globokih sledovih njunega tesnega umetniškega sodelovanja. Oba se gibljeta v duhu romantiziran-ja in preprostega opevanja narave, pri obeh je v središču pozornosti domoljubna, ljubezenska in religiozna pesem. Artač je Hartmanovi zaupal pesniško obdelavo svojih besedilnih predlog, pesnica pa jih je s finim občutkom prelila v rit-
mično tekoče verze.
Zbirko Dežela mojih sanj (153 str.), ki jo je uredil Pavel Uršič, sestavljajo naslednji vsebinski sklopi: slikovno opremljene začetne strani (do str. 13) avtor hvaležno posveča pokojni soustvarjalki in pesnici Milki Hartmanovi. Sledijo spremna besedila - kratke čestitke in osebni spomini ter pohvalne pripombe in strokovne ocene številnih avtorjev iz dvojezične Koroške in iz Slovenije (str. 15-41). Osrednji del zbirke obsega 44 pesmi za moški zbor (str. 43-146). Avtorji besedil so Milka Hartman, Valentin Po-lanšek, Tončej Haderlap, Karla Haderlap, Kati Marketz, Viktor Levovnik, Zalka Kelih-Olip in Flora Rauter.
Na koncu zbirke avtor na svoj način kritično razglablja o jezikovnem položaju na južnem Koroškem, ob tem pa se tudi spominja sodelovanja s pesnico z libuškega polja (str. 147— 150). Zbirko zaključujejo urednikove sklepne pripombe (str. 151-153).
Z izdajo zbirke Dežela mojih sanj, ki je na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, je Hanzi Artač obogatil repertoar slovenske zborovske glasbe.
(H M L)
80 let Ivanke Sadolšek - Zale
Tudi planinci ga pogrešamo
Tragična smrt Lajka Milisav-I ljeviča je bridko prizadela tudi nas, koroške planince. Z njim smo namreč izgubili velikega prijatelja in oboževalca planine Bleščeče, ki jo je tako rad obiskoval. Spominjam se, da je kar večkrat s svojimi šentjakobskimi pevci na novo leto prišel na planino prepevat na novoletni koncert. Nista jih zadržala globok sneg in mraz.
prišli so in peli. Tudi ob prvem maju so poskrbeli za praznično razpoloženje s petjem. Velikokrat, kadar je Lajko imel pred seboj kak pevski koncert, je tik pred njim prihajal na Bleščečo črpat duhovno in telesno moč za uspešen potek nastopa. Laj-ku so bile gore in glasba življenjska in duhovna hrana, ki pa jo je na žalost užival mnogo prekratko.
Kot gornik in popotnik je obiskal mnogo gora in dežel naše Zemlje, razen Avstralije, in prepričan sem, da bi se podal tudi na avstralski kontitent, če ga ne bi doletela prerana smrt. Veliko je hodil sam po gorah in se tako še bolj izpostavljal nevarnostim, bil je pravi pustolovec. Večkrat sem ga navduševal, da bi kaj napisal o svojih doživetjih po svetu, pa se je samo nasmehnil, morda, ko bom v pokoju, je menil. Veliko je tudi fotografiral - imel je pripravljenih nad 300 predavanj z diapozitivi in sumim, da je bila to že predpriprava, nekakšno spominsko poročilo za poznejše pisanje, ki pa mu na žalost ni bilo več usojeno. Svoje diapozitive je rad pokazal svojim prijateljem. Tudi naše planinsko društvo ga je vabilo na predavanja v Šentjanž in žel je velik uspeh.
Žal Lajka med nas planince na Bleščečo ne bo več. Zelo nam bo manjkal, vendar bo v naših srcih ostal vedno med nami.	Prijatelj
r\ anes vemo, da med zad-LJ njo vojno skoraj ni bilo odporniških skupin proti nacionalsocializmu, v katerih ne bi odločilno sodelovale tudi ženske. Zavedati pa se moramo, da ženske v zgodovinskem prikazu odporniškega gibanja nastopajo le ob robu. Vlogo ženske so v zgodovinopisju vedno in povsod po možnosti zamolčali...«
Tako je med drugim zapisala nekdanja državna sekretarka za ženska vprašanja Johanna Dohnal.
Ena izmed mnogih koroških žena, ki so med vojno sodelovale v boju ali kot aktivistke, je tudi Zala, ki v petek, 17. januarja, praznuje visok jubilej - 80-letnico.
Njena življenjska pot se je začela na lepi gorski domačiji pri Mikeju v Lobniku. Zelo mlada, komaj 16-letna, je morala prevzeti domačijo in s tem nove obveznosti, ki so ji vzbujale nemoč in obenem strah.
V najtežjem času, med nacistično strahovlado, se je skupaj s pokojnim možem Mihi-jem, s katerim se je poročila septembra 1940, uprla in se s puško v roki aktivno borila za svobodo in boljši jutri, za čas, ko naj bi slovenska beseda in
pesem svobodno zveneli. Prvi partizani, borci Cankarjeve brigade z Gorenjske, so se na Koroškem pojavili že jeseni 1. 1941. Poleg 1. koroškega bataljona in novih odborov Osvobodilne fronte so spomladi 1943. leta na Koroškem ustanovili še Zvezo antifašističnih žena - predhodnico današnje Zveze slovenskih žena. Ivanka Sadolšek-Zala je postala sekretarka odbora AFŽ. Z žensko taktiko, iznajdljivostjo in pogumom so sprva izdelovale in raznašale letake, zbirale sanitetni material in hrano ter skrbele za zveze s partizani. Pozneje so se uprle in se skupaj s tovariši aktivno borile proti okupatorju. Zala je pokazala svojo hrabrost, ko je ob aretaciji uklenjena pobegnila številnim policistom in gestapovcem.
