"PROLETAREC" JE # t DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CI lATELJE PROLETAREC O Ilir ia l Organ Vugottlav Federation, S. I*. — - <«la*ilo J up>hlo\uiihke Socialistični* Zveše — GLASILO — P H O S V E T N E MATICE J. S. Z. 4T. — NO. 1435. *MHevr<| »rruH^ rlN«! mailfr, llnrmbrr H. IINI7, at Ilir •»«»•• •(>!•• NI « klmKM. III., uM«lrr Ilir Ari »f « ••••«rt-«« »t Miirrb 3r«l, 1*71». CHICAGO, ILL., 13. MARCA (March 13), 1935. • , lul.ll.br.l nrrklf ■« .1(131» W. UHi k Nt. LETO — VOL. XXX. NEUSPEHI NRA VEČAJO KRIZO IN NEGOTOVOST """""""""""""'''""'""^ ——mmmmmmm '''^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmm Sf^^^et pred pragom nove vojne katastrofe TEZKOCAH ZA IZHOD ŠTEVILO BREZPOSELNIH VEČJE IN IZDATKI ZA RELIF NARAŠČAJO Cene potrebščinam so po Rooseveltovem mnenju se vedno okrog 20 odstotkov prenizke PROSLAVLJENI program Rooseveltove administracije, ki je bil oddan v izvršitev posebnemu odboru -za okrevanje dežele, zvan NRA (National Recovery Administration)', je bil preizkusen in končal svoj prvi zamah brez zaželjenih uč likov. Plavi ptič s svojim strojnim kolesom in strelami ni "funkcioniral". Vsled tega je izgubil svojo popularnost. Pretil je kor-poracijam in zagotavljal protekcijo delavcem v naporih skozi krizo, toda izvršil ni ne pretenj, ne obljub. Plavi orel je jianes vsled tega le se spomin na neizpolnjena obetanja. Kaj sedaj? Donald R. Rich- berg, ki je po odstopu Hugh Johnsona ena vodilnih glav v NRA. je sporazumno z Roose-veltom in drugimi newdealerji priredil nov načrt, ki je manj drastičen od sedanje NRA in odpravlja tudi zaporne kazni za uporne delodajalce. Vzrok je, ker se nagajivih kapitalistov tudi new deal ne upa poslati v ječo. Zato hoče z njimi opravo in sodelovanje njim v korist. Mnogi demokratski senatorji in kongresniki so mnenja, da je bila NRA fiasko. V kolikor je mogla koristiti, je svojo nalogo že rz-vriiila, zato se jo naj odpravi. Administracija je proti temu predlogu, ker se boji, da bi nasprotniki tolmačili to za priznanje njenega neuspeha. Temu se hoče ogniti, kajti drugo leto so volitve. Namen NRA je bil povečati zaposlenost, zvišati povprečno plačo delavcev, omogočiti kor-poracijam dobičkonosen obrat svojih podvzetij z reguliranjem konkurence in omogočiti delavcem organiziranje v unijah v svrho kolektivnega pogajanja. NRA je uspela edino v reguliranju konkurence, ker je imela v tem oziru vso možno podporo velekorporacij in trustov. Povprečna mezda je bila v tem času zvišana manj, kakor pa so narasle cene potrebščinam, in brezposelnih je več kakor pred letom. Predsednik Roosevelt je na gih industrij tako visoka, ali pa blizu tako visoka, kakor pred pričetkom krize, toda vsota, i-zdana za plače, je nižja in s tem seveda tudi kupna sila. Stroji in priganjanje, čigar rezultat je, da morata izvršiti dva toliko kolikor preje trije delavci, manjši povprečen zaslužek vsled skrajšanja delavnika in nezaposlenost milijonov so vzroki, ki pojasnijo čemu NRA s svojimi sedanjimi me-j todami in programom ne more uspeti. Kaj bo kongres meseca junija sprejel namesto sedanje N1RA, si še sam ni na jasnem.] Zaslišavanja se vrste, ampak mnenja so večinoma kritična. Relif prejema sedaj okro-g 20 milijonov ljudi, ali približno 16 odstotkov prebivalstva. Potro-šek zvezne vlade v ta namen je 50 milijonov dolarjev na mesec, in okrajnih ter državnih oblasti 35 milijonov, skupaj 185 milijonov dolarjev na mesec za relif. Vladna statistika izkazuje, da je bila tedenska plača povprečnega delavca pred NRA $15.75, zdaj pa je $19.73, ali $3.98 priboljška na teden. V primeri s podražitvami potrebščin in nadaljnimi obetanimi podražitvami je zaslužek poprečnega delavca na enako nizki stopnji kakor je bhl. Predsednik Roosevelt in drugi voditelji demokratske stranke konferirajo in ugibajo, kaj 5,400,000 družin v Zedinjenih državah odvisnih od relifa Administrator zveznega relifa za brezposelne Harry Hopkins Dravi, da je v Zed. državah danes več ljudi na "relifu" ko kdaj prej. 5,400,-000 družin je odvisnih od njega za preživljanje, skupno 22,375,000 oseb. Med temi je 775,000 samcev, drugi so člani družin. Za njihovo prehrano in drugo oskrbo trosi vlada pet milijonov dolarjev na dan. Število ljudi, ki jih tira kriza k relifu, se veča od meseca do meseca. Ekonomi demokratske in republikanske stranke pravijo, da ogromno trošenje za brezposelne ne more iti brez konca in kraja, toda druge rešitve zanje tudi ne najdejo. Koliko časa bo mogoče to negospodarsko stanje nadaljevati, ne ve ne vlada in ne kongres, vsi pa so si na jasnem, da ako delavcev ne zaposle pri delih, ki se bi sama na sebi izplačala, bo deficit naraščal in z njim vred bo rasla tudi kriza. Rešitev bi bila v socialističnih metodah, katerih pa se new deal ne misli poslužiti in še manj pa tisti demokratski in republikanski kritiki, ki ga napadajo. Obilen "pridelek" bajonetov Militerisetu je danes edini "pridelek", ki uspeva po vtem • vetu. čitajie članek v zadnjima kolonama na 1. strani. Mussolini 'ogoljufan'za milijon bodočih vojakov i____ r--. Porodi v Italiji nazadujejo vzlic vzajemni propagandi države in cerkve proti nji konferenci s časnikarji prošli jim je storiti, da bo slika "okre- i ______vanin" rln koncu nrihodnio nn- teden dejal, da cene potrebščinam v primeri z zadolženostio ljudi niso £e dovolj visoke, da bi tvorile pravilno ravnotežje. Rad bi jih dvignil na stopnjo, kakor so bile 1. 1926, ."v normalnem letu prosperitete". Predno bo dosežena, je treba potrebščine podražiti še kakih 20 odstotkov. Podraževanje potrebščin na eni strani, ob enem pa vztrajati pri zahtevi, da naj bo mezda delavcev pri javnih delih le $50 na me.sec, ne more imeti drugih posledic kot nadaljne polome Rooseveltove gospodarske politike. Zanimiva je statistika, ki izkazuje, da je produkcija mno-| larjev, takih ali takih. vanja" do konca prihodnje po lovice leta malo bolja kakor sedaj. Ampak za izhod so v zagatah, ker bi radi ustregli kapitalistom, ki nočejo popustiti v ničemur, in ljudstvu. To dvoje nasprotujočih interesov pa je nem°JT«če usoglasiti. Med tem si privatni interesi pridobivajo v Rooseveltovi administraciji čezdalje več vpliva in koncesij. Ameriški dolar V VVashingtonu še vedno u-gibajo, kaj se zgodi z ameriškim dolarjem. Ali bo še znižan',' ali ne bo. Kar bi ljudi bolj zanimalo je, kje dobiti kaj do- V i J A, Si KI IIPiACCIB KOMIMMJI Federalni sodnik Niels je odločil, da je unija delavcev v Wiertovi jeklarni legalna, čeprav je kompanijska. VVierton Steel kompanija je n. pr. potrošila za svojo unijo lani $6,000. Naročila ji je lepakov, pravila, reklamne plakate itd. Ta vsota je bila torej navidezno izdana za oglašanje kompanijske unije, toda v resnici je služila le Propagandi proti "zunanji" uniji. Reprezentantom "unije" plačuje kompanija po $25 na me- sec in omenjeni sodnik je izjavil, da ne vidi nič napačnega v tem. To je razumljivo, kajti kako bi drugače sploh mogel izdati tako pristranski in krivičen odlok! Zastopniki, katerimi kompanija plačuje '*e posebej po $25, ne morejo biti zastopniki delavcev, ampak kupljeni od kompanije, da odvračajo delavce od organiziranja v pravi uniji. Take "unije" so po mnenju nekaterih sodnikov bolj "ustavne", kakor pa svobodne unije. Sijajno slavje 30-letnice Proletarca VELIKA UDELE2BA. — SPORED IZBORNO PREDVAJAN Prošlo nedeljo se je zbralo v dvorani SNPJ v Chicagu na jubilejni slavnosti 30-letnice Proletarca med drugimi tudi mnogo takih ljudi, ki le re Iko-kdaj pridejo na naše prireditve. Spored, ki bo v posameznih točkah opisan v prihodnji številki, je bil izborno predvajan. Izmed zunanjih naselbin sta se najboljše odzvali VVaukegan in North Chicago, iz katerih je prišlo nad 30 oseb. Iz La Salla sta bila navzoča F. Martinjak s^soprogo in J. Novak, iz Mil-waukeeja pa Louis Zaje z družino. Iz Lyonsa je prišel naš "old timer" Martin Potokar, dalje J. Antolich in več drugih. Po več ko 25. letih smo videli na tej Proletarčevi prireditvi tudi Antona Prešerna iz Cicera, ki je bil eden ustanoviteljev tega lista. Brzojavne čestitke so poslali Anton Šubelj iz New Yorka, Clarence Senior iz Milvvaukee-ja in F. Ermenc iz Milvvau-keeja. Relif v Illinoisu \ državi Illinois prejema brezposelnostim podporo (relif) 32-5,000 družin-. 3,788 knjig v letu 1934 L. 1934 je bilo izdanih v Zed. državah 6,788 knjig, med temi 1,356 povestnih knjig. Za Townsendov načrt Načrt za staroštno pokojnino, kakor ga propagira dr. Tovvnsend, je bil odobren v zakonodaji države Nevada in tudi governer države Californije se je izjavil zanj. Mussolini jeva in papeževa kampanja za pomnožitev rojstev v Italiji ne uspeva. Skušal je z "masnimi", porokami, nagradil je neveste, eno skupino nevest je sprejel Mussolini in nato še papež z velikimi ceremonijami, nekaj drugih skupin novoporočencev so blagoslovili drugi visoki duhovniki — ampak porodi v Italiji so od leta 1922 naprej, ko so prišli v vlado fašisti, kljub temu nazadovali. L. 1922 je bilo v Italiji 12.2 rojstev na tisoč prebivalcev. To merilo je ostalo do malega nespremenjeno do leta 1925. Po-em pa so začela nazadovati. L. 1931 je število rojstev padlo na 9.8 na tisoč prebivalcev, 1. 1934 pa je spet naraslo do 10 rojstev na vsakih tisoč prebivalcev. Italija je imela 1. januarja to leto 43,096,000 prebivalcev. Ampak če bi merilo rojstev o-stalo isto, kakor je bilo 1. 1922, bi jih imela 2,377,140 več. Mussolinijev list Popolo d' Italia. ki izhaja v Milanu, vodi z uredniškimi članki kampanjo proti "ljudskemu samomoru". List pravi med drugim: "Italija je bila ogoljufana za dva in pol milijona duš, kar je več, kot smo utrpeli izgub v svetovni vojni, številka je kajne impresivna. Deželi je bilo z zmanjšanjem rojstev -ukradenih več ko en milijon dečkov— milijon bodočih vojakov. In milijon vojakov lahko odloči življenje in bodočnost naroda." Naraščanje porodne kontrole v Italiji je vsekakor značilen pojav, kajti nikjer ni tako strogo zabranjena, kakor v nji. Cerkev, spovednica, časopisje, država, vse hoče več rojstev, vse prepoveduje umetno omejevanje, a pobožne Italijanke kljub vsemu nočejo uboigati. Enako značilno je priznanje v ^omenjenem listu, da smatra tudi fašistična država, ne samo kak kajzer ali car, ljudstvo za "kanonen-futer". Mussoliniju je hudo za milijon nerojenih dečkov, kajti milijon vojakov lahko odločuje — na bojiščih seveda, "življenje in bodočnost naroda". Mussolini ima pač velike ambicije, rad bi imel Italijanov toliko, da bi "osvojevali svet". Ampak zakonci v Italiji se muzajo in ga molče "goljufajo" za bodoče vojake. Strah pred rdečkarji na Japonskem . Tudi Japonska je vsled svojih gospodarskih težkoč v strahu pred "rdečo" revolucijo. Po-Islancem je bil predložen zakon, ki določa za prevratnike in puntarje zaporne in smrtno kazen. ^ Dobro preskrbljeni kongresniki ("'lani ameriškega kongresa prejemajo poleg svoje plače še |)mm'!m\i /a najetje kkr- kov. Večinoma vposlujejo »vo-je žene, hčere, sinove ali pa druge sorodnike, da ostane ves denar v družini. Nedavno je bila pred njimi predloga za zvijanje omenjene vsote s 5 na 6 tisoč dolarjev na leto. Bila je poražena radi dodatka, ki je določal, da bi kongresniki potem ne smeli najemati članov družine za svoje klerke. • NALOGA, KI JO MORE IZVRŠITI EDINO LE DELAVSKI RAZRED Kljub vsi mogoči "protekciji", ki jo je deležen ameriški kapitalizem, in vzlic ogromnim vladnim posojilom, ki jih je dobil, je njegovo gospodarsko stanje razmajano in ne more okrevati. Potrebne so velike ekonomske spremembe, toda sedanja vlada jih ne bo uvedla. To je naloga organiziranega delavskega razreda. PRIPRAVLJANJE ZA KLANJE VEČJE KO KDAJ PREJ V "MODERNI" DORI Popolno skrahiranje konference društva narodov za omejitev in reguliranje militarizma ----------. ........... ■ -—----- PO 17. letih vojne "za odpravo vojne" je svet veliko bolj militariziran kakor je bil I. 1914. Pod orožjem je danes več mož kakor ob izbruhu zadnjega svetovnega klanja, poleg tega pa je "militaristična znanost" izrecno napredovala tudi v tehniki. Kakšen je položaj z ozirom na oboroževanje v posameznih državah ? Velika Britanija ima v svojem sedanjem proračunu vsoto $292,000,000 za Vojno mornarico, ali več ko kdaj prej od leta 1922. Za oboroževanje v zraku trosi čezdalje več. Vsega skupaj določa njen novi proračun $626,000,000. Vlada trdi, da je v to primorana vsled oboroževanja Hitlerjeve Nemčije. Prebivalce Londona uče, kako in kam naj se umaknejo na varno v slučaju bombnega napada iz zraka. Francija postaja kljub svoji veliki, moderno opremljeni armadi nervozna vsled strahu pred novo vojno. Vlada v Parizu je sklenila podaljšati obvezno vojno službo z enega na dve leti. Postavke v proračunu za armado, vojno mornarico in zračno floto je zelo dvignila kljuvb naraščajoči krizi. Diktator Mussolini je nedavno izjavil, da je italijanska armada pripravljena kljub ekspediciji v Afriko na vse eventuel-nosti v Evropi. To se pravi, na vojno s komurkoli. Govoril je jako preteče. Z mobilizacijo nadaljuje. * ^ . "Nemčija potrebuje za svojo obrambo armado, ki bo štela blizu milijon mož," je nedavno pisala Hitlerjeva poluradna Easener National Zeitung. Pred letom je Nemčija zahtevala od zavezniških velesil, da ji naj dovolijo stalno armado 300,000 mož. Zdaj jih hoče že milijon! Najbolj v strahu $p