/,7OR, / JfJLeeooat VXfAND jr-vu/Stice-. NO. 245 Ameriška Domovina ^9/? c 7ier 6p/?/car — n,t*0°mnol 7^M€RICAN IN SPIRIT C/eve/„, ^3/0 r IGN IN LANGUAGE ONU idnci ’ °' ^//3 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SL0V€N1AN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 20, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Zanimiv zaključek Domovega pododbora o gen. J. D. Lavellu Držsvsa loterija v Ohiu COLUMBUS, O. — Glavna skupščina ie odobrila predlog za, spremembo ustave, ki sedaj pre- Clements ni skrival obtežbe proti sebi , poveduje vse igre na srečo in predsednikov | stave. Predlog bo predložen v njk ! odločitev volivcem prihodnje tiskovni taj- je dejal,, da je W. 1- Cl'ements predsedniku Ni-xonu povedal, da ga v Ar-gentini tožijo zaradi “prevare3’. WASHINGTON, D.C. — Pred-; sednik R. M. Nixon je imenoval i Williama P. Clementsa, petro- lejskesa **•*•*•iz Teksasa'-za 'v državno blagajno za sPiCi>ri1', namestnika obrambnega tajnika, četudi je vedel, da je ta tožen v Argentini zaradi “zarote Domov pododbor za oboro- ]eto y maju pri primarnih volit-zene sile, ki je preiskoval^. Napovedujej0j da bo z ve-letaisKe napade, _ omejene | Iiko ve-ino odobren. V tem slu-po gen. Lavellu, je genera- bo treba še uzakoniti po. WASHINGTON ifc ^- Pred' Eefcno državno komisijo, ki bo WASHI ’ ' • . pripravila in vodila državno lo- nekaj meseci ]e bdo v javnosti __ in n j a o letalskih napadih na Se- verni Vietnam, ki jih je odredil, jn proti njej se lansko zimo na določene voja-^ j dolgo glasnl zagovornik je državni ške cilje gen. Lavelle. Trdili so, da je general postopal v nasprotju z izdanimi ukazi in navodili ter bil zato tudi odstavljen in kasneje upokojen. Nekateri so javno zahtevali, da mora gen. John D. Lavelle zaradi svoje nepokorščine pred| vojaško sodišče. Zahtevali so ■ ^ |blagajni ^ 1()0 primerno kazen in pri tem dol-žili vodnike oboroženih sil, da R. Mottl iz Parme, predlog odobril še v juliju v razmerju 20:12, pretekli petek je to storila tudi poslanska zbornica z 61:28. Sen. R. M. Mottl je prepri- in prevare”, s katero naj bi bil senator j neM. domačin prikrajšan za svoj Senat jelde}e- pri nekem poslu. “V času, ko je bil g. Clements v razpravi, je obvestil Belo hišo o tožbi”, je odgovoril R. Ziegler časnikarjem na vprašanje, ali je Bela hiša vedela o tožbi APOLIO 17 Si VRNIL NA ZEMLJO so dopustili grdo kršenje vladnih navodil, ko bi morali vendar paziti, da se ta dosledno in natančno izvajajo. Ti napadi so bili izvedeni v času, ko se je predsednik Nixon spravljal na pot na Kitajsko in kasneje v Sovjetsko zvezo. Lahko bi imeli zelo neugodne posledice za Ni-xonove napore za vzpostavo mirnejših in boljših odnosov z obema glavnima komunističnima silama sveta. Vodniki oboroženih sil so zanikali vsako vednost in sokrivdo za te napade, gen. Lavelle pa kljub ponovnemu zaslišanju ni prišel pred vojno sodišče. Zdaj je Domov pododbor prišel do zaključka, da je gen. Lavelle postopal “edino ^pametno” in je s svojim nastopom rešil veliko ameriških letalcev, ki bi u-tegnili biti kasneje žrtve novega radarja, ki so ga tedaj rdeči postavljali. Gen. Lavelle je odredil napade na ta novi radar, ko je začel slediti ameriška izvid- čan, da bo državna loterija pri-j pro^ Clementsu v Argentini ali ne. Predsednik je odločil, kot je pripomnil Ziegler, da ta tožba milijonov dolarjev letno. Državna skupščina je poviša-j ne more imeti na imenovanje la letne plače svojih članov na j nobenega vpliva. $14,000 in potnino od 10 na 15 Časopisje je kmalu po imenovanju Clementsa razkrilo, da je ta z več drugim tožen pred so-Bangladeš stara eno leto I diščem v Argentini od nekega 1 domačega podjetnika, ki je po- centov pri milji. --------------o- mmm Ronald E. Evans Iz Clevelanda in okolice Harrison H. Schmitt M Eugene A. Cernan Mmk zaposiavijen pol milje od letalonosilke Ticcnderoga, ki je E v T! TS yl .O. XV • X • • 1 DAKA, Bang. — Preteklo so-j sredoval, da je Southeastern bo,o ie Bangladeš , DriUing, pri kateri ie bi. ments udeležen, dobila naj večjo pogodbo za vrtanje za oljem v zgodovini. -----o------ Nixon čestital Gettyju k 80-letnici rojstva LONDON, Vel. Brit. — Jean Paul Getty, o katerem trdijo, da obletnico svoje Ministrski predsednik Mujibur Rahman je svoje rojake spomnil na “najkrutejšo osvobodilno vojno zgodovine” in napovedal svobodne, poštene volitve 7. marca prihodnje leto po novi u-stavi, ki jo je podpisal zadnji četrtek. V enem letu je nova država je najbogatejši človek na svetu, za silo organzirala javno upravo je pretekli petek praznoval 80. in varnostne organe s pomočjo rojstni dan v družbi kakih 200 in sodelovanjem Indije, ni se pa gostov iz visoke družbe, v kaniti lotila reševanja gospodar-1 teri sta bila tudi Mr. in Mrs. skih vprašanj, ki tarejo milijone . Edward Cox iz New Yorka, zet prebivalstva na sorazmerno predsednika ZDA Nixona in majhnem prostoru, kjer ni mož- njegova hčerka Patricia, nosti za preživljanje. j Predsednik Nixon je J. P. Bangladeš je država z enim Gettyju čestital osebno po tele-najnižjih osebnih dohodkov na fonu. niška letala. Načelnik pododbo-vsem svetu in se brez obsežne ra kong. E. Herbert je dejal, da pomoči njegov pododbor ni napraviL spravila gospodarsko na trdnej-nobenega zaključka o tem, ali je še noge. imel gen. Lavelle pravico odrediti te napade ali ne, toda on in pododbor smatrata generalovo odločitev za “pametno” in “potrebno”. J. P. Getty je lastnik in so-od drugod ne bo zlepa lastnik vrste petrolejskih družb in živi večinoma na Angleškem v svoji palači v Surreyju. Papež Pavel VI. poziva h končanju vojne RIM, It. — Papež Pavel VI. je v poslanici vodnikom sveta pretekli ponedeljek dejal, da je “mir možen” in da je mednarodna dolžnost mir doseči. Pozval je k močnejšim Združenim narodom kot najboljšemu varuhu človeštva pred vojno. Papež ni omenil nobenega področja in nobene vojne, vendar je bilo jasno, da je mislil pri svojem pozivu tako na Vietnam kot na Srednji vzhod in na Severno Irsko. Poziv je bil izdan za 6. Dan miru katoliške cerkve 1. januarja 1973. Veliko oken na Kapitolu Kapitol, kjer zboruje Kongres v Washingtonu, ima 679 oken. Vremenski prerok pravi; pri sprssnembih ZSSR Ko je ZSSR zaradi slabe letine spremenila svoj petletni plan, je močnejše zmanjšala prispevek za industrijo vsakdanjik potrebščin. MOSKVA, ZSSR. — Koncem tedna se je sestal in sklepal Centralni komitet Komunistične partije, njemu pa je sledilo zasedanje Vrhovnega sovjeta, kot se imenuje glavno ljudsko zastopstvo v ZSSR. Temu je bil predložen novi proračun, ki odreja in določa sredstva za posamezne gospodarske veje, za javno upravo in seve tudi za narodno obrambo. Finančni minister Vasilij F. Garbuzov je dejal, da bodo izdatki za narodno obrambo ostali isti, kot so bili v zadnjih letih, da pa bo treba zmanjšati zaradi izredno slabe letine letos sredstva za razvoj