Po končani vojni vihri sta z možem znova uredila požgani in opustošenj dom. Zala je ostala zvesta načelom boja za pravice koroških Slovencev, kljub invalidnosti je bila aktivna in je ostala taka, kakršno so poznali sopotniki in sopotnice v letih najtežjih preizkušenj.
Za svoje delovanje v protifašističnem bojuje prejela vrsto odlikovanj in priznanj, med njimi tudi častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije.
V imenu slovenskih organizacij in še prav posebno v imenu Zveze slovenskih žena ji iskreno čestitamo in želimo, da bi bila zdrava in zadovoljna še dolgo med nami.
Zveza slovenskih žena
ŠENTPRIMOŽ
Vogrska Pika
Nogavička
navdušila
iyyi nožiča mladeži in njihovih IVI staršev ter tudi ostalih ljubiteljev mladinskega gledališča se je preteklo soboto zbrala na gostovanju vogrške mladinske skupine v kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Mladi so zaigrali Piko Nogavičko predlani umrle znamenite švedske mladinske pisateljice Astrid Lindgren v priredbi njene slovenske prijateljice, tudi mladinske pisateljice Kristine Brenkove. Predstavo je organiziralo Kulturno društvo Škocjan, ki ta čas nima svojega kulturnega hrama in zato gostuje pri sosednjem društvu.
In obiskovalci so imeli kaj videti. Petnajst mladih Vogrja-nov jih je za kako uro tako zaposlilo, da so gledali z odprtimi usti. Vogrška Pika je res kakovostna - tako po režijski kot izpovedni plati.
Zgodba je seveda vsem dobro znana, kljub temu pa prese-
nečajo odlično odigrani dovtipi, ki celo odrasle gledalce spravljajo v smeh in veselo razpoloženje. Seveda je bila za to najbolj zaslužna Pika, ki jo je odlično, predvsem pa spoščeno igrala Miriam Enzi. Toda, razveseljivo, v igri so jo podpirali prav vsi. Da jih kar naštejemo: Rosa-Maria Hobel, Gabriel Kerbitz, Martin Enzi, Michael Šumej, Bernard Enzi, Anna Lu-bas, Danica Jop, Katarina Lu-bas, Michael Hobel, Gregor-Jemej Krainz, Patrik Enzi, Barbara Jop, Martina Hobel in Barbara Rumič. Vsi so lepo polnili odrski prostor, njihov gib je bil sproščen, petje usklajeno, uporaba jezika za naše razmere prav dobra.
Režiser Franci Končan je vedel, kaj dela. Mladino je pritegnil z izvrstno izbranim odrskim delom in jih očitno tudi znal navdušiti. Za celoten uspeh so seveda zaslužni tudi Gordana Schmidt (kostumografija), Dejan Mesec (glasba), Rezika Kanzian (gib in ples) ter tehnična skupina: Thomas Paulitsch (ton), Christian Paulitsch (luč), Štefka Kontschitsch in Gusti Dobrovnik (izdelava kostumov) ter Tonej Jop (izdelava scene).
Ob vseh pohvalah pa seveda ne smemo mimo prizadevnih vodij skupine - Lojza Kerbitza in Jelke Krainz-Stern. Skupini želimo, da bi še mnogokrat gostovala na koroških in tudi drugih odrih.	JožeRovšek
Državna prevajalska nagrada
TV'onec decembra 2002 je Urad zveznega kanclerja podelil J\.državno prevajalsko nagrado, ki je namenjena vrhunskim prevodom. Dobitnika te državne nagrade v višini 7300 evrov sta Peter Waterhouse za prevode v angleščino in italijanščino ter Vladko Murdarov za prevode v bolgarščino.
Poleg tega Urad zveznega kanclerja ob tej priložnosti podeljuje tudi prevajalske premije. Med dobitniki so tudi prevajalci, ki so svoja dela izdali v slovenskih založbah na Koroškem, namreč pri Dravi, Mohorjevi in Wieserju.
Premije so prejeli Horst Ogris in Anja Uršič (oba Mohorjeva), Janez Strutz (Založba Wieser), Erwin Köstler, Klaus Detlef Olof in Sonja Wakounig (vsi Založba Drava).
PRIREDITVE
ČETRTEK, 16. 1.________________
CELOVEC, Dvojezična TAK
08.00	Dan odprtih vrat
PLEŠERKA PRI HODIŠAH, Seehotel Hafnersee
19.00	Otvoritev razstave »Nature Painting« Valentin P. Čertov, Razstava je odprta do 18. 2.
PLIBERK, kulturni dom - Slov. generalni konzulat, center za vojaškozgodovinsko dejavnost, Kulturni dom Pliberk