evropske dežele pred spretnostjo in iznajdljivostjo nemških inženirjev ter kemikov. Njeno industrijo se lahko preko dneva mobilizira v vojno industrijo. Koliko ima že vojnih letal, ni znano. Javnost v inozemstvu ve le, da je nemška zračna flota postala v par letih nevarna sila, še bolj pa se Evropa boji nemških strupenih plinov. Naravno, da imajo pline pripravljene tudi druge države. Februarja t. 1. je japonska zbornica določila 49 odstotkov proračuna za oboroževanje. Armada dobi $142,000,000 in vojna mornarica $154,000,000. To je več ko kdaj prej v zgodovini japonskega cesarstva. Ker se z dolarjem lahko kupi na Japonskem precej več kakor pa na pr. v Angliji ali v Zed. državah, je omenjena vsota v primerjanju s kupno silo v poedinih deželah toliko večja. Grki se uničujejo drug drugega v civilni vojni na ljubo in-trigantom v drugih deželah, ki iščejo opore na Balkanu. Bolgarija se pritožuje ligi narodov proti oboroževanju Turčije, češ, da se pripravlja na vojno proti Bolgariji. Turčija odgovarja, da se oborožuje v svojo varnost vsled mobilizacije v Bolgariji. ; Vladni krogi v Beogradu dolže Italijo odgovornim za ho-matije na Grškem in izjavljajo, da bo Jugoslavija branila nedotakljivost balkanskih dežel z orožjem in istotako Rumunija. MilUaristi na Ogrskem so se pričeli nagibati od Mussolinija k Ilitlerjp, ker je baje Mussolinija kupila Francija, zato da bo nehal braniti pravične zahteve Madžarske za revizijo me j. Sovjetski državniki so na nedavnem vsesovjetskem kongresu izjavili, da so za mir s sosednimi državami in vsemi drugimi, toda sovjetska armada in USSR je pripravljena na vse. Tudi sovjetska Unija trosi vsled tega položaja za oboroževanje veliko več kakor pa so določali njeni prvotni načrti. Poljska se razvija v prvovrstno militaristično silo. Kongres Zed. držav je določil v novem proračunu za obr>-roževariie več kot kdaj prej v mirnem času. Tak je danes kapitalistični svet kljub vsem mirovnim pogodbam. Arthur Henderson, predsednik razorožitvene konference lige narodov je odstopil, ker so pogajanja za omejitev in kontroliranje militarizma brezplodna. Vse dežele se bahajo s svojimi kulturami in civilizacijo, a ob enem se barbarsko trudijo, da s klanjem in rušenjem uničijo druga drugo. Delavski razred je edini, ki lahko prepreči to svetovno mo-rilno u.ikano. Ali bo kos svoji zgodovinski nalogi in poru-i kapitalizem predno ga pahne v novo vojno gorje? Amendment za odpravo otroškega dela v legislaturah nima sreče Za dodatek k ustavi, ki za-branjuje uposljevanje in izkoriščanje otrok v industriji, je glasovalo dozdaj samo 24 držav. Odobriti bi ga moralo 36 držav, predno bi postal veljaven. Nekatere so ga odklonile, druge se nočejo ukvarjati z njim. Ta amendment imajo pred seboj že več let. Delavski department zvezne vlade je zanj, toda je izgubil upanje, da bo letos sprejet. Na- sprotniki tega zakona razprava o njemu v legislaturah uspešno odlagajo. Amendment za odpravo prohibicije je bil sprejet v zelo kratkem času, ker so bili privatni interesi zanj. Temu pa nasprotujejo, ker jim otroško delo donaša dobiček. V pomoč jim je katoliška cerkev, ki tudi agitira proti sprejemu take postave. Otroci delavcev imajo torej v legislaturah in v visoki družbi zelo malo prijateljev. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA, . IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4«ja Jugoslovanska D »lav. k« Tiskovna Družba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75 za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $8.50; ca pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naSe-m uradu Najpozneje do pondeljka popoldne za prio-bčitev v številki tekočega ledna. PROLETAREC •Published every Wednesday by the Vugoslav Workmen's Publishiug ( «»., I ne Estaiblished 1900. Editor.................... Business Manager.......... Assistant Busines* Manager. ..... Frank Zaitz. Charles Pogorelec. .....John Rak Jr. SUBSCIU PTION RATBS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Th reo Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P R O L E T A f{ 1C 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephonat ROČKWELL 2864. Nove šikane in zakoni proti tujerodcem FRANK ZAITZ: SOCIALISTIČNA STRANKA BOJIH SKOZI KRIZO H. 1 političnim pustolovcem, ki na gando, s katero gladijo pot fa- fz pomočila tajnika stranke s. močan način obljubu-' iistični diktaturi. Clarenee Soniorja je razvidno, Uudstvu vse mogoče in ne-1 Kako to, da ljudstvo ne zada so državne organizacije in bi človek v tej krizi popade te igre? Saj je vendar narodnostne federacije naroči- Pričakoval za socialistično gi-1 jasno, da ga tirajo z dežja pod le januarja 1. 1. 22,f>H8 članskih banje veliko več razmaha.Kajti kap' Postave za poostritev te-znamk ,nH 1.687 več kakor po- J i® vendar jasno, da brez ao-jrorja se množe in civilne svo- cializmt ni reaitve za človeštvo bodčine, kolikor jih Ae imamo, iz stradanja, izkoriščanja, go- j so Vie V opasnosti! spodarskih katastrof in vojne-' Vzrok tej ljudski ga klanj«! Socialistično gibanje ima za razvozljanje socialnih problemov, y.a odpravo vojne, pomanjkanja m iz'kor£:čanja, 12 mesečev v vprečno skozi prošlem letu. Običai je. da mnoge organizacije naroče januarja znamke i za več mesecev naprej. Druga-j če bi 1»il ta napredek v članstvu i v enem mesecu naravnost presenetljiv; ako bodo narasli vsak mesec toliko, bo socialisti-' znanstveno podprt načrt, celo čna stranka imela koncem tega ««lo enostaven načrt za gospo-leta nad 40,000 članov, kar pa darsko uredbo svetovne dru-je za gibanje, ki hoče postati žbe« *oda proti-sile sedanjega politična silaJn zavladati v de- reda so tako ogromne, da so želi. Se vedno veliko premalo, mednarodno socialistično jiln-'/.r>i\ in ipnn Hr«>vp«nv^iii. "i« ponekod docela uničile, naivnosti je s temelja v tem, da so propagand istič na sredstva v rokah posedujočih. časopisje je razen nekaj ducatov slabo razširjenih delavskih in liberalnih listov popolnoma njihovo. Enako ves radio sistem, razen par 'postaj. Vsa filmska industrija in mnoga druga sredstva, ki se jih lahko z uspehom uporablja v propagandi. Ako puste kakemu Coughlinu ali JIueyu stre- oboftevan, ljudstvo ga obsipa s pismi, mu pošilja denar in tisoči pristopajo v njegovo privatno "organizacijo". Dokaza v tem slučaju sta Huey l^on? in "father" Coughlin. Odgovorna nista za svoje početje nikomur. Govorita in obljubujeta. prvi vsakemu posestvo vrčdno pet tisoč dolarjev in garantirane tujerodci prijaviti oblastim vsakih 90 dni. Drug zakon, predložen kongresu, določa pospeševanje de-portacij. Patriotične (?) zveze in klubi bombardirajo poslance z zahtevo za sprejem drastičnih zakonov proti tujerodnim ra-dikalcem. Vsakega, ki ni zadovoljen s to deželo, naj se posi je od kjer se je priklatil, čemu bi odjedal tukaj kruh domačinom? Neki kongresnik iz Texasa je izjavil, da bi dobito lelo 12 milijonov Amerikancev, ako se izžene tujerodce. Torej so tudi "Amerikanci" nezadovoljni s to deželo! Pa še kako! Ampak namesto da bi grajali svojo glupost in kapitalizem za neznosne razmere, v katerih žive, se znašajo nad tuje-rodci. ' _' Fooalrevanj* odredb proti "tujcem" bo avtomatično privedlo do poosti-evanja zakonov proti naturaliziranim državljanom. Ne bo dolgo, ko se bo kongres resno bavil s predlogami za odvzem državljanstva vsem priseljencem, kateri so člani organizacij ali strank, "ki so za nasilno strmoglavljenje ameriške vlade". Nekaterim je bilo državljanstvo na podlagi tega argumenta že odvzeto. V gonji proti tujerodcem so zdaj najbolj delavni demokratski politiki in demagogi, posebno iz juga, kljub temu, da ogromna večina naturaliziranih državljanov glasuje za dejfto- j čoughlin sta dve osebi, druge krate. - Mar je zločin, ako je človek rojen drugje nego v tej deželi ? "Stpprocentneži" so potomci "foreignerjev", kar pa so pozabili. Kdo pravzaprav je zgradil ameri-ka bogastva, ako ,ne "for- reakcije, poosebljene v fa.Vz-mu. Prežeta s sadizmom, divja v blaznih naporih, da zapre civilizaciji pot, in da vrže člove-$tv6 v nov krvavi metež, v katerem se naj pokolje in zaduši. Val, reakcije narašča tudi v Zed. državah. Zajel je administracijo v VVashingtonu tak) zelo. da so "liberalci" in pro-ter celo konservativni letne dohodke. V**J $2.000 na *reslvcI BM leto; drugi nastopa v vlogi f>-< voditelji presenečeni. nančnega eksperta in mnogi Ako bl bl1 *"*ed (tobrl,m 1ftom "liberalci" in "progresivci" mu! R«o*eveltu kdo prerokoval, da pomagajo. Prerekanja je nič j Povzame vodstvo po dveh le-koliko, ljudstvo posluša, čita inKtih njegovega termina spet ne- lavcem prilik niti za si misli: "Da. ta dva znata! Stalvi(,na v,a(,R« se mu pomilo*, preživljanje. Dotični, v propagandi za tre.bljenjč "blaznežev" in vseh, ki posredno ali neposredno Spodkopavajo tla "amerikanizmu" in "ameriškim institucijam". Demagogi apelirajo na drhal, in ko je naščuvana, jo uporabi reakcija v svoj prid. Ni jih bilo malo, ki so mislili. da bo v tej krizi socialistično gibanje mahoma raslo. Sklepali so, d^v bodo ljudje zdaj'zlahka izprevideli, da je kapitalizem izrabil svoje moči in da ni več v stanju nuditi dC- skromno ki so go- hujša, kot vsi socialisti!" Oba služita kapitalizmu — čeprav sta tisočkrat uverjena, da mu nasprotujeta., Huey in eignerji"? Naj vpijejo zaslepljeni "domačini" karkoli, dejstvo ostane, da so Zedinjene države preuredili iz pragozdov, prerij, pustinj in močvirij v najmodernejšo industrialno silo na svetu v prvi vrsti priseljenci in otroci priseljencev. Otroci iz druge generacije so si lahko poiskali že boljša dela — to se pravi, posedli so se okrog že pogrnjene mize. Ali pa so se lotili izko-riščevalnih poklicev in si gradili premoženja z delom zaniče-vanih "tujcev". Tujerodno prebivalstvo je garalo in kupičilo bogastva dru- ga nič. Naj Coughlinu odvzamejo mikrofon, ali ako umrje, pa ne bo od njegove "lige za1 socialno pravičnost" ostalo ni-1 česar razen gpomin na njeno] ime. Organizacija enega člo-i veka, tudi če ima milijone ot>o-1 ževalcev, je začasen pojev in' zatone z njim vred. Jvalno smehljal. Danes se ma- JIII take nade, pač niso upošie-: gnati, ki posedujejo Zedjnjene vali dejstva, da je politično ; države, njemu smehljajo. Huey znanje povprečnega prebivalca ! Long, Coughlin in komunistični te dežele komaj na otročki1 jbav-bav pa so jim sredstvo za stopnji, histerično "patriotično" propa-j (Dalje prihodnjič.) "KONZULOVA" OBSOJENI VSLED NAPADOV NA J. R. PALANDECHA m »c dr a izbruhnila civilna vojna. Za vstajo se je odločil bivši premier Eleatke-rios Veniselos, star ie 70 let. da ubrani republikansko formo vlade prati menarhistični, kateri načel j« je Panagibtis Tsaldaris. Ta vojna je raKttrali mnogo življenj in Veliko (motne škode. Spodaj sta na levi Veniaeles fa m desiti Tsaldaris. Obravnava na kriminalnem sodišču je trajala Socialistična stranka deluje mesec dni. — Konzul Kolombatovic odpoklican v tej deželi pod sedanjim ime- __ nom nad tri desetletja. Social-' . , , . ne probleme motri in presoja s Tr Pomočniki konzula Djure porota spoznala krivim, kljub gim. In kaj ima danes od tega? Izgaranostjn brezj><*elnost. stal^a znanstven*ga socializ- Kolombatoviča. ki so se lotili temu, da so si obtoženci najeli ma. kajti brez konstruktivno Palandecha, so koncem za zagovornika vplivnega ad- i planiranega gospodarstva na principu socializacije postane kriza Je hujša, pa magari ako Prihranki tujerodcev pa so šli k vragu v propadlih bankah, ničvrednih delnicah, stavbisčih in v hžše, ki so jih preplačali. In zdaj naj se registrirajo, dajo odtiske svojih prstev v rekorde za kriminalce, in potem naj se javljajo vsakih 90 dni, kakor ljudje, ki so vsled zločinskih dejanj pod policijskim nadzorstvom. Napaka — velika napaka tujerodnega prebivalstva in njihovih otrok je, da podpira in je podpiralo stranki kapitalizma (demokratsko in republikansko), kateri sta vedno opirali svoj "patriotizem" z reflekcijami na tujce ("foreignerje"). Tako je ameriški kapitalizem delil prebivalstvo v "domačine" in 'tujce" in s pomočjo tega razdvajanja vedno uspešno ribaril v kalnem. Ako bi bilo tujerodno prebivalstvo bolj previdno, se bi združilo v stranki, ki nima vzroka slepomišiti in iskati krivcev za nadloge tam, kjer jih ni, ampak jih pokaže, kjer so. Socialisti so taka stranka. V korist priseljencev, njihovih otrok in "domačinov" je, da se ji pridrulijo in skupno ustvarijo razmere, v katerih bo vsega dovolj za vse. konca slabo naleteli. Konzula vokata Barretta 0'Haro, kate stane ta špas več tisočakov, remu je pomagal hrvatski Pravijo, da jih je plačal iz dis-i pravnik Branko Steiner. Kazen nasledi predsednika Roosevelta Pozicijskega fonda, torej iz že-j za take prestopke je zapor od bodisi "father" Coughlin ali pa pov jugoslovanskih davkopla- eneara do treh let. čevalcev. V koliko je to res. ve najbolj konzul sam. ki je bil v začetku marca pozvan v Beo- Huev Ix>ng. Ako bi ljudstvo ne bilo tako pozabljivo, ali če se bi delavci več poglabljali v Velezaslužen konzul Jugoslovanski Glasnik se v svoji prošli izdaji poslavlja v dolgem uredniškem članku od Djuro Kolombatoviča. bivšega jugoslovanskega generalnega konzula v Chicagu, o katerem poroča, da je bil imenovan za ministrskega svetnika v ministra stvu za vnanje zadeve. Pravi vzrok odpoklica je