težke industrije in v še večji meri za razvoj lahke ali potrošniške industrije. V dopoljnenem planu za leto 1973 naj bi težka industrija po-rastla za 5.8% namesto za 7.8%, kot je bilo prvotno določeno, lahka industrija pa bo porastla le za 4.5%), za 3.6%c manj, kot je bilo prvotno določeno. Finančni ^ ^ --------— —--- -------- awS I ^j-v*^***. astronavte pričakovala 400 milj jugovzhodno Seja— od otočja Samoa. V manj kot eni uri so bili astronavti Cernan, Schmitt in Evans prepeljani v helikopterju na letalonosilko. HOUSTON, Tex. — Program Apollo, ki ga je progla- Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo za božič zaprt od petka, 22. de-| cembra, ob 2. popoldne do torka, j 26. decembra, ob 8.30 zjutraj, j Kdor bi bi imel kako nujno obvestilo, naj ga napiše na papir in pusti tega v poštno odprtino pri glavnih vratih na 6117 St. Clair Avenue. V negovališču— Znana rojakinja Mrs. Pauline Stampfel, ki je nekdaj živela v svetovidski fari, je sedaj že dalj časa v St. Augustine Manor negovališču. Pozdravlja vse prijateljice in znanke, se jim zahvaljuje za božične kartice in darila ter jim vošči vesele božične praznike in srečno novo leto. št. 32 sejo S2Z v SDD ima nocoj na Recher Podr. ob 7.30 Avenue. Božično darilo Slovenski šoli— Društvo Lilija in Slovenska sil predsednik John F. Kennedy maja 1961. je bil včeraj C spešno zaključen, ko so astronavti Cernan, Schmitt in Evans v vesoljskem vozilu Apollo 17 po povratku z Lune srečno pristali na Pacifiku. ZDA so z načrtnim, širokim naporom poslale na Luno 12 astronavtov in jih tudi srečno vrnile na Zemljo. Pokazale so, kaj človek zmore, če se nekega načrta resno in odločno loti ter mu pri tem ni žal za sredstva, stroške in napore. Poleti na Luno od julija 1969 pa do zadnjega ta mesec so čudovit uspeh človeške sposobnosti, odločnosti in vztrajnosti. Prodiranje v vesolje je prešlo prvo dobo in odprlo človeku nove poglede tako na vesolje kot na njega samega in na Zemljo. Polet Apolla 17 je potekal znano Apollo 13 ni dosegel cilja, gladko in po predvidenih načr- j ko je v vesoljski ladji eksplodi-tih. Vzlet je bil zaradi težav v : ral kisikov tank. Astronavti so tretji stopnji rakete zakasnjen, | obkrožili Luno in se kljub vsem toda vesoljska ladja je zamujeni težavam in preskušnjem srečno čas prihranila na poti proti Lu ni in je nato vse potekalo po določenem sporedu. Vzlet je bil vrnili živi in zdravi na Zemljo. Predsednik Nixon je v posebni izjavi, ki jo je objavila NA Mariji Vnebovzeti poklonili božično darila, za katera se ta iskreno zahvaljuje. J. Rabb odpuščen— Znani bivši restavrater in muzik Joška Rabb je bil puščen iz mestne službe, ko si je vzel bolniški dopust, pa tega izrabil za igranje v nekem hotelu v New Orleansu. Dopolnilo— Pokojna Mrs. Katherine Roberts, o katere smrti smo poročali včeraj, je bila članica KS-KJ št. 219, ADZ, Oltarnega društva pri Sv. Kristini in Tretjega reda sv. Frančiška. Bila je 45 let predsednica Oltarnega društva pri Sv. Kristini in tudi predsednica Zveze oltarnih dru- UU1UUCI1CII1 V j ---- o / " - I določen 6 decembra ob 9.53 zve- j SA dejal, da pristanek Apolia | štev slovenskih fara. . „ dvignil! 17 na Pacifiku “pomeni konec j Ma.nj voščil— čer, Apollo 17 pa se je s tal na Cape Kennedy šele 7. decembra ob 0.33 zjutraj. Od tedaj dalje je šlo vse v redu. V nedeljo, 10. decembra, ob 2.49 je vesoljska ladja dosegla Luno in zakrožila okoli nje, naslednji dan, 10. decemora, ob 2.54 popoldne sta astronavta Cernan in Schmitt v lunski ladji Chal- Pacifiku “pomeni konec j enega najpomembnejših pogla- Glavni poštar za Cleveland je vij v zgodovini človeškega pri- včeraj izjavil, da je letos število zadevanja”. I pismenih prazniških voščil za minister je zagotovil Vrhovni teng.er pristala na Luni na po-sovjet, da ne bo nobenega po- drodju Taurus-Littrow. V treh dneh in pol sta nato manjkanja hrane in drugih rednih potrebščin prebivalstva v prihodnjem letu. Na zasedanju Centralnega ko-miteta KP naj bi bil imel L. I Brežnjev pomemben, daljši govor, o katerega vsebini pa ni bilo še nič objavljenega. Centralni komitet je odpustil starega georgijskega partijskega vodnika Mzhavanadzeja kot pripravljalnega člana Politbiroja in imenoval na to mesto 48 let starega inženirja Vladimirja I. Dolgikha iz Sibirije. Pretežno oblačno in deževno. Naj višja temperatura do 40. SAMO S SKUPNIM NAPOROM — Odprave na Luno v okviru Apollo so bile zapletene in težavne. Izvesti jih je bilo mogoče le ob skupnem naporu tisočev in tisočev strokovnjakov vseh vrst. Na sliki vidimo v Kennedy Space Centru del nadzornega središča za Apollo 17. Spredaj na levi sedi dr. Rocco A. Petrone, programski diarektor, poleg njega na desni pa Chester M. Leo, direktor poleta. Tokio najdražje mesto ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po pregledu ZN, ki služi za temelj pri določanju njihovih plač v raznih delih sveta, je glavno mesto Japonske Tokio 17% dražje od New Yorka in je sploh naj dražje mesto na vsem svetu. Najcenejši je Montevideo, glavno mesto Urugvaja, kjer znašajo stroški življenja v primeru z New Yorkom (100%) le 52%, sledi Santiago v Čilu s 55%, Buenos Aires z 61%, Damask v Siriji 63%, Kairo 69%, Direktor poletov C. Kraft je označil polet Apolla 17 za “popoln”. in res je šlo skoraj vse gladko na blizu mibjon milj il.4% manjše kot je bilo lani. Štirje mrtvi, trije ranjeni— Sinoči je neki neznanec prišel v hišo na 2668 Tennyson Rd. S. dolgi poti in so astronavti izpoi-! E., katere stanovalci naj bi bili niii vse predvidene in določene j zapleteni v posle z mamili. Štiri naloge. Uspeh odprave je bil' csebe je ustrelil do smrti, tri pa posebno uspesen v znanstvenem : ranil, predno je izginil v noč. napravila tri dolga potovanja, izvedla vrsto preskusov, nabrala lunsko kamenje, med njim najstarejše in najmlajše, pa se nato v četrtek, 14. decembra ob 5.56 srečno dvignila z Lune in se vrnila v vesoljsko ladjo America, kjer ju je čakal Evans. Včeraj popoldne ob 2.25 je bilo potovanje zaključeno s pristankom na Pacifiku in nato na letalonosilki Ticonderoga. Vodja odprave Apollo 17 kapt. Eugene A. Cernan je ob tej priložnosti dejal: Mi mislimo, da smo polet dobro opravili, da smo nekaj dosegli in mi smo na to ponosni! Na letalonosilki so astronavte sprejeli z godbo in z običajnimi, kratkimi pozdravnimi govori. Cernan je v svojem govoru poudaril: Nič ni nemogočega na tem svetu, kadar so pri stvari predani ljudje. Temeljni zakon narave je, da moramo rasti ali pa umrjemo. To velja tako za idejo, kot za človeka, za cvetlico in za deželo. Jaz zahvalim Boga, da se je naša dežela odločila rasti. NASA je včeraj izjavila, da je bila odprava Apollo 17 “zad- pogledu, ker je bil prvič med astronavti znanstvenik, strokovnjak, ki je točno vedel, kaj išče. To je bil dr. Schmitt, poklicni geolog. Astronavti so po kratkem zdravniškem pregledu odleteli domov v Houston, kamor boao prispeli jutri in ostali s svojimi družinami preko praznikov. Zadnje vesti Havana 81%, London 85%, Du-Jnja, najdaljša in najbolj uspeš-naj in Montreal 87%, Washing-j na od sedmih predvidenih pole-ton, D.C. 89% in Bonn 99%. 