19.30	Otvoritev razstave »Vojna za Slovenijo 1991«. Razstava odprta do 2. 2.
PETEK, 17. 1.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
20.00	Novoletni koncert - Vaščani pojo, Quartett des Singkreises Rosental, vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka,
Šentjanški tamburaši
SOBOTA, 18. 1._________________
ROŽE K, ljudska šola -KD Peter Markovič, SPD Rož
17.00	»Sinjemodri Peter«. Gostuje lutkovna skupina »Navihanci« SKD Celovec
PLIBERK, kulturni dom -KKD Vogrče
19.00	»Medved z vrtnico« Gostuje gledališka skupina KD Škocjan
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	Ansambel Pavlič
20.00	Koncert »Na gavdo«. Ansambel Pavlič in Trio Pegrin; povezava Franc-Jožef Smrtnik
NEDELJA, 19. 1.________________
BILČOVS, ljudska šola -SPD Bilka
11.00	Mladinska igra »Črna marela«. Gostuje mladinska gledališka skupina KPD Planina Sele
LEPENA, pri Kežarju - SPD Zarja
11.00	Veleslalom; prijave do 10.30
ŽITARA VAS, v kulturnem domu
-	SPD Trta
15.30	Mladinska igra »Črna marela». Gostuje mladinska gledališka
______skupina KPD Planina Sele_______
PONEDELJEK, 20. 1. ____________
ŠMIHEL, v farni dvorani - KKZ
08.30	»Žogica Nogica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. Nadaljnje predstave ob 9.30 in 10.30.
TOREK, 21. 1.__________________
DOBRLA VAS, kulturni dom - KKZ
08.30	»Žogica Nogica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. Nadaljnja predstava ob 9.30.
SREDA, 22. 1.__________________
CELOVEC, ke teatr - KKZ
08.30	»Žogica Nogica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. Nadaljnja predstava ob 9.30.
ČETRTEK, 23. 1.________________
ŠENTPETER, Višja šola za gospodarske poklice - KKZ
08.30	»Žogica Nogica«. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. Nadaljnje predstave ob 9.30 in 10.30.
ŠKOFIČE, društvena soba -Društvo »Glasbena šola«
18.00	Nastop učencev Glasbene šole
DUNAJ, Slovenski kult. center Korotan
19.00	Odprtje razstave del prof. dr. Janeza Suhadolca. Razstava je odprta do 13. 2. 2003.
CELOVEC, v Tischleijevi dvorani Slomškovega doma
19.00	Podelitev XXIV. Tischlerjeve nagrade. Spored bodo oblikovale gledališke in lutkovne skupine iz Celovca, Sel in Vogrč
PETEK, 24. 1.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - Unikum, k & k
20.00	Otvoritev razstave »HALBSCHEIT - POLČAS - META« v okviru projekta »Schöne Öde - Lepa pušča - Bella Brulla«.
Sodelujejo: Richard Klammer (trobenta), Vinzenz Witzlsperger (tuba), Martin Zrost (saksofon), Nataša Koncilija, Emil Krištof in Klaus Lippitsch (perkuzija na ploče-
______vini) _________________________
SOBOTA, 25. 1.________________
RADIŠE, kulturni d. - SPD Radiše
19.00	Razstava ročnih del Nežije Schuschnig
19.30	Koncert »Terra-Folk« iz Slovenije
PLIBERK, kulturni dom
20.00	»Na gavdo«. Ansambel Pavlič in trio Pegrin
NEDELJA, 26. 1._______________
SELE, v farnem d_. - KPD Planina
15.00	»Kaplan Martin Čedermac« Nastopa gledališka skupina KPD Planina. Režija Franci Končan
TOREK, 28. 1._________________
CELOVEC, Mohorjeva, Tischleije-va dvor. - Društvo »Glasbena š.«
16.00	Nastop učencev Glasbene šole (1. skupina)
PETEK, 31. 1._________________
ŠENTJAKOB, Farovž -SPD »Rož« in SPZ
20.00	Premiera »Goreča vas«
Nastopa Teatr Trotamora Režija: Marjan Stikar
Sodelujte pri iskanju imena za skupni časopis!
Pošljite vaše predloge do 7. februarja 2003 z oznako Slomedia na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec, po elektronski pošti:
zso@slo.at ali po faksu 046315143 00-71.
13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO
NORDKAPA
Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti
udobne ladje
12.-24. julija 2003
Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40
VESTNIK
gest«“
PRAZNUJEJO: Mici Martinjak iz Go-rinčič - osebni praznik; Sonja Moritsch z Žihpolj - jubilejno obletnico; Frida Lesnik iz Lepene - 60. rojstni dan; Anton Pesjak iz Dobrle vasi - rojstni dan; Štefan Golt-nik z Zamanj - rojstni dan; Anton Petek iz Zagorij - rojstni dan; Nevenka Sommer-egger iz Kamna - rojstni dan; Ernst Župane iz Železne Kaple - rojstni dan; župnik Tonej Opetnik iz Grabštanja - rojstni dan; Neži Olip iz Sel - rojstni dan; Pavel Mak s Kota v Selah - 80. rojstni dan; Antonija Reichmann iz Želuč - 80. rojstni
dan; Nežka Hudelist iz Grabštanja - rojstni dan; Neža Enzi iz Vogrč - 70. rojstni dan; Sigi Stropnik in Mara Lienhard iz Libuč - rojstni dan; Franc Markitz iz Male vasi - rojstni dan; Marija Miklau iz Štebna - rojstni dan; Neža Lubas iz Vogrč - rojstni dan; Vera Amenitsch iz Žalca -rojstni dan; Marjan Jernej iz Šentvida -rojstni dan; Pavel Grilc iz Velikovca - rojstni dan; Marko Brumnik z Obirskega -rojstni dan; Pavla Rosenzopf iz Breške vasi - rojstni dan; Werner Brumnik z Obirskega - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenska športna zveza vabi na
smučanje v Bad Hofgastein od 9. do 15. februarja 2003
Cena za odrasle je 530 evrov, za otroke do 15 let 350 evrov, za otroke do 10 let, ki so v sobi pri starših 280 evrov, za otroke do 5 let 30 evrov. V ceni je 6 polpenzionov (zajtrk z bifejem, večerja), savna, kopanje v hotelskem bazenu s termalno vodo, pokušnja vina, 5-dnevna vozovnica za vzpenjače po smučiščih Amade, vožnja z vlakom iz Celovca in nazaj, šola v smučanju, carvingu in deskan ju na snegu, izleti pod strokovnim vodstvom.