drugi. Ampak to ni važno, in kar se nas tiče, je nam popolnoma vseeno; kakšen svetnik bo Kolombatovic v Beogradu. Vzrok, da stvar omenjamo je, ker je dotični članek zelo smešen v poveličevanju tega moža, ki po mnenju ljudi okrog Jugoslovanskega Glasnika v zaslugah nima primere Članek ugotavlja, da je.bil velezaslužni Djuro v Ameriki prvi, ki je Srbe, Hrvate in Slovence pripravil v označevanje svo- zgodovtnoHH -vedeli, da je bilo *rad v novo Tožilo jih v tej deželi že vse polno takih je državno pravdnižtvo, torej Mojzesov, ki so bili svoj čas na tudl te str°ške plačalo ljudstvo. J. R. Pala ndech vodi že dolgo oglaševalno agenturo, skozi katero dobiva oglase v svoja dva fista in v mnoge druge. V nekaterih volilnih kampanjah je dobil za oglašanje kandidatov v neangleških listih več tisoč dolarjev. To prinaša dohodke, katere mu je skuhala vzeti, ali pa jih vsaj zmanjšati sebi v prid takozvana "Jugoslovanska centralna organizacija v Chicagu". To je organizacija le na papirju, dočim je v javnosti in cirkn-larjih trdila, da repreaentira vse čikaške Jugoslovane. N j i- svoj način tudi brez govorov v radiu prav tako sloviti, kakor sta Huey in detroitski radio pri-d iga r. Naravno, da ugajata milijonom. ki ju poslušajo, čeniu? Ker zabavljata bankirjem, kapitalistom in predsedniku Roo-seveltu, katere ljudstvo dolži, da so krivi sedanjih nadlog. Toda prav ta dva demagoga sta Roosevelta nedavno Se zelo o-boževala, posebno "father" Coughlin. _ Hvalila sta ga, dokler sta vedela, da je grajanje predsed- nika NEPOPULARNO! Socia- hovc ^ia.sove jeponujala de- dal v svoji jugoslovanski listična stranka je že ob nastopu Rooseveltove administracije konstatirala, da je "new deal" nič drugega kakor krpanje mokratskim politikom v povračilo za oglase in za nekaj služb, in ob enem je črnila J. R. Palandecha. Njegovi nasprot- bankrotirane kapitalistične po-, niki pod vodstvom konzula so drtije. Ljudje so ji zelo zame- Ali t(rliko da)e^ S() ^ raz. jih ustanov za "jugoslovanske". Preje je bilo vse le slovensko, hrvatsko ali srbsko. Npr., omenjeni list je bil prej "Hrvatski j rili to trditev, vključivči "fa-Olasnik". Zdaj je^JugosTovanski". Pravi vzrok spremenilve j ther" Coughlin, krstte v svo-imena je seveda v konzulovi subvenciji, česar v članku kajpada | r«(l>° pridigah " socialiste ne pove. j rad privoščil, češ, da "sabotira- Tem "jugoslovanskim" patriotom ni znano, da so bile v i oio" delo velikega predsed- Zed. državah ustanove z označbo "jugoslovanska" že davno nika. __________ __________ prej, predno so oni odkrili pot do konzulovega "dispozicijska-; To pojasni, čemu je demago-|organizacije je Jugoslovanski ga" fonda. Na primer, Jugoslovanska katoliška jednota. Jugo-j gu tako lahko obrniti pozor- Glasnik, za čigar lastnika se slovanska podporna zveza Sloga, Jugoslovanska socialistična nosi nase in si pridobiti popu- podpisuje S. Vrančič, za ured- glaševali za morilca in mu skušali -kodovati na ugledu z napadi na shodih in na druge načine. Glasilo konzulovcev in njihove Jugoslovanske Centralne ( ?) Dvorana, v kateri se je obravnava vršila, je bila baje vedno polna, ker je ljudi zabavalo poslušati priče obeh strani, izmed katerih je marsikatera tudi sama prišla v kašo. Obtoženci in priče v. sploš- jako slab vtis in tisti drugorod-ci, ki so obravnavi prisostvovali, imajo o Jugoslovanih še slabše mnenje ko prej. Obsojenci -so vjožili priziv, J. R. Palandech pa je bil kajpada vesel, ker je odpozvani konzul Djuro Kolombatovič dobil s tem moralno klofuto in on zmago. Med pričami v obrambo obtožencev je bilo tudi par Slovencev, takih namreč, ki so se gibali v konzulovi družbi in iz-vr:evali naloge, ki jim jih je "cen- pred ivttii sv i i m i leti (Proletarec fihruarja 190fi.) V februarski številki Proletarca je imel Frank Petrich z psevdonimom "Drskar" v uredniški koloni sledeči članek; fcega storiti kot obrniti se na Mf-tarča? Ntekaj elementarnega je, da st k skušalo pohij&iti sad njih jrreha — ti strani provokantov — začetnikov v»-jra tega, to je, od ftrani Gl. Sv., in 4» se bo udom jednote prei>ovedal© *tlti v zvozi s Proletaicem, toa,ic,, ki padaIa po njih hrht:^ih i mostojnimi posamezni*!, ki imsjr Veseli nas, da je prišlo tako daleč, da smisel za svoboden razvoj, svobodi* Fmo spoznali volkove v ovčji koži; in besedo in drujro. ki vodi k spoznajo ko bi te*ra ne spoznala sedaj, spoznali VSt>STa dobref«, lepega in retnicnefsl t)i pozneje; in kdo ve, ako ne hi bilo | "Proletare<,M — zavednemu prolt-prepozno. ttrstvu! — Drtlcar. Cikaški sodrujri so videli potreb, —-— njrm so bile razmere okoli "Gl. S." in SNPJ do pičice znane. Videli so, da se narodu prodi krivica; izprevideli so, da je najskrajni čas. da se tem r->fr^o-nosnim razmeram za slovenski narod v Ameriki naredi kone^ — in šli vo, računajoč na ZAVEDNO DELAVSTVO. ki se »a ne manjka po Širni Ameriki — ter ustanovili svoj 1W. Ti sodrugi so bili takorekoč na straži in z ustanovo "Proletarca*' so dali zna-Inenje, da je nevarnost tukaj. Ker pa samo znamenje še ne izpremeni položaj a, prepreči preteče nevarnosti, je dolžnost vseh zavednih delavcev, da se na znamenje .odzovejo z vso svojo močjo — v duševnem in gmot nem ozi- Kadar želite knjige, m naročite di jih iz Proletarčer« nam sporočite. tralni" organizaciji. zveza, Ameriško-jugoslovanska zveza, Jugoslovanska delavska tiskovna družba itd. Zrelost za demokracijo Novi bolgarski diktator in premier general Petko Zlatev pravi, da Bolgari niso se zreli za demokracijo. Zato je potrebno in njim v korist, da jih vlada armada. To je pač jezik diktatorjev, ljudstvu pa ni dovol jeno, da se bi izrazilo, kaj misli o Zlatevi sodbi. larnost. Omenjena dva sta za-jnjka Vlaho Vlahovič in za pu-čela~udrihati po Rooseveltovih blicista Lazo Todorovič. Te tri ljudeh ;ele ko si je ljudstvo je- jn pa pravoslavnega popa An-lo mencati oči in itprevidelo, j dra Popovima je državni pravd-, da ni new deal izvršil niti dese- nik obtožil zarotništva v očr-tinko tega, kar je ob 1 j tubo val. njevanju J. R. Palandecha v kaj šele, da bi .*podil menjalce 1 namenu, da hi mu vzeli ugled iz templa! | jn moralno ter gospodarsko Kljub vsem razlogom, čemu uničili, je konstruktivnemu gibanju ve- Po štirih tednih obravnave liko težje delovati, kakor pa'na kriminalnem sodišču jih je Tony Sender bo govorila v Clevelandu Cleveland, O. — V peti k 1 -V marca ob 7 :."><) zvečer bomo imeli priliko sH"ati bivšo članico nemškega državnega zbora sodružico Tony Sender. Govorila bo v Metal Trades dvorani (preje Moose Hali). Ko je začel divjati v Nemčiji Hitlerjev teror, se je sodružici Sender posrečilo uteči v Belgijo. Ona je briljantna govornica in bojevita delavka zoper fašizem, kapitalizem in vojno. Povedala bo marsikaj, kako Hitler gospodari v Nemčiji v tej krizi. Vstopnina na shod je samo lOc. — J. Krebel. Ali ste ti "Majski «ltt" za I. 1935 že naročili? ru. Vemo sicer, da vsem delavcem list r.e bo po volji; toda *odru*i se na to ne morejo ozirati! Vsem ustreči gotovo ni bila želja in nn;T;»n ustanovo "Proletarca", posebno sedaj ne, ko j(. treba stvar .»Čistiti. Provokacija pa ne izhaja od strani socialistov, temveč od strani nasrprotnikov. "Proletarca" rojstvo ima svojega očeta v nasprotnikih socialističnih idej, to se pravi, list se je ustanovil zato, ker so sovražniki sejali seme sovraštva do fvobodom.selnih nšrtcipov in idej — ne pa, kakor hočejo neka-terniki, ki jili Konda najame, dopovedati, da je "Proletarec" rzSel iz ne-voščljivosti in sovraštva. "Proletarec" se je rodil vsled vzrokov, kakor nastane vse poleg teh; on je torej posledica vzrokov. Brezdvomno so v SNPJ delavci, ki s* s postopanjem v jednoti ne strinjajo, a pomagati si tndi ne morejo;! kajti če se pritožijo z dopisom v Glas Svobode, nalete na strogega cenzorja, ki jim dopise take vsebine meče neusmiljeno v koš. Kaj jim bo dru- V ftoliotfo 23. MARCA zvečer shod kluba št. 27 JSZ v Slov. nar. domu St. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0. Glavni govornik JOŠKO OVEN Pridite! Shod je skli- can za vse.' J E. ZOLA : RIM ETBIN KRISTAN . (Nadaljevanje.) "Ali-zakaj naj obupamo?" je mogočno nadaljeval. "Četudi leži Rim kakor breme na naših ramah, je to vendar vrhunec, ki smo ga hoteli doseči. Dospeli smo sem, tukaj ostanemo, pa počakamo, kaj bo. . . Sicer pa — če se je prebivalstvo nehalo množiti, nam vendar ostane štiristotisoč du^-, in tisti dan, ko izginejo vzroki; ki so ovirali naraščanje, se zopet lahko mirno začne množiti. Napačno je bilo misliti, da postane iz Kima Berlin, Pariz; doslej je videti, da se upirajo temu vsakovrstne socialne, zgodovinske, celo etične razmere. Ali kdo pozna prsenečenje, ki se lahko jutri pojavi? Kdo nam more prepovedati upanje in vero, ki tiči v krvi, pretakajoči se po naših žilah, v krvi nekdanjih osvojevalcev sveta? Jaz, uničen, pobit, da se s svojimi mrtvimi negami ne morem geniti iz te sobe, imam ure, ko me pograbi stara strast, da verujem v Rim kakor v svoje nepremagljivo, nesmrtno mater, ko čakam na dva milijona prebivalcev, ki morata priti, da napolnita one žalostne, prazne, razpadajoče četrti, ki ste jih obiskali. Gotovo, prebivalci pridejo!*Zakaj pa bi ne prišli? Videli boste, da pridejo. Vse se obljudi, de nanovo bo treba -zidati. In potem priznajmo: Kaj se more narod, ki ima Lombardijo, imenovati ubog? Ni li naš jug sam na sebi neizčrpni zaklad? Le, dajte, da pride mir, da se stopi jug s severom, da zraste novo pleme delavcev — kert imamo tla, tako rodovitna, vzklije pač danes ali jutri pričakovana žetev in dozori pod žgočim soncem!" Navdušenje ga je povzneslo; pravi mlade-niški ogenj mu je vzplamtel v očeh. Pierre, že premagan, se je nasmehlja!, in ko je prišel do besede, je dejal: "Problem se mora pograbiti od spodaj, od ljudstva. Ustvariti je treba ljudi." * "Da, tako je, da!" je vzkliknil Orlando. "Neprenehoma ponavljam to: Italijo je treba ustvariti. Lahko bi kdo mislil, da je vzhoden veter zanesel seme, človeško seme, seme krepkih, močnih narodov drugam, proč od na&e stare zemlje. Naš narod ni kakor vaš francoski, shramba ljudi in denarja, iz katere se lahko neprenehoma zajema s polnimi rokami. Ali rad bi videl, da nastane pri nas tak rezervar. Da, od spodaj gor je treba delovati! Povsod je treba ustanavljati šole, preganjati je treba nevednost, pobijati surovost in lenobo s pomočjo knjig, duševno in moralno vzgojo nam mora dati delavno ljudstvo, katero potrebujemo, če nočemo iziginiti iz vzajemnosti velikih narodov, še enkrat pravim: Za koga smo pa delali, ko smo osvajali Rim, ko smo mu hoteli pripraviti tretjo dobo sijaja, če ne za demokracijo, ki pride? In kako je razumljivo, da vse propada, da noče nič več krepko poganjati, ko nam popolnoma nedostaja te demokracije!. . . Da, da, le tam je rešitev problema! Ustvariti se mora narod, italijanska demokracija!" Pierre je nemiren utihnil; ni se upal reči, da se narod ne izpreminja lahko, da je bila Italija to, kar je iz nje napravila zemlja, zgodovina, pleme, in da bi bilo nevarno, če bi ga hoteli nenadoma popolnoma izpreminjati. Nimajo li narodi kakor posamezne kreature delavno mladost, žarečo dobo zrelosti, pa hitreje ali pa počasneje v smrt vodečo starost? Veliki Bog, moderni, demokratični Rim! Moje ime Pariz, Londoiu Chicit? go. Dejal je torej previdno le to: "Ne mislite li, da bi bilo dobro. Če bi. pričakujoči veliko delo obnovitve od ljudstva, bili razumni? Vaše finance so v tako slabem stanju, tako velike socialne in narodnogospodarske težave vas ovirajo, da se izpostavljate* nevarnosti še večjih katastrof, preden boste imeli dovolj ljudi in denarja. Ej, kako moder bi bil tisti Vaš minister, ki bi dejal na govorniškem odru: "Dobro, nai-Vponos se je zmotil, napak je bilo, da smo se hoteli preko noči improvizirati kot velik narod; za to je treba več časa, več denarja, več potrpljenja. Zadovoljimo se torej s tem, da nismo nič drugega kakor mlad narod, ki se šele zbira, ki dela v svojem kotičku^ da se okrepča, ne da bi za sedaj hotel igrati vladajočo vlogo; razorožili bomo, omejili bomo vojni proračun, mornariški proračun, vse proračune zunanje baharije, pa se posvetimo notranjemu blagostanju, pouku, telesni in duševni vzigoji velikega naroda, ki postane iz nas — to prisegamo — v petdesetih letih. Zavirati je tre+ra. V tem je Vaša rešitev!" Orlando ga je poslušal; polagoma se je zo-pet zmračil in se pogreznil v svoje plašno razmišljanje. Z nedoločeno, medlo kretnjo je polglasno izpregovoril: "Ne, ne, ministru, ki bi govoril kaj takega, bi žvižgali. Tako krutega priznanja ni mogoče zahtevati od nobenega naroda. Vsa sroa bi napolnil gnus, ki bi razdejal prši. In pa, ne bi li bilo še bolj nevarno, če bi pustili, da se poru« i vse, kar je že storjenega? Koliko bi bilu razočaranih nad, koliko razvalin, koliko zaman potratenega materiala? Ne, rešiti nas more le še potrpežljivost in pogum, če gremo nprej, venomer naprej! Zelo mlad narod smo; v petdesetih letih smo hoteli ustvariti edinost .katero so morali drugi narodi graditi po dvesto let. Dobro, to prenagljen je moramo plačati, čakati moramo, da žetev' dozori in napolni naše skednje." a S ponovno, močnejšo, razsežnejšo kretnjo je označil, da okorno vztraja na svoji nadi. * "Saj veste, da sem bil vedno proti zvezi z Nemčijo. Napovedoval sem tako, in ugonobila nas