'tov za pristanek na Luni. Kot SAIGON, J. Viet. — Obsežni letalski napadi na Severni Vietnam se nadaljujejo. ZDA so priznale izgubo tretjega B-52 bombnika in dveh manjših letal. Pogrešajo 7 letalcev. V Hanoiu so včeraj pokazali časnikarjem 6 ujetih ameriških letalcev, po vsem sodeč posadke B-52, ki je bilo sestre-Ijejo 30 milj jugozahodno od Hanoia. PARIZ, Fr.—Xuan Thuy je na tiskovni konferenci trdil, da Kissinger ni govoril resnice, ko je dolžil Hanoi odgovornosti za zastoj pri pogajanjih, j Po njegovem je kriv Washington, ki ga je pozval, naj čim preje podpiše sporazum, ki je bil dosežen v preteklem1 oktobru. — Mrs. Binh, zastopnica Vietkonga, je zapustila Obsežne spremembe na vidiku v Pentagonu? WASHINGTON, D.C. — Tu razpravljajo o verjetnosti obsežnih sprememb, ki jih bo v Pentagonu izvedel novi ob-brambni tajnik Elliot L. Ri-ch~rdson, ko bo za M. Lairdom prevzel odgovornost za narodno obrambo. Spremembe naj bi bile najobsežnejše od leta 1947, ko je bila izvedena združitev vseh o-bcrcženih sil pod enim vodstvom. Številne žrtve Letno umrje okoli 800,000 ljudi v ZDA na boleznih srca. Pariz in odletela domov po “nova navodila”. — Moskva in Peking obsojata obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam in pozivata ZDA, naj podpišejo v oktobru dosežen dogovor o končanju vojne. KANSAS CITY, Mo. — Stanje bivšega predsednika H. S. Trumana se ni bistveno spremenilo, četudi je nekaj malega boljše. Bolnik je še vedno v zelo resnem stanju, ker ledvica še vedno le omejeno delujejo. & /IniERiSitA Domovih ■S117 St Clair Avenue 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ea Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ea Kanado in dežele izven Združenih držav: j $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; S10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 245 Weds., Dec. 20, 1972 ko ZKJ”, kratkomalo zbrisali s seznamov. Tudi razvoj tega vprašanja, koliko je pravzaprav komunistov, bo zanimivo. M. P. (S. S.) I BESEDA IZ NARODA Lov na bogataše in štetje komunistov V zvezi s čistko v politični partiji v Jugoslaviji so stopili na dan najrazličnejši problem. Med tem je tudi vprašanje kričečih socialnih razlik. Nekateri partijski veljaki in državni funkcionarji so prišli do tolikšnega premoženja, da jih mirne duše prištevamo med prave kapitaliste. Imeli so naložene tuje valute v domačih in tujih bankah, živijo v razkošju in luksuzu. Tega vprašanja so se doslej dotikali le mimogrede, v zvezi s čistko je pa izbrunilo na dan. Tako so bili tudi v Sloveniji objavljeni seznami najbogatejših Slovencev, kar je zelo razgibalo debato o teh bogataših. Presenetljivo je bilo, da jih je vzel v obrambo najprej reakcionarni slovenski komunist Janez Vipotnik, ki je v svojem govoru dne 26. oktobra na Bledu dejal: “Veliko govoric je tudi v zadnjem času povzročila objava tako imenovanih najbogatejših Slovencev. Prav gotovo nima nihče ničesar proti temu, da se objavljajo tisti, ki največ zaslužijo. Končno je to praksa tudi v drugih deželah. Toda tisto, kar je obsojanja vredno, je predvsem senzacionalističen način prikazovanja, pa tudi krivično vrednotenje njihovega položaja in vzbujanje suma, da so denar dobili neupravičeno. Res je nemogoče poenostavljati, da so vsi, ki so na spisku, prijaviteljev visokih osebnih dohodkov, tudi družbeni škodljivci. Če spoštujemo načelo, vsakomur po njegovem delu, če pri tem spoštujemo tudi pravilo, da boljše delo zasluži boljše plačilo, če želimo, da delovni ljudje čimveč dajejo skupnosti, prijavijo dohodek in zanj plačajo davek, potem je to poštena igra in možato ponašanje. Če pa se ves na tak način objavljeni spisek povezuje s pismom komunistom, z bojem proti pridobivanju dohodka brez dela, z bojem proti pridobivanju dohodka, ki ni v sorazmerju z vloženim delom, z bojem proti izigravanju predpisov, potem to pomeni ustvarjati negotovost pri dobronamernih ljudeh in jim lepiti negativen predznak, celotno akcijo boja proti resničnim škodljivcem pa zavreti.” Kljub tem ugotovitvam Janeza Vipotnika vlada glede tega vprašanja v javnosti zmeda. Nekateri so mnenja, da je krivično objavljanje seznamov bogatašev, ker so prišla v javnost imena tistih, ki so svoje premoženje napovedali in pošteno plačevali davke, pri tem pa so mnogi prekomerno obogateli in je njihovo premoženje skrito. Drugi so mnenja, da je krivično med bogataše šteti znanstvenike in iznajditelje, ki imajo prijavljene različne patente in dobivajo od njih lepe dohodke. Na dolgo se razpravlja tudi o tem, da je krivična obogatitev posledica škodljivega vpliva Tehnokratov” in “korumpiranega liberalizma”. Nihče doslej še ni jasno povedal, do kam je bogatenje upravičeno in kje začne neupravičeno bogatenje. Zato je predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije v ponedeljek, 13. novembra, postavilo zahtevo, da se “čimpreje” ugotovijo kriteriji, katere socialne razlike so “sprejemljive”. Tajnik centralnega komiteja hrvaške komunistične stranke smatra, da je “lov na nove bogataše” zavzel že tolikšen obseg, da je podoben “maoističnim” metodam. Nobenega dvoma ni, da bodo sedanji reakcionarni vodniki komunistične partije zavzeli drugačen kriterij glede novih bogatašev, če so pristaši reakcionarnih komunistov, kakor do tistih, ki so bili doslej pometani iz partijskih ali upravnih položajev. V nasprotnem slučaju bi morali samega Tita označiti kot pristaša “korumpiranega liberalizma”, če bi upoštevali njegov luksuz in premoženje. K Vipotnikovemu razlaganju se nam zdi primerno pripomniti, da je _ nekdaj veljalo med komunisti načelo, naj vsak družbi prispeva s svojim delom po svoji sposobnosti, prejme naj pa po svoji potrebi. Zdaj so se vrnili k načelu: “Vsakemu po njegovem delu!” Pravijo tudi, da “boljše delo zasluži boljše plačilo”. Tudi to načelo nekdaj v komunistični teoriji ni bilo znano. Komunisti^v Jugoslaviji se ozirajo na Tita in se po njem ravnajo. Če on živi lahko v razkošju, ki ni na razpolago niti kraljem drugod po svetu, si tisti, ki so nekaj pod njim, mislijo, da imajo pravico do “nekaj manj razkošja”, toda vsekakor še vedno do velikega. Tako gre to navzdol do poslednjega partijskega vodnika. Vsak je prepričan, da ima pravico do večjega deleža skupnega dohodka kot nagrado za svoje “žrtve” in seveda za “boljše delo”, kot pravi Vipotnik. Čemu torej toliko hinavskega zavijanja oči in zgledovanja? Komunisti v Sloveniji bi radi prešteli svoje vrste, da bi tako ocenjevali številčno moč partije. Popis bodo izvedli v začetku leta 1973 in pravijo, da to “ne more in ne sme biti le administrativno opravilo, marveč politično dejanje, ki naj