Informacije Danilo Prušnik, tel. 0 42 20/21 09 ali Ivan Lukan, tel. 0 46 3/31 85 10 ali 0 67 6/51 730 45, e-mail: ssz@magnet.at
Slovensko planinsko društvo Celovec razpisuje natečaj
Planine v sliki
Kot vsako leto tudi letos vabimo vse, planince -fotografe k sodelovanju. - Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pa pošljite do 20. 1. 2003 na: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Str. 16; A-9020 Celovec/Klagenfurt
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: zso@slo.at
UREDNIK
Dr. Marjan Sturm .............................(-11)
Tajništvo........................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Ktagenfurt/Celovec
Dolga leta sta se poznala, sodelovala in ljubila, zdaj končno poročila. Znani gostilničar iz Velinje vasi z ekspozituro v Celovcu (Pavlus) Pavli Seher in mag. Gabriele Streissnigiz Šentandraža sta medeni teden preživela v Dubaju, kjer sta uživala »tisoč in eno noč«. Iskreno čestitamo.
Umrla Helena Kropiunik
V 90. letu je umrla gospa Helena Kropiunik. Izhajala je iz ugledne in poštene družine Lamprecht. Oče je bil mizarski mojster, v družini je bilo šest otrok. Z legendarnim pevovodjem brnškega zbora Hanzlom Kropi-unikom, ki je takrat vodil najbolj znan in uspešen moški zbor Slovenskega prosvetnega društva »Dobrač«, je bila poročena samo štiri leta. Leta 1943 je padel na fronti in Helena je ostala sama z majhno hčerko. Prevzela je trafiko in jo vodila do upokojitve. Vedno je bila tesno povezana z domačim prosvetnim društvom. Doživela je težke čase. Prosvetno delo je od leta 1938 potekalo v senci domačih ovaduhov in prav ti so poskrbeli, da so ob izbruhu druge svetovne vojne njenega moža poslali na fronto, od koder se ni več vrnil. Njeni hčerki izrekamo naše iskreno sožalje.
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 19. 1. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN, KOROŠKA • Za izredne zasluge pri gledališkem in lutkovnem ustvarjanju na Koroškem: mag. Breda in Tine Varl ter Franci Končan prejmejo XXIV. Tischleijevo nagrado Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze • Narava kot slikarjev pomočnik: Valentin Čertov razstavlja abstraktne kompozicije na platnu • Deželno prvenstvo v teku na smučeh: v Selah se delo z mladino obrestuje • Lov-ci - pozimi skrbni čuvaji narave in divjadi.
PO 20. 1. | 3.55 0RF2 15.55 TV SL01 TO 21.12.18.30 TV SL02 (Pon.)__________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 17.01.113.00 Zrcalo kulture Miha Misch-kulnig o Guateamli (pon. 17.01., 19.00)
SO 18.01. I 13.00 Campus oddaja predstavi delo univerze širši javnosti (pon.
18.01.,	19.00)___________
NE 19.11. I 13.00 Special: Projekt ZiM 0 društvu, ki se zavzema za radio v sever-nofrizijskem jeziku (pon. 19.11,, 19.00)
PO 20.01.03 I 13.00 Ta mera Oddaja od žensk za ženske (pon. 20.01., 19.00) 20.06 Special Platforma proti nasilju
SR 22.01. I 13.00 Literarna kavama
Beseda daje besedo: o novi knjigi »Karn-ten. Literarisch« (pon. 22.01., 19.00 )
ČE 23.01.1 13.00 Po Koroškem Kultura na Koroškem leta 2003
RECENZIJA
Jožef Jeraj: Preko Karavank
Ob otvoritvi raztave Mihe Kača (v sredini) levo Jožef Jeraj, desno minister Janko Razgoršek in direktor slovenskega biroja na Dunaju Jan Cig-lenečki
K lekdanji generalni konzul R IM Slovenije v Celovcu je pred kratkim v samozaložbi izdal svoj dnevnik, ki ga je pisal med svojim delovanjem v Celovcu v letih od 1992 do 2000.
Uvodoma Jeraj ugotavlja, da je dnevnik pisal sproti in se je pri tem zgledoval po Edvardu Kocbeku.
Ne vem, ali je običajno, da diplomati svoje zapiske, ki jih pošiljajo nadrejenim v zunanjem ministrstvu in ki služijo le temu, da dobi poglobljeno sliko o državi, v kateri deluje njen diplomatski predstavnik, po končanem službenem mandatu tudi lahko objavijo. Sicer sem prebral že vrsto knjig, ki so jih napisali upokojeni diplomati, ne spomnim pa se, da bi ti objavljali dnevnike ali pa celo interne zapiske. Da o tem sodim, ni moja naloga.