je. Tako veliki e nismo bili, da bi bili mogli korakati vštric s tako bogato in mogočno veličino; le zaradi obzira na vedno pričakovano. navidezno neizogibno vojno trpimo zdaj tak«) kruto pod uničujočo težo proračunov velikega naroda. Oj da, vojna, ki ni prišla, nam je izsesela najboljšo kri, najboljši mozetg, pogoltnila je naše zlato, ne da smo imeli količkaj dobička. Danes nam ne kaže nič drugega, kakor da odpovemo zavezniku, ki se je igral z na&o prevzetnostjo, ne da bi nam bil kaj koristil, ne da bi bili dobili od njega kdaj kaj drugega kakor nezaupanje in nesrečne svete. . . Ali vse to je bilo neizogibno, in tega nočejo priznati na Francoskem. Jaz lahko prosto govorim, zakaj Franciji sem priznan prijatelj; zato so celo hudi name. Razložite torej svojim rojakom, ki v trdovrat-nosti .nočejo razumeti, da smo morali prvi dan po osvojitvi Rima. v blazni želji, da pridemo zopet do svoje nekdanje veljave in da bi mogli igrati svojo vlogo v Evropi, nastopati kot sila, s katero se mora poslej računati. Obotavljanje ni bilo dovoljeno; vsi naši interesi so nas navidez gnali Nemčiji nasproti; z bleščečo jasnostjo se nam je to vsiljevalo. Trdi zakon boja za življenje tlači narode enako usodepolno kakor posameznike; to razlaga in opravičuje razkol obeh sester, pozabljenje na toliko skupnih vezi, na pleme, na trgovinske odnošaje, celo na izvršene službe. . . Dvoje sester! Da, in zdaj se mrcvarite, zdaj se preganjata s tolikim sovraštvom, da je na obeh straneh izginil ves zdravi razum; moje ubogo staro srce krvavi od bolesti, kadar či-tam članke, ki jih izmenjavajo Va:i jn naši časopi«i kakor zastrupljene puščice. K4aj-bo konec tega bratomornega klanja? Kdo bo prvi razumel, kako potreben je mir in zveza latinskih plemen, če si hočejo ohraniti življenje sredi venomer naraščajoče poplave ostalih pasem?" In z dobrosrčnostjo od starosti rasoroflene-ga junaka, ki >c je zatekel k sanjam, je veselo nadaljeval: "čujte me, ljubi gospod Froment, obljiibjti mi morate, da nam pomagate, kadar se vrnete v Pariz-. Prisezite mi, da boste~delovali v svojem delokrogu, naj bo še tako majhen, za mir med Francijo in Italijo. Zakaj ni ga svetejee-ga dela. Živeli ste tri mesece med nami, pa lahko poveste, kaj ste videli, kaj slišali. O, storite to odkritosrčno! če mi nimamo prav, pa gotovo tudi vi ne. Za vraga, obiteljski prepiri vendar ne morejo trajati večno!" "Gotovo," je odgovoril Pierre, in tesno mu je bilo. "Žal da so taki prepiri najvztrajnejši, če se ogorči v obitelji kri zoper lastno kri, prihaja nož in strup. Tu si ne znajo odpuščati." Ni se upal izreči celo svojo misel. Odkar je bil v Rimu, odkar je poslušal in sodil, se je ta spor Francije in Italije prelevljal v lepo, tragično pravljico. "NOVA MODA" ZA LOKOMOTIVE "Na vsak način računajte name," je Pierre ljubeznivo nadaljeval. "Ta besni spor dveh narodov je resnično velika bolest, velika nevarnost. . . Toda ničesar ne bom pravil o vas, česar ne smatram za resnico. Nisem sposoben, da bi govoril kaj drugega. Ali zelo se bojim, da ne ljubite resnice, da niste pripravljeni nanjo ne po svojem temperamentu, ne po navadi. Pesniki vseh narodov, ki so prihajali sem in govorili o Rimu s podedovanimi navdušenjem svoje klasične izobrazbe, so vas opa-jali s toliko hvalo, da ste, kakor se mi zdi, slabo pripravljeni na to, da bi mogli slišati vso resnico o svojem sedanjem Rimu. Naj bi se človek kolikor si bodi oziral na vašo prevzetnost, vendar bi moral priti do resničnosti; prav te resničnosti pa nočete priznati. Zakaj zaljubljeni ste v lepoto in zelo občutljivi kakor one žene, ki se zavedajo, da niso več lepe, pa obupavajo ob najmanjši opazki zaradi njihovih gub." i Orlando se je zasmejal po otroško. "Seveda, malo se mora olepšati vsaka reč. čemu pa bi govorili o grdih obrazih? Na odru ljubimo le lepo glasbo, lepe plese, lepe igre, ki zabavajo človeka. Vse drugo, vse, kar je neprijetno—ljubi Bog, to mora ostati skrito!" (Dalje prihodnjič.) , AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga šami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Jist, hi je res vreden, da postanete njegov naročnik. O Antonu Prešernu in delu za Proletarca v prostosti Cicero, 111. — V prošli številki Proletarca je bilo poroča-no, da bo v Majskem glasu pri-občen intervju z Antonom Prešernom. Vsakdo mora priznati, da je bil on od kraja v resnici aktiven v socialističnem klubu in pri listu. Hil je zelo bojevite nravi. Vsled temperamentov je prišlo v klubu čestokrat do zelo neljubih prizorov in obdol-žitev je navadno bila, da je "rabuko" izzval Anton Prečeše n s svojo nebrzdano kritiko, Spominjam se Antona Prešerna najbolj iz časa, ko je bila ustanovljena Jugoslovanska delavska tiskovna družba. K Na zadnji seji socialističnega kluba, na kateri sem videl A. Prešerna, sem ga vprašal (bil sem tajnik kluba) glede članarine in ga opozoril, da je 'Znjo več mesecev zaostal. Obljubil je, da bo vse poravnal, toda od Tedaj ga na sejah kluba nisem več videl. Kmalu na to je ustanovil demokratski (ali je bil republikanski?) klub. Sestanka sta se udeležila tudi sodruga Jože Zavertnik in Frank Janežič. Zavertnik je predlog za ustanovitev takega kluba pobijal in apeliral na prisotne, da se naj rajše- pridružijo socialističnemu klubu. Ampak zamanji Prešeren je bil upoštevan, dočim so na Zavertnika kazali, češ, glejte, koliko časa se že bori za socializem, in kaj ima postanku te ustanove se je (,d tega? Že skoro sive lase in 2elezniške družbe si skušajo povečati potniški promet z novimi "streamlined" vlaki, ki »o zgrajeni tako, da j« zračni priti»k na vožnji nanje čimmanjši. New York Central železnica skuša uporabiti ''streamlined'' formo tudi za parne lokomotive. Ena je na tej sliki. Proletarec zatekel, ker je bilo treba sredstev, če smo hoteli Proletarca povečati in mu zasi-I gurati izhajanje. Na tem sestanku delničarjev je bil tudi Jože Zavertnik. j Jožeta smo smatrali tedaj za najbolj agilnega in vodilnega (sodruga pri listu. In naravno, v j takih odnošajih je imel tudi I glavno besedo. A. Prešerna je jezilo, ker ni imel Jože Zavertnik nobene delnice, češ, mi smo dali, čemu ne ti? še vedno je revež. Naj ob tej priliki omenim še enega sodruga iz onih dni. V času, ko je bil Proletarec ustanavljam je kupil nekaj srečk, izdanih v ta namen, ter s tem pomagal k uresničenju želje za postanek lastnega delavskega glasila. Ta sodrtig je Anton Putz, ki je živel pri s. Šolarju na severni strani, koder so se tedaj zbirali naši stari pionirji in sodrugi Andrej Poravne, Jakob Anžiček, Ignac Malovašič, Jože Zavertnik je imel veliko j, p0lanšek in več drugih. So- 30-letnica. — Test it ke k :*0-letnici Proletarca sta poslala med drugim Josip Ošlak, ravnatelj Ljudske tiskarne v Ma- družino in jako malo dohodkov. Pri najboljši volji mu ni bilo mogoče kupiti delnice, katere so bile po $10. A. Prešeren je enostavno zahteval, da se Jožeta Zavertnika odstrani. Spominjam se tega zato, ker sem predsedoval do-tični seji. Zavertnika sem č;slaJ, vsled tega sem bil zelo presenečen nad takim nastopom proti našemu najdelavnejšemu so-drugu. Rekel sem. da je dosti Chicago, 111. — Donald J. Lo-trich je te dni zelo zaposlen z nabiranjem oglasov v Majski glas. Z njim sodelujeta Caroli-riboru, Jugoslavija, in John M.j ne Macerl in Gertrude Zorko. Work, urednik socialističnega Dearborn, Mich. _ John te^a in zagotovil, da s seje dnevnika Milvvaukee Leader v plachter, tajnik kluba št. 115jne bomo nikogar vrgli, poseb-VVisconsinu. je naročil precejšnje število!110 Pa ne sodrufca, kot je Jože Cleveland, O. — Tu se bo v članskih znamk. Nedvomno soboto 23. marca vršil shod, na mislijo na močno agitacijsko katerem bo govoril s. Josip akcijo, plachter pomaga tudi Oven. Sklicuje ga klub št. 27. prj nabiranju oglasov v Majski New Castle, Pa. — Frank vr|aS( Gassar je naročil 4 izvode ko- Bridgeport, O. — Jos. Snoy ledarja in ob enem sporoča, da je poslal eno stran oglasa v si naroei Prolttarea. ko hitro Majski glas za njihovo zadru-mu bodo sredstva dopuščala. žno prodajalno. Obljubuje, da Ročk Springs, Wyo. — John nekaj oglasov. Jereb je nas posetil s ptsmomf Fore8l City Pa __ Aukus1 in naročninami v njemu. Dob.l <;ostisha. tajnik federacije S. je tudi enega novega naroč-i N ,, j^ jo pisa, |>rosvetni matici po dramo "Mrak". Bila mu je poslana. Aliquippa, Pa. — Pri nabiranju oglasov v Majski glas sode- j lujc tudi Bartol Verant. Nanticoke, Pa. — John Vitez je poslal vsoto za 20 izvodov! nika. Toronto, Ontario, Vinko F. Ručigaj je objavo v Majskem glasu članek "Slovenci v Kanadi". • Herminie, Pa. — Od Antona Can. — poslal za Zornika smo dobili prošli teden dooisnico z naročilom: MPošlji-|^m (iruž koi(>(larja. te mi še 10 koledarjev". Raz-[ Milwaukee, Wis. pečal jih je že okrog 200, Pro- Paulinc Zavertnik. Zborovali smo na Blue Island Ave. blizu 18. ceste. Na naslednji seji je začel A. Prešeren spet na najostrejši način kritizirati, da so bili sodrugi kar poparjeni. Navzoč je bil ob tej priliki tudi pokojni s. Ječme-njak in njegov prijatelj Straub, urar p<> poklicu. Bil je mirna duša. nikoli se ni razburil. Ali tokrat ga je Prešernov nastop tako ujezil, da je vstal in Toneta pošteno oštel. Sodruga Strauba nisem še nikoli videl tako vzrujenega — ne prej ne pozneje. Ječmenjak, Straub in par drugih hrvatskih sodrugov, ki so bili člani kluba št. 1, so potem prestopili v hrvatski socialistični klub, katerega so si u- cialistični klub je tedaj obdr-žaval seje vedno na nedeljo* Spominjam se jih. A. Poravne, predsednik kluba, je vzel leseno kladivo in oznanil: "Zdaj pa je čas, da gremo." Staremu šolarju pa je rekel: "Tudi zate je že čas, da se pridružiš." Našega Toneta Puca pa niso tedaj še nič "badrali"; nedvomno se jim je zdel premlad; bilo mu je jedva 19 let, socialistično gibanje pa je bilo tedaj le za dozorele možake. Tone bi bil rad z njimi, veselile so ga seje, razprave je z užitkom poslušal, ampak za pristop se sam ni hotel ponuditi, drugi pa niso mislili na to, da bi klubu lahko tudi mlad fanl^koristil. Tone Putz ima čisto svojo filozofijo. Vse mu gre prepočasi; in vse preveč je teh delavskih strank. Potrebna je nam samo ena. velika in mučna. Kdp si je ne želi! Gotovo vsi delavci. Ampak treba je nam pouka. V ta namen nam služi Proletarec, ki izobražuje, gradi pot v solidarnost in s tem v socialistično uredbo. — Frank Podlipec. iwauKrc. vvis. - i <11111111 ,, . ... stanovih. dal lopo Število garnitur1 skV^oI^T^I ^ c"Spet sm" im<>li Sej", knjiir Cankarjevo .IruSUe in „,- ^J v • , *kvK* klub«, to- (lir no j, poslal tu li .i naročnin J. l,' ' krat v Fr. Mladičevi dvoran,. -k. Proletarca. ' ^'L lJV. Anton Prešeren, bojevit kot ve- Cleveland, O. — Anton Jan-j kovič ima za agitacijo nove na-črte. Poslal je 1 pisal po nov naslovnik naročnikov. —- John Krrbrl je poslal 1 naročnino in obljubuje, da jih še pošlje. — Ivan Babnik je sporočil željo kluba št. 27, da se bi v Clevelandu vršil v soboto 23. marca shod, na katerem bi govoril Joško Oven, ki tega dne odpotuje v Pennsylvanijo na agitacijsko turo. Joško Oven se je odzval in shod se bo vršil v Clevelandu na prej omenjeni datum. Detrot, Mich. — John Zor- Harwick, Pa. — Društvo št. 11!) SNPJ-sr je na novo pridružilo Prosvetni matici in poslalo Clanuhnc m pnlli 0 iih-h«-j in Martin« Kondo, je de- cev.__ La Salle, III. — I dno. je kritiziral, da se v klubu nič ne dela; naj bi začeli vsaj s kak šno akcijo z oper Glas Sv o - Priprave za veliko prireditev v La Sallu V nedeljo 5. maja bo v La Sallu1""in za okoliške naselbine velik dan. Vprizorjena bo slovita socialna drama "Rdeče rože" in v koncertnem sporedu pa nastopi pevski zbor "Sava" iz Chicaga. " Več bo poročal v prihodnji številki s. Martinjak. Banich dobil precej oglasov v Majski glas. Upamo, da bo letos enako uspešen. Zbor "Sava" in dramski* odsek kluba št. 1 obiščeta lasallsko naselbino v nedeljo 5. maja. "Sava" bo predvajala koncertni program in dramski odsek pa vprizori dramo "Rdeče rože". Prireditev sta aranžirala kluba v La Salle in Oglesbyju. Ual. Toda tega boja je bilo že an.l je I eter tojiko (la so se ga *mlrugi naveličali in nastali so mirnejši od nosa j i. Ali ste si "Majski glas" 1. 1935 že naročili? za .. , . Adamičeva nova knjiga. — nik sporoča v pismu upravni- številki na drugem mestu stvu: Agitacija s. Tercelja v . • . nn „ . . .. . .. našem mestu je precej po volj no uspela. Mislim, da je dobil 13 novih in 19 starih narcCnin, prodal 10 izvodov koledarja in 10 garnitur knjig Cankarjeve družbe." Omenja, da je s svoje strani pomagal kolikor je mo-'gel in upa, da je bilo to agitacijsko podvzetje uspešno. Pravi pa, da-bi bil uspeh večji', "ako ne bi bili ljudje tako brezbrižni, in drugi fanatični." Zorni k je poslal ob enem vsoto $3, ki jo je prispeval v tiskovni sklad Proletarca Joseph Lap p. Strabane, Pa. je poročano o novi knjigi pisa telja Louis Adamiča. Naročite si jo iz knjigarne Proletarca. Strabane, Pa. — S. John Čes-nik poroča, da bo klub št. 118 oglašal svoje seje v vsaki Številki Proletarca. Detroit, Mich. — Prvenstvo v razprodaja n ju vstopnic za dramo "Rdeče rože", vprizorjena 3. marca, je dosegel Jože Koršič. Razpečal jih je 96. VVaukegan, III. — Anna Mah-ničh je poslala $2 listu v podporo, ki sta jih prispevala John Mahnich in Frank Mihevc, vsa ii 1 I'h.B.