codrre prizadevanja za utrditev vrst Zveze komunistov”. Značilno je, da so na seji sekretariata CK ZKS sklenili, da bo^štetje tudi priložnost “za pogovor z vsakim čla- mi zdi prav, da v Ameriški Donom ZKS”. Pri tem pa vidijo tudi možnost, da bodo ne lejmovini napišem o tem nekaj be-neaktivne čiane, ampak tudi tiste, “ki so navzkriž s politi- sed. Uspela božičnica pri Sv, Vidu CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo so se zbrali za belo po-grinjenimi in z božičnim cvetjem in zelenjem okrašenimi mizami v veliki dvorani pri Sv. Vidu člani clevelandskega Društva SPB s svojimi družinami in številnimi prijatelji k lepo pripravljeni slovenski božičnici. Na odru so ibile postavljene preproste slovenske jaslice, nad njimi pa se je vzpenjalo božično drevesce. Božičnico je začel z nekaj lepih besed in s toplimi pozdravi in voščili pisatelj Karel Mauser. Za njim je kaplan Jože Bož-nar najprej pokadil in poškropil jaslice in božično drevesce, nato pa še vse zbrane rojake in za zaključek opravil za takšno priložnost namenjeno bogoslužno molitev, nakar smo še vsi skupaj opravili molitev Očena-ša. Potem je nastopil farni mešani mladinski zbor pod vodstvom svojega učitelja Martina Košni-ka. Prav lepo nam je zapel troje pesmi: “Sveta noč, blažena noč!1’, “Božji nam je rojen .Sin’’ in “Poslušajte vsi ljudje!” Za tem zborom pa je prvikrat javno nastopil dvoglaspi dekliški zbor, prav tako pod vodstvom Martina Košnika in nam zapel prof. M. Tomčevo “Kaj bi dala, če bi mogla s pastirji do Betlehema”. Pevski del božičnega sporeda je zatem zaključil nalašč za ta večer zbrani moški zbor pod* Košnikovo taktirko, ki nam je zapel najprej nam tukaj manj znano primorsko božično pesem “Nad Betlehem”, kateri je sledila malce že čisto ponarodela Belarjeva božična “Glej zvezdice božje”, zaključili pa so s p. Angelik Hribarjevo “O svetla in vesela noč!” Sedaj je sledil glavni del naše božičnice, namreč duhovna misel za letošnji naš božič. Podal nam jo je pisatelj Karel Mauser. Ustavil se je pri dveh stvareh: Bodimo v vsem preprosti in nikoli ne izgubimo zaupanja! Ker bo govor priobčen v tukajšnjem tisku, ne navajamo podrobne vsebine njegovega govora. Po govoru je Jože Melaher v 1947 so bile vse jugoslovanske begunske skupine, okrog 10,000 po številu, premeščene iz toplega juga na mrzli sever v zapad-no Nemčijo. Transport, s katerim sem se vozil jaz, je zapustil Napoli v petek, 35. aprila, ob lih dopoldne in v torek, 29. a-prila, okrog 8h zjutraj smo bili v taborišču Munster v zapadni Nemčiji. Kakšna razlika v teku 4 dni! V Napoliju in sploh po Italiji vse v naj lepšem cveju in zelenju, prava letna vročina, v Nemčiji pa komaj, da je izginil sneg, poleg tega pa smo še bili ves čas pod strogo stražo — kot vojaški ujetniki. Poročenci in družine so bili prepeljani v ci- lič se razočaran vrnil nazaj v Ljubljano. j Kdaj so prišli prvi Slovenci j sem, je težko ugotoviti. Ko je šel naš Friderik Baraga v misijone v severno Ameriko, trdijo mnogi, da ga je pot peljala skozi London. Po končani prvi svetovni vojni, po mirovni konferenci v Parizu, katera je veliko pripomogla, da smo Slovenci izgubili Pri- ,vv _ , , , ■ tjt v, . v, j. T i vimo taborišče Diepholz m ime- morsko m Koroško, je skol Jeg-! , w 1 li prosto kretanje iz taborišča v bližnjo okolico. Ostali, ki smo , _ ■ bili pod stražo,- so od nas takoj Verjetno so bili Slovenci v , v.,. v , . , , . .. v J v , ločili vse častnike m tako je zi- sluzbi bivše avstro-ogrske am- , v, ..... b v , velo moštvo zase, oficirji zase. basade v Londonu in se v ka- , v. ,,. i , ▼ v Kurata cc. gg. Kunstelj m Rob- kem večjem mestu Otoka. Vec v i u-i - ■ «. J Ijek sta bila ves cas z nami: g. Slovencev se je izobraževalo na Kunstelj pri mo.štvU; g_ Robljek angleških univerzah. Leo Pita-J pri častnikih Seveda so bili z mic, arhitekt Vurnik, Plečnik je|nami ysi Qstali Srbi in nekaj bil tudi elan tuk. arhitektske Hrvatov in tako smo vsi skupno zbornice; sef policije v Ljubija-j preživljali bridkosti vojnega ni dr. Hacin se je nad 1 leto jetništva Po 3 mesecih pokore pred vojno izobraževal pri Scot- smo dobili status D p _ civil_ land Yardu, pri tej svetovno nih beguncev in 27 julija 1947 znani policijski organizaciji v* zapustm ujetniško t a b 0 r išče Londonu. Univerzo v Cambrid-, Munster in vse bik) razprše_ geu in Oxfordu sta posečala dva D0 civilnih taboriščih zapad. velika Slovenca, gg. dr. Lambert Ehrlich in dr. Kuhar Lojze itd. Zanimivo je bilo poslušati g. dr. Kuharja, ko je okoli 1. 1930 bil nekaj časa v Londonu in po naključju prišel skupaj z nekim Slovencem. Oba sta bila drug drugega vesela in srečna. Takoj sta stopila k telefonu in po imeniku začela iskati naše ljudi in v teku 2 ur odkrila 4 slovenske družine. Med zadnjo vojno leta 1941 je bilo v Londonu pri polnočnici, katero je opravil na Božič privatno g. Kuhar, zbranih 16 Slovencev. Vihar vojne je nato to skupino razgnal. Slovenka gdč. Ribič Francka iz Dola pri Ljubljani, katera se je u-deležila te polnočnice, je umrla 30. avgusta 1969 v Cambridgeu. Vrnimo se k naši skupini. Vsi so živeli po raznih taboriščih Italije, Avstrije in Nemčije in vsak je uvidel, da je povratek domov za nekaj časa nemogoč. Vse je želelo ven, toda kam. Evropske države Belgija, Francija, Holandija in Luxemburg so kmalu dobile zadostno število delovnih moči. Nemčija, katera se je začela dvigati iz ruševin, je rabila delavcev, toda kaj, ko za takratno marko nisi dobil dovolj hrane, za obleko 7Ie“lni ‘iste “> S«- ^Sfotpremo ST tfnfbT stov k. mso popolnoma kos slo-, dovolj. PoIeg t so biIe takrat venskemu jeziku, odnosno ga v zapadm Evropi tako negotove sploh ne razumejo, med temi' zlasti upravi teljico vidovske farne ljudske šole s. M. Donajle, notredamko, in sosestro, katera jo je spremljala. S tem je bil, če smem tako zapisati, uradni del božičnice zaključen, sledil pa mu je dober in izdaten prigrizek, katerega so nam pripravile naša dekleta in žena, pri pijači pa so jim pomagali še fantje in možje. Vse je bilo v resnici lepe volje in v dobrem razpoloženju. Preden smo se razšli, pa smo vsi skupaj mogočno zapeli “Sveta noč, blažena noč”. Hvala organizatorjem tega tako prijetnega slovenskega predbožičnega srečanja! J. S. Spomini ob 21-fatniei prihoda ¥ feliko Hrifanijo ABERNAND. Vel. Brit. — Letos v oktobru 1972 je minilo 25 let, ko so začele 1947 prihajati prve skupine Slovencev na “O-tok” za delom in začasno naselitev v večjem številu, zato se razmere, da je vsak želel čim-prej iz nje. Jaz sem bil od 1. maja 1947 v zapadni Nemčiji, 1. maja 1945 sem s primorskimi d o m o branci, četniki, srbskimi dobrovcljci in okrog 1000 civilnega prebivalstva prekoračil Sočo in čez 2 dni nato smo prišli v roke anglo-ameriške vojaške oblasti. Civilno prebivalstvo je bilo kmalu ločeno od vojakov v civilna taborišča, vojska pa je do srede septembra skupaj živela s srbskimi dobrovoljci in žandarmerijo v taborišču Forli. Živeli smo res v pravi bratski slogi in drug z drugim delili žalost in veselje. 