Moram priznati, da sem Jerajev dnevnik prebral v eni noči, ne samo zaradi tega, ker sem pač v tem obdobju dosti sodeloval z njim, se z njim pogovarjal in razpravljal, temveč tudi zaradi tega, ker sem ob prebiranju dnevnika še enkrat obujal spomine na to obdobje, ki pa prav z vidika organizacije, ki jo predstavljam, ni bilo enostavno. In moram priznati, da me Jeraj ni razočaral. Nasprotno, na nekaterih področjih sem šele prek njegovega dnevnika prepoznal določeno ostrino dilem, ki jih prej sploh nisem tako dojel.
Seveda Jeraj zelo podrobno in obširno opisuje vprašanje spora med NSKS in ZSO glede tako imenovanega skupnega zastopstva in v bistvu sam na
več mestih prizna, da je bila ZSO po njegovem mnenju obremenjena zaradi sodelovanja z nekdanjim režimom v Jugoslaviji. Iz tega je očitno izhajalo tudi njegovo prepričanje, da je skupno zastopstvo potrebno zato, ker se je Slovenija osamosvojila in je treba preseči organizacijske strukture, ki so izhajale še iz časa komunizma. Čeprav sem ga večkrat opozoril na to, da smo koroški Slovenci organizirani na podlagi avstrijskega pravnega reda in ne na podlagi komunističnega, tega svojega predsodka ni spremenil. Večkrat sem ga opozoril tudi na to, da so tudi predstavniki NSKS že od petdesetih let dalje od tedanje Jugoslavije dobivali finančno podporo (to v svojih spominih zelo nazorno opisuje Bogo Gorjan, ki tudi omenja, kako je navezal stike z Joškom Tischlerjem in ga celo
ilegalno pripeljal v Jugoslavijo, kjer si je teden dni ogledoval predvsem ureditev kmetijskega zadružništva in imel ob tem pogovore z vodilnimi slovenskimi funkcionarji; Bogo Gorjan, Mojih petdeset let v politiki, Ljubljana 2001). To seveda ni zaleglo in po prebiranju njegovega dnevnika mi postaja jasno, zakaj ne. Toda o tem kasneje.
Jeraj tudi zelo obširno opisuje stališča nekaterih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Izredno zanimiv je zapis z dne 1. junija 1999, kjer opisuje sestanek nekaterih predstavnikov Narodnega sveta s tedanjim podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom, kjer so med drugim zahtevali ukinitev finančne pomoči Zvezi slovenskih organizacij, na kar je Podobnik tudi pristal.
Očitno je, da je ob spremem-
bi političnega sistema v Sloveniji prišlo do zanimivega sozvočja; desnica v Sloveniji je bila prepričana, da je treba vse strukture iz preteklosti spremeniti, ob tem jo prav nič ni motilo, da so bile manjšine organizirane na podlagi pravnega reda države, v kateri so živele; in po drugi strani so nekateri predstavniki Narodnega sveta na Koroškem to izkoriščali v svoje namene, ob tem pa jih ni prav nič motilo, da so ravno tako sodelovali s komunističnim režimom kot predstavniki ZSO.
Jerajev dnevnik zelo nazorno opisuje dileme novonastale države. Novim političnim elitam so manjkale strokovne izkušnje, ideološki pristop je bil v ospredju in za določen čas se je kadrovalo po načelu: pismen ali nepismen, glavno, da je naš.
Jerajeva zasluga je prav v tem, da je te dileme opisal brez dlake na jeziku. Zato je Jerajev dnevnik zelo primeren za študij pomembnega obdobja slovenske zunanje politike po osamosvojitvi in vseh njenih dilem, ki so imele posledice tudi prek meje. V tem smislu bodo bodoči rodovi zgodovinarjev prav gotovo segali po dnevniku, ki je v nekem smislu tudi zgodovinski vir.
Seveda pa Jeraj svoje ambicije, namreč tiste, da bi se zgledoval po Kocbeku, ni mogel uresničiti. Kdor je prebral Kocbekove zapiske iz NOB, bo vedel, da ni bil samo kronist, temveč je svoje sodelovanje v antifašističnem odporu tudi kritično in samokritično refleksiral, se poglobil v vse človeške dileme, s
katerimi je bil soočen, in hkrati tudi razvijal humanistično-filo-zofske vizije za prihodnji razvoj slovenskega naroda.
Kljub temu sem z velikim zanimanjem prebral Jerajev dnevnik. Zadoščen sem bil predvsem zaradi tega, ker sem v devetdesetih letih očitno pravilno ocenil situacijo, da gre namreč na Koroškem med NSKS in ZSO za ideološko obarvan konflikt, ki ima svoj izvor v Sloveniji. Toda ti časi so mimo, ni razloga, da bi se zaradi tega še naprej obremenjevali. Izziv je bodočnost. Kdor pa želi podrobneje spoznati stališča tega ali onega predstavnika Narodnega sveta Koroških Slovencev ali pa Zveze slovenskih organizacij, lahko prebere Jerajev dnevnik. Dobil bo zanimiv vtis o posameznih karakterjih.
Jerajevo knjigo je mogoče kupiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Marjan Sturm
PRCK0
KHRHVHHK
Jožef Jeraj »Preko Karavank«
FILM SPRENEVEDANJA
Ocena videofilma SPS/KHD V vroči lavi sovraštva
Videofilm o povojni zgodovini, ki ga je iniciiral KHD ob finančni podpori dežele ocenjuje Franc Kukoviča
II It oja ocena ni znanstvena, ker IVI mi za takšno manjka kvalificirana izobrazba. Je le ocena starejšega, narodnostnopolitično zainteresiranega in razgledanega Korošca slovenske narodnosti z mnogimi izkušnjami in poznavanjem političnega dogajanja na Koroškem, za katerega lahko dokažemo, da je protislovensko naravnano najmanj 150 let.