< ■ <■ S: ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■BARETINCIC & SON -i i - Tet 1475 B m POGREBNI ZAVOD , ■ 424 Broad Street * ■ JOHNSTOVVN, PA. ■ i V ■ ■: ■^■LB ■■ ■ ■ ■ ■ * a t»< FEi\CL'S RESTAVR/. CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138~ Pristna in okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. John Ter- kj do)ar jn po^,a|a je za koledarje. It. Kampanja za obrambo čel j se je vrnil z agitacije v Detroitu po 3. marcu. V svojem zadnjem pismu je poslal 11 naročnin in $4, ki jih je nabral v tiskovni sklad Proletarca. V dnevih, ko se je mudil v Vse dežele se pečajo več ali Detroitu, je bilo vreme jako ne- manj s problemom "obrambe", ugodno, kljub temu je bil nje- j vse love špi jone. ki jim jih po-gov agitacijski-poset uspešen in »šiljajo na lpv za skrivnostmi moralno v korist našemu giba-j druge države, in vse trdijo, da nju. , j jim je mir najjasnejši cilj. ....... ... . ..... . .. . ................................ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI j JE NARODNA IISKAHM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. « Mi tiskamo e slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE i ■ m m tam m « m -z: ■<«■ ■■■■■■■■■■■■ ■ ■ i PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. I FRANK GRILL, predsednik - ■ PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU * Nsii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in p Berwynu in dovaiajo čistega na' dom m TOČNA POSTREŽBA DELO JAMčENO ■ 1727-1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL. ■ Telefoni: CANAL 7172-7173 * 1'tukiAt«.«., iVUtcii 1J, 1UJU. Simon Kavčič: POGLED SKOZI PROŠLOST "Veliki liberalni »od-nik" Oliver VVendel Holmes AntrUko -vrhovno .lovi i« ALI STE V VAŠI NASELBINI ŽE NA DELU ZA "MAJSKI GLAS" TLAČANI Journalu se je izreklo, kakor | bilo. To je vzrok, da smo imeli so ugotovila uradna poizvedo- (Nadaljevanje.) mi takih, ki obvladajo angle- od n*kd*i «• trdnjavo kon».r».tu- . . - --- Za slovenski del v U. M. w.|*ino. Takrat pa jih sploh ni|Pridobite mu kolikor največ mogoče oglasov in na plačilni rrdk MPC^PBHH naročnin. Cena za posamezen izvod 30 centov kdaj organizatorja naie narod-nosti, veliko več pa Hrvatov. Toda vsak povprečen organiziran slovenski premogar je bil i ob enem agitator za svojo uni-; vanja, 140 rojakov premoigar-jev. Kako smo ostali .pri tem malem številu, ne razumem, kajti Toman je računal, da je bilo slovenskih rudarjev že te daj kakih 40,000. Kako je pri- J° ne da bi pri tem mislil na sel do tega števila, mi ni znano,! kake osebne nagrade, ali da bi niti ne, "če je pri tem mislil s«-|l?0jil "osebne ambicije", mo na premogarje, ali j^v gor- Sledeče so pisma od Aleksan-I nje število vključeval tudi naše , dra Tomana, ki sem jih orne-rudarje v bakrenih, železnih in njal v tem spisu, in eno moje, i drugih rudnikih na severu in vsa pisana leta 1905. na zapadu. Bodisi to ali ono, fakt je, da je bilo število 140 priglašenih premogarjev, ki so se izrekli za .slovenski oddelek v glasilu svoje unije, smešno nizko. Tolmačimo si to lahko na različne načine. Naši premo-garji v mnogih okrajih vprašanja iz urada unije bržkone ni- Pittsburgh, Pa., 6. junija 1906. • Dragi sodrug Simon Kavčič, Virden, 111. Vaše cenjeno pismo z dne 2. junija sem prejel.1 Došlo mi jej v Pittsburgu, kjer sem nastavljen kot uradnik časnika "De-! Lavski Prijatelj". Uredovanje tega lista me vzame le kake o smatrali resnim, drugim pa dva dni časa. v,„darle palmam Na zastopnike in druge pri- 1931 $592.65 in leta 19.'*0 za jatelje Proletarca apeliramo, $1,240.20. Ali bomo letos v sta- naj pridobe Majskemu glasu nju doseči to vsoto? Bomo, ako I ______ čimveč oglasov, kajti ako jih ne se vse na. e naselbine, kjer ima-1 delavce v rudotopilnicah. Vo-; >ror*ka jezera *o jim hranila tflan VV. F. of M. nisem bili nikdar. Hila je zame predaleč na zapadu. Simpatiziral pa Ttronu, O* t ari*, Kanada. — sk>. sem svoječasno t njo veliko vam, frakov tudi druifi narodi, *mu bolj kot Z U. M. VV. of A., V ka- (,,>bili * *r##anHtvwn tlačanstvo, kal«. teri sem bil resnično včlanjen. ^ »* ** lUn*H ha m®n1mo , , • Kakor nam pove igodovnna, ho bili Prvoimenovana unija je delo- BtAi prtd#.rijr PW • . • . j i • hlnXn Potoki in rek« so jih ml« premogarje in rudarje v kovin- m z zdravo pilnrt vodo »oiniJT? skih rudnikih, ob enem tudi ni ne so skrbele /.a njihove črede, kra- bo dovolj, bo i-zgu^a. Nemogo-) mo klube ali zastopnike, soraz-Če jp namreč izdati slovensko merno potrudijo in izvrše svoj publikacijo v obliki revije in del. ilustrirano na 100 straneh za Cena za male oglase v veli- ko Je bila W. F. of M vsoto SOt- izvod, ne da bi pri, kosti enega palca globine v ši-'na napram U. M. VV. o tem nskirali občuten deficit. | rini ene kolone je $1.50, za dva Ognili se mu bomo edino le e,palca $3 in tako dalje. Za ve*je zadostno množino oglasov, ki oglase dobite pojasnila pri za-bodo pomagali kriti razliko in stopnikih, ali pa pišite uprav-obenem omogočili namesto iz- ništvu gube prebitek, ki bo listu v teh r, , težkih časih zelo prav prišel ■ Ze!o važn° Je tudl' (la do* ditelji VV. F. of M. so tedaj slo- vodah »fomna bnW»tvi rib jn veli za radikalce s socialistični- ^J" ^ nar,lvno krtwt0 . VT . .. oodajale v veselje. mi nazori. Ni mi znano, v koli- »potovali *voj« starešin* ttj toi erant- so bili pošteni. Delili ho hrano, črede of A., spo- in obleko po potrebi, ne t>o časti. 8 min jam pa se še prav dobro, »vojimi sosedi ho živeli v miru; raj*, kako so bili slednji napram pr- "V*** ' "*?? Jt'rnmli' *> J ' ' ! ako ho mogli komu pomatfati. vim arogantni. Tam po tirnih ruskih Stepah po U. M. VV. je pričetkom seda- Karpatih in tja do planjave Panonij* njega stoletja priznala rudarje in Ilirfrj* mo *e raf legale pe*mi svobo- iz K v rope, z njihovimi "trans- d"\ko, čuva,i >V°J* črede z Korj*. ' <<» >n lokom pred divjimi zvermi. Ve- jp bilo morda vseeno, kajti za f i tanje unijskih glasil tedaj ni bilo zanimanja. Enako možno je. da je bil marsikdo še "pre-zelen" razumeti vprašanje, pa se ni mogel zavedati, kako važno bi bilo, da bi vsi odgovo- celih sedem dni v tednu polno; oliver wendell holmes dela, ker prevzel sem vse dru- oii*er Wendeli Holmes, ki j« p,oiU go delo, tikajoče se izdajanja «*den v W..hinftonu umrl v starosti lista, kakor tudi ono,"katero za- 94 '•*» ie iU»o»al proti mnogim iBr«. hteva trgovski — bančni itd. r*" večine in naredel V upraviebo 1 , i . o . , , »vojefa sitaliiča argumente, ki %o bili — Oddelek Sehlandenevega reirpodbitni. V.led .voje.a ^trajne, podjetja. ^ jih povabi. se naroče. sprejeli, naae »o kratili," nam v kratkem raz- Ampak gre se za oglas v list. ^^ ^ -o; p^nine^fa^ra izbila I ki je delavska ustanova. Mali sejp in zabaw- dobite ljU- majhna trgovci, obrtniki in profesional-! skul)aJ- Ako dobi dva tisoč Marsikdo vsled *an*ke *rehe od tistih civiliziranih boiTonoscev in minijonarjev, da se ie Posebno zda j imam t. „..Pr..o,.„j. V."u ^»vaj.lne povrhu. T.- jih nad- dov. Poleg pa iie naročila, ki jih ir ene v drugo. AUV U1 OllO, oa Ol \ SJ OOgOVO- * ---- . . --------------------------------- "w,,",",lfn' , . . " . ----------nmilioi« Lr 111 h i in ,|Plieir.i „„ Kili ozirom« da hi nriivHnn nd veliko opraviti, 7la dani listu ni je debil .lo^e. -velike., liber.l-• legujejo večkrat in veliko bolj P°®U®JO klubi in društva,— pa mu, oziroma, o.i oi jiraviino oa- , . . __,. . . " . i . , , u,Mn in »• ,mel po««m na.protovat. v| agresivno, kakor pa naši zj»- .l0 rt,s ,epo ln *«J- govorili. tvarino it H . - .Uč.j,,, kateri se mu je zdel Potrebno je pri tem V poŠte- . ' . kritičen, tudi ako je bilo nasprotova- vati tudi sledeče dejstvo. Am#- \Z,1C temU pa b(>m 8kusal nje v.led nab.j.ka.ega i-vne,. mne- rikanci tiste čase niso hoteli ali dobiti dosti rasa, da sodelujem rja »e tako nepopularno. stopniki ski glas" je vreden, da mu pri- dnevneira jraranja. morali prenaAati Nekateri "so to imenovali I tt4kf/^ \n ^ na vi!M,1Je ... , . . , v i "O zidali cerkve m postavljali eradovt združenje, drugi pndruzenje,! tlat,it<.ljem m4H>s l™ove urednik Proletarca pa to tol- a danes? Po naSih žilah se še ve- mogli vedeti, da je kje narod, — a,i kakorfi Vi mislite — pri V lanski Majski glas smo do- dobimo kolikor največ mogoče maej za jurudikcijsko razdeli-!dno pretaka kri pradedov. Se vedao bili za $657.00 oglasov, od te-j narot "ikov m oglasov. tevrkar po mojem pomenu. da|8mi° tlaoani. hlapci in sužnji. p0 uU ga nad $400 v Chicagu. Drugi Sodrugi in sodružice, stori-,1 je U. M. VV. okupirala del VV. ki se imenuje slovenski. Vsi novem strokovnjaškem listu, niti, ker more uradno pošto- kraji30 PrisPev»H le nekaj nad mo, kolikor je vsakemu i*med F. of M., ker je slednja prepu smo bili le "Austrians". Nešte- Prt>niogarjev. kateri bo v slo- pati. Vam udani, Alx. Toman, ____________^ )\ / nas mogoče, pa bo "Ma jski stila premogarje prvi, medten tokrat sem se pričkal z doma- 'venskem ,istu izhaJa|. ter bo v j 6102 Butler str., Pittsburg, Pa. čini radi naše narodnosti in po-»to svrho dobil Podporo od jasnjeval, da naj me prav zapiše (Slovenian), toda koncem konca je vselej rekel: "Saj vendar prideš iz Avstrije, torej si Avstrijec!" Slovenske priloge v United Mine VVorkers Journalu nismo dobili. Za 140 ljudi bi se uniji ne zdelo vredno iskati še enega "United VV. Miners Union". Prttsburg, Pa., 29. junija To, sodrug Kavčič, to je pra- 1905. — Cenjeni rojak in so- medtem L. 1933 smo jih dobili za glas" ne le moralen, ampak tu- ko ni imela U. M. VV. česa od-$621, leta 19.32 za $624. leta di gmoten uspeh! stopiti ali prepustiti.. ■ ■■ —— . — Do popolnega združenja ru- darjev pa res ni moglo priti, vi korak, korak, kateri pelje h praktičnem uspehi, ugodnim slov. premogarjem v Ameriki. Jaz sem le za stvari, katere ob-Ijubujejo delavcem, posebno drug Kavčič! Danes sem dobil na mojo ulogo na "United Mine VVorkers of America" sledeči odlok: cah m> »opirijo cerkve, v katere drve množice uhojrih, t>re*mi*elnih, brezpravnih in tlačenih hlapcev in suinjev kapitala. Buč* orgije, prepevajo pesmi v slavo in čast nevidnemu. Dajejo dolarje cerkvam in njihovim debelu-harjem ql> podrtih Hiš in siromašnih bajt svojih sotrpinov ne vidijo. Kuhajo sovraštvo v svojih srcih proti nam "VNUKI" NflVA ADAMIHFVA KN.IIfiA k u- M- w-ni nikoli hotela tuje™«*™, ^zdimovi™;^* ■,,VI11 » nvnmiULin nnuiun po(j svojem Okriljem poleg de- po cerkvah, na shodih nad svojim, ------iavcev v premogovniški indu-!ki so kormk naPr^J. ki spoznavajo Louis Adamič je prišel na pli do kosti. Tako je končal pr- ^ji tudi rudarjev v kovinskih j pada"0;^^^^^ Indianapolis, Ind., June 28. ameriški knjižni trg z novo po- vi vnuk. - | rudnikih in topilniskih delav- vseh ra)t> v„eh piemen> Vseh narodov. slovenskim delavcem, gmotno 1905.—Mr. Alexander Toman, vestjo "GRANDSONS" (Vnu- Drugi je zaključil raketir cev- povrnitev v zboljšanje njih sta- urednika. Medtem pa so dobile! nu na Prazne fraze in na ob svoje oddelke v njemu druge narodnosti, med njimi Slovaki, dasi v tej industriji niso bili zastopani bolj kakor Slovenci. Deset let pozneje je o tem poizvedoval Frank Podboy, toda storiti ne bi bil mogel v tem ničesar več, tudi če se bi še tako trudil. Slovenski premogarji so bilii ljubovanje reči, katere se^ ne Za par centov prodajajo na voga- 5409 Butler Str., Pittsburg. Pa. — Dragi gospod in brat! Prejel sem Va£ list, tičoč ne priobče-morejo spolniti, zato pa jaz ni-|nja Združ. premogarjev—čas- sem bil nikdar. nika v slovenskem jeziku, ter|£evem delu" "med drugim ■^Lkn jaz vidim, da bo za naše hočem predmet naznaniti v pri- deče: ki), ki je bila razposlana knji- Andy. Gangeški protivniki so V istem *Pisu nekaJ vrst niie k' polni Mufanja, za- garnam te dni. Iga ustrelili. Ostane š»> Peter, Je druga pomota, ki jo pripisu V prosveti z dne 6. februarja! kateremu se omrači um in v ta- J«" tiskarskemu škratu. V pi^e Ivan Molek o tem Adami-! kem ?tanJu se Znajde Slavku: L. M. VV. oi A. si je ;ie_ se v bolnišnici v Pennsylv^^i iZVOJei>;'a[aPritnanje^^premo in tam izve o smrti svojega *" J x ta Th da je Mildred, ženif nje-Adamič pripoveduje v tej govega revolucionarnega in kaki praktičen vspeh iz tega in valnega odbora. ____________„ naj si bo tudi le to, da dobivajo Pred nekoliko časom smo po- knJi*i o treh vnukih slovenske- mučeniškega bratranca Jacka, zdravo in jedrnato tem sem jaz zrav Morebiti potrebujete v uniji vsikdar močan faktor in tki spis na Unijo, v katei«...... , - . .. T .. , vztrajni ter lojalni v stavkah, vajate razloge in potrebe take- »e bil Prav nepovoljen. če se boj ^enil z Indijanko. Deset let (\a v New Vorku ga spet napa-Bili smo vojaki svoje organiza- ga lista za Slovence, ga Vam ka*neje kaJ boljega doseglo, to | kasneje je_bil bale z zeno in | de bolezen in ,tam obleži. S tem govniških družb 4. 