27. septembra 1945 smo bili vsi prepeljani v južno Italijo blizu Napolija v lepo, veliko taborišče pod oljkami Eboli, v kateri je preje žive-ila Anglo-Ameriška vojska, in ostali tam nad 1 leto. V začetku je bilo bolj trdo življenje, nato so se pa razmere znatno izboljšale. V septembru 1946 smo odšli na delo k raznim vojaškim' edinicam okrog Napolija in kar dobro živeli. Naša vojaška kurata čč. gg. Kunstelj in Robljek sta nas vedno obiskovala in prav požrtvovalno in nesebično ne Nemčije. Skupina okrog 150 Slovencev se je trdno držala skupaj in bila s Srbi in Hrvati premeščena v 66 D.P. Camp -S e e d o r f, provinca Hannover. Tam so živeli Litvanci (okrog 1000), zatem je prišla tja še skupina Ukrajincev — grko-katoli-kov in živeli smo res v lepi slogi med seboj. Nič preveč rožnate razmere niso bile prve dni tam, toda ko smo začeli delati v nemških okoliških gozdovih za britansko oblast, so se razmere v prehrani precej izboljšale in bi bilo še boljše, ako bi bili bolj pametni in složni. Pri delu v gozdovih tam smo v teku 2 tednov izgubili 2 Slo venca: 27. septembra 1947 je bil pri delu na mestu ubit 24-letni Florjančič Janez iz Dravelj pri Ljubljani. 4. oktobra 1947 pa 33-letni Lojze Fir iz Suhorja v Beli krajini. Oba sta bila slovesno cerkveno pokopana. Pogreb in sv. mašo je opravil g. župnik Kunstelj ob asistenci litvanskega katoliškega duhovnika ob obilni udeležbi vseh narodnosti taborišča. Pokopana sta na pokopališču Zeven, provinca Hannover. G. župnik Kunstelj je s pomočjo rojakov obema poskrbel skromno kamenito ploščo. Bog ve, ali je danes po 25 letih še kaj ostalo od tistega. Ker sem bil ves čas pri Ebol-ski skupini, naj se ob tej priliki spomnim še 9 rojakov nase skupine, kateri so v 1. 1946-1948 umrli v Italiji in Nemčiji: Debeljak Ludvik, Zamostec pri Sodražici, akademik, slikar in kipar, umrl v juliju 1946 v bolnici v Eboliju (tuberkuloza). Podplatnik Ivan, štajerski rojak, umrl v avgustu 1946 v isti bolnici (tuberkuloza). Prelc Franc iz Sežane, umrl v septembru 1946 (rak na možganih). Kosmač Ivan, črni vrh nad Idrijo, umrl v septembru 1946 (rak na možganih). Žitnik Zvone, grafičar iz Ljubljane, utonil pri kopanju, nedaleč od taborišča Eboli — v potoku. Vsi zgoraj navedeni počivajo na vojaškem pokopališču Batti-paglia, blizu mesta Salerno, Južna Italija. V Nemčiji počivajo še sledeči: Bauer Vid, Stara cerkev pri Kočevju (tuberkuloza). Fortuna Lojze iz Gorenje vasi, Škofja Loka (posledica rane na glavi) v bojih okrog Idrije. Širca Janez, Podkraj nad Vi- vršila dušnopastirsko dolžnost pavo (zastrupitev noge), med nami. Vseh Slovencev je Petek Alojzij, štajerski četni-takrat bilo ekrog 250. V aprilu ški odred, doma iz okolice Rib- nice na Dolenjskem. Seveda jih od nase skupine precej počiva tudi drugje: Kogovšek Franc iz Dravelj pri Ljubljani — v Belgiji. Pregelj Rudolf s Cola nad Vipavo — v Belgiji. Debeljak Janko in njegova soproga — v Braziliji. Krois Jakob, slikar umetnik — v Braziliji. Anica Cafuta iz Ljubljane — v Braziliji. Zovič Marjan iz Ljubljane — v Milwaukeeju, ZDA. Še mnogo jih morda že počiva, pa za nje ne vemo. Njim kličem z besedami: Večni mir in pokoj, bratje in sestre, in veselo snidenje pri Jezusu in Mariji! Kljub vsem izboljšanjem razmer v taborišču je bilo le vst nezadostno. Takratna nemška marka ni imela nobene veljavt in kot tujci nismo imeli pravice do nakaznice za obleko, čevlje in ostalih potrebščin ter se zadovoljili z obleko Anglo-ameriške vojske. No, tudi sami Neme: niso bili dosti na boljšem. Pole£ tega je takrat položaj v Nemčij. bil tako negotov, da si je vsal želel od tam. Prihajale so mec nas razne komisije prekomorskih držav in vse bile zahtevne in natančne, da je malokdo bi sprejet prve čase med nje. Sredi oktobra 1947 pride mec nas britanska delovna komisije z vabilom za na delo sem. Zahteve in pogoji so bili ugodni ii skoro 80% taborišča se je prija vilo. Pred nami so odšli v veli kem številu Baltijci in poročal, nazaj zelo ugodno o razmerah G. Melaher Jože (Zmagoslav) se je iz Dipholza obrnil pismene za nasvet v Cambridge k g. dr Kuhar Lojzetu in. ta mu neka ko tako odgovarja: “Če smen svetovati, potem je prav, da na ši ljudje pridejo sem. Tudi te bodo tujci. Prišli pa bodo v de želo svobode, nasitili se bodo ii oblekli ter začeli živeti človek: vredno življenje. Poleg tega bo do pa zaslužili toliko, da bode lahko emigrirali v druge preko morske dežele, ako bodo želeli. Sredi novembra istega leta sc odšle iz taborišča sem prve sku pine. Med njo je bil rojak g Menart Metod, danes v Evele thu, Minn. On nam je sporoči ves postopek pri raznih komisi j ah, potovanje in o prvih vtisih tu in nam dal razne koristne nasvete. Dne 12. decembra sme 80 Slovencev, 100 Srbov in Hrvatov in okrog 200 oseb drugih narodnosti odšli skozi Bremen v prvo prijazno taborišče Pogen-hagen. Tam smo bili 1 teden radi fotografij za prve legitimacije in prve potrebne potne liste. Priznajmo si odkrito, da sem se težko ločil od tovarišev, kateri so ostali v taborišču. V nedeljo. 21. decembra 1947. je nas okrog 400 po številu ob 6h zvečer na postaji mesta Muenster sprejel za tiste čase dobro opremljeni transportni vlak in nas preko zapadno-nem-ške in holandske ravnine z vso brzino vozil v holandsko pristanišče Hook-Rotherdam. Zunaj je prav močno padal dež in mi pa lepo v udobnih sedežih začeli z našo narodno: Oh zdaj gremo, nazaj še pridemo — nato pa nas je kmalu zajel spanec z mislijo, z gotovostjo in negotovostjo v prihodnost. Kmalu po 3. uri zjutraj smo bili že v luki. Tam so nas pogostili z obilnim, dobrim zajtrkom in ob 5h zjutraj je nameravala ladja, katera je nas vozila, odpluti proti pristanišču Harwich. To pot je vsem mornarjem radi neviht in viharjev zelo znana in tako je bilo tudi tisto jutro. Ladja, katera naj ibi odplula ob 5h, je radi viharja in nevihte čakala do ,7h. Ko se je trenutno Vse pomirilo, smo krenili ob 7h naprej. Nad 1 uro je bila kar mirna vožnja, tako kmalu po 8h se je morje zarotilo nad nami in nad 2 uri so premetavali besni morski valovi ladjo kot orehovo lupino. Stare, vsega vajene mor- narje, je zdelala morska bolezen, kaj šele nas in smo vsi lepo krmili ribice. Okrog 11. ure se vsa nevihta razpodi, posveti lepo, kar toplo sonce, morje postane lepo, mirno in ladja je mirno, brez slehernih sunkov plula naprej. Mi smo kot poparjeni kužki čistili sebe in okolico. Dobra črna kava nas je polagoma spravila k sebi in pa svetlo sonce. Pred odhodom z ladje je vsak dobil v roke bankovec za 1 funt šterling, katerega vrednost in sestavino nismo razumeli in poznali. Moramo, vsaj jaz priznam Angležem, pozneje, ko ko smo funt menjali, so se Angleži izkazali pravične in poštene in nam obrazložili ves sistem valute. Okrog 2. ure pop. 22. decembra 1947 sem z 80 rojaki in nad 300 drugimi stopil v Harwichu na tla “Otoka”. Sprejem je bil elo lep in so nas številni avtobusi z našo beraško prtljago po 2-urni vožnji pripeljali v ogromno transportno taborišče West .Vrating, okrog 10 km od Cambridgea. Tam je bilo že okrog 000 ljudi razne narodnosti in am smo preživeli prvi Božič. Kdo bi si takrat mislil, da bomo letos, za Božič 1. 