Podnaslov filma se glasi Povojni zločini Titovih partizanov med Karavankami in Kočevskim rogom. Je produkcija SPS (Inštituta za socialnopolitične študije, Dunaj/Annenheim) v sodelovanju s koroškim KHD (Koroška domovinska služba). Film je sofinancirala Koroška deželna vlada. Po Mölzerjevih (soodgovoren je bil za besedilo in oblikovanje) besedah ga je naročil koroški deželni glavar Haider. Film obravnava pet tem: poboje, ki sojih Titovi partizani izvršili na Hrvaškem, poboje slovenskih domobrancev, trpljenje ujetih nemških vojakov, iztrebljenje tako imenovanih jugoslovanskih Nemcev in nasilje Titovih partizanov na Koroškem.
Je eden od namenov filma tudi manipulacija gledalca?
Že naslov izpostavlja in poudarja povojno dogajanje. Na tak način se mislita avtorja in tako imenovani znanstveni svetovalci (Slovenec iz RS profesor dr. Jože Pučnik je po pisanju v časopisu izjavil, da ni bil znanstveni svetovalec, pač pa je povedal le svoje mnenje) izogniti dogajanju med vojno.
Kar se je dogajalo neposredno po vojni, ni mogoče strogo ločiti od dogajanja med vojno. Tudi zato ne, ker kapitulacija Nemčije 8. maja 1945 ni povsod v Evropi dejansko končala vojne. Nekdo, ki noče dovolj zaznavno in obširno omenjati medvojnih zločinov nemških in Nemcem pridruženih vojaških enot drugih narodnosti, njihovo krivdo zamegli, ne obvešča korektno. Prikriva vse vzroke za začetek vojne, cilje in potek nemške osvajalne vojne (in sodelovanje njenih zaveznikov), izvajanje fašistične, nacistične in herenfolkove teorije v vsakdanji praksi po Evropi, pričeto načrtno zasužnjevanje in uničevanje za manjvredne označenih ljudi, na-
silje nad prebivalstvom v premaganih državah, storjene zločine nad upomiki-civilisti in tistimi (partizani), ki so se z orožjem v roki zoperstavili fašistom, nacistom in njihovim zaveznikom po vsej Evropi...
- Z neupoštevanjem vsega tega posreduje nepoučenemu gledalcu in poslušalcu v veliki meri napačno sliko dogajanja, ker zamolči tiste dogodke iz medvojnega obdobja, ki so povzročili povojno obračunavanje in beganje stotisočih ljudi po Evropi. Namenoma skrije glavnega krivca vsega dogajanja, Adolfa Hitlerja. Koroškega zgodovinarja v deželni službi gospoda Wilhelma Wadla pusti reči, da pripada partizanom v boju proti nacizmu le skromen delež. Celo na Koroškem je delež partizanov pri osvoboditvi Avstrije, posebno v primerjavi z 45.000 vpisanimi koroškimi NSDAP-jevci, velikanski.
S kapitulacijo Nemčije 8. maja 1945 se vojna konča. V tistem trenutku se spremenijo tudi vse pravne osnove življenja, vojno pravo ni več v velja-
vi. Nemške in njim pridružene vojaške enote drugih narodnosti morajo prenehati z vsemi vojaškimi operacijami in oddati orožje. Zmagovalci morajo novo stanje spoštovati.
Vsaka korektna dokumentacija se mora ravnati po normah, ki zagotovijo nepristranski in korekten prikaz dogajanja. V tem primeru, za ta film, se to ni upoštevalo.
Pristransko prikazovanje dogajanja na avstrijskem Koroškem
Po končani vojni so slovenski partizani na koroških tleh pri Borovljah razoroževali nemške vojaške enote in jih neoborožene pustili oditi preko dravskega mostu proti Celovcu. Bojni položaji niso bili več zasedeni. Pet dni po končani vojni so preko Ljubelja prišle nemške vojaške enote SS in enote slovenskih domobrancev ter s težkim orožjem udarile po nič hudega slutečih partizanih. Po jurišu domobrancev do dravskega mostu so nadaljevali pot prek mostu do Angležev. Mrtve
in ranjene partizane na mostu so pometali v Dravo. Tisto uro je ob dravskem mostu in na njem padlo 180 partizanov, tudi Korošcev.
Ta povojna vojaška akcija je zločin in se ne more opravičiti z: »No ja, so pač hoteli k Angležem.« Verjetno je opisani spopad zadnji zločin, ki ga je nemško vojaštvo povzročilo na danes avstrijskih tleh. KHD za dogajanje prav dobro ve, saj je še nekaj dni pred 1. novembrom 2002 javno protestiral proti postavitvi in odkritju spominske plošče na mestnem pokopališču v Borovljah v spomin 180 padlim partizanom.
Če se na koncu filma približno deset minut upravičeno prikazuje in komentira, sicer subjektivno in površno, kako so partizani nasilno odvedli večje število oseb iz Koroške, od katerih se skoraj 100 oseb ni nikoli več vrnilo domov, bi moralo biti prostora še za prikaz dogajanja pri Borovljah, saj se je zgodilo na koroških tleh istega dne.