1889 V številki je škratelj, kajti pravilna je 1898 in ne 1889. Simon Kavčič. cije, toda do važnih odborni-ških mest nismo pridli. Med Slo: venci je le redkokdo dober govornik, še manj pa je med na- jaz hočem složiti, če mi poro- ne morem povedati, čete vse podatke i. t. d. o tej Zahvaljujem se Vam za za-zadevi. Brez takega spisa bo nimanje, katero ste pokazali v Unija mogla komaj kaj ukre- Odpravite nadlego gretja vode PREPUSTITE TO PLINtJ SI TAKOJ, drugo v 12 mesečnih obrokih Z gretjem vode, kadar jo rabite, imate mnogo ne-prilik, ako je gretje odvisno od starih načinov kurjave. To ste skusili sami in imeli ste le nejevoljo radi tega. Ampak stanje se zlahka odpravi."Pribavite"si ugod-~ nost zadostne množine vroče vode 7. instaliran jem cenene peči, ki jo viditp/Mwrrf fltl *« drf, rrtti f>*rmtnh. T• th« prtt^t qnntrd in »mr nJitrtn+mrtih, mmJ m srkni»m mtt mtrxk*»A\4, tnlm*nu*lh >4 it /• k* mdtUd on *4r»m nt •/ m d ti it ion m l tat trprmt. Public Service Company OF NORTHERN ILLINOI6 ku marca na agitaciji za Proletarca v Detroitu, Mich. Na konferenci pa bo podal zanimivo poročilo o agitatoričnem delu med našim ljudstvom v Pennsylvaniji. Delavske razmere so pač stare razmere, kakršne so v tej krizi vsepovsod, zato z njimi ne bom izgubljal besed. Na svidenje v nedeljo 24. marca na Imperialu. Poročevalec. Listnica uredništva svoj poklic: Andy raketiri in grabi denar, Peter je reiporter pri dnevniku in Jack organizira plantažne delavce v Impe-rial Valley. Jack je aretiran in Peter se zavzame zanj, toda Andy ga ošteje, češ, "sam si je kriv, tepec, kaj se pa vtika med boljševiko." Jack je oibsojen na pet let zapora po zakonu proti "kriminalnemu sindikalizmu" in ko pride iz ječe, se spet vrne k unijski aktivnosti. Tedaj ga zmanjka z nekim mehiškim delavcem vred. Ugrabljena sta po je živo opisal prav do mizerije sredi današnje depresije. Povest je vseskozi napeta in nedvomno bo imela precejšnjo privlačnost." Knjigo 'Grandsons" priporoča v naroči te v tudi "Book-of-the Month Club", ki je lani največ pripomogel, da je bila Adamičeva knjiga "Native's Return" razpečana v nad 100 tisoč izvodih. Ker te najnovejše Adamičeve knjige razne naše podporne organizacije niso naročile, se je ponudbi odzvala knjigarna "Proletarca" in pa, kakor poročajo, "Enakopravnost". Cena knjigi je $2.50 v vseh trgovinah, ki prodajajo knjige. Želja prijateljev L. Adamiča je, da pride čimveč izvodov "Vnukov" tudi med Slovence. Naročite si to knjigo takoj iz PROLETAR^EVE KNJIGARNE. Cena ista, kakor drugje. Priporočite prijateljem in znancem, da si jo naroče. V zalogi imamo poleg te mnogo drugih slovenskih in angleških knjig. Pišite po cenik. vigilantih. čez nekaj dni naj-S. K., Virden, III. — Gotovo, dejo njuna okostenjaka v pu-le še pošljite! Taka pisma naj- Sčaviv kamor so ju ugrabitelji boljše pojasnujejo našo zgodo- odpeljali in pustili, da sta umr-vino in okohščine, v kakršnih la vročine, žeje in lakote, našo delali pionirji. kar so gavrani ubrali^njuni tru- POPRAVKI Virden, III. — V Proletarcu z dne 27. feb. je prišlo z ozirom na moj spis "Pogled skozi prošlost" vsled mojega nezadostnega pojasnila do nesporazuma. Gre se radi W. F. of M. Urednik pojasnuje, da se ni pridružila k U. M. VV. of A. Sporni stavek, ki je izzval pojasnila urednika, se glasi: "Beseda 'coal' je iz označevanja unije U. M. VV. odpadla posebno ko se ji je kasneje pridružila VVestern Federation of Miners'*. ' Joško Oven na shodu v Clevelandu v soboto 23. marca Cleveland, O. — V soboto 23. marca sklicuje klub št. 27 JSZ shod, na katerem bo govoril s. Joško Oven. Prične se ob 8. zvečer v prostorih kluba št. 27 v Slov. nar. domu. Želeli smo za to priliko večjo dvorano, toda so bile že vse oddane, zato pa se bomo stisnili v tej, ki jo imamo, toliko bolj skupaj. Na shod vabimo vse članstvo JSZ v Clevelandu in somišljenike. Problemi, ki so pred nami, so važni. Razmere so čezdalje bolj zamotane in konfuzije med ljudstvom vedno več. Na tem shodu bomo govorili o tem, in o metodah, kakršne bi bile edino uporabne, ako hočemo iz krize. Joško Oven bo govoril tudi o našem tisku in agitaciji za Proletarca. Sodrugi in somišljeniki, pridite gotovo na ta velevažni shod! «užnjevanja in neumnosti, a stavka v njem ne najdei, da bi bil vreden, da si if» zapomniš. V tovarni pa si kakor vprežen konj v teaki voz. Ne, konj ne more vleči 8-1M0 ur na dan. Mi moramo potrpežljivo vleči jarem hlapčevstva, pri#anjaatva in zapostavljanja. če izratii svoje misli, de poveš, da hi bilo potrebno in pošteno razdeliti kapital, te vržejo na cesto kot nepotrebnega puntarja. iz cest« v okrilje tisočerim hrezjposelnim. a od tu v domači kraj. Zunaj sije sonce. Pozabljene, tisočletne grobove naših pradedov obsevajo žarki spomladanskega sonca. Pozabljeni so grobovi, a njihova svoboda tli v dušah njihovih potomcev. Toda. ko bo njih plamen zajel vse ubofpe in brezpravne, ko se ne bodo več .šopirile cerkve, ko ne bo več moril brat brata, narod naroda, ko ne bd več izkoriščevalcev, Hitlerjev, Muaso-linijev, papežev, kraljev in ceasrjev, ko bodo pozabljene meje, pozabljeni razdori ras in narodov, takrat se bo pisala kn}igra : 4,Pod svobodnim soncem!"... M. J. Žalec. Davek na "pijačo" Od preklica prohibicije do nedavno so plačali v New Vorku $33.536.6^9.48 davka na alkoholne pijače. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJl: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 9695 Wednesday and 8unday bjr appointments only Retidence Tel.: Crawford S440 If no an»wer — Call Auatin 5700 Socialisti, ki govore, kar ugaja nasprotnikom, ao kvarni tvoji stranki. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK <19 PROSVETA Stan« m celo leto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i" ca tajniitro i«* 2657 S. Lawnda!e Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTEO STHEET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI MAS. MED SODRUGI IN DRUGIMI V DETROITU Ob priliki, ko sem bil v začetku meseca februarja t. 1. na seji glavnega odbora SNPJ, me je kampanjski Odbor JSZ povabil, naj grem na agitacijo za Proletarca v Detroit. Vprašal sem jih: "Ali nimate koga drugega, ki ima manj vezane roke kot jaz?" Odgovorili so mi, da v tem času nikogar. Pomislil sem nekoliko in se nato odločil, da Piše John Ter cel j klubov (st. 114 in 115 JSZ). pritisnila še huda zima, pa sem se začel bati, da ne bo uspeha niti toliko kotimo-ga koncem konca le dosegli. K sreči le nisem bil brez pomoči, kajti voziti naokrog me grem. Vsa stvar je bila Namen, da se domenimo o agi taciji. Agitatorju je treba pač sodelovanja, spremljevalcev, navodil — kajti brez tega ne more nikamor.. Na«i rojaki v Detroitu žive raztreseno. Vza-jje pričel Jqkob Gorjup. Dibila me čas, predno prideš od enega sva nekaj naročnin, opoldne pa do drugega* Sejo je otvoril ob je bilo treba domov, da poapra-8. zvečer s. Martin Menton. vimo, kar je pripravila njegova Oglasil se je za besedo s. Frank prijazna soproga za kosilo. Naj česen — ki ga čitatelji tega li- omenim, da sta oba aktivna po-j sta večinoma poznajo, bodisi sebno pri delu za kulturne pri-odločena osebno ali iz njegovih dopisov | reditve, S. Ošlak čestita "Proletarcu" S. Joseph Ošlak. ravnatelj Ljudske tfskarne v Mariboru, p£e v pismu z dne 22. januarja 1935 sledeče: "Vzradoščen sem izvedel, da Kaj je s Clevelandont? Slovenski Cleveland, ki se poleg drugega zanima in deluje za mnogo dobrih reči, je v jubilejnem letu Proletarca ne- Ijudi nobenega časa za take stvari. Imamo nekaj sodrugov in so- , . .družic, ki so vztrajni in deluja- kam rezerviran - to se pravi. jo kljub vs,m zuprekam. ftko. CoIlinwood, O. Klub št. 19 JSZ v ColJin-vvoodu je naročil 100 izvodov "Majskega glasa" in ob enem sklenil, da bo dal vanj tudi oglas. Dalje je sklenil, da se vrši na prihodnji seji diskuzija, in da tako nanagloma, da za dobro|— in izrazil svoj dvom v to tu-pripravo nisem imel časa in tu-jro, čes, ni verjetno, da bi mogli di naši fantje v Detroitu so bili mpeti. Za ovire je navedel: v enaki nepriliki. obstoječe razmere; reaignira- V sredo 20. februarja ob 1. nost ljudi v s planem; obupa-po polnoči sem v Pittsburghu „rst med mnogimi vsled dolgo-zasedel bus. Nekaj čez 11. dop. | trajne krize; razočaranje med sem dospel v Detroit. Tu se j prečej.-njim številom, ker ni re- Zorniku. kako ti pozna ljudi in mato ogledam, kupim nekaj Popoldne sva la spet na pot, z rezultatom, ki mi je dal poguma in pa ugotovitev, da tura ne bo brez uspeha. Ko je bil prost s. Janko Zor-nik, smo šli na pot z njim. Vozil je s. Jurca. čudil sem st' dopisnic in pišem kamorkoli. S. Jarfiko Zornik. ki mi je poslal pisnfieno navodilo, kam priti, me je prišel iskati na postajo. Pripeljal ga je s. Anton Jurca s svojim "buickom". V čakalnici je s. Zornik motril razne potnike. Ogledoval je tudi mene, toda ni bil gotov, če sem pravi, šel je ven in povedal Jurci, da je notri nekdo, ki se mu zdi sicer znan. toda ne ve, ako je Terčelj. Mu je podoben, a vendar drugačen kakor je bil na zboru JSZ v Detroitu 1. 1930, je menil Janko. "Bomo preštudirali," je sklenil Jurca. Dosegel me je ravno ko sem mislil stopiti v karo ulične Železnice, kakor mi je dal navodila s. Zornik. Sodruga Jurco bi spoznal tudi če bi ga srečal z devetimi pečati zapečateni .panski vasi. PozftravMa sva se kakor da se nisva videla le kakih par dni in nato ven iz postaje, kjer je naju čakal Janko Zornik. Vsede-mo v avto in Jurca vozi. "Kam naj prvo?" "Na Six Mile Rd." volucije; bila je >icei že na naslove po vsem prostranem bližnjem voglu in rato nekam mestu. Ko smo prestali z agita-zašla, ali pa se izgubila popol- cijo na vzhodni strani, smo se noma. Torej tehten vzrok za dela lotili v za pa dnem delu, obup. Nato je resen poudaril, kamurji- MU peljal & Anllček. da sem vzlic tem okolščinam Prvi dan smo obiskali nekaj slavite pričetkom marca 30-let- zatopljen v svoje probleme ta- da. ker jih ni več kajti rabili dobe posetniki prihod- nico Vašega lista "Proletarec". ko, da se niti socialistični klubi jih bi! Potrudili se bodo dobiti nie k,uboVe *eJe' ki vr'i v Veseli me to dvakratno, ker ne oglašajo in ne sporočajo, naročnike Majskemu glasu da nede,J° 21- aprila, darila ali je "Proletarec" radi povojne kaj in koliko delujejo, da se pride ta zanimiva publikacija "door pri*e»". razburkanosti vslovenskenVde-J njjh glasdo Proletarca razširi v | tudi med nas. In da pride v Za klubovega delegata na konvencijo ohijske soc. stranke je bil izbran s. Andrej Božič. Konvencija se prične 5. aprila v Massilonu, kjer županuje znani "general" Coxy, ki je vodil armado brezposetnttf v Washington pod demokratskim predsednikom Grover Cleve-landom. Teden pred našo veselico bo imela koncert "Zarja"-. Torej mi k "Zarji" in oni k nam. Fr. Barbič. lavskem pokretu pravzaprav | metropoli . Iča tnem številu, apeliram na najstarejši socijahstični ča-o-j Ob priliki, ko potuje Juško vse tukajšnje naročnike, da naj pk pa tudi zato. ker je pri Vas Oven v Pennsylvanijo, sklicuje dobi vsakdo izmed njih vsafpo klub št. 27 JSZ v SND na St. par naročnikov. Za magazin na ( lair Ave. shod, ki se bo vršil 100 straneh v slovenskem jt /A-soboto 23. mat? toliko hvalevrednega razumevanja za skupnost in za žrtve, ki so pri tem potrebne in brez katerih bi takih proslav Vaše delavstvo ne moglo proslavljati. Sporočite na merodajnem mestu znancem in prijateljem moje najiskrenejše čestitke. Sodružni pozdrav! Joseph O' lak, Maribor. Ljudska tiskarna, katero u- v soooto 23. ma»^a zvečer. Klub je prevzel tudi svoj del stre: kov v zvezi z fovornikovo turo, pole/ drugih izdatkov, v zvezi s tem shodom. Kar se tiče Proletarca, ima v Clevelandu vse premalo naročnikov. Vzrok je, da imamo tu dva lokalna slovenska dnevnika. poleg njiju pa so tu zelo pravlja s. Ošlak. tiska "Delav- razširjena tudi .druga glasila sko politi ko . knjige Cankarje- podpornih organizacij. dobrodošel, ker sem na pošteni poti in delam za dobro stvar. Priporočil je, da naj se uredi kolikor mogoče za sodelovanje z menoj, da tura nt peha. Za spremljanje ob večerih so se prijavili razni sodrugi, s. Jurca pa po dnevu. Ker pa je s-Jurca ob enem hišnik prosto- Ijudi, ki pa jih ni bilo doma. Srečali pa smo se z nekaterimi pozneje, večinoma v ne ieljo marca na vprizoritvi drame bo brez "Rfleče ro/.e"7~ Vršila se je v isti dvorani kakor na-š osmi redni zbor JSZ. fo je, v "1 »v-n ve družbe, delavsko revijo "Svobodo", katero prejema mnogo ameriških slovensk h ;| delavcev, glasilo strokovnih organizacij "Delavca", glasilo nemških sodrugov v Jugoslaviji "Volksstimme" in precej drugih publikacij, katere služ jo delavskemu razredu. ku ni 30c noben denar. Zato si naj ga naroči vsakdo, ki ima to-11 ko sredstev, da si to vsotico lahko utrpi. V nedeljo 14. aprila priredi v S) o v. nar. domu koncert soc. pevski zbor "Zarja". V soboto 23. feb. je priredil khf> t. 27 v svojih prodorih družabni sestanek z miki v ni m sporedom. Mlada soiriga A. Tuikman in John Vehar sta go- Drugi vzrok je površno čiti- varila o junaškem odporu av nje. Ne vem, kako to, ampak strifckih socialistov februarja dejstvo je, da je nič koliko lju- lan. ko leto. in Jos. Jauch o 30-di. ki list le prelete z očmi in se letnici Proletarca. Pok ? govo-ne pobrigajo, da bi ga tudi či- rov smo ime4f na sporedu pet e tali in preudarjali njegovo vse- in za zabavo tombolo in ples. bi no. Človek je čestokrat raz- Udeležoa je bila povoljna. KLUB ŠT. 118 JSZ CANGNSBURG, PA. Klu'» • 118 JSZ obdriu *e svoje redne seje vtalto četrto soboto v meseca Zvečer " 4«čnino, pro-Zato sem bil nekaj, časa brez dali t izvode koledarja in do-spremstva. bili en oglas v Majski glas. ki V Detroit sem dospel, ko je sta dala Jakob Kotar in mehi! obrat v avtni industriji na *ova Anna, oba znana višku. Na i ljudje