1972, pre-ivljali mnogi od nas srebrni juhej našega bivanja tu! Upali mo, da nas za prvi Božič obi-če g. dr. Kuhar Lojze. On o .ašem prihodu ni bil nič obve-čen in je šel za takratni Božič omagat na neko obširno kato-iško župnijo na Škotskem. V ej fari je živelo veliko vojnih .jetnikov Nemcev. Stanovali so eveda pod stražo v taborišču in emški vojni kurat, pozneje o-pat dominikanskega samostana a Bavarskem, je povabil g. Ku-arja v pomoč pri spovedi in ;ozneje je pripovedoval, da je med njimi našel več Nemcev-• lanatčanov. V teku 1 tedna smo bili v tem Laborišču ponovno zdravniško pregledani, policijsko registrirali in sredi januarja 1948 bili premeščeni v prijazno taborišče / bukov park Bottisham, tudi akih 10 km od Cambridgea. Jrav lepo je bilo tam, hrana kar dobra, stanovanje itd. Tudi tam so bile razne narodnosti. Ko je za nas zvedel g. dr. Kuhar Loj-e, je bil naš stalni gost ob nedeljah. Imel je sv. mašo, spoved n govoril v 4 jezikih: v slovenskem, hrvatskem, nemškem in boljskem in večkrat tudi v angleščini. Naše petje je zelo poživilo službo božjo in večkrat je 'ekel: “Fantje, kako lepe so na-ie maše in bodite ponosni na o.” Njegovo stanovanje je bilo vsako soboto in nedeljo polno j udi raznih narodnosti. Vse je pogostil, dal nam razne nasvete, veliko interveniral v dobro za nas pri tuk. oblasti, svetni in cerkveni, saj mož je imel velik vpliv vsepovsod. Ko smo odhajali na delo, je jokal ob slovesu. Naročal nam je: Ohranite tisto staro, pošteno, dobrotno slovensko srce, pridne roke, zvestobo Bogu in slovenskemu narodu. Ko smo bili na delu v raznih krajih “Otoka”, je pismeno stopil v zvezo s krajevnimi katoliškimi 'župniki in jih rotil, naj skrbe v dušnopastirstvu za nas, nas pa opozarjal, naj. se vključimo v lokalno farno življenje. (Dalje sledi) ------o------ Avto Grete Garbo AUBURN, Ind: — Na dražbi so prodali avto znamke Dusen-berg iz leta 1933, katerega prva lastnica je bila Greta Garbo, zanj pa je lastnik nekega motela plačal 90 tisoč dolarjev. Živordeč avtomobil bo kmalu zapeljal že v peto desetletje, vendar je še vedno v dobrem stanju. “Božanska” Greta ga je prodala malo pred drugo vojno nekemu ameriškemu vojaku, ki se je leta 1945 z njim podal na pot po Evropi. Pred dražbo je potem še večkrat zamenjal lastnika. K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Vi jih umivate?” i Ktebino in odšel v jedilnico. In ‘Okna mora umivati pravza-! dobra ura je minila, da se je mu Prav steward. Pa zelo se Prikupim, če opravim delo me-sto njega.” “Zasumil bi, da kaj nameravate — “Ne! Zvito se ga bom lotil, ^obro ve, da nimam denarja in sem rad žejen. Pa mu pore-da rad danes umijem okna ^esto njega, če mi plača kozake dobrega brandyja. Le nič se ne bojte, sir! Dobro opravil! Koliko mi obljubite?” “Plačam po vrednosti novic, ^ mi jih prinesete, najmanj pa ri dolarje. Upam, da ste zado-v°ljni?” “Ali right! Se bo naredilo! Še enkrat mi nalijte, sir, pa P°jdem.” rzpil je poln kozarec in odšel. Povariši so se lotili cornela in izpraševali, kaj namerava s oračem. Navihano se je režal in Vij; spet prikazal. Cunje je prinesel, najbrž tiste, ki je z njimi snažil okna, jih zanesel k stewardu pa prišel k trampom in prisedel. Ni videl, da ga ostro opazuje četvero oči —. In tiste oči so bile oči Velikega in Malega medveda. Cornel ga je že nestrpno ča-; kal. j “No —? Kako ste opravili?” j Slabe volje je dejal: “Zelo sem se potrudil, pa ne j verjamem, da bom za svoje novice prejel kaj več ko tiste tri ' dolarje — . “Kako to? Povejte, kaj ste I čuli!” “Zmotili ste se, sir!” ! “V čem?” J “Tistemu orjaku je sicer ime Old Firehand, farmer pa ni. In tudi Črni Tom in teta Droll nista njegova gosta.” VEITI kSPSSI Slovenska himna V Sloveniji se te dni začenja razprava o slovenski himni. O-snovna mnenja naj bi izražala zgodovinsko povezanost pesmi s prelomnimi obdobji v zgodovini slovenskega naroda. V izbor pridejo te pesmi: “Naprej, zastava slave” (prva in druga Med ponesrečenci jih je 419 u-mrlo. Nesrečam je botrovalo predvsem izsiljevanje prednosti, vinjenost, neprimerna hitrost. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi bilo število mrtvih in težko ožji1 ranjenih občutno manjše, če bi bili vozniki in potniki med vožnjo privezani in če bi bili avto- Ljubi kitica, glasba Davorin Jenko, mobilski sedeži opremljeni z na-besedilo Simon Jenko), “Zdrav-, sl°njali za glavo. Ijica” (predzadnja kitica, bese-| ----- dilo F. Prešeren, glasba Stanko! Moka, olje, sladkor -—• Premrl) in “Naša zemlja” (be-' dražji sedilo Mile Klopčič, glasba Mar-! Osnovna prehrambena sred-jan Kozina). Po radiu in tele-!s^va 30 se v oktobru ponovno viziji bodo ljudi seznanili z me- ’ podražila. Moka se je podražila lodijami, da bi se tako lažje od- za 0-36 din, olje za 0.84 din in j Cornel se je naredil razoča-pra- ranega. “Tako —? O ti smola!” Ubogi trampi smo, veste, in “Da da! Tisti orjak Firehand ločili za najboljši izbor. Zavarovanje kmetov V Sloveniji je težnja, da bi bili kmetje kakor vsi ostali delavci zdravstveno in pokojninsko zavarovani. S tem bi se njihov položaj, ki je sedaj slabši kot položaj delavcev, izenačil. Iščejo najbolj primerne rešitve financiranja in nove sklade, s katerimi bi podprli kmečko reformo. k. moramo odpreti, če hočemo smo (fi aJ ‘zaslužiti’ —! Plačali v°znino, kar pomeni za naš žep ■ med njimi. 12§ubo. Vrniti nam morajo tisti! e9ar, vse bomo storili, kar mo-! remo, da ga dobimo nazaj. Pot N še dolga, naša blagajna pa je Prazna!” . Saj si jo bomo napolnili iz e^zniške blagajne, ki jo mis-jftio izprazniti, kakor si pravil!” N dejal eden. . Ali veš, da nam bo uspelo—? 