Dalje prihodnii
SLOVENSKI VESTNIK
Tekmovalci in tekmovalke DSG Sele s predsednikom I. Roblekom in županom E. Wassnerjem Foto: Štukelj
ODBOJKA
Dobljani zmagali proti Celovčanom
Q rečanje med Celovčani in «J Dobljani preteklo nedeljo je bilo prava kriminalka. Kot že v preteklih srečanjih proti Hypu so bili Dobljani od vsega začetka zelo živčni. V prvem nizu so gostje iz Podjune igrali zelo nakoncentrirano z veliko napak in ga izgubili s 19:25. V drugem nizu so se varovanci trenerja Pridala le ujeli in ga tesno dobili s
25:23. Napetost pa se je nadaljevala tudi v tretjem nizu, ki so ga Celovčani obrnili v svoj prid-25:21.
V četrtem nizu so Dobljani pokazali, da so izkušena ekipa. Se enkrat so zbrali vse sile in izenačili na 2:2. V odločilnem petem nizu so bili Dobljani srečnejši in so domov zasluženo odnesli dve točki - 16:14. Z zmago v zadnjem derbiju so Dobljani prišli na odlično 4. mesto (18 točk). »Še vedno imamo možnost osvojiti 3. mesto,« meni menedžer Martin Micheu. Že prihodnji petek bo odločilna tekma za 3. mesto, ko bodo Dobljani gostovali v Salzburgu.	M. Š.
SELE - KOROŠKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH
Pravljična proga in dva deželna prvaka
Qravočasno je zapadlo toliko I novega snega, da so marljivi organizatorji DSG Sele lahko izvedli koroško prvenstvo v smučarskih tekih (klasični slog), ki je bilo hkrati tudi društveno prvenstvo pod skalnato Košuto. Tekaške proge so bile ob sibirskih temperaturah izredno dobro pripravljene, atleti in atletinje z vse Koroške pa so se borili za metre in sekunde.
Koroška smučarska zveza je Selanom dodelila izvedbo prvenstva, ker so že lani pripravili brezhibno tekmovanje, kar je za DSG Sele in nordijsko sekcijo z Maksom Zdoucem na čelu
velika čast in priznanje. Tri kilometre dolga proga je bila zahtevna in selektivna, gledalci pa so navdušeno spremljali napete tekme po različnih starostnih skupinah.
Po tekmovanju je predsednik DSG Sele Igor Roblek v farnem domu razglasil rezultate in zmagovalce, župan Engelbert Wassner pa je atletom podelil medalje in pokale.
Selani so osvojili kar dva deželna naslova: v skupini dekleta I je zmagala Dunja Zdouc, Dominik Čertov je bil tretji, pri ženskah je v splošni skupini zmagala Zala Zdouc, Toni Wut-
te pa je bil v splošni moški skupini II tretji. Predstavnik Koroške smučarske zveze Robert Gräber se je organizatorjem iskreno zahvalil za odlično pripravljeno tekmovanje. M. Š.
SMUČANJE
Odlične uvrstitve
Mihi Sablatnik iz ŠD Šentjanž je pretekli teden dosegel odlične uvrstitve na tekmovanjih FIS v Sloveniji in na Koroškem. Na Turah in v Bad Kleinkirchheimu je bil v ve-
leslalomu dvakrat prvi v svoji starostni skupini. Mladinec Markus Steiner je bil v slalomu na Katschbergu prvi, v veleslalomu pa četrti. Desire Žnidarje osvojila odlično tretje mesto, Markus Parti pa se je na Simonhöhe uvrstil na drugo mesto.
SKAKANJE
Spet zmagujejo
Skakalna sezona je v polnem teku in mlade lastovke iz Zahom-ca kar naprej zmagujejo. V okviru pokala Atomic je nadarjeni Rene Pichler (ŠD Zahomc) v Celovcu v skupini dečki I osvojil prvo mesto, njegov kolega Siegfried Mörtl pa v skupini šolarji I prav tako prvo mesto. M. Š.
REZULTATI:
Otrod 1:1. Dunja Zdouc (DSG Sele), 4:48,4; 2. Ferula Thaler, 5:25,7; 3. Simone Zwittnig, 6:58,3 Otroci 1:1. Raphael Gatti, 4:40,2; 2. Fabian Kattnig, 4:42,1; 3. Dominik Čertov, 5:08,9 Otroci II: 1. Anton Fugger, 3:30,8; 2. Manuel Hallegger, 3:58,1; 3. Tobias Habenicht, 4:02,7; 6. Tadej Čertov (DSG Sele), 4:23,5; 7. Mitja Zdouc (DSG Sele), 4:28,7 Šolarji 1:1. Florian Gräber, 1137,8; 2. Emanuel Steiner, 12:22,6; 3. Julian Wildpanner, 1237,8; 11. Izidor Čertov (DSG Sele), 17:05,7
Ženska splošna I: 1. Zala Zdouc (DSG Sele), 27:13,3
Moški (splošna): 1. Michael Standmann (Union Podrožca), 37:39,7; 2. Franz Ur-schitz (Union Podrožca), 39:22,5; 3. Christian Gatti (DSG/Union Kostanje), 41:27,1 Moška splošna skupina II: 1. Toni Linds-berger (Celovec), 40:34,6; 2. Wolfgang Schabus (HSV Spittal), 43:46,3; 3. Toni Wut-te (DSG Sele), 44:27,7; 5. Maks Zdouc (DSG Sele), 46:35,1; 7. Andrej Feinig (DSG Sele), 1:10:50,8
Najboljši dneva: Hanzi, Walter, Franci, Regina, Marko, Dana, Pavli in mala Verena	Foto: Štukelj
OBIRSKO - DRUŠTVENA SANKAŠKA TEKMA
Mladi se navdušujejo za sankaški šport
/"\b pravljičnem zimskem vre-V^menu in krasni, toda bolj lahki sankaški progi (po Šobro-vi cesti vrh Obirskega) je preteklo nedeljo uspešno potekalo društveno sankaško tekmovanje SPD Valentin Polanšek.