s.o v nji veči- v naši javnosti. Posedujeta moderno gostilno, ki jo priporočata. Spremljevalec je bil tu di J. Zornik. (Dalje prihodnjič.) Ime je zdaj spremenjeno, mi j dni (morda je še) zaposlen ob pojasnita. McNicko! Rd. U$ta-J pondeljkih, torkih in' sredah vimo pri A. Grumu. P. Benedic- dopoldne — torej dva in pol tu in Jos. černetu, ki imajo pri- dneva na teden, ja-zno, do»bro opremljeno go- j V teh okolščinah sem z le-stilno. Andrew je znan posebno lom pričel brez posebnega v naši mladi generaciji, Bene- spremljevalca. Vrhu vsega je diet se udejstvuje med old- — ■ . timerji, v društvih in klubih, Čeme pa si gradi družabniški vpliv po svoje. Jurca pojasni, da smo popotniki, ti trije pa imajo tudi restavracijo, ne samo okrepčila — torej naj pripravijo kaj za "pod zob". Vse se zgodi, kakor ukazano. S te druge postaje smo krenili na Six Mile Rd., par blokov i noma vsi zaposleni, toda še vedno daleč od "normalnosti". Računali smo, da me*, bo spremljal Janko Zornik, ki je sam vztrajen agitator, zastop- nik Proletarca. pornan med ro- Naraščanje brezposel- jaki in seznanjen z ulicami . A mesta. Toda Janko je bil tiste v nostl V Angliji -- Število nezaposlenih v Angliji je v mesecu januarju naraslo za 239,558. Vsega skupaj je bilo v Angliji koncem januarja 2,3^5,373 registriranih brezposelnih delavcev. očaran, ko vidi, da se niti tak >-zvani napredni ljudje ne zanimajo. da bi čitali svoj časopis. V Clevelandu je zdaj braz-brižnost v ospredju. Iz dolgega časa smo se pričeli prerekati zaradi vere. Na eni strani Ameriška Domovina, ki kliče verni- Opazovaleo. h'. Waukegan-North Chicaga Novic ni posebnih pri ms razen stavke pri Johnson Motor kompaniji. Pričela se je zaradi odslovitve dveh delavcev, ki sta aktivna za organizacijo. Eden n ju je znani agitator To- da ni svi4o-vero, ampak nv |»jr(. le proti kramnVtem, ki trgujejo Kompanija ni pričakovala la- 2 vorn- Ta boj ima sicer svoje kega odpora, pa je stavkarjem notranje vzroke, zapopadeni v sporočila, da je pripravljena reku ie Hamleta, "to be, or not priznati unijo in sprejeti od- t0 Kf,en naj podleže, toda slov I je ne delavce nazaj brez kt|n? ^i A. D. so si žrtev iz-diskriminacije. Stavkarji so se braU in za orožje jim služi bv vrnili. K tej poravnavi je po- na copernice, pripovedke o več- sredoval U.S. Labor Board. De- nem veselju itd. Knakoprav- Opera Comique pitini;nHi ki l ItOV •1. S- Mjm Opera, kakor je predvajana v originalnih skladbah V sledečem lernimu so priredb« \ oper-, klubov JSZ, konferenčnih organisa- nih glediščitl, je običajno tra- eij in socialističnih, pevskih zborov, ke v križarsko vojno, na drugi Kkna in nje predvajanje 1 petsto ljudi raznih prepričanj, zadet i Mnogi izmed teh so bili prvič kozvane glavne vloge so imeli: udeležite. Imeli boste priliko v S. del. domu. Gneča je bila p. Verderbar (Jeriča), M. Jur- dobiti lepe nagrade, neznosna tudi po igri v spodnji ca st. (Cilko), J. Urbančič Jack Mesec. dvorani. Natakarji in drugo de- (Ivanko), A. Platt (Majcena),' - lavno osobje je komaj obvlado- J. Gorup (Filderja), J. Spen-j Velik shod kluba brez-valo položaj. Ako ni bil kdo'dal (Maro). Podrejene vloge docela postrežen, naj nam so imeli pa: J. Berlisg (Gold- vsled tega oprosti — krive so smitha), A. Naprudnik (Mar- pač razmere, da nima detroit- kiča), A. Rartel (Božiča), M. imajo detroitski Slovenci zem ljišče za svoj dom. Kdaj si ga zgrade, ne vem, pa tudi oni ne vedo. Tik svojega stavbiača imajo v najemu mai prostor, kjer zborujejo društva in klu-tti, tu se vrše pevske vaje zbora "Svoboda", k Ho od^ek kluba st. 114 in tu je sploh centrum pretežnega dela detroitske naselbine. Tu smo pričeli s posvetovanjem, kam na obiske. Odšli smo. S. Zornik me je spremljal. Jamranje je bilo prvo, kar sem slišal, in pot je bila za-manj. Pozneje sem izvedel, dt ima dotični rojak najmanj vzroka za jamranje nad razmerami, ker dela skozi vso to krizo večinoma stalno. Škoda, ker nisem tega vedel prej, bi fantu povedal, da naj raje odkloni list iz drugih razlogov, ako jih ima, ne pa z lažjo. Radikalen človek, ki si ne upa z barvo na dan. zdaj boljše godi. V delavskem in kulturnem oziru pa se mi zdi, da se slo- bolj v nedeljo 24. marca dopoldne. APRIL. CHfCACO, ILL. — V nedeljo 14. ,aprila ^crrrl Save v dvorani SNPJ. j CLEVELAND, O. Koncert soc. pevskega zbora 4'Zarja*' v nedeljo 14. aprila v SND. CLEVELAND. O. - Veselica ki«, ba št. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila. MAJ MILWAUKEE, .W1S. — V sredo 1. maja prvomajtki shod in zabada kluba št. 37 JSZ v S. S. Turn Hali. JOHNSTOVVN, PA—Maj»ka slavnost kluba št. 5 v soboto 4. maja. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 47 JSZ in vpri-*»-am" "Ra-va'ina ftivfjtnja''. WAUKEGAN. ILL —Konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu. VVAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. ska naselbina večjih in udobnejših prostorov. Predstava je mogočno vplivala na a vrl i jenen, 119 samo radi dobre vprizoritve, ampak tudi zato, ker se peča z življen-skimi problemi delavcev. Marsikatero oko je bilo rosno, zlasti v prizoru, ko jemlje Jerič slovo od svoje mrtve žene. Vprizoritev "Rdečih rož" je z diletantske^ga .^tališča sijajno uspela, dasi »ni bila brez pomanjkljivosti, ki pa niso kvarile iluzije in splošnega vtisa — v tem so vštete tudi pevske točke. Ta drama je trd oreh za di letantske odre. Za dosego učinka, ji je treba vliti življenja in Omenjenega večera se je vr-j tehničnih pripomočkov, kar jjjd šila na vzhodni strani seja obeh nam je v Detroitu vsled izbor- CENE ZA "MAJSKI GLAS" Cene za letošnji "Majski glas", ki izide sredi aprila, so sledeče: Posamezen ievod $ .30 10 i svodov ... 2.75 15 izvodov 4.00 25 izvodov \ 6.50 35 izvodov 50 izvodov 100 izvodov 250 izvodov $ 8.75 12.00 22.00 50.00 Vaa naročil« pošljite ko hitro mogoče, vaekakor najpozneje do 15. aprila, na sledeči naslov: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. Glad (Dularja), P. česen (Žagarja), A. česen (tajnico), J. Koršič (ofožniškega načelnika). Poleg teh je sodeloval zbor stavkarjev in stavkaric, orožnikov, pevski zbor "Svoboda" in "Slavčev" kvartet. Scenerijo v drugem dejanju in lučne efekte, sta uredila K. Menton in M. Klarich ml. Pevske točke je spremljala Miss J. Stular. Med odmorom je govoril John Terčelj iz Strabane. Pa., ki se je mudil tu na agitaciji za Proletarca — med drugim se je dotaknil tudi njegove tridesetletnice. Dalje je govoril v prid svoje kandidature za sodnika znani delavski odvet-| nik M a urice Sugar. Odbor se tem potom c imenu klubov JSZ iskreno zahvaljuje vsem, ki Me na en ali drugi na-1 čin z nami sodelovali, da je do-i segla priredba ne samo moralni, ampak tudi gmoten uspeh, j Predvsem mnrram omenifi Jože Koršiča, ki je v predprodaji| razpečal 95 vstopnic. Njemu je I sledila Mrs. Jurca, Mrs. $pen-dal itd. Tako se je zaključila znpef ena na jsija jnejših in najpr*-membnejših delavsko-kulturnih priredb v zgodovini detroitskih Slovencev, ki nam bo ostala Je dolgo v spominu. Frank česen. venski Cleveland bolj in pogreza v brezbrižnost. Ob enem smo se amerikani-zirali in negujemo šport. Ne sicer toliko football in baseball, basketball itd., ampak balinca-tije. Torej naš lastni narodni šport, ki smo si ga izposodili še v starem kraju od sosedov na ga sklicuje slovenski I J«*«- Napredovali smo toliko, da zdaj lahko balinamo tudi posel nih Chicago, III. — V četrtek 21. marca se bo vršil shod v Poljski dvorani na 1921 W. Cermak Rd.. ki klub brezposelnih. mitjue, ki prevzema posamezne prizore iz opernih skladb S Sta- maja pop., po konferenci JSZ, vpri- lišča humorja, ali pa jih dru- »ori > tM°- , . ... -j- I škriievo soc dramo **Rdeče roie . zba, ki jih vprizarja, priredi za junij šaljivo vprizoritev. BRIDGEPORT, ^."- Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija. BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba št. 11 in konferenčne organizacij«* JSZ v nedeljo 30. junija. JULIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba št. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. Slovenski govornik bo Jo^ko P<»zimi. ttff) v novem prizidku Oven. Simon Trojar bo poročal .SNI) na St. Clair Ave. Ker v o konferencah v \Vashingtonu ! Collinwoodu nečejo zaostajati, v prid zavarovanja delavcev *>°do nedvomno tudi tam naproti nezaposlenosti, katerih se Pravi,i tak ** balin' je udeležil. Shodu bo predsedo- canje. val Donald J. Lotrich. Klub bo Za predavanja, seje, vaje itd., imel ob tej priliki tudi angle-lpa imamo kljub "počitnicam' škega govornika. jako malo časa. oziroma večina Taka "Opera Comique^ prične s predstavami v čikaškem Auditorium teatru v pondeljek 18. marca. Družba, ki bo predvajala predstave, je iz New Yorka. Najvišja cena vstopnicam je $2. Predstave, ki jih imajo v svojem sporedu, bodo predvajane skozi dva tedna. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v NEDEUO 24. MARCA ob 10. dopoldne. i»oi»oi i»m: «1101» i-. GOVOR M K JO&KO O VE'!« Simpatije s. Progarju Strabane, Pa. — Težki operaciji na vratu se je nedavno podvrgel s. John Progar, aktiven član kluba in društvenik. Izvršena je bila v Canonsburg General Hospital. fcelimo mu čimprejšnjega 0-krevanja. da bo spet lahko deloval s svojimi sodrugi in prijatelji. To ni njegova edina težka neprilika, kajti v pro-lih G. mesecih sta bila operirana tudi njegov sin in hčerka. Upam. da kmalu ozdravi, prestane vse druge neprilike in se vrne med nas. Poročevalec. Prvi koncert obnovljenega pevskega zbora "Soča" La Salle, III. — Pevski zbor Priredbe v Chicagu V Chicagu bodo to leto sledeče slovenske prireditve: Nedelja 7. aprila: Koncert pevske-ea zbora "PreSeren* v dvorani SNPJ. Nedelja 14. aprila: Koncort SO r. povskrjra zbora "Sava" v dvorani SNPJ. Sobota 27. aprila: Zabava Hru$tva "SOI*<))«•'• nn '11H S. 62nd Ave., Ci-oero, 111. Nedelja 28. aprila: Veselica s programom pevskejra društva "Slovan" v Hrvatskem domu, So. Chicajro. Sobota 4. maja: V>seliea društva Inte^rity v dvorani SNPJ. Sobota 15. junija: Večerni piknik društva Pioneer pri Stefcimirjii v Willo\v Sprinjrsn. Nedelja 23. junija: Piknik dmštvn "Delavec" št. S SNPJ. Nedelja 30. junija: Piknik društva "Narodni vite*i" št. J19 SNPJ pii KejrUi v Wi11ow Snrinsrsii. Četrtek 4. julija: Piknik federacije SNPJ čikaškejra okrožja pri Ke-plu v VVillow Sprinjrsu. , Nedelja 28. julija: Piknik društva Pioneer pri Ster.inarju v Willow Sprinjrsu. » Nedelja 20. oktobra: Slavnost 21>- "Soča". ,ki je bil nekdaj eden I letnkv JSZ v dvorani CSPS. liajagilliejših izmed naših Zbo- Sobota in nedelja 2.-3. nov.: Slav-rov, je obnovljen. Ima že okrog 30 članov. V nedeljo 21. aprila ob 2. pop. priredi prvi koncert. Več bo poročano v prihodnji številki. nowt 10-lotniee društvu Pioneer. Nedelja 24. novembra: Koncert pevskega zbora "Sava" v dvorani zabava kluba št. 1 v dvorani SNPJ. T »»rek 31. decembra: Sil vest rova A Vugoslav \Veekly Devoted tu the Interest of ti e Wl>rkurs OI FKMAL OUCAN OF ^ u;: ».slav IVcration S. I*. PROLETAREC KDUCATION, OttGAKlZAW)N CO-OPKHATIVK COMMONWI£ALTH NO. 1435. fublithrd Werkljr mi 3639 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., March 13, 1935. VOL. XXX. WORKER'S UNITY WILL T0NY SENDER IN CLEVELAND VVith League t hi4 in AVERT FASCISM American Liberty | ee a ,sbig surprise". - The commit- . tee wouldn't give me a hint j to vvhat ttoe surprise vvill be, so the best thing to do is to stop at the SNI) I room No. 1 old building. Mart h 1«. and find out-for yourself vvhat the surprise will be. NuffLsaid. Roif Sumrad«. been inclined to be charitable ton, vvhile millions of people go tovvard the Roosevelt regime, vvithout sufficient food and for it is a little less brutal and clothing, It keeps vvages dovvn a little more vvilling to feed a for those vvho are employe 1 fevv erumbs ty the hungry. and makes it impossible for This has probab!y blin ied them to buy vvhat they need. them to the 1'act that the It keeps millions unemployed Roosevelt administrati >n deli- and gives them the barest sub-berately prevents the people sistence. It keeps the industries la de from having plenty of the ^oo l i idle or running on short time. things of life. Of course, there are those The administration runs its vvho vvill ask vvhat else the ad- But American vvorkers more gether. » i The entcrtainnrent committee of recovery activities on the scar- ministration could do than the Kngli-h Section got together and j ---■■■ — what it has been and is dorng? the u.>uh ,> th.t a Mau-h S.H U.1 . : rilMMP« v/i i \ i i Thoae who aak that queetion be held Saturdav. March 1«. The i ll t, H t, .> /M/ h.\(.l , . , v . , . . . , „ , i are the ones vvho read only the Nature s storehouse is full to the1 . .. . . surfa. e of th.