6 nam ne uspe, — ali bomo s Praznimi žepi potovali v goro-Vje? Lrilika se nam nudi, da si jih Pko napolnimo kar tukajle na Jarniku, — res neumni bi bili, ni je ne zagrabili! Bolje prej Se^i po denar ko pa prepozno!” Nm —! Da povem naravnost, . krasti mislimo na krovu? ^Varno bo!” ‘‘Lrav nič!” ^ Če okradeni opazi izgubo, bo §nal hrup, vso ladjo bodo tiskali in vse potnike in tudi »s —! In nas še najpoprej!i asli bodo ukradeni denar in | ^ obesili!” . Naj večji otrok si, kar sem ^ kedaj srečal! Taka zadeva je jeVarna Pa tuc^ ne’ kakor se .. Pač kdo loti. In jaz sem eden lsLh, ki bi se je ne lotil od na-cOe strani, to sam dobro veš! k lepo ubogajte in storite, vam naročam, pa nam bo e uspelo, tudi zadnji, največji udari» Gori na Srebrnem jezeru —? s ^ —! če te le ni kdo potegnil istim jezerom —!” P°rnel je zamahnil z roko. i(Lshaw —! Vem, kar vem!” nam povej, kaj je s tistim Je2erom!” ^ Nh na misel ne hodi! Ko pri-k 1:110 na mesto, vam vse povem, pa ne! čemu tudi? Saj bi He razumeli. Do tedaj pa mi ^ aPajte in mi verjemite, če pravim, tam gori ležijo za-- adi, da jih bomo imeli dovolj vse življenje! (jj.a pustimo nepotrebno bese-v.ddj6! Opazujejo nas! Rajši ^ 00 počakajmo, kake novice bo prinesel neumni nig- je slaven lovec in westman, ne pa farmer! Farmer j a sploh ni sem “Kam pa potuje?” “V Skalno gorovje.” “Kam posebej?” “Ne vem.” “Preslišali ste!” “Ne! Na vsako besedo pazil, nobena mi ni ušla. Tisti trije, ki bi jih naj pazo-val, so sedeli za sebe, ločeni od drugih potnikov. Pri njih je sedel le oče dekleta, ki ga je napadel panter. Tistemu je ime Buttler.” “Farmer je?” (Dalje prihodnjič) -------o------ W O Jsl Povečane pokojnine Zaradi novih položajev je sklenila skupščina zavarovanja povečati z decembrom pokojnino za 60 din. V poštev pridejo upokojenci, ki imajo najnižje pokojnine — do 1100 din. Sejem obrti Na razstavišču v Savskem logu pri Kranju so odprli tradicionalni sejem obrti in opreme. Na njem je sodelovalo okoli 90 razstavljalcev, med njimi prvič tudi tuji. Kakih deset tujih firm je bilo iz Italije, švedske, Avstrije, Indije in Zapadne Nemčije. Tako bo za poletnim Gorenjskim sejmom tudi obrtni sejem dobil mednarodni značaj. sladkor za 0.32 din. Neodgovornost na cestah Letos je cestna milica v Sloveniji do konca septembra izvedla 137 poskusov, kjer so u-gotavljali vinjenost za volanom. Dobri dve tretjini pregledanih voznikov je bilo vinjenih — skupno 1736. V zadnjem času vozijo po cestah tudi taki, ki jemljejo mamila. Njihova vožnja vzbuja! vtis vinjenosti. Predvsem so to j vozniki, ki So pod vplivom raz- j nih pomirjevalnih tablet (Apau-rin itd.). Še hujše je, če taka o-seba popije še kakšen kozarček alkoholnih pijač. Črni cestni koledar V letošnjih devetih mesecih se je na slovenskih cestah zgodilo že 6025 prometnih nesreč. Od ljubitelja piva do ljubitelja piva THl ŠT&OH BREWERY COMPANY, DETROIT, MICHIGAN 48Z26 IT’S THE RAGE—The smock takes top honors with the young set for holiday into spring. This cotton knit version features contrasting trim on cap sleeves and rounded neck. It’s by Miss Ingenue. aslonil se je na ograjo in N.. ^9rl kar je bilo za trampe sjjf^nje, da ne mara nič več in tudi ne . govoriti. ^ rampi so polegli in zadre-l k eni pa so še šepetali o veliki ;.ltlskem cornelovem načrtu, Jl111 bo Se ~~ nesel milijone in ki so radi njega zavezali na Nehje in smrt. (j0 ^eUmni nigger” je menda le kar je nameraval. Zdav-kjj °i se že bil vrnil, da mu ni s0 ^egoče prisluškovati. Videli §a> da je stopil v stewardovo Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. DELO DOBIJO VESOLJSKI ČOLNIČ, ki pa je kar precej velik, če ga primerjamo z osebami v bližini, bo v nekaj letih pripravljen za vzdrževanje zveze med ameriško vesoljsko postajo in Zemljo. Na zgornji sliki vidimo ta čolnič, ko je vzletel in nese svoj tovor proti vesoljskemu laboratoriju, ki kroži okoli Zemlje, na spodnji pa ga vidimo v delavnici brez osrednjega dela, ki služi za prenos tovorov. Ta prtljažnik bodo pritrdili na “Orbiter”, ko se bo ta podal na pot' proti vesoljski postaji. Delo dobijo Strojniki Splošno izvežbani strojniki s 5 let skušnje pri sestavljanju, poznanje električnega varjenja koristno. Varilci Najmanj 5 let skušnje, sposobni priprave in dela s čim manjšim nadzorom. Obratovale! stiskalnic in rezalnih strojev Skušenj v tovarniškem delu. Morajo znati naravnati stroje in delati s čim manjšim nadzorom. Delavci S tovarniško skušnjo, kovinsko končanje in pleskanje s pršilcem. Skušnje koristna. Dobre urne plače, bolnišniško zavarovanje, bolniška podpora, življenjsko zavarovanje, plačane počitnice. Udeležba pri dobičku in bonus za dobre delavce. Iš® TECHNICAL INDUSTRIES 7501 Clover Avenue, Mentor, Ohio 44006 942-4292 vprašajte za Peta Novaka V tOUR SOCIU SECURUl Male Help Wanted ry -% OSKRBNIK Zakonski par dobi službo za oskrbnika, 20 milj vzhodno od Clevelanda. Delo stalno, plača zelo dobra, in prosto stanovanje. Zelo priporočljivo za družino. Kličite ali sporočite Ameriški Domovini Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva BISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (6) Wanted: Experienced Centerless Bar Grinders & Machinists to work third shift. High hourly rate, steady increases for conscientious workers, excellent fringe benefits including 10 paid holidays, paid vacations, paid hospitalization and life insurance. Apply in person. Nortnern Cross Steel Co., 5251 W. 137th j St. (off Brookpark Rd.). (248) HELP WANTED -^~MALE Young man for office work in steel warehouse. High school degree required. Excellent working conditions. Apply in person. / Wheelock-Lovejoy & Company 1250 Marquette (251) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Prodamo hladilnik, železno in leseno posteljno ogrodje, zofo, preprogo 11 x 14 čevljev, naslonjač z električnim gretjem in tresenjem proti raznim bolečinam. Cena zmerna. Koristno božično darilo! Pridite od 9. do 11. dop. in po 5. pop. na 1008 E. 79 St. (blizu St. Clair Avenue). —(15,19,20 dec.) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. Boleslav Prus: STRAŽA Graščak se je ugriznil v ustno odpečatil list in ga hitro preletel z očmi. V graščini je vedno bolj naračal plesni vrišč, povelja pri mazurki so donela vedno pogosteje, glasneje in razločneje. “Torej vi hočete kupiti moje gospodarstvo?” je vprašal graščak. “In sicer takoj.” “Toda, gospod, jaz imam slavnostni ples v hiši!...” “Name pa čakajo kolonisti. Ako do polnoči ne končam z vami, moram jutri končati z vašim sosedom. On dobi, vi izgubite.” “No, dobro je to,” je rekel graščak ves razvnet. “Moj tast piše o gospodu zelo pohvalno... Toda v takem trenutku...” “Treba vam je napisati samo par besedi.” Graščak je vrgel čepico na mizo. “V resnici, gospod Hiršgold, neznosni ste!...” “Jaz ne, to je kupčija. Prav rad bi ugodil vaši družini, toda nikakor ne morem izgubljati dragega časa.” V predsobi je zopet zaropotalo in pridrvil je ulan s krikom: “Boj se Boga, Vladko, kaj delaš?...” “Nujna zadeva...” je razlagal graščak. “Toda tvoja dama čaka ...” “Torej naj me kdo nadomešča, kajti povem ti, zadeva je nujna in važna.” “Toda dama! . .” je tarnal ulan, hiteč iz sobice. V dvorani je prvi poveljnik mazurke ohripel tako, da je popolnoma umolknil. Vendar se je oglasil drug, krepak in globok glas: “Gospe, rond, gospodje, košara! ...” “Koliko dajete?” se je obrnil gospodar obupan proti kupcu. “Kakšen originalen položaj!...” je dodal, žvenketaje z ostrogami. “Jaz dam dva tisoč dvestopet-deset rubljev za kmetijo, brez pogajanja,” je odvrnil odločno kupec. “Jutri dam samo dva tisoč.” “En avant!...” je zarjovel bas v dvorani. “Nikdar!” je odvrnil graščak. “Raje prodam kmetom.” “Kmetje dajejo tisoč petsto rubljev, dajo pa — največ — tisoč osemsto.” “Torej raje sam gospodarim “Tudi danes sami gospodarite, pa ni nič iz tega ...” “To ur n e z!... je zaklical v dvorani. “Kako to nič? ...” se e razburil graščak. “Zemlja je rodovina, gozdovi, travniki... Kupec je zamahnil z roko. “Jaz vem, kako je vse,” je odvrnil. “Vem od vašega oskrbnika, ki je odšel o novem letu 11 Graščak se je razjezil. “Torej bom pa sam koloniziral! ...” je zaklical. “In vi boste dobili po dva tisoč za kmetijo, medtem vam pa umre mlada gospa od dolgega časa,” ga je zavrnil kupec z nasmehom. “Chaine! od leve strani,” je zadonelo povelje. “Bog, kaj naj storim? ...” je vzdihnil graščak. (Dalje prihodnjič) ------o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” Imenik raznih društev nititixxi:izz?jzxzxxtzxxiixxuin?ititiiixizi Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred0. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. DRUŠTVO GLAS CLEV ELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. —• Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Frances Zakrajšek, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave. tel. 881-4679, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Mihaela Zakrajšek, zastop. za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Perko in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Matt Martinčič Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, pod-preds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 AD/. Predsednica Agnes Žagar, poa predsednica Mary Filipovič, taim ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 12-26 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.; 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Joseph Plus-cusky, Financial Sec. John Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anne Pluseusky, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, Three year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors: Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3044 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Mary Grden. 3554 E. 81 St., 341-6744; zapisnikarica Mrs. Helen Mirtel; nadzornice: Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderonošinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930. podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd.. blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani, i Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Avgust Dragar, podpredsednik Lojze Mohar, tajnik France Zalar mlajši, 682 E, 159 St., telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jenko, Polde Omahen, arhivar Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France De-jak, reditelja: France Stanonik in Peter Terpin, knjižničar France Jenko, športni referent Peter Dragar, nadzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” ) Predsednica Christine Kovatc j podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Josie Mihalič > 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 44124 tel. 731-6332, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Ed Lesko vec, John Mihalich, Milan UlyaI^ Seje se vrše vsak drugi mesec n drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem društvene domu, 20713 Recher Ave., EuclWi Ohio. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivan- Mentor, O. 44060, tel. 357-7437 zapisnikarica Rose Intihar, biagaj- j cic, William Mehaffey, Joe Novak, nik Stanley J. Bober. Nadzorniki: i Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Mary Golob. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361.0563; Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar. Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 St, Cleveland, Ohio 44103, tel. .391-4042, blagajnik France Lovšin, nadzornika Ivan Jakomin in Rudi Lekšan, odborniki: Joe Habjan ,France Kovačič, Peter Dragar, Mira Kosem, Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. Wednesday of every month at 7 p.m pevovodja: inž. Franček Gorenšek. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Avt Dues will be collected by the Rec Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair ord-Keeper on meeting nights ONL1 Naslov: Pevski zbor from 6:30 to 7 p.m._______ ^ Korotan, 1033 E. 67 St.. Cleveland, CARNIOLA TENT NO. 1288 ' °hl0 44103- THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica m blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc, Florence Unetič. Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Frank Culkar, podpreds. John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, Posebni odbor: Sabina Bericic, , Ella Samanich, Marie Pivik, Margie | Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. i Pevske vaje so vsak četrtek zvečer J od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. Pevovodja Frank j Vauter Koncertni pianist Charles , Loucka. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudil? kompletno postrežbo (catering ser-/Ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina. Se priporočanu,; ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 Kupujte v mestu v četrtek, petek in v soboto od 10. dop. do 8.30 zvečer, v podružnicah pa od 10. dop. do 10. zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke ' telile darilna vrednosii lian® mešlca Hangs perilo 3.3.39 ali 1.15 vsako ® Atletske majce ® T-majce z okroglim ovratnikom « Kratke spodnje hlače z dvojnim zadnjim delom. T-majce z okroglim ovratnikom: Ta je okrepljen z nylonom, da ne vskoči in ne izgubi oblike. Velikosti S,M,L,XL. Atletske majce: Rebrasto tkane, okrepljene z nylonom okoli vratu pri ramnih šivih. Posebno dolge. S,M,L, XL. Kratko spodnje hlače z dvojnim zadnjim delom: Šivi okrepljeni z nylonom, pas in prožna robova ob nogah odporna proti vročini. Mere 30-44. Pišite ali kličite za naročila. Budžetni moški oddelek Vse prodajalne loško zimsko perilo lanes za pranje s strojim 2.19 2.59 1.99 A. Kratkorokavne T-majce B. Dolge spodnje hlače C. Srednje kratke spodnje hlače ® Topli zimski set brez vezi in z omejeno težo. • Elastika odporna proti vročini, rebrasti zavihki. ® V merah S,M,L,XL Budžetni moški oddelek. Vse prodajalne. Pišite ali kličite za naročila. Kličite 241-3070 ob vsakem času. Lorain 233-6141; Elyria 322-6304 Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiv^ še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič ih 111 naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu zelo ustregli. Ako tc storite, bomo novemu naročniku poslali leP° božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili) mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izr®2 spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natanch naslovom novega naročnika. KUPON _______________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime cesta mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država .............