Organizatorji so se hitro odločili in izkoristili odlične snežne razmere. Na približno 1.100 metrov dolgi progi je tekmovalo okrog 50 sankačev v različnih starostnih skupinah in v dveh kategorijah (ljudske in turne sanke). Pri ženskah je bila
najhitrejša Marica Smrtnik, pri moških pa Walter Žura. Družini Smrtnik z Obirskega in iz Kort pa sta odnesli domala vse društvene naslove. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, startne številke je napovedal predsednik Gustav Brumnik, merilec časa pa je bil Janko Kelih. Tudi za pijačo in jedačo je bilo vzorno poskrbljeno. Po tekmi je bila v gostilni Kovač razglasitev rezultatov in podelitev lepih nagrad. Prireditev se je končala v prijetni družbi in brez nesreč.
Regina Smrtnik pred ciljem
REZULTATI:
šolarke 1:1. Verena Smrtnik, 7:43,06 Šolarji I: 1. Andi Smrtnik, 4:19,06; 2. Janez Brumnik, 5:50,79; 3. Matei Kežar, 8:27,47 Šolarke II: 1. Anja Smrtnik, 4:02,88, 2. Nadja Ošina, 4:50,21
Šolarji II: 1. Matija Smrtnik, 3:34,75; 2. Niko Smrtnik, 3:59,48; 3. Mario Smrtnik, 6:21,70 Mladinke: 1. Maja Smrtnik, 3:58,35; 2. Tanja Furjan, 4:54,51; 3. Melanie Urschte, 7:37,84 Mladinci: 1. Toni Smrtnik, 3:22,34; 2. Bernard Smrtnik, 3:40,28; 3. Matej Smrtnik, 3:52,35 Splošna ženska: 1. Marica Smrtnik, 3:21,69; 2. Dana Smrtnik, 3:30,12, 3. Majda Furjan, 4:36,55
Splošna moški: I. Walter Žura, 3:06,69; 2. Pauli Ošina, 3:07,18; 3. Marko Smrtnik, 3:20,13
Starostna ženke: I, Regina Smrtnik, 3:30,61 Starostna moški: 1. Hanzi Smrtnik, 3:07,71; 2. Mihi Sadolšek, 3:15,82; 3. Volti Smrtnik, 3:17,26; 4. Franc J. Smrtnik, 3:54,68; 5. Tomi Ošina, 4:28,19
Dvojice: 1. W. Žura in P. Ošina; 1:38,19; 2. Mihi in Natalija Sadolšek, 1:42,84; 3. David in Volti Smrtnik, 1:42,84
M. S.
ŠAH
Obir je premagal SŠI s 4,5:3,5
1 j četrtem krogu koroškega prir venstva v podligi sta se preteklo soboto pomerili SŠK Obir in SŠZ/Zveza-Bank. Dvoboj je bil izredno napet in izenačen, na koncu pa je zadnja deska odločila v prid Kapelčanom. SŠK Obir/Železna Kapla je na lestvici spet na odličnem drugem mestu in ima dobre možnosti za podvig v koroško ligo, ekipa SŠZ pa zaseda 8. mesto.
Rezultati na posameznih deskah: MK Žiga Zvan-MK Dušan Jokovič remi, MK Blaž Kosmač-Hans Chr. Wolte remi, Gorazd Živkovič-Justin Polanšek remi, MK Dunja Lukan-Rudolf Meier remi, Aleksander Lukan-Harald Wolte remi, Joži Amrusch-Johann Wolte remi, Rupert Reichmann-Karlheinz Waysocher remi in Mitja Kolter-Anel Husejnovič 0:1.	I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 230	Silvo Kovač
Kotov-Botvinik (Leningrad 1939)
Nekdanji svetovni prvak, velemojster Botvinik, ima aktivno postavljene figure, ki že stegujejo tipalke na belega kralja v kotu šahovnice. Na potezi je črni, ki na poševnici a8-h 1 na prefinjen način prisili belega k obrambi, pri tem pa si priigra tudi veliko mate-
rialno prednost in doseže dobljeno pozicijo. Ob majhnem številu figur boste uživali v čudovitem finalu!
Rešitev št. 229
S potezo l.Tg6:+! je beli razbil črno blokado in začel ogrožati črnega kralja. Sedaj ni možno vzeti trdnjavo
1..	.Kg6: zaradi 2.Dg5 mat! Po
1..	.Kh8 2.Tgf6 Tg7. Seveda ne gre 2...Sf6:? 3.Df8: mat. Trenutno beli ne sme vzeti figure na polju f7 zaradi grožnje mata na polju g2, zato igra 3.Th6+ Kg8 4.Tg3! in črni je nemočen pred grožnjo mata po odprti g in h liniji. Ruski velemojster je moral priznati premoč belega in se je vdal!