- earth. Ali Of the raw i eaprtahat press and are there- than any nationality, appear incapable of grasping the idea that they belong to a definite economic group. For that reason they remain many indi viduals to be swayed by lan- Reading Labor Advocate. are ecjuipped to make things the people are in need of. It vvould call in the unemployed and give them jobs. It vvould nrake everything the people need, and pay the people high enough vvages so that they could buy these things. The de press i on vvould disappear. YVhy does not the administration do these obviously sensible things? Hecause it vvants to preaerve private ovvnership of the in-1 dustries in order that the pri-1 vate ovvners may continue to You aren't broke. You own a fhare in billionn' worth i and buil-dings. Change things so you vvill get niore benefit. THE SOCIALIST NEVVSPAPERS The newspaper is be disastrous to sueh civil liber-1 public opinion, and ties as Americans en joy. Already Republican spell-binders are appealing to the American people vvith the cry that the "Nevv Deal" is tyra.il-ny. And already the national Chamber of Commerce is pleading for more general and more svveeping interpretations of vvhat constitutes unlavvful radicalism. In the mixup of political in-eptness and economic incom-petence the Capitalist system ia also developing its full share of dernagogues, vvhose popular-ity is the natural consequence of vvidespread dissatisfaction unmodified by m understan 1-ing of economic"prrocesses. The millions of vvorkers vvho the molder o/ millions ac rpt' eight-columM, eight-page what they read as truth vvithout ven-turing upon a thought of their own.i The press, controlled by kapital, feeds the minds of its readers vvith misre-presentation of facts about Socialism. urhich is why so many of the exploit-ed refjse to listen to those vvho vvould inform them of the simplj plan by vvhich social i zed industry wiil lift them out of their misery. That this little monthly sheet is the only publication in Indiana devoted to Socialisin is not to its ovvn glory. h is a disgrace to the state that the workers, who constitute so large a percentage of its population. out o/ the h',il m vvh h vvt ai are so indifferent to their own wel- and are favoring the public splendid weekly. The principal income for a n >ws-paper U from it* aJvVrti*ing. A>k a businessman in Indiana to advertise in a Socialist publication and he vvill teli you that he is afraid it vvould hurt, rather than help his business. Why? Simply because th.» vote has not shovvn sufficient atrsngth to get their confidence. There wa> ground for su.h caution a fevv years ago. but not novv. The A poorhouMi 4sn't an evuleme of g* ne rosi ty; it indietment of the system that milite people poor. materials are deiposited hete in abun-dance. We have the most inarvelous ma/hiner.v the vvorld has ?ver knovvn. Man has long since become master of the natural forces and made them vvork for htm. Novv he has but to touch a but ton and the vvheels begin to spin and the maehinery to vvhirr, and vvealth is produccd on evt'ry hand in inereasing abundance. Why - should anv man, vvoman or ohil ahelt be answered.— Eugene V. I);k!>«. fore kept in ignorance. Let us say to them that if the; Roosevelt administration vvant-ed the people to have abundance instead of scarcity, it vvould proceed somevvhat as follovvs: It vvould commandeer the great industries, announcing enrieii themselves at the ex- pense of the people. It is oper-ating the government in the interest of the profiteers. It vvill not operate the government in the interest of the common people unless the common people insist that it shall: by means of mass meetings, peti-tions, delegatioiiii, and pressure ,foiLfo"d' 1 the people reduced to full »ignificance, not so ue . construct;on *will deny to fe- to think. Today, two-thlrds of the adult population Ure secking a way living. 'owner- ■ , . . ^ , failed to vote them out, The Milvvau- are shouting the praise ot I)r. kee Lvader is oni, of the city»g Kreat Tovvnsend, Huey P. Ivong, Fath-' dailies, circulating throughout the er Coughlin and their ilk vvould i stat« wf Wi?consin. In Reading, Pa.. not do so if they understood the1 wherc a administration was cause of the present economic fare that they have failed to roll uplship and social eperation of the in-a Swia!i"t vote that vvould make a j dustries. Socialist pap?r po?sible. , In Milwaukee and Reading, mer- ^What has the vote to do with a ehants are not afraid. They want the newspaper? custom of a class that is so numerous, j Everjrthing. In Milvvaukee, vvhere | and in those papers appear advertise-Soeialists have part control, and even ments of ali kinds. As the Socialists fuaion of the two old parties has are a clm coociooo bi i.therho » I. much ajra.nst nurriel wom n a 'mrle- the spetial proteetion and t.ga nvt w )mnn. • r privileges which they nov enjoy for Wi$:onsin extends equal rrKh:s t» the general uelfare. The courU. vvomen undci sect/OB 6.015 (1) e\ecutive and admin >trative offlooii "Women ,4iall .have the ngl»t*tsliall Hil • 111 necciar) ruleS and and prfviietfea. nnder the iatu as m?n j provi.-ions to cajry out the intent and in the exercise of suffrage, fretdoni puipo-es of this statute." of contact, choice of resi.lence fo . VViteoAsia Journal pf K lucation. The days are rapidly rolling on and our May Issue vvill start taking shape. It is our earnest de.nre to see that this year May Herald receivjs the wid^t cireulation of any heretof jre. Let no one be too busy to do his or her little bit for it. rade mra ure up lrar !-'»n th i '>nder'aVi?)g » * • only the government party vvill plače candidates into the field. The opposi-tion is stili stifled but evidently it is not posnible for the government to shut off ali opposition. If they are going to do vvhat the king before Let every conr- j them has done they might just as well the standard at save themselves the expense! The vvorkers have nothing to gain from these camouflaged eleetions. \\ once in control and vvas only tom-, porarily overcome by a fusion vote, coirapse and vvere mentally The Reading Labor Advocate is a they make it a point to patronize those who patronize their paper and so the merchant finds his advertiiing profitable. —VVarin Stuff (Indianapolis). R1NG OUT THE OLD By Edith Paul Graham Have you ever vvan lered eold and shivering dovvn Ihe streti, vvhile the norfh vvind hovvled and shook dovvn the icy sleet Have you 2ver heard the wail of a eold and hungry child. < r.ving faintly, "Give me bread." un- e.^rblishe I til it made you frantre, vvild? If your anrwer is no, then y »u havo l;v( | on the "other side" of tiu wiu. d«rw: You have been one of the f >r-tunate vvho km w.s not hovv the un-fortunate live. Vou have been snug, vvarm — whib others froze. Raise the*S"tandard of living for the many, cut ive and left the audiencc in a fine n ood. Kspeeially vvell render jd vvere the tvvo one act plays, (one a j juvenile play) and the musical rendi-tions of Anton and Dorothy Kv ?dcras and Simon Bahin. The speakers in-c'ude caHi0n , ,qUired. Grandsons/r A New Book By Louis Adamič vvorker vvh« in 1K75 eimgrated to the sVngirg\so'eiet'y "SaVa''."'The atte l n.ted btates and eleven yeafs later linr,1 was ,M)«d but not as large a. Fascist Italy's boys are pietured cheering for w«r as tney embark for Ethiopia. And this meuns that Musso-lini has pumped thoai full of the glories of heroism at the expense of their colored brethren. What blind fools human mortals be vvould hardly »;>ply to these boys because th?y sampled vvar but 17 years ago and vvitnessed maimed bodies and broken bones and lifeless fragments of what once vvere cheering comrades. Riot in Chicago. The pri ^e of ""Grandsons" is $2.50 may be orle red frem the book de part men t of Prolt larec, 3<>:19 VV. 2Gth St., Ch:cag(f, 111. His book ,4I)ynamite" is also available at Proletarec^ Ilook Store. WHAT HAS CAPITALISM AB0VE HIS EARS? Have you pampered a do# or a eat —-while a nursing mother, and a child vvith a soul, perished? Have you dang!ed stogies from the corner of your full4>loodcd lipa and filled your overstuffed may vvith the fat of the land—d Vhe street in misery their self-re* pe< t vvashe^ out on the ripti le of a need-less deprcfcsion. America has become "the Occid »ntal Kquality is a drčam of Utoj)ia. If it vvas a reality then vve vvould have: No slaves—no drones. No vpendthrifts—no misers. No rich—no poor. No diamomis—no rags. No ignorance—no filth. An adequate wage for ali, and ali reteiving that vvage. —The Industrial Democrat. SOCIALIST SWEDEN TAKES PROFITS OUT OF ARMA-' MENTS VVhile the Nve Com'nittee is in-v^tigating and millions of people in '•»II rountries ar« deploring tho avanse f»n»i greed of the munitions makers, nn« country is aeting. The government of Svvedcn has taken definite action. introdjcing a h:ll in the Riksdag providing for the e«tablishment of control of nro luc-tion of al) war material in Svveden, bcrinning July 1. by th-' Mini^tr.v of C'mm"r e. Theretfter the produetion of Hrm" uill be possible only unrler l«je'isl ličen-" from the government. Thp ihjll aNo contains atipulations cxponent of the Oriental caste f.v*-. H;min|f Ht l>i,jting the posaibilities for t«ni. I t>u. exi*tence of foreign internat in Pagc a United States official vvho c,Vedish arms industrv. If it i« says, "I re-commend adequa:e salarie^1 na-sed. the government'vvill be au-to maintain them in their positim in! tharited to pre?cribe that no on? may life," or vvords that mean just that. | n f as an agent for arms on -erns Position? Hovv arhieved? Is the! wjthout a government li.en«e. baby born on the avenue better .han t Sweden'n government ie in the the bahy born on th j east side? | hand* of the Social Democratic Party. If "ali men are born equal," why ' Need more be said? not keep them that way? I The Nevv Leader. I vvant to make special mention of I tvvelve of our y >ung i aicons. Under j direetion <» f Ernest Dresher they vvent around and sold 4'J pamphlets in the amount of $:J.25. Tillie Pole-nik vv as also on t hi* jcb. It was a treat to see these young folks tackle grovvn ups for a nickel, dim • or quarter for literature. The r-gular c» nrmitee 'Aas busy vvith other duties. ! Those vvho helped vvere Prinest Dre- j sher, Dorothy Ivansek, Mitzi Oven. j Mar.v Zorko, Hilda Ma erl, Stanlev Kobilka, Jennie Si m i ta, Hcnry Kre-j bel, Anton Novak. Anton Podb *lsek. Rose Giadishn and St Ta Lazar. We are thankful. ♦ » . On Ma^h 21 vve are holding a masnmeeting at the Polish Falcons Hali, 1921 W. Cermak Rd. under the AIN'T NATURE WONDERFUL? A scientist says man has been on earth 500,000 years and over. Did it take half a million years to ^levelop a president vvho docs not kno-w enough to abolish the profit .*ystcm? Ves, nature i.s vvondcrful but she's darn slovv. We wish she vvould step on it. YOUTH AND AGE auspices of the Slovene Unemploy -d Club. Josko Oven and Prof. Clare vvill be the speakers. It is our intention to familiarize the Slovene vvorkers in that distriet vvith the purposea of th < unemploycd bo ly. » % • An inv|)oitant meeting of the State K X ecu ti ve Committee of the Socialist Party, Illinois was held last Satur l »y in Springfield, 111., in vvhich I parti-eipated. We dvvelled at length on the convcntion and on finance« and made aome fine stcj»s in that direetion. Th > State Convention vvas reset for »Sa-turda.v and Sunday, May 11 and 12. We have made plans vvhieh, if carried out, should make this an inspiring and fruitful event. It is not too early 1________—_ to ask our branches to select dele-^IJ/-. * d by j ^ QO 1 ° IViCQn May 1 to the state office. Decatur Roibert J>ale Ovvcn, sog, of thr fitinous utopian Srn- ali>t Robert Owen, at the age of aeventy wrote 1 his autohicvj{raphy. Considerin^ his mistakes and misjudgi^Tient«« in th«' davs of h;* vouth he wrntr th:s fiae i i pas^age: "I have often vvondered hovv far my after-life migh-' have been affect-ed by the pudicious advise of some cool-headed, dispassionate frend; one vvho, vvhile vharing many-af my a>pirations, vvould have brought the chastening experience of a long life to mould and give vvise direetion to them; vvhat, for examplc, the result vvould have been if the Roibert Dale Ovven of seventy could have becomc the counsellor of the Robert Dale Owen of twenty-five; talking over that eager youth's ideas of reforin vvith hk«i; dissecting his vic.w> of life here and his doubts of life hereafter; correcting his crudMies and calling in qucstion his hasty conclusions." rts vvhich current Germany's trade vvith United States has bee.i reduced s derablys during 11>:»4. And means labor^s bo.vcott on German im-ports has had its affect. But not i enough. It is n-ccssary to clamp d«»wn the lid stili firmer t>ecause*only an ocenomic boycott by th9 outside vvorld can make Hitler get off his throne. Continue the boy?ott vvith h quickened pace we're gaining on our enemy. • • • Many. have hst their lives in the i politi al tinmoil in Au«tria, in recent months, ali due to the proclamation of a general eleetion in May in vvhich "The profit system, vvhi< h has ser-ved us wel| until novv, has yct greatef gifta in store ft»r every worthy citlzcn of this countr.v, if vve vvill but accept it wholeheartedly."—Ralph Flandcrs, Vermont manufaeturcr. ONE LITTLE LESSON VVhat the Nevv Deaiers have to learn .vet is that vve ean't abolish holes filling existing-hiles vvith dirt borro^red from nevv holes. — A. G. Already ln Existence! A journalvst suggests that in this age of machinery some one 'a;ay in-veni a machine to think for us. Why. there are many sueh machines al-read.v vvorking in capitalist politica.